Leto LXVI» Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-»t ro 40 Din — no* deljska izdaja ce* loletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitarjevi nI. 6/IH Baraga utelešena misijonska misel V Ljubljani, v nedeljo, dne 20. oktobra 1940 Štev. 242 a Cena 2 din JVENEC A a prave; 40-91, 4MI, M M, lakaj« TMk de« zjetra) rezea peeedeljka bi pe praznika Cek. rečna t L jeb. ijana št 10.690 ia 10.349 te inserate; Sarajevo 4tv. 7563, Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 ■ i » U prava: Kopitar-jeva alica štev. K Po vsem katoliškem svetu bodo danes plapolali kresovi misijonskega navdušenja in na-vduševanja. Tudi voditelji našega misijonskega gibanja imajo na programu mogočnejšega kot kdaj prej. Kaj hočemo katoličani s temi misijonskimi kresovi? Plameneč protest naj bi bili našim nasprotnikom, ki so nam zaprisegli smrt; da, umreti nočemo! Kar nam oni na enem koncn že itak velega odtrgajo, to hočemo na drugem koncu z mlado, bujno rastjo, polno božjega soka, nadomestiti Pa naši lastni speči cerkvi naj prižgo luč spoznanja, da biti katoličan v polnem pomenu besede se pravi: biti misijonar, če ne na fronti pa v zaledju. Pri nas se je misijonska misel v zadnjih desetletjih močno poživila in razmahnila. A od splošnega spoznanja in priznanja, da mora biti vsak zaveden katoličan tudi misijonar, smo še daleč, daleč. Da bi letošnjo misijonsko nedeljo misijonska misel zajela kar najširše naše verne kroge, so njeni zastopniki sklenili zakuriti pred nami živ misijonski kres, ki se ne sesede po nekaj urah v kup pepela in oglja, temveč je nekak večni ogenj žareč in ogre-vajoč. Ta živ kres naše misijonske misli je naš Baraga — utelešena misijonska miseL Taki veliki misijonarji kot je naš Baraga in drugi blagovcstniki narodov, so vsakdanjemu človeku, ki še ni odkril najglobljih gibajočih sil njihovega velikopoteznega misijonskega ndejstvovanja in žrtvovanja kot junaki kake romantične mešanice resnice in domišljije. Kar ne more razumeti, da bi biti to resnični junaki, še manj pa, da bi bil dolžan, jih kako posnemati. In vendar ta motor ni nikaka skrivnost. Dve vsakemu umljivi krščanski resnici sta. Prva je, da je vsaka človeška duša tako dragocen biser, da ga -je zapravljenega Bog-človek s svojo lastno Rešnjo krvjo odkupil. Druga pa je, da je vsaka teh dnš, duša mojega, tvojega brata, sestre v Kristusu. Prva resnica mi narekuje, da mi za rešitev samo enega teh biserov ne sme biti nobena žrtev prevelika. Druga pa mi pravi, da če bi dejal, kaj me brigajo Kitajci, Japonci, Indijci, bi bil podoben bratomornemu Kajnu z njegovim: »Sem mar jaz varuh svojega brata?« V teh dveh resnicah je zapopadena splošna misijonska dolžnost Ta kajpada v podvojeni meri veže poklicne misijonarje, katerih vzor mora biti prvi božji misijonar: Jezus, Dobri pastir. Čim bolj živo se kdo zaveda teh dveh temeljnih, splošnih misijonskih resnic, in iz njih izvirajoče misijonske dolžnosti, čim bolj ga prekvasijo, tem manj ga je treba usmerjati na njemu primerno misijonsko polje. Njega ni treba šele mobilizirati za misijonsko armado, je njen navdušen prostovoljec, ker ima motor misijonske zavesti in vneme v sebi. Nihče naše krvi pa še ni bil tako globoko prešinjen in prepojen od teh dveh misijonskih resnic kot Baraga. Nihče še ni božjega misijonarja, Dobrega pastirja tako zvesto in verno posnemal kot on. Ker mn niso pnstili, da bi bil s svojo gorečnostjo razbil in razfa jal janzeniško - jože-finski led, v katerem so zamrznile dvakrat bratsko-sestrinske duše, ga je motor misijonske vneme gnal med Indijance v ameriške pra-gozde in prerije. Nobena žrtev mu ni bila prevelika in pregrenka, pa če je šlo za rešitev ene same duše. Saj je pisal sestri Amaliji: »Bi se li ne izplačalo veliko delati in mnogo trpeti zaradi rešitve in večne sreče ene same dnše?« Vse tvegati, tudi življenje, za eno samo dnšo, se mu je zdelo tako naravno, da ni razumel tistih, ki tega niso mogli nmeti. Neki protestant, ki ga je srečal na njegovi 57 milj dolgi poti, ko je v strupeni zimi hitel krstit nekega otroka, je to njegovo junaško ljubezen v časopisu proslavil, češ da je protestantski misijonarji niso zmožni. Baraga je nato pismeno odvrnil: »Ne le 57, ampak 570 milj daleč bo šel vsak katoliški misijonar, ne samo jaz. da eni edini neumrljivi, neprecenljivi duši pomaga do večnega zveličanja.« Kolikokrat se je po cele dneve in noči na krpljah poganjal preko zasneženih gozdov in prerij, boreč se s strupenim viharjem, ki ga ni in ni pustil naprej. Prenočeval je pod milim, n zelo nemilim nebom. Ob ognju se je sušil in molil svoj brevir ter čakal jutra, da nadaljnje svojo pot Kajkrati si je z naporom zadnjih sil z vsemi štirimi pomagat naprej. Ako je slednjič Ie dosegel cilj in kako dušo prerodil za nebesa, jo pokrepčal v veri, jo pripravil za večnost, je bilo vse pozabljeno. Poln tolažbe se je vračal. V Grand R iverju ga je hotela zakrknjena indijanska tolpa ponoči v njegovi kočici na kosce razsekati, da se ga iznebi. Pa zaradi svojih zvestih ovčic se ni nmaknil na varno, spominjajoč se besed svojega božjega Vzornika: »Dobri pastir da življenje za svoje ovce.« Najgrenkejša In edina neznosna žrtev zanj V bila, če so ga krnha resnice lačne dnše prosile, naj se jih nsmili, pa mn ni bilo dano. V Arbre eroehe, ki ga je spremenil v vzorno krščansko občino prvotnega krščanskega duha, ki je o njej pozneje izjavil misijonar Pire, da vsak dan spoveduje, pa nima kaj odvezovati, ker ljudje žive še v krstni nedolžnosti. Tja tedaj mn je došla vest, da ga više gori Nevarnost nemškega izkrcanja v Angliji še vedno obstoja Poročila, da so Nemčl v noči na preteklo sredo nameravali vpasti v Anglijo, v Londonu uradno zanikajo, toda vojaški dopisnik Reuterja priznava njihovo resničnost Že šest tednov nemški bombniki noč in dan nad Anglijo Bern, 19. okt. t. »Associated Press« je iz Londona razširila po ameriških listih poročdo, da so bile nemške čete na francoski obali v noči od 15. na 16. oktober že vkrcane in pripravljene za prevoz in vpad v Anglijo. Isto noč je bil tudi doslej najhujši nemški napad na London, ki se ga je udeležilo okrog 1000 nemših letal. Ameriška agencija je povedala, da so angleški bombniki s srditim napadanjem pristanišč na vzhodni obali Rokava vkrcanje motila in Nemce prisilili, da so načrt vpada opustili. Švicarski listi poročajo, da so angleške oblasti k tem poročilom najprej molčale in samo izjavile, da bi bilo nespametno govoriti o kakšnem določenem dnevu za vpad v Anglijo, marveč, da je treba z možnostjo računati vsak dan in da nevarnost obstoja še danes ter bo obstojala tudi še jutri. Toda vojaškemu dopisniku službene angleške agencije Reuter polkovniku Laweu je bilo dovoljeno, da objavi, da je bil dne 16. oktobra zjutraj zares nameravan vpad nemških čet v Anglijo. Polkovnik Lawe pravi, da tega dejstva sedaj ni treba prikrivati, ker je moralo vsakomur pasti v oči, da se je za ogromnim letalskim napadom v noči od torka na sredo in za mnogoštevilnimi praskami, ki so se pripetile na morju, predvsem pa za spopadom pri otoku Wight in zahodno od fran- coske Bretagne moralo skrivati nekaj več, kakor pa običajni medsebojni napadi. Angleški vojaški krogi so nalašč prikrivali to dejstvo, da bi kdo nc mislil, da si Angleži sedaj že lahko drug drugemu čestitajo, da so nevarnosti za vpad nemške vojske na angleška tla že minule. Angleško ljudstvo naj ve, da ta nevarnost še ni mimo in da je treba vztrajati dalje v vsestranski pripravljenosti in v stalno zbranem naporu, da se napad odbije, kadar pride. Iz uradnih krogov vojnega ministrstva je bila danes objavljena objava, da so govorice o nekem dne 16. oktobra nameravanem nemškem vpadu v Anglijo neresnične ter ne daieio pravilne slike o položaja. „Bitka za Anglijo" Nemška poročila *1'ur ""f™ ala™ * Rprlin 10 r»lrt A A Prt ilil .MI Berlin, 19. oktobra. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Nemške podmornice so potopile v zadnjih dneh 31 sovražnih trgovskih ladij s skupno tonažo 173.650 ton. Od teh jih je bilo 26 potopljenih v raznih konvojih. Pri teh uspehih so sodelovale podmornica kapitana Frauenheima, ki je potopila 10 ladij, oziroma 51.000 ton, podmornica kapitana Kretschna, ki je potopila sedem ladij, oziroma 45.000 ton, in podmornica kapitana Mehla, ki je potopila sedem ladij, oziroma 44.050 ton. Dve drugi podmornici sta potopili štiri ladje z 21.000 tonami in tri ladje s tonažo 12.600 ton. Nemško letalstvo je kljub neugodnim vremenskim razmeram izvedlo napad na britansko prestolnico. Pri tem je bil uničen en vodni rezervoar. Pri napadu na mesta v južni in srednji Angliji je bila zadeta tudi neka tovarna vojna industrije. V vojaških taboriščih so bile zadete barake in šotori. V nekem šotoru so bombe padle na vojake v stroju. Ponoči so oddelki nemških letal tudi bombardirali London. Zadeti so bili doki in industrijski cilji severno in južno od Temze. Napadi so bili izvedeni dalje na pristaniške naprave v Liverpoolu in vojno industrijo v Birminghamu, kjer je izbruhnilo nekaj požarov. Nemške pomorske sile so minirale britansko obalo. Sovražni bojni čolni, ki so se približali nemškim prevoznim ladjam, so bili odbiti in so se umaknili v zavetje megle. Nemške daljnostrelne baterije so z uspehom bombardirale britanske obalne baterije in pristaniške naprave pri Doveru. Ponoči so britanska letala vrgla bombe na razna mesta v Nemčiji. Zadet ni bil niti en vojaški cilj. Angleška letala so prizadejala škodo na civilnih zgradbah. Dve nemški letali se nista vrnili. Več sto nemških letal Berlin, 19. oktobra. (DNB.) Kakor je izvedel DNB, so napadi nemških letal na London v noči med 17. in 18. oktobrom zavzeli širok obseg. Letala so vrgla bombe vseh kalibrov, in sicer manjše, srednje in težke. Nad Londonom je letelo več sto nemških letal, ki so metala bombe na vojaške in gospodarsko važne zgradbe. Letala so vrgla nekaj sto tisoč kilogramov bomb. Ugotovljene so bile številne eksplozije in požari. Učinki številnih eksplozij so bili ugotovljeni tudi jjozneje med naknadnimi poleti. Vsi nemška letala, ki so se udeležila tega poleta, so se vrnila na svoja oporišča razen enega, ki je bilo sestreljeno nad Londonom, dve letali pa sta se poškodovali pri pristajanju na letališču. na severu čaka bogata, zrela žetev. To pa je bila zanj prekrvava žrtev, ker zaenkrat ni mogel tja. Pisal je svojemu škofu: »O, kako se mi trga srce, ko čnjem taka poročila. Imeti lepo priliko toliko neumrljivih duš iztrgati večnemu pogubljenju, pa ne smem iti tja. Od žalosti bi umrl, če bi mi to delo ne bilo dovoljena Saj sem vendar zato prišel v to deželo, da bi iskal izgubljene ovčice Kristusove in jih nosil nazaj k čredi.« Že iz teh skromnih potez se jasno vidi, da 'je bi lnaš Baraga utelešena misijonska misel, in žareč živ kres misijonskega navdušenja. Ob njem naj se navdušujejo tisti, ki jih Bog kliče na misijonsko fronto! Ob njem naj se ogrevajo oni, ki jih morajo na ta ali oni način podpirati v zaledju! Vsak pa mora biti misijonar, če hoče biti katoličan! Zakaj vsi smo udje skrivnostnega telesa Kristusovega — deloma resnični, deloma poklicni. In če ndje fizičnega telesa solidarno med seboj sočnstvnjejo in sodelujejo, se to še z večjo pravico pričaknje od svobodnih ndov skrivnostnega telesa Kristusovega. Prepričevalneje kot beseda samega sv. Janeza Zlatonstega nam to dokaznje živ zgled našega Baraga. Torei: Le za Baragom hodimo! Dr. p. Hngo Bren, O. F. M. Berlin, 19. okt. AA. DNB: Po statističnih podatkih, ki jih sj>oročajo s pristojnega mesta, je bilo od 5. septembra do 17. oktobra nad Londonom zaradi napadov nemških letal 120 ur alarmov čez dan in 350 ur ponoči. Povprečni alarm v Londonu je trajal 11 ur na dan. Angleška poročila London, 19. oktobra, t. (Reuter.) Davi je letalsko ministrstvo objavilo naslednje poročilo: Napadi nemških bombnikov v pretekli noči so bili manjšega obsega. Naredili so manj škode in je bilo tudi manj žrtev. V Londonu so padale bombe na slepo na stanovanjske hiše, trgovine in industrijske zgradbe. Nekaj oseb je bilo ubitih, nekaj pa ranjenih. Bombe so bile vržene tudi v srednji Angliji na neko večje naselje in je bilo porušenih nekaj hiš in trgovin. Ponekod so nastali jjožari, ki pa so bili hitro obvladani. Bombe so priletele tudi na mesto ob reki Mersey (Li-verpool) ter na nekatera mesta v južni Angliji. Toda škoda ni bila velika. Zasebni Reuterjev dopisnik pa poroča, da v pretekli noči nemški napadi zaradi izredno slabega vremena niso bili tako srditi. Bombardiran je bil London, Liverpool in Birmingham, ter neka mesta na jugu iD na Škotskem. Prvi napad na London se je začel snoči ob nastopu mraka, a ni trajal dolgo, drugi napad pa po polnoč', a je trajal do jutra. Bombe so zadele stanovanjske hiše, eno šolo, en zasebni klub ter neko bolnišnico. V neki gostilni je bilo ubitih 5 oseb od bombe, ki je eksplodirala. Več škode na industrijskih podjetjih 60 napravile bombe v Birminghamu. Ena bomba je padla na cesto in razdejala avtobus. V Liverpoolu so bile perušene tri stanovanjske hiše. Človeških žrtev ni bilo. Med ubitimi žrtvami v Londonu je tudi znani trgovski veljak in lastnik paroplovnih podjetij Ki-tehen (izg. Kičn). London, 19. oktobra. AA. (Reuter.)V Angliji so včeraj na eni strani ugotovili popuščanje letalske vojne, na drugi strani pa je ponoči v Londonu bil dan znak za nevarnost in ta nevarnost je bila najdaljša od začetka sovražnosti. Včeraj jjodnevi je bil v Londonu dan samo en znak za nevarnost. Neko nemško letalo je priletelo iz oblakov in v nekem predmestju Londona s strojnicami obsipalo delavce, ki so popravljali strehe na hišah. Te hiše so bile poškodovane pri zadnjih letalskih napadih. Na neko poseslvo v okolici Londona je bilo vrženih 12 hpmb, ki pa so padle na polje. Človeških žrtev ni bilo, materialna škoda pa je majhna. Nekaj napadov je bilo izvršenih na jugovzhodno in južno Anglijo, napadla pa so posamična letala. Nemško letalo, ki je priletelo čez vzhodno obalo Škotske, je napravilo precej škode na raznih stavbah, ranjeni pa sta bili dve ženski. Domnevajo pa, da je bilo to letalo sestreljeno in da ga je sestrelilo letalo vrsto »Spitfire«, ki ga je preganjalo. Včeraj bolj mirno London, 19. oktobra, t. (Reuter.) Letalsko ministrstvo poroča, da danes podnevu ni bilo večjega letalskega delovanja. Le posamezni bombniki so osamljeno napadali tu in tam. Pojavljali so se z novo taktiko. Kar naenkrat so padli iz oblakov kakor blisk, vrgli nekaj bomb ter bili v par sekundah spet za oblaki. Na jugovzhodni obali je neko letalo s strojnico obstreljevalo ulico. V Londonu je 6noči padla bomba na neki hotel, v katerem je bila prireditev. Ubila je mnogo ljudi, stavbo pa porušila. Nova taktika Nemčije Po dnevu lovci, ponoči bombniki London, 19. oktobra, t. (Ass. Press.) V londonskem radiu je angleški strokovnjak Stewert opisal novo nemško taktiko. Do sedaj so Nemci imeli navado poiskati najslabšo točko nasprotnika, nato pa navaliti nanj z vsemi silami. Pri prvih napadih so Nemci prihajali v ogromnih skupinah, da bi našli slabo stran angleške obrambe. Todu uspeha ni bilo, ker v angleški obrambi slabe točke ni. Na drugi strani pa so bile nemške izgube pri tem načinu napadanja velike. Sedaj so taktiko spremenili tako, da napadajo podnevu večidel z lahkimi in okretnimi lovskimi letali, ki prenašajo jk> eno ali dve bombi, fionoči pa s skupinami težkih bombnikov, ki nosijo s set>oj veliko tovore bonih. Borba z nemškimi lovci je težavna. Borba z bombniki ponoči pa prav tako. Izgube so zatorej zelo majhne. Obramba proti temu načinu napadanja obstoja v tem, da napadenec svoje življenje organizira tako, da se bo nemoteno razvijalo naprej tudi med napadom. Stevvart je zaključil, da je angleška obramba, čeprav obžaluje trpljenje civilnega prebivalstva, zadovoljna, da so bili Nemci prisiljeni menjati taktiko, češ da je to znamenje, da ni več daleč čas, ko bo angleško letalstvo nadvladalo nemškega. Kajti z vojaškega stališča so nemški napadi bili do 6edaj drugovrstnega pomena. Število ubitih London, 19. oktobra, t. (Reuter.) Letalsko ministrstvo objavlja, da je bilo od bomb v juniju ub-i tih 78 ljudi, v juliju 258, v avgustu 1075, v septembru 6954 oseb. v vseh štirih mesecih je bilo ranjenih skupno 12.352 oseb, od teh samo v 6eptembru 10.615. Angleški strategični načrti »Tri poti do zmage...« London, 19. okt. t. Reuterjev vojaški poročevalec polkovnik Lawe piše, da obstojajo danes tri različna gledanja, kako morejo Angleži dobiti sedanjo vojno: 1. »Bitko za Anglijo«, ki divja sedaj, je treba smatrati kot glavni nemški napor. Za to je treba podretiti vse drugo naporu za obrambo Anglije, naj se na drugih bojiščih dogaja, kar se hoče. 2. Anglija naj vodi »amlibijsko vojno« (to je z brodovjem in letalstvom) proti vsem nemškim postojankam na zahodni obali Evrope od Narvika pa do španske meje, ker tamkaj Nemčija zbira svoje sile za uničenje Anglije. 3. Smatrati kot glavno vojno pozorišče Egipt in podrediti vsa druga bojišča kot postranskega pomena temu najbolj važnemu prostoru. Vsak izmed treh naštetih načinov vojskovanja ima veliko število gorečih zagovornikov. London-čani, ki sedaj najbolj trpijo in mislijo predvsem nase, zagovarjajo prvi način. Drugi predlog izvira iz vrst tistih, ki bi radi angleškemu bro-dovju dali možnost udejstvovanja, češ, saj je bilo zadnje dni dokazano, da angleško vojno brodovje združeno z letalstvom lahko napade kjerkoli hoče in je celo mogoče za krajši čas izkrcati čete, ki bi napravile sovražniku škodo, potem pa se umaknile. S tem načinom vojskovanja bi Anglija prevzela vodstvo vojne in bi sovražniku na ogromnem bojišču, ki ga more obvladati samo mornarica, nikjer ne dala miru. Tretji način pa je seveda odvisen od maršala Grazianija, kajti Anglija nima namena vdirati v Libijo, čeprav je verjetno, da bi pri kakšni proti ofenzivi tudi to dosegla. Zagovorniki tega načina pravijo, da je egiptski prostor tolike važnosti, da mu mora Anglija posvetiti vse svoje moči, brez ozira na to, kaj se drugod dogaja. Bitka v Afriki, ki se je bo udeležila v jm>1-nem obsegu tudi mornarica, bo ena največjih v zgodovini. Razvoj je danes šel že tako daleč, da se ji nobena stran ne more več izogniti. O angleški mornarici in letalstvu se le malo govori, zaključuje polkovnik Lawe svoj članek, toda, kadar bo zagrinjalo padlo, bodo tudi Angleži sami presenečeni, ko bodo spoznali njeno veliko moč. Vojna na morju Berlin, 19. oktobra. AA. DNB: V zgodnjih jutranjih urah 18. oktobra so se prikazali pred Do-verom britanski rušilci. Nemška obalna artilerija jih je takoj začela obstreljevati, nakar so se britanski rušilci s polno paro vrnili v svoja oporišča. Ta poskus lahkih britanskih pomorskih bojnih sil, da bi izvedle napad v Rokavskem prelivu, je bil s tem uspešno preprečen. Berlin, 19. okt. AA. DNB: V nekem članku O nemški moči pri izvajanju totalne blokade Velike Britanije in o vojnih spopadih z britanskimi pomorskimi enotami ugotavlja 'Berliner Borsen Zei-tung« da bo nemška vojna mornarica ohranila glavno vlogo, čeprav se bojev v večji meri udeležujejo tudi letala. Nemške jx>dmornice — tako stoji v tem članku — so začele s svojih novih izhodnih točk ob Rokavskem prelivu jjoostren boj na Atlantskem morju, da preprečijo dovoz materiala v Anglijo. Hitri motorni čolni, ki so bili navezani na obal zaradi razmeroma omejenega akcijskega radia, se morejo danes mnogo bolj aktivno udeleževati napadov na Anglijo. — Razen tega so še rušilci, ki jih je tudi moči neposredno _Nadaljevanje na 2. strani Zemnnska vremenska napoved: Nekoliko topleje in povečini jasno. Čez dan se bo v severnih in severovzhodnih krajih države nekoliko pooblačilo. Ponekod bo zjutraj megla. Ponoči v nekaterih krajih mraz. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno (Nadaljevanje s 1. strani) vrefi v boj proti britanskim pomorskim silam. Anglija je bila nekoč največja pomorska sila na 6vetu. Po številu svojih ladij je tudi še danes velika, toda njen ugled se je zmanjšal, obrambno akcijo britanskih otokov pa so uničili udarci nemškega brodovja. London, 19. okt. AA. Reuter: Admiraliteta je objavila, da so lahke angleške vojne ladje včeraj popoldne ob francoski obali naletele na tri velike sovražne prevozne parnike. Prišlo je do bitke in je bila ena sovražna ladja potopljena. Na angleški 6trani ni bilo škode ter žrtev. Riin, 19. okt. AA. Štefani: Tednik »Relazioni Internazionali* objavlja seznam pomorskih izgub vojskujočih so in nevtralnih držav od 1. julija do 24. septembra t. 1. Iz tega seznama se vidi, da je bilo potopljenih 93 angleških ladij, 9 francoskih, 13 grških, pet švedskih, 4 norveške. 3 holandske, 2 danski, 2 belgijski in ena ladja iz Venezuele. Berlin, 19. okt. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Nemške podmornice so dosegle zadnje dni pomemben uspeh. V nekaj dneh se jim je posrečilo potopiti 31 sovražnih trgovskih ladij s skupno tonažo 173.651 ton. Napadi na Nemčijo London, 19. okt. t. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja o napadih angleških bombnikov na nasprotnikovo ozemlje naslednje: V pretekli noči so bombniki angleške letalske sile napadli važnejše vojaške cilje v zahodni Nemčiji, razne tovarne tekočega goriva in oporišča vojne mornarice. Toda slabo vreme je oviralo obseg operacij. Podpis nemško-jugoslovanske trgovinske pogodbe Belgrad, 19. oktobra, m. Po podpisu nove ju-goslovansko-nemške trgovinske pogodbe sta dala izjavi trgovinski minister dr. Ivo Andres ter zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Marko-vič. Oba ministra sta v 'vojih izvajanjih poudarjala, da so pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo potekla v prijateljskem duhu in da 6ta obe delegaciji končali uspešno svoje delo. Na dnevnem redu pogajanj so bila važna vprašanja, kakor povišanje tečaja nemški marki, ukinitev preferencijala, ustvaritev celega načrta za izmenjavo blaga med obema državama za nastopajoče pogodbeno leto. Kakor znano, se je tečaj marke zvišal od 14.40 na 17.82 ia je s tem marka izenačena z dinarsko pariteto nasproti ostalim klirinškim valutam. Tukaj so Nemci ugodili želji naše delegacije, da novi tečaj marke ne sme veljati za posle, ki so bili sklenjeni pred njenim povišanjem, in je na ta način odstranjena nevarnost, da bi morali naši gospodarstveniki za svoie stare dolgove v Nemčiji plačati večji iznos v dinarjih, kot so pred zvišanjem marke računali. Vprašanje preferencijala, ki so ga Nemci povečali za nekatere naše agrarne proizvode kot dodatek cen se je rešilo na ta način, da je bil uveden prehoden režim, ki bo trajal do 1, aprila 1941, tako da se bodo preferen-cijali postopno zmanjšali do popolne ukinitve. Ukinitev preferencijala se je izvršila zaradi uvidevnosti obeh gospodarskih strank. Določitev splošnega načrta trgovinske izmenjave med našo državo v Sredozemlju Italijanska poročila Nekje v Italiji, 19. oktobra. AA. 134 poročilo glavnega štaba italijanske vojske se glasi: V vzhodnem delu Sredozemskega morja je naše letalstvo napadlo angleške vojne ladje, ki so spremljale konvoj. Bombe so zadele 10.000 tonsko križarko. Sovražna letala so večkrat napadla letališča na otoku Rodoz, pri čemer je bila ubita ena oseba, dve pa ranjeni. Prizadejana je bila manjša škoda na poslopjih, letala pa so ostala nepoškodovana. V Severni Afriki običajna delavnost hitrih kolon. Neko sovražno patrolo, ki se približala našim sprednjim postojankam pri E1 Rabiju južno od Sidi el Baranija so naši vojaki pognali v beg. Naši letalski oddelki so bombardirali sovražnikove utrdbe pri Marsa el Daba, Matcnu, Bagusu, zatem pri Fuki in Bir Abusu. Povzročili so požare in vidno škodo. Drugi letalski oddelki so napadli Sivo, in sicer predvsem letališče in barake ter sovražna taborišča. Naši letalci so metali težke in lahke bombe, pri napadu pa so uporabljali tudi strojnice in so imeli mnogo zadetkov. Sovražna letala so spet bombardirala pristanišče Benghazi, niso pa povzročila niti škode niti žrtev. O priliki poleta nad Halfajo so bile ranjene štiri osebe. V Vzhodni Afriki so naši vojaki našli angleško letalo, ki je bilo pred kratkim uničeno, in ki je bombardiralo 2 oktobra Afmado, o čemer govori •uradno poročilo št. 119. Sovražnik je 16. t. m. napadel z dvema kolonama oklepnih avtomobilov, ki so jih varovala letala, naše postojanke priDoboju na kenejski meji. Bil je odbit in je pustil na bojišču nekaj mrtvih vojakov, belokožcev, med katerimi je bil tudi poveljnik kolone. Na naši strani so bili I naprave pri Bengaziju, Halfaji, Sollumu, Sofariji in ranjeni trije vojaki. Derni, Sovražno letalo je bombardiralo Gondar in je bila pri tem ubita ena oseba, nekaj pa ranjenih, in sicer domačinov. Pri bombardiranju Diredauu sta bili ranjeni dve osebi. Bombardirana je bila železniška proga, ki vodi proti Džibutiju, dalje Eraa, Gura, Tozelli, Dekamera, Casala, Gverila in Ne-gelli. Žrtev ni bilo, škoda pa je majhna. Maršal Grazian! napade sredi decembra Bcrn, 19. oktobra, t. Associatcd Press poroča iz rimskih virov, da zastopajo nekateri časnikarski krogi v Italiji mnenje, da bo italijanska armada pod poveljstvom maršala Grazianija udarila na angleške postojanke v Egiptu okrog srede decembra in da bodo do takrat že vse priprave končane. Nekateri italijanski listi, da so že namignili na ta datum. Angleška poročila Kairo, 19. oktobra, t. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške armade poroča: Angleška bombna letala so napadla v pristanišču Benghazi ladje in pristaniške naprave. Dve ladji sta bili od bomb zadeti. Pri Sollumu so paši bombniki napadli motorizirane čete italijanske vojske, pri Buk-Bultu pa vojaško taborišče. Vse bombe 60 zadele namenjene cilje. V Dermi so bile na vojašnice vržene eksplozivne in zažigalne bombe. V Abesiniji so bombniki bombardirali vojaške cilje v Gondarju in Teseni. V južnem delu Abesi-nije so južnoafriški bombniki napadli letališče v; Neghelliju ter v bližini tega kraja motorizirane čete in prevoz ter so zadeli 50 transportnih voz, Kairo, 19, oktobra. AA. Reuter: Angleška letala so bombardirala sovražna vojaška poslopja in Ameriške priprave Newyork, 19. okt. A A. Tass: Ameriška revija >Americain Machinist« piše, da še zmerom niso bile objavljene uradne podrobnosti o vrstah letal, ki jih bodo zgradili po novem načrtu ministrstva za vojsko in mornarico. Po neuradnih obvestilih, ki jih je bilo mogoče dobiti, bodo po omenjenem načrtu zgradili 19.000 letal za vojno letalstvo, od tega pa ho 9850 borbenih lovskih letal; 850 bombnikov bo imelo po štiri motorje, 2550 bombnikov po dva motorja, 400 bo dvomo-tornih za izvidniške polete, 600 dvoniotornih lovskih letal in 5.250 lovskih lelal z enim motorjem. Prav tako bodo zgradili 9.320 letal druge vrste in sicer bo med njimi 170 prevoznih letal, 9.150 pa bojnih lovskih letal. Newj ork, 19. okt. A A. Tass: Kakor poroča agencija »Associated Press« je Compton, pomočnik mornariškega ministra izjavil, da bodo dela na oporiščih v Tihem oceanu in v Portoricu končana osem mesecev pred določenim rokom. Dela na drugih oporiščih končujejo. Wash>ngtnn. 19. okt. AA. (Reuter.) Državni tajnik za zunanje posle Cordell Hull je danes izjavil časnikarjem, da nima nobenih obvestil v zvezi z poročili, po katerih se je Japonski posrečilo prisiliti ameriške in angleško-holandske petrolejske družbe v Nizozemski Indiji, da ji dobavljajo okoli 40% njihovih potreb v petroleju. Vendar Ne\vyork Times v poročilu, o katerem smatrajo, da je prišlo iz pooblaščenega vira, piše, da so bile sklenjene pogodbe in to za dobo 6 mesecev. Po poročilu tega lista je bil pritisk, ki ga je izvedla japonska vlada, pomemben činitelj pri končavanju te operacije. V gotovih washington-skih krogih izjavljajo, da so japonske zaloge petroleja tako majhne, da n. pr. nekatere boljše vrste petroleja morajo zadostovati samo za osem tednov. Poudarjajo, da bo uvoz 7 milijonov sodov petroleja iz Nizozemske Indije v prihodnjih 6 mesecih predstavljal zadostno preskrbo Japonske vse do spomladi. Na drugi strani pa bodo Združene države podpirale Kitajsko. Poročajo, da bo Kitajski v kratkem odobreno novo posojilo, da si nabavi materiala v Ameriki. To posojilo naj bi doseglo vsoto 50 milijonov dolarjev. Prav tako prevladuje mnenje, da bi Kitajska mogla dobiti iz-vestno število lovskih letal. GBEnmnBaa Omejitve pravic hišnili posestnikov glede odpovedi stanovanj in poslovnih prostorov Belgrad, 19. oktobra. AA. Ministrski svet je na podlagi čl. 1 uredbe o spremembi obstoječih in izdajanju novih predpisov na predlog pravosodnega ministra predpisal uredbo o omejitvi pravic hišnih posestnikov glede odpovedi stanovanjskih in poslovnih prostorov. Uredba se glasi: 8 1. Hišni posestnik sme odpovedati v najem dano stanovanje ali poslovne prostore v nas led-njih primerih: a) če stanovanje ali poslovni prostor potrebuje zase ali za oženjene sinove, oziroma omo-žene hčere za stanovanje ali zn izvrševanje gospodarskih poslov; b) če obstoji potreba, da se hiša podre zaradi zgraditve nove stavbe; č) če najemnik ne plača dolžne najemnine najpozneje v roku mesccn dni. računajoč to od dneva, do katerega je bilo plačevanje dovogor-jeno, v kolikor s pogodbo ne- bi bilo določenega kaj ugodnejšega za najemnika; d) če najemnik uporablja ali izkorišča prostore v druge namene, t. j. v namene, ki so v nasprotju z njihovim pravim namenom nli s pogodbo, nli pa jih proti določbam pogodbe odda v podnajem, ali jih namenoma kvari, oziroma jih zanemari in uporablja tako, da se kvarijo; e) če najemnik ali njegovi domači, ali pa podnajemniki v njegovem stanovanju nemoral- no žive, oziroma dopuščajo, da to drugi delajo ali pa če s svojim vedenjem v stanovanju ali na dvorišču otežujejo v znatni meri hišnemu lastniku ali drugim najemnikom bivanje v do-tičnem poslopju; f) če bi bil najemnik ali kak član njegove družine na sodišču obsojen zaradi kaznivega dejanja, izvršenega v škodo hišnemu lastniku nli članu njegove družine, razen v primeru, če je bil hišni lastnik ali član njegove družine za kaznivo dejanje proti čnsti ali telesu izzvan. § 2. Vse določbe najemninskih pogodb, ki so bile sklenjene ali se bodo sklenile in ki bi bile v nasprotju s predpisi iz prejšnjega paragrafa, se razveljavljajo. 8 3. Določbe te uredbe veljajo v primeru prodaje poslopja tudi za novega lastnika. 8 4. Odpovedi, ki so bile izvršene do uve-ljavljenjn te uredbe, v kolikor do tega dne niso postnle pravomočne, se bodo presojale po določbah te uredbe. 8 5. Uredba stopi v veljavo nn dan objave v Službenih novinah in njena veljavnost preneha po letu dni od dne, ko je stopila v veljavo. Stolne prosvete občni zbor drevi ob devetih v stolnem župnišču. in Nemčijo je predstavljalo obsežno delo, ki temelji na izvozni sposobnosti in potrebah obeh držav. Pri določitvi kontingentov za posamezne proizvode našega izvoza v Nemčijo sta obe delegaciji upoštevali predhodno zadovoljitev naših domačih potreb. Kjer ni bilo izvoznega viška z naše strani, niso bili do'očeni nobeni novi kontingenti. Tako je letos pšenica izpadla iz našega izvoza v Nemčijo, ker je Nemčija upoštevala slabo žetev v naši državi Isto tako so se zmanjšali kontingenti tistih kmetijskih pridelkov, kjer so naše izvozne možnosti manjše kot lani. l)o povečanja izvoznih kontingentov je prišlo samo v listih primerih, kjer so bile izvozne možnosti večje kot lani. To je primer s koruzo. Povečala se je tudi možnost v tretjih državah, kjer bi mi zaradi zmanjšanja možnosti v tretjih državah tudi sami zahtevali nemški trg. Tako bo to pot naš izvoz lesa, zlasti stavbnega, ki je izgubil tržišča v raznih državah, imel boljše pogoje za izvoz kakor lani. Kar se tiče našega uvoza iz Nemčije, so prav tako določeni kontingenti. V tem so obseženi vsi važnejši proizvodi našega uvoza iz Nemčije, predvsem premoga, železa in železnih izdelkov. Mnogo od teh kontingentov so nam Nemci povečali, ker so upoštevali okolnosti, da so vojni zapletljaji onemogočili našo preskrbo s temi proizvodi iz tretjih držav. Tudi v vseh ostalih vprašanjih je bilo doseženo popolno soglasje med obema delegacijama. Tako so Nemci obljubili, da bodo izdali nujne ukrepe, da se osvobodi naše blago, ki je bilo v okupiranih krajih v trenutku vkorakanja nemških čet, kakor v Belgiji, Norveški, Nizozemski in Franciji. Prav tako je bil sklenjen sporazum tudi o plačevanju z Belgijo, Norveško, Poljsko in Protektoratom. Na podlagi tega sporazuma se bo lahko razvijal blagovni promet z vsemi temi državami. Zunanji minister dr. Cincar-Markovič je v svoji izjavi dal pregled dosedanjih trgovinskih pogodb in izmenjave blaga med obema državama. V svoji izjavi poudarja velike koristi, ki jih je Jugoslavija imela od trgovinskih odnošajev z Nemčijo. Tako je od leta 1934 pa do danes samo na razlikah med svetovnimi in našimi cenami naše gospodarstvo dobilo okrog 800 milijonov din na podlagi preferencialov. Danes Nemčija sodeluje s 66% v naši zunanji trgovini, kar predstavlja za nas največjega in nenadomestljivega partnerja. Svojo izjavo je g. minister zaključil z ugotovitvijo, da se moramo iskrenemu prijateljstvu in medsebojnemu razumevanju zahvaliti, da je gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo dalo dosedanje dobre rezultate. Poleg gospodarskega sodelovanja je tudi politično sodelovanje pokazalo z že dosedanjimi rezultati, da za našo državo to sodelovanje pomeni: mir nasproti vojni, konstruktivno delo nasproti raznim potresom. Okrepitev tega političnega sodelovanja nič ne ovira, ker danes to odgovarja obojestranskim dobro pojmovanim interesom. Kontrola cen Belgrad, 19. oktobra, m. Trgovinski minister In minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sta na podlagi čl. 1 uredbe o kontroli cen od 5. februarja 1940 sklenila, da se kontrola cen v smislu uredbe o kontroli cen raztegne tudi na loj. Zavod za kontrolne cene pri trgovinskem ministrstvu ter pristojne občne upravne oblasti druge stopnje naj takoj začno vršiti poverjeno jim delo v zvezi s kontrolo tega blaga. Uredba je objavljena v današnjih Službenih novinah in stopa z današnjim dnem v veljavo. Trošarina za vinski kis Belgrad, 19. oktobra, m. Finančni minister je pod št. 82553-VII z dne 16. oktobra 1940 izdal sledeče pojasnilo: Vinski kis je ostal troiarinski predmet skupne vinske trošarine tudi po 1. jacuarja 1940, to je od dneva, ko je vino postalo trošarinski predmet državne trošarine z uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 22. decembra 1939. Skupna vinska trošarina, bodisi da se vino nabavi od vinogradnikov, bodisi od oseb, ki vodijo trgovino ali obrt, bodisi da se proizvaja kis s predelavo iz vina, mora plačati kupec na način, predpisan v čl. 9 pravilnika o načinu neplačila skupne vinske trošarine z dne 1. aprila 1937. Telefonski promet z Bolgarijo Belgrad, 19. oktobra. AA. Z odlokom ministra za ptt so uvedene v telegrafsko-telefonskem prometu med Jugoslavijo in Bolgarijo začenši s 25. oktobrom t. 1. naslednje takse: 1. Za navadno brzojavko iz Jugoslavije v Bolgarijo se bo plačevala brzojavna taksa od vsake besede 1.44 din. Najmanjša taksa (za 10 besed) znaša 14.50 din. Za nujne brzojavke se bo plačevala dvojna taksa, za novinarske in pisenuke brzojavke pa polovica od zgoraj navedenih taks. 2. V telefonskem prometu med Jugoslavijo in Bolgarijo se bodo plačevale za običajne razgovore treh minut neposredno med telefoni v Jugoslaviji in Bolgariji naslednje takse: a) iz krajev, ki leže v prvem taksnem pasu Jugoslavije v vso Bolgarijo, po 54 din; b) iz krajev, ki leže v drugem taksnem pasu Jugoslavije, za vse bolgarske kraje po 72 din; c) iz krajev, ki leže v tretjem taksnem pasu Jugoslavije, za vso Bolgarijo po 81 din. Iz banovine Hrvatske Zagreb, 19 okt. b. Snoči je prispel v Zagreb predsednik HSS in podpredsednik vlade dr. Maček v spremstvu ministra dr. Kreka, ki je nadaljeval pot v Ljubljano. V Zagreb sta prišla tudi predstojnik oddelka za trgovino dr. Lamer in glavni ravnatelj Prizada dr. Tot. Zagreb 19. okt. b. Danes dopoldne je obiskal župan dr. Starčevič bana dr. šubašiča in mu refe-riral o mestnih zadevah. Zagrebška mestna občina zeli izdati tudi nov statut za mestne uslužbence. Zadnji statut je bil izdan leta 1924. Z novim statutom hočejo spraviti v sklad razmere po sedanjem stanju. Sušak, 19. okt. b. Zaradi protislovnih poročil ie poveljnik ladje »Orao« poslal iz Gibraltarja brzojavko, da je bda ladja »Orao« torpedirana in potopljena 16. t. m. na Atlantskem oceanu. Prvotno so domnevali, da je bila ladja poškodovana Kakšne šolnine plačuje o pri Sovietih Sofija, 1V oktobra, m. Dne 8. oktobra je celo-kupno časopisje SSSR objavilo ukaz, s katerim je vlada ZSSU uvedla plačevanje šolnine v vseh srednjih in višjih šolah v sovjetski republiki. Ukaz se glasi: »Upoštevajoč dvig gmotnega stanja naroda in precejšnjih izdatkov sovjetske države za zidanje, organizacije in vzdrževanje srednjih in višjih šol (vseučilišč), katerih mreža neprestano raste, smatra svet narodnih komisarjev ZSSR za potrebno, da del izdatkov za pouk v višjih in srednjih šolah ZSSR prenese na samo delovanje naroda ter v zvezi s tem odl:>ča: 1. Da se od 1. septembra 1940 za 8., 9. in 10. razred srednjih in višjih šol (vseučilišč) uvede plačevanje šolnine. 2. Da za učence 8.—10. razreda srednjih šol odredi tako razmerje plačevanja šolnine: a) v šolah v Moskvi in Leningradu, kakor tudi v prestolnih mestih vseh zveznih republik znaša šolnina po 200 rubljev na leto; b) po vseh drugih mestih in vaseh pa 150 rubljev na leto. Pripomba: določena šolnina za 8,—10. razred srednjih šol se nanaša tudi na učiteljske, tehnične, poljedelske in medicinske šole, kakor tudi člane drugih srednjih strokovnih šol. 3. Da za višje šole (vseučilišča ZSSR) določi tako razmerje šolnine: v višjih šolah (vseučiliščih) v Moskvi, Leningradu in prestolnih mestih zveznih republik 400 rubljev letno; b) v višjih šolah v drugih mestih 300 rubljey letno; c) v višjih likovnih, umetnostnih, gledaliških visokih šolah 500 rubljev letno. 4. Šolnina se plačuje v dotičnih šolah dvakrat letno, in to 1. septembra in 1. februarja. Pripomba: za prvo polletje leta 1940-41 se mora šolnina plačati najkasneje do 1. novembra tega leta. 5. Šolnina privatistov v srednjih' in višjih šolah je manjša za polovico. 6. Odreja se. da se od 1. novembra 1940 odobrijo štipendije samo tistim dijakom in učencem tehničnih šol, ki imajo odličen uspeh. Uvedba in plačevanje šolnine v ZSSR je zadela predvsem tiste sovjetske sloje, ki imajo otroke v šolah in katerih mesečni dohodek je izpod 500 rubljev in vse tiste starše, ki mesečno nimajo večjega dohodka od 1000 rubljev. Tako veliko šolnino bodo zmogli samo otroci aktivnih častnikov sovjetske vojske in visokih državnih sovjetskih funkcionarjev ter funkcionarjev komunistične stranke. S tem se bo možnost šolanja mladine omejila samo na materialno boljše situirane sloje sovjetske države. Zaradi uredbe, po katar! bodo odslej mogli dobivati državno štipendijo samo dijaki, ki so v šoli pokazali odličen uspeh, bo moralo šolo zapustiti več sto tisoč učencev srednje tehnične šole in si bo moralo izbrati drug poklie. Proti sovjetskim filmom »Straža v viharju«, glasilo katoliških akademikov objavlja na uvodnem mestu zelo ostro napisan članek proti prikazovanju sovjetskih filmov v Sloveniji in v državi sploh, ker »služijo samo komunistični propagandi in uspavajoči lažnjivi slovanski utvari«. List zaključuje svojo upravičeno kritiko z besedami: »Siovensid katoliški akademiki smo znali preprečiti nemoralni film »Živele žene«, znali smo razbiti židovski film »Golem« in sedaj slovesno izjavljamo, da bomo v bodočo znali isto storiti z boljševiškimi propagandnimi Mmi«. zaradi bombnega napada, kar pa ni res. Posadko 16 oseb so s potopljene ladje rešili, le dva člana posadke, ki sta tujca, sta našla smrt. Poveljnik ladje Suzanič, ki je v Gibraltarju, je prosil Atlantsko plovitbo, da se posadko prepelje z našo ladjo »Ante Matkovič«, ki je tudi v Gibraltarju, v naše vode. Razen tega je tudi prosil, da se posadki da na razpolago potrebni denar in ostalo za vrnitev v domovino. Osebne novice Belgrad, 19. okt. m. Z odlokom pravosodnega ministra sta premeščena po prošnji sodna pristava Anton Stariha z okrajnega sodišča v Marenbergu na okrajno sodišče v Kočevje in Franc DerenH z okrajnega sodišča v Kočevju na okrajno sodišče v Marenberg. Premeščeni so po prošnji: sodniški pripravnik Ivan Ceuhter z okrožnega sodišča v Murski Soboti na okrožno sodišče v Maribor, Albin Kodrič z okrožnega sodišča v Mariboru na okrožno sodišče v Ljubljano, Verbič Božo z okrožnega sodišča v Celju k okrožnemu sodišču v Ljubljano. Po službeni potrebi sta premeščena: sodni pripravnik Zdenko Lah z okrožnega sodišča v Murski Soboti na okrožno sodišče v Celje in Franc Jurca z okrožnega sodišča v Novem mestu na okrožno sodišče v Mursko Soboto. Z odlokom pravosodnega ministra so postavljeni za sodne pripravnike v Ljubljani brez pravice na prejemke diplomirani pravniki: Anton Laharnar, Marijan Pavlič, Rudolf Martinek iz Ljubljane, Gvidon Planiniek iz Trbovelj, Ivan Brodnik iz Velenja, Pavel Maslo iz La- Belgrajske novice Belgrad, 19. oktobra. AA. Danes ob 11.30 je bila v dvorski kapeli na Dedinju spominska svečanost za blagopokojnim knezom Arzenom. Navzoč-ni so bili Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. knez namestnik Pavle in knpginja Olga, njeno carsko in kr. Vis. velika kneginja Jelena in Nj. kr. Vis. kneževič Aleksander in Nikola. dalje dvorne dame ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja. Belgrad, 19. oktobra. A A. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič je sprejel danes v svojem kabinetu Teodora Heckela, škofa nemške evangeljske cerkve iz Berlina in profesorja dr. Han-sa Gerdela, predsednika osrednje uprave evangelj-skega združenja »Gustav Adolf«, kakor tudi škofa evangeljske cerkve v Jugoslaviji dr. Popa. Belgrad, 19, oktobra, m. Finančni minister je na podlagi pooblastila v točki 5 odloka ministrskega sveta z dne 4 januarja 1933 odredil, da se proti Danski ukine uvozna carina na predmete iz točke 1 istega odloka. Sofija, 19. oktobra, m Jugoslovanski kraljevi poslanik Vladimit Milanovič je danes dopoldne obiskal zunanjega ministra Ivana Popova ter se jc z njim zadržal dalj časa v prisrčnem razgovoru. RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE Dvokotes«, otroSkl T07.lčkt, llvalnl stroji, prevozni trt ci kij I, pneumatika frlbuna r.D.L Ljubljana, Karlovška e.4 Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Glavna oznaka zunanjepolitičnih dogodkov na vojaškem področju je višek, ki so ga nemški letalski napadi na London dosegli v noči od torka na sredo ter povečana delavnost na področju pomorske vojne, na političnem področju pa velika razgibanost na jugovzhodu Evrope kakor tudi povečanje napetih zaplet-ljajev na tihomorskem prostoru. Vojaški pregled Na angleško-nemškem bojišču traja letalska bitka za London, odnosno za Anglijo prav za prav noč in dan. Najhujši napad doslej v tej že 40 dni trajajoči letalski bitki je bil v noči od torka na sredo, ko je prišlo nad Anglijo 1000 nemških letal. Razdejanja so tudi temu primerna, število smrtnih in ranjenih civilnih žrtev pa hitro raste. Iz Londona je odšlo pol milijona otrok ven na deželo. Angleško letalstvo in protiletalsko topništvo se nočnim napadom skoraj ne more upirati, zato pa poskuša s povečanjem svojih nočnih napadov na nasprotno ozemlje in na pristanišča na vzhodni obali Rokavskega preliva napadalca oslabiti, pridobiti na času in vojno zavleči Prišlo je tudi do pomorskih prask, pri katerih je sodelovalo tudi letalstvo. Vojna proti trgovinskim ladjam traja z nezmanjšano srditostjo dalje. Na angleško-itaiijanskem bojišču je bilo opaziti povečano delavnost italijanskih oboroženih sil proti angleškemu brodovju, a tudi povečano delavnost angleških letal proti italijanskim postojankam v Afriki. Pri Malti je irišlo do hudega spopada na morju, kjer so lile potopljene tri italijanske torpedovke, na angleški strani pa ena podmornica potopljena, nekaj ladij pa poškodovanih, kot objavljajo uradna poročila enih in drugih. V Afriki so bili srditi letalski napadi. Vse to kaže, da se oba nasprotujoča si tabora zavedata, da se hitro bliža čas, ki je bil določen za začetek italijanske ofenzive proti Egiptu in da hočeta oba'nasprotnika drug drugega ovirati pri kočnih pripravah. Na Kitajskem so bili večji boji, v katerih je bilo 20 kitajskih divizij zajetih. Na meji med Kitajsko in Indokino so se tudi že začele borbe za enkrat še manjšega obsega. S Politični pregled Razločevati moramo dva ločena prostora, na katerem so se v preteklem tednu razvijali večji dogodki: sredozemskega, ali še boljše rečeno, južnovzhodnega, kjer leži tudi naša država, in tihomorskega, ki razmejuje Japonsko in Ameriko. Novi dogodki, ki so nastali na jugovzhodu Evrope z vkorakanjem nemških čet v Romunijo, so v tesni zvezi — to so nemški in italijanski listi sedaj razodeli — z velikim italijansko-nemškim načrtom, da zgrabita angleške postojanke v Egiptu z dveh strani, in sicer iz Libije, kjer že stoji italijanska armada, in iz Palestine, kamor želi priti oborožena sila Nemčije in Italije"*skozi južnovzhodnc Evropo. Izvedba napadalnega načrta na angleško moč v Egiptu ter odstranitev angleške moči iz Sredozemlja, nalaga Nemčiji in Italiji, da poprej spravita pod svoje nadzorstvo vse sredozemske obale južnovzhodnih držav, da jih ne bi mogla Anglija vporabljati kot zavetišče ali oporišča V glavnem gre tukaj za Grčijo in Turčijo, ki bosta pozvani, da se Angliji odpovesta. Če bo diplomatično prigovarjanje zadostovalo, večjih zapletlja jev ne Ido, če pa bi morala nastopiti sila, znajo priti hujši razvoji. Za ta primer naj bi služilo tudi oporišče, ki ga je Nemčija sedaj dobila za svojo vojsko v Romuniji, ter italijanske sile v Albaniji in armade, ki jih je Mussolini one dni pregledal v dolini reke Pada in v Julijski krajini. Zaenkrat odločitev, kako se bosta Grčija in Turčija odločili, še ni padla. Soodločevala bo pri tem tudi Bolgarija. Listi so pisali, da bo odločitev Turčije in Grčije odvisna od stališča, ki ga bo zavzela Sovjetska Rusija. Toda če na Sovjete čakata, sta se zmotili, kajti vse tako kaže, da bodo Sovjeti ki razumejo, da je za nje najbolje, ako ostanejo še naprej »nevtralni«, lepo vztrajati v sodelovanju z Nemčijo in Italijo ter skušali le od Turčije dobiti kakšen kos. ako bi prišla v zadrego, kakor so to lepo izpeljali pri Poljski. Trenutno bi se položaj na jugovzhodu dal opisati kot mirnega, toda ako bi Turčija in Grčija pokazali voljo, da nudita kakšno pomoč Angliji, bi velesili osišča to preprečili z orožjem v roki. Postojanke v Romuniji, na Črnem morju in_ v Albaniji so za to pripravljene, Na tihomorskem prostoru gre razvoj svojo pot naprej. V preteklem tednu je napetost med Japonsko na eni, Anglijo in Ameri- ko na drugi strani spet zelo narasla zaradi ker so Angleži spet začeli pošijati Kitajski orožje skozi Birmanijo (Birmo). Amerika se hitro pripravlja, kajti za njo je važno samo to, da ali angleški imperij ostane, ali pa da ona sama postane njegova naslednica na Tihem morju in ne kdo drugi, in da se v Evropi in Afriki ne stvori kakšna velika politična in gospodurska skupnost, ki bi se za ameriško trgovino mogla zapreti. To so razlogi, zaradi katerih se Amerika pripravlja za vstop v vojno. Notranji pregled Preteklo nedeljo sta imela predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič in vojni minister general N e d i č ob priliki letalskih prireditev v Skopi ju značilne patri jotične govore, ki so odjeknili po vsem našem predelu Evrope. V teh govorih sta naglasila, da je južna Srbija prenapojena s krvjo junakov, ki so ustvarjali našo državo in da današnji naš rod ne bi zaostajal za predniki, če bi bilo treba braniti to zemljo. Oba govora sta bila ugodno sprejeta doma in v tujini. V preteklem tednu so bila tudi za obe strani uspešno končana trgovinska pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo, kar je imelo spet ugodne posledice za utrditev dobrih odnošajev med obema državama in so bile s tem razpršene razne govorice, ki jih je neprijateljska propaganda trosila okrog tudi po naši deželi. Proti koncu tedna je nemški tisk, govoreč o odnošajih z Jugoslavijo, izrecno podčrtal, »da z Jugoslavijo ni nobenih zapletljajev in jih tudi ni treba pričakovati«. Vlada je bila ves teden pridno na delu in se je prvenstveno bavila z vpra- BHBYmiRH krema se uspešno uporablja zoper spušča e, rane, praske, opekline, hraste, liša.e in vse nečistosti keže pri otrocih in odraslih, Naiilo suši od potu ali seči vneto in odrgn eno kožo. DoMva s« » »iih lekarnah in drog«rl|ali pa Judom onemogočeno sodelovati pri mnogih prosvetnih panogah, kot so na primer tisk, kino, gledališče in radio. Na |K>lju svoje duhovne kulture si mora vsak narod rezati svoj lasten duhovni kruh ter mora imeti voljo in sredstva, da se ubrani razkrajevalnih strupov, pa naj priha-, jajo od koder koli. Na čisto političnem polju v preteklem tednu ni bilo novih razvojev. l'o državi so sicer zagnali govorice o nekih spremembah, ki da se pripravljajo, toda hrvatski listi, ki so bili v ta namen pooblaščeni, so objavili zelo jasne izjave, da je politični položaj iniren, da je sodelovanje v vladi v vsakem pogledu složno in popolnoma sporazumno ter da ni nobenega razloga za to, da bi se kaj spreminjalo. Politično zanimivo na območju banovine Hrvatske jc, da s epriprnvlja resna borba proti komunistični propagandi in da bodo prišli v sarajevski svet tudi muslimanski Hrvati, ki so člani Hrvatske seljačke stranke, na območju Srbov pn, dn se »zbiran je Srbov«, kakor to časopisje imenuje le počasi razvija, marveč »la z ozirom na mednarodni položaj tamkaj prihaja vedno bolj do izraza prepričanje, da je treba vladi delati čim manj težav in čini bolj zbirati tvorne sile zn ohranitev tega, kar imamo, numreč svoje lastne domovine. r1 N I I I I I a k. Danes na TOMBOLO v Kranj Pričetek točno ob 2. uri popoldne Vrši se ob vsakem vremenu I B I B B B t JI Turčija in Grčija v ospredju jugovzhodne nervoznosti Poročila o ultimatih Turčiji, Grčiji in Egiptu niso potrjena Curih, 19. okt. b. Berlinski dopisnik »Basler Nachrichten« poroča, da je središče vsega političnega zanimanja južni prostor vzhodnega dela Sredozemskega morja, če bo angleška delavnost izzvala protiukrepe osiščnih držav, berlinski politični krogi ne govore, poudarjajo pa, da z največjim zanimanjem spremljajo diplomatsko igro Anglije. Ugotovitev Nemčije o angleškem manevru razlagajo v Berlinu s kratkimi stavki: Odnošaji Berlina do Turčije in Grčije niso sovražni. Vse pa je odvisno od tega, kako se bosta ta dva zadnja nosilca angleških jamstev držala v odločilnih trenutkih. Poročila o ultimatu Egiptu, Turčiji in Grčiji Washington, 19. okt. b. Tu niso mogli dobiti potrdila, da so krožile razne zahteve glede Turčije in Grčije, ki sta jima jih baje postavili osišč-ni sili. »United Press« poroča iz Rima, da je »Re-lazioni Internazionnli« že objavila članek, iz katerega izhaja, da bosta Nemčija in Italija tako od Turčije kakor tudi od Grčije v najkrajšem času zahtevali važna pojasnila. Berlin, 19. okt. t. Na merodajnih mestih v Berlinu izjavljajo glede na neke govorice o ultimatu, ki tla so ga velesile osišča poslale Egiptu in da je ta ultimat sestavljen iz peterih točk, da jim o tem predmetu ni nič znano. Turčija se ne zanaša več na kakšno pomoč Sovjetov Ankara, 19. okt. b. Iz poročanja vodilnih turških listov se vedno bolj vidi, da se Turčija nikakor ne sme preveč naslanjati na pomoč Sovjetske Rusije za primer, če pride še do hujše napetosti med Turčijo in državami osišča. V čas- Hude bitke na meji Indokine Japonski bombniki bombardirajo oddelki vdrli v Indokino Čungking, 19. okt. AA. Reuter: Ob meji, ki loči francosko Indokino od kitajske pokrajine Ku-angsi, se razvijajo hude borbe med kitajskimi in japonskimi četami. Poluradna brzojavka, ki je prispela v čungking, poroča, da so kitajske čete vkorakale v Lugsau, ki so ga do sedaj držale japonske čete, in da se razvija borba po ulicah tega mesta. Nowyork, 19. okt. AA. Havas: Ameriški radio je objavil novico iz japonskega vira, da so japonski bombniki včeraj bombardirali jugozahodni del birmanske ceste in sicer mesto Kumni-no na Kitajskem. Tokio. 19. okt. AA. DNB: Japonski vojaški napadi na pot čez Birmo (Birmanijo) kažejo — kakor poudarja Kokumin Šimbun —, da je Japonska trdno odločena, na angleške ukrepe odgovoriti z enakimi. Otvoritev poti preko Hongkon-ga, ki jo je napovedala Anglija, pomeni novo vmešavanje in odkrito izzivanje Japonske. Na vse to je samo en odgovor. »Miako Šimbun« ugotavlja, da otvoritev poti preko Hongkonga ne samo, da ne predstavlja prijateljskega, pač pa odkrito sovražnostno dejanje, ki ga kot takšnega na Japonskem smatrajo. Angliji mora biti jasno — pravi list —, da je Japonska pripravljena zaradi samoobrambe in zaradi zapore sovražnih dobav vojnega materiala, poslužitl so oborožene sile. Japonska letala, ki so bombardirala birmansko pot, so opazila, da nikjer ni organiziranega odpora in »birmansko cesto Kitajski da se zdaj skoro več ne opažajo nikjer kakšni transporti preko Birme in kitajske meje. 0 priliki nekega ponovnega napada na Junan je bila uničena tovarna municije ter druge vojaške naprave. Japonska letala so v petek takoj po polnoči bmbardirala pot čez Birmo (Birmanijo) v pokrajini Junan in poškodovala en most, ki je važen za promet, kakor poroča vrhovno poveljstvo japonskega brodovja na Južnem Kitajskem. Razen tega so bile bombardirane tovarniške naprave 10 km zahodno od Mengčija v jugovzhodnem delu Junana. Prizadejana je bila velika škoda. Med Japonsko in Nizozemsko Indijo ni sporazuma o petroleju Newyork, 19. okt. b. »Associated Pressc poroča v soglasnih brzojavkah iz Tokija, Washingto-na in Londona, da ni res, da bi med Japonsko in Nizozemsko Indijo prišlo do sporazuma glede dobav petroleja. V Bataviji je bilo sicer v zadnjih šestih tednih zares mnogo konferenc, vendar pa so se pogajanja vršila med ameriškimi, nizozemskimi in angleškimi tvrdkami, pa so bila prekinjena predvsem zaradi tega, ker so Japonci zahtevali dobavo surovega olja, predstavniki petro-lejskih podjetij v Nizozemski Indiji pa so bili pripravljeni, da Japonski pošljejo le rafinirano olje nikarskih in političnih krogih poudarjajo, da so turško-sovjetski odnosi sicer dobri, navzlic temu pa se opaža rezerviranost o možnosti sovjetske vojne pomoči za primer, če bi se Berlin in Rim odločila za nadaljnje prodiranje Nemčije in Italije proti Egiptu čez turško področje. Številni znaki govorijo za to, da Turčija z vsemi silami dela, dn zboljša svoje odnošaje s Sovjetsko zvezo, pri čemer je zlasti aktiven turški poslanik v Moskvi. Drugače ves današnji turški tisk poudarja, dn je Turčija pripravljena boriti se do zadnje kaplje krvi, če bi kdor koli skušal prekoračiti njene meje. Nemško mnenje o pomenu Egipta Berlin, 19. oktobra. AA. DNB: Deutsche diplo-matisch-politische Korrespondenz objavlja članek, v katerem pravi: Cilji angleške zunanje politike v tej vojni so vedno isti. Angleži si samo prizadevajo, kako bi prisilili druge, da bi se zanje borili. To, česar niso mogli doseči na severu, jugu in vzhodu Evrope, skušajo zdaj doseči na Bližnjem vzhodu. Egipt doslej ni imel nobene volje sodelovati v sedanji vojni. Angleži zdaj žele spremeniti to, zanje nevzdržno stanje. Naravno, Eden ne bo samo povečal pritiska na Egipt. Treba je računati tudi na druge diplomatske možnosti, ki jih bo poskušal uresničiti pri nadaljnjem svojem potovanju. Arabci dobro vedo iz lastne skušnje v Palestini, kaj pomeni dana angleška beseda. Toda tudi oni, ki so doslej iz kakršnih koli razlogov špekulirali z uspehom Velike Britanije, danes razumevajo, da nima smisla boriti se za Anglijo, ker bi ta boj gotovo privedel do poraza. Odhod ministra Edena na potovanje v trenutku, ko se Velika Britanija bori z zelo težko krizo, potrjuje, da je britanska vojna politika v obupnem položaju. 40.000 rudarjev stavka na Madžarskem Pod vplivom »puščičastih križev«? Budimpešta, 19. okt. t United Press: V madžarskih premogovnikih grozi nevarnost, da bo stavka zajela do 40.000 rudarjev in nekaj tisoč drugih delavcev. Rudarji zahtevajo povišanje plače za 50 odstotkov, češ da je draginja v tem sorazmerju narasla. Vlada je izrazila pripravljenost, da v neki meri ustreže zahtevam rudarj-v, toda medtem je zaslutila, da se za tem mezdnim gibanjem skrivajo tudi politične struje. Opazila je namreč, da so »puščičasti križi« silno delavni in da po rudarskih revirjih hujskajo delavstvo k javnim demonstracijam in neredom. Kakšen namen »pužčiča-sti križi« zasledujejo, je jasno. Vlada je dosedaj spričo tega nevarnega gibanja postopala zelo previdno, toda zaveda se, da imajo takšni pojavi, za katerimi se skriva »puščičasti križ«, svoj značilni pomen in z ozirom na sedanji položaj v Podunavju in v južnovzhodni Evropi. Uraden glas iz Berlina „V prijateljstvu med Nemčijo in Sovjeti - nobene spremembe" Berlin, 19. oktobra. AA. (DNB.) Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil tujim časnikarjem na vprašanje glede poročil nemškega tiska v zvezi z nemško-sovjetskimi odnosi, da ni prišlo do nobene spremembe v prijateljskih odnošajih, ki vladajo med obema državama, to so trdni, trajni in stalni odnosi in so zato vsa ugibanja o Jem drugem zaman. V zvezi s tem je bil v Wil-helmstrasse dan odgovor na drugo vprašanje tujim časnikarjem, ki se nanaša na pisanje gotovega tiska o neki konferenci treh sil v Moskvi. S tem v zvezi izjavljajo, da so imenovana poročila tiska čisto navadne izmišljotihe. V Berlinu ničesar ne vedo o kakšni takšni diplomatski pobudi. Tudi italijanski glas Rim. 19. oktobra, b. Stališče sovjetske vlade do osiščnih držav ostane še naprej nespremenjeno. »Po pol o d'11 a 1 i a« trdi, da je treba imeti pred očmi tudi skorajšnje zbližan je med Sovjetsko Rusijo in Japonsko. V tej smeri se delajo koristni napori, ter je Moskva storila vse, kar je mogoče za ureditev vseh spornih vprašanj, ki tičejo direktno nje in Japonske. Poga- janja se razvijajo v prisrčnem ozračju po želji Japonske. Nova pestra zanikanja sovjetske agencije TASS Moskva, 19. oktobra. AA. (Tass.) Agencija Tass objavlja naslednji demanti: Japonski list »Hoši« je dne 16. oktobra objavil novico, da je sovjetska vlada sklenila sklicati v Moskvo konferenco štirih držav, in sicer Japonske, Nemčije, Italije in Sovjetske Rusije. Tass je pooblaščen izjaviti, da ta novica ne odgovarja stvarnosti. Moskva, 19. oktobra. AA. (Tass.) Angleški časopisi »News Chronicle«, »Oaily Herald« in »Dai-Iy Exprcss« so objavili poročilo agencije Reuter, ki pravi, da so sovjetske čete vkorakale v Romunijo in da je sovjetska torpedovka potopila na črnem morju neko romunsko ladjo. Turški listi, ki izhajajo v Carigradu, so objavili 16. oktobra porofilo iz Londona, ki govori o spopadu sovjetskih in nemških oddelkov v bližini Galca. Agencija Tass je pooblaščena sporočiti, da so vsa ta poročila brez vsake podlage. Katastrofalne povodnji v Španiji Barcelona, 19. okt. AA. DNB: Katastrofalne povodnji v Kataloniji zavzemajo čedalje večji obseg. Voda je narasla ponoči v nekaj urah za več kot štiri metre. Zlasti v mestu Torellu je voda naredila ogromno škodo. V ne dobrih 20 minutah je bilo uničenih 20 hiš. Izginilo je 80 ljudi. Cele družine so skupno s svojim imetjem izginile brez sledu. Točnih podatkov o številu ranjenih še ni. V mestu Manleu je 20 hiš razdrtih in so pri tem izgubile življenje tri osebe, 15 pa je bilo težko ranjenih. V mestu Roda je bil en smrtni primer, večje število ljudi pa je dobilo težke poškodbe. Ko je osebni vlak, ki prihaja iz Barcelone, vozil čez most, se ie most podrl in so vagoni z lokomotivo vred padli v vodo. Dva potnika sta utonila, število ranjenih ni znano. Most čez Gerono je tudi podrt, pri tej priliki je naško smrt 10 ljudi. Zaradi tega, ker se je odtrgal oblak, so se pripetili na več krajih usadi. Na železniški progi Guerona ob špansko-francoski meji je v bližini postaje Amalera lokomotiva z vagonom za prtljago zasuta, ker se je ob progi odtrgal plaz razmočene zemlje. Tudi tu število žrtev še ni znano Drobne novice Tangar. 19 okt. AA. (DNB.) General Weigand je dopotoval v Rabat. Ostal je le malo fasa in je nalo nadaljeval pot v Casablanco in v Fez. Barcelona. 19. oktobra AA (DNR.) Italijanski general Calza. nadzornik italijanske javne varnosti, je iz Kiina dopotoval v Barcelono. GaApCrdoAttva Minister dr. Krek na obisku pri kmetijskih ustanovah Minister dr. Miha Krek se je pripeljal v soboto zjutraj v spremstvu svojega tajnika inž. Slap-Saka iz Belgrada v Ljubljano in je nato dopoldne posvetil obisku kmetijskih ustanov v Ljubljani. Najprej je v spremstvu svojega tajnika inž. Slapšaka, iefa kmetijskega odseka banske uprave inž. Murija ,n inž. Repanska obiskal kmetijsko poskusno in iontrolno postajo v Ljubljani. U. ministra je po-idravil na postaji ravnatelj g. inž. Bogdan Pahor, ii je hkrati objasnil g. ministru pomen in naloge :avoda. Pri tem je tudi opozoril g. ministra na po-'.rebe, ki jih ima kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani za nadaljnji razvoj. Nujno bi liorala dobiti glavno poskusno polje veliko 10 do 10 ha, potem dopolnilno poskusno polje, veliko aajmanj 10 ha, nadalje poskusno polje v Savinjski lolini za raziskovanje kulture hmelja, poskusno jolje v Slovenskih goricah za vinogradništvo ter preizkuševališče za selekcijo trave. Zavod sam, ti je bil dograjen šele pred enim letom, tudi še ni popoln. Sicer se gradi sedaj stanovanjsko poslopje, /endar bi bilo treba zgraditi še eno stanovanjsko aišo. Izpopolnitve zahteva tudi strokovna knjižni-:a in številne znanstvene naprave in aparature za lajrazličnejša raziskovanja, kar bi vse skupaj veljalo 6 milijonov din. G. minister si je za tem s tpremstvom ogledal novo poslopje zavoda ter obiskal V6e posamezne oddelke, kjer se je zanimal za jnanstvene poizkuse in njihove uspehe. Minister g. dr. Krek je v teku dopoldneva obi-ikal tudi seminar in kmetijsko gospodinjsko šolo na Bokalcih, ki je najstarejša kmetijsko-gospodinj-»ka šola v Sloveniji, saj deluje že od leta 1898 in ie matica vsega kmetijskega in gospodinjskega šolstva pri nas. Ob prihodu je g. ministra pozdravila voditeljica šole č. s. Izabela Gosak, ena izmed go-jenk seminarja pa je izročila g. ministru lep šopek v pozdrav. G. minister si je najprej ogledal šolo in vse prostore, delj časa 6e je zamudil v posamez- nih učilnicah, posebno pa v učilnici, kjer se dekleta učijo že skoraj pozabljene umetnosti — tkanja. Prav tako se je g. minister posebno zanimal za nov način konserviranja v pločevinastih puščicah, ki bodo za ljudsko prehrano izrednega pomena. S svojim spremstvom je obšel tudi moderno urejena gospodarska poslopja ter je na kraju čestital vodstvo k odlični ureditvi in uspehom zavoda. S popoldanskim vlakom se je minister dr. Krek odpeljal v Kranj, kjer je obiskal tudi državni mlekarski zavod v Kranju, za katerega se je često zanimal že prej, ko se še ni gradil. Zavod zdaj gradijo, ob njem pa je že zgrajeno upravno poslopje Gorenjske mlekarske zadruge, ki bo največje podjetje te vrste pri nas. Graditev zadružnih poslopij je omogočila banovina, ki je garantirala za posojilo, katerega so gorenjske zadruge najele za to, da bi mogle zgraditi upravno poslopje in moderno obratovališče. Tu> so pozdravili g. ministra načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. A. Podgornik, v imenu mlekarske šole inž. Erpič, v imenu mlekarske zadruge pa predsednik zadruge g. Novak. G. minister si je ogledal že zgrajeno upravno poslopje ter se zanimal za posamezne podrobnosti, posebno v obratovališču gorenjskih mlekarn. Od tukaj se je g. minister s svojim spremstvom odpeljal v Polče na Gorenjskem, kjer gradi banovina moderno kmetijsko šolo. G. ministra je pozdravil v Polčah ravnatelj šole inž. Potočnik in ga nato vodil po že zgrajenem poslopju internata za gojence. Ko bo urejeno še upravno poslopje, bo spomladi že mogoče začeti s prvim tečajem. Nato je krenil g. minister na Bled, kjer je banovina uredila semenogojsko postajo za krompir in fižol. G. minister je bil s celodnevnim ogledom kmetijskih ustanov zadovoljen in je vsepovsod dajal vodstvom lepa priznanja za njihovo vestno in uspešno delo. Maksimiranje cen za špecerijsko manufakturno, galanterijsko in železninarsko blago v nadrobni prodaji w Ljubljani Mestno poglavarstvo v Ljubljani je določilo za območje mestne občine ljubljanske naslednje dopustne največje brutto zaslužke pri prodaji blaga ua drobno: a) špecerijsko in kolonialno blago: pri koruzni moki in zdrobu ,sladkorju in masti po 15%; pri pšeničnem zdrobu, testeninah, ješprenju, milu in svečah 20%; pri rižu, surovi in žgani kavi, kavnih surogatih, jajčnih testeninah ter čaju 25%. b) Manufakturno blago: 1. pri blagu pri engros ceni do vključno 10 din za meter 15% brutto zaslužka; 2. pri blagu pri engros ceni vključno do 12 din za meter 20%; 3. pri blagu pri engros ceni nad 12 din za meler 25%. c) Galanterijsko blago: pri navadnem sukancu in surovi (industrijski) volni 15%, l>ri bombažnem sukancu 20%, pri finejši volni za domača ročna dela 25%. d) Železninarsko blago: jiri sekirah, lopatah, kopačah (rovnicah), kosah, srpih in motikah 25%; za žeblje vseh vrst se dovoli temeljna prodajna cena za kilogram 9.50 din; za železo v šibikah (palično in betonsko) in fazo-nirano železo, izvzemši železo v obliki črk U in T se dovoli temeljna prodajna cena: v svežnjih za kilogram 7.75, za odprto blago pa za kilogram 8 din. Navedeni odstotni brutto zaslužki se morejo dodajati efektivni nabavni ceni razprodajalca. Za efektivno nabavno ceno je smatrati ono ceno, ki se dobi na ta način, da se prištejejo fakturni ceni trgovca na debelo vsi embalažni stroški prevoza in pa krajevne (občinske) davščine (trošarine). Embalažne in prevozne stroške je dopustno prišteti k, nakupni ceni (engros ceni) le v tem primeru, če jih je trgovec na debelo dejansko (fakturno) zaračunal trgovcu na drobno. Prav tako se sme vračunati v fakturno (engros) ceno prometni davek le tedaj, če ga je grosist zaračunal detajlistu. Če je trgovec ' Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 15. oktober kaže naslednje stanje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 8. oktobra 1940): Aktiva: zlato v blagajnah po stabilizacijski vrednosti 2.081.5 (+ 4.7), zlato v inozemstvu po stabilizacijski vrednosti 321.1 (+ 10.0), skupna rezerva zlata 2.402.0 (+ 2.7), devize izven podlage 575.84 (+ 43.84), kovani denar 202.4 (— 2.3), posojila: menična 1.470.64 (+ 16.73), lombardna 72.05 (—10.2), skupno posojila 1.642.7 (+0.5), vrednostni papirji 285.2 (— '30.2), eskont bonov narodne obrambe 5.421.0 (+ 155.0), razna aktiva 1.859.3 (-0.1). Pasiva: bankovci v obtoku 12.524.4 (— 11.4), drž. terjatve 47.5 (+ 4.64), žirovni računi 1.322.6 (+ 33.76), razni računi 2.267.9 (+ 155.14), skupno obveznosti po vidu 2.638.0 (+ 193.55), razna pasiva 329.1 (—230.3). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 15.162.4 (+ 1S2.06), skupna zlata rezerva po dejanski vrednosti 3.844.2 (+ 23.5), zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.330.4 (+ 9.1) milij. din, skupno kritje 25.35 (v prejšnjem izkazu 25.50)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 21.96 (22.17)%. Izkaz kaže znatno povečanje našega zlatega in deviznega zaklada. Vsota posojil je le malo izpre-menjena, razlika pa je nastala v strukturi posojil, ker so se menična znižala, lombardna pa narasla. Vsota vrednostnih papirjev v posesti banke se je zopet znižala, narasla pa so posojila državi. Med pasivi so se naložbe gospodarstva pri banki povečale. Obtok bankovcev se je zmanjšal v neznatni meri. # Konferenca usnjarske industrije dravske banovine. Dne 19. t. m. je bila pod predsedstvom g. Majeršiča konferenca pododseka usnjarske industrije Zveze industrijcev za dravsko banovino. Konferenca je sklenila ustanoviti Centralno na-bavljalno zadrugo usnjarjev. Naloga te zadruge bo, da preskrbi usnjarskim obratom potrebne surovine. Pomanjkanje surovin je privedlo do ne-zaželjeno visokih cen in bo naloga te zadruge, da s pomočjo oblasti zniža cene na razumno višino in istočasno preskrbi prebivalstvo kakor tudi vojsko z zadostno obutvijo. na debelo trgovcu na drobno dovolil popust (rabat), ga mora detajlist od fakturne (engros) cene odra-čunati (fakturna engros cena manj rabat = lastna cena). Maloprodajalec mora od prodajalca na debelo (producenta) zahtevati, seveda če ima dobaviteljska tvrdka sedež v naši državi, da v fakturi navede datum in številko dovoljenja pristojnega urada za kontrolo cen, s katerim je bila za blago v fakturi navedena engros cena odobrena. Maloprodajalci morajo na podlagi efektivnih nabavnih cen (lastnih cen) in dovoljenih brutto zaslužkov sami izračunati prodajne cene za posamezne predmete, ki so pod kontrolo, in morajo tako zaračunane detajlne, prodajne cene vidno označiti na blagu. V prodajalni je izobesiti na vidnem mestu cenik za vse one predmete, ki so pod kontrolo cen, z izrecno pripombo, da so cene izračunane v smislu odločbe urada za kontrolo cen. Pri izračunavanju prodajne cene je dovoljeno zaokroževanje na 25, 50 in 75 par ter na cel dinar. Zaradi omogočanja kontrole v pogledu nadrobne prodaje blaga po maksimalnih cenah, odnosno z maksimalnim brutto zaslužkom, morajo prodajalci voditi poseben kontrolni seznam, iz katerega mora biit razvidno: dan prevzema blaga, ime tvrdke dobaviteljice, številka in datum fakture, fakturna cena za enoto, številka in datum odobritve to faklure po banski upravi, maksimalni odstotek brutto zaslužka in prodajna cena na malo. Vse fakture za blago, ki je pod kontrolo, morajo prodajalci imeti pripravljeno za vpogled po kontrolnem organu, in sicer ločeno od onih računov, ki se tičejo blaga, ki ni pod kontrolo. Prekrški te odločbe bodo kaznovani po 51. 9 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z zaporom do 30 dni in globo do 5000 din. Uvoz gume, Ioj'a in cina. Iz Belgrada porot* čajo, da bosta naši trgovski ladji »Bosiljka« in »Karmen«: v začetku prihodnjega meseca zapustili newyorško pristanišče in bo to začetek akcije za vpostavitev redne plovbe s prekmorskimi državami. S tema ladjama bodo prišle v našo državo znatne količine kavčuka, loja in cina. Prav tako bi imel v kratkem priti v južno Ameriko naš paro-brod, s katerim bi se nazaj pripeljale številne surovine, predvsem tekstilne. Mizarski tečaj za notranjo arhitekturo. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI prireja za mizarske mojstre in pomočnike, ki so že izvežbani v strokovnem risanju tečaj za notranjo arhitekturo. Vodil ga bo strokovni učitelj Tehniške srednje šole Franjo Brenčič. Tečaj se bo vršil ob nedeljah in praznikih dopoldne ter se prične v nedeljo 3. novembra ob 8 zjutraj v učnih prostorih Tehnične srednje šole v Ljubljani. Trajal bo čež' vso jesen, zimo in pomlad. Pismene prijave za tečaj s točnim naslovom je poslati najkasneje do 28. oktobra na naslov: Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani, kjer se dobe na željo tudi podrobnejša pojasnila. Izžrebane komunalne zadolžnice Kranjske deželne banke. Dne 15. oktobra so bile izžrebane naslednje zadolžnice Kranjske deželne banke: po 2000 kron št. 564, po 1000 kron št. 81, 84, 86 88 323, 324, 325, 326, 330, 331, 333, 336, 398. Zadolžnice so izplačljive s 1. januarjem 1941. Odprava konkurza: Ležeča zapuščina po pokojnem Maršiku Josipu, bivšem gostilničarju v Slatini-Radencih. Dve novi zadrugi. V zadružni register sta bili vpisani: »Marad«, osrednja zadruga za izvoz lesa v Ljubljani, predsednik upr. odbora inž. Zumer Alojzij, člani uprave: inž. Sonnbichler Franc, inž. Zupane Jernej, Furlan Franc, Potočnik Ivan in Šelih Ivan, pooblaščenec zadruge je Ternovec Bo-leslav, poslovodja na Sušaku. — Nadalje je bila vpisana Stavbna zadruga Sokola II. v Ljubljani (predsednik upr. odbora Podreka Drago). Predelovanje motorjev v Švici. Švicarski zvezni svet je dal kredit 8 milij. švic. frankov za predelavo motorjev na lestni plin. Stroški za to predelavo znašajo pri tovornem vozu okoli 7.000 frankov. To vsoto dobi lastnik na posodo in jo ali odplačevati v obrokih ali pa obrestovati. Borze Oenar 19. oktober. Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski borzi 16.40 milij. din v primeri z 12.03, 7.259, 8.332 in 7.901 milij. din. 2ivinskl se|ml Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem v Mariboru v petek, dne 18. oktobra je bilo pripeljanih 219 svinj. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stare 80 do 130 din, 7 do 9 tednov 135 do 180 din, 3 do 4 mesece 210 do 370 din, 5 do 7 mesecev 390 do 560 din, 9 do 10 mesecev 570 do 800 dinarjev, eno leto stare 850 do 1050 din, kilogram žive teže 10.50 do 13.25 din, kilogram mrtve teže 14 do 18.50 din. Prodanih je bilo 83 komadov. Cene živine In kmetijskim pridelkom Cene kmetijskim pridelkom v Celju dne 15. oktobra 1940. Pšenično moka bela Og 9 din, krušnu moku 5 din, ržena moka 6.50 din, pše-nični zdrob 9 din. koruzni zdrob 6 din, koruzna moka 5.50 din, ajdova moka 7 do 8 din, kaša 7 din, ješprenj 7 din, ovsen riž 7 din, žito 4.25 din, rž 4.25 din, ječmen 4 din, oves 3.50 din, proso 4 din, koruza 4.20 din, fižol 5 do 6 din, govedina 1. vrste 16 do 18 din, II. vrste 13 do 15 din, teletina 1. vrste 18 din II. vrste 14 do 16 din, svinjina 1. vrsie 20 din. II. vrste 16 do 18 din, slanina 24 do 25 din, suha slanina 28 do 30 din, svinjska 24 do 27 din, koštrunovo meso 16 din, sladko seno 1.10 din. kislo seno 0.90 din, slama 0.60 din, krompir 1.75 do 2 din za 1 kg. Mleko 2.50 din za liter, čajno maslo 88 do 44 din za kg, jajca 1.50 din do 1.75 din za komad in 1 ni® trdih bukovih drv 112.50 din. S I> O M T Program današnjih slavnosti na »Hermesu« Dopoldne: 9.15 Slavnostna otvoritev; 9.40 Blagoslovitev stadiona in razvitje prapora motosekcije; 10 Delile vseh športnikov 2. S. K Hermesa. 10.15 Otvoritveni govor; 10.30 Nogometna tekma 2. S. K. Hermes železničar Belgrad. Popoldne: 13.30 Kolesarske dirke; 14.45 Lahkoatletska prireditev, nastop Švedske in balkansko štafete, met kladiva inž. Stepišnik in met kopja Mavsar (balkanska prvaka); 15.80 Tekma motoristov raznih kategorij; Sodeluje celotna godba »Slogec Ob 20.30 nastop boksarjev v Delavski zbornici. Ob 20.30 družabni večer z razdelitvijo daril v dvorani »Sloge«, vhod iz Pražakove ulico. * 2SK Hermes naproša vse podporno in aktivno članstvo kakor tudi vse bivše funkcionarje, da se zberejo danes ob 9 pred garderobo na igrišču. Opozarja se članstvo, da brez vstopnice, katere se dobe pri upravi igrišča, ne bo imel nihče vstopa na prireditev. Dopoldanski nogomet v Koloniji Jadran : Svoboda in Vič : Adrija. Prvenstvo Slovenije v table-tenisu Številne prijave slovenskih in hrvatskih klubov jamčijo, da bo letošnji turnir za prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu na izredni višini. Poleg Haška, ki pride v Ljubljano ojačen s fenome-nalnim Harangozom ter »večno drugim« Crničem, se je po večletnem prestanku zopet prijavil Ma-kabi s reprezentantom Herškovičem in bivšim drž. prvakom Weslerjem na čelu. Brez dvoma se obetajo krasne borbe in to posebno v singlu gospodov, kjer se bo moral uveljaviti naš Krečič ter nastopiti proti odličnemu Dolinarju, Harangozu in drž. prvaku Maksu Marinku, da brani naslov slovenskega prvaka. Če mu bo to uspelo, bomo danes videli. Isto tako ostra borba se bo vršila v singlu dam med drž. prvakinjo Pečnikovo ter Celjanko Kononenkovo. Tudi v mešanem doublu, kjer na-stoji zadnji slovenski prvak g. Djinovski—Kono-nenkova proti Dolinar—Pečnikovi, ki obeta krasno borbo. Nič manj pa ne bodo zanimive borbe juniorjev ter moštev. Zato vabimo cenjeno občinstvo, da si ogleda to zanimivo prireditev, ki se bo vršila danes ves dan na Poljanski gimnaziji. Državni prvaki in re-prezentanti kakor tudi naši mlajši igralci jamčijo, da ne bo nihče razočaran. Vstopnine ni! Gimnastično-plavalni tečaj je najboljša predpriprava za smučanje. V zimskem kopališču SK Ilirije na Gosposvetski cesti se bodo kakor vsako leto tudi letos vršili večerni gimnastično-plavalni tečaji pod strokovnim vodstvom. Vsi, ki so kdaj posečali te tečaje, vedo, kako koristne in prijetne so te ure gimnastike in plavanja. Ne prahu, ne znoja ni pri teh vežbah. Tudi bojazen pred prehladom je neumestna, ker je v kopališču urejena čakalnica z fenom, kjer se obiskovalci kopališča ohlade in posuše lase. Tečaj se bo pričel v torek 5. novembra in bo trajal do srede decembra po dvakrat tedensko. Ker je prostor omejen, se lahko sprejme samo določeno število tečajnikov. Prijave se bodo upoštevale po vrstnem redu prijavljencev. Tečaj se bo vršil vsak torek in petek od 20— 21. Prijavnina znaša kljub ogromnim režijskim stroškom samo 100 din za ves tečaj. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evrope. Lahkoatletski miting Hermesa _ , Ljubljana, 19. oktobra. Danes popoldne so se pričele ob otvoritvi novega Hermesovega stadiona lahkoatletske tekme, katerih se je udeležilo izredno veliko število atletov. Rezultati so bili z ozirom na neutrjeno teka-lišče razmeroma dobri in izgledajo takole: j"0 m 8cnio./ji (4 tekni.). 1. predtek: 1. Ra-,oo(I) 2' Kraner 12.6, 3. Pohar (Br.) Predtek (6 tekni.): 1. Zorko (Ž.) 12.1, 2. dr. Časny (Pl.) 12.5, 3. Gomizel (H.) 12.6. * - 2!\mJnninrii, (6 lekm->- P^dtek: 1. Bra-tož (Pl.) 12.2, 2. Jager (L) 12.5. 3. Mravlje (Pl.) 1 n rifSV! tekm-): K°lenc (I.) 12, 2 Gole (Pl.) 12.5, 3. Kokalj (H.) 12.8. _ 3. pred- ®k lek"H:, \ Zupančič (H.) 12.1, 2. Burja (Pl.) 12.4, 3. Marinček (E.) 12.4 100 m novcrificirani (6 tekni.). 1. tek: 1. Mol-nar 12.7, 2. Vidrih 13, 3. Krasnik 13.1. - 2. tek (3 tekm.): 1. Oblak 12.7, 2. Vidmar 12, 3. Klasinc 13.7. /ni Tck n1.?"0 m seniorji (8 tekm.):t. Potočnik (Planina) 4:33.0, 2. Srakar (II.) 4:34.2, 3. Gojko-vič (I.) 4:36.0. << S' 'inal(> ^"'""VU (6 tekm.): 1. Račič (I.) ' Zorko (Žel.) 11.8. 3. Gomizelj (H.) 12.0. 1 "nn,B Š,,niori' Cas"y (pi-> 3. Razbornik (II.) 155. ™ v vi5ino J"niori' (6 tekm.): 1. Molnar (Pr.) 160 cm, 2. Doganoc (Pl.) 16 cm, 3. Mencinger (L) 160 cm. Tek na 400 m (6 tekm.): 1. Skušek (Pl.) 55.4, 2. Vilar (I.) 55.9, 3. Pleničar (I.) 56.2. Met diska seniorji (12 tekmovalcev): 1. Skaza (Pr.) 31.30, 2. Rojko Merala (Pl.) 31.60, 3. Gome-zel (H.) 31,30 m. ' Tek 5000 m (8 tekmovalcev): 1. Kien (Pr.) 16:49.4, 2, Hlebce (Pr.) 17:45, 3. Starman (H.). Met kopja: 1. Mavsar (Pl.) 61.40, 2. Oblak (Pl.) 43.98 3. Zorko (Zel.) 42.66 m. Štafeta 4x100 m: 1. Ilirija (Račič, Bratovž, Sodnik, Obršek) 46.9, ?.. Ilirija II. (Kolenc, Jager, Tavzes, Peničar) 48.4, 3. Hermes (Peternel, Zupančič, Gomizel, Rože) 49.0, Skok v daljino juniorji (18 tekmovalcev): 1. Marinšek (Elan) 5 60, 2. Oblak (neverificiran) 5.49, 3. Zupančič (H.) 5.34 m. Skok v daljino seniorji (13 tekmovalcev): 1. Zorko (Z.) 6.15, 2. dr. Časny (Pl.) 5.61, 3. Gome-zel (II.) 5.60 m. Atletom ASK Primorja je Slovenska lahkoatletska zveza dovolila tekmovati le zaradi svečanega pomena propagandnega mitinga ob otvoritvi stadiona ŽSK Hermesa. Ivo Kermavner: Uspehi ZFO na telovadnem in športnem polju Ko smo ob ustanovnem občnem zboru naše mladinske organizacije 17. oktobra leta 1937 zopet zbrali in združili odseke širom naše ožje domovine v enotno organizacijo in ko smo zopet začeli orati ledino na telovadnem in športnem polju, prav gotovo ni nihče mislil, da se bodo naši telovadci in športniki v tako kratki dobi povzpeli na današnjo višino. Smelo trdim, da smo v štirih letih dvignili našo fantovsko organizacijo tehnično na višjo stopnjo kakor pa je bila pri prejšnji orlovski organizaciji. In to v vsakem pogledu: kvalitativno in kvantitativno. Poleg tega pa moramo upoštevati, da ima današnja mladinska organizacija precej več telovadbe in športa v svojih vrstah kakor prej. Danes imamo poleg telovadbe (redovne, proste, simbolične, ritmične vaje, gimnastika, talna telovadba orodne vaje in vaje z orodjem) tudi mnogo športov kakor lahko in težko atletiko, odbojko, smučanje, plavanje; v vseh teh panogah že tekmu jejo naši fantje z velikim usjiehom. Letošnjo leto zaradi svetovnega političnega položaja ni bilo tako kakor bi želeli. Veliko fantov je bilo namreč v vojaški službi in zato je marsikje moralo delo počivati. Ali vendar imamo tudi letos zaznamovati napredek tako na telovadnem kakor'na športnem polju. Naši orodni prvaki so šli na letošnjih tekmah zopet korak naprej "in lahko trdim, da so bile vaje večine teh borcev na olimpijski višini. Tudi število se zvišuje in upam, da bomo imeli v doglednem času tolikšen kader sposobnih tekmovalcev za mednarodne tekme, da bomo lahko izbrali najboljše zastopnike. Prvovrstni so prvak Natlačen, dalje Janež, Varšek, Frankič, Že-leznik, Kermavner, Kokot in Hercig. Lahkoatleti ZFO so pa napravili zlasti v tem letu velik korak naprej. Rezultate so močno popravili, in kar je še bolj razveseljivo, dvignili so število atletov. To so pokazale v vsej luči letošnje lahkoatletske tekme, ki so nam obenem dokazale, da je lahka atletika v ZFO na najboljši poti, ki bo že v najbližji bodočnosti žela velike uspehe. Če dodamo, da so bili trije člani ZFO in sicer Mavsar, Košir m Klinar v letošnji državni reprezentanci na balkanskih igrah v Carigradu, menda zadostuje za višino lahke atletike v naši mladinski organizaciji. In vsi trije so postali balkanski prvaki, ker so zasedli prva mesta. Mavsar je postavil celo nov državni rekord v metu kopja. Na odlični višini so dalje naši smučarji. Naši fantje so ponovno zastopali naše državne barve v inozemstvu na mednarodnih in olimpijskih igrah. Praček, Žnidar, Bertoncelj in drugi so smučarji, ki nekaj pomenijo doma in v tujini. Prezreti ne smem našega odličnega skakalca Finžgarja Rudita iz Krope, ki si je osvojil državno prvenstvo na veliki skakalnici v Planici. S skokom 87 m je postal prvak Jugoslavije v smuških poletih za 1. 1940. Odbojkarji so bili pridno na delu in zato tudi uspehi niso izostali. Pri letošnjih tekmah je bilo zopet opaziti velik napredek. Ostra konkurenca, ki je pri vsakih tekmah hujša, sili fante, da redno m sistematično trenirajo. Posledica tega so uspehi, katerih smo lahko veseli. Plavanje se še ni popolnoma izmotalo iz povojev. Za letošnje poletje so bili napravljeni velikopotezni načrti, da bi se tudi v tej lepi športni panogi dvignili na višino ostalih, ki se goje v naši fantovski organizaciji, česar nam pa zaradi omenjenih vzrokov ni bilo mogoče izvesti. Tudi tekme so morale samo zaradi tega odpasti. V tej panogi bomo morali zato prihodnje leto s podvojeno silo prijeti za vajeti. Telovadni in šporini znak. Zanimanje za odlikovanje »Telovadni in športni znak«, katerega smo vpeljali v organizaciji lani, je vedno večje. Pogoji za dosego tega odlikovanja so precej težki, kajti vsak telovadec odnosno športnik mora pokazati, da vsestransko goji telesne vaje in pa da doseže v vseh zahtevanih panogah predpisan uspeh. Zamisel uvedbe tega znaka je bila zelo posrečena, saj se bo zanimanje za telesno vzgojo v organizaciji zelo dvignilo. Doslej je napravilo 18 bratov izpit za to odlikovanje, in sicer so bili izdani štirje zlati znaki, en srebrn ter 13 bronastih. Precejšnje število je pa še takih kandidatov, katerim je treba samo eno ali dve panogi absolvirati in si osvoje to odlikovanje. Telovadba in šport imata v ZFO izredno važno vlogo. ZFO hoče zajeti vse fante, ki imajo veselje do te mladinske organizacije in ki so dobre volje. Telesnovzgojni program je tako obširen, da si prav vsakdo lahko izbere sebi primerno razvedrilo. V tehničnem pogledu se dela na široko, ker hočemo doseči, da bodo vsi gojili telesne vaje. S telovadbo in športom koristimo sebi, narodu in državi, s telovadbo in športom bomo postali taki, da bomo kos nalogam, ki nam jih stavi sedanja doba. Telovadba in šport sta izredno važna čini-te ja pri vzgoji mladine v ZFO. Zato je odkazano telesni vzgoji tisto mesto, ki ga glede na svoio nalogo zasluži. »Povzdignite oči in poglejte polja, da so že bela za žetev« (Jan 4, 36). Obširna misijonska polja se razgrinjajo pred nami: Kitajska, Japonska, Indija, cela Azija in Afrika. Dozorela so za žetev in čakajo žanjcev. Tudi srpi so že pripravljeni. Toda kateri srp bo žel zlato klasje? Pismo slovenskega novomainika mg. L. Demšarja D. J. izpod Himalaje Naglo Be bliža moj veliki dan. Niti trije meseci me več ne ločijo od dneva, po katerem tako hrepenim. Novomašnik, nova sv. maša! Po Škofovih rokah bom prejel moč in oblast, da delam za duše... Vedno lepši in vzvišenejši se mi zdi ta stan, čeprav se zavedam tudi njega odgovornosti in teže. Pa kaj bi se bal, saj mi bo On, ki me je poklical, tudi pomagal, da bom vse vdano prenašal. Na vse sem pripravljen, naj pride kar koli, da bom le duhovnik Gospodov. Na mizi iinam lepo sliko Marije z Brezij. Kadar se ozrem nanjo, pobitim v mislih med vas, ki morda v istem trenutku klečite v njenem svetišču, pred njeno sliko in jo prosite, naj obvaruje vašo domovino te strašne vojne vihre. Da vam to nakloni, jo tudi jaz pogosto prosim. Kaj, če ne bomo uslišani po naših željah?... Jaz zaupam v božjo Previdnost. Naša prihodnost je v božjih rokah. Kako ne bi skrbel za svoje otroke On, ki skrbi za lilije na polju in vrabčke na strehi? Res, za misijone so to hudi časi, ko ni ne sredstev ne novih misijonarjev, ki bi z ognjem, navdušenjem in mladeniško močjo dvigali poganske množice. Naš sivolasi gospod nadškof nas v teh dneh preizkušnje tako lepo bodri: »Vedno sursum corda! V naših srcih naj ne bo prostora za žalost ali celo obupi Kakor sem rekel leta 1914.: če bomo delali res samo za Boga, potem ni mogoče, da bi božja Previdnost ne pomagala našemu misijonu; če pa naše delo ni posvečeno Bogu, je najbolje, da čimprej propade. In res je Bog tedaj pomagal skoraj na čudežen način. Zato, dragi sobratje, pogum, ki naj temelji na zaupanju v Boga!« Sam se ravna po teh besedah in s svojim zgledom kaže misijonarjem pot, po kateri naj hodijo. Marsikdo se bo moral odreči prav vsaki ugodnosti in hoditi za siromašnim Jezusom po apostolski poti. A blagoslov božji bo gotovo obilno rosil na njihovo delo. Trpljenja bo veliko, ta ali oni misijonar bo legel v prezgodnji grob zaradi prevelikih naporov, a Bog bo dal njegovim naslednikom, da bodo v obilnosti in veselju želi tam, kjer je on v trudu in znoju ter z žalostnim srcem sejal... Silno me je ganila misijonska iznajdljivost Uredništva »Katoliških misijonovc Domovina naj nabavi novomašnikoma v misijonih popolno mašno opremo! Kaj takega si more zamisliti samo za misijone navdušeno srce! Vsem, ki so pomagali uresničiti ta prelepi načrt, naj Bog že sedaj obilno poplača. Saj je to res najlepši spominek, ki ga more dati domovina svojim sinovom, ki so zapustili vse, kar jim je milo in ljubo, da se popolnoma posvete Te dni izide DRUŽINSKA PRATIKA letnik 1941 ki se bo dobivala po ceni din 6 —i za izvod po vseh knjigarnah in trgovinah. Zahtevajte našo pratiko s podobo sv. Družine povsod! dušam, ki še ne poznajo pravega Boga. Ob tem daru se bova pogosto spominjala dobrih Slovencev in drage domovine. Čeprav smo daleč od vas, smo vendar pogosto v mislih med vami, saj za misel in čustvo razdalja ne pomeni nič... Na dan posve-čenja bo moj novomašniški blagoslov pohitel čez hribe in morja ter blagoslavljal vse misijonske prijatelje in prijateljice, ki so mi pomagali do oltarja Gospodovega. Res, bolj redko sem se oglašal v teh petih letih, odkar sem tu. Le v mislih in molitvah sem pogosto poromal nazaj v domovino, ki sem jo zamenjal z vročimi bengalskimi poljanami iz ljubezni do Boga in neumrjočih duš. Sedaj pa še bolj vneto prosim Boga, naj blagoslavlja svoj verni narodi Novembra meseca nas bo tukaj posvečenih 21 bogoslovcev. Od teh je 7 Belgijcev, 4 Amerikanci, 3 Italijani, 4 Indijci, 2 Španca in »Franceljnovt Lojze kot zastopnik slovenske zemlje. Maševati znam že precej dobro, saj zadnje čase vsak teden berem v svoji sobi eno »suho« mašo, da se tako dodobra seznanim z vsemi tozadevnimi predpisi in kretnjami. Z učenjem bomo kmalu končali, še dobra dva meseca, potem osemdnevne duhovne vaje in nato veliki dan mašniškega posvečenja. Moji belgijski tovariši bodo gotovo malo potrti, saj mnogi niti ne vedo, ali so domači in sordniki sploh še živi, ali pa jih že krije hladna zemlja in ali bodo njihove mamice že iz nebes gledale na svoje ljubljene otroke-novomašnike. Nobenega sporočila ne dobe od nikoder. Kar občudujem jih, tako so se vdali v božjo voljo, mirno so študirali in molili, vse drugo pa prepustili Bogu. — Bog z vami I Na letošnjo misijonsko nedeljo proslavimo našega največjega misijonarja škofa Baraga! V njem bomo našli vzor misijonske požrtvovalnosti. Spoznali bomo, da, čeprav mali narod, lahko postanemo veliki po misijonskem delu, kot je postal veliki naš Baraoal Ali Kristusov? Ali mohamedanski. ki že uspešno žanje med pogani? Ali brezbožni, satanov ? V tem stoletju se bo odločila usoda milijonov poganov Afrike in Azije. Čigavi bodo, Kristusovi ali satanovi? Storimo vse, da bodo Kristusovi! Naša dolžnost je to! MISIJONSKA NEDELJA Jezusova oporoka Pred 1900 leti je bilo... 40. dan po velikonočnem vstajenju. Jezus stoji na Oljski gori. okrog njega apostoli. Zadnjikrat jim bo spregovoril, potem pa bo odšel od njih. Kaj jim bodo povedale njegove zadnje besede? »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode, krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem Vam zapovedal; in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.