LI5T ZA SLOVENSKI NAR0D.+ GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. ioiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO.ILL.,
UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
"J^fajesloga tlacij
ŠTEV. (No.) 96.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK 17. AVGUSTA—THURSDAY AUGUST 17.) 1922.
LETO (VoL) Vili
FRANCIJA SE PRIPRAVLJA DA NASTOPI PROTI NEMČIJI.
LONDONSKA KONFERENCA SE RAZBILA.
KLU KLUX
KLANOYCIV POLITIKI.
Pariz, 16. avgusta. — Londonska konferenca je bila praktično sklicana zastonj. Francoski ministrski predsednik Poincare in Lloyd George se nista mogla zjediniti glede francoskih zahtev napram Nemčiji. Vročekrvni Poincare je napovedal, da bo zapustil londonsko konferenco in oa Francija bo na svojo roko zahtevala vse predpisane odškodnine, ki jih ji mora Nemčija plačati po predpisih versaillske in drugih pogodb.
V Parizu se širi govorica, da je sklican francoski kabinet na važno tajno posvetovanje, ki se bo vršilo takoj, kakor hitro se vrne iz Londo-ministrski predsednik Poincare. Na kluxkalnove tem sestanku bo Francija ubrala smernice glede svojih zahtev napram Nemčije.
Nemški obmejni poročevalci, so baje sporočili v London, da se francoska kavalerija živahno giblje ob demarkacijski črti ob reki Reni. Vse kaže, da Francija je odločna za nastop na svojo roko.
Zavezniki zbrani v Londonu niso nikakor mogli razumeti Poincareta glede nameravanih sankcij, katere je Poincare na vsak način hotel spraviti skozi in dobiti na nje odobritev zbranih evropskih zaveznikov. Francija, hoče na vsak način d< !>iti kontrolo nad rurskim indu-
Washington, D. C., 16. avg. — Zloglasni klukluxklanovci, o katerih se že precej časa razpravlja po javnosti so zadnje čase zopet oživeli in sedaj delujejo s polno paro, da bi urinili v razne politične struje, kolikor mogoče svojih pristašev, ki naj bi bili potem voljeni v razne državne službe, kot v kongres in senat. Zlasti energično delti je ta nevidna mahinacija klukluxklanstva v treh zapadnih državah v Oklahoma, Oregon in Texasu. V vseh teh treh državah temeljito tekmujejo v kandidaturah za državna in zvezna mesta. Nevarni so enako demokratom in republikancem, ker pri obeh delujejo tajno in razjedajo obe orga-
RAZNE NOVICE.
IRSKI POLITIČNI VODITELJ GRIFFITH MRTEV.
London, 16. avgusta. — Arthur Griffith, znani irski narodni voditelj in ustanovitelj Sinn Feinerjev, je glasom poročil iz Londona mrtev. Umrl je na srčni bolezni. Griffith je bil od ljudstva izvoljen predsednikom za Dail Eireann. V času irske provizorične vlade pa je bil i-menovan za zunanjega tajnika. On je bil tudi načelnik irske delegacije pri mirovnem pogajanju z angleško vlado v Londonu, ter je podpisal pogodbo za anglo-irski nil^r. Griffith je bil izkušen politik in je vži-val veliko zaupanje od večine irskega naroda. On in Michael Collins sta vodila odločni boj za pogodbo, konštitucijo in prosto državo.
11 DELAVSKIH KROGOV.
Železničarji in železniške družbe niso mogli najti na zadnjem sestanku pota k spravi« Prvi ne odnehajo od svojih zahtev glede starostnih zahtev, drugi jih jim pa ne priznajo in vse delo je bilo zastonj.
Danes bo šel, kakor se sliši predsednik Harding pred kongres in tam predložil vso situacijo v rešitev. Sodi se, da bo Hardingu poverjena polna moč glede železničar-ske stavke, da ukrepa, kakor se bo videlo njemu koristno in potrebno za državo.
nizacije, kakor črv sad od znotraj.
Y Texasu ie n. pr. pri primarnih j Arthur .Griffith ima za seboj ve-volitvah dobil večino glasov Earle Iiko političnega delovanja, ki ga je
—Premogarska stavka na polju mehkega premoga je baje formalno končana v vseh državah razven Indiane in Illinoisa. V nekaterih krajih bodo pričeli delati že ta teden.
IZ JUGOSLAVIJE.
B. Mayfield, pristaš nevidne klu organizacije za sena-
Tudi v Illinoisu in Indiani se
—	Okradeni tihotapec. Ivan Hab-j an in Jože Petrovčič z Ravnika sta iztihotapila čez mejo 600 zavojčkov cigaretnega tobaka. Petrovčič je dobil za tobak 750, Habjan pa 650 lir-Ko sta se vračala domov, sta v raznih gostilnah pila in nato na nekem travniku zaspala. Ko se je Petrovčič prebudil, je zapazil, da mu je Habjan ukradel denar, katerega je skrit v rokav. Ker je Habjan tatvino tajil, je Petrovčič naznanil zadevo-orožnikom v Hotederšici, katerim je Habjan končno priznal tatvino, o-rožniki so 2500 dinarjev izročili carinarnici, kateri so tudi Habjana iri Petrovčiča naznanili zaradi iztiho-tapljanja tobaka.
* r ».
-O--'	r
—	Poizkušen samomor. 19-letni
rudar Jos. Medvešček je pri Slov. Bistrici skočil v petek iz večernega vlaka, ki je prihajal iz Zagreba. Pri
vodil za korist svojega naroda. Več- ........... .	. v„ .....
krat je bil obtožen pri angleško via- Pričakuje, da bodo prisil premogar-i skoku se je težko poškodoval m so
torja Združenih Držav. Tako tudijdi radi agitacije za dobrobit Irske. P\,n <*«torji do sPrave Pod isti"! PrePelJali v' priborsko Polniš-n. pr..v Tulsi Couty-u v Oklahoma Izvoljen je bil tudi od Sein Feiner-!1111 P0^1' kakor so narefIlH spra-i mco. Samomor je hotel izvršiti
je zmagal pri primarnih volitvah pristaš klanov. V državi Oregon is-totako. Energično agitirajo pa tudi pcvsod drugod, in skušajo spraviti v politične službe in mesta, kolikor največ mogoče svojih pristašev, kateri jim bodo pozneje pomagali proti raznim gonjam od strani drugih strank .
Da nameravajo klanovci, kakor hitro bodo politično zavarovani pričeti resno gonjo napram tujezem-cem in katoličanstvu ni več tajna stvar. Zato hite z vsemi močmi, <ia si zavarujejo hrbet od strani vla-
strijskem poljem in tam postaviti de s tem, da bodo spravili v razne
nekaki nadzorovalni colninski kor-don, s katerim bo ona tako rekoč ne samo vedno pazila, da Nemčija ne bo prehitro obogatela, ampak bo tudi praktično zagospodovala nad premogorovnim in železnim poljem zapadne Evrope. Ako se zadnje u-resniči 111 udejstvi, bodo rurske industrijske pokrajine postale v ekonomskem oziru bolj del Francije, kakor Nemčije. Francija z Alzacijo in Lorensko in povrhu še s kontroliranjem rurske pokrajine bi postala v par letih največja tekmovalka napram Angliji. To angleži slutijo in vsledtega se jim je posrečilo tudi pridobiti na svojo roko Belgijo in Italijo..
Vse zavisi, kake korake bo v resnici podVzela Francija napram Nemčiji s svojo prosto roko. \ političnih krogih trdijo, da Angleži ne bodo Franciji nikdar dovolili, da bi se navalila z vojaško silo na izčrpano Nemčijo. Tudi se sluti, da če pride tako daleč, ca bi prišlo do oboroženega konflikta med Francijo in Nemčijo, bi angleži bržkone moralno podpirali Nemčijo. To so seveda za enkrat samo govorice raznih politikarjev, ki skušajo javnosti pokazati nekako naslikano bodočnost glede tega vprašanja. ,
Lahko se pa sklepa, da če bi blizu 70. milijonov nemcev videlo raz- kakor povsodi. * if
politične službe dovolj svojih pristašev, kateri jim bodo pri njih de-
jev v angleško državno ljudsko zbornico, katerega mesta pa ni zasedel. radi oviranja od strani vlade.
vi druge države v Clevelandu.
