List Slovenskih delavcev v cAmeriki. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. TELEFON PISABNE: 1278 RECTO*. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEPON PISABNE: 1279 KECTOjj NO. 37. — ŠTEV. 37. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 13, 1907. — V SREDO, 13. SVEČANA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Japonsko vprašanje in VPRAŠANJE GLEDE ŠOL V CALIFORNIA ŠE VEDNO NI REŠENO. Roosevelt Ca' if orni j čanom ne more jamčiti sklenitve pogodbe glede izločitve jap. k u 1 i j e v. NESPREMENJEN POLOŽAJ. poitsk u Lil, da. niti p» oa ne i "Washington, 13. febr. Položaj ^lede japonskega vprašanja se še ni spremenil in ileled pogojem, da Roosevelt prepove naseljevanje ja-!ijev. I{4M.sevelt je oblju-<- u~al z Japonsko skle-!*> -lede kniijev, vendar jamčiti, da bi bila Jaj>on-ska s tem zadovoljna. De egatje naravno z obljubami ni><> zadovoljni in žele, da jim predsednik to sklenitev detinitivno jamči, kar mu je pa naravno nemogoče. Delegatje se sedaj ne morejo vrniti v San Francisco brez dokazov, da so dosegli kake uspehe, l'red vsem hočejo imeti »aj "črnega na belem". -o- BELI LOPOVI. V Virginiji so napadli, kloroformirali in zlorabili neko dekle. Washington, 12. febr. Po vsej Virginiji vlada skrajna razburjenost in ogorčenost, ker se je pripetila eela vrsta tajnih napadov na mlade dija- k aje i vil le med NVa.-dom. Napadalci , n dru.ra dekleta v Gordons-letonom in Kichmon- so prišli v dotiene hiše rano zjutraj, in sicer, ki> moških ni bilo doma Da so jim prostori v hišah d-ibro znani, je evidentno. Napadalce so zasledovali s krvnimi psi, toda vsled svežega snega so se sledovi zgubili. Prvi kriminelni napad se je pripetil v hiši odsotnega pastorja F. A. Meade, kjer več dijakinj stanuje. Zakrinkani napadalci so dve dijakinji klorofonrirali, zlorabili in ušli. Ne da bi dijakinji o tem obvestili policijo, sta naj preje o t« m naznanili par milj oddaljenim stari som, kteri so ju potem odpeljali domov in šele par dni za tem obvestili policijo. Medtem so pa napadalci, kteri so baje trije beli, obiskali hišo Edwarda Davenport a, kteri je tudi odpotoval za {»oslom in ostavil svoji dve hčeri doma v varstvu svojega bolehnega brata. Slednji je kmalu po polunoči slišal na pol pritajeni klic iz spalne sobe jedne svojih nečakinj, ktero je našel nezavestno ležati v postelji. Tudi je videl, ko so napadalci bežali po zadnjih stopnicah. V par minutah so bili vsi sosedje na nogah, toda mesto napadalcev so našli le steklenico kloro forma. V hiši državnega knjižničarja Scotta ▼ Gordonsville je pes pregnal napadalce, kteri so obiskali tudi hišo W. A. Bleekeya, <• jim je pa posrečijo doseči njihov namen, toda njihove žrtve, jih radi sramote nečejo javiti oblastim. Sedaj fannerji, ki imajo hčere, zapirajo skrbno vrata in okna in so že ustanovili vigilančne odbore, da vja-mejo lopove. Na soma so domačini in sieer ne zamorci, temveč beli, ktere bodo, ako jih zaslede, prav gotovo linčali. Policija jih dosedaj ni mogla najti. Go ve mer S wan son je razpisal $200 nagrade za v jet je napadalcev in nagrado so danes povečali na flOOO. Tm rodbina ae nartnilla. V Wilmingtonu, Del., so ae s plinom eadušdi 35Letni M. Bju, njegova Ima in otrok. Vae tri so mili mrtve v njihovem stanovanja tele 4t» 4mi f • 181 ijudij utonilo ali p? zmrznilo. KATASTROFA V SUNDU PRI LONG ISLANDU BLIZO NEW YORKA. Parnik Larchmont se je potopil, ker je vanj zavozila neka ribiška jadranka. BAJE SE JE LE 15 OSOB REŠILO. Deset milj daleč od Block Islanda na Long Island Sundu pri New Yor-ku je včeraj zavozila neka ribiška ja-dranka v parnik Larchmont od Joy Line, kteri se je v par minutah potopil. Baje je 181 ljudi utonilo ali pa zmrznilo in le 15 se jih je rešilo. Jadranka, ki je zavozila v parnik, se imenuje Harry Knowlton. Nesreča se je pripetila včeraj zjutraj. Omenjenih 15 rešenih ljudi je od-veslalo v treh čolnih, od kterih sta dva dosegla obrežje Block Islanda včeraj proti večeru, dočim so se regenti ti i tjejra čolna rešili na ribiško jadranko El?ie. Vsi ostali ljudje, ki so bili na parniku, so pa skoraj gotovo zgubljeni in so deloma utonili, ali pa zmrznili v rešilnih Čolnih, kteri so bili izpostavljeni severnemu viharju, ki je divjal - hitrostjo po 50 milj na uro. Parnik je plul iz Bostona v New York, ko ga .je dohitela katastrofa. Take katastrofe ob newyorskem obrežju še ni bilo, odkar se je potopil parnik Slocum. Prva vest o katastrofi prišla je v Providence, If. I., iz Block Islanda, kamor sta priveslala dva mala rešilna čolna potopljenega parnika; v čolnih je bilo osem živih in 14 mrtvih ljudi. Dopoludne dospela je na Block Island ribiška jadranka Elsie s 7 oso-bami iz parnika Larchmonta. Jadranka je dovedla seboj tudi jedno. truplo. Te ljudi so našli zjutraj ob 8. uri 8 milj daleč od kopnega med Block I-landom in Point Judith. Par rešen-cev bode umrlo vsled mraza. Noč je bila grozno mrzla in tako ni pričakovati. da bi bil še kedo od nesrečnikov pri življenju, tudi ako ni utonil. Deset minut potem, ko sta ladij! zadeli skupaj, se je parnik Larchmont potopil. Jadranka Knowlton, ki je povzročila nesrečo, ni mogla mnogo pomagati, kajti kmalo potem se je tudi ona potopila. Kapitan in nje-irovih šest mornarjev se je rešilo v mali čoln. Prizori na parniku *po katastrofi so bili grozni. Potniki so hiteli iz svojih tajit na krov, ki je bil pokrit z ledom, kjer so spodrsnili in popadali v morje. Večina potnikov, med kteri-mi je mnogo žensk, je utonilo, ko se je parnik potopil. Newyorski zastopniki Joy Line naznanjajo, da je bilo na parniku 110 kabin, v kterih večini sta bila po iva potnika. Moštvo je štelo 40 mornarjev. V Newportu je vrglo morje na kopno 38 trupelj nesrečnikov; med temi je več žensk in otrok. Kapitan J. M. Vey. ki se je rešil s par potniki v rešilnem čolnu, pripoveduje, da so dali mornarji svoje suknje rešenim potnikom. Ko so veslali jedno uro, je prvi rešenec umrl vsled mraza. Potem so ostali hitro u-mirali in njih trupla so takoj zmrznila. Končno je napočil dan in do tedaj so bili Je še štirje v čolnu pri življenju. Mraz je postal še hujši in ako bi bili nesrečniki še dve uri na morju, bi tudi oni zmrznili. * » • Danes prihajajo poročila ogroznih prizorih , kteri so se vršili po katastrofi. V groznem viharju, ki je divjal, nesrečnikom