240. številka. Ljubljana, petek 18. oktobra. x£ leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Iahaja vaak dan isviouiai potie^ljke ta dneve ^-o p*a'ivnn roči, je v „Narodni tiakarni" v Koltu>inovej hiši. Deželni zbor kranjski. (X. seja, 11. oktobra.) (Konec.) Poslanec DeŽman poroča v imenu finančnega odseka o proračunu gledlščnega zaklada M leto 1879. in o računskem sklepu za leto 1877. Po nasvetu finančnega odseka dobi nemško gledališče podpore 1200 gld. gotovega denarja in vse deželne lože in se deželnemu odboru naroča, da ima Bkrbeti za to, da bode tudi primerno (angemessene) število slovenskih predstav v gledališči. Prošnja slovenskega dramatičnega društva pa Be reši s tem, da se uvrsti v proračun gledališčnega zaklada za 1. 1879 pod novo rubriko „v prospeh slovenskih dramatičnih namenov" (zur fbrderung slov. dramat. zwecke) 1000 gld., in se izroči prošnja deželnemu odboru, da jo reši. Proti predlogom odseka se oglasi dr. V o fin jak: Res jako hitro bo je gospodom nasprotne strani, uže v prvej sesiji, mudilo, Črez polovico udušiti podporo za slovensko gledališče. Narodnim, ki Brno imeli leta in leta večino v tem zboru, nij kaj tuceta na um prišlo nasproti podpori nemškega gledališča, temuč mi Brno jo še popolnem po nasvetu gospodov nasprotne strani povišali za zdatni znesek. Tako ravnanje od vas se ve da mora imeti nekoliko zaslombe, in to je iskal g. poročevalec v tem, da je popolnem fiktivno se-Btavil proračun gledališčnega zaklada, tako, da ee Btroški ravno z dohodki pokrijejo, ne da bi bilo treba, da deželni zaklad kaj za gledališki foni doprinaša. A kako so je tak proračun g. Dežmanu posrečil? /a vzdrževanje poslopij gledališčnega zaklada stavi se samo svota 340 gld. da si se \o, da se bode mnogo več porabilo. Druga fikcija je ta, da se za rabo redute za seje deželnega zbora mesto 400 gld. stavi v proračun 800 gld. Ko je ur. Bleivveis svoj čas btavil predlog, da se za to uvrsti 4U0 gld , ste ga vi gospodje nasprotne Btraui napaduli, češ, saj to vendar plača deželni zaklad. Denes se vam pa zdi prav umestno, da ga zvišavate na 800 gld., samo za to, da vam služi za fikcijo, da boste tistim, kateri vam verjamejo, lehko rekli: no, komaj smo prišli do večine, precej smo napravili ravnotežje pri gledališkem zakladu mej dohodki in Btroški, in deželnemu zakladu nij bilo več treba plačati krajcarja za gledališče, Čeravno vse to -— nij resnica! Tudi se odbija osmina zakupa gledališčnih lož za slovensko gledališče, vse se ve da le iz sovraštva do sloveuskega gledališča in Slovanstva sploh. Jaz proti takemu škodo-vuuji domačega a lovenskega gledališča odločno v imenu narodne stranke protestiram in nasvetu jem zato: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Slovenskemu dramatičnemu društvu se iz gledališčnega zaklada /a 1879. leto v podporo prejšnja rubrika pol naslovom „v pro Bpeh slovenske, dramatike1' z zneskom 2400 gld. dovoli,in se s tem prošnja dramatičnega društva odstopa deželnemu odboru v rešitev. 