GLAS SVOHODE HrX>VKJVHKI TKDNIK Za Kumari niuinu« Lllliniiii Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE 8LOVENIO WEEKLY DKrorm To Tla liimwn Or Tm Unouiia Ouhh. "OD BOJA DO ZMAGE"! - ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stev. 8 1 Chicago, 111. 24. februarja 1905 Leto IV Razgled po syetu. Rusija. Bomba je naredila koncc življenju velikega kneza Sergija. Stokratni morilec je žel, kar jc sejal. Ve likega kneza Sergija, najbrutalnej-šega človeka in zlobnega svetovalca ruskega carja je dne 17. febr. t. 1. bomba raztrgala na kosce. Vsakdo kdor je opazoval brutalni nastop rirskih mogotcev napram ruskemu narodu, je lahko vedel da bodo ruski rcvolucionarci maščevali smrt nedolžnih ljudi, katere so ruski ko zaki na ,povelje nadmorilcev z zla tirni ovratniki jx>morili. Neki pregovor se glasi: "Sila provzroča silo". In ta pregovor se uresničuje v Rusiji, kjer hočejo de-spotizom obdržati s silo tudi v bodočnosti. V državah, v katerih je svolxwla govora in tiska doma, so taki napadi le redka prikazen, ali jih pa sploh ni. V Rusiji pa mogočneži sami dajejo narodu zgled z mnogoumoti, torej ni čudo, ako narod sega {>0 takih sredstvih, ki niso v kulturnih deželah v navadi. Ko se je veliki knez Sergij peljal v Kremelj je nekdo vrgel bombo |xxl kočijo. Ko so napadalca, kojega intenditeta Še ni dognana, prijeli, je zaklical: "Živela revolucija!' 2c 22. dcc. je sllaiika teroristov obsodila Sergija na smrt, in je smrtno kazen tudi izvršila, ki je jjosebno mej vsemi nazadnjaki v Rusiji, po-sebrO pa v carski obitelji provzro-čila nepopisen strah. V Varšavi so delavci v kemični tvornici znova zastavkali. Stavku-joič delavci zahtevajo, znižanje delavnika in en dan za počitek v tednu. Tudi iz Kavkaza se poroča o novih nemirih. Vstaši rušijo železniška poslopja in brzojavne naprave. Carina je dobila spomenico iz Moskve, katero je podpisalo na tisoče žen in v kateri se jo prosi naj vpliva na carja, da naredi konec vojni na Daljnem Vztoku, narodu pa da konstitucijo. Car je vsled atentata na velikega kneza Sergija po{>olnoma pobit. Ali znano je, da on nima lastne razsodbe, da se da vedno voditi po družili. Kakor je preje vedno omahoval mej Wittejem in Plehvejem, tako sedaj omahuje mej Wittejem in velikimi knezi, ki bodo sedaj že iz maščevanja svetovali, naj narodu ne podeli nikakili pravic. Dijaki so na vsevčelišču v Petro-j gradu obdržavali velik shod, katerega so se vdeležili tudi profesorji po dovoljenju vlade, ki je mislila, da bodd> profesorji jxxmrovalno vplivali na dijake. Dijaki so sklenili, da se ne vdeleže študij do meseca septembra, do novega dijaškega shoda. Nadalje so aahtevili konstitucronelw vladanje, splošno in jednako volilno pravo, svolxxlo v govoru in pisavi in združevalno svobodo. Popolnoma pomi-loščenje za verske in politične zločince. Avtonomijo za vsako deželo v ruski državi, koder niso prebivalci ruskega naroda. Vstanovitev milice. Ko je bilo glasovanje pri kraju je zadonela iz tisoč grl ruska marze-leza. Nekdo je dvignil kviško rdečo zastavo, na kateri so bile zapisane besede: "Živela konstitucijaf' Nekdo je snel podobo .carja faz steno v avli. Takoj jo je zgrabilo na stotine rok in carjeva slika je bila uničena. Marsikdo se bode čudil, da ni nastopilo vojaštvp proti zbranim dijakom v avli. Policija ali vojaštvo sme Še takrat nastopiti, ako to zahteva rektor univerz«. Iz rusko-japonskega bojišča. Japonsko brotlovje je pod poveljstvom admirala Uria priplulo pred Vladivostok. Poroča se, da se bode pričelo obleganje Vladivostoka tudi na suhem. iz Mukdcna se poroča, da so ko-zaki dohiteli in uničili majhno četo japonske konjiče, ki je zrušila železniški most mej llarbinom in Muk-denom. Japonci so dne 14. febr. bombardirali s tojxjvi težkega kalibra grič Osamelega drevesa. To dokazuje, da so Japonci že pripeljali svoje težke topove na bojišče južno od Mukdcna, katere so rabili pri obleganju Port Artluira. Tfetje baltiško brodovje je plulo dne 20. febr. mimo otoka Langeland. Četa kitajskih roparjev je hotela porušiti železniški most kakih IOO milj od llarbina. Eksplozija je napravila le majhno škodo, ki je bila kmalu popravljena. Japonski križarji so zasegli angleški parnik "Silvania", ki je imel ukrciin premog za Vladivostok. Venezuela. Iz Venezuele »e poroča, da se pripravlja zopet revolucija, da skuša asfaltna družba pridobiti za sebe nezadovoljne elemente v strmoglavcn-je sedanje vlade, ki ji nasprotuje pri izkoriščanju venezuelskih asfaltskih jezer. Ako prkle v resnici do vstaje, po tem smo lahko prepričani, tla so to vstajo provzročili ameriški kapitalisti, ki so imeli svoje ro|>arske prste še pri vseh revolucijah v južno ameriških republikah. Kapitalisti se dandanes ne strašijo ničesar, če jim le nese. Politi-čarji morajo plesati tako, kakor se zljubi kapitalistom. Kapitalisti niso le glavni steber trona in altarja, temveč vprizarjajo tudi revolucije, odstavljajo kralje in predsednike, ako jim nese dobiček. Kapitalisti vladajo dandanes ves svet, oni se poshtžijo v svojo dosego kralju vdanih služben i kov, kakor prekucuhov Turčija. Iz Salonikija se poroča, da jc prišlo dne 16. febr. t. 1. do boja mej Bolgari in Turčini v bližini vasi Kulič poleg Strumice. Holgari so imeli 20 mrtvecev in ranjencev Turčini so vas zapalili. Komisija ki je prišla na lice mesta, jc našla le še kup pepela in nekaj zgorelih človeških trupel. Pogreša se 14 žensk m več otrok. Francija. V Parizu se je nred mehikanskim konzulatom zvršila močna raztrelba. Prijeli so nekega Garcia, rodom Španca, ki je izjavil, da je hotel z raztreblo mehikanski konzulati opozuriti nase. Sptošuo se sodi, da je (jarcia malo neumen — tla ni pri zdravi pameti. Italija. Ruski car iuui krepkega zagovornika v kmečkem sinu talijanskega naroda, ki se sedaj slučajno nazivlje Pij X., ki nosi tiaro in trdi, da jc namestnik "Krista na zemlji." "Sveti oče" je izrazil željo m nado, da bode "vstaja" v Rusiji končala brez j)osledic. Torej kri nedolžno umorjenih ne kliče boga na maščevanje, l*>g bode torej dopustil, da bode samodržec na ruskem prestolu še v prilMxlnje prelival nedolžno kri ruskega naroda. Kristjanje zapomnite si to le: Papež se bolj boji m trese za mno-gomorilea — carja, kakor za nebroj-ne žrtve, katere je in jih še bode uničil moloh — ruski despotizem. Glava rimsko-katoliške vere priznava odprto, da se boji, da ne bi imela vstaja v Rusiji kake posledice, za pravega provzročitelja vstaje — za ruskega carja. Cerkev je bila še vedno prijateljica mogdČnežev in znova jc zopet dokazala, da simpa tizira z ruskim carjem — klavcem ki je dal i>omorigodba kralja navadna diplo-inatična listina, kwje nad belgijski mi zakoni. Torej kraljevsfcji lump — Leopold je osleparil svoji hčeri za materinsko dedščino in najvišje belgijsko sodišče je pa to sleparstvo l>otrdilo. Fcj!! 1 Nemčija. Stavka premogarjev v rurskem revirju je končana. Pridobitve premogarjev v primeri z žrtvami so majhne. Ta stavka nas zopet uči, da je predvsem f potrebna črvsta delavska strokovna organizacija, kateri se delavci vzgojijo kot samostojno misleči Ijtnlje, ako hočejo izvojevati zmage na gos|>odarskem j)olji napram kapitalistom. Nemški državni zbor je sprejel v drugem čitanju trgovske pogodl>e z inozemstvom. Ameriške vesti. Lakote umrli Pred 14 dnovi je neki I4letni deček v New Yorku gladu umrl. Njegova mati, sestre in bratje so tudi oboleli radi gladovanja. "Nihče ne sme gladovati," tako trdijo nekatera dobrodelna društva. Kako" se to uresničuje, nam kaže žalostna smrt vbozega dečka. Ta siromak obtožuje današnji družabni red, čigar zagovorniki hvalijo očetovsko skrb boga, ki pripušča, da njegovi otroci gladu umirajo src h velikanskih mest. "Reši nas vsega hudega," se glasi v glavni molitvi vseh brumnih duš. Ako v resnici mislijo odstraniti vse zlo, |x)tein naj to tudi dejanski dokažejo, Odstranijo naj zlo, ki sj»re-minja človeka v zver, ki ga prisili, tla postane morilec ali pa samorilee. Odstranijo naj prokleto zasebno lastnino! Ali na kaj sličncga naše pobožne duše še v sanjah ne mislijo, če smatrajo kako stvar ali reč za sveto na ti zemlji, j>otem smatrajo privatno lastnino. Devet desetin vseh zakonov je skovanih le v korist zasebni lastnini. Najtežje kazen zadene istega, ki kaj vzame, kar mu jre po človeških pravicah. V krasnih palačah se valjajo privilegiran-ci v razko>ju, j>oleg njih j>a milijoni ljudi umira gladu. Poleg so pa še tako predrzni in nesramni, da pravijo, da je to lx>/ja volja I Dober namen. Odborniki čikaške zaveze delavcev so izdetali zakonski načrt, da se acega ojstro kaznuje, ki bi |)Osku-sil [»odkupiti odbornike delavskih trokovnih organizacij, Tekom debate so nekateri odborniki povdarjali, da je innogo delodajalcev javno izjavilo, da si lahko z denarjem kupijo mir. Nadalje so trdili, tla jc resnica, da večkrat podjetniki ponujajo linijskim odbornikom denar, tla bi izdali koristi delavcev'. Radi tega je potrebno, da se naredi zakonitim potom konec za vedno takim poskusom. Gotovo je hvalevredno, ako skušajo voditelji velicih delavskih organizacij narediti konec izdajstvu delavskih interesev. • Ali Če se bode to dalo zvršiti zakonitim potom. za vojaštvo in mornarico kakor Zdr drž. — Mož je govorit resnico. Ali kaj pomaga, če pojedinci dvignejo je drugo vprašanje. Kdor jc lopov in slepar bode vzlic ?akonu sprejemal denar od darežljivih podjetnikov. Tu bi pomagala le metla in sicer velika metla. Na cesto z vsemi delavskimi voditelji, ki pripove-dujejo delavcem o harmoniji mej delom in kapitalom, drugim delavskim voditeljem se naj pa izroči le toliko moČi, kolikor jo ima vsak posamezni član delavske unije in izdajstva lxxlo ponehala. Tedl je dobil nos. Senat je z 60 glasovi proti devetim pristrigel dalekosežnost pogodb, katere je Roosevelt sklenil z drugimi državami na svojo pest. Ce celo njegov prijatelj senator Lodge iz Massachusetts je glasoval proti njemu. Senatorji so razburjeni, ker je Roosevelt z republiko San Domingo, ne da bi vprašal senat, sklenil nekako j>ogodbo. Senat je pri glasovanju o razsodiščih pokazal svojo ogorčenje proti cezar-skemu nastopu Roosevelta s tem, da je glasoval proti njemu. Kansas centra Rockefeller, Zbornica države Kansas je pričela odprt l>oj proti "Standard Oil Co." Sprejela jc resolucijo, da naj jo [>odpira v tem boju zbornica v Washingtonu. Rockefeller je najprvo obljubil lastnikom petrolejskih vrelcev za vsaki sodček olja ?2. Ali sedaj je pa znižal ceno že ]>od en tolar, na drugi strani jc pa povišal ceno nap ram kottsumcutom. Vzlic temu bodo pa še nekateri trdili, tla si je Rockefeller pošteno zaslužil svoje premoženje. Seve, jiošteno. A le v mejah današnjih zakonov, ki so skovani v korist kapitalistom. "Ako mrtvi vstanejo" Znanega Owena Kelly-a, o katerem smo poročali v drugi št. t. 1., la ga Je dal sam škof izkati, ker se je bal, da bi se bil temu vzor-tatu pripetila kaka nesreča, so zaprli dne 14. t. m. v Los Angelos. Owen Kelly se je udal, tla je ukradel 60 tisoč tol. Pri njemu so dobili le borih $500. Kelly je tcmperenclarski in verski hinavec, ki je ves denar zapravil z vlačugami. Naivna želja. "Predsednik Roosevelt," piše 'Waechter umi Anzciger" v Clcve-landu, "si l*xle pridobil še večje zaupanje ljudstva, kakor mu ga priznava ljudstvo sedaj — katero ljudstvo? — ako Ixwle svojega stričnika odslovil, ki je od leta 1897 konzul Bruse!ju, ki bi rad še to mesto >lxlržal, akti hoče ostati zvest svojim načelom glede pol>oljšanja konzularne službe. V resničnost načel se takrat veruje, ako se pri izvajanju svoj glas, ko ogromna večina ameriškega ljudstva noče uvideti, kam nas pelje imperialistična politika. Dobiček nad vsemi IX> sedaj še ni bil nihče kaznovan radi katastrofe parnika "Slo-cum". Ali vsi pojavi kažejo, da se tudi v prihodnje ne bode oziralo na to, da se slične katastrofe omeje, v kolikor pride pri tem v poštev izšolano in izvežbano pomorsko mož-tvo. Predlog zbornice, v katerem se zahteva, da bi moralo biti na vseh osebnih parnikih tri četrtine možtva, ki je službovalo vsaj tri leta na parnikih ali jadrnicah, jc hišni odsek zavrgel. Pri tem so odločili zagovorniki trusta za pomorsko plovit-bo, Češ da bi tak zakon izročil na milost in nemilost |>osestnike parni-kov in jadrnic organizaciji |>omor-ščakov. Neki zagovornik je bil celo tako odkritosrčen, tla je izjavil, da so izvežbani mornarji predragi. Torej iz strahu pred organizacijo iu vsled malenkostnega povišanja troškov, se ne stori nič, da bi bilo življenje jxitnikov 11a parnikih varno. Naj zopet sletli druga katastrofa "Slocutn", naj zopet na tisoče ljudi zgubi svoje življenje — pa kaj je?! Da se le sveti in mastni dobiček ohrani milijonarjem, pa je vse v redu I Zadel je v črno! Neki hudomušni časnikar meni v nekem ameriškem dnevniku, da je