Izhaja vsak dan zjutraj razveš t ponedeljkih (n dnevih po
praznikih. Posamezna Številka Din !•—, lanskoletne 2’—; me-»ečna naročnina Din 201—,za tujino BO1—, Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 80-09 In 30-71
Jugoslovan
Rokopisov bo vračamo.
Oglas! po tarifi la dogovoru. Uprava
v Ljubljani Gradišče 4, tel. 80-88. Podružnica v Mariboru, AleK-sandrova cesta 51 24, tel 29-80.
Y Celju: Slomškov trg 4. Pošt. Celt. ra J. j Ljubljana 15.621.
St. 90
Ljubljana, nedelja, dne 19. aprila 1931
Leto II.
Nepričakovana rešitev romunske vladne krize
Noto vlado je sestavil profesor Jorga - Program in nameni nove vlade niso seznani
Vzroki Titalescujevega neuspeha
Dr. Engliš,
odstopivši čsl. finančni minister. Za njegovega naslednika Je bil imenovan guverner poštne hranilnice dr. Karel Trapi.
    ■   ...................................
Povratek predsednika Doumerguea
Pariz, 18. aprila. AA. Ob 10.20 dopoldne je dospel v Pariz ara povratku \z Tunisa predsednik francoske republike Doumergue, Na postaji so ga pozdravili predsednik vlade Laval z vse-
1,11 ministri, predstavniki oblast iin mnoge dru-8ft osebnosti. Velika množica ljudstva je predsednika republike prisrčno pozdravljala.
Nemško-francoski incident
Berlin, 18. aprila. AA. Nocoj so objavili tak komunike:
Trije francoski oficirji, med njimi član fran-ChFa Poslaništva, so zaprosili nemške oblasti, da jim dovolijo posetiti bojna polja pri a<f^ne,. reu ln Gumblnnenu. Prvi dan so se častniki mudili v spremstvu tamošnjega francoskega konzula v Kbnigsbergu. Ker so fotografirali vojaške vežbe v artilerijski vojašnici, jih je straža aretirala. Ko so dognali njihovo identiteto, so jih izpustili in jim zaplenili fotografske aparate. Kompetentne nemške oblasti smatrajo, da je bilo vedenje inozemskih častnikov v nemškem trdnjavskem območju nekorektno. Nemško zunanje ministrstvo je v tem smislu protestiralo pri francoskem poslaništvu.
Kriza v avstrijski vladi
Dunaj, 18. aprila, d. Levičarski listi pišejo, da ne bo ostalo pri delni krizi v ministrstvu za socijalno skrbstvo, katerega načelnik dr. ilesch je, kakor znano, podal ostavko, temveč grozi z ostavko tudi finančni minister dr. Juck. Odločitev bo padla sredi prihodnjega tedna.
Konflikt med Avstrijo in Rusijo
Dunaj, 18. apnila, d. Kmetijski minister dr. Dolfuss je izzval konflikt s sovjetsko Rusijo. Pred nekako enim tednom je namreč kmetijsko ministrstvo, ki ga vodi dr. Dolfuss, izdalo naredlio, s katero se prepoveduje uvoz in prevoz ruskih jajc. Tukajšnje sovjetsko poslaništvo ln rusko trgovinsko zastopstvo pa o tem koraku brsta bili obveščeni. Omenjena uaredba kmetijskega ministrstva se sklicuje na neko veterinarsko naredbo iz 1. 1909. Ko je tukajšnje sovjetsko poslaništvo pred tremi dnevi izvedelo o jej naredbi, je sovjetski poslanik posetil pod-kancelarja in zunanjega ministra dr. Soliobra in ga opozoril na to, da bo Rusija prisiljena prekiniti _ gospodarske odmošaje in preklicati vsa naročila v Avstriji. Danes se je bavil s tem Konfliktom ministrski svet. Določen je bil ministrski odbor, ki naj stvar prouči in težave odstrani.
Dunaj, 18. aprila. AA. Korbiro poroča: Na današnji seji ministrskega sveta so razpravljali o protestu ruske-sovjetske vlade radi prepovedi uvoza ruskih jajc v Avstrijo. Odbor ministrov, ki ga je imenoval ministrski svet, bo razpravljal danes o tem vprašanju. V zvezi s tem bo stopil podkancelar dr. Schober danes v zvezo s sovjetskim poslanikom na Dunaju da se odstranijo težkoče.
Ministrski jubilej grofa Bethlena
Budimpešta, 18. aprila. AA. MTI poroča: V začetku včerajšnje seje ministrskega sveta je prosvetni minister grof Klebelsberg čestitali grofu BetMenu za desetletnico ministrovanja. Urof Bethlen se je zahvalil v kratkem govoru, v katerem je rekel, da je dolžan hvalo svojim sodelavcem za to, da je madjaraki narod vendarle prišel do spoznaj«, da vodi vlada pravilno politiko, ki ustreza interesom države. Nato je kmetijski minister poročal o rezultatih žitnega kongresa, Isi je bil v Rimu.
Proti kriminalnim filmom
. London, 18, aprila. AA. Jz Newyorka poro.a-1°, da filmska družba »Paramount« ne bo več Producirala kriminalnih filmov. Družba naglaša, H',1 ameriški obiskovalci kina ne žele več takih “hnov.
Bukarešta, 18. aprila, d. V romunski krizi je nastopil senzacijonalen preobrat. Na splošno izneiiadeiije danes popoldne ni Ti-tulescu, temveč profesor Jorga Nikolaj, kot ministrski predsednik kralju prisegel. Že dopoldne se je kljub oficijelnemu komunikeju, ki je obsegal že ministrsko listo Titu-lescove vlade, razširila vest, da se bo njegova misija ponesrečila. Kralj je v avdl-jenci, pri kateri mu je Titulescu predložil svojo ministrsko listo, vztrajal pri tem, da mora pripadati Titulescovemu kabinetu tudi Argetojanu. Argetojanu pa je pri političnih strankah najbolj obsovražena oseba, ker je zadnji čas nastopil za protipar-
lamentarno vlado. Po avdijenei je odšel Titulescu k Mniu-ju in mu sporočil kraljevo željo. Manin je izjavil, da bi parlament vlade, ki bi ji pripadal Argentojanu, ne podpiral. Tudi prošnjo profesorja Jorge, ki je istotako imela za piedmet udeležbo Ar-getojana v vladi, je Maniu odklonil. Ob 5. uri popoldne je Titulescu vrnil svoj mandat kralju. Ta je nato poveril profesorju 'Jorgi sestavo vlade. Profesor Jorga je potem lahko že po kratkem času predložil kralju svojo ministrsko listo, ki je sestavljena tako-le: ministrsko predsedstvo in uk: prof. Nikolaj Jorga;
finance: Argetojanu; trgovina in industrija: Manoileseu; notranje zadeve. Cameralescu; promet; Vicovici: zdravstvo: prof. Cantacucene; gospodarstvo: Sisesti; vojna: gmicral Slefanescu; pravosodje: Hamangiu; zunanje zadeve: Ghica, do sedaj poslanik v Rimu;
Kakšne so namere nove vlade, je do sedaj še popolnoma negotovo. Nihče ne ve, ali bo delala s parlamentom ali diktato-rično. Parlament je, kakor znano, odgo-den do 15. oktobra.
Carinska zveza Francija-Mala antanta-Poljska
Posvetovanje francoske vlade o Briandovena načrta - Francija kupi S do 6 milijonov kvintalov žita v vzhodnih državah Evrope - Nemčiji in Avstriji se bo nudila možnost
sodelovanja
Pariz, 18. aprila. AA. Današnji »Matin« prinaša vest, da je bila včeraj konferenca v predsedništvu vlade, ki je razpravljala o ukrepih, ki se tičejo nabave žita za države, ki jim primanjkuje žito, ter o ukrepih, da so izvoznim državam donavske kotline omogoči plasiranje njihovih zalog žita. Proučene so bile možnosti finančne pomoči, ki je potrebna državam donavske kotline, da si preskrbe denar, ki je potreben za organizacijo kredita za njihovo poljedelstvo. Proučili so tudi ukrepe za izvedbo racionalizacije kmetijske proizvodnje in ukrepe za obrambo proti ruskemu dum-pingu.
Pariz, 18. aprila, n. K vestem o sodelovanju Poljske, Francije, Male antante in eventuelno tudi Anglije, javlja »Matin«, da bo Francija kakor je sklenila, kupila v vzhodnih državah Evrope 5 do 6 milijonov centov žita, kolikor potrebuje, da pokrije svojo prehrano. Razen tega bo dala tem državam velike kredite, s katerih pomočjo se bo racionalizirala kmetijska proizvodnja. Te države bodo v boju proti ruskemu
dumpingu uživale vso podporo. V ponde-ljek se bo pod predsedstvom Doumerguea vršila posebna seja ministrskega sveta.
Pariz, 18. aprila. AA. Na včerajšnji seji je predsednik ministrskega sveta govoril o ukrepih za nakup živil. Deficitne države bi mogle izvršiti nagle nakupe, da olajšajo položaj pridelovalcev živil v podonavskih državah, kjer so velike zaloge in kjer potrebujejo finančnih sredstev. S tem v zvezi naj bi bil med zainteresiranimi državami dosežen sporazum o racionalizaciji poljedelskih pridelkov in poljedelskega pridelovanja v Evropi v zvezi z borbo proti ruskemu dumpingu.
London, 18. aprila. 11. K vestem francoskih listov o Briandovi akciji za novo carinsko zvezo Male antante Francije in Poljske piše »Daily Herald«, da v londonskih službenih krogih o tem načrtu nič ne vedo. Vest pa vendar ni neverjetna. List samo vprašuje, ali bo ta nova carinska zveza res ustanovljena ali pa je to samo bluf, da se oplaši Avstrija. Če res pride do te unije, potem bi stala na eni strani av-
strijsko-nemška carinska zveza, na drugi strani pa zveza Francije in malih držav.
V	sredini bi bila Madjarska, ki bi bila prisiljena, da se pridruži enemu ali drugemu bloku.
Praga, 18. aprila, n. V zvezi z včerajšnjim komunikejem agencije Havas se ugotavlja, da delajo v Parizu na dveh alternativah, a obe sta francosko-ceškoslovaške koncepcije. Prva alternativa je, da se osnuje protiblok proti Nemčiji in Avstriji, v katerega bi vstopila Francija, Mala antanta in Poljska, druga pa je kombincij, ki gre z tem, da se Avstriji in Nemčiji omogoči sodelovanje.
Praga, 18. aprila. 11. Pričetkom maja se bo vršila v Bukarešti konferenca zastopnikov držav Male antante. Na tej konferenci bodo v prvi vrsti razpravljali o projektirani avstrijsko-nemški carinski uniji. Temu sestanku Male antante pripisujejo toliko večjo važnost, ker bodo na njem tik pred sestankom Sveta Društva uorodov zavzeli definitivno stališče.
Razstava o Jugoslaviji v Bratislavi
Velik uspeh prireditev centralnega presbiro ja v Pragi in Brnu Silno zanimanje v Bratislavi
Bratislava, 18. aprila. AA. Danes je bila v paviljonu Slovaške Umetniške Besede otvorjena jugoslovanska razstava grafikonov, diagramov in fotografij, ki jo je priredil centralni presbiro pri predsedništvu ministrskega sveta. Razstav je pod pokroviteljstvom Jugoslov.-češkoslovaške lige.
Ker je razstava doživela velik uspeh v Pragi in Brnu, je v Bratislavi vladalo zanjo veliko zanimanje. Ob otvoritvi so se zbrali mnogoštevilni zastopniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, osebno sta bila navzoča predsednik pokrajinske uprave dr. Orsag s šefom predsedniška dr. Halo, dalje so bili jugoslovanski generalni konzul v Bratislavi Mihelič, v Si tuji konzuli v Bratislavi, namestnik predsednika občine Kraus, predsednik Slova-
ške Umetniške Besede arhitekt Jurkovič, šef tiskovnega oddelka Kalač, predsednik novinarskega sindikata in glavni urednik lista »Slovenski Dennik« Houšek. V imenu prosvetne zveze se je otvoritve udeležil tajnik Vratina, dalje so bili navzoči zastopniki bratislavskih listov in člani jugoslovanske kolonije.
Predsednik češkoslovaško-jugoslovanske lige dr. Bela je otvoril razstavo z govorom, v katerem se je zahvalil centralnemu pres-biroju, ki je dal tudi Bratislavi priliko, da se seznani z napredkom kraljevine Jugoslavije v vseh področjih narodnega življenja zadnjih 10 let.
Razstava bo odprta do 22. aprila. Iz Bratislave se preseli v Poznanj, kjer bo otvorjena v okvirju tamkajšnjega velesejma.
Dogodki na Španskem
številni begunci -* Avtonomna republika Baskov
Pariz, 18. aprila. AA. Havas poroča iz Madrida: Novi španski finančni minister je izjavil, da bo republikanska vlada spoštovala vse finančne obveze prejšnjih vlad. Finančni minister je dalje izjavil,'da nima republikanska vlada nikakih namenov omejevati svobodo gibanja denarja.
Pnri/, 18. aprila. AA. Havas poroča iz
Naš paviljon na milanskem velesejmu
Milan, 18. aprila. AA, Včeraj je bil a kratko slovesnostjo izročen jugosl. paviljon upravi milanskega velesejma. Svečanosti so prisostvovali jugoslovanski poslanik Rakic In odlični zastopniki oblastev in korporacij.
Bilbaa: Nacijonalni desničarji avtonomne stranke Baskov so sklenili proglasiti avtonomno baskovsko republiko. Vlada je poslala tja četo vojakov, da ta pokret uduše.
Pri/, 18. aprila. A A. Havas poroča iz Gibraltarja, da so tjakaj prispeli mnogoštevilni avtomobili iz Sevilje, ki so pripeljali begunce iz Španije.
Rudniška nesreča na Madjarskem
Budimpešta, 18. aprila. AA, V Szent-Istvami se je v rudniku zrušilo neko okno, pri čemer so se ubili 4 delavci, mnogo pa jih je bilo ranjenih.
Francoski list o Nj. Vel. kralju kot lovcu
Beograd, 18. aprila. 1. »Mi-roir du Monde« v Parizu je posvetili dve strani bivanju Nj. Vek kralja v slovenskih Alpah. Objavil je tudi mnogo silik z lova iin poleg drugih tudi članek o kraljevem veselju za lov. V tem članico pravd med drugim:
Lov je kralju Aleksandru najljubša zabava. Čestokrat se z vsem dvorom, diplomatskim zborom im odličnim beograjskim društvom preseli na Bled. Kralj mnogokrat zapušča dvorec Suvo-bor in odhaja v planine na lov na divje koze, ki jih je tam v izobilju. Izreden smisel za ori-jentacijo, varna stopinja in nepogrešljivo oko, to so njegove prednosti, zaradi katerih se z lova nikoli ne vrača praznih rok. Vsaki živali je sojeno, čim se pokaže. I« samic kralj ne strelja iin noče, da bi jih kdo ubijal. Prav tako prizanaša mladičem. Silno ga veseli, ko jih vidi veselo skakljati po skalovju. Kralj pa ljubi tudi lov na divje prašiče. Najboljši lovci vedo povedati, da je kralj zelo vešč lovec na te živali. Ob neki priliki je z enim samim strelom iz dailjave 200 metrov ubil mrjasca 180 kg težkega.
Plemenit dar Nj. Vel. kralja
Beograd, 18. aprila. 1. Nj. Vel. kralj, ki se stalno zanima za razvoj in delovanje socijalmih iin humanih ustanov, je blagovolil podariti upr. odboru fonda za podpiranje delavskih ustanov
10.000	Din. Na ta način je postal prvi veliki, dobrotnik delavskih ustanov moških, ženskih in otroških delavskih zavetišč.
Ruska naročila v Nemčiji
Berlin, 18. aprila. AA. Danes so objavili vsebino rusko-nemškega dogovora o industrijskih dobavah sovjetski Rusiji. Po tem sporazumu je Rusija naročila v Nemčiji približno za 600 milijonov mark industrijskih proizvodov. Naročila bodo dana tvrdkam med 15. aprilom in 31. avgustom. Sovjetska trgovinska delegacija v Nemčiji jamči, da se bodo ta naročila tudi v resnici izvršila. Raznim industrijskim skupinam je nemška vlada zajamčila kredit od 14 do 19 mesecev.
Stran 2
MHMMk.'«
D"a,a ■" deiavs<YO I Resnica o novem rudarskem zakonu
V silno trpljenje in neznosno pomanjka-nje je zagnala brezposelnost rudarje v trboveljskih revirjih in še dolgo bodo trpeli od posledic te neprostovoljne in v dosti tudi Cisto nepotrebne brezposelnosti. Zato se ni čuditi, če so se trboveljski rudarji dostikrat z ogorčenjem spraševali, kdo je kriv, da niso mogli delati in morali držati roke križem, ko je vse vpilo po delu, ki naj nasiti sestradane rodbine rudarjev. Ni čuda, če so v takem stanju bi.ll rudarji dostopni vsakovrstnim govoricam, še manj pa je čudno, če so skušali nekateri trpljenje rudarjev takoj izkoristiti za svoje posebne cilje, ker je že tako na svetu, da gotovim ljudem ni nobena reč sveta, pa tudi ne največje trpljenje trpina. In našli so se nekateri teh ljudi, prišli s hinavsko besedb k delavcem in mn govorili: država je kriva, če moraš brez posla gledati, kako trpi tvoja rodbina pomanjkanje. Iz raznih vzrokov so tako govorili ti brezvestni špekulanti ljudskega trpljenja. Ali so hoteli skriti pravega krivca, ali so hoteli diskreditirati nacijonalno misel, ker je država njen prvi nosilec, ali pa so hoteli s pomočjo politične moči rudarja, s tem da bi postali njegov edino upravičen zastopnik pripraviti sobi dobra mesta.
Vse te nečedne namene pa naj bi zakril napad na državo, napad, ki je tako neupravičen in lažniv, da »ploh bolj biti ne more. Kajti, če sploh kdo, potem je država interesi rana na tem, da imajo ljudje delo. Brezposelni padajo vedno nazaj na breme javnosti in čim več brezposelnih je v državi, tem večje »o «ocijalne dolžnosti države. Samo država, ki hoče svoje finance čisto izpodkopati, ne bo skrbela za zaposlitev ljudi. ?.e zaradi svojega lastnega interesa mora država skrbeti za omiljenje brezposelnosti.
V narodni državi, kftkršna je Jugoslavija, pa je ta dolžnost države še jasnejša in že sama po sebi razumljiva. Zato mora država braniti interese delavstva, zlasti pa mu varovati njegovo tundamentalno pravico, pravico do dela.
Se jasnejše pa postane vse to, Če upoštevamo, da imamo danes vlado, ki je izvrše-vateljica jugoslovanskega programa. Ne zaradi tujih družb, ne zaradi poedincev, temveč samo zaradi blagra nar«!a je nastal jugoslovanski program. Narod pa je kmet, delavec, obrtnik, inteligent, trgovec in interesi teh so merodajni za jugoslovanski program. Ce pride do spora med tujo družbo in domačim delavcem, potem je vlada že sama po sebi na strani delavca. Zato pa tudi ni nič bolj napačno, kakor go-vorenje, da je država proti delavstvu. Nasprotno, država je vedno za delavstvo, ker mora biti iz lastnih ozirov za delavstvo. Iz tega pa sledi, da delavec ne more storiti večje napake, kakor če tudi sam ni čisto z državo, če se čisto ne zveže z usodo države. Interesi delavca in države se čisto krijejo, zlasti pa rudarja v velikih rudnikih tujih družb.
Vsak trboveljski rudar je moral najmanj enkrat v svojem življenju konstatirati, kako je slaboten napram velikemu rudarske mu podjetju. A ne samo sam kot posameznik, temveč tudi v tem sluCaju, če je celotno organiziran v eni sami organizaciji. In čisto brez upanja na uspeh bi bilo prizadevanje rudarja za zboljšanje svojega težavnega položaja, če sc ne bi smel zanašati na pomoč države. Država s svojo veliko organizacijo in s svojo veliko politično silo pa je kos tudi največji družbi. Država je naravni zaveznik rudarjev, a to dostikrat delavstvo vse premalo upošteva.
Tako bi n. pr. moralo delavstvo 6amo na elopiti proti temu, da je beden položaj delavstva argument za dražji premog. Enako bi morali delavci venomer poudarjati, da bo z državo eno, ker potem more tudi država z večjim uspehom braniti njih pravice. Delavec, ki hujska proti dTŽavi, je hote ali nehote zaveznik onega, ki tlači delavca, ker slabi avtoriteto države, ki na stopa v interesu delavca. Pa tudi čisto na' vaden psiholopičen moment bi z uspehom lahko uvaževali delavci. Ce vidi vlada, da ima med delavstvom uspeh vsak, kdor hujska proti njej, potem je človeško razumljivo, da se vlada za take ljudi pač ne more potegovati z navdušenjem.
V	pondeljek se prične zopet delo v trbo veljskih revirjih in brezposelnost se bo umaknila iz bednih rudarskih hiš. Želeti pa je sedaj, da se ta brezposelnost umakne za vselej in da se ne ponovi zopet pri bodočih pogajanjih za ceno premoga. Ce bo delavstvo ozko sodelovalo z vlado, potem jo upati, da se bo preprečilo vsako izigravanje rudarske bede in da se: tudi ne bo več ponavljala brezposelnost. Ce pa delavstvo ne bo znalo ustvariti tega sodelovanja, potem pa se moramo bati, da bo brezposelnost še dostikrat zadela že tako težko preizkušene trboveljske rudarje.
Izjava generalnega rudarskega direktorja dr. Turine - Izvajanja »Jugoslovana« so bila točna in pravilna -- »Slovenčev« napad sloni
na zastarelem načrtu
Beograd, 16. aprila. Povodom debate s »Slovencem« o rudarskem zakonu je naš dopisnik v Beogradu ponovno posetil generalnega direktorja za rudnike, načelnika dr. Turino pri ministrstvu za gozde in rude, kateremu je poročal o vsej časopisni kampanji med »Slovencem« in »Jugoslovanom«. Dr. Turina, ki je zadevo že poznal, ker je njega samega interesirala, je našemu dopisniku izjavil, da je razlaga, kakor jo je pojasnilo uredništvo »Jugoslovana«, popolnoma točna in pravilna in da odgovarja zakonskemu načrtu, ki bo v ostalem v najkrajšem času predložen zakonodajnemu odboru v razpravo in potrditev.
Dalje je načelnik dr. Turina izjavil, da je kritika v »Slovencu« popolnoma zgrešena in da »Slovenec« do danes še prav nikogar ni podal glede tega vprašanja k njemu, ki je gotovo edino merodajen, da dž konkretne informacije. »Slovenec« je moral spričo tega črpati svoje informacije pri nemerodajnih krogih. Zaradi tega so le njemu v škodo. Vsekakor se »Slovenec« opira v svoji kritiki na podatke, ki se nanašajo na prvotni načrt zakona, ki je bil bil razposlan prizadetim korporacijam v državi.
Ta načrt pa se ni sestavil v času, ko je bil inž. Dušan Seme«, min. za gozde iu rudnike, temveč prej.
Ko je minister inž. Sernec prevzel resor, je bil načrt zakona že pripravljen in sestavljen po inicijativi njegovih predhodnikov. Minister inž. Sernec je proučil ta načrt in ga je v principu sprejel, toda baš v pogledu socijalno-politiČnih odredb in pravic rudarjev je minister inž. Sernec sklical (že pred 6 tedni) anketo prizadetih krogov in so se na tej anketi uveljavile po-
trebne modifikacije, ki jih »Slovenec« vsekakor ne pozrfa in ne smatra, da bi bilo potrebno, da se o njih informira, niti da se pouči o tem, da je »Jugoslovan« črpal svoje informacije baš na podlagi teh sprememb.
*
K tej izjavi načelnika dr. Turine dostavljamo:
Ce je »Slovenec« menil, da se mora o tem vprašanju meritorno spuščati v debato, bi se moral pač predvsem informirati na edino meritornem mestu — pri načelniku dr. Turinu. Tega »Slovenec« do danes še ni storil. Zato naša ugotovitev: »Slovenčeva« izvajanja so netočna, ker se opirajo na načrt zakona, ki ga minister za gozde in rudnike še sploh ni dal definitino re-digirati.
Zanimivo pa je, da se je polemika, ki jo je izzval ^Slovenec«, morala nanašati na zaktfnski osnutek, ki še ni definitivno re-dirigan. Spričo tega moramo sklepati, da je imel »Slovenec« pri vsej stvari docela drugačne namene: V vprašanjih socijalne politike se je hotel postaviti kot arbiter, ki brani naše delastvo. To se mu takrat niti v najmanjši meri ni posrečilo, posebno še, ker so spremembe zakonskega osnutka v skladu z vsemi najnovejšimi in najbolj pravilnimi socijalnimi principi in ker se je zakonski načrt spremeni) s pomočjo prizadetih delavskih krogov
Da pa ne bi kdo mislil, da se je zakonski načrt v socijalno-političnem pogledu spremenil šele povodom polemike, ki jo je izzval »Slovenec«, pribijamo, da je spremembo izzvala anketa, ki se je vršila že pred (5 tedni, ko v listih ni bilo o tem še nobene kritične besede.
Sistem vojaškega podložništva v Italiji
Kritična beseda berlinskega lista o fašistovski stanovski državi
Berlin, 18. aprila, v. »Berliner Tageblatt« je objavil dopis svojega rimskega poročevalca dr.
Fredena o korporacijskem sistemu, ki ga gradi Že peto leto fažistovski režim. Pred dnevi so praznovali v Italiji peto obletnico, odkar velja znana listina dela (Carta del Lavoro). To praznovanje Je dalo rimskemu dopisniku berlinskega lista povod, da je objavil kritično besedo o tem fašistovskem kolektivnem korporacijskem gospodarstvu.
Na osnovi omenjene »listine dela« je fašizem Štiri leta gradil »enotno organizacijo vseh gospodarskih sil in zastopstvo njenih interesov«. Na vrh zgradbe je postavil nacionalni svet korporacij, ki je juridlCno »organ državne uprave«. Tako je uresničil v dogmo povzdignjeno frazo »spravo med kapitalom ln delom za blagor naroda«. V fašistovski hierarhični državi sta postala kapital m delo res nekako enaka: državi sta po vojaško podrejena, brezpogojno podložna.
Dr. Freden izvaja: Mnogim nepoznana tajna fašistovsks ftanovske države je namreč njen vojaški ustroj. Vojaška hierarhija z absolutističnim vojskovodjo na čelu, ki hoče vsemu gospodarstvu v državi dati pečat vojaške sub-ordinacije, je vsekakor — vsaj v današnjih časih miru — nekaj »nezaslišano novega«. To Je *e vse kaj drugega kakor v Rusiji, kjer so privatni kapital vsaj izločili iz svojega kolektivnega gospodarstva. V tem zmislu nadaljuje Člankar svoja izvajanja, pa sklepa: Vojaška Je
zgradba državne piramide, vojaška tudi zgradba korporacij. Sindikati so nastali s prisilno
rekrutacijo, Izsiljen je tudi razvoj vseh sedem velikih stanovskih skupin, sedem stebrov fa-šistovske korporacijske zgradbe.
In država igra vlogo obveznega razsodišča. Vso delavsko ustavo in vse njene organe je postavil absoluten gospodar. Ljudstva ni vprašal za privoljenje. Za fašiste je to »najbolj moderna demokracija«. Absolutni vladar je s to ustavo postal vsemogočni sodnik, ki s silo vlada nad vsemi gospodarskimi silami. 2e danes, ko korporacijska država še ni zgrajena do zadnjega kamna, zanikajo liberalni princip
0 medsebojnem tekmovanju svobodnih sil ln prav tako zanikajo socialistično načelo o socializaciji produkcijskih sredstev in ukinitvi privatne lastnine. Mussolini priznava v gospodarstvu privatno inicijativo vsakega podjetnika, toda le do one meje, ki so jo postavili »živ-
1 jenski interesi in gospodarstvo nacije«. Privatno lastnino priznava, dati pa ji hoče »socialno funkcijo«. Kdor se upre tem normam, je Izpostavljen na milost in nemilost vsemoč-nega sodnika in valpeta.
člankar zaključuje:	Fašlstovska stanovska
država ne nudi ničesar drugega nego vojaško, prisilno rešitev problema. Vsa njena tajna so bajoneti državne sile. Svoboda, ki jo najdete v tej državi, je tista slavna napoleonska svoboda, ki so jo narodom nudili na osteh bajonetov.
Konferenca za zboljšanje poštnega prometa
Beograd, 18. aprila. AA. Na poziv prometnega ministra g. Lazarja Radivojeviča je bila sklicana za danes konferenca vseh oblastnih direktorjev poštnih in telegrafskih direkcij v državi, da razpravljajo o vprašanju zboljšanja poštnega, .telegrafskega in telefonskega prometa. Prvo sejo je otvoril osebno prometni minister Radivojevič. Prisotna sta bila poleg vseh direktorjev tudi pomočnik ministra dr. Ratajec in načelnik poštno-teiegrafskega oddelka. Seje bodo trajale nekoliko dni, dokler ne končajo razprave o vseh vprašanjih v poštni, telegrafski in telefonski službi naše države.
Ekskurzija na Poljsko
Beograd, 18. aprila. 1. Uprava poljsko-jugo-slovanske lige je v sporazumu z jugoslovanskim zavodom za pospeševanje zunanje trgovine podaljšala rok za prijave za ekskurzijo na Poljsko do 22. aprila. Potovanje se prione 24. aprila zvečer in traja do 3. maja.
