PoBteimi placa-na v fHtumi
LETO I., ŠTEV. 39
Koper, peSefe 26. septembra 1S52
POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
V vaseh s strnjenim slovenskim prebivalstvom se prav dobro pozna, da prvotni in materinski jezik tukajšnjega prebivalstva ni več prepove-dan. Po osvoboditvi izpod fašističnega jarma se je sprostila domača beseda in naše ljudstvo je sanio od sebe v nekaj letih že lepo očistilo jezik navzetih tujk. Vrsta sestankov, delo prosvetnih društev in šole so opravili tu delo velikega obsega. Tudi različni tečaji, ki so jih priredili največ v šolah, so mnogo pripomogli, da smo prav v pogledu izboljšanja naše govorice vidno napredovali.
Že nekaj tednov je na vseh šolah reden pouk. Počitnice so pozabljene in otroci opravljajo svoje najosnovnejše delo. Ogromna večina otrok po-seča pouk z veseljem, se uči in izdeluje domače naloge. Opazilo pa se je, da je nekaj otrok, ki niso vključeni v svoje najosnovnejše delo, to je v učenje. V največ primerih ne smemo iskati krivce pri otrokih, temveč pri njihovih starših. Oni ubijajo otrokom veselje do izobraževanja. Tudi oblastniki niso želeli izobraženih pod-ložnikov. Ni jim bilo mar, da bi bile šole dobre, da bi otroci res redno obiskovali pouk. Nekateri starši so se tega navzeli in se še danes bere, da bi njihovi otroci hodili v šolo le dve do pet let. Taki starši niso spregledali, da uvajajo danes naprednejši narodi tudi dodesetletno šolsko obveznost, ker so spoznali, da je znanje najmočnejše orožje v borbi za boljše živijenje. U pravičeno pričakujemo. da bodo tudi te. danes še slepi v zaostalosti, spregledali in nudili lastnim otrokom možnost, da bodo redno po-sečali šolo, dokler so pač otroci šoloobvezni. Toda njihova dolžndost je še večja. Sami so otrokom odvzeli veselje do šole. pa jim morajo to veselje tudi sami. vrniti. Oblast si mnogo prizadeva, da bi se mladina v šolah čimveč naučila. Starši, ki sami tega ne sprevidijo in otrok ne pošiljajo v šolo, bodo k temu prisiljeni.
Se bolj žalostno dejstvo pa zasledimo v krajih ob obali. Dokaj slovenskih. mater in očetov se še ni otreslo hlapčevstva. Najpopolnejši dokaz temu je, ker žele pošiljati svoje otroke v italijanske šole. V dobi suženjstva so otroke morali pošiljati v te šole, ker svojih nismo imeli, danes pa je težko razumeti, kje najdejo ti starši opravičilo za raznarodovanje lastnih otrok. Slepi v hlapčevstvu trdijo celo, da je naša šola slabša. Mirno lahko vsakemu teh ljudi povemo, da ima v splošnem slovenska šola res lepo tradicijo in da bo tudi tu naša šola še mnogo pridobilo na vrednosti. V nekaj letih je napravila prav vsaka šola v naših krajih ogromen napredek. Nismo še na vrhuncu in naše šole bodo dosezale s prizadevanjem oblasti in učiteljstva leto za letom večje uspehe. Doslej se je to odražalo le v nekaterih učnih predmetih, že v tem letu pa pričakujemo, da bo šolska dejavnost zajela vse panoge šolskega dela. Pričakujemo tudi, da se bo na vseh šolah v okraju razmahnilo izvenšolsko delovan je otrok, kar bo vidno v prireditvah, n, pr. igralskih družin, nastopih pevskih pionirskih zborov ali telovadnih nastopih.
Delo naših šol bomo lahko izboljšali le v toliko.' kolikor bodo šolo podprli tudi starši, otrok, ki obiskujejo šole. Brez sodelovanja staršev s šolo, v šoli ne more biti dobrega napredka in zaželjenih uspehov.
OKRAJNA PARTIJSKA KONFERENCA V SEŽANI
\ nedeljo je bila v Sežani okrajna partijska konferenca. Prisostvovalo ji je 187 delegatov in večje število gostov. predstavnikov množičnih organizacij. ohla-ti ;z okraja in raznih občin, Konference sta se udeležila tudi član Politbiroja CK KPS tov. Boris Kraigher in član CK KPS lov, Albert Jakopič.
Politično gospodarski referat je imel dosedanji sekretar okrajnega komiteja KPS tov. Albin Simčič, ki je podal obračuni enoletnega dela Partije v okraju. Nakazal je uspehe, pa tudi slabosti in pomanjkljivosti na raznih področjih,
I vodoma je nakazal uspehe Partije pri graditvi naše socialistične države, vlogo Jugoslavije v svetu iti njeno borbo za ohranitev miru in za enakopravnost narodov. Prikazal je reakcionarno in agresivno politiko infomihirojinskih držav, ki danes z ramo ob rami z italijanskim imperializmom in vatikansko reakcijo napadajo našo državo in našo družbeno ureditev.
Obrazložil je naloge članov Partije v zvezi z objasnjevanjem naše zunanje politike in mednarodne politične, situacije in podal smernice za nadaljnje poglabljanje socialistične demokracije tako v partijskih organizacijah in ljudski oblasti kakor tudi v gospodarskih podjetjih in ustanovah. Navedel je nekaj slabosti občinskih ljudskih odborov, ki so prav v zadnjem času opuščali zbore volivcev, kritiziral njihovo poslovanje po stari metodi kot na pr. v Materiji. Črni-kalu, Podgorju, Dulovljah in drugod, kjer je vse delo še vedno na ramah občinskih tajnikov, medtem ko so občinski odborniki, razni sveti in komisije nedelavne.
Pri obravnavanju gospodarskih problemov so ugotovili, da so gospodarska podjetja do konca julija dosegla le 11 »o družbenega planu, medtem ko je izkoriščanje plačnega fonda znatno večje. To velja zlasti za stekleno galanterijo, kjer je kvaliteta izdelkov slaba 111 imajo velike zaloge neprodanih izdelkov. Malo boljša je situacija v industriji kraškega marmorja, kirr so plan do konca julija dosegli 23%. v Tovarni pletenin pa 37%. Delavski sveti niso pokazali dovolj iniciative glede izboljšanja ekonomskih pogojev svojih podjetij.
Delavski svet v Tovarni pletenin zcln dobro dela in obvlada gospodarsko situacijo, dočini v Gostinskem podjetju v Sežani zaradi direktorske linije ne pride do veljave. Zelo dobro gospodari delavski svet na državnem posestni v Sežani, kjer so do konca julija dosegli družbeni plan ()0%, v Okrajnem gradbenem podjetju 57%. v Mehaničnih delavnicah v Sežani pa 59%.
Obrtništvo se razvija nopovoljno, saj se je v letu dni državni sektor obrtništva zmanjšal od 11 podjetij na 31. privatni sektor ji a od 215 na 172. Najbolj se je skrčilo krojaštvo. Vzrok padanja obrtništva je deloma pripi-
sali nepravilni davčni politiki do obrtnikov, deloma pa tudi popustljivi politiki napram šušmarstvu: nekateri obrtniki delajo na skrivaj, ne da bi bili sploh obdavčeni.
Letošnja velika suša in druge elementarne nezgode so prizadejale kmetijstvu občutno škodo. Letošnji narodni dohodek je za okrog 10% nižji. Samo suša je povzročila nad 210 milijonov škode, toča v preteklem tednu pa še nadaljnjih 11 milijonov. Pridelek sena je za 50% manjši od lanskega in je vprašanje živinoreje zelo. pereče. V prejšnjih letih so odkupili okrog 80 lil mleka na dan, letos pa največ 55 lil. Vlada LRS je dodelila za nabavo krme 8 milijonov dinarjev brezobrestnega posojila. Veliko škodo je napravila na Krasu tudi letošnja zima, ki je uničila 8295 sadnih dreves, kar znaša nad 18 milijonov škode. Poleg lesa je bilo polomljenih nad 23 tisoč dreves. To narekuje partijskim organizacijam v okraju kot ljudski oblasti, da začne široko akcijo obnove sadovnjakov. Tudi pri pogozdovanju čakajo okraj velike naloge. Čeprav so od leta 1918 pogozdili skoraj 1000 ha. se je letos učinek pogozdovanja zelo zmanjšal. Letošnja zima je uničila nad 27 tisoč kub. metrov lesnega fonda. Potrebno je, da k pogozdovanju pristopijo tudi splošne kmetijske zadruge, ki bi morale v ta namen ustanoviti posebne odseke za pogozdovanje. V letošnjem letu so predvideli za pogozdovanje 11 milijonov dinarjev.
Pomembno vlogo za razvoj gospodarstva in življenjske, ravni v sežanskem okraju predstavljajo tudi letošnje investicije za razne gradnje. Glavna investicijska gradnja v okraju je vsekakor dograjevanje velike mlekarne v Sežani, ki bo zmogla predelavo vsega odkupa mleka v okraju. 15 milijonov dinarjev investicij v letošnjem okrajnem proračunu so v glavnem že porabili. Vlada LRS je. pred dnevi mlekarni osi-gurala še nadaljnjih 50 milijonov, da bo možno v prihodnjem letu vsaj delno obratovanje mlekarne, Za popolno opremo in izrabo celotne kapacitete pa bo potrebnih še dal j njih 50 milijonov.
Za komunalno dejavnost so predvideli 25,100.000 din. Od tega 20 milijonov za kraški vodovod Dornberg-Lipa-Sežana. ki so ga pričeli letos graditi in za katerega bo potrebnih v prihodnjih letih še najmanj 70 milijonov dinarjev.
Za elektrifikacijo so predvidevali 5 milijonov, s katerimi bo končana elektrifikacija v Pregarju, kjer bo že prihodnji mesec zasvetila električna luč. V Istri pa bodo z daljnovodom dosegli Gračišče.
Za gradnjo šol so zagotovili 7 milijonov 300.000 din, s katerimi bodo gradili novo šolo v Krvavem potoku. in pričeli gradili šole v C»ra-eišču in Kovčicab. Poleg tega pa bo-
V Banjaluki je bila v nedeljo slavnostna proslava desetletnica ustanovitve krajiških brigad. Na proslavi, ki se jo je udeležilo nad 170.000 ljudi, je govoril član Politbiroja CK KPJ Moša Pijade. Maršal Tito, ki je bil zaradi važnih državnih poslov zadržan, je poslal ljudstvu in borcem Bosanske Krajine pozdravno pišimo z najlepšimi pozdravi in željami.
Konec minulega tedna je član Politbiroja CK KPS Ivan Regent sprejel delegacijo nemških novinarjev, ki je prispela v našo državo na povabilo Zveze novinarjev Jugoslavije, Tov, Regent je odgovoril nemškim novinarjem na več vprašanj o naši socialistični izgradnji in jim dal nekaj informacij o problemu Trsta. Nemški novinarji so si ogledali kulturne znamenitosti Ljubljane, pred odhodom pa so prebili nekaj ur v razgovoru z univerzitetni^ projesorjem dr. Milanom Vidmarjem.
Predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinho je ugodil prošnji kmeta Jurija Vajngerla iz vasi Velke v Slovenskih goricah in :botrovval njegovemu enajstemu otroku. Ker je bil predsednik vlade zadržan, ga je nadomestoval tov. 1 Ivo Krevs-Slavnosti se je udeležila velika množica prebivalstva.
Gospodarski svet vlade FLRJ je izdal odločbo o ukinitvi bonov za na kup industrijskih predmetov Po tej odločbi bodo industrijski boni veljali di 31. decembra 1952.
*
V Suhi krajini so se letos zc lo razmnožili divji prašiči. Pojavljajo se le ponoči in to v večjih skupinah. Od vseh pridelkov napadajo še najbolj koruzo, katere so uničili že nad 00'/v. Prebivalci so zelo zaskrbljeni in so že večkrat zaprosili ljudsko oblast, naj jim jjomaga.
bo obnovili tudi šolo v Dulovljah in v Skopem.
Za obnovo podeželja ima okraj na razpolago 15 milijonov dinarjev. Za popravilo škode po velikem snegu v zadnji zimi pa ima okrog 717 tisoč-din, tako da znašajo vse lokalne investicije skupaj nad 95 milijonov. Partija, ljudska oblast in vse prebivalstvo bo moralo krepko delali, da se investicije racionalno in čim boljše izkoristijo.
Referent je obravnaval tudi vprašanje zadružništva, delovanje občinskih ljudskih odborov, izvedli o reorganizacije in nove upravne razdelitve ter delo občinskih komitejev in osnovnih partijskih organizacij. Najboljše uspehe pri samostojnem delu z novo metodo dela so dosegli občinski komiteji Komen, Sežana. Gračišče in Divača.
Referent je obravnaval tudi premajhno aktivnost Partije v nekaterih krajih v borbi proti reakcionarni duhovščini, ki skuša z reakcionarnim delom posebno v občinah Podgrad, Materija in Dulovlje zastrupljati mladino.
Znani so tudi uspehi frontnih občinskih '111 vaških organizacij na kulturno - prosvetnem področju. Ljudska univerza je imela med letom nad 6000 slušateljev. Pri prostovoljnem delu so opravili 222.652 ur in v zvezi s tekmovanjem na čast VI. kongresu KI'.] se je aktivnost še povečala.
Organizacijski sekretar tov. Mah-nič je obravnaval vrsto organizacijskih problemov, analiziral uspehe in slabosti zadnjih odprtih partijskih sestankov, notranjo partijsko demokracijo, vprašanje religije in razne pojave nerazčiščenih pojmov do religije v nekaterih osnovnih partijskih organizacijah, zaradi česar so izključili iz Partije 129 članov. Partija se v okraju kljub temu utrjuje, sedaj ima nad 2 tisoč članov, od tega nad 800 delavcev, 711 kmetov. 307 nameščencev. 185 obrtnikov in M intelektualcev. V zadnjem letu so na novo sprejeli v Partijo 201 člane.
Na koncu diskusije je govoril tudi član Politbiroja CK KPS Boris Kraigher. ki je odgovoril na številna vprašanja diskutanlov in obrazložil probleme. navedene v referatu. Tovariš Kraigher je nakazal jasno linijo Partije. ki naj jo vodijo do raznih okrajnih vprašanj, do vprašanja religije, do problema tržaškega ozemlja in glede reševanja problemov socialistične graditve z najširšimi delovnimi množicami. Ožigosal je bedno politiko italijanske buržnazije v mednarodnih odnosih, zlasti glede odnosov do naše države.
Po diskusiji so delegati okrajne konference izvedli volitve v nov okr. komite. Po volitvah so sprejeli vrsto sklepov, na podlagi katerih bodo občinski komiteji in osnovne partijske organizacije izdelale svoje konkretne delovne plane.
Po zaključeni konferenci se je takoj sestal novo izvoljeni okrajni komite ter iz svoje srede izvolil za sekretarja lov. Dolgan Ervina - Janeza. Za organizacijskega sekretarja so izvolili tov. Mahniča Ladota. za člane sekretariata pa še tov. Ovčariča Antona. Zadnika Evstallija in Gnrt-nerja Ferdinanda.
Janko Videntinčič.
Danes, po ¡desetih dneh od otvoritve zagrebškega velesejmai, ni nobenega dvoma več, da se na tej go- * spodarski manifestaciji čuti bolj kot kdaj prej ozračje čedalje večjega gospodarskega zanimanja med domačini in tujimi razstavljale!. Strokovnjaki trdijo, da je postal zagrebški velesejem zastopnik zanimivega tržišča, ki daje široko možnost iza mednarodno trgovino.
Letošnja prireditev je po aranž-maniu naldkrilila vse dosedanje, tako je izjavil šef ibiroja za zunanjo trgovino Belgije na velesejmu dopisniku .»Borbe«, in prijetno so presenetila jugoslovanska proizvodna podjetja. Pozornost interesentov vzbujajo tako številni proizvodi, kakor tudi raznovrstni reklamni napisi. Skoraj nikjer pa ni čutiti preobilja blaga. Mislim, da bo kratek sprehod po razstavnih prostorih zanimal vsakogar, ki si velesejma ne bo utegnil ogledati.
NAJPREJ NEKAJ ŠTEVILK
Za letošnji zagrebški velesejem se je prijavilo okrog 700 inozemskih tvrdk, ki so dobile na razpolago 1400 kvadr. m razstavnega prostora. dočim je domača industrija razstavila svoje proizvode na 6000 kvadr. m prostora. Največji odziv so pokazale avstrijske tvrdke, saj se jih je odzvalo kar 157. Iz razgovora z njimi, se da sklepati, da je na obeh sibraneh želja po zamenjavi. Nadalje .razstavlja 133 tvrdk iz Nemčije, 10 iz Nizozemske, 8 iz ZDA, 15 iz Velike Britanije, 3 iz Trista iter večje število tvrdk iz Francije, Belgije, Švice, Italije, Grčije ter Kosita,rike in Guatamale.
Ta podjetja razstavljajo pogonske in kmetijske stroje, izdelke elektroindustrije lin drugo blago. Zanimanje vzbujajo zlasti izdellki precizne mehanike, zadnji modeli avtomobilov in avtobusov ter razni izdelki kovinske industrije.
PO DESETIH DNEH NAD TRI MILIJARDE KUPČIJ
Sele deset dnii je od otvoritve velesejma in vse kaže, da bo letošnji velesejem v trgovinskem oziru zelo uspešen. Inozemci se zanimajo za vse naše proizvode, posebno pa za lesino, kovinsko, kemično in .prehrambeno industrijo. Doslej so največ kupčij sklenile tovarne kovinskih izdelkov iz Slovenije in Hrvatske.
TAM iz Maribora je prodal že za okrog 10 milijonov dinarjev avtomobilov in prikolic, celjska Tovarna emajlirane posode pa je prodala že za nad 50 .milijonov dinarjev blaga. Z velikim uspehom nastopajo tudi naše tovarne težke industrije »Rade,- Končar« in »Rakovica«, ki je prodala že Okrog 100 traktorjev. »Prvomajska« je prodala že za okrog 250 milijonov dinarjev raznih vrtalnih strojev in stružnic.
Sklenili so tudi večje število manjših kupčij, itako da je skupna vsota prodanih proizvodov prekoračila 3 milijarde dinarjev. Največji pomet pričakujejo v dneh 29. in 30. septembra, ko bo velesejem odprt le za kupce.
KAKOVOST NASE INDUSTRIJE PRESENEČA
Naš razstavni paviljon priča, da je zadnje čase tudi naša industrija napravila velik korak naprej, kar zadeva kakovosti njenih izdelkov. Tako je lesna industrija Bosne postavila na trg že gotove lesne predmete, medtem ko ije lani razstavljala le surov rezan leis. Naj omenimo napredek nekaterih naših podjetij 1
Iskra iz Kranja razstavlja svoj kinoprojektor, díñame, svetilke za kolesarje in razne vrtalne stroje s tremi ročkami. Tovarna TT naprav »Mihajlo Pupin« razstavlja dovršene telefonske in telegrafske apara-ture, tovarna težkih strojev »Ivo-Lola Ribar« pa težke obdelovalne s«t roje.
Tujci z zanimanjem ogledujejo Framisovo turbino, sad naporov našega giganta Litostroja. Zanimivo je, da je tekač, ki bo imel nad 30.000 ks, vlit v en sam kos.
V najrazličnejše dele sveta si je titula pot tudi tovarna vžigalic »Drava« iz Osijska. Poleg Maltte, Libanona. Sirije, Južne Afrike, Jeme-na, Južne Arabije in Egipta, kamor že izvaža svo.je izdelke, se pogaja zdaj še z Ameriko, Anglijo in Turčijo.
NOVE IZNAJDBE NASE INDUSTRIJE PREDMET POSEBNE POZORNOSTI TUJCEV
Med najboljše naše novitete moramo vsekakor šteti »Rentgen po žet j i«. To je aparat, ki ga serijsko izdelujejo »Zavodi RR« iz Niša, Ta naša aparatura se lahko meri z vsemi podobnimi iznajdbami v svetu. I.ma .to prednost, da ga zelo hitro pripravimo za pregled in fotografiranje .posameznih organov človeškega telesa. Posebna skala z gumbi za avtomatsko slikanje in pregled, je iznajdba, s katero se ponaša le naša rentgenska aparatura. Ta omogoča veliko večji pregled bolnikov kot z ostalimi aparati. Pri nas .pride na en rentgenski aparat precej več bolnikov kot v bogatejših deželah in zato bo odigrala ta iznajdba še celo večjo vlogo.
Vinogradnike bo zanimala nova stiskalnica za grozdje in sadje, ki jo je izdelala Tovarna poljedelskih strojev v Mariboru. Na oko je po-dobona vsem tovrstnim stiskalnicam, te da je možno v njej razviti pritisk od 350—500 atmosfer. Na ia način izkoristimo do 95% tekočine v sadju in grozdju, kar da 15% več tekočine, ki je šla doslej v izgubo.
Tovarna Litostroj je razstavila posebno dvigalo, ki se imenuje »Lama« in ima to prednost, da se giblje vodoravno in navpično, naprej in nazaj. Lahko se .montira v vsakem prostoru na enostavnem podstavku. Od dvigala vodi poseben kabel do delavca, ki upravlja z njim v vseh smereh. Dvigalo je zelo ekonomično, posebno za manjše tovore do pet ton.
Poleg teh najvažnejših pridobitev naše industrije je še mnogo iznajdb manjšega obsega, ki pa bodo prav gotovo mnogo doprinesle k dvigu našega gospodarstva. Desetine in desetine je še razstavljalcev in stotine je predmetov, o katerih bi bilo vredno govoriti.
Zagrebški velesejem nam zgovorno priča, da z mogočnim itempom in odločno voljo gradimo socializem. O tem tudi zgovorno priča oosetti-soeglava množica, ki dan za dnem obiskuje to veliko manifestacijo našega gospodarstva.	— P
Zaradi pretzapoS'len<)..ti vodečih tovarišev z državnimi posli, ki so v •zadnjem času še posebno narasli, je Vf. kongres KPJ, ki je bil določen za 19. Oktober, preložen na 2. novr.miber.
Pogled n 11 središče velesejma
site S!'
,V oktobru 1938. leta je imela angleška vlada, ki ji je bil tedaj predsednik Chamberlain sejo, na kateri so proučevali, razna vprašanja zunanje politike. Bilo je- to v času, ko sta Mussolini in Hitler na vso moč pogrevala idejo druge svetovne vojne za vzpostavitev fašističnega reda v Evropi. Eden je prisostvoval seji kot zunanji minister. Vedelo se je, da ni v najboljših odnosih s Chamberlainom, ki je bil neodločen, poleg tega pa še neu-vidljiv v raznih vprašanjih zunanje politike.
Med drugim, čeprav mu je Eden stalno poročal o nevarnosti in me-galomanskih težnjah fajističnih držav, je Chamberlain menil, da. je mogoče to nevarnost obrobiti. Ker pa je bil neodločen, je že nekajkrat predlagal, da je bolje obdržati prijateljske stike s fašističnimi državami. Chamberlain je na seji v oktobru 193S. leta znova potrdil te teze. Edenu ni uspelo dokazati, da je nevarnost že takšna, da je druga svetovna vojna prrav blizu in da je treba zaradi tega voditi o-strejšo ipolitiko proti fašističnimi državam. Podal je ostavko in v zvezi s fašistično Italijo dodal: »Od Italije nikar ne pričakujte poštene pelilika, tam so zahrbtni že po sami naravi!«.
Današnja italijanska vlada, ki je .v svoji zunanji politiki prav tako megalomanska, kakor vlade med fašizmom, dobro ve o tem dogodku. Zaradi tega jo je zelo zaskrbelo, čim so ji sporočili, da namerava Eden na obisk v Jugoslavijo. Zaskrbelo jo je, ker pozna Edenovo mnenje o Italiji in o opravičenem stališču Jugoslavije glede tržaškega vprašanja. Obenem jo je zaskrbelo, da bodo jugoslovanski voditelji prepričali Edena,' da je treba okrnili vlc.go, ki jo igra danes Italija na Sredozemlju v okviru atlantskih sil.
Da bi onemogočili prihod Edena v Jugoslavijo, so najprej poslali c)nbasadorja v Londonu Brosia k Edenu . s priporočilom, da Edena prepriča, naj vendar ne gre v Jugoslavijo, ker bi to potovanje povzročilo. v Italiji veliko nezadovoljstvo. Brosio ni uspel. Eden vw je odgovoril, da je Jugoslavija prija-tcljskz država in da, če ga je povabila na obisk, jo bo tudi obiskal. Brosia je italijansko zunanje ministrstvo na mah cdpoklicalo, verjetno zaradi »nesposobnosti« in je še danes 7la dopustu (tretji mesec) v severni Italiji.
