1 iiK«ratl mi H[iroJ«ilitvjo in volja Irlviopuu vrata:
H kr., oo ao UhIiii I krat,
12 ii ii n i- » ii ti »i n m 'I ii
l'ri večkratnem tisku nji ho .'iiuh priinorno r.iiuinjiiii,
H ok o p I >1
mu no vračajo, nolruiikoriuiu pismu bii no aprojoiiiujo.
Naročnino tirojomii opravil iStvo (•dmlnlitruciju) iu okapotilolju nu liuiiajslti opati M. 15 v Moiliju-tuvl lilM, II. nadstropji.
Političen list znlomski mol
Po pofttl	projoman voljn:
Za culo loto	, , 10 gl. —	kr.
Za pollotu	. . 5 „	,,
Zu Jotrt lota . '.I ,, C>0	,
V arimlnlatrnoljl vol|n:
Zn culo loto . . H gl 4(1 ki Za i h 11 lotu . t „ 2(1 „ /u notrt lotu . , S „ 1(1 „
V Iijuliljiini nu iloni po&iljun voljil ('.() kr. več na loto.
Vraitnlitvo nu Diinajnki OOati štov, 16 v Modljutovl iiišl.
Iitia|a pu trikrat nn todou in aloer v torek, čoirtek In soboto,
Šola in frančiškani v Kamniku.
„Mur li no mislite nič utrn iti za ohrunenje izvrstnih učiteljev Kamniški I udski šoli V Saj zn to imamo katoliški list, da ne zu naše Ua toliške težnje poteguje". Tuko »um piše nekdo iz kamniške okolice.
Resn'co povemo: To očitauje nun jo v hudo zadrego spravilo. Ne da bi bili na to reč pozabili; nikakor ne; tudi ue zato, kakor bi ni ne upali za resnico besedice ziniti; Bpet rečemo, nikakor ue, umpuk ker smo mislili reč pozuejšo boljšo opraviti zarad raznih vzrokov.
Da pa vso resuico povemo, dostavljamo še nekaj ter kar naravnost Hpoznamo, da se nam zarad vzrokov prav nič ni mudilo h člankom na dan. I zakaj neki no? Zato, ki ju vho brez vspeha, dokler bo vlndal dosedanji šolski liberalizem. „S c volo, nič juboo, stat pro rntione voluntas — tuko hočem, tuko zu-povem, razlogu (pametne) nudomestuje volja (moja)" to jo vodilo liberalizma, naj bode nu krmilu g. Pirker, ali g. Zima, uli pa obudva. Kar ravno frančiškane kot učitelje zadeva, ho je že marsikdo za nje potegoval, ki je imel vse drugačno veljuvo, kakor nuš list — za Htonjl Opomnimo le ua Novomesto. In zdaj ra čč. oo. frančiškane v Kamniku se je dobre izrazil že runjki dež. predsednik Kull na, kateremu pravičcoitl in nepristranOBtl ne more n kdo odrekati; daljo še nismo pozabili, kaj in kako jo govoril Bedajni drž. predsednik, prt blugorodni gosp. VVmkler za oo. Iraučiškane; še ce'6 njih prijatelj znani go,p. Zima, njih prednik (kot okrajni šolski nadzoru k) ho j.'
po prav marljivem nadzorovanji vedno pohvnljuo izrazovall S kukim vspehoiuV Izid odgovarja.
Iu kouečno šo dostavljamo, du je tudi kuinniški mestni zastoji s svojiin načelnikom pri deželo, predsedniku c. kr. namestniku ua Kiunjskem osebno prosil zu ohranenjo izvrstnih učiteljev, še celo prošnjo vložil ua Nj. veličanstvo presvitlegu cesarja, iu zadnjič da ničesa ni manjkalo — je tudi naučili iniiiiuter pripoznal, du čustiti očetje, kot ljudski učitelji, s« Minejo učiteljskih preBkušenj opro-stiti zarad izvrstnega učnega vspeha. In vendar izid V Zavrženje vsestransko pohvaljouih izvrstnih učiteljev in iskauje negotovih, t. j razpis učiteljskih Blužeb.
llode li zdaj razumil kamniški gosp. dopisovalec, zakaj ho Dam ni mudilo jiotegovuti Be zu Kumniške dosedanje učitelje V Nič nt ovnu vsakega delovanj« bolj, kakor gotov nevspeh, zlasti čoga človek naprej vo; zraven pa še z delovanjem svojo ki žo nu prodaj nosi Da pu vcudar tudi tisti, ki m»!o časnikov čitaje, vidijo, kuj se je že zu kamuiške šole godilo, priobčimo huj v posnetku članek „Vu-terlunda", (štev. 210), ki je pisan popoluo mirno in stvarno brez vsega strunkarstva iu strasti.
G I n b i h o: FmitfiisUuiiHkn ftola v Kamniku. Zu od s tu rodu v m h časov ho oo. frančiškuitl v Kumniku štirirazredno šolo preskrbovali iu sicer s takim vspehom, tla o časih cusar(a Jožefa je bil sumostnu poginu rešen le zarad izvrstnega vBpeha čč. očetov v ljudskem poduku. Ali kar je cesar Jožef vedel cen.ti, je poHtalo sedanjim liberalcem trn v očesu. Du
siruvno so udje kamniškega samostanu dolge čase nenudlt ževann, tiho in blagovito deluti smeli za poduk ljudstva, je bilo zdanjim liberalcem jirilirunjeno, da smejo vbo svoje sovraštvo čez to šolo izliti, no mara lo zato, ker podučujejo redovniki — čo tudi po predpisanem učnem načrtu — mogoče pa, du tudi zato ker ho se ti učitelji predrzuili pri neki volitvi za narodno kousmutivnegu posluncu glasovati.
Mož, kterega jo osodu zadela, šolo iz rok frančiškanov iztrgati, je okrajni nadzornik, g. Zima. Prav marljivo je šolo nadzoroval, iskal po pomanjkljivostih, pa jih ni mogel najti; proti učiteljem se je izražoval vedno pruv polmljuo, proti predpostavljenim pa nasproti neugodno. Ko jo tako prečuduo ravnanje znano postalo, so je šolsko vodstvo v odprtem pismu (gloj ,, Narod" 17. septembra 1880) nag. Zimo s vprašanji m obrnilo, kuko no vjemajo njegova poročilu nn predpostuvljeuo šolsko gosposko z njegovo izjavo učenikom nasproti? G. Zima v precepu — j« molčal. Iu ker g. Ziiua nu daljni dopis (gl. „Nurod 14. oktobru 1880) še dandanes moUf, so tudi šo dandanes no dil dokazati, ju li g. nadzornik h svojim ravnanjem nulušč slepil, uli je svojim predpostavljenim neresnico poročal.