Komemoracija istrskih prvakov
Zagreb. 18 aprila, k. Davi se je v cerkvi Sv. Blaža darovala zadučSnica za istrskimi prvaki donom Luko Kircem, Francem Flegom in Simonom Črvarjem. Jutri ob 11. bo v dvorani Novinarskega doma svečana komemoracija, na kateri bo govoril vseučiliSki profesor dr. Zuglia.
Sestanek stalnega odbora agrarnih držav
Beograd, 18. aprila. A A. Po že prej določenem načrtu se sestane stalni odbor za proučevanje gospodarskih problemov agrarnih držav Osrednje in Vzhodne Evrope, ki je bil ustanovljen na konferencah v Varšavi in Bukarešti, 14. t. m. v Beogradu. Na tem sestanku bodo razpravljali o raznih poljedelskih vprašanjih in določili skupno staližče teh držav v vprašanju mednarodne konkurence v poljedelstvu.
Zakon o kmetijskih šolah in zbornicah
Beograd, 18. aprila. AA. Kmetijsko ministrstvo je končalo svoja dela pri načrtu zakona o kmetijskih šolah in o načrtu zakona o kmetijskih zbornicah. Prihodnji mesec bo sklicalo ministrstvo konferenco kmetijskih strokovnjakov, na kateri prideta v pretres oba zakonska načrta in bo sprejeta definitivna redakcija, da bosta lahko predložena vrhovnemu zakonodajnemu svetu.
Okrog zakona o zavarovanju delavcev
Beograd, 18. aprila. AA. Centrala industrijskih korporacij je poslala vlogo ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje, v kateri prosi, naj se skliče anketa, ki bo razpravljala
o	konkretnih predlogih zastran prispevkov pri nesrečah po tabeli nevarnosti, ki je dodun« predlogu zakona za socijalno zavarovanje. Pc predlogu Centrale industrijskih korporacij naj bi se te konference udeležili zastopniki ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje delodajalskega odbora centrale industrijskih korporacij in SUZORja.
Izvoz sode v Romunijo
Beograd, 18. aprila. A A. Zavod za pospeševa' nje zunanje trgovine sporoča izvoznikom kamene sode, da je romunski finančni minister poslal vsem obmejnim postajam cirkutar, da mora biti vsem pošiljtkam kamene sode v Romunijo, poslane iz katerekoli države, dodano potrdilo o izvoru blaga. Potrdilo mora biti vi-dirano od kakega bonzinlata kraljevine Romunije.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 18. aprila, d. Pretežno oblačno, hladno in padavine. Na vzhodnem robu <• Alp bo morebiti nekoliko boljše in toplejše vreme.
A. S. K. »Primorje« v Sofiji
Sofija, 18. aprila. AA DanaSnja tekma sofijskega kluba ^Levski« 7. ljubljanskim »Primorjem« se je končala 4 : 1 (1 ; 1).
Ostavke španskih poslanikov
Pariz, 18. aprila. AA. 1/. Madrida poročajo: Pooblaščeni ministri Španije v Berlinu, Londo-.tu, Varšavi in Oslu so podali ostavko.
Finančni položaj Avstrije
Dunaj, 18. aprila. AA. Korbiro objavlja uradno obvestilo, da je na današnji seji ministrskega sveta podal finančni minister referat o finančni situaciji v državi in izjavil, da so vse vznemirjajoče vesti, ki se razširjajo v zadnjem času in ki se nanašajo na finančno situacijo v državi, brez vsake osnove. Kar se tiče vprašanj, ki še nanašajo na to, da se osigura neovirano delo v okvirju proračuna, bo vlada imela o tem nadaljna posvetovanja.
Zaključek zakonodajne dobe v Bolgariji
Sofija. 18. aprila, n. Ob koncu 22. zakonodajne dobe sobranja je prišel na svečano sejo kralj Boris. V svoji adresi je kralj izrazil veselje, da je sobranje ostalo zbrano do kraja zakonskega roka, ker je to znamenje, da se razmere normalizirajo. Omenil je tudi neugodni položaj, ki ga povzroča gospodarska kriza. Kralj je pripeljal s seboj na sejo tudi kraljico Ivauo, ki ji je parlament priredil viharne ovacije.
Fašizem velik prijatelj boljševizma
Atene, 18. aprila. AA. Po poročilu komisije za dardanelsko morsko ožino stoji grška zastava na tretjem mestu. List »Hestia« naglasa, da pripada Grčiji prav za prav drugo mesto, češ da Grška mornarica čuva svoje pozicije na Črnem morju in na Dunavu. Etnos pa smatra, da je Italija napredovala, ker z velikim kapitalom podpira svojo trgovsko mornarico. Razen tega ima Italija s Sovjeti konvencijo o trgovini in plovbi. Fašizem se sploh kaže kot velik prijatelj boljševizma.
Ostra politična in gospodarska kriza v Avstraliji
Melbourne, 18. aprila. AA. Zvezni zakladni minister Theodore je v avstralski skupščini izjavil, da so banke odklonile nadaljnjo podporo vladi. Nadaljeval je, da banke poizkušajo dobiti nadzorstvo nad vlado. Svaril je banke, naj ne vztrajajo pri svojih namerah, ker bi bila vlada drugače prisiljena ustaviti plačilo čekov, izdanih v poravnavo izdatkov, ki jih je dovolil parlament. Vlada bo nadalje prisiljena, da odpove razne pogodbe in ne izpolni svojih r’.j-vcznosi«
Zakladni minister je končno izrazil upai da bodo banke preklicale ultimatum in tako preprečile grozečo krizo.
Ministrski predsednik je dejal, da bo razpustil zbornico, ako bo senat odklonil zakonski načrt o emisiji državnih zadolžnic. Splošne volitve bi se vršile v tem primeru že meseca julija.
Za rešitev nemških učenjakov na Grenlandiji
Koponhagen, 18. aprila. A A. Sem je prispel nemški letalec von Oronau, ki je znan po svojih poletih nad ledenimi poljanami v Grenlandiji. Posvetoval se bo z zastopniki grenlandskih oblasti glede organizacije rešilne ekspedicije nemškim raziskovalcem, ki so se pod vodstvom profesorja NVegenerja izgubili. Von Oronau je imel tudi daljše posvetovanje z grenlandskimi raziskovalci, ki bodo letos poleti organizirali novo režilno ekspedicijo. Von Oronau bo preletel ozemlje Grenlandije, da najde pogrešane. Danski strokovnjaki menijo, da je položaj VVege-nerja in njegovih tovarišev zelo resen.
Zagrebački zbor
25. IV.-4. V. 1931
Vlil. salon avtomobilov
motornih koles, koles in pribora
XV. SPECIALNI POLJEDELSKI SEJEM
(strojev, gnojil, potrebščin)
Perutninarstva in kuncev
samo 25. IV.—28. IV.
Razstava holandskega cvetja Turistike in športnik potrebščin higijene
Legitimacija Zagrebačkeaa Zbora, kupljena pred odhodom, vel|e za brezplačen povratek po fceicz* nlci, « na parobrodih velja za višji razred »a ceno nižjega.
Ppcfe/ic
Podpisani Planina Lovro, posestnik in bivši oblastni poslanec v Škofji Loki, preklicujem in obžalujem svojo izjavo podano dne 4. aprila 1981 v večji družbi v javnem lokalu, s katero sem žalil nacionalni in državni čut Sokolov iu priznavam, da je bil ta moj napad popolnoma neosnovan in neumesten, ker nimam za izrečene očitke najmanjSe podlage in vzroka.
Zahvaljujem se Sokolskemu društvu v Škofji Loki in vsemu njegovemu članstvu, da je odstopilo od nameravanih tožb in me s tem obvarovalo znatne materijalne škode.
V	Škofji Loki, dne 17. aprila 1931.
Planina Lovro, s. r.
Mariborski pevci v Kumanovem — zibelki naše
svobode
Govori se Jugoslaviji..
~"ip
n	rrms
£
SARGOV
... o lepih narodnih običajih ... o živopisanih nošah in krasnih zobeh njenih prebivalcev!
Kdor pripoveduje o Jugoslaviji ne pozabi pripomniti, kako imajo Jugoslovani lepe zobe. Stotisoče Jugoslovanov neguje svoje zobe s Sargovim Kalodontom. Osvežujoča pena Sar-govegaKalodonta... zobne kreme prekrasno čisti zobč, da jim lesketajočo belino, a usta varuje bolezenskih kali.
KALODDNT
ohranjuje zdravje in lepoto zob.
Takega sprejema l%o v Kumanovem tudi naši najstarejši. Matičarji niso doživeli Se nikjer! Minogim od nas so bile solzne oči, ko smo videli, kako se veselijoKucianovčani našega prihoda in kako skrb imajo, da bi nam bilo dobro pri mjih. Na kolodvoru dobrodošlice ob občine, vojske, Sokola itd., nato pa nas je vojaštvo odpeljalo na svojih avtomobilih proti mestu, ki leži 4 km od postaje. Par sto metrov pred prvimi hišami smo izstopili. Zadonela je pozdravna koračnica Sokolske godbe, Sokoli v kroju so otvorilii sprevod, ki se je začel pomikati uied dolgim špalirjem Sokolov, nato njihovega naraščaja in mladine, mladine vseh šol, skavtov, bi-ciklistiičnega kluba itd., za špalirjem pa so se ob , vsej poti gnetli ostali meščani, mladi in stari In vse je vzklikalo veselja nad našim dohodom. Iz oken so nam metali (?vetja na pot in slišala sem, ko je mati pravila otroku: »Gile-daj, to so Slovenci!« Vso pot, ki je najmanj trajala 10 minut, je igrala sokolska godba, in nepopisno je bilo navdušenje Kumanovčanov, da smo v njih sredi. Tudi pil zajtrku, ki je takoj sledil, nam je svirala sokolska godba. Reči moram, da smo bili vsi srečni spričo takega sprejema!
Kumanovo — zibelka naše svobode!
Poveljnik mesta je izjavil, da nam v Kuuna-novem ne morejo pokazati krasnih stavb, zanimivih galerij, bogatih tovarn, pač pa nekaj, kar je samo v Rmnainovem: ona sveta tla, kjer je tekla zibelka naši svobodi. Zato nas je dal prepeljati v 10 km oddaljeno vasico Mlade Nago-
Zadnga pot tir. Alojzija lioLalja
_	Ljubljana, 18. aprila.
Blagopokojni dr. Alojzij Kokalj je nastopil nan?s. P°P°ldne svojo poslednjo pot v večnost. tllo®no deževalo, se je zbrala pred hišo
voda prenesi, krsto s pokojnikom na vrt, kjer je trnovski župnik gospod Finžgar ob asistenci opravil mrtvaške molitve.
Izpred hiše žalosti se'je razvil nato veličasten zaim sprevod. Na čelu sprevoda za žalno zastavo in križem je korakala močna deputacija sokolske zupe Ljubljana s praporom Ljubljanskega Sokola, nato nosilci 11 prekrasnih veu-cev’ |c' jih pokojniku poklonile razne organizacije in prijatelji. Za vozom z duhovščino je vleklo 6 vrancev gala-voz s pokojnikovo krsto, na kateri je bila položena poleg krasnega venca, sokolska čepica. Za krsto je stopala globoko užaloščena rodbina, nato pa veliko število najodličnejšega občinstva, med katerim smo opazili mestnega župana dr. Puca z več občin skimi svetniki, podpredsednika odvetniške zbornice dr. Žirovnika, podpredsednika višjega deželnega sodišča dr. Golja, predsednika SPI) dr. Tominšeka, predsednika Glasbene Matice dr. Ravniharja, predsednika upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke dr. Defrancescija, ravnatelja papirnic v Vevčah Jana, dalje polnoštevilno uradništvo banke »Slavije« in Ljubljanske kreditne banke ter zastopnikov raznih društev in korporacij.
Sprevod je krenil po glavnih ulicah na pokopališče k Sv. Križu. Po cerkvenih obredih v cerkvi so prenesli krsto do groba, kjer se je sokolski prapor zadnjič nagnil nad gomilo bla-gopokojnika v zadnje slovo. Dr. Alojziju Kokalju bodi ohranjen časten spomin in lahka domača zemlja.
Združitev industrijskih krajev v eno občino
Loke in sosednje vasi želijo priklopitev k občini Zagorje.
Zagorje, 17. aprila.
Ko se je na seji ministrskega sveta dne 11. decembra 1930 sklenilo pregrupacijo občin, se je marsikje pričelo intenzivno delati na to, tako tudi v naši dolini. Tako je občina Kolovrat sklenila, da se priključi k občini Ržiše, s čimer se je tudi tamošnji odbor strinjal in je bil predlog sprejet na občinski seji dne 27 februarja t. t. z osmimi proti štirim glasovom.
Kmalu za tem pa se je pričela akcija, da bi se priklopile vasi Podkraj, Loke, Kisovec, Ribnik in Strahovje, ki spadajo sedaj k ržiški občini Zagorje. Ržižka občina se je s priklopit-vijo kolavraške občine znatno povečala, pa bi sedaj lahko utrpela odcepitev nekaterih vasi, posebno še, če upoštevamo mnoge razloge, ki govorijo za to. Da bi bili na jasnem, kako mislijo, prebivalci teh vasi o tej priklopitvi, se je izvedlo ljudsko glasovanje s tem, da so se pobirali podpisi za ali proti od vseli polnoletnih moških, ki so že nad 1 leto v občini. Za priklopitev k občini Zagorje se je izreklo nad 90 odstotkov vsega prebivalstva v zgoraj naštetih vaseh.
lako so odposlali 3. I. m. kraljevski banski opravi prošnjo s 334 podpisi, v kateri prosijo ^a priklopitev iz sledečih vzrokov:
Vse naštete vasi, razen Strabovljn, spad-^n pod zagorsko faro. Šolski okoliš so Toplice, občina Zagorje. Strahoveljski otroci spadajo si-<ttr pod šolski okolic Izlake, vendar pošiljajo *'arši svoje ut roke raje v topliško šolo, ker
vičane, rojstni kraj naše mlade svobode. Povzpeli 91110 se med silnim kamenjem razstreljenega hriba na njegov vrh, kjer nam je naš rojak, g. polkovnik Grizola v presenetljivo jasnem i« krasnem govoru orisal ves potek silne bitke pri Kumanovem leta 1912. Gledali smo vse te gniče, ki so bili tedaj pokriti s trupli naših junakov, stali smo na tleh, ki so bila prepojena njih krvi, iz katere nam je zrastla zlata svoboda. Pobožno smo poslušali zgodbo njihovega trpljenja in kar sama je z visokega vrha zadonela »Vigred se povrne!« Vsi smo čutili globoko hvaležnost do njih in pobožno stopali po svetih tleh. Obljubili smo po besedah naSega predsednika, da hočemo slediti njih ljubavi za rodno grudo z marljivim delom, da ustvarimo srečno našo lepo domovino! In nato nazaj v Kumanovo, na pokopališče, skupen grob vseh teli junakov. Ondotmi duhovniki so opravili žalne molitve, prota je spregovoril besede zalivale za ta obisk. Matičarji pa so nadvse občuteno zapeli »Blagor mu!« Današnje dopoldne nam bo ostalo za vedno v sipominu!
Zvečer je bil koncert, ki je izvrsteno uspel! Tako smo se vsaj malo oddolžili za krasen sprejem in prijazno gostoljubje. Zad-ovoljni smo odhajali z odra. Dvorana je bila do zadnjega stola zasedena po najodličnejši družbi, le natrpana ni bila, kakor so pričakovali, a to radi silnega neurja, ki je nastalo ravno v času odpravljanja na koncert. Pri večerji so govorili vznešene govore poveljnik mesta in naši predstavniki, v prijetnem razpoloženju in z najlepšimi uitisi smo trugo jutro zapustili Kumanovo.	M.	Z.
imajo bližje in je tam osemrazrednica. Ce pogledamo geografsko lego, vidimo, da težijo vse k Zagorju, torej bi ne bila priklopitev nekaj nenaravnega, kakor je n. pr. priklopitev Kolovrata k Ržišam, Strnil pa bi se tudi ves industrijski okoliš v eno samo gospodarsko za-jednico, ki bi se mogla razvijati gospodarsko, socijalno in zdravstveno, kakor zahtevajo to potrebe sedanjega časa. Industrijski kraji imajo slične zahteve, ki pa se morejo realizirati samo tedaj, če so tesno zvezani med seboj, če spadajo pod eno občino. O bogastvu v občini ne moremo govoriti, saj je znano vsem, koliko ga je v industrijskih občinah.
Prebivalci omenjenih vasi upajo, da bo njihova prošnja ugodno rešena, s čimer bi se izpolnila njihova dolgotrajna želja.
Združitev občin v kočevskem srezu
Trava, 17. aprila.
V »Slovencu« z dne 14. t. m. je izšel članek o združitvi občin v kočevskem srezu. Med drugim je na^ koncu tega članka priobčeno tudi, naj se občina Draga poveča z občino Trava. Dovoljujemo si gospodom, ki so o tem sklepali, pojasniti in priobčiti o zadevi tudi svoje stlišče, ker kot občani občine Trava in davkoplačevalci si to pravico upravičeno lastimo. — Torej: Občina Trava je ena najstarejših občin v kočevskem srezu, nedvomno pa mnogo starejša od občine Draga. Živela je in obstojala od njenih prvih začetkov pa do danes, da se v njej še ni porodila želja združili se z njeno sosedo Drago. Sedanji časi nalagajo občinam res mnogo večje naloge in obveznosti kot prejšnji, prepričani pa smo. da bi v predmetni združitvi ne izhajali nič lažje. Vprašanje. glavno, odločujoče, pa je tudi še vedno odprto: Kje je središče teh dveh občin, gospodarska gravitacija in splošna želja prebivalstva?!
Vetu, da po intencijah današnje vlade ne smejo priti na površje ozki in sebični cilji za-interesirancev, ampak naj bo merilo splošnost, prebivalstvo. Tudi popolnoma zaupano v dobro voljo naših i^jvišjih fuukoijonarjev, l;i jim je interes naroda in države najvišji cilj.
Občani.
Seja kamniške občinske uprave
Kamnik, 17. aprila.
V četrtek 16. t. m. ob 7. uri se je po dolgem času zopet sestal mestni občinski zastop k seji. Zadnja seja se je vršila 27. januarja. Sejo je vodil mestni župna g. Kratijar, ki je ugotovil sklepčnost in se nato v kratkih besedah spomnil nedavno umrlega občinskega odbornika Blaža Remsa. Navzroči so počastili njegov spomin z vstajanjem.
Gospod župan je nato poročal o akciji za zgraditev luške ceste iu o posojilu, ki se je najelo v ta namen. Na mestno občino odpade 12 odstotkov, to je 180.000 Din. Posojilo se bo izplačevalo polletno po 13.000 Din skozi 10 let.
Mestna občina je vposlala na železniško ministrstvo vlogo, v kateri prosi, naj se dodelijo na kamniško progo motorna vozila, kadar bodo prispela. V odgovoru se občini sporoča, da ministrstvo za sedaj še ne razpolaga z motornimi vozili.
Banska uprava je dovolila prodajo dela občinskega travnika g. Stergarju in uporabo zneska 47.000 Din za dograditev kopališča, zavrnila pa je pritožbo g. Antona Fajdige proti uporabi navedenega zneska za kopališče, ker jo smatra za neutemeljeno.
Na dopis gasilnega društva se odgovori, da občina ne nasprotuje ustanovitvi kinopodjetja. V debati se ugotovi, da bo gasilno društvo uporabljalo prostor v gasilnem domu za kino dvorano samo toliko časa. da najde primernejši prostor iu vidi. v koliko se bo kino izplačal.
Fvanu Benkoviču iz Novega trga se odobri koncesija za izvrševanje tesarske obrti v Kamniku in okolici.
Občina se pridružuje dopisom tujsko-promel-
uega društva in tovarne Remec za izboljšanje telefonske linije v Ljubljano in za nabavo aparata. K temu se še povrnemo.
Kamniški vodovod v Stahovici je zgrajen sredi k raškega sveta. V večjem deževju se vsa voda iz Brezij steka po kolovozu v neko jamo, odkoder pride v rezervoar. Sprejme se predlog g, Franca Homarja, da se vzdolž kolovoza v dolžini 100 metrov zgradi nasip in s tem prepreči vodi, da se odteka v jamo.
Nato je prišla na debato bilanca mestne hranilnice, Z zadovoljstvom se je ugotovilo, da zavod od leta do leta napreduje in je v preteklem letu imel 343 tisoč Din čistega dobička. Proračun je bil soglasno odobren.
Daljša debata se je vodila o tlakovanju Maistrove ulice in glavne ceste skozi Kamnik v dolžini od kolodvora do tovarne »Vesna« na Grabnu. 2upan prebere dopis banske uprave, v katerem ta poroča, da napravi sama načrte in pianinu za tlakovanje, stroške za delo in materijal, ki bi nanesli okrog 170 Din za 1 kvadratiii meter pa bi nosili cestni odbori, mestna občina in korporacija v razmerju 2:2:1. Asfaltiranje hodnikov s cementno podlogo pa bi stalo 35 Din za 1 kvadratni meter. Ako računamo, da bi prišlo v poštev 6000 kv. metrov ceste za tlakovanje, bi to veljalo brez hodnikov prizadete kamniške korporacije nekaj nad milijon dinarjev. Na mestno občino bi odpadlo 400 tisoč Din, ki naj bi se amortizirali v 20. letih. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da bi bilo treba pri tlakovanju preurediti celo kanalizacijo, električne kable in vodovod. Z ozirom na akcijo o podaljšanju vodovoda v Šmarco in sosednje vasi, ne smerno pozabiti tudi dejstva, da bo ob tej priliki treba premeniti vse cevi skozi mesto. To bi bilo potrebno že ob tlakovanji!, da se ne bi potem razkopavala cesta. Z ozirom na to se je zaenkrat sklenilo, da se zaprosi bansko upravo, da napravi podrobne načrte in proračun, nakar se bo šele sklepalo o financiranju. Veseli nas, da se je problem tlakovanja kamniških ulic vendar že enkrat premaknil iz mrtve točke.
Nato je prišla na vrsto razprava o ustanovitvi zdravstvenega doma za Kamnik in okolico. Banska uprava in Higijenski zavo^ bi prispevala znatni del stroškov, ki so proračunani na
400.000 Din, nekaj pa naj bi prispevale zainteresirane občine. Kamniška mestna občina naj bi predlagala primeren stavbni prostor, ki mora obsegati vsaj 2000 m*. Predlagal se je prostor v Mekinjah nad kopališčem iu travnik za Rodetom, ki je tudi na prodaj. Letošnji prispevek za zgradbo prepotrebnega doma, še je določil na 5000 Din, za prihodnje leto pa
10.000 Din. Tudi zdravstveni zastop je votiral
10.000 Din.
Obrtnemu društvu se je na prošnjo dal brezplačno na razpolago za dobo 50 let stavbni prostor v ozadju mestnega parka za zgradbo javne tople kopeli.
Jošku Cigliču, lastniku hiše na novi koloniji se na prošnjo za podelitev podpore v znesku 4000 Din za prestavitev dela hiše. ki kvari regulacijo ceste, odvrne, naj najprej predloži načrte in proračun, nakar bo šele občinski odbor določil višino prispevka.
Sklene se na prošnjo 27 posestnikov podaj-šati električno omrežje v novo kolonijo. Proračune in načrte naj napravi strokovnjak. Odjemalci električnega toka v uovi koloniji *o
pripravljeni plačevati za tok 30 odstotkov več kot odjemalci v mestu, da bi se napeljava prej amortizirala.
Z večino glasov se zavrne predlog, da bi se za tujsko-prometno razstavo v Ljubljani naročil dioram Kamnika in okolice. Dioram naj bi izdelal g. Sch\varz na* Dunaju v dimenzijah 120 krat 80 krat 80 cm za ceno 600 šilingov. Pač pa se bo naročil dioram drugo leto za razstavo v Beogradu.
Ugodi se prošnji 69-letnega Alberta Dolinška za sprejem v mestno siromašnico.
Po izčrpanem dnevnem redu je g. župan zaključil dve uri trajajočo sejo.
Ulova elektrarna v Zasipu pri Bledu
Radovna dobi nov jez. — Rov skozi hrib Hom. — Vodostau, ki bo 23 m visok. — Ilidrocentrala z 3500 do 3000 konjskih sil.
Kljub vsesplošni gospodarski krizi, lci sili naše ljudstvo k temeljitemu varčevanju in deloma tudi k brezposelnosti, gradi Kranjska Industrijska družba v Zasipu pri Bledu novo, silno veliko elektrarno, s katero hoče vsestransko povečati svoj obrat in z njim zajedno zboljšati socijalni položaj našega delavstva, ki je povečini odvisno od zaslužka, ki mu ga nudi tovarniško delo.
Ker hoče tovarna KID na Dobravi povečati svoj obrat, gradi v Zasipu veliko električno centralo. Vodstvo in delo je poverila najsolld-nejšemu gradbenemu podjtju g. Inž. Josipu Dedku, mestnemu stavbeniku iz Ljubljane, ki ima zaposlenih precejšnje število samo domačih delavcev.
Reko Radovno so delavci pod Homom zajezili, napravili so velik jez In ga pred rovom opremili z železnimi grabljami. Pod hribom Homom kopljejo od obeh smeri rov v premeru dveh metrov, skozi katerega bo tekla voda. Rov bo dolg 1500 m. Do sedaj je zvrtanega in betoniranega šele okoli 250 m. Delo naglo napreduje, saj je v rokah veščega in preizkušenega inženerja gospoda Franca Dedka, očeta g. inž. Josipa Dedka.
Koncem rova bo napravljen vodostan, ki bo 23 m visok in bo segal v premeru 16 m. Z velikim padcem se bo voda odtekala po tlačni cevi v hidrocentralo, ki bo proizvajala električno silo v iznosu 2500 do 3000 HP. Zasiplja-ni so prodali družbi za gradnjo elektrarne obširen del srenjskih zemljišč za ceno 170 tisoč Din. Kakor se čuje nameravajo Zaslpljani ta denar med seboj razdeliti. Ker nujno potrebujejo vodovod, bi bilo bržčas zelo umestno, da bi se ta denar porabil za gradnjo prepotrebnega vodovoda. Odločilni krogi naj bi storili vse potrebne korake.
Ker razpolaga gradbena tvrdka ln*. Dedek s prvovrstnimi preizkušenimi močmi, ki imajo mnogoletno prakso, dobljeno pri najrazličnejših gradnjah širom naše domovine In ker razpolaga z najmodernejšim Inventarjem, smo prepričani, da bo zgotovila tudi to elektrarno dc največje popolnosti in preciznosti, kar bo posredno v korist najširšim plastem gorenjskega naroda.
Kakor se predvideva, bo elektrarna gotova it do letošnjega poletja.
Jz Dravske banovine
Pričetek dela v premogovnikih TPD
Ljubljana, 18. aprila. AA. Na merodajnem mestu so danes popoldne prejeli vest. da je Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani prejela naročila za državne železnice. Za mesec april je predvidena dobava 27.500 ton. /ato bo od ponedeljka 20. aprila uveden polni obrat v vseli družbenih premogovnikih.
il Natečaj za plakatni osnutek Ijubljanskesru velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma razpisuje natečaj za osnutek umetniškega plakata za jesensko tujsko-prometno razstavo. Pravico do natečaja imajo vsi umetniki Jugoslovani. Osnutki za plakat morajo biti izvedeni za litogratični lisk, največ v štirih barvah. Format osnutka je (iii X 05 cm. Besedilo je: Ljubljanski velesejem, 29. VIII. — 0. IX. 1931. Tujski promet — Kmetijstvo. Plakat naj poudarja zlasti tujski promet. Avtor nagrajenega plakata je zavezan sestaviti v litografičnem zavodu tudi besedilo na plakatu v 5 tujih jezikih. Natečajniki morajo poslati s geslom opremljena osnutke do 6. maja 1931 do 12. ure opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno je treba opremiti z geslom zapečateno kuverto, v kateri se nahaja točni naslov natečajnika. Za najboljši osnutek je razpisana nagrada Din 2.000-—. Nagrada je izplačljiva polovico takoj, druga polovica pa ob prvem odtisu. Avtor nagrajeneg plakata je dolžan brez posebnega honorarja izvršiti popravke poizkusnega odtisa v litografičnem zavodu. Nenagrajene osnutke se zamore odkupiti po Din 300’—. Nenagrajeni in neodkupljivi osnutki se morajo dvigniti do 15. junija 1931. — Uprava Ljubljanskega velesejma.
d Slovenska Matica objavlja: Člani SM prejmejo za leto 1931 tako bogat knjižni dar, kakor še nikdar doslej. Knjiga Levstikove korespondence, ki izide med drugimi rednimi publikacijami, je od 15 narasla na 25 tiskovnih pol. Tehnične ovire, ki so nastale zaradi razširjenega obsega, so povzročile, da bodo letošnje publikacije izšle šele v maju. Termin bo SM pravočasno objavila v dnevnikih. Zaradi zakasnitve bo razposlala SM poverjenikom v kratkem potrebna navodila. Kakor je že bilo objavljeno, bo izdala SM za 1. 1931. I. snopič II. dela Cankarjeve Zgodovine likovne umetnosti, II. snopič Ividričeve Zgodovine slov. slovstva, IV. (zaključni) del Reymonlovega romana »Kmetje« in Levstikovo korespondenco. Letošnje knjige obsegajo nad 60 tisk. pol, med temni izideta 2 knjigi v V. 8". Ker je SM naklado precej povečala, se lahko še vsak prijavi za člana, kar je treba javiti po dopisnici ali osebno pri društvu v Matični pisarni na Kongresnem trgu št. 7 ozir. pri poverjenikih. Člani, ki pristopijo šele lelos prejmejo prve tri deJe.romana »Kmetje«, I. del Cankarjeve Zgodovine in 1. snopič Kidričeve Zgodovine po znatno znižanih cenah.
