^oStniua plačana t gotovini.
.ŠTEV. 269.
V LJUBLJANI, torek, dne 22. decembra 1925.
Popamezna številka Din 1.—.
LETO I)
NARODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20-—, inozemstvo Din 30*—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO ra UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem tek. uradu štev. 13.633.
Ko bi, če bi..
Med najbolj mizerne argumente spadajo brezdvomno oni, ki se pričenjajo s: ko bi, če bi... Pa čeprav je to stara stvar, si ga je vendarle privoščilo sobotno »Jutro« in v uvodniku na dolgo in na široko razlagalo, kaj bi mi vse že dosegli, če bi bila še vlada »nacionalnega« bloka na vladi, če bi bila SDS v vladi.
Ker pa »Jutru« očividno ne zadostuje, da se pričenja samo pogojni stavek s tako slavno slabim argumentom, je tudi še v glavni stavek vtaknilo beden argument in zapisalo, da so edino sposobni ljudje samo samostojni demokrati. Mi in samo mi, kakor pravi bahač, ki je zaigral vse premoženje.
Če SDS še nikdar ne bi bila vladna stranka, potem bi vsaj nekako mogla govoriti, kaj bi vse naredila,' če bi bila politična moč v njenih rokah in mogla bi tudi govoriti, kako silno je sposobna in kako neverjetno nesposobni so vsi drugi. Toda SDS je že bila opetovano v vladi in njena sposobnost je od njenih del že sijajno ilustrirana in zato tudi prazne obljube ne zadostujejo več. Zato pa bo vse sodilo SDS le,po njenih delih, ne pa po besedah, ki se pretakajo po njenem časopisju.
Dejanja SDS pa govore sledeče:
Ko je bila SDS v vladi, je cvetela per-s-»kucija uradništva tako, kakor j« nismo poznali niti pod Avstrijo. Samo eno dejstvo: Učiteljske premestitve so bile tako številne , da je danes selitveni fond čisto izčrpan, ker se je pod prejšnjo vlado izdalo za 60.000 dinarjev več za premešče-nja, kakor pa je proračun dovoljeval. Na podlagi dejstev lahko zato rečemo: Če bi bila SDS na vladi, bi persekucije cvetele.
Težka bi tudi bila usoda ljubljanske univerze. Fakt je, da je g. Pribičevič, vrhovni šef SDS, že hotel z dvanajstinami ukiniti medicinsko fakulteto na ljubljanski univerzi. Nadalje je fakt, da SDS še danes ni prenehala s svojim odporom proti Akademiji znanosti in umetnosti. In fakt je, da so se pod vlado SDS dijaške štipendije razdeljevale po strankarskem ključu. Izkušnja torej uči, da se naša univerza nima veseliti časov, ko bi bila SDS na vladi.
hi finančna politika? Nesporno je, da ni doživela naša valutna politika nikdar takega poloma, ko za časa znane Plav-šičeve akcije. In g. Plavšič je spadal v k reg SDS. še bolj zgovorno povest o finančni politiki SDS pa bi mogli povedati razni denarni zavodi, Id so največ vsled dela finančnikov SDS prišli v težavo ali sploh prenehali. Sedem bank in podjetij govori o tem svojo pesem in vodno se konča refren enako, da ni namreč slabših gospodarjev, kakor so oni iz SDS,
In če se kdo še ni mogel prepričati o 1 sposobnosti« SDS, petem naj stopi na Miklošičevo cesto in pogleda ono ponesrečeno stavbo in tisti prostor poleg nje, J’ °stal prazen, ker je po zaslugi SDS sel slovenski denar v Zagreb. In zakaj se je moralo to tako zgoditi? Ker je bil interes neke banke tak!
Ampak gospodje govore le o bodočnosti, kaj da bi naredili, če bi bili v vladi. Tako pravijo, da bi izenačili davke, izvedli oblastne volitve, skratka storili vse, kar le volilen poželi srce. Vprašamo: zakaj pa tega njSo storili tedaj, ko so bili v vladi? Zakaj niso tedaj že izvršili, kar sedaj samo obljubljajo? Ali jih je bilo res treba vreči iz vlado, da so se spomnili na pozabljene dolžnosti?
Res ni pričakovati, da bi bila slovenska politika kar naenkrat prvovrstna. Ampak, da bi se argumentiralo s: ko bi
Pasic odloči o rekonstrukciji.
Beograd, 22. decembra. V političnih krogih že nekaj dni vlada popoten mir. Odgoditev skupščine je delovala močno tudi na politično življenje samo, in to tem bolj, ker se poleg odhoda narodnih poslancev na svoje domove pred božičnimi prazniki dogaja, da se celo sam šef vlade zadržuje v svojem stanovanju in se na ta način ovira ono politično gibanje, ki bi se sicer porajalo. Vprašanje, kako naj se izravna situacija med radikali, je danes glavno vprašanje, ki ga imajo rešiti radikalni prvaki, a zdi se, da se tudi to vprašanje posebej ne .-■proži in speeijalno ne veutilira, ker so nekateri radikalni poslanci zapustili Beograd. Vsi radikali čakajo sedaj na to, kake stališče bo zavzel Pašič in kaka bo končna njegova beseda. Govori se o raznih kombinacijah, a te izhajajo iz krogov, ki nimajo za sedaj niti možnosti, da bi vplivali na rešitev stvari same,
ker so na eni strani preveč oddaljeni od ; odločujoče sredine, a z druge so odmaknjeni tudi od samega foruma radikalnega kluba, ki ima v tem pogledu tudi pravico, da določi svoje stališče. Razširja se tudi med poslanci, ki so še ostali v Beogradu, verzija, da bo Ljuba Živko-vič, ki se ni udeležil nekaj sej radikal-i nega kluba, podal ostavko na predsedniško mesto in da pride na njegovo me-: sto Nikola Uzunovič. Ta verzija pa, kakor se zdi, nima nikake realne podlage. To so samo vesti, ki jim je namen, da preizkusijo, kako je razpoloženje v ra-j dikalnem klubu. V ostalem vlada veliko zatišje, samo Pašič se dnevno po-j svetuje s svojimi prijatelji. Ne ve se, , kdaj bo zapustil sobo in prevzel svoje posle in kdaj bo začel reševati ono j vprašanje, ki se je pojavilo tako krepko j med radikali pred odgoditvijo skupščine.
..Samouprava" proti SLS.
Beograd, 22. decembra. O namenu poseta papeškega nuncija Pellegrinettija pri Jovanu Markoviču, pomočniku zuna-njega ministra, smo deznali, da se dela na tem, da se izgladi spor med našo državo in Vatikanom. Iniciativo za ta korak je dala sveta stolica. Če sodim po vseh znakih, ne more naša država odnehati od svojega prejšnjega stališča glede naših pravic do zavoda sv. Jeronima. Glede te stvari je značilen članek današnje Samouprave«, ki se obrača proti dr. Korošcu in slovenskim klerikalcem zaradi mešanja vere v politiko. List pravi, da rimsko-katoliška
cerkev ni imela dosedaj še nobenega razloga, da bi se mogla pritoževati nad postopanjem naše države proti njenim pripadnikom. Zato je naša država od limsko-katcliške cerkve lahko z vso pravjoo* pričakovala nekaj spoštovanja svojih pravic. Toda glavni zastopniki cerkvene politike, organizirani politično na verski podlagi, so prestopili ta okvir in prisilili državo k borbi, uporabljajoč proti državi popolnoma areligiozne sile. Ali oni, ki so dovedli državo do te borbe, si morajo sami sebi pripisati posledice, do katerih utegne priti, ki jih sedaj nihče ne želi.
PRED PRIZNANJEM SOVJETSKE RUSIJE.
Beograd, 22. decembra. Minister zunanjih poslov dr. Ninčič je sinoči izjavil novinarjem, da se sestanek Male antante v Dubrovniku ne bo vršil pred 20. januarjem, ker je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš zaradi važnih poslov zadržan. Okoli sredine januarja pride namreč v Prago poljski ministrski predsednik Skrzynski, M se ima o važnih vprašanjih razgovoriti z dr. Bene-šem. Ninčicevo izjavo in sestanek dr. Beneša s Skrzynskim naši politični krogi živo komentirajo in pripisujejo napovedanemu sestanku veliko važnost ne samo, ker bi moral ta sestanek utrditi dobre odnošaje med Malo antanto in Poljsko, temveč tudi zato, ker bi imel urediti vprašanje razmerja med Malo antante in sovjetsko Rusijo. To je posebnega pomena v zadnjem času, ko stoji naša država neposredno pred tem, da prizna sovjetsko Rusijo.
POGAJANJA Z MADŽARSKO PREKINJENA.
Beograd, 22. decembra. Pogajanja, ki se vodijo v Budimpešti med našo državo in Madžarsko za ureditev raznih vprašanj in sklenitev tozadevnih konvencij, so se zaradi božičnih praznikov prekinila. Nadaljevala se bodo pogajanja, ko mine pravoslavni božič.
NA KRONSKEM SVETU PRIDE DO RAZČIŠČENTA.
Beograd, 22. decembra. Ministrski predsednik Pašič prevzame te dni vse posle kluba v svoje roke. Danes bi imel Pašič priti v svoj kabinet in bi imel nadaljevati vse posle. Doznava se, da se po novem letu sestane k ronski svet, na katerem se bodo pod predsedstvom kralja reševala važna notranjepolitična vprašanja naše države.
in če bi... pa tudi ne bo šlo. Gospodje od »Jutra si bodo morali poiskati že drugačne argumente, ker to tudi najbolj pri prost volilec ve, da bi bila SDS še danes v vladi, če ga ne bi tako lomila. In tudi uprava Slov. Naroda ve, da bi bil list v:-e drugače situiran, če bi bil ostal zvest svoji tradiciji.
