IZROČILO BORCEV IN AKTIVISTOV NOTRANJSKE - ŽIVOBITNOST USTVARJALNOSTI
Delež Notranjcev je bil neprecenljiv...
» Revolucionarno vrenje je bilo razvito že takoj po prvi j setovni vojni v Loški dolini in tudi drugih krajih. Prav tam jim je nekaj let pred drugo svetovno vojno uspelo zmagati na občinskih volitvah. Nadalje je bila velika aktivnost komuni-stov v Borovnici, na Vrhniki, Kozarjah, na Brezovici in drugod. Preko najrazlič-nejših legalnih in ilegalnih oblik je njim uspekt pripravljati Notranjce na težke dni za čas naše osvobodilne vojne. .
Ne bi ponavljal že opisanih zgodovin-skih dogodkov in razmer v tem delu Slo-venije. Poudaril bi samo dejstvo, da je Notranjska od žiče okupirane Ljubljane, do Babnega polja dala svoj delež v NOB. Njen delež je bil tako v vojaških enotah, četah, bataJjonih, odredih in brigadah, bil je pa tudi velik delež v materialu, še posebej vpreskrbi naših vojaških in zale-dnih enot. Številne žrtve, požgani in po vojni obnovljeni domovi pričajo, da je bila borba za svobodo neizprosna. Bila je bitka za obstoj slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov in naro-dnosti. Prvi večji boji so bili že v letu 1941, npr. napadna mestoLož, razstreli-tev preserskega mostu itd. Z razmahom NOB v letu 1942 je nastalo veliko osvo-bojeno ozemlje od Kolpe, do predmestij Ljubljane in tudi v Dolomitih. Ob voja-ških usephih se je gradila nova Ijudska oblast, ki je preko NOO uspešno oprav-Ijala svoje dolžnosti.
Po&ebej je treba poudariti vlogo Dolo-mitov. Ob takratni z bodečo žico ograje-ni in zaminirani nemško italijanski meji do ograjene in močno utrjene Ljubljane z   bunkerji   dobro   zavarovane   proge
Ljubljana-Trst s precej gostimi sovražni-mi postojankami je bilo na razmeroma ozkem prostoru vsem partizanom znano območje Dolomitov. Z manjšimi pre-sledki je tu uspešno deloval Dolomitski odred, ki je prizadejal sovražniku števil-ne izgube. Aktivisti OF in KP niso nikoli zapustili tega izredno težkega terena. Še posebej je prišla tu do izraza povezanost prebivalcev s svojim Dolomitskim odre-dom, omenil bi še posebej delovanje na-rodne zaščite, ki je skupaj z odredom in tudi sama povzročala sovražniku velike izgube. Sovražnik ni bil nikjer varen, ker ni bil ogrožen samo od čisto vojnih parti-zanskih enot, ogroženje bil povsod, kjer se je pojavil.
Z dograjevanjem našega političnega sistema v socialistično skupnost, vseh de-lovnih Ijudi in občanov uresničujemo za-stavljene cilje vnarodnoosvobodilni bor-bi. Podoba naše države se spreminja ve-dno bolj v razvitejših samoupravnih od-nosih. Delovni človek je nosilec celotne-ga razvoja, sajje njegovapravica in dolž-nost, da načrtuje celoten razvoj gospo-darstva in sploh celotne družbe zagotav-Ija vedno večje blagostanje in nove mož-nosti za še hitrejši razvoj. Iz leta v leto narašča število novih delovnih mest, ne poznamo nezaposlenosti, karje bilopred vojno. Zgrajeni so številni novi industrij-ski in veliki objekti, ki dajejo kruh našim delovnim Ijudem. Nosilci srednjeročnih programov so delavci in združeni kmetje.
V vseh notranjskih občinah so zrasli v večjih in pa tudi v manjših krajih številni industrijski obrati, ki so že marsikje prešli veliko industrijo in zaposlili višek
delovne sile. V zadnjih letih je bil na-pravljen tudi večji korak v kmetijstvu. Gospodarskemu razvoju sledi tudi grad-nja novih šol, otroških vrtcev, stanovanj, zdravstvenih domov, posodabljanje cest, urejanje vodovodov in kanalizacije, šir-jenje električnega in telefonskega omrežja itd. Skratka povsod na Notranj-skem se nekaj gradi za zboljšanje živ-ljenjskih in delovnih pogojev. Danes No-tranjske z Dolomiti vred ne moremo niti več primerjati s preteklostjo, ki je bila v životarjenju, ob precej zaostalem kme-tijstvu in nekaterih zametkih lesne indu-strije, nekaj druge industrije in majhnih obrtnih delavnicah.
