Cč^

Vrvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzcmši
nedelj in praznikov. & ^
List slovenskih delavcev v ^Ameriki
1first SJovenic
the United Issued every" da^ except Sundays and Holidays.,
	Entered as Second-Class matter, September 21, 1903.	at the Post Office at Nett York, N. Y., under the act of Congress of March 3, 1879.	
Štev. 89.	NEW	YORK, IS. aprila, 1904.	Leto XI.
			
Iz Ciganije.
0 ogrskem izseljevanja.
Ministerski predsednik Tisza in njegov predlog.
"Neutralnost" Avstro-Ogrske It vojni na Iitokn.
"Bezstrašnij" potopljena.
Budimpešta, 14. aprila. Tukajšnja
javnost se sedaj zanima pred rsem za ureditev izseljevanja iz Ogrske in stališče vlade v tem pogledu sedaj vsakdo kritizira. Ministerski predsednik Štefan Tisza bode še tekom tega tedna predložil državnemu zboru predlog glede ustanovitve redne parni5ke zveze med Reko in Trstom.
1 isza je včeraj izjavi], da se to mora zgoditi. Radi tega je pričakovati v državnem zboru ostrih debat, ker vlada dosedaj se ni ničesar storila, da prepreči poslovanje izselni-ških agentov. Vladi se direktno očita, da je v zvezi z agenti, kajti, ako se vsako leto ne izseli 30.000 ogrskih "državljanov"', mora vlada doplačati vožnje listke za vsacega izseljenca dokler ne doseže prodaja listkov število 30,000.
1'isza je na tozadevno očitanje odgovoril, da vlada ne namerava pospeševati izseljevanje, da pa hoče ljudem. kteri nameravajo na vsak način ostavki Ogrske nuditi vladino pomoč in ostati z izseljenci tudi v inozemstvu v dotiki. Ker morajo izseljenci plačevati preveč za pot v Ameriko, vstanovila je vlada potno progo, katera je pod vladino kontrolo. Med tem je pa sklenila vlada pogodbo .z Cu-nard Line.
Ako pa Zjed. države tako izseljevanje prepovedo, potem postane tudi pogodba neveljavna. Iz Reke v New York bode odpljulo vsako leto le 20 pa mikov.
Dunaj. 14. aprila. Japonska vlada ie sklenila pogodbo z avstrijsko paro-brodno družbo "Austro-Americana" v Trstu. Japonci so najeli skoraj vse pamike imenovane tržaške družbe, katera bode vozila konje iz Reke na Japonsko.
Avstrija je toraj prva država, ktera krši neutralnost v rusko-japonskej vojni.
45 mornarjev vtonilo.
Vojna ladija "Pobjeda" xavo^ila na mino. Ves štab podadmirala Makarova mrtev; slavni slikar Vereščagin med mrtvimi.
Veliki koez Kiri! se počuti boljše. — Naslednik Makarova bode podadmiral Sbridlov, — Makarov se
trtvoval za svoje tovariše ? — Sožaljne brzojavke.
Med mrtvimi je baje tudi kontread-miral Molas. Vsem tem vestem se pa ne veruje, dočim so tudi uradna poročila skrajno pomanjkljiva.
Japonci baje niso imeli zgub.
Petrograd, 14. aprila. Tukaj se zatrjuje, da je kontreadmiral Uhtom-skij včeraj popoludne ponovno pričel bojem proti IS japonskim vojnim ladijam. Na "Petropavlovsku" je radi tega toliko mož utonilo, ker so bili vsi pod krovom pripravljeni na boj.
Petrograd. 14. aprila. V adrnira-itetnej kapeli vršila se je dane; služba božj a za pokojne mornarje vojne ladije "Petropavlovsk". Maši jf prisostvoval tudi car.
Siracusa, Sicilija, 14. aprila. Cesar Viljem, kteri se sedaj mudi v tukajšnjem mestu, poslal je ruskemu earu brzojav v znamenje sožalja vsled grozne katastrofe v Port Arthuru.
Pim, 14. aprila. Kralj Viktor Emanuel je caru brzojavno naznanil aoža-je, povodom katastrofe v Port Ar-huru.	'
Slovenske novosti.
—	V Ely, Minn., so bili izvoljeni trije Slovenci v mestno zastopstvo, namreč: Ivan Bukovec, Martin Skala in Ivan Govže.
—	Iz Oliver, Pa., se nam javlja, da gre tamkaj z delom zelo slabo. Slovencev je tamkaj malo in vsi se mučijo po premogovih rovih. Kljub temu so pa delavci dobro došli, tako, da onim, kteri nimajo dela, ni odsvetovati tjekaj hoditi, kajti delo bi dobilo kacih 100 delavcev. Kdor želi tjeka^ potovati, naj piše na rojaka Josi Rajka, Box 32, Oliver, Pa.
On Ima prav.
V Boise, Idaho, je sodišče v smrt obsodilo George Levyja, kteri je umoril necega skopuha. Danes bi miral biti usmrten, toda v Washingtonu so ga pomilostili in obsodili v dosmrtno ječo. Radi tega se George jezi in trdi: "Ako sem kriv, naj me obesijo, ako ne, naj me izpuste." Mož ima prav; kajti z gospodo morilci se prelepo postopa in vse to na ljubav odvetnikom in krvnikom.
0 preiskavi proti Mormoncem.
Washington, 14. aprila. Nadaljevanje preiskave proti mormonskemu papežu Smootu, se bodo vršile prihodnjo sredo. Vendar pa od preiskav ni mnogo pričakovati, kajti glavne priče, ktere morajo še zaslišati, so neznano kam izginile. Preiskovalni odbor je pred vsem hotel zaslišati štiri apostole, kteri bi zamogli pojasniti poligamistične zak'.ne, ktere so razni Mormonci sklenili od leta 1890 naprej. Ti apostoli so: Heber I. Grant, George Taesdale, Tom Cowley in I. \Y. Tailor. Odbor je razposlal vsem apostolom povabila k zaslišanju, toda sedaj se je zvedelo, da so vsi apostoli odpotovali večinoma v inozemstvo.
Apostol Teasdale je odpotoval v Canado, da se tamkaj zdravi; apostol Cowley, ga je spremljal; apo9tol Tay lor je bolehen in je odpotoval v Me-
Petrograd, 15. aprila. Tukaj krožijo še nepotrjene vesti, da se je admiralu Togo posrečilo v noči dne 13. marca več parnikov potopiti v vhodu v portarthursko luko, tako da rusko vojno brodovje ne more vee priti na prosto morje.
Kontre-admiral knez Uhtomskij br-zojavlja iz Port Arthura. da se je torpedolovka "Bezstrasnij", ktero je poslal na rekogno3ciranje, vsled slabega vremena ločila od ostalega bro-dovja, na kar so jo obkolile japonske-torpedolovke, na kar se je med bojem potopila. Rešilo se je le pet mož.
Admiral pristavlja: "Po katastrof"' vojne ladije "Petropavlovsk*' prevzel sem provizorično poveljništvo tukaj-njega brodovja.
Med manevriranjem zadela se jt. "Pobjeda" z sredino ob mino. Vendar je pa dospela brez ptuje pomoči v luko. Na njej ni bil nihče ranjen iri usmrten.
Pri razdejanju torpedovke "Bezstrašnij" je bilo 45 mornarjev in častnikov vsmrtenih.
Uradna vest o razdejanju "Bez-strašne" in nezgodi "Pobjede" je skoraj isto tako delovala na javnost, kakor zguba vojne ladije "Petropavlovsk."
Čudno pa je, da Japonci strašne ruske nesreče niso izkoristili in Pori Arthur iznova napadli. Iz tega sledi, da so tudi njihove zgube velike.
Chefoo, 15. aprila. Tukaj se zatrjuje, da so rano zjutraj Japonci položili mine v morje. Na teh minah sta ponesrečili vojni ladij i "Petropavlovsk" in 1'Pobjeda". V londonskih mornarskih krogih trdijo tudi, da so ruske vojne ladije morda vničili japonski podvodni čolni.
London, 15. aprila. Iz Chefoo se poroča, da Japoncev ni sedaj nikjer opaziti. Admiral Togo je odpljul z svojim brodovjem v kako pristanišče, ker so njegove ladije baje zelo poškodovane. Japonci se odkritemu boju izogibajo in so vedno po 45 milj oddaljeni od Rusov. Rusko brodovje je pod poveljništvom kontreadmirala kneza Uhtomskega dospelo nazaj v portarthursko luko.
Petrograd, 15. aprila. O nesreči vojne ladije "Petropavlovsk" se poročajo še naslednje podrobnosti:
"Rusko brodovje se je umikalo dvakrat tolikemu sovražnemu brodovju, ktero se pa ni bojevalo. Tako je dospelo naše brodovje blizu vhoda v luko. Bilo je malo po S. uri dopolu-dne in častniki, kakor tudi možtvo na
onesvestil. Tudi je našel v vodi komad lesa, s kterim je priplaval na neko torpedolovko.
Veliki knez Kiril je tudi na nogah poparjen in se je razun tega zelo pretresel. Odvedli so ga takoj v bolnico, od kjer ga bodo poslali v Petrograd.
Petrograd, 15. aprila. Veliki knez Boris odpotoval je iz Port Arthura v Liaoyang.
Petrograd, 15. aprila. Izjava japonskega kontreadmirala Uriu, da so Japonci razdejali vojno ladijo "Petropavlovsk" je lažnjiva. Admiral Uhtomskij brzojavlja, da se je rešilo 5 častnikov in 52 mornarjev iz nesrečne ladije. Sednj se tudi trdi, da so ~e na "Petropavlovsku" razstrelili najbrže parni kotli, radi česar se ie parni k razstrelil.
kdar visoko čislal, zgubil svoje življenje. Včeraj zjutraj je prvič razobesil svojo zastavo na oklopniei, dočim se je preje vedno mudil na kri-žarkah "Novik" ali pa "Askold". Slednjič se je udal nasvetu svojih prijateljev, se vkrcal na oklopnico in baš na slednjej bil usmrten.
Znano je tudi, da podadmiral Ma-karov ni rad ostavil svoje mesto v Kroonstadu, ker se ni hotel ločiti od svoje rodbine, toda car ga je tako visoko cenil, da ni hotel v Port Arthur nikogar druzega poslati, nego ba> njega, dasiravno je Makarov dejal cesarju. naj da dragim admiralom priliko, odlikovati s« v boju.
Ko je car pozval Makarova k sebi. mu je dejal: "Odločil sem se za vas. > in nepovoljni odgovor ne bodem spre-
Daljni, ruska luka blizo Port Arthura.
