Poglejte na Številke poleg naslova za danv ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
telephone: CHcUea 3-1242
Reentered u Srroad Class Matter September 25tb, 1940 at the Post Office at New York. N. Y- under Aet of Cngreea of March 3rd, 187».
51. — štev. 51
NEW YORK, THURSDAY, MARCH 13, 1941 —ČETRTEK, 13. MARCA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
UGOSLAVLJA SE BRANI 0SIŠČA
SOBOTO BO PODPISALA NENAPADALNO [N PRIJATELJSKO POGODBO Z NEMČIJO ... fAROD ČAKA RAZSODBE KRONSKEGA »VETA... FTALJANI SE ZBIRAJO V SKADRU
Iz krogov, Idi I j ugo sfova n a k ega
so zelo blizu v na njega u-
(>ka agent ura A vala je sporo rada, prihaja izročilo, ki pra- čila, da zvečer pričakuje ura-
dnega poročila, toda že pozno ponoči še vedno m prišlo.
Beograd je poln vznemirljivih govoric, ki prihajajo čez i.»rjo in so porajajo tudi v no-l:anjo>li meja, da politiki, ki [pripadajo stranki levice, iz javljajo, <la se pripravlja ju-go«!ova m ko-tur*ško-ruska pogodba i*olitičncga in vojaškega značaja. Taka poročila navda-
vi, da »ta jk> kronski seji in po kabinetni seji zvečer ministrski pre<tee<iii <k Dragiša Cvet-kovič in vnanji minister dr. Aleksander Oncar - Markovi:* za ta teden od[>ovedala vse sprejeme v Beogradu.
Navadno zelo dobro poučeni diplomatski in politični krogi v Beogradu iz tega sklepajo, da »»ta se ministrski predsed-nik in vnanji tajnik pričela Uajo narod z upanjem, vzne
POZORiSCE NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
* Vj ©Wo«
pripravljati, da odpotujeta v Nemčijo. Nemški krogi v Beogradu pravijo, da bo Jugoslavijo podpisala nenapadalno ]>ogo<lbo in izjavo prijateljstva z Nemčijo v soboto opoldne in najbrže na Dunaju.
Telefonska poročila iz Berlina naznanjajo, da bo podpis še odložen. Temu nasproti pa nemško poročilo po radio govori, da bo "tekom prihodnjih dni neka nova država pristopila k osišču." Ako pa bo šla Jugoslavija kaj dalje, kot pa je sklenila prejšnji teden, da namreč z Nemčijo podpbše samo nenapadalno pogodbo, tedaj bo to za skoro vse diplomate v Beogradu, ki dobro poznajo jugoslovansko politiko, veliko presenečenje.
Jugoslovanska javnost že vedno čaka
Sinoči *o Beograjčani še vedno nestrpno čakali, da pride .kako uradno poročilo o izidu heje kronskega »veta in o kabinetni seji v uradu ministrskega predsednika, ali saj kako kratko poročilo o tem, kaj namerava vlada storiti z ozi-
nnrjajo pa jih zopet druge govorice o vedno večjih nemških zahtevah.
Neko poročilo, ki seveda ni potrjeno, celo pravi, da je pre^l nekaj dnevi 5 visokih jugoslovanskih častnikov letelo v Atene, da se posvetujejo z grškimi štabnimi častniki, drugi častniki pa da so na potu v I-stanbul za slična posvetova -nja s turškimi častniki. Iz zanesljivega vira je prišlo tcle-fonično poročilo, da zbirajo Italjani v bližini Skadra močno armado, v kateri je tudi mnogo mehaniziranih oddelkov.
Beograjsko časopisje je zanikalo govorico, ki je ves dan krožila po glavnem mestu, da je Nemčija jugoslovanski vladi poklala ukimatum. Ta govorica je najbrže nastala vsled tega, ker je nemški poslanik Viktor von Ileeren prišel v vnanji urad, kjer je zahteval, da mu je pojasnjeno, zakaj Jugoslavija tako naglo mobilizira.
Beograjska j »olivi j a je zatrla tednik "Napred", ki je obširno pisal o mobilizaciji jngo-
Štrajki vznemirjajo industrijo
Tri nove stavke v tovarnah, ki imajo vojne kontrakte. — FIttsburški list je začasno nehal izhajati. — Allis Chalmers Company se noče vkloniti.
KANSAS CITY-JU
Zemljevid nam nazorno ka- ti Solunu, ako bo Jugoslavija
že položaj na Balkanu. Slov i 1-
dovolila prehod nemški arnva-
ki 1 in 2 označujeta kraja, kjerj di. St. 4 kaže morsko ožino -se nahaja nemška armada najDardanele, katero so Turki, za-Bolgaiskcm in od koder bo 'i- prli za vse ladje, ki nin-aj ?o darila proti Solunu. Št o-,posebnega dovoljenja, da vo-značuje dolino Vardarja, polzijo v Črno morje ali pa iz Črka teri bodo Nemci vdarili pro-' nega morja.
V	treh tovarnah, ki imajo vojna naročila, so Izbruhnile STRAŠEN UMOR V stavke. V vseh treh slučajih zahtevajo stavkarji višje pla-če.
Iz Kansas City, Mo., i>oroca-
V	Philadelphia, Ta., ima 'j0 o strašnem zločinu. 24 letno I J. G. Brill Company zaposle-jLelio Welsh, hčerko nekega
iiih 1500 delavcev. 95 odstot-iT pokoju živega trgovca, so kov jih je zaštrajkaLo. Polet?'našli v spalnici umorjeno. Aišjih plač zahtevajo closed I Morilec ji je razUl lobanjo, shop, plačane počrtiioe in sta- prerezal vrat in ji vse telo raz-rostne pravice. Štrajkarji so ^ niesaril. Odrezal ji je tudi nečlani Steel Workers Organiz- kaj delov telesa ter jih vzel s ing Commit!e (CIU). Družba seboj. Pozneje so jih našli par ima za 418 tisoč dolarjev voj-,bto jardov vstran od hiše. nih naročil.	j V spalnici so dob* li detekti-
vi težko kladivo in mesarski
V South Plainfield, N. J., je zastav kalo p H. Cornell Dubi-lier Cor[>oration 2400 članov
no z.
Truplo nesrečnega
roma na nem. zahteve, o katerih | slovanske armade in o odloč-je mnogo govorjenja po vsej .nem odporu proti vsaki oboro-Jugotd&viji. Uradna času tka r-J ženi sili.
ENMILJON JUGOSLOVANSKIH VOJAKOV
Blokada-hud udarec za Italijane
Italijanski narod ima opravka pravzaprav s tremi blokadami: angleško, nemško in fašistično, česa se jim je nadati od Nemcev.
llitler ob vsaki priliki nagla-., ša neomajno nemško-italijun- čija, mora imeti v to svrho po-
katerega sebno dovoljenje. Dovo!jenje pa dobi edinole v slučaju, če ima od take prodaje tudi Nemčija kakšno korist.
International Brotherhood <rf > skrila njena mati.
krat jo je šla v spalnico kli
cat, n>«slcč, da spi- Ko je na
Electrical Workers (AFL). U-nija zahteva za svoje člane višje plače.
Družba ima za poldrugi milijon dolarjev naročil. Ker izdeluje električne potrebščine tudi za druge, bodo po drugih tovarnah zaostala naročila,
Delavske vesti:
Pogajanja pri Harvester Co.
Farm Equipment Worker's Organising Committee (CIO) je zapretil z razširjenjem stavke pri International Harvester Co. Delavci stavkajo v štirih njenih tovarnah. Armada je naročila pri družbi za 10 mili jonov dolarjev traktorjev in drugih potrebščin. Dolgotrajna pogajanja za u-ravnavo stavke je naiposlod odgodil John R. Steelinan, ravnatelj zvezne posredoval-ne službe.
Spor med AFL unijami
dekleta I ^ spora med dvema u-Dva-11,'Jama Ameriške delavske fe-deracije so zaostala dela pri I gradnji velike tovarne Clirys-' lerjeve korporacije. Tovarna
bo veljala dvajset milijonov
.pogled odgrnila odejo, se ji je ) nudil strašen prizor.	i ,
i Mati je povedala policiji, dal ^J®^Jer ^naineigcna iz i je bila hči prejšnji večer na neki zabavi. Okrog polnoči se je vrnila domov. Slišala je, kako je zaprla vrata spalnice.
predstavljajoča vrednost 49jpar luiliut kasneje pa zaniol-milijonov dolarjev. !ZastopuikU0i udarec. Nameravala je že
Londonski Daily Telegraph' prinaša iz Beograda poročilo-ki pravi, da ima Jugoslavija pod orožjem 1,001),(KM) vojakov in da število stalno narašča.
Isto |x>roči!o pravi, da na-] k.* t ost tembolj narašča, ker je 11 i ti er v čer a j ne pri ča kovano prišel v IJ«*?.
V Londonu so prišla izročila, ki naznanjajo, da zbira I-talija močno armado v Albaniji bliau jugoslovanske meje.
Navzlic temu pa vsa znamenja kažejo, da Jugoslavija ne bo hoteJa pristopiti k trozvezi Berlin-Rim-Tokio, ko bosta proti koncu tega dneva odpo tovala na Dunaj ministrski predsednik Cvet kovic in vnanji mirfster Cincar-Markovič.
Angleško Reuter poročilo pravi, da je Nemčija Jugoslaviji stavila nove zahteve in sicer^ da mora Jugoslavija pomagati osišču, ako hoče Cmeti določeno mesto v novem evropskem redu."