Cenjene dame! Neobhodno potreben SANOFORM dobite v vseh lekarnah in drogerijah.	673
d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.	420
»PAN« OVRATNIK JE IZ IMPREGNIRANEGA PLATNA.	943-4
d Volna, bombaž, nogavico in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	_	000
d Prireditev kmetskega tečaja v Laškem. V ruleljo 26. aprila t. 1. ob 8. uri zjutraj priredi kmetska Prosveta v slovenski o snov ni šoli v Laškem kmetski tečaj. Predavali bodo gg. bivši minister Ivan Pucelj in drugi o splošnih kmetskih in gospodarsko prosvetnih vprašanjih. Zato se vabi vse kmetovalce, da se udeležijo pod učnega tečaja.
d Družin«, »Soča« bo gostovala danes v Žirih v Sokolskem domu z učinkovito komedijo v treh dejanjih »Vrag«. Ta komedija je bila povsod uprizorjena z najboljšim uspehom, ki tudi tokrat v Žirih gotovo ne bo izostal. Gostovanje se vrši pod okriljem Sokola. Začetek ob 20. uri. Pred pričelkoin izpregovori uvodno besedo naš odlični gledališki pedagog, režiser in igralec g. Skrbinšek.
d Licitacija. Dne 15. maja 1931 bo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani druga ofer-Inlnn licitacija za zgradbo stanovanjske hiše na Rakeku. Načrte, proračune in druge podatke se dobi pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba št. 115.
d Spremembe v železniški služili. Premeščeni so zvaničniki 1. kategorije: Korošec Alojzij, komerc. zvaničnik, Maribor glav. kol. v Ljubljano gor. kol.; Krapša Jožef, komerc. zvaničnik, Maribor glav. kol. v Kotoribo; Kariž Viktor, brzo-javec, Zidani most v Borovnico; Božič Ivan, brzojavec, Ljubljana gor. kol. v Jarše Mengeš; Kettinger Bogomir, brzojavec, Zidani most v Rimske toplice; ftk-rilec Štefan, prometnik, Ormož v Mursko Soboto; Nečem ar Jožef, prometnik, Videm Krško v Ljubljano dol. kol.; zvanič-uiki II. kategorije: Ul Janez, sprevodnik, Maribor glav. kol. v Zidani most; Koren Avgust, -prevodnik, Maribor glav. kol. v Ljubljano glav. kol.; Klabus Anton Anton, sprevodnik, Maribor glav. kol. v Ljubljano glav. kol.; Lumpi Franc, sprevodnik, Maribor glav. kol. v Ljubljano glav. kol.; Likavee Rudolf, sprevodnik, Maribor glav. kol. v Ljubljano glav. kol.; Maček Rudolf, sprevodnik, Zidani most v Maribor glav. kol.; Golob Ivan, sprevodnik, Zidani mosl v Maribor glav. kol.; Kavčič Jakob, vozov, zapisovalec, Rakek v Postojno; Dolinšek Jurij, nakladnik, Maribor glav. kol. v Ljubljano gor. kol.; Zagoršek Franc,
premiikač, Maribor glav. kol. v Zalog; Ketiš Josip, sprevodnik, Maribor glav. kol. v Zidani most; dnevničarji: Podgoršek Martin, Rimske toplice v Poljčane; Mehle Jožof, Medvode v Vuzenico Muto; Pleša Jožef, Črnomelj v Medvode; Grčman Stanislav, Jarše Mengeš v Brežice; Na-veržnik Karel, Grobelno v Lesce-Bled; Rejec Srečko, Hrastnik v Ponikvo. Postavljeni s0 za zvaničnik« 1/4 Merhar Štefan, adniin. zvaničnik, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Je-nivc Anton, brzojavec, Ljubljana gor. kol.; Matjašič Janez, brzojavec, Maribor glav. kol.; Žagar Bogomir, brzojavec, Maribor glav. kol.; Tršan Janez, brzojavec, Ljubljana glav. kol.; Berčič Franc, brzojavec, Ljubljana glav. kol.; Žabkar Janez, komerc. zvau. Jesenice; Pokorn Elza, komore, zvan. Ljubljana gor. kol.; Fr&bHpK Katarina, admin. zvan. kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Miouliuič Ciril, brzojavec, Ljubljana glav. kol.; Klančar Jožef, komerc. zvaničnik, Ljubljana gl. kol.; Kanupijut Leopoild, skladiščnik, Ljubljana glav, kol.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 908
Srčne, živčne in ženske bolezni
se uspešno zdravijo
v DOBRNI
Do 15. junija kompletno 20 dnevno zdravljenje (autobus, hrana, stanovanje, kopeli in zdravnik) za Din 1200'—.
Prospekti zastonj 1	cm
Že v 24 urah
barva, plcsira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
085	tovarna	Jos.	Reich.
Šmarješke Toplice
pri Novem mestu
učinkujejo proti vsem kroničnim boleznim. 1-tdnevna cela oskrba v predseziji do 30. junija 560 Din. Prospekti zastonj! 1090
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana, Mesini irg 4
Tel. 2186	P.	t. r. 10755
GGI)
Ljubljana.
Nedelja, 19. aprila 1981.: Ema. Pravoslavni,
C.	aprila: Evtihije.
Ponedeljek, 20. aprila 1931.: Sulpicij. Pravoslavni, 7. aprila: Georgije.
Nočno službo imata v nedeljo lekarni Trnko-czy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti, v ponedeljek pa lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinc na Rimski cesti.
t
■	Osrednja protituberkiiloznu liga ima danes svoj občni zbor v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev,, Miklošičeva c. št. 20 ob 930 uri. Ob tej priliki bo prirejena tudi zanimiva razstava propagandnega gradiva domačih in inozemskih protituberkuloznih lig. Kazstava ; odprla od 8. ure dalje. Vabimo vso javnost, da si ogleda to razstavo in prisostvuje občnemu zboru, na katerem bo tudi predavanje g. 'r. Franca Debevca : Skrita tuber: kulozna obolenja.
Koks za kovaie in centralne kurjave
Iz angleškego premoga
75 Din za IOO kg
327	Iranko	plinarno	nudi
Ljubljanska mastna plinarna.
■ The English Plavers. Hamlet v izvirniku na našem odru. Ponovno opozarjamo na ponedeljkovo gostovanje skupine gledaliških igralcev na našem dru. Gostovanje bo v opernem gledališču, nakar še prav posebno opozarjamo. Skupina angleških igralcev, ki gostuje sedaj po Jugoslaviji, šteje 19 članov. V Ljubljano pridejo preko Italije in gostujejo pozneje v Zagrebu in Beogradu. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi.
■ St. Jakobsko-trnovske moške Ciril Metodovo podružnice redni občni zbor se vrši dne 25. aprila I. 1. v gostilni Putrich, Dolenjska cesta ob 8. uri zvečer.	1093
■ Pogreb hlagopokojne gospe Karoline Go-ljevščekove bo danes ob 4. uri popoldne izpred cerkve Sv. Krištofa k Sv. Križu.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Marija Triller, roj. Beruig, 84 let stara, gostilničarka in posestnica, Cerkvena ulica 3; Frančiška Koder, roj. Slanovec, 70 let stara, /.asebnica, Florjanska ulica 30; Darinka Bevc, 2 in pol meseca stara, hči gostilničarja, Tržaška cesta 11; Marija Pek le n k, roj. Smuk, 83 let stara, vdova mestnega delavca, Vidovdanska
cesta 0; Andrej G a bere, 00 let star, železniški delavec v p., Baraka 12 za šolo v Sp. šiški. Blag jim spomin, žalujočim naše sožaljel
■ Prekinjeni občni zbor »Filharmonične družbe v Ljubljani se nadaljuje v ponedeljek 20. aprila ob 18. uri v Glasbeni Matici.
■ Vajeniški tečaj za nemščino. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo priredila za obrtne vajence tečaj za nemščino, ki se bo pričel 22. t. m. Prijave sprejema svežino načelstvo v ponedeljek 20. t. m. zvečer po vajenskem predavanju, ki bo v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje deilavcev na Miklošičevi cesti št. 20 v Ljubljani.
■ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Derenda.	1(>47a
VIKTOR MEDEN
veležganjana, tvo ftica likejev, uma, vinjaka in b e/.alkoholnih pijač 9|3
LJUBLJANA, Celovška cesta 10
F. Fajdiga sin
Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 7
Ustanovljena leta 1879	317
Mavibcv
m Rezultati ljudskega štetja v Krčevini. Predmestna občina Krčevina šteje sedaj 2159 prebivalcev. Od teh je 1126 moških in 1033 žensk. Nemcev je 160, ostali so Slovenci. Prebivalstvo občine je od 1. 1921. naraslo za 200 ljudi.
m Zborovanje šaliistov. Danes dopoldne ob
10. uii bo v kavarni Central seja šahovskega kluba.
m Gasilska slavnost v Kamnici. V nedeljo 3. maja bodo v Kamnici blagoslovili novo motorno brizgalno, po blagoslovu pa priredili veliko veselico na mariborskem otoku.
m Trstenjakova razstava. Opozarjamo na današnjo otvoritev slikarske razstave Anta Trstenjaka ob 11..uri v veliki kazinski dvorani. Dolžnost vsakega Slovenca je, da se seznani z življenjem najmanjšega slovanskega naroda, Lužiških Srbov, ki ga je Trstenjak upodobil.
m Lekarniška služba. Od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne ima nočno lekarniško službo lekarna Minaiik »Pri orlu« na Glavnem trgu.
m Žalostna usoda jugoslovanskih otrc\ v tujini. Včeraj so privedli iz Hamburga v Maribor tri otroke nekega Mihajloviča, ki je bil tamkaj zaposlen kot železolivar ter je pred dobrim letom v razburjenju ustrelil svojo ženo, po rodu Poljakinjo in še sebe. Otroci, ki govore samo nemško, so bili oddani prehodno v tukajšnji banovinski dečji dom, odkoder se jih bo odpremilo v dečji dom v Negotinu, ker so tjakaj pristojni. — Pred nekaj časa so bili istotako sem privedeni trije otroci K. iz Horn-stcina na Gradiščanskem. Njih oče se je ustrelil, mati je pa izginila neznano kam. Ti otroci, ki so bili oddani v deeji dom v Sento, oz. v Belo Crkvo, so govorili nemško in hrvatsko in se čutijo Jugoslovane, m Promenadni koncert. Danes dopoldne od
11. do 12. ure bo v mestnem parku promenadni koncert vojaške godbe.
m Modni salon za dečke in deklice se priporoča: lise Šušteršič, Maribor, Tattenbacliova ulica 26.	1095
in Nova trgovina A. Lesjak, Gosposka ul. 11 nudi po najnižji dnevni ceni stalno svežo praženo kavo, čaj mast, rijt, olje, moko in vsa druga živila.	1005
m Poučno potovanje gostilničarjev na Tirolsko. Za poučno potovanje gostilničarjev ln hotelirjev na Tirolsko itd. se je v zadnjem času prijavilo veliko število udeležencev, posebno iz Gorenjske in Savinjske doline. Na razna vprašanja, če se udeleženci še sprejemajo, izjavlja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru, da bo zaključila prijave brezpogojno dne 22. aprila.
m Ljudska univerza v Mariboru. Jutri, v ponedeljek, dne 20. t. m. bo predaval univerzitetni profesor dr. Strzygowski z Dunaja o če-stitvi Marije v krščanski umetnosti, s pomočjo bogatega in prekrasnega skioptičnega gradiva.
V	petek, dne 24. t. m. pa bo govorila ga. dr. Mira Kočonda Iz Zagreba o novodobni ženi in
o	zakonu.
m Kinematografi. Grajski kino: Do vključno ponedeljeka 100% govoreči in zvočni velefilm v nemškem jeziku »Afrika govori«?. Kino Union: Danes zadnji dan 100% nemški govoreči in zvočni velefilm »Anna Christie« z Greto Garbo in Hansom Junkermannom. Od jutri dalje Wil-ly Porst v sijajni veseloigri »Vesela dunajska dekleta«.
m Sejem za prašiče. Na sejmu za prašiče dne 17. t. m. je bilo .341 živali. Kupčija je bila srednja, prodanih je bilo 172 glav. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari 80 do 120 Din, 7 do
9 tednov 150 do 200 Din, 3 do 4 mesece 250 do 350 Din, 5 do 7 mesecev 400 do 450 Din, 8 do
10 mesecev 500 do 600 Din, 1 leto stari 700 do 850 Din. Meso: kilogram žive teže 8 do 9 Din, mrtve teže 10 do 11 Din.
m Sobotni trg. Včerajšnji trg je bil bogato založen in dobro obiskan. Slaninarji so pripeljali 163 zaklanih prašičev, 1 govedo in 7 telet, kmetje 12 voz krompirja, 2 sadja, 3 lon-čevine in lesnih izdelkov, 19 voz sena in 10 slame. Nadalje je bilo na trgu krog 800 glav perutnine, 20 kozličev, 15 domačih zajcev in
2	koštruna. Meso se je prodajalo dopoldne po starih cenah, popoldne pa znatno ceneje. Druge cene: piščanci 35 do 50 Din par, kokoši 40 do 55 ena, race, gosi in purani 70 do 150, kunci
10	do 40, kozliči 75 do 140, jagnjeta 100 do
125, kanarčki 50 do 100, golobi 35; krompir 5 do 6 Din merica (7 in pol kg), letošnji po 10 Din kg, grah in stročju 16 Din, kislo zelje 4 Din, kisla repa 2, glavnata solata 1 do 3, ohrovt 2'50 do 3 50, zeljnate glave 1'50 do 3, cvetača 3 do 16, artičoke 3 do 5, jabolka 8 do 14 Din za kg itd. Seno je stalo 100 kg 75 do 150 Din, slama pa 60 do 65.
Kadi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
m Vojaški ubežnik. Včeraj zjutraj je policija izsledila in aretirala 32-letnega vojaškega ubežnika Franca Kotnika, katerega so oblasti že več časa zaman iskale.
m Samomorilni poskus. V petek se je s samomorilnim namenom ustrelil z lovsko puško v glavo 24-letni posestniški sin Franjo ž. iz Kumna pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Naboj ga je poškodoval na vratu in mu popolnoma odtrgal desno uho. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Njegovo stanje je še vedno nevarno. Vzrok samomorilnega poskusa ni znan.
m Nesreča pri delu. Pri obsekovanju nekega drevesa je priletela v nedeljo v Bistrici pri Rušah sekira v desno roko 40-letnemu drvarju Francu Serbinku in ga tako težko poškodovala, da se je moral zateči v bolnico.
m Nesreča mladeniča. Pri krmljenju živine je v petek padel s senika 10 metrov globoko 16-letni posestniški sin Štefan Karner iz Dogoš. Zlomil si je desno ključnico in se tudi notranje poškodoval, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnico.
m Tatica kokoši. V petek je policija aretirala 53-letno Magdaleno F., katero zasleduje orožništvo zaradi tatvine kokoši.
m Pretep v družini. V petek je nastal v družini viničarja Antona Ropa v Krčevini prepir in pretep, v katerem je Rop tako močno udaril svojo ženo Jeruo po glavi, da je zadobila težke poškodbe. Prepeljali so jo v bolnišnico, moža pa so aretirali.
mVIom v klet. Šolski upravitelj g. Mirko Kožuh je javil policiji, da je neznanec vlomil v času od 14. do 16. t. m. v klet hiše v Gosposki ulici številka 43 in odnesel pralno kad in škaf v skupni vrednosti 170 Din.
m »Začarana žaba«. Danes popoldne ob 15. uri bo po daljšem presledku v našem gledališču zopet otroška predstava. Uprizorila se bo igra »Začarana žaba«, delo hrvaškega pisatelja Stjepana širole z godbo dr. B. širole v režiji Hinka Tomašiča. Igra bo pravljično opremljena, izpopolnjena z baletom, petjem itd. Ugajala bo zlasti otrokom v mlajši dobi.
m Uadi prepovedanega povratka. Brezposelni 30-letni Alojzij Reven je bil izgnan iz Maribora, pa se s tem ni mogel spoprijazniti. V petek se je vrnil, pa ni imel sreče. Stražnik ga je spoznal in odpeljal k »Grofu«, od tu pa bo romal v domačo občino.
'Celfe
* Tombola. Osrednje društvo nižjih poštnih in telegrafskih uslužbencev krajevna skupina v Ljubljani, priredi dne 3. maja t. 1. ob 3. uri pop. Vlit. veliko dobrodelno javno tombolo, m bo imela 10 glavnih dobitkov.
* Najdba. V Trubarjevi ulici je bila že pred Štirimi meseci najdena brovvming-pištola, najditelj pa jo je včeraj oddal na policiji, kjer jo lastnik dobi.
* Nesreče. 25 letni steklarski pomočnik Karat Slavko od Sv. Trojice pri Rogatcu se je pred 14 dnevi v steklarni pni Sv. Križu pri Rogaški Slatini vrezal v levo roko in mu je košček »tekla obtičal v mesu; ker se je poletu ipojavilo za-strupljenje krvi, je morali v celjsko bolnico. — lOletni sin čevljarja Stuc Jože iz Vitanja je pri nogometu padel iu si zlomil levo nogo. — V žagi v Pobalinu pni Žrečah je zagrabila cir-kularka lSletnega žagarja Peskovnika Alojzija in mu hudo poškodovala levo roko, — Izletnega rudarja Polaka Leona v Liliojali sta stisnila dva jamska vozička in mu zlomila levo nogo.
—	llletni Jančič Ivan iz Teharja si je pri delu v mlinu zlomil desno roko. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski botoici.
* Predavanje g. dr. Pivka. Opozarjamo na zanimivo in aktualno predavanje g. dr. Pivka o sMesijanizmu med Slovani«, ki bo jutri, v ponedeljek ob 20. v meščanski šoli.
* Nalezljive bolezni v Celju in okolici. V času od 22. marca do 31. marca je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolioi 1; Škrlatica v mestu 1, v okolici ‘2; davica v okolici 1; šen v okolici 1.
* Za. torkovo predstavo v Mestnem gledališču, na kateri gostujejo Ljubljančani z »Mladolet-jeuK, se še dobijo vstopnice v knjigarni Goričar in Leskovšek.
* Otvoritveno streljanje v Štorah bo danes popoldan ob 14. v gostilni pri Franceljnu.
* Nova hiša na Dečkovem trgu jo dobila včeraj streho. Komaj pred tremi tedni so začeli z zidanjem pa so med tem časom delali z doslej v Celju neznano hitrostjo tako, da je hiša že pod streho. Stavbeniku g. Jordanu gre vse priznanje za njegovo delo.
* S. K. Celje. Načelnik nogometne sekcije iu načelnica bazenske družine poživljata vse aktivne člane in članice, da se brezpogojno in polnoštevilno udeleže sestanka danes v nedeljo 19. aprila oib 9. na Glaziji. Člani, ki že niso izročili klubske opreme, naj jo oddajo kluboveanu gospodarju. — -Nogometna sekcija javlja, da se naj odslej vsa korespondenca naslavlja na načelnika g. V. Hobaeherja, Celje, Kolodvorska restavracija,
* Mestni kino predvaja od torka do četrtka znainenitni čerški velefilm »Polkovnik Švec«, ki prikaže zmagoslavni pohod čeških legij skozi Sibirijo za časa ruske revolucije. Zn šole bodo posebne predstave.
* Seja občinskega odbora okoliške občine bo v soboto 25. aprila ob 20. v občinski posvetovalnici na Bregu.
* Smrtna kosa. V javni bokiici je 17. t. m. umrla 84-letna dninarica Stenloker Helena i* Sevnice ob Savi, 18. I. ni. pa 231e!na Železnik Josipina, žena rudarja iz Griž. V Konjicah je 17. t. m. umrl dimnikar Kump Josip.
* Pasji kontumac tudi v okoliški občini. Za mestno je tudi okoliška občiina odredila strogi pasji zapor. Vsi psi morajo -imeti varne nagobčnike ali pa jih morajo odrasle osebe voditi na močni vrvici, mačke pa s« morajo držati v hišah.
' ’ v*
Anton iiuniiv«Mi(iira .leglic govori pred blagost kamna. Na desni župnik dr. Kant.
Občili zbor Geografskega Jrušivo
V petek 17. t. m. ob 18. uri se ji* vršil v Geografskem institutu na univerzi redni občni »bor (ieografeUega d rušiva pod predsedstvom društvenega predsednika docenta dr. Melika. Po* glavil.na točka dnevnega reda so bila poročila posameznih odbornikov o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo glavno delo kakor že doslej posrečeno izdajanje s l itografskega Vestnika . katerega poslednji letnik je društvo posvetilo udeležencem lil. kongresa slovanskih geografov in etnografov, ki se je vršil v prelekldm letu v Jugoslaviji. Izdan je lista so Iudi letos omogočile le izdatne podpore od ministrstva prosvete, kr. banske uprave, mestne občine ljubljanske, zbornice za trgovino, obrt in industrijo itd. Poudariti je treba, da so se o »Vestniku; slovanski gostje jako pohvalno izrazili. Tudi s pripravami za kongres je imelo društvo mnogo posla, dasi jih ni vodilo društvo kot tako. Pripravlja pa se že tudi prihodnji letnik >Geo-grafskega Vestnika«, ki bo predvidoma izšel v letošnjem oktobru. Društvo je stopilo tudi v stili z našim Vojno-geografskim institutom v Beogradu radi nomenklature na novih špecijal-nih kartali, ki jih ta zavod pripravlja. .»Vestnik« zamenjava društvo z okoli 120 revijami.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: docent dr. Anton Melik, predsednik; prof. dr. Valter Bohinec, podpredsednik; til. Svetozar Ilešič, tajnik; prof. dr. Roman Savnik, blagajnik; til. Franjo Pengov, knjižničar; ref. Rudolf Badjura, prof. Silvo Kranjec in asist, dir, Ivan Rakovec, odborniki; notar Matej Hafner, prof. Josip Breznik, dr. Jože Rus, revizorji.
8000 oirok bodo cepili
Ljubljana, 18. aprila.
V krškem srezu se je zadnja tri leta v pomnoženem številu pojavljala škrlatinka. Vsi varnostni ukrepi niso zalegli, zato je bilo treba radikalno poseči vmes. Na predlog srezkega zdravnika dr. Vidmarja v Krškem in po odobritvi kr. banske uprave se prične v ponedeljek 211. t. m. cepljenje proti škrlatinki v masah. (jcpljeuiii bo 8000 otrok od 2. do 1(1. leta.
i	n.Kr11^" *J0 izvršil Drž. bigijenski zavod v v !nln/ iP?d vo<ls‘vom direktorja dr. Pirca, liino v	zS0(1aj zjutraj se odpelje iz Ljub-
vnrf.i •/ o , 'i ,81ez. ®vtpkolona Higijenslcega za-, ■ . -•'	’ ,luvn*! 'n sestrami-pomočnicami.
(;ep jeajc se bo vrs.Io v 8 krajih: v St. Jerneju, Kostanpviei, Sv. Križu, Cerkljah. Čatežu. Vel. J)olm, Krskcn, m pr, Sv. Dul,,, in |,„ traja|„ od zjutraj do 22. zvečer. Vršilo se bo v 4 partijah pod vodstvom dr. Pirca, <lr Petroviče-
VC’ I11--"1 ,lr Kailina- Vs«ka partija bo cepila 2000 otrok.
Cepljenje, pri katerem bodo pomagali zdravnikom in sestram pomočnicam občinski tainiki in učitelji(ce), se bo vršilo tri ponedeljke zaporedoma. Cepilo se bo z Dickovim toksinom, ^stavljenim iz sarlaliovib streplokokov, ta tok-sin proizvaja Drž. bigijenski zavod v Zagrebu.
I	n prvem cepljenju dobi cepljene« 500 enol toksina, pri drugem 2000 in pri tretjem 10.000. Po tretjem cepljenju nastopi imuniteta, ki varuje otroka ves čas mladostne d6be.
Vse priprave je po nalogu Higijensekga zavoda izvršila zdravnica dr. Petrovičeva iz Ljubljane, ki je dala v navedenih krajih cepljenja potrebna navodila. Vsak otrok je že prejel karto, s katero bo prišel h cepljenju. Na kartah se bodo zabeležili datumi cepljenja in se bodo te karte po zadnjem cepljenju shranile v Higijen-skem zavodu, otroci pa bodo prejeli spričevala.
Pripominjamo, da je pričujoče cepljenje ena najbolj velikopoteznih zdravstvenih akcij, kar jih pomnimo v nasili krajih.
Popisovanje ciganov
(Epizoda iz ljudskega štetja.)
Preteklo soboto se je vršilo v Novem mestu popisovanje vseh ciganov novomeškega sreza. Orožništvo je imelo ne malo dela, dokler je zbobnalo vse številne in po celem raztegnjenem **'ezu raztresene ciganske družine. Cigani so e o družabni ljudje in samotarjev med njimi
i	sk°ro nikdar. Prišlo je vse: staro, mlado
*	n&jmlajše, moški in ženske in vse se je zbralo pred pisarno šmihel-stopiške občine v Jvandiji. To je bil živ-žav! Štirje orožniki in n policaj so le s težavo krotili objestne pre-bivalce naših gozdov in vzdrževali red.
Pri popisu se je izkazalo, da se nahaja med omorodnimi cigani tudi več tujcev-ciganov iz inomeljskega in krškega sreza ter celo iz Ita-Je, namreč iz Notranjske, iz postojnske okolice. Naši cigani so vsi Brajdiči. 218 so jih po-
tiSf u Pa Se .niso prišli vsi k P0Pisu. Neka-en bodo popisani v kaznilnici, drugi na »go-ovanju« v kakem sosednjem srezu, mogoče pa, da koga sploh ne bo najti. Je ppč svojevrsten ta ciganski rod.
Dvajsetim ciganskim družinam je ponisoval-
woelavTrS1'ia ‘fda'a Ie^itimacl-1c- Vst* družinski poglavar se je moral podpisati na legitimacijo svoje »družine«. Pa se ni znal prav nobeden Pomočiti so morali kar po vrsti palce desnih rok v črnilo in jih pritisniti na listino. Pomenih je med tem življem zelo zelo malo. Mladi Janko^Brajdič, ki je posloval pri popisovanju kot	tolmač in poročevalec,	čita	in
Piše, pa njegov bratranec Jaka, bivši »cuks-ilrar« istotako, sicer je pa revščina med njimi.
Zanimivo, da so med vso tako številno drhaljo le trije pari poročeni cerkveno, vse dru-£° je poročil	stari po cigansko.	Pa	to bolj
drži, kot drugje vsi žegni.
Katro Brajdič, mater peterih otrok, je vprašal član komisije, če je poročena.
— Nisem.
Kje pa si dobila otroke?
— Tukaj malo. tam malo, pa se nabere. Kospod — se	je glasil odgovor.
Popis bi bil brez pomoči župnih uradov sploh nemogoč, ker	niti en cigan ne	ve,	kdaj	je
^ ojen. Za kraj rojstva se že skoro ni mogoče zmotiti: ali pod smreko ali pa v arestu.
Dobre volje so bili cigani, da ne bo s po-hu,0111 ka’ hu.išcga, še bolj zadovoljni pa so
1,1 popisovalci, da je bilo to sitno delo za n.umi.
Slovesna blagoslovitev temeljnega kamna
z a visoko palačo Pokojninskega zavoda v Ljubljani - Plod ljubezni do bližnjega, solidarnosti in socijalne pravičnosti
Skupina zastopnikov in predstavnikov naše javnosti pri slovesni blagoslovitvi. Od desne na levo spredaj: ban g. dr. Drago Marušič, divizijonar g. B. Ilič, zastopnik ministra za pravosodje predsednik dr. Rogina, banov pomočnik <lr. Pirkmajer in zastopnik ministra za socijalno politiko načelnik dr. Dolšak.
Ljiibljtna, 18. aprila.
Danes dopoldne je g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič ob asistenci župnika dr. Ranta slovesno blagoslovil temeljni kamen nove visoke zgradbe Pokojninskega zavoda na vogalu Dunajske in Gajeve ulice.
Številne goste, zastopnike vse naše javnosti, so sprejemali na prostoru, kjer je bil kamen blagoslovljen, predsednik Pokojninskega zvoda g. Vrhovec, ravnatelj zavoda dr. S a sadni n in podravnatelj dr. V ranči 3. Prostor, uh katerem je bil improviziran oltar, je bil' okrašen z državno zastav*. Okoli ,se je nabralo Številno občinstvo, ki je z sinimanjem sledilo ceremonijam. Slovesnost je otvoril predsednik g. Vrtovec, ki je prečital najprvo listino, katero so v kovinasti puščici vzidali v temeljni kamen, nato je pa nagovoril zbrane goste kot predsednik Pokojninskega zavoda, poudarjajoč, da pomeni ta dan mejnik v razvoju zavoda in novo dobo glede konsolidacije zavarovanja privatnih nameščencev. Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho, kakor je zaklical naš veliki glasnik Oton Zupančič, se je dvignil zavodov dom, ki bo glasnik boljše bodočnosti zasebnih nameščencev in klicar svobode in našega gospodarskega napredka. Idejo za zgradbo palače na tem mestu je dal naš mojster Jože P 1 e č n i k. Načrte pa je izdelal, kakor znano, zavodov arhitekt inž. Vladimir Šubic. Srednji trakt palače je že pod streho. Prva visoka zgradba, zazidana na 10 m visokih stebrih v živo konglomeratno skalo, bo že letos pod streho in zadnji trakt bo spomladi pripravljen za vselitev. Nova stavba naj bo vidni spomenik enodušiiosti vseh naših krogov za velike in skupne gospodarske cilje. Naj bo glasnik modernih socijalnih stremljenj in zakonodaje naše države. Naj bo simbol do svo-in neomajne ljubezni našega naroda do svobodne, močne in konsolidirane Jugoslavije do našega ljubljenega kralja Aleksandra I. in vi-*oke naše dinastije ter nov impulz za podvig naše domače umetnosti ju kulture.