umrljivost mej japonskimi vojaki ratli tega tako majhna, ker nimajo na Japonskem trusta zn meso, ki bi z najvišjim dovoljenjem preskrboval japonsko vojsko z balzamovaniin mesom v škatljah. Ta vzrok se nam dozdeva veroje-ten. Kajti hrana, katero uživajo mali rmeni hudički, je naravna in brezv sake kemične primesi. Ali pri Rusih je vprav nasprotno. Ruski dobavitelji za vojsko se vprav lahko primerjajo z onimi ameriškimi patriot ičninii doba vatel j i, ki so ameriške vojake na Kubi in Filipinah preskrbovali s škatljicami, ki so bile polne čudežne tvarine. To je tudi umevno 1 Ameriški kakor ruski do-bavatelji so pošteni kristjani, japonski so pa ajdje in barbari, ki niso nikdar čuli o svetem pismu, v katerem se glasi: "Levica naj ne ve, kar desnica stori." Radi tega tudi ti japonski barbari ne dajejo z desnico pokvarjenih jestvin, tla bi potem z levico gloljoko posegli v državno blagajno. No, sedaj bodo siti! Po senzacijah hrepeneče občinstvo v Chicagi se bode sedaj lahko nasičilo. Proces Ivana Hocha, alias Ivan llock, alias Ivan Schmitt, ki je tožen radi ninogoženstva in mno-goumorov je pred durmi. Moderni plavobradee — o ironija — bode h m* jemlte ozi^iia noSet;o *svh1twj potuft "sedaj' pretlala"burzoa- Ta pobožna želja "Waechter umi \nzeigera" se bode težko iz|X>lnila. Roosevelt je se vedno mnogo obljubil, pa malo dosledno dovršil. Zboljšanje konzularne službe se bole najbrže tako žalostno završilo kakor napovedani boj proti trustom. Vse Ijode ostalo pri starem! Stara prislovica se glasi: Kdor ima papeža za stričnika, ne postane le lahko kardinal, ampak ostane tudi, če je vprav svojo nezmožnost dokazal. Po ruskem receptu. Beall iz Texasa je v zbornici v Washingtonu pri razpravi o proračunu za nrornarico kritiziral imperialistično politiko naše velike republike. Poslanec je izjavil, da se v naši republiki za ceremonije izda toliko denarja, kakor v kaki monar-histični državi. Despotična ruska vlada, katero sovraži ruski narod iz dna duše, izda edino toliko denarja zijskih listov, ki so mu pripomogli s svojimi oglasi do 29 ali 42 boljših polovic, dokler morda lic bode končal na vislicah. Obtožbe proti njemu so težke. No, mi se ne bodemo prenaglili v naši sodbi. Počakali Ixxleino, da nam poda razprava jasno in določna sliko. Za dan^s se omejimo le na to, da konstatiramo, da ni bil Hoch ali Hock ali Schmht kak socialist ali anarhist ali brezverec. Ne, on se prišteva ljudem, ki zagovarjajo današnjo gnilo družbo in je tudi vsako svojo žrtev od vedel pred soinikaali pa preti altar gosjxxlov, kjer ji je obljubil zvestobo do hladnega groba. In tacih lapovskih zagovornikov ima današnja kapitalistična ko-mmpirana družba jako mnogo. MT Somišljeniki naročujt« lil priporcCujtt "GLAS SVOBODE". Razinotri vanje proletarca. "Achtzehnhundert vierzig und acht Als im Lenze das Eis gekracht, Tagc des Februar, Tage dcs Maer-zen , Warea es nicht Proletarier-Herzen Die voli Hoffmtng zuerst erwacht Achtzehnhundert vierzig imd acht.' Zopet in znova je po dolgi temni dobi napočila pomlad za ruski narod v prolctarskih srcih. Kri rdeča kri, proletarska kri, kri ruskega naroda je zopet močila cestni tlak v Vseh večjih ruskih industrijclnih mestih. Res, so še same drobtiniice, katere obljubit je. car batjuška, golo orodje vseh ruskih nazadnjakov in pravih, pristnih sovražnikov ruskega naroda — ruskemu narodu, narodu, ki redi z svojimi žulji, modrokrvne kneze, birokrate in njih vlačuge. Ista žaloigra, katera se je dovršila 1848 se zopet ponavlja v zgodovini Tudi takrat so narodom vrgli Je drobtinice, da so jih tem ložje varali in odvrnili od pravega cilja. Res drobtinice i.o bile, kar se je narodom dovolilo v prvem hipcu. Ali iz teh drobtinic so se razvile vse današnje pridobitve, ki so pa še daleč od našega končnega cilja. Torej je neumno, Če kdo trdi, da revolucije, dasi so bile krvave niso nič koristile narodom. Ros je, da se revolucije ne delajo, se ne morejo narediti, ampak revolucije nastanejo. Kakor opažamo pred izbruhom vulkana gotova zna menja: bobnenje, gromenje in potrese, tako tudi revolucijo — ljudski vihar naznanjajo znamenja. In dolžnost vsacega v resnici svobodoum-" nega človeka je, da spoštuje padle bojevnike za ljudsko svobodo, naj so že umrli v poulični bitki, v ječi, na vislicah ali pa na križu, ali pa da so umrli počasi lakote, ker so jih moderni baroni dimnikov vsled njih agitacije zapisali v črne listine. In mi delavci nismo le pozvani, da spoštujemo padle bojevnike za svoliodo, ampak da skušamo uresničiti to, za čimer so stremili nasi bratje. Lepe besede ne bodo spremenile nič na današnjem položaji, v vresniČenje naših idealov je treba dela, pozitivnega dela. Dandanes nam ni treba hoditi na ulico, ampak organizirajmo proletariat, da kedar nas bodo izvali izkoriščevalci na odločilno bitko, da se jim postavimo pasivno v bran, da ustavimo vse delo sirom sveta. Delavci spoznali smo, tla so neštetokrat krvaveli naši bratje v delavskem jopiču za svobodo, jedna-kost in bratstvo, a vspehi v primeri z velikanskimi žrtvami so bili malenkostni. Jugoslovanski delavci po-dajmo si roke preko grolx)v vseh naših bratov — delavcev, ki so umrli za svobodo in obljubimo, da Ixxlemo neumorno agitirali za delavsko organizacijo. Jugoslovanski delavci vstopajte v strokovne organizacije in v socialne klube, ako hočete, da nam bode v resnici kedaj sijalo solnce svobode. ♦ * • Če bi kdo ubil v javnem parku b palico veverico, bidotičncgn očividci ne le obsipali z lepimi i-meni, ampak bi 11111 jih tudi pošteno našteli na hrbot in tisti del života, kjer hrbet izgubi pošteno i-mt). Ako pn deeki iti deklice, ki delajo v tvornicah — peklih, v nežni mladosti umirajo VBlad izkoriščanja, teduj bo fine dame, ki z drobnimi in beJitni ročicami nasi', pujo pozimi zrne gladniui pticami ne zmenijo zu te 2rtve krivičnega sistemu. Srečna jo veverica, Brečna jo, mačka, srečen je psiček. Ali gorje, trikrat gorje otroku, ki se je porodil siromaku. Ljubo živalice in—siromašni otrok v slabi obleki I Revščina ni v današnji guili človeški družbi le sramota, ampak je hudodelstvo. Da, še hoje je! Ptica lauko svojim mučiteljem ubeži, siromak pa nosi svoje težko breme vse svoje live dni, dokler ne leže k ''večnemu" počitku. Josip LogaZo*. Kralj Matjaž Zgodovinska V. V samostanu je zavladalo živahno življenje. Na dvorišču so voj-ščaki užgali več ognjev in jio večerj ležali prepevajoč in popivajoč okrog njih ali pa se razvajeno podili po širnem prostoiit, se za šalo metali in sploh uganjali vsakovrstne burke. V refektoriju pa so sedeli menihi s poveljnikom in njegovimi podpoveljniki pri razkošni večerji, kateri je sledil pravi bakanal. Na mizah so stali velikanski vrči plemenitega malvazijca, katere so menihi iti njihovi gostje tako naglo parznili, da so jih strežaji komaj in komaj sproti polnili. Samo pater Celestin ni zaužil nobene kaplje; bil je bled in upal in obveze na glavi so mu dajale toliko straštiejše podobo, ker je v njegovih očih žarel oni ogenj, ki se je sicer pojavil sa nto takrat, kadar je videl trepetajoča človeška telosa in gorko, rdečo človeško kri. Počasi jc priplaval mesec na ob-nebje in razlil svojo bledo svetlobo na samostan. Tudi v refektorij je posvetil, kjer so bili mize skupaj postavili in razgrajali in razsajali, kakor vojščaki na dvorišču.Na enem koncu sta poveljnik in pater Gre gorij igrala na kocke, na drugem koncu je pater Teodorik, ki je bil od zaužitega vina že ves rdeč, |xm-kusil splezati na mizo, tu je eden prei>eval, tam je drugi tolkel ob mizo in kričal kakor obseden, po-liočnik pa je objemal tolstega patra Avguština in se tako bridko jokal, kakor da mu je en dan j>omrlo vse sorodstvo. 1'ater Teodorik jc bil z veliko težavo splezal 11a mizo in še to le z okorno pomočjo nekaterih drugih menihov. Široko se je postavil med vrče in gibaje se zdaj naprej zdaj nazaj, tako da so ga morali vedno loviti in ga podpirati, je začel pridigo vat i. — Sapicntia — aedificavit sibi— domu m — jc jecljal s težkim jezikom pater Teodorik — ex — cidit columnas — septeni. Bratje 1 Modrost si je zgradila dom — to je — naš samo — stan — in — izklesala sedem — stebrov. Eden teh stebrov sem — jaz — in — kadar sem pijan — sem — moder. - Vrzite ga doli, je zakričal pater Gregorij," jaz ne morem igrati, če slišim take neslanosti. Pater Teodorik se je s silno težavo obrnil proti patru Gregorju: — Kaj — ti boš mene — doli metal? Ti — ki še — človek nisi? Ti — si hudičev — pisar — hudobni duh — malcficus et veneficus — — Pusti Gregorja in pridiguj naprej! — Mislite? Pater Teodorik se je zopet obrnil k svoji družbi. No, če — hočete — naj pa — bo. Bratje I Evangelist sv. Luka pravi: kjer je mrhovina,, tam se zbirajo orli. Vi— hrabri — vojščaki — Vi ste ti orli — mi — pa smo mrhe. Nastalo je huronsko vpitje. Menihi in njih gostje so kar tulili in se ruvali in zadevali ob mize, da so se tresle. In ker ni niliče pazil na patra Teodorika, jc ta izgubil ravnovesje in padel na mizo kakor je bil dolg in širok ter se z mizo vred zvrnil na tla. v mlako plemenitega malvazijca in med črq>injc razbitih vrčev. -- Ko se jc |x>bočnik nehal smejati, se je zopet obrnil k najnovejšemu svojemu prijatelju in začel iznova jokati. — Avguštin, ljubi pater Avguštin — jaz sem nesrečen. Oj, tako nesrečen. Še izgubljeni sin ni bil tako nesrečen. Storil sem obljubo, da pojdem na Sv. Višarje, pa svoje obljube nisem izpolnil. Kaj bo na sodnji dan z menoj. Oj, kako sem nesrečen. Pater Avguštin je mladeniču ves ginjen brisal solze 5 svojim umazanim rokavom. — Nič ne jokaj I Nikar ne jokaj, če ne bom jaz tudi jokal. Oh, storil si velik greh zoper sv. Duha. Pa vidiš, saj sem jaz tvoj prijatelj Bom pa jaz zato molil, da ti Mati božja to odpusti. — Ce pa ne bo odpustila? Oj kako sem nesrečen 1 — Pokoriti se moraš 1 Poklekni in spij ta vrč vina na en požirek In pijani pobočnik je pokleknil in pil in pil iz vrča, dokler ni omam ljen padel na tla. Pater Avguštin pa se jc zgrudil nanj-- — "Ppd pa j, potapaj, jxxl oknom jiočakaj, zavriskaj, za poj, .da bom vedl'la da s'moj" je med tem z glasom, ki bi delal čast vsakemu volku pel pater Gregorij in žvenketal denarjem, ki ga je bil priigral. — Tace, tacc! — — Bibc fratercule, bibe pro poena ! In bakanal je trajal dalje; dokler ni veČina pivcev obležala na tleh topli mesečini čudovite poletne noči Lov na cigane je trajal več te dnov, ne samo v vrhniškem okolišu nego skoro po vsi Notranjski. Sicer so ujeli tu in tam kakega posamez nega cigana in ga obesili na najbližje drevo, ali veliki četi kralja Davida niso mogli priti na sled. Poveljnik se je pač trudil na vso moč, tombol j, ker mu je bil pater Celestin obljubil bogato plačilo, če ujame Erazma pl. Obričana, ali njegov trud je bil brez uspeha. In vendar jc bilo brez dvoma, da se cigani niso umaknili v druge kraje, da so so morali skrivati na Notranjskem in okrog Vrhnike, kajti med kmetski-mi ljudmi-jc šla od koče do koče, od ust do ust povest o tem, kar sta doživela hči kralja Davida in Erazem pl. Obričan v samostanski ječi. Od kod naj bi bili ljudje to izvedeli, če ne od prizadetih samih ali od njihovih pajdašev? Ko jc pater Celestin izvedel za te govorice, je začel med podložnimi kmeti še hujše divjati kot kdaj poprej. Imel je proste roke, kajti pri-jor Ahaci i se sploh ni več streznil. Skoro ga ni bilo dneva, da niso stra zarji in lilapci prignali nekaj kmetov ali kmetic v samostan in jih na dvorišču izbičali, češ. da so obreko-vali samostan in žalili njegove prebivalce. Dostikrat ie bil pesek na dvorišču ves poškropljen s krvjo, okrog katere so se podili gosti roji velikih črnih mušic. Pa tudt kmete, ki niso bili samostanu podložni, je pater Celestin preganjal, kolikor je mogel in dostikrat je najel vojščake in jih napodil, da so v divjem diru jezdili čez njive in poljane in da so konjska kopita pomandrala sadove trdega kmetskega dela. Toda vzlic tej strahovladi niso utihnile govorice o pqjSetju menihov Ester, z ujetimi cigani in z Erazmom. Ljudska fantazija je te dogodke |x>barva!a in jih opremila s strahotnimi detajli. Stare, že davno zaccljene rane na narodovem životu so začele narod z novo močjo skeleti, v vseh srcih je vrelo in v narodovi duši so nastajali celo dvomi o resničnosti cerkvenih naukov. Tisoč in tisoč pesti se je, čeprav še skrivaj in v onemogli jezi. dvigalo proti samostanu in prelita kri jc vpila do neba po maščevanju. Tudi na Vrhniki so dogodki v samostanu provzročili veliko nejevoljo. Zlasti je bil ogorčen ženski svet. Vrhničanje so bili sicer katoličani a ne toliko iz prepričanja, kakor iz mlačnosti v verskih zadevah sploh. Držali so se rimske cerkve tako, kakor se dol>er sin drži naukov in nazorov svoje matere, o katerih nikdar ne premišljuje, če so pravi in če so zdravi. Sedaj jc pa