ShMtižKt KVUVRM AK dotikajo morja in prav po tem vplivajo osvežujoče. Pesniška sila se razodeva v vseh petih pesmih, a zdi se mi, da pesnik mora upoštevati ritem in tehtati posamezne slovenske besede, ali jih ritem prenese; brez ritma si Pesmi ne morem misliti, tudi če gre za tkzv. svoboden verz. Dr. Velikonja Jože o izseljenskih problemih v DRAGI 1984. Pod naslovom , Kje, domovina, si?“ je na znanih vsakoletnih slovensko-kulturnih srečanjih v Trstu sodeloval tudi naš ustvarjalni član, univ. profesor dr. Jože Velikonja, ne sicer osebno, ampak s svojim elaboratom, ki je tudi GLASU prišel v roke. Razprava je analiza izseljenstva v njegovi različnosti in vprafdjivosti slovenskega kulturnega življenja v njem. Zaradi posebne zanimivosti objavljamo zaključne besede v razpravi, ki govore o prihodnosti in pomenu slovenstva v izseljenstvu: „Bcdočnost je v rokah mladih ljudi: v matični Sloveniji, v Sloveniji za mejami, kakor tudi v Sloveniji v svetu. V matični Sloveniji se uveljavlja povojni red; v zdomski Sloveniji ta povojni rod obstaja iz dveh komponent, ki sta si različni po današnji aktivnosti in izgledih za bodočnost. Prva komponenta so zunaj rojeni potomci slovenskih izseljencev, ki govorijo in .delno tudi mislijo slovensko. Pravim delno, kajti obdani od neslovenskega sveta so prisiljeni živeti tudi ..neslovensko" življenje. V Argentini je po zaslugi slovenskih sobotnih šol in živahnega kulturnega ustvarjanja ta komponenta dokaj močna. Med njimi je nekaj sto izobražencev. Ta rod je bil zame največje presenečenje ob mojem obisku Argentine letos pomladi. Ta kempenenta je dokaj majhna v Kanadi, neznatna v ZDA. Druga komponenta so izven Slovenije rojeni, ki se zavedajo slovenskega pokolenja, so še vedno delni nosilci slovenskih prvin, po katerih se ločijo od soseščin, ki jih obdajajo, vendar je njihov posredovalni jezik neslovenski, njihovo mišljenje skoraj povsem neslovensko. Večina v Severni Ameriki rojenih otrok slovenskih izobražencev pripada tej skupini. Obe komponenti predstavljata silno vrednoto za slovenstvo v svetu. Matična Slovenija in zamejska Slovenija naj bi se z njima okoristili, čeprav je stik z njima marsikdaj težak in dokaj različen. Stik s tem novim rodom bo okrepil zamejsko Slovenijo in bi bil silno koristen matični Slovenji!, obenem bi pa mlademu rodu v tretji Sloveniji pomagal, da spominski svet staršev in starejše generacije nadomestijo s konkretnejšo sliko sodobne Slovenije." Dr. Franc Rode CM, ki je imel pred meseci pri SKA predavanje o Sovjetski Zvezi in se je vrnil v Vatikan, kjer je desna roka nadškofu Poupardu pri vodstvu Tajništva za neverne, je bistveno scdelovai pri mednarodnem simpoziju o znanosti in veri, ki se je obhajal v Ljubljani. O tem nam piše sledeče: „Teden potem, ko sem se vrnil v Rim, sem z Msgr. Poupar-dom odšel v Ljubljano, kjer smo imeli Mednarodni simpozij o znanosti in veri. Iz „Družine“, ki jo berete, se ne da ustvariti natančne ideje o poteku tega pomembnega srečanja. Naj povem, da je bilo to za Cerkev, po prepričanju navzočih, velik uspeh. Imeli smo odlično mednarodno zasedbo: teologi, filozofi, znanstveniki, in krščanska misel je v prostorih Slovenske akademije zablestela v vsej svoji moči in svobodi. Pred par dnevi sva bila z. Msgr. Poupardom na kosilu pri papežu, da sva mu poročala o poteku simpozija. Očitno je bil vesel našega uspeha in nama je zanj čestital. Dejal je, naj izkoristimo vsako priložnost za podobna mednarodna srečanja." Vem, da Tvoj poštni predal ne prenese predolgega pisma, zato končam. Skozi deževne kaplje na veji pred oknom Te z vdanim smehljajem pozdravlja Tvoj daljnovzhodni dopisnik umetniška loterija ska V prejšnjem GLASU smo oznanili našo umetniško loterijo, ki jo je omogočilo šest slovenskih likovnih ustvarjalcev z darovi desetih svojih umetnin, katerih seznam smo tedaj objavili in tudi podobe treh od njih. Tu objavljamo spet nekaj fotografij teh umetnin: Ženski akt Franceta Ahčina in Pokrajino Ivana Bukovca, ostale bodo objavljene v prihodnji številki Glasa. S to loterijo bo lepo število izvirnih del naših izseljenskih ustvarjalcev krasilo