Poštnina plačana t gofovInL Die PosigebOhr bar bezahlt AVGUST - 1944 ČETRTEK IcAo LXXII, št. 182 0ro'lnl3tvo • upravai LJubljana, Kopitarjeva «. Telefon 23-61-23-64. Mostna naročnina 25 lir, za ino-jimistvo 40 lir. — Cek. ra8. Ljubljana 10.650 ia naročnino in 10.304 Za Inserate. Iskijufino zastopstvo vx oglase ia Italije ln Inozemstva! DPI a. A. Milano. Rokopisov ne v r a i a m o. ScEiw@rste Kampfe in der Normandie Dic Icindlichen Stosskcile aufgefangen — Schvvere blutige Feind-verluste — In Itnlien nur ortliclie ergelmislose Angriffe des Gegners Deutsche Gegenangrille sudostlich Warka — Alle sovvjetisclicn Durchbruchsversuche aordlich der Memcl zerschlagen Ar e z z o , PNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 9. August. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: ln der Normandie sind nunmelir nul der gesamton Front von siidlich Caen liis iu den Raum ostlich A v -r a u c h e a sch\verste Kampfe im Gan-jje. Unter stiirkstem Matcrialeinsatz r;:nnte der Gegncr, voh zahlreirhrn Pan-zern und sturken Luftstreitkrafteo un-trrsiiitzt, iiunier vvieder gegen unsere Front an. Es gelang ilun jedoch nur, siid-Peh Caen und siidlich Vire in unsere Front einzudringen. Die Icindlichen S.osskeile wurden aber in der Tiefe der Stellungen aufgftfangcn. In den iihrigen Abschnitten blieben die Icindlichen Angrilfsgruppen unter sclnvcrstcn blutigen Verlusten gchon vor uiisrrcn Stellungen liegcn. I:n Raume von Lo Man s kam es gnstern zu erhittertcn Kiini|)(en, in deri n Verlauf der Feind in die Stadt selbst eindrang. In der Bretagne wurdcn die au! Lorient und Brest vorstossenden amcrikanischen Verbiinde abgewiesen, /;pi'reicho feindliche Panzer vernichtet. L-.ii St. Malo wird weiter hart gekiimpft. K.impfflugzeuge griflen die Nacli-sriuostiitzpunkte A v r a n c h o h und B r c c e y mit gutcr Wirkung an. Im Scejreblet von Avranches vvurde in der NacH ziim 8. August ein feindlirlies lnidclssihifl von 10.000 BRT durch Bomben volltreffer versenkt. Ober der Normandie und den beseden Westgebieten vcrlor der Feind 2t) Flugzeuge. Im franzosichen Hinterland wirden C9 Terroristen im Kampf nicder-g< niaeht. Schweres >V 1« - Vergeltungsfeuer liogt aul (lein Grossraum von London. In 11 a) i e n fiihrte der Feind nur orllidio Angriffe siidiistlich F 1 o r e n z und im Raum niirdlich A r e z z o , clie erfolglos blieben. Sichertingsfalirzcuge der Kriegsmari-ne versenkten vor der D a I m a t i n i -schen Kiiste zwei britist-he Schnell-booto. Zwci eigene Fahrzeuge gingen verloren. Im O s t e n vvurden im Raum von Baranow starke, von Panzern unter-stiitzte Angriffe der Sowjets absevviesen oder aufgefangen und 47 ieindliche Panzer vernichtet. Sudostlich W a r k a sind Panzerverbiinde zum Gegenangriff ange. treten und in die vom Feind zah vertei-digten Stellungen eingcdrungen. Siidwestlich B i a 1 y s t o k nahmen dic Bolschewisten ihre Angrifie nach helti-ger Artillerievorbereitung unter Einsatz storker Panzer- und Schlachtiliegerver-bande wieder aul. Schvvere Ki-mpfc hal-ten in einigcn Einbruchsstellen an. Nord-lich der M e m e 1 wurdeo auch gestern wieder alle Durchbruchsversuche der Sowjets zerschlagen. Bei R a s e i n e n eingebrochener Feind vvurde im Gegen-angriff abgeriegelt und 66 ieindliche Panzer abgeschossen. An der 1 e 11 i s c h e n Front brachen zahlreiche feindliche Angriffe nach har-tem Kampf zusammen, Schlachtfliegcr griffen wiederholt in Tiefan^iffen wirk-sam in die Erdkampfe cin. Durch Kampf-und Nachtschlachtflugzeuge wurden sow-jetisehe Verkehrsanlagen und Stiitzpunktc mit guter Wirkung angegriflen. Mchrere Pontonbriicken iiber die Weiclisel wur-den zerstort. Sicherungsfahrzeuge eines deutschen Geleits und Bordflak schossen vor der siidnorvvcgischen Kuste 8 briti. sche Flugzeuge ab. Feindliche Storilugzeuge warfen in der vergangenen Nacht Bomben auf Orte in Westdeutschland und in O s t-preussen. In Koln entstanden Ge-baudeschaden. Narod jih je obsodil Zločinski atentatorji na Fiihrerja so bili pred ljudskim sodiščem spoznani za krive in obsojeni na smrt z obešenjem Najtežji boji v Normandiji Sovražni napadalni klini prestreženi — Težke krvave sovražne izgube V Italiji le krajevni brezuspešni nasprotnikovi napadi — Nemški protinapadi jugovzhodno od Varke — Severno od Mcmela razbiti vsi sovjetski probojni poskusi Fiilirerjev glavni stan, 9. nov. DNB. .Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V Normandiji se vrše sedaj na vsem bojišču južno od Caena pa do področja vzhodno od A v r a n c h e s a najtežji boji. Z največjo uporabo materiala jo nasprotnik s podporo številnih oklepnikov iu močnih letalskih sil vedno znova napadal našo bojno črto. Vendar mu je uspelo lo južno od Caena in južno od Vire, da jc vdrl v naše črte. Sovražne napadalne kline pa smo pre-stregli v globini postojank. Na ostalih odsekih so obležale sovražne napadalne skupine, ki so imele najtežje krvave izgube, žo pred našimi postojankami. Na področju Le M a n s a je prišlo včeraj do ogorčenih bojev, v katerih je vdrl sovražnik v mesto samo. V B r e t a n i j i smo zavrnili proti Lorientu in Brestu napredujoče ameriške čete in uničili številne sovražne oklepnike. Za S t. Malo se bijejo še nadalje hudi boji. Bojna letala so napadla oskrbovalni središči Avranches in Brecey z dobrim uspehom. V vodovju pred A v -r a n c h e s o m so v noči na 8. avgust z bombnim zadetkom v polno potopila sovražno trgovsko ladjo z 10.000 tonami. Nad Normandijo in zasedenimi zapadnimi ozemlji je izgubil sovražnik 20 letal. V francoskem zaledju smo v boju uničili 69 teroristov. Področje velikega Londona leži še nadalje pod težkim povračilnim ognjem 3>V 1«. V Italiji jo izvršil sovražnik le krajevne napade jugovzhodno od Florenco in na področju severno od Arczza, ki niso imeli uspehov. Nova finska vlada Helsinki, 9. avgusta. V zvezi z izmenjavo predsednika republike je bila včeraj preosnovana finska vlada, ki je sedaj takole sestavljena: Ministrski predsednik: Hackzell (konservativec); zunanji minister: Karel Enckell ^brez stranke); vojni minister: general Waklen (dosedanji minister in brez stranke); notranji minister: Kaarlo Ilillilae (dosedanji guverner Laponske. član agrarne stranke); pravosodni minister: vitez Born (vodja švedske ljudske stranke). Iz dosedanje, iz 16 ministrov sestavljene vlade, so poleg konservativnega ministrskega predsednika Lin-komiesa izstopili vodja finske socialne demokratske stranke finančni minister Tanner, zunanji minister Ram-say, notranji minister Ehrenroth, pravosodni minister Lehtonen ter namestnik ministra za delo in promet Kaasalainen, skupno s poljedelskim ministrom Osaro in namestnikom finančnega ministra Reinikkaejem. Novo vlado označujejo kot »delov-1» vlado na parlamentarni osnovi«. Varovalne edinice vojno mornarice so potopile pred dalmatinsko obalo 2 britanska hitra čolna. 2 lastni vozili smo izgubili. Na vzhodu smo na področju Ba-ranova zavrnili ali prestregli močne, z oklepniki podprto sorjetske napade ter uničili 47 sovražnih oklepnikov. Jugovzhodno od Varke so prešli oklepni-ški oddelki v protinapad ter so vdrli v žilavo hranjene sovražne postojanke. Jugozahodno od Bialystoka so pričeli boljševiki po silni topniški pripravi in z uporabo močnih oddelkov oklepnikov in bojnih letal spet s svojimi napad:. Na nekaterih vdornih mestih trajajo težki boji. Severno od M e m e la so bili tudi včeraj razbiti vsi sovjetski probo.ini poskusi. Sovražnik ki je vdrl pri Rosi jen i ju, je bil protinapadom zajezen ter* je bilo uničenih 66 sovražnih oklepnikov. _Na 1 a t i š k e m bojišču so se zrušili po težkem boju številni sovražni napadi. Bojni Ictalci so v nizkem letu ponovno uspešno posegli v boje na zemlji. Bojna in nočno-borbena letala so z dobrim uspehom napadla sovjetske prometne naprave ter oporišča. Uničenih je bilo več pontonskih mostov preko Visle. Zaščitne ladje neke nemške spremljave ter ladijsko protiletalsko topništvo so sestrelile pred južno -n o r-v e š k o obalo 8 britanskih letal. Sovražna motilna letala so odvrgla v pretekli noči bombe na kraje v zahodni Nemčiji in vzhodni Pru-siji. V Iv o 1 n u je nastula škoda na poslopjih. Berlin, 8. avg. Pred ljudskim sodiščem so prejeli v torek po dvodnevnih razpravah udeleženci zločinskega atentata z dno 20. julija pravično kazen. V veliki plenarni dvorani najvišjega sodišča »Kain-mergerichU v Ilerlinu se jo sestal 7. avgusta prvi senat ljudskega sodišča. Skozi stranska vrata so pripeljali policijski uradniki v dvorano osem obtožencev, ki niso bili oblečeni v uniforme. V dvojnih vrstah sode ob steni svojim sodnikom nasproti. Na prvem mestu sedi s stisnjenimi ustnicami in gledajoč v praznino bivši goneralfeldmaršal von VVitzleben, poleg njega bivši generalni polkovnik Hoppner, ki jo bil že leta 1942 zaradi strahopetnosti odstranjen iz nemško vojske. Bivši generalni major Slieff se preplašeno ozira po dvorani. Nervozno se prijemlje ves čas za vrat, medtem ko gledajo ostali obtoženci topo pred sebe. Medtem so vstopili v dvorano v rdečih haljah člani senata tega najvišjega nemškega sodišča, njim na čelu predsednik ljudskega sodišča dr. Roland Freis-ler. Državni tožilec je višji državni tožilec Lautz, ki ga spremlja višji državni tožilec Gorisch. Pred obtoženci sedijo zagovorniki, ki jih jo postavilo sodišče. Pred pričetkom razprave je zaprisegel predsednik prisednika trgovca Seubertha. Obtoženci Razprava se prične s predsednikovo ugotovitvijo, da dviga višji državni tožilec obtožbo proti bivšim: generalfeldmaršalu von VVitzlebenu, generalnemu polkovniku Iliippnerju, generalnemu majorju Stieffu, rezervnemu nadporočniku v. Hagenu, generalnemu poročniku von Ilaseju. Generalšlabni polkovnik Rernardis tako tiho podaja svoje osebne podatke, da ga mora predsednik opomniti, naj glasneje govori. Dalje sede na založili klopi bivši stotnik Friedrich Kari Klau-sing ter bivši rez. poročnik grof York von \Vartenburg. Ko jo poklical predsednik kot prvega obtoženca Erwina von NVitzlebena ter je hotel ta dvigniti roko v nemški pozdrav, mu je to predsednik preiiovedal z besedami: »Nemški pozdrav uporabljajo samo sonarodnjaki, ki imajo v sebi šo čast!« Nato je povzel besedo višji državni tožilec Lautz, ki je obložil obtožence, da so so poleti leta 19-14 kot majhna zarot-niška skupina udeležili napada na Fiihrerja, ki so ga hoteli s strahopetnim umorom ubiti ter si s tem z uporom pridobiti v notranjosti države oblast nad vojsko in državo ter so nato sramotno predati sovražniku. Zasliševanje se prične Pred sodni stol je stopil kot prvi obtoženec Stieff. Iz njegovega zasliševanja je razvidno, da je bil 30. januarja 1914, torej, kakor je poudaril predsednik, na obletnico prevzema oblasti, povišan v generalnega majorja. Predsednik ugotavlja, da se je obtoženec lagal, ko je izjavil pri prvem policijskem zaslišanju, da je o vsem napadu na Fiihrerja izvedel šelo po atentatu. Stieff se jo skušal na vso načino izgovarjati, šele ko ga je predsednik opomnil, da zahteva točen odgovor, da ali ne, je priznal, da je pri prvem zaslišanju lagal. Predsednik je nato pre-čital zapisnik, ki je bil napisan ob priliki njegovega prvega policijskega zaslišanja. Predsednik: »Ali sto poleti 1043 obiskali polkovnika von Tresckova, poznejšega šefa štaba neko armado srednje vojne skupine, in ali jo takrat govoril, da jo treba Fiihrerja umoriti z razstrelivom oh priliki vojaškega dogovora o položaju ?< Obtoženec: »Da.« Predsednik: »Ali ste o tem poročali svojim predpostavljenim in Fllhrerju?« Obtoženec: »Ne, tega nisem.« Obtoženec nadalje priznava, da 6e je udeležil kasneje tudi nekega dogovora s pehot- (Nadaljevanjc nn 2. strani.) Za ■ ■ ■ ■ ■ >vv invazijskega bojišča Berlin, 9. avgusta. Kanadske čete so štiri dni brezuspešno uapadale na vižinah pri May-sur-Orni in Verriersu. Ker so spoznale, da vodijo čelni napadi do izredno težkih izgub, so pričele sovražne čete z obkoljevalnim poskusom. Med May-sur-Omo in Thury-harcourtom poteka bojna črta nekaj kilometrov ob Orni. Približno v sredi med obema krajema so napadli britanski oddelki pri Grim-bosu v smeri proti vzhodu. Po bombardiranju, ki ga je označil sovražnik sam kot najtežjega med vso invazijsko bitko, je prodrl preko Orne, da bi na ta način padel za hrbet nemškim četam, ki se drže dalje proti severu. Nemci so s takojšnjimi protinapadi vrgli napadalce zopet nazaj. Pri ponovnem, s številnimi bombniki podprtem napadu pa je napadalcem vendar uspelo, da so napredovali za nekaj sto metrov in vdrli v tik vzhodno od Orne ležeči gozd pri Gr.'VJ .v . 0 * Zemljovid k italijanskemu bojišča. Danes obhaja svoj 64. rojstni dan naš prezident diviz. general Kapnik. Ko mu vsi Slovenci ob rojstnem dnevu izrcknmo toplo zalivalo za vse nesebično in požrtvovalno delo, ki ga je opravil zn slovenski narod v njegovih najtežjih in usodnih dneh, mu želimo vso srečo in blagoslov božji na njegovi nadaljnji življenjski poti, ki je. tnko tesno povezana s potjo vsega slovenskega naroda. Komunisti so v njem že spočetka videli osebnost, ki bi jim pri njihovem zločinskem delu utegnila mnogo škodovati, zato so že I. 1941. i/.vršili nn div. generala Rupnika atentat, pri katerem se je pa gen. Rupnik srečno rešil. Dne 3. junija 1942 je postal general Rupnik ljubljanski župan. Na tem mestu si je pridobil trajnih zaslug za mesto Ljubljana, na tem mestu si je s svojo plemenito dobroto in prijnznostjo pridobil množin* novih prijateljev med vsemi sloji. Tako je l)i! gen. Rupnik gotovo najprimernejši mož, ki je po žalostnih dogodkih septembra 1943 lahko prijel v svoje roke usodo Ljubljanske pokrajine. In res so mu jo nemške oblasti zaupale že 20. septembra 1943, ko je bil z odlokom Gauleiterja in Visokega komisarja imenovan za prezidenta pokrajinsko uprave. Dvoje je za življenje naroda potrebno: da ima narod v usodnem trenutku zadosti lastne notranje življenjske odporne sile, in drugič, da najde osebo, okrog katere se v usodnem trenutku združi in zbere svoje sile. Ce pogledamo, v kakšnem položajn je bil slovenski narod spričo komunističnega divjanja, nioraino reči, da so se že ob prvem navalu komunističnega nasilja vzbudile v našem narodu odporne sile in da je bil narod takoj voljan združiti se v skupno fronto proti komunističnemu brezlioštvu Narod je gledal in čakal, kdo ga bo v ta skupni boj pozval, kdo ga bo v ta skupni fcoj popeljal. In v tem usodnem trenutkn je Bog poslal slovenskemu rnrodn moža, našega prezidenta. V njegovem imenu in pod njegovim vodstvom je narod zbral svoje sile 7.n boj za svoj obstanek. Gospod prezident, ki na najodgovornejšem mestu že skornj eno leto skrbno varuje in vodi slovenski narod v neizprosen boj proti našemu uničevalcu Komunizmu, je v teh časih simbol zn vse Slovence. Ob njegovem imenu in v njegovem imenu vodi slovenski narod boj zn svoj obstanek. Ime g. prezidenta bo nn vse večne čase tesno povezano z zgodovino slovenskega naroda. V najusodnejših časih, ko je narod največ trpel zaradi komunističnega nasilstvn, bo narod ohranil ime prezidenta Rupnika kot moža, ki^je v teli najusodnejših časih sta! nn čelu slovenskega naroda in s svojim delom, dn celo s svojim živ. Ij^r.j -m — snj so komunisti že zdnv. . n/ij poskusili z atentatom nanj — vb rovnl slovenski narod. Poslanstvo prezidenta Rupnika je zgodovinsko poslanstvo. Vsakemu velikemu možu, ki ga usoda postavi na čelo naroda, mu določi tudi njegovo zgodovinsko vlogo. Od izpolnitve te naloge zavisi usoda naroda, od izpolnitve te naloge zavisi tudi spomin, ki ga zgodovina ohrani. In zgodovinska nnlof-n, ki jo je usoda naložila g. pre-zidentu, je ta, da v najusodnejšem času zbere okrog sebe življenjske sile slovenskega naroda v njegovi borbi zn obstanek, in da slovenski narod zdrav in zmagovit srečno pripelje v lepšo bodočnost. Ko iz vsega srca izrekamo našemu g. prezidentn tople čestitke ob njegovem rojstnem dnevu, prosimo Boga, da bi nam g. prezidenta ohranil v vsej njegovi moči, da bo tnko lepo in požrtvovalno začeto delo tndi^ srečno dovršil v svoje osebno zadoščenje in vsemu narodu v korist in v rešitev. Stran p »SLOVENEC«, četrtek, 10. avgusta t9U. (Nadaljevanje s 1. strani.) nim generalom Olbrichtom, ki je bil medtem že ustreljen po prekem sodu, ter da je pri tem spoznal tudi bivšega generalnega polkovnika v. p. von Becka, ki ga je naravnost pozval, naj i napadom i razstrelivom odstrani Fiilirerja. Predsednik: >Ali so vas vprašali, že hočete sodelovati?