TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 88. — STBV. 88. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, MONDAY, APRIL 15, 1929. — PONDELJEK, 15. APRILA 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Mehiški generali beže preko vstašiv državi s0n0ri so že odložili orožje Ne kako pet tisoč mož je pripravljenih udati se fe-deralcem. — Prosili so za inilost častnikov. — Združene države bedo nudile pribežališče vodite jem, ki bodo prekoračili mejo. MEXICO CITY, Mehika, I 4. aprila. — Buletin iz Chapultepec gradu je objavil včeraj zvečer, da je pet tisoč vstašev, dejanski vsa vstaška sila v So-nori, pripravljenih udati se vladi ter da prosijo le usmiljenja za življenja svojih voditeljev. V svojem odgovoru je predsednik Portes Gil pristal v predajo pod pogojem, da je brezpogojna, in častniki so se dogovorili, da bodo stopili pred vojna sodišča, če bo vlada tako sklenila. Ob istem času pa je predsednik pojasnil, da se bo izkazalo milost mlajšim častnikom in možem, ki so bili zavedeni od voditeljev. Pr va informacija, da se hočejo vstaši udati, je prišla od mehiškega konzula v Nogales. Brzojavil jt predsedniku Portes Gilu, da sta se generala Manzo in Bermal oglasila v njegovem uradu ter mu povedala, da se hoče general Rebatte, poveljujoči častnik vstašev, udati s pet tisoč možmi, ki so bili do včeraj pod poveljstvom generala Manza, prejšnjega vstaškega poveljnika Sonori. Rebatte je prosil le, naj se prizanese njegovemu življenju ter življenju njegovih častnikov. Obljubil je, da bo izročil vse o-rožje, ki se nahaja v njegovi posesti. Izvedelo se je danes iz skrajno zanesljivega vira, da bodo generali Manzo, Escobar, Topete, Čara veo in drugi varni pred ekstradicijo, če bi prišli preko meje v Združene države. Vlada Združenih držav jih je baje molče priznala kot bojevnike v državljanski vojni in kot takim bo nudila zavetje ter odklonila vse zahteve, naj se jih izroči. Sklep Združenih držav je bil predložen predsedniku Portes Gilu ter vojnemu ministru Callesu za bodoče informacije. EL PASO, Texas, 1 4. aprila. — Vstaška generala Antonio Villa-Real in Rual Madero sta dospe-la včeraj sem. Ko sta stopila v bližini Fort Stockton, Texas, na ameriška tla sta bila aretirana. — Zaslišana bosta pred priseljeniško oblastjo ter bosta prosila, naj se jima dovoli bivanje v Združenih državah. Novi governer Luis Leon je dospel včeraj v glavna mesto države Chihuahue ter je bil takoj zapri- bežen. Leon je naslednik generala Carvea, ki se je pridružil revolucionarjem. MEXICO CITY, Mehika, 1 4. aprila. — Iz Sonore poročajo, da bodo še drugi vstaški gnerali sledili vzgledu generala Manza ter pobegnili v Združene države. Manzo je dospel včeraj z vsem svojim štabom v Nogales, Arizona ,kjer so ga priseljeniške oblasti vzele v svojo zaščito. Mehiška vlada bo zahtevala od Združenih držav vse pobegle generale, češ, da so povsem navadni roparji, ki so oropali banke ter pobegnili preko meje. Tukaj sta bili aretirani dve ženski pod obtožbo, da sta pobirali prostovoljne darove za katoliške fa- suhači bodo preiskali, kam gre calif0rnijsk0 grozdje Suhaške sile so obrnile sedaj svoj ogenj na califor-nijsko grozdje. — Preiskava dr. Dorana bo vključila tudi ječmen, slad in celo kaktus. — Tudi Hoover ima vinograde. Cene naraščajo s pridelkom vred. WASHINGTON, D. C., 14. aprila. — Posebna prohibicijska skupina bo preiskala trženje vsake vrste surovin v Združenih državah, ki so možni del pri izdelovanju pijače, vina ali piva, — v poskusu, da se zatre nedovoljeno izdelovanje pri izviru. J. M. Doran, prohibicijski ko-j »ar, je odredil včeraj obšthvn preteklost ©c Hforni jskejra barantanja se bodo danes zopet pričela Danes se bodo zopet pričela barantanja med zavezniki in nemško državo. — Zavezniki so izročili svoje zahteve glede vojne odškodnine. m Kar, j pred trženja jrroalja, da se določi, zakaj se je pridelovanje grozdja več kot podvojilo v tej državi izza uveljav-I jen ja j »rokih i« i je, v spremstvu povišanih eon. Pregled. bil že napravljen glede pridelka sladkornega, trsa. Povpraševanje bo obsegalo celo lastnino predsednika Ilooverja, kajti on last nje kakih 500 akrov ealafornijskih vinogradov, ki proizvajajo namizno grozdje. Oalior.mija je imela 1010 nekako 183.000 vinogradov, soglasno s šta tiska mi poljedelskega depart-menta, a leta 1925 že več- kot 280 tisoč. K maki po u vel javi jen jn prohibit'!,;** so biLi californijKki vino-rradi močno prizadeti. Razočarani lastniki so se bali nnleenja njih vinske trgovine. Počasno dviganje tekom zadnjih desetih let pa je imelo za posledico, da so proizvajalci grozdja proizvedli več kot kdaj poprej ter dobili več denarja za svoje proizvode, kajti povpraševanje je raslo s poveča no zalogo. Vlada hoče sedaj dognati, kam gre vse to grozdje in koliko se ga zaužije o presnega, neizpremenje-nega v vino. Ječmen, slad in celo kaktus, iz katerega dobivajo Mehikanci opojno pijačo, bo lo prišli pozneje na vrsto. morilca campbella PARIZ. Francija, 14. aprila. — Reparaoijslki izve-d-entn zavezniških sil* so izročili včeraj nemškem delegatom zahteve zaveznikov, veiled česar s<> bo lahko pričelo v prihodnjih par dneh resno barantanje. Dokument z zahtevami so prečrtali, nakar je bila komisija od-godena do ponedeljka. Natančne številke so včeraj prikrili. vsled česar so vsa časnikarska poročila glede tega v večji aH manjši meri le ugibanja. (!o-vori se o stotisnč milijonih zlatih mark. ko jih plačilo se razteza preko dobe 58 let. De jamska sedanja vrednost žalitev pa je sedaj baje nekako $12,500,000,000. Ta svota predstavlja zavezniške vojne dolgove J obenem z repa rac ij.sk Lm i zahtevami ter odbitki, katere se je že pla- Morilec bolniške strežnice, katero je ustrelil ter polil z gazolinom, je i-mel za seboj zelo pestro < d a se doseže sporazum. zgodovino, ki se je sukala večinoma okrog žensk. — Odtisi njegovih prstov razposlani po celi deželi. e države so izkazale zadnjo Cast herricku Truplo so nesli z vojaškimi častmi skozi napolnjene ceste ter stavili na vlak, namenjen v Cleveland. — Odličnjaki so salutirali krsti na krovu bojne ladije Tourville. — Lindbergh je spremil zemeljske ostanke v demače mesto. Slovesen pomp, kateri je reserviran za posebne prilike, so izkazale Francija, Združene države in občina mesta New York Myron Herricku, pokojnemu poslaniku v Franciji. Truplo Mr. Herricka so prevedli iz Francije na krovu bojne ladje Tourville ter ga nesli skozi mestne množice z vsemi vojaškimi častmi, nakar so ga položili na posebni vlak za pogreb v Clevelandu. Nemškoruski dogovor podpisan. IJEIIIjIX, Xemeija. 13. aprila. Sovjetski poslanik Krestinski in zunanji minister Stresemann sta podpisala včeraj rartifikac.ijske dokivmeite med sovjetsko unijo ter Neme i jo. Dokumenti so bili sestavljeni v Ploskvi. Simonova komisija t odpotovala nazaj. BOMBAY, Indija. 14. aprila,— Sir John Simon ter ostali člani vladne komisije so včeraj odpotovali nazaj v Anglijo. Sir Simon je brzojavil podkralju, da je komisija dovršila prvi del svoje naloge ter da bo kmalu pričela z drugim delom z željo, da prispeva k dobrim odnošajem med Anglijo lin Indijo. Komisija je bila imenovana od angle«ke vlade kot šahovska poteza prori neodvisMrim stremi j e-rjem Indije. Komisija naj bi pre-motrila razmere v Indiji ter predlagala izpremembe v vladnem sistemu. ki bi dajale Indiji večjo pravico do samovlade, a s popolnim varovanjem angleških interesov. Odkar je dospela komisija v Indijo, februarja 1928. pa do od-pottov&nja. je bila predmet številnih so>tražnih. demonstracij. II. Golim Ca ni] »beli. civilni inži-nir Iz Elizabeth. X. J.t kojega dvojna eksistenca je bila razkrita, ko je priznal, da je umoril bolniško strežnico, je bil leta 1 fU 4 hkrati (zaročen s petimi ženskami. Campbell, kot načelnik vzgojnega depart in en ta Union Pacific železnice v Omaki, je živel tam pet let in vsi so ga smatrali za sijajnega in -mirnega človeka. V svojem uradu je imel zaposlenih pet žensk ter je razkladal vsem ljubezen, ne da bi bila kamera pozorna na drugo, a konečno je prišla stvar na dan, in Campbell je moral zbežali v Chicago, kjer se poročil z eno teh mladih žensk. V soboto je dal okrajni prav-dnik OampboMa meriti, fotografirati ter vzeti odtiske njegovih j vrst ov. Ta zadevni rekordi so bili razposlani preko cele dežele, da se jih čekira ter vidi, če ne obstajajo kaki -drugi zapletljaji s postavo. Campbell je star šestdeset ler, tehta 155 funtov ter je visok pet čevljev ter sedem in tričetrt inčev. Campbell je izgledal popolnoma izčrpan, ko so ga od vesli i včeraj popoldne na pozorišee umora ter ga nato zopet zaprli v okrajno jet-Rišnico, kjer bo čakal proc-esa, ki se bo pričel dne 14. maja. pred sodnikom Case ter poroto. Dosedaj pa se ni še ničesar izvedelo glede možnih stikov Camp-bella z umorjeno spremljevalko itfargareto Brown, koje truplo so našli ravno eno leto poprej na sli-čen način umorjeno ter sežgano nekje v Jersey. Dr. Schaeht. ni niti najmanj namignil, kaj da misli o zahtevah, a v nemških reparaciji ill krogih so mnenja, da se mora za vrši t i precejšnje skrčenje, predno bo f dr. Schaeht zadovoljen. 