Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1-50. TRGOVSKI LI*' V’ Časopis za trgovino, industrijo in of 1 Naročnina za ozemlje SHS: letr T 45 D, mesečno 15 D; za inoze' . \ccN Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO VI. Telefon štev. 552 - LJUBLJANA, dne 22. septembra 1923. Telei 552 ieta 90 D, za četrt leta Plača in toži se v Ljubljani. | ŠTEV. 112. 0 koncu in začetku reškega vprašanja. pristaniškem sistemu. Italija in njena diplomacija se je zavedla eminentno nacijonalnega duha našega gospodarstva in je uvidela, da bomo samo tedaj pristali na eksport preko Reke in njenega pristanišča, ako bo jugoslovanska trgovina in obrt našla v tem mestu popolno svobodo udejstvovanja, ako bo torej mesto nudilo za bogastva, ki jih bo sipala jugoslovanska trgovina in obrt v žepe njenega prebivalstva, tudi nacijonalno svobodna tla. Kakor hitro pa imamo svobodno reško vlado in zajamčeno svobodno udejstvovanje jugoslovanskega domačega in našega življa na reških tleh, preneha prej ali slej vladati današnja umetna italijanska večina in mesto bi popolnoma prešlo v jugoslovanske roke. Mi bi do tega posestnega stanja ne prišli z bojnimi metodami, marveč s prirodnimi posledicami jugoslovanskega gospodarstva, čim ga usmerimo preko reških vrat na jadransko morje in v široki svet. Te nevarne posledice jugoslov. gospodarskega toka preko Reke se boji Italija, zato si hoče preko jasnega besedila rapallske pogodbe zajamčiti večno italijansko lice tega mesta, ker se pač obenem zaveda, da se z Reko omaja tudi stališče Trsta in se s tem načne splošno nacijonalno vprašanje jadranskih obal, torej tudi onih Jugo-slovenov, ki so zaenkrat prišli pod kruti italijanski jarm. Da onemogoči jugoslovansko gospodarsko blokado reškega mesta, se je italija zagrizla v Delto in Ba-roš. De fakto se je že polastila obeh mestic in ju bo najbrže obdržala, v veri, da tako ostanemo brez izvoznega pristanišča in da bo jugoslovansko gospodarstvo naravnost prisiljeno uporabljati nacijonalno nestrpno, pod italijanskim varstvom se nahajajočo reško državico, oziroma reškim konzorcijem. Toda jugoslavija je v poslednjem času pokazala, da se ne boji tudi te eventualnosti. Naša jadranska obal je velika in široka. Poleg Delte in Baroši imamo pristaniške zalive, ki se lahko izgradijo v prave trgovinske luke z najmodernejšimi Po zadnjih poročilih se menda pripravlja definitivna rešitev reškega vprašanja. Podrobnosti te rešitve so sicer zavite v meglo, ne ve se ali ostane pri dobesedni določbi rapallske pogodbe, torej pri popolni neodvisnosti reške državice, ali pa se bo moralo ustanoviti poseben re-ški konzorcij, ki bo za izvestno dobo let prevzel gospodarsko eksploatacijo celega reškega pristaniškega sistema, torej tudi naši mesti Delto in Baroš. Naj bo karkoli! Za nas Jugoslovane je jasno, kaj se skriva za jugoslovansko in italijansko tezo v reškem vprašanju in kakšna bo naša naloga, ako izpade njega rešitev v tem ali onem smislu. Ne bo odveč, ako danes naglasimo ozadje celokupnega reškega vprašanja in da pri definitivnem reševanju tega vprašanja pokažemo na njega tesno zvezo z jugoslovanskimi trgovskimi in gospodarskimi interesi. Še nikdar ni bila zveza med gospodarstvom in nacijonalizmom tako jasna in ločna, kakor baš ob reškem vprašanju in ta zveza je tisto, kar nas končno navdaja s pogumom, da kljub prepotenci italijanske vojne oboroženosti in kljub morebitnemu nesrečnemu koncu reškega vprašanja še ne obupamo, marveč da dvignemo glave in da se zavemo principov, za katere smo se v reškem vprašanju borili in ki bodo merodajni tudi za naše bodoče ravnanje. Z rapallsko pogodbo smo se z Italijo obvezali ustanoviti posebno neodvisno državico, pri čemur nam je uspelo pridobiti zelo važna oddelka reškega pristaniškega sistema, namreč Delto in Baroš. Ta pridobitev je bila za to dragocena, ker je ž njo uvidela Italijanska javnost, zlasti pa italijanska diplomacija, da preti od nje reški državici velika opasnost. Italijani namreč hočejo, da ostaneta Trst in Reka za vse večne čase nacijonalno italijanski mesti in da pri tem ustvarijo vse možnosti gospodarskega napredka in blagostanja. To vprašanje pa je pri Reki bistveno spojeno z jugoslovanskim ozadjem in z našo gospodarsko politiko napram reškemu . I napravami, jugoslavija je po dolgih letih reškega pregovarjanja uvidela, da z Italijo ni mogoče pravičnega sodelovanja, da naša soseda išče na vsakem koraku škoditi našemu narodu, da bi rada izmozga-vala naš privredni položaj in da bi za Trst, kakor tudi za Reko želela postaviti nekake barikade jugoslovanske nacijonalne ekspanzije. Če že hočejo Italijani od