« Obtoženec: >Da.< Predsednik: >Ali Je res, da je v oktobru leta 1943 silil v vas grof von Stauffenberg in da niste rekli ne, ker ste hoteli imeti vmes svoje prste?« Obtoženec: »Da.« Predsednik: »Ali ste si na jasnem, da niste' imeli vmes samo svojih prstov da o glavi niti ne govorimo — marveč, da ste stavili na kocko tudi svojo čast in da sto s svojo privolitvijo za vedno izbrisali svojo čast?« Obtoženec: »Da.« Stieff prizna nato, da je, ko ga je Stauffenberg pozval, naj on izvrši ta napad, odklonil to, vendar je hranil pri sebi razstrelivo, ki je bilo namenjeno za izvršitev napada, kljub temu, da je vedel, da je bil on določen za ta zahrbtni umor. Predsednik opomni nato obtoženca, da je pred policijo izjavil, da ni nikdar imel razstreliva ter prebere v dokaz njegovo lažnivosti zapisnik zaslišanja, v ltaterem je obtoženec najprej vse zanikal ter da je nato šele po daljšem zasliševanju priznal, da je on potom nekega odaljenega sorodnika atentatorja poslal razstrelivo Stauffenbergu. Pri tem pripomni predsednik, da je bilo to razstrelivo angleškega izvora. Ko vpraša predsednik, ali je vedel, da se bo uporabilo to razstrelivo za morilski napad na Fiihrerja, odgovori obtoženec jasno »da«. Prvotni načrt zločinskih atentatorjev V nadaljnjem poteku zasliševanja poroča Stieff o nekem prejšnjem načrtu, ki je bil sicer pripravljen, ni pa prišel do izvršitve. Fuhrerju naj bi pokazali novo vojaško opremo. Za to »častno nalogo« naj bi poslali tja tri navadne vojake v bojni opremi. V vojaški nahrbtnik enega teh nič slutečih vojakov iz bojišča, naj bi položili tempirano bombo, ki bi naj eksplodirala ravno v trenutku, ko bi ta vojak poročal Fuhrerju. Pri tem bi bomba ubila Fiihrerja in vojaka. Obtoženec priznava, da je bil tudi posvečen v vse te podrobnosti. Obtoženec potrdi nato, da bi naj grof Stauffenberg, potem ko se ni mogel izvršiti napad ob priliki pregleda nove vojaške opreme, v aktovki prinesel razstrelivo k FUhrerju, ko bi se vršilo tam pravkar zasedanje glede položaja na bojiščih. Ta predlog je stavil tudi bivši generalni major von Tresckovv. Ponovno se obrne predsednik na obtoženca: »Sedaj ste poznali onega, ki bi naj izvedel napad. Ali ste sedaj o tem poročali Fiihrerju?« Obtoženec: »l|Je<. Pri nadaljnjem zasliševanju Stieffa je bil govor o njegovem neposrednem predstojniku generalquartiermeistru vojske, bivšem topniškem generalu Wagnerju, ki je izvršil po ponesrečenem atentatu samomor. Pri tem se je ugotovilo, da je povoril z Wagnerjem o napadu na Fiihrerja že v zadnjih mesecih leta 1943 ter da je bil Wagner o tem poučen. Stief-fovo trditev, češ da Wagner in on spočetka nisla hotela tega zločina, je zavrnil predsednik z opozorilom, da je obtoženec jasno priznal, da je skrival pri sebi razstrelivo, ki je bilo namenjeno za ta atentat. Veliko pozornost so vzbudile izjave, da je morilec, grof Stauffenberg že 6. in 11. julija, ko se je javil v Fiihrerjevem glavnem stanu, nosil s seboj to razstrelivo. »Zakaj ni bil izvršen atentat tega dne?« vpraša predsednik obtoženca. Odgovor: »Ker ni bil navzoč tudi Reichs-fiihrer SS. Tudi ta naj bi bil pri tej priliki ubit.« Sedaj je sledilo odločilno vprašanje: »Ali ste vedeli pred 20. julijem da bi naj grof Stauffenberg izvršil tega dne svoj morilski načrt?« Obtoženec priznava, da mu je 19. julija zvečer sporočil Wagner da se bo izvršil morilski udar 20. julija. Albrecht von Hagen preskrbi razstrelivo Kot naslednji je zaslišan bivši rezervni nadporočnik Albrecht von Hagen. On je bil podrejen majorju Kuhnu, ki je po atentatu prebežal k boljševikom. Kuhn je bil prej podrejen obtoženemu Stielfu. Konec novembra leta 1943 ga je pozval major Kuhn naj preskrbi dva zavoja razstreliva, ki sta ga nato major Kuhn in obtoženec skrila v gozdu v neki skladovnici drv. V decembru leta 1943 je prejel Kuhna ob priliki službenega potovanja na bojišče ponovno nalog, naj preskrbi razstrelivo, kar je tudi storil. Vendar ni podal o teh ukazih nobenega poročila, medtem ko je podal o vseh ostalih izvršenih nalogah pismeno poročilo. Obtoženec priznava, da je Stieff vedel o tem nalogu, preskrbeti razstrelivo, kljub temu, da službeno mesto Stieffa in ostalih udeležencev vključno obtoženca ni imelo nikakega opravka z razstrelivom, marveč povsem druge naloge. Stieffu je bilo na to izročeno to razstrelivo, ki ga je hranil pri sebi, dokler ga ni po njegovem ukazu konec maja odnesel von Hagen v Berlin ter ga izročil morilcu Stautfenbergu. »Ali ste izročili razstrelivo Stauffenbergu?« Obtoženec: »Da.< Predsednik: »In s tem je bila stvar opravljena?« Obtoženec: »Ne.« Predsednik: »Marveč?« Obtoženec: »Vprašal sem Stauffenber-ga, kaj bomo s tem napravili. Nato je odgovoril Stauffenberg. da hoče s tem vreči v zrak vlado ali Fiihrerja — natančno tega sedaj ne vem več.« No vnrašanje predsednika, ali ie o tej nameri grofa' Stauffenberga, kakor mu to veleva dolžnost, javil, je tudi on odgovoril * »uec, Narod jih je obsodil Predsednik zaključi zasliševanje obtoženca z ugotovitvijo, da je Hagen eo-kriv atentata, ker je izročil razstrelivo naprej Stauffenbergu. Po kratkem odmoru je pričel zasliševati predsednik dr. Freisler bivšega generalfeldmaršala von Witzlebena ter bivšega generalnega polkovnika HiJppner-ja, ki je bil že leta 1942 zaradi straho-petnosti odstranjen iz nemške vojske. Witzleben je hotel biti »vrhovni poveljnik vojske« Witzleben je bil rojen leta 1881. Leta 1901 je postal aktivni častnik. 19. julija 1940 ga je imenoval Ftihrer v zasedanju reichstaga za feldmaršala, leta 1942 pa ga je prestavil Fiihrer v rezervo glavnega vodstva. Priznava, da je bil zamotam »v to stvar«. Witzleben je poznal generala Olbrichta, ki je bil ustreljen po prekem sodu, že dalj časa ter je z njim o tem razpravjal. Imel je tudi zveze z bivšim šefom generalnega štaba vojske, generalnim polkovnikom v. p. Beckom ter z obtoženim IIftppnerjem. Prva težko obtežujoča ugotovitev je ta, da je že v februarju leta 1943 obiskal Becka v njegovem stanovanju ter z njim »govoril o položaju«. Ob tej priliki sta se razgovar-jala o tem, da ljudje, ki jih je Fiihrer postavil na čelo vojnega vodstva »niso dobri« ter da so »dobri« odstranjeni. Na predsednikovo vprašanje, kdo da bi lahko bolje ravnal, odgovori Witzleben s tihim glasom: *Midva, Beck in jaz.« Drug dogovor o tej zadevi je imel Witzleben v oktobru ali novembru leta 1943 z Olbrichtom in to, ker je Olbricht prevzel vodstvo zarote. Pri tem dogovoru — tako je razvidno iz preiskave — je Olbricht prvič pripomnil, da on sam tega ne bo mogel »izvršiti«. Rabil bi še enega. Predsednik je vprašal, kako so si prav za prav zamišljali uresničitev tega načrta, da bi pripravili Fiihrerja do odstopa ter da bi VVitzleben in Beck igrala vlogo vrh. poveljnika in kanzlerja. Na to je odgovoril VVitzleben: »O vsej politiki in o notranjih političnih stvareh ne razumem ničesar. V prvi vrsti smo hoteli dobiti oblast Fiihrerja, toda ne v obliki atentata. Počakati bi morali na nek določen čas, ko bi bil Fiihrer s čim manjšim spremstvom na potovanju, da bi ga lahko dobili v svojo oblast, Bili smo mnenja, da bi nam bil živeči Fiihrer koristnejši kot mrtvi.« Predsednikovo vprašanje: »Kdo pa naj bi vodil ta napad?« Witzleben: »Ljudi za to bi morali šele poiskati.« Predsednik je vprašal, ali so si morda domišljali, da se bo pustil Fiihrer brez boja premagati. Nato je odgovoril VVitzleben: »To smo si takrat domišljali.« Na predsednikovo pripombo, da so nameravali torej povsem navaden umor, je izjavil Witzleben: »To se lahko reče.« Tretji dogovor z Olbrichtom je imel VVitzleben v maju 1944, da bi se »poučil o položaju«. Ob tej priliki je spoznal VVitzleben grofa Stauffenberga. VVitzleben je priznal, da je sedaj vedel, da je Olbricht našel iskanega pomočnika. Po tem dogovoru je odpotoval VVitzleben povsem mirno na zdravljenje v kopališče Kissingen. Tu ga je 10. ali 11. jul. poklical nek nadaljnji posredovalec, naj takoj pride v Berlin, ker ga tam potrebujejo. Za ta dan je bila namreč nameravana izvršitev atentata. VVitzleben: »To je padlo v vodo.« 19. julija je bil VVitzleben zopet »iz osebnih razlogov v Berlinu«. Tu so mu rekli, da »bo jutri stvar najbrž v redu«, nakar se je zopet odpeljal domov v Seesen, okrožje Kalau. Kakor je priznal VVitzleben, so mu 20. julija sporočili v Seesen, da se je v Berlinu pričelo. Spotoma je vprašal pri nekem vojaškem poveljstvu, kjer so mu povedali, da je bil Fiihrer pri atentatu le lahko ranjen, nakar se je Witzleben odpeljal v vrhovno poveljstvo vojske v Ben-glerstrasse ter se tu sestal z Beckom, Hoppnerjem in Olbrichtom. Tjakaj je prispel pravkar iz glavnega stana, potem ko je izvršil atentat, grof Stauffenberg. Beck ga je kratko vprašal, zakaj so pričeli z uporom brez točnega poročila o izidu atentata. Witzlebenu so nato predložili tako zvana »povelja«, ki so nosila njegovo ime. VVitzleben je trdil, da teh povelj sploh ni prebral, sedaj pred ljudskim sodiščem pa je o njih dobesedno poročal ter izjavil, »da je smatral ta povelja kot pravilna«. Kot »vrhovni poveljnik vojske« je objavil v teh »poveljih«, da je ustanovljena »nova vlada Nemčije«. Predsednik dr. Freisler je opozoril na neko tajno povelje, ki ga je izdal H8p-pner kot »vrhovni poveljnik domovinske vojske«. V tem povelju je bila ukazana aretacija vseh onih, ki so vodili v nar,-socialistični Nemčiji red in mir v državi, prehrano, oborožitveno proizvodnjo — kratkomalo vse vojno vodstvo ter vse državno življenje. VVitzleben je danes izrecno priznal, da sta on in Hoppner ukazala, naj zasedejo koncentracijska taborišča vojaki, ki naj razorožijo straže ter izpustijo internirance. Internirance bi naj samo prosili, naj se zaenkrat vzdržujejo vseh demonstracij. Na predsednikovo pripombo, da bi to pomenilo izpustitev tisočev kriminalnih, deloma inozemskih zločincev, je VVitzleben molčal. VVitzleben je bil vsega eno uro in tri četrt v Benglerstrasse. Ko se je izkazalo, da Fiihrer živi in ko se je Becku ponesrečil poskus, polastiti se radija, si je naročil VVitzleben svoj avto in se odpeljal domov. Kmalu nato je bil aretiran. Takrat je trdil, da je prišel povsem slučajno v Berlin. Radio v njegovem avtomobilu mu je sporočil o atentatu. Nato se je na nekem vojaškem poveljstvu sestal z bivšim generalquartier-meistrom Wagnerjem, ki se je medtem sam ubil. Nato se je odpeljal dalje v Berlin. V Benglerstrasse je srečal Becka, Hoppnerja in oslale. Grof Stauffenberg mu je pokazal neko povelje, ki je nosilo njegov podpis. On pa je odbil ponudbo, da bi prevzel mesto vrhovnega poveljnika vojske. Iz dokazilnega ma-ieriafa pa je razvidno, da so bili ti podatki neresnični, kar je tudi dovedlo do Witzlebenovega priznanja, t Potem ko je bila točno ugotovljena vloga, ki jo je igral VVitzleben 20. julija, ga vpraša predsednik: »Ali ste kaj pomislili na lo, kaj bodo rekli k vašemu zločinu ostali nemški feldmaršali?« VVitzleben je odgovoril: »Sem si na jasnem, da me obsojajo.« Hoppner je hotel biti »vrhovni poveljnik domovinske vojske« Kot naslednji je bil zaslišan bivši generalni polkovnik Hoppher. On je sin zdravnika ter je bil od leta 1938 poveljujoči general nekega oklepniškega gr-madnega zbora. Leta 1942 je bil zaradi strahopetnosti in nepokorščine odstranjen ia vojske. Iz njegovih priznanj je razvidno naslednje: Hoppner je stanoval v Dahlomu v bližini Olbrichta. Septembra leta 1943 je Olbricht uvedel Hop--pnerja v priprave za ta zločin. H6ppner izjavlja, da se je stavil na razpolago le pod pogojem, Če se bo izvedba tega atentata gotovo posrečila. Priznal je, da je ob priliki razgovorov glede atentata računal tudi z možnostjo nasilnega dejanja napram FUhrerju ter da je bil vedno pripravljen proglasiti najostrejše izjemno stanje napram nemškemu narodu. Ob priliki obiska dne 13. julija v Berlinu, ki pa je bil »brezuspešen« ker Stauffenberg ni izvršil atentata, je Olbricht že odredil alarmno stanje v vojnih šolah, ki se nahajajo v okolici Berlina. Kakor je izjavil Olbricht H5ppner-ju na dan atentata opoldne, so ga njegovi predpostavljeni ošteli, jter jo »prenagljeno« odredil alarmiranje vojnih šol. Olbricht je pripomnil k temu, kakor je to potrdil Iloppnor, »da obstoji sicer nevarnost, da bi generalni polkovnik Gu-derian odpeljal tanke na vzhodno bojišče.« Atentatorji so 6e torej bali, da bi morali oddati na bojišče tanke, ki 60 jih namenoma zadrževali doma ter da bi bile s tem oslabljene čete, ki so jih za svoje prevratne načrte zadrževali doma. Hoppner in Olbricht sta se podala po prvem razgovoru 20. julija proli 13. uri skupno h kosilu. Nato sta se podala zopet v Benglerstrasse ter pričakovala poročila iz Fiihrerjevega glavnega stana. Poročila, ki srta jih prejela, so bila različna. Na prvo poročilo ki ga je ob 15.50 poslal v Benglerstrasse grof Stauffenberg, da je bil Fiihrer ob priliki atentata ubit, je vzel Olbricht iz neke blagajne povelja, ki so bila pripravljena za izdajo. Istočasno je bilo javljeno, da je sporočil Stauffenberg, ki je prispel na letališče Rangsdorf, da ni mogel ostati nihče živ pri eksploziji, ki jo je sam videl in slišal. Bilo je, kot da bi eksplodirala 15 cm granata. Medlem je prišel k Olbrichtu Beck ter se imenoval za vladnega šefa. Prišel je tudi VVitzleben in pričeli 60 »vladati«. Hoppner je pričel kot »vrhovni poveljnik domovinske vojske« v zato določeni službeni sobi s čitanjem »ukazov«, ki jih je medtem 6estavil VVitzleben. Nato je sklical med ostalim skupinske vodje vrhovnega poveljstva vojske, vendar je naletel pri njih na energičen odpor. Ko so nato ©krog 18. ure uradno sporočili, da Fiihrer še živi, se je posvetoval z Beckom, ali se ne bi mogli s »preizkusom sil« polastiti radijske oddajne postaje. Izdajalsko početje Becka, Witzlebena in Hoppnerja se je žalostno končalo, ko so vdrli v službeno eobo H6ppnerja častniki in vojaki vojske. V nadaljnjih par minutah, ki so sledile, Je bil del zarotnikov po prekem sodu na licu mesta ustreljen. Generalni polkovnik Beck je skušal izvršiti samomor ter si je prizadejal s tremi revolverskimi streli rane. Iz razlogov, ki še niso razjasnjeni, ga je nato osebno dokončno ustrelil generalni polkovnik Fromm. Hoppner so je pustil aretirati. Gordeler se je hotel iti kanclerja Za HSppnerjem 90 stopili pred sodni stol pomočniki tega atentata. To je grof York von VVartenberg, bratranec Stauffenberga v civilnem življenju višji vladni svetnik. Sedaj je hotel postati »državni tajnik gospoda kanclerja«, mesto, ki bi ga moral prevzeti Gordeler. Obtoženi je poznal posamezne termine, ki so bili določeni za atentat. Bil je stalno o vsem poučen ter je izpovedal, da so imeli v načrtu takojšnjo vzpostavitev zvez s sovražnikom na vzhodu in za-padu. Seveda — tako je poudaril — si je bila zarotniška klika povsem na jasnem, da bodo sovražniki vztrajali na brezpogojni kapitulaciji in uničenju Nemčije ter naroda. Zaslišanje pomočnikov Kot naslednji zaslišani 24. letni stotnik Friedrich Kari Klausing je bil orodje brez vsako volje glavnega zločinca. Klausing je imel, v polni zavesti, za kaj gre, pripravljeno vozilo in letalo za morilce. Le bolezen, ki ga je nepričakovano napadla, mu je preprečila, da se ni 20. julija aktivno udeležil zločina. Obtoženi polkovnik Bernadis je izjavil da se čuti krivega, ker je deloval kot sodelavec. »Ko sem zapadel v mreže grofa Stauffenberga, ki je bil moj predpostavljeni, sem od tega dne dalje prelomil svojo prisego. Tudi svoje tovariše sem zavedel k udeležbi. Končno sem odpovedal tudi 20. julija. Ce sem bil doslej le ospba, ki je bila poučena o vsem, sem postal s tem, ko sem dal naprej povelja za upor, neposredni soudeleženec in sodelavec.