28. številka Ljubljana, v ponedeljek 5. febrnvarja 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poM prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 ^, «» Jeden me ec2 K M h. brezrposiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - ^^^Jo^taS tiska po l^n poštnina. - Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naroCnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Stiristopne peUt-vrste po 12 h * " {^Stt^Mđ^e ft£ če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali veCkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo m upravn.stvo je p» Kodnem ^ ^ ^ Up«^ naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega tr0a št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna14 telefon št. 85. _____ Koroški naraščaj. (Izviren dopis iz Beljaka.) Vedno in vedno bolj občutno postaja sosebno pri nas obmejnih Slovencih pomanjkanje slovenskih uradnikov. Kjer se more, se izpodrine slovenski zmožni uradnik po manj zmožnem nemškem; ali ta ima po nazorih naših birokratov dostojnih zmožno-stij že samo kot nemški zagrizenec, ki svojo službo ugledno izpolnjuje s tem, da zmerja na prav malo Časten način slovenske davkoplačevalce. Vsak slovenski naduradnik, ki se osmeli, ostati tudi samo po čutih Slovenec, se mora ogniti tja, kjer postane neškodljiv. Dosti krivic se godi v tem oziru na šim štajerskim bratom, in občudovati jih moramo, da baš pri njih slovenska narodna stvar navzlic vsemu preganjanju neinško-narodnega uradniitva in navzlic trdim pe stem, pod katerih težo se le teško prosto gibljejo, vendar tako dobro napredujejo. A vendar za koliko na boljšem so še napram nam, ubogim koroškim param, ki nam menda v tem oziru nikoii ne bodo prisijali boljši dnovi. Priznati se mora, da na to stran zakrivimo veJiko tudi sami. Saj celo nikdo ne zahteva slovenskih tiskovin v davčnih stvareh, četudi jih imajo po vseh sodnijah s slovenskim prebivalstvom, a pri pravdah se celo vstraši vsak, zahtevati slovensko obravnavo, meneč, da bode že radi tega pri razsodbi zgolj nemško mislečih uradnikov-sodnikov gotovo prikrajšan. Nočem raziska-vati, v koliko je ta vzrok, in ta strah upravičen, a dosti značilen je že radi tega, ker kaže, na kako slabi podlagi je v vsem prav nem življenju vendar brezpogojno potrebno zaupanje v nepristranost sodišč pri nas. Ljudstvo je skoraj že resigniralo na boljše čase v tem oziru in gotovo je to znamenje, da slabših časov sploh ne moremo več uča-kati. Nemško uradovanje je pri nas popolnoma navadna stvar. A imamo li upanje, da postane v tem oziru kdaj bolje? Moramo ga imeti, ker smo brez upanja gotovo izgubljeni. Narod sam mora priti do spoznanja, da mu manjka posvetnih izobražencev, in da, če bede teh dosti sam iz sebe proizvajal, bode moral najti jedenkrat svojo pravico pri uradih. A žalibog smo pri nas od tega spoznanja še jako, jako oddaljeni. Ne glede na prepričanje, med slovenskim ljudstvom itak globoko vkoreninjeno, da je go spod vseh gospodov le duhovnik, a vsak posvetni izobraženec le skrije, se tudi od strani našega razumništva malo stori za to. da bi se v tej zadevi kaj spremenilo. Pač se naglasa po shodih tudi od duhovnikov govornikov, da nam treba slovenskih uradnikov, da treba našemu jeziku priboriti veljavo tudi v uradih, nasprotno pa se dela vedno že leta in leta le jednakomerno na to, da se dobi vse nadarjene slovenske dijake izključno le za semenišče, in da bi se dosegla ta namera, niso izključena tudi osebna hujskanja po družinah, katerim pripadajo taki nadarjeni dijaki. Ne rečem, da ima gospdda pri tem kak slab namen, a gotovo je, da s tem pride v nasprotje z svojo zahtevo po slovenskih uradnikih, ne glede na to, da zagreni s tem marsikateremu mladeniču veselje, posvetiti se posvetnim vedam. In vendar pri vsem tem baš v tej zadevi pri nas na Koroškem še nismo na najslabšem Veliko je minulo let, ko nismo poslali iz svoje srede niti jednega akademika v svet, da bi nam po končanih študijah pomagal; do najnovejšega časa bili so koroški Slovenci v „Triglavu" in „Slo veniji" bele vrane, in stoprav šele v najno vejšeia času se je v tem oziru obrnilo na boljše. Sedaj imamo kakih petnajst akademikov v Gradcu in na Dunaju, in nekaj jih je že na koncu študij. Će bode torej vlada upoštevala pri nastavljanju uradnikov za posamezne dežele tudi rojake dotičnih dežel, se nam v tem ozira lahko v doglednem času obrne na bolje, kar je pa seveda smelo upanje. Sa^so naši sedanji koroški Slovenci kot uradniki poshranjeni večinoma po Štajerskem in Kranjskem, če se upošteva, kako siromašen je naš slovenski kmet, ki le z največjimi težavami pošilja svoje sinove v šole, se je temu naraščaju kar čuditi. Z žalostjo pa opažamo v najnovejšem Ča3u, da postaja frekvenca slovenskih dijakov na naših srednjih šolah vedno slabša, in tudi o nadarjenosti teh malih dijakov se ne more dosti povedati. A prepričani smo, da mora mnogo, mnogo bistrih slovenskih glav ostati pri trdem hlapčevskem delu, ker nima sredstev, posvetiti se študijam. Imeli smo čase, ko so slovenski abiturijenti brojili skoraj tretjino vseh osmošolcev na celovški gimnaziji, in odlikašev je bila polovica vedno slovenskih. A ti časi so minuli, in Bog ve, če jih še kdaj doživimo. A baš iz teh let smo dobili svoje akademike na visoke šole na Dunaju in v Gradcu, ki bodo post tot diserimina rerum v kratkem času zasedli uradniška mesta po slovenskem Koroškem, seveda, če ne bode drugače ukrenil nemški Gradec. Izmed te petnajstorice koroških akademikov jih naštejemo komaj dva, ki dobivata znatno podporo od doma, da jim ni treba poskušati pomanjkanja in bede. A v izkazih podpornih društev za slovenske vi-sokošolce najdemo vendar tudi povsod le po jednega ali dva podpiranca iz Koroške! A kako se preživijo drugi? Nekateii uživajo neznatne ustanove od koroške deželne vlade, katere so se jim podelile na podlagi odličnm spričeval, a ta podpora zaleže jedva za dva ali tri mesece. V drugih mesecih se morajo preživeti sami kakor vedo in znajo Mnogo naših m'adih mož mora izgubljati čile moči z mučnimi instrukcijami, in se morajo žrtvovati kot domači učitelji, katerih služba je pač najbridkejša od vseh na svetu, saj se jih smatra samo za plačano živino, in tretji v istini stradajo in žive iz ljubezni do vede in svojega prihodajega poklica v taki bedi, da mora vsakega boleti srce, ki to opaža. Tako ginevajo moči ravno v dobi, ko bi jih bilo treba le novih dobivati, in tako nam pozneje, ko bi nam lahko koristili, utegnejo prezgodaj umreti vsi ti nadebudni cvetovi. Naši rodoljubni krogi ravno na to stran dosedaj niso obračali nobenega pozora. In ravno slovenski koroški