SSN 0351-6407
L77 03 5 1 6400 1 9
©
Za uboj štiri leta in pol zapora
CREDITANS1ALT
Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana
programska oprema s šestletno tradicijo
Murska Sobota tel.: (069) 32 474 el., faks.: (069) 31 842
MIK
Murska Sobota, 12. septembra 1996, leto XLVIII, št. 37, cena 170 SIT
Zaradi nove liste zdravil najbolj prizadeti stari, invalidi in otroci
VREME
Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami.
Vestnikov koledar 12. september, četrtek, Gvido 13. september, petek, Lipe 14. september, sobota, Roza 15. september, nedelja, Albin 16. september, ponedeljek, Ljudmila 17. september, torek, Robert 18. september, sreda, Irena
Pregovor V jeseni je za vsakim grmom dež.
...... „

^“ttior sj^f^njim je predsednik vlade dr. Drnovšek v Mariboru, jaf. a Prestaviti svojo »mašinerijo« (vlado) s Tamovim avto-^"ovtio nr j Podaril, da ima že vse pripravljeno; da bo Maribor "a’ 'kneza e~no zacvetel, kot je to nekoč že. Izjava je morda ironičnega Ce^° c'nična, morda pa niti ne. Odvisno, s katerega '"ja,11 kat? a' Platise oziramo nanjo. Če jo gledamo skozi optiko šlo seJe ‘tul pripeljati v Maribor, lahko zapišem, daje ^'»stitmjf pret^v°Hlrii »banket«, za katerega se je spretno izkori-^setn n m?*’ šot pa za neke oprijemljive rešitve, ki naj bi mesto, S,elšjše0sebreZpOSe rle P°teSnile iz blata in jim ponudile vsaj del ne PersPektive. Glede na čas, ki ga ima sedanji kabinet ^'eza neko°’ vseŠa povedanega ne bo mogel uresničiti. Sicer pa ne "^danj, in?V>fat‘vno potezo vlade. Že za časa rajnke Jugoslavije je izvr™ik Rous v Maribor povabil reševat proble-kab?0’ Prišel, veliko obljubil, rešil pa nič. In če že, bo abko kar koli naredil ne samo za Maribor, ampak ^"tivai?- °š°lJa šele, če mu bo v naslednjem mandatu uspelo « b'ga d??^' ’’ sv°jih rokah. In s tem namenom so prišli. z linji fansko prizadel socialni kolaps ne samo Maribora, “'"di izvoz, oš°l‘j’ bi verjetno reagiral že prej. Pa ne morda U 'kov, ki mu stalno dihajo za ovratnik z medijsko skoraj
nvratnikf«
HitimUVrUlfllrvi n
teč ■
j/ s" N*' tolarja- S svojim kabinetom bi se odzval in odreagi-rfavn°sti pojavili alarmantni podatki o samouničevanju ^rsig^Stfiomorih torej). Ne glede na to, da na ta pojav vpliva k ^‘tiega	dejavnikov, je dejstvo, da je sedanji socialni položaj
't^Nčen Jf^rteo zelo klavrn. Navsezadnje bi moral priznati, da p^ke tra ?venec’ bodisi delavec alipolkmet, plačal najvišjo ceno tt^ia ko' ugotavlja ena od strokovnjakinj, kije zato ne k^‘' Hč! s?51 samom°ninosti pri Slovencih. In pristojni vladni ,pr°blemom se ukvarjajo tisti z omejeno močjo, ki jim
^J^b
robnih °d nepravilno obračunanih davčnih osnov za davek lo^go sfftokov, do tega, da so uradniki imeli ali še imajo na tkl^kla dol e-na voz‘la v zasebne namene, ali če gremo naprej, ko ^ii t Javnih ' sredstva, vzemimo za časa prejšnje ministrice, za (iff Zato in pomanjkljive dokumentacije in po prijateljskih reševanje socialnega kolapsa v tem trenutku bolj dobre volje«.	J. VOTEK
'Vse poti vodijo v
Akcijska prodaja zobnih past in deodorantov KRKA KOZMETIKA, NOVO MESTO
od 12. do 26. septembra 1996
v prodajalnah Veletrgovine^^šk.
zobna pasta CORIDENT MINTY 75 gr zobna pasta CORIDENT MINTY125 gr zobna pasta CORIDENT NATURA 75 gr pasta za poliranje zob PEARL 70 gr deodorant, 100 ml (sortirani vonji)
MFC 168,50 211,70
Prejšnjo nedeljo v Rankovcih
Ne le da smo uspešno sklenili ocenjevanje kmetij in izdali prilogo, pač pa sta nadvse uspeli tudi nedeljska uradna razglasitev dobitnikov nagrad in priznanj ter spremljajoči program. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno: bil je vroč poznopoletni dan. Ocenili smo, da je na letošnjo naj... kmetijo družine Omar v Rankovcih prišlo več kot 2.000 ljudi, med njimi tudi večina pomurskih županov, poslancev in svetnikov. Zbrane je nagovorila poslanka Mihaela Logar, nagrade in priznaja pa sta podelila direktorica Podjetja za informiranje Murska Sobota Irma Benko in odgovorni urednik Vestnika Janez Votek. Omarjevim kot seveda tudi drugim nagrajencem oziroma dobitnikom priznanj to odličje veliko pomeni. V veselje jim je bilo tudi, da so lahko vsem ponudili prigrizek. Priznanja ni prevzel samo Alojz, čigar ime je zapisano na odličju, ampak vsa šestčlanska družina. Tudi mnogi drugi uradni dobitniki so prišli na prireditev s svojimi družinami, kakor je razvidno s skupinskega posnetka. - Fotografija: N. Juhnov.
Nogomet
Pero Nadovezo trener Mure
Po odhodu Filipa Mendaša je soboškega prvoligaša nekaj časa treniral Mirko Škalič, pomagal pa mu je Milan Koblencar. Med najresnejšimi kandidati za novega trenerja je bil selektor mlade slovenske reprezentance Drago Kostanjšek, ki je menda bil pripravljen postati trener Mure, vendar šele po enem mesecu. Teh pogojev pa Mura ni sprejela in je zato angažirala za trenetja Pero Nadovezo, bivšega trenerja Beltinec in SCT Olimpije. Nadove-za je podpisal pogodbo z vodstvom Mure do konca jesenskega dela prvenstva. (FM)
Najstarejši slovenski fotograf Franc Bračko iz Radenec:
»Imam se za ljudskega, podeželskega fotografa!«
Aktualno okoli nas
Pred državnozborskimi volitvami
Da ne bo utvar!
V skladu s pooblastili, ki mu jih dajeta ustava in zakoni, je predsednik države Milan Kučan podpisal odlok, s katerim je določeno, da bodo splošne volitve v nedeljo, 10. novembra letos. Na njih bodo volilci izbirali nove poslance državnega zbora, kar bo seveda precej vplivalo na oblikovanje vlade.
Na ta način so v bistvu končana vsa ugibanja o najustreznejšem datumu za izvedbo parlamentarnih volitev. Kot je znano, se je večina političnih strank ogrevala prav za ta datum, omenjale pa so tudi 17. november. S tem je odločitev o datumu volitev sprejeta pred presojo ustavnega sodišča za izvedbo referendumov o spremembi volilnega sistema. Ker le-tega v tako kratkem času pred parlamentarnimi volitvami ni več mogoče spremeniti, bo poslej odpadla referendumska mrzlica o štirih med seboj ■ izključujočih se volilnih sistemih. Tako bodo imele politične stranke v naslednjih dveh mesecih še dovolj časa za dobre priprave na volitve, ki bodo ravno na martinovo nedeljo. Ta pa bo kot nalašč za to, da bodo najuspešnejši, ki si bodo priborili poslanski stolček, svoj uspeh zalili tudi z novim vinom.
Tako se bomo torej drugo novembrsko nedeljo na volitvah za poslance državnega zbora odločali po proporcionalnem volilnem sistemu, z neposrednim in tajnim glasovanjem. In kaj to pomeni v praksi? To, da volilci na teh volitvah odločajo, kateri politični stranki dajejo svoj glas. S tem jo v bistvu za prihodnja štiri leta postavljajo na oblast, pa čeprav bodo obkrožili ime posameznega kandidata. Ti namreč nosijo glasove svoji stranki in seveda tudi sebi znotraj stranke. Zakonsko pa je tudi določeno, da bo vsako območje v Sloveniji zastopano s približno enakim številom poslancev. Pri tem je treba vedeti, da je država za državnozborske volitve letošnjega 10. novembra razdeljena na osem volilnih enot, vsaka od teh pa še na 11 volilnih okrajev.
Pričakovati je, da se bo v naslednjih dneh in tednih predvolilni boj že dodobra razvnel. Vsaka poteza, ki jo bodo povlekli politiki, bo že naravnana tudi na volilne učinke. Zdelo se jim bo, da noben, še tako majhen sestanek strankarski prvaki ne bi mogli uporabiti za to, da povedo, kako je njihova stranka boljša in da je za svoj narod naredila več kot vse druge skupaj. Tako pač je! Do novembrskih volitev nam je zatorej usojeno samo še stopnjevanje lastne hvale in kritiziranje protikandidatov. Ta boj bo nedvomno ogorčen, zato niso izključene tudi umazane igrice. Ali ne bi bilo prav, če bi se politične stranke in njihovi kandidati dogovorili za fair play v volilni kampanji?
V tej luči bo svobodno izjavljanje politične volje državljanov na jesenskih volitvah vsekakor velik izziv. Odločali se bomo namreč o tem, kdo nas bo naslednja štiri leta zastopal v najvišjem zakonodajnem telesu. Tako se bodo predstavniki 26 registriranih političnih strank potegovali za 90 mest v poslanskih klopeh. In če bo res obveljalo zagotovilo prvakov parlamentarnih strank, ki so napovedali umirjeno, poceni in pošteno predvolilno kampanjo, brez podtikanj in nizkih udarcev, upanje v poštene volitve ne bi smelo zbledeti. Sicer pa volilci najbolje vedo, kdo bo vreden njihovega zaupanja. Da bo navsezadnje manj slabe volje ob spremljanju parlamentarnih zasedanj in več kritičnosti, ko bodo predstavniki ljudstva polagali račune na prihodnjih volitvah.	MILAN JERŠE
Mrtvi na pravi strani?
Kdo pomaga Kurdom Clinton ali Husein?
Prvi september bo zapisan v zgodovinskih analih kot eden od tistih dni, ko je Sadam Husein, iraški poglavar, izzval svet, predvsem Američane, ko je skupaj s pripadniki iraške Kurdske demokratske stranke (KDP) zasedel Arbil in napadel pripadnike proiranske Domoljubne zveze Kurdistana (PUK). Vojaški odgovor Združenih držav Amerike se pojavlja predvsem kot ena od dvoumnih potez velesil, ki krojijo vojaško-politično usodo sveta.
Toda, zdi se, da problem Kurdov, razdeljenih med Irak, Iran, Turčijo in Sirijo, ni toliko njihova razdeljenost kot njihova lastna sprtost. Kaj bi se zgodilo, če bi enotno zahtevali svojo neodvisnost in svojo državo Kur-distan? Bi izviseli kot vedno doslej? Na primer že leta 1920 sta jim Francija in Anglija obljubljali lastno državo in o njej podpisali celo sporazum, ki pa sta ga pozneje razveljavili. Nič bolje se jim ni zgodilo po svetovni vojni, ko so jim velesile obljubljale neodvisnost v zameno za upor proti otomanskemu cesarstvu, pa so tudi takrat izviseli. Spomnimo se samo problemov, ki jih imajo Kurdi v Turčiji ravno zaradi tega, ker so presegli plemensko razklanost in zahtevajo emancipacijo. Velesil, ob dejstvu, da jih koljejo kot muhe, nič ne gane, mar ravno zato ne, ker so v Turčiji, ki je članica Nata in še za povrh v EU. Toda mar niso tudi v Turčiji spoznali, da bo počasi potrebno začeti s pogajanji?
Je Clintonov ognjeni odgovor na Huseinovo posredovanje prek magične meje (36. vzporednik na severu in 32. vzpored-
vzročila ubobožanje prebivalstva oziroma padec njihove življenjske ravni. Toda še vedno se ne da. Ne da Clintonu ne njegovim Združenim državam Amerike. Ali je zgled, ki hoče postati model za pogajanja celotnega ozemlja na Bližnjem Vzhodu? Je od njegovih dejanj odvisen tudi arabsko-židovski razplet, vprašanje kurdsko-ara-bskih, medarabskih in arabsko-perzijskih odnosov?
Seveda so se skladno z lastno politiko in držo odzvale tudi države članice EU, Rusija in Kitajska. Medtem ko je Nemčija nekaj časa oklevala in so govorili samo o žrtvah - Kurdih (kot grešnem kozlu, ki ga potiskajo in si ga podajajo štirje gospodarji), je nazadnje vendarle podprla Clintonov napad. London je pri akciji sodeloval z logistiko, na pa tudi z vojaki. Moskva in Peking sta prestolnici, v katerih vladni krogi Clintonovega posredovanja niso sprejeli z navdušenjem. Ne smemo pozabiti, daje Bližnji vzhod tisti, na katerem sta obe nekdanji velesili (ZDA in SZ) preskušali svojo moč in orožje. Čeprav je Kitajska v OZN načenjala vpra-
šanje o prenehanju gospodarskega embarga proti Iraku, vendarle ni izrabila možnosti veta, ki ga ima v OZN. Negativni odziv je bil v Parizu, kjer so opozorili na paradoksna dejanja velesil: ko je lani Turčija napadla Kurde, tudi prek svojih meja, za ta dejanja ni bila kaznovana, Irak, natančneje Husein, ki napada znotraj svoje države, pa bo.
Toda kako se bo razpletlo? Kaj pomeni, če Sadam Husein napove sveto vojno Združenim državam Amerike? Očitno bodo mrtvi samo ljudje. Največkrat padejo civilisti. Jih zato nekega dne v Ameriki ne bo bolela glava?
Odmevi v tujem tisku
Mednarodni tisk je ameriško raketiranje južnega Iraka ocenjeval zelo različno:
Londonski The Guardian: »Prava zmagovalca sta oba, tako predsednik Clinton kot Sadam, ki sta odločno nastopila vsak pred svojo publiko. Pravi poraženci so, kot se je že zgodilo, navadni Iračani - v tem primeru kurdski Iračani, ki trpijo zaradi prerekanj lastnih voditeljev, vprašljive zahodne pomoči in brezskrbne brutalnosti Sadamovih vojakov ... Cruise Missile je bila predvidljiva reakcija, ki so jo lahko že v prvi
krizni uri predvideli n Sadam, temveč tudi vs 5 Če ameriškega odgovor r pobilo, bi ravno ta neodg menil potrditevslabostu#
Rimska La repubblica. ’ pko in skrb vzbujajoče- laži te, Sadamova nesram ' TarikaAzizija in nemoč Rus,so vse to vodi do sk P Američani vedno	sVOjo
vljeni na lastno m akcijo, ne da bi se pr	.gte
svetovali z zavezniki - P za rakete ali gospo cije, pa naj bo to na K ali Iraku. Diplomat pra J je to enostranskost, ’ j. nismo nobeni diplo mo temu arogantn^
Zuriški Tage A »London se zapira, ni|(i lačuje, naši zah?dn’svoji®‘ pa nočejo posredov . # g tak-nameščenimi skupil m • šnimi izgovori je po	^či,
shington, center zahom^ ki hoče univerzaln	ice.
ške in
London je sicer p	bivS1 Ju
toda Pariz, ki je tako goslaviji kot na B Z mtere^' du zasledoval la	rjjntonJ6
zavlačuje tudi tokra-šel tudi tokrat celvs^ ja
Ul M“"S* ni legalna, ker J'" y nrf* nostni mandatarji-	m
z letom 1990 gretij® tervencijo na ira ena naJ za katero je zaPr°Xinh^ večjih kurdskih s. . „ritetolr « teritorialno^^ ka, kisojonacel •raneijvdirati ki so 17. avgus a za na iraško ozemlje«-
Pariški Le Monde- Peli cona za Kurde, k‘J definir^ va, mora biti na gmerišR1 In Sadam Huseind°oro, pad izrabil za‘Pijanih,* dobil pri svojih d«a^ pa bo okrepil svoj P f v državi.«
Kaj čaka študente?
Medtem ko se je za osnovnošolce in srednješolce šolsko leto že začelo, imajo prihodnji študentje do 1. oktobra še brezskrbne počitnice. No, pravzaprav niti niso vsi čisto brez vseh skrbi.
Tiste, ki bodo morali med šolanjem prebivati zunaj svojega stalnega bivališča, torej v enem od mest, kjer so univerze ali njihovi oddelki visokih šol (Ljubljana, Maribor, Kranj, Portorož), čaka največja skrb - zaradi stanovanja. Te dni bodo tisti, ki so vložili prošnje za bivanje v študentskem domu, dobili odgovor, ali so sprejeti ali je njihova prošnja zavrnjena oziroma trenutno še niso na prednostnem vrstnem redu. Vsekakor pa bo bivanje v študentskih domovih najcenejše, saj bo znašala stanarina od 4.000 (soba z najnižjo kategorijo) do 8.100 tolarjev mesečno (najvišja kategorija sobe). Najem garsonjere ali enosobnega stanovanja stane v največ primerih od 400 do 600 nemških mark mesečno, lastniki pa v glavnem želijo tudi plačilo vnaprej (za 3 mesece, pol leta ali kar vse leto). Poleg tega zaračunajo najemnikom tudi stroške za elektriko, vodo, telefon idr. Večino študentov pa čakajo še nakup mesečne vozovnice za mestni avtobus (Ljubljana, Maribor), kije nazadnje stala l'.300 tolarjev, izdatki za vpisnino, nakup knjig, zvezkov itd. Kajpak ne bo šlo tudi brez prehrane. Subvencionirani študentski boni za kosilo šo bili doslej po 220 tolarjev. Žepi staršev študentov bodo morali biti torej dokaj globoki, če njihovi otroci ne bodo prejemali štipendije. Kadrovskih je zadnja leta bore malo, Zoisove so namenjene le nadarjenim, vse težje pa je dobiti tudi republiško (solidarnostno) štipendijo. Rok za vložitev prošnje je še do konca tega meseca.	J. G.
VESTNIK
Izdaja Podjetje za informiranje
Murska Sobota
Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar.
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1996 je 2.100.00 SIT. za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT.
Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
nik na jugu Iraka), ki jo je leta 1991 Organizacija zdfuženih narodov, seveda pod pritiskom Združenih držav Amerike, razglasila za cono, ki je niti kopenske niti letalske sile arabskega tirana ne smejo prestopiti, samo še ena od številnih potez v dvolični igri velesil? Zagotovo se nam ni treba bati, da je Clintona zaskrbelo za medsebojno klanje sprtih kurdskih frakcij. Iraški Kurdi imajo v mednarodni, politični kuhinji drug pomen in težo. So tampon, ki zavira tako Iran kot Irak. Clintonova administracija seje zato odločila za posredovanje predvsem zaradi lastnih interesov, ki so med drugim tudi, obdržati pod nadzorom velikega nasprotnika Sadama Huseina.
Dokaj neverjetno se sliši zgodba, da je ta vojaška akcija Clintonova predvolilna poteza. Mar je običajnim ameriškim volilcem sploh mar za Kurde, in še to v Iraku. Zagotovo bi se prebudili šele takrat, ko bi bilo sestreljeno kakšno ameriško letalo ali ubit njihov vojak. In takrat bi bilo to Clintonu prej v škodo kot korist. Zato pa je Clintona podprl tudi njegov politični protikandidat Bob Dole. Volilna poteza?
Po-svoje je ukrepal tudi varnostni svet Organizacije združenih narodov. Butros Gali, še vedno generalni sekretar OZN, je zamrznil izvajanje resolucije, po kateri bi lahko Irak, prvič po šestih letih, vsakih šest mesecev izvozil za dve milijardi dolarjev nafte v zameno za hrano iz zdravila. Posledice pa bo nosil ves svet, saj je cena nafte na svetovnem trgu nenadoma poskočila.
Toda ali Sadama Huseina sploh lahko kdo ustavi? Preživel je osemletno vojno z Iranom, zavzel Kuvajt in se tudi umaknil, preživel številne poskuse atentatov, preživel napade vojske, ki ji je poveljeval Schwar-zkopf. Preživel je tudi šestletno osamitev Iraka, ki je resda po-
f Iz Zagreba piše
Potresi taki in drugače
Uro in petnajst minut pred polnočjo v noči s četrtka na petek je južno Dalmacijo prizadejal močan potres. Za Dalmacijo in njeno zaledje sunkovito stresanje tal ni nikakršno presenečenje, saj hujši potresi to pokrajino povprečno spomnijo na človekovo nemoč pred naravnimi pojavi najmanj enkrat v desetih letih. Zadnji tak potres Je bil leta 1986 v Kninu, najhujši pa leta 1962 na makarski rivieri, ko so prešteli 20 mrtvih. Tudi rušilni 'potres aprila 1979 v Črnogorskem primorju je pustil močne sledi na dubrovniškem območju, starodavno mestno jedro Dubrovnika so praktično obnavljali do.začetka srbsko-črnogor-skega napada na Konavle, Reko dubrovačko in Jadranski biser, hrvaške Atene, kot tudi imenujejo Dubrovnik. Obnovo so izvajali v lastni režiji, predvsem pa z denarjem hrvaških davkoplačevalcev, ker pozneje ■ po turistični sezoni 1979 - tedanje jugoslovanske republike in tujino ni bilo več mogoče prepričati, da je črnogorski potres besnel tudi po skrajnem jugu Hrvaške. Novi oblastniki pa ponavljajo napake svojih predhodnikov.
Ob vsaki hudi naravni nesreči je nadvse pomemben prvi vtis, ki si ga prek množičnih občil ustvari domača in tuja javnost. Res je, da ob zadnjem rušilnem potresu niso le govorili, da je padlo nekaj dimnikov s hiš v Stonu in Slanem, temveč da gre za katastrofo, ki bo zahtevala daljšo sanacijo, hkrati pa so v isti sapi zavrnili pomoč slovenskih strokovnjakov za odstranjevanje ruševin in iskanje pogrešanih. Ne gre prezreti dejstva, da je bila moč zadnjega potresa v Dalmaciji podobna potresom v Furlaniji in Posočju maja in septembra 1976, v tistih slovenskih vaseh na Tolminskem, ki so bele najbližje epicentru na severu Italije, torej Breginjskemu kotu, ki seje do rušilnih potresov ponašal s podobnimi stavbarskimi dosežki kot na Pelješcu in Dubrovniškem primorju - kamen, malta in korci (strešniki).
V zvezi s potresi imamo opraviti s takimi ali drugačnimi pretiravanji. Ko me je tretji ali četrti dan po majskem potresu 1976. tedanji tolminski župan Anton Ladava po naključju vprašal, kaj naj napravi z navlako (neudobni šotori, zakrpane odete itd.), ki so jo kot prvo pomoč v Posočje pripeljali iz Banjaluke, sem bleknil, da pač podarjenemu konju ne gledaš zobe. Od tedaj so Tolminci sprejemali vse, kar je prihajalo iz tedanjih Jugoslovanskih republik, ki so na koncu prevzele financiranje novih šolskih stavb in šport-
nih objektov, to pa je bil nemara sVoji mer, da je Slovenija dobila na^aj1 dajatev v tedanjo beograjsko, a J str^.L
Hrvati Pa še zmeraj iz	za
jim potresi ne bi naredili slabe r za nji^ turizem, ravnajo tako, kot da m jePr„, območje, predvsem pa prizade e, . ^otr timi leti premetaval še hujši nena ^	I
raketiranje in bombardiranje' ■ gOVojskl’ srbskega dela BiH med	enOt, M"
skrbskih in črnogorskih paravU^ skušale prav med Slanim u jr^aške, n, lj:lldi macijo odrezati od notranjos / koliko v tega dne po potresu še niso sp'	breZ do'"0^
na potresnem območju je , . ^em iaS.iegH pa v elektrošokih medijih in arn^^je namenili izjemno pozornos < r.aibraitha', bo veleposlanika v Zagrebu Po r jzjaVil, -po ogledu potresnega obm na tereni utr njegova vlada za delovanje s u ^ašk' ni la 25.000 ameriških dolarj-^ stniki so najprej skušali vse uomovih 11 čele naseliti v hotelih in počitnis Netr",a'f so brovniškem območju in v° l )Vrstno P0'^:^^ nato, ko soljudje odkloni avt0^0^^ posegli po bivaMha^ prikolicah in šotorih. Veci „stvainP .ptr namreč že spoznala	Rosiva v hotelih in P^^^žejo	.
tresne rane globlje, kot jih J jče„ih do^ n ce vih močno poškodovanih ice, Rop0'jajo
četudi so iz Mravinjcev,	spofnl .Lcii i",
pikuče, kjer tako rekoč le ru-na Rejju id nekdanja naselja, ali P«‘z^tresU Slanega na obali, kjer tu aciji Pa povsem izumrlo, ^tres v Dal^ ° var o-zorilo vsem, daje treba gra s0 ne' ,g move in druge stavbe, tem , tefimisš ,^0 membnejši drugi potresi, ■ ^jsii .^očj" drugače ubadamo sleherni	tresnetU jdiličl,e
medčloveške odnose, kis0e„a obd° J l^e spet postali pristni koti- otresU se c .Mil podobe Dalmacije. Šele o irebn°(„0 svoje nemoči, zakaj pa J seveda .ieVpr1 hude naravne nesreče, Pa,,aifa Z1' sanje, tako kot vljudnostna	bo >
slovenske pomoči, ki PraV
čez noč.
P0^ PET^PO
>ii »1
Dt
ko
■0(
j'
!0( li,
kfnalnodoma
^stnik, 12, september 1996
faradi nove liste zdravil najbolj prizadeti stari, invalidi in otroci	i
Tabletka, grenko zdravilo
bo treba plačati v celoti. Petde-setgramska škatlica magistralnega zdravila z antibiotičnim mazilom bo bolnika stala okoli
Stari oče je s svojo skromno in vdano držo, t bremenom bolezni stal v da bi dobil predpisana zdravila. Zdravnik mu je predpisal portalac za sirdalud in plivit BI za blaženje mišičnih krcev po kapi, Mčno mazilo bivacin zaradi odprtih ran na nogi ter kalcijeve table e Poroznosti kosti ali osteoporoze. Toda stari oče je po tem, ko mu je attrtka povedala, koliko ga bodo zdravila po novem stala, vzel recep-irrS ■ Z h65®'* °dšel. Če bi v vrečico pospravil samo škatlico vsakega danega zdravila, bi moral odšteti okoli sedem tisoč tolarjev.
^^godekje resničen in zgodil [| ®nih naših lekarn. Zapisa-$pl0.° ?a hrez imen, ampak ta Ho riniS° pomembna, kadar ve-asev lekarnah zaradi no-vsewrSt'tve 'n doplačevanja Počm"Jega štovila zdravil ljudje Prizadeti.
paža’ tak°.ie v naših lekarnah, niakovk-V- skupina strokov-tdtavii 'Je P° novem razvrstila kateraa’ na novo določila, za terj do^t t-e'3a p'a®at* ter za ka-tvahz? a®ati’v sv°j'h utemelji-osebe v Slo-
I Ssznam, agane sPremembe na I *Hesni j:Zdravil na pozitivni in
jo eno komponento iz vrst negativnih zdravil, postavljena na negativno listo in jih je treba v celoti plačati. Na negativni listi so se znašle tudi kaplice za dojen-
čke AD3.
Invalidov in duševno
ne ter sirup za odvajanje, ker to pač ni nujno potrebno za zdravljenje, s čim potem lahko utemeljijo odločitev, da so na negativno listo postavili sirdalud, učinkovito in dosti uporabljano zdravilo pri bolnikih, prizadetih zaradi kapi? Zdravilo je iz uvoza, škatlica s štirimiligramskimi tabletkami pa stane skoraj tri tisočake.
Stari, ki nimajo sklenjenega dodatnega zavarovanja, so torej prizadeti zaradi plačevanja zdravil, prizadeti pa bodo tudi, če bo
tri tisoč tolarjev.	।
Dražja zdravila za spametovanje ali pa je posredi denar?
Najučinkovitejša in najhitrejša učna pot za zmanjšano porabo zdravil, za zajezitev tabletoma-
s 1 ne b’ povzročile ne-mater'alnih posledic. bilj?11 e 'e Pri osebah, ki ne bi °stovoljno zavarovane.«
zavajajo!
MVaia'	J J
vinarjem 3 tudi javnost prek no-fai ’ k' Povedano verno za-
^rditSV°j Prispevek.
,0Stav]e'’ ne da bi pomišljala, na 'až, zato ker ne *n resnice, da so in
Mz!l(1a0VQ Razvrstitvijo zdravil
-e aajobčutljivejše in so-Sibet najbolj prizadete ,	to pa so bolni otro-
| il»ti, ’’ duševno prizadeti in
prizadetih se še spomnili niso
Kako so člani komisije lahko kar pozabili na to skupino bolnikov, na to, da bodo ob novi razvrstitvi zdravil prizadeti, saj zanje doslej ni bilo treba sklepati dodatnega zavarovanja. To pa pomeni, da bodo zdravila z vmesne liste morali doplačevati. In na vmesn-no listo so uvrstili številna zdravila za pomirjanje, kot naprimer lexaurin, librium, loran in druga.
Sprememba pri zdravilih bo stare
, prizadela skoraj ! tako kot bolezen
Zavračanje zapisanih očitkov novi razvrstvitvi zdravil z besedami, saj zdravnik bolniku lahko vedno najde nadomestno zdravilo s pozitivne liste zdravil, ne drži povsem. Vzemimo primer
^r-glivah sprejetega sklepa o novem Pravil sestavljale! ugotavljajo, da je
^hivn^odstotkov zdravil razvrščenih na ‘n d O na vmesno listo, zdravila z
^jer ^ste Pa zavarovalnice ne zanimajo več.
^lej Podatka, koliko zdravil so črtali z pozitivne in vmesne liste, delavci ugotavljajo, da je komisija Polovico zdravil, torej jih je uvrstila
Sno ali negativno listo.
Na negativno listo so uvrščeni analgetiki ali zdravila proti bolečinam cofalgin, fenalgin, lekadol, potem zdravila za znižanje telesne temperature ali antipiretiki, potem zdravila za izkašljevanje ali mukolitiki, kar so veliko koristili tudi otroci, antidioretiki ali zdravila proti driski, kot je znani linex, seldiar ter nekatera zdravila za pomirjanje, na primer zelo uporabljeni taxsilan. Na negativni listi se je znašel tudi antibiotični bivacin, sprej in mazilo za rane, ter vsa zdravila, ki jih pripravljajo v lekarnnah, če je katera od sestavin z negativne liste. Večini tako pripravljenih zdravil je osnova hladilno mazilo, to pa je uvrščeno na negativno listo zdravil.
zdravnik, da bi se bolnik izognil plačilu zdravila, zdravila zamenjal z nadomestnimi. Na dosedanja, zdravila prisegajo, vanje verjamejo in so prepričarini, da jim v težavah najbolj pomagajo. Zanemarjanje njihovega spoznanja, da jim določeno zdravilo pomaga bolj kot drugo, češ saj vendar gre za zdravili, ki sta iz iste skupine in z istim učinkom, je lahko zelo nespametno. Nihče ne more trditi, da bo vsako telo določeno zdravilo sprejelo na enak način, pa čeprav so v osno-vtsestavine enake. In četudi gre le za domišljanje - zagotovo je med ljudmi tudi veliko tega - je učinek z določenim zdravilom vendarle dosežen, to pa je, da manj boli in da je počutje boljše.
Zdravila za bolnike z ekscemi
nobe"° ter luskavico
, Mazila zanje, tako tista, ki jih je že pripravljena mogoče dobiti v lekarna, ali druga, ki jih zmešajo za farmacevtskim pultom,
nije je gotovo učenje z bičem, ki | udari po žepu. Toda takšni vzgojni prijemi so lahko sila vprašljivi, predvsem zato, ker bič udari vse povprek, v ljudeh in njihovi miselnosti ter odnosu do zdravil pa se nič ne spremeni. Odnosa do zdrave porabe zdravil je ljudi potrebno naučiti, a bič bo pri tem kaj malo zalegel. Morda bo to dejanje pripeljalo še do večjega nekontroliranega uživanja zdravil, saj bodo tabletomani brez ' mere posegali po tistih zdravilih, ki si jih bodo v lekarni lahko kupili v prosti prodaji.
Zagotovo bo pri draženju zdravil največ pridobila ali si zmanjšala izdatke zdravstvena zavarovalnica. Dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje se bo skoraj gotovo zaradi tega podražilo, zanimive pa bodo postale tudi druge oblike nadstandardnega zavarovanja, ki bodo vključevale zdravila z negativne
liste.
Pot je jasna in znana: ce bo vse manj zdravstvenih storitev plačanih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in vse več iz la- I stnega žepa, bodo ljudje primor-ni sklepati dodatne oblike zavarovanja. Da, po zgledu Evrope, zahodnega sveta. Hitenje v Evropo tudi v zdravstvenem sistemu pa je vse bolj neskladno s korakanjem na drugem področju, to je s standardom naših ljudi, še posebno določenih socialnih sku-pin’ MAJDA HORVAT
-
neobhodno in k' zaradiraz' ' Potrebujejo različ-toravil.
A' .
otroka«
i	zdravila
l	k'zdravila razvr-
I	otrok« nekatera
I v5lo	s'cer uvrščena na
naštetih zdravil. Prav za zdravilo staremu očetu ni bilo mogoče najti ustreznega zdravila s pozitivne liste. Če je komisija odločila, da s pozitivne liste umakne kalcijeve tablete, vitami-
Zelo se je povečal delež zdravil, ki so uvrščena na vmesno listo. Na njej so se znašli nekateri antibiotiki kot naprimer kejlex, ceporeks, večina blažjih zdravil za pomirjanje cersan, lexaurin, librium, loran, lorsilan, nekateri antirevmatiki in nekatera zdravila za zdravljenje bronhialnih
Varuh
javila na pozi-PredPisane
DoM^Sni |j '. rav'l. ki so sicer 'too -p '■ Je postavila na
^V^ke t°, ’. Poglejmo si 'Valeti . iz v*šjih razre-s?0, da iik'n srednješolce: gor .“^amo gledati
'tj '• Žarnin pravi ko-ne more otroške doze %?°do s?rav so še otroci. za njihova
SJi0, ntorarV'rščena na vme' Si°?e doslJ doPiačati, kajti n' bil° treba sk-
i	zt Prostovoljnega
V>tn ntZa?rovanja.
ShJ^tooa^om- ki zb01e-^b/ ^teža lmaJ° druge ^■0^’tovar6’So zdravniki ie J 1 zdravilo bero-
S da n ^o na vmesni li-\l6 ga .0 m.orali starši
Skatu Jab’ morali do-.	3 r 1Ca zdravila pa
S , 'sočake.
L^ki^istr1 iUd' Pogosti po-
11 v P^ebej zanje ®strg|n arni. Odslej so zdravila, ki ima-
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak s sodelavci se kar tri dni mudi v severovzhodni Sloveniji. V torek dopoldne je bil na povabilo gornjeradgonskega župana na voljo občanom Gornje Radgone, popoldne je bil gost Krajevne skupnosti Apače, nato pa je obiskal še zavod za duševno bolne na Tratah. V sredo in četrtek je bil gost Prekmurja, in sicer v sredo od S. do 18. ure naprej v županovi pisarni občanom Murske Sobote, zvečer seje sestal z občani Beltince; v četrtek (danes) bo najprej obiskal zapore v Murski Soboti in prehodni dom za tujce v Prosenjakovcih, nato pa bo spet na voljo vsem, ki čutijo, da se jim godi krivica, v Murski Soboti.
Državljani so se pritožili na dolgotrajnost sodnih postopkov, presenetljivo malo pa s področja upravnih postopkov - prav povsod so do sedaj imeli pritožbe vsaj glede lokacijskih postopkov ali s področja notranjih zadev, inšpekcijskih služb - in nič s področja denacionalizacije, kar se še ni zgodilo. Najbolj pereč je problem, ki ga že dlje časa obravnavajo in za katerega so že lani dobili zagotovilo tukajšnega okrajnega so-" dišča v G. Radgoni, da bo rešen do konca lanskega leta - vse kaže, da v minulem letu ni bilo še nobene sod-
ne obravnave. »Ne morem razumeti, kako nam Je predstojnica sodišča zagotovila nekaj, potem pa tega ni izpolnila, to se ne sme zgoditi, tega nismo navajeni. Navajeni smo, da državni organi v postavljenem roku odgovorijo, in če nam nekaj zagotovijo, da se to potem tudi uresniči,« je povedal Ivan Bizjak. Gornjeradgončane očitno tarejo tudi medsosedske težave in socialni problemi, vendar le-teh varuh ne more rešiti, lahko le svetuje. Kako bo g. Bizjak posredoval v primerih, kjer lahko pomaga, torej pri prepočasnem delu sodišč? »Gre za
probleme sistemske narave, v nekaterih primerih očitno nekatera zadeva na sodišču predolgo obleži globoko v predalih, vendar gre za splošen problem velikih zaostankov, ki se jih z navadnim posredovanjem varuha ne da rešiti. Rešitev so odločnejše poteze sodne uprave tako z razpisovanjem novih delovnih mest kakor tudi s prerazporejanjem, da bi hitreje rešili nakopičene zadeve a
Na splošno je na pomurskem območju precej vlog s področja komasacije, zložb zemljišč po agropose- ‘ gih. Ali to morebiti pomeni, da se državljani ne zavedajo svojih pravic ali krivic, ki se jim dogajajo?
»Jaz bi bil tukaj optimističen in si upam trditi, da so območja in so državni organi, ki dobro funkcionirajo. Če ni bilo že kaj posebnega, pa kakšnih posebno perečih problemov prav gotovo ni. Vendar vse in vsepovsod ni črno,« je povedal g. Bizjak.	BBP
Martinova nedelja 1996
Ljutomerski politični kotel - bomo ostali zopet brez poslanca?
Politična dresura je mimo, začel se bo boj za poslanska mesta
Izbira prleškega poslanca se bo lahko končala kot na zadnjih volitvah. To je, brez predstavnika v parlamentu, kajti stranke se tudi tokrat niso dogovorile za skupnega kandidata, čeprav obstaja majhna možnost, da bi se nekatere stranke med sabo podprle.
Nasploh bi za letošnje kandidate lahko rekli, da so redki tisti, ki niso po letu 1991 zamenjali svojega političnega prepričanja in politične barve. Pa pojdimo po vrsti. Koga bi pričakovali na kandidatni listi Slovenske ljudske stranke? Ljutomerskega župana vendar, ki pa se zaenkrat še ni odločil za kandidaturo, saj mu je bilo, kot smo neuradno izvedeli, pri občinskih volitvah »dovolj pranja umazanega perila«. Toda lahko si še premisli. Dežurni kandidat kmečke stranke je tako postal Stanko Ivanušič, ki je pripravljen svoje mesto, če ši župan premisli, tudi odstopiti. IvanušičJe trenutno ljutomerski podžupan in tajnik Krajevne skupnosti Razkrižje. Svoje politične barve, na občinskih volitvah je bil na Jelinčičevi listi, torej v Slovenski nacionalni stranki, naj bi opustil že pred časom. Vsekakor je eden tistih mož, ki vedo, katera stranka je trenutno močna in ima možnosti za uspeh. V Slavičkovi enklavi je bil pred leti ugoden čas in prostor prav za nacionaliste. Sicer pa se po Ljutomeru govori, da bo ravno on župan prihodnje nove občine - Razkrižja. Čeprav Ivanušič ni hotel izdati, kateri od treh strank, ki so ga nagovarjale h kandidaturi, bo dal svoj glas, je vest o možnosti kandidature na listi SLS iz drugih virov. Vendar si v naslednjih dneh ljutomerski župan utegne še premisliti - izbirati bo moral le med direktorskim stolčkom in županstvom ter poslanskim mestom, kjer bi zagotovo lahko lobiral za prleško prestolnico ali samega sebe.
Na občinskih sejah potekajo najbolj vroči dialogi med člani Ljudske stranke na eni in krščanskimi demokrati na drugi strani. Pred meseci je veljal za krščanskega poslanskega kandidata Davorin Kurbos, ki pase je vse bolj nagibal in plaval iz političnih voda ter se iz občinskega tajnika prelevil v pomočnika direktorja soboške SKB. Bodo storili enako napako kot pred leti, ko so na kandidatno listo postavili Osterca, ki je končal kot minister? Če bodo na volitvah dobili krčanski demokrati dovolj glasov, potem bo minister Osterc najbrž ostal minister. Najprimernejši in dovolj močan kandidat bi bi! zagotovo Tomi Nemec, načelnik ljutomerske Upravne enote. Če ga ne bodo pregovorili, bo še dalje postavljal v prvo vrsto družino pred politiko. Nekaj se govori tudi'o ženski kandidatki, Miri Žižek-Reber-nik, vendar bo njen uspeh odvisen predvsem od vremena. Vendar pa se krščanski demokrati še niso določili, kdo jih bo zastopal na lokalnih volitvah. Ce se jim ne bo uspelo dogovoriti, bodo kandidata določili s pomočjo ankete. V tem primeru bi anketiranci lahko izbirali med Ostercem na eni
। in domačini na drugi strani.
Tudi LDS, ki ima v občinskem svetu močno figuro, to je predsednico občinskega sveta D. Odar, bo letos nastopil z nam vsem znanim kandidatom Jožetom Špindlerjem, kar Je trenutno še javna ljutomerska skrivnost. Naj vas spomnim, če ste pozabili, da je to direktor Ljutomerčana, , največjega pridelovalca žlahtne kapljice, in direktor tistega podjetja, ki mu bo razlasminjenemu ostalo bore malo zemlje. Dejaven Je bil že v prejšnjem režimu, kjer je nastopal v Zboru združenega dela, med drugim je bil tudi predsednik stanovanjskega sklada itd. Skratka, izkušenj z nastopanjem v javnosti mu ne manjka.
Janševa SDS je tik pred zdajci, natančneje minulo soboto, v ljutomerski krajevni skupnosti ustanovila še krajevni odbor stranke. Občinskega so že imeli, do nedavnega Je bil njen predsednik V. Vajda iz Male Nedelje. V predvolilnem času pa vodi namesto njega občinsko stranko L. Filipič iz Bodi-slavec. V. Vajda, ki želi imeti v Mali Nedelji, kot smo neuradno izvedeli, tudi svojo občino, stranke ne vodi več. ker je preobremenjen z delom v krajevni skupnosti, predvsem z asfaltiranjem ceste. Malonedeljčani so lahko z njim vsekakor zadovoljni, saj je dobro izkoristil svoj stolček v ljutomerskem občinskem svetu. Za poslanca SDS pa naj bi kandidiral Blaž Zanjkovič, ki je zaposlen na UE v Ljutomeru, nekdaj pa je bi! tudi član SKD. Vendar kandidat še ni potrjen in obstaja tudi možnost, da ga na volitvah ne bomo videli na kandidatni listi. Ob njem naj bi se pojavljalo tudi neko drugo, vendar zaenkrat še skrivnostno ime.
Na listi Zelenih Slovenije naj bi se pojavila Darja Kosič, predsednica ljutomerskih zelenih, ne nazadnje pa tudi žena podpredsednika Zelenih Slovenije Vladimirja Auerja. O tem, ali bo ali ne bo nastopila na volitvah, se bo gospa Kosičeva še odločila, vsekakor pa Ljutomeru ne bi bila odveč zelena poslanka, saj bi se, tako lahko vsaj upamo, kaj premaknilo tudi pri ekologiji. Koalicijsko poslansko mesto v občinskem svetu, ki ga zaseda Rajko Mlinarič, je očitno premalo, da bi se stvari premaknile na bolje.
Seveda ne moremo mimo stranke demokratične prenove oziroma ZLSD. V stranki najbolj »izvežbanih« političnih veljakov bi lahko pričakovali, da se bo na njenem seznamu pojavil eden od občinskih svetnikov stranke: Šumak ali Potočnik. Vendar smo neuradno izvedeli, da se v igri pojavljajo vsaj štiri imena: predsednik občinske ZLSD Boris Prejac, Vinko Klemenčič (prej sindikalni funkcionar), Terezija Tompa (predsednica Ženskega foruma) in Marija Gverkeš. ZLSD ima najbolj zanimivo izbiro kandidata, saj ga bodo izbrali na zboru članov, na katerem pa bodo lahko glasovali samo tisti, ki so plačali članarino, hkrati pa bo glasovanje tajno. V ZLSD tudi ne izključujejo možnosti, da bi podprli katerega skupnega poslanca, vendar druge stranke, glede na njihov pedigre, ne vleče ravno med ljudi, ki se po letu 1991 niso hoteli, znali ali mogli spreobrniti.
S svojim poslancem bo nastopila tudi upokojenska stranka DESUS, ki I jo v OS zastopa Franjo Štebih, ki mu pokojnino zagotovo greni počasno mletje občinskih kamnov, predvsem ko gre za dom ostarelih, še bolj pa je zagrenjen zaradi poskusa nekaterih, da bi na Triglav, to je spomenik NOB, pristavili tablo z napisom »Žrtvam vseh vojnih in povojnih pobojev«. Kot smo neuradno izvedeli, bo ravno gospod Štebih nastopil v vlogi morebitnega poslanca.
No, tudi Nacionalna stranka je še ena, ki bo na volitvah nastopila s svojim poslanskim izbrancem. Se vedno je stranka najbolj močna na Razkrižju, domnevamo pa, da se bo za poslansko mesto potegoval kak gostilničar.
Kakor koli že, volitve so vse bližje. Razumem tiste, ki se bodo svobodno odločili in na volitve ne bodo šli. V teh dveh mesecih, kiju bomo morali preživeti ob vsej politični propagandi, nastopih in retoričnih prijemih, pa premislite, komu boste dali glas, saj je poslansko mesto v slovenskem parlamentu vendarle tisto mesto, ki nam Prlekom lahko prinese »več haska« kot poslanci iz sosednjih regij. Hkrati je potrebno poudariti, da je občina Ljutomer zaradi svoje velikosti en volilni okraj, ki spada v ptujsko volilno enoto.
Martinovo nedeljo, dan letošnjih volitev za poslanska mesta, lahko razumemo tudi simbolično. Nekoč je martinovo, predvsem večerja z gosjo in pecivom, pomenilo zadnjo pečenko in poslastico pred adventnim postom. In letos? Zadnji dan obljub in dejanj?	A. POTOČNIK
4
vestnik, 1 2. september^
ospodarstvo in JL/olitika
Delo za vse
Vlada bo odločila
zaposlene Loga
Ali model ali križ čez
V začetku tega tedna so se spet vsi delavci Loga vrnili na delovna mesta. Zaradi pomanjkanja dela v tem lendavskem podjetju z 90 zaposlenimi jih je bilo nazadnje doma na čakanju enajst.
Od začetka leta pa sedaj do septembra je bilo v podjetju zaradi nihanja obsega dela določeno število delavcev izmenično doma na čakanju. Prve mesece so imeli ti delavci dopuste, potem pa se je sindikat z vodstvom podjetja dogovoril, da zaposlenim mora ostati 13 dni dopusta ter da se delavci, poslani na čakanje, morajo izmenjevati vsak mesec. Po informacijah, dobljenih pri sindikatu, seje vodstvo podjetja dogovora držalo. Tudi plače dobivajo redno, in to po kolektivni pogodbi, regres, ki jim ga bodo izplačali v štirih delih, pa bo zaradi obročnega izplačila višji in bo znašal bruto 116 tisoč tolarjev. Sindikalisti se tudi sprašujejo, zakaj Sklad za razvoj, ki je lastnik od februarja, ni naredil prav vičesar, da bi se začel postopek lastninjenja njihovega podjetja, zato bodo gospoda Humarja, ki je odgovoren za podjetji Gradbenik in Logo, kmalu povabili medse ter ga o tem povprašali. O poslovanju ali o tem, zaradi česa je prišlo do pomanjkanja dela, direktor podjetja Miroslav Pečanič za javnost ni želel govoriti, saj bi informacije o tem novinaiji lahko dobili pri lastniku. Skladu za razvoj. MH
lendavsko rafinerijo
Kako dolgo se bova še pogovarjala o agoniji v rafineriji, sem vprašala direktorja lendavske Nafte Jožeta Hozjana, in z vso resnostjo je odgovoril, da ne več dolgo.
Svetniki tumiške občine o zdravstvu, šolstvu, komunali in še nekaterih drugih temah
»Rafinerija, taka kot je danes, na taki tehnnološki ravni ter v takem sistemu ne more več dolgo delovati. Resna nevarnost je, da se zaradi teh razlogov dokončno zapre,« je povedal sogovornik. Ta njegova izjava je zvenela dokončno kot še nikoli doslej, saj je lendavska rafinerija resnično prišla do tiste točke, ko lahko že jutri rečejo: naprej ne gre več.
Nafta na svetovnem trgu se draži rn vsaka podražitev surovine za dolar na sodček pomeni za lendavsko rafinerijo tisoč tolarjev izgube za predelano tono nafte. Na mesec pa predelajo 45 tisoč ton surove nafte, kar pomeni, da ob podražitvi surove nafte za dolar mesečno ustvarijo v rafineriji
skoraj 50 milijonov tolarjev primanjkljaja. In poznavalci napovedujejo, da se bo cena surove nafte do konca leta lahko povzpela na 25 dolarjev za sodček, kar je osem dolarjev več, kot so pri svojih lanskih načrtih upoštevali v lendavski rafineriji.
»Od prodanih derivatov iztržimo manj, kot je cena surovine, torej ustvarjamo izgubo v substanci,« je povedal sogovornik. Ob vse dražji surovini na trgu in draženju dolarja pa rafinerijo stiska tudi njena tehnološka za-staranost. To, da morajo nafto voziti na dodelavo čez mejo v tuje rafinerije, da dosežejo zahtevano kakovost, jim dodatno po-. žira del zaslužka. Ob zadnji vlad-
ni podražitvi rafinerijske cene je bil izračunan pozitiven učinek 108 milijonov tolarjev, toda prav zaradi dodelave naftnih derivatov v tujih rafinerijah je bil dejanski učinek za lendavsko rafinerijo le polovičen. Ta pozitivni učinek pa sta skorajda že naslednje dni izničila draženje surovine na svetovnem trgu in rast dolarja.
»Država bi se iz strateških razlogov morala odločiti, da rafinerijo potrebuje, ter ji omogočiti, da se posodobi. Kajti če se ne bo posodobila, nima možnosti za nadaljnje delo,« je povedal Jože Hozjan.
Na kakšen drug način bi lahko država vplivala na primemo ekonomsko okolje, če ne ravno s povišanjem rafinerijskh cen?
»Šele določen ustrezen model, kot ga ima tujina, bo verižno
lahko vplival na tekoče visW rafinerijske cene,« je odgovori sogovornik. Kaj je model, kip pripravljajo naftarji kot predlos za sprejem v vladi? Model potni-ni enačbo, formulo. Kakor hitro bi cena surovine poskočila k Presegla limit, bi bila zato, da st uravnoteži formula, odprta za predlog o povišanju cen rak nih derivatov.
»To je le metodologija za P"' pravo izračuna, vlada pasepo tem še vedno lahko odloči, da« nekaterih drugih razlogov ne bo povišala,« je povedal J011 Hozjan. Model naj bi torČ* tvarjal možnosti za delo ra®* rije, s čimer bi bile dane * možnosti za izvedbo določeni projektov ter smiselnost vlaganj v posodobitev. »Toda modela5 ni in mi ga intenzivno priprav mo, seveda iz našega zot^ kota. Model je stvar drža1'®’ njegove posledice bomo®1' zato smo živo zainteresirani, smo navzoči pri njegovi izd1 vi,« je dejal Hozjan. i
Če se bo vlada odločila za ravnavo in sprejem modda-P tem bo za lendavsko ran® narejen korak za njeno zase
obstoj.
MAJDA
Jih »mečejo ven« ali...
Dodatek za nego otroka
Denarna pomoč le obliž?
Ena od aktualnih tem na območju prejšnje lendavske občine je tudi, kakšen naj bo po novem status in položaj dosedanjega skupnega javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Lendava. Novostale občine Lendava, Kobilje, Odranci, Črenšovci in Turnišče kot naslednice se morajo opredeliti, ali so še naprej za delovanje skupnega zavoda ter kakšen naj bo njihov delež pri soodoločanju in tudi sofinanciranju določenih potreb.
Ko so turniški svetniki o tem spregovorili prvič (o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda s sedežem v Lendavi), so imeli več pripomb na delovanje zdravstvene službe (neredno delovanje ambulante v Turnišču, slabe izkušnje v ZD Lendava idr.) in postavili nekaj vprašanj, na katera si niso znali sami odgovoriti. Zato so sprejeli sklep, da bodo to temo obravnavali ponovno ob navzočnosti predstavnika ZD Lendava. In minuli ponedeljek sem jim je pridružil direktor Alojz Jerebic. Med drugim jim je pojasnil tudi predvidene spremembe statuta zavoda, pristojnosti sveta in način sprejemanja odločitev. Pri odločanju o šestih zadevah (sprejem statuta zavoda, določitev in sprejem finančnega načrta oz. pogodb z Zavo-
Sredi septembra smo že, številne družine, ki imajo hudo bolnega otroka ali otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, pa še vedno čakajo na denarno pomoč za nego otroka, čeprav naj bi jo prejele že maja. Zagotovila, da bodo družine, ki so upravičene do pomoči, to prejele tudi za nazaj, in sicer od dneva, ko so vlogo za pomoč tudi oddale, ne more biti opravičilo za tako dolgo zavlačevanje. Kdo je kriv za to, da se pravica, ki je bila v parlamentu sprejeta konec lanskega leta, v življenju tako počasi uresničuje?
liko dobi družina za nego prizadetega otroka ter koliko stane državo zavodska oskrba prizadetega otroka, še vedno prevelika. Na ta način je inštitucionalnemu varstvu prizade-
pomoč le nekaterim, cialno šibkim družinam z8 08 . prizadetega otroka, v veliko P^L . toda »denarje lahko kot obU nekaj zaleže, ni pa tisto dokot in vse,« je ugotavljal Boris Sui" .
Še veliko tega, da bi otroci lahko bivali v družini J1 treba urediti z državno P0®01^ njihovo polno življenje v okolju bi se morala tudi zanje . ti vrata vrtcev in šol terpoM^
Svet KS Dolga vas je obvestil v začetku tega meseca vse občine Lendava, Turnišče, Kobilje, Odranci in Črenšovci, da bodo 17. septembra zaprli dovozno pot do odlagališča, ker razen lendavske občine niso poravnale svojih obveznosti za ekološko rento. Zappra za Občino Lendava torej ne bo veljala. Upajmo, da bodo čimprej našli ustrezno rešitev tudi z drugimi občinami, ki so prav tako solastnice skupnega odlagališča odpadkov v Dolgi vasi (po delitveni bilanci).
Konec lanskega leta je bilo nemalo razprav na temo otroškega dodatka, toda na hitro, brez posebnih in dolgih razprav je bila sprejeta druga sprememba Zakona o družinskih prejemkih, in sicer uvedba pravice do dodatka za nego otrok. Padla je kot z neba, bila na hitro sprejeta v parlamentu, na njeno uresničevanje pa pristojno ministrstvo sploh ni bilo pripravljeno. To dokazuje, da so prvi izobraževalni seminar o tej pravici za izvajalce, torej centre za socialno delo, pripravili šele konec julija ter slednjim pripravili ustrezni računalniški program za izvajanje pravice prav tako sredi poletnih in dopustniških dni. So na ministrstvu namerno zavlačevali, je bila to taktika zaradi proračunskih spon? Lahko daje posredi tudi to ali pa je do zastoja prišlo, ker so dali prednost sprejetim spremembam pri otroškem dodatku.
Centri za socialno delo so svoje delo kljub dopustniškim dnem opravili, zataknilo pa seje pri delu komisij. Vloge družin se sedaj z vseh koncev Slovenije stekajo na naslove komisij predvsem v Ljubljano in
obiskujejo šolo s prilagojenim programom, do te pravice niso upravičeni, prav tako ne starejši od osemnajstega leta in otroci, ki ne živijo doma, ampak so v zavodih, kjer imajo brezplačno oskrbo.
Kljub kritiki na račun počasnega uvajanja pravice bodo družine pomoč, ki jim pripada, z zamudo vendarle dobile. Ob vsem pa ostaja vprašanje: ali je ta pomoč države res tista, ki jo starši najbolj potrebujejo? Kako se naša država sploh loteva vprašanja vzpostavitve celostnega sistema pomoči družinam s prizadetimi otroci, koliko je ta pravica del celote ali pa je bila samo vržena na piano brez prave umestitve v celoto, brez prave vizije o sistemu pomoči? To smemo spraševati toliko bolj, ker staršev ob sprejemanju te pomoči nihče ni kaj dosti spraševal za mnenje.
Socialni delavci z naših štirih centrov za socialno delo enotno ugotavljajo, da so starši z novo pravico zelo zadovoljni. Nekateri bolj, drugi manj, pa vendar jih večina z razumevanjem sprejema tudi zaplete pri izpolnjevanju. Medtem pa so
--------------------------------—----• • $ Najvišji možni znesek dodatka za nego otroka ^n^rjev. odstotkov zajamčene plače, kar je sedaj 10 141	$
Če pa imajo starši otroka v dnevnem varstvu us' kateri ima brezplačno oskrbo, je dodatek 20 od. zajamčene plače.
tih otrok še vedno dana prednost pred bivanjem v lastni družini, kar pa ni dobro. Gotovo da je denarna
nosti za Ijenje.
zaposlitev in nel
.odvisfl°Z'
MAJDa