Prašunje, je Ii kamniška šoln dobra ali ne, se potem ni več pretresovala; zlasti ne, ker je po časnikih znano postalo, da se je r. g. Kullma, ki vendar odločen prijatelj frančiškanov ni bil, nekje izrazil, da pri nobeni šoli na Gorenj h ko m ni boljših vb pobov zapazil, k ukor v Kamniku. Kuuko je opazoval zdajni dež. predsednik, g. Wuikler ter so osebno prepričal od dobrega stanja šolo,
Spomini na veliko slovansko romanj« v Rim L 1881.
(Hpisujo M. Mihuoljov.)
(Dalje.)
Po vrnitvi iz Loreta v ,1 a kinu iu hoja po mestu; kip Kuvurjev; nu j a-kioskom kolodvoru; 29. junija od peljati jo v Hi m ob 11'/,, uri po noči.
Z« omenjeni prijazni namerit uhh spremlja Niun nazaj v Jakin, ter skrbi za varnost Skrinjic naših romarjev nh kakor rečejo tudi ,,valižov'\ Na kolodvotu vkaže, naj jih romarji shranijo v posebno sobo pa da postaviti stražo, da ni mogel nihče noter. Njegovo moško vedenje jo Lahe zlo „OBUpnile", zlasti rokovnjače, kterih jo bilo vse polno okoli kolodvora; bolj ho se namreč buli tega vbogega mniha, in njegove krepko besede, kakor pol cajov. Neverjetno uudležni ho namreč Lahi proti ptujcem; če jim ne daš kuj zaslužiti z iiošnjo popotne robe, pu to kolnejo in zmerjajo. Nekdo je clo vrgel kamen na nekega romarja, kteri gu v spomin nu to dogodbo še hrani. Ves kolodvot j« ta dan mergolel samih romarjev, Cehov, Hrvatov iu Slovencev, kajti Poljaki so se, kukor rečeno, le prejfiun ve6i>r t nekterimi
Slovenci odpeljali v Rim, kamor ho došli ob 10. uri zjuruj nu praznik sv. aposteljnov Petra in Pavlu. Ko smo nu povelje o. mino rita odložil hvojo potno ,,valižoki je rekel stražam, du nuj dobro varujejo, saj bodo že „bakšiš" prejeli, nam pa, da nuj bodomo le brez Hkrbi, nas pelje peš po mestu ogledovati ntktere cerkve in drugo znamenitosti, kolikor se je dalo pregledati v par urah. Ogledali smo s tovurši, uuknj cerkev še precej lepih; v eni, ktera je b lu jm precej temna, je hodil zu nami neki mludi rokovnjač, gledaje, kuko bi nam kuj iz žepu zmaknil. Ko zapazim jaz njegov namen, g« jezno pokaram v luščim tuko, da ju kar pobegnil molčo vuti iz cerkve. Ker so gledali Lahom to dolgo rujdo romarjev tako srpo, sem jaz h par tovarši zatlej ostal, ter šel naravnost na oni trg, kjer je postavljen velikuuski marmornati kip, v spomin 1. rogovi leža zu luško odinstvo, gr. Kavurja. Kes škoda zu krasno iu drugo delo, h kteriin si pač uiso prod nepristransko zgodovino puu-tarski Jak nci svoj h l e osvetlili. Ko si ogledujemo kip okrog in okrog, pridejo tudi nekteri Lahi, menila poslušat, kuko sodbo bomo o njem izrekli. Pa mi smo šli molčti preč, kakor da bi ne umrli kipovega pomena. Nn eni t, j.
bpredui struni so b'e/.o te le besedo v lašČini /. zlatimi črkumi vdolboue; ,,AI coote Osmillo Denso Ouvour, orett.0 Mi guigtio 1808 dolin gratn cittu ti' Anconu e provincia", t. j. grofu Ku-milu Denisu Kuvurju poHtuvilo dne ti. junija 18(i8, hvaležno mesto JukUi iu pokrajina. Ali grel' Kavour (mi kterem ho imenujejo tudi nektere slabo luško sniodke) ni dočakal tega zedmcujn, kjer jo umrl zu mrtvoudom že 18C0. Omenjeni grof Kavur je bil minister sardin-skegu kralja, tor je že 185(1 v parižkrm shodu pri Hklepunjti miru med Kusijo iu znpadnimi velevlusti shkul stanje liubje z najbolj črnimi barvami ter trdil, da se je bati po pravici puntarskiga gibanja, ki bi utegnilo mir kv-rope, ki so joj je ruvno povrnil, pripraviti v nevarnost. Ali llt^aeval francoski poslanec pri hv. sedežu, ki je bil gotovo nepristranski sodnik, jo nu izjave grt fu Kavurja 18GG pri občil pisanje podprto z neovržljiviinl spričnimi pismi uli dokazi, v kterem bruni vladunie dedšine sv. P«tra za Pijem IX. ni kurdinalooi Antoiiellom nnsprotl obrekovanju in obdolienju Italijanov, ter je v tistih podrl predsodke Kran-cokov m Angležev, tln nimajo papeževi podložni pravičnega vzroku se pritoževati čez oskrbovanje paptievo vlade I Pa protivn ki rim
kar jo tudi v deželnem zboru objavil. Ko-nučuo nista vedolu Soli kaj očtati, niti okrajni šolski nadzornik g. Zima, uiti deželni nadzor-uik, g. Pirkur. če uek nemški list „Deutsche Zeitung" pruvi, da ho kamniški učenci sprejemno izpite za gimnazijo slabo opruvili, naj opo/iorujemo, da niti tudi ene šole na Gorenjskem ni, kjer bili bi učenci preakuSnje boljše prestali, kakor učenci kamniške šolo, če „D. Ztg." enega učenca imenuje „eu dol kamniške šolo", jo to sicer res (vsak učenč' k je ud ali del šole. V redu.); ali gotovo jo le uu to nastavljene, da bi se s tem bralci motili. Dober h*aii šolo su tedaj ni dal tajiti, a pri vsem tem se je mogla šola frančiškanom vzeli I Da b> se bilo oziralo na stroške, čemu to V Saj je Kranjska dovelj bogata, da ji za 2000 gld. nič mar ni. (I?)