akademiki so od vseh najbolj pozabljeni. Za revne dijake iz Kranjske je večinoma poskrbljeno po lepem številu Knafljevih ustanov, za štajerske se žrtvujejo posojilnice v Celju in Mariboru s prav izdatnimi podporami, le za naše koroške brate nivtej zadevi prav nikakor skrbljeno. Imamo sicer hranilnice in posojilnice, katerih nekatere stoje na prav dobri podlagi, a te menda potrebujejo svoj denar za droga podvzetja bolj potrebno, kot za dijaške podpore. In vendar bi se za koroške dijake poskrbelo lahko vsaj tudi v toliki meri, kakor 3krbe za štajerske dijake ondotne posojilnice. Saj imamo tu Ji na Koroškem precej narodnega kapitala, kateri bi se težko mogel porabiti v boljše svrhe, kakor za male podpore slovenskemu strada-jočemu dijaštvu. Naša dična družba sv. Mohorja, ki ima že v svojih treh hišah v Celovcu investirane precejšnje svote, bi gotovo ne trpela preveč, ko bi žrtvovala vsako leto vsaj nekaj stotakov za stradajoče slovenske dijake in bi jim pomagala lahko vsaj toliko, kolikor dobivajo drugi slovenski dijaki podpore iz zavodov svojih dežel. Saj ima družoa sv. Mohorja v § 4. _vojega opravilnega reda za slučaj kakega ostanka v denarjih prav lepo določilo, da se ima ta ostanek porabiti v podporo šolskim knjigam in drugim, slo venskemu narodu koristnim delom. Prašam, če bi se moglo najti še bolj koristno narodno delo, kakor če se da nekaj podpore sinovom slovenskih starišev, ki se neumorno trudijo v vzvišeni namen, da postanejo jedenkrat med narodom uradniki, ki so prišli iz srca naroda samega, ki imajo radi tega tudi srce za ljudstvo, in bodo vedno gledali za njegov blagor. Saj se našim koroškim slovenskim dijakom ne more prav nič očitati, da bi ne ii LISTEK. „Ko se mrtvi prebudimo. (Henrika Ibsena najnovejše delo.) „Ko se mrtvi prebudimo" je naslovljeno severnega velikana najnovejše delo, „dramatični epilog v treh dejanjih." V besedi epilog vidijo nekateri nemški kritiki napoved, da preneha Ibsen v svojem pesniškem delovanju, da je to epilog njegovim delom. Toda gotovo je, da ima ta beseda popolnoma drug pomen: ta njegova drama je prav za prav poslednje dejanje življenja, epilog velike življenjske drame Rubekove in Irenine. Kipar Rubek je hotel doseči višek umetnosti vsega svojega življenja v delu .Vstajenje od mUvih", katero je imela predstavljati krasna mlada žena, probuja-joča se iz smrtnega spanja, žena, ki bi bila najplemenitejša, najčistejša, najidealnejša žena na zemlji. Našel je Ireno, devo, ki je vstrezala vsem njegovim željam in zahtevam. In ta je res žrtvovala za njegovo delo ne samo svoje krasno telo, ampak živečo svojo dušo, da je mogel Rubek dovršiti mojstrsko svoje delo. In dasi mlad, ni si upal Rubek stegniti roke po njenem telesu, boječ se, da bi to ne bil smrtni udarec njegovemu delu. Irena, ki je z vso dušo ljubila skupno dete, kakor je nazivala „Vstajenje od mrtvih", ni videla v R u beku samo umetnika, ampak i moža, od katerega je pričakovala, da jo po končanem delu povabi, naj bi mu bila vir njegovega življenja. Toda Rubek je bil umetnik z dušo in telesom, in bal se je, da bi v njem človek ne zamoril umetnika. In ko je delo dokončal, zaklical ji je: „Iz celega srca se ti zahvaljujem, Irena. Bila si blagodejna epizoda mojega življenja. ' Irena je odšla, videča, da je bilo to, kar je bilo nji življenje, Rubeku le epizoda, da ji je kot umetnik vzel dušo, katere ji ne mara in ne more kot mož vrniti. Bila je poslej le mrtvo truplo, shajala in razhajala se je z ljudmi, ki ji niso bili nič. Spoznal pa je tudi Rubek, da mu Irena ni bila samo epizoda. „ Vstajenje cd mrtvih" mu je pripomoglo k slavi in bogastvu, ampak bilo je tudi konec njegove umetnosti. Njegova sledeča dela so bila samo portreti ironične nezadovoljnosti z življenjem Kot bogatin in slaven umetnik si je zidal vilo in si vzel ženo Majo. A Maja je bila naiven, lahkomiseln stvor, ni mu bila niti epizoda, in tudi Rubek se je čutil mrtvega. Nekoč pa, ko se je bolj zanimal za lov medvedov z divjim satirom Ulfheimom, kakor za svojo soprogo, se nepričakovano snide z Ireno, ki mu odkrije, da je bilo vse njeno življenje od one dobe, ko je sto- pila iz njegovega atelierja, pa do danes — smrt. Tudi on ji prizna, da je končano njegovo življenje. Rubek: Poletna noč v gorah. S teboj ! S teboj! O Irena, to bi bilo življenje. In to sva zamudila obadva. Irena: Česar ni mogoče popraviti, vidimo stoprav, ko — Rubek: Ko — Irena: Ko se mrtvi probudimo. Rubek: In kaj vidimo prav za prav? Irena: Vidimo, da nismo nikdar živeli. Med tem, ko se Maja brezskrbno loči od svojega soproga, da bi lovila skupno z Ultheimom divje medvede, da bi zamenila svoji duši nasprotujočega umetnika s suro vim divjakom in bi bila prosta, se tudi Rubek odpravi z Ireno na pot, da bi slavila zvezo vrh stolpa, bleščečega se na solnčnem vzhodu. Po ledenih stezah gresta vedno bližje vzhoda, a ne dosežeta ga: podsuje ju plaz. dočim se iz daljave oživa Maja: „Sem prosta, prosta, svobodna sem spet, jetništva dnij minul, minul je čas, sem prosta kakor ptič, sem prosta spet." čitajočim to delo vstajata pred nami dve drami, jedna v sedanjosti, druga v davni minulosti, v turobnih spominih. In v tem se iznova kaže pri Ibsenu dovršenost glede jednote kraja in časa, ker vsled tega, da more to mojstrsko dopolniti, pusti, da ae jeden del razvija v preteklosti in se ne- posredno pred našimi očmi razvija le epilog vel ke drame življenja. Kakor v »Strahovih", znanih slovenskemu občinstvu po letošnji predstavi v deželnem gledališču, je tudi v tem delu glaven problem, problem človeške sreče, problem do skrajnosti izčrpanega življenja. A poleg tega rešuje epizodično problem umetniškega vstvarjanja. Vnovič se nam vrača pri Rubeku Hamletova sodba, da je največjemu razumu pristopna sreča v najmanjši meri. Umetnost nam spopolni dušo, a uniči nam srečo ki je pristopna le ljudem, ki mirno slušajo glas svoje duše, ki ljubijo, ne da bi raziskovali, kaj in kako. In taki bitji sta bila Maja in Ulfheim. In v navedenih besedah Maje vidi precejšnje število kritikov rešitev cele drame, „radostno himno, vračajočo ljudem srečo ljubezni in vživanja". Ibsen je tudi v tem svojem delu skeptik, ki pozna breznadejnost Človeške sreče in nezmožnost moderne današnje generacije. In dvojna tragika sledi iz te brez-nadejnosti in nezmožnosti: prvič, da Rubek kot člen te moderne generacije v odločilnem trenotku ne razume sreče, in drugič, da zamujenega ni mogoče popraviti. Kratko rečeno: to delo je simboliza-cija trpečega človeštva sploh, ia veličasten je ta Ibsenov simbolizem v delu, katero moremo prištevati najboljšim produktom velikega mojstra. H-n. bili marljivi v svojih Študijah, ampak ravno narobe, prav redke izjeme so tisti, ki bi ne dokončali svojih Študij v postavnem času. Dobivati od naroda podporo, vzbuja v mladih srcih Se večjo ljubezen in hvaležnost do naroda in s tem bi se priklenilo vse te mlade može na jako lep način na lepi naš program, katerega prva točka je narodno probujenje koroških Slovencev. Če bi bila ta podpora še tako zmerna, a redna, bi vendar dala mnogim pogum za nadaljno izobrazbo, in tako bi lahko narod sam iz sebe in s svojo podporo skrbel za uveljavljenje svojih pravic tudi pri uradih s tem, da skrbi za domače uradnike. Če bodo ti možje jedenkrat v službi, bomo vsi želeli, da nam pomagajo pri narodnem delu posvoje, zato se naj tudi njim sedaj, ko so pomoči potrebni, ta ne odreče. Če hoče naša dična družba sv. Mohorja s čem narodu koristiti, koristila mu bode na ta način najbolje, in daj Bog, da bi s tem dosegla najlepši uspeh. _ — n — V I Jiihljuni. 