TRGOVSKI LIST
i
Časopis za trgovino« industrijo in obrt.
mtmaammmmmmKmmammmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmammmmmmmmmmm mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmamamammmmm mmmmmmmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmm
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, j Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. »eaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
mnmammmmmmmmmBmmmmmmmmammuMmm nmmmmsmmmmmmmmmmmmmmmmm—1 —————111 ——— 1 mu *wmnmmmKMmaaammmumammim\mmmm—mam—m mmmmmmammmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmammmmmam
LETO XI.	Tele!«	št.	2552,	LJUBLJANA, v torek, dno 11. decembra 1928.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	146.
Plenarna seja načelstva Zveze trgovskih gremijev v Celju.
iV torek, dne 4. t. m. se je vršila v »Celjskem domu« v Celju plenarna seja zveznega načelstva, ki je vsebovala dnevni red kot poslovno .poročilo, dalje referate o naši trgovini in oblastnih proračunih, o osnutku novega konkurznega in izvršilnega zakona, o pokojninskem zavarovanju in odmero zvezne doklade. Med raznoterostmi pa so se obravnavali aktu-elni predlogi zveznega načelstva in posameznih gremijev. Seji je prisostvovalo 22 odbornikov, odnosno namestnikov, ki so prišli iz cele Slovenije, da se informirajo, razpravljajo in sklepajo v važnih interesnih problemih. G. predsednik Vilko Weixl je po 10. uri otvoril sejo, kon-statiral sklepčnost in prisrčno pozdravil vse navzcče, izrekajoč jim zahvalo za lepo udeležbo. Nato je podal besedo zveznemu tajniku g. Podgoršku, ki je poročal o poslovanju Zveze.
I. Na plenarni seji dne 7. septembra t. 1. je zvezno načelstvo obravnavalo važno vprašanje novega načina prodaje soli, dalje uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin ter novo naredbo o krošnjarstvu, pa so bili nato storjeni nekateri pomembni sklepi, ki jim je Zveza posvetila svojo pažnjo. V zadevi prodaje soli se je obrnila z utemeljeno vlogo na tajništvo SLS in Jugoslovanski klub v Beogradu ter ga prosila, da posreduje pri mono-polski upravi glede izboljšanja novega načina prodaje soli. Tozadevno težnjo je tolmačila tudi ustno guvernerju Narodne banke in predsedniku monopolske uprave g. Bajloniju prilikom njegovega poseta v Ljubljani, ki je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da se prodaja soli kar najbolj prilagodi trgovskim interesom. Žal pa moramo ugotoviti, da še danes nimamo nikakih pozitivnih poročil o naših prizadevanjih.
Glede odpiranja in zapiranja trgovin je Zveza dostavila vse predloge gremijev zbornici TOI, ker mora veliki župan izdati novo naredbo o zaslišanju zbornice TOI in Delavsko zbornico. Po dobljenih informacijah bosta oba velika župana v kratkem zaključila prikupljanje tozadevnega materijala in nato izdala novo naredbo o odpiranju in zapiranju trgovin, ki bo v mejah ministrske naredbe upoštevala težnje posameznih gremijev. Predlogi pa, ki jim velika župana v svoji kompetenci ne moreta zadostiti (n. pr. podaljšanje delovnega časa na deželi ob nedeljah in praznikih), so bili odposlani ministrstvu socijalne politike s prošnjo, da nudi velikim županom pooblastilo, da smejo tudi tozadevna vprašanja urediti sami v sporazumu s prizadetimi stanovskimi organizacijami. Posebno jo Zveza stavila še zbornici TOI predlog, da stremi za enotno ureditvijo praznovanja narodnih praznikov za trgovino, obrt in industrijo, da bodo odpadle razne neljube motnje v trgovskem obratovanju.
Nova naredba o krošnjarstvu pomenja kolikor toliko korak naprej v prizadevanjih našega trgovstva, da se čimbolj preprečijo razni izrodki krošnjarjev. Zveza pa je stavila predlog, da se omenjena naredba spremeni v toliko, da se izločijo iz nje še vsi ostali priviligirani okraji dn se določi natančen seznam predmetov, ki jih smejo prodajati domači krošnjarji.
Ko je v mescih avgustu in septembru nastopilo posebno občutno pomanjkanje vagonov jn nastal katastrofalen zastoj v vsem trgovskem poslovanju, je Zveza takoj intervenirala pri direkciji železnic in Jugoslovanskem klubu v Beogradu, da zastavi vse sile, da se čimpreje odpravi
ta usodepolen nedostatek v našem železniškem prometu. Skupnemu naporu naših gospodarskih organizacij se je posrečilo doseči vsaj delno izboljšanje.
Na predlog gremija v Novem mestu je Zveza intervenirala pri železniški direkciji v Ljubljani, da uvede v interesu večjega razmaha trgovskega prometa še en vlak na progi Ljubljana—Karlovec, ki bi vozil v zgodnjih urah v Ljubljano in po 10. uri zvečer iz Ljubljane v Karlovec. Nadalje jo na pobudo istega gremija posredovala pri poštni direkciji v Ljubljani v zadevi cenejših napeljav telefona v trgovske lokale. V tem oziru je Zve-za prejela obvestilo, da poštna direkcija nima na razpolago niti potrebnega instalacijskega materijala, niti denarnih sredstev za napeljavo telefonskih zvez, ker je ministrstvo leto za letom črtalo tozadevne kredite iz njenega proračuna. Poštna uprava je storila vse, da doseže zopet zadostne kredite, in upa, da bo mogla v doglednem času dobiti vsaj nekaj materijala, s čimer bi se inštalacijski stroški za posamezne interesente v iz-vestni meri znižali.
Na finančno ministrstvo je Zveza naslovila utemeljeno predstavko glede poenostavljenja predpisov za pobiranje uslužbenskega davka in prejela poročilo, da se bo vršilo s 1. januarjem 1929 vplačevanje omenjenega davka potom davčnih znamk in se bodo pri lej priliki izdale ncve davčne knjižice, ki bodo tiskane tudi v slovenskem jeziku.
Pri finančni delegaciji v Ljubljani je Zveza na inicijativo celjskega gremija posredovala v zadevi sprejemanja malo poškodovanih bankovcev od strani davčnih uradov in je nato finančni delegat izdal vsem davčnim uradom v Sloveniji nalog, da posreduje — razume se le davčni uradi izven sedeža podružnic Narodne banke — vnovčenje poškodovanih bankovcev Narodne banke. Posredovanje gre seveda na račun stranke in se morajo bankovci vpisovati v poseben zapisek analogno kakor velja to za sumljive bankovce.
Na nujno težnjo celjskega, laškega in celjskega srezkega gremija je Zveza posvetila posebno pažnjo ohranitvi meroizkusnega urada in kontrole dragocenih kovin v Celju. Ti dve važni državni ustanovi se nahajate v pomembnem gospodarskem središču in sta v interesu ugodnega razmaha gospodarskega življenja nujno potrebni. Zveza je v utemeljeni predstavki apelirala na trgovinskega ministra, da očuva neokrnjen meroizkusni urad v Celju in prosila tudi Jugoslovanski klub za uspešno intervencijo.
Koncem oktobra se je — prvič po desetletnem obstanku naše države — mudil v Ljubljani guverner Narodne banke g. Ignat Bajloni, da stopi v oseben kontakt s predstavniki naših gospodarskih organizacij in sliši ter prouči njih aktu-elne težnje. Pose til je tudi našo Zvezo v njenih uradnih prostorih, kjer ga je sprejel g. podpredsednik Kavčič z večjo deputacijo odličnih predstavnikov naše trgovine. Nato je g. podpredsednik v obširnih in izčrpnih izvajanjih tolmačil pereče probleme našega trgovstva, katerim naj bi g. guverner v svojem visokem položaju posvetil temeljito pažnjo. V posebni spomenici, izročeni gospodu guvernerju, je Zveza naglasila upravičeno željo naših trgovskih krogov, da se prikrojijo pogoji za dosego kreditov pri Narodi banki tako, da se bo moglo naše trgovstvo posluževati kreditov v taki meri, kakor se to vrši v ostalih pokrajinah naše države. Nadalje je vsebovala spomenica še nekatere druge važne predloge, ki jih forsirajo naše gospodarske or-
ganizacijo deloma že leta in leta, a še niso mogle doseči njih uresničenja. Tako glede ustanovitve gospodarskega sveta, ureditve naših trgovinskih odnošajev z državami ob Sredozemskem morju in na Levanti, glede odprave krivičnega in občutnega davka na poslovni promet, zboljšanja novega načina prodaje soli in vžigalic od strani monopolske uprave, dalje organizacije in zboljšanja železniškega prometa, glede kreditne politike, poštne hranilnice, pospeševanja izenačenja naše zakonodaje, revizija taksnega zakona itd.