nas gospodarskih dobrin, se morajo odločiti za protjvrednost in mi ne zahtevamo druge, kakor listo absolutno svobodo prirodnega nacijonalnega procesa na obalah jadranskega morja. Z velikim zadoščenjem pa konšlaliramo, da so glavni voditelji tega našega prirodnega nacijonalnega procesa na obalah jadranskega morja baš naši trgovski in obrtni krogir da je Jugoslovene od nekdaj na obale tega morja gnala samo volja do gmotnega napredka in da so naši trgovinski in splošno gospodarski interesi na Jadranu emiment-no nacijonalni. Ako danes govorimo o koncu reškega vprašanja, moramo istočasno omeniti, da se nahajamo na začetku pravega reškega in splošno jadranskega vprašanja. To je tisto vprašanje oziroma naloga, ki nam bo nastala, ako se Italija polasti reškega pristaniškega sistema in ko nastane za nas nujna in neodložljiva naloga, da zgradimo lastna pristanišča in popolnoma svobodne jugoslovanske luke. V tem trenolku bo odklenkalo reškemu prebivalstvu in reškemu pristaniškemu konzorciju. Smrt Reke pa bo strašni momenlo za Trst in za italijansko politiko napram jugoslovenskim manjšinam v Julijski Benečiji in njeni jugoslovenski sosedi. Dobro je, da se pri koncu italijanskem reškega vprašanja spomnimo tudi začetka jugoslovenskega jadranskega vprašanja in tistih bodočih nalog, ki čakajo našo splošno pomorsko trgovino in našo samostojno gospodarsko pozicijo na jadranskem morju. Zvišanje železniških tarif. Trgovski gremij v Mariboru je sklical pretekli torek informativni sestanek interesentov k posvetovanju o vplivu povišanja tarif na trgovski promet. Sestanka so se udeležili v velikem številu poleg trgovcev tudi mariborski industrijci in obrtniki. Zborovanje je otvoril gre-mijalni načelnik g. V. Weixl, na kar je poročal zastopnik trgovske in obrtne zbornice g. Ivan Mohorič o programu sestanka. V poročilu je povdarjal, da želi zbornica potom pismene in ustmene ankete ugotovili ali in v koliko zadene povišanje tarife naše trgovske interese ter obrat naših industrij v krajevnem prometu, kakor tudi v prometu z vzhodnim delom naše kraljevine, kjer konkurira našim izdelkom če-hoslovaška, madžarska, avstrijska in nemška industrija. Omenjal je, da je zbornica tarifno anketo priredila inicijativno ter hoče na podlagi ugotovljenih podatkov pokreniti akcijo pri ministrstvu saobračaja, da bi se za naš promet dosegle eventualno potrebne olajšave. Nato je orisal zborovalcem mnogobroj-nost in važnost tarifnih vprašanj, ki so pri nas še nerešena, ker ministrstvo dosedaj še ni sklicalo tarifnega odbora. Omenjal je potrebo, da se izdajo na našem jeziku vsaj najvažnejši tarifni pripomočki, to je obratni pravilnik in blagovna klasifikacija, ker povzroča sedanje stanje veliko nejasnosti, ki grejo večinoma na škodo strank. Pojasnil je potrebo zvezne tarife za promet med državnimi železnicami in med bivšo južno železnico in opozarjal na določbe rimskega sporazuma pri južni železnici glede vspostavitve mednarodnih zveznih tarif za omrežje bivše južne železnice med ozemlji interesiranih držav. Naznačil je tež-koče, s katerimi je zvezana ureditev teh vprašanj vsled nestalnosti valut udeleženih držav. Nato je navajal konkretne primere o dosedanjem konkurenčnem razmerju južne in državne železnice na progah med Ljubljano in Zagrebom. S konkretnimi primeri je pojasnjeval važnost sestave enotne blagovne klasifika- Ekskurzija Kluba trgovskih akademikov v Srbijo. (Nadaljevanje.) Omeniti pa moram še, da smo v Osijeku pričeli kar na debelo jesti sadje, grozdje, lubenice, dinje, to pa vsled lega, ker je že zelo poceni. ! kg najboljšega grozdja je stal tu Din 7.—, medtem, ko je cena do Negolina, o katerem spregovorim pozneje, padla na Din 2,— za kg. Drugo jutro smo se odpravili v osiješki paromlin »Union«, ki je menda največji v državi. Pod spretnim vodstvom družbinega uradnika smo si potem ogledali to velikansko podjetje, ki nas je povsem presenetilo. Da nekoliko povem, kolikšno je to podjetje, navajam par zanimivih podatkov. Normalno zmelje mlin na dan 18 vagonov moke, v sili pa tudi do 28. Uskladiščiti more 850 vagonov žita. Zato ima stavbo,,v kateri je postavljenih 23 lesenin predalov, ki so visoki po 25 m. Za njih zgradbo se je Porabilo 1800 vagonov desk. Vanje gre 700 vagonov žita. Za 150 vagonov pa je še drugih skladišč. Da je mlin najmodernejše urejen, nam priča to, da ni treba od stroja, ki čisti žito, do onega, ki oddaja najfinejšo moko niti enega delavca. Vse gre avtomatično. Ni, da bi opisoval posamezne stroje, zato se omejim Je na nekatere zanimivosti: vse žito, ki pride v mlin, se tehta z avtomatičnimi tehtnicami, ki zvečer pokažejo koliko