ATO DHTMBimP UMUSR PERMIT (No. 5M) AUTHORIZE) BY THE ACT OF OCTOBER ft 1917, OH FOB AT THE POST OFFICE OP HEW YORK. N. Y. By Oritof of the Preset. A. B. Burleson. P. M. Chribi Največji slovepski dnevnik v Združenih državah. Velja za vm leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... |7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the UnitJd State*. Issued every day except Sundays and legal Holidays. MT 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDV. NO. 204. — STEV. 204. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 31, 1921. — SREDA, 31. AVGUSTA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. KONFERENCA GLEDE NEZAPOSELNOSTI PO NJEGOVEM MNENJU NAJ BI OBSTOJALA KONFERENCA LE IZ PAR ČLANOV TER IZKLJUČILA VSAK STRANKARSKI BOJ Washington, IX C. 30. avgusta. — Konferenca mora roditi ne- — Nobene bitko med kapitalom in delom se ne bo vprizorilo na bodoči narodni konferenci glede nezaposlenosti, če bo imel trgov- | nosti. ski tajnik Hovver kako besedo pi i tej prireditvi. Tajnik Hoover, kateregi je predsednik naprosil, naj .sestavi načrte za to konferenco, ki naj bi se vršila r.« kako sredi septerub ra, je rekel, da bo plavni cilj sestanka rešiti problem, kako preskrbeti dela onim, ki so nezaposleni in da ne smejo strankarska vprašanja igrati nobene vloge na tej konerenci, Čeprav bo organizirano delo za stopano. ne bo smelo niti delo niti kapital spraviti na površje ni-kakih stvari, ki bi ogrožale c«?li ramen tega sestanka. Tajnik Hoover je rekel, da bodo izključena taka vprašanja ka-kor "closed shop", plače in delavni pogoji. Novo luč na položaj glede nezaposlenosti je vrgel tajnik z izjavo, da je v število 5.735.000 nezaposlenih vključeno tudi število onih, ki so se vdeležili vojnega d da, čeprav je bilo med slednii-i dosti takih, ki so sprejeli mesta le v namenu, da imajo več denarja za trošenje. Hoover ni mnenja, da so izgledi za bodočo zimo tako temni ^ot se je naslikalo, vsaj.vkolikor pride pri tem vpoštev nezaposlenost Za sedaj &e razmišlja o posameznostih 13 konference ter je upati, da bo v desetih dneh Dred-1* ženo poročilo predsedniku Har-dingu. Mr. Hoover hoče omejiti konferenco na 15 do 25 ljudi na temelju teorije, da bo moglo tako omejeno število vdeležencev doseči boljše uspehe kot pa /ečja konferenca. Pričakovati je, da se bodo kor-ference vdeležili zastopniki velikih industrij. Problem nezaposlenosti je po r.nenju tajnika Hooverja zpolj '"•lovečanski ter se je treba ozirati nan i s tega stališča, ne pa z ekonomskega. Zaenkrat ni še znano, kako dol*ro bodo trajala ta posvetovanja, p tajnik Hoover misli. da bo konferenca potrebovala nekaj časa za svoje (lelo in la se gotovo ne bo razšla, ne da Si kaj dosegla ali ukrenila. kaj v resnici konstruktivnega, — nekaj, kar bo rešilo take probleme kot je oni začasne nezaDosl?- MIROVNA POGODBA MED OGRSKO IN ZOR. DRŽ. V Budimpešti so diplomat]e podpisali mirovno pogodbo, ki je napravila konec vojnemu stanju. SAMOMOR V NIAGARSKIH SLAPOVIH. Niagara Falls, N. Y.. 30. avp. Edvard Rippon iz Buffalo je šel včeraj preko Bridal Veil Fall ter se je razbil na skalah, ki se nahajajo spodaj. Truplo so našli dve uri po padcu, kar predstavlja rekord. Rippon je zapustil pismo, v katerem določa, kaj naj se zgodi z njegrovo lastnino. V tem pismu je tudi izjavil, da je nedolžen '/spričo obdolžite-/, katere se je baje dvignilo proti njemu. Bil je uslu?-ben pri želerniški potni shiž.bi in uradniki te službe izjavljajo, da niso čuli o nikakiii obdolžitvah. Rekli so^le, da je bil tekom zadnjih dveh dni bolan. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronali, lirah in avstrijskih kronah ee potom male banke isvriojejo po nlski sani, aaneeljivo tat hitre (Včeraj so bile nafte eene eledeftes JUOOSJkAVUA J Saspottja n sadnje poftts In isplataje "K*, fertd" in MJadranska binka" v Ljubljani 300 kron 400 kron 000 kron $ 2.05 I 2.76 $ 3.40 1,000 kron 6,000 kron 10,000 kron pofttnl tokovni ... $ 6.30 ... $31.60 ... $62.00 rt ALU A ni SUBDSHO EaspoiOJa aa aadnje froftts in isplažuja "Jadranska banka* BO lir 190 lir 800 lir $ I SO $ 6.20 $16.00 600 lir 1000 lir $24.00 $48.00 Budimpešta Madžarska, 30. av-pusta. — Mirovno popodbo med Oprsko ter Združenimi državami sta podpisala včeraj popoldne o-grski minister za zunanje Banff.y ter Grand Smith, komisar Zdru-1 ženih držav. Pogodba jc bila podpisana v palači, v kateri je nastanjena ameriška misija in sicer ob šestih zvečer. Po podpisanju pogodbe sta si obit pooblaščenca stisnila roke in Mr. Smith je dal izraza svojemu zadovoljstvu, da so bile zoper ustanovljene prijateljske zveze med obema naro-» doma. Minister Banffy je izjavil, da bo sklep miru le še ojačil prijateljstvo, ki že obstaja med obema narodoma....... Slika nam kaže ameriške čete v Panami, ki so posredovale v spo ru med Panamo in Cost&rico. Baspoiiq* na aačnjs pofiti tn Isplaftoje "AdristMs Panic* na Dunaj«. 1,000 nemško-avstr. kron $ 1.60 6,000 nemško-avstr. kron $ 6.60 10,000 nemške-avitr. kron $13.00 60,000 nemško avstr. kron $60.00 ▼ano; is m ra* dsnarjn eedaj nI stalna, te«nja ae večknt neprtfak* raaloga nam ni mogote podati natančna eene vnaprej P» sani istegs dne ko nam poslani dsnar dosp« v roke ni« Msa aastopnikl "Jartraneks Brnika*' in njenih podral •ajamiene isvanredno ngodae pogoje, ki bode vaUke ko K ki as Ae ali aa bodo posluževali naie banka. Ml P« I) Gartttt! Slmt, Sta Y»k SINNFEINCI ODLAŠAJO Z ODGOVOROM POSAMEZNI ČLANI IRSKEGA PARLAMENTA OBISKUJEJO MANSION HOUSE, A NE VRŠE SE NIKAKE SEJE. — PRITISK ! NA SINNFEINCE. ' PREDSEDNIK HARDING PROTI PREMOGARJEM Dublin, Irska, HO. avgusta. — Danes se ni vršila niti ena sej:i irskepa republikanskega kabineta. Posamezni člani so prišli v Mansion House in tudi de Valcra je prišel tekom dopoldneva vendar pa je jasno, da se ni ukrenilo ničesar z ozirom na zadnje pismo ministrskega predsednika — Llovd Georgea ali z ozirom na sklicanje kake konference. Irish Bulletin, ki se peča z zadnjim pismo anpleškeira ministr. predsednika, trdi, da ne dajejo predlogi mini&tr. predsednika Irski popolne kontrole nad v-akim živcem narodne neodvisnosti, — kajti uveljavljen bi bil kraljevi veto, katerega bi se potovo noslu-žilo v škodo interesov Irske, Čim bi ti interesi nasprotovali interesom Anglije. Glede fraze "prosto, en^to in lojalno družabništvo v angleškem cesarstvu", pravi ta list, da po-menja ta fraza sicer razširjenje ponudbe z dne 20. julija, vendrr pa dostavlja: — Bolj verjetno je. da ne po-menja fraza ničesar več kot vztrajanje pri pretvezi, da dajejo pogoji, stavljeni Irski, status Cana-de ali Avstralije. Dublin, Irska, 30. avgusta. — Republikanski ministri so se danes posvetovali med seboj in s svojimi pristaši glede irskepa položaja, A'endar pa se je ofieijelr.o ugotovilo ob šestih zvečer, da ne bo poslan danes v London noben odgovor na zadnjo poslanico — 1 loyd Georgea, angleškega ministrskega predsednika. Uradniki v Dublin Castle in drugi, ki se zanimajo za usp?h mirovnih pogajanj, niso bili videti prav nič vznemirjeni radi zakasnitve odgovora na predloge Lloyd Georgea. V. gradu, kamor pridejo na j prvo poročila glede sklepov irskega republikanskega .parlamenta te;- kabineta, ni šn znano, kakšen bo najnovejši odgovor de Valcre in njegovih pristašev. Kljub temu pa je prevladoval v gradu in tudi med splošnim občinstvom optimizem. Smatra se za verjetno, da l«o odgovor, kot ga je sestavil kabinet. nekoliko izpremenjen na te-t melju nasvetov, ki so prišli cd zunaj. Tudi prejšnji odgovor de Va-J lere je bil nblažen. predno so ga poslali v London. Iz Londona so prispela poročila. da je sklenila angleška vlada \ prizoriti splošne volitve, če bi irski republikanci ne sprejeli nj?-ne ponudbe. \ visokih irskih republikanskih krogih prevladuje naziranje. da bo angleška vlada kmalu tako zaposlena z uporom v Indiji, da bo pustita Irsko pri miru. Do danes opoldne se morajo vsi vrniti v svoje domove. — Vojaštvo je pripravljeno. RUSIJA SPOZNAVA, DA NIMAJO SOVJETI PRAV. NOV KABINET NA PORTUGALSKEM. Lizbona, Portugalska, 30. avg. Antonio Granjo, ki je bil predsednik portugalskega kabineta tekom preteklega leta, se je lotil naloge, da stvori nov kabinet, ki bo stopil na mesto onega liarros Queicos, ki je v nedeljo predložil predsedniku odstop celega kabineta.'