Gospod guverner je pokazal veliko umevanje za upravičene težnje naših gospodarskih krogov in obljubil, da bo zastavil na merodajnih mestih vse svoje sile za napredek in procvit našega gospodarskega življenja.
V	zadevi novih občutnih oblastnih davščin, ki prinašajo tudi trgovstvu težka bremena, je Zveza potom posebnih depu-tacij takoj intervenirala pri obeh oblastnih odborih, da doseže omiljenje že itak neznosnih bremen. V ljubljanski oblasti je prinesel složen nastop vseh gospodarskih organizacij delen uspeh, v mariborski oblasti pa so zadeli vsi naši tehtni argumenti na gluha ušesa. Važnemu vprašanju oblastnih davščin je posvečena posebna točka dnevnega reda.
Vprašanju točilnih pravic je Zveza posvečala stalno temeljito in izčrpno pažnjo ter storila vse, da očuva pravilnim potom pridobljene pravice naših trgovskih točilcev. V tem oziru je bilo vloženih nešteto predstavk na vsa merodajna mesta in v Beogradu so intervenirale trikrat posebne deputacije pri notranjem ministru dr. Korošcu, trgovinskem ministru dr. Spahu in državnem podtajniku v finančnem ministrstvu dr. Letici.
O	svojih korakih in intervencijah je Zveza izčrpno obveščala vse gremije potom okrožnic in notic v »Trgovskem listu«. Zveza je delovala tudi v sporazumu s Savezom hrvatskih maloprodavača, ki šteje na tisoče takih točilcev, v nadi, da se bo posrečilo složnemu nastopu vseh trgovskih točilcev očuvati pridobljene pravice. Zal pa so vsa naša neumorna in trudapolna prizadevanja mogla doseči le stalno zavlačevanje ukinitvenega roka, ne pa neokrnjeno ohranitev točilnih pravic. Notranji minister dr. Korošec je namreč kljub vsem tehtnim argumentom trgovskih točilcev zavzel rigorozno stališče, da se mora končnoveljavno ustanoviti vsako točenje alkoholnih pijač v trgovskih lokalih. V tem oziru je že izdal na vsa velika županstva nalog, da morajo strogo paziti na to, da s 1. januarjem 1929 preneha točenje alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim in špecerijskim blagom.
(Dalje prihodnjič.)
ODLIKOVANJU.
Nj. Veličanstvo kralj je odlikoval podpredsednika Centrale industrijskih korporacij kraljevine SHS gospoda dr. Frana W i n d i s c h e r j a , generalnega tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, z redom sv. Save III. razreda. Odlikovanja gospoda dr. Frana Windischer-ja, vodnika slovenskega gospodarstva, j smo iz srca veseli. Tolmačimo ga za 1 priznanje slovenskemu gospodarstvu, j da je v svojih prizadevanjih na pravem potu in da je svoje interese spravilo v pravilen sklad z interesi cele , države.
K odlikovanju čestitamo!
Jubilej Bolniške blagajne samostojnih mojstrov v Ljubljani.
V	soboto dopoldne se je vršilo v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani slavnostno zborovanje v proslavo 40-letnice obstoja Bolniške blagajne samostojnih mojstrov v Ljubljani.
Ob udeležbi številnih članov in zastopnikov oblasti in korporacij se je predsednik g. Aleksander Gjud v svojem pozdravnem nagovoru spominjal časov pred 40 leti, ko si je okrog 60 ljubljanskih obrtnikov na pobudo pokojnega Matije Kunca ustanovilo svojo bolniško blagajno. Njegovemu nagovoru so sledili pozdravi in čestitke g. vladnega svetnika dr,, Ketteja imenom velikega župana, g. dr. J os. Pretnarja za Zbornico TOI, g. mag. direktorja dr. Zarnika imenom ljubljanskega župana, predsednika Trgovskega društva »Merkur« g. dr. Frana Win-discherja in g. Jos. Rebeka za Vrhovni obrtniški svet in Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani.
Osobito lepe in bodrilne besede je zbranim obrtnikom izpregovoril predsednik »Merkurja« g. dr. Fran VVin-discher. Spominjal se je težkih časov, ko sta se morala slovenski obrtnik in trgovec boriti tudi v naci-jonalncm oziru. Naše obrtništvo v zadnjih letih napreduje. Za to gre glavna zasluga delavnim in požrtvovalnim možem, ki so obrtništvo vodili. Ob tem jubileju se moramo spomniti moža, ki je bil sicer ne* miren duh, ki pa je plodove svojih izkušenj v tujini znal prenesti na domača tla, kjer se je med prvimi boril za obrtništvo, to je bil pokojni Matija Kunc, krojaški mojster in obrtniški pisatelj. On je prvi začel uresničevati idejo za ustanovitev te humanitarne naprave. Ob priliki proslave 40-letnice pa ne smemo pozabiti velike pridobitve po prevratu, ko smo dobili svojo lastno državo in je slovenski obrtnik prišel končno do svojih naci-jonalnih pravic, za katere se je moral težko boriti. Če hoče obrtništvo uspešno napredovati se ne sme oplašiti radi trenutnih neuspehov in tarnati, temveč pogumno vztrajati v borbi in delu. Zato s čestitkami in z željo najlepših uspehov v bodočnosti obenem obrtništvu kliče izrek francoske revolucije: »Pogum, pogum, pogum!«
Pozdravnim nagovorom je sledilo izredno zanimivo poročilo tajnika g. Alojzija Erjavca. Ljubljansko obrtništvo se je pred 40 leti zbiralo v »Kranjskem obrtniškem društvu«, katerega predsednik je bil tiskarnar Anton Klein, podpredsednik pa agilni Matija Kunc, krojaški mojster. Slednji je na društveni odborovi seji 15. avgusta 1888 predlagal ustanovitev bolniške blagajne samostojnih mojstrov. Predlog je bil sprejet. Dne 20. septembra 1888 se je vršilo zborovanje •Kranjskega obrtniškega društva«, katerega se je udeležilo okrog 100 obrtnikov. Po poročilu Mateja Kunca
o	ustanovitvi bolniške blagajne se je na priporočilo gg. Dragotina Hribarja in Franceta Šturma sprejel Klinčev predlog, da se ustanovi bolniška blagajna. Zanimivo je, da je ustanovitvi edini ugovarjal mizarski mojster I. Regali, češ, da je bolniška blagajna mojstrom nepotrebna in da naj se j ustanovi zavarovalna banka za pokojnino obrtnikov.
Izvoljeni pripravljalni odbor je po seji dne 29. septembra 1888 predložil vladi v odobritev pravila, ki so bila
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 11. decembra 1928.
Tl	BIMI-I	lili	Bil—| m	u____________________
Štev. 14(5.
Zahteve naših industrijalcev.
Ropolucijo sprejete na zboru Centrale industrijskih korporacij kraljevine SHS.
potrjena dne 2. decembra 1888. Dne 9. decembra 1888 se je vršil v Leh-nerjevi pivovarni na Sv. Petra cesti ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo okrog 70 obrtnikov. Vpisalo se je 56 udov, ki so takoj izvolili v odbor gg. Karola Binderja, Matijo Kunca, Adolfa Tonniesa, Leopolda Tratnika, Franceta Šturma, Jerneja Žitnika, Edvarda Schlegla, Ludovika Vidmajerja, Jožefa Bukovnika, Janeza Bonača, Alojzija Jenka in Ferdinanda Schafferja; za namestnike: gg. Hinka Zamernika, Antona Koširja, Avgusta Rumpla, Franceta Tonija, Karola Hin-terlechnerja in Karola Krimerja; v nadzorovalni odbor gg. Antona Kleina, Jožefa Vidmarja in Vincenca Zirn-steina in za namestnike gg. Antona Ravniharja, Mihaela Tornischa in Dragotina Hribarja. Prvo načelstvo so tvorili Matija Kunc kot načelnik, Adolf Tonnies, namestnik, Franc Šturm, tajnik in Leopold Tratnik, blagajnik. Dosedanji načelniki so bili Kunc, Hinterlechner, Schlegel, Kraigher in Gjud. Nad 30 let delujoči in še živeči člani so gg. Vinko Zirnstein (40 let), Aleksander Gjud (39 let), Honigmann, Kranjec, Kraigher, Zam-Ijen, Irkič, Erjavec in Podkrajšek. Doslej je bilo 39 občnih zborov in 172 odborovih sej. Članov je danes 130.