HITLER DOSPEL V LINC V AVSTRIJI
ftinoči (12. marca) je nepri-čakovano (iri^ol v Line Adolf Hitler, da danes prisosiuje tretji obletnici priključitve A M*trije k Nemčiji.
Hitler je rekel, da je bila vojna leta 1870 končana z velikanskim uspehom ter za«otn-vil, da bo tudi sedanja, vojna končana s Se večjim uspehom.
"TT— —zmage pa bomo ze-
lo natančno razvili načrt, ki smo ga izdelali," je rekel. — 44Nato »pa bomo bolj trdo in mnogo več delali, da bomo rajhu daPi značaj naroda dela, značaj močnega skupne g a družabnega življenja. Obvezani nismo do nobenega razreda, do nobene skupine. Ne vkloni-ido se pred nobenim človekom. Pred nami je priznanje nemškega naroda. Pred Jiami je Velika Nemčija."
sko prijateljstvo o« ima, ako natančno premislimo, edinole Nemčija dobiček, Italija pa izgubo.
Laški narod je imel že do-zdaj dosti prilike prepričati se o kvarnih posledicah nemško-laške zveze.
Te dni je dospel v London iz Italije neki nevtralni opazovalec ter je objavil svoje vtise v listu "Observer".
'Nevtralec najprej v splošnem opTisuje pomanjkanje in revščino v Italiji, naposled se pa povzpne do trditve, da je najhujši udarec za Italijo blokada. In najbolj žalostno pri tem je, ker nima Italija opravka samo z eno, pač pa kar tremi blokadami, namreč z angleško, nemško in povrlitega še s fašistično.
Vsled angleške blokade ne morejo dobiti Lahi ničesar iz neitalijanskih pristanišč ob Sredozemskem morju. Umevno je, da tudi pristanišča onstran Gibraltarja in Sueza ne pridejo vpoštev kot viri laških do bav.
Edina pot, ki je še Italiji odprta, je preko Brennerja v Nemčijo t«n j>reko drugih gorskih prelazov v Švico.	:
Med Nemčijo in Italijo je tr-
Ako imajo Neindii na razpolago za izvoz slično blago oziroma izdelke kakor Italijani, imajo Nemci prednost. Italijan pride na vrsto šele takrat, ko Nemec že vso smetano pobere.
Italija je prodala v inozemstvo precej svile in svilnih izdelkov. Takoj po okupaciji Francije so pa Nemci preplavili vsa evropska tržišča s francosko svilo. Nemci so francosko svilo tako poceni prodajali, da Italijan? pod noben'm
Delavskega urada se je ze začel pogajati s kompanijo.
A' Detroitu, Mich., je izbruhnila stavka p r li; Midland
iti poglpdat, pa se je premislila, češ, v temi je hči najbrž prevrnila kakšen predmet. &e istega dopoldne je sporo-
iSteel Corporation, ki ima i«to neka sedemnajstletna deklica, bi stanuje v bližini Welsh eve hiše, da jo je pono"-i prebudil nenavaden šum. Po-
tako velika vojna naročila. Štrajkajo United Auto m o-b le Workers (CIO). Neki u-
delovanju tankov
Bati se je, da se bodo vs!ed istega razloga zakasnila d:'!:s pri Fordovi tovarni za aero ])lanske motorje in pri tovarni Packard Motor Co.
V laseh sta si unija karpcit-terjev t:n unija mašinissnv. Obe si namreč lastita pravi'«' ins ta 1 i ran ja strojev v tovar-nalli. Zaradi tega \*prašanja sta uniji že nad 27 let sprti.
nijski upradnik je rekel, da jc'gledala je in zakričala. Preko
pogojem niso mogli konkurirati.
z njniii
Nemško-jugoslovanska trgovinska pogotlba jc nadaljni dokaz, kako je Nemčiji njena zaveznica Italija pri srcu. Nemci so si zase zajamčiV v-o odvisne jugoslovansko produkcijo. Edinole tisto, česar Nemci nočejo kupiti od Jugoslavije, je Lahom za drag denar na razpolago.
To sta. dve bloka«!'—angleška in nemška—zdaj pride pa še tretja na vrsto, namreč fašistična.
i	ji i • • _ * Posebne fašistične .kom i v je
govska pogodba, ki je pa tako w . .	... . J
® • i j« tj i* • J določajo, kaj sme Italijan ku-prikrojena, da 11 nia Italijo od	* '	i r*
nje skoro nobenega dobička. I ]	^ ...	J!.
v.. .	i Ti v i- tem članom komisije—fasisti«*-
Nemcija je oropala Italijo tudi
tistih izvoznih tržišč, ki jih jc
imela še po uveljavljenju angleške blokade.
Italijan, ki hoče kaj prodati v dežele, ki jih je zasedla Nem-
komisije-nim veljakom in finančnikom — v prvi vrsti za lastni dobiček, ni treba skoro omenjali
Fašistična blokada je za I tali j?o gospodarski samomor.
korporacija odločno zavrnila zahteve glede akordnega dela, i-ste plače za isto delo in povišanja plač.
V Pittsburghu je začasno prenehal izhajati lf.&t "Morning Post Gazette" zaradi stavke uslužbencev v cirkula-cijskem oildolku. Ker so postavili stavkarji pikete pred. poslopjem, ni prišel noben uslužbenec lista na delo.
Iz poročila produkcijske u-praive je razvidno, da se ni nadati kmalošne uravnave pri Allis-ChaPniers v Milwaukee. Stavka je izbruhnila meseca januarja, in je že večkrat kazalo, da bo uravnava, pa se je kompanija v zadnjem trenutku zaradi te a I j one zadeve premislila.
William S. Knudsen, ravnatelj produkcijske uprave, in mornariški podtajnik J. Forrest al sta se nad pet ur pogajala z zastopniki kompanije, pa se J m ni posrečilo aporaz.u-meti se glede pogojev, x>oc\ katerimi >bi družba obnovila o-bratoTtanje.
— Več kot pet ur smo se posvetovali, — je rekel pozneje Knudsen, — toda družbi nikakor ni po volji določba, da bi bili; po uravnavi sedanje stavke -predloženo posebnemu razsodišču vsi bodoči »pori.
nje se je sklanjal neki neznanec, ki se je njenega krika u-strašil in pobegnil.
NEMCI O H. R. 1776
Nek visok naeijski uradnik se je glede postave 1776 za pomoč Angliji izrazil naslednje :
4'Nismo presenečeni, toda smo pripravljeni na vse." Nato pa je dodal: "Roosevelt je
mož, ki ga. ni mogoče razumeti. pustite ga pa. da pošlje samo en konvoj, pa . . .", stavka ni skončal. "Pripravljeni smo toirpedirati vse, kar se bo bližalo Angliji. Videlt* bomo. Pripravljeni smo na vse, pa naj pride, kar hoče. V resnici nova postava že dolgo posluje. Dobili so 50 rnšilcev, toda resnica je, da zelo potrebni na terjal še ni prišel v zaželjeni količini in mi bomo gledali, da tudi v bodoče ne pride."
častnikov. Na podlagi nove postave glede obvezne vojaške službe je bile poklicani'i pod orožje 935 tisoč mož.
Po mnenju vojnega depart-nienta 'bo imela Amerika do srede meseca junija 1 milijon 418 tisoč mož pod orožjem.
Pri mornarici služI!' 220 tisoč 936 mož in častnikov. — {Mornariški zbori štejejo 48 tisoč 517 mož.
VEČ KOT MILIJON MOŽ V ARMADI
Moč ameriške armade narašča od dne do dne. Na podlagi nove postave je bilo poklicanih pod orožje 935 tisoč moz.
iz porod la vojnega depart-menta je razvilno, da šteje a-meriška kopenska armada nad en milijon mož. Uradno poročilo navaja 68 tisoč 500 ** rednih" vojakov, vpoklicanih narodnih gardistov in rezevnih
Zaradi "agio naraščajoče armade je moral vojni department v zadnjem času podeliti več nodih kontraktov in sieer v vrednosti 35 milijonov dolarjev.
Pri Allis Chalmers Manufacturing Company v La Port, Indiana, je bilo naročenih za 5 milijonov 120 tisoč dolarjev artileH jskih potrebščin. Velika naročila ima tudi tovarna i^te družbe v Milwaukee, toda pil nji je že nad sedem tednov štrajk.
Vsako leto bo iizvežbauili najmanj 12 tisoč vojaških pilotov: [n mehanikov. ; , mm*
Ltefi&fa i itšrfi. •.-!.-.,„,-„ -j,
... .i. ,..,:.■_ ■ . . ..^^fcii,-;. *m
.i m,,

'H L A g RAIODA"-New Yorl
Thursday, March 13, 1941
VSTANOVLJEN L. 1
GLAS NARODA"
CVOIGB or TBK
fruk
PnMlsbod Wt Slsvenl« Publish** C—ipiwy, (A Corporation).
President; 2. Lapeha. See. — Place of business of the ■ad addrMM of above officers: 21« WEST 18tb STREET, NEW YORK. N. Y.
48th Year
"Glas Naroda" la leaned every day except Saturday«, Sundays and Holiday«.
Subscription laarly 96.—. Advertisement on Agreement.
j	teto ▼»Um Ust sa Ameriko la Kanado 96 —; sa pol leta «3.—;
' m t*trt lets fl-flO. — Za New York aa celo leto »7.— ; sa pol leta $3.00. Za inoaemstvo ss celo leto «7.— ; sa pol leta $3.50.