— V petek bo otvorjena konferenca med illinoiškimi premogar-
i vsled nesrečne ljubezni, ker ga je v Zagrebu zapustila nevesta.
— Radi razžaljenja vladajočega
NEMČIJA SE POTAPLJA V J "n °Perator-'i v Chicago. Vsi pri- kralja je bil 1. 1906. v Tržiču ,-oiem FINANČNO KRIZO.	|čakujejo, da bo med njimi sklenjen K- A. oh
Berolin, 16- avgusta. — Nemška vlada je danes uradno obvestila vse zavezniške vlade, da vsled padca nemške marke na tako nizko stopnj > ogrc ža nemško državo resna finan-na kriza iz katerega najboljši strokovnjaki ne morejo najti izhoda.
obsojen na tri len zapora po
Imir in da se bo proizvajanje pre-! zakonu 91 b srbskega kazenskega
moga pričelo v najkrajšem času.
zakona. Šest prič ie izpovedalo, da --je mladi človek dne 11. junija med
— V Arkansasu in Oklahoma bo- pogovorom o kraljevem obisku redo pričeli unijski premogarji z de- kel: "Takega kralji je treba ustre-
lom že danes, tako poročajo poro- htil"
č^l^oc^amkajšnih.lokalov.	__ Motenje božie službe na Polš-
niku. Franc Birk iz Bnkovice rn A-
1026. MARK ZA 1 DOLAR.
Barolin, 16. avgusta. — Včeraj je nemška marka zopet padla in sicer
— Y ? Iimcie, Ind., je družba Kit-selman Fence Factory zaprla svojo tovarno vsled porhanjkanja premo-
loizi Grabnar iz Preveka sta pred cerkvijo na Polšniku motila službo božjo, veklinjala Marijo, župnika
na najnižjo stopnjo v zgodovini. Za lovanju ne samo dali mir, ampak še ^ -n tričem centa se je včeraj rfo-jse sijšijo tudi od drugod, ker vsem|r. , r ec j celo pomagali.
bilo 100 nemških mark na borzi, premog pohaja. Pred vojno je ena nemška ma veljala 23 in eno osminko centa.
Nad katoliško cerkev prihajajo od Pred vojno -e ena nemška marka strani te organizacije črni oblaki, iz katerih se bo vlila ploha nad njo. Zato je treba pa tudi katoličanom, da se pripravijo, na ta boj, ki bo hud in brezobziren. Le resni nastop katoličanov bo kos temu napadu, ki zna pridivjati vsaki trenutek s strani klanov nad katoličan-stvo.
ga. S tem je postalo okoli 600 de-| sla ?mtijala s farje« i in s kapuci-Javcev brezposelnih. Enake novice; n f rabnar je *io na vrn'.n r.^ž-
z bonbo i v in je zn^meh-liivo vpraševal: "Ah tne bo far izve-
__1	*
ličal?" Nedostojno obnašanje Birki
V Chicago groze elektrarji inj in Grabnarja je poštene domačine
kol v zavezniških vrstah in da bi pred seboj imeli le enega sovražnika Francijo, je prav lahko, da bi jim zrastel greben in bi prijeli za orožje. zlasti še, če bi bilo pričakovati bodisi moralne ali druge poipoči od sedajnih zaveznikov Francije.
Pri vsem tem, je pa tudi Anglija v škripcih-' Nemčija ima gotovo pomoč za seboj tudi od strani Rusije. V takem oziru bi konečno ostala tudi Anglija popolnoma osamljena in svetovni trg bi ji bil faktično iztrgan iz rok. Zato ubira Lloyd George vse politične strune, da bi za-brenkal na nje tako pesmico, da bi obdržala zapadne zaveznike skupaj Koliko vspeh& bo imel pri tem poizkusu, bo seveda pokazala bodočnost,
IRSKI UPORNIKI IZGUBLJAJO TLA.
Dublin, 16. avgusta. — Regularne čete so zavzele iz rok upornikov zadnje dni nadaljne tri mesta Dun-garvan, Capponquin in Lisnore. V vrstah upornikov se pojavlja nered in v kratkem se pričakuje popolni razpad v uporniški armadi.
VZHODNI NARODI SE
BODO POGODILI.
Peking, 16. avgusta. — Poganjanje ki se vrši med Japonsko, Kitajsko in sibirsko republiko se vrši vspešno naprej. Pogoji so obelodanjeni in kažejo, kake koristi bodo imele te vzhodne države od te nove pogodbe. Japonska bo seveda dobila največ, ker je najbolj zvita. -o-
ALI BOMO DOBILI NAZAJ LAHKA VINA IN PIVA?
Chicago, 111. 16. avgusta. — Baje nad 500 tisoč volilcev države Illinois bo zahtevalo pri jesenskih vo (Dalje na 2. strani.)
reparacijski delavci cestne in nad- ze]Q užalilo.
cestne železnice, da bodo odšli naj ___mmmmmm stavko, ako jim družbe svoje zahte-' ve usilijo.
ŠIRITE LIST EDINOST!

DENARNE POSILJATYE.
Vsem oošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih
Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam:	Italijanskim liram:
500	kron	...........••$ 1.90
1000	kron	.............S 3.70
5000	kron	..............$1800
10,000	kron	• •...........$3S.oo
50 lir ...................$ 2.90
100 lir ................... 5-30
500 lir ................... 25.00
1000 lir ................... 50.00
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75-oo računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. ' Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 7849 West 22nd Street	Chicago, IIL
tk t
_
✓T.
______
_______i____
IŽ& |j£ .--V..K *
_____________
Izhaja trikrat na teden vsaki torek, četrtek in soboto.
Stane za celo leto za Ameriko (izven Chicage $3-00: Za Evropo $3.50. Za Chicago $3.50.
Issued three times a week every Tuesday, Thursday and Saturday.
Subscription for U-nited States (except Chicago) per year ♦3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50.
\l/uc do zmage je edinost
£ h(ljuč do napredka ye edinost
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Edinost Publishinsr Comoany.
1&49 W. aand Street,	Chicago, 111.
Telephone: Canal 0098.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION._
Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West aand Street, Chicago, Illinois.
Entered as second-class matter October ix, 1919, at the post office at Chicago, III.
under the Act of March 3, 1879.
"EDINOST"
Mnogim v premislek.
ir------
— Amerikanci živimo v dobi najhujšega boja med kapitalizmom in delavstvom. Kapitalistični magnatje na ves glas kriče, da ne morejo naprej s svojimi podjetji pod sedajnim sistemom, kjer zahteva delavstvo visoke plače, a cene produktom grejo doli. Spravijo se na ubogega trpina delavca in mu hočejo odvzeti njegov zaslužek. Ta se upre, delavec postavi v svojo obrambo svoje argumente, ki dokazujejo nasprotno. Delavec zahteva — kar ima popolnoma prav — znižajte cene živilom in drugim potrebščinam, ki so neobhodno potrebne za moje življenje, potem nimam nobenega ugovora proti znižanju moje plače, ako b:>ni z nižjo plačo lahko tako živel, kakor sedaj z višjo plačo. Kapitalisti, ki so brez srca in ki za delavca nimajo nobene brige, se ne menijo za te zahteve, kaj njim mar, kako se mora ubogi delavec preživeti, da so njih žepi polni, to je vse, kar hočejo, vse drugo smatrajo, da ni njih stvar. Delavec jim je, kakor suženj, ki mora biti zadovoljen z vsemi najmanjšimi drobtinami, ki mu jih kapitalisti slučajno vržejo iz svoje mize. Na vse druge stvarne argumente ubogega delavca se kapitalisti ne ozirajo, pa naj bodo še tako pravični.
