glasilo delovne organizacije emo celje
Celje - skladišče D-Per
214/1989
LETO XXXIX - št. 9.-10. 10. OKTOBER 1989
Stefan Korošec v EMO
V petek, 1. septembra, se je mudil na krajšem delovnem obisku v Celju, sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Štefan Korošec.
V spremstvu predsednika občinske skupščine Toneta Zimška, predsednika Izvršnega sveta skupščine Miloša Pešca ter sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov Darka Končana, je v dopoldanskem času obiskal tudi našo tovarno.
Ogledali so si našo proizvodnjo, nato pa se zadržali v pogovoru s člani Začasnega organa upravljanja ter sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov TOZD in DSSS.
Predsednik ZOU Marjan Drev je visokega gosta najprej seznanil s trenutno aktualno problematiko našega kolektiva, o dosedanjem poteku sanacije in nekaterih ukrepih v zvezi z njenim uresničevanjem v prihodnje, oziroma sanacijskih opredelitvah glede razvojnih možnosti. Boris Mihelčič, član ZOU zadolžen za ekonomiko, je predstavil najnovejšo finančno situacijo, sekretar Akcijske konference ZK DO EMO Ervin Belak pa je predstavil organiziranost in delo članov ZK v kolektivu.
V razpravi, ki je nato sledila, so razpravljalci odkrito spregovorili o nekaterih notranjih in zunanjih vzrokih za nastale probleme, s katerimi se srečujemo pri našem delu in na katere sicer nimamo vpliva, so pa za uspešno gospodarjenje izrednega pomena.
Štefan Korošec je v zvezi z reševanjem tekočega in bodočega poslovanja naše
DO opozoril na pomembnost pravilnih programskih usmeritev in takojšnje ukrepanje pri razreševanju trenutnih razmer, saj so ljudje siti govorjenja in praznih obljub. Stiske delavcev so vse večje in nezadovoljstvo narašča. Vse to zahteva več dela z in med ljudmi. Boljša motiviranost za delo, večja inovativnost, več izboljšav bodo skupaj s še nekaterimi prijemi zagotovo vplivali na povečanje produktivnosti. Večja atraktivnost programov bo hitreje pritegnila banke in sovlagatelje, saj se za dober program, ki zagotavlja profit, vedno najde banka in denar.
Dve največji težavi sedanjega časa, visoka rast cen in hiperinflacija, ter premalo sprememb v našem poslovanju v zadnjih letih, narekujejo hitrejše ukrepanje, do-miselnejšo politiko cen doma in v izvozu, večji poudarek pri izdelavi oz. strukturi kalkulacij, še zlasti tam,
Sekretar občinskega komiteja ZK Darko Končan (prvi z leve), je spregovoril o najnovejših političnih dogodkih in trenutni politični klimi v naši republiki, poseben poudarek pa je dal tudi pismu Franceta Popita.
kjer imamo vpliv, hitrejšo realizacijo projektov od ideje do končnega cilja, skratka več podjetniškega duha v prihodnje nasploh.
V	zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na trenutne razmere in nivo v Jugoslaviji, je Štefan Korošec opozoril, da se dosledno vztraja na projektu socializma, tržne ekonomike in demokracije, z odločnim korakom v prihodnost, kjer je treba ideje spreminjati v ekonomske rezultate. Socialna politika mora biti vgrajena v poslovno politiko, preprečiti je treba vgrajevanje hiperinflacije v cene in odločno pristopiti k zmanjšanju oz. zaustaviti inflacijo. Zahteve delavcev glede delovnih pogojev bo treba opredeliti v kolektivnih pogodbah. V zvezi s štrajki je poudaril, da bo na tem področju treba več reda, saj to ne mora in ne sme postati edina oblika razreševanja problemov.
Partija je ta čas na veliki preizkušnji, kajti utrditi mora svojo vlogo in mesto v družbi. Komunisti morajo biti prisotni na vseh področjih življenja in dela v delovni organizaciji in zunaj nje, sodelovati morajo v znanstveno-tehnološkem razvoju in si prizadevati za dograjevanje socialističnih moralnih vrednot. Komunist mora biti vzor ostalim, vendar ne s privilegiranim položajem v družbi, ampak s svojim delom in prizadevanjem za razreševanje problemov.
V	vrstah ZK mora biti torej prisoten popolnoma nov, drugačen način dela, ne pa kakršnakoli pasivizacija, ki
V petek, 1. septembra, se je na krajšem delovnem obisku v Celju mudil sekretar predsedstva Centralnega komiteja ZKJ Štefan Korošec in v dopoldanskem času obiskal tudi našo tovarno. Na sliki (od leve) Tone Zimšek - predsednik občinske skupščine, Marjan Drev - predsednik začasnega organa upravljanja naše DO, Štefan Korošec - sekretar predsedstva Centralnega komiteja ZKJ ter Branko Cirman - vodja programa DOM.
je vse preveč prisotna danes.
Na koncu je Miloš Pešec, predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Celje podal nekatere poglede na izvajanje sanacijskega programa z vidika hitrosti prilagajanja tržnim zahtevam, podjetništvu, pridobivanju razvojnega dinarja ipd. Dotaknil se je tudi aktivnosti našega stavkovnega odbora ob junijskem izplačilu OD, ter aktivnosti Izvršnega sveta oziroma Skupščine občine Celje glede na zaostreno likvidnostno in ekonomsko situacijo naše delovne nizacije.
Po končanem obisku v našem kolektivu oz. v popoldanskem času pa je Stefan Korošec govoril aktivu gospodarstvenikov o uresničevanju gospodarske reforme in najaktualnejših političnih vprašanjih, ki so ta čas v središču zanimanja domače javnosti.
Viki Klenovšek
Gostje so si z velikim zanimanjem ogledali proizvodnjo izdelkov iz boutique programa.
OSREDNJO KNJ. CELJE
V nekaj vrstah
V	mesecu avgustu je bil dopolnjen oziroma razširjen seznam strokovnih delavcev, ki so vključeni v »osebno oceno«, tako, da sedaj zahtevamo tudi strokovne delavce razporejene na delih in nalogah z zahtevano višješolsko izobrazbo in srednjim razredom 18, ne glede na to, če so v razponu razredov.
Tako je sedaj 350 delavcev takšnih, ki se mesečno »ocenjujejo« glede na rezultate svojega dela in poslovanja organizacijske enote, v katero sodijo. To so ključni, strokovni in vodilni delavci, ki neposredno najbolj vplivajo na rezultate poslovanja svoje organizacijske enote.
V	mesecu septembru smo tudi v praksi pričeli z realizacijo »pravilnega pisanja« norm, to se pravi, da smo uspeli uskladiti preseganje norm z dejansko opravljenim delom, in sicer v vseh delovnih sredinah, razen v Programu DOM (TOZD FRITE, POSODA, RADIATORJI).
S prehodom na pravilno pisanje norm bodo naši delavci - invalidi pridobili resnično tisti del OD, ki jim pripada v primerih premestitve iz višjega na nižji razred.
Seveda pa bo odslej tudi planiranje lažje, realnejše bodo kalkulacije, ravno tako tudi spremljanje proizvodnje.
Omenjene spremembe torej zagotavljajo tudi v praksi resnično pravilen izračun OD.
V	tem mesecu smo povečali osnovo našega OD za 1,000.000-din (100 starih milijonov - bivša stimulacija oziroma izkoristek časa) in sicer vsem delavcem enako.
Zaradi tega ukrepa je prišlo do spremembe oziroma zmanjšanja razmerja med razredi, in sicer iz 1 : 5,40 na 1 :4,69.
Kot stimulacijo za pristnost na delu (Merilo 15 a - Izkoristek delovnega časa) se uvede dodatek 500.000 - din, do katerega pa ne bodo upravičeni delavci, ki bodo koristili bolniški stalež (ne glede na čas trajanja).
Zaradi enakomerno porazdeljenega dodatka vsem delavcem EMO, za stimulativni del, ter siceršnjega linearnega povečanja (43 %), se je zvišal OD v tem mesecu vodstvenim strukturam za 44 %, delavcem z najnižjim OD pa 60 %. Povprečno povečanje osebnega dohodka v DO znaša okoli 50 %.
Dodatna stimulacija iz naslova KVALITETE DELA »procent kvalitete« se bo v tem mesecu obračunala v vseh proizvodnih TOZD, kar pomeni ob dobrem delu še dodatno povečanje OD.
Vsa povečanja našega OD so bila možna zaradi relativno dobrega doseganja zastavljenih planskih ciljev, saj so bili uresničeni skoraj vsi, tako na domačem kot na tujem trgu.
Plan proizvodnje za DO je bil fizično dosežen 95 %, vrednostno pa 121 %. Plan prodaje je bil na nivoju DO dosežen 105 %, v Programu DOM 109 %, od tega na domačem trgu 118 %. Izvoz v celoti je bil realiziran 98 %. Program orodij in naprav je realiziral 94 % zastavljenega plana, od tega na domačem trgu 90 %. V Programu energetske opreme so plan prodaje uresničili 99 %, od tega na domačem trgu 92 %.
Trenutni rezultati so sicer razmeroma dobri, vendar nas lahko številke kaj hitro zavedejo. Razmere na domačem trgu, na katerem prodamo še vedno levji delež naše proizvodnje, so namreč veliko slabše, kot si marsikdo predstavlja. To v zadnjem času še kako čutijo prenekatera, še do včeraj priznana podjetja, ki so se tako rekoč čez »noč« znašla na robu propada, oziroma v stečajnem postopku. Ekonomika je neizprosna, njene zakonitosti ne priznavajo kompromisov, konkurenca na trgu deluje.
Kdor svojih izdelkov ni sposoben ponuditi po tržno zanimivih cenah in tržno zanimivi kvaliteti, ga prej ko slej čaka pot navzdol. Na žalost se še vedno mnogo premalo zavedamo, kako globoka je kriza in kako zelo težko se bo izvleči iz nje. Tudi veljavni zakonski ukrepi bodo slej ko prej privedli do zastoja na tržišču, saj bo rast cen spremenila strukturo porabe v prid zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb prebivalstva in s tem občutno zmanjšala povpraševanje tržišča po marsikaterem izdelku iz našega proizvodnega programa.
V prihodnjih mesecih bomo torej še kako morali napeti vse sile, da zdržimo v bitki za preživetje, kar tržno gospodarstvo v bistvu je. Še bolj kot doslej, bomo odvisni od rezultatov svojega dela, oziroma ustvarjene akumulacije. S tem v zvezi, velja opozoriti tudi na dejstvo, da v bodoče ne bo več možno prosto oblikovati mase za OD, saj bodo to področje podrobno urejala zakonska določila.
Zatorej velja tudi v prihodnje, da je potrebno še bolj aktivirati vse člane našega kolektiva, da bo vsak po svojih najboljših močeh z dobrim delom prispeval k uresničitvi zastavljenih ciljev.
Zavedati se moramo, da moramo to storiti sami zase, oziroma zaradi nas vseh.
Indok dejavnost v razvojni službi
V razvojni službi podjetja EMO deluje znotraj Splošno tehničnega oddelka tudi INDOK enota. Beseda INDOK je sestavljena po naslednji formuli:
INDOK - INformiranje + Dokumentiranje + Komuniciranje
Iz zgornje formule sledijo tudi naloge INDOK enote:
1.	INFORMIRANJE pomeni, da mora ta enota skrbeti za obveščanje svojih sodelavcev o novostih z njihovega področja. Danes je namreč razvoj znanosti vse hitrejši in znanstveni, strokovni in razvojni delavci v podjetjih bi morali porabiti veliko svojega časa, če bi hoteli poleg rednega dela spremljati tudi vse objave v strokovni literaturi, ki so vezane na njihovo delo. Zato so bile v podjetjih organizirane posebne enote (INDOK), katerih naloga je, da spremljajo potrebe zaposlenih (poznanju) v lastnem podjetju in jim v skladu s temi potrebami posredujejo informacije o novostih. Seveda je pri tem bistvenega pomena tudi sodelovanje med INDOK enoto in uporabnikom, ki mu je informacija namenjena, saj lahko le skup-raj natančno določita obseg, ki je za posameznika zanimiv. Ni vseeno, ali se zbirajo vse informacije o kakršnikoli posodi za kuhanje, ali pa nas zanima samo emajlirana posoda; lahko nas zanimajo vse možne uporabe emajliranja-pri tem pridemo na področja, ki s kuhanjem nimajo nič skupnega ...
