GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1942-XX~43-XXI DRAMA -|*"7 EDVARD GREGORIN: 1/ V ČASU OBISKANJA . . • ' £' Š5,Š^:f® i?-;■■ ' -» ' ^ ... ’-ife • . . -.- . . ( . ., - ..■:•-.•■■■ ■ -- . -■ . '' ■ -it :F<^, GLEDALIŠKI LIST DRŽAVNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1942-XX. /43-XXI. DRAMA Štev. 17 EDVARD GREGORIN V ČASU OBISKANJA PREMIERA io. APRILA i943-XXI F H var d Gregorin: 141 Obujanje spominov in dogodkov iz Jezusovega življenja, zlasti trpljenja, sega prav nazaj do resničnega dogodka in se ponavlja vedno znova: pri daritvah, obredih, procesijah ter živo zlasti v pasijonskih igrah. 2elja po stvarnem doživetju, pri katerem ljudje vidijo in slišijo osebo Jezusa, je nastala v človeških dušah sama po sebi. Ko je Jezus ob slovesu razdelil med svoje omizje svoj živi kruh, je naročil: Lk 22, 20 »To delajte v moj spomin.« Iste besede, ki jih je govoril nekoč, sprejemajo poslušalci še danes. Jezus je bil človek — Kristus je Bog. Zato Kristusa in njegove božje narave ni mogoče predstavljati. Pač pa predstavljamo Jezusovo človeško nrravo: rodil se je iz žene v podobi človeka. Svojo človeško naravo je razodeval v ljubezni, v veselju, v žalosti, v srdu, v pričakovanju, v razočaranju, v odločnosti, v svoji grozi, v svojem junaštvu, v svojem smrtnem strahu. Bil je lačen, žejen, utrujen in občutil je vso telesno bolečino. Lastnosti človeške duše in telesa je izražal tako očividno, da jih opazimo in beremo o njih celo v poročilih evangelistov. Vse to si predstavi jalec osvoji in po svojem občutku in izraznih možnostih izoblikuje. In kolikor je v njem Njegovega Duha, vsaj toliko razodeva tudi Njegovo božjo naravo, ki jo potem zaslutijo gledalci kot odsev Kristusa in njegove veličine. Pisatelju je vsebina dana. Dogodki zažive v njem in se v njegovi duši odigravajo z vsemi duševnimi odtenki in značaji oseb. Te — umetne duše — zadobe v predstavljalcih svoje utelešenje. S silo svojega občutka in izraza osvoje predstavljalci gledalce, da z njimi zažive, in z njimi trpe. To trpljenje prikliče solze usmiljenja in združi gledalce v eno samo veliko ljubezen, ki jih iztrga iz vsakdanjosti in objame v spoznanju in očiščenju. In v tem je moč in zmisel uprizarjanja Jezusovega trpljenja. J. 8, 31—32: »Če boste vztrajali, boste spoznali resnico in resnica vas bo osvobodila.« — Pri Jezusu, sinu uboge žene iz Nazareta, se je treba zaustaviti, da ga spoznaš. Preprost je, sin tesarjev, pravijo, a moder: Mt 7, 12 »Vse torej, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim,« je učil. 142 Vsak njegov korak je bil ena sama srčna želja: dopovedati človeku kaj mu je v dobro; zagotoviti mu kraljestvo miru in sreče že na zemlji. Več je njegovih postaj, a najbolj njegova je na križu. * Bilo je v času sebičnosti in sovraštva, hudobij in brezboštva. Pa je prišla Ljubezen in rekla: Mt 22, 37—40 »Ljubi Gospoda, svojega Boga in svojega bližnjega kakor samega sebe.« — Toda zemlja noče ljubezni in dobrote, zemlja hoče sovraštva in krvi. Mt. 26, 3 — y. »Tedaj so se zbrali veliki duhovniki in ljudski starešine in so sklenili Jezusa usmrtiti.« — Zbali so se namreč za svoj tempelj in z,a svoje ljudstvo, ki jim je prinašalo davke in darove. — J 11, 49—50: »Boljše je za nas, da eden umrje za ljudstvo in ne propade ves narod« — so rekli, zakaj narod je drl za njim in mu klical »Hosana, kralj!