. f JAMAICA HOČE VEČJE PRAVICE. Kingston, 'Jamaica, 30. avgusta. — Spričo agitacije za večji obseg reprezentativne vlade ter za izboljšanje kolonij v splošnem, se je danes tukaj izvedelo, da je angleška vlada določila parlamentarnega državnega pod tajnika, da decembra meseca oficijel-no obišče Zapadno Indijo. OdredilQ se je vse potrebno, da se ga. pozove, naj dovoli vlada posojilo, v najmanjšem znesku pet milijonov, dolarjev, da se izvede na otokn potrebna izboljšanja. Stockbridge, Mass., 30. avgusta. — Baron Serpij Korff iz Rusije je izjavil, da bo Rusija rešila svoje notranje probleme veliko hitrejše kot pa pričakuje zunanji svet. Po njegovem mnenju prihajajo Rusi vedno hitrejše do spoznanja, da je teorija sovjetov povsem napačna. BOLJŠE VIKI SO VJELI BARO NA STERNBURGA Tokio, "Japonska, 30. avgusta. Tukajšnje vojaške oblasti so dobile nepotrjeno poročilo, da so boljševiki vjeli protiboljševiške-ga generala Ungern-Sternburga, ki je bil uvedel ofenzivo proti republiki na dadljnem vzhodu. ŠPANSKI AVTJATIKI NA DELU Washington, D. C., 30. avg. — Po konferenci z vojnim tajnikom Weeksoni je izdal danes predsednik Harding proklamacijo, v kateri zahteva, naj se do jutri opoldne vrnejo a si štrajkujoči maj-nerji West Virginije v svoje domove. Malo prej je bila pri vojnem tajniku deputacija iz ogroženega Mingo okraja, ki ga je naprosila, naj pošlje tja zvezae čete, češ, da je drugače mir nemogoč. Soglasno s tem je dobil danes 26. infan-terijski polk 1. divizije v Camp Dix, N. J., povelje, naj bo pripravljen na pot. Predsednik pa 1:1 jub temu upa, da vojaštva ne bo treba postati, ker bodo štraj-Kujoči najbr/e vpoštevali njegov poziv. Pred kratkim je bil poslan v dotieni okraj West Virginije general Bandholtz, ki je sporočil, da si je vlada premalo prizadejala zatreti nemire. Logan, W. Va., 30. avgusta. — Dve kompaniji državne policije, sest t> ječ i iz več kot tisoč mož, sta pripravljeni vsak hip udariti na štrajkarje, kakorhitro bi stopili v akeijo. Pred sodnijskim poslopjem v Lopanu kar mrgoli oboroženih, ki čakajo na povelje šerifa Don Chafina. Več kot tisoč bivših vojakov je pripravljenih stopiti v službo kapitalistov ter iti na br j proti majnerjem. GRKI PRAVIJO, DA NISO BILI PORAŽENI. Madrid, Španska, 30. avgusta. Španski avijatiki, ki operirajo pri četah, ki se bore proti usta-škim domačinom v Maroku, so vprizorili številne polete, da ugo teve vse prednostne točke v gorah in po ravninah prizadetega ozemlja. Tako se glasi v oficijelnem poročilu, ki je bilo izdano danes. iVK^N] iB&ai i \ Oitatelje opozarjamo na senza-cijonalen roman "UDOVA LERUŽ", ki bo začel jutri izhajati na zadnji strani našega lista. Roman je napisal pisatelj Gaboriau, torrtj avtor ''Skrivnosti v Orcivalu", ki je vzbudila pri naših čitateljih splošno zanimanje. Kdor hoče imeti res velik du-šemi užitek, naj prične jutri citati naš novi roman. Atene, Grška, 30. avgusta. — V oficijelnem ugotovilu, ki je bilo izdano danes tukaj, se zaniku-je poročila, da so doživele grške čete v Mali Aziji v njih ofenzivi proti turškim nacijonalistom občuten poraz. V istem poročilu pa se izjavlja, da se vrši bitka ob Sakaria reki še naprej in sicer z veliko s:.lo. Grške bojne ladje so bombardirale mesta ob južni obali Črnega morja, soglasno z istim poročilom. Listi izjavljajo, da vprizarjajp turški nacijonalisti neprestano proti-napade in da so s tem ustavili napredovanje Grkov. Sovražnik spravlja na lice mesta rezerve in Turki so imeli baje velike izgube. Boja se vdeležuje tudi turška kavalerija. ARGENTINSKI SOCUAL1ST UMRL. SOVJETI SO RAZKRILI GROZOTE LAKOTE \ LAKOTA IN KUGA KOT POSLEDICI SEDEMLETNE NARODNE IN DRŽAVLJANSKE VOJNE. — SUŠA IN KOBILICE SO ZAVR- ŠILE GROZOTO. Poroča Waltei Duranty. Moskva, Rusija, 30. avgusta. — Poročila iz različnih provine, — prizadetih od lakote, ki so bila objavljena v moskovskem novem oficijelnem listu "Pontoč". nudijo sliko glede lakote, kuge, panike in opustošenja, >i dokazujejo natančnost povesti beguncev, ki so prišli prizadetih osemelj. V najbolj prizadetih okrajih je bilo opaziti pomanjkanje živil že tekom pretekle zime in to pomanjkanje je postalo akutno koncem zadnje spomladi. Izšeljevan-je od panike prevzetega prebivalstva se je pričelo v maju in juniju. Meseca junija so se pojavile nato epidemije kolere in drugih nalezljivih bolezni v prenapolnjenih mestih. Tako je v mestu Samara dosegla umrljivost po več sto slučajev na dan. V onem času so pričele sovjetske oblasti, ki so se v polni meri zavedale resnosti položaja, s pomožnim debim in se končno obrnile tudi na Ameriko za pomoč. Vzroki lakote so različni. Lakota je v prvi vrsti posledica sedemletne vojne, narodne in državljanske, katero je še poostrila blokada. Na ta način se je zmanjšalo ozemlje, ki je posejano. Zmanjšale so se zaloge semena in zmanjšalo se je tudi število poljedelcev, posebno krepkih mla dih moških. V drugi vrsti pridejo vpostev brezobzirne lekvizicije od strani rdečih in belih armad, plenjenja itd. Sovjetskim oblastim je treba priznati, da je bila to izključno vojna odredba in da so te oblasti po porazu svojega zadnjega sovražnika, generala Vrangla, nadomestile rekvizicije z bolj primernim sistemom obdačenja v blagu, ki je znašalo od treh do enajstih odstotkov letne produkcije. Ta davek so pobirale krajevne oblasti. Ta nova odredba, uveljavljena v marcu, je gladko poslovala in pobralo s o je že deset odstotkov tega davka v ozemljih, ki niso prizadeta vsled lakote. V tretji vrsti pride vpoštev dolgotrajna suša, ki je trajala od ZNAMENIT POLET GOLOBA. Washington, D. C. 30. avgusta. —Neki golob, ki je prinesel sporočilo župana Thompsona iz Chi caga na predsednika Hardinga v 16 urah dejanskega poleta na razdaljo 614 milj, je dosegel svetovni rekord. Tako je objavil danes poljedelski department. Golob je doma na vladni postaji v Beltsville, Md. POMOŽNI POLJEDELSKI /TAJ NIK — UREDNIK. Washington, D. C., 29. avgusta. Predsednik Harding je imenoval pomožnim poljedelskim tajnikom Charlesa W. Puxleya, urednika nekega časopisa v Nebraski. Potni listi. sredine aprila pa do konca julija, in ki je završila delo uničen Končno so se pojavili velikanski roji kobilic, ki co požrle, kar je še ostalo in izbruhnile so epidemije, proti katerim je bil boj nemogoč vsled pomanjkanja zdia vilnih sredstev, vsled razorgani-zacije transportnega sistema ter slabega sodelovanja med različnimi oblatsmi. Poročila, ki so bila objavljena, kažejo celi obseg nesreče. Ne more se reči, da so pretirana, kajti tukaj se skuša oicijelno preje zmanjšati kot pa povečati obseg nesreče. Kamenev, član centralnega odbora boljševiške stranke, Ki je izdal včeraj ugotovilo na časnikarje, ni preveč pesimističen, — čeprav priznava, da bo treba od sedaj naprej prehranjati najmanj 7 milijonov in 500 tisoč oseb. Na drugi strani pa je Kamenev izjavil, da so se najhujše faze panike, epidemij 1*11 bega završile v maju in juniju, predno se sovjetske oblasti spoznale resnost položaja ter storile svoje korake, da kanalizirajo preseljevanje ter se bore proti epidemijam. KRAU ALFONZO JE JEZEN NA MAROKANCE Rekel je španskim Četam, da je bila žaljena čast Španske. — Generala Navarro so videli živega. Bnenos Aires, Argentina, 30. avgusta. — Tukaj je nmrl sejiater E. del Valls Iberlucea, znani aa« cijalistični voditelj, _ - ft^d . Pe najnevejSi odredbi bel grajske vlade dobe Jugoslovani potne liste same tedaj, ako prinesejo i seboj kako listino iz starega kraja, da je rarvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjiiica. krstni list in doanovnica. Navadna pismo na zadostuje ve«. Kdor ted&j nima nobene take listine, p« želi potovati v stari kraj, naj i&e županstvu sne ob Sine, v katero je pristojen, po do-movnico, potem bo iele mogel de biti jugoslovanski potni »List. Nikdo naj tedaj ne pride v Ne« York v namenu, da bi potoval i stari kr*j, ako nima kaka gori > ■*»-. • i •• - >i, i GLAS XABODA, 31. AVG. 1921 "GLAS NARODA" i*. SLOVENIAN DAILY *wn«d and Pub! shed by ___._ __ -1 8L0YKMC PIVLHHING COMPANY (■ corporation) FRANK SAKSER, Pre« Id« nt LOUIS BENEDIK. Treasurer Plača a« Busicf th* Corporation and Addresses of Above Officiera: m Cortlandt Street. Borough o« Manhattan. New York City, N. Y. **Glaa N»rs«i" Uhaja vsaki dan Lzvzemii nedelj In praznikov. la celo lata valja (1st za Ameriko In Canada Za pol lata 2« fcetrt tata * "* Za New York za celo leta za pol leta •3.00 Za Inozemstvo za celo lato $1.50 za pol leta •7.00 •3 .SO •7.00 •3^0 GLAS NARODA (Voice of the People) Every Day Except Sundays and Subscription yearly S6.00 Holiday«. Advertisements on Agreement. I>opt*1 brea podptaa In osebnosti re prlob^u^jo. Denar naj w blagovoli po-WjsU po Money Order. Prt spremembi kraja naru/ulkuv prosimo, olna hrane in obleke. Naravnost nepojmljivo mi j«*, zakaj mora oni <1<*1 prebivalstva, ki je brez dela, stradati." Žalostno j«* pa, da je to, kar s<* zdi trgovskemu tajniku nepojmljivo, bridko resnično. Y Združenih državah je na miljone ljudi brez dela, na t i so< V in tisoče družin trpi strašno pomanjkanje, dasiravno j»* v tej deželi v izobiliei vsega, kar je potrebno za življenje. t elo število stanovanj bi bilo mogoče z lahkoto zvijati, ker je na