* (Mt 28, 18—20.) To je Jezusova oporoka, Jezusovo zadnje naročilo ... Pred začudenimi učenci izgine Učenik v nebo. Oni pa se vračajo v Jeruzalem, si ponavljajo njegovo oporoko in jo premišljujejo... Premislimo jo tudi mi. Najprej moramo vedeti, da Jezus «voje oporoke ni govoril samo enajsterim, ampak tudi vsem njihovim naslednikom in nam vsem. Apostoli so nekaj desetletij za tem vsi pomrli, a Jezusova oporoka govori o tem, da se bo oznanjal evangelij po vsem svetu do konca s>veta, kajti do tedaj obljublja oznanjevalcem svojo pomoč. »Glejte, jaz sem z Vami vse dni do konca sveta « Torej ne samo apostoli, ampak tudi njihovi nasledniki imajo dolžnost, iti po vsem svetu, učiti vse narode in jih krščevati, tako dolgo, dokler ne pride konec sveta. Človek bi mislil, da bo po skoro dva tisoč letih že ves svet poučen o Kristusu in prerojen v svetem krstu in da se bo Jezusova oporoka v polni meri povsod izvrševala že samo na ta način, kot se izvršuje pri nas, ko je vsak človek že ob rojstvu krščen in mu njegova dobra mati že sklepa ročice k molitvi, še preden je prvič spregovoril. Toda — dejansko je vse drugačel Samo v tem času, ko mi živimo, je na zemlji še 1200 milijonov ljudi, ki jim evangelij še ni bil oznanjen in še niso bili krščeni. A vsako človeško dobo preteklih 1900 let jih je živelo približno enako število... In če bo oznanjevanje tako počasi napredovalo kot je do sedaj, bodo še naprej v nedogledne-'daljave bodočnosti umirali tisoči milijonov ljudi, nad katerimi se Jezusova oporoka še ne bo izpolnila, ki še ne bodo deležni največje milosti odrešenja — svetega krsta. Kako to, zakaj tako? Vršiti Jezusovo oporoko, oznanjevati evangelij po vsem širnem svetu, je tako ogromno delo, da ga je nemogoče vršiti, če ne sodelujejo pri njem vsi katoličani, vsak posamezen katoličan. Žal se to ne dogaja in zato misijonsko delo tako počasi napreduje — tudi po naši krivdi. Zamislimo se nekoliko v poganski svet. Ogromen je: 1200 milijonov duš šteje. Med njimi živi danes komaj 17.000 misijonarjev-duhovnikov. Torej pride na vsakega misijonarja okrog 70.000 duš Najmanj 100.000 misijonarjev-duhovnikov bi bilo še treba, da bi bil evangelij res po vsem svetu ozna-njevan. A odkod naj pridejo ti tisoči oznanjeval-cev? Ves katoliški svet. vsak, tudi najiranjši narod v njem mora žrtvovati nekaj svojih najboljših, jih vzgojiti, jih izšolati in jih poslati na misijonsko polje. To je prvo: več misijonarjev-duhovnikov je treba. A nikakor niso potrebni v misitonih samo duhovniki. Vsakemu duhovniku mera stati ob strani čim več misijonark-redovnic in pa misijonskih bratov. Tudi te bo morala domovina žrtvovati, jih vzgojiti in odposlati. Toda zgolj s tem, da je kak misijonar prišel med pogane, uspešno oznanjevanj, navadno med njimi še ni omogočeno. Najprej mora postaviti sebi bivališče in evharističnemu Bogu svetišče Potem mora ustanavljati in graditi šole, ubožnice, siro-tišča, bolnišnice in dispanzerje in druge prosvetne in socialne ustanove. Šele pc tom vsega tega more priti z ljudstvom v stik in sejati medenj seme božje besede. In ko je po dolgem, navadno triletnem poučevanju pripravil prve katehumene za sprejem svetega krsta in jih oblil z zveličavno vodo ter tako postavil prve temelje novi katoliški družini, mora zgraditi primerno cerkev, in kjer so katoličani raztreseni, po bližnjih in daljnih vaseh tudi kapelice. Vse to mora potem vedno in vedno vzdrževati in izpopolnjevati. Kdo bi naštel še vse druge potrebe vsakega misijona? Spomnimo se samo še na dejstvo, da so poganski narodi, razen nekaj izjem že na zelo nizki kulturni stopnji, in če hoče misijonar, da bodo dovzetni za visoke ideje krščanstva, jih mora najprej z vsemi modernimi pripomočki kulturno primerno visoko dvigniti. Da pa tako delo zahteva obilo gmotnih sredstev, je jasno. A kje jih bo misijonar dobil? Ljudstvo samo zanje ne more prispevati, ker je na-vadno preubožno, saj ga mora ponekod še celo | misijonar hraniti in vzdrževati pri življenju. Misijonar sam nikjer ničesar ne zasluži. Če poučuje v šoli, mu otroci ne plačujejo šolnine, ampak se marsikje dogaja še celo nasprotno, da si mora misijonar od staršev otroke s »šolnino« kupiti, če hoče, da mu jih bodo prepustili v šolanje in v vzgojo. Odkod naj torej misijonarji prejemajo potrebna sredstva, či ne iz katoliškega sveta in vsak iz svoje domovine?! Toda s tem že davno niso izpolnjeni vsi pogoji za uspešno oznanjevanje evangelija med narodi. Poganski svet ni samo tako ogromen, da kar požira tisoče in stotisoče misijonarjev in misijo-iiark ter milijone in milijarde sredstev, ampak je tudi ves pod tako strašnim satanovim vplivom, da bi vse človeške in gmotne žrtve katoliškega sveta nič ne zmogle v gigantskem boju z njim, če se ne bi tako misijonarji sami kakor vsi katoličani po širnem svetu posluževali v tem boju odločilnega orožja, ki je doslej še vedno zmagovalo: molitve in trpljenja. Že za same misijonske poklice, da jih Bog vzbudi, je treba moliti in trpeti, ker že tu splet-kari stara kača satan in se poslužuje najpodlejših sredstev, da bi mladega človeka odvrnil od velikodušne žrtve. In če se mu to ne posreči, pa gre in zalezuje novega misijonarja na vseh njegovih potih, pri vseh njegovih delih. Tu se sedaj začne vse življenje trajajoči, neprestani strastni boj med misijonarjem, oznanjevalcem božje besede in satanom, njegovim najhujšim sovražnikom, boj za vsako posamezno dušo. Kaj bo misijonarju v tem boju dajalo vedno novih in novih moči, da bo kljub vsemu satanovemu nasprotovanju vztrajal, delal, trpel in v trpljenju zmagoval? Kje se bo dobil tisti čudoviti plug, ki bo misijonarju od satanovega diha okamenelo zemljo pomagal izorati, kje tista dobra roka, ki bo to zemljo mehčala in jo naprav-ljala voljno ter sprejemljivo za božje seme? In odkod bo prišla misijonarju tolažba, ko se bo mnogokrat kljub temu silnemu boju, trudu in znoju znašel zaradi satanovega nasprotovanja in drugih ovir domala brez uspeha, vsaj vidnega, katerega se je preje tako veselil in ga tako željno pričakoval? Kje —, če ne v vrelcih božje milosti, ki mu jo bodo izprosile žrtve in molitve njegovih bratov in sestra po širnem katoliškem svetu? Nujna je torej potreba, da vsi katoličani tudi tu, v tej silni borbi za duše, sodelujemo z misijonarji in jim s svojo duhovno pomočjo in oporo pomagamo. Pri tem se bo morda komu pojavil pomislek, čel saj je Jezus v svoji oporoki tudi obljubil, da bo On sam stal oznanjevalcem njegovega evangelija ves čas zvesto ob strani: »Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 18, 20), Čemu torej uprezati v to delo ve« katoliški svet? Res, da je Jezus to obljubil, toda s teir še nikakor ni dejal, da nam ne bi bilo treba nič delati, nič sodelovati, ker bo že on z neprestanimi čudeži vse vršil. Ne, ampak tudi pri misijonskemu delu velja, da mora najprej človek storiti vse, kar je v njegovih močeh, in potem Bog da svoj blagoslov. Smisel Gospodove obljube je pa ta, da nobena, ne človeška ne peklenska sila ne bc zaustavila oznanjevanja njegovega svetega evangelija, dokler ne bo vsemu svetu oznanjen, kajti z oznanjeva!ci bo oni sam, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. A oznanjevanje samo je Jezus poveril svoji Cerkvi in ta mora voljno sprejeti in pogumno nositi vso pezo misijonskega de'a, pa naj zahteva še toliko žrtev in sodelovanja prav vseh njenih članov. V nedeljo, 13. t. m se je po vsej Sloveniji začel teden molitve in varčevanja za misijone kot priprava na misijonsko nedeljo dne 20. oktobra. Doslej smo posvetili vsako leto samo en bore dan sveti misijonski stvari, Letos pa. ko je zaradi strašne vojne stopilo misijonstvo v tako bolečo krizo, kakor že dolgo ne, nas je sv. Cerkev povabila, naj se ne zadovoljimo le z enim dnevom med 365 imi, ampak naj med 52 imi tedni vsaj en teden nekoliko več mislimo, molimo in žrtvujemo za misijone. Koliko je naše ljudstvo ta teden molilo, varčevalo in trpelo za misijone, ne vemo. Današnja misijonska nedelja je zadnjt dan tega misijonskega tedna in kdor je med tednom pozabil žrtvovati za misijone, naj to stori v toliko večji meri danes, zadnji dan, in izpolnil bo svojo misijonsko dolžnost. Predvsem pa se vsi, prav vsi ta dan vprašajmo, ali smo že postali člani papeške misijonske Družbe za širjenje vere, v kateri hoče Cerkev zbrati vse katoličane, tudi one v še poganskih pokrajinah k redni molitvi in žrtvi za svetovno misijonsko delo. Med Slovenci Kako naj se Ti zahvalimo? S. Darinka Konc Neskončni Bogi Od prvih naših dni že smemo Ti služiti, poslušamo Tvojo hlagovest in Te srečavamo sredi naših cest. Po Tebi nam je življenje svetlo; kako naj sc Ti zahvalimo, Oče naš, ki si v nebesih? Neskončni Rog! Otroci Tvoji smo, ki naj v zvestobi Ti služimo; pa so razredčene naše vrsti. nam manjkajo bratje in mnoge sestrč, ki v zmotah poganskih živijo, k Očetu zaman hrepenijo, k Očetu, ki je v nebesih. Neskončni RogI Poznamo Tvoje srce, poznamo najtišje Tvoje želje: da eno postali bi vsi s Teboj, za Tvoje kraljestvo šli v sveti boji Pripravljeni, Kristus, smo zate živeti, pripravljeni vsak dan smo zate umreti, Ti Rog naš in K r al i I Pismo slovenskega novomašnika I. Cigana iz Indije v domovino Precej časa sem molčal; vzrok je bila vojna. Mislil sem in tudi drugi so bili o tem prepričani, da bo po zlomu Francije vojne kmalu konec. Toda pokazalo se je, da vojne v Evropi še ne bo konec in da se utegne še dolgo časa vleči. Tako sem se končno le moral odločiti, da vam nekoliko opišem naš misijonski položaj. Gotovo vas bo zanimalo, kako se nam godi, odkar je izbruhnila vojna. Posledice vojne so tudi za nas zelo občutne. Predvsem nam je ta nesrečna vojna nenadoma zaprla vso gmotno pomoč, ki nam je prihajala iz domovine. Iz Evrope sploh ničesar več ne dobivamo; saj so prav tiste države, ki so nam doslej največ pošiljale, tako rekoč čez noč izginile, druge pa so v vojnem stanju in gre ves njihov denar za medsebojno uničevanje. Misijoni trpe zaradi tega zelo veliko pomanjkanje. Koliko dobrih de! smo morali na misijonskem polju opustiti zaradi pomanjkanja sredstev! V Tezpurju n. pr., kjer sem prebil zadnje počitnice, so pred nekaj leti začeli graditi precej veliko cerkev v Čast sv. Janezu Bosku in letos bi jo bili dokončali. Toda vojna je nenadoma osušila vir dohodkov, in cerkev stoji nedodelana. Tudi tukaj v Šilongu so pričeli zidati cerkev v čast Mariji, Pomočnici kristjanov, in jo je zaradi vojne zadela ista usoda. Pa tudi drugod so morali prenehati z delom, ker so nam dobrotniki odrekli pomoč. Misijonarji sami ne morejo več tako uspešno delovati za pridobivanje duš kot prej. Večina misijonarjev je namreč italijanske narodnosti in jih kot take oblast zelo ovira. V začetku, ko je vaša soseda Italija stopila v vojno, je naša država za-stražila vse italijanske državljane in seveda tudi misijonarje. Vojaki so zastražili tudi našo bogoslovno hišo. Nekaj časa smo se kaj čudno gledali. Noč in dan so pazili na nas; brez posebnega dovoljenja od strani višjih oblasti sploh nikamor nismo smeli iti; pač, tisti, ki smo bili iz drugih, nevojskujočih se držav, smo bili popolnoma prosti. Sicer pa so bile vojaške oblasti tudi do Italijanov zelo obzirne. Pred kakimi desetimi dnevi so vojaki odšli, na njih mesto pa sta prišla dva civilista, ki nadzorujeta našo hišo in tiste, ki prihajajo ali odhajajo. — V Kalkutskem območju so internirali 15 naših misijonarjev in jih do sedaj še niso spustili na svobodo, vendar se jim no godi prehudo. Toda zelo jih pogrešajo misijonske postaje!'— Kljilb vsem tem irr še drugim oviram pa se naša misijonska gorečnost ni zmanjšala, marveč se je še povečala. Mudi časi, ki so nastopili, so nam približali tudi take ljudi, ki so bili prej za vsak vpliv nedostopni in so nam najbolj nasprotovali. Sedaj pričakujejo samo še od misijonarjev pomoči in tolažbe. Po misijonarjevi požrtvovalnosti in ljubezni do njih vedno bolj spoznavajo tistega, ki ga misijonar predstavlja — Kristusa. Misijonarji pa od svoje strani store vse, da bi jih čim več prerodili za Kristusa. Njihov veliki trud rodi zlasti v tem času veliko sadov. Število kristjanov povsod naglo raste. Tudi v naši župni cerkvi imamo vsak čas priliko videti, kako misijonar krsti otroke in odrasle ljudi, ki so se odpovedali poganski veri. Še več pa je takih, ki se izpre-obračajo iz protestantstva. Komaj se misijonar približa temu preprostemu ljudstvu, ga že pridobi. Tu se pozna vaše sodelovanje za misijone, dragi misijonski prijatelji, ki molite in prinašate žrtvice za misijone! Jaz, hvala Bogu, se še kar dobro imam. Zelo nestrpno že pričakujem mašniškega posvečenja ,ki bo, kakor vam je morda znano, 21. decembra, tako da bom daroval prvo daritev Vsemogočnemu in pel prvo sveto mašo 22. decembra. Mogoče pa je, tako sem slišal, da bom posvečen v duhovnika že prej, morda že v mesecu oktobru. Vendar o tem še ni nič gotovega. Kako sem se razveselil, ko sem zvedel, da mi hočete poslati novoniašni dar! Dobro vem, da jaz pač nisem vreden tolikega vašega zanimanja in daru, ki mi ga hočete poslati. Toda v tem vidim in občudujem velikodušnost svojih rojakov. Kar boste storili zame, boste v resnici storili za blagor obširnega misijona — za Kristusovo kraljestvo. Vas, gospod urednik, prosim, da mi pošljete imena vseh večjih darovalcev, da se jim bom mogel sam pismeno zahvaliti. Sicer pa mi naj bo dovoljeno, da se kar tu javno zahvalim vsem, ki so kakor koli pomagali in še pomagajo našim misijonarjem, ter tako podpirajo naš misijon Naj bodo vsi prepričani, da jim bo Bog obilno povrnil in da bodo v nebesih deležni misijonarjevega plačila. ta družba še vedno ni tako in vsepovsod organizirana, kakor bi morala biti. Vsi verniki, ki so dosegli starost 12 let, bi morali biti člani Družbe za širjenje vere! Če že ne moremo tega takoj pričakovati od onih, ki so se Cerkvi in verskemu življenju oddaljili, pa moramo to naravnost zahtevati od vseh tako zvanih praktičnih katoličanov, po-?e°n.° Z* onih' ki delujejo v kakih cerkvenih ali katoliških organizacijah. Vsak prosvetar, vsak Marijin družbenik, vsak član KA bi se moral še danes vpisati v DŠV in potem zvesto izpolnjevati svoje članske dolžnosti. Šele tedai, ko bedo ti ki naj bodo vsem drugim zgled, to storili, šele tedaj bodo tudi široke mase našega dobre?a slovenskega ljudstva pristopile k tej družbi in doprinašale k vesoljnemu misijonskemu delu svete Cerkve sebe dostojni in primerni delež. L. L. C. M. Proslave se bodo vršile v opernem gledališču in sicer za dijaško mladino dopoldne ob pol 11, za splošno javnost pa popoldne ob 3 in zvečer ob 8, ko bo slavnostna prireditev, na kateri bosta govorila tudi ljubljanski škof in ban dravske banovine. MHfjiCe Koledar Nedelja, 2(1. oktobra: 23. pobinkoštna nedelja, misijonska nedelja. Janez Kancijau, spoznavalec; Felicijan, mučenec. Ponedeljek, 21. oktobra: UrSula in tovarišice, mučenice; Hilarion. Torek. 22. oktobra: Kordula. muSenica; Fi-des (Vera), mučenica. Novi grobovi t v Puconcih v Slov. krajini je nmrla 37'let-na poštarica ga. Marija Rajalo, roj. Kuhar, žena poveljnika orožniške postaje v Rodoncih. Bila je dobra žena in skrbna mati. Naj počiva v miru I Osebne novice Starosta duhoviefne ljubljanske škofije Kamnik, 19. okt. Častitljivo starost je doživel biseromašnik č. g. Molj Janez, ki živi zdaj kot upokojeni župnik v Kamniku. Dne 23. oktobra bo namreč dopolnil svojih 89 let ter bo tega dne stopil v 90. leto. Po rojstnih letih je tako starosta duhovščine ljubljanske škofije. Gosp. Molj je kot župnik v Sostrem pod Ljubljano hudo nevarno obolel in iskal pomoči v Leo-liišču. Ker mu ni bilo pomoči, je stopil v pokoj. Ko pa je nepričakovano vendarle okreval, se je takoj spet lotil dušnega pastirstva ter je nadaljeval duhovsko službo kot upokojenec v Trzinu do svojega 83. leta. Potem pa je stopil vendale v popolnj pokoj, naselil se v Kamniku, kjer zdaj mirno preživlja svoja stara leta. Častitljivemu gospodn in vnetemu duhovniku želimo že mnogo let zdravja na duši in telesu! Redek jubilej — 41. redni občni zbor Prosvetne zveze bo v četrtek, 24. t. m. ob 9 dopoldne v beli dvorani hotela Uniona z običajnim dnevnim redom. — Polovična voznina za udeležence občnega zbora Prosvetne zveze m za udeležence prosvetnega ini režiserskega tečaja, ki bo 23., 24. in 25. okt. je dovoljena z odlokom Direkcije št. 27.380-I.-40. Vsakdo, kdor se hoče poslužiti te ugodnosti, mora kupili na vstopni postaji vozno karto do Ljubljane in železniški obrazec K 13. Imeti mora s seboj I člansko legitimacijo. Tako kupljena karta velja za brezplačno vrnitev proti potrdilu Prosvetne zveze na obrazcu K 13, da se je prireditev udeležil. — Ugodnost polovične vožnje velja za odhod od 22. do 25. oktobra, ;:a povratek pa od 24. do 26. okt. za vse vlake razen ekspresnin. — Prosvetni tečaj za voditelje prosvetnih društev in za okrožne predsednike bo 23. oktobra popoldne ob 3 v beli dvorani Uniona. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini , in podohno. Radenska vam ohrani zdravje in mla-.: dostno svežost. — Sezonski delavci, ki so letos zaposleni v Nemčiji, ne bodo Birieli več uvažati v našo državo koles brez carine, zato pa lahko pošljejo ves svoj zasluženi denar domov po pošti. Po novem sjx>-razumu, ki je bil sklenjen med Nemčijo in našo državo, tudi ne sinejo sezonci pri povratku več jemati s seboj 10 mark v srebru, kakor je bilo to dozdaj dovoljeno. Po novem sporazumu si lahko nabavijo pri »Putniku« (Amtlicher Jugoslavisches Reisebtiro Putnik, Berlin NM 7, Neuo VVilhelm-strasse 12—14, Tel. 110617 )za prve izdatke na meji ček za 10 mark, ki ga lahko pri poslovalnicah Putnika v Maril>oru na glavnem kolodvoru ali na Jesenicah zamenjajo po dnevnem tečaju. Z ozirom na to prepoved izvoza nemškega denarja, priporočamo vsem našim sezonskim delavcem, da si vsaj 10 dni pred nameravanim povratkom v domovino naročijo za prve potrebe ček na 10 mark pri Putniku v Berlinu in naj nikar ne jemljejo s seboj denarja. ZPD v Soboti priporoča svojcem, naj v pismih sporočijo sezonskim delavcem v Nemčijo gornja navodila. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Ljotičevski letaki, ki so jih nekateri razširjali v noči od petka na soboto, so bili priloženi tudi sobotnemu »Slovencu«, ki se prodaja v kiosku jjostaje na Zidanem mostu. Gospod, ki je v soboto zjutraj tamkaj kupil sobotno številko našega lista, je v njej dobil tudi ljetičevski letak. Nato opozarjamo tiste, ki so za take reči odgovorni, naj napravijo red. Prav na tiho in brez hrupa praznuje danes v SI. Javorniku v krogu svoje družine in ožjih sorodnikov dolgoletni naš naročnik Ivan Velepič, večkratni jubilej. — 60 let je minilo, odkar je zagledal na periferiji Ljubljane luč sveta, 40 let je poteklo, odkar okuša sladkosti težke železne industrije kot nadmojster v tovarni KID na Javorniku, 35 let že potrpežljivo prenaša jarem zakonskega stanu in 34 let je minilo, odkar naš neutrudljivi Ivan Velepič deluje tudi pri tovarniški gasilski četi. Težka je bila njegova življenjska pot. Že njegova zunanjost kaže, da je moral okusiti grenko in sladko plat tega življenja. V pogovoru z njim takoj opaziš, da je poleg svoje temeljite strokovne izobrazbe absolviral tudi nekaj let gimnazije. Ko pa je prišel pred 40 leti v tovarno KID, si je s svojo marljivostjo in sposobnostjo pridobil velik ugled med svojimi podrejenimi, tako tudi pri vodstvu tovarne. Tako je vzljubil svoj težki poklic, da kljub svoji visoki starosli poskoči kakor mladenič, kadar zazvoni na njegovem stanovanju v pozni nočni uri tovarniški telefon, ga zbudi iz sladkega spanja in v nekaj minutah je naš jubilant v tovarni, kjer je bil nujno potreben za hitro popravilo de-fektnega stroja. Ne moremo si danes predstavljati mehaničnega oddelka brez nadmojstra Ivana Ve-lepičat Ce pa pomislimo, da je naš jubilant prav pošteno okusil tudi svetovno vojno, da je bil dolgih šest let v ruskem ujetništvu — ločen od svoje družine in rodne zemlje, kjer so ga imeli že za mrtvega, tedaj se mu vsi znanci in prijatelji čudimo, od kod ta življenjska energija. V zavesti, da je bilo vse njegovo življenje nesebično, posvečeno svojemu poklicu in družini, želimo prav iz srca današnjemu jubilantu mnogo tihih, srečnih in sončnih let, ki jih bo preživel iskreno spoštovan od svojcev in vseh, ki ga poznamo. « = Srebrni mašniški jubilej obhaja g. Jožef Hauko, župnik v Bogojini. Bog mu daj dočakati tudi zlati jubilej! := Poročila se je danes v šišenski cerkvi gospodična Vida Dedek, hčerka znanega stavbenika in ing. Jos. Dedeka, s poročnikom bojnega broda gosp. Jožetom Pretnarjem. Veleuglednemu mlademu paru naše iskrene čestitke! = Profesorski izpit je opravil z odličnim uspehom Andoljšek Ivan iz Novega mesta. Čestitamo! = Diplomirani so za elektrotehnične inže-njerje na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani gg.: Aržič Vekc6lav iz Splita, Dobeic Ozvald Janez iz Ljubljane in Sila Franc iz Ljubljane. Čestitamo! ^limHmftitmuiiimiMiiiiiOiiiiff, c4(jiit• 7 ^ O ZUZEK; ■■•«, — Koledarček slovenskega dekleta za leto 1941. izide v kratkem. Doslej naša katoliška dekleta niso imela 6vojega lastnega koledarčka. Splošni želji naše organizirane dekliške mladine se je sedaj ustreglo z izdajo lastnega koledarčka, ki bo prinesel zanimive sestavke o Kait. akciji, o dekliških krožkih, o društvu za varstvo deklet, o Marijinih družbah tor o družbi sv. Rafaela; originalna naslovna stran bo vprav dekliško opremljena. Ličen in praktičen koledarček, ki je namenjen predvsem članicam DK in KA ter Marijinim dnižbanicam, 6tane le 6 din; naroča se pri Zvezi dekl'*kih krožkom v Mariboru, Aleksandrova 6, in pri Škof. matici Kat. akcije deklet, Betnava pri Mariboru. Dobil se bo tudi v vseh knjigarnah. Ga toplo priporočamo. Cenitev posestev in kakršnekoli škode na rastlinah, posevkih f. t. d. vrši sodno zapriseženi cenitelj in kmet izvedenec poobl. agr. ing. P r e z e I j, Ljubljana, VVolfova ulica 3 Telefon 84-73 — Delna ukinitev državnega poštnega potniškega avtomobilskega prometa. Zaradi pomanjkanja bencina je direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani prisiljena, da 21. t. m. delno omeji poštni potniški avtomobilski promet na progah svojega področja kakor sledi: Na progi Brežice-Novo mesto odpade jutranja vožnja Kostanjevica na Krki odh. 505 v Novo mesto prih. 6.00 ter večerna vožnja iz Novega mesta odh. 21.21 v Kostanjevico na Krki prih. 22.12. — Na progi Šmartno ob Paki —Gornji grad—Solčava je ukinjena vožnja iz Mozirja odh. 12.10 v Šmartno ob Paki s povratkom v Mozirje prih. 13.37. Ob nedeljah in praznikih izostane vožnja iz Gornjega grada odh. 15.10 v Šmartno ob Paki prih. 16.25 (po Zadrečki dolini) ter s povratkom iz Šmartnega ob Paki odh. 16.50 v Gornji grad prih. 18.20 (po Savinjski dolini). Namesto teh voženj se uvede ob nedeljah in praznikih zveza ined Gornjim gradom odh. 16.10 in Radijiir-jem prih. 16. 31 s povratkom iz Radniira odh. 16,48 v Gornji grad prih. 17.13. Ta vožnja ima v Rad-mirju ob 16.41 zvezo na avtobus iz Solčave v Šmartno ob Paki. — Na progi Murska Sobota— Rogaševci je ukinjena zveza ob sredah, petkih in sobotak iz Rogaševcev odh. 13.25 v Mursko Soboto prih. 14.30 in povratek iz Muske Sobote odh. 16 v Rogaševce prih. 17.05. — Na progi Murska So- bota—Gornja Lendava je ukinjena zveza ob sredah, petkih in sobotah iz Oornje Lendave odh. 13.32 v Mursko Soboto prih. 14.25 in povratek iz Murske Sobote odh. 16 v Gornjo Lendavo prih. 16.53. — Ukinjena je proga Murska Sobota—Beltinci—Dolnja Lendava. — Na progi Ptuj—Sv. Andraž v Halozah—Ptuj je ukinjena zveza ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Ptuja ob 18.45. — Pri debelušnih ljudeh se je izkazala naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in ugodno delujoče sredstvo za odpiranje; lahko se uporablja dolgo brez posebne diete. s>Franz-Josefova« grenka voda se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralno vodo. Ogl res. 8. br. 50174 od 28. novembra 1935. — Katoliško tiskovno društvo za Slovensko Krajino je imelo pred kratkim občni zbor v Soboti. Izvoljen je bil novi odbor, v katerem je predsednik soboški župnik g. Jožef Vojkovič, podpredsednik lendavski župnik g. Štefan Bakan, tajnik g. Franc Kerec, šef Borze dela v Soboti, blagajnik pa sebeščanski župnik g. Janez Bejek. — Državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci za izboljšanje življenskih pogojev. V članku, ki smo ca objavili pod gornjim naslovom, je jx>motoma izpadla sekcija profesorskega udruže-nja v Ljubljani. — Kontrola cen nsnja. Vsi trgovci in proizvajalci usnja morajo nemudoma prijaviti vse zaloge surovin iu izdelkov uradu za kontrolo cen v Belgradu in kr. banski upravi, referatu za kontrolo cen v Ljubljani. Vsako prikrivanje zalog ali netočna prijava se kaznuje po členu 5. Uredbe o kontroli zaloge blaga z dne 14. junija 1940. »Služ. list« kos 49. Vsi prodajalci in trgovci z usnjem bodo najstrožje nadzirani o eventualnem neupravičenem povišanju prodajnih cen ter bodo za ugotovljene tozadevne prestopke proti njim uporabljene najstrožje mere uredbe za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije in uredbe o kontroli cen. ZUNDAPP o;tulivK KVALITETNI ; LJUBLJANA' MOTO C I K L! TAVČARJEMA .11 ; MVŠAK MODEL DOBITE TAKOJ. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine z dne 19. oktobra 1940 objavlja »Uredibo o spremembi § 248. zakona o izvršbi in zavarovanju«! dalje »Uredba o centrali za kurivo«, »Uredba o prometu z gumami za motoma vozila«, »Uredba o spremembi člena 11, t. b), uredbe o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij«, »Naredbo o izvrševanju člena 5. uredbe o prenosu poslov socialne politike in ljudskega zdravja«, »Spremembe in dopolnitve pravilnika o knjiženju, upravljanju in trošenju dohodkov iz sklada za izdelavo vstopnic, ostalih taksnih obrazcev in za nočno taksno revizijo«, »Spremembe in dopolnitve pravilnika o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke ministrstva za finance in pri finančnih direkcijah«, »Odločbo o pobiranju prispevkov za kartelni sklad«, »Odločbe o činu raznih šol in tečajev«, »Odločbe o činu trgovinskih šol«, »Spremembo in dopolnitev člena 23. pravilnika o sprejejmnih (oddajnih) radijjskih aparatih« in »Spremembe in dopolnitve pravilnika o delu v monopolnih ustanovah in pravilnika o zaslužku stalnih rao-ncpolskih delavcev«. Kemika ing. chem. ali tehnologa, event. žensko, mlajšega, zdravega, agilnega išče večje industrijsko podjetje v Banatu. Obširne ponudbe s curr. vitae, svojeročno pisane, poslati na: „PUBLICITAS" A. d., Beograd, poštni predal 60, pod br. 18.407. vknjiženo plačilo naročnine. Ostali naročniki prejmejo 11. in 12. številko, v kolikor bo na razpolago, šele ko bo uprava prejela od njih naročnino, oziroma dokazilo o poravnani naročnini za 1. 1940. — Cesta Jeperca-Labore bo 25. okt. zaprta. — Terenska tehn. sekcija v Kranju sporoča: Z ozirom na obtežilno preizkušnjo nadvoza čez železniško progo v 2abnici v kin 640.530 drž. ceste št. 2 bo dne 25. oktobra 1940 zaprt promet za vsa vozila na drž. cesti št. 2 v odseku Jeperca-Labore med 7. in 19. uro. V tem času bo promet usmerjen takole: a za promet Ljubljana-Kranj od 632.150 (gostilna Bohinc v Medvodah »nad klancem«) po ba-novinski cesti Medvode-Mavčice-Labore in od tod po državni cesti, b) za promet Kranj-Ljubljana od km 642.700 na Gašenju po banovinskih cestah Stražišče-Suha-Jeperca in od tod zopet po državni cesti proti Ljubljani. Veterinar Dolenc Milan, Bohinjska Bistrica, tel. 705, zdravi brezplačno ob ponedeljkih in četrtkih od 8—9 v občinskem domu na Bledu živino, da bi omogočil tudi najsiromašnegšim, da se po-služijo strokovne pomoči. — Cerkvenim in izvence»kvenim pevskm zborom priporočamo za praznik Kristusa Kralja dr. Gržinčičevo zbirko »Kristusu Kralju«. Dobiva se v Salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani. — Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe, steklenino, lustre, nakit itd. 6talno kupuje trgovina Dorotheum ing. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12, vis-a-vis hotela Union. — Glavni dobitek na loteriji! Nestrpno pričakujejo igralci zadnji dan žreban(a. Pc žrebanju je mnogo razočaranih. RazočaraLja pa ni pri negovanju kože s kremo Babymira, ker j% krema Bo-bymira odlično in preskušeno sredstve proti opeklinam, krastam, lišajem, priščem ranam, razpoka-ni koži, praskam in vsem nečistostim kože. |Icf * Ce se za mrtvega razglašeni vrne domov. V Bački Palanki se je tole zgodilo: Lansko leto se je vrnil iz ruskega ujetništva Gliša Vukojev. Ko se je vrnil, je hote' postati deležen deleža dediščine po svojih starših, ki so bili umrli, ko je bil sin v Rusiji. Ko pa je zaradi tega stopil k oblastem, 60 mu tam pojasnili, da ne dobi nič, ker je že davno uradno razglašen za mrtvega. Zupni urad mu je celo pokazal knjigo, kjer je zapisano, kdaj in na čigavo zahtevo je bil od sodišča razglašen za mrtvega. In se je ugotovilo, da ga je dala za mrtvega razglasiti njegova žena, čeprav ji je iz Rusije vsak mesec pisal, bodisi kako karto ali celo pismo. Storila pa je to zaradi tega, da bi se poročila z nekim oddaljenim sorodnikom. Ubogi Gliša bo torej imel še dosti sitnosti in težav, preden ga bodo spet sjx>znali za živega in mu izročili, kar mu po starših gre. lutoamaSecgi! Ceneje Vam razvija, kopira in poveča FRANJO MAVEC - MIKLOŠIČEVA 6 * Le trije Židje na pravni fakulteti v Subo-tici. Prosvetni minister je določil, da število židovskih slušateljev na pravni fakulteti v Subotici ne sme znašati več ko en odstotek vseh slušateljev. Doslej pa se je na to fakulteto vpisalo 277 slušateljev in sodijo, da jih bo vsega skupaj nazadnje 300. Potem takem se na to fakulteto ne sme vpisati več ko le trije Židje. * Cela družina bogatega trgovca umorjena. Banjaluški židovski trgovec Salom Haim Poljokan, ki je bil pred kratkim hudo obsojen zaradi navijanja cen, je bil v noči od 17. na 18. t. m. v svo- nudi v največji izberi za jesen in za zimo ter po ugodnih cenah konfekcija Jamske plašče, površnike da gospode luscič, ljubljana pri tromostovju — Živinski in kramarski semenj na Veseli gori pri Št. Rupertu, ki pade v nedeljo, dne 27. t. m., bo en dan preje t. j. v soboto, 26. oktobra 1940. Vabimo vse kupce in prodajalce, da se sejma številno udeleže, ker so naznanjeni za živino številni kupci. — Oškodovanci ▼ Friedrichovi ponarejevalni aferi bodo dobili izplačane vse zneske z obrestmi, kakor hitro bo prišel denar, ki ga bo pravosodno ministrstvo stavilo na razpolago soboškemu okrajnemu sodišču. Ministrstvo je z odlokom št. 83684 od 28. septembra 1940 priznalo znesek 813.139 din poneverjenih glavnic z obrestmi. Stranke zato nimajo nobenega razloga za vlaganje tožb v tej zadevi. Odvetnik dr. Marijan Breceli je preselil svoio pisarno v Kranj in jo priključil pisarni dr. Jožeta Vilfana. — Cigani med seboj. V Strukovcih v Prek-murju sta popivala v neki gostilni cigana Jožef Cener in Ivan Baranja. Ko sta se nasrkala dobre kapljice, sta se pričela prepirati in obdelovati. Baranja je s steklenico udaril Cenerja po glavi, ta mu je pa vrnil udarec s kuhinjskim nožem. Cigana sta morala v sohoško bolnišnico. V Kamniku zidajo novo šolo. Občina Kamnik je oddala dela za zgradbo nove šole gradbenemu podjetju Tonnies iz Ljubljane, ki se je obvezalo, da bo spravilo v 70 dneh poslopje do strehe. Sola ho prostorna in bo povsem ustrezala kamniškim potrebam, stala pa bo na travniku proti Perovem, vprav v sredini šolskega okoliša. Z delom so že pričeli in bo šola do božiča pod streho. — Uprava lista »Orač« sporoča vsem naročnikom, da bo 11. (novembrska) številka »Orača« poslana izključno samo onim, za katere je pri upr. n jem stanovanju z vso svojo družino umorjen. Njega je služkinja zjutraj našla mrtvega in vsega krvavega na otomfcni, kjer je navadno spal. Po rokah in vsem telesu je bil ves porezan. V sosednji sobi sta ležala mrtva in tudi vsa krvava njegova žena in 20 letni sin Rafael. Poznalo se jima je, da sta se hudo borila za svoje življenje. Morilci so najbrže vdrli v stanovanje skozi okno iz dvorišča ter se najprej lotili gospodarja. Ljudje so nekako ob treh zjutraj iz hiše slišali ropot in kričanje. Policija je prijela najprej služkinjo, nato pa nastavljence njegove trgovine. Ni pa še mogla dognati, kdo bi bil morilec, kakor tudi tega, ali je bil umor storjen zaradi ropa ali zaradi kakega maščevanja. * Trije zagrebški vlomilci, ki 60 jih prijeli te dni in ki so vlamljall povsod, kjerkoli je naneslo ter odnesli lepe denarje in jih zapravili, so vlomili tudi v odvetniško pisarno odvetnika dr. Mo-hra, ki ima pisarno v istem nadstropju, kjer jo ima tudi odvetnik dr. Ištvanovič. kateri je poprej zastopal te tri vlomilce Ko so jih vprašali, zakaj so šli krast k odvetniku, so mirno odgovorili, da je bilo treba plačati zagovornika dr. IštvaniČa. Ker niso imeli denarja, so ga šli iskat k dr. Mo-hru. Sicer pa so tiči ves denar, kar so ga nakradli — bilo jo na desut tisoče denarja — kar zapili in zaveseljačili. * Jugoslovanski parnik »Lovčen«, ki plove v Ameriko, je srečno pršel do Bermudskega otočja, kakor poroča ravnateljstvo Zetske plovbe, ki je lastnica parnika. * Sto tiru} kmetov zna že pisati in brati v Bosni in Hercegovini po zaslugi hrvatskega društva »Napr»-dak«, ki je v treh letih s svojim delovanjem proti nepismenosti hrvatskega kmeta v Bosnj dosegel lepe uspehe Kaznovan zoboiehnik. Suhntiška policija je kaznovala nn 2000 dinarjev globe tamkajšnjega zobotehnika Jelineka, ker ni imel svojih knjig v Ob 40 letnici slovenske gluhonemnice v Ljubljani Ignacij Holzapfel - oče slovenskih gluhonemih Ljubljanska gluhonemnica, ki pa je postala mnogo premajhna Znameniti naš rojak, veliki dobrotnik gluhonemih otrok in ustanovitelj ljubljanske gluhonemnice, Ignacij Holzapfel, se je rodil 15. julija 1799 v Tržiču na Gorenjskem kot dvojček očetu, gostilničarju in trgovcu, Frančišku (umrl 3. februarja 1810) in materi Elizabeti roj. Dobrin (roj. 23. junija 1771j» umrla 8. junija 1826). Starši so bili precej imoviti in imeli v Tržiču dve hiši. Študiral je v Ljubljani, kjer je bil med mnogimi poznejšimi odličnimi javnimi delavci njegov sošolec ameriški misijonar in škof Friderik Baraga. V mašnika je bil posvečen 21, septembra 1823 kot tretjeletnik ljubljanskega bogoslovja. Kot kaplan je služboval v Kamniku od 1. 1824. do septembra 1825., v Preddvoru do septembra 1827, v Mengšu do zime 1829, nato pa pri sv. Jakobu v Ljubljani do 1. 1834. Kot župnik je bil to leto nameščen v Črnomlju, kjer je ostal do 1. 1848. Nato je prišel za župnika in dekana v Ribnico, kjer je umrl 21. januarja 1868. Holzapfel je bil za svojo dobo zelo izobražen mož. Zgodaj že se je začel zanimati za domačo književnost ter je kazal svojo pisateljsko in pesniško nadarjenost. Bil je med tistimi, ki so si osvojili mišljenje, da je treba nadaljevati Vodnikovo tradicijo in delo za uveljavljenje slovenske posvetne poezije. Že kot kaplan v Kamniku je leta 1824. zaprosil v družbi z Janezom Ciglarjem kuratom v kaznilnici na Ljubljanskem gradu in pisateljem prve slovenske povesti »Sreča v nesreči« ter Ksaver-jem pL Andriolijem, kamniškim tovarna.jem in podjetnikom, ilirski guberniji v Ljubljani, da bi smel izdajati poučno-zabavni slovenski tednik »Slavi-njo«. Vsebina časopisa bi bila popolnoma nepolitična in zgolj domovinska. Vendar tudi tako nedolžnega slovenskega časopisa se je zbala dunajska vlada in ni dovolila, da bi izšla »Slavinjo«, češ da je samoslovenski list nepotreben Za nameravani tednik je imel Holzapfel pripravljenih že nekaj pesmi, ki jih je pozneje natiunilr »Kranjska Čbe-lica«. Tudi je poklonil »Slavinji« navdušeno posvetilo z vznešenimi stihi: Zbud' se, Slavinja, iz lipove sence I Vstan' in se hlapa modrice napijl Poj in veselja prepolna ti budi v srcih Slovencev spet srečo novof Kljub trenutnemu neuspehu pa Holzapfel ni odnehal ter se je še v svojem poznejšem službovanju poleg težavnega dušnega pastirstva in obilnih gospodarskih skrbi pridno bavil 3 pesništvom in pisateljevanjem. V »Kranjski Čbelici«. Bleivvei-sovih »Novicah« in »Zgodnji Danici« je izšlo več njegovih pesmi. Kot črnomeljski župnik je leta 1838. iz francoščine prevedel molitvenik »Venec nedolžnosti«. V svojih pesmih je zlasti opeval naravno lepoto svojega rojstnega kraja. Halzapflove-mu sodobniku, Francetu Prešernu, njegove skromne pesmi seveda niso bile posebno všeč, zato ie zbodel njega in njegovega tovariša pesnika Levičnika z zbadljivim epigramom: »Kako bi neki sladke pel Lesničjak? Kako bi neki prave pel Levičnjak? Holzapfel je bil bolj majhne postave, precej debelušen, rdečeličen, bistrega uma ter zelo resen in oster kot dušni pastir. Stari rod je pripovedoval, da sta morala ženin in nevesta včasih po več f D.rektor ing. chem. Jakob Turk Danes obhajamo petletnico smrti pokojnega inž. kem. Jakoba Turka, direktorja Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Bil je izrazita osebnost, dobro znan v vseh slojih, zlasti pa je bil popularen pri naših kmetovalcih, s katerimi je bil vedno v najožjih stikih. Njegovi znanstveni gnojilni poizkusi, na tisoče po številu so ga pripeljali v stik s slovenskim kmetom malone po vsej Sloveniji. Za povzdigo našega kmetijstva na znanstveni podlagi je delal in se trudil vse svoje življenje. Dosegel je najlepše uspehe še prav posebno s svojimi dognanji na polju umetnih gnojil. Bil je strokovnjak, da so ga spoštovali in upoštevali tudi v inozemstvu. Spisal je mnogo znanstvenih razprav svoje in gospodarske stroke. Najpopularnejše med slov. ljudstvom so pa njegove poljudno pisane knjige Travništvo I. in II. del, Pašništvo in O rastlinski, ljudski in živalski prehrani in drugo. Pošten in kristalno čist značaj, skrajna vestnost in temeljitost so bile njegove glavne odlike. Storil je mnogo dobrega in koristnega, zato: hvalo in čast njegovemu duhu I Gradn a tekstilne šole v Kran.u zagotovljena Kranj, 19. X. Snoči je bila v mestni posvetovalnici seja mestnega odbora na kateri je g. župan Cesenj sporočil, da je Državna hipotekama banka odobrila kredit 7,500.000 din za zgraditev nove tekstilne šole v Kranju. Občinski odbor je soglasno odobril posojilo. S tem je zgraditev šole zagotovljena in bodo že spomladi začeli prva dela. let hoditi k izpraševanju pred poroko. Imel je navado, da je izpraševal krščanski nauk ob nedeljah popoldne z leskovko v roki. Trd in strog je bil tudi do posvetne gosposke. Nekateri ljudje so ga imeli za skopega, sam zase je bil zares zelo skromen. Bil je dober gospodar in je 'krbno gojil župnijsko ekonomijo, zlasti živinorejo. Slovel je tudi kot zelo vnet šolnik. Že v Črnomlju se je z učiteljem Pavčičem mnogo prizadeval za ustanovitev tamošnje ljudske šole, v Ribnici pa je postal okrajni šolski nadzornik za kočevski okraj. Ignacij Holzapfel je prejel za svoje neutrudno in zaslužno delo razna odlikovanja, tako je dobil leta 1856, Franc Jožefov zlati zaslužni križ, cerkvena višja oblast pa ga je imcnovaia za častnega konzistorijalnega svetnika. Mnogo se je trudil za to, da se je zidala sedanja veličastna ribniška žup-na cerkev. Z brezprimerno požrtvovalnostjo in velikanskimi težkočami ie Holzapfel spravil leta 1867. novo hišo božjo pod streho Se je gledal sad svojega trudapolnega dela, ni mu pa bilo usojeno, da bi videl popolnoma dokončano cerkev Preden je bila ponosna katedrala ribniške doline posvečena, ga je napadla pljučnica, ki je končala niegovo plodonosno življenje 21. januarja 1868 Ribniška župnijska cerkev je njegov veliča.^ten rpomenik. Ignacij Holzapfel pa si je postavil še drug spomenik, ki bo trajno ostal v najožiem in najlepšem stiku z njegovim imenom S svojim umnim gospodarstvom ter skrajno osebno skromnostio in varčnostjo si je pridobil obilno imetja. Od tepa je volil 52.962 goldinarjev, za tisto drba nač velikansko vsoto, za ustanovitev ljubljanske gluhonemnice. Ni sicer znano, kaj je dovedU velikega dobrotnika gluhonemih na to plemenite misel, vendar pa zasluži, da ostane njegovo im. z zlatimi črkami zapisano v zgodovini slovenske karitativ-nosti. Temeljna glavnica je narastla do lela 1900., ko je bil ustanovni zavod za gluhoneme v Ljubliani dozidan, z ostalimi, sicer manjšimi volili ir. darovi na vsoto 725.000 kron Ljubljanska glehonemnica bo praznovala 26., 27. in 28 t m štirideselletnico svojega obstoja. Zato je pravilno in pošteno, da se ob tej priliki spominjamo v prvi vrsti velikega človekoljuba Ignacija Holzapfla — očeta gluhonemih. Zgodovinski razvoj pouka gfuhonemsh Od prastarih časov nadalje ni bilo na svetu niti dežele niti naroda, ki ne bi imel v večjem ali manjšem številu gluhonemih. Minila so pa stoletja, ko nobeden niti mislil ni na pouk gluhonemih otrok. Edino izjemo nam navaja sv. pismo, ko je naš Odrešenik in veliki Učenik položil gluhonem-nemu prste na jezik in zaklical: »Ephetal«, t. j. »Odpri se!« In se je odprlo, gluhonemi je spregovoril ... Šele nekako pred štiristo leti so se pojavili plemeniti in razumni tnožje, ki so začeli razmišljati o izobrazbi gluhonemih ter o tem pisati razprave in knjige. Temu se pač ne moremo posebno čuditi, saj je celo v novejši dobi trdil filozof Kant, da »imajo gluhonemi samo r.ekaj razumu podobnega.« Danes pa dobro vemo in imamo dokaze za to, da so gluhonemi, duševno zdravi, za izobrazbo prav tako sposobni kakor polnočutni ljudje. Od 16, stoletja nadalje so vedno bolj pogosti glasovi o pouku gluhonemih v raznih državah. Nekateri požrtvovalni možje, zlasti zdravniki in duhovniki, so vzgajali in poučevali gluhoneme. Eden najbolj zaslužnih mož te dobe je bil benediktinec Pedro de Ponce (1520—1584) v samostanu San Salvador v Sahagunu v Španiji. Tu je poučeval in vzgajal tri gluhoneme otroke nekega kastilskega plemiča in gluhonemega sina aragonskega kraljevega namestnika v govoru in pisanju. Eden od teh je tako čudovito napredoval, da j«, poleg svoje materinščine govoril in pisal tudi latinski jezik, poznal celo grške pismenke in vzbujal zaradi svojega velikega znanja splošno začudenj«. Zgodovinski viri pripovedujejo, da so znali njegovi učenci govoriti, brati, pisati, računati, glasro moliti pri maši streči in spovedovatj se. Govorili so latinsko in grško, bavili se s filozofijo in astnnomijo ter z domačo in občo zgodovino. Žal. nair učeni in človekoljubni benediktinec Pedro de Ponce. ki ga imamo po vsej pravici za začetnika glasovnogo-vorne metode, ni zapustil niti črke o svoji metodi. Pač pa sta njegovo delo nadaljevala njegova naslednika Pablo Bonet in Emanuel de Carrion in o tem tudi pisala. V 17. stoletju so se pečali v Italiji s poukom gluhonemih trije učenjaki: Girolatno Cardon, Fa-brizio d1 Aquapendente in Lana-Terzi. Prva dva sta se udejstvovala le znanstveno teoretično, tretji pa tudi praktično. Ločeno od ostalih držav so delovali v Angliji zdravnik dr John Buhver in rektor William Holder, na Nizozemskem pa zdravnika Van Helmont in dr. Konrad Amman. Posebno znamenito in pomembno je bile delovanje Ammanovo, ki je spisal leta 1692 razpravo »Surdus 1 o -q u e n s« (Govoreči nemi). To delo je bila prva metodika pouka gluhonemih, začetek in temelj nadaljnjemu pedagoškemu študiju in znanstvenemu raziskavanju na tem polju. Amman S3 |e deset let sam praktično udejstvoval v tej stroki ter tako sijajno dokazal, da pouk po glasovnogovorni metodi ni le mogoč, temveč je tudi edino pravilen in najboljši. Tudi v Nemčiji so delovali razni pedagogi v 17. in 18. stoletju v tej stroki, vs' pa so po izsledkih in zgledih že navedenih sodobnikov in gospo, pa je ni našel doma. Njeni hčerki sta molče sedeli pri ročnem delu in plaho pogledovali tujega abbeja, ki ju je večkrat nagovoril, vendar ni dobil nobenega odgovora. Ko se je gospa vrnila, ji je abbe užaljen potožil, da sta njeni hčerki slabo vzgojeni in mu na njegova vprašanja nista hoteli odgovarjati. Mati ie bridko zajokala in odvrnila: »Kako bosta siroti odgovarjali, saj sta vendar gluhonemi!