CELJSKI TEDNIK Celje, 3. avgusta Leto XII. štev. 30 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK< OD(X)VORNl UREDNIK TONE MASLO Politično izobraževanje IZ OSNOVE DRUŽBENO- EKONOMSKIH ANALIZ Uspehi političnega izobraževa- nja kadrov v celjski občini tudi doslej niso bili nenačrtni in brez uspehov. Nasprotno, v zadnjih le- -^h so občinske politične §ole po- kazale velik napredek in uspeh. Pri izobraževalnem delu pa so bi- le hkrati zbrane mnoge izkušnje, ki so omogočile, hkrati pa nare- kovale nov tip občinske politične šole. Pripominjamo, da take nove eblike političnega izobraževanja iščejo tudi drugod. Zadržali se t)omo nekoliko pri načrtovanju novega tipa politič- ne šole in njenem predlogu pro- grama, ki nastaja v sodelovanju okrajne in občinske ideološke ko- misije Zveze komunistov ter de- lavske univerze. Letos bo politična šola imela vrsto novih nalog, ki so posledi- ca našega družbenega in ekonom- skega razvoja. Namesto splošno- izobraževalne politične šole bo Celje dobilo šolo s specializirani- mi oddelki. Ta specializacija je pogojena s čvrstimi analizami iz- kušenj dosedanjega političnega šolstva, s temeljitim pregledom ekonomskih nalog v občini ter družbenopolitičnih problemov ter pojavov. Na osnovi takih analiz ni bilo več težko ugotoviti, kak- šno politično izobrazbo je treba nuditi političnim kadrom, niti ni bilo več težko spoznati, kakšni kadri so za bližnje naloge naj- nujnejše potrebni. Komisija, ki pripravlja podro- ben program šole, se je odločila za štiri specializirane oddelke in sicer: Naloge v gospodarstvu in na področju delavskega samouprav- ljanja so brez dvoma izredno ve- like. Tako bo te probleme prou- čeval poseben oddelek šole. Drugi oddelek bo spričo nove ustave, vse večjih pristojnosti v komunalnem samoupravnem živ- ljenju proučeval problemsko pod- ročje komunalne samouprave. Vse politične organizacije ča- kajo v zvezi z gospodarskimi in družbenopolitičnimi nalogami v komuni veliki napori in dosti več znanja. Zato bo v šoli za kadre Zveze komunistov, sindikata in SZDL organiziran poseben odde- lek, katerega naloga bo prouče- vati tako probleme s področja go- spodarstva, samoupravnih orga- nov, kot s področja komunalne samouprave. Poseben poudarek pa bo oddelek posvetil nalogam subjektivnih sil pri družbenoeko- nomskem življenju občine. Četrti oddelek bo zbral sluša- telje iz vrst Ljudske mladine, ka bo prav tako imel prilagojen pro- gram. Snovni program je v osnutku podeljen v dve skupini. Prva sku- pina snovnega programa, ki pa je prav tako za vsak oddelek prila- gojena, vsebuje predavanja, vse- binsko enaka lanskemu progra- mu, vendar konkretneje podkrep- ljena s problematiko občine. Dru- gi del programa pa je predvidel podrobneje proučevanje proble- mov, nalog in pojavov. Novost letošnje politične šole v Celju bo tudi v tem, da bodo slu- šatelji poleg grupnega dela, prak- tičnih vaj, predavanj in metodo- logije, načina dela z odraslimi in vsaj o sistemu vodenja, tudi praktično sodelovali v programu. Delo bo organizirano v malih sku- pinah — timih, ki bodo analitično proučevali določene probleme na terenu, delali iz njih zaključke ter jih kot bogato učno gradivo po- sredovali oddelkom. Hkrati bodo take analize in študije v veliko korist političnim organizacijam, raznim oblastnim organom in go- spodarskim organizacijam. Občinska politična šola v Celju bo po izvršenem kadrovanju v avgustu začela z delom že v dru- gi polovici oktobra. INŽ. ANDREJ MARINC- NOVI PREDSEDNIK OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CELJU VSO POZORNOST ORGANIZACIJSKO KADROVSKIM VPRAŠANJEM — KAKO ZAVRETI PREKOMERNO TROŠENJE SREDSTEV SOCIALNEGA ZAVAROVANJA — POMEMBNE NALOGE PRED ORGANIZACIJAMI SOCIALISTIČNE ZVEZE Zadnji dan preteklega tedna je bila sedma redna seja okrajnega odbora SZDL Celje, na kateri je sekretar BOŽO LUKMAN obširno poročal o organizacijsko kadrov- skih vprašanjih Socialistične zve- ze, razen tega pa še direktor Za- voda za socialno zavarovanje MI- LAN LOSTRK o nekaterih nalo- gah organizacij SZDL v zvezi s celotno problematiko socialnega zavarovanja ter pred ustanavlja- njem komunalnih skupnosti za to službo. Ing. Andrej Marine, novi pred- sednik OOSZDL Ker je pred tem sprejel dolž- nost predsednika okrajne gospo- darske zbornice, so člani okrajne- ga odbora SZDL razrešili pred- sednika FRANCA LUBEJA in na njegovo mesto izvolili inž. AN- DREJA MARINCA, dosedanjega sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov v Šmarju pri Jelšah. Ko se je tovariš Marine zahvalil za zaupanje, ki so mu ga izkazali z novim imenovanjem, se je hkrati v imenu vseh članov okrajnega odbora SZDL zahvalil tovarišu Lubeju za izredno po- žrtvovalno delo, ki ga je opravil v zadnjih letih kot predsednik or- ganizacije, ki se je prav v tem razdobju močno uveljavila kot iz- redno pomemben družbeno poli- tičen činitelj. Razen te spremembe v samem vodstvu, sta bila v okrajni odbor SZDL še izvoljena Peter Sprajc, podpredsednik OLO Celje ter Vlado Crešnik, predsednik okraj- nega sindikalnega sveta Celje. Razpravo o organizacijskih vprašanjih, je med drugim v svo- jem poročilu dejal sekretar Božo Lukman, so narekovali predvsem sklepi izvršnega odbora Sociali- stične zveze Jugoslavije, ki terja- jo, da se delo v tem, kakor v dru- gih organizacijah SZDL, glede na obstoječo organizacijsko strukturo reorganizira in spremeni. S tem bo dosežena tudi večja politična učinkovitost organizacij SZDL. Drug važen faktor, ki je terjal obravnavo organizacijske proble- matike pa je ta, da se vsi člani seznanijo s temi vprašanji, da proučijo organizacijske sposobno- sti ter jih primerjajo z bližnjimi nalogami, ki jih bo morala reše- vati Socialistična zveza. Kakšne so te naloge nam pove že sedanja vloga SZDL v družbeno politič- nem dogajanju, ki se s sprejemom nove ustave še bolj poveča in kar je najvažnejše — sprejema vso odgovornost za pravilno usmerje- nost vseh družbenih prizadevanj za nadaljnji razvoj družbene sa- mouprave v komuni in za še več- jo krepitev socialističnih odnosov med ljudmi. Razumljivo je, da bo vse te na- loge lahko uspešno rešila samo organizacijsko in kadrovsko moč- na organizacija. Zato bo treba tem vprašanjem posvetiti že v najbližji prihodnjosti veliko po- zornost. To velja tako za pridobi- vanje novih članov, za utrditev evidence, kot za dokončno rešitev poslovnih in družbenih prostorov osnovnih organizacij, za ustrez- nejši sistem dela v komisijah, podkomisijah, odborih in zlasti še sekcijah, za boljše informiranje članstva o vseh problemih, ter nazadnje za rešitev vrste kadrov- I skih problemov, ki se pojavljajo zlasti v vodstvih posameznih or- ganizacij. Kot poročilo, tako je tudi raz- prava o nekaterih problemih so- cialnega zavarovanja opozorila, da naj bi zlasti sklepe o formiranju komunalnih skupnosti za social- no zavarovanje sprejeli v okviru občin in delovnih kolektivov. Po- goje za ustanovitev takih skupno- sti imajo v celjskem okraju samo tri občine: celjska, žalska in šo- štanjska. Vprašanje je, kako in kam naj bi priključili ostala ob- činska območja in tako z delom novih teles celotno problematiko socialnega zavarovanja še bolj približali komunalnemu sistemu, zavarovancem in ustvarjavcem sredstev za potrebe socialnega za- varovanja. Stališča o formiranju komunalnih skupnosti za socialno zavarovanje morajo biti sprejeta že do sredine tega mese- ca. Zato je razprava o tem pro- blemu neodložljiva. Poleg SZDL naj bi bile sindikalne organizacije pobudnik te debate. Nič manjša naloga vseh politič- nih organizacij in zlasti delovnih kolektivov se kaže v uresničitvi zahteve, da bo treba do konca le- ta občutno zmanjšati izdatke vseh skladov socialnega zavarovanja, ki ob polletju izkazujejo nekaj nad 223 milijonov dinarjev pri- manjkljaja. Razprava o tem naj ne bo pavšalna, temveč zelo kon- kretna zlasti v primerih, ko bo treba osvojiti nekatere ukrepe zo- per preštevilne izostanke od dela. Ce bi namreč v celjskem okraju zmanjšali število izostankov od dela samo za en odstotek, bi to pomenilo okoli 400 milijonov di- narjev prihrankov. To pa je veli- ko, zelo veliko; tu so rezerve, ki jih tako iščemo, a največkrat ne najdemo. Pogled v dvorano med zasedanje m okrajnega odbora SZDL V ZNAMENJU VARČEVANJA Izvrševanje dotoka sredstev v okrajni proračun je po zadnjih analizah pokazal močan izpad pri proračunskem prispevku iz oseb- nega dohodka delavcev. Ta doho- dek je bil planiran za SO^/o višje kot lansko leto in z ozirom na nove predpise in ukrepe ne bo iz- vršen. V prvem polletju je bil proračunski dohodek s tega na- slova dosežen komaj z 39,67o, to- rej za 10,4^/^ manj kot je bilo pla- nirano. Ta skupen proračunski iz- pad se ceni na skupno vrednost za okoli 130 milijonov dinarjev. Zaradi tega je Svet za družbe- ni plan in finance pri OLO pred- ložil na seji okraja odlok o do- polnitvi odloka o proračunu za okraj Celje. S tem dopolnilnim odlokom se znižuje proračun okraja za 130 milijonov in sicer za razna namenska področja. Iz proračuna izdvojena sredstva v omenjeni višini bodo prenesena na rezervni sklad okraja, ki pa ne sme biti v nobenem primeru upo- rabljen. Neurje nad Celiem Crni oblaki, ki so se v soboto med peto in šesto uro popoldan privalili od zahoda, so ponovno povzročili neurje nad Savinjsko dolino od Mozirja do Arclina, Tu je mestoma padla huda toča in uničila pridelke, dozorelo žito, hmelj itd. Nad Celjem je neurje pred dežjem dvignilo pravi vihar, ki je v trenutku odkril streho To- varne olj in esenc, jo odnesel čez dvorišče na železniško progo, po- rušil tovarniški dimnik, lomil dre- vesa in poškodoval strehe mno- gih hiš. Na Ostrožnem je vihar prevračal kozolce, rušil šibkejše stavbe, ruval drevesa itd. Hudo škodo je neurje prizadejalo tudi Šaleški dolini, kjer je uničenih precej nasadov in posevkov. Na sliki v kotu levo vidimo posledico viharnega sunka, ki je odkril tovarno )^>Etol-« v Celju. Celje je že marsikaj doživelo, po- plave in podobno, takega silovi- tega vetra pa ne pomnijo niti najstarejši ljudje. USTANOVITEV ENOTNE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA OKRAJ CELJE Organizacijska vsl*Vreli asfalt-" in podobno. Nehote se ti vrine misel, da vse skupaj ima vonj ko- moditete, kajti srbohrvaški naslovi so že tiskani in jih ni težko izrezati — medtem ko bi prestavljanje in pisanje novega naslova bilo že od- večno delo. Da pa to ni zgolj primer samo pri kino podjetjih, naj navedem podroben primer iz trgovine. Pred dnevi sem v lepi materinščini kupoval žo- go, čisto navadno novo žogo pri Jugo-plastiki v Celju; bil pa sem nemalo začuden in kar verjeti nisem mogel, ko sem doma prebral na računu: »lopta 490 dinarjev*'. O vsem tem je pač vsako razglablja- nje o vrednosti in lepoti ma- terinega jezika odveč in sko- rajda nepotrebno, mar ne! -ik U DOBRI POTI (INTERVJU) Izredna prizadevnost ter do- voljne količine surovih kož sta izboljšala pokazatelje proizvodnje šoštanjskih usnjarjev, ki pa žal še vedno nimajo tistih osnov, na katere so računali pri načrtovanju letošnje proizvodnje. Tako še ni rešeno vprašanje opreme novega kromovega obrata, prav tako pa velike zaloge vskladiščenega usnja in dolžniki v vrednosti preko 400 milijonov dinarjev huAio breme- nijo, zavirajo proizvodnjo. Na poti skozi 175 let staro tovarno nas je spremljal predsednik delavskega sveta tovariš Aleksander Samobor — obratovodja strojarne — in po- jasnjeval. ^>Naša osnovna sredstva so v glavnem izrabljena do skrajnosti. Z njimi več ne vzdržimo koraka s sodobno proizvodnjo, zato so naše želje postopna rekonstrukcija celotne tovarne. Moramo pa naj- prej dokončati kromov obrat. Ka- že, da bo v oktobru dobavljena oprema za dodelavo. Te dni smo namreč že začeli s poizkusnim obratovanjem v spodnji hali. Prav srečni smo, ko vidimo, kako vsa fizična dela opravljajo pre- mični graniki — poprej je pre- našanje in prekladanje teže nekaj ton odpadlo na delavca. Nov obrat je prostoren, poln svetlobe ter ustreza vsem higiensko varnost- nim predpisom. # Kaj vse pričakujete od nove- ga obrata? # Ne le avtomatizacijo proizvod- nje, temveč večjo proizvodnjo in storilnost ter boljšo kvaliteto. Se- daj bomo lahko namakali po 10 ton za kromovo usnje, poprej smo lahko le 5 v najboljšem slučaju. Spremenil pa se bo tudi proces. Prehajamo na novo — suho stro- jenje. % Katera je najvažnejša naloga delavskega sveta v vašem kolek- tivu? % Nedvomno decentralizacija de- lavskega samoupravljanja. Da pa to dosežemo, je potrebno več de- lovne discipline, kajti več kot 60 odstotkov zaposlenih je polprole- tarcev in to se v neki meri odraža v naši proizvodnji in tudi pri var- nosti dela. Cim prej pa moramo oživeti ekonomske enote, ki doslej še nimajo svojih obračunov. Vso skrb pa posvečamo izobraževanju proizvajavca. O In kako je z .dopusti? 