nastala razburjenost in nevolja proti samostanu vplivala tudi na staro zvestobo do rimske cerkve in ljudje so začeli čedalje bolj uvidevati, da utegneta gospa Kegitia in Anton Magajna vendar le prav imeti s svojim neizprosnim sovraštvom proti rimskim papistom. Anton Magajna je to razpoloženje spretno izkoriščal in delal previdno a vztrajno propagando za protestantizem, za pravo vero Kristusovo. Z gospo Regino se ni nikdar sešel in ni nikdar govoril. Videl jo je večkrat,' a se ji ni približal, kakor bi vedel, da ona tega ne želi. Ali naj se je obrnil kamorkoli, povsod je zapazil, kako mu je gospa Regina pripravila m ugladila pot in mnogokrat mu je bilo pri srcu, ka kor da hodita nevidna vsemu svetu roko v roki v srečnejšo bodočnost. Tako je začelo tleti in goreti na vseh koncih iti krajih okrog Bistre Tu se je videl šele dim, tam so se začeli pojavljati že plameni upora proti samostanu iti odpada od rim ske vere, povsod je pa bilo moreče soparno, kakor pred velikansko ne vihto, ki poruši iti |K>lotni vse; kar najde na svojem potu. Takozvana "Zigeunferhatz" je bi la končana šele proti jeseni. Vojš čaki so se vrnili v Ljubljano, njim na j>omoč dodeljeni graščinski hlapci so odšli na svoja domovanja, samostanu je ostal le majhen oddelek vojščakov v varstvo samostana Ko je pater Celestin s svojega okna gledal za odhajajočimi vojščaki, ga je prevzela jeza, da sedaj nima več upanja dobiti Erazma pl. Obričana v roke. Maščeval se je sicer kmetom, ali onega, katerega bi bil naj raje ugonobil, ni mogel doseči. Nadvojvoda Karel je bil sicer na prošnjo samostanskega predstojništva brez preiskave izrekel obsodbo nad Erazmom, da je pregnan na vse čase iz vseh avstrijskih dežela, da mu ne sme pod strogo kaznijo niliče dati ne zavetišča ne hrane, nego ga mora kot zločinca in anostata izročiti cerkveni oblasti, ali pater Cele stin je vedel, da se more ta obsodba brez vojaške pomoči samo slučajno izvršiit. In to ga je j>eklo in mu je ležalo na duši, mu je razvnemalo možgane in razgrevalo kri. Celo menihi niso mogli tega pojmiti, ker niso poznali prave nature tega groznega moža. ki je imel le eno samo a silno strast, da je hotel uveljaviti vedno in tx>vsod svojo voljo, in ki je |>oznal le eno radost, le en užitek, le eno razkošje, delirij volje. Srepo je gledal pater Celestin za odhajajočimi vojščaki in ko so izginili v daljavi, je njegov pogled motril mogočno ravan ki se je v svitu zahajajočega solnca razprostirala pred njim. In zdaj ga je obšel [>o-nos, da je jkoro vse, kar vidi njegovo oko, njemu |>odložno in pokorno, da je on kralj te pokrajine, gos|xxlar imetja in življenja teli prebivalcev, katere je s svojo železno pestjo u-krotil tako, da se po pasje uklanjajo njegovi volji. Samo prijorskega križa na zlati verigi še ni imel, a vedel je trdno, da ga dobi, čim le iztegne roko, in zato je lahko Čakal ugodnega trenotka. Tedaj, ko je pater Celestin z raz-mišljevanjem o svoji moči tolažil svojo jezo, da se ne more maščevati nad Erazmom, je zapustil dolgi La-ban samostan. Sedaj pa ni imel na sebi obleke samostanskih stražarjev, in ni imel na strani meča, s katerim je bil sicer vedno oborožen, nego je nosil oguljeno kmetsko obleko v rokah pa je držal debelo palico. Vendar pa je zadovoljno žvižgal, ko je šel svojo not do ovinka, izza katerega se ni več videlo na samostan, ram se je trsodel kraj ceste, da še enkrat ogleda mogt>čtia poslopja, kjer je preživel toliko let in ki jih je danes zapustil za vedno. — Hej, kam pa ti. pa v tej obleki? S tem besedami jc Anton Magajna, ki je prijezdil z Verda, prebudil dolgega Labana iz njegovih sanj. Počasi se je Laban obrnil k Ma-gajni, kakor bi se njegovi pogledi ne mogli ločiti od samostana. — Po svetu grem, gosjxxl Magajna. Da, da, po svetu. Nič se ne čudite; res je tako. Savel jc šel skat očetove oslice, pa jc našel kraljestvo; kdo ve, kaj jaz najdem. Pred vsem bi se. moralo vedeti kaj iščeš, je menil Magajna. Ali naj Vam povem po pravici? No, pa vedite, cigane grem iskat, je i>otihoma odgovoril dolgi Laban in videvši izraz začudenja, ki se je pojavil na Magajnovem izrazu, je pristopil bližje in skrivnostno skoro neslišno razodel Magajni Svojo tajnost, Vam že zaupam, Vi ste biti zmerom dobri z menoj. Veste zakaj grem cigane iskat? Kaj ne, da ne este? Lejte, gospod Magajna, cigani so Aronovi sinovi. To jc čisto gotovo. Jaz sem to slišal sam, ko je to pravil kralj David' in ko sem ga vprašal, če je res, mi je to potrdil. Trikrat sem ga vprašal in trikrat mi je to potrdil. — A kaj ttaj to tebi pomaga, ljubi moj Laban;.naj bodo cigani že Aronovi ali Luciferjcvi, zato jih vendar preganjajo do divje zveri in obešajo brez usmiljenja. Kaj hočeš po sili priti na vešala, da se misliš pridružiti ciganom. — Saj ne ostanem pri njih, je menil Laban, le njihovo skrivnost bi se rad naučil, poterti jih opet zapustim. — Kaka skrivnost jc to? — Ali ne veste, kaj noroča sv. pismo? Egiptovski duhovniki so zasačili Arona in videli, da zna iz praha uši delati. Zato so ga zato-žili pri Earaonu. Ali zdaj razumete. Aron je delal uši, da je ž njimi trpinčil Egipčane; če je znal uši delati, potem je znal tudi iz praha denar delati, in če jc to moč imel oče, zakaj bi >e ne imeli njegovi sinovi-cigani ? — I11 ti bi se rad tega naučil ciganih ? — I kajpak, pa kako rad. Pa se tudi naučim. Le verjemite mi, cigani znajo res iz prahu delati ne samo uši ampak tudi denar. Ko sem bil njih jetnik, sem videl tri vreče čisto novih cekinov. Magajni se jc Laban smilil, ali sprevidel je, da s pametno besedo ničesar ne opravi. — Laban, ti si osel, kadar boš to satn spoznal, pa pridi k meni. Če najdeš cigane, |X>izvedi, kje je Erazem in sporoči mi to. Z Bogom! Magajna je odjezdi], dolgi Laban pa je smehljaje gledal za njim, kakor mož, ki si je svest, da ima velikansko misel in kateremu se smilijo vsi, ki njegove misli tie poj mi jo in ne morejo slediti poletu njegovega duha. VI. Iz temnega gozda, ki obdaja Polhov gradcc, so prišli trije upehani možje in grede po bližnjicah krenili na pot ki vodi čez Hladnik na Horjul in od tam na Vrhniko. Na križpotu so se ustavili in se ločili. Tod naravnost gre zdaj Vaša [Kit hi čeprav se že mrači, pridete prav lahko še danes do Vrhnike, Tako je govoril eden izmed kmet-skili mož, ki sta zdaj svojemu spremljevalcu segla v roke in jo krepko stisnila, drugi pa je dostavil: - In če bi nas prej potrebovali, nego jc žegnanje na Vrhniki, pa nas pokličite; kje nas dobite. Vam je znano. Moža sta se vrnila v gozd, njiju spremljevalec pa je nadaljeval označeno pot. Hodil je" počasi, kakor človek, ki cs od silnega napora komaj jxikonci drži, dostikrat so se mu opletale noge, težko se jc opiral ob palico, njegovi |x>glcdi, iz katerih je gledala t>olečina in bojazen, pa so nemirno švigali na vse strani, kot bi za vsakim grmom in za vsakim drc-esom iskale skritega sovražnika. Grede čez Hladnik, je tujec omali nil, noge so mu odrekle onoro; komaj se je privlekel do drevesa, ki je košato stal tik ceste; tam se je popolnoma onemogel zgrudil na mah in zatisnil svoje temne oči, kakor bi hotel tu počakati zadnje ure. (Dalje prlhrxinjlC.) Nad 30 let Y 80 J® obnašal ' Dr. RICHTERJEV 1 8VKTOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek roper REUMATIZEM, P0K0STUIC0, PODAGRO iti in razne renroattčne neprilike. SAHO; Met. ta 5Oct. v TMh hkimh, k F.AtRichter&Co.J Ik 215 Pearl Stmt, Jk New York. ^^ -- Peto strankarsko zborovanje jugoslovanskih socialnih demokratov v Ljubljani. Milost (Gorica) se izjavlja proti •preselitvi eksekutive. Z eksekutivo bi se moral namreč tudi list preseliti. V Ljubljani primanjkuje v tem oziru agilnosti in inteligence. List se ne more preseliti, torej tudi eksekutiva ne, in zato bode govornik contra glasoval. Mlinar Ivan (Ljubljana) zahteva najprvo objektivnosti. Strinja se s čobalovo sprenjpmbo statuta. Glede očitanja, daf niso Ljubljančanje ničesar storili /omeni, da more to trditi le kdor ne i>ozna razmer. Nujna potreba je, da se delo razdeli! Kopač Josip (Trst) hoče poseči malo globoke je v celo zadevo. Danes nas nikdo ne upošteva. Kaj je vzrok ? Tal manjka! Vedno smo zidali na strehi. Strok, organizacije niso tako razširjene, kakor bi bilo treba. V Ljubljani primanjkuje industrije in vsled tega se ne da delati. Schauer (Ljubljana) polemizira proti Skrbicu. Glede davka tie zadostujejo bloki ali listki. Govornik prij)oroča predloge poročevallcat. Linhart Karol (Ljubljna) omeni, da je bil 1. 1896. sklenjeni organizacijski statut jako enostavno sestavljen. TenKotekcfl in preselitev eksekutive ter lista je postala potrebna. Govornik se zavzema za zagorske predloge in za ljubljanski načrt organizacijskega štatuta ter stavi še sledeči dodatni predlog, katerega naj se odda do-rični komisiji: "Ako se sklene preselitev, ima izvrševalni odbor takoj skrbeti, da se uresniči tajništvo v Trstu". Koman Ivan (Ljubljana): Delo soc. stranke na Slovenskem se je pričelo v Ljubljani .in vse važnejše organizacije so bile ustanovljene po ljubljanskih sotlrugih. Tudi sloven ski klerikaJci imajo svoje središče v Ljubljani in danes iztezajo svoje kremplje že do Dubrovnika v Dalmaciji, Kopač Josip (Trst) predlaga: "Ves strankarski davek (10 h) se ima odračunati izvrševalnemu odboru/' Strankarski zbor sklene, tla se oddajo vsi stavljeni predlogi dotični komisiji. Sledi še nekaj osebnih popravkov. E. Kristan in Koman popravljata glede pravovarstva. Potem dobi končno besetlo poročevalec Čobail Miha (Zagorje) in se obrača najprvo proti Kopačevem predlogu glede oddaje vsega strankarskega davka izvrševalnemu odboru. Reklo se je, da bode Trst zapuščen, ako, se preseli vodstvo v Ljubljano, a dosedanji člani eksekutive ostanejo vendar v Trstu in ' lahko tudi potem delajo. Trstu ne bode preselitev prav nič škodovala. •Mi se ne smemo opirati na kraje, kjer je veliko strokovno organiziranih delavcev, kakor stori to Kopač. Govornik omeni, da je bil vedno za tajništvo v Trstu, katero naj bd se ustanovilo sporazumno s strok, komisijo in drugimi organizacijami. Kje se koncentrirajo liberalci ali klerikalci ? V Ljubljani 1 Zato moramo premestiti izvršelvadni odlior. Končno prosi za sprejem predlogov. Sledi še par stvarnih popravkov. S tem se konča popoldanska seja prvega dneva in preloži na četrtek zjutraj ob 8. uri. Konec seje ob 7. uri zvečer. Seji slede še posvetovanja posameznih skupin delegatov, ter komisije za pregledovanje predlogov. Breskvar (Ljubljana) otvori sejo ter prosi, da ostanejo delegatje pri obravnavi najvažnejše točke "časopisje'" objektivni. Cob.ll (Zagorje) govori v imemi odseka za pregledanje mandatov. V splošnem je predlagal, da se vzamejo vsi mandati na znanje. Sprejeto! E. Kristan (Dunaj) popravlja najprvo nekatere napačne nazore, ki so se porodili fx» včerajšnem njegovem govoru. Potem jc poročal o delovanju komisije za pregledanje predlogov. Nadalje jc pri]>oročal predloge glede zvišanja strankarskega davka in preselitve izvrševal-nega odbora. Predsednik preide zdaj k glasovanju. Zbor sprejme naj prve edno-glasno spremenjeni organizacijski štatut. Nadalje sprejme s 36 proti 29 glasovi sledeči pretllog: "Izvrševalni odbor stranke ima svoj setlež v Ljubljani. Na sedanjem zboru voljeni izvrševalni odbor se ima nemudoma staviti v dogovor centralno strokovno komisijo in s centralami strokovnih društev, da se z njih pomočjo ustanovi tajništvo v Trstu." Enoglasno se je sprejela Še sledeča resolucija: "Peti strankarski zbor nalaga krajevnim organizacijam, da si napravijo volilne imenike ter tla jih redno vodijo." Zbor je izvolil potem volilno komisiji) za novi izvrševalni odhnr, obstoječo iz sodrugov Mlinar (Ljubljana), Kopač (Trst) in Mlakar (Trbovlje). S tem je bila druga točka končana. Predsednik je otvoril razpravo 3. točke: Časopisje. Kopač Josip (Trst) kot poročevalec je razjasnil stanje edinega strankarskega lista "Rdečega Pra-|x>ra", ki mora služiti obenem strokovnim potrebam. List ilna danes še bore malo odjemalcev, in se opira edino-le na strokovno organizirane delavce, kateri ga odjemljejo obli-gatorično. Nadalje je podal denarno j>oročilo lista, katerega so dobili udeleženci zbora tudi na posebnih iztisih. Računski zaključek izkazuje za 1. 