100.000.000.000 zlatih ma manj kot ena petina s vote, kate-j članie katoliške ro so 'zahtevali zavezniki pred o-tvorjenjem Versaillske konference, a več kot tretji del terizora. Mr. Wlmlen je nastopil v uiLogi ža'o-valca. privatnem avtomobilu s sinom in družino jwfilanika .je bil jml-kovnik Charles A. Lindbergh ?else je vozil nato prvikrat po železnici izza časa, ko .se sestal s Herri c ko m v Parizu, onega zmagoslavnega dne. Na poti je potegnil Lindbergh zavese svoje kare, kajti to ni bila prireditev , namenjena zanj. V spremstvu ameriških krizark "-Marble-bead" in "Cincinati', je prišla bojna ladja "Tourvilk:" pred deseto uro v soboto zjutraj preti karantensko postajo skozi megleno, žalostno jutro. Tam jo je počakal čoln "Macon', ki je nosil na krovu ]K>licijs»kega komisarja AVhalena ter sprejemni komi te j. Whalen je odšel na krov bojne ladje, v spremstvu večjega števila častnikov. Kapitan Abrial s "Tourville" jih je odvedel na zadnji k rov. Tam so stali ter salutirali kr.sti. Pokrita z ameriško zastavo, je ležala krsta pod žreli topov. iXato se je pomaknila bojna ladja najxrej v zaliv. Oddala je sal u t eno in dvajsetih strelov in o< I govor je prihšel sk-ozi me-glo s forta Jay na Governors Island. Bojna ladja "Tourville' je pri-sstala f«b doku ob enajstih zjutraj in nat-o se je pričel prevoz na posebni vlak, namenjen v Cleveland. $18,000 zlata ukradenega. IVt oboroženih in maskiranih bainditov je napadlo dva sla Ir-vington Smelting and Kefining Co.. v Irving ton, X. J. ter odneslo zlata v vrednosti $18.000. Sla sta bila na poti v neki newvorski urad. ko sta bila napadena. Nov škandal v Londonu. LOXDOX. Anglija, 13. aprila. Danes so krožile govorice o novem škandalu v Scotland Yardu. Komisar Byng in drugi visoki u-radniki so se p os v (rtov al i tekom cele noči ter pazno v jutro. Glasi se, da so dvignjene težke obtožbe proti visokim uradnikom, k: nad zoni jej o posebni jjolitični oddelek Scotland Yarda* Scotland Yard in londonska j^Iicrja sta bila v zadnjih mesecih predmet prav posebnih, zelo strogih preiskav. denarna nakazila - - ■ —--9 Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: 7 Jugoslavijo Din. B00 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 " 2,500 ..................$ 45.75 41 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 t Italijo Lir 100 ................$ 8.71 " 200 ......................$U.S0 " 800 ......................$16.80 " 500 .................$27.40 " 1000 ......... $54.25 \ Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; m $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam •poranrmete glede načina nakazil«. »PLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVCH DO TREH TEDNI« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLS LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. sakser state bank h 62 COBTLANDT STREET, NEW J0B£s N, X. ?el6pho%*: Barclay 0380 _ ____________________ ________________ 'L ' i': OLA3 LABODA, 15l AFB. 1929 GLAS NARODA (SLOVENS DAILY) I Owned and Published by BLOVKNIC PUBLISHING COMPANY] (A Corporation) , , Frank SafcMr, President Louis Benedik, Treasurer Sovjetski vojni minister o mednarodni politiki. j meča in .smrtnega sovražnika, kakor .se je >am izjavi', je sklenil vršiti Xa drugi leningrad-ski okrožni takšne velikosti, kakor je .sovjetska konferenci stranke je imel hovjet- Rusija preprečuje vojn- pustolovski vojni minister Vorošilov po- ščine. ______________ memben govor o mednarodnem po-j p0 tej nepretočni konstataciji PUee of buaincM of the corporation and addresses of above office«: 1 itičnem položaju. V glavnem je pa je nadaljeval Vorošilov: ker so PS Gortlandt Borough of Manhattan, New York City, N. Y. dejal: ; velesile spoznale nevarnost, ki pre- 44 GLAS NABODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Zrn rfio leto velja list sa Ameriko in Kanado________$6.00 go pol leta________.$3.00 S« ietrt leta-----%USQ Že Lenin je poudaril, da ne ži- 11 nJlh na6rtom sovjetske Ru-vimo danes .samo v državi, temveč Nlje> f>ri4"e,e v zainiem v sistemu držav. Sovjetska vlada organizirati razredne čete. ki naj zasleduje zato zelo pazljivo politič-.bi v voJn° tvor,Ie ne in gospodarske dogodke v kapi-»P^otisovjetske armade, ki hi bila jbaš vsled svoje razredne zavesti absolutno zanesljiva. Francija Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. Za New York ta celo leto —$7.00 Za pol leta..............,..^..^.$3.50 talistični okolici. Neposredno po Za inoeemstvo ta celo leto —$7.00 vojni je preživljal kapitalizem tež- Za pol leta .............U M) ko krizo, sedaj pa jo je že prema- gal in pričela se je doba obnovit--I ven i h del in stabilizacije. A že _ _ ---nastaja nova doba, ko nastajajo *'Glas Naroda" uhaja vsaki dgn ievtemii nedelj tn praenikov. triLSti in se vedno bolj Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae)Vs» nagiba k državnemu kapitaliz-hlafovoU pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni- rau t o neobhodno povečuje na-kor, prosimo, da ee nam tudi prejinjo bivališče naznani, da hitreje sprotje do sovjetov, kar mora zo-_najdemo naslovnika.____pet imeti za posledico nove vojne "GLAS NABODA", 82 CortWt Street, New York, N. T- in ™,ajc l'™»<*«»*«- Telephone: Barclay 6189. To se vidi tudi iz zadnjih do- .............. ■■umniii »m i m...... ■■■ ----- — , godkov v mednarodni politiki. Borba med Vel. Britanijo in A-meriko za prvenstvo na svetovnem ___trgu je povzročila razne spremeni- ■iški avtoniobilni industriji je izbruhnil oster * ,lldi ». i-.litičm-m polju, v,- '' ' lika produkcija in obilica kapita- FORDOVO BOGASTVO V amer hoj. la je nagnala Združene države, da Ta hoj se pa ne bije, kot hi bilo pričakovati, med ve- si iščejo odjema po vsem svetu. ",...„„..,, . • i. Kamor pa pridejo, povsod nalete ]r kapi t a lom 111 izkoriščanimi delavci, pae pa med dvema na an„loški kapitaL Leta 1913. jt. orjakama ameriške avtomobilne industrije: Fordom in Amerika izvozila gotovih izdelkov le 31 per cent. 1. 1927. že 41 per 'cent. Od leta 1913. pa do 1. 1928. izdelovati cenene avto- -ie narasla udeležba Amerike v , .. _ svetovni trgovini od 11.5 na 15.5° pretresljivi rodbinski mobile. , . .. ... - * - [gediji, ki se je odigrala v (»eneral Motors. Henry Ford je začel prvi ima tako že 1.2 milijona takšne vojske, Anglija 0.8. Amerika 1.9 in Italija 2.1 (Ogorčenje g. sovjetskega vojnega minisira pa jo čisto neumestno, ker so ravno sovjeti kot prvi pričeli organizirati razredne čete in je t« h danes v Rusiji nad tri milijone.) Pa še drugo nevarnost vidi Vi-rošilov. Stalna vojska se sicer ni mnogo povečala, zato pa je silno narastlo število strojnic in kann-nov. Francoska divizija, ki je imela 1. 1913. povprečno 21 strojnih pušk. jih ima dan s 483. V Združenih državah S. A. pa je to število naraslo celo na 924. za kar se je bil odločil. Vstal je. stopil k Tiliomiru. ga jezno pogledal ter se za trenutek odstranil iz sobe. Xa hodniku je pripravil samokres, planil zopet v .