jijS^	^	1	^ Št. 198 (16.235) letoLIV.
H	PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13.
H ■	predhodnik PARTIZANSKI
BgF	WWW g E WWM 9 S/w ■ Cerkno, razmnožen na clkM.OdS^do
f*L \ IIIIUI ulit
QOacA-Dfevofed24moggbl-Te:.04815333ft2 cpad - ui. Riston 28 - Tei. 0432 731 i9o_
POHIŠTVO
\elvo
TRŽIČ	š
tel.	n
0481/410395 i
V/
/Tv
rsoo ur ^sSssSs SOBOTA, 22. AVGUSTA 1998
Mediji,
vojna
in
seks
Sergij Premru
Predsinočnjim sem v tržaškem kinu na odprtem gledal film VVag the Dog (slab italijanski prevod: Ses-so e potere), v katerem Robert De Niro in Dustin Hoffman preplavita ameriške medije s povsem izmišljeno vojno, da preusmerita pozornost javnega mnenja od spolnega škandala, v katerega je vpleten predsednik ZDA. Sedel sem in gledal lanski film, bilo pa je, kot da bi prisostvoval kroniki dogajanj v živo, saj je prikazoval skoraj brez napake to, kar se je dogajalo predsinočnjim. V filmu je sicer problem to, da je predsednik ZDA poskusil »nepravi odnos« s skavtinjo, v resnici pa je Clinton imel »nepravi odnos« s stažistko. V filmu ZDA napadejo Albanijo (Zakaj Albanijo? Kaj vem... ker ne vem nic o Albaniji... Kje je sploh Albanija?), v resnici pa so udarili po Afganistanu in Sudanu (Kje je Afganistan, kje je Sudan?). V filmu je vojna samo elektronski medijski proizvod hollywoodske industrije, v resnici pa so v Afganistanu in Sudanu pokale prave rakete in so krvaveli in umirali pravi ljudje.
Morda so res zadeli in uničili nekaj srediSC islamskih skrajnežev v Afganistanu in nevarno kemijsko industrijo v Sudanu. Morda je res bilo neobhodno potrebno pokazati mišice, potem ko so v Nairobiju (verjetno) islamski teroristi zakrivili enega najbolj pošastnih atentatov zadnjih desetletij. Morda je tako, vendar se je težko znebiti občutka, da so v resnici rakete cruise tomahavvk padale po daljnih kotih Azije in Afrike predvsem kot posledica tega, da je predsednik Clinton nic kaj elegantno »pošprical« oblekico Monice Lewinsky.
Samo ena tretjina Američanov misli, da je Clinton ukazal napad, da bi preusmeril pozornost od spolnega škandala. Američani so znani tudi po tem, da njihova kritičnost sega samo do njihove obale, onstran morja pa so trdno in brez pomislekov vedno na strani svoje zastave, svoje vojske, svojega predsednika: »America, right or vvrong, it’s my country«, na pravi ali na zgrešeni strani je Amerika vedno moja domovina. Tudi ta naivnost je del ameriške velesile.
Ker pa sem del stare in cinične Evrope, se težko otresem občutka ali celo prepričanja, da je prav Clintonov sexgate eden najpomembnejših dejavnikov napada na sicer vse graje vredne kriminalce, saj mi je prav hollywoodski film sugeriral, da se za vojno skriva predsednikova sla po oblasti in seksu.
TERORIZEM / REAKCIJE PO ZRAČNEM NAPADU
ZDA in zavezniki s Clintonom, islamski svet hoče maščevanje
Kar 75 raket cruise na oporišča islamskih skrajnežev in na kemijsko industrijo
VVASHINGTON Ameriški predsednik je deležen široke podpore domaCe javnosti zaradi napada na domnevna oporišča teroristov v Afganistanu in na kemijsko industrijo v Sudanu. 75 raketam cruise tomahavvk sicer ni uspelo zadeti saudskega miljarderja, ki naj bi financiral islamski terorizem, vseeno pa so v pentagonu zadovoljni z rezultati bombardiranja.
Evropski zavezniki podpirajo Clintona, Jelcin ga je moCno kritiziral, v muslimanskem svetu pa je napad povod za ostre množične proteste in izjave o skorajšnjem maščevanju.
Na 2. strani
RUSIJA / IZREDNO ZASEDANJE DUME
Le formalni poziv Jelcinu naj prostovoljno odstopi
ORNI PETEK / KRIZA SVETOVNIH RAZSEŽNOSTI
Kriza zajela vse borze po Evropi in tudi na drugi strani Atlantika
tošnji četrti najslabši rezultat (-5,4%), padle so tudi druge pomembnejše borze po Evropi v Frankfurtu, Parizu in Londonu. Kriza je prizadela tudi newyorško borzo, kjer so večkrat morali prekiniti izmenjave zaradi prevelikega padca. Dolar je pridobil na vrednosti v primerjavi z italijansko liro.
MILAN - Vse svetovne borze so včeraj zabeležile znaten padec vrednosti. Razlogi krize svetovnih razsežnosti so v prvi vrsti ruska politična in gospodarska kriza, negotovost glede posledic ameriških napadov na Afganistan in Sudan, napetost zaradi gospodarske krize na Daljnem vzhod in krize, ki ogroža Južno Ameriko
V Milanu so zabeležili le-
Na 2. strani
MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta duma je včeraj razpravljal o protikriznih ukrepih ruske vlade in centralne banke v boju proti izredno hudi finančno-gospodarski krizi Rusije, kateri še ni videti konca. Razprava je bila vroCa, toda na koncu je vsak ostal na svojem položaju. Sprejeta je bila le resolucija, s katero duma poziva predsednika Borisa Jelcina in premiera Sergeja Kirijenka naj prostovoljno odstopita. Gre za golo formalnost, ki nima možnosti za uspeh.
Predsednik vlade je poslancem dume predstavil izredno Cmo sliko gospodarskega stanja v državi in dejal, da kriza še ni dosegla svojega viška. Na finančnem področju je rubelj še naprej izgubljal na vrednosti, povprečna vrednost delnic na moskovski borzi pa je ponovno padla.
Na 3. strani
TRST / V PROMETNIH NESREČAH
Ugasnila so tri življenja
TRST - V pretresljivi seriji prometnih nesreč, ki so v zadnjih mesecih okrvavile tržaške ceste, so včeraj ugasnila še tri življenja. Najprej je reši-lec službe 118, ki je s vključeno sireno in prižganimi opozorilnimi lučmi peljal proti Sv. Ivanu, zbil neko priletno žensko, Cez dobri dve uri pa sta na Obalni cesti v Grljanu umrla mlada motociklista. Zaletela sta se v nasproti vozeči avtomobil, dekle je bilo pri priči mrtvo, medtem ko se je mladenič zagozdil pod avto, osvobodili so ga gasilci, vendar je kljub prizadevanju bolničarjev kmalu zatem izdihnil.
Na 6. strani
SSO: Massellijev predlog ni sprejemljiv
TRST - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij meni, da osnutek za zaščito slovenske manjšine v Italiji, ki ga je izdelal poročevalec Domenico Maselli, za manjšino ni sprejemljiv. Po oceni SSO predlagani osnutek ne omogoča manjšini nobenega koraka naprej ne na področju teritorialne zaščitenosti, niti glede dvojezičnosti in zajamčene zastopanosti.
SSO zato vabi manjšinsko zastopstvo k skupni analizi predloženega osnutka, da bi zavzeli o njem skupno stališče.
Na 4. strani
Tržaški prefekt o priseljencih
TRST - Prefekt De Feis je vCeraj sklical tiskovno konferenco, na kateri sta z županom II-lyjem orisala položaj beguncev v našem mestu in posredovala nekaj pojasnil v zvezi s polemikami glede zbirnega centra. Rečeno je bilo, da bo center namenjen ilegalnim priseljencem. Za ostale priseljence, med temi tudi za tiste, ki so vložili prošnjo za azil, je občina pripravila koordinacijski center pri Sv. Jakobu. De Feis je tudi povedal, da bi podobno središče, namenjeno le-galcem, lahko odprli še v vojašnici pri Banih.
Na 5. strani
V porastu blagovni promet na meji
GORICA - Na mejnem prehodu Standrež-Vrtoj-ba se blagovni promet spet znatno povečal. V prvih sedmih mesecih letos je število tovornjakov, ki so sli skozi mejni prehod večje za kakih deset odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. V septembru bodo - tako napovedujejo - končno pričeli izvajati spomladi podpisani sporazum o poenostavljenju carinskih pregledov.
Na 8. strani
Spodletel vlom v draguljarno
GRADIŠČE - Trije hrvaški državljani so v noči od četrtka na petek skušali vlomiti v draguljarno La Gioielleria v Gradišču. Njihovo početje so opazili stanovalci in obvestili karabinjerje. Tatovi so se z avtomobilom z veliko hitrostjo odpeljali proti Tržiču, kjer pa so jih ustavili in priprli.
Na 8. strani
AVGUST * MESEC RAZPRODAJ
v Sv. Križu pri Trstu
od 4. do 29. avgusta
pri
bottego della scarpa
popusti od 10% do 50%
na poletni obutvi in oblačilih
AMERIŠKI NAPAD / 75 RAKET NA OPORIŠČA V AFGANISTANU IN INDUSTRIJO V SUDANU
Samo delen uspeh ognjenega viharja, ZDA ne izključujejo novih napadov
Niso zadeli glavne tarče, šejka Osamo ben Ladena, osumljenega nedavnih atentatov
KABUL, KARTUM -Predsednik Bill Clinton (na sliki) je torej bil previden (z ameriškega vidika) pri napadih na domnevna teroristična središča v Afganistanu in Sudanu: bombardirali so jih z raketami cruise to-mahavvk, da ne bi ogrožali življenj pilotov ameriškega vojnega letalstva. Udarec je vsekakor bil silovit: ameriška mornarica je namreč skupno izstrelila 75 raket (vrednih približno 2 milijadi lir vsaka).
V	Afganistanu so rakete, ki so jih izstrelili s treh ladij in ene podmornice v Omanskem morju, porušile dve domnevni teroristični središči na jugozahodu države, kjer naj bi se mudil Seik Osama ben Laden, savdski miljarder, ki naj bi financiral teroristične dejavnosti, med drugim tudi nedavna krvava atentata v Dar es Sa-laamu in Nairobiju. V eksplozijah je umrlo 26 ljudi, veC kot 50 jih je bilo ranjenih, od tega jih je 23 v smrtni nevarnosti. Ena od ameriških raket naj bi po pomoti padla tudi na pakistansko ozemlje, toda zveCer so v Karačiju vest demantirali.
V	talibanskem oporišču Kandahar na vzhodu Afganistana se je po poročanju talibanov že zbralo več sto tisoč besnih Afganistancev. V odgovor na ameriško bombardiranje so včeraj zjutraj v afganistanski prestolnici streljali na kombi Združenih narodov ter ranili francoskega ter italijanskega predstavnika. Ranjeni italijanski državljan je 42-letni podpolkovnik Carmine Calo,
član opazovalne skupine Združenih narodov. Zadela ga je krogla, ki se je odbila od tal, tako da rana ni bila smrtna: v kabulski bolnišnici so 'ga operirali, zdravniki menijo, da bo okreval v kratkem. Po napadu so sklenili, da bodo iz Afganistana umaknili vse osebje mednarodnih organizacij z izjemo Rdečega križa.
Z ladij ameriške šeste flote, ki so plule po Rdečem morju, pa so usmerili rakete proti kemičnemu obratu v predmestju sudanskega glavnega mesta Kartuma, kjer naj bi proizvajali smrtonosne pline za teroriste. Sudanska televizija je poročala, da je tarča ameriškega napada, tovarna zdravil Shifa, imela pogodbo z Združenimi narodi za proizvodnjo zdravil za Irak v okviru dogovora »nafta za hrano«. Tovarna, ki je po ameriških informacijah last šeika Osame ben Ladena, naj bi po istem viru proizvedla kar 50 odstotkov zdravil v Sudanu; tudi francoski viri potrjujejo, da je slo za farmacevtsko industrijo. V napadu je bilo 20 ranjenih, med katerima sta dva v smrtni nevarnosti. Same sudanske oblasti so demantirale prve informacije, po katerih naj bi bilo skoraj 300 pogrešanih: toliko je namreč delavcev v bombardirani industriji, vendar jih je v nočni izmeni samo dobra desetina.
Sudan je odpoklical svoje diplomatske predstavnike iz ZDA, predsednik Omaral Besir pa je napovedal, se bo Sudan zaradi napada pritožil Varnostnemu svetu Združe-
nih narodov. Množica Sudancev je vdrla v prostore ameriškega veleposlaništva v Kartumu, vzklikajoč »Bog je velik« in »Branili bomo svojo vero«; veleposlaništvo v Sudanu so po nedavnih atentatih na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es Salaamu zaprli.
Medtem vojaški izvedenci	pentagona
ocenjujejo kot »znatno« škodo, ki so jo prizadeli domnevnim terorističnim središčem, čeprav niso zadeli glavnega cilja, savdskega šeika Osamo ben Ladena. Nastalo škodo še preučujejo na podlagi satelitskih posnetkov, je dejal svetnik za nacionalno varnost Sandy Berger, ki ni izključil možnost novih napadov v bližnji prihodnosti. »Boj proti terorizmu vodimo na dolgi rok,« je izjavil.
Kemična tovarna v Kartumu je bila povsem uničena (AR)
Reakcije v ZDA in po svetu
VVASHINGTON - Po podatkih javnomnenjskih raziskav Clintonov sklep o napadu na Afganistan in Sudan odobrava 66 odstotkov vprašanih, 19 odstotkov pa jih odločitvi nasprotuje. 58 odstotkov Američanov je prepričanih, da je bila odločitev v interesu države, medtem ko jih 36 odstotkov meni, da je pravi motiv zanjo afera z Monico Lewinsky.
Ameriška državna sekretarka Albright je povedala, da se je po telefonu pogovarjala z več voditelji držav, da bi jim pojasnila ameriški akciji. Po njenih besedah so sogovorniki »izrazili jasno podporo mednarodnemu boju proti terorizmu.« Kot je povedala Albrightova, so se Združene države za napada odločili, ker se je pripravljal »shod različnih terorističnih skupin«, na katerem bi verjetno odločali o novih napadih na ameriške cilje.
Generalni sekretar ZN Koli Annan je obsodil terorizem in obenem izjavil, da je zaskrbljen zaradi ameriških napadov na teroristična oporišča. Annan je povedal, da ga je VVashington o svoji operaciji obvestil
neposredno pred napadom, in pristavil, da je zaskrbljen in Čaka na podrobnosti.
Evropske vlade večinoma podpirajo ameriški napad, zatiranje terorizma pa prepuščajo ZDA. Nemški kancler Kohl je napade podprl, Pariz je »vzel na znanje« ameriško bombardiranje, britanski primier Blair se popolnoma strinja s Clintonom, komisija t.j. vlada Evropske unije pa ni zavzela uradnega stališča.
Italijanski premier Prodi meni, da je Clinton sprejel svojo odločitev kot polnomocni predsednik. Italija je aktivna v boju proti terorizmu, ki je prava nevarnost prihodnosti, je pristavil Prodi, vendar meni, da je treba ob vojaških akcijah uveljaviti tudi politične pobude in analize.
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je ameriško akcijo ocenilo kot odgovor, ki je bil izzvan z brutalno teroristično akcijo v Keniji in Tanzaniji. S strani ZDA je Slovenija prejela zagotovila, da so bili cilji skrbno izbrani na podlagi preverjenih obveščevalnih podatkov
BORZE / PO EVROPI IN PO SVETU
Črni petek zaradi mednarodne napetosti
Težave od Milana do Nev/ Yorka predvsem zaradi ruske krize in vojaškega napada ZDA
MILAN - Ruska politična in gospodarska kriza, pa tudi vojaški napadi ZDA v Afganistanu in Sudanu, splošna napetost na mednarodnih finančnih tržiščih zaradi krize gospodarstev držav Daljnega vzhoda in nova gospodarska kriza, ki se začenja v Južni Ameriki: to so tehtni razlogi, ki so botrovali včerajšnjemu padcu milanske borze, ta pa je bila v dobri družbi vseh ostalih evropskih in tudi drugih borz.
V Milanu so zabeležili Četrti najslabši rezultat letošnjega leta, in sicer padec 3, 66 odstotka. Se zlasti je padla Vrednost delnic telefonskega podjetja Telecom (-4, 7%), medtem ko je Fiat izgubil 3, 4 odstotka.
Frankfurtska borza je izgubila 5, 4 odstotka vrednosti: nemško gospodarstvo je najbolj prizadeto od krize v Rusiji, saj je največji upnik Jelcinove države. Pariška borza je izgubila 3, 5 odstotka, v Londonu je padec znašal 3, 4 odstotka, v Madridu pa 5, 8 odstotkov, kar je najslabši rezultat od leta 1990.
Nic kaj boljše ni bilo na drugi strani oceana: newyorška borza je izgubila 224 točk oz. 2, 6 odstotka, večkrat pa so morali prekiniti izmenjave zaradi prevelikega padca vrednotnic. Kriza zajema tudi Južno Ameriko: v brazilskem Sao Paulu so zabeležili padec borze za nekaj več kot 7 odstotkov, v Venezueli pa 6-odstotni padec povprečne vrednosti borze. V tej državi se širijo glasovi o verjetni devalvaciji bo-livarja, kar naj bi bil prvi pokazatelj, da se kriza širi z azijskega Vzhoda prek Tihega oceana tudi na južni del ameriške celine.
Napetost je bila zaznavna tudi na monetarnih tržiščih. Po ameriškem napadu na domnevna teroristična središča se je vrednost dolarja utrdila, predlog dume o odstopu Jelcina pa je spet spravil v kaos tržišča. V Italiji je dolar pridobil 5 točk vrednosti, in sicer 1.775, 40 lir za en zeleni bankovec proti predvčerajšnjim 1.770, 29 liram, medtem ko je vrednost nemške marke obstala na 986, 51 lir.
PO BOMBARDIRANJU / NARAŠČA RAZBURJENJE ZARADI NAPADA
Protesti m velika napetost po vsem islamskem svetu
Skrajneži napovedujejo, da bodo ZDA tarčo novih napadov
KARAČI«- Napad na afganistanska oporišča in sudansko industrijsko središče so razburila islamski svet, kjer so včeraj zabeležili številne proteste in manifestacije.
Pakistanska islami-stična stranka Džamat-i-Islami je zagrozila, da bodo ZDA plačale za to »zaroto zoper muslimanski svet« in napovedala, da bo zdaj »vsak član Islamskega naroda postal Osama ben Laden«. Sunitska fundamentalistična stranka Džamiat Ulema Islampa je ameriške napade imenovala »državni terorizem,« s katerim so ZDA postale »prva teroristična država v svetu,« kar je samomorilska odločitev.
Libijski voditelj Moa-mer el Gadafi je v telefonskem pogovoru s sudanskim predsednikom, generalom Omarjem Bashirjem, ameriški napad označil kot "nepravično agresijo" proti tej afriški državi, je poročala državna televizija v Kartumu. Gadafi je obenem obsodil »divje barbarsko ravnanje« ameriške vlade.
Tudi Irak je izrazil ogorčenje nad napadom in izrazil pripravljenost, da se sooči z »ameriško aroganco.« »Ne samo, da protestiramo in obsojamo ameriško agresijo na Sudan in Afganistan, ampak izražamo nasprotovanje politiki ZDA,« je izjavil tiskovni predstavnik Sve-
ta revolucionarnega poveljstva.
Napad so obsodile tudi palestinske avtonomne oblasti, češ da bo na Bližnjem vzhodu spet zavladal zakon džungle, kot je povedal generalni sekretar palestinske vlade. Predsednik Jaser Arafat, ki se tudi sam sooča z močno oboroženo islamsko organizacijo hamas, ne more biti preveč kritičen do Wa-shingtona, ki posreduje za umik izraelske vojske z zahodnega brega Jordana.
Pomočnik generalnega sekretarja Arabske lige za mednarodna politična vprašanja Mohamed Zakareja Ismail je v Kairu poudaril, da ameriška vojaška napada na Sudan in Afgani-
stan ogrožata varnost in stabilnost na Bližnjem vzhodu in ne rešujeta problema mednarodnega terorizma, niti ne odpravljata vzrokov nasilja.
Tiskovni predstavnik afganistanske talibanske vlade pa je dejal, da so talibani še vedno pripravljeni izročiti šeika Osamo ben Ladena, če bi dokazali, da je povezan s teroristi. V pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CNN je predstavnik talibanov obtožil ZDA, da dajejo strašen zgled preostalemu svetu, obenem pa priznal, da je imela talibanska vlada »določene stike« z Američani o bivanju ben Ladena v Afganistanu. (STA/dpa/AFP/AP)
RUSIJA / IZREDNO ZASEDANJE SPODNJEGA DOMA PARLAMENTA ZARADI GOSPODARSKE KRIZE
Duma pozvala Borisa Jelcina in Sergeja Kirijenka naj prostovoljno odstopita
Za impeachment predsednika ni skoraj nobenih možnosti - Kirijenka: Kriza še ni dosegla viška
MOSKVA - Vroče razprave in ostre kritike na račun vlade in Kremlja, na koncu pa se je vse skupaj končalo s formalnim pozivom predsedniku Borisu Jelcinu, predsedniku vlade Sergeju Kirijenku in guvernerju centralne banke Dubininu naj prostovoljno odstopijo. S temi besedami bi lahko strnili razpravo na včerajšnjem izrednem zasedanju spodnjega doma ruskega parlamenta, ki je s tem tudi končal zasedanje. Duma se bo ponovno sestala 25. avgusta. NiC pa ni bilo besed o tako pricakovih spremembah v vladi, kot tudi ni bilo konkretnih korakov za glasovanje o nezaupnici vladi ali pa celo za impeachment Borisa Jelcina, ki je zasedanje mirno ignoriral in se udeležil pomorskih manevrov v Arktičnem morju. Za odstavitev Jelcina v skladu z rusko ustavo poslanci praktično nimajo nikakršnih možnosti, nekaj vec moči pa imajo v zvezi z nezaupnico vladi in odslovitvijo guvernerja.
Boris Jelcin je včeraj tudi končal razmeroma dolge počitnice, ki jih ni hotel prekiniti tudi zato, da ne bi vznemirjal finančnih trgov, in se vrnil v Moskvo. Od ponedeljka bo spet v Kremlju, kjer bo pritisnil na svoje sodelavce, da ga Cimprej potegnejo iz težav.
Sicer pa je bila razprava v dumi posvečena predvsem izredno hudi finančno-gospodarski krizi, v katero je zabredla Rusija in kateri Se ni videti konca. Obramba
rublja je Se vedno prednostna naloga Rusije, je poudaril predsednik ruske centralne banke Sergej Dubinin. »Naše prednostne naloge so se vedno iste: obramba ruskih državljanov, obramba rublja in bančnega sistema,« je dejal. Opozoril je, da se bo Rusija v primeru, da se odreče omenjenim ciljem, soočila z nenadzorovano emisijo denarja in hiperinflacijo. Dejal je tudi, da bo ruska proizvodnja imela koristi od sedanjega razvoja dogodkov in da so se cene uvoženega blaga že povišale.
Premier Sergej Ki-rijenko pa je pred tem dumo opozoril, da je Rusija šele na začetku finančne krize in da morajo sprejeti tudi druge težke odločitve. Predsednik vlade je tudi dejal, da je bila proglasitev moratorija na javni dolg in devalvacija rublja edina možna pot, da se država resi pred bankrotom. Prvič doslej je tudi prosto nihanje rublja imenoval z besedo devalvacija. V podkrepitev svojih besed je dejal, da je morala država v zadnjih mesecih za odplačevanje dolgov zagotoviti Z milijard dolarjev, medtem ko se je v istem clasu v državno blagajno steklo le 3, 3 milijarde dolarjev. »S protikriznimi ukrepi so se ti procesi zaustavili, toda za odplačilo dolgov, ki jih bo najprej treba prestrukturirati, bo potrebnih Se nadaljnjih Štiri do pet let,« je dejal Kirijenko.
Vodja poslanske skupine provladne stranke
Nas dom Rusija Aleksander Sohin je pozval premiera Sergeja Kirijenka in guvernerja centralne banke Sergeja Dubinina, naj ponudita odstop. Predsednika Jelcina pa je Aleksander Sohin v imenu stranke, ki jo sicer vodi nekdanji premier Viktor Cerno-mirdin, pozval, naj se Cimprej začne posvetovati o sestavi nove strokovne vlade.
Tudi vodja komunistov Genadij Zjuganov je za nastalo finančno krizo obsodil »nesposobno vlado, za katero se zdi, kot da je ni«. Dodal je, da so komunisti sporozi-li postopek za glasovanje o nezaupnici vladi. Zahtevo za uvedbo postopka pa je podpisalo le 90 od skupaj 450 poslancev.
Sergej Kirijenko (AP)
r DUMA IN OBLASTI / NASPROTOVANJE n
Moskva obsodila nenadno ameriško vojaško akcijo
MOSKVA - Duma je vCeraj sprejela tudi resolucijo, v kateri je obsodila sinočnja ameriška napada na cilje v Afganistanu in Sudanu. V resoluciji, ki je bila sprejeta z veliko večino glasov, so poslanci izrazili zaskrbljenost glede ameriških napadov in ocenili, da taksne akcije ogrožajo ratifikacijo rusko-ameriškega sporazuma o jedrski razorožitvi START II. Predsednika Jelcina so pozvali, naj sprejme nujne ukrepe, s katerimi bi preprečil, da bi se taksni napadi ponovili v prihodnosti, ter v tej luči razmisli o primernosti obiska ameriškega predsednika Billa Clintona v Moskvi v začetku septembra.
Pred začetkom zasedanja du-
me je Genadij Zjuganov, vodja ruskih komunistov, ki imajo v dumi večino, ocenil, da ameriški napadi predstavljajo dejanje »državnega terorizma«, ki bo le Se stopnjevalo nasilje v svetu.
