List slovcnskih delavccv v AmerikL
tALKFON: OORTLAHDT 2876
J
Entered m Seoond Clam Matter. September 21. 1003, at the Port Office a Hew York. NY., under Act of Congre« oI March 8, 1878.
TEUTON: OOBTLAHDT 28?f
NO. 301. — STEV. 201.

NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 17, 1926. — PETEK, 27. AUGUSTA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
BARONI NAMERAVAJO
SKRČITI PLAČE MAJNARJEM
Lastniki premogovnikov v Ohiju nameravajo iz-poalcvati skrčenje mezd. — Izkoriščevalci so i-meli zborovanje v Columbus. — Omalovaževanje dogovora, sklenjenega v Jacksonville. — Baroni pravijo, da jim zastran visokih mezd ni mogoče tekmovati.
COLUMBUS. O., 26. avgusta. — Lastniki premogovnikov v Ohiju nameravajo vprizoriti veliko ofenzivo proti življenskim standardom in delavnim pogojem premogarjev Ohija. V ta namen so se pred kratkim pridružili zvezi obratnih vodstev premogovnikov v Ohiju, iri na seji te organizacije, ki se je vršila včeraj, so sklenili pripraviti se na boj proti organiziranim delavcem.
Lastniki premogovnikov so sprejeli poročilo komiteja, naj predlagajo premogarjem mesto mezdne lestvice, določene v Jacksonville dogovoru, mezdno lestvico, vsled katere bi zaslužil pre-mogar nekako pet dolarjev tekom vsakega delavnega dne.
Ce bi bili delavci pripravljeni sprejeti to mezdo, bi spravili podjetniki zopet v obratovanje počivajoče rove, — je izjavil komitej podjetnikov.
Kako je mogoče obljubiti delavcem pri nizkih mezdah delo, ko je neoporečno ugotovljeno, da je industrija mehkega premoga na tak način razvita, da ne more biti trajno zaposlena vspričo sedanjega povpraševanja po premogu, je skrivnost pre-mogarskih baronov, katere niso dosedaj še obelodanili.
Na vsak način pa je bilo že davno opaziti njih prizadevanja, da skrčijo mezde delavcev in da o-mehčajo slednje z zatvorjenjem obratov.
Včeraj pa je prišel z željami in stremljenju izkoriščevalcev na dan S. H. Robins iz Clevelanda, predsednik zveze podjetnikov.
Rekel je, da lahko vodijo lastniki rovov, ki hočejo obratovati na temelju Jacksonville dogovora, še naprej svoja podjetja. Osemdeset odstotkov uprav rovov pa obstaja iz članov zveze in ti čhini »e zavzemajo za krčenje mezd. Hinavsko je dostavil, da nimajo podjetniki namena uničiti organizacije premogarjev. Upa celo, da bodo uradniki prernogarske organizacije privolili v predlagano skrčenje plač premogarjev. Vspričo sedanjih mezd ne morejo lastniki rovov v Ohiju tekmovati z neorganiziranimi rovi v West Virginiji in drugod. Zamolčal pa je seveda, da imajo premogovne družbe svoje rove v različnih državah, da delajo njih rovi v neunijskih ozemljih s polno paro, do-čim neprestano zatvarjajo rove v linijskih okrajih.
Predsednik nove organizacije podjetnikov ne daje nobenega pojasnila, kje naj se konča vijak skrčenja plač, kakorhitro ga bodo pričeli navijati ter bodo izvedli lastniki neorganiziranih premogovnikov nadal j no skrčenje mezd, da premagajo tekmovanje organiziranih rovov.
Kljub trajni nezaposlenosti pa je skoro nemogoče, da bi premogarji privolili v skrčenje mezd. Skrčenje, katero predlagajo podjetniki, bi znašalo skoro tretino sedanje plače. Ob sedanji mezdni lestvi-ci zaslužijo premogarji na dan nekako $7.50, to se pravi, v dnevih, ko delajo. Ze dalj časa pa so prisiljeni prazniki vedno bolj pogosti kot pa delavni dnevi.	. ^	i
INDIANAPOLIS, Ind., 26. avgusta. — John Lewis, predsednik United Mine Workers, je izjavil včeraj, ko so ga obvestili o stremi jenih lastnikov premogovnikov v Ohio, da "ne niore za enkrat ni-
19-letni fant je usmrtil prijatelja.
Devetnajstletnega Sil-bersteina, ki je ubil s kladivom, svojega prijatelja, s o odvedli v Kings County bolnico, da preiščejo njegovo duševno stanje.
Oblečen v prisilni jopic je ležal včeraj v Kin#s Count v bolnici 19-let ni Emanuel Silberstein, ki je ubil s kladivom svojepra prijatelja James Calisha, s katerim je "študiral" poldrugo leto filozofijo.
Njegov potrt oče, ki je krojač v Brooklvnu, ga je smel obiskati 'za pet minut. Z istim smehljajem, s katerim je povedal policiji in sodišču svojo povest, je priznal očetu, kako je ubil postarnega moža.
— Calish je odgovoren za moje 'duševno in telesno stanje. Imel sem tehten vzrok ubiti ga.
Očetu je rekel pozneje: — Oče, jaz sploh nisem tukaj ter sploh ne živim. Moje telo je prazna lupina.
Starejši Silberstein je opisal obnašanje svojega sina, odkar se je slednji seznanil pred * dvema letoma s Calishem. Oba sta sedela po več nr skupaj, da baje študirata filozofijo. Posledice tega "študija" je pojasnil morilec včeraj sodniku McCloskevu z istim smehljajem, ki sploh ne izgine z njegovega obraza. Sodnik ga je vprašal, zakaj smatra pravzaprav Calisha odgovornim za njegovo duševno stanje.. Počasi je prišel odsrovor: — Vsled občevanja s Calishem in ker sem prevzel njegove idejo in lastnosti.
Dečko je očividno blazen.
Pogrešanega zrakoplovca so končno našli.
Poročnik Bettis, ki se je ponesrečil v divjinah Pennsylvanije, je preplezal z zlomljeno nogo razdaljo šestih milj. — Ima zlomljeni tudi obe čeljusti.
Tajna pogajanja glede Lige narodov.
V Berlinu so se baje vršila tajna pogajanja glede Lige. — Francija in Anglija sta obljubili, da bo*ta podpirali Nemčijo. — London priča kuje sporov.
cesar reci
Najstarejši ameriški bankir.
MORR18TOWN, N. J., 26. avg. Dane* praznuje tukaj svoj 104. rojstni dan John A. Stewart, predsednik uprav. »veta United State« Trout Co.	'" ' 4 *' :
Tekom dneva se bo vršilo na
BERLIN. Nemčija, 26. avgusta. Henri Fromageot, francoski izvedenec ki se je ravnokar vrnil iz Londona, kjer je imel konferenco s Sir Cecil Ilurston. svetovalcem angleškega zunanjega urada, se je včeraj tajno posvetoval z nemškim juridičnim izvedencem dr. Gausom glede bodočnega ustroja sveta Lige narodov.
Čeprav so številnr berlinski listi zanikali ta sestanek s skrbno izbranimi besedami, je francosko poslaništvo potrdilo poročevalcu newyorskega "Times', da se je taka konferenca res vršila in da je po zaključku konference Froma-geaot takoj odpotoval v Pariz.
Zunanji urad zanikuje. da se je vršila konferenca med Hurstom, Gausom in Fromageotom ter dostavlja, da ni bil tak sestanek nameravan, v kolikor je bil informiran urad.
Z druge strani pa> se je izvedelo, da je pojasnil Fromageot, ki je govoril tudi v imenu Hursta, da je francoska in angleška politika pripustiti Nemčijo ter ji dati trajen sedež v svetu, nakar bi dobili Španska in Poljska napol-trajna sedeža za dobo petih let.
Izvedelo pa se je. da ni Varšava zadovoljna s tem pogojem in da zahteva najmanj šest let.
Dr. Oaus je solašal s tem načrtom po<J pobojem, da bo glasovala Nemčija glpdr-„, izvolitve-Jtad-.
BELLEFONTE, Pa., 26. avgusta — Poročnik Cyrus K. Bettis, ameriški armadni avijatik, kate-I rega so pogrešali izza pondeljka, 'ko je odletel iz Philadelphia naj Selfridge polje, Mich., se je vJe-( raj pojavil sicer živ, a z zlomljeno levo nogo in obem^ čeljust ima. Našli so ga v gozdovih Seven Sisters gora v bližini tukajšnjega kraja. Istotam se je v pretekli je-I seni smrtno ponesrečil poštni zračni pilot Charles Ames.
Armadni avijatik se je rešil s tem, da se je plazil s svojo zlomljeno nogo skozi gozdove in grmičevje ob gorskem obronku na razdaljo šestih milj. dokler ni pri !el do ceste kjer je našel pomoč. Rekel je, da je večkrat cul j aeroplane, ki so ga iskali, da pa ga ni mogel nikdo pazabiti radi gostega drevja in grmičevja. | Poročnik Bettis je odletel z razstavnega letalnega polja v Phila-delphiji v družbi dveh nadaljnih aeroplanov, katera sta vodila po | ročnika Williams in Smith. Vsi | trije so zadeli na težko meglo, kr | ko se nahajali na poti semkaj. Po I ročnika Williams in Smith sta do segla Selfridge polje tei: se vrnila v Bellefonte. ko sta izvedela, da je poročnik Bettis izginil. Ves naslednji dan sta letala preko gričevja v bližini tnkajšnjejra kraja ter iskala poprrešanepra tovariša.
No poletu se je poročnik Bettis držal svojega kurza ter domneval, da je že preletel goro. Bil je le še petnajst milj od letalnega polja, ko je krilo njegovega aeroplana zadelo ob drevo To je olajšalo silo padca, ko je padel aeroplan skozi veje na zemljo.
Bettis je bil nezavesten eno ure in pol in ko se mu je vrnila za vest. je bil še vedno privezan v sedežu aeroplana. Tmel je zlomlje no nogo nad kolenom, zlomljeni čeljusti in razprakasno lice.
Bil je še vedno jutranji mrak ko se je oprostil jermenov tei pričel klicati na pomoč, a povserr zaman. Čakal je do četrte ure po poldne v torek v praznem tipanju da bo prišel kdo na pomoč. Koneč no pa je spoznal, da bo gotow poginil od lakote in žeje. če se mu ne bo posrečilo priti do oblju denih krajev. Pričel je z mueniir plezanjem preko vseh mogočil ovir ter vlekel pri tem zlomljene nogo za seboj.
— Vedel sem. da nae ne bodf nikdar našli živega, če ne bom splezal ven. — je šepetal včera; zvečer v Center Countv bolnici.
njih dveh dežel, čeprav priznavajo, da ni sedanja konferenca obvezna po svojem značaju.
Nemčija je tudi ostala neizprosna napram zahtevi, da da obljube glede tega, kaj bo storila kot članica Lige, čeprav ni opaziti tukaj nobenega strahu, da bo blokirala ali onemogočila izvolitev Španske in Poljske k napol trajnim sedežem.
Konečno stališče Nemčije glede vprašanja Lige bo določeno na prihodnjem sestanku kabineta.
LONDON, Anglija. 26. avgusta. — Povsem varno se lahko reče. da bo angleško javno mnenje odločno proti fenm. da se pripusti v svet Lige narodov v prihodnjem mesecu kak drugi narod kot Nemčijo.
Nova posvetovanja angl premogarjev.
Angleške premegar j e provocirajo nove policijske sile. — Voditelji stavkarjev se posvetujejo.
LONDON, Anglija, 26. avgusta. — Voditelji angleške prernogarske federacije so včeraj razpravljali o novih pogajanjih za uravnavo prernogarske stavke. — Razprave so bile tajne.
Čeprav je potekla angleška pre-mogarska stavka dosedaj mirno, ter niso našle oblasti nikjer povoda. da nastopijo, je odredilo ministrstvo za notranje zadeve vse potrebno, da odpošlje večjo policijsko silo v prernogarske okraje.
Minister za notranje zadeve, Hicks, je baje sklenil na vsak mogoč način z avarovati vsakega posameznega delavca, ki se hoče vrniti na delo.
Potem ko so lastniki rovov odkrito priznali, da se je popolnoma izjalovil njih poskus, da spravijo zopet v obratovanje rove s pomočjo stavkokazov, se hočejo mero-dajni krogi očividno poslužiti tega zadnjega obupnega sredstva, da dobe stavkokaze ali da s silo zlomijo stavko.
Med premogarji v Mansfield okraju vlada veliko ogorčenje radi ze izvedene odpošiljatve policijskih sil, ki so absolutno nepotrebne.
Tukajšnje meščansko časopisje priznava samo, da ima ta odredba vlade namen "spraviti element nemira v stavko, ki je potekla dosedaj mirno in redno".
Potovanje tajnika prernogarske federacije, A. J. Cooka, ^kozi prernogarske okraje, je le še oja-čilo odločnost premogarjev. da vztrajajo še naprej v boju. Rovi leže skoro povsod popolnoma zapuščeni. Izven pumpačev ter repa-raturnih moštev se nahaja le neznatno majhno število delavcev v rovih. Uspešno izvedena služba piketov, katere se udeležujejo tudi žene stavkarjev, skrbi za to, da ne postane število stavkokazov večje.
V prihodnjih par dneh se bo sestal parlament, da razpravlja o
podaljšanju izjemnih odredb, ki so bile uveljavljene tekom stavke premogarjev. Kralj je imel včeraj kronski svet v Balmoral, da izda potrebno proklamacijo glede skli-eanja parlamentu.. Debata v par-'amentu bo trajala kot se splošno nričakuje, več dni, ker bo vprizo-fila delavska stranka nov poskus, da napoti vlado k opustu njene nevtralnosti.
SPOR MED CALLES0M
IN KATOLIŠKIMI ŠKOFI
Callesa imenujejo sedaj ustrahovalca. — Škofje pravijo, da so bili vladni uslužbenci odpuščeni, ker se niso udeležili parad za Callesovo politiko. Farmerji prosijo za mir.
MEXICO CITY, Mehika, 26. avgusta. — V mehiškem položaju vlada še nadalje mrtvilo in bo trajalo naprej, dokler se ne bo dne 1. septembra sestal parlament, da razpravlja o amendiranju ustave ter o modifikaciji postav.
Episkopat izjavlja še vedno z veliko odločnostjo, da cerkev ne bo popustila, dokler ne bo vlada a-inendirala sedanjih postav.
Vladni uradniki pravijo, da je ostalo stališče predsednika Callesa neizpremenjeno in da bo nadaljeval z izvedenjem vseh postav in regulacij, ki jih določa ustava.
Ni še znano, kakšno akcijo bo vprizoril kongres. V sedanjem času študirajo poverilna pisma, katera bodo predložili oni, ki so bili izvoljeni dne 4. julija ter je pričakovati, da se bodo uneli trpki boji, predno bodo mogli zasesti svoje sedeže oni, ki trdijo, da so bili izvoljeni.
Glasi se, da so bila poverilna pisma ponarejena m da so v nekaterih slučajih predložilo po štiri poverilna pisma za okraje, ki volijo le po enega kon-gresnika.
List Imparcial, je ugotovil včeraj, da je skupina trgovcev in poljedelcev v Apaseo, v državi Guanajuato, odposlala predsedniku Callesu odprto pismo, v katerem se glasi:
—	Prosimo vas, da nam dovolite izjaviti, da soglašamo s pismom, katero so vam poslali trgovci in industrijalci v Mexico City.
—	Vi, gospod predsednik, ste ugotovili, da re-špektirate prostost vesti in verske pravice, ki niso prizadete od nobene postave. Ob istem času pa je ugotovil episkopat, da je pripravljen podvreči se vsem postavam, ki ne kršijo principov cerkve.
—	Vse ostale točke so manjšega pomena in možna je lahka rešitev.
Pismo je nosilo 66 podpisov.
Episkopat je izdal včeraj ugotovilo, v katerem se trdi, da sili vlada svoje uslužbence, da prisostvujejo paradam, vprizorjenim v podporo Calle-sove politike. Ugotovilo dolži vlado, da je prisilila uslužbence k udeležbi pri paradi s pretnjo takojšnje izgube njih pozicij.
Od 400 šolskih učiteljev v mestu Guadalajara, ki so dobili cirkular, jih je 375 takoj resigniralo. Le 25 učiteljev se je pokorilo poveljem vlade, da se udeleže manifestacije.
Episkopat izjavlja, da je dobro znano, da so krožila po Mexico City in drugih mestih v vladnih uradih in šolah 4'povabila** za udeležbo pri manifestacijah za vladno politiko.
& , - .....
fei - - : ,; i ■
■ —: i O.
. 9t3k	- \
NeJveCU »terenski dnevnik V Združenih drier ah
Vencem leto - • .	S6 00
f Ze pol lete - - - • •	$3 00
Ze New York celo leto -	$7.00
Ze inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
- • r
The largest Slovenian Daflj in
and legal Hofcdeya. 75,000 Reader*
doma slavljenca slavlje, katerega se bo udeležilo pet generacij nje-! gove družine. Ko je dosegel sta-' rost 100 let, se je umaknil v pokoj ter ni prišel od tedaj naprej' nič več v urad. Se vedno je du-| sevno in telesno oil ter se zanimai zrf vse javne dogodke. Stewart je' ..najstarejši Jtankir y Ameriki. - J
Seznam.
To je seznam, ki pokaže, koliko atnerifkega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno i«, ako boste vpoitevali tvojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Dinarji	Lire	Posebni po-
Din..... 600 ____ $ 0.46 :1 Lir...... 100......$ 4.00	datki.
Din. .... 1,000 ---- $ 18.00 Lir...... 200 ...... $ 7.70	PrlstoJMiie is topi*
Din..... ji,500 .... $ 46.25 Lir...... 300 ......$11.25	ff* amerMIA
I>in..... 5,000 .... $ 02.00 Lir...... 500 ......$18.25	ItoHjl ^^bLl"
Din. ---- 10,900 .... $183.00 Lir .:____ 1000 ...... $35.50	»ledi :se	»M
msnjl umh4 75 m*
Za pofflljatre, ki presegajo DeaettJsoč Dinarjev aH pa DrattsoS Lir	tov; od 99. napi i J
dovoljujemo poseben znesku primeren popust.	P* * cent«
sd vsakega isti Je.
