A kjer so ob vodah večji indu-str'jski objekti, n. pr. »Elan« Be-9unje in »Sukno« Zapuže, ki jih voda pogosto ogroža in jih bo ret)a zavarovati. * Kranju bodo letos uredili in ^varovali obrežje na desnem sav-em bregu ob mostu čez Savo do ) tkanine« in na tem delu ure- ™ kanalizacijo. To bo pogoj za Ureditev ceste, ki jo predvideva Urbanistični načrt za ureditev des-ne9a savskega brega v Kranju. N°VO KOPALIŠČE V KRANJU ^er je kranjsko kopališče pre-maJhn0 in ker se ljudje raje kop- JeJo v tekoči vodi, namerava Vodji3 skupnost tako regulirati strugo °kre ob Ovčanovem travniku pri UDii da bo kranjska občina tu s Sv°jimi investicijami lahko uredila Pnrrierno kopališče. Vodna skup-"0st Pa bo nekaj deset milijonov carjev investirala v melioracij- ska dela poljedelskih površin po vsej Gorenjski. Vendar bodo melioracije verjetno prišle na vrsto šele prihodnje leto. V Zireh bodo n. pr. v prvi fazi preložili strugo hudournika, ki jim povzroča veliko škodo (za to bodo letos porabili okoli 10 milijonov dinarjev), druga faza pa bodo melioracijska dela, za katera pa načrti še niso pripravi jeni. PRESKRBA S PITNO VODO Na Gorenjskem, predvsem v Kranju je preskrba s pitno vodo zelo kritična. Za ureditev tega vprašanja bo tudi Vodna skupnost, čeprav to ni neposredno njeno delo, vložila del sredstev. Pomagala pa ne bo le z denarjem, temveč predvsem z nasveti. Samo v Kranju bodo letos investirali 150 milijonov dinarjev za zgraditev čr-palnice na Gorenji Savi in za novo zajetje vode nad Bašljem. Letos bodo začeli graditi tudi vodovod Tržič—Kovor—Naklo. Zanj bo v kratkem osnovana posebna Vodovodna skupnost. Pri tej gradnji bo s precejšnjimi sredstvi udeležena tudi Vodna skupnost za Gorenjsko. Načrti za razširitev kranjskega vodovodnega omrežja do Medvod, Trate in Stare Loke so že izdelani. Vsa ta prizadevanja pa ne morejo roditi uspehov, dokler ne bo zagotovljenih zadostnih vodnih količin. Nad spodnjo postajo žičnice pri Cerkljah urejajo zdaj novo zajetje za vodovod Cerklje—Mengeš. Njima bo priključen tudi odcep za Kranj, ki bo dajal 30 do 40 litrov vode na sekundo. Razen tega bodo uredili tudi novo zajetje pri Besni-števamo, da bo črpalnica na Gorenji Savi dajala 60 litrov vode na sekundo in približno toliko tudi zajetje nad Bašljem, potem bosta Kranj in okolica za 30 let s pitno vodo preskrbljena. DA BODO VODE ČISTE Zelo važna naloga Vodne skupnosti za Gorenjsko je tudi gradnja čistilnih naprav. Teh zdaj sploh ni ali pa so še močno primitivne in vode ne očistijo dovolj. Akcija je sicer šele v začetnih pripravah, vendar je Vodna uprava LRS /e določila, do kdaj si morajo posamezna podjetja oskrbeti čistilne naprave. Najprej bodo prišla na vrsto podjetja »Niko« Železniki, Iskra, Inteks, Tiskanina, IBI, Kemična tovarna Podnart, in sicer do leta 1961,- za tem »Predilnica« Škofja Loka, »Motor« Škofja Loka, Mlekarna Kranj, »Sava« Kranj, BPT Tržič, »Sukno« Zapuže, »Veriga« Lesce in klavnice na Jesenicah, Bledu in v Radovljici — do leta 1964; do leta 1965 mora čistilne naprave urediti »Železarna Jesenice; v zadnji skupini pa so zajeta vsa večja industrijska središča — Kranj, Tržič, Škofja Loka, Jesenice — ki morajo urediti čistilne naprave že do leta 1962. Za kranjsko industrijo na desnem bregu predvidevajo skupne čisti ino naprave nekje južno od Planike, za levi breg pa pri Inteksu. Program dela Vodne skupnosti za Gorenjsko je zelo obširen. Dela, ki jih imajo v načrtu, pa ne bodo v veliko pomoč samo gorenjskemu gospodarstvu, ampak bodo pomembna tudi s turističnega vidika. A. T. Turistično društvo v Besnici se te dni pripravlja na občni zbor. Pregled lanskoletnega dela kaže, da je društvo precej napredovalo; priredilo je Turistični teden s kulturnimi in športnimi prireditvami, predvajali so razne filme in priredili predavanje o turizmu doma in po svetu. Letošnje naloge pa utegnejo biti še številnejše in težje. Predvsem bodo morali poskrbeti, da bo turizem v tem kraju še bolj zaživel. Tega ne bo težko doseči, kajti izletniki iz leta v leto raje obiskujejo ta kraj. Letos želi društvo dograditi tudi objekt ob slapu Sumu; seveda se pri uresničevanju tega načrta zanaša na pomoč Okrajnega ljudskega odbora. V preteklih letih je namreč društvo zgradilo nedaleč od slapa dva kletna prostora in napeljalo električni tok. Tudi dokončna zgraditev kultur-no-prosvetnega doma v Besnici sodi med prve naloge, ki jih bo turistično društvo pomagalo uresničevati. V zvezi s tem razmišljajo tudi o počastitvi spomina na 15-letnico požiga Jamnika. Počastitev tega jubileja bo združena hkrati s Turističnim tednom. Ker pa vseh nalog turistično društvo ne bo moglo rešiti samo brez sodelovanja prebivalcev Desnice, želi, da bi bil občni zbor društva, ki bo 15. februarja ob 8. uri v zadružnem domu, polno-številno obiskan. nn oneunem rbdu V KOMUNAH CESTE Ko so nedavno v dvorani OLO odborniki govorili o predlogu letošnjega družbenega načrta, je nanesla beseda tudi na ceste. Odborniki so menili, da so nekatere nižinske ceste hudo potrebne večjih sredstev za vzdrževanje in popravila. Priporočali so, naj bi občinski ljudski gdbori to ugotovitev upoštevali v letošnjih družbenih načrtih. Ker je bilo že na seji OLO govora o cesti Kranj—Skofja Loka, smo pobarali predsednika škofjeloške občine tovariša Jožeta Nastrana, kako je s to rečjd. »Cesta skozi Zabnico je res skrajno potrebna ureditve,« je povedal predsednik občine. »Vprašanje ureditve te ceste je bilo že večkrat na dnevnem redu ObLO. Toda tudi letošnji proračun ne kaže dobrih izgledov. Morda bi bilo dobro, da bi izposodili denar za popravilo ceste iz gozdnega sklada in ga v poznejših letih vračali. Gre za to, da bi na tak način dobili sredstva za ureditev tistih cest v ravnini, ki so mnogo bolj koristna in po- trebna skupnosti kot marsikatera gozdna cesta. Potrebne so tudi gozdne ceste. Ne bi smeji ovirati del na tistih cestah, ki so neobhodna za normalno eksploatacijo gozdov in za njihovo pravilno vzdrževanje. Stvar je treba dobro pregledati in primerjati potrebe in koristi s širšega splošnega družbenega vidika. Gotovo je, da so ceste v dolinah, kot je zlasti cesta skozi Zabnico, zelo prometna in slaba in jih bo na nek način treba popraviti. Predsednik Nastran je omenil, da imajo letos v programu tudi obnovo ceste Škofja Loka—Gorenja vas. Tudi ta je hudo slaba in prometna. Dogovorjeni so že z okrajnimi in republiškimi organi, da bi to cesto s skupnimi močmi že letos uredili. Prebivalci Poljanske doline že več let to zahtevajo. Na dnevnem redu v komunah je ob razpravah o letošnjih družbenih planih še kopica drugih aktualnih nalog. Predvsem bodo težave pri vsklajevanju velikih gradbenih potreb z zmogljivostmi gradbenih podjetij. V škofjeloški občini, kot je povedal tov. Nastran, niso niti letošnje investicije tako velike, da bi bile potrebne posebne organizacijske oblike pri investicijski službi. Precej pa so si obetali od Zavoda za stanovanjsko gradnjo, ki so ga nedavno ustanovili. Nimajo ustreznega osebja, ki bi zavod vodilo. Celo mesto