Medsebojna ljubezen med ljudstvom izginja. Kapitalist ne prizna delavca za človeka — če bi ga, bi mu ne trgal zaslužka in bi ga ne rinil v položaj, v katerem živi obupano življenje. Kristusov nauk: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebie !** izginja iz družbe. Ta nauk, ki ga je pustil družbi Gospod Kristus je bila tista vez. ki je spajala močnejše in slabejše kot soljudi, bogatine in reveže, kot soljudi, ki imajo enako neumrjoče duše. ki so stvarniku vse enako drage in ljube- Ta vez se trga v družbi in v njej nastajajo razredni boji. Družba je okužena in gnije. Materializem ji je vse, pred njim se klanja človeštvo. Za mamonom hiti družba in v svoji lakomnosti ne vidi propada, proti kateremu divja.	. .
Kapitalisti, ki tlačijo k tlom ubogo delavstvo, se igrajo z ognjeni.
Duh
pravične preuredbe v družbi bo zmagal v doglednem času _ on
mora zmagati in bo zmagal! Toda vprašanje je — kaj bo z družbo — ako pride ta prevrat, ki ima priti v družbo prej ali slej v času, ko bo družba razjarjena, razdvojena, v času, ko se bo bojeval razred proti razredu. stan proti stanu, narod proti narodu itd.? Xa to vprašanje de lahko vsak pameten človek odgovor. Zgodilo se bo, kakor med lačnimi volkovi z ovco, ako bi jo spustil med nje. Splošna zmešnjava bo neizogibna. Srd in medsebojno sovraštvo bo igralo glavno ulogo in podrlo vsako priliko za dosego pravične socijalne preuredbe. Kjer ni prijateljstva in sporazuma, tam ni mogoča pravična preuredba, je vse zastonj. Kjer pa vlada medsebojna ljubezen in prijateljstvo, tam je pra-\ična preuredba mogoča in lahka stvar, ker v taki družbi se ljudje med seboj spoštujejo, kot so-ljude in priznavajo eden drugemu pravice do katerih je upravičen njegov bližnji. —
Teh predpogojev za pravično preuredbo, pa ne daje družbi socializem. Ne daje ga pravim, ker socializem dela ravno nasprotno, on ščuje razred na razred, on podžiga mase k revoluciji brutalne sile in žeh" ž njo zagospodovati nad drugimi razredi. On hoče vreči s trona krivični-ka
in ga potem nadomestiti sam. Tak prevrat pa bi ne bil za družbo ničesar drugega, kakor prišla bi iz dežja pod kap. In celo trdim, v družbi bi bilo še slabše, kakor je sedaj. Zakaj ? Zato, ker na krmilo bi prišel razred brez vsake skušnje in ekonomski polomi bi bili ne izogibnL loraj zdravila, ki jih nudi družbi socializem so za nič in bi ji več škodovala, kakor koristila.
Ima pa družba zdravnika, ki bi mogel dati pravi receptr za njeno bolezen? Da ima ga! Ta zdravnik je Krščanstvo, ki predpisuje fjudstvom "ljubite se med seboj!" To je pravi recept za bolno družbo; Privabite v družbo nazaj medsebojno ljubezen, da bo delodajalec ljubil svojega delavca, kakor samega sebe, da bo razumer njegovo težko življenje, skozi katerega se bori s svojimi žuljavimi rokami, da bo videl v njem so-člo-veka, kateremu je on, kot bogatin dolžan bratske ljubezni. Dražbi je potreba skupnega dušnega preporoda: Potreba ji je notranje moralne moči, ki jo bo dvignila kviško k Kristusovim idealom in zmagali bomo nad mamonom, kakor je Kristns zmagal nad njTm! To so ztfrsvifa. .za družbo — drugih ni!
(Nadaljevanje 1. strani.) . litvah spremembo prohibicijske postave, da se bi smelo prodajati lahka vina in piva. Torej čakajmo na jesen in videli bomo ako ima Uncle Sam še kaj srca?
-o-
ZNAMENITI ANGLEŠKI ČASNIKAR NORTHCLIFFE UMRL.
London, 16. avgusta. — Zadnji ponedeljek je zapustil ta svet e-den najspretnejših angleških časnikarjev sedanje dobe, Lord North-cliffe. Umrl je na svojem domu v Carlton Gardens v starosti 57. let.
-o-
V SOUTH DAKOTI PRIMANJKUJE FARMARJEM POMOČI.
Mitchel, S. D. 16. avgusta. — Farmarji po celi So. Dakcti iščejc delavskih moči pri žetvi in mlatvi. Plačajo 3.50 na dan. De'avske posredovalnice so sprejele veliko šte-
vilo prošenj zi. fjr;:iarsk>? delavce.
KUPIL CEL OTOK, SAMO DA BO KLJUBOVAL, Z1 D.
New York, 11. avgusta. — Neki Američan je te dni kuprT 06 angleške vlade cel otok blizu morske meje Združenih Držav. To je kupil z namenom, da bo lahko produciral opojne pijače na otoku brez, da bi ga ameriške prohibictsfce oblasti nadlegovale. Kakor izgleda ljudstvo ga bo pilo, pa magari če ga bo treba iti napraviti na Mars.
AMERIKA BO PREHRAN J EVA-LA ŠE NADALJE LAČNE AVSTRIJSKE OTROKE.
Dunaj. 14. avgusta. — Ameriška podporna družba na Dunaju je sprejela prehranjevanje lačne avstrijske dece še za naaaljna dva leta. V ta namen bo potreba najmanj 14 milijonov dolarjev, po proračunu ame-1 riške podporne družbe.
West Park, Ohio. — Nekdo se hvali iz Dolge vasi na Salabolskem, kakšno zabavo, da je imel na ohceti. Da pa ta srečni "Gregor Dajga ne bo mislil, da ima samo on tako mastno srečo, zato bom še jaz povedal, da je tudi pri nas eden skočil v jarem — — "sladkosti " dne 9. avgusta. — Daleč tja črez travnike zelene je šel naš Mlekarjev Janez v Newburg. — Gledati je šel. če kaj lepše rožice dišijo drugod, kakor p£ po njegovem lovskem rajonu. Pa čuku nikdar ne izpodleti, tako je tudi on svoje srce pozabil pri enih tisočerih hčera Eve. — Z jezo na licu, z smehom v srcu jo je pripeljal pred oltar v slovensko cerkev sv. Lovrenca, zvezal se ž njo do smrti in ji obljubil, da ne bo pogledal druge nikdar več.
Po vabi j en sem bil tudi jaz in mojega očeta sin v eni osebi na to pravo starokrajsko ohcet. Navila !sva s tistim mojem sosedom, ki žaj-;fo prodaja pa svinjska rebrca vaga, najno najdragocenejšo mašino, ki sliši na ime "Lizi," pa sva se podala čez zelene travnike v Newburg. Ali smola je smola! Moja "Lizi" je v začetku takoj pokazala, da bi rajši (doma v stali ostala — brcala je nazaj, ker je dobro slutila, da bo imela sitnosti nazaj s šoferjem, ker on Iga ljubi od zida- Pa vendar sem naložil svojega rojstva kosti — pa ! seveda tudi mojo ženico ki povsodi j jza menoj tišči. — Liza me uboga -pa gremo. Revica je poskakovala j z desne na levo in z leve na desno. , kakor tista kuharica z dolge vasi,! ki je Gregorju Dajga po kurjem o-, česu mandrala. Seveda, nekoliko smo bili krivi temu tudi sami. zlasti 1 jaz, ko smo jo rinili, ali boljše reče-, no peljali po judovskem delu mesta. kjer so nas gledale razne Rebe-ke, Judite in Salome. Še bolj sem pa j
jaz gledal--zato vidite je ime- j
la Lizi tako nestanovitne noge, — J kje bom kupil pri kaki mladi židov-ki par handkerchief-u, ker kadar jaz vidim, kaki tak accfdent, kakor ga je napravil naš Janez mi vedno sol-, ze tiščijo v oči. Moja stara me je pa zmeraj suvala pod rebra in mi še- j petala "ris taku sva bila pa midva".
