ŠTEVILKA LETO X! V, 10, MAJ 2013 CENA 1.58 EUR Toča pustošila po treh občinah v Zgornji Savinjski dolini STRAN 5 Planinsko društvo Nazarje slavnostno obeležilo 10 let svoje koče Farbante STRAN 12 Zgornjesavinjčani nadaljujejo s prvomajskimi običaji postavljanja mlajev in kurjenja kresov STRAN 27 9770351814014 Oglasi ANSAMBEL GOLTE / ANSAMBEL VITEZI CELJSKI / DRUŽINA GALIČ / ANSAMBEL VIHAR / THE MOONLIGHTING ORCHESTRA / I ■RjRsV^ RHYTHM FACTORY - - NIPIC ^ in rv i* t w\ fi r It m i' * i dvorana Nazarji V----jpfe-' i OSREDNJA ' ' itj-fiiin i i'hlu KNJIŽNICA MOZIRJE, MERCATOR NAZARJE, CENTER RINKA SOLČAVA. gsnazarje.M/T: 03 10 GLASBENA ŠOLA NAZARJE WHITE RABBIT fCOLESAZ cmez mi 2AJEC J^fljj^^^PE 1 luricwSkbÍ«lier Bdi j^J« Motirje Te 1.105 52S 1146 H KOLESA NORDIJSKA HOJA SERVIS ZIP LINE OUTDOOR TRGOVINA nri 1 trn ry k _L» n 2 Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 Iz vsebine: Tema tedna: Občine bi potrebovale milijone za odmero lokalnih cest............................................4 Sosvet na UE Mozirje: Kmetijskim svetovalkam manjkajo kadri, gozdarjem sredstva.......................................4 Občinski svet Nazarje: O novem standardu zbiranja in odvažanja odpadkov in poslovanju Komunale.................6 1. maj na Graški Gori: Malemu človeku se jemlje vse več pravic......7 Notranja oprema Nazarje Zaradi krčenja trga odpustili več delavcev ... 7 Ljubljana: Priznanje Naša Slovenija za nazarski toplar.............. Tretja stran 7 POS Bočna: Zaradi odpadanja kritine okolica šole nevarna za otroke in zaposlene..............8 Zavarovalnica Maribor: Prva mobilna cenilna pisarna tokrat v Mozirju........................................19 Creta: 14. pohod prijateljstva . . 20 Odmere lokalnih cest še en problem, ki mu nismo kos V času vlade Boruta Pahorja, ko je prišlo do javne razgrnitve vrednotenja nepremičnin, so se številni državljani, zlasti kmetje, ki imajo v lasti zemljišča, po katerih potekajo kategorizirane lokalne ceste in javne poti, pritožili, ker morajo plačevati davek za omenjena zemljišča, prometnice pa so v skupni, torej javni rabi. Izkazalo se je, da gre za množičen pojav neurejenosti, ki je večinoma posledica načina gradnje prometnic v prejšnji državi, marsikje po Sloveniji pa so lokalne ceste tudi po letu 1991 gradili na ta način, da je lokalna skupnost po zemljišču zasebnika zgradila cesto, za odmero tega dela zemljišča in ustrezno prekategorizacijo pa je zmanjkalo denarja in volje. Občine, ki imajo stanje na tem področju neurejeno, se pred očitki strokovne javnosti branijo z argumenti, da so takšno stanje podedovale od svojih predhodnic, delno pa tudi s tem, da zaradi visokih stroškov geodetskih odmer in poplačila odškodnin lastnikom zemljišč objektivno lahko uredijo zelo malo takšnih primerov. Zaradi tega so se občine obrnile na državo, naj jim pri ureditvi te problematike pomaga, vendar se je zadeva kljub pripravljenosti vlade zataknila na točki pristojnosti, saj so občinske ceste v domeni občin. Gre torej še za en problem, ki mu, vsaj kratkoročno, v deželici na sončni strani Alp nismo kos. Žal ni edini, kajti, kot vse kaže, tudi upravljanja z državo ne obvladujemo do te mere, da bi bili sa- mi kos nakopičenim težavam. Če smo realni, do teh težav, vsaj v sedanjih dimenzijah, sploh ne bi prišlo, če bi se znali razumno dogovoriti in imeli prave prioritete. Dejstvo je, da je sedanje nevzdržno stanje seštevek vseh nepravilnih odločitev v minulih dvaindvajsetih letih, toda usodne znajo biti vendarle napake v času Pahorjeve vlade, saj smo se po ugotovitvah ekonomista Jožeta P. Damijana v tistem obdobju v tujini dodatno zadolžili za sedem milijard evrov in denar namenili za javne izdatke ter depozite v bankah, za deset odstotkov smo povečali plače v javnem sektorju (to je bila posledica plačne reforme prve Janševe vlade) in s tem za milijardo evrov povečali letne javne odhodke, medtem ko so letni javni prihodki zaradi krize padli za milijardo evrov, razmere v bankah pa smo ocenili kot neproblematične, s čimer smo potrebno sanacijo preložili na današnji čas, ko je stanje še bistveno težje. Če k temu dodamo še podatek, da smo minimalno plačo v zadnjih petih letih, torej v času krize, dvignili za 42 odstotkov (daleč največ v EU) in s tem bistveno prispevali k manjši gospodarski aktivnosti in odpuščanju, ni dvoma, da ima predsednica aktualne vlade Alenka Bratušek v rokah res slabe karte ... ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 19, 10. maj 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 3 Tema tedna, Aktualno NEUREJENO LASTNISTVO OBČINSKIH CEST Občine bi potrebovale milijone za odmero lokalnih cest Kmetje po Sloveniji že dlje časa opozarjajo na potrebne odmere lokalnih cest. Za to bi morale poskrbeti občine, ki imajo veliko cest, sredstev za njihovo odmero pa nimajo. Zaradi visokih stroškov geodetskih odmer in poplačila odškodnin lastnikom zemljišč občine na leto uredijo zelo malo primerov. Največkrat se odmere lotijo ob rekonstrukciji ali asfaltiranju kakšne ceste, tega pa je in bo zaradi pomanjkanja financ vedno manj. VISOKI STROŠKI ODMER Vrednotenje parcel, po katerih potekajo ceste, je previsoko, neevi-dentirane ceste pa vplivajo na nepravilno določitev katastrskega dohodka. Na to opozarjajo kmetje, saj od cest, ki potekajo po njihovih zemljiščih, plačujejo davek. Nemalokrat se površine cest pri posameznih lastnikih zemljišč merijo v arih in ne le kvadratnih metrih. Ceste največkrat potekajo po najboljše ocenjenih kmetijskih zemljiščih, katastrski dohodek od teh zemljišč pa ni ravno najnižji, zato ni čudno, da si kmetje ne želijo več plačevati dajatev za ceste, ki so v skupni rabi, a na njihovem zemljišču. Poslanec Jakob Presečnik je povedal, da so v preteklosti, v času »debelih krav«, že poskušali urediti odmere. Z interventnim zakonom so na vladi želeli pospešiti zadevo in dati določen rok, do kdaj bi morale biti odmere narejene. Večino financiranja bi prevzela država, a že takoj so naleteli na težavo, ki je ustavila pripravo interventnega zakona, občinske ceste so namreč v upravljanju občin, in zadeva je ostala taka, kot je še sedaj. OBČINE BI POTREBOVALE MILIJONE Občina Gornji Grad bi za odmero in plačilo odškodnin potrebovala 1,5 do 2 milijona evrov. To je naloga za bodočih 30 let, je povedal župan Stanko Ogradi. Čeprav se z občani velikokrat dogovorijo, da jim zemljišča za ceste odstopijo brezplačno, občina pa potem poskrbi za odmero ter posodobitev odsekov cest, je tega malo, saj je v občinskem proračunu zelo malo denarja za to. Nazarska županja Majda Pod-križnik je povedala, da, tudi če bi jim občani brezplačno odstopili ze- Odmera občinskih cest se največkrat dela ob rekonstrukciji ali asfaltiranju cest. (Foto: Štefka Sem) mljišča, na katerih so ceste, bi sa- bljane obveščalo občane, da bodo mo stroški geodetskih in odvetniških storitev znašali za dva do tri občinske proračune, čeprav imajo urejeno lastništvo polovice cest v občini. KRIZA VREDNOT Največ cest se je gradilo v 60-tih in 70-tih letih prejšnjega stoletja. Takrat so lastniki zemljišč z veseljem podarili zemljišča, samo da so se do njihovih prebivališč zgradile ceste. Danes bi vsi radi odškodnine za zemljišče, je omenil reči-ški župan Vinko Jeraj. To izkoriščajo tudi nekateri podjetniki, lani je namreč geodetsko podjetje iz Lju- poskrbeli za odmero in v njihovem imenu od občine izterjali odškodnino. K sreči odziva občanov na to pobudo ni bilo, je povedal Jeraj. Podoben primer so imeli na Občini Gornji Grad. Od neke pašne skupnosti s kranjske strani so prejeli zahtevo za odškodnino za zemljišče, po katerem je speljana cesta. Ogradi je dejal, da so zadevo prepustili času in se nanjo niso odzvali. Zaveda se, da bo primer treba rešiti, znajo pa mu slediti še drugi. Poleg splošne krize omenjena dejanja kažejo tudi na krizo vrednot, je dodal lučki župan Ciril Rosc. Štefka Sem SOSVET V UPRAVNEM CENTRU V MOZIRJU Kmetijskim svetovalkam manjkajo kadri, gozdarjem sredstva Na sosvetu namenjenem skupnim službam upravnega centra v Mozirju, so dejavnosti predstavile tudi predstavnice služb s področja kmetijstva in okolja ter vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki ima sicer sedež v Nazarjah. V mozirski upravni stavbi od pričetka letošnjega leta deluje izpostava Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Vodja Bojana Šturm je predstavila pristojnosti nove uprave, ki je nastala z združitvijo več služb, med njimi Veterinarske uprave RS, Fi-tosanitarne uprave RS, Direktora- ta za varno hrano in del kmetijske inšpekcije. Razširile so se njihove pristojnosti in področja dela, predvideno pa je, da bi se združili še z zdravstveno inšpekcijo. Irena Štumberger je predstavila pristojnosti in naloge mozirske izpostave Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, katere vodja je. Inšpektorat zelo široko pokriva področje kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva. Velik del predstavlja tudi inšpekcija za okolje. Trenutnih težav glede racionalizacije nimajo. S pomanjkanjem kadra pa se po novem srečujejo v mozirski izpo- stavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, je povedala koordinator-ka Štefka Goltnik. Število zaposlenih se je namreč zmanjšalo, prav tako ne vedo, kakšne spremembe jim bo prinesel nov zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Opozorila je na problem ureditve poplavne varnosti, vsaka poplava trga in uničuje kmetijska zemljišča in jih odnaša, škodo povzročajo tudi plazovi. Povedala je še, da kmetje opozarjajo na težave zaradi ne-odmerjenih občinskih cest. Z velikimi težavami se zaradi zmanjševanja sredstev srečujejo tudi na nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, je povedal vodja enote Toni Breznik. V preteklem letu so jim krepko zmanjšali sredstva, gozdarji se nemalokrat vozijo na teren tudi na lastne stroške. Novih zaposlitev ni, v lanskem letu jih je doletela tudi reorganizacija, po kateri so zmanjšali število krajevnih enot. V letošnjem letu je napovedana sprememba zakona o gozdovih in reorganizacija gozdarske službe. Kakšne spremembe bo prinesel nov zakon, še ne vedo. Štefka Sem 4 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Aktualno TOCA PUSTOSILA PO TREH ZGORNJESAVINJSKIH OBČINAH V Mozirju poškodovanih preko štirideset objektov Minulo soboto je narava ponovno pokazala svojo neobvladljivo moč, saj se je na območju občin Ljubno, Rečica ob Savinji in Mozirje razbe-snelo neurje s točo. Toča v velikosti med orehom in jajcem je uničevala streho za streho, poslopje za poslopjem, razbijala strešna okna, uničevala avtomobile in drugo premoženje občanov, predvsem poljščine in sadno drevje. Toča je poškodovala mnoge avtomobile. (Foto: Marija Sukalo) Začelo se je na Ljubnem ob Savinji, okoli 15.20 ure, kjer so zrna toče v velikosti oreha poškodovala nekaj objektov in večje števi- Toča takšne velikosti uniči vse pod sabo. (Foto: Ciril M. Sem) lo avtomobilov. Meteorna voda je zalivala kletne prostore stanovanjskih objektov. Po prvem nalivu s točo se je po nekaj minutah predaha zgodba ponovila. Vremenska ujma se je nato v desetih minutah razširila na območje sosednje občine Rečica ob Savinji. Na Ljubnem so bili še ene izdatne nevihte s točo deležni v nedeljo uro po polnoči. Na Rečici so bili prizori podobni kot na Ljubnem: toča v velikosti jajca in močan veter, ki so ga spremljali nalivi. Po besedah župana Vinka Jeraja so škodo utrpeli stanovanjski objekti, poljščine, gospodarska poslopja in avtomobili. Kakšne pa bodo konkretne številke, bo znano, ko bodo uspeli popisati vso škodo. Vso moč je neurje pokazalo ob prihodu na območje občine Mozirje. Zrna toče so se okrepila in v velikosti jajc drobila vse pod sabo. Naj- Največ škode je utrpel objekt z največjo površino strehe, to je mozirska osnovna šola. (Fotodokumentacija: PGD Mozirje) več škode je toča povzročila na strehah stanovanjskih in nekaterih javnih objektov. Podatki o številu poškodovanih objektov se sicer spreminjajo iz dneva v dan, saj je bilo v času neurja zaradi podaljšanih praznikov in šolskih počitnic veliko ljudi še odsotnih s svojih domov. Takoj ob začetku neurja in ob ugotovljenih prvih škodah so na pomoč ljudem pri- skočili prostovoljni gasilci. V Mozirju jih je bilo v soboto, na dan neurja, na terenu že 63. S folijo so prekrivali uničene strehe. Hitro se je izkazalo, da je največ škode utrpel objekt z največjo površino strehe, to je mozirska osnovna šola. Poleg nje tudi objekta vrtca in leponjivske podružnične šole. Gasilci so s folijo prekrili vse tri objekte. Šolska streha ima površino okoli 2.000 kvadratnih metrov, nastala škoda še ni ocenjena, težko pa jo bo prekriti pred koncem tega šolskega leta. Benjamin Kanjir, Štefi Sem, Marija Šukalo Predsednik PGD Mozirje Roman Cretnik mlajši: »Mozirski gasilci smo do ponedeljka popoldan opravili za sanacijo škode po toči že več kot 1.000 prostovoljnih ur. V soboto je bilo na terenu 63 gasilcev PGD Mozirje in trije gasilci iz Velenja, ki so prišli na pomoč z avtolestvijo. Delali smo od 16. ure do pol dveh zjutraj. V nedeljo smo začeli že zgodaj zjutraj in smo delali do 23. ure. Sodelovalo je 56 mozirskih gasilcev in ponovno tudi trije velenjski z avtolestvijo. Glavno delo v nedeljo je bilo pokrivanje streh na objektu osnovne šole, vrtca in na podružnični šoli Lepa Njiva. Mimogrede, zaradi intervencij smo imeli zelo okrnjeno slovesnost ob florjanovi nedelji in praznovanju dneva gasilca v občini Mozirje. Tudi v ponedeljek smo nadaljevali z delom, saj so še vedno prihajali klici na pomoč. Štab civilne zaščite Mozirje nam je zagotavljal pomoč pri pridobivanju materiala, folije, desk, gradbene pene in podobnega.« Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 5 Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET NAZARJE O novem standardu zbiranja in odvažanja odpadkov in poslovanju mozirske Komunale Na 22. redni seji občinskega sveta občine Nazarje so lanskoletne poslovne izide predstavili predstavniki podjetij PUP Saubermacher in Komunale Mozirje. Svetniki so koncesionarju gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov PUP Saubermacherju podali soglasje k lastni ceni za zbiranje in prevoz mešanih komunalnih in bioloških odpadkov. Sprejeli so tudi elaborat o oblikovanju cen za omenjene storitve. Koncesionar PUP Saubermacher je lansko poslovno leto na območju nazarske občine zaključil negativno. Izguba je bila skoraj ista kot v predpreteklem letu in je znašala dobrih enajst tisoč evrov, Občina jo bo po sklepu občinskega sveta pokrila v celoti, podjetje pa bo po plačilu občini nakazalo štiri tisočake kot sponzorska sredstva. Poleg tega je direktor Janez Herodež spregovoril o poslovnem načrtu za tekoče leto, predvsem o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov po novem standardu. Kosovne odpadke bodo letos izjemoma odvažali v času od 18. do 24. oktobra. V kolikor bo zbirni center odpadkov v Podho- BANKA CELJE Banka Celje je lani poslovala z dobičkom, vendar je zaradi oslabitev in rezervacij poslovno leto 2012 sklenila s čisto izgubo 25 milijonov evrov. Ne glede na to banka po vseh ključnih kazalnikih ostaja stabilna in v letošnjem letu napoveduje pozitivni rezultat. K temu naj bi pripomoglo tudi sodelovanje z nepremičninsko agencijo Re/Max Slovenija, ki bo banki pomagala pri prodaji nepremičnin v lasti in pod hipoteko banke. IZGUBA POKRITA Z REZERVAMI IZ DOBIČKA Banka Celje je leto 2012 zaključila z dobičkom v višini 36,1 milijona evrov, po zmanjšanju za dodatno oblikovane oslabitve in rezervacije mu predan namenu v načrtovanem roku, to je s prvim julijem, bo koncesionar v juniju tudi na-zarskim občanom razdelil rumene vreče za plastenke in pločevinke. Cena zbiranja in odvoza odpadkov po novem standardu bo za individualna gospodinjstva, ki imajo 120-litrsko posodo, višja za 46,4 odstotka, in sicer bo mesečna položnica po novem 17,37 evra. Gospodinjstva v bloku bodo poleg mešanih komunalnih odpadkov odlagala tudi biološke odpadke. Le-te bodo odvažali tedensko, cena pa bo ravno zaradi bioloških odpadkov višja za 90 odstotkov. Doslej je štiričlanska družina te storitve plačevala v višini 10,29 evra mesečno, odslej pa bo znesek na položnicah 19,58 evra. Mozirsko Komunalo sta na seji zastopala direktor Andrej Ermenc in vodja finančno računovodskega oddelka Darja Planinšek. Osnovne podatke o poslovanju je podal Ermenc. Izpostavil je dve težavi, in sicer iztrošenost infrastrukture predvsem čistilne naprave ter starost vodovoda. Le-ta je bil zgrajen v 60-tih in 70-tih letih prejšnjega stoletja, zato je nujno potreben temeljite obnove. Pogoste okvare po besedah Ermenca pa je bila ustvarjena izguba pred obdavčitvijo v višini 27,5 milijona evrov in čista izguba v višini 25 milijonov evrov, ki jo je banka pokrila iz drugih rezerv iz dobička. Na negativni poslovni izid je vplivalo zlasti poslabšanje gospodarskih razmer, ki so terjale oblikovanje za skoraj četrtino višjih rezervacij kot leto prej. LETOS POZITIVNO POSLOVANJE Kljub temu Banka Celje ostaja stabilna in uspešna banka. Njen količnik kapitalske ustreznosti znaša 13,01 odstotka, količnik temeljnega kapitala pa 9,33 odstotka. Kot je povedal predsednik uprave mag. Dušan Drofenik, so lani stroške poslovanja znižali za šest odstotkov in v letošnjem letu načrtujejo pozitiven finančni rezultat. Posebno pozornost namenjajo zagotavljanju stabilnih finančnih prihodkov in pričakujejo, da se bo obseg slabitev in rezervacij začel zmanjševati na raven izpred začetka finančne krize. KREPITEV TRŽNEGA DELEŽA V MALEM GOSPODARSTVU Ključni cilji Banke Celje za leto 2013 so krepitev tržnega deleža v segmentu poslovanja z majhnimi in srednje velikimi podjetji, razvoj in trženje sto- vplivajo na kvaliteto in ceno storitev. Planinškova je podrobneje poročala o prihodkih in odhodkih podjetja, ki je preteklo poslovno leto zaključilo z minimalnim dobičkom. Svetniki so brez razprave potrdili zaključni račun, županja Majda Podkrižnik pa je spregovorila o nujnosti posodobitve vodovoda. Štefka Sem Podjetje PUP Saubermacher je koncesionar v petih zgornjesavinjskih občinah. Doslej so poslovno poročilo podjetja obravnavali trije občinski sveti, v vseh treh občinah je podjetje izkazovalo izgubo. Občini Gornji Grad je direktor Herodež ob plačilu izgube, ki je znašala nekaj več kot 13 tisoč evrov, ponudil sponzorska sredstva v višini dvajset odstotkov izgube. V nazarski občini je bila dana in sprejeta ponudba za štiri tisoč evrov sponzorskih sredstev, medtem ko Občini Ljubno ni bila dana nobena ponudba. V_j hitrejšo prodajo ritev s čim višjo dodano vrednostjo, znižanje koncentracije deponentov, zagotavljanje ustrezne višine kapitala in kapitalske ustreznosti, povečanje pokritja nedonosnih terjatev z oslabitvami, optimi-ziranje osnovnih sredstev, informacijske tehnologije in kadrov ter aktivno upravljanje s kreditnim portfeljem s pospešeno izterjavo. BOLJE PRODAJA PO TRŽNI CENI KOT IZVRŠBA Banka Celje bo letos več pozornosti namenjala tudi področju nepremičninskega premoženja dolžnikov banke, zato se je odločila za sodelovanje z nepremičninsko agencijo Re/Max Slovenija, ki bo banki pomagala pri prodaji nepremičnin v lasti in pod hipoteko banke. Lastniki nepremičnin se zavedajo, da je bolje čim prej prodati nepremičnino po tržni ceni s pomočjo nepremičninskega strokovnjaka kot pa čakati, da pridejo z banko ali upnikom do točke, ko preostane samo še izvršba. Intenziviranje prodaje nepremičnin namesto podaljševanja ročnosti slabih posojil bodo v Banki Celje poskušali spodbuditi z ugodnejšim kreditiranjem kupcev ali z oddajo v najem z opcijo poznejšega odkupa. Helena Kotnik Denar predstavlja kup stvari brez vrednosti ali brez koristi. Vendar predstavlja tudi nekaj dragocenega, in to je neodvisnost! Samuel Smiles Sodelovanje z Re/Max Slovenija za nepremičnin 6 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Organizacije, Gospodarstvo PRVOMAJSKO SREČANJE NA GRASKI GORI Malemu človeku se jemlje vse več pravic Saleško-savinjski sindikati so ob udeležbi dobršnega dela Korošcev na Graški gori priredili prvomajski shod in pohod na Jesenjakov vrh. Srečanje se je pričelo z Zdravljico in Internacio-nalo, ki ju je izvedel Pihalni orkester Premogovnika Velenje, s pesmijo pa so ju pospremili člani Moškega pevskega zbora Kajuh. Množici več kot tisoč udeležencev je spregovoril Aleš Vodovnik, predsednik sindikalne podružnice SKEI Gorenje Notranja oprema. V govoru je izpostavil pridobljene vrednote sindikalnega gibanja skozi čas, vse slabši položaj delavcev in državljanov v zadnjih letih ter vlogo sindikatov za ponovno vrnitev časti delovnim ljudem in zahtevo za spremembo miselnosti kapitalistov, ki so menda postali brezkompromisni izkoriščevalci razen nekaterih lastnikov in mene-žerjev, ki so še vedno ostali spoštljivi do svojih sodelavcev in v njih ne vidijo le stroška. Vodovnik je izpostavil zahtevo sindikatov in delavcev, da se ohrani dvodnevni praznik dela ne le kot potrebo za počitek ob vse večjih obremenitvah in psihičnih pritiskih, temveč tudi zato, ker se malemu človeku jemlje vse več pravic. Usklajeno delovanje sindikatov je nujno, je dejal govornik tudi zaradi možnega pogajanja z vladnimi elitami, ki vse bolj zagovarjajo le potrebe po izpolnjevanju zahtev kapitala. Po koncertih pihalnega orkestra in pevcev je skupina predstavnikov udeležencev položila ve- nec k spomeniku Nošenje ranjencev, nato pa je sledil tradicionalni pohod na 3 km oddaljeni Jesenjakov vrh, Ansambel Sredenšek pa je že dvajseto leto zapovrstjo ponudil prijeten glasbeni program za razvedrilo. Jože Miklavc Več kot tisoč udeležencev, tudi iz Zgornje Savinjske doline, se je udeležilo prvomajskega srečanja na Graški Gori. (Foto: Jože Miklavc) LJUBLJANA Priznanje Naša Slovenija za nazarski toplar Konec minulega meseca je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru obrtno-podjetni-škega sejma potekala prireditev, na kateri so podelili priznanja Naša Slovenija 2012 za ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Nagrade podeljuje gibanje Kultura-Natura Slovenije. Med prejemniki je tudi Občina Nazarje za obnovo in oživljanje Bohačevega toplarja. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Mitja Bervar, priznanje pa je v imenu občine sprejela županja Majda Podkrižnik. Priznanja podeljujejo v več kategorijah. V prvi kategoriji Ohranjanje dediščine je priznanje poleg treh prejemnikov pripadlo tudi projektu Bo-hačev toplar. V obrazložilvi je bila predstavljena zgodovina tega kozolca, ki je sčasoma zgubljal vlogo gospodarskega poslopja in postajal odlagališče različne krame. »K sreči je potencial objekta prepoznala Občina Nazarje in poskrbela za njegovo ohranitev, popolno prenovo in novo večnamensko funkcijo. Občina Nazarje z obnovo Bohačevega toplarja ni poskrbela le za skrben in vzoren primer prenove sorazmerno redkega zidanega »... spomenika stavbne dediščine ...« (dr. Tone Cevc), ampak je uslvarila nov javni prostor, kjer se srečujeta preteklost in sedanjost,« je bilo še rečeno v obrazložitvi. Mitja Bervar je ob tej priložnosti podčrtal vlogo naravne in kulturne dediščine kot značilnost, Priznanje je v imenu občine sprejela županja Majda Podkrižnik. (Fotodokumentacija gibanja Kultura-Natura) ki označuje ozemlje bivanja našega naroda tudi zunaj meja matične domovine Slovenije. Uvodoma je na podelitvi spregovoril Slavko Mežek, predsednik Gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine/ krajine Kultura-natura.si. Povedal je, da je bila tokratna podelitev četrta po vrsti in da so v tem času prejeli okoli 250 predlogov oziroma nominacij, izmed katerih so nato vsako leto izbrali določeno število najboljših in jim podelili priznanja. Marija Lebar NOTRANJA OPREMA NAZARJE Zaradi krčenja trga odpustili več delavcev Konec aprila je pet delavcev nazarske tovarne Notranja oprema dobilo sklepe o odpovedi delovnega razmerja. Vzrok je zmanjšanje obsega dela. Odpuščenim pripadajo vse pravice po zakonu, je zatrdil prokurist družbe mag. Sandi Vasle. »Konec aprila smo s petimi delavci zaradi zmanjšane proizvodnje morali prekiniti delovno razmerje. Vzrok je kar 30-odstotni padec povpraševanja po naših izdelkih na trgu. Če se bodo razmere še nadalje slabšale, je odpuščanja še pričakovati. V nasprotnem pa bomo razmišljali o ponovnih zaposlitvah,« nam je povedal Vasle. Sindikalni predstavnik Aleš Vodovnik je dejal, da so odpuščali tudi v velenjski Notranji opremi in mariborski proizvodnji kuhinj - skupaj z nazarskimi 20 delavcev. V začetku aprila so imeli sestanek z direktorjem Hubertom Plumperjem, ki ga je nastavil novi lastnik potem, ko je Gorenje pohištveni del proizvodnje odprodalo. Plumper je zatrdil, da se bo trudil za dvig prodaje in da verjame v uspeh. Marija Lebar Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 7 Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Predlogi za občinska priznanja potrjeni Na drugi dopisni seji so rečiški občinski svetniki odločali o kandidatih za prejemnike letošnjih občinskih priznanj. Potrdili pa so predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glede prijav na razpisani prosti delovni mesti ravnatelja vrtca in ravnatelja šole. Pristojna komisija je obravnavala predloge za prejemnike občinskih priznanj, ki so jih na razpis poslali predlagatelji. Tako je komisija predlagala dva kandidata za bronasti grb, dva za srebrnega in enega za zlati grb občine. Svetniki so se s predlogi strinjali in jih potrdili. Priznanja V torek, 7. maja, so v Zavarovalnici Maribor (ZM) prvič poslovali v mobilni cenilni pisarni, ki so jo postavili v Mozirju. S tem so se odzvali na posledice sobotne toče. Mobilna enota je poskusno delovala že en mesec, tokrat pa so jo prvič uporabili za hitrejše izvajanje postopkov prijave škod. Dva cenilca sta ocenjevala škodo na avtomobilih, v pisarni pa so strankam hitro izpolnili dokumentacijo. Mobilna cenilna pisarna je v celoti plod znanja zaposlenih v ZM. Opremljena je z brezžično povezavo in omogoča hiter prenos podatkov. Priključiti jo je možno na električno energijo ali agregat, opremljena pa je s bodo podeljena v okviru praznovanj občinskega praznika. Na razpisano prosto delovno mesto ravnatelja Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda organizacijska enote Vrtec Mozirje je prispelo več prijav. Komisija, ki je predloge obravnavala, je občinskemu svetu predlagala, da podpre kandidatko Matejo Glušič. Svetniki so predlog soglasno sprejeli. Prav tako so soglasno potrdili predlog komisije za podporo imenovanju kandidata Petra Podgorška za ravnatelja Osnovne šole Rečica ob Savinji. Marija Lebar popolno računalniško opremo. »V Zavarovalnici Maribor imamo dve mobilni pisarni in vesel sem, da smo jo prvič preizkusili prav v Mozirju, saj smo tako strankam olajšali cenitev škode na avtomobilih,« je povedal pomočnik izvršilnega direktorja sektorja obdelave škod Boris Visočnik. Direktor PE Celje Florjan Lorger je dodal: »Naši cenilci so na terenu že dva dni in do srede bomo imeli popisano vso škodo na približno petdesetih objektih in sedemdesetih avtomobilih. Veseli smo, da smo se z mobilno pisarno približali strankam in jim olajšali cenitev škode.