dom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, spremembe in razširitev dejavnosti, nakup in prodaja premičnin in nepremičnin večje vrednosti, imenovanje in razrešitev direktorja zavoda ter odločanje o soglasju k imenovanju in razrešitvi pomočnika direktorja) naj bi veljal tako imenovan ponderiran način glasovanja, kar pomeni, da bi imeli vsi člani sveta skupaj sedem glasov z različno stopnjo »moči«. Tako bi veljal glas predstavnika Občine Lendava v resniči 2,5 glasu, mnenje predstavnika Občine Kobilje pa bi se štelo le z 0,15 glasu. O vseh drugih zadevah pa bodo odločali z navadno večino več kot polovice navzočih članov sveta. Po besedah A. Jerebica je to menda prvi primer take zamisli v Sloveniji o odločanju v javnem zdravstvenem zavodu z več ustanoviteljicami. Gost iz Lendave je turniškim svetnikom obljubil tudi boljše delovanje zdravstvene službe v njihovem kraju (osnovne in zobozdravstvene). Ob koncu razprave so svetniki soglasno potrdili spremembe in dopolnitve predložnega odloka in sprejeli tudi sk-iep, da bodo z rebalansom zagotovili svoj delež sredstev (1.080,00 tolarjev) za letošnje naložbe v ZD Lendava (nakup novega reševalnega vozila in računalniške opreme).
Precej dolgo so se zadržali tudi ob osnutku odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Turnišče v skladu z novo Šolsko zakonodajo. Z novim letom naj bi postal sestavni del (enota) pole tudi otroški vrtec v Turnišču, ki je doslej deloval v okviru skupnega WZ Lendava. Nekateri svetniki so spraševali, ali se morajo osamosvojiti zato, ker jih Lendava »meče ven«, ali pa zato, ker bo tako bolje. Za objektiven odgovor na to dilemo je potreben tehten premislek. O novi organiziranosti bodo svoje povedali tudi zaposleni v turniški osemletki in vrtcu.
Hočeš nočeš pa so se morali turniški svetniki strinjati tudi s predlogom, da bo potrebno poslej plačevati odškodnino (ekološko rento) za odvoz smeti na odlagališče v Dolgi vasi (130,00 SIT za dvakratni lodvoz mesečno oz. 260,00 SIT tedensko).
Na ljutomerskem centru za socialno delo so prejeli 47 vlog, 21 jih je pozitivno rešenih, 18 jih še rešujejo komisije, osem vlog pa so zavrnili zaradi presežene starosti otrok.
Na murskosoboškem centru so prejeli 117 vlog, takoj so jih lahko rešili 30, 8 so jih zavrnili zaradi presežene starosti otroka, za druge pa še čakajo odgovore komisij.
V Gornji Radgoni so prejeli 44 vlog in 21 od teh jih je že tudi pozitivno rešenih.
V Lendavi so prejeli 68 vlog, pomoč pa so lahko nakazali le desetim. Druge vloge čakajo na komisijsko odločitev.
JOŽE GRAJ
Maribor, te so pa večinoma začele z obravnavo šele po dopustniških dneh. Najbolj se zatika ravno pri zdravniških komisijah. Ministrova odločitev o imenovanju le nekaj zdravniških komisij ni bila ravno najbolj domišljena, saj bi zdravstveno stanje otroka lahko ugotovili tudi domači zdravniki.
Za otroke, ki so bili že prej razvrščeni kot telesno ali duševno prizadeti, centrom za socialno delo mnenja komisije ni bilo treba pridobivati, ampak so sami izdali ugotovitev, da je bil otrok že razvrščen. Vendar pa otrok mora biti razvrščen kot zmerno ali težje duševno prizadet, saj lažje duševno prizadeti otroci, ki
v socialnih službah kritični do tega, da pravica velja samo do otrokovega osemnajstega leta starosti, kajti pra-viča do otroškega dodatka traja do končanja šolanja. V zakon bi namreč lahko zapisali, da pravica ostaja, dokler se otrok šola. Kajti vsi otroci, ki so upravičeni do dodatka za nego, po zdajšnjih kriterijih do invalidnine po osemnajstem letu starosti ne bodo/
Ne gre spregledati, daje s to pravico tudi narejen popravek krivice, ki so jo doživljali starši prizadetih otrok, ker so sami skrbeli za otroka, v primerjavi s starši, ki so otroke dali v zavod. Toda nekateri kljub temu opozarjajo, da je razlika, ko-
Kako je z denarje#1 davkoplačevalcev?;,
Polletno poročilo o realizaciji prihodkov in odhodkov P1^ in f"1^ občine Murska Sobota, ki jo je podal načelnik oddelka za pr« sj4rOlmia-Bela Pavlič, kaže, daje bila poraba denarja za naložbe dokajl-so realizirali le 30 odstotkov načrtovanih prihodkov, nadzor real^ftjii1 tavlja, daje v prvih šestih mesecih letos izredno skromna tu al)je dstev za subvencije in intervencije v gospodarstvu, za pospp^ags^ir podjetništva ter sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane.	jn ra*
tudi očitajo, da ni pripravil operacionalizacije porabe tega e nih meril, ki bi omogočala učinkovitejši nadzor nad finanen vili
Potemtakem ni nič čudnega, če so se med mestnimi sv^gVa]ceV dvomi o neracionalnem razpolaganju z denarjem davkopla eI1jti nč je Miran Gybrek menil, da bi morali precej več pozornosti , na cijskim odhodkom, saj se po njegovem dogaja ravno । večkrat opozoril, in sicer preveliko naraščanje stroškov. plaL^, odgovornost vseh tistih, ki niso znali natančno izračuna PriP0 pi^ mase na atletskem stadionu pri prvi osemletki v Murski So da pri tej naložbi niso upoštevali osnovnih proračunskih za dovolj tehtna tudi opravičila, češ da se zaradi vremenski deli, ki se prelagajo na drugo polletje. Nenormalna pa s° m koJe (j]i^ odstopanja pri določanju enkratnih denarnih pomoči, me b0|j lo storjenega pri financiranju vrtcev. Draga Šiftarja pa s0 ^e jr cialni transferji, pri čemer je ironično navedel, daje ^P^^aču111 La r8 cialno ogroženih porabljenih že 75 odstotkov letošnjih P proNL^j8 štev. Na ta način naj bi primanjkovalo denarja za re®e^ jfgnja d* O# svojenosti mladih, pa tudi 100-odstotna realizacija f'nci<1sprejen1^1'; krajevnih skupnosti že v prvem polletju se mu je J, kate1^^ no pa je dregnil v osje gnezdo, ko je navedel podatek,iRaki^' ki mestna občina nakazala 35 milijonov tolarjev Aeroklubu ^pati^di akrobatskega letala. O slednjem je govoril tudi Ernest E prjprav*tl , zavzel za to, da o zadevi odloči nadzorni odbor, ki mora drobnejše poročilo.	.	. je odl®1?^ L
Na plaz očitkov je odgovoril župan Andrej Gerenčer, jepega da iz mestnega proračuna ni šel niti tolar za nakup onie La pj njegovem bo tako vse dotlej, dokler ne bo raziskana sm gra^adi oseb pred nekaj leti, saj je vložena tožba. Kot je dejal Lfacio^d sikatera dilema odpadla, če bi pravočasno pripravil1 ^steV-izvajanja programa, povezanega s porabo proračunskih gim je opozoril na katastrofalno slabo stanje v ^‘L^iijaP11 večjega vlaganja v ekološke projekte. Po besedah Ivana znOva V/L (/ čimprej sprejeti proračun za prihodnje leto, da ne b0 e^es®^ uP^i po nepotrebnem modrovali in iskali grešnega kozla za n Nadja Ivanc - Miloševič pa se je zavzela za to, da m° pob^jo se M sprejeti strategijo za učinkovitejšo porabo denarja. Vse ^a svetniki sprejeli, hkrati pa se z dodatnim sklepom obvez' • f pripravili osnutek programa gradenj v letu 1997.
*


‘b
’’ *

>MJ2. september 1 996
5
ospodarstvo
haloga Agata« rešena do konca leta
Avtocestni motel Črni les?
Najverjetneje bodo nedokončani hotel Aga a . y njej Znane tranzitne postojanke Črni les kupu rlJe nonucibo Pripravili pestro in gostinsko-trgovinsko-hotelskc p
Ustnik »lenarške sramote« ni Občina Lenart niti tamkaj81’;^^ *«ija, lastnik je gradbeno podjetje SGP Grosuplje Zgodba je sta ^deset let, ko so se začele prve ideje, da b. ^r* ma^ «Poskuša! pritegniti čim več nepovratnih sredstev v slovensk
Z razvojem turizma. V Črnem lesu se je takratni.Agro^ >U“art odločil za velikopotezni načrt: gradnjo lenarske^	v
J * bi se vse dobro izteklo, če ne bi bile ekonomske spremembe t Melike - inflacija vse večja, sredstev iz države pase m ma J, w /11180 nazadnje popolnoma usahnila. Izvajalec . > ’ va:ajcu ?Plačila. Da bi se kombinat rešil dolga in bremena, j
Prepustil nedokončan objekt, ki so ga poimenoval! Agata. e krivo napačno ime %?ie°bjekttudi po šestih le-nio d dn° Zaprrt- nedokončan, ime J 3 ^'Vo naPačno izbrano ’®anr-Čne dekllce Agate, kl dno lžini spomenik, ali vre-taj..0°jekta in premalo de-aliBg^ki bi ga želeli kupiti špekulativno čaka-
>—^zanje vrednosti? I ■------
'^10
ne gostinci, toda menim, daje bolj kot depar za V^ekta Potrebna dobra ideja, kaj početi,« je povedal Jože Ntna ? •ni so ribnik, jezero, hlevi s konji, gozdovi pa tudi zelo ^teia 2 astralna cesta. Kombinacija postajališča ob prometni cesti Jubitelje narave pa ni ravno posrečena.
sadjarski sejem v Slovenskih Konjicah
v ^jarsKi sejem v Slovenskih Konjican	*
^udarek trženju sadja fc":-------------’ '
vZ^je leto mednarodni sejem sadjarstva vinograd ^va tudi na Pomurskem sejmu - o prihodnosti bo odločila stroka J
Slej i,,,a na območju Slovenskih Konjic dolgoletno tradicijo..zato je vznikla tudi ideja o organizacij, ^^^ju
?(1> Su Zamisl> je prišlo letos, ko je podjetje Studu g . sajjar. b?n.ske Konjice pripravilo v tem mestu pni me ■	.
>^S°gove organizacije ni prišlo po n^eju, £
"ekaj časa ugotavljajo, da v Sloveniji1 pn	J .mska pri-
** Pa n .b* ga ne znamo ustrezno prodati, prav to
1 Prispevala k boljši prodaji.
ProtVadratnib metrih raz-CNkih v v športni dvorani V'1 n'inui?nj'cah se ie v drugi predstavilo Kožarju °d tega triie IZ Av’ ^bii^, ke in dalije, žal pa '''Ponuitek’da sadjarji nis° S? "bršen ene Priložnosti, saj ^itNnjen h razstavnega pro-V^itnak drugirn dejavnostim,
-,aeP°sredne zveze s smo. na sejmu V^iesi 'z ce’°tne s'ove’ 'rtter«. stopalo Gospo-
s Pa vseeno manjka-•if^^^^eznih območij, L%vijaS V° tradic'j° ali pa se
jih imajo na področju organiziranosti južnotirolski sadjarji, katerih izkušnje je na posvetu predstavil predsednik njihovega združenja Josef Gamper. V času prvega sadjarskega sejma so se srečali tudi pridelovalci in trgovci, saj bo iz slovenskih plantažnih nasadov letos prišlo na trg okoli 53 tisoč ton jabolk in s travniških nasadov 25 tisoč ton jabolk.
Po besedah organizatorjev prvega
■fSMni. so dali pou-^edst
L\ Sferen? 0Zu slovenskega precejšnJ-e Zaradi kakovo-
V^oif^nja^P^raševanje.
so namenili
; javili vr ,drugl dan sejma,
'Ai nrnr7ern v Evropsko A nalagaj. ?■’tudl slovesnki ki e°ho Zan-’ Zdto so bile za-“"»nive izkušnje, ki
stroka.
LUDVIK KOVAČ
Na prvem mednarodnem sadjarskem sejmu v Slovenskih Konjicah je sodelovalo 75 razstavljalcev, žal pa smo na njem še vedno pogrešali sadjarje z nekaterih slovenskih območij, kjer ima pridelava sadja že dolgoletno tradicijo ali pa se šele uvaja. Foto: L. Kovač
Vsa minula leta ima podjetje neprodani objekt zapisan pod rubriko »rezerve«.
Pomočnik direktorja za trženje SGP Grosuplje Jože Zagorc je prepričan, da ga bodo prodali do konca tega leta, saj imajo tri ali štiri resne interesente. V vsakem primeru bodo imeli izgubo, saj je bila vrednost kvadratnega metra, ko so ga gradili, 1200 mark, sedaj pa prodajajo kvadratni meter po 700 mark.
Tisti, ki bo kupil objekt, mora vedeti, kaj bo v njem, kajti temu primerno bo moral prilagoditi načrte in ga tehnološko primerno dokončati. Objekt res ni »živel«, vseeno pa doslej ni bil zanemarjen ali poškodovan, saj ga je tukašnji oskrbnik čuval in ogreval. Poleg 2,8 milijona mark za nakup bi investitor potreboval še najmanj 1,2 milijona mark za dokončanje
objekta.
»Potrebno je le pol leta intenzivnega dela, pa bi objekt zaživel. Interesent mora imeti predvsem dobro idejo, kaj bi lahko tukaj nastalo, dobiti primeren kader -potrebnih bo okrog 35 ljudi - in se spoznati na posel. Po osamosvojitvi Slovenije je bilo izredno težko prodati takšen objekt, saj je turizem doživel velik upad, naložb v to dejavnost skorajda ni bilo. V sedanjih časih so špekulativne finančne naložbe donosnejše kot nakup nepremičnine,« je povedal g. Zagorc.
sadjarskega sejma naj bi postala ta prireditev tradicionalna, kje in kakšne razsežnosti bo dobila, pa bo v . največ odvisno od zainteresiranosti sadjarjev samih. Ker smo med letošnjim mednarodnim kmetijskim sejmom v Gornji Radgoni zvedeli, da bo prihodnje leto Pomurski sejem organizator mednarodnega sejma . sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva, se seveda postavlja vprašanje, kje razvijati tovrstno sejemsko manifestacijo. Okoli 10 tisoč obiskovalcev, ki so si ogledali prvi sadjarski sejem v Slovenskih Konjicah, je najboljši dokaz za to, daje tovrstna sejemska prireditev potrebna, kje jo botjo organizirali, pa bo odločila
različne dejavnosti in oživili objekt. Morebiti pa bo tukaj specializiran hotelček za otroške počitnice, šolo v naravi, spoznavanje Slovenskih goric - po novi kategoriza* ciji si mora prihodnji hotel pridobiti neko specializacijo, jih je opozoril državni sekreatr Peter Vesenjak ob ogledu Agate. Toda kdo bi si upal začeti s tako dejavnostjo brez neke širše podpore - podpore regije, morebiti države in šolskega sistema? Morda Pa bo »zdravniški center«, v. katerem bodo dobili svoje prostore zasebni zdravniki in zobozdravniki, ki zaman iščejo poceni in ustrezne prostore v mestih. Tudi hotelske sobe bi bile lahko zasebne bolniške sobe zapoopera-tivno okrevanje? Toda manjka kapital. Vsekakor je najrealnejša varianta, da bodo objekt kupili interesenti, ki bodo razvijali trgovin-sko-gostinske dejavnosti pod starim imenom Črni les. In še ena možnost se svetlika, smo izvedeli že pri odprtih vratih samevajočega hotela: radi bi dobili zagotovilo, da bi ta objekt postal avtocestno postajališče Črni les ob prihodnji avtocesti Maribor-Lenart-Coge-tinci. In če se bodo načrti za gradnjo avtoceste uresničili, je ta možnost realna. Toda gradnja avtoceste je zaenkrat še bolj »v zra-ku« kot prodaja hotela Agata.
BERNARDA B. PEČEK FOTO: NATAŠA JUHNOV
Država za investicije v javnem zdravstvu 3,5 milijarde tolarjev
Delitev po ključu močnejšega
Konec maja je vlada sprejela program naložb v javne zdravstvene zavode za leto 1996, kije bil sestavljen ob pomoči zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode iz leta ’94 ter na predlog ministrstva za zdravstvo. Vlada seje torej podpisala pod program investicij v javno zdravstvo v vrednosti 3,5 milijarde tolarjev, s čimer pa se vendarle ne more kititi. Najprej zaradi tega, ker je s tem pristala na upočasnjeno vlaganje v zdravstvo - v primerjavi z zakonskim načrtom iz leta ’94, ker je pristala na neuravnoteženo in tudi nepravično delitev denarja med zdravstvene zavode - ter na to, da so nekatere bolnišnice v seznam vrinili pozneje
zaradi političnega pritiska.
Tokratni program naložb v javne zdravstvene zavode skoraj polovico letošnjega zneska dodeljuje Kliničnemu centru v Ljubljani ( 765,7 milijona tolarjev) ter Splošni bolnišnici Celje (781,1 milijona). Skoraj 400 milijonov bo dobil Onkološki inštitut, 335 milijonov novomeška bolnišnica, izolska 298 milijonov, mariborska 370 ter jeseniška 100 milijonov tolarjev. Drugim bolnišnicam je razde-
Avtocestni motel ali | Na letošnjem državnem prvenstvu oračev zasebni zdravstveni | T	1 e
Jože Zver m ekipa
Prekmurja
sanatorij?
Objekt s sobami za 123 postelj in s skoraj 500 sedeži je samo za enega kupca prevelik zalogaj, zato je upravičeno vprašanje, čemu bo služil. Za družinski hotel je prevelik, saj ni v nekem že uveljavljenem turističnem območju s termalno vodo. Zato so sami predlagali potencialnim resnim intere-
državna prvaka
sentom, naj si najdejo ustrezne I n ■ r—i i i ,
partnerje, s katerimi bi začeli | ZvčF ID Filak bOSta prihodnje letO zastopala slovenske barve na svetovnem prvenstvu v Avstraliji
Da sta znanje in izkušenost pomembnejša od štartne številke, se je pri Jožetu Zveru letos ponovno potrdilo. Na regijskem tekmovanju oračev na poljih rakičanskega kmetijskega kombinata med Kobiljem in Motvarjevci je trinajstica prinesla Jožetu prvo mesto, naslov pomurskega prvaka in udeležbo na državnem prvenstvu. Skupaj z Jožefom Režonjo sta tako konec prejšnjega tedna sestavljala ekipo Prekmurja na državnem prvenstvu v Novem mestu.
Jožetu Zveru žreb tokrat sicer ni namenil trinajstice, mu pa vsaj prvi dan tekmovanja tudi dvajsetica ni prinesla preveč sreče. Za oranje na strnišču je namreč dobil precej neprimerno parcelo, zato je zasedel ob koncu s 195,20 točke le četrto mesto in je kar za 10,50 točke zaostal za prvouvrščenim Antonom Filakom iz ekipe Bele krajine, le desetinko za Zverom pa je zaostal tudi njegov sotekmovalec Jožef Režonja.
Ko je že vse kazalo, da bo ekipa Prekmurja ostala praznih rok, je Zver z oranjem na ledini dokazal, da nima tekmeca. Z 205,60 točke je bil kar za 14,80 točke boljši od Antona Filaka in to mu je v skupni uvrstitvi po obeh konkurencah zadostovalo za prvo mesto. Sodniki so mu skupno dodelili 400,80 točke, Anton Filak je s 396,50 točke zasedel drugo mesto, medtem ko je Jožef Režonja s 379,80 točke v skupni uvrstitvi pristal na petem mestu, kar je ob dejstvu, da je tekmoval z mavcem na roki, prav tako odlična uvrstitev. Uvrstitvi obeh Prekmurcev pa sta zadostovali tudi za ekipno zmago, saj je Prekmurje kar za 19,10 točke premagalo drugouvrščeno ekipo Dolenjskg, ljubljanska regija pa je zasedla tretje mesto.
Tudi ekipa Prlekov, ki je na državnem tekmovanju sodelovala prvič, se je dobro odrezala, saj je Franc Štuhec zasedel v skupni uvrstitvi 8., Stanko Sobočan pa 14. mesto, kar ju je v ekipni uvrstitvi postavilo na 6. mesto med 13 ekipami.



Jože Zver je tudi na državnem prvenstvu dokazal, da o zmagi ne odloča le sreča, pač pa predvsem znanje. Če je po oranju na strnišču kar za dobrih deset točk zaostal za najboljšim, ga je v oranju na ledini premagal za skoraj 15 točk in si tako zagotovil naslov državnega prvaka. Fotografija: L. KOVAČ
Na državnem prvenstvu so nastopili tudi orači iz srednjih kmetijskih šol, SKŠ iz Rakičana pa sta zastopala Simona Kuzmič in Simon Sedonja. Simona, ki je bila na državnem prvenstvu edina predstavnica nežnega spola, seje med 14 mladimi tekmovalci uvrstila na
5. mesto, Simon je bil 8, SKŠ Rakičan pa je ekipno osvojila 4. mesto.
Jože Zver iz ekipe Prekmurja in Anton Filak iz ekipe Bele krajine bosta zastopala barve Slovenije na svetovnem prvenstvu prihodnje
leto, ki bo 4. in 5. aprila v Avstraliji.
LUDVIK KOVAČ
Ijenih po nekaj deset milijonov, na primer murskosoboški 20 milijonov za ureditev patologije in obnovo strehe. Če predlagatelji zavračajo očitek nepravične delitve, ker da sta bila izbor in delitev opravljena po določenem ključu in po zbranih utemeljitvah, vendarle ostaja vprašanje: zakaj bo država nekaterim bolnišnicam na ta način prispevala za nakup rentgenske opreme, medtem ko za opremo, ki si jo je
kupila murskosoboška bolnišnica, noče primakniti niti tolarja. Takrat ko je murskosoboška bolnišnica sklepala nakupno pogodbo za nove rentgene in si najela posojilo, je imela s strani ministrstva zagotvilo za pomoč pri plačilu kupljene opreme. Toda obljuba je pozabljena in država o tem, da bi tudi murskosoboški bolnici pomagala pri odplačevanju nove rentgenske opreme, noče več slišati. Je to mar kazen, spametovanje neposlušnih v naši bolnišici, ki so hiteli z nakupom rentgenske opreine ter niso čakali na državni paket nakupa rentgenske opreme? Ali pa je to zgolj odsev moči posameznih zdravstvenih centrov, ki se vse bolj vzpostavlja v trikotniku Klinični center-Maribor-Celje.
MAJDA HORVAT
6
»ociala, šolstvo, zdravstvo
Ključ za univerzitetna vrata
Dijaki srednjih šol v Pomurju na maturi še kar uspešni - Čeprav nekoliko pozno, je tudi Gimnazija M. Sobota pripravila slovesno podelitev spričeval
Samoplačniške ambulante - prostor neenakosti ali priložnost za bolnika?
Na trgu zdravstvenih storitev je odločitev tvoja
Letos se je v Sloveniji prijavilo k maturi 8.356 dijakov s 116 srednjih šol; toliko jih namreč izvaja 4-letne programe, ki jih je mogoče končati ali z maturo ali zaključnim izpitom. Vsekakor je težja preizkušnja matura, ki bi ji lahko rekli tudi državni izpit. Obsega tri obvezne (materni jezik, matematika in tuji jezik) in dva izbirna predmeta, pri preverjanju znanja pa imajo glavno besedo zunanji ocenjevalci. Zaključni izpit (štirje predmeti, matematika ali tuji jezik nista obvezna) pa je bolj ali manj notranja zadeva posamezne šole, poleg tega so kriteriji pri ocenjevanju milejši.
V prvem rokuje uspešno maturiralo 6.421 ali nekaj manj kot 83 odstotkov prijavljenih kandidatov, kar je za okrog 2 odstotka slabše kot lani. Kako je bilo na pomurskih srednjih šolah?
Podatkov o rezultatih mature so se najbolj razveselili na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota, saj je vseh devet kandidatov (strojni tehniki) doseglo pozitiven uspeh, torej so med zelo redkimi šolami v Sloveniji, ki se lahko ponašajo s 100-odstotnim rezultatom.
Seveda je vprašanje, kako bi bilo, če bi se prijavilo k maturi več dijakov četrtih letnikov strojnega ali tekstilnega programa, ki so se raje odločili za zaključni izpit. A vseeno so lahko ponosni.
Tudi Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je na slovenski maturi-retni lestvici dokaj visoko, saj so njeni dijaki dosegli skoraj 90-odstot-ni uspeh.
Od 88 jih je namreč maturo uspešno opravilo 79 (med preostalimi devetimi nobeden ni »padel«), Marija Rauter pa se je medtem že udeležila tudi slovesnosti v Ljubljani, saj je bila med 132 v Sloveniji, ki so dosegli nad 30 (od 34 možnih) maturitetnih točk.
Če bi na Dvojezični srednji šoli Lendava upoštevali samo gimnazijce, potem jim gre vse priznanje. Od 15 samo enemu ni uspelo v pr-
Samoplačniške ambulante odpirajo vrata. Kaj reči o njih, so mar seme temačnega duha? So zajedalci, ki se zažirajo v dosedanji zdravstveni sistem, trosilci neenakosti tam, kjer nam je bilo to doslej tuje? So kazalci, kdo je bogat in kdo reven, ali mesto, kjer se razkorak med revnimi in bogatimi še poglablja? Ali pa so nekaj povsem drugega, znamenje bogatejše in kakovostnejše ponudbe zdravstvenih storitev za ljudi, priložnost za bolnike, ki želijo hitro priti do zdravstvene storitve, kazalec tega, da gremo v korak z zahodnim svetom, kjer je raven zdravstvenih storitev na zavidljivi ravni?
Maturitetno spričevalo je ključ, ki odpira vrata univerz, če posameznik doseže zadostno število točk za vpis v željeni program. Melita Hajdinjak, Simona Ipša in Boštjan Kolar, ki so med soboškimi gimnazijci dosegli odličen uspeh pri maturi - njih so tudi prve povabili na oder -, so imeli povsod na stežaj odprta vrata. (Posnetek: J. G.)
Kam se postavljamo? Smo vneti zagovorniki prvih tez ali morda stojimo na strani tistih, ki popolnoma prisegajo na samoplačniški model, ali pa si izbiramo srednjo pot. Lahko se postavljamo na to ali ono stran, lahko si dokazujemo, se še tako prepričujemo, dejstvo je, da je naš zdravstveni sistem odprl vrata samo-planištvu tudi v zdravstvenih ambulantah ter daje bila ta odločitev potrjena v politiki, parlametu. Tako je in ne verjamem, da bi se s spreminjanjem politične barve vladnih tronov kolo zavrtelo v drugo smer, kot se je začrtala v zdravstvu, to pa vodi k vse večjemu deležu plačevanja zdravstvenih storitev iz lastnega žepa ali iz zavarovanj.
Samoplačniške ambulante DA ali NE je lahko politično vprašanje; vprašanje, kako izkoristiti možnost, ki jo daje zdajšnji sistem za delo samoplačniških ambulant, pa je aktualno vprašanje za ljudi, ki v zdravstvu delajo in ki to možnost želijo izkoristiti.
Zaslužek od samoplačništva ni rezerviran samo za zasebnike
Vas je morda pogrelo ali pa ste povedano sprejeli kot samoume-vo, ko vam je zdravnik zasebnik dejal: ta mesec sem obseg storitev, ki sem jih dolžan opraviti za zavarovalnico, že opravil, zato bo moja storitev za vas lahko samoplač-
niška. Ste raje posegli po denarnic ci, kot da bi šli v javni zavod, v prepolno čakalnico in izgubili dopoldan dragocenega časa? Toda ali je možnost za zaslužek, za neposredni iztržek od opravljene zdravstvene storitve, dana samo zasebnikom, tako tem, ki imajo samoplačniške ambulante, kot drugim s koncesijo? Ali imajo pravico s svojimi storitvami, ponudbo stopiti na trg tudi javni zdravstveni zavodi, torej zdravstveni domovi in bolnišnice? Na ministrstvu za zdravstvu so pripravili pravila igre, kako samoplačniško ambulanto imeti tudi v javnem zdravstvenem zavodu, a za ta korak mora dobiti zdravstveni dom soglasje ustanovitelja.
Prej bi se obrusili železni čevlji kot pa dobilo soglasja za samoplačniško ambulanto
Ustanoviteljice zdravstvenih domov so občine, a direktorji zdravstvenih domov bi si prej strgali z železom okovane čevlje in obrusili jezik, preden bi od vseh občin, svpjih ustanoviteljic, dobili soglasje za odprtje samoplačniške ambulante. Pa ne povsod. Tudi v Sloveniji so zdravstveni domovi, kjer samoplačniške ambulante delujejo že lep čas, so pa tudi takšni, kjer na kaj takega še pomisliti ne upajo. Lokalne škarje oblasti namreč odločitve režejo po svoji
meri, nekateri tako, da v svojih odločitvah gledajo predvsem to, koliko jim bodo med ljudmi prinesle pozitivnih točk. Ponašati se s strinjanjem z odprtjem samoplačniške ambulante, med volilci zagotovo ne prinaša kaj dosti pozitivnih točk.
Šumakov poskus je pogorel na prvi mah
Dr. Jože Šumak seje s svojo vlogo za soglasje za samoplačniško ambulanto v ljutomerskem zdravstvenem domu obrnil le na en občinski svet in še tu je pogorel po vsej črti. Zaman je zatrjeval in prepričeval: »Samoplačniško ambulanto bomo uvedli samo tam, kjer so dolge čakalne dobe.« Zdravnik bi najprej moral v celoti opraviti obseg dela v redni ambulanti in šele nato bi smel zaslužiti še v samoplačniški ambulanti.
»Zaslužek bi se delil takole: 40 odstotkov zdravstvenemu zavodu, preostali del pa bi si delili vsi, ki bi storitev opravili,« je dr. Šumak povedal za Vestnik. V samoplačniški ambulanti zdravstvenega doma bi torej delali zdravnik in zdravstveni delavci, ki so sicer v zdravstvenem domu redno zaposleni, delali bi zunaj delovnega časa ter imeli popolnoma ločeno vodenje opravljenih storitev. V ambulanti, če bi jo seveda imeli, bi opravljali zobozdravstvene storitve, predvsem protetične, pri katerih je v zdravstvenem domu zaradi omejitev s strani zavarovalnice dolga čakalna doba, razmišljali pa so tudi o delu internista.
»Mi bi ponudili predvsem storitve, ki veljajo za nadstandarne. Zakaj tega ne bi ponudili, smo razmišljali, če vemo, da ljudje povprašujejo in drugje storitve tudi plačujejo. Predvsem v zobozdravstvu smo hoteli konkurirati koncesionarjem,« je utemeljeval dr. Šu-
mak. Kaj je torej v tem slabega, w ponudiš in zaračunaš, J . boš ponudil, ti.bo zaslužek Pg kdo drug? Čisti odnos P povpraševanja tort^ je pošten, m mogoč e tati. Zavreči ga zaradi^h mničenj in dvomov p -sploh vzpostavi? Modre dopustiti, videti in nadzirati-
V samoplačniške ambulante ljudje ne bodo drli la
Iz izkušenj sta t0JagXnie'-tako dr. Šumak, direktor 11^^ skega zdravstvenega o Marija Kuzma, direktoric 8 radgonskega zdravs	bu]ante
Delo samoplacnisk	pra.
enkrat na teden bi bi o r všnja mera. Zdravm .j stveni delavci bi tako no delo, tako v javni kot plačniški ambulanti. dgonskem zdravstve	u|anto
bodo s samoplačniško	o),,
kmalu tudi zaceli, P	uspela5
tobra, saj je direkto	trej
svojim predlogom n	je biH0
občinskih svetih. » P	vedals
kar precej trd oreh,«,	stno se
sogovornica. »Zaenk pogovarjali, da bi i buianto z’ čniško ginekološko dravstvo‘ ultrazvok ter za zo o Zdravnica v ginekolc>	dofllll,
ti, edina v zdravstve^ mora žensk in pregled z u11^ jeB1 rednem delavnenl bi pre^ tudi preveč časa. Z t opravl)a z ultrazvokom de igki ainbu popoldne v samoplacn .p lanti. Pregledi nuj^ ultrazvočno pregle	storit«
nic sPada-<0 osnovnega zdravsiv	boZdra
v redno ambulanto. V lnic? stvu pa je tako: g1! prog plača samo tisto.
mu,«... prekoračit^	i«
Da ne bi podaljsev	ps
be, se dogovarjamo.	ipPn,
paciente, ki biizra plačati-0 pravljenost, štor' i	P antbola
premo samoplačnik doda to.« Sogovornica 5 »Od tega bi morah im* M.H-pozitivnega.«
vem poskusu (uspeh je 93-odstoten). Precej slabo pa so se odrezali pri maturi dijaki dvojezičnega ekonomskega programa (od 17 so bili uspešni samo štirje).
Od strojnih tehnikov pa sta se odločila za maturo le dva; eden je uspel, drugi pa je moral na popravni izpit.
Nekoliko nad slovenskim povprečjem (za en odstotek) so tudi dijaki Gimnazije Murska Sobota. Od 122 jih je v prvem poskusu »padlo« 20. Posebno državno priznanje in pohvalo pa je kot najboljša prejela Melita Hajdinjak.
Čeprav rezultati niso bili tako dobri kot lani, so z njimi zadovoljni tudi na Srednji ekonomski, trgovski in upravno-administrativni šoli M.
Če ne gre drugače, poklicni tečaj
Srednja strojna in tekstilna šola Mursjka Sobota v programu Phare - Programa visoke tekstilne šole (zaenkrat) niso dobili - Če bo dovolj interesa (vsaj 60 učencev), pa bodo lahko izobraževali tudi elektrotehnike elektronike
je rešitev
pa jih bodo izbrali na osnovi točkovanja (splošni učni uspeh v 4. letniku in uspeh pri slovenskem jeziku, matematiki ter tujem jeziku
-oje z6
dmetov štiri!etnJ;e pridobili, bodo im jg pred klicni šoli
te: tekstilne surov _ dgla> teh nologija, organiz^ oJblikovanJ j Inaiia konfekcije- , .jMl p
Medtem ko so drugje podelili maturitetna spričevala že 22. julija, tako kot je bilo predvideno (ne določeno), se je ravnateljica soboške gimnazije Regina Cipot odločila za slovesnost šele minuli petek (6. septembra). Medtem so se nekateri maturanti že vpisali in torej postali študenti, kljub temu pa se jih je večina udeležila slovesne podelitve, ki so jo pripravili v dvorani kina Park, in tudi precej staršev se je odzvalo povabilu.
Uspešnim maturantom je posebej čestital tudi župan Mestne občine M. Sobota Andrej Gerenčer. Vse skupaj se je torej končalo še kar dobro, vseeno pa smo lahko slišali, da bi bilo bolje, če bi bila podelitev takoj po maturi, ko je bilo še »vroče«.
Ena od letošnjih novosti v izobraževanju pri nas je tudi uvedba poklicnih tečajev, kakršne poznajo v razvitih evropskih državah, namenjeni pa so tistim, ki končajo štiri letnike gimnazije ali druge splošnoizobraževalne srednje šole, ni jim pa uspelo opraviti ne mature ne zaključnega izpita. To pomeni, da pravzaprav sploh nimajo končane srednje šole in so tudi brez poklica. Vsekakor je velika škoda tako za posameznika kot za širšo družbo, če gredo štiri leta usposabljanja vnemar.
Sobota. Od 33 prijavljenih k maturi (ekonomski tehniki in upravni tehniki) je bilo v prvem poskusu uspešnih 23 ali 69,7 odstotka.
Na Srednji kmetijski šoli Rakičan je med 9 kandidati uspelo opraviti maturo v prvem roku trem, ker pa je čakal preostalih šest le po en popravni izpit, obstaja možnost, da bodo te dni vsi maturo uspešno opravili.
Konkretnih podatkov o uspehih pri letošnji maturi na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota pa niso želeli navesti, češ da to ne bi bilo dobro. Ravnateljica Marija Zadravec nam je le povedala, da so se njihovi dijaki odrezali slabše kot lani. Upajmo torej, da bo drugo leto bolje in da bodo takrat rade volje »izdali« maturitetne rezultate.
JOŽE GRAJ
Na Ministrstvu Republike Slovenije za šolstvo in šport so se zato odločili vpeljati v naš vzgojno-iz-obraževalni sistem tudi poklicne tečaje, kakršne že dolgo poznajo v razvitih zahodnoevropskih državah in ponekod drugod po svetu. Pravzaprav je na realizacijo te zamisli odločilno vplivala odločitev programa Phare, ki deluje v okviru Evropske skupno-
sti, da bodo sofinancirali razvoj in uvajanje tovrstnega (do)izobra-ževanja v Sloveniji.
Med petimi srednjimi šolami v Sloveniji, ki bodo zaorale ledino na tem področju, so na šolskem ministrstvu izbrali tudi Srednjo strojno
in tekstilno šolo Murska Sobota, in sicer bo imela kot edina v-Sloveniji poklicni tečaj v programu tekstilni tehnik za pridobitev poklica konfekcijski tehnik. Medtem je že izšel
tudi razpis. Na voljo je 30 prostih mest, prijave pa bodo zbirali do 18. oktobra. Še prej (5. oktobra) bodo imeli za vse kandidate informativni dan, šolsko leto pa se bo začelo 18. novembra. Pogoj za uvedbo tečaja je, da se prijavi najmanj 25 kandidatov. Če jih bo čez 30,
zafe&nv^	šo‘a M- Sobota je kandidiraj j
kar SO t pj°^ram tekstilno-konfekcijske sok -Ministrstvu R l)dl p°dP°ro tovarne Mura, vendar na programmord'1^ Slov?nijeza šolstvo in šport, ki	j
pJL, ” moral° financirati, niso prižgali zelene luči- , kije kand id ir Z>80ciil0.	Srednji kmetijski šoli Raj'	1
višješolski nr a a ~a vpdešolski program kmetijstva, k I ki bi ga izvajala Srednja
Murska Soh 80vska uPravno-administrativna sola I nka Sobota, so možnosti, da bo izdano soglasje-
“Si^^ Sred'di strojni in tekstilni šoli M štiriletnega nr <>l vse po,re^no za izvajanje rednega j lahk^	upajo, da ga bodo
obljubil tudi i r(ZR)sak v Prihodnjem šolskem letu, fI seveda dovoli nminiS’er Slavko Gaber’ če b°d° ' J prijav osmošolcev (za dva oddelka).
od 1. do 4. letnika. Koliko je trenutno v Pomurju mladih, ki jim bo tak poklicni tečaj še kako dobrodošel, ne vemo, pričakovati pa je, da se bodo prijavili tudi kandidati iz drugih predelov Slovenije.
In kako bo potekalo njihovo poklicno (do)izobraževanje na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota? V ta namen imajo na voljo sodobno opremljene učilnice za strokovno-teoretični pouk in sodobno konfekcijsko delavnico za prakso, ki pa jo bodo učenci opravljali tudi zunaj šole (v tovarni Mura idr.).
Ker so si znanje iz splošnih pre-
letom bodo njihovo
Oa/i z ustnimi izpiti iz PoS.gjo T ga predmeta, potem se Prej uspešno opravili kj^ d minarske naloge in vaje-b° šlo tudi brez zaključiš narie na katerem bodo pt^f^jeP^ 'r slovenskega jezika, aH matematike in P0.^ 'ogije, vse učence pa ^ ^i^' Prava seminarske nal°° elka z zagovorom. . p0
Tako je to tudi drug jdid11 kjer imajo s tovrstnih ( usposabljanjem P02111^ ,n Prav je. da se PO^h:^ jemo tudi mi.
I
!
S 1 t
1
I i l i
S
! t r
I
l i l! Ii S
S: 1 D
t
4} 01
*l K n
tl k
i: s.
september 1996
7
Bračun Občine G. Radgona na Ustavno sodišče?
cine m
'olitika
‘Cepljeni z bacilom zlobe
$°nijeradgonski župan išče rešitve za normalno funkcioniranje občine v °biru zakonodajnih pristojnosti - Čas Pred volitvami bo čas še hujšega ^vanja z gnoj evko«
v
povedal župan Miha Vodenik. Vse je točno zapisano in določe-
^vprašanje, ali je res, da bo problemska	Gornja
. "»na odnosov med županom in občinskim romala na Usta-1 Sana -konkretno nesprejetje občinskega pro	-e stvar
Republike Slovenije, je župan odgovonL da K.	je
'deka, da pa to namerava storiti. Resda o asorotovanja tako
U- Vedek’ Kako labko priPe*jei°.nesof a.Sjatii9 pravzaprav so tako Č ?amora ^okalne sP°re reševati nekdo ;n občanov, zato bi ^“t svetniki v občinskem svetu v službi o c . . stev dobili čim *ah vsi skupaj prizadevati, da bi iz različni	gornjeradgonsko
Zdaj pa naj bi v Ljubljani prali umazano g; J
a, zaradi česar si bodo za dolgo zaprli vra a
enaria je premalo
pogledu
ntXns'CM zatrjuje- da gre ' Pot?°rmalno’ Preprosto svojo I ‘h apreK ker pa lani decem-I »btav 0Žen' Proračun ni bil I W'aVan ln sPreJet v obliki, d»ia m W predPisuje zakono-I verjeti ?e moremo popolnoma vs« „ ie v delovanju občine
“'"'a1"0«- Za kaj pravza-Jt»ene ’ '?r' Poračunu so tri bi-
Post°pek obravna-i«lt0 k	ni bil izpeljan
i°! PrebP‘sllje zakonodaja, iki) Pas‘va (prihodki in odho-do podrobnosti HL? ^anca, ki vsebinsko proračun, bi morala biti vs5'henaka s Pologom ozi' ,nsk° ena^a z amand-'lo Jo-vloženi kot vsebin-nil° k odloku o proraču-Je najbolj pomembno,« je
no, kdor ne pozna načina financiranja, si pač mora prebrati 80. člen zakona o izvajanju proračuna, 20. člen zakona o financiranju občin in predvsem 148.
Xba Občine Črenšovci Naslov zavaja Xon^jJ>'dan’ se bodo morali prej ali slej P080V0”b 'Zt?n0 občino, Pravil? a kaka »žrtev«!): eni si prizadevajo za	(zgled so so-
> ; “Javljajo, da bodo potlej hitreje	spa-
ob«ne); drugi »navijajo« za 9rT°t beremo v kolofonu) ^''valot ° društvo (Velika> Polana paJe ( 2vnm Podoba občine "redilo »katalog« na 12 straneh z naslovom
e^XkSma zmešniava-lisici ??z’Ce Podoba očine h, >tvnd lnaj bi J° natisnili v XinS’ 'zdala in založila Je zava‘
A Zna^?dobo (predstavitev. X vseSD.' .n°st) človek priča-, predstavitev ob-no, turistično, gospo-^Ostih tudi analiziranje ražvoja. Tega pa v
knjižici ni in tudi nemogoče bi bilo vse to »stlačiti« vanjo. Delo torej ni in ne more biti podoba občine, ampak kvečjemu turistični prospekt, izdan v obliki knjižice.
Tudi to je nekaj. (Boljše nekaj kot nič!)
V besedilu, ki se zgleduje po Kranjčevem pisateljskem slogu.
^ota ima nov grb in zastavo i^tn^etriih n .	.	.... --------------unu«
SJa °^ina M zadevanjih Je X >bila ,Murska Sobota grb in za‘
hitrega V- poP°ldanski X,Xed]nSVeta so namreč XXč|an^ Posebne komi-odlJ-M0 se P° tajnem '^i, da med štiri-Sltvami avtorjev
v °Cn*°v.
^°ga. .^'kole. JURŠE
Jožeta Domjana iz Kasaz pri Celju, Boruta Vilda iz Beograda, Srečka Merklina in Sandija Čer-veka iz Murske Sobote izberejo slednjo. Akademski slikar Sandi Červek je v svoji obrazložitvi navedel, da se je skušal izognjti že tradicionalnim in utrujajočim znamenjem, ampak se je raje
S seje občinskega sveta v Gornji Radgoni
Od 1991. leta naprej v občini Gornja Radgona niso več proslavljali (starega) občinskega praznika, kije bil sicer vrsto let 15. oktobra v spomin na odhod dveh domačinov v partizansko vojsko.
— a -
Praznik bo prvega oktobra
Komisija, ki jo je februarja imenoval sedanji občinski svet, predsedoval pa ji je Dušan Zagorc, je pozvala občane, da podajo svoje predloga za nov občinski praznik.
r
«
člen Ustave R Slovenije. Drugo pa je, če nekoga motijo določila v zakonu o financiranju občin, je poudaril župan.
Na zadnjem sestanku županov v Domžalah so izvedeli, da se bodo skoraj vse občine srečale s finančno stisko, kajti vse so pričakovale več denarja tako od »zagotovljene porabe« kakor tudi od »izvirnega prihodka proračuna«. Tudi G. Radgona je pričakovala nekje med 19 in 22 milijoni, vendar tega denarja ne bo, torej tudi ‘svetniki ne bodo mogli uresničiti »svojih« velikih želja.
Povračilno nagajanje?
Nesodelovanje, pravzaprav nasprotovanje občinskega sveta županovim predlogom je očitno. Nagajanje so opazili vsi, ki so kadarkoli sodelovali na seji. Je to nagajanje županu ali nagajanje Mihi Vodeniku? Ali je to »združeno« nagajanje povračilo za njegovo nagajanje v parlamentu pred nekaj leti? To vprašanje smo postavili tudi županu in odgovoril je: »Prepuščam vam, da sami odgovorite. Naštel bom samo tri primere! Projekt deželne razstave se pripravlja že vse od 1991. leta. Ta ista garnitura, ki je to takrat sprejemala, je zdaj ta projekt popljuvala. Od države sem imel z dveh strani obljubljen denar, vendar ga lahko dobimo le, če polovico vsote zagotovi občina, 50 : 50. Tu kot župan ne morem nič, blokirali so me. Drugo: plazovi. Občinski svet nam je črtal dva milijona, ki smo jih nameravali nameniti za pripravo ustrezne dokumentacije,
kajti brez dokumentacije ne bo državnega denarja. Tretje: arhitekturna delavnica, ki so jo z velikim uspehom že dvakrat organizirali v Gornji Radgoni, bo propadla, če do konca meseca ne bo rešeno financiranje. Čeprav imamo podpisano pogodbo, je vse skupaj vprašljivo. Za deželno razstavo 4 milijone, za arhitekturno delavnico 1,5 milijona ... vse gre v nič.«
In kaj čaka Gornjo Radgono pred volitvami? Nadvse pestra in burna jesen, saj bodo nekateri, »ki so cepljeni z bacilom zlobe, zdaj še bolj polivali z gnojevko. Eni so pač poklicni mešalci dreka ...« Tako oster je bil župan in dodal, da lahko to kar zapišemo. Slabo je, po njegovem mnenju, ker se osebni interesi svetnikov, predvsem predsednika občinskega sveta, zamenjujejo z interesi občine -trditve lahko dokaže z dokumen--ti na primer o firmi Rading in stavbi prejšnje obrtne zadruge 14. oktober. Kako je propadla zadruga, kdo vse je bil že oškodovan ... marsikdo bi imel povedati veliko zanimivega, tako Reflex kot obrtniki.
Občane pa verjetno bolj zanima, kdo in kdaj bo odgovarjal za oškodovanje in nazadovanje občine, ker so prikrajšani za sredstva iz različnih ministrstev, ker so ob ugled in ker bodo v razvoju nazadovali namesto napredovali. Zakaj? Ker si odgovorni nagajajo, namesto da bi s skupnimi močmi poskušali narediti čim več za mesto in občino. Le s čim se bodo pohvalili pred svojimi otroki in vnuki?
BERNARDA B. PEČEK
beremo o značilnosti sveta na meji med Ravenskim in Dolinskim: ... Na eni strani te pozdravlja prelesno šumenje murskih valov, spet na drugi ti prijetno dobrodošlji-co pošle gozd črnih jelš; tam nekje v daljavi zaslišiš reget žab, spet od drugod prihaja pozdravni klopot belih štrkov. Če pozorno poslušaš boš ugotovil, da te pozdravlja tudi mlinsko kolo, ki neumorno preliva curek vode. In od nekod se prikrade srna. Glej, glej, tam pa je fazan - oba te želita videti in ti oznaniti, da nas na tem, skrajnem delu Slovenije, živi pravzaprav veliko. Črenšovci, Velika Polana, Trnje, Žižki, pa Dolnja, Srednja in Gornja Bistrica, pa Mala Polana in Brezovica, so vasi, ki ti vse to ponudijo. In še več tega!
Prepisal sem dobesedno. Pravopisne napake odkrijte sami. Sicer pa:
odločil za stilizirano obliko vz-
bajajočega, zenitnega in zahajajočega sonca z ravnino. Osnovne barve grba so turkizna, zlata in srebrna. Na prihodnji seji pa se bodo odločili tudi o datumu občinskega praznika.
M. JERŠE
Odziv ni bil množičen, saj je prišlo le 16 odgovorov. Občinskim svetnikom so dali dva predloga: 10. september kot spomin na podpis Senžermenskega sporazuma o določitvi meje v letu
Dovolj je besed! Ponujeno je vse, treba je le priti in se naužiti lepot Črnega loga, Dolgih njiv, po njih sprehajoč se štorkelj, nemirne Mure in se podati po blatnih kolovoznih poteh od vasi do vasi, kjer biva širokosrčnost in domačnost ljudi, čakajočih, da mimoidočemu ponudijo kapljico domačega vina in košček prekmurske gibanice.
Tako dobesedno piše na zadnji strani. Močno dvomim, da bi ljudje v omenjenih vase£ čakali, da bi mimoidočim (zastonj) ponujali kapljico domačega vina. So (pa brez zamere!) preveč škr-ti. Gibanica pa je bolj poredko na nizi, vsekakor pa ob prošče-njih, krstitkih, birmanskem kosilu in ob gostiji. Bode pa tudi »odrezan« tekst. Beremo: Med modernimi hišami v naselju, bo gotovo tvojo pozornost pritegnila katera izmed zares starih hiš, ki so lep primer (stavek in morebitno nadaljevanje sta odrezana).
Bodi dovolj. Vsebina knjižice je lahko del gradiva za pravo podobo Občine Črenšovci (s kraji Velika in Mala Polana ter Brezo-vcica ali brez njih, če bo oblikovana nova občina Velika Polana), mnogo drugega pa bo treba še dodati. In kar je tudi pomembno: besedila je treba pred tiskom lektorirati in korigirati. Sedanjo knjižico so natisnili v tiskarni Praprotnik v Murski Soboti.
Š. S.
1919, in L oktober, ki je »povezan« s trgatvijo, setvijo in spravilom pridelkov s polj.
Svetniki občine Gornja Radgona so se z večino glasov odločili, da bo poslej praznik občine 1. oktober. Prvič ga bodo praznovali že letos.
F. KI.
18. seja puconskega občinskega sveta
Zavrnjena »neučinkovita«
projekta!
Potem ko so pregledali uresničevanje sklepov zadnje seje in potrdili zapisnik ter sklepe dveh korespondenčnih sej, so člani Občinskega sveta Občine Puconci obravnavali zaključni račun lanskega občinskega proračuna. Iz njega je razvidno, da so prihodki znašali dobrih 278,55 milijona tolarjev, odhodki pa 275,92 milijona SIT, to pomeni, da znaša presežek prihodkov nad odhodki približno 2,63 milijona tolarjev. Ta denar so razporedili med prihodke letošnjega občinskega proračuna. Pri tem je nadzorni odbor, ki ga vodi Leopold Crnkovič, ugotovil, da ni bilo nenamenske porabe proračunskih sredstev, zato je bil predlagan sprejem ustreznega odloka. V razpravi pa je bilo slišati, da so ob pregledu knjigovodske dokumentacije opazili veliko napak pri knjiženju poslovnih dogodkov, o čemer bodo opozorili računovodski servis. Zato so dali pobudo, da se v okviru predvidenih zaposlitev razmisli o racionalnejšem organiziranju lastne finančno-računovodske službe. Ker je bila realizacija lanskih prihodkov in odhodkov kar 99-odstotna v primerjavi s prvotnimi načrti, svetniki niso imeli kakih večjih pripomb in so omenjeni dokument soglasno potrdili.
Zatem je bil govor o nameri za ustanovitev lokalnega podjetniškega oziroma razvojnega centra. Uvodno obrazložitev je podal podžupan Jože Turki, kije omenil, da o tem gradivu razpravljajo že drugič, ker je bilo prvič zavrnjeno. Podobno seje zgodilo tudi tokrat, čeprav je ustrezni odbor občinskega sveta predlagal, da bi ta dokument sprejeli le pogojno za dobo enega leta, nakar bi lahko odstopili, če z njim ne bi bili zadovoljni. Pri tem je Evgen Sapač podvomil o odločitvi tega odbora, kjer niso bili soglasni, ni pa tudi verjel, da jih pogojni pristop ne bi ničesar stal. Kot je povedal iz lastnih izkušenj, je v državi veliko takih razvojnih centrov, ki pa ne dajejo pričakovanih rezultatov, saj se navadno zatakne takrat, ko bi uporabniki morali dobiti denar. Tudi Štefan Zelko je bil odločno proti ustanovitvi lokalnega podjetniškega centra.
Ko je bil govor o vlaganjih v infrastrukturo, je bilo omenjeno, da bo za gradnjo vodovodnega omrežja, ki jih bo povezal z občinama Moravske Toplice in Cankova-Tišina, Občina Puconci prispevala 7 milijonov tolarjev, podjetje Komunala pa 10 milijonov SIT. Dela naj bi bila končana do konca leta. Svetniki pa niso bili za 90-odstotni delež sofinanciranja del na medkrajevni cesti Bokrači-Dolina v dolžini 900 metrov in enoletnim odlogom plačila, kot je predlagala krajevna skupnost, ampak le za 50-odstotno sofinanciranje.
Puconski svetniki so zavrnili tudi pristop k projektu Razvoj in strukturiranje turističnega produkta Goričko (štirje za, en proti in devet vzdržanih glasov), čeprav je predsednik odbora za turizem, okolje in prostor Ernest Nemec svetnike skušal prepričati o njegovi upravičenosti. Pri tem je zlasti navedel možnosti za predstavitev tega območja v širšem prostoru in uvedbo blagovne znamke Goričko, raziskava pa naj bi bila koristna tudi pri projektu celostnega razvoja podeželja in vasi. Štefan Zelko se je vprašal, zakaj projekta turističnega razvoja Goričkega ne bi mogli vključiti v prej omenjeni projekt, nakar je župan Ludvik Novak pritrdil njegovemu razmišljanju, rekoč, da se sestavine obeh projektov lahko koristno dopolnjujejo. Za Jožeta Časarja je bistvenega pomena, da en projekt izpeljemo do konca, šele nato pa naj bi se lotili novega. Zato je bil proti financiranju projekta, ki ne daje takojšnjih finančnih učinkov. Medtem pa je Stanko Ambruž menil, da je treba najprej animirati ljudi, šele nato pa se bodo lahko pokazali konkretni rezultati. V prvi vrsti je omenil možnosti za razvoj sadjarstva in vinogradništva, torej proizvodnje in trženja, ter nekaterih dopolnilnih dejavnosti. Čeprav je župan Ludvik Novak navedel, daje ravno puconska občina nosilec tega obsežnega projekta, ki zajema sedem novih občin na območju prejšnje soboške občine, s čimer bi lahko pridobili precej sredstev iz državne blagajne, je večina svetnikov omenjeni dokument zavrnila.
Povsem drugačno usodo pa je doživel razpis posojil s subvencionirano obrestno mero za vlaganje v razvoj malega gospodarstva v letošnjem letu. Svetniki so namreč podprli predlagano višino razpisanih sredstev, to je 14 milijonov tolarjev, kolikor zagotavlja LB Pomurska banka, iz občinskega proračuna pa so v ta namen odobrili 1,6 milijona SIT. Ker je bil izražen dvom, češ da ne bodo porabili vsega denarja, so se zavzeli, da podoben razpis objavijo tudi za kmetijstvo, ki je najmočnejša panoga v puconski občini. Na seji so potrdili tudi program obravnavanih tem v naslednjem enoletnem obdobju, hkrati pa so se seznanili s pravilnikom o skupnih temeljih notranje organizacije in sistematizacije delovnih mest v občinski upravi, kjer je predvidenih
enajst zaposlitev.
MILAN JERSE
Izredna seja občinskega sveta v Odrancih
Kdo bo gradil ceste?
V Občini Odranci dobro kaže glede nekaterih komunalnih del. Tako bodo nadaljevali s četrto fazo gradnje kanalizacijskega omrežja, ki je ovrednotena na 11.000.000 tolarjev.
Od ministrstva za okolje in prostor so za to naložbo dobili 5.300.000 tolarjev in na izredni seji občinskega sveta so odločili, da bo dela opravilo (predvidoma v treh mesecih) Vodno gospodarstvo Mura iz Murske Sobote.
Nadaljevali bodo tudi modernizacijo občinske ceste Odranci-Bi-strica. Del te vodi po odranski Ravenski ulici. Občinski svetniki so se odločili za asfaltiranje odseka od mostu na Črncu do odcepa proti Melincem. Dela, s katerimi naj bi začeli 15. septembra, so oddali Cestnemu podjetju Murska Sobota.
J. ž.
vestnik, 12. september^
8
Nasveti
Dogajanje na ljubljanski borzi
To kar se je ta teden dogajalo na borzi, je bolj kot organiziranemu trgu vrednostnih papirjev podobno posezonski razprodaji v trgovinah, pa še to v trgovinah z manj kakovostnim blagom. Takih črnih dogodkov si verjetno ne bi upali napovedovati niti največji pesimisti. Vsaka delnica, s katero je bil opravljen vsaj minimalni posel, se je krepko pocenila, nekaterim se je cena več kot prepolovila. Borzni indeks, ki je zadnje čase nekako navidezno razveseljeval borzne posrednike, s tem ko se je njegova vrednost približevala toliko željenim tisoč točkam, je v tem tednu zdrsnil na skoraj neverjetnih 891 odstotnih točk. Črnih dnevov najbrž ne bo mogla v celoti omiliti niti delnica Leka, ki bo v razširjeni obliki začela kotirati to sredo.
Borzni trg
Delnice Dadas
Nekateri imetniki te delnice so prav gotovo ta teden doživljaji pekel že na tem svetu. Čeprav delnica že nekaj časa ne dopušča povsem mirnega spanca, pa si najbrž nekateri niso upali niti zadremati, da jih ne bi tlačila mora. Vse lepo in prav je bilo še do petka. Tečaj je sicer nihal, vendar občutnejših odklonov od 30.000 SIT ni bilo. Potres se je začel v ponedeljek. Že takoj po odprtju trga se je tečaj znižal za 10%,
Šolsko zavarovanje
Otroci se pogosto ponesrečijo
Zavarovalnice tudi letos ponujajo šolarjem, dijakom in študentom možnost nezgodnega zavarovanja
S svojimi ponudbami so se vključile tudi vse štiri zavarovalnice, ki imajo predstavništva na območju Pomurja: Triglav, Adriatic, Maribor in Slovenica. Predstavniki zavarovalnic, s katerimi smo se pogovarjali, so zatrdili, da od tega zavarovanja ne morejo pričakovati kakega večjega dobička. Ravno nasprotno: po dosedanjih izkušnjah bodo morali tudi letos izplačati več odškodnin kot bodo dobili s premijami denarja, saj se otroci pogosto ponesrečijo.
SIT
DADAS
40000
30000
20000
10000
Kljub temu pa nikjer ne razmišljajo, da bi s tem zavarovanjem prenehali, saj ima pomemben propagandni učinek. Otroke je namreč treba že zelo zgodaj privajati na to, da se bodo zavarovali, in še posebno, da bodo zaupali določeni zavarovalnici tudi, ko bodo odrasli. Z otroškim zavarovanjem si torej zavarovalnica predvsem prizadeva
je pri pouku z imobiliziranimi udi. Dnevo odškodnino izplačajo za največ 200 dni.
Letne zavarovalne premije so 1.100, 2.200, 3.300, 4.400 tolarjev, za katere so dnevne odškodnine 200, 400, 600 in 800 tolarjev. Zavarovalne vsote za invalidnost so od 1.400.000 do 5.600.000 tolarajev, za izgubo življenja zaradi nezgode pa od
pridobiti zaupanje mladih ljudi. 350.000 do 1.400.000 tolarjev.
0 4.9.96	6.9.96
10.9.96
kupcev pa sploh ni bilo več. Zaradi velikega tržnega neravnotežja je borza odpravila 10 % omejitev gibanja tečaja. Takoj zatem so se začele panične prodaje, tako da je tečaj padel za nekaj več kot 53 %. Najnižji tečaj, pri katerem je bil sklenjen posel, je znašal 8.000 SIT. Enotni tečaj je bil sicer nekoliko višji, vendar je izgubarjem metal le pesek v oči.
Primofin - Nekaj zelo podobnega seje dogajalo tudi s to delnico. Tudi tukaj je borza v ponedeljek odpravila 10-odstotno omejitev gibanja tečaja, kar je omogočilo, da se je delnica pocenila za skoraj 20 %. Nedavno tega je potekalo kar živahno trgovanje pri tečajih okrog 35.000 SIT, tokrat pa so bili posli sklenjeni tudi po 12.000 SIT. V torek je bilo trgovanje z delnico ustavljeno zaradi v ponedeljek dosežene 30-odstotne pocenitve enotnega tečaja po zadnji uradni objavi podjetja. V takih razmerah je potrebno, skladno z borznimi uzancami, javno objaviti poslovne dogodke, ki bi ali so vplivali na ceno delnice.
Salus - Informacija, da se je družbeni pravobranilec samoupravljanja zoper to podjetje pritožil na višjestopenjsko sodišče, je bila toliko pomembna, da delnic enostavno ni bil nihče več pripravljen kupiti po tržni ceni. Pretekli teden je bilo trgovanje na vrhuncu pa tudi tečaj se je krepko vzpenjal, v ponedeljek pa je najboljši ponudnik ponujal le še 8.800 tolarjev za delnico. Tudi vmesna dividenda v višini 500 SIT za delnico ni prinesla zaupanja vlagateljev, na to pa je vplivalo tudi dejstvo, da se sodni postopek lahko zavleče leto ali dve.
LEKC - Edina delnica, ki se je kljub zelo slabi likvidnosti podražila za skoraj deset odstotkov. Gre prav gotovo za eno naših daleč najboljših delnic. Delnico so podražila predvsem pričakovanja, kajti v sredo se tej seriji pridružijo še privatizacijske delnice, ki imajo popolnoma enake lastnosti kot serija C, ki že kotira. Pri poslih mimo borze je bila delnica iz dneva v dan zelo iskano blago, hkrati z velikim povpraševanjem po njej pa ji je tudi cena zelo porasla. Nekateri so bili zadnje dni zanjo pripravljeni odšteti tudi po trinajst in več tisočakov.
Zavarovalnice so uvedle le nekaj novosti, čeprav se po svoji ponudbi odškodnin ob plačilu določene premije bistveno ne razlikujejo. Pomembnejšo novost je uvedla le zavarovalnica Adriatic, ki ne izplačuje več običajne dnevne odškodnine, ampak dnevno odškodnino za bolnišnični dan, ki je zato višja, kot so dnevne odškodnine pri dru-gih zavarovalnicah.
Šolarji se bodo morali odločati med tremi ali štirimi ponudbami. Vsakakor pa si velja ponudbe natančno prebrati in se odločiti za tisto zavarovalnico, ki se vam zdi najboljša.
Obveznice
Dogajanja na deviznem trgu so se obrnila v smer depreciacije (slabitve) tolarja glede na nemško marko. Posledično bi morale postati zanimive naložbe z devizno klavzulo. Toda trg obveznic nikakor ne ponazarja takšnega scenarija. Tečaji obveznic sicer ne padajo, vendar tudi ne rastejo, kajti ponudba in povpraševanje se preveč razhajata, da bi sploh lahko prišlo do poslov. Tu pa tam se sklene kak posel z državno obveznico druge izdaje, vendar tudi to zelo poredko.
Zavarovalnica Triglav
V Zavarovalnici Triglav je Dragica Hari povedala, da pri njih nezgodno zavarovanje vključuje invalidnost, plačilo stroškov ob izgubi življenja zaradi nezgode in dnevno odškodnino. Zavarovanje je mogoče plačati do konca oktobra. Zavarovanje jamči za nezgode ne glede na to, kje so se zgodile: v šoli, na poti v šolo, v prostem času, na igrišču itd. Določene omejitve so le pri nevarnejših športih, v katerih dijaki ali študentje sode-fujejolcot registrirani člani športnih organizacij ali društev. Ta omejitev pa ne velja za osnovnošolske in predšolske otroke.
Zavarovalnina vključuje pravico do izplačila dnevne odškodnine od prvega dne po začetku zdravljenja. Izplačajo jo za dneve, ko zavarovanec zaradi nezgode ne more v šolo, pa tudi ko
Zavarovalnica Maribor
Vodja predstavništva Zavarovalnice Maribor Boris Lebarje povedal, daje pri njih zavarovanec zavarovan v vseh primerih nezgode 24 ur na dan, vse. šolsko leto. Tudi oni omogočajo, da zavarovanci letno premijo poravnajo do konca oktobra, jamstvo zavarovalnice pa se začne z dnem, ko otrok v šoli odda podpisano pristopno izjavo. Zavarovalnica vključuje zavarovanje za nezgodno smrt, invalidnost zaradi nezgode in dnevno odškodnino, če je zavarovanec zaradi nezgode nesposoben za šolsko delo. Dnevna odškodnina se izplača za vsak dan, ko zavarovanec zaradi nezgode ni mogel obiskovati šole ali vrtca, kakor tudi za čas, ko je bil nav-
zoč z imobiliziranimi udi. Bolnišnični dan ali dnevno odškodnino izplačajo največ do 200 dni.
Letne premije zavarovalnice so 2.000, 3.000 in 4.000 tolarjev, za katere je dnevna odškodnina 400, 600 in 800 tolarjev. Odškodnine za trajno invalidnost so od dva do štiri milijone tolarjev, za nezgodno smrt pa od 500.000 do milijon tolarjev.
Zavarovalnica
Slovenica
V zavarovalnici Slovenica zavarovanje obsega vse primere nezgod, ne glede na to, kje so se zgodile. Določene omejitve so le pri nevarnejših športih, v katerih učenci sodelujejo kot registrirani člani športne organizacije ali društva. Zavarovanje je za primer invalidnosti, začasne nesposobnosti za delo ter izgubo življenja zavarovanca.
Njihova posebnost je, če skupni odstotek invalidnosti znaša več kot 50 %, da se za vsak odstotek invalidnosti prek 50 % prizna dvakratni odstotek zneska za izračun odškodnine. Zavarovanec, ki zaradi posledic nezgode postane 100-odstotni invalid, dobi tako izplačano zavarovalno vsoto za invalidnost v višini 150 %. Dnevno nadomestilo se izplača za dneve, ko zavarovanec ni mogel obiskovati pouka ali pa je bil pri pouku z imobiliziranimi udi. V primeru izgube življenja zaradi nezgode izplačajo dogovorjeno zavarovalno vsoto oziroma polovico te vsote, če je vzrok smrti bolezen.
Letne premije na osebo so 1.500, 2.500 in 3.500 tolarjev, za katere je dnevna odškodnina 300, 500 in 700 tolarjev. Odškodnine za trajno invalidnost so
od 2.237.000 doJ-219^ larjev, za izgubo zivlj^ jo nezgode pa od 55 1.305.000 tolarjev.
Zavarovalnica
Adriatic
Na predstavništvu Za« niče Adriatic nam J	p.
Šebjanič povedala, da	žiJi
hovi zavaro' alniC1 " onio-zavarovanje, ki bo s gočilo, da bodo spre otroke zaradi nezgod šnico, pri čemer je letna Pr za to 2.000 tolarjev. oval-
V tem primeru b’ * tanitv« niča plačala stros e ^oti; spremljevalca do ® soč tolarjev. Ce prostora, PlačaJ2 xbližjega hotela. D 3	1»
dnina je le za bolntsntc je dejansko denarno	a„ec
lo za čas, ko mora	.
zaradi poškodbe e šnici, nadomestilo	pl8^o
za največ 365 dni- Z odškodnine le^P^njci^ zavarovanec v bolmsn odločili, ker so njih° vnjaki ugotovili, vZgoj-odškodnina m P°^J ne funkcije nezgodnega zavarovanja. ;7niača cel°
Zavarovalnica izP' no odškodnino tudi cem, ki so registrira j in se poškodujejo Pr J , oOj
Letne PreinlJ 4n0 tolaHeV' 1 500 2.000 in 2-5 boli”' šnične dni pa so Za m*3 3.410 in 4.580 tola j d ( lidnost so	Hijeno*^
3.200.000 do ses ‘<a larjev, za iz^?^ osemsto tisoč do Ga
bok1'
r
tl;
Težko pričakovani novi bencinski servis v Gornji Radgoni, točneje med Gornjo Radgono in vasjo Mele, naj bi bil vendarle končan do konca oktobra. Otvoritev servisa in spremljajoče ponudbe naj bi bila novembra, takrat pa bi morali tudi zapreti staro dotrajano bencinsko črpalko, saj gneča pred njo nenehno ogroža varnost v prometu. Hkrati z dokončanjem novega Petrolovega servisa pa bodo spremenili tudi odsek ceste, saj bo ovinek zravnan. Pri tem so morali kar močno poseči v obmurski breg in ga dodatno utrditi. BBP
jev in pol-
karska sporočila, navijanje za to ali ono stranko a Političnim stranakam in kandidatom oba me^ z ve J
vse možnosti za ustrezno predvolilno promocijo
nim cenikom, z naslednjimi omejitvami:
Zunajborzni trg
Če bi se ozrli po tečajnici zunajborznega trga, bi lahko kaj hitro opazili minus pri vsaki delnici. To pomeni, da tudi ta trg ni ušel raz-prodaji.‘Rekorden padec je na tem trgu v ponedeljek doletel delnice UBK-banke, ki seje ta dan pocenila za skoraj 53 %. Sledila ji je prednostna delnica Rogaške, kije izgubila 23 % svoje vrednosti iz prejšnjega dne. Ničkaj ni bilo prizaneseno nakupnim bonom, ki so imetnikom prinesli še večje izgube kot delnice. Cena nakupnega bona pete izdaje je v ponedeljek pristala pri 1800 tolarjih. Če se povrnemo samo dva ali tri tedne nazaj, je bila cena bonov okrog 5.500 do 6.000 SIT. Seveda je že na prvi pogled jasno, da so bončki lastnikom »prislužili« bajne izgube. Cena 1.800 SIT za del nakupnega bona je samo realna slika dogajanj na deviznem trgu, kajti gre za neke vrste opcijo, ki je izključno vezana na (uradni) tečaj nemške marke.
Vse prej kot pomirjevalno se je obnašala tudi delnica Poslovnega sistema Mercator. Borzna cena se je nekaj časa gibala med 3.600 in 3.700 SIT, v petek, ponedeljek in torek pa jo je »medved« znižal na nekaj več kot tri tisočake. Veliko upanja, da cena ne bo padala, je dajala terminska cena delnice na Blagovni borzi. Le-ta je bila ves čas nekoliko višja od borzne cene, tako da so bila tudi pričakovanja usmerjena k približevanju borzne cene terminski in ne obratno. Toda trg je tokrat pokazal svoj največji čar, ki ga ima -nepredvidljivost. Zgodilo se je namreč tisto, česar večina ni pričakovala, Terminska cena se je korigirala in sledila borzni (spot) ceni.
Tolažba borznih posrednikov je, da slabše, kot je bilo v ponedeljek, naj ne bi bilo. Prav gotovo pa ni malo posrednikov in investitorjev, ki bodo oz. so ponedeljek, 9. septembra, zapisali v zgodovino s črnimi številkami mnogim je ta ponedeljek »odnesel« kar zajeten del njihovega premoženja.
VESTNIK - RADIO MURSKI VAL Podjetje za informiranje, Murska Sobota
Volitve ’96
PRAVILA
V skladu s programskima zasnovama Vestnika in Radia Murski val, ki ju opredeljujeta kot strankarsko neodvisna in nevtralna, bosta oba medija informativno in problemsko spremljala predvolilno dogajanje na način, da nobena od strank oziroma nobeden od kandidatov ne bo v privilegiranem ali kakršnem koli neenakopravnem položaju. Selekcija dogodkov in izbor predvolilnih tem in sogovornikov bo v presoji uredništva oziroma odgovornega urednika medija.
Medija bosta v celoti spoštovala določila zakona o volilni kampanji.
Z dnem razpisa volitev velja pravilo, da se predsedniki in drugi funkcionarji parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank na državni, regionalni in občinski ravni, dosedanji poslanci državnega zbora in svetniki državnega sveta, ki so kandidati za poslance in drugi kandidati za poslance, ne morejo pojavljati v časopisu ali radijskem programu v kakršni koli drugi vlogi (npr. kot župani, občinski svetniki, predsedniki kulturnih, športnih in drugih društev, direktorji podjetij itd.).
Medija v predvolilnem času ne bosta objavljala strankarskih sporočil za javnost. Politične stranke imajo možnost, da za tovrstna sporočila zakupijo časopisni prostor ali radijski čas po veljavnem ceniku.
Uredništvi ne bosta objavljali tistih nenaročenih prispevkov in pisem bralcev, za katere bosta menili, da vsebujejo razna stran-
VESTNIK
-	ni objav volilnih propagandnih sporočil na prvl časopisa,	f volti”6®8 F
-	do devete strani v časopisu je maksimalna veli* pagandnega sporočila četrt strani.
RADIO MURSKI VAL ,ouI
- najdaljša predstavitev v programu je trideset posamezno stranko oziroma kandidata. Izjema j pa oddaje Nedeljska kuhinja.
DODATNA PONUDBA iteV«
Strankam in kandidatom bo omogočena pre v mov in objava drugih volilnih propagandnih sp jzadnl‘ $0 prilogi Vestnika, ki bo vložena oziroma priložena oa Iki Vestnika pred volitvami. O vsebini in obseg naročniki.	. .
Vsa plačana obvestila, propagandna sporočila sepej0 pogovori bodo v radijskem programu in časopis^,. ni in razpoznavni kot propagandna volilna spor v« yaia
Janko Votek, odgovorni ur d j. Marjan Dora, odgovorni ure ^;raw Irma Benko, direktorica Podjetja za i
Slavko ROGAN, dipl. oec.
september 1996
9
metijska panorama
Potrjena kakovost prekmurskih vin | Za kakovostno
Prekmurske gorice so nekdaj bile zpane po kakovostnih vinih, saj azKni viri omenjajo, da so jih pili celo na dunajskem dvoru. 1 rtna slf ob koncu minulega stoletja uničila vinsko trto in tradicija prek-j ’ zlast' goričkega, vinogradništva se je prekinila. Sele v za-J desetletjih so na teh nekdaj vinorodnih območljih začeli ponov-r “vaiati trsne cepljenke, največji razmah pa je vinogradništvo na J1* . doživelo takorekoč v zadnjih desetih, dvajsetih letih, Tu i ozni organiziranosti vinogradnikov je potrebno pripisati zaslugo, taV?'6''1 obnovami vinogradov, iz leta v leto pa se je izboljseva a , kakovost vin prekmurskih in goričkih vinogradnikov. Prekmur-t|?nogradniki goričkega podokoliša so se združili v okviru Društva kar 8Ffdni^ov Goričko, medtem ko v lendavskem podokohsu deluje m Auktev vinogradnikov.
Kakovost prekmurskih av n'č ne zaostaja za vini
teh krajev na velikih vinskih ocenjevanjih posegajo po najvišjih priznanjih. Kot smo lahko slišali na tiskovni konferenci, ki sojo pripravili v Društvu vinogradnikov Goričko, ki deluje že enajsto leto, člani tega društva z vzorci svojih vin že od leta 1983 sodelujejo na ocenjevanju v okviru radgonskega kmetijskega sejma, od tam pa se vedno vračajo s priznanji. Če so pred trinajstimi leti na tem ocenjevanju sodelovali le s 3 vzorci, so jih letos poslali v oce-
iz drugih okolišev, seje doslej že večkrat potrdilo, saj vina iz
Dozorevanje grozdja
At
ha, ko j0 ne vremenske razmere v začetku septem-mefPad,° v Porečju okoli 80 1 dežja na kva-
<a, ,er’So Zaskrbele marsikaterega vinograd-'t^terihSe SP0mnim0 baškega leta, ko je grozdje v ^Membr V,nograd'h začelo gniti že v prvi polovici Maja da je bila marsikatera trgatev prez-^^leksn Sm° ze neštetokrat govorili, je gniloba “kte^ aza*Jeva in je ne moremo preprečiti z enim že morali razmišljati ob rezi, vtšpL^U-z dušičnimi gnojili, poletnih zelenih
In a^U 'n °dstranjevanju listja z območja ^rop|etlj Ce smo vse te ukrepe umno naredili, tudi proti gnilobi pomaga. Obratna
11111 odloča; V,ta’ saJ v glavnem o pojavu gnilobe po-Tudj ijj10 vremenske razmere.
n°S Stn° začeli spremljati dozorevanje sh) in p Posameznih vinorodnih okoliših teden-^liso at^ so v naslednji preglednici. V prvi 0 sladkorni stopnji v Oe sto-'Z°r^nie ’U^' pa vrednost titracijske kisline v g/1.
Je bilo opravljeno 5. 9. 1996.
Lendavske gorice
Goričko
Sorta
rizvanec	65	8,8		
z. silvanec	57	11,10		
sauvignon	68	14,5	67	12,5
k rizling	58	12,6	54	13,1
r. rizling	59	.15,6	53	13,6
šipon	50	18,1	49	15,9
chardonay	69	11,6	66	12,1
Sorta LJutomersko-Ormoške g.			-	. 4 .. Radgonsko-Kapelske	
chardonay	67	14,1	63	13,5
sauvignon	59	14,7	55	15,3
1. rizling	62	15,9	47	16,4
r. rizling	53	13,6	53	13,6
šipon	45	19,4	48	17,7
g.
, Če primerjamo te podatke z lanskimi iz tega obdobja, vidimo, da so sladkorne stopnje podobne, le kislina je letos za spoznanje nižja.
Ernest Novak, dipl. inž. agr. Kmetijska svetovalna služba
travno-deteljnih in travnih mešanicah, Pomurje razdeliti na pridelovalna območja glede na zna-
sameznih trav in detelj v mešanici odvisen od več dejavnikov, pa vendarle bi omenil dva najpo-
membnejša, ih sicer količino pa- čilne pedoklimatske razmere.
vaviKHleteljne in travne mešanice
n
UsPe^ne in z^ast*
Zlvinojeje je domača ^0].Sn°Va- Živinoreja, zlasti Hstn?3, Premalo temelji pr'delku krme, zato je k ^išati v P°Ve^ati količino in' '%;n'kakov°st pridelovanja
,Zne krme. Eden od te-^^^"'kov za večji pri-„ nozne krme je upo-r rodnih’ kakovostnih ^e"ih ?Stn'm razmeram prila-trav in deteli ter O« d nic bodis' pT' obna' % ^Zradiranega travinja ■	na njivah,
t % I' al‘ ^stavu mešanice
uP°števamo podneb-.Man6’Vrst0 tač na katerih rasla’ nač'n izrabe lšnja, pašno-košna do'go naj mešanica Nli2?(Osti 'n zahteve posa-
J trav in detelj (konku-\ p°sobnost, ritem rasti, a tpeznostitd,).
detelj
Miritev v travno-S«1dP,O8oj za^ mesanice Je ^kov doseganje viso-'%vo he ln hranilnih
Je’ daje izbor po-
davin ter vrsto tal. To pomeni, da vsaka mešanica trav in detelj ni primerna za vsaka tla. Različne vrste trav in detelj imajo svoje zahteve po tleh in količini padavin, to pomeni, da z neupoštevanjem enega dejavnika pri izboru neke vrste v mešanici ne bomo dosegli zadovoljivega pridelka.
Pomurje se razprostira na sorazmerno majhnem prostoru, ki pa ga odlikujeta značilna klima ter tla. Iz tega sledi, da imamo v tem prostoru opravka z različnimi letnimi količinami padavin, ki pa se lahko v nekem letu tudi razlikujejo od območja do območja za 30 odstotkov. Tudi tla so na območju Pomurja zelo heterogena, in sicer imamo na eni strani težka, na drugi pa lažja.
Pri sestavi oziroma izbiri mešanice moramo vse te dejavnike upoštevati. Mislim, da bomo morali v prihodnje, če bomo želeli izkoristiti genetske potenciale vključenih vrst trav in detelj v
„ sce - cene pujskov
sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali hlapov’ ar*h od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 X. pr( ,a Par je bilo potrebno odštevi od 10 do 13 tisoč’ a ' Pa so vse živali.
Dejstvo je, da bi prišla rajoniza-cija v poštev tudi za pridelavo poljščin.
Na težkih tipih tal bomo dali prednost setvam tistih mešanic, kjer je poudarek na trpežnih Ijulj-kah. To so mešanice, ki so namenjene za intenzivno pridelavo voluminozne krme, bodisi s pašo ali košnjo. Smiselno pa jih je tudi vključevati v pridelavo na njivskih površinah. Pod komercialnim imenom se te mešanice imenujejo TDM 2, ki vsebuje poleg dveh trpežnih ljuljk še belo deteljo in travniško bilničo, sledi mešanica PAŠNIK, ki je po sestavi podobna mešanici TDM 2, le da vsebuje mešanica namesto travniške bilnice mačji rep. V praksi pa kmetovalci vse bolj posegajo po tako imenovanih travnih mešanicah, ki pa nimajo vključene nobene detelje. Te mešanice najdemo pod komercialnim imenom RUŠA, ki ima v mešanici zmešane tri trpežne in eno mnogocvetno ljuljko, v zadnjem času pa na naše tržišče vse bolj prodirajo holandske mešanice s komercialnim imenom BG. Na območju Pomurja sta se zelo dobro uveljavili tako imenovani mešanici BG 3 in BG 4, ki sta dali zadovoljive pridelovalne rezultate.
Tudi pri teh dveh mešanicah je poudarek na trpežnih ljuljkah.