9 Večina je izkoristila dopuste v prvih štirih mesecih, ko nam je primanjkovalo surovih kož. Za do- pust na morju je zelo malo inte- resentov. Zal mnogi porabljajo dopust za delo doma. To je ob strukturi, ki obstaja, težko rešlji- vo. 9 Kako daleč pa je vprašanje zdužitve s Konusom iz Konjic? 9 Prečiščevanje ekonomske up- ravičljivosti združitve še ni do- končano vendar je kolektiv mne- nja, da je združitev pod določeni- mi pogoji možna in koristna. Ob- stoja pa v zadnjem času širša perspektiva celotne usnjarske in- dustrije na Štajerskem, toda to je šele v povojih. -ik TABORILI SO V toplih julijskih dneh je okrog 130 mladih fantov — obveznikov predvojaške vzgoje šoštanjske ob- čine taborilo v okolici Šoštanja in praktično izpopolnjevalo svojo obrambno sposobnost. V strogem, točno določenem dnevnem redu, a vendar tovariških, prijetnih od- nosih so se mladi fantje pobliže spoznali, obenem pa z raznimi strokovnimi idejnopolitičnimi pre- davanji in razpravo izpopolnjevali svoje znanje. Red in čistoča v ta- borišču sta bila kar presenet- ljiva. Med številnimi fanti so se našli tudi literarni talenti in zid- ni časopis se je hitro uveljavil. Predvsem je bil dobro zastopan humor. Na vprašanje, kako je zadovo- ljen s fanti, nam je komandant tabora Branko Per dejal, da so izredno marljivi in poslušni in da je doslej slišal pripombe le od predavatelja za politično vzgojo, češ da kažejo nekateri premalo zanimanja. -ik Med predavanjem FRAN ROŠ: SPOMINI NA SRBIJO 1941 1943 14 Nekateri bolgarsiki oficirji in podoficirji so včasih obiskali tudi bife »Dobro kpijljiico«. Poslušali sio tam naše slovensko govorjenje in povpraševali, ikdo in od kod smo. Niso mogli takoj razumeti naše usode in so obsojali nad nami storjeno nasilje. Neki kapetan nam je zelo rad govoril o zlati bodočnosti združenih Slovanov. Manjša slovenska družba nas je neko popoldne v »Jovačkem podrumu« pela naše pesmi. K isosednji mizi je sedla iskupina bol- garskih vojakov. Ko smo mi odpeli, 'so zapeli oni in tako smo se vso uro lepo menjavali. Potem se nam je pridružil neki narednik od njihove mize. Predstavil se nam je kot »daskal« (učitelj), ki mora zdaj služiti orožno vajo tudi proti svoji volji. Pripovedoval Dam je: »Rekel sem očetu, da moram k vojski, ki je začasno v Srbiji. Moj oče je bil že med prvo svetovno vojno prav tako tukaj okupatorski vojak. Na »poti mi je dail nauk: — Pobi j Srbov, kolikor moreš! Tudi mi smo nekoč to delali. V dokaz pa, da si vreden sin svojega očeta, nru doraov prinesi siteko uho, vsaj eno!... Jaz pa sem dejal očetu: — Tega ne bomo počenjali in nil:idar ne bomo zločinci. Nov rod smo in hočemo, da si bodo bra!tje vsi ljudje na svetu in vsi narodi!* Menda je vsak bolgarski vojak bil tudi črnoborziijanec. Namesto da bi stražar na mostu čez Moravo pogledal našo osebno izkaznico, nam je ponudil v prodajo škatlo cigaret. Vojaške kontrole v vlakih so potnikom vsiljevale v nakup milo, riž in tobak. Celo po hišah so ponujaM svojo robo. V delo srbskih šol se noben okupator ni vtikal. Vendar se je komandant ćuprijske garnizije, major, udeležil običajno svetosavske proslave na gimnaziji v januarju 1942. Po opravljenem programu je poprosil za besedo ter povedal navzočim dijakom, profesorjem in staršem: »Mi Bolgari nočemo biti pri vas kot okupatorji vaše zemlje, ampak smo tuikaj le kot zaščitniki srbskega življa. Dokler bomo mi v tem vašem mestu, ne bo tu več streljanja, ki ga je dovolj na fronti. Zato naj se vaša mladina v miru in brez strehu uči, da bo kar najbolje pripravljena na svojo lepšo bodočnost...« Ali je govoril iskreno ali pa le iz sitrahu za samega sebe v tuji, vznemirjeni deželi? Pozneje kot vojska je Ćuprijo zapuščala tudi nemška vojaška saniteta, nastanjena v bolnišnici. Selila se je v Arandjelovac, kamor je odnesla tudi vse postelje in instrumentarij, ki si jih je tu pri- lasitila. Zdraviliške zgradbe v Arandjelovcu so iDile prav tt>daj polne Nemcev, ranjenih v bojih s partizani v jugozahodni Srbiji. Neki nemški rezervni vojaški zdravnik je več tednov obiskoval našo bolno sosedo Simičko. Z injekcijami, ki jih domači zdravniki niso imeli, ji je krepil srce in čistil kri. Pred odhodom iz Ćuprije se je poslovil od nje in njenih svojcev. Pri tem se je v obupu razjokal in povedal: »Rusi tolčejo Hitlerja in ga bodo dotolkli. Naj ga, ni mi žal! Toda nemški narod bo moral plačati strašen račun za firerjeve zločine! Imam ženo in dva otroka. Da jih ne bi imel!« Odšel je in tri tedne nato je Simička umrla. V tej prvi vojni so Nemci zahtevali, da jim Pomoravje izroči 83 vagonov pšenice in 10,5 vagonov koruze poleg stalnega oddajanja živine. Deželi je pretilo pomanjkanje. Kmetje so se rekvizicijam upirali in grozili so, da ne bodo več obdelovali zemlje. Ko so z jemanjem pridelkov pričele tudi razne domače izdajavske skupine, se je stanje še postrilo. 2e v novembru 1941 se je Pomoravsiki partizanski odred umak- nil v jugozahodni smeri v gorovje pred Kraljevom in se pribliižal osvobojenemu ozemlju okoli Užica. To je storil pod pritiskom zdru- ženih sovražnih sil Nemce^/, Ijotičevcev,^ četnikov več vrst in ne- dićevcev. Tako so v Pomoravju ostale le še manjše partizanske sku- pine in poedinci z nalogo, da še dalje organizirajo ljudski odpor proti okupatorju in njegovim pomagačem. V hudi zimi 1941/42 ni bilo lahko zbrati nove ljudi, poiskati nove zveze, pripraviti novo orožje in druge potrebščine. Med tem delom je nenehno pretila nevarnost pred okrutnimi nasprobniki. Tudi potem ko so se mnogi borci iz osrednje Srbije po prvi sovražni ofenzivi z glavnino NOV prebili v Bosno, ni v Pomoravju prenehal odpoa-, čeprav je bil na zunaj manj viden. Samotna, enolična ravnina na obeh straneh zaledenele Morave je ležala zdaj pod visokim snegom. V stnoenem mrazu so brnele brzojavne žice ob praznih cestah. Pod strehami svojih srbskih go- stiteljev so se skupaj z njimi greli pregnani Slovenci. Vsi so se medsebojno hrabrili, ko so se ozirali v prihodnji čas. Cas pa je tekel počasi, skoraj negibno. Kaj nam prinese leto 1942? Ali ni bilo to tudi v rokah nas samih in odvisno od nas, od pripravljenosti \'seh nas na žrtve? Zunaj ie pLskala in tulila burja. Na ulici jc pod koraki redko- kdaj zaškripal sneg. V pe-oi je prasketal ogenj. Se dol^a bo zima. Toda prišla bo pomlad ... 4 CELJSKI TEDNIK STEV 30 — 3. avgusta 1962 OBISK V LAŠKEM ZDRAVILIŠČU DO ZIME BO MARSIKAJ NOVEGA Se pred kratkim so se Laščani silno jezili na zdraviliško upra- vo, ki se je odločila posekati prastare kostanje v znamenitem par- ku. Zdaj pa so govorice skoraj povsem utihnile. Tudi tisti, ki so bi- li doslej najbolj navdušeni zagovorniki starega, so namreč uvideli, da sodi preureditev laškega parka v resnici med najnujnejša dela pred začetkom obnove tega našega znanega zdravilišča. Najprej nekaj okvirnih podat- kov: v zavodu za medicinsko re- habilitacijo invalidov v Laškem zdravijo najrazličnejše okvare ko- sti, sklepov, živčnomišičnega si- stema in podobna obolenja. Ce povemo, da lahko sprejme zdra- vilišče največ 230 pacientov, da pa jih čaka na sprejem nad 650, izvemo tudi to, kako kvalitetne so zdraviliške zdravstvene usluge. Kolektiva pa sedanji rezultati ne zadovoljujejo. Težnja, da bi orga- nizacijo svojega dela čimbolj iz- boljšali in da bi dvignili »živ- ljenjski standard« pacientov, je bil pravzaprav eden izmed vodil- nih razlogov za to, da so se v zdravilišču lotili izdelave dolgo- ročnega načrta o razvoju in do- polnitvah svojega zavoda. »Vsaka obnova pa se začne z rušenjem,« so mi povedali v zdra- vilišču. Tako so začeli tudi pri njih. Prva »žrtev« je bil tisti ne- srečni park in stari kostanji, ki so jih morali žrtvovati zato, da bi prihodnje leto tod stekla nova krožna asfaltirana steza, ki naj bi se pridružila že dolgi vrsti sredstev za medicinsko rehabili- tacijo invalidov. Kako? Dosedanji park ni bil s svojimi peščenimi stezami in večjim ali manjšim neredom, ki je v njem vladal, niti najmanj primeren za sprehajali- šče invalidov. Nova asfaltirana krožna steza pa bo omogočila tudi tistim, ki se gibljejo s pomočjo bergel j in hodulj, da na prostem razgibavajo svoje bolno telo. In če zdaj pogledamo urejevanje parka s te strani in pristavimo, da bo park dostopen tudi vsem ostalim sprehajavcem, nam za starimi kostanji res ni treba biti žal. Toda — da bi zamisel o no- vem parku uresničili, je bilo tre- ba razmišljati tudi o Savinji. Le- ta je namreč letos že trikrat po- plavila ta predel. Zato so se lotili zdaj še regulacije oziroma ure- ditve desnega brega te reke. Do konca letošnjega leta bodo posta- vili " okrog stoštirideset metrov škarpe in z njo ukrotili dobršen del nadležne vode. Savinjo name- ravajo urediti do mostu. Medtem ko so v zdravilišču že lani odprli vilo Debro, ki je prav gotovo najsodobnejše urejen zdra- viliški objekt, pa te dni še z vso vnemo gradijo novo avlo. S to gradnjo bo zdravilišče končno do- bilo vhod, kot se spodobi, v avli pa bo poleg sprejemne pisarne tu- di portirska loža, telefonska go- vorilnica in kiosk, kar vse je bilo doslej več ali manj improvizira- no. V prvem nadstropju bodo pozidali prostore za fizioterapijo, nad tem pa uredili dnevni prostor za paciente. Ta pa bo lahko hkra- ti služil tudi za predavalnico ali učilnico, če se bo za to pokazala potreba. Zdravilišče bo tako do- bilo nekaj novih, prepotrebnih prostorov, hkrati pa omogočilo, da v izpraznjenih montirajo še dve pomembni pridobitvi — kad za razgibavanje otrok s poliomie- litisom in pa hodilno kad, ki bo menda prva v Jugoslaviji. Vsako leto gre skozi zdravilišče v Laškem nad dva tisoč pet sto pacientov. Od tega jih vsako leto od sedem do osem sto usposobijo za delo. Naj povemo še to, da so kvalitetne zdravstvene usluge pri- tegnile v zdravilišče tudi goste iz sosednjih dežel — iz Italije in Av- strije, pa tudi iz Nemčije in celo iz ZDA. Nekateri očitajo laškemu zdra- vilišču, da je ustanova »zaprtega tipa«. Toda v zdravilišču samem niso takega mnenja. Pravijo, da je pri njih dobrodošel vsak, ki je bolan in seveda — če je prostor