žita se je stehtalo in koliko ga je v zalogi. Predno rezultira čisla moka, gre žilo štirikrat gori in doli skozi serije strojev, ki so postavljeni v štirinadstropnem mlinu. Tudi polnjenje vreč z moko in tehtanje se vrši več ali manj avtomatično. In, da ne pozabimo: pri vsem lem vlada taka čistost in red — niti najmanjšega praška ni najti nikjer. Za poizkusne mletve imajo potem še v posebni sobi ves mlin v miniaturi. Kaj takega bi trebalo za bodoči trgovski muzej, samo malo ion9 ’e' ~ Podjetje zaposluje okrog 180 delavcev, kar je za mline že znatno število. Z ogledovanjem mlina smo končali ob 12 uri, nato pa smo šli v osiješko sirarno »Merkur«. Siedi popoldneva smo se odpeljali proti Novemu Sadu preko Vin-kovcev. Pokrajina, preko katere smo se vozili, ni bila tako zanimiva, kakor so zanimive razmere, ki vladajo na progi Osijek - Vinkovci. To je bila do zdaj najbolj »balkanska« železnica, kar sem se vozil, vlak je obstal na postaji in stal toliko časa, da so se gospodje sprevodniki dovolj okrepčali v bližnji gostilni. In to ni bilo tako hitro storjeno. Potem pa smo zopet zapeljali naprej. Od Vinkovcev naprej je bilo bolje- Vendar smo imeli menda 2 uri zamude radi dvornega vlaka. Kljub temu, da bil vlak precej dolg, je bil do postajališča Šida natrpan. Tu je namreč znamenita božja pol. Ob pol dveh ponoči smo dospeli v Novi Sad. Kam ob lej uri? In začelo se je romanje in iskanje za F. S. po celem N. Sadu, dokler se končno nismo ustavili na postaji, potem, ko so nas Policaji nagnali iz drevoredov. Med neprestanim preganjanjem natakarjev smo slednjič dočakali jutra. Vsled prijaznosti gospoda ravnatelja novosadske trg. akademije smo dobili v uradniški mezdi hrano po znižani ceni, prenočišče pa v gimnaziji - F. S. Popoldne smo obiskali novosadsko industrijsko izložbo, za katero smo dobili — tudi po posredovanju g. ravnatelja — brezplačen vstop. Izložba se nahaja v prejšnji novi madžarski sedaj realni gimnaziji, kjer je nameščena tudi trgovska akademija. Razstavljalci so storili svojo dolžnost in prav okusno opremili svoje izložbene prostore. Zlasti elegantno opremljen je bil razstavni prostor tvornice čokolade in bonbonov »Pierette«. Vse bi bilo, če ne bi povsod imeli svojih prstov Židje. O pojdimo naprej! Zastopanih je bilo na izložbi tudi par slovenskih tvrdk, med njimi »Merald« in drugi. Iz strojne industrije so bile največ zastopane tovarne poljedelskih strojev — znak, da je dežela poljedelska. Siti gnječe in prahu, mahnili smo jo na večer proti Pctrovaradinu, mimogrede pa še malo posedeli v »parku«. Tega bi niti ne omenil, pa. je poglavje zase. Komaj smo se namreč usedli, že je stal pred nami — nebodigatreba — mož z blokom v roki. In — zopet smo bili vsak za 1 Din lažji. — O tej stvari pa je treba molčati, sicer nam še v Ljubljani kaj takega napravijo in potem je pa s študenti v Tivoliju pri kraju. cije, pri kateri se mora dati zastopnikom naših gospodarskih krogov odločilno besedo in se ne sme mehanično prevzeti postavk, ki so jih sestavile tarifne komisije v bivši avstro-ogrski monarhiji in ki so orijenlirane predvsem v zaščito niž-je-avstrijske in severo-češke industrije. Naša enotna klasifikacija mora vpoštevati interese in pogoje domače produkcije in biti bistveno dopolnilo naše carinske tarife. Po tem uvodnem poročilu se je razvnela debata, v katero^ so posegli g. Djamorija, dr. Pipuš, F. Novak, 1. Kejžar, A. Križnič, k. Pintar in F, Pirc in je bil tenor njih izvajanj, da se morajo pri nas tarifna vprašanja brez odloka pričeti urejevati in da je treba pri tem jemati ozir na upravičene interese domačih podjetij. Omenjali so, da v drugih državah že leta zborujejo v perma-nenci tarifni odbori, da uredijo to kočljivo vprašanje. 0. Djamonja je posebno povdarjal, da smatra, da z. ozirom na zboljšanje naše valute ni zadostnega povoda za povišanje tarife in zato predlaga, da se pozove trgovska zbornica in da se da ini-cijativo za sklicanje velikega zborovanja vseh gospodarskih korporacij iz cele države, da se opozori na njem vlado na težkoče, s katerimi se morajo boriti gospodarski krogi. Povišanje tarif mora po njegovem mnenju izzvati nov val draginje in bodo baš trgovci oni, ki bodo vsled povišanja cen morali nositi odij konsumentov. Na vprašanje g. dr. Pipuša, kakšni vzroki so vodili vlado k sedanjemu povišanju tarif, je pojasnil g. Mohorič, da naredba o povišanju tarif ne vsebuje nikakega motivnega poročila, da je iz raznih izjav ministrov in pomočnika ministra sa-obračaja inženirja R. Avramoviča na raznih drugih konferencah razvidno, da stojijo sedanje naše tarife pod zlato pariteto v primeri z miro-dobnimi