2. Pri iznaimljeoji deželnih gledaliških lož se ima ozir jemati tudi za naprej na slovensko dramatično društvo, tako, da pripada tistemu vselej osmina zakupa. Dr. Schrey po svoje jako dolgočasno, pa vendar zagrizeno zabavlja na slovensko gledališče, namesto da bi na nemško. Poslanec Potočni k odbija napade dr. Schrev*. Poslanec dr. Vošnjak: Leta 18G9 je narodna večina tega zbora povišala podporo za nemško gledališče od 600 na 1200 gold., in pokazali bo s tem narodni poslanci, da imajo gotovo druge nazore proti manjšini, kot gospodje one stranke, kateri so denes v večini. Pravnega u/roka pa nij nobednega do kazanega, da bi ogromni del slovenskih prebivalcev Kranjske bil prisiljen vzdržavati za kako dobro pest Nemcev nemško gledališče, in da bi Be tako res za nepotrebne namene tratil denar slovenskih davkoplačevalcev. Da nij letos napravilo slovensko gledališče slovesne predstave na čast deželuemu zboru, —kar se je jako očitalo, — no, to je jako razumljivo; kateri Slovenec bode praznoval shod deželnega zbora, v katerem ima po umetnem načinu volilnega reda, in po neopravičenem pritisku vlade 20.000 nemški h Koče varjev z malo peščico privaudranih tujcev in renegatov večino nad već. nego 400.000 Slovencev. Poročevalec Dežni a u toži, da ga narodnjaki uže zopet „neopravičeuo" dolže sovra štva do Bvojega naroda. On trdi, da neče no-beduemu Slovencu lasu skriviti. (Smeh.) Nikakor še njemu ali njegovim somišljenikom nij prišlo na misel, škodovati slovenskim interesom. (Živahni smeh ) Dramatično društvo pa ima namen v prvej vrsti, izdavati dramatične knjige in vzdržavati šolo, v tretjej vrsti še le javne predstave prirediti. Za prva dva namena bode ted.'j dovoljena svota popolnem zadostila. Dežman končno še jedenkrat izjav Jja, da mu nij na um prišlo, da bi kaj ško do val slovouskim interesom. (Velika veselost.) Predlog dr. Vošujaka se ne sprejme, pač pa predlog finančnega odseka. V specijalnej debati se oglasi dr. Z a r-nik: Stvar, katero denes obravnavamo, bila je uže večkrat na dnevnom redu, in razmotra vali smo jo na drobno leta in leta. Mene jako veseli, da je g. poročevalec Dežman postavil denes svoto za slovensko gledališče pod naslovom nza prospeh slovenskih dramatičnih namenov", kajti s tem jo on pripoznal, da slovenska dramatika ljudsko omiko gotovo pospešuje, zoper kar je bil pred leti še odločno protivnoga mnenja. Gotovo je to, da ima slovensko dramatično društvo za likanje jezika mej narodom veliko zaslugo, kajti dandenes se v ljubljanskih krogih velikim večinom vendar ne tolče uže več tista nemarna mešanica, kakor pred malo leti še. Jaz bi torej želel in uasvetoval, da bi bo za tiste pičle slovenske predstave, kolikor jih bode deželni odbor dovolil, izbrali dnevi, kateri so slovenskim predstavam ugodni, in to bo v prvej vrsti nedelje in prazniki v začetku meseca. Da nij so bile naše predstave v zadnjej sezoni tako dobro obiskane kot prej', temu nij bilo krivo druzega, nego da smo imeli slabše igralce, ravno tako kakor bo bili pri nemškem gledališču lanski igralci dosti boljši, nego bo letošnji, in je nemško gledališče letos tudi bolj prazno kot lani. Nemcem, kateri imajo mnogo velikih in manjših gledališč, je, ali bi bilo lehko vzdržavati dobre igralce, ali poglejte, lansko leto je moral v Celovci, v nemškem mestu, z jako skromnim osobjem vodja kmalu zapreti nemško gledališče; Gradec, mesto z 100.000 prebivalci, ne more vzdržavati dveh nemških gledališč; in v Stetinu, popolnem nemškem mestu, je moralo nemško gledališče kar jenjati. Jaz tedaj ponavljam prej stavljeni predlog, in upam, da ga bode zbornica na korist slovenskemu gledališču sprejela. Dežman, pravi, da nema nič proti predlogu dr. Zamika. Pri glasovanji se predlog dr. Zamika tudi sprejme, za njega glasujejo poleg narodnjakov bolj zmerni poslanci, kakor Laschan, vitez L i tiger, Doihof, a bolj zagrizeni kakor Vesteneck, Schrev, in mameluki kakor Hočevar in Kecl, kateri navadno niti ne vedo o čem jo govor, in gledajo le na malega boga Vestenecka, proti glasujejo ali obsede. Potem se sprejmo vse druge točke proračuna, in so odobri tudi računski sklep gle-dališnega zaklada. Poslanec Pfeifer nasvetuje v imenu občinskega odseku: 1. Občini lltdovici pri Metliki se dovoljuje na vse direktne davke v vseh vaseh občine lUdovica razeu Slanine vasi, to je v vaseh: Boldrež, Uojanjavas, Krasuivrh, lladovici in Radoše 100% naklade, katera se ima pobirati 1. 