Italijanska vlada se je tedaj oprijela drugega/sistema, ki znova potrjuje, kakšna je njena perfidnost in njen odnos do Jugoslavije. Naročila je listom, da morajo pisali, da je nemogoče, da pride Eden v Jugoslavijo, ker je v Jugoslaviji komunizem, teror in barbarstvo. Italijanski listi so stvarno v obdobju od 1. do 15. avgusta stalno objavljali daljše članke o tem., da so zlagane vse vesti, da pride Eden v Jugoslavijo. Toda tudi zdaj je doživela italijanska vlada bankrot. Angleško zunanje ministrstvo je službeno javilo, da gre Eden v■ polovici septembra v Beograd.
Jugoslovanska vojaška delegacija v Tarči j i
Jugoslovanska vojaška delagaoi-ja, ki jo vodi general Pavle Jafcšio in ki se je teden dni mudila v Grčiji, je prispela v Turčijo. Po sprejemu v Carigradu je delegacija z letalom nadaljevala pot v Ankaro.
Predsednik 'turške vlade gospod Manderes je ,na sprejemu jugoslovanske vojaške delegacije v Ankari poudaril, da napori Jugoslavije in Turčije zsaledujejo zagotovitev miru in svobode. Gospod 'Menderes jie nadalje izjavil, da spoštuje maršala Tita, ker je ustvaril močno Jugoslavijo, katere politika ne zagor-tavJja samo neodvisnosti in prospe-ritete jugoslovanskim narodom, temveč dela v interesu splošnega miru. Titova Jugoslavija in Turčija želita mir, je poudaril Menlderes, toda pripravljeni sta braniti svojo svobodo in neodvisnost v primeru nevarnosti.
Odgovarjajoč gospodu Mendere-su, je vodja jugoslovanske vojaške delegacije generalni podpolkovnik Pavle Jakšič poudaril podobnost borbe turškega naroda pod vodstvom Alatuika in jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala lita za svobodo in neodvisnosrt., kar še bolj- zbližuje oba naroda, zlasti danes, ko preti obema nevarnost.
Zahrbtne metode italijanske diplomacije so raznovrstne in italijanska vlada si je poiskala novo. Bojazen. da bo Edenov prihod V Jugoslavijo pripomogel k temu, da so tržaško vprašanje reši po upravičenem jugoslovanskem predlogu, ji je narekovala, da sproži predlog plebiscita, ker je vedela, da ga ne bo Jugoslavija v današnjih političnih pogojih nikoli sprejela. S takim predlogom, si misli Italija pripraviti propagandno rezervo tudi za prihodnje politične volitve, češ »Jugoslavija je kriva, da se- tržaško vprašanje nikoli ne reši«. Taka parola naj bi po mišljenju italijanske demokrščanske vlade pospešila ire-dentistično dejavnost v Italiji (Llovd George je na rapalski konferenci rekel, da je iredentizem za Italijane kruh), odvrnila Iialijane od komentiranja nad mizernim. notranjim položajem in omogočila znova z'mago klerskim zaostalim, strujam.
Tako so začeli italijanski listi pisati, dc. je čimprej treba rešiti tržaško vprašanje n.a osnovi plebiscita in podpirati potrebo, da se De Gasperi, še preden gre Eden v Beograd, z njim temeljilo ¡x>razgovori. S pomočjo tiska je ustvaril De Gasperi takšno ozračje, da še je v Strassburgu stvarno z Edenom sestal. Toda, kakšno razočaranje! Krogi okrog rimske vlade so bili gotovi, da bodo trajali razgovori najmanj dva dni in da bo De Gasperi Edena le prepričal; razgovor pa je trajal le dve uri. V teh dveh urah sta tudi povečerjala, kar pomeni, da ni bil razgovor daljši od ene ure.
illE's Ejayj^srs, ¥išjo mekis
m
Trs
šol©
Vsem je postalo jasno, da ni De Gasperi ničesar dosegel. Toda italijanska javnost takšnega vtisa ni smela dobiti.
Chigieva palača se je ponovno znašla. Vprašanje je, če se zaveda, da ji vsi ti manevri ne delajo prav nobeno čast. No, uredniki so dobili novo navodilo. Objasniti je treba, da. sta re De Gasperi in Eden na neki način dogovorila in da bd Eden prisilil beograjsko vlado, da sprejme italijanski predlog. Kakor je znano ni Eden v Beogradu nikogar prisilil, niti je podprl — kakor vse kaže — italijanski predlog. Italijanska diplomacija je doživela ve-fi.asko. Razumela je, da ji ne pre-ostaje drugo, kakor da zavzame defenzivne pozicije. In tudi pri tem se tu pa tam odkriva slavna italijanska perfidnost. Listi pišejo le dni — po navodilih iz Rima — da Eden v svojem prizadevanju ni uspel. S tem mislijo reči, da je le Eden kriv.
Eden pa je na tiskovni konferenci na Bledu takole odgovoril prisotnim novinarjem v zvezi s tržaškim vprašanjem: »Bolje je, da o tem ne govorim. Saj me morate razumeti!« Vsaka oseba bo razumela, da je mislil reči tole: »Saj veste, kako je tam. Tam je že itak smrad. Ce bom kaj spregovoril, bo smrad še večji. Zaradi tega je bolje, da nič ne povem!«
Nedvomno pa je, da je po razgovorih z jugoslovanskimi voditelji Eden razumel, kdo ima prav in ugotovil, da jugoslovanski narodi ne bodo dovolili, da se iržaško vprašanje reši proti njihovim upravičenim interesom.
& t y
f / 7-
/t ^

' Vrj—,
>
Kot vslavno italijansko zmago pri Caporetlu« leta 1917 in »herojsko zuvo-jevanje Viča pri Ljubljani« leta 19-11 bo tudi »junaški podvig« na Mangart, ko so »junaško« ukradli spominsko knjigo, italijanska zgodovina še dolgo
opevala
2e vsa povojna leta se tržaki Slovenci borijo, da bi si izvojevali višjo industrijsko šolo za svoje otroke. Poudarjajo, borijo, ker je ta osnovna pravica naroda po svojih šolah postala za Slovence v Trstu trda borba .zaradi nerazumevanja anglo-ameriških vojaških oblasti in predvsem »zaradi nasprotovanja vsakega razvoja slovenskega šolstva v Trstu od italijanskih iredentističmh šolskih upraviteljev, katerim sla poverjeno .nadzorstvo in uprava tudi slovenskih šol.
Tudi ob .letošnjem šolskem letu si slovenski starši, katerih otroci so dokončali nižjo .industrijsko strokovno šolo prizadevajo, da ibi njihovi otroci lahko pristopili prag višje šole in se tako tehnično usposobili z višjo tehnično šolsko izobrazbo.
•Trst ima poleg pristanišča in trgovine, tiudi dobro raavito industrijo. To na/m pričajo 'ladjedelnice v Trstu in Miljah, plavži v Skednju, velike čistilnice petroleja, Tovarna strojev iS. Andreja ter nad pet tisoč manjših obratov v mestu. V teh tovarnah in obratih je na tisoče in tisoče slovenskih delavcev. Danes delo v tovarnah zahteva določeno iteihnično šolsko izobrazbo, zahteva strokovnjake, katere se dobi samo z študijem na višjih indu-s.trijcfkSh šcilah tipa »Alessandro Volta«, kakor jo imajo tržaki Italijani. Da imajo tržaški Slovenci nujno potrebo po višji industrijski šoli, nam dokazuje visoko število slovenskih dijakav v nižji industrijski šoti v Rcijanu in v spor.ednicah na Opči-riaih in v Nabrežini, kjer je skupno 400 dijakov. Vsi ti slovenski dijaki nimajo po svojem štirinajstem letu nobenih možnosti nadaljevati študij na višji šoli. Ce hočejo nadaljevati študij, se nnorajo vpisati v italijansko šolo in tako nadaljevali svojo izobrazbo v potugčevainici.
Koliko je Slovenskih staršev, ki toi radevoije posredovali svojim otrokom višjo tehnično' izobrazbo v slovenski šoli. Koliko je slovenskih dijakov, ki bi se z uspehom lahko' usposobili za visoko kvalificirane strokovnjake na svoji slovenski šoli, če bi talka šola v Trstu obstojala.
Tržaški Slovenci so v Večini de-lavska-kimečki živelj in je zato nujno, da se njihovi otroci lahko svobodno šolajo na slovenskih šolah v posebnih tehničnih strokah, da lahko jutri postanejo to, kar je danes dana možnost isamo Italijanom. Zakaj morajo slovenski otroci po štirinajstem letu zapustiti študij, ali pa se vpisati v italijansko šolo, ko
je vsako šolsko leto na razpolago dovoljno število prijav za ustanovitev slovenske višje industrijske šole? Mar nimajo slovenski dijaki isto pravico do izobrazbe v svojem materinem jeziku, kot jo imajo Italijanski? Po sedmih letih končane vojne, bi ne bilo treba postavljati takih vprašanj, če bi Ee oblasti zavedale svojih dolžnosti in' če bi spoštovale načelo narodnostne enakopravnosti. Zato (tudi ob novem šr.Cakem letu tržaški Slovenci zahtevajo pravico do svojih slovenskih šol in predvsem do višje industrijske' šole.
KRIZA V KPF
Proti komi ni orm ist ičn i levičarski list »France Tireur« poroča danes, da bodo voditelji francoske komin-formislične partije v kratkem odpotovali v 'R/usiiijo, kjer se bodo posvetovali s Thorezo.m o t elm, kaj je storiti z Andrejem Martyem in Charlesom Tillonom. List pravi tudi, da je 61 an CK KPF Alfred Co-stes že včeraj z letalom odpotoval v Moskvo, medtem ko je Thorezo-va žena Janette Verme.rsch odšla v, Varšavo.
MONTGOMERY V ANKARI Maršal Montgomery je prišel danes v Ankaro po osemdnevnem obisku v turških mejnih področjih z Bolgarijo in ZSSR. Verjetno se bo Montgomery pred odhodom iz Turčije sestal z jugoslovansko vojaško delegacijo, ki je danes prispela v Ankaro.
EDENOVI RAZGOVORI Z AVSTRIJSKIMI DRŽAVNIKI ■
Angleški zunanji minister Eden! je'Začel drugi član svojega obiska na Dunaju z doigilm razgovorom z angleškim veleposlanikom Sirom Ha-a-oldam Cacicio in z njegovimi sode-! lavci.	.'
Kasneje ,je imel angleški zunanji minister sestanek z avstrijskim kanclerjem F.iglom, podkanclerjem Scthaerfam in >z zunanjim ministrom Giiubeirjem. Po sestanku je bilo izdano airadno poročilo, ki pravi, da so bili Eden in člani avstrijske vlade »popolnoma enakega mnenja, kar, se tiče njihovih naporov, da se do-sože sklenitev pogodbe, ki bi zagotovila Avstriji svobodo in neodvisnost«.	. .
AVSTRIJSKA MANJŠINA V ITALIJI
Avstrijska narodnostna manjšina v Italiji živi v južni Tirolski, južno od prelaza Brenncrja, ki nosi sedaj italijansko ime Alto Adige. Ta predel jc do konca prve. svetovne vojne pripadal Avstriji. Nikdar prej ni pripadal Italiji, a leta 1927 je bila ta pokrajina spremenjena v provinco Bolzano. Po drugi svetovni vojni tvorila provinco Bolzano in Trento skupno oblast Trentino—Alto Adige, ki ima od leta 1918 avtonomijo. To pa skoraj samo na papirju.
Avstrijska manjšina v Južni Tirolski predstavlja kompaktno naseljeno prebivalstvo, ki je zemljepisno povezano s svojo etnično celino v Avstriji. Prav zaradi oslona na matično zemljo bi bila ta manjšina lahko most prijateljstva med dvema sosednima državama, če bi le obstajala med njima dobra volja za sodelovanje. Toda Italija je pokazala tudi do avstrijske narodnostne manjšine podobno Iredentistično stališče, kakor ga kaže do naše narodnostne manjšine v svojih mejah.
To vprašanje sicer ni predmet javnih diskusij, vendar je vzrok stalnega prikritega nezadovoljstva, ki ga ne more skriti niti umerjeni ton avstrijskega tiska. iz katerega smo pobrali večino podatkov za taile članek. Po drugi strani kažejo predvsem napadi podeželskega italijanskega ire-dc/rrliiistične.ga tiska, da hi Italijani hoteli uničiti še listo malo svobode, kolikor jo je dobila avstrijska manjšina z mirovno pogodbo.
Po zmagi nad fašizmom so vsi so-nedje Italije zahtevali .priključitev svojih manjšin v Italiji k matični zemlji, pa je to slorila tudi Avstrija. Z namenom, da bi zmanjšali pomen upravičenih jugoslovanskih zahtev, in da hi sploh omejili reševanje manj-
šinskih vprašanj v Italiji na eno samo, lojc jugoslovansko, so zavezniki svetovali ostalim državam, med njimi Avstriji, naj se odrečejo svojim zemeljskim zahtevam in se zadovoljijo s separatnim manjšinskim sporazumom, ki je bil vključen v mirovno pogodbo kot dodatek. Tako je prišlo petega septembra 1916 do podpisa sporazuma med Avstrijo in Italijo.
Z njim je ostalo pod Italijo prebivalstvo pokrajine, ki šteje 33-1.000 prebivalcev. od katerih je velika večina Avstrijcev. Vse popise na tem področju so po prvi svetovni vojni izvajale italijanske oblasti, ki so znane po svoji pristrauosti, vendar je celo po teh popisih razvidno, da lota 1920 ni bilo več kot 10 odstotkov prebivalstva v tej pokrajini italijanskega. Še pni štetju lanskega leta je bilo od 331- tisoč prebivalcev okrog 180 tisoč Avstrijcev. Nazadovanje števila Južnih Tirolecv pa jč treba pripisati v prvi vrsti preselitvi okrog 80 tisoč Južnih Tirolccv v Avstrijo, kar je bilo izvršeno na podlagi sporazuma med Hitlerjevo Nemčijo in M-ussoliniievo Italijo v letih 1939 do 1913." Ti preseljcnci se vračajo zelo počasi in sicer deloma iz ovir, ki jih jim postavlja italijanska vlada, deloma pa iz gospodarskih razlogov, ker so njihovi izgledi za zaposlitev minimalni, kajti delo dobivajo v prvi vrsti Italijani, kijih oblasti dovajajo iz raznih krajev Italije. Naail-no umetno večanje števila italijanskega nrebivalitva v Južni Tirolski je razvidno predvsem iz statistike, ki ugotavlja, da se je italijansko prebivalstvo v tej pokrajini pomnožilo v zadnjih štiridesetih letih za več kot 91 tisoč ljudi. Po drugi Btrani so znani številni primeri ■ premeščanja Tirolecv v druge kraje
Italije, predvsem v južne predele. Za nas lii nič novega dejstvo, da so Italijani sistematično vodili tako de-liaoionializatorsko politiko v vseh predelih z narodnostnimi manjšinami, da bi umetno ¡spremenili sliko etičnega sestava teh predelov.
Poleg nasilne kolonizatorske politike so se. Italijani posluževali tudi raznih gospodarskih ukrepov. Z načrtno gradnjo industrije ©krog mest Bioen in Meran so italijanski koloni-zatorji utemeljili dovajanje italijanske delovne sile. Poleg tega je z velikimi h i dro električnimi •objekti ta predel gospodarsko navc-zan nu indu-industrijo Sev. Italije, kar je bil glavni argument, da je ta avstrijska pokrajina ostala pod Italijo. Dan je bil tudi že predlog, da bi nova italijanska industrijska podjetja v tej pokrajini bila razrešena plačevanja davkov za deset let. Italijanski li;ti so okrepili kampanjo za Imlus.trija-lizacijo le pokrajine in za priseljevanje italijanske delovne sile, čeprav lokalno 'prebivalstvo pro-lestira v krajevnem t i • ku in .preko svojih predstavnikov v rimskem .parlamentu.
Po drugi strani še danes niso popolnoma izvedeni sklepi mirovne pogodbe. Spilnh ipa jc avtonomija za pokrajini Bolzano in Trento imela za cilj sii.mo ustvaritev italijanske večine v pokrajinskem svetu, čigar predsednik jc vedno Italijan. Tudi razdelitev koni.pc.tenc v drugih organih jc organizirana 'tako, 'da je ita-lijanska vlada vedno obdržala za sebe končno besedo. Nekaj bolje jc s šolstvom in uporabo nacionalnega jezika, posebno po podpisu kulturnega sporazuma med Avstrijo iti Italijo 11. maTCa letos. Vendar vrše šole svojo nacionalno funkcijo samo, v kotl-kor so nia razpolago učitelji, ki znajo dovolj nemški jezik. Vse šole pa so
pod absolutnim nadzorstvom italijanskih šolskih nadzornikov in funkcionarjev oddelka za obmejne šole v italijanskem prosvetnem ministrstvu. Uporaba nemškega jezika jc uradno dovoljena, toda po Statutu je za uradni jezik proglašen italijanski, ker Italijani tolmačijo, češ da jc treba v uradnih aktih uporabljati samo italijanski jezik.
Po vseh takih in še številnih drugih podobnih m a h i na i j ali in po-•tvorbali klavzul mirovne pogodbe, je ■lahko razumeti nezadovoljstvo lokalnega prebivalstva i:i pogo-te interpelacije avstrijskih predstavnikov v rimskem parlamentu. Koliko to pomaga, vemo Slovenci sami iz izkušenj naše manjšine v Italiji. Nekaj •pa bi se lahko naučili od južnih Tiroleev. Borba za ohranitev nacionalne samostojnosti- in kulturne skupnosti jc nrivedla med Tirolei do vedno večje privezanosti. Med njimi je zelo malo strankarskih razlik in vsi italijanski poizkusi za razbitje te nacionalne enotnosti niso u-jieli. Tako je -najmočnejša stranka. Južno-timl-ka narodna .stranka na letošnjih r.ib&nshlh vc.litvah dobila 76 odstotkov vseh oddanih gla"ov. Zanjo je glasovalo nad 91 tisoč volileev, »a vse italijanske, liste ipa komaj 30 tisoč.
Avstrijska vlada se zaveda, da položaj avstrijske narodnostne manjšine v Italiji ni .ugoden, vendar poizkuša preprečiti večje nezadovoljstvo avstrijske javnosti, ker bi to lahko poslabšalo odnose, ki jih Avstrija poizkuša obdržati z Italijo. Toila Avstrijci se niso .odrekli Južne Tirolske in po pisanju lista »Oesterei-chische Fttrche«. so postavili zahtevo. da bi vprašanje južne Tirolske rešili istočasno, kot dcuga še nerešena vprašanja italijanske mirovne pogodbe, med njimi vprašanje Trsta.

Kopru, Izo
'Po vsestranskih pripravah so v nedeljo sklicali mestne partijske konference v Kopru, Izoli in Piranu.
V prostorih hotela »Triglav« v Kopru se je zbralo 110 delegatov iz Kopra, ki so jib izvolili v osnovnih partijskih organizacijah. Konferenci je prisostvovalo tudi nad 50 gostov nečlanov partije, zastopnik JLA in predsednik okrajnega Gospodarskega sveta tov. Markič.
Konferenco je otvor.il sekretar mestnega komiteja lov. Benussi. Po izvolitvi delovnega predsedstva je tov. Jvarlo Prion v svojem referatu razložil razne probleme svetovne politike in podal poročilo o delu osnovnih partijskih organizacij v tem letu. Med drugim je poudaril, kako vsa italijanska reakcija s ko-min form isti vred blati in kleveta Jugoslavijo in našo cono, da je pri nas teror in da preganjamo Italijane. Vsi pa dobro vemo, da so ravno pri naa Italijani, kakor vse narodnostne manjšine, enakopravni z vsemi ostalimi, česar pa ne moremo trditi o Slovencih v Ita-i i ji - Nadalje je tov. Prion poudaril, kako se Partija trudi in stremi, da usposobi delavske svete za upravljanje podjetij in ustanov.
Po referatu se je razvila zelo živahna diskusija. Tov. Markič, predsednik Gospodarskega sveta, je med drugim poudaril, da mora član Partije dokazati svojo predanost in za-
REPERTOAR LJUDSKEGA GLEDALIŠČA V KOPRU ZA SEZONO 1952/53
Ljudsko gledališče v Kopru bo v sezoni 1952 53 uprizorilo naslednja dc.Ia: Nikolaj Gogol j : Ženilev, Franc Cankar: Dokler ho reka tekla, Charles Dickens: Cvrček za pečjo, Mira Pucoiva: Operacija, Molière: bola za moške in Radovàn Gobec: V bratskem objemu.
ARHEOLOŠKA R A Z1SK A VANJA PRI KRKA VČ A H
V	koprskem okraju se že deset dni mudi arheološka skupina, ki jo vedi geolog in asitent arheološkega oddelka ljubljanskega narodnega muzeja prof. Šribar. Dodcj je arheološka skupina ugotovila več staroslo-vanskih najdišč pri Svetem Antonu. Serminih, Tinjanru, Podpeči, Črnem K a lu. Te dni bo'ilo začeili z raziskovanjem pri Krkavè'ah. Ekipa pripravlja tudi zemljevid star o.slovanski h najdišč. Pri delu ji pomaga tudi vojaška ekipa, ki jo je na željo zgodovinskega društva v pomoč raziskovalcem dodelila Vojaška uprava Jugoslovanske ljudske armade.
DVA UTOPLJENCA V MORJU
V	pon'edeljeik zjutraj so organi iN Z našli oib obali v koprskem kopališču dve popolni moški obleki, ¡ki sta tam ležali že več ur. O lastnikih ni bilo siladiu. Pri pregledu so našli v 'ani izmed oblek dokumente, ki so se glasili na ime Airdes.se Nel-do iz Zadincev pri Poreču, v drugi obleki pa niso našli nikakršnih dokumentov. Sodijo, da se je lastnikoma oblek pripetila pri kopanju nesreča. Vsi dosedanji poskusi, da bi ugotovili kakršnokoli sled na morju so bili brezuspešni.
MAREZIGE
Na seji občinskega LO Marezige so med drugim razpravljali tudi o .razdelitvi vsote 1 milijona dinarjev, ki jo je dodelil okrajni ljudski odbor za popravilo občinskih cest iter za obnovo in popravilo mostov. Največji znesek so dodelili za popravilo treh imoatov čez Dragonjo, .in sicer 300.000 din. Večino denarja so namenili za nabavo materiala', .dolžnost preibivalstvav pa je, da čim bolj ekonomsko izkoristi dodeljene zneske.
Na seji so očibornM tudi sklenil', i, da se uvede prispevek na žganjeku-ho v višini 2 din od kilograma tropin. Ta prispevek bo služil občinskemu LO za kritje izdatkov za komunalne potrebe.	K. C.
VANGAiNEL
Po kratkem premoru so v Vanga-nelu spet začeli z deli na Zadružnem domu. Te dni dovažajo ves potreben material za dokončanje tega važnega kulturnega centra na vasi. Vaščani pomagajo tudi s prostovoljnim delom in kopljejo gramoz v bližnjem potoku. S tem hkrati čistijo tiudi ta potok, ki jim je ob deževju naplav-3jal dolino.
vest z neprestanim delom med množicami. Stremeti moramo za tem, da izboljšamo naše gospodarstvo in da se družbeni plan ne samo izpolni, ampak celo preseže.
O pomenu ideološke vzgoje članov Partije in ljudskih nvnožie je govoril lov. Mario Ah ram. V diskusijo sta posegla tudi Italijana, nečlana Partije, Giuseippc Borisi in Pietro Maz-zucato.
Oh zaključku konference so delegati sprejeli vrsto sklepov za nadaljnje delo in poslali pozdravni brzojavki maršalu Titu in CK KPS. ■—o—
Prav tako je bila v nedeljo mestna partijska konferenca v Izoli, kjc.r je podal izčrpno politično poročilo sekretar mestnega komiteja tov. Dolenc. Po referatu se je razvila diskusija, zlasti o poživitvi dela mladinske organizacije in o odnosu do zaposlenih žena. Delegati so poudarili tudi pomen vzgoje članov Partije in usposabljanja delavskih svetov za upravljanje. Ob zaključku konference so izvolili nov mestni komite.
—o—
111. mestne partijske konference v Piranu se je udeležila velika večina članov Partije in okrog 80 povabljenih gostov iz raznih ustanov in podjetij. Poročilo o delu od II. partijske konference je podal sekretar MK To-maziii Plinio. Referent je obravnaval p o! i ti únc in gospodarske probleme, o katerih so člani in nečlani Partije živo diskutirali. Izvolili so nov mestni komite z 11 člani.
FLEGI
Tudi F.ležanom je pretekli teden zasvetila električna luč. Flegi so majhno .naselje, ki ima. nekaj nad 10 družin, ob reki Dragonji med Pcfmjanom in Laborom. S tega je razvidno, kako si ljudska oblast prizadeva, da bi napeljala električno razsvetljavo v vsako hišo našega delovnega človeka. Fležani lako praivijo: »Ker smo se zanimali, smo tudi dobili«, Saj so sami z udarniškim delom cfloravill vsa dela. Izkopali iso jame, pripeljali drogove in pomagali pri vseh drugih deiih za napeljavo.