na razpolago. Zdravstvenih uslug pa je lahko deležen vsakdo, tudi tisti torej, ki sicer stanujejo pri zasebnikih ali kje drugje. V Laškem so nam poleg tega povedali še marsikaj. Vzeli smo jim veliko dragocenega časa, pa niso bili nič nejevoljni zato. Naj nam torej naše klepetavosti ne zamerijo tudi tisti, ki so medtem, ko smo mi kramljali, čakali v ča- kalnici ordinacije in se jezili na — poklicno radovednost!. -ij Streh je uničila hiso Dvaindvajsetega julija je strela udarila v hišo Martina Zikoška iz Ojstra pri Laškem. Zgorela je hiša, klet in kozolec. Lastnik je rešil samo to, kar so člani dru- ižne imeli na sebi. Zavarovalnina pa znaša samo eno osmino škode. Tovariš Martin Zikošek je vojni invalid iz narodnoosvobodilne borbe. Pričakujemo, da odgovor- ni ne bodo ostali nezainteresira- ni ob nesreči, ki ga je zadela in mu bodo nudili potrebno pomoč. M. Uganile, kje je to! Kaj bi ugibali. To je zračni po- snetek Celjske koče v svojem ze- lenem ambientu. Z leve se jasno vidi nova avtomobilska cesta, ki spreminja to planinsko postojan- ko iz klasične koče v turistični objekt za motorizirane turiste. Za- enkrat je Celjska koča dostopna z vozilom samo preko Štor in Svetine. Ko pa bo dokončan še tretji del ceste od koče v dolino proti Pečovniku, bo to krožna ce- sta v prelepem pokrajinskem pasu okoli Celja. Toda tudi sedaj je to priljubljena točka, saj po osmih kilometrih vožnje izletniki uživa- jo gorski zrak in lepote, kakršnih je malo tako blizu večjih mest. Na zadnjem zboru občanov v Storah smo zvedeli, da za cesto na Svetino in Celjsko kočo še ni- hče ne skrbi. Cestna uprava v Celju ceste baje še ni prevzela. Vsega obsojanja vredno je tudi početje neodgovornih ljudi, ki so na cesti od Stor do Svetine po- rušili večjidel vse klopi na raz- glednih mestih. Prebivavci tam- kajšnjih vasi in zaselkov odkla- njajo vsako odgovornost za ta barbarski »podvig«. Na žalost je tako, da v naravo in hribe zdaj ne hodijo več samo idealisti in ljubitelji narave, temveč tudi ta- ki, ki imajo brezdušen odnos do dela pridnih rok in se nacejajo do mere, ko zgubijo kontrolo nad svojimi dejanji. Prihodnje leto letne igre? Pravijo, da si je predstave — bilo jih je pet — Celjskih grafov na Starem gradu ogle- dalo blizu osem tisoč ljudi, če sem prištejemo še tiste, ki so prišli na generalko. Vse predstave so bile odlično obi- skane, nekaj po zaslugi tistih, ki so vstopnice kupili, nekaj pa zavoljo zastonjkarjev, M so tokrat spet prišli na svoj račun. Zadnjo predstavo — ta je bila preteklo soboto — so obiskali celo rojaki iz Trsta in Celovca. Prvi celjski »spefctafcel« je zdaj za nami. Vse je tako kot je bilo in Celjani bodo kmalu pozabili te prir jetne večere. Ali pa tudi nei kdo ve? Morda se bodo na- nje živo spomnili spet ob za- četku nove gledališke sezone in mogoče bo zavoljo tega le- tos dvorana Delavskega odra, ki je predstavo Celjskih gro- fov pripravil, bolj . polna kot je bila pretekla leta. Mar- sikdo se je verjetno že vpra- šal, kaj pripravljajo priza- devni amaterji za prve je- senske dni. '■'■Sklenili smo, da bomo prvo premiero pripravili že do začetka oktobra,« so nam povedali. ^^To bo slovenska noviteta in če bo šlo vse po sreči, bomo čez čas lahko o njej že kaj več %>ovedaU. Sicer pa smo letos sestavili tak repertoar, ki naj bi po- skušal dopolnjevati program Slovenskega Iju^iskega gleda- lišča. Igrali bomo lažje, pre- prostejše stvari, predvsem komedije, seveda pa se bo- mo spomnili tudi na naše naj- mlajše obiskovavce. Upamo, da nam bo Slovensko ljud- sko gledališče pri teh načrtih stalo ob strani in da bomo takšno sodelovanje kot smo ga pravzaprav začeli s Celj^ skimi grofi, nadaljevali in utrdili.-" Veliko zanimanje za pred- stave Celjskih grofov pa je Delavski oder vzpodbudilo še za en sklep. Domenili so se namreč, da bi ob pomoči Turistično olepševalnega dru- štva, celjski Stari grad postal prizorišče letnih iger. Zami- sel prav gotovo ni slaba in če upoštevamo še to, da ži- vi v mesecih »-kulturne suše^ Celje skoraj dolgočasno živ- ljenje, se za idejo še tembolj ogrejemo. Do naslednjega poletja pa je še daleč in mar- sikaj se lahko spremeni. Lepo pa bi bilo, da bi se zamisel okrog letnih iger spremenila samo v toliko, da bi ideja postala stvarnost. -ca Malo učiteljev v šmarski občini vsako leto tar- najo, da ni dovolj učiteljev. In res: skoraj na vsaki šoli manjkajo, kar hi malo, če upoštevamo, da je v občini 26 osnovnih šol. Predsed- nik občinskega sveta za šolstvo Jože BRILE J, ki smo ga našli še v počitnicah na šolskem vrtu, prav resno razmišlja, kako bodo letos zasedli šole, da bo vsem prav. V občini so 103 učilnice, o katerih je bilo v letošnjem šolskem letu 4944 učencev. Te je poučevalo 142 red- nih in 22 honorarnih učiteljev. Povprečno je to prav lepa za- sedba, toda različna naseljenost in posebna kombinirana organiza- cija pouka terjata več osebja. Ne- mogoče je, da bi npr. v Oliniju, kjer je na šoli samo okoli 60 učen- cev v vseh osmih razredih, le-te poučeval en učitelj. V treh izme- nah so morali poučevati na šoli ^Borisa Kidriča€ v Rogaški Sla- tini in v Kostrivnici, kjer bi mo- rali zgraditi učilnice. Skoraj ne- razumljivo pa je to, da je občinski stanovanjski sklad odklonil poso- jilo za gradnjo učiteljskih stano- vanj. »Pri nas je pred pričetkom vsa- kega šolskega leta zaradi učitelj- skega kadra zelo napeto<, je po- vedal tovariš Brilej. >Mnogi obe- tajo, da se bodo prijavili na raz- pis drugam, kjer so ugodnejši po- goji. Ne bi mogel reči, da so v šmarski občini posebno slabi po- goji: podeželje. odmaknjenost krajev, toda postopoma se zaosta- lost umika. Veliko smo pridobili že z novo obsoteljsko progo, du nam je svet bližji. Če se človek navadi, je vseeno lepo in zato si mnogi, ki so v času. ko je bilo največ dela ob zaključku, obetali, da pojdejo drugam, potem spet premislijo in ostanejo med nami. Letos bi morali obupovati, če bi nam resnično zbežalo 25 učiteljev, kot je bilo rečeno. V razpis smo morali dati 55 prostih mest, ki pa bi jih zagotovo lahko zasedli sa- mo s 7 štipendisti. Največ uči- teljev trenutno manjka v Stojnem Jože Brilej, predsednik sveta za šolstvo v šmarski občini je vzgle- :Ten učitelj in praktik v Podčetrtku selu. Kozjem, Sladki gori in Pod- četrtku, medtem ko je o Rogaški Slatini to vprašanje posebno za- ostreno zaradi tega, ker ni stano- vanj. Tam bi morali zgraditi vsaj šestorček za prosvetne delavce. Res je. da je aktivno v službi še 14 prosvetnih delavcev, ki službu- jejo že preko 35 službenih let. Če bi ti odpovedali... Drugače pa lahko rečemo, da so vzgojnoizo- braženalni cilji v danih pogojih prav lepi in si je reformirana šola utrla pot v živi jen je.€ Tako je to- rej: šmarsko šolstvo vselej brodi po globokih težavah, toda kljub vsemu uspevajo. Vsekakor pa bo- do morali najti denar, da bodo zgradili najnujnejša stanovanja in prostore v Kostrivnici, Rogaški Slatini in Lesičnem. Ljudje, ki vedno upajo »Verjameite, da je v uipanju ve- liko delovnega zagona«, se je na- smehnil predsednik krajevne or- ganizacije SZDL v Podčetrtku, Franc RENIER, ko smo ga ujeli, kako je hitel proti trgovini s sin- čkom, ki se je skoraj prestrašil, ko je škrtnil aparat. V Podčetrtku vedno upamo, da bo še lepše. Nekateri pravijo, da je v trgu nekoč bilo lepo. Saj to je res, da je bdi kdaj morda pomembnejši, toda čas ga je pre- hitel. Nikakor ne pričakujemo, da bi bilo tako, kot nekoč, temveč dosfti boljše. Železnica gre mimo, postajališča še ni. Za vodovod smo se bili že lansko leto, pa nam lokacije niso odobrili, ker je v suši primanjkovalo vode! Zdaj bodo morali priti pogledait: vode je dovolj! Trgovino smo namera- vali graditi, načrti so že priprav- ljeni, pa spet nismo mogli, ker se je zataknilo pri lokaciji, medtem pa je prišlo tudi do spojitve šmarskih trgovskih podjetij. Pa upamo: vse še bo! Pravkar smo sprejeli ugodno rešitev za grad- njo trgovine, ki bo predvidoma .stala nasproti javne tehtnice ob križišču. To bo izredno primerna lega. Aha, atomske toplice! Seveda, tudi te so še vedno naše upanje. Ne vidite! Poglejte, vsak dan še prihajajo vztrajni gostje, ki za- upajo harinzlaškim vrelcem. Pre- pričani smo, da bo potrebno ne- kaj ukreniti in izkoristiti zdravil- no učinkovitost tople radioaktiv- ne vode, ki je dejansko že mno- gim pomagala. Samo vprašajte njih, ki se namakajo. Mi še vedno upamo, seveda! Nak! Samo upamo tudi ne: de- lamo! Klubski prosrtior smo si uredili, čeprav skromen. Stoli so izredno lepi, kot jih pač znajo izdelati v šentjurskem »Alposu«. Pa ga bomo še izboljšali! Zdaj mislimo na televizorski sprejem- nik in še na... Ne, o tem še ne bom govoril!« Skrivnostno se je nasmehnil, kot bi imel nekaj za bregom, ne- kaj prijetnega. Izvrtati nismo mogli, tudi fantiček ni mogel po- vedati. »Ne... ne...«, je dejal in se skril za očkovo hlačnico. V Podčetrtku torej vedno upa- jo in dobro je to. Ce bodo zraven še pridno delali in si prizadevali, bo dosti upanja uresničenega, to drži. Zaenkrat pa so slovite atom- ske toplice, veliki desethektarski ribnik na Škofijaku samo še sen, medtem ko bi vsaj postajališče, vodovod in trgovina morali po- srtai^ stvarnost. To so stvari, ki jih nujno potrebujejo. Upajmo, da bo! s. RAZPIS Delavska univerza v Celju pripravlja za izobraževalno leto 1962-63 naslednje jezikovne tečaje: 1. intenzivni tečaj angleškega jezika I. stopnje 2. intenzivni nadaljevalni tečaj angl. jezika II. stopnje 3. navadni tečaj angleškega jezika I. stopnje (začetni) 4. navadni tečaj angleškega jezika II, stopnje (nadaljevalni) 5. navadni tečaj angleškega jezika III. stopnje (konverzac.) 6. intenzivni tečaj nemškega jezika I. stopnje 7. navadni tečaj nemškega jezika I. stopnje (začetni) 8. navadni tečaj nemškega jezika II. stopnje (nadaljevalni) 9. navadni tečaj ruskega jezika I. stopnje 10. navadni tečaj italijanskega jezika I. stopnje 11. navadni tečaj francoskega jezika I. stopnje S tečaji bomo pričeli v začetku meseca oktobra. Prijave za vse te- čaje sprejemamo do 20. septembra 1962. Pri vpisu je treba predložiti prijavnico, ki jo dobite na Delavski univerzi Celje, Malgajeva ul. 4 in vpisnino v znesku 250 din. Vse informacije v zvezi s tečaji dobite na DU Celje, Malgajeva ul. 4, telefon 30-24 - Silovito neurje, ki je v soboto popoldne divjalo in uničevalo v severovzhodnem predelu Slove- nije, je močno prizadelo tudi Šo- štanj sko občino. Najhuje so bili prizadeti predvsem najvažnejši kmetijski predeli in to tisti, kjer uspevata pšenica in hmelj. Veli- kemu nalivu in vetru, ki je ruval drevesa ter uničeval hmeljske na- sade, se je pridružila še nekaj- minutna suha toča, ki je v Gore- nju, delno v Šmartnem ob Paki, Lokovici, Šentandražu in Šent- ilju popolnoma uničila velike, le- pe nasade hmelja ter velike po- vršine pšenice, ki je bila ravno pred spravilom. To je hudo prizadelo naše kme- tovavce, prav tako pa se bo od- razilo na dotoku proračunskih sredstev in tudi v akciji kmetij- skih zadrug za dosego uveljavlja- nja zakona o agrotehničnem mi- nimumu, kajti našteti kmetovav- ci ne bodo pridobili niti toliko pšenice, da bi ustrezala zamenja- vni količini za predpisano sortno seme. V ponedeljek so predstavniki občinskega ljudskega odbora obi- skali prizadete kraje in si ogle- dali škodo, obenem pa so že usta- novili krajevne komisije za oce- nitev škode. -ik NEURJE tudi v šoštanjski občini CELJSKI TEDNIK STEV 30 - 3. avgusta 1962 5 ŽEMA'DOM »DRUŽINA Otroci