koruzno silažo
i nitev že 51, v desetih letih pa so na tem ocenjevanju sodelovali s 186 vzorci. 51 vzorcem goričkih vin se je letos pridružilo še
i 24 vzorcev iz lendavskega po-
dokoliša, prav vsa vina pa so I	(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
prejela priznanja. Trije vzorci j _	. v
vin goričkih vinogradnikov (laš- I Potek vrenja silaze - fermentacija ki rizling LV in chardonnay JI - I	..	.
Vincenc Ernesta Novaka ter sa- I . naravl Je na tisoče različnih mikroorganizmov, ki s krmnimi ra-uvignon Jožeta Benkoviča) so I s^*nami pridejo v silos, ne glede na to, ali je masa sveža ali uvela, prejeli veliko zlato medaljo, go- I Suha snov Sllaže pa odl9čilno vpliva na vrsto organizmov, ki se rički vinogradniki se ponašajo s I bodo v silazi razmnožili. Ce ima silosni material manj kot 25 od-3 prvaki sort, prekmurska vina I stotkov ss- je večja možnost, da se razvijejo ocetnokislinske bakte-pa so skupaj osvojila še 32 zla I rde’ Iaka silažaJe slabše kakovosti in smrdi po kisli ocetni kislini, tih, 38 srebrnih in 2 bronasti zarad; zaradi česar je tudi konzumacija slabša.
me(jaiji	I Kakovost silaze se še poslabša, če smo ob siliranju vnesli v silosni
Da je kakovost prekmurskih I kup zemlj0’ bodisi s travnika (krtine) ali ceste. Zemlja je vir okužbe vin, ki sojih ocenjevali na leto- I s klostridiji (maslenokislinskimi bakterijami). Te bakterije iz sla-šnjem sejmu v Radgoni nad I dkorJev ali Pa že nastale mlečne kisline proizvedejo masleno kisli-slovenskim povprečjem potr I no’ ki ima zel° odvraten vonj. Druge maslenokislinske bakterije pa jujejo tudi naslednji podatki. be«akovine razgrajujejo do amonijaka.
Med vsemi slovenskimi vzorci I 10 sta dva Pnmera slabe silaže. Vsak kmet pa hoče imeti dobro so prekmurska vina predstavlja- I sdazo’ zat0 se mora izogibati teh napak, ki so opisane v prejšnjem la 9-odstotni delež, osvojila pa I Vstavku.
so dobrih 11 odstotkov velikih I Ce so razmere normalne, poteka fermentacija silaže po stopnjah: zlatih, 9,6 odstotka zlatih 9,36 I . p ...	.	... .
odstotka srebrnih in 3,7 odstot- L p1™ d'hanJa ^tlinsklh celic
ka bronastih medalj, prav tako , Rastlinske. ce lce nadaljujejo z dihanjem tudi v silosnem kupu, pri pa je v Prekmurje odromalo tu- I katerem trosijo kisik, ki ga nismo iztisnili iz silosneganega kupa. Pri di 12 5 odstotka nrvakov med I dihanju razpadajo iahkotopni ogljikovi hidrati (sladkorji) do ogljiko-sortami	Prvakov mecl vega dioksida in vode, pri čemer se sprošča toplota. Če je v silaži
Sicer pa si bodo v Društvu vi- I zraka, bo ta proces daljši in z njim bodo izgube večje. Zato nogradnikov Goričko ki šteje I moramo silažo čimbolj stlačiti, da iztisnemo zrak in skrajšamo to 450 članov in ki obdelujejo 100 I lazo fermentacije.
hektarjev vinogradov, tudi v pri- I - „	. . .	,	....
hodnje prizadevali za še večjo I Faza nastajanja ocetne kisline kakovost vin. K temu bo prispe- I Ocetna kislina je prvi proizvod mikrobiološke aktivnosti v silaži. vala tudi obnovljena kmetija v I Rer je v silaži še nekaj kisika, pride do razmnoževanja bakterij iz Ivanovcih, ki sojo preuredili v I skuPine Coli-aerogens, ki poleg majhne količine mlečne kisline gostinsko-turistični in promo- I ustvarjajo ocetno kislino. Med fermentacijo proizvajajo ocetno kisli-cijski center za gorička vina. I no tudi mlečnokisilinske bakterije heterofermentativnega tipa.
LUDVIK KOVAČ _ „	. ...... , A ..
I 3. Faze mlecnokislmske fermentacije _________________________ I Mlečna kislina je glavni proizvod mikrobiološke aktivnosti med
I siliranjem, ko so v glavnem navzoče paličaste mlečnokislinske bak-Travne mešanice so tudi zelo pri- I terije, nekaj malega pa je tudi okroglih mlečnokislinskih bakterij. Te merne za dosetev travne ruše. I bakterije proizvajajo iz lahkotopnih ogljikovih hidratov mlečno kisli-Na lažjih tipih tal bomo dajali I no in tudi ocetno kislino. Zelo težko je časovno razdvojiti faze, kdaj ' prednost setvam tistih vrst trav I nastaja ocetna in kdaj mlečna kislina.
in detelj, ki dobro prenašajo su- I
šne razmere. Na območju Pomu- 4. Faza umirjanja procesa fermentacije
rja se je izkazala kot zelo primer- I Mlečna kislina v tej fazi doseže vrhunec, kislost se zniža pod pH na vrsta PASJA TRAVA, ki daje I 4,2. Zaradi tega se zelo upočasni nadaljnja biokemijska akflVffbst zanesljiv in bogat pridelek suhe I mlečnokislinskih bakterij, pri tej kislosti pa se popolnoma ustavi de-in hranilnih snovi. Tehnologija I lovanje drugih vrst bakterij, ki lahko živijo brez zraka. Aerobni pridelave pasje trave zahteva ra- I mikroorganizmi se ne morejo razvijati zaradi pomanjkanja kisika v ne odkose, zato jo priporočamo I silosnem kupu, porabljen je bil le del kisika za dihanje rastlinskih na kmetijah z intenzivno pridela- I celic, drugi del pa za razvitje aerobnih mikroorganizmov.
vo voluminozne krme oz. tam, I Prvi dve fazi trajata običajno kratek čas, dan ali dva, tretja in če-kjer prve odkose spomladi žago- I trta faza pa 15-20 dni. Po četrti fazi se proces vrenja ali fermenta-tovo silirajo.	I	cije končuje tako, da je fermentacija povsem končana po treh ted-
Pasja trava je trava fotoperio- I nih:
dizma, ki lahko spomladi hitro I Če proces siliranja ni popoln, da se kislost ustrezno ne zmanjša, uide v generatvino razvojno fazo, I to pa zaradi nepravilne tehnike siliranja ali premajhne količine s tem pa se bistveno poslabša I lahkotopnih ogljikovih hidratov, se mlečnokislinske bakterije ne njena hranilna vrednost. Na I razvijejo dovolj in pride do nadaljnjih mikrobioloških transformacij manj intenzivnih kmetijah in I in razgradenj predvsen beljakovin, kdr pa je že opisano na začetku lažjih tleh pa bi svetovali pridela- I sestavka.
vo oz. setev mešanic pod komer- I S siliranjem koruze - cele rastline - nimamo posebnih težav, saj cialnim imenom TDM 1, ki vse- I jo s silažnim kombanjem na kratko zrežemo, da se v silaži dobro buje poleg pasje trave še štiri vr- I razvijejo mlečnokislinske bakterije, da ima malo beljakovin in s tem ste trav in eno deteljo.	j	tudi manjšo pufersko zmogljivost, kar je za siliranje dobro. Koruza
Pri totalnih obnovah travni- I je rastlina, ki se da najbolje silirati. Krmljenje živine s koruzno kov sejemo zgoraj navedene me- I silažo pa ni najboljše, predvsem ne krav molznic, ker ima premalo sanice 35 kg/ha, medtem ko I beljakovin. Zato priporočamo, da se silira poleg koruze še trava, ki sejemo pasje trave 20 kg na hek- I je bogatejša z beljakovinami.
tar.
Trgovine s kmetijskim reprodukcijskim materialom na območju Pomurja so dobro založene z zgoraj navedenimi mešanicami.
Pred nakupom pa se vsekakor posvetujete z vašim območnim kmetijskim svetovalcem.
Kmetijska svetovalna služba za Pomurje mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr.
Siliranje jesenske trave
Izboljšano pridelovanje krme na travinju ob boljšem gnojenju omogoča oziroma zahteva, da travno rušo kosimo štirikrat. Travo po zadnjem odkosu siliramo samo ali skupaj s silažno koruzo, da si tako priskrbimo boljšo krmo za zimo, predvsem z beljakovinami.
Uspešno siliranje sveže mlade trave z 80-82 odstotki vode ter 15-20 odstotki surovih beljakovin (v suhi snovi) je mogoče le ob uporabi silirnih dodatkov, kar pa je za naše razmere zelo drago.
Redkejši, a zelo dober način je, da trava ovene, tako da ima 30-40 % suhe snovi, ali pa jo siliramo skupaj s koruzno silažo.
S siliranjem mlade trave želimo pridelati dobro prebavljivo krmo z veliko količino beljakovin in visoko koncentracijo škrobnih enot.
Če vremenske razmere dopuščajo, da trava ovene na 30-40 odstotkov suhe snovi, potem lahko travo siliramo samo v koritastih silosih, na njo pa potem siliramo koruzo. Tako smo dobili »sendvič silažo«. Kravam bomo krmili le travno silažo, živini za pitanje pa koruzno. Če pa ni lepega vremena in trava ne ovene dovolj, potem siliramo travo skupaj s koruzno silažo pb plasteh. Trava se dobro silira, če dodamo vsaj 20 odstotkov koruzne rastline.
Dodajanje uree koruzni silaži
Urea kot silirni dodatek ima to dobro lastnost, da pomaga iztisniti zrak iz silažnega kupa. Pri koncentraciji 0,5 odstotka uree, kije dodatek silažni koruzi, se na kilogram silaže sprosti liter ogljikovega dioksida, kar pozitivno vpliva na fermentacijo.
Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ Murska Sobota Jože PUHAN, dipl. inž. kmet.
10■	.■______________________________________vestnik, 12. septembeMg
ntervju
Ob 90-letnici najstarejšega slovenskega fotografa Franca Bračka iz Radenec
»Imam se za ljudskega, podeželskega fotografa!«
Ko sem ob neki priložnosti brskal po starih časopisih, sem v Vestniku pred skoraj tremi desetletji zasledil kramljanje s tokratnim sogovornikom. Tudi tokrat je bil zgovoren in prijazen, natresel pa mi je toliko zanimivosti iz svojega dolgega in bogatega življenja, da sem se sprva zbal, kako bom vse to spravil na papir. Zato velja prisluhniti izpovedi človeka, ki je izkusil marsikaj dobrega in slabega, nikoli pa ni povsem obupal nad svojim poklicem, v katerem je doživel marsikatero nevšečnost. Čeprav z grenkobo ugotavlja, da fotografski poklic ni dovolj cenjen, mu je bilo očitno pomembnejše, da je lahko strankam hitro postregel z najrazličnejšimi fotografijami, razglednicami in časopisi, saj je v šali rad dejal, daje »oženjen s cajtengami«. In zdi se, daje delček te svoje hudomušnosti prenesel na svoje bližnje, ki nadaljujejo njegovo pot, na kateri je brez dvoma zaoral globoko ledino.
Vsekakor najstarejšega slovenskega fotografa Franca Bračka, ki ima za sabo sedem desetletij nadvse uspešne fotografske kariere, odlikuje visok poklicni ugled. Franček, kot mu radi pravijo prijatelji in znanci, pa je v širši javnosti znan tudi po svoji kulturni dejavnosti, kjer je presegel raven ljubiteljstva, saj se je na tem področju mnoga leta nesebično razdajal. Ne miruje pa tudi po upokojitvi, zato mu ob nedavnem visokem življenjskem jubileju pre
FOTOGRAF FRANC BRAČKO DANES
dvsem čestitamo in izražamo zahvalo za doseženo. Takih ljudi, kot je Franc Bračko iz Radenec, gotovo ni na pretek.
Po naključju zajadral v fotografske vode
O vsem tem sem se lahko na lastne oči prepričal ob obisku na njegovem domu v Radencih, ki stoji ob glavni cesti tik ob poštni zgradbi, kjer si je hčerka Nada Grein - Bračko uredila zares prijeten fotografski kotiček. Tako nadaljuje bogato tradicijo svojega očeta. Njegov spomin na prehojeno življenjsko in poklicno pot je še, vedno živ, saj mi je kot iz topa natresel vrsto zanimivih podatkov o sebi in času, v katerem je živel. »Rodil sem se 27.1. 1906 v Mariboru. Tam je bil oče zidarski preddelavec, ki pa takrat pozimi ni imel dela. Potem so se starši odločili, da na Radenskem Vrhu kupijo posestvo. Tako sem v obdobju avstro-ogrske monarhije od leta 1913 do leta 1918 obiskoval osnovno šolo na Kapeli. Tedaj je kaplan zbral najboljše učence in nas poslal na šolanje v mariborsko klasično gimnazijo. Po izpitih
so bili poleg mene sprejeti še No-
vakova Marica iz Radenec, Puharjeva Ančka in sin kapelskega nadučitelja, kasnejši primarij dr. Pert, s katerim sva skupaj »žulila« šolske klopi. Po dveh letih sem moral delati v trgovini, pri čemer me je zasebnik Adolf Klar pobaral, češ da ta zaslužek ni kaj prida in da dobro fotografiram, kar je ugotovil po mojih amaterskih fotografijah. Tako me je navdušil za pokrajinskega fotografa in leta 1926 se je začela moja fotografska kariera.«
Sprva je seveda moral opravljati vajenska dela. Ker v Mariboru ni bilo dovolj zaslužka, se je napotil v Radence, kjer je imel v letih 1935 do 1937 fotografsko podružnico. Pokaže mi pomočniški dokument iz leta 1938, ki ga je dobil v Ljubljani, Takrat je bilo legaliziranih 144 fotografov. Šele po opravljenem mojstrskem izpitu 16. oktobra 1940 v fotografskem
»Ko si nekoč prišel na birmo kot fotograf, si moral imeti izkaznico in obrtni list, da si lahko sploh fotografiral. Če teh dokumentov nisi imel, te je žandar spodil. Danes pa vsak, ki pride iz Nemčije, si kupi fotografski aparat, prijavi popoldansko obrt, »šušmari«in ne plača davka. Poklicni fotografi pa moramo plačevati ogromne račune, vse dajatve in davke, s čimer se stroški komaj pokrijejo.«
ateljeju Huga Hibšerja v Ljubljani je gospod Bračko dejansko postal obrtnik.
»Kot prvi sem agitiral za Vestnik«
Stare porumenele fotografije so neme priče dogajanj. Največ fotografij je iz bližnje okolice.
»Začetki so bili težavni, saj sem
imel približno pet let temnico pri starših. Tako sem vsak dan hodil fotografirat v zdravilišče in še isti zvečer razvijal filme. Da ne bi hodil vsak dan gor in dol, so mi dali na voljo prostor ob stopnicah, ki vodijo do zdravilišča. Tam sem potem leta 1936 dokončno sezidal lokal, v katerem je bila poleg fotografske delavnice s temnico tudi trgovina. Ker je bilo to blizu glavne restavracije, katere lastnik je bil Maršek, sem se kmalu odločil prodajati tudi razglednice in razne časopise. Še danes se spominjam, da sem v trgovini z mešanim blagom prodajal tudi bonbone in čokolade, ki so mi jih dostavljali iz tovarne Union v Zagrebu, poznejšega Kraša, ter kekse iz tovarne Bizjak. Ker so iz Radenec v Zagreb vozili slatino, so mi od tam vsak teden pripeljali blago, ki so mi ga dali na kredit. Poleg tega sem prodajal še vezalke za čevlje, igle, gumbe in ves pisarniški material pa cigarete in tobak, dobival pa sem tudi časopise iz tujine. Ker so časopisi prihajali zvečer, sem včasih pozimi v temi in hudem mrazu gostom zdravilišča delil Večer, Primorski dnevnik, Poli-
»Naredil sem izpite za vsa vozila in na sreskem načelstvu v Ljutomeru leta 1939 dobil vozniško dovoljenje. Bil se tudi pri turing klubu v Ljubljani in z motorji smo potovali na Češko. Na motorju sem vozil tobačne izdelke, tako da je bil povsem naložen. Voznik sem bil kar 65 let in nikoli nisem nikomur povzročil škode, mene pa so trikrat povozili.«
tiko itd. Tako sem približno 30 ' let prodajal vse mogoče časopi-
se. Posebno pa me veseli, da • sem kot prvi na tem območju agitiral za domači časopis Vestnik, ki sem ga prodajal cela tri desetletja, kolikor sem tudi naročnik nanj.
Ljudje so radi prihajali, saj so že navsezgodaj stali v vrsti za časopis. Zgodilo se je celo, da so ob veliki gneči premaknili pult. Poleg tega je bil vsak časopis posebej označen za stalne odjemalce, ki so si zagotovili izvod. Toda vse to delo sem z veseljem opravljal.«
»Filme prinašali kar v cekarjih!«
»Sobarice zdravilišča so nosile čokolade za goste kar v predpasnikih. Fotografije sem ponavadi razvijal ob večerih in sem imel vrata odprta, zato so v prodajalno večkrat prišle sobarice iz zdravilišča, ki so kar v predpasnikih odnesle čokolade za svoje goste. Tako sem več blaga prodal po
noči kot drugi trgovci podnevi. Takrat sem bil mlad in pogumen, zato mi to delo ni bilo težko. Začel sem v bistvu iz nič in sem sprva prodajal razglednice za dinar. Name so bili jezni nekateri veletrgovci in so me prijavili, da delam ponoči. Med vojno ni bilo fotografa vse do Ljutomera, zato so angažirali mene. Ker se je nabrala
velika količina filmov, sojih pri-
NOVINE
PRSMI! l*kw-
ve^aomnle
vsa zade^
ZNANA BRAČKOVA PRODAJALNA - Od leve: Franc Bračko, pokojna žena Nežka in P« ki je bil pozneje poštar. Kot je povedal, je lastnik stavbe on, temeljev pa Radenska, zato se njenega lastništva po nepotrebnem zapleta.
našali kar v cekarjih. Zato pa meni ni bilo treba v vojsko. Leta 1944 sem dal Kocbeku za Osvobodilno fronto na Pohorju vrsto fotografij in filmov, saj so imeli razmnoževalni aparat in ročno tiskamo.«
Fotografiral vseh 34 radgonskih sejmov
Pa je prišlo leto 1945 in čas osvoboditve. »Takrat so mojo trgovino likvidirali, mene pa so hoteli zaposliti za poslovodjo ene od trgovin. Povedal sem jim, da nisem več trgovec, ampak sem le po naključju opravljal ta poklic.
V SLATINSKI STEKLENICI - V njej je Bračkova družina. Steklenica
je kot atrakcija stala v radenskem parku.
Seveda so si prisvojili moje blago, jaz pa sem ostal vse do današnjih dni fotograf. Hkrati sem prodajal tudi časopise. In to vse dotlej, dokler niso zaprli tudi moje zasebne trgovine. Tako sem ostal le fotograf. Delal sem vse do leta 1972^ ko je ta posel prevzela moja hčerka Nada. Ves čas pa sem pomagal in tudi fotografiral. Na občini so mi rekli, da sem nor, ker sem bil tako dolgo obrtnik, saj bi se lahko že zdavnaj
na letošnje*m mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. V svojem arhivu imam celo fotografije prvega sejma, ki je bil še na dvorišču pri kinodvorani. Moram omeniti, da sem fotografiral vseh 34 radgonskih sejmov.« Pokaže mi fotografijo iz leta 1940, na kateri so Benko, dr. Šarič in zadnji predsednik stare jugoslovanske vlade Stojadinovič, ki so obiskali Radence. »Vsakokrat pa sem fotografiral tudi jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita. Na žalost so mi med vojno Bolgari uničili veliko fotografij. Vdrli so namreč v mojo delavnico in ves material vrgli s stelaže in ga nato uničili.«
Na filmskem traku kar 41 novih maš
Ob prijetnem kramljanju me je še posebej opozoril, da nikakor ne smem pozabiti zapisati naslednjega: »V svojem življenju
sem fotografiral kar 41 no’ maš; od tega 16 v stan Jug viji. Spominjam se, za. Rakičanu pred vojno tr le pored maše vsakokra P** pli gem novomasniku,	.
Gjerkešu, Rajnerju m Ug ku. Zadnjo novo maso P fotografiral pred letin j jcih, ko je nastopil sluga« novomašmk Mlinaric. je bil nekoč zaslužek s f ranjem zagotovljen, k je
- Mtoarafld' kot mravelj. Vsak ze fo-čeprav še nikoli P e tografskega apara jz Zaupal mi je se " iere> bogate fotograf« dku jz le o pomembnem dog 1938, ko so bl^ornjiR< čez reko Muro v_	ažič >
ni. »Prišel je škof T ® fot« imel sredi mosta kje v f grafije so žal izgi	jjufSlu
krajinskem muz J ^ore boti in vam Jih za pokazati. ^vidn0'^-Na njih je jasno ^jbilo J nobeni strani ™ grafira( benega avta. Fotog , i vse, kar je b11 ' ffoto^V posebno pri sr uf;e in deA pa sem vse Pre dolin°’ jersketerSavmA sem se specia11	afjranJa' )s.
sebno zvrst foto^ pOde d a m se za lj u paneS st kega fotograf ■ reCo, A ti fotograuč^ sploh lahko izu pravih h-Ni namreč veliko ^ sta H strov fotogra U > ^arib^Aa-staetter in Cer n	d0M
Za svoje delo «	ja,
kega posebnega ?h.« čestitk v časop
še danes več instrume $
Ob vsem tem P jptMfi zreti tudi njeg se’ dejavnosti. » pok^s« boru izučil z čaS in s imel ob večerij tg vpisal inštrumente > zato malce trepetal povsem zadet	i
»Igram na ses klavir, violin 1 kjtarC' tonarco, citrefrajtong(( Si^ vo je, da ima . 0 ] 82 ■ s(ji izdelave z le ^o piM pa je Franc Jugoslavije ^rk^ la in tamburask	. p
časa po drug . ins‘b on, nj egova hd ^k^ris1' prepeval, v	a
lišču. Se dangdeI1ci. nega društv iie°1’L ncu prijetneg togra pož*1 zal AM te še iz ca pal bliska««;,^ $ razstavo.v
MIL*
12. september 1 996
11
ulturna obzorja
Ludvik Vrečič 1900-1945
V Murski Soboti ustanovili gledališko skupino
Ludvik Vrečič se je rodil 10.4. 1900 v Skakovcih. Po končani osno-šoli v Strukoveih so ga starši na pobudo takratnega evangeličanskega ^"iorja Štefana Kovača in nadučitelja Franca Ruže vpisali v evange-'cansko gimnazijo v Šopronu. V letih 1912-16 je šolanje nadaljeval v agerszegu in leta 1919 maturiral. Po domnevi Vlada Sagadina je J? 1918 obiskoval tudi zasebno slikarsko šolo. Leta 1921 se hkrati vpisal na višjo trgovsko šolo in kot izredni študent še na J* slikarsko šolo v Budimpešti. Leta 1945 se je na poti iz Budimpe-2VI'S0 sPri z vinjenim ruskim vojakom, ki ga je po krajšem prepiru sni V ??kopan je na monoštrskem pokopališču, tako da se mu ni ure-sl. n’d poslednja želja, da bi bil pokopan med domačimi ljudmi, ki j!?6 ljubil. Prekmurje je z njim dobilo prvega akademsko šolanega pa ie v širšem slovenskem prostoru še vedno precej neznan. hihiT'a S' ®oramo vedno znova odgovarjati na vprašanje, ki ga je i Vr?'•*^anu Posivil budimpeštanski pooblaščenec, ki mu je bila zaupana UičiT3 ^'ščina: »Ali vi tam v Prekmurju sploh veste, kdo je bil J ’ M je predstavljal kot umetnik, kje je njegov grob?« Ker je lam skuč° let od njegove smrti, ne da bi bilo to kakorkoli omenjeno, J"10 ta spodrsljaj popraviti.
je Ludvik Vrečič na IaJcV° povab‘l° razstavljal v l«S.!?.pavi1^ Miha Ma’
Ludvik Vrečič: Domačija, voz na dvorišču
Ta pas je nanesen z eno potezo s širokim čopičem. Slika razkriva severnjaško romantično provenienco prekmurskega slikarstva in je sorodna Constableovemu in Frie-drichovem slikarstvu. Ta sorodnost je razvidna, če pogledamo recimo sliko Casparja Davida Friedricha Menih na obali. Na tej Friedrichovi sliki je horizont pred-
-rvuunja (ena stran tipkopi-$1 !)e nastal na prošnjo Franca j? al’da je imela razstava velik Dtna i uspeh’ da pa Vrečič ni jv ^ničesar. Dom in svet je
kritični prispevek Rajka Uz^3 0 Vrečičevi samostojni 8»^’ ’Z katerega je razvidno, tičev Žar razumel bistvo Vre-Ha J^tnosti. Ložar piše: »Te-č^ih del Je življenje Puste, ttedi vS ,sv°j'm žitjem in bitjem in ne Iapne’v čije brezbrežnosti vavQv^enost'utone brez odme-
nai je še tak0 Se d'so'nce sploh ne zaide Szoh V svoi' monotonosti in staj n r,aznost' svoje svetlobe po-kiidn ben noč'in kier ie oko' Hajde°rtod strmenja, nima in ne Sbli ab's' odPOčilo.« Takratna "iet ina ni bila pripravljena sp-hdi ij." razumeti dejanske kakor ''ksiik ?bz'bne mračnosti njego-hače«' ■ dio je bil dejansko te-taka oi’ '? sicer v obeh pogledih, Mui । bubovne8a izraza kot Pota?6 uP°rabe temnih barv in sežej0 Z as^aitno smolo, ki do-dtfih kulminacijo ravno v naredil v Prekmurju "ivrhn p°menijo njegov likov-PredvseneC' ^reč>č je uporabljal taU?temne tone’ medtem ko hčjte^^enski slikarji (Jako-a« barvo nasploh izključila^ P^ete. Ložar pa je Vretij ravno v tistem, kjer je a™očnejši. kar se zrcali ,ys‘®dnjem Ložarjevem za-fokaoti- • pr'kazuje V. še mno-%«nib mšitev, npr. figuralič-Sarat? krajmi, kateri po svoji Stiei?Osd odbijajo.« Tisto, kar %Zd^ariu Pa tudi Ijubljanča-j'0 na razstavi najzanimi-
%naXbkovnem smislu Vre- ---------------- _. oredstavlja na
< Wi del. To so brez . predstavlja morje, pre .
Se Q:Strasti naslikane toge po-^^^Pov, ki so pritegnile
lu severnjaških slikarjev z duhovnim in ne fizičnim očesom. Skratka, gre za tiste vrste metafizično svetlobo, ki jo na svojevrsten način najbolj radikalno izpelje Sandi Červek. Med Vrečičeve najboljše portrete vsekakor sodi Ženski portret iz leta 1932. Dekletove oči so
Ludvik Vrečič: Portet ženske stavljen kot nezlomljena linija, človeška figura pa je postavljena v pokrajino kot njen neznatni del.
Tisti del, ki na Friedrichovi sliki
Vrečičevi sliki njivo (ali streho sosednje hiše). Zanimivo je tudi ho-
n** Friedrich: Menih na obali zaradi svoje ^iu^^tiva ^Clalnega in folklorni	So te slike prite-
^hn’ Se iim ■ Zaradi anekdotič-svoip Je !ahko Pritaknila.
ste ^rečjF likovnega razvoja “kletja AVtr‘desetih letih
Vo? e Pogledamo sliko W v>dimntl?<lvorišču iz pribl.
Poim Skorajda ekspresio-a	ra	tako ristega
Se posAktUc''same likovne S^elan eksPresionistič-‘še) ,. Sneba (ali morda ra1i (]0 . Poteka od hiše na esnega roba slike.
rizontalno členjenje pasov, ki so na Vrečičevi sliki v obratni tonski vrednosti kot na Friedrichovi. Pri
teh slikah gre za kontemplacijo božjega makrokozmosa skozi neznatnega človeka in domačo krajino kot mikrokozmos, ki je njegov
neločljivi del. V to pojmovanje sodi tudi Vrečičevo pojmovanje svetlobe. Ko Vrečič na svojih sli-
kah osvetli določene dele, to stori le zato, da spričo kontrasta temni deli lahko delujejo še bolj temno. Rezultat takega barvnega kontrasi-ranja je pridušena nadnaravna svetloba, kakršno vidi Vrečič v sti-
oči, »ki so že mnogo tega videle in doživele«, torej smo pri Vrečičevi sliki deležni podobnega pogleda kot pri Rembrandtovem portretu Jana Sixa (1654, Amsterdam, Six Collection). Vendar pa v nasprotju z Rembrandtovo sliko pri Vre-čičiču ne grč za melanholični pogled intelektualca. To so oči preprostega kmečkega dekleta, ki seji je svet razkrival oziroma ne ostal neprikrit prav tako kot kot kakemu učenjaku, vendar na drugačen - bolj domač, enostaven in neizrekljiv način. Duhovno moč dekletovega pogleda še bolj poudarja modelacija dekletovega čela. Z močnim svetlim nanosom, s katerim nakaže refleksijo svetlobe, Vrečič dekletovo čelo skorajda deformira oziroma doseže anomalijo, s tem pa doseže ekspresivni učinek; gledalca opozori na otožnost v dekletovih očeh, ki je daleč od patetičnih pogledov, kakršne vidimo na sliki Forda Madoxa Browna Zadnji pogled na Anglijo. Po tragični osamelosti Vrečiče figure kot neznatnega in minljivega mikrokozmosa v večnem makrokozmosu bi si dekletov obraz lahko predstavljali na kaki Mesaričev! figuri na slikah opustelih kavam in loterij. Zaznavanje minevanja je sorodno Beerovim kmečkim Saturnom in razdejanim dom*ačijam, medtem ko odoben podoben poudarek s pomočjo anomalije (vendar ne čela, ampak brade) najdemo na Huzjanovi sliki Jože. Taki parametri glede predstavitve sorodnosti med deli določenih prek-
murskih slikarjev so ustreznejši in bistvenejši kot pa vzpostavitev sorodnosti zgolj po koloritu.
Ludvik Vrečič je dejansko prvi prekmurski akademsko šolani slikar, in sicer ne le zato, ker je kronološko prvi izšel iz našega geografskega prostora, ampak je Vrečič prvi tudi, kar se tiče samega odslikavanja prekmurskega duha. Medtem ko gre pri Karlu Jakobu (ki z Vrečičem, Ludvikom Pandurjem in Francem Kuharjem tvori prvo generacijo akademsko izobraženih likovnih umetnikov) za neproblematično in folkori-stično slikarstvo, ki tudi likovno ni na visoki ravni in se večinoma kaže kot manirizem lastne manire, ki lahko zadovolji kvečjemu etnografska merila, gre pri Vrečiču za odslikavanje duhovne situacije človeka, ki živi na prostoru, kije geografsko omejen z reko Muro ter z avstrijsko in madžarsko mejo. Ludvik Vrečič se izogne predstavitvi lastne isku-šnje domače pokrajine in domačega duha kot wertherjanskega duha, prav tako nam svojo izkušnjo ne predstavi kot topograf-sko-suvenirsko izkušnjo. V Vre-čičevem slikarstvu skorajda ne zaznamo kmečkih opravil, so nam pa njegova polja predstavljena kot tisto, ki s trdim delom rabi človekovemu revnemu preživetju. Toda ta v Vrečičevih slikah diskretno s polji povezana dela niso tiste vrste transparenta in idilična opravila, ki bi razveseljevala turiste, ampak gre za tisti trpki spopad z zemljo, v kateri si človek iz zemlje določene plodove tudi pridobi, vendar je na koncu račun poravnan s tem, da tudi njega ob svojem času prekrije zemlja, katere del postane. Metaforično rečeno pa nam Vre-čičeva polja predstavljajo podobno kot Beerova alegorijo življenja oziroma iskanje človekovega prostora v makrokozmosu in njegovega poraza spričo lastne minljivosti. Zanimivo je to, da Vrečičeve slike izražajo tesnobo nad življenjem, ne moremo pa v njih najti brezupa. Prej v njih najdemo kljubovalno voljo do življenja, v kateri je prostora za človeško srečo, le da se ta ne izraža kot veselo povriskavanje, ampak kot nema in težka kontemplacija, kar je nemara tudi eden od vzrokov, zakaj Vrečič leta 1928 s svojo razstavo v Ljubljani ni bil sprejet, ampak odslovljen v delno anonimnost, v kateri je še danes. JK.0 govorimo o terminu prekmursko slikarstvo in ne o slikarstvu na prekmurskih tleh, govorimo o terminu, ki kronološko ne pokriva niti sto let. Tako da Vrečič in Jakob ali Pandur (ravno v Pandurju je Fran Šijanec videl odrešitelja prekmurske umetnosti, Lev Menaše ima to trditev za nekoliko naivno) stoji na začetku, zgodovinsko gledano, mlade poti, ki tudi v postvrečičevskem slikarstvu v mnogih primerih dokazuje, daje prekmursko slikarstvo slikarstvo province, nikakor pa ne provincionalno’slikarstvo.
ROBERT 1NHOF
Torpedo je izstreljen
V Murski Soboti so po večletnem premoru spet ustanovili gledališko skupino, ki so jo poimenovali Torpedo. Umetniški vodja skupine je Vladimir Vlaškalič, direktor gledališča pa Edvard Perger.
Za ustanovitev gledališke skupine so se na ustanovnem zboru v Murski Soboti odločili člani gledališkega ansambla, ki so uprizorili nadvse uspešno komedijo Metek f čelo. Člani gledališke skupine so se odločili, da se bo skupina imenovala Torpedo, s čimer, kot so povedali, želijo izraziti tako usmerjenost k cilju kot tudi prodornost in eksplozivnost. Posebno pomemben za njihovo nadaljnjo aktivnost je bil dogovor o nadaljnjem sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij iz Murske Sobote, ki sploh omogoča delovanje gledališke skupine Torpedo.
V gledališki skupini želijo nadaljevati z ustvarjanjem lastnih gledaliških produkcij, poleg tega pa enkraten svet gledališča in njegove ustvarjalnosti približati prekmurski javnosti. Seveda pa lahko od te mlade ekipe pričakujemo še kakšno presenečenje, saj so že večkrat dokazali, da se zanje gledališče ne konča na odru. V drugi polovici septembra bodo začeli z vajami za novo predstavo. Do premiere nove predstave pa bo Torpedo še nekajkrat nastopil s staro uspešnico Metek f čelo. Med drugim bodo sodelovali tudi na cankariadi na Vrhniki in na študentskih kulturnih dnevih v Ljubljani, kamor so bili povabljeni kot edini predstavniki gledališke umetnosti. 4. oktobra pa bodo nastopili tudi v Murski Soboti, saj bodo na željo občinstva še enkrat odigrali predstavo Metek f čelo, ki je bila tudi pri domačem občinstvu na preteklih predstavitvah zelo dobro sprejeta.
Želijo pa si tudi, da bi v delo gledališke skupine vključili čim več ljudi, ki jih zanima dejavnost v gledališču, ne glede na starost in izkušnje. Potrebovali bodo tako tiste, ki bodo igrali na odru, kot tudi tiste, ki bodo delali v zakulisju. Zato bodo v petek, 20. septembra, ob 18. uri pripravili v Grajski dvorani v Murski Soboti avdicijo za nove člane. Prijavijo se lahko pisno na naslov Torpeda ali uro pred avdicijo v Grajski dvorani. Vse dodatne informacije pa je mogoče dobiti na naslovu: Gledališka skupina Torpedo, Cvetna 29, Murska Sobota.	J. Gabor
Posodi mi jiivja
V atriju ljutomerske mestne hiše, kjer je pripravil Zavod za kulturo in izobraževanje čez poletje vrsto prireditev, je prejšnji petek potekal koncert mlade domače glasbene skupine Posodi mi jiirja. Skupina je bila ustanovljena šele pred dobrim letom dni. Najprej so nastopali kot trio kitarist, violinist in harmonikar, kasneje pa se jim je pridružil še basist. Potem ko jih je zapustil kitarist, je sledil nekajmesečni odmor, po prihodu novega kitarista pa skupina nadaljuje delo. Čeprav je bil koncert v atriju njihov prvi pravi koncert, se že lahko pohvalijo z vrsto odmevnih nastopov - v mariborskem STUK-u, na kresovanju v Ljutomeru, na Razkrižju, v študentskem domu v Gradcu ...
Skupino Posodi mi jiirja sestavljajo sami mladi, a preizkušeni glasbeniki. Harmonikar Rihard Zadravec je študent Akademije za glasbo v Gradcu, violinist Samo Budna, ki je trenutno pri vojakih, končuje Srednjo glasbeno šolo v Mariboru, je pa tudi član bolj znane Marko bande, basist Peter Bez-nec je sicer študent ekonomije v Ljubljani, a se tudi vrsto let ukvarja z glasbo - nazadnje pri skupini Odpisani, novi kitarist, Radgončan Sašo Lamut, pa je profesor kitare na Srednji glasbeni šoli v Mariboru.
V atriju mestne hiše, ki so ga obiskovalci dodobra napolnili, smo lahko v petek zvečer slišali skladbe domačih in tujih izvajalcev ter avtorjev. Skupina
Posodi mi jiirja jih je priredila svojemu specifičnemu načinu izvajanja. Lotili so se prav vseh zvrsti - od klasike, starih ljudskih pesmi, popularnih skladb sedemdesetih in osemdesetih pa do najnovejših glasbenih hitov; od Astora Piazzole' Edith Piaf, Rolling Stonesov, Kreslina, Bijelog dugmeta pa do zanimive prleške variante It is teh end of teh World skupine R. E. M. Žal pa je dež, ki je potihem grozil ves večer, skazil le zadnji del koncerta. G. O.
kulturni koledar
PRIREDITVE
LJUTOMER: V petek, 13. septembra, bo v prostorih Zavoda za kulturo in izobraževanje predstavitev pohištvenega programa »KARO«, v okviru te predstavitve bo svoje dejavnosti predstavil otroški oddelek knjižnice.
RAZSTAVE
LJUTOMER: V petek, 13. septembra, bo v Galeriji Anteja Trstenjaka ob 20. uri otvoritev razstave likovnih del Vlada Potočnika mlajšega.
LJUTOMER: V prodajni galeriji MH si lahko do 15. septembra ogledate idejni načrt za ureditev mrliške vežice s spremljajočimi objekti.
LJUTOMER: V Zavodu za kulturo in izobraževanje si lahko ogledate stalno muzejsko zbirko Taborsko gibanje na slovenskem in Splošno muzejsko zbirko Ljutomera. V malem razstavnem prostoru je na ogled stalna razstava likovnih del Anteja Trstenjaka.
MURSKA SOBOTA: Ta teden si v predprostorih grajske dvorane lahko ogledate razstavo slikarske kolonije Mujra.
MURSKA SOBOTA: V soboto, 14. septembra, bo v predprostorih grajske dvorane ob 19. uri otvoritev razstave Druge likovne delavnice Kluba prekmurskih študentov.
MURSKA SOBOTA: V Galeriji si lahko ogledate razstavo Likovne kolonije »Ormož 96«. Svoja dela razstavljajo: Mirko Bratuša, Stojan Grauf, Anka Krašna, Ivan Leskošek, Ignac Meden, Vojko Pogačar, Dragica Rožmarin, Jože Šubic in Jože Tisnikar.
MORAVSKE TOPLICE: Do 20. septembra si lahko v Galeriji Ajda ogledate razstavo slik Božidarja Ščurka.
12
vestnik, 12. septembe^j^
'a glasbeni sceni
Jazz
& Blues
George Michael
Nekoliko starejši in vedno boljši
John Patitucci - basist novega kova
John Patitucci se je rodil v New Yorku in odraščal ob zvokih Beatlov in soul scene, ki jo je vodila založba Mo-town. Pri enajstih letih je prvič prišel v stik z bas kitaro in v domači garaži igral's skupino, ki jo je ustanovil njegov starejši brat Thomas. Ko se je leta 1972 družina preselila v severno Kalifornijo, je John še vedno igral v bratovi zasedbi pa tudi z različnimi gospel zasedbami. V tistem času je spoznal jazz in se mu posvetil z izredno zagnanostjo. Začel je z glasbo Milesa Davisa, Charlie Parkerja in Johna Coltra-na, še zlasti pa mu je vzbudil zanimanje akustični basist Ron Carter. Leta 1982 se je preselil v Los Angeles in se kmalu pridružil znanim glasbenikom, kot so Joe Farrel, Flora Purim, Airto Moriera, Stan Gatz, Robben Ford, Larry Carlton, Dave Grusin, Erni Watts, Freddy Hubbard itd. Leta 1985 je spoznal klaviaturista Chicka Coreo ter se pridružil njegovi električni in akustični zasedbi in z njim posnel naslednje plošče: The Chick Core Elektric Band, Light Years, Eye Of The Beholder, Inside Out, Beneath The Mask, Chick Corea Akoustic Band in Alive.
Med samostojnimi ploščami Johna Patituccija, ki jih je posnel za založbo GRP, so najzanimivejše John Patitucci, On The Corner, Sketchbook in Another World. Za založbo Stretch Records pa je John Patitucci posnel ploščo Heart
Of The Bass. Pred časom pa je s svojo novo zasedbo, imenovano New Akoustic Band, v-kateri poleg Johna Patituccija sodelujejo še klaviaturist Chick Corea, saksofonist Bob Berg in bobnar Gary Novak, posnel album z naslovom Mi-stura Fina. O svojem najnovejšem projektu John Patitucci pravi: »Že petnajst let si štejem v čast in veselje, da igram in se učim od najboljše mešanice vodilnih brazilskih glasbenikov, med katerimi so Joao Bosco, Dori Caymmi in Ivan Lins. S to ploščo sem izrazil ljubezen do jazza, brazilske glasbe in drugih glasbenih zvrsti, ob katerih uživam. Rad bi se tudi zahvalil vsem brazilskim glasbenikom, ki so me v vseh teh letih navdihovali in me učili. Moja ljubezen do te bogate in čudovite glasbe nenehno raste.«
Georga Michaela se prav gotovo še spomnite kot lepšo polovico dueta Wham, ki gaje ustanovil z Andrewom Ridgeleyem. Skupina, ustanovljena 1979., se je najprej imenovala The Execu-tive, kasneje pa stajo primenova-la v Wham. V tem duetu sta imela nekaj velikih uspešnic, kot so Wham. Bad Boys, Club Tropica-na, Wake Me Up Before You Go Go, Last Chistmas, Edge Of He-aven in druge, ki so ju popeljale " med najpopularneješe britanske pop skupine v 80. letih. Bila sta tudi prva, ki sta kot zahodna glasbenika lahko nastopila na Kitajskem. Michael je svoj prvi hit napisal že pri 18 tih, imenoval se je Careless Whisper. Skladbo je najprej posnel kot solist, ker pa ni bila uspešna, se je podal v studio,'kjer jo je posnel še kot balado in z njo takoj prevzel poslušalce. Podobno se dogaja s številnimi skladbami, tudi slovenskih skupin, ki imajo dobro osnovo, vendar niso dodelane. Michael pa se je tako zelo zgodaj poskušal znajti kot kreativna sila in vodilni vokal v duetu Wham, uspešno pot pa nadaljuje tudi kot samostojni glasbenik.
Leta 1984 je že posnel videospot za svojo prvo samostojno skladbo Careless Whisper. Čeprav je bil sredi leta 1984 še vedno član skupine Wham, je že trdno gradil svojo solistično kariero. Njegov prvi samostojni hit se je povsod povzpel visoko na lestvicah in je postal največji hit vseh radiov. Prodali pa so ga v milijonski nakladi. Skladbo je Michael posvetil svojm staršem, na katere je bil izredno navezan. Leta 1995 je Elton John Michaelu izročil nagrado za najboljšega pisca besedila, namenjna pa je bila prav za skladbo Careless Whisper. Nagrade je bil Michael še posebno vesel, saj mu jo je izročil njegov velik vzornik.
Leta 1984 je Bob Geldof povabil k sodelovanju Michaela v Band Aidu, kjer je zapel glavni vokal v skladbi Do They Know It’s Christmas Time. Njegove velike pevske sposobnosti pa so opazili tudi drugi znani glasbeniki, tako je v naslednjih letih zapel v duetih s Stiewiem Won-derjem, z Eltonom Johnom Don’t Let The Sun Go Down On Me, sodelovala pa ste še pri drugih skladbah, še posebno pa je bil angažiran pri Eltonovem albu-
mu Ice On Fire. K sodelovanju ga je povabila tudi Aretha Franklin, s katero sta zapela skladbo I Knew You Were Waiting (For Me). Za to skladbo sta dobila tudi grammyja, ki gaje dobil še za album Faith. Sicer pa so se nagrade za njegovo delo kar vrstile in premalo je prostora, da bi jih našteli vse, med njimi pa je kar nekaj prestižnih.
Konec leta 1995 sta se Rid-gley in Michael odločila, da bosta sredi poletja 1986 dokončno razpustila duet Wham ter oba nadaljevala s solo karierama. Eden bolj, drugi manj uspešno.
stala v protest, ker so nekatere radijske postaje prepovedale radijsko igro o aidsu. Precej uspešen je bil tudi njegov album Fai-th, kije izšel leta 1987, s katerim je žel uspehe še v naslednjih dveh letih. Njegovi uspešni hiti so bili še Monkey, One More Try in seveda Freedom, na videoposnetku za to skladbo pa so sodelovale vrhunske manekenke Linda Evangelista, Christy Turlin-gton, Naomi Campbell, Cindy Craford in druge. To je bil tudi video, v katerem je simbolično zgorela njegova jopa, ki je bila povezana z njegovim albumom
Kmalu za tem pa se je Michael povzpel na prva mesta lestvic s hitom A Different Corner, zatem so sledili njegovi hiti, kot je I Want You Sex. Skladba, ki je na-
Faith, ter na ta način prekinil z obdobjem tistega časa.
Še posebno so prišle njegove glasbene spodobnosti do izraza na koncertu 20. aprila 1992, kije