Pred 9 leti se je ustanovil starostni sklad. Letos so se začele izdajati že prve podpore tega sklada 4 članom, s čemer se je uresničila ideja pokojnega Regalija.
G. blagajnik Ivan Kersnič je podal blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je blagajničino premoženje stalno naraščalo ter znaša s podpornim skladom za starost, ki je narasel letos na Din 61.000 —, skupno že okrog Din 100.000-—.
Proslavljena 40 - letnica Bolniške blagajne samostojnih mojstrov kaže lepe uspehe obrtniškega humanitarnega dela, jo pa obenem tudi opomin obrtnikom, ki še niso člani te institucije, da k njej pristopijo, da s tem pripomorejo blagajni še k večjim uspehom v interesu obrtništva.
VAŽNO ZA TISTE, KI SE NAMERA VAJO IZSELITI.
Med našim delavstvom, med industrijskim in kmetskim, vlada čestokrat prepričanje, da so v Nemčiji, Belgiji in Nizozemski ugodne delovne razmere. Iz nekaterih krajev, v prvi vrsti pa iz Dalmacije, se izseljujejo ljudje v večjih trumah, velikokrat tudi brez zadostnih potnih dokumentov. Če gre kdo v tujino s pomanjkljivimi potnimi dokumenti in brez zasiguranega dela, ga čaka žalostna usoda. Ali je brez zaslužka in tava okoli brez sredstev ali ga pa tamkajšnje oblasti brez usmiljenja napode preko meje. Neredko postanejo taki siromaki Se žrtve brezvestnih špekulantov s tem, da se jim približajo in jim obljubljajo, da jim bodo preskrbeli točne potne listine. Za »kolek in takso« morajo dati zadnji novec. Špekulanti seveda izginejo, žrtve pa so pahnjene v najbednejši položaj ter se zatekajo k jugoslovanskemu konzulatu, da jim nudi pomoč vsaj za prvo silo in da jim omogoči odhod v domovino.
Pa tudi doma se pojavljajo razni agenti. Tako je prišel iz Belgije neki rudar Anton Skale ter nabiral delavce v brežiškem okraju in v okraju Šmarje pri Jelšah. Ko je zaznala oblast za njegov posel, ga je seveda zaprla in občutno kaznovala. Za potovanje v Belgijo so še posebno strogi predpisi. Belgijski konzulat more dati svoj vizum le tistemu, ki ima dovoljena je za dopotovanje v Belgijo od belgijskega ministrstva za zunanje zadeve. Kdor hoče torej iti v Belgijo za delom, mora vložiti potom belgijskega konzulata v Ljubljani tozadevno prošnjo na omenjeno ministrstvo v Bruslju (Bm-xelles). Prošnji mora biti priloženo: zdravniško spričevalo, nravnostno spričevalo, potrdilo belgijskega delodajalca, da je že sprejet v delo in dve fotografiji. Ako reši ministrstvo prošnjo ugodno, pošlje čimprej dovoljenje za vselitev v Belgijo.
Vsi prizadeti naj vpoštevajo ta navodila, sicer jih bo doletela usoda že tolikih zapeljancev.
Naročajte »Trgovski list!«
Predstavniki industrije iz cele države, zbrani na 12. centralnem zboru industrijskih korporacij kraljevine SHS 29. in ?>0. novembra 1928, so sklenili sledečo
resolucijo:
1.
Naše zastopstvo v ekonomskem komiteju in ratifikacija mednarodnih konvencij društva narodov.
©a bi se naši državi in njenemu gospodarstvu nudila možnost, da pravočasno vpliva pri sestavljanju mednarodnih konvencij, s katerimi se urejajo za nas jako važna gospodarska vprašanja na mednarodni podlagi, prosimo g. ministra za zunanje zadeve, da nam, čim bo to mogoče, izposluje efektivno članstvo v ekonomskem komiteju društva narodov poleg Avstrije, Rumunije in drugih manjših držav; a da nam do tedaj potom našega diplomatskega zastopnika v Ženevi izposluje možnost, da se udeležimo vseh sestankov ekonomskega komiteja društva narodov.
Prosimo kraljevo vlado, da čim preje predloži vse one mednarodne konvencije društva narodov, katere so naši predstavniki svoječasno podpisali, narodni skupščini v ratifikacijo.
II.
Industrijske obveznice in industrijska banka.
Da bi se uredba o industrijskih obveznicah izdelala v smislu potreb gospodarskih krogov, prosimo kraljevo vlado naj izvoli pomnožiti obstoječi odbor s finančnimi in gospodarskimi strokovnjaki.
Da se preskrbi srednji in mali industriji kredit, se prosi kraljeva vlada, da imenuje strokovno komisijo, ki naj bi pripravila in izdelala načrt zakona o privilegirani industrijski banki za dosego tega namena.
Veljavnost člena 304. finančnega zakona za 1928/1920 naj se podaljša tudi za 1. 1929/30.
III.
Oblastne davščine.
Prosimo g. ministra za finance:
1. da nujno predloži zakon o finansiranju samoupravnih teles v smislu predlogov, predloženih v resolucijah XI. Centralnega zbora industrijskih korporacij 9. in 10. maja 1928 in VI. rednega kongresa gospodarskih zbornic in organizacij 8. in 9. septembra 1921. Neodložljivo potrebo za predložitev tega zakona dokazujejo proračuni oblastnih samouprav za 1. 1929.
2. Ako bi se zakon o finansiranju samoupravnih teles ne bil mogel nujno predložiti, prosimo, da sprejme v finančni zakon za 1929/1930 pooblastilo za kraljevo vlado, da izda uredbo z veljavo zakona za ureditev tega vprašanja.
3. Oblastnim samoupravam naj se zakonitim potom naloži, da vsaj en mesec pred razpravo v oblastni skupščini objavijo pismeno predlog uredbe o oblastnem proračunu s proračunom izdatkov in dohodkov.
4. Dalje prosimo g. ministra, da pri odobravanju oblastnih proračunov za 1. 1929:
a) posebno pazi na racionalno gospodarstvo oblastnih samouprav in v ta namen ukine vsa privilegirana in nepotrebna uradniška mesta;
b) da ne odobri davščin, ki bi bremenile sirovine, sredstva za proizvodnjo in pogonsko silo, niti davščin z značajam izvoznih carin v drugo oblasti ali v inozemstvo, da izenači doklade na lconzum in vodi račun o tem, da bodo oblastne doklade enake za vse vrste državnih davkov.
5. Veljavnost odredb o maksimiranju samoupravnih doklad je treba podaljšati do zakonite ureditve finansiranja samoupravnih teles tako, da se pobiranje občinskih doklad maksimira največ na 150%, a da celotne samoupravne doklade ne smejo biti višje nego 200%. Pooblastilo ministru za finance v finančnem zakonu za 1928/1929, da sme dovoliti doklade preko maksimalne meje, se mora ukiniti. Maksimiranje samoupravnih doklad naj se zopet uveljavi tudi za usluž-benski davek.
Mednarodna konferenca za gospodarska poročila.
Za izenačenje mer, številk, obrazcev in pojmov.
Društvo narodov pripravlja že več let tako konferenco. Udeležujejo se je ne samo predstavniki vsih kulturnih držav, članic Lige, temveč tudi sovjetska Rusija, Amerika in Turčija.
Glavni cilj merodajnih gospodarskih forumov je, da se izdelajo statistike, ki jih je mogoče primerjati, to je, da se postavijo načela, po katerih naj bi ee vodile vse ekonomske statistike na svetu. Neštevilni strokovnjaki so dali svoje nasvete o teh metodah, in sedaj je prišlo do konference.
Ta konferenca spada v okvir Društva narodov, ker bodo dobre in primerljive statistike osvetile medna-rode probleme. Storjen bo tudi iz te strani poskus, da se zberejo ekonom-
Ob prehodu od sedanjega na novi sistem državnih neposrednih davkov naj se zaščiti gospodarstvo, da ne bo s samoupravnimi dokladami višje obremenjeno nego do sedaj.
