THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
PRVI SLOVENSKI LIST X AMERIKL
Geslo: Za vero in narod — za pravico m resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 206.
CHICAGO, ILL., PETEK, 26. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 26, 1928.
LETNIK XXXVII.
DEMOKRATSKA KAMPANJA ZA PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA, AL SMITHA USPEŠNO DELUJE. — V CHICAGO ■'PRIDE MNOGO GOVORNIKOV, KI BODO GOVORILI ZA SMITHA. — HOOVER PRIDE V CHICAGO PRIHODNJI TEDEN, ČESAR SE PA DOSTI NE VESELI, KER VSE MESTO JE NAVDUŠENO ZA AL SMITHA.
Chicago, 111. — Voditelji demokratične stranke so zelo za-posleni v sedanji kampanji. Vse se giblje in dela po svojih močeh. V Chicago prihajajo mnogoštevilni govorniki iz raznih držav in oddaljenih mest. liabbi Stephen Wise, je te dni prišel iz New Yorka in navdušeno govoril za Smitha v "Auditorium theater". Poseben odbor je bil izvoljen, da se je priredil primeren sprejem za tega govornika. Ta odbor je' udi poskrbel, da so za to po-tavljcni zastopniki govornika premljali v Milwaukee, kjer ,ie tudi govoril.
Prihodnji teden zopet pride Chicago mnogo odličnih go-ornikov, kateri bodo govorili a Smitha. Med drugimi bodo udi, James A. Tweed, senator / države Missouri; John J. llaine, senator iz države \Yis-onsin, kateri je pristaš repu-•ikanske stranke, in se je že ivno izrazil za Smitha; Frank l\ Walsh, je tudi navdušen za J Smitha. — Nadalje je še več govornikov, ki prispevajo svo-ie moči k boljšemu uspehu, t lovd K. Thompson, bivši sodnik, je govoril v "(Tni1y hal!" a n 1 10 Indiana a ve., v "Brvn \ I a w r school" na 7-1 cesti, v 'Our Lady of Good Counsel Mall" na ".VJX Hermitage ave., "Boulevard Masonic temple"' na Garfield boulevard, in v "Sokol Havliček hall" na 2619 Lawndalc ave. Iz teh podatkov je razvidno, kako navdušilo se je samo en govornik u-<!eležil kampanje, ko je govo-iil v toliko različnih delih meta.
Prihodnji t§den pričakujejo ludi Hooverja, da se ustavi v ('hicagi, ob priliki, ko se bo pe-11 al v St. Louis. Poroča se, da bo Hoover nastopil tudi v Chi-< agi a se vidi, da mu ni zelo priljubljeno to mesto, ker kampanja demokratske stranke, neumorno deluje za Smitha. --o-
KARDINAL DE LAI JE UMRL.
Rim, Italija. — Iz Rima prill a j a vest, da je te dni umrl kardinal De Lai, v starosti 75 let. V konzistorialnem kongresu je bil že izza leta 1908, kjer ie celi čas zvesto izvrševal svoj poklic. Z njegovo smrtjo se je zmanjšalo število ne-italijan-skih ali tujezemskih kardinalov v Rimu. Na Vatikanu se zdaj nahaja skupno 32 tujezemskih in 31 italijanskih kardinalov. '	^ -o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA! I
NOVI NEMIRI V MEHIKI.
Uporniške čete so se zopet pojavile. — V Bitki med vojaki in uporniki 39 oseb ubitih. — Trije zakrinkani možje umorili katoliškega duhovnika.
—o-
Mexico City, Mehika. — Te
dni so se v Mehiki zopet spopadle nasprotne stranke. V Autlan-u, država Jalisco, je prišlo do prave bitke, v kateri je bilo ubitih 39 oseb in nekaj težko ranjenih. Zveznemu stotniku Reynaldo Ramos-u se je javilo, da je po mestu pričela ropati neka skupina, podobna roparjem. Nato pa stotnik pošlje 20 vojakov, kateri roparje obkolijo. Kakor hitro so se pa vojaki pokazali, je kakor iz tal izrastlo nad 300 upornikov in pričela se je prava bitka, ki je trajala 13 ur. Vojaki so se hrabro borili, toda proti preveliki premoči niso mogli vzdržati. Poveljnik njihove posadke in 8 vojakov je podleglo težki ranam, dva izmed njih sta pa ostala težko ranjena.
I porniki so potem še nadalje divjali po mestu. Napadli so privatne hise in počenja1 i velike grozovitosti. Iskali so katoliških pristašev in drugih predmetov, ki pripadajo katoličanom.
Posebno poročilo lista "E1 Universal" poroča, da so trije zakrinkani možje v Guaaala-jari napadli katoliškega duhovnika, Felipe de Jesus O-choa, kateri je bil star že 72 let in ga umorili. Nesramneži so starega duhovnika najprej primorali, da jim je odprl cerkev in jih spremljal, ko so vpričo njega ropali dragocene cerk. posode, potem so ga pa peljali ven iz mesta, kjer so ga nesramno umorili.
Zadnje čase se je pokazalo, da se bodo razmere v Mehiki končno izboljšale. Te zadnje vesti pa pokažejo popolnoma drugačno lice. Skriva se še tam veliko zagrizenih upornikov, kateri se ob dogovorjenem času združijo in iznena-dijo mirne prebivalce, ob času, ko o tem niti ne slutijo. -o-
— Coco Solo, Panama. — Iz Nicaragua so poslali v Panamo neki poškodovani aroplan, katerega je neznani zločinec znatno poškodoval. Z nožem je razrezal perutnice tako močno, da je bil aroplan neraben za nadaljne polete. Zaprli so stražnika, kateri je stra-žil zrakoplovno polje.
. - Blejski umor razia
NAJMANJŠI KONJ NA SVETU.
Anna Southwick iz Danvers, Mass., je tako srečna, da la-stuje najmanjšega konja na svetu, kateri je pa gotovo vreden več, kakor največji konj na svetu. Ta mala živalica je že popolnoma dorastla in tehta samo 37 funtov.
DELAVSKE RAZMERE V EVROPI.
Evropsko delavstvo se je razkrojilo v štiri dele: Rudeči,
črni, rumeni in nevtralni.—
Vsaki imajo svoje ideje.
London, Anglija. — Delavske razmere v srednji Evropi postajajo vedno bolj korrfplici-rane. Stranke so se razkrojil? na štiri dele in vsaka ima svoje posebne ideje. Ni samo le rudeča stranka v Rusiji, katera hoče biti na krmilu in voditi delavske organizacije, toda vzrastle so tudi druge stranke, ki prihajajo na površje. Oni delavci, ki zanikajo rude-čo stranko in se nazivljajo prave socijaliste, so organizirani na podlagi svojih lastnih pravil in se imenujejo "rumena stranka".
Oni, ki se potegujej-o za verska vprašanja in se ne strinjajo niti z rudečo, niti z rumeno stranko, so nazvani "črna stranka". Poleg vseh teh treh strank se pa tudi še najdejo gotovi krogi, kateri se ne morejo odločiti ne na eno, ne na drugo stran. Tudi te vrste pristaši so organizirani in tvorijo gotovo stranko, katera se kliče "nevtralna stranka".
Rudeča stranka, kot je znano, se je najbolj razširila v Rusiji. Rumena stranka ima svoje središče in glavni stan v Amsterdamu na Holandskem. Ta stranka je zelo dobro organizirana in zastopa važna tr-' govska podjetja, ki so v zvezi z Anglijo in Avstrijo. Črna stranka je ena najmočnejših za rudečo in rumeno stranko, in obstoji iz združenih" krščanskih socialnih organizacij, njih glavni stan je nameščen v Utrechtu na Holandskem. > '
ZLOČIN PRI BLEDU RAZJASNEN.
Umorjena ženska je 22. letna kuharica Anica Vrini k. — Umoril jo je njen zaročenec. — Grozne podrobnosti o umoru.	*
Bled, Slovenija. — Vso Slovenijo, najbolj pa Gorenjsko in posebno okolico Bleda je vznemirila vest, da so v četrtek, dne 4. okt. naleteli na poti k votlini pod Babjim zobom blizu Bleda na sledove groznega zločina. Tega dne sta dve| pastarici v sredi gozda blizu; omenjene steze opazili grma-; do ožganega kamenja, pod njim pa izkopano jamo. Iz ka-! menja je molelo nekaj cunj ženske obleke, ves kup pa je zelo smrdel po osmojenem in gnilem mesu. O tem so bili obveščeni blejski orožniki, ki so preiskali kamenje in našli pod njim mnogo ožganih ženskih kosti, katerih se je tu in tam še držal kos razpadlega mesa, nekaj cunj ter zapestnico iz alpaka zlata, kateri je manjkala ura. Špranja za uro je bila kvadratasta in je bila na njej pritrjena črka "A". Vse je kazalo, da je bil tu izvršen nad neko žensko grozen zločin:
Morilec je moral izvabiti svojo žrtev v gozd, jo tam u-moriti, nato jo je razsekal na kose in metal posamezne kose na že pripravljeni ogenj. O grozni najdbi smo poročali že včeraj in izrazili tedaj domnevo, da bo le srečen slučaj prinesel kaj več luči v skrivnost tega zločina. Tako se je tudi zgodilo. Orožništvo na Bledu se je marljivo vrglo na delo in ugotovilo, da na Bledu in v o-kolici ne manjka nobena do-
KRIŽEM SVETA.
—	Ferrol, Špansko. — V neki vasi v tem okraju je umrla Antonija F. Lopez, najstarejša mati cele vasi. Umrla je v starosti 97 let in je zapustila 5 otrok, izmed katerih najmlajši je star 55 let. Pri njenih sorodnikih se nahaja 30 vnukov; 48 vnukov po tretjem pokoljenju; 37 sorodnikov, ki imajo 15 otrok. Vsih sorodnikov iz celega družinskega kroga se nahaja 135 in vsi živijo v eni naselbini.
—	Mexico City, Mehika. — V Mehiki so te dni pričeli stavkati gledališki in koncertni muzikantje. Vse gledališke predstave se morajo vršiti brez vsake godbe. Muzikantje so u-stanoVili novo organizacijo "Union" in zahtevajo izboljšanje plač.
mačinka. Že se je pojavila domneva, da je morala biti u-morjena ženska kaka turisti-nja, ki se na Bledu sploh ni priglasila in ki se je mudila le en dan na Bledu.