in slaščice Pred slaščičarno sta stala ma- mica in sinek. Mali je na vsak način hotel sladoled, mamica pa mu je dopovedovala, da ga zdaj ne sme jesti, ker je pravkar po- jedel skoraj polovico kilograma breskev. Prepirala sta se, fantič je jokal, mamici pa je bilo vse bolj nerodno ... Kolikokrat vidimo takele pri- zore pred slaščičarnami! Toda — ste že kdaj vprašali, zakaj imajo skoraj vsi otroci tako neskončno radi slaščice. Ni namreč edini vzrok v tem, da slaščice prijetno dišijo, da so sladke in marsikdaj živahnih barv, temveč v tem pri- meru močno deluje tudi instinkt, ki od človeka zahteva da izbere takšno hrano, ki bo z njo najbolje zadovoljil svoje fiziološke zahte- ve. Morda so slaščice res tista vrsta jedil, ki imajo največ hranljivih vrednosti. Vsebujejo namreč do- volj maščob, ogljikovih hidratov, mineralnih soH, pa tudi mleka, jajc, sladkorja, posušenega ali svežega sadja, marmelade, čoko- lade itd. To je ena prednost, ki jo moramo slaščicam priznati, dru- ga pa je v tem, da so lahko pre- bavljive. Ta zadnja trditev pa je seveda odvisna od sestavin, ki so n. pr. v torti. In ker je teh več, toda po malem, je slaščica laže prebavljiva kot njene — sesta- vine. Zato ne bo nič hudega, če bodo tudi bolni otroci pojedli kaj sladkega. Seveda to ne velja za tiste male bolnike, ki imajo ka- kšne želodčne ali trebušne mot- nje. Vprašajmo se torej še enkrat: ali so slaščice škodljive? Odgo- vor bo — ne, če jih jedo zdravi otroci in to v zmernih količinah. Otroci, ki imajo težke prebavne motnje, pa se bodo morali slašči- cam skoraj povsem odpovedati. Bolniki, ki jim nagaja želodček, se ne smejo sladkati s sveže pe- čenimi kolači in s tistimi, ki vse- bujejo veliko likerja: oni, ki to- žijo zaradi jeter, naj ne jedo čo- koladnih tort. nato takih, ki vse- bujejo veliko jajc, sadja itd. Sme- mo pa jim postreči z najenostav- nejšimi slaščicami — s takimi, ki smo jih umešali iz moke, sladkor- ja, masla in nič več. Pravo mero morajo poznati tu- di otroci, ki še niso stari šest let, pa čeprav imajo večji apetit kot njihovi starejši bratci in sestrice. In nikar ne dovolite otroku, da se bo sladkal, kadarkoli mu bo to ljubo. Vse ob svojem času, pra- vijo. Naj velja to pravilo tudi pri slaščicah. Pretirana količina sladkarij la- hko pomeni za otroka resno ne- varnost. Slabo mu je, postane ne- miren, bruha, omotičen je, glavi- ca ga boli itd. Ce se nam torej to primeri, nikar ne jadikujte pre- več. Položimo malčka v posteljo, na želodček mu dajmo topel ob- kladek in mu za nekaj dni »pred- pišimo« dieto, ki naj se sestoji iz nastrganih jabolk, riževe juhe itd. O slaščicah torej še enkrat: ni- kar preveč, pa bo vse lepo in prav. -ij CELJSKI TRG Kaj sodi na tržnico 7 »Zdaj dobiš na tržnici že prav zares vse — od paradiž- nika do čevljev,"- mi je zad- njič pripovedoval znanec. Me- nil je, da to ni prav in da sodijo na tržnico samo živila. Imela sem srečo. Ko sem v torek spet obiskala tržnico. sem tam našla tudi tovariša Gabrovška, s tržne inšpekcije. Hitro sem ga povprašala o tem, kako je s prodajanjem obrtniških izdelkov. Pa mi je takole povedal: »Približno pred dvema le- toma smo sprejeli odlok o redu na trgu. Ta odlok do- voljuje prodajo na drobno tudi obrtnikom. Vsi tisti, ki imajo torej ustrezna obrtna dovoljenja, lahko na trgu prodajajo svoje izdelke. Tudi krajevno ne moremo omeje- vati tega odloka. Ce velja za tiste, ki stanujejo na ob- močju celjske občine, velja tudi za ostale.<- Tako torej — na tržnici bomo tudi odslej dobili »-vse--, pa če nam je to prav ali ne. Kaj pa cene? Krompir so prodajali od 40 (ta je bil takšen kot so orehi) pa do 90 dinarjev, zelje po 40 do 60 dinarjev, ohrovt po 50, zasebniki pa od 50 do 80, rdeča pesa 80 do 100, špi- nača po 200 do 300 dinarjev, solata od 40 do 100 dinarjev (v to ceno je vključena tudi endivija), radiča ni, cvetača je bila po 80 do 100 dinarjev, zasebniki pa so jo prodajali tudi po 120 dinarjev, grah je bil po 100 do 150, fižol po 110 do 160, paprika po 130 do 150, kumare po 80 do 120, para- dižnik po 84 do 94 itd. Pretekli teden j bila tržni- ca dobro preskrbljena. Prvič ni zmanjkalo sadja in tudi ostalih živil je bilo dovolj. Jabolka so prodajali po 90 do 100 dinarjev, hruške po 96, borovnice po 180 do 200. marelice po 150 do 170, bresk- ve po 120 do 150, jajca pa po 25, pa tudi po 27 dinarjev. »Je bilo kaj novega na tržnici?-- »O, seveda,- je povedal tržni nadzornik. »Prvič le- tos se je pojavilo grozdje. Prodajali so ga po 250 dinar- jev. Upajmo, da ga bo zdaj iz tedna v teden več.- Upajmo! Pa, da bi mu ce- na padla — to tudi upajmo! -ij Naselje montažnih hiš V Celju Montažne hiše so v svetu zelo upoštevan način reševanja pere- čega stanovanjskega problema. Za tako graditev se močno za- vzemajo zlasti v ekonomsko na- prednejših deželah, predvsem v Ameriki. Talke gradnje pa so se- veda mnogo cenejše od standard- nih, po uporabnosti in trajanju pa ne zaostajajo za njimi. Odločitev celjske cinkanne, da v prihodnjih mesecih začne v Ce- lju graditi naselje takih montaž- nih hiš, prinaša brez dvoma do- ločeno prelomnico v dosedanjo prakso stanovanjske izgradnje v Celju. Tudi do sedaj smo gradili Večinoma take stanovanjske blo- ke, za katere smo trdili, da so zasilna rešitev, da so provizoriji itd. Poleg tega smo lahko vedno znova ugotavljali, da predračun- ske cene nikoli niso obveljale in so bile dostikrat obračunske ce- J^e stanovanj tudii za 50 in več odstotkov višje od predračun- skih. Pri pocenitvi smo v Celju Sli predvsem v zmanjševanje sta- novanjskih površin, v izločanje tudi najnujnejših pritiklin v opremi, včasih pa celo v narav- ^ost škodijdvo varčevanje na ra- čun kvalitete gradnje in opreme. Podobno politiko smo v Celju Poznali tudi na področju »zaseb- fje iniciative«. Enostanovanjsko "išo si po predpisih ne moremo zamišljati ceneje od najnižje me- je — okoli 3 milijone dinarjev. To pa so bile hiše v zelo skrom- nem obsegu in zahtevah. Običaj- no pa je cena take hiše, ki je bi- la količkaj sodobna, zrasla čez pet milijonov. Celjska cinkarna se ogreva predvsem za dva tipa montažnih hiš, ki jih izdeluje »Slovenijales« v Skof ji Loki. Prvi tip stane oko- li 2 milijona 650.000 dinarjev, drugi je pa cenejši in stane okrog 1 milijon 60.000 dinarjev. Poglejmo si nekoliko dražji tip. Ima 59 kvadratnih metrov stano- vanjske površine z naslednjimi prostori: dnevna soba, kuhi:ijska niša z jedilnim kotom, dve spal- nici in kopalnico s straniščem. Z majhnimi stroški se lahko zgradi še zunanja terasa, medtem ko je v ceno vračunana že delna pod- kletitev. Tak .tip bi stal okoli 2 milijona in 100.000 dinarjev. Drugi dražji tip (za okoli pol mi- Ujona) je enak, le da je zunanja obloga sten iz. salonitnih plošč in je znotraj opremljen z vziidani- mi omarami, boljšimi sanitarija- mi itd. Cinkarna bo v kratkem posta- vila v Celju vse tri tipe. Potem se bodo člani kolektiva odločali za posamezne variante, zlasti ti- sti, ki bi šli v gradnjo z lastno udeležbo. Predvidoma pa bo cin- karna še letos kupila okoli 30 ta- kih hišic, ki jih bo postavila naj- brž v Podgorju na položnih trav- nikih za transformatorsko razde- lilno postajo v Selcah. Za take hišice z malimi vrtovi bi potem tudi dovod vseh komunalnih pri- ključkov ne pomenil več velikih izdatkov. Bilo bi prav, če bi ta predel občina rezervirala za tako gradnjo, ker bi hkrati rešila pro- blem komunalnih naprav tudi za črno zgrajeno naselje pod ime- nom »Abesinija«, ki je deloma zraslo tudi zato, ker v občini do- slej ni bila izkristalizirana poli- tika izgrajevanja, niti je bil iz- delan urbanistični program, o če- mer smo že pisali. Podgorje, kraj, kjer naj bi v bodoče rastlo naselje montažnih hi- šic. Desno je posnetek take hišice, ki bi po sedanjih cenah pro- izvajavcev stala akoli 2 milijona in 100.000 dinarjev. Tudi ta dva prikupna modela sta iz zadnje številke »Manekena«. Plise je še vedno priljubljen. Ce pa si boste k drugemu modelu umislili še primeren šal ali bolero, boste obe obleki lahko nosili iudi takrat, kadar bodo sonce zakrili oblaki. To pa se bo letos, žal, še verjetno marsikdaj pripetilo! Žoga nam bo pomagala Nekateri ste se že vrnili z let- nega dopusta. Postavili ste se pred ogledalo in poskušali ugotoviti, če ste na dopustu izgubili tistih ne- kaj kilogramov, ki jih je bilo pre- več. Enim je to uspelo, drugim pa spet ne. Naš nasvet pa je name- njen tistim, ki na dopust šele od- hajate. Ce boste vztrajni, bo ma- ščoba okrog pasu kar kmalu izgi- nila in vam niti telovaditi ne bo treba. Samo igrati se boste mo- rali — igrati z žogo. In če je z vami prijateljica, boste lahko na plaži kar tekmovali v spretnosti. Nič drugega ne boste potrebovali kot veliko žogo. Naj vam jo za kakšne pol urice posodi sinek, ali pa hčerka. Priporočite jima, naj ta čas pečeta pbtičke iz peska. Položite žogo na tla, počepnite poleg nje, z desno roko se lahko naslonite na žogo, in nato po pr- stih — toda čepe! — poskakujte okoli nje. Ko vam zmanjka sape — sedite. Žogo položite poleg svojih utrujenih kolen, se nekoliko ulek- nite in naslonite težo telesa nazaj na roke, nato pa dvignite obe no- gi naenkrat ter jih skupaj pre- nesite preko žoge. Noge bodo po- stale bolj vitke in mešički, ki so se nabrali na njih, bodo izginili. Seveda — če ne boste vrgli pu- ške v koruzo že ob prvem neuspe- hu. Nato vrzite žogo v zrak in se, preden jo ujamete, obrnite okrog svoje osi. To ponavljajte vse do- tlej, dokler se ne naveličate. Je na trebuščku nekoliko preveč ma- ščobe? Ce je tako, sedite na tla, položite žogo med noge in jo po- skušajte s stegnjenimi nogami dvigniti visoko, visoko. V začetku bosta verjetno — vi in žoga — kdaj pa kdaj padli po pesku, pa naj vas to ne moti. Po nekaj brezuspešnih poskusih, bo tudi ta vaja odlična. In če se boste povrhu še žogali s prijateljico, z možem — ki mu razumljivo niti povedati ni tre- ba, da vam tako pomaga pri vaši kuri vitkosti! — ali pa s sinkom^ tistih nesrečnih kilogramov, ko se boste vrnili z dopusta, res ne bo več. Včasih smo prav v skrbeh, kaj naj oblečemo dečku, kadar je na taborjenju nekoliko hladneje. Ce bomo že pred tem poskrbeli za to, da bo v njegovi garderobi tudi takale prikupna obleka, se nam to prav gotovo ne bo več primerilo. kamor hodimo vsak dan Zaradi sira sta se sprli. Gospodinja je na vsak način hotela prav tak in tak kos, prodajavka pa je trdila, da ga tako ne more odrezati. Pa je gospodinja stopila za pro- dajalno mizo, si ogledala sir od blizu in z orokavičeno ro- ko pokazala točno, kateri kos hoče. »■Za pultom nimate kaj iskati«, je dejala prodajavka^ »Prosim pojdite proč.