Vas pa, sivolasi naš narodni vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič; prosim, je zaključil predsednik g. Vrtovec svoj govor, da izvršite
agoslovitev.
Knezoškof dr. Jeglič je nato izrazil svoje veselje, da mu je dana prilika, izvršiti blagoslovitev temeljnega kamna tako lepe palače, ki je v ponos vsemu narodu in plod ljubezni do bližnjega in ljubezni do samega sebe. Stavba je jamstvo, da bodo naši zasebni nameščenci preskrbljeni v starosti. Postava sama je omogočila zgradbo, lajšala bo stanovanjsko bedo, delavcem bo dana možnost zaslužka, s čimer je zopet izražena ljubezen do bližnjega. Želel je,
naj vlada na tem prostoru poštenost in krščansko življenje, nato je pa opravil molitev in nato blagoslovitev temeljnega kamna.
Ban dr. Drago Marušič je poudaril, da je blagoslavljanje in polaganje temeljnega kamna za to novo palačo mnogo pomembnejše, kakor bi bilo za katerokoli drugo zgradbo. Ta slovesnost priča pred vsem o solidarnosti med delodajalci in delojemalci in o b r a t o -ljub j u. Solidarnost je omogočila, da se bo zgradila nova zgradba s trudom vseh in bo v korist tudi poznejšim rodovom. Da (je prišlo do tega dela, je bila potrebna socialna pravičnost, t. j. bratoljubje, ki je omogočilo složne napore delodajalcev in delojemalcev neglede na posamezne interese za obstanek nameščencev tudi v starosti. Na solidarnosti in bratoljubju je zgrajena tudi vsaka državna ideja in zato smo se z veseljem odzvali vabilu, da damo tej slovesnosti potreben poudarek.
Z jedrnatimi in pomembnimi besedami so nato s kladivom udarili na kamen ter želeli Pokojninskemu zavodu in vsemu življenju, ki se bo odigravalo v novi palači, srečo in uspeh, banov pomočnik dr. Pirkmajer, načelnik banske uprave dr. Dolšak, ki je zastopal zadržanega ministra za socijalno politiko dr. Preko, divizijonar g. Ilie, župan dr. Puc, predsednik deželnega višjega sodišča dr. Rogina, ki je zastopal ministra za pravosodje, podpredsednik zbornice TOI g. Ogrin, industrialec Dragotin Hribar, podpredsednik Pokojninskega zavoda g. Lovšin in dr. Božič, komisar OUZD dr. Krek, generalni tajnik Zbornice TOI dr. W i u d i s c h e r in drugi.
Ob 13. je bil na čast gostom banket v Zvezdi, na katerem je predsednik po pozdravu našega vladarja Nj. Vel. kralja in njegovega presvetlega doma, kateremu so navzoči vzkliknili trikratni »živijo«, prečital pozdravne 'in vdanostne brzojavke kralju in ministrom. Po govorih številnih predstavnikov naše javnosti, zlasti pa gospodarskih krogov, je bila slovesnost zaključena.
Jesenice
Otvoritev nogometne sezone. Pomladansko nogometno sezono bo otvorila današnja nogometna tekma, ki se bo odigrala popoldne na igrišču pod Možakljo« v Kurji vasi med domačim Sli Bratstvo in rezervo SK Primorje iz Ljubljane. Za tekmo vlada med športnim občinstvom. ki ga je na Jesenicah precejšnje Število, veliko zanimanje.
Občni zbor. V sredo 22. t. m. bo letna skupščina Rdečega kriza ob 20. uri v mestnem magistratu z običajnim dnevnim redom.
Novomeška ženska bolnica
Z novim proračunskim letom je tudi javna ženska bolnica v Novem mestu prišla v banovinsko last in v njeno upravo. Mestna občina novomeška se je sicer izrekla, da bi v slučaju potrebe tudi ona prevzela bolnico, vsekakor pa Je brez dvoma ugodneje za zavod in za splošnost, da je bolnica dobila novega gospodarja v obliki Dravske banovine, ki bo s svojo finančno močjo zavod ne le vzdrževala na dostojni višini, temveč ga boljšala in večala, vsaj je kljub intenzivnemu delu dosedanjega upravnega odbora še marsikaj potrebno. Pred vsem mislimo na porodniški oddelek. Tudi sekundarij je potreben.
Z zadnjim marcem je prenehala funkcija dosedanjega upravnega odbora, ki je sesto-jal iz gospodov, prošta Karla Čerina, odvetnika dr. Ive Cesnika, trgovca Jurija Picka, notarja Matije Marinška ter primarija dr. Ivana Gostiše. Načeloval je upravnemu odboru nekdanji mestni župan g. Pran Perko. Mnogo se je storilo v zadnjih letih. Nakupilo se je več njiv ter se deloma spet prodalo z velikim dobičkom, tako da ima bolnica denar in še mnogo sveta kar zastonj. Dobro se je gospodarilo. Zgradili so se novi svinjaki z greznico, svinjsko kuhinjo in hlev z remizo. žična ograja okoli bolnice in ob kapiteljski strani celo lična betonska ograja sta zelo izlepšali zunanje lice neposredne okolice. Notranji prostori so se povsem na novo prepleskali in preslikali, prekrile so se vse strehe, preuredil se je vrt, tako da prevzemnica ne bo imela drugega, kot vse to še razširiti in povečati, manjkajoče dopolniti, pa se bo dolenjska metropola postavila in z njo cela bonovlna.
Tla so se udrla po«! pogrebci
Novo mesto 17. aprila 1931.
Prejšnjo nedeljo je umrla v podgorski vasi Hrušici posestniku Rakarju mati. V torek se je zbrala k pogrebu vsa soseska, da izkaže poslednjo čast priljubljeni starki. Polno je bilo ljudstva pred hišo, še več pa se jih je zgnetlo v vežo. Zabito krsto so baš postavili med vežna vrata, ko je zadaj v veži nekaj zaškripalo, zahreščalo in zagrmelo, in nenadno so se znašli vsi vežni pogrebci v kleti pred hišo. Vdrl se je strop in s pohištvom vred je vse zagrmelo v globino. Nastala je prava panika, ker so ljudje mislili, da se pogreza zemlja, nevedoči, da je pod trhlim vežnim podom klet. Naravnost čudno je, da se ni pripetila nobena večja nesreča. Potolčena sta bila le neka ženska ter domač sinček. Oba sta v domači oskrbi.
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem ,počutku zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grcnčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
Pismo iz Cerknice
Cerknica, 17. aprila.
Sedaj nam je pa že začelo nagajati pravo aprilsko vreme. Do torka smo imeli še nekaj časa lepo; v torek ponoči se je pa kar na lepem spreobrnilo. Najprej je začelo deževati, zjutraj je pa snežilo kot v najhujši zimi. Hitro so bila pobeljena tla, a popoldan je že posijalo solnce in tako smo se zapadlega snega hitro Iznebili. Kajpak na Slivnici in Javorniku ga je še vedno dovolj. Čeprav je bil v čettrtek zelo lep dan, je v petek spet cel dan deževalo, po vrhovih je tudi močno snežilo. No, april nas potegne kakor »e mu zljubi.
V petek je odšlo več cerkniških fantov k vojakom. Letos so se zelo mirno poslovili od Cerknice. Po navadi so bili vsi pijani, letos ni bil nobeden; dočlm so se vseh bližnjih krajih tudi letos držali stare navade, da so se namreč na ta dan napili. Izjemo so delali edino cerkniški fantje in s tem so se zelo častno odrezali. Z odhodom k vojakom, je tukajšnji Sokol izgubil pet članov — telovadcev.
Tudi pri nas se Je že po malem pričelo stavbno gibanje. Seveda o kaki novi hiši ni govora. To se zgodi vsake kvatre enkrat, da v Cerknici sezidajo novo hišo. Stavbno gibanje je pri nas le v tem, da kako staro hišo popravijo ali Ji pa kaj prizidajo. Letos so že nekaj hiš nekoliko povišali in prenovili, tako, da Cerknica počasi le dobiva lepše zunanje lice; dočim ima skoro še ravno toliko hiš kot pred desetimi leti.
Tudi naš cestni odbor se zelo trudi, da nam kolikor je mogoče zboljša ceste. Znano je, da naše ceste zelo trpe od velikega prometa in jih je le težko držati vedno v redu. V tem pogledu si bo odbor nekoliko opomogel s cestnim valjarjem, katerega si je nabavil pred nekaj meseci. Sedaj je valjar že nekaj dni v delu na naših cestah. Nekaj časa so urejevali cesto proti Dol. Jezeru, sedaj pa delajo na glavni cesti proti Marofu, kajti ta cesta je izmed vseh najbolj razdrapana in je potrebna temeljitega popravila. — Gradnja banovinske ceste Begunje—Sv. Vid je po nekaj mesecih spet v polnem obratu. Pri gradnji te ceste je zaposlenih več sto delavcev in kakor je že znano, jih je bilo pred kratkim na novo sprejetih 300.
V petek je bil v Grahovem živlnsk- ln kramarski sejem. Ker je bilo jako slabo vreme, je bil obisk zelo pičel, tako s strani ljudi kot kramarjev.
Danes vprizori tukajšnje gasilno društvo igro »Stari in mladi«. Igra se vrši v Sokolskem domu, začetek ob pol osmih. Med odmori bo svi-rala godba cerkniškega gas. društva. Vabljeni!
Pismo iz Trebnjega
Seja prosvetnega odbora našega Sokola, ki se Je vršila v četrtek, nam je pokazala, da delamo. PO, ki mu predseduje agilni naš brat Marjan Tratar je položil račun svojega letošnjega delovanja, v katerem je bila najvažnejše otvoritev sokolske knjižnice v Trebnjem. Nabiralna akcija Je Imela nepričakovan uspeh. — Knjižnica je odprta kot javna knjižnica vsako soboto zvečer in priporočamo vsemu prebivalstvu, da se je pridno poslužuje. Iz poročil dalje posnemamo, da je sokolski tisk v Trebnjem zelo razširjen, odnosno, da Je trebanjsko sokolsko društvo edino društvo, kjer so vsi člani upravnega odbora naročeni na Sokolski glasnik, vsi člani tehničnega in prosvetnega odbora na Sokol in naraščaj in deca na Našo radost. Posnemanja vredno. Dramatski odsek je bil tudi pridno na delu ter je vprizoril dramo Mati, s katero je gostoval v Trebnjem in Mokronogu. Pa Izčrpnem dnevnem redu Je poročal brat Tratar, da bo danes ustanovni občni zbor Sokolskega društva v St. Lovrencu pri Trebnjem. Pozivamo vse člane našega društva, da se udeleže ustanovitve sosednjega sokolskega društva v člmvečjem številu. Odhod z opoldanskim vlakom ob lepem vremenu pa peš ln povratek z vlakom.
Te dni so odhajali na svojo vojaško dolžnost naši fantje. Mislili smo, da bo šlo letos brez običajnega pretepa. Ali smo se uračunali. Na delavnik so se zbrali na Zaplazu pri Čatežu, kjer je običajno romanje rekrutov. Po preobilici zaužitega alkohola, je nastal krvav tepež iz katerega sta izšla dva hudo ranjena s. teškimi telesnimi poškodbmi. Tudi v Mimi peči je bilo slovo rekrutov krvavo. Dogodki v Trebnjem in Mirni peči pa niso osamljeni ln imamo te dni Vse polno teh fantovskih izgredov, ki nas vznemirjajo in se opravičeno bojimo vsakoletnega odhoda novincev h vojakom, ker se ponavadi ti dnevi vedno krvavi, in vsemu narodu v sramoto.
Slovenj gradeč
Smrt uglednega meščana. V sredo je umrl po dolgi in težki bolezni g. Sehmautzer Luka, tukajšnjj kovaški in podkovski mojster in posestnik, v starosti 55 let. Blagi pokojnik je bil obče spoštovan, mirnega in lojalnega značaja, kar je tudi dokazal njegov velik pogreb.
Obrtna vest. Te dni je otvoril svojo obrt pleskarski in črkoslikarski mojster g. Smeh Ignac iz Maribora in se nastanil v Gollovi hiši.
Ljudsko štetje so naši popisovalni komisarji že končali. Materijal bo pregledal še revizijski odbor. Naše mesto je naraslo za preko ‘200 ljudi in šteje sedaj preko 1500 prebivalcev, kar je tudi razveseljiv napredek.
V7 znamenju denarne krize. Na deski na okrajnem sodišču je nabitih 9 družbenih oklicev in 7 prodaj radi zaostalih davkov.
Pofovan/c po zvezdi večernici
51.
Cučiruči je prijela Danico za roko in Jo potegnila za seboj. Pričeli sta se spenjati po strmih skalah, iz katerih so le tu pa tam poganjale velike planinke rdeče barve, ki so omamno dehtele. Gora se je vedno bolj strmo dvigala proti nebu. Plezanje je postajalo naporno in težavno. Tudi večerilo se je že. Nastajala je grozna noč v divji samoti...
52.
Krilata zver se je urno spustila k svojemu gnezdu. Ko se mu Je docela približala, so njeni mladiči grozangko za-ščebetali, da je Dušanu šlo skozi ušesa in mozeg. Kljub temu je budno pazil ter se pripravljal na ugoden trenutek. Prišel je. Zver se je oprijela skale in pe!a-žila dečka v bližino gnezda, da bi ga umorila. Tedaj je osvobojeni Dušan naglo nameril samokres ln ustrelil zmaja najprej v levo, potem pa še v desno oko...
Soholstvo
Zazidan zaklad v Tegetthofovi hiši v Mariboru
čigavi so kartaginski zlatniki, ki so jih našli v loncu?
Maribor, 18. aprila.
V	Mariboru so pred dnevi porušili rojstno hišo admirala Tegetthofa, ki je porazil italijansko brodovje v pomorski bitki pni Visu. llišo jo kupil neki podjetnik in zgradi na njenem mestu novo stavbo. Ob tej priliki se je našla vzidana za lončeno pečjo ilovnata posoda (lonec), pokrita s kaimeniiito pricinkovamo ploščo.
V	loncu sta bili dve plasti zlatih novcev. Plasti sta bili ločeni po vmesi.
Posebna komisija je dognala, da so zlatniki iz starega afriškega mesta Kartagine, in sicer iz tretjega in drugega stoletja pred Kristusom, torej stari že nad dvatisoč let. Kako so prišli ti zlatniki v Maribor? Sodba veščakov je, da so prišli zlatniki sem za časa punskih vojn, ko je slavni kartaginski vojskovodja pripeljal svojo armado iz Afrike čez Španijo, Galijo in preko Alp na Rimljane v s (Manjo zgornjo Italijo. Ta-
Poljčane, 17. aprila.
Te dni bi se v LušeČki vasi pri Poljčanah kmalu pripetila strašna nesreča. Dva otročiča,
4-letna Uršika in ‘2-letna Minka, bi gotovo našla grozno smrt v ognju, da ju ni iz preteče nevarnosti še o pravem času rešila 70-letna ženica.
Ker je zdaj pač tisti ča3, ko se da zunaj kaj zaslužiti, je tudi mati omenjenih otrok hodila na delo. Otroci pa — ker je bil tudi mož z doma, so ostali sami doma. V takih okolnostih pa se kaj češče rada zgodi nesreča. Tako tudi tokrat.
Otročiča prepuščena sama sebi, sta začela stikati in brskati vsepovsod. Slednjič sta se znašla pri štedilniku. Starejša je odprla vratca in vsa vesela je bila, ko je uzrla notri še žarečo žerjavico. S papirjem je drezala vanjo in se radostno poigravla. Pri tem pa ji je padel žareči košček na krilce, ki se je vnelo, da je punčko mahoma objel plamen. V strahu in vsled bolečin se je vrgla nesrečnica na po-
Novo mesto
Izlet na Jadran pripravlja »Jadranska Straža« svojim članom in prijateljem za binkoštne praznike. Novomeška podružnica »J. S.« opozarja interesente na tozadevni razglas v Koširjevi izložbi na trgu kraljeviča Petra ter sprejema prijave. Vsi, ki imate čas in sredstva, izrabite izredno priliko!
Cepljenje kož v novomeškem zdravstvenem okrožju se bo vršilo po sledečem redu: 1. maja Veliki Slatnik ob poldveh popoldne. Gaberje ob treh, Brusnice ob štirih in Orehovica ob petih popoldne, 2. maja: St. Peter pri Novem mestu ob dveh popoldne, Bela cerkev ob treh in v Družinski vasi pri Zorkotu ob štirih popoldne, 5. maja: Novo mesto ob sedmih zjutraj. Prečna ob eni popoldne. Šmihel ob pol treh in Birčna vas ob pol petih popoldne. 6. maja: Mirna peč ob pol eni ter Karteljevo ob štirih popoldne. Pregled se bo vršil teden dni kasneje. Starši se pozivajo, da pripeljejo svoje otroke k cepljenju točno ob navedenm času in istotako k pregledovanju, pri katerem se Jim bo izročilo potrdilo o cepljenju, ki ga otroci neobhodno potrebujejo.
Novomeško učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 2. maja na tukajšnji deški osnovni šoli. Med drugim je na programu tudi poročilo o pedagoškem tečaju v Ljubljani.
Fantje se zbirajo... V petek in soboto je bilo kaj živahno po naših cestah inulicah. Vriskanje, prepevanje, z zelenjem oklnčani vozovi, veseli fantje z roženkrautom in rožmarinom za klobukom, objokana dekleta.
Mokronog
V	visoki starosti je umri v Mokronogu g. Janez Barjera, kolarski mojster, širom okolice znan kot dobrovoljčke, original in poštenjak. — Plučnici je podlegel Janez Plšek iz Ribjeka, mlinar pri g. Penca v Mokronogu v starosti šele 25 let. N. p. v m.! žalujočim sožalje!
Brežice
Gledališke vprizoritve. Dramatični odsek Sokolskega društva v Brežicah priredi v nedeljo popoldan igro »Prostozidarju v veliki dvorani brežiškega Narodnega doma. Sokolska četa v Globokem pri Brežicah vprizori v nedeljo 19. t. m. veseloigro »Rodoljub iz Amerike«. — 1’osetite'
Vlomi. Že več let razsaja v okolici vasi Čatež pri Brežicah vlomilska tolpa, katera ima na piki vinske hrame. V noči od nedelje na ponedeljek, to je 12. na 13. t. m. sta se dogodita zopet dva vloma, vendra pa vlomilci niso imeli sreče, bili so obakrat najbrže prepodeni. Prvikrat so vlomiti v hram last g. Tomšeta Josipa na Čatežu, ker tu ni bilo sreče, so poizkusili vdreti v hram tast g. IJrekarja Aniona, a tudi to pot so se urezali.
Ptuj
Tatvina. Kapucinarji nimajo sreče. Bili so v kratkem času že dvakrat okradeni. Tatovi so si privoščili suhega mesa. Tatovi so st pa obetali več plena pri mestnem načelniku g. Brenčiču. Pa tudi tu niso imeli posebne sreče. Spili so nekaj vina ln vzeli nekaj cigar. Ker so imeli tako malo plena, so si jezo ohladili s tem, da so zmešali poper z zdrobom. Da jih ne bi zasledil policijski pes, so svoj sled papricirali, tipajmo, da bodo kmalu prišli po svoje plačilo pred sodnika.
Dolnja Lendava
Kreski cestni odbor Dolnja Lendava je o namestitvi odborpvega tajnika razpravljal o smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljani V. No. 401-1 z dne 19. januarja 1931. v svoji javni seji dne ',1. fPbr'>'>’-’9 1991 *•»’• povsem posloval po določi.ih imenovanega od.oba, kar je razvidno iz zapisnika navedene seje. Ni res, da bi bilo nujno potrebno razpisati tajniško mesto, temveč je zadeva s citiranim poslovanjem urejena, s čimer je cestni odbor tudi storil svoj dolžnost.
krat se je poizgubilo nmogo Hanibalovih beguncev tudi sem v te kraje.
Zanimiv je spor radi najdbe. Komu pripadajo Hanibalovi novci? Ali prejšnjemu lastniku hiše ali kupcu ali obrtniku ali delavcu zidarju, ki je pri rušenju stare hiše našel starinski denarni zaklad?
Tegetthoffova sablja.
Pii rušenju Tegetthoffove rojstne hiše v Mariboru so našli tudi v medstropju v že razpadlo usujevino ovito admiralsko sabljo z zlatimi okraski. Dognalo se je, da je to sablja admirala Tegetthoffa. Na vsak način zelo zanimiv predmet za mariborsko muzejsko zbirko. Tegetthoffovi predniki so se baje priselili v Maribor iz Holandije, torej je bil admiral Tegetthoff potemtakem holandske narodnosti, pa ne nemške, kakor mnogi trde.
steljo, nato pa na mizo, kjer so jo pozneje našli vso opečeno. Ker je začela tleti za tem tudi postelja, je bilo naenkrat vse v dimu, tako da je mala, ki je zlezla vsled bojazni pod posteljo, tam omedlela.
Dim in pa krik otrok je vzbudil pozornost stare ženice, ki je kak dan večkrat popazila na otroka, da je hotela pogledati, kaj je. Ko pa je našla vrata zaprta, je prosila soseda, da sta vrdla v hišo. K sreči še pravočasno! Ker zrak ni imel dovolj dostopa, se ogenj ni mogel tako hitro razširiti. Ko bi izbruhnil, bi bilo po obema otročičema in bi lahko zgorela cela vas, ker so tam hiše na kupu. In tisti dan je bilo tudi zelo vetrovno.
Strašno opečenega otroka so odnesli k zdravniku, ki je takoj velel v bolnico. Mati je prišla domov, ko je bila že vsa nevarnost pri kraju. Vendar pa se je.ostali otrok vsega tega tako preplašil, da se je še pozneje bal iti v sobo, kjer se je pripetila nesreča.
"Radio
Ljubljana, nedelja, 19. aprila. 9.00 Dr. Jože Kovačič: Pravne norme, ki zadevajo našega kmeta. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, p. dr. R. Tominec. 10.20 Ferdo Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Radio orkester. 15.30 Prenos koncerta kamniškega pevskega okrožja. 20.00 Operetne arije z orkestrom pojeta gdč. Anita Meze in g. Mirko Jelačin, napoved in poročila. 22.15 Ha\vaii-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dam.
Zagreb, nedelja, 19. aprila. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldansko zvonenje. 12.05 Dopoldanski koncert (dalje). 12.30 Kuhinja.
17.00 Godalni kvartet. 20.30 Večerni koncert Radio orkestra. 21.50 Novice. 22.00 Plesna glasba.
Beograd, nedelja, 19. aprila. 9.00 Prenos iz Saborne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert Radio orkestra.
13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Zdravstvo.
17.30 Ciganska glasba. 19.30 Predavanje. 20.00 Glaosbene uganke IV. 20.30 »V petek t, komedija v 1 dej., Schlesinger. 21.00 Koncert. 22.00 Novice. 22.20 Po Evropi.
Praga, nedelja, 19. aprila. 8.00 Orkestralni koncert. 9.00 Orgle. 9.30 Nabožna glasba. 10.80 Delavska ura: Angleška sobota. 11.00 Moderna češka glasba. 12.05 Bratislava. 15.40 Sokolski kongres. 16.00 Moravska Ostrava. 19.05 Bratislava. 20.00 Kabaret. 21.00 Vojaška godba. 22.20 Koncert.
Ljubljana, ponedeljek, 20. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza.
17.30 Radio-orkester. 18.30 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. 19.00 Prof. France Vodnik: Poljščina. 19.30 Zdravstvena ura. 20.00 Nega avtomobila. g. Širca. 20.30 Večer Radio-orkestra.
22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, ponedeljek, 20. aprila. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos zvočnega filma. 18.30 Novice. 19.50 Književna ura. 20.20 Uvod k prenosu. 20.30 Berlin (koncert).
22.30 Novice. 22.40 Po tujih postajah.
Beograd, ponedeljek, 20. aprila. 11.30 Plošče.
12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.30 Otroška Ura. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Narodne pesmi. 18.00 Glasba v hotelu »Moskva«. 1930 Francoščina. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Berlin. 22.30 Novice. 22.20 Jugoslovanski koncert.
Praga, ponedeljek, 20. aprila. 11.3,0 O modi.
12.30 Moravska Ostrava. 16.05 Plošče. 16.30 Radio orkester. 19.15 Klarinet. 20.30 Koncert. 21.00 Radio orkester v Brnu. 22.20 Moravska Ostrava.
Ljubljana, torek. 21. aprila. 12.15 Plošče.
12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas. plošče, borza. 18.80 Koncert Radio-orkestra. 19.00 Dr. I. Rakovec: z življenji predpotopnih živali. 19.30 Dr. Iv. Grafenauer; Nemščina. 2000 Batlnerjev večer izvaja pevsko društvo »Ljubljana«. Uvodno besdo govori dr. A. Dolinar. 1. Pevsko drušlvo »Ljubljana«. 2. Samospevi g. Dragota Žagarja. 3. Narodne pesmi poje zbor »Ljubljane . ‘21.15 Radio orkester. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, lorek, 21. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Koncert v kavarni »Corso-. 18.30 Novice. 20.00 Predavanje. 20.30 Komorni koncert. 21.30 Koncert (klavir in bariton). 22.30 Novice. 22.40 Lahka glasba.
Beograd, torek, 21. aprila. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 16.00 Plošče. 17.00 Klavir. 17.30 Narodna glasba (plošče).
19.30 Nemščina. 10.00 Večerni koncert. 20.30 Zagreb.' 22.30 Norice. 22.50 Plošče.
P.«ga, torek, 21. aprila. 12.25 Radio orkester v Brnu. 11.15 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Koncert Radio orkestra. 19.30 Bratislava.
Sokolska župa Celje
Leto za letom so posamezna društva vabita na svoje nastope tudi sosednja društva. V mno-gih .slučajih sta se isti dan vršila v neposredni bližini po dva javna nastopa. Članstvo je bilo ■prekomerno zaposleno, zlasti telovadci in telovadke so v dobi javnih nastopov imeli malo-katero nedeljo in praznik prost, da bi ga labko izrabili za odpočite!;. Malo je bilo društev, ki bi .priredila javni nastop z lastnimi močmi. Po večini so se sklicevala na slabo finančno stran in ua razlog, da nastop z lastnimi nročmi ne more priti do veljave. Letos, ko je sokolska župa nar ust la za 125%, ako prištevamo še posavska društva, se bodo morala tudi vabila k sodelovanju kolikor mogoče omejiti, župna uprava prepušča društvom, da po lastni uvidevnosti vabijo druga društva, tem pa je pripušče-no, da se zl©ta udeležijo, kakor jim to najbolj kaze. Sokolska župa Celje šteje, 49 društev in h tet, tedaj 55 edinic. Lahko se zamislimo v po-, lozaj, kam bi posamezna društva zašla, ako bi vsako društvo računalo na udeležbo iz vseh mogočih društev cele župe. Nekatera društva so ze prijavuLa svoje_nastope, ki se pričnejo v mesecu maju in končajo v mesecu septembru. Mnogo društev pa svojega nastopa še ni prijavilo.
Bralska društva se naj s sosednjimi društvi sporazumejo, kateri zlet smatrajo obvezen, da se ga društva iz soseščine udeleže. Razen župnega zleta, ki je obvezen za vsa društva, naj bi se število javnih nastopov s sodelovanjem drugih društev čim najbolj omejilo. S tem pa, kakor že rečeno, še ne namerava braniti bratskim društvom, ki praznujejo bodisi svoj jubilej ali drugo pomembno sil a vnos t, da bi ne smela vabiti drugih društev. Naša dolžnost je, da se podpiramo in delamo za skupnost, todd skrbeti maramo, da s tem ne obremenjujemo preveč svoje članstvo. Zdravo!
Brat Tošo Primožič znani olimpijski in svetovni prvak v telovadbi nastopi 29. t. m. na svečani telovadni akademiji, ki jo priredi Sokolsko društvo Zagreb I v proslavo smrti Zrin-skega in Frankopana, v zagrebškem gledališču. Brat Primožič nastopi s svojimi vrhunskimi vajami na krogih. Za ta njegov nastop v Zagrebu vlada veliko zanimanje ne le med Sokolstvom, ampak tudt med ostalim občinstvom. Bratu Primožiču želimo veliko uspeha. Zdravo!
Uspešno^ delovanje Sokolstva na Hrvatskeni. Sokolska župa in Sokol v Belovaru sta pred kratkim prevzela v svojo uporabo Sokolski dom bivšega »Hrvaiškega Sokola«, kjer bosta lahko neovirano delovala. Kakor je znamo, je Sokolski dom v Belovaru eden naj lepših na Hrvatskem, opremljen z vsem potrebnim telovadnim orodjem, inventarjem in potrebnimi lokali. Zgradba Sokolskega doma ostane še nadalje last mestne občine, sokolske organizacijo pa bodo v njem brezplačno razvijale svojo delavnost. Poleg tega dobivajo sokolske organizacije od mestne ob-čiuo »talno letno podporo.
Speri
Hašk. zaključil turnejo.
Hask je na češkoslovaški turneji odigral tri tekme vse z negativnim rezultatom. Zanimivo pri tem je, da je bil večinoma tehnično in v polju mnogo boljši, dočim je pred golom popolnoma zatajil. V Plznu Je izgubil proti mestni reprezentanci 1:4, v Pragi proti praški reprezentanci 1:4, v Brnu proti Zidentcam 0:1.