slovenske domove, s prodajo srečk pa bo vsaj malo pomagano Slovenski kulturni akciji v kritje stroškov njenega delovanja. Z zadnjim Glasom smo poslali po eno loterijsko srečko vsem, ki prejemajo ta naš list, in smo jih povabili, da srečko odkupijo, s čimer pridejo v poštev pri žrebanju, in da našo organizacijo s tem ob njeni tridesetletnici podpro. Cena srečke je 10 dolarjev v deželah izven Argentine, v Argentini pa odslej, radi razvrednotenja valute, 800 pesov. Čeprav je čas za odkup teh srečk do 10. decembra, se že zdaj oglašajo prejemniki Glasa, naši prijatelji, in pošiljajo kupnino srečke z- odgovarjajočim kuponom. Tu povdarjamo, da naj se kupljena srečka ohrani in pošlje nam samo manjši kupon srečke, na katerega je napisati osebne podatke 'in naslov lastnika srečke. Vsem onim, ki so srečke že kupili, se prav lepo zahvaljujemo! Lepo se pa priporočamo tudi vsem drugim, da nam kupnino srečke s kuponom čim prej pošljejo, zlasti one v Argentini, ker se cena srečke radi razvrednotenja pesa stalno dviga. Do žrebanja bodo imele pravico le plačane srečke. Kupnino in kupone je treba poslati oziroma oddati na sedežu SKA ali v Dušnopastirski pisarni v Slovenski hiši v Buenos Airesu, po pošti pa na. naslov Alojzij Rezelj, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires 1407, Argentina. V prejšnjem GLASU za julij/avgust smo na kratko poročali o prvih štirih kulturnih večerih v Buenos Airesu, ki so bili: Predstavitev dr. Biikvičevega romana Vojna in revolucija, predavanje dr. Franceta Rodeta CM o Sovjetski zvezi, klavirski koncert Antona Solerja in predavanje dr. Jožeta Velikonje o slovenskih izobražencih v ZDA. V naslednjem naj še bolj na kratko, vsaj za kroniko tovrstnega prizadevanja SKA v Buenos Airesu poročamo o naslednjih osmih kulturnih večerih letošnje sezone. Peti kulturni večer je bil v veliki dvorani Slovenske hiše, in sicer ga je nudil slovenski baritonist Janez Vasle s sodelovanjem odlične pianistke HajTdee Trinka. V prvem delu je naš ustvarjalni član na letošnjem koncertu pel Schumannove Dichterliebe Op. 48, v drugem pa nam je podal 8 slovenskih narodnih pesmi. Večer je bil v soboto, 12. maja. Filozofsko predavanje dr. Vinka Brumna o Dobrem in vrednem je bil predmet šestega kulturnega večera. Priznani naš redni predavatelj je to pot razgrnil pred nami, kako pomembno je razlikovati med dobrim in med vrednim. Predavateljevim zgolj filozofskim razmotrivanjem smo tokrat toliko lažje sledili, ker je govoril prosto in celo grafično na tabli pojasnjeval svoja solidna izvajanja. Vsebino razprave je objavila „Svobodna Slovenija", skoraj gotovo pa predavanje izide v Meddobju. Sedmi kulturni večer je bil posvečen 400 letnici Dalmatinove Biblije, ki jo je udeležencem predstavil dne 22. junija za SKA nova predavateljska moč Tone Brulc z vso razkošnostjo zgodovinskih in literarnih pripomb ter pri tem opozoril na marsikaj, kar je bilo za mnoge povsem novo, na primer o razlikah med nemškimi in slovenskimi reformatorji, češ da se slednji niso toliko oddaljili od katoliškega verovanja kakor nemški. Če je v lanski sezoni dr. Brumen predaval o filozofski ne-dokaznosti božjega bivanja, ko je razlagal, da s čisto filozofskimi uvidi Boga ne moremo dokazati, nam je pa letos na osmem kulturnem večeru dr. p. Alojzij Kukoviča S.J. v predavanju ,.Kaj pravi teologija o dokaznosti božjega bivanja" razlagal stališče teološke vede o tem. Po povratku tajnika SKA Andreja Rota s potovanja je ta na devetem kulturnem večeru podal svoje vtise s potovanja po ZDA.. Kanadi, Evropi in posebno Sloveniji pod kulturnim vidikom, ki so bili za v Argentini rojenega našega člana kulturno rodovitni zaradi srečanj s kulturniki in kulturnimi ustanovami tamkaj. Na desetem kulturnem večeru je vodja literarnega odseka France Papež podal sadove zadnjega literarnega natečaja V.V.V., ki je rodil trinajst črtic devetih različnih avtorjev slovenskega izseljenstva, katerih najpomembnejše je predavatelj z bralnim sodelovanjem gledališkega odseka analiziral, dva od literatov, dr. Jože Krivec in Tone Brulc, sta pa sama prebrala odlomke svojih del. Enajsti kulturni večer