Ta domneva se je izkazala za nepravilno. Po natančnem povpraševanju, katera ženska na Bledu je nosila tako in tako obleko, katere ostanke so našli, in tako zapestnico, je blejsko orožništvo ugotovilo da so bile najdene reči last 22 letne kuharice Anice Vršniko-ve, ki je bila pred dvema mesecema v službi na Bledu pri nadučitelju g. Rusu. Anica Vr-šnikova je bila doma iz Treb-njega na Dolenjskem. Bila je mirno in skromno dekle. Vsem njenim svojcem in prijateljem je bilo znano njeno ljubavno razmerje z nekim posestniškim sinom na Bledu. Dekle je bilo trdno prepričano, da se bo poročilo, zlasti, ker je bilo že v sedmem mesecu blagoslovi jenosti, vendar pa je to skrivala, dasi to ni ušlo pozornosti njenega gospodarja. Pred približno dvema mesecema je Anica izstopila iz službe. Pravila je sicer, da odpotuje v A-meriko, gospodar pa je bil mnenja, da se pripravlja za porod. Od tedaj je dekle naenkrat izginilo. Anica Vršnik je postala žrtev onega, ki mu je v življenju morda največ zaupala in katerega je ljubila že več kot tri leta. Kako je bil zločin sam izvršen in na kak način, to bo mogel izpovedati zločinec sam. Zločinec je slutil nadnje dni, da bo njegov, sicer z rafiniranostjo in skrajno zlobo izvršen zločin prišel na dan in je pobegnil v Bohinjsko dolino, odkoder je naj-brže nameraval pobegniti preko meje. Včeraj so se orožniki z Bleda odpravili v Bohinj, da s pomočjo bohinjskega orož-ništva aretirajo zločinca, kar se jim je menda že posrečilo.
Iz Jugoslavije*
VELIKE SLAVNOSTI O PRILIKI PROSLAVE JUGOSLO-VANSKEGA OSVOBOJENJA. — BEOGRAD ŠE NI VI-DEL TAKIH SVEČANOSTI. — POŽAR NA GORENJ-SKEM. — RAZNOTERE DRUGE ZANIMIVE VESTI IZ DOMOVINE.
Proslava jugoslovanskega osvobojenja.
Beograd, 9. okt. — V nedeljo dne 7. okt. je bil izreden dan za svo Jugoslavijo. Takega dne Beograd še ni videl. Toliko ljudskih mas še ni imel v svojem okrilju. V Beograd so dospele velike množice naroda že dan preje iz cele države. V nedeljo so se obdrža-vale veličastne parade. Slav-nosti se je udeleževala vlada in kralj. Pri proslavi so bili navzoči tudi zaveniški poveljniki, ki so se borili s Srbi na Balkanu proti centralnimi silami.
Obhajala je cela država desetletnico preboja solunska fronte, ki je začetek in povod osvobojenja jugoslovanske države. Po slavnostnih paradah so se vršili slavnostni shodi in govorniki so slikali zgodovino mlade države, katere svoboda je bila kupljena s toliki žrtvami in s toliko krvjo v svetovni vojni.
Skupne proslave so se udeležili vsi v državi razun opozicije. ki je zbrana v KDK. Pokazali so s svojo odsotnostjo, da jim je navadna strankarsko politika več, kakor pa proslava onih časov, ki so Jugoslovanom prinesli osvobojen je if: kratsko u jed in jen je.
-o-
Dva požara na Gorenjskem.
V	noči 7. okt. od sobote na nedeljo opolnoči, ko so vsi domači spali, je začelo goreti pri posestniku Janezu Korošcu v Zagorici pri Biedu. Prvi je o-pazil ogenj gospodar sam. Prihiteli so takoj gasilci, ki so re-išli živino iz hleva, gospodarskega poslopja samega pa ni bilo mogoče rešiti in je pogorelo do tal. Gasilcem se je z velikim naporom komaj posrečilo oteti hišo. Janez Korošec trpi okoli 170,000 Din škode. Vsi znaki kažejo, da je bil o-genj podtaknjen.
V	nedeljo 7. okt. zvečer proti sedmim je pa začelo goreti v vrhu gospodarskega poslopja posestnika Jožefa Mertlja, Podkorenom št. 56 pri Kranjski gori. V nekaj trenutkih je bilo vse poslopje v ognju in so plameni že objeli sosednja poslopja. Takoj je pričelo biti plat zvona in na pomoč so prihiteli najprej domači gasilci, tem so takoj sledila gasilska društva iz £>anjske gore, Rateč, Dovjega in Mojstrane. Pripeljali so se z brizgalno tudi gasilci iz Bele peči (Italija) in celo Beljčani iz Avstrije sc bili že pripravljene na odhod.
Požar se je silno hitro širil.
V par trenutkih je bilo v plamenih pet gospodarskih poslopij in štiri hiše, ki so popolnoma pogorele. Zgoreli so tudi razni poljedelski stroji, orodje, vozovi, vsi poljski pridelki, krma, perutnina in trije pre-išČi. Oškodovani so posestniki Jožef Mertelj, Ivan Petrič. Franc Cuznar, Alojzij Hribar in Jožef Benet. Škoda je zelo velika, ker so bili prizadeti posestniki zavarovani samo za malenkostne vsote. Gasilcem se je z velikanskim naporom po peturnem gašenju posrečilo ogenj omejiti, sicer bi pogorela vsa ves.
Vse kaže, da je bilo tudi Podkorenom ražgano. Ljudje so silno razburjeni, ker so prepričani, da se je zopet pojavila zločinska tolpa, ki je že lani požigala po Gorenjskem.
-o-
Smrtna nesreča s puško.
Te dni se je pripetila v hrvatskem Zagorju v vasi Velikem Potočcu huda nesreča. V neki kleti so delali štirje kmet je in 51-letna kmetica Marija Iliiec. Na zidu je visela puška čuvaja, ki je odšel v vinograd nabirat grozdje. Mladi kmet Marko Pečarevič je snel puško. ostali pa so se mu smejali, češ. da ne zna streljati. Kmetica Mara je stopila med vrata in dejala: "No, če znaš, pa streljaj!" Marko je re? sprožil in zadel Maro v glavo, ki se je od krogle razletela na nešteto kosov. Vsaka pomoč je bila seveda zaman.
Veliki AL SMITH0V shod
** VI?i v#Petek# dne 26. oktobra v šolski dvorani sv. Štefana na Lincoln tn 22. cesli v CKicagi. Vsi Slovenci in Slovenke brez razlike pripadnosti h strankam , so vabljeni, da pridejo polno številno na shod. Napolnite dvorano in pokažite, da ste politično zavedni. Pridite vsi možje in žene! Nastopili bodo sledeči govorniki: 1. e j m nuncAv i j. s . j v	, ..	ANTON ČERMAK, predsednik okr. odbora, kandidat za zveznega senatorja: 2.
^DeS hORAN "	Pra;dnik"jJ- M- SZYMANSZ^' kandidat .. Superior Court klerka; 4. Hon . A. J. SABATH, kon^re»ik naiega dutrikt. in S. Aider;
man UtlNlNld MUKAN, mestni moz nase warde. Shod se prične točno ob 8. uri zvečer.
Slovenci! Pokažite, da ste zavedni in udeležite se shoda polnostevilno!

Otrok obvisel na električni žici
V Belišču pri Osijeku se je te dni pripetila huda smrtna nesreča. Desetletna Katica Stankovič je hotela prižgati v domačem stanovanju električno luč in je prislonila k steni stol, da bi dosegla stikalo. Na stolu je naenkrat izgubila ravnovesje. Krileč z rokama po zraku je zgrabila za električno žico, obvisela na njej ter jo s težo pretrgala. Električni tok je otroka takoj ubil.
-o-
Medvedje v Gorskem Kotarju.
Kakor poročajo iz Delnic, so kmetje v okolici Delnic o-pazili na več krajih medvede. Zveri so precej krotke in dose-daj še ne povzročajo škode.
CENE DENARNIH P0ŠILJATEV:
500. Din ___________________$ 9.35
1000. Din .................... 18.40
2000.	Din _____________________________36.70
3000.	Din .......................................55.00
5000.	Din __________________________91.00
10.000.	Din ...................................181.00
100. Lir ____________________......$ 5.80
200. Lir ............................ 11.50
500. Lir ............................ 27.60
1000. Lir ............................ 54.50
Pri večjih zneskih še raztnerno nižje cene.
Pomnite, da mi plačujemo 4TA% na denarne vloge.
PRUDENTIAL BANK
(Zakrajsek & Česar k)
455 West 42nd Street, NEW YORK. N. Y. .** J
Strftn 2
AMERIKANSK!
SLOVENEC
Petek, 26. oktobra 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki Uataaovijen leta 1891.
Izhaja vsak dan raztm nedelj, po-aedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tkka1. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 00S8
Naročnina j
J
Za celo leto Za pol leta _
_$5.00
__ 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_______$6.00
Za pol leta__________3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year _________
For half a year___________
..$5.00 ._ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year____________$6.00
For half a year__________3.00
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu j* čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpiša se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
J. M. Trunk:
Pros peri teta -- nedosežna.
Politiki, ki imajo vsaj nekaj upanja, da dosežejo svoj političen cilj, in pri nas sta samole dve taki politični skupini, vsepovsod govorijo in razpravljajo o prosperiteti, dobrih časih, kakršnih baje še ni bilo. Sicer so z izrazom "dobri časi" malo previdni, a tembolj so radodarni v besedah glede prošperitete, namreč v zatrjevanju, da mezdni delavec še nikoli ni toliko zaslužil in še nikoli niti nikjer še 111 bil v takih dobrih gospodarskih odnošajih. Politiki je pač na tem, da doseže trenoten uspeh, vpliva na javnost in volilce, za resnično stanje se ne briga dosti, niti noče, da se resnica, kakršna je. spravlja na dan. Razume se, da stranke, ki nimajo upanja na kak uspeh pri politični kampanji, malo drugače pišejo. Morda je pri tem tudi nekaj politične vode na njih mline, vsekako so bližje resnici, in vidijo stvari v malo' drugi luči, ker jim ni ravno za političen uspeh, ki je zanje nemogoč.
Kdor pa v politiki nima prav nobenega interesa, razen kolikor zadene razpravljanje političnih vprašanj javno življenje, bo zamogel stvari še bolj pravilno presojati, in njemu se bo marsikaj prikazalo v čisto drugi luči. Tak opazovalec bo videl prosperiteto, kakršna je, ne kakršna naj bi služila v politične s vrhe.