« Pričakoval je vstajenja in odrešenja, pričakoval Mesijo, ki bo zmagoval z ognjem in mečem, kralja veličastva in slave, ki bo pognal rimsko vojsko iz Jeruzalema in čigar kraljestvo bo segalo od morja do morja. Obilnost morja bo njegova, bogastvo narodov bo njegovo in kraljeval bo na Sionu. Jezus iz Nazareta pa je pogledal na to ljudstvo, podjarmljeno in zasužnjeno na svoji zemlji, razjedeno od zlobe, krivice, brezsrčnosti in vsega hudega; videl je žejne pravice in lačne ljubezni in jim rekel: Mt 6, 33—34 »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo se vam bo navrglo.« A ljudstvo je umolknilo. In Jezu« je stopil v tempelj, k vodnikom in učiteljem naroda, k tistim, ki so izžemali ljudstvo in mu nalagali težka bremena in j'r>i rekeh Mt :i, 13 — 33 »Gorje vam, hinavci, ki dajete desetino od mete, kopra in kumina, pa ste opustili to, kar ie v postavi važ-neiše: pravico, usmiljenje in zvestobo. Slepi vodniki. Kače. Gadja zaleea « Mozesova stolica pa je zavpila: »Gorje tebi!« In lezusovo srce ie zajokalo: Mt 23, 37 » Teruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so k tebi poslani.« — Lk 19, 43—44 In ko je zagledal mesto, je rekel: »O, da bi spoznalo, kai ti M3 je v mir! Prišli bodo dnevi, ko bodo tvoji sovražniki v tla poteptali tebe in tvoje otroke in ne bodo pustili kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.« » »V času obiskanja« ni pasijansko igra v običajnem pomenu. To je šest postaj ali dramatičnih slik na podlagi evangelija in tistega časa, ko je Jezus Kristus kot človek obiskal človeka, da bi mu razodel, kako naj živi, da bo srečen, in je bil zato križan. Tragedija Jezusa — človeka, Mesije, ki so ga napovedovali in pričakovali že tisočletja. Učenika, ki je izjavil pred Mozesovo postavo, da je Kristus, Sin božji. Poslanca, ki je izjavil pred cesarjevim zakonom, da je kralj, ki je prišel, da izpriča resnico. Pred vsako postajo je odlomek iz evangelija, oziroma iz knjige prerokov, nakar sledi dejanje kot izpolnitev prerokbe. Jezus govori samo besede, ki so zapisane v evangeliju. Druge osebe niso vezane na besedilo svetega pisma, temveč so oblikovane iz dejanja in dogodka: ista doba in dva svetova, izraelski in rimski svet. Prvi izprijen in sebičen, drugi mogočen in osvajalen. Ta pritiska na ljudstvo z oblastjo Mozesove postave — oni z močjo cesarjevega zakona. In v to se razodene zakon in postava — božja. Valo Bratina: Anekdota v podeželskem gledališču V nekem prelepem kraju naše domovine imajo odlično kmetijsko šolo. In vinarsko tudi. Res, priznano. Tudi imajo dobro idočo veletrgovino in eksport z jajci. In imajo še marsikaj . .. Samo gledališča, gledališča še nimajo. Nimajo! Na žalost. Igrajo pa, igrajo. Igrajo pač v gostilni. Ne samo kart: as, pik, kontra, re itd. Tudi teater takorekoč. Da, tudi teater! Namreč gledališče: »Moč uniforme«, »Ne kliči vraga«, »Gluh mora biti« itd. Saj! Tudi gostje. Da. Ljubljančani na primer. Kar v gostilni. Zakaj pa ne, salamiš!? Mize ven, stole noter — pa je. Oder je postranska stvar, Par sodčkov, dve, tri deske, kos rjuhe, prta, ali kaj podobnega, pa je. Malenkost! Saj poglavitno je igra, ne kulise. Kali? M4 Spredaj v točilnici je blagajna, zadaj za odrom, ob kuhinji pa garderobe. Pa se zgodi, da