tarifami in da znaša proračun prometnega ministrstva po prvotni sestavi po poročilih časopisov dve tretjini celotnega državnega proračuna. Potrebe za obnovo parka in omrežja so velikanske in dobave na račun niti od daleč ne zadostujejo za kritje teh potreb. I udi vzdrževalni stroški imajo vedno rastočo tendenco in s sprejetjem nove železničarske pragmatike so zvezani povečani izdatki za osobje, za katere je treba iskati kritja v zvišanju dohodkov. Vsi ti momenti so brezdvoma prisilili vlado k temu, da se je odločila za povišanje tarif, ker je najetje investicijskih posojil za vzdrževanje in obrat železnic pri sedanjih denarno-tržnih razmerah neizvedljivo. Na ta izvajanja opisuje g. Kejžar iz svoje prakse, kot ravnatelj spe-dicijskega podjetja Balkan in bivši železniški uradnik, konkretno posamezne neprilike strank v stiku z železnicami radi neurejenosti ko~ mercijelnih vprašanj, kritizira dvolično interpetacijo obratnega pravilnika pri sporih z železnico, dvojno klasifikacijo blaga, ki se uporablja v naši državi in opisuje padanje prometa preko Maribora ter draginjo v Mariboru vsled tega, da se blago uvaža v našo državo po drugih konkurenčnih potih, kakor na primer sladkor iz Čehoslovaške celo preko Trsta. Opozarja na tarifno politiko bivše monarhije, ki je bila naperjena proti našim krajem. Predsednik obrtnega društva g. Novak izjavlja nato, da obrtništvo, ki se trudi s prirejanjem razstav navezati nove stike, z upravičenostjo pričakuje od vlade, da to stremljenje ne samo moralno podpira, marveč da tudi s tarifno politiko in zboljševa-njem prometa omogoči tudi uresničitev obrtniških stremljenj. Naše obrtništvo želi usmeriti svojo produkcijo za tem, da si pridobi in vzdrži odjemalce v vseh pokrajinah naše države. Zato se boji, da je sedanje povišanje tarif prekrižalo obrtnikom dober del računov in načrtov. Dr Pipuš omenja za svojo industrijo, da zna*Ša sedanja tarifa za opeko že pri kratkih razdaljah ca i 25 % od vrednosti, kar gotovo ni ! v prid itak slabi gradbeni delavnosti. Novinar F. Pirc omenja, da bo povišanje zadelo najbolj revne ljudi ir da finančni efekt najbrže ne bo tak, kot pričakuje ministrstvo, ker j bo promet in uporaba železnic j znatno padla. Protestira proti izoli- i ranju mariborskega okrožja, ker se j s sedanjimi tarifnimi uredbami omo- ' gočuje ugodnejši uvoz blaga v državo po drugih potih, posebno po Donavi in preko Trsta. G. Pintar opozarja, da je s povi- j šanjern prizadeta najbol] naša trgo- j vina z industrijskimi izdelki, ki raz- j pošilja blago po državi v kosovnih j pošiljatvah, katerih tarifa se je po- 1 višala za 100%, medtem ko inozem- S ske konkurence pošiljajo v svoja j komisijska veleskladišča blago v ce- j lih vagonih in šlepih, kjer je odsto- ; tek povišanja, odnosno tarifa znat- i no nižja. Detajlisti danes vsled po- j siovne stagnacije in pomanjkanja ! gotovine, ne morejo več naročati : celih vagonov, marveč naročajo j samo kosovne pošiljatve in ta tarif- Krošnjarjenje z manufakturnim Po vojni je nenavadno bujno raz- j cvetelo krošnjarjenje z manufaktur- j nim blagom od hiše do hiše v zakotnih vaseh. Tega posla so se posebno poprijeli delamržni ljudje, po največ iz Gorjancev in tirvatske. O tem blagu bi se dalo veliko govoriti in marsikatera okradena trgovina bi našlo svojo last; sicer je pa to zadeva sodnije in orožništva. Da se spodti-kamo v to čudno trgovanje, je pa vzrok ta, da ti ljudje kar brez vsake kontrole po svoji mili voiji prodajajo oziroma vsiljujejo svoje blago nein- ' formiranim ljudem po stranskih kra- i jih, kjer popolnoma nič ne vedo o j struji dnevnih cen. Največ teh čudnih trgovcev se pa vidi na sejmih, takrat je njihov dan, posebno, kadar se sejmarji nasrkajo , vinske kapljice; io priložnost znajo j ti imenitno izrabiti, par koščkov bla- 1 ga na ramo in hajd v gostilno, kjer prisedejo k mizi h kmetu, kateri ima verigo okrog ramen (v znak, da je živino prodal) in dado tudi za vino, nakar se prične barantati na žive in taci o štrajku ¥ Ko so se pred štirinajstimi dnevi zglasili zastopniki renske provincije, med njimi kolinski nadžupan Adenauer in pa kolinski bankir Flagen, v državni pisarni v Berlinu, so prinesli seboj brezpogojno zahtevo prebivalcev renske provincije, da se morata štrajk in pasivni odpor v ruhrskem ozemlju nadaljevati. Proti temu načinu obravnavanja eminentno važnega političnega in gospodarskega vprašanja so se čuli v Porenju samem mefrsikaki glasovi. Demokratsko glasilo Porenja, »Kol-ner Tageblatt«, je pisalo: »Politika pasivnega odpora v času, ko na vseh straneh odkrito zatrjujejo dobro voljo za nadaljna pogajanja in so se ta pogajanja deloma že začela, je brezsmiselna.