- »Saj rečem-, je odgovorila gospo- dinja, »človek ne sme niče- sar več sam izbrati. Tisto moraš vzeti, kar ti dajo, pa če stvar lahko uporabiš ali ne,- se je jezila. Beseda je dala besedo in prepir je trajal dobrih pet minut. Mi pa smo stali v vrsti, zmajevali z glavami in čakali, kdaj se bo vihar po- legel. Ko sta si obe povedali vse, kar sta imeli, smo prišli na vrsto. Kaj res ne bi šlo drugače? Zaradi sira, pa to- liko hude krvi! Zadnjič sem bila v »Samo- postrežbi-. Kupovala sem kruh. Pred polico kjer so di- šale sveže štruce, so stali tri- je možje. Stopila sem poleg in čakala, da vzamejo, kar potrebujejo. Kruh je ležal na policah nezavit. Otipali so vsako štruco posebej — vsi trije. Bili so namreč skupaj in so razpravljali, kateri kruh bo boljši. Sele, ko sem jih vprašala če je morda na polici še kakšen hleb, ki ga niso obrnili na vse strani, da bi takega namreč jaz vzela, jim je postalo malce nerod- no. Pa saj ne zamerim njim. Pač pa niso znali z očesom^ ugotoviti, kateri kruh je svež in kateri je od prejšnjega dne! Samo, da v samopo- strežbi tega ne vidijo, to mi ne gre v glavo! Kaj bi bilo res tako hudo, če bi kruh vtaknili v polivinilaste vreč- ke? Pri blagajni bi potem vrečko lahko zaračunali, ali pa izročili stranki samo kruh. vrečko pa obdržali za pri- hodnjič. Pa ne bi bilo več nepotrebne zadrege in hude krvi. In predvsem — kruh iz samopostrežbe bi lahko mimo pojedli. Ne bilo bi nam treba pri tem misliti, da ga je otipalo in pregnetlo že nič koliko ljudi! Pa še nekaj me je zadnjič vrglo is tira. Spet v »Samo- postrežbi-. Bilo je v tistem delu, kjer prodajajo mesne izdelke. Vsaka vrsta mesa je opremljena s »komentar- jem-. Tam torej najdemo »te- lečje meso-, »govedino-, pa tudi »goveje zreške-. Veste kaj, da so »zreški- zrezki, bi pa res lahko vedeli. Ali pa vsaj vprašali, če že niste sigurni prodajavci iz »Samo- postrežbe-! Takele »drobtine- prav go- tovo niso v ponos trgovinam, kamor hodimo vsak dan. -ij 6 CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 30 — 3. avgusta 1962 TELE5NA VZC07A IN ŠPORT NENAPISANA prošnja Nepodpisani in nilcoli zna- ni akviziterji, ali z drugač- nimi besedami, ljudje, ki v nekaterih nogometnih klu- bih, zlasti še v Celju, skrbi- mo za ojačanje naših nogo- metnih enajstoric z novimi igravci, za kar so nam seveda na razpolago nekateri črni fondi, vljudno in ponižno prosimo vse delovne kolekti- ve, da sprejmejo organizaci- jo najrazličnejših športnih tekmovanj kolektivov enakih ali sorodnih strok. Po mož- nosti naj bi bila takšna tek- movanja najmanj republi- škega, še bolje pa je, če bodo zveznega značaja. Na tekmah namreč, kjer se srečujejo enajstorice delovnih kolekti- vov iz vseh koncev naše dr- žave, imamo najboljši pre- gled nad. »kadri«, ki pridejo v poštev za prestop v naš klub, ali če vam zaupamo čisto na uho — za prehod v novo društvo pod zelo ugod- nimi pogoji. Tako se nam ni treba klatiti naokoli; kupčijo pa opravimo kar doma, s či- mer seveda precej prihrani- mo. To pa je velika korist, kajti denarja v te namene ni nikoli preveč. Lepo priložnost za sklepa- nje pogodb so nam dale ne- davne letne športne igre me- talurških kolektivov Jugo- slavije v Štorah, kjer smo našli nekaj igravcev, s kate- rimi smo sklenili tudi ugod- ne pogodbe. Tako so se neka- teri od njih tako navdušili nad celjskim nogometom ter novim okoljem, da so se ta- koj javili v našem mestu, čim smo jim poslali pisme- no povabilo in nekaj skrom- nih dinarjev. Saj veste, čisto brez denarja v takih prime- rih vendarle ne gre. Nekaj od teh smo nastanili tudi v dijaškem domu Dušana Fin- žgarja, nekaj pa drugod, da bi ne bili preveč izpostavlje- ni. Še enkrat vljudno prosimo vse delovne kolektive, da podprejo naša prizadevanja za ojačanje celjskega nogo- meta. Novi režim finančnega poslovanja in nagrajevanja igravcev nam namreč odpira široke možnosti, da na tem področju razpletemo zelo ši- roko mrežo in da trošimo brez liontrole sredstva, ki ni- so nikjer evidentirana. Na ta način boste podprli tudi se- paratistične težnje enega iz- med celjskih nogometnih ko- lektivov, ki nima posluha za sodelovanje in hoče z lastni- mi silami ustvariti v našem mestu — nogometno velesilo. Upajmo, da pri uresničitvi te težnje ne bo zamude. Se priporočamo. Nepodpisani akviziterji POKAL ZA NEPTUNA Preteklo nedeljo je bilo v Celju finalno tekmovanje slovenske pla- valne lige, na katerem so nasto- pile ekipe Prešerna iz Radovlji- ce, Ilirije iz Ljubljane in domače- ga Neptuna. Kot je bilo pričako- vati, so celjski plavavci tudi v fi- nalnem tekmovanju z lahkoto zmagali ter s tem osvojili prven- stvo slovenske lige in pokal. Rezultati Celjanov niso bili naj- boljši, kar je šlo predvsem na račun slabega vremena. Zato pa so se izkazali z veliko izenače- nostjo. To jim je tudi omogočilo, da so tokrat zbrali rekordno šte- vilo točk 11.803. Medtem ko so plavavci iz Radovljice dosegli 9.877 točk, so jih Ilirjani 8.910. Med dvanajstimi panogami pro- grama so plavavci Neptuna osvo- jili sedem prvih mest, Ilirija tri, Prešeren pa dve. Najuspešnejši Celjan je bil Bo- ris Orel, ki je zmagal na 200 in 50 metrov prosto s časom 2:20.9, oziroma 28.7 sekunde. Na posa- meznih progah so zmagali še: Vo- šinek na 100 m metuljček 1:18,8, Vrhovšek na 100 m hrbtno 1:11,6, Zupančeva na 100 m hrbtno 1:36.8 ter obe Neptunovi štafeti. Seveda pa ne gre prezreti še uspeha vseh ostalih plavavcev in plavavk Nep- tuna kot Goršiča, Tkavca, Topla- ka, Radoševiča, Narobetove, Su- šteršičeve, Kovačičeva in Kmeto- ve, ki so s svojimi rezultati prav ta- ko prispevali k zmagi in tako po- trdili zavidljiv vzpon celjskega plavalnega športa. -ed Sovjetski vaterpolisti v Celju v nedeljo in ponedeljek bodo v Celju gostovali najboljši sovjet- ski vaterpolisti, ki se bodo tu v dveh tekmah pomerili z izbrano reprezentanco Jugoslavije. Kot je znano, sodijo ruski vaterpolisti skupaj z Madžari in Jugoslovani v sam vrh svetovnega vaterpola. Zato se Celjanom obeta res lepa in edinstvena športna prireditev. Boris Orel med plavanjem. Tudi na sliki je opazna njegova zna- čilna drža rok Neptun boljši od Šibenika v ponedeljek zvečer je v Celju gostovala plavalna ekipa Šibeni- ka, ki letos tekmuje v drugi zvezni ligi. Kljub renomiranemu moštvu, so Celjani v dvoboju z njimi dosegli visoko zmago 11.317 :8.848 točk. Med najboljšimi rezultati mo- ramo predvsem omeniti Orlov čas na 400 m prosto 5:02.2, dalje Ra- doševiča na 100 m prsno 1:23.6 ter rezultat Zupančeve na 100 m hrbtno 1:34.9. Po plavalnem programu je bila vaterpolo tekma, katero so Ce- ljani nesrečno izgubili z rezulta- tom 7:5. To je bil prvi letošnji nastop celjskih vaterpolistov, ki so nastopili s pomlajeno, a za težke borbe še neizkušeno ekipo. -ed PARTIZAN CELJE ZMAGOVAVEC Prejšnjo nedeljo je bil v Slo- venskih Konjicah namiznoteniški turnir s sodelovanjem dveh do- mačih moštev ter igravcev celj- skega in žalskega Partizana. Po izločilnem tekmovanju sta se v finalu srečali ekipi celjskega in prvega moštva konjiškega Parti- zana. Zaradi večje izenačenosti gostov, pa tudi odlične igre Jaz- beca iz Celja, so zmagali člani celjskega Partizana z rezultatom 5:3. V borbi za tretje mesto je ekipa iz Žalca odpravila drugo moštvo Partizana iz Konjic z istim rezultatom 5:4. PRVI POSKUSI z NOVO PALICO Več kot teden dni so se v Celju zadrževali nekateri najboljši ju- goslovanski skakavci oId palici in se na skupnem treningu priprav- ljali ne samo na državno prven- stvo, ampak tudi na letošnjo naj- večjo preizkušnjo — za evropsko prvenstvo, ki bo septembra v Beogradu. Na teh treningih so pr- vič preizkušali tudi palice iz stek- lenih vlaken. Toda, ko so pokazali rezultati treningov in tako imeno- vani pregledni nastopi, se naši skakavci še niso navadili novega orodja. Temu primerno so dose- gali tudi rezultate, ki so se sukali od 380 do 420 cm. Tako sta od celjskih udeležencev preglednega mitinga 420 cm premagala Lešek in Kolnik, Brodnik pa 410 cm. Z okrajnega šahovskega P'venstva Velenje, '51. julija. Na okrainem ša- hovskem prvenstvu poedinc^v ic stanje po tretfp.n Volu sledeče. Vodita Pešec in Djnrkovič z 2,5 toi-ki, sledi Pukmaj- ster 2 toč'i (1), dalje Brvar, Ojstrež, Primožič 2 točki. B<»7.enšek, Brinovec, pr«f. Grašer, Janežtč in UrLsck- t,5 točke itd. RAZGLEDNI STOLP NA BOCU Vsi na Boč! Tako vabi planin- sko društvo Poljčane ni slavno- stno otvoritev novega razgledne- ga stolpa na Boču, v nedeljo, 5. avgusta ob 10. dopoldne. To slav- riost bodo združili s kulturnim programom, na predvačer pa bo- do pripravili še ognjemet. STRELCI na okrafnem prvenstvu Minulo nedeljo je bilo končano okrajno prvenstvo v streljanju z vsemi vrstami orožja, ki jih pred- videva pravilnik. Normo za okraj- no prvenstvo je izpolnilo 60 strel- cev. Tekmovanje pa je bilo v or- ganizaciji okrajnega strelskega odbora na strelišču v Štorah. Posamezni najboljši rezultati: Vojaška puška 3X10 — posa- mezno: 1. Jager 237, 2. P. Tržan 225, 3. Rozman (vsi Celje) 224. Pištola »-Drulov-« — posamezno: 1. Štrajhar 258, 2. J. Tržan 255, 3. Jager 242. Malokalibrska puška, trostav 3X10 — posamezno: 1. J. Tržan 255, 2. P. Tržan 248, 3. Do- bovičnik 242, 4. Jager (vsi Celje) 241, 5. Zupane (Polzela) 234. Malokalibrska puška 3X10 — mladinci posamezno: 1. Dečman IZGUBLJENA TEKMA V nedeljo so hokejisti na travi celjskega hokejsko drsalnega klu- ba gostovali v Začretju pri Kra- pini ter se pomerili s tamošnjim moštvom Jedinstva v povratni prijateljski tekmi. Medtem ko se je tekma v Celju med obema mo- štvoma končala z neodločnim izi- dom 2:2, so v drugem dvoboju zmagali domačini 3:0. Zmaga do- mačinov je bila povsem zasluže- na. Zanimiva je še ugotovitev, da moštvo Jedinstva ni izgubilo do- slej na svojem igriš<*u niti ene tekme. (Štore) 245, 2. Seršen (Celje) 244, 3. M. Dečman (Štore) 236. Malokalibrska puška 3X10 — članice posamezno: 1. Želj 238, 2. Dobovičnik 232, 3. Hlastec (vse Celje) 204. Olimpijski meč — posamezni- ki: 1. J. Tržan (Celje) 264, 2. V. Dečman (Štore) 263, 3. Heda Do- bovičnik (Celje) 261 itd. 30 celjskih atletov na državnem prvenstvu Od danes pa do nedelje bo v Beogradu letošnje državno prven- stvo v atletiki za člane in članice. Kot vse kaže bo imel celjski Kla- divar najštevilčnejšo ekipo na tej reviji jugoslovanske atletike, saj se bo tekmovanja udeležilo kar trideset njegovih članov in čla- nic, od tega 16 moških ter 14 atle- tinj. Po rezultatih, ki so jih dosegli, imajo vsi ti celjski udeleženci dr- žavnega prvenstva možnost, da se uvrstijo med prvo desetorico v posameznih disciplinah. Razen te- ga pa je med njimi tudi več kan- didatov za najboljša mesta. Poleg tega bo na državnem pr- venstvu sodelovalo tudi več celj- skih atletskih sodnikov, predvsem onih, ki bodo to nalogo opravljali še na bližnjem evropskem prven- stvu. EGON KUNEJ- petdtsetietnik Danes, ko se povprečna življenjska starost iz let« ▼ leto tIš«, srečanje z Abrahamom ni niti yeč kak pomemben oseben dogodek, Ce pa do te dobe ustvariš toliko, kot je ustvaril in raz- dal lepote v pesmi naš petdesetletnik prof. Egon Kunej, pedagoški svetnik in Prešernov nagrajenec, je to za vse nas in današnji čas vendar pomembno. Iz skromne glasbene šole je ustvaril šolo, ki po svojih glasbenopedagoških in umetniških dosežkTh prerašča v nad- vse važen glasbenovzgojni center široke okolice. Njegov gimnazijski mladinski pevski zbor z nepretrganim in silstematičnim 17 letnim delom (plod tega dela je 17 letnih koncertov z neštetimi ponovitva- mi doma in drugod do Dubrovnika) je pravi vzgled; ^n kažjpot umetnškega hotenja vsem mladinsliim zborom si- rom po naši zemlji. Umetniški dosežki se iz leta v leto stopnjujejo in ta zbor uživa že od leta 1948 sloves, kot naš najboljši mladinski zbor. S komornim moškiin zborom je pre- peval, rekli bi lahko skoraj v vsaki na- ši vasi, tovarni, delovni akciji, pa v koncertnih dvoranah od Celja do Beo- grada, Celovca n Trsta ter med našimi izseljenci v Belgiji in Holandiji, kjer je dvigal in osvajal srca. Na mednarod- nem tekmovanju v Llangollenu 1957 mu je glasbena komisija priznala prvo me- sto. Neprecenljivo je njegovo delo pri us- tvarjanju in organiziranju našega Mla- dinskega pevskega festivala in si je tako pridobil nemalo zaslug za dvig