6.	Neizogibno je potrebno, da ministrstvo za finance tudi nadalje vrši kontrolo nad proračuni Ln gospodarstvom samoupravnih teles in v ta namen razširi oddelek za samoupravne proračune, da se bo moglo brigati za skladnost oblastnih in lokalnih financ z nameni splošne državne finančne in gospodarsko jjolitike.
IV.
Promet.
Prosimo kraljevo vlado, da stalno posveča pozornost izboljšanju prometa, da bo ta vstrezal potrebam cirkulacije blaga tudi ob času izvozno sezone.
V.
Zakon o izrabljanju vodnih sil.
Prosimo g. ministra za poljedelstvo in vode, da čimpreje predloži zakon o izrabljanju vodnih sil, s katerim naj bi pospešila privatno inicijativo in to na ta način, da za-sigura pooblaščencu prosto razpolaganje s svojim premoženjem in možnost podaljšanja roka pooblastila tudi po njegovem poteku, ako bi to ne bilo protivno važnim državnim interesom; tudi prosimo, da se zaščitijo pridobljene pravice v zvezi z obstoječimi konstrukcijami.
vr.
Socijalna vprašanja.
1. Ker se položaj naše industrije od novembra 1927 ni izboljšal, prosimo g. ministra za socijalno politiko, naj v smislu naše resolucije z dne 11. novembra 1927 ne podpiše odločb o povišanju prispevkov za primer nezgode od 6% na 7%. V Čehoslovaški, kjer je položaj industrije kolikor toliko po-voljnejši, se je ta prispevek pred kratkim znižal za 1%, da bi se gospodarstvo tako razbremenilo.
2. Ob tej priliki protestiramo, da se v nekaterih pokraj:nah postavljajo za člane upravnih in nadzornih odborov okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in javnih borz dela ter kot zastopniki gospodarjev in delavcev ljudje, ki so predvsem eksponenti političnih strank. Predstavniki legalnih gospodarskih in delavskih organizacij, iz katerih vrst bi se moralo v enakem številu vzeti gospodarje in delavce, nimajo v teh upravnih in nadzornih odborih svojih predstavnikov, ker veliki župani postavljajo strankarje, katerih gospodarstvo ne priznavaa za svoje predstavnike.
3. Na podlagi pooblastila člena 321. finančnega zakona za 1928/29 se naj predloži nova uredba o zaposlitvi inozemskih delavcev. Ker leto poteka, prosimo g. ministra za socijalno politiko, da izdela to uredbo v skladu z željami, katere so predstavniki naše industrije že večkrat predložili.
VII.
Pospeševanje industrije.
Po vzgledu sosednih držav prosimo kraljevo vlado, naj čimprej predloži zale on o zaščiti in pospeševanju domače industrije in pri tem upošteva posebno potrebo za industrializacijo južne Srbije.
Dalje prosimo kraljevo vlado, da se zakoniti predpisi o prvenstvu domače industrije pri državnih nabavah v vsem uporabljajo.
Prosimo g. ministra za trgovino in industrijo, da se v svrho čim racionalnejše popolnitve in pospeševanja domače, posebno gozdarske industrije omogoči nabava modernih in patentiranih tipov strojev z vporabo
II.	in III. seznama strojev in strojnih delov, katerega je izdalo ministrstvo za trgovino.
VIII.
Oskrba malih žag s potrebnim lesom.
Za oskrbo malih žag s potrebnim lesom prosimo g. ministra za gozdove in rudnike, da se načelo člena 294. finančnega zakona za 1. 1928/29 razširi na vse domače srednje in male žage.
ski podatki in da se odpravi ekonomski kaos, v kolikor prihaja od slabih statistik.
Prava znanstvena ekonomska politika se more voditi le s pravilnimi svetovnim statistikami.
Izgleda, da je velik del posla dokončan od strani Društva narodov. Strokovnjaki so že oddali svoja mnenja. Sedaj je treba, da to sankcionirajo tudi države potom svojih pozvanih in odgovornih ekspertov.
Predsednik konference je znani ženevski profesor Viliam Papar.
Našo državo zastopajo: naš stalni delegat pri Društvu narodov g. Konstantin Fotič; direktor ministrstva socijal-ne politike g. Makso Birkovič, profesor g. Lazar Kostič. Splošna debata bo trajala še en dan, potem pa pričnejo komisije, podkomisije, strokovna in znanstvena politika.
Računa se, da bo konferenca trajala kakih deset dni.
j Iz predsedstvenega poročila Zbornice TOL
(Iz poročila, ki ga je podal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin v plenarni seji dne 5. t. m.)
(Nadaljevanje.)
6. Ostale države.
V jeseni so se vodila tudi pogajanja z Nemčijo za razširjenje tarifnega dela trgovinske pogodbe, ki je bila sklenjena lansko leto. Kljub popustljivosti naših delegatov pogajanja niso vodila do pozitivnega uspeha. Končno mi je omeniti, da je bilo načelo največjih ugodnosti na podstavi člena 30. naše trgovinske pogodbe z Anglijo v toku zadnjega polletja razširjeno na vse važnejše angleške kolonije, dominijone .in posesti, ki so važni za našo zunanjo trgovino. Ratificirana je bila tudi naša trgovinska pogodba z Estonijo, ki pa stoji v naši zunanji trgovini na 53. mestu in praktično zaenkrat ne igra posebne vloge. Od mnogobrojnih konvencij, ki smo jih dosedaj sklenili z Madžarsko, so stopili dne 3. novembra v veljavo sporazum o ukinitvi omejitve za izvoz depozitov, sporazum o iivljen-skem zavarovanju, sporazum glede razdelitve lastnine javnopravnih oseb ter sporazum glede skrbništva in varaš tva.
7. Mednarodne konvencije.
Za mednarodni potniški in blagovni promet je pomembno uveljavljenje mednarodne konvencije za prevoz potnikov, prtljage in blaga po železnicah, ki je bila sprejeta na mednarodni konferenci dne 23. oktobra 1924 v Bernu in ki je stopila pri nas dne 1. oktobra v veljavo ter mednarodna konvencija za zaščito industrijske svojine, sprejeta na konferenci v Haagu dne 6. novembra 1925 in zakon o arrangementu glede mednarodnega registriranja tvorniških in trgovinskih žigov s pravilniki za njihovo izvrševanje.
Uveljavljenje navedenih pogodb in sporazumov daje naši zunanji trgovini ne morda vedno najugodnejšo, vsekakor pa trdno podlago za kupčijsko poslovanje. Z njimi je krog trgovinskih pogodb skoro zaključen. Preostaja le še ureditev naših trgovinskih odnošajev z ostalimi balkanskimi državami, z državami na Levanti in okrog Sredozemskega morja, ki postajajo za naš izvoz po izkušnjah zadnjih let vedno važnejša tržišča.
S sprejetjem naštetih pogodb se krog držav, ki so važne za naš izvoz, polagoma zaključuje tako, da bo prihodnje leto dana možnost definitivnega sprejetja naše autonomne carinske tarife.
B. Letošnja letina.
Letina deželnih pridelkov v Sloveniji letos izvzemši žitarice ni bila posebno ugodna. Pozni mraz je uničil sadje v cvetju, tako, da je bil pridelek sadja minimalen in je za izvoz preostalo komaj ena četrtina količine normalnih let. Pridelek sočivja in povrtnine je zelo trpel vsled dolgotrajne poletne suše in so preostale zelo majhne količine fižola za izvoz. Tudi vinogradi, ki so do srede septembra dajali najboljše nade, so vsled naglih vremenskih sprememb v času dozorevanja grozdja koncem septembra občutno trpeli ter je pridelek slab. Razmeroma najbolje so odrezali nasadi hmelja, vendar so prodajne cene ostale daleč za pričakovanjem.
V mnogih krajih je napravila toča velike škode, v poletni vročini tudi gozdni požari. Ljubljansko veliko županstvo ceni škodo vseh teh uim v oblasti na okroglih 250 milijonov dinarjev. Razmere v naši kmetijski produkciji postajajo od leta do leta težavnejše. Uradni list nam najbolje dokazuje nepovolen položaj našega kmeta, ki se kaže v rastočem zadolževanju in prodaji posesti dražbenim potom. Napram poljedelcem v ostalih pokrajinah naše države z rodovitnejšo zemljo in ugodnejšim podnebjem ima naš kmet v mnogih panogah proizvodnje večje produkcijske stroške, kar mu otežuje plodonosno vnovčevanje svojih proizvodov.