Mezdnemu delavcu doni prav prijetno na uho, ako se govori o visokih plačah. Morda mnogi o teh plačah ne vidijo prav ničesar, ker oni niso tako dobro plačani za svoje delo, a če se jim le govori in govori, koliko zaslužijo delavci, se jim pri tem vsaj vzbudi upanje, da morda tudi oni postanejo deležni takih visokih mezd, ko so baje mezde tako obilne. Zazibajo se v neke sanje, in sanjajo, da se jim sanje le utegnejo kdaj uresničiti.
Žal, da je prosperiteta samole neka vrsta sanj. nikakor ne resničnost, realiteta. Tako republikanci, kakor demokrati se pričkajo glede števila nezaposlenih, in se enako prepirajo, v kakšni meri je ljudstvo udeleženo pri splošnem narodnem bogastvu.	^	%
Recimo pa, da nezaposlenost ni bolj vznemirljiva, kakor pač navadno, in recimo še dalje, da je vsepovsod denarja v izobilju, in prosperiteta na vseh koncih in krajih. Ali bi bilo kaj takega zadosten vzrok, da bi se kdo veselil nad dobrimi razmerami človeka, ki dela za mezdo?
Nikakor ne. Vse preveč se govori in razpravlja o mezdah, in enako vse premalo o razsežnosti teh mezd in resničnega zaslužka, ki pomeni neko posest. Delavec pač dela, hočeš nočeš, za mezdo, ako ne more ničesar boljšega doseči, priti do višje mezde in plače. Ta plačilni sistem se ne sme smatrati kot vrhunec vsake popolnosti. Ekonomski zakon zahteva, da se prosperiteta doseže le, ako se kolikor mogoče pomnoži število takih, ki pridejo do lastnine. Do take lastnine se morda pride po raznih potih, ampak ominozen fakt pri onih, ki imajo in držijo, je, da ne samo imajo in držijo, temveč, da bi imeli in držali še več. Taki so seve zelo zadovoljni s sedanjim ekonomskim stanjem. Voljni so tudi, da plačajo višje mezde, razume se, ker to je v njih lastnem interesu. Ampak resnično posest, lastnino, to bi pa radi še bolj omejili, in jo skušajo omejiti.
Kdor hoče sedanje ekonomske razmere prav umeti, mora vzeti v pretres odprte delavnice — open shops — naraščaj raznih inžunkšenj pri industrielnih prepirih, pogodbe, znane pod imenom "the yellow dog contracts ', in predvsem tudi poslabšanje razmer pri svobodni organizaciji dela, kakršno se pojavlja po vsi deželi. Le tedaj, če se vzame vse to v poštev, se bo moglo priti do pravilne cenitve razmer amerikanskega mezd-
nega delavca. ;
Nikakor ni na tem, koliko denarja je v deželi, temveč v čegavem žepu je ta denar. Ne gre za to, koliko dežela zamo-re, in kakšni so viri dežele, temveč, koliko jih je, in kdo je, ki te vire kontrolira.
V preteklosti je jasno razvidno, kako malo je lahko takih, ki deželne vire kontrolirajo, in kako lahko ti krogi "naredijo" neko prosperiteto iz delavskih mezd.
Iz preteklosti se je treba učiti, da se morajo viri v največjem obsegu razdeliti med najširše sloje, med delavstvo v obliki lastnine, ne samole mezde. Ako se govori o — nedosežni pro-speriteti, je v tem le prevara, ker prosperiteta je v resnici vsaj dandanes — nedosežena. In taka prosperiteta nikakor ni zdrava.
GLAS OD SV. JANEZA V DE-| Mrs. Gazvoda tako glasno in
TROITU.
Detroit, Mich.
Zadnja nedelja je pa bila spet jako lepa za vse, ki se zbiramo okoli sv. Janeza. Že dan sam je bil jako ljubezniv, ves jesenski, pa ne premrzel, ves solnčen, pa ne pregorak. Zju-
navdušeno sporočala rast dohodkov, da je morala tudi cerkev slišati.
Torej še enkrat prav iskrena zahvala Mr. in Mrs. Prazen, pa seveda tudi vsem tistim, ki so se trudili za tak uspeh in se odzvali vabilu obeh. Bog povrni
' iT	.!«_>	-	-	_	|
traj ob osmih se je naša cerkev!^sem •
do zadnjega kotička napolnila.! Sedal ie Pa na Programu pri-Rev. Odilo nam je lepo govoril reditev naših deklet. To bo spet
o sv. Frančišku in nas navdu- nekaJ' kar že seda1' vleče- Hal"
seval za Tretji Red. Potem je odšel na kor, kjer je naš pevski
lowe'en Dance bo to, v torek. 30. tega meseca ob osmih zve-
lid. lYvji , ci jc liao ]jc\i5i\i
zbor pod njegovim vodstvom in čer- In sicer v znani IeP* dvora"
1 ni na Oakland in Melbourne.
z njegovim sodelovanjem kras
no prepeval med sv. mašo. I sPet bo vse tako leP° in imenit"
Naj takoj tu omenim, da se bo prihodnjo nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, ob 3. uri popoldne v naši cerkvi ustanovila samostojna skupščina
no pripravljeno, da kar nobeden ne bo smel manjkati. Igrala bo znana "Blue Ribbon Orchestra" Puhekovih junakov. Mr. Frank Rink bo postavil
in
Tretjega Reda. Oni, ki so lan- SV°J "Roast Beef Bar-B-Q" sko leto pristopili, bodo delali |še marsikaj drugega privlač obljube, novi kandidati bodo;ne£a se bo Vldel°- Kdor vse to
sprejeli redovno obleko, ška-pulir in pas. Naj bi se jih mnogo odločilo za Tretji Red!
Pa vrnimo se nazaj k minuli nedelji! Popoldne je bilo posvečeno proslavi družinskega praznika Mr. Prazna in njegove žene Jožice. Praznovala sta rojstni dan in obletnico poroke. Pa kako imenitno sta zamislila to praznovanje! Naj bi se vsa fara ž njima veselila, zato sta sama založila našo farno kuhinjo z vsem potrebnim, dobiček naj bi pa tudi imeli vsi, to se pravi v imenu vseh — cerkev sv. Janeza! Kako so vsi cenili to velikodušnost našega Karla in njegove soproge, se je v nedeljo na najsijajnejši način pokazalo. Toliko-ljudstva se še ni bilo nikoli zbralo pod našo streho ko prav to nedeljo. Malo je manjkalo, da nismo drug po drugem hodili. Veseli in zadovoljni pa vsi — nič koliko!
Žene iz altarnega društva Dobrega Namena so imele pr.i-vo zadrego, da so mogle sproti vsem postreči pri mizah, pevci so se oglašali okoli Rev. Odila in organistinje Mrs. Caiser, orkestra Čopovega Jožeta je vabila na poskok. Vse se je pa gnetlo okoli obeh slavljencev in jima čestitalo. Cerkev se je pa smejala v popoldanskem soln-cu in je bila videti sama vesela veselih ljudi, morda se je p? celo tega veselila, da bo imela od tega popoldneva celih 150 tolarjev čistega dobička. Saj je
prav premisli, pač ne more drugače nego odločiti: Seveda pojdem! In nobenega dvoma ni, da bo dvorana polna. S« j so dekleta že naprej mnogo vstopnic prodala, ostale se bo-! mi smo tega krivi.
do pa pri vratih dobile. Torej! Q1 „ .
. , .	T	. Slovenci smo
na svidenje v torek zvečer od
če napraviti skupno na Poplar Bluff, kakor smo poprej mislili v cerkvi sv. Srca Jezusovega. Ker smo tukaj Slovenci zelo razdaljeni in ceste slabe je bilo en dan v cerkvi na Poplar Bluff in drugi pa v Neelyville v privatni hiši. Tako je bila dana vsakemu priložnost, da se udeleži te redke priložnosti, posebno ker nismo še odkar smo Slovenci tukaj slišali božje besede iz ust slovenskega duhovnika. Primeroma za naše razmere je bil sv. misij on še dobro obiskan. A vendar bi bil lahko boljši. Koliko se je ta blagi misijonar trudil v dežju in blatu od hiše do hiše, nagovarjal in prosil, pridite dragi rojaki, bratje pridite vsi k sv. maši, prejmite sv. zakramente. Ali žal, nekateri niso imeli časa. O ni bilo časa — za naše telo skrbimo noč in dan, delamo za samo hrano našemu telesu. Ampak za našo dušo pa komaj v 15. ali 20. letih kaj poskrbimo in mnogi še takrat nimajo časa. Nekateri se celo pa še norčujejo iz tistih, ki sot prejeli sv. zakramente. Ne obsojam teh nesrečnih odpadlih rojakov, ampak vas le obžaln-j jem, ker vem da niste sami' krivi ,ampak krivi so največ vaši zapeljivi brezverski časopisi. O ti uboga slovenska m; i -ti, kaj bi ti počela, ko bi videla svojega sina na fem potu. Pomislimo rojaki, kam plov> mo? Kam gre naša pot? Kam pridejo naši otroci? Na mesto 'epega krščanskega nauka jim dajemo strup, na mesto molitve ogabne kletvice, na mesto v cerkev na plesišča, na mesto čednostnega življenja razbr-danost, potem se pa marsikateri čudi, zakaj ie mladina tako slaba, zakaj nismo bili mi taki? Zato dragi rojaki, ker mi smo bili vzgojeni katoliško.
Ako je naša mladina slaba se ne pritožujmo, ker le mi sa-
rednik, zato naj končam. Č. g. misijonarju Odilu Hajnšeku se zahvaljujemo za trud in požrtvovalnost. Bodite prepričani, da Vas ohranimo v blagem spominu. Le dva dni ste bili naš gost, pa ko ste odšli se nam zdi, da smo zgubili enega od naše družine. Ob priložnosti nas še obiščite. Vedno dobrodošli !
Anton Slane.
SMRTNA KOSA NA ŽELEZNEM OKROŽJU.
McKinley, Minn.
Iz naše naselbine so redki dopisi. Vsak novice rad prebira, piše jih pa ne. Žal, da ne moremo poročati kaj veselega. Žalostna usoda je zadela tukaj ->oštovano družino Stebla j ker jim je kruta smrt iztrgala dne 17. okt. ljubljenega in dragega očeta. Dne 17. okt. se je podal na delo Jerry Stebla j na Eveleth v takozvano Leoni-

Spreobrnitev radi čudeža. —
Konersreuth je majhen kraj v Nemčiji, a znan po vsem svetu radi čudežev, ki se tam gode. V to mesto je prišel tudi judovski lekarnar Bruno Rothschild, sorodnik najbogatejše družine 'v Evropi. Čudežni pojavi so povzročili v njem velike duševne preobrate. Odločil se je postati katoličan. Njegova krstna botra je bila Tereza Neumann, to je tista žena, ki doživlja čudeže. Izpreobrnjeni lekarnar je vstopil v bogoslovje. Vse svoje imetje je razdal.