Petrograd, 15. aprila. Zguba ladije jel." Na to je sel Makarov na vojno
"Petropavlovsk" je nenadomestljiva, kajti na njej je bil ves štab admirala Makarova. Vtonilo je 13 častnikov njegovega štaba. Natančno število usmrtenega možtva tudi ni znano. Na "Petropavlovsku" je bilo kacih 650 mož, od kterih se jih je 52 rešilo.
Med drugimi sta bila na imenovane j ladij i tudi ruski liter at Nikolaj Kravčenko, kteri je bil dopisnik in ruski vojni slikar Vazilij Vereščagin, ktera oba sta vtonila.
Chicago, 111., 15. aprila. Tukajšnja "Daily News" je dobila iz Tokio posebni brzojav o smrti Makarova.
Baš radi tega je careva žalost še večja.
Včeraj, ko se je zvedelo o Maka-rovej smrti, pripljul je velikanski le dolomni parnik "Jerm^k^, kteri je zgrajen po Makarovem navodilu. "Jermak" je prodrl led do Kronstada in se ravnokar vrnil v Petrograd. Mužiki so, ugledavši parnik, klicali: "Tamkaj pljuje ladija Stepan Osipo-vičal" Ljudstvo pozna pokojnika tako dobro, da ga imenuje krstnim nom.
Makarov je b:l najbrže v opaževal-nem stolpu vojne ladije "Petropavlovsk", ko se je slednja razletela. Ve
Tamkaj se trdi, da so Japonci zasta- | Petropavlovsku" so bili pri zajuter-' vili Rusom pot v luko. Sklicuje se na j liki knez Kiril se je rešil le radi tega, ku. Makarov je zajuterkoval v svojej Makarovo junaštvo, trdijo Japonci,! ker je izvrsten plavač.
b n t i f i JaX'w«	V«« . t- *» al i lrn lro ii4a t~v /~il	J _ • _	___ " 1 "I • •	t**	i i	^
Pobočnik velikega kneza Vladi
kaj iti, dočim je but. velika kajita pol- da je z svojo ladijo napadel japonske na častnikov. Na poveljniškem mo- j torpedovke in tako za rešitev osta-stu so bili veliki knez Kiril, njegov . jega brodovja žrtvoval svojo ladijo in
prijatelj in pobočnik Kobe, poveljnik ladije, kapitan Jakovijev in dva druga častnika, kteri so natančno pregledali uhod v luko. predno so tjekaj zavozili.
Ob 8. uri 30 min. pripetila se je strašna razstrelba parnih kotlov. Kmalo na to je pričelo pokati stre-ljivo v skladiščih. Ladija je zadobila velike luknje, skozi ktere je uhajala voda. Tako je ladija zgubila ravnotežje, se vlegla na stran in se potopila. Nesrečo je provzročila mina.
Prizori, kteri so se godili v ladij i ne bodo nikdar znani, kajti rešila se ni niti jedna osoba, ktere so bile v notranjih prostorih.
Ostalo brodovje se je takoj vstavilo in spustilo rešilne čolne v vodo, dočim so torpedolovke z vso hitrostjo pij ule na pomoč.
Veliki knez Kiril se je rešil a tem, da ga je razstrelba vrgla v vodo tako.
xico, dočim je apostol Grand v Lan- da se je z glavo zadel v komad železa, donu.	predao je padel ▼ vodo. K sreči se ni
življenje.
Njegovim naslednikom je imenovan admiral Skridlov.
+ + +
Petrograd, 14. aprila. Kaj se je godilo predno je utonil podadmiral Makarov z ladijo "Petropavlovsk", še ni znano. On je brezdvomno odpljul z svojim brodovjem proti sovražniku, da se bojujejo toliko časa, dokler Japonci ne dobe pomoči. Mogoče je tudi da je skušal japonski admiral Togo Ruse zvabiti v zasedo v nadi, da zapre potem Rusom pot v luko.
Lega šestih min, ktere je položila razdejana ladija "Jenisej", ni bila znana, ker so se tudi zemljevidi, na kterih so bile mine označene, zgubili. Najbrže je "Petropavlovsk" zavozila na jedno teh min.
Med tem, ko tukajšnji častniki jed-nodušno obžalujejo Makarovo smrt, sklicujejo se vsi na dejstvo, da je on baš na oklopnej ladiji, kterih ni ni-
mira, grof Grabbe, odpotoval je danes v T^ort Arthur, da dovede ranjenega velikega kneza Kirila domov.
Tukaj se zatrjuje, da namerava podkralj Aleksejev prevzeti poveljništvo ruskega brodovja na iztoku, dokler ne pride tjekaj kontreadmiral Rožestvenskij.
London, 14. aprila. O pomorskej bitki pred Port Arthurom še ni natančnih poročil, toda iz vesti, ki prihajajo iz Wei-Hai-Wei je razvidno, da je bila bitka skrajno resna in da so ruske zgube večje, nego Rusi sami priznavajo.
Iz japonskih krogov še ni nikacih vesti, toda v Rim se poroča, da je vse japonsko brodovje napadlo Makarovo brodovje. Japonsko brodovje se je skrivalo za otočjem Miaotao. Japonci so baje Rusom zastavili pot v Pott Arthur,radi česar je bil Makarov prisil jen pričeti bojevati se z premočjo Skoraj vse ruske ladije so poškodovane, dočim so "Petropavlovsk" obkolile japonaks torpedovks.
aprila. Semkaj ae
Petrograd, 14. brzojavlja:
"General Ivaštalinskij poroča, da o bili v boju dne 11. aprila usmrteni jeden podčastnik in dva vojaka. Tudi se doznaja, da je štela kozaška patrulja, ktera je 8. aprila na otoku Sama-indu usmrtila 50 Japoncev, Le 37 mož.
Petrograd, 14. aprila. Uradoma se potrjuje vest, da so Rusi prepodili Japonce izpred ustja reke Liao. Petrograd, 14. aprila. 4. ura 26 mi-ut popol. Uradoma se naznanja, da 50 Japonci zaprli pot ruskej torpe-lolovki "Dostraži" do ostalega ruske-ara brodovja in jo potopili. Vtouili so si mornarji. Vojna ladija "Pobjeda" e je zadela ob podvodno mino. da pa ni bila toliko poškodovana, da bi se ne zamogla vrniti v luko.
Tokio, 14. aprila. 5. ura p<>p. Pod-idiniral Uriu poroča o bitki pri Port Arthuru. Uriu poroča, da je japonsko brodovje zjutraj napadlo Port Arthur. Pri tem se je ruska vojna ladija "Petropavlovsk" potopila, dočim so Japonci jedno torpedovko razstrelili. Japonci trdijo, da nimajo zgube.
Tokio, 14. aprila. Prvo poročilo o Togovem sedmem napadu na Port Arthur dospelo je semkaj danes do ooludne ob 8. uri. Oblasti so s poročilom zelo zadovoljne, zlasti pa z raz dejanjem vojne ladije 'Petropavlovsk' Zajedno pa obžalujejo v tukajšnjih vladinih krogih smrt podadmirala Makarova, kterega so Japonci visoko čislali in njegovo hrabrost občudovali. Admiral Togo je s svojim brodovjem ostavil portarthursko vodovje.
Petrograd, 14. aprila. Vest o naj-novejšej ruskej nesreči je tukaj zelo vpljivala na javnost, toda prepriča nje na končno rusko zmago vendarle ni omajano.
Ljudstvo je vso noč čulo in pričakovalo nadaljnih poročil iz Iztoka, dasiravno je razsajal po noči snežni vihar.
Car je ukazal, da mora časopisje objaviti dobesedno brzojave, ktere je on sprejel.
Dopoludne ob 10. uri dobil je car nadaljne šifrirane brzojavke, ktere so takoj poslali admiraliteti v preči tanje. Ker pa s tem še niso gotovi, bodo brzojave še le zvečer objavili
Tukajšnje časopisje še ni sprejelo niti jednega brzojavnega poročila od svojih dopisnikov v Port Arthuru.
"Associated Press" poroča, da bode Makarovim naslednikom imenovan najbrže Dubasov mesto Rožestven-skega. Dubasov je znan junak iz ru-sko-turške vojske, ob kterej priliki je zajedno z Makarovim razdejal tur-ko črnomorsko brodovje.
Makarov ostavlja 181etno hčerko Lilico in llletnega sina, kteremu je oče iz Port Arthura večkrat pisal in brzojavil. Zadnjikrat je Makarov čestital svojej rodbini povodom pravoslavne Velike noči. Takrat je svojim dragim naznanil, da je prebil velikonočni večer na nekej topničarki ob vhodu v portarthursko luko.
Vabilo na naročbo.
Ob poteku prvega četrti etJaTa^ bimo naše slovenske rojak« na na-ročbo lista ^
"GLAS NARODA",
kteri kot EDINI DNEVNIK v tel deželi velja le $3 za vse leto, ali 75 centov za četrt leta.
Vse gg. naročnike, kterim je pa naročnina s prvim četrtletjem potekla. pa prosimo, da isto kmalu ponove.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Newyorska kronika.
"Big Bill o v" big bilL
"Big Bill" je napravil že vse polno šal, toda najboljša izmed njih je bili, kterega je položil policijskemu komisarju in kteri se glasi na $35,611.-20. On zahteva imenovano svoto radi kršenja pogodbe, ktero ie mesto kršilo tako, da «k> ga odslovili iz službe Imenovana svota znači oni denar, katerega je vplačal v pokojninski za-klad. Komisar se mu ni še nikoli tako smejal, kakor sedaj, ko je dobil račun. Devery toži namreč mc3to in komisarja. Komisar mu bode najbrže izplačal 20 centov, toda dolarjo Devery ne dobi.
Dekleta med seboj.
Včeraj se je vršil prvi letni banket kluba "Portia" pri kterem pa ni bilo opaziti niti jednega možkega. Članice, same dame, ktere ao napravile odvetniški izpet, so pa obhajale to slavnost baš tako, kakor možki izim-ši, da po kavi niso prišle na vrato smotke ali cigarete. M-sto modrega dima, kterega je opaziti pri možkih banketih, opaziti je bilo v dvorani med kavinim duhom — opravljanje, pri kterem se je največ govorilo u možkih, zlasti pa o odvetnikih Med govori tudi ni vladala v dvorani popolna tihota, tako, da bi bilo slišati miši, kajti, pri sestanku ženstva, nimajo miši kaj opraviti.
Krotilec zveri za ljudi.
V včerajšnjej izdaji "City Record" čitamo: John H. Herrlich, čuvaj mestne menažerije je transferiran k mostnemu oddelku To je toraj ona vrsta policajev, kteri so po zatrdilu necega policijskega stotnika, potrebni , da vzdržujejo mir na mostu. Mostni komisar Best je najbrže mnenja, da so ljudje, kteri hodijo preko mostu, prave beštije.