1878. in 1879. vsako leto po 50%, da se deloma pokrijejo stroški za zidanje nove šole v iiadovici. 2. Deželni odbor naj za predlog sub 1 v smislu § 79. občnega reda preskrbi Najvišjo sankcijo. To so brez debate sprejme. Nadalje nasvetuje poslanec Pfeifer, da se okrajnim zdravnikom, kadar gredo koze cepit, dovoljuje zopet pol voznine. Predlog zbornica sprejme, in Be potem ta seja, ki je trajala G ur, sklene. m. Sejo odpre Kada dobita na Deželni zbor štajerski. Svojo deveto sejo je imel štajerski de želni zbor v ponedeljek 14. t deželni glavar. Žnidaršič in njiju prošnjo 2 dni odpusta. Najprej je poslanec Washington utemeljil svoj predlog o uravnavi ribarstva. Potem pa je poslanec Kukovec dobil besedo, da utemelji svoj predlog, da naj bi se v slovenskih krajih slovenske JuČne knjige v šolo vpeljale. On pravi, da sti jedino le dve berili v slovenskem jeziku za prve razrede; višji razredi nemajo nobednih pripravnih slovenskih učnih pripomočkov. Ako se pa nemške knjige Kronesa Netolicke itd. poslovenijo, ne sme se jih ra biti in se kouii-cirajo. Na takšen način se pa napredek Slovencev v njihovem materinem jeziku nikakor ne pospešuje. Poslanec Kuko vec prosi, naj Be predlog njegov: „Od vlade se mora zahtevati, da naj za to skrbi, da do bijo prej ko mogoče ljudske šole slovenskega Štajerja potrebne učne pripomočke in knjige v slovenskem jeziku," odda Šolskemu odaeku. Deželni predsednik baron KUbeck priporoča ta predlog od vladne strani, a meni, da je vlada vedno skrbela tudi za Slovence, da bo dobili dobrih učnih knjig. Zato zbral Be je tudi nekov „komite". O Lapajnetovih prevodih pravi deželni predsednik, da nijso bili radi stvarnih uzrokov aprobirani, in zato so bili tudi konfiscirani. Kukovčev predlog se izroči potem šol Bkemu odseku. Poslanec vitez Knaftl utemeljuje bvoj pred log: „Od vlade Be zahteva, da naj hitro na to deluje, da se bode še letos pričela zidati železnica Sisek-Novi, .katero zahtevajo gospo darski in trgovski interesi dežele, kakor tudi dobro oskrbljevanje z živežem naših vojakov v Bosni," — ter se sklicuje na to, da mora vlada na železnici od Siska do Banjaluke plačati 5 gld. voznine od 50 kilo; jnžna železnica bi zahtevala od iste teškote le 20 kr., in vrh tega napravi ona lehko to železnico v treh tednih. Na tak način se državno premoženje zapravlja in tega so krivi Ogri, kateri so nam v oziru železnic Se veliko na dolgu. Ta predlog bo izroči deželno-kulturnemu odseku. Potem je prišlo poročilo deželnega odbora na vrsto, kateri je stavil predlog, naj se volitev dr. Sura za kmetske občine okraja slo venjgradskega potrdi. Preiskava je namreč dokazala, da je bila trditev v protestu Aleks Sonnsa in druzih le izmišljena, da so se vo lilni možje z žuganjem prisilili, da so volili dr. Šuca. Tudi trditvo v nekem drugem protestu se nijso obistinile. Volitev dr. šuca se brez de bate odobri. Poslanec Lipp poroča na dalje v imenu deželuo-kulturnega odseka o načrtu