Ali: učitelji frančiškani nimajo h pričal sposobnosti naj so se tudi dež. predsednik, dež. šolski nadzornik , okr. nadzornik Zimu o dobrem vspehu poduka pre-pr čali I Da bo frančiškani celo gimnazijo (tedaj oBemrazredno) obiskovali (gotovo z dobrin vspehoui, če no bi bo jim reklo: ,,Nazaj")! da so enako izvršili odgojilno (pedagogično) šolo in potem še štiri letu b> goslovukili šol in tedaj Hi sui gotovo toliko vednost pridobili, kakor učenček h Hpričaiom učiteljske odgojil niče, vendar vse to jo nič (m ne veljd nč); po večini liberalni dež. šolnki Hifit ruzpiBul je pred dvema leti učiteljske službe v Kamniku.
Srenjski zustop kamn ški, potem srenji v Podgorji in Mekinuh, ki Hto le s to pogojo, da očetje frančškani učitelji ostanejo, obljubil' plačevati nekaj slanovnine iu dokludu zu šolske potrebe — vni so bili z nameravanim sprt:-menom nezadovoljni. Tedaj ho jo podalo odposlanstvo z županom na čelu k dež. predsedniku ter so jo predlož lu tudi prošnja Njih veličanstvu, preuvitl. cesarju (da bi fie dalje pri starem ostulo) Očetje ho bili potem v miru puščom in učiteljem od nuučnega ml-niBterstva naznanjeno, da so smojo zarad učnega vspehtt Učiteljsko preskušnje oprostiti. Midilo so je, da je reč h tem poravnauu; n glej pred nekuj dni doide uu okrajno gluvur Htvo povelje, da naj razpiše za šolo v Kam niku vse učiteljske službu. Nemftku „Dcutche
skega papeža niso bili le v Italiji, ampak •/.lanu v Fraocji, ki w<> po hvo; h časnikih n» vnuk mogoči nučin javno mnenje prevračali ter ho hi prizadevali dokazati, češ da jo papež zavezan po sv. cerkvenih prav,lih in nuredbah, in da vsled tega tudi no more biti spt^oben vladati državo. Tako se je na zviti način javno mueoje večino Italije obrnilo proti papeževi vludi. Kavur jo znal tudi po svojih pouluncih pri ostalih dvorih italsk h dtžuv v še in niže vrudn ke civilnega in vo.aškega stuiiu na svojo stran dobit:; tako ho se kovale za roto pruv očitno iu brez kazn , tako d» ho je čednlju bolj množda predrznost, nasprotnikov hv. sedežu, dan z; dnevom. — Ko je 1851). 1 iiUHtala vojska med Avatr,,o in Sardinijo, kteri jo prišel Napoleon III. z 200U()0 vojščakov na pomoč, je v Italiji jonjal vdb avstrijski vpljiv vsled (lesn čucga izidu Me vojske. Sar-dinska vladn v zvezi z vsimi rovurji iu Guri-baldom ima zdaj proste rok-.! in najlepšo priliko vresn Čiti žo Htarodavue sanjo laških ,,rodoljubov" iz šole glasovitega Mnchiavella, Gioti(rta, Mazalna, Garibalda idr. Ker ho bile tla v tu namen povsod spodkopane, ni bilo posebne težave Italijo v kratkem ču<u zediuiti. Pu prodalječ bi me peljalo iu čez smoter tegu op evanju, ako bi hotel celo tgoilovioo dopo
Ztg." dostavlja, da so je to zgodilo na vedno pritiskanje dež, šolskega svčta v k ljub predlogu d o ž o I n. predsednika.
Kaj pu zdaj ? Po pravici jo vse radovoduo, kako se bodo reč rešila. Do tu „Vuterland."
Mi edino dostavljamo nekaj radovednih prašnuj: Mar Ii želje in prošnje zvestih de-želanov in davkoplačevalcev niso nikukoršuega ozira vredno? Mur Ii stoletua skušnja (od časov cesurja Jožefa do zdaj ravno) ni kar nič vreduu V Mar Ii pripoznunjo iu prepričanje dveh bistroumnih dež. predsednikov in nepristranskih cesarskih namestnikov mmu toliko veljavo, kakor struBtuo pritiskanju liberalnih, bodi si okrujmh uli deželnih, vseknko pa podložnih šolskih svetov iu nadzornikov V Rus, bilo bi žalostno? Upamo pu v zvesti pokoršini in potrpežljivosti, da zadnja beseda šo ni bilu izgovorjena.
Politični pregled.
V LJubljani d. avgusta.
Avntrjj«fe» dežele, V Cclovci je praznoval polk .,belgijski krulj" Bvoj 200 letni obstanek. Vojaško mušo so imeli prež. knezoškof, ki ho potem nagovorili polk » presunljivo besedo.
W (■rndcl J v |ta praznovalo reservno poveljništvo 27. pcšpolka svoj 200 letni obstuuek. Včeraj 2. t. ni. je bila na večer godba po mestu, dunos parada na Lazaretovem polji. Poveljnik polkovnik je imel govor do vojakov, potem pu jo bilu vojašku maša.
Trža&ka razw<ava. 30. septembra bode 500 let odkar jo Leopold III podp.sul pismo, v katerem je spreel Trst pod svojo varstvo, ki se mu jo prostovoljno poklonil. Do tistih časov ju zadevala Trst usoda vlasti, vojskujočih bu na morji, ki bo med »ubo tekmovalo ; kar so Denedke postalo, razrušila se jo Genova, vufkrut jo prot.l ruzpad Trstu. Patriarhi v Ogleji niso mogli kuj, in niso znali Tržučanom dajuti boljšega Hveta nego da se predajo Avstriji, ljvzemši kratek čas Napoleonovo vludo je bil Trst zmirom pod uvstrijBko vludo. Mogočni orel avstrijski je varoval Trst pod svojimi peruti, mesto je pridobilo na čusti, voljuvi iu bogastvu. Trst
se ravno kar pripravlja pokazati tudi po vuunje svojo zvestobo do cesarja m vlade. Razstava obrtnih in poljedelskih pridelkov naj naznani, da je Trst reB tisto mosto, ki na daluč iu široko slovi, namenjena jo pa tudi odpreti nova kupčijBka pota. Njih c. kr. Visoko.it nadvojvoda Kurol Ludovik ju prevzel pokroviteljstvo raz stave ter jo Bum otvoril 1. avgustu.