ni bilo pričakovati druzega nego smrt. Mnogo jih je u-tonilo in njihova zmrznena trupla so našli kasneje na obrežju. Parnik se je potopil tako hitro, da na rešitev ni bilo mogoče misliti. Kapitan potopljenega parnika pripoveduje, da so parne cevi takoj popokale, ko je jadralka zavozila v parnik. Potniki so popadali iz postelj, drugi so sami po-skakali in vsi so le na pol oblečeni bežali na krov v mrzlo noč. Med tem se je parnik hitro napolnjeval z vodo in vse je bilo izročeno smrti, piedno so ljndje vedeli, kaka nevarnost jim preti. Mnogo potnikov je smrt dohitel« v posteljah. Redilo ee je le 19 ljudi, kteri so na potu k cfrrežju groano trpeli. Nek zamorec ni mogel več prenašati trpljenja in si je prorezal vrat. Njegovo truplo so vrgli v vodo. Na raznih krajih ob obrežju je morje vrglo na kopno trupla. Samo na Bloek? Islandu so jih našli 45. katera vsa so bila zmrznjena in povsem trda. Od parnika je odveslaio več rešilnih čolnov, toda rešenci so brez-dvomno zmrznili, kajti mraz je bil nepopisen, tako da je bilo veslanje skoraj nemogoče. Na parnikuJ so bili ljudje iz držav Nove Anglije in iz New Yorka. Ko je parnik odplul iz Providence, R. L, divjal je na morju grozen vihar in bilo je nepopisno mrzlo, toda jasno, tako da je uprav čudno, "kako sta mogli obe ladiji zadeti skupaj. Na parniku so gorele vse luči in iz jadranke so videli parnik že jedno uro, pre dno so zadeli skupaj. Kapitan je ostal na parniku, dokler je bilo 'komu mogoče pomagatii. V rešilnem čolnu je bil 9 ur in šele potem so odveslali proti obrežju. Jadranka je imela gotovo pokvarjeno krmilo, ker inače bi se parniku izogni*«- V kapitanov čoln je pribežalo šest mornarjev in 4 potniki in ko se je parnik skoraj že potopil, so šele odveslali. Žrtve mraza. Več osob zmrznilo. VČERAJŠNJA NOČ JE BILA NAJ-MRZLEJŠA V LETOŠ-NJEJ ZIMI. Na newyorskih ulicah so našli več osob zmrznenih. POD NIČLO. Medtem, ko smo imeli minolo nedeljo v New Torku dež, toplo vreme, sneg in vihar, v ponedeljek zopet dež in izreden mraz, postalo je včeraj grozno mrzlo, tako, da je toplomer kazal pod ničlo. Vsled tega je včeraj po noči več ljudi vsled mraza umrlo na newyor-ških ulicah. Nekega nepoznanega moža so našli zmrznenega v nekej veži na 1. Ave. in staro Jennie Bradley v nckej veži na 20. ulici. Y ponedeljek o polunoči pričela je temperatura hitro padati in ob 7. uri zjutraj kazal je toplomer le 1 stop. nad ničlo. Kmalo potem so našli klerka John Arnlederja na vogalu 22. ulice in 7. Ave. zmrznenega. Kmalo na to so našli dentista Chas. "VValsha iz Janger-tiesa ležati na 34. ulici in 5. Ave., ki je bil na pol zmrznen. Ob 4:15 se je vsled mraza onesvestil kočjaž Harry Miller na Columbus Ave., kasneje je St. Hogan vsled mraza znorel itd. Ako se vremenski prorok ne moti, bodemo imeli še par dni mrzlo vreme. BLAGAJNIČAR BANKE NAZNANIL SVOJO SMRT. Posledica temu je bila, da so vlagatelji zahtevali nazaj svoje vloge. New Britain, Conn., 12. febr. Bla-gajnioar tukajšnje hranilnice, Wm. F. Walker, je banki sporočil, da je umrl in tako nato so vlagatelji pričeli oblegati bančno poslopje ter zahtevali, da se jim njihove vloge izplačajo. Pri tem so morale policijske rezerve posredovati in skrbeti za red in mir med razburjeno množico. Svak zginolega blagajničarja A. J. Sloper, predsednik New Britain National banke in več bogatih tovarnarjev je takoj izjavilo, da bodo izročili banki ves potrebni denar. Bančne vloge znašajo osem milijonov dolarjev. — Walker se je odpeljal minoli petek v New York, kjer ae je T^mfoynji v hotelu Cumberland ter obiskal zdravnika dr. Fiteha radi 'bolnih živcev. V soboto je telefoniral svojcem, da ae kmalo vrne. Kmalo za tem je pa pri-šlr. po "E. R. Merriamu" podpisana brzojavka, da je Walker;a povozil vlak. Walkerja so potem detektivi povsodi iskali, toda dosedaj ga niso nažli, ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI Obravnava proti milijonarju Thawu. ZASLIŠANJE ZVEDENCEV GLEDE DUŠEVNEGA RAZPOLOŽENJA M O -RILCA. Izpoved dr. Evansa je za Thawa ugodna. NEZDRAVA PAMET. V obravnavi proti milijonarju H. K. Thawu so včeraj nadaljevali z zasliševanjem \zvedeneev ; glede Harry K. Thawove pameti. Zagovorniki so ves dan zasliševali dr. Brinton D. E-vansa, kteri je izpovedoval o Harry-jevej pameti. Pri njegovem zasliševanju ga je zelo oviral pokrajinski pravnik Jerome, kteri ga je skušal zapeljati, da se izaplete. Med zasliševanjem so prišla na dan različna pravna vprašanja glede blaznosti. Dri. Evans je povsem drugačen ekspert, nego je dr. Wiley, "kiterega je Jerome kmalu odpravil. Evans je od leta 1892 naprej superintendent zavoda za blazne v New Jersey u. kjer je kacih 1800 pacijentov. Spisal je več knjig in je zelo učen. Zdravnik je odgovoril le par vprašanj in že se je pričel boj med zagovornikom in Jeromom. Dr. Evans je pričal, da je Thawa večkrat v ječi obiskal in dognal, da z njim sni vse v redu, da je Okrajno nervozen in da gleda tako, kakor je to le slaboumnim lastno. Njegova volja je zginola in pamet je omajana. Zasliševanje se je popoludne nadaljevalo. ROPARSKI NAPAD. Ropar je sledil ženski iz hranilnice domov in jej odvzel $940, ktero svoto je dvi-gnila. Čimbolj pritiska v New Yorku mraz, tembolj se množe roparski napadi. Včeraj je Šla žena pogodbenika Wright a iz Bronxa v Manhattan, koder je v nekej hranilnici dvignila $940, da naloži denar v kakej bliž-njej hranilniei. Denar je iz previdnosti spravila pod jopič. Jedva da je prišla do svojega stanovanja, 1971 Arthur Ave., že jo je nek tujec napadel, vrgel na tla ter jej denar odvzel. Wrightova se je roparju upirala, toda po kratkem boju jo je zvladal in ona se je onesvestila. Ropar je Wrightovi sledil brez-dvomno iz Manhattana, da jo oropa in ona se spominja, da ga je videla že v hranilniei. Policija ga sedaj zasleduje. Pozno sta se našla. Neka 721etna gospa se bo peljala iz Anglije v kratkem v Avstralijo, da poroči tam tistega, ki ga je imela najprej rada. Od takrat je poteklo že petdeset let Ženin je vdovec po četrti ženi, a nevesta vdova po tretjem možu. KRATKO ŽIVLJENJE IZUMITELJEV. Zanimivo dejstva je, da veliki izumitelji običajno ne žive dolgo. Često-krat jih iznenadi smrt kmalo potem, ko je njihova iznajdba dosegla vspeh. To se zgodi najbrže radi tega, ker so vpotrebili vse svoje moči in vrline za svojo