razpolago ves gradilui materijal in delavcev kolikor kdo hoče, V Wasliiiigtonu razpravljajo, kako bi odpravili brezposelnost. Najbrže bo pa ostalo le pri razpravah. Kljub temu je pa brezposelnost, ki peiia miljone ljudi v pomanjkanje in lakoto, za nekatere kapitaliste pravi blagoslov. Poglejmo, kakšne nazore ima o tem vprašanju new-vorski kapitalistični list "Times". — Težko je reči, — pravi ta list — pa je kljub temu resnično, da so časi te brezposelnosti boljši kot >o bili oni <"-asi, ko je vse delalo. Tedaj so bile plače tako vt*liker da so se živila podražila do skrajnosti, Gotovo število brezposelnosti ozdravi marsikatero soeijalno bolezen. To je argument, naperjen proti želodcu, ki je potreben v trenutku, ko odpove poziv na pamet in na industrija lno moralo. No, in sedaj vemo pri čem smo: S tem, da suneš delavca v prazen želodec, zdraviš soeijalne bolezni. Tega zdravila se kapitalisti uspešno poslužujejo. Delavec odpuščajo v velikih množinah, onim, ki delajo, pa striže jo plače in daljšajo delovni čas. Tako so jih potisnili k tlom, da si ne upajo protestirati proti temu nasilju. Že vnaprej se lahko ugane, kakšen uspeh bo imela konferenca, ki jo je sklical predsednik Harding, da se reši vprašanje brezposelnosti. Morda bodo začeli kaj graditi in zaposlili par tisoč oseb, morda bodo odprli v New Yrku par kuhinj, kjer bo dobil sestradanee za majhen denar kavo in kek. To bo pa tudi vse, kar bo napravila konferenca. in o razrt-dna zav«-st -n n^ morda verski, politični in gospodarski momenti. V>»e d'-lavcf ♦-nt* in i*T«* induMrije. naj si Itodo to r»M-ni ali duševni delavci, kvalificirani ali nekvalificirani, mizarji ali kovinarji ako s«- zaposleni v isti industrji) je treba združiti v eno enotno strokovno organizacijo, ki bo upravljana deeentra I is tie no, a vrhovno vodstvo bo združeno \ centralni zvezi. Prvi korak k gospodarski svobodi jf torej j*» industrijah izjndjjina organizacija delavstva, katera edina bo mogla kontrolirati industrijo in tako pripraviti socializacijo. Lep vzgled za to idejo nain nudi trozveza angleških rudarjev, železničarjev in transportnih dela\cev. Podlago zveze tvori organizacija posamezne industrije, ki je popolna in obsega zadnjega pometala. Naše strokovne organizacij? so defenzii vne. nove bodo ofenzivne. Nove formo s1roko\nih organizacij bodo šel** narvorile c»iotno troni«> celetra *. komunistične, kršč. socialne strokovne orir:«-nizaeije? Delavec zahteva samoupravo industrije. Zato mora dobiti usposobljenost, trgovsko, gospodarsko in tehnično, dobiti mora možnost, da si izvoli iz svoje srede najsposobnejše (med katere spadajo tudi se«lanji podjetniki, kot duševni delavci). Angleški gildsoeiali-zein zahteva razglasitev kapitalističnega razreda in hoče vodstvo izročiti strokovni organizaciji. Prizna pa državi pravico veta in kriti ke in pripušča široko soodločevanje države in občine. Angleški socialisti se zavedajo težkoč svojega sistema. Toda prepričani so e pravilnosti svojih mish. Treba je začeti z vzgojo delavstva. kajti le sedanja duša delavca je ona visoka gora. ki stoji pred njegovim ciljem. Samo v Angliji? Iz Slovenije. v Kav: """ "j" ' jtia airtiri a i r.vjiuvlja : i. in. Od j Protestira se proti nečuvenemu šenke postopanju Avstrije, ki 11 ep rest a- Pota k socializaciji v Angliji- \ Anglican sovraži idealizem, sovraži pa tudi vsako demagogijo in frazerstvo. Praktični duh Angleža se zadovolji samo z realizmom, oči Angleža vidijo vsako stvar tako. kakršna bi morala biti. Radi tega svojega značaja je Anglež nedostopen vsakim utopističnim idejam in reformam, ki t zlatom okrašene prihajajo iz Rusije. Angleškega delavca je ruski boljševizem najmanj omamil ali razdražil. Po svetovni vojni je vsesplošno nastopila kriza socijalizma. Vsi veliki nauki so se izkazali za doktrinarske in okostenele, ki ne morejo oblikovati življenja. Delavstvo si je priborilo vse politične pravice, da zavladajo v parlamentih in vladah, gospodar, n socijalno'pa je ostalo pri Ktarem. ali še na slabšen. Socialni kaos je postal še večji delavstvo se raztepa na struje in na strančice in izgublja svojo moč. Ves svet išče izhoda iz te kriz«. Razni narodi — po svojem značaju — iščejo razna umetna in daieka pota. v deželi praktičnega mišljenja, v Angliji, pa zbirajo čete. da jih postavijo v pohod po najbliž ji in najbhljši poti. To delo se trudi uresničiti v Angliji novo socialistično gibanje, takocvani socializem gild, cehov ki hoče doseči iz-premembo družabnega reda z izpremembo ljudskega značaja. Gild-socializein povdarja, da je socializacija predvsem odvisna od pripravljenosti delavstva za nove gospodarske forme. Edina pot k resnični socializaciji, to je, k gospodarski svobodi je po učenju gildsocialistov vzgoja delavstva v strokovnih organizacijah. Pod doktrino gildsocialist./V mora biti delavni človek nc samo državljan svobodne Iržave, ampak tudi ravnopravni člen gospodarske skupnosti. Dokler človek ne bo smatral svojega mezdnega razmerja absolutno kot nekaj sramotnega, in najsibo to razmerje napram državi ali napram posamezniku, dokler ne zrevolucioniziramo jnas za pravo svobodo, je vsaka revolucija nemogoča. Najprvo natn je potrebna revolucija duš. To revolucijo, ki je predpogoj za vsako uspešno in poi»oIno socializacijo, hočejo vzgojiti angleški f^ildsocialisti v strokovnih organizacijah. Angleško strokovno gibanje proživlja krizo. Klic direktne akcije oslabeva, prodira reformizem. Gddsocializem hoče strokovne organizacije postaviti na novo praktično podlago tako da bodo strokovne organizacije ona sila, ki bo prevzela vodstvo in kontrolo indnstrij-skega življenja. Znamo tri forme strokovnega organiziranja: 1). po poklicu. 2). pa industriji in 3). po razredni pristojnosti. Strokovnjaki so izpoz-nali, da je samo ona forma sposobna voditi uspešen boj proti kapitala; forma, ki združuje v sebi vse delavce v najširšem pomenu b^- Utonil je fpan Viktor Kukovec o vprašanju Brežicah Mirko Zorko. železnice Ljutomer - Prek m ur je -20]etni sin iuagistratnega nadofi-jOi mož in 'poslanec Drofenik o lcul-eijala v Mariboru. turnem in -socijaJnem delu obrtni- štva. Imenom navzočih delavcev Obešeno so našli je govoril delavec Šalamun o bol- Mizu doma posestnico Marijo Ta- niški blagajni. Xa zborovanju je čer na Vrtieah pri Zgornji Kun-(bila sprejeta sledeča resolucija: 1. 2oti. Pogrešali so jo en teden mrčes razjedeno truplo obešeni je prepeljal njen mož osebno v j no preprečuje zvezo Maribor-mrt vatmico. Vzrok samomora: do- j Radgona, in poživlja bemgrrajsko mači sj>ori in slaboumnost. [vlado naj nnpravi temu konec z j vojaško zasedbo imenovane proge. Tatvine v Mariboru. 2. Zahteva *e zgradnja |woge Radoslavu Povhu je neznan tat IPrekmurje - Ljutomer - Ormož ali odnesel iz stanovanja več oblek in | Središče. 3. Okrajna bolniška bla-drugih predmetov v vrednosti 18!j?a.fna, ki je bila svoječasno pre-tisoč kron — Vlojziju Kovačiiču i stavljena v Gornjo Radgono, naj je izginilo več ženskih oblek. >c premesti zope+ v Ljutomer, ki j je sedež okrajnega glavarstva. 4. Na lovu ponesrečil. .Zahteva se izvolitev kontrolnega V okolici Grosuplja je smrtno "dbora v centralni boln. blagajni ponesrečil na lovn pnškaivki va- in vs°b njeni'h poslovalnicah, jene* Rudolf Gale iz Ljubljane. Peter Zgaga Splošen položaj, posnet po naslovih današnjih ne\vvorških dnev nifcih : Nemška vlada je plačala prvo miljardo odškodnine. NenAka vlada je zatrla osem časopisov. Amerikanei si drgnejo komolce s kraljevimi družinami. Predsednik ji za povedal vestviržinskim maj-nerjem. naj se vrnejo domov. Pozimi bodo stali ne\vyorški delavci \ krušnih vrstah. Xovi pocestni boji v Belfastu. V sodišču je streljal na svojo ženo. Grki so začeli od strani napadati. Cenzor je križal v filmu deset čevljev golih kolen. * ~ XewvorSka država se bo moral opravičiti v Belgradu. ker je uala aretirati jugoslovanskega konzula Savica. Baje je v pogodbi med Srbijo i i Ameriko neka točka, ki pravi, da so konzuli sakrocanictni, to se pravi, da konzula ne sme vstaviti na ulici birič ter ga tirati pred sodni jo. Na podlagi te točke, bo morala prositi država New York Belgrad za odpuščanje. Konzula^ se ne sme aretirati — tako pravi postava. Postava je pa kljub temu čudna stvar. Nikjer namreč ne določa, da mora biti konzul vzoren človek, ki ne sme dati najmanjšega povoda za kako aretacijo. A * 1 3ugnHl0uait5ka i ICatuL irbturta i Ustanovljena L 16S8 ' ^B^^^W Inkorxx^rirana L 1900 ' GLAVNI URAD v ELY. MINN. Puška, ki je bila nabasana, se mu je v »rmovju zapletla. Ko jo je potegnil za stnboj, se je sprožila; krogla je mlademu lovcu odtrgala roko in ga zadela v trebuh. Umrl je čez par minut. Pritožbo mariborskega '' Berg-vereina" Izpred ljubljanskega sodišča. Posestnik Južef