Leto ll.f štev. 12 Poitnlna pavi«lIrMM* V Ljubljanf, petek dne 14. Jannarja f92f. rosam ezna štev. ■ 3 tzhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . 180 S Besedno.......IS m «a zased, ozemlje. 300 . ta Inozemstvo „ . 40b Oglasi za vsak mm viline stolpca (58 mm). t K •iall oglasi do 30 mm •tolpca (58 mm) . t „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto fn politiko. UMoSKeva Telefao »L 73. OprftTntttm Sodna sliea Iti Tekfoa št 90. SaStmkr.ooB&Mt. its«.lLS4S. Ljubljana, 13. januarja. Včeraj smo na kratko obeležili in povdarili interes vse naše javnosti pa razpravah, pri katerih se bodo likvidirali računi trboveljskega spo-jrazuma. Ministerijalna komisija, ki bo ta posel vršila je že imenovana in načeluje ji, kakor smo izveščeni, generalni ravnatelj rudarskega oddelka ministrstva za šume in rude dr. Antula. Njeni člani so visoki mi-flisterijalni uradniki. Mi odkrito izjavljamo, da se nam sestava te komi-lije ne dopade. Ze včeraj smo rekli, da sega predmet njenega pretresa lako neposredno v vsakdanje življenje slehernega državljana, da smatramo javno razpravo za nujno potrebno. Pod javno razpravo razumemo udeležbo zastopnikov širokih slojev. Ministerijalna komisija je birokratski aparat, ki bo dognal svoje rezultate, pa ne bo imel, tudi če svojo nalogo še tako dobro in objektivno izvrši, one avtoritete, katera je potrebna, da javnost absolutno veruje v točnost dognanih številk. Odkar so se gospodje Brejci in Serneci tako lahkomiselno poigrali s premogovnimi cenami, je treba dvojne previdnosti. Mi smo za mešano komisijo. Rudarji žal niso vstrajali pri svoji zahtevi po trajni kontroli poslovanja Trboveljske družbe, navzlic temu bi jih trebalo pritegniti in ž njimi zastopnike konzumentov. S komisijo nismo zadovoljni tudi zbog tega, ker je le priložnostna. Dejanski stan, ki ga bo jutri ugotovila na podlagi produkcije, stroškov in dohodkov se pojutrišnjem zopet spremeni. Ako se zavedajo rudarji svoje javnosti slovesno dane besede, bodo produkfijo premoga morali znatno zvišati. S tem pa je takoj dana nova baza za ugotovitev dohodkov podjetnika. Kontrolna komisija nad Trboveljsko družbo bi morala biti torei stalna in trajna. Naloga "te komisije se mora razširiti. Njena zadača ne sme biti samo ta, da preračuna v koliki meri bo rnorsl jugoslovenski potrošač prispevati k stroškom trboveljskega sporazuma temveč tudi ta, da vidi kako bi se dalo breme, ki preti konzmnen-tu čim najbolj zmanjšati ali sploh odstraniti. Dejstvo je, da prcducira Jugoslavija skoraj najdražji premog na svetu. Priznajmo da deloma zato, ker si rudniška podjetja nabavljajo potrebne obratne naprave ogromnim pritiskom skoraj da prohibitivnih carin in ker se država premalo briga tehnično olajšanje obrata. Danes nam iz Beograda poročajo, da j2 ministrski komite sklenil revidirati carinske tarife. Treba bo jemati obzir na potrebe naših premogovnikov. Preko moči komisije gre vprašanje zvišanja produkcije. Plačujemo najdražji premog tudi zato, ker je jugoslovanski rudar v svoji kapaciteti daleč zaostal za tovariši iz drugih dežel. Kakor hoče javnost, da se podvržejo računi podjetnika strogemu nadzorstvu, tako ima pravico zahtevati kontrolo nad množino produkcije. Čim več bodo trboveljski rudarji nakopali, tem manjša bodo bremena, ki padejo vsled trboveljskega sporazuma na celo naše narodno gospodarstvo. Zvišana produkcija bo dokazala javnosti, da so bile njene simpatije za rudarske zahteve upravičene in zdrave. Trboveljska kriza nam je končno znova predočila potrebo .socijalizacije rudnikov. Nagnati nas mora, da to vprašanje z vso opreznostjo, pa istočasno z energično doslednostjo študiramo, da se na vzgledih, ki se pripravljajo na Nemškem in na Češkem, učimo in da pripravljamo tudi mi njega končno rešitev. Italija zahteva odgoditev rapallskega sporazuma. Beograd, 13. jan. (Izv.) Vlada je sprejela iz Rima noto la zahteva odgoditev izvedbe rap-V.: mirovne pogodbe do meseca maja. Nota je prišla nenadria, v trenoa:u, ko je naša vlada že izvršila potrebne korake za zasedbo izpraznjenega ozemlja. Zdi se, da bo vlada odklonila italijansko zahtevo. O stvari bo razpravljal še ministrski svet. Rim, 13. jan. (Izv.) Nocoj je prispel iz Turina v Rim ministrski predsednik Giolitti, da predseduje italijanskemu ministrskemu svetu, ki bo odločil kako in kedaj se izprazni ozemlje, ki pripada po rapallski pogodbi Jugoslaviji. Vojno ministrstvo je izdelalo poseben načrt za to iz praznitev in ga predloži posvetu v odobrenje. Imenovane bodo vse tri komisije, ki naj izvršijo razmejitev z Jugoslavijo, in sicer ena za mejo od Kastva do zapadne točke, ena za Zadar in ena za meje reške države. Zadnja komisija bi skupno z jugoslovansko in reške odločevala rudi o podrobnostih luke Baroš in Delte, V slučaju, da se te komisije ne sporazumejo med seboj, bo glede Baroša in Delte odločil švicarski zvezni predsednik. Darje bodo imenovani zastopniki Italije za ekonomsko-fi-nancijaina posvetovanja z Jugoslav. Odprava sovfcfov v ruski armadi. Se$SS§iS© ©restoineaa stavili zemljoradmki se nekatere dru- ge, kakor: 1.) Konstituanta naj bo suverena. 2.) Ustava mora garantirati govora. Beograd, 13. jan. (Izv.) Danes je bila seja ministrskega sveta na kateri se je še enkrat redigiralo besedilo prestolne besede. Beograd, 13. januarja. (Izv.) Pre-stolni govor nagiaša v programatičnem delu, da mora vlada na podlagi ustave učvrstiti narod in državno edinstvo, na kar bodo morali delati zlasti upravni organi in oblasti. V svojem drugem delu nagiaša prestolni govor popolno enakopravnost veroizpovedi in gradjahskin pravic plemen'in socijal-no in ekonomsko zaščito slabotnih in maitinih. Takoj po prečitanju prestol-nega govora bo seja zaključena. Prihodnja se bo vršila v soboto z dnevnim redom: Volitev odbora za izpre-membo poslovnika, volitev ustavnega odbora in debata o poročilu verifika-cijskega odbora ghde spornih mandatov. Pssl&zv ®ds©vor rš&aieem. Becgrad, 13. jan. (Izv.) Pogajanja s klerikalci so definitivno razbita. Razgovor med Pašičem in Korošcem" je bil jako oster. Pašič je očital klerikalcem neiskrenost v politiki napram narodu in državi. Zagreb, 13. jan. «Večer» poroča iz Eeograda, da je odgovoril Pašič na zahteve muslimanov in klerikal- narodno in državno edinstvo. 