direktorja tega zavoda je še zmeraj nezasedeno in je tako tudi upanje na uspeh dokaj zmanjšano. Kaže, da bo to osnovni problem v industrijsko razvitejših občinah, kot v Kranju in na Jesenicah. K. M. J Sobota, 31. januarja 1959 . . . Dan, ki je po pomembnosti presegel najimenitnejše dogodke v zgodovini človeštva. Nekje na Gorenjskem .. . Natanko ob 21.30 po srednjeevropskem času je sredi nočne jasnine, posute z zvezdnim prahom, zasijala nova zvezda. Srebrna, z močnim slepečim sijajem . . . Večja od ostalih. In še je naraščala . . . Osupljivo hitro naraščala. Že je bila večja od Lune .. . Pazite, varujte oči! Slepeč blisk je razparal nočno nebo in tam nekje za prostranimi gozdovi Jelovice je votlo zagrmelo. Kmečki domovi so se stresli v temeljih. Ljudje so se zdrznili. Potres! Ure so se ustavile. Kazalci so obtičali na 21.31. Luči so ugasnile. Potem mir .. . Ob 21.59 je sosedov Pepe — saj ga poznate — (v levem brku ima tri dlake več kot v desnem) ves nor pribezljal iz hleva v hišo in se zaril pod peč. Nekaj je pripovedoval, glasu pa ni spravil iz sebe. Le proti oknu mu je uhajal kazalec desnice. Ljudje so pogledali venkaj in smrtna groza j jih je popadla ... Sredi dvorišča je motovilil grozanski srebrno lesketajoč se stvor. Tako je bil . velik, da je z glavo klatil po strešnih žlebovih. In oči... Iz njih so švigali zeleni snopi svetlobe . . . Nekako ob istem času so se neznane srebrne pošasti pojavile tudi po dru%iih krajih Gorenjske, zlasti okrog Kranja. Splošen preplah. Ljudje so bežali in se v paničnem strahu umikali v hiše. "Kdo so te pošasti in od kod prihajalo«? so se spraševali. »Saj, to je tisto! Od kod?« je tudi mene hudo zaskrbelo in podzavestno se j»* je utrnila misel na vsemirske pošasti iz Wellsovih fantastičnih romanov. Popadla me je poklicna vnema novinarja. »Poslovi se od žene in otroka!« sem dejal fotoreporter ju. »Nič se ne ve, kam naju vodi danes pot. Morda se vrneva, ali pa . . .« S tesnobo v srcih sva se z ramo ob rami pomikala proti Stražišču. Tamkaj so bojda pred petimi minutami videli srebrno pošast z zelenim ognjem v očeh. Kako grozno! Prispela sva v Stražiščc in zavila krog ogla. Groza nama je zdajci udarila v kosti in kri nama je v trenutku zledc-nela v žilah. Stala sva tik pred pošastjo, izgubila sva občutek za čas in trezno presojo. V kolenih sva začela klecati in noge so silile nazaj. Nemo smo se ogledovali morda minuto, dve. Ne vem. Videti je bilo, da kovinski nestvor ne kaže kakšne posebne sovražnosti. Srce, ki je po prvem strahu spet začelo udarjati, je znova obtičalo. Pošast se je premaknila za korak, dva. Kovinska roka se je dvigala proti meni. Hotel sem zavpiti. Glas mi je obtičal v grlu. Kovinski prsti so sunkovito zdrseli po obleki, otipali klobuk in se dotaknili mojega lica. Leden srh mi je spreletel telo. Čudni glasovi so prihajali iz kovinskega trupa, ko je otipaval »fleš« pri fotoaparatu mojega spremljevalca. »T ii-tu-iu-tut-tut!« Tako nekako kot pri radijskem sprejemniku. Zdrznil sem se in prisluhnil glasovom. 4! Njega dni sem bil vojak in tam so me nauč'li Morsejevo abecedo. Začel sem lovit; črke in zlogovati. »Do-ber ve-čer, zem-lja-na! Ne boj-ta se!« Od presenečenja sem oživel. Takoj sem začel s prstom udarjati po kovinskem trupu. »Tok-tok-tok! Dobrodošli na Zemlji! Od kod prihajate!« In spet ... »Tu-tutu — tup ... Z Marsa.« Kar zavrtelo se mi je v glavi. Mrzlično sem potegnil iz žepa beležnico in začel pisati. . . vpraševati. . . pisati. Vmes pa je fotoreparter pobliskaval s svojo foto-bliskavico. Senzacija vesoljstva. »Kako ste dosegli Zemljo?« »S kozmično raketo.« »Koliko časa ste potrebovali za pot?« »Šest ur s postankom na Mesecu.« »Ste prišli z raketo sam ali vas ;e več?« »V vsaki raketi nas je sedem, raket, ki so dospele na Zemljo, je pa tudi sedem.« »Čemu prav sedem?« »Ker je sedem srečna številka.« (Ste videli? Tudi na Marsu se razumejo na babjevernost!) »Kakšna energija poganja vaše rakete? Gotovo atomska?« Iz kovinskega trupa so se jeli trgati čudni glasovi. Razumel sem jih kot smeh. »Kaj bi počeli z atomsko energijo? To je zastarela stvar. Zavrgli smo jo pred 3.000 leti.« ?t »Naše rakete poganjamo s pomijami . . .« ff »Kakšni so vaši prvi vtisi?« »Prvo, kar sem opazil, je to, da sta na Zemlji de vrsti ljudi. Čemu služi eno in drugo bom že razvozljal. Posebno pripravno se mi ne zdi.« Potem se je prijazna pošast z Marsa opravičila in odhitela na pustno rajanje v dom stražiškega Partizana. Saj je vendar Pust! S. Š. ^206 ^^/*%$/$$TC3^%+$^%/+%%+$%$+/$+$/++%$$%^$%%+/$/+9 KRANJ, 9. FEBRUARJA 1959 Ob pomembni obletnici Cena Din i 50 mladina UREDNIŠTVO IN lH'K»vx IRAN). STRU/EVO ST 1 ČEKOVNI RAČUN STtV 17.25* ROKOPISI SE NE VRAĆAIO 1LIST ZA SLOVENSKO MLADINO Leto 1. Kranj. 11 lebruarja 1957 V. t. Mladina hoC« živlu>n)a! I/HAIA MESEČNO DVAKRAT PREDPLAČILO PO ŠTEVILKAM POLLETNO . Din 11--CELOLETNO ... . M>- 22 let revolucionarne besede V februarju 1937. leta je začela izhojati »Mladina« »Po novem pregledu je stanje kmečkih dolgov naslednje: v celi državi 4098 denarnih zavodov, 651.845 kmečkih dolžnikov, z dolgom 2,746.900.000 dinarjev. V Sloveniji 509 denarnih zavodov 47 tisoč 863 kmečkih dolžnikov z dolgom 479.600.000 dinarjev. Nadaljnje izterjatve prvega obroka se skuša doseči sedaj že tudi eksekutivnim potom (z rubežnijo).« To je nekaj odlomkov, nekaj bežnih vtisov, ki jih človek dobi, V sredo, 11. februarja, bo minilo 22. let, kar je tiskarna »Sa- 30 do 40 km s težkim košem, pol va« v Kranju sedanja tiskarna ČP Gorenjski tisk), začela izdajati nim kruha,, na ramah. Ko sem po ko lista predvojni tisk, ki je izha Ust za slovensko mladino »Mta lina«. dvanajstih urah svojega romanja Jal na Gorenjskem. Dovolj, da se »Mladina« je bila glasilo vse napredne slovenske mladine, kise prišel domov, so me že na pragu nehote spomni mnogih takih trefa zavedala socialne bede in brezishodnosti takratnega kapitalistič- čakali in zmerjali, če nisem mogel nutkov iz preteklosti. Dovolj, da nega izkoriščanja, hkrati pa nevarnosti, ki je grozila vsem jugo- prodati vsega kruha . . . Nazadnje zve in doživi drobec tiste svetle slovanskim narodom od naraščujoče moči fašizma in nacional-so- so me še napodili žagat drva. Ta- borbe, ki so je napredne sile pod ko sem delal vsak dan po 16 ur.« vodstvom KPJ bile za današnji dan. ABC cializma. Ob »Soboti«, ki je začela izha- Za koga je pisala »Mladina« je jati 5 mesecev kasneje, 1. avgusta razvidno že iz njenih prvih številk. 