je bil že tretji glasbeni v veliki dvorani Slovenske hiše. 7. septembra sta na njem ob razprodani dvorani operna pevka Bernarda Fink, mezzosopranistka, in njen brat, baritonist Marko Fink, s sodelovanjem pianistke Haydee Trinka pripravila koncert solo-spevov in duetov, na katerem sta ob številnih primerih klasičnih, argentinskih in slovenskih komponistov pokazala svojo 'visoko pevsko raven. Dva tedna nato, 22. septembra je dvanajsti kulturni večer, prav tako v veliki dvorani Slovenske hiše ob to pot skromni udeležbi (ki gre pač na rovaž večkratnega nastopanja tega zbora v slovenski skupnosti) nudil izbrani publiki koncert slovenskega komornega zbora, ki ga organizatorno in strokovno vodi Anka Savelli Gaserjeva. Izvajanje 22 kompozicij argentinskih in še v večji meri slovenskih avtorjev. je dokazalo, da je ta zbor sedaj pač najvišje, kar imamo zborovskega petja v slovenski skupnosti V Argentini, saj ga pa tudi sestavljajo izbrani pevci iz vrst prejšnjih slovenskih zborov. H koncu še pripomba: Ob napovedovanju teh 12 dosedanjih kulturnih večerov SKA v Buenos Airesu smo napravili Operna pevka Bernarda Fink, mezzosopran, in njen brat Marko Fink, baritonist, član buenos-aireškega Filarmonične-ga zbora, ki sta ob napolnjeni veliki dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu v okviru Slovenske kulturne akcije nudila rojakom in argentinskim gostom nadvse kvaliteten koncert. pomoto, da nismo upoštevali enega. Koncert slovenskega komornega zbora torej ni bil enajsti kulturni večer, kot je bilo oznanjeno, ampak dvanajsti. Naslednji kulturni večeri letošnje sezone: 20. oktobra: Predavanje dr. Katice Cukjati o temi: Narodna zavednost in emigracijska mladina. 10. novembra: Mons. dr. Mirko Gogala: Vloga laika v Cerkvi v luči novega cerkvenega zakonika. 24. novembra: Predstavitev knjige dr. Ignacija Lenčka: Kast v resnici in Ijuhecni. Izbor njegovih spisov. Predstavi knjigo dr. Vinko Brumen. V sredi decembra je predvidena skromna proslava tridesetletnice SKA z zahvalno mašo in prijateljsko večerjo, h čemur bodo povabljeni pred vsem vsi ustvarjalni člani, pa tudi drugi prijatelji naše ustanove. Podrobnosti bomo objavili v prihodnjem GLASU. Pisatelj Frank Biikvič kritikom romana ,,Vojna in revolucija11. (Odlomki iz obširnejšega zapisa.) (Nadaljevanje.) Če to uredimo, potem ne boste sprejemali takšnih pisem, „bi ta knjiga morala iziti v Ljubljani, ker povzdiguje Partizanstvo, domobrance pa kaže kot kretene". Uboga Para, romana ni preštudiral. Jaz sem prikazal domobrance Predvsem z Verinimi očmi, ko so jo ujeli. In Vera je bila Partizanka, pod vplivom Nika in komunistične propagande. Ali naj bi bila za domobrance, borila pa se na strani svojega ljubega za partizane in proti domobrancem ? Takšnih značajev vendar ni. Moč mojega dela je prav v tem, da spregleda Vera sama od sebe in potegne še Nika za seboj. Tisti, ki tega ne vidijo, naj roman še enkrat preberejo. če je že zanje preveč, koliko je bilo tega šele zame, ko sem pisal. Delo bi nedvomno drugače izpadlo, če bi pritegnil vanj domobrance, se vživel v Lutariča, v Ganeta in v druge fante, ki so videli v komunizmu zlo in na j večjo možno tragedijo slovenskega naroda. Ugoditi Pa tudi vsakemu ne morem. Gospod Cepi pravi, da sem zajel vse glavne struje, za gospoda Brulca je premalo obdelan krščanski socializem. Nedvomno bi lahko tudi to Razvlekli, lahko bi pa s tem v zvezi napisali nov roman. Krščanski socialisti so v prvem delu potegnili s komunisti, nied vojno so jih komunisti onemogočili, Volkuna celo umorili, v četrtem delu jih pa ni. Jih tudi v Jugoslaviji ni. . . Nestrpnežem odgovori posebno močno g. Lenček, ki pravi, da je moje delo še vedno ,,kot Kristus v padec in v vstajenje mnogim, za nekatere kamen spotike, za druge luč v temi..." Ali F. Rode, ko citira Jurijeve besede: „Edina resnična revolucija na Slovenskem je revolucija, ki jo je preživela Cerkev s svojimi mučenci, poniževanji, odvzetjem imetja, kar jo je privedlo od posvetnega klerikalizma na evangeljske pozicije." „Misel se mi zdi genijalna in sem jo prvič slišal. O tem bi se dalo napisati knjigo", pravi