3.) Samo eno zakonodajno telo. 4.) Samouprava občin, olerugov in oblasti. Na podlagi teh zahtev se zemljoradniki pogajajo glede skupnega delovnega programa. Izbrali so v to svrho odbor 6 članov, ki naj izdela program za notranjo in zunanjo politiko države Ta odbor ee pogaja z demokrati in ra-dikalci. Splošno se domneva, da se je položaj znatno izboljšal, ker odgovarja ta program v bistvu demokratskemu stališču. Beograd, 13. jan. (Izv.) Danes so se nadaljevala pogajanja demokrat-sko-radikalne vlade z zemljoradnič-kim klubom. Vladne stranke sta zastopala Pašič in Davidovič, zemljo-radnike pa Lazič in Pucelj. Zastopnik demokratov Davidovič je izjavil, da se strinja z vsemi programatični-mi točkami zemljoradnlkov razen dveh, pa tudi glede teh dveh so mogoča še pogajanja. Tudi Pašič ni odklonil zemljoradničkih zahtev, vendar še ni mogel dati definitivnega pritrdilnega odgovora. " " ' Prisega ostane. Beograd, 13. jan. (Izv.) V soboto bo izvoljen v konstituanti posebni odbor za spremembo poslovnika. Temu odboru bodo izročeni spreminje- , .. ,. -i valni predlogi, ki so jih posamezni cev glede avtonomije pokrajin ki naj: klubi yzročilf predsedništvu. VlaJa bi imele dosedanje meje, da o tem ne | -e pripravljena sprejeti vsak praktič- Pariz. 13. januarja. Paoul Perret je izbran za predsednika francoske zbornice. Na prvi seji parlamenta je prišlo do spopada med dvema poslancema ki sta se obkladala z zaušnicami. more biti niti govora. Izjavil je med drugim: «Mo naj ostane vse pri starem, z2kaj smo se pa potem sploh borili za cjedinjenje?» Na pripombo dr. Korcšca, da je Jugoslovanski klub potem primoran zapustiti Beograd, je Pašič odgovoril, da klerikalcem tega ne more in noče nihče braniti. rudnikov. Beograd, 13. januarja. (Izv.) Zem-ljoradnički klub je za vstop v vlado predložili Pašiču pismeno pogoje, ki predstavljajo nekak delovni program za koalicijski kabinet. Med programa-tičnimi zahtevami se nahajajo med drugim: 1.) Volitve naj se vrše po stanovih. 2.) Volilci imajo pravico, da odpokličejo poslanca (vezanje mandatov). 3.) Preskrba uradnikov in njihova odgovornost za vse protizakonito vedenje in nevršenje službe. 4.) Brezplačno sodstvo in obramba pred sodišči. 5.) Ukinjenje vojnih in duhovnih sodišč. 6.) Policija preide v roke samoupravnih teles. 7.) Vojaška služba naj se uredi tako, da bo podobna bolj narodni šoli. 8.) Ves pouk mora biti brezplačen. 9.) Skrb za narodne zavode in brezplačna babična pomoč. 10.) Vera je zasebna stvar. 11.) Agrarna reforma naj se izvede v duhu zahtev zemljoradničkega saveza. 12.) Zadru-garstvo je obvezno. 13.) Promet se mo- na preskrba vojne ni nasvet izključuje pa spremembo prisege, ker ne gre, da bi se poslanci zaprisegli po dveh bistveno različnih formulah. Izjavila se je tudi proti uvedbi posebno koalicirane večine, ker nosi konstituanta koalifika-cijo v sebi in bi uvedba take večine le ofežkočila njeno delo odnosno izročila Ustavotvorno skupščino političnim Špekulacijam raznih tnalih skupin. Revizija ssrfn in trošarin. BEOGRAD, 13. jan. (Izv.) Eko-nomsko-financijski komitet ministrstva je sklenil, da se takoj nvede revizija carin, trošarine in železniških tovornih tarifov. Nameravano je znižanje onih postavk, ki se tičejo domače industrije. Trgovsko - obrtne zbornice bodo pozvane, da predlo-že svoje podatke in da se na to pristopi znižanji! teh postavk. Prost uvoz sladkorja. Beograd, 13. jan. (Izv.) Ministrski ekonomsko-financijski odbor je danes zaključil, da je promet s sladkorjem, tudi uvoz, že od jutri naprej popolnoma svoboden proti plačilu mono-polske takse dveh dinarjev pri kg za uvoženi sladkor. Vse ostale pristoj- Pariz, 13. jan. Poročila iz Helsings-iorsa javljajo po vuskih »Jzvestjih", da je pri osmem kongresu ruskih sov-jetov bil poskušen nov atentat na Ljenina na ulici, ko se ie peljal h kongresni seji. P oti njegovemu avtomobilu je bila vržena bomba, ki je ubila tri vojake in več pasantov. Atentatorji so zbežali. Agence Radio pa javlja, da je Ljenin najbrže zadet. Vsekakor je bolan in ne prihaja iz hise. Ruska vlada je poklicala k njemu iz Berlina dva profesorja, med njima dr. Hisseia, da zdravita Ljenina. Vrhovni poveljnik sovjetskih čet Trockij je izdal novo dnevno povelje, v katerem prepoveduje vsakršno politično udeležbo vojaštva, ker seje pre več razpaslo uhajanje in samolast-na demobilizacija. Trocki izjavlja, da je domovina v nevarnosti. Tudi odpravlja Trocki sovjete v armadi češ, da se morajo povelja častnike poslušati brezpogojno in da nimajo vojaki pravice kritike. Tako padajo vsi boljševiški ekpperimenti drug za drugim. Moskva, 13. ianuarja. Deseti kop gres komunistične stranke je odložer na 16. marca Kopenhagen, 13. jan. (Izv.) Iz Hel-singforsa dospeli zadnji boljševiški listi objavljajo odredbo petrograjsk sovjetske vlade, po kateri se imajo vse tovarne vsled pomanjkanja pre moga od 31. decembra do 10. januarja zatvoriti Delavci pa so dobil ukaz, da morajo pomagati pet dni pri transportu kuriva. Vse stare, lesene hiše v predmestjih se morai'"> podreti ter porabiti za kurivo. ra urediti po potrebah sel. 14.) Splos- bine ostane 0 neizpreinen ene. Slad-na preskrba vome sirocadi. 15.) Uved-1, nrndukeiie nosi enaka ba progresivnih davkov. 