« Plemeniti abbe se je nato odločil, da bo poučeval deklici. Leta 1768 je ustanovil v Parizu zavod za gluhoneme, ki je bila prva gluiionetrnica na svetu. Vanjo je vložil poleg velike nesebične ljubezni tudi vse svoje precejšnje imetje. Avstrijski cesar Jožef II je nekoč obiskal ta zavod. Čudil se je izrednim uspehom in ponudil iibbe,u bogato opatijo, če bi hotel priti v Avstri)o. Skromni in ponižni abbe pa je odklonil častno in vabljivo ponudbo in je le prosil cesarja, da naj se zavzame za gluhoneme v svoji državi, kar je ta tudi storil, Abbe de l'Epče je najprej učil gluhoneme glasovnega (vokalnega) govora. To pa mu je bilo zaradi prevelikega števila učencev pretežko. Poznejše •njegovo stališče je bilo: kretanje je materin jezik gluhonemih, zato je uspešen pouk mogoč le v takem jeziku. Zato je poučeval po načinu, ki si ga je priredil sam, t. j. po kretalni metodi, z umetnimi znamenji ali kretnjami, ki so izvirale iz podobnih naravnih kretenj. Gojenci v zavodu so med seboj in v občevanju z ostalimi ljudmi kretali in uporabljali pri tem umetne kretnje, ki pa jih je moral poznati in uporabljati vsak, kdor se je hotel sporazumeti z gojenci. Kretalna, ali kakor se je najmodernejši, tehnično najpopolnejši 4-cIektronski super sprejemnik RADIO d.z o.z., LJUBLJANA. Miklošičeva cesta 7 RADIO VAL. LJUBLJANA. Dalmatinova ulica 13 ANION BREMEC. (EUE. Miklošičeva ulica it.2 L LUSICKV. MARIBOR. Koroška cesta štev. 11 njakih v raznih državah }.•> v minulem stoletju, še bolj pa v prvih desetletjih tega stoletja razvijala tudi nadalje, v bistvu pa je ostala ista Po glasovnogovorni ali vokalni metodi se poučuje tudi pri nas v ljubljanski gluhonemnici. Avtomobil in vino v cestnem rarku Sv. Lenart pri V. Nedelji, 18. okt. V četrtek zvečer okrog 10 se je v Cvetkovcih zgodila huda avtomobilska nesreča ki pa k sreči ni zahtevala smrtnih žrtev. Po državni cesti od Ormoža proti Ptuju je vozil avlo tvrdke g. Ornig iz Ptuja, katerega je šofiral g. Malek Franc iz Pluja. Na avtomobilu je bilo 10 polovnjakov vina, katero je naložil v Ormožu ter ga peljal v Ptuj. Ko je privozil v Cvetkovce, se mu je na avtomobilu zlomila vzmet, ter je šofer izgubil oblast nad volanom. Avto je zaneslo na levo stran cesle, ter se je prekucnil v 2 m globoki obcestni jarek. Sunek je bil tako silovit, da so ga slišali po vasi. Po čudežnem naključju se šoferju in spremljevalcu Fišingerju ni predhodnikov. Tudi za nemškega strokovnjaka je bil velikega pomena Ammanov »Surdus loquens«. Vendar pa je prevladovala v tej dobi v Nemčiji še vedno tako imenovana »kretalna iretoda«, način pouka gluhonemih z naravnimi ir umetnimi znamenji ali kretnjami. V tem času so delovali v Franciji Ernaud, Pereira in Deschamps Kljub temu, da so bili v splošnem zagovorniki glasovno-govorne metode, vendar pa so se sami posluževali deloma tudi kretanja. Doslej so poučevali gluhoneme 'e v poedinih primerih, pa še to največ otroke imovitih staršev, drugi gluhonemi pa so ostali brez vzgoje in pouka. Osemnajsto stoletje je dalo svetu dva plemenita moža in človekoljuba, ki sta si bila sicer popolnoma različna v metodi pouka gluhonemih, vendar pa sta bila oba nepopisno vdana svojemu vzvišenemu pozivu za lajšanje bedne usode gluhonemih otrok: v Franciji je bil A b b t de l'E p č e (1712—1789), v Nemčiji pa Samuel Heinicke (1723—1790) Bila sta ustanovitelja prvih učnih zavodov za gluhoneme. Abbč de 1'Eppče je prišel do svojega poznejšega življenjskega poklica po golem naključju. Nekoč je v Parizu hotel obiskati neko ^af _-- pomaga pri bolečinah v členkih, revmatičnih in živčnih bolečinah učinkuje zadovoljivo ! Poskušajte tablete TOGAL. ublažuje bolečine! Vprašajte svojega zdravnika! Dobiva se v vseh lekarnah. Zahtevajte pri Vašem lekarnarju žepno kovinasto škalljico ,..TOGAL" ob vsakem velikem nakupu. Odobr. od Min. soc. pol. in narod. zdr. B, St. 4082, 6. III, 1935. 'OBBiBBi^HBBaHaaHaMnHnMi^BiMaBaBaavMHaMMaBMBB tudi imenovala, francoska metoda, je bila v tisti | zgodilo nič hudega. Edino šofer je dobil lahko podobi močno razširjena. škodbo. Ko se je šofer Malek rešil iz neprijetnega dobi močno razširjena. Abbe de 1'Eppeejev sodobnik in prav tako goreč človekoljub )e bil Samuel Heinicke. fo hudih življenjskih preskušnjah je dobil službo učitelja in kantorja v Eppendorfu pri Hambuigu Tu je imel neki mlinar gluhonemega sina. katerega je Heinicke prav uspešno poučeval y glasovnem govoru. S tem pa je slabo naletel pri past' r ju, ki se je takemu pouku odločno uprl Heinicke je nadaljeval svoj pouk tako dobro in uspešno, da je gluhonemi deček v navzočnosti ministrskega odposlanca dobro prestal skušnjo iz verouki in bil pri-puščen h Itonfirmaciji Glas o tem i«. |e razširil daleč okrog; število gluhonemih za tik pouk je naraščalo in že leta 1778 je Heinicke ustanovil v Leipzigu zavod za gluhonem, po glasovaogovorni metodi. Samuel Heinicke ie spoznat, da jc govor edino pravo in smiselno sredstvo, ki veže ljudi med seboj. Zato je učil gluhoneme otroke v glasovnem govoru in popolnoma zavrgel krelatno metodo. Pravilno je bilo njegeo stališče t, a se more gluhonemi le z govorom praktično usposobiti za življenje V svojem zavodu je zahteval od gluhonemih, da so morali med seboj in i ostalimi ljudmi glasno govoriti, nikakor p» s>t nisc smeli sporazumevati s kretnjami Videl jc da «o se gluhonemi izšolani po kretalni metodi, nespretno gibali v življenju, saj bi morali vsi hud e poznati take umetne kretnje. Glasovnogovom.- metoda je zares mnogo težja od kretalne. za učitelja kakor za učenca, pač pa ie za življenj' edine praktična in pravilna. Le z glasovnim govoron. s: gluhonemi pridobijo toliko potrebnega znanja da sc sposobni za samostojno udejstvovanje v življenju Heinickejeva metoda pouka gluhonemih je zmagala na vsej črti. Poznejši pedpgogi strokovnjaki v tem pogledu, so pač Se nekai časa delali kompromise med glasovne kretaino metoda, vendar pa je slednja nazadnje popolnoma pudlegla Dandanes se poučuje v vseh gluhonemnicah na svetu po načelih in temeljih velikega pedagoga, človekoljuba in dobrotnika gluhonemih. Samuela Heinickeja. Ta metoda se je do odličnih ttrokov- položaja, je prosil po vasi, da bi mu posodil kdo kolo, da bi obvestil g. Orniga v Pluju. Pa kljub garanciji 150 din ni dobil kolesa. Tako je moral peš 15 km do Ptuja. Zjutraj ob 4 je prišel drugi avto ter vse vino, ki se ni razlilo, odpeljal v Ptuj. Danes bodo avto, na katerem je škode blizu din 20.000, dvignili, ter odpravili v Ptuj. Sosed ustrelil sosedo vpričo moža in otroka Brežice, 18 oktobra. V Slogonskem pri Kapelah se je 18 t m. zgodil velik zločin: Franc Strgar iz Slogonskega je na njivi iz maščevanja ali sovraštva ustrelil 6vojo sorodnico in sosedo Rozalijo Radancvič vpričo njenega moža in malega otroka Ženski ie bila takoj mrtva. Orožniki so bili ta^oj na licu mesta in po pričah dognali tale dejanski st?n: Strgarjevi in Radanoviče«-! so bili sprti radi nekega kolovoza čez travnike Tistega dne ie Radanovič na njivi pospravlja: Heteilo, žena pa ie trgala fižol. Zraven nje se ie ig-.-i! njen mali sinček. Ženska je med delom zagledala soseda Strgarja prihajati z lovsko puško na rami proti njima Postala je pozorna, ker je Strgar kar pristopil k njenemu možu in se takoj začet glasno prepirati. Ženska boječ se česa huišega, ie takoj pritekla bliže, hoteč prepir zlepa poravnati Strgar pa je bila tako razjarjen, da je Radanovičko takoj sunil stran, nato pa pomerit na njo lovsko puško. Ker ženska ni bila od strelca nič več ko en meter oddaljena, je bd Strgarjev strel take- smrtnonosen. Rozalija je pri priči izdihnila. Zdai se e hotel lotiti še moža, ki pa ie z malim otrokom v naročju pravočasno pobegnil. Strgar se je potem nekai čas.? širiva!, nakar so ga orožniki iz Dobove vendarle prijeli in izročili brežiškemu sodišču ILIUBDANA Vsesvetsha akcija Med tem pa, ko nekateri sede v prijetnem zatišju zakurjenega stanovanja in si privcščijo merico sladkega pečenega kostanja, je med nami tudi precej takih, ki s strahom pričakujejo zime, ker nimajo kurjave, in ki jim dišeči kostanj vzbudi val sovraštva, ko niti nimajo niti za najpotrebnejšo kurjavo. Zato so se mestni reveži močno razveselili novice, da bo Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane tudi letos izvedel vsesvetsko akcijo, saj bo prirejena njim v prid in bo možno z njenim gmotnim uspehom marsikje olajšati gorje in obrisati z marsikaterega očesa solzo bede in pomanjkanja. 2e lansko in predlansko leto je Vrhovni sociaini svet z uspehom vsesvetske akcije izdatno podprl socialna prizadevanja mestne občine ljubljanske, tako da je bilo iz teh sredstev v mestni kuhinji stare cukrarne nahranjenih mnogo siromakov, mnogi pa so dobili tudi toplo prenočišče. Pa tudi mnogo revnih otrok je bilo deležnih hrane in toplega zavetja iz sredstev vsesvetske akcije, katere uspeh ni bil samo v tem, da je bilo nasičenih toliko in toliko lačnih želodčkov, temveč tudi v tem. da je bilo mogoče s sredstvi te akcije marsikaterega tavajočega revčka oddati v mestno zave'išče in s tem preprečiti njegovo telesno in moralno propast. Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane se je odločil, upoštevajoč te težavne čase, ki so pač najbolj prizadeli najbednejše med nami, da tudi letos izvede vsesvetsko akcijo, za katero moremo reči, da je postala prav zaradi svojega plemenitega namena v kratki dobi dveh let že ktr tradicionalna. Tudi letos bodo člani in članice Vrhovnega socialnega sveta in vseh drugih dobrodelnih in humanitarnih organizacij v okviru vsesvetske akcije prodajale mestne vence in sveče. Vence ie hite spletati revni okoličani in vsi pri vsesvetski akciji sodelujoči so že prejeli nakaznice, s katerimi obiskujejo Ljubljančane in trkajo na njihova zlata srca, proseč jih, da tudi letos pri počastitvi svojih rajnikov ne pozabijo na svoje najbednejše someščane, kakor jih niso pozabili lansko in predlansko leto. Toda letos sta stiska in beda premnogih naših soobčanov večja kakor kdaj koli doslei. Zato naj ne bo nikogar, ki bi odklonil nakup nakaznice za vsesvetsko akcijo in na ljubljanskih pokopališčih naj ne bo letos prav nobenega groba ki bi ga ne krasil preprosti venec s trakom v mestnih barvah in ki na njem ne bi gorela skromna belozelena svečka. Kajti čim več mestnih vencev in sveč bo krasilo grobove ljubljanskih pokopališč, tem manjša bo to zimo beda in skrb naših najrevnejšihl Čim' večje bo dobro delo, tem prisrčneiša in dragocenejša bo počastitev spomina naših rajnikov! Slovenci slave Barago Škof dr. Gregorij Rozman in ban dr. Mačen Včeraj, v soboto popoldne, so jo v opernem gledališču vršila prva izmed štirih Baragovih lb 6 popoldne. Spored je sledeč: 1. dr. Jože Pogačnik: Poglobimo naše igranje; 2. nasveti režiserjem, Ciril Debevec, operni režiser; 3. ob 5: ir. Ivo Česnik: Izbira iger in sestava repertoarja. 25. okt. ob 8: Praktični nasveti režiserjem, Ciril Debevec; ob 11: Odrska izgovarjava; ob 13: Ogled gledališkega odra v ljubljanski operi; ob 3: nadaljevanje tečaja; ob 4: Lutkarski oder, prof. Ni-ico Kuret. 1 Radovednost kolesnrjcv glede njihovega cestnoprometnega ABC je velika. V kratkem se bo dobil tudi v trafikah. priznavajo, da jih je film vseskozi zabaval in se niso mogli zdržati, da se ne bi z drugimi vred prisrčno smejali. — Oba glavna igralca GARY COOPER in MERLE OBERON do sedaj še v nobenem filmu nista pokazala v tolikem obsegu svojih velikih igralskih sposobnosti ! Predstave: ob 10.30 ljudska predstava pri znižanih cenah in ob 15., 17., 19. in 21. uri! — Blagajna odprta od 9.30 do 12. in od 14. ure dalje I ES 1 V Ljubljani so umrli od 11. oktobra do 17." oktobra 1940: Suhadolc Marija, roj. Rihar, 73 let, hišna |iosestnica, delavka tobč tovarne v pokoju, Predjamska ulica 56; Pogačar Ivana, sestra Na'J talija, 30 let, redovnica — sestra čudodelne svetinje. Vidovdanska c. 5; Jerina Vinko, 24 let, šo-fer-mehanik, Vidovdanska c. 9; Jamnik Uršula,:l 89 let, delavka tob. tov. v p., Vidovdanska c. 9; Znidaršič Matija, 76 let, bivši učitelj jahalne šole, Tržaška c. 5; Hlede Ivana, roj. Turk, 64 let, bra-njevka, Drenikova ul. 8) Železnik Rozalija, roj. Bitenc, 49 let, vdova drž. služitelja, Vidovdanska c, 9; Petejan Rudolf. 55 let, detektiv v p„ Koryt-kova ul. 34; Brajer Frančiška, roj. Bahnik, 56 let. Bizovik 68; Korošec Anton. 28 let, učitelj glasbe, Slapničarjeva ul. 7. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Mohorč Marija, 40 let, zasebnica, Mengeš; Pleško Anton, 51 let, skladiščnik. Ižanska c. 18; Klopčič Marija, roj. Šekli, 51 let, žena jetn. paznika, Lavričeva ul. 15; Hlede Ivan, 52 let, žel. delavec v pok., Drenikova ul. 8; Šebalj Ivan, 19 let, sin posestnika, Prezid 74, srez Čabar; Bogataj1 Anira, 3 mesece, hči delavke. Stara Loka 7; Škod-lar Marija, roj. Bryl, 70 let, žena orožn. podporočnika v p., Bičevje 21; Kolbe Anton, 52 let, žan-' darm. vodnik v p., Svojek 1, obč. Št. Jurij ob Ščavnici; Michitsch Lena, 63 let, hišarica, Koče 6, obč. Kočevska Reka; Banovec Katarina, 43 let, I>ol.jska dninarica. Zajčji vrh, obč. Črnomelj; Šuli-goj Neža, r. Vidič, 48 let. žena pek. mojstra, Tržaška cesta 29. ji, obrti, gozdarstvu, rudarstvu, prometu, gradbeni in sanitetni 6troki in imajo že vojni delovni razpored. Ako kdo izmed njih prejme poziv, naj ga vrne zaščitnemu uradu in naj izpolni samo rubriko št. 1, 9 in 16. Kdor bi se ne javil na zaščitnem uradu, ako bi ne prejel poziva, z namenom, da se odtegne uvrstitvi v r>omožno vojsko državne obrambe ali kdor bi dajal napačne podatke ustno ali na pozivu, zapade kazni po členu 82 uredbe o pomožni vojski državne obrambe (zaporna kazen do 2 let in denarna globa na 5000 dinarjev). Pripominjamo, da spadajo pod obveznost prijave tudi osebe, ki so začasno nesposobne za vojaško službo kakor tudi rezervni častniki, rezervni vojaški uradniki in obvezniki vojne sile. ki so ali še bodo oproščeni vpoklica k vojaškim edinicam v mobilnem in vojnem slanju. Poudarjamo, da služba v pomožni vojski nikakor ni identična s službo v pasivni zaščiti, t. j. obrambi pred letalskimi napadi, in da razporeditev v pasivno zaščitni službi ne opravičuje nikogar, da bi se zaradi tega ne zglasil in ne mogel uvrstiit v pomožno vojsko državne obrambe. Gledališče Drama — Začetek ob 20 20. oktobra, nedelja: Skrivalnice. Izven, Opera — Začetek ob 20 20. oktobra, nedelja: Ob pol 11 Baragova proslava. Izven. Cene od 10 din navzdoL — Ob 15 Bara- AS DRUMOND KINO SLOGA, tel. 27-30 Predstave danes ob 10.30, 15., 17„ 19. in 21. Veliki letalski film v dveh delih Ogorčene borbe v zraku in na zemlji, neštete opasne situacije in razburljive scene tega napetega filma. Kot dodatek: Kulturni film »Jadranske Straže« »MLADINA PRI KRMILU« 1 0 peki k«ruha o ponedeljkih je ministrstvo trgovine in industrije izdalo dne 27. septembra 1940 navodilo po katerem je nočno delo v pekarnah prepovedano, o sobotah in dnevih pred praznikom, ob katerem so pekarne zaprte, pa .je izjemoma dovoljeno delati štiri ure dalj, bodisi da z delom prične zjutraj prej, ali da se delo zvečet kasneje konfa. Kar se tiče prodaje svežega kruha je po čl. 7. točka 2. uredbe o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom prodajanje svežega kruha prepovedano. 1 Pisarno vsesvetske akcije vodi letos že tretje lto g. Anton Jagodic, pis. ravnatelj v p. Pisarna gova proslava. Izven. Cene od 16 din navzdol Ob 20 Baragova proslava. Izven. Cene od 30 din navzdol. Radio Ljubljana Nedelja, 20. oktobra: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Duet citer (gdč. Slavka Peklar in g. M. Hebein) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (g dr Lambert Fhrlieh) — 10.15 Nedeljski koncert rad. ork. — 11.45 Narodne pesmi ob spremijevanju klavirja (Sestre Stritarjeve, g. prof. M. Lipovšek) — 12,30 Objave be — Rim-Turin-Florenca 19.30 Verdijeva opera Nabucco« — Sottens 21 Weberjeve skladbe. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — — YUF, YUG (19.69 m): 2.30 in 3.50 Poročila v slovenščini. Prireditve in zabave Hrušica pri Ljubljani. Prosvetno društvo začenja danes popoldne ob 4 novo dramsko sezono s krasno Medvedovo dramo »Črnošolec«. Vsi prijatelji naše prosvete so uljudno vabljeni. FO Kodeljevo uprizori danes ob 5 popoldne v dvorani Mladinskega doma komedijo v 5 dejanjih »Refioštev«. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja, vabi odsek k obilni udeležbi. Odbor. Prihodnji koncert bo v ponedeljek, dne 28. t. m. v veliki Filliarmonični dvorani. Ta večer bo nastopil znameniti ruski pianist Nikita Magalov, ki je imel na prvem lanskem koncertu v Ljubljani meseca decembra naravnost fenomenalen uspeh. Nikita Magalov spada med mlajše pianiste, stoji pa na prvem mestu med njimi. Podrobnosti glede sporeda in drugo objavimo. Ljudska univerza in Prirodoslovno društvo v Ljubljani — Mala dvorna Filharmonije. V sredo, dne 2 3. oktobra, bo predaval ob 20. uri univ. prof. g. dr. Metod Dolenc. Tema predavanja: Naša narodna pesem in pravna zgodovina. Šempeterska prosveta. V sredo 23. oktobra ob 8 zvečer skioptično predavanje g. prof. Janka Mlakarja. Vabljeni člani in članice. Igralska družina »Stolne prosvete« uprizori danes v nedeljo, 20. oktobra v tretje splošno jjriljjublje-no petdejarasko igro »Revček Andrejček« na odru frančiškanske dvorane. Začetek predstave ob petih popoldne. Del čistega dohodka je namenjen za katoliške mistjone Vstopnice po znižani ceni se dobivajo danes dopoldne v trafiki Soukal, dve uri pred predstavo pa pri blagajni v frančiškanski pasaži. Ne zamudite te zadnje prilike! K. Pučnik Ljubljana, Frančiškanska ulica 3 Krojailvo za dame in gospode najelegantneje oblači iz lastne zaloge najboljših blagov in tudi iz prinesenega blaga. Balonski plašči! Kino Kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 senzacionalen velefiim napete vsebine »Patrioti« in pa še nekaj! Predavanja Šentjakobsko prosvetno društvo priredi v farni dvorani v četrtek, dne 24. t. m., točno ob 8 zvečer predavanje o Londonu, ki je dnevno pod ognjem nemških bombnih lelal. Nad vse zanimivo predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Pred predavanjem nastopi ženski pevski zbor. Šentjakobčani nauljudneje vabljeni! Nase dijaštvo AKD Pravda ima jutri v ponedeljek ob 8. uri zvečer v Akademskem domu svoj 1. štu dijski večer. Lekarne Nočno službo imajo lekarno: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Tržaška cesta; v ponedeljek: dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6; mr. Hočevar. Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Poizvedovanja Damsko zlato uro sem izgubila od kino Slo^t do Malgajeve ul. št. 4 v petek zvečer med 9. in 10. uro. Ker je drag spomin, naprošam poštenega najditelja, da jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. K današnjemu občnemu zboru Zveze slovenskih fantov nsba katoliška mladina v službi Boga, naroda In države Verska, narodna in vzgojna načela nase največje mladinske organizacije Telesna vzgoja v naši mlad. organizaciji Telovadba — šport, ti dve besedi vzbujata pri mnogih ljudeh predstave o mišičastih težko-atletih in akrobatih, ki se z vratolomnimi vajami podajajo v smrtno nevarnost, o dirkačih, katerih življenje visi na niti pri vsakem ovinku, in končno o nevzgojenih nogometaših. Njihova sodba je tale: ,To ni nič za pametnega človeka. Današnji mladi svet je zaverovan v svojo telesno moč, s katero se skuša vsepovsod uveljaviti. Telovadba in šport sta postala poklic za nekatere duševno manj razvite ljudi, ki se drugače niso znali uveljaviti.« Ponovno moramo poudariti, da telesna vzgoja v naši organizaciji nima namena, oblikovati telo zaradi njega samega, temveč, da napravi iz njega orodje, ki bo vsestransko sposobno služiti zahtevam duše, ki v njem prebiva. Tako telo ne potrebuje pretirano krepkega zunanjega mišičevja, temveč predvsem zdrave in odporne notranje organe in krepko mišičevje trupa, ki omogoča pravilno — to je zdravo držo telesa. Pravilna uporaba telesnih vaj omogoča, da se doraščajoče telo in njegovi organi vsestransko razvijejo im po končanem razvoju ohranijo v zdravem stanju. Dokler se telo še razvija, se mora pogosto in vsestransko razgibati. K temu ga sili že naravni čut Le bolna mladina nima veselja do gibanja zakaj pri gibanju takoj začuti, da nosi bolezen v 6ebi. V naši organizaciji se zbira slovenska mladina. Ljudskošolsfoi otroci — doraščajoči mladci — dozorevajoči fantje. Vsi potrebujejo poleg duševnega tudi pravega telesnega razgibanja. Ljudskošolska mladina je dovzetna predvsem za telesno razgibanje v obliki iger. Igre so glavna snov za naše naraščajske telovadne ure. Doraščajoča mladina je po končani ljudski šoli prepuščena sama sebi. V želji po telesnem gibanju pogosto zaide na stranpota; zato je zanjo še prav posebno važno, da najde prilike za gibanje pod strokovnim vodstvom izvežbanega vaditelja. Zato vodstvo organizacije posveča veliko skrb telesni vzgoji mladcev. Telovadna snov za mladce obsega vaje, ki telo vsestransko pravilno oblikujejo. — Z uspehom se mladci tudi že udejstvujejo v raznih športnih panogah (atletika, smučanje, plavanje) in pogosto prekosijo s doseženimi merami celo člane. Tudi dozorevajoč fant potrebuje pravilnega telesnega gibanja. Naša organizacija nudi dozore-vajočemu fantu dovolj prilike, da se telesno raz-giblje in da pri raznih tekmovanjih pokaže svojo moč in spretnost. Tudi odraslo članstvo skuša naša organizacija ohraniti telesno krepke in razgibane. V dobi, ko telo preneha rasti, in se hrana, ki je do tedaj služila rasti telesa, začenja pretvarjati v rezervno maščobo, postane telo hitro neokretno, ako ga primerno ne zaposlimo. Poleg zdravstvenega ima telesno gibanje tudi velik vzgojen pomen. Naša organizacija skuša kot mladinska vzgojna organizacija uporabiti vsako priliko, da vpliva vzgojno na svoje članstvo — zlasti na naraščaj in mladce. Kdor je imel kdaj opravka z mladino kot vzgojitelj, ta ve, da se pri raznih telesnih vajah, zlasti pri igrah, zelo jasno pokaže značaj mladega človeka z dobrimi in slabimi lastnostmi. Zato je hi najlažje zavreti slabe in posj>eševati dobre pojave tudi tam, kjer je najbolj odkrita — to je pri naravnem telesnem gibanju v igri. Članstvo, ki se redno udeležuje telovadnih večerov, tvori udarno silo naše organizacije. V sedanjih časih, ko morajo mnogi pustiti družino in delo ter se odzvati pozivu domovine, v -teh časih se preizkušajo značaji. S ponosom lahko trdimo, da so se fantje in možje, ki so izšli iz naše organizacije, dobro izkazali kot vojaki na orožnih vajah. Z zaupanjem lahko tudi trdimo, da je mladina, ki se vzgaja v naši organizaciji, najboljši porok za srečno bodočnost slovenskega naroda v območju kralj. Jugoslavije. Naše vzgojno in izobraževalno delo Naša Zveza fantovskih odsekov je mladinsko-vzgojua in izobraževalna organizacija. To se pravi, da ima predvsem namen, vzeti staršem in šoli našo slovensko mladino, da jo vzgaja od tam naprej, kjer so starši, družina in šola nehali. S tem pa nikakor ni rečeno, kakor da bi hotela naša mladinska organizacija mladino iztrgati iz družine, prav nasprotno, vse delo v organizaciji gre za tem, da mladeniča, ki se je bil že sam zlasti v dobi pubertete preveč obrnil od družine v individualno smer, zopet družini vrne, pa ne samo družini, marveč tudi narodu, državi in človeški družbi. Ohraniti hoče našo mladino zvesto načelu, ki ga je organizacija sama sebi postavila in se zrcali v programnih besedah: Bog, narod, država. Zato sme v naše vrste le tisti mladenič, ki hoče ohraniti misel na Boga v svojem srcu živo, kakor mu jo je vcepila v nežno otroško dušo dobra in verna slovenska mati, le tisti sme v našo organizacijo, ki hoče za zmerom ostati zvest slovenskim idealom, kakor jih je zopet učila slovenska mati, le za tistega je mesto v naših vrstah, ki ljubi z vsem srcem našo skupno domovino Jugoslavijo, kajti edino v njej vidi naša organizacija lepo in dostojno bodočnost našega slovenskega naroda. Naša organizacija zato predvsem skrbi za duhovne vrednote slovenske mladine. Saj si je naša organizacija nadela nalogo, da bo napravila iz mladeniča, ki ji je izročen v vzgojo, plemenitega človeka, plemenitega in značaj nega moža, ki bo narodno zaveden in socialno čuteč zvest varuh naše žene in naših otrok. Kako vzvišena naloga naše organizacije! Naša organizacija hoče predvsem pomagati naši slovenski mladini v življenje, hoče ji pokazati prave poti v življenje, ki je danes še posebno težko in kruto! Samo pomislimo, koliko več terja današnji čas od vsakega človeka. In zato hoče naša organizacija vašim otrokom pomagati k izobrazbi, ki je sami in šola ne morete dati, pomagati hoče naši mladini, da bo mogla spoznavati današnje življenje v gospodarskih, socialnih in dnevno važnih vprašanjih. To svoje delo, ta svoj veliki vzgojni in izobraževalni namen dosega naša organizacija s telovadnimi urami in tedenskimi sestanki. Prav na tedenskih sestankih je osredotočeno glavno vzgojno in izobraževalno delo Zveze fantovskih odsekov. Pravilno je napisal tisti, ki je imenoval naše fantovske sestanke pravo pravcato ljudsko univerzo za naše fante. Na teh sestankih se obravnavajo vprašanja, ki morajo zanimati sodobnega fanta. Letošnje leto bomo največ pažnje posvetili narodovzgoj-nemu vprašanju, poleg tega pa tudi kmetskemu in delavskemu vprašanju. Razume se samo po sebi, da na nobenem sestanku ne manjka verske in na-Iclne vzgoje! Ali niso vse to plemeniti in vzvišeni cilji naše organizacije? O, gotovo so, zato pa tudi ta vaša mladina naravnost zahteva od vas, starši in prijatelji, da ji dovolite to izobrazbo in to plemenito vzgojo v naši organizaciji, saj je to v časno in večno dobro mladine same! Zato le pustite mladino v naše vrste, da bo tako naša organizacija zbrala v svoji sredi vso slovensko mladino 1 V resnici, prav vsa slovenska mladina bi morala v naše vrste, kajti naši cilji so edino pravilni in nadvse plemeniti! Seveda pa zahteva naša organizacija od mladine same tudi naporov, samoodpovedi, premagovanja in discipline. Kdor noče ničesar žrtvovati, ta ne more v naše vrste. V naši organizaciij ni mesta kakemu egoizmu. Tu se mora posameznik zmerom in povsod podrediti celoti! Naš čas zahteva odpovedi in premagovanja. In pravega krščanskega odpovedovanja in samozatajevanja se mladina nauči vprav pri nas! Koliko stori naša organizacija med slovensko mladino v sameni organizacijskem pogledu! Saj se pri nas nauče fantje voditi najrazličnejše zbore in sestanke, navadijo se voditi najrazličnejše tajniške ali blagajniške knjige! Na ta način se usposobijo M prevzem najrazličnejših funkcij v gospodarskem in javnopolitičnem življenju in delu. Čeprav naglaša naša organizacija odpoved osebnim koristim na ljubo splošnosti, vendar ne smemo misliti, da ZFO izmaliči človeka in njegovo osebnost morda v neumen in mrtev stroj, marveč pusti človeku vso osebno svobodo, ki mu po božjem in človeškem pravu pripada. Mladega človeka uči tudi zaupanja v svojo moč in ga tako odvrača, da ne postane morda slabotnež. Naša organizacija vprav mladega fanta uči, da ne sme biti hlapec nikomur! Čeprav nismo v teh kratkih besedah omenili vsega podrobnega vzgojnega in izobraževalnega dela, ki ga opravlja naša fantovska organizacija med slovensko mladino, vendar je že iz vsega povedanega jasno, da je ZFO na pravi poti, ko je svojo vzgojo in prosveto zasidrala na edino trdnem temelju vsakega takega dela: v Bogu, veri in Cerkvi. Bogu otroci in domovini sinovi! Iz tega osnovnega načela izvirajo neštete vrline, ki so današnjemu človeku potrebne, ki jih sodobna slovenska mladina more dobiti v naši fantovski organizaciji. Njeno pravkar našteto delo nam jasno govori, da je naša fantovska organizacija dobra, da prav razume svoje poslanstvo, ki ga ima do naše slovenske mladine. Napraviti hoče iz mladine znafajne in poštene ljudi, verne in odločne kristjane, zveste sinove slovenskega naroda in vdane državljane svobodne kraljevine Jugoslavijel Narodna vzgo|a naše mladine V svobodni državi je čisto naravna nujnost, da se mladina, vsa slovenska mladina, posebno pa še organizirana naša mladina narodno vzgaja in vzgoji v zavedne in žive ude svojega naroda. Nujno je, du mora naša slovenska mladina že v ljudski šoli in potem v društvih dohiti temeljit pouk v vseh naših narodnih vprašanjih. Dolžnost mladinske organizacije v svobodni državi je, da obudi, neguje in ostri v mladini narodni čut, narodno vest in odgovornost pred narodom in njegovo bodočnostjo. Pri nas je bila narodna vzgoja po vojni tem bolj potrebna; udeistvile so se zgodovinske težnje našega naroda in stoletna prizadevanja naših prejšnjih rodov. Narodnovzgojne naloge morajo zato stati v ospredju vsake večje slovenske mladinske organizacije, posebno pa še v naših fantovskih in dekliških odsekih. Te naloge pa tudi niso bile lahke. Zamudili bi čas in svoje kulturno poslanstvo, če bi se z vso odgovornostjo ne vrgli na to prepotrebno temeljno kulturno delo, ki smo ga dolžni opraviti že iz same hvalež.nosti do svojih dedov, svojih prednikov in njih kulturnega dela, pa tudi iz žive zavesti svojega osebnega poslan-stva do narodove bodočnosti. Le vzgoja zavednih in požrtvovalnih narodnjakov v najboljšem smislu besede, je namreč zadostno in najboljše jamstvo za bodočnost slovenskega naroda. Naš čas polaga poseben poudarek na nnrod in njegove vrednote. To, kar se danes misli z narodno vzgojo, ni več nikaka narodna romantika. ampak živa potreba za okrepitev naroda za obstanek na našem življenjskem prostoru in pod našim svolmHnim soncem. Le tisti narod bo prestal težke preizkušnje časa, ki bo discipliniran in do zadnjega svojega uda zaveden, To je najboljše naše orožje. To bomo pa zmogli le teda j, če bomo vsakega mladega človeka privedli do tega, da bo ta narod na tem prostoru z vso svojo dušo vzljubil, da bo res živel s svojim narodfm, spoznal in zacenil njegove kulturne vrednote. Le tako se, bo zavedal, tla nekje res čvrsto tiči in da je usodno povezan z bitjem in žitjem svojega naroda. Le tako bo res dojel tudi vse narodne vrednote kot naše in mu bq vse, kar je temu narodu lastno, nekaj tako svetega, kakor sta mu sveta lastna njegova duša in telo, ki bi brez njiju ne mogel živeti. Le potem lw> tudi čutil s svojim narodom in se veselil in trjiel z njim. Narod s tako mladino, ki se čuti eno s svojim, narodom, bo res tako polnokr-ven, da bo vedno znal odstraniti tudi vsakršno riaj-manjšo nevarnost. Taka mladina bo tudi vedno pripravljena na morebitne potrebne žrtve za svoj narod in njegovo bodočnost. Bodoča zgodovina nam bo potrdila, da narod z močno narodno zavestjo ne more podleči. Zavedajoč se važnosti in pomena na.še narodne vzgoje in prevzgoje v tem smislu je ZFO že vsedoslej smatrala narodno vzgojo inla- vzgojno v Zveza fantovskih odsekov je vzgojna organizacija, ki vzgaja svojo člane na podlagi katoliških načel. Najvišji cilj ji je: vzgojiti fante v vsestransko dobre ljudi, vdane vernike sv. Cerkve, narodno zavedne Slovence in zveste državljane Jugoslavije. Zato Z. F. O. krepi v svojih članih versko, narodno in državljansko zavest na podlagi nezmotljivih naukov sv. Cerkve. Ne samo pravila in duh organizacije, ampak tudi vse delo in vse življenje posameznih njenih članov mora biti v resnici katoliško! Po prejšnji svetovni vojni se je ves svet zma-terializiral. Vse je bilo obrnjeno samo v tostra-nost, v zemljo in njene dobrine. Uživanjaželjnost je bila premnogim namen in vsebina vsega življenja. Prišel je obrat. Začeli so iskati Boga in njegovih dobrot. Nam tega ni treba šele iskati. Mi vse to imamo. A treba je, da se tega bolj tesno oklenemo, da z vsem življenjem na zunaj pokažemo, kaj nam je cilj vsega našega dejanja in ne-hanja. Bodočnost je mladine. Z. F. O. je pa med našim narodom najbolj razširjena mladinska organizacija, zato bo ona z vsem življenjem in delom prvenstveno soodločala o bodočnosti vsega naroda. Njena prva dolžnost je ohraniti v narodu zvestobo Bogu in Cerkvi. Zato je duhovna, versko-nravna vzgoja prva naloga v naših odsekih. Ta se pa vrši pod vodstvom duhovnega vodje ali svetovalca. Z njim morajo biti odseki v najtesnejši zvezi. Za duhovne vodje prireja Z. F. O. vsako leto po tri ali po potrebi še več duhovniških tečajev na sedežih pod-zvez, na katerih se dajejo smernice in določajo načini enotnega delovanja po odsekih, kar je za napredek v verski poglobitvi zelo važno. Naš program je: zvesti veri in Cerkvi. Vero in Cerkev moramo ljubiti; to pa bomo mogli le, če jih bomo prav spoznali. To nalogo vrši Zveza po svoji vzgojni tvarini. Dala je svojim članom v roke nekak katekizem »Vzori slovenskih fantov«, po katerih naj bi uravnali svoje življenje. V »Pismih slovenskim fantom« (»V življenje«) podaja fantom kažipot v življenje od pomladnih slu-tenj, preko viharjev, k soncu in največji zmagi. Knjižica »Fantovski sestanek« oziroma odslej »Naše delo« prinaša za vsak sestanek na prvem mestu versko tvarino, ki se na sestankih obravnava in izpopolnjuje versko vzgojo članov. Razen tega izhajajo članki verske in vzgojne vsebine v »Kresu«, v raznih okrožnicah, v programih za akademije, razna zborovanja, nenadne zbore, farne sestanke i dr. ZFO vzbuja v svojih člani otroško ljubezen in vdanost ter neomajno zvestobo do sv. Cerkve. Fantje se bodo radi ravnali po verskih načelih, če se bodo živo zavedali, da je Cerkev od Boga jx>-stavljena, da uči ljudi prav živeti in jih zanesljivo vodi skozi življenje do končnega namena. V naših razmerah moramo kar moč fioudarjali avtoriteto Cerkve. Delo nasprotnikov med nami ne bo uspelo, dokler je Cerkev in spoštovanje do duhovnikov dobro zasidrano med narodom. Zato je nujno, da kažemo veličino in moralno silo in ugled Kristusovega namestnika na zemlji, rimskega papeža; zakaj danes je toliko napadov na cerkvene predstojnike in toliko zmedenih pojavov, da se včasih celo dobri verniki dajo preslepili. Fantje morajo biti o cerkveni hierarhiji tako poučeni, da bodo vedno ohranili ljubezen in zvestobo rimskemu papežu in svojemu škofu in da bodo vedno znali braniti njihovo čast. , V luči vere tudi prav razumemo narodnostno vprašanje. Fantje, vzgojeni v naših vrstah, morajo vedno na straži stati za ohranitev slovenskega jezika in drugih narodnih svetinj. Imajo naj spoštovanje do življenja, skrbijo za zdravje in se tako usposobijo za dobre družinske očete. Izvedba resolucij kongresa Kristusa Kralja je tudi na programu našega vzgojnega dela. Predvsem boj proti pijančevanju. V ta namen bomo najprej v novembru izved'i brezalkoholni mesec. V današnjih razmerah je izredno važna temeljita državljanska vzgoja. Fantje morajo ljubiti in se nauče ceniti našo narodno državo in njen pomen. Zato jim moramo pokazati tudi temne elemente in ekstremna gibanja, ki skušajo rušiti moč države. V slučaju potrebe morajo fantje navdušeno stopiti na branik domovine. Ni zadosti verske resnice samo poznati, ampak je treba po njih živeti. Za življenje po veri pa je potrebna volja, podprta z milostjo. Volja pa postane močna z. vajo. Člani naše organizacije morajo biti praktični katoličani, morajo vestno izpolnjevati verske dolžnosti. Udeleževati se morajo župnijskih verskih pobožnosti. Fara je kakor družina. Tudi videza ne sme biti, kakor da bi organizacija s svojim delom trgala fante od farne skupnosti m cerkvenega življenja. Poleg tega imamo v organizaciji še posebne zaukazane verske vaje, iz katerih fantje črpajo sredstva in milosti za napredek v verskem in moralnem življenju; zlasti skupna molitev pri sestanku, mesečna duhovna obnova, pogosten, Če le mogoče mesečen prejem sv. zakramentov, vsakoletne skupne du'..ovne vaje, slovesno praznovanje organizacijskih praznikov. To je v kratkih obrisih versko vzgojni program Z. F. O. Zavedamo se, da moramo vzgojiti fante v načelne, globoko verne in dosledne ter borbene katoličane, čo hočemo obvarovati posameznike in narod propada. Nabiralni dan za severno mejo V nedeljo, dne 27. oktobra naj ne bo zavednega Slovenca in dobrega Jugoslovana, ki bi pozabil na svojo narodno dolžnost! - Naše geslo bodi: Dati hočem za severno mejo po svojih močeh! dine za eno svojih najvažnejših nalog, Letos pa je uvedla v svoje sestanke pretežno narod-novzgojno tvarino, s kutero se lx> mludina izobraževala in vzgajala pu tudi tekmovala. Star je pregovor, du kdor ima mladino, tega je bodočnost, res pa je tudi, du bo bodočnost naroda, ki mu ta mladina pripada, pač takšna, kukršno narodno vzgojo bo tu mladina imela in kakor se tx) mludina svojega niirodu in nje govih vrednot zavedala. Zato ne smemo opustiti nobene prilike, da ne bi našo mladino o|K>-zarjali na našu narodna vprašanja. Mladinu sama pa nuj bi to delo in prizadevanje sinatra-lu zn najvažnejše in najčastnejše. Tako bomo skupno veseli skupne bodočnosti ter šli mladi v roki s starejšimi, nasproti boljši bodočnosti, ki čuku naš narod. Aranžerji p»r! Radi velikega zanimanja za aranžerski tečaj se ie Društvo izložbenih aranžerjev v Ljubljani odločilo, da priredi poleg tekočega večernega tečaja še nedeljski aranžerski tečaj, ki bo trajal 8 nedrij od 8. do 1'2. ure dop., pričenši v nedeljo 27. oktobra t. I. Ta tečaj je namenjen predvsem za intere sente izven Ljubljane. Tečajnikom se bo nudil strokovni, teoretični in praktični j>ouk aranžiranja v vseh trgovskih stro kali po najboljši inozemski metodi. Vodja tečaja bo g. IVO DERŠAK, priznani aranžer tvrdke 1. C. Maver v Ljubljani. Informacije in prijave pri gdč. Regini Praprot-nik, tvrdka I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80 Nekaj števstk o organizaciji in delu ZFO Komaj nekaj let je minilo od tega, odkar je bila ustanovljena Zveza fantovskih odsekov, ven-<*ar )c razmah, ki ga je organizacija dosegla v Sloveniji, najlepša priča o požrt.uvaloem in žilavem delu za dobro vzgojo naše mladine Da se je ta organizacija mogla tako hitro razrasti in pognati korenine tudi v majhni vasi, gre zasluga ne samo vodstvu in številnim starim delavcem, ampak tudi neštetim nepoznanim organizatorjem, ki so po vsej Sloveniji krepko poprijeli, ko je bilo treba poklicati v življenje organizacijo katoliške mladine. Glavno organizatorno delo je že opravljeno. Naslednja leta bodo posvečena notranjemu delu. Kako veliko je bilo delo zadnjih let, pa najlepše pokaže bežen pregled statistike V Zvezi fantovskih odsekov je ob zaključku poslovne dobe bilo letos včlanjenih 382 delavnih odsekov, ki so organizirani v 36 okrožjih. Za stik med okrožji in vodstvom Zveze je bilo ustanovljenih 5 podzvez in siccr Celjska, Ljubljanska, Mariborska in Novomeška podzveza. Letos 20. avgusta pa je bila v Kranju ustanovljena Gorenjska podzveza. Gorenjski podzvezi j.- bilo podrejenih 5 okrožij in siccr Kranjsko, Tržiško, Krekovo, Radovljiško in Triglavsko okrožje. Velinc območje ima Mariborska podzveza, ki je razdeljena na 9 okrožij in ima 103 odseke. Najmanjša pa je Novomeška podzveza, ki ima 5 okrožij in 44 odsekov. Predsedstvo ZFO je imelo v zadnjem poslovnem letu 42 rednih in 1 izredno seje Iz centrale je bilo odposlanih 1551 dopiso« :n 5i okrožnic Dopisov pa je prejela Zveza v pretečeni poslovni dobi 2700. Podrobno delo po okrožjih in cdsekih naj pojasni nekaj številk. Tako je biio t pretečeni poslovni dobi 1504 okrožnih svetov, 37 okrožnih revizij in 34 okrožnih poslovnih tečaicv. Odsekov-nih poslovnih tečajev je bilo 355, eviziie so bile opravljene pri 371 odsekih. Prosvetno-felovadnih akademij je bilo lani 267. Vsi odseki skupaj so imeli 2351 sej in občnih zborov in 602? sestankov. Telovadbi so vsi odseki posvetili skupne 8S06 telovadnih »ur«, ki so bile pa seveda nekoliko daljše, saj je vsaka povprečna trajala poldrugo uro. Vse odseke in okrožja je lani vodilo 5289 odbornikov ter 442 duhovnih vodij. V odsekovnih odborih je delovalo lani 4765 članov in 384 duhovnih vodij, okrožni odbori pa so imeli 524 odbornikov in 38 duhovnih vodij. Zanimivo je, da je povprečna starost odsekovnih odbornikov 24 let. povprečna starost okrožnih odbornikov pa 30 let. Kljub težkim časom, ki so organizaciji odvzele številne člane in delavce za dalj časa. so bile okrožne tekme izpeljane v 32 okrožjih, kar pomeni 84%. Pomembnejših nastopov leto« že zaradi razmer ni bilo. Vendar pa ne smemo prezreti, da sta bili v Ljubljani z uspehom izvedeni dve reprezentančni akademiji v Ur.ionu in sicer mladinska in članska. 31. marca je bilo v Kranju orodno prvenstvo ZFO, ki jc pokazalo velik napredek telovadcev. Pozimi so bile lepo uspeie smučarske tekme v Bohinju in Mojstrani, avgusta meseca pa so bile v Ljubljani telovadne in športne tekme v nižjem, srednie min višjem odseku, v dvanajsteroboju in orodnem deseteroboju ter tekme mladčevskih vrst in mladcev posameznikov Zveza in vsi odseki so sodelovali pri proslavah narodnih in državnih praznikov Poseben poudarek zasluži ogromna udeležba članov ZFO v krojih pri odkritju spomenika Nj. Vel. kralju Aleksandru 6. septembra v Ljubljani. Tedaj je v sprevodu korakalo 1527 fantov in 692 deklet v krojih; skupno 2219 ter 50 praporov. V rednem prosvetnem delu, kateremu so posvečeni fantovski sestanki, sodeluje Zveza, tako da izdaja tri liste in sicer, fantovsko gasilo »Kres«, mladčevski list »Mladec« in strokovno-telesno-vzgojni list »Vaditelj«. V snopičih izhaj? »NaiSe delo«, v katerem je tvarina, ki ie nair.enier.a za delo odsekov. Letošnje prosvetno delo je bi'o namenjeno v prvi vrsti narodni in državljanski vzgoji. Glede na razmere pa je Zveza sklenila pripraviti člane tudi na idejni in načelni boj proti komunizmu. Zato je izdala knjigo »Komunizem«, k je ie spisal dr. Ivan Ahčin, v 5000 izvodih. Kniiga ie bila razprodana po zelo nizki ceni in razširjena po vsej Sloveniji. Poleg tega je Zveza izdal? tudi knjigo dr. I. Ahčina »V življenje« ter »Tekmovalni red in vaje za leto 1940/41« ter druge potrebne poslovnika. Živahno kupčujejo z zemljišči in hiiami HI' D S .