gospod Rode. Se z njim strinjam, kajti teh misli nisem namislil sam, ampak so kar same od sebe padle na papir in sem se potem čudil, odkod se je to vzelo... Slovenskih duhovnikov jaz nikoli nisem imel za klerikalce, ampak za klene značaje, zveste služabnike božje in zavedne slovenske domoljube. Kako težek je duhovniški stan, vidim posebno zdaj, ko poučujem na jezuitski univerzi. Tile irski jezuiti imajo svoje napake, ampak so kampelci in jih imajo tudi študentje radi. Slovenski klerikalizem se je rodil iz slovenskega značaja. Doma je predvsem med politiki-laiki. Veliko smo se tega naučili v stari Avstriji. Vočigled komunistične strahovlade in moralnega propada partijcev, slovenski klerikalizem niti senca komunističnega nasilja ni. Razliko pa je ustvarila seveda filozofija. Krščanstvo je navsezadnje še vedno to, kar je bilo od prvih Kristusovih dni: ljubezen do bližnjega, ne pa razredno sovraštvo. Kristjani iščemo v soljudeh dobro, komunisti pa vidijo povsod samo izkoriščevalce in sebičneže, ne samo zaradi marksizma, ampak so tudi sami takšni. Ljudstvo doma mora sejati, žeti, peljati v mlin, mesiti in peči, komunisti pa samo pokušajo, ko je vse na mizi. Da ljudstvo to vidi, je jasno, zato v komunističnih državah tudi žetev ni obilna, kriv pa je seveda Bog, ker jim nagaja z vremenom..'. Biološko so komunisti prav takšni ljudje kot vsi drugi, drugačni so samo zaradi svoje filozofije. Najprej idealisti, ki se borijo za siromake, so zanje in za svoje ideje pripravljeni vsak trenutek umreti, zaradi svoje ideje postanejo seveda tudi morilci in to „v dobri veri" in odtod potem, čim so na oblasti, vsa tragedija naroda, partijci pa moralni kreteni. Kakšna naivnost s strani Kocbeka, da je lahko tem ljudem in tej filozofiji nasedel. Jaz. „Tova-rišije" nisem samo prebral, ampak jo preštudiral. O krščanskih socialistih bi lahko napisal nov roman, lahko pa tudi nje nekoliko bolj obširno obdelal - kot domobrance. Bo treba k 700 stranem pač še pripisati kakšnih dvesto. Kako se komunizem lahko sprevrže po zmagi, je na svoj način povedal nek kritik, ko pravi o mojem romanu: ,,Prepričan sem, da bodo številni rojaki pretihotapili Vaš roman iz Tista in iz Celovca preko meje in nato bo knjiga romala od roke do roke, skrivaj, kot nekdaj letaki OF med okupacijo." To bo res in to gotovo ni partijcem v čast, In ker jim ni nasedel, je po vojni ostal tudi Živko dober človek. Njega in konec mojega romana je najbolje raz- umel in ocenil gospod Rode, ko pravi: „Konec je po svojem simbolizmu (objem domobranca Daneta in partizana Živka) in z mislijo na čudovita božja pota, preroški, čisto evangeljski, ki naznanja, Bog daj, kar se bo morda nekoč zgodilo. Več kot s celimi stranmi teksta je avtor povedal s simbolično gesto dveh nekdanjih borcev, ki se objameta." Napisano na en mah v Fairfieldu dne 6. maja 1984. ,,lndex librorum prohibitorum redivivuis.“ Pod tem naslovom je izšel članek v „Novi reviji" štev. 26-27 izpod peresa dr. Dimitrija Rupla. Članek obravnava posvetovalni sestanek, ki je bil 23. maja 1984 v Zagrebu in ki je razpravljal o idejnem boju na področju kultm-e in ustvarjalnosti. Dr. Stipe Šuvarja se spominjamo od „temeljnih vzgojnih jeder", vendar ne bo odveč, če si še enkrat malo osvežimo spomin ob njegovem spisu „0 nekaterih idejnih in političnih težnjah v umetniškem ustvarjanju, literarni, gledališki in filmski kritiki ter o javnih nastopih določenega števila kulturnih ustvarjalcev, ki vsebujejo politično nesprejemljiva sporočila". Poleg politične nestrpnosti, omejenosti v vprašanjih družbene ureditve, vere in ideološke zgrajenosti (seveda komunistične), se dr. šuvar odlikuje sedaj tudi po vsem, kar teži v ideološki pluralizem v kulturi. Slovenski književniki, te „fleurs du mal“, cvetke zla, so mu še posebno pri srcu in je na zagrebškem sestanku ZKH pripomogel h katalogu avtorjev, ki niso sprejemljivi ideološko. Od Slovencev so prišli na ta indeks: E. Kocbek, Vitomil Zupan, Branko Hofman, Lojze Kovačič, Marjan Rožanc, Niko Grafenauer, Manca Košir, Jože Snoj, Dimitrij Rupel in še nekaj manj pomembnih. Seveda gre za kriterije ortodoksnosti