Ameriška založba MCA Records se je odločila za izdajo kompilacije v obliki treh CD-plošč z naslovom Blues Clas-sic. Kompilacija vsebuje dvainsedemdeset skladb blueso-vskih avtorjev, kot so Tampa Red & Georgie Tom, Kokomo Arnold, Lonnie Johnson, Big Joe Tuirner, Louis Jordan, Muddy Waters, Howlin’ Wolf, Albert Collins in B. B. King.
Za podobno kompilacijo se je odločila tudi založba Smi-thsonian in izdala ploščo z naslovom Mean Old World: The Blues From 1940 To 1994. Komplet štirih CD-plošč vsebuje devetinsedemdestet skladb avtorjev, kot so Lead Belly, Ed-die Boyd, Guitar Slim, Z.Z. Hill, Elmore James, Little Wal-ter, Fred McDowell, Junior Kimbrough, Koko Taylor in nekaj izredno redkih posnetkov Doca Claytona, J. B. Lenoi-ra, Roberta Peta VVilliamsa in LiTa Sona Jacksona.
Novice od tu...
Mia Žnidarič, ki poje jazzovske standarde, je pred kratkim izjavila, da ji je bilo včasih laže, ko je delala v tovarni dušika, saj je takrat dobivala plačo vsak mesec, danes pa se kot pevka mora pošteno potruditi za vsak tolar. »Ampak na odru vse pozabim,« je še dodala.
Eden naj... slovenskih glasbenikov in zapeljivcev Sasha se bo jeseni odpravil na slovensko turnejo - po diskotekah. Zabaval bo s svojim dveurnim programom, žal pa njegove spremljevalne ekipe ne sestavljajo tisti, ki nastopajo v njegovih videospotih. Decembra pa začne snemati novo kompaktno ploščo.
Pred kratkim se je v oddaji, ki jo vodi sloviti novinar CNN-a Larry King, pojavil sam George Benson s svojo zasedbo in v živo so zaigrali nekaj skladb. Za popolno presenečenje pa je poskrbel Larry King, ki se je skupini pridružil pri skladbi On Brodway in pokazal svoje pevske sposobnosti, ki sicer niso na ne vem kakšni visoki ravni, vendar je bil učinek velikanski.
Iztok R.
stili Maže, Odpisani (Ljutomer), Spiritual Pyrotechnics, Racija in Metropolis.
Kot gostje pa bodo nastopili Termiti in Rocket from The Crypt.
bil posvečen umrlemu pev eenov Freddiju MercurMU. je skladbo Somebody 0 pri kateri je dokazal, '	.
kako dobro zapeti m se pnW Freddyjevem vrhunskkim	o
dyja, ki se gaje dot3^^. redil še veliko konce;rto stva, zbrana z njmu- P ^se nil za različne fondaciji , ukvarjajo z aidsom, boleli je pomagal otrokom, ki za to boleznijo.	Michae-
Pred kratkim je lov nov album Older. k Michael ni potomk cep )Si popularnost nekoliko f ampak je v teh let' sel ter nadgradil m . tnOtudi svoje znanje. Zato verj nosi tak naslov-Older dbe je napisal sam, . tudi aranžiral m prod c । tudi be, poleg tega paJ3’P’	j tako
Skoraj vse inštrumente m tudi izdelal svoj imi • Antoniu
Album je PosV/' ; bi spr«' Carlosu Jobunu, k>" na glasb0; menil njegove pog e vetil Poleg tega pa je alb' lneBiu pokojnemu hon' ^eatoO"' prijatelju in	časuPr
s katerim sta v zadnje ^j. živela veliko skupni mu Feleppu.
pu, kije spremeni .moj (^prJv danja na moje ziv J J 0 jzj3' se Michael nikoli ni J eksuailla snil, kakšna so njeg^ ecej nagnjenja, kaže, a m3rsiJc°' bodna, tudi to ga asociira na
poudarjena kot pr mu.	. ^anisano s'
Na koncu Paje « Ja,^ »Thankyoujorwai^ Se Michael, vedno ali nas boš presen znoveg8al dobro skladbo. Hit burna pa se kar v
AUDIO - VID64’,
Novi Rock
V petek, 13. septembra, bo prvi večer v okviru festivala Novi Rock.
V KUD-u Prešeren bodo nastopili Miss Evening, Niowt in drugi, v soboto, 14. septemebra, se bodo na odru v Križankah zvr-
... in tam
Mick Jagger spet neutrudno dela v svojem studiu. Po tem ko seje skupina Rolling Stones lani vrnila s svetovne turneje, se je Mick odločil, da bo znova posnel svojo samostojno ploščo. To novico pa je obelodanil na olimpijskih igrah v Atlanti v nekem blues klubu.
J* J
Glorija Estefan je pred kratkim izdala album v angleščini, ki se imenuje Destiny. Na njej je enajst novih skladb v latinsko ameriških ritmih. Do sedaj je svoje albume izdajala v španskem jeziku, tokrat pa se je odločila za nekoliko drugačno potezo. Glasba tudi tako dobro zveni.
M
Kot gostja pa bo na festivalu nastopila skupina Be Radio. Prireditev bo v velikanskem šotoru, tako da vreme ne more ogroziti uspešnosti festivala.
69000	43 /C,
Slomškova fAkS' TELEFON,^ 069/32-^^
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSN
1. COCO JAMBOO -Mr. President
2. GET D0WN - Backstreet Boys
3. KILLING ME SOFTLY - Fugees
4. PARTY GOES TONIGHT - HipHop Boyz
5. BORN IN AFRICA - Dr. Alban
6. HIGHER - Gloria Estefan
7. HATE U - Symbol
PREDLOGI:
STAR PEOPLE - George Michael
GONE AGAIN - Patty Smith DA BOMB - Inner Circle
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
T. LAHKO NOČ, PIRAN - Anika
2.	SEM TAKŠEN (KER SEM ŽIV) - Faraoni
3.	BIL Sl Tl - Irena Vrčkovnik
4.	NAJINA SREČA - Boris Kopitar
5.	SREBRNI PRAH - Aleksander Mežek
6.	OB MENI ZASPI - Braco Koren
7.	ONA - Easy
PREDLOGI:
TO NISI Tl - Katja Mihelčič KO BO PADAL DEŽ - Kingston NEDELJA LEP JE DAN - Lintvern
MLRSKOMORSKA LESTVICA
1.	Latino - Gdje je ljubav tu si ti
2.	Boris Novkovič - Sve mijenja se
3.	Ritmo Logo - Me va
4.	Rafaella Carra - A far amore comincia tu
5.	Claude Barzotti - Le rital
Predlog: Jasno Zlokič - Dio mog sječanja
GLASUJEM ZA: _ __________________________
rFKRON’
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CK
1.	KO ZASUŠIM ZNANO MELODIJO - Ans. Lojzeta Sla«
2.	ZAPOJ Z MENOJ - Štrk
3.	SEM PAČ TAKŠEN - Štirje kovači
4.	NAPITNICA - Slovenski muzikantje
'5	. LJUBEZEN JE DARILO - Alpski kvintet
6.	POGLED V DOLINO - Ans. Avsenik
7.	UPANJE - Gorenjski muzikantje
PREDLOGI:
KOROŠKE DEČVE - Rosa	, »eta
ŠTAJERC NA MORJU - Primorski fantje in Strašna J<»
NIKOLI NI PREPOZNO - Blegoš
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 19. novembra val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za 9
,A^
2
Kupon št. 37
Glasujem za skladbo: ‘tuja:_ ‘domača:
‘narodnozabavna:
Ime in priimek ter naslov:

^Mj2. september 1 996
13
dsevi mladosti
Jasmina Lukman - pevski talent .ni
Slovenci smo znani, da radi za-Pojemo, ko nam v glavo stopi vin-M-No, naši mladi pevki Jasmini Ukaman iz Radenec kaj takega ni Potrebno, kajti rada poje sama od ssbe in ima naravni talent.
Obiskuje 5. razred osnovne šole ''Radencih, njen talent pa je odkri-
Z otroško karavano je nastopala
KARMEN KOŽELJ, OŠ Videm ob Ščavnici
Ura
je zdel nekaj posebnega tudi Br-
Mednarodni tabor UNICEFA v Fiesi
Prvič je bilo to na Karaokah v Radencih, kjer je navdušila voditeljico oddaje Dejo Mušič, njen glas pa se
^dkov
laučj.'। LUkr"an pr' klavirju. (Posnetek L. K.) Albina Ficko iz Gornje
. Jer je Jasmina obiskova-
tystni dan
Bjj
S^ovaim^3 moj dedek je SDnrJS^' dan' Ze v soboto Rajhi,°C11, da bomo šli sku-
■A d® bo kVi08’!0- Povedal je sem r ?b'ca spekla torto.
Abhko trenutek, ko sije A Vsi Brin re?a' en kos. Dedku j^Rali in esd darila, mu lepo JA Nair.n^t0 skuPaJ odšli k Ceneje Smo naročili pija-i ’Se Poe/ tUd' judačo. Veselo jedli m Pdi.
C^itud?10861’Starejši pa so % Veselo k V‘no’ daje bil° še dedek plačal °dpr^ k njemu hr6111’ dru»- S°se zaP°s|di s kar-in se s[ Pa Srno gledali tele-^J^babicJn2"6 igriCe' Proti Čaviče 7PraV'la Še nare‘ M 'bogel, ' Zvecer še dolgo Saj mije bil , vc)n zelim si, da bi Sruh dogodkov. samo koči la Oš I M. Sobota
M Sl M
™,L0
nn«»,
HALO K
la 1. razred OŠ. Že tam je nastopala v otroškem pevskem zboru kot solo pevka, podobno je sedaj tudi na šoli v Radencih, kjer je odlična učenka. Obiskuje tudi 3. letnik Glasbene šole Gornja Radgona, kjer jo na klavirju poučuje Majda Bicky. Jasmina je nastopala že tudi javno.
anku Jovanoviču - Brendiju, ki jo je povabil na sodelovanje v otroški karavani. Uvrstila seje med 10 najboljših mladih interpretov v Sloveniji in se s svojo skladbo Očku za praznik uvrstila na kaseto desetih mladih talentov.
Sodelovala je tudi na lestvici
Zelo rada berem knjige, zato sem reševala kviz Otroci za boljši svet. Rešitve kviza je knjižničarka poslala v Ljubljano. Bila sem izžrebana. Za nagrado sem dobila sedem dni bivanja v taboru v Fiesi, ki gaje organiziral Slovenski odbor za Unicef. Tega sem bila zelo vesela. V tabor sem odšla 15. julija. Tam sem spoznala veliko prijateljev, ki so bili iz več držav: Madžarske, Češke, Litve, Italije, Hrvaške, Slovaške in Slovenije. Voditelji skupin so bili zelo zabavni in duhoviti. Imeli smo več delavnic - od lutkovne, likovne, računalniške, keramične do literarne. Skozi teleskop smo opazovali Jupiter, Luno in zvezde. Pogovarjali smo se o temah: Tišine bi rad, Če hočeš videti, moraš gledati s srcerfi in Nekoga moraš imeti rad. Vsaka skupina je morala narediti plakat. Velikokrat smo se tudi kopali v morju. Srečali smo se s predsednikom države g. Milanom Kučanom in z župani mest Ljubljane, Nove Gorice in Pirana. Zadnji večer smo imeli nastop ob petdesetletnici Unicefa na Tartinijevem trgu v Piranu. V Gimnaziji Piran je zdaj razstava naših izdelkov, ob piranski osnovni šoli Cirila Kosmača pa smo posadili drevo ljubezni. V Sloveniji je bil tabor prvič. Bilo mi je zelo všeč.
TINA KOCBEK, Oš Gornja Radgona


mladih pevcev MINI 5, ki jo je organizirala agencija Bim iz Ljubljane. Uvrstila seje na 6. mesto. Na tekmovanju mladih pevcev, ki ga je organiziral Radio Glas Ljubljane, pa je s pesmijo Očku za praznik (tekst je napisal njen oče Stanko, uglasbil pa Bojan Šaruga) osvojila 1. mesto.
v Kranju, Celju, Mariboru, Ljubljani, Kranjski Gori, Radencih in še v drugih krajih. Večkrat nastopa skupaj z zaninim slovenskim pevcem Aleksandrom Ježem, ko poje po osnovnih šolah. Kot solo pevka nastopa v cerkvi, predstavila se je tudi že na Murskem valu in še bi lahko naštevali, kje vse je že zapela. Strokovnjaki, ki spremljajo njeno petje, ji prerokujejo lepo pevsko kariero.
LUDVIK KRAMBERGER
jtabj & kirk
* F Mk« JUMfl
Spet se šola je začela
Spet se šola je začela, pogosto zvonec zazvoni, otroci divjajo po hodnikih, da za njimi se kadi. Učitelji so res prijazni, le včasih koga skregajo, seveda kmalu bo drugače, saj ocene se nam bližajo. Kmalu spet bo vse po starem, šola bo naš drugi dom, najlepši pa bo tisti dan, ko zazvonil bo počitniški zvon.
Tanja Vajs, OŠ Sv. Jurij
V moji sobi na steni visi ura. Ohišje je plastično in je rumene barve. Na številčnici je narisana Aliča iz čudežne dežele. Slika je pokrita s prozorno plastiko. Ka-. zalca sta črne barve, sekundni pa je rumen. Žal pa se je moja ura pred kratkim ustavila. Morala ji bom zamenjati baterijo.
ALJA TRSTENJAK OŠ Videm ob Ščavnici
Pretep
Šla sem na sprehod z mojim psom. Nisem ga privezala. Na igišču sem srečala prijateljico in se začela z njo pogovarjati. Nenadoma pa se je razlegel glasen lajež in gromko renčanje. Ozrla sem se in videla prizor, ob katerem
Torba me je nesla v narobe šolo
Danes me je torba prinesla na železniško postajo, jaz pa sem nato peljala vlak do šole. Sliši se morda čudno, toda v šoli je torba pisala po učiteljici, mize pa so pisale po učencih. Tovariš je sedel na omari, omara pa je visela na steni. Ko je tovariš z nogo odprl pipo, je voda iz nje začela teči navzgor. Tudi ure pouka so bile nenavadne. Tovarišica je gledala televizijo, ocene pa so se kar same pisale v redovalnico. Celo sendvič od nekoga je obvisel na luči. Lidijo in Katjo so začele rože zalivati, namesto da bi bilo obratno. Tako je bilo v šoli že vse čisto mokro. Karlo so okrog nosila očala, Natalijo pa je na igrišču odbijala žoga. Nato so torbe začele plesati po učencih in učiteljicah. Peresnice so se skrivale po celi šoli, kolebnice pa so divje vrtele tovariše. Kar naenkrat pa sem se zbudila in ugotovila, da so bile vse le sanje.
Moja babica
Moja babica je zelo prijazna. Vedno mi da denar za sladoled ali čokolado. Ime ji je Marija. Stara je osemdeset let. Je mamina mama. Enkrat je morala v bolnico v Maribor, ker seje opekla. Dvakrat je bila že tudi operirana. Zmeraj ji zelo rada pomagam pri delu. Babica ima tudi tri muce. Ko je bila mlada, je zelo rada brala pravljice in pletla cekarje. Je zelo delovna in zmeraj, ko je dolgo ne vidim, jo zelo pogrešam in komaj čakam, da bova spet skupaj. Vedno jo rada obiskujem, saj rada slišim njene prijazne besede.
TAMARA TEMLIN, OŠ I Mur. Sobota
so se mi dvignile dlake. Trije psi so napadli mojega ubogega psa. Takoj sem stekla na pomoč, tisti trenutek pa je prišel tja tudi neki možakar, ki je jezno vpil ime njegovega psa. Tisti je bil največji in naj-močnješi. Imel je široke prsi, dobro držo in lepo oblikovano glavo, počesano dlako in snežno bele, ostre zobe. Bil je res pravi lepotec. Njegov gospodar je bil Nemec ali pa
Predsednik mi je segel v roko
Med počitnicami smo prispeli tudi v Aljažev dom pod Triglavom. Močno je deževalo. Vstopili smo v jedilnico, da bi kaj toplega pojedli in popili.
Tam je bilo že veliko premočenih planincev. Nenadoma sem med gosti zagledala predsednika Milana Kučana. Slišal je našo prekmursko govorico, se obrnil k nam in se pošalil. Povedal je, da Prekmurci hodimo v planine zato, ker imamo doma hrib le tedaj, če stopimo na »tikev«. Čez čas se je odpravljal domov. Tudi meni je segel v roke in dejal, da sem prava mala planinka. Mi pa smo se napotili proti Vršiču.
FRANJA GOMBOC, OŠ Cankova
A li veste?
(Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota)
V prejšnji številki smo vam za začetek kviza v novem šolskem letu dali nalogo, da »pomešane« besede uredite v stavek. Kako ste se odrezali in kdo je prvi nagrajenec, bomo objavili prihodnjič.
KUPON št. 1-ALI VESTE?
Ali veste, koliko je v Sloveniji osnovnošolcev: a) okrog 410.000, b) okrog 152.000, c) okrog 208.000? Obkrožite pravilen odgovor, izrežite naš kupon, ga zalepite na dopisnico (lahko ga vložite tudi v pismo) in pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota
Avstrijec in s prijateljico sva mu skušali razložiti, da so tisti psi napadli mojega psa. Prikimal je in odšel. Njegov pes pa mu je ponižno sledil. Tudi jaz sem svojega privezala in odšla domov. Oprala sem mu tačke, ga nahranila in ga zaprla v jedilnico. Na srečo se je pasji pretep končal brez krvi ali prask.
NATAŠA GROF OŠ I Murska Sobota
vestnik, 12 septemberj^
14
>z naših krajev
ODRANCI - Odrančan Štefan Smej, kije sicer dlje časa živel v Ljubljani, je odprl v Odrancih v Ravenski ulici 21 mesnico z delikatesno trgovino. Odkupuje pa tudi prašiče in govedo. Pridobitve so v tej največji vasi, sicer pa samostojni občini, seveda veseli. Mesnico je odprl župan Ivan Markoja, blagoslovil pa župnik Alojz Kozar. Naložba je stala 280.000 mark v tolarjih. (J. Ž.)
KUZMA - Na 21. seji so svetniki Občine Kuzma govorili o vlaganjih v komunalno infrastrukturo. Gre za naložbe v tri
cestne povezave. Poleg ceste Kuzma-Grad, kjer so z zemeljskimi deli v glavnem končali in je treba zdaj le položiti asfalt, naj bi kmalu začeli urejati še cesti Kruplivnik-Beli križ in Matjaševci-mejni prehod. Predračunska vrednost prve (Kruplivnik) je 45.000.000 tolarjev, druge (Matjaševci) pa 37.000.000 tolarjev. Če bo šlo vse, kot načrtujejo, bodo zemeljska dela na teh dveh cestah sklenili do letošnje zime.
Pred kratkim so pa so končali zemeljska dela, potrebna zaradi napeljave telefona v Občini Kuzma. Delavci Telekoma iz Murske Sobote bodo predvidoma v enem mesecu priključili telefone 158 gospodinjstvom. Telefonske zveze bodo najbrž kakovostne, saj imajo na tamkajšnji pošti eno najmodernejših central. (S. F.)
IVANCI - V KS Bogojina so ocenjevali urejenost okenskih polic in balkonov. Posebno javno pohvalo so dobile vaš-
čanke Ivanec, ki so najbolj poskrbele za cvetlice na oknih in balkonih. In posamezniki? Najlepše rože ima (po oceni komisije) Nada Puhan, potem Anica Žižek in Angela Benkovič; priznanja pa so prejele: Irena Nežič, Brigita Horvat, Martina Magdič in Anica Drvarič. V Filovcih je prvo mesto pripadlo Mariji Ivanič, drugo Tatjani Bagari in tretje Valeriji Berden; priznanji pa sta prejeli Jožica Kolaricki in Slavica Žalig. V Bogojini je na prvem mestu pristala Cvetka Horvat, druga je bila Majda Kočar, tretji po urejenosti pa je župnijski urad. Bogojinčanke, ki so dobile priznanja, pa so: Pavla Benkovič, Anica Gregorec, Marija Gutman in Anica Burmen. Kaj pa v Bukovnici? Lepo okensko in balkonsko cvetje sta imeli predvsem Nada Glavač in Terezija Nemec. (J. Ž.)
GORNJA RADGONA - Na osnovni šoli dr. Janka Šlebinge-rja v Gornji Radgoni (šola s prilagojenim programom) so z
novim šolskim letom uvedli devetletno šolanje. Sedem učencev devetega razreda bo tri dni v tednu poglabljalo šolski program osemletnega šolanja, dva dni v tednu pa se bodo usposabljali pri praktičnem delu v podjetjih in pri zasebnikih. Letos obiskuje to šolo 66 učencev, nekoč pa jo je- obiskovalo kar 210. (F. KI.)
TURNIŠČE - Pošta v Turnišču seje preselila v nove prostore v poslovno-stanovanjsko stavbo v ulici Štefana Kovača
97a. Sodobni prostori omogočajo normalno delo uslužbencev, bogatejša pa je tudi ponudba pošte, kajti uredili so dve telefonski govorilnici in obogatili prodajo neživilskih artiklov (pisemski material. znamke, šolske potrebščine itd). Ob preseleitvi pošte v nove prostore so pripravili krajšo slovesnost.
Referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v Turnišču je uspel 67-odstotno. V vodstvu KS predvidevajo, da bodo v petih letih zbrali 47.200.000 tolarjev, jiajveč (45.000.000 tolarjev) bodo namenili gradnji kanalizacije; preostanek pa za druga komunalna dela. (J. Ž.)
NEGOVA - Na vaških igrah pri Negovi je sodelovalo osem ekip, ki so se pomerile v petih bolj ali manj težkih katego-
rijah. V vlečenju vrvi je zmagala Šerugova ekipa, ki je bila tudi najboljša v žaganju hloda. V sestavljanju kmečkega voza in zabijanju žebljev je največ spretnosti in znanja pokazala ekipa Ivanj-ševskega Vrha. V zadnji igri, ki je bila bolj šaljive narave, pa je zmagala ekipa Pišošak - Klem. Razplet te igre je prinesel končnega zmagovalca, ki je postala ekipa gostilne Šeruga, druga je bila ekipa Ivanjševskega Vrha, ekipa Pišošak - Klem pa je zasedla tretje mesto. Med igrami so si številni obiskovalci ogledali tesanje hloda za ostrešje in ročno žaganje desk. (J. J.) ■ PETIŠOVCI - Terme in gostišče Šarika sta pripravila zabavno prireditev koruzna noč. Bilo je veliko glasbe, plesa in humorja, obiskovalci pa so se lahko tudi do sitega najedli pečene in kuhane koruze. Poseben čar noči so bile goreče bakle ob bazenu.
TEŠANOVCI - Obnovitev vaško-gasilskega doma v Teša-novcih bo stala 3.200.000 tolarjev, denar pa sta zagotovili
krajevna skupnost in Občina Moravske Toplice.
V vaseh KS Tešanovci so volili vaške odbore in njihove predsednike. Razen v Tešanovcih, kjer je novi predsednik Branko Cipot, so ostala imena predsednikov vaških odborov nespremenjena. Tako bo v Vučji Gomili dolžnost prvega moža še naprej opravljal Štefan Ferencek, na Suhem Vrhu je predsednik Jože Kučan, v Mlajtincih Štefan Gergorič, v Lukačevcih pa Štefan Sambt. (G. G.)
KD Frana Šaleškega F inžgarja iz
Žižkov v Ljutomeru
Zadnjo avgustovsko soboto so v atriju mestne hiše v Ljutomeru gostovali člani KD Frana Šaleškega Finžgarja iz Žižkov v sosednjem Prekmurju. Z zelo kakovostnim programom sta se tokrat predstavili tamburaška in foklorna skupina tega društva, za jesen pa napovedujejo tudi nastop njihove gledališke skupine. Program je povezoval predsednik društva Silvo Tibaut. Žal so se lahko predstavili le peščici Ljutomerčanov, saj je Ljutomer tega lepega sobotnega večera bolj spominjal na mesto duhov. Tamburaška skupina, ki jo vodi Slavko Ba-
ligač, šteje osem samoukov, ki v tej sestavi nastopajo'drugo leto, sicer pa so v Žiških tamburaši aktivni že od leta 1978. Njihova folklorna skupina, ki jo na nastopih spremlja ljudski harmonikar Ivan Prša, vodi pa Irma Cigut, je prav tako mlada, saj deluje šele od februarja 1995. Šteje sedem plesnih parov, Ljutomerčanom pa so predstavili predvsem prekmurske plese. Kljub slabemu obisku so se člani KD F. S. Finžgar v svojem nastopu potrudili, grenak priokus pa je vseeno ostal.
G. O.
Andrejci
Prvič samoprispevek v novi KS
Na zboru občanov v Andrejcih so se odločili, da bodo v novoustanovljeni krajevni skupnosti prvič razpisali krajevni samoprispevek za obdobje petih let. V bistvu pa gre za nadaljevanje takega načina dodatnega prostovoljnega zbiranja denarja krajanov, ki se je v preteklosti že uveljavil. Sklenjeno je bilo, da bo referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v nedeljo, 20. oktobra. Kot
je bilo dogovorjeno, bo največ denarja namenjenega za gradnjo nove mrliške vežice, za kar bo poleg krajevnega samoprispevka potrebno zbrati še dodatni denar.
In kaj naj bi v naslednjih petih letih v Andrejcih še zgradili? V prvi vrsti naj bi vzdrževali vaški dom in komunalne objekte, sofinancirali požarno varnost, zagotovili boljšo elektriko pa tudi posodabljali in vz-
drževali vaške ceste in poti, nekaj denarja pa bo namenjenega za funkcionalne potrebe krajevne skupnosti. Skupna vrednost vseh naložb znaša 20 milijonov tolarjev, s krajevnim samoprispevkom pa naj bi zagotovili 4 milijone SIT.
Da bi zagotovili potreben denar za obsežne naložbe, bodo zaposleni poslej plačevali 2 odstotka od mesečnih prejemkov, upokojenci 0,5-odstotni delež, obrtniki in podjetniki 3
odstotke, prispevek deja-skega dohodka km^tko . vnosti znaša 10 o .Q jet-posleni v tujim PLaheM v no morali odšteti p0]eg tolarski protivredn^ ’ipoeit. tega bodo mora h a j, kl niških hišic m vi" kj.vališčav nimajo stalnega P ti letn° KS Andrejci,
80 DEM, lastniki v n
in sadovnjakov P2 tudidf tolarjih. Določili P eoSpod>; i lovne obveznosti z d„i njstva, m sicer. J traktofSkl po 8 ur letno ter en t prevoz. Nadomestilo pravljeno obvezno oiat.ih oziroma 80 DEM V m. JE^
Pride Čas, ko človek odloži poklicne obveznosti na mlajša ramena, potem pa se posveti svojemu konjičku. Rudi Štelcl, upokojeni direktor Mesne industrije Radgona (MIR), že nekaj let goji buče »ciigare«, ki jim rečemo v knjižnem jeziku gr-Ijanke. Kot je razvidno s fotografije, visijo na brajdah in so okras na vrtu. Večino^plodov podari prijateljem, saj so prak-
OBUJALI SO SPOMINE - Leta hitro minevajo in kar dvajset jih je minilo za generacijo, ki je 1976. končala Osnovno šolo Mačkovci. Šole ni več, njeni obiskovalci pa že dobivajo sive lase. Razkropljeni po domovini in tujini so se zbrali na
Vaneči in do prvih žarkov poletnega sonca obujali spomine na vragolije, ki so jih počeli. Vsi pa so se strinjali, da je bilo takrat, v dnevih brezskrbnih iger, lepše kot sedaj, ko na vse neusmiljeno pritiskajo bremena sodobnega časa. J. K.
Obnova

tične: s posušenimi je mogoče jemati iz sodov vino. - Fotografija: L. Kr.
samopostrežbe
Te dni so se delavci gradbenega podjetja lotili obnt ^Javi-samopostrežne trgovine pri nekdanji bencinski črpal i in Omenjena samopostrežna trgovina je bila prva te vrs ve je postala že pretesna in nefunkcionalna. Trgovina, zjaSti no zelo dobro založena, je imela veliko odjemalcev, s saj je h1* bila najbolj blizu vsem ljudem, ki so prihajali v mes ■ deSeti zgrajena prav na začetku Lendave. Ta del seje v za ater letih močno spremenil in postaja že nekakšen drugi {ein pi Kmalu naj bi odstranili še staro bencinsko črpalko i ^njcOnaJ stu bo nastal nov trg. Trgovino oziroma samopostre sOjOpte obnovili do konca leta. Nasproti nje stoji z8ra	Tndiv 1
nedavnim prenovili in ki ji domačini pravijo Bela hi	dr«
bodo trgovine in drugi lokali, nekaj trgovin je že o	j,
bodo do konca leta.	e
Uredili bodo kanalizacijo
V Dolgi vasi bodo v naslednjih letih posvetili vso pozornost kanalizaciji. Razlitje meteornih voda in odplak jim dela namreč veliko težav. Ob cesti, ki pelje skozi vas do mednarodnega mejnega prehoda, so lastniki stanovanjskih hiš postavili lepe ograje in tako dodobra
spremenili videz vasi. Ureditev vaškega doma je druga pomembna naloga, ki jo želijo narediti, obenem pa bodo popravili zvonik na kapelici ob cesti. Za vse to bi potrebovali 130 milijonov tolarjev. S samoprispevkom naj bi zbrali 17 milijonov
tolarjev. P^^JJave. ^di moč občine in d	je t
naskupn2 ^a razvozili' ; doslej skrbela za■ z oj so uredili Pokop tudi ceSsle. co. Asfaltirali so	<
gorice in ured H g star n Vaški dom, 'dvSem »Je mladih, pa Je P ^rUštvu' njen kulturnem^ zelo dejavno.
t<
Revija za vinogradnike
Pred nekaj dnevi se je v lendavski občini pojavila nova revija, ki je namenjena sadjarjem in vinogradnikom. Izdalo jo je Sadjarsko-vinogradniško društvo Lendava, namenjena pa je seveda predvsem sadjarjem in vinogradnikom. Izhajala naj bi dvakrat letno. V njej naj bi strokovnjaki s področja sadjarstva in vinogradništva svetovali pridelovalcem, da bi le-ti dosegali boljše rezultate. Takšno strokovno revijo so lendavski vinogradniki potrebovali, saj jim manjka predvsem znanja o . sodobnem kletarjenju in sadjarstvu. Naklada kakih 500 izvodov naj bi zadostovala, prvo številko pa bodo dobili vinogradniki in sadjarji zastonj.
J. D.
Iz Puconec
Za kanalizacij0 in sortimi cen^
Vaški odbor Puconci je v dogovoru s podjetjem jranju munala iz Murske Sobote sprejel odločitev o sotin te P^iiii3 kanalizacijskega sistema in nove čistilne naprave- skuF aliZa ne naložbe je Občina Puconci skupaj z obema Brezovci m Puconci, ki sta podpisali pogodbo o ^enjerje ,ScijSk cijskih del. S tem bodo v vaseh Brezovci, Goric3’ kana11 vci in Puconci dobili že dolgo časa Pr*čak°y? bjfev. ^1^*' omrežje, kar bo gotovo za to območje velika pr* 0 ^gjedal0 d3
Hkrati bo podjetje Seping iz Murske Sobote	olflO
no stanje in izdelalo potreben lokacijski načr bodo dela opravili v približno mesecu dni- ‘T»cer pa gočen začetek del na tem velikem projektu, šnjem odlagališču odpadkov v Puconcih	Vt e Satfbegjšo! %
tirnega centra. Nosilec te naložbe pa je P° . ajustN^unaRL Komunala iz Murske Sobote, ki mora poiskati jCo no rešitev in izdelati lokacijski načrt. Gre za sor .^^1^ jgh odpadkov s kompostarno, sprejemnim centro
plina.

