-I/o
■o
im
■in
-c-»
iE-
Tokrat že pravljična
Katrca Radia Celje str. 42-43
P Gornji Gra
str. 11-20
Zaupate nam že 68 let
mm Mto
Št. 30 / Leto 68 / Celje, 27. junij 2013 / Cena 2,30 EUR
Adijo, šola! Dober dan, počitnice!
Za ustvarjalce spodbudnih zgodb ni počitka. Tako v Dravinjski dolini po žirokopterjih že snujejo leteče avtomobile. Šmarski kemični inženir tudi poleti služi s prevozi in komedijo. Počival ne bo niti tretji rod pletilstva iz Bočne. Po poti prodornega podjetništva nadaljujeta tudi dvojčka iz Bistrice ob Sotli. Čisto pravo počitniško lenarjenje in enajsto šolo pod mostom so si prislužili le učenci in dijaki. str. 2-3 in priloga
caHe' i
(IZITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARM; 03/713-2666 S
JELOVICA
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si
Varčna okna EKOLIGHT
i
HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA
Dan državnosti in
Pozdrav domovini str. 6-7
NASA TEMA
Dobje in Solčava -nepotrebni majhni
občini? str. 44-45
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE -
Pri Turkovih po
divjanju ognja str. 34
Je zdravilišče res preraslo Romana
Matka? str. 4
S skupino Nude v str. 9
poletje
Foto: SHERPA. ■ ^ V .
POLETJE V NOVEM TEDNIKU
Navdušite nas s
potopisom str. 38
GOSTUJOČE MNENJE
Nov nepremičninski davek
uničujoč za kmete? str. 47
Pošljite SMS na 4246 § s ključno besedo NASVET! 1
Čaka vas jasnovidna Kara, £ ki vam pove vse o vašem zdravju, financah, ljubezni.
Splošni pogoji storitve na ujuuuj-4egenus-Coni| prijateljstvu ...
2
AKTUALNO
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Občino v vsako vas!
Ko so bili otroci manjši, sem komaj čakala, da se začnejo počitnice. Če nič drugega, je odpadlo jutranje divjanje, da ne bi zamudili pouka ali še huje - »nulte« ure, ki je bila zelo stresen začetek dneva. Julij in avgust sta bila zato sanjska. Nič več ni bilo popoldanskih seans ob domačih nalogah, nič več panike pred kontrolnimi nalogami in spraševanji. Ne vem, kdo si je konec junija bolj oddahnil, otroka ali jaz.
A smo nekako le preživeli tiste šolske čase in danes se zdijo tako zelo oddaljeni in bistveno manj težavni, kot so bili v resnici. Tako pač je s spomini. Tudi s tistimi, ki jih te dni obujamo v povezavi z začetkom naše državnosti. Na takratne težave smo skoraj pozabili, bolj smo si zapomnili skupno navdušenje, pozitivno energijo, enotnost in prepričanje v uspeh lastne države. Kam je vse to šlo v 22 letih, se sprašujemo danes. Slovenija ni nastala zato, da bi v njej živeli slabše, je bilo mogoče slišati na eni od proslav. In tudi to, da bi se morali iz preteklosti kaj naučiti in da si zaslužimo boljšo prihodnost. Pa kaj, ko se letos naši vrli politiki spet niso mogli zediniti niti o enotni državni slovesnosti, na katero bi prišli levi in desni ter vsi ostali, kako naj potem pričakujemo, da bodo našli skupni jezik, ko gre za kakšne vsebinske teme!
Takšna je na primer te dni tema o združevanju majhnih slovenskih občin. Spet poslušamo ene, ki razlagajo, da gre za politično temo, ki nima prave zveze z varčevanjem, kot se želi prikazati. Drugi s številkami dokazujejo, koliko bi lahko prihranila obubožana državna blagajna, če ne bi imeli skoraj v vsaki vasi svoje občine in z njo povezanega birokratskega aparata.
Z vidika občana Celja ali katerega drugega večjega mesta je zagotovo krivično trditi, da so majhne občine nepotrebne. Vsi pač ne živijo v središčih, kjer bi bil asfalt do vsakega vhoda in bi voda pritekla iz pipe v vsakem trenutku, kjer bi bila za vogalom trgovina, po možnosti pa še pošta, da o vrtcu in šoli niti ne govorimo. Bolj ko je bil kraj nekoč oddaljen od občinskega središča, manj teh osnovnih storitev so imeli ljudje. Zato ni čudno, da so se pred leti množično odločali, da želijo v samostojnih občinah sami odločati o tem, kam bodo vlagali denar. Pri ustanavljanju so velikokrat »spregledali« osnovne kriterije in tako smo dobili več kot dvesto občin, veliko tako majhnih, da jih je danes večina zadolženih in finančno nesamostojnih. Resda se marsikje lahko pohvalijo s kilometri novih cest in vodovodov, s šolami in z vrtci, toda vse to je imelo svojo ceno. So pa tudi med občinami razlike. Dve zelo majhni občini na našem območju sta podobni, a vendar različni: dobrih 500 občanov Solčave ima sicer nekoliko več denarja v proračunu kot Dobje, zato pa tudi 700 tisoč evrov dolga. Približno tisoč prebivalcev Dobja občinska vodstva v minulih letih niso zadolžila, a so kljub temu postorila marsikaj. Zgovoren je tudi podatek o občinski upravi: prva občina ima na primer več kot šest zaposlenih, druga komaj dva.
Časi za gradnje in velike naložbe so mimo in zagotovo bi bilo pametno razmisliti o smiselnosti občinsko razdrobljene Slovenije, ki je niti s pokrajinami doslej nismo znali povezati. Toda združevanje na silo in zato, ker je v teh časih beseda varčevanje postala mantra, ki jo ponavljajo vsi naši politiki, nima smisla. Že izračuni o prihrankih ponovnega združevanja so vsak dan nekoliko drugačni, odvisni od tega, kdo jih dela. Poleg tega pa, kako povezati občine, kjer ima vsaka svoje lokalne šefe, ki si svojih položajev gotovo ne bodo dovolili vzeti kar brez boja? In kako prepričati ljudi, ki jim že sicer vsak dan vzamejo kakšno pridobljeno pravico, da je taka poteza dobra in da jim to ne bo spremenilo pogojev življenja v njihovih odročnih krajih? Misija nemogoče, če bodo stvari premalo dodelane in premišljene. Hkrati pa je to lahko samo še ena od tem za dodatno razburjanje, negodovanje in razdvajanje ljudi. Slednjega pa imamo več kot dovolj že zdaj.
Zadnji šolski dan je bilo v najštevilčnejšem, 3.b-razredu 25 od 28 učencev, ki so se takole veselili spričeval.
Adijo, šola!
V razredih od 19 do 28 učencev - Za zadnji šolski dan zaključna prireditev in film v šolski avli
Junijska pripeka je pretekli teden dodobra pregrela tudi prostore osnovne šole na Ljubečni. V kraju, ki ima sicer 115-letno tradicijo osnovnega šolstva, so novo šolsko stavbo dobili pred 15 leti. A če so na prostorno in lepo opremljeno šolo z učenci in učitelji še vedno ponosni tudi krajani, ima v vročem vremenu vendarle »napako«. Drevesa na šolskem dvorišču bodo imela namreč šele čez leta dovolj velike krošnje, da bodo dajala senco tudi šolskim prostorom in učencem v njih. S tem »naravnim« hlajenjem se namreč ne moreta primerjati nobeno še tako sodobno zračenje ali klimatska naprava.
A glede na to, da so bile vse ocene že zaključene,
Martin Grosek, ravnatelj: »Zadnja leta izpeljemo po pet šol v naravi, ki so namenjene učencem od 4. do 8. razreda. Letos smo se v dogovoru s starši odrekli zimski šoli v naravi, ko se otroci učijo smučati. Prav ta šola je namreč najdražja in starši morajo za njeno izvedbo prispevati največ. Vsekakor pa se bomo trudili, da to nikoli ne bo doletelo poletne šole v naravi, kjer se učenci v Baški učijo plavati. Glede na zaostrene socialne razmere je namreč vse več družin, ki si ne morejo privoščiti počitnic ob morju, in prav je, da to v šolah zagotovimo peto-šolcem.«
Helena Verdev, pomočnica ravnatelja in učiteljica:
temu primerno pa seveda tudi vzdušje v šoli veliko bolj
sproščeno, tudi vročina nikogar ni jezila. Zadnji šolski dan so učenci pač preživljali malo drugače, kot sicer narekujeta šolski urnik in hišni red. Tako so prvi del dneva izkoristili za zaključno prireditev v šolski telovadnici, kjer so ob posameznih točkah glasno ploskali svojim sošolcem. V razredih je nato sledilo še nekaj ur druženja. Čeprav v prav nobeni učilnici
ni bilo pouka, šolski vrvež ni bil zaradi tega nič glasnejši in živahnejši, kot je običajno. Ko smo se sprehodili po šoli in kukali v posamezne učilnice, so ponekod učencem ravno delili spričevala, drugod so živahno klepetali o tem, kako bodo šolarji preživljali počitnice, prvošolci so se razdelili v skupinice in počeli tisto, kar imajo najrajši - tako so eni risali, drugi klepetali na blazinah za po-čivanje ... Že na prvi pogled pa je najbolj uživala skupina, ki je v šolski avli na projekcijskem platnu spremljala film. Avla je namreč eden najhladnejših prostorov v šoli in film za zaključek pouka so si prislužili učenci iz tistih učilnic, ki so obrnjene na južno stran, saj je bilo v njih najbolj vroče.
Martin Grosek
»Šola je stara 15 let in tudi velik del kolektiva je skupaj že toliko časa. Tako je nekako normalno, da smo šolo res vzeli za svojo. Sama si sicer nikoli nisem predstavljala, da bi zgodovino in geografijo
ČETRTEK	PE1EK	SOBOTA	NEDELJA	POKDEUEK	TOREK	SREDA
	dfc» iti			III		
rmgn				[El ED	HEÜHHE]	
Helena Verdev
poučevala v osnovni šoli, a zdaj tega ne bi zamenjala z ničemer. V razredih imamo v povprečju po 22 učencev, številčno je najšibkejši razred z 19 učenci, največ, kar 28 pa jih je v 3.b-razredu. V sedmih in osmih razredih je po 24 ali 25 učencev, v dveh šestih pa 20 in 21. Ko prideš na primer iz 8. razreda v 6. razred, se ti zdi, kot da kdo manjka pri pouku.«
Marija Zorko, učiteljica 3.b-razreda: »Pred skoraj poldrugim desetletjem sem učila na podružnični OŠ Kompole in v razredu je bilo 8 otrok. Letos sem imela 28
Marija Zorko
učencev, 28 različnih energij je bilo v razredu in niti za hip si ne moreš privoščiti, da ne bi bil povsem pri stvari. Poznalo se je, če sta manjkala dva, trije učenci, pouk je bil takrat čisto drugačen. Je pa bilo zanimivo, res se moraš temeljito pripraviti na pouk, da uro izpelješ tako, kot si si zamislil. Recept za delo s toliko učenci? Ves čas moraš spreminjati metode in iskati načine, kako narediti pouk čim bolj zanimiv. Vsekakor pa je pohvala tisto, kar jih najbolj motivira in pritegne. Kljub temu, da bom septembra v razredu z
AKTUALNO
3
Dober dan, počitnice!
Prihodnje šolsko leto največ sprememb v osnovni šoli - Nemščina vendarle ostaja v (nekaterih) šolah
ii
Novela Zakona o osnovni šoli prinaša še nekaj novosti, zlasti glede večje avtonomnosti šol pri izvedbi posameznih dejavnosti, podeljevanja statusa učencem, zamika izvajanja šole v naravi kot dela obveznega programa ter usmerjanja učencev s posebnimi potrebami.
Potem ko so se učenci zadnjih razredov osnovnih šol sredi junija in dijaki zadnjih letnikov srednjih šol že konec maja poslovili od šolskih klopi, je zdaj konec šolskega leta še za preostale slovenske učence in dijake. V prihodnjih dneh bo tako še nekaj živahnosti zlasti v srednjih šolah, saj tam dijake, ki niso bili dovolj uspešni med šolskim letom, čaka še opravljanje popravnih izpitov, letošnji maturanti pa nestrpno čakajo na 8. julij, ko bodo najprej znani rezultati poklicne, teden kasneje pa še rezultati splošne mature.
Po šolskem koledarju je bil za osnovnošolce in srednješolce zadnji šolski dan pred poletnimi počitnicami sicer v ponedeljek, a marsikje so že v petek razdelili spričevala. Konec šolskega leta v Sloveniji je v dobršni meri zaznamovala tudi novela Zakona o osnovni šoli, ki sicer prinaša novosti šele za leto 2014/15. A tako je zaradi tega, ker zaradi pomanjkanja denarja novela sledi Beli knjigi iz leta 2011 s področja izobraževanja in ukinja obvezno poučevanje drugega tujega jezika v zadnjem triletju osnovne šole, ki naj bi se sicer v vseh slovenskih šolah začelo septembra.
Nemščina v 159 šolah le ostaja
Predlog zakona je koalicijsko usklajen in ga je vlada že potrdila. Kot je poudaril državni sekretar v šolskem ministrstvu Aljuš Pertinač, se v prihodnjem šolskem letu za nobenega učenca v osnovni šoli ne bo spremenilo nič glede poučevanja tujih jezikov.
Ajda Žveplan
To je vsaj malo pomirilo dokaj pregrete strasti. Kakšen mesec nazaj namreč sega prvotna odločitev ministrstva, da naj v
Larisa Strnad
šolah, kjer so že v tem in preteklih šolskih letih imeli obvezen pouk drugega tujega jezika za učence od 7. do 9. razreda, s
Stian Korošec
tem septembra za sedmošolce prenehajo in izpeljejo projekt do konca le z osmo- in deve-tošolci. Večina od 159 šol, ki je že bila vključena v projekt, je ostro protestirala in uspela. Večinoma nemščina kot obvezen drugi tuj jezik tako v teh šolah ostaja tudi za sedmošolce.
Po nujnem postopku pred poslance
Poslanci bodo zdaj novelo Zakona o osnovni šoli obravnavali po nujnem zakonodajnem postopku. Glede poučevanja tujih jezikov prinaša v šolskem letu 2014/15 triletno postopno uvajanje tujega jezika v 2. razred, še leto kasneje naj bi uvedli poučevanje prvega tujega jezika kot neobveznega predmeta še za vse prvošolce. Prav tako postopoma se bodo od šolskega leta 2014/15 lahko učenci od 4. do 6. razreda prostovoljno vključili v pouk neobveznih izbirnih predmetov. Prvi se bodo med drugim tujim jezikom, umetnostjo, računalništvom, športom in tehniko odločali četrtošolci. Tudi učenci zadnjega trile-tja, najprej sedmošolci, bodo lahko septembra 2014 izbrali pouk drugega tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet. S tem naj bi ustvarili pogoje za razvijanje specifičnih interesov in kompetenc učencev, saj, kot navajajo v šolskem ministrstvu, vsem učencem vendarle tuji jeziki »ne ležijo«. Novela pa zagotavlja, da bo od prihodnjega leta omogočeno učenje drugega tujega jezika vsem tistim, ki so za to motivirani in imajo ustrezne zmožnosti.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Lina Čater
19 učenci, bom teh letošnjih 28 pogrešala in smo se že dogovorili, da bodo prišli kdaj na obisk.«
Ajda Žveplan, 1. razred: »V šoli ni bilo prav veliko razlike od vrtca, smo sicer računali in pisali, a smo tudi počivali po kosilu. Prav nobene stvari, ki mi ni bila všeč, se ne spomnim. Tudi to, da je učiteljica huda, kadar ji nagajamo, je prav. Najbolj je bila takrat, ko je sošolec med poukom iz predalčka vzel bonbon in ga pojedel. Se pa veselim 2. razreda, ker ne bomo več najmanjši in nas bodo
morali drugi učenci že bolj upoštevati, kot so nas letos, ko smo bili prvošolci.«
Larisa Strnad, 3. razred: »Pričakujem, da bodo tudi v 4. razredu ocene ostale tako dobre, kot so letos. Učiteljica je bila prijazna in nas je ogromno naučila. Najboljše je bilo, ko smo imeli Noč branja in smo v šoli prespali. Sicer pa je v šoli vse >fajn<, le fantje nam malo nagajajo, ampak tudi to je v redu. Komaj pa že čakam počitnice, ko se bom lahko veliko igrala, gugala na gugalnici in vrtela na vrtiljaku, a tudi brala bom veliko.«
Stian Korošec, 3. razred: »Z ocenami sem zadovoljen in mislim, da bo tako ostalo tudi v 4. razredu. Veselim se počitnic, ker bom šel dvakrat na morje, na križarjenje in veliko se bom kopal. Tudi meni je bila najbolj všeč Noč branja in ko smo šli v živalski vrt, grozno pa je bilo, ko smo morali pri glasbeni vzgoji plesati. Rad imam likovno in športno vzgojo, matematiko imamo tako vsi radi, glasbene vzgoje pa res ne maram. Prihodnje leto bomo dobili nove predmete, angleščine se zelo veselim, saj že nekaj znam, ker
smo imeli angleški krožek v šoli.«
Lina Čater, 7.a-razred: »Letos ni bilo tako zahtevno, le pri nekaterih predmetih se je že stopnjevala snov. Pričakujem, da bo 8. razred težji, kot izbirna predmeta pa bom obdržala nemščino in likovno snovanje. Posebej me veseli, da pouk pri nas začenjamo ob 8. uri in ne tako kot v nekaterih drugih šolah, kjer so pouk zamaknili, saj bi potem v šoli ostajali še dlje. Sama bi rajši, če bi začenjali še bolj zgodaj. Če imamo sedem ur, smo v šoli do 14.10.«
NA KRATKO
Čistijo vodnjake
ROGATEC - Osrednje prostovoljno gasilsko društvo v občini je ves junij čistilo vodnjake in rezervoarje pitne vode. Gre za tradicionalno akcijo, ki jo bodo zaradi velikega povpraševanja nadaljevali tudi julija.
Člani PGD Rogatec so od začetka meseca občanom brezplačno očistili deset vodnjakov in rezervoarjev pitne vode, a naročil še ni zmanjkalo. Čiščenje vodnjakov je, kot razlaga poveljnik Marijan Čančala, precej zahtevno. Najprej iz njega izčrpajo vso vodo, nato z dna poberejo morebitno nesnago in ga dvakrat operejo z visokim vodnim tlakom. Na koncu vodnjak približno do četrtine napolnijo s čisto vodo. Čan-čala ob tem pravi, da so akcije čiščenja vodnjakov še kako dobrodošle tudi za gasilsko društvo. Tako namreč pridobiva informacije o lokacijah vodnjakov v Rogatcu in okolici ter o njihovem stanju, ki so lahko v primeru požara in potrebe po gasilni vodi še kako koristne.	AD
Višajo normative
VELENJE - Po Zakonu o vrtcih število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme presegati dvanajst in v oddelku drugega starostnega obdobja 22 otrok.
Mestna občina Velenje zaradi velikega povpraševanja po vpisu otrok v vrtec vsako leto izkoristi možnost uporabe fleksibilnega normativa, ki dopušča preseganje zakonskih normativov za največ dva otroka na oddelek. Letos je za september 2013 vpisanih že 1.325 otrok, zato so na seji mestnega sveta potrdili, da se tudi v naslednjem šolskem letu uporabi možnost povečanja normativa za dva otroka v vseh oddelkih Vrtca Velenje. Tako bodo lahko v vrtec vsi starši vpisali svoje otroke. Mestni svetniki so tudi soglašali, da bodo imeli otroci v vrtcih manj igralnih površin, kot to določa zakon. Tako se bo v vrtec lahko vpisalo kar 120 otrok več, kot če bi veljal normativ.	US
Malteški poklon poletju
POLZELA - Polzelani so se tretjo soboto v juniju že tradicionalno družili v grajskem slogu. Na gradu Komenda je bila namreč tudi letos srednjeveško obarvana prireditev Malteški pozdrav poletju.
Za pristno grajsko vzdušje so poskrbeli čarovnik, skupina vitezov, srednjeveška glasbena skupina, princesa, tatič, rokodelci, dvorni norček, bruhalec ognja in stražarji. Obiskovalci so hodili na hoduljah, metali kamenje, si ogledali prehrambeno tržnico in sodelovali pri pobiranju desetine. Pri tem so pri goljufanju zasačili lectarko in jo privezali ob »pranger«, kjer jo je kasneje župan pomilostil. Proti večeru je bil koncert najboljših srednjeveških bobnarjev. V programu, ki ga je letos že drugo leto zapored pripravil polzelski zavod, je poleg vseh gostov sodelovalo še okoli 50 domačinov iz raznih društev in osnovne šole.	ŠO
Obnova ceste
VRANSKO - Vranšani že nekaj časa niso zadovoljni z dotrajano cesto Vransko-Tešova. Njenega slabega stanja se zaveda tudi občina, zato jo želi obnoviti do konca leta.
V ta namen se je prijavila na razpis za pridobitev evropskih sredstev, namenjenih za razvoj podeželja. Župan Franc Su-šnik verjame, da bodo uspešno izpolnili vse zahteve razpisa kmetijskega ministrstva in tako prejeli potrebna sredstva že letos poleti. Obnova ceste, za katero občina potrebuje okrog 500 tisoč evrov, bo obsegala ureditev talnega ustroja, asfaltne površine in vso potrebno dodatno prometno opremo. ŠO
ZADNJA NOVICA
Stavka v Domu starejših Prebold
Petintrideset zaposlenih v Domu starejših Prebold je v sredo zjutraj začelo stavkati. Po besedah vodje stavkovnega odbora Mateje Jager bodo splošno stavko nadaljevali do izpolnitve stavkovnih zahtev.
Vodstvo zaposlenim dolguje majsko plačo ter izplačilo regresov za zadnja tri leta. Poleg tega nimajo plačanih niti vseh prispevkov. V času stavke bodo zaposleni opravljali najnujnejša dela, da ne bo ogroženo zdravje in življenje varovancev. Kot pojasnjuje direktor družbe Ivan Kovač, se v vodstvu trudijo, da bi v najkrajšem možnem času poplačali vse zaostale obveznosti. Po njegovih besedah so se v tako nezavidljivih finančnih razmerah znašli zato, ker dom že tri leta posluje brez koncesije. Težave naj bi se vsaj delno rešile s priključitvijo preboldskega doma k Domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah.
LK
4
GOSPODARSTVO
Je zdravilišče res preraslo Romana Matka?
Lastniki Thermane hočejo, da družbo vodi dvočlanska uprava
Čez dva meseca bo direktorju laške Thermane Romanu Matku potekel mandat. Ali bo družbo vodil tudi v prihodnje, je vprašanje, ki si ga po nedavni seji skupščine zastavlja vse več Laščanov. Tudi če bo ostal, zdravilišča najverjetneje ne bo več vodil sam. Lastniki so namreč sklenili, da mora zdravilišče dobiti dvočlansko upravo. Matek se s takšno odločitvijo ne strinja.
»Ni primerno, da podjetje, ki zaposluje že več kot petsto ljudi, vodi le en človek. Dve glavi bosta zagotovo lažje sprejemali odločitve, lažje si bosta tudi razdelili odgovornost. Vodenje poslov bo zato bolj enostavno, predvsem pa bolj pregledno,« pojasnjuje odločitev lastnikov predsednik nadzornega sveta Pavel Teršek iz Pivovarne Laško.
17,1 iH 1 ■ ■ ■
20
, 21,8 21,3
12,8
200\ 2008 2009 2010
2,0 2,0 1-7
Čisti prihodki od prodaje (v mio EUR) J -Čisti dobiček / izguba (v mio EUR) ^
Thermana je v zadnjih šestih letih le dve leti poslovala pozitivno.
Pivovarna, ki je 20-odstotna lastnica Thermane, je na seji
skupščine predlagala celo tričlansko upravo, vendar
predlog ni dobil potrebne podpore. Teršku se zdi zelo pomembno, da bosta predsednik in član uprave podjetje zastopala skupno, skupaj bosta tudi sklepala vse pogodbe. Da bi lastniki v rokavu že imeli kakšno konkretno ime, zanika. Direktor Roman Matek, ki zdravilišče vodi že 18 let, odločitve lastnikov ne podpira. Prepričan je namreč, da dvočlanska uprava ne bo nič bolj učinkovita, le dražja bo.
Visoka cena razvoja
Nadzorni svet je zaskrbljen tudi zaradi poslovanja zdravilišča, saj od leta 2008 večinoma posluje z izgubo. Lanska je na primer znašala milijon evrov. Podjetje je tudi močno zadolženo, po zadnjih podatkih ima za
dobrih 38 milijonov evrov dolgoročnih in kratkoročnih kreditov. Cena za izjemen razvoj, ki so ga v Thermani dosegli v zadnjih letih, je pač velika. V podjetju sicer že nekaj časa klestijo stroške, vendar je to za nadzorni svet premalo. Več bi bilo treba narediti tudi na prihodkov-ni strani, kar Laščanom, kot kažejo rezultati poslovanja v prvem polletju, letos še ne bo uspelo. Do konca maja so imeli za petino manj gostov, kot so načrtovali, obisk se je povečal šele z lepim vremenom, tako da so zdaj hotelske zmogljivosti zasedene do 75 odstotkov. Matek pravi, da imajo dobre obete tudi za poletne mesece, kaj bo prinesla jesen, ne ve.
Prodaja obtičala
Največja lastnica Therma-ne je NLB, ki že nekaj časa s Pivovarno Laško, z Gorenjsko banko, Zavarovalnico Triglav, s Trimom Trebnje in z Merkurjem neuspešno išče kupca za dobrih 51 odstotkov zdravilišča. Zakaj se prodaja
na nadaljuje, nam v NLB niso odgovorili, kaj je s prodajnim konzorcijem, pa ne vejo niti v Pivovarni Laško. Menda je sporazum, ki so ga sklenili, že potekel, pravi Teršek. Sicer pa prodajo podpira tudi Občina Laško, ki ima v zdravilišču 8-odstotni delež.« V konzorciju smo tihi partner, saj smo kot občina zavezani določeni zakonodaji in pri prodaji delnic nismo svobodni. Si pa vsekakor želimo, da bi se lastništvo zdravilišča čim prej uredilo,« pojasnjuje župan Franc Zdolšek. Med prodajalci ni nobenega od podjetij, ki so bila podizva-jalci pri gradnji Thermane in so namesto precejšnjega dela plačila dobila kar njene delnice. Podizvajalci so lastniki skoraj četrtine zdravilišča. »O prodaji so se dogovorili le veliki, nas v konzorcij niso povabili. Sicer pa za ceno, o kateri se je govorilo pred dvema letoma, svojih deležev ne bi prodali,« je povedal Andrej Vesenjak iz Laškega.
JANJA INTIHAR
Začenja se boj za koncesije
Obrtniki predlagajo: koncesijo lesnim obratom glede na število zaposlenih
Med zadnjim obiskom Savinjske regije se je minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan ustavil tudi pri dveh predelovalcih lesa v Zgornji Savinjski dolini, saj se je med drugim želel seznaniti s potjo v lesni verigi od hloda do končnega izdelka.
Tako si je pri Jožetu Čer-nivšku v bližini Ljubnega ob Savinji ogledal osnovno predelavo hlodovine v podjetju Melu, ki je v lasti Alojza Se-lišnika, v bližini Luč pa izdelavo masivnih vrat. Vedeti je treba, da bodo na ministrstvu v prihodnjih mesecih odločali, kako bodo v letu 2016, ko se bodo iztekle koncesije v državnih gozdovih, podelili nove koncesije. Te so po mnenju mnogih zdaj v rokah moč-
nih gozdarskih lobijev, zato je pred dnevi precej odmeval sklep pristojnega parlamentarnega odbora, ki je potrdil predlog Selišnika in Obrtne zbornice Slovenije, da ministrstvo za kmetijstvo in okolje preuči možnost porazdelitve koncesij po celotni lesnopredelovalni verigi s certifikati po lesnih obratih glede na število zaposlenih delavcev v njih.
Mantra: izdelki, ne hlodovina
»Končni izdelek iz lesa je tisti cilj, ki bi ga v Sloveniji morali imeti, ne razžagan hlod in deska čez mejo,« je poslancem predstavil Seli-šnik, ki se s predelavo lesa že več kor dve desetletji ukvarja v družinskem podjetju. Kot trdijo zagovorniki, bi z uveljavitvijo tega predloga
bistveno manj lesa v obliki hlodovine končalo v tujini, predvsem v sosednji Avstriji. S tem bi država domačemu gospodarstvu zagotovila več delovnih mest, lesni panogi pa pomembno spodbudo.
Jasno je, da je v Sloveniji veliko gozda in da se viša posek na področju državnega gozda, vendar je samo petina slovenskih gozdov v državni
lasti. »Preprosto je premalo poseka v gozdovih v zasebni lasti,« je izpostavil minister Židan. »Seveda si želimo, da bi ljudje bolj uporabljali naravno bogastvo, moramo pa imeti industrijo, ki bi znala porabiti ta les. Seveda ne govorim o prodaji podrtega drevja v tujino, temveč o izdelku, ki omogoča večjo dodano vrednost in več delovnih
»Cilj - 22.000 zaposlenih - kot je naveden v akcijskem načrtu Les je lep, bi bil hitro dosegljiv,« je prepričan Alojz Selišnik.
mest.« Kar se tiče državnega gozda in prihodnjih koncesij, še ni modela, ustrezen zakon naj bi pripravili prihodnje leto. Kot je napovedal Židan, bodo pri odločanju o koncesijah upoštevali tri cilje: »Da bo tudi v prihodnje veljalo so-naravno gospodarjenje z gozdovi, torej ne bomo dovolili golosekov in večjih posegov v prostor; da bo država dobila več koncesnin kot zdaj in da bo moral biti končni izdelek koncesije polizdelek ali izdelek. Tem ciljem mora slediti sprememba zakonodaje.«
URŠKA SELIŠNIK
Državne gozdove v Sloveniji upravlja 17 podjetij, nekdanjih gozdnih gospodarstev, ki so dobila 20-letno koncesijo za izkoriščanje državnih gozdov. To pomeni, da v državnih gozdovih lahko sekajo les in ga prodajajo. Za vsak kubični meter lesa državi plačajo koncesijo, z dobičkom, ki ga ustvarijo, pa skrbijo za upravljanje gozda in delovanje svojega podjetja. Koncesijska dajatev znaša okoli 15 evrov za kubični meter lesa.
Moč bank
Lastniki Pivovarne Laško so tudi v četrtem poskusu zavrnili 36-milijonsko do-kapitalizacijo in med štirimi predstavniki kapitala v nadzorni svet imenovali tri nova imena.
Predsednik uprave Dušan Zorko je znova poudaril, da pivovarna dobro posluje, vendar se mora razbremeniti kreditov, ustanoviti enotno podjetje in stabilizirati lastniško strukturo. Glede sklepov skupščine, ki jih mnogi komentirajo v smislu, da so banke pokazale svojo moč, Zorko pravi, da so odločitve stvar lastnikov.
Precej prahu je dvignilo to, da je bilo vloženih kar nekaj nasprotnih predlogov za nova imena nadzornega sveta. Imena, ki so jih predlagali mali delničarji, med lastniki niso dobila zadostne podpore, potem pa so na predlog Nove Ljubljanske banke izglasovali štiri nove nadzornike, med njimi tudi dve imeni, ki v prvem poskusu nista dobili zadostne podpore. V nadzorni svet Pivovarne Laško so bili kot predstavniki kapitala izvoljeni Enzo Smrekar, Peter Groznik, Goran Brankovič in Jože Bajuk.
US
Uprava Pivovarne Laško. Kako dolgo še?
NA KRATKO
Tudi po rebalansu ostaja proračun po kakovosti primerljiv s prvotno sprejetim finančnim načrtom letnega občinskega poslovanja. Vendar velja ob tem opozoriti, da gre ob enakem povečanju prihodkov in odhodkov ter ohranitvi proračunskega
primanjkljaja ter enakega zadolževanja in odplačila dolga zaenkrat le za načrto- Nižje cene vrtca vanje. Kakšna bo realizacija, pa bo seveda jasno šele po zaključnem računu prora čuna za letošnje leto.
Popravki v občinski blagajni
V Celju več denarja za vrtec na Hudinji, sanacijo cinkarniške zemljine ter zimsko službo
CELJE - Rebalans proračuna mestne občine, ki so ga na zadnji seji potrdili mestni svetniki, pomeni za letošnje leto tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani povečanje za nekaj več kot 1,7 milijona evrov. V Celju tako do konca leta pričakujejo dobrih 55 milijonov evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znašali nekaj manj kot 59,5 milijona evrov.
Proračunski primanjkljaj torej ostaja enak, prav tako se zaenkrat ne bodo spremenili obseg zadolževanja, odplačilo dolga ter neto zadolževanje in neto financiranje občine. V Celju se v primerjavi s sprejetim proračunom v rebalansu za blizu 170 tisoč evrov povečujejo davčni prihodki, nedavčni prihodki bodo višji za okrog 450 tisočakov, kapitalski prihodki pa za 940 tisoč evrov, prav tako na račun prejetih sredstev iz državnega proračuna pričakujejo dodatnih 165 tisoč evrov.
Več za sanacijo okolja
Znotraj proračunskih postavk je tako med prihodki kot odhodki prišlo do nekaj prerazporeditev. Med področji oziroma naložbami, ki so jim z rebalansom v Celju namenili več denarja, vodja oddelka za finance in gospodarstvo Sandi Sendelbah izpostavlja dobrih 900 tisočakov več za sanacijo onesnažene zemljine na
Gradnja na Hudinji že letos, denar še za vrtec na Ljubečni
V	rebalansu proračuna je namenjenih 500 tisoč evrov za gradnjo novega vrtca na Hudinji, še 200 tisoč evrov pa za ureditev vrtca na neizkoriščenem podstrešju OŠ Ljubečna.
V	mestni občini tako izpolnjujejo obljubo, ki so jo Hudinjčanom dali ob pripravi letošnjega proračuna, da bodo skušali v občinski blagajni že letos zagotoviti več denarja za novogradnjo. Spomnimo, da je bilo lani v tem času prav zaradi vrtca na Hudinji veliko hude krvi. Star vrtec je bil namreč močno dotrajan in zato jasna opozorila inšpektorjev, češ da prostori niso več primerni za bivanje in oskrbo otrok. V mestni občini so tako sprožili postopke - spreminjati je bilo treba tudi prostorske dokumente - za novogradnjo, a starši so vztrajali, naj se vrtec zapre in poruši šele takrat, ko bo vse pripravljeno za začetek gradnje novega. Tega
jim seveda nihče ni mogel zagotoviti, so pa za vse malčke našli prostor v sosednjih vrtcih. Znova so bili Hudinjčani razočarani ob objavi letošnjega občinskega proračuna, saj v njem ni bilo novogradnje, pač pa le denar za projektno in ostalo dokumentacijo. Dodatnih 500 tisočakov zdaj pomeni, da bodo vrtec začeli graditi že letos, če ne bo kakšnih nepredvidenih zapletov pa bi se po najbolj optimalnem scenariju malčki lahko vrnili na Hudinjo v nov vrtec septembra 2014. To pa je tudi datum, ko naj bi v novo urejenih prostorih na zdaj neizkoriščenem podstrešju OŠ Ljubečna prav tako zaživel nov vrtec. V njem bo prostor tudi za skupino otrok prvega starostnega obdobja, ki jih morajo zdaj starši z Ljubečne voziti v druge vrtce. V občinski blagajni je z rebalansom v ta namen zagotovljenih 200 tisoč evrov.
IS
območju stare cinkarne ter okrog 700 tisočakov več za pokritje stroškov, ki jih je na cestah mestne občine za zimsko službo terjala dolgotrajna in s snegom bogata zima. Za zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev za predšolsko vzgojo bo namenjenih 700 tisoč evrov, 30 tisočakov pa so na predlog svetnikov SLS našli tudi za sofinanciranje Štimung festa, prireditve, ki so jo zadnji dve leti za zaključek poletja pripravljali ob Šmartinskem jezeru.
Denar od prodaje nepremičnin
Ker se je nekaj odhodkov tudi zmanjšalo, je bilo na pri-hodkovni strani vseeno treba zagotoviti nekoliko manj denarja. Večino so ga v Celju našli na proračunski postavki prodaje zemljišč in poslovnih prostorov v občinski lasti. Glede na to, da je na mestnem svetu že potrjen načrt prodaje poslovnih prostorov v višini 4 milijone evrov, do rebalansa pa so v proračunu računali na
prodajo nepremičnin v vrednosti poldrugega milijona evrov, je Sendelbah prepričan, da so rezervo našli na pravem mestu. Razliko v pričakovanih proračunskih prihodkih bi namreč lahko pokrili že s prodajo enega ali dveh poslovnih prostorov. Od tega, kaj se bo na področju javnih financ in financiranja občin v prihodnjih mesecih dogajalo na državni ravni, pa je odvisno, ali bo v Celju do konca leta potreben še kakšen rebalans.
IVANA STAMEJCIC
Pripravljajo se na oratorij
DOBJE - Petje, ples in del gledališke uprizoritve so minulo soboto zaznamovali prireditev v organizaciji sester usmiljenk, ki je bila namenjena zbiranju prispevkov za oratorij. Ta bo med 20. in 25. avgustom, občani pa so zanj namenili skoraj 400 evrov.
Oratorij, ki ga bodo v Dobju pripravili že petič, bo letos pod geslom Bog je z nami, ki sporoča, da v življenju nismo nikoli sami. Doslej se je nanj prijavilo več kot 40 otrok, organizatorji pa pričakujejo še več prijav, saj je dogodek v preteklih letih privabil več kot 60 mladih. Za njihovo animacijo bo tokrat skrbelo 30 animatorjev iz Dobja, s Kalobja, Planine, iz Jurkloštra in drugih krajev Slovenije. Poleg animatorjev bosta program sobotne prireditve sooblikovala še mladinski in otroški cerkveni pevski zbor.
TV
Energetsko varčnejši
TABOR - Občina je pred časom podpisala pogodbo za projekt Energetska obnova objektov. Med dvema ponudbama, ki sta prispeli na razpis, je komisija izbrala ljubljansko podjetje Santos.
Projekt, vreden malo več kot 370 tisoč evrov, bo obsegal energetsko obnovo taborske osnovne šole in vrtca ter doma krajanov s kotlovnico. Podjetje bo začelo obnavljati šolo z vrtcem v zadnjih dneh junija in predvidoma končalo 25. avgusta. Energetsko obnovo Doma krajanov Tabor naj bi začelo 10. julija in končalo dva meseca kasneje. Za projekt bo občina prejela nepovratna sredstva za sofinanciranje upravičenih stroškov v višini do največ 309 tisoč evrov. Delež prispevka Evropske unije znaša 85 odstotkov.
ŠO
Veselje pod Reško planino
PREBOLD - V okviru občinskega praznika v občini pripravljajo različne dogodke, ki so dosegli vrh ta konec tedna s tradicionalnim glasbenim festivalom Pod Reško planino veselo živimo.
Že 17. leto zapored ga je tudi tokrat organiziralo Kulturno društvo Marija Reka v sodelovanju s športnim društvom in z občino. Dogajanje se je začelo v petek popoldne s športnimi igrami na igrišču v Mariji Reki. V soboto dopoldne je sledil kolesarski vzpon na Reško planino in popoldne še 7. predizbor harmonikarjev za 33. zlato harmoniko Ljubečne, tekmovanje za reškega godca ter 11. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Prireditev se je tudi letos končala v nedeljo, ko je bilo še glasbena prireditev Pod Reško planino pojemo in godemo.
ŠO
BRASLOVČE - Svetniki so na zadnji seji potrdili znižanje cen predšolske vzgoje v Vrtcu Braslovče in dodatno znižanje plačila programov za primer počitniške odsotnosti ter v primeru bolezni.
Osnovna šola Braslovče predlog znižanja cen programov utemeljuje s tem, da se zaradi sprejetih varčevalnih ukrepov znižujejo tudi stroški izvajanja. Sprejeti sklep podrobneje ureja obračunavanje dodatnega znižanja programa za primer počitniške odsotnosti. Najbolj se je znižala ekonomska cena kombiniranega vrtčevskega programa, in sicer za 14 evrov, cena programa prvega starostnega obdobja za 12 evrov in cena drugega starostnega obdobja za 8 evrov.
ŠO
Pogodbena pošta tudi v Topolšici
ŠOŠTANJ - Pošta Slovenije bo očitno še naprej uvajala pogodbene pošte. Tako v naslednjih mesecih načrtuje preoblikovanje pošt v Topolšici, Šmartnem ob Dreti in Lesičnem.
V teh krajih se o pogodbenih poštah še dogovarjajo. Na celjskem območju bosta s 1. julijem odprti prvi dve pogodbeni pošti. Pošto v Taboru bo kot pogodbenik prevzela občina, v Šmartnem v Rožni dolini pa podjetje Aluled. Kot pojasnjujejo v Pošti Slovenije, je pogodbena pošta nova organizacijska oblika pošte in načeloma deluje povsem enako kot ostale pošte. V pogodbeni pošti se združi dejavnost pošte s samostojno dejavnostjo izbranega pogodbenika, ki praviloma ali vsaj v večjem obsegu ne izvaja pošti konkurenčnih dejavnosti. Pošta Slovenije namerava letos v pogodbene pošte preoblikovati od 50 do 60 najmanjših pošt, ki naj bi pripomogle k dolgoročni stabilnosti in uspešnosti poslovanja ter socialni varnosti njenih zaposlenih.
US
Najboljši pilot na svetu
REČICA OB SAVINJI - Najboljši letošnji pilot na svetu je Matevž Lenarčič, ki je s Pipistrelovim letalom že dvakrat obletel svet.
Na izboru Flightglobal Achievement Awards je za svoje dosežke prejel največ glasov. Nagrado so Lenarčiču podelili v Parizu na letalskem srečanju Paris Air Show, največji letalski prireditvi v Franciji. Lenarčič, ki z družino živi na Rečici, je premagal hudo konkurenco, celo znamenitega Felixa Bau-mgartnerja, ki smo si ga zapomnili po spektakularnem skoku s padalom iz vesolja. Drugi nominiranci so bili: posadka helikopterja, ki je moral zasilno pristati v severnem morju, ko je rešila vseh 14 potnikov, in ekipa kontrolorjev NATS Olympics Team, ki je urejala zračni promet na letališčih med olimpijskimi igrami v Londonu.
US
Slavje šmarskih gasilcev
ŠMARTNO OB PAKI - Prostovoljno gasilsko društvo praznuje častitljiv jubilej, 110 let dela. Obletnico bo praznovalo konec tedna, ko bo prevzelo novo avtocisterno in otvorilo prizidek h gasilskemu domu.
Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Paki je bilo ustanovljeno 20. septembra 1903 kot prostovoljna požarna bramba. Geslo ustanoviteljev je bilo: »Ne za sebičnost, ne za strankar-stvo, temveč v pomoč bližnjemu in v čast naši mili domovini.« Pobudnik ustanovitve je bil takratni učitelj Jožef Krajnc. Poleg skrbi za požarno varnost je imelo tudi svoje kulturno poslanstvo. Za zagotavljanje čim boljših pogojev dela so med drugim prirejali gledališke predstave, veselice in tombole. Društvo je z leti pridobivalo več in več članov in članic, mlajših in starejših, zato ima še danes mladinske in veteranske desetine. Znano je po dobro usposobljenosti, predanosti svojemu poslanstvu, sodelovanju v najrazličnejših akcijah humanitarne pomoči, dobrih dosežkih na različnih tekmovanjih, organizaciji gasilskih tekmovanj. Sedanji dom so dobili leta 1977, ta čas pa je v njihovih vrstah aktivnih 134 članov.
US

VODOVOD - KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.O.O.
Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
NA KRATKO
Začenjajo z odmerami cest
LUČE - V občini so se prvi v Zgornji Savinjski dolini lotili problema odmere občinskih cest. V ta namen so objavili javni razpis v vrednosti 150 tisoč evrov.
V občini je 134 kilometrov cestnega omrežja, kar je, gledano na število prebivalcev, največ v državi. Kar tri četrtine cest ni odmerjenih, zato se občasno srečujejo s precejšnjimi problemi. V zadnjih dveh letih so sicer ob novih asfaltiranjih poskrbeli za odmere, seveda pa so neodmerjeni cestni kilometri breme preteklosti, Odmera vseh cest bo tudi za Luče precejšen finančni zalogaj. Denar so poskušali pridobiti na raznih razpisih, vendar niso uspeli, zato so se odločili, da bodo problem v nekaj letih rešili sami.
US
Potrdili rebalans proračuna
LAŠKO - Občinski svet je soglasno potrdil rebalans letošnjega proračuna, saj je opravljanje zimske službe predvidene stroške preseglo kar za 270 tisoč evrov. Z rebalansom so predvideli tudi dvig višine proračunske rezerve za primer naravnih nesreč.
Rebalans prinaša za dobrih 100 tisoč evrov več prihodkov in hkrati za 431 tisoč evrov več odhodkov. Poleg povečanih postavk za zimsko službo je občina več denarja namenila za ureditev prostorov v nekdanjem hotelu Savinja in ureditev žalnice v Laškem. Občina bo manj sredstev namenila za nakup zemljišč za športno dejavnost, zneske pa bo oklestila še na področju obnove cest in gradnje pločnikov.
Pri tem so svetniki podprli tudi uskladitev proračunske rezerve in na 70 tisoč evrov dvignili znesek, o katerem lahko župan odloča samostojno. V primeru večjih naravnih nesreč je bil namreč znesek za 20 tisoč evrov prenizek.
TV
Namesto treh samo eden
GORNJI GRAD - V občini se še ni končalo odpravljanje škode po neurju iz leta 2010, pri čemer je veliko škode povzročilo tudi lansko novembrsko neurje.
Škoda je bila ocenjena na 4 milijone evrov, in to brez škode na vodotokih. Občine so najprej morale prijaviti tri prednostne programe in projekte za sanacijo in odpravo škode na stvareh gospodarske javne infrastrukture, letos pa je vlada odločila, da se lahko v program uvrsti samo eden prednostni projekt. Iz naslova neurja v letu 2010 bodo tako v občini reševali plazove v Tiroseku, iz naslova neurja 2012 pa most v Delcah.
US
Dobrodelna nota
NAZARJE - Za koncert, ki bo omilil finančno stisko kakšnega študenta iz socialno šibkejše družine, so moči združili športniki iz Šmartnega ob Paki in zgornjesavinj-ski študentje.
Dobrodelni koncert v rekreacijsko-športnem centru Rač-nek so oblikovali Matjaž Javšnik, zgornjesavinjski godbeniki in ansambel Golte. Po besedah predstavnika organizatorja Davida Žehlja je večer dobro uspel. Zbrali so tisoč evrov. Denarna sredstva bodo s pomočjo razpisa, ki bo objavljen junija, podelili študentu iz socialno ogrožene družine.
US
Razstavlja Pahovnikova
SOLČAVA - V Centru Rinka so do konca julija na ogled likovna dela, ki jih je avtorica Fani Pahovnik Podkrižnik naslovila Dolina v maju in Midva sva dišeči par.
Likovna ustvarjalka se je v Solčavi predstavila že drugič. Tokrat so predstavljena dela iz dveh različnih opusov, ki imata isti imenovalec - naravo, dodala pa je še nekaj portretov. Fani Pahovnik Podkrižnik za ustvarjanje svojih slikarskih del črpa ideje iz spomina na otroštvo sredi narave pod Alpami. Barve, ki jih prinaša vsak letni čas sproti, so prisotne na vseh njenih delih, najraje pa upodablja lepote Zgornje Savinjske doline.
US