—	Oh, ko bi nikdar ne bila!"
Ko smo pripeljali svojo barko Poreden.! Helo! no, no, in povem pred hišo veselja že vpijejo: Helo! jim. mar ste mi Vi T Pokažite kaj, je kupil naš Janez. Grem v sobo z ene v drugo. Gledam, se oziram in v tistem room ti, ki imajo najslabšo Luč zagledam — kraljico nocoj šne-£a večera in seveda pnr tudi kraljico Janezovega srca. — Janez s« amdro nekoliko sramežljivo dvigne iz svojega stola in mi zakliče: "Helo ! Poreden \T
"Figo Tebi! Naj prvo pozdravim nevesto potera še le Janeza. No, ta, pa ta. "Janez: nisi vsake* soboto večer zastonj štihu pucov" mu pranim.
"Kaj ne znam fajn zbrati?" Me prav modro -vpraša Jan*z.
V tem trenutku me nekdo vščip-ne. Obrnem se postrani in tristo gwtelinov in zraven ena pečena gosta,. tovarišica se me je prijela. Bila je prava luškana solnčna rožica fe prave slovenske rodovine Kuhlove;
—	Na prsa mi je pušdfc pripela m zraven mi na uho pošepetala, pravi zato ti ga dam, da bodo vedli, da si
povabljen--nisi pa izvoljen in
se mi pri teh zadnjih besedah prav poredno nasmeje in odfrči. Za njo pride k meni tovariš, ki me je pozdravil z veselim helo t
"No, Poreden boš kaj kadiir In mi ponudi smodko*
'Seveda bom,-zakaj pa ne?' Zapa-lim si smodko in pogledam malo po svatih, če je komu Urh ime, da ga bom v sili poklical. To pa zato, ker i jaz sem strasten kadilec, kadim vsa-1 kih sedem let enkrat. (Potem ste j prav kakor Gregor Dajga, tudi on
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
pa vsako ta deveto leto eno zasmo-di, vsaj tako se je izrazil pred menoj. Op. ured.) Zatem pride pred mene neka oseba, pr^dpasana z belim predpasnikom, pa me ošimfa.
"TiJ pri nas se gre za mizo in se je in pije!"
Pogledam ga od nog do glave, ta je bil oberkelner, hitro se potuhnem in sedem za mizo in pričel sem jesti j in piti. To sem nadaljeval tako dolgo, dokler ne začujem čudnih glasov, ki gredo mladim ljudem v noge. Pa tudi mene je pričelo privzdigovati. Grem na plesišče in se ozrem po dekletah, pa vse majejo, da ne. No, pa v sili Bog kranjca nikdar ne zapusti. Rešila me je iz zadrege ne-,ka Mrs. mama. ki je doma iz Ljubljane.	. * - . „
K meni je stopila in mi velela: "No, Poreden če hočeš, pa se zaobr-niva." In šlo je! Plesala sva pravi štajeriš na miš-maš . . . No, pa en-,krat sva nehala, najprvo godec, potem pa še midva. Ne čudite se če sva pometla vse kota, moja glava je prišla parkrat v dotiko z stenami, to seveda se mi je pripetilo vse zato, ker nisem že plesal, od kar so moja mama z leskovko spirali moje hlače.
Mejtem na enkrat zagledam tistega Franceta od Lake-a, ki sliši i na ime Ml. No. ti draga duša Posreden poj d no poj d greva doli ma-llo, doli!
! "Kam doli?" t - ^
j "Doli v klet, kjer je led!"
"S teboj že ne!" mu pravim, ti
imaš tisto keblico, ki vsakega do
1 .
ognja pod-ica in kaj bi porekla k jtemu prohibicija. Meitem časom pogledam na uro — kaj? komaj sem prišel pa je že 2. ura? Hitro se po-I slovim, klobuk denem modro na I glavo, ki mi jc takoj od same ko-rajže zlezel po strani.
Begom vsem skupaj!" Tam v kotu vstane Janez in kriči za menoj.
"Nikar kaj ne zameri!"
"Koga bom zameril, zato. ker sem se zredil enih 10 inčev črez trebuh. naplesal in na pil?"
Poslovil sem se in srečno prigu-gal do moje "Lizi". k? me je čakala v senci- Ljudje božji zakrenkaj-, te mojo "Lizi". jaz jo ne morem!1 In po sreči jo je nekdo 11a pravem mester. vščipnil in začela je lezti. Opisal bi, kako sem se vozil proti domu. pa ne morem, kjer se ne spominjam.. Kdor hoče vedeti, kako j sem se vozil domov, naj povpraša, mistre poliemane po kornerjih in railroad watchmane.
Prosim g. urednik oprostite mojemu dopisu, saj veste kaj je ohcet,- ne rabite vaših groznih škarij, veste' je že dva d-ni po ohceti. pa me še vedno tako grozno lasje bolijo.
Vaš Frank Poreden.
New York, N. Y. — Dragi urednik : — Prav prisrčno Vas pozdravljam, predno se vkrcam na parnik na pot v staro domovino. Ravno tako iskreno pozdravljam vse moje znance v Chicagi in na West Pul-lmanu. Posebno družino Hiti, ki so nam toHko dobrega storili in nas na zadnje tudi na postajo spremili. Srčna hvala jim in Bog jim plačaj za vse-
Tudi Mr. Avgusta Kollanderja ne smem pozabiti, ko dela za tvrdko Zakrajsek in Češarek v New Yorku, ker je zelo dober in uljuden človek. Razkazal nam je precejšni del velikega Newyorškega mesta. Hvala mu prisrčna.
Tvrdka Zakrajšek in Češarek pa priporočam, da se naj na njo obračajo rojaki, kadar potujejo v staro domovino ali pa iz starega kraja sem, Ker sam sem se prepričal, da tukaj v resnici gledajo za dobrobit potnikov in iste pošteno postrežejo.
Se en pozdrav vsem znancem po celi Ameriki. Rodbina Ponikvar,
Chicago, 111. — Prihodnjo nedeljo zvečer in v pondeljek zvečer se bo nadaljeval naš cerkveni fer ■ali bazar v korist naše nove šole. j Društvi Sv. Jurija katoliških boršt-narjev in sv. Neže katoliških boršt-:naric h osti imeli celo prireditev y j rokah. Gotovo bodo vsi člani in vse jčlanice teh dveh društev storili vse, da bosta pokazali, da so katoliški borštnarji alrajt, in da se ne dajo prekositi od nikogar. — Vse člane (vabimo, da se bodo gotovo udeležili oba večera fera in da bodo tudi svo-i je pri jatelje in znance pripeljali. 1 — 27. in 28. avgusta bosta imeli fer v rokah društvi K. S. K. J. in sicer društvo Marije Pomagaj, ki je še vsikdar pokazalo svojo izvan-redno navdušenje za našo cerkev, in je vsikdar rado pomagalo za skupne, koristi in društvo Sv. Štefana, ki je enako veliko že storilo za cerkev.
3. in 4. septembra se bo pokazal naš novi Sv. Mohor, kolik > in kaj zna. Kaj ne, da se bo pokazal, da je krepak steber v naši naselbini. Šur, da se bo!
—	10. in 11. septembra bo prekmurski semenj. Takrat se bodo pa pokazala društva S. Križ, Sv. Ivana Krstitelja in sv. Ane. Takrat boste videli, kaj se pravi semenj!
—	Vsa naša društva, ki so odločila kak dan to jesen za kako svojo prireditev, prosimo, naj gotovo javijo uredništvu Edinosti, da to pove celi naselbini, da bomo ta'<o lahko razvrstili posamezne prireditve. da ne bomo drug drugemu na poti.