Štev. 146.
TRGOVSKI LIST, 11. decembra 1928.
Stran 3.
Trajen vir dohodkov
nudi prodaja
Razpečuje v kraljevini SHS Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26
MAGGI',ev‘h izdatkov za Juhe.
Tako se v zbornično področje uvaža b, ostalih pokrajin že nad dve tretjini vina, ki se tu konzumira, dočim bi naše vinogradništvo lahko v normalnih letih samo krilo celotno potrebo. Dejstvo, da producira vojvodinski in -dalmatinski vinogradnik najmanj za polovico ceneje svoja vina, predstavlja za naše gospodarstvo važen problem, ki ga bo treba resno proučiti. Vsi napori, da bi za naša dražja vina pri--dobili inozemska tržišča, ne morejo imeti uspeha, ker je, kakor danes jasno vidimo, izključeno, da bi mogel naš štajerski vinogradnik konkurirati na inozemskem tržišču s cenenim -sanskim in francoskim vinom.
Posledice kritičnega stanja naše poljedelske produkcije se občutijo ne samo v izvozni, marveč tudi v uvozni in nadrobni trgovini, ker se podeželski sloji omejujejo v nakupih svojih potrebščin na minimum. Ta položaj žal ni nikak prehoden pojav, kakor ne mnogokrat pogrešno smatra, marveč predstavlja trajen problem, ki ga je treba temeljito rešiti. V to svrho bi se imel tudi pri nas izdelati ob sodelovanju predstaviteljev oblastnih samouprav in vseh drugih poklicanih strokovnih činiteljev podroben gospodarski program. Poljedelsko ministrstvo je sicer priredilo tekom letošnjega poletja niz strokovnih anket, na katerih se je proučavalo vprašanje intenzifikacije poljedelske produkcije, zboljšanja kvalitete pridelkov, vendar ima utis, da se glavnemu vprašanju, namreč znižanju produkcijskih stroškov ni posvetilo dovolj pažnje.
Sistematična izvedba gospodarskega programa in jačanje poljedelske produkcije v Avstriji, Italiji, na Češkem in v Nemčiji, ki so bile v prvem petletju po prevratu najboljši odjemalci naših pridelkov, ima med drugim za posledico, da se ta tržišča z vedno večjimi zaščitnimi carinami zapirajo proti našemu uvozu. Vsi ti pojavi dalekosežne važnosti zahtevajo od nas trajnega proučavanja in usmerjenja naše gospodarske politike na čim intenzivnejšo industrializacijo, da vzgojimo doma močnega konzumenta, v naši zunanji trgovini pa, da se ori-jentiramo proti jugu in vzhodu. To ■velja prav posebno za našo zbornično področje in baziramo na tem program našega dela.
('. Konjunktura industrijske in obrt-Hiške produkcije. — Položaj trgovine.
Konjunktura industrijske in obrtniške produkcije v zborničnem področju je bila v preteklem letu z nekaterimi izjemami v splošnem po-voljna.
Lesna industrija in trgovina je imela v preteklem letu od marca do začetka novembra za mehak les zelo dobro konjunkturo. Cene v eksportu so se znatno popravile in interesenti so razprodali vse, tudi stare zaloge. Mnogo povpraševanja je bilo iz Grčije, pa tudi iz Levante, ki je bila v plačilih vseskozi dobra in solidna. Žal, da interesenti radi vednega pomanjkanja železniških vagonov niso mogli izkoristiti v večjem obsegu te po-voljne konjunkture. V drugi polovici mescca novembra je nastal vsled omejitve stavbne delavnosti, kakor tudi očividno vsled večjega upliva rumun-skih tržišč nagel preokret in je povpraševanje padlo na komaj 25% na-pram prejšnjim mesecem. V bukovini je konjunktura slabejša, dočim vlada za izvoz celuloznega lesa veliko povpraševanje, ker ga je celo severna Amerika začela kupovati v Evropi in konzum vsled naglega razvoja časopisja stalno raste.
Železarska industrija je bila vsled sporazuma z inozemskimi železarnami dobro zaposlena in se je potreba na zalogah vsled tipiziranja produkcije zmanjšala. Cene pa so ostale vsled stalne ostre inozemske konkurence prejkoslej nepovoljne. Tekstilna in-/
dustrija lepo napreduje ter je svoje obrate v mnogem razširila in izpopolnila. Vsled zastoja v nadrobni trgovini in neugodnih plačilnih razmer pa je potrebna skrajna previdnost pri oddaji blaga. Papirna industrija je morala po znižanju uvozne carine omejiti produkcijo rotacijskega papirja na eno četrtino poprejšnje proizvodne, v ostalih vrstah papirja in lepenke je bila zaposlenost do tri četrtine kapacitete. Razmah naše papirne industrije ovira previsoka tovor-nina za dovoz celuloznega lesa in mokre celuloze do tovarn, kar občutno podražuje produkcijo. Pričakuje sc, da se bodo prilike po uveljavljenju dodatnega sporazuma z Avstrijo nekoliko zboljšale.
(Nadaljevanje sledi.)
r ~i TtiiMrTMMBOTTiTTnTnMi-rriTTnr iinmiini n—— —■—— im
RAČUNSTVO ZA GRADBENE IN INSTALACIJSKE OBRTE.
Te dni je izšla v založbi Zbornice za trgovino, obrt in industrijo učna knjiga »Računstvo za gradbene in instalacijske stroke«. Knjigo je s sodelovanjem mojstrov-strokovnjakov T. Korna, Ivana Novaka, Ivana Ogrina, Frana Ravnikarja in Toma Vojnoviča sestavil pokojni profesor Henrik Podkrajšek. Namenjena je kot pomožna učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, dobro pa bo služila tudi pomočnikom in mojstrom navedenih strok, ker ima v svojem strokovnem delu zbrana praktična navodila za kalkulacijo, proračun in rentabilitetni račun, poleg tega pa vsebuje 37 geometrijskih podob, nariskov in načrtov. Knji- j ga se dobiva pri Zbornici za trgovino, j obrt in industrijo v Ljubljani. Brez ! poštnine stane 40 Din, poslana po po- j šti pa 2 Din več.
LEŽNINA ZA PAKETE.
Ministrstvo pošte in telegrafa je izdalo pod štev. 48.524 z dne 12. novembra t. 1. naslednjo odredbo:
Opaža se, da mnoge pošte zaradi samovoljne razlage čl. 61 prvega dela Pravilnika za notranjo poštno službo nepravilno postopajo pri izračunavanju ležnine za pakete, namenjene v širšo dostavno področje, kar povzroča veliko nepotrebnih pisarij med posameznimi direkcijami.
Da bi se te nepravilnosti, ki so marsikdaj na škodo strankam in ki otežujejo«, delo na poštah, ne dogajale več, razglaša ministrstvo v zvezi s svojimi prejšnjimi pojasnili poštam in direkcijam, da se po čl. 61 pravilnika I. del, kolikor govori o plačevanju ležnine za pakete v širše dostavno področje, ležnina za take pakete ne računa:
a) za čas, dokler ni bilo izročeno naslovniku paketa obvestilo o dohodu paketa;
b) za dva dni po dnevu, ko je bilo naslovniku izročeno obvestilo;
c) za dan, ko jo bil paket prevzet.
* * *
AMERIŠKI LESNI NAKUPOVALCI V BOSNI.
26. novembra je prišlo v Sarajevo več ameriških lesnih importerjev. Doslej je šel bosanski les v Ameriko samo s posredovanjem drugih dežel. Ker se je pa v Ameriki ta les dobro prodajal, so se ameriški importerji lesa odločili, da bodo poiskali neposredne trgovske stike z bosansko lesno industrijo. Ameriški nakupovalci bodo obiskali vse lesne trgovine v Bosni in Hercegovini.
TrgovSna,
Trgovinski stiki s Turčijo. Tvrdka »Ti-caret ve Sanayi Istinbarat Biirosu« Istanbul - Galata, Marikyan Han No. 10 se po- : nuja za dajanje informacij v trgovinskih j poslih v Turčiji. Posreduje v vsakem go- j spodarskem poslu. Cena za informacijo ! 2 dolarja, uključno poštne stroške; po- j sebna tarifa za informacije, ki zahtevajo j obširnejše poizvedbe.	i
GOSPODARSKE VESTI.