v Novem tedniku
Za več Evrope
Namesto v duhu enotnosti je tudi letošnje praznovanje minevalo v znamenju razdeljenosti. Osrednje državne proslave se je na predvečer praznika na Kongresnem trgu v Ljubljani sicer udeležil bolj ali manj ves politični vrh, ni pa bilo predstavnikov največje opozicijske stranke SDS. Na osrednji slovesnosti je spregovoril predsednik države Borut Pahor.
Po njegovih besedah je posebnost sedanjih težav v tem, da se s podobnimi problemi sooča tudi tisti del sveta, ki mu politično, gospodarsko in varnostno pripadamo. Pri tem je ocenil, da je bilo pred dvaindvajsetimi leti drugače: »Mednarodno okolje, v katerega smo želeli vstopiti, je bilo varno in rast je zagotavljala blaginjo.« Po Pahorjevem mnenju pomeni več Evrope tudi več Slovenije, zato je državljane pozval k reševanju težav, ki smo si jih doma povzročili sami. In ob tem opozoril, da moramo aktivno sodelovati tudi pri reševanju naših skupnih evropskih težav, ker naj bi bila prav uspešna prihodnost Evrope tudi naša boljša prihodnost.
Razdeljenost namesto enotnosti
Ob dnevu državnosti v Celju ob osrednji občinski slovesnosti še Pozdrav domovini, kjer je zbrane nagovoril Janez Janša - SDS se ni udeležila osrednje državne proslave
Foto: SHERPA
CELJE - Dan državnosti v Sloveniji praznujemo 25. junija, na dan, ko je pred 22 leti slovenska skupščina sprejela temeljno ustavno listino, ustavni zakon in deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije, zvečer pa je sledila slovesna razglasitev samostojnosti.
Eni prvih na Celjskem so dan državnosti v petek proslavili v Celju. Na večer, ki je bil enako poletno čaroben kot tisti pred 22 leti, ko je Slovenija stopila na svojo pot, je poudaril slavnostni govornik, državni svetnik Janko Požežnik. Sicer zadnja leta tudi županov pooblaščenec v Celju je bil tik pred osamosvojitveno vojno Slovenije vpoklican v Teritorialno obrambo in je deloval kot pomočnik poveljnika za motivi-
ranje in informiranje v štabu Zahodnoštajerske pokrajine. Spomnil je, da so bili tisti časi tudi v Celju kot strateško pomembnem mestu zelo hudi, da pa je Sloveniji prav zaradi preudarnosti poveljnikov na obeh straneh, ki so pravočasno sedli za pogajalsko mizo, uspelo tisto, kar so bile naše dolgoletne sanje. Takrat smo zmogli in zdaj je spet čas, ko je treba stvari postaviti na svoje mesto. Slovenija ni nastala zato, da bi v njej živeli slabše. Nihče ni glasoval za samostojno in neodvisno Slovenijo in bil zanjo pripravljen žrtvovati vse, tudi svoje življenje, iz teh razlogov.
Dovolj prostora za vse
Predstavniki SDS se državne proslave niso udeležili za-
radi nasprotovanja povabilu praporščakov, ki nosijo rdečo zvezdo. Zato so se v Celju udeležili maše za domovino, ki je bila že tradicionalno v cerkvi sv. Jožefa maša, zatem pa je bilo že 16. kresovanje s prireditvijo Pozdrav domovini. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Janez Janša. Poudaril je, da smo v Sloveniji pred 22 leti slovesno dvignili novo zastavo z novimi simboli, stari pa so odšli na smetišče zgodovine. Globoko v spominu zato ostajajo evangelijske besede takratnega nadškofa Alojzija Šušterja, da je »v hiši našega očeta veliko bivališč«. Slovenci smo verjeli, da je v novi državi dovolj prostora za skupno strpno življenje vseh, a sanje so bile dovoljene le en dan, potem je bilo spet vse po starem. Menil je, da bi o tem
lahko dolgo razpravljali in tudi dejansko je veliko razprav o tem. Vsi se strinjajo, da je država v globoki moralni in politični krizi, a ne tudi, zakaj je tako. Kot je še dejal, je takrat, ko zaideš, najbolje, da se vrneš nazaj na izhodišče, do tja, kjer si se izgubil. Za Slovenijo je to 22 let nazaj. Čeprav nekateri menijo, da je v Sloveniji premalo nekdanje Jugoslavije - je po Janševih besedah ravno obratno: preveč je je. To se je na slovenskih ulicah in trgih pokazalo lani in letos, ko so vihrale jugoslovanske zastave s totalitarnimi simboli armade, ki je našo državo pred 22 leti napadla. A kot je poudaril Janša, sam še vedno verjame v evangelijske besede o tem, da je Slovenija lahko »hiša našega očeta, v kateri je dovolj bivališč za vse«. To je edina pot,
Počastili dan državnosti
Dan državnosti so v minulih dneh proslavili tudi v številnih občinah na širšem celjskem območju. Marsikje so rojstni dan države združili z drugimi prireditvami. Zbrali smo nekaj poudarkov s terena. Tako so v Žalcu pripravili tradicionalni Kresnični večer, v Laškem počastili najboljše učence, na Vranskem postavili mlaj po starem, medtem ko bodo v Braslovčah dan državnosti zaznamovali šele jutri, skupaj z občinskim praznikom.
V Šentjurju so v ponedeljek pred policijsko postajo
slovesno razvili prapor policijskega veteranskega društva. Slavnostni govornik na osrednji občinski slovesnosti je bil župan Občine Šentjur Marko Diaci, Pihalni orkester Šentjur je pripravil koncert z naslovom Melodije morja in sonca. Na dan državnosti pa so se podali na pohod po Slomškovi romarski poti, ki ga je občina pripravila z občinama Slovenske Konjice in Vojnik, ter na kolesarski maraton Od gasilskega doma do gasilskega doma, ki ga je že sedmo leto zapored pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo Lokarje.
V	Rogaški Slatini so dan državnosti obeležili na Evropski ploščadi, na pomen samostojne Slovenije in vrednote pa so s kulturnim programom opozorili učenci II. OŠ Rogaška Slatina.
Občinsko proslavo ob dnevu državnosti so v Laškem imeli že v petek, 21. junija. V Kulturnem centru Laško so program pripravili učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, slavnostni govornik je bil dramski in filmski igralec Gašper Jar-ni. Na proslavi so podelili tudi priznanja zlati učenec.
V	Radečah je proslavo ob dnevu državnosti občina v so-
delovanju z OŠ Marjana Nemca Radeče pripravila v Domu kulture Radeče v četrtek, 20. junija. Slavnostna govornica je bila občinska svetnica Zdenka Hudoklin Kržan.
Žalčani so v petek zvečer pred dvorcem Novo Celje pripravili tradicionalni Kre-snični večer in druženje ob dnevu državnosti. Slavnostni govornik je bil dr. Miro Cerar. Program, v katerem so organizatorji posebno pozornost namenili zvestobi slovenskim koreninam, domu, zgodovini in nenazadnje svojim ljudem, je med drugim oblikovala glasbena skupina Katalena.
»Slovenija lahko iz te krize pride zgolj na osnovi tistih vrednot, ki so omogočile, da je država sploh nastala. To je tisto spoznanje, ki se bo v prihodnjih tednih, mesecih in letih širilo po Sloveniji. In tako kot je bila energija slovenske pomladi neustavljiva pred 22 do 25 leti, tako bo neustavljivo tudi spoznanje, ker gre pač za resnico, za trajne stvari in spoznanja, okrog katerih smo Slovenci že enkrat dosegli potrebno enotnost, zaradi katere lahko danes sploh praznujemo dan državnosti,« je v Celju poudaril Janez Janša in pozval ljudi, da si ne smejo pustiti vzeti veselja ob tako velikem prazniku, saj se bližajo časi, ko se bo ponovno praznovalo ponosno in v družbi samo tistih simbolov kot leta 1991.
Foto: GrupA
»Vsi skupaj si zaslužimo več. Zaslužimo si družbo sožitja, medsebojnega razumevanja in zaupanja. Preteklosti, ki jo imamo - naj bo še tako boleča - ne moremo spremeniti. Je tudi mati naše prihodnosti in iz nje bi se morali naučiti pravičnosti, spoštovanja resnice in vrednot, ki ne gledajo na barvo in pripadnost, temveč na dobrobit vseh nas,« je poudaril Janko Požežnik.
ki vodi v dobro prihodnost ki so jo gradili - to pa delajo ti- državnosti pravi čas, da se to jejo v Združenje za vrednote za Slovence, vendar se je »na sti, ki so gradnjo ovirali - treba pove. Veliko ljudi je to že spo- slovenske osamosvojitve. točki, ko iz hiše izganjajo tiste, upreti«. Zato je tudi ob dnevu znalo in domoljubi se povezu-	IVANA STAmEJČIČ
Na Vranskem vsako leto ob dnevu državnosti pripravijo različne dogodke. Nič drugače ni bilo letos. Folklorno društvo Vransko je na predvečer državnega praznika pri osamosvojitveni lipi na avtobusni postaji na star način postavilo mlaj. Etnološki prireditvi je pod kostanji na trgu Vranskega sledil še kulturni program, ki sta ga pripravila kulturno društvo in Literarno društvo LIvRA Vransko. Dan državnosti je bil tudi letos športno obarvan. Planinsko društvo Vransko je namreč pripravilo tradicionalni pohod in kolesarjenje na Čreto, kjer je bila v cerkvi Matere Božje tudi maša za domovino.
V Braslovčah so ob dnevu državnosti proslavili tudi ko-
nec šolskega leta. Osrednja občinska prireditev je bila v Športni dvorani Braslov-če. Govornik na proslavi, za katero so kulturni program pripravili učenci in vrtčevski otroci, je bil župan Branimir Strojanšek. Ob tej priložnosti je poleg tega, da je izpostavil pomen državnega praznika, nagovoril tudi učence, ki so letos končali šolanje v bra-slovški osnovni šoli.
Na predvečer državnega praznika so osrednjo občinsko proslavo pripravili tudi na Polzeli. V kulturnem domu so nastopili Orkester Cecilija, kulturno-glasbeno društvo, Mešani pevski zbor Oljka, Pevski zbor Osnovne šole Polzela in Praporščaki. Slavnostni govornik je bil župan Jože Kužnik.
V	Preboldu občina praznuje zadnjo soboto v juniju. Tudi letos bodo slavnostno sejo, na kateri bodo podelili občinska priznanja, združili s proslavo ob dnevu državnosti. Osrednja prireditev bo tako jutri (v petek) ob 19.30 v Športni dvorani Osnovne šole Prebold. Na proslavi bodo nastopili Moški pevski zbor Svoboda, Pihalni orkester Prebold, Orf-feki iz Osnovne šole Prebold in Otroški pevski zbor Vrtca Prebold.
V	Velenju so se dnevu državnosti poklonili pri Lipi samostojnosti. Zaradi zadržanosti predsednika državnega zbora Janka Vebra, ki je bil predviden za slavnostnega govornika, je obiskovalce prireditve nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan
Kontič. Program je pripravil Festival Velenje, nastopili pa so Orkester slovenske policije in mladi velenjski plesalci.
Poklon prazniku, ki so ga obogatili s srečanjem veteranov vojne za Slovenijo, sta pripravila tudi zgornjesavinj-sko Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in mozirski odbor policijskega Veteranskega društva Sever, ki praznuje 15. obletnico. Proslavo v Mozirju so poleg govornikov, ki so se spomnili nekdanjega dogajanja in opozorili na probleme, s katerimi se srečujemo 22 let po osamosvojitvi, oblikovali zgornjesavinjski godbeniki, vokalna skupina Koledniki in mozirski recitatorji.
TV, ŠO, AD, US
NA KRATKO
Izza ovinka
ŠENTJUR - Novo ustanovljeno Športno umetniško društvo Rifnik je v sodelovanju s krajani organiziralo dobrodelni športni turnir za Tilna Leskovca, ki je v prometni nesreči oktobra lani utrpel hude poškodbe in je priklenjen na invalidski voziček.
Turnirja v malem nogometu se je udeležilo sedem ekip. S prostovoljnimi prispevki udeležencev je društvo zbralo dobrih 1.200 evrov, ki jih bo v celoti namenilo za Tilnovo rehabilitacijo v Zdravilišču Laško. To soboto bodo punk rok skupine s Celjskega denar za Tilna zbirale še na dobrodelnem koncertu, ki bo v prostoru Študentskega kluba mladih Šentjur.
TV
Cenejši vrtec
RADEČE - Cene predšolske vzgoje v enoti vrtca, ki sodi pod okrilje Javnega zavoda Osnovne Šole Marjana Nemca, bodo od 1. septembra nižje. Tako je na zadnji seji soglasno odločil občinski svet.
Cena za program drugega starostnega obdobja bo znašala dobrih 340 evrov, cena za kombinirani oddelek pa dobrih 360 evrov. Izjema je cena za oddelek prvega starostnega obdobja, ki se je zvišala za odstotek in bo septembra znašala 402 evra. Občina bo odslej za doplačila programov predšolske vzgoje zagotovila dobrih 34.700 evrov mesečno.
TV
V znamenju ajdneka
LJUBNO - V Fašunovi hiši so v organizaciji Zavoda Savinja pripravili Dan ajdneka.
Gre za zgornjesavinjsko dobroto iz pšenične in ajdove moke z nadevom iz medu in orehov, ki je najbolj znana v okolici Ljubnega in Gornjega Grada. Na delavnici v dopoldanskem času so gospodinje iz celotne Zgornje Savinjske doline pod vodstvom Marije Bezovšek lotile peke ajdneka, popoldne pa so seveda slastne izdelke tudi ocenili. Nagrade bodo podelili 13. julija v okviru prireditve Čebelarski praznik v Gornjem Gradu.
US
NE PREZRITE
»Naša občina ni velika in na tak način si lahko lažje pomagamo, svetujemo ali skupno rešimo kakšen problem v primerjavi z velikimi,« je ob nedavnem požaru na največji kmetiji na Kozjem dejal tamkajšnji župan Andrej Kocman. V Novem tedniku se vprašanja smiselnosti obstoja majhnih občin oziroma morebitnega zmanjšanja števila občin lotevamo v tokratni temi s primeroma Dobjega in Solčave.
strani 44-45
Končno sanacija streh
MOZIRJE - V občini se bodo v času šolskih počitnic lotili sanacij treh streh osnovnih šol, matične v Mozirju ter podružničnih v Šmihelu in na Lepi Njivi, ter na vrtcu v Mozirju.
Gre za projekt, ki ga ocenjujejo na skoraj 400 tisoč evrov, dela pa bo izvajalo podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine. Poleg obnovljenih streh, ki jih je poškodovala toča, se bodo lotili energetske sanacije vrtca in podružničnih šol, 290 tisoč evrov je občina pridobila na javnem razpisu, del zneska bodo pokrile zavarovalnice, ostalo pa proračun občine.
US
Oskar za učenje
ŽALEC - UPI, ljudska univerza v Žalcu, je v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska prejšnji četrtek že šestič podelila nagrade za posebne dosežke pri učenju. Glavni nagrajenec podelitve, dobitnik oskarja za učenje 2013, priznanja, ki ga podeljuje prizadevnim posameznikom za posebne učne dosežke v okviru organiziranega samostojnega učenja, je postal Iztok Herič.
Nagrado si je po mnenju komisije zaslužil, ker je kljub upokojitvi pred dvema letoma želel ohraniti aktiven življenjski slog. Včlanil se je v univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki deluje v sklopu Ljudske univerze Rogaška Slatina. Najprej se je lotil izpopolnjevanja računalniškega znanja, nato je svojo izobraževalno pot nadaljeval na tečaju angleščine in italijanščine. V UPI Žalec so poleg oskarja za učenje podelili še tri priznanja za posebne učne dosežke, katerih dobitniki so Vera Haliti iz Ljudske univerze Celje, Darko Rus iz Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče in Silvester Mehtig iz UPI, ljudska univerza Žalec.
ŠO
NA KRATKO
Poziv delodajalcem se končuje
CELJE - V Razvojni agenciji Savinjske regije so Regijsko štipendijsko shemo prevzeli v šolskem oziroma študijskem letu 2010/11, zdaj kadrovske štipendije za dijake in študente razpisujejo že četrtič. Poziv delodajalcem, naj prijavijo svoje kadrovske namere po štipendiranju za šolsko oziroma študijsko leto 2013/14, je odprt do 22. julija.
V razvojni agenciji bodo prispele vloge pregledali do 12. avgusta, glede na zbrane potrebe delodajalcev bo nato v septembru sledil razpis za dijake in študente. Kot ocenjujejo v razvojni agenciji, je Regijska štipendijska shema ena redkih učinkovitih oblik spodbujanja razvoja dobrih podjetij v Savinjski regiji, hkrati pa tudi velika pomoč mladim. Še posebej so zadovoljni, ker jim je v shemo uspelo vključiti že več kot polovico občin iz regije, ki polovično sofinancirajo delež štipendij delodajalcev, preostalo polovico denarja pa prispeva evropski socialni sklad. V štipendijsko shemo je zdaj vključenih že 226 štipendistov.	IS
Konec gradnje na kmetijskih zemljiščih
ROGAŠKA SLATINA - Občina bo razveljavila določbe odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, o zakonitosti oziroma ustavnosti katerih bo na pobudo ministrstva za infrastrukturo in prostor odločalo ustavno sodišče. Sporni členi pod določenimi pogoji dopuščajo gradnjo objektov tudi na kmetijskih zemljiščih.
Občina bo razveljavila tretjo alinejo prvega odstavka 13. člena, drugi odstavek 14. člena in prvi odstavek 19. člena odloka, ki so nastali že v skupni šmarski občini. Te določbe med drugim dopuščajo, da so posamične novogradnje in ureditve izven ureditvenih območij možne ob soglasju komisije za urejanje prostora in izjemoma na prvem območju kmetijskih zemljišč, kadar ni na voljo manj kakovostnih zemljišč, kar potrdi pristojna kmetijska služba. Ker je na osnovni predhodnih podobnih primerov mogoče pričakovati, da bo ustavno sodišče sporne člene razglasilo za protiustavne oziroma protizakonite, jih bo občina, kot se je zavezala, že pred končno odločitvijo sodišča razveljavila. Že od marca so sicer vsi izjemni posegi zadržani. Vsi pogoji gradnje bodo sicer na novo opredeljeni v občinskem prostorskem načrtu, ki ga zaradi dolgotrajnih postopkov slatinska občina še ni uspela sprejeti.
AD
Državni pomen za KSEVT
VITANJE - Občina je poslala ministru za kulturo predlog, da bi postal Kulturni center evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) ustanova širšega nacionalnega pomena. Za program, ki ga izvaja vitanjski vesoljski center, naj bi vladi dal pobudo za ugotovitev javnega interesa države.
Občinski svet je zato na zadnji seji sprejel formalno ugotovitev, da se v kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij izvaja javni kulturni program, ki presega lokalne in regionalne okvirje. Tako v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij razvijajo kulturni vesoljski program, med njegovimi osrednjimi dejavnostmi je izobraževanje otrok in mladostnikov o vesoljskih praksah. Med letošnjimi projekti KSEVt je predstavitev dela dr. Antona Mavretiča, ki je sodeloval pri projektu Voyager, zato bodo o njem pripravili razstavo in dokumentarni film. Novembra bo sledila prva mednarodna konferenca na temo kulturizacije vesolja.	BJ
Postavili bodo kozolec
ŠTORE - Na meji med Laško vasjo in Pečovjem, v širši okolici železarne, bodo postavili nov toplar. Prejšnji razpadajoči kozolec je bil tik ob cesti in zato nevaren, zato so ga morali podreti. Nanj smo kot na okoljsko packo opozorili tudi v Novem tedniku.
Občina je pred nekaj dnevi podpisala pogodbo s kmetijskim ministrstvom o sofinanciranju novega kozolca, ki bo stal v celoti okoli šestdeset tisoč evrov (država bo prispevala polovico denarja). Delati naj bi začeli prihodnji mesec in končali oktobra. Na območju novega kozolca načrtujejo prireditveni prostor z različnimi dejavnostmi, od prireditev do tržnice. BJ
Na bazenu prvi kopalci
SLOVENSKE KONJICE - V mestu so v soboto odprli letno kopališče. Prva dva dneva je bilo kopanje za kopalce brezplačno.
S simboličnim odprtjem ključavnice sta kopališče uradno odprla konjiški župan Miran Gorinšek in slovenska vinska kraljica, domačinka Neža Pavlič. V konjiško kopališče v zadnjih letih niso veliko vlagali, zato ni v najboljšem stanju. Na letošnje odprtje so se pospešeno pripravljali zadnja dva tedna, ko so zamenjali stenske ploščice, barvali in opravili analize vode v bazenu. Ob njem so poskrbeli tudi za gostinsko ponudbo.
BJ
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
Čez poletje obrtniki
ZREČE - Prvi del energetske obnove osnovne šole bo opravilo podjetje GES iz Rogaške Slatine, za zamenjavo hladilnega agregata v šolski dvorani bo poskrbelo podjetje SBS TIM Inženiring. Pogodbo z GES so podpisali v ponedeljek.
V prihodnjih dneh bodo začeli menjati stavbno pohištvo, kar bo trajalo do začetka šolskega leta. Prihodnji mesec bo na vrsti zamenjava hladilnega agregata, prihodnje poletje pa se bodo lotili še izolacije podstrešja in fasade. Po projektantski oceni znaša vrednost del v šoli okoli 450 tisoč evrov, DDV ni vključen. S slatinskim podjetjem GES je občina v tem mesecu podpisala tudi pogodbo za energetsko obnovo vrtca.
BJ
Podelili so priznanja
VOJNIK - Za krajevni praznik so podelili tri krajevna priznanja. Prejeli so jih Mirko Blazinšek, Olga in Viktor Lečnik ter Elvira Leber.
Blazinšek, ki je predsednik vojniških planincev, ga je prejel za dolgoletno delo v društvu, Lečnikova za povezujoče delo v kraju in v različnih društvih. Leberjevi so krajevno priznanje namenili za dolgoletno delo v Turističnem društvu Vojnik. Priznanja so podelili na prireditvi v kulturnem domu, kjer so se predstavniki posameznih vasi in zaselkov predstavili s svojimi glasbeniki. Pred tem je bila slavnostna seja sveta KS, kjer so predstavili utrip kraja od lanskega krajevnega praznika. V Vojniku so lani zgradili vrtec, letos med drugim končujejo telovadnico.
BJ
V	Domačo špajzo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Kmetijska zadruga želi potrošnike spodbuditi h kupovanju slovenskih in predvsem lokalno pridelanih živil. Tako vzpostavlja projekt, ki ga je poimenovala Domača špajza.
Govorci na nedavni okrogli mizi v Šmarju pri Jelšah o višji kakovosti prehranskih izdelkov so se strinjali, da je slovenska hrana v povprečju kakovostnejša in varnejša od uvožene hrane, česar se potrošniki zavedajo. A pri nakupih vseeno prepogosto posegajo po uvoženi hrani, predvsem zato, ker je cenejša. Da bi Kmetijska zadruga Šmarje ljudi iz Obsotelja in s Kozjanskega še dodatno spodbudila k nakupu slovenske hrane, bo v svojih trgovinah uvedla kotiček, kjer bo po dostopnih cenah prodajala izključno lokalno pridelana živila. Projekt Domača špajza bo po napovedih direktorja Vinka Buta poskusno zaživel že v teh dneh v trgovini šmarske kmetijske zadruge v Imenem. Prav danes bo zadruga sicer slovesno obeležila 25-letnico obstoja zadružne kleti.
AD
Gasilcev ne bo zmanjkalo
DOBRNA - V kraju je bilo konec tedna redno letno srečanje gasilske mladine z območja vojniško-dobrnske gasilske zveze. Letos so ga pripravili gasilci z Dobrne.
Srečanja na Dobrni se je udeležilo 125 otrok, gasilskih pionirjev in mladincev, starih od 7 do 16 let. Spremljalo jih je dvajset mentorjev. V hudi vročini so Dobrnčani zanje pripravili gasilske zabavne družabne igre, med drugim prenašanje kozarcev med ovirami, nalivanje vode v vedro z ročnimi črpalkami in metanje mokrih gob čez prepreko. Srečanja gasilske mladine vsako leto pripravi drugo društvo, lani so druženje zaznamovali s pohodom po obronkih Vojnika. Sicer pa v društvih opažajo, da se za gasilsko delo zanima veliko mladih.
BJ
Poleg Kolpe še Bistrica
BISTRICA OB SOTLI - Domače društvo prijateljev mladine je pripravilo za konec tedna taborjenje ob domači reki Bistrici, kjer je naravno kopališče Prišjek. V društvu, ki pripravlja konec avgusta redna taborjenja ob Kolpi, so letos dodali še taborjenje v domači občini.
Ob Bistrici so tako postavili osem šotorov, kjer je bivalo osemnajst otrok s starši. Zanje so prvi dan taborjenja pripravili nočni pohod po soteski reke, dopoldne pa se je pet ekip pomerilo v orientacijskem lovu na skriti zaklad. Prav tako so pripravili predstavitev možnosti preživetja v naravi in streljanje z lokom in zračno puško. Otroci so še posebej uživali v kopanju. Bistriško društvo je nasploh dejavno, saj je za pusta pripravilo odlično obiskano pustovanje. Adrenalinski izlet na Gorenjsko pa so morali zaradi slabega vremena kar dvakrat odpovedati.
BJ
Pomagali so z žogo
PODČETRTEK - V Pristavi pri Mestinju je krajevno športno društvo v soboto pripravilo dobrodelni turnir Pomagajmo z žogo, ki je bil v korist učencev enote III. osnovne šole. Gre za šolo s prilagojenim programom, ki ima sedež v Rogaški Slatini.
Za njeno enoto v Podčetrtku so v Pristavi uspeli zbrati 1300 evrov, ki jih bodo namenili za nakup učnih pripomočkov in za šolski sklad. To je predvsem izkupiček iz prijavnin za nogometni in odbojkarski turnir med okoliškimi športnimi društvi. Prav tako so pripravili nogometno tekmo med občinsko ekipo, ki so jo sestavljali župan Peter Misja in svetniki, ter med nogometaši šmarskega nogometnega kluba. Prijateljsko tekmo sta odigrali tudi mlajši selekciji nogometašev Imenega in Rogaške Slatine. Šola s prilagojenim programom je poskrbela za športno in likovno delavnico, domače športno društvo za poslikavo zidu pri podružnični šoli.
BJ
V	dvorano januarja?
KOZJE - V občinskem središču gradijo večnamensko dvorano. Dela so se začela konec aprila in potekajo po časovnem načrtu. Trenutno postavljajo nosilne betonske stebre in zidajo zadnjo steno. Zgrajena naj bi bila do januarja prihodnje leto.
Dvorano, ki bo služila kot večnamenski center, gradijo na istem mestu, kjer je stala dotrajana telovadnica osnovne šole, ki so jo med prvomajskimi prazniki porušili. Služila bo za kulturne in športne potrebe občinskega središča in delno celotne občine, v njej bodo redno izvajali športno dejavnost za potrebe osnovne šole in vrtca. Za dva milijona evrov vredno naložbo je občina pridobila približno milijon evrov evropskega denarja z razpisa za razvoj regij, za ostalo je najela posojilo. Gradnja večnamenske dvorane je največja občinska naložba od ustanovitve Občine Kozje. Delo je dobila celjska družba Remont.
BJ
O RDEČI KAPICI, LUTKE VABIJO NA PLAŽO Četrtek, 27. junij, ob 18.00, MESTNA PLAŽA Režija: Rita Bartal Kiss Gostuje: Lutkovno gledališče Pupilla
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa.
SLOVENSKA MUSKA OD A DO Ž
Četrtek, 27. junij, ob 21.00, STARI GRAD CELJE Avtorja: Lado Bizovičar in Jure Karas
Avtor glasbenih aranžmajev: Gašper Konec Igrajo: Lado Bizovičar, Gašper Konec, Miha Debevc
ČAROBNA DEŽELA, ČAROVNIŠKA PREDSTAVA Petek, 28. junij, ob 18.00, MESTNA PLAŽA Nastopa: čarovnik Matej Rotovnik
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa.
Več info TIC Celje,	1
www.celeia.info