—	Poleg teh naznanjenih večerov cerkvenega fera naj naznanimo, da se bodo vršile še sledeče zabave:
17. septembra ima društvo Sv. Kri ža v Pulaski Hall svojo zabavo.
23. septembra, v soboto večer je fer in sicer za naše mladeniške organizacije. in za ameriške sosede. — 24. v nedeljo pridejo na vrsto še ostala naša katoliška društva, ki bi hotela tudi kaj storiti za šolo in 25. septembra bo sklep. — 24. septembra bo tudi slovesen blagoslov šolskih prostorov in blagoslov zastave Sv. Križa.
1. oktobra bo igra društva sv. Mohorja in 28. in 29. oktobra bo i-gra društva Sv. Štefana, ko pridejo Waukežani igrat v Chicago.
—	Poročeni sd bili v slovens" cerkvi preteklo soboto: Mr. Frank Potokar, doma iz Čateža na Dolj. z nevesto Terezijo Vidmar, hčerko znanega salonerja, Mr. Johna Vidmar iz Blue Islanaa doma iz Cer-kelj. Priči sta bila Joe Kovačič in Louis Zokalj. — Ženin Anton Duller, iz znane Dullerjeve družine z nevesto Lydio Mille. Priči sta bila Frank Duller in Helen Duller. — Bilo srečno!
—	Te dni se mudi tukaj v Chicago naš zastopnik iz Barbertona Mr, Frank Župančič, kateremu kličemo
(Dalje na strani.)
1 San Francisco, Cal. — Predragi
j rojaki! Čudno se mi vidi, da se je i Vas še tako malo število odzvalo pomagati ubogim premogarskim družinam. Nas vseh je sveta dolžnost, kot kristjanov, da pomagamo svojemu bližnjemu v stiskah. To je nauk Jezusa Kristusa. Brez teh čednosti, se ne moremo izveličati. Kdor ne more mnogo, naj pa saj malo daruje, kolikor pač more. Premislite, ko bi 20 tisoč ljudi darovalo samo po 25c., bi se.nabralo 5 tisoč dolarjev- ko bi drugih 20 tisoč darovali samo po ioc., bi se nabralo 2 tisoč dolarjev. Na ta način bi nabrali lahko od sedem do deaet tisoč med ameriškimi Slovenci za fevne premogirške družine.	^
Rojaki bodimo usmiljeni in bomo usmiljenje dosegli! Za tako plemenito in potrebno delo* bi se mogla 'vsaka naselbina odzvati. Stopimo !po naselbinah nekoliko na noge in spravili bomo lahko skupaj marsikaj v ta namen, za revne premogar-je, ki se borijo za izboljšanje svojih bednih razmer,
: Pozdravim vse naročnike Edinosti.	L. B. naročnica.
nenravnost kapitalizma.
Poudarjali smo na splošno, da loči krščanski socializem tako od kapitalizma moderne buržuazije kakor od boljševizma krščanski nravstveni nazor.
Zdaj je treba najprej pojasniti, v kakšnem oziru nas ta nazor loči od kapitalistične buržuazije, v kakšnem oziru pa od materialističnega socializma.	.. m*' v
Začnimo z zagovorniki modernega kapitalizma.
tKapitalistična buržuazija se odlikuje po tem, da je njeno praktično pojmovanje odnosov med človekom in človekom popolnoma nekrščan-sko, brez ozira na to, kako daleč se posamezni kapitalist osebno tega zaveda in v koliko je sam samo i-^rača v rokah razvoja. Nravstveni odnosi-človeka so trojni: do sebe, do bi ižnjega in do Boga- Nravstveni odnos do sebe terja zdržnost, nravstveni odnos do bližnjega terja so-cuvstvo in ljubezen, nravstveni od-
lo izpolnjevanje zunanjih predpisov, tam otrpne in polagoma zamre srce krščansko, ki more goreti popolne in prave ljubezni do Boga le, če ljubi od njega ustvarj&ia razumna bitja kot sebi enaka.
2. Nravstvenost je nemogoča brez nravstvenega napredka in po-globljevanja. Kapitalizem pa nravstveni napredek popolnoma ' taji. Venomer čujete vsakega kapitalističnega buržuja govoriti: Noben socialni preobrat, da, celo nobena socialna reforma, nič ne izpremeni na stvari. Človek je po naravi bestija in človeštvo skupina bestij. Močni bomo vedno tlačili slabe. Vrhovni zakon stvarstva ni ljubezen, ampak sovraštvo. On v socialnih prevratih ne vidi nobenih nravstvenih nagibov, ampak samo težnjo, aa za bogatini pridejo na vlado lačni capini, ki bi radi obogateli. On se vsakemu idealizmu roga. In če mu porečeš: "Prijateli, če je tako. pojdi in pomagaj, dvigaj reveža, prosvetljuj ga, plačaj pošteno njegovo delo, odreči se prekomernemu profitu, po-
nos do Boga dolžno spoštovanje rta- tem ne bo ne revolucij ne reakcij,
pram stvarniku vesoljstva. Vse te dolžnosti so med seboj v tesni zvezi, toda na prvi pogled je očividno, da kapitalizem v prvi vrsti greši zoper zapoved ljubezni napram bližnji k u. Človek lahko izpolnjuje zapoved zdržnost; v odnosu napram sebi in časti Boga kot najvišje bitje, napram bližnjiku pa daje razmaha •egoizmu, ga izrablja in sebi zasuž-njuje. Seveda, tisti, ki prav ne ljubi bližnjega, tudi Boga prav ne ljubi; in. kdor ne zadržuje svojih sebičnih nagonov- napram sočloveku, se tudi ne more imenovati zdržnik v popolnem pomenu besede — toda neka razlika vendarle * obstoja med kapitalistom, ki vsaj v nekem oziru ne pretrga vseh vezi z vesoljskim nravstvenim zakonom, in med onim, ki ne zatira samo svojega bližnjika, temveč je tudi izrecno ateist in se sam udaja vsakemu razkošju. Zato cerkev kapitalista v prvem smislu •ne more smatrati za popolnoma izgubljenega za krščansko občestvo, drugače pa krščanski socialist, ki ne m« re preiskovati posameznikom srca in obisti. ampak se mora boriti proti objektivnemu zlu in njega pojavom v javnem življenju. S tega stališča je za krščanskega socialista vsak kapitalist predstavnik onega ne krščanskega sistema breznrav-stvenega izrabljanja bližnjika v na- ! mene obogatenja enih na račun drugih. ki se imenuje kapitalizem.
To praktično nekrščanstvo pa je popolno, brezobzirno in gre prav do žar njega. Kar pa hočemo danes prrv posebno naglašati, sodobni buržuazni kapitalizem je naravnost smrtni sovražnik krščanstva in bi je, ak
da ie peklo ne premaga, mogel naravnost izbrisati iz življenja narodov na zemlji.
t. Kapitalist smatra sočloveka zajvarJen golo orodje v svoje namene, ga po- j
iztrebi j uj nenravstvenost,- pomagaj nravstvenemu napredku, odreči se svojim breznravstvenim privilegijem", se vam bo smejal. Revež je le zato tu, da dela ,ne da bi kaj imel od tega. in da priznava obstoječi red in se mu brezpogojno pokori, da množi profit kapitalista. Krščanstvo pa pravi: Vesoljni zakon vesoljstva bodi ljubezen! Sovraštvo je tudi v naši naravi, egoizem je tudi silen, toda Sin božji je prišel na svet, da zbudi v človeštvu njegove istotako naravne dobre sile. jih posveti m" jim pripomore do končne zmage z našim sodelovanjem, s pomočjo nravstvenega napredka, odolevanja egoizma, materije, živalskih nagonov. Ti pa ravno to tajiš, in to se ne pravi ničesar drugega, kakor krščanstvo samo proglašati za utopijo, za brezmisel, za bolno domišljijo prenapetih možganov. To je naj-huiše krivo verstvo, kar jih je sploh kdaj bilo na svetu in če bi imelo to načelo prodreti, bi od krščanstva kmalu ne ostalo nobene sledi na zemlji.