-oho in u-strelil na T i ho mira trikrat zaporedoma. Radosavljič se je zgrudil mrtev na tla. V sobi je nastala panika, gostji« so zbežali iz hoteia in klicali na pomoč. V hipu je bila dvorana izpraznjena;, v njej je ostal samo natakar in Tisa Stanojevie. ki j< nemo stal poleg svojega mrtvega prijatelja. Ko je morilec stopil proti vratom, je Tiso planil za njim da bi ga prijel, trgovec pa se je obrnil in ustreli] še na Tiso ter sa težko ranil. Xato je Stankovič hotel zhežati. toda policija .je ž-' bila v hotelu. V naslednjem hipu si je trgovec pognal kroglo v prsa. Težko ranje nega so odpeljali v bolnico, kjer .->• bori s smrtjo, kakor tudi njegov* žrtev Tiso Stanojevie. Gramofon ali radio. — Ali že imaš gramofon, prijatelj Aparat, ki ti svira vse mo-goče poLke in vair-tke. ki j>oje in govori? Ali ima« radio, to najbolj čudovito ianaijdbo dvajsetega sto- razbojnik horvat pretresljiva rodbinska tragedija Iz Smederev.ske Palanke odstotkov, dočim je angleška v (! Izdelal je avtomobil, katerega si je »uurel nabaviti Padla 0(1 153 na 14.5 "Antral". Zahtevala je življenje odstotkov. K temu pa pride še glavnega junaka, docim se dve nje-boj za petrolej, kavčuk in bombaž. ni žrtvi borita s smrtjo. Dočim ima Amerika odločilno be-' ^'ka Stankovič. ugleden trgovec sedo v petroleju in bombažu, pri- iz Palanke in zelo bogat mož, se je 'pada Angliji tri četrtine vse *ve- <~'utn zelo ponižanega in užaljene-tovne produkcija kavčuka. 77 od- ker izneverila žena Ktotkov svoje potrebe lia kavčuku !Dara Zato se je osvetij in ustrelil morajo Združene države kriti v Tihomirja Radosavljeviča. s kate-' Angliji, dočim krije Anglija le po- rim ?a Dara varala, ter nato polovico svoje bombažne potrebe v ?nal kro?[° v ?iavo »e .sebi in Tisi Ameriki. Stanojevicu, pd poklieu trgovcu. ki je prihitel na pomoč. Sovjetski vojni minister je za- 4 • i . to prepričan, da se vse pripravlja jo izlete, spoznavajo deželo in ljudi ter si širijo svojo na vajuo. To dokazujejo tudi obzorje. razni mornariški načrti, a tudi di- ' plomacija je že pridno na delu. I*ta živela dol"° srečno in zadovolj-Avtomohll Jim je omogočil, da jilll nudi življenje vec Sklenjen je angleško-francoski no- med n-iima .i^ prišlo do nespo- pakt, angleško-japonska interesna j razumljen ia. ki je bilo veJno huj- vsak delavec, ki je količkaj dobro stoječ. 8 tem je dosti pripomogel k blagostanju ameriškega delavca in njegove družine. Omogočil mu je sredstvo za razvedrilo, ki bi si ga sicer ne mogel nabaviti. Na stotisoče delavcev ni danes več navezanih na svojo najbližjo okolico. Ob sobotah, nedeljah ter ob poletnih večerih prireja- Začetek te rodbinske tragediji sega dve leti nazaj, ko sta se trgovec Stankovič in Dara vzela. Xi- kot so smatrali pred desetimi leti sploh za mogoče. Danes je pa Henrv Ford potisnjen v ozadje. Vodstvo General Motors je izvohalo, kako je mogoče izdelovati cenene in lepo izgledajoče kare ter razume to umetnost dosti bolj kakor pa veliki učitelj Ford. Celo novih Fordovih izdelkov, ki so zares lepi soraznuemo poceni, je videti zelo malo na ulicah. Povpraševanje po Chevrolet karali, ki so izdelek General Motors, je tako veliko, da Fordove tovarne ne morejo obratovati s polno paro. Nič ne pomaga, ri|>eljali dobro uklenjenega v zajwre vrai'arsike-I<>ž n Horvata, ki je pred tedni pobegnil z roparjem Bajkom iz zapora. Horvat in Bajko sta cigana in najnevarnejša zločinca, kar jih je doslej ujelo jug. oroništvo. Xa ve--ti imata razna razbojništva. u-j more. vlome in tatvine. Ko sta padla orožnikom v roke in so ju zaprli, ^ta ve-dela, da bo; t a pla-čala svoje zločine z glavo. Zato sta začela takoj premišljevati, kako bi j»obegnila. Ko sta bila aretirana, t-o Horvata in l»<»jana zaprli v posebno celkro, tako od roko. Skrivala .sta se po vaseh in iskala primerne priložnosti, da prideta do meje in pobegneta zasledovalcem. ki so jima bili že za petami. Nekaj dni sta živela samo od tatvin. ki ista jih izvršila v raznih krajih. Tako blodeč po vaseh in gozdovih sta zašla v .rajon orožni-ške postaje v Grabovcu, kjer ju je sreča 'zapustila. Ko je jetničar zjutraj odprl celico in na svoje veliko začudenje ugotovil, da je prazna, je alarmiral vise stražnike, ki so begunca takoj začeli zasledovali. Hkrati so bile obveščene o 'begu vse orožni-ške itn policijske oblasti. V okolici Beograda in v notranjosti so križarile noč in dan patrulje in iskale ibogunca. Sprva se je mislilo, da sta. že pobegnila preko meje, toda policija je kljub temu nadaljevala zaisled ova raje. Aretiranih je bilo več oseb. ki so bile o-sirmljene, da so razbojnika sferi vate. Me»d temi j-e bilo več takih, ki Jih je poHeija že dolgo iskala. Partrulja podi vodstvom narednika Bndhnlčiča je k/ončno npšSa prarvo sled aa razbojnikom. To Je bilo v udkem gozdu* pri Ora£>o*v- :-' '--.J. - . ... cu blizu Kume. Toda zločinca sta Mlut.Ia. da jima preti nevarne^ "u .-'a |ob -gnila vsak v s\ojo stran, da bt tako zabri-saia za .seboj vsako sle l. Too|Mdnoma obko Irli in po kratkem •iskanju so j t aretirali. Prvi je bil aretiran Jo-ž? Horvat, 'lo'kn -e je liajku ~]H> sr^čilo ponovno ir'-" tt-r }>rtbegni-ti v gozd. Na vprašanja orožnikov ro/bojivk .-prva ni hot ' odgovar jati. Potem je pa trdil, da se iu piše Horvat, temvei' Stevan Nikoli'"-. Narednik Budimčič je razbojnik;! uklenrl iiii ga odpeljal pre nan laika Marčetiča. ki jf1 p> r drl. da je aret.:ra.uee nevarni raz-bojnik Horvat, ki je pobe ail l/ zajwira. Horvat je spozna' da mu tudi laž ne pomaga in vse priznal. Povedail je nat ačno, kako je pobcgniil iz zaj>0" ^ bi je zvrnil vso krivdo na B ,;ka. Priznal j( tudi vse tatvi« in razbojniške napa le, ki jih je izvršil sani ali j svojo tolpo. Horvata o izročili sodišču. najmlajši n iček in dva kanarčka, nt je sedel k mizi u*r nada- Dopisi. Conemaugh, Pa. DehtAtskih so val, 'ker razmer ne bom opi-so k'►t jx>navadi. bolj slabe. Namenil sem so pa pM'n"-a' javnos'tii •<> delovanjnu Siov. Pevskega in Izobraževalni ma Društva '^Bled". Omenjeno društvo namerava prirediti koneret v dvo-rani društva Sv. Alojzija v Coiiemanirh. Pa. v soboto M. junija. Drugi dan. to je v nedeljo Ki. junija pa priredi Pie-uic na Viet or Fa.j trni farmi, MorelvRle, Johnstown. Pa. Natančni pnvgram bo objavljen J v tem listu pravočasno. Za sedjuj sem -amo naznanil rojakom ter prijateljem slovenske pesmi čas, kdaj .nameravamo prirediti koncert in izlet ter obenem prositi, da bi društva iz okolice !ne prirejala veselic ali piknikov omenjena dv?> dni. Vs-i proše-ni. da se udeleže naše zabave, katera upam, bo vsakega zadoo moč jo radija zamorce širša ti vse. kar se jo »vetu godi, J govore slavnih govornikov, pre-davaaija sla^iili profesorjev iu učenjakov, najslavnejše jk^cc, glasbenike in druge umetn?ke. Ali imaš nulio? Ce radija nimaš, ali imaš že vsaj gromofon.' Kot kulturen človek sj moraš nabaviti eno ali drugo ali pa oboje. Ce nimaš ne tega n«* onega, si zaostal za duhom časa in si nekaka eoklja na vozu splošnega napredka. S temi besedami je wtavil kar v vt*ži zgovoren agent našega tlowniownskega rojaka. Rojak se ga je nt kaj časa otepal. slednjič ga je pa povabil v stanovanje. Sra.novan.ie je biio majhno: ku-hinjiea >rn dve r>obi; pet otrok, ko-jdh najstarejši je bil star sedi-m let, najmlajši pa š»*si mesecev; pes, A: Ij«1 al: — Saj ni treba takoj pla-; -ti. Tri dolarje na roko in .1' a dolarja na teden. Prejš.iji t< len sem proilal 30 aparatov in upam, da tudi ta teden ne bo kujn-ija nič slabša. — Ne vem. ne vem. —■ kako bi rekel, — is*- jr i/gov.