Poslednji smuški tečaj na Staničevi koči se prične dne 23. t. m. in ga vodi priznani savez-nt nastavnlk dr. St. Kmet. Smuka v Triglavskem pogorju je uprav idealna, dnevi so z malo izjemo lepi in solnčni. Prava pomladanska smuka se bo pričela šele sedaj, ko nastaja gori sol-nat spomladanski sneg (Firnschnee). V tečaju so predvideni tudi skupni izleti ter bodo udeleženci imeli priliko uživati najlepšo visoko-alpsko smuko. Prostora je še dovolj, ter se prijave še vedno sprejemajo. Tečaj lahko obiščejo tudi posamezni smučarji-samo — nekaj dni, ako jim čas ne dopušča, da so ves čas v tečaju Udeleženci tečaja odidejo lahko skupno iz Ljubljane dne 22. t. m. ob 15. popoldne, prenoče v Mojstiani v hotelu Rabič, od kjer je skupni odhod na Staničevo kočo ob 5. zjutraj Nosači so na razpolago.
Današnji šport v Ljubljani.
Današnja nedelja v Ljubljani je popolnoma v znamenju nogometa. Poleg otvoritve prvenstvene sezone, se vrši tudi mednarodna tekma. Tekme se vrše na igriščih Ilirije in Primorja.
Igrišče Ilirije: ob 9. Jadran : Slovan ob 16 Ilirija : Hakoah.
Igrišče Primorja: ob 8‘45 Reka : Natakar, ob 14‘30 Grafika rez. : Hermes rez., ob 16'15 Grafika : Hermes.
Drugorazredna tekma Jadran : Slovan je nekak derby II. razreda. Zmagovalec ima sigurne izglede za prestop v I. razred.
Popoldne naleti Ilirija na močnega nasprotnika, ki je letos dosegel prav lepe uspehe na-pram renomiranim nasprotnikom. Hakoah sestoji večinoma iz znanih dunajskih in budim-peštanskih internacijonalcev.
Na igrišču Primorja se dopoldne ^grečata Reka in Natakar. Favorit je Reka. Najvažnejša bo tekma Grafika : Hermes. Slednji nujno potrebuje točk, ker se zaradi jesenske zabrane nahaja na zadnjem mestu v tabeli. Tekma je odločilne važnosti za zadnje in predzadnje mesto. Jesensko srečanje se Je končalo s 3:3.
Šport v Mariboru.
Ob 14. uri bo na Vodnikovem trgu start kolesarske dirke »Peruna« v Falo (30 km). Ob isti uri se prične na igrišču S. K. Rapida prvenstvena nogometna tekma S. K. Rapid II : S. K. železničar II (sodnik Bergant), ob 15'30 pa na istem igrišču prvenstvena tekma SK želzničar I : SK Rapid I (sodnik Cimperman iz Ljubljane).
Nogometna sekcija SK Celje javlja, da se
naj odslej vsa korespondenca naslavlja na načelnika g. V. Hobacherja, Celje, kolodvorska restavracija.
Starka rešila otrokoma življenje
Preprečena strašna nesreča - Otrok v plamenih
S&nzacija za motocikliste!
RALEIGH športni angleški moiocikl,
ravnokar prvič uvožen v Jugoslavijo
||ARLEY DAVIDSON
Kr 31 modeli ■■ amerikansLi motocikli
Med športniki najbolj priljubi jen vsled velike brzi-ne, ki se kaže že v zunanji obliki.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo
naiJey-Davidson lioior Import
družba z o. z.
Lgublgana - Miklošičeva c. 17
Vsi rezervni deli na skladišču!
Cenjeni radi neomejene trpežnosti in največ je udobnosti.
Sortiranje in pakovanje jabolk
Euo najvažnejših vprašanj smotrene izvozne trgovine sadja je pravilno sortiranje, gradacija in standardiziranje pakovanja. Neštetokrat se je v naši javnosti razpravljalo o teh elementarnih zahtevali današnje trgovine, vendar do sedaj še nismo dosegli na teni polju povoljnih uspehov. Lanska letina jabolk je pri nas doživljala razmeroma izvrstno konjunkturno dobo. Od skupne produkcije jabolk 1*150 vagonov smo izvozih 1324 vagonov, kar pomeni, da smo as nega pridelka konsutnirali jedva 126 vagonov. Seveda je ta račun nekoliko iluzoren. Znana so dejstva, da uvažamo sadje, ki smo ga sam, izvozili m to ne samo v obliki raznega konserviranega sadja, pa5 pa tudi v obliki 8ve
sega sadja. Dokazani so bili slučaji, da so se naša jabolka prodajala v neko sosedno državo, iz katere smo potem to naš« sadje zopet uvozili, seveda smotreno sortirano, prepakovano z velikimi in pompoznimi tujimi napisi neke povsem napačne provenijence. To sortiranje tujine pa smo seveda prav drago plačevali in L najbrže tudi danes še vedno plačujemo, čeravno ne v taki meri, kakor se je to dogajalo poprej. Naše kontrolne postaje, posebno pa zavod za pospeševanje zunanje trgovine so pripomogle s svojo organizacijo, da so se slične mahinacije vsaj deloma odstranile. Vendar ta trud, ki je vsekakor plodonosen, ne more roditi pravih uspehov, če naši izvozniki ne prično s sistematično propagando in striktnim izvajanjem principov moderne mednarodne trgovine. Lastna disciplina in strokovna vzgoja bosta šele končno veljavno likvidirali slične anahronizme.
Producent prodaja sadje izvozniku, ki nakupljeno blago dovaža v posebna skladišča za pa-kovanje. Tu se sadje loči najprej po kakovosti. To sortiranje imenujemo gradacija. V evropskih skladiščih se ta posel vrši ročno, ali pa s pomočjo strojev.
V Ameriki pa prihaja sadje na tekoči trak in
posebne delavke sortirke delijo sadje v razne kvalitetne stopnje. Ko je gradacija izvršena, bodisi na en ali drugi način, se prične sortiranje po velikosti, ki se vrši mehaničnim potom. Sadje iste kakovosti in tudi iste velikosti se zavija v neprodušen papir. Običajno z napisom tvrdke. Ta papir ima namen, da varuje sadje pred raznimi škodljivimi bakterijami in da ščiti izhlapevanje in sušenje sadja.
Nato pri.čne' pakovanje. Način pakovanja je tvoril dolgo vrsto let eno najspornejših vprašanj izvozne trgovine. Amerika, ki najobčutne-je konkurira evropskim pridelkom, je diktirala dijagonalni sistem pakovanja. Jabolka se pa-kujejo tako, da naslednja plast zavzema med prostore, ki jih tvori spodnja plast. S tem pa bi standardizacija še ne bila popolna. Ce ogledujemo pakovanje kanadskih jabolk, opažamo, da so posamezni zaboji enakih dimenzij, enake oblike, enake debelosti desk itd. Kakor pa imamo n. pr. pri ribjih konservah male, srednje, velike itd. škatljice, ravnotako je tudi pri za-bajih, v katere pakujemo jabolka. V Ameriki 111 sploh na mednarodnih tržiščih se uporabljajo sledeča pakovanja v dvajsetih različnih vrstah: t. 48 komadov v premeru sadja 3‘/t do 4 co, 2.	56	kom. v pr.	3'/« do 4 col, 3. 64	kom. v
pr. 3	do	37* cole, 4.	72 kom. v pr. 3 do	31/« co-
le, 5. 80 kom. v pr. 3 do 3Vs cole, 6. 88 kom. v pr. 3	do	3>/» cole, 7.	100 kom. v pr. 3	do 3*/»
cole,	8.	113 kom. v	pr. 3V4 do 3 cole,	9. 125
kom. v pr. 23/< do 3 cole, 10. 138 kom. v pr. 23/•« do 3 cole, 11. 150 kom. v pr. 2llt do 2V* cole, 12. 163 kom. v pr. 2'h do 2s/< cole, 13. 175 kom. v pr. 2»/a do 2*U cole, 14. 18 kom. v pr. 2'/ž do 2a/< cole, 15. 188 kom. v pr. 2'/« do 2»/« cole, 16. 108 kom. v pr. 2 H do 2‘/» cole, 17. 200 kom. v pr. 2‘/, do 2>/. cole, 18. 216 kom. v pr. 2 do 2 Vk cole, 19. 234 kom. v pr. 2 do 2V* cole, 0. 252 kom. v pr. 2 do 2'U cole.
Gobe, važen gospodarski pridelek
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v jteogradu je izdal v redakciji g. Ante Bega v Ljubljani in z bogatimi ilustracijami g. Drago Hiuneka v Mariboru opremljeno knjižico pod naslovom »Gljive za trgovinu in za domačti po-trožnju«.
Knjižica je izvanredno zanimiva in bo gotovo mnogo doprinesla k razvoju in pospeševanju trgovine gob. Knjižica je v prvi vrsti namenjena 'mim krajem naše države, kjer je zbiranje, bu-šenje in gospodarska vrednost gob še povsem neznana. V naši banovini je nabiranje gob, suknje in trgovina z gobami precej razvita, saj je bilo samo v zadnjih dveh letih izvoženih 200 vagonov suhih gob v višini Čistega dobička nad 50 milijonov dinarjev. Ce bi se ista intenzivnost vršila tudi v ostalih delih naše države bi mogli gospodarski dobiček na gobah dvigniti na 200 milijonov dinarjev, kar bi pomenilo znatno postavko v naši trgovinski in tudi plačilni bilanci. Vsled nepoznanja gob in zanemarjenja nabiranja, propada po naših gozdovih letno za 200 milijonov dinarjev gob. Poleg tega pa je goba tudi ■zvrstno živilo, ki je kot tako žal še vedno Premalo poznano med našim narodom. Iz vsega ,ega je razvidno, koliko narodnega premoženja ■etno propada pri nas
Vsem tem nedostatkom naj bi odpomegla imenovana knjižica. Njen namen je lep in hvalevreden, ona naj seznani najširše plasti našega naroda z važno gospodarsko dobrino. Nabiranje samo po sebi zaposluje onemogle stare ljudi, '-aposluje nedoraslo deco, tako da so njihove ■sile primerno zaposlijo v zdravem čistem, ozonskem zraku naših gozdov, v korist gospodarstva ln narodnega zdravja.
Knjižica je razdeljena v pet poglavij in prikazuje v nazorni obliki vse ono kar moramo vedeti o gobah. V prvem poglavju razpravlja av ,or o navodilih kako se morajo gobe nabirali 'n *i*liti, na kakšnih terenih se posamezne vr-
ste nahajajo itd. Naštetih je sedem navodil, ki jih je treba upoštevati pri nabiranju gob. Drugo poglavje govori o rezanju in sušenju gob. V tretjem najdemo navodila o shrambi, postopanju in odpremi suhih gob. Četrto poglavje nazorno prikazuje opis vseh onih gob, ki se sušijo in prodajajo. Prikazujejo pa se tudi neužitne gobe, vsporedno z užitnimi.
V dodatku se govori o gobah za domačo uporabo, kar je posebne važnosti za začetnike v svrho spoznavanja in priprave gob za uživanje.
Vsaka vrsta gob je naslikana v naravnih barvah, neužitne gobe so označene s črnim križem.
Knjižico toplo priporočamo, posebno še z ozirom na izredno popularno opisovanje, tako da je knjiga v resnic idostopna prav vsem slojem našega naroda. V tem tiči tudi njena največja vrednost. Knjižica se naroča v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, kjer jo dobijo interesenti na razpolago.
Želeti bi bilo, da se knjižica razširi med vse sloje našega naroda in se s tem pospeši in uveljavi dobrina, s katero razpolaga naša država v tako veliki meri.
Naša želja pa bi tudi bila, da naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine založi tudi slično knjižico o naših zdravilnih rastlinah.
Gospodarske vesti
X Balkanska konferenca. Balkanski turistični kongres, ki bo zboroval od 25. do 28. aprila v Stambulu, bo razpravljal: o zbliževanju balkanskih narodov s pomočjo turizma; o izboljšanju mednarodnih prometnih sredstev, zlasti cest, železnic in avtobusnih zvez; o turistični organizaciji balkanskih držav; o organizaciji propagande za intenzivni promet v državah balkanske turistične federacije; o proučevanju prometnih zvez, zlasti avtomobilnega prometa na avtomobilski cesti od Calaisa do Stambula, zlasti na odjeku od Budimpešte do Carigrada, o organizaciji balkanskih arheoloških prireditev in o vstopil balkanske federacije v mednarodno turistično zvezo. Udeleženci tega kongre-
sa bodo uživali 50% popust na turških železnicah in 30% popust na vzhodnih železnicah. Vrhu tega brezplačno vožnjo na vseh transportnih sredstvih v Stambulu ln v Ankari, 50% popust v gledališčih in bioskopih, v Ankari ln v Stambulu. Pojasnila in navodila dajejo centrala jugoslovanskega Touring kluba in njegove organizacije, kakor tudi društvo Putnik. Prijave se sprejemajo do 20. t. m.
X Statistika stečajev in prisilnih poravnav v mesecu marcu. Odelek za državno statistiko pri predsedništvu ministrskega sveta razglaša uradno, da je bilo meseca marca 44 stečajev in 68 prisilnih poravnav izven stečaja. Po banovinah je bilo: v Vardarski banovini 8 stečajev in ena poravnava izven stečaja, v Vr-baski dve poravnavi, v Dravski 6 stečajev in 8 poravnav, v Drinskl 4 stečaji in 6 poravnav, v Donavski 14 stečajev, 34 poravnav, v Zetski 1 stečaj, v Moravski 2 stečaja in 2 poravnavi, v Primorski 1 stečaj in ena poravnava, v Savski 4 stečaji in 12 poravnav, na področju u-prave Beograda 4 stečaji ln 2 poravnavi. V mesecu januarju je bilo 35 stečajev in 55 poravnav, v februarju 33 stečajev in 53 poravnav. Skupno je bilo v prvem tromesečju 112 stečajev in 176 poravnav izven stečaja.
X Tečaj za rejce bikov in mrjascev v Kranju. Umna reja bikov in mrjascev je velikega, naravnost odločilnega pomena za uspešno živinorejo. Zato je tudi v tem ozirn potreben špe-cijaliziran strokovni pouk, da se izboljša našo dokaj zanemarjeno bikorejo ln mrjascorejo. Iz teh razlogov in ker se bliža uradno licenciranje plemenjakov v kranjskem okraju, priredi kmet. referent v Kranju v okviru »Zveze živinorejskih selekcijskih zadrug za pinegavsko govedo« poseben enodneven tečaj za rejce bikov in mrjascev. Predavala bosta kmet. ref. Josip šustič ln posestnik Janez Brodar. Snov se bo obdelalo iz temelja teoretično in praktično. Posebej se bo obravnavalo tudi vprašanje zakotnih plemenjakov, skočnin, podpor itd. Tečaj se bo vršil v Kranju v Ljudskem domu v ponedeljek dne 27. aprila t. 1. od 9. do 11. ure dopoldne ln od 1 do 3. ure popoldne. Pouk na tem specijalnem tečaju Je namenjen v prvi vrsti rejcem bikov hi mrjascev ter članom občinskih kmetijskih odborov. Pristop pa Imajo tudi drugi živinorejci, vsi so dobrodošli. Tečaju bosta prisostvovala tudi zastopnika kr. banske uprave in Kmetijske družbe.
X Gospodarska literatura. Dr. Milan Ivšič: Ideja racijonalizaoije i njezin medjunarodm karakter, Zagreb 1931. Manje Jugoslovanskega komiteja za znanstveno organizacijo dela. — V našem listu smo že svojefaeno razpravljali o potrebi znanstvenega raziskovanja racionalizacije dela v narodnem gospodarstvu. Dr. Milan Ivšič, profesor Ekonom«ko-komercijalne visoke šole v Zagrebu si je stavil nalogo, da temu znanstvenemu raziskovanju posveti vse svoje stile, ter je v omenjeni knjigi do izčrpnosti obrazložil ideologijo racionalizacije, kot sinteze gospodar-
skih, tehničnih in socajalnih interesov. Enostransko razumevanje racionalizacije laluko ustvarja najresnejše proti vnAke racionalizacije iz razloga, da se s takim pokrelom praktično pretirano iakoriščajo fizične in psihične delovne sile in se istočasno ustvarja hiperprodukcija blaga vsled prešibke kmpovne sile prebivalstva. Nadvse je zanimivo prikazan razvoj racionalizacije uapratn amerišJti in evroj)*ki mentaliteti. Cilj Itnjige je nadalje, da pokaže sedanji in bodoči razvoj problema racionalizacije v mednarodni leči. Cena knjige znaša Din 10'— in se naroča pri imenovanem komiteju. Vsem našim narod-no-gospodarskiim interesentom, kakor tudii drugim jo prav toplo priporočamo!
Borzna poročila
dne 18. aprila 1931.
Devize
Jugoslovanske efektne in devizne borze danes niso poslovale. Na ljubljanskem tržišču so se v prostem prometu imenovali sledeči tečaji-Amsterdam 22-825, Berlin 13-545, Bruselj 7-908, Budimpešta 99206, Curib 1005-0. Duiiaj 799-78, London 270-31, Pariz 222-41, Praga 168:40, Trs* 297-64.
Dunaj, 18. aprila. Amsterdam 2»)-45, Atene 9-213, Beograd 12-50, Berlin 169-35, Bruselj 98-82, Budimpešta 123-90, Bukarešta 4-228, London 34-545, Madrid 72-60, Milan 87-2325 Ne\v-^ 7im Pariz 27-805, Praga 21-0563. Sofija •>151, Stockholm 190-30, Kopenhagen 19005, Varšava 7960, Ziirich 13691.
Curih, 18. aprila. Beograd 9-1280, Pariz 20-305, London 25-23, Newyork 51930, Bruselj 72’20, Milan 72"195, Madrid 52-75, Amsterdam 208*50, Berlin 123-64, Dunaj 73, Sofija 3‘76, Prag 15-37, Varšava 58-15, Budimpešta 90-55, Bukarešta 308.
Vrednostni papirji Dunaj, 18. aprila. Bankverein 1605, Kreditni zavod 45-50. Dunav-Sava-Adria 14-75. Prioritete 88-45, Trbovlje 37-50, Leykam 3'20.
-Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 18. aprila. 7%Blaire 8150—82-25 Newyork, 18. aprila. 8% Blaire 92—93, 7% Blaire 81-75—82-50, 7% pos. drž. hip. b. 83 Žitna tržišča ^ H 18. aprila. Koruza: baška, sremska 94—96, baška, sremska maj 100—102-50, baška, sremska ladja Dunav, Sava 96—98. Vse ostalo neizpreinenjeno.
Promet: pšenica 1 vagon, ječmen 1 vagon koruza 27 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 1 vagon. Tendenca: čvrsta.
Budimpešta, 18. aprila. Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica:	maj	15-84-15-86
(15-84—15-85), junij 15-95-16-03 (16-02-16-03). Kž: maj 1462—14-80 (14-66—1469). Koruza: maj 13-50-13-76 (13-67-13-69), julij 13-83 do 13-98 (13-84—13-85).
G
m
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-ska in pozla tarska dela
A. KOS
Ljubljana, Mestni trg št. 25 (nasproti magistrata).	1094
Vabimo na izbiro » to najcene/So obtaf Unico
lo bližnje »pomlad
smo izdelali veliko zalogo
modernih plaSčev
za gospode in dame
Drago Gorup & Co-,
HMlUSlrija
Ljubljano, MiUoiiteva cesto ši. 16 — I. nadstropje
;v>\.v
—A ••
£. 5W. 2temarque:	70
ž*©f nazaj
Koman
(Copyriglil by flJ, Feulure Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Zgrozil sem se. V tilnik me je zadel mrzel udarec. Zopet se je dvignil strah tako visoko, da se mi je zdelo, da bo v tistem trenutku v zraku zatulilo, prihrumelo in s strašnim treskom udarilo. »Saj je samo veja,« sem jecljal predse, toda v meni se je še vedno vse treslo in skoraj mi je postalo slabo. Boječe sem se ozrl — v precejšnji razdalji je stopal za menoj Albert s svojo blondinko — vedel sem, da ž njima ne morem iti — toda sam tudi ne morem več vzdržati, ker vsa siva, vsa strahotna in polna senc, se je plazila za menoj bojazen s krili netopirja; čutil sem, kako se je stegala za menoj, da bi me pograbila; čutil sem, da so se stezovale po meni od daleč, ko izza obzorja, plavkasto blede roke — naenkrat sem razumel: iz grobov prihajajo, vojna je, ki se podi za menoj, še enkrat je vstala, brez-slišno in nevarno, potegniti me hoče nazaj, že me grabi — takrat sem zavpil in stekel naprej k onim, ki so korakali v gneči. Preril sem se mednje in glasno pel; »V Hamburgu, tam sem bila — videla sem cve-
toči svet — svojega imena pa ne smem povedati — ker sem dekle za denar —«
*
Okna Ludvik Breyerjeve sobe so bila še razsvetljena. Vrgel sem kamenček v okno. Ludvik je prišel doli in mi je odprl vežna vrata. Sla sva gori. Na stopnicah sem obstal in mu stisnil roko.
»Ludvik, meni se dozdeva, da je še vedno vojna,« sem zašepetal. On je obstal. Videl sem njegove oči v temi.
»Ali si tudi to opazil?« je vprašal tiho. »Hočem ti nekaj povedati: šele zdaj se je začela.«
Gori v sobi je stal Georg Rahe pred omaro z zbirko kamnov. V roki je držal velik gorski kristal in ga tako premikal proti luči, da se je lesketal.
»Dobro, da si prišel, Ernest,« se je smehljal. »Bil sem že pri tebi na domu. Jutri se odpeljem.«
Bil je v uniformi. »Georg,« sem dejal spotiku-joče, »ti vendar ne nameravaš —«
»Pač!« Pokimal je. »Postati zopet vojak. Da, tako je. Je že vse urejeno. Jutri se bo začelo.«
Tak občutek sem imel kot bi me tolkel kdo s kladivom po glavi. »Ali razumeš to?« sem vprašal Ludvika.
»Da,« je odvrnil, »razumem. Toda nič mu ne pomaga.« Obrnil se je proti Raheju. »Ti si 1’azočaran, Georg, toda pomisli, da je to povsem naravno. Tam zunaj so bili naši živci vedno do skrajnosti napeti,
ker se je šlo vedno za življenje ali smrt. Zdaj frfotajo semintja kot jadra v vetrovni tišini; tukaj se godi vse samo za malenkostne napredke —«
»Prav imaš,« je vpadel Rahe z besedo, »tukaj se vrti vse samo v davljenju za hrano, stremuštvu in za par malenkostnih, zakrpanih idealov. To ravno se mi studi, zato hočem proč.«
»če hočeš na vsak način nekaj podvzeti, potem se vrži v revolucijonarno gibanje,« sem dejal, »morda postaneš še vojni minister«.
»Oh, ta revolucija,« je odvrnil Georg zaničljivo, »to so napravili razni strankarski tajniki z rokami na hlačnih šivih, zdaj jih postaja že strah pred lastnim pogumom. Le poglej, kako so si že drug drugemu v laseh, socijalni demokratje, neodvisni, spartakisti, komunisti. Med tem jim drugi v naj-večjem duševnem miru odsekavajo tistih par pravih glav, ki so jih imeli, ne da bi ti to opazili.«
»Ne, Georg,« je dejal Ludvik, »tako to ni. Res je, da smo začeli revolucijo s premalo sovraštva. Takoj izpočetka smo hoteli biti pravični, zato je pa vse ohromelo. Revolucija mora zdivjati kot gozdni požar, le tako je mogoče začeti pozneje sejati; n i pa nismo hoteli ničesar razde j ati in vendar obnavljati. Od vojne smo bili tako utrujeni in izžeti, da nam je nedostajalo celo moči za sovraštvo. Saj veš sam, da je mogoče celo v bobnečem ognju zaspati od utrujenosti. — Morda pa vendar še ni prepozno z delom to doseči, kar smo izpočetka zamudili«
Kako živi »diisseldorfski vampir« v ječi
Petru K lir tenu se v ječi ne godi prav nič slabo. V preiskovalnem zaporu so ga naravnost razvadili, samo da ga ohranijo pri dobri volji, in da mu ne bi prišlo na misel svoje izjavo preklic avali ali pa sploh nič ne govoriti. Dali no mu vse, kar je zahteval: tobak, jed in pijačo, kar ai je le poželel. Zato pa hoče tudi, da ravnajo ž njim enako tudi sedaj in tudi sedaj ustrezajo vsem njegovim željam, da ne bi gladkega poteka razprave motil s kakšno sitnostjo ali trmo.
Ktirten ne mara spati na trdem lesenem ležišču, ampak je zahteval in tudi dobil dobro posteljo na peresih in z žimnicami in toplo, mehko odejo. Tudi z j etn iško hrano ni biil zadovoljen, ampak je zahteval hrano iz najboljše restavracije v Dtisseldoriu. To pravico ima sicer, ker je še vedno v preiskovalnem zaporu, toda ker nima denarja, da hi si sam posebno hrano plačal, mora plačevati država zanj najbolj okusna jedila, samo da ga ohranijo pri dobri volji in da ne začne kakšne gladovne stance, ki bi razpravo zavlekla v neskončnost, kar bi državo še več veljalo.
Vsak dan zahteva tudi brivca, ki ga obrije in počeše. Umiva se z modernim toaletnim milom. Tudi knjige zahteva in bere oziroma gleda najrajši knjige o zgodovini umetnosti, kjer je dovolj slik, ki vstrezajo njegovemu nagonu.
Zlo je zanj samo to, da ga noč in dan opazujejo, da si v celici ne bi kaj naredil.
Sovjetski poslanik - romar
Turški list »Milil Jul« poroča, da je sovjetski poslanik v Hedžasu (v Arabiji) s posebnim dovoljenjem diktatorja Stalina nastopil romanje v mohamedanski Rim, v Meko. »Pobožni« romar je sicer v svojem življenju velik brez-božnik, kakor je sedaj to v sovjetski Rusiji moderno, tako mimogrede in na oči je pa tudi mohamedanec in ker je mohamedanec, ga smatra sovjetska vlada za najbolj pripravnega moža, da naščuje mohamedanske Arabce proti Angležem in tako oslabi angleško gospodarstvo ob Rdečem morju. Odkar se namreč Rusom niso posrečili njihovi poskusi, da bi dobili odločilen upliv v Afganistanu in si preko te dežele osigurali prodiranje v Indijo, so se vrgli z vso silo na »kraljevino« lledžas, da tam izpodrivajo upliv in moč Anglije. Mohamedanski Araboi pa o Rusiji niso hoteli nič slišati, ker je dala sovjetska vlada vse mošeje v Rusiji zapreti, na tisoče mohamedancev pa fo sovjeta zaprli.
Sedaj pa so dovoliti ruskemu zastopniku Tiunakulovu v Hedžasu, da roma v Meko kot pravoveren musliman, da potolaži razjarjene mohaamedanske Arabce in ji h pridobi za Rusijo ...
Velik junak
Dunaj je še danes velemesto in v velemestih 3e vedno kaj dogodi, kar se drugod ne, zlasti pa pred sodiščem.
Te dni si a sla/la pred sodnikom nvož in žena. Zadeva: ločitev.
Sodnik: »Torej, gospa, ali sta se z možem že sprijaznila?«
Gospa: »Jaz mu ne morem odpustiti, to gre predaleč, kar z menoj počno 1«
Sodnik: »Torej hočete, da bo zaprt?«
Gospa: »Menda ja! Co mi ne obljubi, da bo pustil tisto babnico, s katero se sedaj okrog podi, naj se le kuhal«
Sodnik: »Zakaj se pa ne daste ločiti, če se ne razumete ž njim?«
Gospa: Kako? Kaj? Ločiti? Nikoli! Le naj sedi, bo vsaj brez tiste ženščine — ampak ločiti? Nikoli!«
Obtoženec: »Saj vse skupaj ni nič res, tisto o ženščini. Pa pretepal svoje žene tudi nisem. Moja »stara« je tista, ki me vsak dan nabije do •kosti, da moram kar ven, če hočem ostati živ.«
Sodnik: »Zakaj se pa ne ločite, če je tal«*?'
NemSki naviljcn s' velesejmu v Milami
Požar na kolodvoru »Batignolles« v Parizu
V delavnici za lokomotive in v skladiščih za živila na kolodvoru »Ratiguodles< v Parizu jejte dni t^bruhnil požar, M je napravil ogromno škodo, škodo cenijo na 10 miljonov frankov. Trije *	gasilci so bili težko ranjeni.
Dedščina v škatlici za vžigalice
V	za pa dnem delu Berlina je te dni umri a lastnica neke male trgovine. Ženska je delala v trgovini dan na dan in si ni privoščila tako-reikoč nič — vse njeno življenje je bilo le delo.
Po njeni smrti so se na njenem domu takoj začeli oglašati razni dediči. V stanovanju »o našli vse polno zabojev, kajti vafna ženska je vse hranila. Dediči so pa vso to staro šaro zmetali ven na dvorišče.
Na dvorišču pa se je pojavil nekega dne poulični pevec, pevca pa je spremljal neki deček. Med tem, ko je mož pel, je fantek brskal po stari šari in pregledal razne škatlje in škatiljice. Vse so bile prazne.
Na tleh pa je ležala še škatiljica za vžigalice. Deček je odprl tudi to, in glej: škatljica je bila polna samih stotakov!
Deček je razodel to skrivnost še nekemu drugemu dečku in naenkrat je vedela cela hiša, kje in kam je trgovka spravljala svoj denar. Dediči so se seveda takoj zopet oglasili in pregledali vse škatlje in škalljice in so res našli več tisoč mark, ki juh je skrivala ženska pred latovi v SkMtjlcah za vžigalice.