16.) Poljedel- *or dom?cf I stvo je najvažnejši del gospodarstva in | bremena kakor doslej. Od nove uied-ga je zato predvsem treba podpirati, j be se pričakuje, da bo znatno zni/a-— Poleg teh programatičnih zahtev so la cene sladkorja. Kako je na Reki. Politične prilike po izgonu arditov. Legionarji odhajajo še vedno. Doslej jih je zapustilo Reko nekaj nad 3000. Vendar jih je v mestu še nad tisoč, mnogi so se že preoblekli v civilno obleko. Nekateri hočejo menda ostati stalno v mestu. Mnogo civilnega prebivalstva se je že vrnilo. Marsikatero hišo in stanovanje so našli oropano ali pa zasedeno od tujcev. Cene so še vedno fantastično visoke in se ne dajo primerjati niti s cenami v Trstu, niti z onim v Jugoslaviji. Večinoma prevladuje lira, pa tudi mnogo ponarejenih reških in starih nežigosanih avstrijskih kron je še v prometu. Borba strank za sestavo mestne via-de se je razvila precej hitro. Poostrila se je že toliko, da so neki — seveda policiji neznani — storilci vrgli pred dvema dnevoma bombo proti hiši dosedanjega župana Giganteja. Celo pritličje je razbito; Giganteiu se ni nič pripetilo, ker je spal v prvem nadstropju. Policija preganja pristaše reške av- j tonom, stranke in jih je že nekaj zaprla ; Tudi nekaj Jugoslovanov se nahaja v i reških zaporih. Večina zasebnih ljudi nosi zaradi osebne varnosti orožje, na vadno revolverje v žepih. Često se rab to orožje kot argument politične borbe. Za prihodnje volitve v reško „kon-stituanto" se je borba že razvila, in ker se še nahajajo na Reki d' Annun-zio in mnogi iegijonarji, je na videz doslej najmočnejša in gotovo najbolj aktivna stranka italijanskih nacionalistov, fašisti, ki nadaljujejo program združitve Reke z Italijo ali aneksije. V zadnjih dneh si je ta stranka nadela ime „Blocco Nazionale". Druga stranka je „Ljudska", ki se je obnašala pasivno napram „regenri". Zelo so nasprotni fašistom in za zmerno politiko Reke tudi napram Jugoslaviji, ker vidijo bodočnost te luke le v mirnem gospodarskem razvoju, ki bi privabil jugoslovansko in ogrsko zaledje na Reko, mesto na Trst. Zato je ta stranka proti militarističnim poizkusom Italije in bi rada ohranila Reki neko resnično avtonomijo, sicer je pa tudi ta stranka italijansko-narodna. Nadalje se je pojavila neka tretja skupina reških Italijanov, ki jo vodijo Bella-sich, Springhetti in Chiopris. Ta skupina si je dala ime narodne demokratske stranke. Tudi ona je nacionalistična italijanska, toda v soglasju z vsakokratno vlado v Rimu. Načeloma je ta stranka torej oportunistična in danes giolittijanska. V programu ima red, pravičnost, italijanstvo mesta, dogovori z Jugoslavijo glede trgovine in prometa po železnici in na morju, tranzita, carine itd. ter nekatere sorijalne reforme. Morda bo ta stranka, ki je najbolj podobna italijanski liberalni stranki Trsta, Istre in Goriške, postala glavna reška stranka. Fašistom bo najbrže dajala potuho. Skupina nekdanjih reških prvakov Ossoiniacka, mlajši Vio in Mini. stoje ob strani in so i jih vodi Gothardi. je opažati preceir njo prijaznost D' Annunzio stanuje v neki vili v ulici Buonarotti in piše svoje diplo matske akte ter neko pesnitev. Svojf akte hoče končati do dne 26. L m., se otvori italijanski parlament ter potem odpotovati z Reke Zagreb, 13. januarja. Včeraj ie bi ia tukaj skupščina reških avtonomasev a? socijalistov, ki je sprejela resolucijo, « kateri se izjavlja, da smatrajo rapall sko pogodbo za pošteno in da obsoja aneksijonistične namere na Reki. N» dalje zahteva resolucija, naj legijooar ji zapuste mesto in naj se izvede raz oroženje. Končno izjavlja, da pcmenja dober sporazum z iugo6lovensko vlado življenjsko vprašanje za Reko. N^ dalje zahteva, naj se razjasni položi; glede baroške luke. Za slučaj, da sr dosedanjim reškim beguncem onemogoči povratek, se bo osnovala v inozemstvu protiviada, v kateri bodo so delovale vse stranke. -- Tc resolucifr bodo dostavljene jugoslovenski, itaS janski in vsem zavezniškim vladarifc atentat na £g£§lsko smodniSnico. Trst, 13. jan. Včeraj ponoči so naznani, — Italijani pravijo, da so bili jugoslovanski agitatorji* — poskusili napasti praharno v Kašt«-liru pri Vodnjanu blizu Pule. Streljali so na stražo in jo ranili, ker pa je prispela pomoč karabinijeiiev, sc» zbežali m jih ni bilo mogoče dobiti Mednarodni &oloIal ieike repestsiike. Praga. 13. januarja. (Izv.) Včeraj popoldne je podal zunanji minister dr Beneš v skupni seji čeških poslance* in senatorjev ekspoze o zunanjem položaju ter ugotovil, da je internacijo nalni položaj države na eni strasti utrjen po dogovorih z drugimi državami, na drugi strani pa se je razmerje posebno z Avstrijo m Ogrsko zeln zboljšalo. Upati je, da bo internacij tmalnt no ložaj. ne glede na to, kaj se pomladi zgodi v Rusiji, vedno bolj konsoP diran. Dr. Beneš je potem poročal o svoje*s potovanju v Rim ter je izjavil, da bo do v Rimu vprašanja ločitve cerkve ch} države, kakor tudi rapallske pogodb« predmet razpravljam. Odgoditev paršškeg* sestanka? Pariz, 13. januarja. (Izv.) Vsled ot* godkov. ki so se odigrali včeraj v zbornici, je konferenca ministrskih predsednikov, ki bi se imela vršiti dne 9. februarja, odgodena. London, 13. januarja. Astronomska opazovalnica v Greenvvichu sporoča, da trči dne 26. junija zemlja ob tako- morda doigrali. Glede jugoslovanske-; zvani Ponsov komet, seveda brez opas-ga političnega nastopa še odločitev nijnih posledic, in da bodo prebivalci se. padla. Med reškimi Jugoslovani, ki so j vernih pokrajin ta dan mogli opazova-pa po številu zelo padli vsled razmer!ti zanimive astronomske in me*eors!n v zadnjem letu in med avionomisH, ki ooiav*. Politične beležke. Jugoslovanske demonstracije v Demokratski klub šc nI končno t-fclepal o zasedbi portjelja finančnega ministra Danes j? v ospredju kandidatura prof. dr. K. Kurnscudija, ker »e Draškovič radi bolezni brani. -!