Da vse to ni čisto enostavno, dokazuje tudi razvoj posebne znanstvene discipline INFORMATIKE, ki preučuje metode in tehnike, ki bi omogočile shranjevanje in uporabo informacij na tak način, da bi bile na voljo vsem uporabnikom ob pravem času in na pravem mestu. Informatika se ukvarja z zbiranjem, selekcioniranjem, obdelovanjem, razširjanjem in uporabo informacij in je hkrati veda in tehnologija. Kot mlada veda se informatika naslanja na cel kup drugih znanstvenih disciplin, katerih dognanja uporablja pri svojem delu: kibernetika, računalništvo, dokumenta-listika, informacijska teorija, itd. Pomembno pri vsem tem je dejstvo, da se informatika ukvarja samo s posredovanjem informacij na pravo mesto, ne preučuje pa vsebine informacije.
2.	DOKUMENTIRANJE v INDOK enoti pomeni pripravljanje sekundarnih dokumentov iz primarnih dokumentov, ki so nastali znotraj podjetja ali izven njega. Lahko bi govorili tudi o evidentiranju (bolj strokovno o
analitično-sintetični obdelavi) primarnih dokumentov, vendar samo tistih, ki sodijo na področje znanstvenih in tehničnih oz. strokovnih informacij (računi podjetja sodijo v računovodstvo, pogodbe v pravno službo, material in izdelki v skladišča, itd., pač pa lahko Pravna služba dobiva informacije o novi zakonodaji preko INDOK dejavnosti).
Primarni dokumenti predstavljajo dokumente v originalni, neskrajša-ni obliki (t. i. izvirniki). Delimo jih na objavljene in neobjavljene. Primarni dokumenti, ki nastajajo znotraj podjetja, ostanejo običajno neobjavljeni (zaupne informacije, konkurenca, lahko tudi manj zanimive informacije), mednje pa štejemo npr.: raziskovalne naloge, raziskovalna poročila, inovacije, interne standarde, patentne prijave, referate s konferenc, simpozijev in posvetovanj, načrte in drugo. Od primarnih dokumentov, ki nastajajo zunaj podjetja, za primer naštejmo naslednje: knjige, serijske publikacije, članki, standardi, patenti, katalogi, fotografije, zemljevidi, itd.
Sekundarni dokumenti nastanejo z analitično obdelavo primarnih dokumentov. Običajno govorimo o abstraktih, povzetkih, ocenah, ipd. Najdemo jih v obliki kartotek (knjižnice), računalniških podatkovnih zbirk, sem pa sodijo tudi enciklopedije, leksikoni, bibliografije, itd. Namen sekundarnih dokumentov je usmeriti uporabnika k primarnemu dokumentu, primer: v knjižnici iščemo strokovno literaturo navadno po katalogih (npr. predmetni katalog, sistematski katalog po UDK) in se na osnovi opisa določene publikacije (npr. knjige), lahko tudi zaradi avtorja ali naslova, odločimo, da jo bomo prebrali (v tem primeru je knjiga, ki smo jo vzeli, primarni dokument, katalog, kjer smo jo našli, pa sekundarni dokument).
To področje podrobneje preučuje DOKUMENTALISTIKA, tj. posebna znanstvena disciplina, ki se ukvarja z dokumenti in preučuje metode in tehnike, s katerimi se iz dokumentov dobijo informacije.
3.	KOMUNICIRANJE v INDOK dejavnosti pomeni prenos informacij (znanja) od njihovega vira do uporabnikov. Pri tem se INDOK enota prilagaja razvoju znanosti in tehnike ter išče in uporablja najnovejše dosežke komunikacijske tehnologije. Informacije morajo doseči uporabnike v najkrajšem možnem času, kar danes omogočajo npr. telefaks, elektronska pošta, računalniška omrežja itd. Komuniciranje hkrati pomeni tudi dvosmerno izmenjavo informacij med INDOK enoto in uporabniki njenih
storitev ter med INDOK enoto in virom informacij, kar je nujno, če želimo, da bo celoten sistem iskanja in dobave informacij uspešno deloval.
Tudi komuniciranje, kot proces prenosa informacij, ni področje, ki bi bilo prepuščeno samo sebi. S problemi in napredkom tega procesa se ukvarja relativno mlada znanstvena disciplina, imenovana KOMUNIKOLOGIJA.
V	INDOK enoti se seveda trudimo, da bi svoje poslanstvo čim bolje opravljali.
Informiranje v okviru INDOK enote poteka v EMO prvenstveno preko Strokovne knjižnice, saj je ta način uveljavljen že dalj časa. Pri tem je mišljeno kroženje serijskih publikacij in dobava sekundarnih dokumentov preko sodelovanja z Informacijskim centrom in SIC (Specializirani INDOK center) za strojništvo v Ljubljani, z založbami in drugimi knjižnicami, itd. Vsi zahtevani primarni dokumenti se zaenkrat naročajo preko knjižnice.
V	okviru INDOK enote imamo tudi možnost neposrednega (on-line) dostopa do podatkovnih zbirk v tujini na dveh velikih računalnikih:
-v Bernu (Švica), kjer je dostopnih preko 100 baz podatkov na gos-titeljskem računalniku (»host-u«) Data-Star (Radio-Schweiz AG) in
- v Frankfurtu/M. (ZRN), kjer lahko uporabljamo preko 50 baz podatkov na računalniku FIZ-Technik (Fachinformationszentrum Technik (Fachinformationszentrum Technik e. V.).
Podatkovne zbirke (baze podatkov) v tujini pokrivajo različna področja, predvsem tehniko/tehnologijo, kemijo, biomedicino, norme, poslovne informacije (podatki o proizvajalcih, proizvodih, sejmih itd.). Za naše potrebe smo tuje baze podatkov že uporabljali, vendar pričakujemo, da se bo zavest o uporabnosti tega sistema informiranja počasi dvigovala, kar bo v korist tako INDOK enote (več dela - več izkušenj - boljši rezultati) kot tudi uporabnikov (trenutno najhitrejši možni dostop do informacij). Poleg tega omogočajo nekatere tuje baze podatkov tudi naročilo primarnih dokumentov kar preko računalnika, kar pa zaenkrat ne uporabljamo predvsem zaradi visoke cene takih storitev.
Poleg tujih podatkovnih zbirk so nam dostopne tudi baze podatkov na računalniku Računalniškega centra Univerze v Mariboru (RCUM), v okviru njihovega Informacijskega servisa. RCUM je generalni izvajalec izgradnje Sistema znanstveno-tehnološkega informiranja v SFRJ (SZTIJ). Trenutno je njihova ponudba sicer skromna (vsaj v primerjavi s podobno ponudbo v tujini), vendar je treba upoštevati dejstvo, da na tem področju (v SFRJ) orjejo ledino - vsaj kar se tiče obsega informacijske dejavnosti in zastavljenih ciljev.
Na področju dokumentiranja je bil dosežen pomemben napredek v Strokovni knjižnici, kjer se delovanje počasi prenaša s papirnatih kartotek na računalniško poslovanje. Tako so knjižnični katalogi po novem narejeni s pomočjo računalnika (mikroračunalnik ATARI 2080ST, program STEVE), kar omogoča hiter pregled nad trenutnim stanjem (knjige, članki, periodika). S časom se bo verjetno preselilo na računalnik tudi ostalo poslovanje v knjižnici (preostale kartoteke, dopisovanje, naročila itd.).
V	INDOK enoti gradimo tudi lastne podatkovne zbirke na mikroračunalniku, ki naj bi omogočile hiter dostop do informacij. Tako imamo na računalniku (osebni računalnik Commodore PC-20, programi CDS/ISIS, dBase III Plus, Paradox) podatke o on-line dosegljivih tujih podatkovnih zbirkah, gradi se bibliografska baza podatkov za področje mikroračunalnikov, imamo evidenco programske opreme, ki je dostopna v INDOK enoti (slednjo bomo skušali razširiti na EMO v celoti). Na računalnik so pre-nešeni podatki o inovacijah v EMO, začel se je vnos podatkov o standardih, pripravlja pa se že izgradnja zbirke bibliografskih in biografskih podatkov o strokovnem kadru v našem podjetju.
Kljub zgoraj opisanim premikom v pozitivni smeri obstajajo tudi problemi (kje jih pa ni?). Na eni strani bi v INDOK enoti prav prišla dodatna delovna sila, ki bi pospešila uresničevanje zamisli, ki jih ne manjka, pa ostanejo neuresničene zaradi preobilice drugega dela. Na drugi strani se
kljub temu, da skušamo narediti red na področju strokovne literature, srečujemo z neredom na nivoju podjetja, ki je posledica nepravilnosti v poslovanju in čisto človeške »šlamparije«. Tako ne prihaja vsa strokovna literatura v EMO preko Strokovne knjižnice, zato tudi ne more biti vsa obdelana (dokumentirana). Posledica tega je iskanje in naročanje literature, ki jo v EMO že imamo, le da se za to ne ve in veselo počiva v predalu nevestnega delavca. Podobno velja tudi za raziskovalne, diplomske in pripravniške naloge, literaturo s sejmov in posvetovanj, itd., ki tudi ne najdejo poti do Strokovne knjižnice, kamor sodijo. Zato je možno, da se pod-
obne raziskave opravljajo v različnih delih EMO, ker pač drug za drugega ne vemo, kaj kdo dela ali pa se raziskave ponavljajo znotraj iste skupine, ker so rezultati prejšnjega dela izgubljeni ali pozabljeni. Pri tem izgublja podjetje kot celota, ko mora plačevati za isto delo večkrat.
Poseben problem predstavlja tudi dostop uporabnikov strokovne literature do serijskih publikacij (revije, časniki...). Zaenkrat imamo namreč uveden sistem kroženja tovrstne literature, ki pa kljub dobremu namenu ne deluje vedno najbolje. Tako nekatere revije potujejo silno počasi, druge nikoli ne dosežejo vseh zainteresiranih, najbolj zanimive pa občasno »dobijo noge«. Tovrstni problemi kažejo naš značaj in dokazujejo, da se ne zavedamo dejstva, da sami sebi delamo škodo.
Presenetljivi bi bili tudi rezultati analize o uporabi oz. izposoji literature iz Strokovne knjižnice. Trenutno ima knjižnica evidentiranih okoli 130 uporabnikov od skupaj približno 2750 zaposlenih v EMO. Če je nekako še razumljivo, da delavca za tekočim trakom ne zanima strokovna literatura, pa ostaja odprto vprašanje, kakšno strokovno literaturo berejo vsi tisti zaposleni, ki imajo višjo in visoko izobrazbo ali pa zasedajo delovno mesto, kjer se taka izobrazba zahteva (takih delovnih mest je v EMO trenutno okoli 420), pa nikoli niso videli notranjosti Strokovne knjižnice EMO? Eden od možnih odgovorov je, da literaturo v imenu delovne skupine prevzema vedno samo vodja skupine, drugi pa, da nekateri že vse znajo in jim dodatno izobraževanje ni potrebno. Morda obstaja tudi tretja možnost?)
Za konec še vabilo: čim več uporabnikov bo imela INDOK enota, tem več bo novega znanja (upajmo) v našem podjetju. Predvsem znanje pa je danes tisto, kar ločuje razvite dežele od nerazvitih.
Bojan Kovač
EMO in sejmi
Gornja Radgona, Zagreb, Celje,
NA SEJMU V GORNJI RADGONI
V	dneh od 19. do 27. avgusta je bil v Gornji Radgoni odprt tradicionalni, letos že sedemindvajseti mednarodni kmetijski sejem. Na tem, sicer zelo specializiranem sejmu kmetijcev, izdelovalcev opreme zanje in predelovalcev njihovih izdelkov, smo z delom našega proizvodnega programa tradicionalno, že vrsto let prisotni tudi »emovci«.
V	okviru komunalnega programa smo tokrat razstavljali visokotlačno brizgalko, koške in kesone za smeti oz. odpadke, odpres-ke in avtokolesa, vrtni pekač; s slikami oziroma au-diovizualnimi pomagali pa smo predstavili tudi kotalni prekucnik (rol kiper).
Program DOM je predstavil široko paleto raznovrstne posode, program izdelkov za
etažno ogrevanje na plin in trda goriva, električne oljne in emoterm radiatorje ter izdelke »BIO linije«, oziroma posode namenjene novemu načinu kuhanja, ki je razumljivo vzbudila med obiskovalci našega razstavnega prostora tudi največ zanimanja.