Zato gospodje: drug argument!
RADOJEVIČ NE MISLI ODSTOPITI.
Beograd, 22. decembra. Po seji ministrskega sveta je prometni minister An-ta Radojevič izjavil glede ostavke to-le: Nisem podal ostavke, niti je ne mislim podati. Zakaj naj jo tudi podam, ko pa uživam zaupanje Nj. Vel. kralja, Pa-šiča in radikalnega kluba.
ZA DVIG FRANKA.
Pariz, 22. decembra. Včeraj je finančni minister Doumer predložil ministrskemu svetu svoj predlog o stabiliziranju franka. V predlogu se predvideva boljše izkoriščanje davka na dobiček, s čimer bi se pridobila približno ena milijarda frankov, in podvojitev davka na promet, s čimer bi se tudi dosegle dve do tri milijarde frankov.
fala ni v nevarnosti.
Fala, 22. decembra. Glede Fale so se ; razširile razne vesti o nevarnosti, da se pr ruši električna centrala. Vse te vesti ! so pretirane. Res so se zaradi toplega vremena začele taliti množine snega in j ledu v okoliških hribih in gorah in da je ! Drava silno narasla. Nagromadilo se je I mnogo letu, vendar ga ni toliko, da bi ! mogel povzročiti kako škodo. Tudi od ! narasle Drave ne preti nobena nevar-I nost.
Seja ministrskega sveta.
Beograd, 22. decembra. Včeraj popoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je detajli rano razpravljalo o vprašanju ureditve naših dolgov napram tujim državam. Finančni minister dr. Stojadinevič je podal obširno poročilo o naših dolgovih v Franciji. O tem je vlada nadaljevala diskusijo in je bilo govora vobče o potovanju ministra financ dr. Stojadinoviča in ostalih delegatov v inozemstvo. Dr. Stojadinovič bo pose til ministrskega predsednika Paši-ča, da se definitivno določi lista naših delegatov. Lista bo ostala v glavnem ista, kakor se je dosedaj omenjala. Delegacija bo odpotovala v četrtek v Pariz, kjer bo ostala nekoliko dni. Včeraj je bila votirana vsota, ki je potrebna za kritje stroškov naše delegacije. Na seji ministrskega sveta se je razpravljalo tudi o nekaterih tekočih vprašanjih. Med drugim je minister financ referiral o osrednji deželni posojilnici (središnji zemaljski pozajmicni); h kateri spadajo razne zadruge. Ta osrednja posojilnica je imela prej svoj sedež v Budimpešti in so k nji pripadale nekatere zadruge v Hrvntski, Slavoniji, Medjimurju, Prekmurju in v Vojvedini. Sklenilo se je, da te zadruge delujejo še naprej, dokler ne stopi v veljavo zakon o kmetijskih kreditih, potrebno pa je še pred tem, da jim'država nudi sredstva za nadaljevanje delovanje.
USPEH SLOVENCEV PRI OBČINSKIH VOLITVAH V MARENBERGU.
Marenberg, 21. decembra. Nedeljske občinske volitve so razočarale Nemce, ki so računali, da dobe 7 odbornikov, dobili pa so jih samo 5. Slovenci so dobili 4 odbornike, kar je za nemški Marenberg nad vse časten uspeh.
Slovenci so vložili dve listi. Radikali in Zveza slov. kmetskega ljudstva so nastopili skupno, dočim je šla SDS s SLS.
Izvoljeni so bili Slovenci: uradnik Bernard Mikuletič (rad.), lesni trgovec Štefan Praprotnik (ZSKL), posestnik Ivan Predan (SDS) in posestnik Simon Ter-nik (SLS).
Popolnoma so odrekli socialni demokrati, ki so dobili samo 7 glasov, manj kakor, pa so postavili kandidatov. Raz-ven teh sedmih so vsi volili z Nemci.
HL1NKOV GOVOR V PARLAMENTU.
Praga, 22. decembra. Včeraj je imel voditelj slovaške ljudske stranke Hlin-ka v parlamentu velik govor, v katerem je med drugim izjavil, da je zastonj dokazovanje nekega edinstva Čehov in Slovakov v zgodovini. Po letu 1780 je bil položen temelj za to, da so Slovaki samostojen in suveren, seveda pa slovanski bratski narod, kar je pokazala tudi vsa nadaljnja zgodovina do svetovne vojne. Nato je Hlinka obširno razložil avtonomistično stališče svoje stranke in izjavil, da je slovaški narod pri volitvah z 61% glasoval za slovaško ljudsko stranko. Hlinka je zahteval od vladnih strank, da izpolnijo dane obljube, da se pitts-burški dogovor sprejme v ustavo. 1
ZMAGA BRIANDA.
Pariz, 22. decembra. Od sedmih zaključkov, ki so bili predloženi poslanski zbornici na odglasovanje, so le trije prišli na dnevni red, med drugim predlog, s katerim se zahteva, da se vrne Zvezi narodov mandat nad Sirijo. Vlada se je izjavila proti temu predlogu. Ker je s tem vprašanjem ministrski predsednik Briand zvezal vprašanje zaupnice, mu je Zbornica izglasovala zaupnico s 310 proti 209 glasovom.
Petdesetletnica Ivana Prijatelja.
Via tor:
jugoslovanski „centrum“.
Ur.
Prof. flV. Ira Prijatelj — petdesetletnik.
Dne 23. decembra t. 1. praznuje petdesetletnico svojega rojstva po vsem Slovenskem in izven meja znana slovenski literarni in kulturni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj, profesor na ljubljanski univerzi. Rodil se je 23. decembra 1. 1875. na Vinicah pri Sodražici na Dol., torej v ožji domovini naših kulturnih velikanov Trubarja, Levstika in Stritarja. Ljudsko šolo je obiskoval v Sodražici od 1. 1883.----1889., naslednje leto pa normulko v Ljubljani, kjer je študiral tudi gimnazijo od	1.	1890. do 1898.	Po končani
maturi se je	vpisal na	Dunaju	na medicinsko fakulteto,	a	kmalu	presedlal na filozofsko, kjer se	je	z. vso	vnemo	lotil študija
slavistike, predvsem zgodovine slovanskih literatur ih ga končal leta 1902. z doktoratom. Od L 1902 do 19C4 je potoval po Rusiji, Poljski, Nemčiji, Franciji in Švici v svr-ho izpopolnitve slavističnega študija. Ko se je vrnil iz inozemstva, je bil sprejet 1. februarja 1905 v služba v dvorni biblioteki na Dunaju, kjer je .ostal do prevrata. V jeseni I. 1913 je bil poleg tega imenovan za učitelja ruskega jezika na dunajskem javnem učilišču orijentalskih jezikov in pa za isti predmet na dunajski eksportni akademiji. Med vojno je bil prideljen pisarni »Zfintral-nachvveisbureau fiir Kriegsgefangene . Po Po prevratu 1. 1918. ga je. imenovala Narodna vlada SHS v Ljubljani za svojega zastopnika pri likvidaciji umetniških in znanstvenih zbirk na Dunaju. Ko se je 1. 1919 ustanovila v Ljubljani univerza, je bil prof. Prijatelj med prvimi imenovan za rednega profesorja na filozofski fakulteti ter pomagal tako pri začetni organizaciji naše almae matris. Letu 1920-21 je bil tudi dekan filozofske fakultete.
Literarna delavnost prof. Prijatelja je ogromna. Ako bi hoteli samo bibliografski navesti vsa njegova dela. študije in kritike, bi. za, to potrebovali najmanj eno celo stran. Ometimo se le na važnejše in obširnejše. : Javno je nastopil literarno prof. Prijatelj j še v gimnaziji, ko je kot sedmošolec preve- j dol iz ruščine Puškinovo novelo Kapitanova . lu-.ir izšlo v Gabrščkov! »Slovanski knjiz-nici zv. 55—50, Gorica (1897) pod pseudoni-mom Semen Semenovič. Ko je pozneje govoril o Puškinovih prevodih v slovenščini (Zbornik Mat. Slov. 111., 1901), je šaljivo sam omenil, da jo ,ie preložil »Semen Semenovič, o katerem se je takrat pisalo da je sedmošolec. Semenovič se je ta čas učil ruščine in je prelagal torej za vajo.« (Lansko leto je izšla Kapitanova hči« v drugi, izdaji.) A tudi samostojno je začel pisateljevati.
V almanahu »Na razstankiu, ki so ga izdali 1. 1898. »Slovenski 'osmošolci (Slovanska knjižničar zv. 78—81), je priobčil daljšo novelo »Urez vesla«, v »Zvončku« 1902 pa sličico »Pot na žago . Vendar je samostojno pisateljevanje kmalu opustil. Začutil je v sebi preveč kritičnega duha, ki ga je silil k strogemu in nepristranskemu znanstvenemu presojanju raznih literarnih umetnin ter^ (lob in obdobij, v katerih so nastale. Njegov širok razgled po svetu, ne samo po slovanskem, marveč tudi po germanskem in romanskem, mu je dal v roke najboljše kritično orožje in mu obenem zasigural nepristranost v ocenjevanju liternrnilh produktov. Njegovp delo ne obsega samo slovenske literarne zgodovine (pač predvsem to), temveč vse slovanske, zlasti pa rusko in poljsko. S splošno kulturnega evropskega vidika je presojal gibanje raznih literarnih struj tako v slovanskih, kot specialno v slovenski literaturi. Zato se je v poslednjem slučaju moral vedno boriti proti raznim ozkosrčnim predsodkom in enostranskemu pojmovanju slovenske kulturne in literarne zgodovine, ki so izvirali deloma iz globokega zavijanja zgodovinskih dejstev, deloma pa iz nepoznavanja kulturne zgodovine.