Ob 8. uri in 10 minutah pripuljal se ju vlak , na kterem jo bila Njih c. k. Visokost vadvojvoda Kurol Ludovik. Nu kolodvoru stn bilu nadvojvoda Salvator iu Štefan. Njih ukBce-lencn, c. k. namestnik du Pretiš, bojni muršal buron Schoafold, proč. škof Gluvina, contre-udmirul Puuur, župan Bazzoni, predsednik Ruiuelt so prišli k slovesnemu sprejumu. Svit-lega uadvojvodo je nagovoril župau v laškem jeziku, in predsednik rozstavo ltuinelt v nem-škum jeziku iu potem so je poljul s c. k. namestnikom k vladnem poslopju. Ljudstvo je veselo pozdravljalo. Vsa juvna poslopju so bila okinčanu h zastavami, iz Grada iu iz vladnega poslopja vihrale so cesarske zastave.
Vhu ljudstvo hu zbira okoli razstavnega poslopja. Točno ob 10. uri so pripelje nadvojvoda Karol Ludovik s c. k. namestnikom, zu njimu župan Bazzoni, iu v tretjem vo/,n sta sedela nadvojvodu Sulvator in Štefan. Ko " nadvojvoda Karol Ludovik stopi nu razstavni prostor, zaigra vojuškH godba polka Hess cesarsko pesem, iu razitavui odsek, med drugimi tudi Ogri v svoji bogati opravi pridujo naproti nadvojvodi. Ta bo jiodu potem v cesurBki jta-vilon , ki ju kaj elegantno opravljen. Nadvojvodu je Htopil im prostor prod pavilonom, kjer so bili pod šatori povabljeni gostje, ter je sprejel govor predsednika ruzstave.
Gotovo so bile uže večo razBtavo, kakor je razstava TrŽušku, a slovesnost otvorjouja ju bila javolnu kju vuličustneju, kakor ravno v TrBtu. Razstava jo poleg morja, na kterem so zibljejo večo in manjšu ladijo in nukoliko dalje tri velike vojno burku. Na Bovur jo pogled do Minunare in Duviua, na jugu pa do zemeljsko ožine pri Piranu, grom topov su razlega v daljavo, vojaška godba iu naroda veseli klic ti doni na uho — gotovo nepozab-Ijivo trunotje vdeležuvulcem. —
V Trwtii 3. avg, ltazBtava bodo taka, ku-
vedati, kako se ju v,-o to vršilo. Zato zopet k predmetu potovanja />« ti m kratkem zavinku I Če pred solučnim zahodom su vrnemo na kolodvor; ku[ti tu večer, — vedli nismo tia-taujko zu čus odhodu, smo imeli odriniti dalje proti Runu. Trt v okrepčevalnici smo hu ro marji razirh krajev skupno pomenkovali in okrepčali z drag mi jedrni in vini. Kako nu-iramui ho clo žulezuiški vrftduiki, nuj bode to v izgled: Ko sum Hi prižgal dobro uvatrijsko sniodkc, pridu muiuo mene en vrudn k nižje vrBtu. Govori prijazno z menoj, tur nuglo opazi, kuko lep duh imu moju goreča Hmod.ku iu prosil nuj mu ktoro tih dobrih podulim. Pu tu čas hu je opekel, k'ir sem mu rekel, da |ih fto vii su u\mam dovolj. Na to ju šul vuh jezen in z namrdanim obrazom preč. Ker nas je bilo mnogo, gotovo do 1)00 romarjev za v Rim, ko pripravili dolg po-uibeu vlak. (Šopa-rutzug.) Vsi sedeži so b li nisedom.
Komaj d»b m jaz , ločen od ostalih to-vuršev, ravno v zadnjem vagonu po prijaz nosti dalmatinskih Hrvatov, ki ho bili v krasni, dragi narodni obleki, j.a hiIo Hu en zadnji sedež. Bil sem žu v strahu, da ostanem sum od zade|, ako bi su mu uu bili vmnilili omenjeni zlo vljudni hrvn&ki romur|>, ktprih društvo m« jo zlo veselilo Dvu sta b lu pomurska kupu
|tuiia, dvo krasno oblečena vlustolinu , (velika posestnika) en meščan, eden duhovnik — dekan in bivši dežulni poslanec v Zagrebu (g. T.) ju bil pa iz dijakovačke škofije. Narodna obleka dalmatinska, —- hu vu da bogatušov, — ju zlo druga, ker ju vhu ofiita z zlatimi vuzml iu zlati gumbi Iz cusurHk'h cekinov bo jima krasili tulovmk iu zapone uu srajcah iu ovratnikih. Nekiga moža jo stala tu ubloku 1200 gld., drugega mladega junuku ju stala obleka nad 400 gld., kajti kukor ju kdo bogut, po tuj razmeri uosi tudi bolj uli munj drugo ob.cko. Tuko su torej odpeljemo jio jukiuski železniški uri uekuko o 11'/« uri zvečer. Tu ju pa treba voditi, da uufta južna železnica su ravml do Korminu po pražki uri, tako da, kudur kažu v Pfagi žoiezuišku ura, — nuruvuaua po mo-ridiuuu, — 11. uro 22 minut, ju v Rimu ravno 12. uli poldne (oziroma polnoč'). Po nmskem času uli uri so vruvuuue uro po vsih laških postajah. Proga, ktera pelje iz Jakina čuz tako imenovane rmsko Apenine su vruča nazaj (2 poBtaji) do Fu couuru prek morja. Tu jo krone prek rečico ICnuii v rimski Apenin. Kakšuu so tu gore, nismo mogli pri turni razločiti.
(I)alju prih.)
koršne 60 ni bilo na svetu!? 2. t. m. zvečer, ko je šlo veteransko društvo poklanjat se nadvojvodi Knrolu Ludoviku jo padlu petarda iz oknu na corsi. Veliko ljudi je bilo močno ranjenih, med njimi tudi vrednik. „Triest. Ztg." dr. Aleks. I)orn. Ljudstvo zarud tega razkačeno jo razdrobilo znamenje pri vredništvu" „Independente'', pobilo oknu pri tiskariji iu po kavurna , kamor lahoni zahajajo.