1937. leta, prav tako v Kranju in Ni pisala za presite bogatine, mar- v isti tiskarni, in jeseniškega »Ko- več za majhne, izkoriščane ljudi, vinarja«, predstavlja »Mladina« Se posebej je skrbela za povezavo svetle vzore predvojnega naprod- delavske in kmečke mladine. Ze v nega tiska na Gorenjskem. prvi številki je uredništvo pozvalo Zaradi njihove napredne usmer- k sodelovanju »vse fante iz kme- Zadnji dnevi minevajo in že bo na vrsti tradicionalno nagradno žrebanje naročnikov »Glasu Gorenjske«. Pohitite, še imate čas, da se udeležite žrebanja. Vplačajte vsaj polletno naročnino — 300 dinarjev. Morda boste prav vi tisti, ki boste imeli srečo pri žrebanju in boste za dobitek dobili 3 metre blaga za hubertus ali sani (na sliki). Prvi dobitek je darovala tekstilna tovarna »Sukno« - Zapuže pri Begunjah, drugo pa »Oprema« Kranj, trgovina z že-leznino, kolesi, gospodinjskimi in športnimi poirebščinami, steklom, porcelanom in keramiko. »Sukno« je priznan proizvajalec specialnih tkanin kot so lo-den, hubertusi, športne in ostale odeje, flanele, kamgarn ter ostale tkanine za obleke in plašče iz mikane volnene preje. Razen teh, je še veliko število bogatih dobitkov! Zato pohitite in se takoj naročite na »Glas Gorenjske«! Uprava jenosti, je oblast te liste kaj kmalu prepovedala. V času, ko so izhajali pa budno cenzurirala m nadzirala. Kljub temu je komunistični partiji in SKO.I, katerih člani so bili v uredništvih teh časopisov, uspelo razkrinkati marsikatero socialno krivico tedanje dobe in mobilizirati ljudi v okviru takrat porajajoče se Ljudske fronte za boj proti izkoriščanju in narodnemu sovražniku. Ze v prvi številki je »Mladina« objavila svoj program. V njem piše med drugim tudi tole: »Kakšne izglede vidi vsa ta (današnja op. ur.) mladina? Težko, pretežko se zdi življenje mnogim mladim ljudem, kot da smo odveč na svetu, ne v produkciji, ne v javnem in kulturnem življenju nimamo mesta. Del mladine izgublja tla pod nogami in gre v propast: obupava nad življenjem in svojo močjo, ali pa se demora-t tij, tkalnic ln šol, da s pisanjem v »Mladino« pomagajo pri potrebnih nalogah, ki jih list ima.« In list je imel predvsem nalogo razkrinkati licemerstvo izkoriščevalcev in izdajstvo domače buržoazije, ki se je že tedaj na moč vdinjala tujcu. »Kljub temu, da so pri nas tujci največji gospodje, se vendar ne more reči, da nismo samostojen narod,« piše »Mladina« že v prvi številki v članku »O našem narodu«. Potem nadaljuje: »Slovenska mladina se vedno bolj zaveda, da ona spada k narodni skupnosti, Se več, da je ona poklicana voditi borbo celega naroda. Ima pa vedno pred očmi, da je slovenski narod, narod kmetov in delavcev, da Je slovenski nacionalizem samo takrat slovenski, kadar se bori za zahteve slovenskih kmetov in delavcev. Ne maramo nacionalizma, ki ne pusti živeti drugim narodom, kot to dela fašizem našim bratom v Italiji. Tudi ne lizira. Samomori mladih ljudi sot maramo nacionalizma, ki govori o danes vsakdanja stvar. Revni in* nacionalnih potrebah itd. pa misli samo na bogatine, kmetom in delavcem pa Jemlje vse, najbolj pa kruh ln pravico, kot se godi v Nemčiji.« Nekoliko zavito, a vendar do- bogati, bolni in zdravi si jemljejo življenja na vse načine. Še hujša pa je slika pokvarjenosti »in bede. Imena Govedič in Adler, ki sta postala morilca, ali Maric iz Novega Sada, ki je v bedi prodal voIJ Jasno Predano! del telesa nam kažejo le košček tragedije. Premalo je, samo ugotoviti v takem slučaju, kje in kako se je zgodilo. Treba je iskati globjih vzrokov . . . Vloga »MLADINE« je da mladino uči, da jo zbira in kaže pot. Napisati hoče odlomke stvarnega življenja in vsej mladini od kraja nuditi priliko, da nastopa za svoje kulturne, socialne in narodne potrebe.« Kako je živela tedaj mladina, predvsem delavska in vajenci, se najbolje vidi iz dopisa »Pek piše«, ki je bil objavljen v drugi številki lista, ki je izšla 25. februarja 1937. Mlad pek piše: »Prvo polovico svojega učenja sem bil le za raznašalca kruha in Tako se vrsti zgodba za zgodbo. Druga drugi je podobna. Vsaka odraža trpljenje človeka, mladeniča, dekleta. Vsaka budi odpor do izkoriščanja in izkoriščevalcev. Razen o domačih problemih, se je »Mladina« razpisala tudi o problemih po svetu. Seznanjala je bralce z življenjem drugod po svetu. Z bojem španskega naroda, ki ga je prav tedaj bil proti fašistični falangi itd. Tudi iz »Sobote« in »Kovinarja« bi lahko navedli kopico podobnih člankov in dopisov. Jeseniški »Kovinar« je nekaj časa veljal celo kot osrednje glasilo KP za Slovenijo. Vsekakor bi kazalo to še posebej natančneje obdelati. Naj navedemo samo nekaj značilnih zapisov iz kranjske »Sobote«. Kažejo na položaj kranjskega delavstva, predvsem tekstilnega, v tedanjem obdobju. Značilen primer, ki ga je objavila »Sobota«, je primer nekega direktorja tekstilnega podjetja, ki si je vedno pustil zavezovati čevlje od delavk. Precej prahu je dvignil tudi proces zoper nekega tujega strokovnjaka Flegra, o katerem se je »Sobota« precej razpisala. Flegr je namreč nekega delavca fizično napadel in ga pri tem teže poškodoval. »Seveda ni ostalo pri psovkah! Ta človek (Flegr op. ur.), se je celo toliko skorajžil in zabrisal pri statvi zaposlenemu delavcu v hrbet kos železa, tako da se je delavec zgrudil na tla ...« Sodišče je g. Flegra seveda milostno sodilo in »Sobota« je protestirala. Seveda zaman! Zanimiv je tudi sestavek iz 2. številke II. letnika od 15. januarja 1938. leta. Kaže vso bedo na naši vasi v obdobju intenzivnega Ogorčenje v Podbrezjah »V razpravi je nastalo ogorčenje, da se dopušča na odgovorne položaje take ljudi, ki . . .« Tako je med drugim zabeleženo v zapisniku nedavnega občnega zbora Zveze borcev v Podbrezjah. mi, s prizadetimi in z onimi, ki to ogorčenje povzročajo. Kamenje leti na starejšega moža. Očitajo mu dezerterstvo, zlorabo ob uveljavljanju službenih let iz NOB, nepravičnost do posa- Bilo je v resnici »živahno« na tem meznih vaščanov in celo pretepa« zboru, kajti po mizi so padale pe- štvo P° gostilnah Itd, bilo hude, ostre »Mislil sem že, da bi tožil za je sti in slišati besede. Voditelji zbora so bili v nemali zadregi. Verjetno so šli na najprimernejšo, pomirjevalno pot in z odobritvijo ostalih vnesli v zapisnik sklep, naj se pismeno prijavijo in podpišejo vsi tisti, ki imajo kaj proti. Sodeč po naslednjem sklepu je ogorčenje oziroma nezadovoljstvo v organizaciji v zadnjem času prišlo že tako daleč, da so posamezni člani odstopali iz organizacije. Sklep namreč glasi: naj se znova vključi v organizacijo ZB vse one, ki so zaradi takšnih in podobnih primerov izstopali iz članstva in se pasivno drže. »Mislim, da bo marsikaj držalo. Jaz sem se čutil že prizadetega in mislim, da on res ni do vseh enak.« Zasneženo pot so nam zaprli prihajajoči vozniki. Dva možaka sta izstopila iz praznih vozov. Tudi onadva sla med prizadetimi. Zapletli smo se v razgovor. Doma imata manjše kmetije. Toda kru- take besede,« je dejal prizadeti ha ni dovolj za vse. Zaslužiti mo- možak ob razgovoru. Toda, kot rata še s prevozi lesa. Tamkajšnji pravi, se je vzdržal, ker mu je vaščani so zmeraj živeli od »ho- tožarenje skrajno odvratno. Pri- ,ste«. povedoval je o tistem večeru ob »Res je tako, tako kot so pove- prehodu čez Savo s partizani in dali na zboru.