idejo ter pozabili, da tudi človeški organizem potiebuje one pazljivosti, kakor vsak istroj. Oni so žrtvovali zdravje in življenje svojej iznajdbi. Zopet drogi posvetijo vso svojo energijo t igo vini in poslu in se nikdar ne ozirajo na simptome telesnega nereda. Kolikokrat pregledamo dejstvo, da se je naS tek, naša moč in energija pomanjšala! To so pa znaki bliiajoče se bolezni Rabite takoj Trineijevo ameriško grenko vino in VaS sistem se kmalo povrne k naravnej delavnosti 'To sredstvo deluje direktno na prebavalne ožgane, čisti kri, ojaSnje miMoB in fivss. Rabite vino takoj pri vseh aerednostzh pmhamlnsfs ziate-V lakamah. Joa. Trinar, 790 80. * Ave., CUeaffo, UL $15,000.000 škode pri katastrofi na Jamaiki. URADOMA SE CENI ŠKODO, KI JO JE NAPRAVILA POTRESNA KATASTROFA, NA ZGORAJŠ-NO SVOTO. Samo v Kingstonu imajo vsled potresa in požara $13,000,000 z g n b e. PODROBNOSTI. Philadelphia, Pa., 13. febr. Allen D. Roberts, zastopnik tukajšnjega trgovinskega muzeja, je izdelal statistiko o škodi, nastali na otoku Jamaiki vsled zadnjega potresa in požara v Kingstonu. Roberts je dospel semkaj iz Kingstona s parnikom Amelia od Atlantic Fruit Co. in naznanja, da se ceni škoda v mestu Kingstonu na $13,000,000. Tamkaj so ustanovili posebni odbor, kteri ceni napravljeno škodo. Ta cdbor ceni škodo v mestu na $11,000,000; v tej svoti pa niso vpoštete razdejane cerkve, vladina in mestna poslopja. Na cerkve odpade $250,000, na municipalna poslopja $300,000, na vladina poslopja $400 tisoč in na ona župnije St. Andrew $879,200. Vso škodo na otoku se ceni na $15,000,000. Roparski napad na vlak v Indiani. PRI TERRE COUPE NAPADU SO ROPARJI NEK TOVORNI VLAK. Prišlo je do resnega boja, v kterem so železnični delavci vjeli štiri roparje. STRELJANJE. / --o- South Bend, Ind., 13. febr. Včeraj zveeer vršil se je blizo 12 milj za-padno od tu oddaljenem Terre Coupe živahen boj z roparjif. kteri. so se pa končno morali udati, tako da so štiri zaprli. Roparji so po skakal i na net tovorni vlak in pričeli metati blago iz vagonov. Vlak se je ustavil in vslu-žbenei so pozvali roparje, naj vlak o stavi jo, kar pa niso hoteli storiti. Vsled streljanja so prišli na lice mesta meščani iz Terre Coupe in bližnjega New Carlisle, kteri so "napadli roparje, to j i so bežali in neprestano streljali na zasledovalce. Ko je roparjem streljanje pošlo, so se udali. USTAJA V PERZIJI. tTstaši so zasedli arzenal v Tabrizu in prepodili vojaštvo. Teheran, Perzija, 12. febr. TJstaši so v Tabrizu zasedli arzenal, zaprli vladine urade in prepodili vojaštvo na ulice. Vjeli so tudi tamošnjega governerja. Dobrooboroženi ustaši prihajajo iz Kavkaza v Tabriz. Šah je danes naznanil parlamentu, da privoli v vse, kar ljudstvo zahteva in pripoznal ustavno vlado. Oonarjo v staro domovino sa $ 20.50 sa $ 40.90 sa f 804.00 sa fl0M4»0 Postarina Doma aa e. kr. paMat 12. poiDI ............ 100 kron, ............ 200 kron, ............ 1000 kron, »..».<••••«• S000 kron. jo viteta pri tak vsotak. svote popolnoma vinarja ettttka. poiOJaftvo Utaja kranUni ml t U. «* m poalaM Jo najprffii ▼ gaOailnl v friimii vaftje !i ' «,' • -ear ' -y" ' Vesti iz Rusije. Napad na Witteja. V HIŠI GROFA SERGEJA WITTE SO NAŠLI DVE BOMBI. Jedna je bila v peči spalne sobe, toda k sreči so jo pravočasno našli. CENEJŠE MESO. London, 12. febr. Iz Petrograda se poroča, da so včeraj slučajno našli v hiši, kjer stanuje prejšnji minister-ski predsednik grof Sergrej "Witte, bombo, in sieer v peči. Bomba je bila narejena tako, da bi se s pomočjo mehanizma razletela potem, ko bi šel "Witte s soprogo k počitku. Petrograd, 13. febr. Grof Witte potrjuje poročilo, da so v njegrovej peči našli bombo. EL sreči peč ni bila zaikrurjena. Nek sluga je -zapazil, da visi iz peči užigalna nit, nakar je našel bombo in jo izročil policiji. T bombi je bil nitrog.ieerin. Je-li prišla bomba skozi dimnik ali pa skozi vrataf. še ni dognano. Znano je le, da je te dni nek nepoznanee vratarja prosil, naj Witteja pregovori, naj spremeni svojo spalno sobo. V Wittejevej hiši so našli še jedno bombo, oziroma stroj, kteii bi se raz-letel ob 8. uri Zvečer. Poskusen umor se splošno pripisuje reakeijonarjemi. Tukajšnji mesarji so ustanovili trust za meso, vsled česar se je meso izdatno podražilo. Sedaj je pa občina sklenila cene mesu: vsaki dan določiti in poleg tega ustanoviti muni-eipalne prodajalni.ee mesa. Od oktobra naprej se je meso podražilo za 25 odstotkov. Preje je veljal funt 5, sedaj velja pa 8 kopejk (4c.). SLOV. - ANGLEŠKO SLOVNICO bode izdala tiskarna "Glas Naroda". Slovnica je obsežna in zelo praktična. Spisa} jo je znan mož in pregledal v angleščini prav dobro podkovan slovenski duhovnik. Ker je slovnica obsežna, bode delo trajalo nekaj časa predno izide. Po slovnici pa izdamo obsežen slovar. PRIME,ZNIL K SVETILNIŠKEMU DROGU. Moža, ki ga je iskala policija, ga je našla na pol zmrznenega. Včeraj po noči je policaj Sehiffer našel na 3. Ave. v New Yorku necega moža, ki je slonel pri svetilniškemu drogu na iztočnem voglu 34. ulice. Ko se je dve uri kasneje vrnil k onemu vogalu, je videl, da mož še vedno sloni kakor preje. Ko je moža pre-iskal, je pronašel, da je nezavesten in da sta mu obe roki primrznili k železnemu drogu. Policaj mu je prste odločil od železa, pozval pomoč in potem so nesrečneža odnesli na postajo na iztoenej 35. uliei. Tu so pronašli, da so bile nesrečnikove roke in noge pod koleni zmrznene, radi česar so pozvali po ambulanco v bolnico Belle-vue, kamor so ga odpeljali. V bolnici izjavljajo, da ne bode več okreval. — Na postaji se je mož toliko zavedel, da je dejal, da mu je ime John Lena-ban, da je star 35 let in da je stanoval na 1. Ave. št. 571. Tako so ga spoznali, da je tat, kterega policija Že dalj časa išče. Lenahan je bil v po-letnej obleki. Ko mu je na ulici postalo slabo, se je najbrže prijel za svetilniski drog in tako ostal, dokler ga niso našli. Ženitev na srečkanje. Wilmington, Del., 10. febr. Promi-nentni moški iz Little Creeka blizo Doverja so ustanovili samski klub, kteremu predseduje Thomas E. Mc Daniel. Oni sedaj naznanjajo, da bodo pri glavne j seji sreekali za ženitev. Nesrečnež, ki dvigne številko 1, se mora tekom jednega leta oženiti in •klnb ostaviti, številka 2 mora to storiti tekom dveh let. Oni, kdor se ne oženi, mora klub o-staviti in prirediti vsem članom kluba banket, dočim priredi klnb onemu, ki se oženi, lep banket ter ura kupi dragoceno opravo spalne sobe v dar. Vstopnina h klubu znaša $10 in mesečni prispevki $1. Zdravnika umoril je v Londonu transvaalski sprevodnik Bell, ki je lani poročil proti volji njenih stariSev mlado, premožno de-klieo. BeU je mislil, da je zdravnik vzrok ženine smrti in ga j« umoril. Iz Avstro-Ogrske. Agitacija med Slovaki. NA SLOVAŠKEM V SEVERNEJ OGRSKI PRIČELA SE JE AGITACIJA ZA USTANOVITEV SKUPNE » AVSTRIJE. Mad j ari kar besne vsled te agitacije. Odprava dualizma, AVSTRIJA V JAMESTOWNU. Budimpešta. 