Slovenske kulturne in literarne zgodovine se tičejo predvsem sledeče obširnejše študije: »Puškin v slovenskih prevodih (gl. z.go-Taj), ki je izšla tudi v ruščini pod "naslovom »A. S. Puškin u Slovčncev« v Zborniku II. oddelka, ruske akademije v Petrogradu zv. 70 (1902), kjer je obdelal in analiziral’'vse preVode Puškina v slovenščini, ki
so izšli od I. is55 (v »Novicah ) pa do pre- j voda »Treh vrelcev« Semena Semenoviča v Slovenki« 1899. V govoru »Drama Prešernovega duševnega življenja , ki ga 'je govoril v Akademiji« na predvečer odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani (gl. Naši zap. III., 1905), nam odkriva vse težke duševne konflikte in katastrofe pesnikovega življenja, kakor se zrcalijo v njegovih pesmih. K Trubarjevemu jubileju (1908) je spisal knjigo »O kulturnem pomenu slovenske reformacije , kjer opisuje v svatu tedanjih kulturnih in verskih razmer vzrok reformacije in odkriva njene posledice in dobrine za Slovence ter nesebično Trubarjevo delo in njegove zasluge za slov. kulturo. Prijateljev govor o Župančiču na Župančičevem večeru dunajske »Slovenije (Naši zapiski VI, 1909) ur.m prikazuje pesnika kot velikega iskalca vrednot, ki je vstal med samozadovoljnimi ali nezadovoljnimi, a vedno v apatiji tonečimi Slovenci, iskalca z neutešnim hrepenenjem po višjih, lepših in boljši!^ vidikih. Obširna in izčrpna je njegova knjiga Janko Kersnik, njega delo in doba«, ki je izšla kot zadnji zvezek k izdaji Kersnikovih spisov. Obsežni so tudi njegovi spisi »Duševni profili naših preporod itel je v e, ki so izhajali v Ljublj. Zvonu 1921, štev. I—12; »Vloga o mladine« v prvem obdobju niladosloveu-skega pokreta« (Ljublj. Zvon 1924); »Borba za individualnost slovenskega književnega jezika v letih 1848—1857.« (Časopis za slov. jezik, kuj. in zgod. IV., 1924); »Predzgodovina ustanovitve »Slovenske matice : (Razprave I); Levstikov politični list »Naprej« (Razprave II); študija o Cankafju v Cankarjevem zborniku. Poleg teh najvažnejših po--aineznih študij je napisal še nebroj manjših in večjih prispevkov, ki jih je priobčil po raznih periodičnih slovenskih publikacijah, tako v Zborniku Slovenske Matice, Naših zapiskih, Ljubljanskem Zvonu, Vedi, Časopisu za zgodovino in narodopisje itd.
O drugih slovanskih literaturah oziroma pisateljih ima daljše prispevke o Tolstem in njegovem romanu »Vstajenje«, A. N. P.vpinu, Dostojevskem, poeziji »Mlade Poljske: in zlasti obširno in temeljito delo »Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma . Poleg tega več manjših razprav, raztresenih po raznih časopisih.
Celotno slovensko literarno zgodovino je v pregledih obdelal dvakrat. Za Ruse pod naslovom »Slovency i jich literatura« v pe-trograjskih Slavjanskih izvestjih 1. 1905-6.; po katerih je izšel delni srbski prevod od Moskovljeviča L 1906 v Prosvetnem Glasniku , I. 1920 pa celotni prevod v knjižici >Sk venačka književnost-, Beograd. Za Srbe je napisal v Letopisu Matice Srpske 1. 1907, knj. 243, 244 še »Istorijo najnovije slovena-fke književnosti . Za Nemce pa je izšel v Oesterreichische Rundschau III., zv. 36 (leta 1905) kratek pregled Literatur der Slove, nen«. ki obsega vso literaturo od njenega prvega početka pa do poslednje jlobe (1904).
Pozabiti ne smemo tudi njegovih izdanj slovenskih pesnikov in pisateljev, Aleksandro va-Murna, Aškerčeve čitanke, ki jo izšla v dveh izdajah. Stritarjeve antologije, izda-nja Jurčičevih Zbranih spisov in Tavčarjevih Zbranih spisov. Vsa ta izdan ja so opremljena s temeljitimi kritičnimi uvodi in podrobnimi komentarji.
Poleg že zgoraj omenjenih prevodov iz ruščine naj omenim še A. P. Čehova »Momente«, Puškinovega »Jev geni j a Onjegina« in Gogoljevega Revizorja«. Njegovi prevodi so lepi in točni ter se berejo kol original.
To je torej le na kratko in nepopolno orisano in omenjeno veliko delo prof. Prijatelja. Podrobneje bo o njem morala govoriti slovenska kulturna in literarna zgodovina, ki bo pač odkrila vse njegove vrline in zasluge ter preciznost in grandioznost njegovega dela.
Gospodu jubilantu pa iz vsega srca želimo. da nam ga nebo ohrani še dolga leta, da bosta njegov živi in bistri duh ter njegova vztrajna volja še mnogo koristila našemu narodu, iz katerega je izšel, zanj živel in delal. Na mnoga leta!
Ko je Slovenska ljudska stranka švoječas-no predložila v Beogradu svoj ustavni načrt, takrat so ji morali priznavati celo najneiz-prosnejši nasprotniki: to je stranka sposobnih osebnosti, prava posoda dragocenih kvalitet. Takrat je še živel pokojni Stojan Pro-tič, mož, ki ni odrekal zaslug nikomur, najmanj pa idejnemu nasprotniku. Slovenska ljudska stranka je bila v tistem času na kul-minacijski točki svojega razvoja, Ona je imela sicer samo formalno legitimacijo slovenskega ljudstva, a v zvezi s posestrimo Hr-vatsko pučko stranko in bunjevsko-šokačko stranko je tvorila jedro, kristalizdcijsko točko velike bodoče stranke jugoslovanskin katoličanov. Prišle so nove konstelacije, z njimi merjenje faktičnih si! med Srbi na eni, Hrvati in Slovenci na drugi strani. In deževalo je neuspehov, da so se začeli zgražati celo veterani stare, tradicijonalne stranke Slovencev. Vsakomur je bilo jasno, da je SLS v svojem prvotnem navdušenju za jugoslovanstvo prejudicirala dejanskemu razpoloženju širokih slovenskih slojev, da je torej zagrešila prestopek proti enim in istim zako-nom demokratičnega hišnega načela v stranki sami. Potem, ko je g. dr. Korošec s svojim čojničkom že nekaj časa sedel na pesku iiHse milostno oziral na vse strani, ali ne bi morda videl rešilne zastave, so se v Ljubljani naenkrat spomnili Slovenstva. Slovenstvo nad vse, vsa v znamenju Slovenstva! Ali to je bil pravzaprav naš slovenski »inat saj je znano, da so bili »liberalci tudi že takrat odjadrali s polno brzino v jugosloven-sko ideologijo. No, in SLS si je dovolila lu-ksus samoslovenstva.
To sem omenil, da se. vidi inkonsčkvenf-uost eselesarske politike. Jeziti se nad Radičem in hoditi v Dalmacijo in Hercegovino lovit pristašev za Hrvatsko pučko stranko: takta strategija pač ne vzbuja vtisa brezdvom-nt' načelnosti. To ie v diametralnem nasprot-stvu' s politiko samoslovenstva. Končno je pa lo zadeva g. dr. Korošca in on ve najbolje, kako se mu je godilo na njegovi odiseji' po gornji Dalmaciji (in Varaždinu).
1 . Ker je šlager ž vero izgubil'že U&>»01) svojo prvotno privlačnost, je segla SLS mar-globlje v svojo rekvižitno shrambo in je' našla — čujte in strmite! — kopijo nemškega centi uma. S krščanskim socializmom hoče osrečiti najprej — Vojvodino. Tudi to je, moramo priznati, originalna ideja: nositi krščanski sorijalizem iz industrijske pokrajine (kjer se ni hotel razširiti) v čisto agrarno ozemlje okoli Subotice. Komu je že namen jen krščanski socializem? Če se ne mo-l-mo, delavstvu, in to ne oziraje se na stroko i i panogo zaposlitve. Iskati po Vojvodini pm-ašev za neparejerao krščansko-sociAno stranko, »e človeku zdi, kakor da bi najhujši reakcijonarji snubili glasove tistih nepo-mirljivo-levičarskih rudarjev, ki so jih s kakim zakonom o zaščiti države treščili ob glavo.
Razni listi so pisali, tla gre Za ustanovitev nove stranke, ki bi bila podobna nemškemu centrumu. Najprej- je treba vedeti, da naša skupščina ni berolinski Reichstag, temveč pristno balkanski parlament. V Beogradu .ne odločajo argumenti, nego glasovi. Tudi konfesijonalne razmere govore pri nas proti ustanovitvi take stranke, ki bi bila V glavnem afirmirana kot katoliška stranka. Če bi bili v taki skupini zastopani tudi naši protestanti in pa tisti pravoslavni, ki se borijo proti verskemu indiferentizmu, bi bila stvar takoj drugačiMi in v tem slučaju bi imeli pred seboj pravo cefitrumaško stranko. V Nemčiji to ni redko, da glasujejo protestanti za centrum, ki je pretežno katoliška stranka. Ali bi bilo pri nas »dopustno«, da se organizirajo v novi stranki tudi versko orientirani pripadniki nekatoliških konfesij, izvzemši židovsko. Po nepom-irljivosti sodeč, ki jo je razvil v zadnjem času •Slovenec« kot i cfieijelno glasilo SLS, je ta predpostavka brez vsake podlage. Zdi se, da gospoda oko-■ li »Slovenca« o teh momentih še ni razmiš-| Ijala. sicer se ne bi ukvarjali vodilni krogi i .°-LS z ustanavljanjem nove stranke.
Politične vesti.