« Kot poslednji je bil zaslišan Paul von H ase, ki jo bil rojen leta 1885 v Hannoveru. Leta 1940 je bil imenovan za generalnega poročnika ter za poveljnika vojske v Berlinu. 15. julija 1944 ga jo poklical k sebi Olbricht, ki mu je izjavil, da je treba nekaj izpremeniti v vrhovnem vojnem vodstvu. Ker Fiihrer noče prostovoljno odstopiti, mora biti odstranjen. Ilase je nadalje izpovedal, da je bil 19. julija ob 16. uri ponovno poklican k Olbrichtu, ki mu je sporočil, da se bo atentat izvršil 20. julija. Hase jo bil 20. julija do večera v 6vojeni uradu ter je dajal povelja za sestavo napadalnih če^ ki bi naj v\- sedle Javne zgradbe ter prijete narodno- socialistične ministre. Ob koncu razprave Je opozoril predsednik, da so imeli pučisti zločinski namen, da bi paktirali s sovražnim inozemstvom. Predsednik je stavil nadalje obtoženemu Witzlebnu vprašanje, če jo izjavil po izjalovljenju upora na svojem dosedanjem vojaškem poveljstvu, da za puč ni bilo na razpolago dovolj oseb. Obtoženi je nato odgovoril, da je ugotovil ob izjalovitvi poskusa tega upora »osnovno zmoto«. Vedno je mislil, da bodo sodelovali »zanesljivi deli čet ter večji krog višjih častnikov«. Njegova največja zmota pa je bila, da se je popolnoma motil o narodno-6ocialističnem obnašanju nemške vojske. Državni tožilec zahteva kazen Sedaj je obravnaval višji državni tožilec vprašanje izvršitve pričakovane smrtne obsodbe. Obtoženci so se postavili s svojim dejanjem izven vsake narodne skupnosti ter izven odnosov do bojišča in domovine. Atentatorji so prelomili zvestobo napram svojemu vrhovnemu vojnemu poveljniku tor napram svojim tovarišem ter izpostavili Nemčijo v uri največje nevarnosti novim nezaslišanim obremenitvam. Nesporno je, da se za tako sramotno obnašanje ne morejo pokoriti na ta način, da bi poštena krogla končala življenje obtožencev. Smrtna kazen se lahko izvrši le z obešenjem. Višji državni pravnik je končal: »Co bo obsodba izvršena, je izbrisan iz zgodovine nemške vojske sramotni madež, kakršnega ni bilo nikdar prej in kakršnega ne bo več nikdar v bodoče. Zastopnik obtožbe, višji državni pravnik Lautz je izvajal v svojom govoru med drugim sledeče: »Zgodovina prusko-nemške vojske, ki je bogata na krasnih primerih hrabrosti, junaštva, zvestobo in časti, nima primera za takšno podlo dejanje, kot se je razvilo danes pred našimi očmi. Brzina in odločnost, e katerima je bil uničen upor dne 20. julija, sta postavili vprašanje, ki ga moramo proučiti, ako hočemo pravilno presoditi stopnjo krivde. Kaj bi ee bilo zgodilo, ako bi ria temelju tega dogodka obtožencem dna 20. julija uspel podli napad na Fiihrerja in bi bil s tem nemški narod na višku svojega življenjskega boja oropan naj-sigurnejšega poroka odločne volje za sa-moohranitev. Naravnost presunljivo je ako si predstavljamo, da bi se na v< dilnih mestih pojavila zarotniška klika Današnja razprava je seveda jasno po. kazala, da je bil le majhen krog barab, ki so pozabile na čast, pripravljen dvig. niti roko proti FUhrerju, kateremu so bili kot vojaki prisegli zvestobo. Višji državni tožilec je tudi ugotovil, da so predstavljali obtoženci le majhen, z oseb-nimi vplivi in interesi klike nastal krog, ki pa je bil vpliven zaradi svojega po ložaja. Ta krog nima ničesar skupnega s častniškim zborom nemške vojske. Na. to se je višji državni tožilec bavil s posameznimi obtoženci ter je ob koncu pri-šel do sledečega zaključka: "»Vsi obtoženci so brez izjeme storilci ali sostorilci atentata in izdaje. Vsakdo je pomembno pomagal pri veleizdaji. Sistematično so otežkočali vojne napore Nemčije. Skušali so, da bi z umorotn Fiihrerja, ki jo bil podel v svoji izvedbi in ki se je z božjim blagoslovom ponesrečil, dobili oblast nad vojsko in domovino. Bili so tipični reakcionarji. Hoteli so podlo in brezčastno izročiti Nemčijo sovražniku. Spričo tega niso le vele-izdajalci, ampak tudi podli izdajalci domovine. Kazen, ki jih mora po zakonu zadeti, je smrtna kazen.« Po govoru višjega državnega pravd-nika so dobili besedo zagovorniki, ki jih je postavilo sodišče. V izvajanjih branilcev je prišlo do izraza juridično spoštovanje obtožbe, kajti obsodbo nad obtoženci je izrekla že 20. julija usoda, ko je obvarovala Fiihrerja ter tudi ves nemški narod je enoglasno obsodil ta nezaslišan zločin. Končno so dobili besedo, kakor to predvideva zakon, obtoženci. Obtoženca Klausing in Bernardis sta prosila, da bi se od njih pričakovana obsodba izvršila s streljanjem. Obsodba ljudskega sodišča 8 izdajalcev obsojenih nn smrt Berlin, 8. avgusta. Ljudsko sodišče Velike Nemčije je sodilo 7. in 8. avgusta osem zločincev, ki so bili odstranjeni iz vojske in ki so se vodilno udeležili zločina dne 20. julija. Obtoženi Envin von VVitzleben, Erich Hoppner, Hellmuth Stieff, Albrecht von Hagen, Paul von Hase. Robert Bernardis, Friedrich Kari Klausing in Peter grof York von VVartenburg so bili kot prelomniki prisege, brezčaslni častihlep-neži, zaradi veleizdaje in izdaje domovine obsojeni na smrt. Njih premoženje zapade Nemčiji. Z ljudsko sodbo zastopnikov vsega nemškega naroda •• je končalo žalostno delovanje majhne zarotniške skupinice, ki je skušala zlorabiti svoje važne in vplivne položaje in s tem. pahniti,.v nesrečo nemški narod ter vse narode evropske skupnosti, kl se danes ob strani Nemčije borijo za svoj obstoj ter za novo Evropo. Skupina zarotnikov prav za prav ni bila obsojena šele sedaj od ljudskega sodišča. Svojo sodbo in obsodbo je že takoj po atentatu viharno izrekel ves nemški na- rod, ki se je enodufoo postavil za svojega Fiihrerja in svoje vodstvo, ki mu v teh usodnih časih neomajno zaupa. Gornje poročilo o razpravi samo dovolj zgovorno in jasno govori o peklen. skih načrtih zločinskih zarotnikov in je zato vsak komentar odveč. Prav pa je, da pri tem prav posebej poudarimo in si prikličemo v spomin tista mesta v poročilu, ki kažejo, da so vodile niti zarotnikov v sovražni inozemski tabor. V tem se jasno vidi vsa onemoglost nemških sovražnikov, ki že dolgo vedo, da t orožjem ne morejo streti nemške vojske, njenega odpora in odpora nemških zavezniških vojakov. V onemogli |ezi so si zato izm'slili satanski načrt, da bi dosegli svoj cilj po drugi poti, od znotraj c odstranitvijo Fiihrerja ter nemškega političnega in vojaškega vodstva ■ pomočjo lfodl, ki So izdali svojo prisego Fiihreriu. V tem vidimo dokaz, da so nemški sovražniki morali priznati svojo slabost na bojiščih. Ta načrt pa se jim ni posrečil. Nemško ljudstvo se je še bolj strnilo okoli Fiihrer. ja ter se bo pod njegovim vodstvom v armadi, ki je oprala $»pjo čast, še zagri-zeneje borilo do konča« zmage. Razmerje med Sovjet. zvezo • rj« v** in lurcijo Bern, 8. avgusta. O razmerju med Sovjetsko zvezo in Turčijo piše »Basler Nationalzeitung«: »Pred tedni so govorili, da se je predvsem sovjetska diplomacija trudila, da bi dovedla Turčijo v zavezniški tabor. Sedaj pa izjavljajo povsem odkrito, da je povzročila Anglija odločitev v Ankari, medtem ko sta se zadržali Sovjetska zveza ter tudi Združene države pričakujoče ob strani. Ali ni bilo nič z razgovori, ki sta jih imela s turškimi državniki Vinogradov in Višinski, ker je stavila Sovjetska zveza prevelike zahteve glede morskih ožin in ali je dosegla Anglija svoj cilj šele, ko je dala Turčiji garancije ne samo proti morebitnemu nemškemu napadu, marveč tudi napram Sovjetski zvezi? Mnogokaj kaže na to, da se je Turčija popolnoma navezala na Anglijo, da bi se lahko upirala Sovjetski zvezi ter da je prevzela Anglija napram njej obveze, ki bi jo lahko prisilile, ali ki bi jih lahko uporabila kot vzrok, da bi odklonila gotove sovjetske zahteve.« aBBflaBBBflBBBBaBBBBBBBaRBsa Bern. »United Press« javlja iz Moskve: Dočim so v Moskvo došli zastopniki »poljskega osvobodilnega odbora« doslej odklonili sprejem zastopnikov tiska, je izjavil v ponedeljek pooblaščenec »ministrskega predsednika« Mi-kolajczyka, da bo v naslednjih dneh padla odločitev o vprašanju, ali je možno zedinjenje med poljsko izseljensko vlado in poljskim narodnim odborom. Milnn. Neapeljski radio javlja, da je spadala med prve uikrepe Bonomi-jeve vlade po njenem prihodu v Rim zaplemba premoženja razpuščene fašistične stranke in njenih organizacij. Amsterdam. Britanska poročevalska služba javlja, da je bil za naslednika generala Sosnkovvskega imenovan Tomasz Arciszevvski, »kandidat za poljskega predsednika«. Svet begunskih Poljakov v Londonu je to imenovanje, ki ga je izvedel najpreie »tajni poljski parlament«, potrdil. Imenovanje Arciszewskega bo verjetno predstavljalo važno spremembo v odnosih med vojaško in civilno oblastjo v londonski begunski vladi. Stockholm. Kakor javlja »Svenska Dagbladet« je poslal švedski kralj Gustav maršalu Mannerheimu naslednjo brzojavko: »Ko prevzemate, gospod maršal, v pomembnem treiutku za bodočnost Finske"najvišje mesto v Vaši deželi, Vas prosim, da sprejmete moje najiskrenejše 1 čestitke.« Iz Gorice Župnik Jakob Rejec — umrL Na Ajševici pri Gorici, je 4. julija umrl upokojeni solkanski župnik Jakob Rejec. Žalno mašo in pogrebne svečanosti je opravil g. župnik Vodopivec. Maši sta prisostvovala tudi kanonik Valentinčič Ignacij, sošolec pokojnega župnika in njegov naslednik v Solkanu g. nadžupnik Kjačič Boženko, Gospod kanonik je po sv. maši spregovoril par toplih besed v slovo pokojniku in pohvalil v svojem govoru njegovo delo na prižnici in v spovednici. Pokojni župnik Rejec se je rodil v Sebreljah 1, 1865. v duhovnika pa je bil posvečen 1. 1890, Kaplanoval je dve leti v Komnu, nato je postal čepovansld župnik in je tam ostal 17 let. Pokojni nadškof Sedej ga je imenoval za solkanskega župnika in dekana ter je pasel solkanske ovčice polnih 27 let. Ko je stopil v pokoj, se je nastanil v hiši svoje nečakinje Katrice in je od tam šel zadnjič 8. septembra 1940, ko je obhajal v Kronbergu svojo zlato mašo. Do svoje smrti je bolehal. Pokojni župnik je bil tudi pesnik, saj je objavljal svoje pesmi v »Dom«i in svetu« ter v »Vrtcu« že v letih 1885 do 1890, torej v času svojega bogoslovnega študija ter se je navadno podpisoval s psevdonimom Ivanov. Med goriško duhovščino je bil vsesplošno znan in spoštovan, vsakogar je radevolje sprejemal v svojo hišo in je bil svojim stanovskim tovarišem dober prijatelj in svetovalec. Naj rajnega župnika poplača Večni Plačnik za ves njegov trud, ki ga je imel na zemlji a svojim dušnim pastirstvom. Beli dren cvete. V nekaterih goriških ulicah je posajen beli dren, ki prav v teh dneh bujno cvete. Tako se razliva njegov vonj po Pitterjevi ulici, ob cerkvi sv. Ignacija na Travniku ter še v mnogih drugih ulicah. Drenovo cvetje obiskujejo pridno tudi čebelice in včasih brenče že tam okrog v zgodnjih jutranjih urah. Prodaja zgodnjega krompirja. Pokrajinski prehranjevalni urad v Gorici opozarja kmetovalce, ki so pridelali zgodnji krompir, da smejo istega prodajati la na javnih tržiščih in to s posebnim dovoljenjem Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda. Deček se je zastrupil. Triletni Marino Medeot iz šentpetra se je pri igri ranil z zarjavelim železom. Nastopila je zastrupitev in deček je umrl. Ponoči ne sme nihče v Gorico. »Goriški list« piše: »Od 20 zvečer do 6 zjutraj je prepovedan vhod in izhod v mesto Gorica. Ta predpis je še vedno veljaven in bodo straže na blokih dosledno streljale na vsakogar, ki bi se , jim med temi urami približal. Št 182. »SLOVENEC«, če?rtck, 10. avgusta 1944. .'It ran ?l Zločin nad Poljansko dolino Večna beseda našemu času Dne 14. julija je poteklo eno leto, odkar so komunisti v Poljanah na Gorenjskem odpeljali najboljšega sina poljanske fare, kmečkega fanta Leopolda Krmclja. Za njim je zginila vsaka sled. Po nekaj mesecih je njegova mama, ki je edina še oslala na njegovem domu, zvedela, da je bil sin Polde ubit še isti večer, kot je bil odpeljan. Bil je blag sin svoji materi. Skrbno jo obdeloval svojo zemljo in skrbel za domačijo. Ni pa bila samo njegova domačija torišče njegovega delovanja, z enako ljubeznijo in požrtvovalnostjo je delal za koristi vse fare. Kako zvesto se je udeleževal življenja v katoliških prosvetnih organizacijah! Da bi mogel uspešno delovati pri urejanju gospodarskih razmer v Poljanah, je šel v zadružno šolo. Tako se je vsestransko pripravil za odličnega javnega delavca. Že je koval načrte za povzdigo in ureditev domače fare, n jegovo delo je že rodilo prve sadove, vesel jih je bil on in njegovi prijatelji. Pošteni farani so hitro spoznali njegovo sposobnost in nesebičnost in so ga vzljubili. V njem so videli bodočega jK>ljanskega župana in voditelja vsega javnega življenja v Poljanah. To pa je vzbudilo zavist in sovraštvo pri mogotcih, ki so se dali vpreči v voz komunistične partije. Ti proliljudski tribuni so postali ljubosumni, zato je v njihovih hudobnih in ošabnih srcih dozorel sklep: »Naš mora poslati, za nas mora delati, če se pa ne bo hotel ukloniti, bo moral pasti.« Maks Krmelj, p. d. Krivar, je prvi pričel Leoj>olda Krmelja »obdelavati«. Vse je poskusil, da bi ga pridobil za komunizem. Mnoge je Krivar res prevaril, Leopold Krmelj pa je ostal neomajen. Dobro je poznal Krivarja in njegove nakane. Vedel je, da je bil Krivar že pred vojsko organiziran komunist. Kot veren in ubogljiv sin 6v. Cerkve je Krmelj poznal papeževo obsodbo komunizma, ko je rekel, da je komunizem nekaj bistveno slabega in da v nobeni stvari ne bo sodeloval z njim, komur je mar krščansko kulture. Zato je bilo pri Krmelju vse Krivarjevo prizadevanje vnaprej obsojeno na neuspeh. Lažje opravilo pa so imeli komunisti z ostalimi veljaki v poljanski fari. Krivar je že jeseni 1941. leta spoznal, da njegova setev dobro obeta, zato je delo v Poljanah prepustil drugim, sam pa je odšel v hosto. Na komunistične limanice ulovljeni mogotci in polizobraženci so postali brezobzirno orodje v rokah OF. Za Poljance, ki niso hoteli sodelovati i OF, so napodilo težke ure. Komunisti niso trpeli nobene ojiozicije. Vsako nasprotno misel ko kaznovali s smrtjo. Poldetu so nekaj časa prizanašali. Imel je namreč preveč ugleda med ljudstvom, zato se komunisti niso upali tvegali zločina. Vendar je bilo Poldetu neizrečeno hudo, ko je moral brez moči gledati toliko trpljenje nedolžnega ljudstva. Njegovo blago 6rce je hotelo pomagati. Da je bil sam v nevarnosti, mu ni bilo dosti mar, drugim bi rad pomagal. Toda kako? Pošteno ljudstvo je bilo brez vsake opore samo sobi prepuščeno. Videl je pa, da imajo funkcionarj' komunistične vaške zaščite na vse 6trani odlične zveze. V tej svoji bolečini si je Polde poiskal prijatelje v št. Joštu in jim potožil svojo skrb. Poslej je rad večkrat zahajal tja, ker mu je bilo prijetno se muditi v kraju, kjer je komunističnim lažem in nasilju že odklenkalo. Komunistični vohuni so zvohali tudi te njegove prijateljske obiske. Začeli so ga dolžiti, da pripravlja »Belo p?rdo« za Poljane. Že prej je bil obsojen na smrt, izvršitev smrtne obsodbe pa so komunisti v dogovoru z Vaško zaščito v Poljanah odlašali, ker so se bali javnega mnenja. Sedaj pa se jim je zdelo, da z zločinom ne sinejo več odlašati. Najprej so se ga hoteli znebiti s peklensko zvijačo. V bližini njegovega doma so napravili napad na oboroženo nemško silo. Bili so prepričani, da 6e bodo sedaj Nemci znesli nad nedolžnim Poldetom Krmeljem Res sta on in mama romala v zajiore. Toda na veliko nejevoljo komunistov sta* dokazala 6vojo nedolžnost in bila izpuščena. Ker se jim ta zločinska nakana ni po- srečila, so Krmelja s silo odpeljali. Njegovi mami so rekli, da gre samo »na zaslišanje« in da se bo kmalu vrnil. Ko ga le ni bilo od nikoder, so terene! lagali materi, da je odšel na Dolenjsko v brigado, drugi so ga »videli« v Cerknem, kjer naj bi dajal dovoljenja za dopust. Komunisti so vedeli, da zločina nad njim ne bodo mogli opravičiti, zato so ukazali tako lagali. V resnici pa so ga ubili še isti večer, kot so ga odpeljali in s tem brezštevilnim svojim zločinom pridali nov gnusen zločin. S tem ni bila prizadeta samo