Vzapor radi 18 centov.
Vsled priprošnje nad ulične železnice "Interborough" so zaprli tri čistilce virov, kteri so vkradli za 18 centov mesinga. Dasiravno se je sodnik skliceval na smešnost obtožnice, zahtevala je družba, da se jih stavi pod jamstvo in proti njim kazensko postopa.
Kaznovani Corbems.
Kakor znano, so vratarji in sluge najsurovejsi ljudje. Oni si namreč domišljajo, da so prava gospoda in postopajo z drugimi ljudmi iz "gospod-skega" stališča. Baš tak cksemplar je tudi vratar Willis Athletic kluba, 949 Park Ave., William Kane, kteri se je upiral policiji, koja je litoela klubove prostore preiskati. Kane ja bil radi tega obsojen v $5 denarne kazni.
Prodaja starih vojnih ladij.
Philadelphia, Pa., 15. aprila. Včeraj vršila se je javna dražba, kajti tu je vlada prodajala5 starih vojnih ladij aH monitorjev,'kteri so storili velike vsluge za domovino povodom državljanske vojne. Ladije sedaj ne morejo več rabiti, kajti njihova konstrukcija je ostarela. Ukrcane so bile več let v tukajšnjej Navy Yard.
Za Roosevelta.
Charleston, W. Va., 15. aprila. Pri konventu republikancev, West Virgi« nije, so bili vsi delegatje za nacijo-nalni konvent izvoljeni. Delegatje so dobili naročilo naj glasujejo za Roosevelta kot predsednika in za Elkinsa kot podpredsednika.
Mulah ušel.
Aden, Arabija, 15. aprila. HadžJ Mohamed Ben Abdulah, ali Mulah, proti kteremu se vojskujejo Angleži že nad leto dni v deželi Somali, M jim je umaknil na italijansko ozem-Ije.
Dne 11. januarja so Angleži Mu-laha porazili, ob kterej priliki je Mulah zgubil 1000 mrtvih in ranjenih.
AKO
ne veš po kom bi zones* ljivo in brzo denarje domu poslal, ali kupil
__— parobrodni tiket zate ali
Vlada zahteva za vsako ladijo po za koga druzega, obrni se na Frank $10,000, ali toliko, kolikor je vredno Sakserja, 109 Greenwich Street ?
New Yorkn.


--, ......HI.- WKJ' ■	T1 J-1'
'•»S«'^«- RM I
m

"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev v AmerikL
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
F^ANK SAKSEH, 109 Greenwich Street, New York Cit>.
Na leto velja list za Ameriko ... $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto.......4.50
" " " pol leta.......2.50
" " " četrt leta......1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
•GLAS NARODA" izhaja vsaki dan it-vzemši nedelj in praznikov.
«QUAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
frosimo, aa se nam tudi prejšnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pešiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
T»l«fon x 3798 Cortland.
Makarov.
Največji udarec, kar so jih zadobili Rusi v sedanjej rusko-japonskej vojni pripetil se je dne 13. aprila v portar-thurskej luki, ko seje podadmiralMakarov z vojno ladijo "Petropavlovsk" in kakimi 700 mornarji potopil.
Po zg-ubi jedne najlepših vojnih ladij, Kusi gotovo ne žalujejo tako, ka-kar po smrti njihovega admirala. In oni imajo dovolj vzroka žalovati za možem, kajti vse nade ruske mornarice bile" so zbrane krog pokojnika, čegar slavna preteklost in junaški čini iz njegovega življenja so svedo-čili, da so bile nade Rusije opravičene Kakor hitro je on dospel v Port Arthur, zadobilo je za Ruse popreje neugodno stališče na morju, povsem drugačno lice. Pokojnik je dal popraviti poškodovane ladije, on je naudu-šil častnike in možtvo, ukrenil vse potrebno, da odbije sovražne napade in je na to osobno vodil svoje malo bro-dovje, da ponudi sovražniku bitko. V sredo se je prvič vresničila njegova želja, toda še predno se je zamogel bojevati, dohitela je junaka, kteri je bil vreden več, nego celo b rodov je, neizogibljiva osoda v obliki podvodne mine, proti kteri tudi največje junaštvo ničesar ne izda.
Sedaj, ko je padel Osipovič Makarov, in ko je bilo njegovo malo bro-dovje, ako že ne vničeno, pa vendar poškodovano, zadobili so Japonci nado, da bodo preje ali sleje zasedli mesto Port Arthur. Rusi se smejo «e-daj zanašati izključno le na svoje čete na kopnem in na njihovega vodjo, generala Kuropatkina.
Tudi sedanji udarec nam dokazuje, da Rusija ni bila pripravljena na vojno. Mnogo je zakrivil tudi admiral Aleksejev, radi česar se je Japoncem posrečilo prvič rusko brodovje iz-nenaaiti. In tako zgubljeno mestomo-ral 8PreJet*blftfc<>Pokojm Makarov! Rusija je za sedaj na morju poražena kajti njena brodovja so raztresena po vseh morjih in se ne morejo združiti, Na kopnem je Rusija seveda povsem drugačna in tu bode odločila boljša strategija in boljša vojska.
Manifestacija simpatije tržaških Slovencev ruskemu narodu. Dne 20. marca sta se predstavila tržaškemu ruskemu konzulu baronu pl. Kueeterju, dr. Rybar in dr. Gregorin, da izrazita simpatije tržaških Slovencev ruskemu narodu v njegove j se-dtnjeje težkej borbi proti Japoncem se željo, da bi te posrečilo junaškej
ruskej vojski premagati zavratnega sovražnika na slavo in korist silne Rusije, vsega Slovanstva in civilizacije sploh.
Ruski konzul je odposlancema tržaških Slovencev najljubeznivejše sprejel, je v svojem odgovoru nagla-šal, da so mu znane simpatije tržaških Slovencev do ruskega naroda ter da nahaja ruski narod v tem težkem trenotku veliko tolažbo v tem, da čuv-stvujejo ž njim slovanski narodi izven Rusije. Zahvaljuje se toraj iz vsega srca na izraženih simpatijah in željah trž. ških Slovencev, ktere hoče takoj sporočiti carskemu ruskemu poslaniku na Dunaju. — V nadaljnjem pogovoru se zastopniki tržaških Slovencev je baron pl. Kuester izrazil svoje prepričanje, da izide Rusija slavno iz urinjene ji vojne, ktera vojna se ne vodi le med Rusijo in Japonsko, nego prav za prav med belo in rumeno raso, radi česar se mora čuditi, kako se more sploh kak Evropejec postavljati na stran Japoncev. Ruski konzul se je od slovanskih zastopnikov is to tako prijazno poslovil, kajcor jih j« riprejaL _,
Rusija in Kitaj.
Odkar je sedanja rusko - japonska vojna, se cesto piše in govori, da bi se Kitaj mogel izneveriti proglašeni nevtralnosti ter pridruživši se Japonski, udariti na Ruse podolgoma ob rusko-krtajskih mejah. Kitajska generala Juanškaj in Ma, da sta prin-cipijelno jroti Rusom in da delata na to, da se Kitaj osvobodi od ruskega vpljiva in da z Jrponsko skupno reši vprašanje Mandžurije in Koreje. Trdi se celo, kakor da med Kitajem in Japonsko obstoji tajna politična in vojaška zveza.
Kdor v resnici ne pozna onih današnjih odnosa je v, ki v resnici obstoje v Kitaju, v Koreji in Japonski, v teh treh vztočnih državah mongolske rase, mogel bi skoro verovati v možnost ki tajsko-japonske zveze. Xu, v resnici so stvari povsem drugačne. Kajti, Kitaj je v svoji državni formi monarhično - absolutistična država. Vlada se vsa osredotočuje v vladarju, oziroma današnjej cesarici-vladarici Kitaja. Thientse — sin nebeški — ali Hvangli — vsemožni vladar — to sta naziva, ki karakterizujeta vpljiv in moč kitajskega cesarja, ali — kakor je slučaj danes, kitajske cesarice. Ali, ker se v kitajskem cesarju ali cesarici koncentrirata tudi versko glavarstvo in vojaško zapovedništvo. je potem povsem razumljivo, da je kitajski cesar oziroma cesarica, neomejen gospodar politične in vojaške si-tuvacije v Kitaju. Pokrajinski namestniki in mandarini so odvisni iz-rnvno od cesarskega dvora, ker Cung-jenfu (ministerstvo cesarske hiše) in Kinftiču (visoko svetoyalstvo) nista drugo, nego izvršujoča organa cesarske volje: odloke.
Kitajci, ti nasledniki Konfuciusa, Laoce in Bude, (in če tudi so izgubili tiste vojaške kreposti, s kterimi se danes odlikujejo Japonci), so kakor prebivalci kopnega v svoji veli-čanstveni in številni moči od 380 milijonov, vendar duša, važen faktor v bodočem razvoju svetovne zgodovine. To vedo Japonci prav dobro, ki so po krvi Kitajcem najbližji bratje Nu„ tudi Rus ne podcenjuje kitajskega elementa. Rusi so uvideli to že davno. Oni so celo vso svojo politiško in kolonijalno sposobnost in dalekovid-nost obrnili ravno na Kitaj. To nam dokazuje tudi najnoveja ruska zgodovina, ki je pisana v Sibiriji, in ki se ravnokar danes piše v Mandžuiiji, in se bode jutri, ali pojutrišnjem pisala tudi v Koreju in Kitaju. A ta zgodo vina je porodila sedanjo rusko-japon-sko vojno, in bode, ako Bog dade. rodila danes ali jutri tudi rusko zavzetje Kitaja, brez kterega ne bi Rusija nikdar zamogla biti evropsko-azi-jatska država, niti bi se ne mogla vpreti lakomni pohotnosti angležke politike, niti ne postati največim tekmovalcem v svetovnem boju za na-rodno-gospodarsko veljavo in premoč.
Ruska diplomacija je znala izerpiti svojo spretnost na kitajskem dvoru v Pekingu. Posledice ruske diploma-tične taktike opažajo se v Kitaju tudi danes. Kajti, vsi napori Japoncev, da bi v sedanji vojni povlekli Kitaj na svojo stran, ne vspejo. Istotako se tudi današnja podložnost Korejcev v Koreji neha onega dne, ko Rusi po-tolčejo Japonce v prvi bitki na kopnem.