gostujejo. S tisto znano tihotapsko igro so bili prišli. Kaj znana, slavna je pravilneje. Slavna že zato, ker ima samo tri osebe. Mož, žena, ljubimec — finančni stražnik. »Satan v ženski« ali »Baba je hudič«, se ji pravi. Prišli so, dični kulturonosci, s kovčegi in košarami in iskali gledališča. A zaman. Našli so odlično kmetijsko šolo, sijajno uspevajoč eksport jajc, pod vodstvom Abrahama Glavštajnerja, tudi so našli hram za gasilsko orodje, z visokim, ponosnim stolpom, a Talijinega hrama ni bilo . ..« No, kaj zato!? Če ga ni, ga ni. Se usidrajo pa v gostilni. Mize ven, stole noter, sodčki, deske in tako. Pravih svečenikov Tali je to ne moti. Znajdejo se povsod. Samo, da služijo umetnosti. In se podajo, vsi vneti v svoje provizorno svetišče. Spredaj zvenk in cvenk — blagajna in okrepčila, zadaj ropot pokrovk, omamijive dišave pečenih pišk, prešičkov, flancatov in tako dalje, vmes na sredi pa teater: »Satan v ženski« = »Baba je hudič« .. . Umetnost takorekoč . . . Spredaj kozarci: cingl cvenk, zadaj piške: čvr . .. čvrrr .. . čvrrr ... v sredi pa kultura: drama — tragedija. Žena zapeljuje, orožnik se huduje, mož pa strašne načrte kuje .. . V kuhinji ropočejo pokrovke, v točilnici žvenketajo vrčki in kozarci. Ozračje je vedno bolj gosto. Vročina že neznosna. Toda občinstvo je vzhičeno. Posluša vztrajno, napeto. Kaj bo? Kaj bo iz vsega tega hujskanja, podpihovanja in zapeljevanja? Odigrano je že prvo, odigrano drugo, pa gre tretje in četrto že dejanje h koncu. Sedaj odmor. Občinstvo promenira, debatira, komentira... O, kakšen to je dirindaj! Igralci pa si za kulisami, v vroči kuhinji otirajo zdaj truda znoj. Še zadnji akt, potem se okrepčajo. Duhovi v kuhinji so premami jivi. Na oder zdaj! A prej še majhen zapletljaj. Vodja trume snuje majhno iznenadenje: »Ne bomo mj zastonj garali!«, pravi. Po- gleda brhko kuharico na vso na vso moč zapeljivo in koj se sporazumeta za tri ocvrte piške. Kar takoj naj jih pripravi. Čimprej, tem bolje! »Pasja noga, to se bomo mastili!« Gong zadoni in že se zadnje dejanje vrti. Huda se bije vojska. Zena podpihuje: »Mož, pojdiva v posteljo...« Ljubimec-orožnik se zmrduje: »Kaj v posteljo? Da se je ne dotakneš, mevža!« Mož obupuje in zdihuje: »Kdo je mevža? — Ti zapeljivec! Pa če sem še taka mevža... Zdaj jo dobiš v rebra! . ..« Žena v strahu krikne: »Orožnik, pazi, zdaj bo sunil!« V ta višek razbičanih strasti izza kulis vstopi brhka kuharica in z velesladkim glasom sporoči: »Gospod, piške so že! ...« Vsi trije ostrme. Od grozote oneme ... Še občinstvo prebledi ... Katastrofa bridka zdaj preti ... Vendar trenutek pravi možiček se zave: »Tako, piške, pravite, so že? Že prav, že prav!«, kuharici de. »Zdaj bo Da še ta one!« In se s tako ihto v orožnika zakadi, da bi ga kmalu spravil on na oni svet, namesto orožnik njega. Toda orožnik v strasti divji vzvihra, možičku udarec silen zada in drama srečno se konča. Gledališke zgodbe Slavni nemški igralec V. Klager je bil zelo nadarjen igralec in je ustvaril nebroj čudovitih odrskih likov, dokler ga ni končno »zlata vinska kaplja« popolnoma uničila. V Lipskem, kjer je bil 1. 