Nakasfla po brtoja?!— pisno livriujeaM v oajkrejfaei te« tar b večje Svete rafanaiM se strsfike	mi tu t m dstensna.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	phom: oobtlandt 49sv	New Yotfk, N. Y.
je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital šš ilPrt*WH>j« poslov državne banke, ter ee v soglasju s postavo eamore imenovati bank*,
PrssM* v Iste 11» Ji mM |SJfU1U7, v besedah: — tilsimj— • ImMnMMlMI sil iflsliuiif iLiulUI dolarjev ta 47 metov.
CLASN AROD A
(SLOVENK DAILY)
Owned and Published by 8LOYBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Wrmik gatacr, president.____ _Lotiia Benedik, treasurer.
Place of buane« of tht corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St, Borough of Manhattan, Now York City, N. Y.
"GLAS NARODA"
___"Voice of the People" __
__Iitued Every Day Except Sundays and Holidays.
w **** i*to volja Ust §a Ameriko
in Kanado _____________$6.00
3Sa pol leta_________________$3.00
Za ietrt leta________________$1.50
Za New York ta celo leto $7.00
Ze pol leta_________________ $3.50
Za inozemstvo %a celo leto -..$7.00 Za pol leta___________________$3.50
________ Subscription Yearly $6.00.
______Advertisement on Agreement.
_Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimOi da h nam tudi prejfinjo bivališče naznani, da hitreje _______najdemo naslovnika.
"GLAS NABOD A'\ 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876'
L	KRIŠNAMURTI
t icjr--
Ameriška priseljeniška oblast je čudna v gotorib ©jurih.
V	deželo ne spušča tujezemskih delavcev, ki hi radi s trdim delom služili svoj kruh ter ustvarjali najbogatejši deželi na svetu na dalj na bogastva.
Skoro sleherni dan pa neovirano dospe v Ameriko kak tujezemski princ ali kak drugi kolofoktar, kojega izrecni namen je živeti na stroške gotovih krogov ameriškega naroda.
Predvčerajšnjim se je izkrcal na ameriši obali človek, ki si lasti strahovito visoko saržo.
y Ameriko je dospel t4Odrešnik*\ v nekom newyor-ekem hotelu stanuje "Mesija".
Citatelji našega lista so že čitali o verski sekti teo-£ofov.
Teozofi verujejo v Boga toda o Bogu in božanstvu imajo drugačne pojme kot jih imajo na primer kristija-ui, mohamedanci, budisti ali pristali drugih izpoved?;nj.
Teozofizem je precej razširjen.
Trdne temelje so mu zadali dolarji nekaterih prismuknjenih babnic, ki ne vedo, kako bi z denarjem in s časom gospodarile.
Ker ima pa skoro vsaka vera svojega Mesijo, svojega Odrešnika je umevno da tudi teozofizem ne more biti brez njega.
Teozofi so si izbrali svojega odrešenika v osebi mladega Indijca Krišnamurtija, ki je te dni dospel v Ameriko.
Fant je baje precej izobražen ter je star enointride-Ret let. .V Ameriko je prišel v namenu, da bo oprostil Amerikance velikega materijalizma.
Teozofi mu pripisujejo nadnaturno moč ter pravijo, da bo dosegel vse kar bo hotel.
Ako ima Krišamurti res lastnosti Odrešnika, naj bi lepo doma ostal ter naj "bi rešil tristopetdeset milijonski indijski narod izpod angleškega jarma.
Njegovi sorojaki Indijoi bi mu bili jako hvaležni ter bi mu ne izkazovali nič manjših časti kot jih izkazujejo svojim božanstvom.
V	Ameriko se pa Krišnamurti res ni izplačalo priti.
Z odpravljanjem ameriškega materijalizma bo imel
fant smolo.
Amerikanci so veren narod.
Posebno trdno verujejo v ameriški dolar.
Te vere ne bo v njih omajalo tisoč takih tičev kot je Krišnamurti.
Novice iz Slovenije.
Težka nesreča.
Tedni se je pri splošni stavbeni družbi na Temu pripetila tež-j ki nesreča. Pri dviganja težke želesn* plošče x žerjavom se jo utrgrala veriga in plošča je padla na ključavničarja Alojzija Klina in mu eloniia več reber ter obe negi pod kolenom, desno dvakrat, prebila' lobanjo in spodnjo čeljust. PV>n*»Tf čenoa so takoj prepeljali v bolnico, kjer pa je umrl
Siui inft kosa.
V Ljubljani je umrl Anton Ko-'der, zasebnik.
—	¥ Kamoikn jo umrl Feliks Deisinger, dimnikarski mojsteAin
—	Med pianinkami in rod od en-
temA It, eeprišafcovSM1
pretrgala nit življenja Stanetu Bašea, absolventa III. letnika uih-l teljišea.	1 ;
I
—	Na Vranskem je umrl Avgust Mešič, posestnik.
—	V bolnici Elizabetink v Gradcu je umrla Emilija -Detela, vdova po rudniškem obratovodji v Zagorju.
Poskusen samomor.
Iz neznanega vzroka je hotela v prostovoljno Bmrt 20-Ietna Ana Dragan iz Grosupelj. Izpila je večjo količino jesihove esenee in napadla jo je slabost. Domači pa so njeno stanje Se pravočasno o-piirti, poklicali telefonieno ljubljanski rešilni avto, ki je obupan-ko gfe^eljal v javno boliiifco,
GLAS NABOBS 27.. AUG. 1926
PIPA MIRU.
■BBHWHosnHyi mmm^Tx	jk
Ko se je preti kratkim mudil ameriški generalni major Ilnpli Scot t v Glacier Narodnem parku, pa je obiskala skupina Indijancev ter kadila ž njim 'pipo miru*.
■	■	. ■	1 ■■....	.i,.,	■	.--
Iz Jugoslavije.
Nenavadna aventura i2 ženito-vanjskega potovanja.
22-lctni 1st van in 16-letna Gize-, la Galba iz Subotice sta se podala na ženitovanjsko potovanje k rvoji teti v Kostajnici. Tu je mlada žena po nekaj dnevih povila , otroka.
Po osmih dneh sta se napotila domov. V Sunji sta morala čakali od 11. do 12. zvečer na vlak. Tu ■ jima je po njihovih navedbah pred sodnijo — otrok umrl, radi «"•< sar sta mu privezala kratkoma-lo okrojr vratu vrvico s 5 kjr težkim kamnom ter jra vrgla v kolodvorski vodinjak. Po tem rimi sta opotovala v Subotico. Naslednji dan pa se je vedrica. s katero se zajema voda iz vodnjaka, odtrgala in padla v vodnjak. Ko so iska-. . li ljudje vedrico, so na svoje veliko začudenje izvlekli otročje truplo.
Na lir*e mesta je prišla komisijo. tor je uprotovila na podlaifi iz-povodho neke žon;-kf». ki jo spo-zuaal otrokovo obleko, čigav je otrok.
Gizela m Tstvan Galbav sta bila v Subotiei aretirana in oddana fodisču v Pelrinji. Pri prvem zaslišanju je izjavil Tstvan, dn je vrjrol mrtvega otroka 011 sam v vodnjak. Ko se j<* vrnila njegov« ž<jna v vlak in opazila moža hroz otroka, da se je skoraq onesvestila. vendar pa zadeve ni ovadila.
Pozneje sta izpovedala oba obdolženca drugače.
7a •na je izjavila, da je vrgla otroka 011a v vodnjak — seveda mrtvega — med tem ko je bil njen mož na kolodvoru.
Zdravniki pa so ugotovili, da .10 bil vržen otrok v vodnjak še živ. Zato je obtožilo državno prav dništvo zakonca radi umora. Sod ni stol v Petrinji je obsodil Istva-na na smrt na vešalih. Gizelo pa na 15 let težke ječe.
Proti obsodbi sta prijavila obtoženca ničnostno pritožbo. Kmalu po obsoditi pa je 11a smrt obsojeni Tstvan umrl.
Stol sedmoricc je ničnostni pri tožbi ugodil ter razpisal novo obravnavo, ki se je vršila te dni v Zagrebu. Na obravnavi je bilo preeitano tudi mnenje sodnih izvedencev in medicinske fakultete. ! Vsa ta mnenja pa so si nasproto-j vala. Topot je trdila obtožena Gizela. da je prevzela prvič na se vso krivdo le zato. ker se ji je globoko zasmilil njen mož, ki je bil napol mrtev, čeprav ni bila nikakor kriva. Hotela je moža rešiti kazni, ker se ji je zdelo pametnejše, da kazen trpi samo eden 1-Hotela se je žrtvovati za moža. ] Po daljšem posvetovanju je prišel sodni dvor do zaključka, da i manjka dokazov za subjektivno 1 krivdo obtoženke ter jo je oprostil.
Gizela Galbav je bila po enoletnem preiksovalnem zaporu takoj izpuščena na prosto.
Stanje in potrebe poplavljene Bačke.
Veliki župan Bačke je poslal vladi izčrpno poročilo o razmerah v poplavljenem ozemlju Bačke. Glasom poročila je položaj v po-kritieen, ker Donava v gornjem 4>lacijenem ozemlju še vedno prav toku zopet narašča. Pri Pasa vi je narasla za pol metra. Pričakovati
je torej v par dneh ponovni porast Donave na jugoslovenskem ozemlju. Poplavljeno ozemlje je
vedno pod vodo, posrečilo pa ; se je preprečiti nadaljno prodi-; ranje vode. Potrebni pa so ukre-i pi, da se to ozemlje obvaruje 11a-j daljnih poplav in to tembolj, ker ! grozi nevarnost, da bo Donava v 'jeseni zopet naraščala in povzro-j čala škodo. Da se to prepreči, je (potreben kredit treh do štirih mi-1 lijonov, da se pri Apatinu zgradi kamenit nasip.
Postajenačelnik, ki strelja na o-rožniško patruljo.
Postajcnačelnik v Temerinu v Vojvodini Stojan Marjanovič, ki je že dal.j časa suspendiran, ni hotel urada izročiti svojemu nasledniku. Te dni je streljal celo na orožniško patruljo, ki je asi-stirala komisiji. V njegovi blagajni so našli primajkijaj v znesku 6000 Din.
Tihotapstvo tekstilnega blaga z Dunaja v Brod.
V Slavonskem Produ j«1 prišla policija na sled velikemu tihotapstvu, katero je vodil carinski posrednik tvorniee vagonov. Štefan Zrnič. Ugotovljeno je. da je spravil z Dunaja velike množine tekstilnega blaga. Pri njem so našli še 7800 kg ntihotapljenega blaga.
Milijonska poneverba v Osijeku.
Preiskava proti Ant. Kanclerju, železniškemu uradniku v Zagrebu, ki je bil v zvezi z blagajnikom Reichherzer jem. je končana. Kancler je v polnem obsegu priznal svojo sokrivdo in podal tudi razne druge zanimive izjave. Tjcta 1920 je bil Kancler železniški uradnik v Ljubljani, nakar je bil premeščen v Zagreb. Z Reichherzerjem se je seznanil o priliki revizije blagajne v Osijeku. Dogovorila sta se najprej, da bosta tihotapila saharin, kasneje je dobil Kancler od Reichherzerja 5000 Din. s prošnjo, da vknjiži neko svoto kot pravilno, čeprav stvar ni bila v redu. Od tedaj naprej mu je Reichherzer stalno pošiljal razne denarne prispevke. Kancler pravi, da je živel neprestano v strahu, da pridejo manipulacije končno vendarle na dan in lio+el zato zapustiti železniško službo. Po lastni izjavi je Kancler napačno vknjižil po Reichherzerjevi maniplaciji skupno nad 1,400.000 Din. Tudi je trdno prepričan, da je Reichherzer izvršil samomor, ker zanj pat; ni bilo več nobenega drugega izhoda.
Madžarski kadet pred sodiščem.
Pred sodnim dvorom v Osijeku se je pričela obravnava zaradi špi-jonaže proti madžarskemu kadetu Franji Szebeku, madžarskega peš-nolka v Pečuhu. Prišel je v Osi-jek poizvedovat o tamkajšnji .garniziji. Obtožen je veleizdaje. Državni pravdnik predlaga smrtno kazen.
Ponarejeni dinarski novci.
Blagajni uprave gagrebškega dnevnika je bil izročen ponarejen novec za 1 Din. Ta dinar ie večji kakor pristni in lahkejši. Vidi se, da se nekje ponarejajo ne samo dvodkiarski. marveč tudi endi-narski novci. Zagrebška policija je uvedla Izsledovanje ponareje-i valca.	; '
...i. I..II..I..... uiuu-iiui ').ir;t:r ■
JUGOSLAVIA 1REDENTA 1
— !
Ricci v Trstu.
Bivši bojevniki so priredili za Riccija zakusko, pri kateri je bilo več govorov. Komisar Ricci je rekel o Trstu tole:
Trst ni kakršnokoli si bodi mesto Italije. Trst je ena izmed najvažnejših baz k pojitičnepa in stratejrivnepa vidika velike Itali-jo, katero vodi Ducc ogromnim ciljem. Trst -je opazovališče številnih tujih dežel.,V njem je za-, stopanih .40 tujih držav. Trst si pridobiva znova promet izredne važnosti, soliden in stalen, ker se vrši v odkriti konkurenci s severom. Fašizem ima še mnogo izvr-j šiti v tej pokrajini. Vsi veste, da' i je eno mojih največjih prizadevanj to. da se ustvarijo v tem svetu sijajne lejrije oborožene milice. Trst jili potrebuje. Najvišje intelektualne koncepcijo se dajo realizirati samo. ako je 11a razpolago oborožena sila. Vojska potrebuje ljudi in bajonetov, italijanska armada mora triumfirati preti bližnjimi in daljnimi narodi in impe-šetra občudovanega Voditelja, 1110-rijalni Rim. pod avspicijami na-Ya zopet pričeti diktirati zakone svetu.
Obmejna straža.
O. Cavara opisuje v milanskem "Corriere della Sera" slavnost v Gorici povodom desetletnice zavzetja po italijanskih četah. Bilo je zelo slovesno in stari Bombig je neprenehoma dopovedoval Italijanom. kaj je že vse pretrpela Gorica in kako zasluži, da se upoštevajo vse njene želje. Cavara pravi, da proriško situacijo skrbno premotrivajo v Rimu. Podeljena je Gorici zlata kolajna za zasluge: Gorica čaka. da se povrne do svoje stare veljave kot ve-j lik eniporij kmetijskih pridelkov I (pa ne samo furlanskih, kakor ' meni Cavara. napačno informiran. ampak slovenskih) in kot se-
•	dež raznih cvetočih industrij.
Straža na meji se počuti duševno dobro, kadar se počuti tudi I telesno dobro. Poročnik Aurelio j Baruzzi, kateremu je bilo ppdelje-! 110 častno občanstvo goriškega mc-J sta, ker je preti desetimi leti pr-; vi razvil italijansko zastavo v Go-I rlci. je skupno z bivšimi bojevni-j ki in dobovoljei poslal na ministrstvo nacijonalne ekonomije brzojavko, da naj se zagotovi "gospodarski razvoj najbolj italijanske straže". Ali bo kaj zalegla ta brzojavka ?
Zagoneten umor.
Med Postojno in Rakekom so našli pri železniški progi trn; lt mlade ženske. Orožniki trdijo, da se je izvršil umor. Truplo ima 11a ' glavi veliko rano, na vratu se po-| znajo odtisi prstov. Fmorjena je ! 80-letna Marija Blečič iz Volo-j'ske«ra. Imela je ljubavno razmer-! je z delavcem Dokičem, ki je bi-
*	val blizu Postojne. Tefra so osumili umora in aretirali.
Vlak je povozil blizu Nabrežine
; delavca Moroviča. starega 20 let. j Zvečer je v družbi tovarišev do-j m OA'. Ko šo šli čez progo, je pri-, drvel vlak, tovariši so prišli pravočasno na cesto, Moromiča pa je zagrabil stroj in razmesaril.
W»«R SLOVENCI V: FAR8E11U IN OKOLICI!
PROGRAM
OTVORITVE SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA
v ponedeljek, dne 6. septembra (Labor Day).
Ob 9. zbiranje društev in posameznikov v "starem Domu na 1112 Beechwood Ave.. Farrell, Pa. Točno ob D.15 se prične pomikati parada po French Street do FrutTi Ave. Od tu se obrne po tJeorfic Street na Baldwin Ave. pred novi f)om.
! (V slučaju slabeera vremena se bomo paskižili krAjše poti — namreč po Beechwood Ave. naravnost pred novi Dom. Društva so naprošena, naj se udeleže z zastavami ).
Pred Slovenskim Domom.
Godba zaigra ameriško himno.
Dom otvori župan mesta Sharon.
Godba zaijrra "Hej Slovani!"
Pozdravni govor predsednika Doma F. Kramar-a.
"Kje dom je moj ?"
(Godba Slovenski Dom igra poti vodstvom A. Perea).
V Dvorani.
Godba zaigra "Ameriko" in "Marseljezo".
Elizabet a Garm deklamira 'Xaš Dom' (zložil Ivan Zorpian").
Govori predsednik Doma "Naši delavski domovi".
Nadalje «rovorc: ^Testni žu]>an Mr. Frank Gilbert, bivši senator Mr. Benjamin .Teeret, župan mesta Farrell Mr. Henry Moodv, predsednik J. S. K. J. Mr. Anton Zbaš-nik, Mr. Michael Franck, councilman Mr. Fred Thomas, alderman Mr. Henry Thomas ter zastopniki pddpornih društev. Domov in klubov.
Nastop pevskih društev.
Pevsko društvo ' "Ljubljanski vrt" iz Girard, Ohio, poje pod vodstvom Tli. Belavieha '"Domu", ' Naša zvezda".
Slovensko pevsko društvo "Zvon" iz Clevelanda poje pod vodstvom Primoža Koeoja "Delaj, delaj, dekle pušelje!" in "Izgubljeni cvet".
