narodskih f v f eci Tečaj Odgovorni vrednik JPr. mettre iu. sređo A augusta (poznoletna) 1852 List 09 Hvala vins he lerlice Oda. Zdrava bodi, draga terta, Necenljivi dar nebes ? Kras gorice, slava verta, Zemlji najsvetejši les.' Većih Čad ne delà lana, Solnce nima te moči Nima take sile struna ? Ko rodiš jo , terta ti ! Ti ozdraviš serca rane, Bolečine utopiš, Tebi žalost se ugane, Ti obupe odpodiš! Ti nnames cut nebesen, Dvigneš duha v zvezden zrak, V persih zbujaš sladko pesen, Cêla razvedriš oblak. Ti gostii radost daješ, Si na piru pervi svat, Ti na plesu pete maješ, Zvezi vtisneš ti pečat. ? Zora mu iz lica sije, Kogar ljubiš terta ti Kadar druge zima brije Kresen žar mu vžiga kri. Gladko, kakor val po cvetu, Tok življenja mu šumljá; Zdra vje pije vsemu svetu, On sovraštva ne pozná, Starček, kakor serna skaka, Ti ga, terta, pomladiš! Reva mine siromaka, Sanja si kraljevi bliš. Gvetje seješ ti v pustino, Razsvetliš tamote kraj, Zemljo, sicer solz dolino, Premeniš u sladki raj. Ni jim mere, ne stevila^ Kar učiniš čudnih del 5 Komaj pevec bi Ahila Tvojo hvalo vso prepel. Toraj, terta, zdrava bodi, Rodi vince, ko doslej! Večni točo ti odpodi, On te s toplim solncom grej f Podgorski. Nehaj cbelarjem v opom Ker se cas přibližuje, da bodo cbelarj cbele tergali, jim stèrd za prihodnj klaj * --- v Na željo iz Stajarskegu ra krasno pe.smico Podgorsk ravno letos obeta vinska t kaplico poterditi. deto ponati i spet ali pro pričujočo iz »Slovenije« 1849, ker svojo slavo s prežlahno ®&ÏÏX * '! »'. Vred. dajo jemali, in se z mladimi rojići za drugo leto preskerbeli, bi ne bilo odurno, ako bi se našim čbe larjem, ki so v čbelni reji še premalo izurjeni, ki so v cbelni reji še premalo izurjeni odperle, in splošni cbelarski nezduhi in křivící, se nedolžnim in poleti tako pridnim čbelicam še skozi v r OCI ki godi , prav gorka zaiiha dala. Tudi jez sim bil v cbelarski reci velik nôrec ko ? in misliPsim, da ga nimam pod soncam para sim vedel spomlad, ko je sneg skôpnil, čbelamluk nje od mašiti, poleti roje v panje spravljati, v je 5 seni jih pa z zveplam pokaditi in jih sirotice ne zdušno moriti, in jim vse, kar so v vgodnih po letnih urali nanosile, pobrati. Takšin čbelar ki y 1VIU,U UIW" ixwtivo.mv/, X wnou. vwtifl i, IV pri čbelah nic druziga ne ve, ko zijale prodajati in jih v jeseni pokaditi, še ni čbelarskiga iména zaslužil. Z druzimi, navadnimi čbelarji v star rog trobiti, in misliti, da ne more in ne smé drugači kakor po starim kopitu biti, je grozna napaka. Tudi mene so vec let zapored pri čbelah šeme lizale dokler me ljubezin do nedolžnih živalic in skušnja na boljši pot ni zavernila. Marsikaki krajcar sim za méd in čbelarske bukve potrošil; ali vender slabo povračilo sim imel za to. Bral sim z velicim veseljem Poltó-ta 5 Kirštna, Sterna« Victuma. Krista Jan 1 y t ^ v ^ , ^ * „ * U , . . ^ V W. l* , X * ^ V , seta, čbelarski časnik, posebno pa, in nar rajši čbelarčika našiga slavniga čbelarja Jurja Jonketa, stariga Čermošniškiga fajmoštra. Ko sim vse te čbelarske bukve prebral, sim bil tako zmešan, da bi bil kmalo obnoril, in sim brez lastne skušnje malo več vedel, kot nič, in pri čbelah sim namesto predovanja, jo pa rakovo nazaj žvižga! in več škode, ko koristi imel. Nar boljši moj čbe larski učitelj so pa vender gosp. Juri