1851. nastavljen v mestnem gledališču, ga je občinstvo oboževalo in si je umetnik zaradi tega marsikaj privoščil. Ker je že takrat silno rad praznil kozarce, se je večkrat pripetilo, da je prišel na oder precej okajen, vendar je njegova stvariteljska moč in prepričevalna igra kljub temu osvajala srca gledalcev. Nekega dne pa ga je okajeni umetnik tako polomil kot še nihče na svetu. Igrali so »Viljema Tella«. Klager bi moral igrati 146 trinoga Gesslerja. Zavesa se je že davno dvignila, Klager pa je sedel še vedno v svoji gostilni in se ni očitno prav nič pripravljal na predstavo. Kar pridrvi gledališki sluga, ki je poznal vse Klager je ve gostilne in zakliče: »Gospod Klager, takoj v gledališče. Vsak trenutek bo vaš nastop!« »Eh, kaj,« so se oglasili njegovi vinski bratci, »ravno zdaj, ko smo najbolj Židane volje! Klager mora ostati tu in žehtali ga bomo dalje!« Klager je vstal in s težavo spregovoril: »Fantje, jaz moram iti! Čez pol ure bom spet tu!« »To ni mogoče!«, so zavpili pijani tovariši. »Saj traja Tell najmanj še dve uri!« Klager jim zagotovi: »Svečano vam obljubljam, da bom čez pol ure spet tu!« In se je poslovil. Na odru se je pričel tretji prizor, in pred Klagerja so privedli končno Tella, katerega obsodi Gessler, da bo »sinu streljal jabolko raz glavo.« Tell prosi in prosi, naj ga reši te strašne kazni, toda Gessler se ne da omehčati. Ko že Tell napne puščico na lok, ga zaprosi v obupu poslednjič: »Oprostite me tega strela! Tu je moje srce! Ukažite svojim hlapcem, naj ga prebodejo!« Tedaj pa se je zgodilo nekaj, česar ne pomni gledališka zgodovina. Z mrkim pogledom gre Gessler k Tellu, mu položi roko na ramo in reče: »Pa naj bo! Oproščam te tega strela! Pojdi lepo domov in mi lepo pozdravi svojo ljubko ženo!« Po teh besedah odide v ozadje ponosno, kakor to gre cesarjevemu namestniku. Občinstvo je najprej ostrmelo, nato pa zagnalo silen trušč, ki ga je umetnik utegnil slišati samo še v svoji garderobi. Ljudje so ogorčeni zapuščali gledališče. Klager pa je ostal mož v besedi: čez pol ure je že spet sedel med svojimi vinskimi bratci. Silen maček v vseh mogočih oblikah ni prizanesel umetniku. Ravnateljstvo mu nekaj časa sploh ni dopuščalo nastopati. Končno pa je občinstvo lc pozabilo na to nerodno šalo in ko je njegov ljubljenec nastopil čez nekaj časa kot Rihard III., ga je sprejelo z navdušenim ploskanjem. * 147 V poznejših letih je šlo z njim prav hitro navzdol. Od stopnje do stopnje bolj se ga je pitje držalo in ga ne izpustilo iz svojega mamljivega objema. Nadarjeni umetnik je preživljal ostanke svojega življenja s tem, da je gostoval na malih in najmanjših odrih. Ko je nekoč tako gostoval v nekem ponižnem mestecu, je občinstvo takoj, ko se je popolnoma vinjen pojavil na odru, zagnalo silen trušč, žvižg in ropot. Ravnatelj je pozval umetnika, naj se opraviči pred občinstovm. Igralec, ki se je vsaj na videz strinjal s tem predlogom, je sto-pil pred zastor, pogledal prezirljivo po občinstvu in rekel: »Če se umetnik kot sem jaz tako poniža, da pride gostovat v takole gnezdo, mora biti prismojen ali pa pijan. Jaz sem se odločil za pijanstvo!« Lastnik in izdajatelj: Uprava Državnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah. Za upravo: Ivan Jerman Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. 