"Ljubljanski vrt" poje "Po jezeru" in "Bledi mesec".
Društvo "Zvon" poje "Jaz pa vrtec bom kopala".
Oba zbora zapojeta skupaj ''Morje Adrijansko" in "Slovenec. Srb, Hrvat".
f
Vpisovanje v spominsko knjigo.
Knjiga bo spravljena za poznejše rodove, ki bo spričevala o našem delu in požrtvovalnosti. Želimo, da bodo imena vseh vpisana v spominsko knjigo.
Banket.
Banket se vrši v spodnjih prostorih. Nastopita oba pevska zbora. Po banketu bo ples. ki bo trajal do belega dne. Za ples igra orkester pod vodstvom A. Perca.
Odbor.
Peter Zgaga
Na svetu je že tako: moški ljubi žensko 4a&tran njene lej>ote, mladosti, lepih lastnosti — ali Bog ve zaradi česa.
Pa tudi ženska ljubi moškega. In če jo vprašate, zakaj ^ra ljubi, vam bo povedale, ti« sama ne ve zakaj.
*
1 Lepo je bilo v paradižu.1 Strašansko lepo.
Posebno, če se pomisli, da nista imela Adam in Eva nobene žlahte.
•V
Iz AVashinprtona poročajo:
Ker se je izvedelo, da ponekod prodajajo brez dovoljenja pol procent 110 pivo, bo oblast odločno nastopila ter prepovedala prodajo.
Da, skrajni čas je, da je enkrat
konec te godlje . . .
*
Rojaku je rekel prijatelj: — Pod glej. ta članek pa moraš na vsak način prečitati. Izvrsten je. nekaj posebnega.
I11 prijatelj mu je odvrnil: — Ni mogoče! Niti toliko'Časa nimam, da bi prečita! tiste'lifete. kn-tero nam je gospod na prižniei
]w»d smrtnim grehom prepovedal.
*
Ko so včasi hodili ljudje na morsko obrežje, so oblekli kopalne obleke in so plavali.
Dandanašnji pa oblačijo žensk" plavalne obleke, pa se niti kopajo ne.
#
Žganje od žganja je lahko ločiti. Posebno dobro od slabega žganja. Ker jr- moja dolžnost rojakom le dobro svetovati, eto vam ta dva nasveta:
—	Rojak, kadar skuhaš žsranie. kani nar kapljic na mizo in p« i-žgi. Ce bo gorelo 7, rmeni-n p!;»-•uenon — slabo žganje.
—	Ce bo gorelo z zelenim plamenom, je še slabše.
—	<'e bo uorelo z rde«"ka<tim plamenom, pa sploh ni za piti.
r	*
Ce hočeš, da se boš spomnil ka- ■ ko stvari, privezi košček špasre na prst.
Ce hočeš kako važno Ktvar po- j zabiti, zadrgni kos vrvi kros vratu.
*
Ako hočejo Franeozi izvedeti. I I zakaj je frank tako nizko padel, naj vprašajo Drtize in A bdel Kri- j
ma. pa bodo hitro izvedeli vzrok.
*
Državniki natančno vedo. kak-I ša bo prihodnja vojna in s k desnimi sredstvi se bodo bojevali, noben državnik pa ne im»rr povedati. kako bo plačan doli*, ki so
(ga napravile države v zadnji voini.
*
Znani suhaški apostol Pussyfoot pravi, da ie bilo ameriško žganje podobno ogromni pošasti na štirih nogah.
—	Tri noge smo temu zmaju že izpodbili. Tndi četrta ipu bo kmalu izpodbita.
Mosroče je res, mogoče ni.
Tn če je res. se človek ne more ; načuditi, kako strahovit kik je v tej zadnji nosi.
*
Po vojni so rabine evropske dr-jžave začele izdajati nov denar, ki .ima vsepovsod drugačna imena. Na Ruskem mu pravijo "červo-neo", na Poljskem "zlotv". na Ce-| • škem "sokol".
Pregovor, da denar govori, je le v gotovih ozirfh resničen. Pone-. : kod potrebuje tolmača.
Edinole .dolar lahko krasno brez tolmača izhaja.
. *
Moškega je mogoče prepričati^ ženske pa ne.
Žensko je mogoče le prego-; voriti.
Vsak reven fantiček, ki je rojeijf v Združenih državah, lahko goji: v svojem srcu upanje, da bo ne« koč izvoljen predsednikom Zdrujjj ženili držav.
To upanje lahko goji. Ne sm« pa upati, da Ju bil izvoljen sena tor j cm v Pennsvlvaniji.
Kdor v Pennsvlvaniji jkandidiP ra za siena^orja^^ivM^ potrošiti n^ stotisoče dolarjev.
Kako zaslužiti
brez truda $5.
To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT'po 4% $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko vec kot $5.—.
Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street : : New York, N. J.
ZANIMIVI n KORISTNI PODATKI
AOT»TftgA INDUSTRIJA železa in jekla.
L. 1854 so Združene države 11 producirale manj kot fcleset cd- si etotkov vsega železa na svetu in \ samo približno štiri odstotke vse- ši ga jekla. Dandanes pa ta dežela 1 produuira več jekla in železa ne- a: go vtte druge dežele na svetu, sku- p paj vzete. L. 192f se je vsa svetov g na produkcija litega železa (pig g iron) cenila na 64,600,000 dolgih d ton, od katerih jih je ta dežela'« pridelala 31,400,000, dočun je« vsa b svetovna produkcija jekla znašala 1 k 73 500,000 ton, od katerih so v Združene Države producirale J" 37,800,000.	| p
Da se je ta industrija tako ve- g likansko razvila v Združenih dr- j v žavah, je pripisati bogatstvu na t temeljnih surovinah za to indu-' I stri jo: žrtezni rudi in premogu, j j: Železno rudo (iron ore) je tu v j c izobilju, največ v državah Minne- ] sote, Michigan, Wisconsin in Ala- j i bama. Iz rudnikov ob Lake Su-,1 perior se vsako leto približno 60 i milijonov ton rude dovaža v že-. I lezarne mest Pittsburgh. Youngs- i town, Chicago, Cleveland in ^ drugje, kjer cvete industrija že- \ Jeza in jekla. Premoga, apnenca i: in drugih surovin, potrebnih za I izdelovanje jekla, je tudi v izo-11 bilju; te surovine se izkopavajo! 1 v bližini jeklarniških središč. j s
Za pridelovanje železa tri j i stvari so bistveno potrebne, nam- i reč železna ruda, koks in apne- i nec. Na jslovitejše naslage železne 14 rude se nahajajo v severni Minne- i soti. Večina minnesokike rude je -jako mehka in se v roki drobi ka- * kor trhla prst. Nikjer na svetu se j železna ruda ne izkopava tako ( zlahka niti nikjer drugje se ne 1 more ruda prevažati tako poce- 1 ni. Tri četrtine vse rude, ki se u-porablja v Združenih državah, se i pridobiva v Minnesoti in večina { te rude se izkopava iz odprtih i jam ((open-pit mines). Taka od- i prta jama v Minnesoti izgleda kot i kaka velikanska luknja v zemlji. Morda nikjer ne vidiš znaka živ- i ljenja razun par razstresenih lu- , či in ne slišiš nikakega ropota ra- 1 zun puha nekega stroja daleč glo- 1 bok o na dnu obsežne jame. Iz ta- . ke velikanske luknje pa sc more ] tekom ene same noči izvleči pet- i najst tisoč ton železne rude, ki se < potem odvaža k velikim železar- i nam- To pa se nahajajo blizu ve- i likih nadlag premoga, iz katere- i ga se koks pnideluje. V Ameriki kakor drugod privažajo železno •• rudo k premogu in ne narobe, ker ; se tako bolje izplačuje.	1
Odprte jame železne rude ima- i jo najrazličnejše oblike; nekatera so okrogle in izgledajo kot kako ogromno odprto gledališče, druge imajo obliko kopita, tretje so podolg&tfte itd. Vrhnja zemlja pa je odkopana do globočine 100 čevljev ali več dokler se pač ne pride do naslage rude. Iz minne-sot&kih jam prevažajo rudo po železnici do bližnjih pristanič v Durluthu ^n Two Harbors, kjer jo nakladajo v ladije. Nakladanje se vrši z občudovanja vredno brzino. Ladija od 10,000 ton se mora nakladati v kakih treh urah in malo minut kasneje se ladija z lastno parno silo pridružuje neskončni	ladij, ki prevažajo , rudo k južnejšim plavžem tekom onih mesecev, ko je plovba po Ve-1 likih Jezerih mogoča.
Glavni ugovor proti izkopavanju odprtih jam je veliki začetni strošek. Velike parne kopače in železniški vozovi, ki odvažajo ne-porabno vrhnjo zemljo, stanejo mnogo in njihov obrat je jako drag. Treba tudi veliko prostora za dcvatop k jami in zemljišč za odkladanje izkopane zemlje. Vendarle dajejo prednost kopanju odprtih jam. Pred letom 1915 so v sani MatKaba ranke (ime rudniškega okraj« v severni Minnesoti) izkopali in drugam nasuti če* 234 miljonov kubičnih yard zemlje; toliko zemlje se ni izkopalo niti ob gradnji panamskega kanala.
Druga bistvena surovina je premog. Okraj ( onnfUfiHf bitu
na pokrajina. V tem okraju naj t služi za ilustracijo jama Standard d Mine No. 1- Ta premogovnik po- a žilja na ]>ovršino vsakih 24 ur po r 1200 ton premoga za svoje kok_ * sne peči (coke oven). Kajti ves s premog mora postati koks, predno r> ga denejo v plavž. Koksne peči 1 gorijo neprestano in po noči nu- i dijo čaroben prizor, ki spominja 1 na Dantejevo peklo. Ker so te bolj staromodne koksne peči ne- J kam slične panju čebel, jih nazi- t vajo "beehive ovens*'. V teh 1 "panjih" Connelsville okraja se približno 28 odsto premoga iz- ( gublja v dim in vendarle ta dim t vsebuje snovi, ki so skoraj ravno- ( tako dragocene kot sam premog. ( Da se odpravi taka potrata teh j postranskih produktov (by-pro- ] ducts), razvili so takozvane "by- t product ovens". Te moderne kok- i sne peči prihranjajo vse snovi. ; ki se nahajajo v premogu in pro- < izvajajo za 10 do 15 odsto več j koksa. Produkcija koksa potom f modernih peči se vrši v raznih važnih postojankah, na pr. blizu i velikih železarn United States j Steel Korporacije v Gary, Ind. i Približno polovica plina, ki se s ; temi pečmi prihranja, se vporab- t lja za kurjenje samih peči in o- 1 jstanek se rabi za odprta ognjišča in kurilne peči jeklarne. Pa to še < ni vse. Ko je vsaka tona premoga j proizvela svojih 75 odsotkov koksa in 10,000 čevljev plina, ostane v peči še 5 galon smole (tar) in 20 do 25 funtov amonijakovega sulfata ali 5 do 6 funtov tekočega amonijaka. I*z plina se pa tudi izvaja 1.1 do 3.7 galon benzo-la, bratranca gazolina, in mala količina teluola, kateri tvori bi- , stveno sestavino najmogočnejših razstreliv- Skratka nič od premoga se ne izgublja, kadar so premog pri vozili v vozeh iz daljnega premogovnika, zdrobili ga v prah in usuli v koksne peči.
Tretja potrebna snov za plavže je apnenec (limestone); kalcit je ona vrsta apnenca, ki je najbolj prikladna in ki se pridobiva v raznih ameriških kamnolomih. Apnenec se rabi v plavžih kot topilo (flux), ker prispeva k uspešnemu raztopu rude. Huda se na eni strani raztaplja v lito železo (pig iron), na drugi strani pa se apnenec spaja z nečistimi sestavinami rude in izhaja iz plavža v obliki žlindre (slack). Ta postranski produkt plavža se vpo-rablja pri gradnji cest in za izdelovanje Portland cementa. Poprej se je ta žlindra smatrala kot ne-poraben odpadek. Dandanes jia velike cementarne blizu Pittsburgh^, Chicaga in Dulutha pro-ducirajo do 12 miljonov sodov cementa na leto. Povrh tega se precejšen del žlindre rabi, kakor rečeno, pri gradnji cest in tudi za druge komercijalne svrhe.
Pittsburgh je postal prvo veliko središče jeklarske industrije; naravna lega sama je iz njegova napravila mesto jekla in železa. | Vneposredni bližini se nahajajo veliki premogovniki, okraj je nekdaj imel obilno zalogo naravnega plina in razpolago 2 izvan rednimi ugodnost imi rečnih in železniških zvez, ki omogočujejo hitro in ceno privažanje surovin in odvažanje igotovljcnih produktov. Cleveland, ki se nahaja sredi med premogom in rudo, in okraji v dolinah Mahoning in Shenango rek v državi Ohio so tudi važna središča jekla in železa. South Chicago ima tudi velike železarne in jeklarne prav blizu največjega železniškega središča na svetu in blizu Michigan-skega jezera, ki omogočuje lahko in ceno privažanje rude, d očim se polpo premoga pridobiva v bližnjih okrajih držav Illinois in Indiana. Gary, tudi veliko središče železa in jekla, je le nekoliko milj j daleč od South Chicaga.
Železna ruda, kakršna se izkopava iz rudnikov, je zmes železa in kisika (oxyogen) ter nekoliči-i ne nečistih primesi. Naloga plavža ((blast furnace) je, da iz rude izloči kisik in nečiste primesi, tako da ostane čiato železo. Mo-
GLAS NARODA, 27. AUG. 1926
TEŽAVNA INFORMACIJA
lerni plavž požira 2000 ton so-idnih surovin na dan. V glavnem
e lahko reče, da se vse železo, :i se potem predela v jeklo, mora tekdaj iti skozi plavž- Noter v ►lavž gre mcšanica železne rude, ;oksa in apnenca, ven pa izhaja ito železo in žlindra. Plava obra-uje neprestano. Naj tudi delo v Irugih oddelkih j&larne pojema li popolnoma prestane, plavž mo-a vendarle nadaljevati svoje delo ioč in dan, tako da pridelovanje rurovega železa nikdar ne neha .Li zaostaja. V angleščini se su-•ovo ali lito železo zovei "pig-ron". ker poprej je stopljeno že-ezo iztekalo iz plavža v velike calupe, podobne koritu, ki so jih lazivali "sow", od koder^je po-ekalo v manjša korita ali 'pigs', ijer je orjtajalo, da se shladi.
Jeklo se izdeluje na različne najine. Metalurgi (kovinarji) so v ivojih eksperimentih z železno ru-lo že zdavnaj iznašli, da se mešani -.•a surovega železa, apnenca in sta--ega železa (scrap iron), razbelje-ia na plitvem ognjišču do visoke :emperature, v par urah pretvori v jeklo in celo v jako dobro peklo. Metoda izdelovanja jekla potom jdprtih ognjišč (open hearth heat) je še vedno v rabi. Vsakikrat, ko ic vporabi vročina tega ognjišča, * je svet bogatejši za 50 do 200 t#n jekla. To dejstvo nam razlaga, zakaj vidimo ležati okolo tovarn ali drugje tako malo starega 1 železa. Kam vendarle gre vse j staro železo? — je že marsikdo ^ vprašal. Staro železo se pač rabi 1 za pridelovanje jekla v odprtih ( ognjiščih, in to ne iz razloga, da 1 se ga iznebimo kot stare šare, mar I večker je ravno staro železo po- J trebno za to. Drug način izdelo- * vanja jekla je Bessemerjev pro- J ces; da oddaje najboljše jeklo. ^ Najfinejša jekla, ki vsebujejo tu- 1 di primesi drugih kovin (alloy 1 steel), kakor na pr. vanadium, chrome, nickel chrome in nickel 1 steel, prihajajo večinoma iz elek- ' trične Bessemerjeve peči.
Naj bo način pridelovanja iek- ■ la tak ali onak, osnovna svrha -vseh teh inačinov je produkcija ^ velikih podolgastih in štirikotnih i komadov jekla, ki jih zovejo "in- } got"- Ko so lito jeklo vlili v ka- ' lupe, kjer se strdi in iz katerih , potem izhaja v obliki "ingota", se je osnovni del pridelovanja je-kla s tem končal. Kar potem sledi, gre le za tem, da se jekelni komadi preobrazijo v zaželjene oblike, kot na pr. v palice, droge, žice. tračnice, plošče itd. — "In- ^ got" je za jeklo Isto, kar je "bar" palica za zlato, in hluži za meri-ilo v produkciji jekla.