O neposrednih poslovnih učinkih naše udeležbe na tej prireditvi zaenkrat še ne moremo povedati nič določenega. Velja pač mnenje, da so tovrstni učinki bolj posredni in tudi zanje je potrebno mnogo dodatnega pripravljalnega dela. Osnovni namen našega sodelovanja na tej sejemski prireditvi, biti prisoten na jugoslovanskem trgu ter utrditi stare in navezati nove poslovne stike je bil dosežen. Glavni, poslovni uspeh bo seveda izražen šeie v naslednjih tednih. Danes so pač takšni časi, da morajo kupci nekaj časa pri-
Zagreb
merjati informacije prejete z različnimi ponudbami in se šele kasneje odločajo za nakup.
Sicer pa je bil letošnji radgonski sejem znova nekoliko večji, saj so na sejmišču v zadnjem letu dogradili še eno razstavno dvorano s tisoč kvadratnimi metri razstavne površine.
Na sejmu je bilo tako moč videti izdelke okoli 1200 domačih in tujih razstavljalcev. Stalnim razstavljalcem se je letos pridružilo še 50 novih iz vse Jugoslavije, kar kaže, da je ekonomski interes precejšnjega dela jugoslovanskega gospodarstva vendarle pred političnim zdraharstvom.
Viki KLENOVŠEK
Letošnji radgonski sejem je bil znova nekoliko večji. Na njem je bilo moč videti izdelke okoli 1200 domačih in tujih razstavljalcev.
EMO na Interklimi v Zagrebu
Vsestransko uporabna visokotlačna brizgalka, katero smo razstavljali na sejmu v Gornji Radgoni.
Zagreb, 1. do 5. izdelali smo plinski kotel za SfiBtembra lOflO pripravo tople sanitarne
sepiemora	vode (APK SV)| kote EM0
Interklima je mednarodna SPECIAL 25 (na olje in plin) sejemska prireditev, organi- ter regulacijski element RE zirana vsako drugo leto, na 25. To so novi proizvodi, za
kateri se z novostmi predstavijo proizvajalci toplotne tehnike, prezračevanja, klimatizacije, sanitarij, čistilnih naprav ter energetske opreme.
Na tej specializirani strokovni prireditvi, ki je bila letos organizirana že desetič, je tradicionalno prisotna tudi naša delovna organizacija.
O sodelovanju na letošnji prireditvi smo se odločili že
tržišče zelo zanimivi. Poleg omenjenih novosti, pa smo na letošnji INTERKLIMI razstavljali tudi ostale »male kotle« za etažno in individualno ogrevanje, radiatorje, kombiniran plinski kotel EMO-SAVIO, program WC splakovalnikov, TRIKA -KOTEL (320 KW), visokotlačno brizgalko, razsoljeval-no napravo in »frezo«.
Zvabili, poslanimi mnogim
spomladi in tudi resno in projektantom oziroma po-konkretno pristopili k reali- slovnim partnerjem, smo pri-zaciji dogovorjenih nalog, tegnili mnogo strokovnjakov Tokrat smo naloge tudi na predstavitev, ki smo jo resnično realizirali, kar sicer pripravili četrti dan sejma, v v EMO v zadnjih letih ni bil posebni predavalnici, ravno pogost pojav; razvili in Proti pričakovanju je bila
predavalnica, ki ima sicer na voljo okoli 80 sedežev, nabito polna. Zakaj proti pričakovanju? Zaradi tega, ker se je pokazalo, da so med 10. in 11. uro, torej prav v času, ko smo mi pripravili predavanje, enako storila tudi druga podjetja in povabila na predstavitve tudi iste strokovnjake kot mi.
Uvodoma je vse prisotne pozdravil predsednik ZOU naše delovne organizacije dipl. ing. kemije Marjan DREV, ter jih na kratko seznanil s sedanjim stanjem v naši tovarni ter nakazal
našo pot v prihodnje. Predstavitev je nato potekala po naslednjem vrstnem redu:
-	novosti s področja proizvodnega programa toplotne tehnike
-	novosti s področja normativov za plin
-	predstavitev programa UNITECH-SAVIO
-	predstavitev programa energetske opreme.
Miro GOLČMAN, ing. str. (EMO), Nikola VUJEVIČ, dipl. ing. (Inštitut za plin iz Sarajeva) in Jadran MUR-KOVIČ (Unitech-Savio iz Trsta) so svoja izvajanja opravili kvalitetno, tako, da so
prisotni še po predstavitvi dolgo časa v sproščeni besedi sodelovali z vsemi nami, ki smo sodelovali pri organizaciji predstavitve oz. pripravili te informacije.
Za konec naj dodam še misli, ki mi ves čas vožnje iz Zagreba proti domu niso dale miru: ljudi je treba nenehno seznanjati z novostmi, jih »obdelovati« z vabili, prisotnostjo in jih prepričati (oziroma jim dokazati), da delamo vedno bolje in kvali-tetneje, saj je le v tem naš uspeh, naša prihodnost.
Rasti ŽNUDERL D. i. A
Rekorden obisk na celjskem obrtnem sejmu
Od nekdaj je osnovna vloga sejma, da pripelje na isto mesto kupca in prodajalca, gre torej za koncentracijo ponudbe in povpraševanja.
Dvaindvajseti mednarodni obrtni sejem, ki so ga zaprli v nedeljo, 17. septembra, je bil doslej največji, tako po številu razstavljalcev (1800), kot po obisku, saj si ga je v desetih dneh ogledalo nad 210 tisoč ljudi, to pa je okoli 10 tisoč več kot lanskega. Osrednja sejemska prireditev drobnega gospodarstva na območju skupnosti Alpe-Jadran je pritegnila mnoge ugledne goste iz vse države in tujine. Celoten sejemski program je bil dopolnjen še s številnimi prireditvami, posvetovanji, poslovnimi dnevi, športnimi srečanji, ipd.
Tudi na letošnjem sejmu je bilo poskrbljeno za proda-
jo naših izdelkov iz programa široke potrošnje, kakor tudi za prodajo izdelkov iz
programa firme VVeishaupt, katero zastopa naša delovna organizacija.	V. K.
Prodaja izdelkov iz našega proizvodnega programa je na celjskem obrtnem sejmu že stalna praksa. Za ugoden rezultat je pač potrebna tudi maksimalna komercialna aktivnost.
Jesenski mednarodni zagrebški velesejem
Na jesenskem zagrebškem velesejmu se vsako leto zbere največ poslovnih ljudi, tako iz Jugoslavije kot tudi iz tujine. Poslovnost sejma dokazujejo njegovi rezultati in nenazadnje dejstvo, da je povpraševanje po prostoru bistveno večje od razpoložljivih zmogljivosti, ki so vedno povsem zasedene. Na sejmu so prisotni vsi pomembni jugoslovanski proizvajalci, komunikacija s poslovnimi ljudmi pa poteka v informacijskem in poslovnem smislu. Že od nekdaj je zagrebški velesejem v pravem pomenu besede jugoslovansko okno v svet. Njegova vloga se je z razvojem gospodarstva sicer spreminjala, vendar pa je še vedno obdržal močan družbenopolitični značaj, ki v taki obliki ni prisoten na nobenem drugem jugoslovanskem sejmu.
Letošnji mednarodni jesenski zagrebški velesejem je slavil pomemben jubilej - 80-letnlco obstoja. V času od 18. do 24. septembra ga je obiskalo preko 500.000 ljudi, kar dokazuje, da ni samo največja sejemska prireditev v Jugoslaviji, temveč tudi ena večjih na svetu.
Letošnji sejem je bil na 280.000 kvadratnih metrih raz-staviščnega prostora, od česar je kar 200.000 zaprtega prostora. Na njem je sodelovalo 3300 razstavljalcev, od tega 2120 domačih in 1180 razstavljalcev iz 76 držav.
Prisotni so bili vsi najpomembnejši proizvajalci prehrambene, kemijske, gradbene in tekstilne industrije, še posebej pa je bil poudarjen nastop jugoslovanskih proizvodov črne in barvne metalurgije, bele tehnike, industrije vozil ter široke potrošnje.
»Emovci« smo se v Zagrebu predstavili na 196 m2 razstavne površine.
V paviljonu 6, kjer se že vrsto let nahaja naš razstavni prostor, smo pokazali obiskovalcem program izdelkov za etažno ogrevanje na plin in trda goriva, električne radiatorje, radiatorje emoterm in trikaterm, kopalne in tuš kadi, podometni WC kotlič TAJFUN in popolnoma nov WC splakoval nik AMA-ZON.
Precej novosti smo predstavili tudi v okviru programa posode in sicer v obliki, dekorjih in
Neš prostor je bil tudi letos na zelo ugodnem mestu, v bližini glavnega vhoda. Pred lepo in domiselno urejenima stojnicama je bila skoraj vedno gneča. Veliko je bilo takih, ki so kaj kupili, precej pa je bilo tudi radovednežev. Pozornost je zlasti vzbujala posoda iz BIO PROGRAMA, zelo dobro pa je tekla tudi prodaja novih ponvic z zvenečim imenom »super siiver«, katerih zaloga je skoraj v celoti pošla.
emajlu. Prav novo oblikovanim izdelkom in novi vrsti emajla pa je veljalo tudi največ zanimanja.
Posoda EMO OPTIMAL ima dno oblikovano tako, da se toplota enakomerno razporedi in je izkoristek toplotne energije večji, primerna pa je za vse vrste kuhališč.
Posoda z novim emajlom imenovano GALAKSAL, pomeni kar malo »revolucijo« na področju emajliranja, saj ima nekatere karakteristike teflonske prevleke (se ne prijema, porabi se manj maščobe, po kuhanju in dušenju obdrži hrana naraven okus, čiščenje je lažje, ipd.
Seveda je bila predstavljena tudi BIO LINIJA, oziroma posoda namenjena novemu načinu kuhanja, pa novi emajlirani lonci na zvišan pritisk v treh dimenzijah (tri, štiri in pol in šest litrov), ter precej spremenjen oziroma dopolnjen program boutique izdelkov.
Med novosti s katerimi smo se predstavili v Zagrebu lahko prištejemo tudi plinski kotel EMO SPECIAL 25 na olje in plin, razstavili pa smo tudi kombiniran plinski kotel EMO - SAVIO, visokotlačno brizgalko, razso-Ijevalno napravo ter program gorllcev WEISHAUPT.
Naš razstavni prostor je bil ves čas sejma dobro obiskan in tudi zanimanje kupcev je bilo veliko, kljub znanemu zmanjšanju povpraševanja po izdelkih široke potrošnje zaradi zmanjšanja kupne moči.
Seveda pa ne smemo prezreti dejstva, da je pomen jesenskega zagrebškega velesejma širši od prodaje zgolj na jugoslovanskem trgu, saj poteka na sejmu živahna poslovna dejavnost tudi med posameznimi tujimi razstavljalci oziroma državami.
Sejma se vsako leto udeležijo razne gospodarske in politične delegacije iz praktično vseh vzhodnoevropskih držav, pa tudi delegacije in poslovneži iz Zahoda, ki prav na sejmu vzpostavljajo številne poslovne stike in sklepajo tudi kupčije.
Viki KLENOVŠEK
BELI SET iz boutique programa
Garnitura VIKEND - atraktivna in praktična
KITAJSKI VOK - številne prednosti pred klasično posodo
Tudi naše zastopstvo WEISHAUPT je bilo med »obleganimi«. Ker je sezona ogrevanja takorekoč pred vrati, je bilo tudi zanimanje za nakup kvalitetnih plinskih in oljnih gorilcev izredno veliko. Srečko Plevnik, eden izmed sodelavcev v zastopstvu je imel tako ves čas sejma »polne roke dela.«
V začetku so bili sejmi pri nas bolj »parada«, potem je Iz tega šele nastalo tržišče, medij. Tudi težave pri omejevanju izdatkov za propagando (nekaj časa so veljali tudi za nastope na sejmih), niso zavrle interesa jugoslovanskega gospodarstva za nastop na sejmih, ki se v zadnjih letih nenehno povečuje.
Ko se seštejejo vsi stroški, je lahko nastop na sejmu cenejši od drugih oblik konkurenčnih medijev, ne more pa nastopati osamljeno, ampak le v povezavi z drugimi mediji v ustreznem
UNIVERZALNI PEKAČ - posoda za novi način kuhanja
marketinškem spletu. V taki obliki je lahko glede na rezultate relativno poceni in uspešna oblika komuniciranja s trgom. Tudi na sejmih se že močno občuti, da se je spremenila situacija na trgu in da imajo nekatere gospodarske veje več blaga, kot ga je trg sposoben sprejeti.
Zato ne preseneča dejstvo, da je nastop naših delovnih organizacij na sejmih v zadnjem času veliko bolje marketinško pripravljen, kot je bil pred nekaj leti, saj so se tudi naše DO zavedale, da v hudi konkurenci na sejmih posle dela le tisti, ki se na nastop ustrezno pripravi.