5. februvarja Spravne konference. Brez upanja, da bi se dosegel kak uspeh, so se začele danes spravne konference na Dunaju. Gotovo je, da si žele vsi narodi miru in reda v Cislitvaniji in le nekaj neugnanih kričačev iz principa se izreka proti spravi. Obžalovati je glede danes začetih spravnih konferenc le to, da obseza spravna akcija le dva naroda, Nemce in Čehe, ne pa tudi drugih, v prvi vrsti Slovencev in Hrvatov. Pri tekočih konferencah so zastopane tele stranke: nemška napredna stranka, nemška narodna stranka, ustavoverno veleposestništvo in krščanski socialisti. Nadalje Mladočehi, konservativni veleposestniki, Staročehi in agrarna stranka. Nemški radikalci so odklonili udeležbo, češ, da brez nemškega drž. jezika ni sprave ter Češki radikalci, ki zahtevajo predvsem izpolnitev češkega državnega prava. — Zadnja številka dunajskega „Suđen" se bavi pod naslovom „Und wo bleiben wir?" tudi s pravnimi konferencami. Člankar, očividno slovenski državni poslanec, toži, da se spravne konference ne tičejo tudi Jugoslovanov, katerih jezikovne razmere so v očigled prepotenci Nemcev in Italijanov nujno potrebne regulacije. Vlada nas vedno tolaži s frazo, da pridemo za Čehi tudi mi na vrsto. Toda mi ne moremo čakati več, ako nočemo zanemariti vitalnih interesov svojega naroda. Slovenski poslanci so brezuspešnega čakanja do grla siti in vedno bolj se utrjujejo v prepričanju, da doseže svoje pravice le oni, ki zapušča pot postavnosti. Ali nas hoče vlada prisiliti, da se zatečemo še mi k obstrukciji? Še se obotavljamo, oprijeti se tega sredstva, ker smo vajeni staviti državne koristi nad svoje. Toda naj ne sili vlada, da se odvadimo prinašati državi žrtve kakor smo jih doslej. A to se zgodi, ako se bodo naše žrtve in naši obziri na državne koristi po-plačevali s toliko nehvaležnostjo kot doslej! Tako piše Člankar. Mi le želimo, da je resno mislil to, kar je pisal, ter da so istega mnenja tudi vsi ostali jugoslo vanski poslanci. Dogodki na Kitajskem. Iz ugovarjajočih si poročil iz Kitaja niti doslej še ni možno z gotovostjo povedati, kaj se je zgodilo s kitajskim cesarjem v Pekinu. Nekateri listi so poročali, da je moral odstopiti ter da se je zategadelj umoril. Drugi pišejo, da je ušel in da še živi, tretji pa trdijo, da imajo cesarja zaprtega ter da ga počasi zastrupljajo. Glede usode bivšega kitajskega cesarja ni torej znano nič gotovega. Res pa je, da imajo Kitajci sedaj nedoraslega dečka za vladarja, katerega nadomešča mogočna cesarica vdova. Gotovo je tudi, da se začenja v Kitaju doba najbolj črne reakcije, nazad-njaštva. Vojna v Južni Afriki. Vojni tajnik Wyndham je v seji angleške zbornice v četrtek povedal, da bo v kratkem v Južni Afriki 180.000 mož pešcev, konjenikov in topničarjev, nadalje 36 topov za obleganje, 28 mornaričnih topov, 36 havbic in 288 poljskih topov. Ker so imeli Angleži že doslej okoli 120.000 mož in več kakor 300 topov in vendarle niso dosegli nobenega vspeha, je neverjetno, da bi si s pomnoženimi četami priborili kak večji uspeh. Novi reservniki in novi prostovoljci so pač le najslabši ostanki, ki so Se za silo sposobni za vojno. Ti reservniki in prostovoljci pa so se večinoma brez izvežbanja v vojni ter jih morajo častniki Sele vaditi v vsem, kar je potrebno za vojno. Tudi s temi ljudmi torej ne bo Angležem mnogo pomagano. Z bojišča ni nikakih novih vesti. Tistih osem dni, tekom katerih bi bil moral biti širokoustni Buller v Ladvsmithu, je minulo, a Buller se Se ne misli ganiti. Iz Nondwenija na meji Natala se poroča, da so zasedli Buri cesto od Nondwenija do Vrvheida, da za branijo Angležem vdreti preko dežele Zulov v Transvaal. — Jako važen pa je fakt, da so se začeli oglašati na Angleškem odlični poslanci za — mir. Clarke, Courtnev in Harcout so se izjavili za to, da se naj pusti južnoafričanskima republikama svoboda, ako je le integriteta Kapske kolonije zajamčena. Chamberlain in Millner, guverner na Kapu, pa naj odstopita. „Westminster Gazette" je pisala te dni ostro proti vojni in proti vladi, ki se kaže še danes, po tako žalostnih porazih, lahkomiselno in zaslepljeno »Ako nismo izgubili Kapske kolonije", piše omenjeni list, „se to ni zgodilo po zaslugah Chamberlaina in Millnerja, nego vzlic tema nerodnima možema!" Zdi se, da čakajo Angleži le na prvo svojo zmago in takoj se začno mirovna pogajanja. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Dalje.) IX. Provizorični predsednik Ivan Baumgartner utemeljuje v odsekovem imenu predlog: Pri trgovski in obrtniški zbornici naj se ustanovi mesto koncipista z letno plačo 1000 gld. in aktivitetno do-klado 200 gld. in provizorično odda. Prosilci morajo dokazati, da so dokončali pravo- in državoslovne študije. Ko je zbornični svetnik Josip K u š a r predlog podpiral, se je isti sprejel. X. Predsedništvo prevzame provizorični predsednik Ivan Baumgartner. Podpredsednik Anton Klein poroča o proračunu za leto 1900. Po istem znašajo stroški 16580 gld. 55 kr., kateri so se zlasti radi tega pomnožili, ker se je za mesto koncipista 1000 gld., za penzijski zaklad 2000 gld., za cesarja Fran Jožefove ustanove za onemogle obrtnike 2300 gld, za cesarice Elizabete ustanove za uboge vdove obrtnikov 100 gld., za obrtni pouk 250 gld. in za kanclista 250 gld. več pro-računilo, kakor v prejšnjem letu. Leta 1901 se bodo stroški v toliko zmanjšali, ker bodo prispevki za penzijski zaklad in za cesarja Fran Josipove ustanove v skupnem znesku 4300 gld. odpadli. Če se od stroškov 1% priklada v proračunjenem znesku 4091 gld. 21 kr. odšteje, tedaj je primanjkljaja 12489 gld. 34 kr., ki se bo kakor tudi 25% bi a gaj nična zaloga v znesku 4145 gld. 12 kr. pokril z blagajničnim ostankom od leta 1899. Poročevalec stavi po natančnem utemeljevanju sledeče preloge : 1. ) Zbornica pritrdi predloženemu proračunu. 