Ves svet sliši, če pade igla na tla!
Amerikanci so silno ponosni na svoje radio-postaje in trdijo, da so njihovi aparati najboljši na svetu. Da to dokažejo, so napravili ta-le poskus: V oddajni postaji so spustili na tla iglo iz višine 15 centimetrov. Igla je padla na tla, med padcem pa se je zadela ob nastavljeno cin-kasto ploščo, ki so jo bili postavili nalašč tik mikrofona. Mali prask je mikrofon tako pogača!, da so slišali padec igle po celi Ameriki, na kratkih valovih pa celo v Avstraliji,
Nogometna tekma med Parizom in Berlinom
V nedeljo se bosta osmič menili moštvo iz Pariza in Berlinom na berlinskem športnem prostoru, Igro bo sodil Čeh kol nepristranski sodnik. Na sliki vidimo nogometaša Sodeok-a, voditelja nemškega moštva.
Za kratek fas.
V nekem malem mestu je prišlo dekletce iskat zdravnika za svojega bolnega očeta. Zdravnik je takoj odšel na označeni naslov, dekletce je pa teklo za njiim. Naneslo pa je, da so v veži sosedne hiše imeli ravno mrliča na parah za pogreb in zdravnik je slopi! v tisto vežo. Dekletce jo pa zaklicalo: »Gospod zdravnik, ne tukaj, ampak zraven — tukaj ate vendar že bili!«
Obtoženec: >0, vsaj prav dobro in lepo shajava!«
Sodnik: »Zakaj si pa pustite potem vse do-pasti? Vi ste vendar mož!«
Obtoženec: »Kaj pa naj storim, če me vedno bije? Jaz sem kavalir.«
Sodnik: »Pa čeprav ste kavalir, nekoliko energični bi bil pa le lahko — vsaj konečno
vendar le vi nosite hlače!«
Obtoženec: »Jaz jih že zdavnaj ne nosim več, ampak ona!«
Sodnik: »No ja, že je tako, pa kaznujem moža z ukorom in sedaj pojta domov ..
Gospa: Pa naj bo, bom še enkrat poskusila ž njim. Ampak to povem: še enkrat naj ga igra, potem pa le naj dobi svoje maslo...«
Raketa leti 2000 metrov visoko
Na levi strani slike vidimo Tllingovo raketo v letu, na desni strani pa obrambni top. — Raketo je zamislil inžener in pilot Tiling iz Osna-briicka, v sredo pa so delali prve poskuse ž njo. Raketa je letela 2000 metrov visoko, potem pa se je lahko spustila na tla.
Hamlet v angleščini
Jutri v ponedeljek bo v našem opernem gledališču skupina angleških igralcev The E n -glisli P1 a y e r s igrala Hamleta. Ob tej priliki nam gospa Fanny Copeland, lektorica angleškega jezika na naši univerzi, pripoveduje:
Za vsakogar, ki se zanima za angleški jezik in za angleško kulturo, mora biti izreden dogodek, da bo skupina The English Players nastopila v Ljubljani s Shakespearejevim vele-delom. Gospoda Frank Reynolds in Edvard Stirling, voditelja skupine, sta izšla iz Sole najboljše angleške dramatske tradicije, ki skozi dobre in slabe čase neprekinjeno sega daleč nazaj, vse tja do režij Shakespearja samega, vedno naslonjena na preteklost, zraven pa vendarle vedno pripravljena, prilagoditi se duhu časa.
Pri nas se bodo najbrže mnogi zaradi jezika bali iti v gledališče. Toda to bi bil zelo prazen zadržek. Prvič je zelo mnogo resnice na tem, da tuji, neangleški narodi Shakespeareja mnogo bolj vneto študirajo kakor pa marsikakšen moderen Anglež. Hamlet je skoraj vsakemu kulturnemu Slovencu znan po dobrem in točnem Cankarjevem prevodu, pa tudi po izvrstnih kreacijah Nučiča in Rogoza v Narodnem gledališču. Drugič pa se Shakespearejev pesniški jezik ne poslužuje samo besed in njihovih dobesednih pomenov, temveč zna izkoristiti tudi sleherni zvok in vso lepoto jezikovne glasbe besed. Ravno v tem tiči njegova stalna privlačnost za mladino in za igralce. In ravno zaradi tega bo lahko od angleškega Hamleta mnogo odnesel Se celo tisti, ki dela doslej še ne pozna, saj za sprejemanje muzikalne lepote Shakespearejevega jezika poslušalcu re* ni
treba bogve kakšnega globokega znanja. Dikcija pri The English Players je sicer čisto neprisiljena, pa vendar mnogo bolj razločna, kakor je izgovorjava v navadnem modernem govoru. Zanimivo bo slišati tudi tradicionalne melodije pri prepevanju pesmi v narodnem slogu, ki jih pojeta Ofelija in Grobar. Te melodije so zelo stare in si jih igralci ustmeno predajajo od generacije do generacije, y tisku niso nikoli izšle.
V	nekem pogledu je skupina The Engliso Players pravzaprav proizvod naše povojne dobe, tega novega živahnega medsebojnega zanimanja narodov, ki ustvarja najbolj solidno bazo za medsebojno razumevanje in za mir. Ustanovljena je bila 1. 1924 v Parizu ter Je v zadnjih petih letih priredila svoje turneje že po vseh glavnih mestih Evrope (Bruselj, Ženeva, Berlin, Stockholm, Kodanj, Budimpešta, Dunaj, Rim, Beograd, Zagreb). Za Angleže, ali bolje rečeno za britske državljane, ki živijo raztreseni po vsej centralni Evropi, pome-nijo njeni obiski vesela svidenja z domačo kulturo. Vsem, ki se resno bavijo s študijem angleškega jezika in angleškega značaja, pa prinese ta skupina vedno novih, neprecenljivih sredstev za poglobitev njihovega študija. Iz vseh teh razlogov je zares velike važnosti, da bo to prvo gostovanje angleškega teatra
V	Ljubljani doživolo polen odmev in dober obisk, tako da nam bodo The Englich Playera prihodnjič lahko rezervirali kar dva večer« ln nam bodo lahko poleg klasične podali tudi moderno igro — prav tako v pristnem angleškem stilu in združeno z vzorno izgovorjavo ter neprisiljeno dramatsko Igro.
Iz sodobnega češkega slovstva
Jaroslav Durlch: »Podobe« ln »Spomini lz mladosti«. _ Izdal Lad. Kuncif v Pragi 1931.
Zbranih spisov Jaroslava Duricha, V„ ,	p5aškI	založnik Ladislav Kuncif,
iJh fcSSH£Si/a8u lzS1° zapovrstjo dvoje no-
? Vi, ■iSe Pr02e. Najprej so kot 6. zvezek prišle na svetlo »Podobe« (orig.: Obrazy),
co o	»Pia iV za.Cetnlh dneh minulega me-
seca »Spomini iz mladosti« (orig; vzpomlnky
z mladi). Obe pričujoči novosU^uJgnejo zanimati Se posebej te dni, ko izide lz Duricho-vega peresa nov velik roman »Gospa Anežka Berkova«.
»Podobe« so tokrat močno izpopolnjena ln povečana zbirka proz, ki je bila z Istim naslovom obelodanjena prvikrat pred desetimi leti Iz tenke, vseprej bibliofilske knjižice, Je nastala zajetna in polna knjiga štirinajstih novel. — Prvotnemu tekstu so tu pridejane nekatera stvari iz zgodnejših novelsklh zbirk, tako U: »Smeha vernosti« lz »Na poti domov« in is »Minuetta«. Očitno razdobje nekaterih let, ki so prešla med nastanki poedinlh novel, j« ustvarilo precej raznovredne umetnine. Pisateljeva rast teh let se nam v nji vidi skoroda otipljivo. Ta leta je Durlch prehodil pot razbitega dandanašnjega človeka po blodi ščih sveta in hrepenečega iskatelja prave podobe življenja. Pa se Je moral navsezadnje vendarle zaustaviti v neodrešljivem nihu med zadnjima skrajnostima: nebom ln peklom. Večna borba ki je naložena, da je človek nenehoma bitje ž njima, z lučjo in temino, z življenjem in smrtjo, mu je v tej knjigi bolj osmrtno gibalo, kakor v katerlslbodi prejšnjih njegovih del. Durychovi ljudje te zmirom, pa najsi že
V	drobili črtici ali v najširšem tekstu, korak za korakom presenečajo, da niti trenutek ne moreš zreti v celotnost njihove podobe in jim slediti v nepojmljive trenutke, ko se do dna razodevajo, da te vsega namučijo s svojo te-
mo in neizvrstnostjo. Vsi tl liki so razdrobljeni, da živijo le še pregibi hipnotizlrajočlh drobcev. V njih Je vse večna blodnja, vse ne-nehana drama človeka. Za tako nejasno prikazovanje življenja, kakršno vidimo pri vsem Durychu, je treba predvsem še neke adekvatne zunanje forme. Morebiti je oblika legende zanjo najbolj primerna. Ze doslej smo naleteli nanjo v prenekateri Durychovi stvari, med novejšimi še zlasti v obeh valdštajnskih trilogijah, v »Tavanju« in »Regulemu«, kJSr Jo Je privedel do najbolj Izdelanih strani vse svoje leposlovne tvorbe. Tudi pretežna večina novel v »Podobah« ima po zasnovi in risanju Cisto značaj legende. Zatorej srečujemo skoraj stran za stranjo odbleske mogočnega »Tavanja«, ki so enako novi in žarki. Prebiraš goste vrstic*, prenatrpane sijaja, prividov, teme, svobode, mučeništva ln vedno iznova groze. Prav vsaka teh novel, najsi Ima naslov: Na poti domov, ali Mati, Groza, Zvonik, Sen, Otrok, Sen Albrechta Dtlrerja, Obraz, Peč, Cesar, Podoba, Smeh zvestobe, Legenda ali pa Mlnuetto, ima v sebi toliko nelzrazljlvega notranjega dogajanja, čudovitih stavkov ln toliko začudljlvlh pesmi v prozi, kakor bi jih prav iztežka mogli slutiti v tej stotini potiskanih lstov.
Druga knjiga proze: »Spomini iz mladosti« je med Spisi objavljena v drugi Izdaji vsebinsko skoraj neizpremenjeno in prinaša pet fotograflčnlh reprodukcij. Durych jo je napisal predvsem za svoje otroke. Knjiga, ki JI pisatelj tudi v naslovu posvečuje svojim otrokom, Je razdeljena v pet delov, od katerih zavzema vsak poseben odsek avtorjevih mladostnih dni. Du-rych pripoveduje v njih dogodke lz detlnskih in deških let tja do trinajstega, ko se mu Je začela čisto druga doba življenja. Pravzaprav izzveni vse v pesem otroških dni, kakršne more živeti le devetletnik in jih kdaj z neizmallčeno detinsko mislijo in z okorno roko šolarčka zapisuje v šolski zvezek. Na umu ml Je bilo to ves čas branja, ko sem Durycha — otroka spremljal od prve zavesti življenja mimo prezgodnjega smrtnega lica matere v mrak osi-
rotelosti, ko mu je preostal samo še oče, rod in božji svet. Mladi dnevi neštetih. Potem šola, birmaj prva ljubezen; finale prve opere; Praga — sejem življenja; nadškofijski deški konvikt. Vse pripovedovanje pričujoče knjige, ki je skozi in skozi pisana nekam megleno, zastrto in daljno, je en sam dober dih in poljub mladosti. Pisatelj se je namenoma popolnoma izognil vsemu risanju notranjega življenja, kakor tudi vsega, kar je imelo močnejši vpliv na njegovo notranjo usodo. Zato bi zaupnosti, hrepenenja, prijateljstva in ljubezni bravec tu iskal zaman. Vse dogodke Je poskušal gledati s tedanjim otroškimi očmi. Menda je cena vseh takihle spominov prav v tem, koliko vernosti je v njih. Durychovi so zame neizkažen pogled čez mladost. In to tudi vkljub pisateljevemu uvodnemu stavku, kjer ftravi: »Pisati spomine iz mladosti — to pomeni misliti na poslednje reči človeka«.
VI. Zorzut.
Koncert Brandl - tria
Dne 17. t. m. je nastopil znani trio Brandlo-va (violina), Folgerjeva (čelo) in Reissova (klavir) v filharmonski dvorani in izvajal Brahmsa, Beethovna in Marxa. Spored sam po sebi nam ni bil nikalco razodetje in bi prav radi slišali vmes kako nenemško skladbo, ki bi prinesla v program več pestrosti. Izvajanje je pa bilo visoko umetniško in bi koncert zaslužil polno dvorano. Umetnice so se od lanskega nastopa še izpopolnile, vsaka zase in tudi v skupni igri. Brahms in Beethoven sta priznana klasika, Marx je pa sodobnik visokofrekvenčne romantike, ki iz njega zazveni včasih nekaj Dvofaka, včasih pa Rihard in tudi Johann Strauss, harmonsko je blizu Debusyju. Torej v splošnem eklektik, kakor ga poznamo že iz njegovih pesmi. Ima pa mojstrsko roko in dober nos za vnanje efekte. Trem damam j« >ležal« prav posebno, saj so ravno v njegovem tiru zamogle pokazati vso svojo čuvstve-nost, ne da bi pri tem zašle v sentiment. Čudim se, da spričo velikega lanskega uspeha umetnice niso imele lepšega poseta. Prihodnjič pa naj še prebrskajo francosko in slovansko literaturo, se bo že kaj našlo.
Slavko Osterc.
Zagrebška Nova Evropa je svojo aprilsko številko posvetila F. M. Dostojevskemu kot pisatelju, mislecu in človeku. Uvodno besedo sta napisala Č. (M. Curčin) in B. Radiča. Nadaljni članki so od Al. Jelčaiča (Dostojevskij - prerok), T. Masaryka (D. in Evropa), D. Čižev-skega (D. in zapadno - evropska filozofija), A. Florovskega (D. in slovanstvo). Posebno so zanimivi odlomki iz dnevnika D. (o iztočnem vprašanju, o Tolstem, o Petrogradu). O življenju D. sta prispevala dragocen materijal P. Mitropan in N. Fedorov. Z analizo nekaterih njegovih del in Junakov se bavijo A. Askočen-ski, R. Pretnjov. S. Hessen. Zbornik, ki razen naštetih prinaša še članek graškega slavista J. Matla v karakteristikah umetniškega dela
D,	in pa odlomek iz študije B. Lazureviča o velikem pisatelju, zaključuje sestavek J. Ba-daliča o Dostojevskem v jugoslovanski književnosti.
igledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 19. aprila: »Trije vaški svetniki«:. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 20. aprila: »Hamlet«. Gostovanje angleškega teatra v opernem gledališču. Izven.
Torek, 21. aprila: »MJadoletje«. Gostovanje v Mestnem gledališču v eClju.
Sreda, 22. aprila: »Divji lovec«. Red E.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 19. aprila: sMascotta«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
v
Cez Kras in čez |ame
nraorga
(Z izleta celjske Rudarske šole.)
«t
II.
Pa pojdimo še na jezero Roškega Slapa.
Zložili smo se v tovorni avto. Vzpenjamo se in padamo po trdih tleh. Vsepovsod samo kamenje, sambogve, koliko je teh bornih ograd v kvadraturi. Pasirali smo sedlo strmega hriba, pred in pod nami se Je razgrnil pogled. Tam daleč nekje se beli in blešči Roški slap. Padamo po vijočih se serpentinah, od vseh strani nam tiho mežikajo oljke. Srečujejo nas osli s tovori, gori v rebri marljivo grebe po zemlji za svojo trto človek — kmet.
Pred nami se je odprl nov svet. Obstrmeli so pogledi: sredi skalnatih pečin leži tiho ln
reke°Kr°keg0rSk0 JeZel° ~ JeZei'° ln slftP°v3«
Na Jezera smo In motorni čoln nas nese ne-znanokam. Tiho in samozavestno jo reže naS motorec, valovje šumi — sredi te bele vode s« Je Izvila pesem iz nas. Prebijamo se skozi kll-sure, Na skalah, visoko vzpetih v nebo, zremo silhuete čapelj, nad vodo plovejo beli golobi, divji golobi. Zdaj se jo pred nami odkrilo — majhen, neznaten kontinentič — to je otok VI-sovac. Pogledi so obstali na osivelem zidovju monastirja Franjevcev. To je kakor na Bledu, Otok visovački..,
Izstopili smo.
Tu sredi jezera osamljen in zapuščen od vse-Ba leži otok ln ž njim tiho bedi v svoji molitvi spokojen! manastir.
»i«
Ti prečastiti pater, ki poznaš zgodovino, povej nam, kako je z vami in tako. In pater Dominik, najstarejša monastirska korenina, Je govoril, pripovedoval, razlagal. V XV. stoletju je “gradil samostan, to tiho zatočišče, brat Pavll-“*• Turki so nekajkrat napadali to častitljivo idovje itd. Zgodovinske letnice se krešejo, pa-
ter Dominik se trudi in goreče pripoveduje. Da, ti-le pergamenti v zaprašeni biblioteki govorijo. Tu je živel Ivan Markovič, svetovnoznani zgodovinar za istočna cerkvena vprašanja, tu, v tej sobi nas je posetil avstrijski prestolonaslednik Rudolf, tu se je mudil naš vladar itd. Raz stene so dremotno mežikale zgodovinske slike.
Potem: spominska knjiga, stara vlsovačk'a starina vinske kapljice — pozdrav — naš motorec odhaja.
Na inorje
Sedaj se poslavljamo: adijo in zdrav ml ostani, Siverlč in Drnlš. Teren se silno niža, zdi se, da se zdaj — zdaj iztirimo. Kolesje ovili pod zavorami. Solnce je na nebu, vriska ln poje. čutimo bližino morja. Zdaj — zdaj. e« no. Kipeče pričakovanje nas tesni, zmeraj bolj smo apatični do samih sebe. Vinogradi, tuneli, osli, pisane nošnje ljudi, tu pa tam se ustavimo — in mladi, brhki dečki prodajajo Tljo-Uce. Joj, kako je vse to lepo, pomlad diha vse-povsc 1..,
Se tiste-le hribčke bomo zapustili za seboj in potem buči, buči nam morje...
Pogledi so se zaiskrili — ln potem ožarjeni nad širino in daljino vsega, kar se Je odkrilo našim očem, smo vztrepetali, slini utripi sroa so nas zajeli.
In ml:
Naših perot hrepenenj Je vzlepetala.
Na ustju kraške zemlje zapelo je srce svobodnih daljav.
In doli je stalo morjč
in doli je palo naše srce in duša.
Ti morje sl lepo, si dlvno, nebeško! Tvoja širina nas mami in vžiga, — iz tvojih valov Cu-jemo pesem, divjo ln silno.
Zdaj smo razžganih čuvstev, iz stisnjenih občutij so se sprostile vse naše želje in hrepenenja. Srca nam vriskajo nad palmami, cipresami — cvetoči rožmarin ln kakteje. Glejte, tam je Solin, tam bo Split — vlak Je zblaznel, zavore škripljejo, cvilijo, še par kilometrov ln smer jadranske svetlobe ln solnca bo naša.
O, bela Jadra, ki vas vidimo in vi zapuščeni ribiški čolni — pozdravljeni I Pozdravljen* at
velika jadranska luža, zdravo in srečno nam bratje in sestre od tod naokoli I
Brzec je zabrlizgal, odkašljal se je, zdaj je konec te divje dirke. Na dnu smo, nimamo več nadmorske višine.
Split!
Split,
V	osrčju slavnih davnin smo. Nebesna modrina se smeje, solnce je razpelo svoje žarke pramene, ml smo skoroda pijani vzhičenja, radosti ln — morje s pristaniščem je veličastna simfonija življenja, aktivnega, neumornega vrvenja. Gledamo parobrode in doge, dvigalne žerjave, vidimo ln z očmi poljubljamo bohotne palme ln oranže nam mežikajo, nas vabijo. Človek, ki Je v nas, bi se vtopll v sožitje pomladnega solnca — ah, vse eno samo širokogrudje opoja ln vonja.
Te geometrično izoblikovane hiše in palače, tl masivni stebri božjih svetišč In dostojanstveni izrazi zvonikov, Bog, ml smo omamljeni nad vsem, kar vase vsrkavamo z očmi. Tam zadaj Je razširjen ln raztegnjen Klis, Marjan nam daje ln nudi panoramo, dlvno ln veličastno.
Da, zdaj smo pred domovjem contov Iz davnin, zdaj vemo za slavne gospodarje Sublče —■ hoteli bi vedeti, kje počivajo kosti lepe Jelene Subičke, matere kralja Tvrtke? Kje je voda, ki Je odnesla kri kapetana Kružlča, kje sta Nelepi« ln silni Hrvoj?
Nad Kllsom bedi duh fratra Kačičev in sanja ln poje črnim oblakom žalosti. Pa Je tako
—	v naročje bodočnosti se poje pesem zlatih solnčnlh pramenov, ki bodo Izbrisali, Izžgali grenke ln žalostne liste teh davnih cipres, ki so obstale na vznožju Klisa.
Tod naokoli caruje duh carja Dioklecijana ln njegova lepa hči. Gori pri izvirku reke Ja-dre — tam vsako leto prihaja sredi jasne ln tihe noči on, Dioklecijan, s svojo hčerko — vsako leto samo enkrat ln z rokami zakrili in proroško povzdigne svoj onemeli glas: sreči, miru ln lepoti te zemlje, slavne ln divne.
Franci Kozar.,.
Ponedeljek, 20. aprila: »Hamlet«. Gostovanj« angleškega teatra. Izven.
Šentjakobski gledališki oder
Nedelja, 19. aprila ob 20-15; >Extempor,ilec,
gostovanje na Viču.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Začetek ob 20. uri Nedelja, 19. aprila ob 15. uri: »Začarana žaba«. Otroška predstava. — Ob 20. uri: >Cirku#* ka princesa«. Kuponi.
Ponedeljek, 20. aprila: Zaprto.
MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU.
Torek, 21. aprila ob 20. uri: »Mladoletje«; Go« stovanje ljubljanskega Narodnega gledališča.
Novosti iz državne biblioteke v Ljubljani
Priobčuje dr. Joža Glonar.
(Zvezdica označuje naslove knjig, ki so natisnjene v cirilici.)
III.
Album dinastije Karadjordjevlča. Ljubljana, 1929.	47,705.
Barolin, j. c.: Der Schulstaat. Wien, 1909.
47.537.
Bettingcn Fr.: Wesen und Entwicklung des ko-mischen Dramas. Berlin, 1891.	47.621.
* Bogdanovi« K. & P. Lebl-Albala: Teorija književnosti za srednje 1 stračne škole. Beograd, 1930.	48,327.
Bubanovio Fr.:	iz moderne kemije, Zagreb,
1929.	47.652.
Clerke, A. M.: A popular Hlstorjr of Astronomy during the 19th Century, London, 1902.
48.345.
Čitanka iz slavenske i madžarsko književnosti Složio 1 uredio T. Maretlč. Zagreb, 189«.
48.338.
»ramaturgle, Deutsche. Hg. v. W. T. Schola.
Mtinchen, 1907,	47.64».
Erdmann B.: Die Funktionen dor Phantasle lni wlssenschaftlichen Denken. Berlin, 1913.
47.76».
Feldmann W.: Wspolczesna literatura polskft.
Warszawa, 1918.	47.57®.
Gomperz H.: Das Problem der Wlllensfreihelt!
Jena, 1907.	47.538.
Hofrlchter, J. C.: Chronilt der Pfarre Maria Rast. Marburg, 1872.	47.749.
Ivanov V.: L. Tolstoj und die Kultur. Ttibin-gen, 1912.	48.079—J.
•Tagedič J.i Administrativni pregled za sva pravna područja kraljevine Jugoslavije. Novi Sad, 1930.	48.328.
Kalendar, Džepni medicinski, za god  Zagreb, 1929—	47.678.
Kidrič, Fr.: Razvojna linija slovenskega preporoda v prvih razdobjih. V Ljubljani, 1930.
48.325.
Konvencija, Svctska poslanska, i ugodbe, zaključene 1929. god. u Londonu. Beograd, 1930.
48.360.
Kraljevič Ignjac: Vojno planinarstvo. U Osijeku, 1930.	n	48.281,
Kronenberg, M.j Moderne Phllosophle. Mttn-chen, 1899.	47.58«.
Laba t h A.: Od Sušaku po Kotor. V Petrovci.
1929.	47.757.
Leyh G.: Die v/issenschaftliche Stadtbibliothek.
TUbingen, 1929.	48.340,
Lučka E.: Die Phantasle. Eine psychologisch« Untersuchung. Wlen, 1908.	47.772.
Mann Th.: Friedrich und die grosse Koalltion.
Berlin, 1916.	47.658.
Martlnak Ed.: tiber einige loglsche Schwierig-keiten ln den Sprachlehrbttchern. Graz, 1898.
II	48.269.
Močnik A.: Na pragu novoga doba. Novi Sad, 1929.	47.608.
Neff W.: Die Asthetik als Wissenschaft der anschaulichen Erkeimtnls. Leipzig, 1898.
47.557.
* Nikolič K.: Razvitak naših železnica posle ve-likog rata. Beograd, 1930.	48.307.
♦Novakovič M.: Racionalizacija (naučna organizacija rada). Beograd, 1931.	48.347.
* Petkovič VI. S.: Od Rama do Krfa. 1915. Do poslednjeg čoveka. Beograd, 1931.	48.317.
Poljak M.: Naša Slovenija, Bosna 1 Vojvodina.
Novi Sad, 1929.	47.506.
Prače hlstoryczne wydane ku uczczenlnu 50-lecla Akademtckiego kola historyk6w uniwersytetu Jana Kazimierza we Lwowie 1878—1928. Lw6w, 1929.	II	48.287.
Propisl o državljanstvu kraljevine SHS. Zagreb, 1929.	47.758.
Recouly R.i Marschall Foch, Dresden, 1929.
47.765.
Ricucrt H.: Lebenswerte und Kulturvverte. Tll-blngen, 1912.	48.079—3.
* Ristič Sv.:	Srpskohrvatskl 1 nemačkl jezik
pred Jugoslavenskom akademljom znanosti 1 umjetnostl. Beograd, 1930.	48.318.
Schmitt K.: Der modeme Roman. Osnabrttck, 1929.	47.665.
Scott R. F.: Letzte Fahrt. Leipzig, 1918. 48.315. Slmmel G.: Zur Metaphysik des Todes. Ttlbin-gen, 1911.	48.079—L
Slekoveo M.: Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju. V Maribora, 1885.	47.778.
Spitzer H.: Krltische Stuj;en zur Asthetik d« Gegenwart. Wien, 1897.	II	48.267,
Steli Fr.« Vplivi mojstra E. S. v slovenskih freskah 2. pol. 15. stol. Zagreb, 1929. II 48.275.
* Stojanovič J. D.: Fllosoflja Anria Bergsona. Beograd, 1925.	48.324.
Suares A.: Dostojevski. Mtinchen, 1925. 47.768. Škerlj B.: Beitr&ge zur Anthropologie der Slo-v/enen. Stuttgart, 1930.	48.311.
Sustek Lj.: Dubrava u povjestl i njena okolina.
Zagreb, 1929.	47.628.
Troeltzsch E.: Die ZukunftsmSgllchkeiten de« Christentums. Tiibingen, 1911.	48.079—1.
ttbersicht der kunsthistorlsclien Sammlungen des allerhochsten Kaiserhauses. Wien, 1904.
47.743.
Volf J.:	Geschichte des Buchdrucks ln
Bohmen und Mahren bls 1848, Weimar, 1928.
47.662.
VViesner J.: Elemente der wlssenschaftlichen Botanik. Wien, 1909—	II	48.25L
Ztel, Das. Aufrufe zu tiltigem Geist. Hg. v. K. Hlller. MUnchen, 1916.	47.559,
Gustav Strniša:
Pomlad
Sneg je skopneJ, je Škrjanec vzdrhtel, kvišku zletel, pesem zapel:
—	Mlada vigred gre čez polje, zemlja vsa je dobre volje, ptički se vrnili so, prvi cveti vzklili so!
Se potoček je predramil, ki je sred ledenih sveč mrtev spal, jug ga je zvabil, že brzi čez sivo seč.
l)eca si piščalke vije, piska, vriska, poje vmes, svoj pozdrav pomladi vpije, kuri v polju prvi kres. —
Danilo Gorinšek:
Slavček in muren
Zadovoljen muren je pod večer veselo cvrčal svojo večerno pesem. Opravil je že bil svoje delo, zakaj ne bi pri počitku malo zacvrčal?
Poslušal ga je slavček, ki je mislil, da sme le on peti. Ves zaljubljen v svoje bajno petje se je razhudil nad ubogim murnom:
»Doklej pa misliš s svojim glasom mučiti poštene ljudi? Kdo te bo poslušal? Nihče ne bo več maral v krasno božjo naravo, Če jo boš tako samovoljno kazili«
»Pusti me vendar,« je poprosil muren, »po končanem delu naj vsaj sam zase malo zacvrčim, ko sem tako vesel in zadovoljeni««
»Pri tej priči boš nehal,« je vzrojil slavček. »Pojd naj oni, ki imajo glas po božji volji 1« Murna je ujezila slavčkova samozavestna domišljavost, pa ni ostal z odgovorom na dolgu.
Odvrnil mn je: »Ce bi vsi imeli tako krasen glas ko ti, ne bi bilo nobene razlike med pevci. Ljudje bi se kmalu naveličali in vi — slavčki, ne bi bili prav nič posebnega I«
Slavčka je osupnil murnov odgovor, odfrčal je in se ni nikdar več pobahal s svojim, od Boga podarjenim glasom.