deželne postave za reguliranje Pesnice. On predlaga, da naj se reguliranje Pesnice odloži, ker se ne kaže nujna potreba, in se mora prej deželni odbor z deželno vlado dogovoriti. Poslanec Radaj oglasi se k tej točki ter pravi, da se morajo vse zdaj postoječe zem Ijiščne in zdravstvene nepriličnosti r Pesničkej dolini z reguliranjem Pesnice brzo odpraviti. Dr. DuhaČ misli, da se projekt v tej obliki, kakor je denes predložen, ne more sprejeti, tudi on je tega mnenja, da se mora nekaj storiti. Reguliranje deloma, katero bi ne stalo mnogo, odpravilo bi mnoge nepriličnosti. On predlaga torej, naj se deželnemu odboru naloži, da naj pribodnjej sesiji predloži dotičen projekt. Poslanec Kukovec pa predlaga, naj se posvetuje o načrtu deželno-kulturnega odseka. Poslanec Herman obžaluje, da v deželno kulturnem odseku nij nobednega zastopnika spodnjega Štajerja, ter pravi, da bode za predlog Ridajev glasoval. Poslanec grof Wurmbrand trdi, da se z reguliranjem Pesnice ne bodo nadeje izpolnile, kajti, ako se Pesnica objezi, potem so travniki ne bodo dali namakati. Predlog Duhačev in odsekov se sprejmeta. Poslanec baron Hammer-Purgstall predlaga v imenu Šolskega odseka, naj deželni odbor z vlado za to skrbi, da se šolske knjige ne bodo vedno menjavalo, ker b tem Be dru zine jako oškodujejo, ter naj se vpeljejo stalne šolske knjige, in sicer tako, da se bodo vseh jednakih šolah na Štajerskem rabile tud jednake učne knjige, katere se pa morajo po vsakem desetletju pregledati. Proti temu pred logu je vitez Schreiner, namreč, da bi se tem duševni napredek oviral (!) in bi se poduk za deset let stalen napravil. Tudi to bi bilo neumestno, da bi vlada knjige določevala. Na prcdek zahteva, da se morajo šolske knjige in zemljevidi menjavati. Ako se jedna šolska knjiga odpravi, potem se zgodi to le polagano in odpravljena knjiga ne izgubi zato aproba cije. Govornik predlaga, da naj deželni odbor z vlado le na to gleda, da se prevečkrat šol ske knjige osobito v ljudskih Šolah ne bodo menjavale. Tudi deželni predsednik je proti predlogu TTammor-Purgstallovemu, in dokazuje, da se morajo šolske knjige menjavati. Poslanec prof. Žolgar predlaga, da naj se deželnej učiteljskoj skupščini prepusti, določiti čas, kedaj naj se šolske knjige revidirajo. Predlog dr. pl. Schreinerjev se z 28 proti 19 glasom zavrže; deželnemu odboru se nalaga, z vlado na to delovati, da bo šolske kniige ne bodo več tako menjavale, kakor do zdaj nekaj let, in da se ne bodo stalno šolske knjige vpeljale. Koncem seje odgovoril je deželni pred sednik na interpelacijo poslanca Žnidar.šiča, stavljeno zavolj neusmiljenega izterjavanja dav kov, ter omeni neke naredbe deželne finančne direkcije, katera pravi, ako se pri prisilnem izterjavanju davkov pokažejo premisleki, da bo morajo ti poročati deželnemu finančnemu vodstvu, in se mora z izterjavanjem prenehati Ozirati se mora osobito na one družbine, katerih redniki so Sli v vojno službo. Pridob-ninski davek se v onem času ne sme izter-javati, kadar je dotičnik pri vojakih, ako se obrt no nadaljuje, ali da ga je kdo drugi za oni čas prevzel. Iz Bosne in Hercegovine. Oficijalen telegram IG. oktobra javlja: Generalmajor ltheinliinder poroča 15. t. m. iz Zavalja, da je pomirjenje Krajine skoro dovršeno. Po bojih G. in 7. t. m., ki so stali upornike 500 mrtvih in ranjenih, bil jo upor v severnej Krajini strt, prebivalci so se vrnili v svoje domove in so oddali orožje. Tvrdnjava Kl