- 0 posebaa reakeijefiarr.i nameri demokratov pripovedujejo zadnje dni velesrbski in klerikalni listi, čes*demokrati so hoteli baranjsko velepaa&itvo bivšega nadvojvode Friderika, ki sam nad 80.000 oralov, iztrgati agrarni reformi, opehariti dobrovoljc? ia druge upravičence za kratuo zemljo ier j>o-'klenifi posestvo prestolonasledniku, S *era bš, kakor sc izražajo klerikalni listi, napravili demokrati .jnastoo kupčijo'", čsš s tem darom bi si za vedno ».adolžilj prestolonasledniku. Mimogrede bodi povedalo, da jc skrajna nesramnost irapuiiraii n&šanu vladarju, oiiiikih Anglije, v katereai veli, da je nespamemo, da se je zapadna Tracija dodelila Grčiji, in sicer iz razloga, ker sta dve tr«iiai prebivai&iva v njej proti težnje po reviziji sevreske pogodbe. |\-sega. kar hoče zidati na Podpisani apeiirajo na angleško vla- x V elit poiar v Petrovi pravoslavne in aa*riiaaske cerkve, ki so pozdravili tongrea. Srbski vla-diica Oesatej {o poslal pismeno izjavo, da bo Sveti einoa v iustkeja sklepal o ujetfojenjj earodne cerkve srbske in češke. Kongres je po dvodnevnem zborovanju ustcuovil temelje, na katerih ae izgradi samostojna čtška cerkev.,S tem je borba med Riniosn in samostojno češko cerkvijo stopila v najestrejši stadij, češka cerkev se ni dala oplaššti s papeževo izjavo, kf jc zagrozil z največjo strogostjo. Katoliški češki episicopat sicer z vsemi sredstvi nadaljuje borbo, a kakor ka. že ta kongres, brez vsakega uspeha. -!- Novi oiom.«ski nadškof. Bivši poslanec Ciril Stojan je imenovan za olomuškega nsdSofe ter bo 15. t. m. ustoličen. -r Italijanski poslanik na Reki, Italija je določila cav. Castellija za svojega bodočega zastopnika pri svobodni državi reški. Nastopil bo svoje mesio neposredno po izmeni ratifikacije rapallske pogodbe. -r D'Anna3zio — Roditelj nacionalistične stranke v Italiji. V Rimu sc govori, da se D- Annunzio namerava aktivno udeleževati političnega" življenja. Postavil se bo na čelo nacionalistične stranke in razširjal njen program. '-;- Italijani ia Zveza narodov. Danes popoldne se je vTšila v Milanu druga seja italijanske družbe za Zvc-zo narodov. Udeležili so ss je zastopniki Nemčije, Avstrije, Ogrske in Bolgarske. Bolgarija jc bila zastopana" po profesorju Kurovu. Francozi in Angleži so s povdarjanjetn svojega stališča napram nameri, sprejeti Nemčijo v Zvezo narodov, udeležbo na tej konferenci, odklonili. Seja je bila z govorom senatorja Ruffinija, predsednikom italijanske družbe za Zvezo narodov, otvorjena. Posebno zanimiv je bil go-ver avstrijskega zastopnika, Dumbe,ki je poročal o političnem in gospodarskem življenju v Avstriji ter oni bol- -garskega delegata, ki je podal žalost- cmstvo jc zavzelo napram posadki no sliko o razmerah v svoji domovini, frajno sovrazno stahsce m jo pnsih-Tudi ogrski zastopnik Mikol je podal j10, da je nemško zastavo umaknila, malo prijazno sliko o položaju Ogrske, i -'r Rumunija proti boljševikom. Ru- nrunsko v ojno ministrstvo objavlja, da vest o rumunski mobilizaciji ni resnična in da izvira najbrže iz tenedencioz-::ega boljševiškega vira. Vendar na jc pripravljenih na ruski meji dovolj čet, Po svefti. — Za ohranitev dabnciirgSdk siaruf, Po nasvetu umetniškega odeJenja je ministrstvo notranjih del !>caebuo u-» krenilo, da sc ohranijo sta- rine v Dalmaciji. Izjave voditeljev angLškega dn lavstva. V Prago so prispeli soc. dein, voditelji angleškega delavstva Thomas, Adamson in Shavv, da prouče sodjal-no-gespodarske razmere v republiki« izjave najtreznejših delavskih vodite* Ijev, ki mislijo realno in sc ne udajaja raznim utopističnim nfiaožnostiia, Svi tudi za nas poučne. TUoeizs, tajnik zveze rodariev. pozivija delavstvo k razumni pol.tik:, da si z njo ohrani iz-vojevano svobodo. Adamson pravi, da si mora vsak narod svoje razmere uro« diti tr-ko. kakor iib sam potrebuje. P» snemati tuje vzgiede, ni zdravo. Tretja (meskovska) internatijonala vzgaja k zločinem. Shaw. znan delavski pariš-tiier.tarni zastopnik , se cetro izraža proti tajui diplomaciji. Narodi si morajo medsebojno pomagati. Sociializem more biti stavljen samo na intelektualno iiaobrazbo. na demokracijo in ca grški okupaciji iu jo Bolgarska s teru izgubila izhod na £gejiso morje ia , _ . ne more razviti svojega gospodar- resa;cno svobodo V Rustji se vzdrzuje cr<00.„ zJ1...r,j 'nadviada ene stranke na površju z na- saega življenj a, ter je \>ied tega zadačevanjem svobode drugih. j Tretja infcmacijonala je predstavitelji- " isilniai zatlačevanjem svobode drugih, vezana na centralno silo. Sedanja |-.....- - - ■ — situarija na Grškem je ugodna za J ^ ca5;ija in brezobzirnega uničevanji razvaline. /rada. V Pe» do in narod, da v interesu bodočega fvograau je divjal v božičnih prazni-miru ugodi upravičenim aspirarijam f kih velikanski poiai-, ki je uničfl tiskar« krščanske in muslimanske večino, ki j no vladnega lista „jEv»iijaa in močna ni grška !n.iTk'nflniial hstaron Krasninp -r Angleška bela knjiga o zvezaa Nemčije z sinfajnovci. Anglfška vlada je izdala belo knjigo, ki vsebaje tajne dokumente, ki naj dokazujejo zvezo Nemčije s sinfajnovci med vojsko. Med temi se nahaja pisno irskega vodia v Ameriki, ki pozivija Nemčijo, da Ircem pomaga in preskrbi orožje za vstajo. Pri tem ss jc posebno udejstvovalo nemško poslaništvo v \Tash>aptonu. Potem, ko so napovedale Združene države Nemčiji vojno, se je prenesla zveza s sinfajnovci v Madrid. V beli knjigi se trdi, da so prinesli nemški podmorski čolni propagandne spise i'.a Angleško. -r Angleži in Nemci po vojni. Pri prihodu nemškega pamika „E'sa" v London jc prišlo do izgredov, ker je paraik razobesil nemško zastavo. Ob- v —.... ...............^_____ -r Preiskava proti vukotfarskim nahaja nekaj ljudi iz neposrednebliži- vs'c'd neke komunistom je končana. Oblasti so j ne Rakcvskega. Delegacija ima nalo- »roniMran. Qgx& državna z&ezmca aretirale preko 30 oseb, med njimi-'?' da izv^ organizacijo inujedinje- - — . . . 7 * .. oA^i-jhifimih »fel/*il Iot'i. Odhod Italijanov z Dtmaia. Dne I"), januarja bo italijanska vojaška misija zapustila Dunaj in bo prevzel njene agendc vojaški ataše. -j-Povsod so enaki. Bivši ogrski kle-i - . „- , ,. rikalni trgovinski minister Rubiaek je j ti jamajo za vamost zemlje proh mc-ekc trgovske afere težko kom- goam ruskim poizkusom, ca bi prese- predsednika lokalne organizacije nje socialističnih frakcij avstrijske levi- v n i.. . - -t.