dolenjka.d.d.
NOVO MESTO
Cenejši nakupi pijač: v “PRODAJNEM CENTRU-DISKONT ŽIVIL’ na Ljubljanski 31 - delovni čas vsak dan od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 13. ure in-v “DISKONTU” na Drski - delovni čas vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
ra	■	0	E	I				1		H	Ji
											
ISSN 0416-2242
9 770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
dolenjski list
Festival Brežice 99 se začenja
_ V soboto otvoritev
. BREŽICE - V soboto, 17. ••“Rja, bo ob pol devetih fVe5.evr v Viteški dvorani feziškega gradu otvoritve-ni koncert letošnjega Festivala Brežice. Nastopila bo nnska komorna skupina °ncerto Copenhagen. V nedeljo, 18. julija, bo ob isti n v Viteški dvorani kon-ert nemškega kvarteta j ...uPPanzigh, v torek, 20.
'ja, pa bo v kostanjeviški samostanski cerkvi koncert °mornih skupin Sospiri iz ndona in Modus Viven-dl iz Izraela.
^festivalske prireditve nh j0t*° za^ele v soboto že ot - .V uri dopoldan z s, ^0K^'tvB° tržnice domačih Cesti prvih borcev, ““desetih bo na odru pred 0p.C,no koncert pihalnega kestra Kapele, popoldne Pol štirih bodo na tržni-citnaS‘0piIi Rndski pevci in fniblr,ii’ Prt'd občino artiški kloristi, v grajskem par-y. Pa Bodo ob šestih zvečer tn igre z lokostrelskim
n,.Hn'irjem,Nasledniidan'v Dnla Se *)0 °B Pe,ih posta •?* Pred občino pred-sikr' Pralni orkester dače * ®.?dBe na pihala Lo-fJ ,a nj'm ponovno artiške ski 0rnc sEnpine ter Ijud-
'eUhr ‘citrar-»i» /ak|j“-tev tivalskih priredi-Pa bo ob desetih zvečer, tov ^ru8em ciklu koncer-,.tudentskega festivala |; p lce bosta koncertrira-«a 1 ' ^rowca in Katarzv-tcmi"mC/- k štiriročno na sta 'a*'1’ nas*°pili Pa bodo 2s0r.ka do petka, 20. zVe- 'Rdija, ob pol devetih
šperkF na «radl1 Bogen-Kanii’ ?.radu Rajhenburg, v •Pest • cerkvi v Novem Iu 'n na gradu Pišece.
TURNEJA FOLKLORNE SKUPINE NAGELJ IZ KANADE
Folklorna skupina Nagelj bo v Sloveniji gostovala od 13. do 26. julija, nastopila pa bo kar enajstkrat, med drugim tudi 22. julija ob 19. uri v gostišču Tri lučke v Krškem, 23. julija ob 21. uri v Metliki v okviru mednarodnih poletnih prireditev in 24. julija ob 19.30 na dvorišču Proštije na Kapitlju v Novem mestu. Skupina, v kateri pleše 25 plesalcev, letos slavi štirideseti jubilej. Nagelj je ena najbolj uveljavljenih slovenskih folklornih skupin med Slovenci v Kanadi.
Na Semiški ohceti se bodo poročili štirje pari
V soboto osrednja semiška turistično-folklorna prireditev
SEMIČ - V soboto, 17. julija, bo v Semiču osrednja turistično-folklorna prireditev v občini, imenovana Semiška ohcet. Na njej se bodo poročili štirje poročni pari z Gorenjske, ki jih bo najprej sprejel semiški župan Janko Bukovec. S prošnjačenjem in prevozom bale pa se bo ob 14. uri na zelenici pred gasilskim domom pričel kulturni program.
Svatje bodo najprej odšli v Kaščo k stari kmečki, s slamo kriti belokranjski hišici po nevesto, po šranganju pa se bodo pari ob 17. uri poročili civilno, nato pa še cerkveno v farni cekvi sv. Stefana. Ob 19.30 se bo svatbeni obred nadaljeval na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu. Folklorna skupina Semiška ohcet bo s poročnimi pari uprizorila belokranjski svatbeni obred, mladoporočenci pa bodo dobili tudi kmečko balo, vredno okrog 200 tisočakov. Po svatbenem obredu bo seveda še ohcet, na kateri bo, tako kot že ves popoldan, bogat folklorni program, ki bo, tako kot je bilo v navadi v starih časih, trajal do zgodnjih jutranjih ur.
Ob Semiški ohceti v Semiču pripravljajo še vrsto spremljajočih prireditev. Tako bo v petek, 16. julija, ob 20. uri ansambel Tonija Verdcrberja na terasi hotela Smuk predstavil kaseto in CD ploščo Zibka. Na dan osrednje prireditve bo tekmovanje v letenju z jadralnimi padali “Skok v zakonski jarem”, v vinoteki v muzeju bo degustacija nagrajenih semiških vin, na ogled bo razstava belokranjskih kmečkih ohcetnih jedi. V nedeljo, 18. julija, pa bo ob 16. uri praznovanje 105. obletnice Prostovoljnega gasilskega društva Semič, na katerem bodo prevzeli tudi novo gasilsko vozilo.
Za staro Metliko res že prepozno?
Na okrogli mizi o oživljanju starih mestnih jeder, ki jo je pripravila metliška Ljudska knjižnica, iskali zdravilo proti mrtvilu v mestnih središčih - Dovolj le kultura?
METLIKA - Staro mestno jedro je danes le še senca nekdaj živahnega središča stare Metlike. “Propada moralno in fizično,” je na okrogli mizi pred tednom dni dejal metliški župan Slavko Dragovan, ki je prepričan, daje država tista, ki bi morala zagotoviti programe ali preseliti svoje službe v stari del mesta ter mu tako znova vdihniti življenje.
O izkušnjah o oživljanju zaspa- Lorenz je tudi Metličanom ne in propadajoče stare Ljubljane svetoval, da pripravijo vsak dan na
sta Metličanom pripovedovala Primož Lorenz in dr. Bogomir Kovač, člana Društva za oživljanje stare Ljubljane in ustanove Ima-go Sloveniae-Podoba Slovenije. Julija 1986 so v starem delu mesta pripravili kratek kulturni program, gostince pa zaprosili, da so uredili lokalčke. Prihodnje leto je bil na sporedu že program na visoki kulturni ravni, nihče od kulturnih ustvarjalcev pa jim ni odrekel pomoči. Njihov gl »ni moto je bil, da stari del mesta ne sme propasti. Vse to se je dogajalo v času, ko je veljala politična usmeritev, da je staro mestno jedro rezervat za stare in socialno ogrožene. A ideja o oživljanju je preplavila vse mesto, spodbudila podjetništvo in postala pomembna turistična promocija. Seveda nista pozabila omeniti ideje Ima-ga Sloveniae, s katero oživljajo stara mestna jedra in gradove, z njo pa nameravajo preplaviti vso Evropo.
trgih kratek kulturni program. Morda bo v začetku res le 10 ljudi, čez nekaj let pa lahko na ta način tako oživijo mesto, da jim bo marsikdo zavidal. Po mnenju dr. Kovača je pomembno, da v starem delu mesta živijo mlade družine. Pobudnik oživljanja stare Metlike Božo Flajšman je menil, da če je že zasebniku vseeno, kje bo delal, državi ne bi smelo biti. “Zato sem predlagal, da bi upravno enoto preselili v staro Metliko. A sem dobil odgovor, da bi v tem primeru zmagal kapital. Toda mar ni največji kapital države njena naravna in kulturna dediščina?” je menil Flajšman.
Jovo Grobovšek, v.d. direktorja javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine je kot edini predstavnik države na okrogli mizi dejal, da se ljudjepoeni strani strinjajo z varovanjem naravne in kulturne dediščine, kopa morajo zanjo žrtvovati interese, so proti. Po njegovem je nekoga težko
OŽIVLJANJE METLIKE - Kaj storiti, da bo Metlika, ki se je razdelila na novi, živi del in na propadajoči, stari del, znova zaživela kot enotno mesto, so Metličanom na okrogli mizi poskušali razložiti Jovo Grobovšek, metliški župan Slavko Dragovan, dr. Bogomir Kovač in Primož Lorenz (od leve). Zamisel o oživljanju stare Ljubljane, ki sta jo predstavila slednja dva, se je namreč dobro prijela in Metličani lahko samo upajo, da bo tako tudi v njihovem starem delu mesta. (Foto: M. B.-J.)
POLETNA SOLA ZA BEGUNČKE S KOSOVA
LJUBLJANA - Ministrstvo za šolstvo in šport v času poletnih počitnic organizira poletne šole za učence, prebežnike s Kosova. Osnovni namen je, da učenci pridobijo čim več znanja slovenskega jezika in utrdijo dosedanje znanje, da bodo jeseni lahko uspešno nadaljevali šolanje. Enainšestdeset slovenskih osnovnih šol je do junija sprejelo 167 učencev s Kosova, za 23 otrok pa je bil organiziran pouk v Zbirnem centru Vidonci. Pričakujejo, da bo slovenske šole v prihajajočem šolskem letu obiskovalo 339 kosovskih otrok. Poletna šola že poteka v Novem mestu, kjer jo vodi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, 19. julija pa se bo začela tudi v črnomaljskem zbirnem centru.
ra?
VREME
I)o konca tedna ho prevladovalo sončno in ne prevroče vreine.
PRIJETI STORILCI 35 VLOMOV
KRŠKO - S pomočjo občana so krški policisti 8. julija prijeli tri vlomilce v osebni avto na območju Senovega: 19-letnega A. S., 20-let-nega D. M. in 19-letnega M. Z., vsi so iz okolice Krškega. Policisti so ugotovili, da je omenjena trojka izvršila 35 kaznivih dejanj na območju PU Krško, kjer so vlamljali predvsem v osebna vozila in to v nočnem času. Pri hišni preiskavi so našli dve odtujeni motorni žagi. Policisti naprošajo oškodovane občane, da se zglasijo na PP Krško, kjer jim bodo vrnili odtujene predmete. Zoper vse tri osumljence bo napisana kazenska ovadba.
HANA?
tutLltičnO. (Kjencijci
Kandijska 9, Novo mesto Tel. 068/321-115 7 dni, polpenzioni že od 23.600 tolarjev in celotna turistična ponudba.
KASAŠKA PRIREDITEV - Poletna kasaška prireditev v
Ji*že. "avdušila ljubitelje konjeniškega športu iz Dolenjske. V vseh U^sti ,/1 ze^° na Nsno, razen v osmi dirki, ki jo je s prepričljivo “obila Suriya z Vojem Maletičem. Na sliki: Boj za najboljše *PortJe ne‘zprosen in včaih tudi krut. Več o tem dogodku lahko berete strani. (Foto: S. Dokl)
U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. H PE NOVO MESTO
Odprli smo novo poslovalnico v Sevnici, Kvedrova 28. S 0608/41-371.
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, o 068/56-480
zadržati v starem delu mesta, če vidi interese drugje. Velike težave so z obnovo starih hiš, saj je potrebnega veliko znanja in denarja, izvajalce pa je težko dobiti.
V razpravi je bilo slišati, da je pomembno čutiti s staro Metliko in da so ustanove odpeljali iz nje tujci, ker se Metličani temu niso pravočasno uprli. Eni so bili prepričani, da jih ne bosta rešili ne davkarija ne upravna enota, ki sta odšli iz starega dela, prav tako pa tudi ne zgolj kulturne prireditve, medtem ko je utopija, da se bo na metliških trgih začelo razvijati veliko podjetništvo. Toni Krašovec z upravne enote, na katero je letelo veliko očitkov, da je kriva za umiranje starega mesta, je pojasnil, da so se preselili v nov poslovni center zato, ker je bila to takrat najboljša rešitev. Pripravljeni pa so se vrniti, če jim v stari Metliki zagotovijo primeren prostor za delo.
Medtem ko so se začeli že prepirati, kdo še živi v stari Metliki in kdo je odšel, je Vlado Augu-Štin, ki z eno od dveh mladih družin vztraja na Mestnem trgu, dejal, da noben projektni svet ne bo naredil otrok. Četudi bi se vrnila upravna enota, bi bilo po 15. uri mrtvilo. Po njegovem so mladi ljudje odšli iz Metlike, ker so bili drugje bolj cenjeni, z reševanjem stare Metlike pa bi morali pričeti pred 20 leti. Sedaj je po njegovem prepozno.
M. BEZEK-JAKŠE
Berite danes
stran 2:
•Poslanski privilegiji po balkansko •Za kopanje najbolj primerna Kolpa
stran 3:
• V uniji ob našo kmetijsko politiko
stran 4:
•Zmeda ob pomanjkanju informacij
stran 5:
• Ukinili nezakonito financiranje
stran 6:
•Bazen kriv pomora rib v Sevnični?
stran 10:
• Umetnikova obletnica
stran 18:
•Za transportni voziček za Dona Maliča
DAN ODPRTIH VRAT VRTNARSKE POSTAJE
NOVO MESTO - Danes, 15. julija, bo od 9. do 12. ure na Srednji kmetijski šoli Grm dan odprtih vrat vrtnarske postaje za Dolenjsko. Na polju bodo na ogledu poskusne zasaditve naslednjih vrtnin: solatnih kumar v zaščitenem prostoru, korenčka, nizkega fižola, paradižnika, paprike in zgodnjega ter poznega zelja. Vabljeni!
ZMAGOVITIŠENTJERNEJČANI - Na Igrah brez meja prejšnji četrtek v kalabrijskem mestecu Le Castella v južni Italiji so se pomerile ekipe iz Švice, Francije, Madžarske, Grčije, Italije in Slovenije, ki so jo nadvse uspešno zastopali tekmovalci in tekmovalke iz Šentjerneja. Šentjemejsku ekipa je bila že na generalki najboljša, tako pa je bilo tudi na tekmovanju, ko so osvojili 56 točk in zmagali. Ta rezultat Sentjemejčane vodi v finale, ki bo 30. julija, prav tako v Kalabriji. Na fotografiji: po zmagi se je z ekipo veselil tudi šentjernejski župan Hudoklin. (Foto: Marijan Hočevar)
I
STARA MESTNA JEDRA
Usihajoče življenje
Stara mestna jedra v Metliki, Črnomlju, Novem mestu, Kopru, Tržiču in še marsikje drugje umirajo. Ponekod so se zaradi tega zganili prej, drugje pozneje. Marsikje pa prepozno in šele takrat, ko je bilo v starih delih mest komaj še zaznati življenje in so se že zvijali v smrtnih krčih. Šele takrat, ko se je po njihovih ulicah, torej žilah teh jeder, komaj še pretakalo življenje. Ko so hiše ostajale prazne in prepuščene propadu, ko so se mladi odselili, vztrajali pa le še najstarejši in ko je v stari del mesta potem, ko so še tisti redki lastniki lokalov zaprli vrata, zašel le še malokdo. Pa vendar vse le ni brezupno. Pretekli teden sta, potem ko so v Metliki podpisovali celo peticijo za oživitev starega dela mesta, Primož Lorenz in dr. Bogomir Kovač iz Društva za oživitev stare Ljubljane razkrila recept za oživljanje, ki naj bi ga spodbujali s kulturo. Kulturna dogajanja naj bi spodbudila razvoj turizma, ta pa podjetništvo. Pri tem ni pomembna velikost mest in ne denar, temveč le, kako uresničiti ideje. Da teh zlasti na kulturnem področju v Metliki ne manjka, so prebivalci dokazali že velikokrat. Seveda pa morajo tisti zanesenjaki, ki se bodo morda v to zares podali, računati na marsikatero presenečenje. Tudi Primož Lorenz je, preden je v umirajoči stari Ljubljani naredil čudež, moral požreti in preslišati marsikaj. Celo to, da se mu je zagotovo zmešalo. A to je bilo pred dvanajstimi leti. In v Ljubljani. Toda ali se bo danes ali jutri v Metliki, Novem mestu in še kje drugje kdo kaj naučil iz ljubljanskih izkušenj?
MIRJAM BEZEK-JAKSE
/V 4	5	4	4	/V	A	f	r	4
Stanovanjsko varčevanje
Bankirji so si meli roke ob tolikšnem številu podpisanih pogodb za varčevanje po stanovanjski varčevalni shemi, ki jo je ponudila država v sodelovanju z bančno dvanajsterico. Varčevalci so očitno
tudi zadovoljni, drugače ne bi prišli v banke. Je država res ponudi-” ih ‘	................................
la eno redkih priložnosti za koristno hrambo denarja? Trdijo, da je omenjeno, toliko opevano stanovanjsko varčevanje lahko zelo donosno, in če ste med tistimi, ki nimate skrbi s krpanjem družinskega proračuna, ste morda zavili v banko podpisati pogod-
bo o varčevanju po najnovejši vladni ponudbi. Varčevalni način, ki olikš
jf
bi
je bil deležen tolikšnega zanimanja takoj prvi dan, naj bi pomenil tudi možnost za pridobitev ugodnega stanovanjskega kredita. Tu e najbrž nekaj neznank, zlasti veliko najbrž za tiste, ki so mladi, jrez strehe nad glavo in brez službe. Za te ljudi, ki bi bili stanovanjskih posojil potrebni najbolj, bo pot do stanovanj trnova še naprej. Zlasti mladi brez stanovanja in brez denarja bodo občutili tudi v prihodnje visoko ceno stanovanj in gradbenih parcel. Tako bodo spoznali, da država zatiska oči pred preprosto resnico, da je v državi povpraševanje po stanovanjih večje, kot je ponudba le-teh, in da je streha nad glavo zato tako zelo draga. Minister bi zato več kot s stanovanjsko varčevalno shemo naredil s tem, ko bi dal graditi več stanovanj, zagotovil nižjo tržno ceno gradbenih zemljišč in z drugimi načini, ki jih gotovo pozna, usmeril silno gradbeno vnemo v želeno smer, ta pa je čim več stanovanj. Namenskemu stanovanjskemu varčevanju smo namenili tokratno anketo.
r:
73
*
OLIVERA KASTELIC, dipl. ekonomistka iz Novega mesta: “Če bi bila takšna možnost stanovanjskega varčevanja dana že pred leti, bi se zanjo prav gotovo odločila, sedaj se nisem, ker sem že v gradnji. Zelo pa pozdravljam ta način varčevanja, kako potreben in dobrodošel je bil, pa pove že to, da so ga ljudje takoj razgrabili. V bodoče bi morali o tem ljudi še bolj informirati.”
AMALIJA LESAR, prodajalka iz Kočevja: “Samo z nakupi in individualnimi gradnjami se vseh stanovanjskih problemov ne da rešiti. Več bi za to morale storiti občine, ki bi morale graditi več socialnih in neprofitnih stanovanj. Ob veliki brezposelnosti in negotovih zaposlitvah krediti države niso za vse ugodni. Posebno ne tisti, ki so vezani na stanovanjsko varčevanje!”
MATEJ OVEN, prijavljen na uradu za delo v Ribnici: “Pripravljen bi bil namensko varčevati za stanovanje. Če pa nimaš službe, o stanovanju ne moreš niti razmišljati. Še tako ugodni krediti niso rešitev. Čeprav bi jih mladi in brezposelni lahko dobili, jih ne bi mogli odplačevati! Država mora najprej poskrbeti za službe in solidne plače, občine pa bi morale več graditi.”
ANICA VELŠE, delavka v se-miški Iskri: “Ne vem, če je danes ugodno stanovanjsko varčevanje za delavce in preproste ljudi. Vprašanje je, če je bilo tudi varčevanje, za katero je bilo zadnje čase toliko zanimanja, ugodno, saj so navadno pri ugodnostih prvi tisti, ki so pri koritu. Bogve, če niso bili ljudje preveč naivni. Nisem se odločila za to varčevanje.”
ANTON SEPOHAR, samostojni podjetnik iz Drašičev: “Dobro je, če država spodbuja stanovanjsko varčevanje. Največ koristi bo imela od tega banka. Čisto slovenska navada je, da gredo potem, ko se za nekaj odloči peščica ljudi, za njo še drugi, še posebej zato, ker je nekdo razbobnal, da je ugodno. Vprašanje je, koliko se jih je doma usedlo in izračunalo, kaj takšno varčevanje v resnici prinese.”
JANA ZORKO, ekonomistka z Brezovske Gore pri Leskovcu pri Krškem: “Ne varčujem na ta način. Glede na pogoje, ki ji nudijo, tudi nimam možnosti. Obrestna mera se mi zdi kar visoka. Ob tem se mi zdi, daje zadosti mladih, ki naj bi jim bili namenjeni ti krediti. Prav ti mladi, čeprav bi želeli, pogosto ne morejo varčevati in dobiti kredita, ker niso zaposleni za nedoločen čas.”
POLONCA KODRIČ, restavrator-ka iz Brežic: “Upam, da bo v prihodnje še kakšna podobna možnost varčevanja, kot je tokratna. Zdaj ne varčujem, ker mi moje finančne možnosti tega ne dopuščajo. Ib varčevanje se mi zdi zelo lepa poteza države. Pokazalo se je, da gre za posrečeno odločitev, saj so to možnost ljudje razgrabili. Nekateri varčujejo tudi za svoje otroke."
JOŽE KOLARIČ, pismonoša iz Krajnih Brd pri Blanci: “Starši so že dobili kredit za novogradnjo. Mislim pa. da brez posojil že skoraj ni možno niti vzdrževanje domačij, kaj šele gradnja novih objektov. Mislim, da je stanovanjsko varčevanje pametna
zadeva, res pa je, da si nekateri to
težko privoščimo in bi mesečno pogrešali tudi 10 tisočakov, kaj šele večje
vsote denarja.
GORAN PEVEC, gostilničar v
gostilni Javornik na Rakovniku pri
Šentrupertu: “Po pravici povedano sem zelo slabo obveščen o nacionalni
stanovanjski varčevalni shemi. Ker pa slišim, daje možno s takim stanovanjskim varčevanjem priti do ugodnih posojil, se bom pozanimal, če to res velja tudi za obrtnike in tudi o drugih podrobnostih. Upam, da ne bom prepozen.”
RAZSTAVA ČLOVEŠKE RIBICE V BTC-JU
NOVO MESTO - BTC, delni-
Za kopanje najbolj primerna Kolpa
ška družba, že nekaj let pomaga pri projektu ohranitve človeške ribice (proteusa) v njenem naravnem okolju, saj je proteus slovenski nacionalni simbol in svetovna znamenitost med redkimi živalskimi vrstami. Ker je ribica dokaj skrivnostna in zaradi posebnega
Zdravstveni inšpektorji vzeli vzorce s kopališč na Krki, Kolpi, Lahinji, Temenici in Mirni • Na večini kopališč voda neprimerna - Na neurejenih kopališčih ni poskrbljeno za varnost
življenjskega okolja precej nedostopna živalca,
so se v BTC-ju skupaj z Biotehnično fakulteto (oddelkom za biologijo) odločili, da tudi javnosti pokažejo zanimivosti iz njenega življenja. V ta namen so pripravili razstavo proteusa v nakupovalnem centru v Ljubljani, v Murski Soboti in v Novem mestu, kjer je v hali A na ogled še danes.
NOVO MESTO - Kadar je vročina najhujša, si (judje radi poiščemo osvežitev tudi v najbližji reki. Zal je voda danes vse bolj onesnažena in neprimerna za kopanje. Katere naše reke in kje so še primerne za kopanje, smo povprašali na novomeški območni enoti zdravstvenega inšpektorata RS, kjer nam je Eda Sotošek, vodja območne enote in pomočnica glavnega zdravstvenega inšpektorja Slovenije povedala, da je od rek na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini najbolj čista in s tem tudi najprimernejša za kopanje reka Kolpa.
UREJANJE POTI
METLIKA - V metliški občini je bil že v preteklih letih običaj, da so v krajevnih skupnostih urejali poljske in druge poti. V letošnjem letu nadaljujejo z nasipavanjem gramoza na poteh v krajevnih skupnostih Podzemelj, Slamna vas in Lokvica. Na občinski upravi zagotavljajo, da bodo s tovrstnim urejanjem nadaljevali tudi v prihodnje, seveda pa bo to odvisno od razpoložljivega denarja.
Krka, ob kateri so se ljudje včasih veselo kopali vse tja do Brežic, je za kopanje primerna predvsem v zgornjem toku. Vzorci vode s kopališča v Žužemberku, Soteski, Straži ih še na Brodu v Novem
KMALU NAPRODAJ PARCELE V OBRTNI CONI-
METLIKA - Metliška občina in Begrad načrtujeta prodajo komunalno opremljenih gradbenih parcel v metliški obrtni coni ob Cesti 15. brigade. Sedaj pridobivajo gradbena dovoljenja za gradnjo komunalne opreme. Na občini zatrjujejo, da bodo z Begradom zagotovili vabljivo ceno parcel in ugodne pogoje za nakup. Najmanjša velikost parcele bo tisoč kv. metrov, prilagoditi pa jo bo mogoče programu investitorja. Na občini se zavedajo, daje prednost parcel v obrtni coni tudi ugodna lega v bližini glavne ceste Novo mesto-Metlika ter bližnji državni meji s Hrvaško.
TOVARIŠKO SREČANJE V
KOČEVSKI REKI
KOČEVJE - Skupni odbor občine Kočevje in krajevne skupnosti Kočevska Reka vabi borce, svojce, aktiviste, mladino, upokojence in vse prijatelje na tovariško srečanje, ki bo 24. julija ob 11. uri v Kočevski Reki. Srečanje bodo pozdravili Janez Stanovnik, slovenski naslovni škof prof. dr. Vekoslav Grmič in prvi komandir čete nato pa komandant kočevskega bataljona Bojan Polak Stjen-ka. Pripravili bodo tudi krajši kulturni program, prireditev pa bo v vsakem vremenu. Pokrajinski muzej v Kočevju na Prešernovi cesti bo odprt od 8. do 11. ure. Vabljeni!
mestu so bili tako kemijsko kot mikrobiološko ustrezni. Na Loki je bil vzorec vode kemijsko ustrezen, biološko pa neustrezen, v Mačkovcu pa je bil vzorec tako kemijsko kot mikrobakteriološko neustrezen, neustrezni vzorci vode so bili tudi na kopališčih Otočec, Draga, Kostanjevica, Kariče, Brod-Podbočje. Spet ustrezni vzorci vode pa so bili na kopališču v Cerkljah, Krški vasi in v Velikih Malencah.
Na Kolpi je bil neustrezen vzorec le v Želebeju na jezu, kjer je bila kemijska slika dobra, biološka pa neustrezna, na ostalih kopališčih v kampu Madronič v Prelesju, v kampu na Vinici, v Adlešičih, Gribljah na jezu, v kampu v Podzemlju, na Primostku ter na kopališču v Metliki pa so bili vzorci tako kemijsko kot mikrobakteriološko ustrezni. Primerna za kopanje je tudi Lahinja, kot je pokazal vzorec vode, vzet na kopališču v Črnomlju.
Neprimerna za kopanje je tudi Temenica, kjer je bil vzorec vode na kopališču v Trebnjem bakteriološko in kemijsko neustrezen, prav tako neprimerna za kopanje je tudi reka Mirna. Zdravstveni inšpektor je vzel vzorce tudi na kopališču Vrbina in podtalnici v Borštu v brežiški občini, oba vzorca vode sta bila neustrezna. Vzorce vode so jemali od 7. do 12. junija na tako imenovanih neurejenih kopališčih, kjer pa se ljudje še ved-
CISTILNA NAPRAVA KMALU KONČANA
METLIKA - V začetku preteklega tedna so pričeli delavci Bio-tehne iz Kranja z montažo opreme v čistilni napravi v Rosalnicah, medtem ko so bila gradbena dela zaključena že konec junija. Predračunska vrednost opreme je okrog 13,5 milijonov tolarjev, z montažo pa naj bi predvidoma zaključili konec tega tedna.
Kaj pomeni DDV za zdravstvo
Nižja stopnja davka (8 odst.) za zdravila in ortopedske pripomočke - Zdravstvene storitve in oskrba oproščene davka
LJUBLJANA - Zakon o davku na dodano vrednost uvaja v slovenskem pravnem redu novo obliko obdavčenja prometa blaga in storitev, ki zamenjujejo dosedanji prometni davek. Za slovenski sistem zdravstvenega zavarovanja je značilno, da bolniki niso neposredni plačniki zdravstvenih storitev, saj izvajalci zdravstvenih storitev izstavijo račun Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Zakon o DDV navaja storitve in blago, za katere se obračunava nižja stopnja (8 odst.). Z nižjo stopnjo davka so obdavčeni: zdravila, medicinske oz. ortopedske priprave in rehabilitacijski oz. tehnični pripomočki, proizvodi za prehrano ljudi, dobava vode in storitve javne higiene. Skladno s 26. členom Zakona o DDV so zdravstvene storitve in oskrba, vključno z oskrbo s človeškimi organi, krvjo ter materinim mlekom, ki se opravlja v skladu z zakonom, ki ureja področje zdravstvenih dejavnosti, oproščene plačila DDV.
Ministrstvo za zdravstvo in zavod sta pozvala javne zdravstvene zavode in zasebne izvajalce zdravstvenih storitev na previdnost in pozornost pri sklepanju in izvajanju pogodb z dobavitelji blaga in storitev, saj zavod ne bo avtomatsko pristajal na povišanje cen obračunanih storitev. Posebno opozorilo je bilo izrečeno potrebi po podrobni predstavitvi strukture cen, na osnovi katere je razvidna predhodna in nova stopnja obdav-
čenosti. Na primer proizvajalci zdravil, sanitetnega materiala, tehničnih pripomočkov in drugega blaga za zdravstvo so do sedaj obračunavali najmanj v povprečju 6,5 odst. prometnega davka oz. drugih davščin pri vhodnih materialih, energiji in drugih storitvah. Te davščine so plačevali tudi za izvozno blago. Z uvedbo DDV pa za izvoz blaga ni davka, prav tako pa se lahko refundirajo vse razlike med vhodnim in izstopnim davkom. To pomeni, da se je moč dogovarjati le o razliki 1,5 odst. davščin med 6.5 in 8 odst, ki pa bi jo proizvajalci lahko kompenzirali z refundacijami za izvoz oz. zamrznitvijo cen proizvodov in storitev, ki jih določa vlada.
Na zavodu pravijo, da na avtomatsko povišanje cen z uvajanjem DDV ne bodo pristali, saj bi to v končni posledici morali plačati zavarovanci v obliki zvišanih prispevkov in premij. To bi namreč na polletni ravni pomenilo nenačrtovan odliv dohodkov v višini okrog 5 milijard tolarjev. Zato bo zavod z okrepljeno revizijo in nadzorom zavračal vse račune izvajalcev in dobaviteljev za storitve, zdravila in tehnične pripomočke, ki bodo vsebovali pripisan DDV na doslej veljavne cene, ki so bile dogovorjene s partnerji ali so bile določene s cenovnimi standardi. S pomočjo posebne analize pa bosta ministrstvo in zavod ocenila realne učinke uvedbe DDV, ki pa jih bo potrebno reševati z državo oz. vlado.	J. D.
no kopajo, z namenom, da ljudi še pravočasno opozorijo, če kopanje lahko škodi njihovemu zdravju. Vzorce bodo vzeli še enkrat letos,
in sicer naslednji mesec. Eda Sotošek opozarja ljudi, naj se v rekah ne potapljajo in ne pijeJ° vode, po kopanju pa naj se takoj stuširajo, saj je voda, ki se je ob odvzemu izkazala kot primerna, lahko že čez čas neprimerna. K°' panje na neurejenih kopališčih pa je tudi glede varnosti zelo nevarno, zato je še posebej neprimerno za otroke.
J. dorniz
Poslanski privilegiji po balkansko
Ugled državnega zbora, ene od treh vej oblasti, je na psu. O članih tega zbora, poslancih, najvišjih predstavnikih ljudstva, ljudje, ki so jih izvolili, mislijo in tudi govorijo v glavnem slabo. Za to izdatno skrbijo poslanci sami. Nazadnje so javno mnenje v celoti obrnili proti sebi, ko so si izglasovali za ta čas in sedanje razmere nepojmljive, prav škandalozne privilegije, po katerih bi se lahko s polno (poslansko) pokojnino upokojili s 25 leti delovne dobe, in to celo že pri 50 letih starosti.
Seveda je ta poslanska brezsramnost, to arogantno norčevanje iz brezpravne raje dvignilo na noge “ponižane in razžaljene"in pritisk je bil tako enoten in tako silen, da se je parlamentarna privilegijska utrdba morala vdati. Na ponovnem glasovanju o tem privilegijskem zakonu, do katerega je moralo priti zaradi veta državnega sveta, je zakon padel.
Vendar so tudi to poslanci izvedli na poniglav način, moralno bedno in brezjajčno. V dvorani so v glavnem ostali tisti poslanci, ki so bili že pri prvem glasovanju proti, večina tistih, ki so prvič glasovali za privilegije, pa je pred ponovnim glasovanjem stisnila rep med noge in se umaknila iz dvorane. V strahu pred ljudskim besom si niso upali ponovno glasovati za, proti pa niso hoteli. Pred tem so nekateri javno opravili še čustveno kičaste polucije in katarzična priznanja v stilu “nič me ni v hlačah ”. Skratka - zakon je pri ponovnem glasovanju padel: 34 poslancev je bilo proti, 4 pa so brez upa zmage
v tem izgubljenem boju vztrajali in do konca branili pravico do svojih privilegijev.
Kdor je kadarkoli glasoval za ta in lak zakon, mu je namreč slo zgolj za to - za osebne privilegije in za nič drugega! Govorjenje o prizadevanju za ureditev položaja poslanca po izteku mandata je v povezovanju s tem in takim zakonom prazno besedičenje, nakladanje, blebetanje, metanje peska v oči. Če bi to res hoteli na-rediti, bi že. In to ne skrivaj in P°' tuljeno, ampak na urejen, civiliziran način, demokratično, PreJ gledno in javno. Vendar najvis-jim predstavnikom ljudstva do tega očitno ni, njim je za privilegije, za urejanje njihovega nadaljnjega (udobnega) življenja na balkanski način, po sistem “povuci, potegni”._ To so sam sončni kralji - za njimi je lahk potop. Pa bi bilo bolje, ko bi pred njimi!
Med štirimi borci za Posf:. privilegije, ki so vztrajali do ko ca, sta dva iz naših koncev: p slanec LDS in trebanjski župa Ciril Metod Pungartnik in P slanec SNS Rafael Kužnik, ob niksSelpri Dolenjskih T°P *ca._ Že njuna strankarska in ideo ška nasprotnost, razlika v letm izobrazbi kažejo, da želja popn'
vilegijih ne pozna ovir in
daJe
lahko močan integracijski dejm
nik. Čudno le, da borbe za pn .
legije doslej še nobena stranjo posta vila v svoj progra m!
(bo)sta v naših krajih to.n0l,.;. uvedla prav Pungartnik in M
"‘kSeb°*A$W°BMT0J
Ljubljansko pismo
Kakorkoli že: tudi po C*1®.
tonovem obisku Slovenijo11
lišč
T\idi po Clintonu
O južni meji nič novega
LJUBLJANA - Ob obisku Billa Clintona se je večina časopisov na Hrvaškem ubadala s Piranskim zalivom, to je z vprašanjem, kako je Clinton reagiral na “legitimne zahteve Slovenije do izhoda na odprto morje”, kot sta jih visokemu gostu posredovala premier Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora Janez Podobnik.
To je bila tudi glavna tema Večernjega lista, časnika z največjo naklado na Hrvaškem, poskušali pa so jo razvozlati s pomočjo Ivice Maštruka, hrvaškega veleposlanika v Ljubljani. “Predsednik Clinton je slovenskim sogovornikom obljubil pomoč pri reševanju spora okoli Piranskega zaliva tako, da bi ta problem med Hrvaško in Slovenijo čim prej rešili, ne da bi podprl bodisi slovensko bodisi hrvaško pogajalsko izhodišče. To prizadevanje je vidno tudi v podporni misiji Wil!iama Perryja, četudi ta mednarodni posrednik deluje kot privatna oseba,” ocenjuje Maštruko.
Toda Slovenija pričakuje, “da ji bodo ZDA pomagale pri njenih zgodovinsko utemeljenih prizadevanjih za prost izhod na morje, pri čemer je predsednik Clinton odkrito izjavil, da nam bodo ZDA glede tega pomagale,” stoji v izjavi predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ki jo je objavil stalni dopisnik Večernjega lista Vlado Zagorec.
prišlo do spremembe sta ^ naše jugovzhodne sose zvezi s Piranskim zalivom-kakšna so ta stališča? , Q.
V zvezi s teritorialnim i . dom do mednarodnih vo dr. Ivica Maštruko men* ’ .j Slovenija (tako kot menda BiH pri Neumu) nima terl alne pravice do mednaro ^ voda, čeprav je to P^aV70pa okviru Jugoslavije imela- j zato, “ker meje na morju -republikama ni bilo in m r Slovenija morala vzeti de ^ škega teritorialnega mofl ’ e. bi hotela imeti teritorialn „y zo z mednarodnim morje • zvezi z 270-metrskim P j. morja, ki naj bi v^.d® fiLaŠki-rijske obale pripadel n ^ pa navaja, da je tak Pr :ja,
nekoč oblikovala^love^
vendar se doslej t*r^aVl^Ieji na še nista dogovarjali 0 morju, ker jo je, po nJ^|0čili mnenju, treba najpreJ 0 na kopnem.	jodi
Hrvaška je, kot vem Ved-letos podaljšala začasno ^ bo, ki omogoča delova J Ravenskim počitniškim ^d vom, kakor tudi sporazu ,et. notranjima ministroma Yp^. nem režimu plovbe v
skem zalivu.	*nimei'
Vse je torej na našijm: tudi letos ostalo tako, .oVen' bilo. In zakaj? Zato. - ploska politika, natančnej ’ |r venska vlada in njeosvoj>.e
macija vse od osam0 se{i
•—~ ‘J ~ ----------------- i,.,«	nu*'-.
naprej ni bila sposob
trdnega Poli,ičncfjU zah1^
olnrin naših noliaial*»K
gieue nasin pogoj«—-pri določanju južne -gedj meje ter meje na m°rJu. nes111 njo Hrvaško. In tega . možno popraviti za 11,1 ‘ VINKO BEa‘
[Novomeška kronika
TOLAR - Te dni smo telefonski naročniki dobivali Telekomove položnice. Zaradi uvedbe davka na dodano vrednost smo dobili po dve položnici in pojasnili so, da je zato lahko znesek tudi manjši od 100 tolarjev. Do sedaj znani rekord je 1 (en) tolar, ra je šel vesten naročnik na banko. Tam je dolg poravnal, ob tem Pa mu je banka zaračunala še 40 tolarjev, kolikor je najmanjši znesek bančne provizije. K temu dodajmo še stroške položnice in Poštnine, pa dobimo uspešno narodno gospodarstvo in zado-yoljne uporabnike. Živel Telekom in njegov večinski lastnik - država!
.. PAHA - Za sedaj še neznani jubitelj urejene okolice svoje ise je pred nedavnim kupe odpadnega gradbenega materiala tresel v gozd ob cesto, ki pelje z tocca proti Pahi. Očitno je ta navlaka sčasoma začela žaliti tudi legov estetski čut in čez čas jo je zravnal ter prekril s slojem zem-Je- Po butalskem načelu: Česar ne vidim, tega ni. Za čisto okolje n dobro pitno vodo so pa tako in tako odgovorni drugi.
KRKA - Zadnje obilno deževje P°'tzr.0čil°, da je Krka močno Ima 3 'n m°čno umazana pone-Prestopila bregove. Tako za Jeno poletno “neuporabnost” krat ne bo kriv človek, ampak hr,r*V?' ^endar vreme se bo iz-JŠalo, tudi Krka bo upadla in segrela. Kopalcev pa ob njene h„ ®ove vsaj v Novem mestu ne a ’ ,, 0 kot jih ni že zadnjih «et-let in več. Krka ni več Kette-a ljubica zvesta, brezbrižni in iimZVeStn' ,*Juc*je so j° naredili za u azai)° in smrdljivo candro, lestrM-S0.ji duš° ‘n ut>ili njen kn',Njeni bregovi so prazni, nam na Loki, nekdaj poleti "4JbolJ. živahen del Novega me-,. ’Pajezapuščeno, razdejano in no tr°' " kdo Je kriv? Krka, jasnem- a^' -ie Pa treba teči skozi to o],,i ara°' zanikrno, neodzivno in sniho mesto?
morlr 80spa Je rekla, da bi biti '' novorneški svetniki do-iJ:yre° za dopust, če že sejnino tako kot plačo.
SDrv SR£ČANJE PRI ^OMENIKU MAJDE ŠILC
(dru?PVO MESTO - Krajevno Šijc j^nJe Zveze borcev Majde spomf i Podgrad vabita na v KornS|° sredanje ob obeležju
1944 nam' Vasi’ kJer Je juliJa Mairm z... narodna junakinja slav, aS,lc-Kratko spominsko Pod ,mse bo začelo ob 11. uri. sPomn ?e Partizanke se bodo
jkttske finJf u*soborc' iz Liubl' "tčlan -vl^ igade, domačini Vabljenji 'Z °K°liških krajev.
^T°N ZUPET NOV Šk	SVETNIK
SLs 9EJAN - Franc Kocjan, 0(JS(’ .zaradi prezaposlenosti Šketa £ • an občinskega Zadnjj ^.eSov odstop je svet na st° v J®!.1 sprejel. Njegovo medel a n. Clnskem svetu bo zase-iltocia , Zupet, sicer ravnatelj ske osnovne šole.
Novoivie^ke •^5*»Od Ni^NiCE
SS* 2‘ do 8.7.1999 sov elizjjjet lPorodnišnici rodile: 'A nar., 5 9rubar z Javorovice
^0r p^a.rtj°, Anita Kolenc
J?Kof' ev
Na
*fauTv"lJrbana- Marje-; Krupe-Eriko, Jožica
Na tI' fttSnje vasi - Tejo, Sa vfroPšii iz Šentpetra -vca ' t-z,ana Hodnik iz Ore-Pccb^mena, Mateja Kle-k havrjftl°mlia - Žana, Matejino a Ver lz Do,ge vas' -°tan j’ Annmarie Gorcnc-ranr.. Smariete - Alexa-
[auca" w ^rnarjete - Alexa-i, ana’h r?Jca Pevec iz Krškega Na -1’ ,'cn;t Umek iz Pod-,Jto|(. nko, Vanja Kavšček :
N z » jo N^ateža
rLJka
Tjašo
H i p Petjo, Andreja Kast-
RaMikec?a--- Marka’ G°r'
Na \.c z Malega Slatnika
tha ‘Hllrira IIur c Pz\tr\v/
'ria J7?’’ Vesna Rudman iz ^Ovif , aSPerja, Frančiška
V °*'Ml)l
'ttilcV^a
'S.
‘z ‘
Mokrega Polja
u ,|a mesta: Mateja zajčeva ulica 9 - Jana.
Čcstilumo!
UMI* IZ NAŠI H OBČIM
V uniji ob našo kmetijsko politiko
Na občnem zboru novomeške podružnice Sindikata kmetov Slovenije o problemih slovenskih kmetov ob vstopu v EU - Le združeni dovolj močni - Kmetijstvo brez krovnega zakona
SEVNO NA TRŠKI GORI - “Združevanje kmetov v sindikat bo vse pomembnejše, saj bomo le združeni lahko kos problemom, ki jih prinaša vstop v Evropsko unijo,” so ugotavljali člani novomeške podružnice Sindikata kmetov Slovenije na rednem letnem občnem zboru, ki je bil minulo nedeljo v prostorih Srednje kmetijske šole Grm na Sevnem. Do vstopa v EU je še zelo malo časa, ki pa ga mora Slovenija čim bolje izkoristiti za prilagoditev kmetijstva evropskim razmeram. Da bi se naši kmetje lažje pri- zboru poudaril, da je naloga sin-
pravili na vstop v EU, bo novomeška podružnica Sindikata kmetov Slovenije, kije ena najaktivnejših podružnic, v kratkem organizirala strokovno ekskurzijo v Avstrijo, kjer bodo kmetje lahko slišali izkušnje sosedov ob vstopu v EU. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Evgen Sapač je na občnem
KRAJEVNI PRAZNIK V ŠMARJETI
ŠMARJETA - Krajevna skupnost Šmarjeta vabi na proslavo v počastitev krajevnega praznika, ki bo v soboto, 17. julija, ob 20. uri na ploščadi pred družbenim domom. Pripravili bodo kratek kulturni program, zatem pa sledi veselica, ki jo pripravlja Prostovoljno gasilsko društvo Šmarjeta. Vabljeni!
“TREKKING” KOČEVSKI ROG
NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov vabi na tridnevni “trekking” na Kočevski Rog, in sicer bo zbor v petek, 16. julija, ob 15. uri na kandijski železniški postaji. Z vlakom se bodo odpeljali do Semiča, nato pa se podali na pot proti Mirni gori, v soboto nadaljevali pot na Gače, proti Resi do Žage Rog in sobotno turo zaključili v Stufni. V nedeljo pa bodo iz Štufne odrinili proti Podturnu in se v Novo mesto vrnili v večernih urah.
PLES V BELEM
OTOČEC - V restavraciji Tango na Otočcu prirejajo jutri ob osmih zvečer “ples v belem”. Že ob sedmih zvečer bo sprejem gostov v otoškem gradu, sledil bo spust belih svečk po Krki. Na plesu v restavraciji Tango bodo izbrali najbolj v belo oblečeno osebo. Na ples vabijo čim več ljudi in zaželeno je, da so oblečeni v belo.
Suhokranjski drobiž
dikata predvsem skrb za kmeta, obenem pa tudi skrb za podeželje, čeprav to ni le naloga kmetov, ampak cele Slovenije. Opozoril je, da dohodek v kmetijstvu zadnja leta pada in da je nujno, da ministrstvo sprejme nekatere ukrepe.
Igor Hrovatič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, minister Ciril Smrkolj je bil namreč zadržan in ni mogel priti na Sevno, je poudaril, da bo Slovenija ob vstopu v EU izgubila svojo kmetijsko politiko, kar je ob določenih posebnostih, ki jih ima slovensko kmetijstvo, velik udarec. V proračunu za leto 2000 in 2001 naj bi ravno zaradi bližajočega vstopa v EU kmetijstvu namenili več denarja. “Za sprejetje vseh ukrepov, če hočemo biti pripravljeni na vstop, bi potrebovali 78 milijard tolarjev,” je povedal Hrovatič. Do sedaj pa se je mini-
strstvu z vlado uspelo dogovoriti za 54 milijard tolarjev. V naslednjem letu namerava ministrstvo nameniti precej denarja za okoljske programe - za območja, ki'so manj primerna za kmetijstvo - kot ukrep proti zaraščanju. Poudaril je še, da bo drugo leto preko 70 odst. denarja namenjenega neposredni podpori kmetijstvu, manj kot 30 odst. pa za delovanje služb. “Hiba slovenskega kmetijstva je, da nima krovnega zakona,” je zaključil Hrovatič.
Jože Pršina, kmet iz Dolenjskih Toplic, je opozoril, da bomo s propadom kmetijstva izumrli tudi Slovenci in da grozi velika nevarnost, da bodo slovensko predelovalno industrijo pokupili tujci in si tako zagotovili mesto za predelavo svojih pridelkov. Pršina meni, da bi pri osveščanju potrošnikov o tem, kakšno hrano kupujejo, moral več storiti tudi tisk. Na pomen prosvetlitve potrošnikov je opozoril tudi predsednik državnega sveta Tone Hrovat, ki pa se je zavzel tudi za možnost pridobitve 6. stopnje izobrazbe za gospodarje kmetij.
J. DORNIŽ
asm
SLAB GOSPODAR - Pod točko razno, pa tudi med samim dnevnim redom, so svetniki v občinskem svetu Občine Žužemberk na dolgo in široko razpravljali o terriah, ki niso bile na dnevnem redu ali pa se ne tičejo dnevnega reda, vmes pa je padla tudi kakšna cvetka kot npr. “Če dolg imaš, si dober gospodar, če pa ga nisi imel, si slabo gospodaril.” Padli pa so tudi predlogi, ki bi napolnili občinski proračun. Na Podgozdu bodoči lastnik hidroelektrarne ponuja lokalni skupnosti nekakšno rento že nekaj časa, pa je nihče ne vzame. Na Dvoru pa, sedaj ko KS ni, krajani ne vedo, komu oz. kje naj plačujejo za grobove.
RAK ALI RIS - Na svetu je padlo več predlogov za novi grb Občine Žužemberk: grajski stolp, rak in ris, kije pri svetnikih požel največ simpatij. Dokončno obliko grba in izvedbo so svetniki zaupali Vladu Kostevcu, ki je v stiku z izvedencem heraldike prof. dr. Božom Otorepcem. Ris naj bi bil rumen, s črnimi pikami na beli podlagi, kot gaje že opisal Valvasor. Predloge naj bi Kostevc pripravil do naslednje seje.
ZA GASILCE - Na predlog svetnika Andreja Banka so svetniki soglasno podprli nakup dveh gasilskih avtomobilov, ki sta jih v letošnjem letu_kupili PGD Dvor in PGD Križi. Župan Franc Škufca, ki je sredstva za nakup v letošnjem proračunu že rezerviral, je bil z odločitvijo svetnikov vidno zadovoljen, saj je tudi gasilni sektorski poveljnik.
BMW ROADSHOW - Prejšnji torek je prireditev BMW roadshow, ki jo je na novomeškem Novem trgu pripravila firma Makoma, uradni prodajalec vozil BMW na Dolenjskem in v Beli krajini, v sodelovanju s firmo Škoflek iz Dobove, privabila veliko obiskovalcev. Na ogled je bilo 15 BMW-jevih avtomobilov vseh serij, od najmanjše trojke do najhitrejšega M5 in najbolj luksuznega 750. Veliko zanimanje je bilo tudi za testne vožnje, saj so jih zabeležili več kot 200. (Foto: A. B.)
Nikoli mi ni bilo težko delati
Študentka Tatjana Avbar
NOVO MESTO - Mnogi mladi so zelo pridni in prizadevni v šoli, poleg tega pa že med šolskim letom, še posebej pa med poletnimi počitnicami, tudi delajo. Nekateri denar služijo za stvari, ki sijih drugače ne bi mogli privoščiti, spet drugi zato, da se lahko šolajo, nekateri pa s tem denarjem živijo celo družine. Med te pridne srednješolce in študente sodi tudi Tatjana Avbar iz Straže, ki si je začela med počitnicami služiti denar že takoj po končani osemletki, danes pa je pred zaključkom študija francoščine in nemščine.
Tatjana tudi letos dela preko novomeškega študentskega servisa Terna, s katerim je zelo zadovoljna, in sicer trenutno na novomeški območni enoti ZZZS, kjer izdaja posebne obrazce ljudem, ki odhajajo na dopust v tujino. “Nikoli mi ni bilo težko delati, v teh letih sem delala najrazličnejša dela, moje prvo'počitniško delo po osnovni šoli pa je bilo lakiranje drobnih lesenih delov v Novo-lesu,” se spominja Tatjana. Potem je opravljala dela sobarice, pa v likalnici, kuhinji, recepciji, po dru-
CVICEK NA TRIGLAVU
ŠKOCJAN - Jutrišnjega pohoda Združenja slovenskih častnikov na Triglav se bo udeležil tudi škocjanski župan Janez Povšič. Povšič obljublja, da bo na Kredarico pritovoril 100 litrov svojega cvička, ki bo “uradno” vino pohoda, s katerim bodo nazdravili tudi na najvišjem slovenskem vrhu.
NOVOMEŠKI SINDIKAT KMETOV - “Ne čakajo nas lepi časi, zato bomo morali biti kmetje složni, ” je poudaril Evgen Sapač, predsednik Sindikata kmetov Slovenije (na fotografiji drugi z desne). (Foto: J. D.)
Proračun spet na naslednji seji
Razvlečena seja žužemberšega občinskega sveta
ŽUŽEMBERK - Zadnja seja žužemberškega občinskega sveta se je zavlekla pozno v noč. Dobro uro je trajala že razprava o zapisniku prejšnje seje in o dnevnem redu. Zlasti svetniki iz vrst SKD in SDS so imeli veliko pripomb na delo župana pa tudi občinskega sveta, ki da sta premalo naredila.
Po poslovnem poročilu novomeške Komunale so svetniki po daljši razpravi sprejeli listo kandidatov za člane občinskih odborov in komisij. Nežka Primc (SKD) je ob tem pripomnila, da se nekateri očitno precenjujejo, saj so celo v štirih komisijah in odborih. Nato so svetniki (SKD, SDS in 2 neodvisna) zavrnili zaključni račun Mestne občine Novo mesto in zahtevali, da
župan do naslednje seje pripravi zaključne račune bivših krajevnih skupnosti Žužemberk, Dvor in Hinje.
Pred razpravo o predlogu proračuna občine Žužemberk se je vnela brezplodna debata o tem, kdo ima največ zaslug za ustanovitev te nove suhokranj-ske občine. Proračuna niso sprejeli, pač pa so sklenili, da ga naj najprej obravnavajo na komisijah, zadnjo besedo pa bodo rekli svetniki na naslednji seji.
Vlado Kostevc (SLS), bodoči tajnik občine, je predstavil tri variante občinskega grba, do naslednje seje pa naj bi svetniki dobili še predlog za občinski grb in zastavo ter predloge za občinski praznik.