Z ruskega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da ameriški napad na Sudan in Afganistan lahko ustvari nevaren presedan in je v Rusiji izzval globoko zaskrbljenost, kot vsaka enostranska vojaška akcija ZDA, ne glede na razloge. Predsednik Boris Jelcin je bil zgrožen nad ameriškimi napadi. Predvsem zato, kot je dodal njegov tiskovni predstavnik Sergej Jastržembsla, ker ga ameriški kolega Bill Clinton ni vnaprej obvestil o napadu.
Ruska osrednja banka ni več sposobna braniti tečaja rublja
MOSKVA - Ruska centralna banka (BCR) ni veC sposobna nadzorovati teCaja rublja, ki bo odslej odvisen od ponudbe in povpraševanja po tujih valutah na medbančnem trgu. To je v pogovoru za moskovski radio Echos vCeraj napovedal podpredsednik banke Denis Kisiljov. Medbančni trg določi teCaj glede na ponudbo in povpraševanje in tako določen teCaj bo postal uradni teCaj centralne banke, je pojasnil Denis Kisiljov. Ruska vlada in centralna banka sta zgornjo mejo menjalniškega tečaja rublja v ponedeljek zvišali s 7, 1 na 9, 5 rublja za dolar. Vendar pa je premier Sergej Kirijenko ta teden dal vedeti, da bo prej ali slej treba sprostiti tečaj in da je bilo zvišanje zgolj dodaten zaščitni ukrep.
Včeraj je rubelj izgubil Se del svoje vrednosti v primerjavi z dolarjev, ki so ga cenili na 7, 05 rublja. Tudi poslovanje borze je bilo negativno. Delnice so se pocenile v poprečju za 5, 56 odstotka, pri Čemer je bilo poslovanje izredno skromno. Velja pa zabeležiti, da se vrednost delnic, po padcu ob odprtju, v nadaljevanju poslovanja ni bistveno znižala.
Zato pa se nadaljuje naval malih varčevalcev na banke, ki skusajo dvigniti svoje prihranke in jih cimprej spremeniti v devize. Centralna banka jih je skušala prepričati, da razpolaga z zadostnimi rezervami, za ohranitev prihrankov na dosedanji ravni, vendar pa varčevalci tem zagotovilom očitno ne verjamejo.
Posledice finančne krize v Rusiji pa se počasi začenjajo čutiti
tudi drugje. Po trditvah londonskega Independenta naj bi imela ena od najbolj aktivnih mednarodnih investicijskih bank na ruskem trgu Credit Suisse First Boston (CSFB) z ruskimi vrednostnimi papirji že od 500 miliojo-nov do 1, 5 milijarde dolarjev izgube. CSFB je te navedbe takoj demantirala, pri Čemer pa je iz krogov banke prišla vest, da je njihov položaj v veliki meri odvisen od načrta za prestrukturiranje ruskega kratkoročnega dolga, ki bo objavljen v ponedeljek. Banka CSFB je bila prva velika zahodna banka, ki je po padcu komunizma prodrla na ruski trg in prevzela vodilno vlogo na trgu z ruskim dolgom, ki znaša 40 milijard dolarjev.
Drugi dve najvecji tuji banki, ki ju lahko kriza v Rusiji najbolj prizadene, sta ING Barings in JP Morgan, ki imata prav tako največ denarja naloženega v kratkoročne ruske obveznice v rubljih.
Iz Bonna pa je včeraj prišla vest, da Nemčija Rusiji začasno ne bo izplačala nadaljnjih posojil. O tem je govoril kancler Kohl, ki je Se pojasnil, da se je tik pred novinarsko konferenco o položaju v Rusiji po telefonu pogovarjal s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom. Po besedah nemškega zunanjega ministra Klausa Kinkla pa je treba Rusiji v sedanji težki finančni in gospodarski krizi pomagati po najboljših močeh. »V zadnjih letih smo bili za Rusijo vedno najpomembnejši partner in tako mora tudi ostati,« je v včerajšnjem pogovoru za nemško tiskovno agencijo DPA izjavil Kinkel.
KOSOVO / PO KRATKEM ZATIŠJU NOVI SPOPADI
NOVICE
Vodja Albancev Rugova zahteval prepoved letenja nad Kosovom
S tem bi po njegovem mednarodna skupnost ustavila srbske napade
PRIŠTINA - Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je včeraj mednarodno skupnost pozval, naj uvede območje prepovedi letenja nad Kosovom, s čimer bi ustavili srbske napade, od Združenih držav, Evropske unije in zveze NATO pa zahteval, da zaščitijo prebivalstvo na Kosovu, saj je položaj v tej pokrajini izredno težak in nevaren. Rugova je režim v Beogradu obtožil, da nadaljuje z uničujočimi ofenzivami vojasko-policijskih sil na albanske vasi na Kosovu, kot primer pa je navedel napad na vas Junik v bližini albanske meje, kjer so srbske sile uporabile letalo in helikopterje. Pri tem so povzročile veliko uničenje, veC tisoč Albancev pa je po njegovih besedah pobegnilo v Albanijo.
Po trditvah Rugove je bilo od začetka marca letos, ko so se pričeli napadi in ofenziva srbskih sil, razseljeno preko 300 tisoč Albancev, 16.000 jih je pobegnilo v Albanijo, 30.000 pa v Črno goro, kar
je povzročilo težak humanitarni položaj. Rugova je Se potrdil, da potekajo priprave na pogajanja med Prištino in Beogradom ter za oblikovanje nove kosovske vlade.
Albanski viri v Prištini so sporočili, da so po kratkem zatišju na Kosovu v zadnjih dveh dneh ponovno izbruhnili spopadi. Srbske sile naj bi napadle albanske vasi v zahodnem delu Kosova, na ob-moCu Drenice in na drugih mestih v pokrajini.
V dvodnevnih silovith bojih med srbskimi in albanskimi silami v vaseh med Suvo Reko in Orahovcem je bil ubit en kosovski Albanec, deset pa ranjenih. Ubit je bil tudi srbski policist, eden pa ranjen.
Odbor za emigracijo in begunce pri Demokratski zvezi Kosova je vCeraj sporočil, da je bilo v vojaških spopadih na Kosovu doslej zavzetih 347 albanskih vasi, 221 bombardiranih, 168 pa zapuščenih.
Kitajski predsednik zaradi poplav ne gre v Rusijo in na Japonsko
PEKING - Kitajski predsednik Jiang Zemin je zaradi katastrofalnih poplav v državi odpovedal uradna obiska v Rusiji in na Japonskem, ki naj bi ju obiskal od 4. do 11. septembra. Jiang Zemin bi bil prvi kitajski predsednik, ki bi obiskal Japonsko.
Ruski predsednik Boris Jelcin je z razumevanjem sprejel odpoved obiska in si želi čimprejšnje določitve novega datuma obiska kitajskega kolega, ki ga je novembra gostil v Pekingu.
V Makedoniji zasegli 72 kilogramov heroina
SKOPJE - Makedonska policija je v sredo zasegla 72, 58 kilograma heroina in aretirafa tri makedonske Albance, ki so ga prevažah. To je najvecja zaplemba mamil v Makedoniji od osamosvojitve leta 1991. Mamilo, ki je prišlo iz Turčije, je bilo skrito v gumah prikolice tovornjaka, ki so ga ustavih v S trumi ci na vzhodu Makedonije. Namenjneo naj bi bilo v zahodno Evropo. V tovornjaku je policija odkrila Se 2, 8 kilograma zlata in nakita, namenjenega makedonskemu bgu. Zoper voznika in oba sopotnika so sprožih sodni postopek.
Denarna kazen za Botho
JOHANNESBURG - Sodnik Victor Lugaju je nekdanjega južnoafriškega predsednika Pietra VVillema Botho zaradi neupoštevanja Komisije za resnico in spravo obsodil na 3000 mark denarne kazni ali eno leto zapora. Botha se lani ni hotel pojaviti pred komisijo, ki ga je hotela zashšati o vlogi nekdanjega državnega varnostnega sveta pri preganjanju nasprotnikov režima apartheida. Botha je bil predsedujoči tega sveta.
MANJŠINA / STALI5CE IZVRŠNEGA ODBORA
Masellijev osnutek za SSO nesprejemljiv
Ni jasno, ali rimska vlada po petdesetih letih res namerava zaščititi manjšino
TRST - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je na svoji zadnji seji pred počitniškim premorom obdelal osnutek zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki je bil objavljen pred kratkim. Odbor je ugotovil, da se osnutek v mnogo-čem drži skupnega predloga, ki ga je predložil posl. Caveri, vendar pa se v bistvenih točkah po duhu in Črki od njega oddaljuje in nikakor ne odgovarja našim upravičenim pričakovanjem.
Porazno bi bilo, Ce bi po tolikih letih čakanja pristali na zakon, ki ne bi predstavljal za nas nobenega koraka naprej ne na področju teritorialne zaščitenosti, kakor glede dvojezičnosti in toliko bolj glede zajamčenega zastopstva. Predloženi osnutek, s katerim si je vlada umila roke in ga prepustila parlamentu, predvideva, da bo za izvajanje zakona skrbela nekakšna paritetična komisija, za katero pa ni jamstva, da bi Slovenci imeli v njej zadostno težo. Ta komisija bi bila skoraj popolnoma odvisna od deželne vlade, ki bi jo lahko blokirala po mili vojni. Sam sistem komisije tudi nikakor ne daje nobenega pravnega jamstva.
Po Masellijevem osnutku je ozemlje, na kate-
rem velja zakon, odvisno od volje posemeznih krajevnih uprav, vse do občinskih svetov. To pomeni, da država izroča pristojnost prav tistim organom, ki je dosedaj niso za nobeno ceno hotele imeti in so se vedno sklicevale na Rim. Pri spornih vprašanjih glede izvajanja zakona bi vlada ne bila več sogovornik ne z manjšinskim predstavništvom ne s Slovenijo. To je nesprejemljivo.
Osnutek popolnoma spregleda zgodovinsko prisotnost Slovencev na manjšinskem teritoriju in pozablja, da je sedanje stanje posledica fašističnega preganjanja in povojnega zapostavljanja ter pomanjkanja pravne zaščite. Za zamudo pa je odgovorna italijanska država.
Dvojezičnost bi bila tudi odvisna od krajevnih uprav, ki bi se je otepale že zaradi večjih shoškov, za katere ni predviden noben prispevek.
Točke, ki zadevajo šolsko področje, niso niti prilagojene novi šolski zakonodaji.
Ključno vprašanje, ki zadeva zajamčeno zastopstvo, pa pomeni, da Italija zavrača samostojno politično zastopanje in v bistvu hoče omejiti politično svobodo manjšine.
Tak, kakršen je, pred-
stavlja Masellijev osnutek korak naprej od zaključkov Cassandrove komisije in je za manjšino nesprejemljiv.
Izvršni odbor SSO končno meni, da je zakonska zaščita slovenske manjšine na žalost še vedno politična zadeva in da se postavlja temeljno vprašanje, ali rimska vlada zares hoče rešiti to 50 let odprto zadevo ali pa nam le nastavlja past, v kateri bi celotna zadeva zvodenela. Zato Svet slovenskih organizacij vabi manjšinsko zastopstvo na skupno analizo predloženega osnutka, da bi do njega zavzeli skupno stališče.
Svet slovenskih organizacij Trst - Gorica - Čedad
_____JESENICE / NA MEJNEM PREHODU PRI HRUŠICI_
Zelo uspešna »žetev« policistov in carinikov
V enem tednu so zaplenili 2.400 kg marihuane
JESENICE - Cariniki in policisti na mejnem prehodu Karavanke-Hrušica so v enem tednu pri treh albanskih avtoprevoznikih zasegli skupno 2400 kilogramov prvovrstne marihuane, namenjene na Zahod. O podrobnostih odkritja doslej največje količine zasežene marihuane v Sloveniji so predstavniki Uprave za notranje zadeve Kranj in Carinske uprave spregovorili na včerajšnji novinarski konferenci.
V tem tednu, v sredo, 19. avgusta, so slovenski cariniki in policisti pri dveh albanskih avtoprevoznikih zasegli skupno 1450 kilogramov zelo kakovostne marihuane, vredne 1, 45 milijarde tolarjev. Minuli teden, prav tako v sredo, pa so v praznem polpriklopniku z albansko registracijo odkrili 950 kilogramov marihuane. Avstrijska carina je minuli teden na istem mejnem prehodu odkrila 450 kilogramov marihuane.
Marihuana, ki so jo v sredo zasegli slovenski cariniki in policisti, je enake kakovosti kot tista, ki so jo za-
segli prejšnjo sredo. Na zavojčkih so bile enake nalepke, tovornjaki pa so prihajali z istega registrskega območja.
Upravnik jeseniške carinarnice Miha Stojan je pojasnil, da se je na mednarodni mejni prehod Karavan-ke-Hrušica 19. avgusta ob 13.08 pripeljal 40-letni albanski državljan F.M. Pripeljal se je s tovornim vozilom - hladilnikom, ob izstopu iz države pa je prijavil izstop praznega hladilnika. Carinikom se je teža praznega vozila zdela sumljiva, pa tudi drugi podatki, navedeni v dokumentih so povzročili sum, zato so vozilo podrobneje pregledali. Pri pregledu so cariniki ugotovili, da je notranjost hladilnika za 80 cm krajša od zunanje dolžine. Hladilnik ni deloval, v njegovi notranjosti pa je bilo čutiti močan vonj po varikini. Camiki so pod hladilno napravo, ki je bila odstranjena, našli posebno odprtino oz. skrit prostor. Po odstr-nitvi plošC in stiropora so našli 1113 kilogramov marihuane.
V drugem tovornjaku z albansko registracijo, ki je namenjen za prevoz pohištva in ki ga je na Karavanke pripeljal 43-letni albanski državljan A.V. približno uro kasneje (ob 14.38), pa so cariniki našli 337 kilogramov marihuane. Tudi ta voznik je prijavil izstop praznega vozila, ki pa se je carinikom zdel sumljiv, zato so se tudi v tem primeru lotili natančnega pregleda. V tem vozilu je bila omenjena količina marihuane skrita v strehi vozila. Tako so slovenski cariniki v samo enem dnevu zasegli skupno 1450 kilogramov marihuane, kar je doslej največja količina zasežene marihuane v Sloveniji. Tudi ta primer je podobno kot tisti izpred tedna dni prevzela skupina državnih tožilcev za posebne zadeve, ki jo vodi Barbara Brezigar.
Mejni prehod Karavanke je eden večjih mednarodnih prehodov, ki je odprt že 7 let. V začetku je bil promet na omenjenem mejnem prehodu skromen, vendar se je v zadnjih letih zelo povečal. (STA)
Potresni sunek v Dreki
VIDEM - Videmska seizmološka postaja je včeraj ob 15.10 zabeležila potresni sunek z jakostjo 3,2 stopnje po Richterju. Po oceni videmskega zavoda je bil epicenter potresa pri Dreki ob meji s Slovenijo. Sunek naj bi bil nadaljevanje potresa, ki je za veliko noč prizadel Posočje.
PRI PORDENONU ZASEGLI KOKAIN
Nasad marihuane sredi koruznega polja
PORDENON - V deželi Furlaniji - Julijski krajini so včeraj zabeležili dva posega sil javnega reda na področju prekupčevanja z mamili.
Vračala sta se iz Amsterdama, s seboj pa sta prinesla v Italijo 250 gramov kokaina, 10 gramov marihuane in še 110 gramov snovi, ki jo običajno dodajajo mamilom. Mic-hela Chioatta in njegovo družico Patrio Vicente je aretirala policija, ki jima je bila že nekaj časa na sledi, potem ko se je na Pordenonskem povečala poraba kokaina med ma-milaši. Računajo, da sta
razpečevalca kupila kokain po 70.000 lir gram, cena na italijanskem tržišču pa naj bila dvakrat višja.
V kraju San Giovanni ob Nadiži pa so odkrili nasad indijske konoplje (iz katere pridobivajo marihuano in hašiš) kar sredi koruznega polja. Policijo je obvestil lastnik polja, ki je, kot kaže, povsem nedolžen. Policija, ki je konopljo že zasegla, je opazila, da so ob že dokaj visokih rastlinah »gojitelji« polomili koruzo, da bi dreveščka z večjo lahkoto zalivali, kar pomeni, da so stalno skrbeli za svoj omamni nasad.
MLADI NA POČITNICAH / 3 DEL
Večer z Rolling Stonesi
Tudi koncerti cilji poletnih izletov - Več generacij v Zagrebu
TRST - Da se mladi po petkovi ali sobotni nočni zabavi vračajo na dom ob zori ni novost. Nekoliko manj običajno izpade, ko se ob šestih - sedmih zjutraj navdušeno pripeljejo domov tudi ob normalnem delavniku, in to v spremstvu svojih staršev! To so včeraj doživeli nekateri trebenski fantje, ki so s svojimi očeti preživeli večer z Rolling Stonesi. Eden izmed njih je povedal:
»To je bilo tretjič, da sem jih videl, oCe pa petič. Mene je najbolj navdušil nastop pred tremi leti v Avstriji. Kakovostno je bil ta v primerjavi z drugimi
Trije mrtvi v strmoglavljenju športnega letala
CELOVEC - Avstrijski reševalci so na koroški strani Visokih Tur na nadmorski višini 3000 metrov včeraj odkrili ruševine nemškega športnega letala vrste Fuji, ki je v četrtek poletelo iz Salzburga in je bilo namenjeno v Portorož. V nesreči so umrli trije Nemci, katerih identitete še niso ugotovili.
Ker letalo, ki je iz Salzburga vzletelo v četrtek nekaj pred 10. uro dopoldan, ni pristalo v Portorožu kot napovedano, se je začela reševalna akcija. Reševalci iz Spittala so sporočili, da je avion popolnoma zgorel. (STA/APA)
Srečanje vernikov treh dežel danes v bližini Bovca
BOVEC - Iskanje skupnih poti v znamenju verske enostnosti, vračanje k verskim koreninam, mir med narodi nove Evrope, ki temelji na krščanskih vrednotah - to je namen srečanja vernikov treh narodov, ki ga od leta 1982 prirejajo slovenski, furlanski in koroški duhovniki. Letošnje srečanje bo na sporedu danes pri Bovcu, pričelo pa se bo ob 11. uri pred cerkvico Marije Vnebovzete v bližini mesteca. Organizatorji so kraj izbrali zato, da bi izkazali svojo solidarnost s prebivalstvom, ki ga je med letošnjimi velikonočnimi prazniki prizadel potres (poškodovana je bila tudi kapelica). Vodilna nit letošnje pobude bo vera v življenje in upanje.
Srečanje bodo vodili ljubljanski nadškof Franc Rode, videmski nadškof Alfredo Battisti in celovški nadškof Egon Kapellari. Mons. Rode je ob tej priložnosti izjavil, da je krščanska vera lahko vodilo pri združevanju narodov. »Tako je bilo v srednjem veku,« je dajal, »ko so bili ljudje naših krajev najprej kristjani, šele nato Slovenci, Furlani ali Nemci.«
PISMA UREDNIŠTVU
O sovjetski invaziji Češkoslovaške
Strani, posvečene zgodovinskim dogodkom ali pisanju našega dnevnika pred leti, so gotovo zanimivo branje, posebno v poletnih časih. Lahko služijo tudi mladim pri proučevanju zgodovine. Prav zato pa bi bilo prav, da so navedbe točne in preverjene.
Bral sem stran, posvečeno 30-letnici sovjetske zasedbe Češkoslovaške, ki pomeni zadnji poskus prenove državnega socializma pred dvajsetletnim zastojem in končnim bankrotom. V glavnem gre za ponatis vesti Slovenske tiskovne agencije, ki ne blesti po Časnikarski natančnosti in poglobljenosti. Pa se sprašujem, ali bi se ne splačalo, podobno kot so to storili drugi Časopisi, poiskati pričevalca omenjenih dogodkov in se pogovoriti z njim o tedanjih in sedanjih vtisih. Slovenci imamo Mitjo Volčiča, ki je prav v zvezi s Češkoslovaško 68 zablestel kot novinarska zvezda.
Naj navedem le nekaj netočnosti v zapisu STA. Aleksander Dubček ni bil »pred-
sednik«, pač pa tajnik KPCS. Tudi ni bil hkrati predsednik vlade. To funkcijo je opravljal Oldrich Cernik, kateremu so ruski častniki prvemu sporočili začetek napada. Tudi se Dubček in sodelavci niso samo »prizadevali za nameravane reforme«, nekatere so tudi pravočasno izvedli. Med njimi velja omeniti ukinitev vsakršne cenzure v tisku in literaturi.
STA omenja, da so v dneh invazije Cehi zažgali ruski tank, takoj nato pa omenja samosežig Jana Palacha, do katerega je v resnici prišlo pol leta pozneje, januarja 1969. Palach je protestiral proti »normalizaciji«, ki je sledila zasedbi.
Zanimiv je ponatis prve strani PD z vestjo o zasedbi. Bralce bi najbrž zanimalo, zakaj je PD objavil vest z vsaj enodnevno zamudo, kot je razvidno iz datuma in podnaslova. Sam sem bil tedaj novinarski vajenec in se spominjam, da je uredniku, ki je igral karte, kurir prinesel odrezek Anse z informacijo o začetku invazije. Urednik je odrezek prebral, vrgel v koš in zamrmral: »Propaganda!«
Stojan Spetič
na nižji ravni, Čeprav so bili posebni efekti (luči, umetni ognji...) zelo spektakularni. Verjetno postajajo stari... za očeta pa so bili vsi koncerti vedno izredno navdušujoči. Zelo zanimiva in zabavna je bila tudi vožnja v Zagreb. Ze dopoldne smo pestra druščina odpotovali s Kompasovim avtobusom iz Sežane, tja smo dospeli kakih pet ur pred koncertom, ki se je začel ob devetih in pol. Vse se je končalo okrog polnoči, potem ko je vžgala uspešnica Brovra Sugar. Pri tej je bilo največ posebnih efektov."
Pričakovan koncert v Zagrebu iz turneje Europe-an tour 98 - Bridges to Babylon, si je ogledalo okrog stopetdesettisoc ljudi, pravzaprav več generacij fansov Micka Jaggerja in ostalih.
Štiriindvajsetletni študent o doživljanju koncerta:
»Ogromna množica, ogromen oder v obliki babilonskega templja, ogromna gumijasta zenska zlate barve v poželjivi poziciji, ogromen ovalni ekran, milijon wattov električne moCi... scenografija je bila res očarljiva. In ti petdese-tietniki, ki se na odru premikajo kot da bi bili stari dvajset let. Niso se omejih na izvajanje skladb iz najnovejše plošCe, pokazali so tudi stare hite, Jumpin’ Jack Flash, Brovvn Sugar, Simpaty for the Devil, Honky Tonk Women ipd. Naenkrat se je prikazal premični most, ki je Stone-se za nekaj Časa popeljal kakih petdeset metrov daleč, na manjši oder bliže občinstvu, kjer ni bilo pomožnih glasbenikov (saksofonista, pevk, trobentača...). Kdor je nižje postave, ni veliko videl na odru. So pa postavili maxi ekran, kjer so večji del časa kazali prizore z odra, včasih pa tudi video po-
snetke. S stojnicami pijače in hrane se je zagrebški hipodrom zdel kot velika ša-gra, z varstvom in kamioni s cisternami vode.«
Turneja po Evropi se je začela junija, potem ko so majske nastope premaknili zaradi padca kitarista Keitha Richardsa in nato še zaradi Jaggerjevega la-ringitisa. Zaključila se bo v Haagu septembra. In tudi v Zagrebu je očarala občinstvo več generacij. (JPč)
... in še o Hrvaški
Včeraj smo v naši rubriki o počitnicah poročali tudi o Hrvaški. Skupina mladoletnikov, ki je bila v Vrsarju, je bila precej razočarana nad svojo izbiro. Predvsem so potožili zaradi previsokih cen. Prav to je poleg drugih nevšečnosti opazila tudi gospa iz Repna, ki nas je seznanila s svojo izkušnjo v Rovinju. Tja je šla na družinski dopust z možem in dvema otrokoma. Odločili so se za Rovinj, ker so tja hodili že pred leti s starši in, ker je razmeroma blizu doma. V bližini prijetnega istrskega mesteca so v kampingu najeli bungalov. »Bil je v groznem stanju, umazan in pokvarjen,« je povedala gospa. »Otrokoma sem takoj rekla, naj ne hodita bosa, še posebej v kopalnici, ker je nevarno.« Poleg tega je družina povsod naletela na izredno neprijazne natakarje in tudi drugo osebje, npr. v recepciji, se je do njih grdo obnašalo. V barih in restavracijah so največkrat preveč časa Čakali, da bi jih postregli. Tudi računov jim niso nikjer izdajali. »Vse je bilo zelo zelo drago«, je še dodala. Po tej nelepi izkušnji je gospa s svojo družino odločila, da se v Rovinj ne bodo veC vrnili. Z druge strani pa je pohvalila Dalmacijo, kjer so bili na počitnicah v prejšnjih letih.
PRISELJENCI / SREČANJE NA PREFEKTURI
NOVICE
De Feis: »Zavračamo kritike o nehumanem ravnanju«
Taborišče bodo »opremili« z visoko mrežo in neprebojnimi stekeli
Včeraj je tržaški prefekt Michele De. Feis sklical tiskovno konferenco, na kateri sta z županom Illyjem orisala položaj beguncev v nagem mestu in novinarjem posredovala nekaj pojasnil v zvezi s polemikami, ki so se v medijih pojavile v prejšnjih dneh.