„ ^u,\ k"?, s da da nova navodila in jjomcči Ivana Becka, tajnika Šipusa m Bo-1 in jug09l0vanstiSk0. sumila Hermanna, ki je obensm voj- munistom. Agent sovjetske vlade na ni begunec. {Dunaju je neki dr. Frey, ki ga sovjet- r Občinske volitve v Vojvodini. "Mi- ska vlada službeno oslovljava: pred- mstrstvo za notranje stvari jc sklenilo, piuragando. j Nekaj teh agitatorja. ^ ie potovalo iz i ljudje so j»vsod iu vedno isti! .......... ■ - -ct*" ie namreč sklenila z ueko nemško tvrd-io pogodbo, pri kateri jc trgovinski minister zaslužil 27 milijonov kron. Pri zopetcem sestanku parlamenta se bo politični preiskovalni odbor bavil z vprašanjem krivde bivšega trgovinskega ministra. Sicer je pa ta slučaj ailc začetek razkritij številnih takih ..poslov" ..klerikalne bele" vlade. Govori se tudi. da je bivši minister za vero in nauk, Haller, ki jc bil r.e< svojim ministrovanjem ubog učitelj,} sedaj milijonar iu večkraten hišni po-1 netili Rumunijo iu vdrii vanjo. -f- Tudi jožnoameriški socijalisti odklanjajo komunizem. V Bahiii se vTŠi bn^ilijanski sorijalistični. kongres. Pri današnjem glasovanju so ostali komunisti v manjšini za več kot tiseč glasov delegatov. Pridružitev južnoameriških socijalistov tretii internarijonali, je bila z ogromno večino glasov odklonjena. -;- Umik Amerike. „Messageroa poroča iz Washingtona, da deluje pred-I sednik Harding na to. da se takoj re-dudra ameriška vojska. Tudi namera sesinil-. Vsa ia razkritja bodo v krat-1 va «klicati konferenco, ki se bo pečala d kem obelodanjena v brošuri. — Ji z razeroževanjem vojske v obce. jc linrii«« kot svojo poslovilno predstavo, je bil kulturni dogodek prve vrste, ki ga menda Ljubljana šc ni doživela. Ruski umetniki so dali v kratkih potezah, v izbranih primerih in vzgledih vse, kar iiam more nuditi umetnost. Globoko zamišljene recitacije Puškinove lirike, ki jih'je izvedla z naravno in premišljeno nežnostjo gospa čehova, dramski prizori iz Cezarja, ki jih je odigral Kačalov v tnaniri, ki je v klasičnih igrah bila doslej pri nas neznana; potem veličastna scena iz ..ivana Groznega* (Kačalov), pretresljiva slika iz življenja (Maupas-santov «Pristan»), ki sta jo izvajala v. naravno realistiko Orlova in Bak-sdev; prijazna in prikupljiva komedija J. Londona < Nenravna žena», kj jo 'je dala Orlova s tako naivnostjo m ljubeznijo, ki je mogoča le v življenju in ne na odru. A vrhunec vseca so bila prednašanja treh in-sceniranih čehovih povesti (Dober konec, Pozabil, Kirurgija), ki so bile odigrane s tako resničnostjo, da jc občinstvo — ako tudi mogoče m iaoclo slediti tekstu - uživalo Ce- hovo umetnost tako, Sot jo mora uživati, ia lahko rečejo, da smo Čehova spoznali šele v teh dnevih, ko nam ga je pok&z«] «Hudožestveni Teatr>. —- V vsi r-oji odkritosrčnosti moramo biti hvaležni upravi našega gledališča, da nam je te tri večere, ki se k njim še povrnemo, preskrbelo tak užitek, ki se ga bo spominjalo ljubljansko gledališko občinstvo s sveto pofeožnostjo. Skoro četrt ure je trajalo na koncu predstave slovo, občinstvo ni moglo zapustiti avditorija, ni se moglo ločiti od odra, ki je na njem gledalo to, kar vidi v vsakdanjem življenju vsakdan! — Lc ena naša želja je, da pozdravimo še Hudožestvcnikc na našem odru, -.. —c, Is umelRiSftega svata. Kipar Poiinar sc je vrnil bolan iz Amerike. Smrekar jc težko bolan v nekem graškem sanatoriju. Kaj mislite pri takih vesteh nasprotniki stanovske organizadie v Sloveniji? Kaj pa, Lo bi vas čakala ista usoda, česar Bog ne daj. Zaključek uifuimške razstave v 'Mariboru Prireditelji ie razstave se .brez komentarja" pritožujejo, da je bilo samo 2555 posetnikov, da ie od 184 6lik bilo predanih samo 28 iu da je deficita okoli 20.000 kiou. Offflu še Iotbeo- n«tj. V Ljubljani pa. farja? Saj smo Slovenci v Mariboru kakor v Ljubljani. Pri nas, ki smo tako kulturni, iftiajo dehdt razstave, ne gre nihče v Narodno galerijo itd. V Zagrebu pa se računa pri rastavah s sfo-iisoči. To da miaiiti. Samo skupno ^organizirano delo in dobro razvito šolstvo, ki bo usadilo v mladini ljubezen do umetnosti, bo polagoma ustvarilo druge razmere. Groharci naj zato ne obupajo, kajti stopili so na pravo jrot, ki jih bo gotovo še doveula do cilja! O delih Rudolja Marčiia, ki je v družbi osieskiii slikarjev razstavil svoje slike v Osijeku in ovem Sadu, piše kritik fcmnanovit v „Jugn", da izražajo zadovoljno radost zdravega človeka, da pa njegove slike učinkujejo lxilj na oko nego na srce. Novočadslo ..Je-dinstvo" pa prinaša ocero, v ka^ri pravi o Marčiču. da je lep talent, ki s svojimi, nekoliko sladkastimi krajinami izdaja dobrega rutinijera. a se rad sam ponavlja in vzbuja tu pa tam razne reminiscaite. Hrvatski umetniki so z lepim uspehom razstavili v Ženevi. Da ne bo nepotrebnih zbadljivk zaradi neudeležbe slovenskih umetnikov, ki posedajo baje samo po kavarnah, naj omenimo, da jc treba za udeležbo pri inozemskih razstavah Jenaria, in sicer še pseeti, lepih svotic. V Zagrebu so pri vlad; osebe, ki jim je razve j hrvaiske umetnosti pri srcu in ki najdejo tudi potrebna sredstva za podpiranje umet-P? Jtfj i?i pre- mi?"r.'i večno isto povest? — Br«-nko Popovic, inšpektor umetni-odeljenja ministrstva piosvete je oc.. >-\al v Gradec, da pregleda in o<0r.'jjt slike najstarejšega srbskega slikarja Danijela Petroviča. Slike Bralka Jejtiča. Ministrstvo presvete ie odkupilo /ia ceno 2000 dinarjev slike pokojnega slikarja Branka Jeftiča. ki ie padel juuašh.e bmrti na solunski fronti. Fr. Dejreegcr f. L'mrl je mož. ki je bil dalj &sa eden najpopularnejših ne :iškiii slikarjev. Njegove slike iz tirolskega narodnega življenja so bile 6vojČ£3 silno priljubljene ter so budile ne samo spoštovanje do avtorja, ampak tudi zanimanje za njegovo domovino. Sedaj je bil kajpada Dciregger skoraj pozabljen. Nastale so nove