« kako je stvar tekla do konca voj- Vendar, konkretnih primerov mane. Nič posebnega. Res, nič revo- lo. Razen ene izjave, da je baje lucionarnega in pogumnega, toda niti izrazito nasprotnega. Največ smo pričakovali od drugih, od izjav prizadetih članov ZB, od tistih, ki so izstopili iz članstva, oziroma tistih, ki se zaradi teh primerov pasivno drže. Pot je vodila v Podtabor, Pod-nart, nazaj v Podbrezje in . . . Se ni bilo končano. Se naj bi obiskali Morda drugič. »obtoženi« možak Podbrezjanom škodoželen. Poldan Je bila ura in mrzlota se je začela skrivati za osojnimi zidovi in plotovi. Obzidje na Taboru je bilo v zasneženem ogrinjalu z visokimi smrekami dokaj privlačno. Bi šli tja pogledat slike o turških napadih? Zal, ni časa- onega, ki se bo vrnil z dela iz jeseniške železarne, onega, ki bo pri- obenem za hlapca. Vstajal sem ob razrednega razmejevanja. V se-štirih, da sem pomagal mojstru stavku »Kmečki dolgovi« je med pri peči. Prehodil sem vsak dan drugim napisano tudi tole: Podbrezje je lepa vasica, ki pa ima polno težav in problemov kot šel iz hoste, onega, ki se vrne povsod. O tem ljudje mnogo go- vlakom . . . vore in skušajo najti rešitve. Tudi Vendar, ni bilo velikih obetov Zveza borcev ima polne roke dela. Naprej od prvega razgovora se n Zlasti letos, ko jih čakajo tolike bistveno premaknilo naloge v zvezi s 40-letnico KPJ. tole: Toda ogorčenje je na občnem zbo- »Je on (beseda je bila o »obto- ru zameglilo vse ostalo. Delo in ženem« možaku) član ZB?« problemi so bili potisnjeni v ozad- »Ni, saj tega ni zaslužil!« je. Največ govora je namreč bilo »Kako, da ste d njem razprav- o nepravilnostih enega človeka in ljali na občnem zboru ZB?« krivici, ki jo le-ta povzroča dru- »Ker si je z dvomljivimi izjavami gim. Skratka — osebnosti v sredi- dobil priznana službena leta iz šču pozornosti. NOB, kar ni zaslužil.« Zanimalo nas je to. Mahnili smo »Kaj sodite o njegovi pristrano- jo v Podbrezje in govorili z ljud- sti?« »Kaj smo ugotovili?« Tako je bilo tiho vprašanje, ki se mi je porodilo nekje v meni, ko smo odhajali iz Podbrezij. Odgovora res ni. Toda mar naj iščemo med tožilci in obtoženim ne-Zvedeli smo oporečeno mejo absolutne resnic« in pravice? Težko bi bilo. Morda ima ogorčenje delno osnovo, več pa je verjetno pretiravanje in užaljenosti zaradi osebnih koristi posameznikov. Rešitev bodo prav gotovo našle same organizacije v vasi. Gre za pravilno ocenjevanj* morebitnih nepravilnosti in reševanje le-teh, ki nikakor ne bi sme* le zamegliti glavnih vprašanj n* vasi. K. Makuc nrrimrriTiiirTiiiiiiiiiiiiniiiiiiRiiii i mi kuhi— VIHAR POD TRIGLAVOM Klic Milan Batiata Smrt na Okroglem 73 Dim je silil v votlino in postalo je vroče. Fantje v njej so se skorajda že zadušili v dimu, ki je silil v oči in pljuča. Goreča slama je dajala močan in gost dim, ki je grizel v grlu in slepil oči. Kljub temu niso nehali pozorno opazovati izhoda iz votline. Res: skozi gosti dim so zagledali policista, ki se je z veliko mino v roki pojavil pred vhodom. 74 V votlini je zagrmelo več strelov hkrati — in policist je v velikem loku odletel v globino, še preden je utegnil vreči mino v votlino. Skoraj v istem hipu, ko je policist omahnil, je močno zagrmelo, da se je stresla pečina in je stoterno odmevalo od savskih bregov: mina je eksplodirala, raztrgala policista in odnesla gorečo slamo izpred izhoda iz luknje. 75 Spet je bil nekaj časa mir — toda partizani so vedeli, da Nemci pripravljajo nekaj novega. Ni bilo treba dolgo čakati: na nasprotnem bregu se je pojavil top, okoli njega pa gruča vojakov, ki so pripravljali top za boj. »Od tamle bodo pa mnogo bolje merili kot so lahko zjutraj s proge!« je dejal Zupane. Res je bilo. Ta top bi jim lahko pošteno zagodel. 76 Mitraljezec Stane je gledal Nemce, ki so se motovilili okoli topa. »Kaj misliš, koliko je do njih?« je dejal. »Več kot tristo metrov ni,« je hitro ocenil Jaka; vsi so takoj uganili, kaj Stanko namerava. OK pa se je vlegel za svojo strojnico i" skrbno, skrbno nameril. Potem so spe* zagrmeli strojnični rafali v votlini — U-dva Nemca sta omahnila v krvi. KRANJ, 9. FEBRUARJA 1959 šport - šport - šport^jlport^- šport Široka akcija za gradnjo MALI OGLASI Prodam enoslanovanjsko hišo. Naslov v ogl. odd. 2240 Obveščam, da sem odprl odvetniško pisarno v Radovljici — Kajuhova 4. Odvetnik: France Galičič. 2454 Sanke kupite najugodneje pri kolarju Dolencu, Stražišče, pole« fasilskega doma. 2461 Prodam zelo dober strojček za Pobiranje zank. Cena 45.000 din. °gled iz prijaznosti v lokalu Ti-tov trg 24, Kranj. 2462 Prodam odlično italijansko sPortno kolo. Huje 9, Kranj. 2463 Kupim dobro ohranjeno kuhinjsko opravo z trodelno gre-deneo. Naslov v ogl. odd. 2464 Starejšo žensko, lahko upokojenko za Koper, rabi družina s 8 otroci. Nastop možen takoj. — Oddam opremljeno sobo v Kranju. Ponudbe oddati v ogl. odd. pod »Februar«. 2469 Zdravnici dr. Karli Grebenšek se iskreno zahvaljujemo za uspešno operacijo naše mame in za vso njeno požtrvovalnost. Obenem lepa hvala vsemu strežnemu osebju za skrbno nego. — Subičevi. 2470 Uprava otroškega okrevališča ►►Staneta Žagarja« v Podljubelju nad Tržičem bo dne 16. februarja 1959 prodala konja z vprego. Interesenti lahko pogledajo konja in ostalo vsak dan v Podljubelju. Prednost nakupa imajo državne ustanove in podjetja. 2471 Delavski svet trgovskega podjetja »Postrežba«, Kranj, razpisuje mesto poslovodje v špecerijski trgovini. Ponudbe pošljite do dne 25. februarja 1959 na upravo podjetja, Majstrov trg št. 6, Kranj. športnih objektov OBJAVA Zavod za izobraževanje odras- Nasl«*" """*"""'*' ---- -----*- ''h Jesenice sporoča vsem inte- *Mit • V oghsnem oddelku pod resentom za večerno osemletko, Obrin"Ski ČUt<<" 2465 da 1x5 Prifetek Prvega in druge- Kran ambulanta -Sava« v ga tečaja dne 10. marca 1959. V jo u ,.,šfe samsko sobo za svo- prvi tečaj se lahko vpišejo vsi lici p bGnko v KranJu ali ok<>" tisti; ki so z uspehom končali 4. na" ?nudbe Pošljite na Obrat- razred osnovne šole ali 1. razred rtbulanta »Sava« Kranj. gimnazije, v drugi tečaj pa bo- se udeležijo predavanja, posebno OBVESTILO Obveščamo vse člane Kluba gospodarstvenikov, dn bo v sredo, dne 11. februarja 19"9 ob 16.30 uri v klubskih prostorih Kranj, Prešernova ulica 11-1. predavanje: VLOGA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ PRI VKLJUČEVANJU MLADINE V POKLICE (Zlasti kritične stroke) Predaval bo tov. Dolinar Andrej, psiholog v Železarni Jesenice. Vabimo vse zainteresirane, da 2466 do sprejeti kandidati, ki SO z Perico za pranje, likanje in uspehom dovršili drugi oziroma krpanje perila, po možnosti s ši- tretji razred gilnazije. Valnim strojem, išče mlad sam- sprejema Uprava eki nameščenec, po možnosti v CGntru mesta. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Vestna in gkrbna«. 2467 Oam nagrado za enosobno stanovanje v okolici Kranja. Naslov plačevanju T oglasnem oddelku. 2468 Prijave zavoda (poslopje ObLO Jesenice, soba številka 8, telefon 253.) Prošnji naj kandidati predložijo zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o zapoposlitvi in izjavo o vabimo na predavanje podjetja tistih strok, v kateri »--"-likuje vajencev (gradbeništvo, obrt, trgovina, komunala in nekatera druga). Uprava Kluba RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5°5. 