mladinskega zborovskega petja in vse glasbene vzgoje mladine pri nas. Ker se je v imenu Mladinskega pev- skega festivala udeležil mednarodnega festivala v Essenu, sem ga ob povrat- ku poprosil, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Tvoji vtisi iz Essena? Potovanje v Essen je bilo zelo zanimivo, ker sem imel priliko opaziti dosežke nemških in nekaterih drugih zborov ter jih pri- merjati z našimi zmogljivostmi. Pevski festival ^e imel ogromne razsežnosti in temu primerno organizacijo. Sodelovalo je 320 zborov, ki so nastopali ha 96 koncertih. Poleg tega je bil to množični nastop s približno 12.000 pevci, kh mu je prisostvovalo okrog 100.000 ljudi. Kakšna je raven njihovega petja? Nasplošno so nemški zbori solidno naštu- dirani, pretežno po zaslugi dobrih zbo- rovodij, v pogledu muziikalnega izraza pa se z našimi boljšimi zbori ne morejo kosaiiji. Zato je Ijmel naš U.riteljs,ki zbor Emil Adamič v Essenu izredno lep uspeh. Kaj pa mladinski zbori? Mladinsko petje goji prav vsaka šola, ki ima tudi vsaj po eden mladinski zbor — vendar je na tem festivalu, kjer so nastopili predvsem moški, ženski in mešani zbori nastopilo le 11 mladinskih zborov s povprečno dobro kvaliteto, kar kaže na to, da organizacija mladinskih zborov ne dosega naše ravni. In še primerjava z našim Mladinskim festivalom? Težko je primerjati naš fe- stival in festival v Essenu, ker sta si po značaju organizacije in namenu bistveno različna. Naš festival daje poudarek predvsem mladinskemu petju ter hoče dvigati zanimanje in kvaliteto mladin- skega petja, istočasno pa estetsko in etično gradHi novega socialističnega človeka, medtem ko je bil festival v Essenu pravzaprav revija nemških zbo- rov v velikih razmerah. Prepričani smo, da bo ustvarjal, učil in se razdajal naš mojster Egon tudi po 50. letu in mu iz srca želimo vsi, iki ljubimo in poznamo moč glasbe, krepkega zdravja. J. V. Gibanje prebivav^stva OD 21. DO 28. JULIJA 1962 je bilo rojenih: 20 dečkov iu 14 deklic POROČILI SO SE: POVŠE Bogomir, električar iz Dola pri Hrastniku in BIZJAK Ana, nataka- rica iz Hrastnika; BIZJAK Franc, rudar in PETEK Cecilij«, oba iz Velenja; POGELŠEK Alojz, trgovski komisijonar in GOLUBIĆ Elizabeta, delavka oba iz Celja; KRSNIK Milan, valjač iz Celja in MUŠIC Kristin«, natakarica iz Lo- pate; SMEH Jože, komercialist iz Misli- nja in TURK Zofka, knjigovodkinja iz Belovega; MILIDRAGOVIC Mladen, trgov- ski pomočnik in ŠANTEJ Vida, delavka, oba iz Celja; MESAREC Franc, kovino- strugar in ŠKORJAK Olga, šivilja, oba iz Celja, RAK Karol, ključavničar iz Celja in OBLAK Silvestra, krojačica iz Trnovelj- UMRLI SO: LAVBIC Uršul« vd. KRULEČ r. BREZNIK, gospodinj« iz Zgornje Hu- dinje stara 86 let; GRADIŠEK Janez, upokojenec iz Celja, star 71 let; LE- LJAK Stjepan, posestnik iz Zutnice, star Promenadni koncert Olepševalno in turistično dru- štvo iz Celja bo tudi to nedeljo organiziralo ob desetih dopoldne v mestnem parku tradicionalni promenadni koncert. Igrala bo godba na pihala »-France Preše- ren-«. 50 let; SUŠELJ Alojz, upokojenec iz Celja, star 80 let; PRAH Alojz, inva- lidski upokojenec iz Celja, star 57 let. KRONIKA NESREČ Terezija Kranjc z Ložnice pri 2alcn je padla s kolesom in si poškodovala nogo. — Tudi Marija Canžek iz Šmar- ja je padla in si poškodovala nogo. — Matija Metličar iz Zaloga pri Petrovčah si je pri padcu z motorjem poškodoval nogo. — 12 letna Nada Lužar iz Celja je padla po stopnicah ter si poškodo- vala roko in nogo. — Stanko Cehovin iz Žalca je padel in si poškodoval gla- vo. — Ivan 2ilnik iz Matevža pri Go-| milskem je padel z motorjem in oble- žal nezavesten. — Lucija Vrabič iz Do- brteše vasi je padla in si poškodovala nogo. — S kolesom je padel Vili Rojnik iz Pondorja in si poškodoval glavo. — Pri padcu je dobil poškodbe na glavi Kari Pukmajster iz Lipe pri Franko- lovem. — Edvard Tratnik iz Strmca si je pri padcu s kolesom poškodoval gla- vo. — Terezija Krk iz Žalca je padla in si poškodovala roko in nogo. — Mar- cela in Ivan Lešnik iz Griž sta padla s traktorja in dobila poškodbe na gla- vi. — Z vročo vodo se je po nogi opek- la Ana Medvešek iz Lemberga. — S sekiro se je vsekal v roko Ivan Novak iz Brezna pri Vitanju. — Veronika Tt- baher is Polzele se je s steklom vre- zala v roko. — Pri padcu si je poškodo- val nogo Ivan Lugarič iz Arclina pri Vojniku. PROMETNA KRONIKA Kaj pa mopedisti? številke, da so bili mopedisti v prvih šestih mesecih letošnjega leta udeleženi pri prometnih ne- srečah kar 59-krat, da je bilo za- radi tega 20 težjih nesreč in prav toliko takšnih, ki so zapustile tež- je telesne poškodbe in nadalje, da je znašala materialna škoda pri tistih nesrečah, ki so jih povzro- čili mopedisti, nad dva milijona dinarjev, dejanska pa okoli deset, so več kot zgovorne. Vsi ti po- datki namreč govorijo, da se v zadnjem času tudi mopedisti uvr- ščajo med tiste koristnike cest, ki prepogostokrat zaradi nepravilne vožnje, zaradi neupoštevanja cest- no prometnih predpisov ogrožajo varnost prometa in zato prinašajo nov, izredno težak problem. Dejstva govorijo, da se mopedi- sti ne zavedajo, da niso kolesarji in da upravljajo s prevoznim sredstvom, ki lahko razvije tudi precej veliko hitrost, celo do 60 km na uro. Podatki o nesrečah tudi povedo, da mnogi koristniki teh vozil nočejo razumeti, da mo- ped spričo hitrosti, ki jo lahko razvija, ni preveč stabilno vozilo in da so padci zaradi nesposobno- sti ali predrznosti voznikov, zelo pogosti. Razen tega pa nam sicoraj vsakodnevni primeri na cestah povedo, da so premnogi mopedisti skregani s cestno prometnimi predpisi. Tu pa je zlo, ki bi ga lahko zmanjšali, če ne povsem oapravili. Toda, kako? Priporo- čamo avto moto društvom in vsem pooblaščenim organizacijam, ki dajejo mopedistom potrdila za vožnjo v javnem prometu, da po- ostrijo kriterij nad izd^^jo takšnih dovolilnic in da ne preizkušajo samo poznavanje cestno promet- nih predpisov, marveč tudi mcpe- distovo znanje med vožnjo, na cestah. Ali ne bi bilo dosti bolje, če bi avto-moto društva odklanja- la tiste kandidate, za katere bi se prepričala, da še niso sposobni za vožnjo na cestah. Številke o vzrokih tistih pro- metnih nesreč, ki jih povzročajo mopedisti, pa povedo še nekaj — namreč, da je vinjenost zlasti pri teh voznildh najbolj razširjena in najbolj pogost vzrok nesreče. Pri 59 nesrečah v prvem polletju le- tošnjega leta je bilo udeleženih kar 12 zelo vinjenih mopedistov. Borba proti vinjenim mopedistom stopa v zadnjem času močno v ospredje. Tako so morali promet- no varnostni organi odvzeti po- trdilo o vožnji v javnem prometu mopedistu Josipu Klopotanu iz Cinkarniške ulice v Celju, ker je v Vojniku vozil zelo vinjen. Z Martinom Križanom iz Rogaške Slatine pa so se srečali že dvakrat v takšnem stanju, da so mu oba- krat morali vzeti dovoljenje za vožnjo z mopedom. Na vso žalost to nista edina pri- mera. Takšnih in podobnih bi še lahko našteli. Vendar naj bosta že ta dva v opozorilo in pouk vsem, ki se vozijo z mopedom. Zaenkrat varnostni organi jem- ljejo potrdila o znanju cestno prometnih predpisov ter dovolje- nje o vožnji z mopedom le za krajši čas, v prihodnje pa bodo znanim in večkratnim kršiteljem cestno prometnih preduisov od- [ vzeli ta potrdila za .<=talno. Zato, mopedisti upoštevajte cestno prometne predpise in pri- spevajte k splošnim stremljenjem o povečanju varnosti prometa na cestah. Ne pozabite hkra+i, da vaS je v okraju kar okoli csem tisoč. ALI RES NE GRE brez sodelovanja? Misel o sodelovanju nogo- metnih klubov na območju celjske občine ni nova. Že pred dobrim letom so se se- stali najvidnejši predstavniki vseh treh nogometnih orga- nizacij v Celju ter se pogo- vorili o skupnem delu in celo o formiranju koordinacijske- ga telesa, ki naj bi usmerjal celotno dejavnost na tem področju. Zal, je ostalo le pri besedah. Namesto sodelova- nja, so se večale vrzeli. Pre- hajanje igravcev iz enega v drug klub brez vednosti in soglasja upravnih odborov prizadetih društev so še bolj večaltfnasprotja, namesto da bi našli in govorili z istim jezikom. Pa tudi sistem »na- grajevanja>> je večal nasprot- ja, namesto da bi jih blažil. Pred približno enim mese- cem je znova vznikla misel o skupnem delu. Od kod je prišla, je težko reči. Sicer pa to ni niti važno. Važnejše je to. da je bila izrečena z do- brim namenom. Beseda je dala besedo; kaj kmalu je prišlo do prvih sestankov, razgovorov, pobud in podob- no. V razpravo so šli trije predlogi o načinu sodelova- nja, o sistemu skupnega de- la. Zelo zanimiva je ugotovi- tev, da so se zlasti aktivni igravci ogrevali — in prepri- čan sem, da se še zavzemajo — za skupno delo, za sodelo- vanje. Ce se že združujejo gospodarske organizacije za- to, da bi bile močnejše, da bi laže shajale in se uve- ljavljale na trgu, zakaj ne bi mi sodelovali, si pomagali, da bi vsaj eden od nas dosegel kaj več, so re!cli. In vendar, kot so pokazali poznejši do- godki, je tudi tokrat ostalo le pri željah, načrtih ... V sredini preteklega me- seca je prišlo do širšega se- stanka, katerega so se udele- žili zastopniki ND Kladivar- ja, ZNK Celja, Olimpa, pa tudi občinske in okrajne zve- ze za telesno kulturo in celo Nogometne zveze Slovenije. Čeprav so nekateri »oprali nekaj zelo umazanega peri- la«, so se na koncu vendarle sporazumeli o skupnem delu, o sodelovanju, ne o ukinitvi katere koli organizacije, niti ne o združevanju in podob- no, temveč samo o nujnosti skupnega dela. Voditi mora- mo enotno politiko, odvreči klubaške srajce in začeti na novo. Lahko bi rekel, da je imel sestanek navzlic vsemu vendarle izredno optimisti- čen zaključek. Da bi dali tej novi politiki trdnejšo osnovo so imenovali celo odbor pred- stavnikov vseh klubov, vanj povabili tudi zastopnike štor- skega Kovinar j a-Partizana, in mu naročili, naj izdela smernice in nakaže pota za skupno obravnavanje vseh problemov in nalog, ki se po- javljajo na polju nogometne- ga udejstvovanja. Tako se je končal ta sesta- nek, ki je obetal nekaj nove- ga. Žal... do drugega, do ti- stega, ki naj bi dal tej dobri volji materialno osnovo, ni prišlo. Zakaj? Zaradi čisto enostavnega razloga, ker se vabilu ni odzval en partner, ker na sestanek niso prišli, niti se niso opravičili, pred- stavniki železni carskega no- gometnega kluba Celje. Za- kaj niso prišli, je več ali manj jasno. Zato pa so si ostali segli v roko v sklenili, da se še- bodo sešli in se po- govorili o problemih in te- žavah, ki jih tarejo in ki jih kanijo reševati. Morda je tu zarodek nečesa novega na no- gometnem polju, kjer je bilo še do nedavna veliko nejas- nosti, veliko umazanega. Morda je tu zarodek nečesa novega, zato je škoda, da v teh stremljenjih po skupnem delu, po skupnem obravna- vanju nalog, ne sodelujejo vsi. Železničarji imajo za- mudo; da bi le ne bila pre- velika ... -an CELJSKI TEDNIK STEV. 30 — 3. avgusta 1962 7 OB7AVE IN OCLASI KINO KINO UNION do 4. 8. 1962 »Kauboj« amer. barv. Csc film od 5. 8. do 6. 8. 1962 >Balada o trobenti in oiblaku« jugoslovanski film od 7. 8. do 10. 8. 1962 »Francozinja in ljubezenc francoski WSC film kino METROPOL do 4. 8. 1962 >Melodije in plesi< ruski barvni filni od 5. 8. do 6. 8. 1962 »Lepotica in cigant franc. madžarski barvni film od 7. 8. do 8. 9. 8. 1%2 »V znamenju Zo- ro-a< ameriški film od 10. 8. do 12. 8. 1962 »Pločevinasta zvezd'a< amer. barvni Csc film LETNI KINO do 4. 8. 1962 »Taksi in prikolica« fran- coska VV film od 5. 