To so neizogibni dogodki na skrajnem Iztoku, od kterih nas ločuje jako kratko razdobje časa. Današnja kitajska cesarica je odločna pristašica ruske politike v Aziji. Ona ni pozabila onega poraza, ki ga je v zadnji kitajsko-japonski vojni pretrpela nje vojska. Nu, kar je še najvažneje, ona ne pozablja nikakor in ne pozabi nikdar, da je cesarska dinastija v Japonski njen največju sovražnik, ki ne gre za drugim in ne čaka na drugo, nego na oni dan, ko bi se jej posrečilo vreči s kitajskega prestola njo, kitajsko cesarico. Ali poleg tega ve ona tudi še to, da je za njo Rusija glavna pokroviteljica in da se Kitaj more ohraniti in vspevati samo in edino ob velikem slovanskem carstvu, s kterim Kitaj meji v Aziji na kopnem in čegar sosedstvo in prijateljstvo je za Kitaj vsekako več vredno in ugodneje nego-li je to slučaj z Angležko, ki hoče preko Indije v Tibet, da se uti-hotapi v Kitaj in da tamkaj poleg Japoncev — zagospodari!
Morda se ves svet nekega jutra gromko začudi. Morda se tega jutra iasno pokaže, da med Rusijo in Kita-iem obstoje trdni politični in vojaški dogovori, in to na strah in srd Japoncev, Angležev, a tudi ostalih ne-prijateljev velike Rusije, kteri sleherni Slovan .brez razlike mora zaže-leti bojne sreče in diplomatskega vspeha in napredka na vsem aziat-skem kontinentu.
Pri mojem, odhodu na obisk v staro domovino/ kličem vsem prijateljem in znancem v Zjed. državah, posebno trn Stricu v Aspen, Colo., družinam Papieh, Joliet, 111., Levstik in Zor-man ter bratoma Petelin v Ely, Minnesota, iskreni Z BOGOM IN NA SVTDANJE!
^ ^	Fran Zadnik.
Češki narod in škof Strossmayer.
Hrvatsko dijaško društvo v Pragi je prejelo od hrvatskega škofa Stross-niajerja to-le pismo:
"V Bjakovu, na dan prve obletnice smrti svojega prijatelja Riegra.
Veleeenjena gospoda!
Mladi moji prijatelji!
Javili ste mi, da ste se odločili proslaviti moj 90. rojstni dan med brati Cehi v Zlati Pragi. Zahvaljujem se vam iz globočine srca in iz prepolnega srca na Vasi ljubavi, veleč: Ne meni, ampak Gospodu naj je večna hvala in slava! Vse, kar sem storil, storil sem Xjemu in na korist in slavo našega dobrega naroda. Obžalujem samo, da radi neugodnih okolno-sti nisem mogel storiti več. Od mladosti sera skušal, da naš narod kolikor možno vzbudim in duševno povzdignem, da ga s tem rešim in privedeni v krog kulturnih narodov. Zato pripada, bratje moji, Vaša proslava dobremu našemu narodu, in samo Vaša dobrohotnost spaja moje ime s to proslavo.
Vaša proslava ima dvojno vrednost ker jo vršite v srcu bratskega češkega naroda in sicer pod pokroviteljstvom tako zaslužnega moža, kakor je načelnik Zlate Prage, g. dr. Vladimir Srb. Bratje Cehi so vedno simpatično spremljali naše domače hrvatske razmere, in zato me silno veseli, ko čujesn. da se je naša hrvatska mladina odločila obiskovati visoke šole v Pragi. Tam bodo imeli priliko, da -e od čeških bratov nauče marljivosti, vztrajnosti, podjetnosti, varčnosti, značajnosti in požrtvovalnosti za do-brostanje svojega naroda. Cehi so„vse kar imajo, ustvarili sami, z lastnim -vojim delovanjem. Danes zavzemajo oni prvo mesto med Slovani na gospodarskem in umetniškem polju. A ta njihova Zlata Praha je pravi muzej dovršenosti in umetnosti. Moji mladi prijatelji' Posvečujte mlada svoja leta učenju in vsem vrlinam, da boste mogli danes ali jutri, kakor to delajo češki poslanci, naj se zgodi, kar hoče — vedno služiti na prospeh in korist svojega siromašnega naroda ki potrebuje ravno sedaj prijateljev in delavcev. Verujte meni, starcu, da smo tudi jaz in pokojni naš slavni Kački in nepozabni moj pobratim Rieger in vsi drugi uporabljali vso -vojo mladost za iz< izbo in zopet izobrazbo. Toda potrebno je. da je ta izobrazba združena vedno s sveto vero ker zdrave izobraženosti ne more biti in je ni v narodu, kjer ne vlada resnica in pravica, a to se nahaja edino v sv. evangeliju, t. j. v okrilju Božjem !
Zato čestitam Vaši nakani, da osnujete fond, iz kterega bi siromašni dijaki iz Hrvatske dobivali podpore in se tako odločili za nauke v Zlati Pragi. Potrebno je. da hrvatska mladina pohaja tje. in da se med brati uči vsega dobrega.
V to svrho Vam pošiljam 1000 K z namenom, da bodo v temelj tej svrhi. Hlagoslovljam Vaša prizadevanja in Vas pozdravljam vseh v ljubezni*!
Vaš
Josep Ju raj Strossmajer."
Evropejske in drage vesti.
Praga, 15. aprila. V Reichenbergu na Češkem mudil se je dalj časa bivši avstrijski konzul, Slovenec. Švegelj. Tem povodom je predaval o ameriških gospodarskih problemih. Švegelj trdi, da je ameriška najslabša stran na gospodarskem polju, kjer je že sedaj opažati znake revolucije. Največja nevarnost preti od kapitaia, kateri se nabira v posesti pojedinih. Evropi pa preti tudi nevarnost od strani Amerike, radi česar se mora Čuvati.
Petrograd, 15. aprila. Anarhist, imenom Kazanov, kteri se je nastanil v hotelu du Nord na Nevskem prospektu, je imel v svojem kovčegn shranjeno bombo. Slednja se je pa prerano razletela in Kazanov je bil na mestu usmrten. Strop in okno sobe sta razdejana, več osob je ranjenih. Policija ni našla dokazov o kaki zaroti. Kazanov je prišel dne 13. t. m. v hotel. Razstrelba je razdejala tudi vse njegove listine.
Paris, 15. aprila. Ministerstvo ino-stranih del trdi, da ni resnične da se bodeta predsednik Loubet in cesar Viljem sešla.
Siramsa, Sicilija. 15. aprila. Semkaj je dospela ameriška yachta North Star, na kterej je tudi njen lastnik Corneljus Vanderbilt s soprogo.
London. 15. aprila. Angležko tor-pedolovko "Teazer". ktera je zavožila pri Portsmouthu na pesek, so dove-dli srečno v ladjedelnico, da jo popravijo.
Na? zastopnik v Chicagi ju Mr. MAX BAJEC, 617 South Center Ave., Chicago, DL Mr. Bajec je pooblaščen nabirati nove naročnike za "Olaa Naroda" in pobirati naročnino od starih naročnikov tn na-birtti offluila a UsL
Povodom našega odhoda v staro domovino, naznanjava vsem znancem in rojakom v Leadville. Colo., da sva -rečno dospela v New York, od kjer odpotujeva z parnikom *La Lorraine* v domovino. Vsem prijateljem in znancem izrekava tem potom iskreni Z BOGOM!
Pot ujočim rojakom svetujeva, naj <e vedno in vselej v slučaju, da potujejo v domovino, obrnejo do tvrdke Frank Sakser, 109 Greenwich St., v New Vorku.
Ivan in Marjeta Krašovec.
SLUŽBO DOBI pošteno dekle pri pošteni gospodinji. Pojasnila da upravnistvo "Glas Naroda".
KJE JE I
I v a n K e r h e m, doma iz Gmaj-nice pri Št. Jerneju. V Ameriko je dospel lani v avgustu. Zanj bi rad zvedel Jos. Rajk. Box 3-2. Oliver, Pa.
KJE JE!
Ivan Kupec. Pred letom dni sva bila skupaj v Moon Run, Pa. Kdor ve zanj, naj sporoči Josipu Zalokar, Ocean Mine, W. Va.
Znižana vožnja.
Red Star črta je prevožnjo ceno znižala za vso Avstrijo in to IZ AN-TWERPENA DO NEW TORKA za $24.50, Hamburg-American črta pa na $29. Najbrže bodo tem družbam še druge sledile.
Vožnji listki po dobiti pri Fr. Sak-ser. 109 Greenwich St.. N^w York in 1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
Bremenski Lloyd je tudi znižal ceno za vožnjo iz Avstrijo v Ameriko in sicer za poštne parnike na $24,50 gd Bremena v New York, za brzoparnike pa $29 iz Bremena v New York. Listke prodaja F. Sakser, 109 Greenwich St., New York.
Kurz.
Za UK) kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu Še 15 centov za poStnino, ker mora biti de narna pešiljatev registrirana.
NAZNANILO.
Društvo sv. Barbare štev. 33, v Trestle, Pa., naznanja vsem društve-nikom. da se vrši dne 12. maja v slovenski cerkvi na Butler St. v Pitts-burgu. Pa., velikonočna spoved, da zamore tako vsakdo opraviti svoji verske dol/no-ti. Maša se vrši ob Mili- uri.
114-1 <>-4 )	Mat. Peternel.
"GLAS NARODA*'
predaja »o 1 Mat itovilko:
A n t o a Bobek, poal«vodja po drožnice Frank Sikitr, l77t St. Clair St.. Cleveland, Ohio. C k a a. Deriine, 214 N. Con
rrees St., Kenoaka, Wis. John S u s t s r i i ž . 1208 N. Cen
tre St.. Joliet, DL Frank Gabrenja. lit Power St., Jehaatown. Pa.
Ake želi kdo rojakov list prodajati aaj ae aarlaei tri imnUtra
Ekapresni parnik
KAISER WILHELM der OR.
odpljuje dne 26. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Ekspresni parnik ''francoske družbe'
LA SAVOIE
odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Vožnje listke za te parnike prodaja Fr. Sakser. 10£# Greenwich S t., New Y o r k. Za ekspresne par nike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapol njeni in obilo potnikov zaostane. Na znanite nam odhod rjiom brzojava ali pa nas pokličite telefonu-' 379f> CeTtlandt, ako ste na kaki postaji ^ M Yorlru. Dobro si to zapomnit«'
Kranjsko slovensko katoliško
POZOR ROJAKU
Čast mi je naznaniti slavnemu ob Mnstvu v Chicagi, 111., kakor tud Slovencem po Zjed. državah, da sen otvoril novo urejeni
saloon pri ^Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanr ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, sc pri meni na razpolago. Nadalje j* vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegliSče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklon je nost rojakov, gledal bodem v prve' vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodoše Končno priporočam ožjim rojakoa. da me blagovolijo večkrat počasti*' s svojim obiskom!
Mohor Mladič.
617 So. Center Av., blizo 19. nt-CHICAG0, ILLINOIS.
pip. dmštTO
stele Barbare
v Forest City, Penna.