V ta nameni so preteklo nedeljo organizirali veisellico. Pravijo, da si morajo narediti še pot, zaksr so tudi isami pripravljen i veliko pomagali, po tem pa da bodo kakor v Kopru na trgu.
Izvozni in uvozni promet koprskega okraja
Po podatkih okrajnega statističnega urada v Kopru so letos do konca avgusta izvozili iz koprskega okraja na. tuja tržišča za 358 milijonov deviz;tit> dinarjev raznega •blaga, medtem ko je znašal uvoz iz teh tržišč v istem času 2'.:<" milijonov deviznih dinarje v.
.Največ blaga, in sicer 33,5%, so izvozili v Trst, ostalo pa v Avstrijo in Zapadno Nemčijo. Tudi pri uvozu je na prvem mestu Trst s 75,59i>, večje količine blaga pa so izvozili v koprski okraj še iz Za-padne Nemčije, Združenih držav
Amerike in iz Avstrije.
.....
xm "mmšms^
mism
Trgatev v Islri
ZAKLJUČEK SEZONE V PIRANSKIH SOLINAH Konec preteklega .tedna so piranski šolarji zaradi nestalnega vremena zaključili solno kampanjo. V normalni letini .bi lahko »želi« sol še nekaj tednov, tako pa jim stalno deževje in hladno vreme onc-|mogoča uspešno delo. Kljub raznim nezgodam, kakor na primer letošnja poplava solin, ko je zaradi neurja, veda podrla nasipe in odnesla skoraj 1000 ton soli in pokvainila nekaj naprav m kljub slabemu vremenu ob koncu sezone, so šolarji visoko presegli svoj letni plan, ker je bilo med glavno sezono vreme zelo naklonjeno in ker so uvedli nov način dela.
-. - - r- ;r^v-
2. OKTOBER — OBČINSKI PRAZNIK V DEKANIII
Občinski ljudski odbor v Dekanih je na zadnji seji sklenil proglasiti 2. oktober za občinski praznik. Kmalu bo minilo 9 let, odkar so slovenske vasi sedanje dekanske občine doživele dan pok olj a naših bratov in sester ter požiga slovenskih domov. Nemci so s pomočjo fašistov in domačih izdajalcev planili kot volkovi po vaseh ter požigali in pobijali, kar jim je prišlo pod roko. Samo v Cezarjih je ta dan žrtvovalo svoja življenja 1-1 mladih bratov in sester, pri Sv. Antonu pa 13. Ljudje so se zbegani skrivali po gozdovih in potokih, živina je tulila po vaseh brez gospodarja. Tc-žko bi bilo popisati vse grozote, ki jih je ljudstvo doživelo ta dan.
Naši ljudje hranijo v svojih srcih spomin na ta dan in se zavedajo kako.težke so bile žrtve, ki so jih dali za dosego svobode. Ob deveti obletnici fašističnega zločina bodo vse vasi dekanske občine s komemora-erijami proslavile občinski praznik in so še bolj kot druga leta obdolžile spominu padlih tovarišev in tovariši«.
V. T.
,TD PARTTIZAN V SEŽANI IMA 180 članov
V Sežani so pred kratkim ustanovili telesnov-zgojno društvo »Partizan«, v katerega se je vključilo 180 članov. Deset .članov je že dokončalo vadi.teljskl -tečaj. Samo društvo pa je organiziralo tečaj za orodno telovadbo. Ker .društvo še nima -svojih prostorov, so -pred kratkim sklenili, da bodo začeli graditi svoj telovadni dom. Zagotovljena jim je že denarna pomoč. Del gradbenega jmaiteriala Utodo prispevala razna podjetja, opeko pa bodo dobili od nekaterih starih zgradb. Večino ne-■stroko.vnih dal bodo opravili člani s prostovoljnim delom ob po,moči članov fronte. Telovadci že tudi pripravljajo telovadno akademijo, ki bo še to jesen v Sežani, nastopiti .pa mislijo tudi .po drugih krajih sežanskega okraja.
LJUDSKA UNIVERZA JE ZAČELA Z DELOM V NOVI SEZONI
Ljudska univerza okraja Sežana je začela novo sezono. V torek zvečer je v sežanski kinodvorani profesor Zadnik pripravil hvaležnim poslušalcem predavanje: »O nastanku in razvoju religije«. Tudi letos bodo predavatelji posamezne teme posredovali na predavanjih po večjih občinskih centrih okraja. Pomembna vloga, ki jo ima Ljudska univerza v splošnem ¡ljudskem izobraževanju, postaja vedno bolj vidna in je od lanskega leta vidno napredovala.
Ljudska univerza v Sežani si je tudi letos že zagotovila primeren krog stalnih predavateljev, ki bodo svoje obširno znanje posredovali zmanjn željnemu prebivalstvu vsega sežanskega okraja.
............................................................................................................................................i iimniiimmiiiim
¡Bred okrajnim sodiščem v Trstu je sedanji devunsko-nabrežinski župan Josip Terčon v torek preklical .tož-bo proti nabrežinskemu komin-foiunisitičnemiu veljaku in sedanjemu občinskemu svetovalcu Abdonu Viiženitiniu. Za razipravo je med prebivalstvom vladalo veliko zanimanje, ker je žiupan celo na predizad-nji občinski seji izaviil, da ne bo za nobeno ceno umaknil tožbe proti Viženltinu.	;. ,
Nove namestitve im°. portiranim elementov
Glavno ravnaeljstvo Zavoda za socialno zavarovanje V Rimu, pod kait-e-ro spada tudi Zavod za socialno zavarovanje v Trstu, je sklenilo premestiti ravnateija tržaškega sedeža Zavoda v Lecce v Južno Italijo. Na -njegovo mesto iso imenovali dosedanjega ravnatelja sedeža' Zavoda za socialno zavarovanje v Vercelli -Placereanija. Tudi mesto namestnika ravnatelja tržaškega sedeža bo zasedel neki Azzoni, ki bo ravno tako prišel iz -Italije.
Zvedelo se je, da je bil Pdacerea-ni, ki je bil imenovavn za ravnatelja Zavoda za socialno zavarovanje v Trst, takoj po vojni kaznovan .s štiriletno suspenzi j o iz službe zaradi fašistične preteklosti.
V tržaških protifašističnih in pro-itiaineksioniistiionih krogih, kakor budi mad osebjem Zavoda v Trstu so mnenja, da hočejo rimski birokrati ponovno fašistizi-ratd tržaško delavsko ustanovo in se sprašujejo, kdaj bo Italija končala, z vmešavanjem v vprašanja tržaških ustanov, ki so bile nasilno in prot-i določbam mirovne pogodbe priključene Rimu. Obenem pa se zahteva, da Zavezniška vojaška uprava pre-prtečt vsako nada.ljno odstranjevanje tržaških funkcionarjev iz tržaških -ustanov in namestitev v Trstu impoptiranih .elementov.
Občinski Kemični laibora-iorji v Trstu, ki nadzoruje izdelavo kruha, j'e vimeseiciu avgustu ugotovil, da 40% od vseh dvignjenih vzorcev kruha ne odgovarja zakonskim higienskih! predpisom izdelave kruha, V kiiuhni so našli predvsem preveč vode, ftiar dela kruh neprebavljiv. Toda ivse pozitivno delo itega laboratorija bo -zaman, dodcler se bodo oblasti omejile samo na dosedanje nizke globe kršiteljem zakonskih predpisov in ne bodo prevzele ostrejših ukrepov v obrambo potrošnikov.
Vodsitvo kominiormističniih sindikatov je poslalo novemu ravnatelju za civilne zadeve, italijanskemu e-misarju Vitelliju pismo, v katerem zahteva naj razširi tiudi na Trst italijanski zakon o preiskovalnih komisijah igledie brezposelnosti. Kakšno je deilo te komisije v Italiji nam dokazuje .dejstvo, da brezposelnošt stalno raste in da se delajo štalijan-sfct|mu delavstvu vedno -nove krivice.
Toda zahtevati od Vilellija, ki ne predstavlja nobene zakonodajne o-blasti v Trstu, naj razširi italijanske zakone na Trst, pomeni vsiljevala prebivalstvu priznanje Italiji zakonodajne oblasti. Kominformi-stično vodstvo dobro ve, da je V-i-telll podrejen funkcionar generala Wintertona in da vsa zakonodajna oblast pripada izključno Zavezniški vojaški upravi.
Do tožbe je prišlo zaradi Izjav, ki jih j-e dal Vižentin na tržaškem radiu ob nekem vodilnem"- govoru med pomladansko volilno kampanjo, ko je dejal, da je Josip Terčon, svetovalec Agneledtove Slovenske-de-mekratske zveze v tedanji občinski upravi, nabavil občini za 6 milijonov lir blaga in da je pri tej nabavi zaslužil dva in pod milijona lir. To .svojo trditev je Vižendim ponovil na nekem javnem zborovanju meid volilno kampanjo in dodal, da ima v rokah dokaze, da je sedanji žuipan Josip Terčon zaslužil na račun prejšnje občinske uprave nad 5 milijonov lir.
Občani so pričakovali, da bo sodišče razčistilo ali so Vižentinove obtožbe proti županu resnične ali ne. Pričakovali so tudi, da bo pravica segla globlje v zadevo tako visokega dobička- na araiikm. javnih občinskih financ, ali pa, da bo kaznovala obrekovaLca. Toda »bratstvo« in »prijateljsi/vo:« aned Agnelettovo SDZ in kominiformisiti v Nabrežini sta »narekovali« županu in komin-'¿OiJnističnenuu veljaku, da afero prikrijeta javnosti in predvsem svo-i jim občanom, ki so direktno zainteresirani zaradi potrošenega denarja županstva. Kljub in ponovnemu preklicu tožbe ostane še vedno odprto vprašanje, koliko je resnice, da se je sedanji župan Terčon okoristil za toliko milijonov dir na škodo občine, kot je izjavil Vižentin, ki je bil v prejšnji občinski upravi referent za [javna deda.
w Italiji
V Gorici so pred kratkim praznovali 50 letnico ustanovitve akademskega društva .»Adrija«, Društvo so ustanovili leta 1902, njegov glavni cilj pa je bil vzgajati slovensko visokošolsko mladino v pravičnem socialnem in narodnem duhu' ter .širiti meld slovenskim ljudstvom izobrazbo. Na osnovi tega programa so v Gorici in na deželi ustanovili številne knjižice in čitalnice. Največjo pozoro.st je društvo posvečalo narodnostno ogrožniilm krajam Sovodn-jam, Krminu, Gradi-, škenn Neblu in Dolenjemu. Leta 1911 so na pobudo dnustva ustanovili v Gorici slovensko Ljudsko, univerzo.
Po prvi .svetovni vo.jni, 1. 1921 so društvo »Adrija« obnovili in je ponovno začelo svoje plodno delo. Društvo je bilo tesno povezano z »Balkanom« v Trstu in »Prosveto« v Idiiji .far je ido deda 1927, dokler ga niso italijanski -fašisti razpustili, odločno kljubovalo italijanske-' mu preganjanju. Iz tega društva je izšla vrsta slov.venskih izobražencev na Goriškem, ki še danes del-a.jo .v občo slovensko korist med amejiskimi Slovenci.
V Beneški Sloveniji se je tudi začelo šolsko deto. Slovenci tu vsako leto pričakujejo, da bodo po vaseh odprli slovenske osnovne šole, toda dcislej je bilo vse pričakovanje zaman. Otroci beneških Slovencev, ki govore od rojstva slovensko, bodo morali zahajati zo-peit v poitiujčevalnico - v italijansko šolo, kjeir je večina učiteljstva protislloiv-ansko .usmerjena. Starši bi radi poslali svoje otroke v slovenske srednje šole v Gorici, kjer bi s>e /učili v svcj.em materiinem jaziiku, toda to je zvezano z določenimi stroški, ki jih ne zmore vsak beneški kmet. Tu vladata revščina in brezposelnost, mnoge družine nimajo nitiza vsakdanji kruh. Zato bi. bilo še posebno nujno, da •bi italijanske oblasti prenehale z raan-arc.dovanjem in dade slovenski Benečiji šole, kjer bi se otroci učili v m:i:er:niem jeziku.
Zadružna drevesnica v Oialcžu pri Cerknem
uiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim.....................
zadmSe ^Ime
Vorkcmu c.id nas je ostala še močno v spcimiiinu .minula zima, ki je predvsem' prizadela Tolminsko, ko so se 'trgali oigromriii plazovi in grmeli v doline ter odnašali s seboj igoacfovle, skale, poslopja, živali iin celo ljudi, Vse rane bi bile mnogo bolj občutne, če ne bi ljudje po vsoj naši domovini priskočila Tolmincem na pomoč. Za zbiranje in razdeljevanje pomoči so ustanovili v Tolminu okrajno komisijo, ki je že veliko naredila in tolmačila Ijiudsttivu način razdeljevanja pomoči. Ker pa se še dobijo posamezniki, ki niso dovolj poučeni, kako se ta pomoč razdeljuje, kar je tudi razvidno iz dopisa, ki je bil objav-jjen 10. 7. 52 v »Ljubljanskem dnevniku.« »Po sledeh zimske ka-
b:oz:,!hresina pasojiila,■ ki so se jih povsod drugod posluževali, razetii na Tolminskem, kcir so prizadeti v mnogih priimeirih bolj verjeli glasovom neirgačerv, kot pa pomoči države.
Tako je komisija dodelila za obnovo Borjane okrog 25 milijonov dlnaaje.v ne pa 35 kot smo prvotno pomotoma poročali. Ta vsota sicer ne zadošča za dokončno dograditev, in bedo morali poleg zavarovalni-» • ne pomagati tudi prizadeti pred-vstlm z lesom in delom. To pa ne-:k.£it,e:|im Bcrjančanom ne gre v glavo in hočejo imeti celo plačano delo pri obnovi lastnih domov.
Za obnovo osnovnih šol, gimnazij, dijaških domov, socialno zdravstvenih ustanov, močno poškodova-
1 I
SílÉÉÉc
Koritniški most s Iioritnico (največji pritok Soče v zgornji soški dolini)
no kiincdvo-rano v Tolminu in kulturni dom .v Kobaridu so dodelili skupni znesek 03.700.000 dinarjev. Za obnovo planšarskih objektov, to je za mlekarne, s.taje ter nekatera zadružne domove je komisija dodelila nad 42,000.000 dinarjev.
Tudi kriedkov za obnovo planin' se nekateri kmetje izogibljejo pod vplivom reakcije. Taki primeri so bili v Kofmn-u, Drežnici in delno v Zatolminu. Seveda, da se bodo v tem primeru porabili krediti za hitrejšo gradnjo zadružne mlekarne v Kobaridu, obnovo cest in mostov ter pokvalijenega električnega omrežja. Za vse te stvari so dodelili vsoto 46.500.000 dinarjev. Tudi za obnovo porušenih smomenikov je- komisija dodelila 3,000,000 dinarjev. Med te spomenike spada bolnica »F.ranija«, tiskarna »Slovenija« in podobni spomeniki iz NOB, ki so jih poškodovali isncžni plazovi. Za vse te p stavke, ki smo jih do sedaj navedli, je bilo dodeljenih 178.850.000 dinarjev. Tu pa ni všteto vse tisto, kar so dobili ponesrečenci v materialu. Saj so nekatere vasi dobile tudi po več stolov ko.riuze in dmuigih živil ter iraztična oblačila. Tistim kmetom pa, M so jim ¡plazovi odnesli živino, je komisija dodelila skoraj 300.000 dinarjev, da si nabavijo novo. Na osnovi prošeinij pa je bila dana kmetom pomoč nad 2 milijona dinarjev, precej prošenj, pa komisija še •zdaj rešuje.
tastrofe na Tolminskem«, smatram za potrebno, da o stvari obvestim javnost, 'zlasti pa tiste, ki so pomoč nudili.
Komisijo so postavili pred težko nalogo, kako dobljeno pomoč najučinkoviteje uporabiti, da se vsaj trenutno olajšajo težave. Bilo pa je težko delo, če upoštevamo, da so plazovi povzročili ogromno škodo, ki so jo ocenili ¡na 1 milijardo 139.543.000 din. Vsa pcmoč in prispevki pa so znašali komaj nekaj nad 180.000,000 dinarjev. V prvi vrsti je .morala komisija upoštevati zgraditev novih stanovanjskih 'in gospodarskih poslopij ter popravila raznih šol in sccialno-zdravstivenih ustanov. Upoštevati je bilo treba tudi poškodovane 'mostove, nasipe in ceste. Prav itako je bila potrebna vzpostavitev pokvarjenega električnega omrežja.
Dalje je stala komisija proa problemom ponovne cspo-sobitve planin, ki so življenjsko važne za obstoj tolminskega kmeta. N;i pa mogla upoštevati vseh poškodovanih senikov, streli in drugih poslopij, keir -ni- bilo hiše na Toliminiskcm in menda tudi v vsej Sloveniji, ki ne bi trpela zaradi .zime večje ali manjše ¿kede. V tem .primeru ns bi pomoč zadoščala ni:i za popravilo teh malih .okvar. Za take percibe pa je držaiva priskočila na ponrjé s tem, da je edprtla posebna dolgoročna
Taka je tc.rej suiika razdeljevanja pomoči in reševanja razmer, katere nam je pustila minula vojna. Toda .tudi pri -razdeljevanju te pomoči so se našli nekateri špekulant!!, ki so računali, da bodo s prekrižamimi rokami, in s pomočjo, ki so si jo dnugi ljiudje odtrgali od ust, ustvarila celo še kaj boljšega kot so imeli prej, pa čeprav so jim plazovi naredili malo škode ali pa nič. Toda večina ponesrečencev so skromni ljudje, ki so razumeli p.imuč, ki so jiim dali jugoslovanski delovni ljudje in so za to pomoč hvaležni.
Ro-ja
TRENTA
V Trenti je pred kratkim umrl Aniton Tožbar, sin ¡pokojnega Tož-barja '»Medvedarja«, ki mu je zadnji trentarski medved odgriznil spodnjo čeljust (24. IV. 1871) Anton Tažbar, ki je umiri v starosti 78 let, je bil znan kot gorski vodnik, lovski čuvaj in stezosledec. Spremljal je jeviOne gorske v.zpenjalcq in mnogo pripomogel k razvoju alpinizma v iteh krajih. Naj .mu bo lahka zemfja pod Triglavom!
Okrajni mladinski seminar v Zatolminu
V soboto se je kc-nčal v Zatolminu ob zelo dobri udeležbi 10 dnevni mladinski seminar skoraj vseh mladinskih voditeljev tolminskega okraja ter članov občinskih kclmiiie.jev LMS. Seminar je organi-' z'irai okrajni komite LMS, z nanien-nom, da vodeči mladinski kader osvoji osnovno znanje, ki je potrebno za vodenje mladine v .niestiu in na vasi, na šolah in v podjetjih. Celoten program seminarja so priredili v tem smislu.
Za uspešno izvedbo programa, zlasti pa za zagotovitev k v ali: činih predavanj, je okrajni odbor LMS .povabil tudi republiške mladinske in partijske voditelje. Vest o tem je vzbudila mnogo zanimanja med j" -dino in so se ¡predavanj udele.":' udi nekateri mladinci kot iizredi.. ušatelji.
O -N
PEDA-DOGI IZ ZAP. NEMČIJE V POSTOJLNI
V sredo je obiskalo Postojnsko jamo 11 pedagogov - prosvetnih delavcev iz Zapad.ne Nemčije. Z obiskom so bili zelo zadovoljni in niso mogli preh.valiti vsega, kar -so v treh dneh doživeli pri nas. Zelo so bili navdušeni nad sprejemom in gostoljubnosti, ki jo uživajo pri nas.
Na postojnskem kolodvoru so si ogledali itudi čakalnico za matere z otroki, o kateri so se izrazili zelo pohvalno, priznavajoč kako skrbi naša oblast za potujoče matere in otroke, česar pri njih ni. Spremljal [jih je tovariš Zcrn Jože, pred-dseduik republiške ga odbora društva učiteljev in profesorjev.
Gostije so nadaljevali pot v Opatijo in dalje v Zagreb in Beograd.
-bil
PROTESTNA ZBOROVANJA
Zaradi zločina, ki ga je storilo emeriško apslacijsko sodišče v Zali. Nemčiji nad Pir-ečnikom Ivano,ni so bila v Postojni, Kosezah, 11. Bistrici, Cerknici, Rakeku, Starem trgu .in dliugcd protestna zborovanja.
Zborovanj se je udeležilo povsod mnogo ljudi posebno mater, ki so obscijale to dejanje in poslale protest mo na OZN.
GOSPODINJSKI TEČAJ V BEGUNJAH
Organizacija AZ2 v Begunjah je priredila triidenevni tečaj za vk>u-havanje sadja in sočivja. Iz Begunj in sosednjih vasi se je udeležilo tečaja 18 deklet.
Priporočamo, da bi bilo še več takih tečajev po naših vaseh, kajti naše bedeče ,gospodinje bodo s pridom uporabljale to ananje, ki si ga pridobijo na »a način.
KAJ SO SKLENILI NA OSNOVNI SOLI V TRNOVEM PRI ILIRSKI BISTRICI '
Učiteljski zbor je na s veji prvi redni konferenci sklenil, da bodo imeli medsebojne hospitaci-j», da bo-
do imeli študij vsakih 14 dni: prirejali bodo pogoste rodit ejanpket sestanke, .na katerih bodo .preda-vanaja o vzgoji, otrok; pri vsaki učiteljski konferenci bodo poročali o problemih v posameznih razredih; vsi oni, ki še nimajo izpitov, jih bodo opravili v tem šol. leiu in pripravili bodo pionirje za dva samostojna nastopa.
Pri delu jim želimo mnogo uspe-i hov.
L.B. ■
f> <
PETLETNICA SEMPETRSKE GIMNAZIJE
Gimnazija v Šempetru pri Gorioi je letos praznovala petletnico svojega obstoja. Za jubilej je bila pred/ kratkim izdana posebna brošura. Vi njej je podan zgoščen pregled, kako je ob pomanjkanju prostorov iri učnih moči gimnazija nastajala ini kako se je na svobodnih tleh krepko razvila v popolno gimnazijo. Vi petih letih je slo -skozi to gimnazijo 3.500 dijakov. Povprečno je poučevalo 22 .učnih moči.
V	kratkem poteku preteklosti je v brošuri orisana zgodovina šol v. Gorici. Prve latinske šole je Gorica dobila leta 1625. leta. Kmečke šole ali trivia-lke so v letu 1777 začele! polagoma uvajati .slovenski jezik. Po šolali sta tedaj slovenščina in' italijanščina služili le kol pripomoček riemščini. Leta 1848 je bila na gimnazijah uvedena slovenščina kot obvezen predmet. Prvo slovensko samostojno gimnazijo so dobili v. Gorici Slovenci po težki borbi šele leta 19-13. .Leta 1914 je slovenska šoj^ka statistika zabeležila v Gorici 7«e srednješolcev.
V	brošuri je tudi na kratko opisana zgodovina- šol pod fašizmom in nemško okupacijo vse. do osvoboditve.
Slovenska gimnazija v Šempetru pri Gorici se zdaj seli v obnovljene prostore v Novi Gorici. Tu bodo lahko pod ugodnejšimi po-go-ji vzgajali vrsto bodočih javnih delavcev, potrebnih Goriški.
(Matu/.ilcilna ekskurzija dijakov slovenskega učiteljišča v Portorožu)
Težko smo čakali, šteli mesece in dneve. Pred nami je bila matura in potem, če se bomo srečno pre-irilli skozi matiuritetno rešeito, še drugo važno vprašanje: ali nam bosta Sveit za prosveto v Kopru in Ministrstvo prosvete v Ljubljani odobrila tako veliko vsoto za naše potovanje? Bili so dnevi, polni pričakovanja in skrbi. V odmerili pred zemljepisno uro je bil zemljepis nenavadno zgodaj na svojem mestu. Kdo ve, kolikokrat smo pe,navili .imena mest, ki smo jih mislili obiskati: Ljubljana, Beograd, Djerdjap. Negotin, Zaječar, Niš, Skoplje, Bitolj, Ohridsko jezero, Peč, Cetinje, Budva, Kotor, Dubrovnik, Split, Plilvička jezera in Zagreb! Vendar, vse je šlo po sreči. Dočakali smo 4, avgust, dan, ko nas je hrzovlak od Divače odpea ljal preiti Beogradu.
V kupc-ju, kjer se nas je stisnilo devet dijakov in profesor Ce.rnelč, je vladal velik živ-žav. Imeli smo, ipolno vprašanj, odjgcvorov in načrtov. Zdaj smo peli, zdaj govorili in se prerivali ob oknu. Mimo nas je bežal Kras, Ljubljansko Barje in Ljubljana. Z nami je šumela Sava in nas .spremljala vse do Beograda. Ob bregovih je bežal čudovit svet žitnih polj, posajen z redkimi topoli.