= Rekonstrukcija vlade. Naši mladinski listi se že tedne dolgo trudijo prepričati svoje nekritične pristaše, kako da je samo še vprašanje časa in vlada RR se razleti na tisoč drobcev. Jutro piše celo, da je vlada sporazuma na smrtni postelji in če je ne bo konec že jutri, v par mesecih pa prav gotovo. (Je čisto res, da če ne bo prepozno, bo tudi še pristaše SDS srečala pamet). Vse to govoričenje o skorajšnjem koncu vlade sporazuma so zaenkrat samo pobožna želja samostojnih demokratov, kajerih položaj se stalno slabša. Ne samo, da ne mara o njih slišati niti nobena vladmp-Th niti nobena opo-
ziriohalna stranka, se tudi vedno bolj redčijo njih lastne vrste. Tako je gotove, da spor z Orjuno pozicije .SDS ne bo utrdil. K vsemu_ temu pridejo pa še udarci, ki jih ho SDS doživelo v kratkem na gospodarskem polju, ko izgublja postojanko za postojanko in bo ob koncu tega leta izgubila novo. In ker vse to pričenjajo spoznavati tudi pristaši SDS, zato to kričanje: primite tatu. V resnici pa je stvar sledeča:
Na dnevnem redu je samo rekonstrukcija radikalnega dela vlade. O rekonstrukciji tudi radičevsk.ega dela vlade zaenkrat še ni niti ' govora. Kdaj bo ta rekonstrukcija izvedena, je negotovo, sigurno pa ne pred pričetkom pravoslavnih božičnih praznikov. Nekateri sicer govore, da bi Pašič stopil pred skupščino, ki se sestane 29. januarja že z novo vlado, toda informirani krogi to zanikajo in pravijo, da se bo z ozirom na pismeno zahtevo 78 radikalnih poslancev najprej izvedla redukcija ministrstev od 18 na 12 in šele potem bi se izvedla rekonstrukcija celega kabineta. To bi se zgodilo šele sredi tebi u-arja. Naj pa se izvrši rekonstrukcija kabineta v januarju ali februarju, delno ali vsega kabineta, je vendar brez vsakega dvoma, da bo ostala sedanja koalicija in naj bi se iz-premenile še tako uplivne os^be. Ker do* danes sede samo še v SDS politiki, ki bi brli pripravljeni z nasprotovanjem sporazumu pokopati lastno stranko.
— Ameriško posojilo. Na sep ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da odpotuje fi-. neni minister dr. Stojadinovič še koncem tega tedna v Pariz, kjer bi sklenil dogovor s francosko vlado glede odplačevanja naših medvojnih dolgov. Dne 6. januarja pa bi se odpeljala vsa naša delegacija na ladji Maje-stic iz Cherbourga v Ameriko. Šef naši delegaciji je dr. Stojadinovič, člani pa bi bili: dr. Gjurič; poslanik v Londonu, Avramovič, pomočnik ministra za izenačenje zakonov, dr. Milan Radosavljevič, načelnik ministrstva, baron dr. Shvvegcl (Slovenec), dr. Stajnič (Hrvat) in dr. Stoševič, generalni tajnik zunanjega ministrstva. Še pred delegacijo pa bi odpotoval v Ameriko dr. Kežman, da pripravi delegaciji dober sprejem pri naših izseljencih. — Naša vlada bi najela v Ameriki posojilo v znesku 200 milijonov dolarjev ter bi s to vsoto plačala Blairovo posojilo :in bi imela Jugoslavija tako v Ameriki samo en povojni dolg, dočim bi se medvojni dolgovi uredili še pred najetjem posojila. — Ameriško posojilo je najmočnejše jamstvo, da ne more biti niti govora o razpadu hrvalsko-i srbskega sporazuma in sedanje vladne koalicije, ker posojilo dobi le urejena Jugoslavija, ne pa vlada, ki se drži s politiko trde roke.
= Stjepan Radič o sosedstvu i Italijo. V Šibeniku je dejal St. Radič tudi tole:	Ka-
dar se v Šibeniku, na divnem našem Jadranu uredi še, kakor je potrebno, luka, potem bomo kot sosede potrebovali še boljše prijatelje, kakor jih imamo danes, ko vidimo, da se na naših tleh ne more razkoračiti nobena tuja dežela. Takrat nam sosed stisne roko tako divno, kakor je diven njegov jezik in njegova velika zgodovina, ker je vsa
naša civilizacija v korenit latinska. Latini pa imajo svoj koren v Rimu. Velik je Rim v svojem papežu in kralju, ali on naj bo pravičen svojim sosedom. Radič je zaključil svoj govcr z vzklikom:' Živela hrvatska Dalmacija, živelo Krešimiroco mesto in na svidenje!
= Podpora poplavljenemu. V poljedelskem ministrstvu se je razdelil kredit 6 milijonov Din, ki je določen za podporo poškodovancem po* loči in poplavi. Kredit se je razdelil na osnovi poročil velikih županov.
— Pomembna izjava slovaškega voditelja.
Pri prečitanju vladno dol« I n racijo v češk o -slovaškem parlamentu scy Slovaki' ŠTctTpho Z
nemškimi nacicnalci zelo ostro nastopili pro- A ti vladi. Nekateri Nemci so zato že pozdravili Slovake kot svoje zaveznike. Po krivici, kakor dokazuje izjava poslanca dr. Tuke, ki je eden voditeljev zmagovite slovaške ljudske stranke. Dr. Tuka je namreč dejal: »Sinatram za veliko napako," da se ni ministrski predsednik švehla pogajal z nami, temveč z Nemci. Ta država je čehoslovaška, v njej naj vladajo samo Cehi in Slovaki. Poslanci slovaške ljudske stranke so iskreno za čeho-»lovaško republiko. Kako bi se moglo popustiti? Samo tako, da dajo Čehi in Slovaki kot enakopravni državi slovanski značaj. Jaz sem prepričan, da bi potem Nemce minilo veselje, v praškem parlamentu prepevati »Deutschland, Deutschland ttber alles«. Izjava dr. Tuke jasno doka#je, da ne bo težko zgraditi mostu med Slovaki in Čehi in da morebiti ni več daleč čas, ko bo češko-slo-vaški sporazum ravno tako okrepil bratsko češko državo, kakor je sporazum med radikali in radičevci dvignil Jugoslavijo.
= Tajne namere vlade Cankova. V narodnem sobranju je izzval pravo senzacijo nepričakovani prihod zemljedelskega narodnega poslanca iz čustendilskega okrožja Veti-nova, ki se je pred dalje časa izselil v Jugoslavijo, a se je sedaj vrnjl in zavzel svoje mesto v parlamentu. Neki poslanec je hotel zaraditega interpelirati, toda ministrski predsednik ga je pozval k redu in izjavil, da je bil Velinov za dalje časa odsoten zaradi obavljanja diplomatičnih poslov v inozemstvu.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek 22. decembra zaprto.
Sreda 23. decembra »Veronika Deseni-jfka . Red A.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Torek, 22. decembra »Eva . Gostovanje Zdenka Knittla. Red F.
Sreda 23. decembra zaprto.
Gostovanje opernega pevca Zdenka
ho v torek, dne 22. t. m. v opernein 8*®(,an
šču. G. Zdenko Kniltl je tenorist velikega slovesa. Ko je gostoval v novem r t. I. v Cavalleriji rusficani v Beogradu sam njen skladatelj 1'ietro Mascagm z lastnim personalen, je poklical Zdenka Knittla da poje ob tej priliki vlogo Tundda. Ljubljanskemu občinstvu je znan Kmttl s svojega gostovanja v Aidi, kjer je dosegel pri publiki in kritiki popoln uspeh. V torek, dne 22. t. m. nastop* kot Manek v Foersterjevi >Evi«. Na ta umetniški dogodek opozarjamo vse ljubitelje pe' tja in glasbe. Ostala zasedba ostane nespremenjena. Sodelujejo: Eva — Thierry-Kavč-n.ikova, Mešljanovka — Ropasova, Zuzka —-Ribičeva, Samko — Holodkov, Rubač — Janko. Režira in dirigira g. Bnlatka. Predstava se vrši za red F.
Dnevne vesti.
TUDI TO JE ZAPRAVLJANJE.
y kratkem praznujemo katoliški božič. Čez ■štirinajst dni bomo praznovali pravoslavnega in ravnotako bomo dvakrat praznovali novo leto. V krajih, kjer žive samo pripadniki ene vere, se tega dvojnega praznovanja ne bo dosti opazilo. Toda druga bo stvar v mešanih krajih, kjer cele vasi iz praznovanja sploh prišle ne bodo.
In vendar je krfska deklaracija javno rekla, da ima biti samo en koledar v Jugoslaviji in končno se je tudi doseglo, da vsaj država ofirielao pozna >en sam koledar. Toda polagoma je ostala ta določba vedno bolj na papirju in sedaj praznujemo dvojne praznike.
Kakšna škoda nastaja s tem za gospodarstvo in za šolo, ni treba posebej povdarjati. Dvojni prazniki so samo zapravljanje in če s-a žo hoče resno pričeti s Sledenjem, tedaj naj se upelje tudi en sam koledar. Bil bi v resnici že skrajni čas.
- Slovenska Matica za ljubljansko univerzo. Na včerajšnji Odborovi seji »Slov. Matice« je bilo soglasno sklenjeno, da odobrava podpis deklaracije slovenskih političnih strank in kulturnih društev za slovensko univerzo in da ga naknadno soglasno in z vsem povdarkom potrjuje.