Enakopravne st. — Sluga ie srečal na ulici svojega predstojnika, katere-ga je pozdravil
das majno, kjer ga je zasulo., , . ,
, , . ,	, t, i • j kot vsakdanjega prijatelja,
in takoj do smrti ubilo. Poko:-1	, ty 1 ■
ni je bil star 10 let doma iz vn-i si Udje, fara Št. Jurij. Bil je \\ j dveh društvih. V društvu j Frančiška, štev. 110. J. S. K. T. v McKinley in v društvu -Janeza Krstnika. štev. 151. KSKT. spadajoče v Biwabik; drušr / so mu priredila lep pogreb, kateri so je vršil v soboto dopoldne ob deveti uri iz hi^e ž
losti ob veliki udeležbi v cerkev sv. Janeza Krstnika na Bi-j wabik, kjer so daroval' za po-j kojnega sv. mašo zadušnico Rev. Father Jerše. Pretresli ' o i
( "Kdo pa je ta gospod, da ga tako prijazno pozdravljaš?" ga je vprašal njegov spremljevalec.
"Moj tovariš iz pisarne, sku-p;:j delava." mu je povedal.
"Kaj pa delata? ' je radovedno poizvedoval.
"Eh. kaj delava! On podpisuje tista pisma, jaz jih pa nosim na pošto ..."
Sslcmcrrska sodba.
Francoskem j" ondan . vozil tolsto gos. Vozite
iH
Na
po-
li']
Kl.Jrtl
razjarjenemu 20 frankov odškorlnin ;.tJse je repencii: "Manj ne1 deset ne sprejmem
je bilo gledati ženo in otroke ko so plakali pri odprtem uro bu s v v) jeva očetn: ki -m h ie z • pustil tako iznenadeno. Pa moremo se upirati usodi, nas čaka vse.
Pokojni zapušča tukaj neu-jno. se ni/, i a mog
Med
1:-
je polt niku t. Ta pa k j L petin gos k o
[vam prepustim!" Ker pa vozač j ni maral za povoženo perutni-
zedir.it i. —
tolaži j i vo soprogo in štiri otro- -led prepirom s- približa olike v starost iod 10. do 15. let j črnski svetovalec in kmet ga :n eno sestro Mrs. Shime na; pozove za razsodnika. Ta pa Ely in brata na Virgmiii. M^-lveli kmetu: "Gospod avl -mobi-ter pa v stari domovini. P.an
že odnekdaj i kemu
osmih!
Še nekaj! Zadnji Čas se vedno bolj selijo v Detroit Slovenci iz drugih naselbin. Naj ne prezrejo sv. Janeza, ki teko lepo napreduje. Pridite k nam in ne bo vam žal. Zadnjo nedeljo sta prišla brata Joe in John Pa-vlakovič, ki sta se bila priselila iz Pittsburgha v Detroit. — Prav prijetno sta se počutila v naši sredi in mi ju z veseljem pozdravljamo pri sv. Janezu. Vabimo pa tudi vse druge!
Poročevalec.
-o-
DOPIS IZ VALOVITE MISSOURI.
Neelyville, Mo.
Naše farmarske razmere so zelo slabe. Veliko deževje meseca junija nam je uničilo ta prvo setev, da smo morali koruzo v drugič saditi že julija. Kar je bilo seveda že pozno.
.t i Kemu naj sveti večna luč, na j zatiran narod. V stari domovi-« v miru počiva
ni nas je tlačila tujčeva peta in kruha ni bilo za na s, zato smo se podali v tujino daljno Ameriko. Tukaj smo res dobili boljši košček kruha, a tudi nas zalezuje zla usoda, prišli so med nas volkovi v ovčjem oblačilu, satanovi pomočniki, kateri so nas oropali našega najdražjega zaklada sv. vere. Spominjamo se še svoje dobre matere, ko smo odhajali v tujino in si zidali gradove v oblake. Ampak skrbno ljubezni polno srce materino je čutilo " "kaj težkega, slutila je revi-ca, da se podajamo v veliko nevarnost, da je naša duša v smrtni nevarnosti. Zato je trepetalo njeno ljubeče srce. S olznimi očmi nam je polagala zadnje besede sin. hči, ne pozabi na Boga in mi smo svečano obljubovali: nikdar mati! Rojaki, ali li mi spolnujemo to sveto prisego? Ampak mi Bombaž je tudi veliko trpel,' smo postali napredni, mi smo
v tuji zemlji. Preostali družini pa moje iskreno sožalje.
Rada prebiram povesti "Am. Slovenca", ker so res zanimive. Lepa je sedanja povest "Žena s zaprtimi očmi". Pozdrav vsem čitatel jem !
Anna Spehar. -o-
zaradi prevelike mokrote in bomo dobili komaj četrtino pridelkai
Naj omenim da je imel Rev. Odilo Hajnšek tukaj sv. misi-jon 18. in 19. okt. Žal pa, da je bilo ravno ta čas deževno vreme, zaradi tega ni bilo mogo-
svobodni, mi nočemo več če-
USPEH SV. MISIJONA V KANSASU.
Franklin, Kansas.
To not imam poročati zares zanimivo novico, namreč, da soj čč. g. Father Odilo Hajnšek J zadnji teden imeli štiri-dnevnij sv. misijon v Frontenac. Prišli! so iz Kansas City in so prve! dni obiskavali tukajšno Sir:-! vence. Z njimi sta hodila Mr. John Dobranc in sin Anthony. Pridige so imeli zvečer od S. do 0. ure., v nedeljo zjutraj je bil pa sklep. Pridige se je u-deževalo lepo število katoličanov. Tudi sv. zakramente so prejemali v obilnem številu.
Sicer pa tudi pri nas nismo
li--' ti daje 20 frankov, jaz ti jih primaknem še 30 iz svojega, zato pa vzamem gos." In razšli so se zadovoljni vsak po svojem poslu.
Premode:* je bil. — X ! i
Newyorean je zavaroval škatlo cigar proti požaru. Ko jih je popušil, je s "čiki" ou-el po za\arovalnino. A moral je tožiti. Sodnik mu ie ugodil. Zavarovalnica pa ga je ovadila, da je namenoma zapalil zavarovane predmete. In obsojen je bil na tri mesece zapora.
Skrbna mati. — Štiriletnemu sinčku pade s surovim masiom namazan kos kruha v smeli. Radi tega je bila pokarana služkinja: "Cujte, Micka, danes je padla z maslom namazana stran že štirikrat v smeti. — Prihodnjič namažite maslo na drugi strani."
Nestrpnc3t. — Gost: "Natakar! Pa moj praženi zajec?"
Natakar: "Že gre!"
Gost: "Ali ne bi mogli na-
peti vedno v cerkvi, kakor mi brez takih zagrizencev. ki čez je nedavno eden rekel. Mi tu- dobro stvar radi zabavi jejo. j praviti, da bi tekel?" di nimamo dilce pred očmi, Namesto, da bi šli pridige
ker vemo vse resnice in smojslušat, so pa še zabavljali čez I V brivnici. — "Ureza I i ste prosvitljeni. Žalostna nam'dobro stvar. Enkrat se bodojme že tretjič. Dajte tudi meni majka!	I gotovo še tega pokesali. Mor-j en nož, da se morem vsri bra-
Predaleč sem že zašel g. u-;	(Dalje na 3. str)	i niti!"
*'iniiiiiiiiiMiiiiaiiii;iiinm
iiuiraK
Drobtine s potovanja v domovino in nazaj.
Njej nasproti tvori od leve na desno Trgovska banka v lastni moderni zgradbi, nadalje hotel "Slon", dvonadstropna stavba z restavracijo in kavarno ter lastnim kopališčem. glavna pošta z nasproti stoječo podružnico Jadranske banke, okusno harmonično celoto.
Na Aleksandrovi cesti, eni najlepših in najmodernejših cest mesta, bodočemu ljubljanskemu promenadnemu bulevarju, se nahaja v lastni palači Prva Hrvatska Šte-dionica ter nekaj korakov dalje na levi strani staro poslopje ljubljanske opere, ki je sicer majhno, a okusno in vabljivo urejeno.
Na desni strani Aleksandrove ceste se dviga monumentalna palača Trboveljske premogokopne družbe, a sledi ji Narodni dom, sezidan 1. 1896 v renesančnem slogu s kupolo nad pročeljem. Tu ima ljubljanski Sokol svojo obsežno, vzorno urejeno telovadnico, poleg se nahajajo v poslopju druge obširne dvorane različnih ljubljanskih društev, a v pritličnih prostorih restavracija in kavarna. Na vrtu Narodnega domu ima Akademsko društvo "Jadran" svoje društvene lokale. Skozi Lattermannov drevored, mimo Jakopičevega umetniškega paviljona, v katerem se vrše navadno u-inetniške razstave naših vpodabijajočih u-metnikov, prideš v krasni naravni park — divnobajni "Tivoli". Na koncu drevoreda te pozdravlja pljuskajoči vodomet, obdan od bujnih cvetličnih nasadov in košatih drevesnih alej. Preko nekaterih stopnic se potrudiš do tivolskega gradu, nad katerim se.v ozadju dviga tivolski gozd s Švicarijo, hotelom in restavracijo, sezidano 1. 1908.