« To glasilo, ki sicer noče nič slišati o kaki kapitulaciji pred Francozi, očita gotovim krogom v zasedenem ozemlju, da imajo od podaljšanega pasivnega odpora dobiček. To gre vzporedno s trditvami v Berlinu, da je prišlo do strahovitega padca marke v prvi vrsti zato, ker so denarno močne osebnosti zasedenega ozemlja kupovale na berlinski borzi devize in sicer, kar je značilno, ravno s posredovanjem omenjenega bankirja Hagena. O Poruhrju, padcu marke in nakupovanju deviz ter njih vtihotapljenju preko zasedenega ozemlja je pisal Tgovski list že par-krat in se takratne domneve popolnoma krijejo z izvajanji onega lista. Berlinski socijalistični parlamentarci trdijo, da imajo celo krogi nem-škonacijonalne ljudske stranke v zasedenem ozemlju smisel za resnični položaj v ruhrskem vprašanju in so v tem oziru drugega mnenja kakor pa je strankino vodstvo v Berlinu. na diferenca je tako občutna, da otežuje naravnost konkurenčne trgovine. H koncu navaja generalni ravnatelj A. Križnik, da bodo industrijska podjetja proučila podrobno vpliv tarifnega povišanja na njih položaj in bodo v kratkem za vsako stroko predložili zbornici konkretne podatke. Omenja, da je baš sedaj vsled štetja vagonov v državno upravo prevzete južne železnice zastalo mnogo pošiljaiev s kvarljivim blagom in grozijo strankam velike škode. Ako se povišujejo tarife, naj se vsaj podjetnikom ne dela prometnih iežkoč. Predsednik g. V. Weixl je nato zaključil dobro uspelo zborovanje z obljubo, da bo gremij poročal o podanih predlogih in željah na merodajna mesta. Po zaključku se je vršil še razgovor o neprilikah našega obrtništva pri udeležbi na državnih dobavah in o potrebi, da se takse za udeležbo ne zvišujejo in da se domače obrtništvo v večji meri vpošteva. blagom po hišah m selmouih. mrlve; koncem koncev je ubogi kmet opeharjen pri blagu, meri in denarju. Političnim odn. obrtnim oblaslvom je to gotovo znano. Saj se je celo čitalo, da bode to nepošteno kroš-njarstvo (izvzemši poštene krošnjarje s suho robo in glinasio posodo) sploh prepovedano. Pri tem bi nihče nič ne utrpel, pač pa bi v glavnem pridobna aržava na davkih lepe novce, za katere jo sedaj ti škodljivci poštene irgovine ogoljufajo. Iz drugm pokrajin naše države je to iz-abljenje ljudstva baje že prepovedano, samo v Sloveniji, posebno v bivši Kranjski imajo ti tički še zlate urce; ali morda na ljubo njihovim zalagateljem — nekaterim manufak-turnim trgovcem, kateri se iz komo-diiete in lahkega zaslužka poslužujejo teh mešetarjev? Upamo in pričakujemo, da bode obrtno oblastvo (okrajna glavarstva) storilo primrene ukrepe. Inicijafivo za odstranitev tega madeža trgovini bi pa naj dali gremiji odnosno Zveza gremijev. Trgovci z dežele. ruhrskem ozemlju. V pruskem uržavnem svetu je nem-škonacijonalni zastopnik prigovarjal vodstvu stranke, naj bodo za povrnitev k delu, edino to, da je sedaj potrebno. Stinnesovo glasilo »Deutsche Allgemeine Zeitung« očita državnemu kancelarju, da je že eden mesec v službi, da se pa ni še nič spremenilo. List vprašuje ali se bo Nemčija sporazumela s Francijo oz. se ji približala ali ne, in pravi, da ni rešeno niti vprašanje nezasedenega nemškega poslaništva v Parizu. Nadaljuje v jako ostrem tonu, da se bodo vsled večmesečnega brezdelja ljudje v Poruhrju popolnoma po-capinili in moralno propadli. Štrajk in odpor sla bila prej potrebna, danes pa nista več. Zaključuje s starim Stinnesovim rekom, da se mora več delati. Trgovina. Poziv vsem delniškim družbam s sedežem v Sloveniji! Delniške družbe s slatularnim sedežem v Sloveniji (s Prekmurjem) se poživljajo, da predlože podpisanemu nadzornemu oblastvu računski zaključek in morebitno poslovno poročilo za 1. 1922, v kolikor se to še ni zgodilo, najkasneje do 10. oktobra 1923 z navedbo oPčnega zbora delničarjev, ki je odobril letni račun in bilanco. — Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 17. septembra 1923. Načelnik: dr. Marn 1. r. Nedopusten način nabiranja naročil po trgovsKih potnikih. Na vlogo trgovske in obrtniške zbornice je Ministrstvo Irgovine in industrije, oddelek v Ljub-liani izdalo vsem podrejenim obrtnim oblastim okrožnico, da posvete poslovanju trgovskih polnikov, posebno inozemskih tvrdk, v pogledu nabiranja na- ročil na blago posebno pozornost in tozadevne prekršaje obrtnih predpisov (5 59. o. r.) strogo kaznujejo. — S lem sklepom bo mogoče zaščititi reelrio trgovstvo pred nedopustnim nabiranjem naročil na blago od strani mnogih, po-jebno inozemskih potnikov, pri takih slrankah, ki dotičnega blaga ne rabijo za svoie obratovanje. Stvar posamez • nih trgovcev