Obveščanje v združenem delu
Kadar govorimo o odnosu sindikata do sfere obveščanja v združenem delu, potem je treba poudariti, da govorimo prvenstveno o dveh ravneh organiziranosti sindikata: o nalogah sindikata znotraj podjetja in o sindikalni politiki do obveščanja v republiškem vrhu. Na obeh ravneh ima sindikat posebne obveznosti pa tudi lastni interes. Obveznosti sledijo iz pričakovanja, da bo sindikat med ostalimi temeljnimi pravicami člo-veka-delavca v podjetju zavaroval tudi njegove pravice do obveščenosti in pravice do sodelovanja v obveščanju v ozdih.
Lastni interes sindikata v sistemu obveščanja pa naj bi se po pričakovanju kazal v nenehnem prizadevanju, da se poslužuje informacijskih medijev, ki so na voljo v podjetjih, za svojo politično propagando, za širjenje in uveljavitev svojih stališč med zaposlenimi. Za to, da bi se sindikalna organizacija v podjetju bila sposobna zavzemati za demokratične procese v sistemu obveščanja, pa je prvi pogoj njena lastna neodvisnost, to je neodvisnost sindikalnih vodstev v podjetjih od poslovodstev oziroma od delodajalcev, lastnikov firm. Brez materialne neodvisnosti ni neodvisnosti mišljenja in svobode ukrepanja.
Kadar govorimo o obveščanju v zvezi z interesi sindikata, seveda mislimo na tisti sistem obveščanja, ki je v funkciji delavske participacije v upravljanju, v funkciji odločanja oziroma samoupravljanja. Trdimo, ker tako kažejo analize in spremljanje prakse obveščanja v združenem delu, da se sindikat v podjetjih ne zaveda svojih nalog niti družbenih obveznosti, ki jih ima do obveščanja, pa tudi praktičnih koristi za svoje gibanje marsikje še ni opazil v sistemu obveščanja.
Odkar se je pred nekako tremi desetletji pričela dejavnost obveščanja v funkciji odločanja, to je samoupravljanja, načrtno razvijati, je v Sloveniji dosegla napredek v dveh pogledih: v bolj poklicnem pristopu k medijem (tiskanim, ne pa še pri pripravi
in izvedbi ustnih oblik) in v uveljavitvi splošne zavesti, da je to obveščanje pomemben segment v okviru širšega družbenega sistema informiranja (»kapilarni« sistem obveščanja). Sledovi tega napredka so v veljavni zakonodaji za to področje.
Ocenjujemo, da je raven normativne ureditve na višji stopnji kakor prevladujoča raven prakse. Zlasti zaostajajo za intenci-jami in duhom zakonodaje notranji odnosi v sistemu obveščanja (uveljavitev pristojnosti, dolžnosti virov, porazdelitev vplivov), zlasti pa zaostaja za možnostmi, ki jih ponujajo zakoni, stopnja podružbljenosti sistema. V tem pogledu je veliko improvizacije in samovolje tako v interpretacijah kakor v ravnanju v podjetjih. To pomeni lahko samo eno: da se ne zavedajo, da bi sindikat moral skrbeti za uveljavitev načel demokratično organiziranega sistema obveščanja.
Te materije sindikat v podjetjih z nekaterimi izjemami še ni osvojil in je v tem pogledu ponekod še povsem neprosvetljen. Ne nastopa niti v kritičnih spopadih okrog medijev in njihove vsebinske usmeritve niti ob krčenju pogostnosti in obsega informiranja niti se sam ne trudi, da bi prodrl v medije obveščanja v podjetjih ter si pridobival pristaše.
Povzetek najpomembnejših nalog sindikata do obveščanja
Lastnosti vodij
Vodenje ljudi zahteva posebnega človeka. Zato ni čudno, da so psihologi mnogo raziskovali, kaj loči dobrega vodja od slabega. Rezultati nesporno kažejo, da vodja:
Mora biti po sposobnostih (predvsem po inteligentnosti) nekoliko nad sposobnostmi ljudi, ki jih vodi.
Mora imeti visoko raven znanja, tako s področja dela kot s področja metod in načinov vodenja ljudi.
Mora biti zrela, čustveno stabilna osebnost. Čiovek, ki je nervozen, ki ima polno osebnih problemov, ki slabo prenaša psihične obremenitve in vselej čustveno reagira, bodisi navzven (vzkipljivost, agresivnost, nezaupanje) ali navznoter (občutja krivde, psi-hosomatika), tak človek ne more biti dober vodja.
Mora imeti veliko energije, biti dinamičen, komunikativen, v socialnih situacijah smel, pa tudi topla, k ljudem usmerjena osebnost.
Mora imeti čvrsto zgrajena moralna načela.
Uspešne vodje označujejo še nekatere druge, manj pomembne lastnosti (da je napreden, dojemljiv za novosti, da je realist, ne pretirano sentimentalen, da ima ustrezen nastop v družbi itd.). Seveda je pomembno, da je vodja za svojo delo motiviran.
Vsako od zgornjih področij bi lahko razčlenili še naprej, saj gre za sestavljene lastnosti človeka. Na nekatere od njih posameznik lahko vpliva, na druge pa ne in so zato toliko pomembnejše pri selekciji in usmerjanju ljudi za vodje. Seveda pa se tudi različna vodstvena mesta med seboj lahko zelo razlikujejo. Čisto nekaj drugega je voditi veliko skupino ljudi ali pa majhno skupino, na primer samostojnih strokovnih delavcev. Vsem pa je skupno eno: dober vodja mora za svoje ljudi imeti čas, z njimi naj se ukvarja čim več.
Emajliretff
V-^
breslo
SBzornik
v podjetjih kot segmenta družbenega sistema informiranja
1.	v nastajajočih statutih in pravilnikih novih podjetij med ingerencami sindikata zagotoviti njegov vpliv v sistemu obveščanja v podjetju: pravico predlaganja sestave družbenega organa za obveščanja in izpeljava kandidacijskega postopka za ta organ, zadostna zastopanost v družbenem organu (po možnosti tudi en član komisije OS ZSS za obveščanje); soglasje k vsebinski zasnovi posameznih medijev; soglasje k imenovanju odgovornega urednika;
2.	v vse izobraževalne programe za aktiviste sindikata uvrstiti inštruktažno temo o nalogah sindikata v sistemu obveščanja v podjetjih, ker jih ne poznajo;
3.	pri organigramu podjetja zagotoviti ustrezno avtonomijo in ustrezen organizacijski položaj službe za obveščanje; v aktu o razvidu del in nalog uveljaviti naloge za obveščanje (bolj ali manj členjene, samostojne ali priključene - glede na velikost in razvejanost podjetja); izobrazba in posebna znanja (pridobljena in tudi ustrezno ovrednotena);
4.	v aktu o pravicah in obveznostih delavcev uveljaviti pravice organizatorjev obveščanja, ki jim gredo po poklicu (v skladu z akti DNS) - to doseči preko panožnega sindikata;
5.	pomagati s sredstvi, organizacijo in inštruktažo pri oblikah dodatnega izobraževanja in obveščanja organizatorjev obveščanja; s podeljevanjem Voljčevih nagrad in priznanj podpirati kakovost obveščanja (ne le izdelkov - medijev, marveč tudi kakovost v organizaciji služb in posameznih informacijskih akcij);
6.	vse primere konfliktov v zvezi z obveščanjem obravnavati na organih sindikalne organizacije in jih uvrstiti na dnevni red odbora za obveščanje; pri tem ostati načelen do zahtevanih standardov in repertoarja obveščanja v funkciji odločanja in mobilizacije delavcev;
7.	na vseh ravneh v okviru odborov in komisij za obveščanje spremljati kakovost obveščanja, tako tiskanih kakor neposrednih oblik, in v ta namen uporabljati tudi vsak redni stik z uredništvi oziroma organizatorji obveščanja;
8.	sodelovati v vseh oblikah in sredstvih obveščanja v podjetjih z informacijami o politiki sindikata; sindikalni aktivisti morajo uporabljati sestanke samoupravnih skupin ter zborov delavcev za svoje nastope, za
^^^L^Emajlirec.
^informato
pridobivanje delavcev za sindi- ve informacij v glasilih in bilte-kalna stališča; sodelovati mo- nih-izposlovati si morajo in se-rajo z novinarji in uredniki v veda tudi polniti stalno sindikal-podjetjih zaradi skupne pripra- no rubriko v glasilih in biltenih.
KONTEJNERJI ZA ITALIJANSKEGA PARTNERJA
V sredo, 6. septembra je z našega transportnega terminala krenila na pot letos že tretja vlakovna kompozicija naložena s šestmetrskimi kovinskimi zabojniki za italijanskega partnerja oz. kupca firmo NUOVA CONTAINERS iz Trsta. S to kompozicijo se je število odposlanih kontejnerjev zaokrožilo na 50, do konca leta 1990 pa naj bi se to ševilo povzpelo na 6 do 7 tisoč kontejnerjev.
Pomembno delo za Italijo je steklo. Za italijanskega partnerja firmo NUOVA CONTAINERS je za 5 let dogovorjena izdelava kontejnerjev. S tem poslom naj bi naša tovarna že letos uresničila okoli dva milijona DEM čistega deviznega priliva, vsako naslednje leto pa še nadaljnjih 9,36 milijona DEM priliva.
Zakaj pri nas ne izkoriščamo delovnega časa v celoti?
Po dosedanjih preračunih delovni čas efektivno ne presega treh ur in 15 minut, s čimer dokaj spokojno živi okoli sedem milijonov Jugoslovanov, tistih, ki dnevno odhajajo na delo. Produktivnost dela in ekonomičnost izkoriščanja družbenih sredstev ne zadovoljujeta že več let, ob čemer pa so v normativnih aktih tudi nelogičnosti, ki spodbujajo k razmišljanju, kam pravzaprav vodi samoupravljanje. Kadar v številnih pravilnikih naletimo na člen, s katerim določajo stimulacijo za redno prihajanje na delo in nagrado poleg redne mesečne plače, smo lahko resnično ne le začudeni, ampak tudi vznemirjeni. Spodbujati nekoga k rednemu prihajanju na delo, kar je sicer njegova osnovna obveznost, in to od 1,2 milijona nezaposlenih, pretežno mladih in izobraženih, je pravi nesmisel.
Vsaj deset let že obstaja mišljenje, po katerem je potrebno ukiniti monopol na delovno mesto. To dejansko pomeni, da se ukine praksa, po kateri se z zaposlitvijo pridobi doživljenj-ska pravica, ki v ničemer ni izpostavljena konkurenci. Zapolnjevanje sproščenih ali prostih delovnih mest ima pri nas precej bolj socialne kot ekonomske značilnosti. Odločilne so točke in čakalni čas, ne pa uspešnost v šoli ali na fakulteti, psihofizične in druge sposobnosti, ki jih je mogoče preveriti na zelo objektivne načine. Pred kratkim ponujeni predlog zakona o delovnih razmerjih sicer precej bolj ustreza potrebam reformirajočega se gospodarstva, vendar bi potrebovali precej bolj natančne in jasne predpise, ki bi varovali zaposlene pred samovoljami, zvezami, privatizacijo in vsem drugim, kar je značilno za naš čas.
Naš izgubljeni čas ne zajema tistih 1,2 milijona nezaposlenih, med katerimi marsikdo zaman čaka na delovno mesto več kot 5, pa tudi 10 let. Strokovnjaki trdijo, da vsako leto čakanja odnaša pet odstotkov pridobljenega znanja. Zlahka, torej, ugotovimo, čemu so podobni stomatolog, profesor ali kdo drug, ki so na zavodu zabeleženi, recimo 8 let. V primeru, da vendarle dobijo delovno mesto, potrebujejo precej časa, da se seznanijo z novimi dosežki. Naši pripravniki pa imajo pogosto tudi trideset ali še več let. Objektivno nimajo časa, da bi dočakali polno pokojnino. Naše gospodarstvo in negospodarstvo pa sta ostala brez zagnanosti mladih ljudi, ki drugod v svetu še koliko prispevajo k razvoju. Tujina namreč plodno druži mladost in izkušnje, ob polnem izkoriščanju delovnega časa.
Podatki opozarjajo, da dnevno vsaj 400.000 naših ljudi odhaja namesto na svoja delovna mesta - na sestanke. Če k tej številki dodamo še tiste, ki so odsotni zaradi bolezni ali zaradi
službo. Kaj reči o ljudeh, ki se na delovno mesto vozijo z vlaki, ki praviloma zamujajo?