Odtod se nudi obiskovalcu divno-romanti.> ni razgled po celem ljubljanskem mestu. Nadaljuješ pot po parku v severni smeri in prideš po lepi, romantični poti skozi visoki gozd do hotela "Bellevue" z lepo urejeno restavracijo, s čije verande se ti zopet nudi veličasten razgled nad Ljubljano tja čez Ljubljansko polje do Šmarne gore in Kamniških planin. Vrneš se skozi park, po drugem drevoredu mimo paviljonov velesejma in mimo kina Tivoli ter skozi Trubarjev park z doprsnim, od košatega zelenja ob-danim Trubarjevim spomenikom do Narodnega doma. Po Bleiweisovi cesti nadaljuješ pot v južno smer, mimo deželnega muzeja, zgrajenega v slogu italijanske re-neeance 1. 1888. Vsako nedeljo si od 10. do 12. ure lahko ogledaš velezanimive in bogate izkopnine iz zgodovinske in prazgodovinske dobe ter poglobiš svoje prirodo-pisno in prirodoslovno znanje na dragocenih žbirkah, ki ti jih nudi dolgoletni in vestni trud, nakopičen-v obliki milijonskih
dragocenosti po prostranih in neštevilnih sobanah. Nadaljuješ izprehod po isti cesti dalje in kmalu se ti pokaže palača bivše pokrajinske uprave ali svoječasne bivše kranjske deželne vlade. Stavba je bila zgrajena 1. 1899 po vzorcu florentinske arhitekture, v slogu zgodne renesanse. Palača je dvonadstropna ter ima v svoji sredini krasno zborovalno dvorano. Na vsaki strani srednjega vhoda je prizidana kam^nita soha, predstavljajoča "moč" in "zakon"
Po Erjavčevi cesti dospeš k dramskemu gledališču, sezidanemu v nemškem "Bie-dermeierjevem" slogu. Za gledališčem, proti jugu, se nahaja na "Mirju" obsežna obrtna šola, sedaj združena s srednjo tehnično šolo, zgrajena vprav na obzidju starodavne Emone. Odtod se podaš na Kongresni trg, tako imenovan v spomin na veliki kongres, ki se je na tem mestu vršil 1. 1821. Olepša ga v obliki zvezde posejani drevored, ki nosi tudi zato ime "Zvezda". Sredi Zvezde stoji piedestal nekdanjega
Racleckijevega spomenika. Tu se vrše tudi Ljubljančanom priljubljeni promenad ni koncerti. Na levi strani Zvezde stoji Nunska cerkev z uršulinskim samostanom in dekliškimi šolami. Ravno nasproti cerkve, v smeri proti Ljubljanici, opaziš poslopje konzervatorija "Glasbene Matice", še pred nedavnim časom v rokah nemške lilharmo-nične družbe: poslopje je bilo sezidano 1. 1891 na mestu starega, 1. 1887 pogorelega 1 j u b 1 j a n s k e g a gledališča.
Med Nunsko cerkvijo in Glasbeno Matico se nahaja ljubljanska Univerza v krasni monumentalni stavbi nekdanjega "Deželnega dvorca". Tu je pred leti zboroval bivši kranjski deželni zbor v elegantno o-premljeni veliki dvorani. Pročelje univerze gleda proti Kongresnemu trgu, ob strani univerze pa stoji v Vegovi ulici ljubljanska višja realka. -	(Dalje prih.)
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Petek, 26. oktobra 1928.
AMEftlKANSKI SLOVENEC
Stran
oo<h><xx>oo<x><><><wo<>oo<><>o<>oo<>oooo<><>o<>^
>000000-000000000
Družba
oooooooooooooooo
k>00000000000000<
sv. Družine
KKKKKKMKKKKKKKHX
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Sedež: Joliet, lil.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St, Joliet, I1L
I.	podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joiiet, lil.
II.	podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, IU. Blagajnik: John PetriČ, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 9C0 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Andrew Glavach, 19-11 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel. 1199 N. Broadway, Joliet. 111. John GerČar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, 111.
URADKO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L
Do dne 1. jan. 1923 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku S53,775.83.
Zavaruje se lahko za S2S0.C0, 55CO.OO ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lahko zavaruje za SI000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. dr 55. leta se zavaruje le 72 $250.00,
01	ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
2	v___-_________________
OCrOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOO OOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOCw
DRUŠTVENE VESTI iN NAZNANILA.
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Dražbe sv. Dražbe.
Št. 1- Društvo sv. Družine. Joliet;
111.: — Predsednik George Stonich,
815 N. Chicago Str., tajnik Louis Martincich, 1410 Center St.; blagajnik Joseph Gcršich, 401 Hutchinson St Vsi v Joliet, 111. Seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu, v dvorani stare šole sv. Jožefa, ob 1. uri pop.
Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, lil.: — Predsednik Mike Golda-iich, tajnik in blagajnik Sam Golda-sich, P. O. Box 656. Vsi v Mount Olive, 1IL Seja se vrši vsako drugo •ledeljo v mesecu.
Št. 2. Društvo sv. Družine, La Salle, 111.: — Predsednik Andrej Urbane, 1036 — 4th St., tajnik Ant. Kastigar, ! 146 — 7tli St., blagajnik John Šetina, 1142 — 5th St. Vsi v La Salle, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, ob 1. tiri popoldne.
^Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley,
III.: — Predsednik George Krall, P.O Box 462, tajnik John Zaje, P. O. Box 55, blagajnik Deniel Raich, P.O Box 284. Vsi v Bradley ,111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: — Predsednik Jakob Simonič, 1624 X. Pine Street, tajnik Frank Po-lančich Jr., 1021 Mulberry St., blagajnik Math. Bayuk, 528 Lafayett St. Vsi v Ottawa ,.111. Seja se vrši vsako sredo po tretji nedelji v mesecu, v Math Bayukovi dvorani, ob pol 8. uri zvečer.
Št. 6 Društvo sv. Družine. Wau-
Št. 13. Društvo s*. Ivana Krstitela,
Chicago, 111.: — Predsednik Ignatz #Krapetz, 5331 S. Sacramento ave., tajnik Steve Foys, 1929 W. 22nd Pi., blagajnik Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St. Vsi v Chicago, 111. Sej4 se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefafta, vogal So. Lincoln St. in 22nd Place.
Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Peter Malek, P. O. Box 1198 East Pitts-bubrgh, Pa. Tajnik Peter Bendekovic, P. O. box 536, East Pittsburgh, Pa. Blag. Math Maglay 115 Main Street East Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Hungarian Hall, 338 Beech St.
Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Ottawa, 111.: — Predsednik Nick Ko-zarich. 825 W. Washington St., tajnik i in blag. Joseph F. Medic Sr., Box 263 Vsi v Ottawa, III.. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mcsecu v Joseph Madicovih prostorih.
Št. 16. Društvo sv. Terexije, Chicago, 111.: — Predsednica Mary Kremesec, 2323 S. Winchester St., tajnica Mary Anzelc, 1858 W. 22nd Street; blagajničarka Agnes Zunic, 1848 W. -'3rd St. Vse v Chicago. 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.) da ni daleč tisti čas, ko bodo duhovnika potrebovali in ga še sami klicali.
Pridige g. Hajnška so bile zares nekaj krasnega. Veliko ljudi se je izrazilo, da ko bi imeli vedno v naši naselbiri kakega slovenskega duhovnika, bi redno hodili poslušat njegove pridige, in tudi bolj pogosto hodili v cerkev.
Iz tega se jasno vidi, da v naši naselbini potrebujemo slovenskega duhovnika. Obžalovali smo, da so g. Father Hajn-šek tako naglo odšli od nas.
Nedavno so tu odprli novi .park med Pittsb'iArg-om in: Frontenac-om. V njem se bo videlo menežarijo in druge zanimive stvari.
dejanjih, tako, da se ne bo nihče dolgočasil. Pač pa se bo pošteno nasmejal.
To nam zagotavljajo sami izkušeni igralci, kateri so še zmiraj svojo ulogo izvršili \ zadovoljnost občinstva.
Pa s tem še ni vse povedano, imeli bote tudi priložnost videti, kako se mož, lahko iznebi svoje brade, če pride v pest ženski, katera se razume na svoj posel.
Že dolgo časa smo imeli hudo vročino, zdaj se nas je na vendar dež usmilil, ko je dne 15. oktobra lepo namočil zem-
št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111.: — Predsednica Kathrlne Ba-Ijo.
yuk. 528 Lafayette St.. tajnica Jose- Predno končam te vrstice, phine Bradish, 804 Jackson St., blagaj-	, ,.
ničarka Mary Lekan 800 W. Jackson« ^.llepse pozdravljam VSe Clta-
Naravnost za obupati pa je, ko pride sama ta "rogati" na vrsto. Pa kaj hočemo tukaj razkladati, najboljše je, da se t sami osebno prepričate v ne-' deljo.
Pevski program se prične i ob 2:30 popoldne, igre točno ob pol 8. uri zvečer.
Najuljudneje se vabijo vsa pevska, kakor tudi podporna društva. Vsi rojaki in rojakinje v Milwaukee in okolici l. obilni udeležbi. Za dobro postrežbo jamči
Odbor.
-o-
kegan, HI.: — Predsednik Frank Se-J Street. Vse v Ottawa. 111. Seja vr-benik, 931 Commonwealth Ave. Wau,! ši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math kegan. lil.; tajnik Joseph L. Drašler. Bavuka.
ml., 66 Tenth Št., North Chicago, 111.;' Št. 18. Društvo sv. Družine, SpHng-j
blagajnik Joseph Drašler. 66 Tenth St field, 111. — Predsednik Math Barbo-i	-O-
N'orth Chicago, III. Seja se vrši vsako| rich. 1504 So. 15th St.; tajnica in bla- "POGODBA" V MILWAUKEE prvo nedeljo v mesecu v novi šolski Tajničarka Agnes Barborich. 1504 So.
telje "Am. Slovenca" sirom Amerike.
Slovenka iz Kansasa.
DANES JE NAJLEPŠA PRILIKA!
An^df-^kš nrejrovor, *'dn \ a i- dan n; jlenša prilika'', je dokaj resničen, če ga človek •meljito premisli. To pravil ) oi si morali vzeti k srcu tudi bratie in sestre našo še mla-!■• : krepke slovenske podpor-orj^anizacije Družbe sv. ! );*užine.
Med nami ie v navadi, da re-■imo: ".Ta, saj nimam prili-. "pa bom že, kadar bo )ii!ika. . .", tako dneva v dan odlašamo z agitacijo za nove člane. A' resnici pa je prilika vsak dan za agitacijo In nridobivanie novih udov v na-> organizacijo. Ravno dane/. n misliš, na imas najmanj in like se i i nudi lepa prilik?, ]■■ ayitin-s va\ svojo organiza-
j Bratje in sestre agitirajte za i svojo organizacijo!
Ad hoc.
IZ URADA DR. SV. TEREZIJE, ŠTEV. 16. D. S. D.
Chicago, IH.
Naznanja -e in opozarja v/;1 članice imenovanega društva, da se vse udeležijo prihodnji ponedeljek seje, ker I-mamo važne stvari za rešit?. Zatorej pridite vse! Prav vse, ker je le mogoče. Zakaj če je nas več, lažje sklenemo, kaj, kar je za v korist društva. Zatorej Vas še enkrat uljudno vabi
Odbor.
-o-
NEKDANJI POVELJNIK TELESNE STRAŽE RUSKE CARICE SE JE UMORIL.