190*. K 769-2.47 v dohodkov (m. nj. od organizacij 5073 K, kol-|>ortaža 239 K, ]x>dpore 500 K in naročnine 770 K); izdatkov pa K jihji.80 h (tiskar 3011 K, osobje 2993 K itd.); 1- ,9°4i 31-septembra) pa dohodkov ("1371 K 41 h (organizacije 4488 K. naročnine 568 K, koljKjrtaža 367 K itd.), izdat kov pa 6221 K 18 h (tiskar 2790 K, osobje 1888 K itd.). Govornik a petira na delegate, naj se oprimejo tesneje propagande za list, katerega j Himen se ne sme podcenjevati. Zbor je izvolil [»tem v zmislu sklepov pretlkonfercncc za to točko I »osebnega vsereferenta. Mlinar Ivan (Ljubljana) kot vse referent naglasa j»otrelx) preselitve lista v Ljubljano,- Primorske- raz mere ovirajo napredek lista, ki bi imel nasprotno v Ljubljani kot sre dišču vsega Slovenstva in tudi slovenskega proletarijata. Škrbic Jakob (Trst) : Vsa debata se tiče sploh le oseb, katere so na stavljene pri listu. Govornik se jk>-ča še potem z uredništvom lista ter s predlogom glede ustanovitve posebnega strokovnega glasila. Milost (Gorica) naglasa, da ni proti preselitvi lista v Ljubljano. Jernejčič Fran (Trst) predlaga izvolitev posebnega odseka, ki naj bi to zatlevo preiskal. (Pride Se.) Društvene vesti, DruStvo "Slavlja" it. 1. S. N. P. J. v Cblcagu. 111., Ima evoje redne mesečne sojo vsako drugo nedeljo t mesecu v Narodni dvorani na 687 S. Centre Ave. t John Duller, tajnik, 12 W. 25th St.. Chicago, III. Bratsko drufitvo "Triglav" it 2. "S. N. P. J " v La Salle, 111., Ima ovoje rodne meseCne soje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata M. K. V to druStvo vstopi lahko vsak Slovan ne gledo na verolspovedanje In politično prepričanje. D. Badovtnatz, tajnik. Drufitvo "Adrlja" ftt. 3. "S. N. P. J.", v Johnstown, Pa., ima svoje redne mo-sečne sejo vsako četrto nedeljo v mesecu. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno drufitvo vabi Odbor. Društvo '♦Bratstvo" št. 4 S. N. P. J. v Steel, O. inm bvojo rodne mesečno sojo vsako prvo nodoljo v mesecu v prostorih bratu Karola Domač v JStool, O. Društvo "Naprej" fit 5 S. N. P. J. v Clevelandu ima evoje redne meseCne sejo vsak prvi četrtek zvečer v mescu društvenih prostorih na 1778 St Clalr Str., Cleveland, O. Drufitvo "Bratstvo" fit. 6 S. N. P. J. Morgan, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-člča na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu društvu vabi Odbor. Socijalizcm je postal sila, s kate ro morajo računati vse stranke. t $ * Poskusite | najboljše unijsko * A—B, X—Lent in $ Criterion emodke £ katero izdeluje H. F. Ari lig 41 916 Payne Ave. Cleveland, O, Postrežba to^na. Cene nizke. Drufitvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa, ima svoje rodne mo-sečne seje vtako prvo nedoljo v mesecu v dvorani nemfike xvete. Somišljeniki se vabijo v drufitvo. Društvo "Delavec" fit 8. H. N. P. J. v So. Chicago, 111., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tlsola, 9049 Greenbay Ave. Slovensko narodno bratsko podporno drufitvo "Bratstvo 'laprej" St 9 "S. N. P. J.", v Yale, Kans., ima svoje redno mesečne sejo vsako prvo nedeljo v mesecu. K mnogobrojnem ustopu v čilo druStvo vabi uljudn Odbor. DruStvo "Trdnjava" St. 10 "S. N. P. J.", v Rock Springs, Wyo., Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu.' K mnogoštevilnem vstopu v omenjenem druStvo vabi naj-uljudneje Odbor. Bratsko druStvo "Sokol" fit 11 spadajoče v "S. N. P. J.", v Roslyn, Wash,, ima svoje redne mesečne seje vsako p. vo nedeljo v meseci.. Za vstop v druStvo se vabijo vsi Slovani v Roslynu In okolM. Odbor. DruStvo "Edinost" St 12 "S. N. P. J.", v Murray, Utah. Ima svoje redne mogočne sejo vsako prvo sredo po 8 v mesecu v društvenih prostorih. M. 2ugel, tajnik. Drufitvo "Edinost" St. 13 "S. N. P. J.", v Whellng Creek, O., Ima svoje redno mesečne sejo vsako četrto nedeljo v mesecu. K m nog ob roj nem vstopu v drufitvo vabi vljudno Odbor. * Društvo "Sloga" št. 14 "Si. N. P. .1." ima vBiiko prvo nedeljo r mesecu svoje meBeono sejo v Jerebovi dvorani, na 10 ulici. Wauke-gan, 111. DruStvo "Zarja" St 15 "S. N. P. J.", v Ravensdale, Wash., Ima svoje redne mesečno seje vsako drugo in poslednjo nedeljo v mesecu ob 9 uri dopoldne v prostorih brata Frank GrofielJ-na v Ravensdale, Wash. Jos. Kožuh, tajnik. DruStvo "Sloga" fit. 1(3. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., ima svoje mesečne Beje vsako drugo nedeljo v mesecu. Fran Budna, tajnik. Slov. delav. amer. Koledar. Jako primerno darilo za svojce v stari domovini. Koledar je okrašen z raznimi slikami in ima mnogo zanimivih spisov. Cena koledarju je 25c. S i je silno nevaren. Pliučnioa se pričenja prav na ^ Nenaden prehladi m ...... »I—. H.W.- I M.MM I HM.**. win at>c»"f» l*rjtvjRAca biiH.un« ta način. Zastarel in zanemarjen prehlad povzroči jetiko. Severov balzam omeji in odstrani prehlad predno more isti postati nevaren. Cena 25 in 50c. 43 $ iS R 43 43 t 43 43 43 43 43 m 43 43 43_:___ ^n p • rlt+ f\\rt se dostikrat 7.a5ne k vodenico. Tj Drignl>OVa Vam-li otoooje roke in noge 43 UnXov^tt poyreatanem delu? AU se vam UU1CACU • • • ^ lla va;A jftkost in moč |>«>- ■f^ tagonia zginjuva? Se-li tvori v vaši vodi usedlina, ako dolgo stoji? Tedftj začnite takoj rabiti ♦i Severov lek za 43 ietra in ledvice. 4R Jj Cena 7fie in fl.St. 43 za pljuča...... g i i i "Mil sem se silno prehladi!, ;» po tridnevni rabi Soverovoga balzama 7.a pljuča sem zopist ozdravil. Priporočam ga torej vsem trpinom." .TOIIAN JALAY, Hracovtlle, III, «3 Starost 43 43 prinese slabost, i/.gul>o'moči in Ji vi jonske čilotti. Nekateri možje so /c stari h 20. ali 30. letom. ^ Ah želite ostati s BO., 70. in 75. letom ravno tako jaki kakor mladeniči? 43 43 43 a a Severov balzam življenja vam bo pomagal staviti se v obran starostnim slabostim. Cena 75c so splošna dedščina vsega človeštva. Bolečine ko seveda morajo nahajati, a moderna /.na- Jj^ nost jih vo olajšati v dokajšnji meri. o* Severovo olje ^ sv. Gotharda jo v tem osiru največji olajševale?- bolo-čin kar jih jo hploh naprodaj. Cona 50c juL m Strah pred naglo smrtjo.1 s Kez gror.no je dotičniku živeti od dneva do dneva v Htrahu prod naglo smrtjo, ki trpi vsled or-ganične srčno bolezni. Ako imate težavo s srcem, uživajte lo 0» Severov srčni krepčilec, ki ojači slabo srce. » Cena $1.00 ^ _________S Severova zdravila so naprodaj v vsech lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA "Glas Svobode" (The voice of Liberty] WEEKLY . ' PubliBhod by Tho Glas Svobodo Co 683 Loomis St. Chicago, 111. GnUTed kt the l*o»t OfriM at Chicago, 111., m St-coml Clan M»lUr. Subscription $1.50 por year. , Advert foments on agreement. "GlaB Svobode" tilde wakl petek la velja za AMERIKO: za celo leto................91.50 ta pol leta ................. 76« ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 u pol leta .............kron 5 Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik Naslov za dopise in pošiljatve jo sledoči: Svobode' 683 Loom i« St. Chicago, III. Dopisi« Veleumni "Glas Nar." Pretečeni teden so bili pri S? serserjsvih zopet vsi i- sebe. > kaj "čifutov" jc namreč, prišlo "American Hall v New Yorku, da opsujejo (II) Rusojo (?!) — Ti ljudje so bili baje tako - nesramni, da so prišli brez frakov in rokavic protestirat napram ruskim auto-krakratičnim lopovom. Da, ti "či futi" so bili toli predrzni, da so oj! . — to Rusio( ?!) in ',Ruse„( tli) opsovali(??) — Ta nesnaga "čifut- skaska". Kaj tacega--? no, se pa že vse kotiča — Ta preklicana "revolucija", koliko posla nain jc že dala, da bi Kranjcem dokazali, da to ni tako kot se besedici po "prekucuških" listih. — Da, to je še dobro, da imamo dnevnik, pa kaj to, dnevnik bomo jx>večali; — mi hočemo dokazati, in to prepričevalno dokazati — da se le par grdih Poljakov, tistih "izdajalskih" Poljakov punta njegovemu veličanstvu ruskemu carju." — Sakser bo toraj, kakor obeta, svoj list povečal, — bravo; steni hoče reči, da bo povečal mimogrede tudi laži, ki se dan za dnevom bcsc-dičijo v njegovem Hstiču. Pri Sak-serjevih računajo vedno le na obliko lista, ker se zavedajo, da podajo steni narodu mnogo papirja, ki ima nekje — vedno — kar se snage tiče — svojo vrlo lastnost in veljavo. Pametni rojaki seveda ne popra-šujejo po obliki lista, temveč po vsebini in značaju. Sakser pa seveda ni bil nikdar prijatelj značajev; zato misli, da jc s tem, ako poveča njegovo glasilo, storil veliko "kulturno" delo, ki se mu zdi — najpa-metneje. Sicer je pa to, da so čisti prostori — kjer sicer nediši lepo — tudi kos "kulturnega" dela, in na tem mestu tudi mi vidimo v Sakser-ju vrli pripomoček na higijeničnem polju. Da bi pa pri Sakserjevih, ki so čez glavo zaljubljeni v carsko tiaro, mali ločiti carsko vlado od ruskega naroda — nemoretno pričakovati ! Sakserjevo glasilo je že neštetokrat dcnunciralo ruski narod pri carju; zato smo tudi popolnoma opravičeni nazivati take ljudi, ki izdajajo tak list, hlapce ruskega avto-kratizma. — Oslovski roti pa, ki je povsod enak, zna tudi le dve črki, ki se v govoru glase: i-a in a-il P—č. Tajnosti z berolinskega dvora. rise Omega. "The privafl Lives of William II. and his Consort" se imenuje knjiga, v kateri je mnogo pripovedk iz življenja nemškega idiota, Viljema II., ki pa vendar karakterizira pošteno mer od a j ne in višje osebe v Nemčiji, ki nam podaje rešitev marsikatere zagotietke, katero je bilo nemogoče razvozi jati do sedaj. Mi le obžalujemo, tla ne more to knjigo dobiti v roke vsakteri nemški državljan, ker bi c mu pišejo, da ima "najlepše oči", da iz njegovih oči žari "ogenj idealizma" in prosijo, naj "njih veličanstvo" vsaj pogleda svoje najponižnejše sluškinje. ,Včasih se tudi glasi: Vaše oči so oči kralja. Dovolite, da se moja malenkost samo trenotek ogreje ob naših žarkih." Take in enake stavke naduti Jurij, nemški cesar navadno čita svoji so progi, kedar se povrne z Dunaja. Pisateljica pravi iz teh listov se lahko sklepa, v kakšnem tomi so pisani listi, katerih Viljem ne Čita svoji soprogi. Ali v Viljema niso zaljubljene le Dunajčanke iz "najvišjih ' krogov ampak tudi možki iz krogov modro-krvnih degenerIrancev. Seve meni pisateljica, da ni oči vidno na Viljemu, da bi bil abnormalen, da bi se prišteval ljudem, ki imajo "žensko dušo" v možkem telesu. Viljem je dobil več listov, da bi udeležil honieseksuelnih orgij V začetku se je jezil. Ko je pa dobil od necega takega svinjskega klu ba iz Bruselja list, da ga bodo ob prihodu v Bruselj z belgijskim kraljem Leojxjldom pričakovali v klu bovi dvorani je zaprosil načelnika policije v Bcrolitiu, naj naredi temu konec. Le ta je pisal drugim svojim tovarišem v druge države in odslej je imel Viljem mir, ker so taki klubi ]hx1 policijskim nadzorstvom. V občevanju z ženskami je Viljem jako brezobziren. In to je napotilo najbrže homoseksuelce, da so ga pričeli nadlegovati z listi. Viljem se najboljše počuti, ako s svojimi adjutanti o spolskem občevanju prav; robato govori. Tudi dvorne dame rad draži z neslanimi dov-tipi, ki so na mestu le še v kakem svinjskem hlepu. (Pride io.) Smešnol Ruski car je gotovo jx>kal od smeha, ko je čital, kako so najvišjega zaupnika svobodnega in suverenega ljudstva — Theodora Roose-velta, čuvali policaji, ko se je hotel [»okazati v sijaju ljudske zaupnosti. Na stotine in stotine policajev je bilo na nogah v New Yorku, ko je dne 14. febr. t. 1. Tedi obdržaval svoj vhod — ne na oslici, ampak v elegantni ekvipaži — v "Little Hungary" mey hripavimi "eljen-klici". Ulice, ki vodijo v republikanski madžarski klub, so policaji očistili s pestmi in gorjačami. Človeku se milo stori, ko Čita, da ni bilo niti klečeplaznemu, hlapčevskemu in pa-triotičnemu občin^vu dovoljeno gledati našega milega Tedija I.. ko se je peljal na pošten madžarski golaž. Patriotom je bilo dovoljeno, da so pri zaprtih oknih izkazevali svojo udanost in ponižnost svojemu skrbnemu očetu. Seve se je vslcd vroee-krvnosti patriotov, ki so hoteli z glavo skozi šipe, da bi milega vla-carja videli iz obličja v obličje, razdrobila marsikatera šipa. Pred hišo kluba je stalo kakih 50 jjolicajev. Strehe, stranišča in lestvice za ogenj so bile zasedene po junakih v i>olicijskih uniformah ali pa tajnih ]>o!icajih. Ni ga bilo kotiča, ki ne bil pod nadzorstvom ix>-licije. Po šesti uri zvečer je bito še prebivalcem hiš v obfižju kluba nemogoče zapustiti hiše ali pa iti domov. "V ti okolici so desperatni ljudje," se je izrazil policijski nadzornik, ki je imel nalogo čuvati popularnega predsednika. Tediju se tudi las ni skrivil na glavi. V miru je jedel svoj golaž in slišal je govor polnokrvnega Madžara—Brauna,, ki ga je imenoval poštenega človeka. I11 tudi Tedi je pri tem sestanku dobrega golaža govoril svojo navadno dolgo govora nco. Potem je zopet odšel |xxl tako močnim |x>ticijskim varstvom, ka-keršnega še ni imela nobena hudodelska družba. Ako bi se kaj s ličnega vršilo v Rusiji ali Turčiji, bi človek mislil: No, to jc v avtokratični državi, kjer je sila doma. Ali ker se je to vršilo veliki ameriški republiki se pa vsak pameten človek le smeji, ker ve, da posamezni človek ni odgovoren za slabe razmere v državi, ampak da je te razmere provzročil današnji gospodarski sitem in da se ta sistem ne da vreči kar čez noč. V o svrho je pa treki organizacije, pouka, dobrih časnikov in šol. J. L—n. Milwaukee, Wis. 14. febr. 1905. Dne 8. febr. ob 6. uri