(u»' ^ MARIBOR Naročite ,Slovencev koledar' dokler je se čas! Prelepa tribarvna reprodukcija o bakrotisku zhane 'Goriške Marije« slikarja Rika Debenjaka bo pri-dejarta brezplačno *Sloven(evemu« koledarju ★ Poleg te »like bo ▼ koledarju še nešteto drugih ilustracij. Koledar bo telo velike oblike, in sicer 23 X 30.5 cm, to je skoraj polovica »Slovenca« in bo imel blizu 200 strani; toroj bo tudi po velikosti in obsegu in ne same po vsebini, ki smo jo ie večkrat objavili, prekašal druge tovrstne knjige. Za naročnike »Slovenca« bo stal »Slove nčev koledar« le 10 dinarjev. Vsak naročnik ima pravico naročiti le 1 izvod. Za vse nenaročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« pa bo koledar po 28 din izvod. Tiskali bomo le toliko Izvodov koledarja, kolikor bo prednaroSiL Prodnaročila bomo sprejemali do 1. novembra 1040. Koledar bo izšel konec novembra oz. r začetku decembra. Koledar naročite po dopisnici ali v hašili podružnicah ali pri naših zastopnikih, najbolj enostavno pa po položnici, s katero plačujete naročnino in po kateri pošljite poleg naročnine še 10 din več za koledar in na zadnjo stran srednjega dela položnice napišite, da pošiljate 10 din reč za »Slovenčev koledar«. Kdor nanovo naroči »Slovenca« za dra meseca ali »Slovenski dom« za tri mesece ali »Domoljuba« za celo leto, lahko dobi »Slovenčev koledar« tudi po 10 din. Pri naših podružnicah si lahko ogledate netiskan izvod knjige, ki predstavlja velikost in obseg »Slovenčevega koledarja«. Ne odlašajte, ampak takoj naročite koledar, kajti prepričani smo, da bo vsakomur, kdor ga ne bo naročil, žal, zlasti potem, ko bo videl to lepo knjigo v rokah svojih znancev. »SLOVENCEV KOLEDAR« Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6 .1 Maribor, 10. okt. Nedavno smo poročali, da so se v Mariboru cene nepremičnin, zlasti gradbenih parcel, nenadoma močno zvišale. Sedaj so se cene zopet ustalilo, sicer no na isti višini, katero so doseglo, vseeno so pa v primeri s predvojno dobo zelo visoke. Kljub temu pa je sedaj trgovanje z nepremičninami izredno živahno. Zadnje čase so v Mariboru kupili: Posestnik Ivan Lorber iz Sv. Ruperta od po-sestnice Ane Zel hišo v Vnlvazorjevi ulici 50 za 554.000 din; Julijana Kirbisch, zasebnica od Svete Trojice v Slov. goricah, od Ljubo Novakove, posest-nice v Mariboru hišo v VVilsonovi ul. 18 za 390.000 dinarjev; Alojz Sntler iz Zemuna od posestnice Ju-lijane Kos hišo v Linhartovi ulici 14 za 200.000 din; Jakob Kos, kotlarski mojster iz Maribora, od posestnice Marije Klarič hišo v Beograjski ulici ti, odnosno Jehičičeva ulica 14, za 125.000 din; Mestna občina mariborska od lesnega trgovca in posestnika Josipa Folberja parcelo z obstoječimi zgradbami V Pristaniški ulici za 170.000 din; občina je te parcele in zgradbe kupila zaradi regulacije Vodnikovega trga in gradnje nove tržnice; Sedlaček Ana, trgovka v Slovenski ulici 28, od Urbana Rosmana hišo v m Smrt v najlepših letih. Na Teznem pri Marilvoru je v starosti 34 let umrl g. Franc Šabeder, sin uglednega gostilničarja g. Šabedra na Teznem. Pogreb pokojnika se bo vršil v nedeljo 20. okt. ob 15.30 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Naj v miru počiva, sorodnikom naše iskreno sožalje! m Danes je misijonska nedelja. Po mariborskih župnijskih svetiščhi se bodo vršile pol>ožnosti v znamenju misijonstva ter se bodo v ta namen vršile tudi denarne zbirke. Mariborski verniki so imeli v misijonske namene vedno odprte roke ter bodo gotovo tudi letos radevolje dajali svoj prispevek, m Prosvetnim društvom! Prosvetna zveza v Mariboru razpošilja te dni včlanjenim društvom važno okrožnico z vprnšalno polo, ki jo naj društva točno izpolnijo in čimprej vrnejo. Zadnji termin za vrnitev vprašalnih pol je 1. november; po tem roku bomo vsem zamudnikom poslali reklamacije. m To so zavedni člani! Med člani neke organizacije v Knmnici je nastala prava panika, saj jim je vzela noč njihovega starosto in še enega vnetega člana. Oba sta izginila v soseščino brez potnih listov. m Značilen pojav za sedanje čase. V mariborski bolnišnici opažajo za sedanje čase značilen pojav: število umobolnih in nervoznih bolnikov čim dalje bolj narašča. Največ med njimi je žensk in stnrih ljudi, katerih živci so preobčutljivi za sedanje nervozne, nemirne čase. Včeraj so prepeljali reševalci s kolodvora v bolnišnico umobolno žensko, ki je bila v Nemčiji na sezonskem delu. Ko so jo reševalci na kolodvoru prijeli, da bi jo odnesli v avtomobil, se je z vsemi močmi branila ter kričala. m članicam dekliškega krožka Maribor I. Danes izlet našega krožka v št. Ilj v Slov. goricah. Zberemo so ob četrt na eno pred glav. kolodvorom. Pridite vse! m Prijet vlomilec. V Mlinski ulici se je vtihotapil v pisarno trgovca s kurivom Pistorja tat ter si prilastil ročno jekleno blagajno s precejšnjo vsebino gotovine, električno žepno svetilko in budilko. Blagajna mu je bila pretežka in bi pri belem dnevu vzbujala na cesti pozornost, pa jo je skril med drva z namenom, da prifle ponoči po njo. Na ulici pa ga je srečni stražnik, ki je prepoznal v njem 28-letnega Ivana Križana, katerega oblasti zasle- e Na misijonsko prireditev ob 4 popoldne v dvorani šolskih sester v Celju vabimo vse občinstvo! c V Celju je sedež največje slovenske kulturne ustanove — Mohorjeve družbe. V torek zvečer proslavimo na prosvetnem večeru KPD njen osemdesetletni jubilej. Pokažimo svojo kulturno zavest s polnoštevilno udeležbo na tej proslavi. Hegp&it® zdrnule! Pose čaje mestno parno in kadno kopališče na Vrazovem trgul Cene: PrSna kopel: II. razred 3 din, I. razred 5 din, Kadna kopel: II. razred 8 din, I. rnzred 12 din, Parna kopel: II. rnzred 12 din, I. razred 18 din, Masaža 5 din Abonenti, ki kupijo 10 listkov za poljubno kopel, imajo 10% popusta, vendar jih morajo izrabiti v teku 0 mesecev, sicer izgube veljavo. Ub Bogata zaloga italijanskih in dalmatinskih na-jT»-geljnov ter naravnih in umetnih nagrobnih vencev v cvetličarni ? CELJE, BRAČIČ ra turno eerkvijo Radio-aparati Radiono - Telefnnken - Blaupunkt -Orion. - Pisalni stroji Adlcr in Rheintal (tudi na obroke) RADIO -TOPLAK- CELJE Prešernova 5/1 e Prosvetno društvo v Tremerjih uprizori danes ob 3 popoldne šaljivo igro »Trije tičkii. Med odmori igra društveni tamburaški zbor. c Koncert vojaške godbe bo danes od 11 do 12 na balkonu mestnega poglavarstva: Obrič: Koračnica Slavijanski, I. pl. Zaje: Ban Leget — uvertura, Parma. Carične Amnzonke, fantazija, I. Glai-sner: Inlernie.zz.o, Petrovič: Srpske pesme, General Mondt, koračnica. c 1000 din vredno pnevmatiko so našli v celjski okolici. Lastnik naj se zglasi na policiji. Beograjski ulici 14 za 67.250 din; Justin Gustlnčič, trgovec v Mariboru, od hišne posestnice Ivane May parcelo v Izmeri 258 kv. m za 72.000 din; od mestne občine so kupili parcelo na Kosenbergovem posestvu: soproga davčnega uradnika Jelica Bohak 711 kv. m za 15.642 din, Antonija Andrašič 703 kv. m za 15.466 din, trgovec Šarfer Ivan 701 kv. m za 15.422 din, trgovec Maks Kern iz Varaždina 716 kv. m za 15.762 din; posestnica Marija Žori 700 kv. m za 15.676 din, Rozalija Kunst 731 kv. m za 16.082 din. Na teh občinskih parcelah morajo novi lastniki po pogodbi v teku dveh let pričeti z zidanjem. Pa tudi gradbena sezona v Mariboru še ni končana ter so bile doslej spet prijavljene sledeče nove gradnje: krojaški mojster Franjo Zidarič bo gradil dvonadstropno stanovanjsko hišo na Gosposvetskl cesti 25 Za 850.000 din; soproga dnvčnega uradnika Jelica Rohak enonadstropno stanovanjsko hišo v Poštelski ulici 7 za 235.000 din; narednik vodnik I. r. Ivan Kos visokoprillično stanovanjsko hišo v Rnpočovi ulici 9 za 175.000 din; Hedvika Malota, posestnica v Ljubljani, enonadstropni prizidek k stanovanjski hiši v Strossmajerjevi ulici št. 33 za 80.000 din. dnjejo zaradi vlomov in tatvin. Prijel ga je in ko je našel pri njem budilko in svetilko ter sveženj vitrihov, ga je trdo prijel, da je priznal še tatvino v Pistorjevo pisarno in _ j»o-kazal skrivališče, v katerem je imel shranjeno blagajno m četrta pekovska mojstrinja v Sloveniji. Mojsterski iz.pit iz pekovske stroke je pred strokovno komisijo jx>ložila gospa Kragič Mira roj. Glas iz Studencev, ki bo v Splitu odprla svojo purno pe.kurno. Je to šele četrta ženska v Sloveniji, ki ima iz.pit za pekovskega mojstra. m Premeščen je iz Maribora uradnik mari-borsk epodružnice Narodne banke g. dr. Marjan Ciganič k centrali v Belgrad. V Mariboru se je živahno udejstvoval v hrvatskem kulturnem društvu »Nnprednk« ter je jjoročal tudi zu »Hrvatski dnevnik«. m Nedelja v gledališču. Ker so lngo ljubljanski kostumi za »Cyrana de Bergernc«,' se bo tudi drevi ob 20 vršila predstava te uspele heroične komedije, Predstava bo dobrodošla za tiste, ki med tednom ne morejo obiskati gledališča. m Krznarstvo P. Semko, Aleksandrova o. 13, vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. m Prodaja vencev in cvetlic. Mestno poglavarstvo ojjoznrja osebe, ki nameravajo pro-dnjati za praznik Vseh svetnikov na trgu vence in šopke, da so upravičeni za prodajo navedenega samo tisti, ki imajo tozadevno obrtno pooblastilo. Poljedelci smejo prodajati le cvetlice, ki niso umetno (v toplih lehnh, s j)o-sebnimi pripravami, z žlahtnim cepljenjem itd.) gojene. V okviru svojega kmečkega gosjx>dar-stva jim je dovoljeno vezati tudi preproste vence in šopke s cvetjem ki so ga sami pridelali. Osebe, ki želijo prodajati na trgu veje, ki služijo za vence in dekoracije ter so na-lomljene na raznih iglavcih (gladkem boru, duglaziji, mecesnu, jelki, smreki), se molijo izkazati z izvornim jx>trdilom dotične občine, v katerem mora biti navedena tudi množina vej in vrsta drevja, na katerem so dobljene. Gledališče Nedelja, 20. oktobra ob 20: »Cyrano de Bergerac«. Ponedeljek, 2t, oktobra: Zaprto. Torek, 22 oktobra ob 20: »Nenavaden človek«. Red B. e Pri podiranju dreves je udarila veja 49 letno posestnico Kuzmin Terezijo in ji zlomila levo nogo pod kolenom. c Povišanje stanarine je kaznivo. Na okrožnem sodišču v Celju je bila včeraj dopoldne pri-zivna razprava proti 41 letni hišni posestnici Vanuš Mariji na Dečkovi cesti 21 v Celju. Vanuš Marija, ki je bila ovadena okrajnemu sodišču v Celju, da je povišala stanarino Hvalecu Mirku od 400 na 450 din s 1. oktobrom in s tem prekršila čl. ll.-ll. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, je bila pred okrajnim sodiščem oproščena. Državni tožilec pa se je pritožil zoper oprostilno sodbo na okrožno sodišče, ki je obsodilo Vanuš Marijo na 10 dni zapora in 300 din denarne kazni. Kranj Z občnega zbora Prosvetnega društva. Snoči so zborovali kranjski prosvetarji. Novi dom, ki bo pravi ponos, ne le naše katoliške prosvete, ampak celega mesta, je sedaj še v gradnji in zato se. je moral občni zbor vršiti izven doma, v pevski sobi v župnišču. Majhna dvorana je sprejela nepričakovano veliko naših zavednih prosvetarjev. Med drugimi smo opazili tudi kranjskega mestnega župana g. češnja in dekana g. Skerbca, na katerega ramah je vsa skrb za novi dom. Iz poročil j>o-snemamo, da se je odbor, kljub težavam trudil, da ohrani ono skupnost, ki nam je še prav danes prav jx>sebno potrebna. Poročila so bila sprejeta brez pripomb. Pri volitvah jc bila predložena ena lista in je bil izvoljen novi odbor, Ki mu bo predsedoval g. dr. Janko Kalan iz Kranja. V prav toplih in vzpodbudnih besedah je novo izvoljeni predsednik očrtal bodoče smernice, ki jih bo zasledoval novi odbor. Povabil je k sodelovanju vse, kar še čuti katoliško in kar se še smatra, da spada v našo skupnost. Pri slučajnostih je na splošno željo spregovoril med drugim tudi dekan g. Skerbec o gradnji novega doma. Med drugim je omenil da bo novi dom v kratkem dograjen, da se bodo lahko že vršila predavanja in akademije v novih jrro-štorih. Novi dom no imel dve dvorani. Prvi bo služila za predavanja in večje sestanke oz. zborovanja ter bo imela nameščen v celici najmodernejši skioptični aparat, ki je že kupljen. Druga dvorana bo služila izključno le kot gledališka dvorana in bo imela moderen oder, ki bo po obsegu dosegel velikost odra v ljubljanski open. V celoti bo dom zgrajen in opremljen v modernem stilu in zelo udobno ter praktično. — Novemu odboru, ki mu načeljuje agilni prosvetni delavec g. dr. Kalan, želimo ob novi poslovni dobi čim več uspehov. Oglejte si Izloibo naših radio aparatov že od 800 — din dalje: Radiono' - Teleliinken - Blaupunkt - Orion v trgovini KraSovec na Bekslnu Ogled vsakomur brezobvezen. Izpod Ptujske gore Iz Cirkovc. »Farni dane pripravlja eirkovška župnija za praznik Kristusa Kralja. Trije bodo deli tega težko pričakovanega dneva: 1.) domvinski del; 2.) blagoslovitev novega društvenega doma in 3.) akademija s Finžgarjevo igro »Divji lovec«. — Govorila bosta gg. dr. Jeraj in F. Kotnik iz Ma-bora. Vzgojo organizirane moške mladine je na zadnjem občnem zboru prevzel tale odbor: predsednik F. Zafošnik, načelnik in vodja naraščaja F. Goljat, tajnik S. Trčko, vodja mladcev F. Medved, blagajnik Š. Klasinc. — Nedeljskega »Slovenca« bo razen trafike razpečaval odslej tudi posestnikov sin Medved Franc. — Požar je uničil oni dan v Slaro-šincah gospodarsko poslopje kmetu A. Gojkoviču. Škoda je veljka. Iz Majšpcrga. Veselo vest moramo sporočiti. Tiče se izboljšanja delavskih plač. Lastnica tukajšnjih dveh tovarn (Vunatex in Strojil), ki zaposlu-jeta blizu 500 delavcev, gospa Kubrich, je povišala delavstvu plače za 65%, t. j. za 2 din na uro! Vsi so ji hvaležni. Delavci napravijo danes popoldne skupen izlet v Makole, kjer bodo igrali voličastno in pretresljivo patriotično dramo »V temotic. Zanimivo je, da 6e pri nas zaradi visokih vinskih cen popije še več piva kot vina. Kako bo šele drugo leto, ko je že celo mošt po 8 din liter! Od Sv. Lovrenca na Drav. poljn. Hrbtenico si je pri padcu z gospodarskega poslopja zlomil posestnik Jožef Klajnšek, p. d. Marčjek iz Zupečje vasi. Pokopališko ograjo je te dni občinska uprava popravila. Zdaj prosimo isto še za cesto skozi Apače. — Obročkanega fazana je v svojem lovišču ustrelil znani mariborski lovec g. J. Gustinčič. Fazan nosi št. 43. — Občni zbor FO je danes po ve-černicabl Misterij iz kraljestva smrti »Mrtvaški ples« smo pa zaradi »farnega dneva« v sosednjih Clrkovcah preložili za en teden na nedeljo, dne 3. novembra. Zanimanje je izredno. — Zadnjikrat preložena otvoritev in blagoslovitev nove tovorne postaje se izvrši danes dopoldne ob desetih. Od Sv. Vida pri Ptuju. Vinska letina je pri nas izredno slaba. Povprečno ima vsak komaj tretjino lanskega pridelka. — Prva jesenska slana Je v petek naravnost pobelila naša polja. Škoditi več ne more, utegne nam pa prinesti stanovitnejše vreme. — Župnijski izpit je na mariborski bogoslovni visoki šoli položil naš rojak Vogrinec Anton, kaplan v Zetalah. — Poučno ekskurzijo so naredili konec tedna k nam petošolci ptujske gimnazijo. Laporje pri Slov. Bistrici Graditev ceste iz Loč je obtičala na našem Križnem vrhu. Dobra dva kilometra je samo še treba do Laporja. Prosimo, naredite nam jo čimprej I Sadno sušilnico Je postavila naša sadjarska podružnica. Hvaležni smo predsedniku, učitelju gospodu Novačanu za njegov trudi Znano Vutejevo gostilno in trgovino Je prevzel g. Marko Žitnik, naš naročnik, velik borec pri zidanju Prosvetnega doma v sosednjem Crešnjevcu. Poročita se jutri posest, sin Bevc Karel z Žab-jeka in Kaukler Marija p. d. Grabenčakova iz Ilo-šutce, sestra predsednika JRZ in FO. Sava pri Litiji Velika sreča vas čaka. Pri tomboli na Savi dne 20. oktobra popoldne ob pol 3 lahko zadenete za 2 din mladega vola, vrečo bele moke, blago za celo moško in žensko obleko, 2 kub metrov drv, moSko kolo in še veliko drugih lepih dobitkov. Tombola se bo vršila na prostoru pri cerkvi v korist cerk vene električne razsvetljave, Tudi za malico bo preskrbljeno po nizki ceni Rajhenburg Preteklo nedeljo smo položili k večnemu počitku najstarejšega (82 letneea) tržana gosp. A v -s e li a k a Popita. Pokojnik je btl dober krščanski mož in skrbni družinski oče. Čeprav mu ni bila življenska j>ot nikoli postlana z cvetjem, je v veliki očetovski ljubezni vzgojil 11 otrok, od katerih je 10 živih. Kako je bil pokojnik priljubljen je pričal njegov jiogreb. Gospod kaplan Gregor se je v krasnih besedah poslovil od rajnega. Iz njegovega govora smo zvedeli, da je bil umrli Avsennk med drugim tudi ustanovni član gas. čete v Rajhenburgu in dolgoletni cerkveni pevec. Zato mu Jo cerkveni zbor tudi zapel žaloatinkc. Med sprevodom jo igrala žnlostinke domača gasilska godba in tudi gasilci s praporom so v polnem številu spremili svojega bivšega lovariša na njegovi zadnji jx>ti. Pokop jo zaključila žalostinka, ki jo je ob odprtem grobu zapel cerkveni zbor. Vedno zvest Bogu je tudi z njim lepo spravljen umrl. Naj mu bode žemljica laiika, preostalim pa naše iskreno sožalje. Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes (nedelja) ob 3 popoldne najaktualnejši film 6edanjih dni »Skrivnost Magtnotove črte«. Zvečer ob 8 odličen super-film »U6oda ienc«. Pri V6eh predstavah dodatki, Sv. Peter pri Mariboru Poroka. Zadnjo nedeljo se je poročil član nadzornega odbora tukajšnje gasilske čete g. Škof Anton z gdč. Ribič Rozalijo. Mladoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova! Predavanje. V okviru Prosvetnega društva in Gasilske čete je imel prošlo nedeljo predavanje po-vejnik mariborskih gasilcev g. Kramberger Franjo. Številna udeležba članov obeh društev, kakor tudi ostalega občinstva — poslušalcev je bilo okrog 100 — je izpričala veliko zanimanje za predavaltio snov. Predavanje se bo ob priliki nadaljevalo. — Prosvetno društvo bo imelo odslej zopet redno svoje mesečne farne sestanke. Prireditve na deželi Makole. Naše Prosvetno društvo priredi danes po večernicah prelepo igro: V teinoti. Igra je tako pretresljiva, da so gledalci, kjer je šla čez oder, povsod jokali ob silnih prizorih. Vstopnina običajna. Ne zamudite prilike! Krasota igre same Vas vabi! Sora. Fantovski odsek In dekliški krožek v Sori priredita v nedeljo, 27. oktobra, na praznik Kristusa Kralja, ob pol 4 popoldne v Cerkvenem domu v Sori III. telovadno akademijo. Na spore-du poleg prostih vaj so tudi lepe simbolično vaje in mladinsko igrice. Vse naše prijatelje in somišljeniko vljudno vabimo. — Bog živi! Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Prihodnjo nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, bo pri nas popoldne po večernicah slovesna blagoslovitev nove dvorane. Po blagoslovitvi bo velika akademija z lopo igro: »Nova znjioved« in raznimi drugimi točkami. Na akademiji bo govoril tudi g. prof. Slanko Cnjnkar iz Ptuja. Vsi prijatelji katoliške prosvete vljudno vabljeni! Vrhnika. Igra »Praznik cvetočih češenj«, ki jo je preteklo nedeljo igralo naše rokodelsko društvo, je sijajno uspela. Ljudi je bilo toliko, da niso mogli vsi v veliko prosvetno dvorano. Zato ponavljamo lejjo japonsko dramo danes zvečer ob 8. Jcžica. Dramatski odsek KPD Ježica uprizori v nedeljo, dne 27. oktobra ob 3 pop. v cerkvenem domu dramo v 3 dejanjih »Plavž«. Prosvetno društvo v Skalah priredi danes, dne 20. oktobra, ob 3 popoldne v Farnem domu pretresljivo igro: Goslarica našo ljube Oospe v 4 dejanjih. Igra prikazuje kako pridna goslarica s svojim življenjem zadoščuje za boz.jeropni zločin svoje brezbožne matere. Vstopnina običajna. K obilni udeležbi vabi odbor. brez perila 1 din brez perila 4 din brez perila 6 din brez perila 10 din brez perila 10 din brez perila 16 din Dogodivščina v Afriki Bilo je leta 1916. ko je divjala svetovna vojna. Za polet od Birsebe do Sueškega prekopa so zadoščali naši šesturni bencinski tanki, dasi se nekateri vojaški piloti niso zanesli na bencinske ure, marveč so nadzirali sami natakanje in uporabo bencina. Za polet v Egipt — torej dalje čez Sueški prekop — pa naši tanki za šest ur bencina niso zadoščali. Toda dva tovariša sta sklenila, da bosta preletela reko Nil in počastila angleško zaledje z letalskim obiskom. Hotela sta virteti piramide, pokazati Kairu, kakšna so njihova letala, hotela sta biti vsaj enkrat v Afriki — in hotela sta še to in ono. Zatorej sta bila potrebna za to tudi vojaškega ozadja. Načelnik je polet dovolil in je dal še drugo letalo na razpolago in pa zalogo bencina v puščavi, tako da bi se mogla po srečnem poletu nazaj grede oskrbeti z bencinom in prileteti na letališče. Prevzel sem vlogo pomočnika. Nezarnosti ni bilo nobene pri tem. Sicer nisem imel ni-kake strojnice, a imel sem dobre oči, da bi v najhujšem primeru utegnil pobegniti, preden bi se začel kak boj v zraku. Takrat smo natančno poznali puščavo. Zato smo se domenili glede na določeni kraj, in sicer je bil to eden od tistih redkih prostorov, kjer more letalo pristati, ne da bi se pogrez-nilo v pesek. Predrzneža sta odrinila. Čez več ur šem mirno poletel za njima. To je bil zares pravi pravcati polet za zabavo. Noben nergač nam ni poveljeval, žarko se je srebrilo morje, vsa v ognju je medlela puščava. Pogorje Ilela je priplavalo; prekrasno je bilo. Tako smo uživali svobodo. Da je bil človek enkrat samkraT samo letalec! Da si mogel ko v mirnih časih ljubiti zsolj svoje letalo, to čudovito bitje, ki se ti pokorava na sleherni pritisk! Kakor na perutih sem plaval dalje, bil sem popolnoma samemu sebi prepuščen kot bitje, ki ima časa na pretek. Prostora toliko, toliko v vseh višinah, vseh globinah, in toliko blažene samoče na tej od sveta pozabljeni širjavi! To je ko spanec. Motor hrumi v veliko tihoto, žice pobrnevajo z njim. Kasno sem sklenil, da pristanem. Človek se zmeraj začudi, ko se potaplja v pesek, kako da puščava žge, ko prideš iz svežega ozračja. Kanistre sem vzel iz letala, skril sem jih na varno, kakor je bilo domenjeno, in sem označil tisto mesto. Ko sem opravil to delo, sem nadalje užival ta svoj dan. Kdor je kdaj takole sam samcat, sredi sto in sto kilometrov puščave, bival v njej, temu je znano, kako je puščava čarobna. Nogam se ne ljubi hoditi, oči, ki_ se jim preveč blešči, bi bile najrajši zaprte, ušesa pa bi rade le prisluškovale. Slekel sem si jopič in se dal peči soncu. Povaljal sein se po sipinah, nabral sem si nekaj kristalov, ki jim človek tako malomarno reče pesek, zajtrkoval sem na medkrovju. Dejal sem si: »Zdaj pa ostaneš tu, dokler se onadva ne bosta vrnila, zakaj, glej, saj ni nobenega vetra, saj nič »ne praši«. saj se motorju ne bo nič zgodilo! Za v.sak primer pa ga pregrneš z jopičem, da se ventili ne bodo zaprašili. Potem pa bomo skupaj poleteli, poleteli nazaj, onadva bosta ponosno letela spredaj, ti pa za njima, kakor se spodobi pomočniku.« — A ko sem vstal, je puščava že začela čudno prašiti. In preden sem se zavedel, kaj je prav za prav, je bila tu arabska konjenica! Odleteti je malenkost. Treba je le propeler zavrteti, ali pa malo bencina vzbrizgniti. za kar imaš posebno kanglico pii sebi. Sicer pa vse to opravi monter. Pilot izklopi prižig, sproži plin — pa ne preveč — in rronter vrti To utegne opraviti tudi opazovalec, če ga imaš! Pa ga ni bilo! In motor se ni sprožil. Ni bil zamazan z oljem, ampak le sprožiti se ni hotel. To se včasih tudi pripeti, pa ni nič nevarno. Le toliko časa si je treba vzeti, da skočiš s sedeža, še enkrat vbrizgneš bencina in zavrtiš. Lahko bi se zdajle zlagal, češ Arabci so bili že tako blizu, da bi mi bili mogli pomagati. Pa niso bili tako blizu, temveč so bili še več klometrov oddaljeni od mene. Žal, so me bili že zagledali. In če niso zagledali mene, so zapazili moje letalo in nemara še takrat, ko sem bil v ozračju in še preden sem bil pristni! Zdaj jim je ukazano, da poiščejo tisto reč, ki se je bila pogreznila v sipine. Ali po nesreči? To bi ti bilo žrtje za takšnele puščavske kavalirje! V puščavi sem se bil že neštetokrat potil, ko je bilo po 50 stopinj peklenske vročine. Vendar se nisem še nikdar tako potil, kakor sem se zdaj. Če ne bom odfrčal, me bodo zgrabili, mene in to drdralo, prav za prav dvoje drdral, potem bodo pograbili tudi bencin in pa vrnivše se letalo tudi! Ali pa naj bi letalo zažgal?! Potem je vsakršno upanje izgubljeno. Letalo bo proč, bcncin bo proč, pa čeprav bi sam Znam „SALVAT CAJ" proti tolčnim kamunfikom in bolecl-unm žolAnega mehurja so dobiva pri Klavnem zastopniku Ano. teka Sv. Ivana, Znicreb. Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošiljamo zastonj. O. r. & br. 27870-193« Rn. 3487 pobegnil med sipine. Saj bi s samokresom lahko kakemu Arabcu upihnil življenje, u jk>-tem bi bilo končano vse Preden bi bila žnlo-igra opravljena, hi prišli drugi, tisti od Nila, brez streliva za pasom, s praznim tankom... Zatorej je bilo mogoče le eno: moral sem odleteti! Jezdeci so hiteli bolj in bolj, držeč samokrese v rokah. Tukajle bi povedal mladim ljudem, česa me je naučila ta vojna. Naučila me je, da se tisti človek nikdar ne pogubi, ki more kaj storiti, kar mora biti zaradi stvori same. Ali pa, da ne bo nikoli po njem, če se zaveda, kaj je treba še storiti, preden bo njegova mala usoda izjavila: »Konec je!« Moral sem se rešiti in zato sem se tudi zares rešil. Potrudil sem se celo, da sem bil navidezno miren in sem pustil, da je motor na vso moč deloval, da mi ne b; popustil pri odletu. Težki trup sem vlekel okoli, da bi imel vsaj nekaj zaleta, jopič sem zložil na sedež, povzpel sem se čezenj, trdno sem se pripel z jermenom in sem si potisnil naočnike čez oči. In tuko sem s 1500 turami zdivjal kviškj, osem metrov visoko, pa naravnost proti jezdecem, da so se konji splašili. Nato pa dalje, tik nad puščavskim peskom, brez sleherne krivulje, kar naprej proti prekopu. Ves sem drhtel ko v krču, tiščal sem zobe skupaj, si pritiskal komolca k životu. Glavo sem sklonil, bistro sem pazil na vse, pazil na to. da se kolesa ne bi dotaknila peska, in sem čakal edino le tega: ali se bo sprožil tisti strel, ki bo storil konec vsemu? Nič ne vem, kaj so jx>kali za menoj. Kakor podivjana senca sein besnel vzdolž peska. Nato sem se z letolom povzdignil, se dvigal više in više in sem se upal z obrazom venknj. In nato sem storil tisto, kar storijo frkolini, kadar zbežijo in zapazijo, da se jim ne more nič več nič zgoditi. Iztegnil sem jezik in sem nato pljunil dol na gospode s samokresi, seveda .ie prav iz bližine in tudi ne kot »negibna tarča«, ampak s tisto steničjo nesramnostjo, ki je lastna letalcu. Potem sem jih izvabil ven, kot bi jih vlekel za nos, ven v gorovje, zdaj sem. zdaj tja, sem in tja. kakor bega zajec lovca na lovu, in sem jih spravil proč od svojih ka-nister in od našega bencina, neskončno daleč skozi neizmerno puščavo, (Upam, da so utonili v pesku.) Upam pa tudi, da jih je po tem doživetju minilo veselje, da bi še kdaj lovili letalce. (R. Regni.) Po snegu diši Kruh Vse se gnete in lovi in pada... Iz žuljev in rdeče krvi zamesila je žena kruh. Ni bel in ne maslen, le črn je, kot bi ga človek iz temne noči vzel in ne iz žarečih mrakov, ki so se vrtinčili pri delu v globinah o£L Hleb je le eden, a ust je šest... S konico noža zarezala mati je vanj šest zarez po dolgem in počez: za . Janezka, Pavlino, za Anico, Ivanko, za Tončko in Marino. In Se za očeta ostane rezina. Sebe samo mati res ni zraven štela, kakor vedno reva, ji bo brez kruha ostati. Preje vsaj drobtine devala je v usta, a v teh težkih časih, deca jih pohrusta. Joj, če bi bili bogati. No, potem bi mati ne delila kruha na rezine, se otroci ne bi tepli za drobtine. In vedno iznova se plete povest o kruhu, o solzah po kočicah revnih ob robu cest. (Sešek Ljudmila.) Pod širokim sombrerom Stari Krajan jezdi skozi prerijo od Cho-kija v Santo Rado, kjer si bo kupil petroleja in mila in bo nekaj denarja vložil v banko. Že sedem let biva v Chokiju. Takrat je bil prišel tjakaj, da bi poiskal svojega sina, ki je bil nekega večera v San Frančišku zaloputnil vrata za seboj in se ni nič več vrnil domov. Čez šest tednov kasneje je oče dobil dopisnico iz Santa Rada. Na njej je bilo napisano: »Tudi brez dela se da živeti. Najlepše jHizdrave. Robert« Spočetka je stari Krajan preiskal ves Santo Rado, vsa okoliška naselja in pol prerije, kolikor je to v preriji sploh mogoče, toda polagoma je izgubil vsakršno upanje, da bi še kdaj našel svojega sina. Okorelo in brez misli sedi na svojem konju in se prepušča njegovemu gibanju. Bližata se eni od onih skupin mareličinih dreves, ki so v nedoglednem morju prerije kakor nekakšni otoki. Mareličnih dreves se ovija divja trta, otok je povsem neprodiren. Krajan se usede na okrajek v senco, z rokami se naslanja na ry ^ —v tla in ima izfegnjene noge Nekaj časa uživa prelopi hlad. Potem še enkrat potipa, kje ima denar, ki ga ima shranjenega v velikem naprsnem žepu, z roko si obriše pot iz oči in začne nabirati jagode, kolikor iih je v bližini. Konj smuka listje z dreves. Mahoma pa preneha in sune z glavo kvišku. Krajanu je čudno in mu zagomazi po hrbtu, vendar se ne upa, da bi se ozrl. Medtem ko z levico mirno še dalje trga jagode, skuša desnico počasi približati samo-J kresu, ki ga ima na pacu Glas za hrbtom pa : mu tiho pravi: »Stoj!« Krajan se sunkoma i okrene. On di stoji moški, držeč v roki majhen samokres, v drugi pa črn eldorodski sombrero. Obraz mu je od sonca skoraj črno opaljen. »Prosim, da daste denar,« pravi mirno. Krajan čuti, ko da tujec gleda na njegov naprsni žep. Počasi si odpne suknjič in mu pomoli bankovec. Tujec se pokrije s sombrerom in se približa. Skloni se, da bi mogel vzeti bankovec v roko. Krajan pa, ki mu je nenadoma, ko da je ves čvrst in mlad, šine kvišku in zgrabi tujca za noge. Strel se sproži, krogla sfrči tik mimo Krajanovega hrbta Tujec izgubi ravnotežje in telebne naprej. Nenadoma ugrizne stari Krajan z vso silo fanta v roko, ki zaječi in izpusti samokres. Toda njegova levica je še prosta, prsti se skrč:jo v pest. ki silovito udari Krajana po glavi. Ta se počasi zlekne med jagode. »Ti stara mrlia!« zaiuli tujec in hoče planiti na noge, toda starec je že pri sebi. Ves rdeč v obraz poklekne in pomeri s samokresom na tujčevo glavo, čigar obraz se mahoma zjasni. Krajan se ves sopi-liajoč vrže fantu na prsi, zgrabi ga za vrat in. drži samokres na njegovem sencu. pri tem kriči nenehoma z vreščečim glasom: »Ti baraba! Potepuh! Da napadeš mene, starega človeka! Ti... ti... Ime mi j>ovej, kako se pišeš, mi povej! Ime!« Tujec vrže glavo vznak, nato odpre oči, zastrmi kvišku in- zašepeče: »Robert Krajan.« Stari Krajan sedi povsem nepremično. Dozdeva se, ko da prisluškuje petju ptičev, ki se skrivajo v listju mareličinih dreves. Nato vstane in pristopi k svojemu konju. Odpne sedlo, poseže s svojo žuljavo roko vanj in vzame kruh, klobaso in žganje. Pristavi steklenico k ustnicam in napravi dolg požirek Nato položi steklenico kraj sebe in pravi tiho: »Robert, ali se še sjx>minjaš starega Žagarja, ki ti ga je bil tvoj oče naredil iz škatle za smotke? Če si dal igračo nad lonec z vrelo vodo, je sopara zavrtela kolesce, mo-žiček se je začel pregibati in je žagal in žagal Ali še veš? Robert se je sklonil proti očetu in ga je pogledal. Ustnice se mu začno pregibati, vendar še ni nobene besede slišati. Nato položi roko očeiu na pleča, prime ga in ga malce potrese. Potem ga hipoma izpusti. »Jej in pij,« pravi oče mirno, »mislim, da si lačen.■» Robert prigrizne kruh in klobaso. Če ima konia. ga vpraša oče. »Tam za drevesi je,« pravi Robert in doda: »Ne morem več je«ti.« »Še košček klobase in požirek žganja vzemi,« reče oče. Robert poslušno vzame klobaso in pristavi steklenico k usftiieam Roke mu drhtijo. »Potem bova pa odjezdila,« se oglasi oče. Robert izgine v senci dreve«. Stan Krajan po mora iti precej daleč okrog otoka, da na jde svojega konja, ki stoji v visoki travi in drem I je. »Hoj, rjaveč!« zavpije, ko dvigne konj glavo. Nato ga prime za grivo in mil zašepeče v uho: »O, to veselje! To veselje! O, ti moj ljubi Bog!« Ko sedi v sedlu, «e prikaže Robert na konju izza drevja Na glavi ima «irok sormbrero in lice mu je za*enČpno. Vendar je videti, da se po vsem telesu tre«e Počasi jezdita obn »kupaj |*i tihi, drhteči preriji, ki je zaradi množice kresnic ko eno samo plamteče morje. Conrad.) Telefoniraj brezplačno Pomenkovali smo se o različnih šalah pri telefoniranju. »Nak, takih stvari pa jaz nisem nikoli počenjal.« je dejal prijatelj, ki je b-l malo kasneje prišel v družbo, »jaz kvečjemu jk> škotsko telefoniram.« »Škotsko telefoniraš?« »Seveda. Ali ne veste, kako je to?« Pomaknil je stol bliže in začel pripovedovati: »Kot veste, stanujem daleč ven iz mesto. Zaradi dela moram dolgo ostali v pisarni, tako da ne morem nikdar točno priti h kosilu Včasih pridem opoldne, včasih ob eni. zgodi se pa tudi, da šele ob dveh u I i treh. Zatorej sem se navadil, da vsak dan stojiim v javno telefonsko govorilnico in telefonsko sporočim ženi, da zdajle prihajam domov, in to telefoniranje me ne stane niti pare!« »Le kako?« »Kar takole. Vzamem dinar iz žepa in ga vržem v aparat. Potem pokličem svojo telefonsko številko — 2332 — in čakam, da trikrat pozvoni, nato pa brž obesim slušalko nazaj. Ker ni bilo nobene zveze, pride dinar spet nazaj, a moja žena je po trikratnem zvon jen ju s|>oznala, da je zdaj čas, da pripravi kosilo.« »Pa če se vaša žena odzove?« »Nikdar, ko je vse dogovorjeno! Moja žena se ne oglasi. Ona dobro ve, da mora priti moj znak Če pa kak drug človek telefonira nam, pa mora počakati, zakoj moja žena šele po petkratnem zvonjenju prime za slušalko. Ali ni to praktično?« Precej prestrašeno smo se spogledali Nihče se ni zasmejal, kot po navadi, ko smo drug drugemu pripovedovali razne smešne domisleke. Samo neki gospod, ki je bil prvikrat v naši družbi, se je za stvar jako živo zanimal. »Kaj tuko brihtneea se pa jsz ne bi nikoli spomnil!« je vzkliknil »Je že tako, člorek se do groba ne izuči« »Ali mi ne bi še enkrat jx>vednli? Torej vi vržete dinar v avtomat in izberete številko 1213?« »Ne, ne — 2332 — to je moja številka!« »Torej 2332?« »Tako je« Tuji gospod je vstal. »To je krasno. To si bom pa zapomnil. Koliko časa pa že po škotsko telefonirate?« »Oh — že dve leti! Pa vsak dan.« »Imenitno,« je dejal tuji gosjiod, vstal je in od>el. Ko je bil že zunaj, je prijatelj navdušeno vstal, češ le čestitajte mi, ko znam tako imenitno telefonirati! Toda <=nmi mrki obrazi so zrli vanj. Tovariš je dejal: »Ali veš, kdo je bil ta gospod?« »Ne. Kdo pa?« To je bil naš novi višji nadzornik za pobijanje sleparij s telefonskimi avtomati!« (Jo Ilans Rosler.) Nedeljski lovec. MEAUI SLOVENEC L!ubi Bog ga ie spremljal Stric Janez nam je zadnjič pripovedoval tole zgodbo iz svojih mladih let: »Ko sem bil star komaj pet let, »o me starejši dečki večkrat povabili na sprehod- Potem so me pustili na kakšnem zapuščenem kraiu samega in se mi porogljivo smeiali. če sem jokal, ker jih nisem mogel najti. Mati mi je prepovedala hoditi s temi dečki. Večkrat sem bil tepeij, ke- |e nistm ubogal. Nekega dne so me dečki spet zvabili s seboj. A tokrat ne na sprehod ampak Zd pogrebom v neko bližnjo vas Se nikoli nisem šel za pogrebom, zato sem bil radoveden, kake napravijo takšne reči. V krsti so nesli mamo nekega majhnega dečka. Na pokopališču sem se postavil čisto blizu izkopane iame Videl sem, kako so ljudje spustili krsto v grob Slišal sem, kako je črno oblečeni deček obupno kričal: »Mama, tega ti ne povem; potem boš jezna Obšel me je čuden strah, kakor da bi bili zakopali mojo mater in ne njegovo Stekel sem, kar so me nesle noge, proti domu, da bi se prepričal, če mati še živi . . . Pot me je vodila mimo gostega gozda Obšel me ie še večji strah. Srce st mi )e krčilo v prsih in najraje bi zajokal na glas Ozrl sem se v nebo in zagledal velike bele oblake ki so počasi polzeli dalje in me spremljali na poti Bil sem še tako majhen, zato sem bil prepričan, da je to ljubi Bog, ki varuje nebogliene otroke Stemnilo se je že. ko sem prišel domov Med tem me je mati iskala vsepovsod po vasi. Vrnila se je v hišo skorajda v istem času kot iaz. Tako rad bi ji planil nasproti it jo objel okoli vratu. Pa je bil tak<- žalosten njen obraz, da sem obstal kot pribit Prijela me je za ••oko in vprašala: »Otrok, otrok, kje si hodil tako dolgo?« »Mama. tega ti ne povem; polem boš jezna name in me boš natepla,« sem se nakremžil. »Vedeti hočem, kje si bil. Povej, pa te ne bom kaznovala!« Še nekaj časa sem se obatavlial, ker pa mati ni odnehala, sem ji slednjič s solzami očeh povedal, kaj sem doživel. Materine oči so se napol ljubeče, napel očitajoče zazrle vame in njen glas je rahlo zadrhtel: »Obljubila sem ti, da tt ne bom kaznovala. Držala bom besedo. A povej ini, kaj bi storil, če bi nenadoma stopil iz gozda črn mož in tc odvedel s seboj?« Spomnil sem se oblakov na nebu in odgovoril: »Mama nič se ne boji Ljubi Bog m^ ie spremljal prav do hiše in je potlej odšel še dalje.« Ogledalo časa Urednik »Mladega Slovenca* — vulgo »Kotičkov striček« — dobiva od časa do časa pisma, v katerih mu mladi ljudje zaupno razkrivajo svoje osebne težave in bolečine. Mladost tega n I i onega je tako zagrenjena, tako pobita, da odmeva i/, pisma kakor klic nesrečnika, kj se potaplja. Koliko mladih, nadarjenih življenj se bo pogreznilo v vrtincu ra/.rvanih dni, če jim nihče ne bo odprl vrat do svojega srca in jim pomagal iz hude dušne in gmotne stiske! Brezbrižnost ljudi ki se valjajo v izobilju, pa jih ne gane ne jok ne prošnja tistih, ki so komaj stopili čez prag svoje mladosti, se bo prej ali slej kruto maščevala. Naravni zakoni življenja so včasih železni — a pravični... Danes objavljamo eno izmed teh pisem, pismo mladega dekleta, ki strnda in pesnikuje. Takole se to pismo elasj v izvlečku: »Spoštovani gospod urednik! Predstavim se Vam: Osemnajst let sem stara. Prej sem delata doma, od meseca maja dalje sem sluiila v Mariboru, zdaj pa hodim v trgovski tečaj in okušam ves kriiev pot revnega šolanja. Kar doživljam sama. ne privoščim nikomur ... Stric Ksaver M., ki je duhovnik, mi je obljubil vsak mesec 100 din podpore, dr. J. M. 150 din. torej skupaj 2-iO din. ln zdaj naj s tem denarjem izhajam v Ljubljani, ko samo šolnino plačam 150 din! Kako mi gre, si lahko vsak sam misli. V L. zavodu imam samo prenočišče z zajtrkom, drugo si kupim sama — ie imam s čim ... Saj bi šolo pustila, pa ni mogoče, ker so pravila, da je treba kljub izstopu plačati celoletno šolnino. Prosim Vas. odgovorile mi vsaj iz usmiljenja, kaj naj storim, ko mi je tako hud6! M. P., Ljubljana.< Kaj naj »Kotičkov striček«, ki ima sam največkrat hud prepih v žepih, na takšno pismo odgovori? Tolažba je poceni, poinngano pa ni z njo nikomur... Morda se bo med bralci Skrivnost snežnega moža Tam v daljni severn: deželi zapadel je že prvi sneg. Vesel je mladi rod in srečen: zdaj sankal se bo kar povprek. Nasankal se do mile volje je tudi Tonček. Sred polja mudi se zdaj z domačim kužkom. Kaj dela, — Snežnega moža. 2. Najprej prav spretno zgnete skupaj brdavsu snežnemu — telo. Začudeno pes kepo voha in rine vanjo: Kaj bo to? 3. Še kola dva v telo zatakne — roke je z njima mož dobil; na vrsto pride zdaj še glava in snežni mož bo kakor živi Ta hip pa Tonček ves prestrašen odskoči in v moža strmi: Kaj ni snežak z debelo glavo pomigal? Joj, mar res živi?--- Halo, bistre glave! Nabrusite si uma svtele meče in iztuhtajte besedilo za čerto sliko te zgodbice. Kotičkov striček bo dal prednost onim ugankarjem, ki mu bodo svoje rešitve poslali v verzih in skušali konec te zgodbice tudi narisati. Razpisujemo tri nagrade za tri najboljše rešitve v verzih in v slikah. Rešitve pošljite najpozneje do prihodnje nedelje na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Nima časa Gospod sreča na cesti dečka in ga nagovori: »Fej, kako si umazan! Ali te mama nikoli ne umije?« >Nak. Nima časa,< odgovori deček. »Časa nima? Kaj pa je tvoja mama?< poizveduje gospod. »PericaU se odreže deček. Dsvja avtomobilska dirka Pavel je že nekaj let obiskoval gimnazijo. Vprav, ko je dopolnil šestnajst let, je prinesel za svoj rojstni dan odlično šolsko spričevalo. Njegov oče ga je zato bogato nagradil: kupil mu je lep nov avtomobil, prav takšen, kakršnega imajo odrasli; le nekoliko manjši je bil. Preden pa je oče Pavlu darilo iztočil, ga je resno posvaril: »Ampak da mi boš pazil nanj! Če mi kakšno neumnost narediš, mi boš moral avtomobil takoj spet vrniti in potem ga ne dobiš prej, dokler ne boš star osemnajst let!« »Pazil bom nanj, kakor na svoje oko'« se je sveto zarotil Pavel Šofiranja je bil Pavel že vajen. Večkrat se je bil že vozil z očetovim avtomobilom, ki je bil seveda precej večji od njegovega. Ko je oče videl, kako spretno in strokovnjaško ie Pavel prvič sedel h krmilu v novi avtomobil, se je pomiril in niti v sanjah mu ni prišlo na misel, da bi se moglo zgoditi kaj hudega. Tri dni je šlo vse po sreči. Pavel je bil čedalje bolj vesel in čedalje bolj ponosen na svoj avtomobil. Dečkov, ki niso imeli avtomobila, sploh pogledal ni, tako se je prevzel. Toda vsaka ošab-nost se kaznuje ... Četrtega dne, ko je Pavel nameraval obiskati svojega prijatelja Slavka, je pustil avtomobil pred hišo. V svoji brezskrbnosti in bahavoFti je kar po- »Mladega Slovenca« le našla dobra, sočutna duša, ki bo revnemu dekletu mogla in hotela pomagati? Dekle isreno priporočamo, ker je nadarjeno in se kljub stradanju marljvo uči, svoj prosti čas pa porabi za — pesnikovanje. Dekletov naslov pove na željo uprava »Slovenca«, sprejema pa radevolje tudi darila zanjo. Naj ne bodo te vrstice klic vpijočega v puščavi! zabil, kaj mu je oče zabičeval: naj nikoli ne pusti odprtega avtomobila na cesti, da mu ga kdo ne ukrade. Po naključju je prav tedaj, ko je bil Pavel na obisku pri svojem tovarišu, šel mimo njegov oče. Ko je zagledal Pavlov avtomobil, si je dejal: »Halo, prepričajmo se, če se fant drži tega, kar mi je obljubili« Stopil je k avtomobilu in poskusil, ali je motor zaprt. Na svojo jezo je dognal, da je Pavel pozabil na vse njegove nauke. »No, le počakaj, jaz ti bom že pokazali« je grozeče požugal s pestjo »Takšno neprijetno presenečenje ti bom napravil, da si boš enkrat za vselej zapomnil, kdaj si prelomil dano obljubo!« Sčdel je v avtomobil in oddrdral z njim po ulici... V trenutku pa, ko je avtomobil zavil za prvim vogalom, se je Pavel vrnil s svojim p-ijateljem Slavkom iz hiše. Prebledel je kot stena, ko je videl, da avtomobila ni več. »Nekdo ga je ukradell« je zaklical Slavko. »Poglej, prav tamle, se pelje nekdo v njem!« »Ustavi ga!« je divje zarjul Pavel, »Tatovi! Ustavite ga!« Toda v hudem uličnem ropotu ga ni slišal nihče. Kaj zdaj. Pavel je v tej strašni stiski na nasprotni strani ulice zagledal neki drugi avtomobil. Nič ni pomiš-ljal. Skočil je vanj. Mogoče bo šlo, si je mislil — in res je šlo. En, dva, tri — in že je drdral za beguncem ... Takrat pa je stopil iz hiše lastnik tega avtomobila in lahko si mislite kake se je prestrašil, ko je videl, da drdra avtomobil brez njega po ulici. »Stoj! Stoj!« je zaklical na vse grlo. »Tatovi! Ustavite ga1« Prav v tem trenutku je privozil po cesti stražnik na motorju. Nekaj besedi v pojasnilo in hopl — že je sedel mož za stražnikom na motorju Urno sta odhitela za »tatovi«. To je bila divja vožnjal Spredaj Pavlov oče, za njim Pavel, potem lastnik drugega avtomobila in stražnik na motorju... Prometni stražniki so na križiščih dajali Pavlu znamenje, naj ustavi Pavel pa je zmeraj znova dajal z roko smei. v katero je drve! prvi avtomobil in še hitreje vozil dalje. Tako je bil najmanj petkrat- zapisan v »črno knjigo« Ljudje so se ustavljali in strmeč opazovali divjo vožnjo. Celo z oken je gledalo mnogo radovednih obrazov na ulico in s strahom opazovalo, kaj pomeni ta divja vožnja po mestu. Čez nekaj časa je Pavel dohitel prvi avtomobil in mu spretno zaprl pot Šele tak.at je v svoje nepopisno i:NBnadenje spoznal č'oveka v avtomobilu. »Kaaaj?« je vzkliknil. »Ti si, očka?« Takrat pa — o groza! Pavletov oče ni mogel avtomobila tako hitro ustaviti — in bumsl — se je zaletel v avtomobil, v katerem je sedel Pavel. Oba voza sta bila seveda hudo poškodovana. Pavel in njegov oče sta v loku zletela v mehkih sedežev na trdo cesto ... Medtem je priropotal motor s stražnikom in tujcem do kraja nesreče. Stražnik je skočil z motorja in zagrabil oba — očeta in sina — za vrat. Sprva jima stražnik ni h">tel verjeti ko sta mu zatrjevala svojo nedolžnost. Šele na policijskem uradu, kamor ju je odgnal, se je vre pojasnilo. Očka je imel s spopravili avtomobilov mnogo stroškov. Videl je tudi, da je Pavel še premlad za avtomobil, zato je uresničil svojo grožnjo: dve leti, dve dolgi leti je trajalo, preden je smel Pavel spet sesti v svoj avtomobil. LADA NJIVA Afda se ziblfe... Ajda se ziblje sred rodnih dobrav, duša potaplja se v morju vonjav. Truden v tujini bom legel pod krov, v sanjah bom romal — domov ... domov ... Peter Leveč, dijak. Pred Marifo Pred kipom Marije lučka gori in rože opojno dehtijo, na licu Kraljice kot čisto zlato se žarki večerni bleščijo Ko zrla sem v lepi, otožni obraz, je duša vsa vdana molila: »O, daj mi Marija, da kmalu še jaz bom v senci oltarja vtonila..'.« Olga Kuretova, Belgrad. Potrgane strune Na gosli rjave sem včasih ob tihih večerih igrala; na strunah je pesem otožna kot senca grobov trepetala. Na gosli zdaj več ne igram: v predalu samotnem ležijo: potrgane strune v nočeh le kot daljni spomini ječi jo... Olga Kuretova, Belgrad. Moje veselje Moje veselje so zvezdice, kndur iz mraka žarijo; moje veselje so rožice, kadar s polja mi dišijo. Zvezdicnm drobnim potožim vse svoje skrite bridkosti, rožicam drobnim zaupam vse poti svoje mladosti. Olga Kuretova, Belgrad. Na planinah Planine, o vaš bajni kras! — Povsod nebes modrina; v nižavah tone tiha vas in čez se pne temina. Jasn6 razpeto je nebo, nikjer, nikjer ni meje; iz dalje božje se oko nad srcem mojim smeje. Peter Leveč, dijak. smo svatovali... i. Kadar je prišel k nam bratranec Lojzek na obisk, je bil za nas otroke dan veselje Lo;zek je bil nekaj let starejši od nas in je že odrasel šoli, vendar je bil še prav otročii. Že to, kako je prihajal k nam, je bilo vabljivo za nas otroke. Spominjam se, da je nekega dne prišel, ko smo bili pri kosilu. Zagledali smo ga skozi okno, ko je prihajal k nam, pa ne po nogah kakor drugi ljudje, ampak po rokah. Noge so mu mahedrale daleč nazaj, v obraz je bil ves rdeč, vendar se je na vsa usta smejal. Otroci smo vrgli žlice na mizo in planili k oknu »Lojzek! Lozjek!« smo klicali, da se je razlegalo po vsej vasi. Lojzek pa se je, navihan kakor je bil, postavil k oknu in gledal — z nogami — v izbo. Mi smo ga vlekli za noge, dokler nam ni mati ukazala, da ga moramo izpustiti. Ko je stopil v sobo. smo kar planili k njemu. Prvo vprašanje, ki smo mu ga stavili, je bilo: »Lojzek, kako dolgo boš ostal pti nas?« Fant je pogledal našega očetn. Oče se je še zmeraj smehljal, ko je videl, kako radi ga imamo. Nato pa je rekel: »Zaradi mene lahko ostaneš nekaj dni, samo če tvoja mati ne bo huda.