Pomislit«' drag' bratje iti sere. da ie vas blizu 1200 čla->v te organizacije. Ni to tako liko tsevilo. pa vendar do-lj veliko, da gre na del;) ir. »seže uspehe za našo nade-'dno organizacijo. Ako vi vsi zavzemate samo tc
| dvorani na Tenth St. ob 1. uri popol.
Štev. 8. Društvo sv. Družine, Rock-| dale, IU.: — Predsednik John Panian.
!416 Bellview ave. Tajnik in blagajnik Anton Anzelc, 322 Moen ave. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako prvo i nedeljo v mesecu.
! Št. 9. Društvo sv. Družine, Chicago, 111.: — Predsednik Louis Duller, 2241 So. Lincoln Street, tajnik John Falle, 1937 W. 22nd St., Chicago, 111., bia.ar. Joseph Lasich, 1847 W. 1 22nd St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln in 22nd Place.
Št. 10. Društvo sv. Družine, South Chicago, III.: — Predsednik in blagajnik Frank Cherne, 2672 E. 79th St.. tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue "r ", Vsi v South Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu.
Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharps-burg, Pa., tajnik John Flajnik, 5156 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., bla gajnik Mathew Balkovec, 5641 Car negie Ave., Pittsburgh, Pa.
15th St. Vsi v Springfield. III. Seja se •rši vsako četrto nedeljo v mesecu, v slovenski dvorani. 15th in Laurc St.
OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu po enkrat na me«ec- Ako kateri izmed u-Tulnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na elavni urad D. S. D. po Iništvenem tajniku. Ravno tak<> nai se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi.
Milwaukee, Wise.
ZVONEČI PTIČ.
V ameriški državi Tennessee je že kakšnih 10 let strašil nenavaden ptič, ki je dajal od sebe glas, podoben zvončklja-nju. Med podeželskim prebivalstvom je bila razširjena vraža, da zvoni vsakomur, ki ga sreča, k smrti. Te dni se je stvar s tem zagonetnim ptičem razjasnila. Neki farmar je u-strelil jastreba, ki je imel okoli vratu obešen zvonček. Iz datuma, ki je bil vrezan v zvonček, je izhajalo, da je prejela roparica ta nenavadni obesek baš pred kakšnimi štiridesetimi leti od neznanega šaljivca. In vraže o smrtonosnem ptiču bo sedaj menda konec.
MALT EXTRACT.
Za napravljanje črnega ali bolj temnega piva, se rabi temni Malt, ki je žgan iz sladkorja, katerega se vmeša v Malt. Odtod temna barva. Za pivo svetle barve pa se rabi bolj lahko žgan Malt.
V procesu toplenja se rabi tudi ječmen, katerega se žge,
• — Chicago. 111. — "Že eno leto sem čakal ugodne prilike, zdaj se mi je pa posrečilo", se da se dobi iz njega snov oku-je izrazil Joe Klimowicz, kolsa. Odtod prijeten okus piva, je ustrelil Antona Mikalauski. jki ga ima vsako pivo, ki ga na-Nadalje pravi, "že dolgo časa redite iz naših maltov.
je Mikalauski zalezoval mojo
Budweiser Bohemian
Hop
ženo, m jaz sem se samo racii jokusni Malt Ekstrakt se rabi Prihodnjo nedeljo dne 23. tega preselil iz svoje farme v|za kuho kakor tudi iz z.lrav-
Chicago. Ko pa je Mikalauski Zvenih ozirov. ker ie jako po-tudi v Chicago prišel zalezova-|speševalen zdravju. Priznani ti m0,1 o ženo, nisem mogel dru-Ldravniki prjporočajo Euchvei-
okt. t. 1. priredi pevski klub "Zarja" v S. S. Turn dvorani koncert z šalo igro "Pogodba". Ta igra je zelo zanimiva in tu-
trače, kakor da sem ga ustre-
di ne predolga, samo v dveh i lil."
MLAD PAR
zelo ugodno proda krasno pohištvo, samo 2 meseca staro. 3 komade izrezljano "Frieze Parlor Set", — dve 9x12 Wil-|| ton preprogi, — 8 komadno | Dining Room Set iz orehovine, j | Ul L1/bo-
^Aiiniiiiiir£3iiiiiiiiiiiicaHiiiiiiniir:u]iiiiiifiiuiiMin:ntiuiinnHiiiiS3H!ntt!i!nr3tifiiiit:i:i:3m	^
1 NAJKRAJŠA POT V Li u EVROPE I
I	SKOZI BREMEN	1
Ce ste se namenili potovati v staro domovino, povejte agentu, ki Vam je najblfeji, da hočete tiket od North German Llovda.
Ce želite kupiti tikete za Vase sorodnike ali prijatelje v stari domovini, povejte Vašemu zastopniku, da hočete North German Lloyd
ser ječmenov malt in istega ,celo predpisujejo pacijc-.itom.
] Budweiser kompanija je ena največjih institucij za proizvajanje malta na svetu. Za njo 'stoji velikanski kupita!, kateri (je najboljše jamstvo za kvali-jteto in zanesljivost Budweiser-jevega ječmenovega malta.
komadno pohištvo
Črta via Bremen je najkrajša in Llovdovi parniki ukliučivši "Co-za = lumbus, Berlin, Muenchcn. Stuttgart. Dresden, Karlsruhe"' i. dr kre-
najbolj-
prečno 4600 929. ki
posodje male preproge, 2 ko-'l t>osta Črto med Bremenom in Newyorkom prevozila v šestih dneh. Seja "se1 madno posodje za ^nfi-ot.ll Pridružite se božičnemu izletu (Christmas Excursion ) v Bremen
zajlltiek. s parnikom "Berlin", ki odpluje iz Ncxvyorka
11. decembra, izlet ijo =
vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, po , Vse kakor novo. Damo Vse j | Tot]ii zastopnik Mr. Hermann Wolf, ki bo šel potnikom v vsakem ozi- | osmi sv maši v K. S. Domu 57. cesta, j gk - z& ?550.00, vredno je I ru na roko.	=
St. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, I
$3000.00. Plačamo za prevoz- 1 nino, prodamo tudi posamez-l|
IU.: — Predsednica Maric Klepec, 901
Scott St.. tajnica Rose Bailor, 809
N. Broadway Street, blagajničarka	no __ Winner, 8228 Maryland i | 130 W. Randolph St. vogal La Salle	Chicago, 111. B
Ave.	,	- i * i	.ii i j 5______________
Za nadaljnje informacije se obrnite na pooblaščene zastopnike ak in
NORTH- GERMAN LLOYD
Varšava, Poljsko. — Polkovnik Basil Czibikoff, nekdanji poveljnik telesne straže ruske carice, je te dni skočil iz strehe pet-nadstropnega poslopja. Kolikor je znano, ga ie do tega dejanja privedla politika. Zelo si je jemal k srcu, le mt se-j ker je nova politika zatrla ne-,•(. še pred novim letom, pajke cerkvene obrede, d.a se ni-f •ahko podvojimo številu naš. - so smeli več izvrševati. !':i članstva. Seveda treba je i .i tira t i. treba je nagovarjati, "•oba nojasnievati o naši organizaciji in uspehe se doseže. < ' 'nic ima na tisoče prijiite-Nad 1000 naših članov ini
Hev(ic) po svoiih in drugih)
h: i, t	t knjigarne Amer. Slovenca m
naselbinah. In ce m \si agn -	,
od Ave ji aria. — Enako imam
Jennie Nemanich 1015 Raynor	.	iii
Vse v Jnlict. 111. Seia se vrši vsako	Ave" lst APL' en blok Vzhod"
- 'to nedeljo v mesecu, ob 2. uri po-	nO od Cottage Ave., Chicago,
poldne v dvorani stare šole sv. Jožefa.	TJ], Telefon Stewart 1875.
VABILO
— NA
ROJAKOM V JOLIETU
naznanjam, da se dobe pri me- j ni vsakovrstne knjige, masne, | nabožne in po\estne v sloven-j skem in angleškem jeziku, iz j Amer. Slovenca

zalogi raznovrstne gramo-
C(
}*ate ob vsaki prilik', če obi vsaki priliki skušate uplivatij ^ na nje, da bi prislonili v na-o1 fonske PloSče, ki jih lahko pri ■ ;inizacijo, mar mislite, da meni poizkusite. — Dalje do-no moremo nodvoiiti naše or- bite Pri meni razna zdravilna • nizaciie v* člpnsivu ? Prav zeli?ča in rože, ki sem jih dobii Uihko. samo agitirajmo za ri«>! naravnost iz starega kraja. _ ___—«————- ! Pristno domače zdravilo in poceni.
PRODA SE
dvonadstropna hiša s 7. in !. obami. V hiši so vse udobno sti kot elektrika, plin, kopalna, itd. Proda se prav poceni, radi odhoda v stari kraj.
Cena je S2, ino.OO, dobi se lahko toliko posojia. Kdor potrebuje hišo je kakor nalašč. Hiša se nahaj.. samo en blok od slovenske cerkve.
DALJE se proda lep urejen Candy Store blizu slovenske cerkve. Tudi po nizki ceni. Istotako imam še več drugih vsakovrstnih hiš na prodaj v bližini slovenske cerkve. Zgladite se pri meni, da jim Vam razkažem.
Več pojasnili* o vsem dobite pri:
MARTIN LAVR1CHU, 1900 West 22nd Place
Phone: Canal 5777.
Marko Bluth, 512 No. Broadway, Joliet, HI.
if
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstna ci®- ! name vloge, ter polil j a
denar na vse dele cveta, i
___•_ ii
_ j,
Kapital in preostannlt j! $300,000.00.	jI

ki jo priredi
Društvo sv. Alojzija,
ŠT. 47, K. S. K. JEDNOTE, CHICAGO, ILL.
v nedeljo, 28. okt 1928
V SPODNJI ŠOLSKI DVORANI, 22nd & LINCOLN STS. Začetek ob 7. uri zvečer.	Vstopnina 50c >a osebo
«ratuniimiafflimiinininiiiM!i!Em«iiMM^
Našim trgovcem
je dobro znann u!ju«tna postrežba naše banke Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas poiom svojega čekovnega računa so mnogovrstne Tutii vi ste lahko istih deležu i akn imate U-LOŽEN DENAR NA
čekovni račun
ter bi nas veselilo vam dati nadaljn » pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s reki izdelanimi na našo banko. istotako tudi K S K. Jednota. v svojo popolno zadovoljnost.