2. ) V delno pokritje potrebščine naj se pobira v letu 1900 l°/o doklada od občne pridobnine in od pridobnine od podjetij zavezanih javnemu dajanju računov. Zbornični svetnik Josip Lenarčič podpira odsekove predloge in vpraša, če so v proračunu vračunjeni tudi tiskarski stroški za letno poročilo. Ker je zbornični tajnik opomnil, da se to lahko pokrije s postavkom „tiskarski stroški", kakor tudi z „izvanrednimi stroški", se predlogi odseka sprejmejo. (Dalje prih.) Dnevne vesti V Ljubljani, 5 februvarja. - — Potrjena izvolitev. Cesar je potrdil izvolitev gospoda Josipa Kušarja predsednikom kranjske trgovske in obrtne zbornice in gospoda Antona K le i na podpredsednikom. — Katoliška zavarovalnica. Klerikalcem še sedanja njihova organizacija ne zadostuje. Poleg konsumnih društev hočejo imeti še zavarovalnico. Za to se posebno trudi gospod svetnik Vencajz. Kdo bi bil mislil, da je ta mož tak talent! In kdo bi bil mislil, da se na stara leta obudi v njem goreča zelja, resiti ljudstvo vseh nadlog in težav in si poleg uradniških poslov natovoriti Se toliko postranskih del, dočim je v časih, ko je bil trdnejši kakor danes, ponujani mu mandat za občinski svet ljubljanski odklonil s krilatimi besedami, da zastonj ni nič, in da je bila tlaka že 1. 1848. odpravljena. Človeška natura je pač vedno uganjka. Gospod Vencajz opravlja danes najraznovrstnejše postranske posle z veliko vnemo in kakor rečeno, se posebno ogreva za katoliško zavarovalnico, če smo prav poučeni, je pri ministrstvu že izposloval odobrenje pravil in govori se, da so garancijo prevzeli kanoniki in drugi šenklavški gospodje, torej sami petični gospodje, ki poznajo umetnost, živeti z dohodkom kacih 1000 gld. na leto prav udobno in od tega skromnega dohodka prihraniti še nekaj tisočakov na leto. Vse bi bilo prav dobro in zavarovalnica bi se kmalu ustanovila, če bi ne delal poljski župnik ovir. Ta je namreč zastopnik nemške klerikalne zavarovalnice „Unio Catholica". Ta zavarovalnica je sicer vse prej kakor solidna, ali župniku Kolarju, njenemu agentu, je tako k srcu prirasla, da se ne mara od nje ločiti. Pred kratkim sta se Vencajz in neki kanonik peljala k župniku Kolarju, da ga pregovorita in pridobita za svojo zavarovalnico. Izid te diplomatične misije nam še ni znan. Ker poznamo župnika Kolarja in njegovo manijo, pošiljati popravke, v katerih s katoliško resnicoljubnostjo vse taji, kar mu ni všeč, naj je tudi še tako dokazano, izjavljamo že danes, da na njegov eventuvalni popravek prav nič ne damo in da smo vsak čas pripravljeni s pričami pred sodiščem doprinesti dokaz resnice. — Predpustna raca. „Edinost" je priobčila naslednjo izjavo : „Slov. Narod" meni, da nam je notico o političnih razmerah na Kranjskem doposlal Bprej ko ne" neki pisar na ljubljanskem magistratu. Mi pa mu zatrjamo, da se temeljito moti, ker nam pritožbe radi razmer na Kranjskem prihajajo od uglednih mož, pripoznanih rodoljubov, in starih členov sedanje na-rodno-napredne stranke. Sicer pa je jako značilno to, da je v »Slovenskem Narodu" postala že tradicija, da vsikdar, kadar mu gre kakov članek ali dopis navskriž, mu je prva skrb ta, da zasleduje — osebe!" V celi naši stranki poznamo samo jednega samega tacega uglednega moža, pripozna-nega rodoljuba in starega člena sedanje narodno napredne stranke, mislimo pa, da je tudi tega že minula volja, nositi taka kukavična jajca v „Edinost". Iz tega „Edinost" lahko posname, koliko vrednost pripisujemo njeni izjavi. — Slovensko gledališče. V soboto so igrali po daljšem presledku novo uprizorjenega »Zapravij i v ca", ki je bil včasih najslavnejša igra našega repertoarja. 0 „Zapravi ji vcu" kot igri nam ne kaže govoriti zavoljo tega, ker ima slavno preteklost, katera mu ohranja življenje in spričo katere bo še nemara dolgo vrsto let privlačna sila za gotovo vrsto gledališkega občinstva. Konstatovati nam je le toliko, da sodi „Za-pravljivec" mej najboljša Raimundova dela, toraj da prevladuje v njem romantika in tista posebna domišljivost, o kateri smo več govorili takrat, ko so nam igrali njegovega „Kmeta milijonarja". — Blod-velja je igral g. Deyl s tisto eleganco in s tisto premišljenostjo, ki sodi tej ulogi. Ugajal nam je vseskozi, zlasti v zadnjem dejanju. Njegov tajnik je bil g. Orehek, lepši po maski nego po igri, vendar nam je jako ugajal v zadnjem dejanju. A pravo življenje sobotne predstave je bila gospa Pola k o v a, ki nam je ustvarila Rozo, katero je bilo veselje gledati in poslušati. Igrala je z ono realistiko, katero more kazati na odru le igralka pevka, ki ima kri. Izboren partner ji je bil gospod Inemann, katerega Va lentin je bil vreden Roze P o la k o v e. Igranje mu je posebno uspelo v zadnjem dejanju. G. Polašek je igral in pel Azurja. Bili smo ž njim prav zadovoljni. Pokazal je naj-resnejšo voljo in sposobnost, ki ga dela čim simpatičnejšega. .Staro babo" je igral gosp. H o u s a, in moramo priznati, da je v polni meri zaslužil oni specialni aplavz, s katerim ga je odlikovalo občinstvo. Prav izvrstna je bila gdč. Ogrinčeva kot Amalija ter gospa Danilova kot vila Keristana. Nerodno je bilo vedenje g. Vebleta, a vse drugo nego baron Svitelj je bil g. Šturm. Ljubeznivi so bili otroci v zadnjem dejanju, posebno Rob a v in mlada dva Inemanna so igrali ljubko in prisrčno. Droge uloge so neznatne. Gledališče je bilo precej polno, občinstvo — dasi je trajala igra do poldvanajstih — je bilo potrpežljivo in ra iodarno s ploskanjem. — Sinoči so peli šestikrat v sezoni »Prodano nevesto", ki pa ni tako uspela, kakor pri prejšnjih predstavah. Ne vemo, zakaj ne. Gdč. N o e m i je nastopila sinoči prvič po bolezni. Pela je toraj tako, kakor je bilo v njeni najboljši moči. Prav všeč nam je bil g. Desari, dasi nam je včasih bolj ugajal. Najbolj smo bili zadovoljni z g. Pestkovvskim, ki je ustvaril klasičnega mešetarja. Da je Vašek najboljša uloga g. Pavška, je dognana stvar. Gg. Nolli, Štaracar in Veble so bili na svojem mestu, takisto gospa Inemannova in gdč. Bitenčeva, o kateri pa moramo zopet reči, da ne zna slikati svojega obraza. Gospa Polakova in g. Inemann sta bila člena glumaške družbe non plus ultra. Zbor je ugajal, a orkester je bil precej slab. Orožnik ni bil orožnik. Življenja je bilo dosti, a premalo čustva. Gledališče je bilo polno. —a — — „Dante v peklu". Maskarada „Ljubljane" se je obnesla sinoči izvrstno ter za društvo jako častno. Poročilo smo morali radi nedostajanja prostora odložiti na jutri. — Venček ..trgovskega