Arih iz Podkorena je bil obsojen na 20 dinarjev denarne globt; ali na 4 dni zaipora, ker je nahrulil in ozmerjal v precej i-oibatem, zraznimi kletvicami ojačeneru .tonu cestnega nadstiirni-ka Paturja in njegovega pomočnika, ko sta podirala most čez proti razpustu društva je niinitftr-jlllodnikov poto*k o-b Podkoreawki stvo za notranje zadeve zavrnilo.'cesti. Ta most obstoja že več kot Merodajno je biTo v prvi vrsti na-'20 let. Posestniki, ki imajo on-ziranje komande dravske divizije, j kraj potoka zemljišča, so si ta moda je delovanje nemškega planin-Jstič napravili in ga vzdrževali saškega društva na meji Jugoslavije mi- Pozimi so zaradi narastle vo- de odstranili mostnice, katere so pomladi zopet položili. Novi cestni nadzprnik, ki o tem ni bil popolnoma informiran, je seveda po zakonu pravilno zahteval, da si nepriporočljivo in z vojaškega stališča tudi nedopustno. Izpred sodišča. Pred senatom deželnega sodišča v Ljubljani se je vršila ofbravnova'Podobe posestniki za most potreb-proti bivšemu 'poverjeniku zajno dovoljenje od gradbenega od-kmetijstvo JakoJ)u J«inu, ]>osest-1 -^ka v Kranju. Posestniki pa so niku iz Podhoma pri Bledu. Jana mo«t kljub temu postavili. Nad-je povabilo svoječasno radovlji- zopnik je dobil \-sjed tega nalog, iško kazensko sodišče kot pričo v ni°st podre, in pri podiranju zadevi neke lovske tatvine. Ker Prišlo do usodnega prepira, pa je sodišče v zadnjem času pre- Kasneje so si kmetje pridobili postavilo preiskovalnega sodnika iz trebno dovoljenje in most zopet sobe št. 32 v sobo št. 26, kar je priča na povabilo prezrl, je čakal j Kadi osumljenja lesne tatvine zastonj celo uro in odšel kot da ni,na skladišču klad in hlodov v bil klican. Na ponovni poziv se je kamnolomu ob Močilniku pri Vrh-•lan opravičil, da. je bil že pri so- ni k i se je zagovarjal pred dežel-dlŠČu, ter pristavil v p,-il, sedje v dobri veri, da je svet ob-c»btožen<*e oproščen. jčinski. Niso pa vedeli, da ima ta •svet že dalj č^sa od občine v na-Maribor najame posojilo. jemu obtoženi Umek. Deželna vlada za Slovenijo je! Na neki svatbi v Trbojah pri mestni občini mariborski dovolila.'Smledniku je napadel eerkovni-da sme pri tamkajšnji mestni kov sin in brat sedanjega cerkov-iiranilnici najeti posojilo v zneshu'«ika Miha Pušavec svojega tova-3.500,000 K. in sicer 2.000,000 za^iša Alojzija Jenko in ga težko izpopolnitev električnega omrežja oklal z nožem. Obtoženec trdi, da in 1,500,000 K za preuredbo mest- je napravil dejanje v pijanosti, razburjen tudi vsled tega, ker je ne plinarne v Mariboru. Sanatorij v Maribora. bil meseca februarja od Jemkota tej)en, ne da bi bil Jenko za io kaj Pod vodstvom dr. Ipavca se je. kaznovan. Pušavec je bil obsojen v Mariboru osnoval konzorcij z na 4 mesece težke ječe. nalogo, da ustanovi sanatorij. Branjevka Marija Sušni/k na Konzorcij je kupil Ogrizkovo vrlo Javorniku je bila obsojena na 20 v Vmorejski ulici, katero preure- |dinarjev denarne kazni ali *na 4 di v moderen sanatorij. TmenovaLdni zapora, ker je napadla v šoli ined poukom učiteljico Rozo Maric in ji očitala vpričo otrok, da je vseeno, če gredo prej domov, ker jih itak nie ne nauči. Tudi je govorila okoli, da daje učiteljica bogait wn otrokom dobre rede, revnim pa slabe. Obtoženka je dega se bo Petrovo selo. Obrtniški shod v Ljutomeru. V Ljutomeru se je vršil od tr-govsko-obrtniškega društva sikli-cajii obrtniški shod, ki mu je predsedoval načelnik Velnar. Preda- vali so: .zadružno-obrtni komisar,nje skesano priznala, prosila od-Založnik , o pomenu onganieaei j-1 puščanja in opravičila svojo veli- Resnično nemi so oni ljudje, ki ne morejo resnice niti govoriti, niti slišati. * * * V New Yorku je petst'disoe brezposelnih — torej ena desetina newyorškega prebivalstva. Ostalih de vet desetin pa nestrpno pričakuje, kdaj bo zavladala prosperiteta. * * * Anglija boleha na velikem "I ' — na Indiji, Irski, najbolj pa na brezobzirnem "I" — Jaz. * * * Včerajšnji "World" je objavil naslednje značilne besede: -Teklarne, ki so v vojni zaslužile dve miljardi dolarjev, so zmanjšale svojim delavcem plačo na trideset centov za uro. V Baltimore, Md. jei mela poroditi reka ženska, pa je niso sprejeli v nobeno bolnišnico, ker ni imela denarja. Ženska je par ur pozneje umrla na policijski stražnici. Pozneje so uradniki raznih bolnišnic izjavili, da ne vedo ničesar o celi zadevi... Bo gatinom na ljubo smo šli v vojno klat in inesarit reveže. Čim več ljudi je kak vojak" usmrtil, temveč kolajn je dobil. Napočil bo pa vseeno dan razoroženja, ko bo zločin napovedati vojno. Ta dan pa zamorejo priklicati v bližnjo bodočnost le žene, ki rode svoje otroke, za to. da bi živeli, ne pa da bi umirali. * * * * Stara devica je šla k duhovniku svoje grehe pravit. — Kaj je tvoj največji ^rreliT — jo je vprašal božji gospod. — Nečim urnost — je odvrnila. . — Vsako jutro, ko vstanera, stopim k ogledalu ter občudujem svojo» lepoto. — To ni greh,' draga moja, — je rekel gospod. — To ni lepota, to je zmota. * ♦ * Onemu, ki me je vprašal, če anarhisti sprejemajo tudi ženske v svojo organizacijo, odgovarjam da ne, kajti to je tajna organizacija. * * * Učitelj in dyhovnik sta bila velika prijatelja. Vedno sta pila in kvartala skupaj ter se r^ečer zadovoljno vračala proti domu. Pri neki taki priliki je duhovnik v^el iz žepa cigaro in jo hotel nažgati, pa ni imel nobene žve-plenke. Učitelj prižge žveplenko ter mu jo da v roko, toda žveplen-ka je ugasnila. — Dragi prijatelj, luč šole u-gdša, — je rekel duhovnik. — Da, prečastiti — se je gladil odgovor. — Luč šole takoj ugasne, kakorhitr-i jo prbne cerkev v roko. Glavni odborniki: Preils^aik: RUDOLF PER1>AN. K. 185th St . Cleveland. O. i\*li»retli*Hinik: LuLlS BALAM. Box loo. I Vail Ave.. Lorain O Tajuik : JOSEPH PISHI.ER. Ely. Minn. Blajrajuik: GEO. L. BRoZICH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih siiirtuiu: JOHN 5JOVERN. 5L'4 E. l»nd Ave, W. Pulutb. Minu. Vrhovni zdravnik: l>r. JOS. V. IJRAHEK. M:: E. Ohio St.. N.S.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: MAX KERŽISN1K. Box 872. R.^k Springs Wyo. MOHOR M LA Dir. LHUl.t So. Lawndale Ave. thh-airo. 111. FAANK SKRABEC. ASS2 Washington St . Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODXIK. Box |so. Kly. Minn. «;RECk"»R J. PORENTA. Box 170. Black Diamond. Wash FRANK ZORICH. C217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Zdru/e\aliii odbor: VALENTIN PIRC. 5P.I Meadow Ave.. Rtxkdale. Joliet. 11L PAVLINE ERMEXC. .VI!. :lrU Street. U, Salle 111 JOSIP STERLE. -hM E. Mesa Avenue. Pueblo. Cole. ANTON C F.I. ARC. 7o« Market Street. Waukegan, 111. Joilnotino uradno glasilo: "«;ias Xar«nla". _" Vs»' -stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne iM.s.lj«-tvo naj pošiljaj,, na jrlaviiejra tajnika. Vse pritoži*. ,,uj ^ ,K>šiij:i na predsednika ^.rotne^i ^lhoni. Prošnje za sprejem novih članov 111 ........... pričevala naj ;» j jako viharno rokovnjaško življenje, vse polno radnih tatvin, goljufij, vlomov in poneverb. Kradla s\<> na srvojih tatinskih pnrtih vse, kar jima je prišlo pod roke. Eden izmed oibto-žencev je shtžil po preobrat o tudi kot orožnik na kolodvoru v Beljaku, kjer si je prihranil od raznih tatvin iz železniških vozov 30 tisoe kron. Največjo tatvino pa sta izvršila pri ljubljanski brali jevki Mariji Kogoj, kateri sta ukradla iz stojnice lin Vodnikovem trki črti, ravno ko i>rešel jugoslovansko mejo. Roparji s;> bili preoblečeni v srbske uniforme. Martinčič pravi, da Knola zato n.i preje ovadil, ker se je bal maščevanja. Knol je bil zaradi te ovadbe aretiran in je presedel 14 dni v.preiskovalnem zaporu. Dokazalo se je, da je popolnoma nedolžen. ovadbo pa je bržkone napravil Marinčič iz maščevanja, ker (sta se pred kratkim s Knoloin "sprla. Mart inčič je bil obsojen na 14 dni strogega zapora. Stiridesetletnico mature so praznovali letos ljubljanski šolniki Pran Oalle. Anton Funtek, Jakob Fnrlan in Luka Jelene. Dopis. Lorain, Ohio. Iz te naše naselbine so kaj redki dopi*a. Kaj je vzroJv, je lahka uganka. Kdor je za sajuokoinieo, :a ni /.u pero, pa vst-eoo ga včasih poprimemo. DeJavskJb. razmer ne boni opisoval. ker so jako kisle. Garati se mora od zore do mraka, kakor kosci v štarem kraja, še tobaka nam manjka, pa bomo res pravi kosci; Na peelarskeni p.,ljn kaj dol ro obratujemo in se vsi razumemo ined seboj Poslopje imamo dokaj obilno s farmo. Seveda «ra lastnje družba. Dolgčas nam prihaja, pa se kratkočasiino in pogovarjamo o dekletih. Kden pravi, da bi bilo dobro vzeti kakšno kuharico slo-\ enske ali hrvatske narodnosti, liniji sepet. tla kuharja, pa ne be-J«jira, pač ]>a črnega. Torej slovenska dekleia (pa tu-tli hrvatska ni.^ izključena) se prosijo, da ne bi poztfbila te prilike Tu snu. 