Kadat potujete, viemite na pot naše potniške čeke. katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. \ tn-dar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z \'a-iim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili.
kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je Znak varnosti za vag denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO šc CLINTON STS.,	JOLIET. ILL
Wm. Redmond, predsednik	Chas. G. Pierce. kas»»
Joseph D.unda. pomožni kasir
Iz New Yorka bodo glavni parniki v prihodnjih treh mcsecih odhajali v sledečem redu:
20. okt. — lic de France — Havre
—	Aquitania — Cherbough
—	Majestic — Cherbourg
—	Deuts-hlr—.d — Hamburg
—	Bcrenfcaria — Cherbourg
—	CoiuTifcua — Bremen
—	Paris — Havre
—	Olympic — Cherbourg
—	Saturnia — Trst
—	Hamburg — Hamburg
—	Pres. Wilson — Trst
—	Aquitania — Cherbourg
—	Berlin — Bremen
—	lie dc France — Havre
—	Majestic — Cherbourg
—	Rotterdam — Boulogne
—	Beren^aria — Cherbourg
—	Albert Ballin — Hamburg
—	Olympic — Cherbourg
—	Columbus — Bremen — PARIS (naše božično
' skupno potovanje)
—	Ncv/ Yorl: — Hamburg
—	Aquitania — Cherbourg
—	Majcstic — Cherbourg
—	lie de France — Havre
—	Saturnia — Trst
24.	
27.	
27.	
31	
1. nov.	
3.	«
3.	**
S.	
10.	
13.	K
14.	U
16.	
17.	"
17.	"
17.	
21.	
21.	**
24.	M
28.	"
l	d=e
[ 1.	dec.
	«1
1 5.	
1 3-	"
1 8.	
11.	
1 II-	"
j 11.	
14.	
| 18.	
i 19.	
j 27.	
: 29.	«
1	jan
12.	
i 19.	
125.	»
— Rerlit
P TP
C. E. WILSON, predjed.
AKO ŽELITE
preživeti en vesel in zabaven večer med svojimi prijatelji in znanci, pridite na to veselico. Imeli bomo neko posebnost in tudi drugače se bomo potrudili, da bo vsak popolnoma zadovoljen. Pridite vsi, iz Chicage in okolice.
Vas prav uljudno vabi,
VESEL1ČNI ODBOR.
•>]nniiiiiiioiiiuiMMtflmfflnHronnHfiM(^^
1 Phone Roosevelt 4397	|
| los, Lassick & Co.
SHEET METAL WORKS
FURNACE and VENTILATING — SKYLIGHTS and GUTTERS | Izdelujemo tudi kotle za kuhati.	|
1609 WEST 19th STREET	CHICAGO, ILL. |
♦aujHniiiiiaimffliiaiuiHiuHWHnm
Phones: 2575 in 2743.
Anton Nemanich & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
N* razpolago noč hi dan. — Najboij&i avtomobili u pogrebe, Icrrfte in ieaito-rutu*. Gene zmerne.
1002 — n. chicago, 8t<
joliet. ill.
—	Dcutschland — Hamburg
—	Bcrcn.^aria — Cherbourg
—	Paris — Havre
—	Hamburg — Hambur
—	Pres. Wilscn — Trst
—	Majestic — Cherbourg
—	B^rengaria — Cherbourg.
—	lie dc France — Havre
—	Vulcartia — Trst
—	Paris — Hivre.
Z a cene voznic na razliruili ii.irui-Vib. Jt'de potnih listo\ in <!rt:^ih pol-irskih zadev : >: * I * • - P'» p>i,?>ni!.i podaj nave'I c ni ir.«lov.
Obrnite se na našo banko tudi:
'\adar pošiliat«* denar v •sl.iri krai: na-
ccnc so uii'd nainižjimi; kadar želite dobiti denar iz starega kraja:
kadar želite dobili kakšno osebo iz ^tft-
rega kraia: kadar rabite pooblastilo, izjavo, pogodbo. ali ako imate kak drug posel s starini krajem.
Tudi ne pozabite, da našn bank«! oberstuje denarne vloge po 4Vs%.
Prudential Bank
(ZAKRAJŠEK & ČEŠARK) 455 W. 42nd Str., New York, N. Y,
Tel. v uradu Crawford 2853 Tel. na domu Rock-.vell 2815.
DR. A. FURLAN
Slovenski ZOBOZDRAVNIK
Urad:
3341 West 26th Street, Chicago, 111.
Uraduje: x>d 9. do 12 dop.. od I. do 5 pop. in od (j. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop. in od 6. do 9. zvečer.
\
Stran 8
AMCRIKAN5KI SLOVENEC
Petek, 26. oktobra 1928.

.oooooooooooooooooooo
oooooooooooooooooooo,
Žena z zaprtimi očmi

Vsekakor ne vem, kako naj se vam zahvalim, da ste me obvestili. Vaše pismo je prišlo včeraj zjutraj v Pariz. Še isti večer sem sedel na vlak. Torej smatrate, da lahko poskusim. . da smem govoriti čisto odkrito. .
."Mislim. . . Dober sunek — in narejeno bo! Je. . . kako pravite vi?. . . vse pripravljeno!. .
In mlada Miss je naznačila s kretnjo velik sunek s pestjo:
"Allright. . . Samo poiskali boste zame še kako drugo deklico. .
"Obljubim!. . . imam že v mislih nekaj.."
"In tu ne bo več nobenega g. Hugha?"
"O, glede tega. . . človek ne ve nikoli!...*'
Smeje sta si podala roki.
i
Sedemintrideesto poglavje.
I
Zvečer po večerji je vzel g. župnik Roza-lino s seboj in šel ž njo po isti stezi, po kateri je hodil Ludovik Hughe na dan svoje nezgode.
Bila je zopet veličastna ura planin. . ., ura, ko so ostrice kot puščice neresnične stolnice. . ura, ko se blesti v mavričnih barvah vse svetlobno zamiranje dneva. . . ura, ko krožijo veliki orli in se zdi, da s svojimi raztegnjenimi krili stresajo zlato paro.
Sprva nista sprevovorila ničesar, ganjena spičo veličastnega prizora.
"Vsak večer grem malo ven," spregovori slednjič tiho dekle. "Nikoli se ne navadim te veličanstvene lepote."
"Sem kot vi, Rozalina, svečanost teh neskončnih prostornosti me stre. Kaj so dela ljudi v primeri z deli Boga!. . . Ampak, moja Rozalinka, naj so planine še tako lepe, danes nisem prišel semkaj radi njih. Prišel sem radi vas in radi Ludovika; hočem vajino obojestransko srečo! To srečo želim natančneje določiti."
Tu je duhovnik malo prenehal, kakor da bi hotel dobro podčrtati, kar bo zdaj povedal :
"Verujem čisto brezpogojno, da se Bog ne igra z nami skrivalnice, temveč da nam očitno kaže svojo voljo po celoti okoliščin, na katere moramo paziti. . . No, ne smatrate-li za sila izredn. . . dejal bom — za skoraj čudežno, da Ludovik Hughe, ki vas ljubi in ki ga morda vi ne ljubite. . ."
Župnik se je zopet ustavil in pogledal Ro-zalino, ki je malo zardela.
". . . Da postane Ludovik Hughe v tej neizmerni prirodi, kjer nima človek niti velikosti mravlje, žrtev težke nesreče, ki ga privede znova čisto blizu vas. . ., in da v svoji potrebi po negi ne more najti oskrbe drugod kot v hotelu, v katerem bivate vi. . . in da st» njegova bolničarka vi, ne da bi bili vi to želeli ali iskali. . . ? Ali se vam ne zdi, Rozalina, da zadeva tu skupaj cela vrsta stvari, ki so kdkor hotene in napeljane k nekemu cilju?"
"Ta situacija je resda precej čudna. . . Jaz živim kot v sanjah. . ."
"Od vas je odvisno, da se te sanje nadaljujejo in da postanejo srečna resničnost. In res, dejal bi, da vas predobri Bog vabi k temu. .
"Storila bom, gospod župnik, kar mi boste
rekli^ da naj storim."
"Ne, moja Rozalinka, zakon je preresna, preveč osebna reč.. . Nimam pravice, da vam rečem: 'Vzemite Ludovika Hugha. . jaz le lahko pravim: 'Vzemite ga, ako menite, da ga morete ljubiti'. . . A naprej: Se li želite poročiti?"
"Da in ne. . . Kakor nanese!. .
"Torej, da . . . Ali upate dobiti boljšega od Ludovika?"
"Ničesar ne upam! Sem, to veste bolje kot kdorkoli, socialna naplavina. . ., revno dekle brez družine, brez imetja in brez orožja spričo življenja."
"Tedaj ?. . ."
"Bojim se — ne g. Ludovika, pač pa njegove rodbine."
"Oče vas ima prav rad. . ., mati pojde za njim. . . Potem pa ne boste stanovali skupaj. . ."
Nastal je molk. G. župnik ga je prekinil.
"Na eni strani vas vidim nameščeno z leta v leto, in sicer samo v vaši mladosti, pa še to težko — pri tujcih. Dajete jim svojih dvajset let, svoje srce, svoje zdravje. . . Potem pride verjetno samota brez ljubezni in malone brez prihrankov. . . Stanovali boste pri kaki družini. . ., mogoče manj!. . . v kakem hotelu. . . In na koncu. . . prav na koncu. . ., kdo ve!. . . v bolnici?. . . Poznal sem toliko siromašnih in osamelih učiteljic!. . . Jaz sem star. . ., ne bo me več tu v tem hipu, Rozalinka moja, da bi vam pomagal. . . Kdo se bo brigal za vas?. . . Srce se mi stiska, ko pomislim na to. . ."
"Ne govoriva o tem!. . ."
"Pač, pa!. . . zakaj to je jutrišnji dan!. . . in jutrišnjemu dnevu, sem pravil pravkar Miss Albrandtovi, je treba vedno pogledati naravnost v obraz. Na drugi straji je ubeg na normalno pot, v srečo in svobodo. Kajti tu je ljubezen vrlega fanta. . ., tu je ognjišče. . ., so mični otroci. . ste vi, ki zopet privežete verigo. . ., ki zopet zavzamete svoje mesto v družbi. Ali nič od vsega tega ne more biti. Če ne verjamete, da bi mogli ljubiti Ludovika Hugha. . . Zato vam zastavljam indiskret-no vprašanje, a potrebno vprašanje: Mislite li pred Bogom, da bi mogli nekoč ljubiti Ludovika Ilugha?. . ."
G. župnik se ustavi tretjič in pogleda Ro-zalini naravnost v oči.
Okoli njiju vlada molk.
Kakor da vse čaka. . . posluša. . . hrepeni...