ZAVOD CELEIA CELJE
KULTURA
9
Nude v simfonični preobleki
Uradno odprtje Poletja v Celju, knežjem mestu je bil četrtkov slavnostni koncert skupine Nude ob njeni dvajsetletnici. Kot fantje radi izpostavijo, se v Celje vedno znova vračajo s svojimi največjimi projekti in prav takšen je bil tudi koncert na kresno noč.
Glasbenikom so se pridružili številni gostje, za svečano vzdušje pa je nedvomno poskrbel Mladinski simfonični
orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom Matjaža Bre-žnika. Z Nude je zaigral največje uspešnice v simfonični preobleki, ki jih je pripravil Peter Tovornik. V večeru so se na odru zvrstili glasbeni gostje, kot so Oto Pestner, Bil-bi, 6 Pack Čukur, Samo Šalamon, Mešani pevski zbor I. gimnazije v Celju ter plesalci plesne šole Superstar, ki so koncertu dodali le še piko na i.
Uradno zakorakali v poletje
Kulturni živžav na številnih celjskih prizoriščih
Poletje v Celju, knežjem mestu, sklop kulturnih in družabnih prireditev, ki jih lahko spremljamo že vse od začetka junija, uradno pa so se začele s četrtkovim koncertom na celjskem Strem gradu, bo v treh mesecih postregel s kar 112 prireditvami.
Kot so pojasnili na Zavodu Celeia Celje, koordinatorju tega vse bolj prepoznanega projekta, ki povezuje različne kulturnike in ostale organizatorje prireditev, je letos poudarek usmerjen k družinam z otroci in posameznikom, ki radi likovno ustvarjajo, saj je velik del programa sestavljen iz ustvarjalnih delavnic. Prireditve se tudi letos dogajajo na različnih prireditvenih prostorih v mestu in njegovo okolici. Osrednja prizorišča so na Starem gradu Celje, pri Vodnem stolpu, na Mestni plaži - Savinjsko nabrežje in ob Šmartinskem jezeru.
»Živa« zgodovina na Starem gradu
Na Strem gradu obiskovalci lahko postanejo del »žive« zgodovine in na popotovanju po časovni osi spoznajo skrivnosti, povezane z življenjem Celjskih. Animacijska ekipa vsako soboto in nedeljo pred-
stavlja grajski način življenja. Obiskovalci lahko letos prvič spremljajo oblikovanje gline na lončarskem vretenu, s katerim upravlja Rok Komel, ter likovna snovanja akademske slikarke Ivane Andrič Todič na temo rodbine Celjskih.
Grad bodo zaznamovale tudi nekatere gledališke predstave. Že danes (četrtek) zvečer bo gledališka predstava Slovenska muska od A do Ž. Rojen v Jugi, stand up s Perico Jerkovičem, bo naslednji četrtek in komedija Radio GA - GA še teden dni kasneje. Vrhunec Poletja v Celju, knežjem mestu bo dvodnevna srednjeveška prireditev Dežela Celjska zadnji vikend v avgustu.
Intimno vzdušje ob Vodnem stolpu
Tudi prostor pri Vodnem stolpu se poleti spremeni v prireditveni prostor, kot pojasnjuje organizator, primeren predvsem za dogodke, ki zahtevajo nekoliko intimnej-še vzdušje. Zato ni nič nenavadnega, da se bodo letos na odru zvrstili različni koncerti, kot sta koncerta KD Celjski oktet v četrtek, 11. julija, in Glasbeno poetični dogodek Cantadora, koncert starih ljudskih pesmi, v četrtek, 25. julija. V avgustu bodo Celja-
ni lahko pri Vodnem stolpu prisluhnili še koncertom skupine Uroš Planinc Group, Z gradu odkrivamo svet, na katerem se bodo predstavili glasbeniki Anja Hrastovšek, Rok Zalokar, Jan Gregorka in Anže Žurbi, in Carpe Diem, šestčlanske pop-rock skupine iz Celja. Letos je, tako kot že lani, prizorišče pokrito, kar pomeni, da bodo koncerti in ostale gledališke predstave ne glede na vremensko napoved.
Gremo na mestno plažo!
Zavod Celeia Celje je pred štirimi leti v koncept projekta Poletje v Celju, knežjem mestu poleg že uveljavljenih prizorišč uvedel mestno plažo na Savinjskem nabrežju, kjer je tudi letos bogat sklop prireditev, namenjenih predvsem družinam z otroki. Celjani in obiskovalci od drugod se lahko udeležijo ustvarjalnih delavnic ter lutkovnih in gledaliških predstav za najmlajše. Zanimivi sta delavnici, na katerih se lahko udeleženci seznanijo z afriškimi ritmi in pri tem izdelajo svoj boben. Prav tako je vsem obiskovalcem na voljo Knjižnica pod drevesi, ki razvaja z bogato knjižno zbirko, primerno za vse generacije.
Hlajenje v
Šmartinskem
jezeru
Program dogodkov je tudi ob Šamrtinskem jezeru, kjer je med krošnjami dreves skrita Pravljična piknik vasica Zelen'dol. Letos je v njej na voljo Senzorično igrišče z blatno kuhinjo, vodno steno, s čečkalnico, packalnico in tipkalnico. Prav tako si lahko otroci ogledajo Mini živalski vrt, v katerem domujejo kokoši, zajčki in koze. Vsak vikend je na voljo Zelen'dolova živalska čohalnica, saj sta takrat na obisku dolgouha prijatelja Cvetko in Marko ali njuni prijateljici Cvetka in Marica. Vsako soboto so tudi Ženske sobotne čvekalnice ob skodelici kave, kamor je moškim vstop prepovedan.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
BUKVARNA
Na dami
po stari
Roman, leta 2002 nominiran za nagrado kresnik, je eden tistih, ki bralcu popestri počitniške dni. Slovenska pisateljica Polona Glavan v njem na domiseln način predstavi potovanje z vlakom po sodobni Evropi. Kljub temu, da bi bila lahko vožnja na prvi pogled precej dolgočasna, postane prav zanimiva, ko se na vlaku srečajo mladi z vseh koncev sveta.
Zgodba romana se začne in konča v eni noči na vlaku, In-terRailu, ki vozi od Pariza do Amsterdama. Popolnoma po naključju se v petih kupejih znajdejo mladi, stari okrog 20 let, ki potujejo po Evropi. Na pot se odpravijo, da bi doživeli čim več razburljivih stvari, se zaljubili in spoznali nove ljudi ter kulturo.
Glavna junakinja romana je Slovenka Nina, ostali liki pa so predstavniki različnih evropskih in svetovnih narodov, in sicer Norvežana, Irec, Italijan, Nizozemka, Američani in Avstral-ka. V enem kupeju se tako skupaj znajde skandinavski par z zamišljenim Italijanom, ki sanjari o balkanskem dekletu. V drugem Slovenka pomaga noseči Parižanki in v sosednjem kupeju skupina Američanov »nakladaško« in glasno »čveka« o vsem mogočem. Vzporedno se v enem kupeju belgijski tat spoprijatelji z nedolžno Avstralko in je zato ne okrade, zaljubljeni Irec in Nizozemka pa razglabljata o prihodnosti svoje zveze.
Različnim zgodbam z vlaka sledi epilog v obliki pisma, ki ga Pieter, bivši fant Nizozemke iz zadnje zgodbe, piše Slovenki Nini in s tem sklene nenavadno zgodbo ene noči. Čeprav se med vožnjo na vlaku zgodi marsikaj, saj do izraza pridejo tudi problemi junakov in temnejše strani potovanja, nevšečnosti izpuhtijo v trenutku, ko se začne novo jutro nad železniško postajo v Amsterdamu.
Roman se ukvarja s problematiko evropske zavesti - koliko smo Evropejci, koliko se Evropejci med sabo sploh poznamo - in z nacionalnimi stereotipi. So Norvežani res tako zadržani ali drži, da Italijani kar naprej govorijo? Roman Noč v Evropi bralca popeljale po evropskih mestih, v njem spodbudi razmišljanje o podobnostih in razlikah med narodi ter ga zaziba v sanjarjenje o poletnih dogodivščinah, ki jih je že ali jih šele bo doživel.
ŠPELA OŽIR
O AVTORICI
Polona Glavan, slovenska pisateljica in prevajalka, se je rodila 24. septembra 1974 v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je končala študij primerjalne književnosti in angleščine. S svojimi kratkimi zgodbami, ki jih je v devetdesetih redno objavljala v literarni periodiki, je bila uvrščena v antologiji slovenske kratke zgodbe Čas kratke zgodbe (1999) in O čem govorimo (2004), leta 1997 pa je prejela nagrado za najboljšo študentsko kratko zgodbo. Njen prvenec Noč v Evropi iz leta 2001 je bil naslednje leto nominiran za nagrado kresnik, leta 2005 pa je za svoje literarno ustvarjanje prejela nagrado zlata ptica.
BACK TO BLACK - Koncert v spomin Amy Winehouse Petek, 28. junij, ob 20.00, BRANIBOR CLUB CELJE
Največje uspešnice te odlične pevke bodo ob spremljavi odličnih instrumentalistov BKStudio banda izvajale pevke Vocal BK Studia: Maruša Malec, Lara Oset in gostja, Anja Hrastovšek.
Vstop prost. Več na www.vocalbkstudio.com, 040 211212.
KRIZA TALENTE NIZA - USTVARJALNE DELAVNICE IN TRŽNICA Sobota, 29. junij, ob 10.00, MESTNA PLAŽA Delavnico vodi: Oblikovalski studio NN: Nina Polajžer Koželj, Lina P. Zupanc, Klavdija Pfeifer, Nina Vodopivec, Urška Juhart, Daniela Likar Zvonar.
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa.
ČISTILKA IN PREDSEDNIK UPRAVE, KOMEDIJA Sobota, 29. junij, ob 20.00, VODNI STOLP Avtor: Tone Partljič, Režija: Vito Taufer, Igra: Mojca Partljič
Vstop prost. Prireditev bo v vsakem vremenu. Zavod Celeia Celje
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
Več info TIC Celje, www.celeia.info
«.iniiAihiiiu^
WMi
ZAVOD CELEIA CELJE
10
KULTURA
Mladi z improvizacijo zabavali občinstvo
V Celjskem mladinskem centru je bilo nedavno tekmovanje v Šili - Šolski improvizacijski ligi - na katerem sta se pomerili ekipi Gimnazije Celje - Center, ki je edina tovrstna ekipa v knežjem mestu, in Gimnazije Vič iz Ljubljane.
Kljub temu, da so Ljubljančani veljali za favorite, so namreč stalni člani impro-vizacijske lige v ljubljanskem KUD Franceta Prešerna, ki je središče Šile, so se tokrat
predvsem na račun mnenja občinstva, ki je pomemben sooustvarjalec improviza-cijskih tekmovanj, Celjani odrezali bolje.
Jedro Šile so kratke, tri- do štiriminutne igrice oziroma impro discipline, katerih bistvo je, da ne temeljijo na vnaprej predpisanem scenariju. Teme, situacije, prostor, like in nenazadnje karakterje določa občinstvo. Glede na to, da gre pri Šili v prvi vrsti za improvizacijo na teme, ki
jih občinstvo določa samo, po besedah mentorice Ane Peč-nik, profesorice na Gimnaziji Celje - Center, vaje za tovrstna tekmovanja niso povsem klasične. Dijaki morajo namreč z gledališko improvizacijo na odru reševati posamezne igralske naloge in se na ta način karseda dobro odrezati v impro tekmi, v kateri sodelujeta dve igralski skupini z najmanj petimi člani.
ŠO
Foto: GrupA
V Celju na Gimnaziji Celje - Center deluje edina srednješolska impro ekipa v mestu. Glede na to, da si potek impro tekmovanja izmišlja občinstvo, so reakcije tekmovalcev zelo zabavne in nepredvidljive.
Na sredini zaključni plesni produkciji Na krilih plesa sta se predstavili skupini Forum B in Frka.
Poleteli na krilih plesa
Plesni forum Celje letos končuje 37. sezono delovanja na področju sodobnega plesa. Vsako leto ob koncu šolskega leta pripravi zaključno plesno prireditev Na krilih plesa, na kateri se predstavi vseh devet plesnih skupin.
Prvi nastop je bil prejšnjo sredo, ko so obiskovalci v prostorih Plesnega foruma Celje spremljali preplet najnovejših koreografij mladinskih skupin - Frka in Forum B. Ob koreografijah plesnih pedagoginj Goge Stefa-novič - Erjavec in Aje Zupanec so se plesalci predstavili tudi z avtorskimi plesi, ki so jih pripravili za mednarodno tekmovanje OPUS 1, na
katerem sta se še posebno dobro odrezali tudi dve plesalki iz Plesnega foruma Celje - Kaja Vajdetič in Zala Vrečer. Zaključni nastopi so se nadaljevali v petek, ko so se predstavile še ostale plesne skupine.
Kljub temu, da je bil to uradni konec letošnje sezone, ta še ni končana. Člani Plesnega foruma Celje se bodo v teh dneh še dvakrat predstavili na Festivalu Lent. V soboto bodo v okviru Odprte plesne scene s predstavo Podobno različne - Mladi plesni upi nastopili v Lutkovnem gledališču Maribor in v sredo, 3. julija, še na Art campu v mariborskem parku.
ŠO, foto: GrupA
Mavrični in labodji zaključek sezone
Baletna šola Tamare Divjak, v kateri je letos plesalo 98 baletnikov, se je v soboto v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu predstavila z zaključno produkcijo - baletoma Mavrična ribica in Labodja zgodba.
Letošnjo plesno sezono je zaznamovala predvsem selitev v nove prostore. Utesnjene prostore v Športnem društvu Partizan Gaberje so plesalke
s celjsko balerino Tamaro Divjak na čelu zamenjale za večje prostore v Stanetovi ulici. Divjakova ob koncu sezone ni zadovoljna le zaradi nove pridobitve, temveč tudi zaradi uspehov svojih učencev. Že najmlajši člani, ki plešejo v plesnih pripravnicah, so namreč uspeli pripraviti svojo baletno predstavo.
Vrhunec sezone je vsako leto zaključna produkcija, na
kateri zaplešejo vsi člani. Potem ko so se lani predstavili z otroško baletno predstavo Alica v čudežni deželi, ki so jo tudi v letošnji sezoni ponovili trikrat, so letos navdušili z baletoma Mavrična ribica in Labodja zgodba. Prvega so odplesale učenke, stare od 5 do 8 let, drugi del pa učenke od prvega do šestega razreda nižje baletne šole.
ŠO, foto: GrupA
Učenke prvih razredov so zaplesale balet Labodja zgodba.
ime in priimek	w Novem tedniku
naslov	Izberite naj knjigo
kontaktna GSM/tel. št.	Poletne bukvarne!
e-naslov	Objavljamo spisek knjig, ki smo jih novi-
narji naše medijske hiše v letu 2013 že prebrali in predstavili v rubriki Bukvarna.
zaporedna št. knjige, za katero glasujem Glasovali boste -—- -1U U QACAV fi lahko za
knjigo, ki je navedena na spisku in jo boste
tudi vi prebrali ter vas bo najbolj navdušila. Ni dovolj, da boste le označili zaporedno številko knjige, na kupon boste morali zapisati tudi misel, ki se vam bo najbolj vtisnila v spomin. Pri glasovanju bomo upoštevali le pravilno in v celoti izpolnjene originalne časopisne kupone.
Izberite svojo knjigo iz spiska Poletne bukvarne Novega
Originalen, izpolnjen kupon z vsemi kontaktnimi podatki pošljite tednika na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, najpozneje do petka, 31. avgusta 2013
Glasovanje se začenja!
ZAP. ŠT.	AVTOR	NASLOV	PRIPOROČA
1.	Alma M. Karlin	Urok Južnega morja	Biserka Povše Tašic
2.	Arto Pasasilinna	Prikupna struparka	Saška T. Ocvirk
3.	Berta Bojetu	Filio ni doma	Tatjana Cvirn
4.	Dan Ariely	Predvidljivo nerazumni	Anja Deučman
5.	Dr. Miro Cerar	Pamet v krizi	Ivana Stamejčič
6.	Drago Jančar	Severni sij	Brane Jeranko
7.	Florjan Lipuš	Zmote dijaka Tjaža	Branko Jeranko
8.	Franc Saleški Finžgar	Sama	Šplea Ožir
9.	Frank B. Gilbert ml., Ernestine G. Carey	Za ducat ceneje	Anja Deučman
10.	Gari Kasparov	Kako življenje oponaša šah	Urška Selišnik
11.	Hans Hellmut Kirst	Noč dolgih nožev	Biserka Povše Tašic
12.	Ivan Cankar	Na klancu	Simona Šolinič
13.	Ivan Minatti	Nekoga moraš imeti rad	Urška Selišnik
14.	Kathryn Stockett	Služkinje	Tatjana Cvirn
15.	Kerstin Gier	Klub vražjih mamic	Saška T. Ocvirk
16.	Lee Carroll	The Yourney Home (Potovanje domov)	Simone Šolinič
17.	Maruša Krese	Vsi moji božiči	Urška Selišnik
18.	Mila Kočevar	Bel oblak	Saška T. Ocvirk
19.	Nada Gaborovič	Objokuj jutro	Biserka Povše Tašic
20.	Stephan S. Stepsky-Doliwa	Sai Baba govori zahodu	Biserka Povše Tašic
21.	Zora Tavčar, H. Glušič, M. Jevnikar	Pod južnim križem	Branko Jeranko
22.	Zorko Simčič	Poslednji deseti bratje	Urška Selišnik
23.	Žarko Lauševic	Leto mine, dan nikoli	Tatjana Cvirn
m-
PRILOGA
iS
Šmarje pri Jelša
Solidno življenje za občine
Številni projekti so uspešno pod streho, nekaj jih bo moralo počakati na boljše čase
Občino Šmarje pri Jelšah junija preplavi praznični duh. V počastitev občinskega praznika se vrstijo koncerti, predstave, razstave, turistične prireditve, športni dogodki in odprtja novih naložb. Teh v zadnjem letu ni bilo malo, tudi v poletnih mesecih bodo stroji kopali na več gradbiščih. Z županom Jožetom Čakšem smo se pogovarjali o opravljenem delu, načrtih in težavah, s katerimi se sooča občina.
Jože Čakš je na županskem stolu že več kot 20 let. Na položaju je bil že v nekdanji skupni občini, ob njenem razpadu na šest delov, v času debelih krav, različnihvlad,obzačetku recesije in ob njenem poglabljanju. Zato je zagotovo pravi naslov za vprašanje, ali so danes časi resnično tako težki. »So precej drugačni od nekaterih obdobij, ki sem jih že preživel v občinski upravi. Zaenkrat bi sicer rekel, da je življenje za občine še solidno, da financiranje, čeprav se je znižalo, še ni tako katastrofalno, kot smo pričakovali. Če bo tako ostalo, bomo občine uspele še naprej zagotavljati določeno raven investicij in vsega ostalega, kar smo dolžne financirati. Pri tem moram reči, da tudi v letih 1995 in 1996, po razpadu šmarske občine na šest občin, ni bilo veliko denarja, medtem ko je bila med letoma 2000 in 2010 slika res nekoliko ugodnejša.«
Bi lahko tako ugodno sliko spet dosegli z zmanjšanjem števila občin? Če bi bili v šmarski upravni enoti, kot predlaga notranji minister Virant, na primer dve občini, poleg vaše le še Rogaška Slatina?
Menim, da je korak ministra Viranta še dokaj nepremišljen in zaletav. Združevanje občin je namreč izredno zahteven proces. Lahko rečem, da so novonastale občine na našem območju naredile ogromno. Če primerjam nekoč, ko je bila ena občina, in zdaj, ko jih je šest, lahko rečem, da je zdaj veliko lažje delati. Šest županov se zavzema za svoja območja, za svoje projekte, tako je nekoliko laže mogoče priti do sofinanciranja. Osebno me pri tem moti tudi neka stigmatizacija županov, da si želijo župa-novati zaradi funkcij, a moram reči, da je funkcija župana prepletena s toliko obveznostmi, da to ni neka osebna ambicija, vsaj pri večini ne, temveč gre bolj za to, da nekdo vidi, da bi v nekem okolju lahko veliko naredil.
Občine se sicer pri nekaterih projektih vendarle združujete. Aktualen primer je skupen projekt oskrbe s pitno vodo v porečju Sotle petih občin šmarske upravne enote in občine Šentjur. Na šmarski občini, ki je nosilka projekta, je gotovo veliko breme. Fa-sciklov s projekti in z ostalo dokumentacijo je menda za cel meter.
Še več kot za meter, pravzaprav smo v Ljubljano vozili že kar kombije. Prav je, da se občine pri kakšnem takšnem projektu združimo. Gre vendarle za velik projekt, ki je zahteval izjemno veliko dela in vlaganj, tudi finančnih. Če bo izplen vsega tega dobrih 15 milijonov evrov vredna investicija, bo to izjemno velik uspeh. Voda in vse, kar je z njo povezano, je za življenje in bivanje v nekem okolju izjemno pomembno. Pravkar je sicer objavljen razpis za izvajalca del, a zagotovo bo morala, ko se bo projekt začel, ena oseba delati izključno to. Kako bomo občine to uredile in kako financirale, se bomo občine še dogovorile.
Tako velikih naložb, a tudi številnih nekoliko manjših brez pomoči države in predvsem Evropske unije občine zagotovo ne bi zmogle. Pri tem Šmarčani opozarjate na nepravično ocenjevanje pri nekaterih razpisih. Na razpisu razvoja obmejnih območij s Hrvaško na primer že v štartu niste imeli možnosti za uspeh.
Nismo imeli možnosti, ker so kriteriji takšni, da občine, ki imamo neke kazalce ekonomske
Šmarski župan Jože Čakš napoveduje, da se bo prihodnje leto skoraj zagotovo poslovil od županovanja. Pravi, da je pred njim še nekaj novih izzivov, predvsem želi podrobneje raziskati krajevno zgodovino Šmarja pri Jelšah in okolice, posebej pa ga, kot pravi, vabi tudi nastajajoči muzej baroka, s katerim naj bi upravljala šmarska knjižnica, katere direktor je.
razvitosti in ugodnih demografskih trendov, dobimo manj točk. Da imamo stabilen razvoj, je sicer pozitivno, vendar menim, da to ne bi smeli biti kazalci za izvajanje projektov v deset-kilometrskem obmejnem pasu. Mi na primer že takoj vemo, da bomo zbrali 90 točk, medtem ko je meja za sofinanciranje 110 točk. Tako lahko pravzaprav prijavimo karkoli in ne pridemo zraven. Tu bi se moralo upoštevati tudi to, da je v Šmarju na primer sedež obmejne policijske postaje. Mi bomo tako predlagali, lahko rečem celo zahtevali spremembo kriterijev. Menim, da ni prav, da smo bili kot občina, ki ima v obmejnem pasu več kot polovico območja in več kot polovico prebivalcev, doslej le enkrat deležni denarja maloobmejnih predpisov. Dopis je že v pripravi in na to temo pričakujem tudi kakšen pogovor s pristojnim ministrom.
Da so demografski trendi ugodni, v tem primeru torej škoduje, sicer pa ste tega verjetno veseli?
Zelo. Ko slišiš od ljudi, ki se priseljujejo, da so prišli, ker je kraj urejen, ker imajo na voljo vso potrebno družbeno infrastrukturo, šole, vrtce, zdravstveni dom, banko, upravno enoto, ker sta pestro kulturno in športno dogajanje in ker ni obremenitve z industrijo, je to posebno veselje. Imamo pa sicer tako porast priseljevanja kot tudi ugodno demografsko sliko rojstev. Dobro, da smo lani zgradili dodaten vrtec, tudi
šola se že pripravlja na nove, nekoliko večje generacije.
Zdaj sta v kraju torej dva vrtca, se lahko zgodi, da bo čez nekaj let potreben še eden?
Ne bom rekel ne, ker smo pri urejanju starega vrtca, kjer smo pred devetimi leti zgradili prizidek, rekli, da smo rešili vso prostorsko stisko, a je bilo vendarle treba zgraditi še enega. V primeru, da se bodo pozidale vse predvidene stanovanjske soseske, zlasti Dobrava, Poljana in Zadrže, bi se lahko povečalo število mladih družin, družin z otroki. Potem bi verjetno bilo treba najti še kakšno lokacijo za še en vrtec.
Otroci so sicer zdaj že na počitnicah, vroči dnevi so tukaj, Šmarje pri Jelšah pa je brez bazena. Star je zasut, idejni projekti za novega so pripravljeni. Je mogoče napovedati, kdaj ga bodo občani dočakali?
Če bi imeli denar, bi ga z veseljem takoj zgradili. Bazen je bil tukaj tradicija in nekoč zagotovo spet bo. Ne verjamem, da bo to možno že prihodnje leto, bi pa takrat želeli odkupiti še nekaj zemljišč, čeprav je glavnina že v naši lasti, in pripraviti glavni projekt gradnje bazenskega kompleksa in še nekaterih športnih površin. Potem upam, da bo vse pripravljeno za morebiten razpis za pridobitev sofinanciranja. Se je pa treba zavedati, da pomeni obratovanje bazena tudi precejšnje finančno breme, za ka-
»Največja naložba med lanskim in letošnjim občinskim praznikom je bila gradnja niz-koenergijskega vrtca v Šmarju pri Jelšah, pohvalimo pa se lahko tudi z modernizacijo kanalizacijskega omrežja v tako imenovanem Novem naselju, s kolesarsko stezo od Šmarja do Belega, z novimi parkirnimi prostori pri šmarskem zdravstvenem domu in osnovni šoli in z več obnovljenimi cestnimi odseki,« pravi župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš.
terega upam, da ga bo občina zmogla.
Kot župan nemalokrat slišite očitke, da občina premalo pripomore k razvoju gospodarstva, novih delovnih mest. Bi se dalo storiti kaj več?
Zagotovo je še kakšna stvar, ki pripomore k temu, da nastane še kakšno delovno mesto. Vedeti moramo, da je občina po zakonu dolžna zagotavljati možnosti za razvoj gospodarstva. Menim, da smo v občini teh korakov naredili kar veliko, uredili smo dve poslovni coni, ki se polnita. Ob tem je treba vedeti, da so delovna mesta tudi na kmetijah. Mi jih podpiramo, saj subvencioniramo kmetijska gospodarstva pri obnovi objektov ali nabavi opreme. Na tem področju smo naredili veliko, bi pa bilo prav, da bi se mogoče tisti, ki o tej stvari kritično govorijo, najprej pozanimali, kakšna sploh je pristojnost občine na tem področju.
Če izpostaviva poslovno cono Mestinje Bo-hor. Občina jo je komunalno uredila s pomočjo evropskega denarja, čeprav zemljišča niso v občinski lasti. Zakaj jih niste odkupili? Ne bi bila ta poteza smotrna?
Dobro, da se nismo odločili za ta korak. Zemljišča, preden smo jih začeli urejati, so imela namreč izjemno visoko ceno, ocenjena so bila več kot enkrat več kot katerakoli druga zemljišča. Kolikor mi je zdaj znano, ima lastnica, Probanka, zmerno in primerno ceno in menim, da ni nič narobe, če zemljišča prodaja ona. Občina zemljiščnazalogotudiv skladu z zakonodajo ne smeodkupovati,dolžna pa je, da uredi določeno infrastrukturo. Podobno je tudi pri individualni gradnji, seveda v obeh primerih občina ob gradnji zaračuna komunalni prispevek, ki je njen prihodek.
Kako v občini skrbite, da se okoliške krajevne skupnosti ne počutijo zapostavljeno?
Menim, da s krajevnimi skupnostmi dobro sodelujemo. Res je, da se vsako leto v vsaki tudi ne da izvesti kakšne posebno velike investicije. Včasih tudi kdo reče, da se vse ureja le v središču občine, ampak vedeti je treba, da so šola, vrtec, zdravstveni dom, kulturni dom, osrednje športno igrišče namenjeni vsem občanom. Urejamo pa v vseh krajevnih skupnosti vsako leto ceste, kakšne manjše naložbe, a tudi nekoliko večje, kot so obnove poslovilnih vežic, gasilsko-kulturnih domov, v prihodnjih letih bo treba poskrbeti tudi za čiščenje in odvajanje odpadnih voda.
Letošnja slavnostna seja občinskega sveta ob občinskem prazniku je bila v prostorih šmarske osnovne šole. Bo prihodnje leto spet na tradicionalnem prizorišču, v kulturnem domu?
Tako je in to v prenovljenem kulturnem domu. Trenutno je zaradi del skoraj polovica doma povsem neuporabnega, v novi podobi pa naj bi zasijal že letos. Prireditve bodo prihodnje leto tako v dvorani z najsodobnejšo tehniko in predvsem v požarno varni dvorani, prilagojeni tudi za dostop invalidov.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
12
ŠMARJE PRI JELŠAH PRAZNUJE
SPODBUDNA ZGODBA
Kemik, ki iz rokava
med vožnjo stresa šale
Pustil službo, da lahko počne tisto, pri čemer uživa
»Ko se je pred leti pokazala potreba po nakupu boljšega avtomobila za prevoze, sem očeta prosil, naj mi posodi 15 tisoč evrov. Spisala sva pogodbo, da mi denar posodi le, če v roku leta diplomiram. Res sem potreboval malo več kot leto, ampak danes sva zadovoljna oba. On ima diplomo, jaz pa avto,« v smehu pove Aleš Novak.
Šmarčan Aleš Novak je po izobrazbi kemijski inženir, ki ga je življenje poneslo v povsem druge vode. Njegov vsakdan tako ni obarvan z epruvetami, s poskusi in kemijskimi formulami, temveč s prevozi in komedijo. »Odločil sem se, da si bom kruh služil s tistim, kar rad počnem,« pravi.
Aleš je v kemijske vode zaplul čisto naključno. Kot osnovnošolec je obiskal brata v Šolskem centru Celje in se kot velik ljubitelj košarke navdušil nad tamkajšnjo telovadnico. Med programi, ki jih je ponujala šola, mu je še najbolj dišala kemija in potrditev je dobil v kemijskem krožku med poskusom spreminjanja barv. Po končani srednji šoli ga je pot kot skoraj vse ostale sošolce logično vodila na študij kemije. Že med študijem je začel delati na Inštitutu Jožefa Stefana. Tam je ostal kakšnih sedem let in čeprav je bilo delo razgibano in kolektiv prijeten, ga služba ni povsem osrečevala.
Ure in ure za volanom
Ne le, da si svoje prihodnosti ni predstavljal v ke-
mijskih vodah, ker je imel pogodbo za polovični delovni čas, si je bil že med delom na inštitutu prisiljen poiskati še dodaten vir zaslužka. Priložnost je videl v prevozu oseb, poslu, s katerim si je kruh služil že njegov oče. Sprva je ponujal prevoze predvsem z letališča in nazaj tujim gostom in raziskovalcem, ki so obiskovali Inštitut Jožefa Stefana. Glas se je širil in število strank, predvsem podjetnikov, je naraščalo, svojo ponudbo pa je čez čas še razširil. Povezal se je z eno od agencij v Rogaški Slatini, ki ga pokliče, kadar kdo od gostov potrebuje prevoz. Njegove najpogostejše stranke so Rusi, da bi se jim čim bolj približal, se je Aleš naučil
ruskega jezika. Z Ukrajinci, Kazahstanci in Izraelci pa, kot pravi, komunicira v angleščini, sicer pa goste iz Rogaške Slatine najpogosteje vozi na Bled, v Ljubljano, Maribor, na Ptuj, Dunaj, v Benetke in Gradec.
Zahteva določen standard
Kadar je dela veliko, Alešu pri vožnjah na pomoč priskočijo ostali vozniki podjetniki, z očetom na čelu. Delo opravijo pogodbeno, saj, kot pravi, prihodki zaradi nihanj pri povpraševanju še niso tako zanesljivi, da bi lahko nekoga zaposlil. Ne glede na to, kdo vozi, pa zahteva določen standard. »Nisem najcenejši, ker ne opravljam množičnih prevozov s kombiji, temveč nudim prevoz po meri posameznika,« razlaga Aleš in dodaja, da so najpomembnejši varnost, najhitrejši možen prihod iz točke A do točke B, prijaznost in prilagodljivost.
Uživa, ko nasmeji ljudi
Šmarčan je v sebi odkril tudi igralsko žilico, že od nekdaj ga je navduševala predvsem stand up kome-
Pogled na Šmarje pri Jelšah (Foto: BJ, arhiv NT)
Občinski nagrajenci
Občina Šmarje pri Jelšah praznik obeležuje zadnjo soboto v juniju. Letošnji vrhunec, slavnostna seja s podelitvijo priznanj, je bil pretekli petek. Najvišje letošnje priznanje, plaketo občine, je prejel ustanovitelj in direktor podjetja Vitli Krpan Franc Pišek. Njegovo družinsko podjetje daje kruh 130 ljudem in je tako eno največjih zaposlovalcev v Obsotelju in na Kozjanskem. Priznanji občine sta prejela Mirko Planinšek iz Vršne vasi, živinorejec in vinogradnik, ki je v KS Zibika izjemno aktiven tudi na družabnem področju, ter Mirko Bevc, ustanovitelj in predsednik Konjeniškega društva Sveti Štefan, ki je zaslužen še za ostalo pestro dogajanje v kraju. Denarne nagrade se je letos razveselil Nogometni klub Šmarje pri Jelšah.
Aleš je svojemu podjetju nadel ime Kemični Ali, izhajajoč iz svoje osnovne izobrazbe in imena. Kot pove v smehu, nikakor ni povezan z nobenim nepridipravom iz Iraka.
dija. Pred časom se je tako udeležil delavnice Tina Vo-dopivca in deset ponedeljkov spoznaval to izjemno zahtevno vrsto komedije. Priprava prve petminutne točke ni bila mačji kašelj, a po nekaj nastopih je Aleš spoznal, da lahko tudi stand up komedija, v kateri neizmerno uživa, postane
pomemben del njegovega življenja. Pretvarjanje vsakdanjih pripetljajev in situacij v zgodbo, ki nasmeji občinstvo, in ure in ure piljenja nastopov so se obrestovali. Stand up mu danes predstavlja pomemben vir zaslužka, saj ima vsaj en nastop na teden v najrazličnejših krajih Slovenije,
vse več pa je tudi prošenj za vodenje različnih prireditev in srečanj. Odprla so se mu tudi medijska vrata, saj sodeluje pri pisanju scenarija za eno od zabavnih oddaj na komercialni televiziji. Ostaja pa še zanimiva želja. Preizkusil bi se rad v branju otroških pravljic.
ANJA DEUČMAN
OD GORCE DO GORCE 2013
»Od gorce do gorce« je krajša pohodniška pot, prehodna tudi v slabšem vremenu, ki vodi od doma krajanov in gasilcev v središču Sladke Gore do osmih postojank. Ogledali si boste Fidlerjevo kapelo in hišo pisatelja Hergoutha, v cerkvi sv. Mihaela bo ob 12. uri sveta maša, lahko boste splezali v zvonik.
Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora vabi na deveti tradicionalni pohod »Od gorce do gorce« na Sladki Gori, ki bo
Letošnji ponudniki gostoljubja na pohodu »Od gorce do gorce«:
1.	Cahonova domačija,
2.	Sebatova gorca,
3.	Potiskova domačija,
4.	Andrejeva gorca,
5.	Majcnova gorca,
6.	Čebularjeva gorca,
7.	Smoletova gorca,
8.	Juršetova gorca,
Q H
Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli domačini, s prikazom izdelave vinskih sodov, vinogradniškega kolja in lončarskih izdelkov. Pot ni težka, primerna je tako za mlade družine kot upokojence in bo v vsakem vremenu. Informacije: Kivi5@siol.net ali 031710 141 (Majda Jurše)
ŠMARJE PRI JELŠAH PRAZNUJE
13
Središče Sladke Gore so šola in vrtec (desna stavba) ter znamenita cerkev z dvema zvonikoma in bogato notranjostjo. Župnija na cerkvi, ki je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Štajerskem, pravkar obnavlja fasado, seveda ob izjemni pomoči krajanov. Sladka Gora se ob tem ponaša še s številnimi obdelanimi kmetijskimi površinami, ki ji dajejo poseben čar.
Kjer so doma sladko grozdje in pridni ljudje
Ob prazniku Občine Šmarje pri Jelšah smo obiskali Sladko Goro
Ovinkasta cesta pripelje do Sladke Gore in pogled se sprva ustavi na znameniti Marijini cerkvi, ki izžareva veličastnost kljub fasadi, ki je zastrta zaradi obnove. Vse je tiho in mirno, sliši se le ptičje žvrgolenje. Ljudje so na enega bolj vročih dni v letu ob enih popoldne bodisi poskriti v hladu svojih domačij bodisi v službah ali šoli.
Predsednik Krajevne skupnosti Sladka Gora Gorazd Močnik nam hitro razloži, da življenje v kraju ponavadi ni tako umirjeno. Kmetom dela nikoli ne zmanjka, tudi vinogradi, s katerimi je posejana pokrajina, zahtevajo pridne roke. Ob dopoldnevih je zelo pestro v okolici podružnične šole in vrtca, ob večerih na športnih igriščih in v vaški gostilni. »Pohvaliti
se moramo, da praktično ne beležimo izseljevanja iz kraja, večina mladih se po študiju vrne domov. Govorimo lahko celo o priseljevanju, saj tudi opuščene počitniške hišice dobivajo nove lastnike, nekateri so se sem celo preselili, drugi prihajajo na oddih ob koncih tedna,« pravi Močnik in dodaja, da ljudje iz mest vedno bolj spoznavajo pomen zelenja, svežega zraka in podeželskega miru.
Prihodnost v turizmu
Sladka Gora je ena pomembnejših turističnih znamenitosti občine Šmarje pri Jelšah in prav turizem je tisti, ki se mu v kraju posebej posvečajo. Največji magnet je Marijina cerkev, ena najlepših baročnih romarskih cerkva v Sloveniji, ki privablja ne le
turiste iz bližnje in nekoliko daljne okolice, temveč radovedneže iz vse Evrope. Predsednica Turističnega društva Skriti biser Sladka Gora Majda Jurše poleg cerkve stavi še predvsem na neokrnjeno naravo, kjer si lahko turisti oči spočijejo na obilici zelenja, hkrati pa v katerem od kmečkih turizmov in številnih zidanic okusijo domače dobrote in pristno kozjansko vinsko kapljico. Prav temu je namenjen tudi vsakoletni pohod Od gorce do gorce, kjer zadnjo junijsko soboto vrata svojih zidanic odpre več kot deset ponudnikov. Da je na Sladki Gori pestro in zabavno, turistično društvo skrbi še z ostalimi prireditvami, kot so pustovanje, šaljive kmečke igre in salamijada, letos bodo prvič pripravili še tekmovanje v kuhanju jedi v kotlu. Si pa
Juršetova želi, da bi prireditve v prihodnosti spoznalo tudi čim več ljudi iz okoliških občin, a tudi iz drugih koncev Slovenije, zato že načrtuje predstavitve Sladke Gore na več sejmih. »Da nas ne bodo več zamenjevali s Sladkih Vrhom,« pravi.
Želja ne manjka
Turistično društvo sicer tesno sodeluje tudi z gasilskim društvom, ki ima v kraju dolgo tradicijo, saj prav letos obeležuje 80-letnico. Skupaj pripravljata nekatere prireditve in vsakoletno čistilno akcijo. So se pa sladkogorski gasilci pred tremi leti še kako razveselili novega gasilskega doma, ki jim daje pogoje za kakovostno delo, prihodnje leto bodo vanj, kot pravi predsednik PGD Sladka Gora Bojan Kamplet, parkirali tudi novo avtocisterno, ki jo bo društvo kupilo ob pomoči občine. Ob gasilskem domu so
Predsednik PGD Sladka Gora Bojan Kamplet (levo) in predsednik KS Sladka Gora Gorazd Močnik ob pogledu na dom krajanov in gasilcev ne skrivata zadovoljstva. Dom pomeni pomembno stičišče družabnega življenja v kraju, si pa gasilci, ki z njim upravljajo, želijo, da bi osrednja dvorana v prihodnosti gostila še več zasebnih praznovanj.
krajani dobili tudi moderen kulturni dom, v katerem pripravljajo predstave, koncerte in najrazličnejša praznovanja, za športne navdušence pa je na voljo fitnes.
Želja po novih naložbah in izboljšavah seveda nikoli ne zmanjka. Potem ko bo občina v kraju letos obnovila in dogradila poslovilno vežico, so načrti predsednika krajevne
skupnosti Gorazda Močnika že usmerjeni v nujno potrebno posodobitev ceste od Mestinja mimo Lemberga do Sladke Gore. Obstoječa je preozka in poškodovana ter zato nevarna, prav tako pa, kot pravi, ni ravno zgledna dobrodošlica turistom, ki obiščejo Sladko Goro.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Pri predsednici turističnega društva Majdi Jurše se vsako leto konča pohod Od gorce do gorce. Njen sin Kivi, ki je pravkar končal srednjo šolo, jeseni pa ga čaka študij v Šolskem centru Šentjur, je že odločen, da bo prevzel kmetijo in vinograde. Pravi, da si ne predstavlja, da bi živel kje drugje, na Sladko Goro pa je iz Murske Sobote privabil tudi svojo Petro. Z nasmehom na obrazu pove, da so jo Sladkogorčani sprejeli z odprtimi rokami, najbolj pa sicer uživa ob prelepi naravi.
Več kot 20 let stara poslovilna vežica bo dobila novo podobo. Občina pravkar izbira izvajalca del.
PRILOGA
Bistrica ob SotljPr
»Mejanas bo še motila«
DelnoslovoodmejeEvropskeunije - Pomemben del denarja občini tudi na račun obmejne lege
V Bistrici ob Sotli bo v prihodnjihdneh pestro. Najprej bodo praznovali občinski praznik, nato bo delno »padla« meja s Hrvaško, kijenapraguobčinskegasredišča. Oboje je vsekakor dober povod za pogovor z županom občine s 1.400 prebivalci, s Franjem Debelakom. Kakšniso torej njegovi občutki ob letošnjem občinskem prazniku?
»Ponosen sem, saj nam je z občinskim svetom in občinsko upravo uspel preboj v primerjavi s prejšnjimi leti. Projekti, ki se bodo letos končali, se kar vrstijo. Obnovili smo zunanjost stare Bratuševe domačije in Gabronke, ki sta v občinski lasti, pomembna je nova čistilna naprava na Trebčah. Prav tako je obnovljena nekdanja sušilnica hmelja, ki je prizidek kulturnega doma. Tam smo zamenjali energent, uredili prostor za vinoteko ter predstavitveni prostor, kjer bodo kmetje lahko predstavili lokalno pridelano hrano. Na vrhu je tudi večnamenska učilnica.«
In s čim ste ob letošnjem občinskem prazniku nezadovoljni?
Zelo grenak priokus nam daje stihijska kampanja za ukinjanje občin, ki je v bistvu zelo politično usmerjena. Gre za obračun z župani, ki niso prave barve, žal. Res je škoda, da bi ukinili sistem, ki dobro deluje, izkoriščenih je veliko evropskih sredstev, sistem je razumen in edini zagotavlja razvoj podeželja. In zakaj so nekatere občine velike in nekatere majhne? Tam, kjer je vodstvena garnitura velikih občin dovolj skrbela za razvoj podeželja, potrebe po ustanavljanju
Franjo Debelak
manjših občin ni bilo. V nasprotnem primeru so se ljudje odločali po svoje. Tudi v Bistrici je bil podlaga za odločitev referendum z visokim odstotkom udeležbe in visokim odstotkom v prid ustanovitve občine. Občine niso namenjene županom, temveč ljudem. Vsa demagogija o varčevanju je politična farsa, prihranki bi bili minimalni.
Kaj ostaja med prednostnimi nalogami za prihodnje leto?
Nadaljevali bomo pripravljanje projektov za drugo čistilno napravo, za center in bližnjo okolico ter začeti prenavljati mrliško vežico. Prav tako želimo promovirati obrtno cono in pripraviti vso potrebno dokumentacijo za nov gasilski dom.
Nekaj dni po letošnjem občinskem prazniku se bo meja Evropske unije s Sotle premaknila daleč proti vzhodu. Kaj to pomeni za Bistrico?
To pomeni, da bomo zelo dobre odnose s sosedi še izboljšali. Pomeni tudi, da bo mogoče znova vzpostaviti poslovne povezave glede na to, da je veliki Zagreb komaj dobrih štirideset kilometrov proč. Ne glede na mejo smo negovali tradicijo organiziranih srečanj občanov z obeh strani meje tudi takrat, ko so bili odnosi med državama ohlajeni.
Občani s strogo šengensko mejo, ki še ostaja, niso najbolj zadovoljni, nekoč so se čez Sotlo gibali povsem svobodno.
Ta nas še vedno moti, saj bo mejni nadzor ostal, pregledovanje bo še vedno mogoče. Upamo, da zastojev na mejnem prehodu ne bo več. Verjetno bo trajalo še nekaj časa, da se bodo meje podrle tudi v glavah.
Bistriška občina ima od obmejne lege tudi koristi. Koliko se pozna denar, ki ga prejmete na račun te lege v občinsko blagajno?
Tega denarja je bilo kar nekaj, žal razdelitev med občine ni vedno takšna, kot bi si jo želeli, saj ni sorazmerja. Je pa res, da so ta sredstva zelo pomembna in bodo na voljo vsaj še do takrat, dokler šengen-ska meja pri nas ne bo ukinjena. Upam, da bomo odprte zadeve do takrat uredili, med drugim rešili problem oskrbe s pitno vodo in vsega, kar je povezano s čiščenjem reke Sotle.
Kako kot župan in kot občina občutite krizne čase in varčevanje, koliko se to pozna pri naložbah?
Krizo in varčevanje občutimo vsi. Občini je bilo letos odvzetih skoraj šestdeset tisoč evrov lastnih sredstev, ki smo jih namenjali za sofinanciranje evropskih projektov. Zaenkrat je občina še vedno dobro likvidno stoječa in minimalno zadolžena. Dolgovi, ki jih imamo, so večinoma nastali, ko smo bili še del druge občine.
V občini imate tudi tožbo bivšega župana za plačilo nadomestila za leto, ko ni bil več župan. Na prvi stopnji je sodišče dalo prav občini.
Veseli me, da jesodiščenaprvi stopnji ugotovilo, da občina pravic bivšega župana ni kršila, da je ravnala v skladu z zakonodajo. Iz tega tudi sledi, da je ravnala gospodarno.
BRANE JERANKO Foto: BJ
SPODBUDNA ZGODBA
Ko združita moči brata dvojčka
Brata Narat sta svoje znanje dobro izkoristila
V Bistrici ob Sotli, ki je razmeroma daleč od drugih mest, sta domačina, brata Simon in Oton Narat, izkoristila tržno nišo. Brata dvojčka delata v uspešnem računalniškem podjetju, ki ima poslovne prostore v Bistrici in poslovalnico v Podčetrtku. Svojo dejavnost iz leta v leto širi. »Imava podoben način razmišljanja, zato nama pri pomembnih poslovnih odločitvah skupnega jezika ni težko najti,« pravi Simon Narat.
Podjetje Zip, imenovano po programu za arhiviranje datotek, je nastalo pred desetletjem in pol v domači hiši v Bistrici ob Sotli. Brata je že kot najstnika nadvse veselila tehnika, še posebej računalništvo in z njim drobovje računalnikov, računalniška omrežja, programiranje in podobno. Simon Narat se je po študiju zaposlil v računalniškem podjetju v Šentjurju,
kjer je pridobil veliko novih izkušenj, nato ga je življenjska pot peljala v Ljubljano, kjer je delal osem let v enem največjih računalniških podjetij v državi. V omenjenem velikem podjetju je kot vodja servisa skrbel za nemoteno delovanje sistemov med drugim na Inštitutu Jožefa Štefana, kemijskem inštitutu in različnih fakultetah.
Iz trgovin v domače naslonjače
Nato se je vrnil v domače kraje, v Bistrico ob Sotli, kjer je brat Oton Narat vodil računalniško podjetje Zip. Tudi on je imel veliko računalniških in podjetniških izkušenj, podjetje se je že takrat ukvarjalo s servisom za občino, zavod Kozjanski park, Gorenjevo tovarno Biterm, osnovne šole, občane ... »Ves čas sva sodelovala, izmenjevala znanje
in izkušnje. Po Simonovi vrnitvi sva se odločila, da združiva moči,« se spominja Oton. Med pomembnejšimi odločitvami je bilo odprtje trgovine z računalniki in računalniško opremo, skupaj s servisom, ki sta ga sodobno opremila. Prav tako sta postala pooblaščena prodajalca mobilne telefonije različnih ponudnikov in širokopasovnih storitev.
Odločitev se je izkazala kot pravilna, zato sta podjetnika pred nekaj leti odprla še poslovno enoto v sosednjem Podčetrtku. V obeh krajih je blizu Hrvaško Zagorje, zato prihajajo stranke delno še z druge strani državne meje. Danes delajo v podjetju štirje redno zaposleni, občasne najamejo zunanje sodelavce, poleg tega vsako leto povabijo na usposabljanje študente in dijake računalništva. Podjetje stalno raste in je na
Kozjanskem med najbolj prepoznavnimi. Po svetu se trgovanje vse bolj seli iz trgovin v domače naslonjače, zato so se v Zipu temu prilagodili tako, da so dodali prodajo preko spleta. Tako je na voljo več kot tri
Brata Narat iz Bistrice ob Sotli. Od najstniškega navdušenja za računalništvo do dela v svetu podjetništva.
tisoč izdelkov računalniške in mobilne tehnologije.
Stavita na več konjev
Časi splošne gospodarske krize so težki, kar v podjetju delno občutijo in se zaveda-
jo, da ne moreš staviti vsega na enega samega konja. Tudi zato sta se Naratova odločila, da bosta vlagala v obnovljive vire energije. Tako je podjetje leta 2010 na bližnji tovarni postavilo sončno elektrarno na dva tisoč kvadratnih metrih strehe, in sicer s 105 kilovati moči. Podjetje, ki je registrirano tudi za distribucijo električne energije, je tako lani postavilo še eno, 50-kilovatno elektrarno, prav tako v domačem kraju. Lani sta s poslovnima partnerjema ustanovila še novo podjetje MM tehnika, ki ima sedež prav tako v domačem kraju, ukvarja pa se s trgovino in oddajo poslovnih prostorov.
Na Kozjanskem je za vsakdanji kruh in za delovna mesta hudo, izhod je v podjetništvu. Brata dvojčka, Simon in Oton Narat, sta med zanimivejšimi primeri podjetniških izzivov v teh krajih.
BRANE JERANKO
BISTRICA OB SOTLI PRAZNUJE
15
Pogled na del Trebč, vasi v okolici Bistrice ob Sotli
Pred nekaj dnevi je na Trebčah za del vasi začela delovati prva rastlinska čistilna naprava v občini Bistrica ob Sotli. Trebče so v zaščitenem Kozjanskem parku in na območju Nature 2000.
Tam, kjer so pisali zgodovino
V Trebče so nekoč zaradi Josipa Broza Tita romali iz bivše Jugoslavije
Trebče so kraj z zanimivo in odmevno zgodovino. Dolgo jih ni skoraj nihče poznal, nato so v času vladavine Josipa Broza Tita postale celo romarski kraj številnih Jugoslovanov. Na bližnji Javer-škovi domačiji je bila doma njegova mati, na Kolarjevi domačiji je pri svoji teti se-stankoval s predvojnimi komunisti. Trebče, ki so druga največja vas v občini Bistrica ob Sotli, so seveda veliko več kot to.
V muzejskih objektih na Trebčah, ki so povezani s Titom, danes ni več veliko obiskovalcev. V zavodu Kozjanski park, ki je tam upravljavec občinske lastnine, so imeli pred leti zbirko redno odprto, nato je bilo obiska vse manj, zato se morajo skupine danes vnaprej napovedati. Če pridejo, jim ponudijo možnost multivizijske predstavitve Titovega življenja, v stari leseni kozjanski domačiji je trgovina z različnimi izdelki, od kozjanske marmelade in žganja do kozarca ali nogavic
s Titovo podobo. Res je, da eni Tita obožujejo in da je za druge zločinec, vendar je za vse del naše zgodovine. »Kakorkoli obrnemo, izročilo je zgodovinsko pomembno, saj je Josip Broz Tito pustil neizbrisno sled. Če je ta dobra ali slaba, prepuščamo v presojo zgodovinarjem in politikom,« omenja direktor Kozjanskega parka Teo Oršanič. V zavodu Kozjanski park, ki je nastal kot Spominski park Trebče, se danes posvečajo predvsem varovanju naravne dediščine.
Na Trebčah je bilo nekoč toliko Jugoslovanov, da so celo zgradili motel. Motel Trebče je pred nekaj leti zgorel, njegov lastnik s Prevorja ga v zadnjem času obnavlja. V kraju svoje
zgodovine seveda ne bodo mogli nikoli tako dobro tržiti, kot jo v bližnjem Kumrovcu, kamor prihaja v kompleks Staro selo, lepo urejen »Titov« etnografski muzej na prostem, zelo veliko obiskovalcev.
Čiščenje z rastlinami
V delu Trebč je še ena velika, a za nikogar sporna zanimivost. Treba je opozoriti na tamkajšnjo zaščiteno sotesko Bistrice, redke naravne vrednote, kjer so lani vložili in vrnili postrvi. To so storili v sodelovanju med ribiško družino, Kozjanskim parkom in dvema občinama. Ob Bistrici imajo nasploh velike načrte, saj se zasebnik zanima za po-
stavitev kampa, na občini razmišljajo o ureditvi kolesarske poti in kopališča ter še česa.
Trebče so po površini velika vas in se delijo na spodnje in zgornje, domačije so v glavnem razpršene. V zaščitenem Kozjanskem parku morajo na okolje posebej paziti, zato je občina letos za del Trebč poskrbela z rastlinsko čistilno napravo (za petdeset populacijskih enot), prva gospodinjstva so začeli priključevati pred nekaj dnevi. »Za rastlinsko čistilno
napravo ni potrebne nobene dodatne energije,« poudarja njene prednosti bistriški župan Franjo Debelak. To je nasploh prva čistilna naprava v tej občini, v bližini jo imajo že na sedežu zavoda Kozjanski park v Podsredi, v sosednji občini.
Trebče so izrazito kmetijsko območje z nekaterimi večjimi kmetijami. Kmetovalci si prizadevajo z različnimi dodatnimi dejavnostmi, od izdelovanja bučnega olja in salam do mlečnih izdel-
kov in reje kopunov. Na Trebčah, kjer vinogradov ne manjka, živi tudi predsednik bistriškega društva vinogradnikov Jože Babič. »Na našem območju je kar nekaj odličnih vinogradnikov, tako na Trebčah kot v drugih vaseh,« je upravičeno ponosen predsednik društva, kjer pripravljajo vsakoletna ocenjevanja vina. Letošnje ocenjevanje vina je bilo že enaindvajseto, ocenjevanje salam že dvanajsto.
BRANE JERANKO
V počastitev občinskega praznika bo 28. junija slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo letošnjih občinskih priznanj. Letošnja priznanja občine bodo prejele zborovodkinji Metoda Denžič in Špela Drašler (tudi predsednica kulturnega društva) in župnijska Karitas. Denarni nagradi namenjajo kulturnemu in gasilskemu društvu. Pred slavnostno sejo bodo odprli obnovljeni prizidek kulturnega doma, tako imenovano sušilnico.
Tudi prizadevne čebelarje imajo na Trebčah, ustavili smo se pri čebelnjaku Jožeta Bregarja, ki je mentor kar nekaj čebelarjem v občini. Na sliki Justina Bregar, ki pomaga možu Jožetu pri točenju medu.
Na Trebčah je še nekaj starih zgradb, med njimi tale skoraj pravljična hišica v cvetju. V ozadju so znamenite Svete gore.
Kolarjeva domačija na Trebčah je bila nekoč romarski cilj številnih Jugoslovanov, ki so obenem obiskali bližnji Kumrovec.
PRILOGA
Gornji Gra
Denarja je bistveno manj, kot bi želeli ^H
V Občini Gornji Grad so želje in potrebe precej večje, kot to dopušča občinskiproračun
Tudi v Občini Gornji Grad se soočajo s posledicami krize, kot so propad podjetij, mladi brez zaposlitve, vse bolj nezaupljivi ljudje. »Vsa dogajanja, ki se odražajo in rojevajo na državni ravni, se prenašajo na lokalno raven. Ljudje živijo v strahu, kakšen bo jutrišnji dan,« pravi župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi.
Podobno kot v drugih lokalnih skupnostih je tudi v Gornjem Gradu mogoče čutiti, da ne morejo opravljati svojih nalog v obsegu, kot bi si želeli. »Veliko naših problemov izvira iz preteklosti, ko je bila občina prezadolžena. Tudi zaradi tega se moramo še vedno prilagajati in izvajati le najnujnejše. Na mnogih področjih se odpirajo novi problemi, določena javna infrastruktura se ne vzdržuje, kot bi si želeli, dodatno škodo nam povzročajo naravne nesreče,« trdi župan Ogradi, ki poudarja, da so v mnogih primerih že prikrajšani oziroma so prejeli manj denarja, kot so načrtovali.
Velika želja Gornjega Grada je gradnja obvoznice mimo občinskega središča.
Čeprav je direkcijazacestežesklenila pogodbo z izbranim izvajalcem za izdelavo projekta za pridobitevgradbenegadovoljenja, je na območju trase, kjer naj bi obvoznica potekala, poplavno območje. Zato bo treba veliko naporainusklajevanjpriumestitvi objekta v prostor. Dodatno bo treba izdelati
V prihodnjem letu bo tretji razred v Gornjem Gradu obiskovalo deset otrok, normativ je od 15 do 28 otrok. V Bočni bosta v tretjem razredu dva učenca in v Novi Štifti trije. Tako bo v tretjem razredu skupaj šestnajst otrok, kar pomeni eden več, kot je najnižji normativ.
hidrološko-hidravlično analizo za to območje, tako da je težko napovedati, kdaj se bo gradnja obvoznice res začela.
Če rečeva še besedo, dve o še enem večjem problemu, gradnji Zbirnega centra Podhom. Ne bi bilo lažje, če bi smeti vozili kar v Celje?
Občine investitorice so po odločbi o prenehanju odlaganja na odlagališču v Podho-mu in po državnem operativnem programu morale začeti odvažati odpadke v Celje. Ker nismo bili sposobni zagotavljati ločenega zbiranja odpadkov, nismo niti izpolnjevali predpisanih pogojev za uvedbo novega standarda. Verjemite, veliko dela je bilo treba, da je občina prišla do gradbenega dovoljenja zagradnjo zbirnega centra. Gradbena dela so bila zahtevna. Ponudbena cena projekta znaša 498 tisoč evrov neto, občine investito-ricepa bodo sofinancirale projekt glede na število prebivalcev.
V občini se z velikimi problemi srečujete v - če povzamem na splošno - šolstvu. Najprej so tu dotrajane strehe na šolskih zgradbah ...
Mnogokrat so prisotni očitki, da lokalna skupnost ne namenja denarja za predšolsko in šolsko vzgojo, čeprav za to dejavnost porabimo skoraj četrtino proračuna. Za vzdrževalna in investicijska dela v šolah in vrtcu smo v zadnjih letih namenili 200 tisoč evrov. Tudi v prihodnje bo tako. Samo za obnovo streh bomo potrebovali 220 tisoč evrov. Letos bomo obnovili streho na podružnični šoli v Bočni, s čimer bomo lahko uredili tudi dodatni učilnici za vrtec, v Gornjem Gradu pa bo treba še počakati.
Predvsem pa že leta govorimo o nujno potrebnem prizidku k matični šoli. Kot kaže, učenci še ne bodo dočakali novih prostorov?
Za dozidavo osnovne šole in vrtca v Gornjem Gradu smo od leta 2007 izdelali več projektov in preučevali različne rešitve. V letu 2010 je bil objavljen razpis ministrstva za šolstvo. Glede na stanje v proračunu smo kar nekaj časa razmišljali, če bi se sploh prijavili. No, potem ko smo se, smo računali na 85 odstotkov sofinanciranja. Po razpisu so izračuni pokazali, da je upravičen delež sofinanciranja samo v višini 40 odstotkov, preostali denar bi morali zagotoviti sami. Informativna vrednost
Stanko Ogradi
celotnega objekta znaša 3,5 milijona evrov. Torej bi morali zagotoviti približno 2 milijona evrov. Tako velikega finančnega bremena pa si glede na nezmožnost zadolževanja v tem trenutku občina ne more privoščiti. Po zadnjih podatkih bi ministrstvo projekt sofinanciralo v naslednjih petih letih. To pomeni, da bi morali objekt najprej zgraditi, potem pa bi v petih letih dobili ta sredstva povrnjena.
URŠKA SELIŠNIK Foto: US
SPODBUDNA ZGODBA
Več kot 80 let stari bočki puloverji
V Strojnem pletilstvu Slapnik dela že tretji rod
Dandanes nihče ne ve, kaj je Slapnikovo babico in dedka gnalo, da sta leta 1931, v času Dravske banovine, v Bočni kupila zemljo, postavila prvi stroj in začela izdelovati nogavice. Iz njunega dela je zraslo manjše družinsko podjetje Strojno pletilstvo Slapnik, v katerem dela tretji rod.
Strojno pletilstvo je prevzel oče, zdaj pa v družinskem podjetju kot tretja generacija gospodarita sinova Igor in Borut z ženama. Iz podjetja v Bočni so vsa ta leta prihajali pleteni izdelki, samo v zadnjem času so nekoliko reorganizirali proizvodnjo, saj poleg takšnih in drugačnih pletenin izdelujejo še an-tistatične rokavice za potrebe industrije. Pravzaprav je skoraj neverjetno, koliko različnih puloverjev in za kakšen namen se jih da imenovati. Značilna je butična proizvodnja, v domači delavnici pa
Igor Slapnik
nastajajo modne ženske, moške in otroške pletenine, pletenine za šport in prosti čas, za lov in ribolov ... Izdelajo lahko pletenine z logotipom podjetja, s posebnostmi za navijaške skupine ... Nabor izdelkov, ki nastajajo na strojih, je pisan in zanimiv.
V podjetju Slapnik je zaposlenih devet ljudi. »V prejšnjih časih nas je delalo več, tudi po 15, vendar je kriza naredila svoje. Večina se je sicer upokojila, saj se trudimo, da smo do delavcev socialni. Res pa je, da jim glede na stanje v tekstilni industriji ne moremo dati višjih plač,« pravi Igor Slapnik in poudarja, da v podjetju skoraj vsi delajo vse. »Na novo ne bi mogli začeti, prevelika naložba je za premajhen dobiček. Tudi amortizacije ne smeš preveč upoštevati. Smo praktično brez režije in le tako lahko preživimo.«
Butična proizvodnja
Na vprašanje, če zna ple-sti, se Igor le široko nasme-
ji: »Ko sem hodil v tekstilno šolo, sem bil edini fant med 20 sošolkami. Jasno, da so me nekoliko crkljale in risale modele - ena enega, druga drugega. Ko je to ugotovila profesorica, sem seveda dobil popravnega. Potem sem celo poletje >kikle< risal.« Seveda je danes vse drugače. Cela proizvodnja poteka s pomočjo računalnika, preko katerega upravljajo s stroji. Nekaj dela je še ročnega, sodelavec, ki je mehanik, plete, zaposlene čakajo likanje, šivanje, pakiranje končnih izdelkov ...
»V glavnem je delovno intenzivna panoga, visokih cen ne moreš doseči. Sicer bi lahko pridobili na količini, vendar ostajamo na trgu v Sloveniji, za katerega vemo, da ni velik. Zato govorimo o butični proizvodnji.«
Seveda se tudi v tem podjetju ubadajo s posledicami krize. Poleg manjšega števila ljudi so precej zmanjšali število izdelkov. »Z vsem, kar delamo, smo na trgu, kjer pa vemo, kakšne so razmere. Seveda se odraža nizkocenovna konkurenca, ki ji težko sledimo, propad tekstilnih podjetij, tudi manjših trgovin, kjer so prodajali naše izdelke ... Jasno je, da se lahko odločijo kupci in kupijo pulover za 5 ali pa za sto evrov. Smo nekako v srednjem cenovnem razredu. Najcenejši nismo, ker tega ne prenese ekonomika, predvsem cena delovne sile,
še manj pa kakovost naših izdelkov.«
Kakovost kot temelj
V Strojnem pletilstvu Sla-pnik prisegajo na modnost, enostavnost, udobnost in sproščenost, skrb za okolje, čiste linije pletenin, aktualnost in uporabnost več sezon. Seveda spremljajo dogajanje na svetovnih modnih trgih, ki jih po svoje prilagajajo domačemu okolju, povpraševanju in potrebam.
»Poleg tega upoštevamo rek >manj je več< - tako pridemo od zamisli do izdelave zadnje podrobnosti na vsakem izdelku,« pravi Igor Slapnik. Izdelke prodajajo pod svojo blagovno znamko, ki je mnogim kupcem dobro znana. Letnica '31, ko se je začela pisatizgodovinapletilskega podjetja,ostajanjihov zaščitni znak. Poudarjajo, da v domači delavnici vseskozi spremljajo modne smernice in se hitro odzivajo na želje in potrebe kupcev. »Zavedamo se, da je kakovost temelj za naše preživetje. Sedaj bom rekel, da res dihamo na škrge, vendar še nekako gre - ni niti pretirano za tarnati še manj pa za hvaliti,« je zaokrožil Slapnik predstavitev podjetja, ki je med redkimi, ki v Bočni, zaselku v Občini Gornji Grad, že dolga leta poleg domačih daje kruh še drugim družinam.
URŠKA SELIŠNIK
GORNJI GRAD PRAZNUJE
17
V soboto se je na Menini ustavila tudi akcija Pivovarne Laško Gremo v hribe. Zlatorogova transverzala ponosa združuje dvanajst pohodov na dvanajst slovenskih hribov, kjer pripravljajo družabna srečanja vseh ljubiteljev planin, zdravega načina življenja in druženja. V vpisno knjigo se je vpisalo 398 pohodnikov, temu številu pa bo Pivovarna Laško dodala še 602 in okroglih tisoč evrov podarila Planinskemu društvu Gornji Grad.
Po poteh vilinskega
Obiskali smo Menino planino, sveto goro gornjegrajskih planincev
Menina planina velja za sveti kraj gornjegrajskih in tudi številnih drugih pohodnikov, ki imajo radi naravo in njene lepote. Relativno lahko dostopna, tri ure hoda jo loči do Gornjega Grada, je mikaven kraj za izlet in odkrivanje čudovitih naravnih kotičkov.
Menina naj bi, kot pravijo legende, nastala iz zlatega lasu najlepše vile. Najmlajši in najlepši pastir je najmlajšo vilo želel zase. Lovil jo je in lovil in ko se ji je toliko približal, da bi jo skoraj že lahko prijel za zlate in v vetru vihrajoče lase, si je vilinka iz glave izpulila en sam las in ga vrgla na zemljo. Kamor je padel zlat vilinji las, tam je zrasla Menina planina v vsej svoji lepoti. Ime je dobila po menihih iz gor-njegrajskega samostana, saj pripada temu okrožju. Pot do doma je valovita in polna jezerc ter je dom čudovitih malih kapelic, kjer lahko pozvonimo in si zaželimo uresničitev najbolj skrivnih želja. Ali se odpravimo na sprehod do razglednega stolpa na Vivodniku, si ogledamo udorno jamo Jespo, se ozremo v čisto jezero Biba ...
Letošnja dolga zima je nekoliko po svoje oblikovala tudi življenje na Menini. Pozno v maj je ravnico pred Domom na Menini planini pokrival sneg. Vseeno to planinskega ritma, ki je v veljavi za Menino, ni zmotilo. Oskrbnika sta odprla kočo, kmetje prignali živino, planinci pa so se, če niso imeli kaj drugega početi, znova začeli zbirati pod okriljem mogočne planine.
»Z velikim veseljem prihajajmo na Menino. A ne samo mi, temveč tudi planinci s kranjske strani,« je omenil predsednik Planinskega društva Gornji Grad Andraž Krznar. Menina je tudi ena od planin, kjer
lasu
Andraž Krznar z Julijo in Vidom
planinci živijo v sožitju z drugimi uporabniki. To je dokazal 4. dan Menine, ki so ga pripravili v torek. Na praznični dan so se družili kmetje, ki na teh ravnicah pasejo živino, lastniki gozdov, združeni v Pašno skupnost Gospodnja-Globača, gozdarji in tudi številni obiskovalci.
»Kakšnih posebnih problemov nimamo. Tudi pretiranih voženj s štirikolesniki tu ni, smo se pa po svoje uprli zimskim sankačem. Precej strogo smo jim povedali, da v teh koncih niso zaželeni, po drugi strani pa planinci sami z zgledom skrbimo za odnos do narave. Pozimi vse, kar potrebujemo v domu,
znosimo na Menino, nikoli ne pripeljemo s sankami,« je povedal predsednik in pohvalil vseh 300 članov, ki so zaslužni, da društvo dobro deluje. »Dom je naš in jasno je, da si želimo, da bi bi bil čim lepši. Večkrat rečemo, da ga imamo namesto vikenda.«
Menina bo v poletnih mesecih še večkrat gostila večje skupine. 7. julija se bodo na Menini zbrali člani borčevskih organizacij, tretji konec tedna v juliju pripravljalo pastirski praznik, z večjim druženjem se bo končala pašna sezona .
URŠKA SELIŠNIK Foto: US
Kralj na Menini
Pravi kralj na Menini je legendarni pastir Franc Časl, znan tudi pod imenom Stričko, ki dogodivščine stresa iz rokava.
Pri paši 280 glav govedi, 22 konjev in dveh oslov mu pomagajo kmetje, lastniki živali, ki se menjajo vsak teden. »Pred 13. leti so iskali oskrbnika, pa sem rekel, zakaj pa ne. Kmetijo na Homcah sem predal sinu, sam pa prišel za pastirja. Kaj hočeš še lepšega: uživaš v svežem zraku, dela pa je, kolikor hočeš,« se je smejal Stričko, ki vsako jutro obhodi pašnike, pregleda ograje, seveda tudi živino. Po triurnem obhodu ga čakajo košnja šavja, trebljenje, popravilo ograj .
Kmetje so prenovili tudi pastirsko kočo, napeljali vodo, poskrbeli za sončno elektrarno in še televizijski signal. Pravo udobje, ki je res nekoliko drugačno od pastirskega življenja, kot so ga živeli nekdaj. »Skoraj prefajn za v planino,« je pokomentiral Stričko. Letošnjo sezono je živina s pašo začela v snegu, pa nobena od živali ni zbolela. Kmetje na Menino živino že od nekdaj vozijo 18. maja, tako da se je še tri dni pasla v snegu, preden ga je pobralo. Še bolj kot sneg jim je nagajalo deževje in hladni dnevi, čeprav je ravno zaradi tega na Menino vode v izobilju.
Franc Časl z vnukinjo Urško
Komaj čakata na pomlad
Zaščitni znak Menine je tudi tamkajšnji dom, ki se ponaša z dolgo zgodovino. V zadnjih letih je dobil izjemno lepo podobo, saj so ga gor-njegrajski planinci obnovili tudi s pomočjo evropskega denarja. Nova okna, prenovljena fasada, obnovljene spalnice in postelje.
Čeprav v domu spijo večina prehodni gostje, je včasih poln otroškega smeha, v tem okolju svoje moči nabirajo tudi športniki ali kakšne druge organizirane skupine. V domu je namreč 54 postelj, dovolj tudi za avtobus.
Že 19. leto sta oskrbnika Doma na Menini zakonca Grudnik. »Sedaj sva polnoletna in že lahko grešiva, se je na široko nasmejal Franček. Gru-dnikova sicer živita v Okonini, pri delu, sploh kadar je kakšna prireditev, pa jima pomagajo otroci, vnuki, sosedje in planinci. Od maja do oktobra gostoljubno sprejemata goste, pozimi pa je doma odprt ob vikendih, saj prostovoljno dežurajo družine oziroma člani planinskega društva. »Med tednom so tu tudi kmetje, ki pomagajo pri paši, pa pastir prihaja, da naju ni strah.« V kuhinji je mamljivo dišalo, po enolončnicah. »Jedi na žlico v planini najbolj teknejo, seveda pa se včasih najde kdo, ki si zaželi zrezek ali ribe.«
Kot je omenil Franček Grudnik, sta se z ženo Darinko pred leti odločila za oskrbnika, ker imata rada naravo. Danes je to nuja, saj pokojnino prejema samo Jože. »Če bi samo doma ležala, bi še zbolela. Ko pride pomlad, komaj čakava, da prideva spet na planino.«
Darinka in Franček Grudnik
Slovenske
PRILOGA
►
Kaj se dogaja Konjiško gorog I
»Zelo nezadovoljen sem z birokratskim obnašanjem nekaterih državni^fflga-nov,« pravi župan Miran Gorinšek
Občina Slovenske Konjice s štirinajst tisoč prebivalci je na našem območju med največjimi. V občini, ki je znana po urejenosti okolja, saj so prejeli že več priznanj, izvajajo več pomembnih naložb, največ je slišati o dolgotrajni obnovi mestnega Starega trga, kjer sta se pojavila kar dva odmevnejša zapleta. O utripu občine smo se pred bližnjim občinskim praznikom pogovarjali z županom Miranom Gorinškom.
»Ob vsaki takšni priložnosti se človek vpraša, kaj smo uspeli narediti in česa nismo. Kljub temu, da govorimo o težavnih časih, sem na koncu zelo zadovoljen, saj smo v obdobju zadnjega leta uspeli premakniti nekaj zelo pomembnih projektov, ki nas obdajajo z optimizmom,« pravi Gorinšek. »Tako smo na primer začeli graditi čistilno napravo s primarnim kanalizacijskim omrežjem, ki je med največjimi naložbami v konjiški občini v zadnjih desetletjih. Veseli smo, da se dela bližajo koncu.« Opozarja, da so v zadnjem letu v glavnem opravili dela na širokopasovnem omrežju, kjer je bilo položenih 145 kilometrov novih podzemnih vodov. Na Starem trgu dela končujejo, dobiva končno podobo, tako kot tudi športni park. »To je pomemben projekt, za katerega na trenutke skoraj nisem videl izhoda, vendar smo bili toliko vztrajni, da smo premostili vse ovire, tudi finančne. Prav tako smo začeli prenavljati propadajoči dvorec Trebnik.«
In s čim ste najmanj zadovoljni?
Osebno sem zelo nezadovoljen s tem, da nikakor ne uspemo pospešiti spremembe občinskega prostorskega načrta, da bi bil po devetih letih usklajevanj končno spremenjen. Po zadnjih podatkih kaže, da bomo lahko opravili javno razgrnitev, vendar zelo dvomim, da bomo uspeli še letos. Deset let za spremembo občinskega prostorskega načrta je nekaj nevzdržnega. Po drugi stani sem zelo nezadovoljen z birokratskim obnašanjem nekaterih
težavami, kmalu vidi, da je naš sistem naravnan tako, da počasi začenjajo predstavljati različmorgani o\rirože samim sebi.
Pri celoviti prenovi Starega trga so zaradi večletnih del trgovci in obrtniki grozili s tožbo. Alimnfflragara^lffiRj^fflS
Vsaka takšna obnova povzroča nevšečnosti. Šlo je za triletni projekt, nam se je pripetilo

Miran Gorinšek
to, da se je izvajalec gradbenih del znašel v stečaju in se je obnova podaljšala za eno leto. Pred tem smo na območju celotnega starega dela mesta izvedli celovito obnovo vodovoda in kanalizacije ter vseh ostalih vodov, od telekomunikacijskih do električnih. Na projekt SrnSfflzali še obnovo tlakov. To pomeni, da gre za dva triletna projekta, vse skupaj smo uspeli končati v času štirih do petih let. Zdaj ^m^ dela bližajo koncu, nas to navdaja z izrednim veseljem in kaže, da je bila usmeritev prava. Kar se tiče zahtev zaradi izpada dohod-MSsmo se bili ves čas pripravljeni pogovarjati. S posamezniki smo se o manjših razumnih zadevah pogovarjali in poskušali pomagati pri
Stanovanjsko podjetje Konjice, d.o.o.
Mestni trg 12
3210 Slovenske Konjice
Telefon: 03/759-27-16 Fax: 03/575-47-67 Splet: www.jss-konjice.si
Delovni čas:
Pon., tor., čet.: 7.00-15.00; Sre.: 7.00-16.00; Pet.: 7.00-14.00
vzpostavljanju prvotnega stanja. Do tožbenih zahtevkov ni prišlo, vsaj do danes ne.
Dobro se končuje še ena huda konjiška črna točka, razpadajoči B-objekt dvorca Trebnik. Najprej ste reševali probleme pravne narave, nato čakali na obnovo ...
Največ časa smo izgubili z reševanjem zapletov, ker so nepremičnine obremenjevali hi-potekarni upniki. Po treh letih pogajanj smo prišli do tega, da je lokalna skupnost dobila znova v last in posest celoten kompleks, obe stavbi in stavbna zemljišča. Po pripravi projektne dokumentacije za obnovo smo konec lanskega leta uspeli pridobiti nepovratna sredstva sklada za razvoj regij, z njimi bomo B-objekt do naslednjega občinskega praznika obnovili. Do takrat bo znano, kdo bo izvajal dejavnost na tej lokaciji. Prepričan sem, da bomo z lastnikom, skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, tudi uredili odnose glede bližnjega parka in zeliščnega vrta. Tako da bo ta del mesta izgledal tako, kot je v času, ko so v njem gospodarili grofje Windischgraetzi.
Rok za dokončanje B-objekta je junija prihodnje leto. Kakšno vsebino ste predvideli za njegovo notranjost?
V objektu naj bi bile nastanitvene zmogljivosti za potrebe seminarskega turizma, z do štiridesetimi ležišči, s kuhinjo in z jedilnico, ki bi omogočila sprejem do sto oseb. To je v slovenskem prostoru nekaj novega, gre za seminarje z namenom človekovega sproščanja
in krepitve njegove osebnosti.
V	občini vzpostavljate omrežje širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja, mislim, da ste začeli kot šestnajsta takšna občina v Sloveniji. Kako napreduje ta projekt?
V	bistvu izvajamo dva projekta, eden je zasebna naložba podjetja T2, nekoč Gratela, ki je položilo vzporedno s plinifikacijo 22 kilometrov kabelske kanalizacije. Gre za mesto in obrobna naselja, kjer so v objektih to pomlad že priklapljali. Po celotni občini je odprto širokopasovno omrežje, ki ga gradimo s podjetjem GVO. Za 4,7 milijona evrov vredno naložbo smo približno šestdeset odstotkov sredstev prejeli na razpisu, razliko prispeva zasebno podjetje GVO. Gradnja hišnih priključkov poteka predvsem na področju tako imenovanih belih lis. Pričakujem, da bo ta prvi del v prihodnjih tednih končan, med drugim delom se bodo lahko priključevali vsi ostali uporabniki.
V	občini tudi gradite čistilno napravo, kar dravinjskim občinam ni uspelo dolga leta. Kdaj bo mogoča priključitev uporabnikov?
Do prvega oktobra, ko se bo začelo poskusno obratovanje, bomo imeli priključenih približno trideset odstotkov uporabnikov. Pričakujem, da jih bomo imeli do konca leta 2014 priključenih že osemdeset odstotkov in nato do konca leta 2015 95 odstotkov uporabnikov. To je pogoj Evropske unije za dodelitev kohezijskega denarja.
V	občini nekateri plačujejo drago ogrevanje, potrebna je prenova kotlovnice na Prevratu. Kdaj bo to?
Cena ogrevanja je sicer primerljiva s ceno v marsikateri od sosednjih občin. Ogrevanje na kurilno olje je dandanes nesprejemljivo tako po finančni kot po ekološki plati, zato je bil na začetku lanske kurilne sezone priključen tako imenovan rezervni kotel na zemeljski plin. Količina	toplotne ener-
gije predstavlja četrtino vse potrebne energije za ogrevanje precejšnjega dela mesta, razliko dobimo iz kotlarne z območja nekdanjega Konusa, od podjetja Termokon. Tudi tam pripravljajo nekatere rešitve, pogovori še potekajo. Po drugi strani pripravlja stanovanjsko podjetje drugi del prenove kotlovnice na Prevratu, kjer je predvidena vgradnja kogeneracijske naprave na zemeljski plin, ki bo proizvajala električno energijo in višek odvajala v sistem za ogrevanje mesta. En kotel je predviden na lesno biomaso. S tem bomo zadostili energetskemu zakonu in lokalnemu energetskemu konceptu.
Poletje je, v občini imate dve letni kopališči, eno je slabo urejeno kopališče na Zbe-lovem, daleč od mestnega. Uporabnega dovoljenja nima in letos ne bo odprto, njegova ureditev pa bi bila draga.
Dejstvo je, da je to kopališče v lasti Krajevne skupnosti Zbelovo, ki ga je pred desetletjem zgradila kot svojo naložbo. Ker kopališče uporabnega dovoljenja nima, je bilo v zadnjih dveh letih nešteto sestankov, ugotovili smo, da je treba vložiti kar 97 tisoč evrov. Tega denarja v kratkem času ni mogoče zagotoviti. Na Zbelo-vem je bilo lani prodanih vsega skupaj malo več kot devetsto vstopnic, kar pomeni 18 kopalcev na dan, izguba znaša približno osem tisoč evrov. Predlani je bilo celo komaj 12 kopalcev na dan in 8.700 evrov izgube. Odgovornost za obratovanje takšnega objekta brez uporabnega dovoljenja je prevelika, vemo, kakšni so lahko odškodninski zahtevki v primeru, če se komu kaj zgodi. Pripravljamo možnost brezplačnega prevoza na kopališče v Slovenske Konjice, in sicer z denarjem iz proračuna, kar pomeni na letni ravni okoli tisoč evrov.
BRANE JERANKO, foto: BJ
Osrednja prireditev konjiškega občinskega praznika bo v nedeljo, 30. junija, ko bosta v domu kulture slavnostna seja občinskega sveta in koncert pihalne godbe. Letošnji zlati konjiški grb bodo podelili Tomažu Rihtaršiču, ki ga bo prejel za vodenje stanovanjskega podjetja in za delo na različnih drugih področjih. Srebrni grb so letos namenili Vilijemu Podergajsu (za delo v združenju šoferjev in avtomehanikovttWnffiSrHSBSinustratorki Mojci Cerjak. Nagrado občine bo prejel vrtec.^^^^^^^l
SLOVENSKE KONJICE PRAZNUJEJO
19
SPODBUDNA ZGODBA
Od žirokopterja do letečega avta
V Dravinjski dolini snujejo in izdelujejo zanimiva zračna plovila
Žirokopterji? Marsikateri Slovenec za ta zračna plovila, po videzu podobna helikopterjem, še ni slišal, vendar jih v širši okolici Slovenskih Konjic celo razvijajo in izdelujejo. Žirokopterji tamkajšnjega podjetja Letalstvo Farrag letijo na različnih koncih sveta in imajo ime Trixy Aviation.
Žirokopterji so po zunanjosti nasploh bolj podobni helikopterjem, še posebej zaradi rotorja, vendar je upravljanje bolj podobno upravljanju letala. Poznavalci poudarjajo, da združuje prednosti obeh zračnih plovil, v zraku je od letala precej bolj okreten, leti lahko že pri zelo nizkih hitrostih, od 35 kilometrov na uro. Prav tako potrebuje precej krajšo pristajalno stezo kot letalo.
Za nemški trg
Letalstvo Farrag je ustanovil avstrijski letalski inženir Rainer Farrag, ki ima v zahodni Avstriji, na tromeji s Švico in z Nemčijo, podjetje Trixy Aviation. Na Konjiškem, na Zbelovem, je nato ustanovil hčerinsko podjetje Letalstvo Farrag, kjer je danes dvanajst zaposlenih. In zakaj ravno na Zbelovem? Tam je že prej dobro sodeloval z domačim podjetjem Ko-lovec, čeprav s stroji za pripravo umetnih mas, kar je Avstrijca nato pripeljalo v Dravinjsko dolino. V Letalstvu Farrag so se konec leta 2010 lotili priprave dokumentacije, izdelave žirokopoterja, testiranje prototipov in tudi pridobivanja certifikatov. Serijsko so žirokopterje začeli proizvajati januarja lani, ko so že imeli nemški certifikat za njihovo izdelavo. »To, da je naš proizvod certificiran po nemškem pravilniku o gradnji žirokopterjev, je bil naš namen, ker je za nas izhodišče prav nemški trg,« pravi prokurist in konstruk-ter Letalstva Farrag Davorin Podpečan, vodja podjetja v Sloveniji in desna roka lastnika Farraga. Največji trg za žirikopterje je prav v Nemčiji, kjer je podjetje na letošnjem letalskem sejmu Aero Show v Friedrichshafnu prejelo priznanje za najbolj perspektivno in inovativno podjetje. Lastnik Rainer Farrag je tudi glavni oblikovalec žirokopterjev.
Z Jamesom Bondom
Proizvajalec iz Dravinjske doline je seveda edini proizvajalec žirokopterjev v Sloveniji, zaenkrat z dvema različnima modeloma, z odprto in zaprto kabinsko različico.
Zračna plovila iz Dravinjske doline, kjer jih snujejo in izdelujejo. Na fotografiji prokurist in konstruktor Davorin Podpečan, lastnik podjetja Rainer Farrag in vodja proizvodnje Mitja Mastnak (od leve).
Kabino je mogoče odpreti v nekaj minutah in nato občutiti pravo svobodo letenja. Farragovi žirokopterji so registrirani z maksimalno vzletno težo do 560 kilogramov, kot vemo, jih uporabljajo predvsem za dejavnosti v prostem času, panoramske polete, fotografiranje ... Kupec lahko izbira med tremi tipi motorjev, s stotimi, 115 in 130 konjskimi močmi.
»Na trgu so nas sprejeli zelo pozitivno, doslej nam je zaupalo že več kot trideset kupcev iz Evrope, Afrike in Latinske Amerike,« je ponosen Mitja Mastnak, vodja proizvodnje. Zaradi razmeroma enostavnega upravljanja in letenja so največji kupec žirokopterjev iz Dravinjske doline letalske šole po Evropi, zanje so posebej primerni. Med zanimivejši kupci je pilot Norbert, ki je sodeloval na snemanju filma o Jamesu Bondu, kjer
je namesto glavnega junaka pilotiral žirokopter. »Ob naročilu v našem podjetju je izrecno zahteval, da naj zanj rezerviramo serijsko številko 007,« je omenil prokurist podjetja. V Letalstvu Farrag pravijo, da so najboljša reklama pohvale iz krogov pilotov in poročila o testih Farragovih žirokopterjev v različnih letalskih publikacijah. »Nekateri kupci se že vračajo,« je zadovoljen Podpečan.
Cilj je leteči avtomobil
»Naša velika prednost je bližina letališča, saj je strankam izdelke mogoče predstaviti neposredno,« omenja Ma-stnak. Podjetje je namreč na dveh lokacijah, na Zbelovem in na letališču v Ločah, kjer je večji del proizvodnje. Lastnik podjetja Rainer Farrag pravi, da je zelo zadovoljen tudi s kadri, ki so predvsem iz Dravinjske doline, med njimi so z visoko, s srednjo in poklicno izobrazbo strojne smeri. V podjetju se prav tako ponašajo, da so njihovi žirokopterji v veliki meri slovenski izdelek, saj so med osemdesetimi dobavitelji delov in opreme predvsem slovenska podjetja, tudi s širšega Celjskega.
In Farragova vizija? Ta je osupljiva. Rainer Farrag je
kot mlad inženir razmišljal o večnamenskem vozilu za vožnjo po zraku in cesti, kar so v svetu že razvili, vendar po njegovem mnenju v napačni smeri. Obstoječa, ki so jih po svetu razvijali od tridesetih let prejšnjega stoletja, so nepraktična, z njimi je v mestih nemogoče parkirati. Njegov glavni cilj je zato razviti kar najbolj praktičen leteči avtomobil. Njegova posebnost bo, da naj bi se manjši kabinski del od zrakoplova ločil, nakar bi se bilo mogoče s pomočjo elektromotorja prevažati po cesti. Ob tem bo preostali del zrakoplova lahko ostal shranjen na letališču. V Farragovem podjetju so nam pokazali izdelane načrte, ki pričajo, da so na dobri poti.
BRANE JERANKO Foto: BJ
I/naši gostinski ponudbi boste našli pristne slovenske jedi, jedi z morskimi sadeži, ribe ter okusne jedi z žara.
Me prijazno osebje bo poskrbelo, da vam bo v domačem okolju našega gostišča
' Gostišče Fink vas pričakuje!
nil CAS:
": OD 1.1 URE OD Hi UDE
ob obDhskeh prazhiku üioveiiüke konice m odh m OBčnnKfln «o iioi
RESTAVRACIJA FINK, GREGOR FINK S.P.; Spodnje PrelogeM, Spodnje Preloge 3210 Slovenske Konjice