« ŠS V gornjegrajski občini se po sili razmer obeta prvi rebalans proračuna že v kratkem. Razlog za to je streha na podružnični osnovni šoli v Bočni. Na njej je zima pustila veliko posledic, ki se kažejo v luščenju in odpadanju kritine. Zaradi tega je velika nevarnost, da bi se lahko poškodoval kateri od otrok, zaposlenih na šoli in v vrtcu ali starš, ki otroka pripelje. Kljub temu da igrišče poleg šole ustreza vsem standardom, tega sedaj zaradi nevarne strehe ne morejo uporabljati. Župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi je z nadzornikom pregledal šolsko poslopje in ocenil stanje. Igrišče ob šoli so zaradi varnosti ogradili in ob stavbi postavili opozorilni znak, kar pa seveda ni dovolj. Najprej bodo zavarovali vhod, da bo vstop v stavbo va- ren, je povedal Ogradi. Pripravlja se razpis in nato bodo šli v izbor izvajalca. Zaradi tega bo brez nove kritine ostala telovadnica v Gornjem Gradu, saj se bodo finančna sredstva iz tega naslova namenila boč-ki šoli. Istočasno so se na bočki šoli pregledali prostori na podstrešju, kjer je še prostor za dve učilnici. Z ureditvijo teh prostorov bi lahko šolo še bolj izkoristili, predvsem zaradi pomanjkanja prostorov v gornje-grajskem vrtcu. Šola v Bočni drugače kaže lepo podobo in do te pomladi je bilo mnenje, da večjih posegov na njej ne bo potrebno. Prenavljali so jo v letih 2000-2002, se pa takrat kritina ni menjala in po podatkih šole naj ne bi opravljali nobenih del na strehi že vsaj dvajset let. Štefka Sem PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA BOČNA Zaradi odpadanja kritine okolica šole nevarna za otroke in zaposlene Kljub temu da igrišče poleg šole ustreza vsem standardom, tega sedaj ZAVAROVALNICA MARIBOR zaradi nevarne strehe ne morejo uporabljati. (Fotodokumentacija POŠ Bočna) Prva mobilna cenilna pisarna tokrat v Mozirju OBČINSKI SVET LUČE Potrdili poročilo o proračunu za 2012 Lučki občinski svet je imel na 15. redni seji na dnevnem redu več točk, med njimi so obravnavali in sprejemali poročilo o zaključnem računu za leto 2012 s poročilom inventurne komisije. Podali so tudi mnenje k imenovanju ravnatelja Osnovne šole Blaža Arni-ča Luče. Na seji je bil poleg svetnikov prisoten tudi Benjamin Robnik, no- vi predsednik nadzornega odbora občine. Po odstopu treh članov se je na novo dopolnjeni nadzorni odbor aprila sestal na seji in imenoval svojega predsednika. Kot je poročal župan Ciril Rosc, je bil lanski proračun uresničen v skladu z načrtovanim. Ker so se med letom pokazale razlike, je bil decembra sprejet rebalans proračuna. Uresničevanje je pregledal tako nadzorni odbor kot inventurna komisija. Ta je podala tudi nekaj priporočil glede urejanja knjigovodskih evidenc. Svetniki so poročilo o proračunu z vsemi prilogami potrdili. Ker dosedanja dolgoletna ravnateljica lučke osnovne šole Valerija Robnik odhaja v pokoj, je svet šole razpisal prosto delovno mesto ravnatelja. Na razpis so prispele štiri vloge. Mnenje k imenovanju je med drugimi podaja tudi lokalna skupnost oziroma občinski svet. Po seznanitvi s predstavitvami kandidatov je občinski svet sprejel sklep, da daje podporo kandidatki Andreji Urh k imenovanju za ravnateljico osnovne šole. Sklep je bil posredovan svetu šole. Marija Lebar 8 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Gospodarstvo, Organizacije KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Kljub težavam lansko poslovanje uspešno Kmetijska zadruga Šaleška dolina je lani poslovala z dobičkom, je bilo med drugim rečeno na nedavnem občnem zboru zadruge. Direktor Ivan Drev je v svojem izvajanju izpostavil tako težave kot uspehe minulega poslovnega leta. Delo ocenjuje kot uspešno. Na občnem zboru so spregovorili tudi gostje, med njimi župan občine Šoštanj Darko Menih in direktor Zadružne zveze Slovenije Bogdan Štepec. Občni zbor so popestrili s kulturnim programom, najzaslužnejšim članom zadruge pa so podelili nagrade. ZA SKORAJ ŠTIRI ODSTOTKE VIŠJI PRIHODEK »Kljub velikim preizkušnjam ocenjujemo poslovno leto 2012 kot izredno uspešno,« je podčrtal direktor Ivan Drev. Zadruga je lani ustvarila skoraj 11,650.000 evrov čistega prihodka, kar je za 3,8 odstotka več od predhodnega leta. Čisti izid obračunskega obdobja je znašal 16.650 evrov. Največ prometa so ustvarili v trgovski enoti prodaja neživilskega blaga vključno z repro-materialom. Delež v skupnem prihodku je več kot 47 odstotkov. Le nekaj manj, to je 45,2 odstotka, zavzemajo zadružne enote z odkupom kmetijskih proizvodov. V lastni proizvodnji v Ravnah in na Turnu pri Velenju so ustvarili 6,4 odstotka prihodkov, ostalo pa v drugih dejavnostih zadruge. Rezultat so poleg splošne krize krojili tudi stroški in izdatki zaradi urejanja denacionalizacij-skih zahtevkov, kjer so po direktorjevih besedah dosegli pozitivne poravnave. Veliko škodo pa so utrpeli v novembrskih poplavah, ki bi bila lahko še večja, če ne bi zaposleni tudi sami pristopili k intervenciji. »Urejen denarni tok smo usmerjali k rednemu plačilu odkupljenih kmetijskih proizvodov in s tem pomagali blažiti težaven finančni položaj naših kmetij,« je dejal Drev. POVEČAN ODKUP MLEKA, NIŽJI ODKUP KLAVNE ŽIVINE Odkupili so več kot 10 milijonov litrov mleka, kar je za dva odstotka več kot v letu 2011. Mleko dobavljajo Mlekarni Celeia Arja vas, vse mleko pa je brez gensko spremenjenih organizmov. Pri odkupu mladega pitanega goveda je bil promet nekoliko nižji, pri ostali goveji živini pa enak kot leto poprej. Pomemben delež v tem segmentu pripada odkupu eko živine. »Po finančnem in proizvodnem razsulu tovarne Košaki pri distribuciji eko mesa dobro sodelujemo s Kmetijsko za- drugo Rače,« je omenil Drev. Dobro je bilo tudi trgovsko poslovanje, ki je bilo za štiri odstotke višje od leta 2011 in kar dva odstotka nad načrtovanim. »V prihodnost zremo z optimizmom,« je povedal direktor in pri tem omenil E-zadrugo, ki jo je lani skupaj s šaleško ustanovilo šest slovenskih zadrug in bo tržila ekološke pridelke. Za letošnje leto v zadrugi Šaleška dolina načrtujejo kar nekaj investicij, med drugim skupaj z Občino Šoštanj, s katero po besedah župana Meniha dobro sodelujejo, odprtje trgovine v Topolšici. Precej si obetajo tudi od neživilske trgovine, ki je bodo na 1.500 kvadratnih metrih odprli v Nazarjah - predvidoma v letošnjem septembru. Marija Lebar Direktor Ivan Drev je na občnem zboru lansko poslovanje ocenil kot uspešno. (Fotodokumentacija zadruge) DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Strokovna izobraževanja združujejo z družabnostjo Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline je po besedah predsednice Darje Dobovičnik preteklo leto zaključilo sorazmerno dobro. Članice so se udeležile seminarja o izdelavi letnih poročil za gospodarske družbe in o spremembah zakona o DDV. Pripravile so tudi interno izobraževanje, ki ga že vrsto let vodi članica Božena Knapič. Tudi na družabno življenje niso pozabile. Tako so se podale na izlet v slovensko Istro, se izpopolnjevale na plesnem tečaju in tečaju pilatesa. Njihova osrednja naloga preteklega leta je bila obeležitev jubileja, pet desetletij dela društva. Na slavnostni akademiji z bogatim kulturnim programom so najzaslužnejšim izročili priznanja. Pri podajanju poročila je Dobovičnikova izpostavila dejstvo, da so posveti izredno dragi, zato se število poslušalcev ne povečuje, prav tako pa je konkurenca na izobraževalnem področju čedalje večja. »Da bi naše društvo zadržalo dosedanji obseg delovanja, se moramo truditi prav vsi člani, saj se moramo zavedati, da smo neprofitna organizacija, ki lahko naredi mnogo koristnega. To pa bo mogoče le, če bodo tudi člani pripadni svoji stanovski organizaciji,« je med drugim poudarila. Tudi v letošnjem letu bodo poskušali izpolnjevati začrtane smernice, ki so si jih podali na občnem zboru sredi aprila v Mozirju. Marija Šukalo Darja Dobovičnik: »Da bi naše društvo zadržalo dosedanji obseg delovanja, se moramo truditi prav vsi člani.« (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 9 ZGODOVINSKO KULTURNI VEČER V KOKARJAH O lončarjenju »Pod kokarskim klobukom« Odbor za pripravo Lončarskega praznika je organiziral zgodovinsko kulturni večer, ki so ga poimenovali Pod kokarskim klobukom. Tako so zbrani v petek, 26. aprila, na Lazah prisluhnili večim gostom o zgodovini in pomenu lončarstva v Zadrečki dolini. Najprej bi moral predavati Aleksander Videč-nik, a je bil zaradi bolezni odsoten, zato je o slovesu zadrečkega lončarstva nekaj zanimivih podrobnosti povedala direktorica Muzeja Vrbovec Barbara Šoster Rutar. Koliko o lončarstvu in črni kuhinjski posodi vedo Zgornjesavinjčani, je v svoji raziskovalni nalogi o lončarstvu v Kokarjah in okolici, poizvedovala osnovnošolka Barbara Venek. Spomin na zadrečko lončarjenje je po njenih ugotovitvah sicer še živ, precej pozabljeni pa so postopki lon-čarjenja. Venekova je za svojo raziskovalno nalogo na regijskem tekmovanju prejela zlato priznanje. Iz preteklosti nazaj v sedanjost je zbrane popeljal Peter Letonja, dolgoletni direktor Keramike Gorenje, ki je spregovoril o industrijski predelavi gline. Več o samih postopkih lončarjenja po starem je občinstvu povedal Marijan Denša, ki se je z žganjem gline po postopkih naših dedov seznanil pri prekmurskih lončarjih. Tam tovrstno lon- čarjenje še živi in ker je podobno delu nekdanjih zadrečkih lončarjev, je Denša preko razlage in kratkega filma poskrbel za podroben prikaz dela starih lončarskih mojstrov. Županja občine Nazarje Majda Podkrižnik in predsednica krajevne skupnosti Kokarje Andreja Zupan sta izrazili upanje in pripravljenost, da postane Lončarski praznik tradicionalen praznik v KS Kokarje. Prireditev, ki se je odvijala na prostoru tabornikov Roda Sotočje Nazarje-Kokarje, je bila popestrena z razstavo črne lončene posode, ki so jo v ta namen posodile Muzejske zbirke Gornji Grad, in z razstavo glinenih izdelkov domačinov. Za pogostitev po končani prireditvi so poskrbele kmečke žene iz okoliša. Tatiana Golob O zgodovini in pomenu lončarstva v Zadrečki dolini so spregovorili (od leve): Barbara Soster Rutar, Marijan Denša, Barbara Venek in Peter Letonja. (Foto: Tatiana Golob) SREČANJE S FRANCEM KRAMBERGERJEM V MOZIRJU ■t v • ■• • I • «v • Do vere z življenjskim pričevanjem V soboto, 20. aprila, je župnija Mozirje-Šmihel gostila upokojenega nadškofa dr. Franca Kram-bergerja. Po maši je v Slomškovi dvorani spregovoril o stanju v evropski in slovenski cerkvi ter se nato v prijaznem in sproščenem ozračju zadržal v pogovoru s poslušalci. V uvodu svojega razglabljanja ob letu vere je predstavil stanje Cerkve v Evropi. Ta je krščanska le še po imenu. Upada število vernikov, vero-učencev, manj je novomašnikov, v cerkve zahajajo starejši. V razkristjanjeni Evropi sodobna religioznost temelji na privatizaciji vere (odsotnost občestva) in polovičarstvu, ki reče da Kristusu, ne Cerkvi, ki ne pripisuje pomembnosti vzgoje po krstu itd. Takšna je »zastrupljena in etično onesnažena vera«. Moralni relativizem dovoli vse, kar človek naredi; norčuje se iz tradicionalnih vrednot ter sledi splošnemu mnenju, kot ga kažejo mediji. Upokojeni papež Benedikt XVI. je videl v krizi vere jedro krize v Evropi. In kot odgovor na to krizo je razglasil leto vere. Upokojeni nadškof dr. Kram-berger je v nadaljevanju pojasnil, kaj vera sploh je, in se vprašal, kakšno je mesto kristjana v slovenski družbi in kako živi svojo vero. Iz osebne izkušnje ve, da so ljudje nepoučeni o verskih resnicah. Upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger je ob letu vere predstavil stanje Cerkve v Evropi. (Foto: AG) V slovenskem človeku in narodu je navzoč strah pred priznavanjem in življenjem po veri v javnosti, kar je ostanek preteklosti. Slovenskega človeka je sram v javnosti zagovarjati krščanska načela. Sekularizacija na Slovenskem se kaže v hlastanju po materialnem, padanju rodnosti, manjšem zanimanju za duhovne poklice, v krizi družine, nespoštovanju človeškega življenja pred rojstvom (splav) in smrtjo (evtana-zija); pereče je vprašanje verske izobrazbe v šoli. Svoj govor je zaključil z mislijo, da mora slovenski kristjan učinkoviteje zagovarjati svoje vrednote in besedo potrjevati z življenjem. Zgled za to sta Mati Terezija in papež Janez Pavel II. Upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger je odgovarjal še na vprašanja poslušalcev. Povedal je, da zdaj živi v domu starejših v Lenartu. Spomnil se je tudi svojih obiskov Mozirja: »Gospod kanonik Žagar me je velikokrat povabil in z veseljem sem mu ustregel, če je bilo le mogoče. Tudi imenoval sem ga za kanonika. Se spominjam, ko sem blagoslavljal zvon na Brezjah ali kapelo v cvetličnem Gaju, sv. Valentina, ali Slomškov kip, kip zgodovinarja Orožna ... Vedno sem bil povezan z dogodki v Mozirju in rad se bom še odzval vabilu.« Andreja Gumzej 10 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Organizacije, Ljudje in dogodki LONČARSKI PRAZNIK V KOKARJAH Sprehod skozi zgodovino zadrečkih lončarjev Zadnjo soboto v aprilu so v krajevni skupnosti Kokarje s pomočjo Občine Nazarje in Muzeja gozdarstva in lesarstva Vrbovec pripravili sklepno prireditev v okviru Lončarskega praznika, s katerim se želijo potomci cenjenih zadrečkih lončarjev pokloniti spominu na obrt, ki se je razvijala v njihovih krajih. Praznovanje se je začelo s pohodom po delu lončarske poti, poimenovane Kokarski klobuk, ki povezuje kraje v občini, kjer so potekala dela, povezana z zadrečkim lončarjenjem, nadaljevalo pa na La-zah, kjer so obiskovalci uživali v številnih zanimivih dejavnostih. V Kokarjah so prvi Lončarski praznik pripravili pred petnajstimi leti, ko so se prvič poklonili poza- bljeni dediščini svojih prednikov. Praznovanje takrat sicer ni postalo tradicionalno, je pa bilo dobra osnova za tokratno postavitev lončarske poti in organizacijo lončarskega sejma na Lazah. Snovanje poti in postavitev informativnih tabel na določenih točkah po okoliških vaseh je Odbor za pripravo Lončarskega praznika izpeljal s pomočjo Muzeja Vrbovec in poznavalca zgornjesavinjske zgodovine Aleksandra Videčnika. Za otvoritev lončarske poti je odbor organiziral pohod po delu poti, ki se ga je udeležilo lepo število po-hodnikov. Ob informativnih tablah so prisluhnili Bojanu Štruklju, ki je opisoval lončarske dejavnosti, zna- Potomci cenjenih zadrečkih lončarjev so se pokloniti spominu na obrt, ki se je razvijala v njihovih krajih. (Foto: Tatiana Golob) čilne za tisto vas, kjer so se ustavili. delovanja glinenih izdelkov, saj so Izpod urnih rok razstavljavcev so nastajali novi glineni izdelki. (Foto: Tatiana Golob) Pohodnike sta med postanki nagovorili predsednica KS Kokarje Andreja Zupan in županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Obe sta izrazile veselje nad zanimanjem domačinov za zadrečke lončarje in upanje, da bodo prebivalci praznik vzeli za svojega in bo postal del praznovanja njihove skupnosti. Pohod se je zaključil na Lazah, kjer so obiskovalci prisluhnili kulturnemu programu. Tega so pripravili učenci OŠ Nazarje z mentoricami, na harmoniko je zbranim zaigral Rok Prašnikar. Sejemski prostor so zapolnili ponudniki domače obrti, poudarek je bil na lončenih izdelkih. Na sejmu so si lahko obiskovalci ogledali spretnosti iz- izpod urnih rok nekaterih razstavljavcev nastajale nove glinene umetnine. Razstavljavcem sta se s svojimi izdelki pridružila tudi dva mojstra za črno žganje gline iz Pre-kmurja. Z otroškimi delavnicami in interaktivno predstavo so otroke zabavali člani Kulturno-umetniške skupine Potovke, za toplo malico in osvežilno pijačo pa so skrbeli člani domačega gasilskega in športnega društva. Lončarski praznik je delno financiran v okviru projekta Obrazi dediščine, katerega nosilec je Muzej Vrbovec. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: lonc13). Tatiana Golob SKOMARJE Aleksander Videčnik gost v Skomarski hiši Naselje Skomarje na zreškem Pohorju letos praznuje 700-letnico prve pisne omembe kraja in 856-letni-co tamkajšnje cerkve sv. Lamberta. V sklopu praznovanja so izdali knjižico Skomarje skozi stoletja in pripravili več dogodkov; eden izmed slednjih je bil literarni večer v Skomarski hiši predzadnjo soboto v aprilu, katerega gost je bil Aleksander Videčnik. Videčnik seveda kot gost ni bil izbran naključno, kajti njegov oče je bil rojen na Skomarju. Ob tej priložnosti je znameniti publicist in na-rodopisec iz Mozirja v razgovoru z voditeljico večera Magdo Drozg obudil spomin na nekatera ključna obdobja v svojem bogatem in dinamičnem življenju ter predsta- Aleksander Videčnik je v razgovoru z voditeljico Magdo Drozg (desno) obudil spomin na nekatera ključna obdobja v svojem bogatem in dinamičnem življenju. (Foto: Martin Mrzdovnik) vil nekatere izmed 32 knjig, ki jih ustvaril kot avtor ali soavtor. Obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili Skomarsko hišo, to je obnovljena kmečka hiša iz leta 1803, ki je poleg muzeja stavbne arhitekture tudi prizorišče kulturnega dogajanja, je Aleksander Videčnik navdušil s svojim nastopom in številnimi življenjskimi modrostmi. Anton Gričnik, samostojni kulturni ustvarjalec in strokovnjak za ohranjanje kulturne dediščine, je ob zaključku večera prebral pesem, ki jo je napisal o Videčniku in njegovem delu, gostitelji pa so se gostu iz Mozirja zahvalili z že omenjeno knjižico o zgodovini kraja in grafiko tipične vedute Skomarja. Franci Kotnik I Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 11 Organizacije, Kultura DESET LET PLANINSKE KOČE FARBANCA S pridnim delom postojanki navdahnili domačnost Planinsko društvo Nazarje je 4. maja praznovalo prvi okrogli jubilej svoje planinske postojanke Farbance na Dobroveljski planoti. Med člani društva in planinci tudi iz drugih krajev Slovenije zelo priljubljena koča je namreč praznovala svoj deseti rojstni dan. Nazarski planinci so zato na prireditvenem prostoru pred Farbanco pripravili slovesnost in kasneje sproščeno druženje, namenjeno vsem, ki so kakorkoli pripomogli k ureditvi in dobremu delovanju koče. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Bojan Rotovnik. Sončen dopoldan je privabil skoraj dvesto obiskovalcev, ki so s svojo prisotnostjo pokazali pripadnost PD Nazarje in njihovi koči, saj ta ljubitelje pohodništva prijazno sprejema vse dela proste dni v letu. Društvo jim je zato pripravilo prireditev s pestrim kulturnim programom, katerega so sooblikovali Mešani pevski zbor Kulturnega društva Nazarje, citrarka Urška Bider in ljudske pevke, ki delujejo v sestavu Pušeljc. Med nastopi kulturnikov so zbrani prisluhnili zanimivim podatkom o zgodovini in razvoju Farbance, ki jih je zbral moderator prireditve Franci Kotnik. Predsednik društva Marjan Ostruh se je v nagovoru zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k razvoju Farbance. Pri tem je izpostavil člane društva, ki ob dela prostih dnevih dežurajo na koči in s tem skrbijo, da so njena vrata odprta vsem obiskovalcem. Njihovo število iz leta v leto strmo narašča, kar razbija vse dvome o smiselnosti nakupa koče v letu 2003, ko marsikdo ni bil prepričan o tem, da bo sploh kdaj dobro služila svojemu namenu. Prireditev je bila tudi dobra priložnost za zahvalo Dušanu Bastlu, ki je vse desetletje kot dober gospodar skrbel za to, da so dežurstva na koči in druga dela potekala brez zapletov in po meri tako obiskovalcev kot dežur- nih članov. Bastlu se je društvo za njegovo delo zahvalilo s simbolnim darilom, sliko Farbance. O dobri izkoriščenosti planinske postojanke in številnih delih na njeni obnovi se je prepričal tudi predsednik PZS Bojan Rotovnik, ki je Far-banco že enkrat pred leti obiskal, tokrat pa si je lahko ogledal njen napredek. »Glede na to, da sem jo obiskal pred približno sedmimi leti, ko je bila še v zelo neurejenem stanju, in znova danes, lahko le čestitam, da ste s prostovoljnim delom in osebno angažiranostjo uspeli koči navdahniti domačnost. Uspeli ste kočo lepo urediti, jo narediti prijetno in verjamem, da vam izzivov pri upravljanju koče še dolgo ne bo zmanjkalo,« je dejal. Dobro delo društva in priljubljenost planinske koče sta pohvalili tudi županja občine Nazarje Majda Podkrižnik in predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora Manja Rajh. Uradni del prireditve se je zaključil sproščeno. Ekipe iz vseh treh krajevnih skupnosti občine Nazarje so se pomerile v pripravi golaža. Zmagoviti golaž so skuhali mojstri iz KS Kokarje, da pa tudi ekipi iz Nazarij in Šmartnega ob Dreti nista veliko zaostajali, so bili v dokaz skoraj izpraznjeni kotli vseh treh ekip. Za plesno razigran popoldan je poskrbel duo Peti as. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo: pd10fa). Tatiana Golob Slovesnosti so prisostvovali tudi (od leve): predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora Manja Rajh, predsednik PD Nazarje Marjan Ostruh, županja občine Nazarje Majda Podkrižnik in predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik. (Foto: Tatiana Golob) GALERIJA MOZIRJE Razstavili likovna dela mladih domačinov Ob prazniku občine Mozirje je v sredo, 24. aprila, v Galeriji Mozirje potekala otovoritev razstave del mladih likovnikov iz Mozirja. Navzoče je pozdravila direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko, zbranim pa so v pozdrav zapeli Mozirski koledniki. Simboliko likovnega izražanja v delih mladih Mozirjanov je predstavil pobudnik razstave, likovni pedagog Jurij Repenšek, ki je izrazil navdušenje nad odzivom mladih, še nepoznanih ustvarjalcev, ki so s svojim sodelovanjem na razstavi k občinskemu prazniku doprinesli nekaj svežine, saj so do Jurij Repenšek (levo) je predstavil mlade ustvarjalce (z leve): Gašperja Beričnika, Lucijo Rosc, Uršulo Skornšek in Urško Mazej. (Foto: MG) sedaj v galeriji večinoma razstavljali že uveljavljeni domači umetniki. Repenšek je predstavil sodelujoče in njihova dela ter se vsakemu posebej zahvalil, župan Ivan Suhoveršnik pa je nato odprl razstavo, ki jo je Vladimira Planovšek v veznem tekstu opisala kot način umetniškega izražanja, ki presega meje tradicionalnih pojmovanj. Uršula Skornšek se je v imenu razstavljavcev zahvalila staršem in domačim za podporo pri njihovem ustvarjanju ter navzočim zaželela obilo užitkov v družbi njihovih del. Mateja Goltnik 12 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Zgodovina in narodopisje Kocbekove Piše: Aleksander Videčnik ŠTIRIPERESNA DETELJICA V neko vas je prišel komedijant, ki je kazal razne umetnosti. Ljudje so kar vreli skupaj in se čudili njegovim spretnostim. Mimo pride deklica z jerbasom deteljice na glavi. Ljudstvo se je ravno čudilo petelinu, ki je dolgo bruno po cesti vlekel. Deklica se je nasmehnila in rekla: »Kako se vendar morete čuditi temu petelinu, ki ne vleče drugega kot škopnato bel (slamno bilko).« Deklica je namreč imela v jerbasu tudi štiripe-resno deteljico. Taka deteljica ima skrivnostno moč v sebi, da človek, ki jo ima pri sebi, spozna takoj vsako sleparijo. Ko je glumač to zaslišal, je skočil k deklici in ji vrgel jerbas z glave. V tem trenutku je bila tudi ona vsa omamljena in je tudi videla, kako je petelin vlekel veliko bruno po cesti. Razen tega se ji je komedijant maščeval in osramotil. Deklici se je namreč zdelo, da hodi po vodi do kolena, zato je začela skakati in je janko do kolena vzdigovala, kakor da bi res vodo bredla. Ljudje so se ji na glas smejali in jo zasramovali. (Opomba Kocbeka: Ta storia je bila objavljena v glasilu Popotnik, 1889, stran 231) PRODNIKOVA HLAPCA Pri kmetu Prodniku so spravljali seno. Ko so po kosilu še zobali češnje, sta se začela hlapca prepirati. Prvi je rekel: »Le glej, da ne boš mudil in bodo vozovi o pravem času naloženi.« Drugi ga je zavrnil: »Ti glej, da ne boš z voli mudil.« Veliki hlapec, ki je nalagal seno, je znal tudi čarati in je za hlev postavil krokarja, da niso hoteli voli mimo skozi leso, čeprav jih je tako priganjal. In tako do štirih ni mogel spraviti volov naprej. Volarja je to jezilo in je hitel voziti, tako da so bili nazadnje vsi voli krvavi. Uspelo mu je do večera spraviti vse voze s senom s travnika. KAKO JE ŠEL GODEC V NEBESA Poroka je bila. Svatje so šli v cerkev, godec pa je ostal zunaj. Ko je hodil po pokopališču, je našel mrtvaško glavo. Brcnil je v glavo in rekel, kadar se bo ženil, da mora priti na njegovo ohcet (vohcet). Pozneje je bil zaradi tega zaskrbljen in je šel k župniku po nasvet. Ta mu je svetoval: »Taler in žlico ti bom žegnal. Ko bo prišel mrtvi, mu daj blagoslovljena taler in žlico.« Ko je godec imel lastno poroko, je opazil, da je prišel tudi mrtvi in mu je dejal: »Zdaj si pa res prišel.« Gostija je trajala tri dni. Pred odhodom mu je mrtvi rekel: »Ker sem bil jaz tri dni na tvoji ohceti, moraš iti ti na mojo.« Potem sta šla na pokopališče in v jamo in kmalu prišla do kotla, v katerem so se kuhale človeške lobanje. Mrtvi mu je rekel: »Tu je pekel.« Naprej grede sta prišla do nekega gozda in mrtvi mu je rekel: »Zelo se pri-pogibaj, da ne boš preveč kapljic dol spravil, ker se duše vicajo.« Na travniku, kamor sta prišla, so se pasle ovce. Na vprašanje, kaj to pomeni, je mrtvi odgovoril, da so te ovce že v nebesih. Potem mu je rekel: »Zdaj pa pojdi do sem, kjer sem jaz.« Ko sta prišla v hišo, ga je mrtvi pustil samega. Notri je bilo neskončno lepo, teh lepot se kar ni mogel nagledati. Čez nekaj časa se je mrtvi vrnil in vprašal godca: »Ali greva nazaj?« Godec pa je odvrnil: »Jaz sem tukaj šele eno uro, ti si pa bil tri dni pri meni. Pa še ostanem en čas.« Ko pride mrtvi še enkrat vprašat, če bosta šla, godec še ni bil volji, da bi odšla. Končno sta se dogovorila, da bosta vendarle odšla. Ko prideta do pekla, mu je mrtvi rekel: »Srečen si bil, da nisi butal v glavo, ki je v kotlu.« Ko se je godec vrnil na Zemljo, ni ničesar več poznal. Šel je k župniku, ki ga tudi ni poznal. Končno ga je vprašal: »Kje sem?« Povedal je, da se je pred tremi urami ženil, toda v starih bukvah so zapisali, da se je ženil pred 300 leti. Ko je prišel nazaj v svojo hišo, ga je tam nevesta čakala. Dala sta si roke, v trenutku se je napravil prah in od tam sta zletela dva go-lobčka. storije (8) svoj predpasnik ter nesla vse skupaj domov pokazat, kaj je našla. Vprašala je starše: »Kaj je to, ki tako po zemlji rije?« (Tu Kocbek zapiše opombo, da nekateri pripovedujejo tudi o igrači). Ona še namreč nikdar ni videla takih ljudi in živali. Starši pa so ji zapovedali, naj nese vse nazaj in ji ob tem povedali, da so to ljudje in da bodo samo tako majhni ljudje živeli na zemlji, ko Ajdovcev ne bo več. Ajdovska deklica je bila tako velika, da je, kadar je prala, stala z eno nogo na Raduhi, z drugo v Veži, perilo pa je namakala v Savinjo. (Tu Kocbek pripomni, da se dr. Tominšek čudi, kako je zašla vsebina Uhlandove pesmi Das Riesenspielzeug v Solčavo.) Ljudje uporabljajo za deklico izraza ajdovska ali pa tudi ajdska deklica. Pa še to. Pod Prodnikovimi njivami je velika skala, ki je ne zmore peljati niti dva para konj po ravnem. To skalo je prinesla Ajdovska deklica in jo podložila s tremi kamni. PRITLIKAVCI Nekoč bodo tako majhni ljudje, se govori, da bodo lahko štirje mlatili pod enim škafom. In če bosta dva šla klestit praprot, bo tisti, ki bo klestil, zavpil drugemu: »Beži, da te veja ne ubije.« Nadaljevanje prihodnjič. Iščemo stare PRAVLJICA O TOČI V Lučah je živel zelo pobožni župnik, ki je znal točo »panati«. Nekoč je bil namenjen v Kamnik. V Podvolovljeku je srečal dva črna vola, ki sta peljala na velikem vozu točo. Župnik se je hitro vrnil v Luče, vola pa za njim, vendar je prispel župnik prej. Vola pa sta peljala točo drugam. VOTENCA Tako pravijo podzemski votlini v Tir-skih pečeh. O njej je bila znana pravljica, kako je bil neki človek na smrt obsojen. Namesto da bi ga usmrtili, so ga peljali k jami Votenci in so mu rekli: »Če prideš skozi, si prost, če pa prideš nazaj, te umorimo.