Nemška čevljarska industrija preživlja težko krizo; višek je bil v juliju. Vzrok je preplavljenje nemškega trga z inozemskimi čevlji ter visoka cena za strojene in nestrojene kože v letu 1927, ki ji je sledila leta 15)28 reakcija vsled opreznosti pri nakupih.
V	hamburški trgovini kave se je pojavilo veliko število insolvenc. Kriza je nastala deloma vsled velike konkurence v. kavni trgovini v Hamburgu, v prvi vrsti pa vsled brazilske valorizacijske politike.
British Matcli Co (Britanska vžigalična družba), podružnica švedskega vžigalič-nega trusta, ho zvišala delniško glavnico od G na 8’5 milijonov funtov.
Nov investment trust z glavnico 210 milijonov dolarjev bodo ustanovili v Ameriki Fisher Bros iz Detroita, Artur Cutteein iz Chicago, Bankers Trust Co i. dr.
Na otoku Pagu namerava zgraditi skupina češkoslovaških in nemških kapitalistov hotel z 80 sobami. Stavbišče bo dala dotična občina zastonj. Pag ima ve-' liko naravnih lepot in tudi vroča kopališča za zdravljenje revmatizma.
Holandski emisijski trg izkazuje v novembru nove rekordne številke iu sicer nad 41 milijonov goldinarjev; poleg tega pa še posebno emisijo v znesku 82-4 milijonov za Petrolejsko družbo. V prvih enajstih letošnjih mesecih so emitirali vsega skupaj 642-5 milijonov goldinarjev proti 513-5 milijonom v istih lanskih mesecih.
34 strani obsega borzni vpeljavni prospekt delnic Montecatini, ki bodo (kot smo že poročali) pričele notirati na berlinski borzi.
Vacuum Oil Co je podaljšala dogovor z ruskim petrolejskim sindikatom glede dobave ruske nafte za bližnji orient za dobo več let.
Vsled velikanskega navala delnic na borzi v Atenah bodo prepovedali na Grškem za bližnji čas vsaktero povišanje glavnice grških delniških družb.
Nedavno ustanovljena belgijska električna trusta Sofina in Union financičre (v tem je tudi holandski in nemški kapital) bosta sklenila v bližnji bodočnosti interesno skupnost. V tej skupnosti imenujejo tudi imeni A. E. G. in Siemens.
Zlati eksporti iz Ameriko so dosegli v zadnjem tednu znesek 21,100.000 dolarjev, od teh 20 milijonov v Kanado.
Angleška tobačna tovarna. Carera, ko-je šef je znani filanitrop Bernard Baron, je dosegla v preteklem letu poldrug milijon funtov čistega dobička, ob delniški glavnici 1,400.000 funtov. Razdelila bo 50% dividendo in še nekaj zraven, šef ne išče zase nobenih posebnih bonitet in rajši več razdeli. Poldrug milijon funtov je nad 400 milijonov dinarjev.
Tečaj leja v Ziirichu je v zadnjih dneh močno padel. Padec spravljajo v zvezo z vestmi o stabilizacijskem tečaju, ki bo menda nižji kot so bile zadnje notacije.
Pivovarniška družba Sarajevo, ki je izplačala za leto 1926/27 dividendo 15 dinarjev, bo predlagala za preteklo leto 1927/28 izplačilo iste dividende.
Fordovo tovarno pri Londonu bodo pričeli takoj graditi. Gradili bodo tri leta in bo mogla tedaj producirati tovarna 2CO.OOO avtomobilov na leto. Zaposlenih bo 15.000 delavcev. V tovarno bo investiral Ford 5 milijonov funtov; dobavila jih bo evropska Fordova družba, ki jo bodo takoj sedaj ustanovili. Kraj gradbe se imenuje Dagenham. Za splošnost je taka ustanovitev prav dobra.
Svetovna gospodarska konferenca. Do-centinja dr. Sommerjeva jo priobčila v Ženevi odtisk Harmsovega »Svetovno-gospodarskega arhiva<, Govori o gospodarskih konferencah v Washingtonu, Bruslju, Barceloni, Portorose, Cannes in Genovi ter razpravlja o konferencah v Ženevi glede poenotenja carinskih formalnosti in o prizadevanju Zveze narodov za odpravo izvoznih in uvoznih prepovedi in omejitev. Delo zelo priporočajo v študira nje.
Iz naših organizacij.
Merkurjev jour fix bo v sredo 12. decembra t. 1. v salonu restavracij« »Zvezda« na Kongresnem trgu po 20. uri. Vabimo vse občinstvo in prijatelje društva, da se udeleže tega društvenega večera. Med drugim je na sporedu kratko predavanje, petje, godba in šaljive točke. — Odbor.
1 VELETRGOVINA kolonijalna in špecerijska robe
IVAN JELAČIN
UUBLIANA
ZALOGA
sveže pralen® kava, mEeftih dišav in rudninska voda.
IToSna in solidna >w>r«Hi» t Zahtevajta tmmtk I 0
Ljubljanska borza.
Tečaj 10. decembra 1928.	Povpra- ševanje Din	Ponudbo Din
DBV12S:		
Amiirtardam 1 h. fold. , ,	—•—	22-86
Berlin 1 M		 t	13'5425	18-6726
Srusalj 1 beJga	—•—	7-9088
Budlmpe&U 1 pengS , .	—•—	9-922
Curib 100 It		 ,	1094-10	1097-10
Dunaj 1 iiling		79875	8-0175
London 1 funt	275-56	276-36
Sewyork 1 dolar . . . , ,	56-79	66-99
Pari* 100 tr		 ,	—•—	222-26
Praga 100 kron < . . . «	168-15	168 95
Tn< IM 11»		 , ,		297-90
Les: Smreka — jelka: lilodi T., II., moatf ‘250—300; brzojavni drogovi 340—260; bor-<1 on ali merkantilni 300—320; trami merkan-tiilni 250—300; škorete, konične od 16 cm naprej 5G0—600; škorete, paralelne, od 16 om naprej 630—680; škorete, podmeme, do 15 cm 490—540; deske - plohi, kon., od 16 cm naprej 600—550; plohi, par., od 16 cm naprej 550—600 Din. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—520; plohi, naravni, ostrorobi 750—1000; plohi, parjeni, ostro-obrobljeni 600—900; plohi, parjeni, ostrorobi 1000—1250; testoni 500—530, tavolete 1100—1200 Din. Hrast: hlodi I., II. 500 do 700; bordonali 1200—1400; deske-plohi, neobrobljeni boules 1300—1400; plohi, neobrobljeni merkantilni 1000—1100; plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1300; frizi 950 do 1150 Din. Drva: bukova 19—21; hrastova 17 do 19 Din. Železniški pragovi: 260 m, 14X24, hrastovi 50—55 Din. Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din.
Žito:	Pšenica:	bačka nova: 80 kg, 2%
prim., mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, promptna dobava 290 do do 292-50; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v decembru, plačilo v 30 dneh 295 do 297-50; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v januarju, plačilo v 30 dneh 300—302-50 Din. Koruza: amerikanska plata koruza: promptna dobava, zacarinjeno Ljubljana 315 50—320 Din. Ječmen: bački: nov, 71 kg, rešetan promptn.-a dobava, plačilo po prejemu blaga 315-50—320. Oves:	bački ali slavonski, rešetan, nov,
zdrav, promptna dobava 295—300 Din. Ri: 72 kg, zdrava, rešetana, mlevska voznina 295—297-50 Din. Moka: pšenična Og: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 430—435 Din.
Tendenca: les:	neizpremenjena; deželni
pridelki: neizpremenjena.
Zaključki: les: 20 vagonov; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. decembra t. 1. ponudbe glede dobavo 2000 kg železne pocinkane žice. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju.) — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 18. decembra t. 1. ponudbe glede dobave
Stran 4.
TRGOVSKI UST, 11. decembra 1923.
Štev. 146.
1	tovornega avtomobila. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 19. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 3 vagonov pšenične moke. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, o,brt in industrijo v Ljubljani.)
Prodaja. Dne 14. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne se bo vršila v skladišču Glavne carinarnice I. reda v Ljubljani prodaja olja, vina, 1 lovske puške, 1 zaboja, 12 komadov praznih železnih sodov in papirja.
