Letnik 1917.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLVI. — Izdan in razposlan 31. dne avgusta 1917.
Vsebina: (Št. 368—365.) 363. Zakon, s katerim se izpreminjajo nekatera določila o zavarovanju delavcev zoper nezgode. - 364. Ukaz o zasegi sena in slame starih letin. — 365. Razglas, da se izpreminjajo meje severnega vojnega ozemlja v Avstriji.
:*63.
Zakon z dne 21. avgusta 1917. L,
s katerim se izpreminjajo nekatera določila o zavarovanju delavcev zoper nezgode.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zatikazujem tako:
Zakon z dno 28. decembra 1887. I. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1888. [zakon o zavarovanju zoper nezgode]) in zakon z dne 20. julija 1894. 1. (drž. zak. št. 168 [zakon o razširbi]) so izpre-minjata tako:
( j 1 e n 1.
§ 5 zakona o zavarovanju zoper nezgode so mora glasiti:
Predmet zavarovanja zoper posledice nezgod, ki se dogajajo ob obratovanju, je s tem zakonom določeno-povračilo škode, ki nastane po telesnem (»oškodovanju zavarovanca ali vsled njegove smrti.
Nezgodam, Id se dogajajo ob obratovanju, je enačili tiste, ki se dogajajo pri takih domačih ali drugih opravilih, h katerim pritegne zavarovanca podjetnik obrata ali kdo v njegovem imenu ali kdo, ki je zavarovancu predpostavljen v delovnem
razmerju, poleg opravila, ki osnuje zavarovalno dolžnost, in dokler traja to opravilo.
Pravtako je nezgodam, dogajajočim se ob obratovanju, enačiti tiste, ki sefdogodé na polu od stanovanja na delo ali od dela v stanovanjc, ako se ta pot ni pretrgal v lastnem interesu zavarovanca ali kako drugače, kar ni bilo v zvezi z delovnim razmerjem.
Člen II.
. § 6 zakona o zavarovanju zoper nezgode, odstavek 6 in naslednji, se morajo glasiti :
Ako presega letni delovni zaslužek delavca ali obratnega uradnika vsoto 3600 K, se presežek ne vpošteva.
Letni delovni zaslužek vajencev, volontêrjev, praktikantov in drugih oseb, ki se zaradi še ne dovršene izučbe sploh ne plačujejo ali ne s polno plačo, je odmeriti v isti višini kakor najnižji letni delovni zaslužek polno plačevanih delavcev ali obratnih uradnikov za tisto opravilo, za katero se izučujejo, toda k večjemu z zneskom 1200 K in najmanj z zneskom 600 K. Ako je prejemal poškodovanec letni delovni zaslužek, ki je presegal 1200 K, ga je dati v polni izmeri odmeri v podlago.
(SlovealBoh).
m
Renta znaša:
a) v primeru popolne pridobitne nesposobnosti in za ves čas, dokler traja, dve tretjini letnega delovnega zaslužka;
h) v primeru delovite pridobitne nesposobnosti in za ves čas, dokler traja, neki del pod a) ustanovljene rente, ki ga je odmeriti po meri, koliko se je zmanjšala pridobitna sposobnost.
Polna renta se more dovoliti tudi takim poškodovancem, ki niso več docela nesposobni za pridobitek, začasno za rento rekonvalescentov tedaj, ako je poškodovanec potreben posebnega varovanja, da doseže svojo popolno pridobitno sposobnost ali da se poboljša njegovo stanje.
Dokler je poškodovanec zaradi nezgode po končanem zdravljenju tako onemogel, da potrebuje tujega negovanja in strežbe, je zvišati rento na 1 ^kratni znesek polne rente.
Poškodovancu ne pristoji pravica zahtevati odškodovanje, ako je povzročil škodljivi dogodek nalašč ali, ko je storil kazenskosodno dognano hudodelstvo.
Člen III.
§ 7 zakona o zavarovanju zoper nezgode se mora glasiti :
Ako je smrt nastala vsled obratne nezgode, naj odškodovanje razen tega, kar bi poškodovancu morebiti šlo po § 6 za čas, preden je nastopila smrt, obsega še :
1.	pogrebne stroške, ki jih jè odmeriti po običaju v tistem kraju, toda k večjemu z zneskom 100 K;'
2.	rento, ki se naj daje zaostalim usmrčenega človeka, počenši od dneva smrti; za nje preračun so merodajna določila § 6, odstavek 2 do 7.