Kupčijska zbornica jo prišla 8. avguBta pred namestništvo c. k. namestnika, dn izreče svojo nejevoljo nad včerojšnim zločinstvom. Tudi mostni gOHpodarstveni odbor to namerava.
Nadvojvodu Karol Ludvik se jo danes 3. avgustu '/a8 P«ljal s posebnim vlakom v Ronchi, du se od tod podu k oLvurjenji Ktarinskegu muzeja v Akvileji. Nadvojvoda spremlja c. k. namestnik barou Pretiš.
IBoNiiti- Kavno 4 lota jo minulo, kar so avstrijski vojaki prodirali v Kosno, prisvojiti si ti deželi z vojaško silo, zopet potujeta dva odlična gospoda, državul deuarstveni mi-ster Kallay iu njegov civilni drug baron Nikolič v Bosno, du pomirita deželi. Več vzrokov je bilo, da ljudstvo ni bilo zadovoljno z novo vlado, kristjanje so preveč pričakovali, Turkom prejšnjim gospodarjem tuko ni bila sprememba všeč, oboje skupaj pa so trli hudi davki, vrod uiki niso bili kos svoji nalogi, ali bili so taki, da jih ljudstvo ni moglo spoštovati, konec temu jo bila huda uslaja , ki je ravno kar s silo zadušena. Sedaj pa cesar pošlje dva vešča možu, da nndHljujotu pomirjenje iu z umom pridobita deželi. Ljudstvo jih sprejemu z veselo nado, da bodo tnkiat boljo tem ubožanim krajem. — V Zenici so državnega ministra sprejele oblasti iu velika moožca ljudstva in spremile do prve postaje. V Buzovacu jo bil napravljen slavolok. l)o Blazuja mu jo prišlo CO voz iz Sarujova naproti. Tjo jo prišel nu večer, in sprejel gaje general Dahlon iu eblusti, minister se ju nastanil v zasebni hiši uavlašč v to najeti.
Vnaiije državo.
1» l"»rl#.a 3. nvgusta. Zbornica jo prenehala h svojimi sejami do sabote, ker novo mlnisterhtfO še ni sestavljeno Angiefiki list pripovedujejo, da so Angleži Surc obsedli 2. avgu 'ta.
Mk HjUimIoiiu L avguota. Spodnja zbor-niča jo sprejela s HO glasovi zoper 23 predlog vladin, da bodo Indija plačala stroške za indiško egiptovsko ekspedicijo. Spodnja zbornica je tudi sprejela dohodk n davek spremenjen zarad vojskinega posojila.
Zgornja zbornica je sprejela h 120 zoper 45 nmendemonts (prlstavek) Suli.buiy-ov k irski postavi zarnd zakupnih dolgov. Glasi ho tu popravek tako le: Ako se zemljišče (zakupno) proda, in zakupnik ni plačal zakupa, tako se mora posestniku iz kujm (kupne cene) plačuti zaostala zakupnina fuajeinščiua). Vlada jo bila zoper ta popravek. Potem je zgornja zbornica pri nadrobnem posvetovanji sprejela tudi do b ta ve k 8ulisbuiy ev 1. da prošuja zakupnika za pomoč se moro sprejeti lo s privoljenjem zemljiščinega posestnika. Sprejeto zoper vlado z 1G9 zoper 08 glasov. Vlada se je izjavila, da ta popravek bodo postavo ukoučula. — Kukor ao jo iz tega glasovanja vidi, dobilo jo Gladston-ovo minister-stvo nezaupnico, drži so le h pomočjo Spodnjo zborn co. — Ali bodo tudi sogležko ml-nistorstvo odutopdo, mora su v kratkem odločiti, ko bi bili Angleži za egiptovsko poli tiko Gladstonovo, ne puščali bi ga na cedilu pri takem notranjem vprašanji.
»Kol- Ztg." in za njo drugi listi prinašajo odlomke iz dnevnika gospe, ki jo 17. julija bila v Alekdttudriji. Ko jo opisala ruzdejanje Alek-sandrijo piše daljo: Čudno stvari ljudje govore: Angleži so hoteli razdejati Aleksandrijo da pojde vsa kupčija preko kanalu, pa kdo bode \orjel kaj tako strašnega? Ne, no to je nemogočo toliko ljudi brez kruha, Anglija je tega krivu, Anglija mora tukaj pomagati. — Ko je v Aleksaudriji gorelo, so Angleži poglavitno branili hvo>o crkev iu skladišču blaga s tako eneržijo, da so z dinamitom razstrelili okoli stoječu goreča poslopja, za drugo pa niso tuko skrbeli.