Do sedaj niti ena od komisij za reformo in noben sindikat niso razpravljali o našem izgubljenem času v vseh njegovih različicah. Še manj so se posvečali odpravljanju vzrokov za to.
Kolikšen je v naši ekonomski in družbeni krizi delež nedela in nedisciplina, pa bomo morali še preučiti.
Iz Servisa
za obveščanje v združenem delu
upravičenih oziroma neupravičenih razlogov, ugotovimo, da vsaj 10 % zaposlenih ne opravlja svojih rednih dolžnosti.
Naš sistem storitev v občinah, bankah, ustanovah in drugod je zasnovan z namenom povzročanja čim daljšega čakanja. Vrste v ambulantah, bolnišnicah, pred poštnimi in bančnimi linicami, v servisih in drugod potrjujejo, da naš čas še ni denar. To tezo potrjuje tudi dolžina študija.
Koliko časa izgubljamo, da bi si zagotovili sprejem v bolnišnico, odprli delavnico, kupili stanovanje ali vplačali avtomobil! Vse to so izrazito nerazumna dogajanja, ki so povsem neusklajena z reformo in s tržno ekonomijo.
Prenapolnjena vozila v mestnem prometu utrudijo in vznemirijo ljudi, še preden pridejo v
Kakšno delo bi radi?
Idealno bi bilo, če bi vsak človek delal tisto, kar ga najbolj veseli in za kar je najbolje usposobljen. Toda velikokrat temu ni tako in že samo to je lahko vzrok številnim nezadovoljstvom. Če k temu prištejemo še nekaj naših sistemskih zmot glede zaposlovanja in gospodarskega razvoja, potem se ni potrebno čuditi, da smo v stanju, kakršnem pač smo, z vsemi posledicami, ki smo jih šele začeli čutiti.
Velikokrat radi rečemo: »Ja, nagraditi je potrebno dobrega delavca, slabega pa kaznovati,« a velikokrat pri tem mislimo: »No, to naj velja od mene naprej!« A tisti, ki želi v praksi to izvesti, se srečuje s takimi problemi, da velikokrat raje obupa in prepusti stvar toku včerajšnjega dne, kot pa da bi oral ledino.
In v teh resnih časih, ko imamo trg, tržno ekonomijo, trg dela in kapitala vsi na jeziku, želimo uveljaviti tudi trg dela in znanja, trg delovne sile.
Tak trg torej, če rečemo zelo poenostavljeno, kjer bomo samo po sebi umevno
1.	da nihče ni večno zaščiten na nekem delovnem mestu (kot sedaj radi rečemo, da me nihče ne more tako malo plačati, kot lahko malo naredim),
2.	da se je potrebno stalno izobraževati,
3.	da je drugačen delovni čas (pravimo mu »evropski«).
4.	da pozna ne samo zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ampak tudi tako delno, začasno, za nekaj ur tedensko, nekaj dni na teden, torej občasno delo,
5.	da je bolje nagrajevano uspešno ustvarjalno delo.
Lepo zapisano in mišljeno, toda kako to izvesti v praksi. Kako preskočiti našo dolgoletno uspavanost, samozaverovanost, samozadostnost, kje je sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas pravzaprav pomenila (izjeme sicer so, a precej v manjšini) nesluteno, četudi včasih le navidezno varnost, lahko tudi do upokojitve, pri tem pa upoštevati realno možnost socialnih pritiskov po načelu raje enaki v revščini kot različni glede na vloženo delo in znanje.
Lahko bi se vprašali, ali smo se pripravljeni spopasti s temi našimi zastarelimi razmišljanji, da bomo lahko odprli čas in prostor predvsem generacijam, ki stojijo pred vrati?
Ob tem bi se najprej morali vprašati, kaj pravzaprav pomeni delovno mesto. Se sploh zavedamo, kaj nam je pomenila ta skorajda neprecenljiva socialna varnost (odmislimo tu »golo plačo«, o tem bi se dalo govoriti na dolgo in široko)? Od zdravstvenega do pokojninskega zavarovanja, sindikalnih in drugih pravic in tako dalje, četudi tu ni vse brez napak?
Z uveljavljanjem novega bomo lahke del teh do sedaj samoumevnih pravic izgubili, toda pridobili bomo lahko neskončno več, četudi morda ne v prvem hipu.
Pridobili bomo možnost hitrejšega napredovanja, usposabljanja (če bomo hoteli in zmogli to narediti), boljšega nagrajevanja, razlikovanja torej. A ne po tem, od kod prihajamo, čigavi smo, am-
Ljudje bi najbolj kupovali delnice Iskre in Elana
Zagrebški center za raziskovanje marketinga je naredil zanimivo raziskavo o zanimanju Jugoslovanov za nakup delnic
- Štirje od desetih Jugoslovanov bi s svojimi dinarji in devizami že zdaj kupovali vrednostne papirje naših podjetij. Če bi imeli možnost, bi najprej posegli po delnicah Elana in Iskre. Na tem nekakšnem prvem borznem barometru pri nas pa so nato razvrščene še delnice zagrebške Ine, kragujevške Zastave in sarajevskega Energoinvesta.
Kot kažejo podatki te raziskave, ki sojo opravili v zagrebškem centru za raziskovanje marketinga (Cerna), se za delničarstvo najbolj zanimajo zaposleni, bolje situirani in izobraženi prebivalci večjih mest, stari od 25 do 44 let. Med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi so na prvih mestih vlaganja v turizem (v Sloveniji, na Hrvaškem in v Črni gori) in kmetijstvo (v Makedoniji, Vojvodini, Srbiji ter v Bosni in Hercegovini).
Na lestvici jugoslovanskih podjetij, ki bi po raziskavi Čeme zdaj najlaže prodajala svoje vrednostne papirje, so poleg uvodoma naštetih še Simpo, Meblo, Sever, Kolinska, Nafta-gas, Petrol, BIS, Lola Ribar, Rade Končar, 29. novembar, Gavrilovič in titograjski Aluminijski kombinat.
Vprašani v večini naših zveznih enot so se odločili, da bi svoj delniški kapitalski vložek najprej namenili podjetju v »svojem« okolju: v BiH sarajevskemu Energoinvestu, v Črni gori titograjskemu Aluminijskemu kombinatu, na Hrvaškem zagrebški Ini, v Sloveniji Elanu in v ožji Srbiji vranjskemu Simpu, medtem ko anketiranci na Kosovu in v Makedoniji najbolj zaupajo Zastavi, v Vojvodini pa bi najviše kotirale delnice Iskre. Nasploh so se slovenska podjetja kar dobro držala na teh lestvicah firm, saj sta se povsod eno ali dve u-vrstili med zgornjih pet. To pa morebiti tudi že napoveduje, da bo v prihodnje motiv za skupni dobiček močnejši od nekaterih zdajšnjih političnih razhajanj in zmerjanj.
pak po tem, koliko znamo, smo pripravljeni se še naučiti, se spremeniti, narediti.
Ves ta proces se začne v glavah in začeti se mora najprej pri vodilnih in vodstvenih delavcih. Le-ti lahko z lastnim zgledom, vztrajnostjo in doslednostjo veliko prispevajo k spreminjanju, uveljavljanju nečesa novega.
Stalno izobraževanje? Mislite, da je to le za mlade, starejši da tega ne zmoremo? Če hočemo, bomo tudi zmogli in če bomo želeli bolje delati, več znati in tudi več dobiti, se bomo morali lotiti tudi tega trdega oreha. Znanje prehitro zastari, da bi lahko le na preteklih uspehih kovali svojo prihodnost. Iz preteklosti se lahko predvsem iz napak naučimo, česa ne smemo storiti. Ena izmed napak pa je bila prav gotovo ta, da smo mislili, a smo vse znanje pojedli v šolskih klopeh, potem pa ga ne potrebujemo več.
Drugačen delovni čas? Od osmih do petih, vmes ena ura za kosilo? No, na zahodu, boste rekli, to že gre, a pri nas? Ko pa imamo toliko dela popoldne, od sive ekonomije, »fuša«, kot radi rečemo, do številnih drugih reči, za to, da nadoknadimo tisto, kar dopoldne ne zmoremo? Pa ste kdaj pomislili, da je potrebno predvsem na delu, za katerega smo plačani, veliko več storiti? Če bi tako uspešno lahko delali dopoldne, bi lahko tudi več zaslužili in izgovor, češ da dopoldne premalo zaslužimo, nam tudi ovira uveljavljanje drugačnega delovnega časa. Toda tudi razvitejši od nas so spoznali, da je nečloveško vstajati ob štirih, petih zjutraj, da so človeške sposobnosti za dobro delo drugače razporejene. A samo spremeniti čas seveda ni dovolj. Potrebujemo tudi drugačno organizacijo dela, medsebojne odnose, odgovornost in sankcije. Da je pravzaprav neumnost, da ob desetih, enajstih s toplo malico tako obremenimo želodec (ko gre »vsa« kri tja), da postanemo leni, zaspani, nezainteresirani. Za zajtrk pa zjutraj nimamo časa, pa bi bilo bolj koristno zjutraj več pojesti kot pa sredi dopoldneva.
Delna zaposlitev, taka, 20 ur tedensko? Kdo bo dejal, kje pa! Pa so razviti spoznali, da lahko s tem uspešno rešujejo zaposlitvene, ekonomske, tehnološke in še kakšne druge probleme.
In za konec takega natrošenega razmišljanja za resnejše čase, ki prihajajo: Če se znamo tako primerjati z razvitimi, zahodom, da računamo plače v markah in da v tej valuti potekajo vse primerjave, bodimo vsaj toliko realni in se s temi, ki zaslužijo plače v markah v tujini, primerjajmo še po čem drugem: po izobraževanju, organizaciji dela, delovni storilnosti, družbeni organiziranosti, delovnem času, po pogojih, v katerih delajo in živijo.
Primerjajmo prednosti in slabosti in videli bomo, da lahko sami storimo veliko. Da ni vse, kar imamo, zanič, ampak se da, s primerno organizirano aktivnostjo, upoštevajoč naše razmere ter tisto, kar hočemo, marsikaj izboljšati, popraviti, spremeniti. Tudi z drugimi ljudmi, če je potrebno.
Menite, da so žrtve za to prevelike in da raje ostanemo tam, kjer smo?
Toda to slednje žal pomeni, da nimamo prav nobene možnosti za boljše, srečnejše življenje.
Bomo torej začeli spreminjati?
Drobne zanimivosti
OBČINSKA SKUPŠČINA
INDUSTRIJSKA PROIZVONJA - Po dolgotrajnem zaostajanju industrijske proizvodnje v občini je prišlo do zadnjih podatkov do pomembne poživitve. Tako je bila junijska proizvodnja kar za 10,3 % višja od povprečne lanske mesečne proizvodnje pa tudi za 2,4 % od proizvodnje od istega meseca v lanskem letu. Z junijskim obsegom industrijske proizvodnje se je tako skupni rezultat v polletju popravil - indeks znaša 100,1 v primerjavi z lanskim polletjem. Povečanje proizvodnje res ni veliko, vendar pa daje njena oživitev ugodno izhodišče za nadaljevanje teh gibanj tudi v drugem polletju. Od pomembnejših industrijskih panog so povečale obseg proizvodnje: črna metalurgija, predelava cinka in zlitin, kovinska industrija, proizvodnja bazne kemije, gradbenega materiala, tekstilne konfekcije in raznovrstna industrija. Nižja količinska proizvodnja pa je bila v tem času - prvih šestih mesecih letos - zlasti v strojni industriji, proizvodnji električnih aparatov, kemični predelavi, proizvodnji tkanin ter v živilski industriji.
IZVOZ - V prvih petih mesecih letos se je skupni izvoz v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 2,6 %, toda, na žalost, se je za nekaj točk zmanjšal na konvertibilno področje, zato pa povečal na klirinško. Temu primerno je bila tudi pokritost uvoza z izvozom neprimerno večja na klirinško območje. Skupni uvoz je bil v tem času večji za 56,1 % s konvertibilnega in za 53,8 % s klirinškega območja.