. SCHVAB I
■_______
Schvab d.o.o.	__ „„„
.... . .. ,.	tel: 03 75-75-900 Liptovska ulica 34 „„„ ,„_ „„„
„,„,.. . „ ..	gsm: 031-615-909
3210 Slovenske Konjice	"
Smo eno vodilnih slovenskih podjetij na področjih kovanja ter mehanske obdelave na klasičnih in CNC-strojih.
V želji, da bi bile naše
stranke z našimi storitvami in proizvodi čim bolj zadovoljne, se vedno potrudimo po najboljših močeh.
Da boste dobili še boljši
vpogled v našo ponudbo, vas vabimo, da si ogledate našo spletno stran: www.schvab.si
PONUDBA:
Prodaja vseh vrst jekla •
Mehanska obdelava na
klasičnih in CNC strojih •
Izdelava vseh vrst varjenih konstrukcij
Storitve rezkanja in brušenja •
Utopno kovanje, kovanje
obročev ter termična obdelava •
Prodaja proizvodov
za orodjarje •
Rezalno in osnovno merilno orodje
ter priključki za hladilne priprave na orodjih
Ob prazniku Občine Slovenske Konjice vsem iskreno čestitamo, našim strankam pa se zahvaljujemo za obisk.
»no
»
»Nedavno tragično nesrečo žirokopterja, ki se je zgodila na Konjiškem, v podjetju Letalstvo Farrag obžalujemo. Dogodka ne moremo komentirati, saj je preiskava še v teku,« odgovarjajo v podjetju. V Letalstvu Farrag omenjajo oceno v strokovni javnosti, da so žirokopterji med najvarnejšimi zrakoplovi, saj si je mogoče, ob morebitni odpovedi motorja, še vedno pomagati z rotorjem.
20
SLOVENSKE KONJICE PRAZNUJEJO
Med Bočem in Pohorjem
V Krajevni skupnosti Loče imajo kar tri turistična društva in šest gostinskih lokalov
V	dolini je reka Dravinja, na hribu nad vasjo graščina, v okolici vinogradi in v daljavi pogled na štajerski Triglav in Pohorje. Takšne so Loče, središče istoimenske krajevne skupnosti v občini Slovenske Konjice, kjer živi kar 1.600 prebivalcev. Ljudi s svojimi željami in potrebami.
V	Ločah so pred nekaj leti želeli ustanoviti celo samostojno občino, vendar se jim želja ni uresničila. Poleg sedeža krajevne skupnosti imajo v kraju zdravstveno postajo s splošno zdravnico in z zobozdravnikom, v kraju je tudi sedež župnije, ki vključuje še območje Krajevne skupnosti Zbelovo. V kraju je dolga leta živel župnik, vendar skrbi njegov naslednik Ludvik Počiva-všek za vernike iz župnišča v sosednjem Jerneju, kjer sta podružnična cerkev in žu-pnišče, ki spadata v konjiško župnijo.
Tu so družabni ljudje, zato je v Krajevni skupnosti Loče društvena dejavnost zelo pestra. Med najdejavnejšimi je seveda gasilsko društvo, ki praznuje letos 110-letnico ustanovitve. Zbornik, ki bo izšel za častitljivo obletnico, že pripravljajo. V kraju je prav tako zelo dejavno loško kulturno društvo, ki je dobilo pred nekaj tedni novega predsednika, Srečka Firšta. Ločani so zelo pohvalili dolgoletnega predsednika Staneta Kukoviča, saj je bil med njegovim vodenjem obnovljen kulturni dom, prireditev ni ravno manjkalo, v domačem kraju so prav tako imeli gledališki abonma ... Na območju krajevne skupnosti, v razglednem Klokočovniku, imajo celo planinski dom, za katerega skrbi loško planinsko društvo, ki je v v minulih dneh obnovilo fasado doma.
Turistično živahni
Na območje krajevne skupnosti ne prihaja veliko turistov, vendar imajo kar tri pri-
Grad Pogled nad Ločami, kjer so še skromna stanovanja občanov. Ob njem so načrtovali igrišče za golf.
zadevna turistična društva, to je v Ločah, Klokočovniku in na Mlačah. V malih Mla-čah imajo celo turistični dom in nasproti njega še novejšo stavbo hiše dediščine, kjer so zbrani starinski predmeti iz bližnje in bolj oddaljene okolice. Med njimi je veliko nekdanjega kmečkega orodja. »Najprej smo imeli manjšo muzejsko zbirko v turističnem domu, nato smo s pomočjo občine leta 2004 zgradili hišo dediščine,« je med našim obiskom povedal predsednik Turističnega društva Mlače Miran Javornik. Veliko stavbo, ki po velikosti spominja na večjo družinsko hišo, so z veliko prostovoljnega dela zgradili komaj v letu. Med obiskovalci muzejske zbirke so predvsem šolarji, ki jim v stavbi nudijo
Krajevna skupnost Loče je sestavljena iz vasi Loče, Podob, Koble, Štajerska vas, Mlače, Lipoglav, Ostrožno, Suhadol in Klokočovnik.
tudi nočitev.
Prikaz kmečkih opravil in običajev je mogoče videti v povorki vsakoletnega loškega kmečkega praznika, ko se povabilu loškega turističnega društva odzove več kot tisoč glava množica. Tam si je mogoče ogledati vse od žganjekuhe do mlačve, jeseni je na vrsti Klopotčevanje s slovesno postavitvijo klopot-ca v župnijskem vinogradu. V Klokočovniku dajejo pozornost rednim srečanjem ljudskih pevcev. V krajevni skupnosti imajo kar tri turistične kmetije, zadnja na Ostrožnem, se je začela s turizmom ukvarjati lani. Med turističnimi naslovi je, ne le v Ločah, tudi daleč po Sloveniji, prepoznaven Pen-zion Kračun. Domači in obiskovalci pa se lahko okrepčajo v kar šestih gostinskih lokah. Med turističnimi priložnostmi je starodavni grad Pogled nad Ločami z lepim
Dolgoletno sodelovanje. Predsednik KS Loče Janko Čakš (desno) in tajnik KS Jože Sevšek
arkadnim dvoriščem, kjer so v preteklih letih načrtovali igrišče za golf. V gradu so še vedno skromna stanovanja občanov.
Nove pridobitve
Letos mineva desetletje, odkar so v Ločah zgradili novo šolo. Nove pridobitve so predali namenu tudi v preteklih dneh, za letošnji občinski praznik. Tako so po četrt stoletja obnovili okoli kilometer ceste med Ločami in novo turistično kmetijo Črešnar, proti Ostrožnemu in delu Lipoglava. Prav tako so obnovili pol kilometra pločnika med Ločami in Mlača-mi, od jeseni pa so zamenjali kar 180 svetilk javne razsvetljave z varčnejšimi. V Ločah se prav tako pripravljajo na širitev pokopališča in postavitev velike novosti, prvega žarnega zidu.
Med velikimi pridobitvami od lanskega občinskega
praznika je širokopasovno telekomunikacijsko omrežje na celotnem območju krajevne skupnosti, prve v občini, ki ga je pridobila. »Vsekakor je to velika pridobitev, vendar po drugi strani ostajajo otroci za računalnikom predolgo,« opaža dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Janko Čakš. »To je še eno čudo tehnike, ki povzroča, da se ljudje še manj družijo, vendar je za splošni
napredek nujno,« dodaja. Toda vsi mladi seveda ne ostajajo za računalnikom, v Ločah imajo športno društvo, ki uporablja igrišče za mali nogomet, košarko in travnato nogometno igrišče. Krajevna skupnost je pred leti kupila hektar in pol zemlje, kjer naj bi med drugim uredili nov športni park. Splošna kriza je kriva, da ga še nimajo.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Velika hiša dediščine v mali vasi Mlače, pred njo predsednik turističnega društva Miran Javornik. V stavbi je muzejska zbirka, kjer je med drugim zbrano staro kmečko orodje.
PONUDBA:
fltnes Spinning Skupinska vadba
(herkul fit, joga-PILATES, PlLATES, aero pllates, joga, TNZ, ZUMBA, Senior Klub)
«CIherkul
BOOT CAMP
P
HERKUL
INFO: FITNES Zdovc d.o.o. Liptovska 27a 3210 Slovenske Konjice
savne
(Finska, Zeliščna, infrardeča savna) masaže
(Klasična masaža, terapevtska masaža
hrbtenice, športna masaža)
Tel.: 03/7590775
Ob občinskem prazniku vsem občanom čestitamo, I 11.L , aja ccoad našim zvestim strankam se pa zahvaljujemo za obisk Mob.: 040 559 913
OB OBČINSKEM PRAZNIKU VAM ISKRENO ČESTITAMO!
AVTOVLEKA KUK, trgovina, storitve in posredništvo, d.o.o. POMOČ!K> G£Sfl
AvtovlekaKuk
Yqj iz Slovenskih Konjic,
Prevoz okvarjenih von!
/--M!H0|a|79aK»
Nudimo kvalitetne, hitre in predvsem cenovno ugodne
usiuge na področju avtomobilskih prevozov:
•	Prometne nesreče - prevoz poškodovanih vozil s kraja nesreče
•	Odvoz starih vozil na razgradnjo
•	Premestitve neregistriranih vozil
•	Prevozi vseh vrst vozil v Sloveniji kot tudi na območju celotne Evropske unije
•	Prevozi lahke kmetijske in gradbene mehanizacije -traktorjev, viličarjev, motornih koles, kombiniranih vozil...
•	Nadomestno vozilo (rent-a-car)
Zakaj izbrati AVTOVLEKO KUK?
- Smo hitri in zanesljivi
•	Imamo zanesljiv vozni park
•	Smo cenovno ugodni
Kot prevoznik vozil sodelujemo z vsemi večjimi zavarovalnimi hišami, policijo ter prodajalci vozil v Sloveniji.
Naša služba deluje 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni na leto. Pokličete nas lahko kadarkoli, brez zadržkov tudi ob treh zjutraj!
Za vse Informacije In vprašanja smo dosegljivi na tel. številkah 041 755 500 in 041 625 500.
KRONIKA
21
Zaradi požara panika ob Teharski cesti
Kriminalisti med možnimi vzroki ne izključujejo požiga
V noči na nedeljo je ogenj izbruhnil v poslovno-skla-diščnem objektu na Teharski cesti v Celju. Gre za območje nekdanjega Topra. Požar, do katerega je prišlo nekaj minut pred polnočjo, je poleg celjskih poklicnih gasilcev gasilo več deset prostovoljnih gasilcev s Te-harij, iz Zagrada, Pečovnika, z Ostrožnega, iz Škofje vasi, Lokrovca, z Dobrove in Lju-bečne. Zaradi varnosti so iz bližnjega objekta evakuirali okoli 80 ljudi. Škoda, ki je nastala, naj bi znašala med 200 tisoč in 250 tisoč evrov!
Ogenj je poslopje v celoti uničil, razširil se je tudi na sosednji objekt. Ker je obstajala možnost, da bi zajel še trgovine v neposredni bližini, so gasilci morali požar lokalizirati in preprečiti nadaljnjo širitev. V času gašenja je bil tudi oviran promet na Teharski cesti. Policisti in gasilci so v gorečem objektu našli plinsko jeklenko, zaradi nevarnosti, da bi prišlo do eksplozije, pa so zaprli tudi dovod zemeljskega plina in s pomočjo delovnega stroja pogasili žarišča. Pri gašenju se je poškodoval eden od gasilcev, zato mu je pomagala ekipa nujne medicinske pomoči, vendar ni utrpel hujših poškodb. V noči na ponedeljek pa so ponovno začeli tleti ostanki na pogorišču, zato je morala gasilska ekipa znova posredovati. Žarišča so
prekopali in zalili z vodo.
Kriminalisti še vedno preiskujejo vzrok za nastanek požara, pogorišče so pregledovali več dni. Po do zdaj znanih podatkih natančnega vzroka še niso potrdili, kar pomeni, da ne izključujejo možnosti, da je zagorelo zaradi namernega požiga. Čeprav je preiskava pokazala tudi sum, da bi lahko ogenj izbruhnil zaradi napake na električni napeljavi, tudi tega ne morejo dokončno potrditi. Zato preiskavo nadaljujejo, ko bo končana, bodo o tem javnost tudi obvestili, so nam povedali na celjski policiji.
SŠol
Foto: SHERPA
Vzrok požara so na pogorišču preiskovali tudi ljubljanski forenziki.
Dan po požaru je na pogorišču ponovno zatlelo, zato so morali gasilci znova posredovati.
Sodni postopek stresen za obtoženo
Sojenje zaprto za javnost
Zatem ko je bilo sojenje Hildi Tovšak zaradi goljufije pri pridobivanju evropskih sredstev za obnovo Betnave minuli teden preklicano in prestavljeno na 2. julij, se je v petek začel pre-dobravnavni narok za soobtoženo v tem primeru Dragico Marinič.
Mariničeva je bila nekdaj direktorica Betnave. Gre za isto zadevo, vendar dve ločeni obravnavi, saj Mariničevi očitajo
dve kaznivi dejanji. Zaradi goljufije ji bodo izrekli kazen 4. julija, saj je krivdo za to že priznala. Tožilec Stanislav Pintar je zanjo predlagal pogojno 15-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let. Poleg Mariničeve sta krivdo priznala tudi Vegradov gradbeni nadzornik Karel Bogatin in Anton Ekart iz mariborske nadškofije. Oba bosta obsojena pogojno. Ni pa krivde priznal nekdanji ekonom
mariborske nadškofije Mirko Krašovec, ki mu bodo tako kot Tovšakovi sodili ločeno. Mariničeva je morala v petek na sodišče, ker ji očitajo še kaznivo dejanje pri prodaji nepoplačanih terjatev pri prenovi Betnave. Vendar je sodnica narok zaprla za javnost zaradi zdravstvenih razlogov Mariničeve, saj naj bi postopek pri obtoženi povzročil škodljive posledice na zdravju.
Na sodišču zaposlovali
Na celjskem okrožnem sodišču se je pred dnevi končal razpis za 58 delovnih mest javnih uslužbencev za nedoločen čas. Iskali so strokovne sodelavce, sodniške pomočnike, vodjo oddelčne pisarne, vpisnikarje in zapisnikarje, arhivarja, vročevalca in sodelavce v sprejemni pisarni ter finančni službi.
Gre za projekt Stabilizacija kadrovskega načrta, ki so ga v sodstvu uvedli ob koncu projekta Lukenda lani decembra in po katerem na sodišču ne bo več zaposlenih za določen čas. 58 delavcev, ki so se prijavili na razpis in bili sprejeti, bodo razvrstili na delovna mesta v celotnem sodnem okrožju na Celjskem, torej tudi na druga sodišča. Na razpis so se prijavili tudi tisti, ki so do zdaj imeli pogodbe od lanskega decembra, vendar vsi niso bili sprejeti, zato na sodišču znova vlada nejevolja med nekaterimi zaposlenimi. Od vodstva sodišča smo želeli izvedeti, kolikim dosedanjim delavcem niso podaljšali pogodb in koliko so jih vzeli popolnoma na novo, vendar točnega odgovora nismo dobili. Kot so pojasnili, zato »ker postopki še niso pravnomočni končani«.
Previdno na pohodih
V minulih dneh se je na Celjskem zgodilo več nesreč pri pohodu oziroma v gorah. V Podolševi na območju občine Solčava se je na poti od koče na Grohatu proti Srednji Raduhi v plezalni smeri pod Stanetovo zajedo poškodoval planinec.
Zaradi bližjega in hitrejšega dostopa so posredovali gorski reševalci s Koroške in z dežurno ekipo Gorske reševalne službe iz Brnika poškodovanega oskrbeli, nato pa ga s helikopterjem letalske policijske enote odpeljali v celjsko bolnišnico. Reševalna ekipa je s policijskim helikopterjem posredovala še pri Kocbekovem domu na Korošici pri Lu-čah. Tam so pomagali planincu, ki si je poškodoval nogo. V Studencah pri Žalcu pa je med hojo v gozdu občan padel po pobočju čez približno tri metre visok previs in negibno obležal. Prvo pomoč so mu nudili poleg zdravniške ekipe tudi prostovoljni gasilci in celjski gorski reševalci. Kot kažejo podatki Gorske reševalne službe Slovenije, je bilo letos pet večjih posredovanj v gorah na našem območju. Štiri osebe so se pri tem poškodovale, ena oseba je umrla. Največ nesreč se je zgodilo med potjo v hribe ali med plezanjem.
Usposabljajo sebe in voznike
Na nekaterih celjskih križiščih in pomembnejših prometnicah je bilo te dni mogoče videti več policistov v skupinah. Tokrat ni šlo za nobeno preiskavo, temveč za izobraževanje oziroma dodatno usposabljanje policistov na področju fizičnega urejanja cestnega prometa s policijskimi znaki.
Na policiji pravijo, da v zadnjem času ugotavljajo, da vozniki zelo slabo poznajo posebne znake policistov, ki usmerjajo promet. Zato bodo fizično promet na nekaterih lokacijah urejali do konca junija. Vse to bodo hkrati tudi priprave za policiste na evropsko prvenstvo v košarki, ki bo v Celju od 4. do 9. septembra. Takrat bodo namreč predvsem na križiščih, ki se križajo z Mariborsko cesto, v popoldanskem času pogosto fizično urejali promet. Danes (četrtek) popoldne bodo na tak način promet urejali v križišču pri vojašnici v Celju.
Med kolesarji veliko pijanih
Policisti so med 11. in 16. junijem na območju naše regije poostrili nadzor nad kolesarji. Kot je znano, se je ravno njihova varnost v zadnjem času zelo poslabšala. Tudi tokrat se je pokazalo, da je med njimi ogromno takšnih, ki vozijo pijani.
Ugotovili so skoraj 200 različnih kršitev cestnoprome-tnih predpisov, opozorili so 117 kolesarjev, 72 so izdali plačilni nalog. 18 kolesarjev je bilo v času preverjanja pijanih, za deset so odredili celo strokovni pregled. 11 kolesarjev je imelo 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, sedem še več. Ravno alkohol je bil glede na statistiko največkrat vzrok za najhujše prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi vozniki koles na območju Policijske uprave Celje. Poleg kolesarjev so policisti v tej akciji kaznovali še 75 drugih voznikov, ki so storili prekrške, s katerimi so ogrožali kolesarje.
Napadel lastnico hiše
V Rajnkovcih na območju Rogaške Slatine je v torek pozno zvečer prišlo do ropa. Po neuaradnih podatkih naj bi do ene izmed stanovanjskih hiš prišel moški ter napadel starejšo žensko, ki je bila sama doma.
Z grožnjami naj bi jo prisilil, da mu je izročila manjšo količino denarja, nakar je zbežal. V akciji iskanja naj bi roparja policisti kasneje izsledili in ga tudi pridržali. Preiskava okoliščin ropa še vedno traja, na celjski policiji so primer potrdili, vendar o podrobnostih zaradi interesa preiskovanja ne govorijo. Obstaja namreč možnost, da je bil moški oborožen.
INFO 113
Pretepli in okradli
Velenjski policisti so v statistiko minulega konca tedna zapisali novo roparsko tatvino. Nekega občana naj bi pretepli trije moški, mu ukradli torbico z dokumenti, s telefonom, z bančno kartico in manjšo vsoto gotovine. Tri osumljence, ki so doma z območja Velenja, so policisti kasneje prijeli in jih ovadili.
Poskušala ukrasti zdravila
Policisti so ovadili žensko, ki je v Splošni bolnišnici Celje v preteklih dneh poskušala ukrasti manjšo količino zdravil. Pri kaznivem dejanju jo je v eni od ambulant zalotila medicinska sestra. Ženska, ki je zdravila želela odnesti iz odprte omare, naj bi nato poskušala zbežati oziroma se je fizično upirala, zato so jo morali umiriti policisti.
Reševalec pomagal otroku
V soboto popoldne je na bazenu v Šentjurju skoraj prišlo do tragedije. Zahvaljujoč reševalcu iz vode, se je nesreča z osnovnošolcem končala srečno. Pozno popoldne so namreč v bazenu opazili negibno telo fanta, starega okoli 10 let. Starejši par, ki je bil takrat ob bazenu, je odhitel do reševalca, ostali pa so otroka prinesli do roba bazena, kjer ga je reševalec začel oživljati. S pravilnim načinom reševanja življenja je po minuti fant normalno zadihal.	SŠol
22
ŠPORT
Celjani z neugodnimi Norvežani
Miloš Rus: »Verjamem v svoje igralce!«
gs w više ne gre
s ■ imrm
Celjski nogometaši se bodo na prvo tekmo kvalifikacij za ligo Europa odpravili dan ali dva prej, saj gre za dolgo potovanje na sever Norveške. Više praktično ne gre ...
Celjsko moštvo čaka dobrih 3.600 km dolga pot proti mestu Troms0, ki šteje nekaj več kot 69 tisoč prebivalcev. V primerjavi s celjskim štadionom Arena Petrol je tamkajšnji za polovico manjši, saj sprejme 6.800 gledalcev, vendar je zato toliko bolj obiskan na tekmah domače zasedbe, ki jo vodi trener Agnar Christense. Temperature se v teh dneh gibajo le okrog 12 stopinj, kar je sicer značilno, glede na to, da pravega poletja tam ne poznajo, zime pa so izjemno hude. Če se bo kdo od privržencev celjskega kluba podal na dolgo pot, potem ga opomnimo, da je norveška valuta norveška krona.
Celjska Arena Petrol bo čez 14 dni znova zaživela. Benjamin Verbič in soigralci bodo proti favorizirani norveški ekipi potrebovali bučno podporo.
Celjski nogometaši so dočakali težko pričakovani žreb v švicarskem Nyonu, ko so dobili nasprotnika v 1. krogu kvalifikacij za ligo Europa. Prva ovira bo Troms0 IL z oddaljene Norveške. Prva tekma bo čez teden dni v Troms0ju ob Norveškem morju.
Rumeno-modrim žreb ni bil naklonjen, vendar bi lahko bil še bolj neugoden. Evropska nogometna zveza je udeležence prvega kroga kvalifikacij sprva razdelila v sedem skupin, preden pa so Celjani dokončno dobili nasprotnika, je žreb ponudil šest potencialnih nasprotnikov (Breidablik, Troms0 IL, Malmö FF, Liepäjas Meta-lurgs, Linfield, Inter Baku). Na koncu se je na lističu izpisal norveški prvoligaš, ki ima za sabo bogate evropske izkušnje, v domačem zahtevnem prvenstvu pa se v zadnjih letih redno uvršča med šest najboljših ekip, skandinavski stil igre pa je vsem dobro znan, ko velja za sila neugodnega.
Velik izziv
Tromso IL je nesporen favorit, a mu lahko celjska mladost zagotovo povzroči veliko preglavic, potem ko varovanci trenerja Miloša Rusa v dveh tekmah nimajo česa izgubiti, lahko pa veliko pridobijo. »Osebno nisem imel posebnih želja, saj zelo natančno vemo, v kateri kakovostni razred spadamo. Lahko bi dobili lažjega nasprotnika, a tudi težjega. Skandinavski nogomet do zdaj našim moštvom tako na klubski kot na reprezentanč-
ni ravni ni ustrezal. Sam pa se takšnega izziva veselim in verjamem, da bodo moji igralci naredili vse, da bodo ta trend negativnih rezultatov s skandinavskimi moštvi obrnili navzgor,« so bile prve misli trenerja Miloša Rusa. Arena Petrol bo torej čez štirinajst dni znova postregla z evropsko poslastico, ko bodo rumeno-modri potrebovali podporo iz tribun, a še prej bo potrebno kožo čimbolj drago prodati na gostovanju. Kapetan moštva Seba-stjan Gobec je med drugim dejal naslednje: »Nasprotnik je zelo kvaliteten, zato nas čakata dve izjemno težki tekmi, ki trajata dvakrat po 90 minut, in zagotovo smo ga sposobni premagati. Borili se bomo do zadnjega atoma
moči. Če bomo igrali igro, kot smo jo sposobni, in če se nam bo malce nasmehnila še sreča, potem lahko preskočimo prvo zelo, zelo visoko oviro. Na prvi tekmi je potrebno narediti vse, da si priigramo dober rezultat.«
Tromso IL je v pretekli sezoni v domačem prvenstvu zasedel četrto mesto, v pokalnem tekmovanju pa klonil v velikem finalu. Nova sezona je na Norveškem na višku, po 13. krogih nasprotnik Celja zaseda sedmo mesto, pretekli teden pa ga je v pokalnem tekmovanju z 2:1 izločil velikan Rosenborg.
Motiva ne bo manjkalo
Troms0 IL se je v kvalifikacije za ligo Europa uvr-
stil kot najbolje ocenjeni klub v točkovanju za fair play. V prejšnji sezoni je v kvalifikacijah prišel vse do zadnjega kroga, kjer je nesrečno izgubil proti beograjskemu Partizanu, ki je bil uspešnejši zaradi doseženega večjega števila golov na gostovanju. Pred tem je izločil ljubljansko Olimpijo in tudi ukrajinski Metalurg. Celjsko moštvo v zadnjih dneh stopnjuje formo in posledično je v začetku kvalifikacij za ligo Europa mogoče prav vse. Na pripravljalnih tekmah je bilo mogoče opaziti velik napredek. Trener Miloš Rus je kar nekajkrat poudaril, da se bo igra gradila na tisti iz finala pokalnega tekmovanja pretekle sezo-
ne. Resnično bo zanimivo spremljati še dodatno pomlajeno celjsko zasedbo, ki to dejansko tudi uresničuje. »Mi smo dobro pripravljeni. Forma se iz treninga v trening stopnjuje. Trdo treniramo in zagotovo bomo prvo tekmo v novi sezoni pričakali na visokem nivoju,« je pristavil kapetan Gobec, ki bo imel na drugi strani odlično zasedbo, zato
izjemnega motiva zagotovo ne bo primanjkovalo. V primeru uspeha bi se Celje v drugem krogu pomerilo z zmagovalcem finsko-azer-bajdžanskega obračuna (Mariehamn - Inter Baku). To bi bilo novo dolgo potovanje, a v primeru uspeha proti »vikingom« še toliko slajše ...
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Knezovic Ob jezeru
Jutri bo Nogometna zveza Slovenije opravila žreb za novo tekmovalno sezono, ko bo znan razpored tekem nogometašev Celja in Rudarja ter tudi razpored na nižjem nivoju tekmovanja. Sezona se bo začela v soboto, 13. julija.
Potrjeno je, da bosta v novi sezoni 1. SNL tekmovala Zavrč in Krka. Če je bilo še v preteklem tednu kar nekaj negotovosti, je zdaj to dokončno preteklost. Svojo pot bo nadaljeval tudi Koper, ki je sicer v velikih finančnih težavah. V 2. SNL bo imelo celjsko območje dva predstavnika - Šmartno 1928 in celjski Šampion.
Nocoj generalka »grofov«
Tako celjski kot velenjski nogometaši pilijo formo, da bo prava že na začetku sezone, ki jo bodo nogometaši Celja začeli teden dni prej. Danes bodo odigrali
zadnjo pripravljalno tekmo, ko se bodo v Rogatcu pomerili z ukrajinsko Vor-sklo. Na predzadnji tekmi so v Šentjurju remizirali z Zoryo. Celjane je v vodstvo popeljal Sebastjan Gobec, gostje pa so izenačili tik pred odmorom. V nadaljevanju so prišli do vodstva z 2:1, končni rezultat 2:2 je postavil Tadej Vidmajer. Pred tem so se rumeno-mo-dri pomerili s Slavenom Be-lupom, ki je v Zrečah slavil s 3:1 (edini gol je dosegel Gregor Bajde), in tudi z avstrijsko ekipo WAC, ki je v prejšnji sezoni najmočnejše avstrijske lige zasedla zelo dobro peto mesto. Tekma se je končala z rezultatom 1:1, potem ko so Celjani povedli preko Andraža Žureja, nasprotnik je uspel izenačiti tri minute pred koncem tekme. To je bila sicer odlična predstava zasedbe Miloša Rusa, ki je na vsaki tekmi priložnost za dokazovanje ponudil igralcem, ki so v
teh dneh v Celju na preizkušnji. Najbližje podpisu pogodbe je Ivan Jovanovic, ki je »otrok« splitskega Hajduka, nazadnje pa je igral v 2. poljski ligi. Svoje kvalitete je že pokazal novinec v rumeno-modrem dresu Igor Jugovic.
Še brez danega gola
Velenjski Rudar je v dosedanjem delu priprav odigral dve prijateljski tekmi. V Slovenj Gradcu se je obračun s Hrvatskim dragovoljcem končal brez golov, v Mariboru pa so bili varovanci trenerja Jerneja Javornika z 0:3 poraženi proti Hajduku iz Splita. V dresu Rudarja se je prvič predstavil Ivan Knezovic, ki je zadnje tri sezone igral v Domžalah, zdaj pa je z Velenjčani podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Celjski nogometaši so začeli sklepni del priprav na novo sezono.
Nogometaši Šoštanja so uspešno preskočili 1. krog kvalifikacij za uvrstitev v 3. ligo vzhod. Po uspehu proti Turnišču (skupni rezultat 4:2 za Šoštanjčane) so se še bolj približali uvrstitvi v 3. SNL - vzhod. Na prvi tekmi 2. kroga kvalifikacij so pred domačimi gledalci z 1:1 (strelec Željko Spasojevič) remizirali proti Dravi. Povratna tekma bo na Ptuju v soboto, ko bo znan dokončen odgovor, kdo ostaja v Štajerski ligi in kdo se seli v višji rang.
ŠPORT
23
Judoistke blestele v Mersinu
Četudi Marjana Fabjana v Mersinu ni bilo, so ga njegove varovanke razveselile s štirimi medaljami.
Marina Tomič je svoje privržence razveselila tudi v Kaunasu, ko je brez večjih težav ugnala vso konkurenco.
Tomičeva in Ratejeva pometli s konkurenco
Sredozemske igre v Mersinu v Turčiji so bile za članice celjskega kluba Z' dežele Sankaku zelo uspešne, saj so se okitile s kar štirimi medaljami. Na najvišjo stopničko je stopila Lucija Polavder.
Polavderjeva je slavila v kategoriji nad 78 kg. S srebrom sta se okitili Petra Nareks (do 52 kg) in Nina Miloševič (do 63 kg). Bronasto medaljo je osvojila Anka Pogačnik (do 70 kg.).
Odlična forma
Nareksova se je v svoji kategoriji v finalu pomerila s Španko Lauro Gomez Ro-pinon, tretjeuvrščeno z letošnjega evropskega prvenstva v Budimpešti, na koncu pa jo je tekmica ukanila z va-zarijem. V velikem finalu je Nareksova vseskozi skušala nadoknaditi zaostanek, ki ga je pridobila na začetku dvoboja, vendar ni bila uspešna. Pred tem je ugnala Italijanko Eleno Morreti in Alžirko Dja-zio Haddad.
Pogačnikova je sprva premagala domačinko Seydo Bayram in Alžirko Kahino Saidi, nato pa izgubila proti Tunizijki Houdi Miled. V re-pasažu je bila uspešnejša od Italijanke Jennifer Pitzanti. Miloševičeva je v finalu izgubila s Hrvatico Marijano Miškovič, ki jo je premagala z iponom. Polavderjeva je imela na poti do finala le Alžirko Sonio Aselah, ki jo je premagala z iponom. Tu-nizijka Nihel Chikhrouhou
ji je nasproti stala v finalu, a je bila premalo aktivna, saj je bila Lucija Polavder veliko boljša nasprotnica in na koncu več kot zasluženo slavila. Nasprotnica si je sicer zaradi pasivnosti prislužila tudi tri rumene kartone.
Samozavest po poškodbah
Trenerja Marjana Fabjana v Mersinu ni bilo, saj je v Parizu na pripravah za svetovno prvenstvu z ostalimi judoi-sti. »Za nas je to lep uspeh. Konkurenca sicer ni bila preveč močna, zato si ne smemo metati peska v oči. Dekleta
so dobro trenirala in si takšne rezultate tudi zaslužila. Po neuradnih podatkih naj bi bile to zadnje Sredozemske igre, kar pomeni, da so bili ti uspehi še toliko lepši.« Za Petro Nareks je bila medalja sila dobrodošla, saj se ji je povrnila samozavest. »Petra je že na evropskem pokalu v Podčetrtku s prvim mestom nakazala, da je prišla v formo. To je zanjo po vseh težavah s poškodbami lep uspeh in verjamem, da bo tudi v prihodnje tako dobro,« je pripomnil Fabjan.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Slovenska atletska reprezentanca se je na dvodnevnem evropskem ekipnem prvenstvu v Kaunasu uvrstila v prvo ligo. Za 221 točk je ugnala Litvo. Levji delež sta k uspehu z zmagama pristavili tudi članici celjskega Kladivarja Martina Ratej in Marina Tomič.
Marina Tomič je slavila v teku na 100 m z ovirami s časom 13,28. Tomičeva je na visokih ovirah skoraj za eno oviro ugnala vso konkurenco. Po zmagi je med drugim dejala, da s svojim nastopom ni najbolj zadovoljna. »Resnično nisem. Potem ko je nastop zaradi poškodbe odpovedala najboljša Avstrij-ka, je bila moja prepričljiva zmaga pričakovana. S svojim nastopom pa nisem zadovoljna, posebej v zaključku sem se preveč potegnila nazaj in zadela najprej šesto oviro,
nato pa še ostale. To je bil sicer eden mojih najslabših tekov v sezoni.«
Tudi Ratejeva suvereno
Tudi Martina Ratej je brez težav pometla s konkurenco. Vlogo favoritinje je upravičila že v prvi seriji, ko je kopje poletelo 62,52 m. Po neveljavnem drugem poskusu je
v tretjem vrgla 59,33 m, tekmovanje pa je zaključila pri 62,60 m, kar je njen najboljši dosežek sezone. Ratejeva si je sicer na tekmovanju želela preko 65 metrov, vendar je precej zaostala. Kljub temu je drugouvrščeno Srbkinjo Tatjano Jelača premagala skoraj za šest metrov (56,88).
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Odbojkarji zbrani v Mozirju
Odbojkarji na mivki so včeraj v Mozirju začeli kvalifikacije za državno prvenstvo v odbojki na mivki. Odločilni boji bodo konec tedna. Državno prvenstvo se bo sicer končalo konec julija, poleg Mozirja pa bo najboljše odbojkarje na mivki gostil še Žužemberk, Mokronog in Kranj.
V Mozirju bo v moški konkurenci nastopilo 22 ekip, prva nosilca turnirja sta lanska podprvaka, Tadej Boženk in Anže Bahč. Drugopostavljena sta Jure Peter Bedrač ter dvakratni slovenski prvak Danijel Pokeršnik. Prirediteljem turnirja je v Mozirje znova uspelo privabiti tri ekipe iz tujine, Čeha Davida Lenca in Martina Davida, Slovaka Ma-reka Patuca in Igorja Hrovatha ter Avstrijca Juliana Hörla in Fabiana Kandolfa. V konkurenci deklet se je prijavilo šestnajst dvojic in posledično ni bilo treba izpeljati kvalifikacij. Prva favoritinja turnirja je Čehinja Šarka Nakladalova, ki bo igrala z Eliško Galovo. Med slovenskimi ekipami v Mozirje ne bo najboljših dveh. Državni prvakinji Andreja Vodeb in Simona Fabjan v teh dneh nastopata na Sredozemskih igrah, bo pa kljub temu turnir kakovosten in zagotovo dobro izpeljan, kar so organizatorji v Mozirju dokazali že v preteklih letih.
MITJA KNEZ
Ocvirkov podvig ob obletnici
Sašo Ocvirk pri težavnostnem plezanju v Kotečniku, ki ga je končal v treh urah.
Plezalec Sašo Ocvirk, ki je lani skupaj z Jakobom Jo-vanom v južnoameriškem Peruju preplezal novo prvenstveno smer Driska, je zdaj pripravil nov podvig.
Letos 28-letni Sašo Ocvirk, gorski reševalec, obeležuje 20. obletnico začetkov plezanja. Ob tej priložnosti se je odločil izpeljati projekt, ki mu je vzel kar nekaj mesecev priprav. Ocvirk je v enem dnevu v ple-zališču Kotečnik preplezal 60 različnih smeri težavnosti od 6a do vključno 8a. Preplezati jih je nameraval 100, vendar pa je svoje naredila izjemna vročina. »Dvajsetletnica se mi je zdela idealna priložnost, da izpeljem projekt, o katerem sem razmišljal že dlje časa. Sem dobro pripravljen, obenem pa sem bil motiviran za podvig, ki je nekaj posebnega. Čeprav mi ni uspelo preplezati 100 različnih smeri, pa sem kljub temu zadovoljen z opravljenim, kajti tudi 60 je zelo lep rezultat,« je dejal Sašo Ocvirk, ki so mu pri projektu pomagali prijatelji, saj je bilo varovanje in prestavljanje iz sektorja v sektor Kotečnika zelo zahtevno.
MK, foto: TO
24
RAD DOBRO JEM
Zajtrk in nato delo - tako se z dnevom spoprime Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica podjetja Celjski sejem. Med službo ji, če ni dovolj časa za malico, popolnoma zadošča kar solata. Pravzaprav je to skoraj najboljša izbira, ko se obroki in njihov okas že preveč ponavljajo. Doma rada* ko je treba pripraviti nekaj hitrega in okusnega, naredi rižoto. Tudi tuje kot pri solati, z nekaj dodatki je vedno drugačna. S hrano na žlico je gostja oddaje Kuhajmo skupaj, ki jo poslušate vsako sredo dopoldne na Radiu Celje, povezala dosežek, ki ni kar tako. Drugo mesto na tekmovanju v kuhanju bograča med domačini, ki so mojstri te jedi, je res uspeh. Vse skupaj seje začelo v družbi prijateljev in pogovor o kuhanju te prekmurske specialitete je pripeljal do tega, da so se prijavili na tekmovanje. Ženske so skrbele za tisoč in eno malenkost pri pripravi, za videz stojnice in promocijo, okus in mešanje v kotličku pa sta bila moška domena. Ker drugo mesto še ni prvo, bodo letos spet sekljali, pražili, mešali in ciljali na zmago. Za vse, ki boste bograč kuhali sami in se ob tem družili s prijatelji, le še nasvet - vzemite si čas, tudi ta vpliva na okus. Naj se vam ne mudi in dober tek!
RIZOTA Z ZELENJAVO IN GOBAMI
Sestavine:
olivno olje, paprika (rumena, zelena, rdeča), paradižnik, korenček, bučka, posušene ali sveže, gobe, čebula, česen, sojina omaka, sol, poper, peteršilj
Priprava:
Zelenjavo (papriko, paradižnik, korenček, bučke) in gobe narežemo na manjše koščke. Na olivnem olju prepražimo čebulo, dodamo na majhne koščke narezano zelenjavo in gobe. Pražimo približno 5 minut, dodamo riž, posolimo, popramo, dodamo strt česen in zalijemo z vodo ali jušno osnovo. Kuhamo še približno 10 do 15 minut. Po potrebi še solimo in po želji dodamo malo sojine omake. Preden postrežemo, dodamo še sesekljan peteršilj. Zraven ponudimo solato.
Sestavine:
400 g govejega bočnika, 400 g divjačine, 400 g svinjskega stegna, lkg čebule, 600 g krompirja, olje ali mast, 0,5 dl belega vina, 0,5 dl rdečega vina, sol, poper v zrnu, 2 žlici mlete paprike, 3 stroki česna
Priprava:
Čebulo olupimo in sesekljamo. V posodi oziroma kotlu segrejemo olje (ali mast), dodamo čebulo, ki jo počasi pražimo približno 20 minut, vendar barve ne sme spremeniti. Čebuli dodamo govedino in pražimo 15 minut. Olupimo česen, stremo in sesekljamo. Čebulo in govedino potresemo z rdečo papriko. Premešamo, zalijemo s toplo vodo, toliko da voda prekrije sestavine. Dodamo sol, sveže mlet črni poper, sesekljan česen. Zavremo in kuhamo še 15 minut. Dodamo divjačino, premešamo, kuhamo še približno 15 minut, nato dodamo svinjino, premešamo in kuhamo spet 15 minut. Krompir olupimo, narežemo na večje krhlje. Stresemo k mesu in kuhamo še kakšnih 15 minut. Dodamo rdeče in belo vino, zavremo in kuhamo še približno 10 minut.
V_NL

Bohorč " m,
domala kuhinja, «al«*, ran, kosil», au wu>, «»»Mi lpwjia.au n—oflli u učit wlHtwioKdmibt »Ohort Mirim tiim) Kvedfi 44, 3S30 Stmlur prt CtJJu ftW+386 (0)3 7*4 14 30, Mobil«: ++364 (0)41 6M 7te
KOSILO GRATIS
Ob nakupu treh kosil
DVA RECEPTA IZ NAŠIH KUHARSKIH BUKEV:
Priprava:
V rumenjake vtepemo 12 dag sladkorja, sneg stepemo posebej Nato v rumenjakom kremo vmešamo lešnike in drobtine, dodamo sneg in narahlo premešamo ter pečemo v namašče-nem in pomokanem pekaču ali na papirju za peko 45 minut. Ko se biskvit ohladi, ga prerežemo in namažemo s kislo smetano. Torto sestavimo in jo prelijemo z limoninim ledom, ki ga pripravimo tako, da med limonin sok vmešamo sladkor v prahu.
ČEBULNO PECIVO (receptposlušalke Milke)
Sestavine:
10 do 15 dag slanine
1	do 2 sesekljani čebuli sol in poper
2	žlici kisle smetaijj 2jajci
testo kot za pico
DNEVI PIRANSKEGA
Priprava:
Slanino prepražimo na sesekljani čebuli Zmešamo kislo smetano z jajci, solimo in popramo. Pripravimo testo za pico in ga razgrnemo vštiriogiatpekač Premažemo z nadevom in spečemo. Pečeno razrežemo na manjše kose in ponudimo kot prigrizek k pivu. Čebulno pecivo je dobro tudi hladno.
RADIO, KI GA BEREMO
25
90.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	POTEP: Ljubim te
2.	ROMANA Z ROMANTIKI IN BORISOM KOPITARJEM: Venček Nika Zajca
3.	EURO KVINTET: Objem, dotik, poljub
4.	MODRIJANI: Lažem ti, ljubica
5.	ANSAMBEL NALET: Po vasi
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	BLURRED LINES - ROBIN	
	THICKE FT. T.I., PHARELL	(2)
2.	LA LA LA - NAUGHTY BOY	
	FEAT. SAM SMITH	(3)
3.	LOVE SOMEBODY - MAROON 5 (5)	
4.	WAKE ME UP - AVICII FEAT.	
	ALOE BLACC	(1)
5.	IF YOU COULD SEE ME NOW -	
	THE SCRIPT	(3)
6.	ONE LIFE - MADCON FEAT.	
	KELLY ROWLAND	(4)
7. DEAR DARLIN' - OLLY MURS		(4)
8.	WAITING ALL NIGHT -	
	RUDIMENTAL FEAT. ELLA EYRE (7)	
9.	ONLY YOU - CEE LO GREEN	
	FEAT. LAURIANA MAE	(1)
10.	RISE UP - BEYONCE	(2)
	DOMAČA LESTVICA	
1. ODPRI OČI - NEOMI		(2)
2.	DEKLE Z NASLOVINCE - ANU	(4)
3.	VSTATI IN OBSTATI - MI2	(7)
4.	ZNUCANA - KATARINA MALA	(1)
5.	NE SEZUVAJ SE - FIREFLIES	(4)
6.	ZOMBI V KATAKOMBI - SELL	
	OUT	(3)
7. SIJ SEVERNI - IN & OUT		(3)
8.	PELJI ME - DA PHENOMENA	(2)
9.	OD LJUBEZNI ZADET - DAŠA	(1)
10.	BREZ TEBE PADAM -	
	MATJAŽ JELEN	(5)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	L. A. STORY - SAMMY ADAMS	
	FEAT. MIKE POSNER	
	GENTLEMAN - THE SATURDAYS	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	STARA GARA - I.C.E.	
	DANAJA - POLONA KASAL	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Če ne bi bilo glasbe, bi izbiral med filmom in gledališčem
Boštjan Dermol - vokalist skupine Nude, ki letos praznuje 20-letnico, podjetnik, pravnik, zagovornik avtorskih pravic glasbenikov, očka kmalu že triletne Lorelai, Celjan, ki ga someščani poznajo kot »prijaznega fanta«, ki na ulici vselej pozdravi, in se še ni zgodilo, da ne bi ustavil pred prehodom za pešce, zadnjih osem let tudi naš radijski kolega z redno tedensko glasbeno oddajo ... - se tudi sam ne more odločiti, katera od zgoraj nametanih oznak bi ga najbolje predstavila.
Se pa strinja, da je njegovo življenje ko-laž vseh teh »vlog«, ki se z leti sicer malo
spreminjajo, ene dobivajo več prostora, druge manj. Glede na to, da Boštjan izhaja iz glasbene družine, je ves čas v ospredju glasba. In če te ne bi bilo, boste izvedeli v pogovoru z Ivano Stamejčič v oddaji Znanci pred mikrofonom v nedeljo po 10. uri na Radiu Celje, bi bil Boštjan Dermol kar malo v zadregi, kakšno življenjsko pot ubrati. Vsekakor bi ostal zvest umetnosti, izbirati pa bi namreč moral med filmom in gledališčem ali poiskati način, da ju združi in se posveti obema.
Foto: SHERPA
Preobremenjeni in premalo cenjeni
Družinski zdravniki vedno glasneje opozarjajo na položaj, v katerem so se znašli. Pravijo, da so preobremenjeni, premalo cenjeni in preveč zaposleni z birokracijo.
V tokratni oddaji Odmev bomo spregovorili z dvema zdravnicama s Celjskega, ki bosta spregovorili o tem, kakšne so njune zadolžitve in kako uspeta v obstoječih razmerah zagotavljati strokovnost. Vprašali ju bomo, kje vidita rešitve, za pojasnila in možne rešitve pa se bomo obrnili tudi na zdravstveno zavarovalnico.
BREZPLAČNI PROMETNI
VSAK ČETRTEK ob 12.15
radio cel je
I vöAiv učim črv on
d me v
POGLEDI luejis
N ■	■
www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 27. junij_
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PETEK, 28. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SOBOTA, 29. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 30. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Boštjan Dermol, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PONEDELJEK, 1. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Boštjan Dermol, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
TOREK, 2. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
SREDA, 3. julij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
i
o<
Kuharske bukve slovenskih gospodinj
Kuharske bukve vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje »vil
2<u
N >lfi 3
a SB " «Off 0) a ^
9 M BI B)
Ki! 5- 3
(J| Kuharske bukve i zdravilna zelišča, ^ čaji in čajne mešanice
■4 11 5. L 1	
i	i
RlSk jjPvl	s •
	k s t
2 w <
<22 m
iS,3
s ž > 1
< )-ri Ti
S s
M O a li i
2 2 S" w 2 11 i
S
m? w «M
m
>2o
2 H š «lil®!
mm