Inliorporirano dnč 31. januarja 1!H)2 t Pennsjlvantfk
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest Citv, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa. L tajnik: Ivan Telea.n, P. O. Box 607, Forest Citv, Pa. IL tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 57."», Forest Citv, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. o. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucoteli star., P. o. Box 591, Forest City. Pa. ANTON Oven, P O. Box 537, Forest City, Pa. 'Ivan Osalin, P. O. Box 4i»2, Forest Citv, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest Ctty, Pa. Karol. Zalar, P. O. Box 28, Forest Citv, Pa. * Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box G52, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John Tellmii, p. 0. Box 607. Vateet City, Pa.	*
DruStveno glasilo jo "Glas Naroda".
Š
Novi izvanredni uspehi
EMJjE.C.ColIinsal
V ZDRA V 1I.ST A 1
s p
Mnogi izmed naših rojakov, ki-si služijo vsakdanji kruh ali y
pod zemljo ali v tovarnah, 'i ' J p
hitio v prezgodnji grob, ker g v bolezni ne iščejo pomot i tam, kjer bi jo dobili. V sled ji] slaLeg-a zdravljenja se njih so- W stav oslabi, bolezni se zastara-jo in postanejo neozdra\ i ji ve.
Mili Rojaki! Kedaj seri vam bodo že oči odprle? Ke- j{J daj boste spoznali svojega do- p brotnika?	pf
Citajte, kaj pišejo sami ni . vasi rojaki o novih uspehih ji Profesora	p
Dr. H. C. Collinsa. I
ITi
Barbbrton, Ohio. Jan. 27th Velecenjeni gospod Profesor Collins!
Trpel sem na bronhitičnem kataru. neprestanem kašlju kateri mi nidal pokoja noč in dan, da sem popolnoma oslabel, k temu pridružilo se je še ne znosna bolezen na desnem boku mojih prs, mislil sem da bodem obnemogel. V tem položaju obrnil sem se na Vas Prof. Collins, nagel sem Va5 naslov v mnogih slovanskih listov da Vaša zdravila zamo-rejovti celo istega, kateri ubupa nad svojim življenjem. Le en poskus v Vašim zdravilam katere sem pravilno po Šem ukazu jemal, pripomogel mi je da sem popolnoma ozdra\ i.. Vaš udani	J. Brignel,
člen društva of American Legion of Honor.
Weston, Colo., Jan. 12th 1904. Cenjeni mi Prof. Collins!
Bila sem upozoriena 11a Vaš cenjeni naslov ni gospod Prof. Collins, od ljudi kateri s<> se na Vas j£I obrnili za pomoč ko so bili bolni. Ubogala sem J£f jih in Vam Prof. Collins poslala natančen popis [g svoje bolezni, imela sem vratobol in trgalo me je po vsih udih. Poslali ste mi medecine, jemala sem ji| ^jic^ffi-f:^ jih po predpisu Vašem in v preteku 4 tednov sem rrs ■ ' popolnoma ozdravljena in smelo smem tvrditi da S meje Prof. Collins obvaroval prezgodnje sinrti, bila sem v isti n i na S robu groba. Zatoraj se čutim dolžna se javno zahvaliti temu zdrav- U7 niku, ker se čutim zdrava in sem srečna sedaj v krogu svoje družine, fe Za Vaš trud se srčno zahvalujem. Hog net Vas blagoslovi!
Biliežirn Vaša hvaležna	Maria Baltazar. ^
Zahvala iz Canadt*.
Mr. Napoleon Trehan iz So. Faustin P. Qu., Ca-pf nada piše sledeče: Dolgo let sem trpel na akutnem t[] reumatizmom, primoran sem bil čuvati svojo po-stelj, vžival sem različne medecine ali ni jedna mi
5	ni pomagala. Moj prijatelj svetoval mi je, naj se {ji na Vas obrnem, storil sem tako kakor mi je sveto-g val, mnenja da mi tudi Vi pomagati ne bodete mo-jH gli, ali po prvem zaužitju Vaših zdravil zapazil sem t£| takoj da mi je bolje, in po rednem zaužitju, Vaših	[p hj zdravil kakor mi je bilo predpisano sem popolnoma ozdravil, zakar ni bi Vam izražam javno mojo srčno zahvalo. '4;
I	---n
SSo-li hočete tn-cli ozdraviti? |
Dj Pišite takoj ali se pa osebno oglasite pri Prof. Dr. E. C. 1'OL-fjj LIXSV in boste povoljno zlečeni.
fU Cele knige svedočb bi se dale napisati o njegovem velikan ckem uspehu v lečenju raznih boleznij, ker je on toliko ljudij ozdra j{] vil popolnoma, o če mu spričujejo živeče primere t. j. njegovi bivši pf
6	bolniki.	M
iji Može. žene. mladeniči in mladenke, ki trpite na notranji. '4
i glavni ali vnanji bolezni, poiščite si pomoč tam, kjer edi-ijj no je dobite, pri Prof. Dr. E. C.Collinsu.
S o as pluti-, trati, ne odkladaj'te!
fij Kdor sam ne more priti, naj takoj piše na to adressn:
p PROF. DR. E. C. COLLINS, I 140 W. 34th St.,	New York.
Tradne ure zjutraj od 10 do 5. ure popoludne. V stredo in pe-Sj tek do S. ure zvečer. V nedeljo od 10. do 1. ure.

.: - i " J .1. . _ . . : .^v - 'i-
Jugoslovanska
Katol. Mnota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. S&a&Z v ELY, iVUrSINESOTA.
TlffTlf^	- -1 " ■ '
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 803, Elj, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138. Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn.
IT. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PEPKO, 1795 St. Clair St^ Cleveland. Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet. Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., PitUburg, Pa. JOc-IP SKALA, P. O. Box J)56, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govie, P. O. I— 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Druitvene glasilo je: "GLAS NARODA".
D rob nos ti.
Padel z jambore. Jurij Lia-<li-, -.rur 25 let, mornar na grškem parniku ''Dimiti-io*", ki razklada sedaj v ^kedenj-dtem plavžu, je padel due 23. marca zjutraj ob 7. uri 2 jam-1 »< »r*- 20 metrov globoko. Poklicani zdravnik je ukazal težko poškodovanega mornarja prepeljati v bolniš-flPB.
Bebec — p o i i g a 1 e c. Nekega ve.Vra se je bil pojavil ogenj v bli v udove Fabris, pri sv. Andreju. V hlevu je bilo 12 volov. Žival se je j. i-rt-žilo rešiti, poslopje pa je po-? 'lunina pogorelo. Kmalo se ie raz-i. -!■•, <in je o^eni zanetil neki JEvgr-n Piazza, ki • . je poznan, da se mu me-. . {^liivi. — Xa policiji je k«r 1. 1 ravnost i*>trdil. da je 011 zažgal, 11 -<K«a vprašali, zakaj je storil to, .ji* menil odkritosrčno: ilZato, da bi videl, kako je, kadar hlev gori!" — Piazzo so odvedli v zapore v ulici Ti-L'»r v Tr-tu, dokler ne določi oblasr. kaj jo itoriti ž njim.
sedaj jih ima nekaj nad 8 milijonov. Vrlo so bogati v Sibiriji premogovniki, ki so dane« še nedotakneni. Od vsega zlata, ki ga pridobivajo na zemlji, odpada na Sibirijo 11%.
— "X j i v a'*, ruski 111 strovani be-letristicni list, ki izhaja v Petrogra-dut ima 800,000 naročnikov.
— X o v o o r o ž n i š t v o. Po predlogu obeh sporazumnih velesil Avstro-Ogrske in Rusije bo štelo na novo organizirano macedonsko orož-ništvo 10,000 mož. ki bode imelo Mar-tinijeve puške. Vsi častniki in podčastniki morajo znati pisati in eitati.
— Bodoča gospodinja. — Mati v kuhinji: "Minka, pojdi in operi mi petf-ršilj." — Minka : uSe žajfo V
T r a k i č u a s m r t. Lae 20. m. 111. se j< bil kmet Ivan Ivosič vračal domov proti Sežani s svojim vozom.
I ako vozečemu po openski cesti, mu ji- prišel nasproti ivtomobil. — Konja sta plašila in vsx in Koširje zletcl ■/. voza in je bil povu - od avtomobila. Ker je bil hudo poškodo-v.mi. -o pa preveli v tukajšnjo bolnišnico, kjer je umrl 25. marca po noči. — Pokojni je bil v 07. letu.
— T r o š c k Angležke za žganje in pivo. V nekem angležkem listu je preračunil neki strokovnjak, da poraba opojnih pijač narašča vsako leto : za več milijonov mark. V zadnjih 23. ' letih se je je potrošilo na Angležkem za opojne pijane nad 73 milijard mark. Poraba piva znaša samo polovico te Kvote, o čemer treba pomisliti, da je pivo v Angležki ceneje, nego angležke in zlasti inozemske pijače. Poraba vina narašča na leto za IV4 mil. mark.
Ponesrečen zrakoplo-v e c. V Barceloni na Španskem se vzdignil 25. marca zrakoplovec v
zrak. Na balonu se je nekaj pokva ri! v-led česar je isti padel v morje, j
— Stoletnica francoskega civilnega zakona "Code civil". Te dni je bila stoletnica tega znamenitega dela. Zakonom od 30. Ven to-, a leta XII. (21. marca 1804) je bil uveden Code civil de Francai^. Pred nedavno časa se .if nekemu novinarju dovolilo, da pogleda izvirni rokopis tega zakonika, ki ga hranijo v Parizu poslopju pravosodnega minister-
kjer je utonil skupno z zrakoplovcem. I8t™\ Knji*a obsto:ii iz zvezkov' ki
__sešiti s trobarvnnn svilenim koncem
P o 1 o ž a j v Av.striji. Ne le iz čeških listov na Češkem, ampak tudi iz onih na Moravskem — brez razlike struje — veje ledenomrzla =apa proti Koerberjevi vladi. Iz Moravske kličejo češki listi dr. Koer-berju, da edina usluga, ki jo še more napraviti interesom države in blaginji narodov, je ta, da — izgini s po-zorišča. I11 zmerna konservativna "Moravska Orlice" je, ki kliče na adreso Nemcev, da naj se — ako jim je res kaj ležeče na tem, da pridejo s Cehi do sporazumljenja — nikar ne umešavajo v pogajanja sedanje vlade, ker s to vlado nočejo Čehi sploh več pogajati se! Odgovor Čehov je ultimatum Xemcem. dru. Koerberju pa zvonenje "zadnje ure". — Iz te izjave v zmernem listu more razvideti dr. Koerber, na kako stopinjo 8e je po-vspelo ogorčenje Čehov proti vladi. Mera jepolna, dovolj dolga je vlada pod zastavo "objektivnosti" — utiho-tap'jala nemškonacijonalno blago. Dovolj dolgo je ta zastava varala in zavajala, da tudi marsikdo ne nenem-ški strani ni prav verjel, da ie sovražna ladija to, ki nosi ono zastavo. Ali sedaj so se odprle oči in vsi oni. ki vidijo na oni ladiji sovražnika, so se tesneje stisnili skupaj. Ravno radi tega moramo spopolniti poročilo o skupnem posvetovanju čeških in jugoslovanskih poslancev v tem zmi-slu, da je tudi dr. Šušteršič pozdravil zvezo s Čehi in je stavil predlog, naj bi toliko parlamentarična komisija češkega kluba, kolikor ona "Slovanske zveze" imeli skupno posvetovanje dan popred, ko se snide državni zbor. Ta predlog je bil sprejet soglasno vd vseh zbranih čeških, slovenskih in hrvatskih noslancev.
in pripečateni z rudečim pečatom. Xa pečatu je stoječa slika republike 7. butaro Šib in sekiro. Rokopis je nekoliko zbledel, vendar se ga še lahko čita. Podpisi Napoleona, tedanjega konzula, se jasno iztičejo. Črnilo, s katerim so pisani, je še temno Črno.