S. MIRTIČ
Tatjana Avbar
gem letniku študija pa je začela poučevati tudi v tečajih nemščine in francoščine. Po gimnaziji je bila dvakrat v Franciji, kjer se je sama preživljala z varovanjem otrok, poleg tega pa je obiskovala še tečaje francoskega jezika.
Za delo ob študiju seje odločila zato, da bi si privoščila stvari, ki si jih drugače ob skromni republiški štipendiji ne bi mogla, od izletov do obiskov kina. Tudi na možnost za zaposlitev gleda zelo optimistično in takšnim kot je Tatjana, se res ni treba bati, saj bi z veseljem poprijeli tudi za kakšno drugo delo, dokler se zanje ne bi našla izobrazbi primerna zaposlitev.
J. D.
PRAZNIK HARMONIKE NA RATEŽU
RATEŽ - V nedeljo, 18. julija, bo na Ratežu prireditev Praznik harmonike, ki jo prireja Turistično društvo Azaleja. Ob 9. uri se bo začelo tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne in kvalifikacije za popoldansko prireditev za nagrado Rateža, ki se bo začela ob 15. uri. Med odmorom bo tekmovanje gasilskih veteranov, po tekmovanju pa veselica, na kateri bo igral ansambel Vrisk.
“Delam, delam kot zamorc”
Čeprav celo šolsko oz. študijsko leto delamo podrobne počitniške načrte, med njimi pogosto nimamo kaj početi. Prvi teden se naspimo, nagledamo televizije, obiščemo prijatelje, izvemo najnovejše trače, kmalu pa nam postane dolgčas. Nekateri se spomnijo na delovno preživljanje počitnic in obiščejo študentski servis.
Na Terni lahko izbirajo med intelektualnimi deli (prevajalstvo, poučevanje), ki so najbolj plačana (2.000 ali več tolarjev na uro) in pomožnimi deli, ki prinesejo 400 SIT. Skoraj vedno so na razpolago dela v strežbi, celo trgovini, saj se jih mladi kar nekako otepajo. Po drugi strani pa gredo fizična dela za med, morda tudi zaradi 400 do 1.000 SIT na uro.
Anita Gradišar, študentka 3.
delam cele dneve. Gledati moram, da so vse glave nad vodo, sicer moram opozarjati, naj se ne tunkajo, skačejo na glavo, špricajo. Delam že šesto leto, vendar nisem še nikoli oživljal. Z delom sem zadovoljen. Življenje v Ljubljani pač ni brezplačno.”
Brigita Lapuh, študentka 2.
letnika poslovne ekonomije, dela kot receptorka v Čateških Toplicah: “Izredno študiram, zato imam veliko časa, pa tudi denar mi pride prav. Delam dopoldne in popoldne. Ljudje so zelo prijazni, zato z veseljem prodajam karte, izdajam brisače, strežem pijačo in sprejemam rezervacije za masažo.” Helena Železnik, dijakinja 3.
letnika socialnega dela, opravlja pomožno delo na bencinskem servisu na Otočcu: “Denar mi bo prišel prav na morju in na Nizozemskem, kamor se odpravljam na tabor. Delam za blagajno, pomivam šipe, natočim bencin. Všeč mi je.”
Veno Vrane, študent 3. letni-
Mi
L
ka politologije, smer mednarodni odnosi, dela kot reševalec v Šmar. Toplicah: “Na bazenu
letnika SŠGT Novo mesto, dela kot natakarica v Novem mestu: “Delala bom cele počitnice, dopoldne in popoldne. Z gosti ponavadi nimam težav, včasih pa tudi.”
Počitnice so še zelo dolge (predvsem za študente), možnosti, kako jih preživeti, pa tudi. Delo med počitnicami vam bo omogočilo brezskrbnejše zapravljanje denarja na morju. Povem vam, veliko bolj zabavno, je kot si mislite.
MOJCA RAPUŠ
¥StM
MHtl
OS C I
SREDI TURISTIČNE SEZONE
Zmeda ob pomanjkanju informacij
BELA KRAJINA - Čeprav smo že dodobra zakorakali v poletno turistično sezono, pa se v Beli krajini, tako kot že leta doslej, ponavljajo iste zgodbe. Ljudje, ki so še zlasti po slovenski vojni začeli znova odkrivati to deželo na skrajnem jugu države, so, ko iščejo informacije o ponudbi v Beli krajini, bolj zmedeni kot informirani. Pravzaprav sploh ne vedo, na koga naj bi se obrnili.
Lani je bil v naši državi sprejet zakon o pospeševanju turizma, ki predpisuje, naj bi ena ali več občin ustanovilo turistično organizacijo, v okviru katere bi ustanovili turistično-informativ-ni center (TIC), potem pa bi geografsko zaokrožena celota ene ali več občin oblikovala turistično območje, na katerem bi lahko bila celovita turistična ponudba. Če bi se v informativno-turističnem centru želeli zares temeljito pripraviti na poletno sezono, bi morali začeti zbirati informacije o Beli krajini že v začetku koledarskega leta in jih ponuditi morebitnim gostom. Toda ne o turistični organizaciji ne o TIC ni v Beli krajini še ne duha ne sluha.
V razmerah, kakršne so, pa bi bili turisti najbrž veseli, če bi lahko prepotrebne informacije dobili vsaj poleti in vsaj, ko so že v Beli krajini. Da jim to uspe, je
bolj izjema kot pravilo. Obračajo se na vsakogar, ki vsaj malo “diši” po turizmu, ki jim ga uspe dobiti po telefonu, ki jim je pripravljen kaj povedati in ki je dovolj seznanjen s primernimi turističnimi informacijami.
A informacijska zmeda ni edina v poletni turistični sezoni. Nič manjši problem niso občinske meje, izza katerih veljajo različna pravila o obnašanju ob Kolpi, kjer je tudi največ turistov. Ti pa ne vedo in jim je gotovo tudi prav malo mar, kje potekajo občinske meje. Ko pridejo v Belo krajino, zaokroženo geografsko celoto med Kolpo, Kočevskim Rogom in Gorjanci, hočejo za svoje plačilo dobiti primerne storitve. A kaj lahko se zgodi, da so še veliko več kot le presenečeni, ko ugotovijo, da ob Kolpi v metliški občini lahko počnejo (skoraj) vse, ker Metličani pač nimajo odlokov o režimu ob reki. V črnomaljski občini, kjer so takšnih odlokov v zadnjih letih sprejeli kar nekaj, pa jih lahko že za najmanjšo malenkost kaznuje komunalni nadzornik (ki ga v metliški občini tudi nimajo). A če je Metličanom leto prekratko, da bi uspeli sprejeti kakšen odlok o redu ob Kolpi, bi se vse tri belokranjske občine lahko dogovorile vsaj o enotni turistični taksi...
M. BEZEK-JAKŠE
ZILJSKA PERACUA
ZILJE - Društvo kmečkih žena in deklet Zilje in Društvo podeželske mladine Črnomelj pripravljata v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Črnomelj v nedeljo, 18. julija, ob 14. uri pri tukajšnjem gasilskem domu “Ziljsko peračijo” in kmečke igre. Prikazali bodo, kako so nekdaj prali perilo, v kmečkih igrah pa, kako so spretni danes.
TABOR MLADIH V SLS
RADENCI - V kampu v Radencih pod Starim trgom ob Kolpi je bil konec preteklega tedna delovni in družabni tabor mladih iz Slovenske ljudske stranke (SLS). Udeleženci so si izmenjali izkušnje, razpravljali o mladim zanimivih temah, prisluhnili Stojanu Auerju o tem, kako javno nastopati. Pridružil se jim je tudi predsednik SLS in podpredsednik vlade RS Marjan Podobnik.
ZAČETEK ČRNOMALJSKEGA KULTURNEGA POLETJA -Z nastopom tamburaške skupine Arteški bunar iz Garčina pri Slavonskem Brodu so se pretekli petek v Črnomlju pričele poletne prireditve z naslovom “Poletje v Črnomlju ”, Do začetka septembra sp bo zvrstilo še šest koncertov, že prvi pa je navdušil številno poslušalstvo. Šest fantov, starih 16 ali 17 let, ki vadijo pet let, je namreč pod vodstvom Zdravka Tomljanoviča pokazalo, kako raznovrstno glasbo je moč izvabiti iz tamburic. In to zelo uspešno, saj so fantje kljub mladosti imeli že 300 nastopov in izdali kaseto in CD: (Foto: M. B.-J.)
Odličen skoraj vsak peti učenec
Na metliški osnovni šoli se ne spominjajo, če so imeli že kdaj tako dober učni uspeh kot letos - Vrsta priznanj na državnih tekmovanjih - Jeseni devetletka ■ Kdaj dograditev?
METLIKA - Na metliški osnovni šoli so iztekajoče se šolsko leto zaključili z velikimi uspehi. Od 610 učencev v 26 oddelkih na matični šoli jih je uspešno zaključilo šolanje 99 odst. Neuspešnih je bilo le 7 učencev, od katerih sta bila dva neocenjena. Ravnatelj Jože Mozetič se ne spominja, da bi že kdaj imeli tako dober učni uspeh, ki pa ga ne gre pripisati morebitni popustljivosti učiteljev, ampak predvsem dodatni pomoči otrokom, zlasti romskim.
Na metliški šoli v 1. in 2. razredu ocenjujejo opisno, od 483 učencev, ki so bili ocenjeni številčno, pa je bilo 109 odličnjakov. Ni
ŠTIRI KULTURNE PRIREDITVE
METLIKA - V okviru mednarodnih poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” bo danes, 15. julija, ob 21. uri na Mestnem trgu v Metliki pod taktirko Lojzeta Kranjčana in s solistko Alenko Godec nastopil Big band RTV Slovenija. Prireditev je v okviru Imaga Sloveniae-Podobe Slovenije, zato bo vstop prost. V soboto, 17. julija, se bo ob 21. uri na Pungartu predstavila etno-folk skupina Zuf de žur, ki prihaja iz italijanskih krajev tik ob meji s Slovenijo ter predstavlja ljudsko in tradicionalno glasbo na Goriškem. V nedeljo, 18. julija, pa bo ob 9. uri v kulturnem domu za otroke ter ob 21. uri na igrišču na Pungartu za odrasle na ogled predstava “Joooj, kako sem prišel na svet?!”, ki jo je za slovenskega igralca Gašpeija Tiča napisal igralec Zijah Sokolovič.
bilo oddelka, kjer ne bi bilo odlič' nih in sicer najmanj trije in največ devet v 3. a razredu. V podružnični šoli na Suhorju pa od 45 učencev v štirih oddelkih od 1. do 4. razreda ne ponavlja nihče. A na uspešnost učencev ne kažejo le odstotki, temveč tudi vrsta priznanj, ki sojih osvojili na državnih tekmovanjih. Med njimi je bilo kar šest zlatih, kar je največ doslej, sicer pa ni bilo področja, kjer se ne bi udeleževali tekmovanj. Tako na tekmovanjih kot v šoli so bili predvsem uspešni osmošolci, saj jih je bilo od 80 kar 17 odličnih, vsem pa se je uspelo vpisati v srednjo^ šolo.
' Že nekaj let nudijo na šoli učencem tudi individualno učno pomoč. To delo poteka med učno
• Čeprav so počitnice, se na metliški osnovni šoli temeljito pripravljajo na novo šolsko leto, v katerem bo imelo 5 oddelkov pouk popoldne. Sedaj na novo opremljajo učilnice za glasbeno vzgojo, angleščino, zgodovino in geografijo, dve multimedijski učilnici ter z dodatno opremo še računalniško učilnico.
uro, vključeni pa so predvsem učenci 1. in 2. razreda. Prednostna naloga v tem šolskem letu je bilo razvijanje boljših odnosov med učenci ter učenci in učitelji. Skozi vse leto so se pogovarjali predvsem o obnašanju na šoli.
Ob vseh uspehih na šoli ne mižijo tudi pred vzgojnimi problemi. Opozarjajo predvsem na povečano agresivnost med otroki, kajenje ter neopravičeno izostajanje od pouka. Izrekli so tudi nekaj vzgojnih ukrepov, predvsem pri sedmošolcih. Kot je dejal Mozetič, so na šoli pripravljeni na to, da je šola odsev družbenih razmer, bolj pa so uspešni, če ukrepajo takoj, ko se pojavi problem.
Metliška šola je ena izmed 42 v Sloveniji, ki bo jeseni pričela s poskusnim uvajanjem devetletke v 7. razredu. Pripravljajo se tudi na dograditev šole, s katero naj bi pričeli v prihodnjem šolskem letu. Gradnja je ocenjena na 326 milijonov tolarjev, od katerih naj bi država in občina plačali vsaka polovico. Z dograditvijo šole bo konec s popoldanskim poukom, seveda pa je dograditev tesno povezana z uvedbo devetletke v 1. razredu, s katero pa zagotovo še ne bodo pričeli v šolskem letu 2000/2001.
M. BEZEK-JAKŠE
DOLENJSKI LIST
Danfoss še naprej niza uspehe
Črnomaljski Danfoss, ki je pred sedmimi leti začel rasti iz nič, med slovenskimi izvozniki na 9. mestu - Junija prodali rekordnih 340 tisoč kompresorjev za zamrzovalno in hladilno tehniko
ČRNOMELJ - V črnomaljskem Danfossu, podjetju v tuji lasti, ki pa ga vodi povsem domač kader, jim je v letošnjem juniju uspelo prodati rekordnih 340.000 kompresorjev za hladilno in zamrzovalno tehniko, za katere so iztržili 20,5 milijona DEM. To je naj večja mesečna prodaja v sedmih letih, odkar je Danfoss v Črnomlju.
V Danfossu sicer priznavajo, da sorjev na mesec, kar pa je še ved-
je bila tako velika prodaja načrtovana, saj je spomladi in poleti največje povpraševanje po njihovih izdelkih. Vendar si štejejo v velik uspeh, dajim je uspelo uresničiti načrte. Po besedah direktorja črnomaljskega Danfossa Leopolda Panjana v povprečju prodajo za 20 do 30 odst. manj kompre-
* Vsakdan pride v Danfoss ali iz njega odpelje okrog 50 tovornjakov, ki pa imajo precej težav tako zaradi dostopa do tovarne v mestu kot zaradi slabe cestev iz slovenske prestolnice proti Črnomlju. V Danfossu upajo, da bodo v dveh letih zgradili mestno obvoznico. Direktor Panjan namreč poudarja, da prav neprimeren dostop s tovornjaki do tovarne lahko postane omejitveni faktor pri nadaljnji širitvi tovaVne, na kar jih že nekaj časa opozarjajo tudi kupci.
Grosupeljčani imajo še apetite
V semiški občini upajo, dajim bo država pomagala pri urejanju romskega naselja Sovinek - Po ugodni ceni naprodaj veliko praznih hiš, ki sojih želeli kupiti tudi Grosupeljčani za svoje Rome
no veliko. Pri dobri prodaji ni nezanemarljivo prav to, da kupci zaupajo v Danfossove izdelke. “Veliko povpraševanje pa se odraža tudi v tem, da imamo proizvodnjo zasedeno za nekaj mesecev vnaprej, kar pri konkurenci, kolikor mi je poznano, ni ravno običajno. Sicer pa imamo v načrtu, da bomo letos prodali za 190 milijonov DEM izdelkov, tolikšna pa je bila prodaja tudi lani,” pove Panjan.
Potem ko so z razširitvijo tovarne v Črnomlju doživeli pravi zaposlitveni boom, se je pred letom dni število zaposlenih ustalilo na 1.050 do 1.070 ljudi, ki na mesec naredijo v povprečju po 300 tisoč kompresorjev. Večino izdelkov prodajo na tuje, tako da ne čudi, daje bil lani Danfoss deveti največji slovenski izvoznik, kar je hvale vreden podatek, saj so do tega uspeha prišli v sedmih letih tako rekoč iz nič. Njihov kratkoročni cilj je, da ohranijo takšno proizvodnjo in število zaposlenih, dolgoročni pa, da v prihodnjih petih letih povečajo pro-
izvodnjo s sedanjih 3,5 milijona kompresorjev na leto na 5 milijonov. Zato pa bodo morali najbrž tudi razširiti tovarno ter zaposliti dodatnih 200 delavcev. Bojazni, da jih ne bi dobili, v Danfossu ni, tudi zato ne, ker je na dobrem glasu.
V Danfossu se sedaj pripravljajo na pridobitev certifikata IŠO 14000, kar pomeni, da podjetje dela v skladu z evropskimi ekološkimi standardi. Pred časom pa so že dobili certifikat ISO 9002.
M. BEZEK-JAKŠE
KMALU RAČUNALNIK ZA SUZANO BRČINA
ČRNOMELJ - Do 12. julija je za nakup računalnika-komunikatorja za Suzano Brčina iz Črnomlja, ki ima cerebralno paralizo, 15 darovalcev prispevalo 386.500 tolarjev. Zadnja sta denar nakazala Kristina Starič iz Izole (5.000 tolarjev) in Sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije iz Ljubljane (50.000 tolarjev). Prispevke lahko še vedno nakažete na žiro račun Humanitarnega zavoda Vid številka 51500-603-33738, s pripisom “za Suzano”. Vendar pa se akcija, v kateri naj bi zbrali 400 tisočakov, že počasi izteka, tako da v Vidu prosijo darovalce, da pohitijo s prispevki.
SEMIČ - V semiški občini živi precej romskih družin, največ pa na Sovinku, kot se po novem imenuje romsko naselje pri Štirih rokah. V njej je danes 72 prebivalcev in velja, kot je nedavno dejal semiški župan Janko Bukovec, za največjo vas v Sloveniji, ki nima elektrike. Zato je semiška občina dala vlogo na ministrstvi za okolje in prostor ter ekonomske odnose in razvoj in na Elektro za napeljavo električnega toku in ureditev poti v naselje.
Ureditev poti naj bi veljala 1.880.000 tolarjev, napeljava električne energije pa po predračunski vrednosti dobrih 9,7 milijona tolarjev. Poleg tega so pripeljali v vas tudi nekaj plastičnih cistern za vodo, že od prej pa imajo prebivalci nekaj vodnjakov. Legalizirali so tudi 3,5 hektarja zemljišča, da ga bodo komunalno in gradbeno uredili. Vsaka družina bo dobila v uporabo za nadaljnjih sto let približno 1.400 kv. metrov zemlje, na kateri naj bi si uredila bivališče. Vendar te zemlje ne smejo niti prodajati niti dovoliti, da bi se na njo priseljevali prebi-
valci od drugod. Bukovec je dejal, da na občini upajo, da bo še letos prišel denar tako za elektriko in poti kot za gradbeni material za gradnjo hiš.
Pohvalno je, da vsi šoloobvezni otroci s Sovinka, teh pa je kar 35, obiskujejo šolo. Župan ne taji, da so Romom zagrozili, da ne bodo dobili elektrike, če otrok ne bodo pošiljali k pouku. Več težav pa imajo, ko želijo dobiti s Sovinka ljudi, ki bi delali preko javnih del. Letos so ponudili delo sedmim Romom. Šedaj delajo trije, medtem ko jih je šest že odpovedalo. Vendar Bukovec upa, da bo v na-
slednjih letih tudi Sovinek postal povsem normalna vas, saj bi se mladi radi civilizirali. A je to težko, dokler nimajo za to osnovnih pogojev, kot je na primer elektrika.
Precej Romov živi v semiški občini tudi v Sadinji vasi in na Črmošnjicah, a tam ni težav z njimi. “Kaže pa, da kljub aferi zaradi nakupa hiše v Malinah za romsko družino iz grosupeljske občine, Grosupeljčanom še niso pojenjali apetiti po nakupu hiš v semiški občini za njihove Rome. Poskušali so kupiti hiše v Sadinji vasi, Nestoplji vasi in na Stari Gori, a so domačini preprečili nakupe. Prav zaradi slabih izkušnje iz Malin so ljudje toliko bolj previdni, kdo namerava kupiti prazne hiše, kijih v semiški občini ne manjka, njihova cena pa ni visoka," pove župan.	BEZEK-JAKŠE
ROCK KONCERT V SEMIČU - Na šolskem igrišču v Semiču so preteklo soboto prvič pripravili rock koncert, na katerem so se predstavile belokranjske rock skupine Desert fox iz Semiča, INdust bag in Sarcom iz Metlike, Gobe (na fotografiji) in Brocken lock iz Črnomlja ter kot gost Dan D iz Novega mesta. Koncert je privabil okrog 400poslušalcev, ki pa kljub temu, da so popili toliko kot na navadni veselici trikrat več ljudi, niso povzročali izgredov. Zato organizatorji, Društvo likovnih ustvarjalcev Semič in Klub belokranjskih študentov, obljubljajo, da bo rock koncert v Semiču tudi prihodnje leto in sicer teden dni po Rocku Otočec. (Foto: M. B.-J.)
Sprehod po Metliki]
ZOBOBOL - Ob prebiranju vabila na okroglo mizo o oživljanju starih mestnih jeder, ki je bila pred tednom dni v Metliki, se je človeku nehote vsilila misel, daje avtorja ob pisanju očitno bolel zob. Med povabljenimi na okroglo mizo je bil namreč tudi minister za notranje zadeve Borut Šuklje, pred katerega imenom se je v vabilu znašel akademski naslov “dr.”. In kaj ima pri tem zobobol? V Metliki imajo namreč zares dr. Šukljeta, vendar Antona, ki je zobozdravnik.
ŽUPANOVANJE - Na prej omenjeni okrogli mizi so Primoža Lorenza vprašali, kaj bi storil za oživitev starega mestnega jedra, če bi bil metliški župan. “y.se,.! storil, da ne bi bil župan,” je bil kratek in jedrnat gost iz Ljubljane.
ATRAKCIJE - Iz dolge razprave na okrogli mizi o oživljanju starih mest je bilo moč izluščiti tudi slikovito podobo stare Metlike. Kako je v resnici, bi si lahko samo po opisu predstavljali tudi tisti, ki je niso še nikoli obiskali. Kot je dejal (osamljeni) prebivalec enega od treh metliških trgov, je tako rekoč edina dama, ki živi v bližini in s katero gre lahko na sprehod, stara 87 let. Zato pa je dovolj prostora in miru, da se p trgih podijo podivjane mačke m štakori, kot Metličani pravij podganam. Narejena je bila cel študija o razsvetljavi v starem delu Metlike. Kaj pa jo osvetljuje danes? Svetilke, ki so najbo j primerne za psičke, da obnji. opravijo malo potrebo! A ce bilo v Metličanih kaj domiseln sti in inovativnosti, bi lahko tu to primerno vnovčili. Ne naza nje takšnih “atrakcij” res n morejo ponuditi v vseh mestih-
|)rnomaljskilK>jjjj]
ODPADKI - Prebivalci Radencev so se še junija (in morda se danes) pritoževali, da pri^nj čaka na odvoz kup kosovnih padkov, ki naj bi jih komuna odpeljali že spomladi. A ne gr > da bi se preveč razburjali-nazadnje je v gospodarskem črtu Komunale zapisano, da1'	.
kosovne odpadke pobiran ( jeseni. Čas pa tako hitro tece.
SEMAFOR - Ko so bili v sre do pretekli teden največji na‘ ’ prvi in edini črnomaljski sem' ni delal. Nič! Tema! Izmed vse razlag, zakaj tako, se je Crno ljcem zdela še najbolj verjetn sta o semaforju na sončne ce ki dela le, ko sije sonce. „
KOMUNALNI ČUDEZl-r zatrjevanju direktorja črnorri ske Komunale se je na nj1 prošnjo, da bi se prijavili za o
odpadkov, odzvalo zelo n lastnikov vikendov, ki sicer n
črno-
jo stalnega prebivališča ’ maljski ali semiški občini; -jj? jujejo namreč da - o, čndel - nimajo odpadkov ali pa> . 0, vozijo s seboj domov v Ljuti j Kranj, Novo mesto ali kjer 8^ stalno prijavljeni. Se pa pra ,. e, kjer imajo ti ljudje v'kcr,^_prno pojavlja še en čudež: nelZJ?.rne velike količine odpadkov. N Ja ne bi verieli vikend
gre, da ne bi verjeli si komunalci pojav ‘a"-'“vnjrn žijo le z nečim nadnara
lahko razl°'
mističnim. S tem pa se p f A. odlična priložnost, da C rn . en). ci začno razvijati v,ers^ULcr se
Le še natančne lokacije’ J^čiti dogajajo čudeži, morajo o
Semiške tropih
foptoTj
TELEFONIJA - Direkj°,reKo-vomeške poslovne enote g( ma dipl. oec. Andrej Zup ,0 je, ko je v tej rubriki pr g[e-težavah Semičanov, kern ieJ-jo priti do ISDN, takoj ' j jjg.
nji
prui uo loiziv,	.	..„	(
številki Dolenjskega »?> ^
Šir°;
1 IJ 1 .1 I C • I I l\l M—' VJ • .J	w	iflSs
zval na pisanje. Na dolg0. vejih
ko seje razpisal, kakšne te	^
pestijo, kar pa ne pom Vj|i bodo Semičani kaj prejLj0btiC težko pričakovano čudo s v telefonije. Jim je pa je|,jlto zadoščenje vsaj to, da Jim J ^ pripravljen nekdo pojasm vSiij kratkem času. Vsekako e) pri tem imeli več sreče ednje tremi leti prebivalka s občine, ki je morala s (negativen) odgovor.j» eI,0jflJ namesto dvojčka dob j telefonski priključek, e mesece.	.	,,,rjj	koh'
VREME - Organizaj®)aj , ccrta Rock Semič >■	^e'\
začetku prireditve nis« Tisti ravno sreče z vrem«®®, .0j da najbolj zlobni se P.r‘ oniagal° najbrž ne bi kaj prida UL/le
najbrž ne tu kaj PI,U“T ,a ler tudi, če bi dali za mas
id' .
liO1
vreme. Eden od glavnih -torjev prireditve je on ...ar Sergej Čas, ki sice seniiškem občinsk predstavnik Sloven	.
ne stranke (SNS). O	cerke
kako (ne)priljubljena J j£u,p'
pri šefu SNS Zmagu Je je zagotovo prišel tudi zc
Drobne iz Kočevja
PRI BANKI LEPO, PRI NAMI GRDO - Klopce pri Novi Ljubljanski banki, ki sojih postavili potem, ko so s postavitvijo kovinskih stebričkov onemogočili voznikom parkiranje vozil pred samim vhodom v banko, ne samevajo tako, kot se je sprva zdelo. Tu 'n tam je videti, da na njih kdo Posede. To so predvsem starejši Judje, ki si še zlasti ob dnevih izplačil pokojnin radi odpočijejo Po čakanju v dolgih vrstah pred ančnimi okenci. Če so zato ti zaradi nove podobe okolice banke zadovoljni, pa so zaradi toliko bolj nejevoljni vozniki. Ob pomanjkanju parkirnih površin v eentru mesta je njihova nejevolja razumljiva, opravičljiva in (žal!) opustna pa je zato tudi skažena Podoba prostora ob spomeniku PrJ Nami. Betonskih korit za r°ze, ki so voznikom onemogočam parkiranje pred vhodom v trgovino, hkrati pa tudi občutno oprinašala k lepšemu in bolj rejenemu videzu okolice, že dol-8o ni več. Celoten prostor, ki je 1 leta namenjen pešcem, je zato edaj vse pogosteje natrpan z av-tnobilb ki bi bili, če ne bi bilo mes koščka zelenice na eni in opmc na drugi strani, parkirani 'Udi ze ob (in če bi se le dalo tudi a ) samem spomeniku.
maja je navdušila
KOČEVJE - V Mariboru je rli,Q z.e drugo tekmovanje mla-ain pianistov “Dr. Roman Kla-
I	vrc,’“ie Potekalo v prostorih
s„|	Jj.glasbene in baletne
m '''disciplini klavirski duo.
tudi Kri1 prizna£>bi,a sir- aJa Glavač iz Kočevja,
i in fr,ubenka Srednje glasbene " Metne šole iz Ljubljane, ki la uPaj z Ingrid Stanič preje-
I nrp *?,bno nagrado za naj-te|Pric,jivejšo interpretacijo se f1 ova*ne8a programa. Maja Je Predstavila z izrednim stio^tf1’ s tehnično dovršeno-io in Sadnostjo, z virtuoznost-l0„t;nenazadnje z izredno zreško | '/tterpretaciji, ki jo le
*SSČ£” Pr' Uk0
ski zobotrebci
JfANiSB ZLO - Potem ko je vjl J? L°5kega Potoka Janez No-aiunaL pdKelitve Premoženja Komora' rYbmca dolgo vztrajal, da vanp hiti solastnice preobliko-Rihn- nale vse tr' občine -žica 1Ca’ ^°^ki Potok in Sodra-zadniSI ?■’ ^ot so ugotavljali na 'Veta r ribniškega občinskega °dlok 0 premislil. Predlog komand preobl*kovanju javnega Kij, • a,nega podjetja Komunala Podier P'0-'v javno komunalno d.0p Je komunala Ribnica Tankn S ,atcrim- kot je povedal I995 ’rcšujejo stanje z dne 1.1. Ribn’;_ °.sta se oblikovali občini doVaiCa ln Eoški Potok, je posre-svejni"3 sei° sveta in potoški odlok 1 so 8a sprejeli. Zato se je obfin„’oi0 katerem je ribniška ^38?>4 odst., pomška pa 12,6 rnUna|i,stnik preoblikovane Ko-r'bni«if ’ znašel tudi na zadnji seji ki so eRa sveta. Ribniški svetni-tiidj S^asno sprejeli, s tem pa °t>činn i 'I delitveno bilanco z jih , ki Potok. Vendar pa Sodraj? delitev premoženja s Zato m 0 °biiino! Čeprav bodo °Pravit°rda. morali že kmalu komai 1 tu.d' prvo spremembo Hali, ^P^jčta odloka o Komu-tPoti rm, 5kih svetnikov to ne manj« dločili so se namreč za 'Prejem ’ kot bi bilo, če bi s He h0j °m odloka čakali, dokler 'udi c ° “Pravili delitve bilance Ptim “bdraško občino. V tem aiiioaia f l n?mreč morala Ko-Verjetn « na preoblikovanje H e,lepeas - ne nazadnje vztraja h! ^er °hč'na Sodražica t1'*1 Solastn -10,073 k>iti ena od nje-
Va^A1JZEM brez
. PRIMERE
I % k , 7 POTOK - Razbiti, cvedičnjaki pred h n°	Antona	Debe-
I >otoa ribu so bili očitno v *ot 0,1 ■ Prav tistim, ki ta prostor * v kraju uporabljajo za Morda so
i'edi n h
aioiu e Prireditve.
o	-	___________
zuarrriudo mopedistov, ki Me iČ°^° uprizarjajo prave Prt> tudi športni objekti \LP/a* Vsekakor so šoli ^je <j.,:	ni‘kaj	škode.	Čudno
%/	da ni nihče nikogar
r%ija "Hal prevračanja in ?e,^6>7? s°razmerno težkih k v va i"),}’> kar daje slutiti, da hiti,, u ‘zem vpletena večja
na Junakov.
MMU i	12 MAŠI		H	OBČI	m MA*
Opravili polovico zahtevnega dela ^
Udeleženci 7. mednarodnega raziskovalnega tabora so pričeli z izdelavo otroškega turističnega vodnika po Kostelu - Forma viva letos prvič v programu Evroplatforme
FARA - S predstavitvijo dela vseh osmih raziskovalnih skupin in z otvoritvijo razstave otroške forme vive so v soboto dopoldan v Fari zaključili letošnjo akcijo “Ideje brez meje - Kostel ’99". Naročnik mednarodnega raziskovalnega tabora in otroške forme vive je bila ljubljanska OE zavoda za zaposlovanje RS, tako kot vsa leta pa je tudi letošnjo že sedmo akcijo zapovrstjo izvajal Informacijski izobraževalni in svetovalni center Izida iz Ljubljane.
Enotedenskega raziskovalnega kova, bodo z delom nadaljevali in
tabora se je udeležilo 41 otrok, med katerimi sta bila poleg najbolj nadarjenih osmošolcev iz Slovenije, enega iz Hrvaške in zamejske Slovenke iz Italije, letos prvič tudi dva iz BIH. “V preteklih treh letih, odkar smo si zadali obsežen načrt za ureditev Kostela v Mavrično dolino - dolino otroške ustvarjalnosti, so udeleženci taborov proučili že vse pomembne objekte naravne in kulturne dediščine Kostela, letos pa smo na podlagi zbranega materiala pričeli z izdelavo otroškega turističnega vodnika po Kostelu,” je povedala Vojka Žerovnik iz Izide. Razvrščeni v geografsko, zgodovinsko, biološko, etnološko, novinarsko, oblikovalsko, glasbeno in angleško raziskovalno skupino so udeleženci letošnjega tabora ob pomoči mentorjev (skupno je bilo na taboru 14 odraslih) opravili polovico zahtevnega dela na izdelavi vodnika. Kot je povedala Žerovni-
USPEH KOČEVSKIH FOTOGRAFOV
KOČEVJE - Stanko Pelc in Stanko Lavrič iz kočevskega fotografskega društva Grča sta se v svetovni konkurenci fotografov prebila med razstavljalce 10. mednarodne razstave fotografije Rovinj 1999. Njun uspeh je potrdil Janez Papež, ki seje uvrstil na 31. mednarodno razstavo diapozitivov v Indiji. Indijci si bodo tako lahko ogledovali kočevsko reko Rinžo v cvetenju oljne repice in obdano z večerno svetlobo.
JANEZ PAPEŽ
Za kulturo jim je malo mar!
RIBNICA - Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti, kot nosilka številnih (tudi poletnih) prireditev v Ribnici, je v dobrem letu delovanja pripravila kopico kulturnih dogodkov. Lahko bi rekli, da za vsakogar nekaj.
Vrhunec prvega poletja je bil po več kot dvajsetih letih oživljen Ribniški festival, na katerem so se predstavile tudi ljubiteljske gledališke skupine.
Oder v ribniškem gradu je žal ob lepem vremenu sameval. Bilo je le nekaj deset zbranih obiskovalcev na prvi prireditvi, kjer so se predstavili gledališčniki z Vrhnike z vulgarnim besedilom igre, ki ni bila primerna za ribniško okolje. Šlo je le za bledo senco nekdanjih festivalskih nastopov. Igralci in prireditelji so torej pogrešali polne sedeže, brez katerih je tudi najboljša predstava obsojena na povprečje.
Ribničane je sicer težko množično pritegniti na prireditve, ki se dogajajo v Miklovi hiši ali za zidovi srednjeveškega gradu. Razstave v zelo odmevni galeriji privabijo le peščico domačinov, med obiskovalci so predvsem gostje iz Ljubljane, nova podoba nekdanjega festivala pa staremu, kot kaže, ne bo niti senca.
Za slab obisk je krivo morda tudi “manj agresivno obveščanje ”, številne prireditve skozi leto, čas košenj in poljskih opravil (jesensko-zimski abonmaji so v hipu razprodani) ali še kaj?
In če ob koncu ob vseh ugibanjih potegnemo črto, se zdi, da so kulturne prireditve oddaljene od javnosti predvsem zaradi njene nezainteresiranosti za dogodke, katerih v deželi suhe robe nikakor ne primanjkuje.
M. G LA VONJIČ
vodnik dokončali prihodnje leto.
V nasprotju z raziskovalnim taborom, ki je ciljno naravnan v proučevanje in evidentiranje na-
Vojka Žerovnik
ravne in kulturne dediščine Kostela ter možnosti za razvoj mladinskega turizma, pa je na 7. forma vivi, ki je bila letos že petič organizirana v Fari, poudarek na ustvarjalnosti. Letošnja posebnost je bila, kot je povedala Žerovniko-va, da je bila vključena v evropski program mladinskih izmenjav “Evroplatformo”. Poleg 13 likovno nadarjenih učencev osmih razredov iz Slovenije ter dveh s Hrvaške, sta bila tako letos prvič na sedemdnevni formi vivi tudi dva udeleženca iz Italije, ki pa sta se, kot je povedala Žerovnikova, kljub nepoznavanju slovenskega jezika dobro vključila v delo skupine, ki jo je tako kot že vsa leta vodil akademski kipar Jakov Brdar ob pomoči Toma Pera.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ZAČETEK IGRANJA ULIČNE KOŠARKE
LOŠKI POTOK - Športno društvo Loški Potok v ustanavljanju je 9. in 10. julija odigralo prvi krog občinske lige v ulični košarki. Igrajo na igrišču pred osnovno šolo na Hribu, sodeluje pa 10 ekip.
V.
LETOS 32 ODLIČNIH - Šolanje na kočevski OŠ Ob Rinži, ki jo je v nedavno minulem šolskem letu obiskovalo 693 otrok, je letos zaključilo z odličnim uspehom v vseh osmih letih 14 učencev. Na OŠ Zbora odposlancev so imeti med 487učenci 10 odličnih v vseh letih šolanja, na OŠ Stara Cerkev pa med skupno 359 učenci 8 učencev, ki so osnovno šolo končali z odliko v vseh letih šolanja. Vseh 32 odličnjakov bo, kot so povedali na nedavnem sprejemu pri kočevskem županu Janku Vebru, nadaljevalo šolanje v Kočevju, kar pa jeza kočevsko občino tudi zelo vzpodbudno. (M. L.-Š.)
Ukinili nezakonito financiranje
Po novem bodo stranke morale plačevati najemnino za prostore
RIBNICA - Stranke SKD, SDS in ZLDS, ki imajo svoje prostore v občinski stavbi na Škrabčevem trgu 40, dosedaj občini niso plačevale najemnine. Brezplačen najem jim je omogočal občinski pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem, ki pa so ga na zadnji seji občinskega sveta spremenili, tako da v bodoče občina ne bo zaračunavala najemnine le humanitarnim organizacijam in društvom ter po novem tudi ne krajevnim skupnostim, medtem ko bodo politične stranke morale najemnino plačevati.
Spremembo pravilnika je narekovala potreba po uskladitvi z določili zakona o političnih strankah, po katerem je prikrita in nedovoljena oblika financiranja političnih strank tudi v primeru, ko občina daje političnim strankam brezplačno v najem poslovne prostore. Ker zakon ne določa, kakšna naj bo najemnina, je Benjamin Henigman (SKD) predlagal, naj bi v pravilniku določili, da bi znašala 10 odstotkov izklicne najemnine, saj, kot je opozoril tudi Franc But (SLS), bi ekonomske cene najemnin zavrle možnost razvoja političnih strank v Ribnici. Župan Jože Tanko je poudaril, da bi to pomenilo nezakonito financiranje političnih strank oziroma kršitev zakona, ki prepoveduje regresiranje oziroma subvencioniranje najemnin.»Vztrajal je, da se višino najemnine določi ob sprejemu sklepa o višini izklicnih najemnin za posamezne poslovne prostore.
760 tolarjev za kv. meter, kolikor naj bi po predlogu občinske uprave znašala najnižja najemnina za poslovne prostore, s katerimi razpolaga ribniška občina (najvišja je 1.425 tolarjev), je Henig-
U
m
i
GOZDARSKA RAZSTAVA - Obiskovalci si najraje ogledujejo številno staro orodje, velikega zanimanja pa so deležne tudi makete Antona Prelesnika. (Foto: M. L.-S.)
0 delu v gozdu nekoč in danes
Gozdarji Snežnika so pripravili zanimivo razstavo -Promocija gozdarstva in Kočevske Reke
KOČEVSKA REKA - V Dul-minovi hiši v Kočevski Reki bo še vse do konca tega meseca na ogled zanimiva gozdarska razstava. Pripravili so jo gozdarji Snežnika v sodelovanju z gozdarskim društvom in krajevno enoto ZGS Kočevska Reka, prinaša pa do sedaj najbolj celovit prikaz dela gozdarjev in gospodarjenja z gozdovi na območju Kočevske Reke od druge polovice 19. stoletja do današnjih dni.
V želji, da bi čimbolj celovito predstavili delo v gozdu na območju Kočevske Reke nekoč in danes, promovirali gozdarstvo in obenem tudi sam kraj, so organizatorji razstave v štirih razstavnih prostorih za to razstavo sicer več kot primerne, žal pa tudi od zoba časa že močno načete Dulminove hiše, pripravili več tematsko zaokroženih sklopov. Osrednji del razstave zavzema staro orodje, od sekir, žag in drugega orodja, ki so ga nekoč uporabljali pri delu v gozdu, do sodobnih motornih žag, pri čemer so posebej predstavljene motorne žage od začetkov njihove uporabe v 50-ih letih do danes. Nazorno je predstavljen tudi način spravila lesa iz gozda, od konjske vprege do žičnic in
traktorjev, makete upokojenega gozdarja Antona Prelesnika pa obiskovalcu pričarajo tudi karse-da natančno predstavo o oglarje-nju, žganju apna, žagah in podobnih opravilih v gozdu oziroma vezanih na gozd in les kot njegovo največje bogastvo.
Del razstave je namenjen predstavitvi, s čim vse se gozdarji ukvarjajo - od njihovega rednega dela preko dela z mladino do urejanja učnih poti. V tem sklopu je predstavljeno tudi sodobno orodje, ki ga gozdarji uporabljajo pri svojem delu, prav tako pa tudi ves propagandni material gozdarjev za privzgojo pravilnega odnosa do gozda in obnašanja ljudi v gozdu. Lepote gozda na razstavi ponazarjajo fotografije kočevskih fotografov, posebej za območje Kočevske Reke pa je predstavljeno tudi načrtovanje z gozdom od Auerspergovih načrtov iz leta 1892 do današnjih gozdnogospodarskih načrtov. Celotno razstavo so popestrili z izdelki iz lesa gozdarja in umetnika Toneta Žuniča, njena zanimivost pa je tudi v tem, da si obiskovalci lahko ogledajo les vseh drevesnih vrst, ki rastejo na Kočevskem.
M. L.-S.
man označil za nesprejemljivo. Za SKD, ki ima v najemu okoli 50 kv. metrov, bi to pomenilo, kot je dejal, da bi morala za najemnino odšteti več, kot znaša njena dotacija iz občinskega proračuna. Ob večinskem mnenju, da naj bi bila najemnina simbolična, so podprli predlog Franca Češarka (SKD), da naj bi znašala 100 tolaijev za kv. meter.
M. L.-S.
VOX EUROPAE
RIBNICA - V cerkvi sv. Štefana bo v soboto, 17. julija, ob pol devetih zvečer koncert mednarodnega pevskega zbora Vox Eu-ropae, ki je na koncertni turneji po Sloveniji. Zbor bo nastopil pod vodstvom dirigentov Roba Ver-meulena iz Nizozemske in Aleša Lajovica iz Slovenije.
PORABSKI UČITELJI PRI NAS
VELIKE LAŠČE - Konec junija je v Osnovni šoli Primoža Trubarja potekalo enotedensko delovno srečanje osnovnošolskih učiteljev iz Porabja na Madžarskem, ki so v Slovenijo prišli na izpopolnjevanje slovenskega jezika in ogled njenih lepot. Dopoldne so sledili delu domačih učiteljev na šoli, popoldne pa so bila na vrsti strokovna predavanja. Na dan državnosti so udeleženci srečanja opravili celodnevni pohod po velikolaški kulturni poti, zadnji dan bivanja pa so se odpravili na izlet v Belo krajino. Nad bivanjem pri nas so bili porabski učitelji navdušeni, saj je bilo srečanje prijetno in koristno doživetje.
E. Z.
SREČANJE UPOKOJENCEV BO NA TRAVNI GORI
LOŠKI POTOK - SODRAŽICA - Ideja o srečanju upokojencev iz Sodražice in Loškega Potoka ni ravno nova. Končno so se dogovorili, da bo prvo srečanje 24. julija ob 14. uri na Travni Gori. Poleg družabnih iger, ki naj bi popestrile srečanje, bo poskrbljeno tudi za ples. Sodražani naj bi se pripeljali z avtobusom, Potočani pa z lastnimi vozili ali pa bodo pripešačili.
IME ZA ČASOPIS
SODRAŽICA - V Sodražici so izdali prvo poskusno številko novega občinskega glasila, za katerega še sprejemajo predloge za ime. Časopis naj bi na dva meseca občane obveščal o delu občinskega sveta. Za svoj časopis so se odločili, ker so svetniki zavrnili možnost, da bi imela občina Sodražica tudi v prihodnje v ribniškem Rešetu svoj prostor, zato so sklenili, da bodo sami poskrbeli za lokalno obveščanje.
HUMANITARNA
POMOČ
RIBNICA - Predsednik Lions kluba Ribnica Hubert Kosler je izročil dr. Petru Rusu, direktorju Zdravstvenega doma Ribnica, re-fraktometer, aparat za določanje dioptrije v očesni ambulanti. Denar (1.600.000 tolarjev) za nakup aparata, ki bo v veliko pomoč bolnikom, so zbrali s pomočjo več kot petdeset organizacij in posameznikov ter z dobrodelnim plesom, kjer se je nabral zajeten kupček denarja. Člani kluba, ki v Ribnici deluje od januarja letos (ustanovljen je bil tudi s pomočjo Jožeta Kukca, predsednika botrskega kluba iz Novega mesta), že od začetka uresničujejo temeljno načelo več kot štirideset tisoč lokalnih klubov po vsem svetu (pomagati sočloveku), so izročili tudi 500 tisoč tolaijev družini, katere družinski člani so slabovidni, oba starša pa sta zaradi bolezni brezposelna.
90 LET PGD JURJEVIČA - V ribniški občini bo letos kar nekaj društev praznovalo okrogle obletnice. Med njimi je tudi PGD Jurjeviča, ki šteje 70 dejavnih članov, ob 90-letnici pa so pripravili osrednjo svečanost, katere so se udeležili tudi predstavniki drugih društev iz občine. V borbi proti rdečemu petelinu so bili uspešni njihovi predniki, povojna generacija pa je zgradila sodoben dom, v katerem so tudi večnamenski prostori, razpolagajo pa z bogato opremo in tehniko. Na svečanosti so razvili tudi novi prapor. (Foto: M. Glavonjič)
sr
mm
mm
OBČIM
Nezadovoljni z županom
Trebanjski pomladniki bi spet radi izredno sejo občinskega sveta - Zupan Pungartnik jim ne bo ugodil
TREBNJE - Svetniki Franc Hribar (SDS), Alojzij Metelko (SLS) in dr. Marjan Peter Pavlin (SKD) so na ponedeljkovi novinarski konferenci v imenu svojih svetniških skupin skušali pojasniti, da oni ne bojkotirajo rednih sej občinskega sveta, ki se jih že dvakrat zapored niso udeležili, ker pa imajo večino (14 od skupaj 25 svetnikov), so prav oni omogočili pravočasen sprejem proračuna, zato delo sveta ni okrnjeno. Napovedali so, da bodo na izredni seji sveta, ki ga zahtevajo, kot navajajo, “zaradi neizpolnjevanja zahtev svetniških skupin SDS, SKD in SLS, ki so jih podale s posebno izjavo”, pripravili spisek vseh sklepov, ki jih ni izpolnil njihov župan Ciril Pungartnik (LDS). Zelo kritično so ocenili Pungartnikovo “nesodelovanje z občinskim svetom”, ker je zadržal sklep o imenovanju nadzornega odbora Komunale in daje onemogočil izid Glasila občanov.
Pavlin je zatrdil, da z županom niso nezadovoljni šele od njegove nesprejemljive in žaljive izjave o “martinčkanju” teritorialcev na Medvedjeku, ampak že od samega začetka dela občinskega sveta. Po njegovem Pungartnik ni dal nikakršnih iniciativ za delo sveta,
saj vse delo in razvoj temeljita na njihovih pobudah oz. usmeritvah, ki so bile sprejete že v prejšnjem mandatu. Hribar je povedal, da Pungartnik stane davkoplačevalce 1,3 milijona tolarjev mesečno, od njega pa tako velika občina (kot je trebanjska) nima kaj dosti, če je na občini le enkrat na teden. Zanje je skoraj nedosegljiv in takega župana ne potrebujejo. Če ne bo Pungartnik sklical izredne seje, jo bodo (spet) sami. Takrat bodo šele sporočili, ali bodo še tretjič bojkotirali (5.) redno sejo občinskega sveta in tvegali, da državni zbor razpusti trebanjski občinski svet in razpiše ponovne volitve svetnikov.
Pa še to: župan Pungartnik je v torek sporočil, da zahtevku po ponovnem sklicu izredne seje sveta ne ugodi, “ker obravnavana točka nima pravne narave po sklicu izredne seje.” Predlagatelji zahtevka za sklic 3. izredne seje so imeli možnost obravnave predlagane točke na 4. redni seji 28. maja, pa tega niso izkoristili. Ponovno so imeli možnost uvrstitve predlagane točke na dnevni red 5. redne seje, ki je bila sklicana 23. junija in ponovno 5. julija, med drugim pojasnjuje svojo odločitev župan.	P.	PERC
KNJIGA O 700-LETNICI ŠENTJANŽA
ŠENTJANŽ - Krajevna skupnost Šentjanž je v okviru praznovanja 700-letnice svojega kraja lani in letos pripravila že vrsto kulturnih in drugih prireditev, letos pa so marljivi Šentjan-ci, pod vodstvom predsednika sveta krajevne skupnosti Milana Jamška, posodobili toliko cest kot še nikoli doslej. Letos jeseni bo osrednji kulturni dogodek izid knjige o preteklosti in sedanjosti Šentjanža, ki jo pripravlja skupina pod vodstvom zgodovinarja, domačina, prof. Janeza Kosa. Knjigo bodo izdali s pomočjo številnih pokroviteljev.
PREVZEM VOZILA
TRNOVEC - Prostovoljno gasilsko društvo Trnovec vabi v soboto,
17.	julija, ob 19. uri na svečanost ob prevzemu novega gasilskega vozila, uro pozneje pa bo pri gasilskem domu na Trnovcu še veselica s srečelovom. Za zabavo bo poskrbel Ansambel bratov Poljanšek, za dobro postrežbo s hrano in pijačo pa domačini. Vstop bo prost!
KATASTROFALNO!
SEVNICA - Predsednik odbora za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu Zvone Tuhtar (SDS) je kolege svetnike zaprosil, naj ga podprejo v prizadevanjih, da bi izbolj-
šali “katastrofalno poslabšano prometno varnost v občini”, saj so v sevniški občini ob polletju zabeležili daleč najslabše rezultate prometne varnosti v zadnjih letih.
POLETNI GLASBENI TABOR MLADIH - Ob zaključku poletnega glasbenega tabora mladih od 6. do 10. julija na sevniškem gradu je ZKD Sevnica v okviru Grajskega poletja 99pripravila tudi prevzem novega elektronskega klavirja. To je zelo pomembna pridobitev za kulturne prireditve na gradu pa tudi drugje. Na zaključnem koncertu nadarjenih mladih glasbenikov preteklo soboto je prvič sedla za Yamahin instrument Katja Krnc, nastopil je še kvartet flavt Opus musicum, uspešen pa je bil tudi zaključni del koncerta seksteta Pop art s pianistko Krnčevo in gostjama pri nekaterih skladbah - flavtistkama Mlakarjevo in Pirčevo. (Foto: P. Perc)
RAZSTA VA ROČNIH KMEČKIH DEL - Z razstavami in drugimi prireditvami. ki jih pripravljajo ženske s podeželja, se meščani seznanjajo z bogato kulturno in kulinarično ponudbo v Sloveniji. Zatorej tudi Društvo kmetic Sevnica noče zaostajati in je v galeriji na sevniškem gradu postavilo razstavo ročnih del s podeželja (na posnetku): od številnih prtov, vezenin in pletenin pa do klobas iz Zabukovja. (Foto: P. P.)
Ne jemljejo niti ne vsiljujejo
Festival na gradu Mala Loka - Miha Zadnikar: “Prepovedani sadeži civilne družbe so vera brez religije, upanje brez laži in ljubezen brez obveznosti.”
MALA LOKA PRI TREBNJEM - “Večkrat sem že razmišljal, kakšna žival so Prepovedani sadeži civilne družbe. Kot večletni udeleženec in soorganizator ugotavljam, da za festival v tem primeru pravzaprav niti ne gre, čeprav se Sadeži imenujejo tako - toda festivali so s krepitvijo egoizmov, monokultur (in na drugi strani z mitizacijo monokultur) že davno zgubili vso tisto nepredvidljivo in neoprijemljivo plemensko (plemenito) draž, ki jo Prepovedani sadeži s svojo druščino čudakov, čudakinj in najzanimivejših ljudi s tega konca sveta gojijo tako strastno, tako veselo in odločno.
Ne gre za nostalgično prireditev, niti najmanj ne za simpozij (čeprav se tam zmeraj dobro je, debata pa utegne biti žgoča), nič
KAMERA ODKRIVA - Umetelno kovaško delo - nova občinska vrata so na prvo julijsko soboto novomeški cestarji “podložili” še z asfaltno preprogo. Morda si bodo sevniški Občinarji, zdaj ko so tako ozaljšali zunajščino svojih zgradb, omislili še kakšno novo priznanje zaslužnim oz. znanim tujim obiskovalcem - denimo zlati ključ sev-niških občinskih vrat. (Foto: P. P.)
ni poceni efektov, nobene nare-jenosti, pretvarjanj, nakupov, prodaje in enosmernih ulic. Tudi če plehko povzamem, da je naša želja nevsiljivo povezovati evropski zahod, vzhod, sever in jug, je to veliko premalo. Hecno, ni velikih ambicij, precej je improvizacije, pa vseeno gre. In se širi. In terja, ne obljublja, ne zataji.