IZGUBE - V prvih šestih mesecih letos je gospodarstvo v občini izkazalo za 78.580 milijonov dinarjev izgub, kar je za petkrat več kot v istem obdobju lani. V gospodarstvu je z izgubo poslovalo dvajset organizacij, v negospodarstvu pa sedem. Tako visok obseg izgub v prvem polletju letos je zaskrbljujoč, ne glede na to, da so letošnji rezultati težko primerljivi z lanskoletnimi. Za letošnje podatke je značilno, da od skupnih izgub v občini odpade le manjši znesek na industrijo, kjer je bila praktično izkazana izguba le v EMO TOZD Odpreski. Temeljne organizacije Železnarne Štore letos poslujejo pozitivno. Zato pa so v letošnjem obdobju prvih šestih mesecih kar 47 % izgub dosegli v temeljnih organizacijah Železniško transportne organizacije Celje, kjer je bil tudi lani njihov obseg izgub kar znaten. Večji znesek izgub odpade še na Elektro Celje, nadalje TEKO in Avtomehani-ko. Več pa je izgubarjev še na področju komunalne dejavnosti, obrti, prometa pa tudi gostinstva in turizma. Res pa je tudi to, da je dobršen del teh izgub sezonskega značaja.
DROBNO GOSPODARSTVO - Spremembe v zakonodaji na vseh ravneh so povzročile precejšen porast števila enot drobnega gospodarstva v prvem polletju letos. To se nanaša tako na obrtne delavnice kot na število novih pravnih oseb. Tako se je v šestih mesecih letos povečalo število rednih obrtnikov za 66, in sicer od 834 na 900 ali za 8 %. Poleg tega so bila ustanovljena štiri nova podjetja, nekaj pa jih je bilo v tem času še v ustanavljanju. V skladu s planom aktivnosti v tem letu je bilo razpisanih in razdeljenih za namene deficitarnih obrtnih dejavnosti osem poslovnih prostorov v središču mesta. V pripravi je ustanovitev rizičnega sklada za financiranje razvojnih programov drobnega gospodarstva, ki bo predvidoma uresničen do oktobra letos. Žal pa, navzlic spremenjeni obrtni zakonodaji, ni v skladu s povečanjem števila obratovalnic opazen tudi porast števila zaposlenih delavcev.
KADRI IN ZAPOSLOVANJE - V prvem polletju letos so se nadaljevala pretekla gibanja. Za-
radi prerazporejanja delavcev znotraj podjetij in le delnega nadomeščanja naravnega odliva in fluktuacije, so se še naprej zmanjševale možnosti za zaposlitev. Povprečno število zaposlenih se je v globalu znižalo za poldrugi odstotek. To pa je bilo hitreje od predvidevanj. V gospodarstvu se je zaposlenost zmanjšala za 2,1 %, narasla pa je v negospodarstvu, in sicer za 0,7 % in to predvsem na račun zaposlovanja za določen čas. Število zaposlenih se je povečalo in doseglo 2,5 % relativno nezaposlenost (regija 3,2 %). Med 919 iskalci zaposlitve na dan zadnjega junija letos je bilo polovico žensk. Med nezaposlenimi je bila nadalje skoraj polovica starih do 26 let, četrtina težje zaposljivih in invalidnih, 7,5 % pripravnikov ter 49 bivših delavcev LIK Savinja. Med slednjimi jih ima 39 omejeno delovno sposobnost, večino (37) pa predstavljajo pomožni delavci. Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje je v tem času pomagala zaposliti 417 iskalcev zaposlitve, vendar so organizacije kar 73 % teh delavcev sprejele v delovno razmerje za določen čas.
76 NOVIH STANOVANJ - V prvih šestih mesecih letos je bilo zgrajenih in vseljivih 76 stanovanj na lokaciji Dolgo polje III. V izgradnji je še 45 stanovanj na območju Dolgo polje I ter 101 stanovanje na območju Dolgo polje III. Prenova starega mestnega jedra poteka v skladu s programom. Delno upočasnjena pa je le zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Sicer pa so rezultati tega dela lepi in vidni.
ZVEZA KOMUNISTOV
IZHOD IZ DRUŽBENE KRIZE IN NOVA PERSPEKTIVA V RAZVOJU - Že razgovor s sekretarji osnovnih organizacij ZKS, ki ga je v dneh pred 50. obletnico ustanovitve Zveze delovnega ljudstva Slovenije v Celju in 50. obletnice 2. konference KPS v Joštovem mlinu pripravilo predsedstvo OK ZKS, je nakazal razgibano politično dejavnost v prihodnjih dneh in mesecih. Gre za vsebinske in kadrovske priprave na konferenco celjskih komunistov ter kongresa ZKS in ZKJ. V ospredju bodo prenova ZK in izhodišča družbenih reform. V okviru takšne usmeritve je potekalo tudi politično srečanje ob proslavljanju jubilejnih obletnic pod geslom »Za evropsko kakovost življenja«.
V celjski občinski organizaciji ZKS bodo v teh in prihodnjih dneh pogovori s predlaganimi kandidati za dolžnosti v ZK, vsebinske priprave pa bodo povezane predvsem s pripravljanjem poročila o aktivnosti celjskih komunistov med o-bema konferncama in oblikovanjem takšnega predloga usmeritev za prihodnje delovanje komunistov, ki bo vodilo k hitrejšemu razvoju občine ob demokratičnem sprejemanju odločitev, upoštevanju in razvijanju osebne ponudbe, znanja in ustvarjalnosti posameznika, učinkovitejšemu gospodarjenju in varovanju okolja.
SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA
ZAČENJA SE RAZGIBANA DRUŽBENOPOLITIČNA DEJAVNOST - Že prvi dnevi po počitniških mesecih - politično zborovanje in okrogla miza ob 50. obletnici ustanovitve Zveze delovnega ljudstva Slovenije v Celju in 50. obletnici 2. konference KPS v Joštovem mlinu - so bili najbolj zgovorni uvod v družbenopolitično dejavnost v tem in prihodnjih mesecih. Iz razgovora vodstva občinske organizacije SZDL s predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL, ki je bil v minulem tednu, je pričakovati učinkovitejše usklajevanje dela med občinsko konferenco in krajevnimi konferencami SZDL. Ob tej priložnosti so se pogovorili o nadaljevanju podpisovanja temeljne listine, obravnavanju
ZASEBNIKA PREKORŠEK PREVZELA NAŠ BIFE
S 1. septembrom sta prevzela v upravljanje naš bife oziroma okrepčevalnico zasebnika Ludvik in Tatjana Prekoršek. V delovno razmerje sta prevzela tudi 5 delavk, ki so bile že sedaj zaposlene v okrepčevalnici. Poleg bifeja bosta zasebnika skrbela tudi za pripravo hladnih obrokov malice. Glede na to, da gre za prenos storitev k zasebnikoma, ki sta si v Celju in širši okolici že ustvarila ugled, je torej pričakovati v prihodnje tudi v našem bifeju bolj profesionalne storitve (večjo oz. pestrejšo izbiro hrane in pijače, boljšo kvaliteto malice ipd. seveda ob zmerni, za delavčev žep še primerni ceni). Načrt razbremenjevanja osnovne dejavnosti naše delovne organizacije vseh aktivnosti, ki niso direktno z njo povezane, se torej že uresničuje.
ustavnih sprememb in pripravah na spomladanske skupščinske volitve. Ne glede na tako zastavljeno delovanje bodo, po mnenju predsednika občinske konference SZDL Slavka Pezdirja, v ospredju vprašanja ekologije.
NEPOSREDNA POMOČ - Člani delovne skupnosti občinskega vodstva SZDL so v minulem tednu s prostovoljnim delom pomagali posameznim kmetom v občini Laško pri odpravljanju posledic neurja, v odpravljanje posledic neurja v zgornjem toku Kozarice pri Svetini pa so se - razen mladih, ki so odšli na enako akcijo v občino Laško - vključili člani delovnih skupnosti vseh občinskih vodstev DPO, upravnih organov skupščine občine, strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti in nekaterih delovnih organizacij.
35 LET RADIA CELJE
19.	septembra je Radio Celje slavil svojo pe-tintridesetletnico. Na ta dan pred 35. leti je bil na Ostrožnem zbor štajerskih partizanskih brigad, na katerem je pred okoli 350.000 ljudmi govoril predsednik Tito. Ta dogodek je dal spodbudo za ustanovitev celjske radijske postaje, ki je z lastnim programom in šibkim oddajnikom začela delati nekaj dni pozneje. Največ zaslug za ustanovitev in premagovanje prvih problemov je imel prvi »direktor« Radia Če-Ije Risto Gajšek. Sicer pa je imel ob sebi vrsto zvestih sodelavcev. Tako Igorja Ponikvarja kot prvega predsednika upravnega odbora, Milana Božiča kot prvega urednika, Edvarda Goršiča kot prvega urednika glasbenih oddaj, Nušo Ma-rušičevo-Bučar kot prvo napovedovalko in ne nazadnje Lojzeta Bertonclja kot prvega tehnika. Iz majhne postaje, ki je v treh desetletjih in pol doživljala marsikatere spremembe, vseskozi pa rast in krepitev, je danes nastal močan kolektiv, ki deluje v okviru ČGP DELO TOZD Novi tednik. Pod tem okriljem ga kot direktor vodi Boris Rosina, kot odgovorni urednik pa Mitja Umnik. Kolektivu čestitamo za pomembno delovno obletnico.
KONCERTNI ABONMAJI
Zavod za kulturne prireditve Celje je to jesen razpisal kar tri abonmaje za obiskovanje koncertnih prireditev. Prvi razpis je namenjen dosedanjemu rednemu koncertnemu abonmaju, drugi abonmaji celjskih glasbenih umetnikov in tretji zelenemu abonmaju sinfoničnega orkestra RTV Ljubljana. V primerjavi z lanskim letom gre za pestrejšo in bogatejšo ponudbo. Novi bodo namreč nastopi celjskih umetnikov, ki napovedujejo sedem koncertov. V okviru rednih torkovih koncertov bo tudi sedem nastopov, program zelenega abonmaja v ljubljanskem Cankarjevem domu pa zajema osem koncertov. Vpisovanje abonmajev bo do 15. septembra, plačilni pogoji so ugodni, saj poleg popusta ob takojšnjem plačilu omogočajo tudi plačilo predvidenega zneska v dveh obrokih.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
IN NJEGOVA PONUDBA ZA SEZONO 1989/90
Slovensko ljudsko gledališče Celje vabi k vpisu abonmaja za novo sezono z ličnim prospektom, ki pravi, da se bo v tem obdobju v okviru abonmaja na njegovem odru zvrstilo sedem del domačih in tujih avtorjev. Tako Zdenko Kodrič: Vida vidim, Aurand Harris: Androkles in lev, Andrej Hieng: Osvajalec, Joe Ortin: Plen, David Mamet: Edmond, Mihael Bulgakov: Škrlatni otok in Niccolo Machiavelli: Mandragola. Razpisani so naslednji abonmaji: premiera, sobotni popoldanski in večerni, torek, četrtek, petek (Laško), mladinski in šolski ter mravljica in čebelica. Letošnji razpis ponavlja tudi možnost tako imenovane odprte abonmajske izkaznice. Dosedanji abonenti se bodo vpisali od 1. do 15. septembra, novi pa od 18. do 22. septembra.
Bomo računalnike upravljali z govorico telesa?
Raziskovalci z univerze Stanford so morda razrešili vprašanje, kateri način upravljanja osebnega računalnika je najboljši. Nekateri ljudje ne marajo tastatur, drugi sovražijo miško, veliko se jih pritožuje, da se senzorski zaslon
umaže. Hugh S. Lusted in Benjamin Knapp menita, da imata tehnologijo, ki bo omogočila upravljanje PC-jev z očesnimi gibi, kar bi bilo zlasti prikladno za invalide.
Ključ te tehnologije je Biomuse, računalnik, ki preko elektrod razbira očesne gibe, bitje srca ali možganske valove in jih prevaja v računalniški jezik. Doslej so raziskovalci zvezali Biomuse z računalniškim jezikom sintetizatorjev. Rezultat: napeti biceps lahko poveča glasnost in pogled vstran lahko uravnoveša razmerje med zvočnikoma.
Bančne kartice na »brezžičnih« blagajnah
Marsikatera poslovalnica bi rada ponudila kupcem možnost plačevanja z bančnimi kreditnimi karticami, vendar nimajo ustreznih terminalskih priključkov. Britanski Verifone je v ta namen razvil Tranz 420, prenosno elektronsko blagajniško napravo, ki deluje na baterije in brez telefonskih linij. Uporabiti jo je moč tam, kjer ni na voljo telefonskih linij - v restavracijah, taksijih, letalih, na parkiriščih itn. Na majhni tipkovnici uporabnik vpiše podrobnost transakcije, potrošnikova kartica gre skozi posebno režo in matrični tiskalnik izpiše potrdilo. Podatki o prodaji so shranjeni na elektronskem modulu, ki more obdelati 200 transakcij dnevno. Modul hrani tudi cenik in do 3000 številk kartic, lahko pa tudi pove potrošniku, katere kartice sprejema. Ob koncu delovnega dne je moč modul »izprazniti« v glavni računalnik banke in vanj vložiti nove podatke. Cena: manj kot 700 dolarjev.