njegova mati, ampak vsa poljanska fara in ves slovenski narod. Gospodom veljakom v poljanski tari, se je z umorom Leoj>olda Krmelja gotovo odvalil kamen od srca. Znebili so se »tekmeca«, ki bi bil sjiosoben izkoreni-njencem slovenskega naroda vzeti vajeti iz rok in v javnem življenju v Poljanah napravili red. Upamo pa, da njihovo veselje ne bo dolgo trajalo. Poldeta so res odstranili, toda mera njihovih zločinov bo kmalu jioliial Kako bodo dajali odgovor za vse zločine, ki so jih kot funkcionarji Vaške zaščite izvršili nad nedolžnim ljudstvom? Kri Krmelja Poldeta in mnogih njegovih solaranov kličo k nebu po maščevanje. Maščevanje bo prišlo in se že bliža... Kri nedolžno mučenih in umorjenih bo maščeval Bog in zakonita oblast. Mi, Tvoji prijatelji, dragi Polde, pa se bomo maščevali s tem. da bomo na vseh področjih slovenskega verskega in narodnega življenja vodili neizprosno borbo proti največjemu sovražniku današnjega časa — brezbožnemu komunizmu; dokler ne bo ta tuja, neslovenska in neslovenska navlaka za zmeraj zginila z naših tal. Komunistom na Dolenjskem ni prijetno Ker komunisti vidijo, cfa s svojim orožjem ne morejo nič proti domobrancem, so začeli na vso moč kazati svoje usmiljenje do »belih« in jih rotiti po raznih letakih in celo naslovljenih pismih, naj se vendar pravočasno pridružijo »narodno osvobodilni vojski«, da ne bo »propozno«. Povabijo, potem pa po francosko i/.ginejo Tržiški domobranci so spoznali, da bo res najbolje ravnati se po komunističnih pozivih, in so se hoteli skoraj polnaštevilno »podati«. Odšli so v komunistično zatočišče proti Mirni. Toda glej! Komaj so jih komunisti zagledali so jo nesramno popihali v senco gozdov. Ker so bili komunisti tako neoli-kani, da povabljencem niso posvečali dolžne pozornosti, so se ti čutili razvezane vseh predpisov olike in so malo razmetali tolovajske brloge. Prav tako se je zgodilo tudi s 60 domobranci, ki so se hoteli kar z orožjem »predati«, pa so zaman prehodili ves teren tja do .Sv. Ane in Gradišča. Pri najboljši volji niso mogli prestopiti v NOV in naj komunisti blagovolijo to blagohotno upoštevati. Najprimernejše mesto si je izbral Ljudje, v šentruperški fari so se oddahnili, ko so zvedeli, da sta prejela zasluženo plačilo terenca Podlesnik Anton in Hribar Anton. Domobranci so ju dobili v pest v noči na 27. julij, prav ko sta prišla mobilizirat preostale starce in otroke, da bi jih odgnaln v hosto. Hribar se je skušal skriti, izbral si je mesto, da si bolj primernega ne bi mogel; potuhnil se je globoko v straniščno jamo. Pa mu ni nič pomagalo. Na lastno mino je stopil Pni Verdu je eksplodirala okrog polnoči mina. Domobranci so šli pogledat, kaj je in so videli sledove, ki so vodili v gozd. Kmalu so našli hudo razmesarjenega tolovajskega kurirja, ki jim je s poslednjimi močmi povedal, da sta jo poleg njega skupila še dva komunista, vendar ne tako, da bi se ne mogla umakniti. Pri kurirju, ki je kmalu podlegel ranam, so domobranci našli porodilo o smrti komandanta No-trrr js.iega J-orounističnega odreda. Kurirji padajo Izvidnica 38. čete je 2. avgusta pri Jurki vasi naletela na nekaj komunistov. Padel je obveščevalec 3. čete 1. bataljona I. brigade Vlašič Niko. Izvidnica 34. čete pa je v Cerovem logu ipodrla kurirja Kušjana Dominika. S komunistično koračnico na drugi svet V Beceletovi hiši na Padežu, kjer so bili tik pred svojo mučeniško smrtjo zaprti Kek, Grile in tovariši, se je t. avgusta zabaval štab tolovajske brigade. Navdušeno so prepevali komunistične koračnice, ko je privrtšalo na hišo nekaj granat in podrlo 30 komunistov in eno komunistko, ranilo pa 15 tolovajev. Žumberačka pjesma Ko smo zadnjič poročali o hudem udarcu, ki s0 ga dobili hrvaški in naši tolovaji v Beli Krajini, smo povedali, da je bil namen tolovajev mobilizirati, zlasti po Žumberački okolici, a njihovi načrti so bili prekrižani. Sedaj pridejo od časa do časa fantje in možje iz Žumtaerka v Novo mesto ter se pri- 1» 0 družujejo domobrancem. 4. avgusta (( jih je zopet prišlo 14. V Novem mestu (( so se že zelo uveljavili s svojimi žum- (| beračkimi narodnimi pesmimi. Obup pri komunistih Kljub temu, da komunisti sedaj \ skušajo zrahljati moč domobrancev z raznimi bedastimi grožnjami in vab- i ljenjem: »pridite k nam če se hočete rešiti,< se dogaja ravno nasprotno. Ta- (i ko se je pred kratkim podalo naši posadki v Postojni 120 tolovajev, ki so jih lakota, bog in uši spravili v obup. »v m* m* Kakor pri nas, tako tudi drugje Kakor na Dolenjskem, tako eo tudi na Primorskem in Gorenjskem »osvoboditelji« morili ljudi pri delu, na njivah in na domovih. Samo na Jesenicah 60 padle zadnjega pol leta štiri žrtve: Bertoncelj Frane, umorjen na cesti od cerkve proti domu v januarju 1944; Arnež Peter, umorjen v februarju 194-1 na polu z dela domov; Valentar Karel, ustreljen v februarju 1944 v stanovanju, vpričo žene, držeče v naročju svojega enomesečnega otroka; dne 8. julija pa 60 komunisti v Lescah s strelom iz strojnice umorili zavednega jeseniškega delavca Volfina Heliodorja. Morilec Petra Arneža je že v časih Jugoslavije kričal po cestah: »Zivio Stalin, Jože reši nas!« Kdo od ljubljanskih OF somišljenikov še more trditi, da je OF na Gorenjskem in Primorskem drugačna kot na Dolenjskem? OF je komunistična organizacija, zato tudi povsod ropa in požiga. Obljubljali so jim raj Komunisti so na štajerskem lagali ljudem, da je na »osvobojenem ozemlju« po Dolenjskem vse sijajno urejeno in vsega dosti. Zdaj pa ni tako, kot si misli kdo. V Suhi Krajini so komunisti v nekem kraju zbrali vse ženske in jih pognali na njive izgnancev, da so požele pšenico. Pa je prišel dež in pšenica se je na polju zmočila. Treba bo čakati, da se posuši, pa tudi potem ne bo kaj prida močnik iz tega zrnja. Ječmen so že odpeljali komunisti v mlin pri Žužemberku od tam pa v Ambrus, kjer kuhajo močnik sestradanim Štajercem, ki jih 6ta'no gonijo proti kočevskim hribom. Večkrat pripovedujejo ti reveži ljudem, katere prosijo za košček kruha, da že tri dni niso pošteno jedli. Eden izmed njih je pripovedoval neki ženi, da so ga odgnali, ko je odhajal s težkega dela v rudniku; tedaj da so jim obljubljali vse mogoče, ko pridejo na Dolenjsko. Zato je sedaj razočaranje toliko večje. Marsikdo bi rad ubežal, pa si ne zna pomagati. Okoli Dobrniča so 6e nastanile tudi cele družine rudarjev s Štajerskega. Godi se jim 6ilno siabo, tudi domačini, ki sami nimajo kaj za v lonec, jih neradi gledajo. Pismo komunistke Ljudmile »Na Preski so skrivači ubili mater od komandanta mesta. V nedeljo sva še govorili, kdo bi si mislil, da je drugi dan ne bo več. Tukaj so tudi ubili neko žensko iz Dola. Mosjoče p-rmaš Antonovo teto? Ponoči so jo poklicali ven ter jo v veS ustrelili. Klatijo se po vseh vaseh ter iSčejo terence. Pa tudi Nemci in ta beli 6e radi prikažejo sem. Cim bolj gre h koncu, tem huje je. Zate pa sem slišala, da bi te kmalu Zgodba iz današnjih dni bi se začela takole: »Po ljubljanskih cestah je taval begunec. Zgodilo se je, da je zašel v ozko ulico, pa se mu je zdela lepa in svetla, kot da vodi v srečo, domov. Srečal je človeka in ta ga je pogledal z očmi, polnimi čudovite luči, in begunec Ga je takoj prepoznal. Vprašal ga je: »Učenik, kje stanuješ?« Prijazno mu ie odgovoril: »Begunec sem. Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« In begunec je bil srečen, da je srečal svetega Begunca ... Resnična je ta zgodba. Kristus je večni Begunec. Bežal je pred Herodom, z doma so ga pregnali rojaki, zasledovali so ga farizeji in hudobni. Kot večni Begunec gre skozi zgodovino. Zdaj ga prežene en narod in Kristus odide k drugomu, potem ga prav ta narod požene čez prag. Gorje narodu, kadar gre Kristus mimo njegovih otrok, mimo fantov in deklet, mimo mož in žena brez blagoslova. Blagor narodu tudi v trpljenju in v temah, če poklekne ob potu, ko gre mimo sveti Begunec in mu kliče: »Ostani z nami, zakaj proti večeru gre in dan se je nagnil.« Kristus je begunec, ki prosi prenočišča, a ne kakor drugi. Ni zadovo- ljen, da ga sprejme pod streho le eden. Od vsakega pričakuie, da ga bo sprejel pod svojo streho Ali ga moreš zavrniti, če ti pravi kot Za-heju: »Danes moiam ostati v tej hiši.« Ne moreš ugovarjati. On je Bc-gunec in hotel je bitt brez doma, brez prenočišča, zato da te lahko terja zanj. Ne moreš reči, da lisice morajo in smejo imeti brloge in ptice gnezda, za Sina človekovega pa je vseeno, če nima, kamor bi glavo naslonil. V tvoji hiši mora ostati! Potem bo tvoji hiši došlo zveHčanje. Dokler ni Boga v tvoji duši, je prazna. Ce imaš praznoto v duši, moraš sprejeti Begunca, da ne boš kaznoval samega sebe. Ne moreš se nasloniti na podboje vrat in reči Beguncu: »Hodi dalje!« Nimaš pravice niti moči. Kako bi namreč mogel živeti v praznih sobah sam, a begunci bi bili na cesti, kako bi mogel pustiti svojo dušo prazno, a sveti Begunec bi ostal na cesti. Ne moreš živeti sam v praznini svoje duše, ne, ne moreš, umrl boš. Sprejmi svetega Begunca v svojo dušo in boš živel. Potem pa pojdi na ceste, spoznal boš Kristusa v beguncih naših dni in stori jim, kot bi storil Kristusu, če bi ga srečal brez doma in brez strehe. Kaj je novega na Tolminskem V nedeljo, 30. julija, je bila v tolminski kinodvorani lepa slovenska prireditev. Ljudi se je kar trlo, kdo bi si mislil. Mamice, pa tudi očetje in celo slovenski narodni stražarji so prišli gledat prireditev šolske mladine. Malčki so se že tako odrezali, da se tudi v Ljubljani ne bi mogli bolje. Tolminski učitelji in učiteljice so se y?s potrudili, 6aj so v nekaj mesecih ustvarili iz naših otrok to, da se je človeku zdelo, kot da je v Tolminu od nekdaj slovenska šola. Tega uspeha so bili veseli učitelji, še bolj pa malčki, ki so s tem mogli dokazati, da tudi oni nekaj zmorejo. * Na Idriji oib Bači so komunisti ubili Štefana Breščaka, trgovca iz Kanala, v Bovcu pa so, medtem ko je kosil seno, ubili uglednega gostilničarja in trgovca Izidorja Ostana. Kamor koli morejo zaiti komunisti, povsod puščajo krvave sledi, morijo in ropajo, če le kaj najdejo. Tako so naredili roparski podvig na cesti od Sv. Lucije proti Gorici, po kateri je kmet prignal par volov. Nič niso pomišljali, vzeli so mu jih in jih odvedli v gozd. Tam pa je bil tudi njihov učitelj, ki se je posebno izkazal v podobnih podvigih, saj svoje »tovariše« kar naganja k ropanju. Imel je za novince že večkrat »ieča.'«, v katerem jih je uril v kraji in ropanju. Po Tolminskem ga prav dobro poznajo, saj se; ustrašijo, le da slišijo kaj o njem. Ko so mu z veseljem njegovi učenci pripeljali kar par volov, jih je nekoliko ogledoval in sfio-znal, kako daleč je privedel njegov zločinski pouk, kajti voli so bili last njegovega očeta. Ni to edini primer, da so svoji svojim pokradli. Nek terenec se je pritožil, da so prišli komunisti spet ujeli. Sabina pazi se! Samo, da si še sedaj srečno ušla I Veš z menoj je pa čedalje slabše. Moje srce ga krona. Na Gradišče hodim dve uri, namesto da bi prišla v pol ure. Ce bi me še enkrat vlovili kakor zadnjič, bi jim gotovo ne ušla. Kako se imate pa na vašem rajonu? Luštek je menda tudi tekel, kakor je Jožo pripovedoval.« Tole je med drugim napisala komu-nistka Ljudmila svoji tovarišici Sabini v pisemcu, ki nosi datum 20. julija: Kako bi ga ne kronalo Ljudmilino srce! Za Luštka biti, Ljudmilo čez drn in strn pri begu nositi, pa še pred krutimi skrivači trepetati, je res preveč... Prav golovo se slišijo kdaj v »gostem drevju lesa« žalostni glasovi: »Ko bi mogla, ko bi smela, rada šla bi spet nazaj...« i in mu odnesli 4 kg soli in 20 kg fižola. Ljudje so se smejali njegovi pritožbi, obenem ga pa pomilovali, saj ko so mu pred tednom komunisti odpeljali sina, češ da mora tudi 011, ki je sin terenca, doprinesti svoj »delež« se ni nikomur pritoževal, ampak je molčal. S tem je povedni, da so mu živila bolj važna kot lusten sin. * Nemški rut še vedno živi poti pelo komunističnega terorju. Minule dni so tam ru/.glasili volitve in v razglasu povedali, da ima volilno pravico vsak, ki je do|K)lnil 18. leto in je zdrave pameti. Ko so občani pregledovali volilne imenike, so uvideli, da je izpuščenih mnogo volilnih upravičencev in menijo, da bodo morda morali za tiste, ki v imeniku niso bili navedeni, j>o komunistični pameti zgraditi umobolnico. « Znani večkratni morilec in terorist Alojzij Klemenčič. ki je izvršil že nešteto zločinov, se je s svojim gnusnim delovanjem celo pri komunistih slabo izkazal, da so ga degradirali od »visokega komisarskega položaja« na navadnega komunista. Le kaj bi z njim naredili, če bi tudi oni vedeli, da so je polastil kar treh pošiljk, ki so bilo njim namenjene. Ker je po njihovem »zakonu« prepovedana vsaka kraja in zatajitev pošiljk, bi ga prav gotovo ustrelili worda mu bodo še prišli na sled in kako se bo takrat zagovarjal, ko je vendar prav on vedno trdil, da je treba iztrebiti iz tolovajev 70 odstotkov, ker so »nezanesljivi«. Odslej so naše nove telefonske številke: 23-61, 23-62, 23-63, 23-64 GOSPODARSTVO Plače uradništva v Srbiji. Srbska vlada je sklenila izplačevali del uradniških prejemkov tudi v naravi, da tako pomaga državnim uradnikom. Že prej so nekatere panoge državne službo dobilo dodatne nakaznice za nekatero vrste živil, nova ureditev pa zadeva vse urad-ništvo. Vendar pa je izdana omejitev v tem smislu, da dobe te naturalne dajatve samo oni uradniki, ki so držo predpisanega delovnega časa. Z ozirom na sedanje razmere je bil delovni čas uradov preložen na jutranje in j>opol-danske ure. S tem je bil delovni čas uradov tako urejen kol v ostalem gospodarstvu. KULTURNI OBZORNIK > Najnovejše delo profesorja M. Murka Ker sem zvedel, da je starosto naših slavistov vseučiliškega profesorja dr. Matijo Murka v Pragi obiskal pred kratkim njegov sin dr. Vladimir, sem se obrnil nanj s prošnjo za podatke o novejšem očetovem znanstvenem delovanju. Zvedel sem tole: Kl jub svojim tri in osemdesetim letom in raznim manjšim nezgodam je ohranil takšno duševno čilost, da je mogel prav pred nekaj meseci dovršiti svoje največje znanstveno delo o srbskohrvaški narodni epiki. Delo je zaključek njegovega pet in tridesetletnega dela, posvečenega tej važni panogi narodne literature, ki je bila sicer znnna v znanstvenem svetu zlasti od Goethejevih, Merimdejevih in V. Karadžičevih časov, vendar bolj po knjigah kot po svojem resničnem življenju med narodom samim. Kakor je treba študirati med narodom samim njegove narodne običaje in življenje, tako je tudi z narodno epiko, ki jc cela stoletja pomenila Srbom in Hrvatom pod turškim gospostvom pa tudi izven njega glavni del literature ter budila in ohranjevala narodno zavest, ko mu je bila zlasti zaradi pomanjkanja šol pisana ali tiskana beseda nedosegljiva. Edinole med narodom samim, kjer se še danes porajajo nove junaške pesmi, večinoma ob spremstvu gusel, je moči doumeti važnost narodne epike za narodovo življenje, njeno vlogo v zgodovini, v prejšnji fevdalni in tlačanski družbi, med kristjani in med muslimani; današnje stanje predstavlja že nazadovanje, ker izpodrivajo junaške pesmi kljub vnašanju najmodernejših motivov (Balkanska vojna, Svetovna vojna in pod.) moderni načini širjenja narodne prosvete — knjige, časopisi, dnevniki, gledališče, telefon, koncerti, predavanja, gramofon, v najnovejšem času pa že radio, tako da zanimanje za narodno epiko nazaduje nekako sporedno z razširjanjem omenjenih sredstev, četudi se pojavljajo, zlasti med Srbi, poskusi poživiti narodno pesem. Študij srbskohrvaške narodne epike ni važen le za Srbe in Hrvate same, temveč tudi za vse druge evropske in tudi izvenevropske literature, ki poznajo narodno epiko v večjem ali manjšem obsegu, četudi je pri njih večinoma že izumrla: iz današnjega stanja narodne epike na mestu pri Srbih in Hrvatih se da sklepati tudi na razvoj epike in marsikatero s tem zvezano vprašanje pri drugih narodih, dasiravno analogija ne bo vedno dopustna. Najzanimivejše vprašanje se tiče nastanka narodne pesmi. Mnenja so tukaj zelo deljena, kakor vemo že