Jonkebili. Ta gospod je svojiga „čbelarčika" iz čbelne natore, ne pa iz puhliga modrovanja ali izkakih druzih bukev spisal, zato so pa tudi njegove bu kve iz med vsih druzih za naše kraje nar boljši; akoravno je, se vé da, še kaj pogreškov v njih, kakor v vsacih druzih, ker nihče učen z nebes ne pade. Če pa koga skušnja preuči, ga pro simo, da kar čbelno rejo zadeva , naj dobrotljivo po „Novicah" razodene. Kar sim jez pri čbelah ko ristniga poskušal, vam tukaj z veseljem povém Kader jesen pride 5 , cas, dacbelnapasa in čbele nic vec zalege ne vsa to je popolnama ponéha jajo, pregledam natanjko svoj cbelni stan, in poznamovam vse za prihodnje plémě zmožné, letašnje roje, in takošne lanske 9 ki so mi letos radi rojili, in si za zimo dovol j stérdí nanesli; — v zakla jo pa vse čez dvé leti stare, jalove, ki niso rojiti hoteli, in mlade, prepozne, revne rojiče 1 i i • m V ^^ od m enim. Kader čbele tergati pricnem, moram 246 že za vse napcine in prav teške panjove vediti, ker nana, ki mi je to podobo kazala, mi je dala takrat ni časa vec premisljevati f ampak odrocno dober lek za merzlico in ako me bo trebah bolel, nam posušeno cvetlico. ki na grobu svete Klare to delo se dolziga stola, spodrezalnika * * 1 t V i . . # • i • ^ V rec delati. (Bienenmesser), druziga krajšiga in ojstriga noža, raste. Tudi kadar glava bolí in za zobe — je djala gobe ali trohlenine za kadilo, in čiste posode za dobro pomaga w ........... t » V • m I 1 _ 1 1 _ 1 _ • -r V I I • • lz tega vidiš dragi prijatel, satovje poslužim. Tega delà pa ne delam o lepim Laškim skoraj ni moč člověku zboleti! gorkim vremenu, ampak o merzlim, meglenim dnevu, sim še na mestnim tergu klonico (Atrium) nekdanjiga de na Poslednjič »iv,..«^..*., « «.v»«..»., ali pa proti večeru, kader čbele letati pojenjajo (Konec sledí.) Po tov an je po Eja&kim Spisal M. A'èrne. 8. vismo. Dragi prijatel! Minerviniga tempeljna ogledal. Šest prav lepih stebrov s kapitelji ali nadsteberniki še stoji, ki pričujejo, de Asíz je bii nekdaj lepši mesto ko dandanašnji. Potem sim šel v Folínj nazaj, in po kosilu naprej zmiram po ravnim lepím polji v S po lét, kjer sim prenočil. Pri Spoletu je konec Umbriškiga dola, in spet ima popotnik grozno visoke gore pred seboj. odraselke 5 A si z je 8 milj V Spoletu 16. roènika 1847. malo več ko poldrugo uro Apeninov, ki se cez celo Italio razpenjajo. S polet je staro staro 5 pa ne veliko mesto, in ne od Folínja na severním robu krasniga dola nekdanje Um-brie. Umbriški dol je velika, silno rodovitna, skoraj zapertih. dan hodá dolga in malo manj široka ravnina, ktero tiefung, šteje čez 8000 duš. Leži prek visociga hriba, verh grad, kjer je do 700 jetnikov kteriga je velik terden Cez silno globoko strugo ali prepad (Ver Schlucht) za tem hribam je vodovod Aquae od vsih strani visoki hribi objemajo. Narnižji so ti hribi duet) po čudovito lepim mostu napeljan, ki izverh dru- okrog Peružie (Peruggia), kamor bi bil prav rad šel, gih hribov vodo ne le v mesto, temuč tudi v grad ali ne le samo zato, de bi bil mesto ogledal, ki je ? kakor tabor daja. Most je na desetih obokih iz živo-rudečih pravijo 5 veliko, lepo in bogato in ki šteje čez 30 tisuč opek, 335 rimskih čevljev visok in 970 dolg. Tak je y duš i temuc V se več zato, de bi bil Trazimensko je- de sim se ga komaj