Beograd! P.rvič v življenju so nas po.-zdr-avile njegove luči, prvič smo zagledali širok izliv Save v Donavo. »Tovariš profesor, kam gremo zdaj?« Seveda, najprej na zajtrk in; potem na Avalo! Nov, udoben avtobus nas je že pričakoval. Posedli smo in oidibrzeili po vijugasti cesti med nežnozelenim drevjem. Belo poslopje" hcitela, kjer srno izstopili, je bilo obdano s cvetjem. Krenili smo po širokih stopnicah- do kamnite stavbe, ki je bila sestavljena iz velikih ma-r.m-amalih kock, temne barve. Občudovali -smo .umetnino 'mojstra Meš-trov-iča: osem žena v narodnih nošah — vsak kip je težak po 17 ton.
»To je spomenik Neznanega junaka«, nam je prasnil tovariš pro-
.Pescr.. V n: tranjrsti je bilo pa*no vencev, na katerih smo brali imena raznih držav — ki so se poklonile -sprliiinu Neznanega junaka. Težko bi našli besede, da bi popisali vse tlepole Beograda — Kal.i-niegidana, Tcpčider, Titov Beli dvorec in še mnogo drugega!
Ko smo se peljali po Donavi, so se vtisom iz Beograda pridinužili še novi. Tiho šumenje vode in šušte-nje topolov v vetru nas je pripravilo do tega, da smo zapeli nekaj slovenskih pesmi. Pristali smo v Prahovom, v našem najjužnejšem donavskem pristanišču (po .naše v »deželi prahu«). In res, traktor, ki ije nadomestoval pcbeg-li vlak, je bil ves bel, pa itiuidi nismo bili kmalu ■dosti na -boljšem. Kakor smo krstili Prahovo za »deželo prahu«, tako smo tudi za Negotin kmalu poskrbeli primaren naziv: »Dežela paprike, čevapčičev in muh«. Pri večerji smo pokašljevali, kakor madušni konji. Ljudje, ki so okoli nas s -slastjo jedli lepo, rdečo papriko, so nas zečudeno pogledovali. Spomin na papriko nam je hitro pregnala
sentimentalna pesem, ki je prihajala od zunaj In so jo igr-ali cigoni.
Pqj nas je vodila nato čez Niš in •Niško pelje, ki je znano po veliki bil liki med Srbi in Turki. Tu stoji tudi Ce-le-kula, velika piramida, v katero so Turki vzidali nad 800 glav poraženih Srbov. Ta grozna stavba' naj bi bila opominjala srlbsko ljudstvo, da čaka vsakogar, ki bi se dvignil prolti Turkom, takšen konec. Toda Tu,itki so se zmotili. S tisoči in tisoči življenj so morali plačati svo-je .mnenje, da je možno srbski narod za stalno zasužnjiti.
Mesto Niš je napravilo na nas prijazen vtis, še lepše pa smo se počutili v Nišk.i banji, znanem zdravilnem kopališču. Hcteli in stavbe .z banjami stoje med samim, cvetjem in topoli. 2e po enkratnem kopanju se človek počuti, kot prerojen. Voda je čista in tako lepe barve, da se ti zazdi, kot bi gledal drago kamenje.
In zopet je zadrdral vlak proti jugu. Naša pesem ni utihnila nikjer. Zdaj je bila otožna, zdaj zopet poskočna in nagajiva. Ljudje so nas poslušali in prosila: »Još jed-niu slovenačkul« Prav razveselilo nas je, .ko smo videli, kako radi' imajo Slovence in njihovo pesem.
(Konec prihodnjič) \
. j
I	......
I '
• iS:
¡¡¡P'
Ü__;.___„ A4 ^ i®
Na »oho-ho« plaii oh Ohridskem jezeru
Preskrba s premogom
jih. Pri Stanje'« je večji padec, ki pa je enakomeren in enkraten, pul-ska proga pa je izredno valovita in ima zelo pogosto (tudi do 20 promi-lov padca, kar se pravi, da na en kilometer pade za 20 metrov. Prav rad mi je opisal celo progo.
»Ze takoj 'iz Divače je treba do postaje He/npelje-Kozina »plezati« po 20 promilmem klancu, potem je malce ravnine, pa spet strmo navzdol in .tako- dalje do Pule. Tudi odcep cd Lupoglava do Raše je en sam strm padec. Sploh predstavlja vožnja po tej progi za strojevodjo pet ur do skrajnosti napetih živcev, ki jih terja velika odgovornost in skrb za celotno kompozicijo.«
Ker je bilo celo v Divači že čutiti burjo, .me je zanimalo, kako je pozimi na progi.
»Snega skoraj ni, zato pa je burja včasih poštena zapreka, ki razen drugih nevščeonosti, ki jih nosi seboj, zavira s svojo silo vlak in s telm seveda veča odstotek porabe goriva.«
Brrr, kar streslo me je, ko seli» pomislil kako pozimi na kaj malo zavarovani lokomotivi strupeno mrzla burja oblizuje kurjača in strojevodjo. Težko, da kdaj potniki v toplih, zakurjenih vagonih pomislijo .na napore in zmrzovanje ljudi spredaj .na lokomotivi . . <
KOT ENA DRUŽINA
Lepo je slišati, kako se vsi v kolektivu razumejo med seboj.
»Kelt ena dr.iižina smo. Pri delu in v prostem času se vedno lepo razumemo. Razen nekaj redkih izjem, ki se .ga včasih malo smakre-\šejo« in so potem nekoliko bolj glasni, je ves kolektiv prava podoba mirnega, urejenega, toda intenzivnega delovnega življenja.« pripoveduje poslovodja Klarer.
Pri ključavničarjih .in strugarjih je živo. Precej jih je. V režijski skupini se odlikujeta tovariša Benasič Franc in Skrinjar Tone ter tovariši, ki delajo na popravilu lokomotiv: Skrinj ar Maks, Kovačič Stane, Požar Aibin, Rebec Jože; dalje kot-lar Vitez Jernej in strugar Zafred Slavko.
Tudi strojevodje: in kurjači imajo svoje »ase«: tovariši Maver Justin, Oblak Miro, Rrimair Janez, Br.illov-šek Fetiks, Hočevar Franc, Božac Drago .in Jurjevčič Viktor so najboljši strojevodje. Zadnja dva redno presegata za 100% normo prevoženih kilometrov med dvema popraviloma lokomotiv. Gašperšič Vinko, Marsetič Alojz, Ce.rkvenik Ivan, Ojo Grozdan, Kovač Jože in Kranjčič Ivan pa so kurjači in najboljši med njimi je verjetno nad-kur.jač, mladinec Bak Vili.
To So v glavne,m ljudje, ki predstavljajo srž podjetja, živi rezervoar delovnih izkušenj, iz .katerih črpajo svoje znanje mladi ljudje, ki prihajajo v uk ali prakso v podjetje.
ČLOVEK NA PRVEM MESTU
Našsi povest je z opisovanjem delovnega procesa skoraj opravila. Pomuclila pa se bo še pri ljudeh. Osnova vsega je . pač človek in menda nikjer več na svetu se tega tako ne zavedajo, kot pri nas v Jugoslaviji. Vsa skrb človeku! Rusko fr&zerstvo ne more zakriti brezdušne eiksploatacije in diktatorskega postopanja z ljudmi pri njih ter skoraj iztrebljenja in iabrisanja z zemljevida celotnih nekoč samostojnih predelov 'SZ! Spet drugje bi radi s posebnimi zakoni prepovedali celo pravico delavcev, da si s stavkami izboljšajo svoj položaj. Zato ljudje, ki'pošteno mislijo, s tako velikanskim .navdušenjem pripovedujejo doma o svojih vtisih iz Jugoslavije, »kjer gradijo socializem po svojejm lastnem receptu in na osnovi zainatvernih Marxovlh dognanj.« In v vsem tem dogajanju je prva postavka — človek!
Kot tso si člani kolektiva lepo u-redili lin skrbijo za prospeh svojega podjetja, tako si skušajo, tudi v privatnem življenju pomagali. Ni bilo stanovanj, posebno ne za samce. V bivših vojaških barakah so si uredili lepe prostore za stanotijmja, razen tega pa lahko popotni stanovski tovariš pri njih svoje ude lahko spočije, kot bi bi.l doma, Imajo rdeči kotiček, igrišče za odbojko in balincanje, šahirajo in podobno. Imajo svojo šolo iza strokovno izobraževanje. Mladinska organizacija se ponaša s priznanjem OIv KPS Sežana — lepo zastavico. Mladi fiz-kuiturniki se vesele svojih .uspehov, ki jih potrjujeta dva lepa pokala za prva mesta .na tekmovanjih v odbojki. Pridobitev so tudi omarice za garderobo in umivalnica. -
Precejšnja grupa naših prijateljev je obiskala prejšnjo nedeljo Dolenjske Toplice, kjer so se pridružili splošnemu ljudskemu navdušenju ob D.nevu obletnice slov. pari. brigad. Da so lahko sploh šli, so se njihovi tovariši doma zavezali,-da bodo namesto njih opravili vse delo, tako da se v podjetju skoraj ni poznala odsotnost osemindvajsetih ljudi. Oni, ki so ostali doma. pa so zato v nedeljo delali, dasi so imeli sicer prost dan. Tudi ■to je še en živ dekaz njihove solidarnosti in tovarištva,
KOLEKTIV IN VI. KONGRES ICPJ
Pozna pa se*v podjetju in pri. kolektivu tud4. tekmovanje v čast VI. kongresa ICPJ. Sprejeli so več po-
NAMESTO UVODA
Povedal .bom našim bralcem povest iz današnjih dni. Resnično in živo .povest o novem čaisiu čin novih ljudeh, neustrašenih borcih za novo in boljše življenje. Povesit bo našim emsarcem zvenela kot pravljica. kot se žs danes zdijo naši Jrnladini pravljična nepopisna junaštva naših partizanskih borcev.
Povest ima več poglavij. Godi se
govorila povest, ki je s tem prišla v današnje čase — kogar ibo ^veselilo, se bo lahko o njeni resničnosti sam prepričal.
NATANČNO, KOT STROJ
IN ŽIVO, KOT SRCE..< Težko bi .dan.eis kar v eni sapi našteli vsa velika poslopja, kjer velikim pairmim lokomotivam »pre-števiajo rebra«, jim iavlačijo, perejo in šivajo drobovje, naravnajo ko-
da takoj .lahko ugotovi in tudi popravi v.sako napako. Zato naši delovni kolektivi niso sami strojevodje in kurjači, marveč tudi in-iženirji in tehniki, ključavničarji, straigairji, elektrilearji, mehaniki in cetlo mizar. Dvainštirideset mladincev v kol aktivu verno ubira stopinje za svojimi sposobnimi učitelji iri mnogi med injimi že obetajo, da jih bodo s svojim znanjem že prekosili. Kot precizen mehanizem se giblje ves kolektiv — v njegovih operativnih posegih .ni razpoke. Zastoja ne poznajo, Vedno in povsod, kjer je ravno potreba, sta s svojim visokim strokovnim znanjem osnovno •gibalo šef podjetja Beguš Friderik in poslovodja delavnic Klarer Ivan'.
Po prehodu na nov .gospodarski sistem pri nas je tudi kurilnica s svojimi delavnicami postala popol-ncina samostojno gospodarsko podjetje z lastnim delavskim svetom in .upravnim odborom ter samostojnim financiranjem. To se pravi, da •so ga dOlavci vzeli v s%'oje roke. Zavedajo se, da je njihovo in se zalo tudi z vsem srcem zavzemajo za njegov napredek. Izbrali so iz svoje sredine ljudi, ki jim najbolj zaupajo: Mrzelja Vinka za predsednika delavskega sveta in L.av.renčiča Ivana za predsednika upravnega odbora. Skupaj z Begušem in Klarer-jem ter Gregoircem Alojzom, se-kretarjelm osnovne partijske organizacije, in Modrcem Alojzom, predsednikom sindikalne podružnice predstavljajo ti ljudje glavo in srce podjetja, ki .je za svoje u-ispešno delo prejelo že mnogo pohval in priznanj ter je na raznih tekmovanjih bilo zmagovito pred kolektivom Nove Gorice in drugimi.
POGLAVJE O LJUBLJENČKIH
Tri so dobre vseh stvari — tako ima tudi naše podjetje svoje .tri ljubljenčke, o katerih vsak govori s posebnim ponosom. In po pravici! Pa si jih oglejmo. Povest pripoveduje o prevrtnjenih cisternah pri Gornjem Ležečem, ki jim je še partizanska (mina pomagala s proge v grapo. Ko so še lokomotivo kurili tudi z mazutom — gostim ostankom raiiniirane nafte — niso v Divači vedeli, kam bi to mazivo spravili. En — dva, pa so iz Ležeč privlekli največjo tamkaj ležečo cisterno — triinpedesel ton tekočine drži — jo skoraj do vrha zakopali v zemljo, jo opremili s črpalko lastne konstrukcije — in so imeli mazufno postajo, koit verjetno nikjer več v državi. Daneis sicer počiva, ker lokomotive za zdaj ne tuporabljajo več mazuta — hranijo se samo s
premogom, — zato pa bo v primeru ponovne potrebe takoj pri roki.
Tam pri Ležečem ležijo res čudovite reči. Privlekli so od tam tudi dve polomljeni črpalki, iz njiju sestavili eno dobro in ta zdaj nadomešča pri vsakem hladnem pranju čelo lokomotivo, ki bi jo sicer morali držati pod paro. Koliko ton premoga so s tem prihranili!
Največji ponos vseh pa je novi kompresor, ki še ni čisto gotov. Spet pravi povest, da je med starim železom v Puli ležalo veliko železno kolo kdove kakšnega stroja. Nekako so se pogodili zanje in za pripadajoči bat, opremili manjkajoče s svojimi lastnimi izdelki ter tako dobili prekrasen kompresor, ki bo pod pritiskom nekaj atmosfer obračal pnevmatično orodje po številnih delavnicah. Človeka preseneča bisitrcat, s katero iso si pomogali iz pomanjkanja cevi. Prve, debele, ki vodijo iz kompresorja v rezervoarje. so .napravljene .iz bivših železnih cestnih zapornic, ostale pa so večinoma iz starega železa pobrane bivše ladijske parne cevi. Ko bedo vsi delovni prostori opremljeni s temi cevmi in bo povsod pri roki kompriimiran zrak, se bo delo še mnogo bolj .sprostilo iin pospešilo. Zato so pa posebno na .to svojo pridobitev res po pravici vsi .tudi ponosni in s posebnim veseljem govorijo o njej. Se en dokaz je več, kako si naši ljudje danes skoraj iz nič ustvarjajo boljše pogoje za svoje deloi
NAJTEŽJA PROGA ZA SLOVENSKE STROJEVODJE *
Med pionirji obnove je tudi tovariš Vengust Mantin. Kot ključavničar je le'.a 194G prišel iz Zidanega mosta v Divačo, napravil pozneje tečaj za strojevodjo in danes vozi tovarne vlake v Pulo ali -Raso in nazaj. Ko je šel .na neko strokovno predavanje, ga je prestregel poslovodja IClarer in mi ga potisnil v roke:
»Pa povej še ti kaj tovarišu, saj si od vsega začetka tukaj!«
Zavila isva malo okrog lokomotiv.
»Tamle ji izčistijo pepel, takoj zraven jo napolnijo z vodo, pri onem dvigalu s premogom; če je potrebno, jo doli na kraju obrnejo, ko bo .gotov izpihovalni kanal, ki ga zdaj prostovoljno kopijenio, :bo tam tudi iapihana, da se pošteno razgc.ri. Nato pripelje nazaj sem, jo še enkrat pregledajo in namažejo in že ¡speit zdrči na pot.«
Zanimalo me je, kako izgleda na sbrojiu po poti, saj je proga od Divače do Pule znana kot ena najtež-
Okretnica z mazutno postajo
v Divači, prijaznem krajlu sredi Primorske, sredi kraškega kamenja in podzemskih jam. Tu je važno železniško križišče. Od glavne elek-tri'OU'ar.e proge, po kateri vozi Sim-p'n Citierl: Exprès, se odcepi istrska proga na Pulo, ki se v Lupo-glav.u spet cepi na veliki premogovnik Rašo in dalje Sta'ije. Ta odcep je tudi povest za sebe o Titovih junakih socialistične graditve — prav letos je bil končan.
Bilo je kita 1946. Primorsko so osvobodile fašističnega jarma sile jugoslovanske ljudske vojske —'sinovi vseh jugoslovanskih narodov so prelivali svojo kri zanjo — in vendar še hi bila svobodna. Za zeleno .mizo so nas še po končani vojni hoteli čimbolj prikrajšati. Sklenitev mirovne pogodbe se je zavlekla tja do jeseni 1947 — pred dnevi smo praznovali peto obletnico dokončne prikljiučitive teh krajev k Jugoslaviji.
Ko je ob osvoboditvi Primorsko zasedala inaša vojska, pa je italijanska militarizirana fašistična drhal kljub paničnemu begu v svojem onemoglem besu odnesla s seboj ali uničila .skc.raj vse javne naprave. Posetbno je bil prizadet že-"¡ez.r. ški promet. Raizdite železniške prege. razbiti mostovi, posuti •nasipi, dcnicMrar.e stavbe in uničena v£irn:i:tna služba — to so bile ža!:r.:na posledice uničevalne sle pov; mpi-.'jeir.'h mladičev rimske volkulje.
Prav taka situacija je bila tedaj '.udi v Divači in tu se pravzaprav naša povest tudi začne. Vzporedno s popravilom železniških prrg in naprav je bilo itroba misliti tudi na obnovo kurilnice in delavnic za tekoča popravila na parnih lokomotivah.
Prostovoljcev ni manjkalo. T,i .pionirji obrcive »železniške ambulanta«
- sli bo;je rečeno »bolnice za lokomotive« — so napravili .ogromno delo. Najprej so morali od vsepovsod spraviti skupaj najpotrebnejše oredje, da so lahko sploh pričeli z delom. Od skromnih začetkov leta 1946 ss je delovni kolektiv kmalu po priključitvi Primorske k Jugoslaviji -uvi.Ci.il mrd najmočnejše in šteje danes 350 članov — prekaljenih graditeljev maše nove družbe. O teh ljudeh in njihovem delu bo
Zadnje priprave sa vožnjo
ati in popravljajo iializane sklepe. Da bcriio lahko vse ito dojeli, se bo trota nekoliko spoznati s tehnološkim procesom teh popravil.
¡Kakor si v današnjih časih težko zamislimo kakršenkoli stiroj brez krogličnih ali valjčnih ležajev, tako je ireis, ida ji-h prav parne lokomotive nimajo. Leižaji so napravljeni iiz pose ibne zlitine čina, anti.inona, bakra in »vimca. Obnavljanje teh je eno najpogostejših popravil na lokomotivi. Razen tega gredo na ci.io, tri in šestmesečne preglede, na vsakih 25 tisoč prevoženih km pa v triko imenovano hladno pranje in; se ob tej priliki izvršijo tudi vsa potrebna popnavila. Potreben je otrokcvno visoko sposoben kadar,
r-rr*
membnih obveznosti za izboljšanje svojega dela in pogojev zanje. Ureditev kovačnice in delavnic, okret-n.ice, kanala za izpihovainje lokomotiv, znižanje stroškov popravila pri lokomotivah, prihranek na gorivu! in maziv.«, dvig discipline strojnega osebja, zmanjšanje odhod-nih in potnih zamud, snaga lokomotiv in prostovoljno delo strojnega osebja, to so problemi, ki jih bodo s tekmovanjem v tnmogočem izboljšali.
Osnovna partijska organizacija je po svojem zadnjem odprtem sestanku odločno krenila naprej. Odpravila je mnoge pomanjkljivosti, zlasti osebno razpravljanje med po-sameianikii, ki je zelo škodilo ugledu Partije v podjetju
ZA VSE NI NIKOLI PRAV...
Naša .povest pa bi bila lažniva, čc bi dejali, da je vse prav in'v redu in da so vsi prav z vsem zadovoljni. Vsekakor člani Partije in vsi ostali člani kolektiva ne morejo in ne smejo .biti zadovoljni s stanjem •na kulturno-prosvetnem sektorju dela. SKUD »Oton Zupančič« je in
ni. Nekateri se izgovarjajo na pomanjkanje primernega prostora za svoje nastope. To je že res — iri hudič naj pccitra vse tiste, ki so krivi, da se nikajmor ne zgane dokončanje zadružnega doma, ki morda nikjer več, kot prav v Divači, ne bo imel tako velik pomen kot resnično kulturno žarišče.
Hudi pa so tudi na svojo memzo. Najprej ,je zelo draga — mesečno kar 3665 dinarjev — vsekakor preveč denarja za tako slabo hrano, ki nima dovolj kalorij, kolikor delavec danes irabi. Razen iteiga pa je še postrežba slaba — skratka, vse skupaj bo treba postaviti na glavo. Pritožujejo se tudi, da so drva morali plačati menzi kot v prosti prodaji, občinski LO pa aboneinitom ni hcilel izdati nakaznic za kurivo, od-nosno. odgovarjajočih industrnjskih bonov zanje, češ da jih je prevzela menza. V katerem grmu je zdaj zaje?
To ibi rad i vedeli vsaj( kurjači, ki bi si na vsak način žaleli ohladiti svojo jezo nad nekom, ker morajo največkrat ob 12-, ,uri, prav opoldne
na pot in ne morejo dobiti pol ure poprej kaj toplega za v usta ter •morajo zato želodčne krče tolažiti s suho hrano.
SE NEKAJ ZA KONEC
Povesti .navadno končajo z ono znamo trditvijo o dolgem in srečnem življenju. Ne, kurilnica v Divači ne bo večno živela! Nekega lepega dne v naši bližnji ali dalj,ni1 bodočnosti bo enostavno prenehala obstajati, — ker me bo več potrebna, Tudi železniška proga Divača—-Bula in vse ostale bodo elefctrifioirane. Elektrika bo zamenjala premog in — kurilnice bodo odpadle. Ne samo v Divači. Povsod po naši domovini. Ta v .svcijem vodnem bogastvu skriva ogromne množine električne e-nemgije, ki bo nekoč gnala vse naše vlake. Tedaj ise bo pa tudi ves svet že lahko prepričal, da socializem ni ulierpija, da je ¿Iva stvarnost, ki je smelo in odločno irazvijama, pripeljala naše ljudstvo v boljšo in lepšo bodočnost. V borbi za dosego tega našega skupnega cilja pa naj do konica izpolni ovoje poslanstvo tudi naše podjetje in njegov kolektiv!
Edgar Allan Poe
prvin
Toliko,, d;l nisva v Trebčah padla Ncmceni naravnost v naročje. Preskočila sva zid nekega dvorišča in opazila kmeta, ki se je pravkar odpravljal na njivo. Hitro sva mu pojasnila, kaj in kdo sva, in prosila, če sineva vzeti vsak eno kopačo in ga' spremljati, kol da gremo na delo. Takoj je razumel in prikimal. Šli smo kar mimo nemškega topa in vojakov, ki nas niso nič motili. Nalila je. bilo vseeno nekako nerodno pri srcu. Če bi bili Friei vedeli, kaj sva in odkod prihajava...?!-ooo
!se enkrat sva se ozrla na "Trst in morje predno naju je sprejelo kraško kamenje in grmovje v svoje varstvo. V notranjosti nama je vrel vihar. Koliko sva že doživela v dobrih dvajsetih urah svobode. Trst. zapor, mučenja, počasno hiranje na ušivih slaimnjačah, prvi glasovi kapitulacije, demonstracijo tržaškega ljudstva pred zaporom, ki je zahtevalo našo osvoboditev, ojačenje straž v notranjosti po hodnikih in na zidovju, vlom množice in naša osvoboditev...
Vse to je bilo že pozabljeno. Zabrisale so take neprijetne spomine množice delovnega ljudstva Trsta. Pred nama se je širil svobodni Kras s svojimi vasmi in ljudmi, ki so slavili zmago nad fašizmom in se oborožcvali za nove borbe z novim sovražnikom, ki ie bil že -razlczcl po glavnih središčih dežele.
Na svidenje Trst, na.-.vidcnje dobro tržaško ljudstvo, ie bil najin pozdrav, prej kot sva sc izgubila v grmovju za Trebčami.
be se spominjam, da sva šla mimo Repentabora in dalje proti Dutov-•ljam. Tam sva znova doživela toDel sprejem- Cela skupina 'še včerajšnjih zapornikov, je že bila v vasi. Organizacija žena, mladine in Fronte so pokazale vse svoje sposobnosti. Kar po dva, tri so spremljali v hiše in nas pogostili, kot da smo na ženi-tovariju. Sai je tudi skoro bilo res. Praznovali smo — ženitev s svobodo, ki je še nismo poznali. Naju s Stankom je sprejela družina Sirca, tega primka se še dobro spominjam. Naj ji s tega mesta po devetih letih izrazim ¡'.oph> i\n Sovariško zahvalo Za takratno pomoč in pogostitev.