6., 7., 8., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob '9 30 uri. Ob nedeljah pa ob 6°5. 13., 22. in 22.55 uri ter radiJski dnevnik ob 19.30 uri. pONiZDELJEK, 9. FEBRUARJA 830 Iz filmov in glasbenih revij 900 Pisani zvoki z Dravskega Polja 9/20 Poje moški zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja l0-30 S popevkami po Evropi llQ5 Radijska šola za srednjo stopnjo Tone Seliškar: Indijanci in gusarji 12-!5 Kmetijski nasveti — Marica Suc: Kako pospešuje gospodinjstvo občinski center v Konjicah 12<5 Bedrich Smetana: Blanik, simfonična pesnitev iz cikla -Moja domovina« 14°5 Radijska šola za višjo stopnjo - Za Prešernovo podobo l435 Nekaj skladb za violino in klavir 5'40 Li,sti iz domače književnosti — Vladimir Kavčič: Kdor se vrne sam 6.00 v svetu opernih melodij ,1'° Popevka tega tedna -830 Športni tednik ^°35 Kulturni tribuna — Erica - Koš: O satiri 055 Lucijan Marija Skerjanc: Sonetni venec TOREK, 10. FEBRUARJA 805 Trije odlomki iz Poličeve opere »Deseti brat« 840 Potopisi in spomini Rodoljub Colakovič: Hiša solza — 1X1. Revija zabavnih melodij in , Popevk . '45 Za dom in žene •3o Oddaja za otroke: a) Danes je pust! b) Pojte z nami, j otrocil -15 Kmečka univerza — Dr. Janez Batis: Bolezni vimena in j mlekarska proizvodnja ,45 Odlomki iz opere Ermanna Wolfa Ferrarija »Štirje gro- 13 bijani« J30 Vaški kvintet z Reziko in U S°nj0 15 Zanimivosti iz znanosti in l5 tehnike 18 n° Humoreska tega tedna • 0 Družinski pogovori 16.00 Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petih 18.00 Kulturna kronika 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 20.00 VVolfgang Amadeus Mozart: Don Juan, 2. dejanje 21.20 Igrajo veliki zabavni orkestri Četrtek, 12. februarja 8.40 Potopisi in spomini — Rodo- 18.45 20.30 Domače aktualnosti Pustne zdrahe SREDA, 11. FEBRUARJA 8°5 Poje učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« pod vodstvom Jožeta Gregorca 9-45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 0l0 Z evropskimi plesnimi or-kestri ,2l5 Kmetijski nasveti — Dr. Ne-žka Snoj: Razkuževanje sadja l3-30 p0je 3bor pomorskih študen-tov »Vinko Vodopivec« ,5-<0 Novosti na knjižni polici Štefan Zweig: Včerajšnji svet ljub Colakovič: Hiša solza — IV 9.00 Narodne v priredbi Silva Tamšeta 9.20 Kar radi poslušate 11.00 Arije iz slovenskih oper pojo naši solisti 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 S citrami v veselem ritmu 12.15 Kmečka univerza — Ing. Vilko Masten: Za boljšo organizacijo službe varstva rastlin 12.45 Črnske duhovne pesmi poje kvintet »Julibee Singers« 14.15 Turistična oddaja 18.00 Četrtkova reportaža 18.45 Radijska univerza — Dr. Veljko Korač: Problem osvobajanja osebnosti v boju za socializem 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov PETEK, 13. FEBRUARJA 8.05 Napevi iz Latinske Amerike 9.45 Pozdravi za mlade risarje 11.00 Za dom in žene 12.00 Operetni zvoki 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milko Trstenjak: Odpravimo napake pri rezi vinske trte 13.30 Pet pevcev — pet popevk 13.45 Igra trio Bardorfer 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kdo je našel Jurčka 15.40 Iz svetovne književnosti — Marv Lavin: Zgodba o vdo-vinem sinu 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.25 Od popevke do popevke 18.30 Iz naših kolektivov 20.00 Mehiški napevi 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih SOBOTA, 14. FEBRUARJA 8.05 »Mladina poje« 9.30 Pol ure s slavnimi pianisti 10.10 Pesmi tujih narodov 10.30 Za ljubitelje popevk, melodij in ritmov 11.45 Pionirski tednik 12.15 Kmečka univerza — Ing. Ivan Zaplotnik: Lucerna ali črna detelja 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Dueti in ansambelski priz.-ri 14.15 športna reportaža 15.40 S književnega trga 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — XVI. Danilo Bučar 16.45 Poskočni ritmi 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Domače pesmi in poskočnice 18.45 Okno v svet: Kurdski narod 20.00 Veseli zvoki 20.30 »Spoznavajmo svet in domovino« 21.20 Popevke in melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence »RADTO«, JESENICE: 11. do 13. februarja amer. film »MATA HARI«. »PLAVŽ«, JESENICE: 12. in 13. februarja jugoslovanski film ►►DOBRO MORJE«. »ŽIROVNICA«: 11. febr. ameriški barvni film »PUŠČAVA ŽIVI« in ital. barvni cinem. film »IZGUBLJENI KONTINENT«. DOVJE - MOJSTRANA: 11. februarja Jugoslovan, film »DOBRO MORJE«. BLED: 10. in 12. februarja jugoslovansko - francoski film -KO PRIDE LJUBEZEN«. Predstave vsak dan ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA: 10. februarja oh 20. uri in 11. februarja ob 17.30 uri in 20. uri ameriški film »NE KOT TUJEC«. DUPLICA PRI KAMNIKU: 11. in 12. februarja jugoslovanski Med tednom se Je sestal v Kranju Svet za šport in telesno vzgojo pri OLO Kranj. Člani Sveta so najprej razpravljali o okvirnem načrtu dela, razen tega pa so obširneje razpravljali o zvezni akciji za zbiranje sredstev za gradnjo te-lesno-vzgojnih objektov in o formiranju enotnega športnega organa za vso Gorenjsko. Zveza športov Jugoslavije Je sprejela predlog, kako priti do nekaj sredstev za gradnjo potrebnih športnih objektov. V ta namen bodo izdane posebne markice po 15 dinarjev in bloki po 10 dinarjev. Bloke in markice bodo odkupovala podjetja in posamezniki, sredstva pa se bodo zbirala po komunah, in sicer v posebnem skladu za gradnjo telesno vzgojnih objektov. Da bi ta zbiralna akcija čimbolj uspela, so ustanovljeni posebni štabi, In sicer pri zvezi, v republikah Itd. Tudi za kranjski okraj je že Imenovan štab pri Svetu za telesno vzgojo In šport, v teh dneh pa bodo imenovani štabi po občinah. S to akcijo Je moč na Gorenjskem zbrati na|man| okoli 15 milijonov dinarjev, s čemer bi lahko zgradili precej man|ših, a vendar potrebnih športnih igrišč. Štabi za zbiranje sredstev pa bodo skušali najti tudi druge poti, kako priti do sredstev. Vsekakor pa bi bilo želeti, da bi občinski ljudski odbori upoštevali priporočilo Sveta, da naj bi bilo 5 odstotkov sredstev od davka na alkoholne pijače namenjenih za gradnjo športnih objektov. Nadalje so člani Sveta osvojili mnenje, da Je potreben v kranjskem okraju nek samostojen športni organ, ki bi razbremenil predvsem stroške za vzdrževanje raznih športnih podzvez In okrajnih športnih zvez in omogočil smoter-nejše delo na športnem področju nasploh, ki bi bilo šele potem v duhu I. Jugoslovanskega kongresa telesne kulture. Ta okrajni organ za šport in telesno vzgojo bi koordiniral vso športno dejavnost na Gorenjskem, za strokovno stran posameznih športov pa bi skrbele posebne komisije. S tem bi bilo tudi poslovanje v vseh športih laže in enostavneje. Najboljši primer za to Je nekdanje delo v DPD »Svoboda« in današnje. Tudi v delavsko prosvetnih društvih so bili nekdaj posebni organi vodstev za dramske sekcije, lutkovne, pevske, likovne in druge sekcije in še posebna vodstva »Svobod«, medtem ko sedaj obstajajo pri Okraju in po občinah le sveti in sosveti delavsko prosvetnih