nagledal, in de se mi potem ni Iju zero vidil, pri kterim je Hanibal Rimljane strasno ote bilo kaj druziga gledati. V silni strugi pel, Prej> ali v jarku pa in ki ni delječ od mesta. Ali tovarša sta le na- ni bilo kančika vode, desiravno je pozimi in o dežev- le v Rim silila, in vesel sim moral biti, da sta nim vremenu hudo dereč potok. V Spoletu sim brai me saj v Asiz spremila, od kodar sim Peruzie dve na starodavnim oboku, kjer so bile nekdaj mestne vrata. uri dalječ verh zaliga prijetniga griča vidil. star latinski napis, s kterim so nekdanji Spoletančani Prej ko v Asiz, sim šel ang (Madonna degli Angeli) obiskat. Silno velika in čudovito lepa cerkev s frančiškanarskim samostanam je v eljwko Mater božjo bahali , de so Hauibala, ko se je bil po terdim boji po jezera približal, de bi mesto vzel leg Trazimenskiga ? sereno odguali. Um briski m dolu pol ure podAsizam poleg velike ce- , ki v Peružio pelje. Sred cerkve je' tudi kakor v Loretu hišica ali kapelica svete Pore i unk u 1 e. tod sim se Od / gled po svetu % V se le v Asiz podal. Pravda zavolj Božjiga groba v Jeruzalemu Asiško mesto leži precej visoko prek hriba. Ne V zadevah Božjiga groba v Jeruzalemu se je od kdaj je bilo gotovo lepši in bogatejši , ko je zdaj y ker tistiga časa spet huji pravda vnela, od kar je turški bil, nenadama spet nazaj vzel. je bilo eno dvanajsterih mest Hetrurske zveze. Dan- sultan vse pravíce, ki jih je Francoski vladi že oblju današnji je pa zlo revno, desiravno veliko žita, vina in olja prideluje. Vse je polno beračev, ki se jim vidi, Pismo v časniku „Ind. belge" razodene zastran de so res potrebni. Tega je mende neprimerna razde Pismo v časniku tega med drugim tole: litev zemljiš kriva lex agraria od ktere niso hotli „V cerkvi Božjiga groba v Jeruzalemu opravljaju rimski gospodje nikdar nič slišati. K sreći ne steje me- od leta 1342 Frančiškanarji božjo službo za rimsko- franeoska vlada je že od stiče čez 4000 duš. ki v • f zive Serafiškiga patriarha dragi sin pa v ze katoljske kristjane, in katoljska bolje; vidi se jim, de jim nič ne manjka, nekdaj varhinja rimsko-katoljške cerkve v Palestini, ker so prav dobro rejeni. V žalim in prostornim samo- Kristjani staroverski (pravoslavni) pa, ki ne spoznajo stanu, ki je kakor kraljev dvor ali grad, jih velika mno- papeža, stojé pod varstvam ruskiga cara. S staroverci se družijo Jermenci, ki se od njih le v tem ločijo, da žica stanuje, ki pojó in jedó, de je kají Svetiga u Františka cerkev, ali marveč tri cerkve ena verh druge, ne častijo sv. device Marie. Ker pa Jermenec kot „raja je že silno stara, pa vender v prav lepim redu sozi- ali neturški podložnik, pravico ima si ondi kmetijstva in prav lepa. V nar spodnji je pod al- prilastiti in je bogat, imajo Jermenci nar lepši in pre- ; srednja je polna krasno pisanih možniši samostan (klošter) v Jeruzalemu; za to je njih dana i bogata grob tarjem svetnikov podob, med kterimi je tudi nekoliko Džjotovih (Giotto); zveza s staroverskimi Gerki Gerkam velik dobiček. in verh te je še tretja, ki je Papeževa cerkev (Ca-pella Papale), kar je velika čast. Ko sim bil cerkev Le spoznovavci imenovanih tréh vér imajo veljavnost v Palestini ; protestantov je scer tudi nekaj tam, ogledal, mi je menih, ki me je okro or vodil še spomín pa ker jih je malo. so brez vse