— Rusija in Anglija. — "Frankfurter Zehung" poroča, da je Rusija storila v Srednji Aziji velike vojaške priprave. V Petrogradu se v vseh vojaških delavnicah dela noč in dan. Velike množine vojaških potrebščin so bile odposlane v Rcval, Li-bavo ter druga finska pristanišča. Ta naredba je naperjena samo proti Angliji, ako bi ta v slučaju ruske zmage hotela posredovati Japonski v prilog. List dostavlja, da je opazka, ki jo je napravil nasproti carju vojni minister, da mora namreč Koreja postati ruska, skoraj popolnoma verojetna. List pa meni, da ne boAnglija tudi v tem slučaju hotela napasti Rusijo.
Poziv senata obsoja najostreje vandal izem. storjen z razbitjem srbske table, označa ta čin pohujšljivim in odbija sramoto, ki je bila storjena s tem hrvatskemu vseučilišču.
— .T u g o s 1 o v a n s k i dijaški • kongre-. Iz Belegagrada -,e poroča, da mislijo dijaki beligrajske visoke šole sklicati shod vseli jugoslovanskih vseučiliščuih dijakov in sicer v Belemgradu. Za prvega maja je baje povabljeno v Belgrad dijaŠtvo hrvatsko, bolgarsko in slovensko.
— Obletnica osvobojenja Bolgarske. Povodom obletnice osvobojenja Bolgarske jt odposlal knez Ferdinand carju nastopno brzojavko: Slaveči veliko obletnico osvobojenja Bolgarske, spominjava se, jaz 111 ves bolgarski narod, velikih žrtev ruskega bratskega naroda in heroičnih činov, njega hrabrih sinov, ter izražava Vašemu carskemu Veličanstvu svojo najglobljo zahval in najprisrčnejšo hvaležnost. Jaz in ves bolgarski narod prosiva Vsevečnega. da podeli dolgo življenje in srečo Vašemu Veličanstvu in Vaši prevzvišeni rodbini. Ko sledimo, tresoči se od razburjenja.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 1. J. fe. K. J., v Ely, Minn., da je bilo sklenjeno pri rodni seji društva dne 27. marca, da mora vsaki član točno plačati vse svoje redne prispevke, to jp na dan seje, za vse oddaljene člane pa je čas podaljšan do vsaeega prvega dneva v mesecu. Vsak, kteri tega ne stori, bode kot tr.k suspendiran od društva, toraj bratje, pošiljajte točno s^oje mesečne doneske.
Nadalje uljudno prosim vse odsotne člane, da mi naznanijo njih natančen naslov, da jim potem zamorem doposlati Certifikate in pravilne knjige.
Xadalje tudi prosim, da vsak oboleli član dopošlje zdravniško spričevalo kadar zboli, kakor tudi, kadar ozdravi.
Pisma je nasloviti na prvega tajnika.
M a t h e w Levstik. (12-12-5) Ely, Minn.
KJH J*l
.... , . ,	F r a n k P o d v i z, doma iz Sore nu
einom velike bratske vonske. prosimo Gorenjskem. P.edno je od tukaj od-Boga, naj jo ovenea s slavo zmage, v potovalj ge ni domislil plačflti <board<.
slavo nje vrhovnega voditelja, v ve-, Vincenc Zaman. 7r,S Hamilton St., memo bratskega naroda 1,1 v radost Cleveland, Ohio.	(13-16 4)
meni m vsem Bolgarom". — Car je odgovoril: "Iz depeše Vaše kraljeve Visokosti, ktera depeša je bila odposlana ob obletnici osvobojenja Bolgarske in ki .me je globoko ranila, dobivam s posebnim veseljem prepričanje o vroči simpatiji, ki ste jo pokazali Vi in vsa Bolgarska v času. ko je Rusija, izzvana v to od sovražnika, potegnila sabljo v obrambo svojih pravic. Prosim Vašo kraljevi"visokost, da vsprejmete izraz moje odkritosrčne hvaležnosti in da ste pre- j Koenigin Luise 14. aprila iz Genove pričani. da bo Rusija istotako, kakor | 2 1054 pot.
poprej, nezmanjšano skrbela za mirno Bethania 14. aprila iz Hamburga, vspevanje balkanskih narodov, dra- Cedric 14. aprila iz Liverpoola. gih jej po veri in krvi." — Zaključni	_ ...
Kretanje parnikov. ▼ New York m 4mhUi
Qospsti
jej po
odstavek je velike važnosti oziroin na
bodoči razvoj stvari na Balkanu. Car Columbia iz Genove, je porabil to manifestacijo v tem snii- Pretoria iz Hamburga, slu. da s0 se motili oni, ki so račti- ( Campania iž Liverpoola. nali, da radi dogodkov na skrajnem Philadelphia iz Southamptona. Vztoku Rusija ne bo mogla več po-j La Bretagne iz Havre.
Kaiser Wilhelm der Gross* is mena.
Zeeland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama.
svečati svoje oažnje dogodkom na Balkanu.
Bre-
Odpljuli so:
— Nekaj za s 111 e h v r e 11 i h časih. Japonski general lajte-nant Fukušima je zajezdil svojega pegaza in je nastopno nafantaziral Celtic 15. aprila v Liverpool.
■Japoncem:	Odpljull
"Svetoviioznana Japonska! Slava' tebi! Kako blesti izhajajoče solnce Belgravia 16- aprila v Hamburg, tvojih zastav v jutranji luči! Slava 3t- Paui l6- aprila v Southampton, tebi. o cesar, čegar vrsta prednikov je j Kroonland 16. aprila v Antwerpen. nepredrzna, čegar podaniki štejejo Hmbria 16. aprila v Liverpool, sedaj več nego pet milijonov. Slava Rzndam 19. aprila v Rotterdam.
deželi, polni humanitete in pravičnosti. narodu, polnemu zvestobe in hrabrosti !
Ali poznate narod, poln laži in prevare < Roparje dežel \ Isti (ruski narod namreč) požiga hiše nedolžnih, mori iste. skruni nedolžne ženske.ma-sakrira dojence 11a materinih prsih.
Grozoviti, brezbožni Slovani! Z vami nima usmiljenja noben človek, noben Bog! Ka; vam koristi velika dežela ? Puščava je. Kaj vam hasne množica ljudi ( Xejedina množica je tu. Vaših stoinpetdeset milijonov j^ šestdeset različnih narodov. Kako strahopetni ste bili na bojišču Ki-taja! Kako se vas je moralo gnati v boj i! Kaj so vaši kozaki ? Zginejo kakor sneg in led r»red vstajajočim soln-cem.
Xa noge! Vi junaki! Spomlad prihaja! Ali ne vidite, kako že tepetajo konji ! V boj za prave človeške pravice! Xa noge, v Port Arthur in na Ural! Naj zaplapolajo zastave vzhajajočega solnea do Moskve! Da, tamkaj v gozdove hočemo gnati Slovane! To je naš namen, da čast in čednost našega cesarja postanejo znane vsemu svetu. Potem hočemo v miru in veselju vživati svojo srečo."
Mož je menda zrel za — norišnico.
— Bogastvo Sibirije. V Sibirijo se naselja na leto do 200,000 ljudi. Ti dobivajo od ruske vlade brezplačno vožnjo in vsaka družina dobiva 15 hektarov zemlje v svobodno vživanje. Ako bi bila Sibirija tako
— Reakcija na Hrvatskem proti herostratstvu "čistih". — Dne 22. marca je imela hrvatska napredna in srbska omladina veliko zborovanje, v Zagrebu. Pravnik Demel je izvajal kako so zadnji dogodki v Zagrebu dokazali jednodušnost in slogo hrvatske napredne in srbske omladine. To je veličanstvena pojava v življenju Srbov in Hrvatov, to je dokaz, da sloga ni prazna beseda, ampak gotovo delo, na kterem so se našli rama ob rami. — Novinar Oton Kraus je uložil kazensko ovadbo proti dr. Jozui Franku ker smatra tega poslednjega provzro-čiteljem vseh nezakonitosti, ki so jih počenjali "Čisti" te dni. Redarstvo pa je uložilo ovadbo proti sotrudniku "Japonskega prava", Zočeku. proti Ivici Franku, sinu dra. Jozue Franka in proti nekemu Garapiču radi javnega nasilstva, ker so demonstrant je pod poveljstvom teh vseh poškodovali tujo last. — Akademiški senat hrvatskega vseučilišča je izdal proglas na vseučiliške dijake, v kterem jih po
obdelana kakor Rusija, bi mogla imeti do 80 milijonov prebivalcev, a zivlja, naj odnehajo od demonstracij.
Auguste Victoria 21. aprilu v Hr, burg.
Bremen 21. aprila v Bremen. La Bretagne 21. aprila v Havre. Ilohenzollern 23. aprila v Genovo. Philadelphia 23. aprila v Southam-ton.
Zeeland 23. aprila v Antwerpen Campania, 23. aprila v Liverpool. Pretoria 23. aprila v Hamburg.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom ^Slovencem in Hrvatom, da imam jvoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbini stanovanje in hrano 1 najboljšo postrežbo.
T obilen obisk se priporoča: (31do)	John Puha*.