Ta renta znaša:
a) za vdovo usmrčenega moža do njene smrti ali vnovične omožitve 20 odstotkov; za vdovca, ako in dokler je nesposoben za pridobitek, 20 odstotkov; za vsakega zaostalega zakonskega ali pozakonjenega otroka do njegovega dovršenega 15. leta starosti 15 odstotkov, in ako je izgubil ali izgubi tudi
še drugega roditelja, 20 odstotkov letnega delovnega zaslužka; za vsakega nezakonskega otroka po usmrčeni ženski osebi ali moški osebi, ako se je njegovo očetovstvo sodno -dognalo že, ko je še živel, ali pripoznalo izvensodno ali, ako se je rodil otrok šele po smrti poškodovanca, če se očetovstvo sodno dožene: dotlej, da dovrši otrok 15. leto starosti, 15 odstotkov letnega delovnega zaslužka. Rente vdove ali vdovca in otrok ne smejo skupaj presegati dveh tretjin letnega delovnega zaslužka; ako se poda iz gornjih postavkov višji znesek, sè razmerno zmanjšajo posamezne rente;
b) za pokojnikove ascendente, vnuke in vnukinje ter brate in sestre, ako je pokojnik bistveno prispeval za njih preživljanje, in sicer za ascendente do njihove smrti ali dotlej, ko mine njih potrebnost, za vnuke ter brate in sestre do dovršenega 15. leta Starosti, 20 odstotkov letnega delovnega zaslužka. Ta znesek se ne sme preseči zaradi tega, ker je več upravičencev, in v tem primeru gre roditeljem prednost pred dedom in babico, in njima prednost pred brati in sestrami, nadalje roditeljem prednost pred vnuki in njim pred brati in sestrami.
Rente otrok, vnukov ter bratov in sester je tedaj, ako imajo v času, ko dovršč 15. leto starosti, telesno ali duševno hibo, ki jih dela popolnoma nesposobne za pridobitek, plačevati še dalje, in sicer dokler traja pridobitna nesposobnost.
Ako pridejo upravičenci pod a) oznamenjene vrste skupaj z upravičenci, ki so oznainenjeni pod b), gre poslednjim zahteva le toliko, kolikor se za prve ne zahteva pod a) oznamenjeni najvišji znesek rente.
Ako se vdora zopet omoži, dobi trojni znesek svoje letne rente za odpravnino.
Ako se je poškodovana oseba poročila šele po nezgodi, ne pristoji vdovi ali vdovcu in otrokom iz takega zakona po njeni smrti nikaka zahteva. Tudi nezakonskim otrokom, ki so bili zarojeni šele po nezgodi, ter zakonskemu drugu ne gre nikaka zahteva, ako je bil od smrtno ponesrečene osebe po svoji krivdi sodno ločen ali ako je bil zakon sodno razvezan.
Ako se je zakonski mož vsled nezgode usmrčene osebe brez zakonitega razloga odtegoval domači skupnosti in se odtegnil svoji dolžnosti preživljati otroke, more zavod rento, ki gre možu po določilih lega zakona, prisoditi otrokom.

Ako pride za euo osebo v poštev več pravic zahtevati rento, ker je smrtno ponesrečilo več oseb, pristoji vedno le ena, in sicer najvišja renta med. rentami, ki pridejo v poštev.
Člen IV.
8 16 zakona o zavarovanju zoper nezgode, odstavek 1, drugi stavek, se mora glasiti:
Delovni zaslužek, ki presega znesek 3600 K na leto, se zaračunja le s tem zneskom.
den V.
g 17 zakona o zavarovanju zoper nezgode se mora glasiti:
Tarifni zavarovalni prispevki zadenejo edino podjetnika zavarovanju zavezanega obrata.
§ 22 zakona o zavarovanju zoper nezgode odpade.
Člen Vlil.
Izvršiti la zakon je poverjeno Mojemu ministru za notranje stvari v porazumu z ostalimi udeleženimi ministri.
V Reichenauu, 21. dne avgusta 11)17.1. .
Karol s. r.
Seidler s. r.	Toggenhurg s. r.
»64.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi v porazumu z udeleženimi ministri z dne 24. avgusta 1917.1.
o zasegi sena in slame starih letin.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 11)17. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako:
Člen VI.