stru-je, ki jim on ni hotel pa tudi uajbrže ni me^el slediti. Roien jc bil leta IS35 — Predavanje. V nedeljo dne I6.f. ni. ob 10. uri dopoldne bo predaval na tukajšnji univerzi g. ur.iv. prof. dr. Karel Oziaid o enem najvažnejših vprašanj naše dobe, „0 vzgoji in vzgoje-valcih". Vstopnina običajna. — Javno predavanje na univerzi sc vrši danes 14. L m. ob 8. uri zvečer. Predava g. univ. prof. di. F. Veberj ,, lelo in tiuša", kov I\?. del iz celokupnega cikla: „Telo iu duša". — ,Zenit1, intcrnadjonalna revija, začne izhajati s 1. februarjem v Zagrebu. K j en ztnisel je umetnost in kultura. Izdaja in ureja Ljubomir Mičič. Naroča se pri uredniku Liubomiru Mi« čiču, Zagreb, Hatzova ulica 9/1, leva. -- JLovca", glasilo slovenskega lovskega druživa sta izšli ravnokar številki 1 in 2. Ta edini slovenski lovska- kot sin kmetice v Lronachu na Tirol- j pnrodopisni list je pisan v lepi slovenskem. Začel je kot pastir z rezlianjem ščini in prinaša poleg aktualnih član lesenih kipov. Ko so ga ..odkrili", so ga poslali v Innsbruck, kičr je pa pre-fedlal ier začel slikati. Prav> umemi-šI:o izobrazbo je dobil še'c v icnak> v«n iu v Parizu. — Iz gledališke rcemba repertoarja v drami: v soboto dne 15. t m. Smrtni pies I (izven), v nedeljo dne 16. t. m. Smrtni ples II (izven). Premijera d>koljko bo v sredo dr.c 19. t. m. za red C. kov tudi mnogo slik. Naročnina znaša letno 60 kron. Prvi številki imata sledečo vsebino: M. Hanzlovsky: Obris lovskega živaioslovja, dr. Stanko Bevk: Naše podnevne ujede, Evgen Križaj: Mladinske tekme, dr. Fran Ogrin: Lev. ! in lovsko pravo v povojni luči, inž. A. 'S.: Zakoniti predpisi glede zaprisego lovskega varstvenega 06ebja, Milan Pugelj: Lov na moža. Iz lovskega oprtnika. Mala oznanila. Dražba lovov; • Politični kfab JDS ima odboro-vo sejo v petek dne 14. januarja zvečer ob polšesti uri v Tajništvu JDS, Narodni dom. Odborniki naj se blagovolijo seje zanesljivo udeležiti. • Živela Jugoslavija! Na Silvestro-*o je italijansko orožništvo v Planini aa Notranjskem sklicalo vse posestnike v občinsko pisarno, kjer naj bi glasovali, ali hočejo pripadati Jugoslaviji ali Italiji. Zbrali so se pcl-noštevilo in vsi soglasno glasovali a Jugoslavijo. Vrii notranjski rojaki! • Italijanska vlada in visokošolci iz zasedene Slovenije. Italija, ki nam p s svojo grabežljivo roko odtrgala najboljši del Slovencev, dobro ve, kaj pomeni narodu inteligenca. Zato se prav nič ne briga za one svoje \iso- ^kcsolce iz zasedenega ozemlja, ki študirajo po univerzah v tujini. Računa pač popolnoma pravilno: kadar bo narod brez izobražencev, bo lažje obračunati z njim. V sami Pragi na pr. je Vs slovenskih dijakov samo kakih iz zasedenega ozemlja, ki ne uživajo od Italije prav nikake podpore. Njih materijelno stanje ni zavidanja vredno. Po bratovsko si dele z ostalimi slovenskimi dijaki v skup-ei, popolnoma nepolitični, strogo ekonomski ^Slovenski dijaški zadrugi v Pragi", križe in težave dijaškega življenja. Kdor uvidi, da ' besede prazne ne zaležejo nič in da je treba tu z dejanjem nastopiti, se mu nudi prilike dovolj, da aktivno sodeluje in stekel si bo vrhu tega še hvaležnost dijaštva. Prispevke je poslati na: Jadransko banko v Ljubljani, na račun ^Slovenske dijaške zadruge v Pragi." • Iz Mežiški: doline smo priobčili te Sni dopis, v katerem se nahajajo ostri očitki na naslov nekega nadučitelja. Sedaj se nas opozarja, da je s tem oadučiteljem mišljen g. J. Macarol v Dravogradu. poznamo g. Macarola iot zaslužnega šolnika in narodnega delavca, do katerega tak očitek ne seže in ki je po našem prepričanju vzvišen aad vsakim obrekovanjem, da bi njegovo zadržanje bilo protinarodno ali protidržavno. G. Macarol si je v boju fa plebiscit stekel že posebnih zaslug in bi nam bilo izredno žal, če bi se čutil vsled onega dopisa v našem listu po krivem naprednega. • Odkrito prizaaaje. „Domoljub" omenja neki članek dr. Žerjava v „Do-tnovini", kjer je rečeno, da je največji sovražnik slovenskega nareda rimski {derikalizem. K temu pa »Domoljub" (jatetično dodaja: „Ker je rimski kle-rškalizem to, kar Katoliška Cerkev, potem vemo, pri čem da smo!" Potem pa les ni prav nič čudnega, ako se pojavlja po vsem svetu odpor proti Katoliški cerkvi, ki je po ..Domoljubu" isto- ina z enim rimskim klerikalizmom, i ga Slovenci tako dobro poznamo! Zalivala. Navajen sem bil dajati, daj se moram navaditi — jemati. To križ! V svesti. da se ne spodobi du-kovniku, vmešavati se v strupene stran-isko politične boje, služil sem vestno svojemu stanovskemu poklicu, zato tn pa zaslužil — razrešitev iz duhovniške službe in s tem združeno stradanje, oziroma smrt od lakote... Nahajajo pa se še blaga srca, ki hočejo, da se ne spolnijo nakane naših nesrečnih brezdamoviiicev in med ta blaga srca so se uvrstili nekateri plemeniti Šenčurjani, ki so mi poslali s svejimi čestitkami tudi lepe novoletne darove. Hvala vam dobri rojaki! Bog povrni obilo! Na Visokem pri Šenčurju, dne 5. januarja 1921. — Anton Berce, župnik v pregnanstvu. Rovareuje. Preiskava, ki jo je ftvedla beograjska občinska uprava proti komunistom tujih narodnosti v naši državi, spravlja trditve naših komunistov, da nimajo v svojih vrstah nobenih tujih agitatorjev, v jako čudno luč. Te dni je bilo namreč na podlagi preiskave aretiranih več eseb. Z zaplenjenih dokumentov izhaja popolnoma jasno, da so imeli naši komunisti zvezo z inozemstvo. Pri A.Jancsi-ju, bivšem komisarju za časa Bele Kuna na Madžarskem, so našli izrezek iz nekega madžarskega lista, všit v klobuk, ki našteva njegova „junaštva" z* časa boljševiškega gospodarstva na Madžarskem. Tako je ukazal plenjenje trgovin in sam vodil tolpo, ki je imela nalog, da opleni zlasti dragu-Ijarske trgovine v Budimpešti Oblasti so zaplenile pri njem zlatnine za veliko vrednost. I Narodne garde. V samoobrambo proti propagandi tujih in domačih protidržavnin elementov, so se začele v pcedinih krajih naše države ustanavljati