148 Neli' ora della visita Sei stazioni sulla missione di Cristo Scritto da Edoardo Gregorin sulla scorta del Vangelo e della storia deli’ epoca. Rcgia di: E. GrCS1 Personaggi: La Madre di Cristo . Cristo................... Giovanni.................. Simone - Pietro . . . Giuda Iscariote . . . Maria di Magdala II ciecho di Betsaide . Lo zoppr ........................Benedičič Giuseppe di Arimatea . .Košuta Nicodemo .................... II gran sacerdote Caifa . II capo dei seniori: Ani- madab..................... II rabbi Gamaliele . . II fariseo Joda .... II saduceo Sadok . . . I venditori Levi ed Amos Ponzio Pilato .... Starec Gregorin Verdonik 'Bratina Nakrst Sancin Tiran Plut P. Kovič Raztresen Presetnik Gorinšek Lipah Blaž, Brezigar Peček II centurione Petronio Lo squadrista Longin . Un gladiatore Gallo . Eunuco di Sparta . Veronica................ La prima Drenovec Pfeifer Tomažič donna di Gerusalemm C' v* v Simcic Rakar Križaj Intihar c Boltar Rebernik La seconda La terza La quarta La quinta II primo membro del Gran Sinedrio . . . Tiran II secondo membro del Gran Sinedrio . . . Benedičič Tl terzo membro del Gran Sinedrio......................Podgoršek Disma e Gesma . . . Benedičič, Podgoršek I nove membri del gran Sinedrio, pellegrini, ragazzi, ragazzine, soldati, guardie, I. stazione: II messaggero — Alla corte dei pagani nel tempio. — II. stazione: II * dote: Nel refettorio di Giuseppe d’ Arimatea — TIT. stazione: II giudice — Nel' .| del Gran Sinedrio. — IV. stazione: II re — Davanti alla corte dei giudici e 'n 1 :| nale. — V. stazione: L' uomono — Nel cortile di sotto e in quello di sopra del tf nale. — VI. stazione: II Figlio di Dio — Sul Golgota. _ j Musiča del prof. L. Tomc. — Gli scenari, secondo i concetti deli’autore, realizz*11 >, la scuola pittorica del Teatro sotto la guida deli’ ing. arch. Franz e del maestro Riposo alla fine della terza stazione. Si prega il pubblico di astenersi dagli applausi. ( V času obiskanja Šest postaj o Jezusovem poslanstvu Na podlagi evangelija in tistega časa napisal Edvard Gregorin. Režiser: E. Gregorin V zgodbi so: Marija . Jlez _ ' " %n-Peter’ iz Karije i a iz Magdale . iz Betsnajde . Si .... iz Arimateje fMcm .... duhovnik: ■r^ifa.................. starešin: Aminadab v1 Gamaliel .... 'Vi Joda................ Cei Sadok .... Jožef Starčeva Prodajalca Levi in Amos Blaž, Brezigar Gregorin Poncij Pilat Peček Verdonik Stotnik Petronij . . . Drenovec Bratina Četnik Longin .... Pfeifer Nakrst Gladiator iz Galije . . »T* V • V I omazic Sancinova Enooki iz Sparte . . . i'r 3’e * Tiran Veronika Simčičeva Benedičič Prva Rakarjeva Košuta Druga . jeruzalemska Križajeva Plut Tretja Intiharjeva Četrta žena Boltarjeva P. Kovič Peta Rebernikova Raztresen Prvi član Vel. zbora . . Tiran Presetnik Drugi član Vel. zbora . Benedičič Gorinšek Tretji član Vel. zbora Podgoršek Dizma in Gezma . . . Benedičič, Podgoršek a zbora, romarji, dečki, dek ice, vojaki, stražarji, Izrael. becj°s.ta.ia: Poslanec — Na dvoru poganov v templju. — II. postaja: Duhovnik — V y Mci Jožefa iz Arimateje. — III. postaja: Sodnik — V zbornici Velikega zbora. — postaja; Kralj — Pred sodnim stolom in v sodni hiši. — V. postaja: Človek — Na ^ nlem in zgornjem dvorišču sodne hiše. — VI. postaja: Sin božji — Na Golgoti. — prof. M. Tomc. — Dekoracije je po osnutkih avtorja izdelala gledališka slikama pod vodstvom ing. arch. Franza in mojstra Skrusnija. Po tretji postaji odmor. Občinstvo se naproia, da ne ploska.