glede Homerja. Dokler niso raziskovali srbskohrvaške narodne epske pesmi na mestu, temveč le iz tiskanih tekstov in poročil, je veljala domneva, da so pesmi, kakršne so pesniki prvič zložili, nespremenljive, kakor pesmi umetnih pesnikov, študij na mestu je pokazal nasprotno: če zna pevec ponavljati pesem dobesedno po knjigi, kakor so to zahtevali še v zadnjih letih pri guslarskih pesmih, je to le dokaz — njegovega dobrega spomina. Pravi pevec je tisti, ki sam pesmi zlaga glede na svojo dobro voljo, nn prisotno publiko in morda tudi na njeno pričakovano darežljivost, tako da je lahko krajša ali daljša, zanimivejša ali bolj pusta, četudi se v glavnih potezah vsebine ne spreminja. Najdemo celo pevce, ki pojejo isto pesem drugače pred kristjani in drugače pred muslimani. Najboljši pevci so torej tisti, ki znajo sami improvizirati, nekateri celo v rimah, in sicer ne le o kakem starem, .več ali manj, znanem dogodku, temveč tudi o najnovejših, celo o volitvah, še vedno običajnih otmicah in pod., tako da zajamejo tudi izobraženega poslušalca, vendar pravilom le ožjo družbo. Za Unionsko dvorano junaška pesem ni primerna. Razen z vestnim zapisovanjem se dajo doseči natančnejši podatki le s fonografiranjem pesmi. Zato je imel oče na svojih potovanjih v zadnjih letih namesto enega fonoprafa kar dva, da je bilo mogoče zabeležiti isto pesem brez presledka in tudi večkrat iz ust istega pevca, ker teče vsak valj le blizu 4 minute. V teh okrog 500 fonografskih posnetkih, ki so zahtevali mnogo truda na potovanju in dela, je ohranjenih za poznejši, podrobnejši študij vsaj kakih 15.000 verzov narodnih pesmi. Za izdelavo gramofonskih plošč valji tehnično niso primerni, vendar je znanstvena vrednost valjev neprecenljiva. Izmed očetovih' zanimivejših zaključkov treba omeniti razen teorije o nastanku pesmi meje ozemlja, kjer narodna pesem še živi (precejšnja razširjenost tudi v Srednji Srbiji in v Dalmaciji na otokihI), pevke junaških pesmi v Dalmaciji, ki pojejo še danes in sicer brez gusel enako kot tudi v mnogih krajih moški, pusie z dvema strunama in druga glasbila, za spremljavo junaških pesmi, ki dokazujejo, da pojem junaške narodne pesmi ni istoveten z guslarsko; enako nevzdržne so priljubljene teorije o pevci Ii-slepcih, ker med velikim številom znanih pevcev slepcev skoraj ni (razen prosjakov). Nevzd ržna je tudi teorija o narodu pevcev, ker so pevci le nuj-izbranejši in liujinteligentnejši posamezniki. Del teh naziranj je prof. Murko že objavil v prejšnjih sjiisili, počenši z 1. 1909, zlasti v publikaci- jah dunajske akademije znanosti, v La počsie epitjue populaire en You-goslavie 011 debut du siecle (1929), ki vsebuje še potovanje po Sandžaku no-vopazarskem (1. 1924) in v Nouvelles observations sur 1'etat actuel do la poesie epique en Yougosluvie (Rcvue des dtudes slaves 1933). Nekaj manjših potopisov in razprav je raztresenih po raznih časopisih in dnevnikih, tudi v knjižni obliki pa jc izšel odtis iz Germanosluvica (1935): Das Original von Goethes »Klaggesnng von clor edlen Frauen des Asan Aga (Asnnagi-niča) in der Literatur und im Volks. munde durch 150 Jahre. Študiju srbskolirvatske narodne epike je torej prof. Murko posvetil nad 25 let na mestu, ker brez teh pogosto napornih in naravnost nevarnih potovanj nn konju in v starosti nad 70 let po precej zapuščenih krajih, najbrž nikdar ne bi bil odkril toliko zanimivega in novoga. (Dalje na 4. strani^ Stran 4 »SLOVENEC«, četrtek, 10. avgusta 1944. St. 182. Kaj je novega pri naših sosedih? NOVI GROBOVI + Justina Bitenc. V Ljubljani ie p« dolgotrajni in hudi bolezni umrla gospa Justina Biteuc, roj. Klopčič. Blago rajnico bodo pospremili na zadnji poti v četrtek ob petih popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. + Antonija in Frančiška šušteršič. V Spodnji Hrušici sta umrli sestri Antonija in Frančiška šušteršič. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno so-žalje. OSEBNE NOVICE Na rudarskem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani eo diplomirali gg. Kralj Janez (z najboljšim tfspe-hom), Ocvirk Milan, Kaljčenko iu Slabov. Častitamo! ZGODOVINSKI PABERKI 10. velikega srpana. 1758. leta je umrl v Mariboru pisatelj, pridigar in misijonar Lavrenčič Primož. Rodil se je na Vipavskem, študiral v Ljubljani in Gradcu, kjer je bil tudi or-diniran. Stopil je v jezuitski red in je opravljal nato službo slovenskega pridigarja in misijonarja v Trstu, Celovcu, na Štajerskem. Literarno se je začel udej-stvovati še kot bogoslovec, toda v latinščini. Do pisanja v slovenščini ga je privedla praktična potreba. Tako je v Cclovcu 1752. 1. objavil Misionske katoliške karianske pejsme, nato pa v Ljubljani Misionske pesme inu molitve. Lavrenčič se pri prirejanju tekstov ni oziral na narodno slovensko cerkveno pesem, verjetno je večino tekstov priredil po nemških predlogah. Kljub nedostatkom ima pesmarica oziroma pisatelj zaslugo, da je poudaril potrebo po novih tovrstnih delih. Lavrenčičeve pesmi so celovški in ljubljanski jezuitje v Parhamerje-vem katekizmu ponatiskovali nad dvajset let, vendar niso v slovenski cerkveni pesmi pustile veliko sledov. 1792. leta so Parižani, ko so zvedeli za proglas vojvode Braunschweigskega, vrhovnega komandanta avstrijskih čet, v katerem je grozil s hudimi sankcijami vsem, ki bi prizadeli Ludoviku XVI. kaj hudega, napadli kraljevi grad Tuilerije. Telesna straža, sestavljena iz Švicarjev, je grad branila, dokler ni kralj prepovedal streljati. Nato so napadalci stražo pomorili, kralja pa z družino vred odpeljali v zapor v grad Temple. Nova skupščina je Ludovika XVI. obsodila na smrt kot veleizdajalca. 1827. leta se je rodil v Kamni gorici pesnik in politik Lovro Toman. Po dovršeni srednji šoli je študiral na Dunaju in v Gradcu pjavo. Po promociji je stopil v službo pri državni finančni proku-raturi v Ljubljani, pa se še naslednjega leta preselil v Gradec, kjer je stopil v odvetniško pisarno. Kasneje se je vrnil v domovino, vršil odvetniški poklic v Radovljici, nato v Liubiiani. Svoje pesmi je objavljal v Novicah, Slovenski Čbeli in drugod. Izdal je tudi posebno zbirko Glasi domorodni. V njih opeva svobodo, ljubezen do domovine in slavi Stvarnika. Jezik je močno pod vplivom Koseskega. Veliko pesmi je posvetil svoji ženi Josi-pini Turnogradski. V politiki — bil je deželni in državni poslancc — je zastopal konservativno Bleiweisovo smer. Novice iz naših podeželskih središč Iz Novega mesta Nesreča z mino. V solioto, dne 5. avgusta popoldne, so delali na polju 18 letni čerčelič Franc, Gril Slavka, Gril Štefanija in Štrasna Danica, vsi iz Regerče vasi pri Novem mestu, čerčelič je našel na polju mino, ki ni eksplodirala. Poba-hal se je s svojo najdbo proti dekletom in jim mino kazal. Dekleta so ga prosile, naj se z mino ne igra, češ da je to nevarno, on pa se jim je smejal in dejal, da bo, če se taka boje, mino vrgel vanje. Rečeno, storjeno. Fant je vrgel mino proti dekletom. S silnim pokom se je razletela. Pri tem sta bili Gril Slavka in Gril Štefanija lažje ranjeni po telesu in rokah, štrasna Danica pa je dobila nevarne rane zlasti po trebuhu. Vse tri ranjenke se zdravijo v ženski bolnišnici, prevročekrvni čerčelič pa si vročo kri hladi v mestnih zaporih. — Opozarjamo ponovno, naj bodo že vendar ljudje pametni in naj puste vsakovrstno razstrelivo, ki ga najdejo, pri miru, oziroma naj o najdbi takoj obveste najbližjo vojaško edinico, da bo eksploziv odstranila ter preprečila nesrečo! Preskrba prebivalstva t drvml In nad-lorstvo nad uvozom. Mestna občina si prizadeva preskrbeti prebivalstvu najnujnejšo količino drv v mesto. Za vsak uvoz drv v mesto je potrebna od 7. avgusta 1944 dalje uvozna dovolilnica, katero izda mestno županstvo. Onemu, ki bo uvažal drva brez dovolilnice, se bodo drva na bloku zaplenila v korist občine. Dovolilnico izdaja tukajšnja občina med uradnimi urami. fie ona nesrefa z eksplozivom. 13 letni Muhič Anton iz Golobinjeka pri Mirni peči se je ponesrečil z mino, verjetno angleškega izvora. Bila je v obliki šliatljice, podobne globinu. Našel jo je sosed in jo dal Muhičevemu fantu. Ta jo je nekaj časa ogledoval, jo končno vtaknil v žep in ko je sekal drva, je moral zadeti ob zažigalnik. Mina je eksplodirala in ga težko ranila. Kmalu po prihodu v bolnišnico je izdihnil. — Na Pod-borštu je neki otrok našel nekaj peresu podobnega. Ker je bil opozorjen, da bi morda tudi to vsebovalo eksplozivno snov, je vrgel omenjeni predmet rajši v Temenico. PRAVKAR IZŠLO! Slovensko-latinski ' slovar Sestavil dr. Fr. Bradač. :: 809 strani. Cena vezani knjigi lir 90.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 Naznanila ljubljanskih prireditev Operno gledališče | Četrtek, 10. avgusta, ob 18: »Carmen«. Red Četrtek. Petek. 11. avgusta: Zaprto. Georges Blzet »Carmen«, opora v 4 dej. Osobo: Don Jose, narednik — Uršič, Esca-millo, tororo — Janko, Dancairo in Remen-dado, voditelja tihotapcev — B. in M. Sancin, Moirales, narednik — Dolničar, Zuniga, oficir — Lupša, Carmen — Karlovčeva, Mi- ŠE TA TEDEN IZIDE NOVA KNJIGA »SLOVENČEVE KNJIŽNICE« HENRIK FEDERER: »GORE IN LJUDJE« Zgodba se vrši v švicarskih planinah, kjer inženir Manus gradi gorsko železnico. Tu najde svojega nezakonskega otroka Manga, ki ga je imel kot študent z neko planšarico. Lepo je opisan odpor otroka do očeta, očetovo trpljenje in njegova poštenost, ki se ni ustrašila nobenih naporov, da popravi mladostno krivdo. Iz knjige diha čar gora, preprostost gorja-nov, njihova trmoglavost in starokopit-nost pa tudi njihovo dobro srce. Zgodbo boste radi brali, ker je pisana preprosto in ima mnogo lepih momentov. caola, kmečko dekle — Ribičeva, Frasqulta — Kržotova, Meroedes — Poličeva. Godi eo v Sovilji in okolici v Španiji. Solo plešejo Bravničarjeva, Japljeva in Pogačar. Novi kostumi Staničeve in F. Remškarja, dekoracije V. Skružnyja. Dirigent dr. Svara, režiser C. Dobevee, scena inž. arh. B. Frani. »MSa|B!5K8 ifesplu Mmsfto ptimrle« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 10, avgust: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila ▼ slovenščini — 8 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Mali orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Dobra volja v duru in molu — 18.45 Narodopoisno predavanje,, dr. Sergij Vilfan: Kmečko pravde — 19 Tango za te — 19.30 Poročila v slov. — 19.45 Prenos aktual. predavanja — 20.15 Sebubortova glasba — 21.15 Slov. napove izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Malo kramljanja, malo plesanja, plesni orkester vodi Dušan Prevor-šek — 23 Prenos sporeda nemških radijskih postaj. Da bi vse to edinstveno gradivo rešil pozabljenja, bi bil najrajši spisal sistematičen pregled vse narodne epike. Toda glede na preobilico gradiva, ki so ga medtem pričeli zbirati v večjem obsegu tudi drugi, in glede na svojo starost se je morul zadovoljiti s tem, da je napisal le rokopis Česty za narodni poesii po byvale Ju-goslavii (potovanja...) na blizu 1000 straneh, ki vsebuje dognanja potovanj v letih 1930—1932 in deloma še pozneje. Ker so to bila njegova časovno in po ozemlju najobsežnejša potovanja, to ni nikakršen potopis, temveč podaja res zanimiv pregled o vsej narodni epiki, ker poleg novih dognanj navaja za primerjavo tudi starejša lastna in tuja, tako je v rokopisu zbrano skoraj vse, kar utegne koga zanimati iz obširnega področja narodne epike, češkemu rokopisu je še pri-dejanih okrog 500 fotografskih posnetkov dveh sinov-spremljevnlcev, tako da bi knjiga obsegala vsaj dva zvezka. Zaenkrat je rokopis prevzel A. }Ieydrich Stiftung kot naslednik prejšnjega Slovanskega Instituta, ki je bil obljubil izdajo knjige. Vsebina 21 poglavij je tale: t. Za uvod. 2. Potovanje v letih 1930—32. 3. Ozemlje. 4. K pojmu narodne epike. 5. Pevci. Seznam pevcev. 6. Pevke. Seznam pevk. 7. Slepi pevci in pevke. B. Epične pesmi. 9. Rok opisile zbirke narodnih epičnih pesmi. 10. Epične pesmi v tiskanih zbirkah. 11. Glasbila. 12. Epično petje brez glasbila. 13. Mesto, čas in funkcija narodnega epič-nega petja. 14. Prednašanje in opazke k obliki epičnih pesmi. 15. Jezik. 16. Zemljepis, zgodovina v nar. epičnih pesmih. 17. Kulturne zgodovine v nar. epičnih pesmih. 18. Nastanek narodnih epičnih pesmi. 19. Izumiranje nar. ep. pesmi. 20. Fonografiranje. Seznam fo-nogramov. 21. Ilustracije. Seznam ilustracij. — Priloge. Rokopis obravnava torej znaten del narodovega življenja sploh. Hvala Bogu, da je oče utegnil rokopis skončati, ker bi bilo danes stanje narodne epike na ustreznem ozemlju še mnogo slabše kakor je bilo ob prvih in tudi poznejših potovanjih, ker polagoma izumira. Danes se gradivo ne bi več našlo v obsegu, kakor ga je oče našel. Kdaj bo knjiga izšla, ie danes nemogoče določiti. Težko, da bi jo bil oče dokončal, če bi bil moral opravljati svoje prejšnje družabne in znanstvene obveznosti. Vsekakor je zelo srečen, da je rokopis dovršil. Ali se bo mogel lotiti od raznih strani zaželenega nadaljevanja spominov, ki obsegajo dosedaj le mladost do 14. leta (Časopis za zgodovino in narodopisje 1933), danes ni moči predvideti td. Če bi samo tisti govoril, ki ima ka} povedati, bi bilo na svetu tiho. (Wibelt.) Koledar Četrtek, 1». velikega srpsna: Lavrsnolj, mučonee; Asterija, devica ln mučenloa; Domioijan, ikof. Petek, 11. velikega srpana: Tibnrclj, mu-čenoo; Suzana, devica in mučeniea: Ale-Lunlna sprememba: Zadnji krajeo ob 3.52. Hersohei napovodujo vetrovno, ksander, škof in mučeneo. Operno gledališče »Carmen«. Red Cotrtek. Ob 18. Kino Matica »Akordi življenja« ob 16 ta II. Kino Union »Platno li Irske« ob 17 la 19.13. Kino Sloga »JastreMca Wally« ob 1( tn U. Lekarniška služba Nočno a t n ž b O Imajo lekarne'. dr. Kmet, Ciril Metodova cesta 43; mr. Trnkoczy ded.. Mostni trg 4, ln mr. Ustar, Setonburgova ulica 7. Bibliofilska tombola Objavljamo datume za žrebanje številk bibliofilske tombole: 13. avgusta za dvojke, 17. avgusta za trojke, 20. avgusta za četverke, 24. avgusta za petorice, 27. avgusta za tombole, in 30. avgusta bo žrebanje za dodatne tombolske dobitke. Vsi, ki ste kupili tombolske tablice, si izrežite te podatke, da boste mogli zasledovati potek igre v dnevnem časopisju. Še je čas, da si kupite nekaj tom-bolskih tablic v Gradišču 2 ali v Ulici 3. maja. V petek, 11. t m., bomo pričeli deliti Severin Šalijevo pesnitev »Spev rodni zemlji«. Knjige za dvojke in trojke bomo pa delili od 20. t. m. dalje v pisarni v Gradišču. Dr. Frane Grive« Narodna zavest in boljševizem ie samoniklo znanstveno delo ter je kot tako slovenskemu inteligentu neobhodno potrebna Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih V dveh mesecih 400 kolesarjev ' prečiti odpeljavo pohištva. Prišlo je do ki-:ze. Padel je strel, ki je tesarja zadel. Obioženec Štrukelj se je izgovarjal na silobran, tudi s tem, da se mu je puška ponesreči sprožila. Druga obtoženka je zanikala krivdo. Na osnovi dognanj razprave je bil Ivan Štrukelj obsojen le zaradi usmrtitve iz malomarnosti pod prav težkimi okolnostml in zaradi vdora v hišo na dve leti strogega zapora. Štrukelj je kazen sprejel. Soobtožena Ivana Kocman je bila oproščena v smislu §280 k. p. Razprava je trajala dva dni. Velikemu senatu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas, državni tožilec g. Fran Sever, branilec odvetnik g. dr. Anton švigelj. ovadenih Kolesarji hočejo biti posebne vrste trmoglavci. Mnogi si domišljajo, da se mora vse mesto okrog njih sukati. Nočejo upoštevati najenostavnejših kolesarskih pravil, ki so bila svoj čas objavljena v dnevnem časopisju. Da ee pa vendar kolesarji priuče prometne discipline, je policijska uprava ukrenila najstrožje odredbe. V dobrih dveh mesecih so policijski stražniki prijavili že nad 400 kolesarjev, od katerih je bila pretežna večina kaznovana z večjimi ali manjšimi denarnimi kaznimi. Pri nekaterih so bili upoštevani od kolesarjev navedeni razlogi za oprostitev. Policijska uprava pa je v bodoče odločena, da ne bo več upoštevala nikakega, navidezno še tako tehtnega