— »Delavska politika«. Prejeli smo od skupine okrog »Socialista«: Zbor pokrajinske organizacije socialistične stranke Jugoslavije (skupina okrog Socialista) se je vrši! dne 20. t. m. v hotelu Union v Celju. Zbor je bil zelo dobro obiskan in se je ba-vil s socialističnim agrarnim programom, razmerami v delavsko-socialnih inštitucijah, samoupravnim programom in z vprašanjem taktike stranke. Kakor zvemo, je kongres odobril dosedanjo taktiko stranke in vse obširne predložene resolucije soglasno spre-■•L 1. Zbor je vzel tudi na znanje poročilo, da priv'ra vi ja Centralni delavski svet v Ljublja-dajanje dnevnika »Delavska politika«, ki s‘iai bi začel izhajati v početku 1. 1926. Vest da z«čne ta list izdajati bivši minister g. Anton Kristan torej ni točna. »Delavsko Politiko-, nh meravajo izdajati razne delavske organizacije t,’kuPaj, ki so vstanovile v Ljubljani Centralni delavski svet. — Tudi gosp. Anton Kristan uam je poslal notico, da ne bo izdajal nobene?,,'1 dnevnika, pač pa ga bo, kolikor je on poučen začel izdajati Centralni ■delavski svet, v katei 'ein da je zdniženili
37.000 delavcev. — Da t>'° izdajal Delavsko Politiko« Centralni delavv^i svet, je torej brez dvoma. Radovedni smo 'e> k&m se je teh 37.000 delavcev izgubilo pri volitvah.
  Železniška zveza Varaždin-O <>P!<vinca.
V prometnem ministrstvu so bili iztlO,,aT>i načrti za železniško zvezo Varaždi n-Koprivn i-ra. Z deli prično spomladi.
— Uradniški izpiti. V ministrstvu pošte in brzojava se vrže te dni v smislu novega uradniškega zakona strokovni izpiti kandidatov 7a uradnike I. kategorije.
— Vprašanje beograjskega posojila. Ame-riška finančna skupina Mac Daniel je svojo ponudbo glede dolarskega posojila mestu Beogradu umaknila. Govori se, da ima občina, na razpolago še druge ponudbe. Kljub temu se bo pa rešitev sledečega vprašanja seveda zopet zavlekla.
— V Beogradu se je podražil kruh. Beograjski peki so podražili z včerajšnjim dnem krušne cene za pol dinarja pri kilogramu, firni kruh stane sedaj 4.50 Din, beli 5.50 Din, cena takozvanega ljudskega (kruha) ostane neizpremeinjena (3.50 Din za kg). Zvišanje cen se motivira s porastom cen žita na svetovnem trgu. Te cene so res poskočile, kljub temu pa podraženje kruha v Beogradu ni utemeljeno. Najfmejša bela moka stane sedaj , 4.80 Din. Radi tega bi smel beli kruh veljati, 1 če upoštevamo 10% zaslužek peka samo 5.40 dinarjev. Krušne cene v Beogradu so torej močno pretirane.
~ Vodovodi v Hercegovini. V ministrstvu za poljedelstvo in vode je predviden kredit
270.000 dinarjev m subvencije (Siromašnim občinam v Hercegovini za zgradbo manjših vodovodov.
— Krediti za ceste. Z novimi budžetskimi dvanajstinami je odobren kredit 7 milijonov dinarjev za zgradbo novih cest, 13 milijonov za nadaljevanje započetih popravljalnih del,
G milijonov pa splošno za popravo in vzdrževanje cest. V ministrstvu javnih del je že izdelan načrt za razdelitev teh kreditov.^ _
— Konflikt med železniškimi in poštnimi uradniki v južni Srbiji. Na neki postaji v bližini Skoplja je prišlo te dni do ostrega, konflikta med postajena&lnikom Uijifem in uradnikom poštne ambulance Tripkovičem. Postajenačelnik je hotel revidirati poštni voz. Poštni uradnik se je temu uprl. Prišlo je do srditega prepira, ki se je razvil v pretep. Končno je dal posta j enač eln iik poštnega uradnika aretovati. Medtem, ko so vlačili žandarji poštnega	uradnika uklenj enega okrog, je moral stati poštni voz zaprt na postaji. Radi tega incidenta so poslali skopej^ ski poštni uslužbenci svojemu udruženju v Beogradu oster protest, v katerem zahtevajo, da se vpliva na kompetentne faktorje, da izposlujejo, da se poštno osobje, ki vrši na vlakih svojo službo preti samovoljnostjo poed inčev, ki za transport pošte ne nosijo nobene odgovornosti, zaščiti.
— Katastrolalno naraščanje brezposelnih v Berlinu. Tekom preteklega tedna je postalo v Berlinu nič manj, kot 22.000 delavcev in drugih uslužbencev brezposelnih. Celokupno število brezposelnih je naraslo s tem na 143 tisoč oseb. On teh je 93.000 moških in 50.000 žensk.
— Politična predavanja v jetnišnici. Iz
Bruslja poročajo: Od časa do .časa prirejajo belgijski politiki za jetnike v kaznilnici v Saint-GiLlis-u predavanja o aktualnih zadevah. Vsako predavanje konča z moraličnim poukom. Zadnji je predaval antvverpenski župan, eden od belgijskih delegatov pri Zvezi narodov. Razlagal je locarnsko pogodbo in koristi, ki jih bo prinesla narodom.
— Popolna prepoved mnogoženstva na Turškem. Posebna komisija za reformo zakonskega prava na Turškem je ie dni svoje delo dokončala. V načrt zakona je sprejeta popolna prepoved poligamije. Načrt se predloži \ kratkem parlamentu.
— Podaljšanje zaščite avtorstva na 50 let. V nemškem parlamentu je bila vložena vladna predloga, ki predvideva podaljšanje zaščite avtorstva od 30 na 50 let.
— Subvencije za produkcijo tobaka na Madžarskem. Madžarsko finančno ministrstvo namerava zvišati produkcijo tobaka. V ta namen so projektirani večji krediti. Oni, ki imajo najmanje 10 juter zemlje, dobe v svrho tobakoreje brezobrestna posojila po par milijonov madžarskih kron. Trgovsko ministrstvo namerava povečati tudi izvoz tobaka v inozemstvo.
— Redukcija vojaštva na Poljskem. Rac^ neobhodno potrebnega sledenja hočejo reducirati na tujskem tudi vojsko. Definitivno o tem še ni ničesar sklenjenega. Računa pa se, da se odpusti na dopust okrog 400.000 vojakov. Razven tega se misli na to, da bi se odložil vpoklic rekrutov. Socialistične stranke so predložile skupščini predlog, da se skrajša rok vojaške službe za eno leto.
— Statistika slovanskih manjšin na Poljskem. O slovanskih manjšinah doslej ni točnih podatkov. Zato difenrajo številke ne samo v tisku, temveč tudi v oiicielnih izvestjih za milijone. Neki ruski novinar, ki se mudi v Varšavi, je nabral privatno sledeče podatke: Od celokupnega prebivalstva Poljske, torej od 30 milijonov ljudi, pripada 11 milijonov drugim narodnostim, od katerih jih odpade zopet 7 milijonov slovanskim manjšinam. Ukrajincev je okrog 4,500.000, Belorusov skoro 1,700.000, Velikorusov okrog 800 tisoč. Po veroizpovedi je pravoslavnih 3 milijone 200.000, unijalov 3,300.000, katolikov 400.000, starovereev pa 100.000.
— Ustanovitev samostojne ukrajinske univerze. Poljski minister prosvete je sklical za prve dni januarja konferenco, ki bo obravnavala vprašanje samostojne ukrajinske univerze. Vsi dosedanji poizkusi ustanovitve takega vseučilišča so bili brezuspešni, ker ukrajinski profesorji in znanstveniki niso hoteli pristati na pogoje, ki jim jih je stavilo varšavsko ministrstvo prosvete. Varšavski .tfeif je pozdravil akcijo v principu s simpatijami, izjavil pa je, da kaže ukrajinski poslanska klub malo volje za polovičarske poizkuse kompromisov.
— povečanje ali redukcija angleškega zračnega brodovja? Angleški minister za zrako-plovslvo je povedal te dni v parlamentu, da je razmerje angleškega zračnega brodovja na-pranr zračnemu brodovju prihodnje kontinentalne države enako 1:3. Po temeljitem preudarku je prišla vlada do prepričanja, da se za eksistenco Anglije potrebna obramba ne sme zanemariti, dasi je štedenje nujno potrebno. Program glede izpopolnjenja avijati-ke mora torej ostati neizpremenjen. Anglija je pa vsled locarnske pogodbe pač pripravljena izvedbo programa nekoliko odložiti. Minister je apeliral na vse vlade, da naj slede vzgledu Anglije.
— češčina v šolali v Chicagu. Na chicaški Sterling-Morton High Scool je bil uveden pouk češčine kot enega modernih jezikov. Polovica šolskega odbora je Čehov, tudi eden od šolskih svetnikov je Čeh. Od 300 dijakov jih je nad 50% češkega pokolenja. Češke tečaje obiskuje 180 učencev, mnogo več kot francoske in španske. Na Harrison Fechincal Scool v Chicagu pa se poučuje češčina že dalje časa.
— Kitajci proti kristijanom. V južni Kitajski so jeli dobivati kristijani od Kitajcev grozilna pisma. V nekaterih krajih je prišlo že tudi do dejanskih napadov na kristijane.
— Velik požar v Palermu. V soboto, v zgodnjih jutranjih urah, je izbruhnil na glavnem trgu v Palermu v veliki avtogaraži požar, ki je bil lokaliziran šele okrog poldne. Zgorelo je več hiš. Materijalna škoda je velika.
Ako hočete doseči uspeh, se morate posluževati peciv-nega praška in vanilin sladkorja znamke „ADRIfl‘\
— Borza v Bordeauxu pogorela. V borznem poslopju v Bordeaux-u je izbruhnil te dni požar, ki je upepelil velik del historičnega poslopja. Požar je povzročil neki delavec, ki je popravljal v 5. nadstropju neko cev, pri čo mur ja manipuliral z ognjem tako neprevidno, da se je vžgal v sobi se nahajajoči papir.