Rozalina, ginjena prav v dno svoje duše, začne:
"Gospod župnik, vprašujete me prav deli-katno stvar. . ., stvar, ki sem jo, češ, naj velja kar hoče, skrivala dosedaj. . ., stvar, ki si je nisem hotela nikoli priznati sama sebi. . stvar, proti kateri sem mislila, da se moram boriti skoraj obupno. . . A razumem vas. . ., ura je važna. . . In odgovarjam vam z isto odkritosrčnostjo: ne pravim vam, 'da bom mogla ljubiti Ludovika Hugha', rečem vam že danes: ljubim ga!. . ." "Ljubite ga!. . ."
"Da, ljubim ga. . ."
Rozalina stegne roki kot premaganka, ki se poda.
(Konec prih.)


"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Caai o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob bo minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokažem, ne odlagajte, da bodo Se slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika
D* Arcj poslopje, 2. nadstropje -i- itr. sobe 204
' i
Phone i 4864
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS
mm*. iu. ;;;
1 aMaegiaggftiwmw
Preiskava in
BREZPLAČNO
ženska postreinica
Odprto: od 9. zjutraj de 8.
od 10. sjutaraj de 12.

Božično potovanje v SLOVENIJO, v
Preživite božične praznike X v' svoji domovini, obiščite svoje drage, sorodnike in prijatelje, poveselite se v krasni, prirodi svojega rojstnega kraja.
Potujte na največjem svetovnem parniku S. S. LEVIATHAN
(preko Cherbourga)
Odpluje iz New Yorka dne 5. DECEMBRA.
Odpravo bo osebno vodil gospod J. TURCK, zastopnik United States Lines v New Yorku.
Drugo potovanje se bo vršilo na brzoparniku S. S. GEORGE WASHINGTON
(direktno v Bremen) dne 12. DECEMBRA.
To potovanje bo vodil gospod F. SEMB.
Povratni permiti potnikov se morajo preskrbeti mesec dni pred odhodom.
Kupite si povratne vozne listke.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na lokalnega zastopnika, ali pa pišite na
United States Lines
1010 S. Dearborn St., Chicago,111. 45 Broadway, New York City
Tel.: Roosevelt 2316
John Pichman
SLOVENSKI KROJAČ
1810 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Ali veste, da izdelujem obleke po izvanredno znižani ceni. Kadar hočete imeti obleko ali suknjo za ceno $23.50, pridite k meni in prepričajte se, da pri meni dobite najboljšo obleko za zelo nizko ceno. Prihranite si lahko od $15.00 do $25.00. — Tudi čistim, likam in popravljam obleke za otroke, dame in može. Moje geslo je: "Dobro blago za nizko ceno" , Vsem rojakom se priporočam za obilen obisk.
V sedanjem času
stiskanja grozdja in pripravljanja mošta
bo marsikdo našel koristne nasvete in navodila v knjigi

99
KLETARSTVO
ki jo je spisal ravnatelj kmetijske šole na Grmu. CENA JI JE $2.00. Naročite jo od
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St..........Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLU2BA DAN IN NOCI
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849

GOSPODINJE V JOUETO
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in cajcenejie
MESO IN GROCERIJO V zalogi imam redne rsake vrste ■veže ali snho prekajeno meso ter ▼se predmete, Id spadajo ▼ mesarsko in grocerijsko obrt.
JOHN N. PASDERTZ
i
COB. CENTER ft HUTCHINS 8T&,
Chicago Telefon 2917.
JOLIET, ILL.
Širite "Amen Slovenca"!
Važno, a zanemarjeno polje.
Naši protestantovski bratje so čez vrat zaposleni v strankarski politiki. Umevno, da nimajo dosti časa za druge bolj nujne probleme verskega in socialnega življenja. Le luteran-ci, presbiterianci in metodisti, ako se neke skupine more smatrati kot njih ofieielna zastopstva, so se malo vzdramili in se ozrli na zlo, ki izvira iz prena-glenih zvez in iz strašno se množečih zakonskih ločitev.
Gibanje se more le pozdraviti. Leta in leta so katoličani stali precej osamljeni v boju za pravice dece in verske vzgoje. Ne more se tajiti, da so katoliki v zadnjem desetletju v tem boju izvojevali precej u-spehov. Mnogo nekatoliskih i krogov pripozna opravičenost katoliškega stališča, a se tako bojijo borbe, da si ne upajo vpeljati v javno življenja tega, o čemur so notranje povsem
čuje predvsem ves rdeči svet, pa bo nehote sam čutil, da na stvari — nije nista. He, he . . . v političnih, ne, v kulturnih na ziranjih neko različno pojmovanje, to je vsebina vsega "re-penčenja". Ni niti toliko, da bi si kak komar enkrat svoj rilček zmočil. V političnem dirindaju se marsikaj zapise, kar ni na mestu, a niti za kak pst, pst . . , ni dosti.
There is no business at all.
Nemogoč odpad.
Jugoslovanska vlada gleda precej strogo komunističnim elementom na prste, in jih tudi mah) okrca. Razume se, da se čutijo prizadeti tudi socialistični krogi, in tudi pri pritoževanju radi — preganjanja nočejo ostati drug za drugim.
Ker je sluča jno notranji minister v Jugoslaviji duhovnik dr. Korošec, se po stari maniri prizadeti krogi prav po jesi-
prepričani. Vsekako pa poma-J}mrsk° zaganjajo v vero. cer !gajo, da se v javnosti vzdrži
j zdravo naziranje proti pagan-,ski teoriji, ki se je med nas Jvgnezdila iz tujine, teorije, inamreč, da vera nima mesta, jki je važno, še več, ki je bistveno pri vzgoji dece. Nekaj pomoči prihaja zdaj tudi v borbi, da se v javnosti širi mnenje o škodljivosti prenaglenih zakonskih zvez in škodljivosti razporok.
Kakor zadaj zadeve kažejo, ni dosti pričakovati od zakonodajne strani, ne od zvezne, niti od državne.
Ker ni ničesar pred videnega v ustavi, se kongres ne more pečati s kako zakonodajo glede porok in razporok, in upati je, da se kaj takega nikoli ne bo prigodilo.
Države morejo nekoliko pomagati pri izdaji dovoljenj (licenses), in mnoge države bi pomagale, ko bi preklicale nekatere določbe, ki delajo iz zakona norčevanje in pridijo socialno dostojnost.
Ampak prava pomoč v tem oziru ne more biti ne v \Vash-ingtonu, niti v kakem državnem kapitolu, temveč edinole v tem, da se deca prav vzgoji tako doma kakor tudi v šolah.
Razporoka je v korenini sebičnost. Ne da bi morda mož in žena ne mogla izpolniti dolžnosti zakonske zveze, ne ma- zapadu gravitiraj uči narod.
kev. Kakor od nekdaj, gledajo slovenski "preganjanci", na Dunaj.
Tam so lansko leto komunisti resno pričeli 7. dejansko revolucijo, a ni jim uspelo. Svojo jezo so izpustili na - cerkev, češ, duhovnik Seipel je streljal na nas. toraj proč od njegovo cerkve.
Od dunajskih sodrugov so se tudi slovenski naučili \ tem re-sortu, in čivkajo za njimi, češ, duhovnik Korošec nas preganja, zato bomo pa mi odpadi'. He, he . . . odpadli. He, he. Kako naj odpadejo? Morda od imena? Le tak odpad j<> mogoč, ker \ resnici so že davno odpadli. Otročje grožnje.
Kako naj se to vjema?
O sedanjih razmerah na Hrvaškem je pisal tudi bivši guverner v Bosni, general baron Sarkotič, v listu "Pester Lloyd'. Prinaša nekaj zgodovinskih r\»-miniscenc izza časa Starčeviča in Strossmayerja. Menim, da bi zgodovinsko imeli Slovani gledati bolj v bodočnost, ne v preteklost, ker slovanska zgodovina se ima šele pričeti. Pa ni to, kar ustvarja neko zago-netko.
Sarkotič piše: "Od svili južnih Slavena Hrvati su jedini, cječim delom katolički, prema
rata nositi odgovornosti in bremena, ki jih jima zveza nalaga. Morejo nastati okolščine, ki opravičujejo ločitev od mize in postelje, to se upošteva, in po teh se ravna država in cerkev. Ampak ločitev, ki ohrani zvezo neločljivo in zabranjuje novo poroko, je bistveno različna od mnenja, da more država ločiti zvezo in dovoliti novo poroko. Tako mnenje in praktici-ranje je tisti vzrok, ki razjeda podlago socialnega življenja.
Mnoge verske skupine so, ki kar obledijo, če slišijo nekaj o kakem vrčku, kaki galonci piva ali žganja, a popolnoma in-diferentne so za ta sacialna zla, ki izhajajo iz razporok. Ko bi se njih napori obrnili na polje prave vzgoje dece, bi bilo mnogo več važnega storjeno, kakor pa s tem, da preganjajo hudiča v podobi žganja. Ako se mladina ne nauči doma in v šoli samozatajevanja, samovla-danja, se bo socialno zlo iz lahkomiselnih zakonov in razporok težko dalo omejiti ali odstraniti.
Nekaj še svita tudi v prote-stantovskih krogih, a lučica komaj brli.
* * *
Tiho glasno veselje. 1
Tiho je, zelo potihoma . . . šššš . . . pst, pst . . . Ampak o-pazovalfee t Ptfosvett,' »ki je popazil neko- "šapetajočo kampar njo med katoliškimi brati", bi rad kričal na vse grlo, da ga
Svi ostali Slaveni su ortodoksni i gravitiraju prema jugu i isto-ku. Ta okolnost u zajednici sa činjenicom, da hrvatske zemlje geopolitički ne pripadajo Balkanu, več da vise 11a izboj-cima Alpa i na produljenju panonske ravnice, daju pravo svakomu onomu, koji tvrdi, da Hrvati nema ju na Balkanu nista da traže . . ."
Ampak v oklicu, ki je nedavno od tega izšel, se poživljajo v kolo neodvisne Hrvatske Bosanci, Hercegovci, Makedonci, Črnogorci . . . Ali ti niso na — Balkanu? Sarkotič pravi: Is-tok i zapad ne spadaju zajed-no.
Vse to je v enem in istem listu. Kako naj se tak pojav tolmači?
HIŠA NA PRODAJ.
<> sob, elektrika, kopalna soba.
Poizve se na 1822 W. 22nd Street, Chicago, 111.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila sa premog drva in prevažanje pohištva ob Saša selitve.
Pokličite Telefon: Soosr
LOUIS STRITAR
201« W. 21 st Place,