*Qlaa Naroda" Izhaja vsaki dan lsvzemfil sobot, nedelj ln praznikov.
-flLAS NAHODA." Sit WEST 18th STREET, NEW YORK. N. I. Telephone: CHelses S—1242
HITLERJEVI NAMENI
Kakor pred petnajstimi stoletji Atilovi Huni, so konci februarja oddelki Hitlerjeve armade preplavili Bolgarsko. Ne da bi o.idali kakšen strel, so se Nemci j>ola^tili gorate Bolgarske. IV Berlinu se je govorilo, tla so ti oddelki del armade, eije namen je poskrbeti za. varnost Balkana. Vojaštvo, opremljeno z najmodernejšimi vojiJ'ini sredstvi, je bilo ipravljei o nastopiti proti slehernemu kalilcu bolgar&kega miru.
Tako >o govorili Nemci. Svet je pa povsem drugačnegu m uja.
\aci,.ska okupacija Bolgarske razodeva trojni namen: 1 Z vojaštvom na jugozapadni meji je HT/tlerju inogo-
Cetudi Anglija lahko pogreša na drugih svojih frontah precej vojaštva, bodo Nemci najbrž prej udarili kot bo pa Angliji mogoče koncentrirati zadostno silo na grških tleh. Pot oz Anglije na Balkan je namreč .precej dolgo ter je v zvezi z velikimi nevarnostmi.
Zdii se, da se v pretečem viharju usode Grška v,prvi vrsti zanaša na stališče, ki ga bosta zavzeli njeni dve balkan sW sosedi — Turčija in Jugoslavija.
Newyorski odmevi
—-frank: krrže-
ce
ti na Grško—edino balkansko državo, ki se je uprla diktatorskemu napadu — edino državo na evropskem kontinentu, v kateri zamore Anglija izkrcati svoje vojaštvo.
2.	Z vojaštvom na jugovzhodni bolgarski meji si zamore Hitler priboriti pot preko Turči je do bogatega oljnega o-zemlja na Bližnjem iztoku ter se polastiti kontrole nad Sueškim kanalom in med sredozemskim svetom.
3.	S prevozom vojaštva iz bolgarskih in romuns&li piV-staniŠč ob Ornem morju utegne udariti Hitler skozi vzlio-dno-centralno Turčijo na olju a polja v Iraku.
Koliko vojakov ima Hitler na Bolgarskem, se natančno ne ve. Nekateri"' pravijo, da jih je tristo tisoč, dočim govore drugi, da jih je dosti več. S tem se pa načenja vprašanje o veliki vojni strategiji.
Svetovna javnost je bila dolgo časa prepričana, da je Hitlerjev namen, boriti se istočasno na eni sami fronti. Udar -kozi Bolgarsko in ogrozi te v Grške naj bi bila del tega eao-frontnega načrta. Zdi se pa, da ta poteza ni samo ofenzivnega, pač pa tudi. defenzivnega i>omena. Hitlerju je s tem dana nada!jna postojanka za udar proti Jugu in Vzhodu postojanka, ki mu omogoča odrezati močno vejo z drevesa angleškega imperija.
Angleži so se te nevarnosti pravočasno zavedli. Anthony Eden, angleški mini ster za zunanje zadeve, je nemudoma poletel v tun ko glavno mesto, odtam v Atene in naposled v Kairo. Ta tri mesta so največje važnosti. Obenem so pa tudi vprašaji na zemljevidu angleškfh upanj.
AU za moro Turčija zadržati nemški naval na Bližnji iztok?
^ Ali zamore nuditi Angli ja Grški dovolj pomoči proti nemškemu napadu? Anglija zaenkrat še nima odveč vojnih sredstev, ampak jih bo dobila šele po vzakonjenju ameriške lend-lease" predloge.
Ali naj Anglija pošlje nekaj svoje afriške armade na Balkan in naj smatra svoje delo v severnem delu Afrike za zavrle no!
Mogoče je pa tudi, da je Hitler samo zaraditega poslal J-voje vojaštvo na Bolgarsko, da odvrne pozornost Anglije od Angleškega otočja.
Vsepovsod Rta zavladala zmeda in strah. Rusija se boji razširjenja nemške oblasti iu bi bila nadvse zadovoljna, če bi ji ne bilo tr^ba podajati so v ta vrtinec.
V	V iehy, glavnom me.-tu nezasedene Francije, Franeo-zi strahom;: razpravljajo o svojih sredozemskih kolonijah, boje«'* M', da bi hi le |M»tegujene v vojno viliro.
Jutro.iavija se nagiba napram Nemčiji' vedoe, da preostaja nol>eiia druga j>ot.
Turčija nluti, da se ji bliža ura odločitve.
Grki. Romani, Tentoui, Slovak* in Turki »kušaJi \ "rej^njili Poletjih polastiti he nadvlade na Balkanu. Mnogo narodov in plemen jo preselilo preko gorskih prelazov v ' . "ian-ke doline tor začelo obdelovat: zemljo.
< Vtini **> prvotna plemena izginila oziroma so «e jh»-* iešt 'a z drugimi1*, so stari balkanski »pori ostali, iti balkan sk * li j*o bili vedno plen mogočnejših sunmIov.
^iugoČe je zgodovina doloffla Adoifa Hitlerja za začasnega gospodarja vsega Balkana'
Svetovna vojna se jt» začela na Balkanu, in po svetovni vojni je bil balkanski zemljevid temeljito spremenjen. Albanija, Bolgarska, Grška, Romunska, Jugoslavija \:<n Turčija so si razdelile ozemlje južno od Donave.
V	povojnih letih so si bili balkanski narodl'i večkrat v laseh, z ustanovitvijo rimsko-berlinskega osieča je pa zapre-1i»la vsem velika nevarnost.
Leta 1939 se je Italija polastila Albanije. Zadnjo je«en 3e postala Romunska nemška (postojanka, skoro istočasno je pa Italija navalila na Grško. Pred štirinajstimi dnevfo fee je Bolgarska vklonila Berlinu. Ko to pišemo, preti Jugoslaviji, fTarčiJit in še vedno nezavzeti Grški nova nevarnost od rim-•ko-berli n M; ego osišča.
Grfcka je poslala svojo izmučeno armado v dolino reke Strume, katera teče južno od Bolgarske skozi Grško in ee izliva v Egej&ko morje. Grki, ki eo zapodili laške vpadriKkc naizaj v Aibanijo, bodo »kusali z angleško pomočjo zadržati nemško silo. Težavno ozemlje ob 'bolgarski meji bo njihov pajbolj^ zaveznik, ; ................
V	Xi\v Vo:ku izluiju med drugimi tudi Hrvatski list in Danica hrvatska — i;i siee trikrat na totien. I'rtH'.nik, izdajatelj itd j(. Mr. Ivan Kresič.
V	št i "vilki 2M o<l 22. februarja prinaša <edeč; nw>j članek:
"PRIMAMO IN UVRŠČU-JEMO.
Nedeljski festival in mi.
Frank -Kerže
Gotovo innate boljša in vrednejši! poročila o nedeljskem festivalu, kakor je moje. A oglašam se useeno. da boste imeli tudi glas tistih, ki menda niso spadali zraven.
V	Najprej s? bom dotaknil programa samega, pravzaprav tistega dela programa, ki spada med unnetnost. Zakaj ta del programa je tako naš, kakor vaš — še več: jo internacionalen, -ker so ga proizvajali uuietniki iz internacionalne u-mrtniške družbe.
*4Piora Pierotiča -em slišal le v dveh kratkih nastopih. Na festivalu se mi je zdelo pogrošno uporabljati mikrofon, s katerim se pokvari vse. Pel je razne hrvatske prsmi — narodne in umetne. Dodal jih je precej.
•'Umietnik Zlatko Balokovič ne mi .zdi. kakor dragocena
**Tan4buraiški or ker-ter i« univerze v Duquesne je brtz dvomta najboljši, kar jih imamo. Njihovo izvajanje je r metniško. A to ni vse. Njihovi nastopi so bili resničen užitek.
"Zdaj pridem pa do tistega dola progrania, ki Ibi bil prav laliko izostal- pa bi jih bilo mnogo več odšlo srečnih in zadovoljnih. Mislim na govore.
4'Prvi je govoril Rev. Zvon-ko Mandurič, za njim Mirko Domini«. Iz oibeh govorov mi zveni še danes po uš«si'li: Hrvati — mi Hrvati in Hrvatice
. . . pozdravljeni Hrvati . . . hvala, Hrvati in Hrvatice, ki i-te dosli.
'"Nehote mi je prišlo na misel: ja, kdo sem pa jaz in z mano drugi? Siečal sem veliko naših ljudi — mislim Slovencev — videl sem dokaj meni poznanrh <Snbov; še celo par Bolgarov sem našel. Ali nismo bili vsi skupaj vredni enega samtega pozdrava, ene same zahvale ? Bili so inhicg: Hrvatje, ki jih srečami pri skupnem delu vseli Jugoslovanov — mnogi izmed njih so prišli do mene in kazali proti odru: ali ste jih slišali ?
s
'"Da, slišal sem in odnesel čudne vtise. Nehote so~nui prihajali na misel govori od dru-
viJ
Ako se nimate Blaznikove Pratike za leto 1941, imate še priliko jo dobiti. Letos smo naročili dovolj veliko zalogo, da zadostimo povprečnemu vprašanju po tej knjigi. Srečni smo bili, da smo prejeli celotno na-ročbo iz starega kraja. — Zatorej, ako še nimate Pratike, naročite jo še danes, ako jo želite. Cena je 25 centov. — Svo-to lahko pošljite v gotovini, dobro zavito v zalepki ali ako bivate v Združenih državah, se lahko poslužite znamk po 2 oziroma po 3 cente. — Naročila pošljite na KNJIGARNO "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York Citv.