'ami Kranjski okoličani na dobri podlagi in ob priliki vneti za vsako slovensko ali hrvatsko dekle. Torej kečlarjem in pečlarieam svet njem. da naj se naroče na 4 Jlas Naroda za naslednje zimske dolge večere, da vam kratek ča.s dela. Zli sedr.j naj zadostuje. Bodite pozdravljeni pečlarji in peelarice. Pi-člar. pri tem je ]>adla tako nesrečno na tla. da «ii zlomila levo roko pod komolcem. Sedaj je v bolnišnici. Avtomobilska zveza Maribor-Rad-gona. Od sedaj naprej vozi dnevno, razen v četrtkih, avtomobil i/. Maribora v Radgono in nazaj. Odhod j iz Maribora ob 11. uri z glavnega kolodvora, odhod iz Radgone ob 6. Padec z gugalnice. Tletua hčerka pekovskega pomočnika Sundnerja, Hedvika, se je gugala na improvizirani gugal-niei v Ljudskem vrtu v Mariboru. ADVERTISEMENTS. IGRALCI HARMONIK POZOR! X zalogi imam prive Kranjske harmonike, kakor tudi nemške Lubasove. Vzamem baL-.nonike v popravo. JOHN WEISS 192 Jefferson St.. Brooklyn, N. Y. ZASTAVE mm MVtNŠEK, 331 Greeve St, GtMEMAUBH, H. UmtmUie In im Mttr* ne potrebščina. Garantirano del« la Ma CO. Iidelnje po nmftk mnah vaš rojak lostnimi družimškimi zrazmericmi. Pred senatom ljubljanskega deželnega sodišča sta bila obsojena sede, vsesplošna stroko va* zvez«, za katero bo odločujoč kriteri; m- ske«a dela ined obrtništvom, žu-1 ko razburjeno^ s težkimi" in ža-'dva jako nevarna inpretena ta" V odgovor. Ponovno mumaajamc vbmn rojakom In rojakinj&m, da jrav« Elgin garantirane možke in ženskna are čisto zlate prstana, verižice, priveske in vso drugo zlatnino te:r demante; dalj« prava glasne svetovna COLUMBIA GRAMOFONE in SLOVENSKE PLOŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki mud Vaš slovenski večletni trgovec z zlatnine IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Pišite mu po cenik, polije ga Vam farezplafine. GLAft VATiODA. 31. AVG. 1521 PROHIBiCUSKO VPRAŠANJE V FRANCU! VODITELJI FRANCOSKEGA PROHXBICIJSKEGA GIBANJA IZJAVLJAJO, DA JE BILA AMERIKA BEDASTA V SVOJIH METODAH GLEDE PROHIBICIJE IN DA SE BO REAKCIJA GOTOVO POJAVILA. — IZLOČITI HOČE ŽGANJE TER POSTITI LAHKA VINA IN PIVO. Poroča Wilbur Forrest. — Združen«- države bodo neizogibno priča velike reakcije proti prohibiciji take vrste kot jo skuša sedaj vlada s silo izvesti, — je reke! .Jnan Finot. znani francoski pisatelj ter vodrrelj proti-al-koholnih *il v Franci ji. v nekem pogovoru s poročevalcem. co<'-e pretege, se je malo čulo o francoski kampanji proti demonu rumu, ki pa ^-e kljub temu zelo intenzivna tf-r obsežna. Prohibieijuk.1* Mle v Franeiji imajo na svoji strani lak<« može kot predsednik Milleranu. prejšnji predsednik Poineare, i) esc ha nei tt-r .številne dr.i»«- javne može. ki so igrali veliko ulojro v zgodovini Framije. Prohibieijsko vprašanje v Franciji pa je spojeno r. vprašan j** in ženske volilna prance ter predstavlja s tem upliv y ot ga j. le redkokedaj najti za kakim javnim načrtom v Franciji. Pioliibicijonisti v Franciji so za žensko volilno pravico in sufra-getke so z.j prohibicijo m oba vprašanja bosta vsled tega rešena xaeno. .^♦•danji francoski ministr>;k ipredsednik Biiand se je povoljno izrazii gh-d*- ženske volilne pra'iee. a »slede prohibicije je ostnl molče«-. Prohibieija kot se jo razume v Franciji, se ne tika lahkih vin in piva, ki predstavljajo narodno pijačo pri obedih. Skuša pa izločiti moi-ne žgane pijače kot konjak in drugo žganje, kuhano i« sadja. Veliko zavživanje teh žganih pijač predstavlja po mnenji? proti-alkoiioiskih sil največje frgroženje naroda. Tudi način prohibieijuriMitične kampanje v Franciji je povsem poselwTi. Ta k a tu pan ja upošteva namreč narodno psihologijo, ki ne priznava nikukih naglih prehodov. Propaganda s« prične v šolah, ^kjer »e predstavi «itr«»Jr"m surova dejstva jrlede opustošenja, katero so žgan*- pija«'-.- povzročile med ruožfeimi. Letaki, ki kažejo pijanega očeta ter ženo in štiri razcapane o i roke. bili t a/po*iaiii po cell Franeiji in poleg slike se nahaja it-java. da je velikega nazadovanja prebivalstva Francije v prvi vrsti kriv alkohol. Padanje števila rojstev ter strašna umrljivost v Franciji bosta imela za posledic«, da se bo prebivalstvo iz treh generacijah skrilo od štirideset miljonov na dvajset miljonov ter na deset milijonov v šestih generacijah. Alkohol je umoril izza leta 1870 devet miljouov ljudi v Franciji ter upropastil več kot sto miljonov ljudi. V pozivu prohibieijonistov se glasi: Državija«i, državljanke, mladi ljudje! V imenu naroda, ki je v nevarnosti, vas poživljamo, da se vzdržujete alkohola ter MUHtrate to za svojo sveto dolžnost! -Medtem pa se vrši kampanja tudi v francoski poslanski ~bor-inei m senatu. Pod velikim pritiskom je pričel parlament nalagati tako visoke davke na žgane pijače, da jih ljudje ne bodo ve<-mo-li kupovati. Obenem pa je pričel zmanjševati davek na vina in pivo. tla na ta na.-in po.-asi odvadi ljudi nezmernega zalivanja žganih pijač. Proučuje se tudi psihologijo mase, kajti prav posebno pri Francozih tiči popito pamet v denarnici, če je ni mogoče najti drugod. Se veliko bolj uspešna pa je propaganda, katero *?e širi z majhno knjižico, k. pride v roke vsakega posameznega šolarja. To knjižico je sedaj sprejela vlada ter jo «'eco. .Na zunanjem omotu je videti nemškega vojaka, ki kuka i/za steklen.ee žganja in pod to sliko je zapisano: — Česar m mogel storiti Nemec, bo storil alkohol. V knjižici sami piše F'inot o a1-koholu kot sovražniku fr*jieo->-kega naroda • — Tragično zgodovino enega mojih mladih prijateljev vzbujaj zavžival alkohol? bi ne mogel nik \ mojem spominu razpravljanje dar za vrši t i svojih razkritij ter tem zavratnfm sovražniku, ki | bi brez dvoma umrl v deželi le- rtail JI hk Pi» I 'i k in I L . i Itiolkl ^ »t » 1 ____T ■» . K razdelila med šolsko je lied a j posiužil alkohola tekom svojih doživljajev v velikem mrazu polarnih krajev. Nansen je odgovoril: — Če bi iu*l»ada sre.'o in dobrobit naše drage dej?e|e. Paul D. je bil lju-beznjiv dečko. Vsakdo ga je imel lad. Hi! je prvi v svojem razte-du ter ljubil šport. Vsakdo mu je prorokoval lepo bodočnost Nato pa opisuje pwee, kako'^e ] se kon.-uje na naslednji naČin; du. Le eno sredstvo je. kako-ustavljati se strašnemu mr.-.zu v arktičnih krajinh, v kateriii sem se mudil in to je piti izključno le vodo. Ta poziv proti močnim pijačam ________i i- jc ta mladi elovek seznanil z al kolJ(,lotu in kako je počasi pričel propadati. — Človek lahko našteje 100.000 slučajev smrti v Franciji vsako leto, povzročenih od jetike, ki je posledica nezmernega zavživanja žganih pijač. Med temi je najmanj 50,000 družinakih očetov. Če štejemo ped dyi otroka pri vsaki hiši. je na ta način 100,000 sirot v Fran« iji. ki plačujejo svoj žalostni trihut bede in trpljenja kralju Alkoholu. — Vsakemu ^ otroku je znano, da umrje vsako leto na stotine tisoče v Ijndi vsled zavživanja žganih pijač. Ta grdi strup izvr« auje tudi zloč-ne vsake vrste. Sta-riši, ki pijejo, se prepirajo med seboj ter pogosto pretepajo svoje otroke brez vzroka. Mesto kosa kruha in mesa dobivajo otroei udarce in grde psovke. Pisec opisuje v nadaljnem, kako učinkuje alkohol na živali, ee se jih navadi cavživati močne alkoholične pijače. Navaja tudi Nanaena, slavnega ra^aakf>- —--—-na ua« valea, katerega ao vprašali, Če se Zidarji pridejo takoj aa kuhar j — Dol torej z našim velikim sovražnikom, alkoholom' TJoriV se proti njemu z vso eneržijo m junaštvom ter dokažite s tem. da ste dobri državljani Francije. Pri tem pa ne pozabite tega: — Vsaki pot, kadar se vam bo posrečilo zmanjšati izgube, kate-te povzroča alkohol, boste napravili veliko uslugo svoji domovi ni, prav tako kot da ste se borili na fronti proti zavoievalcem » r rancije. — Največji francoski domolju bi, — ki so med vojno in pozneje največ pripomogli k . zmagi Franenje, — so spoznali resnico naslednjih dveh dejstev: — Francija ima dva sovražnika. Nemce in alkohol. Mi smo porazili Neaa-ce, a je treba poraziti še drugegii sovražnika, namreč alkohol. Soglasno * izjavo M. Finota so gotovi krogi Parižanov izvanred-no izurjeni v uničevanju in zavži vanju žganih pijač. Tako so na primer kuharji največji pivci ker zavži jejo povprečno deset do štirinajst unč aBc^hola na dan. Ljubljana in Trst. ADVERTISEMENTS. "Slovenski Narod"' piše: — V italijanskih njem ?asu čitajo obupne tožbe o slabi trgovini se različni vzroki, nihče pa še ni povedal pravega vzroka temu propadanju, ki ni samo hipno, ampak bo trajno ali pa se bo še stopnjevalo. Treba je. da posežemo nekoliko nazaj v loto 1919. Po polomu so zasedle italijanske čete premirno črto. ki je na severu se-gala čez I.ogatec do blizu Vrhnike. Zaradi dolgotrajne vojne je primanjkovalo vsega blaga: naravno je bilo, da si trgovci nabavijo kakorhitro mogoče dovolj blaga, ker potreba je bila