stare stalinistične garde, kjer so kulturnim delavcem določevali, kaj in kako naj pišejo. Zdi se, da slovenski kulturniki niso preveč navdušeni nad predpisano usmeritvijo, katero naj bi kot „inženirji duš" morali izvajati nad slovenskim narodom. ZKH se je obregnil tudi nad umetniki kot so Milan Kun-dera, Andrej Wajda, D. H. Lawrence itd. Kot piše dr. Dimitrij Rupel v „Novi reviji" (štev. 26-27), so bili vsi jugoslovanski ustvarjalci kdaj zapleteni v polemiko z dr. Šuvarjem in ta bi jih potemtakem skušal samo onemogočiti, kar je pa zelo lahko pri sedanji družbeni ureditvi. Pomembna zgodovinska revija „Acta Ecclesiastica Sloveniae 6“ prinaša zapiske ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki osvetljujejo z nove strani njegovo delovanje. O stvari poroča cerkveni zgodovinar dr. Metod Benedik. V istem zvezku je obdelal prof. Martin Jevnikar delo beneškega duhovnika in narodnega buditelja Ivana Trinka po podatkih, ki jih je dobil v „Arhivu videmske pokrajine". Znani etnolog in prireditelj slovarja stare prekmurščine, dr. Vili Novak pa je prispeval uvod k delu proučevalca prekmurske preteklosti, Ivana Skrabarja, ki je lani februarja umrl in ki je z zgodovinskimi podatki prikazal delo pridigarjev v Petanjcih. Protesti Več zahodnonemških pisateljev, na čelu z Giintherjem Grassom in Heinrichom Bbllom ter Ingeborgom Drewitzem, je protestiralo proti zaporu poljskega pisatelja Marka Nowakowskega. V isti zadevi je ostro protestiral tudi nemški PEN klub in znana publicistka in izdajateljica tednika „Die Zeit", Marion por. Donhoff, poleg Karla Dede-ciusa, znanega prevajalca poljske literature in direktorja „Nemško-poljskega instituta" (Deutsche-Polen Institut) v Darmstadtu. Ti so intervenirali za Marka Nowakowskega za čas obiska poljskega poslanika v Kblnu Tadeusza Ole-chovvskega. Marek Nowakowski je napisal: „Poročilo o vojnem stanju" v pariški »Kulturi". Risba akad. kiparja Franceta Goršeta, tudi eden od dobitkov umetniške loterije SKA Za stoletnico rojstva‘rumunskega pisatelja Panait Istratija je francoska založba „Gallimard“ izdala „Le pelerin du coeur", ki je neke vrste avtobiografija tega balkanskega naturalističnega pisatelja, imenovanega »balkanski Gorki". Odkril ga je Romain Rolland in je nato začel pisati v francoščini. V knjigi je dosti še neobjavljenega gradiva, ali pa objavljenega samo v takratnih časnikih, ni pa prišlo v njegova zbrana dela. Panait Istrati se je rodil v Brajli in je umrl v Bukarešti 1. 1935 in je bil eden prvih pisateljev, ki se je odločil pisati proti razmeram v SZ. Iz ječe je bil izpuščen Adam Michnik, ki je veljal za svetovalca sedaj prepovedanega sindikata »Solidarnost". Michnik je pisatelj in profesor zgodovine. Zaprt je bil od decembra 1. 1981 do amnestije 21. jul. 1984. Bil je obtožen zarotništva in protidržavnega delovanja. Nekateri njegovi izreki so prišli že v antologije in so jih poznali tudi v Sloveniji, tako: »Socializem z ljudskim obrazom, ali komunizem z zbitimi zobmi". Ljubljansko »Delo" z datumom 5. julija se sprašuje, kako je mogoče, da so na Primorskem z-mcgli ustvariti tako kvalitetno revijo, kot je L’ona del racconto (Pripovedna ura), ki jo upravlja Tulio Bressan z dvema odboroma, ki sta sestavljena po eni strani s profesorji, pedagogi in pisatelji, po drugi pa s študenti. Pri „L’ora del racconto" sodeluje tudi padovanski prof. slavistike, Martin Jevnikar, ki je predstavil in priporočil do sedaj še ne prevedene slovenske mladinske pisatelje in slovenska mladinska dela. Revija se ukvarja s predstavitvijo knjig, njihovo oceno, prireja kolokvije, budi zanimanje za res kvalitetne knjige, organizira sestanke med pisatelji in bralci, obenem pa skrbi tudi za italijansko manjšino v Jugoslaviji. Na njenem programu je tudi predvajanje mladinskih filmov. Da popravi zamudništvo v pornografiji, je nova zbirka »Dotik" izdala s pomočjo »Državne založbe" kar tri knjige: Henryja Millerja »Seksus", Charlesa Bukovskega »Ženske" in Emmanuelle Arsan »Emmanuelle". Recenzent je pripomnil v ljubljanskem »Delu", da smo Slovenci še vedno vklenjeni v neke vrste prastarih okovih