(knjiga, v katero more človek	T* T> utsc'luJ'
ji ii<
pogledati k opna j na vsakih par let. SlišaJ sem ga nazaduj pred 1 'ti, v dvorani Carnegie.
Igral je krasno umetniško in v aj meni so je zdelo, da je bil na tem festivalu finojši hi iz-razo vitezi, kakor kdaj prt j. Škoda le, da se je marsikateri pianissimo izgubil za nas, ki smo sedeli v zadnjih klopen, zakaj dvorana jo dokaj neaicus-tična. Poleg treh komadov od Sn|etane,Dvorak a in Uiotke jo moral dodati vsaj dvakrat tolike. Zanimala mte je zlasti Hrvatska rapsodija od Lhotke, ki so je rodil in vzgajal v (V ški .a vendar jo zajel vso dušo naroda, med katerim dela. To na nt kaže veliko sorodnost in povezanost slovenske duše. !
'"R-^kel seni da ^o leta minila odkar ni-em slišal Baloko-viča. In premišljal sem to le, ko sem so vračal domov New York, Cleveland, Pittsburgh, Chicago, in šo precrj drugih mest inui naše naselbino, ki bi laliko on k rat na lotu napolnile največji« dvorane. In slišali bi Balokovira vsaj |lo enkrat na loto.
""Zinka Milanov ji« |»ovk;» mednarodnega slovesa. jM*vka. ksvkoršna m« ne rod: v v-nki neriuiji niti hipi! >toiiiilijon skiuli narodi. Njeno petje je nepozabno. In poseliej sem ji •še hva^ zon za Pastirioo <k1 na-! M-ifa Pavčiča. hvaležen zato. ker se je spomnila sosednega brat«keg;i naroda.
— ali "Noi Italiani
"Ne pišem tega narodu hrvatskemu, zakaj ž njim sem slednji dan v stikih v eni ali v drugi stvari. Vselej sem vzpre-jet od njih ko brat in vselej so oni meni bratje. Pišem pa tistim, ki vodijo usodo hrvatskega naroda, tisti inteligenci, ki se mi zdi, da hodi še danes ^>o tistih čudnih potih, ki sem. jili videl skoro pred štiridesetimi leti.
"Kaj naj ponionja t<> po-vdarjenje: Hrvati . . . Hrvati ... Mi v«mo, da ste, vemo pa tudi, da sto naši enakovredni bratje iu da spadate z nami. Brbi, Bolgari in >tacedonei vred v eno veliko, skupno družino, ki ji pravimo: Jugoslovani.
"Bratje. je kdaj potrebna sloga in skupno delo, je danes. Mi od nase strani se zavedamo tega in l>onfo, kakor de zdaj, delali tudi v bodoče povsod in v elej v popolni bratski ljubezni — tlela'i z narodom, s katerim smo kulturno, socialno in-ekonomiko povezani v 1110 samo celoto.'*
Temu članku je dostavljena na koncu sledeča pripomba:
"Naš dragi kranjski brat dobio je odgovor veO u samoj dvorani na Hrvatskom Festivalu- kad je onih 99%% učes-nika Hrrvata klicalo oduševlje-no ne sanso svojim hrvatskim unijjetnueima, nego i -vojim hrvatskim gov o ii i i cin ta. A drugi če odgovor slijediti. — Urednik."
V boljše razumevanje vsega tega naj dodani! še nekatere stvari, da boste imeli popolno sliko rečene prireditve.
Januarja meseca so je govorilo po javnosti tako:
'Umetnik Piero Piorotie priredi koncert. Da se do-eže kolikor mogoče dober uspeh, bodo sodelovali: Zlatko Balokovič, Zinka Milanov in pa Tainlbu-raški zbor iz univerzo Duquesne.
IKo pridemo na koncert, dobimo program s sledečim napisom :
First Croatian Cultural Festival — Sponsored by and for the Benefit of the Roman Catholic Church Ss. Cvril in Methodius.
Na zadnji strani je odbor, katcrenm je na čelu: Rev. Zv. Mandurič, spodaj je naštetih dvanajst društev, ki so sodelovala — na konoi so namenjeni li^ti, med katerimi je tudTGIas Na roda.
Vse to je v redu radi nien^. Tak festival in vi pravico prirejati vsak, kdor more prevzeti garancijo za eventualne izgul>e. Zakaj bi se skrivalo, kdo pi m ja festival in v kakšne namen« ? Mogoče bi bil moralen in materijalen uspeli š»-veliko večji.
(Kar dodaja urednik, da sem dobil odgovor na prireditvi sami "kad je onih	T,f-:.S-
nika Hrvata klicalo oduševlje-n»» no samo svr.jim hrvatskim um.; tnioima nego i svojim lir
Peter Zgaga
sredstvo zoper influenco
Pokojni Tone Maglica je bil originalen možak. V »voji mla-dosti je po Opatiji in okolici prevažal v koči j, v katero so bili vjpreženi štirje vranci, avstrijske princese, grofice in baronice, kajti bil je im moč čeden fant, nad šest čevljev m sok, širokopleč, rdečeličen— samo zdravje in moč. Kaj zato, če ni znal pisati in brati! Avstrijske dvorjanke so imele pismenih ljudi na ostajanje, in jim je lila Tonetova nepisme-uost presneto malo mar. ^farsi kil a j je namignil, da <luli j)o konjskem nitno mešati z najfinejšim pariškim parfumom, sicer je pa o svojih doživljajih gentleman-•sko molčal. Cesarjeve razuz danske so presneto dobro vedele, komu smejo zaupati iu komu ne.
Toda leta gredo, posebno mladostna. Tone se je postaral iu odpotoval v Ameriko, avstrijski cesar je umrl, Avstrija je propadla, avstrij*!;-princese so se pa razkropile \ vse štiri vetrove. Baš zdaj, ko to pišem, nameravajo eno deport i rati iz Amerike.
Tudi Tonetu se ni v tej deželi predobro godilo. Slovenski Downtown v New Yorku je bil njegov poslednji dom, dokler ga ni naposled Bog poklical k sebi in ga najbrž prfde-Ivil sv. Petru za nebeškega kočijaža.
Kadarkoli sem bil v njegovi družbi, sem občudoval njegovo vedrost. pomešano s trpko satiro.
Živo mi je o^tal v spomii njegov nauk, kako -e je mog če od kri za t i influence.
— Tista reč je nerodna nevarna, — je moževa 1, — zato moraš poklicati doibre-zdravnika, zdravnika - specij lista, ki ti bo za petnajst d larjev vbrizgnil nekega str pa, pa ti bo odleglo. < e uiim pet n a.|s t dolarjev, je najve krat tlober navaden zdravili ki ti bo dal za tri dolarje n kakšnih praškov, katere m< raš piti z vodo. Največkrat p e da/niti treh dolarjev nimaš. iJevu ime-1 tem slučaju si skuhaj močiieg čaja z limono in mu primeša pol kozarca dobrega franc skega konjaka. Če pa nima nikogar, ki bi .ua po>lal po ča in limone, izpij pol kozarca o presnega konjaka, pa boš vi del, da ti bo pomagalo. No največkrat pa ni pri rokah nt čaja, ue limone, najmanj pa konjaka. Takrat ti pa ne kaže drugega kot izpiti kozarec munšajna. Meni vedno poma-f ga, in ni vrag, da bi tebi ne...j
POZABLJIVOST Sempatam .-o loti človeka nekakšna čudna pozabljivost. Najnerodnejše pri tem je pa, ker dobro ve, da je nekaj pozabil. pa ne ve, kaj.
Ko stopi zjutraj na cesto, ga začne vztrajno opozarjati no-Pozabil -si! Po-
vatskim govoniiciina '* moram reči, <la no odgovarja resnici. Zakaj " govoru i cima'* so tako malo ploskali, tla jo bilo šo utoni tesno, ki som, bil meti ljudstvom. stisnjen kakor osebek, kadar jo v d o po v od k u skrit. In še posebej čudno s.- mi je zdelo. ko je stopil na oder sam urednik Ivan Kresič in prečita! na njegovo ime podanih nekaj brzojavov. Mr. l>oir/-nis je nekako usmiljeno pripomnil. tla je treba, da sum*zahvalni tudi Ivanu Kresjču. ka-ri je dosti pripotibogel do uspeha tega festivala. Pa ni menda nobena rokn v
(Nadaljevanj« na 4. str.)


STRAHOTE
VOJNE
4
Času priivikrna
knjiga Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING OO. 216 W. 18 St., New York®
I
216 r mtM D J
v kttm
iuojo qosthuuene
Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisofe ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in agibih s pri prostim drgnjenjem s Pain-Eapeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je Že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain>Expeller. Zahtevajte Pain-Ezpeller s sidrom na steklenici.
DARILNE POSlUATVE
* JUGOSLAVIJO in ITALIJO
v dinarjih
SLOVENIAN 124
PESMARICA ~
"Glasbene Matice" Uredil dr. Josip. Gerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za molki zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenie Publishing Co;, 216 W. 18th Street, New York, N. y.
v lirah
S9 LUC
m lie see lxr set lib sn lib ltft UR mo lib
f It)
$ us
$ 9f
$3L?5 *43.M $85.90
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. -Zato pa onim, ki žele, da je de$ar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po C A B L E ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsled
razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo Iu 1 telijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo T dinarjih os. Urah. Isto velia toAst me draee
tranji glas:
zaLi 1 si!