V Volčji dragi je bil štab. partizanov. Od vseh strani so vozili zaplenjeno orožje. Kar na prostem so ga skladali v kupe. Vse to so že odvzel: bežeči i tal i ianski vojski, ki ie rm povelje svojih komandantov in oblastnikov v Rimu, nad tri leta požigala. pustošila, ropala in morila no vaseh Primorske in Slovenije. Res »zmagoviti« zaključek takratnih jas is t ičn i h politikov !
Tam uri Gorici je pokalo. Goriška fronta. k¡ so jo postavili partizani, je bila v polnem razmahu. Pokale so puške, razlrcskavale so se" mine in granate.
Sončna Gorica, kaj bo s teboj? se nama je grenko zarezalo v občutje. Kol v prejšnji vojni, si tudi sedaj znova pozorišče borb in prelivanja krvi. Naša lepa goriška metropola je ponovno doživela zasužnjenje:
Počasi sva se vspenjala v pogorje Cavna. Bila sva že tako zdelana, da naju noge skoro niso več ubogale. Le mimogrede je bila v naju misel, da greva domov. Res, domov v toliko, da pozdraviva domače, nato pa na tista mesta, ki so klicala vse ljudi — v partizane.
Ni-va prišla domov prvi dan. Pot naju je bila tako zdelala, da sva morala zaprositi za prenočišče v stari in zakajeni bajti v Dolenjski dolini. Dobra, stara mali .naju je rada sprejela in nama pripravila toplega mleka. Pnsllala nama je na senu, ker postelje ni imela na razpolago.
Kako sva se z udobjem in prijetnim občutkom domačnosti in zaspane trudnosti zleknila v dišeče seno. Vendar nisva mogla dolgo zaspati zaradi razbolelih nog. še več pa zaradi vtisov prvega dneva svobode. Med trudnim kramljanjem naju je oba končno le premagal blagodejni spanec. Po skoro osamili mesecih sva listo noč tako mirno in prijetno za-pala, kot v rani mladosti, ko naju je mati šc v plenice povita uspavala.
»	ooo
Od povsod so drugo jutro že silili sončni žarki skozi star in zakajen opaž. ko sva sc prebudila. Bilo nama je, kol da sva se znova rodila v življenje. Počasi sva se odpravila dalje na Oblikov in od tam na Seli-reljski vrh in domov, kamor' sva prišla ob sončnem zahodu.
Snidenje z domačimi je bilo prisrčno in ganljivo. Oba sva domaČim sporočila, da bova doma samo nekaj dni, nato pa odideva, kamor naju kliče dolžnost. Tako sva tudi napravila.	i.
Dne 17. septembra sva bila oba v Cerknem in nekaj dni nato pri ustanovitvi brigade Janka Prc.mrla-Voj-ka. Partizan i la sva oba deloma no Primorski, deloma po Kranjskem, Gorenjskem in v Slovenski Benečiji. Ob zmagi nad nacifašizmom je tov. Stanko skupno z drugimi partizani vkorakal v Čedad, jaz pa v Gorico in sem tretjega maja bil žc v Trstu. Nekaj dni nato je prišel še Stanko.
Oba sva doživela prve velikanske manifestacije delovnega ljudstva Trsta, ki je pozdravljajo osvoboditelje — partizane.
ooo
Čc je danes v Trni 11 tako, kot je, ni lo krivda delovnega ljudstva tem-več tistih, ki so sc grdo poigrali z iskrenimi čuv.-lvi delavcev in jih izrabili v svoje umazane politične namene. Jaz čutim še vedno tisto toplino besed in pogledov kot takrat, ko so nam odprli težka in okovana vrata celic v Coroncju. Prišel bo čas, ko bodo le množice znova spregovorile in lako spregovorile kot mislijo in čutijo. Tisti dan bo zame in za vse. ki smo se borili, znova lep in prijeten. Takrat si bomo lahko odkrito in iskreno stisnili roke in voščili res pravo svobodo in bratstvo delavcev, ki jim ne bo nihče več ukazoval. P. A. — Ogarev KONEC
slovenska beseda
39.
Officiria dél Gas Pirano > Plinarna Pirati
Aifreao Snmcro
N. St."

Sigv Gospod
m:.
Via
Ulica ,/
Suuo île! eoniMiiœ a fi up- m««« ine. U;k« merilo könne mos«»	km.
4	primo «1«! mo»c me.
od j>rvejc:td mssCft kut.~
Gas consúmalo net mese . .. . inc. Uporabljano l'Uoa.u moacu . . km.'
Tilosa . ..........'
Taksa . .' ........
Nolo ni¡surji'.ore ........
Najemnimi «lerne Ure .....
Boll«.
Kok< k.................. ......'-;..............'•"
........
y .	• "i' IL
'	Meso di ' '
Mesec
ri*
i
■ a Dill.

-Diu.
V.
""" i
. . .. V. . . .0.
. , 0, , . „ . u.
I>.
I}
. Tottle D. Ulfupno 0,
K
.¡.Co» i'iS'örvi'. di "osljcsro quat»J¿af arretfawj l>S\2&<ir*«aj*m sfe&tuvrti vsake astiûtml),
y L;..„*'II1...... Data H J y
"""[ \	dne
v -••'"'
l roclauii neu son» vsüdi se no» tutti direttninrüt« alla Direzlouü. tieilamlrauje ni apKyeto, ce»! kot Uprave.
Ali!'OOKK>C Bi«
! Iiu. »c^i'oic
; h*\u>	\ quíeuuvsM
t Abonimuje j Zu Potrdilo
E'tocört
I in ... ¡ker.
Lc preberite natručno pa sc boste zastonj o,d srca nasmejali naši petr- = pazljivosti in — neumnosti 1	=
E-.A. Poe (18'<0—1849), znameniti tabornik urnetncsli in pisatelj fanlasfčnih povesti, je .eden izmed najbolj čitanih avtorjev sveta, čeprav mu nekateri očitajo, da so njegova dela sporne umetniške vrednosti. Vsekakor pa je ena najzanimivejših literarnih osebnosti.
Poe je ostal zgodaj sirota brez staršev, bil pa" je obdarjen z izredno bistrim, duhom in telesno lepoto. Bil je vojak in novinar, toda zaradi nestalne in nesrečne narave ni nikjer dolgo zdržal. Z vsc\m ognjem se je vrgel v literaturo, toda vse revije in založbe so njegova dela odklanjale.
S 27. letom se je poročil s svojo bolehno 14-letno sestrično. Pcleg nje je moral skrbeti še za njeno mater in vsi trije so preživeli leta obupne bede. In sredi te borbe za priznanje in življenjski obstoj, se je začel Poe vdajali o.lkoholu. Ko mu je umrla žena, ni imel denarja niti za pogreb. Uspel je nenadoma, prav po ameriško. Toda njegova stara strast • do vesele druščine, alkohola in manil ga je pripeljala v bolnico, kjer je umrl za delirjem.
Poe je v svojih delih prisluškoval morilcem, ril po najbolj mračnih kotih človeške duš j in vnesel v književnost kriminalne in detektivske zgodbe ter novo metodo znanstvene analize geniilp.ih in nenoijnalnih ljudi.
Vi, ki črtate ste še' med živimi, a jaz, ki sem pisal, sem že davno v oblastvu senc. Zares, dogodile se bodo čudne sltvairi, odkrile se bodo tajne in mnogo stoletij bo preteklo, predno bo kakšen človek uzrl te zapiske. In ko jih ibo -umrl. ta ne bo verjel in drugi bo dvomil, le malokdo bo resno razmišljal o besedah, ki iso tu vdolbene z železnim črtalom.
To leto je bilo čustvo groze in čustev sllnejiih od groze, za katera na zemVji nimamo imena. Zgodili so se mnogi čudeži in znamenja in daleč in na široko, po mer-ju in po kopnem so se bila razmahnila črna krila kuge. Vsekakor so vedelii zvezdoznanci, da ;je na nebu zapisana nesreča in kakor nekaterim drugim, taiko je bilo jasno tudi meni, Grku Oinotsu, da je prav sedaj nastopila menjava onih sedemsto devetdeset štirih lat, ko se v območju Ovna ispoji .planet Jupiter z rdečim obročem strašnega Satiuirm, Ce se zelo ne motim, se to posebno razpoloženje nebeis ni kazalo le na fizični površini zemlje, temveč tudi v človeških dušah, v prividih in razglabljanjih.
Bilo nas je sedelm, ko smo sedeli pri nekaj steklenicah rdečega vina Iz Kiosa, ponoči v neki lepi dvorani v mračnem mestu, ki ,se zoVe Ptolejmaris. Edini dohod k naši sobi iso bila visoka, medena vrata. Ta vrata je bil izdelal umetnik Karinos. Bila so delo lepote iin zHpr.ta od znotraj. Po mračni šciban.i so vsepovsod visele črne zavese, ki so zakrivale mašim očem luno in bladosijoče zvezde - a slutenj in spominov na gorje, teh se ni dalo tako lahko izključiti. Krog nas in naid nami je bilo nekaj snovnega in duševnega — neka teža v atmosferi — nekaj _diueiljiive.ga — itesmoba, in predvsem ono strašno življenjsko stanje, v kateri čuiti krepko živ.ijo in delujejo, medlem ko spijo sposobnosti mišljenja. Mntva teža je visela nad nalmi. V.isela je nad našimi udi, nad pohištvom, nad čašami, iz katerih smo piM. Vse stvari so zgleda!e obtežene, so silile k tlom, vse stvari razen plamenov sedmih železnih svetilk, ki so razsvetljevale naše slavje. Plameni so vstali ,v visokih, tenkih linijah luči, in v zrcalu, ki ga je njih svetloba stvorila na okrogli, črni, ebe-movinasr.i mizi, je videl sleherni od nais svoj lasten, bledi obraz in nemirno sijanje v povešenih očeh svojih scdriugov. Vseeno isano ise smejali in bilii veseli na svoj način — Id je bil histeričen. Peli smo Ainakreomove pesmi, ki so nesmiselne, in globoko isrno nagibali kozarce —> čeprav nas je škrlatno vino spominjalo krvi; ker še nekdo je" bil v naši sobi, mladi ZoiOus. Ležal je brez življenja, pcpolnchia iztegnjen v svojem mrtvaškem prtu — genij in demon tega prizora. Gorj^! Ni .bil deležen našega pirovainja, le z obrazom izkaiženim od kuge, in očmi, v katerih je bila smnt le na pol ugasnila ogenj, je izgledal, da ise .zanima za našo veselico, toiliko, kolikor se pač more zanimati mrtvec za veselico onih, (ki bodo kmalu umrli. A čeprav sem .Mil ja.z, Oitnois, da so oči umrlega upnte vame, se,m .se vendar soli'1, da ne bi opazil njih trpkega izraza. Stalno seim .gledal v glelbino zrcala in s krepkim, zvenečimi glasom sem prepeval pesmi moža iz Tecoa. A polagoma so moji spevi popuatili in njih cdme-vi, ki so zveneli daleč med 'črnimi zavesami dvorane, so postali slabi, nerazločni iti so zamrl. In glej, is črnili zaves, kamor so izig.ir.iili spevi, je prišla temna in nerazločna senca, kaknšmo bi mogel nepravi!i iz moške postave mesec, kadar je globoko na neibu; a to ni bila senca moža ne boga miiti kateregakoli znanega, bitja. Nekaj časa je trepetala nad sobnimi zavesami, kanemo pa je ostala prav na površini medenih vrat. A senca je bila nejasna in brezoblična in nedoločena — ni bila semca moža ne boga — ne grškega boga, ne kailidejskega niti egiptovskega boga. In senca se je. ustavila na medenih vratih pod obokom okraskov in se ni premaknila niiti ne rekla besede; le tam je ostala In stala. Vrata, na katerih je stala senca, so bila, če s-e prav spominjam, baš pri nogah mladega Zoila, zavitega v mrtvaški prt.
A mi. sedmorica tovarišev, mi smb videli senco, ko je prišla iz zaves, a nismo si upali pogledati je naravnost, le povesili smo oči in smo nestrpno stale! • v globino zrcala iz ebenovine, In končno sem jaz, Oinos izrekel nekaj tihih beiseid in vprašal sem senco, odkod je ™ se »»nuje. Im senca je odgovorila: »Jaz sem bENCA m moj dom je blizu katakomb ptolomaiških in tik onih mračnih eMzijistaih poljan, ki mejijo ob kalno •reko« In tedalj je planilo nas sedem strahoma pokoncu m stali smo tresoča, trepetajoči iin prepadeni, glasovi v govoru sence niso bili glasovi enega bitja, temveč množice britij in ko so se spreminjali .v kadencaih od zloga do zloga, so padalu temno v naš sluh v naglasih, ki smo se jih dobro spominjala to iso bili glasovi mnogih tisočev umntiti prijateljev. ,
t^mm
Lj.uidl ko govorico, ki se ja ohra-«vj svate « roda v rod, so uparab-ljs.lv 'prod odkritjem tiska za medsebojno s.pc.razum e vanje in je hila edini dokument časa. KaK-o se je :i¿rej razboh j'ila, katere oblike si je izbrala pod vplivi sosednjih ljudstev in .njih duhovne dejavnosti v splošnem časovnem premikanju?
V vsakodnevni rabi je sliužil jezik kot sredstvo za iaražanjc hotenja in želja; obenem je dobil vlogo okrasa. Poslal je orodje ljudske intuicije, priložnostnega navdahnjen j a, ki pomeni 'sproščanje duševnih in telesnih sil. istrntjeinih v enotno sklad je, da zazveni v blago-zvočni ubranosti. Bri tem so pred-njačili tisti kmečki ljudje, ki so znali pritegniti savaščane, najti pot do njihovega otrdelega sirca, vzbu-riiiti v njih itisle skrite staiune, tako fmSčMne za pomladne večere ini mladost, Eprej.emiljivo za vse, kar je novega in doživetega. Ti modri glasovi iso znali (prikleniti poslušalce .v tista .zaimaknljenja, ki jih lepota narave zaradi svoje vsakdanjosti ni mogla vzbuditi. Te sprostitve se niso omejile samo na taka notranja .zazrtja, ko spremlja besedo ubran napav; zrvoku so sledi'd gibi telesa, utrgali so ,se živahni plesi, ki so (tvorili tisto celoto ljudske sprostitve, clwiinje.no do današnjih dni.. Iz tega zaklada črpamo še danes, ko hočemo prisluhniti prvinam slovenskega ljudskega značaja in njegovim izvorom, kii so nam tako odmaknjeni časovno, duševno in družbeno.
To bogastvo iz preteklosti našega ljudstva je ¡bilo treba poiskati, zbrati iin izčrpno razjasniti. Prva zbiralnica narodnih pesmi sta bila Emil Korytko, Prešernov pri-jaitei'lj iin pa Stanko Vraz, slovenski in ilirski pesnik. Najbolj znana je izčrpna izdaja narodnih pesmi profesorja giraške univerze, Karla Sfaeklja, po rodu iz Gc.rj-. n-skega na Krasu, ki jih je dokončal in populariziral idr. Jaža Glo.nar.1) Za 'glasbeno plat iteih pesmi se je zanimal Stanko Vurnilk, naij-več pa nedavno preminuli vodja Glasbeno narodopisnega instituta France Ma-rolit, '.éilgar življenjsko delo je obse-gailo ¡ureditev in razčlenitev naoe-vcv slovenske narodne pesmi, h katerim. je p.itsg.R.il tudi slovenske nnrcidine piase, .jih rešil pozabe in d-ckazal -bogastvo slovenske glbno-zv'Sne umetnosti.
Nas .zanima zaenkrat narodna pesem kot. -sestavni del narodnega slovaiva.: Zato bomo sledili dognanjem -dr. I.vana Grafenauerja, ki so seid njegovega večletnega zanimanja na tem področju.3)
Razlikuj sano narod.n-o -slovstvo v nevcizanl in vezani icasedi. Med prva aoii'j-o (povestiice, katerih je več vest. Poznamo pripovedke, vezane na dofiočen kralj, in enostavno zgrajene; prs.iv.ijiice, katerih pestra vse-b3na -je izmišljena in ise dogaja v -prisebnem isvaliu. Narodne legende so porvestioe krščanske vsebine (o svetnikih). Baljke4) so pripovedke o bogovih in bajeslovnih bitjih ter ea.jemaijo celo vasoljstvo koit sonce (o Kresniku), luno (o Kuirenitiu), demone (o Jagababi), vi-linska bitja (o povodnem možu) iin duhove (o Cr-tu). Znana je mangška prsfcultur-na baljka, ki govori o stvarit/vi sve-ta. Paistirsko-neimaidiska bajka tolmači nastanek Kraisa tako, da se je ibeigu usulo iz vreče kamenje na zemljo. Basni so poučne živalskq p-oveisluce (na primar o volku).
iNsše narodno slovstvo v vezani besedi zastopajo pregovori, poe-zija za vsakdanjo nabo. V splošnem obsegajo .presojanje in odkrivanje dmeanih in slabih ljudskih lastnosti in upoštevajo krajevne posebnosti, ki so za njih značilne. Uganke se
1	Stare .ža'a3',ne, uire-dil Joža Glo-nar, Ljubljana, 1939. Pesmarica, uirrdil Joža Glomar, Ljubljana- 1941.
2	France Msirolt: Tri obredij a iz Zlije; Tri obredja iz Bele .Krajine; Ljubljana, 1936.
3	I. Graíenauer: Lepa Vida, 1943. —Narodno pesni šiavo, 194-5 (odi is iz Narodopisja Slovene«-/.
4	Jakob Kekimi-na; Slovenuke boj.ie in pripovedke-.
$ čaščenje Meseca.
G idinuižbena rridov.na ureditev, ki .o-ni na oblas'.i žima.
7	.razvito v rcdove na- podi., -.nr.> gciženistva.
8	družbena red-ovo.-o ureditev, v kateri zavzemajo moški vodilno vlogo.
razlikujejo od pregovorov v tem, da skrivajo v sebi opis neznanke, ki jo poslušalec -mora uganiti. •
Končno ise med vezano besedo uvršča naša .narodna pesem. To je pes-am, ki s.e prtje, ima znača.j razgovora, je polna čustvenih pr.ilspo-dob in ckraisnih pridevkov. Ritmično je .navezana ina romansko in nemško vrstico, razvila ise je od praslc-ivanske idvcd-eilne dolge vinslioe v slovenski išiUmistopnii je.mb in poskočno kitico. Visebinisko razlik-uj-emo pripovedne peismi- in lirične (ou-irfeveme) pes,mi. Razvijale so se, prehajale sko,zi! sito in -rešeito narodnega občestva, odmirale in se prasnav-ljale. Razvoj narcldne pasmi se loči po I. Grafenauerju v šest obdobij:
1.	Praslovanska in praslovenska doba do osmega stoletja. Vse;bina
a pslslmi je v.zeta iz poganskega ba-j.asl-oivja iin .se je razvila pod vplivom lunarnega5 verstva živinorejske Ikiuiltuire^iza katero je značilen marirnai:!hatc), .glavna osebnost ipa je Kurenl', pastirski hudobni .duh, ki-predstavlja hudiča; in poid vplivom sončnega verstva latemlstične7) Iovislk-e kuC-tuire s peitiriairhai'ino8) ureditvijo-, katere glavna osebnost je Kiresnik, pogansko -božanstvo. Iz tega časa so snovi -o krvni oisvsiti, o pomanjkanju moških v »Des-etnici«, usodi vdov v .»Gospod Baroda«. o edipo,viski itirageldiji (očetomor-stvu) in kirijelejsoni po.gannkega izvora.
2.	Pokrstitev- in fevdalni družbeni red cd osmega do triinačs-.ega sto-leija. Gkivnu dogodki om njeni v narodnih pesmih so križsiraka vej.na, -pokrsiiii'.er/, (jiu---jev.ska pesem na kiriipelejsor.e), zagovori in Pcnš.čainiski vzori .po-ga,-.-kim bajkam. Razvile so se ip:ismi o španskem''.! (poganskemu) kralju, pokori, o Orfe.ju, »Godca p-.-ea pe-klonn«. o maeri »Lepa Vida« iin »Rošii-n in Vinjaniko«, ki spo-mi-nja na grško snov v Orestiu.
3.	Ustalitev srednjeveške družbe cd dvanajsteiga do štirinajstega stoletja. Zastopana je z litanijsko in lieigeindno pesm1 jo pod vplivom -d u hovniš,k i h cb 1 asi i.
4.	Razkroj srednjeveške duhovnosti in družbe od štirinajstega do šestnajstega stoleilija. V to razdobje segajo kolednice iin stare žalostne iz iturških bo-jeiv; »Kralj Maljaiž« .in iz grajskega življenja »Dcsetnica«, .»P.agam in Lam-betrigar«. Obiastnost gciS;po.:ke se podčrtava v pesmih kot .je »Županja hči in grajski gospod«.
5.	Prolestanstvo in cerkvena ver-sediemnajstega, stoletij a. Za to d-o-ska obnova od šestnajstega do bo je značilna išitifeunsfca (romarska) pesem; »Cerkveni rop«, »Marija in ibroldnik«.
6.	Najnovejša doba od osemnajstega do devetnajstega stoletij a. Mimo .pripoiv.edne posnemovalne pesmi fccit »Turek je -pisal beli liste, i»0 nezvestem kapitanu«, in legend, je najbolj značilna narodna lirika s poskočno ¡kitico. To so pesmi, ki se ukvarjajo s čustvi in notranjo podobo kmečkega ljudstva.
S .tem smo zaključit-'! krog -narodnega slovstva po oblikah in odbo-d-j.h, v katerih se je razvijalo. Tako se nam odkriva slika narodne duhovne dejavnosti, v kolikor so jo inam odkril-i .naši narcdoipisci in' slovsitive-niki. 2e iz teh obrisov nam je. jasno, da napredno slovstvo az-počnjiuje vrzeli v z-gedovini ,slovenske kulture med briižinlskiimi spo-meimiki po naselitvi in ineformator-sko dejavnostjo Primoža- Trubarja ter prosvetlje.nskiim delovanjem Cojizovgea kroga, in dokazuje kleno in razvojno siiirnjcincisit uistvarja-nja isliovensk-ega duha. S -tem se zliva umetno osabost.no -ustvarjanje v zaokroženo celoto, ki se giba v dveh tckovih, da doseiže plcidoncano fclitje v romantiki, ko .nairodna pesem oplaija duhove s-lavenskega peresa od' Prešerna do 2upančiča. Ta skromna, do zdaj premalo cenje-n.a vrednost slovenskega narcdine-.ga ustvarjanja-, je s tem doživela pozornost, ki jo .zasluži. Tako so raztreseni idirclbci slovenskega ljudskega ustvarjanja v času .in prostoru vračajo Ojiiidistivu v strnjeni podobi, .razčlenjeni in opredeljeni.
Sončica in Zarja
T o so mi ble sestrice: ena je bi'a Sončica, ena je bila Zarja. Sonca je bila vkradena, k'je bla ohcel Zarjina.
Ukradli so jo Turki hudi, Turki hudi, silno močni,
Zarjin mož se v semsnj ravna v to Turčijo globoko.
Pa še tako Zarji govori: »Kaj ti bom kupil za semenj?«
»»Kar je v Turčiji narlepšiga, in kar je tudi nardražiga.««
Sonca je bila narlepši, in tudi je bila nardražej.
Kc<dar jo dam perpelja, tako je rekla Zarija:
»»Ali jo boš imel za ženo, ali jo boš imel za kuharco?««
»Jest je ne bom imel za ženo, jo bom imel za kuharco«.
Zarja kliče k sebi hlapce svoje. »»Le sim, le sini, hlapci moji!
Pojdite lovit ribice, klere so z inrenam kačice.
De bom jest župo skuhala, de jo bom Sonci dala piti««.
Sonca je pila župico in jo precej glava zaboli.
»De bi vlekel veter hladan, veter hladan, silno močan!
De b' nesiel mene v deveto deželo, k mojmu očetu in materi, k starmu Lahu in Lahinji.
Oh, koko je to hudo, de sestra sestre ne pozna, ji kačjiga strupa pili da!«
Kadar je Zarja to zaslišala, precej doli ¡yade in omedli, pri ti priči dušo izpusti.
»»Ti boš umrla zavolj menie, jaz pa zavoljo Tebe««.
Zgcdavinsko-politično razstavo, ki naj bi prikazala življenje 'ter boj našega Ijiuldlsiliv» v Slovenski Istri od sita.riih časov .pa vse do osvoboditve, pripravljata Zigodnviinisko društvo ter Zveza slovenskih prosvetnih društev. No njiuno pobudo nabiramo snov za razstavo že nad let« dni. Priprave za to razstavo so že tako (haljnladoviaile, da bo otvoritev v sredi oktobra.
Prad din-evi ise je sestal odbor, ki vodi priprave za razisltavo, Na tem sestanku .smo pregledali, kako potekajo tehnične priprave za razstavo. Reči moram, da potekajo prav zadovoljivo. V prostorih Mestnega muzeja v Kopru je zdaj kaj živahno. Pod vodstvom prof. Safcslde so začeli mizarji z montažo opreme za razstavna predmete. Proi. Saksida ima v podobnih stvareh kol priznan .umetnik ter strokovnjak vso potrebno prakso. Razpolaga seveda tu-
IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PIMi
ü iipMli.