— Vladivostok imenujejo Kitajci še dandanes Kaistanvai. Nekdaj se je zval Vladivostok Port May. Starejši angleški in ameriški mornarji ga zovejo še dandanes s tem imenom. Ruska beseda Vladivostok znači: Gospodar vztoka. Da je temu tako. nam je priča tudi sedanja rusko-japonska vojna. Vladivostok in Pert Arthur bi vzlasti hoteli Japonci dobiti v roke Vladivostok ni samo pomorska trdnjava, ampak je tudi znamenito trgovinsko mesto. Računa se, da v to pristanišče prihaja poprek na leto 200 parnikov s 200,000 tonelatami. nevštevši sem razne jadrenjače in Kitajske "džunke" kratke plovitbe. Iz tega sledi, da je trgovina v Vladivostok zelo živahna. Velika trgovina in obit ste izključno v ruskih rokah, Kitajci in Mandžurci se bavijo največ z malim obrtom in malo trgovino.
— V se zdravo! — Zdravnik (ki je srečal vratarja bolnišnice): "Slišite. vratar, kako je, je-li v bolnišnici vse — zdravo ?"
ROJAKOM V JOLIETU, ILL., in okolici priporoe&mc našega zastopnika Mr. John Sustaršiča, 1208 N. Centre St. Imenovani gospod ie naS trgovski dopisnik.
Naravna kalife rnijska vina na prodaj.
Dobro Črno in belo vino od 35 do 45 centov galona; staro belo ali črno vino 50 centov galona. Beetling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 za posodo.
D rožni k od $2.25 do $2.75 ga Iona, slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. S spoštovanjem
ŠTEFAN JAKSHE,
P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Costa Co.
14-11-04
% % % % * * % % & *
ft ft ft ft ft ft ft ft ft
ft
%
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA IN POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg IS,
nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje po
1 O

Frank Sakserjeva pisarna v CSeve-landu, O., se nahaja v hiši Btev. 1778 St. Clair St. Poftilja* d e n a r v star« domovino, prodajajo m paro-brodili listki in prejema nsroiuM u dnevnik "Glas Naroda" in to th
to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od d«eva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi tla dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti Člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese.
Naslov je ta:
Glavna slovenska hranilnica in Dosoiilnica
v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
ti&F" Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York.


BENZFGER BROTHERS,
NEW YORK, N. Y.,
36-3S BARCLAY STREET.
CINCINNATI, OHIO,
343 MAIN STREET.
CHICAGO, ILL.,
21.-213 MADISON AVE.
POZORj, SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA!
Izdelovalci h ti n d e « 1*0 v, društvenih zastav, znakov in
rejcallj po naročilih.
Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke.
Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander.
alps
t«t? VATNi
«XtV D*-
Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI
z iglastim ali gumbičnim priveskom.
Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku Dopisoval Vam bode rojak g Lupša
Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj
109 Greenwich St., New York,
v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey; prodajan* dobre smodke in imam vtrdno pripravljen doLei prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatju dobč stanovanje in hrano profei
nizki ceni.
Za obilt-n poset se priporoča
Frida von Kroge,
109 Greenwich Street, New "York.


TscooTo
89 E. Madison Street,
Slika predstavlja srebrno uro za go • spode. 18 Sire Screw B navijak.
Cena uram:
Nfkel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn? %ra......
z dvema pokrovima $13.00 Ako ielite uro s 15. kamni, poten priložite $2.00 navedenim cenami
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 44 7 " $14.00 18 " 15 44 $17.00 6 Size nra za 5 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure v. najboljše delo Elgin in Waltham ter jamtene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jacob Stonichj
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil

od gospoda J. Stublerja
v Duluth^ Minn., 217 W. Superior St«
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imatn lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch.
Prodajam čudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. Kojakom preskrbim delo, kteri delajo po 6u-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ter bodo gotovo zel6 dobro poatreženi.
Si spoštovanjem	(31jl)
Josip Scharaboo.


Arabela.
Bom«n Spisala Pariina Pajkora. (Dalje.)
"Res ga »i bilo", odvriie pivoffeSor mračno; ali od najinega zadnjega pogovora pred štirinajstimi dnevi zdi se mi vedno, kakor da niste vi srečna. : ktere imamo v na§i zalogi in jih od. Zato sočuvstrujcm od tedaj
KNJIGE,
"Ako vam, oče, ne bode mogoče še nekaj denarja poslati ni v Beč, bodem si pa drugače pomagaL Kupoval fli ne bodem namreč v tem pol letu toliko dragocenih knjig in tedaj upam z dvema sto goldinarjema, ki mi jih bo-dete dali seboj, in pa a svojo plačo med tem izhajati. Ako bi pa res ne mogel, povrnem se pred časom domu" razlaga profesor s hitrim, toda bolj tihim glasom, , a med tem išče hlastno nekaj med knjigami.
"Da, da, vmi £e nazaj, prej ko moreš, Walter", prosi z žarečim in veselim licem mati, ki je ves čas z žalostnim obrazom poslušala ta dvogovor.
"Kakor misliš, Walter", pristavi oče iznenadjen. Zdelo se mu je neverjetno, da se sin, ki je celo leto težko čakal dopusta, zdaj vede na enkrat, kakor da ga ta nič ne veseli.
"Kdaj misliš tedaj oditi, Walter?" oglasi se zopet mati, toda zdaj tako žalostno, da se jedva vzdržuje solz. "Vedeti moram, da ti pripravim potrebnih oblek in perila. Eden večji zaboj za tvoje knjige obetala mi je posoditi Karpelesovka; kajti naši zaboji so premajhni, da bi v enega spravili vse te knjige", in pri teh besedah pokaže na veliko kopico knjig, ki so na tleh v največjem neredu ležale.
<4Čemu bi nadlegovali diuge ljudi?" odvrne neprijazno profesor. "Če so naši zaboji premajhni, da bi v enega dejali vse knjige, vzamem pa dva zaboja seboj, ali pa knjige doma pustim."
'<Kakor te je volja, Walter", tolaži ga mati bojazljivo. "Pa oamo ne hu-duj se, jeza bi ti škodila. Tedaj, kdaj odpotuješ ?" popraša ona še enkrat in vzdihne.
"Ali me že ne morete več v hiši tr peti, ker me silite, da bi šel?" odgovori profesor kakor v šali, a njegovo lice je videti bolj upadlo, njegov po gled bolj raztresen. "Jutre odpotujem". reče potem a čemerno odloč nostjo; "jutre s prvim vlakom; tedaj ob polšestih." — Rekši pa si vzame neko knjigo, dene kapico na glavo in gre na vrt.
Ko sin odide, pogledujeta bc nemo nekaj časa oče in mati.
"Kaj ima najin sin, Fabijanf" pretrga žena tihoto in glas se jej trese same nemirnosti- "On jo od dne do dne bolj zmeden."
"Ravno sem hotel tudi tebe vpra Sati", odgovori doktor v skrbeh in glt da skozi okno za sinom, ki je bal stopil na vrt.
4<Pa ne, da bi se mu začelo —?I" poprašuje Waldekovka, kažoča s pr stom na čelo, z groznim strahom i očeh, kakor da bi hotela reči, da bi se mu ne začelo mešati. Ali zadnje besede ne more izgovoriti in zaplače.
"Čemu se uda ješ tako bedastim mi slim i" pokara jo doktor nevoljen. A skrb, ki se mu bere pri tem z lica o vaj a, da vzneinirjuje i njega isti strah.
Med tem pa je hodil profesor po ▼rtu. Nenadoma po se obrne, kakor da bi se bil premislil, ter se napoti proti kolibici, kjer je bila navadno Arabela. Tam še ni bil on nikdar. Zatorej je Arabelina začudjenost tem večja, ko vidi nenadoma profesorja j
z vami,
dobro vedoč, da ni otožnemu sicu so-čuvstva nikdar preveč. To je tudi uz-rok, zakaj sem se hotel od vas posloviti."
"Nepotrebno sočuvstvo!" pristavi Arabela z zamolklim glasom. Hoče se namreč pokazati trdo jjroti njegovim besedam, a pri tem jo nekaj obhaja, da jej bije srce hitreje, glas pa zastaja v grlu, da ne more mirno govoriti. "človek naj se uda svojej usodi", nadaljuje deklica, "in zadovolj-nost ga ne bode zapustila. Kdor pa je zadovoljen, ta je tudi srečen."
"Slutim, da si hočete vi po tem potu pridobivati svojo srečo", odgovori resno profesor. "Vprašanje je samo, ako je ta pot tud; najboljša. Je li namreč taka sreča tudi stanovitna? P
"Kako neverjetno mlado je še vaše mišljenje pri vsej vaŠej resnosti in duševnej zrelosti", odgovori Arabela z resnobnostjo, ki je njenim letom čisto nenavadna. "Ali vas še ni iiučilo življenje, da se mora človek boriti z bolestjo, da jo odžene, ali ne sme je zaklepati k sebi in gojiti jo Ž"
Pri teh besedah oblije jo rahla ru-dečica. Čutila je, da je bilo neprimerno njega podučevati. Povzdignola je oči, da vidi, kako jo najbrže on po-smehovalno ogleduje; ali zmedena je hitro povesi.
Kakor zamaknen poslušal je pro fesor njene besede. Bile so prve, ki no se mu bolj prijazno glasile. Xje govo oko je občudovaje zrlo v njen obraz, kakor da se hoče prepričati, ali more res to belo, gladko dekliško čelo gojiti tako globuke misli.
Arabela sa sramuje, da je pri njegovem pogledu povesila oči. Hoteč poravnati svojo slabost in pokazati mu, da se njega prav nič ne boji, upre še jedenkrat va-nj svoje mirno, čisto oko. In ta pogled je bil njun prvi globoki, osodepolni pogled.
V resnici nahuja se neki vpliv dušena dušo; neka omamljenost, neki čut večne združenosti biva že v prvem po gledu dvojih očij. To sta tudi oba dva čutila in obadva sta se prestra šila. Dolga tihota je nastala potem.
"Vi čitate biblijo", reče naenkrat profesor z negotovim glasom, kakor da bi se bil ravno iz spanja prebudil "'Ali ste tako vneti za svojo vero?"
"Da, sem!" bil je odločen Arabelin odgovor, in bledejša kot navadno se ona zravna, položivši kakor v potrje nje roko na odprto knjigo, rekoč "Vsakega značajnega človeka sveta dolžnost je, gojiti in spoštovati vero v ktero so verovali njegovi predniki.
'"In ko bi ta vera ne bila prava?" popraša jo profesor prestrašen, in vidi se mu, da se že naprej boji, da bi mu ne bil po godu Arabelin odgovor
(Dalj® prihodnjič.)
Došljemo poštnine prosto, nam znesek naprej pošlje:
akc
V Dr.
pred seboj.