zvečer jc umrla Marija Marotišek, stara 19 let, doma na Štajerskem Mizo Ljub- nega v stanovanju št. 386 Florida St. po kratki in mučni bolezni. Nekateri trde, da je storila samomor, zdravnik pa trdi, da je u-mrla naravne smrti. Naobratno pa policijski nadzornik Riemcr, ki jc po detektivih dal preiskati vso zadevo zopet trdi, da je tudi samomor mogoč. Stariši pun ice stanujejo 11a 11 cesti in Chestnut ulici. A punica je pa služila pri Karelu Hofbaucru ,163 Reod St., koder je preti nekaj dnovi ostavila službo m odšla na stanovanja k svojim znancem na št. 38(1 Florida St., kjer je dne 81 febr zjutraj proti 6. uri zatisnila po kratkih mukah za vedno svoje oči. Seve našega "gaspuda" ni bilo nayzo^ čega pri njeni smrti. Jaz bi ne omenjal tega žalostnega slučaja, ako bi tne ne silili razni razlogi v to. Odkar imamo slovenskega božjega agenta v Milwaukee, se taki slučaji i>onavljajo. Naš agent pa s prišnice oznanjuje: "Molite za tisto črno dušo!" Ne glede na to, da so taki izrazi surovi in neotesani, ki nimajo dru-zega namena kakor žaliti ožje sorodnike ranjke, so taki izrazi tudi po]>olnoma v protislovju s svetim pismom. Nekje s svetem pismu vendar stoji, da si je bog sam sebi prklržal sodbo. Odkod si torej naš agent jemlje pravico obsojati ljudi v pekel ali vicc? Čc je pa prepričan, da jc molitev jx>trebna, potem naj moli sam za dušo ranjke — seve brezplačno— saj je on [x> svojih lastnih nazorih božji namestnik na tem svetu, torej je on njegov očenaš več vreden, kakor vsi "roženkranci" grešnih Slovencev tekom enega leta. Capito! J os. Sch— Lorain, Ohio. Dne 16. febr. 1905. Dne 5. febr. t. 1. smo ustanovili novo |x>d]K>rno društvo "Bled" št. 17 S. N. P. J. Že takoj pri ustanovitvi se je pokazalo, da bode društvo dobro napredovalo Vsled tega o[x>zarjamo vse rojake, ki še niso člani kakega podjxJriK'ga društva, da se vpišejo v novo društvo. Na ustanovnem shodu so bili naslednji bratje voljen odbornikom : Predsednikom Mihael Verbanck, 67a—10th Ave; jxxlpredscduikotn Josip Kunčič Box 31; prvim tajnikom Aleksij Seidnitzer; zapisnikarjem Fran Vevar l>ox 31; blagajnikom in zastopnikom Martin Kure 672—10th Ave; Dne 12. febr, se je udeležil iz-vanredne seje tudi brat Konda, prvi tajnik osrednjega odbora. Frank Vevar. Žena soboriteljica za preosnovo današnje družbe. Prijateljstvo mej ženskami je jako slaba vez, ker čestokrat temu prijateljstvu ni podlaga skupna duševna zmožnost, ampak tiče vzroki prijateljstva vprav v navadnih stvareh. * Mlada dekleta si zaupajo srčne tajnosti, žene pa domače skrbi. Le malvkaterikrat se pripeti, da skušajo ženske druga drugo kot prijateljico duševno povzdigniti. Ženska, katera je socialistinja bode skušala z dušo in teloin pridobiti tudi svoje druge sovrstnice za nove ideje. Seve se pri taki agitaciji razbije marsikatero prijateljstvo, marsikatero drugo se pa ustanovi kot trdna vez za vse življenje. , Ali pa imamo socialisti pravico, da zahtevamo, da se tudi naše žene udeleže agitacije za boljšo bodočnost ? Da, gotovo I To je naša dolžnost, kakor je dolžnost vsake žene, ki je prišla do prq>ričanja, da je današnji družabni red krivičen, da vstopi z vso silo pri svojih sovrstni-cah za preosnovo družbe. Ako hočemo zrušiti kapitalistični nered, potem je potrebno, da se žene bore ob strani mož za socializem. Vsak nastop žene v agitaciji, naj že agitira v tvornici ali doma od ust do ust, naj razdeljuje letake ali pa z govorniškega odra pobija kapitalistične nauke, je istotoliko vreden, kakor agitacija vsacega nx>ža. Ako hočemo postati močni, ako hočemo, da se naši nauki in ideje razširijo povsod, potem je neobhodno jx>trebno, tla se nam tudi žene pridružijo kot agitatorice, da širijo nauke socializma. "Meč bode presunil tvt^'i dušo," tako je baje rekel angelj pri oznan- jenju Mariji, materi* Krista. A isto se bode zgodilo tudi z ženo, ki se zaveda svoje naloge. Gotovo je mlademu dekletu bolj všeč po dokončanem, trdem, tvorniškem delu ostati doma, ali pa oditi na sprehod, kakor pa slediti" klicu, ki jo kliče v boj za osvoboditev trpečega človeštva. Tudi ženi morda bolj ugaja ostati doma v krogu svojih ljubljenih otrok, kakor v borbi za osvoboditev proletariata iz politične in gospodarske sužnosti poslušati psovke in obrekovanja nasprotnikov. Ali tega se ženstvo ne sme ustrašiti. Ženske so danes nekake pred-straže v tej veliki osvobodilni borbi za osvoboditev. Od njih je istotako odvisno kakor od možkih, kedaj bode moloh — kapitalizem |K>ražcn v prah, kedaj bode trpečemu človeštvu zasijalo pravo solnce svobode. in že vidim v duhu prihajati čas, ko bode na tisoče žen stalo v naših vrstah, ki se bodo z nami ramo ob ramo borile z duha svitlim mečem za preosnovo današnje družbe. In takrat bode izginile temne pošasti, ki hočejo potisniti kazalec časa nazaj, nazaj v srednji vek in napočil bode dan ljudske prosvete, dan svobode. Alfa. Govoril je rcsnico! Poslanec Baker iz New Yorka, nekaka bela vrana mej poslanci v zbornici v Washingtomi, je predsedniku stopil na prste, ker je izrazil sožalje ruskemu carju radi velikega kneza Sergija v imenu ameriškega ljudstva. Dejal jc približno to le: "Ni res, da je ameriško ljudstvo pretresla vest o umoru velikega kneza Sergija. Nasprotno je pa vest o krvolitju z dne 22. jan. globoko pretresla ameriško ljudstvo. Nastop predsednika jc neroden." Takoj sta nastopila proti njemu klečeplazca Maddox in Grosvenor in zagovarjala tako vneto rusko grozovlado, tla jima car pošlje najbrže takoj odlikovanje, ko izve, da ima tudi v veliki republiki svobodnih in vrlih mož ponižne hlapce. POZOR! Puebličani! /Ima jo tu! V zimskem času so človek rad pokrepča z dobro pijačo, in zabava v veseli družbi. Dobra pijača dela dobro voljo in veselje kar pomeni za delavca mnogo ki jo redkokdaj prost. Vsled tega naj rojaki obiskujejo take kraje, kjer se <0 dobi. Pri meni ne manjka niti ene stvari, s kutero bi ne mogel v tem oziru postrooj vBiikemu. Pridilo in prepričali bo bodete sami: Z odličnim spoštovanjem Nlck Starašinich J©*" 'KM S. Santa fe Saloon, GROWE, PUEBLO. Za ameriko patentirane * - Harmonike, izvrstno delo, cene nizke, se dobo samo pri Slovencu John Golob 903 Bridge St. Joliet, III. SLOVANSKA TOBAČSA HOMCA, Mi kupujemo in prodajamo na debelo pravi boBaiiaki in turški tobak, radi tega lahko prodajamo ceneje cigarete, sinodke in tobak kakor vBaktera ameriška tvorniea. 5 škalljic najfinejših cigaret, v vsaki po 100 cigaret, skupno 500 cigaret stane le 2 dolarja. 5 škatelj najfinejših smodk v vsaki 50 smodk, skupaj 250 smodk stane le $3.00 6 velikih zavojev najfinejšega bosanskega tobaka stane le 2 dolarja. Cigarete, sinod ke ali tobak pošljemo vsakomur trn poskušnjo, da seprepriča o finosti tobaka, ako nam se v pismu pošlje za 50c postnih znamk, kolikor je potrebno, da se za pošiljatev plača poštnino V pismo zapišite Vaš natančen naslov, pismo pa naslovite na: Croatian Tobacco Co 43 Jeffernou Str. NEW YORK CITY. Podporna Jednota. h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 555) S. Centre Ave;, Chicago, 111. Pa. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 Power Str., Johnstown, I. tajnik: Martin Konda, 683 Looinis St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Petrič, <5851 Looniis Str., Chicago, III. Blagajnik: Frank KLohučau, 9617 Ewing Ave., South. Chicngo, 111. , t Dan. Badovinac. & O.Box 193 La Salle, 111. Nadzor- J JoHN Verščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. ulkl: , j Anton Mladic, 134 W. 19th Str., Chicago, III. n . i J08. Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. i orotm ) Mabtin Pqtokar, 664 S. Centre Ave., Chicago, 111. odbor: f Mohor Mladič, 617 H, Centre Ave., Chicago, 111. D , ... . ( Joun Verščaj, 674 W. 21et PL, Chicngo, 111. Bo niski J Jo8 DuLLEKi 7 Walker Str., JameBviTlo, Wis. odbor: ( Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. Odbor S. N. P. J. ima vsaki trotji Četrtek svojo redno mesečno sojo. Opozarja se vse člane, ki imajo vprašanja doodbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise prvemu tajniku. V8E DOPISE naj blngovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošljjatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Vstop. Novo društvo "Bled" št. 17 v Lorain, O.: Mike Urbanek št. 610; Josip Kunčič št. 611; Aleksander Seidnitzer št. 612; Frank Vevnr št. 613; Martin Kure št. 614; Erank Slibar št. 615; Ivan Muc št. 616; Martin Rubšio št. 617; Peter Pavlic $t. 618; Martin Muc »t. 619; Lovrenc Jono št. 620. Društvo šteje 11 udov. Novo društvo "Planina" št. 18 v Bellaire, O.: Frank Intiharšt. 623; Štefan Bistrica št. 624; Andro Sli« št. 6»5; Ivan Tankovič št. 626; Ivan Jeiman št. 627; Frank Jerman št. <528; Anton Bratovič št.629; Ivan Muuio št. 630; Mihael Adam št. 631; Stefan Stefanio št.632; Ivan Indihar št.633. Društvo šteje 11 udov. Društvo "Slavija" št. 1 v Chicago, III.: Ignac Kozjek št. 621; Frank Mladič št. 622. Društvo šteje 59 udov. Društvo "Triglav" št. 2 v La Salle, 111.: Josip Kos st. 598; Josip Rebsel št. 599: Frank Bregač št. 600;, Josip Jenškovec št. <">01; Ivan Buczinsky št. <502; Peter Kornstick št. <508; Matevž Starovšič št. 609; Frank Prijatelj št. 634; Murtin Jenškovec št. 635; Malija Komp št. 63 Tisol, So. Chicago, Frank Budna, Milwaukee, Wis. Jos. Mihelio, Waukegan, 111. Jos. Falotio, lndiauupolis, Intl. John Erbus, San Francisco. Anton Križe, Oat Hill, Calif. Frank I.ovec, Yale, Kans, Ignac Žltffnbergar, Steel, O. in okolico. PRODAJALCI KOLEDARJA: D, Badovinac, La Salle, 111. J. Tisol, 9019 Green bay Ave., South Chicago, 111. Jos, Mihulič, <517 Market Str. Waukegan, 111. Frank Budna, 163 Reed Str., Milwaukee, Wis. Frank Spendall, Bridgeport, O. Ignac Žlembergar, Glencoe, O. Frank Dermota, Federal, Pa. Jos. Matko, Claridge, Pa. Felicijun Volčko, 525 Pa. Ave., Johnstown, Pa. i Josip Zalar Forest City, Pa. Mareiio Frank 13 Clifton Str. Cleveland, Ohio. Frank Vevnr, Lomiti, Ohio. Paul Shultz 211-7 St. Calumet. Job n Goužu, Ely, Minn. M. Sodia, Crested Butte, Colo. Max Malich 183 N. Pa. Ave., Denver, Colo. Nick Starasinich, 601 S. Santa Fe, Pueblo, Colo, Frank Bizjak Leadville, Colo. Filiph Zadnik, Aspen, Colo. F. M. Shlander, 5102 Buttler Str. Pittsburg, Pa. Mike Jakše, Roslyn, Wash. Job. Koiuh, Ravensdalo, Wash. John Erbus, 498 Bryant St. San Francisco, Calif. Josip Bayuk, Oat Hill, Calif. G. Rozman, Trail B. C. Canada. Jos. Falletich, 725 Warman Str. Indianapolis, Ind, Anton Starič, 223 N. 8th Str. Sheboygan, Wis. Frank Levee, Yale, Kans. Anton Golobar Ladysmitli,B. C. John Thome, Leckrone, Pa. Math Petschnik, Taylor, Wash. Peter Mrak, Hacket. Pa. Job. Turk, Clusholin, Minn. Miko Ivraker, Anaconda, Mont. Rojaki, v Crested Butte, Colo, pozor! Vse rojake v Crested Butte in o-kolici opozarjamo, da lahko izroče naročnino za "Glas SvoIkkIo" za leto 1905 g. Marku oodia-tu, ki prodaja tudi naš Koledar. Upravniitvo "Glas Siv bode". POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bo-deknjižlca "ŽRTEV RAZMER" ali "ZAPISKI KRANJSKEGA KAPLANA", kmalu pošla. Kdor želi Imeti knjižico, v kateri se slika pogubonosno delovanje nekaterih duhovnikov po imenu za naš narod, naj dopo&lje 25c. na uprav-ništvo "Gl. Sv." In pošljemo mu jo takoj. Zaloigra, ki se opisuje v knji-žlčl, seje završila na Kranjskem ter je povsem resnična. Uprav. "GL Sv" Joseph H. Miller 56 Seelye Ave. Cleveland, Ohio. Phone, Cuy, Central 4254 R Priporoča svojo najfinejše Havana smodke in ranovrstui fini tobak. * * * Zajedno prodajani tudi kot zastopnik največje veletrgovine J. & S. J. FIRTH, najboljše žganje, likerje in vino, 210-212 Ontario St.CIereland,O 3?-35 Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam bvoj* lepo urejeni i4'SALOON". Točim vodno sveže pivo in pristne drugo pijače. Raznovrstne fino smodko na razpolago. Potniki dibe pri meni čedna prenočišča In. dobro postrežbo. Za obilen posot bo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 S. Centre Ave. Chicngo, 111 Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, no pozabit© statega proBtora, John Koščlčka. X__X MATIJA ERKLAVEC, ** n £ 433 W. 17th St. Chicago, III. ^Jt edini slov. krojač v Chicagi, jjfc ** se priporoča rojakom v izdo-K lovanje nove iu popravljan jo S ™ stare obleke, katera bo izgle- W ** dala kakor nova. Vso zmerno nizkih cenah. po tt tt ROJAKI V LORAIN IN OKOLICI POZOR! Podpisani Bi usojam naznanjat} si. občinstvu da sem otvoril na 10 Ave., East of Oakwood Str. novo, urejeni ^ ^ ^ ^ "SALOON", kjer točim najboljšo pijače in prodajam izvrstne smodke. Moje geslo je: ne vrjeti, no da bi bo človek Bani prepričal! — K mnogobrojnemu prepričevanju tega, se vsem najtoploje priporočam : FRANK JUSTIN, Tenth Ave., E. of Oakwood Str. LORAIN, OHIO. Kolačekova ^RAZPRODAJA z rtnernimi prodajalnimi listki. Ta teden je bilo /e mnogo izbornega blaga prodanega v Kolačekovi prodajalni. Vzlic temu pa imamo še mnogo najboljšega blaga na prodaj. I'se je zaznamovano z r m enimi prodajalnimi listki. Za vsako reč, katero kupite, dobite premijski kupon! 