Reklame na elektronskih zaslonih
Hongkongška družba Screen Time Ltd. je po treh letih raziskav izdelala računalniški sistem oglaševanja in informiranja, za katerega trdi, da je prvi te vrste v svetu. Namenjen je uporabi v veleblagovnicah in drugih nakupovalnih centrih.
Naročnik da konvencionalni reklamni oglas -fotografije in tekst, kot so običajni v tiskanih reklamah ali na plakatih. Optični pregledovalnik (skaner) digitalizira material in osebni računalnik visoke zmogljivosti ga prevzame v obdelavo. Z uporabo softvera, ki ga je razvila družba, so reklame grafično obdelane glede na naročnikove zahteve. Sistem lahko izbira iz široke palete 16 milijonov barvnih odtenkov in atraktivnimi formati reklamni spoti pa so različno dolgi. Končni izdelek je nato prenešen na 94-centi-metrske zaslone, nameščene na »strateških« mestih, kjer jih vidi največ ljudi. Prva dva takšna monitorja so namestili v hongkongškem nakupovalnem centru City-plaza, kjer delata štirinajst ur dnevno. Družba Screen Time trdi, da imata mesečno 2,2 milijona gledalcev.
Prednost novega sistema je ta, da so lahko kupci tako rekoč v trenutku obveščeni o novitetah. Poleg tega gra za privlačno propagiranje na »kraju samem« kjer lahko gledalec reklame ponujeni artikel tudi kupi.
Slovarja nič več kot 55 gr.
Slovar - računalnik, ki ga je skupaj s firmo SHARP izdala založniška hiša Langenscheidt, pomeni izredno novost za široko porabo. Računalnik ALPHA 40 premore en samcat 4 Mbit-Chip, ki hrani v spominu približno 40.000 nem-ško/angleških besed, lastnik napravice pa lahko še sam vnese za svoje potrebe dodatnih 200 parov besed. Seveda je računalnik sposoben tudi štirih računskih operacij, sprejme zapise lastnikovih podatkov kot so telefonske številke,
rojstni datumi sorodnikov, znancev in prijateljev itd. Računalnik-slovar je priročno pomagalo strokovnjakom in drugih iz najrazličnejših poklicev, besedo priročno pa gre jemati dobesedno; računalnik je žepnega formata 74x140 mm, debeline 3,5 mm, težak pa vsega 55 gramov. Cena: 298 DEM.
Krompir je uporaben tudi za izdelovanje zdravil
Škotski znanstveniki menijo, da bi za proizvodnjo dragocenih zdravil, kot sta interferon in insulin, lahko uporabljali navaden krompir. Raziskovalci v škotskem inštitutu za znanstvene raziskave posevkov (SCRI) blizu Edinburghs so razvili nove genetske kulture krompirja, v katerih so odkrili mutantne oblike beljakovine, imenovane patatin. Glede na to, da tvori patatin 45 odstotkov beljakovin v krompirjevih gomoljih, je mogoče dobiti pridelek 100 kg/ha. Mutantne rastline same niso komercialno posebej zanimive, napovedujejo pa genetsko toleranco krompirja. To lastnost nameravajo znanstveniki izrabiti z vnašanjem posebnih genov, ki bodo izdelovali različne beljakovine, kot so zdravila. Svetovno zdravstvena služba bo od tega znanstvenega dela imela veliko korist - znižali se bodo celo proizvodni stroški za redka in draga zdravila. Vendar so znanstveniki še previdni in nočejo vzbujati upov in pričakovanj. Predvidevajo, da bodo do pridobitve eksperimentalne različice »tovarniško ustvarjenega krompirja« minila še tri do pet let.
Zdaj, ko se v Evropi pojavljajo kmetijski presežki, škotski znanstveniki upajo, da bo njihovo delo dalo življenjsko pomembno možnost temu posevku, ki ga vsi farmarji tako dobro poznajo.
Nov način gojenja jabolk
Kanadski strokovnjaki so razvili nov način oblikovanja jabolčnih nasadov (namenjenih proizvodnji jabolčnih sokov), pri katerih bi mehanizacijo uporabljali omenjeno, pesticidov pa sploh ne.
Uporabili so sorte jabolk, ki so imune za gar-javost, proti škodljivcem pa se bojujejo na različne načine. Zemljo v rastlinjakih zasejejo s travo, in jo občasno kose, kar olajšuje mehanizirano obiranje jabolk. Po novem sistemu obira jabolka manj delavcev, preprečeno je onesnaževanje jabolk s pesticidi, njihova cena pa je za 30 odstotkov nižja.
Kako do motivacije za delo
Vsaka akcija za povečanje motivacije za delo mora izhajati iz osebnih dohodkov, čeprav se samo z njimi ničesar ne da rešiti na daljši rok. Zato je treba vzporedno uveljavljati tudi druge dejavnike motivacije - delovne razmere in pogoje, medsebojne odnose, vodenje, izobraževanje, napredovanje, odgovornost, samoupravljanje. La tako lahko trajno motiviramo delavce. Vse ostalo je lahko samo socialno ali politično gašenje požarov, trdi dr. Sveto Marušič iz zagrebškega ekonomskega inštituta. Tako sklepa na osnovi njegovega dolgoletnega raziskovanja vprašanj motivacije in poklicnega razvoja.
Njegove sklepe potrjuje tudi anketa, opravljena v 10 zagrebških delovnih kolektivih, ki je pokazala, da je za vse delavce, 100 % odgovorov, osnovni in najpomembnejši motiv osebni dohodek. To je, glede na dejansko nizke osebne dohodke tudi razumljivo, saj le-ti vse večjemu številu zaposlenih zagotavljajo komajda še goli obstoj.
Zanimivo pa je, da na »lestvici« motivov za delo dokaj visoko, 88 % odgovorov, segajo delovne razmere oziroma pogoji za delo, medsebojni odnosi pa so pomembni 79 % vprašanih. Razlika v pomembnosti teh treh motivov za delo ni tolikšna, da bi (slabe) osebne dohodke lahko določili kot edini vzrok za slabo motiviranost. Očitno je, poudarja dr. Marušič, da je teh vzrokov veliko. Na lestvici pomembnosti motivov sledijo tem trem dobri vodilni delavci (60 %), zanimivost dela (59 %) in stalnost ter zanesljivost dela (55 %).
Potrjevanje sposobnosti je pomemben motiv za 46 % zagrebških delavcev in je na sednem mestu lestvice. To pa dokazuje, da mora delavec rešiti predvsem vrsto zanj najpomembnejših, življenjskih vprašanj, preden se lahko posveti samopotrjevanju.
Kar 44 % vprašanih sodi, da je pomemben motiv uveljavljenost in upoštevanje sodelavcev in vodilnih, k čemur prištevajo tudi možnost napredovanja in izobraževanja. Dr. Marušič pravi, da je na to relativno nizko uvršče-nost motiva »možnost napredovanja« vplivalo predvsem dejstvo, da pri nas pravzaprav ne obstaja sistem napredovanja in da se niti ne trudimo, da bi ga izdelali.
Na najnižjih klinih lestvice so odgovornost (34 %), položaj delovne organizacije (28 %) in na koncu še samoupravljanje z vsega 22 % odgovorov. Tako nizko mesto samoupravljanja je odraz dejstva, da so delavci prepričani, da tako in tako nimajo s čim samoupravljati.
Motivacijo, tako sklepa dr. Sveto Marušič, dosežemo z zadovoljevanjem večjega števila dejavnikov. To pa vzbuja dvom in sicer veljavno tezo, da bo delavec bolj motiviran, če bo bolje plačan. Brez dvoma je potrebno pričeti prav pri osebnih dohodkih, ki so vse bolj činitelj življenjskega pomena, venar se je treba ob tem zavedati, da samo z njimi ne bomo trajneje motivirali dela, tako
pomembnega za uspeh začete reforme. Od tod izvira tudi opozorilo, da bodo tudi dodatna sredstva, ki jih kdove kje najdemo za pomiritev stavkajočih, lahko le začasno pomirijo stanje - tako politično kot z vidika motiviranosti. Izhod je le v vzporednem reševanju vseh bistvenih dejavnikov motivacije.
Iz Servisa za obveščanje v združenem delu
Participacija v zdravstvu 1. oktobra višje za 37 odstotkov
Za toliko so se po podatkih republiškega zavoda za statistiko julija v Sloveniji povečali povprečni čisti osebni dohodki
Od 1. oktobra so participacije za zdravstvene storitve in pripomočke višje za 37 odstotkov. Za toliko se je namreč po podatkih republiškega zavoda za statistiko julija v naši republiki povišal povprečni čisti osebni dohodek.
Od 1. oktobra je participacija za prvi pregled pri zdravniku splošne prakse 27.900 dinarjev, za tri ponovne preglede pa 14.000 dinarjev za vsak pregled. Za prvi pregled pri specialistu bodo morali pacienti plačati 54.400 dinarjev, za tri ponovne pa po 19.900 dinarjev. Za obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo pacienta ali njegovih svojcev, bo participacija 68.500 dinarjev in 136.700 dinarjev za takšen obisk v nočnem času (od 22. do 6.
ure), medtem ko bo pacienta stal prvi obisk pri zobozdravniku v nočnem času
32.200	dinarjev.
Še nekaj zneskov participacije za zobozdravstvene storitve: za zalivke na eni ploskvi je treba plačati
25.200	dinarjev, na dveh ploskvah 33.300 dinarjev, za zalivko na treh ali več ploskvah 67.000 dinarjev, za provizorično zaporo zoba z zdravilom pri prvi pomoči 16.900 dinarjev, za zdravljenje gangrene in polnitev kanala (pri osebah, starih več kot 15 let) 83.700 dinarjev. Z dolgega seznama navajamo še nekaj zneskov participacije za zobozdravstvene storitve: totalna zobna proteza-583.100 dinarjev, delna proteza (do 10 elementov) - 722.800 dinarjev, zahtevnejša vlita proteza -1,635.500 dinarjev, itd.
Participacija za zdravila na recept je 18.600 dinarjev za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indi-
ZAKAJ SMO TAKŠNI?
Več kot polovico dneva preživimo v delovni organizaciji, na delovnem mestu, med sodelavci. Nekateri celo trdijo, da nam je EMO postal drugi dom. In kako se v tem okolju obnašamo?
Kljub temu, da smo precej velik kolektiv, pa se med sabo kar dobro poznamo, če ne drugače, vsaj na videz. Res je, da so nas vsakdanje stvari v zadnjih letih zelo obremenile, vendar ali so nas res v takšni meri, da se med sabo pozabimo celo pozdraviti. Tudi niso redki med nami, ko na pozdrav ne dobiš niti odgovora, kaj šele prijazne besede in nasmeha, pa čeprav se srečujemo skoraj vsak dan.
Zato, če že drugega ne, potrudimo se vsaj toliko in si vzemimo toliko časa, da sodelavcu rečemo dober dan.
Sporočilo sodelavcev
Ob elementarni nesreči, ki je hudo prizadela mene in mojo družino, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, konferenci OOZSS TOZD Posoda in DO za izkazano pomoč.
Daniel ZUPANC
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz tehnološke priprave programa DOM, kakor tudi ostalim za dragocena darila. Hvala tudi sodelavcem iz boutique delavnice za njihov trud.
Vsem v delovni organizaciji pa želiva pri nadaljnjem delu še veliko uspehov.
Nekdanje sodelavke Marija GRIČAR Marinka ČERNELIČ
cirana 142.300 dinarjev, za dan pri večkratni hospitali-nujni reševalni prevoz zaciji (največ za 60 dni v ko-46.900 dinarjev. Za oskrbni ledarskem letu) 59.500 di-dan v bolnišnici ali zdraviliš- narjev, za medicinske storit-ču pri neprekinjeni oskrbi za ve pri bolnišničnem ali zdra-največ 15 dni je treba plačati viliškem zdravljenju pa 40.600 dinarjev, za oskrbni 135.400 dinarjev.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene
POLŠAK Danijele
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda, obrat emajlirnica za cvetje in denarno pomoč, OOZS TOZD Posoda ter godbi na pihala EMO.
Žalujoči mož Rajko

INDUSTRIJSKA PRODAJALNA SPOROČA
V mesecu žen nakup l.a njemu plačilu čilnim rokom. (200 SM).