narodne garde, ki imajo naloeo. s silo v kali udušiti vsak protidržavni pokret in z vsemi sredstvi podpirati državo v izvrševanju odredb proti pro-tidržavnemu delu. Prve take garde so iz lastne pobude ustanovili povodom zadniih komunističnih nemirov v Bos- Ljubljana, 13. januarja 1921. ni bosenski dobrovoljci, ki so skupaj z vojsko in žandarmerijo zadušili ko munistični pokret Enake garde se sedaj ustanavljajo posebno v Vojvodini V Pančevu v Banatu stojj pod orožjem oddelek 120 dobrovoljcev, ki stoje na razpolago državni upravi, ,v Novem Sada je ustanovljena „Narodna Obrana", ki ima nalogo, razširjati svoje delovanje po vsi Vojvodini. Po veh krajih se ustanavljajo oddalki narodne gard?. Po vsi Vojvodini so objavljali proglasi „Narodne Obrane", ki se v njih poživljajo vsi, ki hočejo delati za osvobojeno in ujedinjeno domovino, da se strnejo v močne vrste, ker potem bo obračun z notranjimi in zunanjimi sovražniki našega narodnega in državnega edinstva jako lahek. V is-em zmislu je izdala tudi vojvodinska do-brovoljska organizacija proglas narodu. v katerem izjavlja, ca delo dobrovoljcev še ni končano, „ker na Isti način, kot smo obračunali s sovražniki na fronti, moramo obračunati s sovražniki v naši zemlji!" * Iz uradnega lista. Uradni list deželne vlade za Slovenijo objavlja v št. 4. uredbo o ustroju ministrstva za narodno zdravje ter pravilnik o izboru, sprejemanju, dolžnostih in prejemkih vojaško-državnih štipendistov za študiranje pravnih naukov na naših domačih univerzah zaradi popolnjevanja sodna stroke v vojski. * (Svetovna vojaa v pesmih in slikah* začne izhajati v današnji številki ljudskega naprednega "tednika «Domovine». I Sremu v tamošnjem premogovniku stopilo delavstvo v stavko. Bsrza 13. januarja« Zagreb, devize: London 535, Pariz 903, Berlin 210 do 212, Praga 170 do 172, Milan 525, Newyork 145. Valute: dolar 142 do 143,50, marka 202 do 204, le j i 196 do 215, lire 517, avsirijske lurone 23 do 24, napoleon-dori 460 do 405. denar blage Banka za Primorje . . 1045 H 00 Trg obrt banka . , 25» 262 Banka Brod na Savi . . 258 268 Jadranska banka . . > 18-5 lugoslavenska banka . . 595 600 Narodna banka . . „ 650 655 Hrv eskomptna .... 1515 i525 Rečka pučka ..... 495 505 Slavonia...... 1200 1230 Gutman............^ Praštediona.....W 9300 Eksploatacija drva . . 1550 Narodna šumska ind. . . 725 80o Beograd, valute: dolar 36,50 do 36,75, franki 225 do 226. funti 134 do 138, lire 128 do 130, leji 49,50 do 50. marke 51,75 do 52,25, češke krone 41 do 43. avstrijske krone 5,50 do 5 80, drahme 280 do 285, napoleon-dori 119 do 120. Devize: London 138 do 144, Pariz 228 do 229, Praga 42,45 do 44. Dunaj 5,40 do 5,50, Ber. lin 52 do 53. Milan 129 do 130. Efekti: Narodna banka 2950 do 3000. Dunaj, devize: Zagreb 475.50 do 479.50, Berlin 1006 do 1012, Budim pešta 120 do 122, Bukarešta 915 d« 925 London 2585 do 2605, Milan 2*00 do 2420, Newyork 602 do 665, Pariz 4255 do 4295, Praaa 814 do goo Scfna 792.50 do 807.50, Varšava 75.50 do 77.50. Zurich 10.775 do 10.S25. Valute: dinarji 1899 do 1910. dolarji 683.50 do 687.50, francoski franki 4252.50 do 4292.50, švicarski franki 10750 do 10800, osrrske krone 121.50 do 123.50, leji 905 do 015, levi 815 do 825, lire 983 do 987, polivke marke S0.50 do 82-50. funti 2575 do 2595. Avstr kronska renta ...» 3 „ majska renta .... Ogrska kronska..... V. avstrijsko voino pos. „7?" Turške srečke ...... ^" Kreditni zavod za trg. m md. Anglobanka ......1'on Bankverein ....... LSnderbank ...... Avstro-Ogrska banka . . . Bosanska zemaljska banka . Zivnostenska banka .... Državne železnice .... 50<0 — Lombarde ...«••• 49"-Alpine-Montan . . . » . »'"O"— Praška železna industr. . . 13700 — Leykam, papirnica .... 7400 — Vremensko poročilo. Uialii^na •» n.'1 m" o >. IS. j»n U ra 13. U Ž §t ll I g s I- e« 2; s s S » H 5 7 Cr- 7M« t«, ori IlO-t 2i.arll?W0 «! 0 H 10 t Huvn «i.j» >»p. obterco poi.abl. Sreani. vfmitata tena».aar .4 i rmanu -a* Vran."«'«* n»po»e4: Jalm, i*L vreme talEOe Tzbua ež> »oso «& » t FRANK HELLER: 36 Prigode gospoda Celima. Roman. (.Prevod iz švedš&ne. p. J.) Te podrobnosti je Filipu povedal fcarkeeper na oglu in Filip se je spravil na delo. Ni pa našel Smedley-ja doma, marveč gospoda Johnsona, njegovega oskrbnika, ki se je pa klical Eavzaprav Jaer.sson in bi! iz Sma- adije na švedskem. Toda Filip je to izvedel šele kesneje. Johnson je fcil Smerilevjev zaupnik in faktotum glede vsega, kar se tiče Bradford Mansions, le ne oddajanja najemnikom. Ce je bil g. Sm2dley kvadratast, je pa HI zato Johnson ovalen. Vse njeg> vo kclcsalno telo je ovalno, najbolj kolesalne so mu roke in noge, in najbolj ovalen obraz. Pcdočno kost mu štrli iz lica, ki je zagorelo menda še iz mladih let, ko je dečko bral maline. Oči so modre in vodene, lasje plavi ko predivo. Pcleti nosi gospod Johnson belo obleko, zato izgleda natančno kakor švedska užigaika. z dolgim belkaslim iclescm in rdečkasto fla vico. Ta gospod Johnson pa pieživ Ija polcf.it mesece v Londonu, kajn čeprav je gospod Sme-aley trdil o njem:r je gospod johns.>n iz Norveške". ga vendar ni nikdar vzel seboj ns Norveško, v njegovo namiš Mr. Smed!ey, jezno: ^GenBesnam se nikdar ne šali s takimi zadevami!" Filip: „Tudi jaz ne!" Smedley: ste, samec aH ože- njen lZVTStt- Filip: „Samec!" Smedley: „ Kateri i šport jete?" Filip: „Avtomobil!