7%c 5Mc "Ghtgham" blago — za obleke. Najboljše vrste, ki stane navadno 12! jc jd., se dobiva sedaj v vseh vzorcih po..... C nt saten — kosi črnega satena od 2 do io jd. Navadna cena za jd. 10—\2YiC\ sedaj stane le........ Fina zagrinjala — j d. dolga. Par vreden $1.50; proda- aq jamo sedaj ]x>.............7 OC Serpam podobna zagrinjala rtrv-stane par le...............Z 7 C Palice za zagrinjala — konci po-srebreni; stane vsaka............ 534c Obleke za dečke .— vsakovrstne mere in različnega kroja, za delčke od 3 do 15 let. Vsaka obleka je vredna $5.00, stane r/\ sedaj le.............. Hlače za dečke — do kolen iz modrega ali črnega ševiota za dečke od 4 do d let. Stane vsaki par le....... \2%C 59c l ino "moltair" blago — 46 palcev stroko, črne, rjave ali modre barve za bluze, predpasnike stane jd le............. liela s:'ila — 27 palcev široka ja-ponska svila za bluze in obleke. Ta svila se lahko pere.. Jd vreden 65c., sedaj se ig prodaja................ 40G M ozke hlačiče — j a ko tople in iz druzega finega blaira raznih vzorcev, slane vsaka le.............. 5c Mo~ke hlačiče — jako teple in iz trpežnega blaga. Navadna cena 2ftc.t sedaj............ 15c Spodnja krila za ženske — barve iz najboljšega blaga, je fino. lično tr|>ežno. Prodajamo sedaj po........ črne Delo 59c 4 if Prodajalec STONICH, vprašajte po štev 22. 559.56/.563**565 BLUE /SLAND AV£. Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti Srečni bo, ki lohko delajo in kojitn jed diši. Ako hočete ohraniti si moč in zdravje, rabito Trinerjevo zdravilno grenko vino To vino je naravni pridelek. Izdelujose iz naravnega vina in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno na želodec b tem, da ga krepi in vsposobi za prebavo brine; toraj včinkujo tudi na oreva, tla se zavrti prebavni proces popoloma. VSA HRANA ki bo jejprebavila pravilno, se spremeni v čisto kri, ki je podlaga zdravju, lepoti in življenski moči Trinerjevo zdravilno grenko vino ozdravi yse želodčne bolezni,? vse nepravilnosti v črevah, vse nepravilnosti na jetrali, YH6 krvne In kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako se počutite slabo, tedaj pijto Trinerjevo vino. To vas bode zopet oživilo. Mogoče, žensko in otroci smejo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno. So dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 799 So. Ashland Aye. Chicago, 111 Trinerjev brinjevec ozdravi vse bolezni Prideluje bo iz kranjskega brinja. t;. ■ , t - ' T: i m ' Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. — "Baba je baba". Kaj bi bilo klerikalstvo na Kranjskem, kaj bi bila duhovščina,ko bi no imela ion-stva na svoji strani Y Preklicano slabo bi jim predlo, našim "pro-častitim"; izginila bi okrogla in rdeča lica, izginili bi lopo rejoni trebuščki in ponižni bi postali ti sedaj tako naduti gospodje, tako ponižni, kakor bo samo onemogli berači. Vse kar imajo, zuvbo, kar so, za vse imetje in za vso oblast se imajo duhovniki zahvaliti ženstvu Vzlic teuiu zaničujejo ženstvo prav tako kakor tisti srednjeveški bogo slovci, ki so učili, dajo ženska u teleson* hudobija in izvir vsega zla na svetu Kako kranjski duhov niki žensko zaničujejo, se vidi iz zadnjega "Domoljuba". Tam jo notica, ki ima napis 'Baba je baba* in dobesedno je tam zapisano: 'Da, baba jo baba in so nekaj drugega". To "še nekaj drugega" jo seveda preklicano težko uganiti ka-U? Radovedni smo, kako so bodo klerikalne "babo" zahvalilo prečasti tim duhovnikom za ta laskavi kompliment, — Zgradba novih avstrijskih topedovk. Mornariška uprava je naročila "Stabilimentu techniou"v Trstu zgradbo potili rušilcov torpo-dovk in 13torpodovk. Ladje moru-jo biti izdelane v 12 mescih in bodo stalo nekaj čez 15 milijonov kron. Rušilci torpedovk bodo dol. gi f>7 in široki <>2 m, naložilo bo 1h) lahko 31>0 ton. Stroji bodo za konjskih sil, vsled česar bo znašala brzina 28 morskih milj. Rušilci torpedovk bodo oboroženi ženim 7 cm in s 7 brzostrelniuii topovi ters 3 cevmi za spuščanje 45 cm. torpedov. Posudka 1wj močna 25 mož Nove ladjo bodo popolnoma iz jok-la. Junija mesca dobi naša vojna mornarica dve novi torpedovki, Kakor smo že poročali svoj čas, je nameravala uprava naše vojne mornarico naročiti 48 novih torpedovk, a kakor se čuje, bodo naročili rajši 38 torpedovk in pa etio bojno ladjo. Moloh — militarizem žro in žre povsodi, ljudstvo pa struda. — Mrtva roka. Iz Novega mes-ta se poroča: Smrtna kosa pokosila je zopet prebrumuo dušo; umrla je Narijeta Perše v staroBti lot. Po greb njon jo bil res veličasten, Zvonovi frančiškanske cerkvo in o-ni knpiteljna so glasno oznanjeva-li z vsemi "štirimi", "Ducaton mir. Duoateu mir etc.", dajo umrla oseba izvanreduih zaslug. Kdo pa jo umrl? Navadna tercijalka! Rado-svednot ljudstva pri pogrebu pa ni bila tolika kakor se jo pričakovalo. Žensk za sprevodom je bilo v obilici. A niti ena ni potočila solzice. In kdo jo vendar bil pokopan, ki je bil spremljan tako slovesno k večnemu počitku V Bila jo navadna hišna posostnicut Hodila je pridno v corkov, k spovedi in k obhajilu. A ob smrtni uri .je pozabila na božjo zapoved in na vnobopijoče grelie: "No zatiraj vboicev in sirot". Volila je vse svoje premoženjo, izvzemši prav inulih legatov, mrtvi roki — farjem. Pogreb je vodil "milostlji-vi" gospod prost. Udeležili so se pogreba tudi VBi kanoniki, vikar in ves fraučiškunski samostan. Govori se, da je frančiškanski samostan glavni dedič. Sorodniki umrle Marjeto Perša pa hodijo tresoč se od mraza po mostu in stradajo. Ti niso dobili ničesar,razen preskrbljeni in hišni posestnik!! Ko bi bila rajna slišala od pogreba idoče sorodnike, obrnila bi se bila v krsti, dasi je ta stalu okoli 100 kron, pogreb sam pa nad 300 kron! — Kedaj se bodo odprle oči zaslepljenemu ljudstvu?! Gotovo je le eno: Vse zvonenje, vsi duhovniki niso spravili rajne v nebesa: le dobra dela zumogla bi ji pomagati- Po smrti blišča in napuha nas ni Iz ve ličar učil. Zapuščine je do 20. 000 kron. Revni sorodniki bodo stradali, frančiškani bodo pa pasli svojo že itak dobelo trebuhe. — Kranjski klerikalci love sedaj dalmatinske posojilnice v svojo organizacijo. Seveda se delajo pri tem, kakor da je S usteršič-Krekova oragnizacija edina na Slovenskem. Ali Dalmatinci so glede kranjskih klerikalcev enega mnenja, kakor tisti trgovec, ki je bil vprašan za informacijo o nekem svojem prijatelju. "Kakšen je vaš prijatelj X. Y. ?" — "O, izvrsten mož, zvest narodnjak, kremen i t značaj, sploh, vreden vsega zaupanja." — "Ali bi mu vi posodili 500 gld. ?" — "Ne, jaz ga sicer .spoštujem, denarja mu pa niti krajcarja ne posodim." — Odstavljen duhovnik. Župnik v Linda ru, (Istra) don Vitezič se je norčeval iz celibata, kakor večina duliovnikov. To pa njegovim žup Ijanom ni bilo prav ter so mu priredili mačjo godbo, kar pa župniku ni bilo prav ter je za demonstranti s puško streljal. To zopet sodišču ni bilo prav ter je župnika |>ovabilo na ričet za en mesec. Skoraj gotovo ni bilo to prav župniku a vse bi še bil prestal, da se ni oglasil ordinari jat, ki mu tudi ni bilo prav, »la se toliko govori in piše o župniku. U-vedel je disciplinarno preiskavo, ko-je posledica je bilo ž upnikovo sus-pendiranje. — Nuna in kanarček. "Gorenjec" poroča iz Kamnika, da so tam nekega dne ob ]>olu 8. zjutraj dobili neko nuno v stanovanju najboljšega prijatelja kamniškega tehanta, Marijinega mladeniča iz Sutne. Le ga je prišla obiskat zjutraj ali že zvečer, tega dopisnik ni preiskoval. Ko bi Prešeren še živel, bi moral zdaj pač primerno modernizirati svojo pesem o nuni in kanarčku. — Klerikalna surovina. Svoj čas je predsednik sedaj že davno mrtvega "Katoliškega vinogradniškega društva." iskal za društveno gostilno 11a Glincah krčmarja in je naletel na nekega konjskega mešetarja K odelo. Ta se je nekaj časa branil prevzeti gostilno. Rekel je: "Gospod, jaz sem pijanec, kvartopirec m bab-jek," Predsednik pa mu je dejal: "Glih tacega nucamo" in — Kodela je bil angažiran. Kot gostilničar "Vinogradniškega društva" je bil res pravi mož 11a pravem mestu. Odkar je "Vinogradniško društvo" šlo rakom žvižgat, se o Kodeli in njegovih junaških Činih ni več slišalo do zadnjega časa. One dni se je pripeljal Kodela na semenj v Ljubljano in se tu "poleg navade stare" napil, kar je mogel. Ko se je peljal kot klada pijan domov, je koti j na Tržaški cesti zavozil v stran in ni mogel naprej. Kodela se je tenia j zvalil z voza, je konja nekaj časa pretepal in nazadnje zgrabil nož ter konju 11a kakih dvajset mestih pre-rezal kožu in nazadnje mu prerezal še nosnico. — Tudi pravi tip pristnega katoliškega hinavca 1 — Velik požar. Dne 2. t. m. jx>p. je nastal pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju velik požar. Ker je bil silen vihar, se je hitro razširil. Pogorelo je 11 hišnih številk, od katerih ste ostali samo 2 zidani in z opeko kriti hiši. Škode je kakih 30,000 K, a zavarovani so dotičniki le za male zneske. Zgorelo je Več svinj. Zažgali so, kakor navadno— mali otroci, tudi en otrok je zgorel. — Panesreči! je v Hrastniku neki delavec. Obležal jc na železniški progi. Vlak mu je zmečkal .oko in ga jjoškodoval na glavi. Obvestilo. V imenu dr. "Sokol" št. 11 obveščam in opozarjam vse člane, ki so brez vsacega zglasila odšli od tod, da se do konca tega meseca zglasijo in poravnajo mesečni 1.0; sicer bode vsak po pravilih suspendiran. Roslyn, Wash., 9. febr. 1905, A. Janecck, predsednik. LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let, izdeluje najlepše velike in malo slike po najnižjih cenah. 80—80 Euclid Aye. CLEVELAND, 0. V Naznanilo. Vso člane društva "Triglav" št. 2 v La Sallo, 111. S N P J, se naj-uljudneje obvešča tem potom, da po sklepu društveno seje z dne 5. febr. t. 1. vplačajo vsi člani po 50o v rezervni sklad. Ta svota naj so vplača v dveh obrokih po 25c in sicer z mesečnim doneskom marca in aprila. Ta sklad jo namenjen za društvene potrelwcine. Odbor Srečen človek. G. Gustav Shimok, 4 James St. Cleveland, O. je srečen človek, ker jo našel srodstvo, a katerim jo o-zdravil sobo in svojo družino. Pisal nam jo naslednje: "Čital som v nekem časniku, da Trinerjevo, zdravilno, grenko vino včinkujo izborno na žolodee. Poskusili smo bi pri-pomoček in ozdravili smo jaz, moja soproga in moj i otroci. ltesn ica je, da jo to edini pripomoček, ku-terega lahko vživajo otroei kakor odrašeni ljudje. To zdravilo ozdravi vsaki še tako bolan želodec, da lahko probavlja vBako hrano. Tem potom se množi zdrava kri, slaba so pa odstranjuje. To zdravilo istotako poniagn mladim, bledim gospodičnam kakor starini bolnim mamicam, ker jo najlioljše sredstvo za želodec, najboljše kropčalo za živce in najboljši kričistilee. V tem zdravilu ni kemikalij, ampak bo izdelujo iz naravnega vina in importiranih zelišč Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trincru 799 So. Ashland Ave., Chicago, III. Edina vinarna, ki toči najboljšo kalifornijska in importirana vina. Kdor pije našo vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! Slovensko — angleški — rečnlk je izšel. Ceno GOc, Denarne po-šiljatvo po money-onlerju na V. .1. Kubelka, Box 744 Now York, N.Y. jjtliHWMMMWMi 1 Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi ravnokar izišli Slovensko—angleški—rečnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških besedi nahaja Be pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice jo žepna, toraj pri VBuki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov $ V. J. Kubelka, P. 0. Ilox 744 Z New York V. Y. ♦ Emil Bachman stoka tirih, Izdeluje društvene make, is ustave, Cene različne po nuoti h. Za rsako delo se jamči. Piiiite slorenki po tai-plaini ccoik. 580 So. Centre Aye. Chicago, 111. L Naročajte nvoje obleko pri Charles T.yl-u priljubljenemu unijBkemu ^fpjaču //2 So. Hafsted St. na vogalu W. 19th Pl. ki cisti in popravlja tudi žensko in možke obleke. Gospod Tyl je dobro znan mej Slovenci veled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIH CENAH. Obrnite se zaupno na nas * * * ^ rjgm, kadar hočete odpreti saloon opn ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše Izborilo pivo je po eviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, na kar bodeto dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vleŽano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. 