TRŽNA POROČILA.
TRŽNE CENE V LJUBLJANI, DNE 3. DE CEMBRA 1928.
Govedina: V mesnicah po mestu I. vrste 17, II. vrste 15 Din; na trgu: 1 kg govejega mesa I. .vrste 17, II. vrste 15, III. vrste 12, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 15—18 ledic 18—20, možganov 20—25, loja 5—10 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 22-50,
II.	vrste 18—20, jeter 25—27-50, pljuč 15 do 20 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25 Din, II. vrste 20—22, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 26—28, slanine ribe in sala 28—29, slanine mešane 25—26, ribe in sala domačih prašičev 24—26, slanine na debelo 26—27, mosti 32—34, šuke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. vrste 30—32-50, II. vrste 25 do 27-50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 35 Din.
Drobnica: 1 kg koštrunovega 13—14 Din, jagnjetine 18—20, kozličeviene 20 Din.
Konjsko inoso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 8, II. vrste 6 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 40, debrecinskih 40, hrenovk 32, safalad 32, posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28 do 30 Din.
Perutnina: Piščanec, majhen 15—18, večji
25—30, kokoš 28—35, petelin 25—30," raca 40 do 45, nepitana gos 40—50, pitana gos 80 do 100, domač zajec, manjši 10, večji 15—20 Din.
Divjačina: Divji zajec 50—60, poljska jere-
bica 20—26, gczdna jerebica 20—28, kljunač 25, 1 kg srne 20—25 Din.
Ribe: 1 kg lcarpa 25—80, linja 25, ščuke
26—30, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50 do 3, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 48—56, masla 40—44, bohinjskega sira 29 do 32, sirčka 10, eno jajce 1-50—2 Din.
Pijače: 1 liter starega vina 16—22, novega vina 11—14, 1 čaša piva 3-50, 1 vrček piva 4 50—5, 1 steklenica piva 5\50—6.
Kruh: 1 kg belega 5-50, črnega 450, rženega 4-50.
Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 8, jabolk I. vrste 6, II. vrste 4, III. vrste 3, luksusnih hrušk
12,	hrušk I. vrste 8, ena oranža 1-50—2-50, ena limona 1—1-50, 1 kg rožičev 8—10, fig 10—16, dateljnov 24, mandeljnov 52:—70, kostanja marčni 12, crehov 10—12, luščenih orehov 36, suhih češpelj 8—12, suhih hrušk 10, grozdja 14 Din.
Špecerijsko blago:	1	kg	kave	Portoriko
72—76, Santos 40—48, Rio 32—40, pražene kave I. vrste 90—100, II. vrste 70—80, III. vrste 56—60, kristalnega belega sladkorja 14. sladkorja v kockah 16, kavne primesi 18,
riža f. vrste 10, II. vrste 8, 1 liter namiznega c lja 19, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli morske, debele 2-50, kamene mlete 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladite- paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. vrste 10, II. vrste 9, pralnega luga 3-75, čaja 80.
Mlcvski izdelki: 1 kg moke štev. »0« 4-25 do 4 30 na debelo, 4-75—5 na drobno, štev. »2« 4C5—410 na debelo, 4-50—4-75 na drobne, štev. >4« 4-25—4-50 na drobno, štev. »5« 3 90—395 na debelo, štev. »6« 3-10—3-25 na debele, 4 Din na drobne, kaše 5-50—6, ješprenja 5—6, ješpreujčka 10—12, otrobov 2 50, koruzne moke 4-50, koruznega zdroba 4-50—5, pšeničnega zdroba 6—7, ajdove moke I. vrsto 6—8, II. vrste 6, ržene moke 4-50 do 5 Din.
Žito: q pšenice 305, rži 300—325, ječmena 316—330, ovsa 300—325, presa 290, nove, sušene koruze 320—325, ajde 275—.285, fižola, vibničana 860, prepeličarja 900 Din.
Kurivo: 50 'kg premoga 30, tona premoga 440, m3 trdih drv 160, mehkih drv GO—75.
Krma: q sladkega sena, vagonske dobave 115, na drobno 150, pel sladkega sena, va-
gonske dobave 105, na drobno 125, kislega sena na drobno 100, slame na drobno 75 do 100 Din.
Zelenjava in gobo: 1 kg endivije 6—7, motovilca 20—25, radiča 10—11, poznega zelja 1—1-50, rdečega zelja 4—5, kislega zelja 4-do 5, chrcvta 2—2-50, karfijol 10—12, kolerab 3—4, kolerab, podzemljic 1—1-50, špinače 8—9, paradižnikov 10—11, čebule 4, česna 8—12, krompirja 1-25—1-50, repe 1 do 125, kisle repo 2 50—3, korenja 1-50—3, peteršilja 5, zelenjave za juho 5 Din.
MARIBORSKI TRG, DNE 7. DECEMBRA 1928.
Radi praznika (8. decembra) je bil trg že-
7.	t. m. in je bil izredno dobro založen in obiskan. Slaninarjev je prišlo celo 78 na trg, a kljub tomu se cene svinjini in slanini prav nič niso znižale, pač pa je bilo pri domačih mesarjih opaziti, da so nekateri prodajali govedino celo po 8—10 Din za kg
Perutnino in drugih domačih živali je bilo okoli 1000 komadov, .med temi pa kakih 150 do 2C0 puranov in gosij. Cene so bile Se vedno visoke, .posebne pri puranih, kateri so se prodajali po 80—160 Din in poedini še celo dražji za komad. Domači zajčki so stali 15 do 25 Din komad.
To pet je bilo tudi mnogo divjačine na trgu in sicer so se divji zajci prodajali po 40 do 50 Din komad, oziroma po 20—25 in mladina po 6—8, srnina pa po 40—45 Din za kg, fazani pa po 80—45 Din komad.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompirja je bilo 12, sadja pa 6 voz. Cene so bile krompirju 1-50—2, kislemu zelju 5, kisli repi 3, čebuli 3—5, česnu 12—16 Din za kg, fižol je zoipet dražji in sicer po 7 in 750 Din za kg. .Sadje: jabolka 4—8, hruške 8—12, nešple 4, orehi luščeni 40 Din za kg. Limone 1—1-50, cra"nže 1—2-50 Din za komad.
Lončena in lesena roba 1—100 Din, brezove metle Din 2-25—6 Din komad, koruzna slama Din 30—35 Din vreča.
Seno in slama na mariborskem trgu. V
sredo 5. t. m. je bilo 11 voz sena, 4 voze otave, 4 voze slame; v petek 7. t. m. pa 12 voz sena, 3 voze otave in 4 voze slame na *,-gu. Cene so bile senu 135—165 Din, otavi 130—145 Din, slami 60—75 Din za kg. Kmetje trdijo, da bo cena senu in slami do novega leta še znatno poskočila.
Kmetski hranilni in posojilni dom
====== reg. zadr. z neomej. zav. ==
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. 1, pritličje
sporoča, da je otvoril
podružnico v Mariboru,
ki jo začela s poslovanjem dne 22. novembra t. 1. v svojih poslovnih prostorih
SlomSkOV trg 3 (poleg stolne cerkve)
Naša podružnica v Mariboru bo izvrševala vse hranilnično in posojilnične posle.
Ljubljana, dne 5. decembra 1928. Načelstvo
fvan Hribar:
154
Mofi spomini,
Ko je prišlo na vrsto vprašanje razširjenja volilne pravice po načelu splošnosti in enakosti, prišla sva si z dr. Tavčarjem v načelno navskrižje. On se je zagrizel v dotedanji kurijatni sistem in ni mogel poj-miti, da splošna in enaka volilna pravica, najsi bode izvršena tudi nepopolno, mora Slovanom — in dosledno tudi Slovencem — prinesti boljši položaj v državi. Kakorhitro je namreč imelo priti do splošne in enake volilne pravice, bilo je jasno, da bo število prebivalstva odločevalo in tako bi bili Slovani nasproti Nemcem, ki so dotedaj bili skoro izključni gospodarji v državi, dokaj na boljšem. Dr. Tavčar tega ni mogel umeti in se je zato s P 1 a n t a n o m in dr. F e r j a n č i č e m dosledno in prav do konca boril proti uvedbi splošne in enake volilne pravice, četudi brez upa zmage. Očital sem mu to kar naravnost in odkrito iz oči v oči. Na shodu zaupnikov narodno-napredne stranke v »Narondem domu« sem mu za-- klical:
Mir tut es vom Herzen weh,
d a 15 ich dich in d e r Gesellsčhalt seli’.«
(Prav iz srca me boli,
da si v tej družbi tudi ti.)