* Smedle/: „2vižgam na to. Vprašam Vas, kateri šport izvršujete?" Filip: „Avtomobil je moj jedini šport" Smedley, zarenčr „Sport... Avtomobil je šport . . .. Vas jedini prazne in da so na njih nalepljeniIceToknpoo Sokolstro v državi prvi te-veliki beli popirji. Samo v hiši št 5. den v mesecu februarju, t j. od 1. do ne. Pred to hišo je stal gospod T«m-!februarja 11. razviti za naš son iz Švedske ali kakor je pravil njegov gospodar, iz Norveške, in pu-šil svojo cigan). (Dalje prihodnjič.) tisk kar najživahnejšo agitacijo, nabirati naročnike za naše liste, brošure itd. Poživljamo tem potom vsa sokolska društva, da izvrše do tega časa vse priprave; da bo uspeh tem večji. Poživljamo zlasti vse one, ki lahko več žrtvujejo, naj naroče več iztisov in, jih odstopijo manj imovitim bratom in se- Solialslii tish. xr-x- ___«wi»i sirarn. Skrbite zlasti za to, da se list ^ Sokolstvoje do srf^po^- ^ ^ mestu ne zadeni Lap!" i Pa, razne sokolske časopise m tudi so Bratje in sestre, na delo za našo so v - - - ,. _ _ ikolske knjige, brošure itd, niso bile; t0isko stvari Filip: „Nc, v rta slučaju bi se ven- med član^om tako razširjene, kakor i __ dar mogel nastati Smedley: „ Molčite, gospod, tudi ne, tudi ne! Za to sem že poskrbel v svojem testamentu. Ven!" Filip: „No, pa srečno!" Tako nekako se je vi šil njun razgovor in Filip je odšel globoko razočaran. In seveda hudo jezen na Smcdlevja. Takšen nesramen maj-rer. kvadrat! Ki deia s poštenim' avTOnuibilistom, kakor z zločincem...! Pri bogu, to zasluži svojo kazen! Filip si je na tihem obljubil da ga ne pozabi. Njegova jeza se je drugi teden še povečala, ko je izvedel, da je stanovanje oddano in sicer nikomur bi bilo v korist sokolski ideji Zlasti pa je opažati, da članstvo, ki ne zahaja v telovadnico in navadno tudi drugih stikov ne išče z ostalimi Sokoli, ni najti med naročniki sokolskih časopisov. Tuja jim je zaradi tega sokolska organizacija in tudi neznani so jim vsi ukrepi starešinstva, žup in društev. Posamezna društva store v tem oziru premalo, ker ne vedo ceniti velikega pomena našega tiska. Naša sokolska literatura je še majhna in dolžnost vseh sokolskih faktorjev je, da jo povečamo Pokojnine vojnih Midov, Ir siror. Z ustavitvijo izplačevanja naklo-nitev koncem meseca actuior« 1920. je ostala velika večina jajpocrebnejših družin onemoglih invalida «er vojnih gla priznati in jih tudi ni začela nakazovati, temveč pričela takoj akcijo pri merodajnih beograjskih oblasteh za primerno zvišanje doklad, ki bi odgovarjale sedanjim življenskim razmeram. Dosedanji uspehi so povoljni in pričakovati moremo v kratkem tozadevne zadovoljive naredbe. Nove doklade bodo izplačane naknadno za vse mesece od ustavitve naklon itev dalj« od Voj. pok. likvidature v Ljubljani. — Razumljive so pritožbe prizadetih strank, ki čakajo nestrpno na ureditev preskrbe, priznati pa morajo preskrbljena tudi deželni vladi dobro voljoi da skuša urediti to zadevo kar naj* hitreje in čim najugodnejše. Potrpe naj torej še kratek čas, ker njihova stvar je v najboljšem teku. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgcvorni urednik Vit. F. Jelene Poslasso.4 Gospodu policijskemu uradniku Karari v Murski Soboti. Kot bivšemu jugoslovanskemu do- je dobila deželna vlada v Ljubljani ter" dobimo" še "mnogo* predelnih nalog da od novembra 1920 izplaču- flruzin onemogiin invana«* «rr vojni« . ,. . , —r—- .— vdov z nepreskrbljenimi sirotami ob ^f^V^^ dolžnost Vas ,av-malenkostni vojni pokojnini brez naj- no?TI razkrmkafa ko1 človeka neznacai-nujnejših sredstev za preživljanje Pač knjig, ki nam jih danes manjka. Ako hočemo to doseči, mora pa pri tem delu sodelovati vse Sokolstvo — zlasti ju dodatke po členu 14. ..Uredbe o začasni pomoči invalidom in družinam padlih vojnikov" z leta 1920. Ti do- [iis- i,,. „ ____r,;, mora biti piva skrb naših društev, da datki ki naj bi bih naaomestilo za ljeiio a.501 vino. Pustil"ga je marveč i -se sleherna sokolska knjiga 6m naj-1prgsnje naklonitve, znašajo, ako jej.0- v Londonu, da straži v gospodarjevi ccsotr.&:i Dra:"ford Mansions stanovanja najemniKov. Na njeg «o največjo jezo so Filipovi obiski pri gospodu Jcnrihonu in njegovem gospodarju ostali brez vsakeršnega —peha. Johnson je Fili pa takoj cpozc-ril. da mora izpolniti neke pogoje, če se hoče naseliti v Bradford Mansions. Biti r.iora samec in šporhdk. Filip je izjavil, da je o-boje, Johnson je pa še dodal, da mora biti dober športnik. Višina najemnine je namreč v obratnem razmerju s športnim intet-esom najemnika, lo je eno Smedleyjevih dobrih in starih načel. Na to je Johnson pokazal Filipu hišo št. 5. in ga povabil, naj se vrne jutri. Drugi dan je Filip' našel koleričnega gospoda Smedleyja doma. Ta si je Filipa ogledal skozi svoja očala in nato izjavil željo, da izve, ali je Filip samec. Filip je odgovoril, da večinoma. Dobro ohranjene, skoraj nove (50 lit 100 fcg) in za olje s pločevinastim stojalom proda po nizki ceni 25.» Sušnik s-1 železnina, Ljubljana. isce 183 3-o družba „Jadran", Ljubljena Dunajska cesta S. fteflektira se le na prvovrstno samostojno moč z Točlutno prakso in znanjem dvojnega knjigovodstva. ■ Na debelo l 565 io Na drobno! » E Trgovina z želsznmo | Breznik i Fritsch i r Lju&Ijaoa, Caskarjesa aabreZje šl 1 E K . C K priporoča svojo izredtso bogato § E zalogo različnega železnega "A g — blaga po nizki li cenah 1 — | ^Točna in solidna postrežba! * .TnaMBiiami :. strojno za tetke stroje; * olje za avtomobile, lahko; g olje „ , . izredno težko; O olje za ciliudre; § olje proti prahu. 67 104—41 a »lavna za'O ga: g o KO U C h M, 12 0.1. i 1 orej A. Zanki™ sinovi. J ■ 0 JSBS®«M«»SaBBBSSSS0BB9 ^a—pan SIMON JENKO, Zbrani spisi. Uredil dr. Joža Glonar. Cena K 42—, p0 pošti K 260 več. Anatole France, Pingvinskf otok. Roman. Broš. K 42-—, vez. K 62"—, po pošti K 2 40 tti. Cika Jova-Gradnlk, Kalamandarija. Pesmi za otroke. Ves. K 16 —, po pošti K 140 več. Baročilo m Moim zadraga i *-w---- za novo ustanovljene okraje sprejme takoj sprava „Jutra", Sodna ulica št. 6. Naznanjamo p. n. občinstrn, da se je sporazumno s tvornicami železne Industrije v Jugoslaviji nstanorila Centralna naknpovalnisa starega železa ETtFVi1. SBH—a—— d. Z O. Z. s sedežem v Ijooijaoi, ^pusi® cesta 1 (frao Mml Dražba kupuje staro železo vseh vrst ter plačuje najvišje cene. Opozarjamo p. n občinstvo, da oči 1. no-vembra t- 1. kupujejo tvopnioe staro železo samo potom naše ceatpale. 14 z—3 MBti»nilft DelniAka ^-lrarn«. d. d. v l^nhljaai.