21. & Blue Island Ave. NOTARSKA pisarna. Izdelujejo so vsa notarska dola Vollniacht), kupna, dolžna pismn, prošnje radi vojaščine itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno, ako pri lože za 2c. znamko za odgovor. William Sitter Claridge, Pa. Odprl Nem pod Imenom "The Eagle Bar" Saloon^ v katerem točim svežo pivo, najboljša, pristna kalifornska vitia in dobro žganjo. Na prodej iman tudi najfinejše unijsko smodke. Popotniki in domačini dobo čedno prenočišče Mihael Jakše Roslyn, Wash. RAZNO. NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirano brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham Bam naj bolj i brinjovec! Dvanajstimi steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo sam plačati prevozne t roške. Kdor hoče dobro kapljici) brinjev-ca piti, naj se obrne na John Kracker-ja 111)1) St. Clair Str. CLEVELAND, O. 500 mož potrebuje za Rainer- jovopivoin Bourbon Wis-ky piti, fineBuiodko kaditi in se veseliti. "\ja s oOci brandy po $2,75 galon. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL. Razpošilja staro belo in staro črno vino po 50 centov, ter star grapo -p Sv. Florijan razkrinkan Ravnokar jo obelodanil veloučeni sod-nijski svetnik Strnadt zanimivo brošuro, ki v nji dokazuje, da so pnsovski škofje ponaredili legendo o sv. Florijnnu, da jim ta svetnik pomaga napolnjevati nikdar sito in nikdar polno bisago. Strnadt jo dokazal, da jo ta zgodovina sleparija nezmotljivega Rima. — Carska rodbina in "svota sa-modržuva". Ako jo resnica, da jo Plehve le za svojo lastno varstvo izdal na leto 8QO.OOO rubljov, koliko potem stane vse policijsko nadzorstvo v "sveti" Rusiji? Da so car upira priznati finančno kontrolo, je umevno vsakomur, ki ima pojem o ruskih državnih kakor dvornih financah. Car sam ima več 100 graš:in, kjer jo vposljenih nad 82 tisoč služabnikov z letnim za-služkojn 20 milij. kron. Na teh graičinah jo okoli (i tisoč konj in 50 tisoč drugih domačih živali. Carska rodbina do 8 kolena štejo sedaj 83 moških članov, izmed katerih dobiva vsak na leto milij. krun. Ti člani imajo 40 dol vso zemljo evro-pejske Rusije in 825 graščin z 20.-000 služabniki. Na vsakega takega "nedotakljivega" gospoda pride poprečno 637 služabnikov. Ko po-gledumo tu-lo številke, potem bo pač nič ne čudimo, da se car in njegova rodbinn boji vsakih reform, ter du se z vsemi kremplji držita "Bvetega" sa mod rž j a. In no čudimo se tudi, da so nekateri u-redniki ameriških slovenskih listov valjajo pred carjem na trebuhu kakor so valjajo pred ameriškim, kapitalisti, K POMOČ IN 2DRAVLJE BOLNIM! ZA3IOHE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. L, Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: KpnStovanl goiprwl profesor I Jaz spodaj |mdi>l*aiia »f Vara ichvntlm za Va* trud In s» Vate n? e m i zdravljenje. V strnit nalemu narodu po cele! Ameriki tporofam. itn mp VI pravi In J<*lin zdravulk. kterl zauiore oidnmil v«akeK» bolniku- Veliko zdravnikov icm pnskufal* tukaj v raealu Pueblo. u nlje-(lln ml nI mt>i(t'l (KiuniKatl. Nekteri zdravniki »o ml rekli. 11 laIostllepolzpr«*a"U a moje I teikej bolezni In ml |xislall zdravila, po • feoj fiull« oUllanJe v plJuBih In pnlh. » pridruži* |*«U-i.----i — |xi|Ki|n<>mH ozdravela, tnkft kterlh sem takoj futlla oUt . . nlb zdravilih »era — hvala HOffU 1 \ mn date Cutlm zdrava kol poprej. NmlalJ" m* zahvalim utwInlJtvoin i lo venskih časopisov, ktera an tirloWIm v srolli listih le(z» Izvrstnega zdravnika In nas tako o po zori la na naJbolJJeg« zdravnika. S tem koufatn pUmo — Vaiu du gsoba hvaležna. \y\ oonSr. 4X1 Rnib St., Pueblo, Colo. Častiti gospodi . . , „ . Naztiitiijum Vam, da so me Val« aim vila pruv iloliro pozdravile. Že V dwli dneh »eni bil teliko boljll In ko u m porabil tsb, m bil popolnoma zdrav. Zato se Vuin srčno zahvaljujem za Val* »dravlla In ostanem do groba hvale/en Vaiu Iskani prijatelj. G KO KG U rilKRNIK. llrownOeld, Pa. Dragi gosjiod profesor 1 Kar se tlčo uMK'liik (tletle poslanih zdravil Vam naznanjam, da sem p<> uflvnnju Utih impolnoma ozdravil ml kalija In bodenja v prsih In I.pIimI<*ii. Snino ono tleklenloo. v klerl je zdravilo proti Izpadanju laif. I« rabim Iii kakor vidim, s dobrim uspehom, ker to ml latjo Ks prenehali Izpadati In tem prepričan, da zojiet zrastejo. Spoštovanjem Vinu udanl VINCF.NC SuftTAR. T, O. Doz I«. Moon Run, Pa. Cenjeni gospod I Vam neznanim, da »ein prejel Vale pismo, v klerem tne vpral ate kako »«• kaj posutim. Sedaj setD popolnoma zdrav lu »e prav dobro počutim. Zato ne Vam »rčno zahvalim, ker sto me ozdravili v tako kratkem času. Puzdravljatu Vas udanu lu ostajam s s polt ovh nje m OREOOR SF.rRAR, P. O. Ro* 04, Cumberland, Wyo. Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo na§i bolni rojaki najzanesljivejše na zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLIN5-A,££? ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponaSati h tako uspeSnim zdravljeujem kakor on. a i ■ L I " ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in Il7flr^yi UQP nn P7ni radi tega ozdravi vse možke in Ženske bolezni bodisi U&UluVI Vuu UUlULNlJ akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamCi za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi VBch bolezni v trebuSni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kaSelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodcnico, božjast, Blaliosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, Šumenje in tok iz u3es, ogluSenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, li§aje, inazolje, ture, hraste in rane, vse 2enske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, neredno mesečno ČiSČenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Dr. Collins, M. I., je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke In ženske spolne bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in možkirn se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opiSejo svoje spolne balezni. Ktere ženske trp6 na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na Dr* E. 0* Colllns-ov zdravniški zavod. Zatorej, rojaki Nlovenci, mi rnm priporočamo Kiimo in edino lo klavnega ill izkiiweaega Dr. E. O. COLLINS, M. I. Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je va5a bolezen zastarala ah kronična vsled neuspeSnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opiSite natančno va5o bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter poSlite pismo na ta-le naslov: DR. E. C. COLLINS, M. I., 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. In potem bodite z mirno duSo prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravili. — Veliki slapovi najdeni. Do»e-daj je veljal Niagarski vodopad za največjega na svetu. Sedaj pa so se našli vodopadi reke iguassu, ki prekašajo ( ?) Niagaro. O teh orjaških vodopad i h se je zvedelo šele pred nekaterimi meseci, ko je na geografskem kongresu v St. Louisu poročal argentinski komisar, da dela reka Iguassu na meji Argentinije in Brazilije velikanske vodopade. iguassu je pritdk Parane. Kakih 18 km poprej preden se izliva v Parano y teče z veliko brzino, se naglo vpogne desno ter dela imenovane vodopade, ki so po sodbi imenovanega komisarja, ki je videl vodopad Nia-gare in Zambezi je, mnogo veličastne j i kot. prva dva. O Iguassu vili vodopadih širši svet dosedaj zategadelj ni vedel, ker so sredi skoraj 11c-pristopnega pragozda nad 1500 km oddaljeni od cest in naselbin. Ako pa se^ktlo vozi jkj cele tedne v Čolnu jkj reki, kakor je to napravil argentinski komisar, potem zasliši že milje daleč bobnenje velikanske vodne množine, ki pada preko raztrganih skal 70 metrov glol>oko. Niagarski slajjovi .so le kakih 50 metrov visoki, na najširšem mestu 57 4111 široki ter pada veni uri preko njih kakih 100 milijonov toil vode. lgiiassovi sla-|x»vi pa so 3400 metrov široki tedaj skoraj štirikrat širji kot Niagare ter pada preko njih v eni uri kakih 140 milijonov ton vode. Vrhutega vod 11a množina pri Niagari spreminja I K) letnih časih; pozimi n. pr. slap zamrzne. Iguassu ima vedno edna-ko mnogo votle, le za časa deževanja naraste tako, tla je reka pred slapovi čez 10 km široka. Brezdvomno se bo moderna tehnika |)ola.stila te največje vodne sile, kakor je Niagare. — Duhovniška morala. V Wucrz-burgu izhaja "Fraenkisches Volks-blatt", ki ga piše in izdaja duhovnik Liborius Gerstenberger, ki je obenem tudi poslanec. Ta pobožni list je nedavno oijozanjal v mseratih na "zanimivo in pikantno branje za go-sjxxte in dame'\ Potem je najxive-dal novo knjigo: "Zdravilo za dušo in telo", češ, da je to "uspešna, da, nezmotljiva pomoč za odpravo tajnih seksualnih grehov". In o tem seksualnem pouku ima katoliški duhovnik tako spoštovanje, da pravi: "Mladina bi morala dobiti to knjigo vezano v molitvcnik, potem bi se tudi irolitvenik ne bi nikoli proč vrgel — nadi verjamemo, saj tudi duht "ki pazijo bolj za razne "hi-gienične predmete", kakor pa na brevif. — Novo vojaško predlogo pripravlja italijanska vlada ter jo kmalu predloži zbornici. Stroški so baje proračun jeni na 60 milijonov. — S]>opad med avstrijskimi fi-nancarji in črnogorskimi tihotapci je bil 1. t. m. na črnogorski meji. Financarjem je moralo priti na pomoč vojaštvo. —*,Most se je zrušil v Petrogradu čez t a koz vati o Fontanko v trenotku, ko je jahalo čezenj 50 dragoncev. Reka je bila k sreči zamrzla in most ni lul previsok, vendar se ie en vojak ubil, več pa je ranjenih. — Inventura |>o bivšem nadškofu dr. Kolmu je izkazala, da mora Kohn povrniti nadškofiji še 800 tisoč K. — Okradena davčna blagajna. Kakor se sedaj dognalo, ni bilo v Žilah u iz davčne blagajne ukradenih samo 72.000 K, temuč gotovine in vrednostnic za jx>1 milijona kron. — Novi monopoli na Bolgarskem. Sobranje je navzlic hudemu nasprotovanju opozicije sprejelo v tretjem branju zakon o uvedbi monopola na sol, užigalicc in cigaretni papir. sol, užigalicc in cig; Marija se je prikazovala 46-letnemu delavcu Weinfurterju in njegovi igletni hčerki toliko časa, da so ju sprejeli — v blaznico. Mala Panama. V francoskem kolonialnem uradu manjka jjo! milijona frankov, ki so bili določeni za prebivalce prizadetega otoka St. 1'ierrc. Denar so si uradniki razdelili. — Tovarna za fonografe Bathe v Parizu je ustavila delo ter odslovila vseh 150 odelavcev, ker je sodišče razsodilo, da fonografski valjarji kršijo pravice založnikom do-tičnih muzikalij. — Dober dovtip. Ko jc ja|>onski cesar izvedel za revolucijo v Petrogradu, je takoj carju brzojavno izrazil sočutje: "Rad sem pripravljen, Vam dati svoje čete na razpolago, da se punt potlači. Kuroki jc vsak trenotek pripravljen odriniti proti Petrogradu." Listnica uredništva. Joliet. P. Vaš dopis smo dobili, A v ti obliki ne more v list. Mi se borimo proti izkoriščevalcem .vsak-tere vrste, a v to je pa potrebno dokaze. Občno zasmehovanje pa nima pri narodu vzgojevalnega namena, ako ni |xx!prto z dokazi I Spremenite torej Vaš dopis, podprite ga s konkretnimi dokazi in mi ga bodemo priobčili. Brez zamere I Pozdrav! Allegheny, — Hrvatskim sodru-gom na- znanje. Vaš dopis je moral izostati radi prostora. Priobčimo ga v prihodnjič. Pozdrav vsem so-drugom! V Podporo stavku jočim k lesarjem in kamnosekom v Nabrežini, Primorsko: Ker jo druščino zgubil na 18 cesti lOe. Ker jo je zopet srečno našel v bljižneuiu saloon u 10c. Ta teden smo odposlali skupno Listu v podporo. Frank Vevar.............$0,25 Paul Tuucher............$0.75 Slovenci v Chicagi pozor! V nedeljo dne 2<> Febr. ob 2 uri popoludne bode olnlržaval slov. so-cialui klub sejo v Narodni dvorani 587 So, Centre Ave. Opozarju se vse člane, da so radi važnih točk, ki so na dnevnem re* du vdeleže polno številno te seje. Vstop jo dovoljeni vsem Jugoslovanom, če tudi niso člani kluba. _ Odbor. KJE JE Frank Trčck, doma iz Ročice pri Mozirju na Štajerskem 1» poklicu mesar. Iz Milwaukee je prišel v Chicago in tod jo odšel ne da bi komu povedal kam. Za njegov naslov bi rati zvedel Martin Potokar 5t>4 So. Centre Ave., Chicago, 111. _________ _________ ____ Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) Papež Aleksander VI. je bil v nekem oziru pravi ropar. Svojega ijina je i meti A val regentom cerkve in ta regent je oropal vse polno pleme-nitašev za njih imetje, seveda z vednostjo in s privoljenjem rimskega papeža. Ko i>a tudi to ropanje ni vrglo toliko, kolikor jc blaznorazsipnj papeževa rodbina jx>trebovala, je napravil papež veliko trgovino in je prodajal blagoslove, križe, relikvije, odpuščanje grehov in duhovske službe. Tudi ljubljansko škofijo je papež prodal. Ljubljansko škofijo je ustanovil cesar Friderik IV. leta 1461. Prvi ljubljanski škof 2iga pl. Lam-berg je umrl leta 1488. Za izpraznjeno mesto se jc seveda j>otegovalo mnogo mož. Med drugimi se je [KJtegoval za škofovsko službo tudi Krištof baron Rauber. Toda ta baron Rauber, ki bi bil rad postal škof, seveda le zaradi profita, jc imel težavno stališče. Hil je sicer na dvoru jako priljubljen, ženske so se močno zanj |>otegovale, ali on sploh ni bil — duhovnik. Toda s papežem Aleksandrom VI. se je dalo govoriti. Za denar se je otl pa-l>eža vse dobilo in z denarjem je tudi Krištof baron Rauber izposlo-val papeško dispcnzacijsko in potr-dilno butlo z dne 28. februvarja, vsled katere je bil kar j»od roko l>osvcčcn za duhovnika in postal ljubljanski škof. Krištof baron Rauber se za svojo škofijo ni čisto nič brigal, nego le za škofijske dohodke. Živel je vedno izven Ljtlb-Ijane, na dvoru, in imel tam lepo službo kot cesarjev svetovalec. Nase seveda ni nikdar pozabil, nego vedno >krbel, da »o >e njegovi dohodki kot škof lepo množili. L. 1507. mu je podelil cesar patronstvo nad faro Kranj; župnik, ki ga je škof postavil. je moral seveda dobro plačati, da je dobil službo. Končno je dosegel, da je cesar Ferdinand I. 1. 