« »Naša mati so kar zadovoljni, če ostanem nekaj dni pri vas, stric Samo prosili so. če bi prinesel domov nekaj hrušk in jabolk « Oče se je nasmejal. Dobro je vedel, da je Lojzek svojo mater preprosil samo zatadi iabolk, ker jih doma nič nimajo. Namesto očeta je odgovorila Lojzku naša matii »Kar ostani, Lojzekl Jabolk ti bon že dala. Boš pa malo na otroke pazil. Mi imamo mnogo dela s pospravljanjem sadja in drugih pridelkov. Glej, da se otrokom kaj ne pripeti!« Otroci smo kar zavriskali od veselja Vsi smo rinili v Lojzka in najraje bi se odšli takoj igrat. »Lojzek, ali me boš naučil po r >kah hoditi?« ga je vprašal brat. »Lojzek, ali se bomo lovili?« je hotela vedeti sestra. »Lojzek, ali me boš vozil z vozičkom po cesti?« je tiščal vanj najmlajši brat Tinček. Tako smo ga oblegali y svojimi vprašanji, da Lojzek ni utegnil reči drugega kot: »Boml Boml Bom!« Mati je postavila predenj velik krožnik močnika. Lojzek ga je komaj utegni! pospraviti. Najrajši bi bil šel kar takoj pod sadno dievje Takšna južina bi se mu bolj prilegla kot močnik Pa je zaradi lepšega vendarle posrebal ves močnik. Hiša se je hitro izpraznila Lcizek si je na vrtu najprej napolnil žepe j dobrim sadiem, potem se je pa začela zabava. Naše kričanie je kmalu privabilo na dvorišče skoraj vse vaške ctrcke. Oče in mati sta se na tihem jezila toda renla nista nobene besede, ko sta videla, kako smo veseli. Ko smo se nekaj časa lovili in skrivali, je nenadoma padlo Lojzku nekaj ni um Pustit nas je otroke same in odšel v drvarnico Tam ie vzel dva močna kola, na katera je pribil približno četrt metra od spodaj navzgor dva močna klina Spretno je stopil z nogama na oba klina in čvrsto držal palice pokonci ter začel hoditi To je bilo za nas otroke nekaj posebnega! Kar stepli smo se za hodulje. Lojzku ni kazalo drugega, kakor da je moral narediti vsakemu svoje Prav do večera smo se učili hoditi po hoduljah, tako da zvečer že noben vaški otrok ni hodil bos po tleh. Drugo nedeljo je bila v naši vasi gostija. Za nas otroke je bila ta slovesnost veliko presenečenje. Ko so se pripeljali v vas svatje, smo stali ob cesti in nestrpno čakali, kdaj pridejo vozovi. Ko so priropotali, smo se divje zagnali za njimi. Ves dan smo oprezali okoli vogalov, kdaj nam bo kdo kaj prinesel za pod zobe. Pa nismo dočakali ničesar. Vsi smo se jezili, najbolj pa seveda Lojzek. Potrkal je od časa do časa na okno, tako da so nas svatje večkrat napodili. Ko se je zmračilo, je Lojzek postal še predrznejši. Od daleč je zagnal v okno kamen, da se je razbila šipa. Lojzek je zbežal, mi mlajši otroci pa smo bili počasnejši. Dobili smo po grbi nekaj prav krepkih. Drugi dan je Lojzek zbral vse vaške otroke na našem dvorišču. Predlagal je, da bi napravili na našem skednju gostijo. Ženin naj bi bil seveda Janezek, nevesta pa njegova sestra MickS. Vsak izmed otrok naj prinese od doma nekaj za pod zobe. Nekateri kruh, drugi meso, tretji sadje, četrti salato itd. Otroci smo bili na vso moč navdušeni za ta načrt. Stekli smo vsak na svoj dom in pouzmali kar smo mogli. Na mizo sredi skednja smo razvrstili vse mogoče dobre stvari in čakali svatov. Čez nekaj časa sta se pripeljala Janezek in Micka na okrašenem dvokolesnem vozičku. V voziček sta bila vprežena dva fanta, ki sta na vso moč drvela po cesti. Lojzek je stal ob strani ceste in streljal kar z desko ob tla. Mi smo peli in vriskali, kar se je dalo. Potem smo posedli okoli mize. Lojzek je bil zelo prebrisan dečko Svojemu prijatelju Tončku je naročil, naj zaigra na orglice. Komaj je Tonček zaigral, že je Lojzek svetoval, naj »svatje« poskočno zaplešejo Piva sta se zavrtela »ženin« in »nevesta«, za njima pa vsi drugi »svatje«. Vrteli smo se in vrteli, da nam je postajalo slabo. Lojzek pa je sedel pri mizi in se porogljivo smehljal, obenem pa se mastil na vse krip-lje. Zdajci pa se je zgodilo nekaj groznega. »Ženin« Janezek in »nevesta« Micka 6ta tako hitro plesala, da se jima je zavrtelo v glavi in sta padla s skednja. Vesele zabave je bilo takoj konec. Dekleta smo ročno pohitele Janezku in Micki na pomoč. Lojzek pa je kar na lepem izginil neznano kam. Micka je ležala nepremično na tleh, Janezek pa se je počasi vzpel pokonci. Na glavi je imel veliko sivo buško, iz oči pa so mu kar vrele solze. Presunljivo je zaklical: »Joj, kako bolil Pomagajtel Pomagajte!« Ljudje iz vasi so drveli skupaj. Močili so Micko tako, da je kar lilo od nje. A ni se prebudila iz omedlevice. Mislili smo že vsi, da je umrla, Hitro so poklicali s polja njeno mater. Ta jo je vzela v naročje in zaihtela- »Micka! Micka! Daj prebudi se! Ne smeš umreti! Ne smeš umreti!« Micka je odprla oči in pogledala mater, Otroci smo se oddahnili. V tem trenutku smo zaslišali za seboj oster glas. Ozrli smo se in zagledali očeta. Imel je v roki usnjen pas. Zavihtel ga je in nas začel tepsti vse vprek. Druge, ki so zbežali je čakala šiba doma... A s tem zgodbe še ni konec. Naš oče ie namesto jabolk poslal Lojzkovi materi pismo, naj nikoli več ne pošlje Lojzka k nam. Lojzkov oče je fanta pošteno premikastil, da bi si zapomnil, kdaj je učil otroke krasti in kdaj bi biU Micka zaradi njegove sladkosnednosti skoraj umrla. Lojzka poslej res več let ni bilo k nam Ko pa je prišel je bil že resen fant in mu niso več nespametne norčije rojile po glavi. Prosil je našeifa očeta odpuščanja in stvar je bila pozabljena. Tunika - najnovejša modna pridobitev V časih, ko si težko kupiš blago, je tunika zmeraj dobrodošla. Ne le to, da je treba zanjo manj blaga kot za obleko, narejena mora biti in naj tudi bo iz svile, iz tafta in iz starb'. poletnih oblek. Na pričujoči sliki je nekaj vzorcev, vendar z njimi poglavje o tuniki še zdavnaj ni izčrpano, Oglejmo si risbe prav natančno! Kot prvi vzorec je prelepa tunika iz črnega, rdeč-kastovijoličastcpra ali modrega tafta. Pod tem vzorcem je nabran model iz satina. Zraven je lična tunika iz kake stare svilene obleke Če kupiš zanjo novo blago, si kupi tankega bro-kata ali pa tudi tafta. Jako eleganten je na- ] slednji vzorec, ki je iz težkega krepa ali svile, I je zadaj zapet z gumbi in ima vodoravne proge iz gub, na obokih pa malo v stran štrli. Okrog vratu je obleka povsem gladka. Kot poslednji vzorec je satinasta tunika za jako vitke postave; jako je preprosta in se lepo prilega postavi. Pentlja je lahko narejena iz svile drugačne barve. Lepe so obleke s tuniko in jako praktične. Pomisliti je treba da je treba imeti za take obleke eno samo krilo, najboljše je, da je iz črnega blaga ali jako težke svile, pa imaš na sebi zmeraj drugačno obleko. Hišna šivilja Poklic hišne šivilje ni lahak. Šivilja, ki nima močnih živcev, svetniške potrpežljivosti in strokovnega znanja v najvišji meri, ki ni urna in spretna, bo težko izhajala v svojem poklicu. Že delo v tuji h'ši, kjer človeka vse moti, je hud napor. Včasih moti šiviljo tudi stroj, ki kljubuje, ker je »zastane, freba ga je namazati in spraviti v tir. Tu in tam jo moti svetloba: soba je temna, včasih tudi mrzla in pusta ... Miza za krojenje je premajhna. — Najhujše pa je to, da šivilja ni sama, da jo pri delu motijo, da ji gledajo pod roke... Šivilja potrebuje pri delu miru in zbranosti. Saj vemo, da je treba relo za najneznat-nejše stvari dovršiti delo najprej v glavi in sicer — do najzadnje potankosti. Glava vodi roke! Delo brez načrta in premisleka, je kakor stavba brez temelja. Za preudarek, za načrt pa je treba časa in zbranosti. Ne motimo šivilje mod delom s pripovedovanjem in izpraševanjem, ki ne spada k stvari! Tudi ne puščajmo otrok v sobo, kjer šivamo, ako nam je mar, da pojde delo urno izpod rok. Otroci so radovedni, neprestano izprašujejo, se niolajo okrog stroja, jemljejo izpod rok škarje in kar mimogrede kaj pokvarijo. Ako šivilja kaj reče, je zamera; če se ne zna otepati otrok, je zamuda, trati se čas in delo zaostaja. Vsa krivda je potem na šivilji, ker otroci so povsod »pridni« in dobro vzgojeni... Tudi obiskov ne vodimo v delovno sobo, vse to moti in ovira pri delu. Ne znosimo ji na kup vsega dela hkrati I Od-berimo najnujnejše, kar potrebujemo, potem se posvetujmo za vsak kos obleke posebej. Šivilja bo potem med lažjim delom, »snovala« načrte za novo delo, ako je ne bomo preveč metili in priganjali. Ako je šivilja »nova«, ji dajmo najprvo manj važna dela, da se pri nas nekoliko »udomači«... Zelo bo pospešilo in ohranilo šiviljo pri dobri volji in razpoloženju za »ustvarjanje«, ako ji prepustimo, da po svoje izbere delo. Delo, ki ga bo z veseljem prijela v roke, ker ima načrt za to delo — tako reko — že gotov, bo hitreje dovršila, kakor pa delo, za katero se mora v mislih šele pripraviti, Med šivanjem kakšnega enostavnega- dela, bo mimogrede snovala načrt za naslednje delo, ki pride na vrsto. Na ta način bo šivilji delo zelo olajšano, gospodinja pa bo imela dobiček. Včasih kakšno delo pri najboljši volji ne gre izpod rok. Ni vsako blago za vsak kroj, niso vse postave enake. — Kakšna stvar ne uspe tudi zato, ker je bila započeta v slabem razpoloženju, brez preudarka in v naglici. Ir. kar pametno je, ako takšno delo za nekaj časa odložimo in se polotimo kakšnega lažjega dela. Med tem delom, in ko se bo v nas nejevolja nekoliko polegla, bo prišla >rešitev« kar sama od sebe. Priganjanje in hlastanje ne koristi nič, nasprotno: priganjanje spravi človeka v slebo voljo in ga dela živčnega. Kdor je uren, je uren brez priganjanja. Počasneža pa tudi z bičem ne spraviš nikamor. — Huda reč za obe stranki je tudi izbiranje oblek po modnih listih. Tu se mnenje naročnice in šivilje največkrat križa. In čimveč je svetovalk, tem težja je odločitev. Kadar pomerjamo obleko, prepustimo šivilji, da najprvo ona sama ugotovi napake in jih popravi. Zdaj šele povejmo svoje mnenje in želje. Šivilja, ki ima dober okus, je kakor slikar, ki slika s čopičem Ona pretehta našo postavo v celoti od daleč in vidi, ali se nam podA dolgo ali kratko krilo, tesnd se prilegajoča ali ohlapna obleka. Pred ogledalom in v sobi, se na majhno razdaljo vidi vse drugače, kakor na cesti, ko šele korak odkrije napake, ki jih v sobi nismo opazili. Nekatere gospe znam tudi same dobro šivati. Vendar ni dobro, ako delamo obleko — tako rekoč — po dveh receptih. Pri takšni obleki bo fadfl kaj narobe... Ako .vidimo, da je šivilja za- res spretna in preudarna, ji prepustimo poglavitno delo, manj važna dela, kakor: zadelavo šivov, podšivanje itd. pa opravimo same. Važno poglavje je tudi likanje. Čim bolj se potrudimo in šive sproti polikamo, tem lepše bo naše delo Napačno je, ako mislimo, da je za likanje časa škoda. Krojaško delo je le zato tako lepo, ker krojač vse šive sproti polika. Krojač Sb&b-ev' okiMAr je posebna prednost odva« jalnega sredstva DarmoL Vrhu tega deluje milo In [brez bolečin. Zato uživajo I odrasli in otroci radi Darmol porabi za likanje več časa, kakor za šivanje. Včasih je kakšna ženska obleka, plašč, bluza, sicer prav lepo prikrojena in se lepo prilega, vendar ji nekaj manjka — ni pravilno polikana! Oblek, ki jih nameravamo »obrniti« ne pa-rajmo, dokler se s šiviljo nismo posvetovale. Tudi jih rie dajrro parati neveščim rokam, ki naredijo več škode, kakor haska. Parati ne znak vsak: obleko sicer za silo razdene, niti pa pusti v šivih, tu in tam pa cclo kak šiv raztrga. Nerodno spa-rana obleka je za šiviljo velika zamuda. Razparane dele lepo očistimo, blago na kakšni mizi iz-tepemo, in potem, ko je prah iztepen, polikamo. Zadnji del polikamo tako. da ga vzdolž po sredini preganemo, tako da sta stranska šiva točno drug na drugem ter lice na znotraj. Tako se bodo šivi enakomerno nategnili in jih ne bo treba porezo-vati. Tudi vse druge dele likamo po dva in dva skupaj, da ni en del drugače nategnjen, kakor drugi. Blago likamo z vlažno krpo, toda ne prav do suhega, ker bi se blago sicer, svetilo, četudi ga likamo narobe. Šivilje ne smemo preveč priganjati: ona se že sama priganja, ker se ji mudi k drugi stranki, ki jo že tudi težko čaka. Tudi je ne smemo predolgo v noč zadrževali I Pomisliti moramo, da je osem ur in čez napornega dela kar dovolj I Kdor ponoči sveti, bo podnevi dremal! Služba hišne šivilje je zaupno mesto. Ko »hodi« od hiše do hiše. marsikaj vidi in sliši in doživi. Zato mora biti nišna šivilja zelo modra in »tiha«, če nanese pogovor na stranko, kjer je prej šivala, pa se kaj rado dogodi, da po neprevidnosti kaj reče in izda družinske tajnosti stranke, kjer je bila precej zaposlena. Tu nastane tudi vprašanje, ali naj živilja jž z »gospodo«, ali naj ji postrežejo posebej. Tam, kjer prihaja gospodar od dela in je malo doma, je kar bolj na mestu, da pogrnejo hišni šivilji v sobi, kjer dela. Tako družinski člani ne bodo moteni v svojih pogovorih; šivilji pa bo tudi ustreženo, ako bo nekoliko sama, da se oddahne, da se po svoje razgiblje in odpočije. Tudi časopis ji lahko pošljemo h kosilu. Tak odmor jo bo osvežil in poživil in bo več koristil, kakor priganjanje, ihta in strah, da bi kakšne minute ne zamudila. Za dobro šiviljo se gospe kar »trgajo«. In težko jo je dobiti o pravem času in kadar bi jo potrebovali. Zato je važno, da se pravočasno pobrigamo, kdaj bo šivilja prosta, da bo lahko prišla k nam. Tu pa nastanejo večkrat hudi zaplet-ljaji: šivilia je obljubila že drugam... Je pač tako. da je siretuih delavcev vedno premalo. .CM. Kepa.) Otroške obleke Ljubo nam je, če so naši otroci lepo oblečeni. Pa tudi zares ni treba prav nič več blaga ne dela, da je oblekica lično narejena. Otroci sploh ne bi smeli misliti na svojo obleko. Seveda imajo to obleko rajši kot ono, ker jim je v eni obleki bolj lepo in udobno ko v drugi, če hočemo doseči to. da se otrok ne bi prav nič zanimal za svojo obleko, pa spet ni prav, ker se potem otrok preveč zanemari in čuti, ko da je zapostavljen. Najbolj preprosti blagovi so za otroške obleke najboljši. Le nikar za otroke takih oblek, ki se mora otrok zmeraj bati v njih da se ne bi umazali In svilenih oblek naj otrooi nikar ne nosijo, posebno pa ne za vsak dan in za v šolo! Tega še ne veš Če zabiješ žebelj v steno, se stena ne pokvari, če prej z majhnim žebljičkom preskusiš, ali se da žebelj sploh zabiti tjakaj. Odpadlo sadje je treba na vrtu zmeraj pobrati, ker se mrčes, ki je v sadju, razpase po vrtu in oškoduje še drugo sadje in drevje. Odpadlo sadje mora« takoj ujMirabiti, če je preveč zanič, jia i*a daj živini. Oljnate slike čistiš z gobo, ki jo jx>makaš v mlačno vodo, kjer je nekaj kapljic salmijaka. Nepopleskan les potemni, če ga snažimo s sodo ali z liigom. Če bi radi, da ohrani svojo prvotno barvo, tedaj ga snažimo le z vodo, s peskom in milom. Cvetača, ki je porumenela, sc jako lepo pobeli, če jo okuhamo v mlečni vodi, iz katere noto narediš mlečno juho. Ostrgane limone ostanejo delj časa sveže, če jih damo v sol. Jabolka Menda ni gosjiodinje, ki ne bi znala ceniti vrednosti jnbolk. Nekoč jc bilo sadj.» luksus; danes je nujna potreba. Naše zdruvje je odvisno od nnše jjrehrane Jemo zato, da živimo in ne nasprotno .Nuš organizem potrebuje re-dilnili snovi le so različne in so vsebovane v vseh živilih, ki nam jih nudi lio/ja narava. Jal>olka vsebujejo vitamine in fosfor. Prvi so našemu organizmu potrebna snov, drugi pa hrana možganov. Matere, hranite vaše otroke z jalvdki! Namesto vina, dajte jim jabolka, bodisi surova, kuhana ali pečena. Z jabolki boste pospešile razvoj možganov in delavno moč odrastlih: z alkoholom uničujete razvoj še nežnih možganov, sedež razuma. Če položite pri obedu na mizo steklenico vina, nalijte pa sebi in mo/u. Kozarec vina poživi že razvitega človeka, razvijajočemu organizmu pa je v kvnr Če hočete, da Ivo vaša deca telesno in duševno zdrava, položite pred njo na krožnik eno ali dve jabolki I.e tnko prihranile sebi in svojim stroške za Imle/ni. In prihranite še nekaj: da bo izginilo iz naše države eno zlo. Izginilo 1 xt pijančevanje. Pijančevanje in z njim pretepi ter vse tisle žalo-igre, ki so jih naši časopisi polni. Matere! Ve ste kuharice, gospodinje in vzgojiteljice I Ve ste še več: čuvarice ljudskega zdravja. Kupite jabolka, ko so še dobiti. Nabavite si jih toliko, da jih bo za vs<> zimo. Veliko število vagonov jabolk je prodanih v Nemčijo To je v redu A giejmo, da ne IhmIo zmanjkala v našem gospodinjstvu! Hranimo našo deco z jabolki! G. M. Ze/je in testo Narediš navadno prekvašeno testo in ga pustiš dobro vzhajati. Nato prav na drobno razrežeš polovico zeljnate glave in jo brez vode dušiš na presnem maslu do mehkega. Potem dodaš po okusu malo sladkorja in za spoznanje popra in odstaviš, da se ohladi. Nato razvaljaš iesto precej na debelo, izrežeš četverokotnike, ki nanje polagaš zelje in ga zaviješ v testo, še enkrat naj vzhaja, potem spečeš v pečici. '»Fant,, kako si pa umazan! Ali to mama nič ne opere?« Ne utegne.« »Tako. Kaj pa dela?« »Pere.« Sir iz sadja Ta način sadne ujMirabe je manj znan. vendar je jako izdaten. Sadni sir narejamo iz mezge in se ohrani v ploščatih kosih jx> več let, kakor j>osušeno sadje, le da sir lahko na več načinov uporabljamo. Za to utegnemo uporabiti vsakovrstno sadje, tudi divje, kot na primer bezgove in šip-kove jagode. Od vrtnega sadja se da v ta namen uporabiti tudi neznatno in nagnito sadje, če nagnita mesta obrežemo. Debelejše sadje izrabimo, razrežemo na majhne kose, s-peški in olupki vred. Sadje skuhamo v lončeni prtsodi, dokler se ne razkuha in ga nato pretlačimo skozi sito. Samo šipkove jagode, ki so šele v oktobru zrelt, prej razpolovimo in vzamemo peške ven. Sladkorja je treba prav malo. Na 1 kg pre-tlačencpa, skuhanega sadja damo le 100 do 1^0 g sladkorja. Sladkor raztaliino na ognju, da se vleče, dodamo mezgo in pustimo goščo na ognju, dokler se ne naredijo mehurji. Medtem damo na pekaeo bel papir, ki je ob straneh za 2 cm kvišku zapognjen. Še jirav vročo goščo damo za prst na debelo na papir in. piorinemo v pečico, ki naj bo do 80 stopinj vroča. Če je vročina prehuda, nastanejo mehurji, ki jih je treba koj prebosti. Takšen sadni sir je treba do 10 ur sušiti, to je približno "i dni (med kuho kosila). Ko je sir /e trd, potegnemo papir proč in ga sušilno brez njegu. Potem sušimo dalje na zraku, razrežemo na poljubne kose in damo na zračen prostor. Takšen sadni sir je izvrsten za na pot (Sušimo luhko več plasti ločeno drugo vrh druge) Misijonska nedelja »Zaupaj, h č i, tvoja vera te je ozdravila.« Kakor posamezno dušo in telo, tako more vera ozdraviti tudi posamezno deželo in ljudstvo. Slovenci pač nismo še toliko zaslepljeni, tudi ne toliko zaverovani sami vase, da ne bi iznova priznali, da Slovenija in slovensko ljudstvo nista pri najboljšem duhovnem zdravju. Tako maloštevilni smo in vendar tolikokrat razdeljeni med seboj. Pa ne samo needinost in nesloga, tudi druge napake in slabe razvade nas slabe. NaSa kri pojema po naši lastni krivdi... Zadnji (as si prizadevamo, da bi si odprli široko okno v svet. Okno v svet? F kateri svet? Vendar prej si ne bomo odprli okna v svet, dokler široko ne odpremo svojega srca. Naš pogled v svet bo še vedno zameglen in omralen, dokler ne vidimo svojega misijonskega zvanja. Pač res, da nam tu in tam celo domača dežela postaja misijonska zemlja. Pa poglejmo globlje, kje je vzrok? Drugi del Gospodove zapovedi pravi: Ljubi bliinjega kakor samega sebe. Nihče ne more dati lega drugim, česar sam nima. T3 velja posebno za luč sv. vere. Močna misijonska misel v posameznem narodu je le znamenje duhovnega zdravja dotičnega naroda. Misijonska misel se je v Slovencih večkrat prebujala, se dvignila, pa se zopet sklonila in zaspala. Iznova so nam jo prebudili s svojim mesečnim prihodom: »Katoliški misijo ni.« Ni še torej umrla, marveč le spala. Pa tudi sedaj, ko je vstala, ni še gotovo, če bo stala... Prebujena slovenska misijonska misel se nam vidi le še preveč podobna prebujeni Jairovi hčeri, o kateri je velel Gospod: »Dajte ji jesti!« Misijonska misel živi deloma od molitve deloma od miloščine. Kadar se bo pri nas Slovencih še več molilo za misijone, še več darovalo za misijonske namene, tedaj, boste videli, se bodo začele ozdravljati tudi naše domače socialne razmere. Danes je naš misijonski dar večjidel le še dar uboge vdove. Mnogi se še ne zavedajo svoje misijonske dolžnosti. Se je med nami mnogolcaj sebičnosti, malovednosli in malo-vernosti. Ko bi že skoraj mogli reči tudi o Sloveniji: »Zaupaj, hči, tvoja vera te je ozdravila.« Mladi siamski kralj na obiska t misijonskem zavodu slovenskih uršulink y Baijgkoku. F. M, T. C.i Najtočnejše podatke za babiško šolo dobite v babxški šoli sami v Bolnišnici za ženske bolezni ui porodništvo v Ljubljani. M. H. M.i Lepo in hvalevredno se mi zdi, da toliko skrbite za mater. To 6e vam zdi samo po sebi razuml|ivo. Če pa človek gleda iz dneva v dan, kako se večina otrok v takih primerih vede, je takih izjem resnično vesel. Nevšečnosti, tegobe, ki jih ima, so posledica bolezni, ki si jo je nakopala v mladih letih. Zlo je treba v njegovem izvoru izkoreniniti, kar pa je sedaj že teško. Kako pa naj sc ravna, ne morem povedati. Dal bi vam lahko samo 6plošna navodila, s katerimi pa si ne bi mogla dosti odpomoči. Zdravljenje v teh letih je individualno, ravna 6e po posameznih primerih. Zdi 6C mi najbolj pametno, da 6e zatečete v bolnišnico, kjer jo že dobro poznajo m ni treba še V6ch preiskav na novo delati. Če pa to ne, pa se obrnite na strokovnjaka za te bolezni. Morda bi ji zdravljenje z vakzino pomagalo. J. J. (13. III. 39); Brez preiskave povedati, kaj je vzrok, da ne dobite potomstva, ne morem. Vzroki so številni in različni V Vašem primeru pa je še prav posebno potrebna zdravniška preiskava. Obrnite se na strokovnjaka za ženske bolezni. F. R. P,: V letošnjem poletju ste opazili v levih dimljah majhno bulo, ki je bila enkrat večja, enkrat manjša Mislili ste, da je to otečena be-cgavka. Dognali pa so vam kilo. Radi starosti nosite pa6. Staii ste 67 let. Ker pa vas pri delu ovira, bi se dali radi operirati. Vprašujete, ali ni v teh letih operacija nevarna. Na vsak način je v teh letih operacija bolj nevarna, kakor v mladostnih ali moških letih. Upoštevati moramo različne nevšečnosti, ki 6e lahko pridružijo in motijo v dobi po operaciji zdravljenje. Omenim naj samo pljučnico, ki se kaj rada pojavlja pri ljudeh vaše starosti v pooperacijeki dobi. Iz lastne skušnje pa vam povem, da so še dosti starejši od vas, ki operacijo in zdravljenje po operaciji prenesejo brez vseh težav. Takole mislim: Kila ni velika, imate jo šele par mesecev in zdravi ste, kakor sklepam iz vašega pisma, odločite 6e. Obrnite se na kirurga, ki bo dognal tudi vaše sfilošno zdravstveno stanje. To bo potem odločilno za operacijo. »Ana«; 18 let staro hčerko imate, ki se je prehladila. Pol leta ji ob mesecu izostaja. Vprašujete, ali ni to nevarno. Nevsečnost, ki jo opažate, ni tako redek gost v takih primerih. Dogaja se, da izostane leto in več. Kakšna posebna nevarnost trenutno ni. Prav pa storite, če se obrnete na zdravnika, da doiene, kako in kaj, ter odredi potrebno. G. z. Ž. L,; V vaših letih odločiti se za kaj takega, menim, da je pozno in preveč tvegano. Bolje napravite, če vzamete k sebi kakšno siroto, ki jo boste še lahko po svoje oblikovali in vzgojili. V drugih tegobah pa si boste dobro pomagali z rednim iztrebljanjem Vse namreč izvirajo več ali manj iz zapeke: nespečnost, zvijanje, vzdigo-vanje, zlata žila itd. A. H. Lj.i Teoretično je seveda še možno v teh letih, kar želite — praktično pa so taki primeri bele vrane, 2e dejstvo 6amo, kako je z vašo močnejšo pojovico, potrjuje moje mišljenje. Prekoračil je že leta. Izboljšanja ni pričakovati. Obrne naj se na zdravnika. Morda 6e mu posreči. Vlada; 20 let ste stari, pa že tako nesrečni' Grda koža, ne lepe poteze, hruškast nos, debele noge. Vse na zemlji je minljivo. Tudi lepota hitro odevete. Ne žalujte preveč. Mislim, da je vaša notranjost tem lepša, bogatejša. To pa je veliko več vredno. Res se da 6 kozmetiko, s kozmetičnimi operacijami marsikaj izboljšati. Zato pa je treba denarja. Dvomim, da bi vi to zmogli. Masiranje samo pa malo pomaga. Škoda denarja, ki 6te ga itak potrebni. R. K. lepi lasje; Vzrok izpadanja las je navadno prhljaj. Tega si morate odpraviti. Brez dvoma pa je tudi v zvezi s konstitucijo. Nekateri imajo kljub prhljaju lepe, goste lase. V tem primeru pa smo več ali manj brez moči. Mati; 18 let stara hčerka in rdeč nos. Kaj je temu vzrok? Mislite, da radi tega, ker ii nikoli ne teče iz nosa. Kako bi odpravili nepotrebne dlačice na obrazu Vzroki rdečega nosu so zelo številni in različni. Po tem se ravna tudi zdravljenje, ki je navadno več ali manj uspešno. Dlačice pa najbolj uspešno odpravite z elektrolizo. S. M. P, 17. lj.s Trenutno se vam ni bati ne jetike ne raka Prav pa storite, da 6« daste preiskati pljuča. To vas bo pomirilo. Za druge težave pa se ne zmenite. Kakor so prišle, tako bodo prešle. N. O 3; Iz vašega dolgega opisa posnemam, da imajo živci pri vaših nevšečnostih glavno vlogo, če ne že edino. Vzrokov za to je dovolj. Našteli ste jih sami. Mislim pa, da prav storite, če menjate svojo okolico. Opozarjam pa vas še na eno: Stopite k internistu. Morda 6e skriva za V6em tem Ba6edow. H. J. N.; Pred 3 meseci ste padli. Udarili ste se na desno roko. Roka vam je čez noč močno otekla, drugi dan niste mogli več gibati z njo. Mislili ste, da ste si jo samo zvili. Res je sicer nekaj škripalo v podlehti, pa za to ste mislili, da mora tako biti. Devali ste si gori obkladke, nw-( zali ste s smrekovo mastjo. Otok je polagoma izginil, bolečin tudi nimate več. Moči pa ni več prave v roki. Občutek imate, kakor bi se vam roka v sredini podlehti premikala. Ker zdravniku nič kaj ne zaupate, zato se niste obrnili na njega. Čudno, da sem jaz našel m moralo sodišče razpravljati in s sodbo odpoved potrditi ali razveljaviti. S tem lahko do-sežete, da se izselitev zavleče, vendar si z brezupnimi ugovori proti sodni odpovedi na-kopljete pravdne stroške. Bolniško zavarovanje drž upokojenca? B.L Občina vas je zaposlila kot pomožnega odgon-skega spremljevalca. Kot drž. upokojenca pa vas ni bila dolžna občina prijaviti in zavarovati pri OUZD, ker prejemate letne pokojnine preko 1500 din Kot državni upokojenec imate itak pravico do brezplačnega zdravljenja v drž. bolnišnicah. Krompir na balkonu. H. T. A. - Z balkonom, ki spada k vašemu stanovanju, lahko razpolagate po svoji volji Zato smete imeti na balkonu tudi vrečo krompirja ali pa vrečo premoga. Pač pa ne smete balkona prekomerno obtežiti. kar bi moglo vplivati na to, da se zruši. Nekaj vreč krompirja pa nikakor ni taka preobremenitev. — Če nočete, da vam liišni gospodar odpove, morate pač potrpeti z njegovimi posebnostmi. Hišni gospodarji ne smejo najemnine poviševati, lnhko pa odpovedo stanovanje, tudi brez navedbe razlogov. Vrtna ograja. M. V. M. - Ko ste zidali hišo, ste morali postaviti ograjo le spredaj ob cesti, ker so ostale strani parcele bile že ograjene od sosedov Ena izmed teh ograj, ki je bila od mejaša le liolj provizorno napravljena,_je nujno potrebna popravila, pa pravi mejaš, da jo ne l>o popravil, češ da je to vaša stvar. — Mejaš ima prav Kajti po postavi je vsak lastnik zavezan, da skrbi nn desni strani svojega vhoda za potrebno ogrado svojega prostora in za pregrado od tujega prostora. Mejaš je pač za ta predpis vedel, zato je zdaj sporno ograjo, ki leži na desni vašega glavnega vhoda, spočetka le zasilno postavil in čakal na vas, ki ste zdaj zazidali parcelo, da to ograjo na desni strani stalno postavite. Priposestvovano stanovanje? P. A. L. -Stranka, ki skozi 50 let stanuje pri istem gospodarju in redno plačuje najemnino, ne more pridobiti lastninske pravice do stanovanja, niti do hiše. O tem bi se moglo govoriti šele tedaj, če bi kdo skozi 30 let brez najemnine in brez prošnje užival neko stanovanje v zavesti, da izvršuje svojo stanovanjsko pravico Na ta način bi mogel zase priposestvovati služnostno pravico stanovanja. škoda po mački. P. A. L - če vam je sosedova mačka z vašega dvorišča odnesla pi- ......................minili............nn ODRE2ITE liiimmiiiimimiiimiiiiiiiiiimimmi I ''odgovarja samo na vprašanja, ka- j 1 terim je priložen tale od rezek | | Slovenec" 20. oktobra 1940 J Iiiiiiiiiiiin .................................................................iinhiii.......n.................... ščanca, imate pravico, da zahtevate povračilo škode od lastnika mačke. Privatni študij gimnazije. B. L. P. - Pri privatnem študiju gimnazije lahko polagate vsako leto le en izpit, tako da v najboljšem primeru dovršite vsako leto en razred. Že dovršeni razredi meščanske šole se vam v študij gimnazije ne morejo všteti. Učno snov predelajte po knjigah, ki so vpeljane na tisti gimnaziji, kjer hočete ob letu delati izpite Ostale informacije prejmete pri ravnateljstvu dotič-nega zavoda. Kdo je dedič? P. L. L. - Izposodili ste si brezobrestno vsoto denarja. Nato ste zlvole'; in bili skozi eno leto delanezmožni. V tem času pa je nenadoma umrl upnik, ne da bi svojim pravim dedičem kaj o tem dolgu omenil. Za ta dolg ve le neka oddaljena sorodnica pok. upnika, ki pravi, da ima pismeno potrjeno po upniku, da je to terjatev njej podaril Vprašate, komu naj vrnete denar, da ga ne bosie morali dvakrat vračati? — Pri sodišču poiz-vejte. kdo je pravi dedič umrlega upnika. Temu dediču povejte o tem dolgu: če se on strinja, da ga vrnete oddaljeni sorodnici pokojnega, potem ga ji izplačajte: če bi se pa ded'* temu uprl, potem založite denar pri sodišču Taka založitev denarja pri sodišču velja za vas kot da ste denar izročili opravičenemu dediču in ga od vas nobeden več ne bo mogel terjati. Pozabljen prstan. F. B. L. - Nek prijatelj je na dopustu pri vas pozabil prstan. Ta prstan ste « fotografijami vred poslali prijatelju priporočeno pošljete njemu po pošti in ste to sto-sprejel, prstana pa ne in ga zahteva ponovno od vas — Ko ste prijateljev prstan našli doma v stanovanju, ste bili dolžni, da ga skrbno hranite. dokler vam ni sporočil, kako in kam da mu ga pošljete. Če vam je naročil, da ga priporočeno pošljete njem upo pošti in ste to storili, potem vi ne odgovarjate za to, če je iz priporočene pošiljke zginil Prijatelj ne bi smel pošiljke sprejeti, če so bili pečati pokvarjeni Hčerka ponesrečenega železničarja. E. R. - Oče — ključavničar pri drž. železnici — se je 1. 1904 v službi ponesrečil. Njegova žena — vaša mati. je prejemala |>okojnino do smrti smrti 1 1925. Vi, najmlajša hčerka, ste ji stregli do smrti, zdaj pa služite, vendar zaslužite komaj za hrano in stanovanje. Ali bi mogli dobiti kakšno pokojnino po očetu? — Po provi-zijskih statutih bivše državne in bivše južne železnice, po katerih je bila vaši materi odmerjena provizija in ki tudi za vas še pridejo v poštev, se more sirotinska provizija dovoliti nad 24 let staremu otroku le tedaj, če je zaradi duševne ali telesne bolezni nesposoben za pridobivanje in nima svoje imovine. Vi ste pa v službi, iz česar sledi, da niste nesposobni zn pridobivanje. Zato bi bila vsaka prošnja brezuspešna. Pokojnina hčerki železniškega nradnikn. P. F. M. - Oče vaše svakinje ie umrl kot železniški upokojenec 1. 1930, torej v času, ko je veljal zakon o drž. prometnem osebju iz leta 1923. Po tem zakonu imajo otroci po dovršenem 23. letu starosti pravico do rodbinske pokojnine le tedaj, ako so ali pozneje postanejo telesno ali duševno nesposobni za pridobivanje in predložijo potrdilo pristojnemu ob-lastvu, da nimajo druge vzdrževaln;ne Če pri vaši svakinji tega pogoja ni, tudi ponovna prošnja za rodbinsko pokojnino ne bo pomagala. Iz podatkov pa. ki ste nam jih sporočili, sklepamo, da bi svakinja morda uspela s proš. njo po čl 7 uredbe o spremembi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev. Prošnjo ie nasloviti na direkcijo državnih žcleznic v Ljubljani in v njej obrazložiti dejansko stanje. Potrebne priloge lx> direkcija zahtevala naknadno. Podpora ob smrti drž. uslužbenca. P. P. L. Po smrti drž. uslužbenca se izplača podpora v višini dvomesečnih celokupnih prejemkov pokojnika le ženi ali otrokom, ki nimajo nobene imovine in nobenih dohodkov od imovine uli od osebnega dela Ker ste vi državna upokojenka, po sedanji praksi drž. sveta nimate pravice niti vi. niti vaša hčerka do dvomesečnih liokojnikovih prejemkov Državni svet je dne t, marca leta 1933 res odločil da se žena in otroci ne smatrajo glede navedene podpore za eno osebo, kar |ximeni, da otrokova pravica do podpore ni zavisna od ženine pravice. Zato je v nckein primeru prošnjo žene, ki je imela nekaj imovine, zavrnil, dočim je njenim otrokom, ki niso imeli imovine, priznul podporo po S 95. uradniškega zakona še i«tega leta je državni svet z odločbo obče seje z dne 11. okt 1. 1939 navedeno stališče spremenil in odločil, da imovina žene umrlega državnega uslužbenca, uli dohodek od njene imovine, ali od njenega osebnega dela izključuje pravico usluz-benčevih otrok, ki so brez imovine in dohodkov, da bi dobili dvomesečne prejemke kot podporo. O tem vprašanju smo v našem listu že pisali. Iz tega izhaja, da vaša hčerka, ki nima imovine, s to/bo na državni svet ne bi uspela, ker ste vi državna uradnica, odnosno upokojenka. Pokojnina iz Italije. T. M. - Pokojni mož je bil pred vojno zaposlen v Istri kot železniški čuvaj. Po njegovi smrti ste prejemali iz Italije pokojnino, ki je pa zdaj že več mesecev izostala. Vprašate, kaj bi storili, da bi se vam pokojnina spet izplačevala? — Če vas niso obvestili o ustavitvi izplačevanja pokojnino, se obrnite zaradi pojasnila na dotično ohlastvo v Italiji, ki vam je pokojnino priznalo. Vdova bnnovinskega cestarja. M. L. - Glede pokojnine po možu, odnosno podpore, se obrnite na kr. bansko upravo. Prošnje ni trebu kolkovati. Pokojnina ali podpora. V. J. - Vaša sestra je živela z mateijo — vdovo po železniškem uradniku, ki je umrl leta 1927, v skupnem gospodinjstvu. Letos ji je umrla mati in je ostula brez sredstev. Radi bi zvedeli, ali ji pripada pokojnina ali podpora. — Vprašanje pokojnine ni bilo presojati po zakonu o prometnem osebju iz leta 1923. Po tem zakonu bi ne|xiročeni vaši sestri pripadala pokojnina le do dovršenega 23. leta starosti, pozneje pa le, če bi bila telesno ali duševno nesposobna za pridobivanje, in če ne bi imela druge vzdrževalnine. V kolikor pa po tem zakonu ne more dobiti rodbinske pokojnine, lahko zaprosi za podporo po uredbi o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke drž. upokojencev, to pa tudi samo tedaj, če nima drugih sredstev za svoje vzdrževanje. Pristojni minister ji sme v soglasju s finančnim ministrom odrediti podporo od 250 do 500 ti i n na mesec. Brat koroškega prostovoljca. S. T. - Obrnite se na Društvo koroških borcev, ki vam bo dalo potrebna pojasnila. Naprava petijota (pikola) iz grozdja. A. F. L. — Sadja v vašem okraju ni, pač pa imate nekaj grozdja, iz katerega bi radi napravili domačo pijačo. Ne veste pa, koliko vode smete dobiti in koliko sladkorja dodati. Dober petijot ali pikolo se napravi na sledeči način: Tropine zdravega grozdja brez pecljev na lahko odtisnite, razdrobite v kad ter polijte z vodo. da na zraku ne scikajo Čim manj vode in čim več tropin vzamete in čim manj izpre-ate, tem boljša bo pijača. Najboljše je vzeti za eno tretjino vode od množine izprešanega vina. Ko je kad približno do štirih petin polna, odvzamete nekaj vode. ki stoji na tropu, jo segrejete in v njej raztopite sladkor. Za dober petijot vzamete okrog 8 kg sladkorja na 100 litrov vode, ki ste jo nalili na tropine. Da se sladkor v odvzeti in segreti vodi lažje raztopi jo je potrebno najmanj t liter za vsak kg sladkorja. Še mlačno raztopino vlijte v kad in jo tam s tropom premešate. Kipelna toplota bodi okrog 15 stopinj Celzija. Da se trop pri kipenju ne dvigne na površje in se ne segreje ga pritisnite pod površino tekočine s posebnim prelnknja-nim dnom, ki ga tako pritrdite, da ga trop ne dvigne. Če pa takega dna nimate, morate trop vsake 2 do 3 ure premešati. Kad. v kateri petijot kipi, morate sicer držati pokrito, najbolje Posebno pazite, ka] bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo razno, temveč tndi za bolnika mnogokrat važnejšo od hrane 1 Zato pijte Vi ln Vaš bolnik čim češče na*o najboljšo mineralno vodo, ki je abenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci! Prospekte ln vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča SLA TINA RADENCI s kako težjo odejo. Ko preneha kipenje — čez kake tri do štiri dni. potočite petijot v čist sod in trop izprešaite. Sod ne sme biti poln. Zaprete s kipclno veno in skrbite s primerno toploto, da pijača v sodu popolnoma dokipi. Naprej ravnajte z njim kakor z vinom. Krompir ali mleko za pitanje prašičev, M. T. P. — Ker je letos krompir za krmo prašičev predrag, bi radi vedeli, je-li se /a pitanje bolj izplača krompir po t—1.25 din za kg ali mleko po 1.75 din liter. Če daste prašiču na dan 2 litra mleka, stane 3 50 din, če vzamete 3 kg krompirja, stane 3.75 din. je-li bo prašič po 2 1 C mleka dobil slanino? — Krma se jxi svoji krmilni vrednosti računa jxi škrobnih vrednotah Tako ima mleko škrobno vrednost 22 9. krompir pa 18.8. Če torej primerjamo vrednost pitanja r>o škrobovih vrednotah pri 2 litrih mleka v primeri s 3 kg krompirja, dobimo razmerje 45 S proti 56 4. Torej ie krompir za pitanje za eno četrtino več vreden kot mleko. — Pri tem pa pride vpoštev še drugo vprašanje. Mleko je za pitanje mladih pujskov, za takozvane pršutni-ke, ki se koljejo v šestem mesecu starosti v tež: okrog 80 kg, prav primerno, ker se pri tem ne tvori samo slanina, ampak tudi meso. Mleko ima veliko tolšče in beljakovin. Navadno se pa ne ujiorablja jjolno mleko, ampak posnelo, ki ima škrobno vrednost samo 10.9, zato pa se jx>-klada v večjih množinah. Za pitanje starejših prašičev za slanino pa je vsekakor boljši krom- Eir, ki ima obilo škroba, ki ga prašič prav do-ro izkoristi v slanino Zato bi vam vsekakor prej priporočali r.ebavo krompirja za pitanje kakor pa mleka. Še boljša bo pa koruza, če pridete do nje [x> primerni ceni. Von j po inertolu v slivovki. B. I. D. — Lani ste kupili večjo količino sliv, ki ste jih za kuhanje žganja namočili v betonski cisterni, ki vam je služila kot silos. Ta je bila impregni-rana z inertolom. Sedaj ima žganje okus po petroleju S kakim sredstvom bi se ta duh odvzel iz žganja? — Težko boste odpravili ta vonj iz žganja, ne da bi pri tem izgubilo svoj okus tudi to. Svetujemo vam najprej naslednji poskus v malem. Vzemite liter«ko steklenico z nekoliko širokim vratom, postavite vanjo kake tri prste na visoko dobro oprano in posušeno lesno oglje, natočite nanj žganje ter premešajte ga z obračevanjem tako, da pride v dotiko z ogljem. To jKinovite kake trikrat na dan tri dni zaporedoma Po tej dol»i precedite žganje skozi gosto platno, da se drolci oglja odstranijo. ter pokušajte žganje, če je izgubilo že vonj. Če je potem slivovka postala bolj pitna, tedaj jo lahko vso očistite s kostnim ogljem eponitom ali enokarbonom Verjetno pa je tudi, da pri takem čiščenju izgubi s]ivovka svoj značilni okus in vonj po češpljah. Vodnjak ima smrdljivo vodo. F. R. M. — Dali ste izkopati 28 metrov globok vodnjak, da ste prišli do studenca. Tedaj ste pa z zaprepa-ščenjem ugotovili, da voda neprijetno diši ter ima tako slab okus, da sploh ni pitna. Očistili ste vodnjak ter položili vanj debelo kamenje iz Drave; potopili ste vanj tudi škatljo s koksom in ogljem, toda brez u«peha. Kako temu odpomoči? — Težko je tu svetovati, ker se voda zbira iz tal in ni mogoče dognati, kje je izvor te smrdljive vode. Da bi akacijevi piioti bili temu krivi, to ni mogoče. To mora biti kaka vodna žila. ki od nekod dovaja tako smradljivo tekočino. Najprej pošljite liter te vode na H;-gijenski zavod v Ljubljano, ki bo ugotovil, od katere snovi izvira dotični neprijetni vonj. Morda vam lxi on dal kak nasvet v tem jTogledu Najbrž bo kazalo na licu mesta ugotoviti, odkod prihaja voda in kje bi lahko bil izvir slabega okusa Vino diši po žveplu. A. M". .F — Vaše vino s katerim ste dobro kletarili. diši po žveplu Želite vedeti, kako bi odpravili ta neprijetni duh iz njega. — Vino ste najbrž preveč žveplali, oziroma tudi sode. zato se je navzelo žvepio-vega dvokisa. To daje vinu oster, trd. surov okus in duh, ki s[ximinja na vonj gorečega žvepla Močno zažveplano vino povzročuje glavobol, pa tudi pitno ni. Sicer na to ni velika vinska napaka, ker se žveplo lahko da spraviti iz vina z večkratnim pretakanjem in močnim zračenjem. Pretaka se namreč tako vino skozi cedilno pijio ali sito ali preko bakrenega ce-dilca. Z zračenjem in pretakanjem po bakreni posodi se odvzame odvisno žveplo. Bakreno posodo treba pa od časa do časa obrisati s cunjo, ker vsled žvepla potemni. Tako pretočeno vino pa pustite v čistem nezažveplanem sodu vsaj tri tedne na miru da se odpočije in zopet pridobi svoj prejšnji dobri oku* Živinozdravnik Nad uši j i va kobila. K F. R. - Vaša 10 let stara kobila kaže že dva meseca znake naduhe. Lansko leto je kašljala včasih zjutraj in zvečer, drugih znakov niste opazili ' Zdaj pa je dihanje jxistalo že precej naporno, tako da mora pri dihanju sodelovati tudi trebuh. Kadar priteče iz nosa belkasti gnoj, kobili od-leže in nekoliko laže diha Kobilo «te poskušali zdraviti dajali ste ji poparjen oves in žveplo, spočetka je kazalo na dobro, sedaj je skoraj slabše kakor je bilo poprej Ker predstavlja kobila za vas precejšnjo vrednost, bi želeli na vsak način naduho odpraviti ali jo vsaj omiliti, da bi bila kobila še nekaj časa sposobna za delo — Naduha ni samostojna bolezen ampak samo posledica in znak gotovih bolezenskih sprememb na srcu in v pljučih. Te spremembe so lahko razvrščene na poti od nosu do pljučnih mešičkov. Zdravljenje se ravna jxi vzroku bolezenskih sprememb. V vašem primeru bi prišel kot vzrok v poštev zastarani katar dimnih cevi in pa mogoče še gnojno vnetje mezgovnih žlez nn pljučih. Ker je stvar že več ali manj kronična, dvomim, da bo-te sami brez strokovne pomoči mogli uspeti. V novejšem času «e naduha zdravi s precejšnjim uspehom s pomočjo posebnih injekcij, katere dobiva nadušljiv konj v žilo, oziroma v kri. Če pa ne morete dobiti strokovne jximoči, jxisku-site naslednje: S kobilo čim manj vozite, če je pa pri delu ne morete pogrešati, naj vozi samo lažje tovore in še to samo v koraku Kobilo imejte na zračnem prostoru, po možnosti zunaj Prenapolnjeni in pretopli hlevi za kobilo niso primerni in celo škodljivi. Stojišče, oziroma ležišče naredite kobili tako, da bo s prednjm koncem stala vsaj 20 cm višje kakor z zadnjim. Kobili jKikladajte malo hrane, a zato dobre. n. pr slama za kobilo ni primerna Najprimernejša hrano je dobro seno in oves. Če ovsa nimate, pokladajte dobili dobre detelje. in sicer jx) malem pa večkrat Kadar je lepo vreme, spustite kobilo na pašo. Na ovsu ji dajte dnevno 3 krat po eno veliko žlico mešanice enakih delov žveplenega cveta in sode bikarbone. Dobro je tudi dajati večkrat medu na kruhu. Kadar je kobila doma. jo vsaj trikrat dnevno inhalirajte — parite, in sicer tako, da vzamete 7 litrov kropa. n«močite vanj senčnega ali deteljnees zdroba ter dodaste eno žlico čistega terpentinovega olja. V jjosodo s kropom in z zdrobom postavite pred kobilo ter pokrite glavo kobile in posodo s kocem, da tako vdihava kobila čitn več sopare. Zdroba ne smete prej kuhati, sicer izhlapi predčasno in nekoristno vsa zdravilna snov. Poskusite se točno držati danih navodil. Dosebno glede vožnje, mogoče vam le r.spe. da si kobilo nekoliko popravite, preveč pa ne smete pričakovati. Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela Izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-f.iubljan* telefon 49-00 Med življenjem in smrtjo v letalih in v protiletalskih zakloniščih iu. prej. Kaj mora zdržati letalec v bojnem letalu Sklonjen in napet sedi pilot na svojem sede-V rokah ima krmilo, pogled mu je uprt na-na ušesih ima slušalke, diha s kisikovo Jnnško, na velikem pretikalniku pred seboj iina polno ur, tabel in drugih mer: višinskih mer, naprav, ki kažejo brzino letala, muh za strojnice, mer za bencinske rezerve, za naklonjenost k zemlji, za lego v zraku, za zunanjo toploto, za gostoto zraka, za moč in smer vetra, za vlago v zraku, za število prevoženih kilometrov itd. Ves pretikal-jiik je natrpan s tabelami in kazalci. Vse to vodi, opazuje in nadzoruje sključen mož ob krmilu. Za njim sedi v neke vrste vrtljivem stolpu drugi mož z drugimi nalogami. Od je obdan s strojnicami in bistro opazuje- okolico. Ničesar ne sme prezreti. Majhna nepazljivost ali zamuda lahko obema prinese smrt. V večjih bombnih letalih se nahajajo Jc radiotelegrafist, mehanik in še en pilot. Pri jzvidnih letalih je na strelčevem mestu fotograf. Ti možje so pravi moderni junaki, vitezi neba, možje, ki morajo imeti vse lastnosti dobrega vojaka, pustolovca in športnika: pogum, hladnokrvnost, prisotnost duha, tveganje, tehnično znanje, vzdržnost, telesno odjx>rnost... Vzdržnost in odpornost pri letalcu ne smeta imeti meja. Kje so sploh postavljene meje pilotovim sj>osobnostim v modernem bombniku? Pripetilo se je že večkrat v sedanji vojni, da se je letalec onemogel in izčrpan zgrudil po po-vratku iz težavnega poleta. Res je to le izjema, toda jKHidariti je treba, da si laik težko predstavlja, kako utrudljivi in živčno napeti so večurni poleti nad sovražnikom. Letalec, ki se dvigne na lovskem letalu, da bi pregnal sovražni letalski napad in ki se lahko čez pol ure po dobro opravljeni nalogi zopet spusti na zemljo, seveda ne napenja toliko svoje živce in že še zdrži. Popolnoma druga je n pr. pri angleških pilotih, ki v dolgih, več ur trajajočih nočnih poletih tam nekje iz za-liodne Anglije prihajajo na celino v popolni temi ter v veliki višini iščejo industrijske ter prometne cilje. Ko odvržejo svojo breme v obliki težkih bomb, se morajo vračati skozi zaporni ogenj odličnega nemškega protiletalskega topništva in zasledovani od njihovih izvrstnih lovcev. Lovec, ki se dvigne samo za patrolni polet ali za kratko protiletalsko obrambo pred sovražnikom, lahko vsak dan opravlja svojo službo, ne da bi imelo to kake posledice na njegovih živcih in zdravju. Drugače pa je z onimi piloti, ki hodijo v velikih bombnikih za dolge polete nad sovražno ozemlje bodisi na eno ali drugo stran. Ti poleti se vrše večinoma še ponoči, kar zahteva podvodjeno pazljivost, čuječnost in živčno napetost. Ti letalci lahko opravljajo svojo nalogo največ dvakrat na teden. Poveljnik, ki bi jih večkrat poslal na tako nikarji v Barceloni so bili začudeni, ko so videli, kako se je prebivalstvo hitro privadilo bombardiranja iz zraka. Vsekakor moramo pomisliti, da je bombardiranje v Londonu, Berlinu ter po oslalih angleških in nemških mestih neprimerno močnejše, kakor je bilo v španski državljanski vojni. Vendar se vsaj |io poročilih, ki prihajajo kakor zenc, tako tudi z druge strani, da sklepati, da se je prebivalstvo že tudi na Angleškem in Nemškem privadilo na jekleni dež z neba. V angleških in nemških krogih slišimo pripovedovati celo o humorju v zvezi z zračnimi napadi. »S Smithom sploh ne moreš več govoriti, odkar je krogla udarila v njegovo hišo, tako je ponosen«, je napisano pod neko sliko v angleškem šaljivem listu »Punčk«. »Moja žena pravi, da nocoj ne bo šla v zaklonišče, ker si je pozabila izposoditi roman, pa se boji, da ji bo dolgčas«, so šali neki mož zopet v istem listu. Londonsko časopisje [>oroča o zračnih borbah v stilu poročevalcev pri nogometnih igrah. »V prvem polčasu (do |K)1-noči) je bila igra neodločena; končni izid lo sestreljenih proti (i zgubljenim«. Nič drugače ni » Berlinu. Tudi berlinski humor ni umrl med ropotanjem Iluriccanovih motorjev. Berlinčan želi zvečer svojemu sosedu SOS (Schlaf oline Sirene, želi mu, da bi lahko celo noč spal in da ga ne bi prebudila sirena), ali Bo-lo-na, (Bombenlose Nacht, noč brez bomb), ali Ge-sclie« (Gesunden Schlaf im Keller, zdrav spnnec v kleti) itd. V pogovorih med pribevalstvom slišiš največ šal na račun spanja, vendar je zadeva bolj resna. Vso drugo škodo, povzročeno z napadi lahko popravijo. Nihče in nič pa ne more nadomestiti neprespanih noči ljudem, ki morajo podnevi zopet na delo. TEHNIKA Nemška vojaška godba je priredila koncert pred 30.000 Španjolci v Madridu. Kratko popoldansko spanje O Napoleonu pripovedujejo, da se je podnevi večkrat zleknil na zofo ali kamor koli in je za kratek čas zadremal. To ga je vedno posvežilo in mu pomuožilo duševno zmožnost za nadaljnje delo. Takrat ljudje podnevi niso spali in so gledali na . - Napoleona kot na nekaj posebnega. Danes si lahko lezko službo, bi jih predčasno izčrpal in kmalu | privošči podnevi malo spanja vsakdo, ki pri delu onesposobil za nada jnjo službo pri letalstvu. Zna- živgno trpi ali mora deinli pozno v no6- ni, ,n r a nnL-nlor, lolnlfcl.-t nAvalinib! n,,f(,m et,A_ 1 1............. no je, da nekateri letalski poveljniki nudijo svojim letalcem v prostih dneh čim več razvedrila: dovoljujejo jim obisk kina, prirejajo zabavne večere, družabne prireditve, da se jim živci malo odpočijejo in zadobijo čim prej staro ravnotežje. Če je pilot tako zavarovan pred preobremenitvami, lahko več let odlično služi letalskim silam. Kakšno je življenje v zakloniščih Za dobro razpoloženje junakov zraka je torej poskrbljeno. Kako pa je z onimi, ki si morajo pred njihovim ognjem in razdejanjem iskati zatočišča po zakloniščih? Glavni namen letalskih napadov e poleg razdejanja in uničevanja ravno maloduš-je in oljupanost med civilnim prebivalstvom. Toda že prve praktične preizkušnje v španski državljanski vojni so bile presenetljive: tuji čas- Moderni ljudje moramo imeti glede naših telesnih sil ali glede naših živcev politiko štednje, če nočemo postati predčasno nesposobni za delo. Tako važno nočno spanje pa pri nas še dolgo ni to, kar bi moralo biti. Ne samo, da hodimo pozno spat in da moramo zelo »hitro« spati, temveč naš spanec sploh ni pravi globoki sen, ki bi nas osvežil, temveč neke vrste svinčeno težka telesna in duševna ohromitev, iz katere se moramo zjutraj s silo iztrgati, ker nas kliče služba. Počitek telesa in nabiranje flovih moči, čemur naj služi nočno spanje, ne doseže pravega namena, če se tkiva in celice ne morejo obnoviti na temelju najfinejših vegetativnih procesov v našem organizmu. Zato ni čudo, če smo podnevi med delom večkrat telesno neraz-položeni in utrujeni, zlasti če smo z delom zgodaj pričeli in nismo preveč trdne narave. proti veri Borba proti veri spada med bistvene naloge komunizma. Nov dokaz za to nam nudi moskovska iPravda« z dne 24. septembra. Ta list je objavil kratko vsebino novega brezbožnega priročnika, ki je pred kratkim izšel na 470 straneh. Izdala in založila ga je državna brezbožniška boljševiška založba. Pri urejevanju novega priročnika je sodelovalo 22 vnetih »tovarišev« profesorjev. Vrhovno nadzorstvo nad delom je imel znani brezbožniški prvoboritelj Gubelmann-Jaroslavski, ki si je že oškropil svoje junaške roke s krvjo mnogih krščanskih mučencev. Kot glavni urednik brezbožniškega priročnika je označen tovariš Scheinmanii, po narodnosti prav tako Jud kakor Gubelmann-Jaroslavski. »Pravda« pričenja poročilo o novi knjigi z ugotovitvijo, »da so v Sovjetski Rusiji za vedno uničene socialne korenine verskega čustvovanja.« Vendar pa mora list med drugim priznati, »da so še mnogoštevilni zaostali državljani verni«. Prav zaradi tega je treba pripisovati »borbi proti veri velikanski pomen za komunistično vzgojo delavstva«. Še ■ V\ v. - ■ . K /<-■■■■ ■ v ■ • s « 19H f • y Wšal De Bono v Španiji. Znani italijanski vojskovodja je obiskal španskega notranjega (in sedaj tudi zunanjega) ministra Sunerja. Maršal De oono (na sredi) in minister Suner (desno) pri mimohodu čet. vedno velja Leninova temeljna resnica, da je treba vero vedno in z vsemi, najrazličnejšim okoliščinam prilagojenimi sredstvi napadati in pobijati. Na teh temeljih je tudi zgrajen novi brezbožniški priročnik. Zvesto se naslanja na Stalinov izrek: jaz sem proti veri, ker sem za znanost. Znanost in na znanosti sloneč svetovni nazor pa je nezdružljiv z verskim naukom. Prvi in glavni temelj komunistične propagande je, da sta komunizem in vera nezdružljiva. Zato je prvih šest poglavij novega brezbožniškega priročnika posvečenih »znanstveni« kritiki verskih temeljnih resnic. Proti tem »znanstvenim« resnicam potem sproti postavljajo osnovne resnice »znanstvenega« materializma. Vera in verske družbe so samo sredstvo, s katerim kapitalisti slepe delavske množice. Kapitalisti se, tako trdi ta »znanstveni« priročnik, pri razrednem boju naslanjajo na vero. Kristusov verski nauk ima po boljševiškem mnenju samo en edini cilj: vzgajati kapitalizmu pokorne sužnje. »Vse vere posvečujejo izkoriščanje, kapitalistično lastnino in roparsko vojno. Zato mora proletariat, ki se bori proti kapitalističnemu izkoriščanju, vedno pobijati tudi duhovni opij vere, ki jo uporabljajo kapitalisti za zastrupljevanje delavskega duha.« Kljub tej odkriti in temeljiti sovjetski vojni napovedi vsakemu verskem umišljenju in čustvovanju, se vendar včasih v tujini predstavlja Sovjetija kot država, v kateri vlada svoboda vere in mišljenja kot »nikjer drugje«. »Za boljševika je vera le zasebna zadeva vsakega posameznika in stranka se bo proti veri neizprosno borila, kakor je lo doslej vedno delala.« Kljub velikemu načelnemu sovraštvu do vere nalaga previdnost sovjetskim mogotcem, naj delajo počasi, da ne bo preveč odpora. Vera je v starih ljudeh močno zakoreninjena. Zalo ni pričakovati, da bi tudi sedaj vera naenkrat izginila. Posebno poglavje novega priročnika je posvečeno izvoTu verske miselnosti. Primitivni človek je po njihovem mnenju zač£l verovati iz strahu pred nepojasnjenimi naravnimi silami. »V kapitalistični družbi pa je tlačenje nižjih razredov, pomanjkanje njihove izobrazbe in revščina vzrok verskega čustvovanja.« S posebnim sovraštvom se v tej knjigi obračajo proti katoliški Cerkvi in protestantovskim sektam, ki da so »s svojih prižnic razširile celo poplavo umazanih natolcevanj o Sovjetski Rusiji«. Drugi del priročnika podaja »pozitivni« znanstveni svetovni nazor, s katerim hočejo komunisti nadomestiti vero. Kot smotrne udarce vsem verstvom navajajo prirodoznanstvene iznajdbe od Kopernika do Darvvina. Na koncu ugotavlja »Pravda«, da bo novi priročnik odlično služil borbenim brez-božnikom kot priprava za končno politično zmago boljševizma nad zastarelo vero. Ta knjiga naj bi bila končno nedvoumen dokaz za to, »da je Sovjetska Rusija prva država, ki je napovedala veri neizprosen boj«. Večkrat čutimo utrujenost še iz nekega drugega razloga. Naše telo dobi navadno največ hrane opoldne pri kosilu, Po jedi se zbere večina krvi v prebaviliii, drugi del telesa, zlasti glava, imajo med tem časom manj krvi. Odtod prihaja občutek utrujenosti in lenosti. Ako te okolnosti pravilno upoštevamo in se popoldne malo odpočijemo, smo storili nekaj, kar se v vsem sklada z naravo. Po-poldausko spanje pa naj ne bo predolgo. Vsak je že gotovo sam čutil, da predolgo dnevno spanje ni dobro, ker pri tem človek zapade v nekoristne sanjarije, ko se prebudi, je težek in len ter šele po daljšem času pride zopet v pravi tir. Narava si ne dovoli nobenih popravkov in predpisov in je pravi čas za spanje samo noč. Popoldansko spanje naj bo torej kratko. Najbolje je, če se malo vležeš, preženeš vse zunanje misli in skrbi, se obdaš z zidom notranjega miru in potopljen vase v rahli dreuiavici vztrajaš 10 do 15 minut. To je mogoče tudi v odmorih v podjetjih ali tovarnah. Seveda je tu navadno težko s prostorom, kam bi se človek »zleknil«. Po napornem duševnem delu je včasih težko na hitro doseči duševno ravnovesje in se prepustiti rahlemu spancu. Tu je treba močne volje in vaje, pa se nazadnje človek tudi v taki priliki premaga. Madžarska ni več narodna država, marveč država narodnosti Nemški list »Berliner Borsen-Zeitung« piše v nekem članku iz Budimpešte o novi Madžarski. V tem članku je med drugim navedeno, da se je Madžarska v kratkem času slabih dveh let povečala za 07.808 kvadratnih kilometrov in za 4,124.077 prebivalcev. S tem se je močno spremenilo dosedanje razmerje narodnosti na Madžarskem, ker so s pridružitvijo novih pokrajin prišle pod madžarsko državo tudi druge narodnosti. Sedanja Madžarska ima 1,200.000 Romunov, 800.000 Nemcev, 550.000 Ukrajincev, 600.000 Slovakov, 120.000 Jugoslovanov (Srbov, Hrvatov in Slovencev) ter nad 800.000 Židov. Tako je Madžarska postala država narodov in je prenehala biti narodna država. Dejstvo, da pripada več kot petina prebivalcev nove Madžarske države drugim nemadžarskiin narodnostim in da je 6% prebivalstva židovskega pokoljenja, postavlja pred madžarske državnike nova vprašanja, ki v resnici niso popolnoma nova, ki pa so nujnejša, kot so bila doslej in zahtevajo primerne rešitve, zaključuje nemški list. Sedemnajst odstotkov Amerikancev je za vojno Newyork. United Press. Zavod za javno mnenje se je zanimal, kakšno je sedaj razpoloženje med ameriškim ljudstvom v pogledu vojne. Po dobljenih odgovorih na stavljena vprašanja je ugotovil, da je sedaj v Ameriki že 17% prebivalstva za vstop Amerike v vojno (jeseni lanskega leta je bilo za vojno 2,5%, maja letos 12.5%, avgusta 12.5%, septembra 15% in v začetku oktobra že 17%. Kaj vse ljudje jedo Pripovedujejo, da Kitajci zelo radi jedo plavuti morskega psa, »gnila jajca« in »lastavičja gnezda«. Na prvi pogled se bomo začudili, ko to slišimo. Vendar zadeva ni prav nič huda in čudna. Plavuti morskega psa niso grde in so baje zelo okusne, »gnila jajca« niso gnila, temveč na poseben način pripravljena in morajo biti dolgo spravljena v posebnih prostorih, prav tako ne jč nihče lastavičjih gnezd, temveč le njihovo vsebino. Ta hrana ni nič bolj »odvratna« kot recimo polži, ki jih jedo Evropejci. Našim sladkosnednežem bi se morda bolj naježile obrvi, če bi jim prinesli na mizo liste jedi in pijače, ki jih drugod jedo, odnosno pijejo. V nekaterih krajih Južne Amerike pijejo vino, kot ga nikjer drugod na svetu ni moči dobiti. Imenuje se »mohileras« in ga pridelujejo iz poseljnih mravelj, ki jih prodajajo na trgu. Stiskajo jih podobno kakor grozdje. Indijska plemena Otamos jedo kruh, narejen iz rečnega mulja, neko drugo pleme pa se hrani celo z mnskiti. Moskite posuše, zdrobe in jih puste nekaj časa na soncu. Po okusu spominjajo na kaviar. Plastičen film Uspehi, ki jih jc prinesel film, dajejo vedno znova pobudo za razvoj prostorskega gledanja slik. V čem obstoja bistvo prostorskega glcdania? Očesa sta pri človeku oddaljena drugo od drugega za določeno razdaljo. Kadar opazujemo knk predmet, se napravi v vsakem očesu posebna stika. Sliki, ki nastaneta v očeh se med seboj razlikujeta toliko, kolikor to povzroča oddaljenost enega očesa od drugega. V možganih se obe sliki stopita v eno, ki nam zapusti dojem prost.irskega gledanja Na osnovi tega pojava so napravljene tudi priprave, ki jih do danes poznamo za prostorsko gledanje fotografij. S fotografskim aparatom napravimo dve fotografiji istega predmeta in sicer tako, da jc ista fotografija posneta z d»eh mest, ki sta med seboj oddaljeni za razdaljo med očesi. Tako dobimo dve različni fotografiji, ki ju nalepimo na karton drugo poleg druge ali vbžimo v posebno pripravo, ki nam omogoča, da z vsakim očesom gledamo pričujočo fotografijo. Na ta način dobimo pri gledanju isti vtis, kakor če bi opazovali predmete v resnici, predmete vidimo razvrščene v prostoru. Na isti osnovi kot prostorsko gledanie fotografij, je prirejen tudi plastični film. Tudi pri plastičnem filmu se moramo držati osnov, ki smo jih uveljavili pri prostorskem fotografiranju: napraviti moramo dve sliki na platnu in poskrbeti za to. da gleda vsako oko sanic pripadajočo sliko. Za tako gledanje pridejo v poštev sledeče možnosti: 1. Slike projiciramo na platno drugo poleg druge. Ker pa sta središči tako zelo oddaljeni drugo od drugega, da gledalec ne bi mogel gledati z vsakim očesom po eno sliko, mora imate pred očmi primerno optično pripravo, ki ukloni žarke, da vpadajo vzporedno v oko. 2. Drugi način sledi iz prvega Sliki projiciramo drugo na drugo. S posebno pripravo moramo poskrbeti, da pride v vsako oko samo tista slika, ki mu je namenjena. 3. Obe sliki projiciramo tako, da sta razdeljeni v pasove. Z mrežo, ki je postavljena pred platno dosežemo, da gleda vsako oko samo eno sliko. Ta način je za gledalca, ki ne potrebuje nobene priprave pred seboj, skozi katero bi moral gledati, najbolj primeren, ima j a to slabo stran, da jc mogoče gledati samo z enega, ozko odmerjenega prostora. Po dosedanjih izkušnjah so se pionirji na polju plastičnega filma še najbolj držali drugega načina reproduciranja slik, pri katerem se obe sliki projicirata skoraj na isti prostor. Pri tem je treba rešiti problem, kako urediti opazovanje slik tako, da bo vsako oko videlo samo eno ustrezajočo sliko. Lumiere je poskušal že leta 1935 rešiti ta problem s pomočjo barv. Barvno skalo je razdelil na ozke pasove. Na ia način je dobil dva različna si\a tona barv, s katerima je pobarval steklo naočnikov in obe stekli projektorja. Na platno je proiciral obe sliki naenkrat. Pri tem je obsegala ena slika samo tiste barvne tone, ki so manjkali pri drugi barvni sliki. Pobarvani naočniki pa so povzročili, da je tudi oko dojemalo samo tiste barvne tone, ki sc mu bili namenjeni. Z Lumicrovim načinom ie bilo mogoče gledati tudi barvaste slike prostorsko, imel pa je to slabo lastnost, da se je na poti skozi barvne filtre porabilo veliko svetlobe in da so se zaradi različnih barv kmalu utrudile. V laboratorijih so iskali nato nove poti, kako ločili obe sliki. Kot najboljša sta se izkazala dva načina, za katera pravijo Nemci, da sla že tako izpopolnjena, da bodo odgovarjajoče aparate za ljubitelje prostorske fotografije mogli dali po vojni v serijski izdelavi na trg Eden način ie, ločiti obe sliki mehanično. Pri tem prekinja zaslonka v naočnikih, ki se upravlja iz kabine električno sliko enkrat v levem, drugič v desnem očesu, v istem ritmu pa se projicirajo tudi slike na platno, zdaj tisto, ki odgovarja levemu očesu, drugič v desnem očesu, v naslednjem trenutku pa druga Prekinjenje se vrši s tako hitrostjo, da gledalca ne moti. Najbolj primeren pa je videti način gledanja s polarizirano svetlobo. S posebnimi filtri se uravna svetloba tako, da niha svetlobno valovanje samo v določeni ravnini, ravno tako pa filtri naočnikov propuščajo samo sliko z odgovarjajočo polarizirano svetlobo. Edina sprememba za gledalce pri takem filmu bi bili naočniki, ki so za oko prozorni, in platno, ki mora biti prevlečeno s kovinsko plastjo, da pravilno odbija polarizirano svetlobo. Za do&ro voljo Uradnik v mezdnem gibanju. »Gospod šef, prosim vas za povišanje plače! 2e dva meseca delam, dobil pa še nisem ničesar!« »Rad izpolnim vašo željo. Od prvega lahko dobite dvojno. * Gospod pastirju: »Danes ni kar tako, moj ljubil V današnjih časih morajo delati volno iz mleka.« Pastir: »Ali je to kaj posebnega? Moje krave delajo mleko iz sena.« * »Ta predor pa je zelo dolg.« »Kaj še, prijatelj! To se tebi samo zdi, ker smo v zadnjem vagonu.« Ona: »Kako si vendar predstavljaš najino bodočnost? Od same ljubezni vendar ne bova mogla živeti!« On: »Bova, če te ima tvoj oče dovolj rad.« Pospešek Bil je vroč dan Sonce je bilo visoko na nebu. Pri vaškem peku, Petrovčevem Francetu, je bil na vratih listič s sledečimi besedami: »Vrnem se Čez deset mniut. Odšel sem se malo pohladit v Bankovo gostilno. — Petrovčev Francelj.« Pod tem si lahko bral besede, napisane od druge roke: sfez dve minuti bo že nazaj. Sem ga šla klicat, — Ivanka Petrovčeva. V malih oglasih valja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskt oglasi 1 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treb« priložiti znamko. Kuharica boljša, privatna, samostojna. želi mesta pri Doljši družini, lahko tudi v gostilni. Ponudbo upr. • Slovenca« pod »Stalno mesto«. (a Natakarica želi namestitev, tudi na deželi - v Savinjski dolini. Ponudbe v podružn. •Slov.« v Celju pod »Po-Btonost« št. 15892. Mesarski pomočnik mlad, pošten, dobra moč, išče službo. Nastopi lah-ko takoj. — Stcmbcnter Vinko, št. Jernej, Dolenjsko. Trgovska pomočnica Izvežbana v mešani trgovini, želi zaposlitev kjer-Koli takoj ali pozneje. -Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod 15840. Absolventka drž. trgovsko nkndomlje v Ljubljani, Išče primerno zaposlitev. - Cenjene ponudbo v uprnvo »SI.« pod »Odllčnjakinja« fitev. 15835. Kuharica deklo z gospodinjsko šolo in večletno prakso — išče službo v boljši hiši na Gorenjskem. Ponudbe v upravo »Slovenca* pod »Izurjena« št. 15902. (a Prikrojevalka ln šivilja moškega perila, s štirinajstletno prakso, zmožna voditi večji obrat, išče zaposlitev. — Ponudbo v upravo »SI.« pod »Vestna ln poštena« št. 15801. Kuharica ki zna vsa hišna dela — Išče lažjo službo, ker je šele tri mesece po operaciji. - Gre za manjšo plačo. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Cista in poštena« št. 15828. Trgovska pomočnica zanesljiva, poštena. Izu-čena v mešani stroki, z znanjem nemščine - išče namestitev kjerkoli. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobra moč« št. 15936. Mlad trnovski pomočnik žoli premestitev v boljšo špecerijsko trgovino oz. z meš. blagom. Star 20 let. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poštenjak« št. 15937. Žagovodja s strojniškim Izpitom, z večletno prakso — Išče službo, ronuclbo v upravo »Slovenca« pod »Zmožen« št. 160113. (b m čq - Samostojna kuharica mlada, snažna, vestna -Išče zaposlitev kjerkoli. Nastopi lahko takoj. Iin-tej Albina, Goričica 3, Sv. Jurij ob juž. žel. Absolventka 2 razr. trgovske šolo v Ljubljani, Išče mesta v trgovini, tovarni nll večji obrti za knjigovodkinjo, blagajničarko ali kako drugo zaupno mesto v mestu ali tudi na deželi. Vseskozi zanesljiva ln poštena. M. Lebar pri Pelikan, Celje. (a Uradnik z dolgoletno prakso, absolvent trgovsko akademijo v Zagrebu, Išče zaposlitev za popoldanske uro v LJubljani ali nopo-srednl okolici. Dopise v upravo »Slovenca« pod »Vesten uradnik« 15997. Samostojna kuharica starejša, išče službo pri dvočlanski družini aH kot gospodinja k enemu gospodu. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »G. L., Guštanj« 15889. Pek z obrtno pravico išče zaposlenje. Ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Samski«. Prodajalka mešane stroke, simpatična, poštena, žoli službo v mestu ali deželi. CenJ. ponudbo upravi »Slovenca« pod »Vestna« 16024. Pridna in poštena zmožna celokupnega gospodinjstva, Išče službo. Ponudbe upravi »Slovon-ca« pod »Grom kamor koli« št. 10026. (a Mlad fant z dežele, išče primerno službo v mestu. Priden, posten in znnesljlv. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16053. (a Trgovski pomočnik vojaščine prost, verziran v vseli panogah trgovine želi premeniti službo. — Gro tudi zn skladiščnika ali poslovodjo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« št. 16022. Dekle z dežele zdravo, pridno ln močno, želi stopiti v službo k dobrosrčni gospodinji, ki bi si hotela vzgojiti stalno, vestno in pošteno pomočnico. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 16057. Strojno-ključavn. mojster absolvent delovodske šole z odličnim uspehom, vešč avtogena in električnega varenja, struženja, s šoferskim izpitom, vojaščine prost, želi premeniti službo, po možnosti za stalno. Naslov v upravi »Slov.« pod 16109. 30 let star poslovodja vešč vseh trgovskih poslov, išče mesto v trgovini, pisarni, skladišču ali tovarni. Jamčim s kavcijo 30.000 din. Ponudbo prosim v upravo »Slov.« pod »Delavoljen« št. 16111. Resno dekle popolnoma zanesljivo, želi službo kot pomoč pri gospodinjstvu v boljši družini. Ponudbo v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Zanesljiva 1210«. Gospodinja dobra kuharica, srednjih let, varčna, zdrava, čista, želi mesto k starejšemu gospodu. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva gospodinja« št. 16118. Lovski pes angleški seter, dolgodlak bel, s črnimi uhlji, se Je izgubil, fit. znamko 241. rrott nagradi oddati pri dr. Luckmannu, Ljubljana, Gradišče 4. Tel. 28-49 in a Avtobus Brezje—Bled je nehal obratovati dne 20. oktobra. — Grašlč. Avtobus Pšenica Loški potok-Ljubljana bo vozil v četrtek pred Vsemi sveti v LJubljano po oblčajnom voznem redu. Preklicujem obtožbo ponoverbo 200 din proti gospej Lipovšek kot no-resnično, ker se je denar našel. - V. F., Celje. Iliižbbdobe Trgovskega zastopnika za prodajo šivalnih strojev, sprejmemo. Pismene ponudbe na: Nova trgovina, TyrSeva cesta 86, Ljubljana. Mizarskega pomočnika mlajšega, dobro Izurjenega za vsa dela, sprejmem. Strojno mizarstvo Franc Draksler, Zg. Bitnje 16 pri Kranju. Služkinjo za kuhanje In druga hišna dola, sprejme dobra majhna družina v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stroga poštenost« št. 16121. Mesto žagovodje ali manlpulanta, iščem. Imam dolgoletno prakso ter sem vešč vseh pisarniških poslov, knkor tudi vso manipulacije trdega in mehkega lesa. Ponudbo poslati v upr. »Slov.« pod »Žagovodja« 1604 6. Urarja verzlranega v popravilu rinili dol, Išče večja delavnica v Ljubljani. Pismeno ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »LIrar« št. 16045. Krojaškega pomočnika za male odnosno veliko kose, sprejmem. - Vlado Groznlk, Slnpo 26, Dev. Mar. v Polju. Vzgojiteljica s prakso, so sprejme k G- in 9-letnemu dečku. -Predpogoj: rnuzikalnost in znanje nemščine. — Prednost Imajo učitoljice ali vrtnarice. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Popolnoma samostojna« št. 16078, Prosim gospodično s Štajerske, s katero sem se spoznal v Ljubljani v tramvaju ln smo potem skupaj potovali z avtobusom v Tržič, od koder so je potem sama vrnila, da takoj piše za službo na naslov, kt sem JI ga dal. Gospodična Ima dve mlajši sestri, mater In bolnega očeta, — M. C., Belgrad. Trgovsko pomočnico pridno, pošteno, dobro manufakturlstlnjo, ki iinn Veselje do aranžlranja Izložb, po možnosti nekoliko znanja nemščine, samo prvovrstno moč — sprejme takoj K. Koželj, Tržič. Mlinar mlajši, vesten In trezen, dobi službo pri Industrijskem podjetju v LJubljani. Ponudbo v upr. »SI « pod »Vesten mlinar« št. 15927. Prodajalka za slaščičarno dobi stalno službo. - Iz-vežbane ln z nekaj znanja nemščine Imajo prednost. Zglasltl se jo osebno v slaščičarni Josip Grablovlc, Frančiškanska ulica. Pomočnik-poslovodja s kavcijo, ki je zmožen osamosvojltvo, dobi mesto. Ponudbe v upr. »SI.« v Mariboru pod »Podjeten 1204«. Kleparskega pomočnika sprejmem. Gustav Puo, Tržaška cesta 9. Kolarskega pomočnika sprejmem takoj za stalno. — Petkovšok Franc, Drenov grič, Vrhnika. Gradbeno podjetje Mavrič Anton, Grajska 5, Maribor, sprejme R dobrih zidarjev ln 6 dobrih tesarjev za delo v Mariboru. Hlapca poštenega, treznega, ea h konjem, sprejmem takoj. Martlnec, Trnovski pristan št. 22. Dobrega mizarja za polltlrano pohištvo — sprejme Malenšek, Celovška cesta 258. Šofer samski, vešč popravil Ea tovorni avto z Dlosel motorjem, se Išče za takojšen nastop. Prehrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe s prepisi spričeval v upravo »Slovenca« pod »Soliden« St. 15850. Služkinjo pridno, dobro žensko — sprejmem s 1. novembrom. Plača 300 din mesečno. Milka Jovanovič, Zajcčar. Dva mizarska pomočnika dobra, sprejmem takoj. Alojzij Golob, strojno mizarstvo, Praprotno nad škofjo Loko. Izurjena kuharica dob' stalno službo. Naj se osobno predstavi v pisarni umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52 v dopoldanskih urah. (b Kuharico samostojno, iščem za dve osebi v boljSI hiši na deželi. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Plačam 400« št. 15962. Gospodinjo srednjih let Išče duhovnik. Prednost imajo sirote brez staršev. Plača po dogovoru. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pobra gospodinja« št. 15877. Namesto ruskega čaja pijte naš aromatični II EMOIMM cvetlični čaj, 11 Dva čevljar, pomočnika In vajenca, takoj sprejmem. OBkrba v hiši. — Mrzel Leopold, Šmartno pri Litiji. (b Služkinjo za kmetijska ln domača dela, sprejmem takoj. — Zglasiti se je osebno: Tržaška 103, LJubljana-VIS. Urarski pomočnik samostojen, popolnoma vešč v stroki, s kompletnim orodjem, se sprejme. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15909. Oglarja za napravo kakih fi vagonov oglja ln VOZNIKE za Izvoz drv iz gozda takoj sprejmemo. Pojasnila: Zaje Lojze, LJubljana, Gledališka ul. 7. Viničar! Iščem za 1. december vl-nlčarja oziroma oskrbnika za vse posestvo. Potrebne so najmanj 3 delovne moči. Pogoj: znanje o vinarstvu in sadjarstvu. Nudim dostojno življenje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sl-|gurna eksistenca« 15440. največje ljudsko zavarovan;« v Jugoslaviji zavaruje zdrave osebe: 1. za doto 2. za starostno preskrbo 3. za posmrtnino 40.000 zavarovancev! 115,000.000"- din Jamstva! Vsem, ki so rojeni l. 1866., 1871., 1876., 1881., 1886., 1891., 1896., 1901., 1906., 1911., 1916.,' 192L in 1926. svetujemo, da se odločijo za zavarovanje Se do 15. novembra 1940 Pozneje bo za te letnike radi večje vstopne starosti zavarovanje znatno dražje. Posebne ugodnosti za družine z otroki! Za pojasnila in prospekte se obrnite na krajevne zastopnike ali na KARITAS, Ljubljana, Palafa Vzajemne zavarovalnice ki ne razburja živcev, temveč vplira pomirjevalno. Zahtevajte samo originalne pakete v vseh trgovinah Proizvaja: Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana. 2 mizarska pomočnika za fino pohištvo sprejmo mizarstvo »Sloga«, Božič Jože, Kranj. (b 2 krojaška pomočnika za veliko koso sprejmem takoj. Damsko in moško krojaštvo, Pogačnik Viktor, ZaloSe-Podnart. (b 2 mizarska pomočnika za fino pohištvo sprejme Trebar Anton, strojno mizarstvo, Zadraga 5. p. Križe, Gorenjsko, (b Sodarskega pomočnika sprejmem. Nastop takoj. Ivan Medved, sodarstvo, Brod 25, p. št. Vid nad Ljubljano. (b Dva ključ, pomočnika takoj sprejmem. Camer-nlk, ključavničar, Cerklje pri Kranju. (b Služkinjo pošteno, veščo kuhe, ljubiteljico otrok, sprejmem. Marmontova 46. Krojaškega pomočnika boljšega, za stalno veliko delo, sprejmem takoj. Stuplca, kroj. mojster, Domžale, Ilojska c. 11. 2 mizarska pomočnika takoj sprejmem. Bltenc Henrik, Vižmarje, št. Vid nad Ljubljano. fb 2 čevljarska pomočnika sprejmem takoj. Stalno delo. Prezelj Franc, čevljar, Križ, Komenda, (b Gospodinjo dobro kuharico, sprejmem. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Varčna« št. 16027. (b 2 pečarska pomočnika sprejmem takoj. Stalno delo. Ivan Zaplotntk, pe-čarskl mojster, Radovljica št. 93. (b 2 mizarska pomočnika onega za fino, drugega za stavbeno pohištvo, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15987. (b Čevljarskega pomočnika za mešana dela, sposobnega, in va3enca, takoj sprejmem. Josip Juvan, čevljarstvo, Slov. Gradec. Služkinjo za kuho ln hišna dela, sprejme boljša družina s 1. ali 15. novembrom. -ronudbe na: Cllenšek, Kranj, Prlmskovo. (b 2 krojaška pomočnika za boljša damska ln moška dela sprejme v stalno Blužbo »Oblačllnlca« Dollnšek, Tržič, Gorenjsko. (b Prodajalko Mizarskega pomočnika za fino pohištvo sprejme 1'angos Viktor, mizarstvo Trata, št. Vid nad Lj. (b Mizarskega pomočnika sprejmem takoj za dobro plačo. Ivan Perovšek — mizar, šmarje-Sap. Postrežnico mlajšo, sprejmem za ves dan. Slomškova ulica 15, I. nadstropje, desno. |b Čevljarskega pomočnika za vsa dela sprejmem takoj. Ljubljana »Dravlje«, Kamnogorlska 8. (b Čevljarskega pomočnika za vsa dela, sprejmem takoj. Zavrl Janko, Tržaška cesta 11. (b za pekarno, zmožno nemškega Jezika, zdravo in poštenih staršev, starost srednjih let — sprejmem. Pismene ponudbe poslati s podrobnimi podatki na upravo »Slovenca« pod »Agllna in poštena st. 16010. (b Odda se mesto oskrbnika na Izletniški točki »Dom JugoBlov. obrtnikov« na Govejku, železn. postaja Medvode. — V Domu Je krčma s prenočišči in obširna kmetija. Pogoji so dobo v pisarni: »Dom Jugoslovan, obrtnikov« v LJubljani, Wolfova 12, kamor je predložiti tudi ponudbo SEc^i Poučujem klavir In zborovo petje. Grem tudi na dom. Dopise v upr. »Slov.« pod »Strokovnjak« št.. 16107. Osmošolcc klasične gimnazije išče instrukeije. Naslov v upr, »Slov.« pod št. 16113. »Fran^aise« donne lefons do conver-sation. S'adr.: du bureau du journal sous chiftre: »Franfaise«. STO* "JI M 100 din dnevno zaslužijo osebe obojega spo'a z razpečavanjem dveh važnih, času primernih življenjskih predmetov. Ponudbe z znamko podružnici »Slovenca« v Mariboru pod »Denar takoj« št. 1209. Zastopstvo pri žagah za stalno dobavo gradbenih desk na zagrebški trg Išče dobro vpeljan zastopnik gradbenega materiala v Zagrebu. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »2aga« St. 15833. (a Splavarjem ki plovejo proti Belgradu ali Pančevu, so nudi postranski zaslužek, če natovorijo na splave 1500 božičnih drevesc po 1 ni, 3000 kom. po 1 in pol m In 1500 kom. po 2 metra. Odhod proti Belgradu najkasneje 10. novembra t. 1. Plačam za prevoz vsakih 6000 kom. 6000 dinarjev razstovorjeno v Pančevu. - Ponudbe na: Mirko Bandur, Pančevo. Mizarska dela stavbna ln pohištvena — sprejemam po najnižji ceni. Matjaž Kocjan, vas Bič, p. št. Vid pri Stični. Izolacijo parnih ln toplovodnih naprav Izvršujem poceni. -Pove, Dob 61 pri Domžalah. Krznar z Inozemsko prakso, p°" ceni modernizira, čisti I'1 popravlja kožuhovino I'1 Izdeluje prinesene kož« proti garanciji. Kovačlč. Mestni trg 8-1. nadsir. Kupujte ori našili inserentibJ ieebsii Čevljarskega vajenca »prejmcm z vso oskrbo, oraj, Zapoge, Smlednik, Vajenca umetni kamen, sprej-nem. Prednost imajo Do-onjci. Naslov v upravi Slov.« P0^ 15758. Vajenca i kleparsko ali vodovod-obrt — sprejmem Iz iltollce Ljubljane. Naslov upravi »Slovenca« pod It. 15963. Vajenko trgovino s papirjem, LJubljani - sprejmem akoj. Ponudbe v upravo Slov.« pod »Dobra ra-tunarka« št. 15883. Mlado dekle :dravo, se želi izučiti Šiviljske obrti na deželi. Ponudbe v upravo »SI.« Mariboru pod »Prijazna 1201« St. 15888. Mesarskega vajenca krepkega, sprejme takoj mesarija Lovšin Anton, Ribnica, Dolenjsko. 16 let star fant močan, priden, poštenih Itaršev, se želi Izučiti v ečjl mehanlški delavnici na deželi. Naslov v 0pr. »Slov.« pod 15869. Pekovskega vajenca takoj sprejmem. Pismene ponudbe : Pekarna Auer, Slarlbor, Taborska 16. Trgovska vajenka Jekllca z odlično Sest-razredno ljudsko šolo, se iell Izučiti v trgovini. -Likar, Rovte pri Logatcu 92. 17 let star fant enim letom učne dobe, ie želi izučiti v trgovini meš. blagom. - Naslov upravi »Slovenca« pod IL 15903. Zdravega fanta mštenlh staršev, sprejmem takoj. Ponudbe po-latl: Malešič Ivan, trg. mešanim blagom, Metlika. Vajenca prakso, poštenega ln močnega — sprejmem v večjo trgovino na deželi. Ponudbe v upravo »Si.« r Mariboru pod »Oskrbovan 1203«. Vajenca kovaškega, takoj sprejmem. Alojzij Zidar, kovač tn podkovskl mojster v LJubljani, Jegličeva 15. Mizarskega vajenca z okolice št. Vida ali iz LJubljane sprejme Pan-Sos Viktor, mizarstvo, Trata, št. Vid nad Lj. (v Vajenca nt sedlarstvo in torbar-itvo sprejmem takoj. Ko-ičak Marko, št. Vid nad jjubljano št. 42. (v Dva mizarska vajenca lakoj sprejme mizarstvo 'LES«, Podgora 1, St.Vid nad Ljubljano. (v Vajenca ta pekovsko obrt ISSem. Prednost ima, kateri se le že učil. Pekarna Ro-tar, Vrhnika. (v Vajenko * dvema razr. meščanske sprejmem v trgovi-lo z mešanim blagom — takoj. Ponudbe s sliko v upravo »Slovenca« pod 'Poštena ln zanesljiva« St. 15972. (v Vajenca tapetniško obrt sprejem. Tapotnlk Vrhovec Ivan, Tyrševa cesta 17. Učenko Ima res vesolje do tr-Sovlne, in je pridna ln Poštena - v poštev pride-to samo učonke v LJubljani stanujoče - naj po-"J® lastnoročno pisano °'orto s prepisi spričeval v upravo »Slovenca« pod 'Pridna in vestna učen-ka« št. 16001. (v Vajenka se že uči eno leto, ■"■'dna, poštena, močna, 8eH zaradi poslabšanega Prometa premeniti mesto dobremu trgovcu. Po-"Mbe na: Andrej Balon, Jesenice, Gorenjsko. i »REALITETAi zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadatr. Telefon 44-20. Pozorl kupim gozd, travnik ali rentabilno posestvo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gozd« št. 15992. (p Stavbne parcele in nove hiše naprodaj. Vižmarje St. 46. (p Primeren objekt ali pareelo, išče v bližini Ljubljane manjša kovinska industrija. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobra zveza, cenen tok« št. 15949. Parcele naprodaj na Kodeljevem tn v Šiški, med remlzo in staro mitnico. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nizka cena« 15289. Lepa stavbna parcela blizu kolodvora na Vrhniki naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15126. (p Parcele naprodaj v St. Vidu tn v VlžmarJlh. Poizvedbe: Vižmarje 78 (nasproti Mizarske ea-druge). (p Večji kompleks stavbnega zemljišča, prodam. Poizvo so: Ljubljana, šmartinslca cesta 18. Večji kompleks zemljišča za stavbe v LJubljani prodam. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stavbišče« 15873. Staro hišo v Trnovem z gospodarskim poslopjem ln velikim zelenjad-nlm vrtom, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15991. (p Kupim v Ljubljani visokoprltllčno hišo s S sobami in prltiklinami — ev. ne popolnoma dograjeno. Ponudbe na: Slavko Repe, Bled X. (p Zemljišče naprodaj! Prodam parcelo po tisoč kvadratnih metrov aH pa tudi več, v letoviškem kraju Dovje - Mojstrana. Informacijo daje : Savln-šek, Jesenice, Gorenjsko. Kmečko posestvo najraje v bližini kakega industrijskega podjetja -kupim. Oziram se, da so poslopja v dobrem stanju ln da se lahko redi 3 do 6 glav goveje živine. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Takojšnje plačilo« St. 16054. Hišo vogalno, e velikim vrtom, prodam na prometnem kraju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15926. Hišo do 500.000 din kupim v LJubljani. Točne ponudbe z opisom in ceno oddajte v upravo »Slov.« pod »Prestavljen v Ljubljano« št. 16105. za strope iz najboljšega mate-rijala, vezano s po-bakreno žico, izdeluje in dobavlja Jos. R. Puh - Ljubljana ZALOGA JUGOLIT PLOŠČ Gradaška ulica 22 Telefon 25-13 V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CENIK ZASTONJ NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI KLOBUKI, ČEVLJI, NOGAVICE, ROKAVICE, KRAVATE, ROBCI, DEŽNIKI Stavbno parcelo 15 minut od postaje Medvode in gozd, prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 16048. S Dvostanovanjsko hišo z lokalom, 3 minute od tramvaja, prodam. Cena 200.000 din. Poizve se: Kolezljska ulica 19, gostilna »Jazbec«. (p Hišo z velikim skladiščem ln delavnico, pripravno za vsako obrt, sredina LJubljane, zelo ugodno prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Resni ponudnik« St. 16073. Parcela strnjen sistem, ob tramvaju, in hiša blizu tramvajske postaje, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 16072. Posestvo ali parcelo s hmelj skim nasadom, najraje v Savinjski dolini, kupim. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »150 tisoč din« St. 16832. V Šmarci pri Kamniku prodam njivo 6200 m* po 3.50 din za m*. Vprašati: Mazovecj Perovo 42, Kamnik. Od Celja do Sv. Petra kupim do 6 oralov zemlje s hišo ali brez, po možnosti ob glavni cesti. Nujne ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zemlja« St. 15904. Parcele 7000 In 4000 m«, prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Naložba« 16016. Ugodna prilika! Prodam lepo parcelo v bližini trnovsko cerkve (vodovod, elektrika, kanalizacija). Naslov v upr. »Slov.« pod št. 15929. Stavbišče 2000 m«, z lepo lego, ob Trdinovi cesti v Novem mestu, prodam. Ponudbe v podružn. »Slovenca« v Novem mestu pod »Lepo stavbišče« št. 15918. Hiša z vrtom skoraj nova, dvostano-vanjska, v bližini župne cerkve v mestu v Bell Krajini, pripravna za obrtnika ali upokojenca, zelo ugodno naprodaj. -Prevzame se lahko tudi nekaj dolga. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ugodnost« št. 16023. (p Mlad trg. par z lepo zalogo mešanega blaga in lastno hišo, išče v nakup ali prevzem starejšo trgovsko hišo Event. prevzame prevžl-tek sedanjega gospodarja. — Predpogoj: dobra In napredna točka. Ponudbe v upravo »SI.« v Mariboru pod »Gotovina ali jamstvo« St. 1202. Gozdna parcela v bližini Celja, ob cesti, ugodno naprodaj. Naslov v podr. »Slov.« v Celju. Vodno moč 100 KS, a posestvom — prodam na Gorenjskem. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Zelo nizka cena« št. 16104. Dve ali tri parcele skupaj ali narazen, kupim v bližini mesta. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Odpotujem« St. 16106. Trgovino z meš. blagom ali gostilno, vzamem v najem takoj. Zalogo odkupim. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Točen plačnik« št. 16110. Stavbno parcelo do 80.000 din kupim takoj. Parcelno številko in izmero pošljite v upravo Slov.« pod »Zidam takoj« St. 16079. Posestvo na Gorenjskem,; kupim. Nujne ponudbe s popisom sveta in poslopij pošljite v upr. »Slovenca« pod »Do 250.000 din« St. 16101. Nujno iščem trgovsko aH stanovanjsko hišo do 600.000 din v mestu. Podatke pošljite v upravo »Slovenca« pod »Vrnil se v domovino« št. 16102. Vnajem IŠČEJO: Pekarno vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pekarna« St 15094. (m Inteligentna gospa išče majhno pošteno, do-broidočo gostilno na račun ali Se raje v najem. Koncesija mora biti v hiši. - Najemnino lahko plačam naprej. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra kuharica« št. 16040. (m Dvosobno stanovanje oddam. Je v bližini Ljubljane li^ 5 minut od postaje. Naslov v upr. »SI.« pod St. 16931. Štlrisobno stanovanje s kuhinjo, v sredi Maribora, oddam. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod šifro »Lepo stanovanje 255« št. 15942. Za mehanično delavnico Iščemo v Ljubljani ali v najbližji okolici za daljšo dobo v najem primerne prostore (ca. 160 do 200 m1). Potrebne adaptacije Izvršimo sami. Po nudbe v upravo »Slov.« pod »Takoj ali od 1. Januarja« št. 16950. ODDAJO: Dobro idočo gostilno »Pri Lovcu« oddam v Gornji Radgoni takoj v najem. Stemberger, Dom žare. " Čitaj i! Prodajam HISo, vogalno, blizu gl. pošte v Ljubljani, za 3,000.000 din. Hišo, po polnoma novo, moderna stanovanja, s hipoteko, za 1,200.000 din. Hišo, novo, šeststanovanjsko, blizu Celovške ceste, za 580.000 din. Vilo, Bežigrad, Stirlstanovanjsko, sončna lega, za 420.000 din. Vilo, Bežigrad, trl-stanovanjsko, s hipoteko, za 350.000 din. Pareele: šlška, pri novi cerkvi, po 200, 180 in 160 din za m!. Parcelo, center Ljubljane, po 1760 din za m', za petnadstropnleo. Parcelo, blizu bolnišnice, po 250 din m*. Poleg navedenih nepremičnin imam v prodaji še različne hISe, vile, parcele ln posestva. Realitetna pisarna P. Pri stavec zapriseženi sodni Izvedenec, LJubljana, Gosposvetska cesta 3. Tel. 23-81 Na javni dražbi dne 25. oktobra 1940 ob 9 se bo prodajala na okraj, sodišču v Skofjl Loki žaga in hiša v Puštalu, z gospodarskimi poslopji in nekaj zemljišča. — Najmanjši ponudek 128.387 din. Istočasno se bo prodajal tudi travnik v Vlrškem 10.286 m", najmanjši ponudek 13.715 dinarjev. Pojasnila daje Okrajna hranilnica ln posojilnica ' Skofjl Loki Najslgurnejši je denar, ako si kupite parcelo v mestu v bližini kolodvora. Vprašajte za iste v pisarni: Tržaška o. 88 a, Maribor. Primerne cene. Posredovale! Izključeni. Novo hi sestoječo iz treh sob ln z vrtom, 20 minut od postaje — ugodno proda Verdnlk Maks, Celje, Za-grad 98. Stavbno parcelo 1000 m*, v Mostah, blizu karmeltčank, prodam. — Pojasnila daje Klamert, Opekarska cesta 17. Hišo v dobrem stanju, kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbo v upravo »Si.« pod »Hiša« št. 16120. Industrijski prostor v izmeri 20 X 25 m, transmisijami, JermenJem in lokomobtlnlm pogonom dam v najem v Banjaluki. Hamdija Afgan, Banja-luka. Dvoriščne lokale prostorne, pripravne za obrtno delavnico — oddam s 1. novembrom 1.1 v LJubljani, Stari trg 15. Povpraša se istotam na dvorišču. (n Oddam staro znano ključavničarsko delavnico z industrijskim tokom, brez orodja, s koncesijo ali brez. - Vprašati: Rožna dolina, Cesta II. St. 11, Ljubljana. Hišo ali parcelo tudi večjo njivo, ob Celovški ali Tyrševl cesti, kupim. Cenj. ponudbe v upr. »Slov.« pod »Lepa lega« St. 16092. En-jnadstropno hišo blizu klavnice, Stlri stanovanja, kopalnica, dve avtogaražl, velika mesarska delavnica in nekaj vrta, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15769. Tri lepe lokale posamič ali skupno odda s 1. novembrom mestno poglavarstvo v Ljubljani v hiši na Tržaški c. 28 Pojasnila daje mestni gospodarski oddelek Beethovnova 7, soba 26. (n Stanovanja ODDAJO: Trisobno stanovanje s kopalnico, v vili na Brinju, oddam s 1. nov. boljši družini odraslih oseb. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16012. V primeru premestitve ali preselitve v Kranj ltna na razpolago dvo-ln trosobna stanovanja v novi hiši v Kranju: Pokojninski zavod, Ljubljana, Gajeva 6-II. (č GLTABC BREZPLAČEN/ POUK i/ IGRANJU ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN. KATALOu' MEINEL* HEROLD* MARTBOR a 102 IŠČEJO: Gospodična mirna, solidna, išče sobo z vso oskrbo aH brez. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 16767. Sobo s posebnim vhodom, v centru mesta, svetlo, ea pisarno, iSče za 1. ali 15 nov. Združenje elektrotehničnih obrti dravske banovine v LJubljani, Gledališka 7-II, tel. 44-29. ODDAJO: Sobo prazno,- oddam. Stareto-va 81, Trnovo. (s Kupuje: Prodaja: Hranilne knjižice bank ln hranllnlo ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Posojila dolgoročna, pod ugodnimi pogoji, dobe državni, samoupravni, banovinski, mestni uradniki ln uslužbenci, dalje železničarji, financl, žandermertja ln njih upokojenci pri staro znanem ronomiranem denarnem zavodu. - Informacije daje zastopstvo Mihael Krečj Ljubljana, Tyrševa 33. I Auto-motor i Avto Fiat 514 dobro ohranjen, naprodaj. — J e r a J , Zapoge, Smlednik. Avto Opel Kapitan dobre gume, z usnjem, naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 16071. »FIAT« topolino v dobrem stanju prodam. Jožo Furlan, Črnuče pri Ljubljani. (f Pozor! Generatorji! Zaradi spopolnltve konstrukcijo dobavljamo generatorje za stabilne in vseh vrst avtomobilo za konkurenčno ceno. 6500 do 7600 din. Meh. del. na Sv, Petra cesti 86. (f Sobo oddam gospodu. NaBlov v upravi »Slovenca« pod št 16074. Sobo opremljeno aH prazno - oddam boljšemu gospo du. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16978. (s Akademik Išče primerno stanovanje po zmerni ceni pri ka toliškl družini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Potreben« St. 16884. Trije akademiki Iščejo večjo opremljeno sobo po zmerni ceni. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »1. november« 15836. Stanovanje Išče proti instrukcljl akademik. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Uspeh« st. 15837. Glasba Harmoniko dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15969. (g Rabljeno harmoniko kupim. Remškar A., Brezovica 25 pri Ljubljani. Dober klavir prodam aH zamenjam za majhen avto. Ponudbe v podružn. »Slov.« v Celju pod »Zamenjava«. MAtCMlNENF*881»_»U0»BURC -NUBNBeBfoAlG« DIESEL MOTORJI stabilni in ladijski PLINSKI MOTORJI (SAUGGAS) na sesalni plin Zahtevajte ponudba od zastopnika MAG ZAGREB Varšavska ul. 11 Knjižico I. Hrvatske 1,200.000 din, prodam. Ponudbo z navedbo cene pošljite pod Cheviolet limuzina petsedežna, zelo dobro ohranjena, nove gume, novejšega tipa, poceni Zamenjam tudi za hišo« naprodaj. Naslov v upr. št. 16103 v upr. »Slov.«. »Slovenca« pod št. 1,5857. Kupuje: Prodaja: Vrednostne papirje Vojno škodo — Delnice Priv. agrarne banke In druge - po najugodnejših cenah: Menjalnica F. Ra movš, Ljubljana, Miklošičeva cesta 17. Tel. 41-20 Kompanjona z 1—3,000.000 din iščem Cisti zaslužek 26o/0. Vsaka vloga vknjlžena na prvo mesto nepremičnine vredno dvakrat toliko. -Samo resne ponudbe v upr. »Slov.« pod »Najvarnejše naložen kapital« št. 16080. Ali že veste, da se Je restavracija »SAVA« Izpod šmarne gore preselila v svoj novi dom na Vlkrčah. V nedeljo, 20. oktobra bo odprta. Vse svoje cenjene goste vljudno vabi na otvoritev. Na otvoritev tedaj 20. oktobra. Matevž Ureditev dolgov izterjavo, inkaso in odkup terjatev, sodne in tihe poravnave, dobička-nosno — varno naložbo kapitala, preskrbo posojil, knjigovodstvo, bilance, kalkulacije, sploh vse trgovsko - obrtne zadeve vam diskretno uredi koncesionirana komercialna pisarna ZAJC LOJZE Ljubljana, GledaliSka 7 Hranilne knjižice vrednostne papirja kupujemo stalno po najvišjih cenah la proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore Alubllan*. niodaHait« i; Bencin Je trajna skrb, zato si pustite predelati vaš tovorni alt osebni avto ali stabilni motor na pogon z ogljem. Generator, delavnica, Ljubljana, Gosposvetska 1. DKW 200 ccm v odličnem stanju, naprodaj za 3800 din. Generator, delavnica, Gosposvetska 1. Tovorni avto na oglje, kot v novem stanju, za zelo nizko ceno naprodaj. Luksus avto vzamem v račun. Generator, delavnica, Gosposvetska 1. Za vsako ceno prodam surovo gumo, pnevmatiko za tovorne in luksuzne avtomobile, gumi za krpanje, gumi lepilo, avto Bule k, 6-sedežnl, v odličnem stanju, z vsemi novimi gumami In So-lex karboratorjem, Sest-cillndr8ki, za 26.000 din; dobavni voz 1.1 lit., kot nov, z originalno tovarniško karoserijo, Jekleno, za 34.000 din; pol-tovorni Steyr, z novo karoserijo In novimi gumami ter 6 rezervnih gum, za 29.000 din. — Oglejte si takoj pri Jugo-promet Golob, Celjo, Krekova 10. Naročajte in širite »Slovenca« j Kupimo Stare moške obleke čevlje, perilo Itd. kupujem. Pridem na dom. Do Planica zadostuje. Alojzija Drame. Ljubljana Gallusovo nabr. 29. (k Voz smrečja kupim. Polše, Mala vas St. 40, Ježlca. (k 50-60 A-Ž panjev s čebelami, lahko tudi same družine brez pa njev. kupim. Ponudbe ta koj na naslov: Mažgon, Masarykova 17, Ljubljana. (k Božična drevesca 1500 kom. po 1 m, 3000 kom po 1 ln peti metra ln 1500 kom. po 2 do 2 ln pol metra — kupim. Ponudbe na : B a n d u r Mirko, Pančevo. Raznovrstne odpadke kakor krojaške, Šiviljske, stare volnene jopice, juto (žakljevlno) Itd. - kupim. Plačujem po najvišjih cenah. Grebene, Tyr-ševa cesta 3 6. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 3 Kupim: tehtnico 300—500 kg, štedilnik po možnosti z boj-lerjem, divji kostanj In želod. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 10017. (k Zahtevajte prospekte in brezobrezen obisk inženirja I JU60SK0DS a. d. ZAGREB, BOSKOVIČEVA 32/1. Telefon 63-06 ima serijske izdelke kot so elektromotorji, Dieslovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd, v stalni zalogi. Tandler: Anatomski atlas kupim. Nanut, Ljubljana, Subičeva 5. Golo žico, bakreno rabljeno, 10 mm debeline, močno 250 kg In 100 Izolatorjev z oporami kupi Vodovodna zadruga v Stari Loki pri Sk. Loki. Staro j lato, zlato zobovje ln srebrne hrone kupujem po najvišjih oenab A. KAJFE2 trgovina t urami in zlatnine precizna delavnica 7,a popravila vsakovrstnih or Ljubljana. Miklošičeva 14 Staro železo kovine, gumo, stklentce, vse druge dobro ohranjene predmete plača najbolje »Metalla«, Gosposvetska cesta 16, telefon št. 32-88. Les! Prvi jugoslovenski statistični zavod »Informativno »deljenje za drvenu gradju«, Beograd, Dečan-ska '29, tel. 20-374, prosi lesno industrijo za podatke zaloge lesa, količine vseh vrst rezanega, mehkega, trdega, tesane-ga, okroglega. - Navedbo sorti menta, kvalitete in termina dobave ter cene pri takojšnjem plačilu, franko vagon postaja ali meja. Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. Mizarji! Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri »Jeklo« - Stari trg Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu ln najnižji ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 47, tel. 35-91. Ul čebulice tulipanov visoko za rezanje v krasnih barvah po 1 dinar komad oddaja Polše, Mala vas 40, Ježlca. (t Dve vzpenjači kompletni, v obratu, dvojne 450 in 300 m dolžine, skoraj novi, kapacitete 20—30 ton dnevno, prodamo. Poizvedbe: Res-man, Boh. Jezero. Srebro, drage kamne ln vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Jos. Eberle, Ljubljana Tyrfieva 2 (DalaAa hnteU _filon"k Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska št. 15. Poročne prstane ure, verižice, uhane, ka kor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, gutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (1 Ciprese za vrtno ograje In pokopališča v vseh velikostih in večjo množino božičnih drevesc ugodno dobavi Franc Dolenc, Preddvor. (I Palača - priložnostni nakup Reprezentativna, večnadstropna, v strogem centru prestolnice, s stanovanji po 2, 3 in 4 sobe, opremljenimi z napravami najmodernejšega udobja, je na prodaj pod zelo ugodnimi pogoji, tako da nudi kupcu sijajno priliko za odlično obrestovanje denarja. - Resnim interesentom daje informacije: CENTRALNI ZAVOD Obiličev venac 38. nasproti »Ruskega carja« Beograd, telefon 25-766. Kako se bo kontala sedanja vojna II! Originalna NOSTRADAMUSOVA prerokovanja dobite.takoj, ako pošljete din 8*— v znamkah na naslov: Taj-novitosti života — Zagreb, poštanski pretinac 140 Moko Og in 2 dobite v vrečah najugodneje pri »Miklavžu« pod lemenatom. Vrtno prst večjo količino, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15866. Čebulo prvovrstno, večjo množino, prodam. Naslov pove upr. »Slov.« pod 15805. Naprodaj sta dva kandelabra za dvojno električno svetilke, 1.80 m visoka, lepo delo, za cerkev, za 600 dinarjev. Cerkev Trnovo, LJubljana. Koruzo za krmo, ln šrot, dobite prt tvrdkl Fran Pogačnik v LJubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33, v Javnih skladiščih. Prvovrstno cepljeno trsje korenjake, divjake, na raznih podlagah, nudi Ziher Franjo, Zamušanl, Sv. Marjeta, Moškancl — Zahtevajte cenik 1 (1 Peki! Prvovrstni stari hmelj za kvas, zahtevajte brezplačne vzorce od tvrdke Pavel Fejdl, trgovina hmelja, Bačkl Petrovac. (1 »Anker« šivalni stroji so najboljši za šivilje, krojače in gospodinje ln »cikcak« za entlanje tudi z dvema Iglama, kupite še najbolj ugodno pri »Triglav«, Resljeva cesta 16. - Malo rabljeni vedno na zalogi. „VELEBIT" otroški vozički ZAGREB, Ilica št 55 Najnovejši modeli, najnižje cene v specialni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino. Prevoz in omot se ne račnna. — Cenik s slikami brezplačno. — Izrežite oglas zaradi naslova. HH V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem žalostno vest, da je naš dragi sin, brat, svak, stric, gospod _ v . _ Franc sabeder posestniški sin v petek, dne 18. oktobra 1040, v 34. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. oktobra ob 15.30 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Tezno pri Mariboru, dne 19. oktobra 1940. Žalujoči ostali: Franc in Terezija Sabeder, starša; Serafina Rejc, Jožico Rozman, sestri; Andrej Rejc, Vilko Rozman, svaka; Milan, Andrejček, Vilček, Marjanček, nečaki in ostalo sorodstvo. Lončeno peč prodam. Polzve se: Cankarjevo nabrežje 3-II., levo. 30 hI starega vina belega ln rdečega, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 15846. Gostilna z večjim posestvom v Selnici ob Dravi, naprodaj. Ivan Gobec, Celje, Mariborska cesta 11 a. Suhe plohe hrastove ln smrekove — za mizarje — prodam. Ponudbe z navedbo cene v upravo »Slovenca« pod »Les« št. 15932. Ugodno prodam 350 m1 sveta z 8X8 be-toniranimi kletmi, porab-no za stanovanje. Pušar Franc, Smarjetna gora 36, Kranj. Avtokara na konjsko vprego, železno konstrukcije, nosilnost 6 ton, z zelo dobrimi gumami, poceni naprodaj. Poizve se pri: Sekavčnlk, Prevalje. (1 Jabolka namizna, zimska, prodam 8.000—10.000 kg. Ponudbe podružnici »Slovenca« na Jesenicah pod »Sortirana jabolka« št. 15982. ■ i 1 i' .'.» u 1 Kislo zelje, repo- po znižani ceni, prvovrstno dobavlja v sodih Homan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, telefon 35-39. (1 Cvetličarska žica Je zopet na zalogi v že-leznlnl Fr. STUPICA v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. (1 Šivalne stroje Vesta, Pfaff, Gritzner In Anker, radio aparate in kolesa kupite zelo poceni pri tvrdkl Plevel v Preski pri Medvodah. (1 Visoka sobna peč starinska, dobro ohranjena, v ploščah so vžgane slike apostolov in krlže-vega pota, naprodaj. Eln-splelerjeva 42, Maribor. Triciklje prvovrstne Izdelave, vsake velikosti, dobite pri Suštaršič, mehanična delavnica, Gosposvetska 1. Ne odlašajte! ' Šivalne stroje najboljših svetovnih znamk dobite le še kratek čas po stari ceni, dokler traja zaloga v Novi trgovini, Tyrševa cesta 36, Ljubljana, nasproti Gospodarske siveze Pozor gasilske čete! Na zalogi najboljše in najcenejše motorne brizgalne »Knaust spojke«, prehodne komade, ročnlke a ustnikom, razdelllce. Franc Ogrtnc, Izdelovalec motornih brlzgaln, Ljubljana, Jemejeva ulica 47. (I Za zimo preskrblte z okusnhn dolenjskim belim krompirjem m trpežnimi jabolki po zmernih cenah pri trg. posl. Kmetijske družbe. Novi trg 3. Kupujte pri naših inserentih! Veliko peč za restavracijo ali podobnega, prodam, gar, Vošnjakova 12. kaj Fi- Tricikelj prvovrstno Izdelan, vozi do 200 kg, prodam. — Ambrož, Tyrševa 71. Mundlos šivalne stroje odlične kakovosti, dobite po zmerni cent prt Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44. Še 1 mizarski univ. stroj 600 mm »Standard«, močno priročne konstrukcije z ali brez elektromotorja pride v kratkem lz Nemčije po stari valuti. Ludvik Ileršlč v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 13. I Pohištvo i Več modernih spalnic poceni proda mizar Josip Goljar, mizarstvo, G"rbi-čeva ulica, Kolezija. Vrtalni stroj prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15872. Sedlarski stroj malo rabljen, poceni prodam. Bakovnik št. 3, pri Kamniku. čevljarski stroj Scharfmaschlne — dobro ohranjen — kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15790. Continental na ugodne mesečna obrokeI Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 Dinamo (motor) 3.5 do 4 KS. tok istosmeren, 220 Volt, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobro ohranjen« št. 15963. Špecijalna delavnica za previ janje in popravljanje elektromotorjev in dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane firm« »Siemens« vedno na zalogi. Franjo PertinlU konces. elektropodjetjc, LJubliana' Gosposvetska c. 16, telefon 23-71 Mreže za postelje izdeluje In sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovle, Gregorčičeva ulica št. 6 (pri Gradišču). Vsakovrstno pohištvo dobavlja še vedno po starih eenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka »OPRAVA« Celovška cesta 50 Sprejemajo se naročila. patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetni k Ljubljana, Mestni trg 13 iOSElIII Psa mladega, čistokrvnega lepega nemškega ovčarja, kupim. Jos. Okiškega 14, Kodeljevo, Ljubljana, (j Brezplačno zavojček DostaloveEa toaletnega bisera na poskušnjo. — Uspeb po prvi uporabi. Koža obraza tn telesa ostane čista, zdrava tn mlada. Mozoljcl, ogret, nečistosti obraza Izginejo. Pošljite za stroške 8 dinarje v znamkah. — Kemikalija, Novt Sad 144. V apotekah, drogerljah irtglnalnl karton «0 din. OKAMA MAZSLO 1» zdravilnih zelišč. — Cn dovit nspeh pri ranah, opeklinah, ožnljenjih — voiku — tnrili in vnetiih Itd. za nego dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in hrastah nate menu, za rnzpoknne prsne bradavice. Dobi se v lekar nah in drogerijah. POSNETKE . 6. na.proli Kot. i a U nI o, Slovenska šahovska zveza ima za letošnjo «e. zono pripravljen obširen program 10. nov. t. 1. bo medklubski brzoturnir moštev za pokal Slovenske Šahovske zveze. Zveza hoče da b; se tega turnirja udeležilo čim več izvenljubljanskih klubov in bo tem klubom nudila tudi denarno pomoč. Ti medklubski brzoturnirji vzbujajo veliko pozornost, ker se je z lanskim letom začela velika borba med Centralnim in Ljubljanskim šahovskim klubom za pokal. Letos se bodo pričela tud' medklubska tekmovanja v turnirski igri, v kateri ie lan&ko leto prepričevalno odnesel prvo mesto Ljubljanski h-hovski klub. V začetku prihodnjegj leta bo Slo. venska šahovska zveza priredila monstre-brzo-turnir za posameznike. Ti turnirji so imeli v začet-ku zvezinega delovanja velik uspeh in se jih je udeležilo do 100 igralcev. V juliju prihodnjega leta bo turnir prvorazrednih zvezinih a.nattrjev za pr. vedstvo zveze in naslov zvezinega moistra. Z iz. vedbo teh prireditev bo Slovenska šah >vska zveza v polni meri izvršila svojo nalogo in mnogo doprinesla razvoju šaha pri nas. * Ljubljanski šahovski klub je v preteklem tednu otvoril svoje delovanje v letošnji sezoni z velikim brzoturnirjem, pred katerim je imel velemojster Pire šahovsko predavanje. Na programu ima klub pestre prireditve, h katerim vabi čim več članov. Prvorazredne igralce čaka letos po-sebno težka naloga, ko bo treba v finalu medklub-skega tekmovanja za državno prvenstvo braniti naslov državnega prvaka v borbi s finalistoma Hrvatske in Srbske šahovske zveze. Pričakovati je, da bo Ljubljanski šahovski klub tudi letos uspešno zastopal slovenski šah. * Današnja partija je iz prvenstvenega ruskefla turnirja. Katov — Stolberg. 1. d2—d4, Sg8—f6 2. c2—c4, e7—e6 3. Sbl—c3, d7—d5 4. Lcl—g5, Lf8-c7 5. e2—e3, h7— h6 6, Lg5 XI6 (boljši je Lg5—h4, ker za nasprotnikova dvojna lovca beli nima pravega nadomestila.) LcXl6 7. Ddl—b3, c7—c6 8. Sgl—f3, 0—0 9. 0—0—0 (to je riskantno, ker lovec na f6 izvaja premočan pritisk na belo pozicijo. Solidnejše bi bilo pripraviti malo rokado.) Sb&—d7 10. e2—e4 (od tega udara si je beli mnogo obetal in bi po d5Xe4, Sc3Xe4 res dosegel močan napad. Črni pa na lep način to prepreči.) d5Xc4l 11. LflXc4, b7—b5 12. Lc4-d3? e6—e5l (črn si je z zadnjmi potezami priboril jasno prednost, ker se je dobro usidral v središču in je njegov napad na belega kralja že v teku.) 13. d4X e5, Sd7—Xe5 14. Sf3Xe5, Lf6Xe5 15. Kcl—bi, Lc8—e6 16. Db3—c2, Dd8—a5 17. Tdl—cl, TIS—d8 (grozi LXc3) 18. Tel—dl, Ta8—b8 19. Tdl—d2, IJ6—c3 20. b2Xc3, b5—b4 21. c3Xb4 (tudi na c3-4 bi črni izsilil otvoritev b linije z b4—63 itd) Tb8X b4+ 22. Kbl—cl, Da5—a3+ 23. Kcl—dl, Tb4-d4 24. Kdl—e2, c6—c5 25. e4—e5 (da bi se na c5—c4 še rešil z Ld3—h7+) Kg8—f8 26 Thl—dl, Da3-a5 27. Ke2—e3, Le6Xa2 (s tem je črni osvojil še kmeta, ker beli na a2 ne sme vzeti zaradi TX d3+) 28. f2—f4, La2—d5 29. g2—g3, Ld5—e6 30. Ld3—e4 (to stane belega kvaliteto. Pozicija je bila že tako težka, da uspešne obrambe ni bilo več.) Le6—b3! 31. Dc2Xb3, Td4Xd2 32. TdlXd2, Da5X d2+ 33. Ke3—f3, Dd2—dl+ 34. Db3Xdl, Td8Xdt in beli se je vdal, ker črnih kmetov na damskem krilu ni mogoče zadržati. Kotov je igral to partijo zelo slabo in njegova igra ni nič podobna Igri kot jo je pokazal na lanskem prvenstvenem turnirju, ko je bil nevaren konkurent Botviniku. Posteljno perje Po Din 12-—, kemično čiščeno . , , , Perje od puranov, čehano po . , , , Čehano in kemično čiščeno . . . . , Na roko čehano in kemično čiščeno , Mešano gosje, čehano Pol puh, beli .........; . . Sivi gosji puh . . Din 120*—, prima Din Din 14-- 25'-37"-59'-65--95"-195'- c o r---- " » — -" 7 j/iiinu juo Beli gosji puh 175—,210"—,280"—, labudpuh3G0-Vzorce brezplačno dobite pri TT 11 ife] Tk samo Glavni trg 24, M a r i b o r U aH /NAJPOP.O.lfJfjŠE HARMONIKE SVETA : .v' ■ ■ m m k ■ h SCHNEIDER ZAGREB. NIKOIIČEVA10 ' ■v - :' ' ';lAHTEVAJTl BRESPIAČHI CtNIK Graščinsko posestvo v Savinjski dolini ob državni cesti, obstoječe iz 14 ha njiv, 23 ha travnikov, 42 ha gozda, lepega sadonosnika in prvovrstnega hmeljskega nasada, naprodaj. Vprašati na upravi »Slovenca« pod štev. 15891 Zahvala Za mnogoštevilne in tople izraze globokega sožalja ob težki in nenadomestljivi izgubi naše nepozabne soproge, matere, staro matere, tete itd., gospe Marije Grah soproge viš. davčnega inšpektorja izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, tovarišem in in znancem ter vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili na njoni zadnji poti, darovalcem veneov in cvetja. - Zahvaljujemo se čč. duhovščini, gg. zdravnikom in čč. sestram za njihov trud in požrtvovalnost. V Celjn, dne 19. oktobra 1940. 2alnjoče rodbine: Grah, Ristič, Mikuš Oiroik/ tot/ček Mlhfeve čudovite dogodivščine (101) Ko so prišli v deželo 2ab-karjev, se je Mihec bolj na skrivaj pridružil roparskemu poglavarju in mu šepnil: >Ce mi obljubiš, da s svojo tolpo ne boš nikdar več nadlegoval Zabkarjev, bom jaz pri njihovem kralju morda lahko dosegel za vas kako olajšavo.« V strahu za svojo kožo je razbojnik bil pripravljen vse obljubiti. (102) Kralj je gmjen pozdravil svoje zmagoslavne podanike, posebej pa se je obrnil na Mihca rekoč: »Predragi Mihecl Samo tebi se moramo zahvaliti, da so ne samo naši bratje rešeni suženjstva, ampak da so sedaj zasužnjeni naši večni mučitelji. Zato te v znak neizmerne hvaležnosti povišujemo v viteza našega vrhovnega reda »kva-kva«l Kurenčhuva Nešha ma tud beseda Zadenč enkat je biu u naš ulc spet en tak hec, de sa use bližne in dalne susedouke in pa tud susedi, skp drl, koker de b na Grad kašen alarem plozal. De morem bit tud jest pr fakeh špaseh zmeri zraven, se pa tku samu ud seoe zastop, de sem pr rukah, če je treba kej pumagat. Veste, glih pred naša hiša sta s dve babence u lase sku-čile. Za kua se je slu, pa tekat še nisem vedla, Tku sa se pa strašen rukale ke pa sem med saba, de me llouk kej tacga bi ud zdeleč upazuje. Mal bala iem se pa tud, de b tud jest kašna na skupila. Skučila sem rajš kar hiter pu en škaf vode in jih pulila kar dol pr vokne, de m ni mogla nnbena bliz, Pr takeh rečeh je še ta narbulš previdnast, Prou nubeden b na verjeu, de voda, puseben če je prou mrzla, prec tku učinkuje. Z vudo se še ta narloži kri uhladi, pa če je še tku razicana. Kar prec sta babence narazen sk učile in jo usaka na soja plat pupihale. Voda je res velika dubrota na svet. Kene, če je eden slučajen žejen, s z vudo še ta narpred žeja pueasi. Če je eden umazan pu ubraz al pa pu žvot, se z vudo in pa z žajfa tud lohka umije, pa je preči spet tak, kakeršen more clouk bit, če kej nase drži. Sevede. če je eden tku umazan, de sojmu bliženmu nč na prvoš, pr takmu pa tud voda nč na pumaga. Puglejte! Kulkat še clu birtem voda prou pride. Verjamete, de s je že marskašen birt z vudo kar ceu premužejne naredu. Noja, Ide scer prauja, ne voda še u čeule ni dobra. Tu bo že resnica, ke vode tud jest u čeuleh prou nč na ubraj-tam. Ampak jest mislem, de ma tud kašen cviček usak rajš u želodce, koker pa u čeuleh. Kene, Buh je usaka reč u soj puseben namen ustvaru. Jeseh in pa vole pašeta na sulata in pa tud na nahtera druga zelenava. Vin in pa kašen šnops sta pa za želodec prprauna, de cluvek mal kri pugrejefa, če se mu je začela hladit. Sevede, prou preveč Da tudi ni dober, ce se eden s šnopsam nI pa z vinam kri pu-greva, ke te dve tekučine mata taka navada, de večkat tud gor u glava udereta, če je želodec prepoulien. Glava pa ni puseben prprauna za take tekučine Sevede u takeh slučajeh Pride pa spet voda še ta narbl prou. Tega pa jest du zadenč nisem vedla. Tu sem šele unkat djignala, ke sem tiste dve babence. ke jima je bla kri že preveč razicana, z vodo pulila. Z Tudo sem jih kar prec skurirala. Ena iblanska hedu eleganten ublečena dama, še clu ena lesi"a je nusila tku na ram, de ji je rep, ud lesice sevede, zadi dol mahu, kakor živem lesicam. Ta duma je ud kme.a krompir kepvala in ga tla tud že plačat pu bi dinarje kila. Koker nalaš je pa glih tekat prešla zraven ena čist navadna babenca brez lesice. Ke je ta babenea slišala, de če doma kar pu tri dinarje kila krumpir plačat, se je Pa tku zjezila, de se je kar pu celmu žvot začela trest. U ksikt je bla pa tku rdeča, ket kuhan rak. »Ja, gespa, al ste res tkti prfrknen, de hote pu tri dinarje kila krumpir plačal? Lepil £as prosem, sej je še pu dva dinarja predrag. Krompirja bo ja letaš zadost,< je začela režat nad dama, koker de b šlu za kašne meljone. Ce b jest glih tekat na bla slučajen pr vokne, " mislela, da se je prou gvišen zgudila na cest kašna nesreča, tak šunder je biu. Ke ja je dama kar debel gledala, se je začela pa še naprej drt nad no: »Vi ste prou pvišen žena kašenga bančenga derehtnrja, al Pa še clu menistra, ke navaden Ide niša tku Jjaumen, de b krumpir pu tri dinarje plačval. Tu se prau ja z pnnrjum frečkat. Jest, ke mnm enga stnrga penzjunista za muza, s prou gvišen Ha morem kej tacea špoprat.« , »Ti nasramna baba. Kua vas pa tu briga, knSenga suproga mam jest. Tu je moja stvar Jest plačujem krumpir, koker ga jest čem. Tu Bubenga nč na briga,< jo je začela dama pe- Naročajte In čita|te »SLOVENCA« glat. »Če ga jest prou pu kuvače kila plačam, na bom vas prusila, de b m dal kej zraven. Kar hiter m pejte izpred uči, če ne vam lx>in dala taka focka, de ja bote du smrt pouneU »Kua, vi m tlela ublebujete, de m bote dal focka? Al še tega na veste, de ubluba dela dougove? Jest nekol nubenmu na ublebujem, de mu bom kej dala. Tu sploh ni moja navada. Jest kar prec dam usakmu, kar sem mu namenila dat,< je rekla tista navadna babenca tist eleganten dam. Preden je pa še pršla s soja pridga du konca, je pa že tku počel, koker de b na Grad ustrelil. Ud tiste dame slamenk je pa tku pu luft sfrču, koker de b mou repetniče. Sevede, ta špas je biu pa tud tist dam mal preveč. Za soj slamenk se še zmenila ni. Kar u lase sta s skučile in se začele tku premetavat pu tleh, koker de b šlu za stava. Jest sem use tu pr vokne upazvala in se en čas še clu smejala zraven. Nazadne m je blu pa tud teh špasu zadost. Kar en škaf pou-hen vode sem uzela, pa jih pulila. No, in s tem je blu tud te afere konc. Voda jima je ta narbl gvišen še clu žeulejne rešila, ke sta tku pudeujale, de b se nazadne še clu pudaule, če b jim jest hiter na prskučila z viido na pumuč. Oh, Buh je že vedu, za kua je voda ustvaru. Asten, zdej sem vam mende ja že zadost jasen dukazala, de edin voda je tak sredstu, ke na čluveka pumirjevaln upliva, če mu ker-kat kri le mal preveč zavre. Tu ste pa mende tud že sami sprevidel, de tega pretepa ni biu, glih sam krumpir uržah, ainpak prouzaprou som babi jeziki, ke sa bli predougi. Sevede, jest morem bit pr te reč že izuzeta, ke moj ježek je na milimetre zmerjen, de ja ni bi doug, koker ga člouk u žeulejn putrebuje. Če črna bit pa na use plati pravilen, morma pa rečt, de je u peru vrst zdejšna dragina uržah. de sa se babence skausale. Lepu vas prosem, /en itbe 27 letna gospodična preprosta, z nekaj gotovine, poroči stalnega ali državnega uslužbenca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1941« f t. 15966. Gospodična Čedna, Ciste preteklosti, z nekaj gotovine, dobra gospodinja, želi poznanstva z boljšim resnim gospodom od 3 6—60 let. Ne anonimne dopise v upr. »Slov.« pod »Skrita »re Ca« St. 15921. Dekle srednjih let, Ciste preteklosti, poroCI samo poštenega, treznega, s stalno službo, od 36—42 let. Le resne ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošten« St 16922. Samostojen fant dobrosrčen, nepokvarjen lšCe radi ženltve bistroumno dekle, sličnlh lastnosti, lepega vedenja ln pisarniško naobraženo. ■ Ce pod palcem kaj Ima bo dobro naložila. - Ne-anonlmne dopise, osebne podatke v diskrecijl - v upravo »Slov.« pod »Varna bodočnost« St. 15824. Šivilja z lastno hišo na deželi, st^ra 40 let, poštena — isce primernega moža b pokojnino, ev. tudi vdovca. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana 100« St. 15971. (ž Mladenič 39 let star, v stalni službi provizije, ln posestnik želi znanja zaradi ženltve s sebi primerno trgovsko naobraženo, po možnosti tudi z gostilniško prakso in nekaj prihrankov, zaradi prevzema hISe na deželi v prometnem kraju, zgoraj Imenovanih koncesij. Le resne ponudbe s sliko v upravo »Slovenca« pod »Takojšnja ženltev« St. 15999.. (ž Sam« aoV in gu 6 ... ,nkciJ! mb°r' Novost T izdelavi pisalnih strojev: princip dvojnih funkcij pri pisalnem stroju Mercedes Selecta omogoča enostavnejše in hitrejše pisanje in postavljanje, ker odpade cela vrsta vzvodov in gumbov. Priročen stroj za privatno rabo, a tudi pripraven za pisarne^ Izvolite nam poslati dolnji odresek. Sisauiiskl sitiTji J. Glad-Mcrcedes Zagreb, Nikoličeva 14 / Po S t. predal 49 Želim spoznati brez stroškov in ne da bi bil primoran za nakup, Mercedes pisarniški stroj — Mercedes mali stroj. — Pošljite mi ponudbo - Predvedite mi enkrat stroj — Pošljite mi prospekt. (N.i.lj.no Irlaltl) Im»i _ N«*lovi , Oglašujte v edino uspešnem dnevniku s>Sld vencu« ! al ni res čuden, de je zdej zadne čase začela dragjna še bi hiter rast, koker kašne kunople? Tega tud jest, ke sem učaseh še preveč brihtna. na zastopem. Prauja, de je zavle vojske začel usega prmankvat. Tu je ja nemugoče. Če b kdu reku, de je začel zavle vojske Idi prmankvat, b že nč na rekla. Tu b jest verjela. De b pa zavle vojske začel žeulejnskeh putreb prmankvat, ta je pa liosa. Zavle vojske se Je že ene par meljonu Idi na un svet preselil, če je pa eden že na unmu svet, pn nubene reči več na putrebuje. Useh žeulejnskeh putreb b nam mogel bit tulk na razpulagajne, de b na vedel kam z nim. če je ene reči preveč, je pa pucen. Al ne? Jest mislem, de morja bit 5 Jlb-7 te dragine sam kašne špekulacije uržah. Kene, tista gospoda, ke ma usega še preveč, se je začela bat, de b pučas usi reveži ud lakate na pumrl, je začela pa žeulejnske putrebšne u magazine spraulat, de jih bo dala tekat, ke bo lakata prtiselna, revežem na rn/.pulaRnjne. Sej veste, de ma gespodu tud srce in tud ve, kašna je lubezcn du bliženga Use tu, kur je ta gospoda u magazine spraula, bo še enkat revežem prou pršlu. Seveda bo pr tf-m gespoda tud gledala, da sama na bo prekratk pršla. Tu ji morma reveži pa tud prvošt. Še hvaležen ji morma bit, de je tud na slabe čase mislela. Reveži na morma nč u magazine spraulat, ke še za sprut nimuma zadost. K. N. Križanka Besede pomenijoe Vodoravno: 1, Puščavska potujoča skupina. 9. Domača zdravilna rastlina, 10. Vrsta plina. 11. So-rodnica. 12. Bere. 14. Zelelnica. 16. Zrcalo duše. 18. Znan kraj pri Ljubljani pod Krimom. 20. Poljski pridelek. 21. Kratica za člana telovadne organizacije. 22. Oblika osebnega zaimka. 24. Predlog. 25, Kratko žensko krstno ime. 26. Stavbni material, gradivo; znan umrli slovenski kanonik, sloviti pridigar. 28. Obrtnik, ki ir-a opravka z lesom. 30. Član divjega starega naroda. 32. Močna vroča alkoholna pijača. 34. Glas, mnenje (tujka). 35. Bivša francosko-nemška mejna reka. 37 Enota električnega upora. 39. Trdnjava v južni Arabiji, »ključ do Indije«. 40. Nikalnica. 41. Število, ki ni sodo. 43. Muslimanski bog. 45 Trojanski princ, ki ga opeva Vergil v svojem epu 47, Tuja beseda za kvadrat; blagovni vzorec. 48 Besedica, s katero nudimo, tudi označka za kemično prvino. 49. Staro rimsko ime za boga ljubezni. 52 Kratica pri naslavljanju. 53. Vrinji glas. 54 Človek, ki mu manjka eden izmed peterih čutov. 56. Divja žival. 57. Namišljeno božanstvo. 59. Vrsta končin živalskega telesa. 61. Kovina; največ je pridobivajo v Španiji in Ameriki. 63. Je najbolj neprijeten, če pade v juho. 64. Predlog, pevski nola 65. Lom-bardska reka. 66. Stara oblika "eznika 67 Vrsta cerkvene davščine. 69 Prvi dve črki v abecedi. 70. Dobra pijača v zimskih večerih. 71. Hrvaška reka. 73. Gozdna žival, ki daje izberno krzno. 74. Hrvaški gražčak iz kmečkih puntov. 76 Prvi človek. 78. Oblika, stanje tekoče vode. 79. Drugo ime za nerodnega človeka. Navpično; 1. Rudar v živalstvu. 2. Zadnja beseda v očenašu. 3. Pesniška beseda za poljedelca. 4. Žensko ime. 5. Nedoločni zaimek 6. Pokrajina v Stari Grčiji. 7. Veznik. 8. Žensko ime. 13. Božja kapljica. 15. Eden izmed sedmih poglavitnih grehov. 16. Stenska prevleka. 17. Obrtnik, ki mora imeti želo bistro oko. 19. Po zimski olimpijadi znan zimsko-sportni kraj v Nemčiji (poštna kratica). 21. Dober, mil. 23. Jasno, nedvomno. 25. Moško krstno ime. 27. Tropski pridelek, ki daje tudi pri nas zelo razširjeno izborno pijačo. 29, Prostor za borbe, tekmovanja. 31. Pleme, velika družina 32. Hodi, prihaja 33. Oblika lesa za kurjavo. 36. Najvažnejši sestavni del armade. 38. Moderne orožje; najbolj znana je bla »magnetična«. 40. Del noge. 42. Vzklik. 44. Pevska nota, romanski določni člen. 46. Izkopan površinski rov. 47. Snov. ki se rabi pri pisanju. 50. Poetična vprašalnica. 51. Osebni ali ka-zalni zaimek 53. Snov, dodatek krušni moki; tudi oseba iz Jurčičevega Desetega brata, 55. Najvaž- ■ 1 2 3 4 5 6 7 ii B ■ 9 10 B ■ 11 12 B 13 ■ 14 15 16 B 17 18 19 ■ 20 B 21 22 23 13 24 89 25 26 27 28 29 ■ 30 31 32 B 33 ■ 34 35 B 36 37 38 B 39 B 40 41 42 18 B 43 44 45 46 B m 47 48 ■ 49 50 51 m 52 ■ 53 54 55 B ■ 56 57 58 B 59 60 61 62 Č3 ■ 64 19 65 66 ■ 67 68 B 69 ■ 70 71 72 B ■ 73 74 75 B ■ 76 77 78 B ■ 79 B nejše hranivo. 56. Snov, brez katere nc moremo živeti. 58. Krleževa drama. 59. Del žitne rastline, 60. Predstava, pojem, misel, zamisel. 61. Star slo- vanski knez. 62. Madžarska reka. 67. Jugoslovanska pokrajina. 68. Letopisi. 70. Neverjetna stvar, nedoumljiva. 72. Grški bajeslovni junak. 73. Prešernova pesem. 75. Kratko moško krstno ime. 77. Mo. 78, Svetniška kratica. Rešitev nedeljske križanke: Vodoravno: 1. Soča — 4. Monitor — 1C. Suličar — 15. Mars - 19. KDE - 21. Par - 22. Binom — 24. Gaj — 26. Jap - 27 Boa — 28 Mrk _ 30. Java — 32. Epos — 34. Sok — 36. Kov — 38. Ak — 39. Peter — 41. Kolo — 43. Štor — 44. Porok — 46. Li — 47. Sit — 48. Sem — 50 Lakoten — 51. Med — 52. Sol — 54. iver — 55. Žila — 56. Odol — 57. Pesa — 58. Lah — 60 Ser — 61. Relativ — 64. Jim — 66 Bet — 67 Ob — 69. Tanek — 71. Biti — 72. Ivek — 74. Nazor — 76. Ti — 77. Nem — 79. Dan — 80. Čiči — 82, Andi — 84. Les — SS. Ven — 86. Ded — 88. Ker — 89. Kinin — 92. Ave — 94. Tat — 95. Adam — 96. Korotan — 97. Marjana — 98. Jata. Navpično: 1. Skok — 2. Oda — 3. Če — 5. Op — 6. Naj — 7. Irak — 8. Obala — 9. Ri — tO. Se — U. Umete — 12. Igor — 13. Čas — 14 A; — 17. Rak — 18. Spol — 20. Vrt — 23. Ne — 25 Kor •— 27. Babilon — 28. Met — 29 Kes — 31. Volarič — 33. Ponoven — 34 Sod — 35 Kos — 37. Vitamin — 39. Pirat — 40. Rezek — 42. Okoli — 43. Stati — 44. Pelin — 45. Koper — 47. Sel — 49 Mir — 51. Moj — 53 Let--59. Had — 60. Sen — 62. Etika — 63. Ivana — 65 Mal — 66. Bos — 68 Beda — 70. Naš — 71. Biro — 73. Kdaj — 75. Zet — 76 Teta — 78. Med — 80 Čer — 81. In — 83. Iva — 85. Vat — 87. Da — 88. Ko - 90. In - 91. Im — 93. En - 94. Ta. Zlogovnica Sestavi iz zlogov: ba, bo, da, di, ga, gaj. ja, ka, ko, ko, li, mi, na, nes, no, o, o ra n, ri, rim, ti, u, v a, zol besede sledečega pomena: Prislov časa — Južnoameriške reka — Domača znamka in tovarna čokoladj — Pis< ali podobno glasbilo — Strupena tekočina — Tarnati, pritože-vatl se — Pogost velelnik — Slcven-ko-ameriški škof in misijonar — Prve črke dobljenih te«ed ti povedo najboljši in najbolj razširKai slovenski tednik, zadnje črke pa angleško kolonijo, ki so jo nedavno zasedli Italijani. Rešitev nedeljske zlogovnice: Slovencev koledar — Potic« — Rusjan — Efijalt — Veramon — Obeti — Dominik. — Prve črke dado: Sprevod; zadnje črke; Rentaik Nova specijalna trgovina za zimo Vse kvalitete po izredno nizkih cenah. Prepričajte se brei obveznosti sa nakup. Se priporoča MILAN J A G E R, Obrtniki iireden popust. — Zahtevajte norce. TYRŠiVA CESTA it. 37. GumDnice, gumtte. pnse, monograme, entel, ažut fino in hitro izvrši Matek & Mike* Ljubljana. Franflikanski altu ouprott hotel. Duloa Vezenj« perila, krasna predtiskana {en roč, dela Komercijalist ki je eventualno zmožen voditi večje tekstilno podjetje, se išče. Ponudbe s curriculum vitae in navedbo plačilnih pogojev naj se pošljejo na upravo tista pod »Komercijalist* št. 15803. UUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zad. z neom. jam. Ljubljana, Mlklofifeva »Sta 6 ▼ lastni palači obrestuje hranilne vloga najugodneje. Nove in stare vloge ki so v celoti vsak čas izplačljive obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5g večje količine brinja (Wacholder) za izvoz. Pismene ponudbe prosimo na PUBLICITAS d. d. Zagreb, Ilica 9 pod štev. 57.293 ZAHVALA. Ob težki Izgnbl, ki me je zadeta s smrtjo mojega nad vse ljubljenega soproga RUDOLFA PETEJA1VA se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so ob tem bridkem udarcu z menoj sočustvovali. Posebno zahvalo izrekam čč. duhovščini, bratom Sokolom, pevcem, zastopnikom društev in organizacij, vsem odličnikom, ki so se udeležili pogreba, darovalcem cvetja in vencev, ter vsem, ki so mojega dragega soproga spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v gredo, dne 23. oktobra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 20. oktobra 1940. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo. VACLAV SCHRAMM Celje Zastopstvo svetovno znanih Hohnerjeuih harmoirih Bogata zaloga Zahtevaj te ceniki NER Največja izbira spalnic, kuhinjske oprave, žične vložke in modrace po nizkih cenah S« priporoča MIZARSTVO »SAVA« Predjamska 32 • Miklošičeva cesta »SLOVENEC«, podružnica t Miklošičeva cesta il. 5 OSKRBNIK ali oskrbnica, za planinski dom pri Sv. Treh Kraljih na Pohorju, se išče! Vse informacije daje: podružnica S. P. D. v Slov. Bistrici. Kurja očesa Najboljša iredatvo proti kurjim očesom jc mast CLAVEN. Dobit« v lekarnah, drogerijah ali naravnost is tvornio« in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Siiak Varujte s« potvorbl ZaJčltnl mak halpekoh- plošče JERRAZZ0' ..KERAMir ,MOZAIK' .MAJ0LIKA1 izdelan« pod visokim pritiskom v razt— barvah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnio, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje: „ALPEK0" tsusr Ljubljana, Tyrseva (.48 ' 't PAZITE NA NASO TVORNISKO ZNAMKO: A. P. Zahvala Podpisana Marija Poje, Lazeč št. 19, p. Draga pri Loškem potoku, se zavarovalni banki SLAVIJU zahvaljujem, ker mi je požarno odškodnino za pogorelo hišo brez vsakega odbitka in hitro izplačala. Vsled tega navedeno zavarovalnico vsem priporočam. Lazeč, dne 9. oktobra 1940. ■ti). Marija Poje Za vse dokaze tihega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prebridki izgubi naše nadvse ljubljene hčerke, sestrice, tetke kakor tudi za vse poklonjeno cvetje in vence, vsem in vsakomur posebej, ki so našo predrago kropili in jo spremili do prezgodnjega groba, bodite najiskreneje zahvaljenil Sv. Jurij, dne 19. oktobra 1940. Ferlež Ivan, oče; Marija, mama; bratje, sestre in sorodstvo. Ali ste ie naročeni na Slovenca Vsak naročnik zavarovan Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo steklarskih del za novogradnjo ob Nunski in Muzejski ulici v Ljubljani. Proračun, razpis ter vsi pogoji se dobe v stavbni pisarni na stavbišču v Muzejski ulici od 21. oktobra dalje med uradnimi urami, proti plačilu 50 din. V smislu razpisa opremljene ponudbe je vložiti do dne 28. oktobra pri podpisanem zavodu. Pokojninski zavod za nameščence j LjubljanL + Sorodnikom in znancem naznanjam bridko izgubo ljubljene žene in mame Pepce Ogrin roj. Mulej ki je umrla danes ponoči po dolgi in mučni bolezni. Pogreb bo v ponedeljek dopoldne na pokopališče na Bitnjah. Nomenj, Boh. Bistrica, dne 19. oktobra 1940. Žalujoči: Anton, mož; Miro, sinko — in ostalo sorodstvo. Alphonse Dandetj '1 Jakec Prevedel Fišer Frane \ Vajenec si ni upal odkloniti. Silno mu je laskalo, da je ta lepi človek nanj tako pozoren. Ta ponosni risar, ki je bil do njegu vedno tako prezirljiv, ki mu v osemnajstih mesecih ni privoščil trikrat besede, ga je danes zjutraj srečal v Indret-ju, ga počastil s tem, da ga je nagovoril kot prijatelja in ga odpeljal s seboj v vinotoč ter mu kupil tri kozarčke različnega vina. Jakcu se je to zdelo tako čudno, tla je bil v začetku nekoliko nezaupljiv. Nantais se je tako sumljivo obnašal in ves čas silil vanj in spraševal: »Ali pri Roudicovih ni ničesar novega?... Bes, prav ničesar?« Vajenec si je mislil: »Menda ne misliš, da ti bom na razpolago kot Belizar?« Toda ta slab vtis ni trajal dolgo. Po drugem kozarčku belega vina je postal boljše volje in Ivolj korajžen. Snj Nantais končno ni videti tako slab človek, prej bi rekli, dn je v strasteh izgubljen nesrečnež. Kdo ve? Mogoče mu je treba samo roko pomoliti, mu prijateljsko svetovati in vrnil bi se na pravo pot, prenehal z igranjem in spoštoval stričev dom. Po tretjem kozarcu se je Jakec naenkrat raznežil in postal od sile sentimentalen; ponudil je Nantais-ju svoje prijateljstvo, ki ga je ta z veseljem sprejel, in ko je postal njegov prijatelj, je mislil, da mu lahko da nekaj nasvetov: »Nantais, ali vam smem nekaj reči?... Veste kaj... Verjemite mi... ne igrajte več!« Risarja so te besede morale zadeti v živo. kajti ustnice so mu nervozno zadrgetnle (od ginjenosti menda ne). V dušku je izpil svoj kozarec. Jakec je videl, da mu je uspelo in je zato nadaljeval: »Poslušajte, še nekajl Še nekaj drugega vam moram reči...« K sreči ga je prekinil gostilničarjev glas, kajti v nasprotnem primeru bi Nantais zelo težko skril svoje razburjenje. »Halo, halo, dečki! Slišite zvonec?« Monotono in žalostno se je razlegalo zvonč-kljanje v mrzlem jutru in se mešalo s hrupom tihe hiteče množice, s kašljanjem in štorklja-njem cokel j vzdolž vzpenjajočih se ulic. »Pojdiva,« je dejal Jnkec, »mudi se.« Ker je njegov prijatelj plačal prve štiri kozarčke, je Jnkec odločno vztrajal, da bo on plačal zadnja dva; bil je namreč presrečen, ko je potegnil iz žepa zlatnik in ga vrgel na mizo, rekoč: Plačam!« — »Za vraga! — rumenjak...« je vzkliknil branjar, ki ni bil navajen, da bi takile novci prihajali iz vajeniških žepov. Nantais ni dejal ničesar, samo zadrgetal je. Ali je tudi ta bil pri tisti omari? Jakec je bil silno vesel, ko .je videl njihovo začudenje. »Imam še drugih!« je dejal in se potrep-Ijal po žepu Nato se je sklonil risarju na ušesa: »Rabim jih za darilo, ki ga mislim kupiti Zcnaidi.« »Ali res?« je oni odvrnil in se hudobno nasmejal. Gostilničar je nekam čudno obračal novec in kar ni mogel s tem prenehati. »Podvizajte se vendar!« mu je dejal Jakec. »Zaradi vns bom še zastavo zamudil.« Zvonec je sicer še zvonil, toda počasneje; vedno redkejši so bili njegovi udarci, kot bi mu zmanjkovalo glasu pri zadnjih klicih. Ko sta dobiln drobiž, sta odšla, držeš se pod roko. »Res je škoda, moj stari Jakec, dn moraš oditi v tovarno. Ladja v Saint Nazaire odpluje šele čez eno uro. Tako srečen bi bil, če bi mogel ostati še nekaj časa s teboj. Tako prijetno mi dene, ko te poslušam. Oh, če bi mi bil vedno kdo tako lepo svetoval kot si mi ti!« Nato je prav ljubeznivo odpeljal vajenca proti Loiri. Ta se je kar pustil voditi. V vino-toču je bilo zadiihlo in vroče, a tu ga je objel svež zrak. Hodil je ves trd, se spodtikal ob vsakem koraku in ker je bilo ivje na tleh zelo spolzko, se je opiral z vsemi močmi na roko svojega prijatelja, da ne bi padel. Zdelo se mu je, kot da bi ca ktlo silno udaril po glavi ali kot bi imel glavo stisnjeno v svinčeni čeladi. Toda to jo trajalo samo nekaj minut. »Počakajte... zdi se mi, da ne slišim več zvonca.« »Ni mogoče.c Obrnila sta se. Lahen, belkast dan se je zasvetil nn nebu in zagledala sta tovarno. Zastave ni bilo več. Jakec se je silno prestrašil. Prvikrat se mu je zgodilo kaj takega. Toda Nantais je bil še bolj obupan. »Jaz sem kriv; moja krivda je,« je dejal. Govoril je, da bo stopil k direktorju in ga prosil, razložil mu bo, da je samo on kriv. In zdaj je vajenec mislil, da ga mora potolažiti: Ah, pojdite no! Če bom enkrat zapisan kot odsoten na kontrolni deski, vendar ne bom zaradi tega umrl. Spremim vas do ladje in nato se vrnem in počakam na deseto zvonenje. Mikastenju dolgega Leheseama itak ne uidem « ln v resnici so je prav tega mikastenja Jakec bal. Toda ta občutek se je umaknil veselju in ponosu, da hodi pod roko z Nantais-jent in pa prepričanju, da ga je spravil na poštene misli. V tem smislu mu je tudi govoril, ko sta se spuščala proti reki med velikimi drevesi, belimi od ivja. Tako vneto je govoril, da ni čutil, kako mrzlo je jutro in kako strašno piha burja in reže v kosti Govoril je o dobrem očetu Roudicu, ki je tako dober, tako zaupljiv in tako prijazen; o Klnrisi, ki bi pri vsem tem morala biti srečna, pa je vendar tako bleda in včasih tako zamišljen, da se mu kar smili. »Oh, ko bi jo vi videli danes zjutraj, ko sem jaz odhajal! Bila je bleda kot smrt « Ko je tako govoril, je vajenec čutil, kako Nantais-jeva roka drgeta v njegovi; to mu je dokazovalo, da ta človek le ni brez srca. »Ali ti ni ničesar dejala, Jakec? Res ti ni ničesar rekla?« »Nič. Niti besedice. ZenaTda ji je nekaj pripovedovala, pa ji še odgovorila ni. Tudi jedla ni nič. Bojim se, da je zbolela.« »Uboga ženska!,..« je dejal Nantais in olajšano vzdihnil. Deček je mislil, da je tako žalosten in se mu je zasmilil. »Zaenkrat ima dovolj,« je mislil, »preveč mu ne smem natrobiti.« Približala sta se pomolu. Ladja še ni prišla. Gosta megla je pokrivala reko od enega brega do drugega »Kaj če bi stopila sem notri?« je dejal Nanlais. Bila je iz desk zbita lopa, v kateri so bile klopi in je služila kot zavetišče delavcem, ki so čakali na prevoz, kadar je bilo slabo vreme. Klarisa je dobro poznala to lopo; ia stara ženska, ki je v kotu imela majhno točilnico žganja in črne kave, je večkrat videla gospo Roudic, ko je v »pasjem vremenu« čakala na prevoznikovo ladjo. »Danes reže do kostil Dečki, ali ga ne boste kozarček?« Jakec bi prav rad spil kozarček žganja, toda samo pod pogojem, ce bo on vse plačal. Namignil je celo nekemu mornarju, ki je bil v službi in je zmrzoval pod signalnim drogom, naj pije z njim. Mornar in Nantais stn zvrnila svoja kozarčka ko« bi trenil Vajenec ju je posnemal Nikakor r