Število podjetij, ki producira-jo železo in jeklo, je v zadnjem času stalno pojemalo, in to zlasti vsled konsolidacije (združenja podjetij v večje industrijalne organizacije). L. 1880 je bilo v Združenih Državah 341 podjetij, ki so producirala lito železo. Njih število se je zmanjšalo do 1. 1890 na 304, do 1. 1900 na 224 in do 1. 1905 na 191. Na drugi strani sta toliko kapdtal. kolikor produkcija teh 191 podjetij v 1. 1905 bila čez poltretjirat večja kot 1. 1880. Največja konsolidacija v železni in jekleni industriji se je izvedla 1. 1901, ko je bla ustanovljena, o-gromna družba United States Steel Corporation. Ta je nastala iz združenja družb Carnegie Steel Company, Federal Steel Company, Lake Superior Consolidated Iron Mines, American Bridge Co in pol ducata drugih velikih in-dustrijalnih podjetij. Elbert H. B. Gary, tedanji predsednik za Federated Steel Company in sedanji predsednik vse orjaške korporacije, Andrew Carnegie, lastnik Carnegie Steel kompanije. Chas. M. Schawb, tedaj elan Carnegie kompanije, in J. P. Morgan, sloviti bankir, so bili glavni činitelji v "tej konsolidaciji. Imovina korporacije znaša približno 2500 miljonov dolarjev. L. 1925 je njen dobiček znašal 173 miljonov. 1st -ga leta je imela v svoji službi pov_ i prečno 249.833 ljudi, ki so na plačah in mezdah zaslužili skoraj 1457 miljonov dolarjev ali pov-I prečno $5.85 na dan za vsakega j nastavljenca. Družbe, ki spadajo ik tej korporaciji. posedujejo iz-l med mnogoštevilnih drugih podjetij : 112 plavžev, 366 jeklarn,! \ 584 valjam numih vrst, čez 100;
rudnikov železne rude, skoraj 440,000 akrov premoga za koks in 320,000 akrov premoga za par in plin, 57 podjetij za koksanje (coking plants) s 16,427 "bee- < hive" pečmi in 3284 'by-product' pečmi. Železniški progi in tiri, ki jih korporacija lastuje ali ima v najemu, imajo dolgost 3284 milj in v njih obratuje 1464 parnih lokomotiv ter skoraj 62,000 tovornih voz. Na tak način je železniško o-mrežje U. S- Steel Korporacije večje nego ono mnogih precej velikih držav, kot na pr. Finske, Nizozemske ali Norveške. Da taka kolosalna industrijalna družba ; mora igrati jako važno vlogo v I gospodarskem življenju Združenih Držav, je samoobsebi umevno; treba le pomisliti na ogromno število ljudi, katerih osebni interesi so v zvezi z obratom tega vele-podjetja. Kakor smo omenili. U. J S. Steel Corporation je imela 1.1 1925 četrt milj ona ljudi zaposle- 1 nih v svojih podjetjih in koncem , istega leta je bilb skoraj 150,000, registriranih delničarjev (stock- j holders). Izmed teh delničarjev j je bilo skoraj 48,000 nastavljen-cev same korporacije, ki so posedovali delnice v vrednocfti 80 miljonov dolarjev. Glavne industrijalne družbe, ki so podružnice (subsidiaries) United Steel Korporacije, so: National Tube Co., American Steel and Wire Co., American Bridge Company. Illinois Steel Company, Tennessee Coal, Iron and Railroad Company, Carnegie Steel Company and Tin Plate Company, Federal Shipbuilding Company.
Druga velika kombinacijo železa in jekla, obstoječa iz 54 po-družnih podjetij, je Bethlehem Steel Corporation, ki je bila in-korporirana 1. 1904 in kateri na čelu stoij Charles M. Schwab. Skupna imovina te korporacije znaša 617 miljonov ddlarjev in njen zaslužek 1. 1925 je znašal 39 miljonov dolarjev- Korporacija je 1. 1925 zaposlovala povprečno 60.000 ljudi, katerih skupna mezda je znašala 107 miljonov dolarjev oziroma, odštevši upravne in prodajne uradnike, povprečno 62.2 centov na uro. Jeklarne subsidiarnih družb te korporacije se nahajajo večinoma v Pennsylvaniji: — v Bethlehem, Johnstown, Coatesville, Lebanon, Reading in Steelton, tudi v Lacka wanna, N. Y. in Sparrows Point, Md. Organizacija poseduje ladi-jedelnice v raznih krajih, tudi jame železne rude, premoga in apnenca, železnice in ladije na o-ceanu in po Velikih Jezerih.
Nekatera izmed vožnejših neodvisnih podjetij v industriji železa in jekla so: Yoyngstown-Sheeet and Tube Company v Youngs-town, O.. Jones and Laughlin Steeel1 Company v Pittsburgliu, Wisconsin Steel • Company v So. Chicago in Commonwealth Steel Company v St. Louis. M.
! ADVERTISE in GLAS NARODA
fICNav MUM VMM- » C/
Slika nam kaže pet ameriških mornariških zrakoplovov, ki plujejo drug nad drugim. Slika je bila vzeta tekom zadnjih manevrov.
VELIKI POŽARI
Eden največjih požarov zadnjih deset let je bil oni v Tokiu na Ja-' ponskem kot posledica potresa, in pa velikanski požar v Solunu 1. 1917, ki je povzročil škode nad 40 milijonov funtov. 100.000 ljudi je bilo takrat brez strehe. Odkar je pogorel južni del mesta Chicago leta 1872, ni bilo nikjer iako silnega požara. Požar v Chicagu je povzročila krava, ki se ni pustila molzti ter je pri tem brcala okoli sebe. prevrgla svetilko, ki je eksplodirala in goreče olje vrgla v. slamo in seno. Devetnajst ur po tem so bile upepeljene stavbe v obsegu nad šest štirjaskih milj, in nad sto tisoč oseb je ostalo brez domovja. Škode je bilo takrat o-koli šestdeset milijonov funtov. I
Največji vseh požarov je bil 1.' 1666 v Londonu. Komaj je iste-sra leta ponehala kuga ter je pre-' bivalstvo zopet pričelo z rednim delom, je blizu londonskega mosta v neki pekariji izbruhnil o-1 jrenj, ki je divjal tri dni. Noči so bile svetlejše kot dnevi. Deset milj okoli Londona je bilo vse svetlo. Goreči ogorki so leteli v zrak ter. užigali poslopja daleč proč od iz-J bruha požara. Cerkveni stolpi so se podirali in hiše drobile v prah. J Poletje je bilo izredno suho, a u-liee zelo ozke, hiše največ lesene*1 Pogorelo je trinast tisoč hiš ter devetinosemdeset cerkva, 200.000 ljudi je ostalo brez strehe.	j
Leto 1882 so v Londonu naziva-] li leto požarov. Bilo je več velikih i in vsepolno manjših požarov. Na j "Wood-cesti je 18. decembra one-j ga leta ogenj napravil škode nad dva milijona funtov.	j
Nenavadni požar pa je bil dne( 30. decembra 1890 v Londonu na Victoria cesti. Zima je bila huda.! tako da so ognjegasci zgledali kot da bi bili od nog do glave v stek-j lenih oklepih. Naslednje jutro je | pogorišče kazalo kaj čudno sliko, ( ko je milijone ledenih sveč viselo od razvalin. .	;
Izven Londona je bil na Angle--škem največji požar leta 1906 v. Dundee, kjer so se užgala ogromna skladišča, v katerih so bili na-^ kupičeni sami špiritni izdelki. — Tri dni in noči so se požarne bram-1 be zaman trudile ogenj pogasiti ali ga vsaj omejiti, tako da je končno tudi velikanski rezervar eksplodiral, v katerem je bilo 7.000 galonov žganja. Plamen je bil podoben ognjenikovemu izbruhu in videli so ga nad 70 miljv daleč naokoli.
Požar v Bruslju leta 1910 se je tako bliskovito širil, da je bil ves razstavni prostor v "plamenih. — predno se je sploh moglo misliti na gašenje.
Velikanski je bil požar v San Franciseu leta 1906 kot posledica potresa. Upepelil je cele vrste hiš v dolžini osem kilometrov, napravil škode 40 milijonov funtov in 400 oseb je v plamenih našlo grozno smrt.	*	i
0 trakuljah, živečih v človeku.
Med raznimi črvi, ki žive v člo- n«
;ku, so najbolj znane navadne z
liste in trakulje, zadnje vsaj po ži
aenu, dočim žive v črevesju, dro- pt
ovju in drugih organih človeške- ki
a telesa še cela vrsta drugih, še
evarnejših glist, ki tudi izobra- j.,
mcu večinoma niti po imenu ni-
> znane, ker v naših krajih ne p.
oleha navadno kaj več ljudi na j.
jih. Pa tudi glede traku!j se la- jr
ko pohvalimo, da se prepogosto v
e pojavljajo, osobito, ker so hi- L^
ijenske razmere kolikortoliko u- ^
ejene, ker je meso pregledanoj j(
er ljudstvo ne uživa prekomerno! n
urovega mesa in ne živi v pretes-l(j
ih stikili z živalmi, |>o katerih bi s1
c človek inficiral s temi zajedav-1 v
i. Največjo nevarnost nudijo še t|
edno podgane in prešiči. posebno ( ^
>a psi. ki so itak prenašalci vseh
aogočih infekcijskih snovi in ka- ^
i. Neumite roke in ne dovolj snaž- j,
la hrana povišajo potem še po 2
voje možnost oknženja.	j n
Naš^ najnavadnejša trakulja je r
laravoslovcem in zdravnikom po-'K
inana z imenom taenia solium. — "
)olžina vseh članov proglotid —j t
z katerih je sestavljena, znaša 2 7
lo 3 metre; glavica je^prilično'T
-elikosti male bucike, ki nosi v \
reneu nabranih 22 do 32 ostrih j
cljukic kot četvero sesalnikov, s
. .	r
vatenmi se zasidra in vsesa na „
•revesje, takoimenov. vrat je ka- ^
te tri centimetre dolg in ozek, in
t
►*eže glavico z dolgo verigo uma- ^ lano belih, kot na nevidno nit na- ^ lizanih proglotid, podobnih ne- , taksnim bučnim pečkam. Iz njih ^ >e dajo iztisniti s prostim očesom nevidna jajčeca. — Druga traku- ^ [ja, ki je manj važna po svojem ^ ustroju in so njeni členi bolj za- ^ liti in bolj grobi, doseže dolžino ^ ;lo deset metrov. Njena glavica je., dokaj večja, vrat gladek in čvrst
in vodi do traku, ki je neredko
4 \ nabran iz več kot tisoč posameznih členov. Mesto kljukic nosi na ' irlavi samo četvero, a mnog« krep- , kejših sesalnikov. — Že druga trakulja doseže dolžino 5 do 9 metrov. a sestoji iz 3000 do 4000 posameznih ozkih členov. Glavica ni okrogla, ampak kijasta in nosi dvoje sesalnih jamic, na vsaki strani po eno. Njena jajca so dokaj večja kot ostalih trakulj, od katerih jih živi dolga vrsta v mačkah, psih. podganah in miših in kajpada tudi v drugih domačih in divjih živalih, ribah in ptičih, se pa v redkih primerih naselijo tudi v človeku.
Trakulja se ne porodi v telesu svojega gostitelja, ampak se razvije najprej v telesa druge živali, i svojega prehodnega rednika. »Taj- j čeca, ki z iztrebki obolelega čreve- J sa prihajajo na prosto, pojedo najprej gotove živali, v želodcu ka terih razpade ob prebavi sicer jako odporna iajčnica, znesek pa se osvobodi, naseli na sluznici črevesa, prodre pozneje črevesno ste no in se prerije v ta ali oni organ ali se da potom krvotoka znaesti v oddalnejše kraje, na primer v oči ali možgane, kjer se trajno zasidra in se razvije v večjo ali pa manjšo mehurnico. v takoimeno vano fino.
Mehurniea je mehur, velik kot grah pa tudi kot jajce, napolnjen s svetlo tekočino, v kateri čepi zametek prihodnje trakuljine glavice, ki kaže že zdaj več ali manj naznačene kljukice in sesalnik.'
Opisane trakulje žive kot me-hurnice v mišičevju, srcu, možga nih. pljučih, jetrih itd., naših domačih živali, naše govedi in preši čev, zadnja v ribah, osobito šču kah. Te živali so se okužile seveda pri hrani, s katero so pogoltnile par jajčec. Ako pride potem taka mehurniea cela ali načeta v človeško telo, izleze iz nje zametek, se zasadi s svojo glavico v črevo in se razvije v trakuljor
Če meso prekuham, zanesljivo zamorim vse mehurnike. Okužen-je more torej nastati samo ob za-uživanju neprekajenega mesa. na-j vadno prekajene gnjati in posuse- j nih rib ali ne dovolj snažnih rok. Zato je umevno, da so gotovi sta-' novi posebno izpostavljeni takim J infekcijam, kot na primer mesarji. kuharji, ribiči. V severnih deželah, kjer je navada uživati surove, prekajene ali samo posrrše-
ne ribe, so prav pogoste infekcije z gotovo vrsto trakulj. Eskimi, ki žive v najožjem stiku s svojimi psi, pobole pogosto na pasjih trakuljah.
Težave, ki jih .povzročajo trakulje, so jako raznolike, tako da se iz njih samih nikoli ne da sklepati na neljubega gosta. Mnogo . krepkih ljudi sploh ničesa no čuti lin tudi ne ve. da imajo trakuljo
Iv sebi, ker jim ne delajo nikakih posebnih težav. Stoprav z iztreb-j ki odhajajoči, v blatu leno miga-( joči progloditi ga opozore slučaj-! no nanjo. Drujri bolniki tožijo o dolgotrajnih prebavnih neredno-t stih. za katere ni najti pravega | vzroka. Nekateri trpe na zapeki, ( drugi na kolikah. na driskah. , bljuvanju, gordiei. breztečnosti, ki se menja z neukrotljivo lakoto. Drugi tožijo zopet o slabosti, potrtosti, o zmučenosti in kažejo znake večje ali manjše slabokrv-J nosti. Osobito kolike zdelajo močno nekatere bolnike, posebno če j so jedli hrano, ki ni trakuljam ' j "prijetna", kot to pravijo. Med ",tako hrano prištevajo vse močno 'j začinjene in osoljene jedi. slanike, papriko, češenj, kisle kumarice
■m.
j Ker traknlja nima ust, ne more ne jesti, ne sesati, ne brozge v črevesu, ne krvi, ampak se hrani skozi svojo prodorno kožo. Ta iz-1 guba na hrani pa ni tako velika, da bi mogla pri krepkem človeku kaj resnega pomeniti. Bolj je že uvaževati sluznice, deloma zaradi zasidranja in zasesanja, delo-l . .........
ma ker se žival zvija in krči po
telesu. Verjetno je pa tudi, da iz-1 ločuje iz sebe gotove strupene sokove, ki posebno pri občutljivih
)
osebah povzročajo celo vrsto ner-
c
voznih simptonov, kot glavobol, t v. vrtoglavost, omotičnost, srbečico
in celo krčevito drzanje mišičevja do krčevitih napadov. Tudi za-a vest, da nosi bolnik trakuljo v sebi. vpliva na senzitivne nature porazno, tako da mislijo neprestano na svojo bolezen in se ne more-jo znebiti strahu in groze, kai bo ž njimi, v kateri neprestano žive. Diagnozo ugotovi pa samo lah-
I	ko mikroskopična diagnoza iztreb-" l.ienih proglotid obnosno jajčec v d blatu.
V splošnem bolezni ni smatrati Ij za posebno težko, zlasti ker ima-, mo sredstev dovolj, da jo odpra-0 vimo. Samo pri telesno slabotnih na mrzlici trpečih in starih ljudeh. more postati stvar v istini
u
resna.
E" ...
i. i Zdravljenje pričnemo na ta na-
j-jčin. da najprvo izčedimo črevo s i primernimi odvajalnimi sredstvi, j. Nekateri zdravniki 'priporočajo, , da dan pred pravo kuro bolnik ne uživa drugega, kot prej omenjena z trakuljam zoprna jedila, v prvi I vrsti slanika s česnom in čebulo in črno kavo. Bodisi, da bolnik n strada dan pred kuro ali da se na-ti je omenjenih delikates, na pred-v večer naj dobi še enkrat par žlic rieinovega olja in izdaten glistir. ,P Drugo jutro zaužije zdravilo na tešč želodec. Sredstvo za trakuljo je skorja korenin granatnih >t jabolk ali pa praprotovina neke 1- vrste rastlin, odnosno iz ene teh
e" rastlin prirejeni preparati, le
Kura ni brez nevarnosti, zato
li
j jo sme, kot smo že povedali, izvršiti samo zdravnik. e_ Kdor ima trakuljo po tem, kar a smo povedali, ni sam po sebi ia o- naravnost nevaren za človeka. —
II	Je pa nevaren za živali, katere o-
11 kuži in ki potem inficirajo zopet g.
t ljudi, kakor smo to že povedali.
m Bledi, slabotni, nervozni, bolehni v ljudje sedaj lahko dobe e-	odpomoč.
V Vsak dan m dob« sdrarnlkl. ki m Ca-dSJo kako hitro deluje to zdravilo. J« znanstvena priprava nt^N prirejena z* "0 ojaCanje krvi, tlvCnega in »ploine*-* »<-n. »tema. Kri zalaga m telesom in tlvce p« * ftvepiom. Ta dva dravila skupaj »ta. a- slovita graditelja krvi in iivcev. katere nam zalaga mati Narava. a'| To novo zdravilo. Nuira-Tone. dala. e_ JI udi Čudeže pri elabl prebavi, napenja-J nju, kislem telodcu, glavobolu, omotici k. j in zaprtju. Jemljite ga par dni In Gadi)! se boste kako hitro boste dobro po-a "j Cut'li.
HI j Če vam Istega Se nI predpisal val
•	zdravrik. pojdite v lekarno In kupite T- »teklenico. Zove se Nuga-Tone. Pmn».
ga ti vam mora la vas tudi asdovoljttt ali pa dobite povrnjen vat denar Va n- ta na?ln je to zdravilo vselej prodm.
•	Priponam), Jatofeno in na prodaj ▼ ►e- vseh lekarnah.	—Adv*t.
GLAS NARODA. 27. AUG. 1926
i DAROVI ZA CARICO j
_
Te dni je hodila po Zagrebu o-krog uglednih rodbin, raznih uradov in konzulatov neka mlada dama 8 l»o]o za nabiranje miloda- | rov. Predstavljala *e je kot so- I rodniea nekega bivšega adjutan- ! ta ruskega carja Nikolaja ter je ^ zbirala inilodare za — rusko carico, za pretendentinjo na ruski ear- & •ki prefctpl, ki se nahaja v inozera-»tvn in katere ime mora ostati iz političnih razlogov strogo tajno. — (Jirdjivo je pri i>o vedo vala mlada dama, v kaki bedi živi njeno "Veličanstvo". Trdila je, da je & akcija /a nabiranje milodarov za bodočo carico po vseli državah, kjer žive takozvani earisti. Dama je imel« povnodi uspeh, ker ima jako simpatičen nastop. Samo na g] ameriškem konzulatu so jo nahru-lili ter odpravili praznih rok. Kmalu nato je bila aretirana. — Na policiji je izjavila, da se zove g, Jelena Miistafina ter da živi njen mož, bivši ruski general, sedaj v Ljubljani. Kar se tiče nabiranja milodarov, je izjavila, da se je do- jj govorila z eno svojih prijateljic. Lidijo ŠiSmanovo, da sta nabirali te milodare druga za drujro. Po- ^ licija je aretovala tudi njeno prijateljico. Ker preganjajo slednjo ^ policijske oblasti radi nekih sle- ^ parij, jo posije zagrebška policija v Ljubljano.