8. do 8 . 8. 1962 »Velika zemljac ameriški barvni Csc film od 9. 8. do lil. 8. 1962 »Dobri stari pia- nrno< jugoslovanski film KINO »SVOBODA. ŠEMPETER V SAV. DOLINI od 4. 8. do 5. 8. 1962 »Nemirna leta< ameriški Csc film od 8. 8. do 9. 8. 1962 »noct franc- itulijanski film. ZAHVALA Ob izgubi našega nepozabnega moža. očeta, vstarega očeta in tasta KRAGL IVANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom in znancem za poklonjeno cvetje in zadnje spremstvo. Žalujoči: žena, sinovi Milan, Ivan in Jože z družinami. Celje, dne ^0. ". 1962 OB\ KSTILA MESTNA LJUDSKA KNJIŽNICA v Celju obvešča cenjene obisko- vavce, da zaradi selitve v nove prostore na Slandrov trg, knjiž- nica od 13. avgusta do 3. septem- bra 1962 ne bo poslovala. Na podlagi čl. 53 Pravilnika o registraciji motornih in priklop- nih vozil (Ur. list št. 22/61 FLRJ) oddelek za notranje zadeve OLO Celje obvešča vse lastnike motor- nih vozil, da dajo vozila tehnično pregledati za leto 1962. Tehnične preglede vršijo za to pooblaščene gospodarske organi- zacije na območju občinskih ljud- skih odborov in potrdijo karton vozila. Avtobusi in vozila avtotaksijev, s katerimi se prevažajo potniki, morajo biti tehnično pregledani vsakih 6 mesecev, vsa ostala mo- torna vozila pa enkrat v 12 me- secih. Iz pisarne ONZ Celje Celje, dne 30. 7. 1962 STANOVANJA PRODAM ALI ODDAM STANOVANJE UPOKOJENCEMA za več let — 6 km iz Celja, avtobusna postaja. Ponudbe pod »vseljivo v 3 mesecih«. I.^CEM SOBO IN KUHINJO v Celju. Naslov v upravi lista. EKONOMIST, MLAJŠI IN NEPOROČEN ISCE OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO. Zagotavlja red, mir in redno plačevanje. .Naslov v upravi li.sta. RAZNO ISCEM PROSTOR PRIMEREN ZA LO- KAL. Naslov v upravi lista. Podjetje »POSREDNIK« CELJE, Tomšičev trg 16, telefon 25-90 Za prodajo v komisijski trgovini nujno rabimo: moške obleke, tehnični material rabljeno sobno in kuhinjsko pohištvo, ženska in moška kolesa, mopede itd. Za poslovalnico v Velenju, Celjska cesta "7. rabimo razno kuhinjsko in sobno pohištvo. Za prodajo v posredništvu rabimo razne stroje in naprave, osebne in tovorne avtomobile, enostanovanjske hiše v Celju in bližnji okolici, ter gradbene parcele. ZAHTEVAJTE PRO(,RAME NASIll IZ- LETOV V INOZEMSTVO! 7-dncvno j)otovaMJe z vlakom ali av- tobusoan v Pariz, v mesecu oktobru. Prijave do 30. avgusta. 7-dnevno potovanje z avtobusom il- RENCE-RIM-NAPOLI, v začetku me- seca oktobra. Prijave do 50. avgusta. 3-dnevno potovanje z avtobusom po SVlCI in ITALIJANSKIH DOLOMITIH, v mesecu septembru. Prijave do 31. ju- lija. (.O.STINC I! 3-dnevno potovanje na OKTOBER- I KST v MUNCHEN v mesiKJu septem- bru. Cena 24.900 din. Prijave do 15. av- gusta. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV! 2-dnevno potovanje z osebnimi avto- mobili po visokogorskih cestah KOROŠ- KE. TIROLSKE. ITALIJANSKIH DOLO- MITOV v mesecu avgustu in septembru. Prijavite se čimprej! DELOVNI KOLEKTIVI! Za vas smo pripravili enodnevni izlet na KOROŠKO VELIKOVE( CELOVEC (;OS PA SV ET A - OST R A VIC A—V R BS KO lEZERO OSOJSKO JEZERO BELJAK BOROVLJE PLIBERK. Cena 5.500 din. 2-dnevni izleti v TRST in BENETKE z avtobusom vsak mesec. Prijave do za- ^ključnega števila udeležencev. POTUITE Z NAMI PO nast LEPI DO- jMOVINI! IZKORISTITE POPU.ST, ki ga nudimo za dvo in več dnevne izlete z našimi avtobusi. Za cenjena naročila se pripo- roča Turistična poislovalnipa avtobusne- ga prometa Celje. IZLETNIK, tel. 28-4L PRODAM RUDNIK RJAVEGA PREM0C;a L\SK0 PRODA NA JAVNI RAZPRODAJI, dne h. 8. 1962 ob 9 uri na V'c\t mesta v C^ovcah- več gospodarskih ostrešij raz- nih velikosti ter kozolec .štiri okenski. Pojasniiiu daje unrava rudnika KUHINJSKO OPREMO PRODAM. Celje Dečkova 20 Celje. PRODAM MOTORNO KOLO >PUCH. 175 ccm, l.-tnik 1914. Tovarn'ška 18, Celje. NOVO KLAVIRSKO HARMONIKO 60 basno ])ro(lain. Kotnik Jože, Trnovlje 253. PRODAM ŠIVALNI STROJ IN MOŠKO KOLC:). luičič('\a 4, Celje. MOTORNO KOLO ZINDAP-BELA 200 ccm prodam. Stakne Ivan. Zg. Ciorče 19, Braslovče. POSESTVO 8 ha iia lepi legi v blj.'iiui Celju se proda. .Naslov v upravi lista. PRODAM MOTORNO KOLO >GALEB PlCIL 150 ceni prevoženih 6.000 k'lometrov, odiično ohranjen. Nas'/iv v upravi lista. PRODA SE ODLIČNO OHRANJEN BMVV 250 ccm. Kersnikova 52 Celje. PRC>DAM C;L0B0K OTROŠKI VOZI CEK. Naslov v upravi lista. EINO STENSKO URO, 0KR0C;L0 MI- ZO IN SLIKO PRODAM. C elj<'. Ma- riborska 178. POTVO 6 ha z gospodarskim po- slopjem bl'zn Ta/bora v Saviinjski do- lini ugodno proda (irabler Terezija. Petrovce 40. PROD \M MOTORNO KOLC) ZNAMKE jPUCH- SC 2)0 ccm. Naslov v upravi I.i'Sta. .ŠTEDILNIK VZIDI.JIV S TREMI OD- PRITNA.Mi in kompletno ogrodje pro- dam. Sniarjcta, .Mariborska 181. SLU-Bl DEKLE — zaposleno v nicnjahicni tur- nusu bi šlo pazit otroke na dom. .Naslov v upravi Hsta Sprejmemo snažilko za '•' ure dnevno y začasno zaposlitev, fiosiMuliri jo ali upoikojenko. Naslov v upravi listu. PODJETJE ^JAVNE NAPRAVE. Celje sprejme v s'.užbo: 1 delavca pri odvozu smeti 1 delavca pri odvozu fekalij I čistilca ulic Šdlski centar za blagovni promet v Celju, ulica 29. novembra razpisuje delovno mesto »RAČUNOVODJE« Osebni dohodki po pravilniku. Podrob- nejše informacije v tajništvu. Komisija zu uslužbenske zadeve ZAVO- DA ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCK\ CELJE razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: Srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso. Razpis velja 15 dni od objave. Trgovsko podjetje »PETROL« Ekonom- (-ka enota Celje takoj (sprejme v službo: ZA BENCINSKO SERVISNO POSTAJO V CELJU. Trgovskega poslovodjo ZA BENCINSKO SERVISNO POSTAJO V ROCJASKI SLATINI. Trgovskega poslovodja Trgovske pomočnike - prodajavce Z\ BENCINSKO SERVISNO POSTAJO ŠEMPETER SAV. DOL. Trgovskega pomočnika prodajavca Ponudbe p »lati na »Petrol« Celje IZLETI PO JUGOSLAVIJI 1. 9-dnevno potovanje po Jugoslaviji - odfh.idli vsak ponedieljeli v avgitstu in septembru. 2. 4-diievno potovanje v Đerdap — prijave do zaključnega števila 3. 6-(lncvno potovanje v Ohrid — pri- jave do zaključnega števila 4. 7-dneviii dopust na Kukljici v sli- kovitem zalivu otoka Ugljana nasproti /adra. Cena 8.800 din. V ceni je upo- števan prevoz (tudi v povratku) s kom- pasoviiii avtobusom iz Ljubljane do Zadra, prevoz z ladjo do Kukljice in 5 kompletnih pensioiiov. Otroci do 10. leta starosti plačajo 6.300 dMi. Vsak udeleženec si sum določi po želji čas koriščenja svojega dopusta, eventualno se lahko dopust tudi podaljša. Prijave v poslovalnici Komnas-Celie. IZLETI V INOZEMSTVO 1. 5 dni JAT-ovlm avionom v SSSR. (Kijev-Leningrad—Moskva). Izlet bo me- seca septembra — Prijave v posloval- nici Koinpas-Celje. 2. Gostinci! 5 dni v Miinchen — »Ok- toberfest 1962< 5-dnevno potovanje s avtobusom. Potovanje priporočamo go- stinskim in hotelskim delavcem. Prija- ve v piKsIovainici Koiu|)as-Celje. Cena 21.:0<) din 3. 5-dnevno potovanje na »Dunajski velesejem« (od 9. do 16. 9. 1962) Cena 18.4(K) din! Zaradi izrednega zanimanja za Koro- ško in Benetke — organiziramo cene- ne eno in dvodnevne izlete v te nepo- r.abnc kraje. POSEBEN POPU.ST - odobravamo kolektivom za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi! Pre- den se odločite za izlet, zahtevajte naSo ponudbo. Najhitreje, najugodneje in najceneje boste potovali z turističnimi avtobu.si Kompasa. Naročila telefon 23-50. Uredništvo in uprava Celjskega tednika Celje, Trg V. kongresa 5 - poštni predal 16 telefon 25-2; in >4-23 uprava Celjiskega tiska t elje Trg V kongresa 5 poštni predal 152 - telefon 25-75 in 20-89 tekoči račun pri Narodni banki Celje: 603-11-1-656 - izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400 četrtletna 200 din - Inozi-mstvo 24(K) — posamezna številka 20 m njjrjev — Rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov, razpisov m objav do vsake srede do 12. ure v oglf " em oddelku Trg V. kon- _g resa_ Infomuicije o oglasih, razpuili in objava:h dobite le v upravi Celjskega tednika RADIO 202 Nedelja, 5. avgusta: 12.00 pogovor z državljani; ,12.10 obve- stila; ob 12.15 naši poslušavci čestitajo jn pozdravljajo; ob 12.45 nedeljski utrin- ki V ostalih dneh od ponedeljka 6. do ylcIjučno sobote 11. avgusta je celjska ]tron''^''^ vsak dan na programu ob 17.00, pjj 17.50 na.ši poslušavci čestitajo in po- zdravljajo ter ob 17.45 obvestila in rek- lame Razen tega bo radijski program celj- ske poistaje izpopolnjen še z nasled- njimi oddajami: Ponedeljek, avgusta: , , , ob 17.10 veliki orkester t rank Devol; 17.20 športni tednik. Torek, 7. avgusta: , „ ^ 17.10 poje mešani zbor France Preše- ren iz Celja. Sreda, 8. avgusta: 17.10 poje Jelka Oetežar. Četrtek, 9. avgusta: 17.10 odlomki iz opere Porgv in Bess. Petek, 10. avgusta: 17.10 Vaški kvintet s pevci; ob 17.20 turistična oddaja Sobota, 11. avgnsta: 17.10 /M prijeten konec tedna. RAZPIS DELAVSKA UNIVERZA V CELJU sprejema prijave za na- slednje tečaje: 1. knjigovodski tečaj I. stopnje (začetni) 2. knjigovodski tečaj II. stopnje (nadaljevalni) 3. knjigovodski tečaj III. stopnje (višji) 4. začetni tečaj slovenske stenografije 5. nadaljevalni tečaj slov. stenografije (poslovno pismo) 6. višji tečaj slov. stenografije (debatno pismo) 7. strojepisni tečaj (začetni) Prednost pri sprejemu bodo imele zaposlene osebe na podlagi priporočila gospodarske organizacije ali ustanove. V začetne tečaje bomo sprejeli tudi ostale državljane, ki so uspešno dovršili vsaj dva letnika gimnazije ali njej enakovredne šole. Pri vpisu je treba predložiti: 1. prijavo na predpisanem obrazcu 2. priporočilo gospodarske organizacije ali ustanove 3. zadnje šolsko spričevalo 4. vpisnino v znesku din 500 Rok za oddajo prijave za tečaj pod tek. št, 7 je 3. sept. 1962, za ostale tečaje pa 15. sept. 1962. Tiskovino za prijavo in ostale informacije dobe interesenti v upravi Delavske univerze Celje, Malgajeva ul. 4 (tel. 30-24). Komunalna banka Celje S PODRUŽNICO MESTNO HRANILNICO CELJSKO TER EKSPOZITURAMI V ŽALCU, MOZIRJU, SLOVENSKIH KONJICAH, ŠMARJU PRI JELŠAH. ŠENTJURJU PRI CELJU IN V LAŠKEM ZBIRA HRANILNE VLOGE TER JIH NAJUGODNEJE OBRESTUJE Upravni odbor Tovarne perila, konfekcije ter pletenin *TOPER« CELJE razpisuje delovno mesto vodja splošno - kadrovskega oddelka Pogoj: 1. Pravna ali ekonomska fakulteta — 2. Srednja stro- kovna izobrazba z večletno prakso na ustreznem delovnem mestu. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo šolskih kvalifikacij in opisom dosedanjega službovanja sprejme UO podjetja do 31. avg. 62. Komisija za sklepanjie in odpovedovanje delovnih razmerij BIRO ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO IZGRADNJO V CELJU razpisuje delovno mesto ■n Šefa komerciale Pogoj: diplomirani ekonomist s 5-letno prakso. Osebni do- hodki po pravilniku. — Nastop službe takoj. Kolka proste ponudbe z dokazili in opisom dosedanjih de- lovnih mest je vložiti do 31. avgusta 1962 na naslov Celje, Gregorčičeva ul. 6/II Biro za stanovanjsko in komunalno izgradnjo Upravni odbor Avto-moto društva »Slavko Slander*« Celje razpisuje prazno delovno mesto USLUŽBENCA DRUSTVA °ogoji: verzirana moč v vseh poslih administracije in fi- lančnega poslovanja. Nastop službe možen z 10. avgustom 1962. Plača po dogovo- ru. Stanovanja društvo nima. Prošnje je poslati na gornji naslov do izpopolnitve praznega delovnega mesta. REVOLUCIJA O EVOLUCIJI LJUDJE SO Z VENERE] Stoletja so pretekla, preden je aianost uveljavila nauk o na- stanku človeka, o njegovem raz- voju od živali do družbenega bit- ja, o njegovi poti od gorjače do atomskega orožja. Zdaj pa so se nenadoma poja- vili učenjaki, ki jim resnosti ne smemo na noben način odrekati, ljudje, ki s svojimi tezami po- stavljajo spet na kocko dosedanje znanstvene izsledke o poreklu in evolutivnem razvoju človeštva. Najbolj zanimivo.pa je, da so to revolucionarno novost vnesli prav sovjetski učenjaki. V čem je ta »prevratniška* no- vost? Sovjetski učenjak, ki je po na- logu ministrstva za kulturo raz- iskoval ostanke nekoč slovitih in- kovskih naselij v Srednji Ameri- ki in na južnoameriškem konti- nentu, je odkril, da v reliefu »Zla- tih vrat« ni prikazanega nič dru- gega kot koledar, ki pa ni isto- veten z našim. Koledar ima prav toliko dni in mesecev, kolikor jih ima naš sosednji planet Venera. In ta relief je star tisočletja. Nek drugi sovjetski učenjak je v reliefih odkril možnost, da pri nerazumljivih risbah gre za pri- kaz letečih strojev, kakršne šele v najnovejši dobi izdelujejo v eksperimentalnih tovarnah. Odkrili so baje tudi stare za- pise v obliki tajinstvenih vrvic z vozli in barvami, ki pričajo o nekdanjih vojnah, ko so vladarji uničevali velika mesta iz hitrih letečih strojev, ko so rnesta izgi- njala v ognjenem blesku, tisočkrat močnejšem od sonca. To bi bile lahko le nuklearne bombe, kakr- šne tudi danes grozijo človeštvu. Okoli 4000 metrov nad morjem ležeča inkovska mesta so baje na- stala samo zato, ker ljudje, ki so prišli z Venere, niso bili vajeni nižin in ker je pritisk ter klima v tej višini enaka oni na Veneri. Kako bi bilo to mogoče, da bi že pred tisočletji prišli ljudje na Zemljo z Venere, ko pa so v ti- stem času na Zemlji dokazano ži- veli v globokem praveku, morda celo brez ognja in sulice? Toda učenjaki niso nikoli v za- dregi z odgovorom. Pravijo: Jutri, čez nekaj let se lahko zgodi, da atomska vojna uniči do- ber del sveta. Radiacija utegne tako zelo okužiti atmosfero in ljudje, ki bi ostali, bi se utegnili seliti na kak drug, bolj zdrav pla- net. Tam 'bi se stvari mogoče spet odvijale po starem načinu, v Pogled na prastaro Inkovsko mes to 4000 metrov visoko v Andih vojnah in uničenjih. Cez tisočletja bi se z enakim ciljem vrnili spet na Zemljo. Tu bi bili primitivni ostanki nekdanjega človeštva, ki bi živelo v divjaštvu in zaostalo- sti. Zgodovina človeštva bi se po- novila ... Presneto dramatična zgodba je to. Navsezadnje ni niti tako fan- tastična, da bi ne mogla biti res- nična. Do poletov na druge pla- nete pa nas pri sedanjem razvoju ločijo le še desetletja. To pa po- trjuje možnost predpostavk, ki so jih kot »prekucniške ideje« v zna- nost prinesli omenjeni sovjetski znanstveniki. Take predpostavke ponovno oživljajo predstave o Atlantidi, pred tisočletji potoplje- ni celini, ki je bila baje na visoki stopnji civilizacije in tehnike. O Atlantidi so pisali kot ustnem iz- ročilu že stari Grki. Kaj je torej res? VSI SO MILUTINOVICI V osnovni šoli v Uljmu ( Voj- vodina) se lahko pohvalijo z ne- verjetno posebnostjo. Vsi učenci te nižje organizirane šole so po priimku Milutinoviči. Da je po- sebnost še popolnejša — tudi uči- telj je Milutinovič. BREZNOGI PILOT Amerikanec Džozef je težak vojni invalid iz druge svetovne vojne. V bojih v Normandiji je izgubil obe nogi. Po vrnitvi v do- movino je bil ves čas privezan na voziček za invalide. Toda neiz- merno si je želel, da bi mogel vo- ziti letalo. Vztrajno je varčeval denar in si naposled kupil enose- dežno športno letalo. Letos je opravil izpit športnega pilota in poletel v lastnem letalu. Na le- tališču ga v pilotsko kabino dvi- gnejo s posebnim dvigalom. Kr- marske naprave v letalu so zanj posebej izpopolnili v tovarni, da breznogi pilot lahko vse opera- cije opravlja z rokami. Sodoma in Gomora Itailijanski filmski producenti že nekaj leit držijo prvenstvo piri snemanjoi zgodovinskih špektak- lov. Lani so posneli celo vrsto takodmeno^anih bliblijskih filmov, med temi tudi zgodbo o Sodomi in Gomori. Pred leti so filmski Rossana Podesta s kozličkom v vlogi pregrešne meščanke iz So- dome spektakli bili monopol Hollywo- oda, zaito se tudi nismo preveč ču- dili, kadar so taki >*zgodovinski« filmi streljali mimo zgodovine. Ko pa so tudi ItaJijam ubirali to pot podrejanija okusu, smo morali ob mnogih filmih zmajevati z glavo. Zato si tudi od tega filma ne mo- remo obetati kaj posebnega. Ro- ssana Podesta je dovolj lepa in mikava, da prikaže vse pregreš- nosti dn napuh teh dveh mest, ki sta po bibliji bdla za^^odjo tega uničena (na sliki s kozličem). Nezanesljiv prijatelj Ko je bil še čisto majhen, je bil tale tiger budimpeštan- skega zoološkega vrrta prav pohleven mucek. Časnikar, ki je pisal takrat reportažo o >^>^dojenčku*< iz rodu tigrov, se je z malčkom prav prisrčno igral. Časnikarji so navadno ze- lo radovedni ljudje, včasih pa kar preveč. Tako si je ko- lega na tej naši sliki privoščil poskus, če bo nekdanji milje- nec še vedno prijateljskih čustev, ko ga bo obiskal. Up- rava živalskega vrta mu je komaj ustregla, toda ob no- vinarju je vseeno stal kroti- lec, da ubrani človeka ... Toda tiger je starega znanca povohal, ga s šapo »^potepljal-'< po kolenu in prijazno zaren- čal. Kdo ve: ali ga je še poznal, ali pa je bič bil vzrok nje- govega prijaznega obnašanja. Mister »strah in trepet« Portret, ki ga ustvarja mlad an- gleški slikar Andrew Vicari. ver- jetno ne bo nikoli tiskan v tiso- čih reprodukcijah, kajti prijazen mož, ki umetniku pozira — je Al- bert Pierrepoint. In kaj potem? Niti lord, niti Umetniku se niso tresle roke, ko je na platnu ovekovečil — rablja astronavt, ne filmska zvezda, ne junak besneče vojne. In vendar je mož znan vsej Angliji. To je mož, ki je pomagal na drugi svet Ruth Ellis, Georgesu Haighu, Ne- willu Heathu. Johnu Cristie, Wil- liamu Jovceu in mnogim dru- gim ... Albert Pierrepoint je zdaj že upokojeni anglešl<;i — rabelj. Imena, ki smo jih poprej našteli, pa so ljudje, ob katerih strese poštenega Angleža, morilci so, sa- disti, krvoloki, ki jih je sodišče obsodilo, Albert Pierrepoint pa jim je nataknil vrv za vrat. Pierrepoint je kot pojava in kot človek vse prej kot robavs in brezdušnež. Je oče že odrasle dru- žine, zdaj celo že dedek, ljubez- niv, uglajen in mehkega srca. Da, prav zares je mehkega srca, ki ga vsaka krivica in nesreča do dru- gih prizadene. Albert Pierrepoint, ki je bil aktiven še pred zadnjo vojno in nekaj let po njej, je zdaj upokojen. Toda nikoli ga ne pre- ganjajo »Kiuhovi« onih, ki jih je obesil, niti v sanjah. Ne zato, ker bi se zavedal, da je bil samo so- dnikova roka. Zato, ker je bil prepričan, da je za družbo naj- bolje, če zločinci takega formata ne živijo med ljudmi. Zato se mu niso zatresle roke niti takrat, ko je ovil vrv okoli lepega vratu prave lepotice Ruth Ellis — kajti bila je morivka zaradi brezglave ljubezni. Rekel je: — Ljubezen je plemenito ču- stvo, ki prinaša življenje —* ne pa smrt! — KRATKE NAPAKA SE NE MORE PONOVITI... V kirurški kliniki Pontiae (ZDA) so nedavno poslali domov dečka, ki sta oba bila operirana. Toda tisti, ki bi moral biti ope- riran za kilo, je prišel domov brez mandljev, tisti z mandlji p» brez..., šele zdaj so videli, da nimajo pravega na mizi. Dečka s kilo bodo ponovno operirali, saj zdaj ne more biti več pomote. PSIHIATRIČNA BOLNICA ZA ŽIVALI... V znanem newyorškem zoolo- škem vrtu so ustanovili psihi- atrično bolnišnico za živali. Va- njo bodo prihajale na zdravljenje tiste živali, ki so preveč nervozne ali pobesnele, pa tudi mladiči, ka- terih »roditelji« niso več pri živ- ljenju. Glavne terapije v bolniS" niči so: Prilagojevanje na publi- ko in druge živali v sosednjih kletkah. Nek zlobnež pa je napisal, da bi bilo treba psihiatrom poslatf tiste obiskovavce, ki so pripravili živali do tega, da morajo na zdravljenje. Imel je menda prav .. REŠEVANJE IZ POTOPLJENIH LETAL Ameriški kapetan DavMson je nedavno preiskusil napravo, ki ga je vrgla iz pilotske kabine in se pri tem ni ponesrečil. Ne bilo bi nič zanimivega pri tem, če bi avion ne bil potopljen v vodo. Poskus je bil izvršen za morna- riško aviacijo in sicer za reševa- nje pilotov iz letal, ki strmogla- vijo v vodo. PASTIRJI NA KONJIH Dandanes je za mladino pojem pastirja na konju ameriški »-koAV- boy«. Za nič na svetu ne boste dečka desetih let prepričali, da se na ameriških savanah od nekdaj ne rodijo pastirji kar na konju in s pištolami za pasom. To je vpliv filma ... Pustimo filmski mit »cowboya<- ob strani. Zapomnimo si le to, da so na konju za čredami jahali pa- stirji, ko se staremu svetu niti sanjalo ni o ameriški celini. Toda kako je s konji dandanes. Moderno kmetijstvo po svetu jim napoveduje bitko, pa tudi pri nas niso neredki zaključki, da konj ni simbol naprednega kmetijstva. Konj je drag, ker zoblje oves in melje krmo tudi takrat, ko traktor stoji v garaži in ne terja goriva. Ce pogledamo statistike, bomo ugotovili, da to ni izmišljena pa- rola. Le poglejmo si prostranstvo Severnih držav Amerike, njihovo kmetijstvo in presežke, s kateri- mi zalagajo svet, in ugotovili bo- mo, da imajo precej manj kot enkrat toliko konj kakor jih ima- mo še v Jugoslaviji. ZDA imajo 2 mihjona in 300.000 konj. Jugo- slavija pa milijon in 300.000. Naj- več jih je seveda v Sovjetski zve- zi, okoli 11 milijonov, toda spričo razsežnosti države, ki obsega sko- raj četrtino kopnine, to ni znak zaostalega kmetijstva. Na Kitaj- skem je okoli 7 milijonov konj, v Mehiki 5 milijonov, v Braziliji 8 milijonov itd. Vidi se, da je konj žival, ki potrebuje prostranost, ki je rentabilna tam, kjer ni spričo goste naseljenosti problem zemlje niti najmanj pereč. Skupaj pa je na svetu še vedno okoli 70 milijonov konj in ni stra- hu, da bi te lepe živali bile ob- sojene na pogin. Konj je ena najstarejših udo- mačenih živali. Zanimiv pa je razvoj tega bitja. Pred stotisoči leti je bil konj droben in nepo- Pastirji — konjeniki na madžarski pusti... memben sesavec, komaj malo več- ji od ovčarskega psa. Sele v ti- sočletjih se je razvil v veliko in močno žival, od vitkih arabskih žrebcev do obilnih in nasedenih hollandskih težakov. Ko je človek udomačil govedo, perutnino, je imel tudi konja. Konj je bil ti- sočletja zelo važna strateška ži- val. Ljudstva, ki so gojila konje, so bila v vojnah zmagovita. Samo pomislimo na Hune in Obre, na Turke in madžarske huzarje. Ce se povrnemo k našim deset- letnikom, bodo strmeli, če jim do- povemo, da njihovi ljubljenci, ameriški Indijanci, do prihoda belcev niso poznali konj. Konje so na ta kontinent pripeljali bel- ci. Inki in Azteki, ki so bili v Ameriki na visoki stopnji razvo- ja, so v belcih videli čudežna bit- ja, ki so zraščena z bitjem s šti- rimi hitrimi nogami. Divji mustangi, ki so v veli- kanskih čredah vihrali po konti- nentu ob osvajanju Severne Ame- ril<;e, so bili le potomci ubeglih evropskih konj. »Kowboyi« na ko- njih zdaleč niso dosegali jahaške spretnosti Arabcev, Turkov, Hu- nov, Obrov, Kozakov in drugih ljudstev, ki jim je bil konj naj- dražje imetje. Še pred enim sto- letjem so bile konjenice glavna udarna sila vojsk. Si lahko zami- slimo nebogljenost v oklep vko- vanega srednjeveškega viteza, ki je ostal brez konja? Se dandanes se po prostranih stepah Madžarske podijo tropi konj, podijo se po ruskih tajgah, dvigajo oblake prahu na pampah južnoameriških haciend. Konjem pohaja obdobje kon- junkture, izumirajo pa ne ...