j^J2. september 1996
obisku v KS Černelavci
Napredek viden
na vsakem koraku
površin in večjega razmaha kulturnih dejavnosti. Obnovljen je bil vaški dom z dvorano in pisarnami, kjer imajo svoje mesto krajevna skupnost, vaški odbor in razne druge organizacije v vasi. Kljub razviti infrastrukturi jo je treba sedaj že obnavljati.«
»Poleg tega želimo stari del povezati s kolesarsko stezo, ker
Iz .
naselja ^.skupnost Černelavci, kamor sodijo poleg Černelavec še hektarjev fSlnC1’ P°Iana in Veščica ter zaselek Pušča, ki meri 1.345 ^“•Popis6! *ma^^ g°sP°d*njstev >n 2.453 prebivalcev (po za-stl10naseljeU ’ S°dl med srednie velike krajevne skupnosti. Kot prime-^opazif LeSeVeda najbolj razvija središče Černelavci, kjer je zadnje ^"^tmdeiu^ raZV°jraznib storitvenih in drugih dejavnosti, zlasti
kom bomeVn’m sam°prispev-^^lavcih7 letu v Pevršinp : prePlastili asfaltne n.Uredd' pločnik, v
Vežic0 v ?ceb graditi mrliško nr ^šincih in Veščici i °st gradnja pri-
d°Voda. T n ^ekundarnega vo-2°z Mest a*c*Ja Poteka skup-Kta r no °bčino Murska ^njo nr' V Cei°ti financira . rabnitU^arnega vodovoda. A Plačs??a v°dovoda mo-
in ' DEM za pri-Anjo. / Celoti financirati ^rv?;1U"darnega omrež->vaiiZka aelku Pušča niso iz-?vka, j5/ajevnega samopri-Ane Driam? rešitve, da v n?U'2 vodst6 d° zasloJavraz-Vommestneobči-
SočS°8ti za Pr‘do-f?’* Pravi finančnih sred-
Predsednik sve-er°e avci Jože Recek.
akadamska
lavci Marjan Horvat pa dodaja: »Černelavci seveda vodijo pri razvoju. Pri tem mislim zlasti
NOVO VODSTVO KS ČERNELAVCI - Od leve: Marjan Horvat, podpredsednik, Karel Gjergjek, polanski vaški predsednik, in Jože
Recek, predsednik.
na infrastrukturo v novem delu naselja, ki je nastala v zadnjih letih in je tako rekoč končana v celotnem naselju, kar velja tudi za eno od ulic v starem delu Černelavec, kjer živijo Romi. Sedaj nadaljujemo z aktivnostmi za pridobivanje še višjega standarda, zlasti glede športnih
sveta KS in pr-?Ske8a odbora Černe-
^bitvjjJ^ŠKI DOM - V Černelavcih se lahko pohvalijo tudi
e vaške igre v Andrejcih
v? SePtembra, ob 10. uri bodo v Andrejcih prve 0 e|<idVOastanovUeni Občini Moravske Toplice. Sodelo-Z k’ se bodo pomerile v devetih igrah: vlečenju vrvi, So’ pPrevozu vode s samokolnico, štafetnem teku v Bok ^hii?1* kmečkega voza, žaganju drv, skoku z mesta šta-
Pteh koruze in igri presenečenja. Prvouvrščeno moštvo
prvim trem e
»	- Lo-
?°Vci z? j! so si ga rad’
® adl|i pred leti, je
*?vba^ kmetij-kto n' ved prime-K°SeZa ^ratovščino. Od-Nar^čaku^Pj0 novega v S?« ni ? D°m že stoji, J?® urejen. Z N1?? denar-eVab’ ko bodo
Proda?1 VeDko prej, h h Ual1 stari dom.
" ‘S°NcI > - •
' Odbor za
» tuZObčini Puconci Kp°d>h zV-TP^ v A Ner oZnacilnim na-in Go-
NhSje^ Sicer pa v dve TD: v šala-’ ba obn,VClb’ na vidiku °čju občine so
tri turistične kmetije, dokaj je razvito gostinstvo .... ne manjka pa tudi drugih zanimivosti za obiskovalce, na primer lončarska delavnica. V turističnih hotenjih pa ne zanemarjajo naraščaja. Tako deluje na OŠ Puconci pomladek turističnega društva. (J. K.)
■ ZASADI - V vasici Zasadi v KS Križevci pri Ljutomeru so se neposredno izjavljali o uvedbi krajevnega samoprispevka. V volilni imenik je bilo vpisanih 47 volilnih upravičencev in kar 80 odstotkov jih je bilo za petletni samoprispevek. Glasovanje je torej uspelo. Z denarjem bodo plačali položitev fine asfaltne prevleke na grobo asfaltirani cesti in posodobili podaljšek proti Muršča-ku. (J. Ž.)
z naših krajev
bo pločnik širši kot običajno in povezan z novim naseljem, h-krati bo to varnejša pot tudi za prebivalce Veščice in Kupšinec kot regionalna cesta Gedero-vci-Murska Sobota. Prizadevamo si, da bi stari in novi del čimbolj združili tako po interesih, druženju kot po financiranju. Vsako leto imamo družabna srečanja, ki pripomorejo k boljšemu spoznavanju med ljudmi, še posebno med mladimi družinami. Smo pred začetkom gradnje asfaltnega igrišča v novem delu naselja, ker športni center, zgrajen na robu naselja, ni uporaben za vse namene,« še zvemo od Marjana Horvata.
Ambicij ne manjka tudi drugje
Najmanjše naselje v černe-
lavski krajevni skupnosti je Polana. Predsednik vaškega odbora Karel Gjergjek zagotavlja, da kljub majhnosti v ničemer ne zaostajajo po željah za posodobitev naselja. »Z lastnim trudom in krajevnim samoprispevkom ter prispevki gospodinjstev smo zgradili vaško-ga-silski dom, ki ni dovolj izkoriščen. Stari vaški odbor nam je zapustil tudi eno od dražjih mrliških vežic. Speljan imamo mestni vodovod, nimamo pa urejene kanalizacije, razen za meteorne vode, kar je glede na naše naravnovarstvene potrebe še vedno premalo. Ob dokončanju mrliške vežice načrtujemo ureditev kanalizacije ter asfaltiranje ulic in ureditev avtobusnega postajališča. Krajevni samoprispevek zbiramo v višini 2-odstotkov od plače zaposlenih, 4 odstotkov od obrtnikov in 4 odstotkov od katastrskega dohodka, med- j tem ko upokojenci ne plačujejo samoprispevka. S samoprispevkom letno zberemo okrog 1,4 milijona tolarjev, manjka pa 200 tisoč, ki bi jih dobili od upokojencev. Predračunska vrednost mrliške vežice je 8 milijonov 300 tisoč tolarjev.«
Najslabše je urejena mrliška vežica v Černelavcih, ki je tudi nastarejša. Poleg tega so utesnjeni, saj je pokopališče v bistvu polno, zato se pripravljajo na njegovo širitev. Upoštevati je tudi treba, da je pokopališče namenjeno tudi zaselku Pušča, kjer nimajo zadnjega počivališča.
V Kupšincih za zdaj nimajo problema z mrliško vežico, ki je dokaj funkcionalna. Medtem pa imajo v Veščici v referendumskem programu do leta 2000 zajeto ureditev pokopališča in mrliške vežice. V Kupšincih načrtujejo tudi gradnjo športno-rekreacijskega centra s spremljajočimi objekti, lokacija naj bi bila ob nekdanji stari osnovni šoli. Še prej pa bodo I morali rešiti vprašanje lastni- I štva. Po gradnji vodovoda naj bi v Kupšincih skupno z Vešči-co uredili pločnike. Na nedavnem sestanku članov vodstva Krajevne skupnosti Černelavci so se dogovorili, da bodo ustanovili začasno delovno skupino, ki bo pregledala vso prometno signalizacijo v naseljih in predlagala rešitve.
MILAN JERŠE
MRLIŠKA VEŽICA V POLANI - Zdaj je že pod streho, zato bo ta naložba kmalu končana. Foto: M. JERŠE
Slovesnost v Mostju
Dve desetletji gasilstva
PGD Mostje - Banuta ob svoji 20-letnici ni pripravilo večje proslave, ampak so se gasilci in gostje sešli le na slavnostni seji. Tam je predsednik Alojz Bobovec prebral kroniko.
Društvo si je prostore uredilo v poslopju stare osnovne šole, kjer je tudi orodišče: drugače pa je dokaj opremljeno, saj imajo motorno brizgalno Ziegler, gasilsko kombinirano vozilo in drugo. Vse to je rezultat dela članov društva, ki so sicer operativno organiziram v članski, mladinski in pionirski desetini.
Četudi so obletnico zaznamovali samo s slovesno sejo, niso mogli brez odličij. Alojz Bukovec je prejel plamenico II. stopnje, Martin Mertik in Franc Kodila pa plamenici III. stopnje. Gre za nriznanja, ki jih podeljuje GZS. Gasilska zveza Lendava paje priznanja podelila Jožetu Žižku, Jožetu Gaalu in Heleni Mertik. Podelili so tudi društvena priznanja za večletno delo v gasilstvu. J. Z.
NENAVADNA KUMARICA - SIAMSKI DVOJČEK - Gospodinji, ki je na vrtu v Gornji Radgoni posejala kumarice za domačo uporabo, je zrastel nenavaden plod, ki bi mu lahko rekli kumarični siamski dvojček. Dve med seboj zrasli kumarici visita na enem peclju, skozi katerega jim priteka življenjski sok. Kot nam je povedala gospodinja, ki pa ni želela biti imenovana, je take kumarice pridelala prvič, čeprav jih na svojem vrtu seje najmanj 50 let. L. Kramberger
■ CEZANJEVCI - V tem kraju so pripravili prvo srečanje domačinov in nekdanjih vaščanov, ki pa zdaj žive drugod, a se radi vračajo domov. Na srečanje so prišli tudi njihovi družinski člani. Na srečanju, kije bilo na športnem igrišču,je razseljene osebe pozdravil predsednik KS Cezanjevci, potem pa so bile razne družabne igre, ni pa manjkalo seveda tudi jedače in pijače. Srečanje naj bi postalo tradicionalno - vsakoletno. (F. Fe.) ■ RANKOVCI - Na srečanje oldtimerjev v Rankovcih se je pripeljalo 37 starih avtov, motorjev in motorjev s prikolicami. Pomerili so se v spretnostni vožnji med keglji in v vožnji po deski. Med avtomobilisti je zasedel prvo mesto Branko Grah iz Motovilec, med motoristi je bil tokrat najboljši Jože Ficko iz Rankovec, motor s prikolico pa je uspešno krmaril Štefan Ružič s Tišine. (F. Ku.)
, DOLGA VAS - Krajani Otovec, ki spadajo v KS !, so se na referendumu odločili za uvedbo dodatne-
ga krajevnega samoprispevka. Ugotovili so namreč, da bodo le z dodatnim zbiranjem denarja uspeli asfaltirali še preostale makadamske ceste.
Za podaljšanje krajevnega samoprispevka so se odločili v Dolgi vasi. Denar, ki ga bodo zbirali pet let, bodo porabili za napeljavo kanalizacijskega omrežja ter posodobitev vaškega doma in zvonika. Predvidevajo, da bodo zbrali 17.000.000 tolarjev. (J. Ž.)
KOBILJE - V Kobilju so ob glavni cesti, ki vodi v vas, postavili pano z voščilom Dober dan in prijetno počutje v Kobilju!
Pano ni »gol«, ampak je na njem čez poletje cvetje, ko ga je v tej vasi veliko tudi drugod. Občina in TD sta sklenila, da bosta panoje postavila še ob cestah, ki vodijo v vas iz Motvarjevec in mejnega prehoda Kobilje - Nemesnep ter Dobrovnika. Sicer pa ste v Kobilju že zdaj dobrodošli, četudi vas ne pozdravljajo povsod panoji, pač pa ljudje. (J. Ž.)
PETANJCI - Na gasilsko tekmovanje za memorial Bojana Novaka je pripotovalo 30 ekip iz vse Slovenije in ena iz av
strijske Radgone. Najprej je delegacija gasilcev položila venec na Novakov grob in prižgala sveče, potem pa seje začelo tekomo-vanje v suhem tridelnem napadu in štafetnem teku - prenosu gasilskega ročnika. Med gasilci člani se je odrezala ekipa Sv. Jurija, med gasilkami pa so prvo mesto zasedle tekmovalke iz Škofje vasi. Najboljši do dobili pokale in plakete. (F. Ku.)
BENEDIKT - Še vedno ni nič znanega, kdaj bodo povsem uredili in odprli hotel Agata v Črnem lesu. Drugače - boljše
- pa kaže z gostiščem v središču Benedikta, kajti ne bo v nedogled v surovem stanju. Družina Elbi - Petelin obljublja, da bo spodnja etaža gostinskega lokala nared do letošnjega martinovega. Vodila ga bo hčerka Andreja, znano gostilno Elbi v Žerjavcih pa bo vodil sin Aleš. Starša zaradi upokojitve formalno prelagata gostinsko dejavnost na otroka, prav gotovo pa bosta še naprej med svojimi gosti. (O. B.)
■GENTEROVCI - V Genterovcih so se odločili za gradnjo pokopališke vežice, velike 11 krat 8 metrov. V njej bodo dvorana za pokojnika, prostor za svojce, kuhinja, sanitarije in prostor za mrliško opremo. Dela do četrte gradbene faze, ki bodo stala 3.000.000 tolarjev, so zaupali Gradbeniku Lendava. Pozneje, ko bodo zbrali več denarja, pa bodo vežico povsem uredili. Vsak odrasli Genterovčan bo za vežico prispeval mesečno (v enem letu) 2.000 tolarjev. Zanjo je milijon tolarjev primaknila tudi Občina Lendava. (J. Z.)
Ljutomerski borci napovedujejo tožbo O spornem ideološkem napisu na sodišču?!
Kot smo zvedeli, nameravajo ljutomerski borci na ustavno sodišče nasloviti tožbo zaradi sklepa ljutomerskega občinskega sveta, da naj bi na spomenik NOV v središču prleške metropole namestili novo ploščo z napisom: »V spomin žrtvam 2. svetovne vojne in povojnih pobojev.« Na ta način bi, kot opozarjajo, nadomestili sedanji povsem neideološki napis z verzi iz pesmi Frana Albrehta - Svoboda je ljubezen, kruh in sreča, umreti zanjo slava je največja, živeti zanjo je
najvišji cilj - s povsem ideološkim.
V občinskem odboru ZZB NOV Ljutomer namreč menijo, da nihče nima pravice posegati v Sedanji spomenik, čigar okolico že urejajo in je menda že porabljenih predvidenih sedem milijonov tolarjev. Ob spomeniku, ki mu pravijo tudi Triglav, naj bi uredili tudi 22 parkirišč za osebne avtomobile in manjši vodomet, prav tako pa nameravajo postaviti več klopi za počitek, za-
saditi zelenje in drugo. Očitno so torej urbanisti v tem delu Ljutomera predvideli prostor za uvodoma omenjeno sporno znamenje.
Ali bodo morali kasneje odstraniti nameščen novi napis, kot se je to zgodilo v Škofji Loki in še ponekod drugje, bomo videli. Končno besedo pa bo seveda moralo izreči ustavno sodišče.
M. JERŠE
16
vestnik, 1 2. september^
eportaža
V nedeljo v Rankovcih na naj... kmetiji »Kriij z zasikof« za dva tisoč ljudi Na slovesnost razglasitve nagrajencev tekmovanja za naj...
kmetijo je prišlo več kot 2.000 ljudi z vseh koncev Pomurja in Slovenskih goric - Prišla tudi večina županov, poslancev in svetnikov - In koliko od teh jih je bilo v torek pri siliranju koruze?
Omarjev naslednik Tonček je v svojem kratkem nagovoru ugotavljal, da so na kmetiji vajeni obiskovalcev, ampak toliko jih ni bilo še nikoli. Pošalil se je, da bo vesel, ko bi jih vsaj polovica prišla pomagat silirat koruzo. To veliko poznopoletno delo so opravljali v torek.
Slavnostna govornica je bila poslanka državnega zbora ter predsednica nestrankarske, in nevladne Zveze kmetic Slovenije. V svo-
Na slovesnosti razglasitve je govorila Mihaela Logar. Na fotografiji je v pogovoru z Omarjevim Tončkom, ob njej pa je naš državni sekretar za kmetijstvo Ivan Obal. V objektiv smo ga ujeli, ko se je za hip zazrl - nazaj.
Za vse je bilo mogoče poskrbeti, le za vreme ne. Imeli smo srečo: nedelja je bila lepa in sončna in mnogim je dobro delo spremljanje prireditve s klopi v orehovi senci. Na fotografiji so rankovske pevke z dvema pevcema, ki so zapeli tri ljudske pesmi.
Kdo pa so ti Zamurjenci, ki nas »morijo« na Murskem valu? Vsi, ki so obiskali razglasitev naj... kmetije, sojih spoznali »v živo«. Vsebina programa je bila seveda »obarvana« po rankovsko. Ljudje so se do onemoglosti nasmejali. Dobro je, če se včasih sprostiš!
Verjamemo, da so sodelovali tudi ljudje, ki so bili na prireditvi, vendar jih je bilo veliko veliko manj. Je že tako, da tja, kjer je »fe-šta«, gremo veliko rajši, kakor tja, kjer je treba zavihati rokave. Resnici na ljubo pa je treba tudi zapisati, da določeno delo potrebuje toliko in toliko ljudi in nič več,
kajti še pregovor pravi, daje tam, kjer je veliko bab, kilavo dete. Ta prispodoba pa najbrž velja tudi za spravilo pridelka.
Letošnjo akcijo Naj... kmetija smo sklenili z Vestnikovo prilogo Naj... kmetija in nedeljsko slovesnostjo na letošnji naj... kmetiji -Omarjevi kmetiji v Rankovcih. Po naključju je naša prireditev sovpadala z župnijskim praznikom -proščenjem. Po običaju je to dan, ko ljudje urede svoje domačije, kajti na obisk in nedeljsko kosilo pridejo sorodniki in znanci iz drugih krajev. Rankovčani so se na oba dogodka pripravljali najmanj teden dni, oba sta bila njihova in zato uspela. Še posebno so bili na trnih Omarjevi, ki so na pomoč poklicali še sorodnike in sosede, saj so pričakovali množico ljudi. Za vse so pripravili pecivo in kruh, namazan z zaseko, na njej pa je bila še rezina šunke. Tudi kavico je marsikdo popil.
jem kratkem in spontanem (nenapisanem) nagovoru je »izdala« Omarjevega starejšega gospodarja Alojza, ki da ji je svetoval, naj govori o čemerkoli, le o politiki in ženskah ne. Povedala je, da nasveta ne bo mogla povsem upoštevati. In potem je nekaj malega povedala o Evropski zvezi, v katero bi
naša država tako rada prišla, vendar po zatrjevanju Logarjeve »Evropa ni idealna, ampak združba z različnimi problemi«. Razmisliti kaže tudi o njenih prizadevanjih za večje upoštevanje (izenačenje) žena. Omenila je tako imenovano neplačano delo žensk (materin
Ko zaigra na harmoniko tankovski Veseli kmet, potem marsikoga mika, da bi zaplesal. Na prireditvi pri Omarjevih so se zavrteli trije pari, ki so (za)plesali sotiš in čardaš. Po prireditvi pa je bila (na drugi strani ceste) gasilska veselica, kjer so se vrteli v ritmu drugih plesov.
stvo, gospodinjstvo ...). Vse to jim je treba priznati, četudi (zaenkrat) samo moralno. Spomila je tudi na imena naših nagrajencev. Saj res (to moramo priznati), povsod smo zapisali samo imena gospodarjev, razen pri enem, ko sta oba zakonca - žena in (šele potem) mož. To pa seveda ne pomeni (trditev spodaj podpisanega), da smo na ženske pozabili, saj smo med svojimi obhodi po kmetijah povpraševali tudi o njihovem delu, o čemer smo tudi pisali v prilogi Naj... kmetija. Ženske pa so bile sicer povsod v ospredju ne
deljske slovesnosti, tako tudi Omarjevi - starejša in mlajša gospodinja, na podelitev priznaj je večina mož pripeljala svoje življenjske sopotnice...
Nagrade in priznanja sta podelila direktorica Podjetja za informiranje Murska Sobota Irma Benko in odgovorni urednik Vestnika Janez Votek. Na prireditvi so nastopili: Omarjeva Patricij, ki je igral na sintetizator, in Doroteja, kije pela; trije pari rankovskih ljudskih plesalcev, ki jih je spremljal s harmoniko Veseli kmet; pele so pevke (družbo sta jim delala dva
Omarjevi so se izkazali kot dobri gostitelji: dekleta so nenehno krožila med obiskovalci s pladnji kruha (seveda iz domače krušne peči) z zaseko in šunko in pecivom ter oboje ponujale gostom.
pevca) iz Rankovec, prav vžgali pa Zamurjenci Murskega vala. Po uradnem delu slovesnosti so se dobitniki priznanj ter predstavnici Vestnika in agencije Venera foto-
grafirali. Mnogi obiskovalci so si z zanimanjem ogledali Omarjevo kmetijo in njihovo dopolnilno dejavnost (peko kruha), številni pa so se tudi »preselili« čez cesto,
kdo hi preštel vso to množico, ki je prišla peš in z avtomobili, za katere so Omarjevi uredili začasno parkirišče. Predvidevali Sfno, da je bilo na velikem dvorišču in zunaj njega čez dva tisoč ljudi.
kjer pa ni bilo nič več zastonj-Tam je bila pod velikim šotorom in okoli njega veselica, ki soj° Pripravili gasilci. Tako so (obP sredni pomoči naše akcije naj--kmetija) prišli na svoj računi Požarniki.
Fotografije
NATAŠA Besedilo-
ŠTEFAN SOBOČ^ Na prireditvi so bili v ospredij seveda Omarjevi. Odličje za
... kmetijo je prevzela « šestčlanska družina, podelila P sta ga direktorica Irma Benko' odgovorni urednik
Tako imenovano Nedeljsko kuhinjo na Murskem valu dopoldne, posvečeno naj... kmetiji, je vodila Smilja Baranja, popodansko prireditev pa je povezovala Nevenka Emri. Na fotografiji je v pogovoru z Omarjevo Dorotejo, ki je potem zapela Nede mi več rasla travica zelena ...
17
vestnik, 12. september 1996
Pred petimi leti smo zasadili
^kakšnem stanju so lipe v
samostojnosti
smo jih zasadili po razglasitvi
družbi starejših lip
Mlada ljutomerska lipa
naše bližnje
membne dogodke iz
'tni< Radgoni izpodriva vrba žalujka
zaskrbljeni so seveda tržni pridelovalci, saj odkupne cene niso po njihovi volji, vprašanje pa je, ali bo tudi kupcev dovolj.
Fotografija: Nataša JUHNOV.
Lepo urejen park v Murski Soboti in osamosvojitvena lipa
mesnega, ra tudi tisto mesno se da spitati s krompirjem-Nekoliko
za njihov mir in varnost...« s srčastimi listi
; 0razglasitve pa do današn-gJJ t16 se je marsikaj zgodilo. V ®>nu ostaja zlasti desetdnev-nj113 Za Slovenijo, ki je bila j J mnogo večjo morijo v tihu-n na Hrvaškem. V teh pe-euh so bili vzponi in padci,
Besedilo in fotografije ŠTEFAN SOBOČAN
V družbi z vrbo žalujko
Osamosvojitveno lipo so posadili v Gornji Radgoni 26. julija na Maistrovem trgu. Posadili sc jo v bližini mesta, kjer so se bil
1991. leta, ki naj nas spominjajo na enkraten zgodovinski trenutek: pridobitev samostojne države. Lipa, to košato drevo z mehkim lesom, srčastimi listi in dišečimi cvetovi .... je sicer že od nekdaj simbol slovenstva, zato je bilo logično, da jo »častimo« tudi v lastni državi.
Poteklo pet let, odkar je takratna skupščina Republike Slove-temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti »eodvi ^oven'je’ ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo ob pred« s Hmer si je slovenski narod, kot je tedaj dejal predsednik Meln ' Milan Kučan, »ustvaril razmere za enakopravno in tvorno
Z naro(*'' s katerimi je doslej živel v skupšni državi, s svojimi SelS vsem' drugimi narodi Evrope in sveta ter prevzel soodgovor-
nije. «... Slovesnost^e je nadaljevala na Starem trgu, kjer je predsednik občinske skupščine Mirko Prelog posadil lipo, ljutomerski župnik Veleberi pa jo je po krajšem verskem obredu blagoslovil ...« sem med drugim zapisal v vesti z naslovom Uresničena zgodovinska težnja.
Ljutomerska lipa v družbi z drugimi’veliko starejšimi lipami lepo napreduje v rasti in prehaja v pravo »slovensko« drevo. Ostaja simbol ne le slovenstva, ampak tudi materialni dokaz, da se je na tem koščku sveta prebudil narod in sklenil sam odločati o svojih zadevah in prihodnosti. V neposredni bližini lipe sta kapelica in gostišče.
V Lendavi je lipa v bližini Gorenjeve najtežji boji v naši novejši zgodovini, torej v bližini cerkve in mejnega prehoda. Tedaj, ko so jo sadili, je močno deževalo, a kljub temu je bilo na slovesnosti veliko Jjudi, tudi iz sosednje avstrijske Radgone. V petih letih seje radgonska lipa lepo razrasla. Prav gotovo bi se še bolj, ko bi je ne posadili skoraj tik ob vrbi žalujki. Tako pa ima človek občutek, da bijeta boj, katera bo močnejša. Lipa vendar! Seveda je zdaj zaman jadikovati, zakaj za osamosvojitveno lipo niso našli primernejšega kraja, denimo tik ob »posebni« šoli, kjer se sicer vse bolj bohoti neka druga mlada lipa, ampak tista ni »prava«.
Poimenovanje po lipi
»Lipa je drevo, ki Lendavi veliko pomeni. Skozi zgodovino jo zasledimo večkrat; po lipi je bilo nekoč imenovano tudi mesto, ki je sedaj Lendava,« smo zapisali v
Uresničena zgodovinska težnja
Podpisani sem bil 26. junija 1991. leta na ljutomerski slovesnosti ob osamosvojitvi Slove-
rog njene krošnje je veliko prostora ... zato se utegne razrasti v mogočno drevo, kakršnega videvamo po naših vaseh. Prav nič je ne moti spomenik iz NOB, na katerem sta partizan in zavezniški ruski vojak. Tako kot mnoge druge lip(ic)e, je tudi ta letos cvetela.
Pridelovalci krompirja imajo letos »krompir«. Letina je bogata in mnogi pravijo, da krompir že dolgo ni tako bogato obrodil.
Vendar ga nikoli ni bilo toliko, da se ga ne bi A porabilo. Tekne nam v obliki pireja ali pomfrita, ___	lahko je pražen ali le kar tako pečen, zraven pa mora biti seveda še kaj —
trgovine.
notici o zasaditvi osamosvojitvene lipe v Lendavi pred prodajnim centrom Gorenja.
Da, lendavska lipa je na vidnem mestu in vse bolj se razrašča v drevo, ki, upajmo, ne bo oma* galo, kot ne sme ponehati naše navdušenje za samostojnost. Čeravno (gledano v celoti) ne živimo boljše kot za časa Jugoslavije, pa smo lahko srečni, ker živimo v samostjni državi. In prepričani smo lahko, da nam bo enkrat boljše. Rastli bomo s svojo lipo. Sicer pa je v Lendavi še nekaj, kar dokazuje, da nam je lipa blizu: hotel so imenovali Lipa. Tudi okrog njega je več lipovih dreves.
Lipa pri spomeniku NOB
Tudi v Murski Soboti so posadili lipo, in sicer v parku na Trgu zmage. Posadil jo je pravzaprav takratni predsednik občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, sedanji župan mestne občine. Lipo sta blagoslovila katoliški duhovnik Franc Režonja in evangeličanski duhovnik Janez Balažič.
Soboška osamosvojitvena lipa je v lepo negovanem parku, ok-
preteklosti.
Saj se spomnite, gospodje, kako klavrno je bilo proslavljanje naše 5. obletnice osamosvojitve. Tudi v našem časopisu je šla skoraj neopazno mimo.
Pa na osamosvojitvene lipe smo se spomnili nekam pozno, mar ne?
k.
Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Sobotr
1 namen tega pisanja razvoja, kajti pri-vm° tak0 rekoč Fr'če pmitj,' V teJ zvezi naj samo na razne časopisne an-Zapisu »zasledujem« ' dejar»je osamosvoji-|S, ev lip zadnje dni julija
Hitro pozabljamo
Pri nobeni »občinski« lipi nisem zasledil kakega napisa, da so to spominske lipe. Seveda se v ničemer ne razlikujejo od drugih lip, ki so enake vrste, enake starosti ... Pa bi se morale? Le zakaj naj bi se? Je pa žal tako, da Slovenci hitro pozabljamo na po-
18
vestnik, 12. septemberj996
odlistki
Skrivnosti neznanih letečih predmetov ‘Pripravil: EMU lož ‘Krmelj 31. del
OD ABRAHAMA DO PRVEGA PAPEŽAv-POPOTOVANJE PO IZRAELU, SVETI DEŽELI
Gospod /e reke/ Abrahamu: »Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine'in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti io pokažem! Naredi! bom iz tebe v
narod in te blagoslovil. Poveliča! bom tvoje ime, da bo v ^^aSosl?VLOCj0 Blagoslovi! bom tiste, ki bodo tebe blagoslavljali, in preklel tiste, ki p tebe preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlliA Pripravila: Marinka JERIČ	j| e
Leta 1947 so ga z letalom pripeljali iz Wa-shingtona v Roswell z namenom, da snema vse, kar je bilo povezano z NLP-jem. Potem ko se je vrnil v Washington, je neznani kamerman (ime 'je znano ufološki organizaciji MUFON) zadržal kopijo štirinajstih 16-milimetrskih črno-belih filmov. Vsak film traja približno sedem minut in nima nobenega zvočnega zapisa.
Ray Santilli je omenjeni film kupil z namenom, da ga po vrnitvi v Anglijo da v preverjanje glede avtentičnosti ali pristnosti.
kraj dogajanja v šotoru na polju, poslopju ali znotraj posebnega tovornjaka.
Ves čas sedemminutnega predvajanja se kamera usmerja na bližnje posnetke. Kakovost filma je bila slaba, ni bil samo temen, ampak je imel tudi praske. Seveda so že v samih ufoloških krogih dvignili glasove nekateri, ki se spoznajo na to tematiko in jo spremljajo že več desetletij, nekateri pa se že tudi dolga leta ukvarjajo samo z NLP-jem pri Roswellu ali Coroni. Ravno atomski fizik Stanton Friedman, ki je tudi avtor knjige z naslovom »Zru-
Pogled na del avtopsije
V času osmega mednarodnega ufološkega kongresa od 19. do 20. avgusta v Sheffieldu v Angliji naj bi pokazali del ali celo cel film. Tam naj bi lastnik tudi razkril več podrobnosti, kako je prišel do filma in kako ga je poskušal analizirati.
V javnost je prišla informacija, da je Santilli film kupil za 100.000 ameriških dolarjev. Jasno je, da mora potrditi njegovo pristnost, predno bo z njim skušal iztržiti čim več.
Philip Mantle, direktor za raziskovanje angleškega združenja za proučevanje NLP-ja BUFO-RA, je imel priložnost videti eno od kopij sedemminutnega segmenta domnevnega filma. Ta filmska sekvenca kaže avtopsijo, opravljeno očitno na enem od teles neznanih bitij. Na filmu sta vidna dva moža v belih haljah, ki gledata proti telesu, in možakar v civilnih oblačilih, ki ga je kamera posnela v hrbet. Iz posnetkov ni mogoče jasno in zagotovo ugotoviti, ali je bil
šitev pri Coroni«, meni, da seje zgodila nesreča z NLP-jem tistega 8. julija 1947 bližje kraju Corona kot Roswell. Toda atomskega fizika moti kar precej nenavadnosti, ki so povezane s tem filmom, predvsem pa odnos Raya Santillija do nekaterih strokovnjakov, ki se že dolgo časa ukvarjajo prav s tem primerom. Tudi drugi avtorji, ki so pisali poročila, sestavke ali knjige, ki sedaj že nekaj vedo o Rayu Santilliju, niso prepričani o pristnosti tega filma in vsem, kar je z njim povezano. No, vendarle je to morebiti prezgodaj ugotavljati, ker film še ni šel skozi serijo znanstvenih testiranj in proučevanj in je prav mogoče, da se za zgoraj omenjenim negativnim skrivata ljubosumje in nevoščljivost. V dobro Raya Santillija je treba reči, daje pristal na predvajanje filma (veijetno seveda samo enega dela) za nekatere znane TV-mreže. Omenja se datum tega predvajanja - 28. avgust. Počakajmo, pa bomo sami videli in si ustvarili svojo sodbo in mnenje.
Na skrajnem severu so obalna ravnina, hribovje in jarek reke Jordan. Na skrajnem jugu je šestdeset odstotkov površine puščave Negev. Naravno bogastvo je pepelika, ki jo pridobivajo iz Mrtvega morja. Na obalni ravnini pridelujejo sadje: pomaranče, avokado, skratka citruse, bombaž, sladkorno peso, žita in tobak. Banane rastejo le ob Karmelski obali, vinogradi pa so na gorskem hrbtu Karmela. Hribovje se razprostira v smeri od juga proti severu: Judeja, Samarija in Galileja. V glavnem sta Judeja in Samarija arabski, s tem daje puščavska Judeja skoraj nenaseljena. Galileja z Nazaretom je glavna naselbina izraelskih Arabcev. V glavnem so tukaj Arabci in Druži. Od ustanovitve države pa do danes je država dosegla velik gospodarski vzpon. Pomembne so bile naložbe iz drugih držav.
Skozi puščavo do cvetoče Jerihe in Mrtvega morja ,
Nadaljujemo našo pot skozi Judejsko puščavo, po ozemlju, ki je bilo dodeljeno Judovim sinovom, proti Jerihi. Če se povrnemo v zgodovino, v obdobje očakov Jakoba, Izaka in Abrahama in dvanajstih Izraelovih sinov,'vidimo, da se številka dvanajst skozi zgodovino večkrat ponavlja (dvanajst rodov,
Orjaška jeklena ptica reže zrak med nebom in zemljo. Potniki, ki so zaupali svojo usodo Jatovi posadki, so se po uspešnem vzletu odpeli in pogreznili v lagodnost, nekateri so se zavedali tudi nemoči in popolne odvisnosti od drugih. Stevardesa je oddrdrala svoje stavke v domačem in tujih jezikih in vse je zopet potonilo v molku.
Motorji enakomerno brnijo, le včasih, kot bi se spozabil, eden izmed njih podrhti in zopet se zlije z ritmom svojih bratov. Toda kadar se monotonost zvoka pretrga, izzove ali celo pospeši tesnobo v ljudeh. Nemi pogled obtiči na sosedu, ki sije za pogum privoščil dve merici opojne pijače in tako odrinil stisko v podzavest ali je usahnila v spancu.
So ljudje, ki ne vztrepetajo ob vsakem sunku, nasprotno, njihov obraz je prevlečen s stoičnim mirom. Tako skoraj negibno kot kip je sedel tudi človek, ki mu je življenjska ura že odtrkala štiri desetletja. Nihče mu ni na silo odredil te poti. Le ponudili so mu jo, eno izmed možnosti za boljšo uveljavitev, zaslužek. Sprejel jo je, čeprav ga ni očarala niti prva niti druga varianta, tudi obe združeni ne. Pravi povzpetnik ni bil nikoli. Ni se mu bilo treba prerivati s komolci do položaja, kajti svoje delovno mesto si je pridobil z ustrezno diplomo. Nihče razen njega samega ni natanko poznal njegove nagle odločitve. Ni bežal pred samim seboj, bežal je pred spletom
dvanajst apostolov...). V času pred Kristusom 1. 1750 je Abraham poklican, 1650. se Jakob s svojimi sinovi naseli v Egiptu, Jožefa tukaj prodajo in 400 let ostanejo v Egiptu. Leta 1300 pr. Kristusom Jahve reši svoje ljudstvo iz suženjstva v Egiptu in štirideset let potujejo skozi puščavo. Hranijo se z mano, ki jim jo pošilja Bog, in to so bile duhovne vaje očiščenja. Tukaj so se Judje prekalili v narod, saj so preživeli in ostali najbolj kleni in zdravi. Še danes živijo na tem območju puščave beduini, kleni ljudje v šotorih, in se selijo z drobnico, ki jo pasejo. Vidimo v živo skalo in pesek vsekane naselbine pravoslavnih menihov. Kraj Laure, naselje puščavnikov pri Sv. Juriju. Po serpentinasti cesti se spuščamo in prihajamo v najnižje ležeče mesto v Izraelu in obenem najbolj vroče mesto, Jeriho. Tako kot so leta 1250 pr. n. š. Izraelovi sinovi pod Jozuetom osvojili deželo Ka-naan. Prava oaza zelenja in eksotike. Nekdanja Jeriha je starozavezna, kanaanska, Herodova Jeriha. Današnja, moderna pa je avtonomija Arafata. Je pretežno muslimanska. Tukaj je imel Herod palačo, kjer seje zadrževal predvsem pozimi. Bil je tako krut vladar, v življenju blaznež in je želel, da bi ljudje po njem ob smrti jokali, ker pa je vedel, da zaradi njegove krutosti tega ne bo, je svoje podložnike gostil in jih na
okoliščin, ki so vsaka zase bile sicer znosne, ali tako nagrmadene in. zavozlane so predstavljale zanj nepremagljivo oviro. Ukleščile so ga vase in usoda mu je navrgla edino rešitev: odhod.
Bolj ali manj zbrano je razporejal plime svoje bližnje preteklosti in pretehtaval njih konice po ostrini, katera izmed njih ga je večkrat zbodla. Ko je DC-desetka zopet vzdrhtela, so se mu misli zmedle in izkristalizirala seje, spodbujena od tesnobe najprej ena sama podoba: babičina. In vedel je, če bi se karkoli pripetilo, bi ga spremljala ona, samo njen obraz je odseval tisto skrivnostno dobroto, ki je opogumljala v stiskah, božala brez dotikov. Kdove zakaj. Morda si je v svojih zrelih letih neizmerno želela sina in je on, brez krvne vezi, izpolnil njeno hrepenenje. Brez vprašanj je odčitavala njegove želje in jih uresničevala po svojih močeh veliko bolj kot svoji pravi vnukinji. Z babico je odpotovalo veliko lepega ... tudi del njega samega.
Pozneje, ko je nekje nad morjem odsev luči že bledel, čeprav se na obzorju še ni porajal zametek sončnega dne, so se ne več iz morja, ampak kar tako, brez prave utemeljitve, motale še ženske, njegova Alenka, hčerka, ki je rasla ob njem in ji je bil mati in oče. Nobene vloge mu ni uspelo odigrati temeljito. Sam si ni nabiral očitkov, prepričan, da je storil vse,,kar je mogel v razmerah in času. In vendar je odraš-
koncu ubil, da so svojci potem vendarle jokali. Po drugi strani Pa je dal zidati stvaritve, ki se nam zdijo nemogoče in nerazumljive. V Jerihi je Herod tudi umrl. Zanj so rekli, da je živel kot lisjak, vladal je kot levjo umrl kot pes. Jeriha je kraj, kip je vedno cvetje, naj bo leto ali zima, tukaj vedno cveti in P0' Potnike omamlja čudovit vonj anemon in mirte. In ta čudoviti svet cvetja, nasadov potna-ranč in zelenja so Judje pustih Arafatu. Mesto leži na nadmorski višini 300 do 350 m. V zgodovini pa tukaj srečamo Jezusa kot dobrega pastirja, še prej Pa so Izraelci ob prečkanju Jordana po štiridesetih letih puščave prišli v to mesto, kjer je bilo konec puščave. Tukaj sta delovala preroka Elija in Elizejin^ kaj najdemo zanimive arheolo ške najdbe.
Po tej oazi zelenja spet Prl demo v puščavo in pot ljujemo proti Mrtvemu morj^ Vozimo se po asfaltirani ces skozi puščavo, vmes naiet'^ na oaze palm in vrtove. Seve je vse umetno namakano-obali Mrtvega morja pri km) Ein Gedi se ustavimo in si Pr voščimo kopanje. Mrtvo mor) pomeni, da v njem ne živi no no živo bitje. Morje je dojS sedemdeset kilometrov, ven se zadnjih nekaj let južni izsušuje. Vodna gladina se zadnjih štirideset let zniža a petnajst metrov. ,.n (nadaljevanje prihodi