TAT SVOJE LASTNINE "
--a
Malo nenavadna zgodba se je pripetila te dni nekemu trgovcu ® iz Eberfelda. H svojim kolesom se je odpeljal v neko okoliško vas, kjer je imel opravke. Spotoma je utopil v gostilno, kolo pa je pustil t veži. Gostilničar, ki ni vedel, čigavo je kolo, je iz previdnosti jkj-^JK Ktavil kolo v posebno sobo, jo zaprl in odšel v mesto, nc da bi ko- C: mu kaj povedal. Ko je trgovec kmalu nato zapustil gostilniško A sobo, je na svoje začudenje opazil, da je kolo izginilo iz veže. — Povpraševal je ostale goste, ali je
I
kdo videl tatu, ustavljal je ljudi na cesti in povpraševal, da li je morda kdo opazil kakega kolesar-js, a vse zaman. Trgovcu ni pre-ostajalo drugega, kakor da prijavi tatvino orožništvu. Orožništvo se je stvari z vso vnemo oprijelo ^ in nemudoma brzojavilo o tatvini v bližnje mesto ter naznačilo ste- j. vilko kolesa, ki jo je povedal tr- j govec. V tem pa se je vrnil gostil- j-ničar, in ko je čnl, da se govori o (3 tatvini kolesa, je smeje stopil v c posebno sobo in pripeljal kolo. — J Trgovec je bil kajpada vesel, da se je stvar tako srečno iztekla, in 1 da ni utrpel nihče škode. Zahvalil se je gostilničarju za njegovo ,1 previdnost, opravil svoje posle iu 1 se vrnil domov. Jedra pa je privo- ^ zil do prvih hiš v mesto, ko ga že ustavi policaj. Nic hudega sluteč ^ se trgovec ustavi in stopi s kolesa. j V tem pa je že pristopil policaj, j si kolo natančno ogledal, kontro- j liral številko in meni nič tebi nič j napovedal trgovcu aretacijo. Ta j se je seveda upiral in pripovedo- ^ val. da je ta in ta, toda policaj,!] ki ga osebno seveda ni poznal, mu ni hotel verjeti in ga je z brum-nim obrazom odpeljal na policijo. ^ Tu so ga na dolgo in široko izpra-ševali in mu čistili vest. Bili so se- ] veda prepričani, da so ujeli pra- ] vega tička, ki se hoče izmuzniti S tem. da se izdaja za okradenega lastnika kolesa. Končno so trgov- ' eu dovolili, da je poklical na poli- ! cijo svojo ženo in svojega knjigovodjo. Šele sedaj se mu je posrečilo dokazati, da je on res pravi ■ lastnik kolesa. Pozabil je namreč orožništvu zopet javiti, da se je kolo našlo in tako je postal tat lastnega kolesa. Drugič bo brez
.dvoma previdnejši.
-
Posledica družinskega prepira.
Marija Gornik iz Šmarjete je prišla dne 25. julija na mariborski rešilni oddelek, da ji obvežejo rano, ki jo je imela na desni nogi prni kolenom. Kana je bila 15 cm dolga in 3 cm široka. Zadal ji jo mož z nožem v prepiru, ki sta ga imel«. Rešilni oddelek jo je opravil v bolnico, ker je noga v ?•' vamosu. ^ a*..;
POUČNE KNJIGE MOLITVENIKi
MOLITVE NIKI:	' U
17
Duša popolna ................... j,—
Marija Varhinja:
v platno vezano .............. .80 _
t fino platno ................1.00 Z(
v usnje vezano ..............L60 ^
v fino usnje vezano...........1.70
Kajaki glasovi:
v platno vezano ..............1.00
v fino platno vezano...............1.10
v usnje vezano ............................1.50 ®
v fino usnje vezano ....................1.70
Skrbi za dušo:	A
v platno vezano...............80 .
v usnje vezano ..............1.65
v fino usnje rezano ..........1.80
Sveta Ura z debelimi črkami:	č
v platno vezano . *............ JM) p
v fino platno vez. .............1.50 P
v fino usnje vez. ............. 1.60
Nebesa Naš Dom:	A
A
v usnje vezano ................1.50
v fino usnje neeano .......... 1.80
Kvišku srca, mala:	^
v fino ujmi je vez...............1.20 B
Oče naš, slonokost bela .......... 1.20 B
Oče naš, slonokost rjava..........1.20 «
D
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: B (ZA MLADINO.)	B
Child's Prayerbook:	B
'	T>
v barvaste platnice rezano	.80
Child's Prayerbook:	B
v belo kost rezano............1.10	B
Key of Heaven:	B
v usnje rezano ................70	B
Key of Heaven:	g
r najfinejše usnje rezano....	1.20
(ZA ODRASLE.)	<
,Key of Heaven:
v fino usnje rezano ..........1.60
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje rezano.......... 1.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik ...................... JO C
Prva čitanka....................75 C
Angel j ska služba ali nauk kako se C
naj streže k sr. maši.......... .10 •
Angleško-slov. in slov.-angL slovar .90 C
Boj nalezljivim boleznim ...........75 č
Dva sestavljena plesa: četvorka in C
beseda spisano in narisano.....35 (
Domači vrt, trdo vez.............1.—
Domači zdravnik po Knaipu...... 1.251 j
Domači žirinozdravnik ........... 1.25 j
1 Govedoreja	.75 -j
' Gospodinjstvo .................. 1.—
- Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50
1 2. zvezek 1—2 snopič ' 1.80 .
I	Kubična računica, — po meterski	,
meri........................ .75
> Katekizem, vezan .................50 .
, Kratka srbska gramatika .........30
. Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00 ]
5 Kako se postane ameriški državljan .15 ;
Knjiga o dostojnem vedenju........,60 :
Ljnbavna in snubilna pisma.......50 :
Mlekarstvo s Črticami za živinorejo .75 '
~ Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 '
Največji spisomik Ijubavnih pisem .801'
* Nauk pomagati živini.............001
!' Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 1 ''jNaše gobe, s slikami Navodila za
II	spoznavanje užitnih in strupenih gob ..................... 1.40
' Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.—
broširano .................... .75
Nemška Blovnica ....'.......... .60
l- Nemščina brez učitelja —
i L del ....................... .30
a 2 del ......................... .30
r- Pravila za oliko................. .. .65
i- Psihične rotnje na alkoholiki pod-
>. lagi ......................... .76
j. Praktični račun ar ........-..* .»••... »
.76
ri Praktični sadjar trd. res. ........ 8.00
■č Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— je Poljedelstvo. Slovenskim gpspodar-
lt jem v pouk......... ...... JO
,z Bačunar v kronski in dinarski ve-
ljftvi «#•••••««s«»T5 Bočni slov.-nemški in nemško-slor.
slovar .........*«•«... .... .60
Sadno vino ...................... .30
' Srbska začetnica ................ .40
Slike iz Mvalstva, trdo rezana---- .90
r" Slovenska narodna mladina, obee-
' ga 452 efcr. ................ 1.50
Slovensko-nemški in nemško-sloven«
f» siri slovar ....;............... M
Spolna nevarnost ................ .25
Spretna kuharica; trdo recana----1.45
jp braferana: ..............'.... 1.20
v Sveto Pismo stare in nove zavest, lepo trdo vezana
8.00
.	r •, t . _ >.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANYt 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
: s IGRE s : RAZNE POVESTI IN ROMANI
rani čebelar ................... JL— L
rani kmetovalec ali splbžni poduk kako obdelovati in izboljšati po.
lje ...........................30
oščilna knjižica ..................50
tlravilna zelišča ...../.......... .40
fodovina S. H. S., Velik
1.	zrezek .................... .46
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
■ • : «' 'V 1 i Ai> U »U^li AZNE POVESTI IN ROMANI:
ŠKEBČEVI ZBRANI SPISI:
kropolis in piramide.............80
alade in romance trd. ves........1.25 L
broe. . < ..»................... .80
eti'Li zbornik trd. v. ............ 1.—
eti zbornik, broS..................90
rimož Trubar trd. r.............1.—
merika in Amerikanol (Trunk) 6.00 ndersonove pripovedke trda vez. .75
gitator (Kersnik) trdo vez.......l^—
zazel trda vez.................. 1.—
ndrej Hofer ....................60
eneška vedeževalka.............36
elgrajski biser .................36
eli rojaki, trdo vezano ..........1.00
isemice 2 knjigi .............. .80
rez zarje trda vez................90
rez zarje, broširana .............80
ele noči (Dostojevski) t. v........75
alkanska Turžka vojska......... .80
alkanska vojska s slikami........ .25
ožja pot na Šmarno goro.........20
ožja pot na Bledu...............20
nrska vojska....................40
ilke (Marija Kmetova).......... .28
JANKA&JEVA DELA:
T
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............50
Podobe iz sanj. t. v...........L—
broširano ...................75 S
Romantične duše trda vez.....90 B
Zbornik trd. r...............1.20
Mimo življenja .V v. ..........1.— I
broširano ...................80 I
esar Jožef IL ...................30 .
Ivetke .......................... .26 J
lerkniško jezero in okolica, s slika- j
mi, trdo rezana..............1.40 j
liganova osveta ..................36 ^
las je zlato ...................... 30 j
Svetina Borograjska.............. .50
Jetrtek t. v........................j
Dalmatinske povesti .............35 ]
)ekle Eliza .......................60
)olenec, izbrani spisi.............60 ]
)oli z orožjem................... .50 ]
)ve sliki — Njiva, Starka — (Meš- 1
ko) .........................60 2
)olga roka .......................60 j
devica Orleanska ..................60
[hihovni boj .....................60
Dedek je pravil. Marinka in ikra.
teljčki........................40
E&zabeta ...........................................35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk................36
filozofska zgodba .................60
Pra Diavolo ......................60
Gtozdarjev sin ...................30
Oozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem .......„«.... .25
Gruda umira, trda vez. ......----- 1.20
Gusarji ..............................^0
Hadži Mura t, trda. vea. ............80
Hči papeža ....................1.—
Hedvika ........................ .35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire^ vea. .80
broširano ......................60
Ii dobe punta in bojev.............60
Iz modernega sveta, trda res. .... 1.40 Jutri (Strug) trd. r............... .75
JURČIČEVI SPISI:
Popolna izdaja vseh 10 svea-
kov, lepo resanih ............ 10.00
Sosedov sin, broi. ................. M'
5.	zrezek; Sosedov sixr
—■ Sin kmet-skega cesarja — Med dvema sto. loma trd. v. ................ 1."*
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 150
broširano .................. .76
Karmen, trdo rez. .......v........ .40
broširano .. —............... .30
Kralj zlate reke in črna brata.....45-
Kiižev pot, trdo vezan ............ L—
Krvna osveta ..................... ,36
KnUsja pri kraljk* g. nožici, franee^ sta roman ........ .40
Lisjakova .hči . .......-..««._->,»>
Lucifer ......................... 1.50
Ludovika Beoaija ..•••«..••••••»•• JI
. LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI:	Pri
Pa
1. zr. Pesmi — Ode in elegije — Pr j Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač. ............. .70 P ti
^ 2. zr. Otročje igre r peg ene ah — Pil Različne poezije — Zabarljitfe in Pr pusice — Ježa na Parnas — Ljud- pr j ski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
4.	zv. Kritike in znanstvene raz-
. prave....................... .70 £o
5.	zv. Doneski k slovenskemu je- &q zikoslovju ....................70 Ri
T Zbrani spisi, trd. vez............90 Sl<
j	Sl<
j LJUDSKA KNJIŽNICA:	Sb
j	Sk
1. in 2. zvez. Znamenje štirih	Sa
j todo vezana..................1.00 Sa
^ zr>. Darovana. Zgodovinka Sa
povest........................60 Sj
j 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med g plazovi .......................50 S\
4.	zv. Malo življenje...........65 St
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ... .75
[) 7. z v. Prihajač......i.........60	®
S 9. zv. Kako sem se jaz likal,	gt
5 (Brencelj) ....................00
j 10. zv. Kako sem se jaz likal,
j (Brencelj) ....................60	S^
q 11. z v. Kako sem se jaz likal,	Si
Q (Brencelj) ....................60
5 12. zv. Iz dnevnika malega pored-	&
neneža, trdo vezano .......... .60	Si
14.	zv. Ljubljanske slike. —	Si (Brencelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz	s
^	španskega življenja...........60
- 16. z v. Ne v Ameriko. Po resnič- ®
B klh dogodkih .................60 M
G
MILČINSKIJEVI SPISI:	^
q Drobiž .............................60 s
jj Igračke, trda rez.................1.—
broe. ...........................................80
5 Mali lord, trdo vezan.............80
0 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti.
0 Trdo vezano ................ 1.00
_ Mimo življenja, broširana.........80 _
0 Mladih zanikernežov lastni životopis .76
0 Mrtvi Gostač ......................36
Materina žrtev	.60
Musolino .........................40
^ Mali Klatež .......................70
Mesija ........,................. .30
® Mirko Poštenjakovič.............. .30
Mož z raztrgano dušo. Drama na mor*
10 ju. (Mesko) .................. 1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .26
^ Mladim srcem. Zbirka povesti za slo-
10 vensko mladino...............25
>0 Notarjev nos, humoreska..........36
W Narod ki izmira...................40 3
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
}0 Naša Vas, IL del, 9 por.---------- .90
50 Nova Erotika, trd. rez............. .70
M) Naša leta, .trda rez ...............80
10 Naša leta, broširano .............. .60
Na Indijskih otokih . ............ .50
10 Na Preriji ...................... .80
55 Nihilist .......................... .40
Ig Narodne pripovedke za mladino 1. .40 35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in 80 strahote z bojnih pohodov bivie-50 ga slovenskega polka....... 1.60
30
20 NARODNA BIBLIOTEKA:
25 Kranjska čebelica.................»0
20 v gorskem zakotju ............... -35
90 Za kruhom .................. .35
80 črtice iz življenja na kmetih ...... .36
__ Babica ...........................t-
m Berač ........................... .S5
40 Elizabeta, angleška kraljica.......35
gQ Amerika, povsod dobro, doma naj-
bolje ...................... .36
Boj s prirodo, Treskova Urška .... .36
Emanuel, lovčev sin.............. .35
»pisje ...........................86
75 Beatin dnevnik ...................60
Grška Mytologija................ 1-08
Z ognjem, in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovina ........ .35
Božja kasen .................... >3b
.00 Napoleon L .................... *76
JO Obiski. (Cankar). Trdo vezano L40 Ob 60 letnici Dr. Jazasa B. Kreka .. M
Ogenj te.i............U0
Pesmi, v prozi, trdo res. ........... .70
' Prigodfee čebelice Maja toda m. . 1.00
^ Pabirki iz Roža CAlhrechty ------- .25
•76 Pariški slatar....................- .36
Pingvinski otok tr. r............. .00
.30 ^od svobodnim solncem l. zv. .... 1.00
45 Plebanuž Joanes tr. ves. ...v.....J 1—
' Pod krivo Hfiko. Povest is Časov Ro-^ kovnjačev na brnjskess ..... JOO
Poslednji Btehikanee ............. JO
Pravljice H. Maja® ................ »30
Povest o sedmih nhiirnfli.......... .70
. —j* Povesti^ Berač as^sjpBjSapi^si^^	.80*
80 Po strani klobuk, trdo ve«......... JO
JK Poiigaleo	«s
»prečanove zgodbe............. M
tria, povesti is irske junaške dobe .30 sdtržani, Prešern in drugi svet.
niki v gramofonu............. J25 ^t
ice selivke, trda vez..............76 Št
kova dama (Puškin) ...........30 Št
ed nevihto . .................... .35
avljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zveizok .....................40
2.	zvqizek ......................40
bi ji, trda vea...................76
binzon .........................60 Št
volucija na Portugalskem ........30
na Ido	................ .60 Št
ivenski šaljivec .................40 St
avenski Robinzon, trdo vezan.....70 Št
neški invalid....................35 Št
ozi širno Indijo..................50 št
njska knjiga Arabska......... 1.50 št
njska knjiga, nova velika........90 Š l
,n j ska knjiga, mala .............60 Š1
>ake, humoreske, trda vea . .......90 s
rahote vojn«....................50 &
reta noč, zanimive pripovedke ... .30 §
rup iz Judeje ....................76 ^
)omin znanega potovalca....... 1.50 £
pomini jugoslov. dobrovoljca —	,
1914—1918 ................1.— '
ritarjeva Anthologija trda vez .. .90 s sto Šesto, porest iz Abrucer..... .30 ^
nt an je (Govekar), vez...........1.20	?
n medvedjega lovca. Potopisni ro-	^
man .........................80	^
reta Notburga...................86
7. Genovefa.....................60	£
redozimci, trd. vez................60	^
broš........................40	L
HAKESPEAREVA DELA:	3
[achbet, trdo vez................. .90 L
[achbet, broširana ------------------70 g
thelo ..............................70 g
sn kresne noči.....................70
PISI KRIŠTOFA t MID A:	1
1. zv. Poznava Boga...........30	j
7. zv. Jagnje .................j
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30	j
14.	zv. Povodenj...............30	j
17. zv. Brata ................ 30
PLOŠNA KNJIŽNICA:	1
gt. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gru- ] da, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 ] It. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 ^
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broč. 105 ]
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno kla- " ■je, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 St. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, reselomodre črtice L, 72 str., br. 0.25 ' Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra r eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broA .........................25 1
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, ^
111 str., broš..................35
Št 8. Akt št. 113.............70
Št. 9. Univ. prof. dr. France We. ber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broi..................70
Št. 10. Ivan Albrehti Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broi............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broč............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garžin: Nadežda Nikolajema, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............80
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-r oda o-gospodarski spis, poelo re-nil dr. Albin Ogrie , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.............45
&t. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, jH^erel Mirko
Pretnar, 80 str.,.............. .30
St. 18. JaraL Vrchlicky: Oporo-ka lukovskega grajščaka, reseloi- . gra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broi......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broi........ .50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 9tr., broi................. .45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 strM
broi ........................ S&
št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 m. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L čet, 356 str.,
«80
Št. 29. PesleAiji dnevi Poospeja «... JBO Št. 26. L. Andrejev: Orne maske, poetov. Josip Vidmar, 82 str. br. J5
5 Št. 27. Fran Erjavec: Brezpoele-0 nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broi..........35 I
5 ^t. 2[). Tarzan sin opice.........90 I
5 Št. 31. Roka roko.................25 S
0 Št. 32. Živeti .....................25 I
5 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 0 str., broi......................50 I
0	Št. 36. Ksaver Meško: Listki,
5	144 str., .....................65 I
0 Št. 37. Domače živali .............30 J
0 Št. 3«. Tarzan in svet ...........90 |
0 Št. 39. La Boheme................1.— I
0 Št. 46. Magola ..................40 I
0 Št. 47. Misterij duše.............. 1.— I
6	Št.jlS.Tarzanove živali .............90 I
O Št." 49. Tarzanov sin...............90 I
►0 št. 50. Slika De Graye............1,20 I
>0 fit. 51. Slov. balade in'romance.....80 I
K) Št. 52. Sanin .................... 1.5(
A Št. 54. V metežu ................ l,— [
® Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 S
w Št. 56. To in onkraj Sotle........ .30 J
Št. 57. Tarzanova mladost..... .90 I
>0 ^t. GS. Glad (Hamsun)..........90 I
__ -t. 61. Golar: Bratje in sestre.....TO I
6*2 Idi jot I. del. (Dostojevski) .90 I 10 St. C3. Idijot II del (Dostojevski) .90 Št. 64. Idi/ot III. del (Dostojevski) .90 ^t. 6j. Idi jot IV. del (Dostojevski) .90
30 V?i 4 tleli skupaj.............. $3.25
16
50 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 00
2.	zv. M ar on, kr čans ki deček iz Li-
banona ...................... .25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav.