1533. škofu Rauberju in vsem njegovim naslednikom v škofovski službi [Kxlelil knežji stan. Ali se jc Čuditi, če se jc vzpričo taki korupciji evangeljsko gibanje razširjalo tudi l>o Kranjskem? Sicer pa jc tudi ta riba smrdela ob glavi in olajševalno je vsekako, da so bili korumpiraui kranjski duhovniki še vedno veliko boljši, kakor papež Aleksander VI. in njegovi kardinali. Papež se ni prav nič ženiral, eno in isto dostojanstvo po večkrat prodati, dasi je prvi "kupec" še živel. Kdor mu je bil na potu, tega jc dal tx>topiti ali zastrupiti. Posebno mu je šel pri tem na roko njegov sin Cezar Borgia, ki je dal naposled za-vratno umoriti svojega lastnega brata Franca Borgio. da je podedoval njegova dostojanstva in njegovo velikansko premoženje. Papež se jc dal kmalu potolažiti. V proslavo sprijaznenja papeža Aleksandra in njegovega sina je bila pod naslovom dvornega lova prirejena grozna or-gija. Ta jc trajala v gozdu pri Ostiji štiri dni in štiri noči. Na ta "lov" je bilo naročenih 50 elegantnih vlačug in isto toliko sodomi j i vdanih fantov. Kaj so ti razuzdana uganjali, si je lahko misliti. Izmed povabljenih deklet se jih je uumo dvanajst vrnilo v Rim. druge so našli delavci strašno razmesarjene v gozdu ... To je Cezar Borgia imenoval "zabavo". Sploh je ta bestija v človeški obliki imel največji užitek, kadar je videl teči človeška kri in posebno ga je kratkočasilo, če jc mogel lastnoročno moriti. Papeža Aleksandra VI. ljubljeni sin Cezar Borgia, bi se bil najrajši kopal v človeški krvi. Moril je za kratek čas, morit tudi lastnoročno, če ga je ravno obšla taka volja. Tako je dal okrog cerkve sv. Petra napraviti ograjo in kadar bi se bil rad zabaval, so morali njegovi vojaki na ta prostor pripeljati deset ujetnikov, moških, ženskih ali otrok. ' Ti nesrečni ljudje so bili zvezani na rokah in na nogah, tako da se niso mogli kar nič braniti. Cezar. Borgia je potem zajahal svojega žrebca in se v divjem diru za-podij med ujetnike. Ž rebec jih je podrTTn poteptal, Cezar Borgia je pa nanje streljal in po njih sekal z mečem. To je delal toliko časa, da so obležali pred cerkvijo sv. Petra samo kosi človeškega mesa. Papež Aleksander VI. in njegova hči in ljubimka Lukrecija sta rada prisostvovala takim prizorom. In proti temu bestijalnemu početju se ni nihče oglasil. Rimljani, potomci slavnih junakov, sinovi vrlih mož, ki so se neustrašno borili proti raznim papežem, so bili tako korenito pokatoličanjeni, da jih je minolo vse moštvo. Tekom papeš-kega gospodstva so bili postali degenerirana, propadla rasa. Sicer pa ni bilo varno, se papežu in njegovi rodovini upreti. Inkvizicija je vsakega uničila. Celo cerkvenim knezom ni prizanašala. Nadškof Florida se je bil uprl papeževim sleparstvom s dispenzami. Hitro so obdolžili nadškofa, da je sam slepar. Papež ga je dal pfijeti in vreči v j^čo. Ta ječa jc bila strašna. Stari nadškof je moral v ječi do kolen stati v vodi. Ta muka je bila tako strašna da je nadškof raje vse priznal, kakor da bi bil ostal v ječi. Obsodili so ga na smrt, a niso se upali ga javno usmrtiti, nego so ga v ječi zastrupili. Pozneje se jc izkazalo, da je bil nadškof popolnoma nedolžen in res samo zato vse priznal. kar so zahtevali, da bi se rešil muk v ječi. Grozodejstva papeža Aleksandra VI. in njegovega sina so končno provzročila po vsi Evropi tako nc-voljo, da so večji vladarji sklenili temu početju narediti konec. Nemški cesar in francoski, angleški, španski in twrtugalski kralj so poslali v Rim posebne pooblaščence, ki so imeli nalogo, papežu zagroziti, da ga bo posebna sinoda odstavila, če se ne [>oboljša. Poslanik angleškega kralja. Ioni Heckinsou je v javni avdijenci naštel nečuvena pa-jKv.eva grozodejstva. Pa{>e/a se je ]>olastila silna jeza. Zagrozit je lordu I leckinsonu, da ga pusti skozi okno vreči, če spregovori še eno samo iK-sedo. Ozmerjal je paslani-ke, jim prcdbacival, da so njihovi kralji še večji hudodelci kakor 011 in jim ukazal, da še tisti dan zapuste mesto, sicer jih da obglaviti. In kaj so storili nemški cesar in navedeni kralji? Ničesar! Našel se je pa jx>gumen mož, ki je neustrašno dvignil svoj glas in javno oznanjal, da ta papež ni Kristusov namestnik nego hudodelec. Ta mož je bil menih Savonarola, šel jc med narod in možato oznanjal boj proti hudodelcu na pape-škem prestolu. Sploh je pojasnjeval, da je izvor vsega pohujšanja in vsega zla Vatikan. In Savonarola je to oznanjal javno tudi v Rimu na trgu pred cerkvijo sv. Petra in ljudstvo mu je odušcvljeno pritrjevalo. Papež je seveda na vse načine skušal, da bi bil Savdnaroli zamašil usta, a ni ga mogel dobiti v roke niti so mogli najeti morilci Savona-rolo z bodalom ali s strupom spraviti iz življenja. Papež je Savona-rolo pač izobčil in ga preklel, ali ljudstvo se za to ni zmenilo in je hrabremu menihu, ki se jc upal začeti boj proti papežu, ostalo zvesto— tako dolgo, kakor - pač nižji sloji ostanejo zvesti. Gorje onemu, kdor išče ljubezni in zvestobe pri masi 1 To je izkusil tudi Savonarola. Tisti, ki so danes goreli navdušenosti zanj, so ga čez nekaj časa lastnoročno gnali pred inkvizicijo in plesali okrog grmade, na kateri je stal ta genijalni in plemeniti apostol svobode. Ljudstva zabitost je za desetletja udušila žar svobode. Papež Aleksander VI. bi bil prav gotovo in z veseljem prišel na slovesnost, pri kateri je bil pošteni in ženjalni Savonarola živ sežgan, če bi mu ne bil vesel "rodbinski" dogodek tega branil. Julija la Balla, ena izmed papeževih ljubic, je bila ravno tedaj poglavarju kristijanske cerkve povila sinčka1 in to se je v Vatikanu praznovalo z nepopisnim sijajem. Oče-paj>ež je bil seveda silno po nosen, da je na stara leta dobil sinčka. Zdelo se nni je primerno, da se tudi pri ti priliki ovekoveči. Ka- kor znano, je sv. zakon zakrament; sicer se lahko loči, ali razveljaviti po katoliškem obredu sklenjetlega zakona ni mogoče. Papež se pa za to ni zmenil in je razveljavil zakon njegove hčere Lukrecijc z vojvodo Sforzo, trdeč, da njegov zet ni več — mož. Koj po razveljavljenju tega zakona se je-Lukrecija vnovič omožila*«! sicer z vojvodo Alfonzom di Bisaglia. Ubogi vojvoda je moral to poplačati z življenjem, Cezar Borgia je bil že podjarmil celo vrsto italijanskih republik in se jc ravno pripravljal na vojno zoper Neapolj. V tej zadevi pa mu je bil njegov svak Alfonzo na potu. Toda Cezar ni bil nikdar v zadregi, kadar se je šlo za odstranitev kake ovire. Sklenil je kar na kratko, da svakai— umori. Alfonzo je bil povabljen na neko slavnost v Vatikan in ko je prestopil prag, so ga najeti morilci ]>opadli in mu zadali sedem sunkov z bodali. Alfonzo je pa bil krepak mož. Ker je na vse grlo kričal, so morilci zbežali, predno so Alfonza usmrtili. Težko ranjenega so Alfonza prenesli v sobe, 4o in so vojvodo Alfonzo zadavili. Lukrecija ni prav nič žalovala po svojem možu, saj ga jc bila vzela samo zaradi denarja. Zato se ni tudi nič obotavljala, ko ji je papež poiskal novega soproga. To je bil Alfonz d'Este, sin ferarskega vladarja. Tudi ta poroka se je v Vatikanu praznovala z divjimi orgijami. Poleg vsakega kardinala in drugega cerkvenega dostojanstvenika je sedelo dekle, ki ni imelo drugega na sebi kakor pajčolan. Po bogatem banketu so ta dekleta prod zbrano družbo plesala različne razuzdane plese, med katerimi so tudi pajčolane vrgle od sebe, tako da so bile i>oi>olnoma gole. Papež je dal na tla postavki dvanajst vrst gorečih sveč in je med dekleta metal sladčice in cekine. Tisto, ki je bila pri ti "vzpodbudni" igri "najspret-nejša" je papež osebno ixllikoval z lx>gatim darilom. Lukrecija pa je obljubila neko rimsko palačo v dar tistemu kardinalu, ki vpričo cele družbe "zmore" največ teh deklet. Zmagal je neki bolj poštami kardinal in Lukrecija mu je lastnoročno izročila darilno listino glede obljubljene palače. Vzlic temu, da je papež jako rad prirejal take veselice, so se kardinali in škofje vedno bali prestopiti prag Vatikana. Če je kdo le količkaj mogel, je ostal doma, kajti vedeli so, da je pri papeževem obedu že marskido nalezel — smrtno bolezen. Ali papež Aleksander in njegov sin Cezar sta bila pristna potomca rodovine Borgia in izkazala sta se vredna svojih dedičev. Ker bogatih duhovnikov ni bilo izlepa spraviti v Vatikan, in Če so prišli, niso hoteli ničesar užiti, boječ se zastrupi jen ja, sta papež in njegov sin skovala drug načrt. Papež je prosil kardinala Cometa, naj mu prepusti svoj vinograd, da tam priredi neko zabavo, j>ovabtjenim duhovnikom pa je sporočil, da niora vsak sam skrbeti za jed in pijačo. Zdaj so bili povabljenci brez strahu, ker so mislili, da jih ni mogoče zastrupiti. Papež jih je pa mislil pre-variti in jih zastrupiti. Njegov zaupnik jc dobil dotično vino in potrebne ukaze, kako naj stori, da zastrupi mjkoliko povabljencev. Naročenih je bilo 150 deklet, ki naj bi bila duhovne gosjxxle zabavala, da bi se jih moglo laglje ukaniti. Toda to j>ot je papež sam padel v jamo, katero je drugim kopal. Ko sta prišla papež in njegov sin na vrt, je bil najeti zaupnik ravno odsoten. Neki drugi služabnik jima je nato-čil vina — slučajno pa je dobil v roko ravno tisto steklenico, v kateri je bilo papeževim gostom namenjeno zastrupljeno vino. Sv. oče je po svoji navadi izpraznil čašo na dušfck, njegov sin Cezar pa je zastrupljenemu vinu primešal vode. Kmalu po zaužitju zastrupljenega vina so krči popadli papeža in njegovega sina. Papež je še tisto noč umrl, njegov sin Cezar pa je tudi to pot uteket smrti ter po deset mesecev trajajoči bolezni ozdravil. (Dalje prihodnjič.)- .A? Ali želite pofitatl neodvisen, ali želite IntetI svoj lasten dom f mi Vam ponujamo oboje v jugovshodnem Missouriju, kjer je zdravo podnebje, kratka, mila zima, dolgo in ne prevročo poletje, kjer na gorski planrti v črni zemlji dozori najlepše žito in raste najbolj sočna t a trava, kjer živinoreja skor nič pe Btane, nese pa velikanske dohodke, kjor raste izbemo sadje, Bočivje in druga zelenjava, ki so kaj lahko spravi v denar, kjer so čisti studenci in potoki, bogati gozdi, kjer železnice križajo ozemlje ter ga vežejo z najboljšimi trgi. Ml Vam prodajamo tukaj svet od 6 do 12 dolarjev aker pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Nikjor na jugu, zapadu ali severu zamorajo vspevati slovenske naselbine boljše kakor tukuj, kjer lahko postone v kratkem času marljiv Slovenec neodvisen in bogat ameriški kmetovalec.. Vsaki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo na ogled. Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku. CHARLES PETERS, Visa vprašanja pošiljajte na slovenski oddelek: A. M. Knobel, Mgr. 315 Denfborn St., room217-223 Chicago, III. Obleke, površniki, zimske suknje. Najmodernejše, naj^rpe£nej&e jesensko in zimske obleko za delavnik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino ceneje kod drugod. Naše cene oblekam so: £5.00- $22.00 " zim. suknjam $ 4.00-- $ 23.00 Naša zalogo jo najboljša in najmodernejša na trgu. Vso je izdelano po najnovejšem kroju. Cene so jako nizke. V zalogi imamo tudi obleke za dečko in otroke. Najstarejša unijBka tvrdka. Telefon —Canal 1198 0" Dr. M. A. Weisskopf Ashland Ave. Telefon Canal 476 © Uradne ure: do 9, zjutraj od I. do 2. In od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čoh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. e SLIKA PREDOČUJE uro za gospode z zlatom prevlečeno (gold filled). Pokrovi so jamčeni za 20 let. Ko-lesovje ima 15 kutnenov in je najboljšega sistema "Springfield III, Movement" 16 size. Vsled znižane ceno Btane sedaj lo $14.50 Ako želite dobro in trpežno uro IX) nizki ceni. si jo lahko naročite sedaj. Kolosovje se jamči za tri lota, Jacob Stonich 81) E. Madison St. Chicago, III. Pemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogočo še popolnoma zdrave zobe T Pusti Bi jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLlTE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. _______________________.___