Kralf, bogataš in pastir
Prevedel: K. M.
Vladul je nekoč kralj, ki je imel zelo lepo hčer. Glas o njeni lepoti se je razširil po vsem svetu. Prihajali so jo snubit carjeviči in kraljeviči, z vseh strani pa so jo prihajali občudovat ljudje. Toda njen oče jo je nameril onemu, ki bo pametnejši od njega in se mu bo posrečilo, da ga prevari.
To zve tudi bogataš v daljni deželi, pa se napoti proti kraljevskemu mestu. Nekega večera pride pred hišo bogatega posestnika in ga zaprosi za prenočišče. Gospodar sprejme bogataša in ga tudi prenoči; njemu na čast zakolje pitanega prašička. Prašičjo glavo pa shrani za pastirja, ki je pasel v planinah živino.
Ko napoči dan, krene popotnik dalje proti namenjenemu mestu, da zaprosi kralja za hčerko. Ko gre čez planino, ugleda pastirja, pa mu zakliče: »Pomagaj ti Bog, dečkoI Dobro paseš.« Pastir mu odgovori: »Pasem, da jih napasem.« Bogataš: »Sinoči sem pri vas prenočil.« Pastir: »Prav, da si prenočil, pot te je tja naneBla.«
»Bogataš: »Ko sem prišel v vašo hišo, so me pogostili t prašičkom.«
Pastir: »Goste je treba vedno pogostiti z mesom.«
Bogataš: »Tebi smo prihranili glavo.«
Pastir »Popolnoma pravilno: Glavi pripada glava.«
Bogataš: »Hišni otroci so jo postavili na polico, pa jo je pes izmaknil in požrl.«
Pastir: »Pa za njega je tudi bila.«
Bogataš: »Tvoj gospodar je psa ubil.«
Pastir: »Ako ga je ubil, je to tudi zaslužil.«
Bogataš: »Ko so ga ubili, so ga vrgli na gnojišče.«
Pastir: »Kjer je ležal navadno, ko je bil še živ, naj leži tudi sedaj, ko je mrtev.«
Bogataša zelo začudi pastirjeva bistroumnost, misli si, da bi bil pastir dober za kraljevskega snubca, pa mu reče: »Vere ti svete, pridi vendar malo bližje, da se še malo pogovoriva.« A pastir mu odgovori: »Počakaj malo, da od ženem ovce domov.«
Ko se vrne, mu reče bogataš: »Namenjen sem h kralju, da zasnubim njegovo hčer, toda kralj misli dati hčerko samo onemu, ki bo pametnejši od njega. Opazil sem, da si bistre pameti, da znnš dobro in pametno govoriti, pa mi povej:
ali si voljan iti z menoj pred kralja da mi na kakšen način izprosiš devojko?« Pastir pristane, se pridruži bogatašu in kmalu prispeta v kraljevo mesto.
Pred vhodom v kraljevo palačo ju ustavi straža ter ju vpraša, kam hočeta. A ona mu odgovorita: »Greva h kralju, da zasnubiva devojko.« Straža odgovori: »Vsakemu snubcu so odprta kraljevska vrata,« in ju izpusti v dvor.
Ko stopita pred kralja, spregovori bogataš: »Pomagaj Bog, svetli kralj!« A kralj odzdravi: »Bog vama daj vse dobro.« Nato se obrne k bogatašu in reče: »Cernu si pripeljal s seboj Tevno oblečenega pastirja?« Preden odgovori bogataš, se oglasi pastir in reče: »Čeprav sem samo slabo oblečen pa9tir, imam več blaga kakor oni v lepih oblekah in zraven še tritisoč ovac. V globoki dolini molzem, v drugi delam sir, a v tretjo nalagam maslo.«
Kralj: »To je dobro, ko imaš toliko blaga.«
Pastir: »To ni dobro, temveč slabo.«
Kralj: »Kako more biti to slabo, če imaš toliko blaga?«
Pastir: »E vse maslo se mi pokvari in spremeni v gnoj.«
Kralj: »Zal za toliko škodo.«
Pastir: »Meni ni tega žal, temveč veselim se.«
Kralj: »Kako to?«
Pastir: »Vzel sem vole in pljug, oral sem tristo dni in zasejal pšenico.«
Kralj: »Potem je pa dobro, če si posejal toliko pšenice.«
Pastir: »To ni dobro, temveč slabo.«
»Zakaj?« se začudi kralj.
Pastir: »Namesto pšenice so zrasle bukve in jelke.«
Kralj: »To je bilo res mnogo škode.«
Pastir: »Nisem utrpel škode, temveč bilo mi je v veliko korist.«
Kralj: »Kako ti je moglo biti v korist, ko ti ni zrasla plenica?«
Pastir: »Priletel je oblak čebel, čebele *o posedle po bukvah in jelkah, da nisi videl niti vej niti debel.«
Kralj: »Pa to je dobro, Če je priletelo toliko čebel.«
Pastir: »To ni dobro, temveč slabo.«
Kralj: »Kako to?«
Pastir: »Pripeklo je solnce, stopilo se je satovje in med je zalil celo dolino.«
Kralj: »To je bilo res slabo.«
Pastir: »Ni bilo slabo, temveč dobro.««
»Kako to?« se zopet začudi kralj.
Pastir: »Ulovil sem bolho, zaklal jo in odrl ter v njeno kožo spravil tristo tovorov medu.«
Tedaj kralj: »Res, lahko je lagati.«
A pastir se zasmeje: »Ako je bilo lahko lagati, je bilo še lažje verjeti. Dovolj sem te nalagal, sedaj pa mi daj hčer, ker sem si jo zaslužil.« Kralj si ne more pomagati in da nastir-ju hčer, pastir Jo izroči bogatašu, a bogataš da pastirju mnogo blaga in denarja.
Pesmi o kralfeviču Marku
(Prevaja Radivoj Rehar.)
Kraljevič Marko in Arabec.
(Dalje.)
Naglo vrne črni ee Arabec, pa poreče kraljeviču Marku:
»Zla ti sreča, vitez nepoznani!
Kakšen vrag ti pamet je premotil, da med moje vrinil si se svate, da ubil si moja pobratima?
Mar si nor in res ne več ničesar, ali sitlen si tako in hraber, ali sit si svojega življenja?
A tako mi moje vere trdne, da nategnil uzde boan kobili, sedemkrat te v diru ž njo preskočil, sedemkrat od leve in od desne, pa odsekal glavo ti predrzno!« Odgovarja kraljevič mu Marko:
»Le ne laži, črni moj Arabec!
Ako Bog dA in junaška sreča, ti do mene nikdar ne boš skočil, kaj še, da bi v diru me preskočil.«
A da vidiš črnega ATabcal Ko nategne uzde z roko močno, izpodbode urno še kobilo — že zares ga preskočiti hoče.
A ne d A se prehiteti šareč; naglo dvigne se na nogi zadnji, v besni jezi na kobilo plane, pa z zobmi za glavo jo zagrabi, desni uhelj gladko ji odgrizne, da oblije vso jo kri rdeča . . .
Da bi mogli videli in čuti, ko junak se na junaka vrže!
Prvi vrže se Arab na Marka, a ubiti vendar ga ne more, kakor tudi Marko ne Arabca.
Čuje sabelj se žvenket glušeči, rujeta se štiri ure dolge ...
Ko prepriča črni se Arabec, da močnejši kraljevič je Marko, na kobili se obrne svoji, pa pobegne naglo po Stambulu . . . Zasleduje Marko ga na Šarcu; a hitrejša mlada je kobila, nagla je, ko vila na planini, ubežati konju hoče Šarcu.
Takrat Marko topuzino vzame, zavihti jo, s silno silo vrže,
da med pleča prileti Arabcu... Zruši s sedla čnil se Arabec, urno Marko glavo mu odseka, pa ujame še kobilo mlado in se vrne v Carigrad ponosni.
A nikjer več svatov ni arabskih; sama tamkaj mlada je carična sredi bale dragocene svoje, sredi silnih vseh zakladov mnogih. Prime Marko sultanovo hčerko,
kV
mi
pa popelje jo na dvor visoki in poreče carju poočimu:
»Evo, sultan, tu je hčerka tvoja, tu pa glava črnega Arabca, tu še bala carska, dragocena, ki si hčerki svoji jo pripravil...«
Pa obrne Marko konja Šarca, vrne spet se v svoj kraljevski PriOep.. Kadar zjutraj jutro prebudi se, pošlje sultan sedem voz blaga mu in darilo cariČne — perilo, kd ni tkano in ne izrezljano, ne voščeno in ne narejeno, ampak vlito iz kovine drage; zraven zlato pošlje mu stolico, po stolici kača se ovija, glavo dviga — kot bi živa bila — v žrelu njenem kamen dragoceni kakor zvezda vrh neba se sveti —
v	solncu in pa v najtemnejši nočd; dalje sabljo, sabljo okovano, na njej trije zlati so ročaji, trije kamni v njih so ukovani — vredna sablja tri je carska mesta; a naposled pošlje mu pravico, da vezir ne sme ga umoriti; dokler carja samega ne vpraša.
Vse to pošlje kraljeviču Marku:
»Evo tu ti, kar sem ti obljubili Ako zmanjka ti blaga in novcev, pridi zopet k carju poočimu!«
(Konec.)
Uqanl(»
Malih nas je bratcev pet in smo vsi iz ene hiše, skupaj vedno se tiščimo — pa se vsak drugače piše ...
—o—
Rešitev prejšnje uganke: april. Pravilnih rešitev smo prejeli 23. Nagrado je žreb določil!: Meliti Fabianijevi, učenki IV. r. v Dolnji Lendavi. Rešitve današnje uganke bo prejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24, do srede, dne 22. t. m. opoldne.
F. Fomiič.
Kukavica
Na visoka Mpd se je ribala kukavica in veselo kukala. Trenutno se je skrila med veje, kjer de lovila dolgodlake gosenice. Spet se je prikazala. Bila je tik nad menoj.
Ležal eem v hladna senci poučene lipe. Na vrtim ae je smehljalo solnce. Zeleni lističi drevesa eo bili pretkani z zlatimi, blestečimi nitkami.
Zamaknjen sem poslušal kukavico.
»Ku-kul Ku-ku in le kuku!« je hitela in se klanjala.
Tedaj sem se spomnil na svojo babico. Kadar je kukavica spomladi prvič zakuhala, je babica segla v svoj žep in dejala:
»Morani pogledati, če Imam kaj denarja! Kdor ima denar, ko začuje »pomladi prvič kukavico, ga bo imel vee leto! Kdor pa ima prazne žepe, mu bodo vse leto ostali praznii!«
Tudi leto« sem jo žele prvič čul. Prebrskal sem vse žepe in našel samo — star gumb. Torej borni Imel vse k>lo dovolj odtrganih gumbov, denarja pa nič!
Je. n se vloži• m nazaj. ' kavica >a veji pa ne neha. Mar me porednica zasmehuje? Kar zažugam ji ■ prstom.
Ona me je menda napačno razumela. Menila je, da jo s prstom vabim, Še bližje je priletela. Spet se je priklonila	in	zakuhata.
»TJ vražja ptica tii!	Pa	listi tvoj mellaeti	rep!
Menda z njim podiš srečo, da me nikoli ne doseže 1 < se zahudujem.
Kukavica pa še enkrat za kuka prav počasi.
In tedaj sem jo šele razumel. V svojem jeziku mi je pripovedovala pravljico o prvi kukavica. Zdaj jo še vaon	povem:
»Kuku! Pred leti	je	živela prva	kukavica,
ki je prav lepo kukala: Kuku!«
>0, ti pepelka pepelkasta! To vem pač brez tebe!« sem ji dejal nejevoljen.
Ni se dala kar takole odpod-ita. Po strani me je pogledala, češ eno figo veli Tega nikoli ne veš, kar boš zdajle zvedel.
Zato sem molčal in jo poslušal do konca.
»Živela je prva kukavica v zelenem gozdu. Bila ni pepelkaete barve s črnimi povprečnimi progami. 0 nel Čudovito krasna je biila I Njeno perje se je spreminjalo v vseh barvah. Njene lepote se je razveseli! vsak, kdor jo je videl.
Prva kukavica ni bila boječa, kakor smo me njene pra-pra-vnučiee 1 Če je še! po hoeti črni oglar, ki se ga še otroc,i boje, je kukavica za-kukala im ga poklicala, da jo je počakal. Počenila je na njegovo umazano ramo. Oglar se
!e zadovoljno smejal, da so se mu kar tresli irni bnkii in mu je zašuonela gosta, zmršena brada.
Kukavica ga je spremila do doma, -s pied hišo poigrala z njegovimi otroci in jim zakuhala ter potem odletela.
Le eno napako je imela prva kukavica. Bila je zelo požrešna. To smo podedovale po nji vse ni jene sorodnice. Ker je bila tako požrešna, da niti časa ni imela skrbeti za svoj zarod, je jajčeca kar podvrgla drugim pticam, da »o jih valile namesto nje.
Kukavičja jajčeca so pa bila teda.j tako lepo pisana i« blesteča, da so se vee ptice prepirale za nje.
Iz jažec so se zlegli mladiči. Mladički drugih ptičev so bili goli, a kukavičji so imeli takoj, ko so zlezli iz tupin, mehek, rijoč pult. Res lepi so bili! Ptice je ta lepota premamila, da so bolj skrbele za kukavičje požeruhe kakor za svoje mladičke. In tako j« pričel pešati rod gozdnih ptičev pevcev.
Pa je zašel v hosto Škrjanček.
Ko je neki dan lelel visok pod oblake, se je
zamaknil v rožno zarjo, da je padajoč na zemljo zgrešil pravo amer. Kako buli ne, saj je še padajoč strmel z odprtim kljunčkom kvišku.
Ko je torej padel na tla, 6e ni znašel v evo-jern gnezdu sredi žita, temveč v mrkem gozdu. Kar prestrašil se je.
Pa ga je povabil fičimkavec, naj prenoči pri njean, češ, da bo zjutraj lažje naše! svoj dom.
Skr ja tiček je imel doma strogo ženico, ki je zahtevala mdr In red. Zato se ni rad vdal. Pa kaj je hotel? Prenoči! je torej pri ščinkaveu, M je pričel praviti o gozdnih ptičih. Škrjanec Je kar zazijal, ko je čul, da je v gozdu vse narobe. Najhuje mu je pa bilo, ko je zvedeti, da rod gozdnih pevcev peša, ker postaja vedno boij nesložen in hočejo samice valiti samo kukavičja jajca.
Škrjanec se je zjutraj poslovil. Takoj Je našel »voj dom. Zadovoljen »e je spustil v gnezdo, kjer mu je stroga ženica pričela peti svojo pe-
sem, ki ni bila preveč ubrana, saj je škrjančica v sveti jezi pozabila vse note in takte.
Naposled jo je mož vendarle potolažil in se dvignil v sinje višave. Spomnil se je na gozdna pevce in kar ožalostil se je. Zapel je tako otožno, da je še njegova ženica zaplakala, ko ga je čuia.
Skrjančeva pesem je bila tako mila, da je sam Bog dejal:
»Vidiš ga! Kako danes lepo poje!«
Odprl je zlato nebeško okno in poslušal. Škrjanec se je dvigal vedno višje in je naposled pel tik pod oknom.
Dog je stegnil roko in ga postavil na podboje.
»Se eno zapoj!« je ukazal Stvarnik. Škrjanec je zapel. Glas se mu je tresel same miline in nežnosti, ko je gledal božje obličje.
Preden je škrjanec odplul nazaj na zemljo, se je spomnil gozdnih ptičev in potožil je Stvarniku.	....
»Vem! Vse vem! Toda res mora biti zelo hudo, da se še tebi smilijo zaslepljeni gozdni ptiči. Kukavica bo kaznovana in drugi ptiči je ne bodo več tako oboževali. Moram jo kaznovati zaradi njene požrešnosti!« je odgovoril Bog in škrjančka odslovil.
Nasednji dan je pa prihitel ščinkavec k škr-Janeu z veliko novico:
»Ptička-kukavička se je popolnoma spremenila. Kar čez noč je dobila pepelnato barvo. Prav taki so tudi mladički. Še jajčeca so zgubila blesteči sij!«
Odslej ptice ne ljubijo več kukavičjih Jajčec in se ne ponašajo z njimi. Vsaka ptičja mati »e boji kukavičjih Jajec. ker ve, da bodo kukavice, ki jih bo izlegla, spodrinile njene mladiče. Kajti gozdni prebivalci ljubijo spet svoje mladičke, odkar so kukavice zgubile svojo krasoto.
»Kuku!« je še enkrat zahukala moja znanka, me zvedavo pogledala in odletela.
Kako naj si vzgojimo ženski naraščaj
Dne 9. t. m. je imelo društvo učiteljic zborovanje, čegar glavna točka je bilo predavanje učiteljice ge. Julije Cučkove o temi »Vzgoja deklet med šolsko dobo«. V uvodnih besedah je formulirala predavateljica smoter ženske vzgoje, ki naj oblikuje duševno močno, v mišljenju samostojno, v čuvstvovanju čisto, v presojanju pravično in uvidevno, v študiju in delu vztrajno ženo, ki bo možu enakovredna tovarišica in tekmovalka. V dosego tega smotra si mora učiteljica — vzgojiteljica začrtavati smernice, ki naj vodijo njeno vzgojno delo in vpliv. Predvsem je povdarjala potrebo, vzgojiti v dekletih čut za domačnost. Dom naj jim bo svetišče, ki naj ga skušajo olepšati,zatočišče, kjer najdejo vedno uteho in tolažbo. Važnost je treba polagati tudi na vzgojo socialnega čuta, kajti žena mora imeti vedno razumevanje za trpljenje svojega bližnjega, zato naj se že deklice v šoli navajajo, da se znajo poglobiti tudi v druge. Že v šolski dobi naj učiteljica predoči deklicam pomen in smisel dela ter naj uporabi vsako priliko, da jih navaja k marljivosti in vztrajnosti pri delu. Vsako delo bo uspešno šele tedaj, če mu bo gibalo od početka do konca neumornost, prevdarnost in veselje. Geslo pri delu bodi: ne delati, ker moramo, ampak ker hočemo, ker nam delo izpopolnjuje življenje.
Važen vzgojen faktor je tudi duhovna n a obraba. Pri tem moramo vedno paziti, da podamo tudi njen najmanjši drobec tako, da bo dekletu služil v praktičnem življenju. Tudi vzgoja zna-
čaja naj se ne zanemarja in naj se že zgodaj zatirajo pri deklicah vse one negativne lastnosti, ki jih smatrajo nekateri za posebnost ženske: klepetavost, radovednost, nečimurnost. Že v šo-
li	naj ge vcepi deklici — bodoči ženi smisel za pravo nego telesa, da bo mogla kljubovati naporom, ki jo čakajo v življenju.
Predavanju je sledila živahna debata. Zlasti so poslušalke povdarjale, da treba upoštevati tudi vse druge naloge žene, zlasti žene, ki je v službi. Treba pa je tudi gledati v obraz realnosti življenja, ki je dom temeljito spremenilo za večino ljudi. Nekdaj je dom nudil dekletu preskrbo, zatočišče, skratka vse — dokler se ni omožila in si ustvarila novega doma. Toda danes nudi tudi kmetska hiša dom samo tistemu, ki se priženi nanj, drugi morajo iti pa s trebuhom za kruhom. Dekle iz delavskih in tako-zvanih srednjih slojev, pa tudi če se omoži, s tem še ni rečeno, da bo odslej samo mati in gospodinja v domu, kajti velika večina jih ostane še nadalje v službi. Torej mora biti danes vsa vzgoja doma in v šoli usmerjena tako, da uspešno pripravlja dekle za gospodarsko samostojnost ter vobče za samostojnost v življenju, ki jo pri današnjih dekletih in ženah še zelo pogrešamo. Zavedati se mora zlasti učiteljica, da more šele ta samostojnost usposobiti ženo, da bo uspešno tekmovala v borbi za obstoj ter ji ustvarilo poleg moža vzporedno, a ne podrejeno mesto.
Najpomembnejše žene Zjedinjenih držav
Neki veliki ameriški list je objavil imena
dvanajstih najpomembnejših žen v Ameriki,
katere je izbrala posebna komisija. Čitateljice
dotičnega lista so imenovale 2786 znamenitih
Sen, izmed katerih so bile izbrane te: (»raco
Abbott, predsednica velike mladinske organiza-
nofili •	• Ad<lam8' z»ana pionirka na socijal.
'!CeciU«. Beuux slikarica in direktorica
lr,Federation of Arts«; Marta Berry, j .	'ce »*«■. vzgojo otrok goratega
man’ PatbT,^™11'* Cat1'^ Carrie Champ-r,’, !	?	? žensko vo!illI° Pavico
In za mir, Orače Coulidge žena nreišnietr«
predsednika; Minule Maddem- Fiske iledalT-fika igrala; Helen Keller, gluhonema’in slepa pisatelj.ca; Moremo Rena Sabin, edina ženska članica Nacijonalne akademije znanosti- nevka Ernestine Schumann -Heinck in Mar, E Won!
College-a 30 ^ predsednica M°unt-Holyoke-
ttazgle«! po ženskem sveta
Belgija
Mile Dcjardin Je predložila z nekaterimi poslanci vred zakonski načrt o delu žen in otrok. Po tem načrtu naj bi se zaposlili dedki šele po 14. letu, deklice pa po 18. letu. Deklice naj bi se do 10. leta pripravile najprej za svoj poklic kot hišne gospodinje in naj bi se ne sprejemale v tovarne, dokler bi ti ne dovršile svoje gospodinjske vzgoje. Ta načrt se strinja z drugim, po katerm bi bile vse 14— 16-letna dekleta primorana učiti se teoretične in praktično gospodinjstvo.
Cehoslova.ška
Češka igralka in pisateljica Olga Scheinpflu-gova Je spisala novo igro »Okence«, ki jo bodo Igrali še tekom te sezone v Narodnem divadlu
V	Pragi.
Angleška
Miss Evangeline Edwards, učiteljica na šoli za orijentalskl študij v Londonu, je prva Angležinja, ki je dosegla doktorat v orijentalski literaturi. V svoji doktorski tezi je obdelala Tangovo perljodo, najvažnejšo kitajsko literarno dobo, okrog 1. 800 po Kr.
Norveška
Mlada Norvežanka.Gudrum Trogstad, je nedavno temu položil« izpit ladijskega kapetana.
ec*aj si je nabavila lastno ladjo »Hegoy«, s
katero bo vozila po Mjdsenu, največjem norveškem jezeru, kjer bo njena ladja ena izmed najhitrejših. Mlada Norvežanka bo sama vodila svojo ladjo.
Turčija
Gospa Suad je kot prva Turkinja položila kirurški izpit. V dosego svoje diplome je imela izvršiti težko operacijo v prisotnosti petnajstih avtoritet. Gospa Suad upa, da bodo še druge Turkinje sledile njenemu vzgledu, ker ravno Turčija zelo potrebuje ženske zdravnike.
Avstrija
Gospa Franzi Brunner-Pekarek Je ustanovila na Dunaju »Splošno zvezo staršev za pomoč in zaščito brezposelni mladini«, kateri organizaciji predseduje sama. Pozvala Je vse starše, oskrbnike, učitlje, predstojnike in zastopnike vseh mladinskih ustanov ter prijatelje mladine k skupnemu delu, da pomagajo mladini do boljše, življenja vrednejše bodočnosti. Poziva pa tudi mladino vseh slojev, da pomaga pri temu plemenitemu delu, brez razlike vere in politične pripadnosti. Odbor je sestavljen iz znanih osebnosti vseh poklicev obojega spola.
Desetletnica Kola jugoslovanskih sester v Ljubljani
Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani slavi letos desetletnico svojega obstanka. Dne 26. t.
m. se bo vršila slavnostna skupščina v dvorani novega trgovskega doma; na predvečer, v soboto 25. t. m. se bo pa vršil slavnostni koncert v veliki dvorani »Uniona«. Zunanji gostje bodo deležni znižane vožnje na železnici.
Haszio
»Hitlerite« in »Boljševika«
Neki nemški zakonski par je holel svojo novorojeno hčerko imenovati »Hitlerite« na čast voditelju nemških nauijonalnih socijalistov. Civilni urad dotičnega mesta pa ni hotel vpisati tega imena, radi česar jo oče vložil tožbo proti civilnemu uradu. Sodišče je razsodilo, da mora civilni urad vpisati otrokovo ime, kakor zahtevajo starši, z ozirom na to, da so bila vpisana tudi že druga slična imena, kakor >Boljševika«, »Stahlhelmina« itd.
Kako pa bo, če se bosta gospodični »Hitlerite« in >Boljševika« navzeli drugačnih nazorov, nego jih zastopajo njihovi starši in bosla pristašici drugih političnih strank? Kako bo, če se bo čez dvajset let boljševik zagledal v gospodično »Hitlerite« «li nacijonalni socijalist v gospodično »Boljševiko«? Ali če bo morala gdč.
Hitlerite iskati službe pri boljševikih ali morda gdč. Boljševika pri narodnih socijalistihV Prenapetost je pri imenih še najbolj napačna!
Otok brez bakterij
Za bolne na pljučih ni ničesar važnejšega, nego čist zrak, brez bakterij. Posebna raziskovanja, ki jih je vodil nedavno neki znanstvenik Centralnega geofizikaličnega observatorija v Leningradu, so dokazala, da je Novaja Zemlja v Polarnem morju popolnoma brez bakterij. U-streljena divjačina, zrak, voda, led in prah, vse je popolnoma brez vsakih klic. Sveže meso, ki je bilo na otoku izpostavljeno vetru in vsakršnemu vremenu, ni kazalo po osmih mesecih najmanjšega znaka gnilobe. Tudi v vsej ogromni Sibiriji ne poznajo jetike.
2000 let stari tulipani
V	južni Angliji so opazili na mestih, ki se nahajajo v bližini razvalin zimskih taborišč, da cvetejo vsako spomlad mali rdeči tulipani. Ti tulipani so čisto različni od vseh drugih vrst angleških tulipanov in se dobe le v bližini starorimskih izkopnin. Točna preiskava je pokazala, da leže čebulice teh tulipanov v globini lVi metra pod zemeljsko površino. Ker je ta globina celo pri divjih cvetlicah neobičajna, si te čudne prikazni ne znajo tolmačiti drugače, nego da so te tulipane prinesli s seboj Se stari Rimljani in jih posadili. Čebule leže najbrž že 2000 let v angleški zemlji in so se tekom tega časa čedalje bolj pogrezale, prav tako, kakor so se pogrezale razvaline nekdanjih rimljanskih naselbin.
žensko gledališče v Italiji
O priliki letnega zborovanja umetnic in poklicno zaposlenih žen v Rimu je bilo sklenjeno, da se ustanovi v Italiji žensko gledališče, kjer se bodo igrale samo igre ženskih avtorjev. E-ventuelno bodo igrale samo ženske, katere bodo prevzemale tudi moške uloge. To naj bi bilo izjemno gledališče, kjer bi se igrale samo moderne stvari, ki jih druga gledališča ne sprejemajo.
hity
LJUBLJANA
POMLADANSKE NOVOSTI
fjlos&cMnjstvo
Kako naj štedim?
Ko govorimo o štedenju, ne mislimo samo na denar, ki ga stavimo na kupček alt ki ga nosimo v hranilnico, marveč predvsem na kolikor mogoče racljonelno uporabo naših — večinoma zelo skromnih — dohodkov. Pripomniti Je pri tem, da so v pretežni večini žene oskrbnice moškega zaslužka, kar se često pozablja. Ne-glede na poklicno zaposlene žene, ki že Itak samostojno razpolagajo s svojimi dohodki, je statistično dokazano, da gre večina moškega zaslužka skozi ženske roke. V posameznih slučajih brez dvoma žena v znatni meri sodoloča, ako že ni ona sama merodajna, ali in na kakšen način naj se štedi. Počasno in mučno zbiranje pare k pari Je brez dvoma ženski naravi mnogo bliže nego moški. Ravno zato se mora vsaka gospodinja poučiti o najracijonelnejšem načinu gospodinjstva.
Današnjne gospodarske razmere gotovo niso najboljše za štedenje, saj je neštevilo družin, ki kljub najresnejši volji nikakor ne zmorejo, da bi si prištedile tudi najmanjšo svoto za kako silo in potrebo.
Je pa tudi precej gospodinj v srednjih slojih, ki bi rade štedlle, mislijo pa, da tega ne morejo storiti iz dozdevnega pomanjkanja sredstev. Takim ženam seveda ni pomagano, ako Jim na podlagi njihovih dohodkov na dolgo in široko razkladamo ter jim skušamo dokazati, da bi le lahko kaj prištedile. Našle bodo vedno sto izgovorov, in kdor bi jih hotel poučiti, bi dosegel le nasprotno. Tudi različni pripomočki in nasveti za pravilno vodstvo gospodinjstva nimajo v takih primerih nobenega uspeha. Edina rešitev uganke v takih slučajih je: knjigovodstvo. Najmočnejši argument, s katerim je mož vedno skušal dokazati ženi-gospodinjl manjvrednost njenega dela, je bil vedno ta: »Saj nimate niti knjigovodstva!« In res je ta-
K
Vedno prifiafajočG novosti!