Takoj nato na prevzame občutek, da je res pozabil. Toda kaj? Denar ima za carfare in za kozarec piva. Klobuk ima »a #lavi. ovratnico >i je zavezal, žveplenke in cigarete ima; žepni robec, tudi, zadrge pri čevljih zavezane. Iva j torej * Vse je v redu, toda le navidez, kajti notranji glas ga čedalje glasneje prepričuje, da je pozabil, pozabil nekaj važnega. Toda kaj, kaj?
Sole, ko na vogalu opazi zaprt štor, se mu' posveti v glavi, da danes ni delavnik, pač pa nedelja.
Prejšnji večer se j«- bil s prijatelji precej zainudif, }>ijača je dandanes uiučna, in potemtakem ni čuda, če se človek vsteje za štiriindvajset ur. Toda taka pozabljivost ni i a ■ kaj posebno hudega. Dosti bolj ; nerodno je, če se v prepriča j "ju, da je nedelja, do deseti'« | ali enajstih valjaš po poste i Iji. f»a ti- kar iznctiada oblij»-j mrzel jnit. s)H>mini na včerajšnji tlan ?»e ti oži ve u l»i -v najraje zaletrl z glavo v zi«I. ko »|»oznaš. da -i |M»ntMleljkov do|H»l«lan pretenaril. z;it rduo n verjeli, da j»* lieitelja.
Poza bi j i vo*! |»a utrdili' |k>v-zriM*iti mar-i kaj hujšega.
ZeIo*I«*e začn«* rlov»»ka «»jh» za rja t i. «la j*» treba ti.
— Kdo Im* vedno ti-*te -en-\ič»- opletal, -i ini^li. včasi ^i j»» tr»d»;i kaj lH>ljej;.i privoščiti.
(ire v rontavraut in naroči inč debel steak s francosko prazen i in krompirjem. Angelf-ci bi jedi" tako jed. kakršno »postavi služabnik preden j. Iz steaka se dviga zapeljiva vonjava. Odreže «:a košček. Kr-VH v o rdeč je še po s-redi. Takega ima najraje. Z vilicami ga nese v usta. Gornji zobje uda-rf-jo po brezzobi spodnji čeljusti. ITmetno spodnje zobovje je bil zjutraj v naglici doma v kozarcu pozabil. Plača in vstane. Streza'j ga začudeno gledaT
Ali si morete kaj bolj žalostnega predstavljati, kot je tako slovo od hic delbele^a steaka ?
'"O LAS KA« O D A" - New Yoii 1
Thursday, March 13, J 9.41
ySTAROVC JEN L. 18SS
Vesti iz slovenskih naselbin
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo vse na«e fitatrlje in se ž njimi naši rojaki (ako-rekoe nted seboj pogovarjajo.
PRIHODNJA "SLOVANOVA" PRIREDITEV
Veseloigra je glavna točka na programu.
Kakor ie bilo |H>ročano, primi i slovensko jm/vsRo društvo "Slovan" v Brook Iv nu svojo prihodnjo zabavo v netk Ijo 23. marca v Narodnem domu. 25-"! Irving Ave. Na programu te
i Iva ve je ]>olej? več novih uiič nih pesmi tudi veseloigra pod naslovom: t4Kaj v«e ljuliezcn stori." ali "Kakršen gospod, tak sluga."* Stvarni vsebini te ign. dosti lx>l j odgovarja prvi naslov, kakor pa drugi. In ker gre gledalcu v prvi vrsti 7A\ vsebino igre, a ne za naslov, se bonto držali stvarnega na--lovn: "Ka.i \>e ljubezen stori " D» bodo gledale: tem lažje sledili poteku igre, hočemo na tein mo-stn na kratko pojasniti, kaj }e storila ljubezen v tej igri.
Glavni junak dejunja, ki se vi ši v Ljubljani, je poročnik Muhič. Bil je fant od fare, lep in zapeljiv, ali kakor hi rekli po gorenjsko — brhek- da mu ga ni bilo para. In ako sedaj takega fanta oblečete v oficirsko uniformo, ni nič čudnega, če '} bila cehi vrsta ljubljanskih deklet zaljubljena van.% Fejst fant in pihana in zlikana unifort«*!. katero dekle -e more Kopersta v I jat i tej kombinaciji !|"knnde" prve vrste. xXjego-Razunte pa se, tla se je poroč- va vloga se vije skozi celo igro nik Mtfhič tudi v> h teh svo- i kakor ena *ama nepretrgana jih telesnih in krojaških vrlin I veriga -n|ešnih pustolovščin, zavedal ter "šnriral" in I ju-1 komičnih kretnj. dovtippv.
Kaj se zabavnih zadn
za por,oko s polkovnikovo hčer-ko. ki je bila njegov edini o-trok in ^krlb za njeno bodočnost mju je biLa glavna st\ar na svetu. Vse to pa je poročnik Milil ič tlobqo vedel in zato je bil temi 'bolj v škripcih, kako pridobiti poikovni'kovo dovoljenje. čeravno si je Emo saim> popolnoma pridobil. Resna zaljubljenost in skrb sta ga popolnoma -premMiila. Opustil je vse stare ljubezenske afere in iz Don Juana je postal pravi samotar in spokornik. Sameval in pokoril se je šest mesecev, a <11.if- ni moge' vzdržati in živeti v neigotovosti.
Odloči .-e je, da gre snubit k staremu polkovniku, ki je stanoval zunaj na deželi, pa naj se zgodi kar hoče. Kupil si je vso novo obleko. cxl kape do čevljt-v, napudral in napar-fumiral ^e je in se v sprem-j^Wr sv;>jega tovariša poročnika *Šaliča odpeljal na kolodvar.
Kakor vsak .oficir, je imel tudi Mjuhič -vojega vojaškega slugo — Matička, ki ni bi! sail« po rojstvu prava "ljubljanska srajca** temveč je bil tudi po naravi pravi naviha-n e, namazan z vsemi /.a v batni. Po ljubljansko ali pa ele-velandsko bi lekli, da je bil
bimkoval vse navzkriž. lu.ee: nHadost je bila in ostane norost A kakor vselej v takih -lučajih, si* ji' tudi Muhič končno s;ini u.iel in re čez gla-vii zaljubil v Kino, ho rko vpo-kojenega polkovnika Radenskega. svojega bivšega predstojnika. Da je ta polkovnik
adreg in zapletija-jev. Zdrav, neprisiljen in pri-sten liunior spremlja njegovo vlogo od časa. ko se dvigne za-grinja'o iti ko zagrinialo zopet pade in drži gledalca v veselem ni»7.|»oloži nju in smehu skewsiu-koz. Stavili bi. da se bodo gledaU-i .smejali in iiasme-
vedel za \ tubi če ve ljubezenske- jali do -olz. Prizor, v katevem
afet , se samo i>o sebi razume, k« r Ljubljana nI T^ondoii. Tako so »Metale njegove ljubezenske afere največja zapreka pri Muhičevem i-kanju dovoljenju
hoče Matiček preizkuniti zv< stobo -voji' izvoljenke. kuharice Xe/ike, j izredne zabaven, zlasti ko mu Nežika pripelje tako klofuto, da so se nun vse
40 - LETNO preiskušnjo
IMA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION: ELY, MINNESOTA
KI IMA 22,000 članov m dva miljona in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad,' Ely, IMinnesota.
zvezde prikazale. Veliko smeha pa bo nedvomno vzbudil prizor z rekrutpin Lipe Bute-com, ki > sam pravi pridanič. In ko pride v to družbo še vedno zaspani in nikdi«r siti na-d uši ji v i hišni gospodar Med-vedar, ki ne misli na drugo kakor na pofrigana jetrca in pridni ^ljubljanski guljaž, potem pa nastane pravi cirkus na odru, ki nrora najtršega zakrn-.ienea spraviti v sn>eh.
Med teiiL, ko <loma Matiček uganja vse te burke, pije, se gosti in poje, pride k njegovemu poročniku nepričakovano na obisk Radenski, oče Muhi-ceve izvoljenke Eme. To zmešnjavo še poveča, zlasti ker ga .sluga smatra za oderuškega a-genta in zato z njim -urovo postopa in ga hoče celo vreči iz stanovanja. To pa seveda Muhrea še bol j kompromitira. Xato se sam poročnik Muhič vnie v svoje stanovanje ves razkačen iti divji, ker mai gre vse narobe. A Fed potjo na kolodvor namreč dobi brzojavko od Eme, da pride z očetom v mesto in da so nastale hude zapreke za nanueravano poroko. Pred v-topom poročnika, kateremu j šel c d pirat vrata re-krut Butec, sta se skrila tako Matiček, kakor tudi Radenski In tako je Muhič, ne vedeč za njuno prisotnost, nemoteno divjal in rohni! po sol,i in tako dajal duška svoji jezi in >moli. Temu prizoru slede nova izne-nadenja levo in drsno, trda Muhičevo poboljšan je in resna ljubezen do Eiuo. zia-ti pa ne-omejna ljubezen Eme'do poročnika Muhiča. na koncu vse stare grehe izbrise in pripravi starega in trdega polkovnika dr tega. da da svoj«* dovoljenje in svoj blagoslov. Tako je zua.uaia ljubezen na celi črti. Tn kot primeren finale za to zmago zapoje zbor:
"<>!. ti -na ntana Ijul»ezen, kaj na svetu ti vse storiš, Kakor silna voda jeza, ti kolo sveta vrtiiš. •Stare grelie brišeš, nova pota rišeš, čuda delaš vse navzkriž. Naj zato živi ljubezen, svetu uOsiš paradiž."