Herman Pečarič: Barke, v soncu
illlllllllllllllllllllilllllllllllliiiilililiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiini
Parada izgubljenega časa
Znani francoski igralec in scenarist Noeil si je v fiiimiu »Parada izgubljenega časa« ki ga je* on poimenoval filmska fantazija, čeprav je ta »parada« presneto resnična, privoščil in osmešil vrsito -ljudi, ki se igravajo z našim ipatrpljenjiem in z našimi živci.
Njegovo prikazovanje je duhovito, zanimivo, človeško in realno. Dobro si oglejmo posamezne nastopajoče, neimara bomo našli tudi •sebe na filmskem traku. Zaradi tega. če nam bo dolgčas, ko se bomo vračali iz predstave, ne jezimo se, toda po.mis.li-mo, kako se dolgočasijo tisti, ki nas morajo dan za dnem prenašati-.
Nekaj primerov;
Rad bi spal ponoči po trudnem delu ali pa bi rad dokončal nujno delo. Zato rabiš popolno tišino. Toda iz vseh prostorov v hiši tiulii radio.
Na -platnu se vrsti še vrsta starih dam, ki se amatersko ukvarjajo z medicino, vrsta prezgovornih prijateljev,,brezobzirnih znancev, kle-petuljk itd., itd.
Poleg Noel-Noel nastopajo še Bernard Blier, Maiigmerite Deva.l, Jean Tissier iin drugi. Film je režiral Jean Drevile. Produkuija: Cinepho-nic.
Bafeviti 0/ TUhh
Kdo izmed nas n.i še videl na filmskem platnu Dou.glasa Faiinbanksa starejšega. Saj je bil ljubimec svetovnega občinstva. Dobro se ga spo-biiujamo kol nepremegljivega junaka, kavalirja in bandita.
Nič nemogočega zanj, s točnostjo streja ali e dobro po-merjenim udarcem je p.r-amagcival vse svoje nasprotnike in izhajal koit zmagovalec od filma do filma.
Daugilas Fainbanks tmlajši ne zaostaja prav nič za očetom. Vse njegove' značilnosti nosi tudi »Bojeviti O' Mi-nn«, pustolovski, duhoviti in humor-istični film.
Razlika je samo v tem, da so gledališči početju .starejšega verjeli, .mlajši pa tega ne zahteva več, nas pa -le vendar prav prijetno zabava.
Po.leg Douglasu Fair.banksu mlajšemu gre za to piiznanje tudi Heleni Car-ter, Richardu Greenu in režiserju Airh-uira P-iersonu,
'P.r odukc i j a: U n i v ers al-I.ni te r n a-cional.
Potovanje »Kon-Tiiki-ja« čez Tihi ocean je svo-ječa.sno vzbudilo veliko zanimanje in občudovanje po vsem svetli. Knjiga, ki jo je napisal Erik Hassaliberg, je takoj poplavila svetovni trg, Prevedena je bila v 20 jezikov. Dobi se jo .tudi v knjigarni »Li-pa« v Kopnu.
Iz Številnih filmskih ozkotračnih posnetkov so pred časom izdelali film. ki nam prikazuje to potovanje 6 drznih in poigiummih ljudi na majhnem splavu »Kon-tiloi«. Film je seveda povezan s celo v/ns.to drznih in pretresljivih .prizorov in žanje po svetu še večji uspeh nego knjiga. Čeprav je v gotovih prizorih nekoliko pretiran, je vsekakor ogleda v.re'den. Priporočljiv je pa predvsem za mladino.
di s pomočniki, ki mu pri delu pomagajo. Naj omenim tu le akademskega kiparja Poihlena. Odbor za razstavo ima tiuidii tako imenovano redakcijo, ki obdeluje ter ureja razstavne predmete. Olani redakcijskega odibo-ra so poleg Srečka VII-harja še tov. -H-umar Jer.n-eij, tajnik Slovenske prosvetne zveze, prof. Saksida Rudolf, prof. na slov. gimnaziji v Ko.piriu, arhleolog Sribari V.inko, ki je letošnjo pomlad vodi} arheološka raziskovanja na Korti-i mi, Suhadolnik Stane, slavist ter profesor na slov. gimnaziji v Kopru, prof. Pahor Miroslav, bibliotekar v koprski Studijski knji.žnici. Med bližnje so.tiruidnike tehničnega' odbora ter redakcije pa štejemo tudi več profesorjev ter dijakov na slov. gimnaziji v Ko.pru in pa tudi na koprski -italijanski gimnaziji.
Razdelitev predmetov
Na sestanku odbora pred dvema dnevc/ma je bilo vprašanje razdelitve predmetov predmet ponovne diskusije. Zaradi obsežnosti na-: branega gradiva je bilo pae nujno, da .razstavo razdelimo na več oddelkov ter za -vsak oddelek nekoga zadolžimo. Taka razdelitev je po.tirebna tudi zaradi tega, da bi lahko z uspehom prikazali, kako je pri nas potekalo politično ter kul.tturno življenje v poisa-mezniih zgodovinskih obdobjih. Definitivno smo torej na navedenem sestanku sklenili, da bomo razstavo razdelili na 7 oddeCkov. Prvi oididiettek nam bo .pokazal arheološka najdišča na našem ozemlju -kakor tudi nekatere ■slaroslovanske predmete iz najdišč zlasti v okolici Kopra. Drugi oddelek naj bi dokumentarno prikazal ■naseljenost Istrie po Slovanih. Tretji oddelek bo prikazal .razširjenosti •glaigolice v Slovenski Istri, različne -Novejše na.jidbe iglagoiskih listin, kakor tudli glagolski arhiv iz Kopra. Ceitnti oddelek bo prikazal, kakšno veljavo je imel v minulih časih slovenski jezik v javnem življenju. Ta oddelek bo prav posebno bogat. Za tem sledi oddelek,.ki nam prikazuje nastanek tcir razvoj italijanskega iredentizima. Mnenja smo, da je domovina tega ireden.lizVna pra.v v listali. Ta iredeniioem je zadal slovanskemu gospodarstvu ih kulturi težke udarce, Potrebno je zategadelj, da se z nijim temeljito seznanimo. V šestem oddelku nameravamo prikazati razvoj slovenske prcsveite od druge polovice XVIIiI, stoletja pa vse do časa, ko so italijanski fašisti pri nas likvidirali celoltno mrežo slovenskih' prosvetnih ter kulturnih organizacij i'er ustanov, v zadnjem oddelku pa ¡bolj našega ljudstva v dobi fašizma kakor rtudi narodno osvobodilni boj v Slovenski Istri.
Ob priliki razstave nameravamo izdati nekakega vodiča >za razstavo, v kateire^n bodo navedeni vsi razstavljeni predmeti z vso potrebno razlago. Tak vodič ni važen le kot napcr.iek za razstavo, ampak t-ud-i kot skupek navodil, rter važen vir za študij domače gospodarske ter politične problematike.
Ne bi mogli trditi, .da -smo pri razstavi -rešili že vse materialne ter finančne probleme. Čaka nas Audi v tem pogledu še trdo delo. Odibor za razstavo se obrača na vse gospodarske ter kulturne ustanove, da mu s prostoiv.o vol j n imi finančnimi ■prispevki priskočijo na .pomoč. V ostalem sem nvnenija, da je pni uspehu take razstave 'zainteresirano celotno pr-ebivalsttvo tukajšnjega ozemlja-,
Z razstavo nameravamo doseči naslednje-;
Prvič, da se naša mlada .inteligenca kakor tudi naše delovno ljudstvo na splošno temeljiteje seznani s preteklostjo teh krajev. Drugič, da se Italijani, ki žive tu, seznanijo z resnico, spoznajo iredenitisti-stične potvor.be in se prepričajo, da Slovenci niso neki priseljenci. Bri tem računamo še. .da bo naša razstava -važen piuspevek k izpopolnjevanju naše narodne zgodovine.
Zeiliim poudari'.i še, da se za tako novj-še ila-Mjn-nske imperi al listi 5me gonje, ki dokazuje, da ta še ni o-pustila svojih ekspar.eionisiiičiiih nažiriloiv. Razstavo prirejamo v fcre-■niuitk,«.. ko prihajajo v Tirs.t eksponenti italijanskega imperializma, v času novih 'krivic za slovansko prebivalstvo na T.rž, ozemlju in-ko se vprašanje Tu-6'ta zopet postavlja v ospredje	S. V.'
' Leioštntje. lelo je v mnogih oko-Hiših ig.road.je vež, lili manj. poškodovala toča. Poleg tega je ponekod v vročetrn poletnem času močno nastopali odij tki je grozdje zaradi tega traspokallo. Zato je precejšnji del grozdja bolainega, razpokanega, poškodovanega in se ga loteva plesen in gjniiloiba. Zaradi omenjenih poškodb ije tudi zoritev neenakomerna.
' Na poškodovanem, posebno na-ignitem in plesnivem grozdju se nahaja mnogo škodljivih glivic in plesni, posebno leitos, ko je v dobi popolnega dozorevanja nastopilo deževno vreme. Zaradi tega se je mnogo kje na groadju pojavila sirova gniloba i'n plesen. Ce mikroorganizme, ki se nahajajo na giroiadju in fciodo prišli v mošt, pustimo, da se ob začetku vrenje nemoteno razvijajo, bodo v vrenju prevladovali. Mošiti bodo slabo peivreli ter taka vina bodo podvržena raznim napakaim in boleznim.
Zaradi močnejšega nastopa oidija v vročih poletnih dnevili smo grozdje večkrat in močneje žveplali. iVsled tega je precejšen del elementarnega žvepla ostalo na grozdju in prišlo v mošt, kar povzroča napako vodikov žvapiee (H2S), ki daje neprijeten duh, ki spominja na gnila jajca.
' Da bodo vinski mcšti .povreli na jzdravih glivicah (kvasnicah), ki bodo ogromno prispevale, da bo vino zdravo, Stanovitno in dobrega okusa, je nujno potrebno, da mošte razsluzimo, ali vsaj laže žveplamo. •To delo moramo izvršiti predno začne mošt kipeti,
• Pri razsluzenju mošta ni potrebno, da gnilo grozdje ločimo od zdravega, temveč vse grozdje belih sort skupaj po/trgamo, takoj zmelje-mo, ali drugače zmaatimo in spregamo. Mošt spravimo v sod, ki smo ga močno zažveplali. Ko sod napolnimo do polovice, ponovno zažvep-lamo, da se mošt čimbodj nasrka zveiplenega dvokisa (S02). Na vsak hI mošta damo 2 do 3 azbestne tra-ke (trščice) žvepla., ali 15 do 25 gr. meitalbisultita. Metabisulfit razstopi-mo v nelkaj litrih tople vode, ali moštiu nato dodamo teir dobro premešamo.
Z močnim žveplanjem smo umorili vse mikroorganizme. Mošt ne more začeti vrati, temveč se vse odmrle giivice, elementarno žveplo, organske snovi in duuga nesnaga se-sede na dnu seda. Mošt se v 24 urah popolnoma očisti. Ko se je dobro učistil in to najpozneje v 36 urah, ga pretočimo in dobro ¡prezračimo v čist nezažveplan sod. Da bo raz-sluzeni mošt začel čim preje vreli, mu dodamo na vsak hI 2 do 3 litre burno kipečega .mošta, ki smo ga predelali iz popolnoma zdravega grozdja.
S razslrzenjem preprečimo škodljivo delovanje slabih .glivic-kvasnic. Poleg tega od mošta ločimo takoj
Na ta način izparivamo vinske sode
vso nesnago, ki se je vseula na dnu soda ter maš/t prilagodimo kletni temperaturi, kar je zlasti za južne kraje, ki imajo ob času trgatve vi-" soko temperaturo, zelo važno. Zato temu delu in postopku pripisuje napredno kletarstvo velike važnosti in je želeti, da ci se začelo razkuževanje, kar ni nič drugega kot močnejše žveplanje, izvajati tudi v teli krajih, kar bo ogromno vplivalo na kvaliteto in stabilnost vina. Kar smo moštu blato že odvzeli je
1. pretek mnogo hitrejši.
V vinogradniških napredinji.il deželah.pni raizsluzevanju .moštu dajejo ometne suliitne glivice (kvasni-ce), ki imajo predvsem to lastnost, da pretvorijo tudi največje količine sladkorja v alkohol in vplivajo na vimtski fouke.
Da ne bo moštu potrebno dodajati poselbej kipečega mošta, ter da bo Jdipel z zdravimi kvasnicami, napravimo to delo bolj enostavno na ta. način, da mošt oziroma brozgo pri modrih vrstah na lahko zaižve-plamo, Na vsake 3 hI mošta damo 1 trak ižveplla, ali 6 ido 8 gr meta.bi-sulfeta. Tudi to ižveplanje moramo izvršiti predno' je mošt, .ali. brozga
fcačel vnetli, odnosno kipeti. Iz tega nam je razvidno,, da z lakhim žveplanjem alaibe glivice iu|morimo,* ali vsaj omejimo pri njihovem razrvoju. Na drugi strani damo možnost hitrega razvoja zdravim krvasnicam,
da vrenje prevladujejo, Z lahkim žveplanjem povzročimo, da se vrenje vrši z zdravimi kvaSnicami, kar veliko vpliva na stanovitnost, zdravje in kvaliteto vina.
Pri tem moramo vse gnilo, ples-nivo. najedeno in bolamo grozdje strogo ločiti od zdravega in ga na prej opisani način razslueiti.
Zdravje, stanovitnost, okus in nadaljnja zoritev vina je zelo odvisna od tega, kako in s kakšnimi kvasni-cami se je vršilo vrenje. Zato moramo temu procesu, ki ni nič drugega kot presnavljanje sladkorja,
(pripisovati veliko važnost, Potek vrenja z zdravimi kvasnicami je . nemogoč brez žveplanja mošta, da slabe glivice umorimo. Zato se moramo otresti predsodkov, da je pametno 'žveplanje tmošlov škodljivo. S pravilno uporabo žvepla pri mladih moštih se mnogokrat izognemo poznejšetmiu močneanu žvevpla-nju vina, da z njim ustavimo nadaljnji razvoj .bolezni in napak, ki često izvirajo od nepravilnega ravnanja z vinskim moštom.
Predelava grozdja in druga dela v kleti se naj izvršijo hitro in ob pravem času. Vladati mera red in največja snaga, posebno kar se tiče vinske posode. Vinski mošt moramo takoj ločiti od vsega kar bi slabo vplivalo na njegov nadaljnji razvoj.	Tone Gorše
Ce je jesen deževna, napade posebno grozdje s tenko kožico in nabito grozdom siva ali ibela gnilo-Jba. Gtaiibiba napade tudi jagode poškodovane od oidija in grozdnih moljev.
Vsak vinogradnik dobro pozna to gnilobo. Mošt iz Itako bolnega grozdja slabo kipi in vino iz takega mošta 'Visebuje pozneje v previsoki meni henlzim ofcsidazo, rado skali te.r spremeni ibainvo iz rumene v rjavkasto, kar imenujemo sivi prelom.
2e pri trgatvi sortiramo nagnito grozdje posebej. Takoj po mletvi moramo ločiti mošt od kožic, ker (e vsebujejo v največji količini razne .nezaželene glivice glavnih vinskih bolezni.
Moderno opremljene kleti izvršujejo to s .pomočjo »rotacijskih cedilnikov«, to so valji iz sltaste pločevine, ki se počasi vrtijo okoli koncentrične osi. Preprosti kletar pa
Kdaj je pravd čas trgatve?
Potrgati bomo grozdje, ko bo popolnoma dozorelo. Sicer poznaimo dve zoritvi, gospodarsko in botanično. Kmeta zanima le prva, ki je dosežena takrat, ko iz ploda realizira najvišjo ceno.
Mnogokrat misli vinogradnik le na količino pridelka in boječ se raznih vremenskih heiprilik, raje tnga grozdje prej kot pozneje. Tako pozabi na kakovost pridelka, ki je precej odvisna od časa trgatve.
Da bi lažje razumeli pojem zorenja, bomo na kratko pojasnili spremembe, ki se vršijo v jagodah za časa zor.itve.
Dve sestavini jagod nas najbolj zanimala, ker imata stvarno trgovsko vrednost: sladkor in kisline. S preprostimi analizami so že davno dognali, da se pred mehčanjem večajo kisline in da sladkorja v tem času še ni. Meid zoritvijo pa se zmanjša kislina in zviša sladkor.
V začetku gre to bolj počasi, potem pa vedno hitreje, tako da se v enem jesenskem dnevu sladkor zviša celo za 0.7 odstotka.
Ta proces traja do neke določene dobe. Ce vsak dan analiziramo
s n i i l il i
.

Slika J: vrelna veha v prerezu, a) vrh soda, h) odprtina — cev skozi katero izhaja ogljikov dvokis, c) po-krovec, ki pokriva cev, d) voda, ki zapira dostop zraka do mošta. Puščice kažejo, kako izhaja ogljikov dvokis iz soda. — Slika 2: vrelna veha (profil)
raa	SS^epskc
V petek popoldne se je v sežanskem okraju razdivjala velika nevihta, od morja se je razvil silen veter z dežjem, ki ni kazal nič dobrega. Med bliskanjem in grmenjem je pričela padati gosta debela toča, ki je pobelila vso okolico. Posebno huda toča je padala v okolici To-maja, Dutovelj, Godenj, Krepelj, Bliskovice, Sežane, Dobravelj — prav v onih vaseh, kjer imajo največ trt — terana. V Tcmaju je toča padalla tako gosto, da je v kratkem času napravila na cesti zamet,, v katorean se je moral .ustaviti celo avtobus. Toča je napravila milijonsko škodo po teh vaseh. Najbolj sta prizadeli vasi Krepi je in Godnje, kjer je uničila ves jesenski pridelek (•grozdje, ajda, cinkvantin, zelje, jesenski piltnik itd.) 95%, v Dobrav-ljah, Križu, Seipuljah čez 60%, v Krajnivasi, Avberjiu, Ponikvah, Fi-lipčjem br.du, Kazljah in Utovijah 50%, v Bliskovic! 25%, v Velikem doilu 15%, v Štanjelu, Kobjeglavi 10%.
Toča. je napravila veliko škode tudi v sežanski občini, v okolici Sežane, v Šmarjah, Danah, Storjah in na Vrctčaih. Vsi ti kraji, ki so bili
že itak močno prizadeti po veliki suši so sedaj katastrofalno prizadeti tako, da je se.da.j. ogrožen obstoj prebivalstva posebno, ker je ravno v teh krajih glavni pridelek vino in center proizvodnje terana za kmeta glavni dohodek.
Žalostno je videli sedaj razseka-ne vinograde na katerih je ostal le še kak razdrapan grozd!
Grozdje je bilo tik pred trgatvijo in je .lelos kazala najboljšo kvaliteto, čeravno ga je bilo zaradi suše manj.
Kmetje so prtmorani takoj pobrati ostalo grozdje, sicer bi še lo naglo segnilo. Nesreča za kmete krnel zavaroval svojega pridelka je še večja, ker ni skoro noben razen treh kmetov v D.utovljah in kmečke obdelovalne zadruge v Toma ju.
Po prvih ocenitvah komisije, ki jo je poslal OLO Sežana v te kraje cenijo, da je popolnoma uničenega pridelka grozdja .za čez 11.500.000 diin vrednosti in za 3 milijone osta-lih kmečkih jesenskih pridelkov. Skupna škoda znaša okoli 14. milijonov dinarjev
Janko Valentinčič
2iuaH fredzzmskik itada
Zanimivo je dejstvo, da živ.-ili prebivajo itudi v podzeimskih globinah in razpokah. Kakor je sploh vsak košček zemlje tudi najneugodnejši izpolnjen z večjimi ali [manjšimi prebivalci tako tuidd popolna te.ma v globinah zemlje ne zadržuje razvoja življenje. Do sedaj so učenjaki izsledili več vrst teh stanovalcev podzemskih voda.
Dokazano je, da izhajajo vse o-Iblike teh živali iz zemeljskega površja, ki so se v gotovem času preselile v votline, Te živali, ki so že .prej mrzlle sveilolbo iso našle v podzemskih vodah ugodno življenjsko možnost. To so razni polži, raki, črvi, ribe in različne anfibije. Najbrž so se ti iz površinskih voda preselili .v votline, ko so te nastale.
Deloma se sklepa, da so to poto-trr/ol, odnos/no sorodniki ¡morskih živali Možno je pa tudi. da so to ostanki izumrle nekdanje faune. Del srednjeevropskih podzemskih vodnih živali spada v predle.deno terciarno dobo, idruigi del pa t.vori skupino mnzloto Ijbečih živali iz ledene dobe, ki so prišli k nam iz severa in niso mogle v poznejši
naraščajoči toplini ozračja več uspevati iler so irazen nekaj skritih! •oksempliairov do cela izumrle.
Ne glede .na ita njihov živalsko geogirafičem zgodovinski pomen imajo te živalice zanimiv telesni iiistrdj 'in irazne posebnosti. Njihovi koži primanjkuje pigmerata in nimajo oči. V postojnski jami živi nežna človeška ribica, ki ji je tema vzela barvo in vid, Zleknjeno ■valjasto telo se konča v ploščast, veslast rep. Ker je vse življenje v vodi se ne posuše rdeči škržni šar.ki, četudi ima razvita pljuča. Zanimivo je dejstvo, da se koži foanva povrne, Ce ibi imeli človeško ribico v .svetlobi, bi se ji kmalu na koži pokazale telmne lise, ki bi se polagoma razširile po vsem telesu. Vprašanje pa je, ako bi se ji povrnil tudi vid. Pri majhni ribici so oči dve imaijlmi rdečkasti piki, pri odratsli ua leže popolnoma pod kožo.
Marsikdo občuduje v razsvetljeni postojnski jami. to čudno majhno živali co, ki ni nikjer drugje na svetu, ne ve si pa tolmačiti njeno nežno barvo in .njenega življenja v nepredirni temi podzemskih voda.
mošt. zcirečega grozdja, bomo dognali, da imamo nenadoma zastoj pri dviganju sladkorja in nižanju kisline, Analiza bo ostala ne.iizpreme-njena nekaj dni. Ta čas bo najbolj •ugoden za trgatev. Pozneje bo jagoda izgubila svojo nabitost, sladkor se bo še vedno dvigal, toda ne več zato, ker se tvori nov, amipak zato ker izhlapeiva voda.
Razumljivo je, da večina kmetovalcev nima na razpolago niti enostavne aparature za analizo sladkorja in kislin, toda iz zunanjih znakov praktično pozna, kdaj je grozdje zrelo za trgatev.
Ce je jesen deževna ter začne grozdje gniti, je samo ob sebi razumljivo, da moramo čimprej potrgati, da ne bi nastala prevelika škoda.
Trgamo vedno ob lepem vratnemu. Grozdje .mora biti suho, da ne bi kaplje rose znižale kakovost mošta. Se na eno napako moramo opozoriti vinogradnike, to je naj po možnosti vsaj kakovostno sortirajo grozdje. Znano je, da je na inozemskem trgu povpraševanje le po sor-tirane.m vinu, ki ga pa zadruge in nove kleti ne bodo mogle nuditi, če vinogradnik ne bo sortiral grozdja. Zato bo sortirano grozdje imelo tudi večjo ceno.
Sortirali .bomo refošk, malvazijo, bergonjo belo (gamav beli), moška t ter vse neznatne količine kakovostnih sort kakor barbeiro, meriot, ka-berne.t, marzemin itd.
Ostale navadne sorte oa trgamo ločeno bele od črnih.
Da bi letošnja trgatev res uspela je potrebno, da bi vinarske zadruge odnosno nove kleti določile dneve zu sprejem te aii one sortirane s v. te.
si bo lahko pomagal s preprosto stiskalnico na ta način, da bo grozdno brozgo takoj po mletvi vlival v koš stiskalnice ter večkrat stiskal. Pridobljeni mošt pretoči v kad ter že pred vrenjem doda od 4—5 g.r na hI v mlačni1 vodi raztopljenega kalijevega motabisulfita, ki bo ustavil vrenlje za nekaj ur.
Cim opazimo, da je mošt začel ponovno vreli, damo v kad ze.pet isto količino metaibisutfita. Toda pri tem dolivanju morajmo paziti, da mošt dobro premešamo.
Kalijev metabisulfat ima to lastnost, da dopušča delovanje dobrih kvasnic, ki se naglo privadijo malim dozam, medtem ko izloči iz vrenja vse .škodljive ali nezaželene glivice.
Ko opazimo, da je začel mošt burno vrati (po 24—48 urah), ga bcimo pretočili v sode, ki jih bomo takoj zamašili s kipelnimi vehami.