sramežljivosti, le-porečnosti, »da se vedno oklepamo prastarih tabujev"* Upajmo, da medtem ko drugod, med srednje kulturnimi naredi načrtno zavirajo povratek k poživinjenju, pomoč »Državne založbe" novi zbirki ne bo pomoč pri kopanju lastnega groba pri poplavi erotičnih in pornografskih knjig* T. B. Potem ko je ob koncu lanskega leta SKA poslala v svet prve izvode obširnega literarnega dela, roman pisatelja dr. Franka Bukviča VOJNA IN .REVOLUCIJA, ni naša založba letos izdala še nobenega knjižnega dela, dasi jih je že pred meseci napovedala kot izdanja tekoče sezone, ki se zaključi meseca februarja. Vzrok zakasnitvi je to pot v prvi vrsti preobloženost obeh slovenskih tiskarn, tako „Editc riala P>arage“ kot tiskarne Vilko. Vendar obstoji upanje, da bo mogoče do konca poslovnega leta izdati vse štiri napovedane knjige. Prva knjiga izbranih razprav in člankov pokojnega ustanovnega člana, ki je pred desetimi leti umrl v Avstriji, dr. Ignacija Lenčka, bo imela naslov „RAST V RESNICI IN LJUBEZNI". Profesor Alojzij Geržinič, ki jo je uredil in zanjo napisal tudi oris avtorjevega življenja in dela, je iz množice gradiva izbral nad 40 razprav in člankov in jih uredil v pet delov: ...iz bogastva resnice..'.; Človeku se hoče trdnih točk; Človek - sam sebi največja uganka; Nov čas - nova vprašanja; Obrazi treh mislecev. Knjiga bo obsegala skoraj 500 strani besedila. Izid tega vsebinsko bogatega izdanja je predviden za začetek meseca novembra. Bočim je stavljenje te knjige terjalo precej časa, bo nasprotno drugo letošnje izdanje: PESNIŠKA ZBIRKA TINETA DEBELJAKA ml. brž pripravljena za tisk in upamo ta literarni biser ponuditi rojakom že za božične praznike;. Tretje napovedano izdanje je v glavnem že dogotovljeno. vsebina knjige RAST V Življenjska pot dr. Ignacija Lenčka, njegova osebnost in seznam njegovih spinov. • •. iz bogastva resnice. . . Steber in temelj resnice Še vedno ne razumemo Moralni temelji misijonske akcije Nekateri problemi teološkega študija človeku se hoče trdnih točk Veritatem facientes in caritate Čas na tribuni ShcjlE stika O sv. Tomažu Akvinskem Osnove modernistične miselnosti Puščava raste Pismo iz Nemčije Iz etike narodnosti O literaturi Kino - da ali ne človek - sam sebi največja uganka Človek po svoji naravi v nadnaravnem svetu podoba Kristusova Človek v nevarnosti Krščansko pojmovanje ženinega poslanstva To bogastvo raznolike bogoslovne in moralne vsebine izide v 474 strani obsegajoči knjigi in bo dobrodošel svetovalec vsakemu krščanskemu človeku, posebno duhovnikom in dru-pim izobražencem, pa mladini, ki ji je za rast v resnici in ljubezni ob vstopu v polnost življenja. Knjiga se tiska le v 600 izvodih in bo v Argentini na razpolago pri SKA in v Dušnopastirski pisarni ob začetku novembra, po svetu pa pri poverjenikih SKA gotovo za Pot socialističnih zapovedi: 1) Ne misli! ~) če misliš, ne govori! •N Če misliš in govoriš, ne piši! 4) če misliš, govoriš in pišeš, ne podpisuj se! o) Če misliš, govoriš, pišeš in se podpisuješ - potem se ne čudi! „Kultura“ štev. 5. Pariz. 1984. Avtor dr. Marko Kremžar je napisal nekak katekizem krščanske družbene ureditve pod naslovom: „OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE". V uvodu svojega dela je med drugim takole razložil aktualnost teh razmišljanj: „Iz daljave ni mogoče videti podrobnosti gorske pokrajine, njene obrise pa zaznamo od daleč bolje, kakor iz bližine. Zato je prav, da razpravljamo o obrisih naše bodoče družbene ureditve, dokler je ta še zastrta po časovni razdalji. Tako moremo razpravljati o njej mirneje in prav zato temeljiteje, kakor 'bol to mogoče tedaj, ko jo bomo imeli tik pred seboj." Zgolj naključje je, da je bil avtor tega dela pred kratkim izbran za novega načelnika večinske slovenske politične skupnosti v izseljenstvu. Ta knjiga njegovih globokih razmišljanj o obrisih družbene preosnove na sploh, posebej še slovenske v prihodnosti, nam potrjuje posrečenost izbire in nam daje upanje za svetlejšo bodočnost našega izseljenstva. Zadnje izdan ie v letu okrog tridesetletnega jubileja SKA bodo pa PESMI FRANCETA PAPEŽA. Avtor je pri SKA v njenih