00	kaskih gora.................. .25
n 4. zr. Praški judek................ .25
'j: 8. zr. Tri Indijanske i>oresti........30
9.	zr. Kraljičin nečak. Zgodovinska
70 povest is Japnskega------... JO
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlad Akbarja Velikega ........ / .25
80 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, po>t«t JBO ^ 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mia-
J® j ono v v Koreji...............80
30 13 zv Boj in zmaga, povest........SO
j™ 14. zv. Prisega Huronskega glavarja ^ Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zr. Angelj sužnjev. Braziljska povest........................ .25
16.	zv. Zlatokopi. Povesi.......... .80
35 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............80
50 is. zv. Preganjanje Indijskih mišjo.
narjev........................ JO
19. zv. Mlada mornarja. Povest	JO
35
Tisoč in ena noc, trdo vez..........90
50 Tik za fronto............. • • ^ -70
Tunel ............................1.—
Tatič, Bevk, trd. ve«...............75
,25 Tri povesti (Flaubert), trd. vea. .76
Tri povesti grofa Tolstoja........ .50
Turki pred Dunajem............. .60
Trenutki oddiha.................. .40
.25 V oklopnjaku okrog sveta, I. del .. 90 V oklopnjaku okrog sveta, II. del .. .90
Veliki inkvizitor................ 1.—
.35 vera (Waldova) broi......... .89
•70 Višnjeva repatica (Levelik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
"Irdo rezano...............* .75
.70 k.^i	M
Vojska na Balkanu, s slikami.....25
Volk spokornik in druge povesti aa
25 mladino ..................... 1.00
u Valentin Vodnika izbrani spisi......80
Vodnik svojemu nazodu ...........25
Zgodba NapoL husarja res.......2.—
Zmisel smrti......................60
g^ Zadnji dnevi nesrečnega kralja	.60
Zadnja pravda, trdo vezana.......75
Zadna pravda ................... .50
30 Zmaj iz Bosne.....................70
J Zlatarjevo zlato...................90
Za miljoni,	............66
g0 Ženini naše Koprnele .........-____ .36
Zmote in konec gospodične Pavle J6
45 Zsrodovizuks anekdot! ............ .80
Zločin v Orsevalu 246 str.........L—
>
30 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
/
1.	zv. Vojnomir ali pogaststro..... JU
2.	zr. Hudo hreadno............... M
25 3. zv. Vesele (Povesti............... .Sfl
4i zv. Povesti in slike . ............ je
5. zr. Student naj bo. Hat vsakdanji kruh.......................... M
JO
Naročilom je prilofet! deraar, 5odisS 1 •45 gortorini, Money Order ali pottae gnajnki po 1 ali 2 centa. Ce pofljete gotovino, ri komandirsjte pisno.
1	^ Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniki 30 Knjige pošiljamo poitnino prosto.
. MIlttttA"
JS 82 Oorttaadt Sk, Mm V«
lepimi
Slovani pod Italijo in fasistovski sindikati.
GLAS NARODA. 27. AUG. 1926
KIP HARDINGOVEGA SPREMLJEVALCA
'.UNOCMWOOO * U»K«WOW Pt.r.
Najljubši spremljevalec pokojnega predsednika Hardiuga je bil j njegov pes "Laddie Boy". Po Ilardingovi smrti je pozvala Miss Frances Kenires ameriške raznašalee časopisov, naj daruje vsak en penny za napravo spomenika temu psu. V kratkem času se je nabralo 19,314 pennyjev. S pomočjo te svote so napravili kip, ki bo stal v Smithsonian Inštitutu v AVashingtonu.
Italijanki tisk kaj rad poudar-	or;
ja ob raznih fašistovskih manife-	sni
itacijah in zborovanjih udeležbo	or
tujerodeev, to jc Slovencev in lir-	de
ratov, ki ho vpisani v fašistovske	ki lindikate. Posebno važnost pa so
lali tej udeležbi Slovanov ob pri-	pa
liki zadnjega zborovanja fašistov-	ne
;kih sindikatov v Trstu.	ve
Poslanec Kossoni. o«"c sindikat- kc rie ideje, ki je tu dan izrecno pri- ni. iel v Trst, je v svojem povorti naj- oh prej pozdravi! Slovane, ki jih je dr ridel kor;<kati v vrsti za drugimi sn sindikalisti po tržaških ulicah. i ni — Priznam vam. da sem bil naj- ža bolj ginjen, ko sem videl italijan- si< ske delavce, ki ne govorijo še na- vr Sepa jezika. nvrfceene v sindikalno je pihanje za nacijonalni preporod, st; Dovolite mi torej, da pošiljam ]>o- v neben jiozdrav tem delavcem in da m jim rečem, da morajo biti ponos- za ni, da pripadajo italijanski državi ce in naeiji. —	bi
Glavilo fašistovskih korporaeij nj "II Lavoro d'ltalia", ki izhaja v Rimu, je posvetilo tem Slovanom v reJo uvodnik pod naslovom "Sile nj režima'*. 1'lanek se plaši takole: st Sindikalna zborovanja v Trstu ra in Puli zaslužijo poseben poudarek toliko radi svoje veličastno- ni Pti. kolikor radi političnega in rao- ki ralnepa pomena.	vi
V zadnjih letih je uvrstitev de- je la v teli najbolj italijanskih (?) pi pokrajinah naletela na zapreke najrazličnejše narave. Težka eko- dj nomska uzpostavitev in zadnji n, protiit ali ja nitki upor vseh onih. zi ki jih je avstrijski sistem umetno kot klin zabil v obe mesti in v jk>- v; krajino sta dolpo časa otežkočala sj ustanovitev fašistovskih sindika- z; tov. Znano je. da sta se slovanstvo v, in avstrijstvo mnogokrat zamešali či 6 komunizmom, da bi onemogoči- d li restavracijsko delo italijanske k vlade. Vse pretveze so bile dobre, da ovirajo novi blaposlov naših d odrešenih obmejnih pokrajin. Se- ti daj je italijanska bitka že izvoje- o< vana, in to predvsem radi tega, si ker ho se pridobile Italiji vse de- k Invske mase.	ti
Pri sindikalni manifestaciji v p Puli so bili številno zastopani tu- j» di d ril porod ni rudarji iz Lahinja. e V neskončnem sprevodu i>o Tr a stu se je posebno opazil in aplav-ln dira! močan oddelek iz sežanskega i? okraja, ki je bil važno središče slovanske propapande in ki pa je n sedaj zadel končno udarec z usta- V novilvijo fašistovskih sindikatov, r Naši organizatorji so lahko po r nosni z zaslužnim delom, ki so ga h izvršili. Oni nudijo najboljši do k k iz vsem in vsakemu, ki bi imel k željo zoperstavljati se volji in pra- h viei Italije, tla ni mogoče bivati v r italijanskih gospodarskih sferah v z lastnimi interesi in z lastno ek z aisteneo, ne da bi se po|w>inoma r. združili z duhom in svrho italijan ske države, s katero so gospodar \ »ko nerazdružljivo spojeni.	a
Po teh in sličnih poročilih mora > ?itatelj nedvomno misliti, da se \ slovanski delavci in obrtniki po i Mali kar čez noč najboljši prija- i telji in pristaši one stranke, ki jih s je najbolj zatirala, in ki jim še j vedno odreka pravico do lastnepa i jezika, do šole v materinščini in 1 do Kvobodnepa kulturnega razvo- i ja in napredka, do stranke, ki mu ! je h krvjo in smrtjo odvzela pravi i eo, da izvoli svoje zastopnike v parlament države, h kateri so pripadli po sklepih mirovne pogodbe.
Ali je poslanec Rossoni informiral, kako so prisilili vse te uboge delavce, da morajo na manifestacijo v Pulo in Trst? Ali je on videl, kako so to nbopo paro na tržaškem trgu celo pretepali in a silo gnali dalje, ali je on slišal, kako se je vsta publika smejala zapeljani godbi iz Vrbo vel j in Repetabra, ko je korakala pO tržaškem Korzu in svirala nekaj, kar bi morala biti fašistovska himna f B- \ * g , "J
Ali je poslanec Rossoni vpra-fial, kako bili ti kraševski delavci vpiaani v sindikat f
Lahka je zmaga orgaaizatorjev sindikatov. saj sindikalni zakon kt je bil Izdan leto« aprila mese. m in pravilnik k njemu, ki je bil objavljen Sete junija meseca, iz-
v Miiteartft mwwvt fwtai dmg<
. Mm	.
organizacijo. Po prvem členu se smejo sicer zakonito priznavati organizacije, ako obsegajo vsaj desetino delavcev dotii-ne stroke, ki bivajo v kraju.
Toda vsa ta svoboda je uničena po členu 6., ki predvideva, da ko ne sme v nobenem kraju priznati j več kot ena organizacija za vsako stroko in da se ne sinejo organizacije iste stroke združiti v širšf okrajno ali |>okrajinsko ali celr državno orpanizaeijo. ter da se smejo končno celo take širše orga-I nizacije združiti v eno samo dr žavno zvezo vseh organizacij, ir sicer delavcev, delodajalcev in izvršiteljev prostih poklicev. Čim je taka osrednja orpanizacija u- ^ stanovljena. in ta ustanova je bil,*) v intencijah zakonodajalcev, ne more biti priznana nobena organi zaeija ne delavcev, ne delodajalcev, ne drugih poklicev, ki ne b: bila včlanjena pri državni osred- . nji orpanizaciji.
Ako hoče torej biti kdo vpisan
. ..... . . n v kaki orpranizaei.ii. ki naj bran j
' njegove interese, in ki pa sme za
i --i z; stopati v vseh vprašanjih, se mo- .
i ra vpisati v fasistovski sindikat. ^
Kdor iki se ne pridruži strokov ~
nemu fašistovskemu sindikatu
, L
kateremu pripada, morf pricako-'i j-vatj najhujše za svojo osebo. C r ^ ■ je delavec, more računati, da be ^ prej ali slej brez službe, če je tr- ^ ' povec ali obrtnik, ie v nevarnosti ^
-	d_a mu vzamejo ]>otrebno dovolje-
i nje, saj predo vsa dovoljenja sko ^ • zi roke sindikalnega tainika. » In tudi ako ne pristopi in pre-
-	vzame nase vse nevarnosti, ki se i spojene s tem korakom, mora pr
-	zakonu samem kljub temu prispe
>	vati sindikatu v meri, ki jo dolo i či sindikat sam in ne iztirja ta
-	davek od njega na enak način, ka f1 kor običajni davki.
Toda ne samo delavci in delo-i dajalci, tudi osebe, ki izvršujejo V
-	takozvane proste poklice. kakoTl2
-	odvetniki, zdravniki, inženirji in J . slični, morajo po sindikalnem za-J
-	konu prispevati k sindikatu, akrl* tudi niso vpisani in kljub temu. dal'3
v pripadajo drnpi, od prej še obsto 11
-	ječi in še dalje priznani orpaniza I
l. eiji, kakor na primer odvetnišk P ali zdravniški zbornici, v kater" I
-	morajo biti vpisani, ako hočej< Jž a izvrševati svoj poklic.
e t Tako ima sindikat odvetnikov j
e nadvlado nad odvetniško zbornico J'
i- V zbornično vodstvo izvoli nam-15
' reč zbornica sama na občnem zbo I
i'
>	ru le ]»olovicO članov, drupo po j a lovieo določi sindikat, predsedni |
>	ka končno imenuje vlada. Sindi { »1 kat ima tudi plavno besedo, celr I' i- bolj tehtno nepo državni pravd | v nik pri pripustitvi ali izbrisu od t h vetnikov in zapovornikov iz se j
v znama. ki pa voli odvetniška zbor I a niča.
i Iz tega izhaja dovolj jasno, dr 1 r- preti tudi odvetnikom enaka ne I varnost kakor delavcem, ako sel •» vpišejo v fasistovski sindikat. ŠcJ *e bolj jasno bo to. ako naprimer po-j o vemo. da so odvetniki v Gorici žf 1 a- prejeli tak poziv. Slični pozivi pr j ill so ukazi, kakor je to predobre j še znano od druge slične prilike, — 1 r« mnogi odvetniki so namreč preje I in li od odvetniške zbornice poziv I o- tiHj podpišejo dolarsko zbirko. — I tu Štiri slovenske odvetnike, ki s« I ,'i niso odzvali tej zbirki, so kratko-J v malo suspendirali za daljšo dobo j ri- Ako torej vse to upoštevamo J d- vidimo, da je vesolje fašistovskih!
listov zelo slabo utemeljeno. Pri ] ,n- stop slovanskih delavcev in delo j te dajalcev v njih sindikalne vrste jc ia- pač posledica razmer in je edinr je pot, po kateri lahko predo, da s: ro rešijo vsaj svoj vsakdanji kruh ali ki jim ga že itak v obilni meri od-ili- jedajo neštevilni privandranci. — ja- Ves boj proti slovanskemu ele-in mentu v priklopijenem ozemlju jf i tr- v prvi vrsti samo boj za kruh. k;J aj. se prepogosto pokaže v svoji na-m- goti sicer pod krinko nacijonaliz-ma in nacijonalnih interesov. z» ra- katerimi skušajo zakriti svoje pra-je- ve osebne interese.
Težko je to gotovo Slovencu ir jev Hrvatu, preden se odloči za ta on korak, težji človeku na deželi kaše. kor Človeku v mestu. Tem hujše bil pa mora hiti pri srcu. ker je že pr iz- zakonu naloga sindikatov, da vz igoidržuje .jyi ^ustanove, ki isnajo v fikusm ®in5 : veteThnA JL 8S .
prvi vrsti namen, da raznarodijo i V našo deco. Tako se omenja v za- n konu izrecno fašistovske organi-! S zacije najmlajših "balilla". Na de- v želi že silijo vse člane sindikatov, ' t. da vpišejo vanje svoje otroke. — n ("lane same pa vabijo v vrste mi- 11 lienikov in v fašistovsko stranko, z; Rossoni sam je imenoval te slo- v vanske člane Italijane, ki ne po- šl vorijo še italijanski. Namen sindikatov je, iz Slovanov napraviti j d Italijane. Tukaj je nevarnost in 11 proti tej nevarnosti se mora okrepiti slovanski element v Italiji! n - b
FAŠISTOVSKA HIMNA
— r
V Florenci tečejo sedaj pred so-' diščem pravde, kdo je pravzaprav .1 autor triumfalne fašistovske fanfare, ki je poznana od Alp do c Sicilije pod imenom "Giovinez- » j za ".
j Pravda teče med komponistom ž IBlancom in med Florentincem i1 IMannijem. Slednji se izdaja za i' j.skladatelja himne in vleče oprom- š i men dobiček od tega. V njegovo n I dobro prospevajoče podjetje pa
1	>e je naenkrat vmešal skladatelj 1 j Blane, ki pravi, da je "Giovinez- u j za" čisto navaden plagijat, ukra- j Jdcn iz njegove operete "Praznik I J Cvetlic". To delo je nastalo že H I pred vojno in melodijo iz operete J Jso prepevali vojaki na fronti, kjer I I je slišal arijo najbrž tudi Manni. I j Vse to je bilo pred .sodiščem jasno I J dokazano. Radi tega je bil Manili I I v prvi instanci obsojen radi pla- I Igijata ter bi moral plačati Blan- I Jeu velike vsote-	i I Toda Manni se je pritožil na I j vzklicno sodišče in to ga je opro- j I I stil o s kaj svojevrstnim izgovo-1| from d a je Manni res povzel me- 11 llodijo fašistovske himne po Blan-11 j eu, da je Blanc prazaprav tudi' I I plagijator in da si je izposodil I j melodije za svoje opereto iz ne- j
( j ke nemške narodne pesmi, ki se j
j prepeva v Švici. Melidoja nosi v „ I orignalu naslov "Ementalske I deklice", ki se lahko ponašajo z I veliko častjo, da jih danes po tem j napevu pozna cela Italija.