Tako postopamo z belim grozdjem, pri orne,m pa je razlika ta, da vlijemo mošt iz stiskalnic na tropine zdravega ornega grozdja, da dobi barvo. Tako piuiiitimp mošt vreli, dokler se skoraj ves sladkor ne spremeni v alkohol. Predhodno pa dodamo iste količine kalijevega metabisulfita kakor pri belem grozdju.
Ce borno tako ravnali, bo ostalo zdravo in bis'tro itudi vino pridelano iz nagnilega grozdja, .toda pretočiti ga bomo morali že v prvi polovici novembra,
Koprski okrajni ljudski odbor je objavil razpis za denarno pomoč pri obnovi vinogradništva in sadjarstva na osnovi sklepa okrajne skupščine z dne 23, avgusta tega leta. Za strnjeno posajene vinograde površine od 3 tisoč do 10 tisoč kvadratnih metrov znašajo nagrde od 13 tisoč 500 do 62 tisoč 500 dinarjev. Nagrade za nasade sadnega drevja pa znašajo za posamezne vrste dreves od 30 do 70 dinarjev za novo posajeno sadno drevo.
Podoben razpis je izdal okrajni ljudski odbor tudi lami, Na podlagi tega razpisa je te dni komisija okrajnega sveta za gospodarstvvo pregledala stanje na terenu in ugotovila. da je pogoje za nagrado izpolnilo 34 kmetov in 9 zadrug, ki bodo prihodnji ponedeljek prejeli nagrade v skupnem znesku 658 tisoč dinarjev. Zadruga v Krogu bo prejela 100 tisoč dinarjev, zadrugi v Saredu in v Pobegih po 60 tisoč dinarjev, Kmet Peroša Valmi iz Ankarana bo prejel 22 tisoč dinarjev nagrade, Paroved Adriano iz Kopra 12 tisoč 500 dinarjev, Krrnac Matija iz Rokave pa 10 tisoč dinarjev.
Ph *.men sit i hiJci kmet ijskih zadrug iz oJcolico Tolmina
©1FISTIL©
SEMENARNA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI obvešča vsa
državna posestva, kmetijske obde je odprla v Kopru v prostorih no bo prodajala nadrobno vsakovrstna Za jesensko setev: pšenico (muitano grah
ir-iznih priznanih sort Za spomladansko setev: vse vrste travna semena, detelja lucema, menski krompir zgodnje sorte
Visa semena so očiščena in raz Za. gospodinjstva imamo na za sorte za prehrano.
Kmetovalci, cultrbite s'i pravo dnje sorte krompirja. Vse dobite
lovalme zadruge in privatnike, da ve ribarice svojo podružnico, kjer priznana semena, in tiradrilto), ječmen in zgodnji
zelenjadnih eamsn cvetlice, fižol, inkarnatka, črna delelja in se-
kužena.
logi tudi zgodnji krompir najboljše
čvršno potrebna semena, zlasti zgo-
pr,i
podružnici Semenarne v Kopru
iP

T
zervne škatle, čropinje razbitih lonec.v, papir in ostanki časnikov, razen lega pa je bilo lam še svetilo, ¡asno začrtano mesto, kjer je stal šotor. Prostor je predstavljal nepravilen čcilverokotnik, ki ie bil nekako šestdeset korakov širok; širil pa se je, ker SO' sekali na vsaki strani les, ki so ga rabili za ogenj. Tudi po sveže posekanem drevju se je dalo spoznati, da je bil prostor še pred kratkim obljuden.
.Možje so stali v gruči in so pričeli kaditi. Nekateri so počepnili, drugi so se pogovarjali. Moški z zlato broneiranim slamnikom je bil najbrž voditelj, kajti vsi so se oarH"vanj, čl' je kaj rekel.
Stopili so nekaj korakov dalje. Nato so se zopet ustavili in se posvetovali. Natanko se je videlo, da niso vedeli, kaj naj napravijo ali kako se naj odločijo. Zdelo se. je, da so bili nekateri prepričani, da se je Gringo, Amerikanee, že odselil in da so prispeli prepozno. Te misli je bil tudi voditelj, ki so mu rekali Ramírez.
Pogovor je postajal glasnejši, ker so se razkropili in se pomenkovali od daleč. Tako so mogli možje v strugi skoraj vse razumeti, kar so se oni domenili, in se po tem ravnati. Morda bodo razbojniki po daljšem odpo-čitkn zopet odšli in potem bi imeli enkrat za vselej mir.
Čeprav so nekateri razbojniki, pohajkujoč sem in tja, prispeli prav do konca prostora, se vendar ni bilo bati, da bi našli pot do mine; kajti .Dobbs in Curtin sta jo zadnjo uro še posebno dobro zadelala; dokler bi se trnje, ki sta ga vpletla v grmovje, ne posušilo in ovenelo, je bila pot do mine popolnoma varna.
Po dolgih posvetovanjih sn se razbojniki naposled vendar za nekaj odločili. Govorili so tako glasno in pri tem tako sihio geslikulirali, da so obleganei kmalu spoznali, kaj razbojniki nameravajo. Sklenili so namreč, da se bodo tu za dalj časa naselili, dokler ne bo napad na vlak nekoliko pozabljen in dokler ne odidejo vojaki pri zasledovanju v oddaljenejše kraje. Prostor .se jim je zdel izredno ugoden. Nekoliko bnlj spodaj so našli vodo. ¡udi paša za konje bo kje v bližini; ko bi se naveličali divjačine, bi si lahko nakrailli živež na poljih, ki leže spodaj v dolini. Spodaj na poti so na^li odprl prostor, nd koder so mogli opazovati pota v dolini, in če bi res zagledali vojake, bi mngli še pravočasno pobegniti, če bi našli medtem kako 1101. Kajti če bi prišli vojaki na pot, bi sé morali vsekakor umakniti s lega mesta, sicer bi jih zajeli.
V kratkem času so si res dodobra ogledali okolico. Treba bi jim bilo najti samo kako pol za povratek in to bi se jim posrečilo, če že ne od tod. pa spodaj, mogoče v bližini studenca.
fkií <- ' " ; : ^ S: Í-: - '	■	''■'■* Vi:::---.-. '


' 'dm*i s®
.¿iiš"
PEÍ^Síái^É^v .....*
S
<f\
<m



í" iíNl
mi^mr^ I H>-rr\

»Pravkar sem mislil.« jc rekel Howard liho Curtinu, »da smo .pravi osli. da nismo zlezli k mini. Sedaj pa vidim, da bi bilo to najbolj neumno, kar bi mogli napraviti. Kajti če se tu vgnezdijo, bi nas kmalu zasledili pri mini. Je že najbolje, kar smo napravili.«
»Kaj pa naj storimo, ec se tu stalno naselijo, tega ros nc veni,« jc za-šepetal Dobbs. »Na to ni nihče izmed nas mislil. Saj jaz sem menil, da pridejo in zopet odidejo.«
»Počakajmo nekoliko,« je rekel Lacaud. »mogoče zopet izpremenc načrt in odidejo.«
»Predlagam,« je svetoval Howard, »da se porazdelimo na vso dolžino struge. Če bodo tod pohajkovali, ni treba, da nas vidijo na kupu in postrele kakor kunce. Saj mislijo, da je samo eden tu. In če jih nnpadcmo z raanili strani, jih mogoče tako zmedemo, da odidejo.«
Howard in Lacaud sta sc postavila na skrajna konca struge. Vsak od njiju jc imel dobro lovsko puško. Curti.ii in Dobbs pa sta se postavila tako sredi struge, da oseba, ki bi prišla v bližino struge, ni mogla obeh hkrati videli.
Razbojniki so čc.peli v gruči na lazu, ne daleč oil ozkega vhoda. Kadili so, se pogovarjal ¡in smejali; dva sta ležala na tleh, molče vse štiri od sebe, in spala ali dremala. Eilem je odšel h konjem, da bi povedal stražam, da nameravajo ostati tu in naj poiščejo spodaj pašnik za konje. Enega pa so poslali k stražarju, da bi skupino z njim pregledal dolino. V.-i. ki so sedeli v strugi, so se .spomnili, da bi bila sedaj najlepša priložnost, dobro pomeriti v petero tičev, ki so ostali, in jih postreliti. Če bi prišla nato ostala peterica na pomoč, bi jih mogli iz varnega zavetja dobro sprejeli in tako bi se znebili vse svojati. lu vsak se je jezil, da se niso o tem načrtu pravočasno posvetovali. Saj bi to ne bil nika.k umor, kajti to niso bili ljudje, marveč zverjad.
Dobbs se je tako poglobil v ta načrt, da ga ni mogel več obdržati zase. Splazil se je k Ilowardiu, ki mu je bil najbliže.
»Isto sem pravkar trudi jaz mislil,« jc odvrnil stari. »Toda potem bomo imeli tu mrtvake.«
»Saj jih bomo vendar zakopali,« jc zašepetal Dobbs.
»Seveda. Toda pokopališča nočem tu, kjer bomo morda še nekaj tednov prebivali. Pokopališče je siccr potrebno, toda noč in dan ti ga ni treba imeti prav pred oknom. Drugače bi bil tudi jaz zato: tisti s kozavim obrazom se mi zdi tako podel, da bi sc ca kst odrasel mož bal, pa čeprav bi sedel z njim v cerkvi.
a «5
»Tega nc boš srečal v cerkvi.«.
»Narobe. Prav njega i:i prav to morilsko svojat. Prisegam ti. prav ti so tisti, ki obešajo sveti Dcviei Guuijchipški in san Antoniji! največ srebrnih nožic in ločie pc.l noge. Ti sc plazijo po kolenih od ccrkvenih vrat do oltarja in trikrat okrog vseli -1 j vi li sten. I.c pojdi tja in jih prc.išči vsak ima .podobico ali svctinjico obešeno okrog vratu. Naša ineliikanska vlada že dobro ve. čemu tako trdo poslana s cerkvijo. Ti ljudje so ti desetkrat bolj praznoiverni kakor najbolj črni pogani iz osrednje Atrike, Ti so — toda človek, kaj pa la lu hoče?.Saj prihaja naravnost semkaj. Hitro na mesto 1
Urno kakor maček sc je Dobbs odplazil.
Res so ie eden od mož bližal strugi, naravnost proti mestu, kjer je sedel Curtin. Ni gledal predse, tudi ne v smeri struge, marveč jc imel glavo dvignjeno in si je ogledoval skalnato steno v vsej nieni dolžini. Zdelo so je, kakor hi iskal tam kako pot. Mogoče se jc spomnil, da mora gringo, ki so ga iskali, tičali tam nekje, ali pa da se je umaknil tod po kaki poti v dolino, ker ga na drugi poti niso srečali.
Spo7ma;l pa je, da je bila skala neprehodna, da je vse kakor zazidano. Žvižgal jc predse in se obrnil, da bi se zopet vrnil. Pri tem je pogledal navzdol in opazil strugo. Gotovo fi je mislil, da je to tista pot. ki bi jo potrebovali. Prišel jc bliže, skoro do ioba struge, in tedaj je zapazil Curlini.
C.urliin ga je ves čas opazoval; zato ni bil presenečen, ko ga je zagledal tu na.l sabo.
»Carainba!« je zaklical razbojnik, se obrnil in gla-no zakričal tovarišem: »Pridite sem. Tudi sedi ptiček \ gnezdu in vali jajca.« Glasno ;c je zasmejal.
O.-tali so hitro vstali in so presenečeno približali. Ivo pa so bili na pol pota. je Curtin zakričal: »Stojte, razbojniki, streljam.«
Razbojniki so se takoj ustavili. Niso se upali zgrabiti za revolverje. Niso prav vedeli, kaj se je zgodilo.
Nekaj časa je bilo v-e mirno, nato na so začeli možje hitro in razburjeno govoriti.
'Naposled j/ stopil voditelj nekoliko naprej in rekel: »Nismo razbojniki. Od policije smo. Iščemo razbojnike.«
Curtin jc nekoliko dvignil glavo. »Kje pa imate znake? Cc ste od po-lieijo. morate imeti vsaj znak. I\ar pokažite sa.«
»Znak?« je odvrni! moški. Nimam znaka, ga tudi ne potrebujem. Mi ga tudi ni treba pokazati. Pridite, malo bliže. Govorili moramo z vami.«
»Tudi od tam lahko z mano govorile. Bom prav dobro razumel, kar mi bo ste povedali.«
»Odvedli vas bomo v iečo. Vi ste na lovu, a nimate dovoljenja za to. Prijeli vas bomo in vam odvzeli revolver in puško.«
Curtin se mu je zasmejal. »Kje imate znak? Ali smete nosili orožje? Saj vendar nimate znakov in niste od federalne policije, pa tudi od državne policije ne. In sploh me ne morete odvesti v ječo.«
»(iujte, senjor,« je rekel govornik in stopil korak bliže, »nc bomo vas odpeljali v ječo. Dajte nam samo revolver. Lovsko puško si smete obdržati. Potrebujemo revolver in tudi strelivo.«
Slo; ¡1 je še korak bliže in o- tali možje so mu sledili. »Nili koraka ne dalje,« je zaklical Curtin, »sicer bom streljal, da veste.«
»Bodite vendar nekoliko vljudnciši, senjor. Saj vam nočemo ničesar prizadejati, potrebujemo samo revolver.«
»Tega potrebujem sam.«
»Vrzite železo semkaj, pa vas ne bomo več nadlegovali in odšli bomo po svojih poti.« je zaklical nekdo od ostalih mož.
»Ničesar ne dobile, sedaj pa izginile.«
Curtin je stopil nekoliko više, da bi mogel bolje pregledali laz.
Možje so se znova, posvetovali, kaj naj store. idoli so, da je gringo v strugi trenutno na boljšem: ležal je v dobrem zavetju. Kakor hitro bi potegnili revolverje, bi streljal, in preden bi prispeli do vhoda v grmičevje. bi žc šestkrat ustrelil: in če bi dobro streljal, bi vsi popadali. Zato so se zoipel vrnili in sedli na tla. Medlem je bilo že okVog desetih in začeli so se pripravljali, da si pogrejejo torlile in tarnale ali kar so že imeli s sabo. Zakurili so si majhen ogenj in pocenili krog njega, da bi si pripravili borno kosilce.
Gotovo so bili prepričani, da jim bo prišel gringo na vsak način v pest. Prek stene ni mogel, in ker so taborili na lazu, je šlo samo za dva dni in oblegaiiec bi sc moral vdati. Saj bo tudi kalerikrat zaspal in potem ga lahko iznnnaili jo.
Jedli so, nato so polegli in dremali. To je trajalo dve uri, nato so spet oživeli in še začeli pogovarjali. Skušali so najti kak opravek. In iz nagiba po udej.-tvovanju so so spomnili, da bi Curlina pirelisjačili, ga ujeli in se z njim ves popoldan zabavali. Žrtvi se zdi laka zabava seveda manj prijetna. \ iška take prijetne družabne igre navadno ne preživi. Ljudje vidijo vendar v cerkvi toliko slik in podob z najbolj krvavimi grozodejstvi, vidijo razpostavljene kipe svetnikov in mučenikov z razmesarjenimi telesi, telesa, ki so prebodena s sulicami in puščicami, odprla usta, i:', katerih moli odrezan štrcclj jezika, iztrgana človeška srca, iz katerih kaplja kri in plamcnijo rdeči plameni, prehodene in okrvavljene roke in noge, razbita kolena in zlomljene pogačice, hrbte, ki iih bičajo s škorpijoni, in glave, ki zabijajo nanje trnjeve krone z močnimi lesenimi kladivi. In pred temi podobami in lesenimi kipi, ki so tako realistični, da te strese neizrekljiva groza, če se ti prikažejo v sanjah, leže verniki in pobožnjaki po rele ure na kolenih s široko razprostrtimi in iztegnjenimi rokami in ječijo in stokajo in ¡/.molijo in iznirmrajo in izpojo s tihim glasom po -to, dve sto, pel sto avemarij.
OGLASI IN OBJAVE
Hvala Gizela, raj. 15. maja 1808 v Dekanih, stanujoča ialotam št, 100, je izgubila svojo osebno izkaznico it. 22277/127, izdano od KLO Dekani, in jo razglaša za neveljavno,
I
GOMBAC EMIL rojem KJj/VJ, li)2b' v Koštaboni, Stanuje istotaili .št. 0, je izgubil osebno izkaznico, izdano od KLO Koštabone, in jo roaglaša za neveljavno.
t-
Ravnateljstvo gimnazije v Kopru obvešča obiskovalce Večerne gimnazije, da bodo poipravni btpiti za I, in II. razred Večerne gimnazije
20. in 30. septembra cb 15. uri. Prošnje za popravne izpile, kole-kovane s 30 din, je treba vložiti do 2!). t.m.
Prijave za vpis v Večerne gimnazije .se sprejemajo v ravnateljstvu do 1. oktobra t.l.
JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA
Najvažnejši sporedi oil 27, septembra do 3. oktobru 1952
SOBOTA 27. septembra: 13.50 Domači zvoki — 21.00 Veder sobotni glasbeni večer —- 21,15 Lahkih noz naokrog. NEDELJA 28. septembra: 8.30 Za naše kmetovalec - 9.00 Mladinska oddaja: Prežihov Vorane »Srj.lziee« te.r pogovor s pionirji — 13.00 Promr.nadni koncert 13.45 Glasba po željah — 14.30 »Oj dekle, kaj s'tak žalostna .. . spored slovenskih narodnih pesmi -- 16.45 Slušna igra: Ingolič »Kra/pi« — 18.30 Z mikrofonom med našim ljudstvom: Trgatev v Istri. PONEDELJEK 29. sopt.: 14.20 Ob Soči in Žili — 18.15 Križem po Jugoslaviji v narodni pesmi 18.30 Iz zakladnice operne glasbe — 22.00 Nočni koncert: na sporedu so dela ruskih skladateljev. TOREK 30. sept.: 11.20 Kulturni razgledi 18.15 Narodne pesmi iz Makedonije — 18.30 Literarna oddaja: Ob 50. letnici smrti Emila Zola-ja — 19.00 Na lepi. modri Donavi -spored Straussovih valčkov — 20.00 G. Verdi »Olhello« opera v 4. dejanjih. SREDA 1. oktobra: 11.00 Šol-Fka ura — 18.15 Narodne pesmi iz Primorja - 21.00 Koncert mešanega zbora »Ivan Vojko« iz Proseka in Kontovelja — 21.30 Gla bcni portreti skoz svet in čas 22.00 Pester rporpcl plesne glasbe. ČETRTEK 2. oktobra: 14.20 Po svetu okrog — 18.15 Narodne pesmi ¡z Dalmacije 18.30 Iz naše narodne revolucije — Nepozabne melodije: pester spored skladb Chopina, Čajkov.-kega in La-szta. PETEK 3. oktobra: 14.20 Literarni obzornik —- 15.00 Šolska ura (ponovitev) — 18.15 Narodne pesmi iz ^ ojvodinc in Slavonije - 18.30 Ali razumeš glasbo? Pogovor s poslušalci.
flagradas križanka
t	1	3	4	5	6	7
8						
9			rnaa pasa uu	10		
ti		■nas in 1 i 9 t:.-..: H Besa	12			
	Basa nsau UDE! USJXS	13	iraaa nata EBCl 3	14		
■Tn ■ asa mi	15		15			
17						nna n a oca ¡ crs-0 ■ Ml
18			aaaa ■aia aass		■	nía a i j.a ■	i g a Kisa a	19
20				(Bana aaaa	21	
22			acna enry aiicn OC.1Ü	23		
21			25		Í	
-	I					
Besede pomenijo. V o d o ravno ; 1. oseba iz Finžgarjevega Tomana »Pod svobodnim soncem«, 8. blaži-njak, zofa, 9. komad lesa. 10. gojen gozd, 11. igralna karta, 12. evropska reka, 14. obad brez »glave.«, 15. kulturna rastlina, 17. južni sad, 18. vrsta pesmi, 20. ljubljansko predmestje, kjer .se nahajajo pokopališča, 21. prilrdilnica, 22. ljubkovalno žensko ime,'23. geometrijski pojem, 21. tuji, skrivnostni, neraziskani, 26. prireditelj (tujka).
Navpično : 1. del suknje, 2. gora na polotoku Ilalkldiki, sveta gora, 3. ravnina, 1. električna merska enota (fon.). 5. postopač, razgrajač, 6. zbirka popisov grških vojnih pohodov, 7. vodna vila, rusalka, 13, znamenito delo slikarja Leonarda da Vinci-ja, 15. truplo, mrhovina. 16. egipčanski sončni bog, .17. žensko ime, 19. orientalski asket in čarovnik. 21. jedilna slavnost, 23. nelepa lastnost, 25. dva enaka soglasnika.
REŠITEV KRI2ANKE
(KVADRAT)
Vodoravno:
1. Krpan. 7. omika. 12. otok, 13/iri, 15. Uma g, IG. pik, 17. Arena, lO.ena, 20. če, 21. ing. 22. AVO, 24. tt, 25. pra, 27. ena, 29. mio, 30. bar 32. aga, 34. bor, 35, burja. 30. And. 37. lan, 39. mia, 40. ZVU, 42. NOB, 44. sle, 46. ss. 48. sit, 50. Oto, 51. i.i. 52. lov, 54. hrast, 56. vrv, 57. Ovid,
59.	E'a, 60. trsk, 61. peron, 62. letna.
Navpično: 1. Koper, 2. rtič, 3. pek, 4. ak, 6. tre, 8. mu, 9. qme, 10. K-out, 11. A-gata. 13. trg. 14. Ina, .17. Ana. 18. Ave, 21. IRO. 23. ona, 25. P ¡vam 26. Paniz, 28. agave, 29. mol, 30. bum, 31. rja, 33. una, 33, nos. 40. zlo, 41. galop. 43. BIH, 44. STT, 45, sivka, 47. save, 49. tre. 50, osa, 51. Iran, 53. vir, 55. alt. 56. vrt. 58. do,
60.	te.
/

(_>i_) ULJ
O O
n
3il T '-O

r
**
r

S.olo se je pričela z vsem veseljem. ki ga navadno prinaša ob svidenju z učiteljico ali učiteljem in šolskimi tovariši, in pričela se je tudi že z bridkostmi. Nekaterim gre namreč ■učenost, zlahka v glavo, drugim pa dela zopet preglavice, zlasti v začetku, ko nadebudne glavice še niso navajene misliti in se pečajo še vedno z igro. ki je bila pred vstopom v šolo glavni in navadno edini smoter porajajočega se življenja. Toda učiteljica je stroga in daje že tudi domače 7ialoge ter zahteva od učenca to in ono učenost. Zato prav v gotovo ne bo odveč, če bo posegla vmes tudi otrokova mati, ki naj se pozanima, kako gre njenemu otroku v šoli in kaj ie potrebno ukreniti, da se bo uspeh popravil oziroma izboljšal. Vsaka mati, bodisi da je še tako zaposlena in. ima še toliko skrbi, naj vikar ne zanemari vprašnje šole.
Ze enkrat smo omenili, da je zelo važno naučiti otroka pravilno razporediti čas, to se pravi toliko, in niti trohico časa več za odmor in igro, t oliko za učenje in pisanje nalog in toliko spet za opravljanje drobnih del, ki jih lahko vsak otrok ne da bi ga s teh preveč obremenili, opravlja. Predvsem pa je potrebno, da ustvari mati otroku v lastnem domu pogoje, ki mu bodo omogočili nemoteno učenje in pisanje nalog. Zato je nujno potreben kotiček z mizo, ki bo ob gotovem času otroku na razpolago. Mati nej tudi nadzira otrokovo učenje i« pregleda spisane naloge, ■če lega ne more storiti takoj, pa ta-kra:, ko bo imela čas.
Zdaj pa še nekaj! Kakor nam je znamo, se otroci v šoli vzgajajo v naprednem duhu.Kakšno nepopravljivo napako storimo, če hočemo doma vplivati na otroke povsem nasprotno šoli in naši skupnosti sovražna in če jih skušamo pridržati v svetu misticizma in starih, zastarelih ter preživelih nazorov. S tem bomo pahnili otroka v popolno duševno razdvojenost in s t.e:m zagrešili veliko napako, ki. jo bo jiozneje težko jx>praviti, kajti otrok je zelo občutljiv. Njegova duša je kot nežna cvetlica, ki jjotrebuje opore in sicer močne opore, ne da bi vanjo sejali sovraštvo, mržnjo in o-iroka mogoče celo hujskali jiroti učitelju ter mu onemogočali vsako udejstvovanje v kaki napredni organizaciji. Sola in dam morata dela-lati vzporedno, gorje če doma podirajo. kar je zgradila pozitivnega šola.
Pa še nekaj je važno! Nikar ne puščajmo otroka bnez nadzorstva. To r. a j velja zlasti za zaposlene starše. Nihče mi ne bo pravil, da ne najde načina, da se temu izogne. V ne-
SOK: S pomočjo stiskalnice za limone ožim? no 16 limon, kar nam da približno pol litra soka. Precedim-) ga skozi svež pr.tič in pusti-ro:>. da stoji 24 ur, da se izdisti. N'sw ga nalijemo v steklen-ičice, ki jih zamašimo in zapečatimo ter hranimo v hladnem prostoru. Tako se nam ohrani tudi 2 leti.