društev. Razumljivo, da Je ta reorganizacija zahtevala v prosvetnih društvih kratkotrajno mrtvilo, zato pa je delo sedaj toliko bolj razgibano in uspešno. Vsekakor bi podobna reorganizacija tudi v športni dejavnosti prinesla zaželene rezultate. FaBo MAHUNI IEMIS r 0 h 111(1 NA film > stava ■MALE STVARI vsak dan ob 19. <. Pred-uri. GORENJSKEM 253 KOMETASEV ro- GIBANJE PREBIVALSTVA V TRZICU Poročili so se: Zdenko Levičnik, mizar in Marija Jagodic, name-ščenka; Ivan Rnzumič, tov. delavec in Marija Meglic, predilka; Jakob Dovžan, kmečki delavec in Ana Rozman, kmečka delavka; Smajo Malkič, rudar ln Marija Hafner, tkalka: Stanislav Avse-nek, šofer in Pavla Kovjančič, tovar, delavka; Fedil Jahič, čevljar in Marija-Holena Polajnar, tovarniška delavka; Franc Florjančič, tov. delavec ln Ana Markovič, tov. delavka. Umrli so: Jožefa Roblek, rojena Zdešar, družinska upokojenka; Janez Grohar, cestar; Franc Do-vič, čevljar; Lidija Dovič, otrok; Frančiška Zupan, upokojenka; Marija Prestor, roj. Klemenčič, upokojenka. Kranj, 7. februarja — Sinoči je bila v Klubu gospodarstvenikov v Kranju II. redna letna skupščina Gorenjske rokometne podzveze, katere se je poleg številnih delegatov udeležil tudi predsednik Rokometne zveze Slovenije tov. Ignac Bajcar. Iz poročila predsednika in sekretarja je bilo razvidno, da šteje ta mlada športna organizacija na Gorenjskem, 253 aktivnih rokometa-šev, ki so združeni v sedmih rokometnih klubih in sekcijah. Med drugim je bilo v razpravi povdar-jeno, da je treba poživiti rokometno dejavnost med ženskami, saj obstajajo danes na Gorenjskem le tri ekipe. Prav tako je potrebno, da se ta športna panoga prenese v sleherno društvo Partizan in pa v delovne kolektive na Gorenjskem. Omenjeno je bilo tudi, da je na Gorenjskem v tej športni panogi precejšnje pomanjkanje strokovnega kadra, predvsem manjka trenerjev in pa dobrih sodnikov. M. Z. RAZPIS DELOVNIH MEST Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri avtobusno-turističnem podjetju SAP-TURIST BIRO v Ljubljani razpisuje naslednja delovna mesta: več avtokleparjev in več ključavničarjev v mehaničnem obratu podjetja v Tržiču. Prednost imajo prosilci, ki bivajo v Tržiču ali v bližini (podjetje nima na razpolago stanovanj). 1 kvalificiranega električarja v obratu žičnice na Krvavcu. Plača po tarifnem pravilniku podjetja, nastop službe takoj ali po dogovoru. Kandidati naj se osebno predstavijo upravniku mehaničnega obrata v Tržiču ali pa naj pismene prošnje dostavijo sekretariatu podjetja SAP-TURIST BIRO v Ljubljani, Središka ulica 13. SKROMNA UDELEŽBA Kranj, 8. februarja — Na drugem republiškem turnirju za moške in ženske, ki je bil v soboto in nedeljo v Kranju v izvedbi domačega NTK Triglav, je bila udeležba bolj skromna, sicer ne toliko po številu in kvaliteti nastopajočih, kakor po številu sodelujočih klubov. Najštevilnejša je bila ekipa domačinov, ki pa je nastopila oslabljena, ker je Plutova po prvi odigrani igri obolela. O posameznih disciplinah bi lahko rekli naslednje. Pri moških kaže, da Triglav nima več težkega dela z Odredom, nikakor pa ne more premagati Ljubljane. V soboto je dobil Teran vse tri igre, pri pri tem pa se je tudi končalo. Dri ženskah je druga ekipa Triglava tesno zgubila z Odredom 3 : 2, Ljubljana pa je v finalu brez borbe dobila proti prvemu moštvu domačink, ker Plutova ni mogla igrati. Najbolj zanimivo je bilo tekmovanje moški A. Le šest nosilcev skupin je prišlo med prvih osem. Zajca je odpravil Frelih II (Mladost, Kranj) s 3 : 1, Marušiča pa Zezlina, ki bi nato kmalu premagal v polfinalu tudi Kerna. Kaže, da bo morda Zezlina postal tretji mož članske ekipe Triglava, katerega že dlje pogreša. Ob odsotnosti Plutove je Lam-pretova prišla v finale pri članicah, kar je zanjo lep uspeh, saj je izločila Knapovo s 3 : 0. Rezultati: moški ekipno (8) — Ljubljana : Triglav 5 :3; ženske ekipno (6) — Ljubljana : Triglav I 3 : 0 w. o.; moški A (33) — Teran : Kern 3:1; moški 6 (26) — Tigerman : Kovačič 2 :0; članice (14) — Trampuž : Lampret 3 : 0; moške dvojice (10) — Teran-Tomc proti Kern-Zajc 2 : 0; ženske dvojice — Trampuž-Horvat : Ernth-Crešnjevec 2 : 0 in mešane dvojice — Trampuž-Kern : Lampret-Tomc 2:0. S. R. IV 0 C I Ml I SLAB ZAČETEK Kranj, 8. februarja — Na igrišču Triglava je bila danes popoldne odigrana prva tekma v letošnjem letu, in sicer med garnizonom JLA Kranj ter domačim Triglavom. Zmagal je Triglav z Tezultatom 5:1 (3:1). Zal pa je že v prvi tekmi prišlo do nešportnih izpadov, zaradi česar je moral najprej zapustiti igrišče Brezar I (Triglav), deset minut pred koncem pa je moral sodnik Pišek srečanje prekiniti zaradi medsebojnega fizičnega obračunavanja igralcev. — Za Triglav so bili uspešni Mihel-čič 3, Brezar I in Manič 1, za nasprotnika pa je dosegel častni gol Draškovič. M. 2. HOttll NA UDU JESENIČANI SPET ZMAGALI Jesenice, 8. februarja — Sinoči je bila na Jesenicah prvenstvena hokejska tekma med HK Jesenice in HK Partizan iz Beograda, v kateri so spet zmagali domačini z rezultatom 5:1 (0:0, 4:1, 1:0). Strelci: Valentar 2 ter Felc, Vidmar in Tišler po enega za Jesenice, za goste pa je dosegel častni gol Holbus. Pred okoli 3000 gledalci sta vodila srečanje zelo dobro Gorše iz Ljubljane in Kerkoš ia Celja. Za srečanje je med domačini vladalo veliko zanimanje, predvsem zato, ker so Jeseničani nastopili utrujeni zaradi turneje ▼ inozemstvu in ker v njihovih vrstah ni nastopilo nekaj najboljših igralcev. Utrujenost domačinov je bila vidna že v prvi tretjini igre, ko sta bili moštvi povsem enakovredni in do zadetka sploh ni prišlo. V drugi tretjini pa so domačini premagali utrujenost in že ▼ prvi minuti po Felcu prešli v vodstvo. Igra je postajala vse bolj živahna in tudi gostje so dobro zaigrali. Kljub temu pa je Valentarju v 7. minuti uspelo ponovno presenetiti vratarja gostov in doseči drugi gol za Jesenice. Za tem so gostje prešli v nevaren napad in končno je v 10. minuti uspelo Holbusu doseči časten gol za goste iz Beograda. Nato so spet prevzeli pobudo domačini in napadalca Valentar ter Vidmar sta v 15. oziroma 19. minuti spet zadela v črno. Zadnja tretjina je bila mirnejša in je šele proti koncu postala borbena. V 7. minuti je mlademu Tišlerju vendarle uspelo še enkrat zatresti mrežo gostov. JESENICE : ZAGREB 13 :2 (3:0, 6:0, 4:2) EVROPSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU NA LEDU Jesenice, 8. februarja — Včeraj se je na Jesenicah začel prvi del tekmovanja za evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu. Na tem prvenstvu je sodelovalo 76 tekmovalcev iz Avstrije, Z. Nemčije, Italije, Švice in Jugoslavije. Najprej je bilo tekmovanje posameznikov v metu na cilj, kjer je osvojil prvo mesto Avstrijec Haringer z 39 točkami pred Fischerjem z istim številom točk. Najboljši Jugoslovan se je uvrstil na 5. mesto s 33 točkami. Drugi del tekmovanja pa je bil danes na Bledu. Domačini so imeli precej posla, da so lahko usposobili ledeno ploščo na jezeru za tekmovanje. Najprej je bilo tekmovanje v metih na