čala mimo njega. Ni poznal f' st’h finih niti, ki jih stkejo žel' ske med seboj. Ni poznal nje nega intimnega sveta. Zato J odraščala sama s svojimi tez vami. Njegove ženske, ni J bilo malo, so upoštevale pre sem sebe, njo so videle le stranski, celo nezaželen Pte met. Ne. to ni res! Prap^ mora biti do njih, vsaj do tis" ' k‘ so zarezale brazdo v njeg notranjosti. Tistih bežnih P stolovščin ni beležil. Malo J1, bilo. In Alenka teh žensk N koli srečala. Te je še sam iz svoje zgodovine, Hoben' zdrknila na raven, da bi se / ral sramovati pred seboj-Tista brezimna. poP^ uvela lepotica, ki se muJ^. Pila v nekem miinchenske . ru. Hudič, kaj mu je treba	i
obnavljati to ogabno Pil je in tudi drugi so pi'1■ gov krog se je zožil m • dnje sta ostala s sodei sama in z dvema barskima teljicama. Sodelavec seje mlajše in še kar sveže ne otresel. On pa ji je sleonj. l0 v kot kužek. Kaj seje 0° 1 o, sobici za rdečo plišasto ni bilo vredno niti v sa^-vega. navijati. Nič vznemiri) p0. komaj vredno opisa n	^i
grošne erotične scen.e'	ob-
te spozabe gotovo m s 0. tožujoče zlezel vase, n ■ se sen pa tudi ni tn^.ifčp, ka-je prizor lahko enačil .. od kor ga udejanijo vsi dna, srednjih doviso i bi mu nažrlo le, če bl . ^a! odkrila Alenka. Hm, .^pjič)
(nadaljevanje P
>Mj2. septemhnr 1996
19
ujski val, sezona gobavcev
®i ko^°Z^°V-' so Polni- Ropajo z vrečka-doien’vram' 'n grabljami, starimi mamami in Vrhunc '■ ^ezona gobavih roparjev je na grama U VSak 'abk° odnese kar dva kilo-teva 0J° । Društvo gobavcev Slovenije zah-gobave V a e’ naJ ustanovi ministrstvo za vesa .zadeve in predlaga za prvega goba-Paket^ Jelinčiča. Taje že pripravil katerihZai,OnOV ° g°bavosti v Sloveniji, od tovalca^^k6 nekaj ceio že sPreJetih. Za sve-bavca S? °° g°tovo izbral dva največja go-Gore । genije, to sta Stane iz Kranjske ■mata ob UJZek iz Rinčetove Grabe. Sicer pak0 v a,oci gobavosti močno govorno naje boiieen- rJe str°k°vnost piva. Še zmeraj moclro misel kakor gladko Slovenci.'poP°ln° bedarijo, kot dela večina nskih politikov.
sio?*Va^’ Podlog
^I-SDK se Je preimenovala v AP-lepOto i? 6171 z. močno razvitim občutkom za namreč je odleglo. Ta novi naziv je Petje. M' a®°^asen *n zveneč kot slavčkovo nesete var Vas ne zajamejo močna čustva, ko koste1113116 v APPNI in se spomnite, Pri srcu vme®aii aPno Pri zidavi svoje hišice, ljubi domeR1 top'°’ kQt da Prihajate v svoj
DredVSekno črke DKS tako zelo motijo, bija, <ja 8arn stranki SKD, ki jih tudi upora-naj bj t e Preimenuje recimo v NAPNI. Kaj ni toliko pomembno, se ^nove sp°mnilh pomembnejša je lepo-PestniCe Kar same se vam porajajo shodih R 1 pb lahko prepevali na svojih tnpni n gre tista: »Vužgi vužgi, pajdaš, Pm me Blaž ...« in podobne viže.
val, na preži
a°čne strgrozi avtocesta, smo postavili Zl,° čudo3!6 9°vori se, da bi podobno kro-a"gleščin’. d 1 Je rondo pri Tomačevem (v P^rže'1 R°ndo too much), radi zgradili 'bilo tQJU' Da bi bila nesreča še večja, naj 8anja[a / križišče vrtljivo in naj bi ga po-^Priprara- Pomislite, za tako neumnost -ti. ZdaJeni žrtvovati celo zadnji mlin na ^ejo, raziskujemo, kdo je prišel na tako ?gaviSo°Je dovolil izpeljati to nečednost. ^goceJ^mki so pri tem projektu pobirali s^tinkai' enar- Botra tega posla bomo ^•Uotiin-1 ln zanJ postavili v Tomačevem *	1111 steber.
Kujski val, sprašuje
Ali dajo proizvajalci cest za svoje izdelke kakšno garancijo. Koliko let traja garancija za normalno izdelano cesto. Sami vidite, po kakšnih kolovozih se vozimo. Kaj vozimo, razbijamo avtomobile, uničujemo gume, lomimo amortizerje. Od Lendave do Kopra se vozimo praktično skozi kmečka dvorišča, skozi gradbišča, po skakalnicah čez železniške tire ali pa čakamo pri semaforjih. Kar ostane od avta, lahko vržete proč. Če torej obstaja garancija za cesto, naj to ob cesti piše, da bomo vedeli, komu zaračunati razbitino.
Kujski val, službo dobi
Prihodnji Uspešni podjetnik takoj zaposli lepo mlado tajnico. Kandidatka mora izpolnjevati naslednje zahteve:
-	obvladati mora Office for Windows,
-	aktivno naj obvlada angleški, španski, nemški in francoski jezik,
-	usposobljena mora biti za oralne posle, - znati mora sprejemati samostojne odločitve.
Kandidatke naj priložijo prošnji sliko v naravni velikosti. Za preskus znanja se bomo dogovorili z vsako posebej.
Kujski val, Rek Lama
- Prleki in Prekmurci, ki potujete v Maribor ali Ljubljano! Vsekakor si priskrbite lomilnik lisic. Priročna cenena naprava ne zavzame dosti prostora. Z eno potezo odstranite lisice s kolesa vašega avtomobila in že ste pro: sti.
- Prleki in Prekmurci, ki potujete v Maribor ali Ljubljano! Če ste dobrega srca in vam je lisic škoda, vam ponujamo lažne lisice. Nataknili jih boste na kolo, ljubljanski ali mariborski redarček.bo pa mislil, da ste že ujeti, vi ste pa v resnici prosti.
^Rdavski pereči
davljeni'
^Vi« ^č je sicer žensko delo, ampak, dragi moji, ^1' ki Sa*° 'et0 več ’n skrajni čas je, da se vmešamo še V|. deja , se že malo pogospodili, saj česa drugega, več' laI1ko opravimo sede na traktorju, ne opra-že5, v sob 1113 kd° čas. da bi prišel v soboto pomagat?
m n 1(0 pa ie v Prvi P°l°vici tedna samo de-Itd^htrehr mo8°če na njivo. Na sobotno razseka-Pti hno • nJe buč računam tudi zato, ker ste ob koncu ?k.	81 Prosti, saj se delovnik v tovarnah sklene v
g
ČL Oh, ia^bt0 čujem, kaj pravite! Mar res ne bo niko-dC| Pozak\ta Presneta Lendavska trgatev da bo? Sem pa p^kate 'k Teb nekaj dni se mi ni dalo iz hiše, da bi vi-tJ0 Vsj v I ^belske pa nimam. Pravite, da moramo to so-hvjL endav° na »parado« in na »muziko«? Meni ni O’ četum1 reč'’ k° Pa tja, kjer se dobro je in pije, rad pki niai1 So t0 samo lovske ali gasilske veselice, bi-^bajbor' fosila), krstitki ali kermina.
jc M tuj-Je Pa se počutim v kaki zidanici, kjer ni le vina, Puljič	pa darila ni treba (pri)nesti. Se mi
voi . 0 dru d° Potožil, da se ne splača iti na gostijo ali jjbi z ^ 80 pojedino, ko pa prireditelji niso več zado-Jhnim, ampak računajo na kaj večjega, draž-kaže h
'vid' ba ni- a v soboto ne bo nič s trebljenjem buč, ki so bi« leD 'V1' pudi mene zdaj ne mika to delo, ko pa že l’hf ^*cke ^^oretke in pisano oblečene Madžarice, pa 8oč 0 bo vk' nas bodo izzivale; kaj neki bo šele potem Xv'(leti O.ot°, ko sem računal na buče!), ko jih bo mo-X 1borar? z!vo, potipati ... Resnično vam povem: v so-še n.0 imeti »športni dan« in ne računati s kakim
^ai ’ 1* bu»JrtlanJ pa s trebljenjem buč.
lic^^Pisa ^am’11 b’ verjetno rekla moja žena, ko bi i,nje' Torej Perecev ne bere, vsekakor pa osmrt-^Vi^dev/^ mnoge druge ženske, ki so se že naveličale W111' An>V<< ’n b' rade videle naše fotografije v črnih
Po m*’ moški, se ne damo, četudi tu in tam er b0~ ■ V Lendavo pa v soboto pojdemo tudi lin “razsJ^Hjemet in priča utegnemo biti, ko bo morda dečkp1 Pamet«'
NACI
• ati ra
Lojzov doživljaj
Sedeli smo pri obvezni kavi, bilo je točno opoldne, kakor predvideva protokol. Med nami čisto slučajno ni bilo ne ministrov, ne diplomatov, še celo poslancev ne.
Lojzje bil videti presunjen. Naročili smo tri kave, za Lojza s smetano, za naju z Marjanom brez nje. Potem je Marjan kakor ponavadi pristavil: »Pa še danes, prosim, predno se bo podražila.«
Kava se Pri vrču ne podraži tako pogosto, kakor bi iz treh besed sklepal naključni gost. Marjanu je ta pesimizem ostal še iz prejšnjih inflacijskih dni.
Potem je Lojz pričel pripovedovati: »Saj mi ne boste verjeli, kaj sem včeraj doživel. Bil sem na roditeljskem sestanku in sem se zvečer peljal mimo Vrča. To, kar sem videl, je bilo zares nekaj posebnega.«
»No, pa povej,« sem rekel, ko sem srebnil prvi požirek poživljajočega napitka.
Lojzje pripovedoval, kako se je peljal mimo šole, ki stoji pred gostilno, tedaj je zagledal na cesti pred semaforjem parkirano oziroma nepravilno ustavljeno vozilo. Na pločniku je bilo precej ljudi, po domače bi rekli zijal. Ker ni mogel mimo, je zapeljal na pločnik, da se ne bi še kdo zaletel vanj.
»Je bila nesreča?« je vprašal Marjan.
»Kakšna nesreča neki, kvečjemu nesreča v glavi. Tedaj sem zagledal moškega, ki je odpiral prtljažnik tega avtomobila, iz njega je vzel motorno žago in jo na vsak način želel spraviti v pogon.«1
»Kakor v filmu Manijak z motorno žago,« je pripomnil filmsko izobraženi Marjan.
Lojz je nadaljeval: »Ker ni mogel vžati motorja na žagi, je še bolj pobesnel, povzpel se je na prtljažnik in z njega na streho vozila in je v besu pričel metati žago po strehi avtomobila.«
»Saj sem rekel, manijak,« je bil zadovoljen Marjan, »pripoveduj dalje.«
»Medtem so dobri ljudje poklicali policijo, mož je še naprej metal žago v svoj avto. Ko mu je padla na tla, jo je še naprej metal v okna in na havbo. Tako je avto do prihoda policije dodobra zdelal. Policisti najprej niso upali pristopiti,« je nadaljeval Lojz.
»Verjetno so tudi oni gledali film Manijak ...«
»Nehaj že s tem tvojim manijakom,« sem ga prosil^,
Lojz pa je povedal konec zgodbe. Policisti so pozvali »manijaka«, da se umiri. Le-ta je bil takoj čisto krotek. Povedal jim je, da se je čisto malo zaletel v avto, ki Je pred njim ustavil pri semaforju, to pa ga je tako razjezilo, da se je avtomobilu hotel maščevati za neposlušnost.
»Zgodba je zares dobra, kaj pa je bilo z razbitino?« sem vprašal.
»Danes zjutraj, že navsezgodaj, je prišel z vlečno službo in ga odpeljal. Bil je ves skrušen in nesrečen.«
»Račun za popravilo ga bo verjetno dokončno streznil,« je
NI
ha, ha, ha,
nasmejmo se skupaj!!!
Pa smo le, tak se mi samo vidi, priroumali do kunca sejma (v Radgoni je tak ali tak vsaki den sejen, či nej na cesti te v vrteči ..., samo nej te, da so deca notri, ampak funkcionari). No, vse skuper je šlo vse bol pomalen, ka se je tudi v"dlo na naših cestah, po kerih je bila večja gužva kak te, da so se naša južna brača z mašincami prouti Radgoni pelali. Pr moj duši, van poven, nanč s svojin koleslon nej-sen moga vun.
No, se tou še niti neje tak pomembno. Čuja se te neke, ka smo tudi v Radgoni doubi-li neki nouvi praznik. L vinotka boumo mogli te zaj pa slaviti ... za vraga, van poven, kdo pa de te slavija, či je pa pol občine v goricah - eni do te že brali, drugi pa boudo pučale prali -, jas po moji nouri pameti mislin, ka je občinaron svalilo pejnez za sejen, enajst jurjov pa tudi neje samo tak, kere so doubili za seje ... opa, sejnino. Najeli pa napili so se pa še svojih partijskih glavačof jin je nej trebalo poslušati, zatou ka je zaj vsaki po svoji pameti vola. Jas pa tak pravin: za občinski praznik bon razglasa tisti den, kda do radgonski hajzl na aftobu-sni postaji pošteno spucali ... pa nema veze, či de tou trinajsti kimavec ali drugi svečan. Najbojše bi tak bilou, či bi bija praznik I. aprila, zatou ka se občinski funkcionari tak bol obnašajo po toten dnevi. »Nej v desno nej v lejvo - na hajzl,« de mojo vlko predvolilno geslo. Pa se tou je sramota, si predstavlate, ka pride kaki turist v našo toto lejpo betoun-
menil Marjan.
Borivoj Repe
Radgonski Mehi(!)rček
sko mesto, pa mu naenkrat pride sila med nogami, himrlaudn pr’moj duši, či mu nede minlo do sraja takoj f tisten momenti, da de vida kup dreka na školki. Či bi naši plavi ali pa rumeni ali pa krvavo vijolčni funkcionar! si gda izplačali kaki honorar za tou, ne bi nič reka... »Pa se si nor,« mi je prejšjič reka naš Franček, »gej pa te lehko naši predstavniki, ki so bili od samega populusa izvoljeni, gučijo o dreki ... tou enostavno ne gre.« Joj, me je razjeza: »Kaj te ti misliš, ka jin ove masne klobase pa špricari nikoli vun z riti ne pogled-nejo,« sen mu raka, te pa je že pa fris pote-gna. Eh, se gnešni den več liden nemreš nič povedati. Da ti že vsaki vse zamejri ... prej-šnokrat sen posluša dva sousida na ogijačekih doli na Tratah. Je eden reka, ka ma ovi drugi malo bol zeleni paradajs, pa tak vendar zavelo teko deže ... te pa je nej minlo frtal sekunde, pa je že bija ogen v strehi. Se je ovi drja, kiaj ma un jegov paradajs gledati, ka naj si raši pogledne svojega smrRlavca, keri ma tako dugo grivo, ka je tou nej nikši red, drugi pa je pa prava, ka jegovi smrklavci cejle večere ružijo, ka nemre spati...
Nikšno je tou nej več ..., glavno, ka si jas lehko mirno dol pod obrajdami sednen pa ob šmucig lufti ruskih tovorjakov kaki špricar spijen. Seveda bon tudi 1. vinotok praznuva. Živel praznik! Živel še en razlog za špricar! Vrag, včasih je teško biti Štajerec.
OBČUDOVALEC MILČI
Jože Kovač - Veliki je na velikem Potrošnikovem teniškem turnirju vsakega svojega nasprotnika pred »mečem« krepko podložil s pršutom in teranom in si tako zagotovil prvo mesto na turnirju.
V restavracijah hotelov Diana in Zvezda si manejo roke, saj se je pritisk gostov v njihove restavracije v strogem središču mesta nenadoma povečal. To povezujejo s ponovnim odhodom svojih gostov iz ekskluzivne restavracije Central. Gostje, ki so zamenjali lokal, se pritožujejo nad šefom strežbe v osebi »visokega državnega uradnika«, ki nenehno izjavlja, da mu zaradi uradniške uspešnosti nihče nič ne more, še najmanj župan.
***
Emil Zelko - Pomex je dosegel sporazum š svojim konkurentom Markom Slavičem - Interkontinetalom o nakupu Pan-agre. Dogovorila sta se za skupen nakup in predložila nov poslovni načrt, v katerem sta predvidela prestrukturiranje proizvodnje. Tako bo Pan-agra sedaj namesto kmetijske mehanizacije delala konjske podkve.
•k-k-k
Na naj... kmetiji v Bankovcih sta bili sklenjeni dve pomebni poslovni pogodbi. Tako se je Ivan Obal -Idži dogovoril z Omarjem starejšim, Jeno Sapač - Brzi pa Omarjem mlajšim, da bosta na njunih predvolilnih shodih stregla z Omarjevim kruhom, zaseko in mesom iz tiinke. Pri Omarjevih že delijo družinske blagovne rezerve na krščanske in ljudske.
***
Bela Pavlič - Podjetni si že ogleduje modre parkirne cone v Murski Soboti. S pobiranjem parkirnine in rente od oglasnih tabel računa na dovolj zbranih sredstev, ki jih bo namenil za gradnjo parkirne hiše v Pomurskem tisku.
***
Franjo Šonaja - Izvozni si je končno oddahnil, ko mu je z radgonskega sejmišča uspelo spraviti vse plemenske telice, ne da bi katera medtem telila. Ni pa si oddahnil zaradi bosanskega kupca, ki mu je zavrnil nekaj telic zaradi visoke brejosti. Nepotrjeno smo izvedeli, daje bosanski kupec po ogledu telic in njihove brejosti najprej predaval o karanteni in šele potem sta se pogajala o nakupu.
***
Okrog 500 brezposelnih na območju Murske Sobote je v teh dneh hudo jeznih, kajti že tri mesece imajo v rokah dokument, ki sta ga podpisala Albin Kerec -Posvečeni in Cveta Mandič -Potujoča o stalni pripravljenosti in dosegljivosti. Vse to pa zaradi selitve uprave za srečno življenje brezposelnih v novo stekleno palačo ali soboški WTC.
kesma KONJ
20
>port
Prva državna nogometna liga
Mura : SCT Olimpija 3 : 0 (1: 0)
Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 1.500. Sodnik: Kranjc (Gornji Grad). Strelci: 1 : 0 Škaper (41), 2 : 0 Kokol (79), 3 : 0 Dvoršak (84).
Mura: Černjavič. A. Baranja (S. Baranja), Dvoršak, Dominko, Šču-lac. Alihodžič, Breznik (Kokol), Štampfer (Brezič), Škaper, Bakula, Kmetec. Rdeči karton: Kokol; rumeni kartoni: Škaper, Ščulac, Breznik, Kmetec, Kokol.
Primorje : As Beltinci 7 : 0 (3 : 0)
Ajdovščina - Igrišče Primorja, gledalcev 1000. Sodnik: Vidali (Kubed). Strelci: 1 : 0 Vrabac (11), 2 : 0 Vulič (16), 3 : 0 Vrabac (38 -1 Im), 4 : 0 Bajraktarevič (50), 5 : 0 Lučič (54), 6 : 0 Vulič (55), 7 : 0 Vrabac (78).
As Beltinci: Kuzma (Starovasnik), Godina, Tratnjek, Sirk, Granov (Šabjan), Gajser, Črnko, Baranja (Tadič), Džafič, Gutalj. Rumena kartona: Črnko, Godina.
SCT Olimpija : As Beltinci 1:1
Ljubljana - Igrišče SCT Olimpije, gledalcev 1000. Sodnik: Tivold (Kranj). Strelca: 1 : 0 Sirk (avtogol), 1 : 1 Tadič (86).
As Beltinci: Kuzma, Godina, Tratnjek, Sirk, Neiman, Šarkezi, Črnko, Gajser (Tadič), Baranja (Gruškovnjak), Džafič (Šabjan), Gutalj. Rumena kartona: Gajser. Gutalj.
Mura : Publikum 2 :1 (1:1)
Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 1.500. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelci: 0 : 1 Sivko (12), 1 : 1 Škaper (33), 2 : 1 Alihodžič (56).
Mura: Černjavič, A. Baranja (S. Baranja), Dvoršak, Alihodžič, Ščulac, Dominko, Štampfer, Vučičevič (Breznik), Škaper, Bakula, Kmetec (Belec). Rumena kartona: Belec, Dominko.
Domžale : Nafta 1:1 (1: 0)
Domžale - Igrišče Domžal, gledalcev 250. Sodnik: Bohinc (Škofja Loka). Strelca: 1 : 0 Cvijanovič (36), 1 : 1 Gabor (57).
Nafta: Magdič, Hozjan, Gaševič, Novak, Drvarič, Hranilovič (Novak), Utroša, Gabor (Varga), Tompa, Balantič,^ledelko (Pal). Rdeči karton: Varga. Rumeni kartoni: Hozjan, Gabor, Balantič.
Tretja državna nogometna liga
Črenšovci: Pohorje 1: 0 (0 : 0)
Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 300. Sodnik. Kerčmar (Hodoš). Strelec 1 : 0 Voti (55).
Črenšovci: Karoli, Pintarič, D. Horvat (Virag), B. Horvat, Graj, Hozjan, Kustec, Voroš, Lipič, Vori, Vučko. Rumeni karton: Graj.
Goričanka : Pertoci Bakovci 0 :1
Rogašovci - Igrišče Rogašovec, gledalcev 600. Sodnik: Krajnc (Ptuj). Strelec: 0 : 1 Jančar (67).
Rogašovci: Nemec, Kolar, Smodiš, F. Vogrinčič, Kren, Poredoš (Buček), Kosednar, Horvat, S. Vogrinčič, A. Šalamon, Šuša (B. Šalamon).
Pertoci Bakovci: Šiftar, Berendijaš, Žekš, Cipot, Buzeti, Gabor, Fras, Krančič, Jančar, Kokaš, Erniša (Matuš). Rumeni kartoni: A. Šalamon, Kolar, S. Vogrinčič, Gabor, Žekš in Jančar. (D. Kacijan)
Turnišče : Kungota 1:1 (0 : 0)
Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 100. Sodnik: Jozič (Velenje).
Strelca: 0 : 1 Habuš (65), 1 : 1 Markoja (70).
Turnišče: Zver, F. Pucko, J. Pucko (Vegič), D. Pucko, Mujdrica, Temar. S. Lebar, Albert Lackovič, Markoja, Albin Lackovič, B. Lebar (Lutar). Rumeni kartoni: Ternar, S. Lebar. Markoja.
Unior : Odranci 0 : 0
Zreče - Igrišče Uniorja, gledalcev 300. Sodnik: Amidžič (Maribor).
Odranci: Marič. Kreslin (Zakojč), Zadravec (Titan), Ulen, Cener, Pozderec, S. Kavaš (Vegič), Prekazi, Kreslin, S. Kavaš, Radikovič. Rdeči karton: Prekazi. Rumeni kartoni: Prekazi, Cener, S. Kavaš, Marič.
I. SNL
Rezultati - 6. kolo
Olimpija : Beltinci 1 : 1
Mura : Publikum 2 : 1
Rudar: Primorje 1 : 1
Maribor: Korotan 5 : 0
Gorica : Koper 2 : 0
Rudar	6	4	2	0	6:2	14
Maribor	6	3	2	1	13:5	11
Gorica	6	3	1	2	7:5	10
As Beltinci 6 3 12 10:14 10
Primorje Mura Koper Korotan Publikum Olimpija	6 2 6 2 6 2 6 1 6 1 6 0		3 2 1 2 1 3	1 2 3 3 4 3	15:4 7:7 5:11 2:8 8:11 2:8	9 8 7 5 4 3
II. SNL Rezultati - 4. kolo Domžale : Nafta 1 : 1 Piran : Ljubljana 1 : 0 Naklo : Šmartno 1 : 1 Zagorje : G. opekarne 1					: 0	
Dravograd	Železničar 2				: 0	
Vevče : Jadran 2 : 0 Drava : Rudar 1 : 0 Šentjur: Črnuče 2 : Drava	4 3 1				3 0	11:5	10
Vevče	4	3	1	0	5:1	10
G. Opekarne	4	3	0	1	10:2	9
Dravograd	4	3	0	1	4:2	9
Nafta	4	2	2	0	7:4	8
Šentjur	4	2	1	1	5:5	7
Zagorje	4	2	0	2	8:6	6
Naklo	4	1	2	1	4:4	5
Železničar	4	1	1	2	3:4	4
Domžale	4	1	1	2	3:4	4
Črnuče	4	1	1	2	2:4	4
Piran	4	1	1	2	2:5	4
Jadran	4	1	1	2	3:7	4
Rudar	4	1	0	3	4:8	3
Ljubljana	4	0	1	3	3:7	1
Šmartno	4	0	1	3	2:8	1
III. SNL Rezultati - 3. kolo Goričanka : Bakovci 0 : 1 Črenšovci: Pohorje 1 : 0 Turnišče : Kungota 1 : 1 Unior: Odranci 0 : 0 Aluminij: Dravinja 5 : 1 Paloma : Steklar 2 : 0 Kovinar: Brunšvik 6 : 0 Bakovci	3 3 0 0					13:2	9
Aluminij	3	3	0	0	11:1	9
Paloma	3	3	0	0	8:1	9
Unior	3	2	1.	0	4:0	7
Črenšovci	3	2	0	1	8:4	6
Kovinar	3	1	1	1	7:3	4
Steklar	3	1	1	1	5:5	4
Pohorje	3	1	0	2	3:2	3
Odranci	3	0	2	1	3:4	2
Turnišče	3	0	2	1	5:12	2
Goričanka	3	0	1	2	2:5	1
Dravinja	3	0	1	2	2:9	1
Kungota	3	0	1	2	2:13	1
Brunšvik	3	0	0	3	0:11	0
I. MNL MS
Rezultati - 3. kolo
Šalovci: Emal 1 : 1
Apače : Serdica 1 : 0
Kerna : Beltrans 3 : 1
| Nogometni komentar
Razburljiv začetek letošnjega prvenstva
Za nami je šest krogov letošnjega tekmovanja v prvi državni nogometni ligi. Pogled na lestvico je nekoliko neobičajen, saj je v vodstvstvu velenjski Rudar, na zadnjem mestu pa štirikratni državni prvak ljubljanska Olimpija. Prekmurska prvoligaša sta v sredini lestvice - As Beltinci na četrtem, Mura pa na šestem. Z izkupičkom Beltinčanov in Sobočanov v zadnjih dveh kolih smo lahko zadovoljni, ne pa z igro. Nogometaši Asa iz Beltinec, ki so odlično štartali, so se osmešili na tekmi s Primorjem v Ajdovščini, kjer so prejeli sedem zadetkov in presenetili na tekmi z Olimpijo v Ljubljani, kjer so osvojili točko. Tekma v Ajdovščini je bila Bel-tinčanom gotovo opozorilo, kako naivno se ne sme igrati proti izkušenemu nasprotniku, ki je doma težko premagljiv, zlasti, če moštvo ni kompletno. Brez dirigenta igre Neimana je namreč beltinska obramba delovala kot razglašen stroj. Povsem drugačna je bila slika v Ljubljani, kjer so odpovedali
napadalci. Nogometaši Mure so si z dvema ma z Olimpijo in Publikumom ze 0 ^°jn0 biti položaj na lestvici, vendar z igro ne more' povsem zadovoljni. Vučičevič, kije po s1 . mah, ker je imel prepoved igranja, zopet z moštvu, v napad ni prinesel pričakovane sv obrambi Mure pa se zelo pozna odsotnos P vanega Cifra, kije znal dobro povezovat ° in0 in napad. Zelo pomlajena lendavska Naj	.jep0
nadaljuje prvenstvo v drugi državni lign štirih kolih še brez poraza na petem mes -državni nogometni ligi so po tretjem ko u bljene točke v vodstvu nogometaši Pertocj vec, ki so pokazali najzrelejšo igro. Norine vci igra solidno in sodi v gornji delesi dtem ko drugi trije prekmurski Hgaši C nišče in Goričanka niso najbolje sta
iščejo svoja mesta.
feriM^eC
Roman Ratkai - trener soboških odbojkarjev
Odslej Odbojkarski klub Pomgrad
Odbojkarski klub Pomurje iz Murske Sobote, ki je dobil novega sponzorja in se preimenoval v OK Pomgrad, bo tudi v novi tekmovalni sezoni, ki se začne 21. tega meseca, predstavljal pokrajino ob Muri v najkakovo-
stnejšem razredu - 1. državni A-ligi. Soboški odbojkarji so začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono pod strokovnim vodstvom trenerja Romana Ratkaia v začetku meseca avgusta na atletskem stadionu pri soboški tretji osnovni šoli.
To pripravljalno obdobje, v katerem naj bi s treningi ustvarili dobro osnovo za doseganje visokih rezultatov v tekmovalnem obdobju, je trajalo do 20. avgusta, ko so se preselili v telovadnico soboške tretje osnovne šole, kjer trenirajo vsak dan. Do začetka prvenstva pa bodo odigrali nekaj prijateljskih tekem, ki bodo pokazale trenutne sposobnosti ekipe. V ekipi Pomgrada iz Murske Sobote je prišlo v primerjavi z minulo tekmovalno sezono do nekaterih igralskih sprememb.
i
Klub je
zentant Dejan rUJ . I ierceg°v reprezentant Bosne i	ger<jon
ne Bruno Marič in ^0-iz Žirovnice. V eklp°Novai', vno vključil Boja” minuli tekmovalni einbe ral. Glede navse te *P je osnovni cilj odb°JL uvrsti^ grada v 1. državni A-> t h na eno od prvih ses zagotavlja obstoj -avnegaP ske odbojke. P^-SiPo^ venstva bodo odb J j eV< da tekmovali tudizaP ske odbojkarske ^ekiP kjer jih v prvem ko
Stirola Gorlovk	tDapa e
Prva tekma bo 2.. P	agah,s
novembra. Če bodz eyp bodo Sobočani sreč Friedrichshafena 1 j0 tud Določene atnblC‘J^ tekm0^ domačem pokaln j v po kjer se želijo uvrsti« nale.	ped MaU
Šport od tod in tam
Rokomet - V soboto se začne prvenstvo v prvi slovenski moški rokometni B-ligi, kjer sodeluje ekipa Pomurke iz Bakovec kot edini predstavnik iz Pomurja. V
prvem kolu Bakovčani gostujejo v Ajdovščini, v drugem pa igrajo doma z Dolom.
Atletika - Člani TS Radenske Nina in Marjan Jakopec ter Ro-
Badminton - V Trebnjem je bil drugi mladinski turnir v badmintonu z mednarodno udeležbo. Sodelovalo je 128 igralcev in igralk iz sedmih držav. Med njimi so bili tudi Lendavčani in dosegli naslednje uvrstitve: pri dečkih do 14 let je bil Horvat 2, D. Novak 3, J. Novak 5. do 8. in Ketler 10; med deklicami sta bili Gjurkačeva in Koncutova 5. do 8.; med dečki do 16 let je Petkovič zasedel 10., med deklicami do 18 let pa Nagyeva 9. mesto. (V. Sekereš)
Mali nogomet - V Dobrovniku je bil obrtniški turnir v malem nogometu. Sodelovale so tri občinske reprezentance. Rezultati: Odranci: Lendava 2 : 0, Odranci: Črenšovci 3 : 0 in Lendava : Črenšovci 6:1. Vrstni red: 1. Odranci, 2. Lendava, 3. Črenšovci. (F.B.)
Rakičan : Lesopalst 2 : 1
Sirs : Tromejnik 4 : 0
Les : Ljutomer 2 :			0			
Kerna	3	3	0	0	6:1	9
Rakičan	3	3	0	0	6:2	9
Sirs	3	2	0	1	8:4	6
Beltrans	3	2	0	1	7:4	6
Les	3	2	0	1	4:3	6
Emal	3	1	1	1	2:2	4
Ljutomer	3	1	0	2	4:5	3
Lesoplast	3	1	0	2	4:5	3
Apače	3	1	0	3	4:5	3
Serdica	3	1	0	2	2:3	3
Šalovci	3	1	0	3	2:7	1
Tromejnik	3	0	0	3	0:8	0
Kegljanje - V Zalaegerszegu na madžarskem je bilo povratno srečanje med moškima in ženskima ekipama Nafte in Lam-dorhegya. Pri ženskah so zmagale gostiteljice z 2401 : 2211 podrtih kegljev. Nafta: Ščapova 353, Novakova 389, Utroševa 360, Žalikova 354, M. Varga 397. Moški Nafte pa so zmagali z 2508 : 2412 podrtih kegljev. Nafta: Horvat 453, Peric 430, Matjašič 412, Felšo 412, Kerman 402 in Radakovič 399 podtih kegljev.'(M. Žalik)
II. MNL MS
Rezultati - 3. kolo
Cankova : Lipa 3 : 3
Prosenjakovci: Tešanovci 1 : 2
Makoter: Rotunda 2 : 1
Dokležovje : Grad 2 : 0
Čarda : Smaki 5 : 1
Romah : Hodoš 3 : 2
Odbojkarski turnir
Olimpija pred Pomgradom
V športni dvorani Osnovne šole Bogojina je bil mednarodni moški odbojkarski turnir, ki ga je pripravil OK Pomgrad iz Murske Sobote. Sodelovale so tri ekipe. Rezultati: Pomgrad : Varaždin 2:1(15:9,18 : 8, 8 : 15), Olimpija : Varaždin 3 : 0 (15 : 12, 16 : 14, 15 : 6) in Olimpija : Pomgrad 2 : 1(15: 13, 15 : 11, 13 : 15). Vrstni red: 1. Olimpija (Ljubljana), 2. Pomgrad (Murska Sobota), 3. Varaždin. Ob tej priložnosti sta direktor Pomgrada Tibor Čarni in vodja OK Pomgrad Boris Cipot podpisala pogodbo o pokroviteljstvu. Odbojkarji Pomurja bodo tako v novi tekmovalni sezoni v 1. državni A-ligi nastopali pod imenom OK Pomgrad.
. MNL Lendava
Rezultati - 3. kolo
Dobrovnik : Polana 3 : 1
Opel Horser: Mostje 6 : 1
Renkovci: Čentiba 3 : 1
Bistrica : Nedelica 1 : 3
Hotiza : Panonija 0 : 1
Olimpija : Kobilje 0 :				1		
Dobrovnik	3	3	0	0	20:3	9
Renkovci	3	3	0	0	7:1	9
Opel Horser	3	2	1	0	11:3	7
Polana	3	2	0	1	7:4	6
Panonija	3	2	0	1	4:3	6
Nedelica	3	1	1	1	4:4	4
Hotiza	3	1	0	2	4:5	3
Kobilje	3	1	0	2	3:4	3
Bistrica	3	1	0	2	3:6	3
Olimpija	3	1	0	2	3:6	3
Čentiba	3	0	0	3	3:12	0
Mostje	3	0	0	3	2:20	0
Tešanovci Čarda Prosenjak. Dokležovje Cankova Romati Makoter Grad Upa Smaki Minicom Hodoš Rotunda
3
3
3
3
3
2
3
3
2
3
2
3
3
3 2
2
1
1
1
1 1 0 0 0 o o
0
1 0
2
1
1
1
0 2
2
1
1
6
0
0
1
0
1
0
1
2
0
1
1
2
3
8:2 13:3
8:6 4:2
11:7 5:4 2:2 4:6 6:6
1:5
4:7 4:11 4:13
9
7
6
5
4
4
4
3
2
2
1
1
0
man Klančar so se udeležili teka v Leobnu in v Steinzu v Avstriji ter dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Na uličnem teku v Leobnu je na 800 m zmagala Nina, v teku na 8 km pa sta bila v svojih starostnih skupinah Marjan in Roman sedma. V Steinzu je Nina v teku na 1.500 m zasedla drugo, Marjan pa v teku na 5,2 km peto mesto. (GG)
Nogomet - Na prvem nogometnem turnirju za prvenstvo ONZ Lendava za dečke do 10 let, ki je bil v Črenšovcih, so bili doseženi naslednji rezultati: Panorama : Nafta 2 : 0, Nafta : Panonija 0 : 0 in Panorama : Pano-
nija 2:1- (E ^lan TS Rad^
Atletika - Član	|()Va
Slavko Markoja je >	lini
km) in v članskik eS[0 T del solidno četrto vsekakor lep ^djša	jž
Kegljanje - £	a
ska kegljavka Marbi)a oPeN0 Dobrovnika, ki J	h usp
v soboški bo	se bo
okreva. Pričakuj|e. nj|atU čez dva tedna zg^	^
gljaško stezo. j tekfli0 čakata dve P0"] k; poka1’ --za svetovni oktobra v vni pokal drzavmb u (F. ^ novembra na Dtgleisd0 J 2,|
Atletika - ; striji je bil tekači iz štirih drz Rad a j(1 vala tudi č+an
Geza Grabari Grabar J k pa se lepo odrezal rto Vrb^^e člani zasedel c 50 |et med veterani	J
mesto.
Nogomet" V irno^X tradicionalni t Morske sK« sodnikov Pt JR zUltati- ptuL in Lendave RJ 3: b fSy Sobota .Lend^ P*? 0 Vrstni
Sobota L sobota.3'V 2. Murska So (F. H.)
I. MNL Lendava Rezultati - 3. kolo Graničar; Petišovci 3 : 0 Kapca : Nafta (v.) 2 : 2 Žitkovci: Dolina 5 : 1
Kapca Graničar Nafta Žitkovci Petišovci Dolina
3 3
3
3
3
3
2
2
1
1
0
0
1 0
2
1 2 0
0 1
0
1
1
3
10:4
8:5
12:9
6:5
5:8
2:12
7
6
5
4
2
0
Nogometni turnir zdravnikov	,
Zmagali soboški zdravnik1	>
vratarja Sre .hoijšega de) in za naj^) ; lenka Mraza (L° ekip:lždr;7ub^^ 2-Meditrade L1pirelg;a^ niki
Sobote. 5. Zd jn6. Zdravniki
V Bakovcih je bil mednarodni nogometni turnir, ki gaje organiziral NK zdravnikov Murska Sobota. Sodelovalo je šest moštev, od tega pet zdravniških ekip in ekipa direktorjev. Po pričakovanju so zmagali soboški zdravniki, dvakratni državni prvaki, ki so v finalu premagali ekipo Meditrade iz Ljubljane s 4 : 2. Za najboljšega
september 1996
21
Odstavljamo vam
Boštjan Maček državni prvak
nedavnem državnem članskem prvenstvu v streljanju na glinaste kije bilo na strelišču pri budinskem mlinu v Rakičanu, je prijet-0 Presenetil 24-letni Boštjan Maček iz Bodonec, član SI) Stefana Ko-,a®aTrap iz Murske Sobote, zaposlen pri Mlinopeku v Murski Soboti m ^asedd je namreč prvo mesto in prvič postal državni članski . 7 je lep uspeh, hkrati pa velika spodbuda za njegovo nadaljnje sortno d»u..—s
► port
8 streljanjem na glinaste golo-e se je začel ukvarjati leta 1988 Wsoboški strelski družini Trap, ‘let je takrat uspešno tekmoval "lesov oče Franc. Pravijo, da ^edi vlečejo, in tako je bilo tudi ^Soštjanu. Prvič je nastopil na ženskem mladinskem prven-stv"'«a 1989 v Ilirski Bistrici in Usedel četrto mesto. Že nasle-"le leto je na slovenskem mla-toskem prvenstvu v Ilirski Bi-
121 golobi od 150 mož-® zasedel prvo mesto in postal ,a4>nski prvak Slovenije. Sodeči je tudi na mladinskem pr-onstvu v Zagrebu in zasedel še-“"lesto.vietu 1991 je na slo-"skem mladinskem prvenstvu (/to^iani s 166 golobi od 200 ktuto'zasedel drugo mesto. V j..	si je že pridobival izku-
/planski ekipi SD Štefana lav > !z Murske Sobote v dr-ni ligi in na državnem član-
Li
^rstvo
skem prvenstvu. Potem pa je moral zaradi operacije nekaj časa obesiti puško na klin, zopet pa je začel redno tekmovati lani v državni članski ligi, kjer je soboška ekipa zasedla drugo mesto, med posamezniki pa je bil šesti. Na državnem članskem prvenstvu v
Ormožu pa je zasedel dvanajsto mesto. Sodeloval je tudi na mednarodnem tekmovanju v Brnu na Češkem, kjer je ekipa SD Štefana Kovača iz Murske Sobote zasedla tretje mesto, med posamezniki pa je bil petnajsti. Svoje največje uspehe pa je dosegel letos. Bil je stalni član SD Štefana Kovača, ki je tekmovala v prvi državni članski ligi in osvojila naslov državnega prvaka. Med posamezniki pa je bil v ligi drugi najboljši tekmovalec. Lep uspeh je dosegel tudi na mednarodnem tekmovanju v Zvolenu na Slovaškem, kjer je soboška ekipa v močni konkurenci zasedla četrto mesto, med posamezniki pa je bil dvanajsti. Tretji je bil na državnem lovskem prvenstvu, na otvoritvi strelišča v Rakičanu pa prvi. Piko na i pa je postavil na letošnjem državnem prvenstvu v streljanju na glinaste golobe v Rakičanu, kjer je osvojil kar dva državna naslova - ekipnega in posamičnega ter premagal vso slovensko elito. Tako se mu je izpolnila največja želja. V prihodnje si želi, da bi se uvrstil v državno člansko reprezentanco in se udeležil čimveč mednarodnih tekmovanj ter si pridobil novih izkušenj.
Odbojka
Seminar za sodnike in zapisnikarje
Zveza sodnikov Območne sodniške organizacije Pomurja je razpisala seminar za odbojkarske sodnike in zapisnikarje. Seminar bo v ponedeljek, 16. septembra 1996, ob 16.00 v prostorih Gimnazije F. Miklošiča v Ljutomeru. Vabijo vse, ki imajo veselje do odbojke in želijo postati sodnik ali zapisnikar, da se prijavijo na razpis. Vse potrebne informacije lahko dobite po tel. št. 81 028 ali 81 248 (Branko Hrga).
Rokoborba
Madžari premočni za Sobočane
Murska Sobota : Csepel Ofotert 10 : 29
V športni dvorani soboške tretje osnovne šole je bila prva tekma prvega kroga za evropski pokal prvakov v rokoborbi v grško-rimskem slogu med prvakom Madžarske Csepelom Ofoteretom iz Budimpešte in prvakom Slovenije Mursko Soboto. Gostje, ki so bili 1 Lkrat državni"prvaki Madžarske in imajo v svojih vrstah svetovne in evropske prvake ter udeležence olimpijskih iger v Atlanti, so bili premočan nasprotnik za Sobočane, za katere je nastopil tudi član Keorja iz Razvanja Žižek. Pričakovati je bilo, da bodo gostitelji zmagali vsaj enkrat ali dvakrat, a se to ni zgodilo. Najbližje temu je bil Slavko Zec, ki je pokazal največ, vendar mu je uspelo osvojiti le točko. Poleg njega
Feri Maučec
p nv"---------------------------------------
a dirka za veliko nagrado Radenske
^tnein^ktonia je bila pri tinci - Kocjan - Okoslavci - Start c
‘Ulem J j-^***a JU una pil ?a,10vlien ?Stvu v Radencih JSevednnk\°'esarska sekcija. Mo Veli^ UVe|jav|ja- To še Mk^kciif Za letošnje leto. .	ndeležujejo raz-
.%Po i,k|b kolesarskih ma-
^ Oveniji, uveljavljajo otočju Ta organizacijskem >iziral|Tak° so v Banovcih petine P.rv' kolesarski mara-»d ^Sar^v6 lepo uspel- Sku‘ kol*0opravi?1? klubom Tropo-L^rsis 11 16. tradicionalni It!-M ki ■3raton treh src v ^‘Trinr-^hh letos najštevi-1,^° ko|L V j13-)0 Pa se na prvo
FSk° d'rko za veliko ftraP^kklbo'5-^P-Diru0krPv|teljstvom Ra-<jSo|gj^ na krožni progi na S »ncL- Kapela - Tu-|X. Rožiči vrh - Drago-
Kocjan -
Start dirke bo ob 13. uri pred
Očeslavci - Ptujska cesta - Jan-ževc vrh - Boračeva - Radenci in bo dolga 169,9 km (7 krogov). Na njej bodo sodelovali kolesarji z licenco v kategorijah do 23 let, elitni kategoriji (profesionalci) ter v kategoriji mlajših in starejših mladincev. Pričakujejo okrog sto kolesarjev iz Slovenije in tujine. V ta namen so imenovali poseben organizacijski odbor, ki ga vodi priznani športni delavec iz Radenec Marjan Hladen. K sodelovanju pa so tudi pritegnili priznanega slovenskega kolesarske-, ga delavca Zvoneta Zanoškarja ter druge izkušene športne organizatorje, kot so Boris Ferenc, Milan Hojnik in Brane Klun. Krožna kolesarska dirka za veliko nagrado Radenske bo štela za pokal Slovenije in za »zlato kolo« (posebna nagrada KZS).
avtobusno postajo v Radencih. S
tem želijo pritegniti h kolesarjenju čimveč ljudi iz Radenec in
okolice.
Feri Maučec
Košarka - V prijateljski moški košarkarski tekmi je Medžimurje iz Čakovca v Radencih premagalo domačo ekipo s 66 : 63 (35 : 30). Zadetki za Radensko: Banič 15, Pavlin 15, Ojsteršek 12, Bratkovič 8, Balažič 5, Želj 4 in Novak 3.
Kegljanje - Na prenovljenem kegljišču v športnem parku na Logu, kjer bo nastopal novi prvoligaš EHO Hrastnik je bil moški in ženski turnir. Med posamezniki je bil najboljši Ljutomerčan (Konstruktor) Hary Steržaj, kije podrl rekordnih 967 kegljev, za kar je dobil zlati prstan Zlatarne Trbovlje.
Judo —————————-------
Goran Hašaj na Madžarskem deveti
KT*--------T-----------------------——-	’
। e »novcih ženski C-turnir EP
v Stockholmu, Triglav na Dunaju
rt^ije komisij,a evropske hokejske fe- in I riglava i^Predaiiovec.
V Paksu na Madžarskem je bil svetovni mladinski A-turnir v judu, na katerem je sodelovalo 520 tekmovalcev iz 30 držav. V slovenski reprezentanci je nastopil član Judo kluba Murska Sobota Goran Hašaj m v kategoriji do 60 kg med 35 tekmovalci zasedel deveto mesto.
Hašaj se je uvrstil v tretji krog, premagal je tretjeuvrščenega s svetovnega mladinskega prvenstva Carello iz Italije, nato pa izgubil s tekmovalcem iz Belgije.
je točko osvojil še Nasevski. Rezultati - 48 kg: Horvat: - 4 : 0 b. b., 52 kg: Godvajs : Hamzok 0 : 4, 57 kg: Vrbančič : - 4 : 0 b. b., 62 kg: Nasevski: Bankuti 1 : 3, 68 kg: Bačič : Cifferszky 0 : 3, 74 kg: Zec : Barabas 1 : 3, 82 kg: Vukan : Ritter 0 : 4, 90 kg: Žižek : Garamuo-zgyi 0:4, 100 kg: Kardoš : Gelenesi 0:4, 130 kg: - : Gombos 0 : 4 b. b. Pred okrog sto gledalci sta sodila Romun Lazar Ovidiu in Poljak Wojda Andrzej. Povratno srečanje bo 21. septembra v Budimpešti.
F. M., fotografija: J. Z.
Kasaške dirke v Ljutomeru ..
Lord Lobell (S. Jureš) drugi
%či|.Je avgusta 1996 v Cardiffu (Wales)
SkuP*ne evropskega klubskega ho-^stv80 Prvenstva za moške in ženske. Za pr-^Lev3.Se Pojavila tudi slovenska hokejska m 'Z lipovec za evropskega klubskega državnimi prvaki ter HK Triglav iz ®h2mec Za evroPskega klubskega prvaka po-■ Sa p agovalcev z moško ekipo in za evrop-^ko^3^ med državnimi prvakinjami z ^niza„-lp°’ v obeh konkurencah pa tudi za »to ie 1J° G'skupine. Evropska hokejska fede-J°vec ZauPala hokejskim delavcem iz Preda-Xj, ionizacijo C- skupine državnih pr-v li6 8ot°vo veliko priznanje tako Ho-l6*"11 akr Ubu Triglav iz Predanovec in njego-t °r pQ 'Vnernu Predsedniku Rudiju Cipotu M ya,niUrskemu in slovenskemu hokeju na Oja Obodo Prišli na svoj račun ljubitelji bodood 16. do 19. maja 1997 lahko OniO'^6 tekme med ženskimi hokejskimi )e’ Švice pVakinjami iz Walesa, Švedske, Bel-
’ Gibraltarja, Azerbejdžana, Moldavije
in Triglava iz Predanovec.
Hokejisti Leka iz Lipovec bodo potovali v Stockholm na Švedsko, kjer bodo od 16. do 19. maja 1997 tekmovali v C-skupini državnih prvakov skupaj z državnimi prvaki iz Švedske, Finske, Češke, Švice, Ukrajine, Jugoslavije in Hrvaške. Hokejisti Triglava iz Predanovec pa bodo od 28. do 31. marca 1997 sodelovali na Dunaju, kjer se bodo srečali s državnimi pokalnimi zmagovalci iz Avstrije, Litve, Portugalske, Švice,'■Ukrajine. Jugoslavije in Hrvaške.
Slovenska moška državna reprezentanca v hokeju na travi pa se trenutno na igriščih z umetno travo v Lipovcih in Predanovcih pripravlja za sodelovanje na tekmownju za četrti pokal Panonije, ki bo od 27. do 29. septembra 1966 v Zagrebu, kjer bodo sodelovale reprezentance Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Sicer pa se slovenski hokejski klubi v tem času udeležujejo prijateljskih mednarodnih turnirjev. Jesenski del državnega prvenstva v hokeju na travi pa se bo začel v začetku oktobra.
Štefan Vučak
Sobota peta, Triglav osmi
h^U letnice HK dtekmovanju premagal Gradec z
,v Magrebu med- I : 0 ter izgubil s Concordijo z I :
bHvOir v k ^^rebu med-l/OOstat bokeju na travi. I, O ekipi Triglava Murske SoU.
.%ke,11aga|. j® Murska So-
। ^dinJ '8rala neodl°če-'n v skupini
Plest-. St°' uvrstitev M] a^la f le Murska Sobo-
^sto ,7 P : । ter zased-r'glav je v pre-
1 : 0 ter izgubil s Concordijo z 1 :
3 in s Trešnjevko z 1 : 2 ter v skupini zasedel tretje mesto. Na tekmah za naslednja mesta je Triglav premagal Slogo z 1 : 0 in izgubi! z Mladostjo z 2 : 3 ter zasedel osmo mesto.
Namizni tenis “
Solar tretji
V Škofji Loki je bil prvi odprti namiznoteniški turnir Slovenije za mladince. Sodelovalo je 87 igralcev iz 17 klubov. Med njimi je bilo osem igralcev Moravskih Toplic Sobote, ki so dosegli solidne rezultate. Najboljši med nji-
mi je bil Miran Solar, ki je zasedel tretje mesto. Soliden je bil tudi Gregor Kocuvan, ki se je uvrstil med osmerico. Z uvrstitvijo med šestnajsterico je presenetil Dejan Šbiil. Druga mesta v predtekmovalni skupini so zasedli Gydrek, Zver, Puhan in Koščak, četrti pa je bil Gider.
M. U.
Goran Hašaj bo nastopil s slovensko reprezentanco tudi na naslednjem svetovnem mladinskem A-turnirju, ki bo v Gradcu v Avstriji. To bo hkrati zadnji turnir pred svetovnim mladinskim prvenstvom, ki bo oktobra na Portugalskem. Na to pomembno tekmovanje se slovenska mladinska reprezentanca že nekaj časa intenzivno pripravlja. Skupne priprave so bile v Izoli, višinske pa na Pokljuki. Sicer pa se Goran Hašaj pridno pripravlja na svetovno mladinsko prvenstvo tudi doma pod vodstvom klubskega trenerja in selektorja slovenske kadetske reprezentance Daniela Kisilaka. Velja omeniti, daje Goran Hašaj med pripravami v Izoli tudi opravil izpit za črni mojstrski pas - I. DAN. (FM)
Na ljutomerskem hipodromu je spremljalo nekaj več kot tisoč gledalcev v hladnem in vetrovnem vremenu osem točk sporeda. Osrednja dirka je bilo prvenstvo triletnikov pod pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Po pričakovanju je zmagal Jason B (Gregorc, Brdo), ki je letos z osmimi starti osemkrat zmagal. Prijetneje presenetil domačin Slavko Jureš z Lordom Lobel-lom, ki je zasedel drugo mesto. Anita (F. Jureš) je bila peta. Gostitelji so v preostalih dirkah dosegli štiri zmage in nekaj vidnejših uvrstitev. Dirka dveletnikov (1600 m): 1. Demos MS (M. Slavič ml.) 1:20,5, 2. Amigo (Heric), 3. Lavinica (Antolin). Trilet-niki (1700 m): 1. Lee Lobell (Puhar) 1:23,8, 3, Liktor Lobell (B. Seršen). Tretja dirka (L700 m): 3. Patricija Lobell (S. Jureš). Četrta dirka (1700 m: 3, Armena
(M. Slavič ml.). Peta dirka (1700 m): 1. Lilly Lobell (D. Zorko) 1:22,1, 3. Dirli Hill (Antolin). Šesta dirka (1700 m): 1. Lavishy (Heric) 1:19,6. Sedma dirka (1700 m): 2. Dori Lobell (M. Slavič, ml.) 1:19,6. Državno prvenstvo triletnikov (2.200 m): 2. Lord Lobell (M. Slavič ml.) 1:23,3, 5. Amita (F. Jureš) 1:23,9. (N. Šoštarič)
Atletika - Generalni direktor Radenske Alojz Behek in direktor fmančno-računskega sektorja Martin Sreš sta pripavila sprejem . za čalne Teniške sekcije Radenske. V petih letih delovanja je TS Radenske dosegla vidne uspehe na rekreacijskem in tekmovalnem področju ter je ena najuspe-šnjih tovrstnih organizacij pri nas. Čestitala sta jim za izjemne uspehe ter tudi v prihodnje obljubila vso podporo. (GG)
Nogomet - V mladi nogometni reprezentanci Slovenije na srečanju z Dansko v Mariboru (0 : 3) sta v slovenski reprezentanci nastopila tudi nogometaša Mure Nemec in Brezič.
V članski reprezentanci Slovenije na srečanju z Dansko v Ljubljani (0 : 2) pa je za slovensko reprezenatneo nastopil nogometaš Mure Kokol.
Spidvej
Preskakovanje ovir
Maja Vohar zmagala v Celju
V Škofji vasi pri Celju je bil mednarodni turnir v preskakovanju ovir. Lep uspeh je dosegla članica KK grad Rakičan Maja Vohar, saj je v mladinski konkurenci za pokal Slovenije v kategoriji AMS (1,20 m) s konjem Fjurom Fretterjem zasedla prvo mesto. V kategoriji A-2 (1,10 m) je Maja Vohar s konjem Blackom Barryjem zasedla drugo mesto. V kategoriji CSA (1,20 m) pa je bila s konjem Fjurom Fretterjem tretja.
Slovo Arturja Horvata
Na dirkališču v Petišovcih je bila peta dirka za državno prvenstvo v spidveju, ki jo je pripravil
Spedway team iz Lendave. Na sporedu je bilo dvajset razburljivih voženj, prireditev pa so pope-
strili člani Moto kluba Veterani iz Murske Sobote z oldtajmerji na čelu z Edijem Berdenom. Ob tej priliki se je od aktivnega tekmovanja poslovil nekdanji prvak Slovenije in Jugoslavije Artur Horvat iz Lendave. Lendavski župan Jože Kocon mu je v imenu kluba izročil spominsko darilo, v imenu Varstroja pa mu je darilo predal Martin Mejaš. Na dirki je zmagal Pintar (Ljubljana), medtem ko domačin Jožef Koren ni imel sreče, saj je v prvi vožnji padel, v četrti pa se dotaknil vrvice in bil diskvalificiran. Tako je Koren s 6 točkami zasedel deveto mesto. Po predzadnji dirki vodita Pintar (Ljubljana) in Omer-zel s po 64 točkami, Koren (Lendava) pa je s 34 točkami na osmem mestu. Dirke v Petišovcih si je ogledalo okrog 1.200 ljudi.
Andrej Matjašec, fotografija: Jure Zauneker
L
22
>e zgodi se vsak dan
zvezde vam kažejo >