Prvi je spregvooril De Feis, ki je odločno zanikal utemeljenost vsakršnih kritik na račun oblasti; pozval je novinarje, naj o pojavu imigracije pišejo bolj »primerno«, naj ne dolžijo prefekture in občinskih oblasti nehumanosti in naj se o stanju najprej dokumentirajo. Za netočnosti, ki so se pojavile v tisku, naj bi bile krive tudi Človekoljubne organizacije, ki so v prejšnjih dneh posredovale lažno sliko o stanju v zbirnem centru sredi tržaške stare luke. Center je seveda pomanjkljiva struktura, vendar pri tem ne gre biti pretirano kritični, meni prefekt. Nekatera nujna vzdrževalna dela Se niso bila na primer izpeljana, ker so paC v tem obdobju vsa podjetja zaprta zaradi dopusta (na oknih zbirnega centra na primer ni Sip, tako da v prostore pronica voda). Tudi prizadevanja Človekoljubnih organizacij, da bi beguncem omilili neprijetno bivanje v centru (Caritas je naprimer predlagala uvedbo raznih dejavnosti in tečajev), so po mennju prefekta odveC, saj so to ljudje, ki »itak ne bodo tu veC dolgo«.
Zbirni center v tržaški stari luki - tako je naglasil De Feis - so postavili takoj po odobritvi vse-
državnega zakona o priseljencih. To naj bi bil kraj, v katerega zapirajo tiste begunce, ki nimajo urejenih dokumentov za bivanje oz. tisti, ki so mejo prekoračili ilegalno. V zbirnem centru naj bi ti ljudje ostali »za določen Cas«, kar bi pomenilo; dokler oblasti ne odkrijejo njihovega porekla in jih odpošljejo nazaj v državo, ki so jo iz raznih razlogov zapustili. De Feis in predstavnik kvesture sta priznala, da je zbirni center dejansko »nekaj med begunskim centrom in zaporom«. Proti ljudem, ki so tam zaprti - tako sta odgovorila na naše vprašanje - teče sodni postopek, ki temelji na kolokviju begunca s pravdnikom; slednji nato uredi vse potrebno za izključitev pribežnika iz Italije in njegovo vrnitev v domovino. Kvestor nam je zagotovil, da sodnemu postopku sme slediti oseba, ki sciti be-gunCeve interese.
De Feis in Illy sta nato zarisala naCrte krajevne uprave in javnih oblasti v zvezi z »begunskim vprašanjem«. V kratkem naj bi recimo problem pobegov iz zbirnega centra rešili tako, da bi okrog stavbe v starem pristanišču namestili mrežo, na okna pa neprebojna stekla. Zupan Riccardo Illy je poudaril, da je zbirni center namenjen izključno (domnevno) ilegalnim priseljencem, katerih usoda je edinole izgon iz države. Za ostale priseljence, med temi tudi za tiste, ki so vložili prošnjo za azil, je občina pripravila koordinacijski center pri sve-
Z včerajšnje tiskovne konference na prefekturi (foto KROMA)
tem Jakobu, kjer se (legalni) priseljenci lahko nastanijo, dokler ne dobijo stanovanja. Ob tem je De Feis povedal, da bi podobno središče, namenjeno legalcem, lahko odprli še v vojašnici pri Banih. To pa nikakor ne bi pripomoglo k rešitvi problema ilegalcev, ki bodo kot kaže tudi v bodoCe prisiljeni Čakati na izgon v stari luki.
Podkvestor Antonio Pezzano je nevedel nekaj podatkov: doslej je šlo preko tržaškega centra 84 priseljencev iz vse severne Italije. Stiridest so jih že izgnali, dvanajst jih je zbežalo, za neko dekle pa se je izkazalo, da je bila v Italiji legalno. Tudi to se dogaja, meni kvestorjev namestnik, vendar so to »zanemarljivi primeri, ki ne vplivajo na splošni status ilegalcev«. MG
PRIBEŽNIKI / KLJUB DVOMOM n
Vrnili tri nezakonite romunske priseljence
Dolinski karabinjerji so minulo noc na cesti, ki iz Boljunca pelje proti Domju, prestregli tri romunske pribežnike. Trojica je malo poprej nezakonito prešla državno mejo, in sicer na gozdnatem območju pod Socerbom.
Ker so Romuni vprašali za politično zatočišče, so jih karabinjerji pospremili na tržaško kvesturo. Tu pa so ugotovili, da trojica prihaja iz države, v kateri naj bi se ne dogajalo nic takega, kar bi utemeljevalo azil, zato so jih kmalu potem izročili mejnim oblastem Slovenije.
Zadevo pa je včeraj komentiral Gianfranco Schiavone, ki vodi urad za begunce pri Italijanskem konzorciju solidarnosti s sedežem v Trstu. Schiavone meni, da je tržaška kvestura z izgonom treh Romunov kršila zakon. Najprej zato, ker se je sploh izrekla o prošnji za politično zatočišče, kar naj ne bi bilo v njeni pristojnosti. Poleg tega pa tudi zato, ker utemeljenost taksne prošnje ni mogoCe določiti samo na osnovi geografske pripadnosti prosilca.
TISKOVNA KONFERENCA
POULIČNA PROSTITUCIJA / V MESTU ZAVLADAL »MIR«
Preuredili bodo nekatere pokrajinske ceste
lllyjeva odredba za zdaj dizi
Vse več znakov pa potrjuje, da gre le za zasilno mašilo
Na sedežu Pokrajine Trst je potekala včeraj tiskovna konferenca o gradnji novih cest na pokrajinskem teritoriju. Odbornik za prevoze Giulio Marini je povedal, kaj je bilo mogoče storiti v zadnjih Časih in katere so perspektive za prihodnost. Pokrajinski odbor je odobril načrt za razširitev državne ceste pri Farnedih, za gradnjo katere bodo razpisali natečaj do konca leta in katera naj bi bila potem nared do zaključka prihodnjega leta. Ta cesta naj bi na eni strani povezovala hitro cesto z novo cesto LakotišCe -Rabujez, na drugi pa bi vodila naravnost v Milje. Cesta za Milje, ki pelje sedaj skozi Oreh, je namreč namenjena tako privatnikom kot industrijskemu prometu in je zato na njej preveč prometa, z vzporedno cesto Farnedi pa bi lahko ločili industrijski
promet od privatnega in omogočili večjo prožnost voznikom.
Novosti so tudi na področju prostega Časa. Od Sv. Jakoba do Glinščice bodo namreč zgradili cesto za bicikle in pešce.
Kar se tiCe sredstev javnega prevoza preverjajo, Ce bi bilo mogoCe uvesti krajšo linijo metroja, ki bi omogočala večjo mobilnost ljudem in bi obenem ne onesnaževala mestnega središča. Poleg tega bi bilo koristno povezati metro tudi s trgovskim prometom tako, da bi se v središče mesta spuščalo Cim manj tovornjakov.
Marini je omenil tudi ladijski promet in povedal, da je Pokrajina pripravljena na sodelovanje s Hrvaško in Slovenijo. Povezati bi bilo namreč treba obmorska mesta obeh sosednjih držav z Miljami, Trstom in Sesljanom.
Torkova odredba tržaškega župana Riccarda Illyja proti poulični prostituciji je vsaj na prvi pogled zadela v Črno. Do sinoči - vsaj do trenutka, ko zapiramo redakcijo - občinski redarji in drugi varnostniki niso naložili niti ene maksiglo-be ne prostitutkam ne njihovim klientom na tržaškem občinskem ozemlju. Enih in drugih po torku preprosto ni bilo na spregled, vsaj v tistih mestnih predelih, v katerih so se običajno potikali in stikali. Koliko Časa bo to držalo, pa je drugo vprašanje.
Vse veC je namreč znakov, ki opozarjajo, da je Illyjeva odredba - kot sicer tudi druge podobne odredbe raznih županov po Italiji - paC le mašilo. Sporna naj bi bila že s pravnega vidika, saj bi v vsej državi morale veljati v takšnih zadevah iste norme, za kar pa lahko poskrbi le parlament. Poleg tega pa so »domače« prostitutke že dale vedeti, da se bodo županovi odredbi tako ali drugače uprle.
Svoje Stališče sta izrazila oba policijska sindikata. Po mnenju Lisipa (Libero Sindacato di Polizia) se je treba z vsemi sredstvi spoprijeti s širokim krogom kriminala, ki se vrti okrog prostitucije in ki se je polastil celih mestnih Četrti. Instrument za tak boj predstavlja prav novi zakon o priseljencih, ki je glede marsikaterega problema mogoCe slab, a v
nekaterih zadevah tudi dalekoviden, kot na primer v svojem 16. Členu, ki govori »o bivanju, ki ga narekuje socialna varnost«; v njem je namreč predvideva možnost podelitve potrdila o bivanju prostitutkam, ki se skušajo rešiti izpod jarma »racketa«. Po mnenju Lisipa bi bilo treba s to možnost seznaniti širšo javnost, tako da bi spodbujali nesrečne ženske, naj zapustijo pločnike, kar bi tudi omogočilo policiji, da pride do koristnih podatkov za odkrivanje kriminalnih organizacij, ki izkoriščajo prostitucijo. Lisipo se poleg tega zavzema za ponovno odprtje »javnih hiš«, Ceš da bi to odpravilo vrsto problemov, ne nazadnje pravo suženjstvo, v katerega so s silo ali zvijačo uklenjena številna dekleta.
Odredbo tržaškega in drugih županov pa je pohvalil.Sap (Avtonomni sindikat policije), Ceš da je grožnja z visokimi globami avtomobiliste prepričala, da ne krožijo veC po mestu v iskanju »spolnih storitev«, in prostitutke, da jih ne prodajajo na pločnikih. Toda Sap istočasno poudarja, da bi moral parlament vzeti v poštev možnost, da se znova prouči zakon Merlin iz leta 1958. »Gasi so se spremenili,« pravijo pri sindikatu, »in znano je, da se za dejavnostjo vsake "kresničke” križajo umazane igre pre-stropništva in organiziranega kriminala.«
Obvestilo za državljane Bosne in Hercegovine
Tržaška prefektura obveSCa državljane Bosne in Hercegovine s stalnim bivališčem v Italiji, da se bodo 12. in 13. septembra vršile v njihovi državi raznovrstne volitve, ki se jih bodo lahko udeležili tudi po pošti, a to pod pogojem, da so se pravočasno javili pri Uradu za volilce na tujem na Dunaju. Prefektura obvešča, da bodo volitve na vsedržavni ravni zadevale predsedstvo države in državni zbor Bosne in Hercegovine, na deželni ravni 10 kantonov Bosne in Hercegovine, predsedstvo in narodni zbor Republike Srbske, na krajevni ravni pa več občin v Bosni in Hercegovini in Republiki Srbski.
Volilni upravičenci na tujem se bodo morali pri volitvah dosledno držati navodil, ki jih bodo prejeli v žigosani ovojnici Urada za volilce na tujem z Dunaja. Prefektura posebej opozarja na važnost spoštovanja rokov. Glasovnice morajo dostaviti Uradu na Dunaju najpozneje do 17. ure 14. septembra, in sicer skupno z volilnim potrdilom.
Možnosti začasne zaposlitve v zdravstvenem podjetju
Tržaško podjetje za zdravstvene storitve nam je v teh dneh poslalo v objavo kopije razpisov treh javnih selekcij po naslovih za začasno zaposlitev v njem. Razpisi nosijo datum 12. trn., rok za prijavo na selekcije pa zapade 26. t.m.
Prva javna selekcija zadeva dodelitev 1 mesta zdravniškega vodstvenega osebja prve stopnje na področju kardiologije, in sicer za 8 mesecev. Zainteresirani morajo poleg splošnih pogojev zadostiti Se naslednjim: imeti morajo univerziotetno diplomo v medicini, biti specializirani na področju kardiologije in biti vpisani v poklicni seznam zdravnikov.
Druga javna selekcija zadeva dodelitev 7 mest rehabilitacijskih terapistov za 8 mesecev. Zainteresirani morajo razpolagati z diplomo za rehabilitacijske terapiste, poleg tega pa spoštovati druge sploSne pogoje.
Tretja javna selekcija pa zadeva dodelitev nedoločenega Števila mest bolničarjev za največ 8 mesecev. Zainteresirani morajo razpolagati z diplomo bolničarjev in morajo biti vpisani v poklicni seznam boilnicarjev, poleg tega pa zadostiti tudi običajnim splošnim pogojem.
Interesenti lahko prejmejo podrobnejše informacije na samem sedežu Tržaškega podjetja za zdravstvene storitve.
Praznik gropajske Skale
Gropada se ne izneverja svojim starim navadam in običajem. Nocoj se namreCzaCenja domači praznik, ki se bo nadaljeval jutri in nato še prihodnjo soboto in nedeljo. V tokratnem praznovanju pa bo le razlika. Medtem, ko so pretekli prazniki potekali na prostoru, ki mu domačini pravijo Kal in je takorekoC na začetku vasi, so se organizatorji odločili, da ga tokrat priredijo na dvorišču Zadruge Skala in torej pred domom, v katerem še niso končana vsa dela, kjer pa se je že odvijala, v naslednji sezoni pa se še bo, bogata kulturna dejavnost.
Organizatorji so se na praznovanje dobro pripravili. Tako bodo gostom, poleg zabave in plesa, ponudili dobrote na žaru in - tokrat - tudi »paštašu-to«. Ne bodo manjkale slaščice in tudi za pitje bo dobro poskrbljeno.	'
Ce mnogi, zlasti kmetovalci, gledajo v nebo in si želijo dežja in osvežitve, si organizatorji obetajo samo lepo vreme in tople veCere. Samo tako bo praznik uspel, organizatorji in domačini pa bodo zadovoljni. N.L.
Prostovoljci proti aidsu
Zveza za boj proti aidsu Lila prireja tečaj za nove prostovoljce, ki bi radi sodelovali pri raznih pobudah v zvezi s to hudo boleznijo, predvsem z nudenjem pomoči okuženim. Enomesečni tečaj se bo zaCel v drugi polovici oktobra. Vse informacije nudijo na telefonski številki 370692 ob ponedeljkih od 17. do 19. ure ter ob sredah in petkih od 17. do 19. me.
Natečaj za 30 mest za vzgojitelje v vrtcih
Občina Trst je razpisala natečaj za trideset mest vzgojitelja v vrtcu, od katerih so tri mesta za slovenske vrtce. Na natečaj se lahko prijavi samo osebje brez stalnega delovnega mesta. Delovni cas bo 36 mesecev, mogoCe tudi v Časovnih presledkih. Prošnje je treba poslati do 17. septembra, za slovenske vrtce je treba poznati slovenski jezik. Podrobnejše informacije lahko dobite na Uradu za natečaje - tel.: 040-6754312/6755675 ali na U. R. P. - tel.: 040-6754850 ali tudi potom interneta na naslovu: htt://www.commie.trieste.it/comune.htm.
Duhovne vaje v Domu blagrov
Slovenski duhovniki bodo imeli svoje duhovne vaje v Domu blagrov nad Trstom od ponedeljka,
24.8.	do srede, 26.8. popoldne. Vodil jih bo g. Stanislav Hočevar, salezijanski inšpektor. V Četrtek,
27.8.	bo sledil pastoralni dan o letu sprave in zak-ramantu sprave, ki ga bo vodil p. Leopold Grčar, frančiškan.z Brezji.
GRLJAN / NA OBALNI CESTI
V FINŽGARJEVEM DOMU
Mlada motociklista naravnost v smrt
Zaletela sta se v nasproti vozeči avtomobil
Pevsko poletje »Vesele pomladi«
Trije pevski tedni so namenjeni tako najmlajšim pevcem kot mladincem
Tragični verigi smrtnih prometnih nesreč, ki so zadnje mesece okrvavile tržaške ceste, ni videti kraja. Včeraj so na asfaltu izdihnile tri osebe, priletna ženska v Ul. Giulia (o čemer poročamo posebej), dve mladi življenji je popoldne pobrala Obalna cesta, nedaleč od hotela Riviera v Grljanu.
Silovito trčenje na Obalni cesti je bilo usodno za 27-letnega Massima Saturna iz Vižovelj ter 25-letno Valentino Schipizza iz Trsta, Ul. Benussi 9. Peljala sta se z motornim kolesom, ki se je zaletelo z nasproti vozečim avtomobilom. Dekle je bilo na mestu mrtvo, medtem ko je bil Schipizza ob prihodu bolničarjev službe 118 še pri življenju, vendar so bile poškodbe tako hude, da se je kljub vsemu prizadevanju njegovo srce kmalu ustavilo. Bolničarji so poskusih vse, kar je v teh primerih možno narediti, na pomoč so poklicali tudi helikopter, toda zaman. Trupli so pokrili z belima rjuhama, ni preostalo nič drugega, kot da počakajo na sodnega zdravnika Co-stantinidesa in na prihod pogrebne službe, ki je trupli odpeljala. Celotno območje so zaprli za promet in tudi za pešce, le redke, ki so imeli upravičen razlog, so pustili mimo: ukrep je bil umesten, ne samo zato, da so lahko zadolženi bolje opravljali svoje delo, temveč tudi in predvsem iz spoštovanja do umrlih, tako da so morebitne radovedneže, ki se v takih poriložnostih vedno najdejo, ustavih v spoštljivi razdalji.
Izvide o nesreči so opra-vili karabinjerji. Motocikli-
Massimo Saturno
sta sta se na kavvasakiju 600 peljala proti mestu, ko sta končala na nasprotni del ceste prav v trenutku, ko je mimo privozil ford escort. Kaže, da sta padla že na svoji strani in drsela nekaj metrov, nakar se je motorno kolo odbilo od fordovega sprednjega blatnika, dekle je odletelo nekaj metrov daleč in bilo na mestu mrtvo, medtem ko se je mladenič
Valentina Schipizza
zagozdil pod avto, motor pa se je ustavil blizu dekleta, ob nekem parkiranem vozilu. Masima Saturna so osvobodih šele gasilci, avto so dvignili s posebno zračno blazino, bolničarji so prihiteh z dvema voziloma, prišel je helikopter, a vse je bilo zaman. Ni pa jasno, zakaj sta motociklista padla. Nekateri so pravili, da sta prehitevala neki avto-
mobil, drugi spet, da je Saturno izgubil nadzor nad vozilom, kar je nekoliko čudno, ker sta bila na ravnem odseku. Vzroke bo pokazala preiskava.
Obalna cesta je bila več ur zaprta za promet, za kar so skrbeli mestni redarji, ki jih je koordiniral poročnik Ruzzier: zaposlenih je bilo kar sedem izvidnic z avtomobili in motornimi kolesi, ki so zasedle glavna križišča za Obalno cesto (Barkovlje, križišče pri Mi-ramaru, pri Brojnici, v Križu, na Proseku, v Grljanu in v Ul. Penarolo-Fur-lanska cesta). Pri glavni železniški postaji in v Rojanu so tudi prvič uporabili zunanje zvočnike, s katerimi so opozarjali na zaporo. Posegli pa so tudi kot gasilci: po kopališču Ferroviaria se je okrog 17. ure vnel avto znamke alfa romeo iz Milana, nemudoma so priskočili s preno-smnimi gasilnimi aparati in plamene ukrotili.
Ob dvajsetletnici svojega delovanja so se pri zboru Vesela pomlad odločili za priredbo originalne pobude, namenjene otrokom in mladim, ki se ukvarjajo s petjem. Vsak dan od ponedeljka do petka bodo v Finžgar jevem domu na Opčinah do 4. septembra po-tegali trije poletni pevski tedni. Pravzaprav je prvi teden, namenjen deklicam, že zaključen. Sedaj bodo v drugem tednu prišli na vrsto dečki in manjša skupina deklic, tretji teden pa dekleta iz mladinskega zbora Vesela pomlad.
Za pobudo so se prireditelji odločili v sodelovanju z Marijaniščem in Zvezo cerkvenih pevskih zborov, potem ko je Vesela pomlad več let prirejala izključno za svoje pevce tedensko pevsko letovanje po Sloveniji. Letošnjo pobudo so začeli načrtovati že na začetku leta, namenjena pa je članom širše palete otroških zborov.
V	prvem tednu je dejavnosti, ki jih koordinira Franc Pohajač, obiskovalo dvaintrideset osnovnošolskih deklic, porazdeljenih v štiri starostne skupine. Nekatere so bile tu prvič v stiku s pevsko dejavnostjo, a so se kljub temu dobro vključile v potek dela. Skupine so se v dopoldanskih in popoldanskih urah izmenoma vrstile pri delavnicah, ki so jih vodili specializirani pedagogi. Prireditelji so v pevske delavnice vključili dihalno vokalne vaje (pod vodstvom Rafaela Martina del Čampa), dikcijo (najprej z Majdo Artač, v drugem tednu z Majo Lapornik), študij programa pesmi (pod mentorstvom Martine Batič) in orff instrumen-tarij (z Marjo Feining), kjer sodeluje tudi skladatelj iz Zagorja Blaž Rojko. Ta je namenoma za poletne pevske tedne na Opčinah priredil nekatere skladbe.
V	popoldanskih urah
se odvijajo bolj razvedrilne delavnice, in sicer petje pesmi z Martino Batič, Anka Kocijančič pa je prvi teden vodila učenje slovenskih ljudskih plesov (dečki se bodo z Mi-chelejem Marollo učili juda). Valentina Suber skrbi za telesne vaje za najmlajše, Petra Križ-mančič za gibalno ritmične vaje za večje. Z Jasno Merku spoznavajo likovno izražanje, s Tatjano Malalan izdelujejo ročna dela, Mario Gač vodi plavalne ure v bližnjem hotelskem bazenu, Franc Pohajač pa urice ”Pot v skrivnostni svet verskih pesmi”. Dečkom bo v tem tednu sledil pri petju vokalist - specialist za deške glasove. V drugem in tretjem tednu bo mogoče slediti pouku glasbe s kljunasto flavto in violo da gamba pod mentorstvom Dine Slame in Miloša Pahorja. Za priključitev k tej dejavnosti se zainteresirani lahko obrnejo na prireditelje na telefon 040/211113. JPč
Prizorišče tragične nesreče na obalni cesti (f. KROMA)
SMRTNA NESREČA V UL. GIULIA
Rešilec podrl žensko
Kot so povedali očividci, je ženska cesto prečkala na prehodu za pešce, prihajajočega rešilnega avtomobila se kljub prižganim opozorilnim lučem in vključeni sireni morda ni zavedela ali ga je opazila prepozno: udarec je bil silovit, 70-letno Silvano Del Prete iz Pendice Scoglietto 16 je rešilec na havbi odvlekel okrog 20 metrov daleč, kjer je padla na tla in obležala pod tamkaj parkiranim vozilom, bila je na mestu mrtva.
Do nesreče je prišlo nekaj pred 13.
uro v Ul. Giulia, v višini Largo del Giardino. Rešilec službe 118 je bil namenjen proti Sv. Ivanu, po nezgodi je šoferja zadel šok, morali so ga odpeljati v bolnišnico, vendar ni bilo nič hujšega, kmalu si je opomogel. Izvide so opravili mestni redarji, ki so sprva imeli težave pri identifikaciji ženske, saj je bila brez dokumentov. Kmalu zatem je mimo slučajno prišel sin, mater je prepoznal po čevljih, ki sta ob udarcu odletela po cesti.
REVOLTELLA / LITERARNI VEČER
Skrivnosti tižaške pisateljice
Dela Giuliane laschi je predstavil prof. Giuseppe Petronio
Terasa muzeja Revol-tella je v poletnih večerih prijetno prizorišče za raznovrstna kulturna srečanja. V četrtek zvečer so v »kavarni umetnikov« (tako so poimenovali teraso) predstavili delo tržaške pisateljice Giuliane laschi. Večer je vodila Franca Marri; igralec Ugo Vicic je prebral črtico o »skrivnostni smrti« nekega sorodnika, nato pa obširneje spregovoril o avtorici in njenih delih nekdanji univerzitetni profesor in literarni kritik Giuseppe Petronio.
Giuliana laschi piše v slogu »mistery«, so s priljubljeno tujko označili njena dela. Gre dejansko za kriminalke, nekatere v obliki črtic ali novel, druge, daljše, z zgradbo romana. Skoraj vsa dela so postavljena v tržaško okolje, ki pa ga avtorica interpretira brez stre-menja po realističenm opisu: kraj ji pomeni
predvsem atmosfero, ki označuje notranja stanja junakov. Profesor Petronio je v svojem značilnem slogu živahnega pripovedovanja, ki je za poslušalce prijetno, poudaril, da so dela Giuliane laschi bolj podobna starim kriminalkam, ki v ospredje postavljajo kontekst umora in psihološke vzgibe.
»Dandanašnji je napetost
v	detektivkah vse manj elegantna reč, vse bolj krvava in mrliška.«
Doslej sta izpod pisateljičinega peresa izšli dve samostojni knjižni deli, Umor v Ulici Mal-canton (L’assassinio di
vi	a Malcanton) in Dvojna igra (Partita doppia).
MG
Obvezno
cepljenje
proti
steklini
Občina Trst obvešča, da je obvezno cepiti proti steklini pse, govedo, ovce, koze in konje, ki živijo na območju tržaške občine. Cepljenje bo izvajala veterinarska služba Zdravstvenega podjetja do 31. avgusta. Pse bo mogoče cepiti v javnem pesjaku v Ul. Orsera 8, od ponedeljka do petka, od 10. do 12.30 in ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 15. ure. Psi morajo na cepljenje priti z nagobčnikom. Psi, ki prihajajo iz drugih krajev države in se za krajši čas ustavijo v Trstu, morajo biti že cepljeni, in to ne manj kot pred dvajsetimi dnevi in ne več kot pred enajstimi meseci.

RAZNA SPOROČILA
Prošnje za uporabo občinskih telovadnic
Devinsko nabrežinska občina sporoča, da bo 4. septembra zapadel rok za vlaganje prošenj za uporabo občinskih telovadnic med šolskim letom 1998/99.V srednji šoli »C. de Marchesetti« ter v Vzgojno zaposlitvenem centru (CEO) v Sesljanu.
Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Urad za šport in prosti Cas, Nabrežina 102 (tel. 040/2017371), mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. V istem uradu so na razpolago tudi posebni obrazci, ki jih društva lahko dvignejo vsak dan, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17.30.