Izvirni dopisi
■k Dolenje vhmI pri Rbnici, 2. avgusta. Požar jo včeraj v Grčaricuh na lločevskem uničil 15 hiš z hlevi podi in vsemi drugimi poslopji vred. Tudi tukaj bilo jo hudovoljno požgano, morda od požigovalne baude, ki se je osnovala na Kočevskem. V ponedeljek zvečer plazil so jo okoli Grčaric čtdno napravljen šo mlad človek; ljudje so šli za njim, pa ga niso mogli prijeti. Včoraj zjutraj šel jo precej neki Grčevijan k zavoro vuloemu agentu zavarovat nekaj posustvis, češ, da človek, ki so je prejšnji večer potepal okoli Grčaric, gotovo ni kaj dobrega nameraval. Komaj jo prišel dum, bila jo žo cela vas plamenu. Neko deklo vidilo je pred poluduem tujega Človeka iti na nckov pod in zopet 1 poda. Nemudoma je to naznanila hišni go spodinji, ki je šla za njim nu jiod gledat, ter tuin našla ogenj. Ker so ljudje precej pritisnili, zadušili so kmalo ogenj. Ali pa morda ognja niso bili popolnoma zadušili, ali jo zločinec vnovič prišel in zužgal, ob dveh popo luduo so ogenj na om njenem podu uli skednju zopet prikažo in so primo tudi sosednjih hiš. Kmalo jo staia zgoronja vn.tn hiš vsa v pln meuu, ki je preskočil tudi na drugo stran in so prijel tudi spodnje strani. Ker nima;o tekoče vode, ampak samo mal studenček, ki so steka v neko lužo niso mogli posebno gasiti. Tudi vnanju pomoči dolgo ni bilo. Tukaj v DolenjivuBi imamo sicer požarno stražo, in tudi go4i dim so dovolj zgodaj zagledali, pa v.<o jo miBlilo, da gori morda kako tr-skovje v gozdu, uli pa, da Kočevurji požigajo kakove laze, kakor jo to sploh žo njih navada. Zato pa nihčo ni hitel na jiomoč, in se je požarna straža šo le poduki v Grčarice, ko ho od ondot došli vozniki povedal', da Grčarice gorčl Rešila je pa vendar šo farovž in cerkev. Sreča je, da ni bilo liuiio sape, sicer bi bila šla vsu vaH, 111 pa du so bili razun dveh menda vsi zavarovani. Vendar pa imajo škode silno veliko, ker jim jo zgorela skoraj vhu khju in mnogi poljBki pridelki, ki ho jih bili žo pospravili. Živino ho k nroči rešili, iu jo zgorelo Hnino eno tele, ki je samo zbežalo nazaj v hlev, iz kterega so ga bili žo izgnuli. Grčarice so sicer lokuliju, pa nimajo že veliko let svojega duhovna, ampak jih oskrbljujo sosedui g. fujmošter Uotoniški. V občino pa spadajo v Doleujevaško. I)ii bi pa vsuj mladež zado-bila potrebni poduk, prizadevali ho so napraviti novo šolo. Toda minuli Grčavljanov in Kuvni-čanov jo premalo, da bi zamogli sezidati potrebno poslopje. Na pomoč jim jo hotel toruj priti bogati kočevski Stampfl, ki ima v Grču-ricah h šo. Pa nnmesto da bi bil dotično po alopje podaril vaščanom, podaril ga je nem škemu , Schulvereinu". Vendar pa so vaščani b il pripravljeni tudi to poslopje nemškega Angleško in Alek»»iMlrlJu. l.jBcbulvereiua" popraviti uu IubIuo stroške in
prirediti za šolsko poslopje. Pogodili bo se bili menda žo z zidarji. Zdaj ho vo du, iz te moko ne bodo kruhu; ljudje bodo imeli skrbi in stroškov dovolj, preden bodo Hozidali svoja lastna poslopja. Nemškemu Schulvereinu toraj ne bodo ostalo druzegu, kukor da bodo moralo samo zopet sezidati ali popraviti razdejano poslopje. S cer pa jo „Slovcnec" svoje dni že zadoBtno pojasnil to reč iu nezgodo njeno za Gerčarice; zdaj so pruv očitno kaže, kako napačno je storil g Stamjiil, da hišo ni poduril vaščuuem, ampak nemškemu „Schulvereinuu.
Naj pri tej priliki omeuimo šo neke reči. Po javnih list'h je bilo že povedano, do se jo na Kočevskem osnovala posebna požigovalna Imndn. Žalostni dogodki in premnogi požari potrjujejo to reč. Gospodsko si sicer na vso moč prizadevajo zločincem priti na sled, in jih kaznovati po postavi. Pa vso to prizadevanje bilo jo doslej zastonj. Ko je bilo nedavno na Moravfckem toliko požarov, okiicala se je tam nagla sodba (Stnndri cht). Gotovo bi uu škodovalo, ko bi ho tudi za kočevski okraj poskusilo enako zdruvilo. Ljudje ho vhi zbegani, škode so imeli žo Hilno veliko; morda bi požigovanje pouehalo, ko bi ho požigovaki kaznovali prav oitro, iu bi se reč ne obravnavala pred navadno, ampak pred naglo sodnijo. Mnogi potepuhi m želo preskrbitve v jotiiišnici, in bi uionlu uo bili tako predrzni, ko bi vedeli, du zarud dokazanega 1 udodelstva zapadejo smrti.
lioeevMlie^ii okrnjtt, 3. avgusta. (Okraj, šol h lu nadzornik Linhart pa u j e g o v a skrb z a n e m š k 1 S c h u i vore i n.) Šolski nadzornik Linhart navadno redkokrut prihaja v naš okraj obiH-kovat Bvojemu nadzorništvu izročene šole. Kadar ga toraj vidimo tukaj , precej oklepamo, du ga ju pripeljal kulc poseben namen. Lansko leto m imel časa oglodati šol, pač pa jo imel časa dovolj spremljati po Kočevskem načelnika
nemškega „8chulvereina" dr. Weitlofu. Tudi letos ho jo šoMto leto nagnilo h koncu, pa g. Linharta dozdaj ni bilo pri iiiih, te dni pa se jo zopet prikazal v našem okraju iu obiskal več tukajšujih šol. Kaj je pač sedaj g. nadzornika pripeljalo sim? Precurtuno skrb zn okrajni šolski svet. Z letošnjim leton namreč potečo Glotuu doba okraju h šolskih svetov. Treba bodo toraj novih volitev zn dva udu okrajnih šolskih svetov, ki zastopata učitoljstvo. Do kocca leta jo s cer šo dolgo m za omenjene volitvo se ne mudi ruvuo tako zelo , vendar jiu g Linhart misli, do jo najbolje, oko se to volitve izvršč prej ko mogoče. V ta namen se bodo sošel pri nas učiteljski shod žo 10. t. m. ter pri tej priliki tudi dovršil volitev dveh učiteljev zn okrajni šolski svet. Pag.Linhartu ni sumu dovolj to volitve žo zdaj poskrbeti, on hoče čas svojega nadzorovanja tudi šo dobro okrniti za hvojo politične prijatljo, 111 jim preskrbeti večino v okrajnem šolskem svetu. Zato pu učitelje obdeluje, kogu naj vo lijo, in jih jio svojo posti. Veliko ravno no bode opravil, ker so naši učitelji zavedajo svojih dolžnost, ki jih imajo kot pravi ljudski odgojitelji, in žal(5 žo skoraj rešeni biti L 11-hortov, Zim in Pirkurjov, o vendar nči no smemo v nemor pustiti, nmpuk jo treba tem ljudem pokazati, do 110111 111 vho eni, koj oni počenjajo. Kakor ho mi jo reklo, utegne propaganda Linhartova za bodoče volitve v razgovor priti tudi pri današnji seji okrajnega šolsktga Hveta.