S1
I I s i
ihU 1 ihta i
§Hsi i
a? s T -H
fe S ?l
< —• s.
tO 3	CD
«-n g	5Č1 co 3
tO M '	I^O
o — o s
w i" =	S
co 0 < pe —i
-r- 3	CP
IT a -0- S ikši-= 3 <=> - 5
co =i	—1
<=> S	S
=	J—*
clo "5"	čz>
1Š; S- S 50 =! =
-= £ W ®
Jg OO O M
75' o o §
CD JSO
šr -S ®
o-i C3-
ho
■5* 3 =
3 O CD — '
>» =■ s

ho <2_
O CD
<=> CD O
= =3 O O
O —' < £ oš =- i
o . — * I
M =°
P =
r-o S -B» CS
M s i
o —•
t = .- £
--=T =. S; Ä
-o'
< ^ ^ . a ^ S ® 3' i < —. o; s- s O ;
~— h4< ~
g gs E
<=>1^.-3
I O
m -• g 'g 00
TO W D o ^
	z		
li 3 N' S O	%%. SI c s-	a> a> • m	O «£. S.
" H 0 ^ O. N	O Si 0 <	rmi	M* » ffSi
"S s	D S 2	VfB	KI =
al	m g-	Ul	
-a 3 sr		€	c a. O" v
n< O fD O" š O »2 nT	S?	00 M	P n e 3 ' BI
	O-o	NJ	
"hO
1« N
iz > >
1 .i § g
.3 low

^sSHO
T3 VO N Z h
k», ^o a> Z
cd F;< a
r ^ o cd <=> CD CO = CO	—1 O
° I
CO = CD P
o
< ^p
«✓>< ~_
t!
CD —* «-n -
Cn —*
co <E_
' O CTJ 00 ^
0-1
rs* — <=>
co o a
S- 3 =5 ?=;	—c
Ž ° -S S--S!	£ g 3 S
s*	3	£ 7B- S g
<=> co* ffl 5 -D I	-1
-oP — 2.3 ^ ® O* ~ '
p ® = S a i —<=>■=
m	r—1 s. '—1 ■
=*= a S
1
o 1
^ = S
co —-P
S' CD
g
i
ro
O)
>
O CD
>
CO
O
UD >
O
G0<
0J _
2 fD
m a-O 3.
0J ~
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
©OPfED
WM
|G IlTI UR O.leona Dobrotin/ka >7 smniuc Rogaška «Mio 16
f/Ss) 746 1100 I
d.o.o.
Več
kotS®
let z vami.
DVE kozi molznici in dva kozlička prodam.
Telefon 031 682-973. 2007 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, dostava, prodamo. Kupimo bikce od 10 do 14 dni: simentalec, limuzin, šarole, dobro plačilo. Telefon 031 311-476. p
TELICO simentalko, v 8. mesecu brejosti, prodam. Telefon 041 763-761. 2110 PRAŠIČE, 25 do 35 kg - odojke ali za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 040 718-088.	2114
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 6 47-223. Š 330
VSE vrste krav in telic za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 1922
VSE vrste krav in telic za zakol kupimo. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
TELIČKO, simentalko, težko od 200 do 300 kg, Kupim. Telefon 051 384-807, 5794-287.	Š 158
PRODAM
MENJAM
sveža sezonska
Dnevno zelenjava na tržnici v Celju
vsak torek, petek in soboto, ob sredah na »svinjskem« sejmu.
Kifeljčekkrompir, stročji fižol, solata... Domačija Strašek, GsM.:040 842-188
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1
BIKA limuzin menjam za telico simentalko, brejo, mlečni tip, pašno, z mojim doplačilom ali za kravo, mlado, dobro molznico. Telefon 031 509-687.
300 litrov dobrega jabolčnika prodam.
Telefon 031 442-443. 2985 RDEČE vino - modro frankinjo, in žganje - hruškovec in vinsko, prodam. Tele-fon(03) 5771-964 ali 041 412-924.
2106
OSTALO
2105
v Celju!
PRAŠIČE, od 120 do 150 kg, prodam. Kupim krave in telice za zakol in suhe za dopitanje. Telefon 031 743-351.
2018
BIKCA simentalca, starega 16 dni, prodam. Telefon 070 866-057. 2044 PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, cena 1,60 EUR, možnost tudi dostave, prodam. Telefon 041 455-732. 2049 BURSKEGA kozla, starega 3 leta, prodam ali menjam za kozlička, starega od 6 do 7 mesecev. Telefon 031 442-443.
2095
DVE telički, ena stara 10 tednov, pasme bbp, 115 kg, druga stara 1leto, ls, 330 kg, prodam. Telefon (03) 5728-610,
040	741-904.	2115 BIKCA simentalca, težkega 240 kg, prodam. Telefon (03) 5728-526. 2108
GOSKE, race vseh vrst, race, ki jedo polže, cepljene, prodam. Zaloga neomejena. Naročila sprejemam na telefon 041 232-578.	2109
ROTVEILER, samica, kopirana, cepljena, registrirana, socializirana, stara eno leto, vajena otrok, prodam. Telefon
041	232-578.	2109
JU nimm
i aslrologlnja
0906430
cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po caniku vašega operaterja
5. 6. - 31. 12. 2013
Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
PUŠKE & Pisma
Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
PRODAM
BUKOVA drva, kratko žagana, na paletah, metrska ali hlodovino, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
PLASTIČNO cisterno, 2000 l, primerno za deževnico, prodam. Telefon 031 611745.	2098 SUHA bukova drva in burske koze z mladiči, prodam. Telefon 041 871-144.
2120
BALKONSKO ograjo, 25 t.m. ter stopnice - notranje, hrastove, 24 kom, ugodno prodam. Telefon 031 612-160. 2121 MEŠANA metrska drva, 30 cm, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 555403.	2094
KUPIM
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA
|naročilnica
IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^E
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let -
novi tednik
V ožjem družinskem krogu smo se poslovili od naše drage tete
OLGE ROJNIK
Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsi njeni
Celje, junij 2013
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
LES na panju ali kamionski cesti, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 506-958.
1626
KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, moto-kultivator in tovorno vozilo, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p„ p.p. 40, Prebold
1748
RAD bi se poročil z urejeno, zvesto, razgledano, mlajšo damo. Telefon 041 859-096.	1930
43-LETNI moški iz okolice Šentjurja, urejen, pošten, redno zaposlen, išče žensko za resno zvezo, staro od 30 do 48 let. Telefon 040 558-358. 2091
ZAPOSLITEV
UPOKOJENKA išče kakršnokoli delo. Telefon 070 340-361.	2083
Poroke
Celje
Poročila sta se: Urška PLEMENITAŠ iz Lovrenca na Pohorju in Janez IRŠIČ iz Vojnika.
Žalec
Poročili so se: Davorina KRAJNČAN iz Žabjeka in Andrej PUR iz Šmarja pri Jelšah, Barbara HOFMAN in Sergej SATLER, oba iz Založ.
Mozirje
Poročili so se: Nataša FE-SEL z Mute in Robert RA-KUŠA iz Šentjurja, Tatjana LESJAK iz Maribora in Iztok ŠETINC iz Rošpoha, Darja ZUPAN in Rok REBERČNIK, oba iz Ljubije, Tanja KO-LENC iz Nizke in Klemen GOSTEČNIK iz Radegunde.
Velenje
Poročili so se: Michaela AMBROZAIOVA iz Slovaške in Miha PODMILJŠAK iz Velenja, Maja LESJAK in Dimitrija GAVRILOSKI, oba iz Velenja, Sladžana NIKO-DIJEVIČ in Mišo PAVIČ, oba iz Velenja, Nedeljka BEKIČ iz Prebolda in Marin VU-KANČIČ iz Velenja, Sonia MOUSSA iz Francije in Kristjan ČOKLC iz Velenja, Laura KROPUŠEK iz Velenja in Peter APAT iz Šoštanja.
Smrti
Celje
Umrli so: Stanislava PLO-ŠTAJNER iz Žalca, 78 let, Rozalija LEŠNIK iz Vojnika, 81 let, Viljem KOLAR iz Celja, 82 let, Danica VIDEC iz Šentjurja, 47 let, Branko KOVAČEVIČ iz Žalca, 75 let, Mihael KEREPČIČ iz Žalca,
ADAPTACIJE: kompletna prenova stanovanj, hiš, kopalnic, fasad, streh, beljenje sten, fasad, elektro, zidarska, keramičarska, vodovodna dela. Telefon 031 879-739; www.komplet-plus.si. n PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
PO konkurenčnih cenah polagamo vse vrste parketov, brusimo in lakiramo tople pode, opaže, keramiko in ostale talne, stenske stropne obloge. Prevzamemo vsa druga obrtniška dela. Telefon 041 377-620. Štefan Šalamon, s. p., Gomil-sko 80 a.	2025
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike, mehanike, statike in statistike za vse stopnje. Petka, Peter Košir, s. p., Telefon 031 516-970.	n
84 let, Anton ZUPANEK s Frankolovega, 52 let, Doroteja TAŠKER iz Celja, 70 let, Ignac HOZJAN iz Laškega, 78 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Monika CERAJ iz Podčetrtka, 46 let, Rudolf ŠUMAK iz Grobelnega, 96 let, Valburga ŠKET iz Šentvida pri Grobelnem, 77 let, Martin DROFENIK iz Sv. Florjana, 74 let, Janez NOVAK iz Predence, 80 let.
Žalec
Umrli so: Pavlina JELEN iz Zabukovice, 83 let, Jožef KROPIVŠEK iz Ločice pri Vranskem, 88 let, Antonija KRAMAR iz Tabora, 75 let, Terezija DOLENC iz Prekope, 83 let, Marija VEBER iz Galicije, 86 let, Marija RETKO z Rečice ob Savinji, 80 let.
Mozirje
Umrl je: Edvard NAPO-TNIK z Ljubnega ob Savinji, 56 let.
Velenje
Umrli so: Srečko OSTRUH iz Velenja, 58 let, Frančišek PREDOVNIK iz Nazarij, 79 let, Vekoslava BUSER iz Šentjurja, 80 let, Hilda KRAJNC iz Velenja, 96 let, Vincenc VERBIČ iz Velenja, 80 let, Rudolf FIDEJ iz Velenja, 76 let, Rudolf Karol URBAJS iz Šentjurja, 78 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI I
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
051 649 780
www.primozic.si
I 24 UR OBISK NA DOMU |
2122
RA
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
ELEKTRIKAR
ELEKTRIKAR - M/Ž; IZVAJANJE PREVENTIVNEGA ELEKTRO VZDRŽEVANJA, ODPRAVLJANJE INTERVENTNIH OKVAR, IZVAJANJE REMONTA, OBVLADANJE ELEKTRO IN CO2 VARJENJA, ZNANJE STROJNEGA IN ELEKTRO VZDRŽEVANJA V INDUSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.7.2013; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE
ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (ŠVEDSKA, NEMČIJA, AMERIKA) - M/Ž; VEZAVA PROI-ZVODNJIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 12.7.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PRODAJALEC TURISTIČNIH ARANŽMAJEV - M/Ž; PRODAJA TURISTIČNIH ARANŽMAJEV, NEDOLOČEN ČAS, 4.7.2013; INTELEKTA, PODJETJE ZA ORGANIZACIJSKE IN INTELEKTUALNE STORITVE, MURSKA SOBOTA D.O.O., PREŽIHOVA ULICA 5, 9000 MURSKA SOBOTA ELEKTRIKAR
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI - M/Ž; VEZAVA PROIZVODNJIH LINIJ - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.6.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK
ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO INŠTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.7.2013; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK C IN E KATEGORIJE - M/Ž; MEDNARODNI PREVOZI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.6.2013; PEČAR TRANSPORT PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., VIŠNJA VAS 2, 3212 VOJNIK
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/ Ž; MONTAŽA IN DEMONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 28.6.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR FASADER - M/Ž; ZIDARSKA, FASA-DERSKA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.7.2013; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIC S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE BOLNIČAR-NEGOVALEC
BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/ Ž; POMOČ PRI ZDRAVSTVENI NEGI, OSKRBI IN AKTIVNOSTIH STANOVALCEV DOMA STAREJŠIH, SPREMSTVO, TRANSFER MATERIALA, VODENJE EVIDENC ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.6.2013; DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 3, 3220 ŠTORE
UE LAŠKO
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS)
KOMERCIALIST ZA RUSKO GOVOREČE TRGE - M/Ž; TRŽENJE PRODUKTOV IZ PODROČJA HLADILNIŠTVA, PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, PRIPRAVO PONUDB, FINANČNO REALIZACIJO POGODB, SAMOSTOJNO IZVAJANJE DEL, SODELOVANJE PRI RAZVOJU IN UVAJANJU NOVIH PRODUKTOV NA TRG, TER OSTALA DELA V KOMERCIALI SKLADNO Z DOGOVOROM. NEDOLOČEN ČAS, 20.7.2013; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
REFERENT ZA ZUNANJE TRGOVINSKO POSLOVANJE - RUSKO GOVOREČI TRGI -M/Ž; POMOČ PRI IZVEDBI KOMERCIALNIH IN IZVEDBENIH AKTIVNOSTI, AKTIVNOSTI
S PODROČJA IZVOZA, ADMINISTRATIVNA DELA TER OSTALA DELA V KOMERCIALI SKLADNO Z DOGOVOROM. NEDOLOČEN ČAS, 20.7.2013; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
OBLIKOVALEC KOVIN
ORODJAR-STROJNIK - M/Ž; REZKANJE, STRUŽENJE, BRUŠENJE NA KLASIČNIH STROJIH, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 3.7.2013; LIPUŠ THOMAS, S.P. ORODJAR-STVO IN POPRAVILO GRADBENE MEHANIZACIJE "ILI" INTERNATIONAL LIPUŠ INDUSTRY, ŠKALCE 74, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; NAKADANJE, RAZKLADANJE V MEDNARODNEM PROMETU, AVSTRIJA, ITALIJA, MADŽARSKA FRANCIJA IN ROMUNIJA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2013; AVTO-PREVOZNIŠTVO JELOVŠEK ZDRAVKO S.P., CEROVEC 29, 3230 ŠENTJUR
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI IZGRADNJI KANALIZACIJE, NASTAVITEV VIŠINE JAŠKOV, POLAGANJE ROBNIKOV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 27.6.2013; GRADBENIŠTVO TOK TOK TATJANA JAHIRI S.P., CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 48, 3230 ŠENTJUR SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VZDRŽEVALEC - M/Ž; SKRB ZA OPREMO PODJETJA, OKOLICO, UREJANJE ZELENIC, SKLADIŠČNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 29.6.2013; ADHEZIV TRGOVINSKA IN ZUNANJETRGOVINSKA DRUŽBA, D.O.O. ŠENTJUR, PRIMOŽ PRI ŠENTJURJU 24 C, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MONTER ELEKTRO IN STROJNIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV IN VIDEO NADZOROV, NEDOLOČEN ČAS, 28.6.2013; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROIN-STALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
STROJNE INSTALACIJE - M/Ž; MONTAŽA CENTRALNIH NAPRAV IN VODOVODNIH INSTALACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 29.6.2013; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACI-JE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA FRIZER
FRIZER - M/Ž; STRIŽENJE, BARVANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.6.2013; FRIZERSKI STUDIO KATARINA DEČMAN S.P., AŠKERČEV TRG 25, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
KROVEC
KROVEC - IZOLATER - DELO V NEMČIJI - M/Ž; IZDELAVA RAVNIH STREH TER IZOLACIJA LE-TEH, KROVSKO-KLEPARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.6.2013; STR MAJA, GRADBENE STORITVE, D.O.O., EFEN-KOVA CESTA 61, 3320 VELENJE VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARJENJE SESTAVLJANJE PODSKLOPOV V ŠABLONI SESTAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH PODSKLOPOV IN SKLOPOV PO KONSTRUKCIJSKIH NAČRTIH DELO Z ROČNIM ORODJEM VRTANJE NA STABILNIH STROJIH PREMEŠČANJE BREMEN Z DVIGALOM PREMEŠČANJE BREMEN Z VILIČARJEM. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.6.2013; TRGOTUR KADROVSKI INŽENI-
RING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
OPERATER, PROGRAMER NA CNC STROJIH - M/Ž; OPERATER, PROGRAMER NA CNC STROJIH, ŽIČNA EROZIJA, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2013; B.W.M. TECH PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPANJE IN TURIZEM D.O.O., PAKA PRI VELENJU 39 A, 3320 VELENJE
ORODJAR, OPERATER NA CNC STROJU - M/Ž; ORODJAR, OPERATER NA CNC STROJIH, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2013; B.W.M. TECH PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPANJE IN TURIZEM D.O.O., PAKA PRI VELENJU 39 A, 3320 VELENJE PRODAJALEC
TRGOVINSKI POSLOVODJA - M/Ž; VODENJE PRODAJALNE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.7.2013; CCC OBUTEV, DRUŽBA ZA TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O., TOMŠIČEVA ULICA 45, 2000 MARIBOR
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA V TRGOVINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.7.2013; CCC OBUTEV, DRUŽBA ZA TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O., TOMŠIČEVA ULICA 45, 2000 MARIBOR GOSTINSKI TEHNIK
VODJA GOSTINSTVA - M/Ž; VODENJE GOSTINASKE DEJAVNOSTI, RAZVOJ NOVIH PRODUKTOV OZ. STORITEV, PLANIRANJE, ORGANIZIRANJE DELA, ZAGOTAVLJANJE RAZVOJA IN KLJUČNIH KADROV V OKVIRU PODROČJA DELA, PRIPRAVA JEDILNIKOV IN JEDI, SPREMLJAVA IN ANALIZA STROŠKOV, OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.7.2013; KATERVIS, GOSTINSTVO, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE
UEŽALEC
BLAGOVNI MANIPULANT
MANIPULANT - DELAVEC ZA DELO V ZUNANJEM SKLADIŠČU Z IZPITOM ZA DELO Z VILIČARJEM - M/Ž; DELO V ZUNANJEM SKLADIŠČU, RAZTOVARJANJE OPREME ZA GRADBENIŠTVO IN GRADBENIH STROJEV, KVANTITATIVNI IN KVALITATIVNI PREGLED VRNJENE OPREME ZA GRADBENIŠTVO, PRIPRAVA OPREME ZA GRADBENIŠTVO IN GRADBENIH STROJEV ZA SKLADIŠČENJE (RAZSTAVLJANJE, ČIŠČENJE, IZVAJANJE ENOSTAVNEJŠIH POPRAVIL ..., SKLADIŠČENJE - SORTIRANJE IN NALAGANJE), NATOVARJANJE, IZVAJANJE INTERNEGA TRANSPORTA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.6.2013; VIBAU D.O.O. GRADBENI STROJI IN OPREMA, ČEPLJE 50, 3305 VRANSKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; SAMOSTOJNI INSTALATER VODOVODNIH IN OGREVALNIH INŠTALACIJ, PRENOVA KOPALNIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.7.2013; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22,3313 POLZELA KUHAR
PICOPEK - M/Ž; PICOPEK, KUHAR PRIPRAVA TER PEKA PIC TER PRIPRAVA MALIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.7.2013; LIDIJA REPAS, S.P.; PE PIZZERIA ZANZIBAR, LIDIJA REPAS, S.P., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC
EKONOMIST (VSŠ)
VODJA PROGRAMA HORECA - M/Ž; VODENJE IN ORGANIZACIJA PRODAJE KUPCEM NA SEGMENTU HORECA V SLOVENIJI, AKTIVNO ISKANJE NOVIH KUPCEV, PRIPRAVA IN IZDELAVA PONUDB, SKRB ZA REDNA PLAČILA KUPCEV, VODENJE POTNIŠKE SLUŽBE, SPREMLJANJE TRENDOV TER KONKURENCE V SLOVENIJI IN TUJINI, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI KALKULACIJ, CEN, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI AKCIJ, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI POGODB S POSLOVNIMI PARTNERJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.6.2013; HMEZAD TRGOVINA ŽALEC D.O.O., ARJA VAS 103, 3301 PETROVČE
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS)
VODJA KLJUČNIH KUPCEV - M/Ž; VODENJE IN ORGANIZACIJA SODELOVANJA S TRGOVSKIMI PODJETJI V SLOVENIJI, SPREMLJANJE TRENDOV TER KONKURENCE V SLOVENIJI IN TUJINI, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI KALKULACIJ, CEN, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI IN IZVEDBI AKCIJ, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI, PRI PRIPRAVI IN IZVEDBI POGAJANJ S STRATEŠKIMI DOBAVITELJI, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI POGODB S POSLOVNIMI PARTNERJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.6.2013; HMEZAD TRGOVINA ŽALEC D.O.O., ARJA VAS 103, 3301 PE-TROVČE
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Hitri in drzni 6 - akcijski, pustolovski, kriminalka 19.00 Zavetje - romantična drama
20.30 Izhod - satirična akcijska drama
ČETRTEK
20.00 Razglasitev vojne - drama
PETEK in NEDELJA 19.00 Razglasitev vojne - drama
21.00 Terezina krivda - drama SOBOTA
19.00 Terezina krivda - drama 21.00 Razglasitev vojne - drama
SREDA
20.00 Ljubimci nad oblaki - komedija
Spored od 27. 6. - 3. 7.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Čas po Zemlji - akcijski, znanstvena fantastika četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 petek, sobota: 17.00, 22.10 Izhod - akcijski, drama, komedija
od četrtka do srede: 17.15 Jekleni mož - akcijski, avantura
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.15, 20.20 petek, sobota: 19.15, 20.20, 22.30
Jekleni mož - akcijski, avantura, 3D
od četrtka do srede: 18.30, 21.20
Krila - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda:15.05, 16.30, 18.10 sobota, nedelja: 11.30, 12.00, 14.00, 15.05, 16.30, 18.10 Mojstri iluzij - triler od četrtka do srede: 19.10 Nerodna tajnica - komedija od četrtka do srede: 15.40, 20.15
Pošasti z univerze - animirana komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 18.00 sobota, nedelja: 12.05, 12.40, 13.40, 17.00, 18.00 Pošasti z univerze - animirana komedija, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.20, 17.40 sobota, nedelja: 13.00, 15.20, 17.40
Prekrokana noč 3 - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.25 petek, sobota: 21.25, 23.10 Pripravnika - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.05, 18.35, 21.00 petek:16.05, 18.35, 21.00, 23.25 sobota: 13.30, 16.05, 18.35, 21.00, 23.25
nedelja: 13.30, 16.05, 18.35, 21.00
Skrivnostni varuhi gozda - animirana družinska pustolovščina, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 12.10, 14.30, 16.40
Skrivnostni varuhi gozda - animirana družinska pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 11.40, 16.00 Svetovna vojna Z - drama, grozljivka
od četrtka do srede: 18.50, 21.15
Svetovna vojna Z - drama, grozljivka, 3D
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.30 petek, sobota: 20.30, 23.05
SOBOTA
18.00 Izhod - satirična akcijska drama
18.30 Mogočni Oz - družinska
fantazijska avantura
20.00 Hitri in drzni 6 - akcijski,
pustolovski, kriminalka
20.45 Zavetje - romantična
drama
NEDELJA
16.00 Mogočni Oz - družinska fantazijska avantura 18.15 Zavetje - romantična drama
19.00 Izhod - satirična akcijska drama
20.30 Hitri in drzni 6 - akcijski, pustolovski, kriminalka Ploščad ob Domu kulture Velenje
Zvezde pod zvezdami - brezplačne filmske projekcije ob ponedeljkih PONEDELJEK
21.30 Srečen za umret - komična drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 27. 6.
10.00 Knjižnica Šentjur
Izdelava sovic in čukov
kreativna delavnica
15.00 Park pred velenjsko gimnazijo Park playground
park s5 dogaja
18.00 Mestna plaža Celje
Lutke vabijo na plažo: O Rdeči kapici
gostuje lutkovno gledališče Pupilia
18.00 Schwentnerjeva hiša Vransko
Avgusta Šantel ml.
ogled razstave
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Stalna zbirka Centra sodobnih umetnosti Celje
odprtje
20.00 Branibor club Celje_
Denis Avdič in Ranko Babič
stand up
21.00 Stari grad Celje_
Slovenska muska od A do Ž
igrajo Lado Bizovičar, Gašper Konec in Miha Debevc
21.00 Oder pred Domom kulture Velenje
Bossa de Novo
koncert; začetek Poletnih kulturnih prireditev
PETEK, 28. 6.
13.00 eMCe plac Velenje_
PSYchadelic Gathering vol 2
Park s5 dogaja
16.00 Atrij Savinove hiše Žalec Žalec se prebuja
predstavitev društva DOM, nastop skupine 2BAD
18.00 Mestna plaža Celje Čarobna dežela
čarovniška predstava s čarovnikom Matejem Rotovnikom
18.00 Krajevna knjižnica Petrovče
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
19.00 Galerija Mercator centra
Celje_
Mravljica - tihožitje 2013
odprtje razstave likovnih del XI. uličnega slikanja
19.00 Axx. On. M Celje_
Nekje/somewhere
odprtje fotografske razstave Tatjane Kotnik
19.00 Grad Podsreda_
Razstava oblek, steklenega nakita in voščenih skulptur
19.30 Kulturni center Laško Trio Romanika
koncert
20.00 Center konjeniškega športa Celje
Summertime
poletni kulturni galop
20.00 Branibor club Celje
Back to black
koncert v spomin Amy Winehouse
20.00 Mestna četrt Nova vas
Kako ponovno prebuditi človečnost?
delavnice osebne rasti zdrave atmosfere z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušicem
20.00 Dvorana Zdraviliškega doma Dobrna
Duo kitar: Nejc Kuhar in Mak Grgic
večer španske in filmske glasbe
20.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji
Odmev z gora
koncert malih vokalnih skupin
20.00 Cerkev svetega Roka Šmarje pri Jelšah
Rokovo poletje
koncert; nastopa zbor Collegium vocale Celje
21.00 Ploščad pred Max klubom in Winner klubom Velenje Zabava s skupino Vikend
21.15 Dvorišče Jelšingrada, Šmarje pri Jelšah
Stand up komedija z Lucijo Čirovic, Jernejem Celcem, Domagojem Pintericem in Alešem Novakom
SOBOTA, 29. 6.
10.00 Mestna plaža Celje
Kriza talente niza
ustvarjalne delavnice in tržnica
10.00 do 12.00 Branibor club
Celje_
Otroške ustvarjalne delavnice
11.00 Galerija Volk Celje_
Celjske poletne vedute
odprtje razstave likovnih del, ustvarjenih na poletnem slikarskem ex-temporu
11.00 Nekdanji Kroflov mlin Kozje
Pilštanj 1158 - okruški zgodovine
odprtje razstave
15.00 eMCe plac Velenje_
Metal koncert
park s5 dogaja
18.00 Kulturni center Laško
Udeleženci poletne glasbene šole Romanica Antiqua Laško
zaključni nastop
18.00 Grad Podsreda_
Glasbeno poletje na gradu Podsreda
zaključni koncert Mojce Zlobko Vajgl z udeleženci seminarja za harfo
19.00 Atrij Savinove hiše Žalec
Žalec se prebuja
nastop skupine Blok V
19.00 Skomarska hiša Skomarje Jaz mam en stari znucan koš
literarni večer v Skomarski hiši
19.00 do 21.00 Ploščad pred Domom II. slovenskega tabora Žalec
Zumba party - voditelj Tomy group
19.00 Grad Podsreda_
Modna grajska pravljica unikatnosti
odprtje razstave ob zvokih harfistke Mojce Zlobko Vajgl
VODNIK
29
£
H
g
Q
(Jio Kolesarjenje
po Spodnji Savinjski dolini f 30. 6. 2013 ob 8.00
štart pred Hotelom Žalec
Prijavnimi 10 C ^Äfl
(uporabno iH rilo.	.....1
akrcpiil.i nl> poli in wi ril j n
r 56 KM DOLGA PO*iALEOVKBJf -SEŠČt BOLEMA 1 W l'UHlH-fKPI..JKA K \\sKn |'HI Knr\ BRiSLO\(' I r\Rl/ui-ri)i/K la-2au >/.j -(; it i vn x i. j k-{ i (m i\ i .i i:-/ \ i. k
i Jrtiiumji Zji «I ta kuliur- i. -piir! m iurükfli }aire i Miifcluvaii jii i OMiund Sp'sJnjt Sj*Ib^Iu£ dnitiu-.
t n Iii rm ariji-: TIC /idi-r, flA 711) (14 m i™./k\l-/jkc.si
20.00 Terme Olimia Podčetrtek Nastop skupine Gemaj
20.30 Pred Domom kulture Velenje
Chocholate disaster
koncert mednarodne ženske džez zasedbe
21.00 Ploščad pred Domom II. slovenskega tabora Žalec Izbor za Smaragdno kraljico 22.00 Šotor pri občini Bistrica ob Sotli
Koncert pod šotorom
zabavali vas bodo Pvaninski abuhi
NEDELJA, 30. 6.
10.00 Kartuzija Jurklošter Udeleženci poletne glasbene šole Romanica Antiqua Laško
zaključni nastop
17.00 Glasbena šola Celje
Poletni glasbeni tečaji Celeia
zaključni koncert saksofonistov 18.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji
Etnografska razstava Grabila je seno; razstava pirografij Tonija Osovnikerja; razstava likovnih
del osnovnošolcev in ročnodelska razstava rečiških vezilj
19.00 Grad Podsreda_
Jernej Albreht in Blaž Šparovec - klarinet, Andreja Markun - klavir
uvodni koncert seminarja za klarinet
20.00 Vodni stolp Celje_
Večer zabavnih melodij s Pihalnim orkestrom Celje
20.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_
Four state
koncert
PONEDELJEK, 1. 7.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Abrakadabra igralna jezikovna šola
zabavne, poučne in ustvarjalne dogodivščine
10.00 Galerija Velenje_
Počitniške slikarske delavnice za otroke
vodi akademska slikarka Urška Mazej
19.00 do 16.00 Vila Mojca Velenje
Poletne počitnice v vili Mojca
18.00 Mestna plaža Celje
Ustvarjaj, ločuj, z naravo zmaguj
eko ustvarjalne delavnice izvaja Bojana Komplet
TOREK, 2. 7.
9.00 do 12.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
Počitniške delavnice za otroke s celjskimi likovnimi ustvarjalci
10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Poletne počitniške vragolije za osnovnošolce /M - kot muzej
10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Abrakadabra igralna jezikovna šola
zabavne, poučne in ustvarjalne dogodivščine
10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Mladi kiparji
poletje na travniku - torkove igrarije
17.00 Pokrajinski muzej Celje Javno vodstvo po kulturni in umetnostnozgodovinski zbirki
SREDA, 3. 7.
EKO USTVARJALNE DELAVNICE: USTVARJAJ, LOČUJ, Z NARAVO ZMAGUJ!
Ponedeljek, i. julij, ob 18.00, MESTNA PLAŽA
Delavnice izvaja Bojana Komplet, s.p., Otroške sanje.
Vstop prost. V primeru slabega vremena bodo delavnice na pokritem
prizorišču Vodnega stolpa.
UTRIP ŽIVLJENJA NA MESTNI PLAŽI: LIKOVNA DELAVNICA Sreda, 3. julij, ob 18.00, MESTNA PLAŽA
Delavnico vodi Ivana Andric Todic, profesorica likovne kulture in slikarstva.
Vstop prost. V primeru slabega vremena delavnica odpade.
E. IONESCO: UČNA URA
Sreda, 3. julij, ob 21.00, LAPIDARIJ na Savinjskem nabrežju
Režija: Luka Mareen, produkcija Gledališča Hiše kulture Celje
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu. Več na www.hisakulture.si, info@hisakulture.si, 041 708 945.
10.00 Knjižnica Velenje
Zabavna sreda
zabavna sreda presenečenj za otroke
17.00 Letno gledališče Limberk Griže
Dan slovenskih rudarjev
proslava
21.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju
E. Ionesco: Učna ura
drama
Društva vabijo
ČETRTEK, 27. 6.
8.00 do 15.00 Podčetrtek_
Privoščimo si domače
četrtkov sejem
10.00 Socio Regijski center medgeneracijskega druženja Celje
Kako premagati tesnobo
teden vseživljenjskega učenja
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
ČETRTEK, 4. julij
18.00, MESTNA PLAZA
LUTKE VABIJO NA PLAŽO:
VESELI CIRKUS OTOŽNEGA KLOVNA
Režija: Barbara Bulatovic, Igra: Brigita Leban
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa.
CELOVEČERNA STAND-UP KOMEDIJA:
ROJEN V JUGI
21.00, MESTNA PLAZA Nastopa: Perica Jerkovic
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
Več info TIC Celje, www.celeia.info
PETEK, 28. 6.

wmi
ZAVOD CELEIA CELJE
od 9.00 ure dalje Dobrna
Anina nedelja 2013
Godba Dobrna, pohod, kulturno zabavni program
10.00 Socio Regijski center medgeneracijskega druženja Celje Moč misli
teden vseživljenjskega učenja
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev
SOBOTA, 29. 6.
8.00 Atrij Centra Nova
Kmečka tržnica
9.00 do 12.00 Žalec
Podeželska tržnica
10.00 do 12.30 Atrij Celjskega mladinskega centra
Sobotnice za najmlajše 17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice, jezdenje ponijev
NEDELJA, 30. 6.
7.00 Bistrica ob Sotli-pred občinsko stavbo
Petrov sejem
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice
PONEDELJEK, 1. 7.
10.00 do 13.00 Celjski mladinski center
Kreativne počitnice v MCC-ju
TOREK, 2. 7.
18.00 Mestni park Celje
Brezplačna vadba joge
SREDA, 3. 7.
18.00 Mestna plaža Celje
Utrip življenja na mestni plaži
likovna delavnica; vodi Ivana Andrič Todič
Več info TIC Celje, www.celeia.info
iH
ZAVOD CELEIA CELJE
Razstave
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvor: Kelti na Celjskem.
Otroški muzej Hermanov brlog: Moj rojstni dan; Čas za igro - It's playtime/Umetniška interpretacija II., zbirka Otroško življenje, do do 30. 6.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica
Galerija Plevnik - Kronko-vska: fotografska razstava Atelier 339/II, do 16. 7.
Kvartirna hiša Celje: razstava Sekvence, slikarja Janka Kastelica, do 1. 7.
Galerija železarskega muzeja Teharje: pregledna fotografska razstava Majnice, likovnih del akad. slikarke Ivane Andric Todic ter slikarja, kiparja in lončarja Roka Komela, do 30. 6.
Levstikova dvorana celjske knjižnice: fotografska razstava Kulturna dediščina Francija Horvata, do 21. 7.
Savinov likovni salon Žalec in Dvorec Novo Celje: razstava Oko. Misel. Roka., grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana, do
16. 8.
Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12.
Knjižnica Laško: razstava ilustracij Mojce Cerjak, do 1.
9.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava slovenske slikarke, grafičarke in violinistke Avguste Šantel ml., do 30. 6.
Grad Podsreda: Heroji časa, razstava slikarskih del Jožeta Marinča, do 23. 6.; Darovi narave, fotografska razstava Ivana Tomšeta, do 30. 6.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava akademske slikarke Klementine Golija, do 30. 6.
Galerija Velenje: razstava kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja, do 14. 9.
www.radiocelje.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80
Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
J POIŠČITE in POKLIČITE
Na naših straneh se trudimo, da bi bralcem
lahko ponudili čim več ugodnosti, zato pozorno spremljajte tedenske ponudbe, s pomočjo katerih lahko ceneje koristite storitve oz. kupujete ceneje. Bodite pozorni na rdeče dodatke k oglasom, na katerih najdete ugodnosti ki vam jih oglaševalci nudijo.
Oglaševalci, hodite konkurenčnejši in dostopnejši -pokličite telefonsko Številko
031 692-860
ZlAW&fVO TAJNSEK
Romana Tajnšek - Korošec
Gbnitig /7, 30Q0 Cetje OJ 544 17 fš 04! 634 844
^cu/eAe Oft
orna
MIKLOŠIČEVA ULICA S 3000 CELJE TEL.: 01 £3 00 701 E-POiTA: zavc>e.gLoria:*amis.Ei<it
ŠIVANJE IN PRODAJA ZAVES KAKNISE [AMELNS ZAVESE
-	ROIjO -žaluzije
IZDELAVA PUSSEJEV PROWA VOLNE. KVACKACCOV ZADRG. SUKANCEVTRAKCM ÜPKE
-	GQBEUNI TAPFTNtSKD BLAGO TAPETNIŠKE GOBE PREDPASNIKI
10% popust na vse izdelke v mesecu Juiljju.
Www.z*VtK-£loria. »i
-J
CVETUCARNA IN DARILNI BUTIK
Nitasa Htibernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-5encjur-Cdje Kontakt: 031-363-S06 in 031 '302-666 01/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64

SLIKOPLESKARSTVO
tel./fax:0a 70S 33
www. iti d pies korst v o, e u
I n fows.ll koples k a rst vo.eu
10 KVADRATOV BREZPLAČNO
Ob naročilu 60 kvadratnih metrov sJikopleskarjkih del
PROIIVO&MJA (H PRODU I* YSLH VISI UMIXATHJ H IN S II NÜ4Ü DM IH
(Rovstc- m tFinsHKirotiKdv
www.gric-i.com ŽLEBOVI GRIČ tigoulna - pionvoaoja
IncbrnWrnU li.lrmiwwfn&srwirtsj.'JH1 '«J » «r-t*
ŽLEBOVI, OBROBE. fEVI, KWHSK STREKf, VUAK}r KOVICI, SILIKONI, ORODJI..
|j}l|ovillllijHtiHftifilo
lUbtK'KHJW
pwlwlniti Um nit poilovjlnics Ctl|(
tli 4M »«mu
sinojBPmsiiKH
HIT R D , EVAL1TETMD IN II G 0 D H □ E prcfe!;gnain® ff»™** ^
irfpf(iniii5H0!iü	BRvrito materiala
■^.03 574« 9	^tananjepoRAHuHki- POBEGNI EFEKTI!
- tulelava v enem dnevu - predhodno oaroS ta! ■ugodnosti »stranke
$sm:Ml 741094
www.strojeplastika.si
PRI URFDiTi/f GROBoi/,DEIO brfzpuično! H BREZPLAČNO SI/FTOIMAIJE
d o m o f i n a I
GSM: 041 756 668-
■ tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdela va nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠCMI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^o
2m strešnih cevi Vm PODARIMO
pri zamenjavi strešne kritine.
CkTa) KIA MOTORS avt( j)hiša skorjanec
. TTtt Ptrwrl toSufpttuT
Mariborska 115,Celje. 03/42608Ä4„ 031 60-9416
Posebna ponudba:
Kontrolni pregled va šega ia vo/.ila pred dopustom: 15€
* Pregled zajema 12 kontrolnih točk.
I'red do pus toni opremilo vase vozilo z »«k i (ti i n kuvrli i vu 111E !
Lepotni center
Meicator center St
l/itpjiiij v tWjiepie oprtmiieäti /rüjrrfaifi äafcriDv, sisr sommnßvüljo Števil w tesroafiaie afcrito \ _in nawstt pa ugodni ceni
041/675-556
imwpiMswi sins«! öufcfi f, mmSa iusa mm
STRIŽENJE BREZPLAČNO,
pri barvanju las vseh dolžin
OKNA - VRATA - STEKLO
rn\
\ fo (Me ii
OD PROIZVODNJE, 0O3AVE HO KVAUTETNh MONTJ
C
KUP ON: ob naročilu oken do 31.7.2013 vam v okna GRATIS VGRADIMO VARNOSTNO SKRITO OKOVJE
P6 VWIftn|a (031 477 70«) In P6 Sior» (051 610 353) -

KLEPARSKA, KROVSKAIH TESARSKA DELA
lgorGOMINŠEKs.p
lož ni ca pri Žalcu na, 3310 Žalec GBM: 031 592 573; E-mail: IGDfl.SKG®GMÄ1LCDM
AKCIJA! Do-35% popusta
na vsa kritino

KPtikn
?Zt£i»
■ inuuii
V OTTIKI Tcuju VU4 HUDIMOl
•	sTnoKWM mesieo vi* zawJulu
■	«warrrm. srenji in okvwje
ZA «EflEKEUSKA OOL*
. s™0*c™iMestfft»ii0«iwi(ineiEee
■	mflIITETNE KONTAKTTt LEČE
■	ČISTILA ZA KOtfTAKTNE LEČE
•	semen* Ott* pflizmthiH pfö!?y*j»lC£ v
- LASTIN PfflKinNI PROSTOR JA STRANKE OPTIKE -
MARJAN TERŽAN.sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102CEUE Tel.; 0i49l-33W, Fa*; 03/491-33-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota ot) B.0O-12.OQ
10% popust * ob nakupu + fcoreKcčjskih in sončnih oca!
VSI NAŠI MOJSTRI
31
V ¥ •
• v
Vzdrževanje vrtnega pohištva
Vrtno pohištvo je narejeno za zunaj, a to še ne pomeni, da je odporno na vremenske razmere. Še zlasti, če pri nakupu niste pozorni in kupite tako pohištvo, ki ga morate ob prvih kapljah pospraviti na suho, če želite, da ga boste naslednjič še lahko uporabljali.
Na kaj morate paziti pred nakupom?
Prepričajte se, da vrtno pohištvo narejeno iz materialov odpornih na vremenske pojave, PohiStvo iz kanvasa, rata na, bambusa ali vrbovega protja bo hitro postalo grdo in neuporabno ob vsakodnevni izpostavi soncu in dežju. Če imate pohištvo iz teh materialov, jih morate nujno pokrivati ali pospraviti pod streho. Tudi blazine naj bodo odporne na sonce in dež, sicer bodo obledele oziroma zadrževale vlago v sebi. Le Če jih boste redno pospravljali pod streho, si lahko privoščite kakršne koli, sicer pa raje vzemite vremensko odporne blazine. Po nevihti poberite blazine ter jih hitro posušite na obeh straneh, Plastično pohištvo pa obrišite do suhega, da ne bodo nastali madeži.
^ Hitri nasveti
Kovinsko in leseno pohištvo
Če je vaše pobarvano kovinsko pohištvo opraskano, odstranite rjo in barvo s stekleno volno, nato pa ga pobarvajte z ujemajočo se barvo. Pustite nekaj d ni, da se posuši ter nanesite zaščitni lak na celoten kos pohištva. V močnem nalivu in vetru zaprite senčnike, po koncu pa jih znova odprite, da se posušijo. Tako boste tudi preprečili nabiranje umazanije. Pohištvo iz lesa redno mažite s premazni-mi sredstvi namenjeni za vrsto lesa. Na koncu poletja ga očistite, popolnoma posušite ter pospravite v suh prostor, kjer zrak lepo kroži. Vedno shranile navodila za vzdrževanje vrtnega pohištva ter se jih tudi držite, da vam bo še dolgo služilo za piknike ah večerne zabave, vrtno pohištvo iz lesa bo polepšalo vsak dom. Cene garnitur dandanes ne dopuščajo, da bi si vsako leto lahko kupili novo pohištvo, zato je nadvse pomembno vzdrževanje in primerno shranjevanje. S pravilnim ravnanjem bomo namreč lahko dolga leta uživali v dobro ohranjenem pohištvu. Vrtno pohištvo boste z naslednjimi ukrepi zaščitili pred zunanjimi vplivi,
Nega lesenega pohištva
Ob nakupu pohištva le-to najprej nama-žite z oljem. Vrtno pohištvo so lahko nao-
Ijili že v tovarni, vendar boste z dodatnim slojem poskrbeli za boljšo zaščito. Zelo pomembno je, da je pohištvo popolnoma suho, saj se namaz drugače ne bo dobro vpil. Leseno vrtno pohištvo naoljite 2-do 3-krat v času pomladi in poletja. Tako bo pohištvo zaščiteno pred vremenskimi vplivi. V primeru, da je vrtno pohištvo izpostavljeno močnemu soncu, pa priporočamo, da ga večkrat naoljite. Lahko na nesete tudi plast za plastjo, tako bo les enakomerno naoljen. Pri tem morate biti pozorni, da novo plast olja na nesete, še preden se prejšnja posuši. Priporočamo, da se oljenje izvaja kar se da redno, saj bo tako vaše vrtno pohištvo res dobro zaščiteno,
Bolezni pohištva
Pogosto se zgodi, da kljub rednemu vzdrževanju pohištva le to napadejo glivice ali plesen. Glavni pokazatelj je temno obarvan les ali pa bel prah. V takem primeru vam svetujemo, da les temeljito operete s čistilom za les. V hujših primerih ga očistite s klorom, če pa tudi to ne bo pomagalo, vam preostane le še smir-kov papir. Ko boste plesen ali glivice odstranili, morate les zaščititi še z oljem.
Shranjevanje pohištva
Poleg rednega vzdrževanja je nadvse pomembno tudi pravilno shranjevanje čez zimo. Pred hrambo je pohištvo treba očistiti vse umazanije. Svetujemo vam. da vrtno pohištvo ne hranite v toplem in suhem prostoru, saj se bo izsušilo. Idealni pogoji za hrambo so zagotovo v garaži, kjer bo dovolj h Ud no in vlažno.
Pazite, da vam krema za sončenje ne bo padla
na blazine. Če bo, jo hitro izperite, saj lahko sicer ostanejo madeži, če bo blazina izpostavljena sončni svetlobi.
imate aluminijasto pohištvo ter opažate obarvanje oziroma korozijo? Skupaj zmešajte milo, vodo ter kis in očistite prizadete dele.
Z voskom za avto boste zaščitili aluminijasto ali barvano
kovinsko pohištvo. Najbolje, da to storite ob začetku in koncu sezone.
ffflti/ta ,
tov nahaja v Planetu Tili v te!|u, vam ob nakupu korektnih očal trikrat tedensko nudi brwplaüil «Sriraiiki pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na id rav n išld pregled I nj ATf| Q7 Afl in za informacije ita telefon: I Uj OtU 7/ OU
Ob nakupu enih korekcijskih očal i/am druga i enako enožariično dioptrijo podarimo.
zrm.vvii išči; u4ko
14
fill-RMANA
/jiilM
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja; On. A. VERÄ1NIN ortoped revmatolog
F1TE-X Ü-O-O-. Dunajska 1W A, 1000 IjuhjaJ" ■ret,: (B /7^4-^7-00,031 566 SUIT: wm^.fitt*_sj; c-ptWr*: Frrew-Infi
BREZPLAČEN osteopatsW pregled
INSTMAOIE VOHOVSEK
|aon
Z vami že 20 LET.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV m SANACIJA KOMLNK
OTWJEDE nninill Plinska vas 34/d. šloie. gsm: 041 682 907
Kupon za 25 FI/B0I/
Pri naročilu storite v nad 500 evrov
Okrasni strešni elementi
Internet; www.streha-metalko.it
GSM:+186 (0}41131 611
prožinskji vas 57 3I20STOAE
jMLjflCi gRVK FUkCA
vt. M. GnMhHriAI Td0$ 1 S? OZ?
N(VS WW, S0C0 Cdjt	--
kMJ^ANje HLAČ
POPOLNI J^VKTasrtLNlH \N VÄNJENIH OBLAČIL
DELOVNI £At:
jwn- - jutcd I. der 1lwif in oi 1V dxr 1f MVt sob- od f- dtt ^ ure
VSE NA ENEW flESTU

HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
Pri finupu strehe MfT/UKO prejmete lepo darilo.'
03/749 17 10
MULE J DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17, 32 JO ŠENTJUR
32
INFORMACIJE
		
		
		
		
		
		
		
		
Fotoaprat OLYMPUS
Napredno samodejno delovanje (i-Auto), sledilno samodejno ostrenje, čarobni filtri, SLO vmesnik, olympus d-735
OLYMPUS