Nadzorna služba pred šolami
Tudi v prihodnjem šolskem letu bo devinsko nabrežinska občinska uprava poskrbela za nadzorstvo pred šolami, ki ga bodo opravljali starejši občani. Vsi, ki se potegujejo za to službo, lahko dvignejo obrazce prošenj v uradih občinskih redarjev, ki odprti od ponedeljka do sobote od 8. do 10. ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa tudi od 17.30 do 18.30. Za morebitne informacije lahko interesenti pokličejo tudi na številki 040/2017360 in 040/2017361. Prošnje je treba oddati do 25. avgusta.
Nastop komornega orkestra na pihala Serenade Ensemble
Danes zvečer bo v Avditoriju muzeja Revoltella že peti koncert v okviru poletne pobude »Salom Trst - Glasba«. Nastopil bo komorni orkester na pihala Serenade Ensemble pod vodstvom direktorja Fabia Macellonija. Izvedli bodo skladbe Mendelssohna, Prokofijeva, Bernsteina, Gershvvi-na, Pendersa, VVilliamsa in Van Der Roosta.
Sveti trije kralji poleti
Na Dražci pri PadriCah bo Wood Village Disco-bar danes zvečer priredil praznik Svetih treh kraljev v okviru pobude »Božič ob velikem šmarnu«. Ob zvokih disco glasbe bodo na kraj zabave prihiteli Pehtra (italijanska “Befana”), Sveti trije kralji, dee-jayi in plesalke na “kubih”. Nedelja zvečer pa bo namenjena rock glasbi v živo z nastopom znane tržaške skupine Laidos.
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
22.	avgusta 1998
ZMAGO
Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 20.02 - Dolžina dneva 13.49 - Luna vzide ob 6.26 in zatone ob 20.16
Jutri, NEDELJA,
23.	avgusta 1998
ROZA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26.2 stopinje, zraCni tlak 1012 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje malo razgibano, temperatura morja 25.4 stopinje.
ROJSTVA,
SMRTI IN OKLICI
Rodila se je Anna Alberti.
Umrli so: 76-letni Giuseppe Piciga, 91-letna Anna Bello, 88-letna lolanda De Luca, 83-letna Maria As-sunta Antonini, 77-letna Fulvia Benedetti, 84-letna mafalda Barberis, 65-letni Gaetano La Bella, 90-letna Nerina Rugo, 74-letni Aldo Loverre.
OKLICI: delavec Roberto Glavina in delavka Silvia
$D 24&M
prirejo
22. in 23. ovgustci
no vrtu Gospodarsko zadrugo v BRZOVICI
ŠPORTNI PRAZNIK
Od 16. ure vam bodo v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru. dobrim vinom in osvežilnimi pijačami.
V večernih urah vas bodo zabavali ansambli:
danes, 22.8. jutri, 23.8.
E3
ČESTITKE
teritorialna
ENOTA DSL
NEp ZA OPČINE IN BANE
Festival Unita in Novega dela
Opčine, Prosvetni dom - 22. in 23. avgusta 1998
Program:
danes, 22. avgusta ob 18. uri odprtje kioskov.
GOZDNA ZADRUGA in KD SKALA
organizirata danes, 22. in jutri 23. avgusta
v prostorih Gozdne zadruge v Gropadi
VAŠKI PRAZNIK
Dobro založeni kioski in prijetna glasba.
Vabljeni!
Lupo, uradnik Bruno Som-ma in baristka Paola Garsia, uradnik Stefano Strissia in uradnica Marina Botteri, uradnik Paolo Rutigliano in uradnica Mirjana Damjan, trgovec VValter Gristian Gre-gori in uradnica Tina Križman, finančni stražnik Fa-bio Bertrandi in uradnica Alessia Privileggi, trgovec Roberto Giannarzia in uradnica Graziella Vesnaver, konzulent Argo Fedrigo in prevajalka Viktoriya Dehtyarova, delavec Marino Černič in uradnica Lore-dana Ukmar, šofer Marco Ciliberti in uradnica Mi-chela Barnobi, umetnik Serguei Zagniboroda in novinarka Angela-Patrizia Be-vilacqua.
LEKARNE
Od ponedeljka, 17. do petka, 22. avgusta 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Unita (tel. 040 365840), Ul. Commerciale 21 (tel. 040 421121), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998).
Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 040 215170) - s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3.
Opčine. - Proseška ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8 (tel. 767391).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 040 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111.
______________KINO
ARENA ARISTON (poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.00 »Will Hunting - Genio ribelle« r. Gus Van Sant.
ENCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta.
EXCELSIOR AZZURRA-Zaprto zaradi dopusta do 27.8.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure
AMBASCIATORI
15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Arma letale 4« i. Mel Gibson.
NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pioggia infernale« i. Morgan Free-man in Christian Slater.
NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »VVishmaster - II signore dei desideri« r. Wes Cra-ven.
NAZIONALE 3-15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Species 2« i. Natasha Hen-stridge.
NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ma-sterminds - La guerra dei geni« i. Patrick Stevrart.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Nudo e crudo« - pora., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.45, 19.50, 22.10 »The Jackal« r. R. Ge-re, B. VVillis in S. Poitier.
ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta do 26. 8.
J PRIREDITVE
ŽUPNIJA SV. JERNEJA
na Opčinah vabi na praznik župnijskega zavetnika sv. Jerneja. V ponedeljek, 24. avgusta bo ob 19. uri slovesna sveta maša v Čast zavetniku, ob 20. uri pa KONCERT evropsko priznane skupine iz Dunaja DANU-BIA SAXOPHON QUAR-TET. Ob lepem vremenu bo koncert za cerkvijo, v primeru hladnega ali deževnega vremena bo prireditev v dvorani Finžgarjevega doma v MarijanišCu. Po koncertu bo skupna družabnost. V nedeljo, 30. avgusta bo JERNEJEVA NEDELJA. Ob 9. uri bo praznična sveta maša in procesija, ki jo bo vodil škofov vikar za Slovence v tržaški škofiji msgr. Franc Vončina. Lepo vabljeni!
a izLEii
SD MLADINA obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Robanov kot -kmečki turizem Govc (zgornja Savinjska dolina) od 2. do 5. septembra. Za informacije tel. na št. 040-220718 ali 040-213518.
bita osrečilo rojstvo malega ERIKA. Malemu Eriku želita mnogo zdravja in sreCe v življenju, nono Mario in nona Sonja.
Naša KATJA praznuje danes 14 let. Da bi bila zmeraj tako vesela in pridna ji želijo nona, stric Stojan, teta Bruna, bratranca Alenka in Iztok in vsi, ki jo imajo radi.
3 ŠOLSKE VEŠli
DTTZG ŽIGA ZOIS ob-
veSCa, da bo do 31. avgusta tajništvo šole odprto vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo do konca avgusta posloval ob sredah, od 10. do 12. ure.
OBVESTilA * v
SD ZARJA prireja danes, 22. in v nedeljo, 23. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici Športni praznik. Od 16. ure dalje vam bodo v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru, dobrim vinom in osvežilnimi pijačami. V večernih urah vas bodo zabavala ansambla Oasi (22.
8.	) in Happy day (23. 8.).
TERITORIALNA ENOTA DSL za Opčine in Bane organizira Festival 1’Unita in Novega dela. Danes, 22. avgusta ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Jutri, 23. avgusta ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri pozdrav občinskega svetovalca Igorja Dolenca, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Praznik bo potekal v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah.
OBČINSKA KNJIŽNICA
v SaleZu bo zaradi dopusta zaprta do 24. avgusta.
ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST vabi vse otroke v POLETNO SREDISCE ob morju v Brojnici (pod Križem) od 24. 8. do 4. 9. 1998. Za vse informacije in prijave kličite do 14.8.1998 na tel. 040-360324, ob delavnikih od
9.	do 12. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA
v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 27. avgusta.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešCa, da bo v petek, 28. t. m. ob 20.30 v Partizanskem domu prva vaja v sezoni 1998/99. Nared bodo nove obleke za nastop na velikem partizanskem slavju na Tatrah, ki bo 6. septembra ob 10.30. Prisoten bo tudi predsednik republike Slovenije Milan KuCan.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešCa, da bo do 28. avgusta tajništvo zavoda odprto vsak delovnik razen sobote od 8. do 14. ure.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešCa, da bo tržaški urad zaprt do 28. avgusta.
ZADRUGA BAN in SKD GRAD vabita na tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI, 29. in 30. avgusta in 5. in 6. septembra pri Banih. Spored: v soboto, 29. avgusta ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren; nedelja, 30. avgusta ob 16. uri odprtje kioskov, ob 17. uri koncert Godbe na piha-
NAROCNJKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure
la Viktor Parma iz Trebe, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren, ples bodo otvori-li pari v nošah; sobota, 5. septembra, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet; nedelja, 6. septembra ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Kvintet mi. Delovali bodo dobro založeni kioski.
SK BRDINA organizira v soboto, 29. avgusta VIL kraški bike slalom s pričetkom ob 17. uri ob novem krajevnem uradu za vzhodni Kras (Doberdob-ska ulica). Vpisovanje za tekmo bo na terenu od 16.15 dalje.’ Informacije.na tel. št. 040-212859 in 040-299573.
KRUT obvešCa, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure.
URAD ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK bo zaprt zaradi dopusta do 30. avgusta.
VZPI-ANPI in ANED-ANPPIA sporočata, da bodo njihovi uradi v Ul. Cri-spi 3 zaprti do 30. avgusta.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščata, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure.
KMEČKA ZVEZA obvešCa, da bodo njene podružnice v Dolini, Nabrežini in na Opčinah meseca avgusta zaprte.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. ure.
SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden).
V LONJERJU smo zaceli urejevati staro društveno knjižnico. Ugotovili smo, da so knjige v dobrem stanju, Čeprav je občutiti pomanjkanje novejših izdaj. Vabimo vas, da nam darujete ali posodite knjige, ki so vam v napoto in ne veste kaj z njimi (npr. otroške knjige), da bi jih lahko uporabljalo širše število bralcev. Za informacije sta na razpolago Karin Sancin (tel. 040-911198 ) in Breda Močilnik (tel. 040-912787).
SKLAD MITJA CUK obvešCa, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde TavCar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. St. 040-212289 ali pri M. TavCar, na tel. St. 040-226131.
70-LETNIKI z dolinske občine se bomo zbrali na veseli družabnosti v mesecu septembru. Za informacije pokličite na tel. St. 280810 (Marta Slavec) od 19. do 20. ure ali na tel. St. 228312 (Meri Žerjal - Fic) od 12. do 14. ure.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
ZENSKA EKIPA nujno iSCe pripravljenega trenerja! Zainteresirani naj pokličejo na tel. St. 040-44016 od 13.30 do 14.30 ali na 040-327165 od 18.30 do 20. ure.
ZAZIDLJIVO parcelo,
1.000	kvadratnim metrov, prodam v centru Doberdoba. Tel. v večernih urah na St. 0338-2442231.
PRODAM knjige za I. razred IGEA. Tel. St. 040-200050.
V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. St. 040-208658.
PRODAM skuter Piaggio Aprilia (Amico), letnik 1995 v dobrem stanju. Tel. St. 040-200996.
IŠČEMO doktorja/ico farmacije oziroma c.t.f. z opravljenimi pogoji za skorajšnji nastop službe part-time. Zahteva se znanje slovenskega jezika in nekoliko prakse. Za morebitne informacije klicati na tel. St. 040/368647 v jutranjih urah.
UGODNO PRODAM
mladice kraškega ovčarja z rodovnikom. Za informacije tel. na St. 040/228388 ob uri obedov.
SAMIČKO francoskega buldoga s pedigreejem prodam. Tel. 040/281244.
ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir na kilogram. Tel. 0481/882413.
BORIS PANGERC iz Doline 116 toči belo in Črno domaCe vino.
OSMICO je odprl Stubelj v Sempolaju.
OSTROUSKA, Zagradec 1, je odprl agiturizem. Toti belo in Črno vino in nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICO so odprli pri Batkovih (Repen 32).
OSMICO sta odprla v LakotiSCu Pierina in VValter Mocor.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36.
OSMICO je odprl Ivan Terčon, Mavhinje 42. Vabljeni!
OSMICA je odprta v Dolini pri Mafju Žerjalu.
SREČKO ŠTOLFA (Salež 46) toči belo in Črno vino.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob bratranca Pepija Žerjala daruje Pino Žerjal 50.000 lir za Primorski dnevnik.
V	spomin na Pepija Veršo darujeta Sonja in Stanko Budin 100.000 lir za Skupnost Družina Optine.
V	spomin na Josipa Veršo daruje Pepi Cuk - Kata 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Josipa Veršo darujeta Anita Furlan in Guerrina Luxa 60.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
Namesto cvetja na grob Josipa VerSe darujeta Danila in Danilo Ukmar 25.000 lir za vzdrževanje proseSke-ga spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Zvonka Renka daruje družina Gom-baC-Kuret 20.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju.
V	spomin na Valerijo Mihalič darujejo družine Cok, KocjanCiC, Kralj, Mezgec in Petaros 50.000 lir za SKD France Prešeren in
50.000	lir za boljunsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Josipa VerSe darujejo Nives, Neva in Sonja 60.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na dragega Josipa Veršo darujeta Marija in Pino Seghina
100.000	lir za Skupnost družina Opčine.
22. 8. 1983	22. 8. 1998
Ob 15. obletnici smrti
Gera Martinisa
se ga spominjajo žena Marica in vsi svoji Medja vas,
22. avgusta 1998	"
LADAKH
LADAKH
Sobota, 22. avgusta 1998
Sobota, 22. avgusta 1998
Ladakh, mala dežela »na strehi sveta«, vpeta med tradicijo in prodorom turizma
Veliki angleški napisi ob vstopu v Leh obiskovalce opozarjajo, da so v prestolnici La-dakha, »deželi na strehi sve: ta«. Če bi slučajno neuki turist že prej ne vedel, (vendar se v Ladakh navadno podajajo ljudje, ki dobro vedo, kam gredo), bi se mu ob prebiranju dobro vidnih napisov že vsilila primerjava s »pravo deželo na strehi sveta«. Seveda gre za Tibet in »mali Tibet«, kot se glasi ena najbolj razširjenih oznak za Ladakh, se rad kiti z naslovom »starejšega brata«. 2e ob tem tujcem namenjenem napisu se popotniku, ki je nedavno prej obiskal Tibet, naravnost vsiljuje primerjava med deželama, ki morda nista prav na strehi sveta, vendar sta visoko med gorami, verjetno, kot zagotavlja lamaizem, blizu bogov in najglobjih skrivnosti življenja (in smrti), vendar daleC od ostalih ljudi (predvsem z zahoda) in njihovih vsakodnevnih interesov, ki jih pogojujejo zakonitosti potrošniške dražbe.
Najprej o lepi oznaki: pravico do nje imata pravzaprav obe deželi, ker sta bili nekdaj ista enota, danes pa pripadata različnima državama in ju zato marsikdo sploh ne povezuje veC, tujci iz nevednosti, domačini pa v imenu sprejemanja stvarnosti. Droben primer v ilustracijo: med posebnostmi »velikega« in »malega« Tibeta, za katere kažejo veliko zanimanje predvsem turistke, so razni poldragi kamni, nakit in podobno. Na nakupovalski logiki zastavljeno vprašanje, od kod so reCni biseri, ki so bili na prodaj v njegovi trgovini, je trgovec v Lehu, domačin (budist) odgovoril, da prihajajo iz Kitajske. Na začudeno pripombo, Ceš ali ne gre za tibetanske bisere, je resno odvrnil, da je Tibet del Kitajske. Nezadovoljne s takim razpletom dogajanja, ki se je zaCelo pri rutinskem pregledovanju obširne souvenir-ske ponudbe (manjšinci imamo pac svoje veselje, da povsod po svetu in tudi ob nakupu spominkov zastavljamo tečna vprašanja na temo narodnostne pripadnosti), smo trgovcu zastavile netaktno vprašanje, Ce je on Indijec, ker živi v Indiji. Z neznosno mirnostjo je rekel, da je Ladakh del indijske federacije, on pa je vseeno LadaCan, pravzaprav že skoraj Tibetanec, ker je po veri budist, pripadnik lamaiz-ma. Na Tibet ga veže vera in pa tudi jezik (do kolikšne mere v naši nepoučenosti nismo mogle presoditi), vendar to ne spremeni dejstev, da je Tibet kitajska provinca (v najslabšem pomenu besede), Ladakh pa kot del upravne enote Dzamu in Kašmir (v angleščini Jammu in Kashmir, krajše J&K, kot je pisalo vsepovsod in zbujalo našo pozornost, dokler nismo razbrali, za kaj pravzaprav gre) sodi v indijsko federacijo.
Trgovine, zrcalo Leha
Trgovine v Lehu so pravzaprav ob zanimivosti ponudbe tudi izredno verno ogledalo urejanja odnosov med raznimi skupnosti, ki danes živijo v Ladakhu, istočasno pa tudi povsem nepoučenemu turistu pokažejo na razlike s Tibetom. Kupiti spominke v Lehu nam-
turisti iz tako imenovanega bolj razvitega sveta so vsepovsod uveljaviti mit nakupovanja. In tudi Ladakh ni izjema v splošnem prepričanju, da imajo turisti, ne glede na potni list, vedno veliko dolarjev, ki jih želijo porabiti. Vendar pa se prav v odnosu do »izvabljanja« denarja oz. v ponujanju »odličnih kupčij« kažejo precejšnje razlike: v splošnem so budistični trgovci veliko manj goreti prodajalci, manj vsiljivi, a tudi manj popuščajo na cenah. Držijo se pravila, da bo nakupovalec, ki želi kupiti, pac kupil, Ce ne sedaj pa kdaj dragic. Indijski musulmani se obnašajo popolnoma drugače, prijaznejši so, po splošnem arabsko-musulmanskem vzorcu kupcem ponujajo pijačo, razkažejo vse blago, nikoli ne povedo za toCno ceno in brez neskončnega pogajanja skorajda ne gre. Med turisti vseh narodnosti se razvije trdna
postalo že sestavni del potovanja.
Verska strpnost
Nesporno pa je, da na območju Ladahka verske skupnosti svobodno živijo druga ob drugi (koliko se prepletajo je težko presoditi na turističnem obisku), pogovarjajo se v različnih jezikih in se med seboj razumejo (kot jezik splošnega sporazumevanja je razširjena angleščina). Sicer pa se z raznih, pomebnih vidikov posamezni predeli upravne enote J&K med seboj silno razlikujejo, med njimi je »mali Tibet« najvišje (dejansko skoraj v celoti na nad tri tisoč metrov nadmorske višine), istočasno pa je edini močno lamaistiCno zaznamovan.
Tudi v »malem«, kot v »velikem« Tibetu, se izključna pripadnost prebivalstva posebni veji budizma postopoma brise zaradi priseljevanja dragih, v Tibetu gre za
reC ni povsem enostavno, število trgovine je sorazmerno s pričakovanim obiskom turistov (v letošnji glavni turistični sezoni jih je bilo manj od predvidevanj, upad prihodov pa je zakrivila ponovna zaostritev indijsko-pakistanskih odnosov), kar pomeni, da jih je veliko. Pravzaprav je ves centralni del malega glavnega mesta eno samo zaporedje manjših (te so v večini) in večjih trgovin. Na videz jih tujec težko loti, vstopiti je treba v navadno slabo razsvetljen prostor (dobava elektrike je velik problem, zato je koristno imeti vselej pri sebi baterijo) in preveriti, kdo je lastnik. V glavnem bi jih lahko ločili na trgovine, ki pripadajo ali jih vodijo domačini-budi-sti in Indijci (Kašmirci)-mu-sulmani. Posamezne verske skupnosti sledijo različnim praznikom in so zato trgovine zaprte na različne dneve, s tem, da je vmes še nedelja, ki je nekakšen uraden dan zaprtja (ne za vse zasebnike). Verjetno moraš imeti posebno sreCo in mi na začetku letošnjega julija smo jo imeli, da doživiš pomembne praznike vseh skupnosti (ob budistih in musulmanih so Se hinduisti) in s tem nekakšno zaporedno zaprtje trgovin. To pa tudi pomeni, da si lahko ogledaš vrsto zanimivih obredov, turi-stu-nakupovalcu pa se kljub praznikom ni treba bati, da ne bi utegnil zapraviti dovolj dolarjev (to je valuta, ki jo sprejemajo ob domači, indijski rupiji).	t
Bolj kot koristno opominjanje morebitnih popotnikov v oddaljeni Ladakh, da morajo biti pozorni do praznikov vseh verskih skupnosti, pa je pripoved o trgovinah v Lehu zanimiva kot dokaz spoštljivega odnosa med pripadniki različnih veroizpovedi. Ne vem sicer, če podobno spoštovanje vlada tudi na višjih ravneh družbene meditve, veliko znakov navaja k temu, da ni prav tako, čeprav posebnih trenj ni zaznati. Kako položaj ocenjujejo domačini-budisti, je dejansko povedal že
trgovec: sprejemajo danost. Hinduisti gledajo na budiste kot na eksotiko (v budističnih svetiščih so bili s fotografiranjem veliko nadležnejši od evropskih turistov), musulmani pa gladko, predvsem v nižinskih predelih Kašmira oz. v »strogem« Kašmiru (ne v upravni enoti J&K), povedo, da so za samostojno državo, ne za Indijo ne za Pakistan.
Z vidika spoznavanja posameznih skupnosti, ki stalno ali občasno živijo v glavnem ladaškem mestu, pa je pohajkovanje po številnih trgovinah in tržnicah s spominki (na stojnicah ponujajo svoje blago predvsem prebegli Tibetanci) lahko sila zanimivo, samo predati se ne smete preveč nakupovalni mrzlici, ki vas prej ali slej zajame. Privlačnega blaga je na pretek, cene niso pretirani, toda postopoma denar v denarnici le začne kopneti. Uporaba kreditnih kartic je zaenkrat še nepriporočljiva dogodivščina, tudi tam, kjer jo imajo v izložbi, jo imajo za dekoracijo, ne pa v informacijo, da jo sprejemajo kot plačilno sredstvo. No in še nekaj besed o nakupovanju:
solidarnost, informacije o cenah hitro obkrožijo vse hotele, večerno barantanje po ogledih znamenitosti pa je
agresiven kitajski poskus asimilacije, v Ladakhu pa za proces, ki ga ob verski strpnosti urejajo težnje po
boljših življenskih pogojih;
V	glavni turistični sezoni pride v Ladakh, predvsem v Leh, s tujimi gosti tudi veliko »potujočih« trgovcev, ki so pretežno musulmani iz Kašmira.
Verska strpnost pa se v Ladakhu kaže tudi v velik0 < manjši gorečnosti vernikov, kot jo je zaznati v Tibetu. ^ državi Indiji lamaističnih svetišč in samostanov niso podirali, kot so to dokaj temeljit0 storili Kitajci v Tibetu (sicer v Indiji živi tudi 14. dalajlama, katerega ime javno izrekati je v Tibetu prepovedano), zato so lepše ohranjena, vendar velikokrat prazna in zaklenjena. Tudi nekatera med najbolj znanimi svetišči so bila ob prihodu skupin turistov trdno zaklenjena (ključavnice s ključi in žabicami so izredno zanimive in jih zaradi poV' praševanjd turistov že pr°' dajajo na stojnicah in v trgovinah s spominki). Redko je bilo v svetiščih srečati domače vernike, še redkeje pa romarje, ki bi vrteli mojilni mlinček.
Kljub ostremu današnjemu ločevanju, ki jo predstavlja državna meja oz. pripadnost različnim državam, pa veže »oba« Tibeta podobna turistična usoda: za tuje obiskovalce sta privlačna predvsem zaradi budističnih svetišč in naravnih lepot.
Čar svetišč in narave
V	našem primeru je bilo potovanje po Ladakhu (v organizaciji agencije Avventure nel mondo) predvsem posejano z ogledom svetišč in praznikov, narava pa je svojo dragocenost večkrat odrazila z nedostopnostjo. Potovanje po Ladakhu ni udobno, ceste s° preurejene gorske poti, ki jih Cesto uporabljajo kot dvosmerne ceste, promet pa je neverjetno gost. Ne uporabljaj0 jih namreč samo dogodivščin željni turisti, temveC predvsem vojaki. Za gorskimi obronki se namreč kar dolg0 vije Pakistan, cesta pa je - kot izdajajo tudi angleški napisi -v dometu pakistanskih enot. Ognjeni spopadi predvsem v okolici Kargila, do katerega se
' naša skupina na predviden dan ni mogla pripeljati, niso nekaj izrednega. Zato so Vsepovsod vojaške postojanke in tabori, do katerih skušajo v ugodnih vremenskih razmerah navoziti vsega, od orožja do hrane. Tako so dolge kolone vojaških vozil, ki imajo vselej prednost, že del gorske krajine.
Pravo potovanje po Ladakhu,
Ce se vanj dvigate iz kašnih' skega glavnega mesta Srina-gar, se začne v neverjetnem Sonamargu. Gre za nekakšno veliko postajališče in pr°' strano počivališče v lepem gorskem okolju, njegova današnja osnovna značilnost pa je, da se tam začenja en°' smerna cesta. Kdor zamudi, mora čakati pol dneva oz. d° naslednjega dne. Sicer pa času v tistih krajih ne pripi' sujejo takšne vrednosti kot na hitrici zapisanem zahodu, praviloma deset minut, po1 ure ali pa nekaj ur traja enako dolgo. Ko rečejo, da je treba malo počakati, veš, da moraš čakati, koliko pa nikoli ne veš.