razloga in bo najstrožje kaznovala brez izjeme vsakega kolesarja, kršitelja cestno-polirijskega reda. Če tudi te kazni ne bodo zalegle, bo policija posegla po najdrakoničuejših sredstvih. Razgovori o tramvaja V tramvaju samem, posebno pa na tramvajskih postajališčih in ob tramvajskih progah ljudje živahno vodijo razgovore o vseh aktualnih in perečih vprašanjih, ki jim je dal povod drugače ponižni in nemi tramvaj. Lastniki mesečnih kart načenjajo vprašanje, kolikšno odškodnino eo upravičeni zahtevati od uprave cestne železnice, ko jim ni vedno, dostikrat po ves dopoldan ali ves dan tramvaj na razpolago, da bi jih prepe-ljaval na zaželeni cilj, ko so vendar plačali svoj mesečni prispevek. Nekateri so za to, da bi uprava prihodnji mesec upoštevala vse one dneve, ko ni bila mogoča vožnja s tramvajem in jim vštela pri naročilu septembrskega listka primeren znesek v dobro. Zagovorniki uprave pa zagovarjajo pravno stališče, da je tu po sredi »vis maior«. Sedaj je določeno, da lahko tramvaj vsak dan počiva od 8 zjutraj pa tja do opoldne. V sredo je tramvaj ustavil obrat že ob 7.80. Sukajo se še drugi razgovori o tramvaju, pa spadajo bolj v kak satiričen podlistek. Za 8 vrtnic kazen 1000 lir Kaj? Kako? Osem vrtnic naj bi stalo tisoč lir? Dal To nam pove policijska kronika, ki navaja: Na svojevrstno misel je pri Sel ljubljanski gostilničar V. L., ki je hotel na cenen način priti do vrtnic. Krenil je v tivolski park in si jih narezal lep šopek. Dejstvo, da javni nasadi služijo obči koristi, si je razlagal po svoje tako, da so lastniki teh vrtnic vsi meščani, da sme torej z njimi vsakdo meščanov razpolagati in si "lahko posameznik vzame, kolikor si jih poželi. V njegovem navdušenju za prirodne lepote ga jo zmotil čuvaj mestnih nasadov, ki mu je lepo pojasnil, da temu ni tako. Še temeljiteje so ga poučili na upravi policije. Skrbno je mož sestavil svoj zagovor, a ni nič zalegel. Gostilničar je prejel nagrado za utrgane vrtnice v obliki denarne kazni 1000 lir. Bil pa je hkrati obsojen, da ima plačati mestni občini ljubljanski za utrganih 8 vrtnic 100 lir. Pač so bile te vrtnice strašno drage! Kakor kronika nadalje pripoveduje, je bil gostilničar s to kaznijo še nekam zadovoljen, ker se je bal, da ga ne pokličejo še pred kazenskega sodnika na sodišče. Za enkrat je bila pač politično-administrativna kazen na mestu. Družinska drama pred sodiščem Veliki kazenski senat ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je zadnjič leta 1941 sodil razbojnika Haceta, se je v torek, 25. t. m. sestal k zasedanju, da razpravlja o zločinu umora, ki ga je bil obtožen v Ponovi vasi pri Gro9up!ju bivajoči mizarski pomočnik, 40-letni Ivan Štrukelj, da je lani 18. julija ustrelil svojega svaka Jožeta Kocmana, tesarja in posestnika, ko je poprej s silo vdrl v njegovo zaklenjeno hišo. Poleg zločina umora Je po obtožnici zakrivil še prestopek zoper osebno varnost in prostost. Z njim soobtožena je bila njegova sestra, 82-letna Ivana Kocman roj. Štrukelj, žena tesarjeva, da je pomagala obtožencu pri vdoru v hišo. Tesar Kocman je leta 1931 poročil Ivano. Zakon je bil sprva srečen, zadnja leta pa so se vrstili družinski spori in prepiri. Lani na binkoštni ponedeljek, 14. junija je žena Ivana pobegnila od moža in šla k staršem. Kritični dan Je hotela z bratovo pomočjo odpeljati svojo opremo in opravo. Hiša Je bila zaklenjena. Pozneje je prišel mo£, ki je hotel pre- Tatvine po golovških gozdovih Ne samo po njivah, tudi po gozdovih so na dnevnem redu pogoste tatvine drv. Nekateri mladi ljudje so postali zelo predrzni. Sekajo mlade borovce, bukve in cere brez vsakega dovoljenja lastnikovega. Neki lastnik gozdne parcele na Golovcu se je pritožil, kako so mu mladi fantini posekali najlepša drevesa. Pa je pozneje opazil, da so ti fantički prodajali drva na črni borzi za prav drag denar. Mnogi gospodarji so nekaterim ljudem dovolili, da so ruvali iz zemlje štore. Nabrali so na ta način mnogo drv, še kaj dobrih za kurjavo. Ti ljudje so gospodarjem tožili in jadikovali, da so brez drv in reveži. Nabrali so si ogromno drv, pa ne za sebe, marveč v špekulativ-ne namene. Nekdo je toliko štorov nakopal, da je napravil kar »velik kason« drv, ki jih je prodal za 3000 lir nekemu petičnemu meščanu. So med temi tudi taki, da izkopljejo štore, toda nikakor nočejo nato zemlje lepo izravnati, marveč pujte tam kar velike kotanje. Po gozdovih imajo mnogo posla gozdni čuvaji. Treba je nadalje pripomniti, da nekateri lastniki dovolijo revnim ljudem nabiranje suhljadi in jim gredo še celo na roke, ker dobro vedo, da ti revni ljudje res rabijo drva za svojo porabo in da ne zmorejo, da bi si drago kurjavo mogli nabaviti pri trgovcih. Nesreče in poškodbe v Ljubljani V ponedeljek okoli 7.30 je padel s kolesa in si zlomil desno roko na Tržaški cesti št, 126 stanujoči dr. France Veber. V soboto dopoldne se je primerila na nekdanjem vojaškem vežbališču, ki je sedaj po večini parcelirano in je že več parcel razprodanih, hujša nesreča Štiriletnemu Jošku Černigoju. Bil je takoj mrtev. V Zadobrovi slanujoči poštni nameščenec, 32-letni Ivan Avgič, si je pri padcu s kolesa zlomil desno nogo. — Ko je skočila prehitro s tramvaja, je padla in si hudp poškodovala desno koleno 14-letna dijakinja Vanda Je^ovSkova. — Pri padcu s kolesa si je prav tako zlomil desno roko 28-letni čevljar France Podlogar. — V 'kurilnici drž. železnic zaposleni mizar, 63-letnl Anton Zaje, si je pri padcu z lestve zlomil desno nogo. — Mihael Lipovec, 61-letni, mnogim poznani postrešček, je padel s kolesa in si zlomil levo nogo, kar je prav redko. — V Gradišču 6i je pri padcu z drevesa na vrtu zlomil desno roko posestničin sin, 10-letni Stanko Jamnik. Podeželski ponesrečenci v bolnišnici V torek dopoldne je bil pripeljan na glavni kolodvor in od tam z reševalnim avtom v splošno bolnišnico hudo poškodovani kmečki delavec 33 letni France Jagodic. Doma v Selah pri Šmarju na Dolenjskem mu je slamoreznica v zapestju desne roke prerezala žile. V Velikih Laščah je padla s skednja in si zlomila desno roko 10 letna posestni kova hčerka Nežika Lundrova. — Na Vrhniki se je s koso urezala v levo roko Ivanka Tominčeva, 23 letna poljska delavka. { 2)Jta&Jte novica Maša zadušnlca za pokojno Pavlo Vahon, roj. Juro bo v petek, 11. t. m. oh pol osmih v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, Ob dvajsetletnici smrU urednika in delavskega prvoborltelja Mihe Moškerca bo daroval spominsko sv. mašo p. dr. Angeli^ Tomino v frančiškanski cerkvi v petek, H. avgusta, ob 8. Prijatelji ln znanci vljudno vabljeni. Odlična naslovna risba nove rakovniške knjižioe jasno izrazi njeno aktualno vsebino: Ali (krščanstvo) — Ali (komunizem). Knji, žico Jo spisal dr. Blatnik, opremil Jožo Bo. ranek. Cena 1.50 lire. Priporočamo. Slomškova družba. Pevci, ki bodo peli pri sv. maši ob zborovanju Slomškove drui-be 13. t. m., naj pridejo ob 8.30 k pevski vaji v Marijaniščo. Zborovodja X. Domu slepih je naklonil g. odvetnik 4r. Ivan Tavčar iz poravnave v neki kazenski zadevi znesek 2000 lir. Za plemeniti dar se odbor društva v imenu slepih najiskreneje zahvaljuj«. Bog povrnil V spomin na blagopokojnega g. dr. Alojzija Turka, profesorja na realni gimnaziji v Novem mestu. Jo globoko žalujoča gospa soproga z gdč. hčerko darovala Dobrodelni pisarni v Novem mestu 150 lir. Za dar iskren Bog plačaj, rodbini pa izrekamo našo so-žaljo. BIvS! bojevniki Ii prve svetovne vojne se opozarjajo, da bo darovana dne 13. avgusta ob 8 na Rožniku običajna av. maša v apomln padlih ln umrlih bojevnikov iz prve svetovne vojne. Sv. mašo bo daroval bivši vojni knrat p. dr. Hadrljan Kokalj. Po sv. maši bodo molitve za umrle tovariše iz prve svetovne vojne. Bojevniki pevci se na. prošajo, da pridejo na kor, ostali bojevniki pa naj napolnijo cerkev. Direkcija, Dvoraircdne trgovske šole aprejoma prijave za vpis v I. in II. razred do 14. avgusta 1944 med J—12. K priglaSeva-nju jo treba prinesti 1. prijavo, ki se dobi pri šolskem služttelju tn jo je treba koli kovati s 20 lirami; 2. a) za I. razrod: gimnazijci: spričevalo o nižjem tečajnem izpitu in o dovršenem IV. razredu; meščansko-šolski: spričevalo o završnem izpita; b) za II. razred: spričevalo o dovršenem I. razreda; 3. rojstni list; 4. prispevek za zdrav, stvenl fond, skripta ln drugo, kakor je razglašeno na razgtasni dfski. Odvajalni čaj »PLANTA« dobite v vsaki lekarni. Rdeči križ poroča Vojni ujetniki prosijo. Vojni ujetniki J Nemčiji, posebno taki, ki nimajo svojcev ali «0 brez zveze z njimi, se obračajo do RK s prošnjami, naj bi jim poslali paketo 1 živili itd. BK je že odpremil na razne naslove 170 paketov. Ker pa mu sredstva zmanjkujejo, prosi ponovno premožnojše rojake, naj se spomnijo vojnih ujetnikov ln naj darujejo RK nepokvarljiva živila ali oelotne pakete za vojne ujetnike. Dosedaj jo na ta načlq zbral 22 paketov, prošenj pa i« Se nad 50. V glavni pisarni, Marijin trg 5, dob« darovaloi naslove vojnih njetnikov, če bi jim hoteli paketa poslati sami. Lahko pa darujejo RK primeren znesek, da nabavi živila itd. za pakete. Sprejemanje paketov. Opocarjamo občinstvo, da paketni oddelek ob sobotah ne sprejema paketov, zato pa ob petkih od 15—16.30. . Zahvala. O. ravnatelj Viljem Nemenz je daroval RK 500 lir namesto venca na krsto blagopokojne ge. Ane Hartmanove, g. dr. Albert Trtnik pa 300 lir v počastitev spomina blagopokojnega g. Petra Kastelioa. — Prisrčna hvalal POIZVEDOVANJA Zgubila sem v torek od 12.30-12.45 m širok damskl pas po Resljevl ln Pražakovl cesti. Najditelja naprošam, da ga odda T upravi »Slovenca«. »SVETU « Je bogato pisana beseda Potrebna je vzorna disciplina ! na trga Ze jeseni leta 1941. je bil določen poseben stražnik, ki je pazil in skrbel za red in disciplino gospodinj na živilskem trgu. Stražnik, visok in izkušen mož, ki ume vzdržati svoj vpliv, in avtoriteto, ima sedaj, tako ob sredah in sobotah, ko je na trgu največja gneča in močan vrvež, polno dela. Res bi bilo potreba, da bi ga razdelili kar na deset delov, da bi mogel na vseh koncih in krajih, pri vseh ci-zah in klopeh, kamor zadrvi val ku-pujočih gospodinj, skrbeti za red in gospodinje nadzirati. V soboto so bile pri nekaterih klopeh gospodinje nedisciplinirane, kar se še ni doslej primerilo v taki meri. Vsevprek so kričale in se prerivale okolt neke kmetice, ki je prinesla na trg jerbas jabolk, veliko stročjega fižola in lepe kumare. Stražnik je moral uporabiti vso svojo avtoriteto in skoraj fizično moč, da je spravil neugnane ženske v vrsto. Odredil je, da kmetica ni smela toliko časa prodajati, dokler niso bile v vzorni vrsti in se niso prerekale. Včasih je kronist hvalil vzorno disciplino gospodinj, a sedaj bo potrebna ostra grajal Tudi 12. knjiga »Svetove« knjižnice TAJNOSTI NARAVE bo imela, kot vse knjige doslej, zelo lepe in poučne slike, ki bodo knjigi gotovo v okras. Če ne veste, kakšno nalogo imajo pljuča, jetra, žolč in druge obisti v človeškem telesu, boste to na zanimiv način opisano brali v tej knjigi. Posebno priporočamo prav to knjigo mladini, ki se bo g tem seznanila z marsičem, česar dozdaj gotovo še ni vedela. Starši! Naročite svoji doraSčajoči mladini SVETOVE knjige! Iz njih ss bssta mladenič is mladenka mnogo naučila, kar jima b« koristilo v življenju. — Še danes se naročite na »SVETOVO« KNJIŽNICO! Št 182. >SLOVENEC«, četrtek, 10. avgusta 1944. Stran 5 SPOROČAMO SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM, DA SO NAŠE KOVE TELEFONSKE ŠTEV. TOVARNA FUŽINE TSIISOSft sv. PETRA C. 17 MILAN TOVARNA tlMB IN SCETK ŠE VEDNO NUDIMO: KVALITETNO CISTO ŽIMO RAZNOVRSTNE ŠCETKE je novega pri nasiti sosedih? S Spodnje Štajerskega Odlikovan je bil Spodnještajerec poročnik Ericli Vr-rderber iz krajevne skupine Radeče pri Zidanem mostu z železnim križcem druge stopnje. Osebna vest s pošte. Bivši župan in poMar Anton Schuhmann pri Sv. Marjeti ob Pesnici je bil zopet, imenovan za poštarja tamošnje pošte. Imenovani je sorodnik dvornega svetnika dr. Šumana. Dva nova župana. Za župana v Jare-nini pri Mariboru je bil na mesto Franca Sparla imenovan tamošnji trgovec Maks Eisenhut. — Pri sosednjem Sv. Jakobu v Slov. goricah pa jo sedaj župan K. Eisenhut, nekdanji komandir žandarme-rije v Iločah. Zanimivo jo, da sta dva sosednja župana istega imena. Skrit zaklad soli pod Vurbergom? Staro izročilo pravi, da so pred 200 leti v gozdovih blizu Vurberga slučajno naleteli na solno rudo. Jeleni, srne in divji prašiči iz velikih gozdov grofa Herber-sleina (prej grofa Ulma) so se gnetli pri nekem izvirku izpod graščine Vurberg, lizali ven štrlečo skalo in srebnli vodo iz tamošnjega izvirka. Ugotovili eo, da 60 je v strmem pobočju nahaja 6olnata ruda. Nekaj časa so hrib odkopavali in kmetje so uporabljali kamen, ki so ga drobili in topili za sol. Za cesarja Jožefa je bila izdana stroga prepoved uporabe te soli. Odprtino hriba so zadelali z železno ograjo ter jo zasuli z zenico. Poslanec Roškar se je v letih 1018—1024 za zadevo močno zanimal. Iz Hrvaške Uničena Tintoretfova slika v Splitu. Pri nekem dosedanjem anglosaškem letalskem napadu na Split je postala žrtev tega napada tudi znamenita Tintorettova slika »Matere Božje z Detetom«. Slika je bila lastnina plememitaške družine Sinov-čič ter je zgorela skupno e hišo te družine. Pred izbruhom sedanje vojne je dobivala omenjena družina od viseh strani ponudbe za odkup te slike. Med drugimi ponudniki je bil tudi neki inozemski muzej, kateri je za sliko dajal 100.000 švicarskih frankov. Ustanovni občni zbor Osrednjega Hrvutsko-nemškega društva v Zagrebu. V začetku prejšnjoga mescca je bil v Zagrebu ustanovni občni zbor Osrednjega hrvatsko-nemškega društva na Hrvatskem. Za predsednika Kazen za izvršeno zločinsko dejanje, »Donau Zeitung« poroča, da je bilo na Hrvatskem v nekem kraju izvršeno sabo-tažno dejanje na progi. Ob tej priliki sta izgubila življenje progovni čuvaj in železniški delavec, na drugem mesiu je pa bilo radi atentata ranjenih deset kmetov in delavcev. Hrvatske oblasti so v smislu določil novih zakonskih predpisov za vzdrževanje reda in miru prijele 7 komunističnih kolovodij ter so jih na mestu izvršenega zločinskega dejanja obesili. Zamenjava na položaju državnega tajnika v notranjem ministrstvu. Poglavnik je izdal odredbo, s katero je razrešil poslov državnega tajnika v notranjem ministrstvu dosedanjega državnega tajnika dr. Ante Nikoliča ter ga imenoval za državnega svetnika. Dosedanji državni svetnik dr. Nardeli je pa imenovan za državnega tajnika v notranjem ministrstvu. Velika udeležba pri letošnji procesiji k Mariji Bistriški. Letošnje procesije k Mariji Bistriški se je udeležilo nad tri tisoč zagrebških vernikov. Procesijo je vodil tudi letos zagrebški nadškof dr. Ste-pinac. Strahovalni napadi na hrvatska mesta. Hrvatsko časopisje iz prejšnjega meseca poroča, da so anglo-nmeriški letalci izvršili v začetku julija več strahovalnih napadov na posamezna hrvatska mesta. Civilno prebivalstvo je imelo žrtve. Iz Srbije Smrt Vojina M. Djuričiča. 29. julija je v Beogradu umrl bivši finančni minister, bivši predsednik beograjske mestne občine in dolgoletni upravnik Državne hipotekarne banke dr. Vojin M. Djuričic. Pokojni Djuričič je bil rojen leta 1888. Po končani gimnaziji je študiral pravo v Franciji, kjer je leta 1910. tudi diplomiral. Od 1. 