13. febr. Slovaki, kateri so lastniki vse severozapadne in severoiztočne Ogrske, s< > pričeli z vsestransko airitaeijo za sklicanje narodnega slovaškega 'kongresa, kteri naj se vrši 'na Dunaju. Oni bodo pri kongresu zahtevali, pe dua.izem odpravi in ustanovi slknipna avstrijska država. V madjarskih krogih vsled te itak brezupne agitacije kar besne, vidoč, da bode sedaj ves svet uvidel, da Odrska ni madjar?ka. Slovaški poslanec dr. Jehlička, ki je vsled nervoznosti moral dalje časa bivati v Woerishofenu, je popolnoma ozdravel ter bode zopet lahko deloval za svoj ubogi narod. Dunaj. 13. febr. Charles W. Kohl-saat, posebni komisar razstave v Jamestownu, in Charles S. Francis, poslanik Zjedinjenih držav v Avstriji,, sta se včeraj posvetovala z avstrijskim ministrom inostranih del glede zastopstva Avstrije pri imenovanej razstavi. Minister jima je zatrdil, da pošlje Avstrija v Jamestown o-klopno križarko Kaiser Karl VI. in jedno križarko druzega yazrecia. Ime slednje križarke še ni znano. Češki narodni socijalisti in agrarei so definitivno sklenili, da ne pristopijo nameravani "koncesiji eeških strank. Pač pa bodo IMladočehi, Sta-ročehi in radikalni pristaši aa češko državno pravo šli složno v volilni boj ter bodo povsod postavili skupne kandidate. ' ;' ' , V . - IfV J -H .<>£,,»• " - EZRTTANJE PAŠNIKOV. Dospeli so: Finland 11. februarja iz Anrtwerpena. (že poročano) z 939 potniki. Statendam 12. febr. iz Rotterdaina z 828 potniki. Dospeti imajo: Amsteldyk iz Rotterdama. Astoria iz Glasgowa. Georgie iz Liverpool-a. Toronto iz Rotterdama-Koenig Albert iz Genovo. Barcelona iz Hamburga. Majestic iz Liverpoola. Gerty iz Trsta. Main iz Bremena. Graf Waldersee iz Hamburga. Hamburg iz Genove. Gregorij Morč iz Odese. Trave iz Bremena. Regit) a iz Hamburga. Albano iz Hamburga. Campania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptooa. La Gaseogne iz Havre. Caledonia iz Glasgowat Francesca iz Trsta. Ryndam iz Rotterdama. SamJand iz Rotterdama. Kmnprinz "Wilhelm iz Bremena. Georgie iz Liverpoola. Odplnli 00: " Baltic 13. febr. v Liverpool. OAplnli kodo: La Savoie 14. febr. v Havre. ' Cassel 14. febr. v Bremen. Amerika 15. febr. v Hamburg. Carmania 16. febr- v Liverpool. Cedric 16. febr. v Genovo. Astoria 16. febr. v Glasgow. Tronto 16. febr. v Hamburg. Aibuera 16. febr. v Hamburg. St. Laorcnt 16. febn. v Havre. -v ' ■ . -- "GLAS NARODA" List slovciukih delavcev ▼ Ameriki. Lzd«j* slovensko tiskovno društvo FRANK SAK-Ei^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v drfavi New York, dne lft julija 1906. JCa leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropa, za vse leto.......4.50 " " « pol leta.......2.50 m « Cetrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz- vzemši nedelj in praznikov. - .i ■*/_*__ "GLAS NARODA" ("Voice of the People") (ssuod every dnv, except Sundays and Holidays, Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement, - i--- Za oglase do deset vrstic se plača 30 -xntov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se oe natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo i aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: 9 »Glns Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. « Telefon 1279 Rector. V kongresu. Zasedanje 59. k. agresa se v kratkem koča in do zaikljueenja pride še pred pretekom treh tednov. Tudi pri sedanjem kongresu se ponavlja ono, kar smo opažali pri 5S. Pri vsakem zasedanju se delo od.aša vedno na zadnje tedne in potem se moramo vsako leto čuditi, kalko hitro posluje konprres. Samoumevno je, da se pri lak'ej hitrosti mnogo pregleda, ker ni časa za natančno debatiranje. To je gotovo velika napaka, ktera se pa, žal, vsalko leto ponavlja. V ostalem je pa samoumevno, da se za zadnje dneve zasedanja nabere vedno vse polno dela. Pravo delo v senatu in zbornici v resnici ni baš veliko, ker vse delo obavijo odseki. Slednji imajo s predlogi to.iko posla, da so z njim gotovi še le proti koncu zasedanja, nakar kongres jed-oostavno odobri ali pa zavrže posamezne predloge, natančno tako, Ika-kor priporočajo odseki, ali pa os ta vi glasovanje za tak oz vati o končno za-' sedanje, ktero se vrši potem v decembru. Od proračunskih predlogov, kteri morajo biti rešeni, do sedaj še ni ni jeden rešen in teh predlogov je glede dovolitev vseh Skupaj za S00 milijonov dolarjev. IX>sedaj je le jeden predlog sedanjega zasedanja postai zakon, namreč oni, ki se nanaša na naeijonalne banke, ktere ne smejo več prispevati z denarjejTj v svrho politične agitacije, kar velja tudi za korporacije. Ta zakon je v resnici bil potreben, toda on je tudi jed in i, za kterega se imamo zahvaliti sedanjemu zasedanju ikoniyresa. Nemcem je v Avstriji sedaj odzvonilo za dobo, v krte rej bode Avstrija Še obstala in slavjanski živelj, ki se hitro razširja, bode prej ali slej preplavil tudi nemške avstrijske pokrajine, katere so bile ndkdaj itak večinoma slavjanske. Novi parliament mora biti v prvej vrsti slavjanaki, kajti druge narodnosti v Avstriji skoraj da ne morejo priti v poštev. Le v tem. slučaju bode potem mogoče delovati tudi za gospodarski razvoj Avstrije, ktera je na tem polju, daleč za drugimi državami. , " : Konrad. Pred volitvami v Av= striji. Nove volitve v poslansko zbornico avstrijskega državnega zbora po novem volilnem zakonu bode tamošnja vlada razpisala že te dni in volitve se bodo potem vršile že v prvej polovici meseca maja. Kakor se poroča iz Dunaja. pričele so po-itične stranke že sedaj z vsestransko agitacijo. Brez najmanjše slavnosti so v Avstriji pokopali stari parlament in tako položili v grob dob*), v Ikterej so nepravi ljudski zastopniki zastopali le one prebivalce, kteri so smeli voliti. Soil a j bodo v Avstriji v prvič volili ix> splošnej voli -nej pravici vsi ljodje. ne pa le gotovi razredi. Posledica temu bode, da pridejo v parlament pravi ljudski zastopnrki. Le volilni okraji v Avstriji niso pra/ilno razdeljeni, kajti vlada je te okraje ustvarila tako, da bodo volitve zopet ugodne nemške j manjšini. Od novega par amenta pričakuje dunajska vlada, da bode ublažil narodnostne prepire — toda v tem se na Dunaju zelo motijo. Zelo dvomljivo je. se-li bode ta dunajska želja uresničila s pomočjo splošne volilne pravice. Tarnanje deželice s« ne morejo omejiti po narodnostih m naeijonalno vprašanje v Avstriji oe bode nikdar zgmok> iz parlamenta. V.