Motnja po cesti, s katere se odpirajo neverjetni pogledi, je vsekakor veliko doživetje. Pot je nadvse utrudljiva, tudi zaradi Otožnih »popestritev«, kakor so okvare (avtobusi še zdaleč niso brezhibni), možnosti usadov, zastoji zaradi kolon vojaških vozil in ne nazadnje tudi zaradi vojnih indijsko-pakistanskih spopadov. Vendar pa jo je treba vsaj enkrat doživeti, med dru-girn so že na tej poti številne znamenitosti, zaradi katerih se številni turisti podajajo v pre-uol, ki ga z geografskega vidika |ahko označimo za zahodni pre-nol Tibeta. Z upravnega vidika Pa je Ladakh trenutno samo ena od šestih pokrajin J&K, s krajinskega pa sila slikovit sklop do-nr in gora ob Indu in njegovih
Pretokih.
ko se z razmajanim avtobusom Ipo ladaskih cestah vozila ne morejo dolgo ostati neoporečna) Pelješ po ozkih gorskih cestah, le stalno spreminjajoča pokraji-na prevzame. Nujno počasna vožnja nudi možnost, da se dodobra nagledaš ladaških strmin neverjetnih barv in številnih zelenih dolin, ki so zarezane med gore. Ob cesti, ki se prebije skozi ožino, poimenovano Indian gate (indijska vrata), in se nato Povzpne na 3529 visoki prelaz Zoji-La (podatki iz vodiča Marca Vaste, različni viri namreč navajajo različne višine) ni zaslediti veliko naseljenih krajev do doline, ki jo napaja reka Urass. Istoimensko naselje bi nas lahko že z napisom, da gre za drugi naseljeni kraj na svetu z najnižjo temperaturo, opozorilo na prežečo nevšečnost. V Drassu, ki je zanimiv samo zato, ker popotniku lahko nudi streho nad glavo in pijačo in hrano (v z lesom zbiti okrepčevalnici ob glavni in edini cesti so pripravljali odličen chapati) smo morali namreč zasilno prenočiti. Spet so se vneli indijsko-
docakal prvi samostan, La-maynru, v katerem so za obiskovalce uredili tudi prenočišča. Zaradi tega postaja ta samostan za turiste vse bolj zanimiv, noč v samostanu je seveda nekaj posebnega (sprejeti je seveda treba sila preprosto namestitev).
Kot kratkotrajen prijeten oddih na dolgi poti do Leha nas je naslednji dan sprejela vas Khaltsi (tako so ime izpisali na napisu krajevne banke, v vodičih je zapisano na različne načine, kar pa je za Ladakh običajno, ker gre za fonetične prepise domačih krajevnih imen). Turističnim, krajevnih posebnosti lačnih oCem so bile Se posebej dobrodošle Zenske v tipičnih oblačilih z veliko nakita (za nas dragocene kamnine nosijo nanizane kar na navadni niti).
In končno nas je pričakal Leh, gorsko mestece (nadmorska višina 3550 po italijanskem poznavalcu Vasti), ki se v glavni turistični sezoni podredi tujim obiskovalcem. Pravzaprav številne trgovine ne zakrijejo posebnih znamenitosti, ker jih ni veliko in nekatere, na primer kraljeva palaCa na vzpetini nad mestom, so že skoraj povsem porušene. Zato pa jih je veliko v njeni neposredni okolici (razdalje je treba vedno ocenjevati z vidika stanja cest) in njim velja pozornost turistov, tudi tistih, ki so se pripravljeni odpraviti na vse bolj priljubljene trekinge ali izlete s terenskimi vozili v bolj nedostopne predele.
Samostani kot stražarji
Na ogled samostanov v okolici Leha se turisti odpeljejo s terenskimi vozili: to terjajo ceste, predvsem pa (nepisani) dogovori s krajevnimi turističnimi delavci, ki skupinam dodelijo avtobuse za daljšo pot po prav tako slabo urejenih in ozkih cestah. Prvi na vrsti je običajno slikoviti Tikse (ali Thikse) iz 15.
med bogatejše poslikanimi in opremljenimi samostani.
Tudi Stakna (ali Stagna) je na vzpetini, da bi omogočili udobnejši dostop turistom so speljali širšo cesto in s tem, trdi na primer Marco Vasta, skvarili prvoten izgled »tigrovega nosa«, na katerem naj bi samostan stal. Samostan Stakna sodi v 16. stoletje, krasijo ga veliki kipi utemeljitev reda, kateremu pripada (gre za red dugpa-kagyu, v Ladakhu posamezni redi imajo samostane, ki so razpoznavni prav po kipih). V samostanu si je mogoče ogledati tudi stan rimpočeja (predstojnika), zanimiva pa je tudi zbirka glasbil, ki jih uporabljajo ob obredih in praznovanjih.
Z razliko od dragih samostanov je Matho, ki so ga v 15. stoletju zgradili na griču nad istoimensko vasjo, nekakšna velika, večnadstropna zgradba. Večkrat je

Pakistanski spopadi, ki so terja-kot smo zvedeli naslednji dan, tudi eno smrtno žrtev. V svoji turistični gorečnosti smo seveda večinoma bili za nadaljevanje poti, za kar pa smo Potrebovali dovoljenje vojske. Dobili smo ga in nadaljevali pot Preko Kargila do prve znameni-Jnsti, kateri smo posvetili kratkotrajno pozornost: v Mul-becku je v kamnu izklesan velik duda. Cez nekaj ur nas je ze
stoletja. Samostan na hribu je lepo opazen ze s ceste. Po tipičnem vzorcu ga sestavlja veC zgradb, med katerimi je nekaj svetišč, povezujejo jih stopnišča, pred pomembnejšimi poslopji pa so "dvorišča. Samostan Tikse odlikuje svojstveno vhodno dvorišče, ki ga krasijo lepe poslikave. In že se spet vsiljuje primerjava s Tibetom, kjer je lepo ohranjene poslikave težko zaslediti. Sicer pa je Tikse
bil porušen, pravzaprav je bila njegova zgodovina močno pogojena dogajanjem v Tibetu. V njem je tudi zelo zanimiv muzej mask, med temi so tudi tiste, ki so jih uporabljali menihi med doživljanjem trancea. Povedati pa je tudi treba, da je možen ogled gonkanga (svetišča): v vodičih namreč piše, da vanj ne spuščajo turistov, predvsem pa ne žensk, da ne bi njihova prisotnost vznejevoljila božanstev-
zavetnikov, ki v njem prebivajo. Množičen obisk turistov očitno odpravlja stare prepovedi.
Slično lego kot samostani imajo v Ladakhu kraljeve palaCe. V izredno vročem dnevu nas je pot najprej zanesla pod grad Shey, bivšo poletno rezidenco kraljeve družine. Ce morda vsi dostopi do samostanov niso najlepše urejeni ali pa domačini v želji, da bi ustregli razvajenim turistom, včasih pretiravajo, pa so poti do gradov povsem neurejene. Tako se je bilo trelpa do ostankov nekdanjega gradu (zgrajen je bil leta 1430) strmo povzpeti, nagrada pa je bila lep razgled.
Boljše je ohranjen grad Stok iz začetka prejšnjega stoletja, zadnja rezidenca kraljeve družine. Kljub temu, da je v gradu zanimiv muzej in da v njem še živi (samo poleti, grad namreč ni ogrevan) kraljica, vdova zadnjega kralja, je dohod do zgradbe, ki je seveda na vzpetini, povsem nekraljevski. Že zaradi nekaterih dragocenosti, ki jih hranijo v muzeju, pa je vreden ogleda.
Omembo zasluži tudi kraljica Rani Parvati Devi Disckit Wang-mo, vdova Raye Kunsanga Namgyala, ki jo častijo kot naj-visje verske dostojanstvenike, pritice pa ji naslov 18. ladaške kraljice. S pravnega vidika ima naslov zelo omejeno vrednost, vendar pa kraljica kot predstavnica Ladakha'zaseda mesto v indijskem parlamentu in je, tako pravijo, zavzeta zagovornica pravic svojega naroda.
Na drugi strani Leha se nad lepima dolinama dvigata dva zelo zanimiva samostana. Phyang je po izvoru »mestece zakona«, kar izdaja, da. jo sestavlja več med seboj povezanih ali ločenih zgradb. »Mestece« so zgradili leta 1530, vendar so posamezna poslopja iz različnih obdobij, v njegov okvir sodi tudi staro svetišče, staro 900 let. Ob znamenitih templjih, chokang, tempelj prava, Čuva upodobitve in kipe bude, medtem ko je gokang posvečen »strašni trojici«, pa se lahko Phyang pohvali še s krasnim razgledom. Z njihovih teras je lep pogled na Ind, vidi pa se tudi Spituk, samostan, ki trenutno lezi ob letališču. S turističnega vidika je Spituk, samostan sestavljen iz Številnih zgradb različnih obdobij, ki so zelo skrotovičeno povezane, najbolj atraktiven. Zgra-
dili so ga v 15. stoletju na razvalinah samostana-utrdbe iz 11. stoletja. Gre za samostan, ki je prvi osvojil reformo Tsongkape in v njem še danes prebiva naj-visji ladaški predstavnik reda galug-pa. V vodičih piše, da v samostanu živi okrog sto menihov, vendar jih ni videti in tudi Čakati je treba, da odprejo posamezna svetišča. Najpomembnejša štiri so med seboj zelo različna in vsa zanimiva, posebej atraktivne pa so zve-rižene povezave med njimi, tako da napisi s kažipoti sploh 'niso odveč.
Zaradi privlačne lege in stopničaste gradnje je nadvse zanimiv tudi veliko novejši samostan Ri-z o n g (1841), že skoraj na pol poti iz Leha proti Kargilu. V njegovi bližini, vendar v dolini, je mali samostan Chomoling, eden redkih namenjen nunam. V že skoraj razpadlih poslopjih, ki jih sedaj tudi z med-narodno pomočjo obnavljajo, smo srečali le dve nuni.
To območje
(v bližini Ze prej omenjenega kraja Khaltsi) pa je vredno obiska tudi zaradi izjemnega spomenika, ki ga predstavlja »sveta ograda Alchi«. Sestavljajo jo sest starih svetišč, najstarejša so bila postavljena v 11. stoletju. Notranjost nekaterih svetišč je okrašena z neverjetnimi poslikavami, ki si jih je zaradi slabe osvetlitve težko ogledati (baterija je v Ladakhu skoraj neobhodno potrebna). Svetišča pri vasi Alchi nekako izstopajo, ker so stilno veliko bliže indijskim, vsekakor je postanek za njihov ogled skoraj ob-
Hemis privablja
Okrog leta 1730 je Rgyalsras Rinpoche, tedanji predstojnik samostana Hemis, ki je poskrbel za njegov vsesplošen razvoj (ustanovili so ga v letih 1590 -1620), uvedel tudi večdnevni praznik. Tako piše v drobni trijezični brošurici (tibetansko-indijsko-angleški), ki jo po različni ceni (glede na povpraševanje) prodajajo na prireditvi, ki ji sedaj pravijo festival. In prav vsakoletni festival, eden redkih, ki se odvija v poletnih mesecih in je zato dostopen tujcem (ostali samostani se Ze zavzemajo za prenos na ugodnejši tradicionalnih praznovanj). Pravzaprav je Hemis festival postal velika turistična atrakcija, saj je tudi naša skupina tempirala potovanje na ogled večdnevnega praznovanja. Gre za versko praznovanje in ljudski praznik obenem, praviloma bi se dogajanje moralo odvijati v treh dneh, ki pa so jih strnili v dva. Verski del je sestavljen iz molitvenih obredov in plesov menihov, pomena katerih ni vselej lahko razbrati, ljudsko noto pa daje množična prisotnost domačinov v tipičnih oblačilih, ki se zberejo od vsepovsod in za nekaj dni taborijo v neposredni okolici samostana. Poskrbljeno je tudi za turiste (njim proti plačilu zagotovijo tudi sedeže v blagodejni senci), ob vhodu v samostan pa so nepogrešljive stojnice. V zagonetnost lamaiz-ma in njegovih številnih simbolov - za ples menihi uporabljajo bogata oblačila in še zanimi-
vejše maske, spremlja jih značilna glasba - z dvodnevnim prisostvovanjem na festivalu ne pro-dreš, vendar pa dobiš globok vtis o bogastvu versko-kulturne dediščine dežele, ki je širši javnosti precej neznana.
Breda Pahor
Na fotografijah Franke Slavec, na prejšnji strani: zgoraj gorska, v sredini gorska pokrajina, spodaj pa ženska v tradicionalnem oblačilu; na tej strani zgoraj kip Bude iz samostana Tikse (na levi), maska iz festivala v Hemisu
GLASBENI VEČERI V TRŽAŠKEM MUZEJU SARTORIO / ZAKLJUČNI KONCERT
Corrado Rojoc in njegova harmonika v poklonu Kafki
V četrtek bo nastopil v dvojni vlogi skladatelja in izvajalca
Zadnji izmed glasbenih večerov v 'tržaškem muzeju Sartorio, ki sodi v okvir kulturnih pobud Salom Trst (Shalom Trie-ste) in V muzejih zveCer (Musei di Sera), ponuja koncert priznanega tržaškega harmonikarja Corrada Rojca (f. KROMA). V sredo, 26. avgusta, ob 21. uri bo Rojac namreč nastopil s popolnoma novim in izvirnim sporedom, ki ga je harmonikar izoblikoval kot poklon pisatelju Franzu Kafki in židovski kulturi. Rojac bo svojemu domačemu občinstvu prvič predstavil kar tri svoje novonastale skladbe.
Kako je prišlo do sodelovanja z organizatorji pobude Šalom Trst?
"Najprej bi želel poudariti, da se bom na koncertu predstavil bodisi kot harmonikar bodisi kot skladatelj. Organizatorji so me povprašali za harmonikarski koncert, ki naj bi bil vezan na židovsko kulturo. Harmonika namreč igra v židovski ljudski glasbi, v t.i. klezmer slogu, poglavitno vlogo. Na tržaškem koncertu bom predstavil vlogo harmonike bodisi v ljudski bodisi v resni glasbi. Judovska dediščina pa spada tudi v zakladnico svetovne kulture: o tem priča literarno delo Franza Kafke (1883-1924)."
Kafkovo pisateljsko delo "Metamorfoze" te je že navdahnilo pred leti ob priliki Ce-dajskega Mittelfesta: tedaj si napisal skladbo "Kafkiana" (1992). Koncertni poklon Kafki v muzeju Sartorio pa bo s tremi krstnimi izvedbami imel res poseben priokus, predvsem zaradi tega, ker gre za naši publiki nekoliko neobičajne glasbene sloge. Bi lahko predstavil svoje nove skladbe?
"Navdih za "Klezmer sonato" (1998) sem našel v temah klezmer glasbe. Klezmer teme sem skušal obdelati na kompozitiven naCin, ki ga je utemeljil ruski skladatelj Vladislav Zolotarjov (1942-1975), in sicer po stilu ruske manieristiCne harmonikarske literature, kateri so v nadaljnem sledili mnogi avtorji, med katerimi naj omenim VjaCeslava Semjonova (r. 1946). Ta skladba
stoji nekako na pol poti med resno in ljudsko glasbo.
Ob branju Kafkovega "Procesa" je nastal sklop harmonikarskih etud "Kafkove etude" (1998), za katere sem uporabil sodobno glasbeno izrazoslovje.
"Suita klezmer" (1998) pa je napisana v ljudskem tonu in se navezuje na židovsko ljudsko kulturo, ki je bila v stiku z romunsko folkloro.
Ob svojih komaj omenjenih skladbah bom zaigral še "Sonato št. 2" (1971) v treh stavkih (Allegro ingenuo, Adagio tranquillo, Vivacissimo con spirito) Vladislava Zolotarjova, ki spada v rusko kla-
sično literaturo za koncertno harmoniko."
Torej, zdi se mi, da bi s tem koncertom rad prestavil harmoniko bolj celostno, oziroma kot nosilko tako tradicije kot sodobne glasbe.
"Na tem koncertu skuša koncertna harmonika vzpostaviti dialog z ljudsko kulturo, in sicer skuša prikazati izvirno ljudsko glasbo, predvsem v "Suiti klezmer", ob tem pa preko sodobne glasbene govorice predstaviti tudi "uradno" kulturo, to je kulturo na najvišji stopnji."
Kaj pričakuješ od tega izvirnega nastopa?
"Po koncertu, ki sem ga izpeljal konec marca v dvorani Deutscher Hilfsverein za abonmajsko sezono Glasbene matice, me ta nastop ponovno približa tržaški publiki. Vendar bo šlo za popolnoma drugačno okolje kot pri Glasbeni matici in tudi občinstvo bo verjetno različno. Zdi se mi zelo pomembno, da se lahko dotaknem različnih kulturnih silnic našega mesta. Spored tega koncerta se nekoliko oddaljuje od mojega običajnega repertoarja in mi je na ta naCin ponudil možnost, da sem se podrobneje približal ljudski glasbi. Ni Čudno, da v zadnjih časih nastopam tudi na festivalih etno glasbe, kot je bil nedavni koncert v Ferrari na reviji Mundus. V ljudski oziroma etno glasbi zasledujem veliko in bogato dediščino."
Omenil si nastop v Ferrari; kako je trenutno s tvojo dejavnostjo?
"Pred kratkim sem nastopil tudi na reviji Estate Sorrentina, ki jo umetniško vodi veliki violinist Uto Ughi. V bližnji bodočnosti bom koncertiral v Trentu in v Ljubljani. Pedagoška dejavnost na konservatoriju v Fermu pa terja veliko prizadevanja, saj bodo letos moji gojenci dosegli prve rezultate: dva bosta opravila peti letnik, en gojenec pa se bo povzpel do harmonikarske diplome."
Aleksi Jercog
PET UNIVERZ AJ___________
Poletna univeiza v Bovcu
V bovškem hotelu Alp letos že peto leto poteka Poletna univerza v Bovcu, skupen projekt univerz iz Celovca, Trsta, Vidma, Maribora in Ljubljane. Petnajstdnevne poletne univerze, ki se bo končala v ponedeljek, 31. avgusta, se udeležuje približno 50 študentov iz Slovenije, Italije in Avstrije, pa tudi dve študentki iz Hrvaške ter po ena iz Slovaške in Ukrajine, je za STA povedal redni profesor celovške univerze Andreas Moritsch, eden pobudnikov in organizator omenjenega srečanja.
Kot je poudaril Moritsch, je osnovi namen že tradicionalne prireditve z geslom Evropa v regijah, Čezmejno sodelovanje; v okviru letošnjega srečanja pa priprava Čitanke za območje Alpe - Jadran. Berilo, ki naj bi predvidoma izšlo cez dve ali tri leta, bo namenjeno gimnazijcem višjih razredov, pa tudi turistom, ki bi želeli spoznati omenjeno območje. Vključevalo pa bo informacije o zgodovini, geografiji, literaturi, jeziku, itd. dežel v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran. Tako so tudi letošnja predavanja, ki potekajo ob popoldnevih, namenjena obravnavi omenjenih tem, predavatelji pa so profesorji sodelujočih univerz.
Popoldanski del, ki poleg predavanj vključuje tudi seminarje, letos poteka na temo: Kaj naj bi vedeli o sosedu in kaj bi želeli, da ve sosed o nas. Seminarje pripravljajo sami študenti; večinoma gre za študente višjih letnikov humanističnih ved, ki so jih izbrale in jih štipendirajo matične univerze. Udeleženci v štirih skupinah'razmišljajo predvsem o stereotipnih nacionalnih in etničnih predstavah. Njihove ugotovitve bodo tudi predmet današnje širše razprave. Ob dopoldnevih pa potekajo jezikovni tečaji nemščine, italijanščine, slovenščine in letos prvič tudi furlanšcine.
Poletno univerzo v Bovcu bodo po besedah prof. Moritscha pripravljali tudi v prihodnje; rektorji univerz iz vseh treh držav so namreč lani podpisali posebno pogodbo o sofinanciranju srečanja. Bovec naj bi tako postal meduniverzitet-ni center za območje Alpe-Jadran, saj gre za kraj, ki leži ob tromeji, na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta, obenem pa je tudi v središču Evrope. (STA)
NOVICE
Slike in muitipli Lucia Fontane
Italijanski slikar in kipar svetovnega slovesa Lucio Fontana (1899-1968) je nekaj let pred smrtjo ustvaril vrsto del na temo piranskega gledališča Tartini, ki so tokrat v izboru na ogled v koprski galeriji Loža. Na razstavi, ki so jo odprli vCeraj ob 19. uri, je predstavljenih 12 slik srednjega formata iz zasebnih zbirk in 10 multiplov iz obdobja med leti 1964-1966. Razstavo je Medobčinski zavod za likovno dejavnost Piran pripravil v sodelovanju z italijanskimi poznavanlci Fontanovega opusa - Lucom Massimom Barbero, Paolom Campiglio in Auroro Fonda, ob tej priložnosti pa so izdali tudi obsežen študijski katalog s spremnimi teksti avtorjev razstave, barvnimi reprodukcijami del in izbrano bibliografijo Lucia Fontane v slovenskem, itafijanskem in nemškem jeziku. (STA)
Razstava na videmskem gradu
Se nekaj dni, točneje do 6. septembra, je na videmskem gradu na ogled razstava umetnin beneških mojstrov, ki jih hranijo v muzeju Eremitaž v St. Peter-sburgu. Razstava je vzbudila veliko zanimanja, grad je bil odprt tudi v prazničnih dneh sredi avgusta. Samo na veliki šmaren so zabeležili tisoč obiskovalcev. Na grad ne smeš z avtomobilom, poskrbeli pa so za avtobus, ki iz mestnega središča pelje na grad. Za avtobuse je poskrbljeno ob koncu tedna in nedeljah.
Sfmški večeri poezije
V makedonskem mestu Struga se je v Četrtek pričela mednarodna pesniška prireditev, 37. Struski večeri poezije, ki se je letos udeležuje sto pesnikov iz 40 držav. Pesniško sporočilo človeštvu o miru, ljubezni in razumevanju je posredoval španski pesnik, lanski dobitnik priznaja Struški večeri poezije, Hu-sto Horte Padron. Osrednji dogodek letošnje prireditve je portret kitajskega pesnika Vu Juana, dobitnika letošnjega venca Struških večerov poezije.
Glasba v Radovljici
Mateja Bajt, Irena Pahor, Michael Steinkuehler, Lucy Hallman Russell in Irena Kolar so sinoči v radovljiški graščini prirediti koncert sodobne glasbe na baročnih glasbilih. Koncert je sodil v okvir 16. festivala Radovoljica ’98, na njem so izvajali skladbe Primoža Ramovša, Brine Jež - Brezavšček, Dine Slama, Petera Planyavskya in ostalih. (STA)
Dva koncerta skupine Elio e le Storie Teše
Elio e le Storie Teše, nori ansambel italijanske glasbene scene, bo ta konec tedna gostoval v leto-višCarskih krajih naše dežele.
Milanska skupina bo nocoj nastopila v areni Alpe Adria v Ligna-nu, jutri pa v parku vrtnic v Gra-dežu. Oba koncerta se bosta pričela ob 21.30.
Elio e le Storie Teše so dobri glasbeniki, ki se pri izvajanju skladb poslužujejo vseh glasbenih žanrov, od trdega rocka do gospela, od karibskih ritmov do narodno zabavne glasbe, od klasičnih ljubezenskih melodij do tehno ritmov. Poleg njihove redne produkcije radi sodelujejo s številnimi drugimi glasbeniki, lani so npr. sodelovali z Raulom Casadeiem, pred dobrim tednom pa je Elio nastopil celo na Rossini festivalu v Pešam.
Njihove zelo zabavne pesmi (ne gre pozabiti, da so umetnostno dorasli v milanskih kabaretnih klubih), govorijo tako o nesmiselnih stvareh kot o zelo aktualnih temah, kot so priseljenci, aids, osamelost in brezposelnost. Sam sanremski hit izpred dveh let La terra dei cachi je uspešna parodija današnje Italije.
Čeprav so včasih preveč rutinski, Elio, Rocco, Tanica, Fayez, Paso in Cesareo ponujajo pristno in sproščeno zabavo, ki prevzame vse prisotne in spremeni vsako prizorišče njihovih koncertov v veliko plesišče, besedila pa spravijo v smeh prisotne.
V dveh urah koncerta bodo predstavili vrsto starejših uspešnic kot tudi štiri nove skladbe, ki so jih vključili na zadnjo zgoščenko, Del meglio del nostro meglio vol. 1, sicer zbirko prenovljenih starih hitov. A.W.
LJUBLJANA / OD 4. DO 1 1. SEPTEMBRA
Mednarodni lutkarski festival
Na različnih prizoriščih številni nastopi domačih in tujih gledališč
V Ljubljani bo od 4. do 11. septembra mednarodni lutkarski festival Lutke '98, na katerem bo nastopilo vec kot trideset gledališč in skupin mladih lutkarjev iz Združenih držav Amerike, Izraela, Irana, Velike Britanije, Nemčije, Italije, Francije, Španije, Češke, Poljske, Hrvaške, Madžarske, Irske, Mehike in Slovenije. Selektor je letos Robert VValtl, direktor festivala, ki je vključen v letošnji nacionalni program slovenske kulture, pa je Ignacije SunjiC. Festival bo tudi v znamenju 50-letnice profesionalnega lutkarstva na Slovenskem.
Mednarodni lutkarski festival "Lutke" v Ljubljani je postal že pojem med mladimi lutkarji sveta, pridobil pa si je tudi izjemne simpatije domačega občinstva in kritike. Specifičnost ljubljanskega festivala temelji na izkušnjah dosedanjih mednarodnih prireditev. Išče ravnovesje med živo tradicijo in avantgardo po estetski usmeritvi in skuša vzpostaviti simbiozo med predstavami mladih lutkarjev iz šol in že uveljavljenih generacij.
Selektor Robert VValtl, igralec in asisent za lutkarstvo na pedagoški fakulteti v Ljubljani, je na predstavitveni novinarski konferenci zato poudaril, da želijo na festivalu predstaviti najzanimivejše tendence sodobne
lutkovne umetnosti in obenem prispevati k uveljavitvi mladih profesionalnih skupin. Tekmovalni program za nagrado "mali princ" zaenkrat predvideva sodelovanje približno sto lutkarjev iz 18 gledališč z 20 različnimi predstavami - pretežno jih hodo uprizorili v prostorih Lutkovnega gledališča Ljubljana, nekaj na prostem. Udeleženci festivala bodo gostovali tudi v Mariboru in Zagrebu. Poudarek bo na otroškem programu. V sklopu Mojstrskega cikla in uličnega programa je napovedanih prav tako 18 gledališč, medtem ko predstav v okviru načrtovanega ritualnega gledališča žal ne bo. Selektor VValtl si je namreč zamislil gostovanja slovitih vietnamskih vodenih lutk, poleg njih še japonskih in afriških lutkarjev, nastop drežniških pustnih mask in drugih skupin, vendar so ti načrti zaenkrat padli v vodo.