1912. na vse do leta 1927. je služboval v finančnem ministrstvu, nnkar jc bil postavljen za upravnika Državne hipotekarne banke. Pozneje je zavzemal položaj finančnega ministra ter je bil končno tudi beograjski župan. Pokojnik je bil priznan finančni strokovnjak. Pokopali so ga v Beogradu dne 30. juliju. Poveljnik Srbskega prostovoljskega CRKOVMICA druge. Srbska književna zadruga tudi v sedanjih težkih razmerah vrši svojo kulturno nalogo med svojim narodom ter izdaja nujboljša dela domačih pisateljev ter prevode najboljših svetovnih leposlovnih del. Tako je te dni izdala v prevodu predsednika Srbske književne zadruge dr. Svetislavu Ste-fauoviču Shakespearcjevega »Beneškega trgovca«. V kratkem bo pa izšel drugi del antologije srbske lirike, v kateri so zastopani Santič, Rakič, Du-čič, Pandurovič, Veljlco Petrovič, Dis, Danica Markovič in ostali znani srbski liriki. Vrnitev nove skupine srbskih ujetnikov v domovino. Dne 2. avgusta se je vrnila v domovino nova skupinu 300 srbskih vojnih ujetnikov. Na postaji jih je sprejel v imenu srbsko vlade srbski minister za narodno gospodarstvo dr. Nedeljkovič. Slava srbske garde. Dne 1. avgusta je imela v Beogradu slavo Srbska garda. Na slavo so prišli skoraj vsi člani srbske vlade na čelu z generalom Nedičem, ki je izbranim srbskim četam govoril tudi o pomenu slave ter o njihovi nalogi v službi domovine. Tolovaji doživljajo vedno večje poraze. »Donau Zeitung« z dne 3. t. m. poroča o novih težkih porazih tolovajev v Bosni in Srbiji, lako so planinski lovci SS v gozdnem področju v okolici Zepče potolkli komunistično divizijo, ki je hotela prekoračiti Bosno. Med mrtvimi tolovaji so našli tudi »divizijskega« in »brigadnega« poveljnika. Hud poraz so doživeli komunisti tudi na prostoru Vlasenica—Ribnica— Klnijanj. Na bojišču so našteli 947 mrtvih. Zaplenili so tudi mnogo orožja in streliva. Na področju ene armade so imeli komunisti v enem tednu naštetih 1858 mrtvih ter 103 ujetnike. Na srbskem prostoru so se v bojih proti tolovajem posebno izkazali srbski oboroženi oddelki. Po porazu komunistov so našteli 883 mrtvih ter 1088 ujetnikov. Vsi ti so bili prisilni a — a — a — b — b — e — g — h — i — i — i — i — 1 — 1 — Z — 1 — m — n — n— n—o — o — o—o — o p_p_r — r-r Z a . • « » f .za,... . . z a . . » ...za.. • . » . z a . .....za Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo v drugučnem redu naslednje: osvojitelj Peruja; mesto na Tirolskem (ital.); muslimanski post; vas v Selški dolini; žensko ime (španske kraljice); umetno uspavanje (tuj.). Rešitev črkovnice iz zadnje številke: Voluhar; dvojina; Livorno; Medvode; vodovod; Valjevo. društva je bil izvoljen notranji minister dr. Lorkovič, za I. podpredsednika inž. D juro Stipetič, za II. podpredsednika Doglavnik Ademnga Mešič. za III. ... - O - . ■' . . Mujuiijtt r.a I11> idprcdsediiika drzpvui svetnik Matija Kovučič, za 1. tajnika ravnatelj Ivo Aljančič in za II. tajnika Rudolf Bari-čevič, tajnik v zunanjem ministrstvu. Odborniki društva so med drugim: Ivo Bogdan, glavni ravnatelj za propagando; Josip Horvat, novinar in književnik; dr. Rudolf Horvat, vseučiliški profesor; Lovro Matačič, ravnatelj opere v p.; dr. Mile Starčevič, prosvetni minister v p.; dr. Lovro Sušič, minister-postrojnik; Janko To rtič, minister za zdravstvo in korporacije; dr. Vekoslav Vrančič, minister za trgovino, obrt in industrijo, ter državni vodja športa Miško Zebič. Med častnimi člani društva so od Hrvatov zunanji minister dr. Mehmed Alajbegovič, minister dr. Artukovič, Doglavnik dr. Mile Budnk, predsednik sabora Marko Došen, državni minister Ivica Frkovič, arhiepi-skop hrvatske pravoslavne cerkve Ger-mogen, hrvatski poslami.k v Berlinu dr. Vladimir Košak, predsednik vlade dr. Mandič, podpredsednik vlade dr. Dža-fer Kulenovič, minister za prizadete kraje Meho Mchičič, pomožni škof baron dr. Salis Saevis, finančni minister dr. Toth, vojni minister Vokič ter drugi. Razstava hrvatske knjige. Dne 29. julija so v Zagrebu tudi letos odprli razstavo hrvatske knjige, na kateri so vse zagrebške knjigarne in založbe razstavile vse hrvatske leposlovne in znanstvene knjige, ki so bile izdane od lanskega leta. Razstavo je odprl prosvetni minister dr. Makanoc. zbora — general. Srbska vlada je sprejela sklep, s katerim je vnapre-dila poveljnika Srbskega prostovolj- skega, zbora Kosto Mušickega za inženirskega brigadnega generala. Imenovanje za min. svetnika. Po sklepu srbske vlade je imenovan za svetnika v ministrstvu za poljedelstvo in prehrano Spiro Pejanovič, dosedanji ravnatelj aržavnega vzornega posestva. Nove izdaje Srbske književne za- (558E® m ; T-- ZAHVALA. Vsem, ki ste mi ob bolezni in smrti mojega nadvse ljubljenega soproga, gospoda ROBEKA FRANCA majorja v pok. stali ob strani in razumeli mojo bol, vsem iskreni: Bog plačaj! Posebno pa se zahvaljujem proč. g. dr. Dostalu za vso duhovno oporo med dolgotrajno boleznijo, čč. duhovščini, g. dr. Adri-janu za prijateljsko skrb pri lajšanju pokojnikovih telesnih bolečin, vsenf gg. zdravnikom v bolnici, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Vsemogočni, ki je videl vso dobrote, "ki ste jih storili njemu in meni, naj bo Vaš bogat plačniki Ljubljana, dne 8. avgusta 1944. Emanuela Robek, soproga. IjfH, mobiliziranci in so komai pričakal priliko, da so se lahko predali. V oko lici Cetinju sta strmoglavila 2 nnglo- ameriška bombnika, ki sta se vračalo z bombardiranja v svoje italijanske baze. Posadko so ujeli. O vedno slabših razmerah med komunisti poroča tudi okrožnica, katero so zaplenile nemške vojaške oblasti v okolici Rotorju. V okrožnici poveljstvo neke tolovajske enote hudo prijema tolovaj ske mladinske organizacije. Očita jim nosposobnost, nediscipliniranost in zanemarjanje službe, ker se že dolgo časa prijavlja k tolovajem samo neznaten odstotek mladine. Nekateri člani mladinskih tolovajskih skupin so se izknzali za prave strahopetce, zopet drugi so pa izdali sovražniku važna sporočila. Tnko se tolovajske enote tudi same notranje vedno bo" razkrajajo. Za sočutje, ki smo ga bili deležni ob smrti nepozabnega soproga, očeta, dedeka, brata, strica in svaka, gospoda Nila Tavzesa ravnatelja zemljiško knjige se prisrčno zahvaljujemo. Naša posebna zahvala gre gg. zdravnikom, ki so mu lajšali trpljenje in gg. tovarišem, ki so se zanimali zanj med boleznijo. -Prav tako smo dolžni zahvalo vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti, zlasti še gg. zastopnikom sodne oblasti in zdravniške zbornice. V Ljubljani, 8. avgusta 1944. Tavzesovi. I Službe | 1 Utajo g VOJNI INVALID >t»polnoma slep, z ve-iko družino, prosi kakršnekoli službe zn svojo 21 letno hčerko, ki ima 4 razrede meščanske šole. Naslov v upravi »Slov.c pod il. 7028. (a t Služba dobe KRZNARSKI pomočnik dobi stalno slutbo v Ljubljuni. -Ponudbe na upravo >Slov.< pod »Krznari 7069. (b POMOČNIKA brivskega sprejme takoj. M. Podkrojšek. Sv. Petra cesta 12. (b SLUGO za vta dela v stalno službo iščemo. Zaradi iukasa potrebno ga-ranrija ali kavcijo Naslov t upravi »Slovenca« pod it. 7041. POMOČNIKA soboslikarskego in pleskarskega sprejme za stalno Tone Malgaj — Gosposvetska c. 16. (b DEKLE dobro vzgojeno Vol postrežnico sprejmem. Priučita bi se lahko tudi šivanja. Naslov v upravi »Slov.« pod 81. 7049. | Prodamo 1 ŠIVALNI STROJ zelo dobro šiva, prodam z« ceno 3200 lir. Pred škofijo 19./I., dvorišče. Aduinič. (I PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani »Al RA« kremo DROCtRUA KANC. Zidut.ka ulica i. (1 S MOŠKA KOLESA skoraj nova in štiri-redno novo hormoniko prodam. Jakovac — Ceunurjeva 4. (1 MRČES IN GOLAZEN uši, »lenice, bolhe, ščurke, molje, mili, podgane, voluharje In bramor)« »anesljivo Eokoučate t strupom, i ga dobite v droge riji KANL. Židovsko I ŠIVALNI STROJ Singer, nov pogrezljiv in eno domsko in moško kolo takoj prodom. Naslov v upravi »Slov < pod šl. 7066. POSTREJtNICO pridno, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7050. I Sobe g l»g«io H 1-2 MOBLIRANl SOBI s souporabo kuhinje išče gospod. Ponudbe na upravo »Slovencu« pod »Soliden plačnik« 7075. (s I Stanovanjsl g odd»fo g ZAMENJAM dvosobno stanovanje s pritiklinarai v bloku, Vi ure od mesta za malo enosolmo stanovanje v centru mesta, Šiški, Bežigrad, Trnovo. Pouudbe na upr. »Slov.« pod »Takoj«. 7068. JiyaJi_ ZREBCTiV 15 mesecev starega, dober tekoč, prodam aH zamenjam za letošnjega bolj težke pa-sme — po možnosti fuks. Vprašati Znidor-šič AloU. Rakek 102. FflatelijaJ ZNAMKE tjnbltauske pretiske • komplete, avionske ln dobrodelne knpim Ponudbe opravi »Slov.« pod značko »Takojšnje plačilo« št. 6419. (tU KOŠNJO OTAVE prodam pri Sv. Križu vprašati Sv. Petra 34 3 STRUŽNICE (priložnostni nakup) I rabljeno za 33.000. 1 velika rabljeno zo 73.000. eno popolnoma nova 1.30 m za 123 tisoč lir naprodaj. — Merkur, Puharjcva 6. j Kupimo GRAMOFON rabljen, s ploščami, kuipim ali zamenjam zo blago. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7063. (k RJUHE. KAPNK blazinske prevleke In drugo posleliuino slab no kupnja H. Privlek, Ljubi jo na . Kolodvorska nlica T. RJUHE, KAPNE in vseh vrst preproge kopi trgovina »Ogled« — Mestni trg i (vhod skozi vežo). (k IZREDNO DOBRO PLAČAMO za stare liicik 1 jo, tri cikljo ln triolkelj gume. — Merkur, l'uhtirjeva 6. | Kolesa | ,,L HI IVO »UNMON* M " Sijajna satira nn neumni, koruptnl M rokrutizem v predvojnih dunajskih ministrstvih »Platno iz irske« Borba poštenega človeka proti pogubnim nakanam koruptnlb ttdovskib špekulantov iu proti bedasti blrnkra'-;jI v bivlib najvišjih avstrijskih uradih. Otto Treasler, Irene v. Melendorff. Roir \Vanka, Slejrfrled Breuer. Oskar Sima. Oeorit Alenander. FrltJ Irahof. Ttbor IlRlmay. PREDSTAVE ob IT In »»-151 ,EL KINO »SLOG4« V originalu! V originala! Velefilm visokih planini Mogočna povest O globoki ljubezni drzneea dekleta po romanu Wilhelmin« v. Hillern »Jastrebica Wally« Heidemnrle Hatheyor Repp ItlaU Wln uie Marku*. Leopold utcrl«. Predsii-.t ob li tn II. ,tl KINO »flfATICA*™ Dramatično llvljenje akladatelja Roberta Sebumanna v filmu vellse glastione kva litet« i lzbornlml Interprelatorjl »Akordi življenja« V glavni vlogi nilde Krahl lo Mathlas VVIeniouu. Predstave: ot l( In 1»._ Še medveda bi obrila krema Rapida brez mila BRlVNA KtfEM* PiM^ill i.1 vJJf'k PRO i ZVO D I : -V ANK A IU MOftKO KOLO prodam. Koroška IS, visoko pritličje, Beži-grad. BICIKI.JE RAZPRODAJA najfinejše nemške znamke, damske, moške in deške. Sušter-šič, meh. delavnica, Tyršcva 13 (Figovec, levo dvorišče). 2 TRICIKLJA nova, izvrstne izdelave in eno trikolieo za nosilnost 1.800 kg zelo ugodno na,prodaj. — Merkur, Puharjcva 6. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da me je za vedno zapustila po dolgotrajni in mučni bolezni moja nadvse ljubljena, predobra soproga, gospa Justina istene ro:. Ktopčič Nepozabno pokojnlco bomo spremili k večnemu počitku v četrtek, dne 10. avgusta 1944, ob 5. uri popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. avgusta 1944. Globoko ialujoti: VILJEM BITENC, soprog ter ostalo sorodstvo. ŽOGA SREČE < 1 XVIII. POGLAVJE. Stari spor oživi. Čarobni dnevi so sledili porazu, ki sta ga Anton in Beck pripravila Bruk-koviina dvema v zadevi Karla Mayerja — dnevi, v katerih je Anton doživel tako srečo, da jo jo kar težko prenašal. Samo nekaj ga je grizlo. To je bila njegova siromašnost. Toda Mina in Beolk sta se samo smehljala, ko jima je govoril o takih skrbeh.« »Kakor da bi bila kaj rekla, da oib-?toja taka zapreka med nama, dragi,« je reklo dekle. »Mimo tega mora človek, kakor si ti, tudi drugače uspeti v življenju, ne samo v nogometu. Prosim — prosim, ne beli si glave zaradi tega — mar nimam za vsako potrebo ®ama nekoliko denarja?« . »Ne spominjaj me tega. Mina,« ji Je odvrnil nogometaš, »pri tem se ču-iirn ponižanega!« Nato se je sklonila in mu položila s»\jo mehko, okrogio roko u&rog vra- — in za trenutek je ves strah pred bodočnostjo izginil spričo neznanske radosti. Anton in njegov gospodar sta bila sedaj tako velika prijatelja, da nista imela nobenih skrivnosti me*! seboj. »Nikar 6i ne delaj skrbi zaradi svoje bodočnosti,« mu je svetoval odvetnik, ko je Anton v veliki zaupljivosti Eriznal, da po njegovih mislih ne bi ilo častno, da bi se sedaj zaročil z Mino, ker ni imel denarja. »Ja*z pa mislim, da je to zaenkrat čisto postranska stvar. Kdo ve.« je pripomnil z nekim skritim, pa veselim hehetanjem, »ako ne boš prišel do velikega denarjal Sicer pa vem, čeprav nisem poročen, da so vsi pošteno misleči ljudje tega mnenja, ako 6e dekle v resnici hoče poročiti, da ne bo pustilo, da bi io pri tem oviralo, ako ni on ne imel denarja — posebno, oko ima sama kaj iinetja. Le korajžno, fant — kaj staviva, da boš zmagal v nemškem moštvu zoper Škotsko?« »Deset proti eni, bi rekel. Da pa povem po pravici, jaz sploh ne mislim o tem, ker nočem biti razočarati.« »Saj ne boš. Ali ne bereš časniikov? Ali časopisi ne pišejo zate? Kaj pa bi rad še več?« Nogomet je bil glavni predmet, o katerem se je tiste dni Beck razgovar-jal z Antonom. Po eni plati to ni bilo nič čudnega, kajti, ko so minevali tedi in je »Žoga« na ligini tehtnici od tedna do tedna plezala više — kakor je poskrbel ločka« — je vse mesto kar norelo za nogomet. Počasi, točko za točko, toda gotovo, je gradil mogočno zgradbo. Bila je čarobna pa- lača, v katero je želel, da vstopi njegov prijatelj in zaveznik, Anton Ilofer, kadar pride pravi čas za to, toda nameraval je napraviti, da bi bilo to veliko iznenadenje. Tudi ni želel, da bi se Antonova pozornost odvrnila od njegovega sedanjega dela. Kar se Antona tiče, je bil malodane pozabil na Brucka; vsaj pustil je. da so mu zoprni spomini na preteklost izginili iz spomina. Samo troje mu je šlo po glavi: njegova ljubezen do Mine, njegov nogomet in njegovo delo v Beckovi pisarni. Ko je opravljal zaupane mu dolžnosti v Glavni ulici, je resda večkrat nameril na ime Bruck. Kajti Beck je imel sedaj kočljiva poslovna pogajanja z obema odvetnikoma, ki sta bila brez uspeha skušala ugonobiti njegovega mladega uradnika; toda drugače si jih je bil dodobra pregnal iz svojih misli. Ljubezen je nila pregnala sovraštvo iz njegovega srca. Vendar ni trajalo dolgo, ko je znoVa prišel v sovražne sfike z mlajšim Bruckom. Do tega pa je prišlo takole: V resnici je bil čudovit niz zmag, ko se je bila postavila »Stettinska Žoga« na vrh lestvice prve divizije. Dobiti bi morala samo še težko igro. Ta tekma se je imela vršiti z »Gadensko Mrežo«, s sosednim klubom, ki se je sam pozpel do možnosti, da postane mojster v ligi. Tekma £>i se morala igrati v Gadenu in treba je bilo doseči popolno zmago. Neodločen izid bi resno pokvaril »Zogine« šanse, računali pa so, da bi bilo treba doseči dve točki, da bi bili popolnoma na varnem. V nogometu je zmerom dobro biti na varnem. Manjša storitev rada razočara. Tisto jutro, ko se je vršila tekma, je vse šlo iz Stettina. Po običaju zmagoslavnih nogometnih mhožic, ki kričeče klubujejo svetu, so Stettinci očitovali izzivajočo zaup- ljivost. Igralci sami so bili bolj nezaupljivi. Bedasto bi podcenjevali nasprotnika, ako bi tajili, da pri tej igri za mojstrstvo ne gre za res; toda Ga- denci so bili priznano močni in trdni na lastnem igrišču in če je Stettin pripeljal obilo navijalcev, je bilo domačih vendarle na jmanj devetkrat ali desetkrat več. Kdo pa še ni slišal znamenite gadenske množicc? Znamenite zaradi tega, ker s svojim kričanjem grozi, da podere nebo? Toda »Žogini« igralci so imeli dovolj vzroka za govorjenje, ko je v oblačilnico prihitel »očka«, ki se mu je s konca bodičastih brk brala zelo važna vest. »Koga mislite imajo, da igrajo danes z njim kot z levim halfom, fantje?« je vprašal hripavo. »Brucka!« je zinil, preden so mu sploh mogli odgovoriti na vprašnje. »Ali je res, očka?« je vprašal Just Renner, ki je bil sedaj vnet tovariš Antona in je stopil naprej. »Da, res je. Nisem samo na lastne oči videl Brucka, ampak mi je tudi «Gadenov» starešina Edi Macher povedal, da ima enega mojih najboljših igralcev, ki bo danes igral zoper nas.« »Najboljših igralcev!« se je rogal kapitan »Stettinske Žoge«. »Najbolj umazanega bi bil moral rečil Čeprav je Bruck amater, in smatrajo, da je gospod, je vendarle sramota za igro... Danes popoldne se boš moral paziti, Anton,« je pristavil Renner, ko se je obrnil k »Stettinskemu« desnemu krilu. Anton je z žarečim nasmehom pogledal od torbe s svojo opremo. »Storil bom, kar je v moji moči, Just!