— Pol res v Šidnevu. Iz Londona poročajo: V Sidneyu in nekaterih drugih mestih Avstralije je bil te dpi 20 minut trajajoč potres, ki je	povzročil	mnogo	strahii in škode.
—	Tragična	usoda	kirurga. Univerzitetni
profesor dr. Pavel pl. Kuznig, načelnik druge kirurgične klinike v Budimpešti, se je dne 9. decembra ob priliki preiskave nekega bolnika inficiral. Posledica infekcije je bila vnetje pljuč, ki mu je dr. Kuznig le dni podlegel. Profesor Kuznig je bil eden najznamenitejših madžarskih m&dieineev.
— Val mraza v Italiji. V piemontskih dolinah	je padla	te dni	temperatura na —	25
in —	30°. Več	oseb je	zmrznilo. V Rimu	so
imeli 4° mraza.
— Velik sneg v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Že 24 ur sneži v večih krajih države neprenehoma. Vlaki so imeli do 8 ur zamude, nekateri so obtičali v snegu. Več krajev na vzhodnem Pomeranskem je odrezanih od vsa-
kega ,»rome{a> k©1' ie zapadlo mestoma do 2 m snegžt.
— Vihar vrgžl vlak s tira. V Romuniji so besnele, kot znano, te dni silne nevihte. V Uorobacitlu je divjai tako močan vihar, da je vrgel s -tira ■tovorna vlak, obstoječ iz lokomotive in šestih z nafto natovorjenih vo-
Z\>V.
— Nasilen narednik. V Vinkovcih se je odigral te dni krvav incident, pri katerem so pokale vojaške puške. Z večernim beograjskim vlakom se je pripeljal aroganten narednik. Neki kapetan ga je stavil na odgovor, ker ga ni pozdravil. Ker se narednik ni hotel pokoriti, je kapetan poklical vojaško patruljo. Ko je prišla patrulja ter hotela narednika aretovati, je iztrgal enemu od vojakov puško z nasajenim bajonetom, ga trikrat zabodel, nato pa nabrusil pete ter se zabarikadiral v neki baraki. Kmalu je prišel za njim vojaški oddelek, ki je barako obkolil ter ga pozval, da se preda. Narednik je odgovoril s tem, da je otvoril na vojake ogenj. Na povelje oticirja so oddali vojaki na narednika 20 strelov, nakar se je rabijat-ni mož zgrudil od več strelov zadet na tla. 1 repeljali so ga v bolnico, kjer pa do sedaj ni hotel povedati niti svojega imena, ruti od kod je prišel.	...	„ i
— Komunistična zarota v Leipzigu. Pied porotnim sodiščem v Leipzigu se je vršil te dni zanimiv proces. Na zatožni klopi je sedel tehnik Walter Hartmanu,iz Leipziga, ki je izvišil z dvema sodrugoma v Leipzigu m Dresdenu več tatvin. Hartmanu trdi, da_ je hotel ustanoviti po zgledu člana nemške »čeke« Fritza Neumanna, ki se je zagovarjal svoječasno pred drž. sodiščem za(zaščito republike v Leipzigu skupino zarotnikov. 1 o-trebna finančna sredstva si je hotel pridobili s tatvinami. Nameravanih je bilo več atentatov na nemške sodnike, predvsem na predsednika državnega sodišča za zaščito republike in nekega preiskovalnega sodnika v Berlinu, ki je vodil preiskavo v vecih komu-
; nističnih procesih. Skupina zarotnikov je ‘ kupila z ukradenim denarjem dva avtomobi-i la ter več pištol in strojnih pušk. Obtoženci , so biti obsojeni na težko ječo od 3. let in in 3. mesecev do 4. let. j — Napad bolgarskih komitašev na grški tovorni vlak. Iz Soluna, pGJ&čajo: Na postaji ' Poroja so napadli te dni bolgarski komitaši neki grški tovorni vlak. Komitaši so pričakali vlak na nekem klancu sredi gozda ter otvOrili nanj nenadoma ogenj. Na vlaku je nastala strahovita panika. Potniki so jeli begati po vagonih, skrivali so se po hodnikih hi pod sedeži. Da se komitašem ni posrečilo vlak ustaviti, se je zahvaliti samo prisotnosti duha strojevodje, ki je pognal stroj s polno paro dalje. Po srečnem naključju ni bilo človeških žrtev. Projektili so razbili samo nekoliko šip.
— Misteriozen morilec. Na dunajski poM-ciji se je prijavil v soboto 23 leten mladenič, ki je zahteval, da ga aretirajo, češ, da -je začetkom meseca zaklal na bregu Donave nekega Gabriela Samblojeva ter vrgel njegovo truplo v Donavo. Mož trdi, da je iden tičem s pisateljem Krugom in Berlina. Policijska poizvedovanja in ogled na licu mesta, so ostala brez uspeha. Policija domneva, da gre za napačno samoobdolžitev ter da je dozdevni morilec izvršil kje kak drug zločin, ali pa je umobolen.
— Ponarejene 1000 frankovske novčanice.
V Amsterdamu so bili aretirani 3 Madžari v trenutku, ko so skušali spraviti v promet več ponarejenih novčanic po 1000 frankov. V njihovem stanovanju so našli za 10 milijonov Ifrainkov ponarejenih novčanic. Aretovanci trdijo, da so člani neke madžarske fašistov-ske zveze, ki je sklenila špekulirati z haiso franka.
— Velika poneverba. Kot poroča »Magyar-orszagc, sta poneverila v Budimpešti posle-vodeča ravnatelja tovarne za poljedelske stroje »Panonia« Julius Fabian in Aleksander Kavacs 5 milijard madžarskih kron ter pobegnila v Ameriko.
— Velikanska poneverba. Pravni konzu-lent centrale denarnih zavodov v Budimpešti dr. Soltan Neines si je izposodil na pod-
| lagi falzificiranih menic in akcij poldrugo milijardo madžarskih kron ter jo popihal, kot se domneva, v Ameriko. Dr. Nemes je iz zelo ugledne rodbine. Pri centrali denarnih zavodov v Budimpešti je bil nastavljen že 9 let. Goljufije je izvršil, ker je prišel vsled ponesrečenih borznih špekulacij in razkošnega življenja v denarno zadrego.
— Goljuf. Na osebnih in brzovlakih proge Maribor—Zagreb je nastopal pod imenom Ivan Kranjc 22-letni Ivan Domiter iz Maribora kot železniški kontrolor. Fant je revidiral legitimacije. Če jih ni našel v redu, je pobiral globe. Včasih pa je zatisnil eno oko ter se zadovoljil s cigaretami, žganjem in drugimi darili, ki so mu jih ponujali potniki, ki niso imeli čiste vesti. Te dni je bil v Zagrebu aretiran.
— Okraden amater-detektiv. Manchesterski vojvoda je naletel te dni, ko je bila v Londonu silna megla, na dva lopova, ki sta rezala šipo izložbe nekega juvelirja. Vojvoda, ki je velik športnik in posebno dobro izvežban v boksanju, je lopova pogumno naskočil. Razvil se je srdit boj, iz katerega je izšel končno vojvoda kot zmagovalec. Pobil je svoja nasprotnika na tla ter izročil enega od njih stražniku. Drugemu se je posrečilo pravočasno pobegniti. Predno pa je pobegnil, je izkoristil nastalo zmedo ter ukradel vojvodi, med tem, ko je ta obdeloval s pestjo njegovega tatinskega tovariša, listnico in dragoceno kravatno iglo.
— Aretacija dveh lopovov. Radi prekoračenja državne meje brez potnega lista sta bila aretirana v Ljubljani nevarna vlomilca Feliks Bervar in Al. Windisch.
— Društvo prijateljev drevja. Po inicijativi uglednih šumarjev se ustanovi v .kratkem društvo prijateljev drevja. Cilj društva bo propaganda za šumarstvo. Društvo ustanovi v vseh večjih krajih podružnice.
— Dvajseti otrok. Iz Trierja poročajo o redkem slučaju otroškega blagoslova. Zidar Alojzij Spang je prijavil te dni pri kompe-
tentni oblasti svojega 20. otroka. Vseh 20 otrok živi. Očetovsko srečo kali ta čas precej močno dejstvo, da je ntož s številno rodbino brez posla.
— Bolgarski moralisti. Bolgarski prosvetni minister je dobil zelo originalno resolucijo z nekega meščanskega, shoda v Plovdivu. Plovdivski meščani zahtevajo sto resolucij, da se iznese zakon zoper moderne kabaretne predstave. Protest izzveni v zahtevo, da maj se kabaretne predstave prepovedo. »Naj se napravi javnim škandalom konec ter reši državo moralne propasti.« Zoper krvavi teror in množestvene umore nasprotnikov pa rahločutni bolgarski moralisti ne protestirajo.
— Loterija Jugoslovenske Matice. V nedeljo 20. t. m. ob 3. uri popoldne se je vršilo v Narodnem domu žrebanje loterije Jugoslovenske Matice. Poleg komisije, kateri je predsedoval predsednik Jugoslovenske Matice, je žrebanju prisostvoval tudi g. notar Pleivveis, g. Pust, nadpreglednik finančne kontrole ter dve priči iz navzočega občinstva. Glavna dobitka, t. j. dve motorni kolesi, sta zadeli št. 6836, 17233, ostale dobitke, t. j. 25 navadnih koles znamke Tour de France« so zadele sledeče številke:	19387, 6847, 9987, 15275, 17398, 7726, 15163. 4129, 2700, 17097, 9865, 5853, 455, 3127, 9892, 6244, 2186, 14971, 16326, 18831, 857, 9145. 5849, 3393, 11849. Imejitelji izžrebanih srečk bivajoči v Ljubljani, dobitke lahko takoj dvignejo. Zglasijo naj se v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ul. 7.-II. Zunanji* pa naj pošljejo srečke v priporočenem pismu in naj javijo naslov, da se jim dobitek pošlje po železnici.