V spremljevalnem programu je napovedana restro-spektivna rasztava skic in lutk akad. slikarke Agate Freyer Majaron - od 3. do 17. septembra v Galeriji TR3, razstava afriških mask in ritualnih predmetov iz Tret jako ve zbirke Umetnostnega paviljona Slovenj Gradec v Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL), razstava Beblerjeve t. i. indonezijske zbirke v Slovenskem etno-
grafskem muzeju ter stalna razstava slovenskega lutkarja Milana Klemenčiča (LGL). Načrtovane so tudi predstavitve nekaj knjig tujih avtorjev, posvečenih lutkarstvu.
Celotna likovna podoba festivala bo tudi tokrat v rokah Maje ViCiC, ki si je poleg že uveljavljenega znaka -piščanca - omislila še stilizirano jajce kot znanilca novega-
Doslej je bilo v Ljubljani pet mednarodnih lutkovnih festivalov, lanskega si je ogledalo približno 10.000 gledalcev. Gre sicer za bienalno prireditev, vendar so jo zaradi kolizije s Klemenčičevimi dnevi lutkarstva v Novem mestu letos prestavili, tako da bo septembra drugo leto zapored, naslednja pa naj bi bila leta 2000.
Festival si je pridobil naklonjenost ministrstva za kulturo, ki ga je letos uvrstilo v prireditve nacionalnega pomena in ga v veliki meri financira. Podpira in sofinancira ga tudi mestna občina Ljubljana. KLjub temu so organizatorji na novinarski konferenci potožili, da so za kritje potovalnih stroškov nekaterih skupin iz oddaljenejših držav še "prekratki" za kakšnih dva milijona tolarjev. Generalni medijski pokrovitelj Lutke '98 je RTV Slovenija.
(STA)
GORICA
Sobota, 22. avgusta 1998
MEJA / OB NARAŠČAJOČEM PROMETU
Izvajanje sporazuma o poenostavitvi carinjenja
Dogovr podpisali pred meseci, poskusno pa naj bi ga začeli izvajati že junija - Novi rok je zdaj september
Blagovni promet preko mednarodnega mejnega prehoda Standrež-Vrtojba se je v letu dni povečal za okrog deset odstotkov. V prvih sedmih mesecih lanskega leta je skozi ta mejni prehod peljalo skupaj skoraj 166 tisoč tovornih vozil, v enakem obdobju letošnjega leta pa že 181.460. V izrazitem porastu so pošiljke blaga v izvozu.
Tak trend pričakujejo tudi v prihodnjih mesecih. Pokazateljev v tej smeri je kar precej. Tako so letos tudi v avgustu zabeležili za sicer dopustniški mesec neobičajno živahno dejavnost. ”V primerjavi s stanjem lani in prejšnja leta je obseg dejavnosti vsaj dvakraten”, ugotavlja ravnatelj družbe SDAG dr. Pod-bersig. Na mednarodnem mejnem prehodu Standrež - Vrtojba pa si veliko nadejajo tudi od izvajanja pred nekaj meseci med predstavniki italijanske in slovenske carine ter raznih služb podpisanega sporazuma glede poenostavitve, oziroma skupnega carinskega nadzora. Sporazum, ki bo po predvidevanjih odpravil gnečo, poenostavil postopek na meji, da bodo operacije potekale hitreje, naj bi začeli poskusno izvajati že junija, vendar pa so se stvari zapletle. Po prvi in drugi odgoditvi, napovedujejo da bodo sporazum pričeli izvajati v septembru.
Tako na italijanski, kakor na slovenski strani so že pred časom poskrbeli za namestitev računalniške mreže in nasploh vsega kar je po-
GORICA /OD 2. DO 9. SEPTEMBRA
Predstavili program letošnjega festivala lutkovnih gledališč
Predpremiere v raznih krajih
Včeraj zjutraj so na županstvu predstavili sedmi festival lutkovnih gledališč "Alpe Adria Puppet Festival”. Niz predstav se je tudi letos začel že predhodno, saj so se prireditelji odločili, da ponovijo lanskoletno izkušnjo in so Festival razširili tudi na druga mesta nase pokrajine. Predstave so se zvrstile v Gradežu, Gradišču in Romansu, niz »predpremier«pa se bo zaključil z današnjim nastopom v Gradežu (ob 18. uri v Parku vrtnic) in jutrišnjim v Gradišču (ob 20.30 na dvorišču palače Torriani).
Osrednji del Festivala pa se bo seveda odvijal v Gorici in sicer od 2. do 9. septembra.
trebno za prehod na nov način kontrole. Poskus je prvi in edini na italijanskem ozemlju. Ge se bo obnesel - in v to so prepričani skoraj vsi - potem je pričakovati v prihodnjih mesecih spet izrazito povečanje prometa preko tega prehoda, ki bo tako postal, v primerjavi z drugimi, zelo konkurenčen. Pri družbi SDAG so prepričani, da bodo v odnosih med upravo carine in finančno stražo v prihodnjih dneh dosegli dogovor o še odprtih vprašanjih in da bo poskusno obratovanje v septembru res steklo. Zamude naj bi namreč nastale zaradi težav pri usklajevanju, oziroma dogovarjanju.
Kaj je bistvo novega načina nadzorovanja in pregledovanja blagovnih
pošiljk? Na preprost način povedano, bi lahko rekli, da se bodo šoferji izgognili dvojnemu carinskemu postopku, dvojni pripravi listin, pregledu itd. "Listine”, ki jih bodo pripravili na eni ali drugi strani meje, bodo veljale tudi za drugo stran. Isto velja tudi glede materialnega pregledovanja pošiljk.
Ogniti se bo mogoče stojninam, čakanju, kar seveda bremeni stroške prevoza.In prav v tem pogledu bo goriški mednarodni prehod pridobil na konkurenčnosti. Ob naraščajočem prometu industrijskih vozil je hitrejši in enostavnejši način kontrole edini primeren odgovor.
Na sliki : tovornjaki na mednarodnem prehodu - foto Bumbaca.
ZDRAVSTVO / NOVO POGLAVJE
Dežela naj bi za bolnišnico zagotovila 52 milijard lir
Zgodba o novi goriški bolnišnici se začenja znova. Deželna uprava je menda pripravljena za izgradnjo goriške bolnišnice nameniti 52 milijard lir. To je celoten znesek, ki je trenutno razpoložljiv za investicije na tem področju, Tako stališče je na nedavnem srečanju z goriskim županom zavzel deželni odbornik za zdravstvo Ariis. S tem denarjem naj bi začeli izvajati prvi poseg, ki pa, kakor izhaja iz tiskovnega sporočila, še ni povsem podrobno opredeljen, ker bo treba šele sprejeti odločitev, kaj pravzaprav najprej narediti.Četudi bo denar dejansko nakazan za go-riško bolnišnico pa ta vsota nikakor ne bo zadostovala zato, da bi v nekaj letih (desetletjih ?) dobili sodobno zdravstveno strukturo. Manjkajoči denar naj bi zagotovili s prodajo raznih stavb in drugih nepremičnin. To pa je zelo dolg in zapleten postopek. In prav v tem je razlog za določeno skepso.
Milijarde, ki jih Dežela zdaj namerava dati za Gorico, so še pred nekaj meseci zahtevali v Vidmu za financiranje zelo zahtevnega načrta, vrednega nekaj nad štiristo milijard lir.
Umetniški vodja lutkovnega festivala in obenem ravnatelj deželnega centra animiranega gledališča CTA Roberto Piaggio je s sodelovanjem predsednika deželne gledališke ustanove Mariom del Bellom in občinskega odbornika za kulturo Antonia Devetaga predstavil niz predstav, ki se bodo odvijale v Kulturnem domu, v Kulturnem centru Lojze Bratuž, na gradu, v dvorani UGG, v občinskem parku, na dvorišču inštituta Lenassi ter v ljudskem in spominskem parku.
Med številnimi predstavami (na programu jih je kar 18, celoten spored pa bomo objavili v naslednjih dneh) velja omeniti nastop italijanskega mojstra lutkovnega gledališča Mimma Cuticchia, ki bo 2. septembra ob 21. uri gostoval v Kulturnem domu s predstavo L’urlo del mostro, skupine Claudia Ginellija s predstavo J.E.F.. 3.septembra v Kulturnem centru L. Bratuž ob 21. uri; dalje nastop češkega lutkovnega gledališča iz Prage z Mozartovim Don Juanom 5. septembra prav tako ob 21. v dvorani centra Bratuž, Mozartovo Čarobno flavto v izvedbi Puppentheater Fr-lefanz skupine iz Berlina 7. septembra ob 21. uri v Kulturnem domu ter seveda krstno predstavo goriškega lutkovnega gledališča s popolnoma prenovljeno igro II bacio di una morta, 4.septembra v centru Bratuž. Aleš VValtritsch
NOVICE
Zaposlitev na občini v Medeji
Deželna agencija za zaposlovanje sporoča, da bp-do 26. t.m. opravili selekcijo za začasno zaposlitev za tri mesece ( z možnostjo podaljšanja roka zaposlitve) delavca z vozniškim dovoljenjem kategorije D. Zaposlitev je na občini v Medeji. Pogoji: vpis v sezname brezposelnih in izpolnjevanje pogojev za zaposlovanje v javni upravi.
Confonsumatori na dopustu
Združenje potrošnikov Confconsumatori obvešča, da bo urad v Ulici Baiamonti zaprt cel mesec avgust. Urad bodo ponovno odprli 7. septembra ob 15.30 do 17.30. Za nujne potrebe se potrošniki lahko obrnejo na Združenje potrošnikov v Vidmu preko telefonske številke 0432/45673.
Koncert iz niza "Shalom Trieste”
V Kulturnem centru "Lojze Bratuž” bo jutri ob 21. uri peti koncert iz niza glasbenih prireditev posvečenih judovski glasbi in kulturi. Večer prireja pokrajinska uprava v sodelovanju s Tržaško občino. Drevi bo nastopila komorna skupina Serenade Ensemble pod vodstvom Fabia Macello-nia. Vstopnine ne bo.
Trčenje v zgodnjem jutru
Včeraj nekaj pred 5. uro zjutraj se je pri Koprivnem pripetila nekoliko neobičjna prometna nesreča. Vpleteni sta bili osebni avtomobil in posebno industrijsko vozilo. Avtomobil fiat uno, ki ga je vozil 28- letni Paolo Zarnetig iz Krmina, je trčil v tovornjak za čiščenje poti. Vozilo je upravljal Andre Parise iz kraja San Michele al Tagliamento. Ponesrečencem so v bolnišnici nudili prvo pomoč.
Cesarski praznik v Jasihu
Vsakoletno srečanje v Krminu in Jasihu, ki ga prireja združenje "Mittele-vropska kultura” bo jutri doseglo višek. V Bračanu, so se včeraj poklonili spominu vseh padlih. Jutri ob 11. uri bo v stolnici v Krminu maša za Evropo z molitvami, petjem ter branjem evangelija v jezikih narodov in narodnosti nekdanje Mittele-vrope. Po maši bo pred županstvom srečanje predstavnikov oblasti in raznih delegacij. Dogajanje se bo popoldne preselilo v Jaših.
KRONIKA / PRIJELI SO JIH PRI TR2ICU
V priporu trije Hrvati, ki so skušali izprazniti draguljarno v Gradišču
Sezonsko
mttanKJ
m
zJp-Ail. Carducci 24 ^ . tel. 537561
Karabinjerji so včeraj v prvih jutranjih urah v predmestju Tržiča priprli tri hrvaške državljane, osumljene poskusa vloma in tatvine v draguljarno in zlatarno ”La Gioielleria” v Gradišču, katere lastnik je Luca Villini. Trgovina je v Gradišču zelo znana.
Okrog pol štirih je stanovalca v bližini trgovine, ki si jo je trojica izbrala za cilj tatinskega podviga, zbudil sumljiv ropot. Pri vratih trgovine je opazil dve osebi, ki sta se trudili, navrtati luknjo skozi katero bi nato prišlo do dragocenosti v izložbi. Njuno obnašanje ni puščalo dvomov.
Najbrž sta nepridiprava ugotovila, da sta bila odkrita, zavohala nevarnost in namero opustila. Hitrih nog sta se oddaljila proti avtomobilu, ki je bil parkiran nedaleč stran, v bližnji ulici. Vlomilca
sta imela tudi pomagača, ki je v bližini "stražil”. Tačas je na karabinjersko postajo že prispelo telefonsko sporočilo in začela se je akcija za vlomilci. Trojica se je z avtomobilom znamke micra reške registracije odpeljala v smeri Tržiča. V predmestju San Polo so naleteli na cestni blok, za njimi pa je bila že tudi karabinjerska obhodni-
ca. Vrsta avtomobila (menda so si ga vlomilci sposodili) in registrska tablica se je ujemala s podatki, ki jih je posredoval nek drugi občan, ki je prisostvoval dogodku v Gradišču. Poleg tega pa so karabinjerji v avtomobilu našli tudi vlomilsko orodje. "Izlet” se je za trojico vlomilcev 27, 24 in 22 let končal v ulici Barzellini.
Ogenj v tovarni ivernih plošč
V četrtek okrog 13. ure je zagorelo v tovarni ivernih plošč Meblo v Novi Gorici. Proizvodnja je sicer te dni ustavljena, ker opravljajo v tovarni remontna in vzdrževalna dela. V hali nameščajo zračnike z ventilatorji. Goreti je začelo prav v enem od zračnikov. Ogenj se je zelo hitro razširil in opustošil okoli 1/3 hale. Največ škode je na strehi in oknih ter na električni napeljavi.
Požar so skušali najprej gasiti pripadniki gasilske skupine v tovarni, na pomoč pa so jim nato priskočili poklicni gasilci iz Nove Gorice. Poseg je bajal dobri dve pri. Nastala je velika gmotna škoda.
^ ČRPALKE
Danes popoldne in jubi bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. L. Isonzo, 77 MONTESHELL - Ul. Aquileia, 20
ERG - Ul. sv. Mihaela, 35
AGIP - Ul. Trieste, 174
TRŽIČ
MONTESHELL - Ul. Boito, 43
IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich
ROMKE
AGIP - Ul. Redipuglia
KRMIN
AGIP - Drev. Ven. Giulia
GRADIŠČE
MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti
MARJAN
AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33
ZVEZA UPOKOJENCEV
iz Doberdoba naproša udeležence izleta v Sanremo in Montecarlo da do 31. avgusta poravnajo vpisnino. Odhod bo 11. septembra ob 5.45 izpred cerkve v Doberdobu in ob 6.00 v Jamljah, pred spomenikom.
SKD KREMENJAK iz Ja-
melj vabi na izlet v Garda-land dne 4. oktobra. Za informacije in vpisovanja pokličite na tel. 419973 ali 419946 (Semolič Giordano, Oretti Bruno).
SPDG priredi 13. septembra avtobusni družinski izlet z obiskom GEOSA (Geografskega središča Slovenije), gradu Bogenšperk ter izletom na Šmarno goro nad Ljubljano.
^ OBVESTILA
KMEČKA ZVEZA opozarja vinogradnike na obveznost prijave zalog vina na dan 31. avgusta. Za izpolnitev prijave so na razpolago uradi zveze in sicer: v Gorici (ul. Malta 2) vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure; na sedežu KD Briški grič na Bukovju v četrtek 3. septembra od 12.30 do 14. ure; v podružnici v Doberdobu (sedež godbe na pihala) ob petkih od 8. do 9. ure. Vinogradniki naj prinesejo s seboj zadnjo prijavo vina.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 20.00-
22.20»Arma letale 4«. M. Gibbson.
VITTORIA 3 22.00-22.30»Boogie nights«. R. Paul Thomas Anderson. Prep. mlad. pod 14. letom.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2 pri
Sv.Ani, Ul.Garzarolli 154, tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Man-lio 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes: 9.00, Bianca Ra-dossi iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Ambroža v Tržiču.
NOVICE
ITALIJANSKA POLITIKA / POLETNI POGOVOR S PREDSEDNIKOM VLADE
Letališče Malpensa: predlogi Italije, dvomi Evrope
RIM - Predsednik italijanske komisije proti monopolom (antitrust) je mnenja, da bo mogoče »z nekaj požrtvovalnosti« odpreti letaSCe Malpensa 2000. Kot znano, so letališče že dogradili, manjkajo pa ključne prometne povezave med objektom in centrom Milana, zaradi Cesar je pristojna komisja EU projekt ustavila. V italijanskih krogih prevladuje torej zmeren optimizem, Čeprav je vsem jasno, da bo treba pristati na kompromise, ki bodo morda Se najbolj prizadeli potnike.
Nasprotnega mnenja so evropski komisarji, ki so prepričani, da bo moralo letališče Linate Se nekaj Časa obratovati, saj bi bil drugače kaos prehud.
Nesposobni učitelj se vrača za kateder
RIM - Državni svet je razveljavil sklep deželnega upravnega sodišča, ki je svoj Cas potrdilo odločbo florentinskega Šolskega skrbnika zoper »nesposobnega« učitelja. Učitelja so prvič opomnili pred nekaj leti, nato pa ga leta 1994 odslovili, ker je bilo njegovo poučevanje »pomanjkljivo«. Državni svet je določil, da se Solnik lahko vrne na svoje delovno mesto, to pa zato, ker mu šolske oblasti pred odpustom niso izročile uradnega opomina, kot bi po zakonu morale storiti.
Manj nesreč in mrtvih v prometnih nesrečah
RIM - Italijanske avtoceste so bile v prvih petih mesecih tega leta varnejše v primerjavi z istim obdobjem v letu 1997. Med januarjem in majem je bilo vseh smrtnih žrtev za 10, 5 odstotka manj kot lani (lani je bilo 229 mrtvih, letos pa 205). Manj je bilo tudi prometnih nesreC: te so upadle za 4, 4 odtotka. Podatek je Se posebno spodbuden, če upoštevamo dejstvo, da se je avtomobilski promet povečal za dobre Štiri odstotke, tovorni pa za 5 odstotkov.
Rešil se je po 10 dneh jetništva v dvigalu
SESTREKERE - V letoviškem kraju so z velikom zadovoljstvom sprejeti novico, da se je Armando Piazza, ki je ostal deset dni zaprt v dvigalu zaprtega hotelas, rešil. Piazza, ki je Čuval hotela, je ostal po nesreči blikiran v dvigalu,. Reševalci so ga našli, ker jih je poklical Piazzov prijatelj, zaskrbljen, ker Čuvaja ni bilo na spregled.
V	letovišču so sicer precej nezaupljivi do trditve, da je Piazza preživel deset dni brez hrane in pijaCe, toda zdravniki so potrditi to dejstvo, obenem pa tudi, da je Čuvajevo zdravstveno stanje presenetljivo dobro in so ga zadržali na opazovanju samo iz previdnosti.
Svetovalski vprašanji SL o zdravstvu in krajevni upravi
VIDEM - Deželni svetovalec Severne lige Gianpiero Fasola je na deželno vlado naslovil dve vprašanji. Prvo je v zvezi z gradnjami in vzdrževalnimi deti v videmskih zdravszvenih ustanovah. Svetovalec poziva predsednika nove deželne vlade in pristojnega odbornika, naj v prihodnje poskrbijo za organske projekte in za večjo razpoložljivost sredstev, ki jih namenjajo videmskim zdravstvenim domovom.
V	drugem svetovalskem vprašanju se predstavnik SL zanima za nove norme pri imenovanju občinskih komisarjev, ki naj bi jih pripravljala dežela. Poseg je baje sprožila polemika med videmskim komisarjem in odbornikom za krajevne uprave.
Poletne afera o prostituciji tema političnih posegov
TRST - V debato o spornih ukrepih proti prostituciji je posegel tudi deželni svetovalec iz vrst Zelenih Mario Puiatti. Po njegovem mnenju je delo prostitutk »družbeno koristno«, zato bi jih oblasti ne smele preganjati. Puiatti meni, da so posegi županov nezakoniti, obenem pa pretirano strogi do žensk, popustljivi pa do tistih, ki njihov položaj izrabljajo.
Prodi bi razširil Oljko v svet, čeprav v Italiji bolj životari
Livia Turco in drugi po opozarjajo no nujnost novih iniciativ
GALLIPOLI - »Res je, da smo v prvih mesecih tega leta zabeležili upočasnitev gospodarske rasti, toda potem se je trend obrnil. Ne more biti nobenega dvoma, da gospoda-stvo dobiva novega zagona. In to se bo prav gotovo poznalo tudi v zaposlitveni ravni.«
Tako je med drugim povedal predsednik vlade Romano Prodi na srečanju s Časnikarji, ki ga je imel vCeraj v Gallipo-liju na južni jadranski obali, kjer preživlja z družino krajše počitnice. Prodi je poudaril, da delo njegove vlade postopoma rodi sadove. V tem smislu je omenil, da vlada zdaj pripravlja finančni zakon za leto 1999, ki bo bistveno manj restriktiven, kot so bili finančni zakonih zadnjih let.
V pogovoru s časnikarji se je predsednik vlade dotaknil najrazličnejših tem. O ameriškem napadu na teroristična
žarišča v Sudanu in Afganistanu je dejal, da je bil dokaj hitro obveščen, sicer pa je potrdil pravilnost italijanske linije, ki je »odločna proti terorizmu, a hkrati iSCe dialog povsod tam, kjer je mogoCe«.
Prodi se je večkrat dotaknil tudi problemov v vladni večini. Rekel je, da z veliko pozornostjo sledi notranji debati v SKP, poudaril pa je, da verjame v pravilnost in veljavnost projekta Oljke. To do taksne mere, da bi po njegovem bilo primemo ta projekt celo raztegniti na mednarodno raven. »Problemi današnjega sveta so zapleteni in potrebna je politična kultura, ki bi jim bila resnično kos,« je dejal. Pristavil je, da o teh problemih rad govori s svojim britanskim kolegom Tonyjem Blairom.
Omenimo naj, da se je Prodi v teh svojih počitniških dneh med drugim prvič vrnil
v kraj Tricase pri Lecceju, kjer je leta 1995 začel svojo dolgo kampanjo z avobusom pod znamenjem Oljke, ki ga je pripeljala do zmage na volitvah leta 1996.
Sicer je bodočnost Oljke ena izmed tem, ki je sploh v srediscu politične pozornosti v teh dneh. Tako je npr. ministrica za socialne zadeve Livia Turco v daljšem intervjuju glasilu Levih demokratov L’Unita dejala, da Oljka zgublja teren in da bo njena prihodnost odvisna od tega, ali bo jeseni znala prevzeti politično iniciativo. S to oceno se strinja načelnik Zelenih v poslanski zbornici Mauro Pais-san. Podprl jo je tudi odgovorni za probleme dela pri LD Alfredo Grandi, po mnenju katerega bi morala Oljka nekaj pomembnega ukreniti zlasti za zmanjšanje brezposelnosti.
Po podatkih vzorčnih mest inflacijska stopnja narasla na 1,9 odstotka
RIM - Ge so bili četrtkovi podatki vzorčnih mest o gibanju cen spodbudni, saj so nakazovali, da inflacijska stopnja ne narašča, so včerajšnji podatki dali za spoznanje bolj negativno sliko, saj se po teh podatkih tendenčna inflacijska stopnja dvigne za 0, 1 odstotka od 1, 8 na 1, 9 odstotka.
Naraščanje inflacijske stopnje je odraz zaokroženj. Po Četrtkovih podatkih bi poprečna inflacijska stopnja narasla za 0, 042 %, po včerajšnjih pa za 0, 056 %, z zaokrožitvijo pa za o, 1 %. Dokončen in uraden podatek pa bo objavil drtža-vni statistični zavod Istat 8. septembra.
K dvigu inflacijske stopnje je prispeval predvsem Turin, kjer so cene v avgustu narasle za 0, 2%, podobno kot v Bene-
tkah. Prav ti dve mesti sta porinili inflacijsko stopnjo navzgor, medtem, ko se v ostalih mestih cene na drobno niso spremenile ali pa je bila podražitev neznan tna.
Kljub rahlemu dvigu inflacijske stopnje (v tem letu je prav v tem mesecu segla najvisje) pa gospodarski izvedenci menijo, da je gibanje cen v državi še pod nadzorstvom. Po njihovem mnenju se bo s septembrom inflacijska stopnja v Italiji spet nekoliko znižala. Nižaja naj bi se do konca leta in težila k 1, 6 do 1, 7 odstotka. Ge se bodo te napovedi uresničile, bo poprečna letna inflacijska stopnja 1, 7 odstotka, kar je pod 2 odstki, ki jih je vlada nakazala kot cilj v dokumentu o gospodarskem načrtovanju.
ZA BOJ PROTI BREZPOSELNOSTI IN ZAGON EKONOMIJE
Ciampi predlaga nov družbeni dogovor
RIM - Za gospodarski zagon in učinkovitejši boj proti brezposelnosti bi potrebovali nov družbeni dogovor med delodajalci in sindikati, podoben onemu iz leta 1993. Sindikati bi morali zagotoviti večjo prožnost dela, delodajalci pa bi se v zameno morali obvezati, da omejijo zaslužek in s presežki finansirajo nove naložbe. To je predlog gospodarskega ministra Carla Aze-glia Cimpija, ki ga je podrobno orisal v intervjuju za dnevnik Confindustrie Sole 24 ore.