A:i naredino takole: precejenemu soku dodamo po 24 'urah.30 dkg plad-. korja. 'A litra dobrega žganja sli ruma. 2 lici ca tega da skodelici čaja odličen okus, prav tako tudi sladicam.
LIMONIN SOK Z VINOM: Vza-mer.o liter dobrega rdčega ali črnega vina, 1 kg sladkorja, paličico vani.ije in kuhamo tako dolgo, da se sladkor ra-z.opi in nekoliko učisti: pe.ie poberemo in pos-tav.imo tekoči.';'! na hladno. Ko se ohladi, ji primešamo sok 12 limon, ki ga
¿3
kem industrijskem središču, kje ni bilo nobenega nadzorstva nad otroki zajioslenih staršev, so si pomagali na ta način, da so take otroke zbrali v skupine, našli prostore in tudi nadzorstvo.
Poznala sem fanta, k i sta ga starša pojx>lno\ma zanemarila, fant je zašel v slabo družbo in zgodilo se je, da ni samo lagal, ampak je začel tudi krasti. Stvar se je za vse tri slabo končala, fanta so spravili v zapor, mati je od žalosti umrla. oče pa se je vdal pijančevanju. Vse to se je zgodilo zaradi zani-krnosti in nevednosti staršev, ki niso posvetili vzgoji lastenega o-troka nobene pozornosti
»Manica, daj mi brž nekaj žebljičkov, tako nujno jih rabim, da si zbijem zabojček!« »Mama, mama, Janezek me je udaril!« »Mamica moja, .punčki bi rada napravila, oblekico, poišči mi krpic in mi jih prireži!« »Oh, mama, urezal sem se, poglej kri, zaveži mi vendar pri!« »Mamica, še vedno sem lačna, prosim kruha!« »Meni tudi, meni tudi!« Takole brenči okoli ubogih ubogih materinih ušes vse dojiol-ne. Mama pa je že vsa trudna od pospravljanja in kuhe, tišči pa jo *;idi prenekatera skrb, o kateri otroška srca še nič ne vedo. Ni torej čuda, če ji živci popuste, da otroke ostro zavrne: »Pustite me, saj vidite, da ne utegnem!« Toda moledovanje ne neha in mati nejevoljno zakriči: »Sjiravite se mi izpred oči!« In ko vidijo otroci, da ne bodo nič opravili, se razbeže na dvorišče. Komaj pa so lam. se že sliši krik in jok, da se razlega po vsej okolici. Prišli so skupaj s sosedovim otroci in zdaj Janezek pretepa Meko, ki mu udarce zvesto vrača, Mihec lasa Tanjo in Jasna bije po drobnem Frančku, da bunke kar lete na vse strani. Ko so opravili, pribeže objokani k materi, ki jih mora \miriti in tolažiti, jim krpati hlače, prati krila in zdraviti praske. Tako je delo podvojemo. Uboga mati pa imej deset rok in že-
prej precedimo in pustimo nekaj ur, da s.toj-i. Zmes dobro zmešamo, nalijc-mo v steklenice in jih za-mašino. To pijemo razredčeno kakor mai.i.novec ali uporabljamo kot dodatek k čaju,
OLUPKI; Limono prav tanko, olupimo in pazimo, da so olupki brez bele kožice, ki je grenka. Oliupke stresemo v steklenico z ozkim vratom, nalijamo nanije finega špirita ali dcibrega žganja in počakamo nekaj tednov, da se iz olupkov izlužijo dišeče snovi, Zadostuje. da kanemo v čaj ali kakršno koli teisto za pecivo le nekaj kapljic te tekočine, da bo dišalo po iimoni,
Ali: limoinove olupke sesekljamo, jim primešamo sladkorno sipo, stresemo v steklen kozarec s steklenim pokrovom, ali kozarček zavežemo s pengsmantnim paipirjem.
CAJ IZ OLUPKOV: Sesekljane olupke kuhamo pol ure, da se zmehčajo, nakar jih pretlačimo, tekočino po okusu osladimo s sladkorjem in okisamo z limonovim sokom. Ta pijača je dobra vroča in nnnzla.
LIMONOV SLADKOR; ©šminko litra precejenega limonovega soka mešamo kake pol mire s pol kg sladkorja, Nato ga izlijemo v plitev krožnik in posušimo: Suho zmes stremo in shranimo v .steklenem kozarcu, ki mora bili dobro zapnt.
MEDENA LIMONADA; Segrej 10 litrov vode in ji primešaj 1 kig medu, vodo .ziiiij v cdpr-lo posodo (s celim Inščem) iin dodaj približno 2 dkg kvasa. Po dveh dneh začne tekočina vrsti; ko se izčisti, ji pride-ni po okusu limonovega soka in nalij tekočino v močne stek'enice. Zamaši jih s pi-ekuhan-imi za.maški in jih priveži z virvico na vrat. Steklenice hrani na mrzlem pro-stoiuu. Ta msdeina limonada šumi in peni kot šampanjec.
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiHltlilllliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarne
»Jadranu v Kopru, Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Stev. tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-009-171,
Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din.
rr^
Dobro je tudi, če je mati s stalnem kontaktu z učiteljico ali učiteljem. Na ta način se bodo lažje odpravile le ali one napake, ki jih človek lahko nehote stori, če ne joozna prilik. Kajti ne glede na to, da je vsak otrok svet. zase, ima tudi vsak drugačne pogoje za razvoj in lahko živi v docela različnih razmerah. Tesna ]x>vezanost šole z domom, medsbojno 'podpiranje in razumevanje bo brez dvoma poglobilo vzgojno delo z mladino. Ta povezava bo |mladini samo v prid, kaj'i utrdila bo njeno znanje in jo na ta način visoko dvignila iz zaostalosti in neznanja.
. J. K. M.
lezne živce, da pomo/eš vsemu temu, kar se ti je zgrnilo na glavo.
Toda to je je vsakdanje trpljenje žen in nihče ga ne more prešteti. Proti njemu ni zdravila, razen jore-magovanja in potrpežljivosti. Težko se je premagati, to dobro veste vse, težko je obdržati živce v oblasti. In kadar vam je najhuje se spomnite,da. so na svetu žene, ki so prestale dosti bridkih izkušenj in bolezni, pa niso bile nikdar nestrpne, razdražene in neprijazne. Kljub vsem težavam, jih obdaja jasen 'mir in vsak. kdor pride z njimi v stik, ga je deležen. Gotovo ste že srečali v življenju take žene in morda ste ]mislili, da se jim sreča smehlja skozi vse življenje in so zato tako vedre in spokojne. Ce ste pa bolj spoznale njihovo življenje, sle zvedle, da so bile najbolj prizadete in da jim življenje ni prizaneslo z nobeno bridkostjo.. V tem boju z življenjem pa so dobile svoj čudovit mir in moč. ki so jo posredovale tudi svojemu možu in otrokom, svojim znancem in prijateljem, V njihovi bližini so se umirili vsi viharji in kdor jih je poznal, jih je spoštoval in ljubil.
Med svojimi ostanki gotovo najdete kak kos volnenega črtastega ali temnobarvnega blaga, iz katerega si lahko sami napravite praktičen telovnik, kot ga vidite na zgornji sliki.
Najprej naredite na papirju po svojih merah enostaven kroj, kakor je v levem zgornjem kotu slike. Telovnik nima razporka niti pri strani, niti na hrbtu, ampak se zapira zadaj z zadrgo in na koncu hrbta s pasom.
Druga skica na naši sliki je enostavna športna dvodelna obleka iz karistega blaga. Krilo ima spredaj na sredi globoko gubo, da nas ne ovira pri hoji. Vitko linijo krila podčrtujeta na bokih dva velika žepa. H krilu lahko nosite bluzo iz istega blaga ali kakšno drugo. Bluza iz istega karirastega blaga je kimono, brez ovratnika, zapenja se spredaj. Pas je prišit na bluzo in gumbi so isti kakor na krilu.
Duh po tobaku izgine iz sobe, če razredčiš' malo klorovega apna v kisu in postaviš posodo s to raztopino v sobo. Okna zapri! Ko čez nekaj .ur odpreš okna izgine duh po tobaku budi iz tkanin, čeprav so se ga navlekle v dolgih tednih.
Ce moraš zabiti žebelj v tanko deščico, pa se bojiš da ti deščica poči, udari s kladivom malo po konici žeblja, da postane nekoliko top. Topa konica vlakna lesa trga in tako deščica ne bo počila.
Luknje v zidu, ki so nastale od žebljev, najlažje zamaši takole: Na-
moči časopisni papir v vodi tako da se popolnoma razmehča. Iz le mase napravi zamašek, s katerim izpolni luknjo v zidu. Izravnaj površino in pusti da se dobro posuši, potem pa prebarvaj z vodeno barvo,
V sobah, kjer gorijo petrolejke, občutimo neprijeten duh in dim. To preprečimo na ta način, če obesimo iznad petrolejke v gotovi razdalji gobo, ki je namočena v kisu. Gobo je treba večkrat oprati, posušiti in ponovno namočiti v kisu.
Kvas ostane dolgo časa svež, če ga dobro .stlačimo v kozarec, katerega potem poveznemo na krožnik v katerem je sveža voda. Vodo je treba od časa do časa menjati.
Prva zmaga jugoslovans! nogometašev
iiiii
Za nedeljsko tekmo med reprezentancama Jugoslavije in Avstrije je vladalo po vsej državi ogromno zanimanje, saj smo doslej vse, tekme z Avtaijci izgubili z visokimi rezultati Naša reprezentanca je stala pred težko nalogo, da končno le enkrat prekine s serijo porazov. Od 300.000 ljudi, ki so si hoteli ogledati to neolicie.lno srečanje .za tretje mesto v Evropi, si je srečno priborilo vstopnice le okrog 70.000. Stadion »Partizana« v Beogradu je bil že dobro uro pred začetkom tekme napolnjen do zadnjega kotička.
Ob 15. 30 so se pojavili na stadionu obe .reprezentanci, ki ju je vodil ang'eški s.jdnik Evvairas. Prvi nastop »plavili« po olimpiadi so pozdravili gledalci z dolgotrajnimi ova-cija-mi, ki so se ob začetku igre še stopnjevale. Prvih 20 minut so naši representainiti popolnoma potisnili v obrambo Avstrijce, tako da sta se naša branilca nahajala po večini na središču igrišča. V 13. minuti je naš naj boljši napadalni igralec Vukas priigral vso obrambo in podal prostemu Br.bekni, ki je neubranitjitfo streljal mimo prese-nečega vratarja Zamanna. V drugem delu prvega polčasa so bili Avstrijci nekrhto boljši, vendar so
bili njihovi napadalci prepočasni, da bi to premoč realizirali.
V 'drugem polčasu se je slika prvega pojčaisa ponovila. Siloviti napadi našega mošta so prinesli še dva gola, ki sta jih dala Bobek in odlični Vukas, Po stanju.3:0 za našo reprezentanco so pričeli jugo-sd-ovainski igralci igrati ležemo. Avstrijci so to. ihiiro izkoristili in dvakrat ukaimiili B-earo, ki je po nepotrebnem zapustil vrata. Le malo je manjkalo, da niso Avstinijoi v zadnjih minutah izenačili. Nevarno situacijo je rešil Beara, ki se je vrgel prostemu Dlenstu pod noge in. rešil siguren gol. Beara je bil p:u tem poškodovan in so ga od misli z igrišča. Zadnje minute se je naš napad zopet znašel, V eni izmed nevarnih akcij je branilec Avstrijcev z iroko zaustravil šogo, ki je je Ogunjanov poslal v prazen
gol, Bobek ie. enajstmetrovko silovito streljal in postavil končen rezultat 4:2.
Zlalkn Čajkovski, odlični krilec
naše državne reprezentance Po doiNgem obotavljanju je Nogometna -zveza Jugoslavije končno Je privolila v ustanovitev slove-nsko-hrtvalske nogometne lige. Prvo koto tekmovanja v katerem bodo sodelovali Odred (Ljubljana), Branik (Maribor). Rudar (Trbovlje), Železničar (Ljubljana). Kvarner (Reka), Proleter (Osijek), Metalne (Zagreb), Tefcsiilac (Varaždin), Slavija (Karlova.c) ¡in Sibenik se bo
začelo v nedeljo 28. septembra,
*
Disciplinsko sodišče Nogometne zveze Jugoslavije' je preiskalo obtožbe okrog podkupovanja med
klubi »Odred«, »Proleter« in »Ve lež« in je kaznovalo podpornega člana »Odreda« Ivana Savsa z do-življensko izključitvijo iz vseh nogometnih organizacij, tajnika »O-dreda« Zvoneta Debavca po.k izključitvijo iz v.seh nogometnih organiza-zacij in prepovedjo opravljanja kakršnih koli funkcij za dobo divth let. Podobne kazni sta dobila budi predsednik NK »Proleterja« Ivan Aindrič in član uprave »Proleterja« Miroslav Lukič. Preiskava se nadaljuje. Stališče »Odreda« glede na sklep disciplinske komisije; bodo še naknadno objavili.
Član Ljubljanske »Ilirije« Boštjan Hafner je na drzav-nem plavalnem prvenstvu v Splitu proti vsem pričakovanjem zmagal na 100 m prsno v času 1:01.1.
*
Plavalna aveza Hrvaitske je kaznovala državnega plavalnega rekorderja Trojanoviča (Mornar) z 18-jnesečn-o prepovedjo .nastopanja. Kakor je znano, je Trojanovič na vaterpolo tekmi med Jugom in Mornarjem fizično napadel trenerja Juga Luko Ciga,novica. S.pontni listi Hrvatske ugotavljajo, da je ta kazen, gilede na surov in vsega obso-■ jan.ja vreden prestopek, dosti prenizka-.
Argentinska nogometna reprezentanca bo odpotovala iz d.-m -vine 3. decembra. Odigrala bo v rs :o tekem v Franciji, Španiji, Portugalski in Braziliji.
S ve'ovni teniški ša-mpion Sed-rm?n ie prei kratkim ponovno izjavil, da ne bo šel .med profesionalce. Na vprašanje, če bo še tekmoval v borbah za Davisov pokal, je izji-.v.l, da bo o tem še razmišljal.
V M„sfovi nameravajo zgraditi nt j večji stadion na svetu, ki bo lahko sprejel 200 tisoč gledalcev. Doslej s-t-a bila največja sovjetska stadiona v Leningradu (100.000 gledalcev) in v Moskvi (90.000 gledalcev).
*
Kolumbijske oblasti pnipavljajo za jamuar prihodnje leto velik mednarodni nogometni turnir, na katerega -bodo povabiii tudi eno najboljših Jugoslovanskih in avstrijskih ni š. ev.
Tudi bratje so smeje se gledali vgptroka. v zadovoljstvu, da so ju nasitili in zazibali v spanje in pomirjenje.
»Kaj bo iz tebe?« je brat z najdaljšo brado vprašal bedečega. otroka. »Ali boš nevoljnik in rob, ubog in ponižen kakor je bil naš Gospod Jezus Kristus ubog in ponižan in ne boš imel časa, da bi mnogo grešil, prilike pa obilo, da si prislužiš božje usmiljenje in zveličanje? Ali bos vrgel vse z ramen, šel med razbojnike in med biriče, med tiste, ki tepejo in niso sami tepeni, med tiste, ki grešijo in niliče ne greši nad njimi in li v grehu ne bo preostajal čas za misel na Boga? . . .«
»Ob,« je dejal Toniš, ki je povedal bratu, kateri je razumel za silo njegov jezik, kako je z njim in pristavil: »Ali je pravično tako?«
»Bog je udaril ljudi z gluhoto in ne poslušajo dobre besede. Kristusa so zavili v zlato in škrlat, on pa se jim je izmuznil in prišel k nam. Zdaj mislijo, da imajo ošemarjenega Kristusa pred seboj, pa imajo prazno strašilo, ki so ga sami naredili. Kristus pa je vselej tam, kjer so lačni, strgani, ponižani in teptani. Oni pa bodo udarjeni z uboštvom duha in z nečednimi boleznimi, njihovi sinovi se bodo poniževali do hlapcev, njihove hčere se bodo vlačile po ulicah . . .«
Toniš je zadremal ob ognju. Dež pa je padal z vso silo, lil v curkih čez skalo in delal v ognju svetlikajočo se biserno steno. Eden bratov je bil zaspal: drugi je polglasno pel latinsko pesem predse.
Otrok, ki jc gledal, je tudi zaprl oči; le dvakrat jih je še odprl, -nato je zaspal.
»Med ljudi ti bo treba,« so dejali Tonišu. »Nisi sam; dolžnosti imaš!«
»Moj dom je daleč,« je odgovoril.
»Ljudje so blizu. Ali nimaš nikogar v bližini, ki ga poznaš?«
»Moj brat je blizu; nekaj ur hoda. K njemu ne grem,« je odgovoril Toniš.
»Če ga sovražiš, je tvoja dolžnost, da potrkaš na njegova vrata in porečeš: ,Vidiš, sila me je prignala, odpusti mi!' in ti bo rad odpustil. Če pa sovraži on tebe, se bo razveselil, da si prišel kljub temu, in se bo omečil.«
Tonil je razmišljal. Medtem je prenehalo deževati, nebo se je nekoliko zvedrilo, veter je gnal oblake, voda ob cesti je šumela.
»Brat Leon,« je dejal brat z najdaljšo brado, očividno njihov vodja, »pojdi z njim do hiše njegovega brata in glej, da bo potrkal in da bo sprejet in se bosta brata objela; prej se ne smeš vrniti.«
In tako se je zgodilo, da sta se dvignila Toniš, ki je nesel brašnjo in svojo hčerko, in brat Leon, ki je nesel Aničinega otroka, in sta cepetala po kamniti poti, ki se je belila iz noči, da bi čimprej prišla v Modrejce in potrkala pri Štefanu.
13.
Bliže ko je Toniš prihajal bratovi hiši, bolj mu je. upadalo srce. Težko mu je bilo, ker se je bil v Tolminu zatajil, zdaj pa se bo moral ponižati . . . Medtem je veter ponehal, dež je pričel znova padati s hujšo silo kot prej, da sta bila z Leonom, ki sta le obraze otrok skrivala pred curki, vsa premočena. Brat je pogledoval Toniša, kakor da bi hotel reči: »Ali še ne prideva do hiše tvojega brata, čudni potnik z dvema detetoma brez matere?« Ta pa je drobil svoj trudni korak dalje. In ko sta dospela ob zori, ko ljudje še niso vstali in v plohi še nikogar 111 bilo zunaj, do Modrejc, je stopil naprej.
Brat Leon je zaostal, sedel na bližnji kamen in govoril: »Potrkaj na vrata in poprosi ga! Ponižaj se, če si mu sovražen; če pa ti je sovražnik 011, ponižaj ti njega, kakor Bog zapove in hoče. Ali nisi slišal, da se ne smem vrniti, deklcr se ne spravita in ne sprejme tvoja dva otroka na suhoto in na toplo peč in jima da mleka iz latvice, tebi pa kruha in najboljših jedi, kar jih premore hiša.«
Toniš se iz plašnosti ni upal dalje in je govoril: »O. ko bi vedel, če jc mati še živa, pa bi potrkal; ona bi mi prihranila ponižanje. A vidim, da je ni, zakaj ne slišim njene pesmi, ki jo je pela vselej, ko je bila proti jutru brez spanca. Če sem se zatajil, sem se zatajil zato, ker sem se bal izgubiti prostost in ker me je vleklo k ženi. Žena mi je umrla, prostost pa je moja. In bogve, če me brat ne bo tiral v grad in dejal: ,To je on; ni utonil v Beli vodi!' In jaz bi ne mogel reči, da laže, zakaj moje pravo ime so zapisali ob poroki. Če me pisarji niso izsledili, je teimi le njihova neumnost kriva. Čemu bi bil samemu sebi rabelj ?«
»Ali bova še dolgo prenašala to zlivalieo?« je tožil brat. »Saj ni zaradi mene, ki sem vajen te postne juhe ubogih, zaradi otroka mi je, dež mu je prišel do glavice in mu curlja za vrat, da mu jemlje sapo; čutim njegove nožice, kako brcajo in se branijo neugodja, ki mu objema mlade ude. Usmili se, ali pa se niti za ped več ne premaknem, ker se ne smem; brani mi sveta pokorščina.«
Medtem je začel padati dež, ki mu je bila primešana sodra in jc pikal po obrazu ko nadležne muhe in ledenel kri. Otrok, ki je že. bolj visel kot ležal v Toniševem trudnem naročju, je začel jokati. Toniša je obšla taka trudnost, obup in žalost obenem, da bi se grizel in jokal sam nad seboj. Nenadoma je stopil h koči in potrkaj.
»Bog le je razsvetlil!« je brat v zadovoljstvu godel predse. »Pol divjak si na zunaj, a dober si. 0, če bi znal jezik teh ljudi, bi naredil angele iz njih.«
Toniš pa je trkal. Čez nekaj časa se je v jutranjem mraku prikazal v okuu Štefanov obraz, ki je vprašal: »Kdo je?«
»Jaz sem,« je odgovoril Toniš, »tvoj brat.«
»Kakšen brat?« je vprašal Štefan. »Enega samega brata imam, če ga ni pobrala smrt, ki jc v beneški vojski in to je Ljubota; ti pa nisi Ljubota.«
»Nisem Ljubota,« je dejal Toniš. »Sem Toniš, tvoj mlajši brat, ki sem te pred nekaj dnevi zatajil in zdaj prihajam in te prosim: odpri mi!«
Štefan mu ni odprl. Nastal je molk, ki je trajal precej časa. Nato pa sc jc oglasil Štefan, ki se je očividno bojeval sam v sebi, in dejal:
»Imel sem brata Toniša, res je, a ta je utonil v Beli vodi. Res je tudi, da sem videl pred nekaj dnevi človeka, ki je bil njemu podoben, a je dejal in prisegel, da ni moj brat.«
»To sem bil jaz . . .«
»Ti, ki si utonil? Če si duša, ki se vica, pojdi proč, nisem kriv tvojega pogubljenja. Ogni se moje strehe, dal bom za uboge za tvoj pokoj. Pojdi izpod kapa, molil' bom zate. Povej, kje so tvoje kosti, da jih poberemo in zagrebemo v blagoslovljeno zemljo.«
»Zakaj me mučiš?« je vzkliknil Toniš, ki se je ta hip že stokrat pokesal v svoji duši. da je potrkal na vrata. »Kje je moja mati?« je zaklical. »Pokliči jo! Ona me bo spoznala!«
»Mater smo pred nekaj dnevi pokopali,« je dejal Štefan mirneje z žalostjo v besedi.
»0, uboga moja mati!« je zatožil Toniš. »Zadnjikrat sem te videl!« Nato je glas potišal in govoril: »Usmili se te Bog! Kako rada si me imela, kako pretresljivo si pela!« In jo je videl v duhu. kako teče za njim, kako ga objema; drhtavico njenega materinskega objema je čutil po telesu.
Štefan, ki se je že prej prepričal, da ima pravega brata pred seboj, zdaj bi pa tega ne mogel tajiti, je pomolil glavo skozi okno in vprašal: »Kdo pa je človek, ki stoji za teboj?«
»Brat je ,ki mi pomaga nesti otroka.« In tedaj je začelo jokati dete, ki je ležalo v Tonišcvem naročju, brat Leon pa je začel prositi po latinsko: »V imenu usmiljenega Boga, dajte streho ubogim revežem«!
Štefan jima je odprl. Toniš in brat sta vstopila pred začudenega Štefana, ki ju je vprašal: »Pa čigava sta otroka?« In Toniš je odgovoril: »Eden je moj, drugi je božji, zakaj mati mu je umrla, njegov oče pa je razbojnik.«
Otroka sta položila na mizo, začela sta vekali. Na peči se je dvignila iz cunj zaspana glavica petnajstletne deklice; prisluhnila je v jok in zaklicala: »Mama, mama!« V dveh skokih je bila na klopi. Vzela je Toniševo dete in ga začela ujčkati.
Brat Leon pa je dejal: »Objemita se, da bom izpolnil, kar mi je bilo zapovedano, da lahko odidem in dohitim brate, ki so ta čas že na poti, zakaj zlivalica jc nehala in kaže na lopo vreme. Objemita se vpričo nedolžnosti in radujta -se ljubezni.ee
Stal je z razprostrtimi rokami za vrati in govoril z bleskom v trudnem obrazu in v očeh; na mestu, kjer je stal, se je v steptanem blatu nabirala voda, ki mu je curljala od kute.
Štefan ga je razumel. Nagnil se je do Toniša in objela sta se. Nato se je hotel obrniti do redovnega brata in reči: »Saj se ti ne mudi; posušil se boš in jedel, kar imamo. Zaradi božjega usmiljenja pa vas prosim odpuščanja, ker sem bil trd in neusmiljen.« A brata Leona ni bilo več, bil jc že odšel.