Prepovedani sadeži nič ne vsiljujejo, ne jemljejo, na njih, navsezadnje, ni nič prepovedanega -vsaj za skupine sodelujočih ne. Seveda pa gre naslov - mimogrede, nastal je v Ljubljani, tistega "davnega septembra 1993, tik pred osvoboditvijo Metelkove - brati kot ironijo, kajti v sodobnih večinskih družbah postaja vsekakor prepovedano vse tisto, kar se gremo v osnovi na tej prireditvi: prepovedano postaja vse tisto, kar delaš z veseljem, prepovedano je razpirati rezultate, razpenjati mreže in pustiti, da nanje karse-da nalahno pade vse človeško, vse kar v kletkah neoliberalizma še diha, čuti, ljubi in misli po svoje.
...Prepovedani sadeži civilne družbe so po mojem vera brez religije, upanje brez laži in ljubezen brez obveznosti.” Tako je razmišljal Miha Zadnikar, kustos slovenske kinoteke v Ljubljani in koordinator skupine Forbbiden Fruits of Civil Society za Slovenijo ob nedavnem festivalu Prepovedani sadeži civilne družbe, ki mu je dal streho nad j>lavo malo-loški graščak Dušan Šparovec oz. je sodelovalo pri organizaciji festivala KUD Arti Mala Loka.
Približno sto udeležencev iz 11 držav in Kosova se je predstavilo z neodvisnimi ustvarjalci, na nekaterih odličnih koncertih, debatnih krožkih, projekcijah filmov in videa, likovnih delavnicah, gledaliških predstavah ter fotografski razstavi. Namen projekta je povezava in ozaveščanje različnih kultur ter različnih pogledov na svet in današnji čas. V pisani druščini udeležencev zahodno- in vzhodnoevropskih držav, kar petih držav, nastalih na tleh bivše Jugoslavije, so bili ti pogovori, denimo na okrogli mizi o vojni na Kosovu, še kako pereči in polemični, a še vedno v mejah strpnosti. Festival je podprl Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, če bo kanil še kakšen tolar za obnovo gradu Mala Loka, kar je tudi eden izmed ciljev prireditev KUD Arti, pa je že drugo vprašanje. p. p.
KONCERT ANSAMBLA ŠUKAR NA GRAJSKEM POLETJU
SEVNICA-Medtem ko je koncert Bachovih melodij v interpretaciji avstrijskih vir-tuzov Norberta Girlingerja (flavta) in Mihaela Langeija (kitara) pretekli četrtek v Lutrovski kleti navdušil (žal maloštevilne) gledalce, se ni bati za dober obisk koncerta pristne ciganske glasbe ansambla Šukar, ki ga Zveza kulturnih organizacij, prav tako v okviru Grajskega poletja ’99, prireja v petek, 16. jul(ja, ob 21. uri v atriju sev-niškega gradu. Prodaja vstopnic bo uro pred koncertom.
5
t/omrj
p
SEVNIŠKA POŠTA V NOVIH PROSTORIH - Preteklo soboto je pričela sevniška pošta poslovati v novih prostorih na Trgu svobode 9 v HTC-ju (vhod z zgornjega platoja, poleg Foto Asje). Po besedah direktorja Pošte Slovenije, Poslovne enote Novo mesto, Karla Kapša so v nakup in preureditev okrog 330 m2 uporabnih površin vložili okoli 110 milijonov tolarjev. Ob tem, da je 16 zaposlenih sevniške pošte dobilo bolješ razmere za delo, pa so že po prvih izjavah uporabnikov poštnih storitev ti zelo zadovoljni z urejenostjo še enkrat večjih prostorov od dosedanjih. Dodatno ponudbo na sevniški pošti predstavljajo poštni predali z neprekinjeno dostopnostjo in pregledni trgovinski kotiček. Pošta Slovenije, PE Novo mesto, bo avgusta odprla novo pošto še na Zdolah, še to jesen pa tudi na Raki. (Foto: P. P.)
Bazen kriv pomora rib v Sevnični?
Športna zveza Sevnica naj bi do 15. julija poravnala Ribiški družini Sevnica blizu 3 milijone tolarjev odškodnine za mrtve ribe v Sevnični - Vodja bazena zanika odgovornost
SEVNICA - “Na osnovi ugotovitev ob pregledu rib potrjujemo domnevni vzrok pogina zastrupitev z vodo iz kopalnega bazena. Opisane spremembe so značilne za zastrupitve s klorom. Bazenska voda po naših izkušnjah vsebuje med 3 in 6 mg/l klora, za ribe pa so smrtne 10 do 100-krat nižje koncentracije,” so med drugim zapisali v Inštitutu za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo v Mariboru.
Nek občan je 2. septembra lani Z zastrupitvijo je bila RD Sev-
ob 9.30 obvestil sevniško policijsko postajo, da ležijo v potoku Sevnična mrtve ribe. Policija je takoj aktivirala inšpekcijske službe. Policisti in gospodar družine Jože Kukec so si takoj, še pred prihodom inšpektorjev za varstvo okolja, ogledali stanje v vodi, vzeli vzorce vode in mrtve ribe za analizo. Zatem sta se zglasila na tajništvu RD Sevnica še inšpektorja in skupaj s tajnikom RD Silvom Osovnikarjem so si ogledali Sevnično od iztoka Mlinščice v Sevnično (pri sevniški Kopitarni) do izliva Sevnične v Savo. V celotnem tem delu je bil ves ribji in vodni živelj mrtev. Potok Sevnična je salmonidni lovni potok za športni ribolov potočnih postrvi. Iz Save prihajajo tudi druge vrste rib do jame, ki je ob tovarni Tanin. Onesnaževalec takrat še ni bil znan, inšpekcija pa je posumila na bazen sevniškega kopališča, ker so ga ravno tiste dni praznili. Po sumničenju, da je zastrupitev Sevnične povzročil sevniški kopalni bazen, so vzorce odnesli v analizo. Sumničenje je analiza rib tudi potrdila.
nica oškodovana najmanj za 2.888.496 tolarjev, saj je poginilo 3600 potočnih postrvi, velikosti od 5 do 40 cm, in 8400 klenov, podu-sti, platnice, ogrice, mrene v velikosti od 10 do 30 cm. V ta znesek sevniški ribiči niso všteli še večletnega izpada rib in drugega vodnega življa ter stroškov analize. 24. junija so z dopisom pozvali Športno zvezo Sevnica (upravljalca sevniškega kopališča), katere tajnik je Borut Bizjak, da naj do 15. julija poravnajo škodo ali se dogovorijo kako drugače, sicer bodo prisiljeni zadevo odstopiti svoji pravni službi, da bi dal strokovno oceno škode še zapriseženi cenilec. V vodstvu RD Sevnica, ki ji predseduje Slavkcf Češek, iz običajne prakse vedo, da bi v tem primeru nastali še večji stroški, zato so Športni zvezi ponovno ponudili medsebojni dogovor o plačilu nastale škode. Po besedah tajnika RD Osovnikarja so tajnika ŠZ Bizjaka, ki je hkrati tudi vodja bazena, večkrat povabili na pogovor, potem ko so marca letos dobili rezultate preiskave poginu-
lih rib iz Sevnične, a naj bi se ta vedno izmikal. Zato so naposled napisali še pisni zahtevek.
“Na osnovi zbranih podatkov in opravljenega pregleda poginulih rib lahko zaključimo, da so ribe poginile zaradi zastrupitve z v vodi topno plinasto snovjo. Na zastrupitev kaže razmeroma suha površina telesa, udrte oči s svetlimi očesnimi lečami in obsežne notranje krvavitve parenhimat-skih organov. Ob zastrupitvi smo ugotovili tudi agresivno delovanje strupene snovi, saj so škržne resice povsem uničene. Želodec je poln neprebavljene hrane, kar kaže, daje smrt živali nastopila po kratki predsmrtni agoniji živali... V organsko obremenjenih vodah s povišanimi vrednostmi amoniaka in drugih dušikovih spojin se ob prisotnosti klora tvorijo kemijske spojine, kot so kloramini. Te spojine so za vodne organizme zelo strupene in lahko povečajo obseg zastrupitve,” so med drugim zapisali v Inštitutu za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo v Mariboru. Borut Bizjak zanika sleherno odgovornost, saj dela enako že 15 let, vode pa 2. septembra lani ni izpustil iz bazena. Obljubil je podrobnejši, strokovno utemeljen odgovor.
P. P.
Trebanjske iveri ]
TRMA - Poslanec in (še vedno. na veliko žalost pomladnikov) tudi trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik je sicer v parlamentu dokazal, daje načelen oz. trmast politik, ko je, še s trojico kolegov, znova glasoval za poslanske privilegije pri upokojevanju. Gotovo pa Pungartnikova poteza ni bila modra, saj mu volilci tega zvečine verjetno ne bodo oprostili, morda pa je bila to povsem zavestna odločitev in je z njo Pungartnik nakazal, da ima politike že “zvrhan kufr", pa se namerava po vsem nagajanju pomladnikov počasi le - politično upokojiti-
SILA IN JAKI - Trebanjski velekmet Alfonz Jaki iz Brinja na slovitem Rakovniškem polju je kar pogosto jezen na tega ali onega zavoljo krivic, ki naj bi jm prizadejali njemu osebno ali Pa vsem močnejšim, t.i. ravninskim kmetom. Zdaj Jaki že nekaj časa očita Občinarju inž. Dragu Sili, da je izdatno prispeval, da se ne bi trebanjski kmetje, ki niso vec zadovoljni s prodornostjo Slovenske kmečke zveze, povezovali v kmečki sindikat, neodvisen od SLS. Jaki je močan, toda sila kola lomi...”	..
NATALITETA - Predsednik sveta KS Dolenja Nemška vas Marjan Uhan iz Rodin pri Trebnjem misli zelo resno, ko se zavzema, da bi kot “mini” župan KS pripeljal popolno osnovn šolo. Dokaz, da Marjan koraka
pravo smer, je tudi 5-meseč Urška, že tretji otrok, ki ?a 1 rodila soproga Marjeta, dip' mirana inženirka agronomi] • svetovalka, ki jo po malem P grešajo že tudi v službi- *-jn,
pravi, daje med nedavnim sre
njem sošolcev grmske kmetij šole ugotovil, da imajo tudi b sošolci v povprečju po triotr0.. ' Ravnatelj OS dr. Pavla Luna Šentrupert prof. Jože Zupan P se prešerno smeje, ker ima v skem okolišu dovolj takih M janov, ki skrbijo za ohranja J Slovencev in - šol... (Foto: r.
Sevniški paberl
MEDLO ALI ODLOČNO
Komaj pričete razprave ° L -novnem) šolstvu v sevniški oDc» na občinskem svetu so že po k ^ le, da utegne biti mreža.s Mirnski dolini daleč najtrši ’ morda ne toliko za svetnike, ler bodo “varno” (za deJbe*l%,D0 dovi) razpravljali v hladu, Y v urejeni konferenčni dvora ^ sevmskem gradu. vsdl\ . j-ho pač moral dobro zavedati, potrebno, kakršnakoli z odločitev (bila pa naj bi Pr.L’!xna!), strokovna in čim manj pom1 ,j kj z njo priti na teren, med (J pa bodo verjetno že precej1	0
trinirani v slogu “tujega no ^	.
svojega (šole!) pa ne.daj"“;a|jjč, je kot medlo spreminjanje s vsakih nekaj minut, je ou beseda in tudi morebitna y zamera...
KMEČKI LOBI - V sevniSK _
občinskem svetuje močan	jj
ki lobi, lahko bi mu rek tnj. zadružni, saj so kar štiri®. za. ki tesno povezani s Kmec drugo Sevnica: to je nJc'n .^ja dama oz. direktorica e»s Jamšek, predsednik urp j. odbora KZ Alojz Zalašček, sednik nadzornega odbo r_ Kunšek in vodja klavnice Ocvirk.	.	c,,vnjški
MAZANJE - Stari sevr .
rocker, bobnar nekdaj z ^e ljubljenih Modrih zve* ejeig’ Starš), Miran Štoisje pozmp ral pri več ansamblih (zUd,J£e |e tualna skupina MaglC)j nietb more pa pomaga z0SL0jebi na raznih prireditvah, ta* ‘
tudi v soboto na sevniškem ob zaključku poletnega oV. nadarjenih mladih g|d- č.0jsbv<? In da ne bi ozvočenje i ,_0vom grlo kaj zaškripalo, je j s |c<j-mož lastnoročno P(**L o s<$' zarčkom krškega cvičk ka. (Foto: P. P.)
Krške novice
STRAH IN PRAH - V Krškem prebivalci neradi perejo perilo. Perejo še, ampak sušijo ga neradi na balkonih in podobnih izpostavljenih mestih. Krški domačini se obnašajo tako, ker jih je strah, da bo njihovo perilo na balkonu že v kratkem času prekril prah, ki ga je v mestnem zraku nekako preveč. V preteklosti so nneli Krčani že podobne skrbi, akrat so vedeli, da jim prah pošilja industrijski velikan Djuro Salaj. Ko sc je ta preimenoval v videm, so vedeli, da jim prah pošilja Videm. Danes vedo, da jim prahu ne pošilja niti Djuro Salaj niti Videm. Tovarne s prvim ali drugim imenom danes ni več v Krškem. V mestu sicer še obratuje tovarna celuloze in papirja. Vendar je že Dostal posesal zlo-v<;sči prah v njej. Če tega ni storil, je še v mestu. Ne Dostal, ta je odšel.
JAHANJE IN DRUGO - Že kmalu naj bi ustrezne pisarne J^dile lastništvo zemljišč v nekdanji gramoznici na Bregah pri •krškem, kjer imajo domačini rekreacijski kotiček, se zabavajo, jahajo konje itd. Take so napove-•> pomenijo pa natanko to, da se kdaj manjše in večje prireditve tu ogajajo, kot se temu reče, na rno- Ker pa je jahanje priljubljena dejavnost, prostor zanjo po zakonih narave primeren, uradni-1 za lastninjenje pa počasni, so omačini vseh generacij kar za-ovoljni, da se kaj dogaja včasih udi na črno. Samo da se.
ClovoT Brežicah
brežičani pa v temi -
regovor, da je kovačeva kobila edno bosa, sicer ne sodi najbolj nadaljevanju teh vrstic. Malce Pa vendar. Nekaterim Brežiča-^namreč ne gre v glavo, kako ahko neka hribovska vas privozai na svojih ulicah kar enaindvaj-javnih svetilk, medtem ko zelo P °metno in tudi drugače po-embno Černelčevo ulico v sa-°Bčinskem središču ne os-dr’ n't' ena- Mogoče bo vaj, j’ daJc Pri teh in takih zadeli se vedno najpomembnejše, dr. P"haia župan ali kateri tuH^1 °Bčinski veljak. Mogoče dn ' tx’ ^ako v katerem kraju Int*1! - n' zavihajo rokave pri i0kal"'h gradnjah.
D SMETIŠČE NE, SMETIŠČA
sn,„.'.7obovčani so s svojega amn t ie ne samo njihovo nali o *Ud' °Bčinsko, najprej izg-sa_, Kome, čeprav trdijo, da so te povrnili v Gazjce .“Izgnali” bi n0V |Se. brežiško občino in usta-že	,tn°' Tovrstno akcijo so
^	V.7	UIVVIIU
te P°8naJi v tek. Čeprav jim jc pri drsnarvPv državnem zboru spo-Da ' nis° vrgli puške v koruzo, tudi v° P°vsem resno, govori na nki 0va zadnja poteza, ko so kaht c V Božicah naslovili ntesp^ P° °hčutnem zvišanju Preie ne.rente, Ki jo že nekaj časa sv0jemaJ0 v zameno zato, ker v ohtv; Rfarn°zne jame sprejemajo Brej- t srr|eti. Oblastnikom v dobovec Se ie ob Pogodu na Zavrt.? Predlagane številke kar Doh;^l° v glavi. Novo pisarniško °dšlt hV° P3*" veliko stane, in čano za smeti bo Dobov-d°brodo'inOVO 0^'no kako
TLr. ^Mlf' 7
*»**•> i <ki
^PORod Ni$INiCE
l99oČasu od 18.6.1999 do 6. 7. rodi|p°cV ^fežiški porodnišnici -	: b°tija Sepec iz Rakovca
GahJ0, ^senija Zupančič iz loVjxja "Matjaža, Mojca Pav-itiara č ~uše.če vasi - Nino, Ta-Klavd	'z Brežic - Erika,
■ h„	Kapčič iz Pavlove vasi
bov„ 1Sa;.Darja Šuntlaj iz Do-* l za’ Karmen Gregl (z
Bi
la - Vinka, Marija
Vlad?8” ‘z trnovega sela Stolr,. ‘.Pa’ Mateja Koren iz Jamn u"-	" ^a,j°, Darinka
V' .lz Dramlje - Polono, - B0‘ . lrc-Kovačič iz Ljubljane
P|anine m’ ^ntoniJa Slipič s Marka, Emica Škalcr
'k Vrt,
M - - ov -N
Anamarijo - Renata
Mejc'.f iz Velikega Podloga Molol _ na Dimič iz Artič
Ojcn t •	lz	ArtlC	-
Bohov’ ^Bzabeta Cvetko iz kViniIe'Filipa, Jožica Kodrič
z v n;.,	*‘"pa, Jožica Nourtc
KoptJL.8a Jfrha - Luko, Tatjana Marti,.'/-»Vnia ' Laro, Anica Melit,Cl,lT.lz Podbočja -Tadeja, .'go s- nter'č iz Sevnice -R Br,.-Inu>na Rožman-Strnad Ivajtjp,lc ' Krištofa, Zdenka karto |. S Vatcža ob Savi - Su-^ga.cSni'n^a Ferlan iz Dov-sSen0v ,Uzano’ Metka Bogolin
Ve8a - Aljaža.
Čestitamo!
Zelena bratovščina za zeleni Bohor
Lovska zveza Posavja Krško za ohranjanje Bohorja - Lovci obljubljajo, da bodo za “Lovska in planinska zveza naj razmislita o organiziranju gorske straže”
vzor
KRŠKO - Ni iz trte zvito, da Bohorju namenjajo domačini in okoličani v zadnjem času precejšnjo skrb. To potrjujejo tudi ravnanja lovcev. Lovska zveza Posavja Krško je namreč že pred časom namenila Bohorju posvet, kjer je nastalo tudi več kot deset sklepov za ohranjanje tega planinskega območja.
Delali bodo ne le tisto, kar jim o skbi za divjad nalagajo jasna pravila zelene bratovščine, pač pa bodo sodelovali tudi z drugimi v programih varovanja živalstva in rastlinstva na Bohorju. Okoljevarstvena hotenja lovcev, kijih na tem območju vključujeta posavska in celjska lovska zveza, se verjetno dodobra ujemajo tudi z načrti tako uveljavljene ustanove, kot je Kozjanski park iz Podsrede, kar v skrbi za nedotaknjeni Bohor lahko pomeni zgolj dobro.
Ko gre za nedotaknjenost Bohorja, se nekateri boje novodobnega nasilja, in sicer terenskih vozil na domala sleherni gozdni poti. V tem pogledu preti nevarnost tudi iz lovskih vrst, zato bodo morali lovci dokazati, da so mislili dovolj resno, ko so na omenjenem posvetu zapisali med sklepe: “Z lastnim zgledom bomo postali pobudniki za izvajanje Uredbe o prepovedi vožnje z
Po Pleteršniku z računalnikom
vozili v naravnem okolju, kakor tudi bomo z lastnim obnašanjem dajali zgled drugimm kako se obnašati v naravi.”
Lovci so trdno odločeni sodelovati med drugim pri očiščevalnih akcijah na Bohorju. Ker so v letošnji pomladanski očiščevalni akciji že pokazali, da smetem na nepravem mestu na travnikih in v gozdovih ne mislijo prizanašati, jim gre verjeti.
ODREZALO MU JE PRSTE
KRŠKO - V podjetju ENKOPA je 7. julija prišlo do nesreče pri delu in sicer pri rezanju bal odpadnega papirja na rezalnem stroju s krožnim rezilom. 23-letnemu M. V., ki je bil zaposlen preko študentskega servisa, je odrezalo kazalec in sredinec leve roke. Poškodovanca so napotili v brežiško bolnišnico.
Slovarski kotiček OS Pišece
PIŠECE - V Osnovni šoli Maksa Pleteršnika Pišece so z dosedanjimi projekti naredili nekaj manjših zbirk narečnih besed z različnih področij, največ iz vinogradništva. V želji, da bi zapisali čimveč tovrstne kulturne dediščine, so po takih začetkih zasnovali v zadnjem obdobju računalniško podprt model za raziskovanje slovenskih narečij. Gre za Slovarski kotiček, ki šteje za inovacijski projekt v programu računalniškega opismenjevanja in kije naletel na pohvale v šolskih strokovnih krogih.
Z omenjenim jezikovnim projektom se pišečka šola spominja Maksa Pleteršnika, avtorja znamenitega slovensko-nemškega slovarja. Po besedah Martina Du-šiča, ravnatelja pišečke osnovne šole, je Slovarski kotiček nekako nadgradnja znamenitega Pleterš-
• OŠ Maksa Pleteršnika Pišece bo Slovarski kotiček predstavila natančneje tudi krajanom na dnevu odprtih vrat letos jeseni. Za neučakane pa je Slovarski kotiček s pišečkimi narečnimi posebnostmi na voljo na Internetu http:// www2.arnes.si/~oskkpiIs/ index.html.
Martin Dušič
nikovega Slovarja. “Zanj smo se odločili ob obnovi Pleteršnikove domačije v Pišecah. Medtem ko poteka po eni strani obnova zidanice, kjer je Pleteršnik pisal slovar, je šola zasnovala Šlovarski kotiček. Ta naj bi prikazal naše slovensko narečno besedje. Raziskujemo in zapisujemo narečne posebnosti pišečkega govora, in sicer črkovno, slikovno in zvočno. Da bi bilo to dostopno čim več ljudem, smo ga posneli na Internet. Pričakujemo, da bodo šole dopolnjevale Slovarski kotiček z zapisi primerov iz svojega okolja, “pravi ravnatelj Dušič.
L. M.
Težko pa je verjeti v družbi, da je s prepričevanjem mogoče pripraviti stalne popotnike, slučajne obiskovalce in tudi domačine k skrbi za zeleni Bohor. Ker tudi lovci ne verjamejo, so se na obravnavanem posvetu odločili dati lovski in planinski zvezi Slovenije pobudo, da razmislita o ponovnem organiziranju gorske straže.
L. M.
ZALOŽEN S ČUDNIMI PREDMETI
OBREŽJE - Pri hrvaškem državljanu D. N. so policisti 30. junija ob 17.45 na mejnem prehodu Obrežje v avtu znamke VW Golf našli v vratih nož metalec z obojestranskim rezilom, dolg 14,5 cm, dve inicialni kapici št. 8 z žičkama, v prtljažniku pa še nož bodalo v obliki črke T, dolžina rezila 9 cm. Predmete so zasegli, zoper lastnika je uveden postopek pri sodniku za prekrške.
Vertovškova kmetija obogatila vinsko cesto
Izletniška domačija
VELIKI KAMEN - Pri Vertov-škovih v Zajčjem kotu na Velikem Kamnu imajo tako lepo kmetijo, ki jo kar s treh strani obdaja gozd, da jo ljudje radi obiskujejo. Od preteklega četrtka še s posebnim razlogom, kajti tega dne je gospodar Karel ob nepogrešljivi podpori žene Marije, sina Karlija ter hčera Tatjane in Marjetke vrata svojega doma prav slovesno odprl za vse miru, dobre kmečke hrane, pa tudi zabave ob zvoku harmonike željne obiskovalce.
Izletniška kmetija Vertovšek ima vse, kar potrebuje, da pod svojo streho sprejme in nasiti 60 gostov, na lepo urejenem prostoru ob gozdu pa še mnogo več, o čemer smo se prepričali tudi sami. Ob otvoritvi zadovoljstva nad tistim, kar je videl in doživel, ni mogel skriti niti krški župan Franci Bogovič. Plesalci folklorne skupine s Senovega so plesali kot že dolgo ne, navihana gospodarjeva hči Tatjana pa je poskrbela za smeh, ki je še dolgo odmeval po vsem Zajčjem kotu, ko je odlično zaigrala užaljeno soprogo. Odprtje izletniške kmetije Vertovšek nedvomno predstavlja veliko pridobitev za Bizeljsko-sremiško vinsko cesto, ki je tako postala še privlačnejša.
T. Z.
Davek na koncu udari po bolniku
Tbdi brežiška bolnišnica ugotavlja podražitve po uvedbi davka na dodano vrednost ■ Se bo država dogovorila z dobavitelji zdravil? - Vprašljiva načrtovana pododobitev kuhinje?
BREŽICE - Narobe bi bilo, da bi dobavitelji zdravil in sanitetnega materiala prenesli davke na bolnišnice in druge zdravstvene ustanove. Ker pa jc v zdravstvu za omenjeno blago nekaj velikih dobaviteljev, bi bilo smiselno, da bi se z njimi o ceni dogovorili na državni ravni. Vprašanje je, kaj lahko v pogovorih in pogajanjih doseže posemezen kupec, posebej še, če je majhen.
V tem smislu komentirajo dogodke na trgu zdravil in nekaterega drugega blaga, nastale z uvedbo davka na dodano vrednost, v vodstvu Splošne bolnišnice Brežice. Kljub temu se bodo tudi v prihodnje skušali z večino dobaviteljev dogovoriti o novih cenah. Tako je brežiška bolnišnica odločena zlasti zato, ker ji zdravstvena zavarovalnica ne prizna višjih cen storitev.
“Dejavnost bolnišnic zakon uvršča med oproščene dejavnosti. To dejansko pomeni, da jim zaračunajo davek, ki ga bolnišnice ne morejo zaračunati v ceni svoje zdravstvene storitve. Zato so naši računi brez tega davka. To pa pomeni, da je davek prenesen izključno na nas,” poudarja Tone Zorko, direktor brežiške bolnišnice.
Povišanje cen materiala, ki ga občutijo po uvedbi davka, bi po
prepričanju vodstva bolnišnice morala ustanova dobiti priznanega v ceni, vendar ni videti, da se bo zgodilo tako. “Zato podpiramo akcijo, ki jo je začelo ministrstvo, in sicer da bi se davek na dodano vrednost, ki bo prispel v proračun Slovenije iz zdravstva, nekako vrnil v zdravstvo.”
V nasprotnem primeru bo zaradi povečane davčne stopnje, ki nastaja z davkom na dodano vrednost, v zdravstvu v prihodnje manj denarja, kot meni Zorko. Zgodilo se bo, da bo bolnišnica zavestno šla v izgubo ali pa se bo zatekla k varčevanju, ki bo prizadelo pacienta.
Če bo imela bolnišnica na voljo dejansko manj denarja, bo verjetno prisiljena odložiti nekatere predvidene posodobitve. Tako je tudi vprašanje, če bo v predvidenem času posodobila kuhinjo. Ta del bolnišnice naj bi, kot pravi
PRISEGA V CERKLJAH OB KRKI - Minuli petek so pripravili v Cerkljah ob Krki tradicionalno slovesnost v počastitev bojev za tukajšnjo vojašnico in letališče. Ob tej priložnosti je bila tudi svečana prisega vojakov, od koder je tudi posnetek. Oba dogodka so povezali s srečanjem protifašističnih borcev iz let 1941-45 ter teritorialcev in veteranov iz leta 1991. Na daljši slovesnosti, ki jo je spremljal močan dež, so udeležencem govorili general Alojz Hren, predstavnik generalštaba Slovenske vojske podpolkovnik Vladimir Maher in brežiški župan Vlado Deržič. (Foto: L. M.)
NARKOCENTER
KRŠKO - Ob različnih nakupovalnih in drugih centrih ima Krško menda tudi narkocenter. Posloval naj bi blizu doma starejših občanov v stavbah, ki so jih začeli zidati kot stanovanjske bloke, vendar jih vse do danes niso dokončali. Dejavnost omenjenega centra je skrbno varovana skrivnost njegovih ustanoviteljev. Z malce domišljije lahko vseeno uganete, za kaj gre. Brez težav boste našli tudi podružnice tega centra v starem mestnem jedru.
ZE SEDMIČ KMEČKE IGRE
KRŠKO - Društvo podeželske mladine Krško in Kmetijska svetovalna služba Krško bosta organizirala v nedeljo ob 16. uri pri lovski koči v Brestanici v Dolnjem Leskovcu 7. tradicionalne kmečke igre. Slavnostni govornik bo Franci Bogovič, župan krške občine. Po napovedih bodo tekmovalne ekipe poskrbele za smeh in zabavo, ansambel Labod za glasbo in petje ter gostišče Dular za postrežbo.
Za obletnico zgoščenka in kaseta
Pred vrati 80-letnica Gasilske godbe na pihala Loče * Neprekinjeno delovanje
direktor, s posodobitvijo med drugim prešel na tabletni sistem razdeljevanja hrane, kar ima nesporno tudi higienske prednosti pred sedanjim.
L. M.
NEGATIVNI VPLIV VROČINE
BREŽICE - Na nedavni redni seji brežiškega občinskega sveta se je pokazlo, da je nova sejna soba v stavbi na robu parka, ki še vedno nima imena, neprimerno boljša za zimski kot za poletni čas. Previsoka temperatura v njej je namreč slabo delovala na sive celice svetniških možganov. Tako so “možje v hlačah in dame v majčkah”, kot se je o najodgovornejših ljudeh v občini izrazil eden od podžupanov, porabili samo za sprejem dnevnega reda debelo uro in med tem spravili na dan toliko nepotrebnih besed, da bi bilo najbolje, ko bi zaradi tega spremenili poslovnik. Ta zdaj trajanje sej samo omejuje na štiri ure, zato bi mu dodali dopolnilo, da je seja sveta prepovedana pri temperaturi, višji od 24 stopinj Celzija.
LOČE - Gasilska godba na pihala Loče pri Dobovi je na pobudo ZKD Brežice lani podpisala listino o medsebojnem sodelovanju na občinski ravni z godbo iz Dravograda in s pihalnim orkestrom iz Suhe na avstrijskem Koroškem. Listino so podpisali tudi župani omenjenih občin in temu glasbeniki pripisujejo še posebno težo v medsebojnem sodelovanju.
Godba ima veliko načrtov za leto 2000, ko bo praznovala 80-letnico obstoja, pika na i vsem tem
njenim tovrstnim akcijam pa bo prva zgoščenka in kaseta. Zdaj je v godbi 53 članov, število teh pa se povečuje, zahvaljujoč dobremu vodstvu in plodnemu sodelovanju z Glasbeno šolo Brežice.
Ločka pihalna godba nastopa na vseh večjih prireditvah v brežiški občini in drugje. Deluje neprekinjeno vse od ustanovitve leta 1920. Razdrla je ni niti 2. svetovna vojna, saj je celo krajšala dolge ure posavskim izgnancem v nemških taboriščih.
I. K. ml.
GODBA LOČE - Gasilska godba na pihala Loče je letos sodelovala na srečanju godb v Avstriji, kjer sta godbenike sprejela lokalni župan in tamkajšnja godba. Z Ločani je bil na gostovanju tudi brežiški župan Vlado Deržič, kar godbenikom pomeni veliko. Godbe na srečanju so imele po promenadnih koncertih še skupen nastop z evropsko himno, kije še posebej navdušila številne poslušalce.
KMETIJA VERTOVŠEK ODPRLA VRATA - Turistom se je na ne pretirano poznani Bizeljsko-sremiški vinski cesti z otvoritvijo Vertovškove kmetije ponudila nova priložnost za postanek na poti. Ob otvoritvi domačije, s katere je fotografija, so se po stari šegi razveselili. (Foto: NT.)
it
h
PS MERCATOR
Z velikim korakom stopa v Posavje
Poslovni sistem Mercator zdaj vstopa v posavski prostor, oziroma natančneje na območje Brežic in v neposredno bližino meje s Hrvaško, z zajetnimi koraki
Novo vodstvo posavske zbornice
KRŠKO - Predsednica upravnega odbora GZS, Območne zbornice Posavje, bo v naslednjem štiriletnem obdobju Silvana Mozer, sicer direktorica krškega komunalnega podjetja Kostak. Poleg nje bodo v upravnem odboru še štirje predstavniki krškega gospodarstva: Drago Fabijan iz Termoelektrarne Brestanica, Oldrich Kettner iz Vipapa Vidma Krško, Mitja Orožen iz Metalne Senovo in Ivan Špiler iz NEK Krško.
Brežiško gospodarstvo bodo v odboru zastopali: Borut Mokrovič iz Term Čatež, Karl Recer iz Vina Brežice in Izidor Slatner iz Pohištva Brežice (tudi podpredsednik odbora). Sevniška podjetja so v upravni odbor izvolila Viljema Glasa iz Lisce, Aleksandra Hatlaka iz Stille-sa in Marijo Jazbec iz Inpleta (podpredsednica). Združenje podjetnikov Posavja bovv odboru zastopano tako: Stane Černelič iz Aldosa Brežice. Miran Stanko iz Hermesa Krško (podpredsednik) in Kamil Krošelj iz družbe KI N Sevnica.
Povejmo še, daje bil za skupščino GZS izvoljen Marko Šauta iz Vipapa Vidma Krško, v upravni odbor slovenske zbornice pa Borut Mokrovič iz Term Čatež, ki je bil doslej predsednik Združenja za turizem in gostinstvo. Viljem Glas iz Lisce je novi predsednik Združenja za tekstilno industrijo.
ZA TAKE BREZ POKLICA JE NAJMANJ ZAPOSLITEV
SEVNICA - Kot ugotavljajo v območni enoti Zavoda za zaposlovanje Sevnica, morajo brezposelni vse več časa čakati na zaposlitev. Lani so brezposelne osebe na območju regije v povprečju čakale na zaposlitev 2 leti in 5 mesecev, kar je 3 mesece več kot leto prej. Čas čakanja narašča s padanjem stopnje izobrazbe; najdlje torej na novo službo čakajo osebe brez osnovne poklicne izobrazbe.
NA VRSTI SKUPŠČINE
NOVO MESTO - V teh dneh se bodo v naših podjetjih zvrstije mnoge skupščine delničarjev. Že včeraj je bila ob 12. uri sklicana skupščina Gradbenega podjetja Grosuplje, ob 12.30 skupščina Hotelov Koper in za danes ob 12. uri skupščina delničarjev Term Čatež.
ZADRUGE PO SVOJE
NOVO MESTO - Večje število kmetijskih zadrug na našem območju, ki so bile doslej vezane na sistem Mercator, je stopilo na samostojno pot. Med njimi so: KZ Krka Novo mesto, KZ Metlika, KZ Črnomelj, KZ Žužemberk, KZ Velike Lašče, KZ Trebnje in ŠKZ Stična.
BREŽICE - Zaslužke v trgovini ob meji s Hrvaško prihaja PS Mercator pobirat po večih poteh. Pred tednom dni je njegova regijska družba Mercator Dolenjska podpisala predkupno pogodbo za novi hipermarket v okviru že uveljavljenega Intermarketa pri Brežicah. Poleg tega je predsednik uprave PS Mercator Zoran Jankovič napovedal dokončen prevzem trgovske družbe Posavje Brežice še v tem letu, največji slovenski trgovec z živili pa prihaja na mejo še po tretji poti -preko Jestvine Koper.
Zakonca Zlatka in Marjan Kolman, lastnika podjetij Denis (ta ima v lasti sedanji Intermarket) in novega Intermarket Comm (novi del središča) sta že lani napovedala širitev priljubljenega nakupo-
valnega središča Intermarket v Šentlenartu pri Brežicah. Z odločitvijo, da se v naložbo vključi PS Mercator, sta očitno zadovoljna. Stane Ostrelič, vodja naložbe v družbi Intermarket Comm, je po-
5"^ iW&
VINO SE BO MORALO ODLOČITI - V Brežicah se zadnje lase s trgovino ukvarja tudi podjetje Vino Brežice. Na fotografiji je diskontna prodajalna te družbe, sicer pa ima Vino v najemu še več prodajaln nekdanje Agrarie, ki je končala v stečajnem postopku. V upravi PS Mercator pravijo, da je podjetje Vino tudi njihov dobavitelj, zato se bo moralo odločiti, ali bo dobavitelj ali trgovec. (Loto: B. D. G.)
Zanimanje za varčevanje
Banke že pripravljajo podobne programe stanovanjskega varčevanja
NOVO MESTO - Slovenski in tudi dolenjski varčevalci so z velikim zanimanjem za nacionalni projekt varčevanja za stanovanja potrdili, da računajo na donos, hkrati pa tudi, da nujno potrebujejo stanovanjska posojila po vnaprej znanih pogojih. Po projektu Stanovanjskega sklada RS je bilo pri 12 izbranih bankah mogoče skleniti pogodbo za 5- ali 10-letno varčevanje z najmanjšim mesečnim zneskom 10.000 tolarjev oz. v mnogokratnikih tega zneska. Država k privarčevanemu znesku primakne vsako leto še eno mesečno premijo, na koncu pa je na osnovi privarčevanega denarja mogoče pridobiti ugodno stanovanjsko posojilo.
Kako so se na varčevanje odzvali ljudje v naših krajih? Kot nam je povedal Marko Švent z Dolenjske banke Novo mesto, je bilo pri njih največje zanimanje za sklepanje pogodb prva dva dni, sicer pa pretiranih vrst ni bilo, saj so se varčevalci razporedili po vseh enotah. Preteklo sredo so sklenili še zadnje pogodbe. V tej
KAKO KAZE NA BORZI?
V
Cas za odločitev
V torek, 13. julija, je začel veljati Zakon o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. Le-ta je vzrok za mesečno prekinitev trgovanja z delnicami polnih in štirimesečno prekinitev trgovanja z delnicami praznih pidov. Kaj to pomeni v praksi? Vse družbe za upravljanje bodo obvestile imetnike delnic o novi delitvi delnic na polne in prazne. Lastniki bodo prejeli obvestilo v avgustu in se na podlagi te informacije odločili, ali bodo delnice praznih skladov obdržali ali pa jih bodo zamenjali za bone prvega pokojninskega stebra. V primeru zamerljive za pokojninske bone bo država povečala število delnic za 20 odst. ter eno delnico zamenjala za 10 bonov, s katerimi se bo kasneje tudi trgovalo na borzi.
Omenjena novost (n ukinitev trgovanja z delnicami pidov sta povsem ohromili borzno trgovanje. To naj bi trajalo vse do sredine avgusta, ko se bo pričelo ponovno trgovati z delnicami polnih pidov.
Če ste imetnik delnic, ki prinašajo dividende, dostavite davčne številke ter ustrezne bančne račune družbi, ki izplačuje dividende, da jih boste lahko prejeli pravočasno. V juliju se bo namreč sestala večina skupščin, na katerih bodo odločali o izplačilu dividend. Te pa nimajo velikega vpliva na cene delnic. Cene občasno zanihajo malo navzgor, vendar se njihov tečaj ponovno obrne v negativno smer. Tako sta obe najbolj tržni delnici Krke in Leka že presegli 27.000 oz. 36.000 tolarjev, vendar se njun tečaj ne more obdržati na tej ravni. Čeprav so cene skoraj vseh delnic nizke, še ni dovolj spodbud za nove vlagatelje, saj so tovrstne naložbe preveč obremenjene z davki. Udeleženci v borznem trgovanju zato upajo, da bo država znižala dobo obdavčitve kapitalskih dobičkov iz treh let na po! leta.
LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
banki so porabili 2337 petletnih in 185 desetletnih lotov. Varčevalci so se največ odločali za mesečni znesek 20.000 tolarjev, nekaj še za 10 ali 30 tisoč, medtem ko je bil najvišji mesečni znesek 200.000 tolarjev. Ker ni bilo zanimanja za 10-letno varčevanje, so večino desetletnih lotov spremenili v petletne.
V podružnici Nove Ljubljanske	ket banke za Posavje niso imeli svoje kvote lotov, temveč so pogodbe sklepali do preklica. Kot nam je sporočil Bogo Novak, je bila prodaja ustavljena že v soboto, 3. julija, medtem ko so v ponedeljek do preostankov lotov prišle le še nekatere poslovalnice. V Posavju so prodali 319 lotov za 5-letno varčevanje s povprečnim mesečnim zneskom varčevanja 12.000 tolarjev. Prodali so še 39 10-letnih lotov; tu je bil povprečni mesečni znesek 20.000 tolarjev. Kot pravijo v posavski podružnici NLB, je bilo zanimanje tako, da bi lahko prodali še nekajkrat več lotov, kot so jih imeli.
Na območju novomeške poslovne enote SKB banke (tudi Bela krajina, Trebnje) so, kot nam je povedal Roman Tomšič, sklenili 105 pogodb za varčevanje oz. porabili 275 lotov. Le nekaj je bilo 10-letnih pogodb, večina pa seje odločala za petletno varčevanje. Povprečen mesečni znesek je tu znašal 27.000 in največji 60.000 tolarjev. Sklepanje pogodb seje v glavnem zaključilo že pretekli ponedeljek.
V posavski poslovni enoti SKB banke je bilo sklenjenih 82 pogodb in prodanih 223 lotov. Tudi tu se je večina varčevalcev odloči-la za petletno pogodbo in za mesečne zneske od 10 do 100 tisoč tolarjev. Povprečni mesečni znesek je 28.000 tolarjev. Kot je povedala direktorica poslovne enote Almira Mlakar Božovič, je zaradi velikega zanimanja varčevalcev SKB banka že pripravila ponudbo stanovanjskega varčevanja s podobnimi pogoji, kot so bili pri projektu Stanovanjskega
sklada.
B. D. G.
SEST LET KREKOVE BANKE
MARIBOR - Krekova banka je v šestih letih poslovanja močno povečala bilančno vsoto in je zadovoljna s poslovnimi rezultati za leto 1998. Obseg poslovanja se je v tem letu povečal za 27 odst., tržni delež povzpel na 2,2 odst., medtem ko je bilančna vsota ob koncu leta 1998 presegla 50 milijard tolarjev. Banka je lani ustvarila tudi 500 milijonov tolarjev neto dobička. Letos naj bi povečala bilančno vsoto še za petino.
vedal, da bo v novogradnji v dveh etažah na voljo 12.000 kv. metrov prostora. Z gradnjo, ki bo po načrtih stala 11 milijonov mark, bodo pričeli oktobra letos in jo zaključili 30. maja naslednje leto, ko je tudi rok predaje prostorov Mercatorju Dolenjske. Mercator bo v trgovskem centru Intermarket tako dobil dobrih 3.000 kv. metrov velik hipermarket in sorazmerni delež na drugih prostorih, za vse to pa bo po predpogodbi, ki so jo podpisali minuli četrtek, odštel 800 milijonov tolarjev.
Žoran Jankovič je povedal, da so se odločili za novogradnjo, čeprav so tehtali tudi lokacije družbe Posavje, npr. Brežičanko, kjer pa je bilo premalo prostora za tako širitev. V Mercatorju in v Posavju so prepričani, da je zdaj pravi čas za prevzem, saj bo tako mogoče prezaposliti presežne delavce v nov nakupovalni center. Po besedah direktorja Ivana No-voseliča bo Posavje moralo zapreti vsaj 10 od 34 maloprodajnih enot. Kot pravi, pri zaposlitvi prodajalcev in tehničnih delavcev ne bi smelo biti težav, nekaj težje bo z režijo. “To pa bi bilo treba zmanjšati z Mercatorjem ali brez njega,” je še poudaril Novoselič, ki opozarja, da pa ni mogoče zagotoviti popolne socialne varnosti in prevzema brez pretresov. Navsezadnje je kar 20 objektov, v katerih ima Posavje trgovine, v denacionalizacijskem postopku, od tega je zaključenih polovica, vsi ostali so zastali, medtem ko objekti propadajo. Upravi družbe Posavje se zdi pomembno, da se z Mercatorjem dogovarjajo, kako obdržati obseg poslovanja, kako izkoristiti njihov distribucijski center v bodoče in kako povečati maloprodajo.
Ker je PS Mercator že 14-odst. lastnik Jestvine Koper (večinski lastnik te družbe pa je Emona Obala Koper), računa tudi na prodajalni v Slovenski vasi in v Dobovi, torej na sami meji. Vse skupaj, enoti Jestvine, hipermar-v Intermarketu in prodajalne sedanjega Posavja Brežice, naj bi v bodoče sodilo pod okrilje Mercatorja Dolenjske. Zaradi velikosti in pomena posavske trgovine bosta ostala dva oskrbna centra -brežiški bo oskrboval posavsko regijo in novomeški Dolenjsko z Belo krajino.
B. DUŠIČ GORNIK
Ne le sosed, tudi partner
Kaj pravijo o povezovanju, poslovnem sodelovanju in načrtih razvoja trgovine v Posavju nekateri ključni ljudje?
IVAN NOVOSELIČ, predsednik uprave in direktor Posavja Brežice: “Vključitev v si-
22 in letos že skoraj na 30 odst. Samo v lanskem letu seje vrednost naše delnice povečala za 70 odst., poleg tega pa smo od realne izgube v letu 1997 lani prešli do dobička. PS Mercator širi tudi maloprodajo v tujino, zato smo že kupili parcelo za hipermarket v Zagrebu in 51-odst. delež podjetja, preko katerega bomo vlagali v Sarajevu.
STANISLAV HRIBAR, direktor Mercator Dolenjske, 3. največje regijske trgovske druz-
Ivan Novoselič
stem Mercator je za nas najboljša možna rešitev. Premajhni smo, da bi na trgu obstali sami, in hkrati preveliki, da bi poslovali tako kot male zasebne trgovine. Vemo, da bi nas Mercator lahko prevzel tudi, če ne bi želeli pri tem sodelovati. Sicer pa je Posavje po prometu največji trgovec na tem območju, največja brežiška družba in 4. največja v regiji.”
ZORAN JANKOVIČ, predsednik uprave PS Mercator: “O prevzemu Posavja se bomo pogovarjali tudi pri županu. Mi
Stanislav Hribar
be v Poslovnem sistemu Mercator: “Letos načrtujemo 25 milijard tolarjev prihodka in le malo dobička, saj smo pred velikimi naložbami. Posavje vstopa v sistem preko naše družbe. Gre za dogovorjeno sodelovanje. Pogovori trajajo že dolgo, saj je potrebno uskladiti cilje.
STANE OSTRELIČ, vodja investicij pri Intermarket Comm Brežice: “Pri Intermarketu bodo zgradili 12.000 kvadratnih
Zoran Jankovič
ne moremo gledati na 200 občin - kako bodo te prišle do denarja, je stvar države. Mercator lahko ponudi Posavju Brežice dolgoročno perspektivo in zaposlenost. Smo trgovsko-kme-tijski koncern, ki želi letos ustvariti 200 milijard tolarjev prihodkov in zaposljuje 11.000 ljudi, 93-odst. od tega v trgovini. Lani je naše lokale dnevno obiskalo 80.000 potrošnikov, že letos naj bi jih 150.000. Tržni delež smo lani povečali s 16 na
Stane Ostrelič
metrov velik objekt, ki bo vre den 11 milijonov mark. Prl^, kujemo tudi, da se bo ure dostop do Intermarketa, saj J bil v Uradnem listu že objavlje razpis za dela v križišču, kje načrtujejo krožišče.”
Tilia želi zadržati tržni delež
Z novo dokapitalizacijo v višini milijarde tolarjev, z reorganizacijo, novimi produkt' in sodobnejšim nastopom na trgu naj bi si v dveh do treh letih povsem opomogt^.
NOVO MESTO - Tilia je zaradi slabega vodenja v preteklih letih zašla v finančne in likvidnostne težave ter začela zaostajati z izplačevanjem škod, kar je omajalo njen ugled. Stanje je še poslabšal dolgotrajen boj za prevzem in dokapitalizacijo Tilie. Samo v lanskem letuje tako izgubila za 300 do 400 milijonov premij in z njimi tudi kar nekaj velikih in pomembnih zavarovancev. H konkurenci so odšli tudi nekateri najboljši Tiliini delavci. Kljub temu Mitja Mejač, ki je od aprila predsednik nove uprave Tilie, meni, da gre za finančno dobro zavarovalnico, kije s Pozavarovalnico Sava dobila zanesljivega, uglednega in finančno močnega lastnika.
praviti na pokojninsko re|°rp0 ter popolniti kadrovske vrs 'j(0 konca leta naj bi tako s ^ zaposlenih naraslo od ‘ vjSo-Zaposlovali bodo predvsem.^ kokvalificirane ljudi ter p9»“„iu doseči premike v zaposlenih.
Tilia bo v letošnjem letu P šala doseči raven Prem9 saj
Po dokapitalizaciji v začetku leta je Pozavarovalnica Sava postala 98-odstotna lastnica Tilie, ostalo je še v lasti 250 manjših delničarjev. Sava je z 1,5 milijarde tolarjev svežega kapitala poplačala kredite in del izgub, vendar po podatkih uprave iz preteklih let še ostaja za 2 milijardi tolarjev izgube, ki naj bi jo pokrili v treh letih iz dobička in morda tudi iz dokapitalizacije. Lastnik naj bi, tako so sklenili na zadnji seji nadzornega sveta, do avgusta dokapitaliziral
Mitia Meiač
Tilio še z milijardo tolarjev. S tem bo Tilia ugodila zakonskim zahtevam glede solventnosti in lastnih virov garancijskega sklada ter dokončno prebrodila likvidnostne težave.
Kot meni Mejač, ki je prej nabiral izkušnje v Zavarovalnici Merkur, je v Tilii nujna reorganizacija ter uvedba novega infor-
* Tilio čaka še veliko dela pri izobraževanju agentov, odpravi zastarelega ročnega dela ter uvedbi reda in urejenosti v zavarovalnico. “Zagotoviti je treba redno izplačevanje škod. Tudi sponzorstva, tega Rdečega križa, je konec. Vsak dan dohini na mizo kakšno vlogo in ugotovil sem, da je šlo v Tilii 80 odst. vseh sredstev za promocijo sponzorstvu, ki pa ni dalo pravih rezultatov," pravi Mitja Mejač.
macijskcga sistema in s tem posodobitev delovnega procesa. Zdaj pospešeno pripravljajo nove produkte, saj je na tem področju Tilia močno zaostajala. Več nameravajo narediti na področju življenjskih zavarovani, se pri-
razmiSljanjU poskU'
_£l
skega leta, kar ni lahka ima izpad premij zaradi a preteklem letu, za name Leto5 premije na splošno padaju- ,ar. naj bi dosegli 5,2 milijar. jetu
jev premij, že v naslednje jn(, pa 6,8 milijarde oz. za CV ,injti več. Tako naj bi ji uspeh’1_ s(i 5. mesto v državi po ''.e)osegli tržnega deleža. “To naj bt ces, z vračanjem starih zavar® jepri z novimi produkti, z °PU i7eljbe: zavarovanj, ki prinašaj0 zjaj ter z nastopom na trgih, GvSeUt nismo veliko prisotni; p ,v mislimo povečati tržni |jev Ljubljani,” načrtuje M«*, fr Tilio prišel skupaj s bret jn£jo-
bronom, strokovnjakom strijska zavarovanja.	,n0	u*'
Tilia je bila vedno se b1’
merjena zavarovalnica, k	(Uj,
podala poslej, pa je odv . lV od morebitnega P0V.eJf ,i() po^' varovalnic. Če bo Prl* . ,|oleni zav primorske, štajerske1 -piske zavarovalniške regij j ^jtja lia verjetno zraven, saj •„* Mejač meni, da bi taka ■ enc0 pomenila primerno kon -c\ -največji slovenski zavar
Triglavu.
B. DU
ŠIČ GOB
f#
<M°
Novosti pri odkupu pšenice
Neposredno plačilo za izravnavo stroškov pridelave na hektar - Nov element pri določitvi kvalitete pšenice - Nižja odkupna cena - Določena najmanjša količina
NOVO MESTO - Zaradi dežja se je letošnja žetev pšenice nekoliko zavlekla, po nekaterih ocenah pa naj bi bil letošnji pridelek tudi slabše kvalitete kot lanski. Novomeška Kmetijska zadruga Krka, kije bila tudi letos preko razpisa izbrana za zbirni center pšenice na območju nekdanje novomeške občine, ima letos sklenjenih pogodb za odkup pšenice za slabih 1200 ton. Tako kot lani bodo tudi letos zbrano pšenico vozili na odkupno mesto Skala v Brežice.
nova številka REVUE sad
KRŠKO - V julijski številki Sada so snovalci revije največ prostora namenili daljšemu zapisu o varstvu jablan pred boleznimi in škodljivci v biološki pridelavi, ki sta ga pripravila dr. Mojca Viršček Marn in ?r: vranci Štampar iz Biotehnične akultete v Ljubljani. Sicer pa lahko v reviji preberete tudi o sadjars-o-vinogradniških traktorjih, o °nardonnayu in še čem.