Ciampi je v intervjuju poudaril, da je po njegovem mnenju potreben nov dogovor med socialnimi partnerji, ki naj ima kot cilj gospodarsko rast, naložbe in nižjo brezposelnost. Kot so sindikati in delodajalci skupaj z vlado leta 1993 (tedaj je bil Ciampi predsednik vlade) podpisali dogovor, ki je zajezil inflacijo in je bil osnova za sanacijo, tako bi morali sedaj podpi-
sati sporazum za gospodarski zagon in zaposlovanje. Minister za gospodarstvo je dejal, da bi bil potreben dvojen dogovor: delodajalci bi morali pristati na to, da bi se zaslužek na posamezni proizvod ne dvignil (morali bi kvečjemu računati na večji globalni presežek z večjo proizvodnjo), tako pridobljena sredstva pa bi morali vložiti v nove gospodarske pobude. Sindikati bi morali istočasno pristati na to, da se odpravijo tiste togosti, ki Se hromijo tržišče dela.
Po Ciampijevem mnenju je tudi potrebno novo načrtovanje, Čeprav »to ne pomeni vrnitev k preseženi'logiki petletk ali pa smernicam nekdanje levosredinske vlade. »Vlada mora nakazati prioritete sisema, ostalo je naloga trga,« je menil Ciampi.
V pogovoru za Repub-blico pa je minister za gospodarstvo povedal, da razmišlja o finančnem za-
konu, ki bo za 8.000 milijard lir skrčil izdatke, izključil pa je nove dajatve ali nove obremenitve davkoplačevalčev. Kar zadeva prihodnost pa je Ciampi menil, da bi morali imeti načrt naložb za 120 tisoC milijard lir do leta 2006.
Confindustria je s podpredsednikom Guidalber-tom Guidijem sicer cenila vladno voljo, da se spoprime s problemi brezposelnosti, kritizirala pa vsebino predloga, ker je po njeni oceni preveč tod in ne upošteva zakonitosti trga.
Nekoliko veC pripravljenosti so pokazali sindikati. Po njihovem mnenju je predlog sprejemljiv, toda uslužbenci so svoje že žrtvovali, medtem ko podjetniki niso uresničili svojih obvez. Sindikati sicer zamerijo Ciampiju, da je skusal nekoliko zabrisati odgovornosti vlade, ki naj ne bi naredila vsega, kar bi morala.
	21 AVGUST 1998	v LIRAH	
sc	valuta	nakupni	prodajni
35 c	ameriški dolar	1758,00	1784,00
00	N	nemška marka	979,00	995,00
	funt šterling	2868,00	2923,00
S O	švicarski frank	1169,00	11940,00
<o N h	belgijski frank	46,82	48,82
<('}(/}	francoski frank	289,00	299,00
GC m /v6	danska krona	253,00	263,00
Ul	norveška krona	225,00	235,00
< v H	švedska krona	212,00	222,00
Z "C	kanadski dolar	1136,00	1176,00
IM (8	portugalski eskudo	9,13	10,03
2 n	nizozemski gulden	859,00	884,00
oc	avstrjski šiling	138,10	142,45
o	španska pezeta	11,10	12,20
	grška drahma	5,54	6,34
	irski šterling	2425,00	2505,00
	japonski jen	11,89	12,79
M P	avstralski dolar	990,00	1.060,00
	madžarski florint	7,00	8,50
F	hrvaška kuna	260,00	285,00
	slovenski tolar	10,25	10,45
		
21 AVGUST 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1757,00	17872,00
nemška marka	979,00	997,00
francoski frank	289,00	299,00
nizozemski gulden	860,00	885,00
belgijski frank	47,00	48,80
funt šterling	2841,00	2931,00
irski šterling	2425,00	2520,00
danska krona	255,00	265,00
grška drahma	5,70	6,14
kanadski dolar	1140,00	1175,00
švicarski frank	1167,00	1192,00
avstrijski šiling	138,10	142,60
slovenski tolar	10,15	10,48
hrvaška kuna	260,00	280,00
	
21, AVGUST 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1775,400
EKU	1947,260
nemška marka	986,550
francoski frank	294,280
funt šterling	2900,830
nizozemski gulden	874,800
belgijski frank	47,842
španska pezeta	11,626
danska krona	259,040
irski šterling	2472,600
grška drahma	5,848
portugalski eskudo	9,637
kanadski dolar	1158,500
japonski jen	12,282
švicarski frank	1180,060
avstrijski šiling	140,210
norveška krona	230,420
švedska krona	216,660
finska marka	324,480
MILANSKI BORZNI TRG
21, AVGUST 1998	INDEKS MIB 30: -4,06
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	22.599	-1,68	La Fondiaria	10.408	-2,92
Bca di Roma	4.128	-1,99	Mediaset	10.605	-1,74
Bca Fideuram	11.123	-3,05	Mediobanca	22.986	-3,27
Bca Pop.M 1	14.505	-2,78	Montedison	2.002	-2,67
Compart	1.564	-3,09	Olivetti	4.041	-1,34
Comit	13.896	-4,04	Parmalat	2.870	-3,07
Credit	9.444	-2,87			
Edison	15.902	-2,06	Pirelli Spa	5.438	-3,73
Eni	10.341	-3,19	Ras	24.803	-4,28
Fiat	6.565	-4,17	Rolo	44.207	-2,53
Generali	63.253	-2,97	Saipem	7.498	-0,83
Imi	30.058	-1,67	San Paolo To	28.813	-2,34
Ina	5.636	-0,52	TIM	11.910	-3,06
Italgas	7.596	-2,83	Telecom Ita	14.327	-3,72
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
ATLETIKA / EVROPSKO PRVENSTVO V BUDIMPEŠTI
KOŠARKA
NOVICE
Nemčija, VB in Poljska včeraj najuspešnejše
Italija včeraj ostala praznih rok - Kolajne: Rusija vodi
Gradež: Tržačani danes v finalu
BUDIMPEŠTA - Evropsko atletsko prvenstvo se počasi nagiba h koncu. Včeraj so podelili kar devet kompletov kolajn. Se posebno usšeni so bili atleti in atletinje iz Velike Britanije, Nemčije in Poljske, ki so osvojili po dve zmagi, po eno zlato kolajno pa so si prislužile Rusija, Ukrajina in Romunija.
Včeraj je Italija spet ostala brez kolajne. Od svojih hitrohodcev na 50 km si je nadejala veliko, a razočaranje je bilo po tekmo popolno. Prvi od Italijanov je bil Arturo di Mezza Sele sedmi. Na 400 m je Saber osvojil prav tako 7. mesto, zanesljivo v finale pa se je uvrstila Fiona May v skoku v daljino.
V slovenskem taboru sta Valant v daljini in Bikar na 200 m izpadli.
VČERAJŠNJI FINALNI IZIDI
Hoja 50 km: 1. Robert Korzeniovvski (Pol) 3.43:51; 2. Valentin Kono-nen (Fin) 3.44:29; 3. Andrej Plotnikov (Rus) 3. 45:53; 4. Mikel Odriozola (Spa) 3.47:24; 5. Tomasz Lipiec (Pol) 3.48:05; 6. Santiago Perez (Spa) 3.48:17; 7. Arturo di Mezza (Ita) 3.48:49; 8. Denis Trautmann	(Nem)
3.49:46; 9. Rene Piller (Fra) 3.51:03; 10. Sylvain Caudron (Fra) 3.54:43.
Palica, ženske:	1.
Anžeela Balahonova (Ukr) 4, 31 m; 2. Nicole Rieger-Humbert (Nem) 4, 31; 3. Yvonne Busch-baum (Nem) 4, 31 4. Gabriela Mihalcea (Rom) 4, 15; 5 . Monique De Wilt (Niz) 4, 15; 6. Nastja Ry-shich (Nem) 4, 15; 7. Monika Pyrek (Pol) 4, 15; 8. Zsuzsa Szabo (Madž) 4, 15
400 m, ženske: 1. Grit Breuer (Nem) 49.93; 2. Helena Fuchsova (Ces) 50.21; 3. Olga Kotljarova (Rus) 50.38; 4. Uta Roh-lander (Nem) 50.48; 5. Al-lison Curbishley (Gbr) 51.05; 6. Donna Fraser (VB) 51.54; 7. Olena Ru-rak (Ukr) 51.92; 8. Patri-zia Špuri (Ita) 51.94.
200 m, ženske: 1. Irina Privalova (Rus) 22.62; 2. Žana Pintusevič (Ukr) 22.74; 3. Melanie Paschke (Nem) 22.78; 4. Natalja Voronova (Rus) 22.80; 5. Nora Ivanova (Bol) 23.02; 6. Sabrina Mulrain (Nem) 23.04; 7. Gabri Rockmeier (N em) 23.08; 8. Erika Su-chovska (Ces) 23.18.
Disk, ženske: 1. Franka Dietzsch (Nem) 67, 49 m;
2.	Natalja Sadova (Rus) 66, 94; 3. Nicoleta Grasu (Rom) 65, 94; 4. Elina Zvereva (Blr) 65, 92; 5. Ekaterini Vogoli (Gr) 63, 56; 6. like Wyludda (Nem) 63, 46; 7. Anastasia Kelesidou (Gr) 62, 95; 8. Irina Jačenko (Blr) 61, 20.
400 m ovire, ženske: 1. lonela Tirlea (Rom) 53, 37; 2. T. TereSuk (Ukr) 54, 07; 3. Silvia Rieger (Nem) 54,45.
Višina, moški: 1. Artu Partyka (Pol) 2, 34 m; 2. Dalton Grant (VB) 2, 34;
3.	Sergej Kljugin (Rus) 2, 32.
200 m, moški: 1. Doug Walker (VB) 20, 53; 2. Doug Turner (VB) 20, 64; 3. Julian Golding (VB) 20, 72.
400 m, moški: 1. Iwan Thomas (VB) 44, 54; 2. Robert Makovviak (Pol) 45, 04; 3. Mark Richard-son (VB) 45, 05; 7. Ashraf Saber (Ita)
DANAŠNJI SPORED 9.05: maraton (m), finale; 9.20: disk (m), kvalifikacije; 9.30: troskok (m) kvalifikacije; 11.30: daljina, sedme-roboj; 12.15: 4x100 m (ž),-
kvalifikacije; 12.30: 4x100 m (m), kvalifikacije; 16: kopje (ž) sedmeroboj; 16.00: palica (m) finale; 17.05: 4x400 m (m), kvalifikacije; 17.30:100 m ovire, kvalifikacije; 17.30: daljina (ž), finale; 18.00: 110 m ovire, polfinale; 18.20: 4x100 m (ž), finale; 18.40: 800 m (m), polfinale; 18.50: kladivo (ž), finale; 19.00: 4x100 m (m), finale; 19.15: 110 ovire, finale; 18.30: 800 m, sedmeroboj; 19.50: 5.000 m (ž), finale; 20.05: 4x400 m (ž), kvalifikacije.
KOLAJNE
Rusija 4 zlate, 5 srebrnih, 4 bronaste; Nemčija 3, 3, 5; Velika Britanija 3, 3, 2; Ukrajina 3, 2,1; Poljska 3, 1, 0; Portugalska 1, 2, 1; Italija 1, 1, 1; Madžarska 1, 1, 0; Grčija 1, 0, 2; Španija 1, 0, 2; Estonija 1, 0, 0; Francija
1, 0, 0; Irska 1, 0, 0; Finska 0, 2,1; Romunija 1,1, 2; Češka 0, 2, 0 itd.
Na sliki AP: Partyka, zmagovalec v višino.
P ali. Trieste - Muller Verona 56:54 (20:27)
PALL. TRIESTE: Laso 10, Laezza, Alibegovic 20, Bullara 4, VVilliams 9, Ansaloni 5, Miccoli, Vianini 6, Semprini 2, Pigato, Spigaglia.
GRADEZ - Pall. Trieste je sinoči v prvi pofli-nalni tekmi s težavo, toda zasluženo premagal ekipo iz Verone, in se je uvrstil za nocojšnji finale, v akterem bo igral proti zmagovalcu sinočnje druge tekme med Pall. Gorizio in Can-tujem.
Tržačani sd sinoči zmagali zaradi priseb-nejše igrev končnih minutah. Najboljši mož in strelec v tržaški ekipi je bil Teo Alibegovič, dobro pa sta igrala še Laso in VVilliams.
_______MOK/ZASEDANJE V LAUSANNI________
Posebna agencija proti dopingu
Nadzorovala bo izvajanje kontrol prepovedanih poživil po vsem svetu
LAUSANNE - Izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) se je na sinočnjem zasedanju v Lausanni posvetil predvsem aktualnim težavam v zvezi z odkrivanjem uporabe prepovedanih poživil v številnih športih. MOK je sporočil, da namerava ustanoviti posebno agencijo, ki bi nadzorovala izvajanje kontrol prepovedanih poživil po vsem svetu.
Agencija bo delovala pod vodstvom visokega uradnika MOK, sedež pa bo imela v Lausanni. Z ustanovitvijo tovrstne agencije bi MOK dobil veliko večje pristojnosti pri preprečevanju in nadzoru uporabe poživil. Doslej je bil namreč MOK neposredno odgovoren le za kontrolo poživil na tekmovanjih pod svojim okriljem, torej olimpijskih igrah. Za ostala tekmovanja pa so bile zadolžene panožne in nacionalne športne zveze. MOK bo, ko bo ustanovljena nova protidopinška agencija, lahko testiral športnike v vseh olimpijskih športih, tako na tekmovanjih kot tudi med pripravami. "S to agencijo bomo pomagali mednarodnim športnim zvezam, ki ni-
majo dovolj denarja za redne in precej drage kontrole prepovedanih poživil. Ustanovili bomo tudi mobilen laboratorij za pomoč državam brez ustreznih prostorov za nadzor nad poživili, " je povedal predsednik MOK Juan Antonio Samaranch. MOK je že doslej namenjal za boj proti poživilom več kot 20 milijonov dolarjev letno, s podvojitvijo te vsote pa naj bi zagotovili nemoteno delovanje agencije.
Ena izmed točk dnevnega reda zasedanja IO MOK je bila tudi predstavitev svetovnega protidopinškega vrha, ki bo v Lausanni 2. in 3. februarja prihodnje leto. Na njem bodo obravnavali zaščito športnikov, politične in etične vidike dopinga, preprečevanje in finančna vprašanja.
Samaranch je zasedanje v Lausanni izkoristil tudi za pojasnitev oziroma demantiranje svojih izjav v nekem španskem dnevniku. Pojasnil je, da se ne zavzema za zmanjšanje liste prepovedanih poživil, temveč le za to, da bi zdravniške komisije v določenih časovnih obdobjih analizirale seznam in ga posodobile.
Italijanski nogometni pokal: drevi Lucchese - Napoti
LUCCA - Z drevišnjim srečanjem v Lucci (20.45) se bo uradno začela letošnja italijanska nogometna sezona. Na sporedu bo namreč uvodno srečanje med Lucchesejem in Napolijem. Ostali spored bo jutri, in sicer: Umezzane
-	Cagliari, Livorno - Reggina, Nocerina - Verona, Monza -Lecce, Padova - Reggiana, Cremonese - Atalanta, Chievo
-	Foggia, Gualdo - F. Andria, Atletico Catania - Brescia, Alzano - Torino, Cosenza - Treviso, Castel di Sangro -Perugia, Cesena - Pescara.
Ženski Tour: brez sprememb
SAINT LOUIS - Nemka Petra Rossner je v sprintu osvojila včerajšnjo, 11. etapo ženskega Toura. V cilju je prehitela Nizozemko Mirjam Melchers in Latvijko Zato Urbonaite. Latvijka Edita Pucinskaite je še vedno v vodstvu na skupni razvrstitvi pred Italijanko Luperinijevo.
Avstralci bodo prihodnji teden začeti prodajati vstopnice
SYDNEY - Organizacijski komite olimpijskih iger leta 2000 v Sydneyu (SOCOG) je sporočil, da se bo prodaja vstopnic za OI pričela prihodnjo sredo. SOCOG je zeleno luč za začetek prodaje vstopnic v četrtek dobil tudi od Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) na zasedanju v Lausanni. MOK sicer meni, da so Avstralci nekoliko pretiravali pri cenah vstopnic za posamezne olimpijske prireditve. Za sedeže v prvih vrstah na otvoritveni slovesnosti bodo morali ljubitelji OI tako odšteti kar 1000 dolarjev; pred dvema letoma na OI v Atlanti so Američani za enako udobje spravili v žep po 650 dolarjev.
Hingis in Novotna v četrtfinalu
MONTREAL -Na teniškem turnirju v Montrealu (nagradni sklad 926.000 dolarjev) imajo organizatorji obilo težav zaradi dežja. Izpeljali .so le pet dvobojev osmine finala, tri pa so morali prekiniti oziroma preložiti. V četrtfinale sta se že uvrstili prva in druga nosilka, Švicarka Martina Hingis in Čehinja Jana Novotna. Prva je premagala Japonko Ai Sugijama s 6:3, 6:0, druga pa Italijanko Silvio Farina s 6:1, 6:4. Izpadla je sedma nosilka, Nemka Steffi Graf, ki jo je s 6:4, 6:4 premagala Španka Magui Šema.
Polom prvih treh nosilcev
NEW HA VEN - Na teniškem turnirju v New Havenu z nagradnim skladom 870.000 dolarjev so prvi trije nosilci v osmini finala doživeli pravo katastrofo, saj so vsi že izpadli. Američana Peta Samprasa je ugnal Indijec Lean-der Paes s 6:3, 6:4, Avstralca Patricka Rafterja je ustavil Francoz Guillaume Raoux s 7:6 (10:8), 6:3, za Ceha Petra Kordo pa je bil usoden njegov rojak Bohdan Ulihrach s 7:6 (8:6), 6:3.
Rios izpadel že v osmini finala
INDIANAPOLIS - Na teniškem turnirju v Indianapolisu (nagradni sklad milijon dolarjev) so se končali dvoboji osmine finala. Presenetijivo je že izpadel prvi nosilec Čilenec Marcelo Rios, premagal ga je Zimbabvijec Byron Black s 5:7,6:1, 7:5.
Danes prvi nastop Vesne
Kriška Vesna, ki bo letos igrala v nogometnem promocijskem prvenstvu, bo danes opravila svoj prvi nastop. V Križu se bo ob 18. uri pomerila z ekipo Trieste Calcio (bivši San Sergio). Naj omenimo, da pri Trieste Calcio igra tudi Matej Sirca, ki je lani nastopal za kriško enajsterico.
KOTALKANJE / EVROPSKO PRVENSTVO
PREDSEDNIK DOMIA
Obvestila
Tanja Romano prva v »shortu«
Poietovka ima danes možnost, da poseže po enem odličju
Umrl Marino Bamt
Zelo poznan v nogometnem okolju
HANAU (FRANKFURT) - Poietovka Tanja Romano (na sliki) ima danes možnost, da poseže na evropskem prvenstvu v kotalkanju v kategoriji »jeunesse« po eni izmed kolajn, tako v prostem programu kot v kombinaciji.
Tanja je bila v obveznih likih četrta, v četrtek pa je bila v kratkem programu prva. Na drugo mesto se je uvrstila druga »azzurra« Anna lannucci. Tretja pa je bila Španka Frutuoso.
Tanja bo danes verjetno bila oster boj prav z lannuccijevo, vsaj tako menijo v italijanskem strokovnem taboru. Tako poietovka kot lannuc-cijeva sta bili v kratkem programu daleč najboljši in sta zato tudi nepsorni favoritinji za zlato kolajno v prostem programu ter seveda tudi v kombinaciji.
Vso tržaško športno javnost, posebno pa nogometne privržence v dolinski občini je globoko pretresla vest o prerani smrti Gina Baruta, predsednika SK Domio.
Gino Bamt, bolje poznan kot Marino, se je rodil pred 55 leti v Miljah, leta 1972 pa je bil med ustanovitelji SK Domio.
Kmalu zatem je postal predsednik tega društva in je to funkcijo nadvse dostojno opravljal vse do danes. Organizacijsko izredno sposoben je med svojim predsedovanjem uspel dograditi kar dve nogometni igrišči: prvega, otvorjenega leta 1975, je samo nekaj let kasneje »pobrala« hitra cesta, vztrajni Domjenci pa so pod Marinovim vodstvom in s pomočjo dolinske občine leta 1986 uspeli dograditi novo igrišče z lepo urejenim društvenim sedežem in prostorno dvorano. Nogometna ekipa Domja nastopa danes v 1. amaterski ligi in šteje več kot 180 včlanjenih nogometašev, kar je dokaj zavidljiv uspeh in za katerega nosi veliko zaslug prav Barut.
Pogreb Gina Baruta - Marinota, bo danes ob 11. uri iz Ul. Costalunga na miljsko pokopališče.
Žalovanju žene Serene in hčerk Emanuele in Cin-zie se pridružuje športna redakcija Primorskega dnevnika. (VValter Bet)
ZSSDI - NOGOMETNA SEKCIJA sporoča, da bo odhod združenih ekip v Tolmin: začetnikov BREGA, najmlajsih ZARJE/GAJE in naraščajnikov PRIMORJA v ponedeljek, 24. t. m. ob 8.30 izpred nogometnega igrišča Primorja na Proseku.
ŽENSKA EKIPA nujno iSče pripravljenega trenerja! Zainteresirani naj pokličejo na tel. St. 040-44016 od 13.30 do 14.30 ali na 040-327165 od 18.30 do 20. ure.
SD MLADINA obvešča, da je se nekaj prostih mest za izlet v Robanov kot - kmečki turizem Govc (zgornja Savinjska dolina) od 2. do 5. septembra. Za informacije tel. na St. 040-220718 ali 040-213518.
SD KONTO VEL organizira od ponedeljka, 31. t.m. do petka, 11. septembra odbojkarski kamp za deklice letnikov 1985 in mlajše. Kamp se bo odvijal na igrišču na Kontovelu vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9. do 16. ure. Za kosilo bo poskrbljeno.
Vpisovanje v ponedeljek neposredno pred začetkom tečaja. Informacije pri društvenih odbornikih.
SK BRDINA organizira v soboto, 29. avgusta VII. kraski bike slalom s pričetkom ob 17. uri ob novem krajevnem uradu za vzhodni Kras (Dober-dobska ulica). Vpisovanje za tekmo bo na terenu od 16.15 dalje. Informacije na tel. St. 040-212859 in 040-299573.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
VERONA
50. Shakespeare festival
Dne 28., 29. in 31. avgusta ter od 1. do 5. septembra ob 21.00 bo uprizoritev »Dvanajste noči«, državna premiera.
MEDITERAN
festival
IZOLA - Manziolijev trg
Danes, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija)
Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija)
POL€TJ€
V VILI MANIN
Danes, 22. avgusta, ob 18.00, »Figure nel parco«.
46. mednarodni poletni festival
Poleti se dan zvečer začne	Ljubljana
Zvezdni prah
Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: REGUIEM, Simfonični orkester RTV Slovenija
Glasbene razglednice - Križanke
27. avgusta ob 20.30 — F. Lebar: DE2ELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor
31. avgusta ob 20.30 - P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor
Ko maske oživijo
Križanke, Peklensko dvorišče, 24. avgusta ob 20.30— A.
Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal
Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje
V vročici večera - Križanke
25. avgusta ob 20.30 — VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA
V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 22. avgusta — AKADEMSKA POLK. SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta — ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE
®	■ ©LAJBUA ** O LAS B A
FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noči«, nastopa Carla Fracci. Premiera bo 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob 18.00. Informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00.
Miramarski park
Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luci in zvoki«. Urnik: v avgustu ob 21.00 in 22.15.
Danes, 22. avgusta, ob 20.30 (ob priliki 100-letnice smrti cesarice Elizabete), koncert dna Michelazzi -Feri, igrala bosta na flavto in kitaro.
V	soboto, 29. avgusta, ob 20.30 bo igral ansambel »Lumen Harmonicum« z glasbo iz 17. stoletja.
V	torek, 22. septembra bo na Trgu Unita nastopil Paolo Conte.
SESLJAM
Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30.
Danes, 22. avgusta -1 Point.
Jutri, 23. avgusta - Franco Ghietti band.
V	petek, 28. avgusta - The Organ Trio.
V	soboto, 29. avgusta -1 Taxi.
V	nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera.
VERONA
50. Shakespeare festival
Danes, 22. avgusta ob 21.00 bo Plesna skupina Arene uprizorila balet »Romeo in Julija«, državna premiera.
TREVISO
Piazza Burchiellati
V	ponedeljek, 31. avgusta nastop Fabrizia De An dre.
V	Četrtek, 3. septembra nastop ansambla Prozac+.
PalaVerde Villorba
V	nedeljo, 27. septembra bo nastopal Renato Zero.
V	soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Bantana.
_______________SLOVENIJA___________________
NOVA GORICA
Cerkev na Kostanjevici
V	okviru cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška
V	sredo, 26. avgusta, Kvartet saksofonov Danubia, Dunaj.
V	soboto, 29. avgusta, slavnostni koncert 2. Mednarodnega srečanja saksofonistov.
PORTOROŽ
Avditorij, letno prizorišče
Danes, 22. avgusta ob 21.00, multimedialni spektakel »Terra mystica«.
Trg Prekomorskih brigad
Jutri, 23. avgusta ob 20.30: Ljudsko izročilo - nastop Istrskih muzikantov.
LJUBLJANA
22.	avgust
ob 21.00 kinetično gledališče Sashe Pe-pelyaeva (Rusija): The vievv Russian grave from Germany / Ljubljanski grad from Thursday to Friday / Ljubljanski grad
23.	avgust
ob 2) .00 Les zoms (Francija): Les pointures / Mladinsko gledališče
24.	avgust
ob 21.00 Shovvcase beat le mot (Nemčija): Radar, radar nicht ist egal / Mladinsko gledališče
25.	avgust
ob 21.00 Projecte Gallina (Španija): Los cin-cos se una mano sodra / Mladinsko gledališče ob 22.00 Tomaž Grom & Tao G. Vrhovec Sa-mobolec, koncert avtorske glasbe / Mladinsko gledališče
26.	avgust
ob 21.00 Rebecca Murgi (Italija): Focus on I / Mladinsko gledališče
27.	avgust
ob 21.00 Bo Madvig (Danska): Fiat fisch n°8 / Mladinsko gledališče
ob 21.45 Kamilla VVargo Brekling (Danska): »Maxine pa farten 1« / Mladinsko gledališče ob 22.15 Jordi Cortes Molina (Velika Britanija /Španija): Lucky/Mladinsko gledališče
28.	avgust
ob 15.00 »Kaj lahko povemo o gledališču in plesu 90.ih«, okrogla miza: moderatorka Eda Čufer/Gledališče Glej
ob 20.00 Museum / Barbara Novakovič Kolenc (Slovenija): Deklica in kontrabas / Mladinsko gledališče
29.	avgust
ob 21.00 Sebastian Horvat (Slovenija): Ion / Mladinsko gledališče
poletje v muzeju revoltello
Do 30. avgusta s pričetkom ob 21.00: »Le canal« s Pier Paolom Ve-nierjem.