*da želi z " obrne ji t-vijo po narodnostih" čuvati le Nemce, kteri so sedaj v veoaej manjšini. Toda iz Češke in drugih slavjanskih dežel že prihajajo izjave, da narodno obrnejite v oe more urediti ni jeden parlament na »vetu, kajti to je odvisno j edino le od narodnosti iwnih» njihovega radtu^anja in Druga duma. Značaj ruske državne delavnosti v minolem letu se izraža v glavnem v likvidaciji položaja, ustvarjenega z alktom od 17. oktobra. — Vsi trije kabineti (Witte, Goremykin in Stoly-pin) so se več ali man je konsekvent-no držali te naloge in njihovemu prizadevanju je bila le ta svrha, da spravijo notranje ruske razmere v soglasju z maksimalni gori citiranega ukaza. — Delavnost teh ministerstev biLa je zakonodavne naravi in se je posebno izražala: 1. v izdajanju osnovnih zakonikov in v ustanovitvi držav-nopravnega položaja dume; in 2. v izdajanju začasnik zakonov, ki bi uredili z omenjenim ukazom ustvarjeni položaj do dejanskega uvedenja kon^ stitmcijonalne vlade in zagotovili u-speh in dosego s vrhe osnovnih zakonov. — Naravno, da je to delovanje izzvalo odmev v državnem življenju in posebno Ikarakteristieno sta se iztakmili dve pojavi: razdor v vladinih krogih in gibanje družabnih elementov od centra do tečajev, to je: splošna de-eenti-alizacija vsled socijalnega sa-mospoznanja in samozavesti. Da je med birokracijo na vstal razdor. je neoporočeno dejstvo. — Začetek temu razdoru je bil spor med grofom Wittejem in Dunovom. — No, v tem času splošnega nereda in zmešnjave je malone vsa birokracija sto pila na stran Durnova: Staremu liberalizmu. ki si je bil zgradil gnezdo v nedrih petrogradskih tajnih svetnikov, ni bilo v teh časih mesta — kaj bi ž .njim, 'ko je bilo nasilje edino sredstvo ruske v-ade?! Ali časi so se spremenili. Začelo se je govoriti o "kadetskem" ministerstvu in hi-storija ruske evolucije mogla je beležiti novo fazo: deloma pod vplivom starega il liberalizma", deloma pod strahom pred "kadeti" jel je del birokratov premišljevati,, kaj bi se utegnilo dogoditi, če se ne uresničijo obljube oktoberdkega manifesta?! — Na koncu konea kadeti" niso tako strašni, anrpak narod in narodni /nev! Da pa se doslej niso še poka-za.i znaki te ostre notranje nasprot-uosti: to je Stolypinova zasluga. — Zagotovljeno je pa, da stvari ne morejo več ostati taiko. Tudi v družbi je navstal razdor. Kjer so se nahajali najprej "okto-bristi" in potem zveza demokratskih reform in mirnega obnovljen j a vla-iti, navstala je sprememba, prelom: en del (oktobristi, monarhisti, zveza itd.) je poletel na en pol in se je izgubil v masi reakcijonarnega tipa; drugi del (socijalisti, kadeti itd.) zal >e je v blok opozicijonelne barve. — Na volitvah 22. februarja (po pravo-1 a vnem kjoledarju) nastopita torej le dve straniki: stranka vladinih pri-taše-v in ona opozicijonalcev; stranka onih, ki odobrujejo politiko Sto-lypinovo in stranka njegovih nasprotnikov. Tako je prišlo zopet do tega, kar je bilo prej: ali z vlado a i proti njej! Stranke so sicer ostale Ikakor prej, nobena se pa ne zagraja za svojim programom in glavno vprašanje ostaja: sprememba v vladinem sistemu. Ruskega mužika seveda interesira posebno državnopravna stran enega ali drugega sistema. Mužik je brez politiške barve in kakor tak stopi tudi na volišče. — Eno vprašanje pa ga zelo zanima: vprašanje lalkote in agrarno vprašanje. In ker bode zahteval od vlade, da odstrajii vse zapreke in da pripomore vsem onim milijonom muiikov. ki umirajo od gladu, lo sitega želodca, je naravno, da tudi mužik ne ostane do.go neutralen politiški borbi, ali vsaj da ne bode vladi preveč prijazenL V kratkem se ret>i ta boj, Ikterega izhod se -ne daje pred vid jati. Ali prinese nova duma — nrixt Napisala Olga Warner. Bil je sam. Vsepovsod je stikaj ljudje pa so ugibali, zakaj se jih boji, ker niso vedeli, da živi drugo življenje od njih. Velike pekoče bolesti njegove ni poznal nihče. Pritajeval jo je in trpel sam... Ljudi je poznal le malo. Izmed teh je bilo nekaj dobrih. Imeli so lepo, čisto dušo. Teh se je tuintam oklenil, da izzve od njih kaj resnice. Našel jo je maloikdaj. Težko je dobiti pri ljudeh resnice. Tam zunaj v samoti jo je našel več — zato je rad pohajal v samoto. Toda ni je znal ceniti resnice samotne prirode. Še več bi jo bil našel radi. Zahrepenel' je po samostanu. Ej, tam vlada mir in tihota. In duh »božji se razprostira po temnih zidovih. Duh božji, uteha src človeških, mazilo bolnim dušam. Da, v samostanskem stoletnem zi-dovju, tam bode našel tudi resnico — in Šel je. Drhteč "je prestopil posvečeni prag. Njegova duša pa je koprnela po resnici. In de mu opat, čudeč se: '"Po čem ti duša hrepeni t" "Daj mi, sivi mož, resnice in miru!" "Pojdi!" Vedel ga je po temnem koridoru. Prišla sta do operejih vrat. S težkim ključem jih je odklenil opat. "Tu je dom resnice in pokoja... Če bodem našel, Ikar sem zaman iskal povsod, o mož častitljivi, potem si rešil mojo dušo teme breada-nje." "Ne boj se, moj sin! Vsaik je se pri nas zajel iz vira brezkončne milosti utehe bolni duši. — Ave!" Prebil je en dan med temnimi stenami ob kruhu in vodi. Strašan je bil ta dan in dolg. Zopet je prišel opatu "Povej mi, Konradu ali si našel utehe T" Konrad pa je molčal___ "Ali si našel utehe T" Osorneje je zdaj donel opatov glas po temnem hramu. s, ''Pusti me, ta hram je moj!" Mo&e odide opat, ustni pa se mu nagubijo v zanič 1 ji v posmeh, in del si je: 1' Imej jo celico, pa voljo tvojo skoro ti od vzamem.'' Zopet je bilo tiho po koridoru. Sedeč ob mizi, naslonjen v tresočo se dlan, se je zamislil (Konrad v sedanjost. Kdo