Arabela sedi v elegantnem naslonjači, spletenem iz španskega trstja, imajoča pred seboj na mramornatej mizici veliko odprto knjigo, iz ktere čita. Poleg knjige pa leži njen veliki vrtni klobuk, kterega je navadno nosila. Ker je Arabela nenadoma pri-sleca zagledala, ni imela časa dovolj, pokazati se v svojej navadnej odur-nosti proti njemu. Z iznenadjenimi, Široko odprtimi očmi, brez klobuka, ki jej je sicer pokrival visoko sanjar-eko čelo ter dajal celemu obrazu sta-rikav izraz, bila je čisto drugačna videti. Profesor je to tudi takoj zapa-ril, zlasti pa ni izpregledal, kako mlada se ona zdaj vidi. Zamaknen zre torej v ta skrivnostni dekliški obraz. Toda ni je še bil dobro pogledal, in ta obraz se zopet izpremeni. Njene oči postanejo mahoma majhne in odurne, njeno čelo neprijazno, njeni nosnici trepetate i usta so se šiloma stisnola, kakor pri človeku, ki premaguje kakšno bolest. Tudi profesorjevo lice, ki je bilo za trenotek postalo jasno, se za temni. Videč njeno hitro izpre-membo, pa reče kratko: "Kakor vidim, motil sem vas pri čitanju. Hotel •em se le mimogrede od vaa posloviti, ker juire odpotujem-"
Ko bi bil profesor, izpregovorivši te besede, pogledal Arabeli v obraz, ▼idel bi bil na njem neko izpremembo. Kakor blisk, ki neprijetno razsveti temno, v oblake zavito nebo, tako je na Arabelinem osornem licu hitro epreletela rudečica bledobo. To pa je trajalo samo trenotek, in potem za-dobi njeno lice zopet prejšnji izraz.
*Ali je potreba, da so od mene poslavljate t** odgovori z navadnim ma-ločutnim naglasom. "Prijateljstva {tak ni bilo nikdar mU Maul"
Nad 30 let se je obnašal RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, P0K03T1UC0, FODAGRO itd.
In razne renmatično neprilike.
S A nO: 2 Set. In 5 Oct. v vseh lekarnah ali pri
Ai Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Molitvene knjige
Spomin na Jezusa 35 ct_ Jezus dobri pastir 60 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Zvonček nebeški 80 ct. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 ct. IvljuČ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct.
Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct.
Navedene mašne knjige so s zlato
obrezo.
Druge knjige:
Zbirka domačih zdravil 60 ct. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 ct Skozi Širno Indijo 40 ct. Xa indijskih otokih 30 ct. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljud&ke šole ?0 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak
90 centov. Prva nemška vadnica 35 ct. Pregovori 30 ct-Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčevski katekizem 15 ct. Andrej ITofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct. Admiral Tegetthcf 30 ct.
Pavlin, angleški slovarček 40 ct. Erazem Pred jamski 15 ct . Našel nikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 ct. May, Ery, 20 ct. ; Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. | ilirko Poštenjakovič 20 ct. ; Narodne pripovedke za mladino, 1. ! i in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct Krištof Kolumb 20 ct. ; Šaljivi Jaka 20 ct. ; Nezgoda na Palavanu 20 ct. ' Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 ct. Najdenček 20 ct. Grof Radecky 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Repoštev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke I., II., III zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 ct. Sv. Genovefa 20 cu Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 ct. Spominjski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Doma in na tujem 20 ct. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct. Srečolovec 20 ct. Avstrijski junaki 90 ct. Kako je zgorel gozd 20 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Navodilo za spisovanie raznih i isem
80 centov. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Stoletna pratika 60 ct. Izidor, pobožni tcmet 25 cu Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 15 ct. Zemljevid 25 ct. Koledar za leto 1904 25 ct.
BABI
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fk. Sujserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Oompapie Generale TransaMique.
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-8VIC0-INNSBRUK LJUBLJANA,
POŠTNI PARNIXI SO i
25.000 kocUklb aaočl. 25.000 ,, „
13.OOO „	„
16.OOO	,,	n
9.00a >• .1 9.000 „ tl 9.000 ,, ,,
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob 10. ari dopoludne.
Paruiki cdpijujejo is pristaniiča 4tv 42 North River, o I Hortoi. Birt.et:
,,L* Lorraine", o*. d»» vijaka.----------------------------------12.000	ton,
a',L» Saroie", ,, ,, ,, —..............................12.000	„
j,rLi Touraine'„ „ ,, ......................lo.ooo	,,
fj,L'Aquitaine", „ ,, „ ................................10.000	,,
,,La Bretagne",.....................................S.000
,,L* Champagne",.....___....._______..........	8.00c	,
i ,,La Gaicognc", ...........................................8.000	,,
La Bretagne •La Savcie •La Touraine •La Lorraine
La Bretagne
21. apr, 1904.
28. apr. 1904. 5. maja 1904 12. maja 1904 19. maja 1904.
*La Savoie •La Touraine *La Lorraine
La fiaseogne •La Savoie
26. maja 1904. 2. junija 1904. 9. junija 1904. 10 junija 190*. 23. junija 1904.
HT" Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po d a vijaka. 1
fcitvai matija 32 BROADWAY. > V> Vi r:
Poaebui parnik francoske družbe ULA GASCOGNL" odpljuje dne 7. maja. Spremlja potnike saino za 2. in i. ra/red.
Holla
t I L^ \ iAVii
jINE
Potujočim rojakom.
Na razna vprašanja »lede vožnih cen francoakih parnikov laznanjamo. da prodajamo tikete po •ako nizkej ceni. kakor parobrodna Iružba, ali pa kakor kterikoli drugi i^ent v New Yorku. Vozna a želez-aico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE. ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki nikakefta zadržka.
PARNIKI. kteri t kratkem odpljujejo v HAVRE, so sledeči:
Poštni parnik LA BRETAGNE odpljuje dne 21. aprila ob 10. uri dopoludne.
Ekspresni parnik LA SAVOIE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dopoludne.
Ekspresni parnik LA TOURAINE odpljuje dne 5. maja ob 10 uri dopoludne.
John Vensel, .
74 Munich St., Cleveland, Ohio
Izdelovalec kranjskih ku nem^ih
harmonik
se priporoča rojakom za izdelovanj« in popravljenje harmonik. Delo n. pravim na zahtevan je naročnik« >\ Cene so primerno nizke, a trpežno in dobro. Cene tri vrstni! od $22 do $45. PIoš.V so iz najb«! dega cinka. Izdelujem tndi pioS« is aluminija, nikelja ali medenim Cena trivrstnim je od i> do V©6 in natančno pove:
JOHN V EN ZEL, T4 Munich St.. Cleveland. Ohio
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihč* ue naroča, ker manje količine ne 'norem razpoSiljati. Zajedno z na -očilom naj gg. naročniki dopošljejo ienar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Iffik. Radovich,
594 Vermont St,, * SAN FBA^CISCO. CJJL
Opozarjamo toraj Tie Mie SLOVENCE in HRVATE t mestu Cleve-andu, Ohio, in okolici, kteri hočejo ootovati v staro domovino, da ne za-uude prilike ter se pravočasno ojfla--ijo v našej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. O., in one iz druzih krajev Zjedinjenih Iržav, da nam naznanijo natančen Drihod v New York, da nam tako -■mopc'ijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedsi v New York, se ne snideto z našim vslužbencem na postaji, pokličite nas po telefonu: 3795 Cortland t, ter nam naznanite, na kteri postaji sta in prišel bode takoj naš rslužbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov ud kovčejfov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvaru-iete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam za pomoč, toda prepozno!
FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York. N. Y.
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri«
C. M. C0X,	H. C. POST,
Ass't Ticket Arent,	City Ticket Ageat.
313 IV. Main St., Pueblo. Colo.
Pozor l Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu t New York na kolodvsru.

Telefon št. 59.
GEORGE L. BROZICH,
slovenski notar-,
Ely, Minnesota,
se priporoča Slovencem v Ely ia okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v naiboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo.
(HOLLA X DA M E !i i S M A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto 2jčd:i»je->:i držav
med MW YGRKOM in R0TTERDAM0M1 preko Boulogne sur-Ker.

L,- ' S,'-
parni k z dvojnim vija kom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, paruik z dvojnim vija kom, 12,500 ton.
N00RQAM RYNDAM
STATENDAM, purnik z dvojnim vijakom, 10,500 rou.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, S300 ton.
^ -
t* ■■ -1.


Najceneja vožeja do ali od vseh krajev južne Avstrija,
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih; DUNAJ, I. Kolowratring to.jlNOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
Iz ROTI KIIHAMA
Par n i lc i vsak četrtek ob 10. uri
od p 1 j njej o: in iz N KW YORK A zjutraj. "==F=
vsako gredo
Bojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro urejen«
GOSTILNO,
v kterej točim vedno SVEŽE PIVO, predajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Tri meni se tudi d bi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vnraša za mene in gotovo bode prišel do mene ia do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, na] se name obrne. Naše geslo toraj bodi:
svoji k svojim!
Mart n Muhič, u*tmk
mu KRACKER
1199 St. Clair St.. Cleveland, 0.
Pri porota rojakom svoja IZVRSTNA VINA, ktera v kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerikanska vina. Kudeče vino prodaiam i>o 50c. galono; beTo po 7cc. Na3boljši DOMAČI TROHNOVEC 4!-ž galune za $12, STAR IZBORF.N DROZ-MK galone za $13. BRINJEVEC, ia kterega sem importiral brinje is Kranjskega, velja 12 buteljk SlS. Vino jc najboljše vrste ker je pridelana kapljica v a»tnik vinogradih. Isto tako je tudi Iranje naj oljše »rste, ker je na is' 1 način kuhano kakor doma na Kranjskem. Za dr£ave:Ohio, Pennsylyanijo in Illinois plačam prevozne j stroške, posodo ne računam. Za mnogotera j naročila tc priporoča:
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK, 90-2 Dearborn 8t., CHICAGO, ILL
( Prek«miorska parobrodna družita .,lindoca /u>/tlaki)
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki msd
New Yorkom in Antwerpenom, + * * * * i ****** Philadelphia in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
J*iD£RLAND dva v;>k&02736 ton. ŠEELANB............llOor; ton.
Pri eeusili za medkrovje irana, najboljša postrežba.
KR00NLAND.......... 12760ton.
FINNLAND............ 12760 ton.
so vpoštete vse potrebščine, dobra
Pot -Vz Antwerp«'!! je jedna najkrajših in najprijetnejših za »otnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
I/. NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri lopoludne <>d pomola šfev. .'4 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-OELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se ~e obrniti na:
Office, 9 Broadway, New Yotk City.
JOHN KRACKER 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS, U99 St Clair St., Cleveland, 0. "> »1 Port Street, SAN FRANOISOO, — ali na njene witopnik*.