GPS MIO SPIRIT 487
Inovativna navigacija z 10,9 cm velikim, na dotik
zaslonom z ločljivostjo 480 x 272. Načini prikaza poti 3D ali 2-D. BlueTooth	— _
prostoročno telefoniranje Razširitev spomina možna z Micro SD kartico.	^^
Prednaložena kartografija Evrope (44 držav).	^
Splošni plačilni pogoji so na voljo v trgovini. Celje, Kidričeva ul. 26A, 3000 Celje. Trgovina v Celju je odprte od ponedeljka do petka od 09.00 do 21.00 ure, ob sobotah od 09.00 do 20.00 ure.
Ponudba v oglasu velia samo v trsovini Harvev Norman v Celiu. www.harvevnorman.si
zaslon 6,9cm (2.7")
Slovenski kajmak osvaja nagrade
stran 36
Rumena barva kot opozorilo?
stran 51
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Težave pri branju ne pomenijo konca sveta
Mati in sin, ki se uspešno spopadata z disleksijo
»Najbolj me je bolelo, ko so mi rekli, da sem lenuh, kar niti slučajno nisem, ker sem se vedno učil veliko več kot sošolci in še danes se,« razlaga 16-letnik.
Kevin Zupanc iz Štor je na prvi pogled čisto navaden najstnik. Obiskuje srednjo šolo in uživa pri večini stvari kot ostali 16-letniki. A vendar je nekaj posebnega. Ima namreč disleksijo, zaradi česar se spopada s številni težavami, ki jih ob pomoči družine in z obilico lastne volje uspešno premaguje. Še več, prepričan je, da se lahko prav zaradi disleksije ponaša s posebnimi talenti.
Prve težave je bilo pri Kevi-nu mogoče opaziti ob vstopu v osnovno šolo in iz razreda v razred so postajale vse večje. Težko se je zbral, snov je osvajal z veliko več napora in počasneje kot sošolci, zamenjeval je črke, težave je imel z branjem besedil in večmestnimi številkami. Ko so družini predlagali, naj Kevin ponavlja tretji razred, je Melita Zupanc začela iskati razloge za sinove težave. Obiskala sta psihologinjo, ki je na podlagi testov potrdila, da je Kevin dislektik. V četrti razred je tako vstopil z odločbo o prilagojenem pouku.
Ponižanja in nasilje
»Takrat se je začel naš boj. Mislili smo, da bo odločba pomenila olajševalne okoliščine, a bilo je ravno obratno,« se spominja Melita
Melita Zupanc je kljub obilici dela v lastnem podjetju vedno našla čas za Kevina in njegove potrebe. Kot zagotavlja, najstnik kljub motnji, s katero se sooča, ni prav nič razvajen, saj ga obravnava prav tako kot ostala dva otroka.
Melita in Kevin Zupanc sta svojo desetletno marsikdaj trnovo pot opisala v knjigi Živeti z disleksijo in s talentom. Melita pravi, da bo dobrodošel priročnik za prav vsakogar, ki jo bo vzel roke, bodisi za učitelje, psihologe, starše in vse ostale. V prvem delu knjige so predstavljene značilnosti disleksije, v drugem Melitino soočanje s sinovo disleksijo, v tretjem pa Kevinove izkušnje in pogled na šolo ter svet. V četrtem sklopu knjige si bralec ogleda več fotografij, katerih avtor je Kevin. Knjiga je sicer sestavljena tako, da je primerna tudi za dislektike. Črke so večje kot v ostalih knjigah, širši so razmiki med črkami in vrsticami, papir je motno rumene barve, kar pomaga ohranjati zbranost, dodani pa se še posebni vilinski simboli, ki služijo za počitek, hkrati pa po besedah Melite dajejo moč, življenjsko energijo, pogum, zdravje, uspeh. Me-lita in Kevin že pripravljata novo knjigo, ki bo tudi, kot obljubljata, imela posebno energijsko noto.
Zupanc. V šoli se, kot pravi, številni učitelji niso zavedali, kakšne težave sploh prinaša disleksija in kako obravnavati takšnega otroka, zato niso
»Zavedati se je treba, da potrebujejo otroci z učnimi težavami ob vsakem najmanjšem napredku pohvalo, ki jim da samozavest in zagon za naprej. Pomembno je tudi sodelovanje staršev in učiteljev, saj na tej poti starš brez podpore učitelja ne more doseči napredka, prav tako se s težavo ne more uspešno spopasti le učitelj, saj je z otrokom tudi doma potrebnega veliko dela. Bistveno pa je tudi sodelovanje otroka,« je prepričana Kevinova mama.
do potankosti upoštevali zanj prilagojenih programov, zaradi česar je imel Kevin v šoli veliko težav. Bolele so ga opazke in žalitve otrok, da je neumen, soočal se je celo s fizičnim nasiljem. Ker tudi motorično ni najbolj spreten, so ga otroci izločali iz športnih aktivnosti, zato prostega časa ni več želel preživljati na igrišču. Večino popoldnevov je tako preždel za domačimi stenami in začel odkrivati stvari, pri katerih neizmerno uživa in pri katerih se lahko zelo izkaže.
Najti talent in ga razvijati
V sedmem razredu je čisto mimogrede izdelal računalniški igrici, še dobro pa se tudi spominja, kako ga je ob
»Sem zelo ambiciozna, zagnana, optimistična, borbena in tudi Kevina to učim. Zdaj se je že naučil, kako pomembna sta optimizem in samozavest. S takšnim odnosom lažje premaguje ovire, ki se mu postavijo na pot, kar dokazuje iz dneva v dan.« pravi Melita Zupanc.
gledanju televizijskih poročil začelo zanimati, kako se premika slika in sestavljajo kadri. Tako se je lotil fotografije, kasneje še snemanja in montaže, ki mu, kot pravijo tudi poznavalci, gredo odlično od rok. Za te talente, ki jih je treba, ko jih prepoznamo, čim bolj razvijati, je, kot je
prepričana Kevinova mama, zaslužna prav disleksija. »Di-slektiki bolj razvijejo desno polovico možganov, kjer so centri za kreativnost, umetnost, domišljijo in intuicijo, kar se razlikuje od večine ljudi, ki imamo bolj razvito levo polovico, kjer so med drugim centri za branje, pisanje in
spomin.« A ob tem dodaja, da se da s trdim in sistematičnim delom ter z vztrajnostjo in optimizmom pomanjkljivosti pri dislektikih vsaj do določene mere odpraviti. Melita je tako s svojim sinom ob učenju preždela ure in ure, omogočila mu je tudi redne inštrukcije.
Na poti do
formalne
izobrazbe
Čeprav Kevinu pisanje, branje in spomin še danes ponagajajo, je napredek
»Nekoč je bilo res veliko zbadljivk, ko so otroci začeli spoznavati tako mene kot disleksijo, pa je bilo tega vedno manj. Danes imam svoj krog prijateljev, s katerimi se odlično razumem,« pravi 16-letnik.
očiten. Ne le da je uspešno končal osnovno šolo, pred dnevi je domov prinesel zaključno spričevalo prvega letnika celjske srednje šole za medije. Čeprav je učenja - še danes mu pomagajo inštruktorji - veliko, motivacije ne zmanjka, saj Kevin tudi v šoli počne prav to, pri čemer najbolj uživa. Najpomembneje pa je, kot pravi, da so njegov talent opazili tudi profesorji, ki ga spodbujajo in mu dajejo številne možnosti za izpopolnjevanje in sodelovanje pri številnih projektih. Štorovčan, ki želi nekega dne postati režiser, se zelo veseli letošnjih počitnic, saj bo sodeloval pri snemanju celovečernega filma.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
34
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Poletje bo na kmetiji Turkovih minilo v odpravljanju posledic. Finančno bo to za družino velik zalogaj.
Zakonca Turk ob pogovoru o nočnem požaru ne moreta skriti bolečine in solza.
Ogenj divjal na eni največjih kmetij na Kozjanskem
Požrtvovalni gasilci preprečili pogin še 70 glav živine
»Ne vem še, kako bomo ... Najprej je treba vse pogorelo odstraniti, očistiti, šele nato bomo videli, kako naprej,« pravi 39-letni Milan Turk, gospodar kmetije v Klakah pri Lesičnem. V noči na četrtek so popolnoma pogoreli kmetijsko poslopje, kmetijska mehanizacija in deset glav živine. »Gasilcem bom do konca življenja hvaležen,« še doda. S pravočasnim posredovanjem so namreč preprečili, da bi se požar razširil na osrednji hlev, ki je bil od gorečega poslopja oddaljen le štiri metre. V njem je bilo še 70 glav govedi.
»Hlev so ves čas polivali z vodo, da ne bi še ta objekt zgorel ... Sploh si ne morem predstavljati, kaj bi bilo, če bi zagorelo še tam,« doda Turk. Ogenj je izbruhnil nekaj minut pred eno uro zjutraj, vzrok naj bi bila napaka pri akumulatorju na traktorju. Kriminalisti so po ogledu kraja možnost tuje krivde oziroma nameren požig takoj izključili. Prasketanje in pokanje je najprej slišala žena Irena, ki je domnevala, da je začelo močno pihati ali deževati. Skupaj sta nato stekla ven in ob pogledu na goreč hlev je Milan pograbil dva gasilna aparata in začel gasiti. »Vmes sem poklical župana Kozjega Andreja Kocmana, saj je gasilec in je vedel, koga vse je treba aktivirati,« razlaga go-
spodar kmetije. Župan je takoj klical okoliške prostovoljne gasilce, ki so bili na kraju požara v le nekaj minutah. Nekdo, ki je opazil goreče poslopje na hribovitem delu Klak, je klical tudi na 112 oziroma na 113, vendar naj bi se policisti sprva odpravili na Tlake pri Rogatcu in ne na Klake, saj je prišlo do kratkega stika pri komunikaciji. Na srečo pa so gasilci prišli na pravo mesto.
Bilo je preveč tvegano ...
Žena je pred uničenjem v požaru uspela rešiti vsaj traktor in kosilnico, Milan je z gasilnim aparatom najprej poskušal priti v goreč hlev, vendar so se ognjeni zublji kar pognali skozi vrata. Ko je poskušal odpreti druga vrata, se je opekel po rokah in nogah. Takrat so na pomoč prispeli tudi prvi sosedje z drugega hriba, ki so opazili požar, in gasilci. »Živine, ki je bila v tem objektu, nisva mogla rešiti. Ob takšnem divjanju ognja, kot sem ga videla tisto noč, pomisliš, da moraš rešiti najprej svoje življenje. Bilo je preveč tvegano ...« doda Irena. Sreča v nesreči je, da Turkovi v gorečem poslopju niso hranili kakšnih stvari, ki so lahko gorljive, in da v noči na četrtek ni pihal veter, ki bi ogenj ponesel na glavni hlev, kjer bi lahko pomoril še 70 glav živine.
Župan Občine Kozje Andrej Kocman je že od mladih nog tudi prostovoljni gasilec. V noči na četrtek je gospodar domačije, kjer je izbruhnil ogenj, najprej poklical njega.
Požar je gasilo več kot 40 prostovoljnih gasilcev iz Lesičnega, Pilštanja, Zagorja, Buč in Kozjega.
Grozljiv prizor
Pogled na kmetijo je bil v dneh po požaru grozljiv. Okna in vrata na drugem objektu so
bila popokana, na dvorišču sta bila uničena kmetijski material in mehanizacija, opazni so bili prestrašeni pogledi družine.
Tudi trije otroci, 12-letni Miha, 11-letni David in 8-letna Anja, so še vedno v šoku. Turkovi so imeli zavarovan objekt, ki je pogorel, ne pa tudi živine. Najprej se je govorilo, da je škode za okoli 30 tisoč evrov. »Kje pa! Škode je najmanj za 70 tisočakov! Objekt je bil star le šest let, električna napeljava in vse je bilo urejeno tako, kot je treba. Samo živina stane 15 tisoč evrov, kje je še vsa mehanizacija, ki je zgorela ...« pove Milan Turk. Čaka, kaj bo rekla zavarovalnica, del zneska za povračilo škode naj bi družini nakazali že te dni, vendar samo na denar iz zavarovalnice ne morejo računati, če bodo poslopje poskušali obnoviti. »Zdaj skušamo počistiti pogorišče, potem bomo načrtovali,« pojasni Turk.
Vse življenje vpet v kmetijstvo
Ali morda takšna izkušnja spodbudi razmislek o tem, ali se s kmetijstvom sploh še splača ukvarjati? »Kaj pa naj naredim? Vse življenje se s tem ukvarjam,« odgovori Milan. Njegova kmetija je ena največjih na Kozjanskem in družina se že več kot 23 let preživlja izključno s kmetijstvom in z vinogradništvom. Turk je izgubil očeta pri 14 letih, takrat je na kmetiji ostal sam z mamo in začel skrbeti za domačijo. Z Ireno, ki je
pustila službo zaradi dela na kmetiji, je poročen 13 let, k njemu pa se je priženila s sosednjega hriba. Ravno tam je bila v noči na četrtek prav tako velika skrb, saj so njeni svojci med prvimi opazili, da gori pri njenem domu. Pred našim prihodom so Turkovi s pomočjo znancev delali še v vinogradu. »Delo tam ne sme stati ali trpeti zaradi tega, kar moramo še opraviti na pogorišču. Nekako si razdelimo opravila,« pove Milan.
Hvaležen
Ne le gasilcem, hvaležen je tudi sosedom in prijateljem, ki so se pripeljali celo z Gorenjske, da so mu pomagali pri čiščenju pogorišča. S pomočjo družini pa bodo nadaljevali tudi v Občini Kozje. »Družini bomo pomagali tako, da ji bomo priskrbeli material in denar,« pravi župan Kozjega Andrej Kocman. To je uradni del pomoči, ni pa skrivnost, da je bil Kocman v teh dneh večkrat na zvezi z družino in jim pomagal tudi pri urejanju ostalih stvari. Tudi bager je uredil ravno župan, da so Turkovim čim hitreje očistili pogorišče. »Naša občina ni velika in na tak način si lahko lažje pomagamo, svetujemo ali skupno rešimo kakšen problem v primerjavi z velikimi,« doda župan.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj bolečin
Stanje na računu dne 26. 6. 2013
n	n 7	A F	ft	ft	A
U	U /	t J	U	u	u
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
REPORTAŽA
35
S soncem obsijan dom
Bivanje v bivalni skupnosti v Štorah odslej še prijetnejše
Osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju je nujno treba omogočiti karseda kakovostno življenje. Eden pomembnejših korakov do tega cilja je osamosvojitev, ki jo v Sloveniji dosegamo s socialno storitvijo inšti-tucionalnega varstva. V bivalni enoti Društva ce-rebralne paralize Sonček Celje v Štorah je dom našlo 12 odraslih oseb, večina s cerebralno paralizo, a tudi z nekaterimi drugimi boleznimi. Obiskali smo jih ob nedavnem dnevu odprtih vrat.
Bivalna skupnost v Štorah je ena od šestih skupnosti, ki jih je v različnih delih Slovenije vzpostavil Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Enota je zaživela leta 2000 in kot razlaga vodja programa inštitucionalnega varstva Jelka Bratec, rasla počasi. Sprva so bile v njej le osebe, ki so bile kljub nekaterim oviram sposobne samostojnega življenja. Postopoma je združenje začelo razvijati še storitev inštitucionalnega varstva, tako da so se lahko začeli vključevati tudi ljudje z več težavami, ki ne zmorejo samostojnega življenja in potrebujejo redno oskrbo.
Družinsko življenje
Stanovalci so danes nastanjeni v dveh stavbah, v manjši so štirje, ki živijo povsem samostojno, v nekoliko večji pa živi osem oseb, ki so jim na voljo nega, zdravstvena oskrba, prehrana in druga pomoč negovalcev, ki jih vodi Katarina Kramer. Ob delavnikih dopoldne vse stanovalce vozijo na delo v varstveno-delovni center v Celje, popoldneve in konce tednov pa preživljajo v Štorah, kjer živijo kot družina. Čeprav imajo različne potrebe in želje, je življenje v
r ---^ X
Stanovalci bivalne skupnosti so pretekli četrtek ob dobri hrani in pijači izkoristili za druženje z domačimi in s krajani Štor. Pobliže so jim pokazali, kakšen je njihov vsakdan, in jim dokazali, da zbiranje zamaškov in papirja ni zaman. Tudi donatorji so se lahko na lastne oči prepričali, da društvo denar koristno porabi.
Po besedah Jelke Bratec so za razliko od varstveno-delovnih centrov, kjer so za vključitev dolge čakalne vrste, namestitvene kapacitete v bivalnih skupnostih trenutno zadostne. Kot pravi, se marsikatera odrasla oseba z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ne želi ločiti od svojih staršev, vedno pogostejši razlog je tudi finančna stiska. Stanovalci morajo namreč vse svoje prihodke nameniti za bivanje v bivalni enoti, ostane jim samo žepnina, ki jo dobijo z delom v varstveno-delovnih centrih. Ker so prihodki varovancev nižji od stroškov bivanja, preostanek do polne cene po zakonodaji krije občina, v kateri ima stanovalec stalno prebivališče.
V
»i : i
Utüi1 ..... „. 1 .....
\\ \ \ \ t u iLLUJ-^

Vilma Oblak je povsem samostojna. Kot pravi, se v njej skriva nekoliko adrenalinskega duha. Najbolj uživa med vožnjo s svojim po meri narejenim jeklenim konjičkom.
Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije po besedah Jelke Bratec sledi načelu normalizacije, zato ni ustanovila velikih enot, temveč manjše bivalne skupnosti. Martin Lažeta ob tem izpostavlja pomen čim bolj samostojnega življenja oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. A koraki osamosvajanja morajo biti, kot pravi, storjeni že v otroških letih, da človeku, ko odraste, ni pretežko odrezati popkovine s starši. Zveza in celjsko društvo tudi v namen pripravljata redne kolonije za otroke.
bivalni skupnosti prijetno. »Ker nas je toliko, ni nikoli dolgčas, dobro pa je, da ima vsak svojo sobo, kamor se lahko umakne, ko potrebuje mir. Morebitna nesoglasja rešujemo s pogovorom, kot naj bi bilo v vsaki družini,« pravi Andrej Hat. Že 13 let v Štorah živi Vilma Oblak, ki ji izjemno veliko pomeni, da ima na voljo kuhinjo, v kateri si lahko sama kuha, v manjši enoti je skupaj s sostanovalko prevzela tudi čiščenje skupnih prostorov, sicer pa zelo rada obišče prijatelje v drugi stavbi in po več ur klepeta z njimi.
S klimami poletje bolj znosno
Življenje v stari stavbi bivalne skupnosti bo odslej še lepše. Stanovalci in zaposleni v bivalni skupnosti so imeli namreč v preteklih tednih poseben razlog za veselje in praznovanje. Če so se pretekla poletja pošteno potili, pozimi pa jih je nemalokrat zeblo, je zdaj drugače. Dobili so namreč klimatske naprave in nova okna ter vrata. Društvo Sonček Celje jih je kupilo s pomočjo številnih donatorjev in obrtnikov, še kako dobrodošla je bila pomoč Štorov-čanov. »Veliko denarja smo zbrali s papirjem in z zama-ški, ki so jih pridno zbirali krajani Štor in dokazali, da se da z majhnimi dejanji doseči velike cilje,« poudarja predsednik celjskega društva Sonček Martin Lažeta in dodaja, da počitka ne bo. Zastavljen je že nov cilj, ureditev fasade.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Stanovalci ob vodji stanovanjske skupine Katarini Kramer
Trije od stanovalcev v družbi predsednika Društva Sonček Celje Martina Lažete (v sredini) in predstavnika celjskega rotary kluba (drugi z desne), enega najzvestejših donatorjev. Prav v prihodnjih dneh naj bi rotary klub društvu predal avto za prevoz otrok, ki ga je zagotovil ne le s slovensko, temveč tudi z mednarodno dobrodelno akcijo.
36
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
Letos je Silva Korez na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij poleg znaka kakovosti za kajmak prejela srebrno priznanje za skuto in sir za žar ter zlato priznanje za maslo. Na ocenjevanju v srbskem Novem Sadu pa je za kajmak prejela veliko zlato priznanje, maslo pa je postalo šampion - najboljši izdelek med vsemi, ki so prejeli zlato priznanje.
»V prostoru, velikem 15 kvadratnih metrov,' se komaj obrnem in nimam pogojev za izdelavo in hlajenje več izdelkov, kot jih trenutno ponujam, zato že komaj čakam gradnjo večje sirarne,« pravi Silva Korez, ki pri svojem delu posebno skrb namenja skrbi za čistočo in upoštevanje sanitarnih predpisov. Mleko pošlje v analizo dvakrat na mesec, izdelke pa dvakrat na leto.
Kajmak Silve Korez je odličnega okusa, dame, ki pazijo na linijo, pa ne bodo spregledale, da ta specialiteta vsebuje sto odstotkov maščobe. Da kilogrami ne bi leteli v nebo, si ga Silva, razen pri degustaciji pri delu, privošči le malokdaj. Iz njene kuhinje pa večkrat zadiši po skuti-nem zavitku, palačinkah in štrukljih.
Kajmak, ki osvaja sladokusce in nagrade
Kakovost soljene smetane prepoznali tudi v domovini te jedi
Poleti na naše jedilnike pogosto uvrstimo meso, pečeno na žaru, katerega zvesti spremljevalec na Balkanu je kajmak. Da si ga Slovenci kljub visoki kalorični vrednosti še kako radi privoščimo, dokazuje tudi to, da ga na kmetiji na Grobelnem zmanjka, še preden je popolnoma zrel. Za ocenjevanje ga je gospodinja Silva Korez prihranila in z njim že tretjič zapored osvojila zlati znak. Njeno kuhinjo zato odslej krasi tudi znak kakovosti.
Silva Korez je kajmak spoznala, ko je bila zaposlena v celjski restavraciji, kjer pripravljajo različne specialitete z žara. Ko je iz domačega mleka po prvih poskusih uspešno naredila to kremasto jed, je prepoznala tržno nišo, zaradi katere se danes preživlja izključno z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. V hlevu ima trenutno deset krav molznic.
Leta 2006 je opravila izobraževanje v mlekarski šoli v Kranju, pridobila ustrezen certifikat in uredila prostore za predelavo mleka. Za kilogram
Že lani smo v akciji Dobrote slovenskih kmetij odkrivali pridne roke gospodinj na Celjskem, ki so z vlaganjem, s kuhanjem, z mešanjem in še s čim pridobile znak kakovosti za svoje dobrote. Akcijo bomo nadaljevali tudi letos, ko bomo predstavili 12 dobitnikov znaka kakovosti z letošnje razstave na Ptuju.
kajmaka ga potrebuje od 20 do 25 litrov, po kuhanju iz njega posname smetano, ki jo osolje-no nalaga v plasteh. Sprva se je za nasvet tu in tam še obrnila na poznavalce balkanske kuhinje, danes pa jo pri delu vodi lasten okus.
Dobra jed se sama ponuja
»Glas o kajmaku se je razširil od ust do ust, nikoli nisem potrebovala nobenega oglaševanja,« pove Korezova. Njena stranka je že deset let nekdanji delodajalec, pri katerem se je zgodba s kajmakom pravzaprav začela, večkrat na teden pa svoje mlečne dobrote dostavi še drugim gostincem na Štajerskem in eni trgovini v Šentjurju. Kakor hitro naredi izdelke, tako hitro jih tudi zmanjka. Zato kupci, ki se v želji po prvovrstnih okusih pripeljejo na Grobelno, včasih ostanejo praznih rok.
Ko se temperatura povzpne na več kot 30 stopinj, mora biti Silva še posebej pozorna na ustrezno hlajenje. V tednu, ko smo obiskali njeno kmetijo, pa so ji jo naprave zagodle do te mere, da se je zaradi okvare v prostoru za predelavo mleka zadržala skoraj vso noč. Ob tem hudomušno pripomni, da so stroji včasih bolj pametni od ljudi.
Kot vanilijev sladoled
»Kajmak zahteva veliko dela za majhen izkupiček,« pojasni sogovornica in doda, da se prav zaradi tega njegove pridelave loteva le peščica slovenskih kmetij. Medtem
ko nekateri v smetano mešajo koruzno moko, drugi skuto, sta v kajmaku z Grobelnega le smetana in sol, njegov videz pa spominja na vanilijev sladoled. Ker pri njegovi predelavi ostaja veliko posnetega mleka, Silva slednjega predela v sir za žar, ki je kulinarična modna muha zadnjih nekaj let. Podpis njene kmetije pa nosita še domača skuta in maslo.
Za svoje izdelke je v zadnjih nekaj letih prejela celo vrsto priznanj na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju in na mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov v Gornji Radgoni. Ker ji pridelava kajmaka predstavlja največji izziv, ga je na ocenjevanje ponudila v Novi Sad v Srbijo, od koder se je letos vrnila z velikim zlatim priznanjem.
Še pestrejša ponudba izdelkov
Poleg že omenjenih izdelkov Silva za domačo uporabo pripravlja še sir s poprom, jogurt in skutine namaze. Z njimi bo svojo ponudbo razširila, ko bo na kmetiji zrasla nova sirarna s hladilnico, z zorilnico, s pakirnico in trgovino.
Medtem ko gostinci ne dajo prav veliko na pridobljene oznake kakovosti, so te po besedah Korezove pomembne v očeh potrošnikov. »Kupci kljub nekoliko višji ceni iz hladilnih vitrin hitro poberejo vse domače izdelke, zato me iz trgovine pogosto kličejo, naj jih še pripeljem. Vendar zanimanje največkrat presega moje zmožnosti.«
TINA VENGUST Foto: GrupA
Okusno iz domačih krajev.
V sodelovanju z več kot 100 lokalnimi pridelovalci in zadrugami vam na več kot 100 Mercatorjevih tržnicah skozi celo leto zagotavljamo dnevno svežo ponudbo domačega sadja in zelenjave.
Da pa bodo iz odličnih sestavin nastale izjemne jedi, vam toplo priporočamo domače recepte Valentine Smej Novak na domace.mercator.si
(i©j Mercator
ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE
37
Sprememba okolja vsem prija, sploh v kombinaciji z dobro družbo. Zato smo se držali preverjenega recepta in se z dvema avtobusoma potnikov, ki so se odločili za dopust v organizaciji turistične agencije Relax z animacijsko ekipo Novega tednika in Radia Celje podali na sončen Hvar.
Sonce in prijetno ogreto mor- du. Radovednost in spozna-
je, za manj pogumne bazeni s sladko ali slano vodo, okusna hrana in dovolj pijače - vse to smo si privoščili v Starem gra-
vanje lokalnega okolja smo potešili na izletu po otoku, ko smo si ogledali Vrbosko, ki je bila poseljena že v 15. stoletju,
se sprehodili po Jelsi, ki je prav tako priljubljena dopustniška lokacija, in v Pokriveniku ob okusnem dalmatinskem kosilu gledali proti zalivu, kjer so pred leti snemali Bratovščino Sinjega galeba.
Morja nam kar ni bilo dovolj, šli smo še na izlet z ladjico in uživali ob dobro-
tah iz pečenih rib in mesa. Ob tem smo kljub dopustu pogledovali na uro. Le kako bi bilo, če bi kaj zamudili. Predstavitev in prikaz vsega, kar ponuja podjetje Zdrav in pika iz Celja, sta bila izjemno dobro sprejeta. Sproščanje energije in tekmovalnosti ob zabavnih igrah, treniranje si-
vih celih ob zavitih ugankah, petje in salve smeha so nas spremljali ves čas, da nagrad ne omenjamo. Zato počasi že polnimo kovčke in se pripravljamo na nov dopust. V Karlobag bomo šli 17. septembra, pridružite se nam! En avtobus je že poln, zato si pravočasno rezervirajte
mesto. Obiščite turistično agencijo Relax in se pozanimajte o podrobnostih našega skupnega dopusta.
Več fotografij na www.ra-diocelje.com in na Facebo-okovi strani Novega tednika in Radia Celje.
NENA LUŽAR Foto: SIMONA BRGLEZ
! . !_ L _l . 1 ~T : .T d Ko je vroče, je treba gasiti in vaja ni nikoli odveč.
Vsako jutro smo v sodelovanju s podjetjem Zdrav in pika pripravili energetske vaje. Vsi popotniki so lahko dobili tudi brezplačno dens terepijo.
Jadramo skritemu zalivu in ribiškem pikniku naproti.
Jabolko na dan prežene zdravnika stran. Eno na drugo in za nameček še tretje prinese nagrado.
Jutranji sprehod po Starem gradu in radovedno ogledovanje na poti do kavice ob obali
Dobra volja, smeh in zabava bodo spominjali na krasen dopust v Starem Gradu na Hvaru.
38
REPORTAŽA
Šestdeset let druženja ob kraljevi igri
Društvo povezuje rekreativ-ce, mladina pobira naslove
Mednarodni šahovski sodnik je nekoč dejal, da v življenju vsi kdaj igramo šah, le da zato ne potrebujemo vedno belih in črnih figur. Šah je namreč vse od vodenja podjetja do tega, kako žena vrti moža okrog prsta, do športnih iger in vojaških strategij. V Šentjurju to taktično igro pod okriljem društva razvijajo zadnjih šestdeset let. V Zgornjem trgu so šah pre- tijah so namreč prisotni tek-
cej organizirano igrali pri Ipav-cih že pred drugo svetovno vojno. Približno dvajset navdušencev nad to starodavno igro se je v društvo povezalo leta 1953, leto kasneje so ustanovili še mladinsko šahovsko sekcijo. Predsednikovanje je prevzel dr. Hubert Krtin, društvo pa je prve prostore pridobilo v mali dvorani kulturnega doma (sedanjega sodišča), čeprav je večina za šahovnico raje sedla v šentjurski kavarni. Informacije o delovanju društva do 80. let temeljijo na ustnih virih, saj so ob številnih selitvah del arhiva izgubili.
Reševanje problemov prinese »zicleder«
»Šah je sinteza športa, matematike in umetnosti. Pri par-
movalni značaj, preizkušanje lastnih sposobnosti in kombinatorika, šahisti pa določene poteze vlečejo po notranjem občutku, zato se ob igranju razvija tudi kreativnost,« pravi Željko Vrankic, ki je na čelu ŠD Šentjur zadnjih devet let. Merjenje moči na kockasti tabli po njegovih besedah prinaša številne prednosti predvsem za mlade igralce, ki s sodelovanjem pri tej igri med drugim razmišljajo s svojo glavo, pridobivajo zbranost in delovne navade.
Podmladek obvlada šah mat
Poleg članskega rekreativnega šaha, v katerem so pred dvema desetletjema dosegli zmago v drugi ligi in uvrstitev v prvo ligo, društvo največji
Ko je Indiji vladal mlad kralj Šahram, ki je svojemu narodu nalagal visoke davke, naj bi si modrec Sisa ben Da-hir izmislil šah, da bi kralju pokazal, da države ni brez kmeta - lastnega naroda. Tako pravi najbolj znana legenda o nastanku šaha, nad katerim so se kasneje navdušili na različnih dvorih po svetu, zato nosi ime kraljeva igra.
poudarek namenja prav mladinskemu šahu. Po zaslugi sistematičnega dela pod vodstvom Franca Gaz-vode so v zadnjih desetih letih v Šentjur romali številni naslovi državnih prvakov v kategoriji od 8 do 12 let. Gazvoda je poudaril, da v občini ni več šole, ki ne bi imela šahovskega krožka, Osnovna šola Hruševec Šentjur je letos pridobila naziv druge najboljše šole v tekmovanju šahovskih krožkov v Sloveniji.
Močnejšim
zasluženo
spoštovanje
Letos se z naslovom državnih prvakov lahko pohvalijo Maja Majcen, Nuša Hercog in Nejc Amon. Slednji je lani osvojil naslov evropskega prvaka v reševanju problemskega šaha v kategoriji do 10 let, na svetovnem mladinskem prvenstvu v Mariboru se je povzpel na 46. mesto med
Včasih so partije šaha trajale tudi po več dni, hitrejši ritem življenja pa prinaša krajši čas spopada na šahovski tabli. Tajnik ŠD Šentjur Darko Plahuta je pojasnil, da o svetovnem prvaku odloči igra, dolga do šest ur. Šahist v tem času z intenzivnim razmišljanjem porabi toliko vode kot maratonec, ki preteče progo, dolgo okoli 40 kilometrov.
192 igralci. »Skrivnost mojega uspeha je kombinacija talenta in trdega dela. Z osvojenimi uspehi čutim vse manj treme, ko nasproti mene sedejo starejši in izkušenejši igralci, spoštovanje do njih pa ostaja,« je dejal Nejc, ki šahu posveti povprečno dve uri na dan.
Gostili bodo državno ligo
Prijateljski turnir, na katerega je ŠD Šentjur minulo soboto povabilo osem ekip iz
Najstarejši član ŠD Šentjur Franc Gajšek
regije in s sosednje Hrvaške, ni edini dogodek ob jubileju društva. Septembra bodo že 13. zapored pripravili mednarodni memorial, posvečen šahovskemu navdušencu in zadnjemu potomcu znamenite šentjurske rodbine Ipav-cev. Jeseni bo v Šentjurju še državna liga, v kateri se bodo pomerile prvoligaške ekipe iz Slovenije, načrtujejo pa tudi več turnirjev za mlade šahiste.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
Ob šestdesetletnici društva so člani pripravili razstavo 14 šahovskih garnitur iz Državni prvak v počasnem šahu v kategoriji dečkov do 12 let Nejc	Po zaslugi dveh zmag med prvoligaši je šentjurskim šahistom dvakrat
različnih držav sveta. Namesto črnih in belih figur se na plošči iz Egipta na primer Amon je za šahovnico sedel z dolgoletnim predsednikom ŠD Šen-	uspel tudi preboj v superligo, kjer so se pomerili med desetimi najbolj-
pomerita faraona in njuno spremstvo. Razstavo si je v družbi predsednika ŠD tjur Francem Gazvodo, ki se zadnja leta posveča delu z mladimi.	šimi ekipami, za katere igrajo tudi tuji velemojstri. Društvo zadnjih
Šentjur Željka Vrankica (desno) ogledal tudi šentjurski župan mag. Marko Diaci,	15 let sodeluje tudi na mednarodnem turnirju Alpe Adria, kjer barve
ki je član društva že več kot trideset let.	Slovenije zastopa skupaj s Šahovskim društvom Celje.
^^	v: '4L*
v Novemtedniku
Navdušite nas
s potopisom!
i
Izognite se zgolj suhoparnemu naštevanju, pričarajte nam eksotične oddaljene in morda tudi bližnje kraje, skrite pred našim nosom, začinite še s kakšno prigodo, ki nam bo slikovito ponazorila utrip kraja in način življenja domačinov. Skratka, potegujte se za najboljši potopis po izboru naših bralcev. Kako?
Enostavno. Upoštevajte nekaj naših napotkov in se držite predpisane dolžine: največ pet tisoč znakov in najmanj tri zanimive fotografije z zgovornimi podpisi. Potopise s potovanj po Sloveniji in tujini nam lahko pošljete do vključno 15. julija 2013. Objavljati jih bomo začeli 19. julija. Seveda po minimalnem vstopnem pragu, kar pomeni, da morajo zadostiti zapisanim pogojem, temeljnim zakonitostim potopisa in slovenskega jezika. Potopise bomo oštevilčili in jim dodali kupon za glasovanje. Glasovanje za najboljši potopis bo trajalo ves julij in avgust, ko jih bomo tudi objavljali. Septembra bomo razglasili zmagovalca. Avtor bo prejel nagrado s pridihom po potovanjih, med bralci, ki boste glasovali, pa bomo prav tako izžrebali nekoga, ki mu bomo polepšali življenje.
Torej: vsi, ki ljubite potovanja in - pozor, to je pogoj za sodelovanje - živite v kateri od 33 občin na Celjskem, ki jih »pokriva« Novi tednik, ter ste obiskali katerikoli kotiček sveta, lahko sodelujete v akciji.
Za dodatna pojasnila pišite in povprašajte na e-naslovu tednik@nt-rc.si. Potopise je treba oddati v elektronski obliki na omenjen naslov. Posebej priložite tudi fotografije v čim večjem formatu. Pripišite še svoje podatke, tudi kraj bivanja.
REPORTAŽA
39
Pot je nastala v sodelovanju občine, osnovne šole, planinskega društva in Lovske družine Prebold. Ideja o Krožni učni poti Marija Reka je nastala pred dobrim letom na občnem zboru Planinskega društva Prebold prav v Domu pod Reško planino. Občina Prebold se je nato takoj odločila za sodelovanje pri izdelavi idejne zasnove, projekt, vreden 11 tisoč evrov, pa je prijavila na razpis za sofinanciranje, ki ga je nudil evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
Učenci Osnovne šole Prebold so zadnji letošnji športni dan združili z odprtjem poti. Ker pot zaradi majhne višinske razlike ni zahtevna, je primerna tako za najmlajše kot nekoliko starejše pohodnike.
Zabavno spoznavanje neokrnjene narave
Okrog Reške planine po krožni učni poti
Geološki stolpec, plezali-šče, bodika, lovska preža, solnica in nenazadnje obo-ra so le nekatere naravne in krajevne značilnosti, ki jih obiskovalec sreča na Krožni učni poti Marija Reka.
Preboldčani so jo uradno odprli v petek, potem ko je bilo po dobrem letu konec iskanja, zbiranja in analize gradiva, povezanega s to spo-dnjesavinjsko planino. Krožna učna pot Marija Reka, speljana okrog Reške planine, severnega dela Posavskega hribovja v občini Prebold, z osemnajstimi postajami povezuje naravne, arheološke in etnološke zanimivosti tega dela Posavskega hribovja. Začne in konča se pri Domu pod Reško planino, v katerem je do začetka 70. let prejšnjega stoletja domovala osnovna šola.
Za začetek osnove planinstva
Pohodnika po pet kilometrov dolgi poti, speljani večinoma po gozdu, vodijo razlagalne table z oznako bodike, ki je obenem zaščitni znak poti. Na prvi točki, neposredno ob Domu pod Reško planino, se obiskovalci, preden se podajo na približno dve uri in pol dolg obhod, v planinskem kotičku seznanijo z osnovami pohodništva. Predstavljene so markacije in ostale smerne ter zahtevnostne pohodniške table, velik del kotička pa je namenjen tudi spoznavanju vozlov, od osmic, varovalnih, kavbojskih, ambulantnih, podaljševalnih do prusiko-vih. Krožna učna učna pot se nato mimo osrednje pregledne table vzpne proti reški cerkvi, kar je tudi najstrmejši del poti. Še preden pohodnika pot pripelje do gozda, so predstavljene drevesne vrste, ki jih nato srečujemo ob vsej poti. Med najpogostejšimi sta bukev in smreka, sicer pa je mogoče opaziti tudi hrast gra-
Krožna učna pot Marija Reka je speljana okrog Reške planine. Pohodnik premaga 115 metrov višinske razlike, predviden obhod poti pa traja dve uri in pol.
den, javor, gaber, divjo češnjo, kostanj in macesen.
Plezališče, preža in krmišče
Po asfaltirani cesti, ki se ji vsi tisti, ki dobro poznajo teren, lahko tudi izognejo, pot vodi proti zahodu do manjšega, naravnega pesko-kopa, kjer je postavljen geološki stolpec, ki kronološko prikazuje razvoj kamnin na reškem območju. Slednje so zaradi svoje kemijske in fizikalne sestave priljubljene predvsem za plezalce. Na reški planini je namreč zelo znano plezališče z različnimi plezalnimi smermi, ki so prav tako opisane na eni od posto-
jank na poti, ko učna krožna pot zavije proti severozahodu na makadamsko cesto. Po njej, ki je za pohodnika zaradi svojega hlada še posebno prijazna v topli polovici leta, prispejo do gozdne jase z lovsko prežo. Reška planina ni raj le za plezalce, temveč tudi za lovce. Prav zato so poleg že omenjene preže, namenjene opazovanju živali, ugotavljanju njihovega zdravstvenega stanja, vitalnosti in spremljanju naravnega prirastka, postavili krmišče in nedaleč stran tudi solilnico. V zadnjem času divjad povzroča čedalje več škode na poljščinah. Prav krmilnice, ki so sicer v prvi vrsti namenjene
premagovanju zimskih stisk, povezanih s hrano, divjad odvračajo od poljskih kultur. V solilnicah gozdni sesalci pridobijo dovolj natrija. Zaradi uporabe umetnih gnojil se namreč njegov delež v naravi vedno bolj zmanjšuje.
Bodika, simbol poti in življenja
Pot, ki se iz nekoliko širše vleke zoži v planinsko stezo, nato zavije navzgor v gozd, kjer se kmalu spusti. Še prej pohodnik spozna, kdo od grozdnih sesalcev mu lahko z bodisi malo sreče bodisi malo nesreče prekriža pot. Poleg divjih prašičev, ki nemalo sivih las povzročajo
okoliškim kmetov, so pogosti prebivalci posavskih gozdov tudi srne, kune, polhi, lisice, veverice in poljski zajci. Na skrajnem severnem delu Reške planine pohodnika, ko iz pretežno smrekovega gozda pri kmetiji Lipovšek preide na gozdi rob, pričaka veličasten sprejem. Rob gozda namreč zaznamuje ogromna bodika, vednozeleno drevo, ki so ga leta 2009 razglasili celo za drevo leta in je med ljudmi predvsem znano kot simbol življenja in Kristusovega ponovnega rojstva. V Sloveniji je bodika, ki je sicer bolj kot drevo razširjena kot grm, zakonsko zaščitena, kar pomeni, da se je ne sme
sekati. Ena največjih raste v Šentjanžu nad Štorami s prsnim premerom 1,81 metra in višino 15 metrov.
Bogat gozdni rob
Krožno učno pot v nadaljevanju obdajajo travniki s številnimi različnimi zeliščnimi rastlinskimi vrstami, na kar opozori tudi ena od tabel. Tavžentroža, rman, materina dušica in šentjanževka so tako le nekatere rastline, ki jih lahko naberemo pred košnjo, ki je zaradi strmega reliefa še vedno ročna, in posušimo za čaj. Če se namenimo po krožni poti podnevi in si ob tem še veselo požvižgavamo, je le majhna verjetnost, da bomo naleteli na divjad. Veliko več možnosti, da jo opazimo tudi čez dan, imamo v obori, veliki zagrajeni površini, zamejeni v naravnem okolju. Gre za ekološko rejo damjakov, muflonov in navadnih jelenov, s katero se ukvarja eden od domačinov. Obore so ponavadi na prehodu iz gozda v travnike, kjer se lahko divjad tudi nemoteno pase. Gozdni robovi, kot pojasnjuje ena od razlagalnih tabel, imajo pomembno vlogo tudi kot ekotoni, prehodni pasovi med dvema ekosistemoma. Zaradi prepleta tako travniških kot gozdnih značilnosti so namreč še posebej bogati s številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Nenazadnje tudi s ptičjimi, kot so žolne, kukavice, kanje, ščinkavci, sinice, grivarji in šoje, na kar opozarja tudi zadnja, osemnajsta tabla. Zanimivo je, da pri njej po-hodniku ostane najlepši del poti. Ne le zaradi ptičjega petja, temveč tudi zaradi ozke steze, večinoma poraščene z mahom in v prijetnem hladu bukovo-smrekovega gozda.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
40
REKREACIJA
M	■	■	■	V ■	V ■
Preglavice je povzročala vročina
Celje je pretekli konec tedna gostilo že tradicionalni maraton državnosti, ki pa je bil tokrat nekaj posebnega. Vendar ne zaradi organizacije, temveč zaradi vremenskih razmer, ki so bile tokrat nenaklonjene vsem tekačem, saj je tek pospremila neznosna vročina.
Organizatorji so letos morali štart prestaviti na večerno uro, saj so visoke temperature predstavljale izjemno tveganje. »Tokrat so bile razmere resnično nemogoče, zato je bila prestavitev nujna. Odločili smo se predvsem po
mnenju glavnega zdravnika na maratonu, ki je zahteval, da se vse skupaj nekoliko zamakne. Vsako leto je bilo toplo ali pa je bil dež, zdaj pa je udarila vročina,« je pojasnil predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič.
Skupaj je bilo udeležencev več kot 120, kar je vsekakor lep dosežek. V teku na 21 km pri moških je zmagal Anton Kosmač iz Gornje vasi, pri ženskah je bila najhitrejša Jožica Štiftar iz Gornje Radgone. V konkurenci moških na
»Zaradi neznosne vročine marsikateri od že prijavljenih na maraton ni vedel, ali naj se ga udeleži ali pa ostane doma, kar je seveda povsem razumljivo. Kljub temu smo bili na koncu zadovoljni z udeležbo. Ni bila takšna kot pred dvema letoma ali podobna lanski, je pa bila več kot dobra,« je povedal Odon Simonič.
10 km je zmago slavil Jan Brešan iz Škofje vasi, pri ženskah pa Mateja Mlinar, članica Slovenske vojske.
»Organizacija je kljub vremenskim nevšečnostim stekla. Tudi maraton za
otroke je uspel, potem ko smo ga prav tako prestavili na kasnejšo uro, saj se najmlajši še ne zavedajo, kje je meja in bi lahko bilo takoj kaj narobe. Sicer pa nihče na letošnjem mara-
Rečiški enajsterici starih in mladih sestavljajo predvsem ljubitelji nogometa.
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
ATKA
ekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si
Z wwtiocl mladosti eio starostu
tonu ni potreboval zdravniške pomoči, prav tako ni bilo kakšnih poškodb,« je še dodal Odon Simonič, ki mu je tokrat pri organizaciji pomagala tudi Mestna občina Celje, ki je sofinancirala
prireditev. Na maratonu so letos prvič preizkusili čipe, s katerimi je tek bolj pregleden ter se obenem še bolj nemoteno odvija.
MITJA KNEZ Foto: TimE
»Fusbal« tudi za praznik
Eden najtežje pričakovanih dogodkov, ki jih različna društva pripravljajo v čast prazniku Občine Rečica ob Savinji, je nogometna tekma med starimi in mladimi.
Tudi nedeljski obračun v organizaciji ŠD Mladost in občine je pokazal, da starostna meja 35 let ni pravi kazalec športnega navdušenja. Na razočaranje starejših tokrat nista slavila navdušenje in prizadevnost, temveč mladost, saj je enajsterica mladih prepričljivo, s 4:2, ugnala ekipo - milo rečeno - starejših kolegov. Seveda poleg lepih akcij ni manjkalo smeha, duhovitih pripomb in predvsem vsestranskega poznavanja nogometnih veščin. Le da so jih bistveno bolje kot igralci, ki so se v vročem dopoldnevu potili na igrišču, tudi tokrat obvladali gledalci. Seveda teoretično.
US
Ob prazniku na kolo
V občini Šentjur so dan državnosti med drugim obeležili s kolesarskim maratonom od Gasilskega doma do gasilskega doma, ki se ga je udeležilo okoli 175 kolesarjev. Maraton je sedmo leto zapored pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Lokarje.
Kolesarji so se na start podali na parkirišču pred gasilskim domom PGD Lokarje, od koder jih je krožna pot vodila mimo gasilskih domov v občinah Šentjur in Dobje. Prvo leto so se kolesarji podali po daljši poti, kjer na 92 kilometrih premagajo kar 2290 višinskih metrov. Da bi do cilja prišli tudi
tisti, ki si želijo lahkotnejšega poganjanja pedal, pa so vsa naslednja leta pripravili tudi krajšo, 50-kilometrsko traso.
Vodja kolesarskega maratona Janko Pušnik je pojasnil, da se poleg gasilcev, ki morajo biti za intervencije dobro fizično pripravljeni, kolesarjenja z veseljem udeležijo tudi ostali občani in obiskovalci iz vse Slovenije. Tistim, ki so ob poti doživeli okvaro kolesa ali kakšen drug neljubi dogodek, je do cilja pomagalo spremljevalno gasilsko vozilo. Za varnost ob poti pa so na 43 reditelj skih mestih skrbeli člani domačega in sosednjih prostovoljnih gasilskih društev.	TV
Koledarček rekreativnih prireditev
Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini, štart ob 8. uri pred Hotelom Žalec, info: 041 993 777
PLAVANJE
Plavanje v Šmartinskem jezeru, info: Klub triatlon Celeia (041 726 815)
ODKRIVAMOTURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN
1
Center varne vožnje na Vranskem iz zraka. (Foto: arhiv Tako blizu in tako čarobna - jama Pekel. (Foto: M.
AMZS/CVV)
Orožim)
Dobra zabava je vsako leto na prireditvi Vransko summer night. (Foto: Sašo Novoselič)
V oddaji Pojdi z menoj smo spoznavali Vransko in merili utrip kraja, v Preboldu obudili spomin na minule čase, občudovali jamo Pekel in Rimsko nekropolo v Šempetru.
Vse se je začelo v Vranskem centru varne vožnje, ki je najsodobnejši center za izvajanje vadbe varne vožnje v Sloveniji. Meri 15 hektarjev, od katerih je slaba polovica asfaltiranih. Vadbeni del je razdeljen na osem sklopov, ki so namenjeni izvajanju različnih vaj in spoznavanju, kako se vozilo obnaša v različnih razmerah (na primer voda, zdrs, zanašanje vozila).
Vransko poletje
Že šesto leto Zavod za kulturo, šport in turizem Vransko organizira Vranske poletne večere z namenom povezovanja stavbne in glasbene kulturne dediščine. Tako oživi podružnične cerkve, da v njih ni bo-
goslužja le nekajkrat letno, in s tem promovira sakralno dediščino in kraj nasploh. Dogodki so priložnost za domačine in obiskovalce, da spoznajo klasično glasbo v izvedbi vrhunskih glasbenikov. Programski vodja koncertov je prof. Milan Hudnik. Projekt je podprt z evropskimi sredstvi za razvoj podeželja. V cerkvi sv. Marije Magdalene na Ločici bo 6. julija nastopil Pihalni kvintet Artvento, v Schwentnerjevi hiši na Vranskem pa 31. avgusta duo Clarpiano, medtem ko bosta v cerkvi sv. Martina v Šmartnem 21. septembra igrala harfistka Urška Križnik in flavtist Matej Zupan.
Vranski poletni večeri so se začeli v začetku v devetdesetih let z veselicami Romana Br-gleza, ki jih je namenil svojim zvestim kupcem. Te prireditve so bile iz leta v leto bolj obiskane, zato so se jim pridružili še petkovi večeri narodnozabav-ne glasbe in Dorijeva maša v
nednljo popoldne. Klub mladih Vranskaseje pnidružil leta 2003 z dogodkom Summer nighi. Letos Aleksander Reberšek vabi ljubitelje nano-Pnozabavne gčasbe 28. junija, da se na Vranskem poletnem nečem poveselijo z Modrijani, g Fandi i Praprotna, z ansambli Zupan, Unikat, Mira Klin-na, Golie in mnogimi drugimi. Vranako Summer night, ki bo 29 . junija, obljublja poleg aok odra, Djer bodo največje zvezde Siddhbrta, Big fooč mama in Petob Lovšin, še house odor e didžeji.
Zgodovinan in naavva
Muzejska z Pirka Preb old fkozi čav, s kaiero upravčja
Zgodnvinsko društvo Prebold, je v Dolenji vasi. Oblina je tam odkupila kmebko hišo in zbirko so s prejšnje lokacije, graščine Prebold, areselili, Zbiranje eksponn-tov zanjo se je začelo leia Č000, leto kaeneje so že po-etavili in predstaeili zbrano. Dredstavnika društva Anica in Vlado čkok stn s ponnsom izpostavila vsebino, razdeljeno na več sklopov glej na iematiko - bivša tekstilna to-varnaa zbirka ročnih del naših babia, gasilska društva v nbčinii obrt (stelve), bivalni aro stori, prva in druga sve-iovna vojna, osamasvojdiev ieta 1991, nlaninstvo, čebelarstvo, eiuštvena dejavnost nekoč, pomembnejli in zna-
ni rojaki ter kmetijska dejavnost.
PonikovskiKras.poseb-nostin neobičajnostza to obmkčje, e vročihdneh ponuja idealno idejo za iz-let.Zčma Pekči.vPateri je 10elol2 stopioj,vdbi vsak dan od 10. do 18. ure, vstop ^i^kje^^^r^c^^ati ksekouro, hodrnioklediso no 0ogo-voru ne samo v slovenskem jeziku, temveč tudi v tujih. Turistično društvo Šempeter poleg jame kadel upravlja še z Rimsko nekropolo in od ustanovitve leta 1961 skrbi zanjo. Ivica Čretnik, predsednica TU) Šempeter, je bila izjamno veselae ko so aekropolo v Lonely planetu lani uvrstili kat tretji najpo-
membnejši objekt, ostanek rimskih veljakov, ki si ga velja opnctati. OMslčovčlce lahko čhbeljejopčkimnkiraki,ki jepnekajnaSjrihrimskik mest v Evropi. Zdaj z Občino Žalec inRazvojno aeenoijo eavinja peipiapljzjk erojenta.djer bi radi združili Rimsko cesto znemopolo.učeOiiimuzej in pokrili rimske grobnice, ki jih najeda zob časa. Med Rimsko cesto in nekropolo načrtujejo povezovalno pot mimo cerkve sv. Petra, v kateri je znan spomenik Mateae Bažje z detetom. Tako pripna-vljen peojekt bodo prijavili na norveški raapis itn se trudili dvigniti kulturnozgodovinski spomenik še na višjo raven.
NENA LUDAR
ZAVOD CELEIA CELJE
t
I Naložba v vašo prU wdnos t
CTtRACiP DILNO FINANCIRA EVPJÜCSKAINIIA
L'*TOfft<i sHad ia neg'onaH fa/voj
»Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«
42
FOTOREPORTAŽA
Uspešna pravljična sedmica Piknika Katrce Radia Celje
Obiskovalce smo tudi letos razveselili s torto velikanko. Veliko moči so potrebovali fantje, da so jo prinesli na prizorišče. Spretne roke so morale namreč odrezati neverjetnih 700 kosov.
Častni gostje letošnjega Piknika Katrce Radia Celje je bil ansambel Štirje kovači, ki bo prihodnje leto obeležil šest desetletij glasbenega ustvarjanja. S člani ansambla je pozirala Irena Vrčkovnik.
Voditeljici Klavdiji Winder Pantner je tokrat * na pikniku družbo delal gasilec Sašo, ki je tudi poskrbel, da je Klavdija prireditev varno pripeljala do konca. V znamenju gasilcev je bil tudi Klavdijin svečan prihod na prizorišče.
Za prijetno vzdušje na pikniku je poskrbel tudi ansambel Novi spomini.
Za presenečenje je na Pikniku Katrce poskrbel tudi zvest poslušalec Radia Celje in Skupnega nočnega programa radijskih postaj Slovenije (Snop). V imenu poslušalcev Snopa je Tonček iz Podčetrtka voditeljicam Radia Celje (z leve: Klavdija Winder Pantner, odgovorna urednica Bojana Avguštinčič in Nena Lužar) podaril vrtnice.
FOTOREPORTAŽA
43
Vse naše in zagotovo tudi vaše misli so bile zadnje tedne usmerjene v že sedmo tradicionalno prireditev Radia Celje - v Piknik Katrce, ki smo ga v nedeljo uspešno spravili pod streho. Ena največjih družinskih prireditev na Celjskem, na kateri obiskovalce razvajamo s številnimi presenečenji in glasbenimi točkami v živo, je tudi tokrat v Vojnik privabila večtisočglavo množico.
Zabave in prijetnega druženja resnično ni manjkalo. Na odru Katrce se je zvrstilo več kot 25 glasbenih točk narodnozabavne
in zabavne glasbe. Sicer pa dobra volja ni pojenjala vse do poznih večernih ur, ko se je končala še ena uspešna zgodba. Če ste
Piknik Katrce Radia Celje zamudili, vam za nameček poklanjamo nekaj utrinkov in vas vabimo, da spremljate oddajo Katrca na valovih Radia Celje v ponedeljek, 1. julija, ob 19.15, ko bomo povzeli najbolj zanimive trenutke nedeljskega piknika.
BA
Foto: NATAŠA MÜLLER
Dobra volja in široki nasmehi članov ansambla Naveza so bili nalezljivi.
Voditeljica Klavdija Winder Pantner in tonski mojster Aljoša Bončina sta si takole »pomerila« trebuha. Klavdiji ta pridno raste, a bo tudi ona kmalu »šlang« kot Aljoša.
Mj
Piknika Katrce Radia Celje ni brez Wernerja. Tudi tokrat se mu je na odru pridružila hči Kanenas in požela bučen aplavz občinstva.
NAŠA TEMA
44