« S seboj so mu dali živeža in svetila za sedem dni. Prišel je na skočnike, preko njih je moral skakati. Potem je našel vodo, ki ni imela dna. Tam ga je skozi vodila bela žena čez nevarno vodo. Šesti dan je prišel na svetlo. AJDOVSKA DEKLICA Nekoč so na Produ, pri kmetu Prodniku, orali. Tedaj je prišla na njivo Ajdovska deklica. Ko je zagledala orača in vole, se je močno začudila nad tem, kar vidi. Hitro je pobasala ljudi in vole v fotografije Spominsko obeležje v Lenartu. Stalo je na mestu, kjer se je leta 1859 zgodila huda olcerska nesreča. Hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 13 Ljudje in dogodki, Gospodarstvo TRADICIONALNA SPOMLADANSKA REZ TRTE V MOZIRSKEM GAJU Lansko letino pojedla kuna Ob prazniku občine Mozirje vsako leto v Mozirskem gaju poteka tudi rez potomke najstarejše trte modre kavčine z Lenta. Rez je tudi priložnost, na kateri se srečajo predstavniki društev in vsi, ki delajo za dobrobit občine in občanov. Zbrane je na slovesnosti nagovoril župan občine Mozirje Ivan Suho-veršnik. Spregovoril je o vinu kot dobrini, ki ljudi druži in povezuje. Prav zato sta rez in trgatev priložnost, da se srečajo ljudje dobre volje, člani različnih krajevnih društev, ki mnoge proste urice namenijo krepitvi družabnega življenja občanov. Kar nekaj se jih je zbralo tudi tokrat, ko sicer vreme ni bilo ravno idealno, kljub temu pa ni pokvarilo dobrega vzdušja. Zanj so poskrbeli Anton Venek kot povezovalec prireditve, in ljudske pevke Pušeljc, ki so zapele in zaigrale par pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Za rez trt, ki ju je Gaju daroval Danilo Steyer, sort radgonska ranina in dišeči traminec, sta poskrbela Elica Bele in tehnični direktor Svea Zagorje Stanislav Koci. (Foto: Benjamin Kanjir) Rez modre kavčine je opravil tr- in znanega vinogradnika, ki s svo- Rez modre kavčine je opravil trški viničar Miha Fajfar. (Foto: Benjamin Kanjir) ški viničar Miha Fajfar. Pred rezjo je zbranim zaupal, da je lansko letino pojedla kuna, zato so letos s pomočjo Iztoka Podkrižnika okoli vseh trt postavili železno ogrado, ki jih bo odslej varovala pred takšnimi in drugačnimi nezaželenimi gosti. Dejanje je potekalo rutinsko, kar kaže na izredno podkovano znanje tega trškega viničarja jimi vini v zadnjem času niza vse več uspehov. Za rez trt, ki ju je Gaju daroval Danilo Steyer, sort radgonska ranina in dišeči traminec, sta poskrbela Elica Bele in tehnični direktor Svea Zagorje Stanislav Koci. Ob njunem delu so jima prijeten napor s petjem lajšali mozirski mlajevci. Benjamin Kanjir MANGO V MOZIRJU Že na otvoritveni dan dolga vrsta čakajočih na sladoled Potem ko so pred kratkim mladi podjetniki odprli zelo zaželeno prodajalno na trgu v Mozirju, se je s ponedeljkom na stežaj odprla še ena priložnost vsem ljubiteljem vrhunskih sladoledov. V Hiši dišečega traminca oziroma v prostoru novega lastnika Danijela Grudnika Na trgu 25 (bivša urarska delavni- GLASBENA SOLA NAZARJE VABI ca), je podjetnik »Dino« s specializirano proizvodnjo sladoleda ponudil izjemno paleto osemnajstih okusov in barv, ki jih bo od tega dne dalje vsakodnevno pripravljal z najsodobnejšimi mešalno-hladil-nimi stroji. Kako veseli so krajani te nove pridobitve sredi mozirske prome- Praznujmo skupaj Glasbena šola v Nazarjah letos obeležuje dve desetletji svojega delovanja. Da bi leto minilo kar se da slavnostno, ga bodo obeležili s številnimi glasbenimi dogodki. Eden takih je tudi koncert pod naslovom Praznujmo skupaj. Ta bo v nazar-ski športni dvorani danes, ob 19. uri. Obiskovalce bodo zabavali ansambli Golte, Vitezi celjski, Vihar, družina Galič, glasbeni skupini The Moonlighting Orchestra - Delo na črno in Rhythm factory. Gost večera pa bo znani pevec zabavne in narodnozabavne glasbe Alfi Nipič. Organizatorji upajo, da bo zabavni dogodek glasbena poslastica, ki bo zadovoljila obiskovalce različnih generacij in okusov. Marija Šukalo Bo Mango postal in ostal priljubljen lokalček tudi na daljši rok, bo videti še v tem letu, ko bo minila pričakovana poletna vročina in najhujša »žeja«. (Foto: Jože Miklavc) nade, je bilo videti že v deževnem je skupaj z nekaterimi zaposleni- vremenu, ko je občasno nastala zares spoštljivo dolga vrsta čakajočih. Prodajalna sladoleda Mango je prvega dne prodala ves sladoled. Še sproti so ga pripravljali, da bi lahko zadostili ljubiteljem tega sladkornega priboljška. Dani Grudnik je ob tem dejal, da mi na občini ocenil, da bi lahko bila ta, mirna dejavnost, odlično dopolnilo trški ponudbi, prav pa je tudi, da prostor, ki je ostal za nekdanjim uglednim mojstrom, ne bi prazen sameval na pogostokrat dolgočasnem trgu. Jože Miklavc 14 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Kultura PA SE SLIŠ' V LUČAH Pevke in pevci predstavili bogato zakladnico slovenskih pesmi Ženski pevski zbor Jutro iz Radmirja pod taktirko Rosane Štiglic je kvalitetno izvedel pripravljeni program. (Foto: Marija Šukalo) Osnovna šola Blaža Arniča Luče je bila gostitelj 43. revije odraslih pevskih zborov Zgornje Savinjske doline, ki jo je pripravila mozirska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na njej je nastopilo deset zborov in malih vokalnih skupin naše doline. Občinstvu so se predstavili pevci moških pevskih sestavov Zarja iz Radmirja pod taktirko Bernarde Štiglic, Kulturnega društva Bočna z zborovodjem Matjažem Železnikom, kvintet Mozir- J Strokovna spremljevalka Andreja Martinjak je izpostavila, da je pevska kultura v Zgornji Savinjski dolini zelo bogata. (Foto: Marija Šukalo) ski koledniki Kulturno prosvetnega društva Jurij z vodjo Jelko Repenšek in oktet Žetev z Mitjo Ve-nišnikom. Dekleta in žene so zapele v ženskem pevskem zboru Bočna z zborovodjem Jožetom Pu-stoslemškom in Jutro Radmirje z Rosano Štiglic ter v družinskem sestavu Štiglic, ki ga prav tako vodi Rosana Štiglic. Za ubrano petje mešanih pevskih zborov Nazarje in Ljubno ob Savinji sta poskrbela Kristina Šuster in Mitja Venišnik. Posebnost srečanja pa je bil nastop družinskega pevskega zbora KD Jurij Mozirje, kjer prepevajo starši in njihovi otroci. Nastope pevcev je ocenjevala strokovna spremljevalka Andreja Martinjak, ki je izpostavila, da je pevska kultura v Zgornji Savinjski dolini zelo bogata. To namreč dokazuje pestrost sestavov. Vsi zbori so dobro in premišljeno sestavili program in ga tudi kvalitetno izvedli. Pozdravila je nastop družinskega pevskega zbora, prepričana, da se s takim nastopom otroci kalijo, izobražujejo in postajajo stalnica na pevskih revijah. Prav tako je kot zelo dobro ocenila dejstvo, da so pevci izbrali slovenske pesmi, saj je tovrstna zakladnica pesmi zelo bogata. Martinjako-va je ugotovila, da zborovodje dobro poznajo tako ljudsko in umetno slovensko pesem kot tudi njeno zgodovino, saj so program sestavili iz starih in sodobnih skladateljev. Marija Šukalo V MOZIRJU 17. DRUŽINSKO PETJE Nastopilo največ družin doslej Narodopisna prireditev pevskih družin z vseh koncev Slovenije se je odvila v nedeljo, 21. aprila, v Kulturnem domu Mozirje. Organizatorja sta bila Občina Mozirje in Kulturno prosvetno društvo Jurij Mozirje. Predstavilo se je 17 družin, med njimi pet iz Zgornje Savinjske doline. Tokratna tema so bile pesmi, ki govorijo o delu in starih običajih. Jure Repenšek, predsednik KD Jurij Mozirje je pohvalil družine, da so se srečanja udeležile v rekordnem številu: »Vsakokrat pride v Mozirje od 10 do 17 družin. Letos jih je največ. Pri srečanju gre za ohranjanje vrednot družine. Petje, ki smo ga slišali, sicer ni tako popularno, ampak je izvirno in daje korenine našemu narodu. Tako so peli naši predniki in prav je, da tako pojemo tudi mi.« Družine so pele v različnih narečjih, tako pohorskem, savinjskem in tudi haloškem. Prepevali so ljudje vseh starosti. S prireditvijo že skoraj dva desetletja v Mozirju vzpodbujajo složnost v družini in slovensko pesem. »Če bomo to še naprej gojili, se bomo bolje razumeli. Res je lahko žal tistim, ki so ostali doma,« je prepričan Repenšek. Zgornjo Savinjsko dolino so zastopale družine Vačovnik, Repenšek in Šuligoj iz Mozirja, Robnikovi sestri z Ljub-nega ob Savinji in brat ter sestra Mlačnik iz Luč. Da se prireditev že vrsto let odvija v Kulturnem domu Mozirje, je videti po pročelju kozolca, ki je scenski rekvizit prireditve od samega začetka. Družine se v Mozirju dobro počutijo, saj se jih večina vrača vsako leto. Nekatere se pripeljejo tudi 200 kilometrov daleč. Katja Remic Novak Na srečanju se je predstavilo pet družin iz Zgornje Savinjske doline, tudi Vačovnikovi iz Mozirja. (Foto: Katja Remic Novak) Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 15 GALERIJA STEKL Slike Blanke Božič odražajo njeno ljubezen do narave Zadnji četrtek v aprilu je Galerija Štekl v Gornjem Gradu po dolgi zimi zopet odprla svoja vrata ustvarjalcem, ki se bodo tekom leta predstavili v likovni, glasbeni ali drugi obliki. Letošnja prva gostja Blanka Božič je članica Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline GAL in dobra znanka gornjegrajskih kulturnikov, ki so razstavo organizirali. Božiče-va se je predstavila z nekaj akvareli, večina slik pa je bila v tehniki akrila. Njeni motivi ponazarjajo, da ljubi naravo, je povedala Jožica Tir-šek Drčar. Blanka Božič je že od nekdaj nosila v sebi željo izražanja umetnosti skozi sebe. Skrb za družino in kariero sta se v njenem življenju DEKLISKA MATEMATIČNA OLIMPIJADA Najboljša slovenska in dobitnica bronaste kolajne Maruša Pečovnik z Vranskega je maturantka celjske prve gimnazije, ki je v preteklem mesecu na matematični olimpijadi v Luksemburgu osvojila bronasto medaljo. Njene korenine segajo v Luče, od koder je njena mama in kjer živita njena stara starša, ki ju vedno rada obišče. Mogoče je, da nekaj njene ljubezni do naravoslovnih predmetov podedovala od dedka Janeza Ve-ninška iz Luč, ki je poučeval na lučki šoli, svojo zgovornost pa po babici Eli, ki je bila gostinka. Pečovnikova je bila ena od štirih predstavnic Slovenije na dekliški matematični olimpijadi, ki se je letos odvijala v Luksemburgu. Olim-pijade so se udeležile tri maturantke celjske prve gimnazije in maturantka kamniške gimnazije. Pečov-nikova se je kot četrta uvrstila na tekmovanje, testov ni pisala najbolje in na olimpijado ni šla s prevelikim pričakovanjem, obrnilo pa se je ravno drugače. Izmed vseh štirih tekmovalk je bila na koncu najboljša in postala edina prejemnica medalje. Dekliška matematična olim-pijada se je letos odvijala šele drugič, medtem ko imajo daljšo tradicijo mednarodna in srednjeevropska matematična olimpijada, kamor Slovenija tudi pošilja svoje predstavnike. Pečovnikova pa ni bila navdušena le nad dosežkom, temveč tudi nad Luksemburgom. Poleg dveh Blanka Božič (levo) se je zahvalila številnim prijateljem in domačinom, ki so pospremili odprtje njene razstave. (Foto: ŠS) ves čas tesno prepletali, tako je njem Gradu. Pozdravne besede je ostajalo bolj malo časa za te želje. Šele ko jo je bolezen iztrgala iz rok aktivnega življenja, ko je po prestani bolezni po koščkih iskala svoj jaz, je začutila, da je napočil pravi trenutek, da željo končno izpolni. V glini je našla svoj notranji mir in s tem odkrila zase novo obliko umetniškega izražanja. Kasneje je glino zamenjala za čopič in je svoje čutenje izkazovala preko palete barv, s katerimi se je predstavila v Gor- ustvarjalki in obiskovalcem namenila predsednica kulturnega društva Tatjana Bezovšek. Program so glasbeno popestrili trije glasbeniki, dijaki tretjega letnika Šolskega centra Velenje. Tolka-lec Erik Kranjc, flavtistka Laura Fe-licijan in pianistka Barbara Verhov-nik. Vsi trije nadarjeni in večkrat nagrajeni mladi glasbeniki so navdušili obiskovalce otvoritve razstave. Štefka Sem MATEVŽ LENARČIČ NA POTI PO KANADI Nenavaden občutek v srčici bele neskončnosti Maruša Pečovnik je na matematični olimpijadi v Luksemburgu osvojila bronasto medaljo. tekmovalnih dni je v tednu, ki so ga tekmovalke preživele v tem mestu, ostalo tudi nekaj časa za ogled srednjeveškega mesta, ki jo je navdušilo. Prijetno je bilo tudi druženje s tekmovalkami iz drugih držav in sklepanje prijateljstev. Marušo Pečovnik sedaj čaka matura, nato bo šolanje nadaljevala na ljubljanski fakulteti za farmacijo. Poleg matematike je namreč tudi ljubiteljica kemije, fizike in drugih naravoslovnih predmetov, v prihodnosti pa se vidi kot raziskovalka ali predavateljica. Štefka Sem Potem ko je Matevžu Lenarčiču uspelo preleteti Severni tečaj in po petnajstih urah prevoziti več kot tri tisoč kilometrov, je moral zaradi slabega vremena pristati na vremenski postaji Eureka v Kanadi. Slaba vidljivost in nizke temperature so Matevža prizemljile za nekaj dni, nato pa se je podal v Resolute bay. Tu ga je pričakal Velenjčan Samo Čebulj, ki že četrt stoletja živi v Kanadi. »Cela dežela je ena sama hladna puščava. Kar nenavaden občutek je biti v srčici bele neskončnosti. Brez Sama Čebula bi bil povsem mrzel z mnogimi problemi, ki bi jih moral rešiti,« je prepričan Matevž, saj mu je Slovenec stal ob strani in mu priskrbel tudi zaloge hrane, preden je pilot nadaljeval pot do Goosebaya. Zadnja postaja v Kanadi je Saint Johns. Od tod bo Zgornjesavinjčan poletel nazaj proti Evropi. Ali bo njegov cilj na stari celini Irska ali Portugalska, ali Španija pa je odvisno od vremena. Po besedah Domna Graufa, ki skrbi za biologovo varnost na zemlji, je Lenarčič opravil obsežno raziskavo z merjenjem črnega ogljika. Grauf je mnenja, da bodo rezultati presenetili javnost, saj je na severnem polu bistveno več saj, kot je bilo pričakovati. Letošnja Rečičano-va odprava je kljub krajši poti bistveno zahtevnejša od lanske. Lani se je srečeval z nevihtami in vetrovi, letos pa z izredno nizkimi temperaturami. Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Kultura, Ljudje in dogodki TELE PRSMODARIJA NA RECICI OB SAVINJI JI ■•■ «v« I .t w • v« v I Španski komični zapleti rešeni po recisko Rečiška gledališka skupina I.V.A.N. je ponovno prijetno presenetila in na oder domačega kulturnega doma postavila parodijo na španske televizijske limonade Tele prsmodarijo. Premierna uprizoritev komedije petnajstčlanskega gledališkega ansambla je občinstvo dodobra nasmejala predzadnjo aprilsko soboto. Režija je delo Mojce Štorgelj, za osvetljavo je skrbel Matija Kadunc, za glasbo Filip Pfeifer in Klemen Šimenc, sceno je postavil Miha Robnik. Da je igralcem beseda dobro tekla, sta pomagali šepetalki Malči Potočnik in Zala Ana Štiglic. Okvir zgodbe je vzet iz Shakespeareove tragedije Romeo in Julija in postavljen na dva velika ranča. Oba se soočata s svojimi problemi in sta ne vedoč tudi sorodstveno povezana. Da bi re- Na večerji, kjer sta bili zbrani družini z obeh rančev, so bile razkrite skrivnostne družinske vezi. (Foto: Marija Sukalo) šil svojo finančno zagato, se glavni igralec odloči žrtvovati in se poročiti s slabovidno hčerko rančerja, ampak ne ve, da se tudi pri njih soočajo z enakim finančnim problemom ... Pri tem nastajajo komični zapleti in razpleti, ki so jih rečiški gledališčniki začinili s španskimi besedami, izgovorjenimi na zgornjesavinjski način in jim tako po mnenju režiserke Mojce Štorgelj dodali nekaj eksotičnosti. Rešili pa so jih čisto po svoje -po rečiško. Marija Šukalo Petje podoknice je bilo tako zahtevno in vroče, da je bil pevcem v pomoč služabnik z ventilatorjem. (Foto: Marija Sukalo) SPOMLADANSKA RAZSTAVA CVETJA Zadovoljiv obisk kljub vremenski ujmi V času zadnjega aprilskega in prvega majskega konca tedna so člani Ekološko hortikul-turnega društva Mozirski gaj pripravili tradicionalno spomladansko razstavo tulipanov in pomladnega cvetja. Z obiskom so zelo zadovoljni, sobotna toča pa večje škode v parku ni povzročila. Sončni dnevi so tudi v Mozirskem gaju pospešili rast tulipanov, zato jih je bila do razstave večina pripravljenih na občudovanje obiskovalcev. Slednjih je bilo veliko, obisk pa je bil primerljiv s tistim iz zadnjih dveh let. Božo Plesec pravi, da so zadovoljni z obiskom, še večjega pa je preprečilo nekaj deževnih dni, ki so odvrnili nove obiskovalce. Sobotna toča večje škode na parku oziroma nasadih cvetja ni povzročila. K sreči so bila zrna toče velika in redka, zato cvetovi niso bili poškodovani. Večjo škodo bi povzročila drobna in gostejša zrna, ki bi zmaličila cvetove. Nekaj škode je utrpela le kritina na posameznih objektih. Obiskovalci tokratne razstave so si poleg cvetja lahko ogledali tudi razstavo bolj ali manj stru- penih ali nevarnih plazilcev ter pajkov, za kar so poskrbeli člani društva Bioexo. Predvsem najmlajše so zabavali junaki Disneyevih risank, ki so s svojo prijaznostjo in prikupnostjo popestrili obisk vsake družine. Zaradi poznejšega cvetenja je Mozirski gaj tudi v teh dnevih še vedno poln cvetočih tulipanov in kot takšen še vedno oaza miru in lepote, vredna obiska. Benjamin Kanjir Najmlajše so zabavali junaki Disneyevih risank. (Foto: Benjamin Kanjir) I Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 17 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi MOZIRSKI ŠOLARJI V ROMUNIJI Film o Petru Klepcu v angleščini požel pohvale V mesecu aprilu je osem učencev sedmega in osmega razreda Osnovne šole Mozirje v okviru projekta Comenius posnelo film o Petru Klepcu v angleškem jeziku. Projekt poteka dve leti in se letos na šoli zaključuje. Mentorica projekta je bila učiteljica angleščine Petra Petek, koordina-torica projekta pa Petra Klepec. Film so v času od 15. do 19. aprila predstavljali na srečanju projektov Comenius v romunskem mestu Argoviste. Sodelovalo je šest šol iz Mozirski osnovnošolci na srečanju projektov Comenius v romunskem mestu Argoviste šestih držav, vsaka šola pa je predstavljala legendo iz svoje države. Mozirski učenci so za film poželi veliko pohval, sama udeležba na srečanju pa je bila nagrada za dobro opravljeno delo in priložnost za spoznavanje ustvarjalcev iz ostalih držav in sklepanje prijateljstev. Snemanje filma se je odvijalo v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji, na kmetiji Ugovšek pa so posneli scene z ovcami. Za avtentična oblačila je poskrbela Helena Trobentar, skale jim je izdelal Jože Napotnik. Kot je povedala Petkova, so s snemanjem pričeli dokaj pozno zaradi slabega vremena. Zato so še toliko bolj hvaležni vsem, ki so priskočili na pomoč, da je bilo delo dokončano pravočasno. V kratkem bodo DVD s filmom opremili tudi s slovenskimi podnapisi. Pri snemanju so sodelovali učenci Andrej Kumprej, Borut Petrovič, Urban Vačovnik, Lucija Sedovšek, Mojca Maze, Gašper Laznik, Aljaž Za-dražnik in Jan Škruba. Štefka Sem ZAKLJUČEK PRAVLJIČNIH URIC V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE Močvirska zgodba za pravljičarje V Osrednji knjižnici Mozirje (OKM) so zaključili z izvajanjem pravljičnih uric, ki so potekale od septembra do maja po vseh krajevnih enotah OKM. Letos je zaključek pravljičnih uric sovpadal s praznikom občine Mozirje. Knjižničarji so zato v Knjižnico Mozirje povabili Kulturno-umetniško skupino Potovke, ki je z interaktivno otroško predstavo Močvirska zgodba obudila daljno preteklost Mozirja, ki naj bi bilo nekoč zelo močvirnato. Osrednja knjižnica Mozirje pravljične urice izvaja po vseh svojih krajevnih knjižnicah. V Mozirju srečevanja pravljičarjev potekajo enkrat tedensko, v enotah Rečica ob Savinji, Gornji Grad in Nazarje dvakrat mesečno, po ostalih enotah pa enkrat mesečno. V času od lanskega oktobra do konca letošnjega aprila na urah pravljic ^■jSLIKORLESKiRSTVO ierglav Kulturno-umetniška skupina Potovke je z interaktivno otroško predstavo Močvirska zgodba obudila daljno preteklost Mozirja. (Foto: TG) beležijo kar 744 obiskov pravljičarjev. Čeprav se OKM v nekaterih krajevnih knjižnicah sooča s precejšnjo prostorsko stisko, saj pravljičarjem poleg branja pravljic pripravljajo tudi ustvarjalne delavnice, otroci v svojo krajevno knjižnico radi prihajajo. S tem starši in knjižničarji skupaj vzgajajo dobre bralce, ki bodo radi posegali po knjigah in se v knjižnico vračali tudi kot odrasli člani. Andrej fergltivs.p. Andraž ?6b, 3313 Poked Tel: 03/572-06-73 GSM: 041/216-214 www.1eFgbv.si TG * Beljenje notranjih površin in fasad * Dekorativni opleski * Izdelava izolacijskih fasad * Delo no višini z dvižno košaro 18 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Organizacije, Ljudje in dogodki GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Na Godbi fest 2013 v Slovenskih Konjicah V okviru tradicionalnega jurjevanja, ki je 20. aprila poteklo v Slovenskih Konjicah, se je že drugo leto zapored odvijal Godba fest. Letošnje srečanje je bilo še posebej slavnostno, saj konjiška godba praznuje 85-letnico delovanja. Na srečanje je bilo povabljenih pet slovenskih godb ter godba iz sosednje Hrvaške. Med povabljenci je bila tudi Godba Zgornje Savinjske doline. Po prihodu v Konjice so si njeni člani ogledali eno največjih in najmodernejših vinskih kleti v tem delu Evrope. Sodobna tehnologija, arhitekturno moderna klet, zlita v osrčje 75 hektarov vinogradov, in prijazni gostitelji so navdušili vse obiskovalce. Po ogledu kleti so se peš odpravili do mestnega trga in si ogledali obnovljen stari trg. V popoldanskem času je sledila povorka gostujočih godb, ki so ji sledili krajši promenadni koncerti sodelujočih godb, in sicer KUD Pošta Maribor, KD Pihalni orkester občine Šentilj, Prekmurska godba Bakovci, Pihalni orkester Svea Zagorje, KD Pihalni orkester Marezige in DVD Vatrogasna limena glasba Sveti križ-Začretje in zgornjesavinjska godba. Pod taktirko Tomaža Podlesnika so pripravili prijeten program korač- nic in zabavnih melodij ter poželi močan aplavz poslušalstva in čestitke ostalih orkestrov. Takšna srečanja so priložnost, da se sliši, s kakšnim programom se predstavijo orkestri, za navezavo stikov z ostalimi slovenskimi godbami, prav tako pa se združi prijetno glasbeno druženje s spoznavanjem naše dežele. Matej Kranjc Člani Godbe Zgornje Savinjske doline so si ogledali eno največjih in najmodernejših vinskih kleti v tem delu Evrope. TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA V Mariboru med najboljšimi tudi nazarski osnovnošolci Z zaključno turistično tržnico v Mariboru 23. aprila se je zaključil festival Turizmu pomaga lastna glava. Na njem so pod naslovom Potuj z jezikom svoje zamisli za oblikovanje turističnih programov predstavili osnovnošolci iz vse Slovenije, ki so na posameznih tržnicah prejeli zlata priznanja. Med 32 osnovnimi šolami je bila tudi OŠ Nazarje. Nazarčani so predstavili nalogo Za-drečki večeri z dobrim okusom. »V letošnji nalogi smo dali poudarek ohranja- nju zadrečkega narečja ob spoznavanju tradicionalnih jedi. Po analizi ankete smo namreč ugotovili, da se ljudje vse bolj vračajo k tradiciji, a so nekatere jedi enostavno preveč izkoreninjene, da bi se pogosteje pojavljale na domačih jedilnikih. Ena takšnih je ajdnek. Odločili smo se, da bomo na šolo povabili ženske, ki se še občasno srečujejo s to jedjo, da nam bodo pomagale pri peki. Ker pa je takšna sladica odlično izhodišče za prijeten klepet, bomo organizirali dru- Nazarčani so predstavili nalogo Zadrečki večeri z dobrim okusom. Obiskovalce so pogostili z ajdnekom in zeliščnimi čaji. žaben večer z branjem in dramatiziranjem ljudskih pripovedk iz Zgornje Savinjske doline. Pri tem se bomo potrudili za veliko mero uporabe zadrečkega narečja. Vse obiskovalce bomo pogostili z ajdnekom in zeliščnimi čaji. S tem bomo spodbudili širšo javnost, da bo razmišljala tudi o pomenu ohranjanja domačega narečja,« nista skrivali zadovoljstva ob dobro pripravljeni nalogi in še boljši predstavitvi na stojnici v Mariboru mentorici Petra Lončar in Maja Volk. Marija Šukalo Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 19 Ljudje in dogodki, Organizacije 14. POHOD PRIJATELJSTVA NA ČRETO Trdo delo kmetov vzor za življenje Praznik dela so v kokarski krajevni skupnosti izkoristili za rekreacijo in druženje. Ob pomoči društev v kraju so namreč pripravili Pohod prijateljstva na Čreto. Na startu v Športnem centru Laze je udeležence pozdravila predsednica krajevnega odbora Andreja Zupan in jim zaželela varen korak. Za slednjega sta poskrbela planinska vodnika Jože Poznič in Jože Pogorelčnik. Vodnika sta udeležence popeljala mimo Tajne do Krepleta. Tu jih je kot že vrsto let do sedaj dočakal gospodar Anton Punčuh z družino. Kratek postanek za klepet in nabiranje moči je bil mnogim dobra popotnica za nadaljevanje poti do cerkve Marije Snežne ali planinskega doma na Čreti. Točno ob dvanajsti uri se je ob spomeniku padlim borcem XIII. brigade Mirka Bračiča slišala slovenska pesem ob flavti, petju in recitacijah nazarskih osnovnošolcev. Pozdravne besede so udeležencem pohoda namenili Andreja Zupan, županja občine Nazarje Majda Podkrižnik in župan občine Vransko Franc Sušnik. Zupanova je izpostavila, da so lahko kmetje na Čreti v današnjem času vzor marsikateremu od nas, saj trdo delajo, da preživijo. »Mladim moramo vcepiti vrednote, kot sta tovarišlvo in poštenost. Taj-kunom pa ni mesto pri nas. Če odidejo, za njimi ne S starta na Lazah so pohodniki krenili na Creto v bomo žalovali!« je bila kritična Zupanova. Županja Podkrižnikova je orisala zgodovino delavstva in pomen prvega maja. Dotaknila se je brezposelnosti v državi in poudarila, da je v nazarski občini več delovnih mest, kot je brezposelnih ljudi. Župan Vranskega Sušnik pa je apeliral na prisotne, da s Črete ponesejo sporočilo, da se je za pravičnost potrebno boriti. »Potrebno se je boriti za pravico do dela in za pravično plačilo po delu. A to je zaradi lakomnosti in požre- prijetnem razpoloženju. (Foto: Marija Šukalo) šnosti lastnikov kapitala najbolj pogosto kršena pravica. Prav tako se moramo ozreti v samega sebe in okrog sebe, saj nimamo nobene pravice v danem trenutku zapraviti več, kot pa ustvarimo, in živeti na račun generacij, ki prihajajo za nami,« je med drugim izpostavil Sušnik Po kulturnem programu so se udeleženci pohoda podali mimo Farbance, koče nazarskega planinskega društva, nazaj na Laze. Marija Šukalo 8. LIKOVNA KOLONIJA V PARKU CVETJA S čopičem po Gaju Otroška ustvarjalnost in domišljija sta se tudi letos razbohotili na že 8. likovni koloniji v Mo-zirskem gaju - S čopičem po Gaju, ki so jo strokovne delavke Vrtca Mozirje organizirale in izpeljale v soboto, 20. aprila. Mozirski gaj nudi številne motive za likovno ustvarjanje, ki so z otroško ustvarjalnostjo zasijali v novi luči, obarvani z brezmejno otroško domišljijo. Likovno kolonijo organizira Vrtec Mozirje že od leta 2006 in z zadovoljslvom ugotavljamo, da se število udeležencev iz leta v leto povečuje, kar pomeni, da postajamo prepoznavni v širši regiji in obenem opravičuje našo prvotno odločitev, da likovna kolonija postane tradicionalni dogodek. Veselo razpoloženi in polni pričakovanj smo se ob 10h zbrali pred vhodom v Mozirski gaj, kjer je ravnateljica Ana Rebernik pozdravila navzoče in jim podala nekaj osnovnih informacij. Sledil je sprehod skozi park in ogled uslvarjalnih točk. Otroci so v spremstvu mentoric lahko izbirali med različnimi motivi in likovnimi tehnikami: okrogla cvetlična gredica, cvetlična mavrica (slikanje s tempera barvami), avto (risanje s svinčnikom), kapela (risanje in slikanje s kredo), gre- Mozirski gaj nudi številne motive za likovno ustvarjanje, ki so z otroško ustvarjalnostjo zasijali v novi luči. da narcis (slikanje z akvarelom), kozolec (risanje z ogljem), mlin (praskanka). Po ustvarjalni uri smo se počasi zbrali pri okrepčevalnici Gajski hram, kjer smo na ogled razstavili vse čudovite umetnine otrok. Po malici so si lahko otroci ogledali igrano predstavo Robček v izvedbi strokovnih delavk Vrtca Mozirje, ki je z ekološko obarvano tematiko na zanimiv način otroke opomnila na problem odpadkov in možnost njihove ponovne uporabe. Sledila je podelitev priznanj sodelujočim otrokom in mentorjem. Poslovili smo se v prijetnem vzdušju, polni novih vtisov in izkušenj. Otroško izvirnost in domiselnost so lahko zaznali obiskovalci razstave nastalih likovnih izdelkov, ki so bili razstavljeni v Vrtcu Mozirje od 22. do 30. aprila. Nevenka Anzelc Gostenčnik, Nataša Vrabič Na letošnji koloniji je sodelovalo 49 otrok, v spremstvu 20 mentorjev iz vrtcev savinjske in šaleške regije. Poleg matičnega Vrtca Mozirje (enota Tulipan Mozirje in enota Lipa Rečica) so na koloniji sodelovali tudi Vrtec Gornji Grad, Vrtec Bočna, Vrtec Nazarje, Vrtec Velenje, vrtci občine Žalec (Žalec I, Griže in Šempeter), Vrtec Anice Černejeve Celje in Vrtec Mavrica Vojnik. 