prvih letih izdal svojo prvo pesniško zbirko pod naslovom Osnovno govorjenje (leta 1957), ki jo je sam ilustriral z lesorezi. Od tedaj je prešlo več kot 27 let, v katerih je pesniška in ustvarjalna sila rojevala nove i,n nove pesnitve, ki jih bo Papež kakih 60 uvrstil v to novo zbirko svoje ustvarjalne dozorelosti. Kot Osnovno govorjenje bo tudi to zbirko pesnik sam opremil in ilustriral, pač na najbolj svoj, značaju pesnitev odgovarjajoči način. RESNICI IN LJUBEZNI Fragmenti o napuhu Ljubezen: Zapoved Do sovražnikov Tri rane ljubezni Širokosrčnost kot geslo Zvestoba Čistost: Blagor čistim Zapoved čistosti Osnovna zahteva čistosti V samskem življenju Nečiste skušnjave Moralna priprava na zakon Nov1 čas - nova vprašanja Knaus-Oginova teorija in nravna načela Cerkveni odloki proti sterilizaciji Rasa in morala „Moderna evtanazija" Nravna obveznost državnih zakonov Dobiček kot brezdelni dohodek Gospodarska podjetnost in morala Obrazi treh mislecev Aleš Useničnik Franc Ksav. Lukman Alojzij Odar božič, da bo pravočasno na voljo kot nad vse primerno praznično darilo. Stalnim kupcem naših knjig bomo tudi to delo takoj po izidu poslali in se priporočamo za zadevno nakazilo. Cena v platno vezanemu izvodu bo 12 USA dolarjev, v karton vezanemu pa 10 dolarjev. V Argentini se dolar obračuna po vsakokratnem uradnem kurzu. Razprave naših članov objavljene v Sloveniji: V Zborniku Redovništvo na Slovenskem 1. sodelujeta tudi sodelavca SKA, Maver Grebenc, ki je prispeval razpravo a razvoju cistercijanskih samostanov Stične in Kostanjevice, in pokojni France Dolinar, ki je opisal pomen in vpliv benediktincev v življenju in kulturi zahoda in Slovenije. IZDANJA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE 58. KOMAR, Milan, POT IZ MRTVILA, 1965, 112 str. Razprave (S tokovi proti tokovom; Korenine kačur-stva; Borba in ljubezen; Pot iz mrtvila; Preprostost in poenostavljanje; Pravica do drugačnosti; Kratki eseji) obsegajo zakladnico misli in načel življenju na pot. (U$S 5.) 59. MEDDOBJE IX, 1-3, 1965. Letnik obsega 299 str. Prvo številko so uredili Simčič, Jurčec in Vodeb. Drugi zvezek IX. letnika pa Ruda Jurčec sam. Ovitek: arh. Marjan Eiletz. (U$S 14.) 60. HRIBOVŠEK, Ivan, PESEM NAJ ZAPOJEM, 1965, 101 strani in XXVI strani uvoda in opomb T. Debeljaka. Oprema in lesorezi: arh. Jure Vombergar. (U$S 8.) 61. MAUSER, Karel, LJUDJE POD BIČEM III, 1966, 430 strani. Opremil: J. Vombergar z uporabo linorezov B. Remec iz Črne maše. S pričujočim tretjim delom se zaključuje prva slov. leposlovna trilogija iz časa okupacijskih in prvih povojnih let v Sloveniji, napisana v zdomstvu. Slovenski ljudje trpe pod bičem, ki ga zdaj vihti Italijan, zdaj Nemec, najbolj pa komunist. (U$S 15.) 62. MEDDOBJE IX, 4-6, 1966. (U$S 14.) 63. MEDDOBJE X. letnik, 1-3, 1967. Uredil Ruda Jurčec. Letnik obsega 319 strani. Drugi zvezek je začel urejevati R. Jurčec, končal pa Tine Debeljak. Ovitek: Marjan Eiletz. (U$S 14.) 64. BRUMEN, Vinko, ISKANJA, 1967, 283 strani. Opremil arh. Božidar Bajuk. Zbirka misli, ki jih je avtor napisal ob opazovanju in študiju zdomske skupnosti, predvsem argentinske. Naslov poglavij: Brez vodnikov in luči. Od načel do dejanj. Misli o kritiki. Naseljenci in narodnost. Največja pa je ljubezen, (b.: U$S 7, v.: 10.) 65. GERŽINIČ, Alojzij, PREGLED SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI, 1967, 71 strani. (U$S 3.) 66. MEDDOBJE X, 4-6, 1969. (U$S 14.) 67. VREDNOTE V. knjiga, 1968, 201 strani. Uredil R. Jurčec. (U$S 10.) 68. ŠOUKAL, Milena, PESMI, 1969, 43 strani. Opremil arh. J. Vombergar. (U$S 5.) 69. MEDDOBJE XI, 1, 1970, Celotni letnik obsega 320 strani. Uredil konzorcij. Opremil France Papež, dia-gramiral Marjan Eiletz. (U$S 7.) 70. VELIKONJA, Narte, ZANKE, 1969, 241 strani. Uredil in sklepno besedo napisal Tine Debeljak. Opremil arh. Jure Vombergar. Novele bodo pravo odkritje za one, ki poznajo Velikonjo samo kot pisatelja domačijske povesti, ne pa kot psihološkega opisovalca kolektivnih skupin (hiralcev, bolnikov) ter detektivskih reševanj psiholoških ,,zank“. (b.: U$S 8, v.: U$S 11.) 71. MEDDOBJE XI, 2. (U$S 7.) 