in trgovskih gremijev je, da gredo v tem pogledu političnim oblastim na rqko. Tvrdke, ki bi želele zastopnika v Franciji. Francosko - srbska trgovska zbornica v Parizu se zčfnima za tvrdke, ki bi želele imeti zastopnika v Franciji Prijave -- brez obveznosti — se sprejema v pisarni irgovske- 4^. obrtniške zbornice v Ljubljani. trgovinska pogodba med Poljsko in Avstrijo. Avstrijski zunanji minister dr. Grhnberger se je napram novinarjem zelo povoljno izrazil o poteku pogajani za sklenitev riovc trgovinske pogodbe med Poljsko in Avstrijo. Nova pogodba vsebuje nove olajšave za Avstrijo, kar se iiče njene aprovizacije, posebno glede dobave premoga industrijskim podjetjem. Obe državi se v gospodarskem oziru izpopolnjujete. Poljski je sedaj nujno potrebno, da ustvari gospodarsko enotnost med prej razkosanimi pokrajinami. Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na ustmeni dražbi dne 22. oktobra L 1. 4000 kg kartona od »Mirjam« cigaret. Pogoji dražbe so objavljeni v »Službenih Novinah« in »Uradnem listu« ter so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne. Institut za prevzemanje in shranjevanje vzorcev pri trgovskem muzeju v Trstu. Pri trgovskem muzeju v Trstu se je ustanovil poseben institut »Ufficio per la prelevazione c conservazione di campioni di merci«, ki nudi zanesljivo shrambo vzorcev, kar je za kupčije po vzorcih in iz teh morebiti nastale spore glede kvalitete blaga izrednega pomena. Institut se nahaja pod nadzorstvom ravnateljstva trgovskega muzeja. Vzorce morejo predložiti ali stranke, ali pa jm na željo vzamejo organi laboratorija blagovnih izvedencev. Sprejema se le tako blago, Id ni miro pokvarljivo in jč spravljeno v primerni posodi ali zavitku, ki jamči za ohranitev. Eksplozivi so izključeni. Uradno jemljejo vzorce organi trgovinskega ministrstva odnosno od njih določene osebe, o čemur se naredi protokol. Za primer notranje pokvare ni jamstva. Pristojbine so sledeče: Preiskava na licu mesta 50 lir, odvzetje vzorca tekočine 10 lir, trdi vzorec 15 lir, vsak nadaljni vzorec 10 lir, zapečatenje 3 lire, pri večji množini vzorcev popust. Stroški za transport, posode in ambalaže se računajo posebej. Za hranjenje je temeljna pristojbina 10 lir, za vsak mesec po 2 liri. Vsak vzorec se sprejme v shrambo proti potrdilu, na katerem je obenem označeno do kdaj naj traja shramba. Za to dobo je vzo-lec na razpolago stranki, ki ga more rešiti vsak čas proti povračilu potrdila sama ali po svojem pooblaščencu. Ce določeni čas shrambe poteče, pusti lavnateljstvo muzeja vzorec odstraniti. Industrija. Sladkorna tovarna v Beogradu. Tovarna je začela letošnjo kampanjo in bo dala v promet 20 t. m. svoje fabrikate, ki sestoje iz sladkorja v kockah, zavitega v vreče iz jute po 100 in po 50 kg in v zavoje po 5 kg, sladkorja v prahu, zavitega v platnene vreče od 25 kg in sladkorja v kristalu, zavitega v vreče iz jute po 100 kg in v zavoje po 5 kg. »Preporod«, glasilo beogradskih industrialcev. Kakor poročajo beogradski listi so beogradski industrijalci sklenili, da kupijo beogradski dnevnik »Preporod«, ki bo njih glasilo. Po sporazumu z delničarji tiskarne »Rodoljub« d. d. v Beogradu je podpisano 1000 delnic nove emisije. S tem podpisom so dobili industrijalci večino pri »Rodoljubu«. Sedanji popolnoma vplačani kapital znaša 1 milijon dinarjev, t. j. 2000 delnic po 500 Din. Dolgovi podjetja znašajo 1 milijon 478 tisoč dinarjev. Aktiva sestojijo iz inventarja in strojev moderno urejene tiskarne, kar predstavlja nabavno vrednost 1,372.874 dinarjev, kar pa znaša po sedanji vrednosti nad 3,500.000 Din. List »Preporod« se prevzame brez pasivov. Za potrebno povečanje obratnega kapitala »Rodo- TRGOVSKI LIST, 22. septembra 1923. ■ WI lil 11 H’1»I 11 Štev. 112. ______ . "lin J1»llIB—IliB w Ml—MU lin I WIHI' |T> B«< If' m IHTirt'I at&BBSnBEl ljuba«, kakor tudi za izplačevanje dolgov, se bo povečalo delniški kapital od 1 milijona Din na 2 in pol milijona Din. Oenarstvo. Stanje hranilnih vlog pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji. Finančna delegacija v Ljubljani je v zadnjem času objavila v »Uradnem listu« podatke o gibanju hranilnih vlog pri regulativnih hranilnicah. Pri vseh regulativnih hranilnicah so znašale hranilne vloge koncem junija t. 1. 