(Končno naj bo še pripomnje-no, <ia je ta igra zasnovana tako. da se izvrši v enem samem dejanju, čeravno wna dovolj vsebine za dve, ali celo tri de-
tamburaski zbor iz brooklyna
V mojem zadnjem članku o kultni nih društvih v New Yor-ku sem izpustil namenoma slovenski tanft>uraski zbor iz Brook i v na. Moj namen v član-
PREMALO JIII JE.
(Zelo radi čitamo * * Glas Naroda*', ker je edino duševno
kil jc bil, da .v pečam s tistimi j razvedi ilo. V Ohariestonu, W. druJštvi, od katerih ni takega Va., nimamio prav ni>bcne .slo-
sodelovanja pri -kupnih društvih, kakor bi človek pričakoval.
Da pa ne bo kdo tolmačil napačno tega, p. ibijem tukaj, da je slovenski tani-burnški ^bor v obeli oddelkih skupina, ki zasluži vse naše priznanje i.u ]»o-hvalo. Kadarkoli smo jih vabili, kamorkoli klicali — povsod so se odzvali in povsod prjstili za >abo najiboijši vtis.
Da ima tamburaško društvo tak uspeh, se y- treba pred vsem zahvaliti dirigentu in vodji John Gerjoviču. Mož dela s toliko vnemo in ljul>eznijo med s /o j o organizacijo- da mu mora dati vsak priznanje. Edino Johnu Gerjoviču se je posrečilo zbrati okoii sebe našo tukaj roj. no mladino, kar je uspeli, ki se ni po-reč i 1 do danes nobeni drugi skupini.
Povsod je poiitika, besedičenje, podtikanju, le mladostna organizacija tamluirašev ne pt zna tega našega narodnega greha. Najmlajši so lahko v- m n.-'d dnigini najlepši in najboljši vzgled.
Frank Kcrže.
venske zabave- ker nas je pre malo, da bomo imeli društvo. Kar zavidamo vas po drugih naselbinah, ker se innate tako prijetno. Poleti se veselite, kjer sTudenček šumil.ja, jjozinii pa v dvoranah, kjer se pk sati da, tako da ste vedno zidane volje in z lahkoto pozabite, da >te v tujini.
IT koncu pozdravljam vsi* naročnike in prijatelje tega lista ter \>c prav inkreno pozdravi iam.
Mrs. F. K.
Charleston, W. Va.
janja. Zato pa traja skfjro dve uri. čeravno je en.i-dejanka. Gledalec pa ima to prednost pri tej igri- da ga ne mučijo prt >!edki med posameznimi dejanji in t;;ko razvoju igre tem lažje sledi.
Prihodnja "(Siovaiiovii'' pri-leditev bo nedvomno nudila <;biskovaieeni obilo zabave, tako s pevski trii točkami, kakor tudi - to izborno vesel« igro. Te vrste zabava pa bo času tem primeru j-a. ker je sedaj naše vsakdanje življenje itak polno resnosti, razburjanj in skrbi in
SMTRT ROJAKA NA ZAPADU
Dne 16. deeeinlbra 1D40 je po dolgi in mučni bolezni v bolnišnici v Tiinida.hi. Colo., preminil Mr. Anton Bratovieh. doma iz Sapjan. občnui Jeišane nn Primorskem. Star je bil (52 1 t. Tukaj je bival let. Spadal ie k liruštvu a.b.z., um
111
r.M.W. of Anieriea.
Zapi.šča žalujočo in bolelini sopro-ro in ."i že edraslih otrok, ki vsi žive na Bon Carbo, Colo.
diodi mu lahka ameri-ka ženi ja!
J. D.
Bon i 'arbo, Co!o.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes sf Ali Nations
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo $2.—
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^!
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in 38 hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti.
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	New York, N. Y.
PRIHODNJE SLOVENSKE PRIREDITVE V BROOKLYNU
'Kot sem že porcejil, se vrši 4'Slovanova" prireditev v nedeljo dne 2:». maiea ob :i. popoldne v dvorani Slov. Xar. doma, 1'o.J Irving Ave., Brooklyn, N. V.
Xadalje mi je tem potoni
zueje pravoea-no naznanjena v tem ii-tu. kakor tudi vse druge podrobnosti glede tega programa. .
Apelirani- dragi rojaki in rojakinje iz Xew Vorka in okolice na v ju- že sedaj, da si rezer-
- poroča t i naši slovenski javno-! virate n tlel jo	marca
za
sti, tla priredi svojo prireditev slovensko podporno društvo
•*S!ovanovo"' inireilitev, nedelje« .iprila za priredit«*v sv.
sv. Jožefa št. ">7. KSK.I in -icerjJežefa in nedeljo -7. ajn ila pa v nedeljo dne 20. aprila l!)41.!za prireditev slovenskih tam-istotako v dvorani Slov. Xar. burnškiii zborov, na katere -ino doma v Brooklynu.
Teden pozneje, t. }. aprila, pa pri rede velik koncert naši vrli tamburaši vst-h treh zbi;n
aliko v-i Slovenci v m wyorški na '27. { uasedil.ini ze t> ponosni.
\ >e iti ]»ri redit ve kakor zgoraj omenjeno, -e vrše Sio\-.
nu.
FARMA NAPRODAJ
Prolam akre zjignojene farme. — 1(J a Uro v alfalfe, 7 akrov zimske pšenice, drugo je zasejano z deteljo in timoti: 1(> akrov lepega gozda. Farma je v ravnini in med Cooper-stownom in Fly Creekoni. Dobra stuilenčna voda. Skozi teče potok Oak Creek. Farma je ob tlakovani cesti. Moderno poslopje, elektrika, telefon. —
„ °y* Xn-i omenim, ker m-o- X;U. ,ioImI v p»rookI> goee >c nekaterim našim roja-i
.	,w	. . V šolo vozi bus. Pol milje od
'dela i n najboljše zdravilo ^jMni j.skc m]ekarne, v veliki slo-
vse to .je, ako preži vin to nekaj venski naselbini.
veselih nr v družbi ovojih prijateljev in znancev tt^r > tam gospodarja —
| kom ni znano namreč, da .-ose-] -Va-i ' »mmim da tambura-' daj taniburaši razdeljeni v t ri; ~k' zhor »ui-topa prii.llžn.» vsa-Izbore in sicer: starejši, srednji,Iko uedeljo na tukajšnji veliki j (odrasli in naraščaj>i:i zbor. iz j :M,io	krog !». ure
tega lahko razvioite, da lepo:	t" -i na **<'hilheiiV
napredujejo. Seveda gre v pr- llour'">	in V)- nUK
vi vMi najv« č toz. za iig.> nji- I>01'°r*:iI,> vaio. dragi r»»jaki in hovemn p<»žrtvovalnemu vodji, ! r,.i»ki:»je, da jih po-lušate. poznanemu rojaku Ivanu < I.rjo-, >',}no p< .Iriigih oddaljenih
viču, post I..... že iz razloga ua-e!hitinh. To po-hijo lahko
je že svojega sina llarrvja, ta- 4, rl)i,(* v-eli krajih Zdniže-ko v tem oziru vspmsobii, da že i1,111 ,,rž:lv in K-niade lahko poiiučuje -rednji zbor, zakar mu izrekam na t«*m me-, stu vso čast. .
Z rodoljubnim pozdravom, Anthonv Svet.
nasmejemo ter tak > v-aj za kratek čas fiozabimo na neprijetno vsakdanji st.
Druga pojasnila dobite od j X'aj ouKiiim nadalje, da l»o-
ido tau^buraši na tem koncertu jvprizorili tudi tri bolj kratke i igle in sicer: dve v angleškem
FRANK TRIXKAUS
Hotel Oriskanev OR ISKANEY, N." V.
(:Jx — Thurs.)
SMRTNA KOSA
V (fliicago. III., je dne •">. marca umrl po kratki bolezni
jjeziku in eno v sloven-ketn je-j rojak Pavi.-l W-ei. stat Sil let ziku. katerih imena bodo po-[in rojen v Ribnici.
MLADINSKI TAMBURASKI Z B OR HRVATSKE ORGANIZACIJE
Slika nam kaže mladinski t a m b u r aški zbor, ki sestoji večinoma iz otrok članov Hrvatske Bratske Zaje-dnice in iz članov Po-mladka. Zboru so nadeli ime "Hawaia"", k e r igrajo namesto na pristne hrvatske-tain burice, na havajska godala. V sredini je njih učitelj Milan Si-gurajak.
--r-
vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru Zabnemu uspehu, društva potrebujejo sodelovanja ne samo svojih cl anov, temveč splošne slovenske javnosti.
C L A a NAHODA"- New Yoil
Thursday, MarcK 1 \ 1941
?flT ANOVL JEN L. IF
ROMAN :-:	§
Francoski spisal: CRAMPOL. — Preložil: LEVSTIK. I mnmmm '::ii::iuiiii!Miniuit<xiinwMfaMt'4 36 ........mm.........—.................................