Odtod je razumljiv neizprosni boj krščanskega socializma proti kapitalizmu. boj, ki se ie začel davnei pred marksizmom in ki bi dosegel že velikih vspehov, da ni nastopil marksizem, ki ie zanesel brezverstvo iz višjih krogov v široke mase in odvzel boju za osvobojen je od su-ženistva kapitalu vso nravstveno podlago. (N. Č.) -o-
UTRINKI.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani.)
dobro došel.
— Naš mlekar Mr. Frank Grill je odšel na počitnice v Wise, se baje prav dobro ima.
Mr. Maurovič je kupil krasno tri-nadstropno hišo na 21st. Place
M rs. Bregantič se je vrnila iz počitnic. Bila je na obisku v Lorain in Barberton, Ohio.
Miss A. Dormiš iz Barbertona in M iss Tomšič iz Loraina, O. so na obisku pri družini Bregantič. Dne 15. avgusta sti se udeležile lepe slavnosti svoje prijateljice. Miss Bregantič, katera je na Veliki Šmaren naredila prve redovne obljube in dobila ime Sestre Serafina.
vzroki slepote v združenih državah.
veti. Bat vo držiš samo zato, ker si pri dobrem koritu, ko pa bode enkrat prazen, Pa boš pobarvan poj	*	—-
vsak istrani dr^&ače, — le zapomni	Cork, (Jugoslovanski Od-
si to! Tudi te i/isem prosil, da bi! delek F. L. I. S.) Department of
me učil slovenščini ker, kolikor si ti zmožen v govoru iu1 pisavi slovenščine, sem jo jaz tudi — z takimi gospodi, še vednd lafrkt^ govorim kjerkoli, akoravno imam ^tialekte z vseh vetrov, vendar te ne Jbo/*1 Pro~ sil, da bi me ti naučil slovenščine. Kar znam, znam, to mi ne uw/re nihče vzeti. — Ja tudi črkostarstrv sem se priučil — to te tudi v oči de kaj ne? — hm, učiti se je treba, potem pa človek zna! Ne bojim se tudi drugih del, za kar pa ti nisi zmožen in še kateri drugi ne! Smešno, ha, ha, ha! Vse tvoje zale-tovanje in obrekovanje, je bob v steno, prihrani si delo, lezi dol na divan in premšiljuj o barvi, kako si boš "naštrihal" na puklo, ko bo korito, iz katerega zajemlješ prazno. Ne misli, da se jaz strašim tvo- . je visoke izobrazbe, če si skozi okno j v osmi šoli gledal- Ti si in ostaneš zajček pod vodstvom tistih, ki neprenehoma molzejo, in ko preneha teči mleko, molzejo tako dolgo, da priteče kri. In to je tisto zaspelje-no ljudstvo, k iše ne vidi belega dne. Pojdi v stari kraj in povej tam ljudem, da si nabiral prispevke v 'M. sklad, pa boš kmalu zvedel, katero pot imaš zaubrati — no, pa ti si urnih nog, bi jim jo odkuril v kaki zelnik.
Tako, sedaj pa Ie naprej kritizi-j raj, kolikor ti drago, zaleti se v zid z glavo, pa boš videl Kristana v fraku, z rokavicami, že vse strganimi' na rokah, ker vedno milijone šte-i je!!! — Jaz pa Ambrožič morava 1 pa delati, če hočeva živeti — pa! 1
mirna Bosna--—
Josip Tomic.
i C
Commerce je objavil rezultate pre-
-	iskave o vzrokih slepote v zvezi z i ljudskim štetjem od 1. 1920.
1 Po ljudskem štetju je bilo tega z leta 52.567 slepcev v Združenih Dr-
-	žavah. Vlada je vsakemu poslala iz-• praševalno polo; 40,913 izmed njih e| je povrnilo polo in od' teh je 35,788 ' navelo vzrok svoje slepote. ___
teh 35,788 slepih oseb, je 13,-8&6 /38.6 odstotkov) navedlo, da je jI epe*** nastala vsled kake posebne boUz^i na očeh', kot je katarakt (siva rnmiaj ali glaukoma (zelena mrena); r $,623 slučajih' (15 odst.) so slepoto p»v^ročile kake splošne bolezni, kot <5*e"pnic«?, vnetje možganskih mren (meningitis) ali škr-latica. Nezgode so povzročile 5,913 (16.5 odstot.) slučajev slepote- Med temi, je bilo 1,429 oseb, ki so zgubile vid vsled razstreliv aH orožja.
Od bolezni na očeh je največ slepote povzročil katarakt, namreč 4,896 slučajev (13.7 odstot.; glaukoma prihaja za njim z 1,932 slučajev (5.4 ostot.; oslabenju očesnega živca je pripisati 1,756 slučajev (4.9 odstotkov.
1,198 slučajev slepote (3.3 odst.) je nastalo vsled očesne vnetice pri detetih. Da je ,'sedaj veliko manj slučajev slepote radi tega vzroka, je razvidno tudi iz statistike o vpisanih učencih v šolah za slepce, ki izkazujejo, da je le 14.7 odstotkov vpisanih v šolskem letu 1917—1918. oslepelo radi "ophtal-mia neonatorum" nasproti 24.2 odstotka vpisanih v prejšnjih letih. To pojemanje * pripisuje se vporabi znanstvenih metod zdravljenja, posebno rabi kapljic srebrnega nitrata v oči deteta.
Boj proti trakomi tudi pokazuje uspehe, ker so pripravljeni le 3 odstotki slepote radi trakome nasproti 5.2 odstotkov v 1. t9*1 o-
Chicago, 111. — Komaj sem prišel iz starega kraja, pa sem že zadel v sršenovo gnezdo, ker pa je bil že mrak, me niso mogli opikati s svojimi strupenimi žreli, akoravno so jih stegovali proti meni z vso silo. — V Edinosti, štev. 91. sem pisal dopis fti v njem nekoliko opisal razmere v starem kraju in tudi o Kristanu, ki se neumorno bori za delavske pravice v toliko, da lahko globlje poseže v njih srce; — ah, zmotil sem se, v njih žep!
Torej, kakor sem omenil že v gor nji vrstici, zadel sem v "sršenovo gnezdo," na 26. cesti nekje, v obliki nekega Zajčka, ki ima jako klapaste ušesa, in. to raditega, da se sedaj ! lahko muhom brani. I a mala kreatura se je spravila v Proletarcu nad mene. ker sem v dopisu omenil tudi F." Omenil pa nisem o klapa-'stem Zajčku prav nič, ker pa se je j sedaj zaletel v mene, vem, da je tudi on tisti, ki sesa zaslepljenemu [proletarcu izza nohtov zmozgano kri. Ta visoko šolana, jako inteligentna osebica s kratkim repčkom nadalje piše. da sem strašno požrešen na dolarje, in da bi raje šel 111 Studenec, ker bi si prihranil mnogo stroškov. Ha, ha. ha, kaj ne kre-aturica, dolarji ne smrde tudi tebi ne — brez njih tudi ti ne moreš ži-

Lenuh pa mehka postelja se vsa-bi cerkvi ne bila dana obljuba, jkikrat prav težko ločita-
Domišljavi, ljudie čestokrat mis-jlijo, da je svet samo za njih ust-
niza do vloge mrtve stvari, stroja, ne priznava njegove nravstvene vrednote. ga smatra le kot činitelja v procesu neprestanega pridobivanja in kopičenja gmotnih dobrin v svr-ho neskončno rastočega dobička, sam ne pozna do bližnjega nobenega niti najmanjšega nravstvenega odnosa, to je ljubezni, ta bo tudi razmerje do Boga začel ščasoma smatrati kot golo zunanjo formalnost. golo legalnost, ki jo je Bog označil z besedami: 44To ljudstvo me časti samo z jezikom." In res, kjer se kapitalizem bohotno razrašča, tam so kristjani izpostavljeni strašni nevarnosti popolnega pozu-nanjenja vere, tam vera postaja go-
J. KOSMACH.
x8o4 W sand St., Chirac«. Ill
Roiakom priporočam wit nakui? raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZJ/ KLJUČAVNIC IN STEKLA
Prevzamem barvanje hi§ zunaj in traj, pokladam stenski papir Najboljše delo, nanižfe c$ne.