«:-j;i r«>jak. — Žena 'je go-poda r. Hr< / /i ire ne morem ničesar u k renin. — Ivje pa je žena ? — K prijatel.jiei je šla. Dva bloka od tukaj. — Vpraša: jo pojdi. Stavim, da bo zadovoljna. — Saj res. — jo bom pa šel vprašat. — je odvnnil rojak, vzel klobuk, ter zaklenil vrata za ^e-boj. Vrata .je vedno za*klepa4, kadar je puš<"-al otrokr sune doma. Ker žene ni hotel takoj motiti, se j*' od( ravil najprej po svojih lopra\'kih. Malo v Peto. malo v Deveto, mal<» pa v hLhsabeth Sir^et. Ko je odše-I, je kazala ura dve pojK)ldne. Otroci -o sedli na tla in nekaj časa zvedavo 'gbdali agenta. Agent jih je vpraaival, kako jim je ime. pa ni dobil nobenega odgovora. Samo najsiarejši .je rekel: — Daj za kendv! — Na. tukaj imaš grnš. če boš priden. V hipu se j«- stegnilo troje parov rok proti njemu in troje ust je reklo; — Ke.mlv! Se trem je tla I jw> grošu. — Še za baby t a daj liikel, baby spi. — Na, še za baby t a. če boste pridni. Agent je že nestrpen postajal in vse ga je bolelo. Hotel je vstati -in se malo razgledan po kuhinji. Pri tem je pa stopil psu, ki je dremal jw»d njegovim stolom, na nogo, v naslednjem trenutku je pa že začutil v bodrili moč.ne pasje zobe. Tedaj je bilo ustvarjeno prijetno razi>oLo!Ženje. Otroci >o se na ves glas zakrohotali. — Ali te je. ali te je? Zato te .ie. ker te ne jwzna .' llene dogy. dogy, here, dogy, dogy! — Jej! — je vzkliknila sestrica. — jM)glcj. kaj dela pussy! Malčka je vlač-ila njegov klobuk {X> tleh in ko gaji je hotel izitrga- . , -- i .. ■ ti. je naiežila dlako, krvavo poglc-oljenje mojega tovariša, bo tudi , ' . . ., , - 1 dala m jezno zapihala. to urejeno zame. S spoštovanjem Mirko Vehovee. Drzen bančni rop v Chicagu. CHICAGO, IU., 13. aprila. — Dva oborožena bandita sta udri a včeraj v Lansing State Bank ter prisilila pred 25 gosti blagajničar-ja, da jima je izročil $10.000 v dveh vrečah, kateri je moral nest i v zunaj čakajoči avtomobil. ZAUSTAVITE SRBENJE Ne praskajte. Je nevarno. Za hitro pomoč proti srbenju je Severa's Esko. Tako hladeče, pomirjajoče. Zaustavi srbečico. Do-\- -Bite ga v lekarnah. csKcr jezno zapihal; Medtem se je pa baby zbudil. — Stric, — je rc^kla šestletna in mu ga dala v naročje. — daj ga malo pestovati. Naša Te^sie ima jako rada moške. ICaij je hotel. Prijeti je moral v kup i>lenk' zavito šestmesečno Tes-sie ter jo je začel tolažiti kot je vedet in anal. Otroci .si kričati in se mu smejati, pes je renčal, otrok vefcal, mač^k pihal in kanarčka sta ubirala svoje melodije. Oe bi (imel agent sekiro pri rokah. bi udri vrata, in če nova nje v petem nadistrop- ju. bi bil Skočil skozi okno. Ob polsestri se je prizibal mo- žJček. odklenil vrata in zakričal v .^ilni direndaj: — Je rekla, da nič ne mieamo: ne radija, ne gramofon«. — Prav ti rad verjamem, prijatelj — je odvrnil obupan agent in vr - • ! ' r . * ......: " i »-3» >' v »(f IX «., sim - r-r t y , _. OLAS 'NARODA, 15. APR. 1929 Rom an us: NAJVEČJA LAZ STOLETJA "The doll Nippers", iz sedmih črncev »».stoječi jazzband, je dospel v pension, kjer sem imel najeto .stanovanje. Pridobitev sijajnega angažmana so proslavili črnci z neverjetnim hruščem in ropotom. Tako sem si moraj že ob sedmih zjutraj pripraviti mrzlo kopel, da osvežim svoje neizj>očito telo. Ob vstopu v bano sem opazil tri polne steklenice šampanjca. Po moji nerodnosti se je ena steklenica odmašila in njega vsebina se je izlila v bano. V istem trenutku :0 vstopili v kopalnico štirje zamorci, f »obrali ostali stekleniei šampanjca in mene, kljub ljutcmu odporu, dvignili lika kneginja samoumor in sicer'nest iz časov Ludovika štirinaj-radi brezuspešne — torej nesrečne stega, ostalo —vse karrarski mar-— ljubezni, ki jo je gojila do. veli- mor. — Zakaj me ne počastiš s kega denarnega magnata, gospoda svojim posetom?" Bobby j a Wengrafa. Ne morem j "Pretekli teden sem bil v Dea-ti povedati, kako neugodno mi je. uville v Grand-Hotelu Maje^ic da se moje ime vlači v javnost, j-Palace-Exclusive, kjer so bila tla Zahteval bo mod urednika, naj se,mojega stanovanja iz pristnih tur-v bodoče sličnumu izogiblje." "Ker že greš ravno v uredni- ZGODOVINSKO POSLOPJE Tajmstvena smrt Bosanca. kizov!" "Kaj? Ti si bil v Deauville in štvo," sem mu zabrusil, "prosi j mi nLsi niti brzojavil, da si tam, urednika, naj objavi demanti: Že vsaj telefoniral bi mi bil lahko. nekaj časa se širi govorica, da je Bobby Wengraf prebil tri mesece v preiskovalnem zaporu...." "Gotovo se šališ," mi je odvrnil Bobby. "Vendar bom zahteval od IIong-Yu-Tes, da mi po- na ramena ter me prenesli v svojo,roča. kaj je na stvari. soljo. Tam je imel saksofonist veličasten govor, iz katerega sem povzel, da me hoče sedem popolnoma "licng-Yu-Tse!" "Da, to je moja privatna tajnica. Bolj tajnica za srčne zade- Za pipanlh zamorcev slovesno izvoliti j ve in afere delikatne narave. /h preds<*Jnika Liberije, republi- trgovske zadeve sem najel profe- ke zammoreev. sorja Johansena iz Chicaga. Po- V ugodnem trenutku sem se jim polnoma sposoben in uporaben iztrgal, se pognal iz sobe. se hitro'mož. le mojih stenotiplstinj ne oblekel in hitel na sveži zrak. Na more držati na vajetih. Proti trgu Belle Alia nee .vm naletel na njim je popolnoma brez moči. Za-i>i ijati-i ja Bobbv.i.-i Wengrafa. j to sem najel priletno Miss Alice iz "Kaj pa počenjaš že ob osmih Londona, kntero imam tudi za ko-zjutraj cesti?" sem ga šaljivo na- respondenco s svojimi podružniea-govoril. "Saj zastavlja nice odpro mi v angleških kolonijah." .š. le ob devetih." j "Vidiš, glede tega sem pa jaz Bohbv Wengraf. največji bahač mno?° na raz" im.<1 solncem. ie bil znan kot člo- "Jaz namre€ registriram vse poviševanju samega sebe ^'ke ,tvari v svoji glavi. Zato bi ce. Od- potrebno imeti v svojem registru Najbolje bi pač bilo, ako bi mi bil brzojavil. Moj naslov — brzojavni, seveda: Bobberlin." "Hotel sem telefonirati, dragi Bobbv, toda nisem mogel dobiti zveze. Telefonistka iz centrale mi je povedala, da že pol leta nisi ZMRY MILLSK. WAIK D- C Vodstvo Narodne ženske stranke nr Waflhingtonu -si je nabavilo zgodovinsko hišo. ki jo vidite na sl?ki. Ilišo je dal zgraditi leta 1772 lord Baltimore. Točno pred petdesetimi leti je afriška družba v Berlinu sklenila, da j>ošlje v tropično Afriko ekspe-dicijo, ki naj preišče še nepoznani plačal računov, zato so ti aparat drf Afrike v ?ornjVm toku vrfe_ zal,r-K j toka Konga. Za voditelja ekspe- "Aha, to so zopet raztrobili mo-jdicij„ je bil do]o^n afriški razi. ji neprijatelji in nevoščljivci !;skovalec kateremu Glej, glej! Vidiš tam oni Renault -auto?" je rekel Bobby, da bi spravil pogovor v drugo smer. "Moja kuharica za predjedi me je prosila pred kratkim za enomesečni prednjem in si je za ta denar kupila čeden auto.' "Tvoja kuharica ima auto? In ti moraš pešačiti po takem blatu?** "To delam po nasvetu mojega telesnega zdravnika." ogge. Kateremu se je pridruži] mladi oficir Wissmann. Ekspedicija je bila denarjem le Dne 27. junija 1927 je Bosanec Rad mi l Gnjatič razburil ves Monte Carlo. Poskusil je zažgati igralnico. Razi i 1 je bencin po mizah in ga zažgal. Nato je potegnil tz žepa samokres in nameril na krup-jeja in igralce. Toda v naslednjem trenutku je skočil skozi okno. Pariški in jug. listi so tedaj objavili podrobnosti tega senzacijonal-nega dogodka v Monte Carlu. Pokojni Radmilo Gnjatlč je štiufeiral v Berlinu in v Parizu ter je živel precej razkošno. Ko je prršel v Monte Carlo, so postali vsi pozorni, 'kajti imel je v igri nenavadno srečo iu je dobival velike svote. Govorilo se je, da je v mesecu juniju lam priigral več milionov. Res je -pa tudi, da je Gnjatiča nenadoma sreča zapustila in v nočeh od 24. do 26. junija je izguibil vse milijone, ki jih je. bil priigral. Ko so pregledali po samomoru njegove -žepe, so našli v njih samo še 45 frankov. S to svoto je i&sodnega dne 27. ju- toliškili misijonarjev. V začetku I ni >a "sedel za za* mu sploh nihče ni hotel verjeti.1 Ker ni imefl *rer'c> Je da je prišel z zapada. Zanimiv je'tlobi* živ«ni nal>ad- Zaž*al iQ Prvi prehod Afrike. pot na vzhod, priše! V septembru je bil zelo v Taboro. kjer jt prijazno sprejet od francoskih ka na, se bom obrnil na pariškega advokata Torresa in mu poveril preiskavo. Storil bom vse, da bo smrt mojega sina pojasnjena. Končno je Kost a Gnjatič omenil, da je čita! v Jkteh o apiriti-stični seairsi v Novem Sadu, med katero je medij Ivipnotizerja Vin-tera pojasnil vse podrobnosti atentata na A. Schlegla. Gnjatič namerava prosati Vintra, naj na »ti način « pomočjo medija pojasni tragično smrt njegovega sina Radmila. velika Važnost preproste hrane pozdravni prizor v Tabori. Francoski pater superior: "Od kje pri igralnico m streljal na igralce ter naposled skočil skozi okno. To se slabo založena, dobila je le 20.000 "Lažnivce!" Tako neverjetno je bilo. da bi se komu posrečilo pro- mark. zato je hila tudi njena o-prema pomanjkljiva. Vseeno pa je v polni meri izvršila svojo nalogo. Dne 3. junija 18S0. leta je ekspedicija nastopila v Angoli svo- prekaša 'največje domišljavem Od- !ni bUo zeI° l{"ho' ^ bi mi ne bilo govoril mi je: "Moj arhitekt za starin>k<» umetnosti mi je včeraj sporočil, da ve za tragoceno starinsko redkost. 