Poročali sto žo v „Sloveucu", kuj se je godilo h šolo v Drugi (Suchoo), ki jo je hotel Linhart h pomočjo nemškega „Schulveroaia'
čiato ponemčiti, češ, da je bila Draga nekdaj kočevska, pa se je pozneje poslovenila in jo je treba zopet nazaj dobiti za blaženo nem-štvo. Na prizadevanje Linhartovo seje v Dragi čisto nemški poduČevalo, in pajdaši njegovi šli so tako daleč, da so hotli tudi v cerkvi vpeljati nemško petje. Sedaj pa se je reč zasukala drugače.
Župan in deputacija dragarske občine prišli bo okrajnega glavarja prosit, naj bode šola v Dragi zopet slovenska, kakor je bila prej,- in se bodo le veči otroci učili nekoliko nemščine. V Dragi je ogromna večina prebivalcev slovenska, kakor se je pokazalo pri zadnjem ljudskem številjenji in le kake 4 družine bo čisto nemške. Ali bi ne bilo toraj jako proti-naravno, proti pedagogično in abotno, ako bi morale zarad teh štirih družin vse druge slovenske Bvoje otroke pošiljati v nemško šolo? 6. Linhart Be je toraj b to nemško šolo in s svojo propagando za nemški „Schulverein" opekel, in nadejamo se, da to tudi, glede drugih šol in splošnjega delovanja nemškega „Schul vereina", ne bode ostalo brez dobrega vspeha. Ta pruska spaka se zlasti po našem okraju močno šopiri in tukajšnji gimnazijski učitelji pa Linhartovi prijatelji so njeni posebni pokrovitelji. Nekteri učitelji hočejo menda še svoje počitnice obrniti v prospeh in razširjanje tega društva; in zakaj bi ne, ako je bil g Linhart lani celo svoje vradno nadzorovanje šol združil s popotvanjem dr. Weitlofa v prid in korist nemškega „8chulvereina"? Ne bi toraj škodovalo, ko bi merodajni krogi to reč vzeli nekoliko v pretres in preiskovali, se li strinja z dolžnostmi, ki jih naše postave nakladajo vradnim osebam. Glede šole pa naj Be oglasijo naši poslanci v deželnem zbotu, ker vendar ne gre, da bi že vsakdo smel naše šolBtvo vravnavati po svoji glavi, deželi pa eamo nakladati, naj preskrbi potrebnega denarja.
V Mariboru dne 3. avgusta. (Dva jubileja.) V našem času se sicer mnogo jubilejev obhaja, pa dva jubileja v enem tednu Be vendar na enem kraju redko kedaj tako snideta, kakor pretekle dni v Mariboru. Dne 30. julija so namreč obče spoštovani g. Btolni dekan Jurij Matijašič obhajali svojo zlato mašo in 1. avgusta so resetvieti našega domačega polka Nr. 47 obhajali dvestoletnico obstanka svojega. Prvi jubilej, zlata mašs, te je obhajal
v	stolni cerkvi b primernim govorom stolnega župnika g. K. Kanduta, in potem v jubilarje-
vi	m stanovanju vpr.čo mil. knezo škofa, stolnih korarjev in domačh duhovnikov. Vsa svečanost je bila bolj tiha in resna in se je končala z odkritosrčno željo vseh, naj mili Bog g. jubi-larja še mnogo let ohrani tako krepkega in zdravega, kakor so zdaj. C. g. Juri Matjašič bo se narodili v slovenski Ptujski fari 22 aprila 1808, posvečeni bo bili 29. julija 1832 in so služili kot kaplan v Sred šču od 1833 do 1837, v Lembabu od 1837—1842, kot učitelj veronauka na Mariborski višji gimnaziji od 1842—1861, kot dekan v Jarenini od 1861 do 1866, od potlej do lani kot stolni župnik in dekan v Mariboru in bo v lanski jeseni kot Benior stolnega kapiteljna postali miulirani Btolni dekan. V vseh svojih službah so se g. jubilar vselej skazali značajnega narodnjaka, zato so jim po pravici njihovi znanci ča^tital b tem le kronogramom: „Gospodu Jurju Matja-šiču čestitajo Slovenci." —
Drugi jubilej, dvestoletnica domačega polka Nr. 47. se je obhajal v parku Franc-Jožefovt kasarne zunaj mesta za Koroškim kolodvorom. Zjuthj so ml. knezoškof brali bv. mt>šo, po
poldne pa je bila veselica za vojake, ktere se je tudi obilno število mestjanov vdeležilo.
Muzike in Btrelbe je bilo celi dan in že predvečer obilno slišati. Ker se je popoldne začel pri oo. frančiškanih porcijunkulski odpustek, kamor je tudi vdlko ljudi šlo, bilo je proti večeru po mestu vse mirno in tiho, kakor da bi bila polovica prebivalcev izmrla. Sicer pa se je tudi vojaški jubilej dostojno brez vsakega nemira izvršil.
Razne reči.
—	Požarni brambi vDolenje-vasi pri Ribnici je ministerstvo dovolilo, da se Brečkanje dobrodelne loterije ne bode vršilo 16. avgusta, ampak še le na koncu leta. To je bilo tem potrebnejče, ker zarad kratkega časa ni bilo mogoče vseh 5000 sreček sprav.ti med ljudi. Dan areč-kanja se bode lastnikom lozov objavil po javnih listih.
—	f č. g. Anton Umek, župnik v Bledu je 3. avgusta na nagloma umrl ter je bil danes pokopan.
—	Iz Bavinjske doline se nam javlja, da je pretečeno nedeljo, 30. julija, grozno debela toča oklestila polje okoli Žalca, nar-hujše med trgom in Pletrovči; zadet je tudi en kos Medloga v celjski župniji. Veliko škode so trpeli tudi nekteri okraji po vojniški fari. V Št. Jurji ob južni železnici je treščilo v hišo, ktera je zgorela. Oseba, ki je hotela iz goreče hiše rešiti nekaj reči, Be je silno opekla. — „Pred treskom in budim vremenom — reši nas o Gospod I
—	Spremembe duhovščine v 1 a-vantinski škofiji: č. g. P. Eustah Puntner kot župnik k sv. Trojici v Slov. gor.; P. Ge-lazij Rojko v Maribor; č. g. Martin Koltnko k sv. Martinu pod Wurmbergom; župnik slovenske fire v Mariboru so č. g. P. Kalist Herič.
—	G. Lan g bivši ravnatelj mariborske gimnazije šel je v pokoj in dobil naslov dvor nega svetovalca.