daljavo. Prvo mesto je osvojil v splošnem .razredu Hoerl (Avstr.) s 161,18 m, medtem ko se je Jugoslovan Klinar z Jesenic z metom 118,25 m uvrstil na 6. mesto i v starostnem razredu pa je zmagal Steiner (Avstr.) s 120,83 m. Na Bledu je bilo končano tudi tekmovanje ekip, ki so s* zvrstile takole: Avstrija (VVoiz-klam) 28, Nemčija (Grenzland) 28, Nemčija (erchensee) 26, Jugoslavija IV (Jesenice) 24 točk itd.; končni vrstni red reprezentanc pa je naslednji: Avstrija 2509, Nemčija 2453, Jugoslavija 2044, Italija 1652 in Švica 923 točk. r 11 m n i ( KEGLJANJE KRANTSKA GORA PRESENETILA Kranj, 8. februarja — Na kegljišču Triglava je bilo včeraj in danes 2. kolo moške republiške lige v kegljanju. Včer&j sta nastopili ekipi Ljubljane in Kranjske gore, danes pa Gradiš in Beton iz Celja. Rezultati: Kranjska gora 6414, LJubljana 6411, Gradiš 6319 in Beton 6304. , L. S. Novoustanovljeno podjetje »KOMUNALNO PODJETJE TRZlC« (prej Podjetje za gradnjo in remont Tržič) išče delavce in nameščence za naslednja delovna mesta: 1. gradbenega tehnika ali gradbenega delovodjo — i večletno prakso 2. visokokvalificiranega ali kvalificiranega električarja za samostojna dela na cestni razsvetljavi 3. grobarja za pokopališča na območju občine Tržič 4. blagovnega knjigovodjo in fakturista z vsaj 3-letno prakso. Službo lahko nastopijo takoj. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Prošnje sprejema delavski svet podjetja, Tržič, Trg Svobode 3. (OOLNJSUL 0 POTOMCI DVEH MATER NA KONGRESU ŽIVINOREJCEV AMERIŠKEGA SREDNJEGA ZAPADA JE NEKI BIOLOG POVEDAL, DA JE ODKRIL VELIKO ŠTEVILO TELET NA FARMAH V ZDA, KI IMAJO V RESNICI DVE MATERI, DVE POPOLNOMA RAZLIČNI KRAVI, OD KATERIH LE ENA PRIPADA NEKI DOBRI SELEKCIJSKI PASMI, TO ODKRITJE JE NALETELO V TISKU NA VELIK ODMEV, POSEBNO POTEM, KO SO SE POJAVILI GLASOVI, DA BI SE TA METODA MOGLA UPORABITI TUDI NA LJUDEH. Gledali bomo Gorenjskim ljubiteljem filmske umetnosti se obeta dolgo pričakovani francosko-italijanski koprodukcijski barvni film »CASANO-VA«. Govoriti o kvalitetah filma, še preden ga vidimo, Je zelo kočljivo. Nedvomno pa bodo zgodbice »razvpitega« beneškega pustolovca in osvajalca ženskih src Casanove privlačna snov, ki bo privabila v kinematografe množico gledalcev. Tudi igralska ekipa marsikaj obeta. Igrajo Corinne Calvet, Marina Vladv, Gabriele Ferzetti, Nadia Grav in drugi. OD ČESA JE ODVISNO NASLEDSTVO? Odkar človek živi na Zemlji, je zanj značilno, da potomci izvirajo iz dveh roditeljev — od očeta in matere. To pravilo je zdaj veljalo, če že ne za vse živali na Zemlji, pa vsaj za vretenčarje. Zdaj pa je ta zakon, zahvaljujoč dejstvu, da so strokovnjaki za zootehniko iznašli nove metode presaditve oplojenega jajčeca, postavljen na glavo. Se pred nedavnim je umetno osemenjevanje predstavljalo pravo senzacijo. Danes pa nova zootehnika in njene nove metode omogočajo ne samo umetno osemenjevanje, ampak tudi to, da oplojeno jajčece presadijo drugi samici iste vrste, ki ga potem hrani in goji vse do rojstva, to je toliko časa, da se iz njega rodi živo bitje. Za oplojeno jajčece sta najprej potrebni dve spolni celici — moška in ženska. Z njihovim spajanjem nastane oplojena Utrdba kralja Midasa Zgodba o kralju Mida.su, da so je Stari Grki so o njem pripovedovali namreč v.se, česar se je on dotaknil, zgodbo, da se je vse, česar se je on •premenilo v zlato, je znana. Najno- dotaknil, spremenilo v zlato, tako, da vejša arheološka raziskovanja pa kažejo, da on ni bil samo legendarna osobnost, ampak resnični in zelo bogat kralj. Prestolnico je imel v Gordionu, približno 125 kilometrov jugozahodno od Ankare, to je v središču današnje Turčije. V tem kraju je lani izkopavala skupina ameriških raziskovalcev in vse kaže, da so odkrili ostanke palače, v kateri je v 8. stoletju pr. n. št. živel kralj Midas. £A RAZ V10 KIL© NEUSPEŠNA SERENADA je končno umrl od gladu, ker se je tudi hrana, ki jo je ponesel k ustom, takoj spremenila v zlato. Osnova za to zgodbo je bilo njegovo bajeslovno bogastvo. Arheologe, ki zdaj izkopavajo v kraju Gord ion, pa to njegovo bogastvo le malo zanima. Oni poskušajo odkriti nekaj, kar je zanje vredno več od vsega zlata, ki ga je v svojem času Midas morda imel. Arheologi bi radi odkrili njegove arhive, ker bi ti pomagali znanstvenikom razrešiti jezik Frigijcev. Znano je, da je Midas umrl nasilne smrti. Grki so trdili, da se je ubil po nekem napadu Kumercev — barbarov, ki so iz Kavkaza prodrli v njegovo kraljestvo. Ko so Kumerci preplavili Gordion, so se Frigijci razbe-žali, po odhodu barbarov pa se spet vrnili in v hitrici zgradili močne in velike utrdbe. Arheologi, ki so lani v tem kraju kopali, so odkrili odlično ohranjene ostanke teh utrdb. Samo zid je bil visok 20 metrov. Spodnji del, do višino 12 metrov, je sestavljala opeka, na njem pa so bile lesene barake. Tudi te so se še dobro ohranile. Okna so še nepoškodovana, v zidovih barak pa se še vedno dobijo bronaste konice puščic kot spomin m enega od zadnjih napadov na utrdbo. jajčna celica, oplojeno jajčece. Na ta način nastajajo skoraj vsa živa bitja. Nosilci dednih osnov se v spolnih celicah nahajajo v genih, ki so vidni z elektronskim mikroskopom v hromosoraskih nitkah v celičnem jedru. V pogledu prenašanja dednih lastnosti na potomce mirna samica nobene prednosti pred sam-cem. Svoj del dednih lastnosti da svoje«* potomcu z jajčno celico, v nadaljnje« razvoju in rasti oplojenega jajčeca pa mirna več nikakršnega vpliva na lastnosti potomca, ampak je njena naloga samo ta, da hrani plod in ga v maternici ščiti pred zunanjimi vplivi. »SISTEM DVEH MATER« Vrnimo se zdaj v laboratorij. Umetno osemenjevanje je izredno preprosta brezkrvna operacija, v kateri se s pomočjo brizgalke vnesejo v maternico sanvce moške spolne celice. Pri tem je seveda treba paziti, da ne pride do okužbe. Take oploditve so dale v živinoreji že pomembne rezultate. Po relativno nizki ceni je na ta način možno oploditi krave, ki ne pripadajo plemenitim pasmam, s spolnimi celicami plemenitih bikov. S tem je odstranjena možnost raznih obolenj. — Samo v letu 1957 je bilo na ta način oplojeni v ZDA nekaj milijonov govedi. Se bolj predrzna pa je metoda umetnega osemenjevanja, katere značilnost je v tem, da se od obeh bodočih roditeljev LOVCI NA ČLOVrŠKE GLAVE Globoko v pragozdovih Bornea, tretjega največjega otoka na svetu, proučujejo znanstveniki življenje Murutov, plemena »lovcev na glave«, ki vse bolj izumira. Muruti so eden od »izgubljenih narodov« na svetu. To so ljudje nizke rasti, po stopnji razvoja še v kameni dobi. Živijo od lova na živali, ki jih napadajo z zastrupljenimi puščicami. Kot zadnji od plemen na Borneu so se zdaj začeli odrekati lovu na človeške glave. Znanstveniki do zdaj še niso mogli točno ugotoviti, ali so Muruti v svoji nepristopni zemlji brez cest in poti še do danes ohranili običaj obrednega lova na človeške glave ali ne. Oni sami o tem ne želijo govoriti. Prvi znanstvenik, ki Je živel med Muruti, Je bil profesor Loyd Davies, šef