1 Hiteti moram, da me kdo ne prehiti. Pomisli! Sijajno prilika! Komaj 15.000 mark zabeleženo, da si mi že od velike noči leta 1920* vkljub ponovnim opominom dolžan dve marki in petdeset pfeniflrov." "Res? Sicer pa ti lahko dam 7.a omaro iz šestnajstega stoletja! akreditivno pismo na Draždansko — Kako pa, da se ti tako zgodaj 1 *»«nko. Tolikega denarja ne no-]»otepaš okoli? Gotovo si obiskal »im nikoli s seboj. Ali naj morda grem radi te malenkosti domov in osta Gnjatič. Okolnonti, v iz življenja angleške lepotice V Monte Carlu je umrla Tfi , - - , t letna Lillv Lanjrtrv, najslovitejša in sctival svoje rojake, da se vr-, a • . ° J Nepričakovano pa pride na W^5ka lepotica koncem 10. sto- tudi Wissmann in brez ^• X^>no življenje je bilo zelo pisano. Bila je hči anglikanskega prosta na kanalskem otoku Jersey. Bila j<' tako lepa, da so jo imenovali jerse^ska roža. Z 18 leti se je poročila z mnogo .starej-lšim. a uglednim in bogatim londonskim trgovcem, ki jo je uvedel Pričela se je nato razburljiva in naporna pot v kraje, kamor še ni uejo. shod besede je pripeljal govorniku tako silovito zaušnico, da je padel z grička kakor je bil dolg in širok. Škodoželjno so se pričeli črnci smejati svojemu voditelju in punta je bilo konec. stopil nobon belokožec. Ivo so prišli do velike reke Lubilaš. so hoteli nosači zopet odpovedati i»o-korščino. Wissmann si je tedaj jiomagal z veliko raketno zvezdo. v londonske kroge. Seznanila se je tudi z angleškim kraljem Edvardom VIII. Pisatelj Oscar Wilde in drugi znanci so Lillv pregoverili, da je pustila svojega moža in šla h gledališču. Na Angleškem ni dosegla uspeha, tem- Ko je ta z velikim pokom zletela bolj pa v Ameriki. Ko je ostare- v zrak, so padli črnci na kolena in iHj iSO j[ prijatelji in znanci poda- Wissmann jim je potem z lahkoto rjjj p0 enega lepega konja, dopovedal, da jim ta zvezda uka- tak0 ^a je ustanovila dirkaško zuje, da morajo nadalje* at i pot podjetje. Če ji je kdaj šla bolj na vzhod. trda za denar, so gospodje nalašč Med atleti prevladuje mnenje, da morajo jesti čira več mesa. da si utrdijo mišice. To naziranje pa pobija prof. Leonard Hill, ki pravi. da pomeni prepros-ta hrana dolgo življenje. Hill objavlja o prehrani človeka da'jšo razpravo, v kateri pravi med drugim: Prejšnje čase .so kmetje od ra-n»*{ra jutra do poznega večera težko delail, jedli so pa večinoma kruh in čebulo. Škotski kmetje m delavci opravljajo najtežja delav pa jedo samo ovseno kašo. črn -kruh in ribe. Irski kmetje do zadnjega niso piznali druge hran^, nego krompir, koruzo, ribe, mleko in zelenjavo. Ribiči, ki love sla-nike, »o se hranili v starih časih večinoma s prepečeneem, slaniki in navadnim pivom. In pretežna v?-Čina teh delavcev, ki so delali ob 'katerih je tako žalostno končal, 'preprosti hrani na svežem zraku, so pa bile povod, da sem začel pre- je doživela visoko starost. Japon-iskovati vzroke tragične smrti ski vozniki prevozijo 60 milj na sina Radmila. Moj sin je bil že dan in se hranijo samo z rižem in kot otrok izredno občutljiv. Po-|salato. Na Danskem je dosegel ne-zneje je nosil pri sebi vedno sa- ki mož vztrajnostni rekord s ko-mdkreS in večjo dozo strupa. Če (lesom, dasi se je hranil mesec dni mu nisem dal denarja, mi je za- pred tekmo s krompirjem in mle- trebno, tla ffe pojasni tajinstvena smrt njegovega sina. Ob tej priliki so ga obkkali tudi novinarji. grozil, da se- bo ustrelil ali zastrupil. I>a je hotel v živčni razdra- kom. Slakosnedneži in požeruhi se temeljito motijo, če mislijo, da pri- ženosti zažgati igralnico, to mi je dobe kaj na fizični odpornosti in razumljivo, čudno se mi je pa zde-J zdravju, ko potrošijo ves denar za lo. da je skočil s'kozi okno in se jed in pijačo, ni ustrelil, ko je imel samokres že v roki. Po mojem mnenju bi izvršil samomor, če bi se zanj odločil, « samokresom, ne pa, da bi skočil skozi okno in se ubil. Ko sem avgusta 1027 prišel v Hrana mora dovajati telesu dovolj toplote in nadomestovati energijo. To se pa doseže z vsako preprosto hrano, s kruhom, maščobo, mesom ali zelenjavo. Glavno je, da je hrana prebavljiva. Težaki po- Monte Carlo, da bi se informiral trebujejo nekaj tisoč kalorij top-o jK>drobnostih sinove tragične ]ote več, nego človek .ki se ne gib- smrti, sem obiskal najprvo direktorja igra klice, Iki mi pa ni hotel reči niti (besedice o sinovi smrti. lje. Poleg toplote, ki jo dovaja telesu navadna hrana, mora biti v hrani še zmes proteinov. soli in Potem sem vprašal neko bolničar-;v;taminov, ki so neobhodno po- ko v bolnici, v katero so prepeljali Mina. Ta mi je j)ri}>o vedo vala zelo zanimive podrobnosti. Rekla je, da je sin umri v velikih trebni za rast, za odpor proti raznim boleznim in za plodnost. Pomanjkanje vitaminov, ki jih je 'največ v mleku in maslu, ovira Ekspedicija je nato prišla v o- pustili, da so zmagali njeni konji, j mutkali 30 uj- potem, ko so -ga našli I rast jn ^p0r proti infekci- V prepadu. Bil je pa pri ^pol-mj^ R,>(ijine snovi, ki so za prehra-zavesJH. Krupjc je trdil, da je 'no neobhodno potrebne, so v sočiv- tudi brez rok se da živeti zemlje, kjer je prebivalo zelo mi- Kc je bila stara 50 let, se je poro-roljubno in srečno ljudstvo. Par čila s sirom d<* Bathejed in poslej let popreje pa so vdrli v ta kraj mirno živela v Monte Carlu. arabski trgovci s sužnji in večino] prebivalstva poklali, oziroma od-J peljali v sužnost. Po težkih naporih je končno vendarle prodrla' ekspedicija dne 15. aprila 1. 1881. j do Konga. Tu se je Pogge ločil j od Wissmanna in se vrnil po; j _____ Kongu na zapad, dočim je Wissmann prodiral dalje proti vzhodu. 1 Ce bi vede1' da izgubi Spremljali so ga trije črnci s svo- ohe ™ki> bi ^ «°tov,° ^ocul, kaj-jimi ženami. V Kassongo je pri-, ^ kdor ima ^ ude « šel že v "civilizirani"svet in se se . ^ 'misIftl ne Iuore- da 'bl nH>=el znanil s lovitim trgovcem in sužnji živeti br^z r0'k a:li 1>0«- Zdlrav Tippa-Tippom. s katerim je živel vek bi obul>al in niarsikdo bi sa v dobrih odnošajih. Pot je šla ra> življenje, kajkor pa dalje proti vzhodu in sredi julija je prodrla do Taganjiškega jeze- ž5ve*t brez rok ali nog. • A veindar so na svetu ljudje, ki ra. -Tu je bil utrjeni -tabor groz- ^ Puntajo dobro tudi fcrez rok. nega za moškega poglavarja Mi- Taka ^ Frančišek Filip, ramba, ki je bil smrtni sovražnik ki ** ^ ^lasil ^ ^ v ^edniHtvu Arabcev. Mirambo ga je preskr- bratislavskega ^Im-aika". Famt bel z živili in mu pokazal nadaljno * W ^^ *>rez rm skozi okno. To mi je po trdil tudi neki beograjski jurist, ju, maslu, mleku in siru. Zato je treba jesti čim več sočivja in mlečnih jedi. Ribe, ovsena kaša in mleko so tudi z»do redilna in lahko prebavljiva hrana. Eskimi se hranijo s ki biva v Monte Carlu in je bil u- surovim ribjim mesom in maščobo, pa so na glasu kot zelo krepki in zdravi ljudje. Če bi imeli Eskinri nekaj časa hrano, kakršno imajo prebivalci mest, bi dobili tuberkulozo in bi pomrli. Mesta so ločila ljudi od narave, sočivje je razmeroma drago in zato je po mestih toliko bolnih ljudi. Kdor hoče biti zdrav in komur je ležeče na tem. da dočaka visoko starost, naj je čim manj mesa, slaščic in raznih delikates. Kozarec piva ali vina pri jedi ne škoduje, drugače se je pa treba alkohola izogibati-Ljudje bi se morali zavedati, da povzroča prenapolnjen želodec samo bolezni, nikakor pa ne pomeni pravilne prehrane organizma. Kdor hoče dolgo živeti in biti vedno zdrav, naj je za obed košček mesa ali ribe, sočivje, krompir, riž in sadje ,za južino Čaj s