ve, kaj mu je o tem prešinilo drhtečo diišo. Sreča —t O, to ni bila sreča! Tu med mrzlimi stenami, v tem po plesnobi smrdečem vzduhu, tu ni bilo sreče. Nesrečni človek, Ikaiko si zaslužil to, da te tare hodečemu po edino pravem potu, po potu k resnici, jadna bol. Ost a vi to zidov je. da ti 'bolečine ne poči ubogo srce. Tam na steni je visel zaprašen instrument — g*>sli. Vzradoščen jih sname. "Kraljica glasov, morda si bila nekoč ti edina tolažnica nesrečnemu menihu, ki je živel v tej praznoti — dodeli še meni pokoja'' • • « Opat, hodeč pod oknom Konrad o-vim, se zgane. "Kaj je to t Odkod ti. čarobni glasovi!" Zazdelo se mu je, da pojo daleč — tam onkraj življenja krilatei božji. Obstal je, kot izklesan---- Velo lice njegovo je porosila svetla solza, prevzela ga je milina čarobnih glasov. * V Jtem se je potapljalo solnce za nebeški svod. Poslednji žarek je po-sijal na okno Konradovo, kot da se hoče zjediniti z melodijami tam za prozornim steklom, ter odpluti ž njimi daleč, daleč tja po neskončnem vsemiru. V gibkih rokah umetnikovih pa so ■bolestno -vzdihovale gosli. Nesrečni samotar je izlival vanje svojo dušo. Cuj, toot lahen eolin dih, tako rahlo zdaj doni mrtva struna, in zdaj joče duša nesrečnikova, zdaj kipi njegovo srce bolesti. O, to niso melodije mrtvega instrumenta, to je morje euvstev, velike, kipeče duše. Zatone solnce. Po dolih, odetih v sivi mrak, že vlada tišina. Le tam v sinji daljavi se mudi še svetal pramen trepetajočih žar-tkov, poslavljajoč se od sivih velikanov, ponosno kipečih v ažurno nebo, da se svetijo liki lestenec od zlata na oltarju 'božjem. • • * Na operele duri Konradov© celice nekdo lahno potrka Konrad se zgane. V tem hipu se ga polasti ne-ukrotna jeza. *1 Vrag!" sikne in krčevito stisne pest. Kraljica večno lepih glasov je 'bila prav sedaj navdihnila njegovi bolni duši blagodejnega miru — drhteče melodije so ga upokojile. Pozabil je samega sebe. Njegov duh pa je odptul tja k njej, ki ga ni ljubila, ah, morda ni tako, saj je tako bridko jokala ob slovesu. Ali ■se ga ni tedaj oklenila in drhteče vzdihovala: '' Ostani, Konrad! Ostani!'' Ne, tako govori, tako joče le bitje, ki ljubi. Ah, saj ga je ljubila! — Konrad se je čutil zdaj srečnega, in da ga drami iz teh misli človelk. — Še trdneje stisne pest. Opat vstopi. "Proč — ti si — človek! Rotim te, ostavi ta hram, ne iztrgaj sreče moji duši! Edino ta Mp mi priza-nesi,. mož pobožni. Saj me skoro ode-ne mrak." Porosilo se je ob teh besedah opatu oko in s tresočo roko pokaže gosli, ihteč: "Glej ta mrtvi les! Konrad, ne podi me odtod! V sebi nosim tvojo dušo!" Molk). "Konrad, 'bil sem mlad kot ti — Ikot ti sem iskal resnice — je nekaj resnice na zemlji! — toda — jaz je nisem našel..." Želje o novem leta. Ženevski časopis "La Semaine lit-feraire" se je obrnil na razne ugledne Francoze, da izjavijo svoje želje o novem letu. [Kritik Faguet je odgovoril: Želim umreti preje, kakor se moji bedasti domovini pripeti, kar slutim.'' General Gallifett je odgovoril: "Želim, da bi v tistem kraju -na drugem svetu, kamor se kmalu preselim, bila republika pod predsedstvom Roosevelta, pod vrhovnim vojnim poveljem Ovame, admiralom Togo, pod modrim finančnim ministrom, kakor-šen je Poimare, s policijskim načel-nikon^ kakor je Liepine. Želim svobodno verstvo, kjer bi naj bili vsi učitelji daleč proč od politike. Želim, da bi v oni republiki vsi ljudje od 20. do 60, leta, ki ne delajo ničesar koristnega, bili proglašeni za nadležne ter bi jih. izgnal L Končno želim, da bodem v oni republiki koristen državljan." Dr. Binet si samo želi, naj bi se s človekom ne postopalo slabše kot z živino. Lemaitre želi, naj bi se njegovi someščani, ako se že ljubiti ne morejo, vsaj pustili medsebojno v miru. Pavel llervien je pisal: "Želel bi zvedeti, čemu) je človeštvo na svetu-'' -- Slovenski katoliško GredoS t staro domovino, srčno lepo pocdravljav« tm znance in prijatelje v Anacondi, Mont., posebno pa Ign. Miller j a Z Bogom! New York, 11. febn 1907. Rado Diklič. Ivan Vu€ič. 1 podp. društvo svete Barbari MAXNANXLO. Slovensko katoliško podporno dru- žtvo SV. JOŽEFA, it. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima s-voje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Družtvenikom se naznanja, da bi se istih ▼ polnem številu udeleževali ter' redno donaiali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na ndkterega izmed izvTŠujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Prededniik Josip Čekuta, 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Villa St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Nick Povše, 28 Tell; St., Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurič, 5102 Butler St., Pittsburg; Ivan Ka-šček, 853 Perry St., Allegheny. — ZJedlnJene države Severne Anierlke> Sedež: Forest City", Pa. 3». januarja 1903 -v driavl ; f, ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAH ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II tajnik: ALOJPD ZAVERL, Box 374, Forest City, P*. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City. Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, P*. ANDREJ SUDER, Box 108, Thorn**, W. Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Fortst City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. Hox M?, City, Ph. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". JOHN VENZBL, >•17 E. *2ad Street, N. fL. Cleveland, Ofcta izdelovalec kranjskih in nemikih H A R M O IN I K, Delo napravim na zahtevan i e naročnikov. Cene ao primarno nizke, a delo trpetno in dobro. Trivrstni od $22 do Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelj a ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80. Najbolje zdravilo proti trganju ali revmaiismu Je gotovo Riehterjev SIDRO PAIN EXPELLER, kUro je dobiti v lekarnah steklenica po 25e m 50c. I-... 1 S " ' %. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tndi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. » |J » CUNARDL PARINIKI PLUJEJO A/mE O TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PAKNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje »z New York a dne 5 marca. odpluje iz New Torka dne 12. marca. odpluie iz New Torka dne 26. t marca. ITLTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parni ki na dva vijaka. Ti parniki so napravjeni po najnovejšem kroj i in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA ho dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vo?nje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in le Ciarfl Steaiship Co., M, 8OSTCN1 MIN^EAFCLISs ChlCAGOiF" 136 Stat« St. Otrererty Building. <5*7 Dearborn St 21-24 STATE ST., NEW VORK.j mirni CABPATHI4 I g D£ WALNUTH BOLNIKOM NA ZNANJE. Mati po ccka svetu slarai profesorji. Bratom Slovencem in Hrvatom wfrm, d» km m, p>odaj po RAVNA VIKA, bodM boU aH L mara 1907. Im Minte •o topi« Stem Bvarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravnikov zdravila. — $500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila. •p Orosi zdravila so neprekosliva in najbolsa za ozdravljenje! A* Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih iii slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni zagotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. ~ Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli*na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli Nobeden zdravniški zavol na svetu m imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co. _4 Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? j Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi na?a zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas. Nobeden draži zdravnik Vam aemore take rarmncije dati, kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi! Zato bolniki noocoen orng. pfflte tikoj. kjer preje ko pišete, preje bodete ozdra*ili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje m ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledala in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar. # Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! Mnogi ljudje trpijo na tajnih aH kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako bb v pravem času ne zdravijo, zato „rojalri" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekatenm ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popolnoma ozdraviti morejo. i * • ZOPET NOVA &NJIGA ZA SLOVENCE! * • • Samo Se kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mogoče bolezni obširno popisane. VideK bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se t človeku razširi in kako da Človeško telo propade ako bd no pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška Knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bodo Vsakemu od volike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma aH prostor nam ne dopuSča da bi vse oznanili, kar jr pa tajnih bolezni pa nikdur r iavnoet ne pridejo. Mi pofiiljamo tudi ▼ staro domovino zdravila in smo o-dravili samo t mesecu Novembru S sto 64 uradnikov ofieinov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo Jjud:* druzega stanu iz stare domovine in to ie dober dokaz, da ao na& zdravili neprekoelivi in da so prispeli do največjega človeškega znanja. Vsaki kateri nam poiljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. Hfini HA SLOVENSKI ODDELEK: r ^ AMERICA EUROPE Ce. 461 Columbus Are., New York.... * TklitlT TTTir ITT "fr"*—£ a—* V^aJU^ IlL «»1. tv^MML Jugoslovanska lnkorporirana dne 24.janui*ija 1901 v državi Miiu*eaota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MTHAEL SUNTC, 421 7th St., Calumet, Mien., Pt>d}«-td»ednik: IVAN GEHM. P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 11L IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, B« x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNT ODBOR: JAKOB Z A BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4S-24 Rlarkberiy St., PitUburg, Pa. MTHAEL KLOBUČAR, IL porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, HL porot?ik, 1*01 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhevni ed ravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 N. Cliicaco Street, Joliet, HI. , . . _ Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati Tie dopise premembe udov in dru^e letine na gl«vnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po »vojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatv® naj pošiljaj« krajevna društva aa felagajaifea: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po »vojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih drušUv naj pošljejo duplikat vsaka pošiljatvs tudi oa glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejam morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. . "* Društveno flaadlo 4 4 GLAS NARODA". NAZNANILO. Ivan V«.Ki. cert. št. 6233, kteri je bil sprejet v Jednote po pomoti, je tem jn'»t' m iz o«-en o:•' 1 gp ^ f S? > V? ' "Winnetou, rdeči gentleman Spiral Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. »» Imenik uradnikov . krajevnih društii Jugoslovanski Katoliško Jodnoto v Zjod. državah l ameriških. (Nadaljevanje.) "Kako je pa z drugimi?" •' Sc shaja, Sir. Old Firehanda so pihnili, Dick Stona so pihnili, Will Parkerja so pihnili — sploh pa je bil greenhorn, pravim, a mi ni hotel vr-jeti, če se ne motim, — Bill Bulcherja so pihnili, Harry Cornerja so pihnili, ▼se, v>e so pihnili, samo vi pa Apach še gorita. Tudi mladi Sir živi še malo, kot ae mi zdi — in Sam Hawkens, hm — tega tudi niso še popolnoma pogasili, hi-hi-hi!" "Ali veste popolnoma za gotovo, Sam, da Harry še živi?" ga vprašam ■estrpno. •* Človek, ali mislite, da tak star dirjač ne ve, kaj vidi T Poleg naju so ga utaknili r drugo luknjo, pa vašega rdečega prijatelja poleg. Tudi jaz Mn hotel iti t je, a me ni uikdo poslušal, kot mislim." "Kako je z Winnetouvomf" "Luknja pri luknji, Sir! Če ozdravi bode tak, kot stara suknja, t kteri lazi Sam Hawkens trideset let; krpa pri krpi, znamenje pri zna^ rnenju." • "Ne moremo torej misliti na beg; toda kako je prišel živ v njihove rokef " "Prav tako, kot vi in jaz. Boril se je kot nevernik — hm, pravzaprav je, če se ne motim, hi-hi-hi — rajši bi bil poginil, kot se pustil cvreti na kolu. A vse ni nič pomagalo, Vrgli so ga na tla in do polovice razprali. Bežati torej no marate? Sain Hawkensa pa izredno veseli, kot se mi zdi." "Kaj pomaga veselje, re je pa nemogoče." "Nemogore? Hm, kot bi govoril Will Parker! Dobri ljudje so ti rdeiniki, dobri ljudje; staremu in napol bedastemu Samu so pobrali vse; vse, pravim: samokres* pipo — hi-hi-hi; se bodo