—	Ravnatelj duh. semenišča v Mariboru poBtal je preč. g. kanonik Frančišek Ogradi.
—	Verske zadeve napravljajo še zmi-rom hrup med ljudBtvom. — Mislili Brno, da se ljudje dan danes ne brigajo več za vero, še manj da bi komu na misel prišlo, osnovati kako novo krivovero; a vera še zmirom vznemirja ljudstvo, to nam priča, da Be človek vere ne more znebiti; ako tedaj pravi: ne verujem nič, goljufa na prvo le Bamega sebe. Vsem je še v spominu, kako je v Ljubljani pohišni kramar z biblijami ljudi trapal in napravil prccej hrupa, da je gosposka mogla vmes Beči, sedaj se pa bere po časopisih, da je v Zagrebu na Hrvaškem res neka verska ločina. V nedeljo 20. julija jih je policija nenadoma ravno med njih božjo službo a svojim pohodom iz-nenadila. Bilo jih je zbranih za cerkvijo sv. Petra v Rumunski ulici 27, med njimi možje, žene in otroci. V molišči je bil harmonium, klopi, biblija, razne peBni z napevi in na vzvišenem prostoru namesto altarja pa sedež za svečenika. Policija jih je zmotila, in je zapi< sala imena navzoč h, med njimi je bil tudi juriat. Dosihmal se ne ve, kaj ti ljudje prav za prav verujejo. — V najnovejš h časih raz širjajo se po Hrvaškem, vzlasti po Slavoniji „Nazarenčanje" in segajo notri v Srbijo. Te še tudi nekaterim ni zadost, ko zapuste svojo vero, jim ni potem nobena prav. — Kaj pak, prava pot je le jedna, a krivih potov je na tiBOče.
Tržne cene v LJubljani.
2. avgusta. Pšenica banaška hektoliter 9 gl. 62 kr.; domača 8 gl. 15 kr. — rež 5 gl. 21 kr.; — ječmen 4 gld. 07 kr.; - oves 3 gld. 42 kr.;
-	ajda 6 gl 52 kr. ; - proso 5 gl. 37 kr.;
—	koruza 6 gld. 52 kr.
*) Ako velja 1 inrnik 1 gl., velja hektoliter 3 gl. 26 kr., potem si vsnk ceno lahko preračuni.
Ttlegraflčne denarne cent 4. avgusta. Papirna rent« 77.10 — Sreberna renta 77.85 — Zlata renta 96 40 — 18601etno drimnno posojilo 180 76 Kreditne ahaije 818.70 — Londor, 120.20 — Cet. kr.
aekini 5.66 —. 20-frankov 9-55.
t> »
XII. izkaz doneskov za spomenik dr. J. Bleivveisa vit. Trstenižkega.
Gospod Iluth Kar., vojaški kurat v
Trstu.......
„ Koprivnikar Jan., župnik na Savi na Dolenjskem . . . ,, Saje Mihael, žup. na Štangi Gospodje duhovniki dekanije Nova cerkev na Štajarskem . . Gospod Martin Šlibar, dekan na Vrhniki ........
Zdražba Janez, kaplan na
Vrhniki......
Weis Gabrijel, kaplan na
Vrhniki.......
Pada Jakob, župnik v Polhovem Gradcu .... Markič Matej, župnik v Logatcu .......
ltot Gothard, kaplan v Logatcu .......
Oblak Janez, župnik v Borovnici .......
Podobnik Ignacij, župnik v
Preserji......
Rozman Jurij, župnik v Rakitni ........
Dolinar Franc, župnik v Horjulu ........
Belar Jož., župn. v Ilotedcršci žuet Janez, župnik v Rovtah Hočevar Anton, župnik pri
sv. Joštu...... 1
Justin Blaž, oskrbnik župnije v Črnem vrhu ... 1 Voneina Anton, kurat v Belkah ......... 1
Kržič Anton, katehet pri nunah v Ljubljani .... 3
w u
»I
2 gld.
2 1
13
5
2
a
3
3
1
3
1
1
1 1 1
3
a
M
M
l=-ee
d «
rt M
4>
"O
o. o bo
•a
dO
»o m P*
2 m o Oh
• S
i—, a
M «
Skupaj 48 gld. K temu v preji, listu izkazanih 1230
_Skupaj do zdaj 1278 gld.
Javne dražbe.
7.	avgusta. 2. eks. drž. grajščine Rajten-burg g. Julija Valmagini, dež. sodnija v Ljubljani. 1. eks. drž. pos. Antona Lonse iz Prevolje 570 gl. Žuženberg. 1. eks. drž. pos. Antona Nachtigal iz Verhovja, a) 2338 gld., b) 160 gl. Žuženberg. 3. eks. drž. pos. Jurja Markovec iz Kamnika 50 gld. Kranj.
8.	avgusta. 2. eks. drž. pos. Urbana Vodnik iz Nove vasi. Kranj.
9.	avgusta. 2. eks. drž. pos. Jerneja Ilabjan iz Babne gorice. Ljubljana. 2. eks. drž. pos. Janeza Virant iz Medvedca. Ljubljana. 1. eks drž. pos. Franceta Hodnik iz Zgornjo vasi, 4585 gld. 1. eks. drž. pos. malina Janeza Milavec iz Cirknice 600 gld. 1. eks. drž, pos. Matija Ožbovt iz Cerkovske vasi 6885 gld. 1. eks, drž. pos. Jakoba Opeka iz Dolenje vasi 1880 gld. 1. eks. drž. pos Bartel Levar iz Jezera 1485 gld, 1. cka. drž. pos. Jurija Ošaben iz Grahovega 35G0 gld. 3 eks. drž. pos. Mihaela Brenčič iz ltot 6860 gld. 1. eks. drž. Antona Obreza iz Bezu-ljaka 7980 gld. vse v Logatcu. 3. eks. drž. Ant. Ueligoj iz Parja 1800 gld. Bistrica. 1. eks. drž. Marjete Debevec iz Grahova N. 9. 538 gld. Logatec. 1. eks. drž. 3 parcel Jožefa Podpečnik iz Jesenic 90 gl. Kranjska gora. 3. eks. drž. pos. Mih. Brenčič iz Rot 6860. Logatec. 1. pos. Karol Dolinar iz Mokronog 1700 gld. Mokronog,