dvema- pre-pečencema, a večerjo kruh, sir, maslo in salato ali pa namesto sira malo ribo odnosno omleto. Jesti ne smemo nikoli toliko, da bi se preobjedli . Sploh je priporočljivo jesti samo toliko, da potolažimo lakoto. ■ ■ -^li&Ži^M sodne noči v igralnici. Temu je zaupala neka. Parižanka, ki je bila v sotbi z Radmilom. da je krup-je potisnil sina k oknu in ga v gneči, ki je nastala, vrgel skozi okno. To je videl tudi netki Nemec, ki je bil dober Radmilov pri-jiatelj in je z nj'im igral v Monte Carlu. Po Vsem tem sem šel v Ni-co in hotel dobiti kakega advokata. ki bi prevzel to afero in pojasnil zagonetno smrt. mojega sina. Vprawal sem več advokatom, tolda noben ni prevael afere, Češ, da se boj? knupjeve osvete. Vrnil sem se v Sarajevo in obvestil jug. konzula v Manseilhi o izjavah, ki sem jih dobil v Monte Carin. Konzulat je pa odgovoril, da nima pravice intervenirati pri vladi v Monaeu, ker pri njej ni akreditiran. Konzulat mi je svetoval, naj prosim jug. poslaništvo v Parizu za diplomatsko posredovanje. Poslal sem poslaniku Spalaj-kovič pismo, na katerega mi pa do dsaaes še ni odgovoril. Aj}co se nri me bo posrečilo na ta način po-jtasmfti zagonetno aort svojega, si- * m GLAS (NABODA, 15. APS. 1929 e rože. MAN. Za Glas Naroda priredil O. P. - ■ t. 4 (Nadaljevanje.) Kot vedno se je prav iz srca veselila na to, da bo laliko preživela par dni v dražbi strica Rajnerja. Najrajše bi bila za1 vedno ž Ejim, kajti on je bil zanjo, raz ven očeta, najljub« človek na svetu. Izza injenrh otroških let je bil stric Rajner zanjo poosefcljenje rse#a dobrega, dragega in lepega. Njemu je pripadalo njeno otroško prijateljstvo in njemu prva inejasna gibanja otroškega srca. Ka-dastal Rajner po nenadni, nepričakovano smrti svojea (bratranca Roka majoratni gospodar 'Namlberga in da je stanoval sedaj na gradu Namberg, ne pa n Bosednjem posestvu Schellingen, katero je priinesla njegova mati s seboj v zakon. Hitro so umrli vsi drugi za^majorat in konečno grof Rok in Hlednji je zapustil mlado, lepo vdovo, grofico Gerlindo. Dohodke gradu Schellingen je moral igrof Rajner deliti s spojim bratom Henning, ki je služil Ikot. častnik pri nekem gardnem polku v ReTlinu. Oba brata sta se zelo ljubila. Mlajši je videl v starejšem sijajen \izgled in grof Rajner je imel skoro očetovske občutke do grofa Honninga in j>o smrtS, obeh starššev je izvajal blagodejen vpliv na njega. Josta je seseda i>oznala tudi grofa Ilenninga izza svoje mladosti, a se ni v zadnjih šestih letih več serial a ž njim. Postal je vsled te^a zamjo le ]>ojem brez \-sebine, človek, ki je i ml zanjo pomnn le kot brat grofa Rajnerja. Potem ko je Jostala gledala nekaj časa skozfi okno, je i*>zvonila »veji komoraici ter se pustila preobleči. — Belo obleko hočem obleči, Ana, — je rekla smehljaje se predse Stric Rajner ji je rekel pri svojem xadnje-m obisku : — Ti bi morala nositi vedno bele obleke, J ost a! Njemu aia čast se je hotela sedaj obleči belo. Kmalu jo bila gotOva s tem ter se postavila pred ogledalo, potem ko si je pritrdila za pas vejico sfpartskega bezga. lielo m mično se je oprijemalo fino blago obleke njene dobro oblikovane jKUstave. Fini vrat in tilnik ^ta ostala prosta. Dolgo ča*sa se aii ogledovala. Ona Jii bila nečimurna ter nfi ve-aela, kako lepa da je. Ravno, rtal grof Namiberg še vedno pri ofanu ter zrl &kozi zavese. Hitro se je obrnil, ko je vstopala. — Aii očeta ni tukaj? — je vprašala nedolžno. — Ne, Josta, — on ima državne pasle, — je odvrnil in pri teim se je čutil čudno razburjenim. 'Prvikrat jo je namreč opa*zoval z očmi moškega ter se njene lepote v resnioi šele zavedeL Josta je vzdihnila. — Ah, ti nesrečni državni peril*! — Ali sli ^elo jezsna najti me saonega tukaj? — je vprašal. Ona se je zopet zasmejala. — Ne, kaj pa misliš, Stric Rajner? Ne, od srca me veseli, da smem uživati vsaj tvojo družbo. Ti ostaneš vsaj pri mizi? -Ce me ne boš spodila proč, — je vzdih nil globoko ter postal še bolj zmeden. — Jaz vendar ne vem, Josta, če mi ne boš v par minutah rekla, da naj se izgubim. Ona pa je začudeno zmajala s svojo glavo. Vprašaje se je ozrla vanj. — Kaj naj i>omeiri vse to? Sploh pa ne vem, — stric Rajner, icako pa izgleda«? Danes se mi zdiš talko čuden, rekla bi skoro, tako slovesen. Kaj pa imaš? Pustila je omahniti svojo roki. On pa ju je zopet prijel. — Meni je tudi tako slovesno -pri srcu, Josta, ter tudi nekolriko strah. Jaz sem prišel danes da ti predložim neko resno vprašanje, fri ko bom to storil, se mi ne smeš smejati mesto vsakega odgovora. — Sm<»jalti tebi? Če nahyvia name re'sno vprašanje? Kako bi to? Govori vendar, kaj pa je? On so je*odločno vzravnal ter se trdno ozrl vanjo. — Josta, — ali hočeš postati moja žena? Ona se je pretresla lin njeno mlado lioe je postalo naenkrat bledo. Njene veilke, 'lepe oči so zrle ® nemirnim vprašujočrm pogledom v njegove. Nehote je »topila korak nazaj. Njeni roki sta se pričel-i tresti v njegovih in njena fina grlava se je Sklonila kot v zavestnem odporu nazaj. — Stric Rajner, — na tak načtin se ne smeš šaliti, — je rekla, f pritajenim glasom. — To m&tim resno, Josta, — je odvrnil pofriho in na njegovem se je pokaral izraz rahlega razočaranja. Josta pa je stala ne- , kot izklesana. Vendar pa je čutila kot neko petje in zvo-avojem srcu, ikot da se zgiba v njej neko novo, tuje življe- Rajner, — je rekla še enkrat, poluglasno ter obotav-da ne razume, kaj hoče od nje in kot da se boji tega, kar od nje. V njegovem obrazu se ni xganlila. neti ena mišica, čeprav ni bil ; s turen v teta tnemrtJru. On se je znal obvladati tudi sedaj. — To je še slabše kot če bi se smejala. Ti si prestrašena, da ima uioj stari Sitrie Rajner predrzno misel, da naveže tvojo mladost Brez pomoči se je ozrla vanj. 1 — Jaz sera tako preplašena,.. Kako bi nrogla misliti na kaj takeg-a ... Ti in jaz, — ah, stric, jwz*sem vendar tako nemna stvar v prtntfn s teboj ... — je jecala. On pa je poT-wsi oprostil njem roki. V njegovem srcu je bilo glo-obžalovanje. Obvladal pa Se je ter se mogel celo smeh- >ram ostati tvoj stric ^Rajner in ti bi se ne mo-neko drago ime? MF Preden pride kava v skodelico« Kavo so prinesli v Evropo Tur-(še električne naprave, drugi spet ki in š"le pred 200 leti so jo spoz- j delajo še danes tako kakor v letu nali v Braziliji. Prav začudeno so 1725. — torej pred 200 leti. Da| gledali Brazilijanci 2—5 m visoko je bila pa brazilijanska kava še do grmičevje, ki ima lepe, temnoze- nedavnega časa tako na slabem lene liste in majhne, bele cvetove,'glasu, je pa vzrok, ker niso imeli ki se razvijejo po trikrat na leto posestniki še dobrih priprav in ie — in živordeče, sladke jagode, ki i kava preveč trpela, preden so jo imajo v sredini dvoje zrnc — kavo. Če je v jagodi le eno zrno, potem je to moka-kava. Brazili- POŠTNI LETALCI janska vlada je že koj od začetka močno skrbela za razširjanje ka-vinih nasadov. Vedela je, da more izrabiti prav vse, kar ima kava: les je dober za gorivo, iz listja pripravljajo čaj, iz jagod pa alkohol. In zrnje — seveda, to gre po vsem svetu, saj je kava priljubljena vedno bolj. Iz kave delajo tudi strup — kofein. Kofein pa ni le v kavi, ampak je tudi v "ruskem" čaju. fie to, da je kofeina več v čaju — 3.5 odstotkov, v kavi ga je pa Ie 1.4 odstotka. Celo v kakao dobiš strup kofein. Napačno je torej, če se kdo brani kave radi strupa kofeina in rajši pije čaj, češ, da ni tako škodljiv. Zelo važno, kakšno kavo posejc-jo v zemljo. Tudi ne srne biti on d i nobenega plevela, ne vode, žuželk, posebno mravelj ne in tudi ne ptičev, ki radi oka vsaj o sladke jagode. Grmičje (kavo) morajo lepo in previdno obreza t i. Torej je vprašanje kave le zadeva smotrenega in pazljivega dela. Do leta 1888. so Ie sužnji obdelovali nasad« kave in se jim ni godilo prav nič slabše ne boljše, kakor se zdaj godi tvorniškim delavcem pri nas. A ko so od pravili sužnost — niso vedeli, kako bi in dosti prejšnjih sužnjev je izgubilo kruh in je nastala beda. Tako je bila ta dobrota zarf^s sirota. Izmislili so si stroje — a ti so še danes tako nepopolni, da ne morejo