velika. Ker je bila v Ljubljani trgovina vedno dobro razvita iu Trst najnižje italijansko mesto, je vse drvelo v Trst. Takrat je imel Trst pač zlate čase in pozneje seveda tudi Ljubljana. Ker je bi! /elez-Jiični promet v Italiji še vedno slab in zamuden ter se je tudi* pokradlo na milijone, so začeli voziti iz Milana in Turina kar v kamionih. Tako se je dosegel višek do sto avtomobilov na dan. ki so drdrali <-ez Logatec v Ljubljano in tudi v Zagreb. Trst je bil znan, kar se tiče trgovstva. te trgovcem-? koloni-jalnim blaerom. dočim maimfakt nristi niso nikdar iz Trsta jčali hlaira. Neznatne izjeme so tvorili le kraji blizu Trsta Hrvatska in Dalmaeija. Triačani so pač mislili, da bo ostalo vedno lako. Jui;oslova-M pa smo jim /e davno prej prerokovali, da bo sreča trpela i»- to-bko časa. dokler ne začneta Češka in Nemška Avstrija izdelova-!ti dovolj blaga. To.nam potrdi vsakdo. Danes se že dobi n£kai iHaga iz 1'eške in Avstrije in ga bo čimdalje več. Vzrok, da bodi» 'raši trgovci rajše segali p 70 do 80 cm, torej kar tri metre bla«ra p<-j 10 lir. Rla-ro je neenako, na več krajih pomazano. utrgano, s-redi kosa najdeš velike luknje, napake, oljnate lise itd. Površnost, _i nesolidnost povsod. Zelo redki so kosi, ki so brez napak. Ilivši dobavitelji so se prilagodili okusu svojih odjemalcev in prinesli t vedno kaj novega, finega. Priznati moramo tudi, da ima naše ljudstvo jako dober okus. Od začetka je pač bilo vse dobro, kar se je dobilo, sedaj pa je zapihal že drug veter. ljudje zahtevajo! dobro blago ter rajše plačajo dražje, kakor da bi kupovali slabo italijansko bla«ro. Tr«rovei bodo tudi rajše kupovali dobro, so-j lidno blajro iz že znanih tvornic. ter se ne bodo prav nič jokali za italijansko robo, s katero se je treba vedno jeziti. Kolikor več bo prišlo v Jugoslavijo tekstilnega blasra i r. Če-1 Italija. Tu ne plika: Moitm Otdrn tona, D. C., in ne veti se ta znesek pora hi. Slovenie i'uhll-hing r--l.. * Vrtlaiidl S;.. \>u York. N. V (31-8—1-1) Lahko %c v/a me — hitre pomaga pri VNETJU MEHURJA V tak* pilula (MIDI B«ti ime V \____ Virnitp sečniki itd. Skupna naklada znaša približno n milijonov izvo-Nemške Avstrije, toliko manj bo prodala pomaira nobena trgovska pogodba. Nihče ne more siliti trjroveev. da i>i kupovali manj vredno italijansko robo. Ni pa tudi kriv propadanja bojkot trgovcev, kakor je nedavno tožil neki italijanski potnik v listih. Ljudstva se samo odvrača od italijanske robe, ker je slaba, ^a j se še celo v Ljubljani po izložbah vidi n. pr. šifon z italijanskim zlatim napisom, ki je pa obrnjen narobe, i da se italijanskega napisa ne vidi. Značilno dovolj! Sicer pa b» i z ozirom na počenjanje fašistov bil pač na mestu intenziven boj-; kot vsemu blagu, ki ga lahko kupimo drugod. Upoštevati je seveda v zadnjem času še splošno situacijo povsod, padanje cen, rezer\'iranost občinstva itd. Ali to bo mini lo in trgovina se oživi. Toda tisti zlati časi za Trst v pogledu ma-nufakturne stroke ne bodo prišli nikoli več. Bili so easi. ko se ne-j kateri naši ljudje italijanskim agentom v Ljubljani pred "Slonom" ali 'Tnionoin" delali velike poklone ter poljubovali skoraj roke. — Tempora mutantur! Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peon Ave. PitUburgh, Pa. Dr. Kol*r V* da]* «tar«]M slovenski idrmvrlk Specialist t I-lttsburch«. ki Ima 2*-letno prr.kao t udravi**-nju n«lt sso«klk koivcnL lu*niplj«D]t kr- 7l adr»rl ■ rta-Mrvttem 1M. ki je j« tium«i Jr. «>rof Crllch. C» hukt* moaolj« «11 metur-a* *o Ml««u. ▼ crlu. Ixpadajije lmm. bolečine t kwi?fc, pridiu In IzCUtll TUe bom krt K« čaloijk«, t* ko-•«sen rraJ^ao. "Vmm mo«kc bolesnl adnartci po o-^»Jian. jsttoul. Kri or hitro epult« as. vrer sbuj« adčinc T križu :n hrotn ln včaslb t«>11 \M pwiCanJu veda. ^adravlm t irato-raatjo Revmatiem. trr^njo. brMln« o-ta^Un« srlWl-e, ixrrf}« :n aruge ko-llla b«-ie*ul. k: n&stanejo reled nači-kr^t. osdravlm t kratkem £an (n nI poti-«bno lel**t. , Nekateri drn*i zdravniki rabijo tolmače. Oa. tm raiumejn. J a. a tntn iz »tarers kraja, nato tm lajje (cdrarlm. ker Tac raiumen slovenski KJradna ur«: ob delavnikih od S ieer pa je to v resnici poseben slučaj, ki «ra mora zabeležiti svetovna poveF.f-niea ravno tako. kakor je zabeležila ženske in tašee. ki se jin jezieek ni hotel ustaviti. Dogodilo se je v Londr?nu. Se mlada tašča je stanovala s svojim zetom v istem stanovanju celi dve len, ne da bi rr.pregovorila ž njim kako besedo. Konc'no si je pričela domišljati, da jo zet preganja. Odšla je na redarstvo in ga tožila, da ji ne da denarja, da je zaprl plin in da jo le malokdaj pusti iz sobe. Sodnik se ni mogel prepričati o krivdi zeta in je tašči priporočil, naj zeta razdraži. ako pa se ta prenagli, na.1 ga takoj naznani sodišču. Tašča je oblju-. bila sodniku, da ga bo poslušala. To pomeni, da bo njen zet nasedel in imel potem posla s so dni-jo. (bivajte se torej tašč. kadar prično govoriti! mi nakaznicami. V Ljubljani se je odigralo pre*I deželnim sodiščem Zaidnje dejanje znane poštne poneverbe s ponarejenimi poštnimi nakaznicami, katero je tzvtstI poetni sluga Lavrie s svojimi pomaigaiči. Lavrie Je pori everrl okoli 60,000 kron, obložene p Leopold Florjančič, ki ga je Lavrie pregovoril k soudeležbi, pa 13.000 kron. Lavrte je svojo kazen že prejel. Florjančič je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe. mr K0JAXE. HABOČAjn Bs NA "OUUS HIIOBft1' GROZDJE JE DOZORELO in pričeli smo ga razpošiljati. Imamo na izbero vsake vrste in ga ne prodamo manj kot celo karo. Po razuib naselbinah imamo svoje zastopnike in kjer še nismo zastopani želimo pa stopiti v zvezo s zanesljivo osebo. Postrežba toona in zanesljiva. Cene najnižje. Pišite še danes za vsa tozadevna pojasnila na: W. L. PREDOVICH & COMPANY 224 California Fruit Building Sacramento, C al. TDRISRČEN smeh je naj-boljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko za smej te — pa boste takoj ozdravljena Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Kje so moji prijatelji ANTON KRNC, M. HOHATNCA in FR. METELKO yl Vratca, občina Studenec na Kranjskem in JOŽEF LUDVIK k Bača na Notranjskem. Vljtwlno prosim vse rojake, ako kaiteri ve za njih naslove, da mi naznani, najbolj se pa je, ako berejo ta oglas, da se mi somi zglasijo. Naslov: FVaak Žnidaribc, Box 304, Pri fflflWj Colo. C 31-8—1-9^ XzrdBte trn kupon imwnlnth ter ga pošljite: Fcfttaei M&toT v Sloveirie Publishing Co., 82 Cortjardt St., New Turk. * Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v znamkah mi poSljite knjigo "Peter Zgaga." 1®® f« ••*«••••*••*•••*•*••••»»•••. . -m _»«_«_•) Naslov j................................ GLAS NARODA, 31. AVG. 1921 Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 6. JULIJA 1908 INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOBt i* JOHN PBKBO. 44» Wash. 8L, Dsarsr. GsMi Podpredsednik: JOHN F^JDIGA. Box 63, Lraadrfla. Osla. Glavni tajnik: FRAXK S K RAB EC, 4S22 Wash. St. Denver, Golo. Zapisnikar: ROBERT BOBLBCK, Sta. ft. Pueblo, Ooio. Glavni blanJnlk: JOSIP VIDETIč, 448P, Logan SL, Dcavsr, Osla. Zavpalk: »ANK ZAITZ, 614 W. Oestnnt St., LacdrJ* Osi«. NADZORNI ODBOBt Pr«Mls^lnii: JOHN GERM, 817 East C. St. MIHAEL KAP8CH. 008 N. Spru.se tft, Colo. OBOHGB PAVLAJCOVICH, 4717 Grant St, POKOTNi ODBOBt ANTOF; KOCIiEVAR, 1206 Berwtad Ava^ Pnablo, JOHN KOCMAN. 12CS Mabrea AtSl, Pueblo, Cola. FRANK CANJAR, 600-601 — 45 Ar*^ Denver, Goto. UiSCtETALNl ODH»: Predsednik: FRANK BOTTZ, RK. 2. Cox 182. Paebta, Co«* FRANK MARTUs'JAK. Box 007, Johnston City, Hi. PETER GESHBLL. 444M Wasa. St, Denver, On*. VBHOVNI SDBAVNIK: • Dr. R K BURKBTT, 4487 Washington St, Dcnvar, Cola. BULfl NARODA, 82 Cortlandt Strast, New Tort, X. Vee ds*aroe nakaanlee la vas nxsdne atvarl as paBl«aJ? tin*. prltotoe na predsednika gL fdavaas «L ta> Iz urada glavnega tajnika, DOHODKI ZA M F. 8EC JULY 2921. '2 3 JC >x C t— ari -a: z O « C n S u S X GC Ns 1. ■ti 10.49 $ 112.53 $ 37.90 260.80 3. 1=14b.80 $ 155.70 $ 42.BO $ 347.30 4. $ 22 94 •f 20.2" $ 5.40 $ 48.59 5. $131.71 $ 122.25 $ 33 55 $ 287.51 • 6. $ 13.79 $ 18.00 $ 4.00 $ 35.79 7. $ 08.18 $ 72.00* $ 19.40 $ 162JOS 8. $ P3.8.1 •f 3ti.00 * 9.30 79.15 9. $ 51.30 ■f r» 7.71 $ 12.40 121.45 M). + 1 42 $ 1.50 $ 40 $ 3.32 11. $ 27.91 $ 32.2o $ 7.85 $ 68J)1 12. 7.3T, $ 31.35 $ 2.55 $ 21.15 13. $ Ib 41 $ 18.00 •t 4.60 .f 39.01 14 $ ^41 $ 31 JO 7.20 $ 66.77 15. $ 691 $ 6.7o f 1.&0 $ 15.46 Ib. $104.75 $ 108.75 •t 30.10 $ 243.60 17. $ 20.40 $ 21.75 $ 5.80 .$ 47.95 IS. 4 5.93 $ 6.75 $ 1.80 $ 14.4* 20. $ 17.16 $ i9.:»o ♦ 5.45 . $ 42.1! 21. $ 50.15 , $ 48.75 i* V- 11.46 $ 110.3^ 22. j? 34 ..Vi $ 24.00 * 6.20 $ 64.75 23. $ 2fi 20 $ 31.50 $ 7.75 $ 65.45 24. $ 14.51 $ 9.05 $ 3.