Približno toliko pšenice so odkupili lani, letos pa pričakujejo, da bo odkup manjši. Direktorica komercialnega sektorja pri novomeški Kmetijski zadrugi Krka pa je povedala, da bodo letošnji odkup pšenice spremljale nekatere novosti, ki jih navaja tudi uredba za vzpostavitev tržnega reda za odkup pšenice in rži in odredba o pogojih za odkup za letošnjo letino. “Vse te novosti naj bi nas tudi na tem področju približale Evropi. Kmetje bodo letos prvič dobili neposredno plačilo za izravnavo
stroškov pridelave pšenice in rži, ki letos znaša 54.000 tolarjev na hektar, medtem ko so bile prej te podpore vezane npr. na kilogram pšenice in izplačane pri njenem plačilu,” je povedala Kastelčeva. Do tega plačila pa bodo upravičeni pridelovalci, ki so do 30. aprila sklenili pogodbo npr. z zadrugo za odkup žita, obenem pa so morali na Poslovno združenje za prehrano oddati obrazec s podatki o kmetijskem gospodarstvu, in sicer do 15. junija. Podatke iz pogodb in iz obrazcev bodo na zdru-
Povrnitev trošarine za gorivo
Zakon o trošarinah omogoča 50-odstotno vračanje trošarine za mineralna olja, porablje- na za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije - Shranjujte račune!
Ljubljana - zakon o trošarinah in posebna odredba, ki sta začela e jati 1. julija, omogočata 50-odst. vračanje trošarine za mineralna ^ Ja> porabljena za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Neglede .. Vr*to Porabljenega goriva se priznava vračilo v višini trošarine za lnsko olje, ki trenutno znaša 70 tolarjev na liter.
Vračilo se bo priznavalo za ejansko porabo, vendar največ 0 normativne porabe, določene
fflOMESKE TRŽNICE
booM mca ie ki*3 v ponedeljek nia za!°žona s sadjem in zele-hroVi0' ®ranjevke so prodajale: l(w Po 150 do 180 tolarjev ki-inP,1"’ nektarine po 300, slive po hjuške po 180 do 250, mareli-18n°f do 300, jabolka po 100 do dn •trn®6 P° ^00’ paradižnik po 250 doanb’ PaPr>ko po 250, stročji fižol kum ■ k P° 600, kumare po 200, Dir r,ar'onZa laganje po 300, krom-bu J?° ®0 do 150, korenje po 250, dn anrP° “00 do 250, solato po 300
po 4nn rdef° peso P° 25°’ blitvo 2rm x uadzemno kolerabico po
zeli« P° 60°’ špinačo po 500, b 1 P° 150, radič po 300, kozarec 0rpi.Vnic P° 600, lisičke po 1000 in e Po 1100 tolarjev za kilogram.
sejmišča
so ii^i^ ® ‘ 51a sobotnem sejmu starih "aprodaj 49 do 3 mesece S m Prašičev; 31 starih od 3 do
Prodan^V" 6 stareJših- Prvih so
14 _ - 32 po 300 do 310, drugih
200 d.) ?i nd.° .29°’ tret-iih pa 2 po 0 210 tolarjev kilogram.
glede na število normativnih strojnih ur za posamezne skupine katastrskih kultur ter porabo 6 1 goriva na strojno uro. Normativna poraba za njivo, vrt, travnik, barjanski travnik, pašnik in ekstenzivni sadovnjak je 25 strojnih ur oz. 1501 plinskega olja na hektar, za plantažni sadovnjak, vinograd in hmeljišče 70 ur oz. 420 litrov plinskega olja na hektar in za gozd ter gozdno plantažo 10 ur oz. 60 litrov plinskega olja na hektar.
Predpogoj za vračilo je, da upravičenec oz. člani gospodinjstva uporabljajo najmanj toliko zemljišč, da skupna normativna poraba znaša vsaj 90 strojnih ur letno (npr. 3,6 ha njiv ali travnikov, 9 ha gozda itd.). Upoštevajo se zemljišča v lasti in zakupu, ne upoštevajo pa se neobdelana zemljišča. Fizične osebe vložijo zahtevek enkrat letno pri krajevno pristojnem carinskem organu na predpisanem obrazcu najpozneje do 31. marca za preteklo leto. Pravne osebe lahko vložijo zahtevek mesečno. Vlogi bo potrebno priložiti potrdilo o površini zemljišč po katastrskih kulturah v uporabi članov gospodinjstva, ki gaje mogoče pridobiti pri davčnem organu, in kopijo najemnih pogodb, če te niso vpisane v kataster. Računov za porabljeno
kmetijski
££PLJENJE” Z ORNO M BAKTERIJE
^ansgena koruza proti vešči
pov2°Sljna aji koruzna vešča našim pridelovalcem koruze še ne
tey k00ca hujših preglavic, če le poskrbijo za pravočasno odstrani-
po,j-..ruznic s polj, obstaja pa nevarnost, da se bo s širjenjem te
ogrož‘ne ‘n gojitvijo v monokulturi, to je več let na isti njivi,
drUt!il^no^ prej ali slej zelo povečala. To dokazujejo primeri iz
Pade k ej 'n ocena FAO, da zaradi koruzne vešče na leto pro-
n0 fin . 4 odst. svetovnega pridelka, ki bi zadostoval za prenra-
v!L ij0nov ljudi, esčoje siccr o
"asudi
mogoče zatirati z insekticidi, na primer sevinom,
Vefr-.1?0111 al' ckatoxom, toda tak način boja s škodljivcem je iz ljevarZ. S°v Postal nepriljubljen ali vsaj vprašljiv. V iskanju oko-labakf	j sprejemljivih načinov zatiranja je precej obeta-
dei0v. eriJa Bacillus tnuringiensis, ki izloča snovi z insekticidnim ekl)lcj-nJe.m- ^ pomočjo te bakterije so izdelali biološki insekti-delovJCSlccr dokaj učinkovit, žal pa ima sorazmerno kratko dobo J\)a‘ nJa inje potrebno škropljenje z njim večkrat ponavljati. Vzg0jjROrnoč je prišel genski inženiring, s pomočjo katerega si Bacili.' P^01' vešči odporno transgeno koruzo. Iz taiste bakterij
»s
jhuringiensis so izločili dedno zasnovo - gen, ki povzroča
i v koruzo, postale naravno
«žultJe-,nsckticidne snov*> 'n 8a kot gen bt vgradil 0fc»‘je bil odličen, tako vzgojene rastline so posta Žast ?rotl koruzni vešči.
Stenici 0 Pa se je drugo vprašanje, ki izvira iz strahu pred trans-Iovjj0 rastlinami in nevarnostmi, ki jih kljub drugačnim zago-Senske V(tntlarle prinašajo s seboj. Dejstvo je, da vse skrivnosti ^ažeFl ln2en'r‘nga še zdaleč niso pojasnjene in da so mogoča S° ,ran ^na Presene^cnja, da ne rečemo katastrofa. V ZDA, kjer ru*03?n? koruzo vzgojili, nimajo večjih pomislekov in to ko-s0rte . JeJ° že od leta 1995. Počasneje pa gre v Evropi, kjer so bt Povert?_ruze šele v preizkušanju, v Švici pa so celo strogo pre-!ri dr-.,ne- Vendar razvoja očitno ne'
razvoja očitno ne bo mogoče zaustaviti, saj so -panija, Portugalska in Francija, že potrdile sejanje Ze> Nemčija pa jo bo v kratkem.
Inž. M. L.
b,>*e. S,
gorivo ni potrebno prilagati, mora pa jih upravičenec hraniti 10 let. Pristojni carinski organ o vlogi odloči v 30 dneh po predložitvi popolne vloge in denar nakaže na račun upravičenca. Za letošnje leto se bodo za določitev višine vračila upoštevale polovične količine normiranih strojnih ur oz. plinskega olja.
Potrebno je torej shranjevati vse račune za mineralna olja, ki jih uporabljamo za pogon kmetijskih in gozdarskih strojev (plinsko olje, motorni bencin, motorni petrolej). Če nekdo najame storitev z mehanizacijo npr. preko strojnega krožka, lahko izvajalec odstopi naročniku račun za gorivo, ki ga je sicer sam plačal in porabil za pogon stroja, a na naročnikovem zemljišču. Do vračila trošarine so upravičeni vsi, ki izpolnjujejo naštete pogoje neglede na status v sistemu davka na dodano vrednost in ki pravočasno vložijo popolno vlogo.
S tem je odklenkalo nedovoljeni uporabi kurilnega olja - rdeče označenega plinskega olja - za pogon kmetijskih in gozdarskih strojev. Kazni za uporabo tega olja so namreč zelo visoke: do 450 tisoč tolarjev za posameznike, za samostojne podjetnike do 12 milijonov, za pravne osebe pa do 18 milijonov tolarjev.
NEVA ŽIBRIK, Ministrstvo za finance MARJAN DOLENŠEK, Kmetijska svetovalna služba
PREVRAČAL PO TRAVNIKU
MIRNA PEČ - 39-letni K. P. iz Gorenjega Globodola je 5. julija ob 22.15 s kombiniranim vozilom pred naseljem Mirna Peč zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Zanašalo ga je po vozišču, nato je zdrsel na neutrjeno bankino, nakar se je vozilo začelo prevračati po travniku. Hudo telesno poškodovan voznik se zdravi v novomeški bolnišnici.
ženju primerjali, izračune pa bodo poslali na kmetijsko ministrstvo.
Za določitev kakovosti pšenice se letos uvaja nov element v analizi - t.i. število padanja (čas, v katerem se testo sesede), ki bo precej vplival na ceno pšenice. Letos je tudi odkupna cena standardne pšenice nižja kot lani, in sicer samo 23 tolarjev za kilogram in 15 tolarjev za kilogram rži. Zavod RS za blagovne rezerve bo letos pšenico plačal v 60 dneh po prevzemu na odkupnem mestu, medtem ko jo je lani plačal prej, in sicer v 45 dneh. “Novost je tudi določena najmanjša količina prevzema - to je 1500 kilogramov. Če bo kmet pripeljal na odvzem manj pšenice, bo stroške za vzorce moral plačati sam, sicer pa jih plača zavod,” je opozorila Kastelčeva. Prav to zna biti na Dolenjskem velik problem, saj večina kmetov pridela majhne količine pšenice.
Pri odkupu pšenice postavlja država vsako leto nove in nove zahteve, ki pa povečujejo predvsem administrativno delo. Kljub temu pa je Zavod RS za blagovne rezerve Kmetijski zadrugi Krka letos priznal enako višino stroškov kot lani in jih ni povečal niti za inflacijo, kar je storil leta nazaj.
J. DORNIŽ
UKRADEL JE TELE
RAČJE SELO - V noči iz 10. na 11. julij je neznani storilec iz odprtega hleva J. P. z Račjega sela ukradel tri tedne staro tele, vredno 55 tisočakov.
PREPOVEDAN VNOS SVINJSKEGA MESA S HRVAŠKE
LJUBLJANA - 9. julija je Veterinarska uprava RS od direktorja hrvaške veterinarske uprave dobila obvestilo, da se je v Istrski županiji pojavila zelo nalezljiva bolezen prašičev - klasična prašičja kuga. Bolezen ni nevarna za ljudi, je pa zelo nevarna za prašiče in prašičjerejo, saj povzroča velik pogin. V skladu s priporočili Mednarodnega urada za kužne bolezni iz Pariza se živali ne sme zdraviti, zato je za preprečitev širjenja te bolezni potrebno vse obolele prašiče, pa tudi prašiče, ki bi lahko bili okuženi, usmrtiti. Da bi preprečili vnos bolezni v Slovenijo, je veterinarska uprava o pojavu bolezni že obvestila veterinarske inšpektorje na mejnih prehodih s Hrvaško in pripravila odredbo o prepovedi uvoza domačih in divjih prašičev. Da ne bi prišlo do vnosa bolezni v državo s svinjskim mesom ali z izdelki svinjskega mesa, bodo cariniki poostrili nadzor na mejah in zasegli tudi vse svinjsko meso in izdelke iz svinjskega mesa, ki ga vnašajo v državo ljudje za osebno rabo.
POSAVSKE KMETICE ZASRBELE PETE - Sevniško društvo kmetic je preteklo soboto v jedilnici podjetja Lisca pripravilo 6. srečanje podeželskih žensk Posavja. V imenu sevniške občine je približno dvema stotnijama žensk izrekla pozdrave Darja Lekše, v imenu organizatorja pa mentorica Društva kmetic Sevnica Slavica Grobelnik. Društva kmetic v Posavju ohranjajo slovensko kulinariko, stare šege in običaje. Kmeticam je zaigrala “srebrna” z državnega prvenstva harmonikaric Petra Simonišek iz Dolnjega Leskovca, na ustne harmonike igrata in pojeta že 35 let zakonca Trefalt iz Zabukovja, tri pesmi so zapele ljudske pevke Solzice iz Budne vasi. Ko pa se je oglasila harmonika fantiča (na posnetku) in pozneje še poskočne viže Ocvirkovega
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Izogniti se vinskim napakam
Preprečevanje nastajanja vinskih napak se začne že med vegetacijo v vinogradu. To so nova spoznanja in prav je, da se z njimi seznanimo zdaj, med rastjo trte. Vina, pridobljena iz grozdja, pridelanega v vinogradu, ki je normalno oskrbovan, so manj podvržena napakam. Trta lahko v času vegetacije doživlja razne strese, npr.: sušo, pomanjkanje hrane ali preveč vode in hrane... V grozdju iz vinogradov, kjer vegetacija ni potekala normalno, oziroma nestresno, je praviloma izraz vinske napake “neznačilni starikavi ton vina.” V 80-ih letih je bilo opaziti spremembe v aromi vina, izginjala je svežina, sad-nost, sortna aroma in ni se vedelo zakaj. Raziskave so pokazale, tu so bili najbolj uspešni nemški instituti, da vzrok za te neljube spremembe vina tiči že v vinogradu.
V Sloveniji je malo ljudi, ki so seznanjeni s senzoričnimi značilnostmi te napake. To inštruk-cijo so dobili letos na “enološkem dnevu”, ki je potekal v prostorih Ljubljanskega sejma meseca marca, pooblaščeni degustatorji in še ostali udeleženci. To je napaka predvsem belih vin. Ne nastane čez noč, tako kot žveplo-vodik, zato se je pri lastnem vinu navadimo in nam jo lahko odkrije nekdo, ki prvič poskuša vino in je še dovolj pogumen in iskren.
Trta, ki je preveč obložena, hitreje občuti tudi kratkotrajno pomanjkanje vlage. Smola je pač, da ni preparata, ki bi odstranil iz vina to napako, niti ni poznan tehnološki ukrep, ki bi jo odpravil.
Iz Nemčije pa prihaja dobra novica, da so razvili novo bakrovo sol, ki odstrani iz vina vonj po
“gnilih jajcih”. Zdravljenje te napake z raztopino bakrovega sulfata je sicer uspešno, toda v vinu ostane preveč bakra, ki je zdravju škodljiv. Zato je bilo potrebno velikokrat “modro čiščenje” vina, kar pa je zelo zahteven postopek, ki ga sme opraviti samo enolog in ga mora kontrolirati pooblaščena institucija. Novo “zdravilo” vsebuje tudi baker, toda tega je tako malo, da modro čiščenje ne bo potrebno. (Več o tem preparatu v enem od naslednjih člankov.)
V zadnjih letih opažamo pri vinih tudi dvig pH, kar lahko pospeši kvarjenje vina (cik, miše-vino...). Predvsem je nevarno, da vina zbolijo, če je bilo grozdje ranjeno in so se omenjeni procesi dogajali še na grozdju. Tudi ta nevarnost naj nas prepriča, da bomo vedno v trgatvi ločili gnilo grozdje od zdravega.
Splošna izobrazba vinogradnikov, v kletarskem smislu, se je v zadnjih 20-ih letih zelo dvignila. Zato so redke napake, kot so pokvarjeni sodi, oksidacija vin ter bolezni cika in miševine. Toda kot napreduje naše znanje, se poglabljajo tudi nove nevarnosti, za katere npr. pred 10 leti nismo vedeli. Napaka “neznačilni starikavi ton vina” je tako neljuba novost. Toda vsakodnevno spremljanje poteka alkoholnega vrenja in pokušanje mladega vina nas bo opozarjalo na nevarnosti, ki jih bomo tako lahko sproti preprečevali.
Dr. JULIJ NEMANIČ
POPRAVEK
V članku Kolikokrat filtrirati vino za stekleničenje?, objavljenem v Dolenjskem listu 8. 7. 1999, je pomotoma navedena poroznost sterilne filtrirne plošče v milimetrih. Pravilno je v mikronih. Za napako se opravičujemo.
TERENSKI OGLED VINOGRADOV
TREBNJE - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi v petek, 16. julija, ob 17. uri vinogradnike z območja Čateža in Trebnjega na terenski ogled vinograda pri zidanici Toneta Povheta v gorici Trnič. Inž. Jože Maljevič bo ob tej priložnosti spregovoril o pomenu zelenih del v vinogradu za zagotavljanje kakovosti pridelka.
PREDAVANJA O ZELENIH DELIH V VINOGRADU
ČATEŽ PRI TREBNJEM - Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom organizira predavanje na temo “Zelena dela v vinogradu”, in sicer v petek, 16. julija, ob 17. uri v vinski gorici Trnič pri Antonu Povhetu. Predaval bo dipl. inž. Jože Maljevič.
helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček
Za vse ljubitelje mesa
Za različno pripravo mesa je potrebno poznati tudi več tehnik. Pri tehniki kuhanja se koščki mesa, ki so bogati s kolagenom, zmehčajo. Če želimo okus mesu čim bolj ohraniti, obstajata dve možnosti: meso damo kuhat v hladno vodo (juha bo zelo okusna) ali pa ga damo v vrelo vodo (juha bo plehkega okusa, meso pa bo ohranilo dober okus).
Če meso dušimo, na začetku nastane posebna reakcija: pri več 'kot 180 stopinjah C nekateri proteini in ogljikovi hidrati izgubijo molekule vode in se vežejo. Zaradi te reakcije nastanejo na površini aromatične snovi, ki dajejo mesu okus. Dušenje pomeni ohranjanje mišičnih proteinov, ki so v notranjosti mesa, s tem pa se ohranja tudi njegova sočnost. Če se temperatura med dušenjem v pokriti posodi preveč dvigne, jo zmanjšamo z dodatkom mlačne vode. Kuhanje in dušenje lahko potekata brez dodane maščobe.
Pri tehniki praženja na olju ali maslu, se majhni koščki mesa, ki ne vsebujejo veliko kolagena, na hitro zmehčajo. Pri 180 do 250 stopinjah C se meso obda s slojem maščobe in na koncu praženja ga pustimo še nekaj minut pri 50 stopinjah, da mesni sok prodre
mesa, če mora biti zunaj lepo zapečeno, znotraj pa še nekoliko “krvavo”. Meso že pri 62 stopinjah začne izgubljati svojo rdečo barvo, pri 68 stopinjah pa se zaradi spremembe hemoglobina barva mesa povsem spremeni.
Kot pri praženju tudi pri pečenju na žaru ostane meso sočno in okusno. Če temperatura preseže 300 stopinj C, se proteini, maščobe in glikogen vežejo in nastajajo strupeni ogljikovodiki, ki jim strokovnjaki pripisujejo tudi rakotvornost. Ko pečemo meso na žaru, ga je treba stalno nadzirati, saj se meso ne sme peči nad plamenom.
Pri tehniki cvrenja mesa mora biti temperatura olja okrog 200 stopinj C, da se proteini hitro strjujejo - koagulirajo. Če se to ne zgodi, nezaželjena maščoba prodre v notranjost. Za hitrejšo ko-agulacijo proteinov je priporočljivo površino mesa pred cvre-njem osušiti. Če je meso mokro, voda, ki izpareva, zniža temperaturo olja.
Manj primerni za pečenje mesa so mikrovalovi. Pri klasični mikrovalovni pečici molekule vode v mesu vsrkajo mikrovalove, ki udarjajo vanje. Temperatura v pečici nikoli ne preseže 100 stopinj C, kar je razlog za manj okusno meso.
	
	
Božidar Jakac med pripravljanjem stalne razstave v Jakčevem domu v Novem mestu leta 1984. (Foto: MiM)
Umetnikova
obletnica
Stoletnica rojstva Božidarja Jakca
Poudarjanje obletnic se je morda kar nekoliko izrodilo, saj v želji po medijski odmevnosti prevečkrat usmerjamo pozornost na vsako, vsaj malce zaokroženo obletno številko. Vprašanje je tudi, ali ni praznovanje obletnic samo trenutna potolažitev slabe vesti, ker osebnostim, ki se jih ob teh priložnostih spomnimo, sicer sploh ne posvečamo primerne pozornosti, v delovanju pa ne sledimo njihovim zgledom. Naj bo kakorkoli že, nikakor ne gre spregledati obletnice, ki prihaja te dni.
Jutri, 16. julija, bo namreč preteklo natanko sto let od tistega dneva, ko je pri Jakčevih v Novem mestu mati Jo-sipina povila možu Antonu sina, ki so ga krstili na starodavno ime Božidar. Otrok je bil res božji dar, saj so mu rojenice v zibko položile obilo darov, predvsem pa umetniško žilico, za lepoto in človečnost občutljivo srce ter trdno delavnost. Vse to je pognalo v plodno rast in oblikovalo veliko umetniško osebnost. Božidar Jakac ni postal samo eden najslavnejših in pomembnih mož v kulturni identiteti Novega mesta in Dolenjske, ampak se njegovo ime enako svetlo blešči v ozvezdju slovenske likovne umetnosti. Zapisan je kot veliki mojster slovenske grafike, kot utemeljitelj slovenskega ekspresionizma, kot najizrazitejši slovenski portretist svojega časa, kot zaslužen dokumentarist, kot liričen in subtilen krajinar, še posebej Dolenjske in Novega mesta, pa kot ilustrator, filmski snemalec, fotograf in pobudnik ustanovitve slovenske akademije za likovno umetnost in Mednarodnega grafičnega bienala. V svojem plodnem, devetdeset let dolgem, življenju (20. novembra letos bo desetletnica njegove smrti) je ustvaril izjemen opus, s katerim je pomembno obogatil slovensko kulturno zakladnico.
Kar dobršen del umetnikove zapuščine je nam, Dolenjcem, tako rekoč pred nosom. V Jakčevem domu v Novem mestu in v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici, če omenimo samo ti dve najpomembnejši ustanovi, nam je mojster Jakac na voljo v svoji najtrajnejši odličnosti. Ga ne bi obiskali?
M. MARKELJ
S knjigami žele prezračiti Gogo
Ustanovljena je nova dolenjska založba Goga - V programu so izdaje, ki naj bi bile odmevne v vsem slovenskem prostoru - Vrata naj bi odprla tudi Gogina knjigarna
NOVO MESTO - V kulturnem življenju dolenjske metropole se vse opazneje občuti delovanje mlade generacije, ki končuje študij humanističnih usmeritev in je očitno že dovolj usposobljena za javno delovanje. V okrilju vsestransko dejavnega Društva novomeških študentov (DNŠ) so aktivni na različnih kulturnih področjih, kjer pač čutijo, daje treba sedanjo kulturno ponudbo ali dopolniti ali pa sploh na novo odpreti. Ne čudi torej, da so se odločili poseči tudi na področje založništva in knjigotrštva.
Nedolgo tega je DNŠ ustanovilo Založbo Goga. Vodstvo programskega sveta, ki ga sestavljajo ambiciozni študenti literature in umetnosti, je prevzel Marijan Dovič, absolvent primerjalne književnosti in slovenščine na ljubljanski univerzi, poznan tudi kot glavni urednik mladinskega časopisa Park, kot džezovski glasbenik ter kot organizator kulturnih prireditev in literarnih večerov.
“Prve zamisli o novi novomeški založbi so se rodile v zvezi z nastajanjem mladinskega študentskega časopisa Park,” pravi Dovič.
“Pojavilo se je nekaj zanimivih projektov, ki smo jih želeli objaviti, vendar v okviru Parka to ni bilo mogoče, ker je šlo za prave založniške projekte. Naj navedem za primer fotografsko monografijo Matjaža Mehleta o Novem mestu, pospremljeno s poezijo Smiljana Trobiša, in pa zbornik prispevkov z znanstvenega simpozija, ki smo ga organizirali v počastitev stoletnice rojstva novomeškega pesnika Antona Podbevška, začetnika slovenske zgodovinske avantgarde. Res bi bilo škoda, če bi dragoceno gradivo s simpozija obležalo neobjavljeno.”
Založba ima za prvo leto svojega delovanja poleg omenjenih še dva projekta. Prvi je koledar kiparja Franceta Goršeta, umetnika, ki je bil kljub nesporni kvaliteti v povojnem obdobju izgnan iz javnega življenja, njegova vrnitev pa je povezana z Dolenjsko, saj so v Kostanjevici pripravili njegovo prvo povojno samostojno razstavo na Slovenskem. Projekt nastaja v sodelovanju z umetnikovo nečakinjo Odeto Gorše. Drugi projekt je s področja glasbe. Tomaž Koncilija in Rok Jožef pripravljata dvojno pregledno cedej-ko s posnetki novomeških roc-kovskih skupin, ki so delovale v obdobju od 1977 do 1997.
Pojem Goga je z njegovim tvorcem Slavkom Grumom sicer zaznamovan z negativnim predznakom, nova založba in knjigarna s tem imenom pa naj bi s svojim delovanjem prevrednotili tako pojem sam kot kulturne nravi z njim povezanega domnevnega izvira, to je duhovno vzdušje Novega mesta.
M. MARKELJ
Marijan Dovič, vodja nove založbe Goga.
V Gogi je v oblikovanju že tudi založniški program za naslednja leta, ko naj bi začeli z izdajanjem zbirke leposlovnih in esejističnih knjig. Upajo, da bodo na razpisani javni natečaj dobili dovolj kakovostnih besedil. “Naš namen je izdajati knjižno zbirko, v kateri bi predstavili dolenjske in druge avtorje, odmevnost izdaj pa naj ne bi ostala le v lokalnih okvirih,” poudarja Dovič.
Hkrati z založbo Goga tečejo tudi intenzivne priprave za odprtje Gogine knjigarne na Glavnem trgu. Okrepila naj bi zdajšnjo prešibko tovrstno ponudbo in tudi pomagala oživljati staro mestno jedro. Ob zanimivi zalogi knjig bi v njej ponujali kataloško prodajo domače in tuje literature ter glasbe, v prostorih knjigarne pa naj bi se tudi kaj zanimivega dogajalo. Brez pomoči občine ne bo šlo. Mladi predvsem računajo, da bodo prvo leto delovanja knjigarne z občinsko pomočjo pokrili vsaj stroške najemnine.
Pribežališča v tihožitjih
V Galeriji vojašnice Cerklje ob Krki slike Milene Gramc in Nevenke Ruškovič
CERKLJE OB KRKI - V Galeriji vojašnice Cerklje ob Krki so v petek odprli razstavo slik Milene Gramc in Nevenke Ruškovič. Dogodek, ki so ga pripravili uro pred prisego mladih vojakov v cerkljanski vojašnici, so organizatorji umestili med slovesnosti v počastitev obletnice bojev za vojašnico in letališče Cerklje ob Krki. To daje razstavi svojstven pečat pomembnosti in ji je zagotovilo že na dan otvoritve zelo številen obisk. Samostojna slikarska predstavitev tudi ustvarjalkama pomeni veliko. Nevenka Ru-
lišče-osebni čustveni azil”. Upodabljata večinoma tihožitja, kijih navdihuje nemestni svet.
Razstava, ki jo je odprl župan občine Brežice Vlado Deržič, bo na ogled do 30. avgusta.
M. LUZAR
Praznovanje
600-letnice
Niz kulturnih in drugih prireditev
ŽUŽEMBERK - Suho-krajinska prestolnica Žužemberk je po znanih podatkih prvič z imenom zapisana v listini iz leta 1399, v kateri vojvoda Viljem Habsburg potrjuje zamenjavo župnije Dobrnič za trg Tržič. Letos se torej zaokroža polnih šesto let od podpisa te listine, kar je vsekakor častitljiva obletnica, vredna pozornosti. Turistično društvo Suha krajina in žužemberška občina pripravljata v počastitev 600-let-nice prve omembe Žužemberka tridnevno praznovanje, ki bo potekalo od petka, 16 julija, do nedelje, 18. julija, na grajskem dvorišču, na trgu in na Loki ob Krki.
V petek se bodo prireditve začele ob štirih popoldne. Nastopili bodo žužemberški rogisti in vokalna skupina Prima, govoril bo žužemberški župan Franc Škufca, na sporedu pa je tudi odprtje likovne razstave in operni večer z nastopom tenorista Rada Legana. Na slovesni otvoritvi ob osmih zvečer bo govoril državni sekretar za turizem Tomaž Zajc. V soboto bo ob treh popoldne predstavitev turističnih društev Dolenjske in Bele krajine ter domačih pevskih skupin, nato bo tekmovanje za najmočnejšega Slovenca, dan pa bodo zaključili z gasilsko veselico. V nedeljo bo ob desetih dopoldne slavnostna maša, popoldne pa bodo ob treh odprli srednjeveško tržnico, nastopili bodo ansambli Slapovi, Trio najstnik in Poljub. Slavnostni govornik bo direktor Uprave RS za kulturno dediščino dr. Mrvič, s koncertom New Swing Quar-teta in z ognjemetom pa se bo tridnevno praznovanje zaključilo.
ITALIJANSKA GLASBA 17. IN 18. STOLETJA - Prvi cikel koncertov Študentskega festivala Brežice je potekal prejšnji teden od torka do četrtka, od 6. do 8. julija, ko je na gradu Bogenšperk in Rajhenburg ter v Kapitalski cerkvi v Novem mestu nastopila komorna skupina Le cose gentile. Sestavljajo jo študentje dunajske Univerze za glasbo in uprizarjajoče umetnosti, flavtista Maja Osojnik in Thomas List ter čelistka Julia Klaushofer in korepetitor čembalist Norbert Zeilberger, vsi štirje kljub mladosti že uveljavljeni glasbeniki. V dveurnem koncertu so v kvartetu in triu zaigmti skladbe italijanskih mojstrov 17. in 18. stoletja. Žal je na vseh treh koncertih bogastvo stare glasbe v odlični interpretaciji mladih glasbenikov iz-zvenevalo bolj v prazno, saj je le malo poslušalcev izkoristilo ne prav pogosto priložnost poslušati tako glasbo. Na sliki: Le cose gentile na koncertu v novomeški Kapiteljski cerkvi. (Foto: M. Markelj)
KLA VIRSKI TRIO - Arcadia trio je uvedel letošnje Glasbeno poletje ne gradu Podsreda.
Glasbena kozjanska graščina
Začelo se je Glasbeno poletje na gradu Podsreda ■ Koncerti in seminarji - Poznani tudi na tujein^_
na in A. Dvoržaka. Naslednji dan, v nedeljo, 11. julija, pa je VJC. ■ na grajskem dvorišču nastopi p anist Branimir Biliško. .	.
“Naslednji trije seminarji1o potekali ves mesec avgust. Naj zanimanja je za seminar za kla ni saksofon, na katerega seje: p javilo 37 slušateljev, medtem J,, povprečje okoli 12 seminaris > pravi voditeljica glasbene dej nosti pri Kozjanskem regiona parku Helena Rožman in P011«^. ja, da so seminarji na 8ra . , ma sreda postali že dobro znam in v nekaterih državah. Zaliva to gre uglednim voditeljem s ^
narjev iz Slovenije in tujine.
bo od tujcev na gradu Pous gs, poučeval prof. Arbo Walt*nl?jaVjr toneč po rodu in profesor za ,. na koelnski Visoki glasbeni Nekaj pa k ugledu pripomore g tovo tudi enkratno okolje- jj M. MARlv^
PODSREDA - Na grad Podsreda v idiličnem okolju gozdov Kozjanskega parka so tudi letos prišli mladi glasbeniki, ki bi radi izpopolnili svoje glasbeno znanje. V soboto, 10. julija, se je namreč začel prvi od štirih seminarjev (za violino, klasični saksofon, pozavno in klavir), ki jih v okviru programa Glasbeno poletje na gradu Podsreda in ob podpori Ministrstva za kulturo prireja Kozjanski regionalni park. Seminarjev, ki potekajo že peto leto po vrsti, se udeležujejo glasbeniki iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije.
Po običaju začetek seminarja pospremi koncert kakšnega znanega ansambla ali solista. Tokrat je nastopil klavirski trio Arcadia, v katerem igrajo violinist Gorjan Košuta (vodja seminarja za violino), čelist Miloš Mlejnik in pianist Rainer Gepp. Trio je odigral skladbe R. Schumanna, F. Marti-
Privablja jih pristna domačnost
Kako nastane 2. kreArt Loka 99? - Okrog 30 slikarjev, grafičnih oblikovalcev, glasbenikov iz domovine in tujine raziskovalo loške teme - Konec februarja 2000 še razstava
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Ustvarjalci 2. kreArta Loka 99, ki so v Loki in njeni okolici od 7. do 10. julija raziskovali loške teme in pripravili štiri koncerte, se bodo ponovno srečali v Loki najkasneje konec februarja 2000 (nekateri pa že gotovo tudi poprej) ob razstavi svojih del, za katera jim je dalo umetniški navdih krajše bivapje v Loki. Če bo morda fizično le izostal pokazala tudi sevniška občina,
SPOMINSKA PLOSCA
NOVO MESI O - Na rojstni hiši umetnika Božidarja Jakca, sedanja restavracija Breg, bodo jutri, 16. julija, opoldne slovesno odkrili spominsko ploščo in tako počastili stoletnico rojstva velikega dolenjskega rojaka.
Milena Gramc (desno) in Nevenka Ruškovič
škovič o tem: “Razstav bo verjetno še. Vendar ta danes bo zapisana za zmeraj v mojem srcu.”
Milena Gramc in Nevenka Ruškovič sta članici Društva likovnikov Brežice, Ruškovičeva je tudi članica Društva likovnikov Krško Oko in Društva keramikov in lončarjev Slovenije. Tokratni slikarski nastop je njuna prva samostojna razstava, sicer se pogosto udeležujeta likovnih kolonij in podobnih srečanj.
O delu slikark je zapisal prof. Alojz Konec, akad. slik., da “gojita realistično obarvan slikarski hobby zunanje vizualne resničnosti". Po njegovih besedah jima slikanje pomeni nekakšno “pribeža-
kateri izmed ustvarjalcev, so organizatorji iz loškega Kulturnega društva Primoža Trubarja na čelu s predsednikom Zoranom Cvar-jem in z dušo društva - Simonom Sernecem, grafičnim oblikovalcem in pedagogom na radeški osnovni šoli, prepričani, da nihče ne bo pozabil poslati vsaj enega svojega dela. Sernec ima zelo dobre zveze z znanimi umetniki in glasbeniki, zato Ločani lažje (in predvsem ceneje ali celo zastonj!) pridejo do nastopov in obiska uglednih gostov. Med njimi je bila kot običajno, Marija Gorišek, mati znanega pianista Bojana Goriška, ki je za nameček organizatorjem posodila sinov pianino in gostila nekaj umetnikov, čeprav Goriškovi že dolgo nimajo več gostilne. Cvar pravi, da gaje ravno gospa Goriškova najbolj spodbujala, da je vztrajal pri letošnjem projektu. Finančno je najbolj izdatno pomagala Zveza kulturnih društev Sevnica, razumevanje je
organizatorje pa so razočarala večja podjetja v sevniški in laški občini, ki jim niso niti odgovorila na prošnje za podporo.
LOŠKI KULTURNIKI - Z leve stojijo Zoran Cvar, Simon Sernec in Bojan Dremelj (izdelal spletno stran KD Primoža Trubarja) v galeriji Trubarjevega doma v Loki, kjer je ustvarjalo največ slikarjev 2. kreArta. (Foto: P. Perc)
Izkazale so se tudi loške kmetice, ki so z domačimi dobrotami poskrbele, da so se v Loki povsem domače počutili tudi gostje iz Zagreba. 2. kreArt Loka 99 je postal pomembno kulturno in zavoljo gostov že tudi mednarodno dogajanje, ki so ga za svojega bolj vzeli Zasavci kot Posavci. V Loko se vsi radi vračajo, ker je sprejem ljudi topel in pristen.
P. PERC
11. JEZIKOVNE POČITNICE
NOVO MESTO - Na Osnovni šoli Grm potekajo tradicionalne Jezikovne počitnice, letos so enajste po vrsti, na katerih se otroci z avstrijske Koroške v šoli in pri vsakdanjem druženju z vrstniki izpopolnjujejo v znanju slovenščine. Letos se Jezikovnih počitnic udeležuje 32 otrok, kar je največ doslej, bilo pa bi jih še več, če bi jih lahko sprejeli, saj je bilo zanimanje za udeležbo zelo veliko. V sredo, 14. julija, so imeli izlet v Ljubljano in na morje, v soboto pa bodo zaključili bivanje v Sloveniji.
POČASTITEV
JUBILEJEV
KOSTANJEVICA -
16. julija, bodo ob se zvečer v prostorih Ga o
zvečer v prostorin	-
Božidarja Jakca s|°^"0 odprli
darja Jasca	.	0
li prenovljeno sta..
zbirko likovnih del umetni ; po katerem se galerija i
ctnletniCO rOJ**
po katerem se gai^ju- . . nuje in čigar stoletni00!^ § va praznujemo prav ta d '. slovesnostjo pod Pok'.‘’! ub-
stvom predsednika K p like Slovenije Milana K • bodo počastili tudi 25'	,e.
eo delovanja te ugledne 8 rije. V otvoritvenem	(ni
mu bosta nastopija r	na
orkester Kostanjevi Krki in Slovenski oktet^
GLASBENO P()LEl jE V NOVI ŠTIFTI
NOVA ŠTIFTA - S k°n<* y harfistke Mojce Zlobko ^v, petek, 9. julija, ?ve warije za#' Vnebovzetja Device Maru ^
..... i.....  ti	note	kaj'
Mal listke iviojcc , v cerk petek, 9. julija, zvec^ rijeza^ Vnebovzetja Device Manj 0i niz koncertov, ki potc ‘ „ po-skupnim naslovom Glas	rlinia
letje v Novi Štilti- V P cerkyi prireditev (vse potekajo :utri. ob deveti uri zvečer) so cr)Siceg8
iri zveev-'/- nS|ce»-
16. julija, koncert S ovc eri
kvinteta trobil, 23. ju)U .. [iecit)' židovskih pesmi skupine |c0' NVaites in 9. avgusta n“ vjV»,z mornega orkestra Mus
Moskve.
m st#
zurn
POTREBOVAL JE ČOLN - Z. ' ‘z °*?°lice Brežic je imel Pri Pomeniku ob reki Krki za bližnje e V0 J ver'®° Pr*vezan čoln znamke n I"; Neznanec, ki se je očitno na • opust želel odpraviti s čol-n ’ le med 18. in 25. junijem na in c*3? na^*n odklenil ključavnico rim, ,nom odšel. Lastnika je oško-okrog 90 tisoč tolaijev.
NtrJALUMINUASTIH STRA-
6 iTr nec si Je v noči s 5- na vnii s Pakiranega priklopnega
tinr na Ulici Hruševec v Straži pro-stP^vno Prilastil pet aluminijastih Lastnika J. F. iz Straže je .Stodoval za okrog 300 tisoč tolar-
Doli!^?E* PIŠTOLO - 6. julija so hnrit ciPn kontroli na mejnem pre-2aprpkii0VCnska vas Pri 30-letnem Vw r ,,em v°zniku avta znamke ke p ^ M- našli pištolo znam-vl0^ena Zastava, cal. 7,65 mm, z nakn'31m oabojnikom z osmimi Vadii zasegli. lariev , -9 " Okrog 240 tisoč to-TRZ vn^aškoda» ki jo je podjetju ne?no l0Venski vasi povzročil sklarii«1/0 med L ‘n 5- julijem. Iz jeklenlra Je otltujil 12 industrijskih za avt S P*'nom> ki se uporabljajo
O*0««« varjenje.
4. naT^EL GASILCE - V noči s tipravn JU‘‘i s! Je neznanec pro-dolžin °Pn!astil sedem tlačnih cevi »tleli n! -i • n ^ nietrov, ki so jih (k>mu 6? j EpD Gradac na trati ob Kru m e ie za 200 tisoč tolarjev. 22-let^p ,S,E JE ODPELJALO -6.juliia :.lz °kolice Brežic je bil priše| _neP0jetno presenečen, ko je kolo P°P , ne po svoje parkirano Kuli v n”? e ,E°g pred trgovino OdDeii„i0 Pa ga ni bilo več. ke»a JJ ®a Je. neznanec, prav tež-nezakig * n' 'mek saJ ie Odo kolo
p° dolenjski deželi
vJP/I,NA’KIJE NI bilo
bi 10 y udi si želi, da jih ne iudi l ! oEradli, najde pa se n/o^"'drugačen. 45-let-Roko K-iz Si-osJ >u,ija prijavil tatvino Xje e§a avtonwbila znamke
v° lastn’ tipx 200 E’ in Prija-
*irani. ln° PodPisaL Z
lovni .m obvesl‘l pa so ugovori^ a /e Prijava lažna, saj aniDal1-	v Termah Čatež,
ču hi- B'deponirano v Vojni-ja zu w Zagreba kot garanci-kas^an dolg. Vozilo je ni na Zavarovano proti tatvi-val'n' °d hrvaških zavaro-
ie mism°!ier?sumlienega'ki pdšel ,l 'j 0 P° lahki poti ko?.,,, ? denarja, bo napisana .fZfa ovadba.
Vse*1/ MED POŽAROM -tli nen’°re^e so m’sreče zara-Hin?^lVOS,i z ravnanjem s le z J, e!11 Phrtom. 6. julija se bloka v stanovanjskem BrelknaahGzegarčičevi utici v
Rovari. JC V SVO>em Plinski t neznano kdaj na z >nZ 'led‘ln‘k pristavil lonec H* 'n zelenjavo, med *asPal7	ie v sosednji sobi
ki Se Zaradi toplote na plo-teoiirl6 vnela in zagorela k‘hrQ»lntaščoba in ostan-kuhinje’iP°zar se je razširil na irQve/,r napo in omarico IJ.J5' °sed v bloku je okraj !!eL7n Clt.u,d vonj po dimu ‘K S*k'da' e stanovanje A
ena maščoba in ostan-'Mhin f J>OZar Seie razširil na traven? napo in omarico 15,15 °sed >’ bloku je okrog ffielnf1 voni P° dimu, \ 0y*k'dut v Stanovanje A. Pl‘nsk0 r?ud lonec in zaprl pQkrneH, nko' njegova žena 10 ‘n pn -i	Poklicala polici-
d. ^ L > Ce' Požar so pogasili. i( ob kre,med Požarom spal, 1 °ka 5/ t soseda, da gori, v
soseda, da gori,
 vanju.
želel tako trd-
stek..t	*
rsikdo l ■ U stanovanja.
Reševalci na bazenih nepogrešljivi
V bazenih v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah ter v Termah Čatež dobro poskrbljeno za varnost obiskovalcev - Reševalci s certifikati - Hujših primerov zaenkrat še ni
DOLENJSKE IN ŠMARJEŠKE TOPLICE, ČATEŽ - Vročih poletnih dnevov si mnogi ne morejo predstavljati brez osvežilnega namakanja v vodi, pa naj bo to morje ali bazen. Zal pa se lahko veselje hitro spremeni v žalost, saj niso tako redki primeri utopitev. Zato velja za varnost obiskovalcev, med katerimi so mnogi neplavalci, poskrbeti pravočasno, torej z opozorili in zadostnim številom profesionalnih reševalcev. Kako je s tem, smo povprašali odgovorne v treh največjih in tudi najbolj obiskanih toplicah pri nas.
Vodja hotela v Krkinem zdravilišču v Dolenjskih Toplicah Jožica Kotar je zagotovila, da imajo za varnost obiskovalcev bazenov dobro poskrbljeno. “Glede na zakonske predpise je v zunanjem bazenu stalno prisoten en reševalec, ko je obisk res velik, pa tudi dva. Ne glede na to pa seveda ni odveč tudi previdnost gostov. Predvsem starši naj pazijo na svoje otroke, še posebej, kadar je na bazenu gneča,” je dejala Rotarjeva. Zunanji bazen so odprli 1. maja in do zdaj kakšnih večjih nevšečnosti še ni bilo, razen majhnih prask ipd., upajo pa, da bo tako tudi v prihodnje.
Po besedah vodje hotela Krkinega zdravilišča v Šmarjeških Toplicah Darinke Bobnar je tudi pri njih glede varnosti kopalcev vse v najlepšem redu. Za tri zuna-
Govorice kličejo po uradni vesti
V nekem dolenjskem kraju je te dni začela krožiti novica o nenavadni nesreči. Mož in žena sta se hudo prepirala, nakar ga je žena porinila skozi okno drugega nadstropja stanovanjskega bloka. Mož je padel na betonska tla in tam brez pomoči ležal dve uri, preden so ga našli. Zaradi hudih poškodb se zdaj zdravi v bolnišnici. Ženi je menda celo nekdo pomagal. Morda pa je možakar skozi okno skočil sam.
Tako govorice. Kaj pa se je zgodilo v resnici? Policija, ki je kot javna služba dolžna obveščati ljudi o svojem delu - kar običajno tudi počne - je stvar kar zamolčala. Zdaj se opira na izjavo poškodovanca, da je do nesreče prišlo zaradi prepiha. Ko se je stegnil za zaveso, ga je potegnilo skozi okno. Govorice ljudi - celo o sumu kaznivega dejanja, saj naj se žena za padlega moža sploh ne bi zmenila - so še vedno močne in zelo različne, seveda možno, da tudi neresnične. Toda če neka stvar javnost tako zelo vznemiri, ali ni potem dolžnost policije, da poda uradno verzijo in ljudi s tem pomiri? Seveda se pri tako občutljivih zadevah takoj srečamo z vprašanjem varovanja človekove zasebnosti, toda o tem bi se dalo pogovarjati tudi pri poročanju o kakšnih drugih nesrečah. Tako pa se bodo v nekem kraju na Dolenjskem še naprej širile različne verzije skoka skozi okno, tudi neresnične.
L. M.
Vsakemu 12 let zapora
Sodba pravnomočna
KRŠKO - S sodbo Okrožnega sodišča v Krškem z dne 3.12.1998 sta bila Valentin Brajdič - Renato, zaradi storitve poskusa kaznivega dejanja umora po čl. 127/2 in 1 tč. 4 in 2 KZ v zvezi s čl. 22 KZ, in Gorazd Jurkovič zaradi kaznivega dejanja umora po lč. 127/2 in 1 tč. 4 in 2 KZ, spoznana za kriva in sta jima bili izrečeni kazni - vsakemu 12 let zapora. Izrečen je bil tudi varnostni ukrep odvzema avtomatskih pušk z naboji in nabojniki.
Z isto sodbo so bili Darka Brajdič, Rado Jurkovič in Silvester Jurkovič oproščeni tistega dela obtožbe, ki jim je očital storitev kaznivega dejanja sodelovanja v skupini, ki stori kaznivo dejanje po čl. 301/2 in 1 KZ. O pritožbah pritožnikov je odločalo Višje sodišče v Ljubljani, ki je s svojo sodbo 25. maja letos vse pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča 1. stopnje, s čimer je kazenska zadeva pravnomočna.
nje bazene - otroškega, športnega in lesenega - imajo usposobljene štiri reševalce, čeprav bi glede na povprečno kapaciteto obiskovalcev na dan (okrog 600) zadostovala dva. “Toda površine
PRIJELI 49
ILEGALCEV
BREŽICE - 49 ilegalcev iz ZRJ, veliko otrok in mladoletnikov, je 1. julija s čolnom in s pomočjo organizatorjev prestopilo državno mejo izven naselja Slogonsko, toda po prijetju brežiških policistov so bili vrnjeni na Hrvaško v zbirni center. A neznanec jih je znova spravil v Slovenijo, vendar so jih naši po-licisti znova prijeli, razen enega, ki ga še zmeraj iščejo. Ilegalce, med katerimi so mnogi bolni, so že najavili za vrnitev na Hrvaško.
so razgibane, zato je včasih dežurnih več. Vsi so ustrezno usposobljeni, vsako leto se izobražujejo. Razen manjših nesreč, kakšnih udarcev in zdrsov, zadnje čase ni bilo nič hujšega, štiriindvajset ur na dan pa imamo na voljo tudi dežurnega zdravnika in sestro iz hotela, tako da bi bila strokovna pomoč v nujnem primeru takoj tam,” je povedala Bobnarjeva.
Še posebej družine z otroki pa se rade na kopanje odpravijo v Terme Čatež, kajti tam imajo na voljo kar deset različnih zunanjih bazenov, nekatere tudi z igrali. Seveda je v tako velikem kompleksu skrb za varnost še večja in pomembnejša. Direktor Term Dalibor Fackovič je povedal, da imajo sedemnajst reševalcev z licenco, nekateri so zaposleni redno, drugi le v sezoni. Brez zadostnega števila reševalcev se sploh ne da priti do obratovalnega dovoljenja. Tudi kontrole inšpektoijev za delo in sanitarnih so dokaj pogoste. “Vsak reševalec ima nadzor nad enim od bazenov in to vsak dan od 8. do 20. ure. Pri toboganih stojijo še redarji, ki opozarjajo na pravilno obnašanje. Bilo je nekaj manjših intervencij, utopitve pa na srečo še ne,” je povedal Fackovič, ki je z dosedanjim obiskom čateš-kih bazenov zadovoljen.
L. MURN
UKRADLI SKORAJ DVESTO ŠTEVCEV
DRAGA - Minuli konec tedna je neznani storilec prerezal žično ograjo skladiščnega prostora podjetja Jordan v Dragi in ukradel 186 vodovodnih števcev različnih priključnih dimenzij. Lastnika I. J. iz Drage je oškodoval za okrog 870.000 tolarjev.
PONOČI IZGINILA KOSILNICA
ADLEŠ1ČI - J. Č. iz okolice Adlešičev je 10. julija zjutraj ugotovil, da mu je nekdo ponoči z dvorišča ukradel traktorsko kosilnico znamke Gaspaardo. Lastnika je oškodoval za okoli 267.000 tolaijev.
PAZITE SE GOLJUFOV!
NOVO MESTO - Neznanec je v Salamonovem oglasniku oglašal, da ureja ugodne bančne gotovinske kredite iz tujine. Za informacije je dal številko GSM aparata. Tako sta oškodovanca F. S. iz Postojne (oškodovan za 300 tisoč tolarjev) in A. L. iz Zagorja ob Savi (oškodovan za 50 tisoč tolarjev) nakazala 5-odstotno gotovinsko predplačilo, neznanec pa se jima nato ni več odzval. Policija ocenjuje, da skuša veliko ljudi reševati finančne težave na podlagi podobnih oglasov, zato opozarja na previdno ravnanje in odločanje.
NOV GASILSKI KOMBI - Zagnanost PGD Jablan, ki je lani prenovilo prostore svojega doma, se nadaljuje. V nedeljo, II. julija, so popoldne slovesno predali namenu novo gasilsko vozilo Renault trafic 4x4, vredno preko 3 milijone tolarjev. Takega finančnega zalogaja društvo ne bi zmoglo brez pomoči številnih sponzorjev; glavni pokrovitelj je Občina Mima Peč; za kar se jim je na proslavi v svojem govoru zahvalil tudi predsednik društva Jože Drenik. Med gosti so bili še mimopeški župan Zvone Lah, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Novo mesto Alojz Muhič in Tine Filip, poslanec v DZ RS Janez Mežan in drugi. Z veseljem so prisluhnili zanimivemu kulturnemu programu, v katerem se je predstavil mladi rod jablanskih gasilcev. Kljub malce deževnemu vremenu je uspela tudi gasilska veselica s srečelovom, za dobro voljo pa je poskrbel ansambel Slavček. Na sliki župnik g. Janez Šimenc blagoslavlja nov gasilski kombi. (Foto: L. Murn)
NASVETI V TURISTIČNI SEZONI
Se bojite obiska vlomilcev?
Veste, da v Sloveniji kriminal ogroža predvsem premoženje? V povprečju na dan izginejo trije do štirje osebni avtomobili, vlomljeno je v skoraj tri stanovanjske hiše, dve počitniški, eno stanovanje in dve trgovini, oropani sta dve osebi, ena pa drzno okradena itd. Zakaj se to dogaja? Mnogi menijo, da nimajo ničesar tako vrednega, da bi jim lahko vzeli, toda je res tako? Današnji vlomilci ne iščejo le gotovine, deviz in vrednega nakita. Prav radi posegajo po glasbeni in video opremi, televizorjih, računalnikih, celo oblačilih in hrani. Naredite kaj sami za varnejši dom ali le v strahu čakate, da ne bi postali žrtev vlomilcev?
TOM MEZAN, oblikovalec s Ponikev: “Moja družina stanuje skupaj s starši in ker na morje ali kam drugam hodimo ločeno, je v času poletnih dopustov vedno nekdo doma. Za sosedo imamo teto, tako da bi lahko tudi ona bolj popazila na hišo.
Sicer pa so vlomi danes pogosti in ne gre misliti, da se tebi to pa ne more zgoditi. Že razni akviziterji po domovih so včasih sumljivi.”
MAJDA GRAČAN, poslovna sekretarka iz Trebnjega: “Ni
me strah vlomilcev, čeprav je tovrstnega kriminala pri nas vse več. Stanujemo v bloku in zlasti v času dopustov si s sosedi pomagamo. Ko gredo oni, mi popazimo na njihov dom, in obratno, V stanovanju vrednih stvari ne puščam, denatja tako nimam veliko, zlatnino in druge vredne predmete pa spravim drugam na varno.”
HELENA MURGELJ, učiteljica z Otočca: “Vsako leto pred odhodom na dopust poskrbim vsaj za eno stvar - s poštno uslužbenko se dogovorim, da pošta ne ostaja v nabiralniku, ker je to znak, da ni nikogar doma. Nečakinja zaliva rože, skrbi za mucke ipd. Do zdaj še nismo imeli vloma, se pa Romi pridno poslužujejo sadja z našega vrta. Dopust je še pred nami.”