nadomeščati delavcev. Posestnik kavinih nasadov — fazen-deiro — potrebuje le za gotovo dobo leta delavce, vendar jih mora plačevati vse leto. Po večini je tem delavcem dobro in dosti zaslužijo posebno družine z več otroki, ker tudi otroci lahko pomagajo na teh nasadih. Seveda niso vsi tako srečni, kakor je bil Francoz Schmidt, ki je bil izpočetka navaden delavec na neki fazendi (ka-vin nasad), a je zdaj najbogatejši in največji posestnki nasadov za kavo vsega sveta. Preveč bi bilo, če bi podrobno poročali kako spravljajo, sušijo in "obdelavajo" kavo. Nekateri fa-zendeiri imajo za to najmodernej- od poslali. "Dobra kava" — kakor "moka," Java, Kostarika in druge vrste, so tudi prišle iz Daazilije, le da so boljše postopali z njo kakor s takozvano "brazilijansko kavo." Posestnik nasadov odpošlje svojo kavo k prekupčevalcem in čaka, koliko mu bodo plačali zanjo. Čaka in misli in tulita, če bo prispela kava srečno in nepokvarjena v Santos, saJ j° pijejo večkrat na vozeh, ki so vpreženi voli vanje in je vedno v nevarnosti. V Santos zložijo vse zaloge na velike kupe in plačajo velike pristojbine uradom. Uradniki prehodejo vreče, da vidijo, kakšna je kava in vzamejo vzorce za trgovce. Posestnik pa čaka kje daleč v svoji pušči na denar. V Santosu je borza — in onli "špekulirajo" s kavo. Kakor velikan- Kafeo ^ ^ Jju ^^ v'ska katedrala je ta borza in komaj I (Alešovec) 1. svezek 11. jslišno padajo besede trgovcev in {Kako sem se Jas likal, visokih denarnih mogotcev o vred- vec) II. ... ... >, , . Kako sem se Jaa nosti in ceni kave. Ce stopiš v to1 ------— UNCCR«<>CD & UNSMWOOO. M. V ' imajo seboj tudi golobe pismo-noše. Ce .so prisiljeni a- kaki divjini pristati, navežejo golobu poročilo in ga spuste. Golob se skoro vselej vrne na mesto, odkoder ga je letalec vzel seboj. Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh IU sveakov, lepo vezanih .................It.— Sosedov sin, broš. ...............41 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano .................. .71 borzo, te kaj natančno premotrijo, preden smeš dalje in te odvedejo na leseno galerijo. Oncli gledaš in poslušaš "roman" iz življenja kave.... Belooblečeni gospod j" sedijo v dvorani pod teboj na visokih stolih in sleherni gospod ima poleg sebe svojega notarja. Sredi kroga teh gospodov ponujajo z odra kavo. Besede različnih een plavajo v ozračju, tu in tam dvigne kak gospod komaj vidno roko, notar nekaj načečka v svoj zapisnik — in spet gredo številke v zamolklem drdranju dalje. To je borzna igra za kavo, ki je i* večkrat grozila, da uniči fazen-deire. Zato so se leta 1906. zvezali predsedniki brazil i janskih držav kave: Sao Paolo, Ulinas in Rio, da bi posegla država v te kupčije. Leta 1908. je res vzela država vse to v roke in je dosegla, da je zdaj ona največja tvrdka za kavo na svetu. Že večkrat so mislili v Evropi, da Brazilija ne bi mogla živeti brez nje. A ko so v Združenih ameriških državah prepovedali točenje alkoholnih pijač, so si A-meričani zaželeli več lrave — in tako utegne živeti Brazilija tudi samo od odjemalcev kave iz Združenih držav. likal, (AieSovec) 111. zvezek Korejska brata, povesi is nov v Koreji ....... Kmečki punt, trd. ves. .. Kmečki punt, broš. ..... Krvna osveta ........... - -i ... .60 misijo- I ././.'.1.20 ....... J>0 .......JO KNJIGARNA "GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. RAZNE POVESTI ROMANI: Uaerika, povsod najbolje ... Afftator (Kersnik) bro«. ...... M Andrej Hofer ..................M Arsetie Lupin ................. M Benečka vedeievalka ...........Jf Befcrajsld biser ............. JI Beli meeesen M Bele noči (Dostojevski) trdo vea. .79 Bele noči, mali Junak .......... jM Balkansks-TurSka vojska ........M Balkuiffra vojska, a slikami .... M Berač s stopnji« pri sv. Bok« .... Ji Blagajna Velikega vojvode .......60 1*J, roman .................... jg§ BUke (Marija Kmetova) Beattn dnevnik........ Božični darovi ......... Boija pet na Šmarne Beija pot na Bleda Boj in Cankar: Bela Krizantenaa ..... ** Grešnik Leomrd, brofi-lAme življenja,...... Cvetke ............. Cesar Jeief IL _____ Crotfm Borecrajsfca Črni panter, trd. ves. broš. . Čebelica ...................... Cttfoe Is iMJcnJft m kmetih .. Drobil, slabi car in spisal Mllffnskl M .75 .70 JS JM M JO .00 JB JS povesti n • •••••••••••• jI sfodovinska povest .........i Dekle Eliza _____ v zraku, roman ........ Os Ohrida In RtteUn........... ..40 M deteljica .................... Doli s oroijem .............. Don Kišat iz La Manhe..... Dve sliki — Njiva, Starka — (Meško) .................. Devica Orleanska .......... JO JO .40 JO Kuhinja pri kraljici Kosjl ootid JO Kaj se je Markam sanjalo...... JS Kazakl ........................ JO Kmetske povest, trda ves.......L— Kraljevič berač................. JO Križev pot, roman (Bar) trd. vez. 1.10 Križev pot patra Kupljenika.....70 Kaj se je izn^islil dr. Oks ...... .45 Levstikovi zbrani spirt ..........JO 1. sv. Pesmi — Ode In elegij« — Sonetje — Romance, balade in lesen da — Tolmafi (Levstik > ...70 2. sv. Otročje Igre v peseocah «—• Različne poezije — Zabsvljlco In nnfiloe — Jeza ns Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorskl rokopis h Tolma? (Levstik) . - trdo ves ..)M 5. sv. Slika Levstika In sjegsve kritike In polemike............. Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, Kupčijskl stražnik, O-radnlk, Jezični doktor. Gostilni-Car, Klepetulje, Katakarca, Duhovnik. Itd....................J« Marjetica ...................... J# Mladi gozdar, broš. ............ j| Moje življenje ................. ,7| Mali Lord ..................... Aliljonar brez denarja ..........75 Mrtvo mesto .................. ,70 Malo življenje ...................SS Maron .krščanski deček ls Libanona, ........................... Mladih a«n-"rrmežov lastni ilvo-topls o- ^............. m .. M M .73 Misterija, VRnan ...............1.10 Mlinarjev Janez ................ jf Musoline.........................40 Mrtvi Gosta« ..................jj Mali Klatež........................ viesija ............................ Malenkosti (Ivan Albrecht) ......J| Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovensko mladino ............ JI Mož s rastreano dušo ...........1.— Duhovni boj ....................JO Dedek Je pravil; Marinka ln *kra-teljčki .....................^ .40 Elizabeta ........................JO Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Farovška kuharica ............ JO Fran Baron Treok..............JI Fiiosofska zgodba...............JO Fra Diavolo ••■■......•........• JO Cssdovnik (2 zvezka) ............L20 Godčevskl katekizem ............J5 Gostilne v stari Ljubljani.......60 Grška Mitologija................1.00 Gusarji ........................75 | Hadži Murat (Tolstoj) Hektorjev meč ...... Hči papeža broširano ........... JO trdo vez.....................L00 Na valovih Južnega morja , Na različnih potih ....... Notarjev nos, humoreska .. Narod ki Izmira........... Naša vas, 1. del. 14 povesti Naša vas, II. del 0 povesti Nova Erotika, trd. ves. .... Naša leta, trd. vem......... broširano H U ... I . . m* JO ......J5 •••••• • • • • • • ----J0 Na Indijskih otokih..... Naši ljudje ........... Nekaj iz ruske zgodovine Nihilist ................ Narodne pripovedke si .40 JI .40 JO *...... Budi časL Blago duše, veseloigra ....75 Hiša t Strogi .................. .50 Hedvika ......................- JI Helena (Kmetova) ........ 4(1 Hudo Brezdne (IL sv.) ....... JI Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote s bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........ LSI Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka JS Onkraj pragozda •................JO Odkritje Amerike ................60 Pasti In zanki ................ JI 50 Pater Kajetan...............................1.00 .75 Pingvinski otok .......................60 Povest o sedmih obešenih ...... JO Pravica kladiva ................ JO Pabfatl Ig Roža (Albrecht) ......M Pmrfškl zlatar ..................JI Petelinov Janes ................ ,91 Prihajal, povest ............... M broširano .......«..*.«*■«.*. JO M Islet gospoda Brou&a..........LM Is tajnosti prirode ..........*• , JO Iz modernega sveta, trdo ves. .... 1.60 Povesti, Berač o Boku ......... rtopnjfs 9(1 sr. Igračke, trdo res. broilrano . . . < 1.00 . JO osssssesssssaossessses«79 ftSSSSSSSOOSSSSOSS«««««««« «39 Janko In Metka (za otroke) .... JO Zsufsvač, Med plassTl...« JO Jntrt (Strug) trd. v............ .71 «>..<>m*I *** JO Pežigales .......................Ji Po strani klobuk ................ .35 Plat zvona ........................40 Po stran ^lobuk................ JI Pri stricu ...................... Jf Prst božji ................JO Praprečanove zgodbe ............ JS Patri a, povest iz irske junaško dobe JO Po gorah in dolinah............ JO Pod krivo Jelko. Povest Is Časov ro-kovnjačev na Kranjskem......JO Poslednji Mehikanec . Pravljice H. Maju ... Predtržani, Prclesn In L. . . . . 4 ovinka .. šHiDPine 17. aorila: Aqultanla. Cljerbourz Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bra-men President Roosevelt. Cherbourz. Bremen 19. aprila: Veendam. Boulosne Sur Mer. Rotterdam lie de France. Havre Majestic. Cherbourg Lapland, Cherbourg. Antwerpen 20. apriia : New Tork. Cherbourif. Hamburg Conte Grande. NapcU Genova 23. aprila. Columbus. Cherbourg. Br - en 24. aprila: Berengarfa, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 25. aprila: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 26. aprtia: Statendam. Boulogne. Sur Mer. Rotterdam. (PTviC). Nafi izlet. Paris. Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoll, Genova 27. aprila: De'itsehland. Cherbourg. Hamburg Minnetonka. Cherbourg 30. aprila: America, Cherbourg, Bremen 0 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: He de France 19. apr.; 10. maja Paris 26. aprila; 15 maja. France 3. maja; 24. maja. (Ob polnoči.) Najkrajfia pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijana In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSaJte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. Prigodbe čebelice Maj«, trda ves ..1.00 Ptice selivke, trda ves ...........73 Pikova dama (PuSkin) ..........JO Pred nevihto ....................JI Pravljice (Milčlnaklj .......... Pravljice tu pripovedke (Kofrntnlk) 1. svezek ................... .40 2. sve**k............JO Popotniki .......................H Poznava Boga................... JO Pirhl ...........................JS PovodenJ........................ jf Praški Jodek ....................JI Prisega Huronskega glavarja ____JO Prvič med Indijanei ........... JO Preganjanje indijanskih nisjonar* Jev ........................... J# RInaldo Rinaldini .............. JO Robinzon.........................00 Robinson (Crusee) ..............1.— Roman treh src ................L50 Kablji, trda ve« .................7» Rdeča megla ...................70 Revolucija na Portugalskem .....JO Romantične dude (Cankar) ......JO Razkrinkani Habsbarianl ....... JO Roman treh src ................ 1.30 Roman zadnjega cesarjs Habsbur- few ••««••••••••«««••*•«•••»•liM Rdeča hj bela vrtnica, povest .... JO Slovenski šaljive« ............. .40 Slovenski Robinzon, trd. vea.___ .75 Sune&ki invalid ................ Jfl Skozi širno Indij« ..............JO Sanjska knjiga, mala.......... ^ .00 "Sanjska knjiga, nova velika .. _JO Sanjska knjiga Arabska .........1.50 Spake, humoreske, trda vea....... JO Strahote vojne .................. JO Štiri smrti , 4. zv. ...35 Skrivnost najdenke ..............JO Smrt pred hišo ..................65 Stanley v Afriki .......-...... JO Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potoralea........L50 Stritarjeva Anthologlja, trda ves .. JO Stritarjeva Anthologlja. broš. .. JO Sisto Šesto, povest is Abrucev .... JO Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ......................... JO Stri« Tomova koča ............. JO Študent naj bo, V. zv. ....... ,S5 Sveta Genovefa ............... JS Sveta Notburga......... Sredozimei, trd. ve«. -------------JO broft. ............. m......n JO Splsje, male povseti ............ JI Svitanje (Govekar) ............1,00 Stezosledec ..................... Jf Šopek Samotarke ............... jfl Spomini jugoslovanskega dobra- volca, 1014—1018 ............ UB Slike, Moi s raztrgano duSo .... L— Sveta noč .................... Jf Svetlobe In sence ..............U0 SHAKESPEAREVA DELAJ Machbet. trdo ves. ..............JO broširano .....................70 OttMlo ...........................70 S«n Kresne noči ...........................JO Naročilom prHo&U denar, b p dis4 p gotovini, Money Order ol* poštne znamke po 1 al S centa. G* pošljete gotovino, reiomandirajl* piemo. Ne naročajte Injig, laUrih * Mstla K njige pMjam* poštnin* prost $ "GLAS NARODA" n OorUssdt Si, *«wYerl 1. maja: Mauretania. Cherbourg 2. maja: Dresden. Cherbourg. Premen 3. maja: France. Havre Vulcania, Trst Homeric. Cherbourg Ryndam. Boulogne ~Sur iter. Rotterdam 4. maja: Belgenland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda, Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg 8. mala: Aultanla. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen 9. maja: Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 10. maia: lie de France. Havre. (Glavni pomladanski izlet.) Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 11. mala: Minnewaska. Cherbourg Albert. Ballin. Cherbourg. Hamburg Conte Blancamano. NapolL Genova 13. maja: Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. maia: Paris. Havre Berengarla. Cherbour* President Roosevelt, Cherbourg. Bremen 17. mala: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg I.apland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer • Columbus. Cherbourg. Bremen Roma. Napoll. Genova 18. r-»ja: St. L^juIs. Cherbourg. Hamburg 22. maja: Presldente Wlson. Trst (Izlet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 23. mala: Stuttgart. Boulogne 8ur Mer. Bremen 24. mala: France. Havre Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Minnetonka. Cherbourg New York. Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg Conte Grande. Napoll. Genova 29. mala: Aqultania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. maia: Cleveland, Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. maja: He de France. Havre (Izlet) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoll. Genova 2«. junija: Paris. Havre (IZLET) t9. julija: ' lie de France. Havre (IZLET) Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor je namenjen potovstl v stari kraj, je potrebno, da je pouCen s potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne la-kušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo* vedno le prvovrstne brzopamlke. Tudi nedrfavljanl samorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit ls Wasblngtona, bodisi za eno leto ali 0 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem la to naravnost v Washington, D. d, na generalnega naselnlškega kosal-ssrja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo SL julija 1020 se nikomur reč ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec oseb. no, bodisi v najbližji naselnlškl u-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenjs, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi n*h va ameriška priseljenlšks postava. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dobiti svoje len* ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred L Junijem 1028. leta poročene, izven kvota. Jugoslovanska kvota znaša ie vadilo 6y priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni starin ameriških državljanov, moijo omerlftib državljank, U bo oe po 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma šeoe ln nepor*. Benl otroci ixrod 2L leta onih n* državljanov, ki so bili postavno pripuščenl v to deželo sa stalno bL Tanje tn. Tal ti Imajo prednost t kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd„ ki spadajo ▼ kvoto braa vsake prednosti v Isti, pa se al sprejema niksklh proSeoj sa «at rikanske viaeje. STATE BANK n