a duš, kjer se še nekoliko malega upornikov brani, je obkoljena. Na daljnem maršu so bili naši vojaki povsod prijazno sprejeti, in na vse načine podpirani. Mnogo orožja in str«' liva se je vzelo. Mali boji z razbojniki, ki so Krajini, in katere bode mogoče le s časom iztrebiti, bodo Se najbrž večkrat. V Bosni ostanejo po poročilih dunaiskih časopisov Se I. IV. VII. XIII. XIV. XVIII in XXXVI. divizija. Ker 80 gotovo čitatelji „Slov. Naroda" radovedni, ko-iko naSih slovenskih vojakov Be vrne domov, in koliko jih še v Bosni in Hercegovini ostane, hočemo jim tukaj navesti vse peS-polke in lovske bataljone, iz katerih so sestavljene zgoraj navedene divizije, ki bodo prezimovale Bosni, ter skrbele za javni re-l. I. divizija je sestavljena iz peS-polkov: Nadvojevoda Josip št. 37. (Magjari), fzm. baron Kellner Rt. 41. (Bukovinci), veliki knez ruski Mihael St. 26. (Magjari in Slovaki), fml. grof baron Knebel St. 76. (Magjari in Nemci). IV. divizija iz nešpolkov: fml. baron Abele It 8. (moravski Čehi), nadvoievoda Sig-mund St. 45. (Poljaci), fm. baron Hess St. 49. (avstr. Nemci), fzm. baron Rossbacher St. 71. (Slovaki). VII. divizija iz peS polkov: fml. baron Wetzlar Rt. 16. (Hrvatje), fzm. baron \Veber Rt. 22. (Hrvatje in Slovenci), fzm. baron Knhn št. 17. (Slovenci), voje-voda Sachsen-Meiningen St. 46. (Magjari). XIII. divizija iz peS-polkov : vojevoda parmenski St. 24. (Rusini), fzm. baron Ito-dič St. 78. (Magjari), fml. Nagy St. 60. (Slovaki in ogerski Nemci). XIV. divizija iz peS-polkov: nadvojevoda Ludovik Salvator Rt. 58. (Rusini), nadvojevoda Ernat St. 48. (Magjari in ogerski Slovenci). XVIII. divizija iz peS-polkov: St. 32. (Magjari), belgijski kraj Leopold II. St. 27. (štajerski Nemci), fml. grof JelačiČ St. 69. (Magjari), fml. baron Dormus St. 72. (Slovaki in Magjari.) XXXVI. diviziia iz peS-polkov: fzm. baron Ajroldi St. 23. (Srbi in Magjari), fml. baron Scudier St. 29. (Srbi), nadvojevoda Leopold St. 53. (Hrvatje), fzm. baron ŠokčeJ vič St. 78. (Hrvatje in Srbi). Izmej lovcev ostanejo naslednji bataljoni v BoBni in Hercegovini: 1. bataljon (Čehi), 3. bataljon (Nemci), 4. bataljon (Čehi), 7. bataljon (kranjski Slovenci), 8. bataljon (Štajerski Slovenci), 12. bataljon (Čehi), 19. bat al j on (k ran jaki Slovenci), 25. bataljon (Čehi) in 33. bataljon (kranjski Slovenci in avstr. Nemci). Izmej konjice ostaneta v Bosni ulan-ska polka St. 5. (Hrvatje, Srb je in Magjari) in St. 12. (Hrvatje). Izmej topništva nekoliko brigad 12. topniškega polka fml. ilofmann (štab Ljubljana). Toda tudi od teh polkov, ki v Bosni ostanejo, se bodo vrnili starejši roservisti domov, tako da bode vsaka kompanija Štela samo 150 mož. S tem razoroženjem bode prihranjenih vsak dan 120.000 gld. potioškov. Naši čitatelji vidijo iz tega pregleda, da v Bosni ostali polki so večjidol slovanski. Izmej slovanskih samo mariborski in celovški reservni polk prideta domov, vsi drugi Slovenci t. j. ljubljanski in primorski peS-polk, potem 7. 8. 9. 