Inseraiti
za božično številko „Naradnega Dnevnika" se sprejemajo ssmo do 23. decembra 1925 do 3. ure popoldne.
— Spol mineralij. Dr. Manujlov je prečit«! te dni jta seji harkovske fizikalno ierapevtie-ne družbe poročilo o rezultatih svojega n»» iskavanja glede spola mineralij. Dr. Manujlov trdi, da se mu je posrečilo s popolno gotovostjo konstatirati. da sedele tudi miuera-lije na dva spola. Minevanje iste kemične kakovosti, pač pa različne kristalinlčne oblike, reagirajo v enem slučaju na tipično moški, v drugem pa na tipično ženski način.
— Slovensko planinsko društvo naznanja svojim članom’, da so ravnokar dospeli lično izdelani mali planinski znaki, ki se lahko nosijo v gumbnici; .istotako so dospeli lepo izdelani veliki planinski znaki, ©opozarjamo interesente, da je zaloga majhna lin naj se požurijo z nabavo znaka, ki ga bo,, moral imeti vsak član.
Najbolj hvaležna in časii primerna
BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA SO
TRPEŽNA GORKI) OBUTEV I IN OBLAČILA.
Za mal denar nabavite vse vrste istih edinole v detajlni trgovini konfekcijske tovarne
FRAN DERENDft & CIE
LJUBLJANA 5radlHe 4.	Erjavčeva c. 2.
Telefon interurban 249.
— Jugoslovenska Matica — podružnica v Trbovljah, naznanja občinstvu, da priredi dne 3. januarja 1926 z začetkom ob 7. uri zvečer v dvorani ge. Forte na Vodah veselico ter prosi vsa narodna društva v Trbovljah, da to upoštevajo in da na ta dan ne prirejajo veselic ali gledaliških predstav.
Ljubljaua.
1— Dvorni svetnik Josip Pajk f. V noči od sobote na nedeljo je umrl dvorni svetnik v pokoju Josip Pajk. Pokojnik je bil pred prevratom podpredsednik deželnega sedišča v, Ljubljani. Pred koncem vojne je vstopil v pokoj. Bil je dober jurist in zelo strog sodnik. Po mišljenju je bil nemški nacijonalec, kot privatna oseba pa poštenjak, ki je užival splošno spoštovanje.
1— Državna borza dela v Ljubljani. V času od 6. do 12. decembra 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 50 službenih mest, 110 oseb je iskalo dela, v 37 slučajih je borza posredovala z uspehom in 10 oseb je odpotovalo. Od. 1. januarja do 12. decembra 1925 je bilo skupaj razpisanih 5467 prostih mest, 7999 oseb je iskalo dela, v 3341 slučajih je borza dela posredovala z uspehom in 2076 oseb je odpotovalo.
1— Sneg zrušil streho. Posestniku Antonu Krošelju na Ilovici se je zrušila v soboto zvečer streha njegove hiše. Škoda znaša 20 tisoč dinarjev.
1— Ljubljanski Sokol priredi, kakor vsako leto, tako tudi letos Silvestrov večer v društveni telovadnici z bogatim sporedom, katerega objavimo v teku prihodnjih dni.
DOPIS.
Ptuj. Da se malo pozabijo velike skrbi in težave, se je ptujsko trgovstvo odločilo, da priredi* 6. februarja 1926 »Trgovski ples , Odobru,jemo to misel, ker iz predhodnih prireditev poznamo okus in živahnost trgovstva in vemo da bo Trgovski ples lep, dostojen in vsestransko animiran.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, '
ponedeljek, 21. decembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 78, bi. 79; Loterijska drž. renta za vojno škodo, den. 320, bi. 330; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 220, bi. 220, zaklj. 220; Slavenska banka 4 d., Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za trg in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana, den. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 120; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 100.
Blago: Hrastovi hlodi, od 30 cm napr., od 3 m mi pr., I., II., fco vag. nakl. post., 5 vag., den. 460, bi. 460, zaklj. 460; telegrafski drogi, smreka, jelka, bor, od 7 do 12 m dolž., na obeh koncih prižagani, predpisana debelina, fco meja, den. 320; bukovi železniški pragovi, 2.60 m X 14 X 24 X 14, fco vag. meja tranz., den. 39; bukovi železniški pragovi, 2.45 m X 12 'A X 22 X 1214, fco vag. meja, tranz., den 34; Borove deske, 50 mm, paralelne, suhe, 4 m, od 15 do 32 cm, fco meja, bi. 570; smrekove deske, 22 mm, paralelne, suhe, 4 m, I., II., 111., monte, od 19 do 32 cm, media 23 cm fco meja, bi. 550; bo-
rovi remeljni, 50/50, 50/80, fco meja, bi. 530; koruza umet. sušena., fco ban. post., 3 vag., den. 155, bi. 155, zaklj. 155; koruza stara, fco bačka post., pol vag., den. 165, bi. 165, zaklj. 165; otrobi debeli, luskinasti, fco vagon sremska post, 1 vag., ben. 150, bi. 150, zaklj. 150; ajda, domača, fco vag. slov. post., četrt vag., den. 250, bi. 250, zaklj. 250; prešo domače,fco vag. slov. post., bi. 210; ovseni otrobi, aezmleti, fco vag. medj. post., bi. 85; ovseni otrobi, zmleti, fco vag medj. post., bi. 110; čebula, fco vag. nakl. post., bi. 105; brinje italijansko, fco vag. Ljubljana, bi. 375; slivovka, gar. 50%, fco sremska post., neotroš., bi. 1600.
BORZE.
Zagreb, dne 21. decembra. Devize: Ne\v-vork ček 56.06—56.66, London izplačilo 272.71 — 274.71, Pariz 212 — 216, Prdga 1116.275—168.275, Curih 1085.5—1093.5, ček 0—1089, Milan izplačilo 226.49—228.89, Berlin 1337.5—1347.5, Dunaj 790.6—800.6.
Curih, dne 21. decembra: Beograd 9.19, Newyork 517.625, London 25.10, Praga 15.33, Pariz 19.325, Milan 20.88, Bukarešta 2.40, Dunaj 73.025, Sofija 3.75, Berlin 123.30, Budimpešta 0.007270.
DOBAVE.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. decembra t. 1. ponudbe za
dobavo 200 komadov naramnih ogrinjal s kapuco, za dobavo 1 kom. modela >,Krmilo Heusinger« ter za dobavo pisarniških in risarskih potrebščin. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 15. januarja 1926 ponudbe za dobavo 50 komadov usnjenih plaščev za avijatike. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. januarja 1926 ponudbe za dobavo 4000 kg karbida. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. januarja 1926 pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave polkartona, dne 5. januarja 1925 glede dobave 519.499 kg papirj.i, dne 12. januarja 1926 pa glede dobave 215.022 kg raznega papirja. — Dne 14. januarja 1928 pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih blazinic za mazanje ležajev lokomotiv in vagonov. — Dne 18. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave koramit-skih plošč in cevi za stranišča, glede dobave 100 ton lesnega oglja, glede dobave 4000 kg Virneža ter glede dobave sestavnih delov za lokomotive. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
X. Dobava španskega trstja. Ekonomsko
odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejma do 11. ure 29. decembra 1925 pismene ponudbe za dobavo 4COO kg španskega trstja za pletenje premogovnih košar. Pogoji so na vpogled pri istem odelenju vsak delovni dan od 10. do 12. ure.
Za kratek čas.
Nehaj vendar jokali, Urška! Od jokanja postaneš grda.c
>1i si pač mnogo jokala, teta Milka, ko si bila mlada?«
»Kakor čujem, je zapustil gospod Luka vse svoje premoženje društvu za zaščiio dece. »Koliko pa je zapustil?«
»Tri nezakonske mladoletne otroke.«
Visokočislana gospodična Frida!
Res je, da nisem niti lep, niti več mlad. Toda imam srce in dušo ter sigurno eksistenco. Brezskrbnega življenja tudi ni zaničevati. Ali si smem dovoliti, da Vam ustvarim raj
mi zemlji ?
Velecenjeni gospod zavarovalni nadzornik! Sprejmem z največjim veseljem! Takega očeta sem si že davno želela.
(162)
i okiopniaku okoli sveta.
špifr&l fcobert Krati.
Nekoč ste me vprašali v šali, ali ue vem za kako zlato žilo. Da, jaz vem zanjo. Zakaj govorim šele sedaj o tem? Gotovo ste opazili, da nisem gostobeseden, navadno govorim tedaj, ko je pravi čas. In sedaj je pravi čas, slišal sem tudi, da ste predali javnosti skrivnost morrisita. Občudujem vas in sedaj vam povem nekaj, da si morda vseeno opomorete, ko ste vendar izgubili sto milijonov dolarjev.
»Kako sem prišel v posest te skrivnosti, tega sedaj ~-e bom razkladal, in zakaj nisem odnesel zlata sam; , Loben človek ga ne more, to izveste takoj. Le vi za-morete to storiti, v avtomobilu, Id proizvaja svoj lasten zrak.
»Morda ste že kaj čuli o Monte Cerbolu v Mehiki in kakšna je vsa okolica. Napišem kar geografično lego te gore, najbolje je, če si jo takoj prepišete: trideset dve stopinji, štirinajst minut, osemnajst sekund i, e v er ne širine, stoosem stopinj, petdeset ena minuta, dvajset sekund zahodno od Greemvicha. Sicer vam pa govori vsak Mehikanec o razsežni pokrajini, ki jo imenuje ljudstvo vhod v pekel.