veljave. ponudil. Kaj meniš i kaj? V popir z natisnjenim na pisam zavitiga prahů od groba Serafiškiga patriarha; V svetišču v Betlehemu je oltar starovercov, jaslice pa so rimskih katoljčauov. Ker pa staroverci sovražijo in pa še terdil mi je, de ni boljšiga leka za merzlico, vsaciga, ki ni njih vére, zaničujejo tudi to svetišče tako. grižo in druge take bolezni. De bi muri popil! Pa da so lepotije jaslic že zlo poškodovali. S tem sovra kaj sim hotel? Vzel sim zapečateni popirček in še imam dobil y in štvam kažejo Gerki, da so scer terdi staroverci, na vsako IHHlHi kjer res nisim od takrat še ne merzlice ne griže vižo pa slabi kristjani, ker celo na tistim mestu y se vé de zavolj tistiga prahu! V Asízu sim še tudi cerkev nunskiga je zibelka Kristusa têkla, ki je ljubezin kot pervo samostaua zapoved kristjanske vére postavil, svoje strasti krotiti sv, Klare obiskal. Nune hranijo tù v posebni kapelici, ne morejo. Tudi na druzih mestih »o pravíce rimskih v ktero se iz cerkve le skozi okno vidi, ko se odmaší, katoljčanov zlo razžalili; grob viteškiga branitelja ka- veliko silno staro podobo krizaniga Jezusa, ktera se je nek nekdaj s svetim Frančiškam prav prijazno pogovarjala. toljške vére, Bogomira Bouillonskiga, so zakrili z zidanu Teh křivíc noče Francoz v íménu katoljčanov dalje? 247 terpeti, in o tem teče sedaj pravda, ktero si pri- vno vic v natis dati. Za bozjo voljo bodimo saj iz ee zade va francoski poručnik Lavolette, če bo moč, z do- lega serca zadovoljni, ako se slovenska mladina po de bro dokončati. On terja, da naj neha zatirovanje rim- želi en pravopis brati íd kersanski nauk u svojem skih katoljčanov v Palestini, in svetje turski vladi, da mateme m jeziku nauči! Kako izversten je „Mali naj davsin , ktere ji morajo kristjani vsake vere odraj- katekizem za pervo: tovati, ne pobera več v Jeruzalemu po pasatu, ampak Lavantinski sostavili naravnost v Carigradu (Koustantinopel). Nadjati se je, da saj posledoji nasvčt bo sultanu k , ki so ga presv* knezo-skof je že tiskan in le samo 5 kr» sr. \á i« elja Vse poterdimo y kar „solski prijatel" omeni > všeč, ker od tistih 20.000 frankov, ktere vsako leto in le teško verjamemo, da bi slavno ministerstvo me-kristjani (rimski katoljóani, greki, jermenci in prote- šance v pravopisu želelo, ker za gimnazije ni le stanti) pasatu Jeruzalemskimu odrajtujejo , ni sultan v Bohoričice prepovedaio, te je c O Carigradu ne belíea vidil. Ce se bo pa davek v Cari- volj ediuosti ke pisave naj se b kazalo , da za-e rí1 o skoz in gradu odrajtoval, ne bojo ključi Jeruzalemske cerkve sko po oblikah deržavneg k o n i k • v spise Naj več v rokah turškiga pasata, kakor dosihmal, ki po bi okorna Bohoričica že enkrat mir imela! Sej tištim svoji glavi tištim veči pravíce dovoli, ki ga bolj podkupijo. ki po nji hrepené, za slovenšino ni celo y nič mar Po tem se bo mnogim razpartijarn v okom prišlo, in mir in sprava med različnimi kristjani se bo lože vstáno vila". To je ob kratkim popis tište važne pravde, o kteri se v mnogih časnikih že precej časa bére, in so jo tudi Novice" že omenile. Iz Celja 31. julia. Danes je bila tukej lepa, za starise m otroke vesela slovesnost razdelitve v Slov an s hi popotnih. Spisuje Fr. Cegnar. Zap je spisal v českem jeziku zemljopis šolskih dařil pridnim učencam in učenicam Celjskih normalnih šol. Opustim slovesnosti popisati; le ene reci omenim, ktera se mi hvale in posnemanja vredna zdi, namreč: da so razdeljene šolske darila večidel bukve bile domačih pisateljev, nemških in slovenskih. Med nemškimi darili je bila večjim deklicam po- # d&rjena zares lepa knjižica, ki jo je zložil gosp. H. Costa: rDie Herzogin von Angoulčme. Ein Lebensbild", ktero zdaj pridno Celjanke austrianskega cesarstva z zgodovinskim pri- z veseljem prebirajo. 