V	četrtek, 27. avgusta ob 21.00: »Potovanje med vrsticami«, Giuseppe Cu-licchia.
V	petek, 28. avgusta ob 21.00: »Gi-rando: cartoonia«, Bruno Bozzetto.
V	soboto, 29. avgusta ob 21.00: »Šalom Trst glasba«, Corrado Greco, klavir.
PUPPET FESTIVAL 1998
GORICA
2.	september
18.00	Giardino Municipio: Freyer teater (Ljubljana - Slovenija) - Tobia zgodovina malega psa.
19.00	Giardino ex Mittelpark ex O.P.P.: Teatro Alegre (Pinerolo - Torino) - A’nna-murata mia
21.00	Kulturni dom: Ass. Figli d’Arte Cu-ticchio (Palermo) - L’Urto del mostro
3.	september
18.00	Giardino Lenassi: Skupina Gennaro Ponticelli (Milan) - Pulcinella innamorato
21.00	Kulturni center »L. Bratuž«: Claudio Cinelli »Porte Girevoli« (Vinci - Firence) -J.E.F.
4.	september
18.00	Rimembranza: Burattinteatro (Mantova) -1 tre porcellini
21.00	Kulturni center »L. Bratuž«: Centro Teatro Animazione (Gorica) - II bacio di una morta
5.	september
18.00	Dvorana U.G.G.: Teatro del Pavaglio-ne (Casalecchio di Reno - Bo) - LTncanto del bosco
21.00	Kulturni center »L. Bratuž«: Nacionalno lutkarsko gledališče (Praga - Ceska) -Don Giovanni
<3. september
18.30	Borgo Castello: Maninalto (Viterbo) -Storie a colori
20.30	Grad - Corte dei Lanzi: Tiriteri (Vinci - Firence) - Pulcinella, mon amour
21.30	Borgo Castello: Chris Gilmour (Manchester - Velika Britanija) - Prelude
7- september
18.00	Dvorana U.G.G.: Comp. delle belle donne (Ancona) - Notte per sogni e per aghi
21.00	Kulturni dom: Puppentheater Firle-fanz (Berlin - Nemčija) - II flauto magico
8. september
18.00	Dvorana U.G.G.: Lutkovno gledališče Maribor (Slovenija) - The circus is coming
21.00	Kulturni center »L. Bratuž«: Theater 3/4 - (Banja Luca - Poljska) - Gala
18.00	Ljudski park: Lutkovno gledališče iz Vareseja - Briciole
21.00	Kulturni dom: Teatro Gioco Vita (Piacenza) - Orfeo ed Euridice
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
BivSe konjušnice miramarskega gradu
Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Židovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Galleria Rettori Tribbio 2: do 28. avgusta bo odprta razstava »4a. rassegna internazionale del bronzetto« s sledečim urnikom: v tednu od 18.30 do 20.30 ob praznikih in ponedeljkih zaprto.
Palača Costanzi: do 30 avgusta bo odprta razstava »Colezionare Trieste: pubblicita e prodotti indu-striali d’epoca«. Urnik: vsak dan od 10.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure.
Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte.
Knjigarna »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: do 7. septembra je odprta razstava z naslovom »Un giorno d’estate«.
Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Židovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo raz-
stava odprta od 9. do 22. ure.
Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4); do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure.
Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zvečer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-lana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure.
V	Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih.
V	občinski galeriji bo do 1. septembra odprta fotografska razstava Gabrieleja Crozzolija »Jobovo oko«. Urnik: od 10. do 14. in od 16. do 20. ure.
Ljudski vrt, Ulica Giulia 2: do 30. avgusta bo na ogled razstava država Izrael, petdeset let fotografij agencije Magnum. Razstava je v sklopu pobude Salom Trst.
Gledališče Miela: do 6. septembra v okviru pobude Transformation - Natura Naturans 3 razstavlja enajst umetnikov različnih narodnosti. Mednarodna razstava sodobne umetnosti je odprta od ponedeljka do petka od 18. do 23. ure, ob sobotah tudi dopoldne od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa samo dopoldne.
OPČINE
Prosvetni dom
Do 20. septembra je odprta razstava Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu. Ogledi ob delavnikih med 16. in 20. uro, po dogovoru možni vodeni ogledi za skupine tudi v jutranjih urah. Rezervacije na telefon 040-213945.
SESUAN
Sedež APT
Do 22. avgusta razstavlja Marina Michelli. Urnik: od
ponedeljka do nedelje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
MILJE
Sedež APT
Do 25. avgusta, razstavlja svoje slike Fabio Balbi. Naslov le-te »Paesaggi istriani« organizira kulturno društvo »Fameia Muiesana«. Urnik razstave je od ponedeljka do nedelje in sicer od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej: je ves mesec avgust zaprt.
GORICA
Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov čas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih.
Goriški pokrajinski muzeji - palača Morassi Do 30. septembra, bo odprta razstava z naslovom »Flori d’arancio«. Razstavljene bodo poročne obleke ter poročna oprema prejšnjega in tega stoletja. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure (ob četrtkih do 23. ure) in ob praznikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure.
PASSARIANO
Villa Manin
Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure.
VIDEM
Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža.
V	cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«.
BURANO
V	Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00.
BENETKE
Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00.
Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«.
Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«.
MILAN
Knjižnica v Ulici senata 14 - v torek, 22. septembra, ob 18.30 bo otvoritev razstave »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Montenapoleone e Borgospes-so, Milano 1920 - 1940«. Razstava bo odprta do 25. oktobra vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure.
______________SLOVENIJA__________________
LIPICA
Kobilarna Lipica - do konca avgusta je Galerija Avgusta Černigoja odprta od torka do ponedeljka od 11. do 18. ure.
KOPER
Galerija Loža - na ogled so dela znanega italijanskega mojstra Lucia Fontane. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
NOVA GORICA
Poslovni center HIT
Do 6. septembra je na ogled razstava »Enajst go-riških slikarjev«. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naSe mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
Pisana delavnica: Slano
20.30
TV dnevnik, nato Utrip evangelija
® RAI 1
6.00
6.40
7.30
9.15
9.45
10.55
12.25
12.35
13.30
14.00
15.15
15.45
18.00
18.10
18.30
19.30
20.00
20.40
20.50
23.00
23.05
23.10
0.00
0.20
2.05
Euronevvs Nan.: Anna Maria Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Harry in Madison, risanke Princesa Sissi Variete za najmlajše: Hul-laballoo
Glasb, odd,: 21. Poletni maraton - Swan Lake Film: I cuori infranti (kom., It. '63, i. Franca Valeri)
Vreme in dnevnik Nan.: Matlock - Milijare-der (i. Andy Griffith, 1. del)
Dnevnik
Aktualna odd. o morju: Lineablu
Dokumenti: Kraljestvo delfinov
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Rupert in nan. Se bojiš teme?
Dnevnik
Nabožna oddaja: A sua immagine
TV film: L’ inondazione -Poplava (dram., Avstral. '93,i. Joe Spano, David Lascher)
Vremenska napoved "Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara (vodi Cloris Brosca)
Variete: Igre brez meja (vodita Mauro S eri o in Flavia Fortunato)
Dnevnik Izžrebanje lota Posebnosti Tgl Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
Film: II tuffo (kom., It. '93, r. M. Martella,. i. V. Salemme, C. Natoli)
Glasb, oddaja
^ RAI 2	S? RETE 4
	Scanzonatissima, 7.15		Nad.: Piccolo amore, 6.50
	Cercando cercando		Zingara
	9.00, 10.00, 10.30, 11.50		Dok.: Expedition Jaguar
	dnevnik		Aktualno: Sabato 4 bis
	Film: Amore ali’ italiana		Dnevnik
	(kom.. It. ’66)	mR	Kviz: Iva Show
	Nan.: Lassie, 10.35 Ko-	Jwk?	Giu la maschera
	misar Kress	10$	Dnevnik
	Ci vediamo in TV	ra®	La macchina del tempo
	Dnevnik		Nan.: 11 senso del mistero
	Rubrika o izletih in poto-	SmB	Dok.: Aniico cucciolo
	vanjih Sereno variabile		Aktualna odd.: Doma pri
	Vremenska napoved		Luisi Beccaria
	Film: W le donne (kom.,		Nan.: Chicago Hospital
	It. ’70, i. Little Tony)		Variete: Perdonami
	Nan.: Law & Order		Dnevnik in vreme
	Film: L’ invasore bianco	[hJ5	Variete: Game Boat
	(vestern, ZDA ’54)		Film: Finche c’e guerra
	Aktualno o počitnicah:		c’e speranza (kom., It.
	Un mondo di vacanze		’74, r.-i. Alberto Sordi)
	EP v atletiki		Film: Perche si uccide un
	Risanke: Tom in Jerry'		magistrato (dram., It. ’74,
	Izžrebanje lota		r. D. Damiani, i. F. Nero)
	Dnevnik		Pregled tiska
	TV film: Messaggi di un		Film: Caldi amori zero
	killer - Papertrail (thril-		gradi (kom., Rom: ’69)
	ler, ZDA ’96, i. Jennifer Dale, Chris Perm)		
	Proza: Caviale e lentic-chie (i. N. Taranto, R.	@ CANALE 5	
	Bianchi), (23.40) dnev-		
	nik, vreme		
	Brezdelje utruja?		Na prvi strani
			Jutranji dnevnik Tg5
			Nan.: Neverjetni Hulk,
m. RAI 3			9.35 Deset je malo Aktualno: Affare fatto
			Risanke
			Nan.: Družina Hogan,
	Film: Permettete, signo-		11.30 Papa Noe
	ra, che ami vostra figlia?		Nan.: Due per tre (i. J.
	(kom., It. ’74)		Dorelli)
	Glasba: 15 minut slave		Dnevnik TG 5
	EP v atletiki		A regola d’ arte
	Dnevnik		Film: Dottor Jekyll e gen-
	Koncert		tile signora (kom., It. ’79,
	Komični filmi Chaplina		i. Paolo Villaggio, E. Fe-
	Deželne vesti, dnevnik		nech)
	Glasba: Girofestival		film: 11 coraggio (kom., It.
	Šport		’55, i. Toto, Gino Cervi)
	Motociklizem: VN Češke		Nan.: Plavolaska za očeta
	EP v atletiki		(i. Patrick Duffy, Suzan-
	Vremenska napoved		ne Sommers)
lufri	Dnevnik, deželne vesti		Variete: Poletni Tira &
	EP v atletiki		Molla (vodi Giampiero
	Aktualna odd.: Ciak...		Ingrassia)
	animali in scena (vodi		Dnevnik TG 5
	Giorgio Celli)		Variete: Doppio lustro
	Film: Zanna Bianca -		(vodita Gene Gnocchi in
	VVhite Fang (pust., ZDA		Tullio Solenghi)
	’91, i. Ethan Hawke)		Variete: Forza papa (vo-
	Dnevnik in deželne vesti		dita Mara Venier, Gerry
	Aktualno: La principessa		Scotti)
	sul pisello		Variete: L" Italia di Don
	Dnevnik in vreme		Camillo
	Šport: boks: Branco - An-		Nan.: Detektiv Mike
	drews (SP v srednji kat.)		Land
	Fuori orario, film: Con-		Dnevnik
	corso (Češka ’63)		Variete: Doppio lustro
<0> ITALIA 1	2r Slovenija !	Slovenija 2
6.10
6.40
9.40 10.10 12.00
12.55
13.30
14.00
14.30
16.00
17.30
18.30
19.00
20.30
20.45
22.45
0.40
Nan.: Ultraman Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina Aktualno: Gimmy - Svet fitnessa
Nan.: Professione vacanze (i. Jerry Calš, Mara Venier) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti
Nan.: Genitori in blue
jeans
Risanke
Risanke: Jetson
Dok.: Ushuaia
Variete za najmlajše, vmes
risanke
Nan.: Xena
Odprti studio, 18.55 Šport studio
Nan.:	V osmih pod
streho, 19.30 Pappa e Ciccia (i. J. Mills, Richard Long)
Risanke
Film: Lo squalo 4 - Jaws The Revenge (pust., ZDA ’87, i. L. Gary, L. Guest)
TV film: Intrappolati ali’ inferno (thriller, ZDA 96, i. Shannon Tweed, Lance Henriksen)
Italija 1 šport Film: Terre desolate (vestern, ZDA ’91)
# TELE 4
S 23.00 Dogodki in odmevi | Nad.: Prava ljubezen Irj® Goldrush ITlili Poletni Musichiamo
Film: L’ uomo che fuggi dal futuro Se domani verni Automobilissima Konjske dirke
20.30
22.10
23.30 0.16
7.55
8.00
9.55
10.00
11.35
12.05
13.00
13.15
13.45
15.05
16.50
17.00
17.15
17.50
18.15 18.20
19.10 19.30 19.55
20.15
21.10 21.40
22.00
22.30
22.55
1.35
2.55
Napovedniki Zgodbe iz školjke, 8.30 ris. nan.: Čarobni šolski avtobus, 8.55 Živahni svet R. Scarryja (ris. nan.), 9.20 Modro poletje (Sp., 24. ep.)
Dobrodošli doma Na Lentu: James Brown in dr. John
Pojem soncu in conce v meni poje: Vokalna skupina Corona Tednik
Poročila, vreme, šport Oddaja TV Koper: Milje in vozli
Nan.: Večni sanjač (ZDA, 13. ep.), 14.10 Inšpektor Morse (10. ep.)
Film: beraška opera (Nemčija)
Obvestila
Obzornik, vreme, šport
Naša pesem ’98
Oddaja TV Maribor: Na
vrtu
Ozare
Dokumentarna odd.: Okavango (Fr., 4. del) Risanka
Dnevnik 2, vreme, šport Utrip
Terra gitana - Gipsy Kings
Novice iz sveta razvedrila
Oddaja o turizmu: Homo turisticus
Dokumentarna serija: Druženje in praznovanje (ZDA, 3. del)
Poročila, vreme, šport Film: The Damned (It-Nemčija)
Film: Dragstrip Girl (ZDA)
Napovedniki
TV PRIMORKA
(•) MONTECARLO
		KM	17.00 Videostrani
		E	Videospot dneva
	19.30, 23.40, 1.55 Dnev-	■ jfiSj	Zgod. avtomobilizma
	nik, 19.50 TMC Šport	i	Kluže pri bovcu
	Nan.: Ainvolf	I	Lokalne TV Slovenije:
	Film: Le pištole dei ma-		TV Novo mesto
	gnifici 7 (ZDA ’69)		Program za otroke.
	20.00 EP v atletiki		Risanka: Robin Hood
	Nan.: Parker Lewis		Videostrani
	Nogomet: Lucchese - Na-		Videospot dneva
Siliš	poli		Duhovna misel
	Aktualna odd. o zločinih:		Moc bioenergije
	Intorno al delitto		Okarina etno festival 98
	Nogomet: Barcellona -		Zgod. avtomobilizma
r	Mallorca		Las vegas
7.10
7.25
9.25
9.30
10.30
11.20
ISiSO
14.00
14.30
16.30
17.00
20.45
22.15
22.45
0.45
0.50 Teletekst Vremenska panorama Napovednikii Zlata šestdeseta: Nostalgija s Tatjano Gros Animirana nanizanka: Jeklene ptice (VB)
Film: Razsodba (ZDA)
TV prodaja Teniški magazin EP v odbojki: Slovenija -Romunija (moški, prenos iz Kanala)
EP v atletiki (posnetek iz Budimpešte)
EP v Budimpešti Mednarodni košarkarski turnir: Union Olimpija -Tofas (iz Domžal)
V vrtincu Sobotna noč
Koncert skupine Wall-flovvers
Koncert Phila Collinsa Napovedniki
IB Koper
	Euronevvs
	EP v atletiki
	Eccheccimanca
	Program v slovenskem jeziku: Brez meje
	Poletje brez meje
	Primorska kronika
	TV Dnevnik, vreme, šport
	Jutri je nedelja
	Risanke
	Nan.: Police News
	Film: Slepa ulica (It. ’69, r. G. Palmieri, i. A. Giordana, E. Stevvart)
	Vsedanes - TV dnevnik
	EP v atletiki
	Film: Svilena krila (It., r. Dino B. Partesano, i. D. Pozzetto, P. Giagnone)
	Vsedanes - TV dnevnik
	Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Soft mušic; 8,30 Kulturni dogodki; 9.00 Potpuri; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (i. M. Sardoč, r. B. Trekman, 13. del); 11.45 Country glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Iz Rezije; 12.30 Orkestri; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev: 4. revija kraških pihalnih godb; 15.15 Taka Banda; 16.15 Glasba za vse okuse; 16.30 Človek, bivol in tiger; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album: F. Chopin; 18.00 Mala scena:. Slovenski obračun s samim seboj - v iskanju naše posebnosti... (r. J. Povše); 18.40 Plesni ritmi; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.05 Primorska poje;
7.00	Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar;
9.00	Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16,15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-
19.00	Intervju; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10,00 Pregled tiska;
10.15	Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte;
11.15	Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna;
13.00	Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single;
16.00	Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla singie; 19.30 Dnevnik in šport.
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 10.05 Kulturna panorama;
11.30	S knjižnega trga; 12.05 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05
Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik.; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.30 Informacije, Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15,00 Gost izbira glasbo;
15.30	DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.30 Informacije v tujih jezikih; 18.45 Črna kronika;
19.30	Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport; 22.30 Glasba J. Webra.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues, dixieland; 11.05 Naši umetniki; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.20 V podvečer; 20.00 festival Radovljica 98; 22.00 Do polnoči; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca.
Primorski dnemi
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
J. . SREČ
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
6
66
6A6
VETER
MEGLA
SREDIŠČE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
C A
VREMENSKA SLIKA
Nad Skandinavijo in vzhodno Evropo je območje nizkega zrac-	l010
nega pritiska. Hladna fronta bo Cez dan dosegla nase kraje. Z zahodnimi vetrovi bo dotekal nad naše kraje nekoliko bolj vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 20.02. Dolžina dneva 13.49.
Luna vzide ob 6.26 in zatone ob 20.16.
S™

PLIMOVANJE
Danes: ob 4.29 najnižje -60 cm, ob 10.59 najvišje 45 cm, ob 16.46 najnižje -27 cm, ob 22.30 najvišje 42 cm.
Tutri: ob 4.55 najnižje -57 cm, ob 11.24 najvišje 45 cm, ob 17.15 najnižje -28 cm, ob 22.59 najvišje 39 cm.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 25.4 stopinje C.
BIOPROGNOZA
Vreme bo vplivalo obremenilno. Pri obluctljivih ljudeh se bodo pojavile težave: slabo počutje, nemir itd.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m............24
1000 m............19
1500 m............14

°C
2000 m.............10
2500 m .............7
2864 m..............5
DANES
S6
GRADEC
14/24
8^
TRBIŽ
ČEDAD—n*,-18/27 O
OVIDEM 18/27	_
GORICA^ q
CELOVEC O 13/23
_ 12/22 O
KRANJSKA GORA ^
O TRŽIČ 15/24
O
KRANJ
M. SOBOTA O 15/25
MARIBOR o 16/25 O
S. GRADEC 14/23
O PTUJ
CEUE	ZVV
O 15/25
18/27
TRST
18/29
LJUBLJANA
,N. GORICA 18/27	17/26
POSTOJNA ‘^V?
o 13/>24
KOČEVJE
	
N. MESTO 16/26 . O
ZAGREB
16/25
O
s
PORTOROŽ O 18/29
UMAG
m
06,«
RNOMEU
OPATIJA PAZIN	q
REKA
19/28
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, Cez dan bodo občasno padavine, delno kot plohe ali nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: Spremenljivo do pretežno oblačno bo, predvsem v krajih severno in zahodno od nas bodo občasno padavine, delno kot plohe.
JUTRI

a , -m av

TRBIŽ
n/21
CELOVEC O * 2/22
a

o
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ 14/23
ČED 17/26 O
OVIDEM
17/26
6?

9 GRADEC 13/22
MARIBOR O 15/23
M SOB°lA 71
<Se3l
CELJE o 14/24
O
KRANJ
63 S
GORICA 17/26 O
^N. GORICA 17/26
^ LJUBLJANA 16/24
Si
o m
^RNOMELJ
15/24

ZAGREB 6^a
«/24	TT
O
' s
V nedeljo se bo vreme izboljšalo in delno zjasnilo, v ponedeljek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
h
LJUBLJANA - Milijoni luči v mestih po vsem svetu so v zadnjih 40 letih »zbrisali« zvezde z neba. Ljudje, ki živijo v mestih, jih ne vidijo več. Astronomi svetlobo, ki se izgublja v nebo, imenujejo svetlobno onesnaženje. Astronoma, strokovnjaka s fakultete za matematiko in fiziko Herman Mikuž in Tomaž Zwit-ter, pravita, da svetlobno onesnaženje posebej ovira astronomska opazovanja, ker se šibka nebesna telesa na osvetljenem nebu preprosto izgubijo. Se pred parlamentarnimi počitnicami pa je poslanec Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Samo Bevk javnosti predstavil osnutek uredbe o zmanjšanju svetlobnega onesnaženja v Sloveniji, ki naj bi jo izdala vlada.
Namen pobude »za temno nebo« pa je opozoriti širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh. Gre namreč za Se enega od virov onesnaževanja okolja, ki ga zaznavamo Sele v novejšem času, ko je prišlo do velikega povečanja emisije svetlobe iz umetnih izvorov, v glavnem iz velikih urbanih področij. Po Sloveniji je veliko nezasenčenih in nestrokovno postavljenih svetilk zunanje razsvetljave, tako da se velik del svetlobnega toka (in s tem tudi dragocene električne energije) izgublja v nebo. Svetloba, ki uhaja v nebo, se
razpršuje na vodnih kapljicah in delcih prahu. Nebo je zato postalo svetlejše do te mere, da se Šibki nebesni objekti preprosto izgubijo na njegovem ozadju, pojasnjujejo strokovnjaki.
V	Sloveniji k svetlobnemu onesnaženju največ prispevajo velika urbana področja, kot so Ljubljanska kotlina, Maribor, Celjska kotlina pa tudi obalna regija. Cilj pobude »Za temno nebo nad Slovenijo« nikakor ni, da bi bila Slovenija ponoči v temi. Strokovnjaki pravijo, da bi morali le postavljati boljšo razsvetljavo, ki sveti navzdol, kjer svetlobo potrebujemo, in ne navzgor, kjer nikomur ne koristi. Uporaba kakovostnejših svetilk v zunanji razsvetljavi pa bi zmanjšala svetlobno onesnaženje na najmanjšo mero. Uporaba kakovostnejših svetilk pomeni tudi manjšo porabo električne energije, saj so v Sloveniji samo lani za javno razsvetljavo v državi porabili 120 GWh električne enrgije, to pa je stalo 1, 5 milijarde tolarjev.
V	Sloveniji je po podatkih Zavoda za spomeniško varstvo okoli 2000 cerkva, velika večina jih ima nočno razsvetljavo, žal pa so te naprave nestrokovno postavljene. Le majhen del te svetlobe se porabi za osvetljevanje stavbe, preostali del' pa gre neovirano v nebo.
Astronomi pozivajo ljubitelje nočnega neba, naj pišejo ministru za okolje in
prostor dr. Pavlu Gantarju ali državnemu sekretarju Radovanu Tavzesu, da bi Slovenija dobila ustrezno uredbo za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja. Pravijo tudi, da bodo poklicni astronomi naredili vse za čimprejšnji sprejem ustrezne regulative.
S problematiko svetlobnega onesnaženja so se v evropskih državah začeli ukvarjati šele pred nedavnim. Najprej so v Veliki Britaniji uvedli določene omejitve in zasenčene svetilke v javni razsvetljavi. V Italiji, kjer je astronomija zelo razvita, so lani v Venetu sprejeli uredbo, s katero so uredili to problematiko in posebej zaščitili amaterske observatorije, v ZDA pa so se z omejevanjem svetlobne onesnaženosti začeli ukvarjati že v začetku 50. let.
Namen uredbe, ki naj bi jo sprejela slovenska vlada, pa je kar najbolj zmanjšati svetlobno onesnaženost v korist prebivalcev Slovenije in v dobro astronomov amaterjev, ostalih ljubiteljev neba ter astronomskih raziskav Observatorijev na Golovcu, Črnem Vrhu in Javorniku. V ta namen ta uredba predpisuje normative za zunanjo razsvetljavo s tem, da vzpodbudi nadzor tipov, vrst, konstrukcije, vgradnje in uporabe električnih naprav za razsvetljavo ter taksne načine in sisteme razsvetljave, ki varčujejo z energijo. (STA)
Samba in karneval po tokijskih ulicah
TOKIO - Že 18. leto zapored v tokijski skupine, ki so se uveljavile na karnevalu v Riu osrednji turistični nakupovalni četrti poleti za	de Janeiru. Tokrat se je v ritmu sambe predsta-
zabavo turistov in prebivalcev Tokia poskrbijo	vila brazilska skupina Luxo So. (Telefoto AP)
JOKOHAMA -Enajstletni Su Fuji-vara z občudovanjem opazuje skoraj 8 cm dolgega rogača velikana v posebni trgovini v Jokohami. Cena hrošča na sliki je 507 dolarjev, večino teh hroščev pa za zabavo in za denar vzredijo japonski Solarji med poletnimi počitnicami.