»Krog te gore je več milj široka pokrajina, ki je
najbrže še ni prestopila človeška noga. To pa zato, ker je ves kraj posejan z mofeti, to je vodnimi in pli-nevimi studenci, ki izgledajo od daleč kakor islandski gajzerji, ki pa izločujejo žveplene pare, zlasti pa borovo kislino, tako da ne more živeti tam nobena žival in uspevati nobena rastlina.
»Na vzhodni strani Monte Cerbolija, tik ob strmem pobočju, je veliko polje zlata. Čisto zlato leži v velikih zrnih kar po tleh. Kdor more tja, lahko kar pobira zlato. Vi v avtomobilu greste lahko tja Po kateri poti, vam sicer ne vem povedati. Vhod tja pa je baje odprt pevsed. Vso pokrajino in zlato so videli potniki v nekem zrakoplovu, ki je letel tam črez. Potniki so se potem ponesrečili, izvzemši enega, ki mi je povedal skrivnost. Ko ste me vi sprejeli, sem večkrat mislil, da nam bo morda možno, da dvignemo ta naravni zaklad.
»Storite torej vi to in ja/, vem, da bo zlato v vaših rekah le blagoslov človeštvu.
»Jaz pa bom hodil zepet svoja samotna pota kot globetroter.
»Pozdravljeni, cenjena mis!
Georg Harlung.«
Leoncr krikne. Zadnje, o zlatu, je komaj čitala Le začetek jo peče v dušo, kakor da so besede ognjene.
»Adam, Adam, on še živi!!«
»Na, potem srno pa pokopali nekoga drugega in to je tudi mogoče, saj nismo mogli spoznati njegovega obraza.«
On me je zapustil!«
Zapustil? Zakaj pa?!«
»On misli, da sem jaz zažgala Buenos Aires!!«
Leonor je torej takoj vedela, kaj je vzrok ločitve.
»Kje je? Kje je? Kdaj vas je ostavil?«
Pred četrt ure, na izvrstnem konju, odjahal je preti severu — več ne ve poglavar. Kam se misli podati njegov beli prijatelj, ne ve, Georg mu ni povedal. Ima dva ‘revolverja in po Indijančevem "mnenju zadostuje to, da potuje lahko po vsem svetu.
Leonor, vsa iz sebe, zahteva konja. Ampak kam, da ga najde in mu pove svojo nedolžnost? Tudi sledi ue bi več našla, zakaj med tem je začelo deževati, kakor bi vlival iz škafa.
Počakajte le četrte ure, potem gondlamo iz jame.
Videti je, da bo res tako. Banditi so izkopali jamo, ne da bi mislili na dež. Vsa dežnica, ki se je zbirala med razvalinami in daleč naokrog, se je iztekala po tej cesti in sedaj naravnost v jamo. Maksimus dobiva cd zgoraj neprenhoma tuš, ki vedno narašča.
(')alje prih.)
Vsak hoče v Božiču in Novem leto
s
m
i * -» *
n
M 8 ■ » ?!
ut
a S
M ’«
S
5 3
S
napraviti svojim veselje s primernim darilom in to je le mogoče, če iste kupi pri tvrdki
JOSIP PETELINI - Ljubljana
ki ima veliko zalogo žepnih robce?, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrb-nlke, police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno rniinni ceni. — Na veliko in malo!
I
Hepotrebna s rb za božično in novoletno
darilo, ker je tvrdka
JOSIP PETELINC - Ljubljane
znižala v to svrho cene Šivalnim strojem In kolesom znamke ..6RITZNER" „PHČHIX“ , ADLER“ za lO0/,.
Ugodna obročno ocfplaMlo.
Vsak dan namočena
POLENOMA
v specijalni trgovini rib
UUBUANA, Gradišče štev. 7.
MALI OGLASI
«M*	4»	M	Y*om4	EH* 5'—, mk. MtfelfM
» par.
KOKS - ČEBIN
Voifava trtica 1/U. - Telefon 56.
Gospodična
tl ljubi iporl, ieli poaiianja % tateli-fcportnubom v arrho skupnih i*l«*U>v. Poaudbe n* upravo lisi« f sliko pod Šifro »Šport«.
50.000 Oin
P*o«jila iste izumitelj umotvora epohalne važnosti, odnosno boljo situiranega soti-.iK.biika. Cenjeno ponudbe poslati «u »pravo Visla pod mačko >liiim<.
.Vrt-
Akademik
itte sobo, č« Mofofe •«p«rtra»o, za t«kej. Najraje v sredi«* ■«*•. Ponudbe na uprav« li*t* pod >&ofca<.
Znanja želi
j z inteligeatu* geapodiini« riaokt-! šolec. Le reeae poaudbe — **°nc~ nirone i« s sliko — M »pravo H»ta
pod >Dv»jntl«taaa<.
RADIO-aparate
in »fslavne dele im« v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana
Cankarjevo pibrožjc """
•	'vmusmbu*",
TISKARNA c
MERKUR1
I.]UBLJANA
Simon Gregorčičeva ulico
a. n , I
IHIIiIIIIIIIHIIIIl!UlllllfllliIlltillllllI!illill /
> n
Tiska Časopise, poset- j nice, knjige, brošure, < letake, cenike, pravita, i. lepake, vae trgovske
in uradne tiskovine itd. g
v eni in v več barvah Lastna knjigoveznica
Telefon it. 552 Raiun pri pošt. ček. icvodn ,/ i!. 13.103	>
JMjBHBi \
vprašanji
Izurjena stenografinia
in itrojepigka z veJletao odvetniško prakso ižSe službe. Gre tudi na deželo. Ponudbe proai na upravo M»U pod: >Ve8tnac.
Fotografa
ali A.auuerja *a» pokrajinske »lik« in steroofotografite, »prejanema stalno. Ponudbe * referenta«! uavedfeo plaie pod Šifro »Fotograf4 na »Pablieitas< d. d. oglasu* arvod, .■rublja**, Seleabvgova mlioti 7. U
azširjajte »Narodni Dnevnik!”
Ali so Vam znane
volike ugodnosti naše božične reklamne prodaje?
Ali ste se iste že udeležili?
Ato še ne storite to nemudoma. Uverjemi smo, da bodo uaSe pošiljke napravile Vam, kakor VaSim dragim neizmerno veselje. Tudi Vi bodete prijetno presenečeni kakor vsi oni, ki so naše parfume že naročili, o čemer nam priča nebroj priznalrnh dopisov, od katerih nekatere spodaj navajamo.
Da seznanimo širso^ publiko z naso izborno specijaliteto parfumov, aranžirali smo božično reklamno prodajo, katera nudi udeležencem izv a n red ne ugodnosti.
Udeležba pri naši reklamni prodaji upravičuje vsakogar, kdor
naroči
6 steklenic najfinejšega »ODEON«-parfuma lepo sortiran v kartonu za samo Din 65.—
(namesto Din 90’—) za sledeče:
1. na udeležbi pri razdelitvi 60 velikih nagrad po nastopnem
nastavku:
1 nagrada v skupni vrednosti •	•	•	• Din 50.000.—
2 naeradi po Din 10.000. . skupaj . .	Din ‘20.000.
4 nagrade	po	Din	5.000.—,	skupaj	.	.	.	Din	20.000.—
2 nagradi	po	Din	2.000. ,	skupaj	.	.	.	Din	4.000.—
10 nagrad	po	Din	1.000.—,	skupaj	.	.	.	Din	10.000.—
41 nagrad	po	Din	500.—,	skupaj	.	.	.	Din	20.500.—
2. na razdelitvi 5000 posebnih nagrad v skupni vrednosti Din 450.000.— na ta način, da mora povprečno vsaki tretji naročnik dobili posebno nagrado; ra zven tega pa v ugodnem slučaju lahko odpade nanj še trna izmed velikih nagrad do 50.000 Din.
Pošljite tedaj takoj po nakaznici ali v den. pismu znesek Din 85— (naroči se lahko tudi več kartonov naenkrat), nakar dobite obratno našo krasno zbirko 6 steklenic »Odeonc-parfuma. Vsaki pošiljki je priložen kupon s tekočo številko ter razdelilni načrt na nagrade, s •kojim so smatra utrinjajočim se vsak naročnik. Vlaganje ozir. porazr delitev kuponov za velike nagrade se vrši pod nadzorstvom kr. notarja.
Kako pišejo naši naročniki:
si ai brala Vaft otflas za nagrade. Ker sem so i>ri
0aso|i
VOjll' »nnlleill
,.,1 klll-M)!
»■> niti \ :iIII poBilJUUl posebej.	,(1 ''j,.
Vaša pošiljka ml Ji* napravila * resnici veliko veselje. Tako Id nani klonil! /a »orno 65 Din nisoin pričakovala V enein ovitku ” znesek Din ISO — Posebno nagrado. Pošljite mi prosim še ilva kartona po o sti k" ^ (1 I.jub]j(tna'
Zelo veliko srečo sem imela. Pri prvi po6ilJatW »el.no nagrado. Ko sem vnovič naro. Ha * k^tcn.a •< TlfJ]	mojih ,(ri, j P j t>J(,
»Iianleo. Pošljite mi prosim takoj še liv« karton«	^	HeoBro	1
"'"‘^Naroči^ra nemudoma, k,.JU naša	Prodaja	traja	samo	,io	».de-
cembra. 'I udi Vi bodete i našo pošiljko m
»ODK0N« tvornim koBmct.’predmetov ju partumov.
Ljubljana, Vefiova ulica 8 a.
in (Klfotonv.; *r*«in.U CKi K/NiKA* aL»K.»\KDK*. - 7,t tiikaDdu >Mi»rkur< v Ljubl|Mii Andrej Siivej.