Prav tako vino. Seveda din.
oktobru je v industrijski prodajalni EMO ponovno mo-izdelkov na kredit, s pripadajočimi obrestmi, takojš-prvega obroka, 30 % popustom in 3-mesečnim odpla-» Najnižja vrednost nakupa na kredit je 2,000.000 din
veljajo ugodnosti 30 % popusta tudi za nakup z goto-to velja le za nakup blaga v vrednosti nad 2,000.000
8. tradicionalni kolesarski maraton Franja
Kolesarski maraton Franja je poleg juriša na Vršič najpomembnejša kolesarska prireditev v Sloveniji, saj privlači udeležence iz: Slovenije, Hrvaške, BiH, Italije, Avstrije in celo iz Nizozemske. Tako so se tudi letos na dan vstaje 22. 7. zbrali ljubitelji kolesarstva v Tacnu, da
bi se preizkusili na tej množični prireditvi. Pot je kolesarje vodila po ustaljeni poti iz Tacna skozi Vrhniko, Godovič, Idrijo v Cerkno. Tu se je pa začel 8 km dolgi vzpon na Kladje, nato pa spust skozi Sovodenj v Hotavlje, Škofjo Loko in Tacen. Ker je bil ta 155 km maraton odprt
Kadrovske vesti
OD 1.8. DO 31. 8. 1989 Sprejeti na delo:
KOREZ Jože, BINCL Dušan, GRUBER Denis, DOKLER Boris, FELICIJAN Robert, BEVC Roman - vsi TOZD Orodjarna; CVEK Bojan, ZORMAN Aleksander, POTOČNIK Aleksander, KOVČEK Damijan, ČOKLIČ Gregor - vsi TOZD Vzdrževanje; JELENKO Rudolf, TURK Andrej, TACER Sandi, PIRŠ, Ivan, TEMNIK Smiljan, CAFUTA Srečko, ČRETNIK Mirko, OVTER Martin, BUČAR Aleš, BLAGOJEVIČ Peter, HERČEK Viktor, KRAMERŠEK Janez - vsi TOZD Posoda; KOŽUH Janez - SIT; APOTEKAR Radivoj, GOLAVŠEK Andrej
-	oba DSSS; PILIH Aleksander, ARTIČEK Igor - oba TOZD Kotli.
Iz DO so odšli:
ŠTAJNPIHLER Radovan - DSSS-KOPI; POLUTNIK Ciril-DSSS-prog. ON; KNEZ Friderik - DŠSS-razvoj; VERBOVŠEK Smilja - DSSS-PE; DEBELAK Valentina - DSSS-prog. DOM; KRESNIK Ksenija -DSSS-KOPI; ŽAGAR Ciril, PAVRIČ Stanislav - oba TOZD Vzdrževanje; KROFLIČ Bogomir, BUČAR Aleš, JUNEŽMajda, KOSI Ivanka - vsi TOZD Posoda; ŠALE Peter, ŠALAMON Mihael - oba TOZD Kontejner.
Upokojili so se:
ŠKRUBEJ Martin (2. 8. 1934 - 2. 8. 1989), IRŠIČ Anton (27. 5. 1937-15. 8.1989), ŠOLINC Jera (11. 3. 1937 -31.7. 1989), POLŠAK Marija (23. 3. 1934
-	2. 8. 1989), VODEB Terezija (8. 8. 1934 - 7. 8. 1989), STRAMŠAK Ljudmila (17. 8. 1939 - 17. 8. 1989), BEVC Pavla (31.5. 1939 - 14. 8. 1989) - vsi TOZD Posodaj ČERNELČ Marinka (10. 3. 1937 - 23. 8. 1989), GRIČAR Marija (20.1. 1937 - 23. 8. 1989)
-	obe DŠSS.
PREMESTILI SO SE IZ TOZD V TOZD
ČATER Jože iz TOZD Posode v TOZD Kontejner 1. 8. 1989; POGLADIČ Franc iz TOZD Posode v TOZD Kontejner s 7. 8. 1989; NOVAČAN Zdenka iz TOZD Kontejner v TOZD Orodjarna s 7. 8. 1989.
POROČILE SO SE:
STOKLAS Jožica - POSPEH - DSSS; LEŠEK Renata - VIDEČNIK - DSSS; NARAT Vida - LESKOVŠEK - TOZD Posoda.
lOtOKROHIKA
za aktivne kolesarje in za rekreativce, je po pričakovanju zmagal Rogovec Ugre-novič pred Pintaričem. Tega maratona so se udeležili tudi naši kolesarji in dosegli naslednje uvrstitve:
V kategoriji do 30 let je Brane Skoberne dosegel 52. mesto med 615 uvrščenimi.
Kategorija od 31-45 let
29. mesto Jurc Rudi čas 3 : 48,35,39. mesto Kos Črtomir čas 3:56,13, 293. mesto Ivančič Zmago čas 5:02,46, 321. mesto Prezelj Miran čas 5:08,02, 359. mesto Perkovič Drago čas 5 :15,36, 406. mesto Govek Valentin čas 5:30,59 in 462. mesto Planko Oto čas 5 : 50,47.
Stucl Vlado -petdesetletnik
Četrtega julija je praznoval pomemben življenjski jubilej - petdesetletnico življenja in dela, naš sodelavec Vlado ŠTUCL iz barvnega mlina TOZD POSODA. Pot ga je zanesla v našo delovno organizacijo že leta 1957, zvest pa nam je ostal vse do danes.
Svoje delo opravlja vestno in marljivo, s polno mero odgovornosti in čuta do dela. Je izredno priljubljen, sicer
pa vzoren in sočuten tovariš in prijatelj, ki nikoli ne stoji ob strani, kadar je komu potrebna pomoč.
Takšen je torej naš Vlado in takemu ob tej priložnosti, po tej poti želimo še veliko zdravja in dobrega počutja v krogu svojih sodelavcev, kakor tudi v krogu svojih najdražjih. Pri nadaljnjem delu pa mu želimo še veliko uspehov.
V tej kategoriji je skupaj u-vrščenih 555 tekmovalcev.
Kategorija od 46-55 let
23. mesto dr. Rudi Škapin čas 4:21,30, 34. mesto Franci Zimšek čas 4 : 29,22 in 39. mesto Gostečnik Ivo čas 4:33,15.
Uvrščenih je 138 tekmovalcev.
Rudi Jurc
SINDIKAT POMAGAL PRI NABAVI KROMPIRJA ZA OZIMNICO
Tudi letos je Konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikata EMO poskrbela, da so naši delavci prišli do krompirja za ozimnico po sprejemljivi ceni. Povezala se je z zasebnikom, ki je po ceni 5.500,- dinarjev za kilogram navozil našim delavcem v parih dneh kar 40 ton krompirja. V tej akciji velja posebej pohvaliti sindikalno aktivistko Pavlo Žnidarec iz TOZD Posoda, ki je ves čas akcije skrbela, da sta dobava in razdeljevanje potekala brez problemov.
Stroški posojil ne smejo biti v ceni
BEOGRAD, 21. septembra (Tanjug) - Podjetja pri oblikovanju proizvodnih, grosističnih ali drobnopro-dajnih cen k njim ne smejo prešteti še stroškov za kreditiranje kupcev. Tako je bistvo najnovejšega sklepa o načinu oblikovanja cen izdelkov, pomembnih za vso državo, ki ga je ZIS sprejel v sodelovanju s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi. Gre za stroške financiranja preloženega plačila in kreditiranja končnega porabnika, katerega plačilni rok je daljši od enega dne. Podjetja, ki prodajajo blago, lahko dajo kupcu popust samo v obliki znižane cene, kar se na računu posebej prikaže.
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
Humor
»Kako je bilo na izpitu?«
»Kot v cerkvi...«
»Ko me je spraševal profesor, sem se križala jaz, ko pa sem odgovarjala, se je križal on ...«
X
Franjo gre k zobozdravniku. Strašno gaje strah in kar ne more odpreti ust. Zobozdravnik izgubi potrpljenje in pravi jezno:
»Človek, ne bodite no tak bojazljivec! Stisnite zobe in na široko odprite usta!«
X
Marija pripoveduje o dopustu:
»V hotelu na morju je bilo kot doma.«
Sodelavka: »Ja, ja, včasih človek slabo naleti.«
X
»Oh, kako sem srečna, da si se vrnil!« sprejme žena moža na vratih stanovanja.
»Zakaj pa?«
»Ah, na trgu so vsi govorili, da je neki idiot padel z avtom v Savinjo!«
X
»Mami, upam, da te ni motil ropot avtomobila, ko me je Aleš priperljal domov?«
» Ropot ne, ampak tisti dve uri tišine, ki je nastala potem
in trajala, dokler nisi prišla v sobo...«
X
»Joj, danes sem pa utrujen kot še nikoli...« reče mož, ko se vrne iz službe.
»Kaj pa je bilo takega?« zanima ženo.
»Pokvaril se nam je računalnik, pa smo morali misliti kot še nikoli.«
X
Ko boste pred sodnikom, na vsako vprašanje odgovarjajte na dolgo in široko ...« daje advokat navodila svojemu klientu tik pred obravnavo.
»Zakaj pa?«
»Dlje kot boste odgovarjali, dlje boste na svobodi.«
X
»V našem podjetju smo pa zadnjič imeli grupni seks...«
»Ste bili na sindikalnem izletu?«
»Ne, pač pa je bi! sestanek.«	+
»In?«
»Direktor je jebal vse po spisku!«
X
»Le kako voziš z novim šefom, da se še nista skregala?« je vprašala Andreja
sotipkarico Vlasto. »Diktira izredno hitro, ti pa znaš hudičevo slabo tipkati?«
»Umirim ga s preprosto metodo. Krilo si potegnem čez kolena in on takoj začne jecljati!«
X
»A vi bi bila moja nova tajnica, kako čudovito! Ste morda za kavico, ali mogoče za kaj bolj konkretnega!«
»Če sem odkrita tovariš šef, bi mi pošten seks bolj prijal...«
X
Tone se je vpisal med prostovoljne gasilce. Po prvi vaji je prišel domov in rekel ženi:
»Tako! Zdaj bomo tudi doma delali vse po komandah! Ko rečem ena, greš v sobo. Na komando dve se slečeš, ko rečem tri, začnemo! Gremo, vaja!«
Na sredini vaje je žena zavpila: »Štiri!«
Tone: »To pa ni nobena komanda!«
Žena: »Pa je! Pomeni pa podaljšati cevi in zvišati pritisk!«
X
»V firmi sem postal najbolj iskan delavec.«
»Krasno. Je šef tako zadovoljen s teboj?«
»Tega ne vem ...«
»Torej si tak strokovnjak, da ne morejo brez tebe?«
»Oh, to najbrž ne...«
»Kako pa potem veš, da si najbolj iskan človek?«
»Ker me šef vsakih pet minut kliče po zvočnikih, naj se javim na svojem delovnem mestu.«
X
»Doktor, grozne težave imam s sluhom ...«
No, bova pogledala. Se je težava pojavila nenadoma?«
»Da! Kar naenkrat ne slišim več, kaj se hčerka in njen fant pogovarjala v sosednji sobi... Samo še vzdihovanje slišim.«
X
»Ja, dragi Tone, zakaj pa cele dneve igraš na violino, če pa o igranju niti pojma nimaš?!«
»Zastavil sem si velik cilj...«
»Kakšnega pa?«
»Sosedovo stanovanje ...«
X
»Dragi, kaj bom pa jaz zdaj počela doma, ko odhajaš v tujino?«
»Isto, kar počno druge!«
»Ja, kaj pa, če ne bom našla primernega?«
X
»Vam lahko kako pomagam?« vpraša prodajalec moškega, ki razburjeno hodi po trgovini.
»Oh, ženo sem izgubil!«
»Izvolite! Žalne obleke imamo na oddelku tu zraven.«
X
»Slišal sem, da si dal v časopis oglas, da iščeš ženo...«
»Ja, kaj sem pa hotel. Dovolj imam samskega stanu.«
»In si že dobil kakšno ponudbo?«
»Veliko. Mnogi so se oglasili, naj vzamem kar njihovo.«
X
Mož se po dveletnem delu v tujini vrne in ugotovi, da je poleg svojih otrok dobil še četrtega. Ženi ne da miru:
»Takoj povej, čigav je otrok! Saj vem, mojega najboljšega prijatelja Naceta bo«
»Ne!«
»Potem bo pa Mihov!«
»Nehaj že,« pravi žena. »Kot, da bi moral biti vedno eden tvojih prijateljev- menda jih imam tudi sama nekaj!«