plesnega kluba". V soboto večer se je vršil v mali dvorani „Narodnega doma" zaključni venček plesnih vaj takozvanega „ trgovskega kluba". Obnesel se je v vsakem oziru izvrstno: vdeležba je bila tolika, da je vladala v dvorani med četvorkami prava gnječa, lepih in mladih plesalk v elegantnih toaletah je bil najbogatejši izbor, a tudi vztrajnih in ljubeznivih plesalcev je bilo v izobilju. Priznati treba torej, da se je venček izvršil prav lepo in v zadovoljnost vseh vdeležen-cev. Oddelek vojaške godbe je sviral prav marljivo stare svoje poskočnice, g. Kenda pa se je — kakor tekom zimskih plesnih vaj — tudi to pot izkazal jako spretnega in požrtvovalnega plesoreditelja. Venček je trajal skoraj do 5. ure zjutraj. — Vipavska vinarska zadruga, ki je zaslovela po vsem Slovenskem in kjer se je dobival najizvrstnejši katoliški petjot, je likvidirala. Nekaj zasluge pri tem imamo tudi mi. Zadruga je likvidirala, ker je uvidela, da s petjotom ne pride naprej. Sve-drcem pa se je kupčevanje s petjotom tako priljubilo, da hočejo zdaj ustanoviti „konsum", v katerem se bo točilo tudi po Uršičevem receptu narejeno vino. Ti sve-drči hočejo pač na vsak način spraviti vipavsko vino ob dobro ime. — Promocija. Na živinozdravniški visoki šoli na Dunaji bila sta letos promovirana za živinozdravnika Slovenca gg. Fran Pir na t, rodcm Kranjec in Anton Uršič, rodom Spodnještajerc. — Poročil se je g Hinko Suttner v Kranju z gospč. Pavlico Rusovo iz Ljubljane. Čestitamo! — Nemška šola v Ormožu. Spodnje-štajerski Nemci so zopet dosegli velik uspeh. Izvojevali so za Ormož nemško šolo. Boj je trajal celih šest let. Že 1. 1894. se je mestna občina ormoška oglasila pri štajerskem deželnem šolskem svetu in prosila, naj se mestna občina izšola iz šolskega okoliša, v kateri spadajo tudi tri slovenske kmetske občine, in naj se ustanovi za mesto posebna nemška dvorazred-nica. Dasi je šola v Ormožu utrakvistična, je deželni šolski svet štajerski takoj ugodil tej prošnji, saj mu gre pred vsem zato, da na Spodnjem Štajerskem v mestih in v trgih napravi nemške trdnjavice. Okoliške občine, spadajoče v ormoški šolski okoliš, so se pritožile na naučno ministrstvo. To je sicer odobrilo ustanovitev nemške šole v Ormožu, ni pa pritrdilo sklepu, da se mestna občina iz šolskega okoliša izšola. Proti temu je bila zopet podana pritožba na upravno sodišče, ki jej je ugodila in odredilo izločitev iz šolskega okoliša. Na podlagi te razsodbe je naučno ministrstvo za-ukazalo izločitev ormoške mestne občine iz šolskega okoliša in ustanovitev nemške šole v Ormožu. Proti temu so se pritožili ormoški Slovenci in z okoliškimi občinami vred na upravno sodišče, ki je sedaj izreklo, da ima naučno ministrstvo pravico odrediti po lastnem spoznanju ustanovitev šol koder so potrebne. — Iz Borovnice se nam poroča dne 4. februvarja: Danes smo tu pokopali obče-znanega, šele 43 let starega g. Dragotina Žitnika, posestnika in trgovca v Borovnici. Bil je — rekel bi — železne narave vendar je nekaj mesecev sem bolehal, a nihče ni mislil, da se bode tako hitro ločil od nas. Dne 22. januvarja Sel je v ljubljansko bolnico iskat zdravja, a naSel je — smrt. Ž njim izgubili smo izvrstnega in jako zabavnega sodruga, mili narod vrlega sina, narodno-napredna stranka pa neustrašnega zagovornika in boritelja. Bodi mu blag spomin! — Za češke in moravske premo-garje se je začelo nabirati tudi po Ljubljani. Ako kdaj, se mora pri tem največjem in najimpozantnejšem štrajku priznati, da je pravica na strani delavcev. Zato prosimo tudi svoje somišljenike, da se spominjajo teh. za svoje pravice borečih se delavcev ter prispevajo k podporam, ka koršne dohajajo premogarjem in njihovim ubožnim rodovinam od vseh stranij. Opozarjamo pa hkratu, da se naj izročajo pri spevki le onim nabiralcem, ki pridejo s tiskanimi polarni. — V Mariboru bode v četrtek, dne 8. t. m. v restavraciji „Narodnega doma" letošnji občni zbor moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda; obe podružnici sta jako delavni ter prispevata z velikimi doneski izdatno k povzdigi slovenskega šolstva; nadejati se je, da občni zbor tudi letos pokaže navdušeno zanimanje za vele-pomenljivo narodno podjetje. Naj se ga torej vsi udje in sploh narodnjaki iz Maribora in okolice mnogobrojno udeležijo. To zahteva njih čast in narodni blagor! — Iz Most se nam piše, da je cesta v Mostah od dolenjske železnice najprej proti Polju taka, da bi se lahko s čolnom vozilo. Na isti so velike jame, blato se ne strga, temveč, kakor tudi sneg, ako zapade, prepusti svoji usodi, tako da ubogo občinstvo kar v blatu plava. Tri leta že ni bila cesta posuta kakor se gre, akoravno so za isto plačale Moste 2360 kron, Vod-mat pa 1292 kron. Od tega zneska se je, kakor ljudje trdijo, komaj 200 kron potrosilo. Zakaj moramo toliko plačati, ne da bi imeli kaj od tega? — Iz Šmartna pri Litiji se nam piše: Marsikaj je vaš cenjeni list že povedal o naši vasi. Kritikoval je stavbeno podjetje, našo novo cerkev, pomiloval župljane, a zajedno hvalil blagorodnega gospoda župana, očeta Cofka; popolnoma je pa prezrl šrnar tenski Hrib. To Vam je najprijaznejši prostor, na katerem je gospod dekan v sanjah nekdaj že gledal svojo novo katedralo. Ta griček je ves preprežen z ličnimi pešpoti; „ta mali" gospod jih je uredil z namenom, prikupiti se Šmarčanom. V potu svojega obraza jih je mož meril, kopal ter posipal z drobnim peskom, sedaj pa vidi na žalost, da se ni trudil za svoje bližnje sosede, marveč za naše — pse. Ti se sprehajajo kar v trumah po njih, a si vrhu tega delajo še tudi sami nova pota za svoje sprehode po snegu. Skrajni čas je že, da bi se tej živali tudi v naši županiji omejila prostost ter se poskusilo skrčiti njihovo Število s posebnim sklepom občinskega sveta, ki bi nalagal vsem gospodarjem teh četvero-nožcov poseben davek. Kaj pravite? Nasvet menda ni tako napačen; nekaj bi pa le neslo! Morda sekaj podobnega učakamo ob zori novega stoletja; saj svet napreduje in ž njim tudi Šmartencani. —ar — Iz Škofjeloke, 4. februvarja 1900. Klub biciklistov „Škofjaloka" je priredil dne 2. svečana t. 1. v prostorih narodne čitalnice ples, kateri se je vršil v vsakem oziru sijajno. Udeležba je bila mnogoštevilna. Zbrala se je vsa škofjeloška elita, poleg tega so počastili ta ples tudi gostje iz Ljubljane in Gorenjskega. Plesale so se tri četvorke pod spretnim vodstvom klu-bovega predsednika. Prvo četvorko plesalo je 28 parov, drugo 26 in še celo pri tretji četvorki našteli smo 22 parov. Po daljšem presledku plesal se je zopet enkrat kotiljon, kateri je provzročil mnogo zabave in smeha. Plesalo se je do ranega jutra; zabava je bila izborna, kar priča to, da so skoro vsi udeleženci vztrajali do konca. Konečno naj se še omeni, da je novomeška godba na lok svirala ves čas, ne-utrudljivo in zelo precizno ter zasluži zato priznanje, pohvalo in priporočilo. — Plesni venček šentpeterskih samcev bode v nedeljo, dne 11. svečana 1900 v korist družbi sv. Cirila in Metoda v prostorih gospoda Gržine (gostilna g. Šlegeljna) v Št. Petru na Krasu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono, za rodbino 2 kroni. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Slovenske hranilnice. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu prosincu 1900 je 298 strank vložilo 78.700 K 51 vin. 204 stranke vzdignile 52091 K 30 vin torej več vložilo 26.609 K 21 vin., 12 strankam se je izplačalo posojil 31.440 K, stanje vlog 1,388.100 K 71 vin., denarni promet 253.533 K 03 vin. — Mestna hranilnica v Kranji. V mesecu januvarju 1900 vložilo je 427 strank 108322 K 82 vin., dvignilo pa 264 strank 61.767 K 45 vin., 26 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 52.620 K. Stanje vlog 2,017 186 K 06 vin. brez kapi-talizovanih vložnih obresti, stanje hipotečnih posojil 1,312 924 K 63 vin., denarni promet 278.674 K 69 vin. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu januvarju 1900 je 184 strank vložilo 92 771 K 11 vin., 93 strank vzdignilo 46.072 K 90 vin, 18 strankam se je izplačalo posojil 32.900 K, denarni promet 439 814 K 50 vin. — ,,Slovansko pevsko društvo" In , .Slovanska beseda" na Dunaju priredita v sredo, dne 21. svečana 1900 slovanski kostumni venček v dvorani Ronacherjevi (I. Schellinggasse 4.) Vabila se že razpošiljajo; rekriminacije in pri-glaševanje narodnih skupin sprejema odbor (I. Braunerstrasse 7.) Priglasila se je med drugimi tudi večja skupina H a n a k o v in Hanakinj z Moravskoga, ki bo plesala češke narodne plese. Gotovo bo venček kot vsako leto, tudi letos sijajno uspel. — Narodna čitalnica v Starem trgu priredi v svojih prostorih dne 15. svečana 1900 plesni venček. Godba c. in kr. peš-polka št. 27. Začetetek ob 7. uri zvečer. Občinske volitve v Žminju v Istri. Pri zadnjih volitvah v tem okraju so zmagali Hrvatje. Lahi tega seveda niso bili veseli in vlada je hitela, da jih potolaži. Razveljavila je volitve. — Hrvatska Čitaonica v Kastvu priredi v sobcto 10. februvarja v prostorih „Narodnega doma* veliKO zabavo. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Čisti dohodek je namenjen v dobrodelne svrhe. — Samomor. 361etni posestnik na B regu pri Tržiču Ignacij Lončar se je obesil. — Dedščino 100.000 kron je zapustila neka Julija Hofman, ki je umrla v Brnu. Navedena je hči nekega Antona Hofman i iz Borotina na Moravskem in Magdalene Hofman, hčere Simona Mortona (Marčen, Marčun) baje ljubljanskega meščana. Iščejo se sedaj po očetovem imeni sorodniki in je mogoče, da se isti nahajajo v Ljubljani. Interesenti naj bi se oglasili pri mestnem policijskem uradu, ali pa pri okrajnem sodišču v Brnu. — V Ameriko je odpotovalo v me secu januvarju 237 oseb. Zaradi nameravanega izseljenja pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti so bili 4 mladeniči prijeti. — Zaloga vzorcev. Vedno ponavljajoče se pritožbe iz trgovskih krogov, kakor tudi iz krogov velike industrije in trgovine so napotile občno zvezo avstrijskih obrtnikov ustanoviti zalogo vzorcev (Mu-ster lager), katere namen bode v ožjo do-tiko spraviti zanesljive velike produkcijske in trgovske tvrdke z trgovci, kakor tudi zboljšati trgovski promet. Občna zveza avstrijskih obrtnikov ima svoj sedež na Dunaju, XVII, Palffvgasse 10. — Zaloga soli. Glasom razpisa c kr. finančnega ministrstva z dne 17. janu varja leta 1000 št. 3489 se bodo v svrho preskrbljevanja južne Štajerske in Kranjske s soljo s 1. marcem leta 1900 v Celju in Ljubljani ustanovile c. kr. zaloge za oddajo soli. V teh c. kr. zalogah za oddajo soli, oddajala se bo bela istrska morska sol za ceno 18 K 80 h in sol za živino za postavno ceno 10 K za 100 kg. brez zavoja na tehtnici skladišča. Od omenjenega roka nadalje zniža se cena za jedilno sol pri c. kr. oddajnem uradu za sol v Trstu od 19 kron 30 h na 18 K 80 h. Razpečavanje morske soli iz zalog v Ljubljani in Celju ter iz oddajnega urada za sol v Trstu dovoljeno je samo v okoliSu Istrije, Trsta, Gorice in Gradiške, Kranjske in južne Štajerske vstevši politične okraje Slovenji Gra dec, Maribor in Ljutomer. Razpečavanje morske soli iz teh treh zalog v druge nego navedene okoliše je torej prepovedano in podvrženo dohodarstveni kazni po določilih §§ 319 do vstevši 322 doh. kaz. zak. * Ljubavna tragedija. Dne 29. m. m. se je odigrala v Novemsadu krvava ljubavna drama. Popoldne rečenega dne je Šla Ida Hauser v spremstvo svojega zaroč nika, Jurija Nagvja in dveh gospodov na sprehod. Ko so se sprehajali po drevoredu, izprožil je v njo neki čestilec Leopold Klein samokres ter jo smrtno ranil. Potem je ustrelil na Jurija Nagvja, katerega je tudi smrtno ranil in končno se je ustrelil še samega sebe ter je na mestu obležal mrtev. * Oropanje poštnega voza. Poštni vagon osobnega vlaka, ki vozi iz Budimpešte v Arad, je bil oropan mej Budimpešto in Szolnokom. Sluga poštnega ofi-ciala je zapazil v Szolnoku, da je \Vert-heimska blagajnica razbija. Poklicani uradnik je konštatiral, da manjka mej 400 zaboji 30. Škoda se ni mogla določiti Književnost. — „Učiteljski Tovariš" ima v št. 4. naslednjo vsebino: „Frazerji!" — Naš avancement. — Organizacija učiteljstva. — Učitelj in duhovnik. — Može li učitelj ostati u školskoj sobi i za vrijeme pouka u vjeronauka? — Učiteljski pravnik. — Re-šetar: Zmes. — Kritiški glasovi. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — „Zvon ček". List s podobami za slovensko mladino. V drugi številki prinaša ta izborni mladinski list tole izbrano vsebino: Deček in sinica. Zložil Ant. Medved. — Kaj je prinesel Božidarčku Miklavž? Spisal Jos. Kostanjevec. — Zimska slika. Zložil Cvetko Golar. — Stričeva Danica. (S podobo) Spisal Leon Poljak. — Snegulčica, Zložil Oton Zupančič. — Slovanske pravljice. Priobčuje Nik. Vrhov. 