OVEN
Ona: Mnogim se sicer zdiš precej domišljava in vzvišena, vendar je to le maska, ki prikriva tvoje resnične namene. Prijatelj bo zahteval popolno predanost in zanesljivost, od tebe pa bo odvisno, ali mu boš ustregla. Toda pazi se!
On: Postavil si si previsoke cilje in za njihovo realizacijo bo potrebna dobršna mera truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen te bo popolnoma očarala, po drugi strani pa prinesla kopico problemov.
BIK
Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, da se boš ponovno pobrala in pokazala v svoji polni moči. In to ti bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo drugi povsem zmedeni. Torej pohiti tako v ljubezni kot tudi drugje.
On: Prihajaš v obdobje, ko boš moral kar najbolje izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki so tvoja najboljša stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenskih afer s svojimi poslovnimi interesi, saj se lahko to kaj hitro obme proti tebi.
DVOJČKA
Ona: Nikar ne pričakuj spremembe prek noči, ampak se še bolj zagrizi v realizacijo svojih želja. Ob koncu tedna se ti bo nenadejano nasmehnila sreča ih ti omogočila velik met, vsaj kar se tiče ljubezni... On: Ko boš blizu zmagi, se je boš skoraj ustrašil. Nikar ne omahuj - vse to si si zaslužil, in to več kot pošteno. Tako boš imel sedaj več časa zase in za svoje načrte, ki so vse prej kot skromni...
RAK
Ona: Tvoje ljubosumje bo sicer povsem neosnovano, vendar pa si lahko zaskrbljena zaradi nečesa povsem drugega. Le vprašanje časa je, kako dolgo se boš uspela upirati osvajanju tistega, ki ti je nekoč že veliko pomenil.
On: Povsem po sreči se boš izmazal iz zelo neprijetnega položaja, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takšnim zapletom v prihodnje izognil. Je že res, daje tveganje privlačno, vedar je to, kar počneš, pretiravanje.
LEV
Ona: Sorodstvo ti bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boš vseeno morala ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podala na krajše poto-
vanje...
On: Ne boš mogel več dolgo skrivati tega, kar nosiš v svojem srcu, čeprav bo to za nekatere precej veliko presenečenje. Kar pa se tiče poslovne plati tega tedna, je še najbolje, da se izogibaš kakšnih resnih naložb.
DEVICA
Ona: Znanec ti bo ponudil priložnost, da se srečaš z nekom, ki ga že dolgo opazuješ. Toda nikar se ne prenagli, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi prava katastrofa. Predvsem pa pazi, da tega ne izve
tvoj partner!
On: Videl boš, da se stvari razpletajo kar same od sebe, torej so bile tvoje skrbi popolnoma odveč. Poslovni partner ti bo predlagal poglobljeno sodelovanje, tipa boš presodil, ali se ti bo to tudi splačalo.
TEHTNICA
Ona: Čeprav ne boš pričakovala, se ti bodo nenadoma prižgala nekdanja čustva in ponovno boš zmedena in neodločna. Zmeden pa bo tudi nekdo drug, tako da se lahko vse skupaj sprevže prej v humoresko kot romanco.
On: Dogodek, ki bo imel v tvojem življenju poseben pomen, te ne sme preveč razburiti, saj bi tako kaj hitro pokazal svoje ranljive točke. Počakaj na ugodno priložnost in stvari se bodo uredile kar same od sebe.
ŠKORPIJON
Ona: Nepričakovana ponudba ti bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje, ali se ti vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti ti ne bi škodilo malo več resnega pristopa pri reševanju ■
le-teh.
On: Zaradi stvari, ki si jih naredil, te nekdo občuduje, ker pa si priznal tudi svoje napake, je to le še dopolnilo tvoj dober vtis. Sprejmi povabilo, saj se ti obeta nekaj, česar doslej še nisi doživel. Le tako naprej.
STRELEC
Ona: Je pač tako, daje prepovedano sadje najslajše. Vendar te lahko tvoj vroči temperament zapelje precej dlje, kot si bila pripravljena iti. Toda samo enkrat se živi, zato uživaj sedaj in ne čakaj na nekaj,
česar morda sploh ne bo.
On: V ljubezni boš postavljen pred veliko odločitev, ki lahko zelo vpliva tudi na tvoje poslovne načrte. Nekdo ti bo sicer ponudil pomoč, vendar te bo tvoj ponos ponovno pokopal.
KOZOROG
Ona: Nikar ne prenašaj krivde na tuja ramena, saj je bila odločitev predvsem tvoja. Poskušaj rajši rešiti, kar se da. Pa tudi obisk pri zdravniku bi se ti lahko koristno obrestoval, če ne, bi lahko bilo prepozno ...
On: Poslovni načrti se ti bodo sicer začeli uresničevati, vendar ne tako hitro kot si morda pričakoval. Dosegel boš predvsem tisto, kar bo v tem trenutku najvažnejše in bo prineslo največji dobiček. Na drugo pa malo počakaj.
VODNAR
Ona: Prijateljeva naklonjenost se bo sprevrgla v začetek trajnejše zveze, v kateri bosta uživala oba. Prijateljica te bo povabila na prijeten klepet, kjer se ti bodo razjasnile mnoge skrivnosti iz preteklosti.
On: Navdušenje te bo zaneslo na povsem negotova pota, a se bo vse skupaj izteklo na najboljši mogoč način. Poslovni uspehi se bodo pokazali malo kasneje, vendar se ti tudi sedaj ni potrebno prav ničesar bati.
RIBI
Ona: Pometi najprej pred svojim pragom, šele nato začni kritizirati svoje prijatelje. Če boš nadaljevala s takšnim načinom življenja, se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš nenadoma ostala sama. In nikomur ne bo
mar...
On: Čeprav se vsi trudijo, da bi te končno uspeli odtrgati od tvoje fiksne ideje, boš še naprej vztrajal pri svoji prvotni odločitvi. Mogoče ti bo celo uspelo, toda gorje, če bo šlo vse skupaj narobe ...
Dve podobi enega faraona
Dolina Nila v Egiptu je prekopana po dolgem in počez in komaj verjetno se je zdelo,
granitni kip faraona Ramzesa n.
Dvoglavi kip prikazuje dve
Je šolski zvonec zazvonil/ h klopem učence je pribil, že urnik skoraj je nared, izdelan bo čez tednov pet.
Nahrbtnik, torba, se dobi, vseh knjig pa jasno, da še ni, saj naše zgodovine spis, to ni kvadrata le oris.
plačevati „^jrovanci sigdar več zdravil »rejo nouvoga oa v°rega žepa, je pri nas več nika ne) Zdaj de trbelo bole iti na maščalaae	travice< pa koreninice, pa domače
grbaniof nJ ''“dice, pravi Bela šteri že namesto kal da na jeiteo ton vse berč. Sto pa gnjes den ežče Glavno ka m are3Še lidi< šteti toga največ nticajo. mamo raf ° 2a mladino vse tak preskrbleno kak rod	3e	kakča je ta skrb za mladi
pamet s takšen besedilen:
Negdanja šola je bila politično usmerjena, močno morala zdaj fali, vsak svoje tuli in kriči.
Ta šola mladim slab je vzgled v možganih mladih cel je splet, Ta staro skregano je vse, mladina travo si nažge.
Džouži
da bi lahko arheologi odkrili še kaj novega. Med piramidami v Gizi so pod peskom našli
V 88. letu je umrl karizmatični kalifornijski odvetnik Melvin Belli. Njegovi sočni nastopi na sodišču in odlično poznavanje zakonov so mu prislužili naslov »kralja krivic«. Kariero je začel kot odvetnik zavarovalnic s skromno plačo in se počasi povzpel do velikih primerov in znamenitih strank. Branil je boksarja Muhammada Alija in Jacka Rubyja, kije ustrelil Kennedyjevega morilca Leeja Harveya Oswalda, pa tudi druge manj slavne ljudi. Zagotovil jim je velike odškodnine. Napisal in pomagal je pri pisanju 72 knjig. Kljub starosti, ločitve od četrte žene pred petimi leti in nedavnega bankrota je opravljal odvetniško prakso prav do smrti.
podobi faraona: kraljevsko in božansko. Njegov pravi pomen bodo do konca razvozlali arheologi, zagotovo pa je to še en kamenček v mozaiku starodavne civilizacije, ki je pred tisočletji cvetela v dolini Nila.
Na Japonskem je v 102. letu starosti v umrla najstarejša tokijska gejša Zakijokomaci Akasi. Lesei’ je začela učiti 1911., ko je imela komaj 11 let. Pet let ^ij zaposlila v eni najstarejših tokijskih četrti rdečih lučk, ^kasij^ slovi po prestižnih restavracijah s tradicionalno hran ■ gyoj poje pred sedmimi leti prejela nagrado za igranje na lu nj klic je opravljala vse do začetka tega leta. . . jn ta^1' Gejša naj bi po tradiciji s petjem, plesom, pogovarjan.1 jt]icsov mi igrami zabavala moške iz višjih družbenih slojeVz]/|j preč^?
avljali pre jh
j g stol t
moški, nVe prvid Pojavil v Tokiu, opravijo- r hišah, ki so bile neka?^™^^6 ženske- Nastopale Jih oblasti prenovpd-1 uzai<onjene, konec petdesetih P ■ fev sodobnih barov od 'o^^^ ŠteV',a gejŠje v dvajsetih letih tega stni ,mdeset.tIS0Č 8^ kolikor naj bi J
S stoletja, jih je ostalo le deset tisoč.
H*
Preproga
Na bruseljskem Velikem trgu se vsako leto zbere precej radovednežev in ljubiteljev cvetja, ki opazujejo cvetlično preprogo, narejeno iz 800 tisoč begonij. Živopisna dehteča stvaritev, ki meri 75 krat 25 metrov, je na ogled le nekaj dni, tokrat sojo predstavili že desetič, prvič leta 1971.
KAfCO Se
ČAJO *
za mc ze ture MA L€TO
MA
C . i(APAM
12. september 1996
23
bulimija
Oseba °i?Ja basanJa s hrano, kem SasVn1'”1^0 P°je V krat' ličink neverJetno velike ko-kot čaToVh*1"3 ljud‘ V svoiih u-aSU' Oseha se sramuje sebaše zav s hranjenjem, zato ieuctn h-rano skr>vaj. Šele ko na, ute„Ja ze P°stala dolgotraj-sram ni36 taka oseba izgubiti ^eniari?* Za Ug,ed v družbi’ siva 1 tJ? se ln se vede v bi-®alkQhni ki -ie odvisen n' oho|a ali drog.
S brano lahko spro-'Ve v mp?°'0^enle’ obremeni-'^ivna i i"5"'11 odnosih, in-^stičnp a*013 (naPr- zaradi Povezani dlete) ali občutki, Jli s hr„ S te'esno težo, obliko n°. Basanju sledi po-
>a vsakogar nekaj
motnja prehranjevanja
niževanje samega sebe, očitanje in depresija.
Druga značilnost osebe z bulimijo je neustrezno vedenje, s katerim bi rada preprečila naraščanje telesne teže. Najpogosteje je to namerno bruhanje po basanju.
Takojšen učinek bruhanja je olajšanje. Včasih se bruhanje iz sredstva spremeni v cilj: človek poje ogromne količine hrane zato, da bi bruhal.
Nekateri bulimistični ljudje pa uporabljajo odvajala in sredstva za odvajanje vode iz telesa.
Spet drugi stradajo dan ali več dni, tretji pretirano telovadijo ...
Vsi se pa bojijo, da bi pridobili telesno težo. Bulimija se pojavlja v ekonomsko razvitih
družbah, predvsem pri ženskah, in sicer večina v puberteti.
Pri nastanku bulimije je pomembna družina. »Bulimistič-na« družina je videti navzven uspešna, harmonična in z močnimi vezmi med družinskimi člani. V resnici pa v taki družini ni pravega razumevanja. Mati vse svoje neuresničene ambicije prenaša na hčerko. Do nje je neizprosna ter meni, da mora postati popolna ženska. V spopadu z vsakdanjimi težavami se bulimični ljudje izognejo z basanjem s hrano. Z njim izražajo prostest proti prevelikim zahtevam iz okolja. Probleme dobesedno »požrejo«. Njihov sovražnik je telo, ki se debeli, strah pred tem pa spet povzroča basanje s hrano.
Male Spalnice “kje 4 Sgosta velikost kopal-,i°.Seb,1o DrnVhldratnega metra-J°lgovat n .matičen je po-dnio°riS’ ki ne Ponuja „ možnosti, kot da vfsti,Vnrnamestimo lepo po Kise^nashkije pro-P’Prh2 n° ^deljen. Kabina '^tranj ;n °Jl k°t mejnik na %oduJ t>ako 'očuje stra-V>^na d1V^mka' da dobimo J^tora 2 e a- Y niši je dovolj
Pralni stroj, t^lahkn111 'n P^mm stro / nania namestimo polič-"Me, Vse Potrebne pre-
Osebe z bulimijo pogosteje poiščejo pomoč kot tiste z anoreksijo, vendar ne izdajo vzroka za bruhanje. Ker je njihova telesna teža lahko normalna in ker njihovo funkcioniranje lahko vzbuja vtis popolnega obvladovanja in življenjske učinkovitosti, jih je med pacienti navadno težko prepoznati.
K bulimiji so nagnjene ženske, zaposlene v tveganih poklicih (manekenke, baletke), dijakinje nekaterih šol ali tiste s tveganimi hobiji, na primer gimnastiko. Na bulimijo je treba tudi pomisliti pri osebah z različnimi oblikami impluzivnega vedenja, odvisnih od alkohola, nagnjenim k namernemu poškodovanju samega sebe ter pri osebah, katerim niha telesna teža.
Tudi zdravljenje bulimije je težavno in zapleteno. Treba je narediti prehrambeni načrt, zdraviti morebitne telesne in duševne posledice bulimistične motnje in vključiti v psihoterapevtsko obravnavo poleg pacientke tudi pomembne ljudi iz njenega okolja.
Po mnenju zdravnikov oz-
dravi tretjina vseh bulimističnih pacientov, pri tretjini se stanje izboljša, tretjina pa jih ostane še naprej motena. Tudi pri tej motnji velja pravilo, da je treba z zdravljenjem začeti čimprej, zato ne odlašajte.
Mihaela Lovrenčič
Kuhajte z nami
Buhteljni (manjši pekač)
Spadajo med kvašeno pecivo. Pripravljamo jih iz mešane gladko-ostre moke.
Testo: Potrebujemo 1 1 moke, približno 1/4 1 mlačnega mleka, 7 dag sladkorja, 6-8 dag margarine. 1-2 rumenjaka, 1/2 kavine žličke soli.
Kvas: 3 dag zdrobljenega kvasa, žlica sladkorja in tri žlice mlačnega mleka. Za oblikovanje buhteljnov potrebujemo še 7 dag mlačne (raztopljene margarine).
Nadev: 25 dag goste, dobre in ne premrzle marmelade.
Vzhajani kvas in na začetku navedene sestavine zamesimo v gladko mehkejše testo. Maščoba, ki jo zamesimo v testo, naj bo zmehčana pri sobni temperaturi. Mesimo urno in toliko časa, da se delajo mehurčki. Testo pokrijemo in ga postavimo na toplo, da naraste na dvojno količino. Na rahlo pomokani deski (z ostro moko) ga raztegnemo na 1 cm debelo. Margarino raztopimo do mlačnega (lahko uporabimo tudi olje). Testo narežemo na manjše kvadrate. Na vsako krpico damo žličko marmelade, ki ne sme biti zelo mrzla, ker potem buhteljni slabo vzhajajo in ostanejo trdi. Testo natačno stisnemo, da marmelada ne uhaja.
Buhtelj povaljamo v mlačni maščobi in ga položimo v pomaščen pekač. Nalagamo jih tako, da se med seboj rahlo dotikajo, a jih ne natlačimo. S servieto pokrite postavimo na topel prostor in počakamo, da vzhajajo. Premažemo s stepenim jajcem in spečemo.
Pečene pokrijemo, da se skorjica zrahlja. Nekoliko ohlajene zvrnemo na pladenj in spodnjo stran potresemo z vanilijevim sladkorjem. Trgamo in ponudimo popolnoma ohlajene, sicer se naredi na njih nezaželjena skorjica.
Buhteljni so najboljši sveže pripravljeni in jih ne pečemo
na zalogo.
Cilka Sukič
Semiš za udoben korak
°ye barve, vjpuloveiji
sa/'Sati RJe začelo jesen-i°pic in tople-skoraj več ne §re-kibo Prijetno v 04'1 aloveri- °d° tudi to jesen Laskih j So nekoliko daljši ške?nike. nn„Spominjajo bolj M Vz°tca V,Ornno je angle->45»*“ ««• P,eth, gre zaširo-
Med škornje se vrača mehak in prijeten semiš, saj so modne revije za jesen in zimo poleg škornjev iz kož plazilcev prikazovale zgolj škornje iz semiša. Videti je bilo vse mogoče barve, od tradicionalne črne in rjave do živahnih: rumene, zelene, rdeče, lila, skratka takšne, ki se podajo k določenemu kosu oblačila. Peta je običajno srednje visoka in nekoliko širša.
ko rebrasto površino. Barve? Letošnje: zamolklo zelena, modra, oranžna in rjava.
*a žer>ske in 1 Žrtve nasilja
do 23. ure.
Preprosto in lepo
Enostavna srajčna obleka je še vedno kraljica, četudi ji hodijo v zelje razne bolj ali manj domiselne muhe enosezonke. Obleka je izdelana iz pikčaste viskoze v zelo nežni modri barvi in se zapenja po vsej dolžini. K njej spadajo še lično oblikovani sandali;
Vodni vrt
Narava je čudovita. Pogled na vodo, lepe rastline in živali nas po napornem dnevu razveseljuje. Današnje življenje nam pogosto onemogoča sprostitev v naravi. Bliža se jesen in z njo čas, primeren za obdelavo tal. Z vrtnarjevo pomočjo in z lastno domišljijo lahko na vrtu uredite prijetno sožitje vode, vodnih rastlin in živali. Za robnike velikosti sedem kvadratov uporabimo že izdelane kalupe z desetletno garancijo, za tiste večjih dimenzij pa v ta namen izdelano folijo.
Način postavitve: najprej narišite vaš vrt na milimetrski papir in na skici označite lego ribnika. Pazite, da je prostor v sončnih dnevih vsaj 4 do 6 ur obsijan s soncem.
Nasveti za namestitev gotovega bazena - kalupa. Bazen postavite na izbrano mesto in njegovo ob-
liko označite s količki ob zunanjem bazenskem robu. Nato izkopljite jamo, ki naj bo približno 10 centimetrov širša in globlja, kot so mere bazena. Iz nje odstranite kamne, vanjo pa nanesite 10 centimetrov debelo plast peska in ga učvrstite. Na tako pripravljeno podlago postavite bazen in ga poravnajte z vodno tehtnico. V pomoč vam je lahko tudi merilna letev, ki jo položite prečncr čezenj. Ko je naravnan, zapolnite stransld prazen prostor med jamo in bazenom s peskom, ki ga boste zalili z obilo vode. Pred zalitjem z vodo naj bo bazen do četrtine napolnjen z vodo, da preprečimo njegov dvig. Pred nadaljnjim polnjenjem ga po želji zasadite z močvirskimi rastlinami.
Če želite razgibano vodno površino ali potočni tok, postavite v bazen potopno črpalko z nastavkom. Pazite le, da je spoj kabla na črpalki in priključnega kabla na vodi na nedostopnem mestu.
£ -------------:----------
Oljenih avtomobilov
vt* So na seJmu rabljenih avtomobilov v Murski Sobolj avtomobilov, prodali pa so tri.
GV mpUS Ca ’ S^^fause
Slft '-3
P'US SiV9°ritl36L ^12!
Letnik 1992 1987 1990 1989 1990 1985 1993 1993 1990 1989 1991
prev.km. 22.950 99.566 82.800 59.500 82.000
131.000 33.000 60.000 68.000 92.000 28.000
Cena
9.500 DEM
1.500 DEM
8.700 DEM
2.300 DEM
5.500 DEM
6.600 DEM 840.000 SIT 16.000 DEM
5.400 DEM 955.000 SIT 10.500 DEM
Cene sadja in zelenjave
Zelenjava		Tržnica		solata	160	-	180
	M.	G.		korenje	100	200	150
	Sobola	Radgona	Ljutomer	čebula	70	120	100
jabolka	100	150	120	fižol v zrnju	321	300	300
pomaranče	236	-	250	zeleno zelje	50	100	70
banane	138	130	120	česen	300	500	390
hruške	140	200	180	kumare	100	-	70
grozdje	300	200	280	breskve	144	200	200
limone	260	300	280	lubenice	80	70	60
or. jedrca	960	-	990	kivi	360	-	570
paradižnik	100	180	120	cvetača	180	220	250
paprika	120	150	120	nektarine	260	240	250
krompir	30	60	35	slive •	140	180	150
SESTAVIL MARKO (UPAST	DRAMA GARCIA LORCE	ČLOVEK, KI REALNO GLEDA NA ŽIVLJENJE	RlgJE JAJCECE	IZCEDEK	AMERIŠKI JAZZOVSKI KITARIST FARL0W	NEENAKOMERNOST, NESORAZMERJE	NARQDNA ZNAČKA, KOKARDA
PREDSEDNIK DRZ. SVETA |	(IVAN)							
JAVNO PRIPORO-| S							
DELAVEC V VARIL-NICI							
IME DVEH SEDEL NA VELEBITU					TITAN		
					DEŽELA OB NILU		
RIMSKA SEST1CA			TOVARNA V CELJU				
			POHORSKI GRANIT				
1 NEMŠKI FILOZOF IN UNGVIST 1 (GEORG)	A			IRSKI BRINJEVEC			
				VRSTA JABOLK			
ZGODBA, POVEST							
VZHOD		AZIJSKA ' DRŽAVA					
		AMERIŠKI SKLADATELJ					
SREDOZEMSKA OKRASNA RASTLINA						DEJ. TENISKE IGRE	REKA NA HRVAŠKEM IN V BOSNI
GOVEJJ MLADIC					SIGRID UNDSET		
					TUNIZIJA		
AVTOR OPERE PETER GRIMES							
NEKDANJA ZVEZA DRŽAV							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: brdavs, Rainier, Idrijca, ZI, Tatn, gol, kej, atom, Ti, Levitan, NH. Kina, Inter, CIA, Asa, aktinij, Aimara.
24
vestnik, 1 2. september ^96
televizijski spored od 13. septembra do 19. septembra
PETEK
13. SEPTEMBRA
TV SLOVENIJA 1
9.50 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
10.05 Pasje mesto, kanadska nanizanka
10.25 Ptujski festival
11.25 Mačka in miš, nemški film
13.05 Kolo sreče
16.15 Naši baletni umetniki: Metod Jeras
17.00 Dnevnik
17.10 Otroški program
18.00 Po Sloveniji
19.30 Dnevnik
20.00 Forum
20.25 Trdnjavske igre, francoski film
21.45 Skrivnostni svet A. Clarka, 2. epizoda angleške dokumentarne nanizanke .
22.30 Dnevnik
23.00 Nevarne obline, ameriška nanizanka
23.45 So leta minila, ponovitev angleške nanizanke
0.15 Božanski dnevni, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
11.20 Svetovni poslovni utrup, ameriška poslovna oddaja
11.50 V žarišču
12.15 Podoba podobe
13.05 Umetniški večer: Portret Alana Hranitelja
13.45 Stoletje filma: japonski film
14.35 Farinelli, belgijski film
16.20 Veliki dosežki slovenske kirurgije
16.50 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija
17.20 Gradovi
17.50 Sova, ponovitev
18.30 Slovenski magazin so leta minila
19.25 Včeraj, danes, jutri
19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka
20.00 Tropski vetrovi, ameriška nadaljevanka
20.50 Ljubezen in pohlep, kanadski film
22.10 Videošpon
22.40 Brane Rončel izza odra
POP TV
10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev- 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 MAS.H., ponovitev - 13.00 Med prijatelji, ponovitev - 14.00Trfie na zmenku, film - 16.00 POP-30 -16.30 Srce na nitki, nanizanka -17.00 Brisco Coun-ty, nanizanka -18.00 Santa Barbara -19.00POP-kviz-19.30 24ur-20.00VR5,nanizanka-21.00 Highlander, nanizanka - 22.00 Srečni Luka, nanizanka - 23.00 Slabo znamenje 3 - končni obračun, film- 1.30 24 ur- 1.30 POP-30, ponovitev
TV HRVAŠKA 1
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro-10.05 Nora družina, serija za otroke- 11.00 Poletni izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.20 Ljube. jnsl e zveze - 13.05 Osma bradačeva žena, ameriški fiim 15.05 Kapetan zaspan, risana serija - 15.30 Bon-ton-ton - 15.35 Ste vedeli? -16.00 Dr. Ouinn - 16.55 Za kulisami - 18.20 Razpotja federacije - 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.30 Poročila - 20.5 Zabavni program - 22.15 Sokol je priletel na hrvaško grudo, dckirnentama oddaja - 23.10 Dnevnik - 23.30 Žvi planet, dokumentarna oddaja -00.20 Poročila ,
TV HRVAŠKA 2
17.35TVkotedar- 17.45 Grozljivka- 18.45Rijeka: Morje - 19.30 Dnevrfik - 20.05 Korakza korakom, humoristična serija - 20.35 Meeting Venus, angleški tim - 23.10 Lethal Ninja, ameriški film
TV AVSTRIJA 1
8.05 Grad ugank, ponovitev - 9.30 Kdo je tukaj šef? - 9.55 Knight Rider -10.40 MacGyer-11.30 Srce nekega Indfianca. vestem -13.00 Otroški program -13.30Risanke- 14.15Tomin Jerry- 15.35Mini Zib - 17.35 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Polna hiša -18.30 Krepka družina-18.55 Roseanne -19.30 Čas v siki - 20.00 Šport - 20.15 Emergency room - Junaki v OP - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 Drži se te kot smola, serija - 22.05 Goi greh, grozljivka - 23.35 Čas v siki-1.40 Schiejok vsak dan-2.40 Dobrodošli vAvstriji-4.35 Hellraiser-vrata v pekel
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Časv sSd - l2.10Vera-13.00 Časvsiiki- 13.10Dežeia in ljudje - 13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Bavarec - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes -19.30 Časvsiiki - 20.00 Nepristranski pogledi - 20.15 Stari - 21.15 Naš svet -22.05 Časvsiiki - 22.30 Modemi časi - 23.00 Medicinske sestre - 23.40 Skandinavske sage - 0.35 Afice ne živi več tukaj, film - 2.25 Pogledi s strani -2.30 Kalifornijski klan - 3.50 Videonoč
RTL
5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer -6.30 Poročita - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00
Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Lepi in bogati - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer -15.00 liona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 April, april! -21.15 Dobro jutro, Mailorca - 23.15 Ufe! - Veselje do življenja - 0.00 Dnevnik - 0.30 Grozno prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta -2.00 Tropska vročica - 2.50 Dnevnik - 3.20 Sternov tvmagazin - 5.05 Risanke
TV MADŽARSKA 1
5.40 VaškaTV- 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Heidi in Emi - 9.35 Dopoldne - 11.05 Dalllas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Julijin program - 14.10 Narodnostne oddaje -15.00Poročila- 15.10 Madžarska danes-16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.30 Vera in Babs -17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut- 18.OOOkno- 18.55 Pravljica- 19.15 Igre brez meja - 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Dallas, ponovitev - 21.20 Desert - 22.20 Zabavni program - 22.55 Po čokolado k Mavru, španski film - 0.20 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
12.00 Siesta - 14.10 Pomešal sem se - 14.55 Nočni vlak za Munchen, angl. čb. film - 16.40 Dr. Alban, koncert - 17.30 Regionalni program -18.-00 Risanka - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Popotnik, serija - 19.55 Glasba - 20.00 Szondi, portret - 20.55 Pratika - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15Tip hop, kviz - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Športna stava, nogometni magazin - 22.55 Veslanje - 23.10 Sergej Rach-mainov, portret
SOBOTA
14. SEPTEMBRA
TV SLOVENIJA 1
8.15 Radovedni taček: Veter
8.30 Jakec in čarobna lučka, angleška risana srja
8.45 O.J.
8.55 Lev na znamko, norveška nadaljevanka
9.25 Cesarjeva nova oblačila
9.45 Zgodbe iz školjke
10.15 Učimo se tujih jezikov: Angleščina
10.30 Glasbena oddaja
11.10 Svetdivjih živali, ponovitev zadnjega dete
11.40 Analitična mehanika
12.10 Tednik, ponovitev
13.00 Poročila
13.05 Reka upanja, francoska nadaljevanka
14.15 Kinoteka - Ciklus filmov A Hitchcocka: Razvpita, ameriški film
17.00 Dnevnik
17.10 Mestasveta
18.05 Oddaja o ljudeh in živalih
18.35 Ozare
19.30 Dnevnik
20.10 Razvedrilna oddaja
21.15 ZaTV-kamero
21.35 National Geographic, ameriška dokumentarna srija
22.30 Dnevnik
22.55 Mednarodni obrtni sejem v Celju
23.00 Nevarne obline, zadnja epizoda
23.40 Ciklus filmov Petra Greenawaya: Kuhar, tat, njegova žena in njen ljubimec, angleško-francoskifilm
TV SLOVENIJA 2
10.00 Trdnjavske igre, francoski kviz, 7. del 11.20 Mostovi
11.50 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV
12.20 Hugo, TV-igrica
15.35 Skrivnosti svet A Clarka, ponovitev 2. epizo-*
16.00 Športna sobota
19.30 V območju somraka
20.00 Hindenburg, ameriški film
22.05 TV-avtomagazin
22.35 Sobotna noč
POP TV
8.00 Mož pajek, risana serija - 8.30 Junak akcije, mladinska serija - 9.00 Zvezdne steze, risana serija -9.30 Kje je Wa!f/, risana serija -10.00 Max Glick, risana serija - 10.30 Pravica za sina, mini serija -12.00 Lois & Clark, nanizanka - 13.00 Grand prix magazin - 13.30 Highlander, ponovitev nanizanke -14.30 K 2, film - 16.30 Argument, ponovitev -17.00 Imamo jih rad - 17.30 Beveriy His, ponovitev - 18.30 Melrose Plače, ponovitev - 19.30 24 ur -20.00 Smrtne miši, tim - 22.00Teksaški mož postave, nanizanka - 23.00 Začarani krog, film -1.00 24-ur, ponovitev
TV HRVAŠKA 1
8.55 Poročila-9.00 Kje je Jura, risani film - 10.25 Kako živijo živali -10.45 Tarzan, ameriški film za otroke in mladino -12.00 Dnevnik -12.20 Briljanteen -13.05 Zaljubljenci zvezdnega neba, dokumentarna oddaja - 14.05 Mladi Indiana Jones, serija - 15.40 Palčkivedo- 16.50 Beverly Hills, serija za mladino -17.35 Melrose Plače, serijaza mladino -18.25 Car-rottev reklamni zlom -19.14 Vzačetku je bila beseda - 19.30 Dnevnik-20.15 Krapina 96-festival kajka-vske pesmi - 22.40 Dnevnik - 23.00 Polnočna premiera: The Gambling Man
TV HRVAŠKA 2
16.10 TV-koledar - 16.20 Theatron - 19.30 Dnevnik - 20.05 Memphis Belle, ameriški film - 21.50 Hrvaški operni pevci, dokumentarna serija - 22.20 Vidiokon - 23.05 Šport - 23.20 Holivudski pripra-vljalci akcij - 23.45 Glasbeno dubrovniško poletje 1971-1988
TV AVSTRIJA 1
6.00 Roseanne - 11.10 Disneyev festival - 12.05 Harryin Hendersonovi - 14.05 Blossom - 14.25 Princ iz BefAira - 15.40 Seaquest - 16.25 Beverty Hills - 17.15 Melrose Plače - 18.00 Nogomet -19.30 Časvsiiki - 20.15 Oh, ti moja Avstrija -22.15 Madonna, Bodyof evidence, film - 0.55Teh Dritter, grozljivka -1.15 Madonna, Boty of evidence - 3.35 Melrose plače - 4.20 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa
TV AVSTRIJA 2
9.00 Časvsiiki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.35 Zadnje dejanje, film - 13.10 Sedem nesrečnih let - 14.40 Gremo se potepat, komedija -16.30 Dežela in Judje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo -17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes- 19.30Čas vsiki- 20.00 Pogled s strani-20.15 Raje bogati in - srečini,film-22.15Vsejekomedija-23.4OCasv sliki - 23.45 Arrivederci, baby! - 1.20 Veliki gaJa večer iz metropolitanske opere - 3.20 Pogledi s strani - 4.50 Videonoč
RTL
5.10 Otroški spored - 8.40 Marsupilami - 9.45 Di-sneyevAJadin - 10.15 Risanke - 10.20 Disneyev klub - 10.30 Woody Woodpecker -11.05 Pcwer Rangers - 11.30 New Spiderman - 12.40 Polna hiša -13.35 Življenje in jaz -14.30 Krepka družina - 15.45 Beverfy Hills - 16.45 Melrose Plače -17.45 Central Park West-18.45 Aktualno- 19.10 Eksptani konec tedia-20.15 Šovza 100.000DEM - 22.00 Kako, prosim? - 0.00 Smrtonosni poker, grozljivka -1.35 Melrose Plače - 2.20 Sobotna noč - 4.45 Princ iz BefAira
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program- 10.05 Prostor mladim, tv-igra- 11.1512 mesece/v gozdu - 11.40 Musiča Historica - 12.00 Poročila - 12.10 Ponovitve - 14.50 Odgovarjamo na telefone -15.05 Popoldne z Disneyjem - 16.45 Igre brez meja -16.50 Osamljeni planet, serija - 17.20 Hotel, serija -18.00 Milecentenarij -18.05 Za boljši jezik - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport -20.10 Deklamacija - 20.30 Filmski program - 22.05 Ekskluzivno - 22.25 Zabavni nočni program
TV MADŽARSKA 2
7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje -10.05 Za otroke - 11.00 Poletje na mrzli obali -11.30 Madžarski raziskovalci - 12.00 Ob 85-letnici Jozsefa Dor/ja - 12.25 Pratika- 12.30 Grki na Madžarskem - 13.00 Refleks -13.05 Teleavto -13.35 Kraikifilmi - 14.50Glasba- 15.05 Stiki brez meja -15.30 Trend -16.00 Kviz -16.30 Horizont -17.00 Vasas - BVSC, nogomet - 19.5 Familija - 20.00 Tema - 20.30 Gledališki festival v Avignonu - 21.25 Veslanje - 21.40 Poppecvo kronanje, filmska opera
NEDELJA
15. SEPTEMBRA
TV SLOVENIJA 1
9.05 Delini in prijatelji, španska nanizanka
9.30 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka
9.55 Nedeljska maša, prenos iz Ljutomera
11.00 Atlas človeškega telesa, 13. zadnji del ameriške izobraževalne serije
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
12.30 Zborovska oddaja
13.00 Poročila
13.05 Hugo, ponovitev TV-igrice
13.45 Karaoke, razvedrilna oddaja
14.45 Nedeljska reportaža
15.15 Dlan v dlani
15.30 Beli balon, iranski film
17.00 Dnevnik
17.10 Zavrtimo stare kolute
17.40 Po domače
19.30 Dnevnik
19.50 Zrcalo tedna
20.10 Zoom
21.10 Intervju
22.10 Dnevnik
22.20 Športni pregled
TV SLOVENIJA 2
10.00 Daniel Boone, ameriški film
10.45 Videošpon
12.00 TV-avtomagazin
12.40 Barcelona, motociklizem za VN Evrope
15.40 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
16.10 Sova
19.30 V območju somraka
20.00 Rdeče in črno
20.55 Dvobojevalca, angleški film
22.35 Novice iz sveta razvedrila
POP TV
8.30 Spidi in Gcgi, šov - 9.30 Prigode Ani in Nejčka krpice, risana serija -10.00 Peter pan, risana serija-
10.30 Edera - 11.30 Kuharski mojstri, kulinarična oddaja - 12.00 Razprtije, nanizanka - 13.00 Avto-drom, ponovitev - 13.30 Smrtne misli, film - 15.30 Teksaški mož postave, ponovitev nanizanke -16.30 Ženska sokol, film - 18.30 Ljubezen na Donavi, nadaljevanka - 19.30 24-ur - 20.00 Na sever, nanizanka - 23.00 Lovi ga, drži ga, film - 1.00 24-ur, ponovitev
TV HRVAŠKA 1
Poročila - 9.00 Sezamova ulica - 10.00 Svet živali -1O.3ORadiigramona inštrumente -11.15 Otroška oddaja - 12.00 Poročila - 12.20 Sadovi zemlje -13.10 O jezera, mesto poleg moija - 13.40 Mir in dobro - 14.10 Duhovni klic - 14.15 Opera box -15.10ShowOprah- 15.55 Skrita kamera- 16.15 2,4otroka- 16.40 Šaljivi hišni video - 17.05 Poročila - 17.10 F. Scott Fitzgerald in Hollywood -18.50 Zajčje zgodbe - 19.30 Dnevnik - 20.05 Pat h Margaret - 22.00Zakonske vode - 22.35 Dnevnik - 22.55Vodnikzadoberseks
TV HRVAŠKA 2
TV-koledar - 10.00 Maša, prenos - 16.10 Hrepenenje po umetnosti, dokumentarna oddaja - 16.55 Peta prestava -17.20 Motociklizem za veliko nagrado Katalonije - 19.20 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.05 Jazz - 21.30 Film - 23.00 Koncert
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški spored - 7.45 Disneyw festival - 9.30 Confetti - 13.20 Šport - 15.50 Dvojne težave, komedija- 18.3OSportvnedeljo- 19.30 Čas v sliki-20.15 Vse moje hčere - 21.05 Igra življenja, film -21.50 Čas v sliki - 22.00 K stvari - 23.45 Rimski kasino: Evropski kino - 0.20 Frizerkin mož, film -1.40 Teh Drifter, grozljivka - 3.05 Velika ljubezen Lady Caroline - 5.05 Povsem normalna norost
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Med podlasico in sovo, film -10.30 Kulturni teden - 11.00 Tiskovna konferenca -13.05 Tednik - 13.30 Tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.25 ljudski miti - 16.30 Divje življenje -1700 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta- 18.25 Kristjan in čas-18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pomanjkanje dokazov - 22.15 Šport -0.10 Časvsiiki - 2.45 Dober dan, Koroška
RTL
5.40 Marsupilami - 6.05 Otroški spored - 8.55 Di-sneyevAladin - 10.40 V. R. Troopers - 12.20 Iskanje skrivnostnega zaklada -14.00 Ekipa -14.55 M AN.T.I.S. - 17.45 Živali iščejo dom -18.45 Poročila - 19.10 Nemški musical, Izza kulis - 20.15 Kevinov bratranec sam v trgovini -21.55 Spieglov tvmagazin - 23.00 Prime Time - 23.15 Divji policijski revir - 0.05 Dr. Bens TV-teror - 3.00 liona Christen - 3.50 Hans Meiser- 4.55 Eksploziv
TV MADŽARSKA 1
7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin -11.00 O Lisztu -12.00 Poročila -12.05 Minute za srečo -12.30 Melodije -13.00 Vera in Babs, ponovitev - 14.50 Domoznanstvo - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Verski program - 16.00 Di-sneyevi filmi -17.05 Izmislimo si Madžarsko - 17.55 Telešport-18.30 Kolo sreče- 19.00Teden,\mes Dnevnik - 20.20 Butch Cassidy in Sundance, we-stem - 22.20 Večno članstvo - 23.20 Mojstrovine
TV MADŽARSKA 2
7.35 Kje, kaj? - 8.00 Zaščita potrošnika - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Računalništvo - 10.00 Telešport - 11.10 DVSC_MTK, nogomet - 13.00 Verske skupnosti v Ameriki -14.00 Družinski magazin - 14.30 Novi reflektor - 15.05 Od mize ih postelje, serija - 16.00 Imate radi Liszte? -16.50 Milecentenarij -16.55 Igre brez meja -17.15 Gimnazija strtih src, serija -18.05 Moda’96-18.30 Po poti-19.00 Dei telesa -19.30 pravljica - 19.50 Mojstrovine - 20.05 Igre brez meja - 21.15 Meja strpnosti - 21.45 Telešport - 22.55Okolje - 23.00 Pregled tiska - 23.05 Pogovori ob koncu tisočletja
PONEDELJEK
16. SEPTEMBRA
TV SLOVENIJA 1
10.55 Otroški program Anteta, češka nadaljevanka
11.25 Dvobojevalca, ponovitev angle-škegafilma
13.00 Poročila
13.05 Novice iz sveta razvedrila
13.50 Tedenski izbor
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 Dnevnik
17.10 Radovedni taček: Šola
17.25 Lov na znamko, norveška nadaljevanka
18.00 Po Sloveniji
19.30 Dnevnik
20.00 V žarišču
20.25 TV-konferenca
21.25 Roka Rocka, igla in laser
22.30 Dnevnik
23.00 Sova
TV SLOVENIJA 2
11.30 Učimo se tujih jezikov: Angleščina
11.45 Christy, ameriška nadaljevanka
12.40
13.40
15.40
16.25
16.55
18.30
19.00
19.30
20.00
20.55
21.40
22.10
22.40
Razvedrilna oddaja
Sobotna noč
Športni pregled	-
Veliki dosežki slovenske krru g 20. oddaja -	. k.
VVildbach, nemška nanizanka
Sedma steza	ni.
Noro zaljubljena, ameriška
V območju somraka, ameriška nanizaka
Kvartet, hrvaška drama.
Južna Amerika, 3. odd gvaj-Tromeja Osmi dan
Turistična oddaja
Svet poroča
POP TV	11oospidii,l
10.00 Santa Barbara, ponovitev - ।'• _ 2 30 Gogi. šov-12.00 POP-^g^,^ Imamo jih radi, ponovitev - 1 4-uu n na-vitev nanizanke - 14.00 ljubezen _ ,3g daljevanka -15.00 Max Glick, pon g ga® POP-30 - 16.00 Mulci, ^gwktor Dem* Barbara, nadaljevanka - 17-30	na-
nanizanka - 18.30 POP-kviz - ■	-
nizanka - 19.30 24 ur -
22.00 Športna scena - 23.00 Bnsco nanizanka - 0.00 Magnum, nan
ur- 1.30 POP-30, ponovitev
TV HRVAŠKA 1
Poročila - 7.30 Santa Barbara,
bro jutro- 10.00 Poročila- \°' QVzgojnet^ - igralnica, otroška oddaja - 10-	_ 11.30
- 10.35 Radoveden maček, zg«< _ 12.2O Nora družina, serija - 12-°%gZgodl»oGlf Ljubezenske zveze, senja -14 pogače žival' -nu Milleru, ameriški film - 15 ‘ nrograma'
15.50 Ponovitev dopoldanskega^«
17.00 Dr. Ouinn - 17.45 KoI°2 X DokJmen-Dnevnik - 20.05 Tujec, drama - 4 'eniška -tarna oddaja - 21.55 Kdo je
22.40 Dnevnik-23.00 Smrtonosna z riški film
TV HRVAŠKA 2
Mestece Peyton, senja - 1 •	_ ^g,20
izobraževalna oddaja _ 1.»urphy Br0^’ sanka - 19.30 Dnevnik - 20.0W serija-	20.35 Konji, dokument	g,
21.30 Preiskava - 22.20 Zakladnica, sbena oddaja
TV AVSTRIJA 1 _
6.25Confetti - 10.00 Polnah^ ^^pr^ program - 15.35 Mini čas v s L16-Orion, znanstvenofantastična nar
Knight Rider - 17.20 Pod eno^m
Kdo je tukaj šef? - 18-1 ° P _ -j g.30 ča5 , pka družina -19-00	o0n,
- 20.00 Šport-20.15^^-20 23.25 časvsiiki - 23.30 Hunt® vestem - 3.20 Dobrodošli v
TV AVSTRIJA 2 ,nkvsak^'
9.00 Čas v sliki - 9.05 Sej®!
1O.15Bogafiinlepi- 11^ rie^ - 13.00 Casvslih - 13-10	M ,
Kalifornijski klan - L^schiejok^ rf-15.10 Bogati m lepi' 1®'^obrodošli^ 17.00 Časvsiiki- 17.05
19.00 Avstrija danes - 1	_ 21 -36,3o
Pogledi s strani - 20.15 Na ku|tuf® - 22.00 Cas v sliki - 22.00	. t,.
Pogled s strani - 1 -35 Kal
deonoč
OTI
S .1S JUnni 1»™■6^J
Bogati m lepi - 10'3011 3o Družin5^'
11.00 Vroča ograda-
12.00 Opoldanski ma9®n Bžrbel S® r -- 13.00 Rockford - l4^ Hans ^DO-15.00 liona Christen -
17.00 Jeopardy- 17-3«^ g
bervečer- 18.45	_ 20-1 Enajst0'
- 19.40 Dobri časi, slab	t Pred 0^
22.00 Magazin - 23.00 D
23.30 Ekskluzivno: kino _	3;0
Cheera-1.00 Sledge Ham^'
ta-2.00 Barbel Schaer-^-^t liona Christen-4.10 Hans Me18®
zivno
TV MADŽARSKA} ^9^, 5.40 Vaška TV - 6.00 Sonc g 35 pot ročila - 9.10 Heidl
11.00 Disneyjevi filmi - 12'14.1O^
Posel - 12.25Telepakk oFiep^P^ oddaje - 15.00 P0^'^ porOčib Jp>^t za šolarje, vmes ob 16.
ško podeželje - 17.00	13
18.00 O veri - 18.10 Be^,
18.30 Kvz-19.00 Za O^oo^
20.15 Galla in Dozsa pano^sd
21.05 Igre brez meja - 2.^ 22.35 Podmornica, nemška senP Bnenvik litična okrogla miza - 2
TV MADŽARS^^^gJr
14.00 Zasedanje P^^giona1111 p vozniki, serija - 18-°
september 1996
-.25
elevizijski spored od 13. septembra do 19. septembra
-1900	- 18.45Telešport
*-2i ž-košarka-21.00 Dnev-
°	- 21.15Telesreča,
&° ' 2145 Kuto -22.00 Objektiv-
L'o5Pre9ledtiska ~ 2240Var’
® Edita Gruber]' ° Svetovn' ^^'k'v Budimpe-
grafija, film - 0.50 Taksi Blues, film - 2.40 Kalifornijski klan - 3.25 Čas za kulturo - 4.O5Videonoč
TOREK
4 SEPTEMBRA
^SLOVtNUA,
'2.15
’3.00
’3.5O
14.15
Otroški program
?niel Boone, ponovitev
-9a filma
70 čila
ame-
n!as človeškega telesa ogorja duha
,s45 ini^’ hrvaška drama
'820 , na Afrika
17.05 n°s,ovi
17.10 pneVnik
red' galaksije zavij levo
17.35 La nanizanka
P.45 q J0 'n čarona lučka
'9.3o 7 Sloveniji
20.00 vTvnik
20.3q p arisču
H.20 ?°Sjeh
22 30 >2'h' niZ°ZemSka
23.0J s"evnik
830 D3^Sne Poizvedbe
na-Msvet ponovitev ameriške
14.45
15.35
, avstral-
nanizanke
'2.00 v?"11 dan
'2.25 .Torišču
'3.20 §,®sta sveta
^0 Samski Magazin
,. snn Suzana, kanadska ple-
4.4o k^ddaja
Z0?ert orkestra SF
in odkritja, Italijan-
D a dokumentarna serija
2^ Davn°e 'd^dostnikov
202° SVet’ arneriška nanizanka
^1q Stvdi0acVemŠka nanizanka
!3.Oo j?či kritike
fj|^Orn v operi, ameriški nemi
'5.25
I?55
■40
8.30
N*
'0,00^
-1^®' Ponovitev - 11.00 Magnum, C^iinN°°POP-kviz, ponovitev- 12.30 i^ta^)cka krpice, ponovitev - 13.00 < Mte/'r'e’ Ponovitev - 13.30 Športna ^''le.Ogu''‘T-MAcapufcoH.E.AT., nani-' 1^*** ’’ nanizanka - 16.30 Santa Barij to11 Eom« /17,30 Obalna straža, nanizanka 2] ja ~ 1$.00 Cosby, nanizanka -Chica90 H°Pe’ nanizanka -^^'tsnizav Policiia’ nanizanka - 22.00 ~ 22.30 Avtodrom, oddaja o ' 1	n 3‘" Pravice, nanizanka -
dn^anka - 1.00 24-ur, ponovitev
K.	'Ponovitev
W°.0q	Santa Barbara - 8.15 Dobro
- 10.05 Človekovi vsiljivci -
.30 Nora družina
W briški k' 12-20 Ljubezenske zveze -film - 15.35 Risanka -Q'£n^^ - 16.45 Poročila -V'2o,qs ' 17.45 Kolo sreče - 19.30 % 7 224o n®86**13 oddaja - 21.00 TV-par-k ^durr^^evnik - 23.00 Hollywoodski •V k. ^oddaja-23.50 Poročila
/"vab, ’ ^davno-glasbena oddaja -7 18'95 Svet narave - 18.55
' 19-3° Dnevnik - 20.05 vežeta Faraonov, ameriški barvni
^s7'l82;7Kd°jetukajšef?- 18.10 K'9'3O A? KfePka družina - 19.00 Rose-Sc~ 2O'°° šport - 2015
^^fc«245 Philadelphijski eksperi-^nesticni fi|m - 0.20 Čas v sliki -
K ^Dobrodošli v Avstriji
11^2? Schiejok vsak dan - 10.15 Čas danes - 12.00 Časv & Man . ' 13-10 Konflikti - 13.40 iSiv^dan jA1°Bogati in lepi- 16.00 21 ^riji . lQ7'°°Casvsliki - 17.05 Do M 20.0n p Avstrija danes - 19.30 ^MrMaža s strani-20.15 Akti X-
' 23 ne 00 čas v sliki - 22-30 Na 5 Sergej Eisenstein, avtobio
RTL
5.30 Jutranji program - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med nami - 8.05 Springfieldska zgodba -9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Rockford, detektivska nadaljevanka - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojica pri delu - 21.15 V imenu zakona - 22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice -0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Ham-mer - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Heidi in Emi - 9.35 Dopoldne - 11.05 Serijski film - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 Telepakk- 15.00 Poročila- 15.10 Repela, program za šolarje, vmes ob 16.00 Poročila -16.30 Vera in Babs - 17.00 Vklopi - 17.30 Don Ouijote - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel -18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno -19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Osmojena srca, serija - 21.20 Studio '96 - 22.10 Potujoči igralci, 1. del grškega filma - 23.55 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
9.00 Zasedanje parlamenta - 16.35 Turistični magazin - 17.05 Trije doktorji, serija - 18.00 Regionalni program - .19.05 Magnum, kriminalka -19.55 Igre brez meja - 20.00 Kultura - 20.10 Novinarski klub - 21.00Dnevnik- 21.100kblje - 21.15Kviz - 21.45 Klip mix - 22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.35 Pregled tiska - 22.45 Čar športa, športni magazin
SREDA
18. SEPTEMBRA
TV SLOVENIJA 1
9.15
10.15
10.45
11.40
12.30
13.00
13.05
13.35
15.15
15.30
16.20
17.10
17.30
18.00
18.30
19.30
20.00
20.30
22.40
23.10
0.00
Karaoke
Allis, napisano z -is
Roka rocka
National Geographic, ameriška dokumentarna serija
Zborovska oddaja
Poročila
Kolo sreče
Zgodbe iz školjke
Dlan v dlani
TV-konferenca
Ljudje in zemlja
Cesarjeva nova oblačila
Kraljičin nos, angleška nadaljevanka
Po Sloveniji
Kolo sreče
Dnevnik
V žarišču
Film tedna, Neoproščeno, ame-
riški film
Dnevnik
Red in zakonitost, ameriška nanizanka
Skrajnosti, ponovitev angleške nanizanke
TV SLOVENIJA 2
9.20
9.50
10.15
11.05
12.40
14.00
14.30
15.40
16.10
17.00
18.30
19.00
19.30
20.00
22.00
22.50
Pravice mladostnikov
V žarišču
Oči kritike
Fantpm v operi, ameriški nemi film
Beli balon, iranski film
Turistična oddaja
Studio City
Veliki dosežki slovenske kirurgije Tropski vetrovi, ameriška nadaljevanka
Splošne poizvedbe, francoska nanizanka
Japonska, 3. del
Skrajnosti, angleška nanizanka
V območju somraka, ameriška nanizanka
Šport
Svet na zaslonu
Resna glasba
POP TV
10.00 Santa Barbara, ponwitev-11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz - 12.30 MAS.H., ponovitev - 13.00 ITGmagazin - 13.30 Newyor-ška policija, ponovitev nanizanke - 14.30Chicago Hope, nanizanka- 15.30POP-30- 16.00Muia. -16.30 Santa Barbara - 17.30 Obalna straža -18.30 POP-kviz - 19.00 Cosby - 19.30 24-ur -20 00 Strah pred višino, film - 22.00 Obraz tedna - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Mož pravice, nanizanka - 0.00 Magnum -1.00 24-ur
TV HRVAŠKA 1
Poročila -10.10 Vaš glasbeni trenutek. J. Brahms-10.45 Antologija hrvaške drame - 11-30 Nora družina - 12.00 Poročila - 12.20 Ljubezenske zveze - 13.05 Carjevvalček, amenski film - 15.50 Ponovitev dopoldanskega programa - 17.00 ur.
Ouinn - 17.45 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik-20.05 Poslovni klub - 20.40 Ekran brez okvirja -21.45 Seinfeld - 22.50 Nasprotniki Sherlocka Holmesa - 23.45 Poročite
TV HRVAŠKA 2
Dežela faraonov - 18.05 Svet narave, izobraževalna oddaja - 18.55 Hugo - 19.20 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Blizna, poljski film - 21.55 Wak ker, teksaški ranger, serija - 22.45 Jazz
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 12.00 Šport - 13.00 Počitniški program - 15.45 Postaja Orion - 16.45 Knght Rider - 17.30 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Polna hiša - 18.25 Krepka družina - 18.55 Roseanne -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 V zanki, krimikomedija - 21.45 Policijski klic - 23.10 Čas v sliki - 23.15 Mesec nad Plymouthom, film - 1.15 Schiejok vsak dan - 2.15 Dobrodošli v Avstriji
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - 10.15 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes- 12.00Časv sliki - 12.10 Univerzum - 13.00 Čas v sliki -13.10 Na kraju dogodka -13.40 Kalifornijski klan -15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Dr. Schvvarz in dr. Martin -22.00 Čas v sliki - 22.30 Po križem in počez -1.40 Kalifornijski klan - 3.05 Vdeonoč
RTL
5.30 Jutranji program - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami- 8.05 Springfieldska zgodba - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi -10.30 Moja mala Soledad -11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta -13.00 Rockford, nadaljevanka - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser- 16.00Jeopardy! - 17.30 Med nami- 18.00 Dober večer -18.45 Poročite - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Letališka klinika, film - 2 2.15 Sternov tvmiagazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers -1.00 Sledge Hammer - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen -4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno
TV MADŽARSKA 1
Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila -9.10 Heidi in Emi - 9.35 Dopoldne - 11.10 Serijski film - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila -15.10 Repeta, program za šolarje, vmes ob 16.00 Poročite - 16.30 Vera in babs - 17.00 Vklopi - 17.30 Srečanje reformatorskih intelektualcev - 17.55 Nujna pomoč - 18.05 Televideo -18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel -18.30Kviz- 19.00 Pravica- 19.15 Kviz- 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Pokaži kaj znaš - 22.50 Potujoči igralci - 0.45 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
Zamejski Madžari - 15.25 Alpe-Donava-Jadran -15.55 Razočaranja, tv-igra - 17.25 Rin-Tin-Tin, serija - 18.00 Regionalni program - 18.15 Madžarska s kamero - 19.00 Sedmoglavi zmaj, senja -19.35 Tivadar Bilicsi, spominski program - 20.00 Skodelica kave, serija - 20.30 Deli telesa - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Mali svet - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Od Number-ga do Niimberga, dokumentarna serija
CTTRTEK
19. SEPTEMBRA
TV SLOVENIJA 1
10.20
11.10
11.40
13.05
15.10
16.00
17.00
17.10
17.35
18.00
18.35
19.30
20.00
20.30
21.20
22.20
22.30
23.00
23.50
Otroški program
Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija
Po domače'
Kolo sreče, ponovitev TV-igrice Svet na zaslonu
Dosje
Dnevnik
Delfi in prijatelji, španska nanizanka
Operacija strogo zaupno, koprodukcijska nanizanka
Po Sloveniji Kolo sreče Dnevnik V žarišču Tednik Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z Beti Jurkovič Nikar, oddaja o prometu Dnevnik
Red in zakonitost, ameriška nanizanka
Ljubezen ni igra, ponovitev španske nanizanke
TV SLOVENIJA 2
12.35
13.05
13.30
15.30
16.50
17.40
Japonska
V žarišču šport Ljubezen in pohlep, kanadski film Rdeče in črno, 4. zadnji del angleške nadaljevanke
Sova
18.30 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja
19.00 Ljubezen ni igra, španska nanizanka
19.30 V območju somraka
20.00 Dr. Ouinn
20.50 Zgodovina kitajskega mesta, ameriška dokumentarna serija
21.45 Pisave
22.35 Jazz
POP TV
10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum -12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 MAS.H, ponovitev - 13.00 Obraztedna, ponovitev - 13.40 Strah predvišino.ponovitevfilma- 16.00Mulci! - 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.00 Obalna straža, nanizanka - 18.30 POP-kviz -19.00 Cosby - 19.30 24-ur - 20.00 Beveriy Hils, nanizanka - 21.00 Melrose Ptece, nanizanka - 22.00 M.A.S.H., nanizanka - 22.30 Argument, nanizanka - 23.00 Mož pravice-0.00 Magnum -0.30 24-ur
TV HRVAŠKA 1
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.15 Gosfie v studiu - 11.30 Nora družina, serija za otroke - 12.00 Poročila - 12.20 Ljubezenske veze, senja - 13.05 Prevaranti, ameriški flm - 15.50 Umetnost v svetu teme - 16.40 Brezovica, dokumentarna oddaja - 17.00 Dr. Ouinn - 17.45 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.05 Naše malo mesto, drama - 21.10 Modre čelade, dokumentarna oddaja - 22.30 Dnevnik - 22.50 Grozljivka
TV HRVAŠKA 2
16.35 Za pest dolarjev- 18.05 Ekran brez okvirja-18.55 Hugo - 19.20 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.15 Košarka - 21.50 Seria - 22.50 Srce in ljubezen, italijanski film
TV AVSTRIJA 1
6.00 Počitniški program -11.30 Otroški program -13.00 Počitniški program - 16.25 Knight Rider -17.40 Kdo je tukaj šel?- 18.10 Polna hiša- 18.35 Krepka družina - 18.55 Kuharski mojster - 19.05 Roseanne-19.30Časvsliki-20.15AlaimzaCo-bro - 21.05 Wal<er, Texas Ranger - 21.55 Hercules in pozabljeno kraljestvo, 1. del - 23.20 Časv sliki -
1.25 Schiejock vsak dan - 4.10 Hercules in pozabljeno kraljestvo, ponovitev
TV AVSTRIJA 2
9.00Časvsliki - 9.05 Schiejok vsak dan - 13.00 Časvsliki-13.10 Universum- 13.40 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 17.00 Čas v sliki -18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.15 Škedenj narodnozabavne glasbe - 21.05 Najboljše iz Avstrije - 22.30 Schil-ling - 23.00 Nightvvatch - 23.55 Habsburžani -2.55Videonoč
RTL
5.05 Jutranji program - 8.05 Springfieldska zgodba -10.30 Moja mala Soledad -11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno opoldne - 12.30 Zlata dekleta -13.00 Rockford, nadaljevanka - 14.00 Barbel Schafer- 15.00 llona Christen- 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! -18.45 Poročite - 19.10 Eksploziv- 19.40 Dobri časi, slabi časi-20.15 Dr. Stefan Frank - 22.15 Straža - 23.15 Magnum -O.IOPo-ročfe - 0.40 Cheers -1.10 Sledge Hammer! -1.40 Zlata dekleta - 2.10 Barberi Schafer - 3.05 Poročila - 3.35 llona Christen - 4.25 Hans Meiser - 5.15 Ekskluzivno
TV MADŽARSKA 1
Vaška TV - 60.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila -9.10 Heidi in Emi-9.35 Dopoldne- 121.10Ma-rienhof, serija - 12.00 Poročila - 122.05 Posel -12.25 Welcome to Hungary -12.55 Telepakk -15.00 Poročila -15.10 Repeta, program za šolarje, vmes ob 16.00 Poročila - 16.30 Vera in Babs -127.00 Vklopi-17.30 Čakajoč na vlado- 17.55 Program madžarskih Židov -18.15 Posel - 20.2 5 Malo mesto, serija - 21.00 Finski program - 22.40 Moštvi - 23.30 Pori jazz 1995, Rpy Hargrae Sesdet - 0.05 Dnevnik
TVMADZARSKA2
14.50 Pomešal sem se, serija -15.25 Prockatotji, serija- 16.30 Mentaha higiena-16.40 zeleni planet - 17.00 Služba Afe- 173OTop4O- 18.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija - 20.00 Domoznanstvo - 2O.15Urabogw- 21.00Drevak -21.10 Okolje -21.15 Kriminalistični magazin -21.45Kultura- 22.00Objektiv- 22.25Vreme-22.30 Prometna varnost - 22.35 Pregled tiska -22.40 Nogomet - pregled
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHD
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06.40 Šport - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije-v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.00 Oaj, kak san zlufto - oddaja o nogometu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč ... - 19.00 Dnevnik Radia -Slov. - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.00 Izbor pesmi tedna - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 3XCountry - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.10 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 10.00. Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slov. -19.30 DA in NE - 22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste -06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15:30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slov. - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Želimo vam lahko noč
ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.3Č Horoskop -06.40 Mlado jutro - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Infor-
macije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10,10 Mpnjajl.ni^ki, tečaji agencij - 10.30 Poletna reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13,35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.30 Mali radio/ Adolescentni ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slov. - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč
PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste -06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kino-ventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. Osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV dur - 19.00 Dnevnik Radia Slov. - 19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč
SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slov. - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Želimo vam lahko noč
NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.00 Pozdrav in napovednik - 08.05 Horoskop -08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci -09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in Pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč)- 19.00 Dnevnik Radia Slovenija
26
vestnik, 12. september^
ronika
Okrožno sodišče v Murski Soboti je razsodilo
Za uboj štiri leta in pol zapora
Neznanec je prišel proti večeru
Zvezana, pretolčena in oropana
Čeprav je od dogodka poteklo deset dni, je 82-letna Ana Ošlaj še vedno pod močnim vtisom dogodka
Petčlanski senat okrožnega sodišča v Murski Soboti je spoznal 31-letnega Roberta Podvezanca krivega smrti 68-letnega »Amerikanca« Viktorja Šumna iz Male Nedelje.
4. aprila letos smo v Vestniku obširno poročali o uboju v Mali Nedelji. V soboto, 30. marca, okrog 18. ure je namreč prišel 31-letni Robert Podvezanec iz Drakovec skupaj s svojim očetom na dom Viktoija Šumna v Mali Nedelji. Med pogovorom, ki je iz neznanega vzroka prerastel v prepir, je Podvezanec z roko udaril Šumna v predel glave, da je padel na tla. Na tleh ležečega je potem z lesenim stolčkom (pručko) udaril po glavi. Osumljeni je zapustil kraj zločina, pozneje pa se je osumljenčev oče vrnil, nato pa obvestil zdravstveni dom. Zdravnik in policisti so našli Šumna v globoki nezavesti in ga prepeljali v bolnico v Mursko Soboto, kjer je istega dne ob 22.20 umrl.
Sodni izvedenec je na obravnavi na sodišču povedal, da so bili trije udarci s topim predmetom z ostrimi robovi po lobanjskem svodu, delu glave ... usodni in je zaradi njih nastopila smrt.
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo obtoženčevo opitost in zato bistveno zmanjšano prištevnost, veliko razdražljivost in težke družinske razmere. Kot obtoževalne okoliščine pa je štelo. da je storilec že bil obsojen za kaznivo dejanje z elementi nasilja.
Obsojeni, ki je v priporu, storitve kaznivega dejanja ni priznal in je rekel, da bo poiskal tistega, ki ga je storil. Sodba še ni pravomočna in se je mogoče čez njo pritožiti, kar lahko storita
tako obsojeni kakor tudi tožilec.
N. N.
PUCONCI - K lepše urejenemu videzu kraja prav gotovo prispeva tudi približno 600 metrov dolga asfaltirana vaška cesta med naseljem Puconci in podjetjem Kerna. Dela so izvajali delavci podjetja Pomgrad Nizkogradnje iz Murske Sobote. Predračunska vrednost te naložbe znaša okrog 7 milijonov tolarjev, pri čemer so večino denarja zagotovili iz referendumskih sredstev, svoj delež pa sta prispevala tudi puconska občina in Kerna. M. J.
RAKIČAN - Največja naložba v zadnjem času, to je
gradnja obsežnega kanalizacij-
skega omrežja, je pri koncu. S tem je v tem primestnem naselju omogočeno nadaljnje načrtno urejanje komunalnih zadev. Ob tej priložnosti pripravljajo tudi večjo slovesnost, ki naj bi bila predvidoma v soboto, 21. septembra. M. J.
MURSKA SOBOTA - Ker so v minulem letu mestne
krajevne skupnosti za ureditev pokopališča sofinancirale 1,5 milijona tolaijev, si novonastale mestne četrti prizadevajo, da bi skupno s podjetjem Komunala in mestno občino pristopile k dokončni ureditvi in sanaciji pokopališča. M. J.
Poroke
UPRAVNA ENOTA LJUTOMER: Ignac Kotnjek iz Velike Polane in Suzana Ozmec iz Branoslavec; Miran Ajlec iz Murske Sobote in Klaudija Velnar iz Krapja; Benedikt Miller in Ankica Pozvec, oba iz Šafarskega; Nienburg Dietmar Malte iz Nemčije in Nevenka Milič iz Zgornjega Kamenščaka; Edi Petek iz Odranec in Nelica Štampar iz Ljutomera; Dušan Štelcl in Milena Dundek, oba s Cvena; Milan Zemljič iz Okoslavec in Simona Sovič iz Borec; Vekoslav Tratnik in Irena Vogrinec, oba iz Ljutomera; Darko Marinič iz Logarovec in Vida Prelog iz Veržeja; Jožef Tivadar iz Gibine in Klaudija Kapun iz Stročje vasi; Dušan Prelog iz Ljutomera in Marija Žabot s Šafarskega; Mitja Kolarič in Manuela Hunjadi, oba iz Železnih Dveri; Jožef Koščak iz Ljutomera in Martina Krajačič iz Robadja; Robert Kukolj iz Krapja in Suzana Kovačič z Mote; Iztok Štaman in Valerija Pihler, oba s Cvena; Avguštin Vuzem iz Libanje in Majda Sagaj iz Avstrije; Branko Hašaj in Emica Jerič, oba iz Ivanjkovec; Andrej Kosi in Karmen Makovec, oba iz Ljutomera; Marjan Vičar iz Ljutomera in Branislava Čolovič, oba iz Osijeka. ČESTITAMO!
REPUBUSKl ZAVOD ZA ZAPOSLOVANIE ObmoCna enota Murska Sobota Arhitekta Novaka 3 69000 Murska Sobota
razpisuje prosto delovno mesto
SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA
ZA POKLICNO SVETOVANJE ZA NEDOLOČEN ČAS
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
- visoka izobrazba psihološke, sociološke, andragoške oz. druge ustrezne družboslovne smeri,
- državljanstvo RS in znanje slovenskega jezika,
- znanje vsaj enega tujega jezika,
- z delovnimi izkušnjami oziroma brez njih.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v osmih dneh po objavi na naslov: Republiški zavod za zaposlovanje. Območna enota M. Sobota, Arhitekta Novaka 3, z oznako na ovojnici »za razpis«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 14 dneh po končanem postopku.
Šel sem po sledi vesti, ki nam jo je posredovala UNZ Murska Sobota. Pot me je pripeljala na Bukovnico, vasico, za katero si toliko prizadevamo, da ne bi izumrla. Leta 1900 je štela 237 prebivalcev, ob naslednjih popisih pa vselej manj; ob zadnjem le še 77 duš. Cesta, ki pelje v Bukovnico iz bogojinske smeri, je asfaltirana, ravno tako bukovniške uličice, zato ni mogoče reči, da je naselje bogu za hrbtom.
V Bukovnico kot neke vrste oazo še ne preveč okrnjene narave prihajajo različni ljudje in domačini so se nanje že navadili. Tako tudi na ciganice, ki pridejo prosjačit ali pa nosijo oziroma prodajajo cote (spodnje perilo). Tudi pred dvema tednoma so bile, a ni kazalo, da bi prišle v vas zaradi prodajanja, kajti, kot so vedeli povedati nekateri ljudje, ciganice niso imele potovalnih torb. Zdaj v vasici menijo, da so bile v izvidnici -predhodnici, kije prišla pogledat, kje bi bilo dobro kaj suniti.
Najbrž so zbrale tudi podatke o 82-letni Ani Ošlaj, ki že leta in leta živi sama v svoji brunarici, ki pa je lepo obnovljena, kar me je nekoč spodbudilo, da sem o hišici in njeni lastnici objavil krajšo reportažo. Stavba je v središču vasice, sosedje so spredaj in čez cesto, zato nisem mogel verjeti, da bi si kdo drznil napasti in (o)ropati tam, kjer so vsenaokoli ljudje. Vse pa kaže, da lopovi ne stikajo več le na samotnih domačijah, ampak tam, kjer zagotovo vedo, da bodo našli bogat plen.
V cekarju je bilo 60.000 tolaijev
Ana se je narodila 27. marca 1914. leta. Vdova je postala leta 1963, trije otroci pa so odšli zdoma: Cilka je v Nemčiji, Marija v
Kobilju, Janez pa si je 1979. leta ustvaril družino v Gomilici in od takrat živi sama v svoji hišici. So jo sicer vabili, da bi šla k sinu, ampak nikomur ne bi bila rada v napoto. Z denarjem nekako še shaja, saj prejema starostno kmečko pokojnino, verjetno pa dobi kako marko od hčerke. Kot mar-sikak starejši človek, tudi ona ni porabila vsega denarja, ampak ga je nekaj celo uspela dati na kupček. V torbici, shranjeni v cekarju, le-ta pa je bil v omari, je bilo 60.000 tolarjev. Da, bilo je, kajti od ponedeljka, 2. septembra, tega denarja ni več.
Vhodna vrata Anine hišice so bila skrbno zaklenjena. Odprla jih je šele, ko je nanje potrkala mlajša soseda in ji povedala, kdo je prišel. Prepoznala me je. Potem je pogovor kar stekel, vendar ga je nekajkrat prekinil jok. Čeprav je poteklo že deset dni, je še vedno pod močnim vtisom dogodka.
Ana je pripovedovala
»Mislim, da je bilo okrog pol šestih popoldne, ko sem odprla vhodna vrata in nameravala ven, da bi si prinesla drva za kurjavo. Ko sem z eno nogo stopila čez prag, sem pred seboj zagledala gologlavega neznanca s kratkimi lasmi, ki me s hripavim glasom je vprašal, ali imam morda kaj odpadnega železja. Odvrnila sem, da
ne. Ni se obrnil in odšel, ampak me je brž nato zaprosil za kozarec vode. Seveda sem mu ga natočila. Srknil je nekaj vode, nato pa me prosil za kos kruha. Urezala sem mu ga. Potem me je prosil, ali bi mu ga hotela namazati. Tudi tej njegovi prošnji sem hotela ustreči: iz preklita sem stopila v kuhinjo, da bi z nožem vzela nekaj masti in mu namazala kruh. Brž ko sem se sklonila, je planil po meni: prijel me za vrat, udaril po ustih in me vrgel na tla. Nato je z mene strgal cunje, s katerimi sem imela obvezane dele telesa, in mi jih stlačil v usta. Seveda sem, dokler sem lahko, kričala; obmolknila sem, ko mi je zavezal usta. Potem mi je z rem-
preskočil jarek - mejo me. tom Ošlajeve in sosednjo P dano parcelo in nato Pns., žens. sto. Potem se je pndm^ kama in nekaj so po W undali in s hitrimi koraki s gubili po cesti prot Fuh.nov. tedaj Se/ sta dva od trojice (mos«1 je ska) roparja, tretji^ bil najbrž udeležen P bi, bi seveda zagnala^ vsekakor pa bi sijih sku ^ zapomniti. Je pa tudi r , cer slišala sosedo, ven la, da kriči, ker je pad ■ t6in nijuje pripravila vecerj^. pa le stopila do Ane djonajj dela, kaj se je zgodilo-
Ana Ošlaj nam je nazorno pokazala, kje je bila, ko se je dejansk0 njo pojavil neznanec, ki je pod pretvezo »kupoval« staro ze uSpelo-pa je prišel, da bi jo oropal, kar mu je tudi (s pomočjo so e a.
Hišica iz brun se je začela podirati, vendar jo je sin Janez obnovil v skoraj pravljičen dom. Toliko let je živela Ana sama, pa se ni zgodilo nič hudega (razen seveda prezgodnje moževe smrti), zdaj pa sta prišla roparja.
lom (pasom), kije visel na steni, zavezal še noge. Nato je vstopila ženska, ki je verjetno dotlej, dokler je njen sodelavec mene vezal, zunaj pazila. Brž nato je vstopila v sobo, v omari našla cekar, v njem dve torbici in v njiju 60.000 tolarjev. Potem sta moje stanovanje zapustila; jaz, ki sem se potem nekako osvobodila, pa sem se splazila v veliko sobo in skozi okno klicala na pomoč. Prva je pritekla soseda Pavla Nemec. Potem so brž poklicali policijo.«
Tako nazorno mi je pripovedovala pretolčena in oropana Ana Ošlaj iz Bukovnice. Povedala je še, da sta napadalca, preden sta pobegnila, zaklenila vhodna vrata.
Pričevanje sosede Ane
Druga soseda Ana Puhan ima hišo čez cesto. Prezadnji ponedeljek, v času, ko sta bila v vasi roparja, je sedela na dvorišču in pazila kokoši, ki so po deski odhajale k počitku v kokošnjak, Po cesti je videla iti dve ženski, od katerih je ena prišla na cesto izza domačijice Ošlajeve. Kmalu se jima je pridružil neznanec, kije
je tudi (s pomočjo so
je po svojih moceh s U jj je jo-gati. »Vidiš, kakšna sem.
V nedeljo, 15. septembra, v Puconcih
Prvi avto-moto rally
Avto-moto društvo Štefana Kovača Murska Sobota, ki ima čez 2.800 članov, bo skupaj z Združenjem šoferjev in avtomehanikov in Moto klubom Veterani - sedež obeh je v Murski Soboti - pripravilo v nedeljo, 15. septembra, ob 10. uri v Puconcih odprto regijsko prvenstvo za voznike motornih koles, osebnih avtomobilov in traktorjev. Pomerili se bodo v spretnostni vožnji, orientacijski vožnji (to ne velja za F-kategorijo) in testiranju. Tekmovanje so poimenovali Prvi avto-moto rally - 10 %.
Tekmovalci z motorji in avtomobili bodo svoje znanje preizkušali s svojimi vozili, traktoristi pa s traktorjem, ki ga bo dal na voljo prireditelj. Na petkovi tiskovni konferenci so predstavniki prirediteljev povedali, da se je že prijavilo precej tekmoval-
cev, prijave pa še sprejemajo v Avto-moto društvu v Murski Soboti, telefon: 21 172 in 46 368
(veterani), prijaviti pa se bo mogoče tudi na tekmovanju v Puconcih. Trije najboljši iz vsakega »razreda« (le-teh bo osem) bodo dobili pokale, sovozniki pa medalje. Pet najboljših iz vsake kategorije (A, B, F) bo prejelo
kaje dejala.
Nikamor ne bo
Ana Oš!aj sc je juje že popolnim 82 letom „3 letuO brih pet mesecev . ^la, P bro držala: sama si J napr£' la, skrbela za rože obiskovso Seveda je bila ^^ukoV. j dov, svojih otrokin ^ala^ z neznanci je rada ustavl besed. Kar veHko se lo ob njem hiši, njo grafiralo in tako n P ^v|jeni ji je zavidal lep° J nap3^ kateremjedobilaP h ,,P obrazu, vratu,/ebn^^ je seveda vsa iz se vQo sicer odšla zdom pitro ^v. co, a se je pote® saj, kot mi je dejall • hoč^^. niči je moj dom m^^ reti. Mislim, d
znebi črnih mis ■ . jn da t0 dek nekako pozab H storilce PreJ a ^ Qa^je dejal3’^ih ni rekla nič, P^ poslej P^^^ J ijudnb-^did«-stikih z neznanim h j^ag ^ vo: nič pa ni Ja . izidih narja, ki je nen eIn p° fle
nanj.alipajeP^, b0 več Podilo
posebna priznanja.
Š. S.
Zasegli so pištolo
Policisti policijske postaje Murska Sobota so 5. oktobra obiskali L. H. v Beltincih, našli in nato zasegli pištolo znamke Bereta, ki jo je imel na črno - brez orožnega lista. Prijavili so ga sodniku za prekrške.
Vlom pri Jeruzalemu
Prejšnji četrtek okrog 22. ure je nekdo vlomil v kombinirano motorno vozilo, ki je stalo na parkirišču hotela Jeruzalem v Ljutomeru. Neznanec je namreč razbil šipe in tako povzročil za 15.000 tolarjev škode. Zanimivo: iz avta ni sunil ničesar.
Ponarejeni dolaiji
V enoti LB - Pomurske banke v Lendavi so med štetjem denarja našli bankovec za 100 ameriških dolarjev in ugotovili, da ni ravno podoben pravemu, torej je bil ponarejen. V banko je »prišel« iz ene od menjalnic na lendavskem območju.
Hudo se je poškodoval
Sobota, 7. septembra, je bila nesrečna za S. B. iz Vogričevec. Le-ta se je ob enih ponoči peljal z osebnim avtom skozi Sitarovce, zapeljal s ceste in se hudo poškodoval. Š.S.
PoP^t
tijavnekajb ijpTr vil turistično km^gd^Lj
inVPf2^ zapisal. ža^ resnprek-vPrekmuom^ mal° d'21feaz«čel
murju se je . ^cin f ' Jjc>
Flisar iz 3 in
junija 1975‘ ila nam6 ki seveda m bi^ opravičujem-