1 « • t •! • I 1 wv ft t n t • deklice in njih matere J. S. davkom po najnovejsih izvorih. ljá 30 kr. Dobi se v Pragi in ve v Lebedova fabrika v Pragi je krasno izdelala serbskega kneza A le- za y da serbski knez ne puško z dvema cevkama ksandra Karadj ordjč viča. Umetniško krasoto in bogato delo je vsak občudoval, kdor ga je vidil. Zdaj je ondi v delu par samokresov, in sicer za velkokneza in nastopnika ruskega prestola. * „Serbski Viestnik" pravi emé dopustiti, da bi se utečenci iz Bosne na Serbsko pusčali ; zavolj tega je deželna vlada v Temi svaru ustanovila, da bi se tem ubogim naselnikom mesto v Kumi dalo, kjer bo za nje naša vlada skerbela. * V česko je přestavil VIasak iz poljskega ukrajn-eko povest „Maria", ktero je spisal Mal čevski. Dobi Od sv. Trojice na Stajarskem. Na Kisli Vodi (Rohitsch) je toliko gospode letos, da jim prebivališa manjka; med njimi je junaški ban Jelačič s svojo pri-ljudno ženko ; njemu v čast se lepo slavenske vize dejo, kteri glas se po hribih in dolínah razlega, da živo veselí vsako slovensko serce. — Tudi nas preljubi mi- Slomšek so prišli zdravja iskat, lostni knez in škof S ktero jim iz globocine serca želimo, let zdravim svojo verno čedo pasti. Bog jim daj veliko 23. julia je na Horvaskem pri sv. Petru na Taberskem strela žen- Pšenica je eko ubila, ktera je pod verbo vedrila, letos lepa, in za tretji del bolj plenja kakor lani; je tudi iepa ; bob je slab , krompir je se dozdaj zdrav * v rez y se v Pragi in velja 30 kr. jabelka so redke, hruske obilno polne, slive srednje, sč ntertjè neka bole- Na grozdji se 'i* Ravno se je izdal drugi zvezek časopisa ceskega muzeum a. * Nekteri Serbi se trudijo v N ove m S a d u serbsko narodno gledišče napraviti. Kako težavno da je tako napravo v djanje vpeljati, se je pokazalo pred dvéma letoma v Ljubljani in letos v Zagrebu, kjer se ni nikodar dovolj igravcev oglasilo, ki bi bili sposobni Da pa ni dvomiti, da se bode v Za- orehov bo malo. zin kaže; na terti začne listje rumenkasto prihajati, jagode pa černkaste, potem ene spokajo, druge pa so-gnjijó; tode to se vidi le na uekterih tertah; Bog nas obvari se take nesreće! Nas prečastiti gospod okrajni sodnik Sirk v Rogatcu so se za vinorejo verlo pognali y ker pri nas je lepa lega za gorice. Janez Zurman. za narodne igre. V Iz ipavskiga Sent-Vida 28. julia. Přetekle dní je bila ipavska dolina zopet z nazočnostjo nasiga grebu narodno gledišče vendar le pred ali pozneje vsta- obcnopostovaniga dezelniga glavarja , gosp grofa Cho novilo, se iz tega vidiker so se Horvatje tako obilno vdeležili in toliki zaklad založili za narodno napravo. * Ceski pisatelj T o m i č ek je spisal staročesko rinsky-ga osrečena. 20. julia popoldne so se v družbi svojih dvéh g. sinov in njuniga g terg pripeljali, ker so ces. pisarnice odgojitelja v ipavski Drusro