« je odvrnil. Toda Renner, ki mu je bil tisti naj-pomebnejši dan uspeh njegovega mo-niva posebno pri srcu, ni nii zadovoljen. FU'r »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno: Jožo Kramarič — Hcrausgebcr. izdajatelj: inž. Jožo Sodja — Schriftleiter, urednik: Jank0 Hafner. Kratek sprehod po največjem polotoku v Jadranskem morju —. Zanimivosti iz istrskega življa, ki je posledica zgodovinskega razvoja buržanl, se je za ta clel uveljavil naziv »Kras« in začel pripadati h Kranjski. V nadaljnem prodiranju v Istro so se slovenski naselniki ognili nerodovitni Ciča-riji (redke slovenske prebivalce je dobila šele pozneje) in si poiskali plodnejše zemlje na Tržaškem krasu. Na meji Sap-jane-Podgrad, Hrušica, Materija, Hrpelje — se je prva slovenska naselitev ustavila. Šele ko je Bizantince iz Istre izrinil Karel Veliki in jo priključil svoji državi, so Franki iz fiskalnih razlogov zvabili slovenske naselnike na neobdelano zemljišče severozapadne Istre v miljsko in ko-persko zaledje ter ozemlje na obeh straneh ceste proti Buzetu na zemljo, ki so jo bili Romani v strahu za svojo usodo zapustili in se umaknili za varno obzidje obalskih mest. Romanom to ni bilo po godu in na zboru pri Rižani (med 1.803 —810) so pred kraljevimi poslanci obtožili frankovskega grofa Ivana, da jim krati njih avtonomne pravice in da naseljuje na mestnem ozemlju »Slovence, ki orjejo naše njive, kose naše travnike in pasejo na naših pašnikih«. Davke pa plačujejo grofu Ivanu. Grof je popustil, pridržal pa si je pravico naseljevati Slovence na neobdelani zemlji. Kot je iz te listine razvidno, nastopajo tudi tu Slovenci kot poljedelci in živinorejci; morja nevajeni se niso mogli spuščati v trgovsko tekmovanje z romanskimi meščani. Šele v teku srednjega veka so se naselili bližje k obali. Prvi spopadi z Benečani Pozneje kot Slovenci s severa so Istro začeli naseljevati Hrvati z juga in to najprej s Kvarnerskih otokov na obalo pod Učko, v notranjo Istro pa preko reških vrat iz Hrvatskega primorja. Pri Buzetu so se srečah s Slovenci in tu je začelo mešanje obeh narodnosti. Hrvati so se Istre lotili z nevarne strani, V drugi polovici 9. stol. slišimo ponovno o gusar-skih napadih Hrvatov na beneške ladje v istrskih vodah in 1. 876 so se drenih celo izkrcati v Umagu, Novem Gradu in Roci-nju, kar jim je prineslo obilo plena. Drugič so menda napadli Benetke same in ugrabili tam lepo število beneških devic. Ko pa so se na povratku z njimi preveč zakasnili so jim jih Benečani preoteli. Ta kavaliTski junašk; podvig so Benečani vsako leto proslavljali s posebno spominsko slavnostjo. tj* Pregleden zemljevid Istrskega polotoka C rsaaoo Kako so se menjavali gospodarji kraške Istre Franln so Isfro uvrstili kol mejno krajino v svoj vzhodno alpski obrambni sistem. L, 952, pa je bila pripojena Bavarski in Karantaniji. Krajevniško oblast so v njej dolgo opravljali upravniki Kranjske in z njo vred je 1. 1077 prišla pod oblast oglejskih patrijarhov. Ti so upravo Istre oddajali svetnim gospodom, večinoma kranjskim, sami pa uživali dohodke državnih domen in zagospodarib vsej zapadni strani polotoka. V sredini Istre so se z bogato zemljiško posestjo uveljavili' goriški grofje in ustvarili tu tkzv. »pazinsko grofijo«. Meja med pa-trijarhovo in grofovsko posestjo je bila določena 1. 1275 s posebno pogodbo, ki je bila zapisana tudi v hrvaščini (imenuje se »razvod istrijanski«). Doba beneškega vpliva V teku visokega srednjega veka so se kot prva pomorska sila uveljavili Benečani. Istrska obmorska mesta so najprej s trgovskimi pogodbami navezali nase, v teku 13. in 14. stol. pa jim tudi dejansko zagospodovali. Istočasno so spodrinili iz Istre oglejske patrijarhe, st prisvojili njihovo posest in jo razširili še globlje v notranjost. Kot nekdaj Franki so tudi Benečani valili sem slovenske in hrvaške naseljence, Iz okolice Kopra imamo iz 13. stol. posebne zakone glede slovenskih kolonov, za katere je bil v Kopru nastavljen poseben »capitanus Slavorum«. »Pazinsko grofijo« so 1. 1371 podedovali Hebsburžani in jo zaokrožili s pridobitvijo Lupoglave, Kožljaka, Rakalja, Barbana, Pičana, Zminja in Lovrana, 1. 1466 pa kot zapuščino Wallseejev priključili 'ae nekdanjo »Meranijo« s Kastavom, Veprincem, Moščenicami in Reko. Od nekdanjih istrskih obalnih mest se je beneški nadvladi uprl le Trst, ki se je 1. 1382 podvrgel Habsburžanom in so ti tam postali gospodarji obeh zalivov ob Istri, Tržaškega in Reškega. Trst si je pod novo vlado kmalu opomogel in skušal napeljati ves promet iz habsburških dežel na svoj trg, ter ovirati trgovske stike z istrsko-bsne-škimi mesti. To je dovedlo do dolgotrajnih sporov in do oboroženega obračunavanja med obojimi v avstrijsko-beneški vojni v prvi polovici 16. stoletja. Svojo posest v »Avstrijski Istri« so Habsburža-ni že od konca srednjega veka zastavljali bogatim rodbinam, njeni lastniki so se večkrat menjali, dokler je ni 1. 1766 dobila družina Montecuccoli iz Modene. Dvojnost razvoja Oba dela, beneški in slovenski, sta se tudi notranje razvijala različno. V Beneški Istri so se obdržala romanska mesta s svojimi statuti, na deželi pa k~olonatsk'a oblika kmetstva, dočim Avstrijska Istra samoupravnih mest ni poznala. Kmetstvo se je tu razvijalo v fevdalnem smislu. Zgodaj pa zasledimo tu pojav občinske samouprave z župani na čelu. Turški napadi in že omenjena avstrij-sko-beneška vojna so težko prizadeli tudi Istro, silovito pa je trpela v »uskoški« vojni v začetku 17. stol. Vojne in pa kužne bolezni, posebno kuga v 1. 1630. in 1. 1631. so tako razredčile prebivalstvo (v Kopru je od 12.000 ostalo 2000 ljudi), da so morali njeni gospodarji misliti na novo kolonizacijo opustošenih vasi in zemljišč pa tudi lokalnih mest. Privajali so sem begunce iz pokrajin, ki so jih zavzeli Turki iz Bosne, Hercegovine, Dalmacije, Albanije in Grčije in celo s Krete in Cipra. Istra je pravi Babilon v malem Po vsem polotoku so se že koncem srednjega veka razširili Hrvati in Slovenci. Tako so že takrat Benečani v okolici Žalborne naselili begunce z dalmatinskega področja, ki so od tam bežali pred Turki, od tu so se razširili na okoliše Novigrada, Buzeta in Kopra in proti severu na tržaško zaledje. Cesar Friderik III. je sicer naročal tržaškemu kapitanu, naj to doseljevanje prepreči, pozneje pa je svetna in cerkvena oblast sama pospeševala naselitev teh novih gostov — Vlahov — na pustem svetu od Peršeka, Rupena in do Sežane. Vlahi — imenovali so jih Črne Vlahe in Morlake, za razliko od Romanov-Vlahov, v obalnih mestih — so potomci nekdanjega romanskega prebivalstva na Balkanu. Tržačani so jih imenovali »Ciče« in po njih je dobršen del »bele Istre« dobil ime Čičarija. V 16. stol. so bili naseljeni okoli Rovinja, Poreča, Motovuna in ob Mirni Hrvatje iz Dalmacije, pri Novem Gradu, Umagu in Bujah pa mešan hrvatski, albanski in gršk živelj. Istočasno je Pulj dobil nove pre bivalce iz Grčije, Italije, Krete in Cipra njegova okolica pa številne hrvaške dru žine, ki so se naselile tja do Vodnjana. Ti hrvatsko priseljevanje se nadaljuje ni področju Pulja, Vodnjana, Gradina, Lovre ča; pri Poreču so se ustalile nove alban ske družine, na južni konici polotoka p; Črnogorci (Peroj pri Pulju). Na ozemlji »pazinske grofije« so dovedli že gorišk grofje kurate iz Bele Krajine in Vinodola po padcu Klisa (1537) je Peter Krušič na selil del svojih Uskokov v okraju Lupo glave, po končani »uskoški« vojni so si jim pridružili novi Uskoki, naseljeni ol istrsko-beneški avstrijski meji in ni vzhodnem podnožju Učke. Od te vojne dalje je Istra uživala mii in si znatno opomogla. Nove možnosti p: je odprla proglasitev svobodne trgovini na Jadranu (1717) in obnova gospodarstvi in trgovine v 18. stol. Za časa Napoleona V napoleonskih vojnah je ugasnili samostojnost Benetk, njeno istrsko poses je najprej dobila Avstrija (1797), v schon brunskem miru (1809) pa Francozi. Pi polomu Napoleonove ekspedicije v Ru sijo so se Francozom uprli tudi Istrani', : morja pa jih je podprlo angleško bro dovje. Dunajski mir 1814 je obenem z vsi nekdanjo beneško posestjo prisodil Istri zopet Avstriji. Formalno je še ostala ' okviru »Ilirije«; z novo politično ureditvi jo Avstrije 1. 1861. pa je Istra postal avtonomna pokrajina z naslovom »Mejni grofije«, upravno pa je spadala pod na mestništvo Avstrijskega primorja v Trstu Tak je bil razvoj Istre in Istranov d< konca prejšnjega stoletja. T. O. Še je čas, da si oskrbite za 10 lir knjigo »KRI MUČENCEV...« Pohitite! y prodaji so zadnji izvodi Pogled na starodavni magistrat v Pu lju, nekdaj najvažnejšem pristanišču vojne mornarice bivše avstro-ogrske monarhije. Na levo vidimo stebrišče templja, ki se je obranil še iz rimskih časov Od prebivalcev, ki so se v zgodnjem sredniem veku naselili na sedanjem slovenskem ozemlju, so najgloblje proti jugozapadu prodrli predniki naših rojakov v Istri. Maloštevilnost naših »Istranov«, njih nedoločna meja do drugih narodnostnih skupin v Istri in končno še nekak odročen položaj tega polotoka so krivi, da tamošnji kraji in ljudje niso igrali vidnejše vloge v zgodovini in da je tudi povprečnemu poznavalcu naših razmer njihevd preteklost in življenje slabo znano. Severovzhodna kopna stran Istre meji na svoje celinsko zaledje s prečnimi kraškimi pasovi Cičarije ter Hrušice, Snežnika in Risnjaka, ki jc od njenega slovenskega in hrvatskega sosedstva bolj ločijo kot spajajo. Te pregrade dopuščajo položnejši dostop v Istro le na obeh oglih ob Tržaškem in Reškem zalivu in pa dobro prečno zvezo med Trstom in Reko preko Tržaškega krasa, notranjske Reke v dolino Rcčine. Področje, ki ga k Istri prištevamo danes, začenja takoj pod Trstom z obronkom Breg — vasi Ricmanje, Boršt, Za-brežec, Boljunec in Dolina spadajo že k Istri. Od strmškega gradu dalje proti jugovzhodu se vleče kamenit kraški svet Čičarija, bolje poraščen šele proti kvar-nerski obali, kjer doseže najvišji vrh v Učki (1396 m), ki se strmo spušča proti morju. Z Učke imamo najlepši razgled čez vso Istro. S kraškega višavja se ves polotok polagoma znižuje in zožuje proti jugu v veliko trikotnico, ki končuje v valovitem gričevnem svetu obale, ki kot odrezana plošča v strmem obrežju pada v morje. Tri Istre poznamo... Ne visoka planota Cičarije je razora-na v apnenaste kraške brazde, revno pokrita z brinjem in je zaradi svoje bele golote dobila tudi ime »Bela Istra«. Voda je izglodala tu redke kraške vrtače in doline, v katerih rdeča zemlja predstavlja edin rodoviten svet tamošnjih prebivalcev, ki jim siromašno življenje otpžuje še pomanjkanje vode. Naslednja, povprečno za 200 m nižja stopnja polotoka je »Rumena Istra«. Zavzema ves osrednji del in se tako imenuje po žol-tem peščenjaku, ki ga je bilo morje odložilo na apneniško podlago. V kraškem okolju izgleda ta predel kot zelenica z ovalnimi griči, rodovitnimi polji in travniki ter gozdovi okoli Buzeta in Pazina. Najnižja stopnja »Rdeče Istre« se loči od druge na črti med Zalborno in Črnim rtičem — zavzema torej širok obalni pas zapadne in južne Istre. Svet je tu visok povprečno 100 m, je zopet apne-nast, toda prekrit je s kraško plastjo zemlje, izpod katere le mestoma mole gole kraške kleči. V »Rumeni Istri« izvirajo male istrske reke, na severu Ri- žana, vzporedno z njo in nižje doli Rokava (Dragonja), Mirna, Draga in Fojbi-ca, ki se pa ob prehodu v »Rdečo Istro« izgublja v skalni votlini. Na Kvarnersko stran se izliva Raša, ki odvaja vodo iz doline sedaj izsušenega Lepičkega jezera. V njenem območju leže zdravi premogovniki — pri Vremah in Krapanu, ki so bili v veliko veselje našim zapadnim sosedom — sicer revnim s tem blagom. Obala, vreme in vetrovi Istrska obala je povsod strma, dobro razčlenjena po globokih, fjordom podobnih dragah in polotokih, ob katerih so se razvile številne dobre luke. Za stare dele obalnih mest so značilne kamenite hiše, visoki zvoniki, ozke ulice z običajnim nižjim trgom. Novejši deli mest so sezidani na umetnih nasipih. Položnejša je le obala v naplavinskih dolinah med Miljami in Tiranom in ob reškem zalivu. Vpliv namorskega sredozemskega podnebja dopušča v širokem obalnem pasu rast južnemu rastlinju, posebno pa nasadom oljke in vinske trte, ki od nekdaj dajeta Istranom največ zaslužka; ob obali pa ugodna morska struja privaja številne ribe, poglavitno hrano in eksportno blago obrežnega prebivalstva. S kraškega zaledja se jeseni in pozimi sunkovito zaganja na ob,\lo ledena burja, ki v notranjosti včasih v enem dnevu stisne živo srebro za 15° C. Z morske strani se tepe z burjo jug, nevaren zlasti mornarjem, ker dviga visoke valove in povzroča močno kipenje ob obalnih čereh in klilih. Kaj zanimiva je narodopisna slika Istre. Rokava naznačuje nekako mejo med Slovenci in Hrvati, mešano prebivalstvo ima Buzetski okraj. Slovence v severovzhodni Istri imenujejo onstran glavne' ceste »Brkine«, tostran pa so njih sosedje »Ciči«. Slovensko je zopet področje Podgradskega okraja in Jelšan, mešane so že Račice, Starada in Pasjak, Šapjane pa že bolj hrvatske. Slovenci so tudi »Savrini«, v okolici Umaga in Kopra ter v motovinski dekaniji. Med Hrvati lahko ločimo one v nekdanji beneški Istri, ki so večinoma štokavci, od sosedov v nekdanji pazinski grofiji in sploh vzhodni Istri, ki govore čakavščino notri do Pazina in Barbana. Cakavci so tudi Ciči in prebivalci Kvarnerskih otokov. Ciči, nekdaj tudi pri nas dobro znani tovorniki in svetovni »jesiharji« domu-jejo v vaseh Zejane, Mune, Brgud, Jel-šane (deloma), Starada, Lipa, Skalnica, Lanišče in Brest. Izključno slovenska imena teh vasi so znamenje, da so se ti »Vlahi, Ciribirci«, naselili na že slovenske ustanove. Na kranjski meji govore Ciči slovensko, južneje hrvaščino, svojo romunsko govorico so ohranili le 2ejanci in deloma Munci. Pisana je zgodovi Da nam bo pisana narodnostna slika Istre jasnejša, si oglejmo nekoliko njeno preteklost. Istrski polotok je bil že v prazgodovinski dobi dobro poseljen, o tem nam pričajo ostanki številnih gradišč na gričih. Grobov: z okrasjem feni-škega in grškega izvora kažejo na zgodnje trgovske stike tamošnjega ilirskega plemena »Uistrov« z Orientom, najdeni bronasti izdelki pa so bili predmet posredovalne trgovine med Italijo in srednjo Evropo. V začetku 4. stoletja pr. K. so se z iiistri izpremešali došli Kelti; kot vešči mornarji so se Istrani obenem s svojimi ilirskimi sorodniki Libanci in Dalmati izkazali v gusarjenju po Jadranu, zaradi česar so jih Rimljani v letih 178—177 napadli in pokorili. Rimska kolonizacija na novo pridobljenem ozemlju je bila tako močna, da se je kmalu roma-niziral dobršen del ilirskih domačinov in je mogel cesar Avgust 1. 12 pr. Kr. Istro priključiti k Italiji. Z njo v zvezi je ostala, tudi že po delitvi rimske države 1. 395 in pod vlado Odoakerja in kralja Gotov Teoderika Velikega. Municipialno upravo so Goti Istranom pustili, vzeli pa ska kronika Istre so si tretjino njihovih zemljišč, ki so postala temelj kasnejšim državnim domenam v Istri. Sredi 6. stoletja je gotsko oblast tudi v Istri zamenjala Bizantinska država. Sledeča selitev Langobardov čez Kras v Italijo jo prizadela tudi Istro, še nevarnejši pa so ji postali novi sosedje, predniki Slovencev in Hrvatov, ki so se kmalu po odhodu Langobardov naselili ob njenih mejah, ter skupno z Obri začeli vpadati na polotok. Prvo tako vest imamo iz leta 599, že v sledečem letu pa obupuje papež Gregor I. v pismu na solunskega škofa nad usodo Istre, ki da jo Slovenci groze uničili. Po teh prvih plenilnih pohodih so se Slovenci iz prostora Notranjske začeli naseljevati preko Loške doline čez prehod pri Starih Ogljenicah na severno istrsko področje v dolinah Pivke in Notranjske Reke in v gričevnem pasu do stare rimske ceste iz Trsta proti Iiburnijskem primorju. To področje je že od rimske dobe sem pripadalo Istri, in še v srednjem veku je pripadal Tržaški in Notranjski kras k Istri s Trnovjem, Sežano in Postojno vred; šele, ko so tu zagospodovali Habs- Pogled na znano letovišče Opatijo v Istri. Opatija leži v pravem Kvar-nerskem zalivu, ki ga zapirajo najsevernejši dalmatinski otoki. Kljub temu, da se še včasih zaganja burja čez kraška slemena, pa ima Opatija izredno ugodno sredozemsko podnebje, ki ji ie omogočilo tako pomemben razvoj v moderno letovišč«