231,704.234 Din /9 p. V prvem polletju leta 1923 so znašale naložbe 70,766.950 Din 44 p, dvigi pa 62 milijonov 694.406 Din 62 p. Hranilne vloge so torej v prvem polletju 1923 narasti e za 8.072.544 Din 42 p. Garantna pisma bančnih zavodov. Finančni minister je z razpisom z dne 21. junija 1923 I. br. 24.639 odredil, da morajo garantna pisma, id se sprejemajo namesto kavcij za javne licitacije, vsebovati tudi sledečo iz.javo: Banka se s iem pismom obvezuje, da plača na zahtevo državnih oblasti vsoto, kalera bi se zahtevala kot povračilo škode, v dinarjih, .........., ako bi bile prisiljene izključiti od dobave N. N., za katerega banka garantira. Banka je pripravljena to vsoto založiti na zahtevo državnih _ oblasti tudi brez sodnega odloka proti N. N. in tudi v primeru, da bi se od njega ne mogla iztirjati. Krediti za železnico Ljutomer—Murska Sobota. — Proračun. Finančni odbor je imel dne 20. t. m. pred otvoritvijo plenarne seje kratko sejo. Odbor je sprejel na znanje zakonski predlog o dvanajstinah za oktober, november in december z večino glasov. Dalje je finančni odbor odobril ministrstvu financ, ministrstvu saobračaja, ministrstvu javnih del ter ministrstvu pošte in brzojava razne kredite v celokupnem znesku 30 milijonov dinarjev. Od tega zneska je določenih 15 milijonov dinarjev za gradnjo železniške proge Bihač — Zrmanja v Bosni in 5 milijonov dinarjev za dograditev proge Ljutomer—Ormož—Murska Sobota. Carina. Odločba o ocarinjenju svinjskih je-ziuov ob izvozu. Ker se je sprožilo vprašanje, kako je treba ob izvozu oca-rinjati svinjsKe jezike, če se izvažajo posebc, je odločil carinski svet v seji z dne 16. avgusta 1923 in njegovo odločbo je tudi odobri! gospod minister za finance, da je ocarinjati svinjske jezike, sveže in nasoljene, po št. 9., točke 3., izvozne tarife kakor veže in nasoljeno meso. Promet. Ustavljanje brzovlakov na postaji Go-mirje. Direkcija državnih železnic v Zagrebu razglaša, da se bosta počenši z 20. septembrom ustavljala brzovlaka št. 301 in 302 na železniški postaji Gomirje v svrho vhoda in izhoda potnikov pogojno za čas krajši od 1 minute. Vlak št. 3ui prihaja in odhaja iz Gomirja ob 17. uri 45 minut, a brzovlak st. 302 prihaja in odhaja iz omenjene postaje ob 9. uri 46 minut. Zvišanje železniških in poštnih pristojbin na Poljskem. Vlada je sklenila zvišati železniške in poštne pristojbine in sicer s 1. oktobrom. Železniške tarife bodo dvignili za 100 odstotkov, poštne pristojbine doma za 200 odstotkov, za inozemstvo pa za 250 odstotkov. Otvoritev telefonske centrale Limbuš. Pri pošti Limbuš je bila dne 1. septembra oivorjena telefonska centrala z javno govorilnico. Centrala opravlja tudi brzojavno službo. Likvidacija pri južni železnici. Ker je večinoma prog Južne železnice prešla v upravo nacijonalnih držav, je Južna železnica pričela z odpuščanjem previsnih nameščencev. Dosedaj je bilo odpuščenih 2500 nameščencev in sicer predvsem taki s polnimi službenimi leti, ki niso avstrijski državljani. Naredba o deklasifikaciji domačih vin v lokalnem prometu in ob izvozu. Gospod minister za promet je dovolil z oaredbo št. 19.668 z dne 24. avgusta t. 1. 7a vsa domača vina, brez oziia na to, iz. katere pokrajine se prevažajo, nastopno deklasifikacijo: 1. za vsa domača vina v lokalnem prometu za vozovne tovore najmanj v teži 10.000 kg razred A; 2. za vsa domača vina, če se izvažajo, za vozovne tovore najmanj v leži 10.000 kg razred C. — Ta deklasi-fikacija velja od 15. septembra 1923. — S to naredbo se ukinja pozicija 12. začasne tarife, 11. dela za blago z dne L julija 1923, pozicija Iz. pa se samo popravlja v 10.000 kg. Hmelj. XIX. brzojavno tržno poročilo: NLirn-berg, 18. sepiemb. 1923, ob 12. uri. Plačuje sc 10—13 mihjard mark za 50 kg. — Žalec, 18. sept. 1923. Tendenca mirna, kupčija velika 3000—3200 Kč za 50 kg. XX. brzojavno tržno poročilo. Žalec, i9. 9. 1923. Razpoloženje mirno, toda čvrstejše, trgovina živahnejša 3000 do 3300 Kč za 50 kg. — Nurnberg, 19. 9. 1923. Današnje cene uradnejše — 18 milijard 200 milijonov mark za 50 kg. — Nurnberg, 19. 9. 1923. Prodaja manjša, popuščajoča — v prostem prometu 20 milijard mark za 50 kg. ®ni »sir e m nmnMu »rale THE REK CO., UliSLlflKfl. Književnost. Jurčič — Bajuk, Tihotapec. Ljudska igra v petih dejanjih. Ljudski oder 4. zvezek. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 22 Din. — Sieržajeva dramatizacija Jurčičevega Tihotapca je že dolgo pošla. Zalo je bilo povpraševanje po lej priljubljeni igri prav veliko. In Bajuk je ustregel živi potrebi, da je na novo priredil to priljubljeno Jurčičevo povest, šestnajst moških vlog in tri ženske nosijo vso igro. Kar bo ljudstvu posebno ugajalo, bo originalno moževanje dolenjskih kmetov. Inlrigant lekmec ali Fortunatek je krasna komična vloga zahrbtnega sebicneza, ki je obenem tako dovtipen, da bi ranjki Verovšek Tekmeca priklopil k svojemu Mozolu, Krjavlju, Ježu. Tudi Kokošarica, ki je prav izvrstna ženska vloga, ki s svojo jezikavnostjo vzbuja salve smeha. Tihotapec France in granicarski siražmojsler Peč sta pa dve vlogi, ki zahtevate resno zasedbo, ker ste prav težki. Igra je efektna, morda je malo preveč prelepaškega v njej, slog pristno Jurčičev, konec spravljiv in hlagovphvajoč, scenerija priprosta, da jo zlanKa zmore vsak podeželski oder. Dejanje je bogato, le v skrajni sili, ob tehničnih nemožnosfih, stopi na mesto dejanja pripovedovanje, ki pa ni nikjer utrudljivo. ZOBNA PASTA sigurno odstranjuje močni tobačni duh iz ust. Razno. Važno za invalide. Na podstavi člena 35 zakona o budžetskih dvanajstinah za julij, avgust in september 1923 je prevzelo Deželno sodišče, odd. XIV v Ljubljani reševanje invalidskih pokojnin za vse vojne invalide in rodbine padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov v smislu zakona o začasni pomoči tem osebam z dne 28. decembra 1922. Radi tega je z dnem 6. septembra 1923 prenehal poslovati pokojninski referat invalidskega odseka, oddelka za socijalno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani. Priza dete stranke in uradi naj se odslej obračajo na Deželno sodišče, oddelek XIV v Ljubljani, ki posluje začasno še v dosedanjih prostorih invalidskega odseka v Peterski vojašnici, L nadstropje. Gažisti — neinvalidi in njihovi svojci naj se odslej obračajo v pokojninskih zadevah na Delegacijo ministrstva financ v Ljubljani. Vse druge vrste državne pomoči po invalidskem zakonu ostanejo še nadalje v delokrogu invalidskega odseka, oddelka za socijalno politiko. — šef oddelka za socijalno politiko: Goršič. Nemška vlada pripravljena na koncesije. Pričetkom tega tedna je državni kancelar dr. Stresemann imel daljši razgovore z belgijskim poslanikom. Predložena je na podlagi teh razgovorov spomenica, ki vsebuje tri točke: 1. Nemčija je pripravljena prenehati s pasivno resistenco v ruhrskem ozemlju, če se dajo garancije za obsojence in za izgnance iz ruhrskega ozemlja; 2. Nemčija je pripravljena se razgovarjati o re-paracijskih ponudbah; 3. v varstvo re-paracijskih plačil je pripravljena zastaviti privatno in javno premoženje. — V političnih krogih so splošno prepričani, da bo sledilo ukinjenje pasivne resislen-ce tekom nekaj tednov in da se prično pogajanja s rrancijo. Javni natečaj. Mestni dohodarslvcni urad v Ljubljani razpisuje javni natečaj zidarskih del dveh novih mostnih tehtnic. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo na Gosposvetski cesti št. 17, kjer so razgrnjeni k vpogledu tudi načrti. Za'devne ponudbe se sprejemajo do 28. septembra 1. 1. opoldne. Državna Borza Dela. Pri vseh Državnih Borzah Dela v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem lednu od 9. septembra do 15. septembra 1923 dela 287 moških m 121 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 155 moških in 112 ženskih delavnih moči. Posredovani se je izvršilo 118. _ Promet od 1. januarja do 15. septembra 1923 izkazuje 35.691 strank in sicer 16.345 delodajalcev in 19.346 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 10.833. — Delo iščejo: Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani: vrtnarji, kovači, kleparji, železostrugarji, zlatarji, stavbeni in strojni ključavničarji, mehaniki, elektromonterji, mizarji, kolarji, žagarji, sedlarji, krojači, čevljarji, knjigovezi, peki, prekajevalci, plačilni natakar, kuhar, zidarji, tesarji, vodovodni inštalater, tiskarski strojnik, strojniki, kurjači, trgov, sodrudniki, ekonom, ekonomski pomočnik, delovodja špiri-tuozriih izdelkov, preddelavec za izdelavo drož, gradbeni risar, risar narod, ornamentike, poslovodja lesne stroke, knjigovodje, korespondenti, kontorist-praktikant, trgovski potnik, skladiščnik, nadzorniki delavcev, solicilator, pisar, moči, sluge, hišniki, vratarji, čuvaji, kontoristinje, trg. sotrudnice, restavracijska blagajničarka, natakarice, šivilje, dninarice, perice, vajenci, vajenke itd. — Pri Državni Borzi Dela v Mariboru: hlapci, dekle, gospodinje, viničarji, majorji, šafarji, ekonomi, oskrbniki, drvarji, rudarji, vrtnarji, kamnoseki, kovači za orodje in podkovski, železostrugarji, stavbeni in strojni ključavničarji, ključavničar za tehtnice, monterji, mizarji, kolarji, sodarji, usnjar, sedlarji, krojači, šivilje, perice, čevljarji, urarji, knjigovez, mlinar, peki, slaščičarji, mesarji, natakarji, natakarice, hotel, sobarice, knjigovodje, trgov, uradniki, trgov, pomoč -nilBUDDHA'*IfflfW MMMM—a——IflfWiUMliMCtti,1 rffimrTBfOTil— »1’TI'niHI • J lr;' I,,, J j lastnik tn izdajaJr-Sj: »Merkur«, froevsko-industrijska d d., Ljubljano - Odgovorni urednik; FRANJO ZEBAl.. lisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-in us