L. M.
V
Cas dopustov vse bolj čas dolgoprstnežev
Policija ne more narediti vsega za varnost vsakega posameznika, zato ne sme biti odveč preventivno samozaščitno ravnanje pred odhodom na dopust, pa tudi na poti tja - Kakovostna ključavnica - Dragocenosti v sefe! - Sosedje nepogrešljivi
Poletje nekaterim pomeni čas brezskrbnih počitnic in dopustov, za druge pa je to čas povečane delovne aktivnosti. Pri slednjih imamo seveda v mislih tatove, vlomilce in roparje. V poletnih mesecih je prav na turističnih območjih največja gostota tovrstnih kaznivih dejanj. Dolgoprstneži namreč s pridom izkoriščajo ugodje, ki se mu prepuščajo dopustniki, zato so črne kronike polne takšnih in podobnih sporočil: ukradena torbica iz odklenjenega avta, odnešen nahrbtnik s plaže, kraja iz šotora ali vikenda z odprtimi okni in podobno. Podobne stvari pa se dogajajo tudi na domovih, ki ostanejo prazni in ne dovolj zavarovani.
Da velja samozavarovanje vzeti zares, kažejo tudi naslednji podatki za turistično področje: lani julija je bilo 375 tatvin (46 odstotkov nad lanskim povprečjem), 165 vlomov (2 odstotka), 53 vlomov v avtomobile (2 odstotka) in 56 odstotkov tatvin z in iz avto-movilov (43 odstotkov); lanskega avgusta je bilo 379 tatvin (48 odstotkov nad letnim povprečjem), 179 vlomov (11 odstotkov več kot povprečno v ostalih mesecih), 69 vlomov v avtomobile (38 odstotkov nad letnim povprečjem) in 78 tatvin z in iz avtomobila, kar pa je . za 100 odstotkov več kot povprečno v celem letu.
Pred odhodom na dopust
Ker naša policija nikakor ne more narediti vsega za varnost slehernega posameznika, opozarja, da lahko za to naredi največ prav vsaj sam, in sicer s preventivnim samozaščitnim ravnanjem.
Nekaj dni pred odhodom od doma začasno odpovejte časo-
pise, revije in vse ostalo, kar vam redno dostavljajo na dom; izklopite vodo, plin in vse električne porabnike, ki ne bodo obratovali v času dopusta; ne odstranjujte rož z oken, ne spuščajte rolet in ne zastirajte oken s temnimi zavesami, saj to prestopnikom pove, da ni nikogar doma; seznanite sosede, da odhajate in jih poprosite, naj občasno preverijo, ali je v hiši kaj spremenjenega, ali se v bližini hiše giblje neznana oseba in če se, naj si jo skušajo čimbolj zapomniti; če sosedu zaupate, mu lahko pustite ključ od hiše ali stanovanja in mu poveste, kam in kako vam lahko posreduje nujno sporočilo; vse vredne predmete spravite v sef ali vsaj na neobičajno mesto v hiši, kjer je manjša verjetnost, da jih bo vlomilec našel; izpišite si znamko, model, serijsko številko vrednejših akustičnih predmetov, saj boste s tem olajšali delo policiji in povečali možnost, da ukradene predmete dobite nazaj; o svojem odhodu na dopust lahko
obvestite tudi vodjo policijskega okoliša, ki bo tako na obhodih bolj pozoren na prazno hišo ali stanovanje; preden odidete, preverite, ali so okna zaprta in vrata zaklenjena; ne puščajte ključev na raznih “skritih mestih” ali pa vidnih sporočil, da vas ni doma, pripetih na vrata.
Na poti na dopust
Kriminalistična policija daje nasvete tudi pri potovanju na dopust. Skušajte potovati po prometnejših cestah, saj se lahko s tem izognete marsikateri nevšečnosti; ne puščajte prtljage, torbic, fotoaparata ali dokumentov v avtomobilu na vidnem mestu - vse spravite v prtljažnik in ga zaklenite, še posebej pa v avtu ne puščajte prometnega dovoljenja in zavarovalne police; pri vožnji skozi mesto je priporočljivo zaklepanje vrat in zapiranje oken, še posebno skozi mestna središča, ko se je potrebno velikokrat ustaviti pred semaforji, zapornicami in zaradi prometnih zastojev; preden odklenete avtomobil, preverite, ali ni že kdo v njem, kar je zlasti pomembno, ko je avtomobil parkiran na temnem mestu; če potujete z javnimi prevoznimi sredstvi, ne puščajte nikoli prtljage brez nadzora, v večjih mestih pa poskrbite, da ne boste že navzven dajali videz breskrbnega turista.
Na dopustu
Ob prihodu na cilj potovanja je priporočjivo najprej vprašati, kje je najbližja policijska postaja in druge službe, ki bi jih utegnili nujno potrebovati (na primer zdravstveni dom, banka, pošta,...); na javnih mestih ne razkazujte preveč večje vsote denarja in ga s seboj nosite le toliko, kolikor ga nujno potrebujete; ne nosite s seboj vseh plačilnih in kreditnih kartic, temveč le tisto, ki jo nameravate uporabiti - vse ostale vrednejše stvari shranjujte na varnih mestih; v primeru izgube ali kraje potnega lista se obrnite na najbližje predstavništvo Republike Slovenije; ne nasedajte vsiljivcem, ki vam na ulici ponujajo blago po nizkih cenah ali vam skušajo zamenjati denar - vedno ga menjajte v bankah ali menjalnicah; ne izpostavljajte se okoliščinam, v katerih bi bilo lahko ogroženo vaše življenje in ne branite svojih stvari za vsako ceno ali za ceno morebitne poškodbe; če vas napadejo na ulici, s klici na pomoč opozorite mimoidoče, da ste v težavah.
To je le nekaj nasvetov, s pomočjo katerih bo dopust mogoče preživeti varneje, da vam bo lahko ostal v lepem spominu,- brez ukradene denarnice ali televizorja v stanovanjski hiši. Saj je znano, daje lastnik premoženja tudi njegov najboljši varuh.
L. MURN
AVTO TIMES PREDSTAVLJA
Ureja Borut Štajnaher
Ne podcenjujte nive, saj na brezpotjih pokaže vse svoje potenciale.
Lada niva 1.7 4x4 E
Ruska kraljica
Ko je leta 1976 lada niva pogledala v svet, je bil to svež in moderen te-renec - ponos ruske avtomobilske industrije. Na žalost pa so težki časi v Rusiji svoj pečat pustili tudi na avtomobilih, vendar z nekaj dodatki postane tudi niva povsem normalen cestni terenec.
Naša testiranka sploh ni izgledala tako slabo: ne pretirano široke gume 205/75/15 na litih platiščih, kromira-ni pragi, ščitnik maske in prednjih luči z vitlom na prvi pogled spremeni grdega račka v laboda. Ob tem morate vedeti, da je niva najcenejši terenec na našem tržišču in vsakršno primerjanje z večjimi in dražjimi Japonci je povsem neumestno. Niva je namenjena predvsem premagovanju brezpotij, udobnost, ki se je udomačila pri japonskih in ameriških konkurentih pa je tukaj postavljena v drugo vrsto.
Niva se v 23-tih letih obstoja ni veliko spremenila. Se naprej je to kockast avtomobil, ki se od prvotne verzije razlikuje le po novih zadnjih lučeh, sprednji maski in novih platiščih. Na vozilu se še vedno najde veliko kromiranih delov: kljuke na vratih, spoji steklenih in pločevinastih površin... Tudi nekateri notranji elementi so pravi ostanki preteklosti. Stikala okoli volana in na sredinski konzoli izgledajo, kot da se je čas ustavil. Vtis pa nekoliko popravi šti-rikraki volanski obroč, ki ga je zelo enostavno vrteti, saj je podprt s ser-vo ojačevalnikom!
Tildi sedeži so udobni, izvzeti so iz lade samare. Na armaturni plošči dobite vse potrebne podatke o delovanju motorja. Vozilo pa je opremljeno še z električnim dvigom stekel,
avtoradijem, daljinskim centralnim zaklepanjem ter z blokado motorja.
Nekoliko zastarelo deluje ročica menjalnika, ki kljub svoji dolžini ne sede lepo v roko voznika, pri prestavljanju v peto pa se morate nekoliko nagniti naprej. Ob ročici menjalnika sta postavljeni še dve ročki in to je pot k tehnično najzanimivejšem delu vozila, ki ima kar tri diferenciale, po enega za vsako os, tretji centralni pa usklajuje delo obeh posamičnih. Ob velikih vzponih vam bo prav prišel tudi reduciran prenos, na spolzkih površinah pa še blokada diferenciala in če boste vseeno obstali, imate na sprednjem delu vitlo...
Vse skupaj pa ne bi moglo delovati, če ne bi bilo podprto s solidnim pogonskim agregatom. Iz 1690 ccm so izvlekli 80 konjev pri 5400 vrt./min in najvišji navor 133 Nm pri 3200 vrt./ min. Za razliko od prejšnjega 1,6 litrskega agregata, kije bi poznan predvsem po veliki požrešnosti, je novi motor (vgrajujejo ga že pet let) precej manj potrošen. S tem motorjem niva pospeši do 100 km/h v 21 s in razvije najvišjo hitrost 145 km/h.
Ob naprezanjih in vožnji po brezpotjih z vklopljenim reduktorjem nam je niva porabila 13,5 litra goriva, na odprti cesti manj kot 10, kar je za vozilo terenskega kova dokaj malo.
Seštejemo vse prednosti in pomanjkljivosti ter dodamo ceno 1,831.410 tolaijev (vitel in lita platišča so za doplačilo) in dobimo enostaven zaključek, da se za relativno malo denarja lahko dobi avto z velikimi manevrskimi sposobnostmi, ki so včasih večje celo od voznikovega znanja in hrabrosti.
Novi ibiza in cordoba
Seat je na avtomobilskem salonu v Barceloni predstavil prenovljeno paleto vozil ibiza in cordoba. Nova modela s popolnoma novo notranjo in zunanjo obliko, novo generacijo motorjev ter velikim izboljšanjem varnosti, udobja in opreme, predstavlja privlačno seatovo podobo, ki je doživela premiero že z uvedbo novega toleda.
Nova ibiza prihaja v času, ko je njena predhodnica v Španiji vodilni avto v svojem razredu in tudi v tujini dosega odlične prodajne rezultate. Kot vodilni avto mora biti korak pred ostalimi. Zato ima nova ibiza najširšo ponudbo različic v svojem razredu in je po zaslugi 1,8 litrskega 20V turbo motorja s 156 KM po zmogljivosti
dosegla rekord v celotni seatovi paleti.
Nova ibiza bo na voljo s tremi ali petimi vrati ter s paleto motorjev nove generacije od 1,01 s 50 KM, 1,4 1 s 60 KM, 1,6 1 s 75 oz. 100 KM do 1,8 1 turbo motorja. Med “dizli” pa so na voljo 1,9 SDi z 68 KM, 1,9 TDi z 90 in 1,9 TDi s 110 KM.
Spremembe so zelo opazne tudi v notranjosti: novi so volanski obroč, armaturna plošča, sredinska konzola, prestavna kulisa, sedeži... Ob tem si lahko zaželite zelo različno opremo.
Zanimiva posebnost pri novi ibizi je tudi znak Seat na zadku vozila, ki je namenjena za odpiranju prtljažnega prostora.
Nova ibiza na našem trgu že jeseni.
Pri snovanju lanosa so pomagali italijanski, angleški in nemški strokovnjaki.
Daewoo lanos 1.5 HB
Samostojnost
Z velikim pričakovanjem se spremlja nastop Daevvooja pri nas. Lansko leto so dosegli tretje mesto po prodaji vozil, za kar je verjetno vzrok tudi sprememba programa, saj ne prodajajo več zastarelih oplov, ampak se na svetovno tržišče prebijajo z lastnimi izdelki.
Lanos je prvi daewoojev avto, ki ni narejen po licenci, ampak je rezultat lastne tehnologije ob pomoči nekaterih italijanskih, angleških in nemških strokovnjakov, ki so pomagali pri oblikovanju in nekaterih tehničnih rešitvah. Na začetku, leta 1997, ko je bilo vozilo bilo predstavljeno, so se pojavljale nekatere otroške bolezni, ki pa so danes uspešno odstranjene. Vsa popravila in menjave niti niso bila vedno potrebna, vendar se iz tega da razbrati željo Daevvooja, da se čim bolj približa evropskim kupcem.Od celotne ponudbe je še naj-bolj priljubljena ravno izvedba s petimi vrati, saj zadnji par vrat močno olajša vstop potnikov na zadnjo klop. Peta vrata pa ob deljivem podiranju zadnje klopi omogočajo prevoz daljših predmetov. O tem, da so kombi-limuzine zelo popularne, priča veliko število golfov, aster... na naših, cestah.
Kljub temu, da se lanosu navzven vidi italijanski oblikovalni slog, je tudi notranjost lepo izoblikovana in opremljena. Predvsem veliko dela so imeli snovalci z ergonomijo in prostornostjo, ki je sedaj prilagojena
evropskim meram. Razporeditev stikal in ročic je brezhibna, le armaturna plošča ne deluje najbolj sveže. Veliko pohvale zasluži tudi končna izdelava, saj ni sledov površnosti, potnike pa razvaja električni paket, centralno zaklepanje, klimatska naprava, le ABS je za doplačilo.
Navdušujoča je tudi lega vozila na cesti. Lanos vas v vseh pogledih ubo-ga, ni sledi premehkega vzmetenja m nepredvidljivih reakcij zadka, ki srno ga bili vajeni pri “korejcih”. Vozne lastnosti so dobre tudi v slabših razmerah in lega lanosa na mokri m spolzki cesti je zanesljiva.
Motor je proizvod sodobne avtomobilske tehnike. Iz 1500 ccm izvleč 86 konjev pri 5.800 vrt/min in zmor največji navor 130 Nm pri 3.400 vrt./ min, ena odmična gred v glavi, 8 ventilov, elektronski vbrizg in vžig, s°‘, dobna klasika. Lanos doseže 100 k®/ h v 12,5 s in se požene do 175 KM/fJj ( ob tem v povprečju porabi med 7*
8,5 litra goriva. Povsem zadovolji je tudi zvočna izolacija P?tn*s£e®a prostora, tako da je vožnja tudi n daljših potovanjih udobna, zara svojih ne prevelikih mer (4075 mm dolžino, 1680 v širino in 143P ^ ■ l no) pa se odlično znajde tudi v m stu.	.	„
Lanos je v dveh letih prodaje našem tržišču dobil zaupanje mnog,, kupcev. Na to pa vsekakor vpliva tu ugodna cena, saj dobite za ug010 .. ceno moderno oblikovan avtomo
Novi logotip
na fiatovih vozilih
• Pri fiatu bodo ob praznovanju stoletnice tega podjetja ter s predstavitvijo novega punta pričeli uporabljati nov uradni znak, oziroma simbol podjetja. Novi logotip je nekoliko preoblikovan znak, ki so ga pri fiatu uporabljali v dvajsetih letih tega stoletja. Posebnost tega simbola je lovorjev trak, ki obdaja modro okroglo površino, kjer izstopa fiatovo ime v srebrni barvi.
Prvič se bo novi znak pojavil na novem puntu, sčasoma pa bo krasil vse fiatove modele. Vsa vozila bodo dobila nov znak do julija leta 2001. Novega simbola ne bodo uporabljali pri nadomestnih in rezervnih delih ter dodatni opremi. Uporablja se lahko le v primeru, ko je končni produkt avtomobil.
Dosedanji “romboidni” znak se bo še naprej uporabljal pri nadomestnih in rezervnih delih, pri označevanju lahkih dostavnih vozil, na poslovnih objektih, pri pooblaščenih trgovcih in serviserjih, pri tržnem komuniciranju in na salonih, razstavah ter sejmih.
Golf že četrt stoletja
• Pred točno petindvajsetimi leti je bil predstavljen VW golf, avto, ki je skozi svoje štiri generacije močno vplival na razvoj avtomobilske industrije. Golf I se je izdeloval od leta 1974 do 1983 - prodali pa so ga v 6,780.050 primerkih, golf II so izdelovali od leta 1983 do 1991 in ga prodali v 6,301.000 primerkih. Trojko so izdelovali od leta 1991 do 1997 in prodali 4,805.900 vozil. Nova in moderna štirica pa je ravno sedaj na našem tržišču.
V
Sest milijonov cors
; Iz oplove tovarne Figurueles v Španski Saragosi se je pripeljala šest milijonta corsa. Oplov malček na Pirenejskem polotoku izdelujejo od samega začetka leta 1982. Jubilejni primerek je izvedenka corsa 1,2 16V edition 100. Vsekakor gre za bogato opremljeno izvedbo, ki bo obogatila praznovanje stote obletnice podjetja Opel.
Fukang s Kitajske
• S prihodom citroen xsare na tržišče pred dvema letoma seje iz proizvodnje umaknil model ZX. Vendar ta model ni odšel v pozabo„ampak je svojo življenjsko pot nadaljeval na Kitajskem, kjer ga v tovarni Dongfen Citroen še vedno izdelujejo po licenci. Kitajci so mu namesto suhoparnih dveh črk dali le njim razumljiv naziv - Fukang. V prevodu to pomeni uspeh in zdravje. Kitajski stvaritelji so pokazali tudi nekaj inovativnosti in so izdelali limuzinsko izvedbo s štirimi vrati ter jo posebej označili 988. Oznaka ni kar tako, saj številka 8 po kitajski tradiciji prinaša veliko srečo.
Na enaki osnovi
• Združenje Renaulta in Nissana je že obrodilo prva razmišljanja o poenotenju mnogih do sedaj različnih delov, kar bi močno pocenilo proizvodnjo. Tako že obstajajo načrti o izdelavi enotne platforme za bodoča modela clio in micra. Istočasno so pričeli razmišljati tudi o izdelavi clia v Nissanovi tovarni v angleškem Sunderlandu.
Daelim message 50
Za mestno gnečo
V poletnih mesecih, ko sonce razbeli asfalt, vi pa med drugo in četro uro popoldne v koloni zaman upate, da boste prišli pravočasno domov na kosilo, se mimo vas pripelje nekaj malega na dveh kolesih, nezadržno premaguje kolono in že ga ne vidite več. “Zlomka, skuterje rešitev za gnečo, pa še vroče mi ne bo,” pomislite in niste se zmotili.
Skuter je že nekaj časa zelo popularno prevozno sredstvo predvsem v mestu, kjer zaradi svojih skromnih dimenzij nima težav s kolonami in parkiranjem. Velika večina proizvajalcev motornih koles se je tako “vrgla” na delo in tržišču ponudila svojo izvedbo. Da Korejci niso izjema, pa lahko potrdimo z našim testnim skuterjem. Daelim se je s svojim modelom message prav tako odpravil odrezat svoj kos pogače.
Message je 49-kubični, dvotaktni, zračno hlajen skuter. Zaradi nizke kubikaže za upravljanje tega vozila ne potrebujete izpita, pa vam bo kljub temu hitreje pognal kri po žilah, saj so njegovi pospeški in po-jemki prav neverjetni za tako majhen motorček. Končna hitrost ne preseže zakonsko omejenih 50 KM/H, zato pa je do le-te hitrosti izjemno poskočen, ko ga omcjevalnik ustavi.
Na skuterju je prostora za dve osebi, vendar pa takrat ne bo tako veselo poskočen. Močna disk zavora spredaj in boben zadaj hitro zaustavljata motor tudi ob večji obremenitvi.
Pohvaliti je potrebno tudi vozne lastnosti in ležanje v zavoju, saj ima
mehke gume. sama kolesa pa h’ lahko za kakšno številko večja, motorju so 10 palčna kolesa-1K' ,■ kratkih neravninah ne oblaže u(’	(
željo motorja po poskakovanju. vsak modernejši skuter se tudi sage vžiga s pomočjo	nvfj.
zaganjalnika z opcijo nožnega ganja, če se sprazni akumulator Ob nenehnem priganjanju . sage ne bo popil več kot 3,5 litru g va na 100 prevoženih kilometrci^ pogon uporablja neosvinčen be v poseben rezervoar pa nalijem«) . in posebna črpalka sama prlPr njj.
mešanico. Oba rezervoarja .se{U(ji
hajata pod sedežem, kjer pa Je prostor za čelado.	.	zjta
Simpatično oblikovanje, ^ barva, odlične vozne lastnosti i ^ dovoljiv agregat so prav gotov javniki, ki bodo ob mestni gn 0, iskanju prostega parkirnega p g8 ra zagotovo prepričali marsika ^ lastnika štiri kolesnika, da si p poletno osvežilno vožnjo.
Skuter je rešitev za mestno t!n' vročino.
eto'
I PIAVA LAGUNA I
I
NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV
Posebej pa vas želimo seznanili s posebnostmi letošnje ponudbe za čas od 3. do 30. julija.
Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja (4 osebe) že od 135 DEM!
Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika.
V vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj.
Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Park, Laguna Materada, Plavi, Zorna, Laguna Istra in Laguna Gran Vista s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami.
Cena polpenziona po osebi na dan že od 65 DEM!
V hotelih B kategorije: paviljoni Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin cena polpenziona po osebi dnevno že od 44 DEM!
V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane
samopostrežne bife restavracije!
POLEG VSEGA NUDIMO POSEBNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa znaša 2,10 DEM po osebi na dan! Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. do 18. leta pa samo 50%! Informacije pri agenciji vašega zaupanja ali pa pri
PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00 385 52 410 136, 410 101 fax: 00 385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr
DOLENJSKI im
I
v •
^'ep
a
N
RMOTO
S
do
PVJ
»VICA
Lesna industrija, d.d., Škofja Loka tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261
E- mail: info@jelovica.si, http://www.jelovica.si
Pr°dajna mesta:
JJOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(068)323-444, I Je ICE’ Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, BavILIKA' Cesta xv- brigade 9, tel.,fax:(068)58-716
KPRa Trebnie. tel.,fax:(068)45-640 L ^'RADE Zagorje ob Savi, tel.,fax:(0601)64-465
J
OBVESTILO PRIDELOVALCEM GROZDJA IN VINA
Dne 23.6.1999 je pričel veljati nov pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina in o katastru vinogradov (Uradni list RS, št. 44/99). Skladno z njim in zakonom o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina so se dolžni v register pridelovalcev grozdja in vina vpisati vsi, ki obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda in tudi manjšo površino, če pridelek tržijo. Rok za vpis v register in za prijavo manjkajočih podatkov v skladu s tem pravilnikom je 3 mesece po uveljavitvi pravilnika, to je 23.9.1999. V register se vpišete na upravni enoti.
Vsi pridelovalci grozdja in vina, ki svoj pridelek tržijo, so vsako leto dolžni podati prijavo pridelka najkasneje do 29.11. Pogoj za prijavo pridelka je predhoden vpis v register, kar pomeni, da vsi, ki se v register ne bodo vpisali oziroma dopolnili podatkov v skladu z novim pravilnikom v roku, ne bodo mogli opraviti letošnje prijave pridelka in zato pridelka tudi ne bodo mogli oceniti pri pooblaščenih organizacijah za oceno vina, kar pomeni, da ga ne bodo smeli tržiti.
Prijava pridelka obsega tako prijavo pridelka grozdja kot mošta in vina. Pridelovalcem, ki celoten pridelek grozdja oddajo kleti (zadrugi) in ki pred tem kleti (zadrugi) podpišejo izjavo, da dovoljujejo kleti (zadrugi) vpogled v njihovo prijavo v register, ni potrebno prijaviti pridelka grozdja na upravni enoti, ampak obrazec za prijavo pridelka grozdja oddajo kleti.
Ker naveden sistem prijave pridelka grozdja bistveno olajša delo pridelovalcem grozdja, kleti in upravni enoti, ga priporočamo. Tudi vaš odkupovalec grozdja (klet) vas bo najverjetneje pozval k takemu načinu prijave grozdja preko same kleti, za kar pa je predpogoj podpisana izjava, da dovoljujeta vpogled v svoje podatke iz registra pridelovalcev grozdja in vina. Ta izjava je potrebna zaradi upoštevanja predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Izjave so na voljo pri kleteh, ki odkupujejo grozdje.
V nasprotnem primeru je dolžan pridelovalec ta pridelek grozdja prijaviti na upravni enoti sam.
Novost v novem pravilniku je tudi napoved obnove. Pravilnik določa, da je med 1. januarjem in 1. septembrom tekočega leta treba napovedati vsako obnovo, ki se jo namerava izvesti v naslednjem letu. To pomeni, da je treba za obnove vinogradov, ki se jih namerava izvesti v letu 2000, podati napoved na upravno enoto najkasneje do 1.9.1999. V kolikor ne boste napovedali obnove vnaprej, ne bo mogoč vpis vinograda v register, prav tako pa ne bo možno pridobiti subvencije za obnovo vinogradov.
Zaradi zgoraj naštetega ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva vse pridelovalce grozdja in vina, da se pravočasno vpišejo v register pridelovalcev grozdja in vina oziroma, da pravočasno dopolnijo manjkajoče podatke v registru.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
REGIMENT
TWINGO
je cenejši za
80.000	SIT.
PO CESTI GRE,
LAGUNA
je cenejša za
200.000	SIT*.
POŽVIŽGA SE
MEGANE COUPE
je cenejši za
150.000	SIT.
NA DDV.
Ponudba velja do 31. julija 1999.
* Popust ne velja za nov model lagune.
CLIO
Pri zamenjavi "staro za novo" boste ob nakupu Clia 1,2 za svoj rabljeni avtomobil dobili 100.000 SIT več, pri nakupu ostalih verzij Clia pa
120.000	SIT več.
RENAULT
XSARA
Klima že za 99.999 sit
ALI PRESENEČENJE
0(d|rni ključ, tonirana stekla, kontrolna luč za servis, odbijači v barvi karoserije www.citroen.si
... ■
SAXO
ZELO UGODNA CENA
ZA UDOBEN FRANCOSKI AVTO
Kodirni ključ, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, zvočni opozorilnik prižganih luči
Citroen Slovenija d.o.o., Ulica 15. maja 18, 6000 Koper
h		
		
13
fl
Kadeti Ribnice evropski rokometni prvaki
V Ribnici so jih pričakali godba na pihala in mažoretke ter tisoč zvestih navijačev -Mare Hoje najboljši strelec prvenstva
PRAZNIKOVA IN BUKOVEC GRESTA NA SVETOVNO PRVENSTVO
DOLENJSKE TOPLICE - Mlada atleta iz Dolenjskih Toplic Manja Praznik (troskok) in Matjaž Bukovec (400 m ovire) bosta poleg mladega Novomeščana Saše Rebernika (višina) ob koncu tega tedna nastopila na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo v poljskem Byd-goszczu. Topličana bosta tekla tudi v štafetnem teku, vodja enajstčlanske slovenske atletske odprave bo prof. Milan Šimunič iz Dolenjskih Toplic.
ANDREJ MURN IZPOLNIL NORMO ZA EVROPSKO PRVENSTVO
NOVO MESTO - Novomeški atlet Andrej Murn, ki je republiški mladinski prvak v teku na 110 m ovire, je v Ljubljani izpolnil normo za mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo od 5. do 8. avgusta v Rigi.
POLDE ROVAN NI BIL ZADOVOLJEN
PALMA DE MALLORCA -Znani dolenjski atletski delavec prof. Polde Rovan je vodja slovenske atletske odprave na 20. poletni univerziadi v Španiji. Oče znanega atleta Jureta z nastopom svojega sina prav gotovo ni bil zadovoljen, saj je Jure preskočil s palico skromnih 5.20 in pristal na 10. mestu. Bolj je bil zadovoljen z metalko kopja Eufemijo Štorga, ki je dosegla nov osebni rekord (59.12 m) in s tem osvojila srebrno odlije, ki je zdaj na žalost še edino v precej številni slovenski študentski odpravi.
J. M.
RIBNICA - Kadeti rokometnega kluba Ribnica so v konkurenci 16 ekip na neuradnem petem evropskem prvenstvu v Geteborgu osvojili prvo mesto, kar je največji uspeh ribniškega rokometa v skoraj petdesetletni zgodovini kluba. Ekipa Ribnice je tudi lani kot državni prvak nastopila na evropskem prvenstvu, prav tako na Švedskem in osvojila tretje mesto.
Ribničani so v predtekmovalni	Srečanje proti hrvaškemu Kar-
skupini, IHF - mednarodna roko-	lovcu je bilo zanesljivo najlepša tek-
metna organizacija je na tem prvenstvu preizkusila novo različico tekmovanja z več ekipami, sprva brez večjih težav premagali vrstnike iz kluba Tauragu (Litva) s 27:5, v drugi tekmi so s pol ducata razlike odpravili še igralce Esyaa (Ciper), izid je bil 19:13, najtrši oreh v predtekmovanju pa so bili zanje igralci danskega Vol Kfuma, ki so jih premagali tesno s 16:15.
Po treh zaporednih zmagah in res izjemni igri se je forma Ribničanov še dvigovala. Njihova naslednja “žrtev” so bili igralci Češke Tatre, ki so jih premagali s 34:15, v odločilni tekmi za uvrstitev v polfinale pa so orožje položili tudi igralci Luxem-burga (27:23).
Poslastica prvenstva je bila tekma med Ribnico in avstrijsko West Wieno, ki se je v rednem delu končala 22:22, Ribničani pa so šele po dveh podaljških strli odpor Avstrijcev in se z izidom 27:26 uvrstili v finale.
ZAČEL SE JE TENIŠKI TURNIR “SLOVENIJA OPEN 1999”
KRANJ - V soboto se je v Kranju začel eden od treh turnirjev SLOVENIJA OPEN 1999, z nagradnim skladom 10.000 ameriških dolarjev, kjer skušajo mladi igralci dobiti prve točke ATP, ki so prva stopnička za profesionalne teniške turnirje. Na turnirju je nastopil tudi Novome-ščan Blaž Turk, ki pa se mu ni posrečila uvrstitev na glavni turnir. V prvem krogu je Blaž porazil Finca Salminuvo (6:2,7:5) v 2. krogu pa je doživel poraz s Slovakom Simonom. Za nastop na glavnem turnirju je bilo potrebno zmagati trikrat. Turk in Kastelec bosta ponovno poskušala srečo na 2. turnirju Slovenije Open, ki se bo 17. julija začel v Portorožu.
ma, v kateri so imeli Ribničani ves čas rahlo pobudo, a je bil zmagovalec odločen šele v končnici tekme. Igralci novega evropskega prvaka so imeli v svojih vrstah najboljšega strelca. To je Mare Hoje, ki je bil najboljši strelec tudi druge državne lige.Po vrnitvi v Ribnico so jim v
športni dvorani pripravili slavnostni sprejem; pred tisoč navijači je zaigrala tudi ribniška godba na pihala, zaplesale so mažoretke, program pa je povezoval Medard Pucelj.
Za Ribničane so pod vodstvom Stojana Gelzeta in pomočnika Janeza Ilca zaigrali Blaž Mohar, Rok Košmrlj, Zlatko Banič, Leon Mikulin, Jaka in Mitja Ilc, Miha Pahulje, Martin Lunder, Mare in Nejc Hoje, Aleš Štamfelj, Blaž Merhar, Aleš in Matjaž Krže, Dejan Ficko, Gregor Kranjec in Gorazd Josič.
M. GLAVONJIČ
P
EVROPSKI PRVAKI (Foto: M. G.)
Igralci Ribnice - novi evropski kadetski prvaki.
Ribnica-expres na vrhu Copa
Osvojen drugi najvišji vrh v Južni Ameriki
RIBNICA - Pet članov ribniškega alpinističnega odseka Miloš Urh, Ciril Zbačnik, Dejan in Aleš Žagar ter Marjeta Porenta so v šestnajst-članski slovenski odpravi uspešno prestali svojo doslej najtežjo nalogo.
Na zavidanja vredni, a težavni poti, polni ledeniških razpok, nevarnih ozeblin, plazov in zdrsov, je Alešu Žagarju po zelo težki prvenstveni smeri, imenovali so jo “Rib-nica-expres”, uspelo osvojiti “na-
domestni” vrh Copa (6178 metrov) v Peruju. Pred odhodom je namreč odprava načrtovala naskok na nevarni Huascaran (6769 metrov),
SUZUKI Rl
IgVROČE POLETNE »•Mfffl 11. UGODNOSTI KySttx.S°
V VREDNOSTI “VliE I JK
od 20.000 SIT do 395.000 SIT PRI IVI Jk
3
Ji*|.
INTRO	061 140-13-72
AVTONISS	061 159-30-41
AVTOMARKET	061 161-35-25
S.R.S.	061 27-47-09
AVTOTECH	061 666 359
VESEL	061 731 032
061 752 129
0601 71 Lil
068 44 231
068 24 791
51 059
0608 21 307
	wmm					
RAJBAR	069 21 444	SKRBIŠ	062 842 250	JERŠIN	064 242 779	
MG CENTER 0602 85 888		KADIVtC Sencur 064 418 00 32		VUGA	065	29 022
ANDI	063 743 389	KAQIVEC Lmc* LUSINA	064 718 585	UKMAR	065 640 011	
OLDY	063 720 592		064 652 200	GVS	065	73135
KRAJNC SILER	062 300 19 70	BOGATAJ	064 555 222	QUALITY	066	38 500
	062 654 20 01	STRIKOV1C	064 331 013	GEC	067	64 081
LEGACT
SEASON
rodna cena 4.300.000 sit
VROČA CENA ,3.970.000 SIT
FORESTER
GL
rodna cona 4.676.000 sit
sura VROČA CENA za 3.895.000 STT
Oti l l
ilJU.-Vk Ml 27« 710
Nik V,talil« Ml 752 120 MA4IKIU Ml pri tj. KtAJNC Maritar, Oti 647 IH M2 300 10 70
I l|.-M«sl. iVTOlUMIT Ll.
40 13 72 Oti lil 35 25
unij friHftk.	IM Ctmi jiiljni	010» Vilnj.,	VKt Nm Gorki	MOMK Sni«	Ulit »lit«	IVTOnCN
062 842 250	0t07 35 888	0t3M3 0t0	OtS 20 022	004 4180032	0000 21 307	Škofiji««
Silil 7«laka,	«001 *VT0 Š.itj«	MMMOIt Muk HOMU Vini«	M0l«l( l.Ki	UJMI 0. Sakm 001 ttt 350
M2 054 20 01	M3 743 340	M3 722 005	MS 040 011	OH 718 545	HO 21 444
Aleš Žagar (Foto: M. G.)
drugi najvišji vrh v Južni Ameriki, a so bile vremenske razmere sila neugodne. Več'dni je močno snežilo, ponoči so temperature padle do minus 30 stopinj, za nameček pa so nekaj dni pred njihovim prihodom pasti še neraziskane gore pokopale osem izkušenih alpinistov.
“Imeli smo nekaj pomislekov, saj so bila poročila zelo neugodna, domačini so povedali, da je vreme najslabše v zadnjih dvajsetih letih. Zaradi tega smo ubrali rezervno različico. Zanjo se je odločil Aleš Žagar, ki je na vrh ledene gore iz baznega tabora na 4200 metrov krenil 20. junija ob peti uri zjutraj,” je povedal Ciril Zbašnik, najstarejši in najbolj izkušeni član odprave, ki je skrbel tudi za organizacijo enomesečnega potovanja.
“Ob 15. uri me je ustavil sneg. Poti naprej ni bilo več, zato sem si uredil bivak in na šest tisoč metrov prespal. Drugega dne ob 10. uri sem bil že na vrhu. Bilo je težko, a sem se zavedal, da grem cilju naproti. Sledil je težji del naloge, saj je bilo potovanje navzdol zaradi ledeniških razpok zelo nevarno,” je povedal Aleš Žagar.
Vnovično snidenje je bilo več kot prisrčno, zlasti med Ribničani, saj je Alešu uspel velik podvig. Spoznali so, da zmorejo še več, a proti naravi in muhastemu vremenu so možnosti pač omejene, tveganje pa bi bilo prehudo.
Vsak član odprave je porabil po tri tisoč mark (tudi za letalsko vozovnico), v kar seveda ni vračunana draga oprema, brez katere bi bil tvegan vzpon na dva tisočaka, kaj šele na trikrat večjo višino.
Ribničani se bodo letos udeležili manjših odprav po Evropi, morda pa bodo čez dve leti, če bodo “usmiljeni bogovi” in če bodo zbrali denar, znova poizkusili osvojiti druge najvišje gore v Južni Ameriki.
M. GLAVONJIČ
ŠENTJERNEJ - Proslavljenega Voja Maletiča smo zmotili pred 6. dirko na šentjernejskem hipodromu, ko je nastopil s Sissi Saro, vendar brez večje sreče. Tedaj je imel “v ognju še eno železo”, šlo je za Suriyo, ki je potem tako suvereno zmagala v glavni dirki dneva. Pred dirko je povedal, da bo težko, ker so na štartu vsi najboljši konji, sam pa ima zelo slabo štartno številko. Kot vemo, se njegove napovedi niso uresničile, morda je malce presenetil tuda samega sebe.
Vojo Maletič je iz Osijeka prišel v Slovenijo leta 1991, ko so mu doma srbski vojaki požgali domačijo. Vse je izgubil in je tako šel s trebuhom za kruhom. Končno je našel tisto, kar ima najbolj rad -
Konje moraš imeti rad
Vojo Maletič, ljubitelj konj iz Prapreč pri Šentjerneju, ima že vec kot sto zmag v sulkiju • Eden večjih rejcev konj na Dolenjskem^
- Kaj vam pomeni konj?
“Konj je dober človekov prijatelj in je veliko prispeval napredku človeške družbe, česar pa sedaj ne cenimo dovolj, čepra smo ga ohranili kot pojem za nwc (konjske moči pri avtomobil itd.). Nikoli se ne ve, pride 'atllc spet do energetske krize, p bomo še kako iskali konje, leg se na Šentjernejskem in Krške polju dobro zavedamo, zato J tudi vedno več rejcev špo2tn' konj, ki jih uporabljamo na kas ških in galopskih dirkah.”
- Ali vam je kaj “stopilo v g ' vo”, ko pa imate že več kot s kasaških zmag?
“Vedno cenim svoje tekme > pa tudi njihove konje. Do ko j imam posebno spoštovanje, ki je prirojeno. Vsake zmage seveda veselim, zlasti če jo do žem s svojim konjem, vendar sp pretirano ne izkazujem vesel) • saj vem, da je vse minljivo.
- Ali se pri nas od kasaškega športa da živeti?
“Če bi bil popolni profesiona lec, bi bilo težko. Ker pa im svoje krdelo in vzrejo konj, nekako gre.”	.	na
- Kaj pa pomenijo nagrade dirkah?	k0_
“Te so tako minimalne, da s? za maj za konjsko krmo, kaj šel vse ostalo. Ljudje imamo zgrc-mišljenje, da se da s tem obog. .Q ti. Seveda tega ne trdim za Ang in Ameriko, morda tudi Nem I:
kjer se vrti veliko denarja, ne p nas, kjer gre za drobtinice.	,
- Ali boste še dolgo vztrgj
“Če mi bo zdravje služi1 meravam še marsikaj ?ar *.lSi ker se pogoji za konjerejo p ,, le izboljšujejo. Ko bomo 1 bogata družba, bo tudi vedm ljudi, ki bodo svoje Prltira!‘k. vložili v dobrega jezdnega a
movalnega konja.”
SLAVKO DOKL
konje. Čeprav je po poklicu gradbeni tehnik, je vedno sanjal, kako bo imel veliko konjsko krdelo in dobre kasače. Sanje so se mu uresničile. Na Praprečah pri Šentjerneju je kupil staro kmečko domačijo, pričel je z rejo čistokrvnih konj, pa tudi sam se že vrsto let razdaja kasaškemu športu, saj je eden najbolj izkušenih voznikov v Sloveniji.
I^KRKNZDRAVIUŠČK HOTELI OTOČEC
V_
TENIŠKI CENTER OTOCEC
Poletne kasaške dirke v Šentjerneju so privabile blizu 2000 gledalcev - Vojo Maletič s Suriyo ugnal konkurenco
ŠENTJERNEJ - Veliko ljubiteljev kasaškega športa jez velikim za-nimanjem spremljalo nedeljsko športno prireditev na šentjernejskem hipodromu. Vse je bilo v najlepšem redu, razred zase so bili kasači iz Ljutomera, ki so si v sedmih dirkah pritekli kar pet zmag, kar je svojevrsten rekord naših hipodromov. Tako težko pričakovane zmage, ki bi jo morala prinesti Vojo Maletič in Jože Judež, ni in ni bilo. Vse je bilo tako do osme ali glavne dirke dneva, ko so se kasači pomerili za Pokal Mobitela in za kar vredno denarno nagrado s slovenskih hipodromov, “težko” 400.000 tolarjev. Tudi v tej glavni dirki je na začetku slabo kazalo za prvo zmago šent-jernejskih kasačev, vendar je izkušeni Vojo Maletič s Suriyo prepričljivo zmagal in dvignil na noge vse gledalce na hipodromu. Čeprav je Maletič imel velike preglavice s prvim štartom, ko se mu je snelo kolo od sulkija, je v treh minutah popravil napako in spet je bil na tekmovalni stezi. Dolgo je kazalo, da bo potrebno zmagovalca iskati med Dirkasom in Patrezze Lobellom, vendar je v zadnjih metrih Suriya s
taktično vožnjo svojega vodnika naredila tisto, kar so si gledalci najbolj želeli. Velika zmaga je ostala v Šentjerneju.
Rezultati - 1. dirka: 1. Diadora (J. Sagaj - Ljutomer), 5. Pina (L Novak -Šent.), 2. dirka: 1. Zana Vita (I. Žan - Lj. - Stožice), 3. dirka. 1. Doriana (R. Skube - Komenda), 3. Rossi Dr. B (M. Mars - Posavje Krško), 4. dirka: 1. Filder (M-Hanžekovič - Ljutomer), 5. dirka. 1. Fortuna C Lee (S. Makovec -Ljutomer), 4. Fao Lobel (I. Humek) - Šentjernej, 6. dirka: 1. Fabian (B. Slana - Ljutomer), 2. Valat (J. Judež - Šent.), 7. dirka: 1. Ahaja (J. Sagaj - Ljutomer), 5. Lui B (M-Mars-Posavje), 8. dirka: 1. Suriya (Vojo Maletič - Šentjernej), 9. dirka kmečkih dvovpreg: l.Lunca - Kle" mentina (Frinci Gregorič ml- -Groblje).
Med konjeniško prireditvijo je predsednik TD Šentjernej Jane2 Selak čestital in izročil darila D" članski ekipi Šentjerneja, ki je 0 koncu prejšnjega tedna zmagala n Igrah brez meja v La Castellu v ita i janski Kalabriji.	^
ZMAGOVALEC - Vojo Maletič je za veliko zmago prejel lep pokal Mobitela iz rok predsednika KK Šentjernej Ivana Košaka. (Foto: S. Dokl)
Velika zmaga Voja Maletiča
S SMODIŠEM NA SODIŠČE?
NOVO MESTO - Ne moremo razumeti politike vodilnega slovenskega košarkarskega kluba Union Olimpije in njegovega vodstva, ki trmasto vztraja, da mora 19-letni No-vomeščan Matjaž Smodiš obleči njihov dres. Sklicujejo se na dejstvo, da je Smodiš že dvakrat podpisal predpogodbo ter da jih je tudi dvakrat potegnil za nos. Kot kaže, se ljubljanski košarkarski klub požvižga na mnenje Izvršnega odbora košarkarske zveze Slovenije in svojo “lajno goni” naprej. Sliši se, da hoče vodstvo kluba pravno zaščito, torej ga bodo dali na sodišče. Ali mislijo, da bi potem užaljeni Matjaž z veseljem oblekel ze-Jenii dres ljubljanskih zmajev? Ue jim je to uspelo v aferi Sani Bečirovič, jim prav gotovo ne no v primeru Smodiš.
V galopu med pomembne v Evropi
Na hipodromu Brege pri Krškem prva galopska dirka za Pokal Slave vojvodine Kranjske -Mednarodna udeležba - Galop za šport ter za posavsko kmetijstvo in turizem
BREGE - Konjeniško športno društvo Zevnik s Čateža ob Savi je v sodelovanju s konjeniškim klubom Posavje, Slovenskim galopskim društvom Maribor ter občinama Krško in Brežice v nedeljo pripravilo na hipodromu Brege pri Krškem prvo galopsko dirko za Pokal Slave vojvodine Kranjske. Na dobro pripravljeno stezo, ki je glede na nekajdnevno deževje med tednom v nedeljo dobro vzdržala številna kopita, so prispeli po napovedih.
SVETOVNO NOVINARSKO PRVENSTVO V TENISU BO NA OTOČCU
OTOČEC - Teniški center na
?rtnn bo av8usta in septembra WU 80stitelj svetovnega novinar-,.Kega teniškega prvenstva. V Ljub-Jani je bila prejšnji teden podpisa-j Ppgodba med Mednarodnim druženjem novinarjev (AITJ) in P djetjem Hoteli Otočec. Datum rnirja še ni natančno potrjen, ano pa je, da bo Slovenija po '■ortorožu in Rogaški Slatini še jretjič gostila račke z reketi. Direk-c. '-entra za promocijo turizma I, Hvemie Franci Križan je dejal, da izd ?n.t!v'narsko teniško prvenstvo Peljali z aktivnim snde.lnvanie.m
Društva venije.
j aktivnim sodelovanjem a športnih novinarjev Slo-
GREGOR KOMAC
zapustil krko
NOVO MESTO - Slovenski na-m' "?^niški ‘gralec Gregor Ko-
Lastniki konj, trenerji in tekmovalci so v nedeljo popoldne prišli na Brege kljub zelo nestanovitnemu vremenu, kar verjetno govori o tem, da je priimek Zevnik očitno že dovolj uveljavljen v konjeniškem športu Slovenije in širše.
Dobra udeležba tekmovalcev in obiskovalcev na dan prireditve je tudi potrdila pričakovanja Toneta Zevnika, ki je sredi priprav pred dogodkom optimistično izjavil: “Deset dni pred dirko imamo vse pogoje za veliki spektakel.” Delo pobudnikov dirke in izvedbo nedeljske prireditve je pohvalil na kraju samem tudi mag. Andrej Vizjak,
MOTOKROSISTI SPET USPEŠNI
LEMBERG - Kar štirje motokrosisti iz Posavja in Bele krajine so na zadnji dirki državnega prvenstva v motokrosu, ki je bila v nedeljo v Lembergu, stali na zmagovalnih stopničkah in vsi štirje s pokali za druga mesta. Gre za Brežičana Andreja Čudna, kije s 110 točkami na lestvici za državno prvenstvo tretji. Drugi je bil tudi Marko Špehar (MK NIX Semič), ki je ravno tako tretji s 168 točkami. Pokal za drugo mesto sta prejela tudi Tomaž Salobir in Dejan Ogulin. Tekmovanje je bilo v hudem nalivu, zato je bilo tudi nekaj padcev. Tekmovalci še niso položili vseh kart na mizo, morali pa jih bodo na zadnji tekmovalni preizkušnji, ki bo 5. septembra v Šentvidu pri Stični.
G. R.
mar V' •---- UILgUl IVU
Je pred leti iz Kočevja pre Grp* Krka, se zdaj spet seli. bor vr P°Stal član ŽNTK Mari-Drvp v's°ko cilja na državnem ,. ..nstvu. Krkine vrste je zapustil
Rad -iec X* Jia, prestopil je v po|®ono\ ker v Novem mestu ni DričaČ l'stega, kar so od njega zakm r?1LKakobodovN™Krka vtto r n^e’pa ta trenutek nc deial- “n8°r ob tei Pr'R>žnosti no h vo'.)mi.ie lega, da se vedra^0 za čctrl<) mesto. Drugi Paie t me Je povlekel v Maribor,
St0l"ictšta/eS”OmŽiViVaVPre'
NOGOMETNI TURNIR V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Športno društvo Črnomelj 113 organizira v nedeljo, 18. julija, ob 8. uri turnir v malem nogometu (obrtna cona Majer). Za najbolje uvrščene ekipe je pripravljen bogat nagradni sklad, nagrade pa čakajo tudi najboljšega strelca in vratarja. Informacije dobite na telefonskih številkah 068/52-940,53-646 in 041/568-180. Prijavnina zanaša 7.000 tolarjev.
Sprint triatlon Kočevje 99
-iiJ^gaHočevar in Mateja Šimic najboljša v Kočevju
ni n p dE - Na Rudniškem jeze-Ljubi’° J? Je Triatlonski klub tekmiana.Pr'Prav'l tradicionalno čevje **3*v Sprint triatlonu Komet-.. ‘ (50 metrov plavanja, 5000 sarjen- ? 'n 20 kilometrov kole-KobiJt V..odsotnosti Velepca,
naibolišiI°mŠ,.Ča’Kovača in Žepiča, nas ki m°Jstpv tega športa pri šest’ S° Se na Švedskem udeležili gerti tri:,Het0Vncga Prvenstva v dol-ni Uv .lonu. je prvo mesto v skup-ga Hn^tVl med ^*an' zasedel Gre-2aiboliš!.V^ (Novice Extreme), Simič ("M anica je bila Mateja
sji r; j  i ■ i
kreativn,Ve, tlil° na štartu manj re' sPrva nriji , ekrr|ovalcev, kot so jih
Vrcm,(N°Vicc Extreme). Tudi slabo ležb0 nekoliko oklestilo ude-
' Pričakovali.
V takšni konkurenci so se izkazali tudi tekmovalci iz Ribnice. Med posamezniki je v članski konkurenci Damjan Kromar zasedel tretje mesto, skupno je bil četrti, v štafeti so bili Ribničani drugi.
Izidi, ml. mladinci: 1. Zore (Tri-sport) - 1,09,15, 3. Žbogar (Triwy) -1,10,57; st. mladinci: 1. Seme (Novice Extreme) - 1,03,15; člani: 1. Hočevar -1,02,04 (Novice Extreme), 3. Kromar (TK Ribnica) -1,03,35; veterani A:l. Debevc - 1,09,51, (Kovinotehna); štafete: 1. Vrhnika (Denša-Mesec-Krvina) - 1,00,51, 2. Ribnica (Šinik-Zevnik-Juraja) - 1,02,50, 3. Vojašnica Novo mesto (Varga-Zu-pančič-Kruljac) - 1,09,15; članice: 1. Šimic - 1,10,57 (Novice Extreme).
(M. G.)
erianv
«v<«nV
iu
ttogo V'1 usedel odlično drugo mesto, čeprav mu je 1 Sl jo je priboril domačin Bučenec. (Foto: L. Mi
Mežnar st.)
podžupan brežiške občine, ki je podelil pokale najboljšim tekmovalcem v nedeljski dirki občine Brežice.
Dirka za pokal Slave vojvodine Kranjske je plod nekajletnega dela Konjeniškega športnega društva Zevnik, ki gaje zasnovala turistična kmetija Zevnik s Čateža ob Savi. Ob tem, dajo ocenjujejo kot tekmo, jo gledajo tudi v sklopu širšega dogajanja. Po prepričanju Toneta Zevnika, duše dirke, bi že kmalu lahko prerasla v širšo turistično prireditev, ki bi soustvarjala podobo širšega območja Brežic in Krškega. Nekateri so celo prepričani, daje galopski šport rešitev za kmetijstvo na Kr-
škem in Brežiškem polju, saj reja in dresura tekmovalnih konj spodbuja tudi razvoj nekaterih drugih (gospodarskih) dejavnosti. “Turistična kmetija Zevnik je vzorčni primer, kako združiti šport, kmetijstvo in turizem,” je Zevnikova prizadevanja komentiral pred dnevi brežiški podžupan Vizjak.
Kako gledajo na take svetle ocene tisti z daljšo tradicijo galopskih dirk, zlasti malce hvalisavi Avstrijci, je posebno vprašanje. Dejstvo je, da dunajski trening galoperjev in njihovih trenerjev še vedno pomeni nekaj med poznavalci tekmovalnega galopa, vendar Konjeniško športno društvo Zevnik in sotrudniki odločno napovedujejo: “Dirka za Pokal Slave vojvodine Kranjske bo spričo svojih potencialov in jasno zastavljenih vsebinskih in organizacijskih ciljev v nekaj letih postala L. M.