Občina Dobje je začela delovati po drugem krogu členitve občin leta 1998 in je ena manjših občin, saj na dobrih 17 kvadratnih kilometrih živi manj kot tisoč prebivalcev.
Praznjenje podeželja?
Bližje ljudem in lažje zadovoljevanje potreb občanov
Na silo ne I
V skupnosti in združenju slovenskih obč - Ljudje imajo pravico, da sami odločajo, krojijo v Ljubljani napisani zakoni
Pred ustanovitvijo samostojne občine se je glas Dobjanov v občinskem svetu po besedah župana Franca Leskovška premalo slišal. Zaradi neuresničenih temeljnih potreb so se mladi odseljevali s podeželja, kar se je na letni ravni odražalo v dveh odstotkih.
Ljudi je v kraju zadržala tudi ureditev infrastrukture, asfaltnih cest in javnega vodovoda do vseh vasi. Od 40 kilometrov javnih poti in lokalnih cest občina vsako leto obnovi najmanj pol kilometra, težavo s pomanjkanjem vode v nekaterih vaseh pa bo rešila s projektom vodooskrbe skupaj s šentjursko občino. Večina občanov se vozi na delo v druge kraje, nekateri pa so, kot pravi župan, dobili priložnost
za zaslužek v domačem kraju tudi po zaslugi samostojne občine, saj opravljajo pomoč na domu, komunalna dela in zagotavljajo nadstandardni program v osnovni šoli.
Sami svoj gospodar
Leskovšek pravi, da Dobje po veljavnem sistemu financiranja občin ne dobi na »glavo občana« nič več in nič manj kot druge občine, s sredstvi pa želi gospodariti po svoje. Priznava pa, da večjih investicij ne morejo izvajati vsako leto, ampak morajo zanje varčevati dlje časa. Z zagotavljanjem lastnega deleža za sofinanciranje projektov nimajo težav. »Glede na to, da nimamo megaloman-skih projektov, kot so Stožice ali filharmonija, ampak s pro-
Franc Leskovšek
»Kljub pobudam nismo uspeli, da bi v že zagotovljenih prostorih v osnovni šoli ustanovili enoto vrtca. Ob uvedbi devetletke smo zgradili vrtec, ki ima danes dva oddelka, vpis otrok pa kaže, da bomo morali razmisliti še o tretjem,« je eno pomembnejših pridobitev po odcepitvi opisal župan Dobja Franc Leskovšek.
jekti rešujemo svoje potrebe, uspešno zagotavljamo lasten delež,« pojasni župan. Doslej je občina za projekte namenila toliko, kot je privarčevala, za njihovo uresničevanje se ni zadolževala.
Država naj varčuje
pri sebi
Kot pravi Leskovšek, delovanje majhnih občin otežuje administracija, ki jim jo nalaga zakonodaja. Prepričan je, da bi vlada z njenimi spremembami lahko dosegla želeno zmanjšanje stroškov. »Današnje število zaposlenih narekujejo zapleteni postopki na področju računovodstva, javnih naročil in še bi lahko našteval. Za eno naročilo je potrebna gora papirja, vse to pa stane.« Stroški rastejo tudi zaradi predpisov samoupravljanja, ki nalagajo pogoste seje občinskega sveta in odborov, od katerih po prepričanju župana ni velikega učinka.
Povezovanje ni
lenarjenje
Župan svojo funkcijo opravlja neprofesionalno, lokalno samoupravo pa tvorita še direktorica občinske uprave in zaposlena v računovodstvu. Ostala delovna področja in naloge opravljajo v okviru skupne občinske službe in redarstva. Za pravno svetovanje ali opravljanje komunalne službe sklepajo pogodbe z zunanjimi izvajalci. Župan trdi, da povezovanje ne pomeni, da občina ne more zagotavljati svoje vloge, ampak da je korak k večji strokovnosti. Delo zaposlenih v majhnih občinah naj bi bilo specifično predvsem zato, ker morajo za izpolnjevanje svojih obveznosti in dolžnosti namesto enega dobro obvladati več področij. Da opravijo vse zahtevane naloge, je osemurni delovnik kot poudarja župan, pogosto prekratek.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
ANKETA
Kaj menijo o združevanju občin in kje bi se po njihovem mnenju najbolj poznala izguba samostojnosti, smo vprašali Dobjane.
Tinka Žekar: »Menim, da občinski svet kar dobro gospodari in se trudi za enakomerno urejanje ceste, vodovodov in nasploh zagotavljanja kakovosti življenja v kraju. Kakšne izboljšave bi še lahko bile. Če bi bili pod Občino Šentjur, bi bilo po mojem mnenju veliko slabše. Če bi ukinitev občine prinesla kakšne prihranke, pa ne vem, ker se nikoli nisem tako podrobno spuščala v politiko.« ■
0*r
■
Darja Pretner: »Država naj združuje tiste občine, ki so zadolžene ali ki ne prispevajo k napredku. Občina Dobje je za krajane pozitivna, tukaj so po mojem mnenju dobri gospodarji. Menim, da so naši zaselki in vasi lepo urejeni in da se pozna pridnost. V tem majhnem kraju imamo urejenih ogromno kilometrov cest, kar seveda pomeni velike stroške, tega pa se po mojem mnenju ljudje premalo zavedajo. Tudi po zaslugi občine imamo pestro kulturno in družabno dogajanje. Tukaj je življenje, ki ga v mestih verjetno ni.«
4,
Franc Salobir: »Samostojno občino smo težko pridobili, zato je tudi ne bomo kar na lahek način izgubili. Z ukinitvijo ne bi prihranili nič, občina je razvojna in ni zadolžena niti >ficka<. Menim, da bi morali na denar malo bolj paziti v Ljubljani, kjer se dobesedno kopajo v njem, pa bi ga bilo dovolj še za marsikaj. Seveda sem proti združevanju občin, saj bi se to pri nas poznalo na vseh področjih, najbolj na infrastrukturi, na cestah, vodovodu, a tudi pri >pokrivanju< stroškov društev.«
Tako v Skupnosti občin Slovenije (Sos) kot Združenju občin Slovenije (Zos) so bili neprijetno presenečeni ob napovedi ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta, da je treba število občin v državi vsaj prepoloviti, po možnosti že do lokalnih volitev leta 2014. Še bolj jih je šokiral podatek, da bi s tem prihranili približno 200 milijonov evrov.
Kot so preračunali v obeh reprezentativnih organizacijah slovenskih lokalnih skupnosti, bi bil namreč prihranek v primeru, da se standard javnih storitev ne bi bistveno znižal, maksimalno 10 milijonov evrov. S tem izračunom se je prejšnji teden na skupnem srečanju strinjal tudi minister Virant. Kot pravi predsednik Zosa Robert Smrdelj, je treba politiko zdaj še prepričati, da se morebitnega preoblikovanja obstoječih občin ne bo lotila na vrat na nos s spreminjanjem ustave in zakona, temveč da bo prisluhnila ljudem, njihovim potrebam in željam. »Sicer bodo sledile ustavne pritožbe in spet se bomo leta in leta ukvarjali sami s seboj, namesto da bi se usmerili v razvoj.«
Velikost ni vse
Eden tistih, ki lokalno samoupravo v Sloveniji najbolje pozna, je predsednik Sosa dr. Ivan Žagar. Kot župan Slovenske Bistrice in nekdanji minister za lokalno samoupravo pozna obe plati, tako lokalno kot državno. Čeprav pravi, da ni nikoli bil zagovornik ustanavljanja majhnih občin, opozarja, da uspešnost občin ni v neposredni povezavi z velikostjo, temveč je v tesni povezavi z nalogami, ki jih morajo občine opraviti,
Za več pristojnosti
medobčinskih
uprav
Jakob Presečnik, poslanec SLS: »Manjše občine so ogromno naredile za razvoj podeželja in prispevale k decentralizaciji. Po moji oceni statistično ukinjanje občin ni možno in niti ni modro. Seveda so potrebne določene spremembe v lokalni samoupravi, ki pa jih vidim v večjih pristojnostih medobčinskih uprav. Nekatere naloge bi lahko opravljale na večjem območju, nanje pa bi lahko prenesli tudi naloge z državne ravni. To je še posebej pomembno pri
in seveda s pripadajočimi finančnimi sredstvi. Ob reformi lokalne samouprave leta 1994 je bil sistem relativno dobro nastavljen, zadnja leta pa ga praktično ni več, saj so občine ves čas dobivale dodatne naloge, za večino pa ne tudi potrebnega denarja. Pri dodeljevanju teh nalog je manjkal tudi resen razmislek, ali sploh sodijo na lokalno raven ali bi jih moral opravljati nekdo drug - ob reformi lokalne samouprave so bile namreč kot vmesna raven do države predvidene pokrajine, ki jih po slabih dveh desetletjih v Sloveniji še vedno nimamo. Zato ne preseneča, da imajo
Na Celjskem imamo dve ot valci: Solčavo in Dobje. Manj k občinah: Bistrici ob Sotli, Luča manj kot 5 tisoč prebivalcev, kriterij za ustanovitev občine. je torej »premajhnih« in le dol zakonskemu kriteriju. Več ko Braslovče, Polzela, Šoštanj, Vo Laško, Rogaška Slatina, Slove Jelšah; več kot 15 tisoč Šenj Najštevilčnejši sta z malo več in malo manj kot 50 tisoč C« podatki, zbrani na 1. julija 20 publike Slovenije.
občine - ne le majhne, temveč tudi velike - največ težav pri vsesplošni birokratizaciji postopkov in nalog. V Sosu podpirajo ustanavljanje in delovanje skupnih občinskih uprav, ki jih vidijo kot tiste, ki lahko pripeljejo k ponovnemu združevanju občin. Že večkrat so predlagali, da bi se razširila možnost delovanja skupnih občinskih uprav tudi na področja, ki jih zakon trenutno še ne omogoča.
Volja ljudi
Občine so bile večinsko ustanovljene tam, kjer je zanje obstajal interes lokalnega prebivalstva. »Ker niso
evropskih projektih. Kasneje bosta mogoče praksa in življenje pokazala, da bi bilo mogoče združevanje, vendar naj ideje o tem pridejo od spodaj navzgor, ne pa z zakonom iz države navzdol.
Najti način, da bi se občine združevale same
Matjaž Han, poslanec SD:
»Ideji o združevanju smo naklonjeni, vendar ne brez strateškega razmisleka in zastavljenih ciljev. Minister Virant bo v slabem mesecu pripravil osnutek, kako bi število občin z 212 spravili na neko normalno številko. Manjše občine
In kakšni bi bili prihranki ukinitve Občine Dobje za državo?
V občinskem proračunu za delovanje občinske uprave namenijo do 70 tisoč evrov. Delo občinskega sveta znaša okoli 6 tisoč evrov letno, županova neto plača pa malo več kot 900 evrov mesečno. Občina deluje v prostorih kulturnega doma, ki ga uporabljajo še nekatera društva, ogrevanje pa na leto prinese okoli 6 tisoč evrov stroškov. Župan poudarja, da bi kljub ukinitvi občine še vedno morali ogrevati kulturni dom, plačevati domove ostarelih, vrtce in ostalo, zato ob predlaganih spremembah namesto prihrankov vidi škodo zaradi ponovnega praznjenja podeželja.
Tabela št. 1: Številke iz Dobja		
| Občina Dobje	Na dan 31.12. 2000	Na dan 31.12. 2012 |
Občinski proračun	394.504 evrov	920.934 evrov
Število javnih zavodov	1	1
Asfaltirane ceste v kilometrih	21	38
Število delovnih mest v lokalni skupnosti	152	168
Število zaposlenih v občinski upravi	2	2
Število prebivalcev	1006	1056
Vir: Občina Dobje		
Glas poslancev
NAŠA TEMA
45
Center Rinka je eden največjih dosežkov Solčave.
Zanimivo je, da Solčava po eni strani velja za primer najbolj zapravljive, po drugi strani pa najbolj gospodarne občine. V občini je delo organizirano projektno, zaposleni v občinski upravi ne delijo samo denarja, temveč izvajajo številne projekte. Zaradi tega so bila obdobja, ko je bila Solčava najbolj zadolžena slovenska občina glede na število prebivalcev. Ko so poplačali gradnjo šole oziroma Centra Rinka, se je zadolženost zmanjšala, hkrati pa se je bistveno povečalo premoženje občine.
Solčava: ne ceste, temveč razvoj
O pomenu samostojne občine pričajo tudi številke
>o šlo
in zahtevajo dialog , ne da jim življenje
bile določene z dekretom, temveč z voljo ljudi, so tudi uspešne, saj izpolnjujejo pričakovanja ljudi,« še menijo v Sosu in dodajajo, da občine v zadnjih nekaj letih nosijo na svojih plečih ne le lokalni razvoj, temveč razvoj države v celoti. So namreč ključni investitor, saj so nosilec skoraj dveh tretjin naložb v javnem sektorju, denar pa vlagajo v dolgoročni razvoj, saj gradijo vrtce, šole, kulturne domove, športne objekte, ceste, vodovode ...
Slovenske občine so med seboj tako različne tudi zaradi tega, ker se razlikujejo tudi posamezna območja.
čini z manj kot tisoč prebi-kot 2 tisoč ljudi živi še v treh ih in Taboru. Še 15 občin ima kar je bil zakonsko določen Slabi dve tretjini naših občin sra tretjina številčno ustreza 3t 5 tisoč ljudi imajo občine jnik in Zreče; več kot 10 tisoč snske Konjice in Šmarje pri ur in več kot 20 tisoč Žalec. i kot 33 tisoč občani Velenje ;lje, kažejo zadnji obdelani 10 v Statističnem uradu Re-
Nemogoče je primerjati življenje v Ljubljani s potrebami ljudi v redko poseljenih podeželskih obmejnih območjih - zato tudi optimalnega števila občin ni mogoče določiti, medobčinskih meja pa ne zarisati na zemljevidu. V Sosu zato vztrajajo, da se vlada namesto hitre in nepremišljene reorganizacije obstoječih občin loti priprave strategije razvoja lokalne samouprave. Pri nastajanju te pa morajo sodelovati občine, reprezentativna združenja, strokovnjaki, civilna družba in zlasti lokalno prebivalstvo.
IVANA STAMEJČIČ
so v zadnjih letih zagotovo naredile nek infrastrukturni preboj, vendar so zdaj precej zadolžene. Obstaja strah, saj bi se, če bi država zaradi težav s financiranjem začela rezati pri glavarini, občine znašle v precejšnjih finančnih težavah. Mogoče bi morali razmišljati o načinu, kako bi se občine združevala same. Dejstvo je, da je politična realnost takšna, da je ustanavljanje pokrajin neizvedljivo. Če v občini ni denarja, da bi pomagali ali investirali, ni treba, da tam sedijo župani. Mnogi bodo užaljeni, vendar bom rekel, da je denarja očitno še relativno veliko, če lahko občinski praznik slavijo po mesec dni. In če je treba varčevati na vseh ravneh, je treba tudi v občinah.«
US
ANKETA
Jani Golob: »V naši občini vidim velik razvojni potencial, čeprav bi morala država z ustanovitvijo pokrajin narediti dokončne spremembe v lokalni samoupravi. Sicer so občine ustavno določena kategorija in jih ne morejo ukinjati mimo volje ljudi, razen če bodo potepali osnovne pravice. Pred leti se je 90 odstotkov Solčevanov odločilo za svojo občino in prepričan sem, da bi bil zdaj odstotek zelo podoben. V majhnih občinah ne gre samo za finančne zadeve, šola ni samo neekonomična zgradba, temveč je center življenja ... Našo občino je treba gledati širše, tudi s socialnega, psihološkega in sociološkega vidika - v bistvu gre za bolj pravičen in enakomeren razvoja podeželja, racionalizacije pa je treba najti drugje.«
Gregor Preprotnik: »Samostojna občina je nujno potrebna za ljudi, ki zagotovo ne bi bili v tem položaju, če ne bi bili na svojem. V občini se je v zadnjih letih definitivno toliko naredilo, da je upravičila svoj obstoj. Seveda bi se našlo še marsikaj, kar bi se lahko postorilo, vendar je povezano z denarjem. Po mojem mnenju je bil prejeti denar usmerjen v prave stvari. Tudi ko se pogovarjam z ljudmi, imam občutek, da bi se večina znova odločila za svojo občino.«
Marko Slapnik: »Občina
Solčava je v tem obdobju veliko pridobila. Vsak dan smo v stiku z ljudmi in njihovimi problemi, ki jih skušamo reševati. Stiki z ljudmi so v odročnih delih zelo pomembni - če živiš v Mozirju, se na Solčavo ne spomniš vsak dan. Če pa živiš v Solčavi, te vsak dan kdo povleče za rokav. Zato drugače vidiš življenje na terenu kot iz 40 kilometrov oddaljene pisarne. Kot opažam, so večje inštitucije bolj mastodonti, niso toliko fleksibilne in pripravljene za akcijo - v manjših občinah je treba včasih tudi konec tedna kaj postoriti. Manjše občine moramo obdržati, se pa seveda da racionalizirati delo s kakšnim povezovanjem. Slika zagotovo ni črno-bela, temveč so vmes številni odtenki.«
slabo urejene, povezava je v smeri Savinjske doline, preko prevalov tudi z Ljubljansko kotlino in avstrijsko ter slovensko Koroško. V Solčavi imajo nov vrtec in šolo (do 3. razreda), pošto, trgovino in občinsko upravo. Leta 2011 je odprl vrata novi Center Rinka, krajevni urad pa so pred časom ukinili. »Vsi večji sistemi so se žal izkazali za neučinkovite, v njih je več možnosti za manipulacijo, tudi kraje in korupcijo. Radi se primerjamo z Avstrijo - tam je 2.300 občin in vse živijo.«
Manj občin ni rešitev
Lipnik poudarja, da ukinjanje manjših občin ni rešitev za Slovenijo. Ko je v letu 2006 prevzel mandat, je bila
najbolj razvijajočih se občin, zgradila je Center Rinka. Ta je dobil nagrado za arhitekturo, bil je nominiran med 400 naj javnih zgradb, kjer v nomina-cijskem postopku ocenjujejo tudi povezanost z lokalnim okoljem in skrb za razvoj. Po teh kriterijih je bil Center Rinka izbran med 30 najboljših javnih zgradb, v Solčavi pa čakajo na končni rezultat. »To dokazuje, da tudi vsebinsko zagovarjamo trajnostni razvoj, ki že kaže konkretne rezultate - nas bi pa ugasnili?« se čudi župan Lipnik.
In še nekaj je poudaril: »V majhnih občinah je ogromno srčnosti, včasih delamo preko meja, človek drugače razmišlja. Občina ni samo upravnostori-tveni center, je nekaj več in tudi pripadnost občanov pove svoje.
Ni toliko politike niti stranke ne igrajo takšne vloge kot v velikih občinah - preprosto moramo preživeti in se ne moremo igrati politikanstva. Osebno svoj položaj jemljem kot poslanstvo in prepričan sem, da je v majhnih občinah vsak vložen evro bolj oplemeniten, kot bi bil v večjih.«
Enakopravni sogovorniki
Sicer v Solčavi že dlje poznajo tovrstne boje in igrice: že pred časom so se borili proti ukinitvi šole in vrtca ter so se namesto za ukinitev odločili za novogradnjo. Takrat so bili v vrtcu trije otroci, danes jih je 17. »Dejstvo je, da so bile v preteklosti občine bolj obubožane in da so v prvih letih
Župan Alojz Lipnik
»Slovenija ima večje probleme, kot je problem majhnih občin, ki so vsaj po mojem prepričanju nekaj redkega, kar sploh normalno deluje v državi,« trdi Alojz Lipnik in navaja, da milijarda evrov kredita za NLB pomeni tisoč let življenja v občini Solčava.
nastanka predvsem skrbele za urejanje infrastrukture. V Solčavi smo se odločili za nekoliko drugačno pot: nismo asfaltirali samo cest, temveč smo v osnovi zastavili progam, ki bo prinesel trajnostni razvoj. Za asfaltiranje cest je še čas. Danes moramo ustvariti pogoje, da se bo v naših krajih sploh še kdo vozil po teh cestah. V nasprotnem primeru nam široke in lepo urejene ceste ne bodo nič pomenile.« Seveda se tudi v Solčavi povezujejo z drugimi občinami na področjih, kjer se je to izkazalo za učinkovito. »Znamo se dogovoriti. Vendar poudarjam, da se lahko dogovarjamo samo kot enakopraven in enakovreden sogovornik.«
URŠKA SELIŠNIK
»Gre za čisto politično izrečene besede brez argumentov in strokovnih podlag,« ocenjuje župan Občine Solčava Alojz Lipnik zadnjo pobudo za zmanjšanje števila občin.
Solčava je med najmanjšimi slovenskimi občinami, kar se tiče števila prebivalcev. Kot del Savinjske regije meri 103 kvadratne kilometre. V njej živi 548 prebivalcev. Občina je s 5 prebivalci na kvadratni kilometer najredkeje naseljena v Sloveniji. Od najbližjega urbanega središča, Velenja, je oddaljena 53 kilometrov, od Celja, Ljubljane in Celovca 70 kilometrov. Prometnice so
občina na račun gradnje šole in vrtca zadolžena za 1,6 milijona evrov. Danes ima 700 tisoč evrov dolga. Vendar je bila po premoženjski bilanci takrat vredna malo več kot 900 tisoč evrov, danes pa njeno premoženje ocenjujejo na skoraj 4,5 milijona evrov. Vmes je Občina Solčava prejela priznanje za evropsko de-stinacijo odličnosti, predlani je bila nominirana med šest
Občina Solčava je bila do leta 1994 del Občine Mozirje, v letih 1994-1998 pa je delovala kot krajevna skupnost v okviru Občine Luče. Mnogi se spominjajo časov, ko so lučki svetniki ponavadi preglasovali 3 predstavnike Solčave. Kot ocenjujejo, v tem obdobju niso imeli vpliva na razvoj svojega kraja.
In kakšni bi bili prihranki ukinitve Občine Solčave za državo?
V občinskem proračunu so za delovanje občinske uprave lani namenili približno 200 tisoč evrov. Delo občinskega sveta znaša približno 6 tisoč evrov letno, županova plača, skladna z zakonodajo, ki predvideva, da je župan občine, ki ima do 2 tisoč prebivalcev, uvrščen v 46. plačni razred, pa je približno 2.500 evrov bruto na mesec. Občina deluje v lastniških prostorih.
Tabela št.2: Številke iz Solčave
| Občina Solčava	Na dan 31. 12. 2010	Na dan 31. 12. 2012 |
Občinski proračun	405.675 evrov	1.298.735 evrov
Število javnih zavodov	soustanovitelji 3	soustanovitelji 4, ustanovitelj občina 1
Asfaltirane ceste v kilometrih	20 km	32,6 km novoasfaltiranih
Število delovnih mest v lokalni skupnosti	ni podatka	ni podatka
Število zaposlenih v občinski upravi	2	6,5, od tega 1,5 v režijskem obratu
Število prebivalcev	572	543 (na dan 1. 1. 2012)
Vir: Občina Solčava		
ifci-esm
vxuca SOBOTO ob iLtt
46
GOSTUJOČA MNENJA / PODLISTKI
Evropski programi usposabljanja in izobraževanja so za številne mlade izobražence lahko izziv. Izbrala ga je tudi Jasmina Jakopič, ki je v prejšnji številki Novega tednika v Gostujočem mnenju že delila z nami prvi del svoje mednarodne izkušnje. Danes nam predstavlja Nizozemsko kot raj na zemlji za drugače misleče.
GOSTUJOČE MNENJE
Na dvoinpolmesečnem pripravništvu Leonardo da Vinci sem se seznanila z novimi vsebinami in pristopi organizacije projektov, delo pa je bilo ustvarjalno, raziskovalno in fleksibilno. V zavesti mi bodo večno ostale misli permanavtov, ki sem jih spoznala na Nizozemskem: »Pravična družba je možna, zavedati pa se moramo, da nas čaka še veliko dela, da ozavestimo ljudi o skoraj že pozabljenih vrednotah.«
Nizozemska: povedati naravnost
Koristna izkušnja v nizozemski ekovasi (2. del)
Nizozemsko bi lahko poimenovali raj na zemlji za drugače misleče. Razvila se je v liberalno državo in celo cerkev se ne vmešava v vprašanja o marihuani, istospolni poroki ali evta-naziji. Svoboda mišljenja se odraža v raznolikih modnih smernicah, odprtosti do tujcev, prostituciji ali uživanju marihuane. Dežela tulipanov in mlinov na veter je multikulturna država, kar je posledica velike tolerantnosti do imigracije že v preteklih obdobjih.
Sprejela sem priložnost in spoznala ekonomsko
razvitejšo državo, ki me je med drugim presenetila z odprtimi in neposrednimi sogovorniki. Nizozemci res presenetijo s svojo resnicoljubnostjo, včasih kar šokantno za Slovence, ki smo vajeni, da zadeve radi zavijamo v vato. To je tudi eden glavnih razlogov, da so Nizozemci tako uspešni pri sklepanju poslov. Jasno, brez ovinkarjenja izražajo svoja mnenja, kar nepoznavalcu daje včasih vtis arogantno-sti, ko pa se prilagodi novim razmeram, kmalu opazi, da so takšni odnosi pristnejši in iskrenejši.
JASMINA JAKOPIČ
Že med študijem je bila mednarodno aktivna, saj se je udeleževala številnih konferenc za študente v tujini, zadnje študijsko leto pa je napisala mednarodno diplomsko nalogo v Gradcu na temo ekologije in pridobila naziv profesorice geografije in slovenščine.
Za naselje 20 ekoloških hiš
Leta 1995 so v občini Boxtel na jugu Nizozemske zgradili Informacijski center za promocijo ekološkega načina življenja De Kleine Aarde (Mala zemlja), kjer si je možno na enem mestu ogledati uporabo trajnostnih oblik življenja. Lahko jih prenesemo v svoje domače okolje oziroma vrtove v različnih oblikah, kot so ekološko kmetovanje v rastlinjaku, recikliranje odpadkov, uporaba obnovljivih virov energije, kompostno stranišče in ekološke zgradbe. Prostovoljci so za gradnjo treh stavb uporabili varčne gradbene materiale, ki čim manj bremenijo okolje. Glavna stavba za obiskovalce z leseno gradbeno konstrukcijo je zastekljena, sončne celice na strehi in grelne stene so bile sestavni del ekološke gradnje. V ekovasi Boxtel v prihodnosti načrtujejo gradnjo 20 ekoloških hiš, v katerih bi živeli ljudje, ki so se odločili za traj-nostno sobivanje. Vas bi bila samozadostna in funkcionalna, usmerjena v posnemanje zakonitosti narave in vključevanje principov permakulture kot sestavni del trajnostnega življenjskega stila.
Pozabljene vrednote
Brezbrižen odnos človeka do narave in drugih bitij je sestavni del hitrega življenja in nas lahko privede do skrajnih situacij. Posledic, ki jih prinaša 21. stoletje, se snovalci drugačnega načina življenja
dobro zavedajo. K čemu stremijo? Želijo si trajnostno družbo, ki bo živela harmonično z naravo in drugimi bitji ter bo v ospredje namesto osebnega dobička postavljala skupno blaginjo. Spoznala sem te navdušence, ki namesto svojega udobja v ospredje postavljajo višje vrednote, kot so družbena pravičnost, solidarnost, sonaravnost in skrben odnos do narave ter sočloveka. Zavedajo se, da je treba planet ohraniti tudi za zanamce.
Pot do pravične družbe
Izobraževanje o drugačnem, sonaravnem načinu življenja se jim zdi ključno, zato bo ekovas odprta za obiskovalce, saj nudi tudi ležišča za turiste v centru za obiskovalce, ki lahko del dopusta preživijo v neokrnjeni naravi. Načrtujejo ustanovitev mednarodne akademije za permakulturo, izvedbo številnih delavnic o perma-kulturi, ekološkem pridelovanju hrane in ekoturizmu. Prepričani so namreč, da je pravična družba možna, zavedajo pa se, da jih čaka še veliko dela, da ozavestijo ljudi o skoraj že pozabljenih vrednotah. Tudi v Sloveniji se načrtovanja, projekti in
ideje ekovasi že uveljavljajo. Organizira se tudi že veliko delavnic o trajnostnem načinu življenja oziroma per-makulturi.
Za sonaravni turizem
Seznanila sem se z delom v ekoturizmu in pri tem opazila slabo izkoriščene možnosti v Sloveniji. Zavednost Slovencev o medsebojnem promo-viranju in skupnem delovanju pri projektih bi nam zgolj krepila mrežo poznanstev in nam nudila prepoznavnost ter vplivnost v svetu. Lahko bi bolje izkoristili naravne dobrine, ki nam jih država ponuja. Raznolikost Slovenije na majhnem območju, od vršacev, kraške pokrajine, termalne vode, morja na 20.273 km2, je danost, ki se je premalo zavedamo in je v tujini marsikomu neznana. Pri tem moramo paziti, da se izognemo množičnemu turizmu. Kot alternativo predlagam sonaravni turizem oziroma sonaravne dejavnosti prijazne naravi, kot so planinarjenje, kolesarjenje in smučanje. Upoštevati je treba razpoložljive naravne danosti, posebno pozornost pa nameniti ekoturizmu in vključitvi lokalnega prebivalstva s ponudbo domačih produktov.
Deželo tulipanov in mlinov na veter bi lahko poimenovali raj na zemlji za drugače misleče.
Glavna stavba za obiskovalce v Informacijskem centru De Kleine Aarde z leseno gradbeno konstrukcijo je zastekljena, sončne celice na strehi in grelne stene so bile sestavni del ekološke gradnje.
Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (8)
Dišave oziroma začimbe
Dišave so bile od nekdaj pomemben sestavni del prehrane. Kuharji in kuharice vseh časov in kuhinj sveta so jih uporabljali svojemu znanju in zahtevam jedcev primerno. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bilo kuharsko znanje mnogih, ki so hrano pripravljali, na dokaj nizki stopnji in so zato pri kuhi uporabljali le osnovne vrste dišav. Mnoge dišave so bile še v prvi polovici 20. stoletja zlasti nižjim slojem prebivalstva nedostopne tudi zaradi cen.
V meščanski kuhinji so od ljico, meto, pehtran, meliso, domačih začimb kuharice uporabljale janež, kumino, koriander, peteršilj, zeleno, čebulo, šalotko, por, drob-njak, česen, timijan, majaron, šetraj, lovorove liste, krebu-
rman, rožmarin ... Med tujimi dišavami so bili najpogostejši beli in črni poper, klinčki, cimet, piment, muškat (cvet in orešček), žafran, limonina in pomarančna lupinica, va-
nilija, ingver, paprika (sladka in ostra), španski poper (fe-feroni) ...
Podeželske kuharice so imele običajno še skromnejši izbor dišav kot meščanke. Največkrat so uporabljale česen, čebulo, por, zeleno, peteršilj, kumino, lovorove liste, janež, majaron, brino-ve jagode, koriander, timijan in rožmarin. Med tujimi pa predvsem poper, papriko, limono, žajbelj, muškatni orešček in klinčke.
Možnar
Omarica za začimbe
GOSTUJOČA MNENJA / PISMA BRALCEV
47
GOSTUJOČE MNENJE
»Ali bi na primer bil mehanik pripravljen plačevati davek, če bi kmet lahko prišel v delavnico, si z vrtalnim strojem zvrtal luknjo, pri tem morda še zlomil sveder in potem brez pojasnila odšel?«
Obdavčitev
■ v
nepremičnin in kmetijstvo
Vlada ponovno predlaga spremembo obdavčitve nepremičnin. Sprašujem se, ali je res namen predlagatelja z visokimi davčnimi stopnjami povečati prihodke proračuna ali pa je samo del taktike, da bi po javni obravnavi z znižanjem davčnih stopenj javnost dobila vtis, da je nekaj dosegla, in bi bil zakon lažje sprejet.
Zavedati se moramo, da so nepremičnine v kmetijstvu že zdaj obdavčene na podlagi katastrskega dohodka, ki ima delno značaj davka na nepremičnine. S predlagano spremembo obdavčitve se bo davčno breme kmetov bistveno povišalo. Vedeti moramo, da je v tem trenutku v postopku tudi sprememba Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki prav tako prinaša bistveno povečanje davčnega bremena kmetov.

L
STANKO JAMNIK, direktor KGZ Celje
Ogrožena
prehranska
varnost?
Ugotavljamo, da se ekonomski položaj kmetov v zadnjih letih slabša. Na podeželju prihaja do opuščanja kmetijske dejavnosti, mladi redko prevzemajo kmetije, zmanjšuje se pridelava hrane. V uradno zabeleženih podatkih se negativni trendi kažejo v zmanjševanju kmetijskih zemljišč v obdelavi,
zmanjševanju staleža živali in končno v nižji stopnji samooskrbe. Vse to lahko dolgoročno ogrozi prehran-sko varnost v Sloveniji. Za razliko od mnogih drugih gospodarskih dejavnosti je v kmetijstvu treba zagotavljati bistveno večji obseg nepremičnin, od kmetijskih in gozdnih zemljišč do objektov za rejo živali, skladiščenje krme in pridelkov, shranjevanje strojev in predelavo živil. Delovno mesto v kmetijstvu tako zahteva višje investicije v osnovna sredstva in je povezano z večjo vrednostjo nepremičnin. S predlagano obdavčitvijo nepremičnin, nujno potrebnih za opravljanje kmetijske dejavnosti, bo delovno mesto v kmetijstvu neprimerno bolj obdavčeno. Zmanjšale se bodo investicije v kmetijstvo in s tem njegova posodobitev in napredek.
Nič o zmanjšani vrednosti zemljišč
Načrtovana obdavčitev bo temeljila na podatkih geodetske uprave o vrednosti nepremičnin. Kot je bilo v javnosti že večkrat izpostavljeno, so ti podatki premalo natančni in ne odražajo dejanskega stanja v naravi, zato so neprimerni za uvedbo obdavčitve na tej osnovi. Na kmetijskih in predvsem gozdnih zemljiščih so bile zgrajene številne prometnice, ki se uporabljajo kot javne ceste, niso pa odmerjene in bodo zato obdavčene. Ob tem je pomembno tudi vprašanje javne infrastrukture, ki poteka čez kmetijska zemljišča. Največkrat zanje ni bila urejena služnost in posledično zmanjšana vrednost kmetijskih zemljišč, na drugi stani pa omejujejo kmetijsko dejavnost. Kljub nižji dejanski vrednosti zemljišč bodo ta obdavčena, kot da nimajo nobenih obremenitev.
Spregledana javna korist
Poseben status imajo gozdna zemljišča, ki so po pri nas veljavnih predpisih namenjena širši družbeni funkciji v obliki lova, nabiranja plodov in prostega prehoda. Ta zemljišča zagotavljajo splošno javno korist. Po pripravljenem predlogu bi lastnik nosil celotno davčno breme teh nepremičnin. Prebivalci mest in naselij pogosto uporabljajo kmetijska zemljišča
za gibanje v naravi in rekreacijo. Pričakujem, da bodo z morebitno uveljavitvijo zakona in s plačilom davka lastniki kmetijskih zemljišč začeli uveljavljati pravico do nemotene uporabe zemljišč. To bo povzročalo nove nepotrebne spore. Ali smo na primer mi pripravljeni sprejeti, da se bo kdo sprehajal po vrtu ob naši hiši?
Za konec
razprodaja kmetij
Poseben problem bo pomenila predlagana ureditev obdavčitve nezazidanih stavbnih zemljišč. V zadnjih petnajstih letih smo bili pri-
postopkih spremembe zemljišč so kmetje sicer lahko dali pripombe, ki največkrat seveda niso bile upoštevane. Tako smo v tem obdobju v Sloveniji dnevno izgubili površino povprečne slovenske kmetije. Posledično imamo danes izjemno veliko nezazidanih stavbnih zemljišč v predlogu Zakona o obdavčitvi nepremičnin opredeljenih kot »zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb«, ki so še vedno v dejanski kmetijski rabi. Prepričan sem, da številni kmetje ne vedo, da obdelujejo tako opredeljena zemljišča. Z uvedbo predlagane obdavčitve bo
»Menim, da so bili pri pripravi predloga za obdavčitev nepremičnin za področje kmetijstva preslabo upoštevani stanje v panogi in specifične značilnosti nepremičnin v tej panogi. Če je potrebno od premoženja plačati določen davek, naj to velja tudi za kmetijstvo, vendar pa je treba upoštevati značilnosti panoge, odpraviti napake v javnih evidencah, ki bodo osnova za obdavčitev in predvsem določiti davčna bremena tako, da panoge ne bomo uničili. V Sloveniji namreč življenjsko nujno potrebujemo več kmetij oziroma kmetovanja.«
ča nerazumnim posegom v kmetijska zemljišča. Zaradi interesov industrije, trgovine in še koga so občine sprejemale vedno nove prostorske načrte in z njimi širile obseg opredeljenih stavbnih zemljišč. Ob tem so najpogosteje posegale v najboljša kmetijska zemljišča. Pri
plačilo davka od tovrstnih zemljišč lahko doseglo tudi znesek 1,5 evra/m2 letno in bo s tem predstavljalo breme, ki ga kmetije enostavno ne bodo zmogle. Posledično bodo kmetje prisiljeni ta zemljišča ponuditi v prodajo, opustiti kmetijsko dejavnost in pridelavo hrane.
PISMA BRALCEV
Prejeli smo
Hujšanje
Hujšanje je problem, ki ga nekdaj, kot razumemo danes, skoraj niso poznali. Kdor je bil dobro rejen, je bil na to celo ponosen, saj je to takrat pomenilo, da je bogat in mu ni treba stradati.
Danes je to drugače in je preobilna teža velik problem,

ki dela težave vse več ljudem, od otrok do starejših. Obstaja na desetine diet, vseh mogočih čajev, tablet in tudi tehničnih naprav, kot so sobno kolo, stepper, orbitrek ..., ki naj bi s fizičnim naporom pokurile odvečno maščobo v telesu. Čudi me, da se ob vsemogočnih tehničnih iznajdbah ne domislijo, da bi v te naprave vgradili dinamo. Ta bi pri uporabi proizvajal elektriko, ki naj bi
jo preko števca pošiljal v električno omrežje. S tem sicer ne bi nihče obogatel, bi pa debeli ljudje imeli eno motivacijo več, da pri »gonjenju« teh naprav, poleg hujšanja, zraven zaslužijo še kakšen evro.
Znižati telesno težo je na videz zelo preprosto, saj je treba le manj jesti. To je najceneje in najenostavnejše, a se zdi, da je tudi najtežje, ker je ponudba dobrih in okusnih jedi prevelika in skoraj vsakomur dostopna. Če človek
v svoji glavi ne razčisti, da je normalna telesna teža nujna za zdravo in dolgo življenje, je težko shujšati. Eden od možnih načinov je tudi uživanje neslane hrane, zlasti je možno za tiste, ki doma kuhajo in pečejo kruh. Živali si krme ne solijo, a vseeno normalno živijo. Tudi naravna hrana za ljudi že vsebuje dovolj soli za potrebe našega telesa. Torej soljenje hrane, razen pri nekaterih bolezenskih stanjih, sploh ni potrebno. Pa bo kdo rekel, da je
neslana hrana zanič. Ja, res je, ampak prav to je pomembno, saj bomo neslane hrane manj pojedli in se zato tudi ne bomo čezmerno redili.
MIRKO RUTAR, Celje
Pohvale
Ob koncu akcije
Iskreno čestitam vsem udeležencem akcije (S)hujšamo skupaj z NT&rC, ki so se v tem letu odločili, da se malo me-
dijsko izpostavijo, spremenijo svoj stil življenja z uživanjem zdrave prehrane in s trdim delom pod vodstvom Top-Fita. Prav tako čestitam vsem organizatorjem, ki vsako leto skrbijo za nemoten potek akcije. Na zaključnem srečanju sem podoživljala svoj lanski uspeh. Vsem udeležencem želim, da obdržijo svojo težo in nadaljujejo svojo začeto pot, čeprav ne bo več torkovih srečanj.
MAJDA HRASTNIK, lanska zmagovalka akcije
m dan!
Že drugo poletje zapored akcija, ki jo je predlagala Simona Šolinič. Tudi letos se bo podala z vami na teren. Vrata k novim šefom vam bo odpirala na prav poseben način: s Tednikovo dovolilnico!
Z njo lahko spet za en dan zamenjate svojega šefa in se skupaj z nami podate v spoznavanje poklica, ki vas je že od nekdaj veselil, pa se morda niste mogli ali upali odločiti zanj.
Lani smo bralcem omogočili, da so za en dan postali policist, gasilec, igralec, laborant, tv voditelj in tajnica. Komu vse bomo tokrat uresničili željo in jim polepšali poletje? V Novem tedniku boste tudi letos našli kupone, ki jih izpolnite in nam ji pošljite na naš naslov. Ne pozabite opisati, zakaj vaš določen poklic v katerem bi se radi preizkusili vsaj en dan in na svoji koži občutili novega šefa,pravzaprav tako neizmerno privlači. Originalen, izpolnjen kupon z vsemi kontaktnimi podatki pošljite na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, najpozneje do 15. julija 2013

Sicer pa ... saj veste že od lani:
TEDNIKOVA DOVOLILNICA
Skupaj z vami bomo preživeli dan,
v katerem koli poklicu
si boste zaželeli!
»Kdor prej pride, prej melje!
Med prispelimi kuponi bomo izbrali le tiste, ki nas boste z odgovori najbolj prepričali. Kdo ve, morda boste tako »padli v izbrano delo«, da boste po krivdi Tednikove dovolilnice celo zamenjali službo. Ali pa jo dobili. Zakaj pa ne?
48
BRALCI POROČEVALCI
Ustvarjalni za pomoč drugim
Tudi letos smo člani Interact kluba Celje ob koncu rotarijskega leta pripravili dobrodelno modno revijo z imenom Dobrodelna modna interactijada z Majo Štamol, ki je povezala mlada in še neuveljavljena oblikovalska imena. Mladim kljub vsesplošnemu nezadovoljstvu v družbi ne manjka kreativnih idej, s katerimi ohranjajo in razvijajo socialni čut.
Svoje kreacije so predstavile Lara Bernot, Katarina Kimovec, Mateja Lisjak, Veronika Mraz, Eva Vrhovski, Sanja Žeželj, Manja Žohar, Natalija Lesjak in Ana Petrovič, mladim oblikovalcem pa se je pridružila tudi uveljavljena modna oblikovalka Maja Štamol Droljc.
Celjski interact klub je bil pod botrskim varstvom Rotary kluba Celje ustanovljen 15.
maja 2008 kot prvi interact klub v Sloveniji, v njem pa so že od začetka združeni dijaki treh celjskih gimnazij: I. gimnazije v Celju, Gimnazije Celje - Center in Gimnazije Lava. V klubu poskušamo z dobrimi deli širiti rotarijsko misel o boljšem svetu in dobrih ljudeh tudi med ostale sovrstnike.
Z dosedanjimi dobrodelnimi akcijami modnih interactijad smo že pomagali mladim v Kriznem centru Celje, mlademu dekletu, ki je zaradi neurejenih družinskih razmer skupaj z mamo pribežalo v Slovenijo, Barbari Drobne, ki jo je prometna nesreča prikovala na invalidski voziček, in trem otrokom iz socialno ogroženih družin omogočili desetdnevno poči-tnikovanje v Baški. Omeniti velja tudi naše akcije v Splošni bolnišnici Celje, kjer že tri leta
Člani Interact kluba Celje (Foto: arhiv IAC)
v božičnem času s svojim obiskom in obdarovanjem krajšamo čas bolnim otrokom.
S četrto modne interactijado smo Območni zvezi prijateljev mladine Šentjur predali dona-
cijo v višini 800 evrov, s čimer bomo ublažiti socialno stisko v družini, ki jo je poleg finančne
krize prizadela tudi družinska tragedija.
MG
Rimljani brez »stopničk«
V Rimskih Toplicah je bila že tradicionalna prireditev Golažijada, in sicer že šesta po vrsti. Gre za tekmovanje v kuhi golaža. Letos je tekmovalo 26 ekip.
Tudi na trenutke močno deževje ni pokvarilo prire-
ditve, ki je v Rimske Toplice znova privabila skupine iz vse Slovenije. Golaž je tokrat ocenjevala štiričlanska komisija v sestavi Dušan Gobec, Branko Podmenik, Boris Kra-golnik, Matjaž Kukuruzovič. Prvega mesta sta se razvese-
lila kuharja iz Podljubelja pri Tržiču, ki sta si nadela ime Potonke, drugega ekipa Lilija iz Celja, tretjega pa ekipa območnega združenje slovenskih častnikov iz Laškega.
MITJA KNEZ Foto: CVETKA TERŠEK
Petdeset let Vrtca Braslovče
Na sliki so zmagovalne tri ekipe 6. golažijade. V ospredju zmagovalca Aleksander Grah in Damjan Ahačič.
V telovadnici OŠ Braslovče je bila slovesnost ob petdesetletnici Vrtca Braslovče. Številne, ki so prišli na prireditev, sta v uvodu pozdravila župan Občine Braslovče Branim Strojanšek in direktorica OŠ Braslovče Andreja Zupan, sledil je bogat in prisrčen kulturni program, ki so ga pripravili najmlajši z vzgojiteljicami. O petdesetih letih delovanja vrtca je več povedala Martina Kumer, vodja Vrtca Braslovče.
Pred petdesetimi leti, maja 1963, je na Žovneku Kmetijski kombinat Žalec pod okriljem Varstveno-vzgojnega zavoda Žalec prenovil zgradbo za potrebe otroškega vrtca, ki je potem na tej lokaciji deloval sedem let. Pozimi 1970 so ga prestavili v blok v Braslovčah, kjer je bil oddelek s 16 otroki. Po 11 letih delovanja v zelo utesnjenih prostorih so Bra-slovčani novembra 1981 prestavili vrtec v obnovljene prostore šole v trgu, kjer je bilo
nato 22 let vzgojno-izobraže-valno delo. Leta 1999, ko so nastale nove občine, je vrtec začel delovati pod okriljem OŠ Braslovče. Leta 2003 so vrtec prestavili na četrto lokacijo, v prizidek pri centralni šoli, in bo letos septembra praznoval 10. obletnico sobivanja s šolo pod isto streho. Število otrok in zaposlenih se je povečevalo. Vrtec v tem šolskem letu obiskuje 106 otrok, za katere skrbi 11 strokovnih delavcev.
TT
skupine
Jubilej vokalne Cvet