Rojaki obrnite se vselej na svoja** rojaka!
Domišljavost je zelo poceni in se
človeka sama prime.
* * *
Moder je tisti človek, ki pozna, da je domišljavost zalezljiva kača. ki človeka prej ali slej zapelja, kakor Evo in Adama v raju.
* * *
t
s s t t t t s
t
POZOR IGRALCI
HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor s: kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O.
5
A
K
/
t


SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr dina. 1053 E. 62nd St. — Pevovodja ir podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glas« ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 955 Addi son Rd. —■ Blagajnik: Frank Matjašič . . . , ,	.	...	Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo
Nad tistimi, ki gredo prisiljeni ali tič, 6411 Varian ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in so
pa samo radi lakomnosti po bogastvu v zakon, se oče čas temeljito maščuje v dog-lednem času.
boto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stan šoli sv. Vida.


t S
Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili.
Frank Suhadolnik.
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue,	Cleveland, Ohio.
Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik listov "Edinost'', "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knji?' Pri njemu si lahko tudi icupite letošnji "Koledar Ave Maria", ^ V letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse k t ie v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postrepftl.
A
t

t
4
V VAŠO KORIST BO!
Ako se pri pošiljanju denarja v stari kraj ali kamorkoli poslužite
Vašega lastnega delavskega podjetja
"BANČNEGA ODDELKA EDINOSTI"
KATERI POŠILJA DEXAR V JUGOSLAVIJO
IN ZASEDENO OZEMLJE, KAKOR TUDI V VSE
DRUGE DRŽAVE V EVROPI, NAJHITREJE NAJBOLJ ZANESLJIVO IN PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU.
V Jugoslaviji dostavlja vse naše pošiljatve na najbližnje poštne urade prejemnikov brez vsakega odbitka.
"LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI"
NAŠE POŠILJATVE
dospejo na svoje mesto najhitreje in prejemniki nimajo nikakih sitnosti pri prejemanju denarja.
DENAR dostavljamo v jugoslovanski valuti in v efektivnih ameriških dolarjih.	*

NAŠE NOVE ZVEZE z staro domovino nas omogočajo, da nudimo našim rojakom boljšo postrežbo pri pošiljanju denarju, kakor najsi bo kjerkoli drugje.
OD SEDAJ naprej bomo pošiljatelje točno obveščali o prejemu, kakor hitro bomo dobili od Ljudske Posojilnice iz Ljubljane tozadevno obvestilo.
ZA CENE denarju glejte vedno v oglasu na prvi strani našega lista. Za vse podrobnosti in pojasnila se obrnite osebno ali pismeno
na:
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1849 West 22nd Street,	•	Chicago, III.
Rojaki podpirajte svoje lastno delavsko podjetje!


Ne čast, ne denar nista v stanu ; napraviti zakonski par srečen, to je v stanu izvršiti samo prava čista ljubezen.
t . i
•'edinost'*
ČRTOMIR IN BOGOMILA.
Novela. — Spisala Lea Fatur. (Dalje.)
Beseda pri besedi, poglavje pri poglavju, je stal spis pred njim. Pre-čital ga je in se čudil. Ne, tega ni pisal on. Prečital je in prijelo ga je, da bi vrgel hudičevo delo v plamen. Jesen je bila tu, čas Heleninega odhoda. Založnik je že vpraševal. Niko ni odgovarjal, ni se mogel odločiti. Čutil se je bolnega. Vsak stavek njegovega spisa se mu je vsesal v možgane, vrtal in razbijal je po njih. Iz knjige, ki je sramotila Kristusa, je vstala vera vanj in z vero strah in obup. Zgodaj so prišli deževni večeri. Tak večer je sedel Niko pri vegasti mizi in prebiral Novi evangelij. Zunaj je šumel dež, stokal veter. Kakor da jočeta nad človeško zaslepljenostjo. Težka glava se je sklonila na popisane pole — —
VI.
Zasanjal je--.
Skrbno zavit in priporočen je romal njegov spis na Dunaj in se je vrnil odtam v obliki lične knjige. "Novi evangelij slovenskemu narodu." — "Spis, ki prinaša srečo sleherni duši." — "Glas, ki naznanja Slovencem novi dan." — Tako in enako so naznanjale novine. Vse ie hitelo kupovat. Dekla, dijak, pometač, — vsak je dal zadnji groš, da spozna sredstvo in pot do sreče; knjigo ki naredi nizke visoke in maloduš-# ne pogumne. Vsa Ljubljana je postala velikanska čitalnica. Branjevka pri jerbasu, prodajalka za polico, vojak na odmoru — vse je čitalo "Novi evangelij." — Plah je poslušal Niko prve dni, kaj poreče ljudski glas. A nič hudega ni bilo; smejal se je "sam sebi, svojim strahom. Prijatelji so mu čestitali, denaj-ja je bilo dosti. Dvignil je svoje rame in hodil ponosno po ulicah, ki so odmevale njegove slave. To bo gledala Svetlinka! Že prihajajo vprašanja: Ta in oni bi rad prevedel epohalno delo . . . In vse to nese denar — in denar rodi ugled in moč. — Srečal je Almo. Objokana mu je pravila, da gre Helena v samostan. Radi njegove knjige. Otresel se je: "Kaj zato? Mnogo je deklet in ni vsaka tako pokorna svoji materi." — Najel je vilo. Mati je dobila kuharico. Skrbel je, da ne izve za vsebino njegove knjige. Ali kmalu so se oglasili drugi listi, svarili so in obsojali. Pobožne duše so govorile samo z ogorčenjem o knjigi, državnemu pravdniku se je očitalo, zakaj je dopustil, da se je razširil vero sramotilni spis. Svobodomiselni listi so dokazovali svobodo vesti. Niko se je razburjal: Ce je vera trdna in prava, ne bo je omajal tak spis . . . Prišel je dan, ko je planila mati nadenj, razmršenih l?s, krvavih oči. Vila je roke in hropela: "Prekliči, popravi! . . . Izpri-deni sin — moja sramota in poguba, reši svojo dušo! O Jezus! Kaj si pisal, kaj si pisal!"
Segel je v žep in ponudil materi pest bankovcev. "Vaš Kristus Vam ni preskrbel tega, mati • . ." Udarila je po bankovcih, da so se razleteli po tleh, zasiknila je: "Iškarjot!" Krvave pene so ji privrele na usta — padla je znak, zavrtela oči . . . Materina kri se je razlila na bankovce . . . Bežal je in vpil: <rNa pomoč!" — Bežal je v log, blodil vso noč. Zjutraj se je vračal v strahu in upu na dom. A veža je bila črno pregrnjena . . . hripav glas se mu je izvil iz grla. Kaj mu hoče zdaj denar in slava — na mrtvaškem odru leži mati . . . Rahlo se ga je doteknila bela roka. Ljub glas mu je zašepetal: "Moli, Niko! Prekli-xi!" — "Ne morem!" — Bela postava je izginila med črnimi zavesami. Potem je zvonilo, zvonilo . . . Po vseh cerkvah- Slovesno, mogočno. Vprašal je, zakaj tako zvoni. "Helena Svetlinova dela samostanske obljube," so mu odgovorili. Tekel je v uršulinsko cerkev. Videl je ležati
NOVE SPOMLADANSKE OBLEKE Z DVOJNIMI
HLAČAMI

'M
smo ravnokar prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno izmed teh oblek.