Mladi Jože Vrtačič veliko obeta
Mladi atleti iz Dolenjske in Posavja osvojili ducat državnih naslovov - Najboljši je bil Jože Vrtačič
LJUBLJANA - Mladinsko državno prvenstvo za starejše mladince v Ljubljani je bogato obrodilo sadove marljivega dela z mladimi atleti v Novem mestu, Brežicah, Sevnici, Dolenjskih Toplicah in Šentjerneju. Lahko bi rekli, da bodočnost slovenske “kraljice športov” temelji na mladih atletih iz jugovzhodne Slovenije. V teh nekaj letih, ko bodo ti mladeniči in mladenke prestopili v
i? i?
r \ t'
DRUGI NA EVROPSKEM PRVENSTVU - Mladi
’fr02ŽE
0psk> molokrosist Jaka Može, član MK klubu MEL, je nastopil na wvjz l'11 'n}udinskem prvenstvu v Velikih Uhereah na Slovaškem. Jaka ,Vv) i1’ zasedel odlično druuo mesto, čeprav mu ie za las ušla celo
Jože Vrtačič je osvojil tri naslove državnega prvaka in s tem potrdil, da je eden najbolj obetavnih mladih slovenskih atletov.
zahtevnejši članski razred, se kaj bistvenega ne more zgoditi oz. spremeniti, kajti dober atlet se ne “rodi” čez noč. Če bodo ti mladi atleti, ki so tako suvereno osvojili prva mesta, vzdržali in delali s takšno zag-
Dobovski konjerejci razvili prapor
Krona triletnega dela
DOBOVA - Petinosemdeset dobovskih rejcev konj se je pred slabimi tremi leti povezalo v društvo, ki se od minule sobote lahko pohvali tudi z lepim praporom. Slovesnost ob razvitju je zaradi muhastega in nadvse mokrega vremena v glavnem potekala pod velikim šotorom, postavljenem na asfaltnem rokometnem igrišču sredi naselja. Kljub temu je prirediteljem uspelo spraviti pod streho domala celoten bogat spored dogajanj, ki so se začela s prikazom del na polju, pri katerih so glavno vlogo odigrali konji. Teh danes na njivah ni več videti, vendar so nekoč edino oni lahko vlekli plug, brano, sejalnik, kosilnico, obračalnik in druge priključke, kar je bilo tudi eno od sporočil tega dela prireditve.Prikaz poljskih del je uspel kljub razmočeni zemlji. Uspela je tudi povorka okrašenih in od dežja namočenih vpreg. O uspešnosti zabave pod šotorom ni potrebno govoriti posebej. Mogoče velja omeniti le to, da so pred nastopom narodnozabavnega ansambla ogreli dlani navzočih številni harmonikarji, ki so se pomerili na območni reviji.
L. M.
PES ZA MARŠALA IN NADŠKOFA
KOČEVSKA REKA - Pred leti je skupina kočevskih športnikov počastila takratni dan mladosti s hitro hojo od Kočevja do Ljubljane. Ža 60 kilometrov hoje so potrebovali več kot petnajst ur “garanja”; na cilj so prišli z žulji na nogah in nekaj kilogrami manj. Nihče ni vprašal za ceno prazničnega užitka, saj je bilo to “njihovo darilo maršalu za rojstni dan”. Dvajset let pozneje, ob blagoslovu nove cerkve v Kočevski Reki, sta nekoliko starejša športnika rekreativca ponovila podvig someščanov. Tone Selan in Janez Klun sta namreč iz glavnega mesta prispela do Kočevske Reke po več kot dvajsetih urah pospešene hoje, nekaj ur preden je zazvonil novi zvon v domači cerkvi sv. Janeza Krsnika (maševal je nadškof dr. Franc Rode). Prejšnji zvon je utihnil januarja 1954, ko je bila cerkev minirana.
DIRKA GALOPERJEV - Čeprav so 1. galopsko dirko za Pokal Slave vojvodine Kranjske na Bregah pri Krškem, s katere je slika, pripravili v času, ko so v Šentjerneju merili moči kasači, so obiskovalci dodobra zasedli prostor ob stezi za galoperje in njihove jahače. Na prireditvi na Bregah so opravili uradno doping kontrolo jezdecev, kar nedvomno potrjuje, da organizatorji resno računajo z dirko tudi v prihodnje. (Foto: L. M.)
nanostjo, potem bodo čez leta okostje bodoče slovenske državne reprezentance sestavljali atleti z “našega konca”.
Zdaj smo se v glavnem lahko postavljali samo z Igorjem Primcem, Juretom Rovanom in Alešem Tomičem, v bodoče pa bo vedno več znanilcev prebujajoče se atletike na Dolenjskem in v Posavju. Gre za mlade atlete, ki so iz najboljšega “testa”, vendar bo potrebno še veliko odpovedovanja in prelitega znoja, da ne bodo samo najboljši v Sloveniji, ampak da jih bomo spremljali tudi na evropska in svetovna prvenstva ter olimpijske igre. Zanimivi so tudi mednarodni atletski mitingi, kjer tekmujejo najboljši in kjer so bogato poplačani za svoj trud.
Rezultati - mladinci: 100 m - 1. Vrtačič 10.84 (Šentjernej), 200 m -1. Vrtačič 21.64,3. Kralj (oba Šent.) 22.26, 400 m: 1. Vrtačič 48.37, 800 m - 1. Divjak - Zalokar (Brež.) 1:53,29,1500 m -1. Veber (Sevnica) 4:05,71,3000 m -1. Gorenc (Portov-ald N. m.) 8:55,18, 5000 m - 1. Gorenc 16.04, 07, 2000 m zapreke - 1. Ambrožič (Krka) 6:33,85, 110 m ovire - 1. Murn (Krka) 14.56,2. Kralj 14.84,3. Trakovski (oba Brež.) 14.89, troskok - 3. Jotanovič (D. T.) 13.58, palica - 3. Jeralič (Krka) 3.80, disk-2. Meglič (Krka) 43.20, kladivo - 2. Drolc (Brežice) 44.97, 3. Sever (Krka) 41.91.
Mladinke: 1500 m - 3. Tomažin (Sevnica) 4:45,37, daljava - 2. Miladinovič 5.57,3. Prodič (obe D. T.) 5.40, troskok 1. Praznik 12.59, 2. Miladinovič (obe D. T.) 12.48, višina - 1. Žnidaršič (Šent.) 166, palica - 3. Drobnič (Brež.) 290, kopje - 1. Ratej (Šent.) 45.21, kladivo -1. Novak (Brež.) 47.84 m.
[ DOLENJSKlTiŠf 1
TENISKI TURNIR V VITA CENTRU
TREBNJE - V Športnem centru VITA v Trebnjem bo v petek, 16. julija, ob 17. uri nočni teniški turnir rekreativnih dvojic. Prijave zbirajo na telefonu 068/44-990.
KASTELEC IN JOŽEF V ŽALCU
ŽALEC - Ob koncu prejšnjega tedna je bil v Žalcu teniški turnir SLOVENIJA OPEN za mlade igralce do osemnajst let. Nastopila sta tudi tenisača TK KRKA TC Otočec Tomaž Kastelec in Maj Jožef. Tomaž se je uvrstil v četrtfinale glavnega turnirja, kjer ga je premagal Mariborčan Laznik, Maj pa je izpadel v 1. krogu.
ZMAGAL MIROSLAV ŠIBILJA
SEVNICA - Šahovski klub Milan Majcen je organiziral šahovsko prvenstvo Sevnice v pospešenem šahu za mesec julij. Nastopilo je dvanajst šahistov, zmagal pa je Miroslav Šibilja. Vrstni red: 1. Šibi-lja 6, Mojca Grilc 5,3. Glavič 4 točke itd. V skupnem seštevku točk vodi Šibilja, drugi je Franc Derstvenšek in tretji Janez Blas.
TONI KOS PRIJETNO PRESENETIL
KRŠKO - Šahovski klub Triglav iz Krškega je v počastitev občinskega praznika Krškega organiziral šahovski turnir po skrajšanem sistemu. Presenetljivo je zmagal Toni Kos, ki ni izgubil nobene partije, pred Zvonimirjem Meštrovičem in Marjanom Kastelicem (ŠK Novo mesto).
J. BLAS
ITALIJANI SE ZANIMAJO ZA MATJAŽA SMODIŠA
NOVO MESTO - Čeprav je še nekaj nejasnosti z igralnim statusom novomeškega košarkarja Matjaža Smodiša, kot se sliši, se UNION OLIMPIJA ne more sprijazniti s tem, da bo Matjaž še vedno igral v Novem mestu, se v Italiji že ogrevajo za mladega reprezentančnega krilnega centra, ki naj bi pri bogatem košarkarskem klubu Teamsystemu zamenjal najboljšega košarkarja zadnjega evropskega prvenstva v Franciji Kranjčana Gregorja Fučko.
NIK ROVAN DRUGI V SUPERFINALU
LIEBENFELS - V tem avstrijskem kraju so tekmovali trije tekmovalci krškega FUN športa, in sicer za Mc Donalds motokros pokal. Najboljši je bil Nik Rovan, ki je kljub padcu z veliko mero požrtvovalnosti zdržal do konca, kar mu je odprlo pot v superfinale, kjer je v konkurenci petih najboljših tekmovalcev zasedel odlično drugo mesto. Zaradi nastopa na državnem prvenstvu podmladka člani FUN športa niso odpeljali ene dirke za pokal Mc Donalds. Kljub temu je Nik Rovan po treh dirkah, od štirih odpeljanih, na šestem mestu (73 točk), Denis Dolinšek je deveti (53) in Tomaž Salobir šestnajsti (22 točk).
G. ROVAN
PLANINCI GREDO NA SKUTO IN BRANO
NOVO MESTO - PD Intel servis organizira od 23. do 25. julija tridnevni izlet na Skuto (2.532 m) in Brano (2.252 m). Tehnični vodja izleta v Kamniške planine bo Branko Dolinar. Informacije na telefonu 041/779-205 (Marko Rems).
KRKA V POKALU SAPORTA
NOVO MESTO - Izžrebali so skupine v raznih evropskih košarkarskih tekmovanjih, zlasti nas zanima Pokal Saporta, kjer bo kot tretjeuvrščena ekipa z zadnjega državnega prvenstva sodelovala tudi novomeška Krka. Novomeščani so dobili naslednje tekmece: Sakalai Vilnius (Litva), Radnički (ZRJ), Skyliners Frankfurt (Nemčija), TOPO (Finska) in Novi Jičin (Češka).
ODBOJKARICE ŠTARTAJO OKTOBRA
NOVO MESTO - Opravljen je žreb za novo državno žensko odbojkarsko prvenstvo, kjer bo eno od glavnih vlog igral tudi TPV Novo mesto. Odbojkarice Novega mesta, ki bodo štartale v novo sezono malce oslabljene, se bodo 9. oktobra v otvoritveni tekmi srečale s HIT NOVO GORICO na vročem goriškem parketu.
Izbiramo naj slovensko kopališče
Podobno kot smo pozimi izbirali najboljše smučišče, bomo vse poletje izbirali naj slovensko kopališče. Vseslovenski akciji več pokrajinskih časopisov in številnih lokalnih radijskih postaj se bo pridružil tudi Dolenjski list. Naši bralci lahko glasujete za vsa urejena naravna in umetna kopališča na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in kočevsko-ribniškem koncu. Glasujete lahko za kopališča ob potokih, rekah pa tudi za bazenska kopališča v okviru zdravilišč, ki jih na našem koncu ne
Glasovnica “NAJ SLOVENSKO KOPALIŠČE”
Glasujem za kopališče......
Ime in priimek:
manjka. Pogoj je le, daje kopališče uradno urejeno in oskrbovano, divja kopališča ne pridejo v poštev.
Glasovnice pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto, najkasneje do ponedeljka vsak teden. Izmed glasovalcev bomo izžrebali tri, ki bodo dobili praktične nagrade.
Prejšnji teden šobili izžrebani: 1. Marija Vovk, Toplarniška 7, Ljubljana; 2. Katarina Brulc, Dol. Težka Voda 3/B, Novo mesto in 3. Olga Tomažin, Šukljeto-va 13, Novo mesto.
Naslov:.
Kolinska
15
^1(2603), 15. julija 1999
DOLENJSKI LIST
Odgovori,
in mnen
Zdravilo so akcije
Kaj lahko obudi metliško staro mestno jedro?
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo 113. člen).
Prišel je, prišel zeleni Jure
DL št. 25 in 27., 24. junija in S. julija
Ob odstranitvi fotografij s podobami Romov Dušana Friceta na črnomaljskem Jurjevanju sem se spomnil “svinčenih” časov, ko smo imeli v Metliki igralsko skupino Osip Šest, kije pripravljala kulturne programe, ob katere so se obregali takratni metliški politični mogotci. Na umetnost so se spoznali tako dobro, da so spraševali, če sta bila Ivan in Goran Kovačič brata, toda imeli so moč. Poskušali so spreminjati vsebine proslav ali jih celo preprečiti, če so se jim zdele že vnaprej nesprejemljive, sistemu sovražne.
Mislil sem, da je temu naredila konec osamosvojitvena vojna oziroma padec enostrankarskega vladanja. Pa se zgodovina, žal, ponavlja. Biti na oblasti, kaže, še vedno pomeni biti najpametnejši. Na vseh področjih. Pomeni, da lahko spraviš s poti vse in vsakogar, ki ti ni povšeči. In nekomu v Črnomlju niso všeč Romi (ali pa Frice), pa četudi zgolj na umetniških fotografijah.
Na žalost ali pa na veselje: Romi bivajo v črnomaljski občini, kar precej jih je, in tam bodo kljub temu, če jih bo kdo slikal ali pa tudi ne. Z odstranitvijo njihovih podob ne bodo izginili iz Črnomlja, ne. Druga pesem pa je seveda nestrpnost, če nočete diskriminacija. Le-ta obstaja v Ameriki, pri nas nimamo proti črncem prav nič.
TONI GAŠPERIČ Metlika
Iz hiše odnesel denar
DL št. 27, 8. julija
Na zadnji strani prejšnjega Dolenjskega lista smo lahko prebrali: “... prišel v spalnico in iz torbice oškodovanke, ki se je nahajala v nezaklenjeni omari, vzel denar...”
Prav zanima me, kaj je oškodovanka delala v nezaklenjeni omari. Pa menda ni lovila molje? Morda pa je bila v nezaklenjeni omari torbica namesto oškodovanke? To bo bolj verjetno. Stavek bi bilo treba zapisati drugače. Ne bo šlo drugače: ponoviti bo treba rabo oziralnih zaimkov...
Gospod Nikola Ladika, ki je deležen ostre kritike zaradi pol-hrvaškega vodenja slavnostne seje ob 130-letnici gasilstva na Slovenskem, je izrekel pred metliškim gasilskim domom naslednjo cvetko:
“Zdaj pa prosim darovalce trakov, da pristopijo k praporu in se obesijo.” Darovalci trakov naj se torej obesijo. Lepa hvala za takšno pozornost.
Splošno znano pa je vabilo naslednje vsebine: “Vabimo vas na obvezno streljanje rezervnih oficirjev.” Slovenščina je res težka.
TONI GAŠPERIČ Metlika
Kaznovano
očetovstvo
Kako vrniti otroku očeta
O delu, strokovnosti in ugledu Centra za socialno delo Kočevje je bilo napisanega in povedanega že dovolj, zato želim tokrat napisati le zgodbo, ki se je zgodila v petek, 9. julija letos.
Sin me po triletni materini prepovedi stikov že dva meseca obiskuje na mojem domu. Ko sva se včeraj vrnila iz Kočevja, naju je doma čakala policija. Bilo je dramatično, saj sem bil obtožen, da sem ukradel svojega sina.
Policist mi je najprej ukazal, da ne smem zapustiti svojega stanovanja, dokler se ne vrne. Ko se je čez pol ure vrnil, je dejal, da sem storil prekršek, ker sem brez materinega dovoljenja odpeljal svojega sina v Kočevje. Nič niso pomagala moja pojasnila, da ne gre za nasilen odvzem ali krajo, pač pa gre za mojega sina, do katerega imam po sprejetem in obojestransko podpisanem sporazumu vse pravice in dolžnosti. Ne da bi prisluhnil, je policist zapisal dogodek in moje osebne podatke ter izjavil, da bo zadevo posredoval naprej v kazensko obravnavo. Kaznovan naj bi bil torej zato, ker je mati kršila sporazum in s prijavo na policijo ovirala spontane stike med sinom in očetom.
Žalostno je, če država dopušča razmere, v katerih mora oče ukrasti svojega lastnega otroka, še bolj žalostno pa je, daje kraja otroka plod bolne domišljije enega od staršev, država oziroma njeni organi pa v prid otroka nič ne ukrenejo.
Še vedno smo polni deklarativnih načel o veliki skrbi in prijaznosti naše države do otrok, v praksi pa ne zmoremo izpeljati niti najosnovnejšega načela enakopravnosti staršev do svojih otrok.
Vse več očetov je potisnjenih v podrejen položaj, zato je pričakovati, da se bodo v okviru civilne družbe pojavljale skupine s programom kako vrniti otroku očeta. Forum za pravico otrok do obeh staršev je doslej edina taka skupina, ki v imenu prikrajšanih otrok zahteva od države uzakonitev sistema enakih možnosti obeh staršev.
Pomenijo prikrajšani otroci za državo še bogastvo? So otroci brez srečne mladosti državi lahko še v ponos?!
IVE A. STANIČ Kočevska reka
POSLANCA
, S€M S*OT/ Lt>OK*9eVA*
■g	vv*	l	*	»	'rt	i-	Lg<-u
Kar predstavljam si doktorja Drnovška, predsednika vlade, kako tolče po mizi in zahteva oživitev metliškega starega mestnega jedra potem, ko je prejel pisemce s podpisi Metličanov, ki so zgrabili za vabo “odbora proti smrti”.
Na davčni upravi, ki se je preselila z Mestnega trga v novo trgovsko-poslovno središče na nekdanje Bračikove njive, že pakirajo papirje, da se bodo vrnili v stare prostore občinske bajte. Nekaj podobnega počnejo tudi drugi, ki so zapustili stari mestni del. Fatamorgana?
Seveda. Lepo vas prosim, pokažite mi koga, ki raje dela (ali biva) v vlažni in stari luknji kot v prostorih s klimatsko napravo, pa mu bom krepko stisnil roko. Starega mestnega jedra ne bodo spravili v življenje niti tisoči podpisov, je ni peticije, ne, a tudi drage študije ne zaležejo veliko. Zdravilo so akcije, kot so, na primer, poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad. Potreben pa je tudi denar, da se zagotovijo pogoji za dostojno življenje ali poslovanje.
Le vprašajte, prosim, tiste, ki so zapustili stari del Metlike, zakaj so to storili. Zakaj so odšli čez Gorjance ali v drug predel mesta? Verjetno ne zaradi lepih oči, ampak ’ zaradi perspektive, osebnega napredovanja, prednosti, ki jih ima veliko mesto pred podeželskimi gnezdi. In na čelu zbiralcev podpisov so prav ti “begunci”. Podpisane papirje pošiljajo svojemu strankarskemu šefu, pričakujoč rešitev.
Toda ta je ali pa je ni samo v Metliki in v Metličanih. V tistih, ki živijo tu skozi vse leto in ne v tistih, ki pridejo ob koncu meseca pobrat najemnino za lokal v starem mestnem jedru.
TONI GAŠPERIČ
IZLET PO BELI KRAJINI
Odbor Rdečega križa Kot-Brezje je zadnjo majsko soboto starejšim omogočil izlet po Beli krajini. Slabotni in najbolj betežni krajani smo se na ta dan navdušeno zbrali na dogovorjenem mestu ter napolnili avtobus. V prijetnem klepetu smo se peljali od Črnomlja do Adlešič. Tam so nas sprejele aktivistke in nas pogostile s pijačo in jedačo. V narodnih nošah so nam zapele nekaj domačih pesmi in nas s tem zelo razveselile. Nato smo se odpeljali v bližnjo vas Purga. Tudi tam nas je pričakala obložena miza. Gospodar Adlešič nam je veliko povedal o delu s čebelami. Nekaj časa smo se še potepali in si ogledovali rodovitne njive ter livade, ki bogatijo te lepe belokranjske vasice, potem pa smo se odpeljali proti domu. Zadnje postajališče je bilo v Čr-mošnjicah, kjer nas je v Iskrinem domu čakala obilna večerja in zabava. Najlepše se zahvaljujemo Odboru Rdečega Križa, predsednici Tatjani Jakša in vsem drugim aktivistkam, ki ste nam, starčkom, s svojo prizadevnostjo omogočile tako lepo doživetje.	M.	P.
Samo letnica je druga
Sporni zakon o stavbnih zemljiščih
Pri oblikovanju in sprejemanju novih zakonov se pri nas še vedno pogosto dogaja, da se odločamo in sprejemamo tudi take, ki so večji del ali v celoti prepisani iz stare socialistične jugoslovanske zakonodaje. Taki zakoni so v novih demokratičnih razmerah samostojne države Slovenije neuporabni in zavirajoči. Ob tem smo tudi priče sprejemanju povsem neutemeljenih in nelogičnih zakonov, ki državljane kar silijo v proteste.
Eden takih je nov Zakon o stavbnih zemljiščih, ki v VI. poglavju določa, da morajo nadomestilo za stavbno zemljišče plačevati vsi lastniki stavbnih zemljišč. To nadomestilo je bilo uvedeno v času, ko so imela stavbna zemljišča status družbene lastnine. Ko so uporabniki uporabljali družbeno premoženje, je bilo tako nadomestilo sprejemljivo, nikakor pa ne danes, ko so nekdanje nepremičnine v družbeni lastnini po lastninskem zakonu iz leta 1997 postale lastnine fizičnih oseb. Uzakonitev plačila za uporabo svoje lastnine je svojevrsten poseg v lastninsko pravico in je tudi v nasprotju s 33. členom Ustave RS in skregan z načeli pravne države.
Upravni organ občine Kočevje je na Radiu Univox pojasnil, daje bila celotna vsebina spornega zakona (sprejetega leta 1984!) prenesena v nov zakon tako, da so spremenili le letnico sprejetja zakona iz 1984 na 1997. Komentar ni potreben. Tudi razlaga, da bo nadomestilo, kot trajni davek, namenjeno za opremljanje stavbnih zemljišč, ni sprejemljiva, saj zavezanci opremo stavbnega zemljišča (prispevki za cestni, električni, vodovodni, telefonski in komunalni priključek) v celoti plačajo pred začetkom gradnje. Nelogično je, da bi z davkom te prispevke plačevali novim graditeljem.
Seveda je bilo pričakovati, da se bodo državljani Slovenije taki manipulaciji državnih organov uprli. Pet državljanov (Anton Škrab iz Radovljice, Jože Požun iz Velenja, Slavica Mežnar iz Celja, Miloš Skalič iz Ljubljane in Ervin Dokič iz Pirana) je na Ustavno sodišče RS vložilo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih. Ustavno sodišče je na svoji seji 4. februarja 1999 pobudo o presoji ustavnosti soglasno sprejelo. Zavrnilo pa je predlog, naj ustavno sodišče prepreči izvajanje tega zakona, češ da predlog ni bil dovolj pravno utemeljen. Zdaj, ko je plačevanje nadomestila že v teku, se je skupina prizadetih občanov iz Kočevja pridružila tej
pobudi s poudarkom in z utemeljitvami, naj ustavno sodišče zaustavi izvajanje tega zakona.
Z lastninskim preoblikovanjem bi se morala družbena lastnian v glavnem posloviti, z njo pa tudi stari zakoni. Novih lastnikov je vse več in ni prav, da se država z njimi igra in manipulativno pridobiva sredstva na njihov račun. Država je predvsem dolžna zakone dograjevati in izboljševati v dobro davkoplačevalcem, nikakor pa ne v njihovo škodo za polnjenje že znanega proračuna brez dna. Ker živimo v samostojni državi, grajeni po novih evropskih in demokratičnih načelih ter zakonih, pričakujem, da bo naša država znala urediti davčno politiko, kakor tudi izvajanje evropskega DDV-ja, tako da ne bo s površno in dvomljivo zakonodajo vznemirjala ljudi in jim jemala tisto, kar jim po vseh pravnih in človeških načelih pripada.
IVE A. STANIČ
Javni protest zoper Rome
Poziv županu Francu Hudoklinu
Smo lastniki parcel v bližini romskega naselja v Šentjerneju. Ker pa naše parcele mejijo z romskimi, jih Romi uporabljajo za odlaganje smeti, pašo konj, igro otrok, sanitarne potrebe, pa tudi raznih poginulih živali ne manjka, kar je pravo gnezdo za širjenje raznih bolezni. Na naših parcelah so si postavili tudi dva šotora in bivalno prikolico. O vsem tem smo že seznanili župana Franca Hudoklina, ponovno pa ga prosimo, da se ta problem uredi in Rome ogradi, da ne bi imeli dostopa do naših parcel. Ta dopis je že tretji, prvega smo poslali 2. februarja, ker pa po štirih mesecih ni bilo ničesar narejenega, izražamo javni protest in občino pozivamo, da poskuša rešiti ta problem.
Vsak državljan se mora v roku 24 ur prijaviti in dobiti soglasje občine in policije za daljše bivanje. Obenem bi želeli videti potrdila, ki Romom dovoljujejo neprijavljeno živeti na naših parcelah in kdo jih je izdal. Če se to ne bo rešilo v roku 8 dni, bomo o tem primorani obvestiti še ostale medije.
Osemnajst podpisnikov
C	j	jr;	*
> i.	d	1	3
BISERNA POROKA PRI METELKOVIH - Drugo soboto v juliju ■ bosta 86-letni Jože in njegova 78-letna družica Ema iz Krmelja 8°^ ohranila v prijetnem spominu do konca svojih dni. Njuni otroci oz- s.^(r. niki so ju presenetili z domišljenim scenarijem in organizacijo njune	^
ne poroke. Cerkveni obred so opravili v Šentjanžu, svečano kosilo p prijetni družbi postregli v gostilni Ulčnik v Tržišču. Ema je bila 80SP°, (bilo je 5 otrok, živi so še trije), Jože pa je bil knap v krmeljskem m g;e. “Če preneham delati in jesti, potem je konec z mano, ” večkrat pove mu najstarejšemu sinu Emilu, inženirju v Strojni Maribor, kije ud 4/ S ■ priča ob biserni poroki, medtem ko je bil materina priča mlajši bra j Na posnetku: bisemoporočenca Ema in Jože s sinovoma. (Foto: r.
PIVOVARNA UNION NAGRADILA ODLIČNJAKE - V Pivovarni Union, ki z vsemi slovenskimi srednjimi šolami za gostinstvo in turizem sodeluje že od leta 1992, s srednjimi trgovskimi šolami pa od leta 1993, so pretekli teden vsem odličnjakom zaključnih letnikov teh šol podelili nagrado za njihov uspeh - ročno uro. Nagrado je letos prejelo 86 dijakov gostinskih in 211 dijakov srednjih trgovskih šol iz vse Slovenije. Med njimi si je nagrado prislužilo tudi sedem dijakov Poklicne trgovske in srednje ekonomske šole iz Brežic, sedem dijakov Srednje ekonomske šole Novo mesto in sedem dijakov Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Novega mesta (na fotografiji).
SREČANJE PO PETDESETIH LETIH - 26. junija smo se p letih srečali vsi, ki smo v šolskem letu 1948/49 končali osnovno gimnazijo v Tržišču. Obljubili smo si, da se drugo leto spet srečamo, za prosimo vse, ki ste nehote izostali, da se oglasite na naslovu: Andrej I- H1 Podljubnik 25, 4220 Škofja Loka. (Foto: Andrej I. Fric)
	
	
	
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV PREČNE - V soboto, 10-KO RK Prečna priredila srečanje starejših krajanov v okrepčeva t ^ letališču v Prečni. Srečanja se je udeležil tudi novomeški župan ' ■ Starc, namestnica sekretarke OZRK Novo mesto Andreja sednik KS Alojz Kukman in vodja županovega kabineta J°ze. Predsednica KORK Prečna je vse lepo pozdravila, program pajc " val Franc Plut. Mladi muzikantje so igrali in peli pozno v noč. rta so podelili tudi priznanja za sodelovanje z RK.
KLAPA IZ SINJA V METLIKI - Na četrtem večeru metliškega K^jSo ga poletja se je v soboto predstavila klapa iz Sinja, ki velja za rvjji ■ in najkvalitetnejšo dalmatinsko klapo, saj je osvojila že števil' . Enajst pevcev pod vodstvom Moj mira Čačije, ki jih poznajo P° pi, je izdalo tudi že pet zgoščenk. Metličani so bili lahko zares P~ioVotijf da so pevci v precej zasedenem umiku nastopov našli čas za g podj(lL njihovem mestu. Med odmorom se je z modno revijo predstav č,/) ■ Beti iz Metlike, glavni pokrovitelj letošnjih prireditev “Pridi zveC (Foto: M. B. -J.)
Most v Soteski je skozi stoletja doživel več novih gradenj. Največkrat so ga poškodovali veliki in m°čni valovi, ki so za več metrov prestopili bregove rečnega korita, lakrat so bili tukajšnji mostovi jeseni. Toda neurja so graditelje izučila in po vsaki gradnji je bil most trdnejši. Ni točnih podatkov o prvi gradnji mostu, vendar sledi kažejo, da so ga postavili na valove Krke med gradnjo t. i. zele-aega gradu na desnem bregu isjke. Ko je bil odprt, se je promet zelo povečal, ker tukaj takrat se ni bilo železnice.
Pretekla so že stoletja od takrat, ko je bil ta most strah tudi za urke. Omeniti je treba tudi, da so P° njem korakale različne arma-e, od Turkov, Napoleona in avstrijske armade pa tudi druge v°jaške formacije. Od tistega časa Je tonaža zelo povečala in v e?su druge svetovne vojne so šle s. °*enj kolone težkih nemških in aji)anskih tankov in topov. Med 'ojno je bil most popolnoma brusen. Takoj ko se je vojna kon-
čala, pa je nova oblast začela z obnovo. Delo so prevzeli nemški vojni ujetniki, ki so delali, čeprav so imeli premalo materiala. Vendar je vsaka zima pustila posledice. Skozi vsa ta leta se je večala tonaža, zato so bila potrebna adaptacijska dela.
Zadnje leto, ko je bil most že nevaren za težke tovornjake, se je država odločila za temeljito prenovo, ki jo je prevzelo podjetje Gradis iz Ljubljane. Mostje dolg 56 metrov, širok 6 in visok 4 metre. Vrednost del bo znašala okoli 60 milijonov tolarjev. Vsa dela so mehanizirana, zaposlenih je 15 delavcev, od katerih je vsak mojster v svoji stroki.
Vodstvo se pohvali, da ljudje z razumevanjem spremljajo gradnjo, ki bo končana v roku, tj. konec avgusta. Trdnost in kvaliteta mostu bosta ustrezali vsem evropskim standardom.
Graditeljem želimo srečen zaključek del in da bi se pri nas kar najbolje počutili, čeprav so daleč od doma. TONE VIRANT
WOS7'Po STOLETJIH - Soteski most v popravilu, pod njim narasla Krka toeetku julija letos. (Foto: T. Virant)
Sončni mrk bo 11. avgusta
.^Naslednja popolna zatemnitev sonca čez 82 let
met astronoms'cem društvu Ko-e *!"° 11 ■ avgust označili za do-Ponnia t0*el-ia' Tričetrt na eno
ni jP .	namreč severovzhod-
Popo , eni.ie doživel minuto
god "T sor|čnega mrka, dru-vsa; oc Premer Sonca zakrit ^-odstotno.
dani c!3*1*40 pričakujemo na ta odnra ?VCnc' se najbrž ne bomo bi bj| 1 na blatno jezero, ki naj Obrn ° P° P°ročanju italijanskih
2°vameJtPrimernejši kraJ za °Pa'
n0m J 8a pomembnega astro-je b0 C®a dogodka. Najverjetne-l'aden'° zaternn‘tev neba in ne-dnev-1 Padec temperature sredi tako L ^akab kar doma in se jihzat §nUi zastojem na cesti, ki pron S, an napovedujejo v smeri Tam | kemu v Prekmurju. središp0^1-0 ?*ovenci še najbližje U n„ n'	ntrka, ki se nahaja 50
Če fej?"
H av	ohraniti zdrave oči.
S0nCe8asta ne bomo gledali v
stek| oz' s svečo počrnjenim
5k°dliivfV|k*er PrcPušča preveč bom,,, ‘nfrardeče svetlobe. Kaj li skoV°rej storili? Slikali- gieda-alitp^V^nčna očala, daljnogled Pifihr" °P?Da’£e imajo telesko-Znani-, i 0caia zaščito in mi dovolj "Ja ‘er izkušenj.
Mrk boste zagotovo opazili. Eni bolj, drugi manj. Naslednjega pričakujemo čez 82 let. Priložnost izgubljena ne vrne se nobena.
TONE ŠPENKO Astronomsko društvo Komet
Pavel Turk
Najtežje je spremeniti miselnost
Devetletka v Šentjerneju se sooča s prostorsko stisko
Šentjernejska osnovna šola se ob uvajanju novega izobraževalnega sistema ne sooča s pomanjkanjem kadra ali učil, temveč s prostorsko stisko.
Devetletna osnovna šola se poskusno uvaja v nekatere šole že letos, ostale bodo to storile v treh letih, “vendar bomo na naši šoli že zdaj začeli uvajati nekatere elemente, da bo prehod lažji,” je povedal šentjernejski ravnatelj Pavel Turk. Sčasoma bodo začeli učiti po novih učbenikih in učnih načrtih, zato se učitelji na seminarjih pripravljajo na ta korak. “Lahko je spremeniti program, težje pa miselnost ljudi,” je izobraževanje komentiral ravnatelj.
Glede novih prostorov so občinski svetniki že razpravljali, vendar še ni dorečeno, ali bo to nadgradnja ali novogradnja. Vsekakor se bodo drugo leto začele resnejše priprave, letos pa nameravajo obnoviti igrišče, na katerem so gostovali Natovi vojaki. “Nasploh se v šoli vedno nekaj dogaja; tečaji in kulturne prireditve, glasbena šola, to pa šolo zelo obremenjuje,” je povedal Pavel Turk in dodal, da je v načrtu novega mestnega jedra tudi gradnja kulturnega doma.
Kakorkoli že, Šentjerneja ne bo povozil čas. So polni načrtov in znanja, če smemo sklepati po šolskem uspehu. “Več kot četrtina odličnih, te vpišemo v knjigo odličnjakov, pa še četrtina prav dobrih,” je ponosno povedal ravnatelj Pavel Turk.
MOJCA RAPUŠ
p0PLAVlLO TABOR
Rij°vGozd pri dv°-je n"	z	10. na 11. julij
gozii3 *^rka v vas' Pot*'
"ikovTpr3 naSC,JC ,abor‘
Darv Celja ln Selnice ob stavil!; ‘abornikov je poke „ ahor nedaleč od Kr-
Prckri;ra,Sla voda Pa j'm Je
Zjutr- • načrte. V soboto zvečeJ S° ?.ače,i z evakuacijo, lg „ r jim je pridružilo še ŽiVj- Cev 'z PGD Dvor. naši; 'n zdravi so taborniki
tjthoft0iiSče v oš Dvor-del v°di v °Prcmc Pa je os,al v
Ce|j,, Tncdeljo so se vrnili v bičn< orniki se za nesc-mag jfivT/ zahvaljujejo Žetnbe ikl rvar iz °Š ^u‘ vu ja^k’ gasilcem, mizarst-
v°ze i 4Za °PravUene pre-nu c’ Uzemberškemu župa-s°Se ^CU ^kufei in vsem, ki b°vo h'trud'b’da ic bilo nji-nev<,.,< IVanje kljub vodnim nostim prijetno.
^	S.	MIRTIČ
Dom bo nared do prihodnje sezone
Loški planinci gradijo
LOŠKI POTOK - Potoški planinci so bili že od nekdaj znani po svojih aktivnostih, čeprav so do pred kratkim spadali v druga društva. Pravi zalet pa so dobili, ko so ustanovili svoje lastno društvo.
Gotovo je bil zanje največji izziv, ko je padla ideja, da si zgrade svojo planinsko postojanko. Kljub nekaterim zapletom so končno le pridobili vse potrebne papirje in že pred nekaj tedni zabetonirali temelje. V nedeljo, 4. julija, so že sezidali prvo etažo oz. kletne prostore.
Dela so si razdelili. Prvo etažo so zidali planinci iz Malega Loga, opaže in pripravo na prvo ploščo bodo naredili upokojeni člani -zidarji, drugo etažo bodo zidali planinci iz Retij itd.
Tako kot vedno pa je problem denar. Nekaj so si ga prislužili, ko so letos pripravili silvestrovanje na prostem, nekaj z umikanjem poškodovanega zaleta skakalnice,
na večja sredstva pa računajo, tako jim je vsaj obljubil župan, od občine. Morda se bo pojavilo tudi kaj pokroviteljev. Vsekakor pa gradbeni odbor računa, da bo dom do prihodnje sezone nared.
Dom grade na višini 1016 m v predelu Kamen griča, sam vrh pa se imenuje Bisaga, od koder je izjemen razgled, predvsem pa bo dostopen vsakemu, saj je od glavne ceste oddaljen le 20 minut hoje.
A. KOŠMF.RL
DAROVANJE KRVI
KRMELJ, SEVNICA -Rdeči križ Slovenije bo organiziral v juliju krvodajalske akcije po Sloveniji. Taka akcija bo 27. v Krmelju in 28. julija v Sevnici. Statistika kaže, da v Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Rdeči križ Slovenije se zato lepo zahvaljuje darovalcem krvi.
PLANINSKI DOM ŽE RASTE - Začetek gradnje prve planinske postojanke na območju Loškega Potoka.
Po vsaki obnovi trdnejši
Temeljita prenova mostu na Krki v Soteski bo končana avgusta
O USODI OTOKA - Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki je povabila na razgovor predstavnike občine, upravne enote, inšpektorja in varstvenike okolja zaradi nadaljnjih načrtov o ureditvi kostanjeviškega otoka. Medtem ko dela pri ureditvi celotne infrastrukture in urejanja voznih in pohodnih površin potekajo po načrtih, pa ostaja odprtih vrsta vprašanj. Eno od teh je, kako bo z ureditvijo poslopij, ki bodo morala tudi biti obnovljena po spomeniškovarstvenih načrtih. Za take naložbe pa lastniki nimajo denarja ali pa niso pripravljeni globoko seči v žep. Da bi obvarovali otok pred škodo, ki jo lahko povzroči težji promet, je izgradnja obvoznice z novim mostom čez Krko še kako pomembna. Tudi to naj bi bilo nared do leta 2002, ko bo Kostanjevica slavila 750 let mesta. (Foto: M. Vesel)
RAZSTA VA STRIPOV - Društvo likovnih ustvarjalcev iz Semiča je v sodelovanju s Klubom belokranjskih študentov ter knjigarno Kazina iz Ljubljane minulo soboto pripravilo v semiškem hotelu Smuk razstavo svetovnega in slovenskega stripa. Na ogled je bilo nekaj sto primerkov stripov, mnogi, med njimi tudi trije Metličani na fotografiji, pa so za prebiranje porabili kar precej časa. Na razstavi se je s stripom predstavil tudi Semičan Zare Žbogar. (Foto: M. B.-J.)
ZAGORELO NA KOZOLCU - V sredo, 7. julija, je okrog 15. ure zagorelo na kozolcu Dušana Stuparja v Sadinji vasi pri Dvoru. Vzrok? Otroška igra, ki je na srečo povzročila le manjšo materialno škodo. Prisebni vaščani in domači gasilci so pravočasno omejili požar, ki bi kozolec lahko uničil, tako pa je ostal le ožgan (na sliki). Na pomoč so prišli tudi gasilci z Dvora. (Foto: S. Mirtič)
POSLEJ FIA T - Avtohiša Pionir v Ločni nudi odslej osebna vozila fiat in lancia ter motorna kolesa aprilia. Znani italijanski avtomobili v Novem mestu niso bili primemo predstavljeni in ponudeni kupcem, zato je odločitev znane avtohiše pridobitev v avtomobilski ponudbi. Do konca leta nameravajo ponudbo italijanskih vozil popestriti še z vozili alfa romeo. Italijanskim vozilom so prilagodili tudi servisno dejavnost, prodajo rezervnih delov in opreme. Delavnica pa še naprej ostaja odprta tudi za popravila drugih znamk avtomobilov. (Foto: M. Vesel)
MODNI KOTIČEK
Zgodovina oblačenja (2. del)
Tkanine iz živalskih vlaken in dlak so raje nadomestili z rastlinskimi. Grki in Rimljani so svoja telesa ovijali v velik kos tkanine na različne razpoznavne načine, ki so ga imenovali ,chiton '. Oblikovanje in izrezovanje oblačil sta bili za njih barbarski in prepovedani dejanji. V Egiptu in Babilonu je nošenje oblačil že pomenilo razredno razlikovanje. Sužnji so bili skoraj goli, vladarji pa so se opremljali z razkošnimi in barvitimi oblačili ter razkošnimi naglavnimi pokrivali.
Oblikovanje oblačil se je razvijalo vzporedno s potrebami posameznikov, predvsem predstavnikov višjih slojev. Pregrinjala in tunike iz časa rimskega imperija so do srednjega veka dobila nov, bolj sofisticiran in razlikovalen videz. Žive barve, posebne obrobe, prilagojene oziroma tei-lirane oblike, gube, naborki, razni našitki, so bile lastnosti oblačil, ki bi jih lahko preprosteje poimenovali moda srednjega veka. “Moda nastaja prav tam, kjer se konča ta “funkcionalistična ” potreba telesa, tam, kjer se obleka (kot okras in običaj) uporablja za doseganje stanja, ki ni več običajno, temveč neobičajno, priviligirano, posebno. ” In še več.
“Moda kot taka se začne tedaj, ko človeštvo zapusti stadij ,divjaštva’, ko začne telo okraševati, tetovirati, modificirati z izrazito estetskimi cilji, ki služijo kot statusni simbol za uresničevanje psiholoških in družbenih motivov. ” (D. Dor-fles, 1986:28) Dorflesove besede so teorija, ki spremlja tisočletje ustaljeno prakso identifikacije spolov, slojev, različnih vlog statusov v družbi, vse z zunanjim videzom, h kateremu največji del prispeva ravno obleka.
JERCA LEGAN
V NEOBVEZEN PREMISLEK
Kdo je zaradi koga?
Ne vem, ali se je to ameriški predsednik Clinton naučil med šolanjem ali sodi takšno obnašanje k splošni razgledanosti in kulturi. Namreč to, da se je po govoru na Kongresnem trgu rokoval tudi z nastopajočimi in s tehničnim osebjem, ki je poskrbelo in skrbelo za sceno, ozvočitev in drugo.
Že več kot trideset let sem namreč na (slovenski) sceni, napovedoval sem že za predsednike, za ministre, za državne sekretarje, za župane, za predsednike krajevnih skupnosti in še za vrsto podobnih “tičev”, toda, glej čudež, ko je bilo “cirkusa ” konec, so se domala vsi po nenapisanem pravilu obnašali, kot da meni, kot da sem zrak, drevo.
Nikakršnega stiska roke, nobene zahvale, pa četudi sem “cmčil"zastonj, brez honorarja. Nikomur ni prišlo na misel, da sam malo ali nič ne pomeni, bili so tako samovšečni, da so samega sebe prepričali, kako so vsi ljudje na svetu samo zaradi njih. Nikomur ni kapnilo na možgane: kaj pa, če je obratno.
Namreč to, da naj bi bile vse državne ustanove, vsi državni uslužbenci na voljo in v službi državljanov. Clinton to gotovo ve, naši politični (in drugi) voluharji pa se bodo to, upam, naučili v Evropi, ko bomo tam.
TONI GAŠPER1Č
ZAHVALA
Krajevna organizacija RK Kan-dija-Grm iz Novega mesta se zahvaljuje za pomoč pri letovanju in taborjenju otrok: Dolenjski banki, Obrtni zadrugi Hrast, Nemoco-mu, Vingradu, Vidi Kirn in družini Blaža Taseva iz Novega mesta. Predsednica KO RK Kandija-Grm MARIJA KOŠIR
V DOBLIČAH UKRADLI KEMBELJ
DOBLIČE - Neznanec je v času med 7. in 12. julijem pred cerkvijo v Dobličah ukradel 150 kg težak litoželezni kembelj z zvona in 50 kg težak železni jarem, ki sta bila na leseni paleti poleg mrliške vežice pripravljena za montažo na zvonik. Župnijski urad Črnomelj je s tem oškodoval za okoli 150.000 tolarjev.
UKRADEL ELEKTRIČNI KABEL
TREBNJE - V času od 7. do 9. julija je neznanec prišel do razdelilne transformatorske postaje v Trebnjem in prerezal kovinsko mrežo ob objektu, vstopil v ograjeno območje in ukradel 600 m električnega kabla. S tem dejanjem je novomeško enoto Elektra Ljubljana oškodoval za okrog 420.000 tolarjev.
17
avtohiša
ip®[p®[pGaš® • ga[raOiMiow®®GO • ®OSOs® • (S®[pD©o • ^©[^©[FftSDŠ® • g®®ODmiOw®sG0 • ©DSDs® • gD®[pS®B
Z NOVO KULTURO DO ZASLUŽKA
Špargelj se vrača na naše kmetije
Špargelj (Asparagus officinalis L.) svet pozna že vsaj 4000 let in če so ga cenili že stari Egipčani, Grki in Rimljani, zakaj ga ne bi večkrat poskušali še mi? Tako si je verjetno mislila Liljana Deržanič iz Arnovega sela pri Brežicah, ko je lani okrog 60 arov veliko njivo zasadila s sadikami špargljev. 3.000 dveletnih sadik je kupila iz Italije, 3.600pa so jih vzgojili iz semen v enoletne sadike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Deržaničevi z nasadom nove kulture na svoji kmetiji računajo na zaslužek, pri čemer naj bi jim pomagalo predvsem to, da mora biti špargelj, ko ga daš v lonec, svež, to se pravi, ne starejši od treh dni.
Slovenci pojemo na leto povprečno le nekaj gramov špargljev, drugod po Evropi pa je ta zelenjava precej bolj priljubljena. Najboljši poznavalci in tudi največji ljubitelji špargljev so Primorci. Pri njih raste tudi divji špargelj, sicer pa je tudi večina od trenutno 10 ha slovenskih špargljevih nasadov v rodnosti prav na Primorskem, kamor radi zahajajo italijanski kupci. Medtem ko se je Deržani-čeva seznanjala s to kulturo, spremljala strokovno literaturo in obiskovala predavanja, je ugotovila, da so šparglje pred vojno gojili tudi v Posavju. Novakovi iz Brežine so imeli nasad v Vrbini, Fale-skinijevi pri Starem Gradu. Sadike so tudi tedaj dobivali iz Italije, zelenjavo pa so prodajali največ v
Zagreb, oskrbovali pa so celo Dunaj.
Za šparglje se je navdušila na radgonskem sejmu, se udeležila Dnevov špargljev, kjer je izvedela marsikaj o tem, kako se pripravi zemlja in kako se sadi. Zatem je navezala stike z Iztokom Vidicem, najboljšim poznavalcem špargljev pri nas, ter se vključila v Društvo pridelovalcev šargljev. Skupaj bodo lažje predstavili Slovencem to zelenjavo ter jih poskušali navdušiti zanjo, poleg tega pa so se že dogovorili, da bodo uporabljali enotno embalažo in nalepke za polkilogramske in kilogramske šopke.
Veliko ročnega dela
“Prednost pri gojenju špargljev je, da gre za trajni nasad, res pa je, da prva tri leta ni pridelka in da se reže šele 3. ali 4. leto. Težava je tudi v tem, da je treba sadike prvi dve leti ročno okopavati, čeprav upamo, da bodo tudi pri nas dovolili uporabo herbicidov, kot je v navadi v drugih državah. Šparglji so delovno intenzivna kultura, saj zahtevajo 1.500 ročnih delovnih ur na hektar nasada; 90 odst. vsega dela je s pobiranjem (rezanjem) poganjkov. Se vedno pa je manj dela kot s tunelsko jagodo,” sodi Deržaničeva, ki sicer goji tudi jagode in paradižnike.
Kako izgleda špargljev nasad? Razdalje med vrstami so za širino
traktorja, korenine špargljev, ki se širijo tudi do pol metra naokrog, pa se maja posadijo v 25 cm globoke jarke. Aprila mora pridelovalec nad korenino napraviti greben, da poganjki rastline rastejo pod zemljo. Ko se pokažejo iz grebena, se zemlja odgrne in šparglji s posebnim nožem porežejo. Nato se očistijo z vodo, odrežejo na 22 cm dolžine ter povežejo v šopke. Tako dobimo sveže beljene šparglje, bolj poznane kot beluše. Ti so milejšega okusa in vsebujejo manj grenčin kot zeleni ali vijolični šparglji, ki jih pridelamo tako, da pustimo poganjek rasti na svetlobi in ne pod grebenom zemlje.
Pri Deržaničevih so se odločili, da bodo rezali beluše. Obiranje špargljev traja ponavadi od sre-
dine aprila do srede julija, nato pa pridelovalec razgrne grebene in pusti rastlino, da odganja in požene steblo, ki ga je treba škropiti z bakrenimi pripravki. Jeseni se rastlina posuši in nasad pokosi, medtem ko se spomladi spet napravijo ^grebeni in delo se začne znova. Sparglji lahko ob primerni oskrbi na istem mestu rastejo do 20, pri intenzivnem rezanju pa okrog 12 let. Pridelek se giblje od 3 do 10 ton na hektar.
Poiskati kupce
Naprava hektar velikega nasada stane od 1,5 do 2 milijona tolarjev, cena sadike je 100 tolarjev. Deržaničeva je izkoristila državno subvencijo za napravo takega na-
• Dobre šparglje lahko pripravimo le, če dobimo v lonec povsem sveže. Če so ob pripravi stari več kot tri dni, so nitnati in žilavi. Pripravljamo jih lahko na različne načine, pomembno pa je, da pred pripravo spodnji del poganjkov olupimo in s tem odstranimo zunanjo vlaknato plast. Poznavalci priporočajo kuhanje v pokončnem položaju, in sicer v rahlo osoljeni vodi z dodatkom masla in ščepca sladkorja. Beluše kuhamo okrog 20 minut, zelene šparglje pa 10 do 15, odvisno od debeline poganjkov. Poganjke lahko uživamo presne, pripravljamo pa jih na različne načine. Največkrat jih srečamo kot prilogo, vendar se da iz njih napraviti tudi juho, omleto, rižoto ali odlične predjedi. Mladi poganjki so bogati z vitamini (A, B, C) in minerali (železo, fosfor, kalcij, mangan). Špargelj deluje kot blag diuretik in spodbuja delovanje ledvic in izločanje seča, lajša prebavo, pomaga pri delovanju jeter in zbuja tek. Vsebuje zelo malo ogljikovih hidratov, zato je odlična dietna hrana za sladkorne bolnike. Priporočajo ga tudi pri slabokrvnosti, kroničnem bronhitisu in po srčnih operacijah.
DRUGO LETO BODO REZALI BELUŠE - Pri Deržaničevih v Arnovem selu so lansko pomlad napravili nasad špargljev, naslednje leto pa boi ljubiteljem te zelenjave ponudili prve šopke belušev. Liljana (na sliki srea nasada) upa, da bo nova kultura prinesla kmetiji dodaten zaslužek. (rOto-B. D. G.)
sada, ki znaša 600 tisočakov za hektar nasada, poleg tega pa seje potegovala še za sredstva, ki jih občina namenja razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in je uspela pridobiti 125 tisočakov.
“Naslednje leto bomo obirali le malo, samo 14 dni v nasadu, kjer so dveletne sadike. Menim, da se da s šparglji doseči soliden pridelek in v primerjavi z drugimi panogami v kmetijstvu tudi nekaj zaslužiti. Povprečen pridelek je 40 dkg belušev po sadiki, na enem hektarju se nabere okrog 80 kg dnevno, en obiralec pa na dan nabere kakih 5 kg. Na Primorskem dosegajo za kilogram prodanih belušev na njivi ceno 10 mark, grosistična cena pa je bila lani 600 tolarjev. Naš cilj je, da bi prodajali čim bližje, ker so tako beluši najboljši. To je zdaj edini nasad tu
okoli, poskusno sta manjša nasa
da še v Metliki in pri srednji kmc' tijski šoli v Novem mestu,” je P° vedala.
Če bo šlo vse po sreči, bodo Arnovem selu še dolgo rasli šparg lji. Liljana že načrtuje nov nasa in si ogleduje primerne njive- z* naslednje leto bo njena dr“zl" nasadila še nove sadike, kako naprej, pa bo odvisno od pr° je. Zaveda se namreč, da bo tr ba potrošnike še seznaniti s spa glji, jih poučiti, kako se PrlPr?^ ljajo in jim povedati, kje in kdaj dobijo. Obiskati bo treba °*c0 . gostilne in restavracije, reklami ^ ti prodajo na domu. Ce belušev bo mnogoče prodati “na nl} ’ Deržaničevim ostane še: tržnic . Ljubljani, kjer so že zdaj s svoj
'■'“B^tušlCOORNir
MODERNA TRGOVINA S POGREŠANIMI LJUDMI
Nove vrste suženjstva se širijo po globalni tržnici
Če mislite, da je suženjstvo izginilo v 19. stoletju, se motite. Vzemite Afričanko Sebo, ki je zadnjih 14 let svojega mladega življenja prebila kot gospodinjska sužnja v Parizu. Ko jo je prejšnje poletje obiskal novinar časopisa The Guardian, mu je povedala svojo zgodbo:
“V Maliju me je vzgajala stara mama. Ko sem bila še majhno dekletce, je prišla k nam ženska, ki jo je moja družina dobro poznala. Vprašala je, ali me lahko vzame v Pariz, kjer naj bi bila varuška njenih otrok. Babici je obljubila, da me bo dala v šolo in da se bom naučila francosko. Toda ko sem prispela v Pariz, o šolanju ni bilo ne duha ne sluha. Vsak dan sem morala delati - čistila sem hišo, kuhala, skrbela za otroke in kopala ter hranila dojenčka. Delati sem začela pred sedmo zjutraj in končala okrog enajste zvečer. Gospa niso delali nič.”