-10 $ 27.86 25. H 9.54 š 12/H •t 2.20 * 24.49 26. $ 15 25 f 22.50 $ 6.0.7 $ 43.80 Skupaj ♦»67.57 (»<1 šmarnih $1001.90 vlog p<» 4 */t •f- >71.86 $2201.3.3 $ 60.66 ( ekovni promet skupaj od detla rJa l'. S. Liberty Bonds Od zaupuikj jw» lf/c v strnikovo f'ni skladu Skupno sprejrto za julij $2419.41 IZDATKI ZA MESEC JULY 1921. - -r r Q. M >ao •I' S> lai • .S C •o o C. a «e a TL .5 tZ OB • i £ ti C a. o. ► KTt « N O M ec 1. $100 00 $112.50 • • $ 212.50 3. $ 71.00 $ 71.00 5. $10.00 $ 10.00 ^ I . $ 88.00 t 50.00 £20 DO $ 158.00 9. $10.00 $ 10.00 11. $ 42.0C $17500 $ 124.00 13 $ 13.00 $ 13.00 16. $ 87.00 $ 50.00 $20.00 $ 157.00 20. ">10.00 $ 10.00 2 L $ 61.00 $ 61.00 $100.00 $481.50 $275.00 $70.00 * Drugi upravni izdatki. Zamuda <'asa in vožnja nadzornikom in zapisnikarju $ 54.70 Postne znamke in e%»ktr. razsvetljava za t; mesesev $ 8.00 Tiskovine in scenski znaki, skupaj (?) $ 31.80 Brzojavi aa Actuarja K 3.90 Plača tajnika za meneč julij $ 75.00 Stanarina pisarne $ 7.50 Skupaj izdatki za mesec julij ....... Skupni dohodki za omenjeni eas ..... Preostanek za mesec julij je ....... Preostanek 30. junija 1921 ........... Skupna imovina Naznanilo. Tem potom prosim, da članstvo oprosti, ker se ]e to mesečno poročilo nekoliko zakasnilo in to vsled konvencije. Dalje tudi urad-j no naznanjam vsem podrejenim društvom ZSZ. da je konvencija so-! glasno sklenila, da se razpiše poseben asesment za vsakega člana pokritje stroškov konvencije in sicer na vsakega člana in članico po $1.50. Ta svota mora biti plačana do prvega jantarja 1922. Vsak in.a priložnost, ako hoče plačati eel znesek takoj ali pa v obrokih do zgoraj omenjenega dne. Torej pr-osim. da se to vsestransko vpošteva. — Morda se bo to kom*i zdelo preveč, toda ako bo kaj preostalo, bomo imeli to k dobrem v stroškovnem skladu za bodočo konvencijo, kajti konvencija je sklenila, da za bodočo konvencijo se bo plačala vožnja in zamuda časa iz zvezne blagajne. Zato moramo gledati, da bo stroškovni sklad popolen ter da nam ne bo treba potem zopet razpisovati posebnega asesmenta v to svrlio Torej ni nič več kakor prav, da je konvencija tako sklenila, da bodo vsa društva zastopana na prihodnji konvenciji. Zato moramo iz tega razloga tudi skrbeti za stroškovni sklad sedaj. Dalje tudi naznanjam, da je konvencija odobrila $4.000 iz stroškovnega sklada za vsled povodnji prizadete v Pueb't >, Colo. Ker so vse druge podporne organizacije to storile, bi torej r.e bilo lepo, da tudi naša organizacija ne da po svoji moči zsT boljši j ugled Zapisnik je bil poslan na nrednisive, kar naj članstvo, oziroma tajniki poročajo in prečitajo članstvu na njegovih društvenih sejah. Z bratskim pozdravom, Frank Skrabec, glav tajnik. je glasovalo 15 delegatov, proti 10. Predlog za i5.00 sprejet. Potem se vname ddbata, ako se k predlogom zapišejo imena delegatov ali ne. V debato posežejo delegat je Oeshel, Grahek, Lesar. Klun, Novak, Mohar, Okoren, Jerkin, Blatnik. Rupar, Pritekel, Skul n drugi. Po kratki debati predlaga delegat Sterber.c in podipira-uo od več delegatov, da se pišejo imena delegatov in delegat in j. !*redlog sprejet z velrko večino. Sledi deset minnt odmora. Po odmoru. Premamile med člani(cami) za mesec julij. Peter Geshell prestopil od društva št. 1, k št. 10. Suspendirana: John Savec, cert. 2020 in Jakob Zngelj, cert. ?. Od" št. 3 odstopili Ignacij Slack, cert. 1278, Johana Šlaek, cert. 1279, Anton Zakrajšek, cert. 713, Frančiška Zakrajšek, cert. 397, Anton Bradač, cert. 418. Od št. 7 susupendirane Katy Tekavc, cert. 318, Lilian Predovich, cert. 2106, Man- Gregorich, cert. 2101. Od št. 16 suspendiran: Anton Baron, cert. t. Od društva št. 19. Črtan: Jakob Zgone, eert. 1530. Dd št. 21: suspendirani : Jahn Borštnik, eert. 1479. Josip Lah, 2186, Frank Košir. 1876. Zopet sprejet: John Moliorčlč, cert. 2200. Od številke 22. Suspendiran: Steve Kambar, cert. 2127, John Lah prestopil k št. 1 od št. 24. Ana Fear, cert. 1821 in Josip Fear, cert. 2393. K št. 16 pristopil Mihael Roheh, roj. 1883, za $500 in $2 bolni-še podpore, k št 12 piistopila Matilda Pospish, roj. 1892, za $1000 in $1 bolniške podpore, eert. 2450. Z bratskim pozdravom, Frank Skrabec, glav. tajnik. Brat Roiblek predlaga-in brat Okoren podpira, da se izvoli trd delegate r upravni odbor, ki dela je za časa konvencije. Predlog sprejčt z veliko večino. Brat Peketz predlaga, da se da k on venčnemu predsedniku moč, da on odloči tri delegate(inje) v ta odbor. Delegat m ja Prijatelj podpira. Predlog sprejet. Konvenčni predsednik imenuje v ta odbor delegate Geshla, An-žička in Staresmiča. Razmotriva se radi pregledov a nja finančnega stanja in poslovanja Zveze,^nakar brat Germ predlaga, da se postavi odbor treh delegatov. da pregledajo hranilne knjižice in drugo vrednost Zapad-:ie Slovanske Zveze, da se na ta način prepričajo, da je bilo poslovanje glavnega odbora pravo. De- I « C ^ J I j ŠESTEGA GLAVNEGA ZBOROVANJA ZAP. 8L0VAN. ZVEZE, pričensi se 15. avgusta, 1921, v Pueblo, Colo. Točno ob S. uri zjutraj se zbe- nija. Delegat Lesar predlaga in rejo delegartje Ln delegatinje ter|podpirano od več strani, da se po- * 8.11 $ 102.50 $ 6.»4 glavni odborniki. Brat predsednik John Peketz pozdravi vse navzoče ler jih poživlja in po vzbuja k složnemu delovanju. Nato glavni tajnik prečita imena glavnih uradnikov in delegatov ali delegatinj. Navzoči so sledeči: predsednik John Peketz, podpredsednik John Fajdiga odsoten. tajnik Frank Škrabec, zapisnikar Robert Roblek, blagajnik Joseph Widetich, zaupnik Frank Zaitz ni prisoten, prvi nadzornik John Germ, drugi nadzornik Mi-.•hael Kapsch, pomožni nadzornik Frank Okoren, prvi porotnik An verilna listina brata Gashla sprejme. Sprejeto soglasno. Brat RoJJek predlaga in brat Skrabec podpira, da se poročila poverilnega odbora sprejme. Spre jet o soglasno. Nato pride na vrsto volitev konvemenega predsednika. Po kratki debati brat Lesar predlaga ;n Roblek podpira, da se no minira javno in voli tajno. Predlog sprejet soglasno. Brat Skrabec predloga delegata Iioitza.brat Kocrnan podpira. Delegat Stareeinich predlaga brata thonv Koehevar, drugi porotmk £<*etza, brat Koehevar podpira. John Kocman, tretji porotnik Fr. pnedlaga brata «*aniar ni »risoten. Dsie«itie in ?erm*> Gen» Odklanja. Nato brat $ 1,137.60 $ 2 419.44 $ 1.281.S4 $33,239.93 $34,521.82 anjar ni prisoten. Delegatje in delegatinje: za št. 1 Adoiph An-žiček, John Starešinu* in'Joseph Lesar; za št. 3 Frank Boitz, Jos. Pritekel, John Skul in Jos. Shu-jstar; št. 4 za-stopa Frank Skrabec; za št. 5 Frank Mohar, Fr. Klun in Joseph Novak; za št. 6 Joseph Kapsch; za št. 7 Mary Prijatelj in Marv Gruni; za št. 8 Peter Ge-shel; za št. 9 Joseph Skrabec: za št. 10 Peter GetJiel; za št. 11 Jos. Blatnik; št. 12 ni {>oslala delegata; za št. 13 Peter Gesliel; št. 14 nima delegata; k. 15 zastopa Fr. Skrabec; za št. 16 Anthony Jerkin, Frank Grahek in Anthony Rupar; št. 17 nima delegata; št. 19 zastopa Frank Okoren; št. 20 nima delegata; za št. 21 Frank Strbenk: št. 22 nima delegata; št. 23 nima delegata; št. 24 nima delegata; št. 25 nima delegata; št. 26 zastopa Frank Skrabec. l*redlagano in podpirano, da se izvoli poverilni odbor. Obenem predlagano in podpirano, da predsednik Peketz imenuje tri v ta odbor. Predlog sprejet soglasno. Nato brat predsednik imenuje Franka Boitza, Joseph a Škrabca in Johna Starešin i ch a, kateri se l&ko^ podajo na delo in pregledajo poveri In ice. Poverilni odibor je v kratkem času gotov s pregledovanjem, nakar brat Boitz poroča, da so dobili vse listine v pravem redu, razen da poverilnice delegatov št. 3 nimajo društvenega pečata. Na predlog Franka Graheka in podpiran od delegata Jeršina se vseeno sprejmejo s pogojem, da do popoldanske seje preskrbe pečat na pmerilne liste. Sprejeto soglasno. Nadalje poroča delegat Boitz, da je bil brat Geshel izvoljen delegat društva iz Viciorja, šele 24. julija ter poroča, da se mu čudno /di, kako da je bil brat Geshel izvoljen šele 24. jufija, ko je bilo vsem društvom naznanjeno, da se morajo delegat je voliti' meseca ju- Grahek predlaga, da se nominaei ja zaključi. Delegat Shustar podpira. Nato se vrši volitev. Oddanih je bilo 28 glasov in sicer delegat Boitz je dobil 19, predsednik Peketz 7. dva neveljavna. Izvoljen je bil kon venčnim predsednikom delegat Boitz. Nato on zasede odločeno mu mesto. Nato pride na volitev pomožni zapisnikar konvencije. Delegat Pritekel predlaga in delegat Jer-šin podpira, da se izvoli br. Gerin in sicer soglasno. Predlog sprejet soglasno. Br. Okoren nato predlaga dnevni red. Podpirano od več strani, in iscer da se prične glavno zborovanje ab osmi uri zjutraj in traja do poldne ter popoldne od pol Iruge pa do pol šeste ure popoldne. Poteg tega se pa šc da dele gatom in delegatinjam deset minut odmora dopoldne in deset minut