72. MEDDOBJE XI, 3. (U$S 7.) 73. MAUSER, Karel, NA OZARAH, 1970, 373 strani. Zbirka črtic Na Ozarah je 25. knjiga izrazitega in najbolj priljubljenega emigracijskega pisatelja. (U$S 8.) 74. MEDDOBJE XI, 4. (U$S 7.) 75. DEBELJAK, Tine - REMEC, Bara, ŽALOST ZMAGOSLAVJA. Poljska vojna in emigracijska lirika med drugo svetovno vojno 1939-1945, 1970, 111 strani. (U$S 6.) 76. MEDDOBJE XII, 1, 1970. Celotni letnik obsega 320 strani. Uredil in opremil France Papež. (U$S 7.) 77. ILIJA, Alojz, HUDA PRAVDA, 1971, 351 strani. Huda pravda je povest iz domobranskega življenja na postojanki nekje v Sloveniji v času od binkošti 1944 do maja 1945, v dobi najusodnejših odločitev. Ovitek: arh. Jure Vombergar. (b.: U$S 8, v.: U$S 11.) 78. KOS, Vladimir, LJUBEZEN IN SMRT. IN ŠE KAJ. Pesmi iz Daljnega vzhoda. Ilustrirala Bara Remec. (UfS 8.) 79. MEDDOBJE XII, 2. (U$S 7.) 80. MEDDOBJE XII, 3. (U$S 7.) 81. AVRELIJ AVGUŠTIN, KNJIGA O VERI, UPANJU IN LJUBEZNI (Enhiridij), 1972, 112 str. 2. izdaja. Prevedel Fr. K. Lukman. Enhiridij obsega nauk Cerkve, ki ga razlaga odličen učitelj. Obsega tudi posebnosti Avguštinovega religioznega genija. Njegove intuicije o najglobljih krščanskih skrivnostih, ki o njih ni le poznejša teologija uveljavila svoje svobodne presoje, ampak je tudi cerkveno učeništvo drugače razsodilo. (U$S 7.) 82. MEDDOBJE XII, 4. (U$S 7.) 83. MEDDOBJE XIII, 1. Celotni letnik obsega 336 strani. Uredil in opremil France Papež. (U$S 7.) 84. MEDDOBJE XIII, 2. (U$S 7.) 85. MEDDOBJE XIII, 3. (U$S 7.) 86. MEDDOBJE XIII, 4. (U$S 7.) 87. BuKVIČ, Frank, LJUDJE IZ OLŠNICE, 1973, 315 str. Olšnica je ostala oznaka za človeka Slovenske Krajine, ki je našel v Bukviču novega oblikovalca, kiparskega klesarja karakterjev, ki so z- njim stopili v slovensko književnost. Ovitek: Marjan Eiletz. (b.: U$S 7, v.: U$S 10.) 88. MEDDOBJE XIV. letnik, 1-2, 1974. Uredil in opremil F. Papež. Celotni letnik obsega 336 strani. (U$S 14.) 89. MEDDOBJE XIV, 3. (U$S 7.) 90. MEDDOBJE XIV, 4. (U$S 7.) 91. MAROLT, Marijan, JOŽE PETKOVŠEK. Življenje-pisna povest, 1975, 299 strani. V leposlovni obliki pri-povedano življenje slikarja Jožeta Petkovška. Izdajo dopolnjujejo T. Debeljaka življenjepis M. Marolta (251-299) in študija dr. Rajka Ložarja o slikarju Petkovšku (7-20) in o umetnostnem zgodovinarju Maroltu (237-250). Ovitek: Andrej Makek. Knjiga vsebuje tudi 24 fotografij, (b.: U$S 7, v.: U$S 10.) 92. MEDDOBJE XV, 1. Celotni letnik obsega 336 strani. Uredil in opremil France Papež. (U$S 7.) 93. KUNSTELJ, France, BUTARA, 1975, 263 strani. Uredil T. Debeljak. Ovitek: Ivan Bukovec. Močne novele in črtice, podobne Mauserjevim, toda z lastno pisateljsko osebnostjo, (b.: U$S 8, v.: U$S 10.) 94. MEDDOBJE XV. letnik, 2. (U$S 7.) 95. MEDDOBJE XV, 3. (U$S 7.) 96. MEDDOBJE XV, 4. (U$S 7.) 97. MEDDOBJE XVI, 1. Uredil in opremil F. Papež. Letnik obsega 336 strani. (U$S 7.) 98. MEDDOBJE XVI, 2. (U$S 7.) 99. PAPEŽ, France, ZAPISI IZ ZDOMSTVA, 1977, 159 str. Ti zapisi so nastali kot odmev vživljanja v slovensko zdomsko problematiko. Niso samo kritika — oblikovani so v literarni, včasih vizijski in poetični besedi, drugekrati prikazujejo gola zgodovinska dejstva. Ovitek in' ilustracije: F. Papež. (U$S 7.) 100. BALANTIČ, France, ZBRANO DELO, 1976, 237 strani. Uredil in opremil France Papež. Balantič je živa in vredna beseda, polna mladostnega čustva, ki nosi v sebi .prvine kaotičnega časa,; je cvet, ki se nenadoma, v oblačnih jesenskih dneh, polnih gnilobe, odpre s pomladnimi barvami in vonji, vendar ne more dolgo živeti. (b.: U$S 15, v.: U$S 18.) 101. MEDDOBJE XVI, 3-4. (U$S 14.) CORREO ARGENTINO CORR. CENTRAL y SUC 6 TARIFA REDUCIDA CONCESION 232 R. P. 1. 201682 GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. Urejuje ga tajništvo. Tisk Editorial Baraga de! Centro Misional Baraga, Colčn 2544, 1826 Remedios de Escalada, Pcia. Buenos Aires, Argentina. Vsa nakazila na im« in naslov: Alojzij Rezelj, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires 1407, Argentina. - Editor responsable Slovenska kulturna akcija {Andres J. Rot), Ramon L. Falcčn 4158, Buenos Aires 1407, Argentina.