Lady Kleanor je sedela na enem izmed svojih gotskih :-to-l»v z visokim lirbt-.m in brezdelno drža'a roke na kolenih, kikor je običajno ostajala celi dan; toda njena postava ni bila tako raviu:, krkor po navadi pod mehkimi gubami njene *>pal»ie obleke i i .šivoma flanela se je lisalo njeno telo v slabotnih in shujšimih oblikah in na nepokriti glavi so se videli čisto l<e!i Ifi^.j . Tako razob-ečena, ie bila videti za dvajset let starejša, v-a s tata in t nemogla. Kazala pa je isti izraz stroge, -koro veličastne brerčutnosti, in ob pogledu nanjo je začutila Sinioua. kako so .ii je mahoma oh'adil i smelost, ki j' je dajala noči. V zrtdreg' in prcplaŠenosti jo obstala, vt?a zmedena nad svojim lastnim nepričakovanim naskokom!.
Lady Rloanor nikakor ni bila videti presenečena. 4* Dobro jutro, d»-aga moja " je izpregovorila. "Sedite!" Namignila je h"-ni. ki je pospravljala v ozadju sobe, naj primakne v bližino njenega še drug podoben stol. in naj odide. 'Ko so bili ti raznovrstni ukrepi storjeni, je dejala kratko: 44Ali nu imate kaj povedati? Prišle ^o torej novice?" Ne da bi počnkalii odgovora, je položila roko na pisma, ki jih je Simona še držala, rekoč:
"To vam bo pr:nrani!o trud pripovedovanja." Njeno j t oč t je i.> bilo tako naglo in nepričakovano, tla Simona ni imela tV.sa braniti.
fn že j" lady LItanor razvija.a pismo gospoda d'Avion; »limona je strepetala «J> misli na neprijetne priimke in nepremišljene zabavi jiee, - katt rimi ,ie ubogi nsož obsipa' svojo neusmiljeno svakinjo.
Brez r »zbii! j-1* ja je ta polagoma dovršila to berivo in premoti i!a ostali zavitek z enako pozornostjo; ko pa je nehala, .se jo obrn"'!a k Simoni celo z nek:*ko zadovoljnim i/i izom:
"Tisti, ki i pisal tole." je dejala in pokazala Osminovo pisrnc. "je č ovek ?. zdravim čutem in razumom. Njemu gre zasluga, da zdaj dob t o vem. kako stvar stoji. Resnejša je, nego som -i mislita "
Tn brez najiikan^ega znamenja slabe volje je nadaljevala: "\a> oč"■ ravnr» s svojo običajno neprevidnostjo. Kaj i.na od tega. da zmer ja mene, edinega človeka, od kogar se mo-
Iz slovenskih naselbin
NARODNI POZIV K SODELOVANJU ZA IZDAJANJE SLOV. BESEDNJAKA
'Zgoraj omc njeni že plačani
iKakor je splošno znano, nimajo sedaj Slovenci niti tu v prispevki ju naročila Ameri Ameriki, niti v starem kraju |ške bratske zveze (150 izvo-ne angldško->loven«?kega, nejdov), Slovei* ke svobodomiselne podjpome zveze (100
re nadejati dobrodošlo pomoči!"
Izpregovorila jo bila te besedo ]>o vrsti, zijtdaje se z očmi v Simonine in iščoča v njih najmanjšega izraza in najrahlej->oga od>ova kakšne .rfisli.
44 Toda t a pomoč." jo zaprosila deklica, "bi morala priti takoj, še dane-."
44To vem tako dobro, kakor vi!'*
*4Ton j teta, k:*.i nameravate?"
V njenem gla«u in na obrazu Sinfone je bilo biati tako vorečo pr ršnjo, da bi moral biti zelo trdosrčen, kdor bi se ji hotei ustavljat1.
"Ni.sem se Še o-iiV-iln. draga moja," je mirno odgovorila !adv E eanor.
/daj j« bilo Simoni dovolj tisto prazne potrpežljivosti in tistega ve "nega n^ug^nhiega zaključka, in burno je i/govorila:
"A!i pa heste čakali s to odločitvijo toliko časa, da podane odveč? r-vSli potrelmiete* Mar nismo /• dovolj nesrečni! Ali ne vidite kako daleč lahko pritira očeta njegov obup? Ali vi ki nosite njegovo ime, no razumete tega, kaj je sramota * Ali vi, k! Mo svojce to i ljubili in objokovali! ne veste, kaj se prnv: trepetati za svojo draire? Mnogo dni /.e trpim in luo'eiPi* danes no moron več! Vse, kar sem ljubila. je v nevarnosti, in vi edini mi v-e to lahko otmete. Ža-
il«! Rotim vas! — pro> kolena?"
i nt vaj«! Ali ho-
Kaj hi tega ne sto' čete, da padem na
/e so .-e n*pol sklorila preti lady Kloanor. ta pa jo ie ustavila,, rekoč mirno:
"Xe. to bi bilo olveč! Oovoriti jo treba drugače."
Pr.silila je Simono, da jo sed'a nazaj; nato j« oblastno zo-j»et otvolila pogovor-
"Sam > odgovarajto n i. Kaj storite, ako odklonim to. česar ^tc me prorili*"
Tako stra>ue sii*c -o ši mimo Simoninih oei. da je obsedela kakor oKaioenela, da ji je *koro zastalo srce in je jevija-a z^olj nerazunijive besedo.
Lndv Kloanor jo jo m kaj trenutkov gledala, kakor bi se raJovnla nj.»nc zmojenost: Nato je dejala tiše:
"Kaj storite, ako vas nslišim?"
Simona je \Vtala, prijela jo za obe roki. poljubila jih in dejala goreče:
"Ah, ijubiia va* ikmii t »ko, tako goreči? — in blagoslavljala vr.s bom, molila bon. za vas v*>e dni svojega življenja."
Ladv Hlor.nor >. jo zanieijivo namrdnila in dejala suho-
44To ni dovolj!"	,
Simona se je vrgla na :aj iu tiho zaihtela. Ta boiba je bila prek ruta za nj« ne i*ipane moči, in njen duh ni mog-cl več slediti kapricio/.miiru ho<iu tetinih misli.
I>ady Eleanor -e je oglasila z isto mirnostjo: Mladi ste še. Vi še ne veste, da je svt t velik semenj, kjer nihče no daje zastonj, kjer se vsakdo poslužuje tega, kar ima, da si pridobi to, česar nimfa. Mnogo zahtevate od mene. AL ste pripravljeni. <ia mi da-te tudi nmogo v zameno?"
"Kank rii In^te heteli," je ^kliknila Simona iskreno. 44Vse, kar imam!"
"Dajte mi to, kar zahtevam od	je počasi nadalje-
vala ladv Kb a nor, * in jaz \am lwm dala več. mnogo v<«, nego zahtevate vi. Vam ie v tem trenotku samo do tega, da rešite s'ojo nxlbino n uancto. Ali pa ste tudi pomislili, s kakšnimi -redflvi jo k isi.eje obvarujete hrraštva?"
Simona je brezupne odkimale. Njene misli si niso upale tako daleč.
4'\1dite, jaz mislim na to." je fHjvzeia lady Eleanor.
Mesto borne milo-čin*, za katero me prosite vi, vain ponu-^ n preiifc>žen j« ob.«/no premoženje, ki" bo vaše in s katerim Lcete lahko razy»olagala j>o svoji vodji."
slovensko-an-gleišktga besednjaka. čeravno je takšna knjiga nujno potrebna in nadvse koristna slehernemu človeku med naimj. Tako že potreba sama zahteva, da se izda tako narodno delo, ki bo poleg svoj? neprecenljive koristnosti predstavljala tudi neminljiv spomenik naši kulturi.	1
G os} >o d Zvonko A Novak je uvidel to krvavo potrebo, pa se je pred štirimi leti lotil takega ogromnega dela ter doslej že dodelal anglcnško-slo-venski del te knjige od kraja do konca. Zdaj je treba le še denarnih sredstev zn tiskanje in vezavo, pa prid«: ta lepa knjiga na svetlo irf med narod'. Toda pisati lj sam jih lie '/more. Mi vsi skupaj pa jih. Zato I jo potrebno sodelovanje vseh Slovencev in ostalih Jugoslovanov v tej deželi in mi. člani Narodnega komiteja za izda-nje Novakovega besednjaka, se zategadelj obračamo do vas vseli ter vas pros into, da sode-hnote z nami po svojih najboljših močeh.
K temu sodelovanju pozivamo vsakogar izmed vas posebej, vsa jugoslovanska kulturna, politična, ekonomična in podporna društva pa kolektivno, potem vse slovenske, hrvaško in srbsko denarne zavode Ln seveda tudi vse zastopnike in zastopnice nabili časopisov in revij ter prosimo vse, naj nam priskočijo na pomoč v tem našem narodnem prizadevanju .s prostovoljnimi prispevki in plačanimi naročili knjige saj ne.
Vsi tisti, ki zmorejo, naj s'o-de zgledu gospoda Louisa A-damiča, ki je pri-peval k tej -tvari znesek po $100.00 in zgledu še nekaterih požrtvovalnih ljudi, ki so darovali slič-no zneske v ta namen.
Vsi tisti- ki lilorda ne zmorejo tega, naj slede zgledu gospodično Ai.e K ro mer je ve in drugih, ki >o nepozvani že prispevali v ta sklad z manjšimi zneski. Naša kulturna, politična, gospodarska in podporna društva naj posnemajo brooklvn-f-ako, v anigloščini poslujočo podporno društvo št. ">80 S. N. P. J. ter pošljejo primerne prispevke izdanju te prepotrebne knjige v pomoč.
Vsi tisti, ki si morejo kupiti to kniigo, naj to storijo že sedaj, in zastopniki pa zastopnice naiših listov in revij naj se nemudoma priglasi jo za pobiranje prispevkov in naročil. Knjigi bo cena po $3.50 in lic. prodajnega davka.
zveze (1UU izvodov), Clcvelaudske javne knjižnice (3) in drugih predstavljajo dobrih $000,00.