19, lovski bataljon ostanejo še dalje v Bosni in Hercegovini. Iz Trebinja 4. okt. (Pismo vojakovo.) Marširanje po Bosni in Hercegovini, od jednega konca do druzega, ostalo bode gotovo vsakemu vojaku v večnem spominu. Koliko gladu, žeje in truda smo tu dostali, to more pojmiti jedino lo oni, kedor jo vse Bam doživel. Od 11. m. m. pa do 1. oktobra bili smo zmirom na nogah, trpeli smo v mrazu in dežju toliko, da uže skoro sami sebi nijsmo podobni; zdaj smo pa v Trebinju. Kako smo sem prišli, zvedeli boste iz sledečega. Druga in tretja brigada otšli smo 11. m. m. iz Mostara vBtašev iskat. Istega dne prenočili Bmo v Domanoviču, kjer je imel naš 19. bataljon 21. avgusta boj z vstaši. Od tu šli smo dalje proti Stolcu. V Stolen videl sem prvi pot župnika Mu-Siča, vodjo bivših vstaSev kristijanskih. Iz Stolca marširali smo 13. m. m. v Dabar, od tod na Piano, potem v Pilek, od tu pa 18. proti Trebinji. Do 18. m. m. nijsmo vstašev nikjer videli. A mej Pilekom in Trebinjem hoteli bo nas napasti, naši kanoni so pa storili svojo dolžnost, ter razpodili to ničvredno od turške vlade plačevano golazen. Zdravi dospeli Bmo potem v Trebinje. Časa za opočitok pustilo se nam je le do 20. sept.; potem pa odrinili smo zopet proti tvrdnjavici Klobuk. Vstaši v Klobuku imeli so mnogo municije, in dva kanona. Takoj so nas iz teh pozdravili, jedva da smo se približali tvrdnjavici, a k sreči nobednega izmej nas se nij zadelo. Zdaj bo se pa jeli tudi naši kanoni glasiti, in tvrdnjavica Klobuk bila je kmalu razstreljena. Ko smo pa 27. m. m. vmarširali v Klobuk, nijsmo nobednega vstašev notri našli, — vsi bo v noči pete nabrusili, in jo iz tvrdnjavice popihali. Ker je neprenehoma deževalo, in je še vrhu tega močan veter pihal, zeblo nas je te dni tako, da smo kar z zobmi škripali. Človek moral bi biti od železa, da bi vsega nič ne čutil, in zdrav ostal. Ko smo svojo nalogo v Klobuku izvrSili, Sli Bmo zopet nazaj v Trebinje. Tukaj bo lehko ge dosta po ceni živi; pijače se dosti dobi, tudi ne predrage, posebno piva; a jedila, tega ee ne dobi. Četrtega tega meseca imeli smo mašo na polji v čast našemu presvitl. cesarju. Plakati, ob priliki vrnitve fml. Jovanovica v Dubrovniku po ulicah nabiti, se v originilu glase: „Nj. Preuzvišenosti St. baronu Jovanovieu, zapovjedniku c. kr. zapremaj u će vojske u Hercegovini, prigodom njegovega povratka u Dubrovnik dne 8. listopada 1878. Dubrovačko radničko društvo. — Tebi, koji pored druga u Bosni za cara Frane Josipa I. prvi naše države granicu razširi, slava! — Braćo radnici, veselo na rad, jer po naši jem zemljama, do Drine i Crne gore, vladaće od sele jedan zakon jedan jezik." ae nii porta piej obrnila do cesarske vlade za pojašnjenje, konstatira da se ropalo ali plpnilo nij nikjer, primorja humanno avstrijsko okupacijo z neusmiljenim vojevanjem Omara pa?e leta 1851 in 1852 in človeško vedenje naše vojske, z razsekavanjem in skrunienjem naših vojakov. Cesarska armada je smatrala kot častno stvar, kljubu zaplotnim in zavrat-nim napadom svoj nalog v duhu evropskega mandati izvršiti. Iflnrfjnrski listi terjajo, nai magiarski parlament odločuje, kai se ima zgoditi z Bosno, za katere upravo pa nijso pri volji ni krajcarja darovati. Viiuiif«* držiave. Komaj ao Itn ti začeli umikati se izpred Carigrada, uže so Turki tam planili nad kri-stijane in zverstva počeninli. Zatorej je general Totleben ustavil odhod Rusov, in zonet zasedel nekatera mesta, kjer je prej bil. Ruska vlada je to družim velesilam naznanila. Ker so vsi pametni ljudje o turškej anarhiji jednega mnenia, morajo tudi to rusko dejanje odobravati. Ruski zastopnik v Bolgariji, knez Dondu-kov-Korzakov. se je norca delal iz evropske komisije, ki ima meje za vztočno Rumelijo delati, češ, da te Kornelije nikoli ne bode, ker ie nemogoče, to bolgarsko zemljo zopet turškemu jarmu izročiti. Muselmanje nečejo ravnopravnosti s kristijani, oni hote gospodarji biti. Berlinski