2. Krojaček-kralj. (S podobo.) — Mudi se, mudi! (S podobo). Zložil Modest. — Hvaležna kozica. Priobčil Trnovski. — Mladi risar. (S podobo) Priobčil Vojteh Sitsch — Obelisk. — Rešitve. — Listnica. — Ta bogata vsebina že „Zvon-ček" sama priporoča Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 5. februvarja V veliki dvorani ministrskega predsedništva so se danes začele spravne konference. V obče se sodi, da te konference ne bodo imele nikacega pozitivnega uspeha. Današnje konference so se vdeležili vsi ministri. Korber je pozdravil udeležnike, po-vdarjal važnost sporazumljenja mej Čehi in Nemci. Na to je dr. Engel podal že v soboto sklenjeno izjavo čeških poslancev, Funke pa danes sklenjeno izjavo nemških poslancev. Dunaj 5. februvarja. Danes dopo-ludne^o imeli češki delegatje posvetovanje glede spravnih konferenc, katerega se je udeležil tudi minister Rezek. Na mesto Gregra je bil določen delegatom dr. Krama?, na mesto dr. Baxe pa posl. Schvvarz. Praga 5. februvarja. Poslanec dr. Gregr je na nekem shodu dejal, da spravne konference ne bodo imele nikacega uspeha, in da Cehi ne smejo zamuditi sedanje ugodne prilike, da uničijo centralistično ustavo in obnove češko državo. Posl. Kaftan je temu pritrdil, izrekel se pa za to, da se češki poslanci udeleže spravnih konferenc, da čujejo nemške in vladne ponudbe. Gregr je na to izjavil, da je on sicer izvoljen za delegata češkega kluba pri spravnih konferencah, da pa se jih ne udeleži. Dunaj 5. februvarja. „Neue Freie Presse" javlja naknadno, da je ministrski predsednik Korber v času, ko je sestavljal novo vlado, imel s poslancem Wolfom nekako skrivaj daljše posvetovanje. Dunaj 5. februvarja. Čuje se, da se aktivna armada pomnoži za 50.000 mož London 5. februvarja. General Buller je s svojo armado zopet prekoračil reko Tugelo in hoče novic poskusiti, da osvobodi Ladvsmith. Kraj, kjer je šla armada čez reko, ni znan, ker angleška vlada ne pusti nikacih poročil o gibanju armade v javnost, vendar sodijo vsi listi, da se je prehod izvršil pri Richard- pregazu, tako da je burska armada ostala na desni. Od tod vodi ravna pot v Ladvsmith. Narodno gospodarstvo. Uvod v narodno gospodarstvo. Po Maurice Block-ovi knjigi „Petit manuel d' ćconomie pratiqueu uredil Vekoslav Kukovec. V Mariboru, tisk tiskarne sv. Cirila [1900]. (Odtis iz „Popotnika" leta 1899.). (Dalje.) Slovenci, ki se nam je že vsled ge-ografične lege stikati z velikimi narodi, moramo vedeti, česa nam je v katerem narodu z največjo koristjo iskati. In ker je jedna gla vnih zadač naše inteligence, znanost med Slovenci popularizovati — naše ljudstvo je, da bi tako rekel, la-kotno pouka, in opažati je, kako priprosti ljudje kaj pametnega mej knjigami Mohorjeve družbe kar požirajo — zato je potrebno, da si naša inteligenca išče mojstrov i v tej, za nas prevažni popularizaciji ved, katera je pri malem narodu izvestno na mestu. Vedo popularizo-vati pa ni nobena igrača; „v priprostem, celo otroku in kmetu razumljivem razgovoru" pisati je res zelo težavno; kdor hoče z uspehom vede popularizovati — seveda, vsaka veda se ne pač da ravno popularizovati, na pr. višja matematika že menda ne —, mora te vede imeti v popolni oblasti. Vsled tega se zahteva od naše inteligence, da si osobito temeljito osvaja znanosti, da ne bode ljudstvu mesto kruha davala — kamenje; veliki narodi ložje in z manjšim kvarom prebavijo strup razširjenega in v modernem času priljubljenega znanstvenega (in beletrističnega ter „umetnostnega") „švefla". Široko in jasno obzorje je prvi pogoj našega narodnega napredka; in možje s širokim ter jasnim obzorjem pri nas niso prepogosto sejani. Tem večje je veselje in presenečenje, ako se v slovenski književnosti prikažejo sledi svetovno izobraženega moža. Hvaležni moramo biti zlasti gosp. dr. Turneru, kot svetovalcu in vodniku, da imamo zborno, kakor navlašč za naš narod v sedanjih razmerah pisano Block-Kukovčevo delo predseboj. Pisec teh vrst je sam pogostoma mislil, na kak način bi se moglo jedro tako važnega narodnega gospodarstva ponuditi našemu, v tem oziru pouka krvavo potrebnemu ljudstvu. Ker se peča večinoma z nemško literaturo, bil bi pač težko ob kaj primernega zadel, kakor bi nam navedeni nemški učenjak Conrad gotovo rad pritrdil. Kaj boljšega pa, kakor je ta Blockova knjižica, si za naše prostonarodne smjtre sploh komaj misliti moremo. Blcck združuje namreč z gibčno prozorno, tudi otroku razumljivo obliko romana, temeljitost in solidnost Nemca — in to je vsovršenost tega dela. In kakor nadaljuje Nemec Conrad v govoru navedenem: „Erst durch Fleiss, Ausdauer, Ehrlichkeit, Ehrgefuhl, Pflichttreu, Ordnungs- und Sparsinn, durch Arbeitslust, Accuratesse und hoheres Stre-ben konnen die iibrigen Eigenschaften wirtschaftlich fruchtbringend werden" — tako konča Francoz Block svoje delo: „Ako torej res hočete obogateti, pred vsem pridno delajte .. ." ; denar „vam k pravi in trajni sreči le lahko pomore, ako ga veste pošteno in koristno uporabiti." (Dalje prih.) — G. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da je knežje bulgarsko vojno ministrstvo razpisalo dobavo za 198.000 metrov cvilhastega sukna (Zvvillch-Raventuch) in 78000 metrov podložnega platna (Futter-leinwand) na dan 20. februvarja 1900. Kavcija znaša 5°/0. Darila. V. izkaz daril za zgradbo Vodnikovega doma v Šiški. Gosp. Žagar Dragotin, deželni blagajnik v Ljubljani 2 K, gdč. Mencinger Prosto-slava na Bohinjski Bistrici 2 K, gosp. Polak Viljem, veletržec in posestnik v Tržiču in Ljubljani 10 K, gosp. Škarjovec Valentin, mizar, sedaj v Berolinu 5 K 40 vin., gosp. Vrhovnik Iv., župnik Trnovske fare v Ljubljani 4 K. — Iskreno zahvalo! izreka „Čitalnica v Spod. Šiški". Uredništvu našega lista so poslali: Za Prešernov spomenik: Na I. Zabukov-čevem večeru pri „Škrjancu" v Ljubljani zbrani Prešernovičastilci pod geslom : „Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi, Si prosti volo vero in postave." — 62 K. — Živeli rodoljubni pesnikovi čestilci! Slovenci posnemajte take vspodbujajoče vzglede prav pogosto !___ Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 60. Dr. pr. 998. V torek, dne 6. februvarja 1900. Kova opera. Tretj'krat: .Vova opera. Večni mornar. (ZDer fHegrend© HcllSundLer.) Romantična opera v 3 dejanjih. Spisal in uglasbil Rikard Wagner. Poslovenil A. Stiitof. Kapelnik g. Hilarij Ber'Sek. Režiser g. Josip Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. nri. — Začetek ob V»8. uri. — Konee po 10. ori. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peli. polka Leopold II. št. 27. Fr^hodnja predstava v četrtek, 8. februvarja 1900. Častni ve?or g. kapeln'ka H. Ben'ška. Prvič v sezoni Paimova opera „Stara pesem" in opera „Glumači". Umrli so v Ljubljani: Dne 30. januvarja: Miklavž Medini, umir. sprevodnik, 76 lat, sv. Petra cesta št. 53, jetika. — Josip Trefalt, želez, uslužbenca sin, 2 meseca, Dunajska cesta št. £9, božjast. — Jakob Jurjovc, fijakar. 