Seba je postala sužnja, preden je dopolnila osem let. Tepli sojo, zaklepali in trpinčili. Ostala je neizobražena in brez stika z zunanjim svetom, razen v času, ko je morala v šolo in nazaj domov spremljati otroke svojih gospodarjev. Bolezni, težave z zobmi in celo puberteta so prišle in minile brez kakršnekoli zdravniške nege ali razumevanja. Ves njen svet je bil njeno delo.
Osvobodili sojo šele potem, ko ji je uspelo govoriti s sosedo. Ko je ta videla njene rane in brazgotine, je poklicala Francoski komite zoper moderno suženjstvo, kije s pomočjo policije vdrl v hišo in dekle zaščitil. Zdravniški pre-
fled je potrdil, da so jo mučili. Idaj živi v rejniški družini.
Njena zgodba bi bila dOvolj pretresljiva že. če bi bila edina, toda danes je v Parizu okrog 2000 hišnih suženj. In te so le kapljica v morju 27 milijonov sužnjev, kolikor ocenjujejo, da jih je po vsem svetu. Suženjstvo se širi, ker so sužnji danes cenejši kot kdaj koli poprej. Zakaj?
Eksplozija prebivalstva in gospodarske spremembe po drugi svetovni vojni so veliko množico ljudi v deželah v razvoju pahnile
v gospodarsko ranljivost. Ti revni podeželski prišleki na obrobjih velemest so neizčrpna zaloga po-
tencialnih sužnjev. Seveda sama preobljudcnost in revščina ne vodita v suženjstvo, toda če sta policija in vlada pokvarjeni, če ne vsiljujeta zakonov zoper ugra-
bitev in suženjstvo, je žetev sužnjev nemotena in bogata.
Po vsej jugovzhodni Aziji, Indiji, Pakistanu, zahodni Afriki in Braziliji suženjstvo velikih razsežnosti temelji na pokvarjenosti in sokrivdi vlade in policije. Ko policija proda pravico do uporabe nasilja, hkrati izda dovoljenje za lov na sužnje. V neprijazni globalni ekonomiji so sužnji sinonim za dobiček, nasilje pa zagotavlja, da jih je vedno na pretek. Suženjstvo še nikoli ni bilo tako dobičkonosno, kot je danes. Vzemimo jeklo, ki je med najuspešnejšim brazilskim izvoznim blagom v Severno Ameriko in Evropo. Pridobivajo ga iz železove rude in s pomočjo oglja, ki ga kuhajo sužnji v brazilskih pragozdovih. Po vsej zahodni Braziliji izsekavajo gozdove in les predelujejo v oglje. V ogljarskih taborih, obdanih z bodečo žico, dela na tisoče sužnjev, ki so jih z obljubami o zaslužku privabili iz revnih velemestnih predmestij na vzhodu Brazilije.
Miguel, ki je bil delavec v enem od takih taborov, pripoveduje, kako se je nekega dne pri njih pojavil človek, kije ponujal dobro plačano delo v zahodni Braziliji.
“Tovornjak je mimogrede napolnil z delavci,” pravi Miguel. “Ko smo se med potjo ustavljali, da bi natakali gorivo, nas je spodbujal, naj gremo v restavracijo in jemo, kolikor nam poželi srce, plačal pa da bo on. Ker smo bili vajeni lakote, si lahko mislite, kako smo jedli!
Ko smo prispeli v Mato Gros-so, so nas odpeljali več kot 80 km globoko v gozd. Taborišče je popolnoma osamljeno in do njega vodi ena sama cesta. Ko smo prišli tja, smo se znašli v strašljivih razmerah; še žival bi težko preživela. Taborišče je bilo obdano z bodečo žico in okrog njega so bili razvrščeni možje z orožjem. Tedaj nam je vodnik dejal: 'Vsak od vas mi dolguje veliko denarja.... za pot in vso hrano, ki ste jo na poti pojedli ... zato nikar ne pomišljajte, da bi jo poskusili mahniti od tod.”
S suženjskim delom ima vodja taborišča več kot stoodstotni dobiček. Lastniki zemljišč delajo
še večjega in v Braziliji so mnogi lastniki severnoameriške in evropske multinacionalne družbe. Jeklarne zato dobivajo cenene surovine. Mi, kupci po vsem svetu, pa po zaslugi suženjskega dela kupujemo poceni izdelke iz jekla.
Leta 1850 je povprečen suženj v Mississippiju, preračunano v današnji denar, stal okrog 60000 dolarjev, lastniku pa je na leto prinašal 5-odstotni dobiček. Bil je lastnina, s katero je bilo treba ravnati skrbno, naložba, ki je lahko pomenila dolga leta pridnega dela. To je predpostavljalo trajen odnos med njim in lastnikom ter določeno nego. Danes suženj ni vreden, da bi ga obdržali dlje, kot je nujno potrebno. Ob tako brutalnih spremembah so naše predstave o suženjstvu na mah zastarele.
Dandanes rasa nima veliko opraviti s suženjstvom. Sužnje izbirajo glede na njihovo ranljivost, ne po barvi kože; prav zato so najbolj ogrožene ženske in otroci. Današnje suženjstvo nima nobene zveze z legalnim lastništvom določene osebe, pač pa gre za popoln nadzor nad njo - s pomočjo nasi-
lja - zaradi gospodarskega izkoriščanja. V globalnem gospodarstvu je suženjstvo postalo sestavina
proizvodnega procesa.
Stroškovno nizko in sila dobičkonosno današnje suženjstvo se z globalizacijo neverjetno hitro razvija in vlade mu niso kos. Inšpektorji Združenih narodov, ki nadzorujejo oboroževanje, npr. preiščejo Irak, in če jih tja ne pustijo, dobijo podporo vojaških sil. Toda kje so moštva Združenih narodov, ki odkrivajo suženjstvo? Ameriška Agencija za preprečevanje trgovine z mamili za svoj boj porabi na milijarde dolarjev, trgovanje z ljudmi pa je deležno le neznatne pozornosti. Sedanja pravila Svetovne trgovinske organizacije ne predvidevajo sankcij zoper države, ki izvažajo blago, pridobljeno s suženjskim delom.
Novo suženjstvo je močan opomin, da svobodno trgovanje, ki prodira v globalno gospodarstvo, s seboj ne prinaša demokracije, spoštovanja človekovih pravic ali boljših življenjskih razmer. Ali sploh lahko razumemo, da sta v pločevini avtomobila, s katerim se vozimo, morda tudi znoj in kri anonimnega brazilskega ogljar-skega sužnja? Smo pripravljeni sprejeti dejstvo, da živimo v svetu sužnjev in si prav zaradi globalne trgovine tudi sami prisvajamo koristi njihovega dela? Mar besedna zveza globalna vas ne pomeni, da smo vsi prebivalci Zemlje sovaščani? Ko gre za tako umazane reči, Zemljani krepko zatiskamo obe očesi.
JANEZ PENCA (Vir: The Guardian)
HUMANITARNA AKCIJA
Za transportni voziček za Dona Maliča
“Vsako leto se v Sloveniji rodi za celo šolo prizadetih otrok. Se dvakrat toliko jih hudo zboli ali se jih ponesreči. Postanejo življenjsko odvisni od invalidskih in drugih pripomočkov. Njihovih potreb pa je veliko več, kot je možnosti v finančnih vrečah države, ”pravijo v Zavodu za humanitarno dejavnost Vid, kjer so v zadnjih letih z zbiranjem denarja pomagali že številnim, predvsem socialno šibkim družinam, ki imajo telesno ali duševno prizadetega otroka bodisi od rojstva ali pa po hudi prometni nesreči. Skupaj s starši se borijo, da nesreča ali bolezen ne bi ustavila otrokovega razvoja. S pomočjo pripomočkov otroci lahko nadaljujejo šolanje in so v stiku z vrstniki, z njimi pa razbremenijo tudi starše.
Za razliko od drugih podobnih društev je kranjski humanitarni zavod Vid organizacija, ki ni omejena le na pomoč pri določeni vrsti obolenja oz. prizadetosti, prav tako njihov krog delovanja ni le ozko krajevno omejen, ampak pomagajo pomoči potrebnim otrokom po celi Sloveniji. Lani so imeli več kot dvajset večjih akcij zbiranja denarja za nakup različnih invalidskih pripomočkov, nekaj akcij so uspešno končali že tudi letos, pravkar končujejo akcijo, v katero se je spomladi vključil tudi Dolenjski list, za nakup računalnika - komunikatorja za 12-letno Suzano Brčina iz Črnomlja. Te dni pa začenjajo novo humanitarno akcijo za nakup transportnega vozička za 12-letnega Dona Maliča iz Novega mesta.
Don Malič ima že od rojstva cerebralno paralizo s hudimi motoričnimi okvarami in je zaradi tega vezan na invalidski voziček. Vključen je v dnevno varstvo v Osnovni šoli s prilagojenim programom Dragotin Kette v Novem mestu, kjer ima svoj običajni invalidski voziček, za pre-
voz domov in za sprehode pa bi nujno potreboval transportni voziček, ki pa ga mama Saša, kije samohranilka, sama ne zmore kupiti. Po novem namreč zavarovalnica stroškov za dodatni transportni voziček ne povrne več, zato se je Maličeva po nasvetu dr. Hermine Damjan s Soče za pomoč obrnila na Humanitarni zavod Vid. “Prošnjo sem napisala, ker nisem videla nobene druge možnosti, Don pa bi voziček nujno potreboval. Nerada prosim, vendar ga sama ne zmorem kupiti,” je povedala mama Saša. Poleg Dona ima še hčerko Dolores, ki obiskuje novomeško gimnazijo in ji zelo veliko pomaga pri skrbi za brata. Toda Don je vse večji in težji in mama ter hči ga vse težje prenašata, trasport-ni voziček, ki je zložljiv, pa jima bi to delo olajšal.
Potem ko je mama Saša že v porodnišnici zvedela, da z njenim sinom ni vse v redu, je veliko prejokala. Ko je prišla domov, pa se je skupaj z njim začela boriti, daje kaj pojedel in že pri majhnem spoznala, da njen Don veliko razume, žal pa tega ne more povedati. Največji je lahko povedal in pokazal z ustnicami. Po podaljšani porodniški je bilo treba za Dona najti varstvo, saj je morala v službo. Da so še dobri ljudje na svetu, je Saša skusila že takrat, ko se ji je za varovanje otroka ponudila gospa Ida Žitnik, ki je bila tudi sama invalidka. Dona je čuvala do drugega leta in pol. Potem je bil preko vrtca vključen v družinsko varstvo pri Darinki Rončevič, kjer se je prav tako kot pri gospe Idi zelo dobro počutil. Čeprav je imela Saša pravico do 4-urnega delovnika do Donovega tretjega leta starosti, je ob njegovem sprejetju v družinsko varstvo začela delati polni delovni čas, predvsem zaradi premajhnega zaslužka.
Koje bil Don prevelik za vrti
moral v zavod v Vipavo, saj v p Q mestu ni poskrbljeno za vjL ^ji otrok s cerebralno parahzo- ^ pa se je začelo strašno muc	nj
dobje za domače in za -r^c-prenesel ločitve od domačin-	,
la je mama in njegova sestrica,	,g
je Don. To je bilo za Maličev	$
dolgo leto. Po enem letu Ji ^ pomočjo socialne delavke z meškega centra za socia**’ vviju-Estere Dvornik Dona usPv‘ ago-čiti v dnevno varstvo na OS -ulj, tin Kette. Tam se Don dobro p čeprav to zanj ni najpr,rn raz-varstvo, saj je edini s tovrs ^ vojno motnjo v oddelku, ve •„ Maličevi zadovoljni, da ga p£. lahko doma. V jeseni so pr f. ju odprli oddelek za dne^C’otnj« vo za otroke s težjo in tez>-inter P. v razvoju, ki spada pod Tjajjčevi usposabljanje in varstvo Ig, -e en upajo, da bodo kmalu odp rejet oddelek, kamor naj bi bi tudi Don.	,	x«vib	1,8
Ko smo bili pri Ma11 ejijivp obisku, je Don najprej sra fj. skrival svoj pogled, kasneJ. )eZejo jazno poslušal in pokazal, > aje priden in prijeten fant. Ma ja zelo pohvalila, povedala pa) , rDiii
in tudi /,*In nilkrit fant, S3J
da
DONU LE NAJLEPŠE DOMA - Zelo je navezan na mamo in sestro, ki pa sta tisto leto, ko je bil v zavodu v Vipavi, prav tako močno trpeli kol on. Na fotografiji je zadovoljen Don s svojo mamo. (Foto: J. D.)
•v J V j Ull Sv Z. VIV'
otroki iz bloka in okolice ^ imajo vsi zelo radi. “Ti t>*r prav gotovo imeli drugaC j^tet1 do invalidov, kot ga	kij0
ljudje danes," je povedala ‘ jedi,r najbolj zabolijo prezirljivi p 8 opazke brezčutnih ljudi. jao Še sreča, da je na svetu, j, dobrih ljudi, ki ljudem y . |ju<P pomagajo. Na pomoč do upajo tudi Maličevi. Dim staH°' namreč še vedno odplaC J a jt vanje v bloku, pred krJ ja la morala zamenjati tudi av
  -----------------------
• V humanitarno akcij0 z jVod’ denarja za Donov transpor |js|. ček se vključuje tudi D° c .
Vsi, ki bi Donu in "J®*5 r radi pomagali, lahko de yjp šf' žejo na žiro račun zavo< y0jl 51500-603-33738, s pnP's yoaj£i* ček za Dona. Transpor n u stane okrog 300 tisoč .j |is poteku akcije bo D° ...nnP- j sproti poročal. Donova ynapff vsem dobrim ljudem 1 zahvaljuje.	___
------------------------~\cveda“ji
ko z njim prevaža Dona, ^ je
s pomočjo kreditov. V smz j * £
novomeški policijski P C^P w
dela kot administrator ‘-j ja
njena plača ni velika, pj* PiroW'
z njo lahko skrbela za o •	>
bi bil Don zdrav.	p08
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do 1 morfbltnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 15.VII
SLOVENIJA 1
L40- 1.40 Teletekst j™ Vremenska panorama c zn ",re*)rno8r>v> konjič, risanka ™ V telovadnici,nadalj.
•0.25 Tedenski izbor Zgodbe iz školjke
10.55 Otroška oddaja
j j-05 Boj za obstanek, angl. serija, 9/12
11.55 Druženje in praznovanje, serija, 10/10
n nn i Po s'e0e0 ritma, serija, 2/6 ‘,'00 Poročila *L25 Tedenski izbor Po klobukom 14.15 Intervju
15.05 Delo na črno z gospo Deso is m m ® Nenadoma Susan, naniz.
»JU Slovenski utrinki ' 00 Enajsta šola
ISnn Moi Prijaj Piki Jakob, 3/7 «•00 Obzornik
• 0 Spoznavajmo, amer. serija, 3/8 '■‘5 Risanka
^05?Sik’Vreme’ŠP°rt
100 c'fkus Montyja Pythona, angl. serija
S Turistična oddaja
22 50 rl!?evi’kultura’ kport 21 rn 2 ljlve s|ikea
“rane Rončel izza odra
SL°VENIJA 2
9 Oo V
bor- vrjmenska panorama -10.05 Tedenski iz-13'it inči™®’*d3b Wildbach,nem.naniz.,7/ ki'l2 in {Ttremne avanture;11.45 Filmski tri-13 05 e e pa n'’ 5duke Pa ne> TV nadalj.; n. v«t poroča -13.35 Euronevvs ■ 14.50
17 3(i'pa 'c115 Kolesarska dirka po Franciji -nanij °,r:„eniii' 10-05 Doktor Finlay, Škot.
20 00 Mu« Kol°Sreie' 19'30 videorin8 ‘ avans,, ?!nova scena - 21.05 Ekstremne Med n" 2® filmski triki - 22.00 Poseben nadai; ’ &' 5" Sovražnikov soražnik, Šved. 5« -0.40 Aliča, evrop. kult. mag.
kanal a
Oradv^fu3' Mork 'n Mindy, naniz. - 8.30 • Jo ni J’ um- naniz. - 9.00 Oče Dovvling, naniz. nadali ni!03 src’ P°nov' ' "-00 Nemogoče. Dtužinšl! °dldop '-13'30 0prah show'14'30
"Mali i c fl5eve’ nan'z- • 15-00 Sinovi in hčere, nadai' 'ir™ 0prah show' !7'°° Kraljira src, Ne m 'J.6;00 Korak za korakom, naniz. -18.30 19307m ,nan'z ■ '0 00 Sam svoj mojster -cev. 22,!nkar'ie' 20.00 Film po izbiri gledal-tiinai„; ‘ roi.ekt dojenček, film - 0.10 Petek ga. naniz. -1.00 Nemogoče, naniz.
PrtduklT?'; 17'30 Risanka-18.15 Iz Novice - to i TV ’ '0-50 Rezerviran čas -19.00 24 n, 'ir Tedenski kulturni pregled -19.30 poznate, ki Kontal£lna oddaja ■ 20.40 Nas Nore.! j Novice ■ 21'15 Tedenski kul-itačem i® e,' 2'-2d Litijski mozaik - 21.45 Ta u enti<a, 2. oddaja “TV !
8.2o T
10.30pn!P?rled" 0-30 Dobro jutro, Hrvaška -^Kdostniti! *d'4® Kraljestvo divjine -11.30 Obala so„' 'Zp°Vedi' 12'°° Por°dila'12'35
S« dekSaZahoda (seri'a)'13,25 L'b°g° ‘isiični (Senja)' 1410 Por°oila ' 15.15 (serija) - m$az'n ' '5-15 Prof. Poopsnagle *)-lll<7i .Por°eila -17.25 Ivanhoe (seri-jjtie1Q ,lat'otok (dok. oddaja) -18.50 Kolo Sovn j n	ynik, vreme, šport - 20.10
^'2l.45n°®astva (d°k- serija) '21.10 Izziv, ■ 0 2n ppazova'nica - 22.15 Vohuni (franc. " et m'nut nežnosti (dramal
'3.00 Tv l
S (filmi0 nar ’ *5''5 Zabava z Dikom in ® Huni' "fieel odkritij (dok. serija) -'*%)• llrvui1®™3" 'd-25 Prijatelji (hum. Se šnn„ 5,Ivaška danes -19.30 Dnevnik, v i'2l,2llp Kyiz • 20.25 Čarovnija (se-Mierija). rf?; tujca (serija) - 2130 Dosjeji ^	35 Obalna straža (serija)
16.VII.
sl^Telelebi’
Iv Srebl!nska Pannramn
JdeSi°n),Č’riSanka
0.50 vVa,teliPiki Jakob, 3/?
10 k n-1Dvadnici, nadalj.
'0 20 M,Sanka
It 12.05 ca “n^ni vročini, drama, 2/3 1(J Pbroij|POZnavalmo'"’(k)k' serija, 3/8
,<0fc,ki izbor , lS'Veslike
k°° 23. m H°d0made
llo? MosioVj1‘lri’dni mladinski festival v Celju
h oJfi grafit >S.l0 ^mik
!j<talCC’d0k'serija'5/13
S S a
Sl ru.0lme v velemestu, amer. naniz kultu
Cjpmidub
pT-nnt
»i erala Slovenics na gradu Dobrovo
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Doktor Finlay, Škot. naniz.; 11.20 Euronevvs; 12.15 Ekstremne avanture; 12.40 Filmski triki; 13.05 Camila, kanad,-angl. film; 14.40 Aliča, evrop. kult. mag -15.10 Kolesarska dirka po Franciji -15.55 Košarka -
17.30 Po Sloveniji -18.05 Popolna tujca, naniz. -18.30 Simpsonovi -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Danes in nikoli več - 20.05 Pustolovščina Okavago, franc. dok. serija -
21.00 Nebeška bitja, novozeland. film - 22.40 Red in zakonitost, amer. naniz., 7/22 - 23.25 Koda 10-07, kan. nadalj., 5/8
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Oče Dovvling, naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Nemogoče, nadalj. -12.00 Atlantis -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Sinovi in hčere, nadalj. -16.00 Oprah show -
16.50 Bravo, Maestro -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -
19.30 Skrita kamera - 20.00 Pošoljka smrti, film
- 21.40 Kvantni skok, naniz. - 22.40 Ainvolf, naniz. - 23.30 Petek trinajstega, naniz. - 0.20 Nemogoče, naniz. -1.20 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi -18.40 Kulturni pregled -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Video Millennium, 1. oddaja
HTV 1
8.20Tvspored - 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.40 Kraljestvo divjine -11.30 Mladostniške izpovedi-12.00 Poročila -12.35 Obala sončnega zahoda (serija) -13.25 Ubogo bogato dekle (serija) -14.15 Veliki svetovni pisatelji -15.15 Živa resnica -16.15 Ferris Bueller (serija) -17.10 Poročila -17.30 Ivanhoe (serija) -18.15 Ne daj se, Floki (serija) -18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Velo misto (drama) - 21.45 Foxov filmski večer - 23.35 Opazovalnica - 0.00 Nočna straža: Roseanne show (serija); J.A.G. (serija); Sedmi element; F.T.W. (film)
HTV 2
15.10 TV spored -15.30 Film -17.15 Svet odkritij -18.05 Hugo, tv igra -18.35 Prijatelji (serija) -19.00 Hrvaška danes -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Zakon v L.A. (serija) - 21.20 Lepa naša
SOBOTA, 17.VII.
SLOVENIJA 1
7.05 - 3.00 Teletekst
8.00 Zgodbe iz školjke
8.30 Cofko cof, ris. naniz.
8.55 Pod klobukom
9.55 Poslednji dinozaver, 2/27 10.20 Coprnica 22ofka, sloven. film
11.40 Caroline v velemestu, amer. naniz.
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.15 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.30 Prisluhnimo tišini 14.00 Petka
15.15 Splendor, italij. film
17.00 Pomp
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu 18.35 Ozare
18.40 Svet čudes, avstral. serija, 12/13
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
19.55 Utrip
20.15 Kdo je na vrsti, amer. humor, serija
21.00 22. festival MMS 99, prenos
22.40 Obiskali smo...,franc. dok. serija,1/12
23.30 Poročila, šport
23.50 MMS 99, razglasitev
0.20 Življencjc z Rogeljem, amer. naniz., 16/20 0.40 Innocence, kanad. nadalj., 1/4
1.30 Poison Ivy I., amer. film
SLOVENIJA 2
8.45 Videoring - 9.10 Črni in beli, Šved. nadalj., 3/6 - 9.40 Učitelj, franc, nadalj., 3/18 -10.25 Igre brez meja -11.45 Davov svet, amer. naniz. -12.10 Pearl, amer. naniz. -13.00 Euronevvs -15.05 Kolesarska dirka po Franciji -17.25 Teniški magazin -17.55 Košarka -19.30 Videoring - 20.00 Noro zaljubljena, amer. naniz. - 20.25 Hišni svetnik, amer. film - 22.20 Cik cak - 22.50 Sobotna noč - 0.50 Srhljivo, avstral. naniz., 12/12
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. -
10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Očka major, naniz,
-11.00 Charles je glavni -11.30 Brooklynski most, naniz. -12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Pot v raj, naniz. -14.00 Sneguljčica in sedem palčkov, film -16.00 za vrati palače, film -
18.00 Odklop -19.00 Lovec, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, naniz. - 21.00 Mreža, naniz. - 22.00 Razgaljena resnica, film - 23.40 Cestni bojevniki, naniz. - 0.40 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-16.50 Videoboom 40-17.45 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Video Millenium, 1. oddaja -19.00 Novice - 19.30 24 ur -
20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za uho in oko
- 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop
HTV 1
8.40 Tv spored - 8.55 Poročila - 9.00 Povver Rangcrs (serija) - 9.25 Ulica Sezam (serija) -10.25 Otroški festival -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Ekhaja (se-
rija) -13.15 Roseanne show -14.50 Film -16.30 Informacijski mozaik -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Drama - 21.30 Jacknife (film) - 23.15 Opazovalnica - 23.40 Nočna straža: Iskanje gospe But-terfly (film); Končni udarec (film)
HTV 2
14.05 Tv koledar -13.30 Črno-belo v barvi -15.00 Sodobnik: Edo Murtič -16.00 Glasbena oddaja -16.30 Na zmajevi poti (film) -18.20 Hišni prijatelji -19.30 Dnevnik, šport, vreme -
20.10 Dok. serija - 21.05 Posnetek koncerta -
22.10 Svet zabave - 22.40 Gospodarji časa (dok. serija) - 23.30 Pearl (hum. serija)
NEDELJA, 18.VII.
SLOVENIJA 1
7.05 - 1.05 Teletekst
8.00 Živ žav
Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja
8.25 Risanke
9.10Telerime
9.15 Pika Nogavička, Šved. naniz.
9.50 Ozare
9.55 Nedeljska maša
11.00 Povodni raziskovalec, dok. serija
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.10 4x4
13.40 Tedenski izbor
Kdo je na vrsti, amer. humor, serija 14.05 22. festival MMS 99 15.30 Leteči cirkus Montyja Pythona, hum. serija
16.00 Dopolnilni program
16.30 Ljudje poleg nas
17.00 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Alpe-Donava-Jadran
18.40 Po sledeh ritma, angl. glasb, serija 19.15 Risanka
19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Delo na črno z gospo Deso
21.00 Nenadoma Susan, amer. naniz.
21.30 Očetje in sinovi 22.25 Poročila, šport
22.45 Večer z Marlene Dietrich, angl. glas. oddaja
23.35 Po sledeh ritma, angl. glas. oddaja SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring -
9.30 Emily z mesečeve domačije, kan. naniz., 4/ 13 -10.20 Davov svet, naniz. -10.45 Murphy Brown, amer. naniz. -11.10 Cik cak -11.40 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski -12.25 Motociklizem VN Nemčije -15.55 Motokros -
16.55 Euronews -18.40 Odprto prvenstvo Slovenije v golfu -19.10 EP mladincev v kajakih in kanujih -19.30 Videoring - 20.00 Moll Flanders, angl. nadalj., 1/4 - 20.55 Nacisti: Svarilo iz zgodovine, dok. serija, 5/6 - 21.50 Šport v nedeljo - 22.20 Nebeška bitja, novozeland. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Očka major, naniz. -
11.00 Charles je glavni -11.30 Brooklynski most, hum. naniz. -12.00 Prijatelja v krilu, naniz. -12.30 Stilski izziv-13.00 Pot v raj, naniz. -14.00 Stara čudaka, film -15.50 Klik: Pravdarji, hum. naniz.; Katie Joplin; Atlantis; Polno na poročila, hum. naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Apollo 11, film - 21.40 Stilski izziv - 22.15 Prepovedani spomini, film - 0.00 Nezgodni oddelek, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodar-. ji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 19.VII.
SLOVENIJA 1
7.40- 1.20 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanki
9.25 V telovadnici, braz. nadalj.
10.20 Raziskovalec, dok. serija, 5/13 11.10 Na vrtu
11.35 Svet čudes, dok. serija, 12/13
12.05 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Žrcalo tedna
13.00 Poročila
13.15 Coprnica Zofka, slov. film 14.50 Tedenski izbor
4x4
15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Taček
17.20 Pika Nogavička, Šved. naniz.
18.00 Obzornik
18.10 Človeško telo, dok. serija, 2/8
19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem naniz., 7/26
21.00 Dosje
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.45 Inšpektor Morse, angl. film
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, naniz.; 12.25 Simpsonovi; 12.50 Pustolovščina Okavago, franc. dok. serija; 13.45 Nacisti - svarilo zgodovine, dok. serija -16.10 V dobrem in slabem, angl. film -17.00 Po Sloveniji -17.30 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -18.05 Snežna reka, naniz. 2/26 - 19.00 Ljubimkanja in nogomet, angl. nadalj., 3/6 - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.20 Noč z Dickom, naniz. - 22.55 Brane Rončel izza odra
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Oče dovding -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -
12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -
14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Sinovi in hčere, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Življenjske zgodbe, film - 21.40 Kupid, nadalj. - 22.30 Petek trinajstega, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.20 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve -
19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Potujte z nami - 21.50 Brez šminke
TOREK, 20.VII.
SLOVENIJA 1
7.40 - 1.55 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanka
9.35 Radovedni Taček
9.55 Waynove dogodivščine, naniz., 7/26
10.20 Otroška oddaja
10.50 Človeško telo, dok. serija, 3/8
11.40 Ljudje poleg nas
12.10 Gozdarska hiša Falkenau, naniz., 7/26
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama
14.25 Tedenski izbor Dosje
15.15 Inšpektor Morse, angl. film
17.00 V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 3/13
17.25 Azil, norv. nadalj., 3/14
18.00 Obzornik
18.10 Frostovo stoletje, amer. dok. serija, 5/13
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Župnik za deset tednov, naniz., 18/20
21.00 TV konferenca
22.00 Odmevi, šport
22.50 Na sončni vročini, angl. drama, 3/3 0.35 Palete, dok. naniz., 2/7
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, naniz.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Ljubimkanja in nogomet, angl. nadalj., 3/ 6 -15.45 Kino Splendor, ital. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Tropez, nadalj., 17/26 -
19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Kolesarska dirka po Franciji - 21.00 Območje smrti, amer. dok. oddaja - 22.00 Tretja ženska, hrv. film - 23.45 Svet poroča - 0.15 Murphy Brovvn, naniz.
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Oče Dovvling, naniz. -
10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Atlantis -13.30 Oprah show -
14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Sinovi in hčere, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -
18.30 Ne mi težit, naniz. - 19.00 Sam svoj mojster -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop -
21.00 Povračilo, film - 22.50 Petek trinajstega, naniz. - 23.50 Nemogoče, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.15 Šport -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Dežela senc 1. del, film - 21.30 Novice - 21.45 Rezerviran
čas
SREDA, 21.VII.
SLOVENIJA 1
7.40 - 0.40 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanka
9.30 V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 3/13 9.55 Azil, norv. nadalj., 3/14
10.20 Frostovo stoletje, serija, 5/13 11.10 Omizje
12.05 Župnik za deset tednov, naniz., 18/20
13.00 Poročila 14.15 Tedenski izbor
Ljudje in zemlja
15.05 Palete, dok. naniz., 2/7 15.35 Pomp
16.30 Obzorje duha
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 Boj za obstanek, angl. serija, 10/12
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Grafika 1999
23.25 Koncert za violino in orkester v D-duru SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj., 16/26; 11.20 Območje smrti, dok. oddaja -12.10 Euronews -13.00 Danton, polj.-frnc. film -15.15 Kolesarska dirka po Franciji -17.25 Šport -18.05 Wildbach, naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Atletski miting - 22.00 Punkovski odvetnik, nizozem. film
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Oče Dovvling, naniz. -
10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Sinovi in hčere, nadalj. -16.00 Oprah show -
17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera -
20.00 Angeli na igrišču, film - 21.30 Sever in jug, nadalj. - 22.30 Petek trinajstega, naniz. -
23.30 Nemogoče, naniz. - 0.20 Danyjeve zvezde
VAS KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Dežela senc, ponov. film -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Potujete z nami - 20.35 Taje študentska - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.45 Andrenalin za vsak dan
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
s Trdinovega vrha^l na kanalu TI
RADIO V BREŽICE
95,9 MHz
RADIO MAX 88,9 FM 87,6 FM
Verjemj|e ali ne
-JE-
3>
OGNJIŠČE
£	
	JP
NAGRADE V NOVO MESTO IN LJUBLJANO
Žreb je izmed reševalcev 26. nagradne križanke izbral Mileno Kumer in Blaža Brulca iz Novega mesta ter Andreja Uhana iz Ljubljane. Kutnerjevi je pripadla denarna nagrada, Brulc in Uhan pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 26. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 28”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 26. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 26. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SARAVAK, OPIRALO, SOLITER, DESA MUCK, OST, AS, STANKO, NIKA, VANDALI, RN, ANAA, ARARAT, RAN, STATIKA, ORALO, DAMAR, GOSAK, ARARA.
NAGRADNA KRIŽANKA 28
AVTOR:
JOŽE
UDIR
KOVINA (C u)
RIMSKI
BOG
LJUBEZNI
PRISTANIŠČE V MANDURIJI (TUDI DALI AN)
POIZKUS UMORA IZ POLITIČNIH RAZLOGOV
KRAŠKO
VINO
VRSTA
PAPIGE
SLADKI
TROPSKI
KROMPIR
NEPROFE-
SIONALEC
IME
■ZELENEGA'
GOŠNIKA
ČREVESNO
OBOLENJE
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
SUKANEC
ZA
KRPANJE
REALNI
(STVARNI)
PREDMETI
IZREZAN DEL
KDOR IMA OPRAVKA Z ZVERINAMI
PREZADOL-ŽENEC, KI JE NAPOVEDAL STEČAJ
ENOOKI
VELIKAN
VULKAN NA SICILIJI
RAZLOG,
VZROK
ZAKAJ
x PRAOČE ČLOVEŠTVA
ORIENT. PRAŠEK ZA LASE
MAKEDONSKI
PESNIK
(KOČO)
VEČJI
KOS
LESA
DOMAČE
ŽENSKO
IME
TRČENJE
IME ANGLEŠKEGA IGRALCA GUINNESSA
DESNI
PRITOK
VOLGE
MANJ.OTOK V JADRAN. MORJU
KEM. SIMBOL ZA ALUMINIJ
ZAPOREDJE
ZNAKOV
PRITRDIL-
NICA
VREDNOSTNI PAPIR
MESTO NA JUGU MADAGASKARJA
SPOJINA KISIKA S KOVINO
NAKUPO-
VALNA
TORBA
INDIJSKO MESTO OB GANGESU
“Cool” počitnice na Prevolah
Program primeren za vse ostale
PREVOLE - Sedme Raglji-ne počitnice, ki sta jih pripravila Radio Slovenija in Osnovn šola Prevole, so se končale. V dveh skupinah, v katerih je sodelovalo preko 150 učencev in vodičke Petra, Barbara, Sergeja, Tjaša, Katarina in Mojca, so otroci zelo uživali. Spoznavali so domače kraje, izdelavo zobotrebcev, brezovih metel, domačega masla, videli Dolenjsko z zraka, raftali in plavali v Krki, nabirali gobe in šli v pragozd v Kočevje, vmes pa so imeli še kakšno predavanje in modno revijo.
Čudovite počitnice, program pa primeren za vse otroke, ki so prestopili prag te šole. In kdo še skrbi za nemoten celodnevni program? Ne, ni mogoče zapisati vseh, ki so zaslužni, da so se Ragljine počitnice “prijele”, vsekakor pa sta na prvem mestu Tanja Pirš in ravnatelj Jože Hribar.
Delovno razpoloženje ni ponehalo niti med deževjem, kaj šele zaustavilo neutrudne vodičke. V tem času so pripravile vrsto delavnic, risali so z ogljem, delali zapestnice, izdelovali panjske končnice, imeli glasbeno gledališko in plesno delavnico. Kako prijazno je na Prevolah, pa so povedale:
Maja Jaklič in Katja Avsenik
(OŠ Vavta vas): “Sva članici skupine Hanzaplasti. ,Ful’ dobro se imava, žal nama je le, da je čas hitro minil. Danes smo imeli igre brez meja, kjer smo se
ka: “Tu sem kot vodička že tretje leto. Veseli me delo z otroki, rada sem z njimi in mislim, da besede dolgčas niso poznali. Organizirali smo modno revijo, srčkov ples, tombolo, prevoliado, imeli razstavo gob, obiskali so nas umetniki, novinarji in domačini, v soboto pa smo vsi skupaj pripravili Ragljo, na kateri so se predstavile vse skupine.”
S. MIRTIČ
Hanzaplasti uvrstili na tretje mesto, takoj za Luzerji in Re-perji. Veliko je tudi nastopov raznih glasbenih skupin, tako smo poslušali dvojčici Vesno in Vlasto, najmlajši ansambel Mačkoni, romski ansambel, plesalke iz Novega mesta itn.” Tinka Muha (Slovenske Ko-
njice): “Sem v skupini Luzerji. Imamo se zelo fajn. Bili smo v Županovi jami, izbirali smo miss in mistra, imeli modno revijo, skratka na Prevolah mi je zelo všeč.”
Mojca Papež iz Hinj, vodič-
Servis bolj dostopen
V Avto Kočevju so odprli Info center, ki bo deloval v okviru servisa motornih vozil - Sprostili napetost ob DDV-ju
“Šentjernejčani smo potrpežljivi”
Tako pravijo ob zagatah pri prenovi
ŠENTJERNEJ - Miren in prijazen podeželski kraj je znan po konjskih dirkah in petelinu, v zadnjem času pa tudi po obvozu, ki je posledica temeljitega prenavljanja Šentjerneja. Res je, da bodo nov most, sodobnejša kanalizacija, pločniki, semaforji v večjem križišču in ostale olepšave posodobili kraj, vendar to pomeni za sedaj kar nekaj odrekanja. Mojih sogovornikov to ne moti. Kaj pa vas?
Marijana Korenič, Gorenja Gomila: “Težave seveda so, vendar računamo, da bo potem lepše. Veijetno bo trajalo kar nekaj časa, vendar se moramo tudi odreči nekaterim stvarem, ker bo potem Šentjernej verjetno bolj podoben sodobnim mestom.” Andrej Stritar, Stara vas: “Nimam še avtomobila, zato me obvoz ne moti. Prenova pa je bila potrebna.”
K.S. Maharovec: “Tako mora biti. Če hočemo kaj imeti, moramo tudi potrpeti. To je bilo že dolgo v načrtu Šentjerneja, vendar je današnja administracija počasna in komplicirana.”
Kakorkoli že, to poletje bo še zelo vroče, predvsem za delavce, ki se bodo trudili, da bo Šentjernej lahko avgusta pozdravil turiste in druge obiskovalce v povsem novi luči. Dobro se zavedajo, da v takšnem neredu res ne morejo praznovati Jernejevega, največjega praznika svojega kraja.
MOJCA RAPUŠ
KOČEVJE - Mehanična delavnica za popravila tovornih vozil, ki posluje v okviru družbe Avto Kočevje kot samostojni profitni center, dela predvsem za eksterni trg - Stojno, Elektro, Telekom, Slovensko vojsko in druge prevoznike. Z dobičkom, ustvarjenim na tem trgu, so konec lanskega leta v prostorih Avto Kočevja uredili servis motornih vozil, prejšnji četrtek pa so za njegove potrebe odprli še Info center.
Ker se servis za osebna vozila, ki se poleg osnovne dejavnosti ukvarja tudi s prodajo pnevmatik in posredovanjem pri prodaji osebnih vozil, nahaja v notranjosti 12.000 kv. metrov obsežnega kompleksa Avto Kočevje, so se v sodelovanju z Autocommercom iz Novega mesta odločili, da bodo ob vhodu v podjetje odprli razstavni prostor Mercedesovih vozil. V ta namen so preuredili prostor nekdanje linije za tehnične preglede motornih vozil, ki je bil z izjemo krajšega časa, ko so ga uspeli oddati v najem, prazen že vse od leta 1994, ko je Avto Kočevje preneslo opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil na novo bazo AMZS v Kočevju.
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
8. julija ob 18.45 se je 49-letni E. D. iz Krškega z osebnim avtom vozil na relaciji Ljubljana-Obrež-je. Zaradi prekratke varnostne razdalje ni uspel pravočasno zmanjšati hitrosti. S sprednjim delom je trčil v pred seboj vozeči avto 36-letnega M. B. iz Banja Luke. E. D. je nato zapeljal na levo stran, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal Ž. S. iz Zagreba, ki kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Dve osebi sta bili hudo telesno poškodovani, materialna škoda je preko milijon tolarjev.
• Če bi tiskali samo koristne knjige, bi tiskarji propadli. (Voltaire)
“Odpeljal jih bom za 1.000 tolarjev”
Pobuda v skrbi za čisto okolje
“Naše” je razen domačega dvorišča tudi okolica, torej vasi, mesta, hribi, planine, doline, kar dokazujemo, ko se tam sprehajamo ali nahajamo iz drugih razlogov. Naše pa je le za trenutek, saj brez ovir vržemo na tla bananin olupek, prazno škatlo, česar ne potrebujemo več. Pogledamo, če nas kdo ne vidi in storimo, kar hočemo.
Takoj po preselitvi v Kobile smo imeli jeseni 1995 sestanek vaške skupnosti Kobile-Ivandol (prebivalci Nemške Gore niso bili obveščeni). Zaradi smeti je trajal sestanek kar dolgo. Nekateri so zadovoljni, če smeti zmečejo v jame, eni jih zapeljejo v sosedov gozd, drugi kurijo na prostem. Vse zgori na dvorišču ali robu parcele: stara oblačila, plastične steklenice od olja in škropiv ter druga navlaka. Nekaj zgori, se stopi, drugo še nekaj časa tli. Znebijo se stare šare, a ne vedo, koliko pri tem onesnažujejo zrak in odišavijo sosedovo perilo. Treba je celo zapreti okna, ker vdira vonj tudi v prostore. Preden zakurite, pomislite na svoje zdravje in zdravje drugih!
Vsem, ki še vedno kurite smeti doma, ker jih nimate časa odpeljati na občinsko odlagališče - kuri se v Kobilah, Dulah, Leskovcu (Trg borcev), pa še kje - predlagam: obvestite me, odpeljal jih bom za 1.000 tolarjev, če jih bom nalagal, pa še za steklenico piva več. Imeli boste čisto dvorišče in zrak, nihče vas ne bo grdo gledal. Upam, da se strinjate, da je zrak osnova za življenje, ker nismo ribe ali žabe, ki se lahko umaknejo pod vodo.
ALOJZ ŠR1BAR Kobile 3/A Leskovec
♦ Boj za demokracijo ni le prizadevanje za človeka vredno duhovno ozračje, je boj proti izkoriščanju in zatiranju, boj za človeka vredno življenje. (Močnik)
• Če se ne bomo naučili biti samostojni, bomo svojo samostojnost prej ali slej izgubili. (Bučar) . Javno mnenje je odmev objavljenega mnenja. (Schmidt)
NEUPOŠTEVANJE
PREDNOSTI
BRESTANICA - 28-letni A. M. s Senovega se je 30. junija ob 21.45 pripeljal po Titovi cesti iz smeri Brestanice in zavijal levo proti parkirnim prostorom. Pravilno, po svojem vozišču, je naravnost pripeljala 14-letna voznica kolesa z motorjem znamke Tomos APN 6S U. M. iz Senovega s potnikom 16-let-nim D. H. Trčila sta v avto in palda po tleh. Iz posode za gorivo kolesa z motorjem je odpadel pokrovček, gorivo jd poškropilo voznico, prišlo je do požara in del kolesa je zgorel. Voznica, ki je nosila varnostno čelado, je bila hudo telesno poškodovana, dobila je opekline po celem telesu, in so jo prepeljali na Klinični center v Ljubljano, kjer je ostala na zdravljenju. Njen sopotnik je dobil udarce in pretres možganov, zdravi se v novomeški bolnišnici.
HARMONIKAŠI ENAJSTIČ V HINJAH
HINJE - Vse od leta 1988, ko so domači gasilci, na pobudo Alča Babiča, organizirali prvo tekmovanje harmonikarjev, gre za pravo kulturno prireditev. Tlidi letos so prišli harmonikaši iz cele Slovenije in pokazali solidno znanje. Najtežje delo je imela komisija pri najmlajših v starosti do 15 let, ker je bila skupina zelo dobra in močna. Prvo mesto je osvojil Janez Lekše, drugo Jernej Kolar in tretje Indira Simonič. V skupini do 30 let je bil prvi Andraž Kamnar iz Ljubljane, drugi Matej Pečan in tretji Dejan Vene. V skupini nad 30 let je bil po mnenju komisije najboljši Metod Bradeško iz Polhovega Gradca, drugi Brane Jankovec in tretji Anton Pelc. Najstarejši sodelujoči je bil 64-letni Franc Škufca. Pokale najboljšim in priznanja sodelujočim sta po-delila župan žužemberške občine Franc Škufca in predsednik PGD Hinje Ciril Papež.
Otvoritev Info centra, kot so poimenovali razstavni prostor, v katerem bodo na voljo vse potrebe informacije o prodaji vozil Mercedes serije A, C, Vito in Smart, za katere je bila ob otvoritvi organizirana testna vožnja, so združili s pričetkom nove prodajne akcije gum servisa motornih vozil, ki bo tako kot prva, ki se je končala konec maja, trajala mesec dni. Da je bila otvoritev prav 1. julija, pa je bil delno razlog tudi v DDV-ju, saj, kot je ob otvoritvi povedal direktor Avto Kočevja Ladislav Lenassi, so želeli sprostiti napetost, ki je prvi dan uveljavitve davka na dodano vrednost vladala domala povsod.
M. LESKOVŠEK-SVETE
BODITE HUMANI DO ŽIVALI!
Letošnji prvi poletni dnevi so bili precej hladni, zato je gotovo zeblo tudi številne mucke, ki sojih ljudje, tako kot že mnoga leta doslej, prav v tem času v Črnomlju brezsrčno odvrgli iz avtomobilov. Verjetno mislijo, da se tako na najbolj enostaven način znebijo “neprijetne nadloge”. Odvrženi mucki neusmiljeno mijavkajo med stanovanjskimi bloki in hišami, ljudje pa jih ne morejo vzeti pod svojo streho. Marsikdo jih iz usmiljenja vsaj nahrani, v mestu pa se povečuje trop mačk brez doma. Zato apeliram na lastnike muckov, naj jih ne odmetavajo na tak način, saj to ni rešitev za nebogljene živali. Bodite humani in ne prepuščajte kruti usodi živali, ki so vaša last in ste zanje odgovorni!
VIKA LOZAR Črnomelj
GROZIL POLICISTOMA
KRŠKO - Osumljenega 44-let-nega B. B. s Senovega je 5. julija ob 20.45 pri vožnji z osebnim avtom ustavila policijska patrulja. Polcista nista mogla izvesti uradnega postopka, ker se je voznik zaklenil v avto, v katerem je imel dva večja psa, in jima grozil, da ju bo ustrelil - B. B. je že od prej osumljen streljanja. Na kraj je prišla še dodatna patrulja policistov in po daljšem prepričevanju so B. B. le odpeljali na policijsko postajo. Tam so ugotovili, da je imel v potovalni torbi doma izdelano puško kal. 7,9 mm s skrajšano cevjo in kopitom z nabojem v cevi ter še 13 nabojev. Orožje so zasegli, sledi kazenska ovadba.
SEMINAR O DOBROTAH IZ KMEČKE PEČI
DOLENJSKE TOPLICE -K2M, agencija za turizem in razvoj iz Dolenjskih Toplic, je v letošnjem letu začela s programom seminarskega turizma in to s temami, o katerih do sedaj ni bilo seminarjev. V aprilu so začeli s seminarjem o spoznavanju in pripravi zelišč, 16. oz. 17. julija pa bodo na turistični kmetiji Pucelj v Žužemberku začeli s seminarjem z naslovom “Dobrote iz kmečke peči mame Terezije”. Na prvem seminarju se bodo udeleženci najprej naučili speči kruh, na ostalih pa bodo pekli tudi potico, kuhali žgance in cvrli ocvirke ter pripravljali druge jedi v krušni peči. V septembru pa nameravajo pripraviti seminar o uporabi kisa in medu v zdravstvene namene ter o pripravi domačega kisa, in sicer na kmetiji Zdravič v Brsniku na Kostelskem.
VLOM V PRODAJNI CENTER BEGRAD
ČRNOMELJ - V noči na 9. julij je neznanec na silo odrinil drsna vrata prodajnega centra Begrad v Črnomlju in prišel v notranjost, kjer je preiskal prostor in iz registrske blagajne in iz predalov pisalnih miz ukradel okrog 60 tisočakov.
OB RENAULT ESPACA
ČATEŽ OB SAVI - Neznanec je v noči na 10. julij izpred stanovanjske hiše M. J. na Čatežu ob Savi prišel do Renault espaca, reg. št.: KK 28 - 14 L, temno modre barve, in se z njim, ker je bil odklenjen, v njem pa so bili tudi kontaktni ključi, odpeljal neznano kam. Lastnika je s tem oškodoval za milijon 100 tisoč tolarjev.
POŠKODOVAL
SKULPTURE
ČRNOMELJ - Neznanec je v času od 2. do 4. julija na prireditvenem prostoru Jurjevanjska draga poškodoval postavljeno leseno skulpturo tako, da jo je porušil in zvil. Lastnika - Občino Črnomelj - je tako oškodoval za okrog 300 tisoč tolarjev.
PREBLIZU DESNEGA ROBA
MIRNA PEČ - 6. julija ob 23.30 je 22-letna I. K. iz okolice Mirne Peči vozila osebni avto iz smeri Novega mesta. V naselju Šranga je zaradi vožnje preblizu desnega roba zapeljala izven vozišča in trčila v kovinsko reklamno tablo. Vozilo je odbilo v zemeljski nasip, ga vrglo v zrak, nato je obstalo v smeri, iz katere je pripeljala. Hudo telesno poškodovano voznico so zadržali na zdravljenju v novomeški bolnišnici.
Škocjanska plačila
Plačila svetnikov, podžupana, članov in predsednikov občinskih teles
ŠKOCJAN - Na zadnji seji škocjanskega občinskeg*sve-ta so sprejeli tudi pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev ter nagradah članov delovnih teles in organov. Po njem pripada občinskim svet-nikom za udeležbo na seji sveta 5 odst. županove plače, za prisotnost na izredni seji pa 3 odst. Predsedniki delovnih teles dobijo 4 odst. županove plače za sejo, člani delovnih teles in odborov pa 3 odst.; predsedniku nadzornega odbora občine pripada 5 odst. županove plače za sejo, članom pa 3 odst., če pa so predsednik ali člani prisotni na seji občinskega sveta, za to dobijo 2,5 odst. županove plače.
Pravilnik določa tudi plačilo za podžupana. Če le-ta opravlja le funkcijo občinskega svetnika, mu tako kot ostalim svetnikom pripada 5 odst. županove plače za sejo. Če sejo vodi, mu pripada Ib odst. županove plače, za pomoč županu pri izvrševanju nalog pa mu gre 15 odst. županove plače.
Plača škocjanskega župana s funkcijskim dodatkom in dodatkom za delovno dobo znaša neto 180.000 tolarjev.
PROŠNJA ZA POMOČ PRI NAKUPU KLAVIRJA
Uvajanje devetletne osnovne šole predvideva doseg ljive učne pripomočke, me katerimi Osnovna šola K melj močno pogreša klavi • Na šoli deluje dislocirani o delek glasbene šole Sevnic , ki nudi glasbeno izobraz 44 otrokom. Mnogi si zelij
igrati klavir, vendar na ene
samem starejšem pianinu ni možno. Starši, že tako p
obremenjeni, morajo otro voziti v Sevnico, kjer J poučuje učiteljica, tudi sam iz Krmelja. Našim učencem želimo nuditi čim boljšo iz brazbo, zato so vzgojni pre meti za nas zelo pomemb ■ Imamo tri zbore, usPesr*f ■ kovnike, plesalce in špor5 ke. Pa tudi nadebudne g benike, ki jim s prispe^" za nakup klavirja tudi vi
ko pomagate, da bodo samo
zavestnejše zrli v svet. R BERTA LOGAH
predsednica sveta sta ___
OSMRTNICA
Pretreseni v spoznanju, da je več ni med nami, sporočamo vsem, ki ste jo imeli radi, da je nenadoma
odšla od nas naša najdražja
LIDIJA SAKELŠAK,
roj. POREDOŠ
z Levstikove ulice 3, Novo mesto
Slovo od ljube Lidije bo v petek, 16.7.1999, ob 16. uri na Ločenskem pokopališču v Novem mes*
Žalujoči: vsi njeni
oče,
ZAHVALA
Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino dal.
Bolečine težke si prestal, a za nas nisi umrl, v naših srcih boš ostal.
V 66. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dobri in skrbni moz, tast, stari ata, brat, stric in boter
FRANC ZUPANČIČ
z Vel. Vidina 6, Šentlovrenc
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami delili ž^jpji bolečino, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za maše ter ga pospremili n, poti. Posebna zahvala patronažni sestri Mojci Mihevc, zdravniškemu osebju ZD Trebnje ','.nutk°v kardiološkega oddelka Interne bolnišnice v Novem mestu za vso skrb in lajšanje zadnjih tre ein.
uuuvuvu •••iviuv uuiiiiaiuvv »	v	.»v#	...	,	rtgVtt'**	7
njegovega življenja. Najlepša zahvala tudi g. župniku Stanetu Štefaniču za lepo opr;
ivljeno rc • eseje
gasilcem, pogrebni službi Oklešen, glasbeniku za zaigrano Tišino, zvonarju, govorniku za poslovil	•
" Mar«*8iD
,.i vsem, ki sTe pokojnega spoštovali, imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji	,n
Žalujoči: žena Ivanka, sin Franci in hčerka Marinka z družinama, vnuki Damjana, Mateja
Nejc ter ostali sorodniki
Štefan Slak
V sredo, 7. julija, smo se poslovili od Štefana Slaka iz Dečje vasi. Pred 77 leti se je rodil v kmečki družini, od devetih otrok sta živi še dve sestri. Kot 17-letni fant se je odpravil v partizane. Od marca 1943 je bil aktivist, od januarja 1944 dalje v operativnih enotah. Kot partizan je bil na Komandi mesta Ilirska Bistrica, nato v brigadi Vojske državne varnosti in nazadnje v I. proletarski briga-
P° osvoboditvi je bil do leta 1951 pri Narodni milici, nato se
je vrnil domov na kmetijo. Zaradi slabih socialnih razmer se je zaposlil na ljubljanski železnici in tam ostal do upokojitve.