čudili, če pride kteremu preblizu nosu; diši, da človeka bode! Prav; lahko razokužijo ozračje ž njo — tudi Liddy je šla k vragu — uboga Liddy; kdo jo bode neki zasnubil! — in klobuk in kapa'— to se bodo čudili radi lasulje, hi-hi-hi — tri zavoje ill ko/, sem dal v Delami zaujo; že veste, kako mislim; toda nož so n.ji'ii.u, Sam Hawkensu, v rokavu tiči. Stari, osiveli medved mi ga >dLl tje, ker je videl, da mu ne najde na celem životu primernejšega bob je za stanovanja." "N.iž imate ie?" Ga ne bodete mogli uspešno uporabljati, Sam!" "To tudi jaz mislim, Sir; morate malo pomagati sinu moje matere!" "Takoj pridem! Hočemo videti, kaj se da storiti." Ne morem se drugače premikati, kot valiti se; ne pripravim se še dobro, oij.n. % rat a iz koz; v prostor stopi Parranoh z nekoliko Indijanci' V roki in.a bakljo, ktero dr/i tako, da sveti na naju. Ne trudim se, da bi se delal nezavestnega, vendar ga ne pogledam. " Ali te in amo konečno!" zaškriplje. "Dozdaj sem ti bil nekaj dolžan, li povrrom, da se ne boesmi; mojo že imate. Ta je izdelek nekega hairdresserja; kako vam u^raja delo, st-ari Yambarieo?" • • 1 je zabavljaj! Bodeš že premogel toliko kože, da te oderemo." Po r al mi pn -!edku, med kterim opazuje naše vezi, vpraša: *" (J i ■ 11 • v o r.-if vedeli, da pozna Tim Finnetey vašo past! Bil je v dolini prej kakor — p-s 1 irehand s prokleto dušo — prej kakor je ta kaj vedel o nji. Vedel je tudi, da ste se vi skrili v njej. Ta mi je povedal!" l'..t. < nož. izza pasa in dr/.i ročaj Samu pod nosom. Ta pogleda u rezane Črke in pravi: "Kred Owins? On? Bil je vedno lopov! Želel bi, da bi sam skusil nož." — kar ti pa kma V rNatrona Alley, Pittsburg, Pa. Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu od 3. ari popoludne v slov. cerkveni dvorani na 57 Butler Street. Društvo sv. Mihaela št. 27 v Diamond-ville, Wyo. Gregor Sternal, predsednik, Box 113, Frontier, Wyo.; Josip Penca, tajnik, Box 35; Fran Peterlin, blagajnik, Box 95; Anto-n Arko, zastopnik, Box 172. Vsi v Diamondville, Wyo. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani rojaka Josipa Gačnika. Društvo Marija Danica št. 28 v Cumberland, Wyo, ■Ivan Šifrar. predsednik; Vinko Vr-hovnik, tajnik; Ivan Narod, blagajnik ; Ivan Konček, zastopnik. Vsi v Cumberland, Wyo. Društvo sv. Jošefa št. 29 v Imperial, Penn'a. Fran Rebernik, predsednik. Box 38; Zmagoslav Kfliit*, tajnik, Box 327; Ivan Mandelj, blagajnik, Box 327; Anton Tavželj, wwtopnik, Box 62. Ya v Impeiialu, PsL Društvene seje se vrše v dvorani g. Pavel Vine*. Društvo sv. Joiafait.30 v Ohbfaofanu. Ivan Kotevar, jm^afeik, Bok 11B; Josip Lami, tajnik, Box 129; Ivan Rus, blagajnik, Box 21; Ivan Kočevar, zastopnik, Box 115. Vsi na ra»«hnim Vfi fin Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v prostorih g. Ivana Kočevarja. Društvo sv. Alojzija št. 31 v Brad-docku, Pa. Ivan ^Germ, predsednik, Box 57; Anton So tier, tajnik, Box 266; Matevž Kikel, blagajnik, 854 Cherry Alley. Vsi v Braddocku, Pa. Alojzij Hrovat, zastopnik, Box 154, Linhart, Pa. Društvo Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondn, Wash. Ivan Petek, predsednik, Box 654; Alojzij Breznik, tajnik, Box 706; Josip Rihtar, blagajnik; Josip Plaveč, zastopnik, Box 644. Vsi v Black Diamondu, Wash. Društvo žboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle. Penn'a. Anton Primožič, predsednik, Box 26; Fran Šifrar, tajnik, Box 26; oba v Trestle, Pa. Jakob Vičie, blagajnik, F. R. D., Wicksburg, Pa., Box 130; Peter Jeram, zastopnik, Box 26, Trestle, Pat. Društvo zboruje vsako drugo "nedeljo v mesecu. Drnžtvo sv. Petra in Pavla štev. 35 ▼ Dunlo, Pa. Anton Poje, predsednik, Box 105; Fran Lozina, tajnik, P. O. Box 56; Anton Zgonc, blagajnik, Box 64; Ivan Jereb, zastopnik, Box 16. Vsi v Ldoy-dell, Pa. Društvo zboruje v dvorani g. Petra Valko. Drnžtvo sv. Alojzija št. 36 v Cone-maugh, Pa. Josip Jak oš, predsednik Box 203; Karol Vidrič, tajnik, Box 174; Ivan Kukavea, blagajnik; Josip Dremelj, zastopnik. Box 227. Vsi v Cnne-maugh, Pa. ■Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v društvenej dvorani. Drnžtvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio. Anton Oštir, predsednik, 1706 St. Clair St.; Ivan Avsec, tajnik, 3946 St. Clair St.; Ivan Grdina, blagajnik, 1757 St. Clair St.; Anton Ooepek, zastopnik, 78 Dana St. Vsi v Clevelandu, Ohio. Društvo Sokol štev. 38 v Pueblo, Colo. Ivan Ribič, predsednik, 1219 South Santa Fe Avenue; Peter ČuJig, tajnik,. 1245 South Santa Fe Avenue; Ivan Pluth, blagajnik, 1245 South Santa Fe Avenue; Sava Radakovie, zastopnik, 1714 Abriendo Avenue. Vsi v Pueblo, Co',o. Drnžtvo sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash. Anton JanaČek, predsednik; Anton StoniČ, tajnik; Ivan Pleše, blagajnik; Lovrenc Jadro, zastopnik. Vsi na Box 188, Roslyn, Wash. Društvo av. Mihaela štev. 40 v Cla-ridge, Pa. Anton Jerina, predsednik in zastopnik, Box 204; Anton Somrov, tajnik, Box 284; Valentin Rednak, blagajnik, Box 463- Vsi v Claridge, Pa. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v nemški dvorani. Društvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, Ohio. Josip Vider, predsednik, Box 223L; Anton Jurjevič, tajnik, Box 31; Fran Goličič, blagajnik, Box 425; Fran Jur-jevčič, zastopnik, Box 209. Vsi v E. Palestine, Ohio. Drnžtvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo. Fran Ahčiiv predsednik, 1213 Bohmen Avenue; Ivan%Gaber, 1251 So. Santa Fe Avenue, tajnik; Anton Perico, blagajnik in zastopnik, 1220 Bohmen Avenue. Vsi v Pueblo, Colo. Društvo sv. Alojzija št. 43 v Bast Helena, Mont. Fran Hudoklin, predsednik, Box 117; Fran Ambrožič, tajnik, Box 104; Anton Smole, blagajnik in zastopnik, Box 162. Vsi v East Heleni, Mont. Mesečne seje se vrše vsaeega dvajsetega v mesecu v prostorih brata Fr. Hudoklina. t, Društvo sv. asajtin^ št. 44 v Barber-tonu, Ohio. Anton Štrukelj, predsednik; Anton Luzar, tajnik; Peter Luzar, blagajnik; Matija Kramar, ■zastopnik, Box 223. Vsi v Barbertonu, Ohio. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Tizh dvomi na vogalu Tucson & 2nd St. Društvo sv. Jeftsfa št. 45 v Indiana- Fran Štangeli predsednik, 710 Wazman Avetme; Alojzij Rodman, tajnik, 2706 W. Walnut St.; Josip Gačnik, blagajnik, 901 Ketchem St.; Josip Zore, zastopnik, 733 Hugh St. Vsi v Indi&napolisu, In