F. i
» VDJEMOVE ZAHTEVE
9- J
0 I
p J Radi zahtev bivših nemških ,]. 1 knezov je prišlo v republikanski, j. S Nemčiji do številnih konfliktov, j 0 I ki so končno dali pobudo za zna- j jf j ni odškodninski plebiscit, ki pa je j !r I izpadel negativno. Po tem plebi-1 s= t seitu so bivšim nemškim knezom ; h I še bolj zrasli grebeni in njihove | (j. I zahteve postajajo vsak dan večje.' _ J Meklenbrrška princ<yinja Juta j zahteva naprimer od nemške dr-jf 1 žave odpravnino v znesku 14 in pol milijona zlatih mark. In ker a. j je postala pred vojno črnogorska [z. I državljanka, se sklieuje sedaj na, Z8 j versaillsko mirovno pogodbo. — j a j Tudi koburški vojvoda, po rodu j i Anglež, operira s pretnjo slične' ir I vrstje. Na ta način je že dosegel, ta I da mu je Nemčija izročila že ško-:a-1 raj tretjino njegovega prejšnjega iše t imetja v Gothi. V najnovejšem pr I času pa se je oglasil na podlagi vz j odškodninskih pravic versaillske y l mirovne pogodbe tudi sam cesar
2	.iS |CC. .. ......r obrt
Viljem,'ki zahteva od Nemčije naravnost ogromno odpravnino. — Svoje zahteve utemeljuje z izpo-vorom, da se mu mora iz])la("ati takozvana likvidacijska odškodnina ; v dokumentu, ki obsepa te njepove zahteve, stoje po vrsti zaznamovane vse njegove tirjat-ve. Evo jih! Viljem zahteva odškodnino za :
1.)	inventar poznanjskega gradu. ki je bil v mirnem času cenjen li h 544.160 mark vrednosti;
2.)	posestva, ki spadajo k hišnemu fidejkomisu ter leže v brom-berškem okraju na Poznanjskem;
3.)	vse nepremičnine, ki leže na Poznanjskem in bromberškem ozemlju ter spadajo k družinskemu fidejkomisu;
4.)	vilo Falconieri na Frascati-ju iiolep Rima;
5.)	vilo Hildenhrandt v Aren, cenjeno v mirnem času na 360.000 mark;
6.)	Acliilleion na Krfu, ki je bil že v mirnem času cenjen na dva in pol milijona, ^lark; pradič in inventar v TTrviWeu na Lotarm-škem, z mirovno vrednostjo en milijon 338.000 mark;
8.) inventar cesarske palače, cenjen v mirnem času na 205.000 mark vrednosti.
V dveh primerih — glede gra- k dii Urvillea in cesarske palače — n jc nemška vlada Viljemu že ugo- ži dila. Pri tem so bile črtane le ne- t« j katere malenkostne postavke. Ilo-hcnzollemci so dobili na - račun teh dveh zahtev poldrupi milijon j zlatih mark.	j(
Najzanimivejše je to, da stavi p j Viljem svoje zahteve zastran gra- ^ ' du Urville docela neupravičeno. -j Leta 1H17 je namreč bil prad iz-i piaznjen in cesar Viljem je }>ro-J dal ves inventar upravi pruskih j kronskih domen. Osebam, ki so 1 vedele za to prodajo, je bilo urad- j no zabičeno, da ne sinejo erhniti ^
0	tem niti besede. Tako se je Viljem na račun svojega nekdanjega pra elit na L.ot!irinškcm dvakrat 3 okoristil: prvič je prodal n j epov "] inventar upravi pruske kronske domene, drupič pa je zahteval odškodnino od nemške republikan-
! ske vlade. Skromnost in poštenost pač nista lastnosti Viljema in drugih nemških odpihnjenih veličin.
Ovratnica baronice Rotschildove.
Te dni ie baronica Rotscliildo-
_ i
j va v Parizu izgubila dragoceno " ovratnico, ki je vredna 1 milijon 11 200.000 frankov (še dobre valujte'.) Izjavila je, da ji je zmanjkal e nakit pri avto vožnji pariškepa 1 t damskepa avto kluba. Pri ]>olici-ji je bilo vse na nogah, "kar leze ino pre". Vse zaman. Toda bopa-taš ima menda povsod' srečo. Par
1 dni zatem je že prišla drapocena li' . . »
ovratnica baronici v roke in to
, na čuden način. Ta dan je šla baronica namreč k svoji šivilji, da ; si opleda par novih vzorcev. V
' i isti hiši pa je našla neka deklica
ie
t slučajno v zavoju blapa ovratm-n1
j eo z opromnimi biseri. \ sa srečna jo je pokazala seveda najprej svo-. jim prijateljicam. Te pa so jo zasmehovale, češ, da tako veliki bi-
1	seri ne morejo biti nikakor prist-i '
^ ni. Brala pa je o izpubi baronice | in da dobi najditelj nagrado — I 40.000 frankov. Brž jo nese k ba-! ronici, ki ji seveda nagrado ta-\ ko j izplača. Toda ubopa deklica.
! ki je sanjarila, da pomejii ta na-
i-1 .
n' grada zanjo ze ogromno vsoto m j doto. se je naenkrat spomnila, da L, ! frank strahovito pada. Obrnila se iq'je tedaj na barona Rotschilda s i prošnjo, noj jt avetuje kot s^ro-
ovnjak ter naj ji pove, kako naj agrado najbolj plodonosno nalo-i. Ivaj ji je Kotschild svetoval. ;pa ne vemo. . .
V Gorico
e premeščen iz Voloskepa poil-refekt Anza. Podprefektura v roloskeni je odpravljena.
NAZNANILO j
Ysem mojim prijateljem' sakortudi znamcem n a -manj am, da sem se zopet povrnil v Združene države ier bi me zelo veselilo, da bi mi kdo kaj pisal. Vsakemu bom z veseljem odgovoril.
Silvester Arko,
675 East 159th St.,
Cleveland Ohio.
_»_.
—— Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj I ponuja; kdor kaj ku-1 puje; kdor kaj proda-; Ja; prav vsakdo prizna j va, da imajo čudovit \ uspeh —
MALI OGLASI j
v"Glas Naroda"
VABILO NA PEVSKI KONCERT IN IGRO
Tukajšnja Slov. Nar. Godba prav UljlHlllo val»i vse Slovence lil Slovenke v tukxjšujt-m mestu ter v okoli« {. tla a1 v kolikor mogoče
udeleže igre in pevskega koncerta,
katerega prire<U t?lov. Kat. Fev-sko in Dramatično Dr. "Naprej" iz Forest Pity.
Koncert si» vrši v nedeljo, dne
5. septembra, zveOer ob T uri v dvomui sv. Jožefa, na 36 Danube
Street. Vstoiniina za i«lrasle je
To iH-ntov za otroke j>a -'»o centov. VršiU se b«>stJi «ive Isri in sicer ena
v slovenskem in emi v anyh'skeni jeziku. 1'ntl ifiro ln» j»evskepa kon-
<-ort:i i>rvi del. i«» i?;ri j»a lirURi <le1.
V	soboto, dne 4. septembra se vrM
ples v dvornni. 1'rieetek je ol» osmi uri zrveeer.
Vstopnina za ples je centov za <)S«'l>o.
V	ponileljek. dne 6. septembra se
t udi vrši ples v dvorani iu sieer jkhI iH>kroviteijstvotn «lr. sv. .loži»r». •I. S. K. J. Začetek ol> se«ltul url zvečer. vsti»pnlna (.vntov za o-I sebo.
j Ker Slovenci še nismo imeli t;ike | prirtMlitve v naši naselbini, je želeli. da m- vsi brez izjeme udeležimo I in i>okažeino. <la znatno s|H»štovati prijitze Slovence in Slovenke iz bližnje naselbine ter <la slišimo zo-| |k*t enkrat ini'e s!«»venske i^rni
i Toraj na veselo svidenje dne
1. — 5. in 6. sepltinbra-
'O 1» B O R
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA ■GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDBL 11DRŽAVAH
KO JAK I: —
Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere šo bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava nas potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti
JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET
s parnihom
NAZNANILO
Izvrsevalni odbor slamnikarske unije (local 24) v New Yorku naznanja vsem svojim članom, <la jc bivši organizator —
JOSEPH FERENCHAK
»
v torek, dne 24. avgusta, nenadno umrl v Bayonne, K. J.
Vesten uradnik in navdušen borec za delavske pravice naj ostane vsem v trajnem spominu.
N. SPECTOR, glavni vodja
ALEXANDER ROST,
tajnik in blagajnik
New York City, 26. avgusta, 1926.__j
UAD MONIK F Dobri igralci pravija, da se stafe KRANJSKE nAIvmwi^ifWLi HARMONIKE najboljše na svetu.
V zalogi imam 3 vrstne, 3 krat uglašene nove In stare harmonike,
prodajam po najnižji ceni.
Kot strokovnjak garantiram in vrnem denar, če ne boste zadovoljni, ali pa pošljem druge.
Sprejmem vsakovrstne harmonike v zameno in jih popravim.
JOHN WEISS 614 SENECA AVENUE. BROOKLYN, N. ¥.
Grozdje! Grozdje! Grozdje!
To je že peto zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je bil zadovoljen z našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se prepričajte.' Naša prva trgatev se je že začela.
WALTER PREDOVICH
naslednik BAŠCULIG^ PREDOVICH 00.
216 California Fruit Rttg., SACRAMENTO, CALIF.
"PARIS"
KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1.
V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami.
Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo.
Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Cimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek.
FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek.
82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
I Pozor rojaki!
- I	V »losi imamo
t SVETO PISMO
S	(atare in nove zaveze)
I Knjiga je krasno trdo Tesana ter stane $3.00.
I	Slovenic Publishing Company
i 81 Oortland* Stmt	Www Torte, X. T.
i Rojaki, naročajte še na "Glas Naroda", največji
JI slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
y*M wroflc id 3XC+*3 oam***	. v - t ■ t »T ;	. - •
AVSTRALEC
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "GLAS NAHODA" priredil G. P.
1'J	(Nadaljevanje.*)
Nalahno je vzdihnila.	■
—	Ne, tepa tudi jaz nisem vajena, a se bom morala naučiti. : Ker sem še precej energična narava, se bora znala uživeti v izpre-menjene razmere. Največjo skrb mi dela usoda moje matere in
sentre. »
Dagmar se je čudila sama sebi, da je mopla tako zaupno govoriti z Jansenom. ravno sedaj, ko je Korf tako grdo zlorabil njeno zaupanje. Ni slutila, kako zelo je s tem osrečila Kalfa.
—	Ali smem vprašati, kontesa, če je vaša lastna usoda na katerikoli način za bodočnost zagotovljena! Cul sem, da imate lastno premoženje.	.
Dagmar je lahno zardela. Svojega očma ni hotela javno obtožiti.
—	Ničesar nimam, prav ničesar. Svoje premoženje sem pred »•edavnim časom izročila svojemu očinu, da je ž njim zadostil naj- 1 bolj nujnim obveznostim.
Half je vedel, da je bila to pobožna laž, da se razbremoni mr- 1 tvega, kajti na večer slovesnosti je slisal iz njenih lastnih ust, da je ko vedno lastnica očetovega premoženja. Ničesar pa ni hotel reči -o tem.	'
—	Potem bi vam morala delati vaša lastna usoda vsaj prav toliko skrbi kot usoda vaše gospe matere ter vaše sestre.
Zmajala je z glavo. -
—	Za mene bo že najti zivljensko možnost. Iz prirojene pridnosti sem se naučila več kot se je zahtevalo od mene. Lahkovsi bom služila kruh na ta ali oni način. Moja mati pa je popolnoma nesposobna za življenski boj in moja sestra je še premlada, ker nima niti sedemnajst let.
Kalf Jansen se je moral z vso silo obvladovati, da ni postal njej nasproti mehak.
—	Občudovanja vredno, kontesa, je, kako pogumna ste. Skrbi , vas le usoda matere in sestre.
Lahen usmev je hušknil preko njenega žalostnega obraza in njene oči so dobile vlažen blesk.
—	Moj pogum ni tako velik, gospod Jansen, kajti čednost deism le iz potrebe Sedaj pa, prosim vas, stopite ven. Nočem vam krasti dragocenega časa dalje kot je neobhodno potrebno.
Ralf se je priklonil in stopila sta v vežo. Tam so stali upniki ter ho razburjeno razgovarjali. Izmenjavali so svoje domneve, kaj hoče Avstralec na gradu.
Ko pa je stopil slednji s kont«eso proti njim, so zrli pričakova-je nanj. Visoko se je vzravnal ter takoj pričel na svoj energični način:
—	Gospoda moja, sporočam vam, da mi je dala kontesa v ime nu svoje bolne matere polnoinoč, da uredim z vami viseče "posle. ki eo vas privedli semkaj. Ali hočete to potrditi, milostljiva kontesa!
—	Potrjujem, kar je ravnokar rekel gospod Jansen. — je od vrnila kontesa. Čudovito mirno in varno se je čutila ob njegovi strani.
Upniki so zrl drug na drugega, kot da hočejo vprašati: Kako naj razumemo vse to?
Ralf pa jih ni pustil dolgo Časa v dvomu.
. — InformorsTi se moram predvsem, kaj treba storiti tukaj, d« se vse uredi. Dam vam pa svojo besedo, da bo dobil vsak svoje, če hočete mirno čakati dokler ne pregledam vsega. Ta hiša žalosti sploh ni prostor za rešitev takih poslov. Predvsem je treba v miri1 pokopati zamrlega gospodarja te hiše. Potem bo čas, da uveljavite svoje zahteve. Predlagam vam, da pridete po treh 'dneh na moj grad. Medtem se bom posvetoval z gospodom Volkmanom ter vair stavil predloge. Rečem vam še enkrat, da bo dobil vsak svoje/ ec potrpite ter vas nujno prosim, da ne nadlegujete več dam. Ali ste zadovoljni s tem?
Upniki so se spogledali. Zelo dobro so vedeli, da je zadeva sedaj v najboljših rokah. Reseda Avstralca je bila tako dobra kot zlato. Niso se dolgo pomišljali,.izjavili, da so zadovoljni in par minut pozneje so zapustili grad.
Kontesa je stopila z Ralfom nazaj v sobo. Z blesteeim pogledom je zrla k njemu navzgor ter prijela njegovo roko.
—	Hvala Bogu, odšli so. Dovolite mi, da se vam zahvalim, go-J spod Jansen.
—	Zakaj zahvaliti, kontesa ? Saj ste vendar videla, da ni bilo prsv nič težko pregnati to gospodo.
—	Va m se je to seveda presenetljivo hitro posrečilo. Brez dvo-j ma imate čarobno palico. Mojo iskreno zahvalo pa morate sprejeti.
Ves v zadregi je zrl predse.
—	Prosim vas, ne govorite o hvali, kajti to me osramoča. Če se mi hočete na vsak način zahvaliti, storite to s tem. da mi popolnoma zaupate in da velikodušno prezrete kako družabno napako, katero bi mogoče zagrešil v občevanju z vami in vašo gospo materjo.
Zrla je nanj z velikimi, resnimi očmi.
—	O mojem zaupanju ste lahko popolnoma uverjeni, gospod I Jansen. Kar pa govorite o družabnih napakah je pač odveč. Ne mislim, da dopušča vaše taktno bistvo take napake. Če bi se pa ven-1 dar pripetilo, da bi zagrešili kak majhen greh proti starim običn-j jem, potem bi si rekla, da so naše družabne oblike zalo pomanjkljive. če bi označile kot krivico to. kar pride iz srca poštenega moža. Dolgo časa ste se mudili v Avstraliji, kot so mi povedali?
—	Da, kontesa, več let sem živel tam v divjini. Razventega pa sem sin priprostega rokodelca. Meni ni nikdo povedal, kaj spada k dobremu tonu vaše družbe. Vem, da pravijo v vaših krogih človeku kot se m jaz: — Manjka mu otroške vzgoje.
Smehljaje je zmajala z glavo.
—	Kaj takega bi pač nikdo ne mogel trditi o vas. Poznam ve. iiko Število ljudi, ki so bili dobro vzgojeni, katerim pa manjka to; kar vam je lastno v obilni meri.
—	Ksj, kontesa?	^ " ' * •»-'•.**-»• 1
—	Srčni takt, gospod Jansen. Lastujete ga očividno v obilni meri.
Njegove oči so za blestele.
—	To čednost sem pač podedoval po svoji materi, Priprosta že-nieaje^ a njeno srce je polno dobrote. Nikdar je nisem videl storiti neksj. kar bi ne bilo človeško lepo in dobro.
Otožen občutek je prevzel Dagmar.
Ksko zavidanja vreden je bil, ds je mogel na tsk način govoriti o svoji materi.
—- Čast je sa vas in vaša gospo mater, da govorite tako o njej. KaiMrvaijp^pr-^sti *-<r«ni	Vi<Wa*emvras več-
***»fa| T 1
. _ s' - „ ...	.r
T^*^** TE i.®* »».a"-	* « * ■ ■—..ji	."»♦"—■ .-m- ——	_-a_*__•• * j
—	Da to je t>iia moja mati.	i
—	Ali smem vprašati, zakaj živite tako osamljeni na gradu in zakaj ne delate nikakih obiskov v sosedsčini?
Zrl ji je resno v oči.
—	Ker vem čisto natančno, da nisem za svoje sosede nič drugega kot kmetavs, kateremu greč lovek najrajše s. poti. Ni v m<yfi naravi, da bi se vsiljeval. Vsled tega ostanem rajše sam zase.
Zmajala je z glavo.
—	Nikdo bi vas ne smatral vsiljivim. Povsod bi vas gotovo prijazno sprejeli.
—	Dovolite mi, da dvomim o tem. Mogoče bi tu ali tam ne videli nikake usiljivosti v mojem obisku.-Če bi pa me le na enem mestu ošabno odklonili, bi bilo to zame neznosno ponižanje.
—	Tako ponosni ste? — je \-prašala pritajeno.
—	Če imenujete to ponos, potem sem ponosen.
Polna zanimanja mu je zrla v oči.
ihalie prihodnjič l _
GLAS NARODA, 27. AUG. 1988
žbe kot gorkote. in je tvoril prijetno nasprotje z vetrom, ki je tulil okoli hiše in donašal na svojih krilih šumenje valov ,ki so bu tali ob obrežje.