socialno-medicinskega oddelka Univerze na Malaji. Ugotovil je, da se je v letih od 1953 do 1957 število Murutov zmanjšalo za 23,4 odstotka tako, da jih je bilo konec leta 1957 samo še 18.000. Pozneje sta dr. Polutin in dr. Sanders odkrila, da je temu vzrok neka kronična infekcija. Rojstvo otroka Je zanje redkost. Muruti pa zato niso niti najmanj zaskrbljeni, nasprotno, kažejo neko čudno nezanimanje za svojo bodočnost. Razen tega so pripadniki tega plemena, ki se hranijo z mesom vseh živali pragozda, tudi s kačami in opicami, zelo neodporni proti boleznim. Po mnenju znanstvenikov, če se današnji naravni prirastek ne bo povečal, bodo Muruti, katerih poreklo Je zavito v skrivnostni plašč neznanja, čez nekaj let Izumrli. vzamejo tisti elementi, ki so potrebmi ra oplojeno jajčece, in se potem spojijo »i« yitro« kot pravijo, to je v stekleni l*bo-ratorijski posodi. Dobiti moške spolne celice od bika ni težko. Za kravo pa je po-trebno, da se ji jajčna celica odvzame v točno odrejenem trenutku, da se žival pri tem ne poškoduje, da ne pride do infekcije s klicami in da pride jajčna celica potem v dotik z moškimi spolnimi celicami — to pa se zgodi v epruveti. Potem pa je treba oplojeno jajčno celica presaditi v maternico druge sa«ice, ki lahko pripada katerikoli pasmi. Smelost zamisli je v tem, ker »• ta druga krava hranila in nazadnje rodila tele plemenite pasme, pri term pa me »• niti najmanj vplivala na dedne laitao»ti potomca. PRAKTIČNI KORISTI Normalno ima ena krava v eme« leta lahko le eno tele. Po zgoraj opisani metodi pa ima ena krava v enem letu lahka tudi na desetine potomcev, ki jia boda rodile druge krave neplemenitih pasem. Ena jajčna celica dozori pri govedu vsakih 35 dni. Z ubrizgavanjem hormona hipofize pa se zorenje jajčnih celic lahka pospeši in celo doseže, da se vsakokrat ne dobi le ena zrela jajčna celica, ampak 5 ali 6. Prav v tem pa so osnove za velike možnosti, ki jih bodo v prihodnje lahka uporabljali za razmnoževanje živine. Tak Je model globinske krogle za opazovanje morja in življenja v njem do globine 600 m. — Pripravljajo jo sovjetski oceanografi, zgradili pa jo bodo inženirji nekega leningrajskega projektivnega podjetja. V zraku bo tehtala dve toni ln pol, v vodi pa le 100 kg. V njej bodo uredili majhen laboratorij z vsemi potrebnimi pripravami za globinska oceanska raziskovanja Zmeraj in v vsem sta skušala drug drugega prekositi. Toda Dominik je bil močnejši. Hišo je prezidal tudi znotraj. Ze zdavnaj je izginila stara, sajasta črna kuhinja in mrzle čumnate je spremenil v udobne sobe. Pritličje so že pred leti prepustili poslom in tarbeharjem, sami pa so stanovali v prvem nadstropju. To je bilo bolj odlično, pa tudi udobneje in navsezadnje gospodar, kakršen je Dominik Zgonc ne more sedeti za isto mizo s hlapci! Eh, teh petindvajset let dela le ni bilo zastonj. Danes v Kropi ni nikogar več, ki bi se mogel kosati z njim. Edino Špan morebiti. Ali pa tudi ne. Tega ne moreš vedeti. Ko je končal večerni obhod po dvorišču, v katerem je bilo skoro nekaj obredno slovesnega in se hotel vrniti v hišo, je prišel izz# ogla sosed Rogovilc. Ustavil se je pred Dominikom in pozdravil: »Dober večer, Dominik!« Dominik je mrmraje odzdravil. Dvignil je obrvi — kaj neki je prineslo Rogovilca? Sosed se je zdel v zadregi. Izvlekel je zavojček cigaret, poprosil Dominika za ogenj in začel kaditi. Gledal je proti vigencem in tudi čakal. Dominik mu ni hotel olajšati zadrege — prižgal si je še sam cigareto in tako sta molče stala pred veznimi vrati. Končno je rekel Rogovilc: »Zaradi Družbe sem prišel.« Dominiku je^ hušknil čez ustnice smeh in se takoj razgubil. Premišljeno je puhnil cigaretni dim in počasi rekel: »Ne vem, kako bo.« »Jaz tudi ne. Zato sem se hotel pogovoriti s teboj.« »Hm ...« je rekel Dominik. »Tjaaa,» je zategnil Rogovilc. Spet sta molče kadila. Dominik je opazoval soseda. Vedel je, da Rogovilc ni posebno podjeten, zato pa zelo previden. Premoženja ni povečal, zmanjšal pa tudi ne. Družba ga kajpak skrbi. »Ali boš pristopil?« je vprašal. »Ali boš ti?« »Se še nisem odločil.« »Hetori je bil včeraj v Ljubljani,« je povedal Rogo-a/ilc. »Trideset tisoč kron bi morali zbrati. To bi bila osnovna glavnica.« »Trideset tisoč je dosti denarja,« je zamišljeno rekel Dominik. »To pravim tudi jaz.« Potem spet molk. V temi so žgoče tlele cigarete. Misli so jima obletavale no\e in nenavadne dogodke. Zdaj že tedne nihče ne govori drugega, kot da je treba ustanoviti trgovsko družbo, da se morajo podjetniki združiti. Kupčija gre res slabo, vsak dan slabše. Morebiti bi kazalo ... Dominik se je prvi iztrgal iz molka. »To je prekleto nevarna reč,« je rekel in pljunil v širokem loku. »Jaz tudi pravim . ..« »Nimam zaupanja v Špana in Hetorija.« Rogovilc je skomignil z rameni. Staro sovraštvo, kajpak, kakor je zmeraj med tekmeci. Tu ne moreš nič reči. Potrpežljivo je čakal, kaj bo še Dominik povedal. Dominik je napeto mozgal zadevo, ki jo je v sebi premlel že stokrat, ne da bi se mogel odločiti. Mislil je na Filipa Hetorija, ki hoče ustanoviti Družbo. Ta je zdaj že dolgo gospodaril na domu. Stari Hetori je umrl tisto leto po veliki povodnji. Prehladil se je, ko je gonil jelena. Filip je prevzel zavoženo premoženje in si spretno pomagal z ženitvijo. Vzel je Španovo Marinko in se z njeno doto. spet uvrstil med trške bogatince. Iz mladega zapravljivca je postal skoro skopuški gospodar; Bil je dovolj spreten umetno okrasje. Zdaj pa se mu najbrž tudi to ustavlja in je zmeraj kupčeval s tem in onim. Pred leti je začel izdelovati stenske ure, ko pa s tem ni uspel, je koval in zato bi rad ustanovil trgovsko družbo. Vse to je Dominik vedel od ljudi. S Hetorijem je le redko govoril. Hetori je z Marinko priženil tudi sovraštvo, ki se je po Aleševi smrti zagrizlo tako globoko, da Gašpe-rinovi in Španovi cela leta niso spregovorili. Kadar se Hetori in Dominik nista mogla izogniti drug drugemu, sta govorila le malo — Dominik odrezavo, Hetori pa na svoj hladni, žaljivi način, ki ga Dominik ni mogel prenašati. — Vse to je Dominik v naglici preletel in porogljivo rekel: »Nisem mislil, da gre Filipu tako slabo.« Rogovilc ga je presenečeno pogledal. »Rekel bi, da mu ne gre slabše kot drugim,« je zamomljal. »Časi so taki, da se moramo vsi loviti za zaslužkom.« Dominik je skomignil z rameni. Časi... saj res. Spomnil se je dobička, ki ga je spravil pri Graški železniški družbi, in še marsikaterega drugega. Kladivca za železniške prage, žeblji za mostove, ladijski žeblji — vsega je bilo zmeraj premalo. Nihče ni gledal, kako je kaljeno in družbe so plačale vsakršno ceno, samo da so dobile blago! Kovači so služili po dva goldinarja dnevno! Eh, ja . .. in vigenci so bili vsak ponedeljek prazni, ker so kovači imeli j »plavega«. Kovaška dekleta so bila oblečena bahaško, kot bi bila bogataška in puklastemu Blažku se nikoli ni peč ohladila, ker je noč in dan pekel bel kruh. Pri Jarmu so kvartali po kroni, sploh vse je bilo drugače! Zdaj se pa zdi, kakor da je vsega tega konec!