20 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Šport, Organizacije ROKOMETNI KLUB NAZARJE Prepričljiva zmaga za slovo od domačih navijačev V predzadnjem krogu 1. B državne rokometne lige za ženske so nazarske rokometašice igrale zadnjo tekmo v svoji dvorani. Prvo majsko nedeljo so gostile ŽRD Škofja Loka in veljale za favoritinje, saj so na prvenstveni lestvici bistveno višje uvrščene od nasprotnic. To breme so odlično prenesle in domačim navijačem prikazale atraktivno igro in zanesljivo zmagale s 36:22. Tudi decembrski obračun med tema moštvo- ma je pripadel Nazarčankam, ki so se želele zahvaliti zvestim navijačem z zmago. Temu primeren je bil že začetek tekme, saj so domače igralke zavzeto zaigrale v obrambi in prevzele pobudo v igri. Gostujoče rokometašice so se po zaostanku za štiri gole še uspele približati na gol zaostanka (8:7), in to se je izkazalo za njihov zadnji preblisk na tekmi. Nazarčanke so še bolj »stisnile« v obrambi in sledila je serija hitrih pro- tinapadov, katere rezultat je bila vedno višja razlika v golih. Ob polčasu je ta znašala sedem golov (17:10). Tudi v nadaljevanju so nazarske igralke prevladovale na igrišču. Kljub kratki klopi, na kateri so sedele rezervna vratarka in dve igralki, niso popuščale v tempu. Priložnost za igro so dobile vse igralke in jo dodobra izkoristile. Posebej razigrana je bila Sandra Melavc, ki je dosegla kar 17 golov in ob tem izvrstno razi-gravala soigralke. S tem je samo potrdila primat najboljše strelke prvenstva. Nekajkrat je atraktivno zaključila protinapade in zadela sedemme-trovko iz piruete. Povedala je, da so bili ti vložki namenjeni gledalcem. Sama je menila, da je bila tokratna tekma le formalnost, saj so se tekmice v preteklosti izkazale za neugodne, vendar so tokrat Nazarčanke upravičile razliko na lestvici. Trener Dobnik je čestital svojim varovankam za prikazano igro skozi celotno sezono, saj so se izkazale z borbeno in zavzeto igro, kar jim je prineslo visoko tretje mesto na lestvici. V nedeljo jih čaka le še formalna tekma proti B ekipi Krima v Ljubljani. Za prihodnost nazarskega rokometa se ni potrebno bati, saj so igralke do letnika 2000 na 2. mednarodnem turnirju v Kočevju osvojile 3. mesto pod taktirko trenerja Primoža Jelšnika. Vse to so obeti za zanimivo sezono 2013/2014. Roman Mežnar Vse nazarske igralke so dobile priložnost za igro in se izkazale z borbenostjo. (Foto: Roman Mežnar) ZGORNJESAVINJSKI KINOLOGI PROTI TRIDESETIM Skoraj šestdeset na papirju, delavnih bistveno manj Članice in člani Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline so se sešli na redni, že 28. občni zbor v njihovem kinološkem centru v Var-poljah. Kot je dejal njihov predsednik Ferdinand Hrovat, je podoba njihovega vadbenega poligona odraz dela številnih posameznikov, ki še vedno marljivo opravljajo delo v dobrobit celotnega društva, kraja in vse Zgornje Savinjske doline. Tudi zadnja huda poplava lanskega novembra jim ni vzela poguma. Po nekaj mesecih je spet vse v funkciji, le precej dela in sredstev je bilo potrebno vložiti v sanacijo. Delovni predsednik Miro Prašnikar je pokazal, kako se izpelje zbor dobrih članov, prijateljev in vodstva, ki mu zaupajo in kako vsem dobro dene, ko je ob obilici opravljenih nalog priložnost za priznanja. Ferdo Hrovat je na kratko predstavil opravljeno delo in dejal, da je na papirjih veliko več članov, kot tistih, zagnanih za sodelovanje. Dejal je, da je tečaje osnovnega šolanja obiskovalo lepo število vodnikov, s čimer se tudi v naši dolini dviga kinološka kultura. Pohvalil je uspehe enote reševalnih psov. Hrovat je s psičko Abby zastopal Slovenijo na Šmarčan Ferdo Hrovat je še vedno steber zgornjesavinjskega kinološkega društva. (Foto: Jože Miklavc) svetovnem prvenstvu trojk v Žatcu na Češkem. V območno regijsko enoto za iskanje pogrešanih oseb so se uvrstili nekateri člani s svojimi štiri-nožnimi partnerji. Zoran Janžovnik in Ferdo Hro- vat pa sta uspešno opravila tudi preizkus za uvrstitev v mobilno enoto reševalnih psov Slovenije. Na področju dela v disciplini agility sta zakonca Rudi in Majda Gričar že okusila strasti stopničk. Lani, v marcu do junija in v septembru do novembra, so potekali tečaji šolanja psov kot interno zimsko usposabljanje reševalnih psov v Logarski dolini. Organizirali so izpite za iskanje pogrešancev, izvedli redne izpite šolanih psov, opravili so dela za sanacijo lesenih objektov po poplavah ter redno vzdrževali vadišče za pse. Obsežno poročilo je podala tudi enota reševalnih psov. Opravili so vaje v Gotenici, različne iskalne akcije, sodelovali so na državnem prvenstvu, opravili skupne letne vaje v Tržiču, udeležili so se izpitov reševalnih psov v Celju idr. V letošnjem letu že potekajo nove naloge: tečaji šolanja psov (od marca do novembra), interno zimsko usposabljanje reševalnih psov v Logarski dolini, organizirali bodo izpite za iskanje pogrešancev (18. in 19. maj v Varpoljah), v juniju bodo izvedli redne izpite šolanih psov, udeležili pa se bodo skupnih vaj in akcij po koledarju komisije za reševalne pse. Jože Miklavc Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 21 Organizacije, Šport RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Odlovna ekipa na delu Člani odlovne ekipe pri mozirski ribiški družini so se pred koncem aprila lotili odlova v gojitvenem potoku Rečica. S tem so vzpostavili pogoje za boljšo rast ribjih mladic v naravnem okolju tega potoka. Odlovi že kar nekaj let potekajo s pomočjo uporabe elektro agregata. Tehnika je precej enostavna, ob tem pa učinkovita. Majhen elektro agregat v obliki nahrbtnika generi-ra električni tok, ki ob tem, ko teče skozi vodo, omami ribe, da za kratek čas izgubijo koordinacijo telesa, ob tem pa jih odnaša tok vode. Električni krogotok teče med ano- do, ki je hkrati posebna podmetal-ka, s katero se izvaja izlov rib. No-sač agregata za sabo po vodi vleče tudi bakreno pletenico, ki predstavlja katodo. Postopek nima nobenih trajnih posledic za ribe, nevaren pa ni niti za ribiče, izvajalce odlova. Z izvajanjem rednih odlovov ribiči kot skrbniki potokov dosežejo kar največji prirast lastne ribe v naravnem okolju. Takšna riba je tudi najbolj zdrava, gensko čista in primerna za vlaganje v lovitvene potoke. Benjamin Kanjir ŠPORTNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zanimiv nogometni turnir z napeto finalno tekmo Zmagovalna domača ekipa nogometnega turnirja na travi v Gornjem Gradu. (Fotodokumentacija ŠD Gornji Grad) Z izvajanjem rednih odlovov ribiči dosežejo kar največji prirast lastne ribe v naravnem okolju. (Foto: Benjamin Kanjir) Prvo soboto v maju so člani Športnega društva Gornji Grad organizirali nogometni turnir na travnatem igrišču v Gornjem Gradu. Tekmovanja se je udeležilo šest ekip z Ljub-nega ob Savinji in iz Radmirja, Nove Štifte, Gornjega Grada, Bočne in Šmartnega ob Dreti. Ekipe so štele po sedem članov. Celotno tekmovanje je bilo zelo zanimivo, še posebej pa to velja za finalno tekmo, v kateri so padli štirje zadetki, po dva na vsaki strani, tako da so končnega zmagovalca dali kazenski streli, pri katerih so bili srečnejši domačini ŠD Gornji Grad, ki so pre- magali člane ŠD Lipa Šmartno. Za tretje mesto so se po tradiciji na turnirjih streljali samo kazenski streli, pri katerih so bili uspešnejši člani ekipe Katakombe z Ljubnega in iz Radmirja, proti ekipi Omladin-ci, katero so sestavljali mlajši člani iz Gornjega Grada. Gornjegrajci so turnir uspešno speljali s pomočjo sponzorjev, med ekipami pa je prevladovalo enotno mnenje, da takšnih turnirjev v Zgornji Savinjski dolini manjka. Organizatorji se bodo zato potrudili, da bi gornjegraj-ski turnir postal tradicionalen. Štefka Sem KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Organizirali mladinsko olimpijado in motivacijski vikend Konec aprila se je v Varpoljah, v kampu Menina, odvijala tradicionalna mladinska olimpijada v organizaciji dijaške sekcije Kluba zgornje-savinjskih študentov. Na olimpija-di so tekmovale štiri ekipe. V vsaki ekipi so bili trije moški in dve ženski, ekipe so se pomerile v šestih igrah. Prvo mesto je osvojila ekipa Smučarski klub Nova Štifta. Drugo in tretje mesto je bilo znano šele po dodatni igri - vlečenju vrvi. V tem boju so zmagali Optimisti. Tretje mesto je zasedla ekipa Maču-hc, četrti so bili Pingvini. To je bil prvi dijaški projekt organizacijske ekipe v sestavi Anja Brglez, Tadeja Pečnik Zabave na mladinski olimpijadi ni manjkalo. (Fotodokumentacija KZSS) in Doroteja Slapnik. Bile so zadovoljne, da jim je uspelo olimpijado pripeljati do konca brez zapletov. Pred prvomajskimi počitnicami pa so se študentje skupaj s Športnim društvom Lipa motivirali na Menini planini z namenom, da se malo sprostijo pred napornim prihajajočimi meseci in da za nazaj nagradijo vse, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izpeljanim klubskim projektom. Okrog trideset študentov je bivalo v domu na Menini, kjer so se družili, malo prehodili Menino in se precej zabavali, pridružili pa so se jim tudi gornjegrajski planinci. ŠS 22 Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 Kronika, Matična kronika, Informacije, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • UKRADLI ZAKLJUČNI SLOJ ZA FASADO Gornji Grad: 30. aprila je na Policijsko postajo Mozirje poklical lastnik podjetja, ki opravlja gradbena dela, in povedal, da mu je neznani storilec na objektu v Gornjem Gradu, kjer njegovi zaposleni opravljajo sanacijo objekta, ukradel več plastičnih posod po 25 kg. V njih je bil zaključni sloj za fasado. Lastnik je oškodovan za okoli 1.250 evrov. • PREDČASNO ZAŽGAL KRES Mozirje: 30. aprila ob 10.40 uri je na Cesti v Loke v Mozirju nekdo namerno zažgal pripravljen kres. Požar so pogasili gasilci PGD Mozirje. • NESREČA OHROMILA PROMET Mozirje: 1. maja ob 12.52 uri sta v krožišču pri Hoferju v Mozirju trčili osebni vozili, pri tem so se tri osebe poškodovale. Reševalci nujne medicinske pomoči so jih odpeljali v celjsko bolnišnico. Gasilci PGD Nazarje in PGD Mozirje so zavarovali kraj prometne nesreče, posuli cestišče z absorbentom, odklopili akumulatorje na vozilih ter pomagali reševalcem pri prenosu poškodovanih v reševalno vozilo. Cesta je bila več kot dve uri prevozna le v eni smeri. • TRČENJE PRI AVTOBUSNI POSTAJI Mozirje: 1. maja ob 13.45 uri sta v Hofbauerjevi ulici v Mozirju trčila voznik osebnega vozila in motorist. Gasilci PGD Nazarje so nudili pomoč policiji pri usmerjanju prometa in posipali cestišče z absorben-tom. Poškodovanih ni bilo. • UKRADEL REGISTRSKO TABLICO Rovt pod Menino: V noči na 2. maj je neznani storilec s prikolice, ki je bila parkirana na kmetiji v Rovtu pod Menino, ukradel registrsko tablico. Storilec je s prikolice odtrgal okvir skupaj z registrsko tablico, ki je bila tretja tablica osebnega avtomobila, privijačena na lahki priklopnik. • NEURJA S TOČO Ljubno ob Savinji, Rečica ob Savinji, Mozirje: 4. maja okrog 15.20 ure je območje občine Ljubno zajelo močno neurje z vetrom in točo debeline oreha. Toča je povzročila precejšnjo škodo na poljščinah in sadnem drevju ter poškodovala precejšnje število avtomobilov. Meteorna voda je zalila kletne prostore stanovanjske hiše v Okonini. Zaradi neurja so bili v pripravljenosti gasilci PGD Okonina. O dogajanju je bil obveščen tudi štab CZ občine Ljubno. Okrog 15.30 je območje občine Mozirje zajelo močno neurje s točo debeline jajca. Toča je napravila precej škode na poljščinah in sadnem drevju, poškodovala večje število avtomobilov in poškodovala strehe najmanj treh javnih, pet gospodarskih, pet večstanovanjskih in trinajst stanovanjskih objektov. Aktiviran je bil štab CZ občine Mozirje, na terenu pa je bilo 63 gasilcev PGD Mozirje, ki so prekrivali poškodovane strehe s pomočjo plastične folije, dobavljene iz celjske izpostave Regijskega logističnega centra Uprave RS za zaščito in reševanje. Pri tem so jim pomoč z avtolestvijo nudili gasilci PGD Velenje. Okrog 15.30 ure je območje občine Rečica ob Savinji zajelo močno neurje z vetrom in točo debeline oreha. Toča je povzročila precejšnjo škodo na poljščinah in sadnem drevju ter poškodovala precejšnje število avtomobilov in strehe nekaj objektov. O dogajanju je bil obveščen poveljnik štaba CZ občine Rečica ob Savinji, ki je glede na oceno stanja predlagal nadaljnje ukrepe. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogrebmorana.si KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v aprilu LEPOSLOVJE: Dodd, Christina: Pravila zaobljube, Cole, Kresley: Če si drzneš, Cole, Kresley: Če si želiš, Gabaldon, Diana: Kačji pastir v jantarju, Roberts, Nora: Zadnji fant, Brown, Sandra: Nebeška vročica, Garcia, Emma: Ne guglaj strtega srca, Garwood, Julie: Odkupnina, Foley, Gaelen: Ognjeni lord, Man-sell, Jill: Skoraj popoln. MLADINSKA LITERATURA: Russell, Rachel R.: Zguba : dnevnik, Pregl, Slavko: Geniji v kratkih hlačah, Spinnen, Burkhard: Konrad, Fridz in kunec, Grafenauer, Niko: Pedenj-ped, Prežihov Voranc: Solzice, Watterson, Bill: Varovančevo maščevanje : zbirka stripov, Goscinny, René: Asterix v Hispaniji, Bevk, France: Grivarje-vi otroci, Simon, Francesca: Grozni Gašper sreča kraljico, Melling, David: Oliver hoče objem. Matična kronika za mesec april 2013 ROJSTVA: Rodilo se je dvanajst dečkov in osem deklic. POROKE: Matjaž Krivec in Natalija Ošep, oba iz Podolševe, Jernej Fišter iz Novega mesta in Janja Kolar iz Polzele. SMRTI: Marija Bele iz Dobletine, Marija Podkrižnik iz Tera, Roza Podkrižnik iz Tera, Tončka Trepel iz Nove Štifte, Franc Belaj iz Nove Štifte, Anton Hre-šan z Ljubnega ob Savinji. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. ZAHVALA Zapustil nas je dragi ata, stari ata in praded Franc BELAJ p.d. Belinov ata iz Nove Štifte 24.1.1927 - 26.4.2013 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, g. župniku Alojzu Ternarju za lepo opravljen obred, gasilcem, praporščakom, pevcem, govorniku Rafku Žerovniku ter pogrebni službi Anubis. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 23 Za razvedrilo Cvetke UCILNA GLINENA Mojstrica izdelovanja in žganja glinenih izdelkov Marija Štiglic iz Nazarij je ondan na Lazah pri Kokarjah ob Lončarskem prazniku poučevala obetavne kiparje, med njimi tudi domačina, komunalnega inženirja Denisa Hrena. Na lončarskem vretenu je mučkala kos gline in ob tem komentirala: »Ko ženska prime v roke kos gnetilne robe, kaj kmalu le ta postaja večja in volnejša, v njenih rokah pa spreminja obliko ...« Denis pa: »Še dobro, da gre v tem primeru samo za voljno glino.« ZBALANSIRAN PRI DELU Polda Škotnik iz Pustega Polja (desno): »Vas je pa cel kup fotografov na kupu, da slikate en drugega. Imate kako posebno proceduro, da ste uspešni pri delu?« Marijan Denša, ljubiteljski fotograf: »Fotografi smo že zdavnaj uvedli fiskalno pravilo, da moraš imeti vklopljen stabilizator in zraven flaško za ravnotežje, potem pa se vse samo reši.« KAR TRIJE JOZETI NAMESTO ENE ŽENSKE Občina Mozirje ima na področju urejanja prostora zaposlene kar tri osebe z imenom Jože. Prvi se piše Sinur, drugi Senur in tretji Sinu-ir. Pa naj še kdo reče, da ženske niso sposobne, kajti doslej je delo vseh treh Jožetov opravljala kar ena ženska. ^ ^ iy.uj.iui j pnioga. 2 Odlok o spremembi odtoka o ugotovitvi skladnosti prostorsko ¡¿vadbenega akta s spremembami In dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od lota - 2000, dopolnjenega leta 1989 jn srednjcročnega družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1386 - 1950. usklajenega leta 1953 za območje občine Mozirje, druga obravnava (poročevalec Jože Sinur), priloga. 3. Predlog sklepov za Širitev območij Mozirskega gaja, območja turizma Trnavčo in Mozirskih trat (poročevalec Jože Senur), prilaga. A. Odprodaja občinskega premoženja (poročevalec Jože Sinuir). priloga. 24 Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 Križanka, Informacije 40 .mAj ~ .1 # s« NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI ZVEST CEZARJEV POVELJNIK V GALSKI VOJNI OKRAS NA ANTIČNIH STEBRIH V OBLIKI AKANTOVIH LISTOV SLOVENSKI NOGOMETNI TRENER (MILANlC) OŠLAK. VINKO LOMLJENJE. ZLOM SRBSKA IGRALKA (RAS) KDOR SE ODCEPI OD SVOJE SKUPINE, ODPADNIK PODLOŽEN VETRNI JOPIC S KAPUCO TRTA. KATERE GROZDJE ZGODAJ DOZORI IZDELOVALEC ALI PRODAJALEC SLADOLEDA f KAKAVOV PRAH DESNI PRITOK ZAHODNE MORAVEV SRBIJI PROSTOZIDAR IZŽAREVANJE ASTRALNEGA TELESA DESNI PRITOK VJSLE NA POLJSKEM INKOVSKI VLAOAR KAR KAJ NEGIRA. ZAKIIKUJE REKA EVRCTAS DEL TELESA KI SBAJAGIA-VO STRUPOM LJUDSTVO NA BORNEJ ' t 'V*-'"*,». SESTAVIL: PETER UDIR KRČEVITE BOLEČINE V TREBUŠNIH ORGANIH V GR- MIT. SIN POZEJDONA, PRAOČE FENIČANOV KVACKANEC NEKO. FR. NOGOMETAŠ (ZINEDINE) DIREKTNI UDAREC SLOVENSKA PEVKA (DREMELJ) ZDRAVILNA RASTLINA NEKDAJ POSLOPJE. PROSTOR ZA DRUŽABNE SESTANKE. ZABAVO SL. ROKOME-TAS (GAJlC) KOOR LOVI RAKE OŽEKPAS MORJA MED DVEMA KOPNIMA NASPROTJE REDA OGIBEK REKREACIJSKA TELESNA OEJAVNOST RASEVINA SL. PESNIK (AŠKERC) AM. PROTESTNA PEVKA (JOANt NEKDAJ PRO-OAJALEGALI RAZVAŽALEC L LU J PREBIVALCI ARABIJE ŽIVA emerSiC KOS CELOTE. DELEŽ SUMERSKA BOGINJA MATI MESTO NA ALJASKI. ZDA HITER TEK CELIK. PAVLE RDECl KRIŽ KONJSKI IZTREBEK (redka) BOGINJA MIRU V GRŠKI MITOLOGIJI PROSTOR (Ist-) NAMIZNO PREGRINJALO ZBIRKA DRAGOCENOSTI. DENARJA. KI SE HRANI KJE Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: IBANI - ljudstvo na Borneu; KENAI - mesto na Aljaski, ZDA; LABIEN - zvest Cezarjev poveljnik v galski vojni; v.___J Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): PETICIJA, SREDINEC, INK, USTA, THATCHER, MOA, URARNA, PROSJAK, ARE, TIK, SARTOR1, JAM8, CU, ADAR, GORA, ORNAT, Ll, EVA, OSINKA, TR1MARAN, KAIRKA, EKSEGET1KA, NEON, RAT, ATENOR, IKRA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 20. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 25 Napovednik dogodkov Petek, 10. maj ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Praznujmo skupaj - 20-letnica Glasbene šole Nazarje ob 19.00. Osnovna šola Rečica ob Savinji Potopisno predavanje o alpinistični odpravi Aljaska 2012 Sobota, 11. maj ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Top Polzela ob 19.00. Kulturni dom Bočna Pesem pomladi ob 20.00. Laze pri Kokarjah Rock koncert Nedelja, 12. maj ob 15.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - NK Šoštanj Mozirje : NK Šmartno ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Koncert Prifarskih muzikantov Ponedeljek, 13. maj ob 17.00. Center za samostojno učenje Nazarje Eko odpadek - ustvarjalnica Sreda, 15. maj ob 8.00. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe, tekstila ... ob 9.00. Center za samostojno učenje Nazarje Sprehod za zdravje Četrtek, 16. maj ob 17.00. Center za samostojno učenje Nazarje Likovno ustvarjanje - delavnica ŽIVALI - PRODAM 051/366-133. Prodam bikca križanca rj/ls, težkega 130 kg; gsm 051/319-040. Prodam bikce, sr pasme do 80 kg; satelitsko anteno in vrtni kamin; gsm 031/295-331. Prodam telico čb, staro 10 mesecev; gsm 031/888-151. Telico sr, v 8. mesecu brejosti, in bikca starega 14 dni, prodam; gsm 051/340-830. Prodam domače peteline, cena 7 oz. 8 eur/kom; gsm 041/216481. Prodam prašiče 70 - 130 kg, lastne reje - možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje, z dostavo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo in telico za zakol in bikce in teličke, m.t., nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam svežo, domačo skuto in puter (eko); gsm 031/387-183. Prodam želodce; gsm 041/326851 - Robi. Naravno pridelano domače bučno olje, prodam, 1 l = 12 eur: gsm Pasjo utico, novo, poceni prodam; tel. 584-34-97. Zelo ugodno prodam nov vgradni pomivalni stroj gorenje 44,8 x 81,8 x 54,5; gsm 030/284-699. Prodam slike - pirografija, različni motivi; gsm 031/397-514. Prodam moško obleko, 1 x nošeno, št. 50, podaljšan kroj hlač; gsm 041/354-568. Prodam novo dekliško prvoobha-jilsko obleko + bolero + čevlje, vse belo, cena 70 eur; gsm 031/553403. Prodam otr. posteljico lip Poljčane, 140 x 70 cm, malo rabljeno; gsm 031/343-516. Prodam suho seno 1. košnje; gsm 031/844-119. Prodam drva za kurjavo - bukova, smrekova, treske, v paleti ali refuzi; gsm 041/614-818. Prodam preklje za fižol; gsm 03/583-24-60. Prodam kosilnico sip, traktorsko na 2 bobna, letnik 1997; gsm 041/365-618. Prodam cepilec za drva na sveder in njivske brane gorenc, š. 180 cm; gsm 041/423-935. Prodam strešnike vinkovci 333, na paletah; gsm 031/515-112. Ugodno prodam jekleno strešno kritino, 200 m2, 6,60 eur/m2; gsm 041/461-115. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ STEKLARSKA DELAVNICA TAMSE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ SREČA, ŽENITNA AGENCIJA ŠTEVILKA 1! Resne ponudbe iz vse Slovenije. Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net . Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje._ ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. NEPREMIČNINE 051/297-161. V okolici Nazarij prodam stanovanje, 28 m2; gsm 031/526-984. Prodam 3,5-sobno stanovanje v centru Mozirja, 115 m2; gsm 041/759-300. Prodam stanovanje v Nazarjah, velikosti 75 m2; gsm 041/282-573. Mozirje center, oddam lokal; gsm 031/251-749. Oddam 2-sobno stanovanje v najem, na Rečici ob S.107 (blok); gsm Upokojenka išče sobo za najem. Lahko nudim tudi manjšo pomoč starejšim; gsm 031/370-813. OSEBNI STIKI Moški 40 let si želi ljubezni z mlajšim dekletom, ki se preseli k njemu; gsm 041/229-649. Veren, uspešen očka želi poročiti dekle, ki bi sprejelo njegovega sina; gsm 041/510-457. 26 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Organizacije, Oglasi PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA Mlaji v ponos vsem zaselkom Tradicionalni običaj, ki spada k praznovanju prvega maja, je tako kot kresovanje tudi postavitev majskega drevesa, mlaja. Bočki gasilci so se v soboto, 27. aprila, tako kot v preteklih letih tega opravila lotili zelo resno in šest mlajev postavili ob vstopu v Bočno in ostala naselja, ki spadajo v to krajevno skupnost. Deset gasilcev se zaradi varnosti ni odločilo za ročno postavljanje mlajev, temveč so jih s pomočjo nekaterih občanov in Ludvika Suhover-šnika prav hitro postavili s pomočjo »hijapa«. Seveda pa z mlaji ob cesti ne bi obeleževali praznika brez posameznikov, ki so jih darovali, katerim so gasilci vedno hvaležni. ŠS KRESOVANJE NA LAZAH Šest mlajev krasi krajevno skupnost Bočna, postavili so jih domači gasilci s pomočjo prostovoljcev. (Fotodokumentacija: PGD Bočna) Večer ob kulturnem programu in druženju Na Lazah so kres prižgali taborniki Rodu Sotočje Nazarje-Kokarje. (Foto: Marija Šukalo) ŠPORTNO DRUŠTVO VETERANI GORNJI GRAD Na predvečer praznika dela so po Sloveniji zagoreli kresovi. V Kokarjah so kres prižgali taborniki Rodu Sotočje Nazarje-Kokarje in obiskovalcem pripravili prijeten kulturni program. V njem so sodelovali instrumentalisti in recitatorji. Uvodne besede je udeležencem namenila starešina Zvonka Zakrajšek. O prazniku in njegovem pomenu je spregovorila predsednica krajevnega odbora Kokarje Andreja Zupan. Zu-pančeva je v svojem govoru poudarila, da nam ni vseeno, da na praznik dela govorimo, koliko delovnih mest smo izgubili. Dotaknila se je namreč velike brezposelnosti v naši državi. Prav tako upa, da bo prihodnje leto v naši dolini dovolj delovnih mest, da bo naša država naposled našla izhod iz krize, o kateri se v zadnjem času vse več govori. Večer je bil namenjen prijateljevanju in sproščenem druženju ob ognju, ki so ga za igre dodobra izkoristili najmlajši. Marija Šukalo Kresovanje za vse generacije Člani Športnega društva Veterani iz Gornjega Grada so letos tradicionalno organizirali kre-sovanje na travnatem igrišču. Vse potrebno za kres so pripravili v zadnjem tednu, ko so imeli tudi očiščevalno akcijo okrog igrišča. Na večer pred prvim majem so prižgali bakle okrog kresa, s katerimi so ga kasneje prižgali. Lepo vreme, dobra družba, igrala za otroke in brezplačni golaž za vse obiskovalce je na kresovanje privabilo veliko število domačinov. Štefka Sem V Gornjem Gradu dajo veliko tudi na lepo postavljen kres. (Foto: NT) V äiKHBftä TT PLAN f N KA MONTAŽNE GRADNJE Savinjske novice št. 19, 10. maj 2013 27 Fotoknjiga.net Koliko so vredni lepi spomini? Če radi fotografirate, potem imate verjetno na svojem računalniku ogromno fotografij. Pa jih lahko pokažete sorodnikom in prijateljem? Najbrž težko, ker računalnika nimate vedno pri roki. Zakaj ne bi delili nepozabnih trenutkov z najdražjimi na bolj prijazen način? Oblikujte si fotoknjigo! V dignalm dobi navadna analogne zade-^ od padejo. Pa je res vednp [akoi1 Kolikokrat sle ie »poslikali* zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nfltok več pogieda'.i? rorografije v svoji točni pojavni ob::ki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč doStaj temelj) s i vsr, ni pa u ajna zato mofam o ¿d trajriciSpomine poskrbeti sarm. Ponudnikov iskanja fotografij >e veliko. Po tisku seveoa potrebujemo ie album, v kaierega lahko slike kasneje tudi hranimo, Kov;? nastale sirote seštejemo dobimo odgovor, ¿¿kaj si večina slive raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD ji, U$S ključi itd. Alternativa c£>sta;j, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Stoiiiev bt laliijo opisali kol nekaUno »v&e-v-enefn» lestev za naše spomine, ujele z d igi talnim fotoaparatom. Lovor im o Tematski Hnj:'gi, v katero so vkomponiranr» nali= •like, besedilo, ozadja, najlepši del pije to. da zadevo čist» sami oblikuje™ (ar preko spleta. Kako deluje Fotoknjiga.net? Omenjeno stmitev ponuja ¿a mnoge in znane solel^a stran Fotokrijiga.net. iistem 1-otijknjiga. net deluje torej preko intemeta, zato na domačem računalniku n pniretma nikakršna namestitev programske opreme Siontev Je brezolačna, uporabnik plača le stroike tiska fo-loknjige. ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotokn jige preko sistema Fotoknjiga-mit je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času Fotoknj:ga v piimerjavi s klasičnimi fotnalbumi nudi veliko možnosti pn ustvarjanju- Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. koh£ntahji fotofiftafu Kdor je ie kdaj urejal običajen (iotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije, v nekaterih fotoaltmmih to sploh ni mogoče, p» drugih pa je to opiavifo ¿a-rnudno - Sptoh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V fotoknjigi je to enostavno. Pod vsako totngralijo lahko napHete fciaTek komenrar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE CA* Kot laslnik digitalnega roloaparata imate (jOtovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najden? ¿asa, da r?i naredili izbor in jih dali v izdelavo. 5 fotoknjigo prihranite čas^ Ko oblikujete fotoknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih m cneba pošiljati v izdelavo fotostodiu. in ko fotografije postite v fotoknjigo, ste obenem is prrliranh čas, ki bi ga siter izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. Fotoknji^a je i ud ovita darilo Fotoknjiga je lahko tudi leoo darilo ob rojstnih dnevih, obietnicarr, porokah, krstih, birmah, maturah, počitnicah „ Slika pove več kot tisoč besed. prtdnoju fqtoknfi["iE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv: so neponovljivi. Lipo urejeni bodo v fotoknjigi shranjen za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom make drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Komu je namenjena Fotoknjega? Fotnknjrga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Oc pa ¡zdela mrli ptedlogam dodamo 5e svoj« unietnfiko žiIšlo, bo pa izdelek (iaravnost fantastičen. ip.r> www. m» fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke! Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ Fotoknjiga je lahko čudovito darilo SPOMLAD j, POPUST 4 ' do 20. maja 2013