2.490,00
19.990,00
799,007*9
9.990,00
169,00/nr’
12.39000
17.990,00
14.790,00
13.390j00
384,00/^
5^90.00 ^'^OLVMpm, Ambra.60cm,beli
15.29000
619,00
6.990,00
zaporni
ravni, 3/8’
3.690,00
759,00
wc-školjka, OLYMPIA,
979,00
15.29000
3.990,00
regulirni
ravni,3/8'
regulirni
kotni, 3/8'
0.00
890,00
270,00
Peč na trda
goriva, LOKATERM,
Planica,
medeninastimi obroči
radiatorski. ventil, MLM, 59/034/10,’
stiropor, fragmat
SGP 12, ' debelina 21
daljnogled, MINOLTA, Z x 35 EZ
Purpen, CINKARNA, 750
Mak klinker, Ljubečna.
P^kakatalitičnapeč, LAMET, art. 2002, moč: od 2300 do 3100 V
MERKURJEVE VROČE CERE E
^^ska’lzuvo^. bela, plastificirana
radiatorski zaporni ventil, MLM, 59/033/20, kotni, 1
izotem, IZOLIRKA rola 10 m-
nerjavna posoda za mleko, LOGAR, prostornina 60I
stiropor, fragmat
SGP 12, debelina 51
radiatorski ventil, MLM 59/008/10,'
nosilec polic, STRNAD, dolžina 180 mm, v beli, črni ali rjavi barvi.
radiatorski ventil, MLM 59/007/10,'
enoročna sanitarna Prerija za pomivalno korito, ARMAL, Gama art. 58/520/100 F '
bakrena cev, zunanji premer 10 mm, debelina stene 1 mm
enoročna sanitarna baterija za umivalnik, ARMAL, Gama art. 58/510/100 F, s sifonom
vrtne škarje BANDO
BO 2013
radiatorski zaporni ventil,MLM.
59/033/10, kotni, 3/8' radiatorski zaporni ventil, MLM, j9/034/20, ravni, 1/2".
MOŽNOSTVEČ ZA UGODNEJŠI
NAKUP:
: .3-	: 'j ž ‘ \	p. • .
Pri takojšnjem plačilu so z Merkurjevo kartico zaupanja vsi izdelki še najmanj 4 % in največ 8 % cenejši. Pri nakupu na Merkurjevo posojilo na 5, 6, 9 ali 12 mesecev velja z Merkurjevo kartico zaupanja
osnovni 4 % popust. i
izotekt, IZOLIRKA, V 3, rola io m2
nc-splakovalnik
SANBV GORENJE, Fontana nizkomontažni
■'p^^bekaform, IZ PVC, prostornina 301
vrtne škarje,
BANDO,
759.00 Hrani
enoročna sanitarna baterija za kad, ARMAL, Gama, art. 58/550/130, s pomično konzolo
3.890,00
enoročna sanitarna baterija za bide,’armal Gama, art. 58/580/100 F s sifonom
KSK«***»*
Hn^'radfatoC PHILIPS HO 3411, moč 2 KW
nosilec polic, strnad, dolžina 235 mm, v beli, črni ali rjavi barvi
bide, OLYMPIA,	podstavek za umivalnik,
Ambra, beli	0LYMPIA, Ambra, beli
V B
posojilo.
Vroče cene veljajo od 5. do 28. septembra 1996, za takojšnja plačila pri nakupu na 2,3 ali 4
■■
I franšizni prodajalni
v CANKOVI: KZ Zadružni center
in v ORMOŽU:
Merkur v Hardeku.

28
vestnik 12. september
Že leto dni te črna zemlja krije, v gomili tiho mirno spiš. Srce tvoje več ne bije, v naših srcih še živiš.
X SPOMIN
12. septembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, brat in dedek .
Pavel Celec
s Krajne
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče in dedek
Lovrenc
Bokan
iz Otovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Helena, sin Štefan z Bernardo in sin Ivan z družino
Preteklo je že leto dni, odkar smo položili našo mamo v jamo in tiho, tiho jokali za njo.
Trpljenja več nikar nismo budili, saj tam je pomlad in ON, ki čakal je na njo.
V SPOMIN
9. septembra je minilo leto žalosti, odkar je za vedno odšla od nas naša ljuba žena, mama, tašča, babica, prababica in sestra
Irena Hajdinjak
iz Večeslavec
Z nami boš živela, draga mama, vse do izteka naših dni, takrat spomina več ne bo, a znova skupaj bomo mi. Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu in ji
prižigate svčče.
V bolezni imel si trpljenja, Bog naj ti pokloni večno življenje.
/\\\\\W
Po dolgi bolezni me je v 80. letu zapustil dragi mož
Štefan Dovečar
iz Nedelice 24
Zahvaljujemo se vsem, ki so mu lajšali bolezen, posebno zdravstveni postaji v Turnišču, in vsem, ki so nam kakorkoli
pomagali. Iskrena hvala vsem tistim, ki so nam priskočili ob njegovi smrti na pomoč, posebno botrini, sosedom in sorodnikom, še posebno pa njegovi sestri Barbari. Lepa hvala g. kaplanu za opravljen obred in poslovilne besede, govorniku ZB gospodu Balažiču, pevcem za odpete pesmi in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in za svete maše.
Še enkrat vsem lepa hvala.
Žalujoča žena Marija in vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
2. septembra 1996 nas je v 74. letu zapustil dragi oče, dedek, tast, brat in stric
Štefan Marič
iz Rogašovec 43
V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, 'sosedom, prijateljem in zfiancem, ki ste pokojnega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali vence, šopke, sveče in svete maše. Hvala g.
župniku, pevcem žalostink. Društvu upokojencev Rogašovci, Gasilskemu društvu Rogašovci, še posebno g. Martinu za poslovilne besede ter družinam Marič, Rajsar in Smodiš. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustil naš dragi Štefan Horvat iz Ulice Štefana Kovača 9 v Murski Soboti
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovane vence, cvetje in dobrodelne namene ter vsem, ki ste nam izrekli besede sožalja in ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku.
Lepa hvala domu oskrbovancev v Rakičanu, predstavnicama davčne uprave v M. Soboti in vasi Moščanci za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter sosedom za vso pomoč.
Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala! Žalujoča sestra in drugo sorodstvo
Minilo žalostno je leto, ko zapustil si dom in svoje drage. Nikoli več ne boš prišel nazaj, vendar v srcih naših spomin bo vedno ostal.
V SPOMIN
10. septembra mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Ignac Zver
iz Gomilice
Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Že leto dni te črna zemlja krije, v gomili tiho mirno spiš. Srce tvoje več ne bije, v naših srcih še živiš.
N SPOMIN
12. septembra mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Žalujoči vsi njeni
Alojz Korošak
iz Stare Nove vasi
Vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče - iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Karolina Šoštarec roj. Veren iz Gorice 8
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče ter v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Umrla je
Etelka Holsedl
roj. Gomboc iz Vrazove 15 v M. Soboti
Ni besed, s katerimi bi izrekli zahvalo vsem tistim, ki ste ji med njeno boleznijo stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
3. septembra nas je v 83. letu po hudi bolezni zapustila draga teta, svakinja, botra in sorodnica Hermina Štertak
iz Gornjih Slaveč 88
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darove, cvetje, sveče, za izrečena sožalja in vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Bila si in se boš z nami, čeprav si odšla.
V SPOMIN
Žalostni se spominjamo lanskega 11. septembra, ko seje
tragično končalo življenje naši ljubi
Mariji Micki Kuhar
iz Veržeja
Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepd spominov na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Vso dobro in ljubezen, ki si nam jo razdajala, ti lahko vračamo e cvetjem in plameni svečk.
Z ljubeznijo vsi tvoji!
Vse do zadnjega si upala in se bala, da bolezen s tr voljo boš ugnala.
Pa pošle so ti moči in zatisnila trudne si oči.
ZAHVALA
V 58. letu nas je za ved $ zapustila draga žena,
stara mama ,
Ibolka Kerec
roj Horvat iz KriževecJ 74 v Prekmurju
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sose sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ' cvetje v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali ven
in sveče ter nam izrekli sožalje. Posebna "V** ga duhovniku Balažiču za pogrebni obred in PeV
odpete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Janez,sin Izidor z ženo Ireno^ Aleš, hčerka Nada z možem Francem tet
Simona in Jasmina
O ti smrt prekleta kaj si storita da najdražje si nam vzela . .
^^stnd^1
V 72. letu nas je zap^’ dobri mož, oče, dedeK, brat
Štefan Dervartc
iz Lemerja 76	rodn^01”’
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem velikcfI’. sosedom, znancem in vsem, ki ste ga v ta daf° .hj številu pospremili na njegovi zadnji poti, žuPn vence in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hva spoda 1 za lep obred, pevcem za odpete žalostinke, odigrano Tišino ter pogrebništvu
Lemerje, 3. septembra 1996	r
V neizmerni žalosti: žena Aranka, sin n« Verica z možem Milanom, vnuka MHan ' sestra Marija z družino
^Mj2. september 1996
29
Motorna vozila
bo, sno|Nn?vV?ZILO MAN 361 tur-!'as’ prodam. Vi-*wci. m929irdaSlnc' 13a’ Pr0Se’ ^»ec^Glav proclam- Stanko na u lca 68, Dokležovje.
,400’ letnik
^OOkm e barve’ prevoženih C*vai9bPrm°93a8m/0Žefp ^nos^h150*.’letnik 1988’ s ^aij Tel -\ dodatno opremo
Strirano do knr>°’ ?odre barve’ r®®*' * 19 ,a leta’ prodam. Zad-k.«,«,,n9401
’ etr>ik 1984, registrira-
no do decembra, prodam. Tel.: 51 465. m9408
RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1990, registriran do avgusta 1997, prevoženih 38.000 km, pet vrat, garažiran, prodam. Tel.: 069 22 952. m9422
VOZILA VW GOLF 1.8 GL, 90 KS, ameriška oprema (klima, radio ...) cena 26.990 DEM. Informacije (069) 22 078. m9458
OPEL VECTRA 1,8 i, letnik 1990, bele barve, ohranjen, naprodaj. Tel.: 61 623.
R 19, letnik 1993, pet vrat, rdeč, prvi lastnik, prodam. Tel.: 61 623. m9464
ZASTAVO 101 Mediteran, letnik 1982, neregistrirano, vozno, prodam. Tel.: 48 630. m9482
ZASTAVO 128 SKALA, letnik 1989, dobro ohranjeno, prodajo za 2.900
DEM. Bertalanič, Št. Kovača 97,
Turnišče. m9488
PASSAT 1.8 CL, letnik 93/11, servo-volan, zatemnjena stekla, centralno zaklepanje, prodam. Tel.: 87 602, po 18. uri. m9497
OSEBNI AVTO OPEL RECORD 2 OS, limuzina, berlina, leto izdelave 1977, prodam. Rihtarovci 23. m9504 OPEL KADETT D, letnik 1980, prodam. Tel.: 23 041.m9511
živali

ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata
Jožeta Vršiča
iz Podgradja Ib pri Ljutomeru
Se lskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Prijateljem in znancem, ki so našega dragega Jožeta sv.-Preni’b na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, ce 'n za sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje, posebna hvala prijateljem iz Kanade.
l3'? dekanu za pogrebni obred, zdravstvenemu osebju 0 Pišnice v Rakičanu in pulmološkemu oddelku KC v POsp.	Ljubljani.
Pom lovski družini Ljutomer za spremstvo in vso °c ter Zvezi lovskih družin Ptuj, njihovim rogistom za Zalne melodije in Tišino. Iskreno se zahvaljujemo
BratV°rn'korn g- Srečku Pavličiču iz Pristave, g. Ludviku kuch*? 'Z Paškega društva tehnične kulturne dediščine J.
er 8- Karleku Ficku, ki so izrekli lepe besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
*
tena Danica, hčerka Helena, sin Sašo, sestra Milena ter brata Tone in Janko z družinami
Zaspala Rozika si draga, zaprla trudne si oči, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 76. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše drage sestre, tete in botre Rozalije Pesti
q,	iz Beltinec
^todn^^di izgubi se iskreno zahvaljujemo *em ^diob'/3 m' sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo '2rekli'S - Vab’ nam Pa v težkih trenutkih stali ob strani, s°žalje, darovali cvetje, za svete maše in orgle ter ^tisrjn , j° Pospremili na njeni zadnji poti.
odm Va'a 8’ župniku za pogrebni obred, pevcem za p0 Pe'e žalostinke, govorniku za besede slovesa, eoništvu Jurič ter kolektivoma Zvezde in KG ^sebn ,	Beltinci.
^lošl^ 'Va'a tud‘ dr. Kapunu in medicinskim sestram e8a oddelka kirurgije v Rakičanu za vso skrb in nego.
.. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
^ak^-’’ Sestra Micka z družino, nečak Stanko in lnJe Marika, Rozika, Beba, Marija in Irena z ^-~^jružinami ter vsi, ki smo te imeli radi
NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI HISEX in golden komet super braun (rjave), tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10-odstot-ni popust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen Beznovci, tel.: 49 025 in bistro Huber Grad, tel.: 53 168.
MLADE NESNICE, pasme HISEX, tik pred nesnostjo, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 292, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m6005
PONI žrebičko, staro 17 mesecev, prodam. Tel.: 069 48 621. m9370 PUJSKE prodam. Prešernova 18, Rakičan, tel.: 24 975. m9371 TELICO, visoko brejo, prodam. Pečarovci 99. Tel.: 51 109. m94O7 TELIČEK, star osem tednov, naprodaj. Aladar Balajc, Motvarjevci 82, Prosenjakovci. m9421
KRAVO, brejo 8 mesecev, staro 10 let, kontrola A, prodam. Tel.: 40 350. m9423
DVE SVINJI, 130 kg, in enega bikca, starega 9 tednov, prodajo. Tišina 62, pošta Tišina. m9431
PUJSKE prodam. Kolesarska 27, Tropovci ali tel.: 46 722. m9440 DVE KRAVI, ena stara štiri leta, osem mesecev breja, ena stara osem let in en mesec breja, prodamo zaradi bolezni lastnika. Ladislav Bence, Genterovci 87. m9444
Več visokobrejih krav in telic prodam. Polana 38, Puconci. m9451
DOBERMANE, čistokrvne, stare sedem tednov, prodam. Tel.: 42 706. m9481
NESNICE, jarčice, že v začetku ne-snosti, lahko naročite pote].: 82 401. Dostava tudi na dom. m9495
PURE IN PURANE, bele velikane, ki jih boste potrebovali za martinovo ali božič, lahko naročite po tel.: 84 238. Dostava na dom ne glede na naročeno količino in oddaljenost je brezplačna. m9496
KRAVO, 8 mesecev brejo z drugim teletom, prodam. Tel.: 63 267. m9500
DVE KRAVI, mladi, z drugim teletom breji osem in sedem mesecev, kontrola A, prodam. Puževci 51, tel.: 49 187. m9505
Tomažu pri Ormožu, primerno za turistično kmetijo, prodamo. Tel.: 062 775 625. m9394
DVOSOBNO STANOVANJE v M Soboti prodam z opremo ali brez nje. Tel.: 21 484, popoldan od 17. do 20. ure. m9402
ŠTIRISOBNO STANOVANJE, centralno ogrevano (dve sobi mansardni), prodamo. Horvat, Kocljevo naselje 2, Beltinci. m9403
MEŠANI GOZD za posek, 56 arov, ugodno prodam. Tel.: 49 034. m9406 VINOGRAD v Lendavskih goricah, okoli 20 arov, odlična lega, blizu Trojice, klet, voda, elektrika, ugodno prodam. Tel.: 062 605 811, zvečer. m94O9
HIŠO s gospodarskim poslopjem, 28 arov zemlje, ter sadovnjakom prodam. Ogled ves dan, tel.: 71 189 ali Ana Magdič, Mala Polana 122. m9420
STAREJŠO HIŠO na lepi lokaciji v Kruplivniku ugodno prodam. Tel.: 22 232, po 18. uri. m9424
PRODAJO STANOVANJSKO HIŠO na Cankovi, 150 m2, delno nedokončano, takoj vseljivo, in stanovanjsko hišo - dvojček v IV. gradbeni fazi pri Svetem Juriju. Dill, d. o. o., tel.: 32 322.
V NAJEM dajo tri stanovanjske hiše in dve stanovanji v Murski Soboti, poslovni prostor, 66 m2, trije prostori, 2 x telefon, v centru mesta, skupaj ali ločeno. Dill, d. o. o., tel.: 32 322. m9425
DVOSOBNO STANOVANJE prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 32 548. m9438
V okolici M. Sobote, Krogu, Markiša-vcih, Polani, Rakičanu kupim zazidalno parcelo do 10 arov ali gospodarsko poslopje.Tel.. 21 866 ali 31 820, po 19. uri. m9452
STANOVANJSKO HIŠO s poslovnim prostorom v okolici M. Sobote prodam ali dam v najem. Tel.: 75 132. m9455
GRADBENO PARCELO, 23 arov, na Vaneči, prodam. Vaneča 65. m9468
VINOGRAD na Vaneči prodam. Tel.: 49 016. m9469
HIŠO vzamemo v najem od pet do deset let. Tel.: 42 364. m9470
V NAJEM VZAMEM stanovanje ali hišo v M. Soboti ali okolici. Tel.: 23 259. m9471
POSLOVNE PROSTORE na odlični lokaciji v M. Soboti damo v najem. Tel.: 27 311, 21 872. m9487
SOBE z WC-jem in garsonjero dam v najem. Tel.: 48 295. m9490
GRADBENO PARCELO v centru M Sobote kupimo. Tel.: 24 903. m9502
ranja in menjave. Mobitel 0609 621 296. m9483
TRIBRAZDNI PLUG OLT, 12-colni, malo rabljen, prodam ali zamenjam za dvoosno prikolico. Partizanska 30, Bakovci. m9484
MOBILNO SUŠILNICO za koruzo, zmogljivosti 4 tone na uro, pogon: stabilni motor, in s samostojnim elek-troagregatom z avtomatskim upravljanjem prodamo. Tel.: 069 31 909. m9485
TRAKTOR STAYER, 18 KS, garažiran, dobro ohranjen, prodam za 2.000 DEM. Tel.: 59 006. m9513
razno
posesti
kmetijska mehanizacija
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata tam gori v večnosti.
ZAHVALA
V 75. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta
Marjeta Ban
iz M. Sobote
^gubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo 0 Sveče j 1 na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, 8o re*ih vZp SVete maže- PosebeJ bvala osebju doma k?podu « Rakičanu za nego in lajšanje bolečin. Hvala •lid- bnke^H'^11 za Pogrebni obred, pevcem za odpete V« °greh 6- govorniku podjetja Elektro - Des. Hvala 61,1 dobrn,štvu Banfi iz Veščice. Zahvaljujemo se tudi lrh sosedom iz Kocljeve ulice 4 v M. Soboti.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni najdražji
V NAJEM DAM vpeljano okrepčevalnico za hitro pripravo jedil v Beltincih. Vse druge informacije na dvorišču Panonske ulice 33 v Beltincih ali po tel.: 42 035. m9263
V RADENCIH KUPIM HIŠO ALI ZAZIDALNO PARCELO Tel.: 061 483 759. m93?5
GRADBENO PARCELO, 21 arov, v Čeregu v Bogojini, na sončni legi ob asfaltni cesti prodam. Informacije po tel.: 45 293, zvečer. m9339
NJIVO, 1 ha, prodam. Anton Sla-mar, Kruplivnik 76, Grad. m9368
VEČ NJIV prodamo. Doljna Bistrica 31. tel.: 71 227. m9372
TRISOBNO STANOVANJE, 77 m2, v Lendavski ulici 25 zamenjam za manjše. Tel.: 42 889. m9374
1,20 ha gozda ob glavni cesti prodamo. Tel.: 48 278. m9377
GARSONJERO, večjo, ali enosobno stanovanje v bloku najamem. Tel.: 43 448. m9378
NJIVO, 64 arov, v Rakičanu, Kote, prodam. Tomšičeva 3, Rakičan. m9381
DVOSOBNO stanovanje v Slovenski 5 v M. Soboti, 53 m2, centralna kurjava, kabelska in telefon, prodam za 65.000 DEM. Vseljivo takoj. Tel.: 063 37 626. m9382
V PRESIKI pri Ljutomeru prodam hišo s sadovnjakom. Tel.: 82 306, zvečer. m9387
POSESTVO, 2,80 ha, s staro hišo v
STROJ za pobiranje sladkorne pese Neptum ugodno prodam. Tel.: 48 184. m938O
MULČER, 150 cm, škropilnico, 330 1, predsetvenik, 220 cm, krožne brane, 220 cm, prodam. Tel.: 63 301. m9388
TRAKTOR FERGUSON 539, letnik 1989, z dodatno opremo, pluge in brane prodam za 8.500 DEM ter avto Mercedes 230, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam za 7.500 DEM. Tel.: 79 253 ali Pavel Trajber, Kobilje 229a. m9405
DROBILEC SIP - mikser, za koruzo, malo rabljen, prodam. Lemerje 59. m9414
FREZO za koruzno slamo Poljostroj, dvoredno, s kardanom in žitno sejalnico Olt, 18-redno, ugodno prodam. Lemerje 29, tel.: 45 316. m9429
TRAKTOR SAME DELFINO 35.4.RM, servovolan, kabina, letnik 1994, malo rabljen, atomizer, 300 I, malo rabljen, in belo vrhunsko vino, renski rizling in chardoney, prodam. Tel.: 21 818 ali 72 329. m9434
TRAKTOR FERGUSON 533 prodam. Markišavci 29. m9437
TRAKTOR FEND. 10 KM, pogon na vsa štiri kolesa, z nakladalnikom in traktor Zetor Kristal, 120 KM, pogon na vsa štiri kolesa, ter vso drugo kmetijsko mehanizacijo prodamo. Tel.: 0609 642 194. m9439
KOMBAJN KLAS DOMINATOR 106 z adapterjem in »hedrom« ter sa-monakladalno prikolico SIP Pionir 26, možnost prodaje na posojilo. Tel.: 41 714. m9445
LIČKALNIK za koruzo, malo rabljen, prodamo. Koltaj, Lončarovci 14. m9449
SILOKOMBANJ Potinger Meks 2 S prodam. Noršinci 62. m9467
TRAKTORJE STEYER 540, 650, 760, 870, 80-70, 80-80, 81-30 TURBO in rabljene kombajne Klas in Deutz Fahr ter balirke MF, Klaas in Welger prodajajo. Možnost krediti-
VLOŽITE CERFIKAT in dobite nagrado: mlinček, likalnik ali radio. Možnost kredita. Tel.: 062 631 164 ali 062 221 106 po 16 uri. m9362
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Tišina, izdanega leta 1972. Branko Plahut, Tropovci 46a. m9369
ŠTIRI RASTLINJAKE, bočno prezračevanje, velikost 4,6 m x 28 m, ugodno prodam. Tel.: 23 136. m9373
KOČIJO, staro 150 let, potrebno manjšega popravila, še v uporabi, in druge stare predmete prodam. Tel.: 82 306, zvečer. m9385
KUHINSKO POHIŠTVO, novo, kompletno, prodam. Murski Črnci 44, tel.: 46 281.m9391
Preklicujem veljavnost spričevala 1. in 2. letnika SSTŠ - smer tekstilec, izdanega v Murski Soboti v šol. letu 1993 do 1995. Janja Burgermeister, Kmečka 1, Beltinci. m9392
TERENSKO VOZILO JEEPC HE-ROKEE 2.1 TURBO DIESEL, letnik 1991, bele barve, temna stekla, servovolan, daljinsko centralno zaklepanje, avtomatska zapora zadnjega diferenciala, usnjene obloge na vratih, volanu in sedežih, 5 vrat, vlečna kljuka, zaščitni odbijač, izredno ohranjen, prodam. Tel.: 54 047. m9393
FRANCOSKO POSTELJO, štiridelno sedežno garnituro, posamično raztegljivo v posteljo in drugo pohištvo prodam. Informacije po tel.: 069 75 680. m9395
DOLGE SLIVE, primerne tudi za žganje, prodajamo. Po dogovoru dostavimo na dom. Šercerjevo naselje 17, M. Sobota, tel.: 23 014. m9398
TRAJNOGOREČO PEČ KUPER-BUSCH in bojler, 80 1, prodam. Ko-stovič, Štefana Kovača 21, tel.: 22 624. m9400
Preklicujem veljavnost listka za re-gres za krave za vpis v hranilno knjižico št. 27590/9, izdanega pri HKS Panonka M. Sobota. Milan Forjanič, Večeslavci 135. m9410
Preklicujem velajvnost hranilne knjižice št. 12543-5, izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Mirko Zver, Panonska 64, Beltinci. m9411
MOLZNI STROJ Alfa Laval, hlevsko opremo za goveda, 12 kosov, komplet, večjo količino baliranega sena in otave ter samonakladalno prikolico SIP ugodno prodamo. Tel.: 49 038 ali Zenkovci 38. m9412
CAMKORDER CR-8300 Blauk-punkt, 42.000 pik, z dodatno baterijo, in stojalo, prodam. Tel.: 79 231. m9418
NAMIZNO STRUŽNICO MAKSI MAT, kompakt, rabljeno, vrtalni stroj Rabomat z vertikalnim in horizontalnim strojnim pomikom, debeline 4-5, prodajo. Tel.: 46 062, Černjavič, Gradišče 39. m9426
80 1 PREŠO za grozdje, rabljeno, prikolico za avto, rabljene gume 600 x 16, ugodno prodam. Gregorčičeva 44, M. Sobota. m9433
GROZDJE, rdeči burgundec, rano in rizling prodam. Sebeborci 5 Ib, tel.: 48 676. m9443
PEČI na trda goriva, kurilno olje in električni štedilnik prodam. Tel.: 42 238. m9446
VHODNA VRATA, 5 notranjih vrat, zastekljena okna, 120 x 120, žaluzije PVC, zelene, vse rabljeno in dobro ohranjeno prodajo. Tel.: 21 739 ali 21 398. m9447
HLODOVINO vseh vrst listavcev odkupujemo. Plačilo takoj oziroma po dogovoru. Tel.: 064 85 468, od 8. do 11. ure..m9456
ŽENSKA, starejša in poštena, dobri brezplačno sobo pri upokojenki v
centru M. Sobote zaradi osamljenosti. Sabotin, Gregorčičeva 17, M. Sobota. m9457
OVALNO MIZO ter osem stolov, vse rabljeno dva meseca, prodamo 40 % ceneje. Tel.: 86 154. m9459
DRVA, bukova, suha, prodam. Dostava na dom. Tel.: 063 772 517. m9460
KOMPLETNI MATERIAL z vhodnimi vrati in okni za brunarico, do 100 m2, in vinogradniško parcelo, okrog 7 arov, pri Sv. Trojici v Lendavskih Goricah, moped Tomos, na 4 prestave, malo rabljen, prodam. Marija Sobočan, Gomilice 105, p. Turnišče. m9462
PEČ ZA CENTRALNO kurjavo na trda goriva, s štedilnikom, prodam. Tel.: 31 727. m9472
VINO, šmarnico, in grozdje šmarnico prodam. Dobrovnik 146, tel.: 79 412, zvečer. m9477
GOSTINSKE STOLE, mize (Mura-les), bele barve, komplet za 30.000 sit, pikado Ledomat, Alkotester prodam. Tel.: 27 322, od 16. do 18. ure. m9479
GROZDJE z brajd in njive v k. o. Rakičan prodam. Kotna 27, Rakičan. m9489
KROMPIR za ozimnico, beli in rdeči, pakiran v vrečah, prodam. Lipa 44, tel.: 42 171.m9491
GROZDJE z brajd v Lendavskih goricah, laški rizling, šipon, večjo količino, pri gradu, južna lega, prodam. Tel.: 78 089, Tl 187, zvečer po 20: uri. m9498
PRTLJAŽNIK za avto prodam. Tel.: 24 903. m9499
VINO, kakovostno, z balatonskega vinorodnega območja, laški rizling -80 forintov/liter, modra frankinja -90 forintov/liter v kanistrih po 5, 10 ali 20 litrov. Coca Cola, Fanta, Sprite 170 forintov/2 litra. Castrum Ne-meth, Lenti, Tancsics u. 22, v bližini kampa. Odprto tudi ob nedeljah in praznikih. m9501
STROJ za čiščenje bučnega semena Mod Moty 1500 prodajo. Tel.: 00 430664 3021905. m9503
UGODNA PRODAJA kurilnega olja.
Tel.: 45 283. m95O6
PRIKOLICO. 5 t, Farmer, skoraj novo, prodam. Tel.: 87 754. m95O7
delo
KUHARICO s prakso zaposlimo. Plača 1000 DEM. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 762 860 — m9375
NATAKARICO ali natakarja, KV, takoj zaposlimo. Tel.: 70 208 ali 70 450. m9379
Otroka vzamem v varstvo. Tel.: 26 084. m939O
Žensko za pomoč v gospodinjstvu enkrat tedensko iščemo. Tel.: 31 348, od 7. do 15. ure ali 26 428, popoldan. m9428
AMERIŠKO PODJETJE redno zaposli več sodelavcev v vseh večjih slovenskih mestih (okrog 2500 DEM mesečno). Tel.: 061 210 321.m9432
NATAKARICO, KV ali priučeno, zaposlim. Dobre delovne razmere z visoko plačo. Tel.: 77 313. m9475 IŠČEM komunikativne ljudi, ki bi . radi s prodajo dobrih artiklov in marketinga dobro zaslužili). Tel.: 41 341. m9419
DEKLE za strežbo takoj zaposlimo. Bistro Macun, Stročja vas 20, tel.: 82 931.m9486
storitve
ADAPTIRAMO podstrešja z gips ploščami Knauf in stropovi Armstrong, zelo ugodno. Tel.: 61 893. m9493
KMETOVALCI! Menjavam gume na ličkalnikih in trgalnikih za koruzo. Valje dostavite na naslov: Stanko Prapotnik, Hum 32, Ormož, tel.: 062 701 593. m9508
INŠTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. Tel.: 48 295. m9376
ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije in lamelne zavese, izdelava, montaža, servis. Možnost obročnega odplačevanja, garancija. Tel.: 0609 616 170. m9473
DAJE V NAJEM POSLOVNE PROSTORE v I. nadstropju stavbe, primerne za vse vrste tihe dejavnosti. Informacije vsak dan od 8.00 do 16.00 na naslov: Slovenska 41, 9000 Murska sobota, telefon 37 030.
vestnik, 12. september^
30
estnik
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič
PREMOG
M RAČUNALNIŠKI

82 d o.o.
AJ!
Velenje: kosi 8.700,00, kocka 8.500,00
Češki premog: 16.500,00
Možnost plačila na obroke, tel. 71 106.
Exce( za lOindoiVs od 16. 9. 1996 ob 16.00 U/ord za U/indotVs od 23. 9. 1996 ob 16.00 plačila na 5 čekov brez obresti!
B2 d. o. o., podružnica Murska Sobota, Slovenska ul. 42, ^37 160.
BISTRO M SEBEBORCI 48 754
VABLJENI!
Prilagodite študij tempu življenja.
Domače koline z bujto repo
od četrtka, 12. septembra,
do nedelje, 15. septembra.
STUDIU NA DALJAVO!
EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA - sami izbirate čas, kraj in način študija - vodijo vas tutorji - literatura, prilagojena samostojnemu študiju - NI klasičnih predavanj VISOKA POSLOVNA ŠOLA!
Ljudska univerza Ptuj, Mestni trg 2, Ptuj, tel.: 062 771 539, 779 224
VESTNIK
POKLIČITE 090 4215
PREROKOVAnjE
z vedeževalko.
i= zavarovalnica triglav a«.
območna enota Murska Sobota
Lendavska 5, tel.: 069/ 31 -650---
Starši
na začetku novega šolskega leta ne pozabite na nezgodno zavarovanje vaših najdražjih!
NEZGODNO ZAVAROVANJE
B
OTROK IN MLADINE
Zavarovalnica Triglav, OE Murska Sobota
Lendavska 5, tel.: (069) 31 650
ZATO, KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST!
LADA CENTER * AVTOTRGOVINA
62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062 640 540
ODPRTO:
od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
10.000 DEM POSOJILA J
OBROK SAMO 270 DEMY48”MESECEV*j 2
TUDI ZA KMETOVALCE <
LEASING ZA S. P
SISTEM STARO ZA NOVO
S
5
NIVA 1700
OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled.
15.170 DEM
LIMUZINA 1300/4V
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič
13*770 DEM
* rezerni deli
* avtomehanika
* avtokleparetvo
* vulkanizerstvo
SREDNJA EKONOMSKA, TRGOVSKA IN UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA ŠOLA.
Slovenska 11. MURSKA SOROTA razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto hišnika. Pogoj: končan program za mizarja in opravljen izpit za strojnika centralnega ogrevanja, poskusno delo en mesec.
Nastop dela 1.10.1996.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pugojev pošljite na gornji naslov v osmih dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zaknnitem roku.
GOSTILNA HORVAT
iz BODONEC 4
vabi v soboto, 21., in v nedeljo, 22. septembra na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO in DOBRO GORIČKO VINO.
nam

o^n^ERKUR’ Proizvodnia perutninskega mesa, d. o. o. 9000 Murska Sobota, Industrijska 8
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO
Farme piščancev v Dobrovniku, sestoječe iz 9 poslovnih objektov s pripadajočimi pomožnimi objekti, vse skupaj neto površine 8.954 m2, vse stoječe na pare. št. 8367, 8368 in83691 vse k. o. Dobrovnik, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, dvorišče površine 12.704 m2, vse vpisano v.vl. št. 3018 iste«■ o., in pripadajočimi drugimi površinami, kmetijskimi z6®1!®1 pare. št. 8268 in 8369 k. o. Dobrovnik skupne površine 20.606 m2.
Nepremičnine iz prejšnjega odstavka se prodajajo.po delih-Ponudniki lahko po opravljenem nakupu opravljajo dejavnos proizvodnje perutnine ali katero koli drugo dejavnost, vse P poprejšnjem sporazumu s preostalimi kupci.
Ponudbe naj vsebujejo ceno, plačilne pogoje in obseg nep® mičnin, za katere je ponudnik zainteresiran.
Ogled farme iz tega razpisa je mogoč po poprejšnjem dogU’ voru. Kontaktna oseba je g. Geza MAČEK, dipl. ing/agr-P tel. št. 069 32 310.
Ponudbe pošljite na naslov: AGROMERKUR. Proif odAa perutninskega mesa. M. Sobota, d. o. o., Industrijska 8, M. Sobota, v 15 dneh od objave s pripisom ZBIRANJ
NUDB.
- Prodajalec ni zavezan k sklenitvi prodajne pogodbe z naj godnejšim ponudnikom.
Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh pp roka za vložitev ponudb.
BMW SERIJA 3
MOČ S PLEMENITIM PORE^
VEDEŽEVANJE
Tel, št. je (069) 49 004.
NUMEROLOGIJA
'TUDI PISNO p p 34 Ljubljana Črnuče 156SIT/min
TEL. (069) 32 322
FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA
1,^ J
□ust Pd
DILL doo
POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!
lvm»ci sex v živo
00.599.281 5
ZGODBE
S
>0.599
1
v>
•h o i
oj!
J ®
SUPER V,ROČE
00.59
555
ZA OMEJENO KOLIČINO krediti brez pologa: do 60 financiranje najema (leasing) • staro za plačilu z gotovino • takojšnja dobava	,
BOGATA OSNOVNA OPREMA BREZ DOPL^^o ABS zavore • dve zračni blazini • servo volan •,^n(edal zaklepanje • električna regulacija zunanjih vzvratnih 09 • elektronska blokada vžiga motorja proti kraji, itd.
Pooblaščeni prodajno - servisni center.
AVTOHIŠA MEŠKO
Murska Sobota, Trg zmage 5, tel.: 069/28^'
OBIŠČITE NAS IN RAZUMELI BOSTE, ZAKAJ
29. MEDNARODNI OBRTNI SEJ^
I
10
%


11 CELJE, 13.-2ZSEPTEMBER
CEUSM
september 1996
31
estnik
Osnovna šola I Murska Sobota, Štefana Kovača 32, M. Sobota Osnovna šola II Murska Sobota, Cankarjeva 91, M. Sobota Snovna šola III Murska Sobota, Trstenjakova 73, M. sobota
obveščajo starše, da bo
VPIS ŠOLSKIH NOV1CEV
* ČETRTEK, 19., v PETEK, 20., v PONEDELJEK, 23. 9. ^5, od 8. do 14. ure, v TOREK, 24. 9. 1996, pa od 8. do 16. Ure na vsaki posamezni šoli.
Na podružnični šoli v Krogu bo vpis v SREDO, 25. 9. 1996, °d8-do 12. ure.
Starši iz mesta Murska Sobota in okoliških vasi vpisujejo . r°ke na tisto osnovno šolo, ki je v bližini njihovega bivališča "Pri vpisu upoštevajo dosedanji šolski okoliš.
oseg vpisa bodo šole usklajevale v skladu s prostorskimi m°znostmi.
Vpisujemo otroke, ki so rojeni leta 1990 ter januarja in fe-5Ja 1991, pogojno pa tudi otroke rojene do 31. 8. 1991.
a osnovi pozitivnih ugotovitev OŠ III M. Sobota ponovno lsuje učence prvih razredov v športni oddelek. Vpis velja za ^šolski okoliš.
izo' VP^SU Je potrebno predložiti izpisek oziroma fotokopijo ls a iz rojstne matične knjige, ki ga bomo zadržali.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA RADENCI
Občinska volilna komisija Radenci obvešča vse volilce v Občini Radenci, da bodo volitve članov svetov krajevnih skupnosti Radenci in Kapela 20. oktobra 1996.
Postopek kandidiranja članov poteka:
- stranke z določanjem kandidatov političnih strank po postopku, opredeljenem s pravili, - z določanjem kandidatov skupine volilcev s podpisovanjem.
Po določbah 3. odstavka 109. člena ZLV lahko določi kandidate za člane sveta KS skupina najmanj 10 volilcev, in sicer s podpisovanjem.
Volilec namreč da podporo s podpisom na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov (ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega prebivališča). Seznam je treba pred vložitvijo kandidaturepredati Upravni enoti G. Radgona - Izpostava Radenci, ki overi podatke v seznamu, in tako overjen seznam priložiti kandidaturi.
Vsaka skupina volilcev lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti. Vendar pa v nasprotju z volitvami v občinske svete tu ni potrebno, da ima volilec, ki daje podporo, stalno prebivališče v volilni enoti. Zatorej lahko skupina 10 volilcev določi kandidate za vse volilne enote, vendar v vsaki enoti toliko kandidatov, kolikor se jih v njej voli.
Vse kandidature morajo prispeti k Občinski volilni komisiji Radenci, Panonska 1. do vključno 26. septembra 1996 do 19. ure.
Kandidatura mora vsebovati: ime krajevne skupnosti, oznako volilne enote, ime predlagatelja (organ stranke, eden od volilcev), osebne podatke kandidatov (ime in priimek kandidata, datum rojstva, poklic in delo, ki ga opravlja, ter naslov stalnega prebivališča kandidata). Predlagatelj mora določiti tudi predstavnike kandidature, ki ne sme biti kandidat, in v kandidaturi navesti njegovo ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča.
Vsaki kandidaturi je treba tudi priložiti pisna soglasja kandidatov. Soglasje kandidata je nepreklicno.
Kadar določa kandidaturo politična stranka, priloži še zapisnik o delu organa, ki je določil kandidaturo ter pravila politične stranke.
Pri vseh oblikah kandidiranja morajo biti priloženi seznami oseb, ki so določile kandidaturo. Kadar gre za kandidiranje s podpisovanjem, mora seznam overiti organ, ki vodi evidenco volilne pravice na Upravni enoti G. Radgona.
Člani sveta KS se volijo po večinskem načelu.
Pri volitvah po večinskem načelu se glasuje za posamezne kandidate. Volilec lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kolikor članov sveta KS se.voli v volilni enoti.
ERA
(069)
33 015
P°d'a8i določil Pravilnika o štipendiranju (Ur. list RS, štev. 48/96)
razpisuje
OBČINA moravske toplice štipendije v študijskem letu 1996/97 za redni višješolski in visokošolski študij
• dokaz,na razP's Je potrebno priložiti:
'Maz ? ° Vp'su v tekoči letnik izobraževalnega programa, ^nja ° ° u^nem uspehu zadnjega leta predhodnega izobra-
■živli»i';°0 4rzavljanstvu R Slovenije,
ŠtiD $ ze odobrenih štipendijah drugih štipenditorjev.
^ttneri, ls^' bodo po končanem šolanju morali skleniti delovno skladue v ustanovi oziroma v zavodu, ki ga bo določil štipenditor v Prija, lo$li pravilnika in pogodbe o štipendiranju.
OBČIKia na razP>s pošljite do 30. septembra 1996 na naslov:
VSkPT MoRAVSKE TOPLICE, Kranjčeva 3, 9226 MORA-'OPLlCE
TIARA, d. o. o.
POSREDNIŠKA HIŠA
ŽELITE
PRODATI ALI KUPITI
NEPREMIČNINO?
Z VESELJEM VAM BOMO
V POSREDNIŠKI HIŠI
TIARA, d. 0. o.

81., 82., 84. in 99. člena Stanovanjskega zakona
St 19/91’ 21/94 in 23/96) in 15.' Člena PraV‘' (Ur.1 sre(lstev stanovanjskega sklada občine Ljutomer ^5'9 št- 21/92, 13/95 in 9/96) ter sklepa, sprejetega na (jiiton, "6> Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine $ mer objavlja
st^Pis stanovanjskih posojil ^ovanjskega sklada občine
Ua	LJUTOMER
NaPlSNI POGOJI
Se P°gojeSU labl<0 sodelujejo le tisti prosilci; ki izpolnjujejo nasle-^Piočn^Kj311' ^publike Slovenije in imajo stalno prebivališče na Svoje °bčine Ljutomer.
an°vanjsko vprašanje rešujejo na območju občine Ljuto-^Ua^1^4136110 dovoljenje, izdano v letu 1993 ali po njem za in-CtrZa; gradnjo, če gre za povečanje stanovanjskih površin, in si-
Reditev dozidavo
v samostojno bivalno enoto (za ureditev man-Sainj a|a^° gradbeno dovoljenje izdano tudi pred letom 1993) ,l’iskOv 1 njihovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stano-So	niso lastniki primernega stanovanja.
v ™&0va • 'n S0Plačniki plačilno sposobni.
p0 J U^ega vprašanja niso in ne rešujejo z nakupom stano-d ^Vpf.0 °čilih Stanovanjskega zakona.
o^ktat!, Cn' neto dohodek na družinskega člana ne presega
n«0 Plače v Republiki Sloveniji za mesec avgust 1996 5tl'ji Za J ratne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Slo-W esec avgust, če je prosilec samska oseba.
^SO IN POSOJILNI POGOJI
. ^'vih sredstev je 25.000.000,00 SIT.
di?’Blavn10 Pos°jd° se bo obrestovalo po 3-odstotni letni obrestni (Tn> Pa se bo revalorizirala z indeksom rasti drobnoprodaj-IW1OM + 3 %)
^ujila. a 4°ba je največ 10 let in je odvisna od višine odobrenega ustrou'Tla'ec mora odobreno posojilo obvezno zavarovati, pralec S e’ povezane s sklenitvijo posojilne pogodbe, nosi kredi-
Ani ,,CAJM POSTOPEK
Pg't> ali Dn,^0 Pridobiti posojilo po razpisnih pogojih, morajo SoNov c?, sv°je vloge najpozneje do vključno 2. oktobra 19 hMZpi^^Mski sklad občine Ljutomer, Vrazova 1 - s pnpi-
l' r°sik S'
'Jubko dobijo vloge v sprejemni pisarni Upravne enote C'zPo./az°va 1.
N av|0gini Vlog' morajo prosilci priložiti še priloge, ki so navezo. lrie vloge in vloge, prispele po razpisnem roku, se
Posojil bo sprejela razpisna komisija Stanovan-hr'tev ? obč>ne Ljutomer v 30 dneh po roku za vložitev vlog za 0,Aer p P°jasnila v zvezi z razpisom lahko dobite na Občim ’ 1 Koser, tel. 81712.	„ . a
N RAVNI ODBOR STANOVANJSKEGA SKLADA
OBČINE LJUTOMER
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA RADENCI
Radenci, 10. 9. 1996
Mercator
Mlin na veter na Stari Gori
Dobri vetrovi naj mu
bodo naklonjeni
na veter pa ni samo za ogledovanje, ampak je v njem tudi mogoče mleti žito, seveda le tedaj, ko
Na sobotni slovesnosti odprtja mlina je bil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, ki je menil, da gre za pridobitev, pomembno za vso Slovenijo
V vasici Stara Gora pri Vidmu ob Ščavnici, ki ji domačini pravijo Sveti Duh na Stari Gori, so v soboto slovesno predali namenu in dali blagosloviti mlin na veter. Mlin je kopija nekdanjega Bečevega mlina s Koko-lanjščaka, katerega vetrnice so se prenehale vrteti pred 40 leti. Gradnja mlina, ki je potekala v okviru Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, je stala okrog osem milijonov tolarjev.
Mlin je blagoslovil upokojeni župnik Alojz Lasbaher, kije sicer daroval za gradnjo lepo vsoto denarja. Ob tej priložnosti je med drugim dejal: «... Prihodnjim rodovom naj ga pred ognjem in strelo varuje zavetnik ognja sv. Florijan. Bog daj, da tega mlina ne uničijo ne strela ne ogenj ali člo-
veška hudobija. Naklonjeni naj mu bodo le vetrovi!« Župnik je
veter utegne postati turistični biser tega dela Slovenije. No, mlin
Poletna akcija
Rože zate...
Tudi na drugem koncu Pomurja -pri Sovičevih v Nunski Grabi pri Ljutomeru - so veliki ljubitelji cvetja, kar je razvidno s fotografije, ki jo je poslala Cvetka in zapisala, da so rože pred 200 let staro hišo, med njimi pa devet mesecev star Aljaž, ki se med rožicami počuti prav prijetno. Tako je njihova domačija mlajša in prikupnejša.
S«***«
Vsak četrtek presenečenje za tri naročnike, ki pravočasno poravnajo naročnino.
Praktične nagrade v vrednosti
10.000 tolarjev.
HS1NK UGMIDt!
Imena srečnih izžrebancev: BOJAN REŽONJA, Gasilska ulita 26, 9232 Črenšovci DRAGO SARKA, Hodoš 67a, 920S Hodoš ELZA UNGER, Kapelski Vrh 43, 925?. Radenci. Nagrade bomo poslali po pošti.
NISTE SAMI, VESTNIK JE Z VAMI!

pihajo dobri vetrovi. Da, dobri, kajti poznamo tudi zle vetrove. Taki so tudi uničili mlin na veter na bližnjem Kokolanjščaku. Upajmo, da se kaj takega s tem novim mlinom ne bo zgodilo.
Š. SOBOČAN Fotografije:
J. ZUNEKER
Ko so pred soboško vojašnico parkirani sami imenitni avtomobili...
potem še prerezal otvoritveni trak in kakih 400 obiskovalcev povabil na ogled. Vrata pa so odprli s ključem, ki ga je (iz neba) prinesel padalec.
Stara Gora z znamenito cerkvijo Sv. duha, muzejem kmečkega orodja, ki ga urejajo v stari šoli, in sedaj z mlinom na
Da, na dan odprtih vrat, ki so jih imeli prejšnji te boški vojašnici, so prišli tudi prekmurski župani. jjUčni so si, kakor seveda tudi vsi drugi obiskovalci, lahko og center, na dvorišču je bilo razstavljeno orožje, vojaki p s0 ves dan zaposleni s predstavitvijo svojih veščin. D prišli pogledat »mašinerijo« slovenske vojske, niso y, pacifistično razpoloženi. Sploh pa, kaj pomeni sproz
Čeprav živi Jolanka Škerlak iz Šalovec že nekaj leta sama, kar pomeni, da so vsa dela pri hiši in okrog nje na njenih ramenih, se ni izneverila ljubezni iz svojih mlajših let - rožam. Te so na okenskih policah, na dvorišču, verandi in še kje. Rože trajnice ima pozimi seveda v zaprtem prostoru, da jih ne pomori slana. Mnogi tujci, ki se peljejo mimo Jolankine hiše, se ustavijo in rože fotografirajo.
Moja domača banka	, J
/O Pomurska banka ....reka
Vlomilec pri ribičih
V noči na 8. september je neznanec vlomil v ribiški dom v Murski Soboti in odnesel različne cigarete, več vrst sladoleda in telefon Panasonic. Škode je za 100. 000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo.
Naboji pri Sebeborcih
V potoku pri Sebeborcih so 7. septembra otroci našli med igro plastično vrečko, v kateri je bilo 42 kosov različnih nabojev. Obstoji utemeljen sun, da jih je tja odložil kak ilegalni posestnik orožja.
Š. S.
t "aii V® Menjalniški tečaj Pomurske banke 23. julija 1996. ec julija 7. 1996 od 10.30 ure. Srednji tečaj Banke Slovenije ve J
od 00. ure dalje.	-"'f
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	
Avstrija	100	1.266,6041	1.236jO<L-	'7609^'
Francija	100	2.605,9371		
Nemčija	100	8.912,8432	8/70£^L-	
Italija	100	8,7497	S.’^	
Švica	100	10972,6013	10.624d£-—	
ZDA	1	132,1775	128.20J	
in ste * Če ste varčevalec LB Pomurske zadnjih 12 mesecih vezali tolarska sredstva, vam priporočam
DOLGOROČNI TOlXj, DEPOZIT S PBE^>in ki vam omogoča, da dobite tekmo t dobiček v obliki
stimulativnih obresti-	9
- Doba vezave: 12 mesece ^ec - Izhodiščna obrestna mera se doda n stimulacijo in premij0, trjuies® - Možnost izplačila obresti mesečn°> ali polletno.	enotl
Podrobnejše informacije dobite v v	X
Pomurske banke.