kongres je na to lastnost mo-hamedansko pozabil, ko je Bolgarijo v dva dela delil, in umetno stvaritev „vzhodno Ru-melije" naredil. Kakor brž bi mi (Rusi) zapustili deželo, začel bi se mej Turki in Bolgari boj na življenje in smrt. 102 krščanskih občin v jugu od Adrijanopolja ga je prosilo, naj Rusi ostanejo v deželi. #f/»/# I minister CalfOlI je v Pavi ji pred svojimi volilci govoril 16. okt. in obetal da bode Italija ostala pri mir ne i politiki na zunaj, in *e ogibala vseh negotovih poskusov .i»9i/ft'i*f» listi ne verujejo, da bi mo goče bilo, vojske z Afganistanom ogniti se. — Angleži še zmirom nema jo Ali-Muajida, temuč stoji tam 35 000 mož afganistanske posadke Politični razgled. TVotrtiiaJo bra 1878, konci pij ent ali đo Vl'aoitl i>f*ivitilt, dobi takoj službo pri advokatu Dr. Gvidon Srebre, (351—1) v Brežicah (Rann). Gostilnica „pri fajfi" v Lingerjevili ulicah. Donos in jutri zvečer sc dobijo fine frišne krvave in jetrne klobase. (352) So spoštovanjem f'Vt### MUtfrif. Kdor si hoče zdatnih pristranskih dohodkov hitro in gotovo prislužiti, piše naj pod naslovom: 1*1000** Aiiuoircen.-Kxpcillt.lon ii. |.. Daube A < oinp. ua Dunaju, na kar bode dotično izvedel. (343—2) Katk« IVVir 6inpfehli!n=== HfiscIiiiUi • als Be8tes und Preisvviirdigstes Die Regenmantel, Wasreii(lecken (Plartirn), EVlleinlagpp, Zeltetofic det k. k. pr. Fabrih : ; von M, J. Elsinger & Sohne \ in Wicn, Neuban, Zollorpasse 2, " ILieferanten des k. und k. Krtegsmlnisteriums, Sr. Maj. I Kriegsmarine, vieler HumanitttUanatalten ctc. etc. I (195—91) G. PICCOLI, lekar v Ljubljani, na dunajskej cesti „pri angelju", priporoča: 1. Tr. lih. Comp sploh imenovana Franc-ova esenca izvrstno pomaga zo- {>or vse notranje bo ezni v želodcu, pri telesnih zaprtijah, hemoroidih itd. Ta tinktura se vsakej družini najgurkeje priporoča, ker jo užo veliko tisoč lj n dein k zdravju pri pomogla. Steklenica s podukom o rabi vred volja 10 kr. 2. l)r. Moru-ovo »dravilo soper mrzlico pomaga pri tej bolezni neizmoti}ivo, steklenica velja 80 kr. 3. M i it «ii i Nok (Ilimbeerabgusa) iz domačih, gorskih malin, v steklenicah, ki drže 1 kilo — po 80 kr. — Temu, ki več kupi, ae ceneje. 4. Anuterluluu iislua vodu, stek enica velja ho kr., in solmi pntli, skatljica po 40 kr 5. I*i'hIi za pokončanje bolh, ščurkov in druzega mrčesa iz pravili dalmatinskih rož, paket po 10 kr. G. lloincoitaticiiu apoteku, popolnem uiedjeua po prof. llaugor-ju. 1 steklenica jagodic velja 10 kr. 1 steklenica tinkturo volja 20 kr. Vsako zdravi o se natanko po naročilu pripravi v zahtevami stopni inočno. 7. i»«»rscli — ribje olje, se rabi zoper škrofelje, škiofelnasine kostno bolezni, sušico, kašelj i. t. d., utekluuica velja UO kr., z želozo-jodiiroiu 1 gid. Gospod O, 1'iccoli, lokurničar v Ljubljani. Kašelj in teika sapa sta ino hudo nadlegovala, zato sem po zdravnikovem nasvetu tri mesece zavžival Vaše Dorsuliovo ribjo olju z železo-jodilroui. — Uže po zavžitji nekoliko steklenic sem čutil veliko o lajšanj o, — zdaj pa so Imam samo izvrBtnej zdravilnej moči tega olja zahvaliti, da som kašelj čisto odpravil, in svojo zdravje zopet zadobil. Zato morem to zdravilo očitno uajgorkejo priporočiti. V Ljubljani, dne 9. septembra 1878. Janez Kitar, trnovski kaplan. I'isiirma naručila z naslovom: Ci. 1'icooll, lekarna v Ljubljani, so točno izvršujejo proti poštnemu povzetju. (337—5) lzuuuiij .'n uicdnik Joalp Jurčič. Lamuiua in liuk „JNarodue tiskarne1*. t 6164