MODA IN PRAVILNOST
teh oblek ste natančni v vseh podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo obleko. Mi ne prodajamo ničesai*, kot kar je dobro in najboljše.
MI VAS VABIMO,'da pridete v našo prodajalno in si ogledate našo bogato zalogo spomladanskih oblek, ki jih prodajamo sedaj od $25.00, $30.00, $35.00, $40.00 in $50.00 in z vsako obleko damo dvojne hlače.
Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto.
<f
Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne.
1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE.
Chicago, 111.
i
JELINEK & MAYER Corner 18th Street
ŽENITNA PONUDBA.
Heleno na tleh, pod črnim plaščem, razpletenih las. Zavpil je: "Helena!" Dvignila je glavo in* pogledala vanj . . . "Ubil si Kristusa!" mu
je očital slaboten glas — " ubil si Kristusa!" je zastokalo po cerkvi in New York> (Jugoslovanski Odde zvonovi so zvonili: "Ubil si Kristusa, mater, Heleno!" — Tekel je na lek ^ L S;> Ali ie Pošta Združe plesišče, v razuzdano družbo, da ne sliši več zvonov . . . Odslej je živel' čudno, mučno življenje. Ponoči je popival, podnevi je spal. Razsipal je denar, da bi se ga rešil — prokletega. Pa bilo ga je vedno več. Deset let je živel tako in ni povprašal in pogledal, kaj dela svet. A neki-dan ga je prijela želja — napravil se je Je Pepiču. Ta mu je razložil: "Kako je? Tvoj spis deluje, prijatelj Niko. Le poglej! Cerkve se praznijo . . . Go-tilne in beznice se polnijo. Ljudje, ki nimajo več zaslombe, iščejo z neko besnostjo zabave, pozabe. Javne hiše so se pomnožile. Množijo se ostucne bolezni, umori in samomori. Blaznice in grobovi se polnijo s cvetovi naše mladine."
"Kaj ne svarijo več zvonovi?" je vprašal prestrašen Niko.
. 4'Pritožba za pritožbo je prihajala. Nervozne dame ne morejo prenašati, ponočnjakom nj, ugajalo budenje."
"Je to mogoče?" se je čudil Niko.
"Pojdi z menoj!" ga je povabil Pepič in šla sta na Grad. Hrepeneče se je oziral Niko raz Grad po prelepi okolici in mestu. Ustrelil > top, ki je naznanjal poldan. Zvon se ni oglasil. Ni pozdravljalo od gričev do gričev, ni vzbujalo srca, ni dajalo poguma. Grozen molk je bil legel na mesto, po Barju.
Niko je bežal med zidove, med ljudi. Pepič mu je razkladal: "To m vse . . . Draginja raste s čudovito naglostjo. Rasto potrebe, rasto davki. Nihče noče delati — VSak hlepi po premoženju bližnjega. Že so kar na vrsti umori, na javni cesti, pri belem dnevu."
"A redarstvo? Orožniki?«Vojaki? Ves aparat javnega reda?"
"Prvi ne morejo vsemu kaj — drugi so vedno pripravljeni. In kam z vso drhaljo? Ječe so prenapolnjene, ene morajo izpustiti, da narede prostor drugim."
"Ljuba kranjska dežela!" je vzdihnil Niko. "Kaj ne sloviš več po pridnosti in pobožnosti?"
Smejal se je Pepič: "Zdaj vidimo, kolika je naša moč. Neznaten narod in dežela, so govorili. Zdaj se širi od nas prevratni duh. Sam veren, je zadrževal naš narod tok nevere — zdaj ga je podrl tok — zdaj lije na sever in jug. Zarote so na dnevnem redu. Države so že pozorne. Govorijo in pišejo s slastjo o naših zarotah, da zakrijejo lastne nakane. Države se oborožujejo vedno bolj — oborožujemo se tudi mi. Davki za vojaščino presegajo vsako mero, vsak drugi mož mora v vojake, vsak drugi vinar za brzostrelne topove, za zračno mornarico. Tako ne'more biti dolgo . . . Treba je zediniti slovanski sever in jug — potem pride nova srečna doba."
Delali so, delali naporno. Dokazovali so z besedo in dejanjem svoje ideje. Mlajši svet. željan razgrajanja, nerazsoden, je veroval, da prinese združenje svetu mir; odkimavali pa so starejši: "Glejmo, da se utrdimo doma." — Vedno tesneje je postalo različnim narodom v eni hiši, dasi prostorni in široki. Vedno huje poeoincu in množini. Sovrag, iakomen morja, je rožljal ob meji, Avstrija je gradila obrambe. Ali pozabila je na obrambo srca narodov. Žalosten je opazoval Niko. da sc širi v malem in velikem zavidnost, požrešnost, krvoločnost, ^akonska vez se je razvezala — iz otrok, ki niso poznali očeta, ne matere, je rastel rod Razbojnikov. Tako so se poostrile razmere, da ni bilo več denarja za vedo, da so izpremenili cerkve v vojašnice in da so prelili zvonove v topove. Po ulicah sta se pa izprehajala draginja in glad, udrtih lic, v raztrgani obleki.

✓
t 4
t
GOSPODINJA
PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek. za kosilo in večerjo. Najbolj jo_pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street	Chicago, 111.
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso. suho
po domačem načinu prekajeno meso in prave domače
"Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to \
nih Držav odgovorna za uspeh poroke, do katere je prišlo vsled oglasov v časopisih, ali vsled dvorjenja potom pošte?
To vprašanje se zdi morda smešno, ali "solicitor" (pravdnik) poštnega departmenta mora večkrat tekom leta odgovarjati na taka-le vprašanja, seveda negativno.
Ptavni oddelek poštnega departmenta dobiva skoraj vsak dan pisma od strani zapuščenih nevest, obupanih in besnečih v svoji nesreči,^ki zahtevajo, naj jim vlada pomaga najti ubegle može, in prosijo, naj se jim pomaga spraviti jih na tož-no klop. V nekaterih slučajih te žene obdolžujejo poštno upravo radi svojih zakonskih nadlog in zahtevajoč odškodnino, češ, da je pošta naravnost kriva, ker da vsa ljubezen je bila napravljena potom pošte. »Izvleček iz enega takega pisma, kateremu je mnogo drugih sličnih, se glasi:
"Žel im znati, da-li morem svojega moža, tožiti. Poročili smo se s pomočjo dopisnega društva, ki je oglaševalo v časopisih, in on mi e poslal denar potom poštne nakaznice, da pridem k njem in se poročim. Dvoril me je tudi potom pošte. Po poroki on me je zanemarjal in končno povsem zapustil. Obvestite me, da-li mOrem kaj doseči potom poštnega departmenta, ker se je ves najin posel, kakor dogovor o podrobnostih poroke, vodil izključno pismenim potom."
Taka vprašanje najdejo hiter odgovor od strani poštnega solicitors, ki razlaga užaljeni ženi, da pošta je tu le, da nabira, odpošilja in dostavlja pisma in da ne nadzira vseobe-tajočih pisem, poslanih v zaprtih zavitkih od brezvestnih ljubimcev, željnih za zakonske zveze. Nadalje se ji daje nasvet, naj se posvetuje s svojim odvetnikom glede svojih zakonskih neprilik.
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue in Corner E.
62nd St., nad Slovensko Banko.
Uhod je na 62nd Street.
Cleveland, Ohio.
Izvršujem zobozoravniški poklic že , nad 7. let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo.
ZASTAVE
bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje
EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, III.
Pripravite se za neodvisnost!
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kurzni ceni.
PRODAJEMO ŠIFKARTE za potovanje v staro domovino in nazaj na vse linije.
>
Varnri banka, kamor nalivate svoj denar.


t*