popoldne. Predlog sprejet soglasno. Brat Grahek predlaga in brat Staresinich podpira, da se br. Peketz izvoli za konvenčnega podpredsednika m da on vodi seje v odsotnosti brata Boitza. Predlog sprejet soglasno. Brat Jeršin predlaga in br. Okoren podpira, da se glavnim odbornikom in delegatom (in jam) odloči plača in sicer $5.00 dnevnice. Predlog sprejet soglasno. Brat Okoren predlaga in podpirano od več delegatov, da se določi poleg redne plače za oba zapisnikarja še posebna plača in sicer i» Hi.00 >na dan. Nato se vname kratka debata. Brat Škrabee predlaga, da se jima plača po $5.00 posebne plače na dan. Predlog podpiran od brata Graheka. Nato delegat Lesar stavi posredovalni predlog in sicer $4.00 posebne plače za oba zapisnikarja. Podpira delegat Klun. Brat predsednik da predlog za $5.00 na glasovanje najprvo. Za kretanje parnikov Kedaj približno odpluje j o iz New Yorka. WASHINGTON ROTTERDAM OLYMPIC LAFAYETTE LA LORRAINE EMP. OF CHINA CRETIU LA SAVOIE JRDUNA ZELANO ^YNDAU AQUITANIA PARIS KROONLAND N. AMSTERAM LA TOURAI.NE ARABIC FRANCE BERENGARIA OLYMPIC NOORDAM ARGENTINA LAPLAND RE. d' ITALIA LAFAYETTE AMERICA CANOPtC EMP. OF CHINA FINLAND LA LORRAI G WASH IN jTO! I AQUITANIA 3 sept. — Cherbourg S sepL — Boulogne 3 sept. — ChtrMir« 1 sept. — Havre 3 sept. — Havre 7 sept. — Cherbourg 7 sept. — Genoa 10 sept. — Havre 10 soot. — Cherbourg 10 sept. — Cherbourg1 W sept. — Boulogne 13 sept. — Cherbourg 14 sspt. . — Havre 17 sept. — Cherbourg 17 sept. — Boulogne 17 sept. Havre 20 sept. — Genoa 22 copt. — Havre 22 sept. — Cherbourg 24 sept. — Cherbourg 24 sept. — Boulogne 24 sect. — Tn» •24 sept. — C herb t-j rg 94 sept. — Genoa 26 sept. — Cherbourg 28 sept. — Cherbourg W sept. — Genoa 1 okt. — Cnerbourg 1 .okt. — 1 okt. 4 okt. — 4. okt — ADRIATIC PARIS CARMANIA ROTTERDAM FRANCE LA SAVOIE OLYMPIC PRES. WILSON ZEELAND RYNDAM BERENGARIA KROONLAND LAFAYETTE N. AMSTERDAM AQUITANIA CRETIC LAPLAND LA LORRAINE NOORDAM BELVEDERE AMERICA ADRIATIC WASHINGTON ARABIC FRArvCE CARMANIA FINLAND LA TOURAINE Cherbourg" zeELAND Havrs| ARGENTINA Cherbourg PRES. WILSON Cherbourg ' ARGENTINA • okt. — Cherbourg 5 okt. — Havre 8 okt. — Cherbourg 8 okt. Boulogne 12 okt. — Havre 12 okt. — Havre 15 okt. — Cherbourg 15 okt. — Cherbourg 15 okt. — Tr«t 15 okt. — Boulogne 20 okt. — Cherbourg 22 okt. — Cherbourg 22 okt. — Havre 22 okt. — Boulogne 25 okt. — ChcrbuLirg 28 okt — Genoa 29 okt. — Cherbourg 29 okt. — Havre 29 okt. — Boulogne 1 nov. — Trst 1 2 3 3 3 5 5 1a 19 -.» 3 12 nnv. — Cherbourg Ch-irbou.-g — Cherbourg — Genoa — Havre — Cherbuutg — Cherbourg — Havre — Cherbourg ' — Tr»t __T -"it Trst nov. nov nov. nov. nov nov. nov. nov. noy. dec Jan. Glede «*en za vozne listke in vse druge pojasnila, obmtie se na Ivrtibo: FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New \ork Pozor potniki. New legat Jeršin doda k temu predlogu, da naj ta odbor odloči kon-venč-ni predsednik. Predlog podpiran od v(*e delegatov in soglas no sprejet. Kon venčni predsednik imenuj Jugoslovanski konzulat v Yorku naznanja: 1. Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati v stari kraj, lahko dobe potne liste na podlagi kakega starega potnega lista, krstnega lista, domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvic iz starega kraja. - 2. Oni, ki nimajo nobenega takega dokumenta, se morajo obrni-je ti na pristojne oblasti v starem v ta odbor delegate Franka Gra-'kraju ter jih od tam dobiti. Kdor bc pri iskanju potnega lista pokazal enega i* med gornjih dokumentov, ko dobil potni l»st kmalo po-iem, ko ae bo zglasil na konzulatu. 3. Oni ncai državljani, ki žele takoj odpotovati v stari kraj, pa nimajo pri roki nobenega gornjih, dokumentov, morajo imeti potrdi-. la naših podpornih društev, katerih elani so. V potrdilih zaora biti a& ved eno, da so resnično državljani kraljcThie Srbov, Hrvatov Slovencev. V takih sine a jih pa Cdmfa&nic Generale Tramsatuintiqui L*t>nu FMUI SarvH.« DIREKTNA SLUŽBA V Jugoslavijo preko Havre z velikimi parnlkl na 2 In i vijake LORRAINE ........ 3. •«ptemor» CHICAGO ........... 7. r tptembr a. SAVOIE ............ 10. septembra S.S. PARIS J 4. sept. Za družine nudimo "lzborae ugodnosti t:etj*>ga razreda — katotne z dvema, Štirimi, fiesftlmi in oosiimi postelj.: mi. Vai taki potniki boio deležni iste izborne službe in he»-ne, vsled katere Je znana Frajiooala irta. Za nadalje Informacije vpraS»doval in umrl Prosim eenjene rojake, ako je kateremu kaj znano o njem, naj blagovoli sporočiti meni njegovemu bratu: Jacob "Widic, R. 1, Box 10:J, Enumelaw, Wash. držav«. 4. Vsi oni državljani, ki s? iz-| dali prošnje za potne liste, in po- 5 _ ¥ f . . ... . J K W««ko*nS com katerih je bilo na*>roaeno m- rA am m nanje ministrstvo, da jih je mogo-, f Pomiki trotjeaa razred« dobiwaki 8 če izdati, jih bodo dobili, kakor-1 ^ DUES DC ^DDlITlICDo' 0 nn i Litro se zg-lase pri tem konzulatu. To se tiče priglasitev vloženih do 25. maja tega leta. 5. Kei* v več slučajih naši državljani kupujejo Šifkarte za parnike IŠČE SE SLUŽKINJA k slovenski družini v New^Yorku za domača opravila in oskrbo dveh malih otrok. Starost od 20 let naprej. Dobra plača. Za natančna pojasnila se je obnviti na upravnihtvo ''Glasa Naroda", 82 Cortlandt St., New York N. Y. (30-8—3-9) katere jjm je priporočil ta ali oni j |[ agent, ne oziraje se. na to, kakšni " so ti parniki, kan plovejo, pripo-1 ročamo, naj nihče ne kr.pi prej kart, dokler o tem ne poizve pri( j1\ Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St.. New York, N. Y. ! I! POZOE, SLOVENKE! Slovenec, star 38 let, vdovec s 4. otroci, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo od 30. do 40. leta v svrho ženit ve. Imam stalno delo in tudi nekaj premoženja. Naslov: I. F., c/o "Glas Nat oda" 82 Cortlandt St., New York City. (30-8—1-9) NAZNANILO in mPOftOttLO Nai stalni aaatopnik Mr. JAN K9 FL3teO pobira naročnin« za Glas Naroda na 6104 St. Olair Ave, Cteraland, Ohio, in daje vsa druga pojaarila jleda potovanja v stari kraj ah dobiti srojce od tam, glede denarnih poailjstev ii ■ploh ▼ \ieh drugih zadevah. Ime ▼ zalogi tudi knjigo Peter Zgaga Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnfltvo Glaaa Naroda. ^HMHMMMMHHMMt; Dospelo je novo ;; \ l ♦ ' suho grozdje. 4 1 DUKBB UU 1UIIUIV • • i . dpar craadja najveCJa la naj- ■▼ojo družino, sorodnika ali t ---«- — bo to> i prijatelja naročiti vozni listek, li poslati denar ▼ domovino, da too piko crosdje, aelo ^ e ga potnik sam kapi, piMte naj + Mitf ta. na JSJ^Z Ez 1 •• t™^®™ pojamila na u mhiihi at wiiii komo tako). ,, nano in zanesljivo tvrdko t ai-aa cam at. m. v«rk. n.0?.* TOANK SAKSER STATE BANK '♦♦♦♦♦>♦♦»♦♦♦»>•»•11 mm rta wrtliadt ftlm BfowTerk ja- 00 funtov V JUGOSLAVIJO Hitre, zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra In zadostna hran-.. Zaprti prostori. Velik prostor na krovu. Vso u-dobnoatt modernega parnlka. ^XiDSUKEUll Odplutje vaak teden Pomol 5S—62 North River. New York LAN D ^ Plyroouth ( 10. sept. KROONLAND ( ' ) 17. sept. LAPLAND > Cherbourg < ^ Mpt FINLAND ) Antverpen ( 1. okt. SAMLAND ' Hamburg. t f Libava, Gdansk i 1. sepL (Samo S. razred.) ^ American Line MONGOLIA (v Cb-jbourw Hamburg in Gdan&k) a sapt. MINNEKAHDA (v Hamburg In Gdansk) 22. sept. MANCHURIA (Hamburg In Gdansk preko Cherbourg) 6. okt. VSE VODNE PROGE DO POLJSKE. white Star OLYMPIC ( ▼ Cherbourg ) 3. sept. ADRIATIC ( Soutnajnpton / S. okt. Naw York In Boaton — Azorl. Gibraltar. NaoolJ In Ganavo. CRETIC ................... T. septembra •ARABIC (nrejinl 'Berlin') 20. septembra CANOPIC ................ 30. septembra •NajvaCjt parnik v redni* slut bi t Julno-evropskiml priAanlKL INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY 110 puaiktf -- 1,250.000 to«. 9 Broadway New York all pri lokalnih agentih. Potovanje t Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam. Vsi parniki, ki odpiujejo Iz Nev Yorka so na dva vijaka. RYNDAM ............ 10. sept. NIEUW AMSTERDAM 17. sepl. NOORDAM .......... 24. sepl. ROTTERDAM.......... 8. okt. Vsl parnlkl Imajo za tretji ras- red robe aa 2, 4 in 6 «aeb. Cena za 3 razred iz Naw Yorki do LJubljane $100, do Zagreba $101 ter $5 vojnega davka. Za pojasnila ln cene vpra&ajte pri: HOLLAND-AMERICA LINE 21-24 State Street New York PRESNO SE ODLOČITE Iz New Yorka naravnost ne da bi izmenjali parnik v Dubrovnik, Trst in Reko Hitri parnik 2 na tq«|» c 2 dimnik >nu "MADONNA" ODPLUJE 3. SEPTEMBRA Tretji razred $100 U$s Kabine - $175 ) Dobro vino brezplačno pri obediiu Og|^site "se pri pooblaičenik agentu rah. NAZNANILO IN PRIPOHOČ ILO Rojakom po Pennsylvaniji na-zdjamo, da jiii bo obiskal rojak JOSIP ČERNE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Narod^". Vsem ga toplo priporočamo. Uprava Qla» Narod«. ;wsg