—	Bog pomagaj onim, ki so danes zunaj na morju, — je rekla j starka pobožno, ko je močan sunek vetra pretresel hišo.
Položila je pletenje na krilo in sklenila roke. Tisti hip pa so se odprla vrata. Svetilka je vzplam-tela, osajila cilinder in ugasnila. Ko je starka vstala, so se vrata! zaprla.	j
—	Kdo je? — je prestrašena zakl icala.
Njene oči so bile motne in tema nenadna, vendar se ji je dozdevalo, da vidi nekaj stati pri vratih. Vzela je vžigalico, jo vtelenila v ogenj in je zopet prižgala svetilko.	j
Na pragu je stal človek, možak srednjih let in bledega, nagubanega obraza in z redko brado. — Obleka mu je bila rzacapaua, lasje nepočesani, svetle oči vpadle in izmučene.. Starka ga je gledala in čakala, da se oglasi. Možak pa je stopil korak proti njej in zaklieal:
—	Mati!
" Zakričala je, se vrgla okrog' njegovega vratu, ga pritiskala k' sebi in poljubovala. Ni mogla ver-j jeti svojim očem, svojim čutom: krčevito ga je objemala, ga pro-' sila, naj govori, jokala in hvalila 1 Boga, vse v- £ni sapi.
Nato se je zavedla; peljala ga je opotekaje do starega stola, ga 'ga posadila nanj, vzela trepetajoč od razburjenja s police jedi in pijače in je položila preden j. j Hlastno je jedel sin. Starka je gledala in mu polnila čašo s pivom, zvarjenim doma. Zdajpa-zdaj je hotel govoriti, ona pa mu je namignila, naj bo tiho in naj. se naje. Solze so ji kapale po starih licih, ko mu je gledala v bledi in sestradani obraz.
Naposled je odložil nož in vilice, izpil pivo in namignil, da ima dovolj.
—	Moj sin, moj sin, — je vzdih-nila starka s slabim glasom, —: mislila sem, da si že zdavnaj utonil z ladjo vred.
On pa je trudno odmajal z glavo.
—- Kapitan in mornarji, pa dobra ladja, — je povpraševala mati, — kje so vsi?
—	Kapitan — mornarji, — je odvrnil sin, čudno se obotavlja je,
—	to je dolga zgodba — pivo me je omamilo. Oni so---
Iznenada je umolknil in zaprl oči.
—	Kje so? — je vprašala mati.
—	Kaj pa se je zgodilo?
Počasi je odprl oči.
—	Tru — den — sem — do — smrti — truden. — Nisem — spal. Jutri — povem — vse.
Začel je kimati in starka ga je
narahlo dramila.
;'r - '.■"<
—i^---Lezi v posteljo. V svojo sta-, ro posteljo. Prav taka je kot si jo zapustil. Postlana je in rjuhe prezračene: Že dolgo je vedno, pripravljena zate.
Vstal je in se zibal semintja. Mati je odprla vrata, vzela svetilko in mu svetila po strmih stopnicah v sobo, katero je dobro poznal. Nato jo je slabotno objel, jo poljubil na čelo in sedel izmučeno na posteljo.
Starka se je vrnila- v kuhinjo, kjer se je zgrr/lila na kolena, — sklenila je roke in nekaj časa goreče molila. Ko je vstala, se je spomnila na druge ženske; pogra-bita je ruto, ki je visela na kljii-
v i. »Ji »'t	f p. ■ , « j.
W. W. Jacogs:
Izgubljena ladja.
4»
Nekega lepega pomladanskega mtra je obhajalo mestece Tetbv, najhna luka na vzhodni angleški )bali, velik praznik. Trgovci so zapustili svoje prodajalne, delavci svoje delo in vreli k morju, daj »e pridružijo mornarskemu pre-)ivalstvu, ki se je bilo zbralo na >brežju.	i
Tetby je bil po navadi miren,' lolgočasen kraj. Ta dan pa sq se judje zbrali na kamenitem na-' >režju, ki je bilo polno ribjih ko-( iar in zvitkov vrvi, in napeto ea-cali; tisti dan je namreč odhaja-' a na prvo vožnjo največja ladja, car so jih bili zgradili v Tetbyju.'
Ko so tako čakali in se razgovarjali o prejšnjih domačih ladjah, njihovih graditeljih, vožnjah n njihovi usodi, se je na lepi lad-! ji, zasidrani nekoliko višje na re-ri, prikazalo prvo belo jadro. — Množice na bregu so postale še 3olj živahne, ko se je pojavilo še več jader in je nova ladja počasi n dostojanstveno plavala bliže. Ko ji je rahli veter napihnil jadra, je vozila hitreje in plula kakih iest niti (nit je šest čevljev) daleč od nabrežja. Staro in mlado jo je živahno pozdravljalo, saj je bilo vse njeno moštvo, od kapitana do kabinskega strežeta, sestavljeno iz samih domačinov in je bila ladja namenjena v daljna južna morja.
Zunaj luke je nekoliko izpre-tnenila svojo smer in se podala vetru, ki je pihal zunaj na morju. Mornarji so splezali na jarbola, vihteli čepice in mahali z rokami, pozdravljajoč oddaljujoči se domači kraj. Glasni klici so jim od-edravljali z obrožja, krepki, hri-[>avi, ki so udušili ženski jok.
Dolgo so zrli meščani za ladjo, ki je bila naposled podobna majhni točki na daljnem obzorju. Nato pa je liki topeča se snežinka izginila v zrak in ljudstvo se je počasi razkropilo.
Meseci so minili in mirno življenje v mestecu je šlo svojo navadno pot. V pristan so prišle druge ladje, razložile in naložile tovore in zopet odplule. V ladjedelnici so polagali gredelj novi ladji. Počasi pa je prišel čas, ko so se smeli nadejati vrnitve svoje ladje.
Bili so v strahu, da bi utegnila dospeti ponoči, ko ne bi mogli videti drugega, kot njene stranske luči in njeno temno telo. Želeli so, da bi se vrnila podnevi. Da bi jo zagledali na onem obzorju, kjer jim je bila izginila izpred oči. Da bi gledali, kako močna ladja prihaja vedno bliže.
Toda ladje ni bilo. Zaman so jo Čakali dan za dnevom. Naposled so šepetali, da se je zakasnela, pozneje pa, toda samo oni, ki niso imeli nobenega sorodnika na kr' vu. da se pogreša.
Še dolgo"potem, ko je bilb vse upanje izgubljeno, so žene in matere gledale na morje in čakale na neveselera nabrežju. Par tudi' ofie so izostale druga za drugo pozabile na mrtve, da bi se brigale za sive. Deteta so vzrasla v čvrste rdečeliene dečke in dekleta, dečki in dekleta v mlade može in ženske, toda od nikoder ni bilo no benega glasu o pogrešani ladji, nobenega glasu o pogrešanih mornarjih. Leto je minilo za letom in izgubljena ladja je počasi postala legenda. Možak, ki jo je bil zgradil, se je postaral in osivel, in čas je utešil žalost onih. ki se izgubili z ladjo tudi svojce.
V neki temui, viharni noči, j« sedela neka stara Tetbvčanka pri ognjišču in pletla. Ogenj ni bil velik, saj je goreibolj zaradi dru-
* ? 1 . - ' '. L " ! * 1	M 1. ,
t ki na vratih, in odhitela s svojo novico ,j>o zapuščenih ulicah. I 1 Tprav kratkem času je bilo vse t mesto pokonci. Glas o vrnitvi njenega sina je šel od hiše do hiše kakor dih upanja. Vrata, že zaprta za noč, so se odpirala in otroci sol začudeno vpraševali plakajoče j matere. Pozabljene podobe mož in očetov, ki so jih že davno šteli za mrtve, so zopet vstajale.
Ob hišnih vratih se je že nabralo- nekaj ljndi, drugi pa so z nevajenim truščem prihajali po uli-či-
. Našli so vrata zagrajena po stari ženski — odločni ženski; na o-brazu je bila videti velika radost ki jo je bila doživela na stara leta, vendar se je odločno branila, da bi pustila ljudi v hišo, preden se ji sin naspi.
Ženske, ki so čakale in postale po dolgih letih čakanja potrpežljive. niso sedaj mogle počakati še malo ur. Obup se je dal prenašati. toda ta negotovost! — O, Bog! Ali je moj mož še živ? Kakšen je? Ali se je močno postaral? — se je glasilo vse vprek.
—	Bli je tako utrujen, da skoraj še govoriti ni mogel, — jim je odgovarjala. Izpraševala ga je bila. on pa ji ni bil zmožen dati odgovora. Samo do dneva naj ga
j puste pri miru, potem zvedo vse. j In čakale so na licu mesta, za- i kaj nemogoče je bilo ti domov in zaspati. Zdajpazdaj so odšle nekoliko naprej po cesti, toda nikdar ne daleč, se zbirale v majhnih gručah in se razburjeno pogovarjale o velikem dogodku. Ponesre-
Ičeni so se bili gotovo rešili na ne-obljuden otok, drugače ni moglo : biti , in se bodo kmalu vrnili k svojcem; vsi, morebiti z izjemo e-' nega, dveh, ki so bili že v letih. " ko so odpluli z ladjo in so bržčap ! med tem že umrli.
Napetost je postala malone ne-L znosna. — Ali se ta človek ne bo 1 nikoli zbudil? — Ali ne bo nikoli dneva ? — Otroke je zeblo v nočnem hladu, toda njihove materr ' t ne bi občutile niti hudega sever i nega mraza. Čakale so z rastoč* ~ j radostjo in se tupatam ozirale pr : I dveh ženskah, ki sta stali nekoli
J ko ob strani; bili sta se vnovič o | ' m
j možili.
Počasi je minevala dolga, vi 1 harna noč; starka je imela gluhr 1 ušesa za vse prošnje in je imelr vrata dobro zaprta. Ni se še za '.čelo daniti, dasi so vsi-zatrjevali | Ida se mora kmalu. Gotovo pa jr bilo. da je bilo mogoče malo boljr videti razne predmete. Čakalci so se jeli zbirati pred vrati ograje , \ Trkali so na vrata in solze sr prišle starki v oči, ko je odprlr ~ vrata in videla te blede, radoved ne obraze. Nepovabljeni in noošte vani so odprli vrata ograje in sr » gnetli pred hišnimi vratmi.
—	Sedaj grem gor in ga pri pel.iem, -r— je rekla starka.
Če bi vsakdo zbranih mogel sli sati, kako je utripalo drugim sr ce. bi hrušč vse druge glasove u dušil; tako pa je vladala popolne tišina, samo tuintam je zaihtela kaka ženska.
Starka je odprla vrata, skoz^
a	.	_
katera se je prišjo v gorenjo sobo • počasi in preudarno je stopala e po stopnicah navzgor in spodaj '' stoječi so jo slišali, kako je tiho e klicala sina.
Čez dve. tri minute so jo slišali 1 zopet stopati po stopnicah navzdol — samo. Smehljaj, sočutje ■■ ji je izginilo z obraza in videti je bila osamljena, čudna.
—	Ne morem ga zbuditi — je
-	rekla bedno. — Tako . dobro spi. Utrujen je, stresala sem ga, a še vedno spi.
e Ko je obstala in se proseče ozi-. rala okoli sebe jo je druga starka prijela za roko in jo peljala do
0	stola. Dva izmed mož sta urno f- skočila po stopnicah navzgor. Le
-	malo časa sta bila zgoraj, nato pa sta prihitela vsa prestrašena na-
1	zaj. Govoriti jima ni bilo treba. — Zamolklo bedno ječanje se ie zi-vilo iz ženskih prsi in zunaj sto-jeea množica se je spustila v jok,
I kajti edini človek, ki bi jih mogel potolažiti in jim umiriti srca. se je bil rešil smrti v morskih globinah in umrl na svoji domači postelji. . .
ROJAKT. NAROČAJTE 8E N* e "GLAS NARODA", NAJVEČJI i- SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS -»DRŽAVAH.	•
itretaajft parnikov » Stripping New*
tt. avgusta:
Maj«atic. Cborbourf. S1. avgusta:
Prte Wilaoa. Trat.
f. mp tem bra s
Baremcaria. Cherbourg: Georga Washington. Cherbourg. firaznen: Darffllnser. Bremen.
I. saptembra:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Andanla. Hamburg.
S. aaptambra:
Columbua, Cherbourg, Bremen.
4. saptembra:
France. Havre; Homeric. Cherbourg;- Brtnwn.
7. teptembra:
Reliance. Cherbourg. Hamburg, a. MDttmbra:
Mauretanla, Cherbourg: Fraa. Roo-aevelt. Cherbourg. Bremen.
I.	septembra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen: Republic, Cherbourg. Bremen; Weet-phalia. Cherbourg, Hamburg.
II.	septembra:
PARIS. Ill BKTirM IZLKT; —
Olympic. Cherbourg: Leviathan, Cherbourg: Sierra v en tana., Bremen.
IB. septembra:
Aqultanla, Cherbourg.
It. septembra;
Albert Bailln, Cherbourg. Hamburg.
18. septsmbra:
Majestic. Cherbourg; Berlin. Cher- • bourg, Bremen, it. septembra:
Reeoiute. Cherbourg, Hamburg. 82. aeptembra:
Berengmrla. Cherbourg; Arabia Hamburg. Free. Harding. Cherbourg; Bremen.
S3, eeptembra: Thur.ngla. Cherbourg. Hamburg.
IB. eeptembra: France, Havre
28.	eeptembra: ifuenchen. Bremen.
29.	septembra:
Mauretanla. Cherbourg; Geo. Wash* Ington. Cherbourg. Bremen.
30.	eeptembra:
Martha Washington. Tret; Columbus. Cherbourg, Bremen.
samo Sest dni preko
Z OGROMNIMI PARNOU NA OLJE
FRANCE 4. SEPTEMRA - 25. SEPT.
PARIS 11. sept. — 2. oktobra.
HAVRE — PARlfiKO PRISrANt&č« Kabina tretjege razreda z umivalniki In tekočo vede ca t, 4 ali • oseb. Francoska kuhinja In pijata.
19 STATE STREET	NEW YORK
_________ ALI LOKALNI ACCNTJI	v
MADŽARSKI PONAREJEVALCI
Iz Budimpešte prihaja vest, ki dokaj čudno zvrni in brje na ušesa vsakomur, ki ima še nekoliko pravnega čuta j Obsojeni princ Windischgraetz pripravlja veliko vlogo na madžarsko pravosodno ministrstvo, v kateri bo zahteval, la pa nemudoma izpustijo iz jeee 'er odredijo kvečjemu komunikacijo na posestvu. Toda ne samo nrinc, tudi bivši policijski šef 0-Trske, Emerik Nadossv, ima istr skomine po svobodi. Razlikuje se "»d princa samo v tem, da utemeljuje svojo zahtevo po izpustitvi •z državne jeee s svojim zdravjem. katero mu je temnica baje zrahljala.
Stvar je seveda zbudila veliko zanimanje v vseh krogih javnosti in pred kratkim so novinarji obiskali justičnega ministra ter ga vprašali o tej zadevi. Minister se je namrdnil, nato pa odgovoril, da on ne nagovarja Windisch-graetza, naj vloži prošnjo take in take vsebine, pae pa jo bo moral vzeti v pretres, če mu jo dostavijo. Iz tega odgovora se splošno sklepa, da je msdžarski ministrski svet že vnaprej pretresel vprašanje in da bo princa osvobodil še iste malenkostne kazni, katero mu je naložilo sodišče za njegova sleparska dejanja.
V goriški okolici
pogrešajo Ivana Mermoljo. Zadruga za izvoz krompirja, ki je svoj čas tako lepo napredovala, hira. Ni moža, ki bi znal voditi to važno podjetje. Vsled letošnjega slabega vremena trpi zadruga in mnogi se odtegujejo od nje, česar pa bi ne storili, ako bi bil tu voditelj, ki bi jih znal držati pri mislih na korist, ki jo bo dajala zadruga zopet, ko prestane sedanja kriza. Enotna organizacija je nujno potrebna. Vršiti se dolžnosti in vztrajati, to je naloga članov zadruge. Po slabih časih pridejo boljši.
Pozor čitateljie
Opozorite trgovce in obrtniki* pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas ^Ja-roda'\ S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
« ■
'•'?	ji. I 'j NUB J
NAZNANILO.
Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih J>o v kratkem obiskal zopet na£ znani 7astopnik
Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mn gredo na roko, ter pri njem obnovijo narofc-cino.
, UpravniMvo.
POZOR ROJAJUI
Progti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak Četrtek in petek med J. uro popoldne •n JO. uro rrečer v ljudski šoli $tv. 62 Hester & fisaex Street, New York City.
Vprašajte zr zastopnika begije '.a Ameriško Državljanstvo.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K'lor je Damenjen potovati r Rtari kraj. Je potrebno, da je poučen o potnih Ustih, prtljagi in dro gih stvareh. Vsled nafie dolgoletne izkušnje Vam ml samoremo dat! ajboljša pojaanita in priporočamo, nnjholjša pojasnila in priporočamo.' nike.
Tudi nedržarljani eamorejo po-;-tovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iw Washingtona, bodisi ta eno leto ali 6 mesecev in se mora dala ti pro-finjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washing-tan, D. C. na generalega naaelnl-Skega komisarja.
Glasom odredbe. Iri Je atopila t veljavo 31. julija* 1936 ae nikomur več ne pofilje permit po pošti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbUfnjl naaelnl-fild urad ali pa ga dobi v New Toku pred od pot ova nJem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potnje ven brez dovoljenja, potuje na arojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike ali
svojce iz starega kraja, naj nam prej piSe ta pojasnila.. Ia Jugoslavije bo pripuščenib v tem letu 870 priseljencev, toda polovic« te kvote je določena za ameriške državljane. ki lele dobiti een etarifie in otroke od 18. do 21. leta ln pa za poljedelske delavce.
AmerlSkl džavljant pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. lete brez da N bili Šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington.
Predno pod vzamete kaki korak, pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT 8T, NSW YOBX
T* '■----- ,
ADVERTISE in 0LAJ3 NAgqpA