Leta 1950 se je poročil z Olgo Anžiček z Gomile. V Dečji vasi sta si ustvarila družino, na katero je bil zelo ponosen.
Dolgo je sodeloval pri družbeni, politični in komunalni ureditvi KS Dolenja Nemška vas in okoliša. Več kot 10 let je bil predsednik KS, odbora ZB NOV Dol. Nemška vas in član Občinskega odbora ZB Trebnje. Bil je zvest tradicijam NOB, ki jih je prenašal na mlajše rodove, za kar je prejel odlikovanja in priznanja.
REZKA MAJER
Andrej Zvab
V SPOMIN
Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje.
14. julija bo minilo žalostnih 10 let, odkar nas je nepričakovano zapustila dobra žena, mama, babica in prababica
ANA JAKETIČ
z Vinice 38
Hvala vsem, ki seje spominjate, obiskujete njen grob, polagate cvetje in prižigate svečke.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je tmdno končalo svoj boj.
V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in teta
ANTONIJA
GRABNAR
iz Ždinje vasi
reno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za vso pomoč ter izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala velja tudi patronažni sestri Tanji ever, pogrebni službi Oklešen, pevcem in g. župniku za °Ptavljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
V nedeljo, 4. julija, smo se na črnomaljskem pokopališču v Vojni vasi poslovili od nadvse spoštovanega člana Prostovoljnega gasilskega društva Črnomelj Andreja Žvaba. Pokojni Andrej se je rodil 4. decembra 195.1 kot tretji od osmih otrok znane Žvabove družine iz Dolenje vasi pri Črnomlju. Kljub spoznanju, da bo moral prevzeti očetovo kmetijo, je po osnovni šoli nadaljeval s šolanjem ter se zaposlil v takratnem Beltu. Z gasilstvom se je začel ukvarjati leta 1972. Kmalu je opravil
izpit za gasilca, nato še za gasilskega častnika, za tehničnega reševalca, za delo z nevarnimi snovmi ter za vodjo enot. Ves čas je bil v prvi operativni desetini. Njegovo odločnost in usposobljenost je opazil tudi črnomaljski župan, ki gaje leta 1997 imenoval za poveljnika občinskega štaba Civilne zaščite občine Črnomelj.
Ob vsem tem pa je Andrej pozabil nase in na svoje zdravje. Gasilstvu in civilni zaščiti je ostal zvest vse do takrat, dokler ga ni na posteljo priklenila bolezen. Za vse, kar je storil, se mu v imenu vseh, s katerimi se je družil, najlepše zahvaljujem.
TONE PLANINC v imenu gasilcev in OŠCZ
ZAHVALA
V 48. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric
ANDREJ ŽVAB
iz Dolenje vasi 2
V težkih dneh slovesa od dragega Andreja ste nam stali ob strani, nam pomagali, z nami žalovali in zanj molili dragi sorodniki, prijatelji, sosedje, znanci. Za vse vam iskrena hvala! Iz srca se zahvaljujemo duhovnikom, pevcem cerkvenega zbora in oktetu iz Šmartnega za sočutno opravljen obred in petje. Najlepša hvala gasilcem, njihovemu poveljniku in govornikom za besede slovesa ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
r
ZAHVALA
Moža, očeta, brata, ata, tasta, strica, botra ni več, spomin na njega je boleč.
A kdor pozna njegova dela in poti, živ za večno se mu zdi.
V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi
MIHAEL
BREGANT
iz Mokronoga, Paradiž 4
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilcem, župniku, pevcem, govorniku in ge. Ivanki Mikec. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239
delovni čas: NON STOP
Vs/, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
r
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše zlate mame, stare mame in prababice
ANGELE KERIN,
roj. Zupančič
iz Griča pri Krškem
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti na leskovško pokopališče 5. julija 1999. Hvala tudi pevcem s Senovega, Društvu upokojencev Krško in pogrebni službi podjetja Kostak Krško. Prisrčna hvala dr. Sunčiču za večletno zdravljenje, sestri Nataliji Bergant za skrbno in prijazno nego ter g. župniku Žagarju za tople besede in lepo opravljen obred.
Njeni otroci: Štefka, Lojze, Anica in Rezika ter snaha Anica z družinami Krško, 11. julija 1999
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustil
ŠTEFAN SLAK
Dečja vas 11
:.y
p
Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega imeli radi, mu darovali cvetje in sveče in se še zadnjič poslovili od njega.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
delajmo dobro:
ljubimo se in si pomagajmo!
(p. L. Mandič)
Svet mine in njegovi viharji...
Samo Bog je večen.
Nihče ne bo ostal na tem svetu.
Tistih nekaj dni, ko tu prebivamo,
Za vedno se je v 83. letu starosti poslovil od nas skrben, delaven in pošten mož, ate, stari ate, pradedek in stric
ALOJZ BANOVEC
Jorkanov Lojze
iz Blatnika 7 pri Črnomlju
včvlf^ni vsem, ki ste nam ob izgubi našega očeta stali ob strani. Ob skrbni negi osebja Doma starejših občanov f| "°n>lju in zavzetosti njegovega osebnega zdravnika dr. Macana so se njegovi zadnji dnevi iztekli kar najbolj Hval • • Hvala za darovane sveče in namesto cvetja zbran dar za sv. maše in za obnovo cerkve v Dobličah, o, .. ezr|i smo vsem za ustno in pisno izraženo sožalje. Zahvaljujemo se Društvu upokojenih rudarjev iz Kanižarice, Hval m ‘z Doblič, sosednjih društev in GZ Črnomelj za spremstvo, govornikom za lepo zbrane poslovilne besede. Pevr našima, g- župniku Petru Slevcu in g. diakonu Igorju za opravljen pogreb in lepe besede pri sv. maši ter Sy ,eiT1 *z Doblič ter pevcem moškega zbora Sv. Stefan iz Semiča, ki so s pesmijo olepšali očetovo zadnjo pot. °J° tiho žalost lažje prenašamo z mislijo, da ste našega očeta spoštovali in ga imeli radi.
Žalujoči: vsi njegovi iz Blatnika, Kota pri Semiču in Doblič
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar sta nas zapustila draga starša
FRANC in MARIJA SLOBODNIK
iz Slanine vasi 15 pri Metliki.
Va,a vsem, ki se ju še spominjate, jima prižigate sveče in prinašate cvetje na njun prerani grob.
Žalujoči: vsi njuni
ZAHVALA
Dom najin pust je, odkar te več ni.
Nereda ni več, cigaretnega dima, nekoč žlubodravo ognjišče molči, v sleherni kot se zalezla je zima, ko vstopim, me vselej narahlo zmrazi.
Ob izgubi našega dragega očeta
ALOJZA NOVOSELA
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se še zadnjič poklonili v slovo in darovali cvetje. Še posebej se zahvaljujemo osebju Kirurgije- Visceralnega oddelka, ZŠAM Novo mesto, LD Gorjance za lepo slovo, sodelavcem Makomc, Revozu- vzdrževanje in proizvodnja karosernice, Kirurgiji - poškodbenemu oddelku, KS Center, pogrebenu podjetju Novak, pevcem iz Šmihela in g. proštu J. Lapu za lepo opravljen obred. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Pepca, sin Franci in hčerka Helena z družinama ter vnučki Manca, Luka, Miha in Anja
ZAHVALA
Zdaj hiša je prazna, ko tebe več ni, za vedno zaprla si trudne oči.
V 67. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama, sestra in teta
MARTINA POČERVINA,
roj. Hutevec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in denarne prispevke ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, g. župniku, pevskemu zboru Ruperčvrh, gospodu za zaigrano Tišino ter pogrebnima službama Oklešen in Komunala. Zahvaljujemo se tudi Tovarni zdravil Krka, obrat Bršljin, DSO Šmihel in Revozu D.L.I. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jože, sin Slavko, hčerki Joži in Ani z družinama ter vsi, ki sojo imeli radi.
M M fl /A	TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -
U\J U UV/U Irk	POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVA
tedenski
Četrtek, 15. julija - Vladimir Petek, 16. julija - Marija Sobota, 17. julija - Aleš Nedelja, 18. julija - Miroslav Ponedeljek, 19. julija - Vincenc Torek, 20. julija - Marjeta Sreda, 21. julija - Danilo
LUNINE MENE
20.	julija ob 11.00 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 15. in 16.7. (ob 19. uri),
17.	in 18.7. (ob 19.21. uri) ter 19. in 20.7. (ob 21. uri) kriminalna komedija Morilci,
tatovi in dve nabiti šibrovki. 15. in 16.7. (ob
21.	uri) drama Pravda za vsako ceno.
ČRNOMELJ: 16. in 17.7. (ob 21. uri) ljubezenska drama Podle igre. 18.7. (ob 18.30 in 20.30) akcijsko avanturistični spektakel Mogočni Joe Jung.
GROSUPLJE: 16.7. (ob 20. uri) ameriški triler Maščevanje.
KOČEVJE: 17. in 18.7. (ob 20.30) ameriška romantična komedija. 19.7. (ob
18.	uri in 20.30) ameriški triler Maščevanje.
KRŠKO: 16.7. (ob 20. uri) in 18.7. (ob
18.	uri) Maščevanje, triler.
NOVO MESTO: Od 15. do 18.7. (ob 19. uri in 21.15) ter od 19. do 21.7. (ob 21.15) drama Simon Birch. Od 19. do 21.7. (ob 19. uri) drama Preživetje na robu divjine.
RIBNICA: 17.7. (ob 22. uri) ameriški triler Maščevanje.
VELIKE LAŠČE: 17.7. (ob 20. uri) ameriški triler Maščevanje.
• GENERACIJA X, drama (American HistoryX, 1999, ZDA, 100 minut, režija: Tony Kaye)
AmeriSka zgodovina enega izmed predstavnikov generacije X je film, ki si zastavi preveliko nalogo: pokazati nesmiselnosti rasizma na primeru nenavadno nenadne in niti najmanj utemeljene preobrazbe nekdanjega militantnega nacija in obritoglavca v vsesplošno razsvetljenega pacifista. Naravnost stupiden vzrok, zakaj se je sploh ogrel za skrajno desnico, pa bolje, da kar zamolčimo.
Sadistični, toda lucidni mladenič Derek Vinyard, ki ga igra sicer odlični Edward Norton, je alergičen na vse, ki so črne, rumene ali kako drugače kot snažno belorožnate polti, kamor pa tudi ne sodijo vsi svetlopolti, recimo Židi. V lokalni skupnosti losangelškega predmestja postane karizmatični vodja butastih skinheadov, “yahoojev”, ki prisegajo na Hitlerja in se v nočnih podvigih zoper korejske lastnike trgovin borijo proti izginotju menda iz dneva v dan bolj ogrožene bele Amerike. Neke temne noči, ravno ko tip natepa-va svojo zvesto obritoglavko, se okoli hiše smukajo temnopolti sosedje, jezni, ker jim je s stavo za zmago v igri za vedno odvzel pravico do košarkarskega igrišča. Derek dvema mimo požene šaržer krogel naravnost v glavo.
Sledi zapor, kjer razočaran spozna, da je za veliko večino belih sojetnikov rasizem zgolj frajerski slog življenja, sicer pa so docela pragmatični, naprimer v “dilan-ju ” drog in podobnih uslug temnopoltim. Fant se distancira, jih prezirljivo ignorira, nakar ga taisti belčki prebutajo in verižno posilijo. Začudaga “nigri”pustijo pri miru, še več, med zaporniškim delom v pralnici se spoprijatelji z blebetavim črnim smeš-kom. Ko ga pride obiskat njegov prav tako temnopolt karizmatičen srednješolski prfoks, ki je v njem vedno videl nekaj več, Derek pa je bil nekdaj prav tako vernik v njegovo humanistično držo, ga zgolj preprosto malo vprašanjce: “Ali si zaradi svoje jeze do vseh, ki niso tvoje barve, morda kaj bolj srečen ali manj razkurjen?” spravi na kolena, prečisti in spreobrne. Adijo rasizem, nacizem in antisemitizem. Kar tako, en dva tri, čez noč, zaradi enega stavka. Nato pride domov in nikomur ni nič jasno, še najmanj pa njegovemu prav tako rasističnemu in lucidnemu mlajšemu bratu Dannyju, odličnemu Edwardu Furlongu, ki je Dereka še malo bolj kot vsi drugi oboževal in glorificiral.-Toda stara družba, ki ji načeluje pen-zionirani neonaci aktivist, igra ga fini Stacey Keach, ju noče kar tako čez noč pustiti pri miru. Druga stran, ki se še ni utegnila maščevati za Derekova umora, pa še manj. Kdo bo nova žrtev, je tu zgolj prozorno vprašanje.
Generacija X je šolski primer filma z luknjastim scenarijem, a s sicer zanimivimi nastavki, ki ga ne zmorejo rešiti še tako dobri igralci. TOMAŽ BRATOŽ
KREKOVA BANKA
Vsi, ki se boste odločili prispevati svoj delež za humanitarno akcijo Roka pregnancem, lahko s položnico nakažete denar pri nas - brez plačila provizije.
PE NOVO MESTO, Prešernov trg I Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova-banka.si Jji'- >jo	vjtsj-bL	chjdfj?-
I
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja
UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik),Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJAoft četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 14 izvodov v X trimesečju 2.770 tolarjev, za upokojence 2.493 tolarjev; za dmžhene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 5.540 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomski oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v harvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. V ceni oglasa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvom računovodstvo (068)323-606,324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
KMETIJSKI STROJI
TRAKTOR ZETOR 6911, letnik 1993, cisterno za gnojevko, 1700-litrsko, kosilnico BCS in prikolico za prevoz živine prodam. tt (068)45-192 ali (0609)634-531.	2518
MLATILNICO s popolnim čiščenjem in 100 zabojev za krompir prodam. tt (068)47-329, med 12. in 13. uro.	2527
KUPIM
STAREJŠI VINOGRAD z zidanico, 20 a, v Stražniku nad Pletcrji prodam. B (068)49-354.	2560
NJIVO v izmeri 3569 m: v Jelšah pri Otočcu prodam. B (068)75-133.	2576
V SADINJI VASI pri Semiču prodam staro domačijo z vrtom. B (068)322-535.	2566
PRODAM
UČBENIKE za tretji letnik gimnazije kupim. B(068)42-138, zvečer.	2519
MOTORNA VOZILA
GOLF 1.4 CL, letnik 5/96,1. lastnik, 82.000 km, nikoli poškodovan, servisna knjižica, rdeč, alu platišča, reg. do 5/2000, prodam, B(041) 651-803
JUGO 55, letnik 1991, 86.000 km, bel, prodam. B (068)44-394, po 18. uri. 2500 GARAŽIRANO, dobro ohranjeno katrco, letnik 12/89, prvi lastnik, prodam. B (068) 79-574.	2501
GILERO SP02, letnik 1993, prodam. B (068)83-155.	2502
NISSAN SUNNY, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. B (068)322-626.	2521
LADO NIVO, letnik 1987, ugodno prodam. B(068)75-521.	2532
LAGUNO 1.8 RT, letnik 8/95, prodam. B (068)45-985.	2533
NISSAN SUNNY, v odličnem stanju, letnik 1987, registriran do septembra, prodam. B (068)75-180.	2534
CLIO 1.4 RT, letnik 1993, registriran do 12/ 99, električni paket, prodam za 820.000 SIT. B (068)51-924 ali 52-136.	2535
GOLF, letnik 1996, registriran do 7/2000, servisna knjižica, garažiran, odlično ohranjen, prodam. B (068)53-003.	2540
CITROEN AX CABAN 1.1 i, letnik 1993, kovinsko sive barve, 92.000 km, ugodno prodamo. Avto hit, d.o.o., Kandijska 53, Novo mesto, B (068)376-490.	2549
SUZUKI MARUTI 800, letnik 1993, bel, 31.000 km, prvi lastnik, ugodno prodamo. Avto hit, d.o.o., Kandijska 53, Novo mesto, B (068)376-490.	2550
CITROEN ZX avantage 1.4 i, letnik 1995, temno zelen, 75.000 km, prvi lastnik, prodamo. Avto hit, d.o.o., Kandijska 53, Novo mesto, B (068)376-490.	2551
R EXPRESS 1.4 RN, letnik 1995, kovinsko siv, 86.000 km, prvi lastnik, ugodno prodamo. Avto-hit, d.o.o., Kandijska 53, Novo mesto, B (068)376-490.	2552
FORD ESCORT 1.6 i CLX, letnik 1992, kovinsko siv, 127.000 km, prvi lastnik, ugodno prodamo. Avto hit, d.o.o., Kandijska 53, Novo mesto, B (068)376-490.	2553
R 51.4 i bye bye, letnik 1996,3V, rdeč, 63.000 km, prodamo. Avto hit, d.o.o., Kandijska 53, Novo mesto, B (068)376-490.	2554
FORD ESCORT 1.8 CLX D karavan, letnik 1991, rdeč, 140.000 km, prodamo. Avto hit, d.o.o., Kandijska 53, Novo mesto, B (068) 376-490.	2555
FIAT UNO 45, letnik 1990, črn, 50.000 km, ugodno prodamo. Avto hit, d.o.o., Kandijska 53, Novo mesto, B (068)376-490.	2556
ŠKODO FORMAN LX, letnik 1994, zeleno, 72.000 km, prodamo. Avto hit, d.o.o., Kandijska 53, Novo mesto, B (068) 376-490.
PEUGEOT 205 GL, letnik 1989, rdeč, prva lastnica, 76.000 km, prodamo. Avto hit, d.o.o., Kandijska 53, Novo mesto, B (068) 376-490	2558
R 5 CAMPUS, letnik 1993, registriran do 4/ 2000 in golf JX D, letnik 1986, registriran do 1/2000, prodam. B (068)75-334 ali (041)697-963.	2559
WV CADDY, letnik 1996, registriran do 7/ 2000, 34.000 km, prvi lastnik, 5 sedežev, 1.6 B, prodam. B (0609)639-104 ali (068)347-060, popoldan.	2563
GOLF JX D, letnik 1989, rdeč, 3V, registriran do 5.4.2000, dobro ohranjen, in avtomobilsko prikolico z nadgradnjo, za prevoz telet, prodam. B (068)85-466 ali (040)228-210.	2565
GOLF JX D, letnik 1986, moder, prodam. B(068)50-077.	2569
GOLF, letnik 1996, z dodatno opremo, prodam. B (068)79-592 ali (068)323-789. DAIHATSU CHARADE TD, letnik 1991, registriran do 19.1.2000, prodam. B (068) 326-235 ali (041)671-414.	2573
R 4, letnik 1987, ohranjen, prodam. B (068)33-339.	2543
FORD FIESTO classic, letnik 1996, prva lastnica, registrirano do 7/2000, ugodno prodam. B (041)720-038.	2562
126 P, letnik 1989, prodam. B (068)83-230. R TRAF1C, letnik 1989, registriran do 20.5.2000, prodam. B (068)42-598 ali (041)744-102.	2561
POSEST
VINOGRAD, lOa, sadovnjak, 15 a, prodam. B(068)75-364.	2503
STAREJŠO opremljeno hišo s telefonom oddam B (068)322-890.	2504
V LUBANCU prodam 10 a vinograda. B (068)322-890.	2505
NA KOZJANSKEM, v okolici Podčetrtka, prodam starejšo hišo B (063)801-097, zjutraj ali zvečer.	2515
V NOVEM MESTU, Bršljin, prodamo hišo, 240 m2, parcela 702 m2, telefon, CK. Media nepremičnine, B (068)325-449 ali (041)418-
172.	2544
MANJŠI VINOGRAD zzidanico ali brez, na lepi, sončni legi, dostop z avtom, kupim. B (068)323-458.	2547
DOBRO RDEČE VINO iz bizeljsko-sre-miškega okoliša (Pišece) prodam. B (0608) 65-526 ali (041)823-938 MOTORNO ŽAGO Stihi 0.45 elektronik, malo rabljeno, prodam. B (068)45-025. 2000 DO 3000 KG koruze v zrnju prodam. B (068)89-246.	2509
200 LITROV dobrega rdečega vina prodam. Stane Župan, veliki Ban 1, B (068)81-894, Šentjernej.	2510
GORILEC za centralno kurjavo Weishaupt, zelo ohranjen, obnovljen, prodam. B (068)25-123, zvečer.	2522
ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 165,4 disk, prodam. B (068)326-275.
VINO cviček prodam. B (068)42-623. BELO VINO in žametno črnino zelo ugodno prodam. B (068)324-845, v soboto in nedeljo.	2530
PEČ za centralno ogrevanje, novo, kombinirano, ugodno prodam. B (0608)87-290, zvečer.	2542
KVALITETNO VINO cviček in belo vino prodam. B (0608)21-310.	2498
OKRASNI KOZOLEC, 2 x 3 m, prodam za ' 150.000 SIT. B (068)67-071.	2517
RAZNO
Trgovsko podjetje Zrno, d.o.o. Gmajna 6 A 8274 RAKA
zaposli
• ŽENSKO gradbene ali ekonomske smeri z znanjem nemškega jezika,
• ŠOFERJA za vožnjo kamiona priklopnika po Sloveniji in Hrvaški.
Pisne ponudbe pošljite na naslov:	ZRNO, d.o.o,
Gmajna 6 A, 8274 Raka, ali pokličite po tel. 0608/75-410 ali 75-086.
MEDIŠ
Medicinski in ortopedski pripomočki Zeliščna lekarna Kastelčeva 5, Novo mesto Tel. 068/321-704 Zaposlimo medicinskega in zdravstvenega tehnika z dvema letoma delovnih izkušenj.
Prijave sprejemamo na gornjem naslovu.
TRANSPORTI KOVAČIČ KOVAČIČ MIRKO, S.p. Grm 12, 8210 Trebnje tel.: 068/44-246,41-282,41-283 fax: 068/44-297 avto tel.: 041/624-640 Zaposlimo več voznikov C in E kategorije za vožnjo po zahodni Evropi, računovodjo ter prometnika Za vsa delovna mesta se zahtevajo ustrezne delovne izkušnje.
m®
Dolenjska borznoposredniška družba
sprejema
NAROČILA ZA PRODAJO ALI NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV (TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM) na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi), na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d., in v AKTIVI, d.o.o., Krško, Cesta krških žrtev 23 Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710,371-82-21
Iščemo nove sodelavce. Za
dobro delo, dobro plačilo. Pogoj: veselje do dela z ljudmi, prosti čas, avto. Dodatne informacije: GSM 041/734-168 ali 041/734-167.
STANOVANJA
V NOVEM MESTU prodamo enosobno in dvosobno stanovanje. Media nepremičnine, B (068)325-449 ali (041)418-172.	2545
V DOLENJSKIH TOPLICAH prodamo dvosobno stanovanje, 47.50 m2, telefon, CK. Cena: 5.500.000 SIT. Media nepremičnine, B (068)325-449 ali (041)418-172.	2546
GARSONJERO v Novem mestu (Mestne njive) oddam v najem. B (041)593-206. ENOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, v Novem mestu, oddam. B (068)325-151 ali (041)821-659.	2572
MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nes-nostjo, in grahaste, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in mtor macije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomej, (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, B ( 0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9, B (068)84-111, Anita Janežič, SlepS«. Mokronog, B (068)49-813.
PUJSKE, 25 do 30 kg, prodam. B (0680-144.	431
NESNICE, rjave in grahaste, na začetku _____,	.L,..	nrndam.	“
POMOČ pri babici na Dolenjskem iščemo. Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. tt (061)77 84 09.	2507
VABLJENA na ples vsa srednja generacija v petek ob 20. uri v motel Grosuplje. Organizator: Društvo Metulji.	2508
BLIZU centra Novega mesta oddam v najem poslovni prostor, primeren za pisarno ali mirno dejavnost. Velik parkirni prostor. tt (068)342-614.	2512
PROSTOR za mirno obrt, do 150 m2, v Novem mestu, najamem. UP (041)601-731. NOVO v Zasavju! Večja popravila pralnih strojev Gorenje, bojlerjev idr. in nakup obnovljenih. Plačate lahko tudi z lesom, drvmi, gradbenim materialom, žganjem idr. tt (041)538-908.	2525
APARTMA za 3 osebe v Izoli oddam. tt (066)643-563.	2575
POSLOVNI PROSTOR, 16 m2, v centru Trebnjega, oddamo. tt (068)30-507 ali (041)415-836.	2541
SLUŽBO DOBI
NATAKARICO do 30 let, lahko pripravnica, redno zaposlimo in kuharico za polovični delovni čas pogodbeno. Delo je izmensko, nedelje proste, tt (041 )637-352.	2538
PRODAJALCA za določan čas iščemo. Mi lesnina, Ljubljanska 26, tt (068)371-9850. KAVA BAR Pri slonu zaposli dekle za delo v strežbi, tt (068)321-495, dopoldan, 326-748, popoldan.	2567
ZAHVALE
ISKRENO SE ZAHVALJUJEM celotnemu medicinskemu osebju Oddelka za intenzivno nego Interne bolnišnice v Novem mestu za izreden trud, vsestransko pomoč in prijaznost pri zdravljenju v mesecu maju in juniju. Še posebno hvala dr. Kapšu, dr. Stariču in dr. Balažiču. Enako hvala tudi medicinskemu osebju na Pljučnem in Infekcijskem oddelku. Renata Perpar.	2539
nesnosti, in težke rjave jarkice prodam (068)40-189, (041)542-756, Ramovš, Sentru-pert.
BIKCA, starega 8 mesecev, pi-odam-(068)65-025.	°
ROTIAVEILERJE, mladiče z rodovnikom, prodam. B (068)341-049.
MLADE KOZLIČKE ugodno prodam ® (068)81-644.	03
ODOJKE prodam. B (068)52-756.	2499
VEČ TELET, starih 8 tednov, sivce ali «• mentalce, kupim. B (068)89-574.
7 DNI staro tele, črno-belo, prodam-(068)83-071.	a
PUJSKE za odojke ali nadaljnjo rejo prodam. B (068)81-331.	.
TELIČKA-BIKCA, starega 10 dni, siv. vino cviček prodam. B (068)42-818.
TELIČKA, starega 14 dni, -"'dam. *
(068)45-522.
2574
ŽIVALI
KRAVO v devetem mesecu brejosti prodam, tt (068)42-807.	2511
NESNICE v začetni fazi nesnosti prodajamo po 700 SIT. Dostava na dom! tt (068)84-097.
BIKCA, starega 10 dni, prodam, tt (068)75-
173.	2514
STU
io
03.0
MHZ
10
vox
Turistična agencija I & I N°v0 mesto organizira vsak tore . četrtek, soboto in nedeljo prevoz na kopanje v TERM ČATEŽ.
Odhod iz avtobusne postaje ob 8. uri.	.
Informacije na avtobusn postaji, tel. 321-123.
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
V centru
ČRNOMLJA prodamo
poslovni lokal - trgovino
velikosti 88 m2 za 7,5 MIO-Informacije dobite na telefon 041/672-580!	 .
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 17. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC Kandija
od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16, ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6,30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6,30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Brežice: do 13, ure: Market
• Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška
• Šentjernej: od 7, do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej
od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor, Vrhpolje
V nedeljo, 18. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 11, ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7. do 13, ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska
od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku
od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma
od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdino«
od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Sminei od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12, ure: trgovina Cekar v BTC. Bucn od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja va od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolej od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja v od 8, do 12. ure: trgovina Pero, Crmosn|i Stopičah
od 8. do 12, ure: market Perko, Šentpeter
od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas
od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne n/v od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužembenr, p jalna Kandija
• Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna postrežba
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samop Šentjernej	,	.	-m-
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmage pn
od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gff-
• Žužemberk: od 8. ure do 11-30: Mam®
•	Škocjan: od 7.30	do	10,	ure: Pn m®11 (
•	Trebnje: od 8. do	11.	ure: Samopo
Blagovnica
• Mirna: od 7.30 do 11, ure: Grič
•	Mokronog: od 8.	do	11.	ure: St
•	Črnomelj: od 8.	do	11.	ure: Puč 'P ’
Čardak
• Semič: od 7.30 do 10,30: Market
• Brežice: od 8, do 11, ure: Market
Smo hčerinsko podjetje vodilnega svetovnega proizvajalca dvigal in tekočih stopnic.
OTIS
Maribor
vabi k sodelovanju
MONTERJE ZA MONTAŽO IN VZDRŽEVANJE DVIGAL za področje Dolenjske
Zahtevani pogoji:
* srednja izobrazba strojne ali elektro smeri
* minimalno 3 leta delovnih izkušenj pri montaži ali vzdrževanju dvigal
* vozniški izpit B kategorije
Ob intenzivnem šolanju za delo
* našimi produkti vam zagotavljamo stimulativen osebni dohodek
ter varnost uspešnega mednarodnega koncerna.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in ustreznimi dokazili pošljite v štirinajstih dneh na naš naslov:
OTIS Lift, d.0.0 Gosposvetska c. 84 2000 Maribor
A
TigoAvto
TRG0AVT0, d.d., Koper
vodilna družba na področju avtostroke v Sloveniji
za novo prodajalno v Novem mestu, MERCATOR CENTER na Ukavi,
VEČ PRODAJALCEV.
kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
* dokončana šola za prodajalce tehnične stroke dve leti delovnih izkušenj in vozniški izpit B kategorije ^ Obranimi bomo najprej sklenili delovno razmerje z dvomesečnim Poskusnim delom.
Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo j roku 8 dni na naslov TRGOAVTO, d.d., Koper, Pristaniška 43/a. formacije po telefonu 066/43-6282 ali 43-6000.
RIER
MONTERJI. redna zaposlitev
nn M0.NTEflJ£V ZAPOSLIMO ZA MONTAŽO gips plošč.
KIKINTERIER, d.0.0.,
»Ijin 18 a, Novo mesto, 321-028,322-944, GSM 041/612-505
Zdravilišče šmarješke Toplice
vas vabi v »oboto, 17. julija., na ^,u^abno-zabavni večer
naj?, k Prostoru v gozdičku letnim kopališčem.
h„plis 'n zabavo bo poskrbel 0“° Oorenc&Gotlib.
urici1?' uri bodo nastopili . 'ezenci 5. tabora Unicefa ve?92 evropskih držav, b° p°pes,,‘'a
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Katera tiskarna tiska Časopis 99? Nagrada: polletna naročnina, /me materiala za brisače? Nagrada: darilo Modiane. Odgovore pošljite do sobote, 17. julija, na naslov: NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 27. junija sta Drago Zver iz Veržeja in Mojca Mavec iz Žabnice.
LERAN, d.o.o.
Novo mesto, Lebanova 24
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel:	0609/633-553
Prodamo:
- HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Mirni Peči, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu in drugod;
- STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranju;
- VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Sutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem Vrhu, Novi Gori nad Štražo in drugod;
- GRADBENE PARCELE: v Stopičah, Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju, Novem mestu - Ce-gelnica;
- POSLOVNE PROSTORE: v
Novem mestu (na Glavnem trgu, Novem trgu in šolskem centru), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku;
- KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Novem mestu (Raj-novišče), v Beli krajini in dugod.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
^^repZevoiniar^\
Postregli vas bodo s: picami
hamburgerjem giricami pomfritom sladoledom ledeno kavo sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami.
^ 068/321-878 Vabljeni
DOLENJSKI LIST
•6 MV*1
i
VašaTelekartica, brez eumchipa, bo veljavna do I. septembra.
Telekartice
imaio
eur?p chip
Telekom Slovenije zaradi številnih zlorab javnih telefonskih govorilnic uvaja Telekartico z eurochipom. Zaradi varnosti in zanesljivejše uporabe bomo morali do I. septembra predelati vse govorilnice tako, da bodo sprejemale le še kartice z eurochipom.
Če imate še neizkoriščeno Telekartico brez oznake euroch/p.Vas vabimo, da se oglasite v najbližji Teletrgovini in neveljavno Telekartico Vam bomo zamenjali z novo. Število neporabljenih impulzov bomo zaokrožili v Vašo korist.
INFORMACIJE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI
080 80 OI
Vi) Telekom
\\ \bwny Z nam1
,2000
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: > . Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
K-
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:_______________________________________
Upokojenec:
da
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zaiy, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1999
Kraj:
Datum:
Podpis:
^•stična agencija NOE avni trg 1, Novo mesto 61 °68/372-740
T(;d POpOLNA urI$TIČNA ponudba 'STRa
1 Polpenzionov 2e od 21.000 SIT
^ ALMacija
Z®Sebni apartmaji 1/2 že , °d 36.000 SIT j^sebni apartmaji 1/3 že w 0d 52.000 SIT
Na kaj je mislil finančni minister, ko je uvedel DDV?
Ljubljana:
GAMA CENTER, tel (061) 141 43 38 GRUDA, tet. (061) 26 82 83 A C0SM0S, tel. (061) 159 50 90 AMBROŽ LVM, tel. (061) 34 22 58 Maribor.
AUTOCENTER ŠERB1NEK, tel. (062) 42 45 00 50 Celje.
STIGMA 93, tel. (063) 41 12 51 Kranj:
AVTO MOČNIK, tel (064) 24 16 96 Hom Gorica:
AUT0RENT, tel. (065) 28 460 Koper.
QUALITY SERVICE, tel. (066) 38 983 Novo mesto:
SIGMAC0M, tel. (068) 37 64 00 Radenci:
MOHOR MM, tel. (069) 65 830 Murska Sobota:
AVT0CENTER LEPOŠA, tel. (069) 36 770 Brežice:
BOGO BAUMKIRHER, tel. (0608) 61 078 Zagorje
AVT0HIŠA KRŽIŠNIK, tel. (0601) 64 729
Na Mazdo 626
Ne boste verjeli: z uvedbo davka na dodano vrednost (19 %) bodo od 1. julija dalje vsi modeli Mazde 626 do 10,3 % cenejši. Ali natančneje: kupci Mazde 626 boste privarčevali do 378 tisoč tolarjev. Hvala, gospod minister.
mazma
23
B
‘‘^(2603), 15. Julija 1999	   DOLENJSKI	LIST
PORTRET TEQA TEdl\A
V
Stefan Derepasko
Na pogovor je prišel prijazen in zadovoljen, čeprav bi bil upravičeno lahko tudi čemeren in nerazpoložen. Do enajste ure dopoldne, ko sva bila dogovorjena, je namreč komaj ujel nekaj uric potrebnega spanja. Medtem ko nas je večina navadnih državljanov Slovenije tisto noč počivala, je bil Štefan Derepasko kot že ničkoliko noči v službi do šeste ure zjutraj. Skrbel je, da smo lahko spali varno in v miru. Je namreč policist.
“Pri svojem delu mi vsakič znova pomeni največje zadovoljstvo, če pridem s terena brez hujše prometne nesreče ali drugih večjih kršitev. Vtem vidim uspeh našega policijskega dela in ravno pretekla noč je minila brez posebnosti, ” je bil zadovoljen Štefan Derepasko, že 16 let policist Prometne policijske postaje v Novem mestu ter letošnji dobitnik srebrnega znaka zaslug za varnost, ki mu ga je ob nedavnem dnevu slovenske policije podelil sam minister za notranje zadeve.
Čeprav se sliši patetično, pa je vendarle res, da je Štefana Dere-paska policijski poklic veselil že od nekdaj. “Policijska šola ali pedagoška gimnazija, to je bilo vprašanje po osnovni šoli. Toda s prvo izbiro se niso strinjali starši, za drugo pa uspeh ni bil najboljši in pristal sem na gostinski šoli v Ljubljani, smer natakar,” je pripovedoval. Toda v tem poklicu je delal le nekaj mesecev. Ni ga zadovoljeval. Zelja po delu policista je ostala in tudi končanje pripravniške šole za miličnike, kot se jim je takrat še reklo, ni bilo več problem. “V Krmelju, od koder sem
doma, je bil ta poklic takrat zelo popularen, veliko fantov se je odločilo zanj. Mikalo me je tudi razgibano delo, v policiji pa sem videl še nekakšno nadaljevanje športnih aktivnosti, saj sem se prej veliko ukvarjal z orodno telovadbo, "je pripovedoval Derepasko.
Kot pripravnik je začel v Kočevju, bil nato leto dni v zaščitni enoti policije v Ljubljani, najprej v vodu za protidiverzantsko .teroristično dejavnost, nato pa v vodu za promet. Ljubezen ga je zvabila na Dolenjsko in od leta 1983je nepogrešljiv na novomeški prometni policijski postaji, kjer je sedaj vodja izmene in inštruktor za vožnje z motorjem. Srečanje z njim na cesti je za mnoge neprijetno - z radarjem namreč meri hitrost vozil, ali v avtu ali na motorju, pogosto pa je še kako zaželjen, da pomaga, tudi pri prometnih nesrečah. “Se zdaj se spominjam svoje prve hujše prometne nesreče nekje pri Ponikvah. Dva ali trije ljudje so umrli. Bil sem v šoku, obšla me je slabost, tako strašno je vse skupaj izgledalo. S prakso dobiš profesionalen odnos in zmoreš. Gotovo pa ni policista, ki ga takšna nesreča ne bi prizadela vsaj prvič, "je pripovedoval.
Derepasko vidi poslanstvo policije v tem, da bo znala v družbi zagotoviti varnost - tako za ljudi kot za premoženje. Meni, da je bila varnost pri nas v preteklosti mnogo boljša. “Ljudje se morajo zavedati, da zanjo nismo zadolženi le policisti. Ustvarjati jo moramo skupaj. ” Prihodke z novim prometnim zakonom z višjimi denarnimi kaznimi bi bilo po njegovem mnenju treba vlagati v razna izobraževanja voznikov, toda žal se to ne dogaja. “Tudi za policiste je zdaj slabše poskrbljeno kot včasih, ” odkrito pove.	»
Ne reče se kar tako, da je poklic policista nekaj posebnega in pomeni način življenja. Zato je pri vsakem od njih še kako pomembno ne le razumevanje v kolektivu, pač pa tudi doma v družini. Stefan Derepasko proste trenutke rad preživi z ženo in otrokoma, posebno zadovoljstvo pa mu pomeni tudi delo v vinogradu in planinarjenje. “Za stvari, ki jih imaš rad, vedno najdeš čas. ” LIDIJA MURN
Max odkriva Dolenjsko
Kvizi radia Max o poznavanju dediščine Dolenjske in Bele krajine
TREBNJE - “Želimo obuditi spomin na stare gradove in cerkve na Dolenjskem in v Beli krajini, našim poslušalcem pa približati naše naravne lepote in znamenitosti. Hkrati pa bi radi ozavestili ljudi, da izkoristijo svoj kratek prosti čas za obisk krajev, ki so jim tudi geografsko zelo blizu, pravzaprav pred nosom,jra morda o njih premalo vedo. Želimo pa tudi spodbuditi naše poslušalce, da postanejo turisti”. Takole direktorica in odgovorna urednica Radia Max, Neva Pevec, v nekaj stavkih predstavi oddajo oz. kviz Maxovi zakladi, ki bo na sporedu trebanjskega radia do marca 2000, in sicer vsako soboto dopoldne ob 10. uri, trajala pa bo od 30 do 60 minut.
Gre za skupni projekt Radia Max in projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, čigar vodja je mag. Marko Koščak, v svoji zasnovi pa vsebuje izbrane lokacije naravne in kulturne dediščine in jih na osnovi marketinga nudi kot zaključen turistični proizvod. Projekt ima v prvi vrsti namen promovirati naravno in kulturno dediščino Dolenjske in Bele krajine, s tem pa povečati zavest in vedenje o njej in jo približati širšemu krogu prebivalstva. Glavna pokrovitelja projekta Maxovi zakladi sta Telekom in Mobitel, za prvo iskanje zakladov pa je dal na uporabo vozila Avto center Vovk Trebnje.
Pogoj za sodelovanje v igri je, da je oseba polnoletna in ima vozniški izpit, pri terenskih oddajah (enkrat mesečno) pa morata finalista z vozilom iskati zaklad upoštevaje cestnoprometne predpise. Na začetku vsakega kviza radijci predstavijo določen kraj, ki je ena izmed lokacij projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Poslušalec, ki odgovori na vsa vprašanja pravilno, je zmagovalec kviza in pozneje, kot rečeno enkrat mesečno, z drugim finali-
3.8 g/kg ALKOHOLA
DOBRAVA PRI ŠENTJERNEJU - Policisti so pri kontroli prometa 6. julija ustavili tudi 31-letnega K. F., voznika kolesa z motorjem. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal kar 3,8 g/kg alkohola v organizmu.
Halo, tuka	jj	e bralec 1	)olen	jca!
Anonimno proti Janši, Podobniku in Peterletu - 0 metliških purgarjih - Grdo izkoriščanje Moldavcev - Šentjernej brez gasilske veselice - Dobra trgovina, slaba prodajalka				
To, kar je v četrtek po telefonu dežurnemu novinarju povedal bralec France iz Novega mesta, je navadna anonimka. Gospod France, ki se po lastnih besedah bliža 80. letu starosti, je z močnim štajerskim naglasom natrosil marsikatero proti pomladnim strankam. Janši, Peterletu in Podobniku. Na koncu, ko sem ga vprašal po priimku, pa je korajžno povedal - izmišljenega, oziroma takega, ki ga v telefonskem imeniku ni. Tako bo moral vrli France, ki je preživel 4 vojske in bil 2-krat ranjen, zbrati še toliko poguma, da bo povedal pravo ime, če bo hotel javno kritizirati. Pa ne gre za to, da bi njegov priimek objavili, če tega noče, le novinar mora vedeti, kdo stoji za katerimi besedami.
Tako kot Pavel Lipej iz Metlike stoji za temi: “Kot poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Metlika in v imenu upravnega odbora tega najstarejšega gasilskega društva na Slovenskem odločno zavračam podtikanja, daje na proslavi 130-letnice društva slavnostno sejo voditelj
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
vodil v hrvaščini. To ni res in je navadno obrekovanje. Morda je bila kakšna beseda vmes hrvaška ali ne prav naglašena in to je vse. Sicer pa je gospod Ladika sejo vodil tekoče in lepo. Nas gasilce pa motijo metliški purgarji, ki znajo samo kritizirati in se delajo, kot da je cela Metlika njihova, ko pa je treba zanjo kaj narediti, jih ni nikjer!”
Tudi bralec iz Pisec ni hotel povedati svojega imena in priimka, a v njegovem primeru je to razumljivo. Vsekakor je bil pa odkrit. Zavzel se je za moldavske delavce, obiralce jagod v Posavju, katerih žalostne zgodbe so vzbudile veliko medijske pozornosti in sočutja ljudi. “Če so te ljudi s takimi in drugačnimi obljubami zvabili na delo v Slovenijo, bi se morali do njih korektno obnašati in izpolnjevati svoje obveznosti, ne pa, da so z njimi ravnali skoraj kot s sužnji. To je sramota za celo Slovenijo! In nihče nič ne ukrene, kot da je vse podkupljeno in skorumpirano!” Pišcčan trdi, da si takih delavcev, kot so Moldavci, v Sloveniji lahko le želimo. Tudi sam jih je nekaj zaposlil. “Seveda na črno, saj nisem jaz tukaj za to, da bom urejal njihov status,” pravi. “Naredijo pa ravno trikrat toliko kot naši. Ne samo, da so dobri delavci, tudi pošteni ljudje so." Medtem ko naj bi pri “uradnem” obiranju jagod dobili po marko na uro, jih Pišcčan plačuje trikrat bolje. “Tako smo vsi zadovoljni; jaz, ker mi delo dobro opravijo, in oni, ker dobijo dobro plačilo.” Tisto, kdo že od februarja “drži” v krškem samskem domu Moldavko in zakaj, pa res sodi v anonimno obrekovanje. Bi se pa kazalo malo pozanimati...
Julija iz Šentjerneja, članica tamkajšnjega gasilskega društva, vodstvu PGD Šentjernej zameri, da že več let ni pripravilo gasilske veselice. “Take veselice so lepa priložnost za prijetno in veselo druženje članov. Vsa manjša gasilska društva v šentjernejski in sosednjih občinah
prirejajo veselice, le veliko šent-jernejsko jih ne zmore. Lahko rečem, da je večina članov zaradi tega nezadovoljna. Vse je odvisno od vodstva!”
Zvonko iz Novega mesta pa je bil poln hvale na račun novega bencinskega servisa OMV Istrabenz v Novem mestu. "Presenečen sem bil nad njihovo ustrežljivostjo in prijaznostjo. Najprej me je mladenič vprašal, ali hočem, da mi on napolni rezervoar, nato so mi umili avtomobilske šipe, ker sem natočil poln rezervoar bencina, pa sem dobil še bon za kavo v njihovem lokalu. Njihova trgovina je zelo dobro založena, pa še do polnoči je odprto. Skratka - da bi le ostalo tako tudi naprej.”
Jana iz Straže pa je malo pohvalila in malo pograjala. “Obnovljeni Dolenjkin market v Stražije res dobro založen, gotovo je to najboljša trgovina v kraju. Žal pa ena prodajalka s svojo neprijaznostjo in nelepim odnosom do strank la sicer lep in dober vtis precej kvari. In to ob tem, ko toliko prijaznih in dobrih prodajalk čaka na službo!”
Žužemherški turistični vodič Janez (iliha pa poziva bralec, še posebej člane turističnih društev, naj se jutri, v soboto in nedeljo v čim večjem številu udeležijo prireditev ob proslavljanju 600-lctnice Žužemberka.
A. B.
stom na terenu išče zaklad. Prva finalista sta iskala zaklad na Otočcu. Tekmovalca sta morala na prvo vprašanje odgovoriti že v Trebnjem, kajti sicer bi ju pot lahko vodila proti Ivančni Gorici. V dveh meganih Avto centra Vovk sta se poleg finalistov peljala še radijca Peter Geršič in Rok Jožef, ki sta poslušalce seznanjala o poteku. Na Otočec pred grad je sicer prva pripeljala Lidija Murgelj, pri iskanju zaklada v stari grajski skrinji pa je bil uspešnejši Marjan Vovko iz Šmarjeških Toplic. Krka - Hoteli Otočec so podarili zmagovalcu vikend paket za dve osebi v gradu Otočec, ki vključuje graščakov sprejem, grajsko večerjo, čolnarjenje po Krki, fitnes...
P. P.
*
ZAKLAD NA OTOČCU - Za prvi najdeni zaklad je Marjanu Vovku čestital tudi direktor Hotelov Otočec Mladen Kučiš. Terensko iskanje zakladov Maxovci napovedujejo za september, seveda pa bo kviz potekal tudi v poletnih mesecih.
Razburljive medvedje zgodbe
Kdo bo ščitil tiste, ki ne nosijo pušk? - Letos dovoljenje za odstrel le enega medveda
LOŠKI POTOK - Konec preteklega tedna sta lovca Slavko -Gregorič in Filip Samsa v predelu Kravje Rebri čakala, da bosta morda naletela na prašiče, ki so bili opaženi v tem delu potoškega lovišča. Pa seje Gregorič nenadoma znašel pred medvedom, stoječim na zadnjih nogah. Sprožil je opozorilni strel in začel vpiti na pomoč. Na zverino, ki se je pripravljala na napad, pa ni mogel več streljati, ker je imel drugo cev prazno. K sreči je bil sotovariš Filip oddaljen le kakšnih 20 m, od koder je razjarjeno žival podrl s prvim strelom. Pozneje seje izkazalo, da je bila medvedka pred nekaj dnevi zastreljena in zato še toliko bolj nevarna.
Sicer pa je v Loškem Potoku zaradi divjadi že pravo obsedeno stanje. Pred nekaj dnevi je volk poskušal napasti gozdnega delavca, ki je še pravočasno pobegnil na traktor. Sodeč po opisu, kako se je volk obnašal, lovci menijo, daje šlo za steklo žival. Računajo, daje volkov v njihovem lovišču vsaj
TRAKTOR GA JE STISNIL OB KOSILNICO
HOM PRI TREBNJEM -11. julija dopoldan seje na Homu pri Trebnjem zgodila huda delovna nesreča pri delu s kmetijskim strojem, v kateri je 56-letni S. M. z Mirne izgubil življenje. Pri košnji s kosilnico BCS je S. M. zdrsnil po brežini, med reševanjem pa je po brežini zdrsnil tudi traktor in ga stisnil ob kosilnico, kjer je dobil tako hude poškodbe, da jim je na kraju podlegel.
DRUGA NAJ LEPŠA ZNAMKJ NA SVETU - Francoska novinarska hiša Timbropresse, ki vsaki dve leti organizira tekmovanje za najlepšo znamko na svetu, je 7. julija podelila letošnje nagrade. Pošta Slovenije se je s svojimi izbranimi priložnostnimi znamkami tudi letos udeležila tega tekmovanja in dosegla drugo mesto med šestnajstimi znamkami posameznih poštnih uprav, uvrščenih v finale. Nagrajeno znamko, ki je posvečena ljubezni in prijateljstvu, je oblikovala Darja Brečko. Slovenske poštne znamke so miniaturne umetnine, ki pa zagotovo prispevajo k promociji Slovenije v svetu.
& ARS RAMOVŠ
0pcstmif 11^1’cžicc
Telekom^!)
Slovenije	\\
Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju...
Z manj miljami pa je bolj prijazno...
V Brežicah bo lepše.
(061) 125 33 66
devet, kar gre pripisati dejstvu, da srnjadi skoraj ni več.
Že pretekli mesec pa se je z medvedom iz oči v oči srečal Jože Lavrič, ki je sicer velik ljubitelj narave in gob. A pravi, da gob ne bo več nabiral.
Tudi Rudi C. je imel posebno srečo. Ko seje pretekli teden vozil s kolesom po regionalni cesti v smeri Sodražice, je ob cesti opazil medvedko z mladiči. Menda si je hotel prizor nekoliko ogledati, a je medvedka to razumela drugače. Planila je za njim in ga zasledovala vsaj 200 m. K sreči se ce-
sta spušča in jo je tokrat srečno odnesel.
Takšnih in podobnih srečanj]® vse več. Kdaj bo padla prva žrtev, je težko predvideti, dejstvo pa J?> da se divjad vse bolj priblizuje vasem tudi zato, ker se je navadila šariti po zabojnikih, v katerinj vsevrstna hrana in tudi živalsK odpadki. Lovci pravijo, daje potoškem lovišču vsaj 30 medve dov, ljudje pa trdijo, da jih je ve 1 ko več. Za letos pričakujejo, o bodo dobili dovoljenje za odstr le za eno zverino. „
A. KOSMERL
GREGA BO TUDI RIBIČ - Tale amur, ki ga s širokim nasmehom ruti drži Grega Balon iz Brežic, je pred nekaj dnevi končal kot specialitet ^ pikniku. 11 kilogramov težko in 92 cm dolgo ribo je iz Krke izvlekel gov očka Ivan, ko je s prijatelji ribaril na Krki. Mišo, Slavko in Fren mu tudi pomagali pri poldrugo uro trajajočem boju z amurjem.
DOLENJSKI LIST
17. julija 1969
Poravnalni sveti ne delujejo
Pričakovanja, da se bodo poravnalni sveti z zakonom se P J uveljavili, se v trebanjski občini niso uresničila. Naspro't > delavnost svetov se stalno zmanjšuje, saj,se je število obrav/S( vanih zadev zmanjšalo tudi do petkrat. Se večjo zaskrbljuj1 pa povzroča dejstvo, daje delovanje svetov v Mokronogu, rupertu in Cešnjicah skoraj prenehalo, pred nekaj leti Pa?° ,nl med najbolj prizadevnimi v občini. Vzrok temu je predvs mnogo premajhno zanimanje svetov krajevnih skupnosti-
Izstopili so iz celjske Kreditne banke
Zdravilišče Čateške Toplice so odpovedale članstvo v ce P Kreditni banki, ker mu ni odobrila posojila za gradnjo P ^ čitniškega naselja. To je zdaj edina delovna organizac j brežiški občini, ki seje priključila ljubljanski banki, kjer je do tudi kredit za 62 montažnih hišic.
Rejenci bodo šli na morje	^
Iz Pišec in okoliških vasi bo šlo letos na morje 27 otrok- -j liko jih niso spravili skupaj še nobenkrat. Za oddih v.^ai ^.^in-so izbrali predvsem zdravstveno šibke otroke iz revnih dr * Brezplačno letovanje so omogočili sedmim učencem, b1 J. -e je prispevalo za letovanje Društvo prijateljev mladine, J._ prihranilo za te namene izkupiček pustne veselice - jj-, so narjev. Letovanje rejencev so plačale tiste občine, iz kate otroci domu.
-edvolil'
Predvolilna kampanja
Slišati je, da so Cigani v okolici Trebnjega pričeli s prC^ je. no kampanjo za novega starešino. Lepo in prav in. sltjrjjo mokratično povrhu, samo da jih ne bo kdo obsodil, da ■ ideje meščanske demokracije.
Cenejši prašički na sejmu v Novem meS^i
14. julija je bilo na novomeškem sejmišču naPrc^f^()do prašičkov, prodali pa sojih 399. Za manjše so zahtevah ^jli 190 din, za večje pa 200 do 300 din. Plemenski prašički -tokrat cenejši kot na zadnjem sejmu.
Odstrelili bodo nekaj več jelenov
Prvotni predlog plana odstrela divjadi za lovsko 1®’ ^oV občinska skupščina Kočevje zavrnila. Pripravljen pa Jc . ujjn predlog, ki predvideva, da bo na območju lovskih . tre)-odstreljenih letos 90 jelenov, medtem ko je bilo lani o jenih 80.