Seveda pa nam vselej ne gre vse glad-ko. Naša hotenja so zelo velika, dostikrat presegajo naše možnosti. Večkrat naleti-mo tudi na objektivne težave, ki so no-tranjega, pa tudi zunanjega izvora. Naše gospodarstvo je povezano z mednaro-dnim tržiščem, ki ima tudi svoje zakoni-tosti in posledice na naše gospodarstvo. Preveč pa je še težav, ki izvirajo iz pre-majhne zagnanosti in doslednosti. Več-krat smo ob uspehih, ki smo jih dosegli še premalo khtični do lastnega dela. Do-stikrat si nalagamo sklepe, da bomo v določenih stvareh stvarnejši, toda zane-sejo nas trenutni učinki. Prekoračujemo naložbe, ki jih ne zmoremo in se časovno zavlečejo ter s podražitvijo otežujejo naš gospodarski položaj. Preveč trošimo, od-piramo nova delovna mesta, premalo pa se vedno napravimoza boljšo organizaci-jo dela in dvig storilnosti. To velja tudiza tista območja, kjer je že pomanjkanje
delovne sile, imajo pa še vedno težnje za odpiranje novih delovnih mest.
Zaostajamo tudi v dohodkovnih odno-sih medsebojnih soodvisnih celotah. Na-še gospodarstvo je med seboj tako pove-zano, da več ne dopušča obravnavanja tako proizvodnje, kakor ustvarjanja do-hodka izven določenega kroga od surovi-ne do končnega izdelka prodanega na tržišču. V celotnem procesu proizvodnje in prodaje morajo dobiti vsi proizvajalci svoj deležpo vloženem delu in sredstvih.^
Z dograjevanjem našega političnega sistema bomo uspešnejši tudi pri našem gospodarjenju. Se bolj bodo pristrižene peruti birokratizmu in prevelikemu te-hnokratizmu, kar je še vedno bolj ali manj prisotno v našem življenju. Naš delegatski sistem vključuje vedno več delovnih Ijudi in občanov k upravljanju skupnih zadev, ne moremo sicer še biti zadovoljni, toda viden je premik na vsa-kem koraku.
Smo v polnem razmahu priprav na srednjeročni progratn razvoja v prihod-njih petih letih. Nosilec načrta so delavci in združeni kmetje, ki bodo sprejemali in izvrševali načrte v svojih organizacijah. To je velika priložnost, bi rekel, da v bodoče načrtujemo po svojih možnostih in potrebah in nepopobožnih željah, kar je bilo doslej le prepogost primer. Proiz-vajalci ne glede na sektor lastništva bodo znali pripraviti tak načrt, ki bo zadovo-ljeval njih in seveda tudi naš celoten družbeni razvoj. Odpadle bodo nepo-trebne naložbe, ki jih že sedaj zelo bre-menijo. Svoja sredstva bodo vlagali tja, kjer bodo uspešno naložene in tudi dale hitre rezultate.«
IZ SLAVNOSTNEGA GOVORA ANDREJA PETELINA
Mcd vid^im predstavniki, ki so se srečanja udeležili je bil tmMpndsednik CK ZKS Fraace Popit. Borcem in mktMstom Notranjske pa so se pridružili tudi številni člani ZZB NOV Slovenije, prrobord, narodni heroji, aktivisti medrojnegm aktira OF Ljubljana in aktiva od Barja do Kolpe ter ddagadja ZZB NOV iz hrvaškega Čabra.
»Prapor aktiva borcev in aktivistov Notranjske je v vamih rokah. Obvezujemo se tu pred vami, da ga bomo skrbno čuvali!«, je dejal ob prevzemu prapora iz rok vrhniških borcev predsednik ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik Stane Vrhovec.
bredno doživetje za slehentega udeleženca srečanja pa je bil čudovito izveden recital, ki ga je oblikoval in režiral za to srečanje notranjski borec Janez Vrhunc. Izvajalci - združeni pevski zbori notranjskih občin, godba JLA in člani SNG iz Ljubljane so upravičeno poželi aplavz in simpatije poslušalcev.