Vokalna skupina Cvet je bila ustanovljena pri društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov leta 1993. Letos skupina praznuje 20. obletnico, ki jo je 24. maja proslavila z jubilejnim koncertom v Narodnem domu v Celju. Umetniško vodenje je pred dvema letoma prevzela mag. Špela Kasesnik. Vokalno skupino Cvet so umetniško vodili tudi Vida Bukovac, Dejan Jakšič, Irena Deželak, Alenka Firšt in Tina Pečar.
Na vsakem koncertu pevke delijo oder z gosti različnih
, s priznanimi inštrumentalisti in z mladimi ustvarjalci. Na petkovem koncertu so sodelovali Rudarski oktet Velenje pod umetniškim vodstvom Danice Pirečnik in umetniki, ki so popestrili oba koncerta z izjemno kakovostno inštrumentalno spremljavo: Janja Brlec - citre, Dejan Jakšič - klavir, Peter Napret - violina.
Pevke so na koncertu prejele Gallusove značke za udejstvovanje na glasbenem področju ljubiteljske kulture, ki jih je podelil Peter Selčan, podpredsednik sveta Javnega sklada Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti območne izpostave Celje. Za več kot 30-letno uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti je prejela zlato priznanje Olga Nezman.
Vokalni skupini Cvet je Zbornica zdravstvene in ba-biške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije podelila priznanje za 20-letno promocijo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov skozi umetniško-glasbeno delovanje in s tem za prepoznavnost poklicne skupine v celotnem slovenskem prostoru.
Petkov jubilejni koncert Vokalne skupine Cvet je bil po odzivu publike vreden ogleda, saj so pevke koncertni program pod odličnim strokovnim umetniškim vod-
stvom mag. Špele Kasesnik izvedle suvereno. Iz njihovih pesmi veje ljubezen do ljubiteljskega petja. Pevke so z odličnimi gosti pripravile tudi sicer zanimivo doga-
janje na odru. Za konec jubilejne sezone so 18. junija pripravile še slavnostni koncert v Pokrajinskem muzeju v Celju.
IK
BRALCI POROČEVALCI
49
Praznovali smo 60. obletnico mature
Maturanti Srednje ekonomske šole Celje smo se zbrali 1. junija v Restavraciji Etra v Celju ob 60. obletnici mature. Srečanje je bilo prisrčno, udeležilo se nas ga je 24 nekdanjih sošolcev. Počutili smo se dijaško mladostno. Obujali smo spomine na tista prelepa dijaška leta, na profesorje v obdobju šolanja v letih 1949 do 1953.
Bili smo spet srednješolci, vendar s 60-letnimi izkušnjami in z življenjskimi preizkušnjami. Kako resničen je pregovor, da življenje ni praznik, da ga prepletajo žalost in skrb, veliko veselja,
ljubezen, sreča in zadovoljstvo. Zadovoljni smo bili, da smo se lahko zbrali, da nam to dopušča zdravje, ki so ga nam podarili geni. Našo življenjsko pot so utrdili in popestrili življenjski sopotniki, sodelavci, prijatelji in vzgojitelji, profesorji.
Ugotovili smo tudi, da v življenju potrebujemo samo delček sreče, ki je v bistvu drugo ime za zdravje, za-dovolj stvo in prijateljstvo. In ta sreča se v sedanjem času vedno bolj pogreza v nepredvidljivo prihodnost.
Kronogram s fotografijo nas bo za vedno spominjal na to nepozabno srečanje. Dogovorili smo se tudi, da se bomo ponovno srečali v na-
slednjem letu. Potrdili smo resnične misli filozofa Char-
lesa F. Katteringa: Ne zanima nas preteklost, zanima nas
prihodnost, ker bomo v njej življenja! preživeli preostanek svojega
VLADO KUSTRIN
Danes grofje Celjski in nikdar več
V okviru Tedna vseživljenj-skega učenja je Ljudska univerza Šentjur organizirala ogled miniature srednjeveškega gradu v Vrbnem, kamor so se lahko obiskovalci odpravili kar peš.
Pri družini Tofant sta jih prijazno sprejela zakonca - graščaka z Vrbnega. Če ob vožnji skozi Vrbno pogledaš grad, se zdi res miniatura, a vsi obiskovalci so se strinjali, da je pravi grad v malem.
Jože Tofant je v svojem velikem navdušenju nad celjskimi grofi preučil njihovo zgodovino, rodbino in tudi njihove posesti. Kot izvrsten poznavalec se je pred leti lotil
gradnje miniature gradu ger-manskogotske oblike po zgledu iz 14. oziroma 15. stoletja. Iz prvotne kleti je postopoma nastajal grad, ki je zahteval veliko truda, dela in tudi financ. Zdajšnja miniatura vabi v več prostorov, spodaj je večnamenska soba, opremljena z viteškimi oklepi, više pa Hermanova okrogla soba in galerija. V galeriji so risbe gradov širšega območja, plemiški rodovniki, zemljevidi celjske države in še veliko druge literature.
Že v večnamenskem prostoru so imeli obiskovalci možnost slišati marsikaj zanimivega iz življenja Celjskih
in si ogledati njihove podobe. Gostitelj se je izkazal z neizmerno zakladnico znanja in kot se je izkazalo, ga je skoraj nemogoče spraviti v zadrego s podvprašanji. Pozna tudi podrobnosti in večini neznana dejstva zgodovine Celjskih in za svoje delo je dobil priznanje Pokrajinskega muzeja Celje. Grofje Celjski tako še vedno živijo v zgodbah.
Kot so bili obiskovalci na začetku presenečeni nad velikostjo gradu, tako so bili ob koncu ogleda zadovoljni s slišanim in videnim. Se več, zanimivost bi želeli deliti še s kom, zato so se dogovorili, da bodo naslednjič pripeljali tudi svoje goste ali obiske.
AP
Prvaki drugo leto zapored
Člani nogometne ekipe ŠD Latkova vas so že drugo leto zapored slavili v domači rekreativni nogometni ligi malega nogometa na travi v tako imenovani Tolkec ligi.
V ligi sodeluje 12 ekip, od tega 9 iz občine Prebold in 3 iz občine Žalec. Ekipa ŠD Latkova vas je vodila na lestvici že po jesenskem delu in uspela v pomladanskem delu ohraniti prednost pred nasprotniki. Dosegla je 15 zmag, 3-krat igrala neodločeno in 4-krat izgubila. Po lanskem uspehu je ekipi uspelo na zadnji tekmi zdržati hud pritisk in zmagati, tako da je zadržala prednost ene točke pred zasledovalci in s tem ubranila lanskoletni naslov.
ŠD Latkova vas
Po tekmi (z leve): Simon Oberžan, Jernej Klane, Špela Pečnik, Janez Turnšek, Andrej Simončič, Domen Kosem, Rok Krumpak, Jan Časl
Velik uspeh dijakov Gimnazije Lava
Stojijo Žiga Tavčer, Andrej Ropret, Borut Kosem, Klemen Natek, Jelko Jurkovič, Aleš Golič, Dejan Obrez. Čepijo Žan Artelj, Samo Natek, Boštjan Novak, Ismet Kržalič, Blaž Cilenšek, Marko Ropret, Robi Bukovec. Manjkajo Grega Huš, Stane Pančur, Marko Krivec.
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je v torek, 21. maja, pripravila tradicionalno državno tekmovanje z mobilnimi roboti, v okviru katerega so se v več kategorijah pomerili osnovnošolci, dijaki in študenti.
Tekmovanja so se udeležile tudi tri ekipe dijakov Gimnazije Lava iz Šolskega centra Celje, ki so v kategoriji RoboCupJunior Reševanje A v konkurenci 26 ekip iz Slovenije in s sosednje Hrvaške dosegle izjemen uspeh.
V konkurenci, ki šteje za državno prvenstvo, so ekipe osvojile prvo, tretje in četrto
mesto: 1. mesto: Jernej Klarič, Simon Oberžan, Spela Pečnik (3. letnik); 3. mesto: Jan Časl, Rok Krumpak (1. letnik); 4. mesto: Domen Kosem, Andrej Simončič, Janez Turnšek (1. letnik).
Prvouvrščena ekipa si je že z uspešnim nastopom na lanskem državnem tekmovanju priborila uvrstitev na svetovno prvenstvo Ro-boCup 2013 in se bo konec junija odpravila v nizozemski Eindhoven. Dijaki se bodo v znanju programiranja robotov pomerili z več kot 2.500 vrstniki iz štiridesetih držav.
KK
50
OTROŠKI ČASOPIS
Visoke temperature in odlično vzdušje
Letošnja šola v naravi v Baški med 17. in 21. junijem je bila pozitivna izkušnja za otroke in tudi za spremljevalce. Na srečo smo imeli zelo lepo vreme, mogoče celo previsoke temperature, saj se ves teden niso spustile pod 30 stopinj Celzija.
Za nemoten potek dela so skrbeli plavalni učitelji, ki so poskrbeli za obilico dejavnosti na plaži, v domu in na zelenici ob njem. Prav tako smo obiskali mesto Baška, akvarij, vozili smo se z ladjo in opazovali morsko dno. Tečaj plavanja so popestrili s kolesarjenjem in kanuji, kar so otroci odlično sprejeli.
O kuhinji v Celjskem domu je bilo že veliko napisanega in prepričali smo se, da je dober glas upravičen.
Vtisi otrok
Všeč mi je bilo, ko smo igrali vaterpolo. Zares sem užival! (Svit, OŠ Ljubečna)
Baška je zelo lepa, še posebej zvečer, ko smo si jo pobliže ogledali. Učitelji so nas peljali na sladoled. Upam, da se bom v Baško še vrnila. (Nika, Oš Ljubečna)
Imeli smo pohod do cerkve nad Baško in zdelo se nam je, da smo zelo visoko. Pod nami je bil ves zaliv in videli smo do otoka Raba. Tudi kolesarili smo. Najbolj pa sem se zabaval ob izboru mis in mistra Baške. (Tim, IV. OŠ Celje)
Preverjanja plavanja me je bilo zelo strah, saj je šlo zares. Osvojila sem srebrnega delfina, kar nekaj pa je bilo zlatih. Najljubše mi je bilo plavanje do mize in skakanje z višine v vodo. Reševalec Nikola je pri skoku naredil salto. (Zala, OŠ Ljubečna)
Kuharice poskrbijo, da otroci zares uživajo v hrani. Všeč nam je tudi to, da otroci sami pripravljajo in pospravljajo mize.
Medicinska sestra Ruža ima rešitev in nasvet za marsikatero nadlogo, ki pesti naše otroke. Hvaležni smo jim za vse tople besede in skrb. Otroci so
izkoristili vsako priložnost, da so jo obiskali, kar priča o njenem velikem srcu.
Celjski dom v Baški zares diha z otroki, ki so veseli vsake nove pridobitve. Knjižnica je zelo dobro založena, sobe so velike in otroci uživajo v družbi. Jedilnico krasi velik ekran, ki pa ga nismo preveč uporabljali, saj je bilo vreme prekrasno in bi bilo škoda izgubljati čas v zaprtih prostorih.
Verjamemo, da bo naslednja generacija učencev OŠ Ljubečna in IV. OŠ Celje enako uživala v Baški, kot je generacije pred njo. Nam bo šola v naravi gotovo ostala v najlepšem spominu.
Učiteljice OŠ Ljubečna in IV. OŠ Celje
Plavanje v toplem morju
Drugi termin je bil zaznamovan s prelepim vremenom in visokimi temperaturami, tako da so otroci izkusili vse čare letovanja v Baški.
Program smo dobro izpeljali, česar sem zelo vesel. Prav tako sem vesel, da ni prišlo do poškodb ali bolezni in da so se otroci vrnili k svojim staršem z dobrimi občutki.
Plavali smo izključno v morju, ki je dosegalo rekordnih 26 stopinj Celzija, česar nismo hoteli izpustiti. Otroci so imeli aktivnosti tudi na plaži in s svojo
mladostjo privabili še druge obiskovalce plaže, da so se jim pridružili v igri.
Posebej bi pohvalil plavalne učitelje in reševalca iz vode, ki požrtvovalno skrbijo, da šola v naravi poteka tako, kot smo jo začrtali. Naš namen je, da otroci delujejo kot celota, se veliko naučijo o morju in kraju, izpopolnijo znanje plavanja, hkrati pa jim pustimo veliko svobode za kreativno dejavnost ter samostojnost pri vsakdanjih opravilih.
TONE OJSTERŠEK, koordinator šole v naravi
Jubilej dveh orkestrov
Glasbena šola Celje je junija obeležila dva jubileja, 15. obletnico delovanja Malega pihalnega orkestra in 10. obletnico Malega godalnega orkestra. Orkestra sta priredila dva odlična koncerta, napolnila dvorano Narodnega doma in zadovoljila poslušalce.
Mali godalni orkester, ki ga že 10. leto vodi Petra Arlati Kovačič, je izvedel skladbe iz desetletnega obdobja, prav tako so se obletnice udeležili tudi solisti, ki so z orkestrom že koncertirali: Omar Naber, Amadea Begovič, Soundtopia. Občinstvo je bilo navdušeno, saj so mladi godalci dokazali, da so pravi podmladek mladinskega orkestra in da je dirigentka s svojim strokovnim delom in s pomočjo mentorjev godalnega oddelka GŠ Celje v desetletnem obdobju iz orkestrčka naredila zavidanje vreden orkester, ki lahko s ponosom koncertira tudi izven Celja.
Mali pihalni orkester je začel delovati z Juretom Krajncem, najdlje pa ga je vodil današnji ravnatelj Simon Mlakar. Pod vodstvom Damir-ja Korošca so nadaljevali igranje dobre glasbe. Vilko Kroflič je bil zadnji moški predstavnik, ki je s svojim delom mlade prepričal za skupno muziciranje. S tem šolskim letom orkester vodi Martina Anderlič. Mali pihalci so prav tako obeležili svoje delovanje z odličnim koncertom in dokazali, da so pravi koncertanti in podmladek za kasnejši mladinski pihalni orkester. Za konec so zaigrali filmsko glasbo in poželi velik aplavz.
ML
Slikali za
Gajine
korake
Na Planini pri Sevnici so ustvarjali s prav posebnim poslanstvom. Otroci, stari od 4 do 11 let, so pod mentorstvom prostovoljke in ljubiteljske umetnice Klavdije Simler poslikali platno večje platno. Z njegovo prodajo donatorju želijo prispevati k zbiranju sredstev za dve letno deklico s cerebralno paralizo.
Petnajst otrok si je najprej ogledalo film o deklici Gaji in njeni želji, da bi hodila brez opore. V pričakovanju, da bodo lahko s svojim delom nekomu pomagali do lepšega in kakovostnega življenja, so se slikanja lotili razdeljeni v tri skupine. Na nastalo delo so bili vsi zelo ponosni, z materialno pomočjo pa so jim pomagali številni sponzorji. Slika sedaj čaka novega lastnika, izkupiček od njene prodaje pa bodo v celoti namenili kot prispevek za zahtevno operacijo v tujini.	TV, foto: KS
ŠTIRINOŽCI
51
Rumena barva kot opozorilo
Ste kdaj opazili, da ima pes na ovratnici ali povodcu pripeto rumeno pentljo? Ne gre za kakšno modno muho njegovega lastnika, temveč naj bi rumena pentlja, trak, priponka ... opozarjali, da tak pes potrebuje svoj prostor. Razlogi za to so lahko različni. Morda ima zdravstvene težave ali okreva po posegu, lahko se šele šola, morda se boji drugih psov ali se burno odziva nanje.
The yellow dog project, kot ga imenujejo, je lani zaživel na Švedskem in se širi po vsem svetu. Pri nas so ga poimenovali Rumeni smrčki. Gre za nov sistem komunikacije, ki naj bi omogočal mirne, varne in sproščene sprehode, saj naj bi se na ta način psi in njihovi spremljevalci manj zapletali v pasje spore. Vprašanje seveda je, ali ljudje že dovolj poznajo ta znak in ga razumejo.
Pravilna socializacija
Ali je tak način opozarjanja ustrezen in ali je akcija smiselna, smo vprašali Kinološko zvezo Slovenije (KZS), ki združuje 119 kinoloških društev in 12 tisoč članov. Predsednik KZS mag. Blaž Kavčič ugotavlja, da so veseli vsake pobude, ki lahko pomaga ali vsaj vzbudi pozornost na izzive pri sodobnem sobivanju človeka in psa. To, kar v resnici potrebujejo,
Rumena oznaka na ovratnicah ali povodcih pri nas še ni pogosta. V KZS menijo, da je to eden od pokazateljev, da so številni lastniki, ki živijo v urbanem okolju, odgovorni in se zavedajo pomena šolanja in primerne vzgoje svojega psa za lažje in prijetnejše sobivanja človeka in živali. O tem po njihovem priča tudi številno članstvo zveze.
je po njegovem podpora pri preventivnem delovanju in spodbujanju odgovornega lastništva. To pomeni vzgojo tako lastnika kot psa, opozarja Kavčič in dodaja: »Začne se pri odgovorni odločitvi o nakupu psa, pri izboru prave pasme, vključitvi v tečaje kinoloških društev, spoštovanju predpisov pri vzreji psov. Bolje je trpljenje psa preprečiti, kot se ukvarjati s posledicami - odkrivati, sankcionirati, pse reševati v zavetiščih.« Po njegovem mnenju je tako bolje lastnika in psa vzgojiti, kot na vpadljiv način sporočati: »Ne približuj se mi!« Na konkretno pobudo v KZS sicer gledajo pozitivno, morda so rahlo zadržani, ker vidijo glavne izzive in rešitve drugje. »Ob pravilni socializaciji, skrbi za nego in šolanje bi se prav vsak pes lahko z ostalimi ljudmi in živalmi dobro razumel in se ne bi počutil ogroženega niti ne bi ogrožal okolice,« poudarja Blaž Kavčič.
Poznati vzreditelja in razmere
V katerih primerih je vendarle dobro opozoriti druge, naj se psu ne približujejo? Kavčič odgovarja, da naj lastnik psa v primeru, da ni psihično stabilen oziroma je okolici celo nevaren iz različnih razlogov (morda je posvojen iz zavetišča), dodatno ne vznemirja z izpostavljanjem v urbanih središčih. Najverjetneje je socializacijsko obdobje že zamujeno, kar ne pomeni, da takšnemu lastniku ne svetuje obiska bližnjega kinološkega društva in šolanja ob podpori strokovnjakov. Podobno opozorilo o nepribliževanju velja v primeru, da se pes zaradi zdravstvenih težav ne počuti dobro. Lastnik naj se čim prej obrne po strokovno pomoč, psa pa naj ne izpostavlja dražljajem, ki ga dodatno obremenjujejo.
Za ustrezen psihofizični razvoj psa je zato še toliko bolj pomembno, da pred nakupom lastnik spozna tako vzreditelja kot mater mladička in se prepriča, da mladič odrašča v ustreznem okolju. Le s preventivnim delovanjem se bodo izboljšale življenjske razmere psov in se bo spodbudilo odgovorno lastništvo, opozarja Kavčič.
TC, foto: GrupA
DELOVNI ČAS
pon.-pet.7.-l9. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstva 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED
Setveni koledar
27. ČE	
28. PE	
29. SO	
30. NE	
1. PO	
2. TO	
3. SR	
t
cvet
cvet
list
list
list
plod
od 9. ure plod
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
Četrtek, 27. junij: Ob 10.33 bo Luna vstopila v znamenje ribi, v katerem bo močno izpostavila čustva in občutja. Venera, kraljica ljubezni, bo ob 19.04 vstopila v znak leva. Zaradi potovanja po tem znamenju bo izkazovanje naklonjenosti bolj neposredno, strast bo v porastu. Čudovito obdobje za umetniška, estetska, modna in ostala zanimanja ter poletna druženja in zabave. V večernih urah bo skladen položaj Sonca in Lune vnesel v odnose zelo harmonično energijo. Luna se bo srečala z Neptunom v večernih urah, zato bo romantično in veselo.
Petek, 28. junij: Dan bo pod blagimi vplivi, zato bo zelo dinamično in ustvarjalno. Intuicija bo velika, potreba po čustveni varnosti ravno tako, zato boste lahko veliko
naredili v medsebojni odnosih. Na poslovnem področju se vam bo lahko nasmehnila sreča.
Sobota, 29. junij: Luna bo ob 15.08 vstopila v znamenje ovna in vnesla veliko ognjene energije v delovanje. Prodornost bo velika, zato se bodo lahko premaknile vse zadeve, ki so v mrtvem kotu in izhajajo iz preteklosti. Retrogradni Merkur bo zavrtel čas nazaj in prinašal nujnost, da se zadeve iz preteklosti uredijo.
Nedelja, 30. junij: Še v nočnih urah bosta Sonce in Luna v kvadratu, nastopil bo zadnji lunin krajec v znamenju ovna. Potreba po umiritvi bo vsekakor najboljša izbira, da dan preživite s čim manj stresa.
Ponedeljek, 1. julij: Začetek novega meseca in delov-
nega tedna bo dinamičen, saj bo Luna v prodornem Ovnu v skladnem odnosu z Marsom. Veliko lahko naredite sami, ne ozirajte se na druge. Kajti dogovarjanje bo nekoliko težje zaradi luninega kvadrata z Merkurjem. Na čustvenem področju pretijo blokade, previdnost velja tudi pri denarju. Venera bo namreč v kvadratu s Saturnom.
Torek, 2. julij: Luna bo potovala po znamenju bika, kar bo umirilo strasti in napetosti. Dan bo mineval dokaj prijetno. V večernih urah bo Luna v trigonu s Plutonom in v sekstilu s Soncem, zato lahko uredite tudi kakšno bolj delikatno situacijo ali zadevo.
Sreda, 3. julij: Pred vami bo dan, v katerem boste lahko veliko naredili in odpravili morebitne zaostanke. Zaradi
ugodnega položaja Lune z Merkurjem boste uspešni v komunikaciji, dan pa je dober tudi za ureditev finančnih zadev.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Cordana
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si
52
ZA ZDRAVJE
Ne le lepa, tudi varna spolnost
Nepremišljenost lahko vodi do številnih bolezenskih težav - Spolno prenosljive okužbe tudi med starejšimi
•v .
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
»Pri okužbi z virusom genitalnega herpesa je včasih težko ugotoviti, kdo je koga okužil ter ali je krivec za okužbo skok čez plot ali ne,« razlaga epidemio-loginja prim. dr. Alenka Trop Skaza in dodaja, da so prav spolno prenosljive bolezni tudi sicer pogosto tiste, ki razkrinkajo nezvestobo.
Po podatkih letnega poročila o spolno prenesenih okužbah Inštituta za varovanje zdravja RS je bilo v letu 2011 v Sloveniji na novo prijavljenih 961 primerov spolno prenosljivih okužb. Med drugim je bilo med njimi 231 primerov klamidijskih okužb, 79 primerov zgodnjega sifilisa, pet primerov poznega sifilisa, 83 primerov genitalnega herpesa, 25 primerov gonoreje in pet prijavljenih primerov okužbe s HIV.
Z uporabo kondoma se lahko izognemo številnim nevšečnostim, ki jih povzročajo spolno prenosljive okužbe. Kondom pa je, da je učinkovit, treba tudi pravilno namestiti, s čimer ima po besedah Alenke Trop Skaza težave nemalo moških. (Foto GrupA)
Proti nekaterim genotipom virusa HPV se je mogoče tudi cepiti. V Sloveniji je cepljenje od leta 2009 brezplačno za vse šestošolke, svoje hčere pa da cepiti približno polovica staršev. Za ostale je cepljenje samoplačniško.
Spolno prenosljive okužbe so resen problem, a so v Sloveniji še prepogosto tabu tema. O njih bi se moralo več govoriti in javnost, tako mlade kot starejše osebe, osveščati o nevarnostih tako bakterijskih kot virusnih okužb ter o izjemnem pomenu preventive.
Podatke o pogostosti spolno prenosljivih okužb pri nas zbira Inštitut za varovanje zdravja RS, a te številke ne odražajo nujno tudi dejanskega stanja. Epidemiologinja z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje prim. dr. Alenka Trop Skaza namreč poudarja, da so uradne statistike eno, realnost pa nekaj povsem drugega. Spolno prenosljive okužbe namreč pogosto ostanejo neprepoznane in nezdravlje-ne, saj ne prinašajo nujno bolezenskih znakov, prav tako pa se številni ljudje, tudi če posumijo, da bi morda lahko bili okuženi, ne odpravijo na pregled in testiranje, predvsem zaradi strahu pred sti-gmatizacijo. Zdravnika tako praviloma obiščejo šele, ko so težave zares hude.
Zahrbtna klamidija
A čimprejšnje zdravljenje je še kako pomembno. Okužba s klamidijo, ki je najpogostejša bakterijska spolno prenosljiva okužba v Sloveniji, v številnih primerih na primer tako pri moških kot pri ženskah ne povzroča nobenih težav. Če se vnetje ne prepozna in ne zdravi, se lahko pri ženskah razširi v zgornja rodila in na primer povzroči neprehodnost jajcevodov, zaradi česar se lahko ženska kasneje v življenju sooča s težavami pri zanositvi. »Za težave z neplodnostjo ali za
izvenmaternične nosečnosti so lahko krive prav neprepo-znane in nezdravljene klami-dijske okužbe v mladosti,« pravi Alenka Trop Skaza. Med simptomi zaradi katerih je treba posumiti na okužbo s klamidijo, so pri dekletih in ženskah predvsem vnetje materničnega vratu, med-menstrualne krvavitve, bolečine pri spolnih odnosih in tudi izcedek iz nožnice, pri fantih in moških pa se lahko okužba kaže kot pekoč občutek pri uriniranju ali voden izcedek, možno je tudi vnetje prostate.
Bradavice in rak
Med virusnimi okužbami so najpogostejše genitalne bradavice, ki jih povzročajo humani virusi papiloma (HPV). Po besedah epidemi-ologinje naj bi se v svojem življenju z vsaj enim spolno prenesenim genotipom virusa HPV okužila več kot polovica spolno aktivnih oseb, a pri veliki večini okužba spontano mine. Lahko pa okužbe privedejo do različnih bolezenskih sprememb. Genitalne bradavice povzročata predvsem genotipa HPV 6 in 11, lahko se pojavijo pri ženskah in moških, po besedah naše sogovornice pa lahko dosežejo celo velikost cvetače. Več kot o genitalnih bradavicah se v zadnjih letih govori o virusih HPV, ki lahko povzročijo raka maternič-
nega vratu, vse pogosteje pa z njimi povezujejo tudi raka vagine, penisa, zadnjika in celo grla.
Sifilis, gonoreja in genitalni herpes
Po letu 2002 je v Sloveniji vse pogostejši sifilis, tako v začetni kot pozni fazi. Predvsem v primarni fazi je izredno prenosljiv, najpogostejša pa je ta okužba med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Še ena stara in dobro poznana
Če ste med tistimi, ki kljub izpostavljenosti žgočemu soncu kožo pozabite zaščiti z zaščitno kremo, bo gotovo še kako dobrodošla aplikacija Dan zaščite pred soncem. Brezplačno jo lahko namestite na pametne telefone.
Slovenski dermatologi so s podjetjem Eucerin mobilno aplikacijo razvili že lani, letos pa so jo nadgradili. Z aplikacijo so lahko uporabniki doslej med drugim ugotavljali svoj tip kože in dobili nasvet, katera zaščita je zanje najprimernejša, prav tako pa jih je
spolno prenosljiva okužba, prav tako pogostejša med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je gonoreja. Moškim povzroča tudi več težav kot ženskam, med simptomi sta predvsem pekoče uriniranje in gnojni izcedek, pri ženskah lahko bakterija gonoreja povzroči težave v jajcevodih. Zanemariti ne gre niti genitalnega herpesa, ki se prav tako prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo, tako kot pri oralnem herpesu pa je prvi znak boleča mehurčkasta razjeda. Genitalni herpes je posebej nevaren pri nosečnicah, saj lahko pride med porodom do hude okužbe novorojenčka. Določeni ljudje, ki so okuženi z virusom genitalnega herpesa, so brez kakršnihkoli težav in ker sploh ne vedo, da so okuženi, virus nevede prenašajo na svoje spolne partnerje.
aplikacija opozorila, kdaj je treba kremo ponovno nanesti. Odslej aplikacija posreduje še podatke o trenutnem uV indeksu, temperaturi in posameznikovi lokaciji, ker se je letošnji dan zaščite pred soncem osredotočil predvsem na varnost otrok pred nevarnimi sončnimi žarki, aplikacija omogoča tudi kviz, kjer tako starši kot otroci preizkusijo svoje znanje.
Dermatologi sicer opozarjajo, da je najboljša preventiva izogibanje soncu takrat, ko je to najmočnejše, torej
ABC preventiva
Spolno nalezljive okužbe ne ogrožajo le mladih, pač pa so vedno pogostejše tudi med starejšimi generacijami, o čemer pa se v Sloveniji še zelo malo govori. Tudi med starejšimi so namreč vse pogostejši redno menjavanje partnerjev in večpartnerske zveze. Medtem ko so mladi po izkušnjah Alenke Trop Skaza zelo dobro osveščeni o pomenu preventive in redno pri spolnih odnosih v večini uporabljajo kondome, pa pri starejših osebah, čeprav so, če nimajo le enega stalnega in zvestega spolnega partnerja, prav tako ogrožene, zaenkrat še ni tako. Pri preventivi je sicer najbolje upoštevati tako imenovano ABC pravilo. A pomeni abstinenco oz. pri mladostnikih čim poznejši začetek spolnega življenja, B pomeni bodi zvest, C pa uporabljaj kondom.
med 10. in 16. uro, in zadrževanje v umetni ali naravni senci. Če smo kljub vsemu na soncu, imejmo z lahkotnimi oblačili pokrite čim več kože, na glavo poveznimo klobuk, oči pa zaščitimo s sončnimi očali.
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01 /519 -35 P
www.pirnat.si
Dr. Hmat d.o.o„ R«I»bov» 29. M»ribor	J
Med bolj ogroženimi skupinami so ljudje, ki pogosteje menjujejo spolne partnerje, tako imenovane promiskuite-tne osebe. Zaradi določenih anatomsko-fizioloških značilnosti so spolno prenosljivim okužbam posebej podvržena tudi mlada dekleta, pri katerih je na primer porodni kanal v primerjavi z zrelimi ženskami veliko bolj občutljiv. Tudi alkoholizem in uporaba nedovoljenih drog lahko povečata ogroženost, saj vplivata na nekritično obnašanje, prav tako pa so spolno prenosljive okužbe pogostejše med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Naj vas opomni aplikacija
Ste vedeli?
Nacionalna študija iz leta 2010 je pokazala, da je spolne odnose že imelo 32 odstotkov 15-letnih fantov in 25 odstotkov 15-letnih deklet.
V primerjavi z letom 2006 je odstotek narasel. O spolnosti se je torej treba pogovarjati, tako v družini, v šoli kot v širši javnosti in mlade osveščati o pomenu zaščite tako pred nezaželeno nosečnostjo kot pred spolno prenosljivimi okužbami. Naša sogovornica sicer še poudarja, naj bosta razloga za vstop v spolno življenje ljubezen in zaupanje, ne pa radovednost in postavljanje pred vrstniki.
Pred leti opravljena študija je pokazala, da so imeli slovenski moški v obdobju med svojim 18. in 49. letom starosti v povprečju 8,3 spolne partnerke, ženske pa 3,2 spolna partnerja. Večpartnersko razmerje je po isti raziskavi imelo skoraj 25 odstotkov moških in dobrih osem odstotkov žensk. »Ne smemo si torej zatiskati oči in trditi, da Slovenci ne varamo,« pravi Alenka Trop Skaza.
V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je okuženost z virusom HIV, še eno od spolno prenosljivih okužb, v Sloveniji na srečo majhna. Kljub dobri osveščenosti o značilnostih HIV ter kljub temu, da okužba danes ne pomeni več smrtne obsodbe, pa je HIV pri nas še vedno tabu. Čeprav je testiranje pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, se zanj odločijo le redki. Glavni razlog sta strah in sram pred okolico. Anonimnost je namreč zagotovljena le, kadar se oseba odloči za samoplačniško testiranje.
SPREJEMI ODLIČNJAKOV
53
Najuspešnejši celjski devetošolci in učenci glasbene šole v družbi svojih ravnateljev in ravnateljic na sprejemu pri županu Bojanu Šrotu
Pred zmagovalci brezskrbne počitnice
CELJE - Ob koncu šolskega leta je župan Bojan Šrot povabil na tradicionalni sprejem 58 najuspešnejših deveto-šolcev iz desetih osnovnih šol in učence glasbene šole.
Kot pravi ravnatelj OŠ Ljubečna in vodja aktiva celjskih osnovnošolskih ravnateljev Martin Grosek, bodo septembra v šolah pogrešali letošnjo generacijo devetošolcev, med njimi
še zlasti te, ki so bili povabljeni na županov sprejem, saj so bili s svojim delom in z uspehi zgled vrstnikom. Župan Bojan Šrot je s priznanjem in knjigo Kolumbova hči nagradil po šest učencev glasbene šole, I., II. in III. OŠ ter osnovnih šol z Lave, s Hudinje in z Ljubečne, po pet nagrajencev je prišlo iz IV. OŠ in OŠ Franca Kranjca, štirje iz OŠ Frana Roša in dva
Najboljši učenci v družbi župana in ravnateljev
učenca iz OŠ Glazija. Župan Šrot jih je nagovoril, da so zdaj zmagovalci, ki naj uživajo brezskrbne počitnice, saj so si jih s pridnostjo, prizadevnostjo in trudom zaslužili. Potem jih čaka prihodnost, polna novih izzivov, novih uspehov, zmag, a včasih tudi porazov, ki jih bo treba premagovati. Kulturni program za sprejem najuspešnejših v celjski občini vsako leto pripravi druga osnovna šola, letos so bili na vrsti učenci OŠ Ljubečna.
IS, foto: GrupA
Najboljši pri županu
ŠENTJUR - Župan mag. Marko Diaci je minuli torek na tradicionalnem sprejemu za učence zadnjih razredov čestital 41 najboljšim.
Na sprejem na vrtu Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu je župan povabil učenke in učence osnovnih šol in glasbene šole občine Šentjur, ki so se v času osnovnošolskega izobraževanja posebej izkazali s šolskim uspehom in z ocenami, z dosežki na tekmovanjih ter s svojim zgledom, vedenjem in odnosom do sošolcev. 37 najboljših učencev so predlagale šole, dva učenca glasbena šola, dve učenki, Tjašo Pahole in Patricijo Turnšek, pa sta predlagali tako matična kot glasbena šola. Učence so na sprejemu spremljali ponosni starši in učitelji.
Župan je v nagovoru izrazil ponos nad mladimi, ki v času osnovnošolskega izobraževanja dosegali uspehe na različnih področjih, in jim zaželel, da bi po končanem izobraževanju našli svoje priložnosti v domači občini.
TV, foto: Občina Šentjur
Priznanja za učne uspehe
ŽALEC - Župan je sprejel najuspešnejše učenke in učence žalskih osnovnih šol in Glasbene šole Rista Savina Žalec.
Na slavnostni podelitvi v Domu II. slovenskega tabora je zaslužena priznanja prejelo 49 učencev, ki se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih osnovnega šolanja. Poleg odličnjakov je pohvale prejelo še 93 mladih, ki so se izkazali na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Za uspehe na glasbenih tekmovanjih doma in po svetu so tokrat podelili 12 priznanj. Za dosežene uspehe učenk in učencev v šolskem letu 2012/13 so pohvale prejeli tudi mentorji, razredniki zaključnih letnikov, ravnatelji in njihovi pomočniki.
LK, foto: TT
54
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Sedmica
Mnogi pišejo številko sedem s črtico. Ta črtica v teoriji ne obstaja in je ni mogoče najti niti na tipkovnici računalnika. Od kod torej ta navada? Po legendi je nastala davno v časih, ko se je Mojzes povzpel na goro Sinaj, kjer je od Boga dobil deset zapovedi. Prenesel jih je ljudem in jih bral po vrsti. Prišel je do sedme: »Ne nečistuj!« Vsi so molčali, ko so se zaslišali klici: »Prečrtaj sedem, prečrtaj sedem!«
Duhovnik in ptič
Duhovnik iz male slovenske vasi je bil velik ljubitelj ptic, ki jih je skrbno čuval v kletki za cerkvijo. Neko nedeljsko jutro je ob običajnem sprehodu med perjadjo opazil, da je izginil njegov najlepši ptič, in ker je vedel, da ga je moral ukrasti nekdo tik pred mašo, se je odločil nagovoriti svoje vernike. »Kdo ima tiča?!«
Vstali so vsi moški.
»Ne, nisem mislil tako. Je kdo videl tiča?«
Vstale so vse ženske.
»Ne, ne, tudi tega nisem mislil. Je kdo videl tiča, ki mu ne pripada?«
Vstala je polovica žensk.
»Neeee, ne in ne, mislil sem, ali je kdo videl MOJEGA tiča?«
Vstali so ministranti in dva duhovnika.
»Neee, mislil sem, ali ima kdo zdaj tiča v rokah?
Vstala je punca v zadnji klopi in rekla fantu: »Sem ti rekla, da bo videl.«
Šalo je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Žarnica
Blondinka pride kupit žarnico in pokaže staro, češ da takšno hoče. Prodajalec reče: »Ali vržem staro v smeti?« Ona pa: »Ne, za podnevi je še dobra.«
MODROSTI
Nihče ni tako velik, da ne bi potreboval pomoči - in nihče ni tako majhen, da je ne bi mogel nuditi. (Kralj Salomon)
Spraševali smo vas, za koliko kilogramov je lažja zmagovalka akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Pravilen odgovor se glasi: 20,9 kg. Knjižno nagrado bo za pravilen odgovor po pošti prejela Jožefa Žičkar, Zlateče 9c, Nova Cerkev.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Katera velika prireditev v Vojniku je povezana z oddajo Radia Celje?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Pri svinčnikih se začne
Urška Selišnik je lepo nadomeščala radijsko urednico Bojano Avguštinčič. Ko se je ta vrnila v redakcijo, je najprej zavpila: »Urša, vrni mi svinčnik!« In prejela odgovor: »Kakšen svinčnik?« Bojana se ni dala: »Kaj, kakšen, moder!« Urška: »Ja, lastnino je treba dokazati, lastnik pa mora znati opisati svojo lastnino.«
In medklic v uredništvu: Ali si Urška tako »na debelo« prisvaja svinčnike, da na koncu ne ve, pri kom si je kaj »sposodila«, ali pa si v duhu novinarstva, ki bi moralo tudi izobraževati, ne le informirati, prizadeva za večjo osveščenost lastnikov. Pri malih stvareh, beri svinčnikih, se začne.
Z zaprtimi usti
Nova novinarska moč Tina Vengust rada med delom kaj prigrizne. Zobna ščetka je zato njena nepogrešljiva oprema. Ko se je tako lotila ustne higiene, jo je Ivana Stamejčič povprašala: »Zobe si greš umivat, ker boš spremljala občinski svet?« In Urša Selišnik je dodala: »Saj ne smeš nič ust odpirati, poslušala boš pa ja!«
ANEKDOTE
Ignacy Jan Paderewski, veliki poljski pianist in državnik (bil je predsednik prve poljske republike leta 1919), je največja klavirska legenda za Lisztom. S svojo bujno frizuro, z romantičnim in uglajenim obnašanjem in z velikim magnetizmom je bil za marsikoga nekaj posebnega. Ženske so norele za njim. V vrsti so stale, samo da bi ga videle, ko bi šel mimo, se ga morda dotaknile. Pričakale in pospremile so ga na peronih in v pristaniščih. Pogosto so ga v pismih prosile, da jim podari pramen svojih bujnih las. Ko ga je prijatelj opozoril, da bo ostal brez las, če bo še naprej izpolnjeval te želje, mu je Paderewski z zvitim nasmeškom odgovoril. »Ah, ne, jaz ne bom ostal brez las, pač pa moj pes brez dlake.«
Kdo pravi, da nič ni zastonj?
V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so slavili 20 let, odkar jih je pod okrilje vzel nemški lastnik, koncern BSH. V Športnem parku v Varpoljah so pripravili tudi piknik za zaposlene, ki se ga je poleg dobre polovice delavcev udeležilo tudi vodstvo nemškega koncerna. Varpoljski športniki, ki pomagajo pri izvedbi sicer vsakoletnega piknika, so menda po neuradnih podatkih stočili 1.200 litrov piva in razrezali celega vola, za povrh pa je padel še odojek. Pa naj še kdo reče, da pri Nemcih ni nič zastonj!
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 2. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjižno nagrado.
9	8	5						
					9	1		2
		2		5	7			
1			6			5		
			4	2			1	
3						9	2	
			2	3	5			
						3	9	4
		7						
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Boj za najlepši kos pogače
Ko pritisne prva pasja vročina, se vse zakadi proti obali. Ceste so polne pregrete pločevine in hitro imamo vročine čez glavo. Zdaj vem, kako prav smo naredili, ko smo letošnji dopust načrtovali v predsezoni. Malo sta nas na to napeljala cena in dejstvo, da smo nujno potrebovali oddih. Tako smo obalo dosegli že dan pred prvim vročinskim valom. Cesta je bila prazna in vožnja udobna - še en plus za zgodnji dopust.
Čeprav sem slanost morja preizkusila že na različnih celinah, se mi na jadranski obali zares zazdi, da sem na morju. Morda me daje nostalgija, a nežna sapica in vonj borovega gozdička ob prodnati obali sta tisto, čemur pravim dopust. Poleg tega se vsako leto začudim in nasmejim istim stvarem. Verjetno mi ne bo nikoli povsem jasno, čeprav ne bom obupala, kako jim uspe poletno sezono, ki številnim predstavlja glavni vir celoletnega zaslužka, začeti že 15. junija. Dosežek, ni kaj. Daleč od tega, da bi bili sredi junija prvi gostje in bi si v nasprotju z veljavnimi turističnimi zakoni in uveljavljeno kulinarično prakso že 14. junija zvečer zaželeli svežo jadransko škarpeno po receptu šefa kuhinje, ki je, verjetno ste uganili, še na zimovanju. A se je prvi večer zgodilo, da v sicer manjšem obmorskem mestu, ki nikakor ni neturistič-no, nismo mogli kupiti niti kepice sladoleda. Naslednje jutro so bagerji urejali del plaže, delavci pa so se morskemu vzdušju primerno trudili v red spraviti nekaj barčkov na plaži.
Nastanjeni smo bili v hotelu z bazenom tik ob čudoviti prodnati obali. Tudi morje se je že ogrelo do primernih temperatur za kopanje, zato mi namakanje v dvakrat dva metra velikem bazenu s temperaturo vode 30 stopinj niti na pamet ni padlo. Našli smo najlepši kos obale, razgrnili brisače in uživali. Kaj kmalu se je
REŠITEV SUDOKU 55
2	4	1	6	7	9	3	8	5
9	3	5	4	1	8	7	6	2
8	6	7	3	2	5	1	9	4
4	2	6	8	3	1	9	5	7
1	9	8	7	5	2	4	3	6
7	5	3	9	6	4	8	2	1
5	1	9	2	8	7	6	4	3
6	8	2	1	4	3	5	7	9
3	7	4	5	9	6	2	1	8
začela in tudi hitro končala razprava, ali bi si morda za udobnejše poležavanje sposodili ležalnik. Ja, hotelski gostje morajo na hotelski plaži za uporabo ležalnikov plačati. Sicer to velja »samo« za čas med deveto zjutraj in sedmo zvečer in ležalnike lahko postavite, kamor se vam zahoče, a vseeno. Kljub kamenju, ki nas je dregalo zdaj pod lopatico, zdaj v tretje rebro, da ne omenim še česa drugega, so zmagale dobre stare brisače. A bilo je krasno. Moram priznati, da resnično ne razumem ljudi, ki še pred zajtrkom tečejo na bazen, da s kosom blaga označijo svoje mesto. Potem pa se ves dan kuhajo in pražijo na žgočem soncu. Le streljaj stran se jim v objemu zelenja ponuja najlepše, kar premore jadranska obala. Ni čudno, da so hotelski hodniki zvečer »žareli« v rdeči barvi. Takrat sem pomislila: »Tile se pa res nimajo radi.«
Vsi pa imamo radi svoje denarnice. Zato nanje na dopustu še posebej pazimo. A najdražje hrvaške živalice hitro skačejo iz njih. Odkar imamo evro, se z menjavo denarja precej manj ukvarjam in tečajev ne spremljam. Ko zmanjka kun, jih preprosto kupim tam, kjer je to pač najhitreje mogoče. Za 50 evrov dobim 360 kun in račun seveda. Na njem je uradno naveden tečaj in izračun kaže, da je 50 evrov natanko 360,99 kun. Prijazen mladenič niti pomisli ne, da bi mogoče dodal še eno kuno. Je že tako, da hrvaški kalkulatorji vselej zaokrožijo v smeri, ki je za turista manj ugodna - navzdol.
Ko v zgodnjem večernem soncu počasi prihajam s plaže, se zgodi še tisto najboljše, kar mi na obraz nariše nasmeh in presenečen pogled hkrati. Bliža se čas večerje. Martinčki, ki so se v najbolj vročem delu dneva brezskrbno obračali na soncu, hitro pospravijo svojo plažno prtljago in jo urno popihajo proti hotelu. In se vprašam: »Kaj res nihče ne mara čudovitega večernega sonca?« Saj vendar v hotelu s štirimi zvezdicami še nikoli nihče ni ostal lačen. A tekma za najlepši zrezek v tek požene še tako lene, okrogle in rdeče.
Vse to sodi k dopustu na hrvaški obali. Priznamo ali ne, narava je tista, ki odtehta vse. In zato se bomo prihodnje leto spet vrnili. Na Jadran.
DOPUSTNICA
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
SU1VENSKA SNOV, KI ŽENSKA POVZROČA „™A,. REVIJA ALERGIJO
MEHKA, LAHKA KOVINA
MISELNO-	DEL
Povsod SPOZNAVNA	VOJAŠKE
z vami STRAN	ORGA-
ČLOVEKA	NIZACUE
„„„.,„ SPECIALIZIRNA PREDMET ORGANIZACIJA OZN
SČAROVNO	„„..„„. -
MOČJO	PRIL0GA
DELA
RADU
7
GOVORNIŠTVO
JUŽNI SADEŽ
FRANCOSKI PISATELJ (EMILE)
KNJIGA MIRKA MAHNIČA ITALIJAN (SLABS.)
INDIJANSKO PLEME
POLITIK ŠEŠERKO AVSTRALSKI PEVEC (NICK)
MESTO V SZALŽIRUI
posledica rastlina
Križam Ke poman- vlažnih
,. * k_ kanja tal usamKe vode fakt
nestrupena orjaška kača
SREDNJEAMERIŠKA DRŽAVA
ROGER MOORE
RIMSKA BOGINJA LJUBEZNI
ELTON JOHN
GRM S POTOMEC TRDIM BELKE IN LESOM ČRNCA
VRSTA MAMILA
SL. PESNICA JAPONSKO NOW MESTO DEBELA PAUCA
SLOVANSKI BOG
POHORSKI GRANIT
PESNIK (EKSPR.)
KANADSKI PEVEC ANKA
TEŽKA KOVINA
ŠALA (POG.)
FARMA V ZDA
17
ANGLEŠKI MATEMATIK (ROBERT) FR.REKA
ČRNA PTICA
DRAŽILEC
OBOD SLIKE
ČLOVEK S TELESNO OKVARO
vsa avtorjeva dela
bledo rdeč (pos.)
ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO)
GMOTA LEDU LEVSTIKOV JUNAK KRPAN
občutek brezizhod-
N0ST1 TRAVNIŠKA RASTUNA
10
NATRU
rastuna zvuolič. rdečimi cveti
KANADSKA PEVKA (CELINE)
UMEINIK V CIRKUSU KOROŠKO SMUČIŠČE
20
PRVOTNI PREBIVALCI ITALIJE
RUDOLF ČAČINOVIČ
prostor ob zunanji strani HIŠE
RUSKO MESTO POTOMCI NIZOZ.V J.AFRIKI
NEKDANJE
IME MALAVIJA
NEKDANJI SLOVENSKI NOVINAR (MATJAŽ)
REDEK GOZD AMERIŠKA IGRALKA (BO)
16
ITALIJANSKO MOŠKO IME
IVO DANEU
avto. ozn. bangladeša
NEMŠKI PISATELJ MAY
VEUKO POTNIŠKO LETALO
organ vida
ČEŠKI
(frant1šek) zaznava s prsti
GRAFIČNA TEHNIKA
TANTAL KRMILO AVTOMOBILA
SKOPUEN SAMEC GOVEDA KAJENJE
IZMERJENA VIŠINSKA TOČKA TRINITRO-TOLUEN
IZKLJUČITEV
ELEKTRIČNEGA TOKA
KLADA ZA SEKANJE DRV
ANTON OCVIRK
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
2.	nagrada: bon za kitajsko medicino v Celju
3.	nagrada: bon za pico v gostišču Hochkraut
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 2. julija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 29
Vodoravno: MUCK, JAVK, ESMERALDA, MAO, O'NEAL, FAO, KOMARJI, RETORIKA, NA, GAJ, ANANAS, RECORDE, ZOLA, KLICI, ENZO, UTI, LEO, OKVIR, BD, MASCARA, LEDENIK, MAH, RIMAR, KARL, UDAV, PANAMA, OKO, VENERA, VRANA, CAP, EJ, MULAT, DION, LSD, LILI, ARTIST, OTROK, CINK, BIKIN, SVETOVID, OBUP, TA, TONALIT,
OPUS, VOL, CARVER, KOTA, TOČ, ITALI, OZIR, NJASA, RANČ, TANKO.
Geslo: praznik dan državnosti
Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Branko Delčnjak, Trnovlje pri Socki 16, Nova Cerkev.
2.	nagrado, bon za kitajsko medicino v Celju, prejme: Milena Krajnčan, Javorje 35, Gorica pri Slivnici.
3.	nagrado, bon za pico v gostišču Hochkraut, prejme: Vilma Velej, Bukovžlak 69, Teharje.
Nagrajencem čestitamo. Prvo nagrado lahko v mesecu dni prevzamete na oglasnem oddelku NT&RC, drugo in tretjo bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
		17	18	19	20		
Ona: Spet se okoli vas potikajo nekakšni grabežljivci in ponovno se morate dokazovati. Ne smete izgubiti poguma, pa naj izgleda situacija še tako brezizhodna. Ob primernem nasvetu boste našli pravi izhod iz krize.
On: Na delovnem mestu vas ponovno čaka nehvaležna naloga. Ponovno boste lahko veliko delali, ne da bi se kaj dosti poznalo. Ali ni že počasi dovolj takšnih nespretnih kombinacij, ki vam povzročajo samo težave?
Ona: Ko boste prepričani, da ste se dokončno izgubili, boste povsem nepričakovano ugledali prav prijetno alternativo. In še materialna korist bo precejšnja, kar bo na vsak način še dodatna spodbuda.
On: Teden bo izredno ugoden za resne odločitve v ljubezenskih odnosih. Posvetite se partnerki, kajti to bo najboljša naložba, ki vama bo prinesla veliko več, kot sta mislila na začetku.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Nekdo, ki vam je zelo pri srcu, vam bo priredil pravcato afero. Drugič bodite previdnejši, ko boste odpirali dušo nekomu, ki mu ne smete popolnoma zaupati. Drugače se lahko neprijeten dogodek še ponovi.
On: Ne pretiravajte pri nobeni stvari, raje presenetite partnerko in okolico z mirnostjo. Prav to presenečenje vam bo pomagalo uresničiti ljubezenske načrte, o katerih ste lahko doslej samo sanjali.
msm
Ona: Ne bodite preveč radovedni, če želite resnično izvedeti, kaj se dogaja okoli vas, drugače vam bodo skušali to prikriti. Uporabite majhno zvijačo in izvedeli boste natančno to, kar pričakujete, in oddahnili si boste!
On: Ker ste si premalo prizadevali, ste izgubili nekaj tistega, kar vam je veliko pomenilo. Toda nikar se ne delajte užaljenega, temveč se raje posvetite prihodnosti, ki vam lahko prinese še kaj lepšega.
DVOJČKA ftft ■ STRELEC ^
Ona: Priznanje, ki ga boste dobili od nadrejenih, vam bo pošteno dvignilo samozavest, tako da se boste počutili kot nabiti z energijo. Uporabite jo za kaj koristnega, četudi le na ljubezenskem področju.
On: Zapeljiv nasmeh prijateljice vam bo povedal več kot tisoč besed, hkrati pa vam bo dal tisti odločilni pogum, ki ga potrebujete. Na začetku boste sicer nekoliko nerodni, kar se bo na koncu izkazalo celo kot prednost.
Ona: Čisto vsakdanje srečanje se bo končalo na povsem nepričakovan način, ki pa vam bo vsekakor ugajal. Potrudite se, da vam priložnost ne bo pobegnila, saj boste v nasprotnem primeru izgubili dobršen del samozavesti.
On: Prijetna neznanka vam bo pomagala pri reševanju za vas skoraj nerešljivega problema. Skupaj bo vsekakor veliko lažje. Poleg tega pa boste v vsem tem našli ravno pravšnjo mero svojega osebnega interesa...
Ona: Saj ni bilo tako mišljeno, kot ste razumeli. Premislite, če se splača vztrajati samo zaradi trme. Odzovite se premišljeno, a vseeno odločno. Le tak pristop vam lahko zagotovi končen uspeh.
On: V ljubezni boste zabredli v velike težave in le sreča vas lahko reši pred popolnim polomom. Za nasvet se obrnite na starega prijatelja, ki se je nekoč že znašel v podobni situaciji, saj vam najbolje pomagal.
DEVICA ^
Ona: Sestali se boste s starim prijateljem in obujali spomine na prijetne dni iz preteklosti. Pazite, da vas preveč ne zanese, saj ste čustveno še vedno preveč labilni.
On: V zadnjem času vse preveč zanemarjate stare prijatelje, zato bi bilo dobro, da bi se dogovorili za skupno srečanje, ki bi vsekakor okrepilo vezi. Partnerka bo sicer nekaj ner-gala, vendar se bo na koncu vendarle sprijaznila.
Ona: Nikar ne mislite samo na službo in denar, saj je na svetu še kaj prijetnejšega kot garanje. Sicer pa je že skrajni čas, da si tudi na ljubezenskem področju življenje uredite podobno kot v poslovnih zadevah.
On: Partnerka vam bo predstavila osebo, ki bo kaj kmalu začela igrati opazno vlogo v vašem poslovnem življenju. Trenutno vam bodo finance sicer še šepale, vendar bo kmalu po njeni zaslugi veliko bolje.
KOZOROG
Ona: Imate dve alternativi: ali se boste umirili in se posvetili enemu partnerju ali pa boste nadaljevali dosedanje življenje. In obe alternativi imata tako svoje dobre kot slabe strani. Treba se bo odločiti .
On: Nad nekom boste presneto razočarani, vendar ne v takšni meri, da ne bi uspeli pozabiti. Opravičilo bo prišlo na povsem nepričakovan način, ki vam bo dobesedno spodnesel tla pod nogami...
I'M.|,'H:»,.I
Ona: Ponudili boste oporo prijatelju, ki je pred kratkim doživel precejšnjo finančno izgubo, in za to vam bo več kot hvaležen. Ob zaupnem pogovoru bosta oba spoznala, da imate kar nekaj skupnih idej in načrtov.
On: Stvari se obračajo na bolje. Čaka vas pomembno obvestilo. Odkrili boste, da postajate bolj samozavestni, hkrati pa se boste začeli zavedati svojih doslej prikritih potencialov.
Ona: Dosegli boste tudi tisto, kar si že dolgo želite. Prav tako vam bo poslovni uspeh prinesel ugoden razplet tudi na ljubezenskem področju, ki ste ga zadnje čase vse preveč zanemarjali. Bo pa zdaj zato lepše.
On: Zaljubili se boste v popolno neznanko, vendar na žalost ne boste imeli možnosti za resnejšo zvezo, saj je ta oseba poročena. Sprejmite prijateljstvo, saj je to edina možnost.
8
4
11
9
6
18
2
5
3
13
12
15
14
56
RUMENA STRAN
JmL mm—
Ni sadil rožic
Ko se je pred tednom minister Dejan Židan mudil v Savinjski dolini, so ga že navsezgodaj pozdravili v Ekoci - Eko civilni iniciativi Slovenije. Pogovarjali so se o možnostih inova-tivnega izobraževanje kmetov in ministra seznanili s pobudo za analizo kemijskih sledi zračnih plovil na območju Slovenije, saj so prepričani, da gre za nevarne kemijske snovi, ki onesnažujejo okolje. Za nameček mu je Irena Rotar pokazala permakulturni vrt v Veliki Pirešici, kjer mu ni bilo treba saditi rožic, saj so te že rasle.
NC, foto: GrupA
Nabiranje kondicije
Tudi za delo v zdravstvu je treba biti vse bolj trdoživ, česar se očitno dobro zaveda celjski zdravnik Milan Rajtmajer, ki se je pred dnevi podal na dobrih deset kilometrov dolgo progo maratona državnosti. V neznosni vročini je bil že prihod na cilj velik uspeh, pa čeprav je Rajtmajer kot svetovni popotnik in vodnik vajen najrazličnejših klimatskih razmer.
NC, foto: SHERPA
Prisrčen pozdrav
Celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška je že ob prihodu v avlo Narodnega doma takole prisrčno pričakal predsednik celjskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Božidar Dare Sevšek. O čem sta poklepetala, sicer nismo slišali. Glede na to, da je imel Sevšek v avli že strumno razporejene praporščake, pa je gotovo »padla« tudi kakšna o tem, ob zvokih katere koračnice naj bi praporje ponesli pred oder osrednje občinske slovesnosti ob letošnjem dnevu državnosti.
IS, foto: GrupA
Skoraj kuhani
Direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko bi
težko našel še bolj vroč dan za obisk Rogaške Slatine. Potem ko se je dodobra ohladil v klimatizirani občinski sejni sobi, je na kakšnih 35 stopinjah skupaj z gostujočim županom mag. Brankom Kidričem odprl krožišče v Tekačevem. Čeprav mu, kot nam je povedal, žgoče sonce ne pride prav dosti do živega, ne vemo, če bi mu popolnoma verjeli. Po izrazu na njegovem obrazu sodeč je komaj čakal, da sicer odlični mladi harmonikarji odigrajo svoj program. Podobne misli so po glavi verjetno rojile tudi županu sosednje občine Rogatec Martinu Mikoliču.
AD
Martin Mikolič, Gregor Ficko in Branko Kidrič (od desne proti levi) se gotovo ne bi branili kakšnega senčnika.
Carsko druženje
Potem ko so celjski ribiči lani stopili v sedmo desetletje organiziranega delovanja, je tudi njihovo redno druženje in tekmovanje za naziv ribiškega carja že v petem desetletju. Ob 20-letnici Ribiške družine Celje so namreč leta 1972 pripravili ob Šmartinskem jezeru prvo tekmovanje za ribiškega carja, odtlej pa carsko žezlo in krona iz leta v leto potujeta praviloma v druge roke in na drugo glavo. Letošnji ribiški car je postal Herman Malgaj, z malo manj sreče oziroma ulovljenih rib pa sta mu sledila Damjan Jelen in Emil Bornšek.
IS, foto: SHERP
S koncertom proslavila polnoletnost
Ni jih veliko, ki se lahko pohvalijo, da so za svoj 18. rojstni dan imeli prvi samostojni koncert in da so za povrh vsega peli s svojim profesorjem. To je uspelo Ani Ferme iz Šmarja pri Jelšah, ki je v sodelovanju s tamkajšnjim big bandom, ki ga vodi Kaja Bicskey, pripravila koncert Z nasmehom v očeh v poletno noč. Zvrstile so se slovenske in tuje uspešnice, eno od skladb pa je Ana zapela z Borisom Pokornom, članom zasedbe Štajerskih 7, sicer svojim profesorjem kemije.	DH
Da je bilo carsko druženje letos res na »visoki« ravni, je poskrbel še kraljevski obisk. Čeprav se menda k ribam mleko res ne prileže, pa je za piko na i čolnar po Šmartinskem jezeru popeljal ribiškega carja Hermana Malgaja skupaj z mlečno kraljico Andrejo Jurhar.