A on ni popustil. Vsled tega se je zgodilo, da je dr. Karel Krama f, ki je bil takrat najodločilnejša oseba v dunajskem državnem zboru, stopil z dr. Šušteršičem v stike. Kot načelnik narodnonapredne stranke obrnil sem se do njega, naj ne dopusti, da pridemo Slovenci ob vse mestno zastopstvo v državnem zboru. Odgovoril mi je, da bi se rad oziral na moje želje, da pa mora uvaževati taktične razmere v državnem zboru. In tu mi je britko potožil, da je Tavčar nepristopen za vse razloge in da zato ne preostaja druzega ko paktovati s Šušteršičem. Po tem paktu prišla so vsa slovenska mesta razven Ljubljane, ob svoje zastopstvo v državnem zboru. Dogodki so pokazali, da sem imel jaz prav, kajti v novem parlamentu so Slovani postali tako močan faktor, da ni daleč oni čas, ko bodo Nemci potisnjeni v vlogo druge odločilne potence v naši državi. To spoznava — sedaj, ko je že prepozno — tudi dr. Tavčar. Naglašal je to v »Slovenskem Narodu* in na nekem volilnem shodu.
Ko so prišle volitve državnega poslanca po novem ; volilnem redu, bilo je v Ljubljani soglasno mnenje, da narodnonapredua stranka nikogar razen mene ne more kandidovati. Vsi sloji, strinjajoči se s programom narodnonapredne stranke, pričakovali so, da prevzamem kandidaturo. Dr. Tavčar je odločno izjavil, da nikakor ne kandiduje več. Deloma iz že prej navedenega razloga, deloma pa zato, ker sc je bil pojavil med volllci precej liud odpor proti njegovi morebitni zopetni kandidaturi. Jaz sem se ponudeni mi kandidaturi odločno uprl. Dobro sem namreč vedel, da bi moral trpeti županski urad, ko bi presedel po cele tedne in mesece na Dunaju. Poleg tega me je skrbelo, če bi napore, ki so združeni z obema častmi, mogel fizično prenašati. Zato sem opozarjal na dr. Majarona, in ker je ta odločno odklonil kandidaturo, na dr. Frana W i n d i s c h e r j a , želeč, da kaka mlada moč pride v državni zbor. Toda tudi dr. Win-disclier je kar najodločneje odklonil in končno sem se po treh mesecih prigovarjanja vseh merodajnih faktorjev v stranki odločil kandidaturo sprejeti, a le s pogojem, da ne kandidujem več v deželni zbor. Z mojimi načeli se namreč ni strinjalo, če je kdo združeval preveč plačanih mest v svojih rokah. Pri prvotni volitvi som v borbi s tremi drugimi kandidati z enim glasom podlegel; pri ožji volitvi pa zmagal s približno 1000 glasovi večine. V deželni zbor nisem več kan-didoval.
V	državnem zboru prišla je kmalu na vrsto na-godba z Ogrsko, s katero je ministrski predsednik Beck znal prav spretno spojiti vprašanje belokranjske in dalmatinske železnice ter njiju zveze preko Like in od Karlovca do Metlike. Jaz sem tistokrat — sramujoč se v srce, da v vozovih na južni železnici ni nikakega slovenskega napisa, v tem ko se šopirijo tamkaj poleg nemških madjarski in laški — kot novoizvoljeni poslanec stopil k južni železnici ter z odločno predstavko dosegel, da je začela uvajati v svoje vozove tudi slovenske napise. O tem sem v izvrševalnem odboru narodnonapredne stranke poročal. Poročal sem pa tudi, da so Hrvatje, s katerimi sem sedel skupaj v enem klubu, odločni nasprotniki nagodbe z Ogrsko. — Komaj sem bil po tej seji izvrsevalnega odbora prišel dobro zopet na Dunaj, že me iznenadi uvodni članek v »Slovenskem Narodu«, v katerem me dr. Tavčar volieinentno napade, češ, da je belokranjska železnica za deželo Kranjsko tako važna, da je ne odvagajo no-
bene jezikovne koncesije v kakih železniških vozovih. Zahteval je, da mora poslanec ljubljanskega mesta glasovati za nagodbo z Ogrsko, češ, da bode pokopana belokranjska železnica, ako se pokoplje nagodba. — Hudo me je bolel nelojalni napad od te strani; a odgovoril nisem ničesar, — Pač pa sem osramotil pisca s tem, da sem si v državnem zboru vedel pridobiti referat o dolenjskih in dalmatinskih železnicah, in to proti Šukljetu, ki je tudi nanj rellektoval, in ki je
jako hudo občutil, da mu je izmaknjeno bilo iz rok orodje, katero se je dalo v politični borbi tako imenitno porabljati.
Par mesecev pred volitvami za deželni zbor, sešel sem se slučajno v kavarni »Union« s Šuldjetom. Govorila sva o deželnozborskih volitvah in dejal sem mu, da bo po mojem mnenju potreba po izvršenih volitvah iskati kak modus vivendi. »Volitve,« pristavil sem, »naj se le vrše še v ljutem političnem boju, ki je pri nas že v navado prišel; ali kasneje naj bi skušali obe stranki napraviti premirje.« Surovi ton našega novinarstva mi je bil namreč najpriskutnejša prikazen v našem javnem življenju. Šuklje je odgovoril: »Tudi jaz mislim, da bi bilo potreba iskati modusa vivendi« ter je s poudarkom pristavil »toda proti Tavčarju!« — Odvrnil sem mu: »Ne, s Tavčarje m. Tudi on se bo dal navsezadnje prepričati.« S tem je bil pogovor končan.
Šuklje je moral poročati o njem dr. Šušteršiču. Kaj in kako je poročal, ne vem. Da je poročal, sklepam pa od tod, ker se je kmalu na to pripeljal dr. Tavčar na Dunaj in se je oglasil pri meni v kavarni Landtmann, kamor je vedel, da hodim na zajterk. Ondi mi pripoveduje, da ima v kavarni »Ronacher« sesta«ek z dr. Šušteršičem ter pristavi: »Toda tjakaj ne smeš iti z mano; to si je Šušteršič izgovoril.« Nisem pa kasneje vprašal, kaj sta se dogovarjala. Tega tudi treba ni bilo. Dogodki, ki so dogovarjanju sledili, pokazali so mi to jasno. Sklenjen je bil pakt o popolni kapitulaciji narodnonapredne stranke. Za katero ceno, ne vem. Vse, kar je kapitulaciji sledilo, pa da slutiti.
Zdi se, da je ta sestanek uprizoril Šuklje, da se najde modus vivendi proti meni, ker nisem privolil v to, da ga iščejo proti dr. Tavčarju. Jasno je pa tudi, da je dr. Šušteršič za svoje intrige proti meni našel pri dr. Tavčarju več umevanja, kakor pa ga je našel Šuklje pri meni za inlrige proti dr. Tavčarju.
(Dalje prihodnjič.)
Kvalitativno najboljše
nogavice volnene in flor, rokavice, triko perilo,
vestje, puloverje za dame, gospode jn otroke, žepne robce, naramnice, kravate, ovratnike, srajce, razne čipke in vezenine, kompletne potrebšiine za šivilje, krojače, --  čevljarje	in tapetnike edino le pri -
JOS PETELINCU, Ljubljana,
Na veliko 1
Tdefon 2913.
blfzu Prešernovega spomenika ob vodi.
Na malol
Dobro službo
in lepo eksistenco nudi vsakomur naš pletilni stroj z aparatom za vzorčno pletenje, in popolnim brezplačnim poukom, ki ga dobite edino le pri tvrdki
F. KOS
Ljubljana, Židovska ul. 5.
jugoslovanska zavarovalna banka ti. d. 0
se priporoča za zavarovanje industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij proti požaru, vlomu iw 8atylw3, zakoniti dolžnosti jamstva, nezgo* dam z automobili, poškodbam stekla i. t. d.
Zavarovanje življenja v raznih kombinacijah.
Centrala v Ljubljani. * * Podružnice po vaej Kraljevini.
©
Ureja dr. IVAN PLBSS — Za trgovska - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.