39 let, Gospodske ulice št. 3, srčna hiba. Dne 31. januvarja: Milka Damič, raznašal-čeva hči. 3 mes, Poljanska cesta št. 41, božjast. — Josip "VVallner, trafikant, 74 let, Marija Terezija cesta št. 11, vodenica. — Albin Mittermajer, tovarniškega delavca sin, 5 mes., Križevoiške uMce št. 7, vnetie sopil. — Marija Hartman, uradnikova vdova, 77 let, Radeckega cesta št. 11, oslabljenje. Dne 1. februvarja: Rudolf Gerčar, stražnikov sin, 2 leti, Kapiteljeve ulice št. 11, ušenj. V deželni bolnici: Dne 30. januvarja: Franca Elesin, tov. delavka, 23 let, jetika. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306-2 m. Srednji zračni tlak 736 0 mm. 'Fobravarjl Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera-tnra v °C. Vetrovi ||| N.bo 5* h S r* 3. 9. zvečer 732-4 19 brezvetr. megla S g megla jasno je 4 • 7. zjutraj 2. popol. 7328 7315 1-7 7-9 brezvetr. sr. zahod » 9. zvečer 7309 24 si. jug pot oblač.' S megla i del. jasno 0 5. 7. zjutraj 2. popol. 7287 7273 00 52 si. svzhod rL vzhod Srednja temperatura sobot 3 in nedelje 2 2° in 4-0°, noroiale: —14° in —13°. IDuLir^-Ljslsia, borza dne 5. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah ... 99 K 75 h Skkpni državni dolg v srebru ... 99 „ 65 „ Avstrijska zlata renta...... £3 „ 15 , Avstrijska kronska renta 4°/0 ... 93 „ 20 „ Ogrska zlata renta 4°/0...... 93 „ 85 „ Ogrska kronska renta 40,0 .... 94 „ 25 „ Avstro-ogrske bančne delnice . . . 131 „ 65 „ Kreditne delnice........ 236 „ 25 , London v ista......... 242 „ 30 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 115 „ 10 , 20 mark........... 23 „ 62 „ 20 frankov.......... 19 „ 23 „ I -Jijanski bankovci....... «9 „ 80 „ C. kr. cekini......... 11 „ 39 „ Rodbina Perko v Idriji naznanja, da je nje nepozabni sin (266; Leo Perko učenec I. b real. razreda danes ob 11. uri ponoči po kratki mučni bolezni preminul. Pogreb bode jutri ob 5. uri popo-ludne z Dunajske ceste št. 23. I d rij a-Lj ubijana, 5. febn: varja 1900. Zahvala. Za nam izkazano srčno sožalje povodom smrti naše ljubljene sestre, oziroma mačehe, svakinje in tete, gospe" Marije Hartmann roj. Hayne za častljivo spremstvo k njenemu zadnjemu počitku in za prekrasne vence izrekamo tem potom našo presrčno zahvalo. (262) Žalujoči sorodniki. i I Zahvala. Podpisana zahvaljujem se najtopleje tem potom povodom bolezni in smrti svojega rajnega moža v prvi vrsti g. dr. A. Pregel-nu, c. kr. okr. zdravniku v Gor. Logatcu za človekoljubno in v istini požrtvovalno oskrbovanje mojega bolnega moža. Dalje izrekam srčno zahvalo vsem, ki so spremili dragega mi rajnega k zadnjemu počitku, posebno -vrlemu uči-teljstvu, ki je prihitelo z vseh krajev; slavnemu pevskemu zboru dol. logaškemu ; prečastiti duhovščini; slavni požarni straži v Gor. Logatcu i. t. d. Ob jednem se zahvaljujem vsem darovateljem prekrasnih vencev in onim, ki so pismenim potom izrazili svoje sožalje povodom smrti nepozabnega mi rajnega. Gor. Logatec dne 31. 1. 1SC0. (260) Terezija Kernc. poštenih starišev s potrebno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine se sprejme pri tvrdki Ljudevit Smole, Sevnica. 252-2 Ces. kr. avstrijska jggg državna žsleznice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1 oktobra 1899. leta. Odhod ls Ljubljane jnž. kol Proga čez Trbiž. Ot> 12. uri 5 m. do noči osobni vLtk v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; če? Selzthal v Ansse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Lfnc, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjntraj osobni vi*k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dnnaj; čez Selzthal v Solno-graa, rez Amstetten na Dnnaj. V oktobru in apriln ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. nri 50 m. dopoldre osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljj.k, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Brege^c, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifiing v Steyr, Line, Bndejevice, Pteenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dnnaj via Amstetten. — Proga ▼ Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri :A m. zjutraj, ob 1 nri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjntraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage. Francovih varov, Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, So 1lograd*, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljfikr, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, fiudejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Cnriha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteu.a, Ljubna, Celovca, Lieuca, Št. Mohorja, Pontabla. — Oh 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja. Osobm vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjntraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri jO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjntraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob ti. uri 10 m. zvečer. (4) Njegova. Svetost M Papež LEON XIII. S sporočil je po svojem :mj zdravniku prof. dr. Lap- fj? W poniju gozp. lekarju G. PICCOU-JU v Ljubljani srčno zahvalo za pripo- w slane Mu stekleničice g» tinkture za želodec B ter mu je z dip'omom od dre 27. ro-vembra 1897 podelil ra31ov „dvorni za- c£^> ložnik Njegove Svetosli" s pav'co, da y£1y sme nositi v svoU firmi z naslovom wed %S tudi grb Njegove Svetosti Omenjeni sdravnik kakor tudi mnogi «£[ diugi glaso-viti nrofe^oiji in doktorji pri- %S pisujejo Picco'.'ievo želodčno tinkturo, katera krepi že!od?c, povečuje tek, pospešuje prebavlj?n;e in te^sro odpreL'e. Navočbe s povzetem sprejema in odpošilja točno (582—16) 6. PICCOLI, lekar „Pri Angeljn" v Ljabljani, Doiiajska eosta. Tinkturo za že^dec po3P>a lastnik po 12 stekleničic za gld. 1*26 av. vred., po 24 stekleničic za gid. 2-40, po 35 stekle-ničic za gld. 3-50, po 70 st3k'eničic za *"* g!d. 6-50. Poštni paket, ki ne tehta preko 5 kl. po 1 LO stekleničic z^ gld. 1O30. Poštnino mora plačati naročitelj sam. VABILO domačemu U kateri bode dne 8. svečana t. 1. ob 8. uri zvečer ! prostori! MtBla „Lloyf. Svirala bode si. c. in kr. vojaška godba. Vstopnina 40 kr. K obilni udeležbi vabita vse p. n. častite goste in poznate najuljudneje (264) O Karol in Josipina Počivaunik. Spretno poštno in brzojavno upraviteljico l&ee c. kr. poštni in brzojavni urad v Cerknici. paa-i) Lovski pes rujave barve, zatekel se je v Laze. — Lastnik tega psa naj se oglasi Res-Ijeva cesta št. 23, partere 4. (26i) Stanovanje s 4 sobami, z vsemi postranskimi prostori in z lepim vrtom, odda se v najem dne 1. maja letos. Pojasnila daje A. Kališ, Jurčičev trg štev. 3. (265-1) t I Kosilo in večeria diši najboljše, ko puhte na mizi testenine 3.3E Jfc~R-% kran s k e tovarne testenin Žnider^it- «V ^ ;ii«'n«-iv- a a i MBl.stpi.eam* Zahtevajte jih po vseh prodajalnicah jestvin. (2029—14) ssas^lsgs<3s