V	členu V, odstavek 2, zakona o razširbi stopijo na mesto besçd: „tisoč dvesto goldinarjev“ besede „tritisoč šeststo kron“ in v zadnjem odstavku [člena VII tega zakona na mesto besed „stoiudvajset odstotkov* besede „en in ena tretjina“.
V	§ 14. odstavek 1, cesarskega ukaza z dne 7. aprila 1914. 1. (drž. zak. št. 80) je besedi „šestdeset odstotkov“ nadomestiti z besedama „dve tretjini“ in v odstavku 2 tega paragrafa besede „devetdeset odstotkov merodajnega delovnega zaslužka“ z besedami „polni letni delovni zaslužek“.
§ 1.
Ko dobi ta ukaz moč, so zasežene v prid državi vse zaloge sena in slame pridelka letu 1916. in prejšnjih letin, kolikor niso v posesti vojaške uprave ali državnih konjušnic.
S senom je umevati vse v Avstriji nahajajoče se vrste sena, in sicer senožetno seno, otavo, deteljo vsake vrste (lucerno itd.), moharsko, proseno in mešano seno ter odpadke teh vrst sena (cvetlice ob košnji), s slamo pa slamo rži, pšenice, napol ice, ječmena, ovsa, koruze, graha, fižola, boba, leče, grašice, figovega fižola (lupin), sivega graha (pelušk), maka, ogršice, repice, riža. prosa, ajde in soržice.
Člen VII.
Ta zakon dobi moč 1. dne julija 1917. b m se uporablja tudi na obrate, privzete v zavarovanje zoper nezgode z zakonom o razširbi, nadalje na zavarovanje mornarjev zoper nezgode in ha zavarovanje rudarjev zoper nezgode.
§ 2.
Na te zaloge se uporabljajo vsa določila ukazov z dne 29. maja 1917. 1. (drž. zak. št. 243) o uravnavi prometa s senom in slamo in ukaza z dne 14. junija 1917. 1. (drž. zak. št. 256) o ustanovitvi cen za seno in slamo.
Na odškodninske zahteve se uporabljajo določila lega zakona, ako se je dogodila nezgoda. | ki jo je odškodovati, po 30. dne junija 1917. 1.
§ 3.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
S tem dnem izgube moč določila ministrstve-nega ukaza z dne 10. januarja 1916. 1. (drž. zak. šl. 12), ki so se ohranila v moči z ukazom z dne 14. junija 1917.1. (drž. zak. šl. 256) (§ 11, odstavek 2).
Höfer s. r.	Ertl s. r.
( zapp s. r.
«05.
Razglas ministra za notranje stvari z dne 29. avgusta 1917. 1.,.
da se izpreminjajo meje severnega vojnega ozemlja v Avstriji.
Vrhovno poveljstvo armade je na podstavi S 1, odstavek 1, ukaza vsega ministrstva z dne 17. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 241) meje severnih vojnih ozemelj, izpreminjujé dosedanjo obmejitev, določilo tako, da se potitični okraji Przemyšlany, ličbrka. Zydaczöw, Rohatyn, Stryj, Skole, Dolina. Kalusz, Stanislav, Bohorodczany in Nadwörna z veljavnostjo od 1. dne septembra 1917.1. izločajo iz ožjega severnega vojnega ozemlja in se privzemajo v širje severno vojno ozemlje.
Obmejitev severnih vojnih ozemelj \ Avstriji je torej naslednja:
1.
Severno širje vojno ozemlje obsega:
v kraljevini gališki: Zapadno Galicijo, izvzemši okoliše občin Riala in Lipnik in od Vzhodnje Galicije okoliš do vštetih političnih okrajev Nadwörna, Stanislav, Rohatyn, Przemyslany, Levov, Zölkiew in zapadno od reke Buga ležečega dela političnega okraja Sokal in okoliš mestne občine Sokal.
Severno ožje vojno ozemlje obsega: vojvodino bukovinsko,
v kraljevini gališki: vzhodnji del Vzhodnje Galicije do vštetih političnih okrajev Kosöw, Peczenižvn, Kolomea, Thunacz, Buczacz, Podhajce, Brzezany, Zborôw, Zloczow. Kamionka Strmnilowa in vzhodno od reke Buga ležečega dela političnega okraja Sokal, izvzemši okoliš mestne občine Sokal.
Toggenburg š. r.
Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.