.Besednjak bo vezan v trpežno platno. Vseboval bo nad 45,000 definicij z angleško izgovorjavo in potrebno razlago na več kakor 800 straneh finega knjižnega papirja v velikosti 5V£x8 palcaev. Priznana sposobnost njegovega pisatelja je najboljše jamstvo za izvrstno kakovost dclM samiega. V
.	. T.
zvezi s tem jo primemo pripo-nlniti. da so tak? naši kulturni delavci- kakor so na primer g. Louis Adamič. Id velja za enega najodličnejših ameriških pisateljev v trth dneli, potent znameniti lingvist in profesor na londonski univerzi g. .Tanko Lavrin in pa ugledni pedagog in vseuči!itški profesor dr. Pavel R. Radosavljevi" v New Torku, priznali nujno ]>otrebo slovenskega besednjaka in izvrstnost Novakovega dela.
Vsi prispevki in denar za naročila se bodo varno naložili v banko. PowHjajo pa so naj na sledečo ime in naslov: Mrs. Agnes Novak. 2506 No. Clark St., Chicago, 111.
(Za narodni komitet za izdali je Novakovega besednjaka: [Louis Adanjič, čast. pred-. •Ktbin Kristan, čast. pod-ipreds.: Dr. John J. Zavert-nik, predsodmik; Frank E. Vranicliar., pod |) redsed n i k
* (Mrs. Agnes Novak, tajni-fea-bl»gajnica; Leo Ju rjoveč nil., pravni zastopnik: Jurica Bjankini. Jos. Oho-sarek, L. Christopher, Janko Rogelj, Ivan Zonnan, Lmlvik Zupančič, komife-jovi člani. .
Vojna poročila
Angleži bombardirali Berlin in Hamburg
Sinoči so angleški aeroplahi bombardirali Berlin, Hamburg in Bremen. Poročilo angleške admiralitete pravi, da je bil to do sedaj največji zrači/, napad na Nemčijo.
Zračno ministrstvo poroča, da so včeraj dorpoldne angleški letalci bombardirali nemško vojno pristanišče Kiel. Bombe so padale na ladje, pomole in razne tovarne. V kielskfh tovarnah delajo najvažnejše dele za podmornice in mine, k i jih nato po suhem prevažajo v Francijo.
Angleški letalci pa so tudi bombardirali druga zasedena in nemška mesta, kot Utrecht, Bremerliaven lin Rotterdam.
Nemci trdijo, da so izstrelili 5 angleških aeroplanov.
Nemsld bombniki nad Anglijo
Nemški aeroplani so sinoči vprvzorili na London nenavadno močan napad. Pri tem napadu je bila zopet zadeta kraljeva Buckingham palača. V bližini palače so padle štiri bombe. Tri so padle na peščeni prostor pred palačo, kjer se izmenjava straža, četrta pa je porušila vrtnarjevo hišo ter del severnega j£da po4eg vrat.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
I/ _ I	I	:: ZA LETO ::
Jvoiedar J94i
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih
člankov in poljudnih razprav iz zgodovine,
zemlje- in narodopisja; kratkih zanimivosti
iz vseh dob in delov sveta • • • Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek:
"O LOVU IN LOVCIH," ki
ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
Vsoto laliko pošljete ▼ znauikab po 2 oa. I cent«, 6e prebivate ▼ Zdrn^pnih državah.
Posebna priloga:
Trije zemljevidi r barvah: EVROPA LETA 1914.; EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA L. 194«
NAROČITE GA SE DANES
9 h
i!
K *
#
h H O O O H H h
o
SIMFONIČNI KONCERT.
fV nedeljo zvečer 1k> WPA sin^fonični koncert v New Yor-ku na svojem koncertu v Carnegie Hall, izvajal pod vodstvom kapelnika Jean Paul Morela, naslednje točke:
1.	Roman Carnival, overture, — Berlioz.
2.	Simfonija v D, — Franck.
3.	1,'Ciscau de Feu — Stravinsky.
4.	Mefistova serenada iz opere "Faust" — Gounod.
5.	IMonolog m opce "Boris Godounov" — Mottssogorski
(i. T^a Valse — Ravel.
Koncert se prične ob 8.45 uri zvečer. Vstopnice so po ljudskih cenah od 28 centov do $1 10.

' iKsdsljeranje prihodnji«.)
I
Pošljite nam
in mi vam bomo pošiljali j 2 meseca	I
i
i u
ii
SLOVENSKI NARODNI
MUZEJ.
(Slovenski narodni muzej je bil ustanovljen 12. januarja 1939 pod pokroviteljstvom SI. Nar. Doma na St. Olair Ave., z nanfenoiitf da zbira, hrani in ^ urejuje za redni zgodovinski muzej razne predmete, spise, sliko, knjige, revije, časopise, progrante raznih slovenskih priredb, zgodovinske suvenirje, tinkovine, pravila org-aniizacij. <l'uštev, slovenskih domov in podjetij, poslovne knjige društev, klubov in organizacij, regal i je, znake, društvene zastave, uniforme, čairterje društev in klubov ter razne druure posebnosti in predmete, ki imajo kakšno zanimivost ali zvezo z ameriškimi Slovenci, s daj ali iz pionirske dobe. Kdor ima kaj take.ua. naj prinese, pošlje, piše. ali poklice na telefon ENdieott 5115 ali HEnder->on 4245 in pridemo iskati, ali sporočimo, kako ee dostavi v muzej. Vsak prispevate!j bo za trajno zapisan v nrtuzejskih knji«ah in pole^y predmeta, ki je daroval muzeju bo njesro-vo ime. S'ovenski naro<lni n1u-zej se tudi priporoča za prostovoljk finančne prispevke, ki se jib ra1>i za nabavo opre me muzeja, urejevanje preje tih -ivari. za vezanje knjijr in letnikov časopisov. Ne odlašajte. sporočite sedaj, kaj imate primernega za v muze j, da ne bo prepozno.
Erazem Gorske, itajnik-arhivar
Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1.
Newyorski odmevi
(Nadaljevanje s 2. str.)
čast možu, ki že kakih trideset let dela na časnikarskem polju.
"Glas Naroda"
|| b prepričani smof da boste potem ||	stidni naročnik.
mm2
II
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA ..
t
•V Barberbton, Ohio, je dne 26. februarja nmrl' pionir M»r. Anton ŠtrukeFj, v starost i 79 let in doma z Tjra pri Ljubljani. Zapušča dva sinova in štiri hčere.
t
f\r Joliet, III., je pred nekaj dnevi umrl rojak Martin Fir, star 76 let in doma iz Lok vice pri Metliki v Beli Krajini. V Anferiki je živel 50 let in za-pušča štiri sinove in »tiri hčere
V Forest City, Pa., je pred kratikim umrla rojakinja Mrs. Mary Jagrie. Doma je bila iz Vač pri Litiji in je bivala v A-meriki 30 let. Zapušča moža, tri sinove in eno boer.
•Bil sem na stotine shodili, včasih ko govornik, včasih ko poslušalec, pa še nikdar nisem čutil tako. kakor na tem "First Croatian Cultural Festival". Nikdar nisem naslavljal tustih. ki so poslušali, s Slovenci in Slovenke — vselej smo pozdravili vse navzoče in se zopet zahvali i vsen:.
Mislim, da bi se bilo spodobilo tudi na tem "festivalu", pa bi človek ne odncu l vti-a prvovrstne fašistične slavnosti. Navsezadnje ni bilo vse tako "hrvatsko" kakor so nanašali "Tovorniki, zakaj vodja znamenitega Tamburavške«?a zbora je v svoji zahvali sam izjavil, da je sin >lovenskih starišev. In tudi naših slovenskih, srbskih in bolgarskih treh kvod-rov se ni nikdo branil.
^Ugajala mi tudi ni brzojavka "vodji" hrvatskega naroda dr. Mačku, ker je preveč spominjala na "Fuehrer" ali "Duce."
Ker je urednik Ivan Kresič namignil, da bo posebej odgovoril mojemu članku, sem i>kal
po kasnejših izdajah in našel samo članek: Naš glasbeni Festival in Srbi. Čital sem ga o-petovano. ne da bi bil našel kaj iz njega. Mogoče bi rekel, da je bila vsebina samo lietc-nje sovraštva med srbskim in hrvatskim narodom radi nekaterih politrkašev. Oh-ojati narod. radi }>ar cfieb. in posebej še: zanašati zadevo stare domovine med ameriške Jugoslovane. kovati kapital iz tega. je lahko vse, samo kulturno, vzgo-.jcvalno in bratsko <lelo ne..
Veliko bi Še lahko povedal, ampak vem, da bi bilo bob v steno. Vse to sem spravil v javnost f-anio z namenom, da bo nekje zapisano, s kakšnimi razmerami in elementi se moramo boriti mi, dobri Slovenci, dobri Hrvatje, dobri Srbi, dobri Bolgari, dobri Mae dom-i — in vsled teira tudi dobri Jugoslovani. Kakor do danes, pojdeino tudi za naprej roko v roki v trdnem prepričaju. da velika večina vseli jugoslovanskih narodnih vej misli z nami. Naprej, do gotove zmage in popolne skupno-ti. katera edina nam jamči narodno in kulturno bodočnost.

Veliki Atlas sveta
Vojn joči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeti izkaznico, a katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-tnenjene meje vseli driav. ki
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NAHODA'*, •216 West 18th St, New York.