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
ko, da občuti večina žen poseben odpor proti knjigovodstvu. In vendar je žena nagnjena k praktičnosti in se navadno ne plaši truda, čeravno ni uspeh takoj očividen. Vpisovanje izdatkov vzame precej časa in poda večkrat le dokaz črno na belem, da je prispevek za gospodinjstvo nezadosten; seveda pa tudi ravno tako lahko dokaže, kako nesmiselno se je denar potrošil. In to Je ravno, kar hočem preprečiti z gospodinjskim knjigovodstvom. Nepravilna razdelitev izdatkov onemogoča, posebno pri skromnih prejemkih, vsako pametno vodstvo gospodinjstva. Globlji pomen gospodinjskega knjigovodstva ni pismeno dokazati, da se je denar izdal, pač pa dognati, da 11 so se obstoječa sredstva potrebam primerno razdelila. To Je v prvi vrsti dolžnost gospodinje, ki Je odgovorna za to, kar izda. Z gospodinjsko knjigo, ki Ji nudi možnost lastne kontrole. Ji je znatno olajšana njena odgovornost. Tudi v gospodinjstvu veUa danes geslo: racionalizacija, t. J. s čim manj moči, časa in denarja skušati doseči čim večji uspeh. Stediti je mogoče le ob dobro premišljenem vodstvu gospodinjstva, ob jasnem pregledu razpoložljivih sredstev na eni strani in potreb gospodinjstva na drugi strani. Le tedaj si bo gospodinja lahko v svestl, je 11 svoje dohodke pravilno In potrebam primemo razdelila, ako vodi gospodinjstvo po določenem načrtu in st vse pregledno zapisuje.
Tudi iz pravne strani ima knjigovodstvo v gospodinjstvu svoj pomen. Ce se Je gospodinji enkrat pripetilo, da Je izgubila pobotnico od trgovca in jo ta v drugič terja, lahko dokaže na podlagi svoje knjige, da je račun že plačala. Gospodinjske orgnlzaclje polagajo zato veliko vrednost na gospodinjsko knjigovodstvo ter ga povsod priporočajo in uvajajo. Ni treba, da je to knjigovodstvo bogve kako komplicirano. Je lahko čisto enostavno, samo da je pregledno.
»Gospodinjski koledar«, ki ga izdaja vsako leto »Jugoslovanska Matica« (Ljubljana, šelen-burgova ul., cena 20 Din) Je naša nazprimer-nejša in najbolj praktična knjiga za gospodinjsko knjigovodstvo. V to knjigo lahko vsaka gospodinja z malim trudom zapisuje svoje izdatke ln bo vedno Imela točen pregled, kako je uporabila svoja sredstva, kje in kako lahko kaj prištedi. Gospodinja, ki je enkrat poskusila in se privadila vpisovanja svojih izdatkov, ne bo tega nikdar več opustila. Sčasoma ji postane naravnost potreba, da primerja izdatke od meseca do meseca, ali sedanje Izdatke z Izdatki prejšnjih let. Tako primerjanje ln razmišljanje je v gospodinjstvu zelo zdravo, t njimi se gospodinja obvaruje marsikaterega nepremišljenega izdatka, ki bi Jo utegnil spraviti v neprllike in v še večje denarne težave.
Prešernova priporoča, da sl ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih
£/«W/ona SZ Cuida:
Farnuioi5
^oman	51
£rleda|l0/«e* Ga‘Tyl1 Je.obstal v senci drevesne utice ter t i \ /a nje"lil najboli ^odnjih otroških let,
tHie« tete«	^	Pm'edla ljubk0	v	»Za-
tišje«, jo je on spremljal pri vsakem koraku in bil ljubosumen na sleherni njen smehljaj. Tudi Lucilia mu je bila zelo udana, saj je bila sama prisrčnost in ljubezen. Toda že kot deček je občutil to, kar zdaj: dva člo veka sta imela v njenem srcu prednost pred njim — rajnik, ki ga je zvesto hranila v spominu, in oni, ki sla ga ona in svet priznavala za njenega varuha.
In ta je sedel zdaj v globoki alkovi nekega obočnega grajskega okna. Pri nogah mu je sedel pes gonjač, njegovo obličje pa je spominjalo na državnike in zarotnike, <akršne sta slikala Rembrandt in Velasquez. Njegovo (>ko je postalo bolj raziskujoče in prodirno, čelo mogočnejše, a obličje mrzlejše in še bolj zagonetno, kakor je hov njegovih mladih letih. Sicer pa se ni dosti izpre-menil.
„ Farnmor, ki je bil sam sohi Bog in zakon, si jp • le/no roko izklesal življenje. Njegovo častihlepje, ki ga J« strast navidezno popolnoma potrla, je znova oživelo: Pustil je diplomatski p<*klic in se posvetil notranji poli-
ulica 7-9 In moških plaščev ter oblek
tiki svoje domovine. V boju strank je iskal in našel oblast, po kateri je hlepel od svojih mladih let.
Solnčni žarki so se poigravali zunaj z drevesnimi listi, valovje oceana so se poredno podili po žarečem obrežnem pesku, toda obličje njega, ki je sedel v senci, je izražalo topo, brezupno žalost, katere se ni mogel iznebiti. Ta mož ni bil strog in neprizanesljiv do drugih, ampak tudi do sebe. Kesanje je tisočkrat preslabotna beseda, ki bi mogla povedati to, kar je on občutil zaradi svoje preteklosti.
Nenadoma je v žarki solnčni svetlobi vstala pred njim neka senca; Farnmor je dvignil pogled in zagledal mlado bitje, na katero ga je vezala prisega. Skrbeti za njo si je naložil za pokoro. Njeni plavi lasje z zlatim sijem so tekmovali s sijem solnčne luči. Prisrčne oči so zrle vanj kakor temno nočno nebo in so mu govorile dobrodošlico bolj, kakor če bi ga pozdravila z besedami.
Lord Cecil je vstal in poljubil k njemu prihitelo deklico po očetovsko na čelo; ona pa mu je vsa srečna stisnila roko.
»Končno ste zopet prišli k nam,« je zkliknila. »Kako dolgo vas nismo videli!«
»Ali si me želela videti?«
»Vedno vas rada vidim .
Nasmehnil se je; njen odgovor je vzrndostil. Več let si je prizadeval pridobiti si ljubezen tega mladega bitja, in taka zatrdila so mu dokazovala, da izpolnjuje, kar je dolžan Errollu.
»In ti se čutiš — si v resnici popolnoma srečna, Lucilia?« jo je vprašal.
Mlada deklica se je veselo zasmejala.
»Kolikokrat ste me to vprašali!« je odgovorila. »Seveda sem srečna. Vse moje življenje je sreča. Ne vem, kaj je trpljenje.«
»Hvala Bogu.«
Ko jo je pogledal, si je zasenčil z roko oči in sicet stroge poteze njegovega obličja so se nekoliko ublažile.
»Izpremenila si se, Lucilia,« je rekel, ko je padla zaupno na kolena pred njim in se ga nežno oklenila kakor hčerka očeta.
Neverno ga je pogledala.
»Jaz da sem se izpremenila? V teku pol leta?«
»Pol leta v tvoji starosti je mnogo. Iz ‘otroka je čez noč dama.«
»Toda jaz nisem še to in tudi nečeni biti. Kot otrok sem bila tako srečna, da bi najrajši vedno otrok ostala. Bojim se nove življenjske dobe.«
»Nikar, otrok!« Farnmor je z vnemo prijel dekličino roko. »Ne smeš se bati. Karkoli te V življenju zadene, zanesi se name. V kolikor je v moji moči, ti tudi v bodočnosti nič ne bo kalilo sreče.«
Nežna uaklonjenost, ki jo je čutil do Lucilie, je bilo njegovo edino nesebično čuvstvo, ki se je porodilo iz kesanja iu iz skoraj bolne težnje, da bi zvesto izpolnil Er-rollovo zadnjo željo. Bil je to njegov edini rahločuten, čist izraz človeške ljubezni.
lužbene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
II No 9822/1	991
Razglas
Za delomržiicže in izkoriščevalce občinskih podpor se proglašajo sledeče osebe: Kumer Franc, pekovski pomočnik, pristojen v občino Šmartno ob Paki, srez Gor-njigrad.
Nemec Viktor, rojen 15. novembra 1873, pristojen v občino Št. Peter, sre/. Maribor levi breg.
Šramel Anton, rojen 4. junija 1882 in njegova žena Katarina, 30 let stara, pristojna v občino Gorica, srez Maribor desni breg.
Zupan Ivan, rojen 1883, natakar, pristojen v občino Begunje, srez Radovljica.
Sagaj Jakob, rojen 5. junija 1897, pristojen v občino Ljutomer, srez Ljutomer.
Pušenjak Srečko, rojen 5. maja 1893, pristojen v občino Ljutomer, srez Ljutomer.
Krulc Josip, rojen 1. februarja 1912, pristojen v občino Kapela, srez Brežice.
Vidic Karol, rojen 11. novembra 1889, pristojen v Ljubljano.
Petac Anton, rojen 6. aprila 1875, pristojen v Pekel, srez Maribor, desni breg.
Golob Julij, rojen 12. decembra 1909, pristojen v občino št. Rupert, srez Krško.
Odmor Viktor, rojen 15. junija 1898, pristojen v občino Sleme, srez Maribor, le-
vi	breg.
Verhek Miha, rojen 31. avgusta 1891, pristojen v občino Topolšica, srez Slovenjgra-dec.
Zupan Anton, rojen 25. marca 1903, pristojen v občino Zagorje, srez Šmarje.
Jolič Ema, rojena 19. decembra 1912, pristojna v občino Jezerane, srez Brinje.
Vukobratovič M. Nikola, rojen 1904, pristojen v občino Bjelovar, srez Bjelovar.
Kardaš Ivan, rojen 1911, pristojen v občino Sun ja, srez Petrinja.
Rajkovič Pavao, Rajkovič Katica, pristojna v občino Dobar, srez Otočac.
Magič Rok Mate, rojen 1874 u Kelemenu, občina Jalžabet, srez Varaždin.
Piriu Imbro, 25 let star, iz Potoka, občina Popovača, srez Kutina.
Baleu Ivan, rojen 1903, pristojen v občino Lovdnac, srez Gradac.
Tepeš Štjepan, rojen 1885, pristojen v občino Hum na Sutli, srez Pregrada.
Vukšan Marko, rojen 1896, in Vukšan Jožo, rojen 1898, pristojen v občino Viro-vitički Lukač, srez Virovitica.
Baljič Osman, rojen 1884, pristojen v občino Opara, srez Travnik.
Jagodič Marica, rojena Petijevič, 27 let »tara, pristojna v občino Šujica, srez Livno.
Gavišič Marko, rojen 1002, pristojen v občino Nerežišče, srez Supetar.
Palačkič Meho iz Planinice.
Hevič-Refik iz Gjoruše,
Cajiak Suljo iz Gračanice,
Cesič Mato iz Moščana,
Blatančič Janja iz Zlavasti, pristojni v občino Vrbaska, srez Bugojno.
Dugančič Ivan, 33 let star, pristojen v občino Čerin, srez Mostar.
Iticov Božica, rojena 1910, pristojna v občino Preko, srez Preko.
Vučičevič Milan, 30 let star, pristojen v občino Ključ, srez Ključ. *
Rifat Šečič, Kapetanovič Sulejman,
Jligič Stjepan in Suljkič Hamka, pristojni v občino Derventa, srez Derventa.
Matič Stipan, rojen 1904.
Bendič Karlo, rojen 1913, pristojen v občino Gornji Smrtiči, »rez Prnjavor.
Božič Ana, 28 let stara.
Komlje« Ivka, 27 let stara.
Kajtaz Stana.
Brankovič Zorka, 25 let stara,
Kajtaz Gjnja
Cavlovič Mirko, 29 let star,
H rigjič Hararlčižibro,
Ališič Alija, pristojni v občino Sasina, •rez Samski most.
Dugagnjič Ivan, 33 let star, pristojen v občino Čerin, »rez Mostar.
Ahmetkadič Ibrahim, rojen 1891, pristojen v občino Tesan j, srez Tesanj.
Bogojevič Milan, rojen 1881, pristojen v občino Bace, srez Mrkonjič.
Lukač Jovanka, 20 let stara, pristojna v občino K lasnice, srez Banja Luka.
Šiljak Ramadan Salkin in Jokič Golub, pristojni v občino Bos. Gradiška, srez Bos. Gradiška.
Šventek Franju in Bajrič Ahma, pristojni v občino Vel. Ilova, srez Prnjavor Sokolovič Rudolf in Hadžič Hasan, 25 let star, pristojna v občino Bos. Brod, srez Derventa.	,
Selimovič ,8'ulji beg Suljo, Mujič Mujo, 18 let star in Mujič Ceba, 18 let star, pristojni v občino Vel. Ilova, srez Prnjavor.
Spirič Todor, rojen 1883,
Tovičič Andrija, rojen 1893,
Muliarem Bojič, rojen 1893, pristojni v občino Prujavov, srez Prujavov,
Topič Oni er, Fazlič Suljo, Orač Osman, Oruč Edhem, Zenkič Draguna, Kararič Mina, Mcšinovič Oiner, llankič Camil, Pijanič Obro, Joldič Mahmut in Grujič Savan, pristojni v občino Kozarac, srez Prijedor.
Šabanovič Avdija Mujin, pristojen v občino Podgora, srez Visoko.
Jukič Mara, 35 let stara,
Mikulič Ivka, 50 let stara,
Pervan Marjan, 50 let star,
Batarilo Marko, 24 let star,
Ivandič Ante, 50 let star,
Mijatovič Kata, 55 let stara,
Matič Kata, 21 let stara,
Dundžer Ivka, 45 let stara,
Herceg Mauda, 45 let stara,
Bjelčevič Audža, 26 let stara,
Šimunovič Ivka, 35 let stara, Alisapahovič Mehinedalija, 35 let star, pristojni v občino Novi Šeher, srez Žepoe.
Lazarevič Miodrag Vladimirov, pristojen v občino Užice, srez Užice.
Galinak Lazar, rojena 1886.
Galovič Božo, rojen 1878.
Srbotina Kuldija in čengič Sejd-Alija, rojen 1908, pristojen v občino Katino vnik, Breška izpostava Kaliuovnik.
Šakovič Osman Ibrov, Kraina Uzeir Re-šidov, Kraina Alija Rašidov, Kraina Ibro Šačirov, Biberovič Adem Salkov, Bibero-vič Ibro Salkov, Biberovič Bimba Salkov, Biberovič Suljo Salkov, Biberovič Mehmed Salkov, Bizo Nazif Suljov, Bakovič llamza Zahlrov, Bakovič Šaban Zahirov, Poškovič Husnija Pasov, Miletič Pero Mičov, Kuštrič Ferida Ilamziua, Tadič Velimir Božov in Tadič Vladimir Božov, pristojni v občino Gacko, srez Gacko.
Arnautovič (Arnaut) Hadžira, zv. Fatina Talova, rojen 5. julija 1914,
Salihovič Murat Mehmedov, rojen 1898, Bekrija Bego Mehmedov, 65 let star, Jamakovič Mehmedalija Sačkov, 35 let star,
Pljevljak Paša zv. Haša Zulolva, rojena 1910,
Hadžič Hasiba Bečirova, 17" let stara, Hodo Safija Alijina (Tahirova) 17 let
stara, pristojni v občino Vraniči, srez Foča.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
8. aprila 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
A 49/31—2.	1020 3—2
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Franc Bramor, posestnik v Dragi, neznanega bivališča v Ameriki, je z dnem 13. marca 1931. mrtvim proglašen in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje.
Je 11 kaj dedičev, sodišču ni znano.
Gosp. Mehleta Antona, posestnika v Sp. Dragi št. 28, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahteviti zapuščino za se, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ni zgodilo, se bo zasegla državi v prid.
Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. L, dne 11. aprila 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
386.	Sedež: Škofja Loka, kolodvor.
Dan vpisa: 23. marca 1931.
Besedilo: Joško Veber, trgovina z lesom in mešanim blagom, Škofja Loka — kolodvor.
Obratni predmet: Trgovina z lesom in mešanim blagom.
Imetnik: Veber Joško, trgovec v Škofji loki — kolodvor.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. marca 1931.
(Firma 286/31 — Gr. A VII 49/1.)
Vpisale so se izpremembe In dodatki pri nastopnih firmah:
387.	Sedež: Podnart.
Dan vpisa: 23. marca 1931.
Besedilo: Pogačnik & Fister, lesna trgovina v Podnartu.
Izstopil je javni družabnik Fister Ivan, v st e d tega je prenehala javna trgovska družba.
Edini lastnik tvrdke je odslej Pogačnik Anton, trgovec v Podnartu št. 13.
Besedilo firme in način podpisovanja ostane neizprenienjeuo.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. marca 1931.
(Firm. 248 - Rg A V 6/2)
388.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. marca 1981.
Besedilo: Emajl, družba • o, z.
Izbriše se poslovodja Bulc Franjo, vpiše pa kot poslovodja Demšar Jože tz Ljubljane VII., Jernejeva cesta št. 8.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. marca 1931.
(Firm. 312 — Rg C IV 251/2.)
889. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. marca 1031.
Besedilo: Lux, družba z o. z.
Glasom odstopne pogodbe o izpremembi družbene pogodbe z dne 27. junija 1930., op. št. 16.753, z dne 20 marca 1931., op. št. 17.760, se je izpremenila točka »Petič« družbene pogodbe z dne 27. junija 1930., op. št. 16.753.
Izbriše se poslovodja Baebler Viktor, trgovec v Ljubljani, Langusova ulica št. 26.
Poslovodja Heinrihar Minko in Heinrihar Fran unOajši zastopata družbo sodno in izvensodno samostojno in podpisujeta firmo družbe vsak zase samostojno na ta načiD, da pod pisano, tiskano ali s štampiljo odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita eden izmed poslovodij lastnoročno evoj podpis. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. marca 1931.
(Firm. 300 — Rg. C IV 181/2.)
390. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 1. aprila 1931.
Besedilo firme: Javno skladišče in prevozna družba, d. d. v Celju.
Izstopili so iz upravnega sveta: Sterni ecfci Rudolf, Ravnikar Rudolf, Strupi Fran, Gruden Mirko, Konig Franc (Josip), Leskošek Franc in Allnoch Kurt.
Vstopili so v upravni svet: Himmer Robert, prokurist pri tvrdki Zaugger v Celju, Kralj Drago, ravnatelj celjske posojilnice v Celju, Skaza Josip, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Celju, in Zangger Franc, trgovec v Celju.
Tvrdka je na svojem izrednem občnem zboru dne 5. marca 1929 sklenila redukcijo delniške glavnice potom prežigosanja del-nio od nominalne vrednosti po Din 1000 na Din 600, pri čemer se odpiše in razveljavi 17 delnic, ki jih je družba prevzela kot delno plačilo na neko terjatev. Delniška glavnim, ki znaša sedaj Din 1,500.000 ter je razdeljena na 1500 delnic po Din 1000’— nominale, bo znašala po tem znižanju glavnice Din 889.800, razdeljenih na 1483 delnic po Din 600’— nominale.
Okrožno sodišče Celje, odd. III., dne 1. aprila 1931.
Firm 137/31 — Rg B I 39/5.
%
391. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 8. aprila 1931.
Besedilo: Celjska posojilnica, d. d. v Celju.
Izbrišejo se kot člani upravnega sveta: a) veled smrti: Strupi Franc in Dr. Vrečko Josip; b) vsled izstopa: Diehl Robert.
Pri že vpisanih članih upravnega sveta dr. Krašovec Jurja in dr. Sernec Gvidona se vpiše, da je prvi izvoljen predsednikom, drugi pa podpredsednikom upravnega sveta.
Okrožno sodišče Celje, odd. III., dne 8. aprila 1931.
Firm 179/31 — Rg B II 25/26.
jj.
892.	Sedež: Celje.
Dan vpisa: 8. aprila 1931.
Besedilo: Hranilnica Dravske banovine, podružnica Celje.
Izbrišeta se člana upravnega odbora podružnice Celje: Dr. Ogrizek Anton in Levstik Miloš.
Vpišeta se kot člana upravnega odbora iste podružnice: Stermecki Rudolf, veletrgovec v Celju in Prekoršek Anton, posestnik v Prek or jih.
Vpiše se nadalje kot ravnatelj podružnice: Černelč Oskar v Celju.
Okrožno sodišče Celje, odd. III., dne 8. aprila 1931.
Firm 183/31 — Rg A III 60/7.
Izbrisala se je nastopna firm a:
893.	Sedež: Podnart.
Dan izbrisa: 23. marca 1901.
Besedilo: Anton Pogačnik.
Izbrisala se je vsled združitve s tvrdko Pogačnik & Fister.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. marca 1931.
(Firm. 249 - Rg A V 66/2)
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadru ga:
894.	Sedež: Prosenjakovci.
Dan vpisa: 2. aprila. 1931.
Besedilo: Kmetska hranilnica ln posojilnica v Prosenjakovcih, registrirana zadruga i neomejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen pospeševati gospodarsko in pravno po v zd igo svojih elanov, zato
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge ln vloge na tekočem računu,
2. pridobiva nadaljna potrebna denarna sredstva v obliki kredita,
3. daje svojim članom posojila,
4. oskrbuje svojim članom inkaso terjatev in druge plenarne posle,
5. posreduje za svoje člane nabavo gospodarskih potrebščin.
Zadružna pogodba z dne 8. marca 1931.
Opravilni delež znaša 10 Din in se mora plačati ob pristopu.
Oznanila se izvršujejo po enkratnem ob-javljenju v zadružni pisarni z nabitjem razglasa in enkratnim običajnim razglasom vsaki občini zadružnega okoliša.
Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva so:
1. Varga Koloman, pos. in gostilničar v Prosenjakovcih 40 (načelnik),
°“8 Oleksander star., posestnik, Selo 57 (podnač.),
3. Kološa Aleksander star., pos. v Por-dasincib U,
4. Horvat Adam, posestnik v Zerkovcih štev. 19,
5. Malačič Janez, posestnik v Prosenjakovcih št. 53.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta »kupno po dva člana načelstva ali en član načelstva in eai za sapodpisovanje pooblaščen uradnik.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru dne 2. aprila 1931.
(Firm 209/31 — Zadr. IV. 97/1)
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
395. Sedež: Moste.
Dan vpisa: 24. marca 1931.
Besedilo: Delavski dom v Mostah, regi. strovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Jevnikar Ange-
, ypm© pa član načelstva in tajnik zadruge Juvan Rudolf, ključavničar v Mostah, Zvezna ul. št. 3.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.; dne 21. marca 1931.
(Firm. 292 — Zadr. VII 101/25.)
*
396. Sedež: Stepanja vas.
Dan vpisa: 24. marca 1931.
Besedilo: Električna zadruga v Stepanji vasi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se član« načelstva Brunčič Ivan in Verovšek Rudolf, vpišeta pa člana načelstva: Lesjak Franc, knjigovodja, Stepanja vas 79, Bricelj Franc, klepar, Stepanja vas 95.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. marca 1931.
(Firm. 239 — Zadr. VIII. III/8.)
$
397. Sedež: Bloke.
Dan vpisa: 24. marca 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Blokah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Prebil Matevž, Mestek Jože in Krže Janez, vpišejo
?a člani načelstva: Baraga Ivan, posestnik, ara 16; Drobnič Franc, posestnik, Velike Bloke št. 28; Jaklič Andrej, posestnik, Ravnik št. 17.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III,, dne 21. marca 1931.
(Firm. 206 — Zadr. I. 54/67.)
*
398. Sedež: Horjul.
Dan vpisa: 24. marca 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica ▼ Horjulu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Marolt Andrej, vpiše pa član načelstva Čepon Anton, posestnik v Horjulu št. 1.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. marca 1931.
Firm 295 — Zadr I 47/66.
*
899. Sedež: Sv. Jakob ob Savi.
Dan vpisa: 24. marca 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jakobu ob Savi, registrovana zadruga a neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Mivšek Luka, vpiše pa član načelstva Kavka Anton, posestnik iz Sv. Pavla.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. marca 1931.
(Firm. 284 - Zadr. II. 13/49.)
*
400. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. marca 1931.
Besedilo: Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev • sedežem v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Haszlakievricz Valdemar, vpiše pa član načelstva Markič Viktor, računski uradnik v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. marca 1931.
{Firm 285 — Zadr. I 4/65.)
401. Sedež: Hrastje.
Dan vpisa: 28. marca 1931.
Besedilo: Kmetijsko društvo za Hrastje in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše so član načelstva Mrak Janez, vpiše pa član načelstva Novak Peter, posestnik, Prebačevo št. 1, ki je obenem predsednik načelstva zadruge.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne ‘28. marca 1981.
(Firm. 308 — Zadr. V. 275/38.)
*
402. Sedež: Šmartno pri Litiji.
Dan'vpisa: 28. marca 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Sirk Franc, vpise pa član načelstva Poglajen Janez, posestnik v Preski 84.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. marca 1931.
(Firm. 280 — Zadr. II. 145/50)
*
403. Sedež: Št. Jošt nad Vrniko.
Dan vpisa: 28. marca 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Št. Joštu nad Vrhniko, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Josip Nagode, vpišejo pa se Slani načelstva: Grdadolnik Jože, posestnik, Št. Jošt 45, Žakelj Janez, posestnik, Št. Jošt 21, in Maček Janez, posestnik, Št. Jošt 23.
Na občnem zboru dne 15. marca 1931. so se premenila zadružna pravila v §§ 16., 18. in 24.
Načelstvo zadruge obstoji iz načelnika in 4 odbornikov.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. marca 1931.
(Firm. 310 — Zadr. V. 130/39.)
404. Sedež: Trboje.
Dan vpisa: 30. marca 1931.
Besedilo:Kmetijsko društvo v Trbojah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Čebašek Jože, vpiše pa člau načelstva Čebašek Alojzij, posestnik h Trboj št. 49.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. marca 1901.
(Firm. 302 — Zadr. VI 86/23.)
405. Sedež: Hrastje.
Dan vpisa : _30. marca 1931.
Besedilo: Živinorejska zadruga za Hrastje in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Brodar Janez, vpiše pa član načelstva Stare Aleš, posestnik v Hrastju št. 2.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. marca 1981.
(Firm. 304 — Zadr. IX 109/3.)
*
406. Sedež: Colje.
Dan vpisa: 1. aprila 1931.
Besedilo: Splošna gradbena zadruga v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se iz načelstva: D nikar Avgust, predsednik.
Vpiše se v načelstvo dr. Laznik Karol, odvetnik v Celju kot predsednik.
Vpišejo se tudi na občnem zboru dne
18. marca 1931. sklenjene spremembe pravil v §§ 2, 10 a in b, 22, 30 St. 1 in 8, 81, 41, 49, 56, 57 in 62.
Načelstvo ima odslej poleg predsednika In njegovega namestnika 3 do 5 (tri do pet) članov.
Vse objave, naznanila in vabila za občni zbor se razglašajo odslej v časopisih, ki jih načelstvo za to določi, ali pa z oznanili, nabitimi v zadružni pisarni.
Okrožno sodišče Celje, odd. III., dne 1. aprila 1931.
Firm 157/31 — Zadr. III 154/7 *
407. Sedi Črna pri Prevaljah.
Dan vipi. a: 2. aprila. 1931.
Besedilo: Lesnoindustrijska zadruga v Črni pri Prevaljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadružna pravila so se izpremeuila v §§ 18. in 10. Načelstvo obstoji odslej iz 8 zadružnikov.
Izbrišeta se člana načelstva Gregor Pod-stenšek in Jernej Medved.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Maribor«, dne 2. aprila 1981.
Firm. 208/31 — Zadr. III 82/15.
*
408. Sedež: Vurberg.
Dan vpisa: 9. aprila 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Vurbergu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanji član načelstva Kokoli Anton, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Breg Jakob, pos. v Vumbahu St. 12. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 9. aprila 1931.
Firm 296/31 — Zadr. I 117/28.
409. Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 9. aprila 1931.
Besedilo: Pletarna v Ptuju, Slovenija, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadružna pravila so se izpremenila v § 41.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 9. aprila 1931.
Firm 228/81 — Zadr. II 94/10.
Razglasi raznih uradov in obl a štev
T. No. 441/9.	1008a—2—2
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 868/19 z dne 27. marca 1931, na podstavi členov 86. do 98. »akona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb odnosno dopolnitev,
I. javno pismeno ofertno licitacijo za dobavo In polaganje linoleja in celoteksa y novi porodišnici v Celju v skrajšanem roku na dan 5. maja 1931. pri sreskem načelstvu v Celju.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz po-olnega razglasa v »Službenih novinah raljevine Jugoslavije« in Službenih objavah »Jugoslovana«.
Vsi potrebni podatki in pojasnila se dobijo v uradnih urah pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
Sresko načelstvo v Celju, dne 9. aprila 1031.
*
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje dne 8. aprila 1931.
Aktiva.
Dinarjev
Metalna podloga .................. 207,531.416-80
Posojila................	.	>	, 1.425,180.209-55
Ra čua za odkup kronskih Bovčank) ......................  ,	,	897,793.073-0«
Račun začasne zamene	,	,	.	126,254.588-23
Dolg države..................... 2.996,842.941-92
Vrednost državnih domen, za-el a vi jenih za izdan j e novča-
nic...................... ,	.	2.138,377.103-—
Saldo raznih računov	.	,	.	.	307,191.770-35
8.159,171.162-91
Pasiva.
Glavnica Dim 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 30,000.000-—
Rezervni fond...................... 13,453.983-10
Novčanice v obtoki............... 4.847,078.815-—
Državni račun začasne zamene 126,254.203-23 Terjatve države po raznih računih ............................ 100,173.895-45
Razne obveznosti.................. 820,776.848-13
Terjatve države za zastavljene
domene ........................ 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde	.	.	.	.	83,055.870-—
8.159,171.162*01
V metalni podlogi se računa: diinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, Švicarski In francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem •rebru za 1 dinar itd.
Obrestna mera pri eskonhi menic 6'A% ua let«.
Obrestna mera la posojila na zastavo 7% na leto.
*
Štev. 3686/11.	1027—2—2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 2 4. aprila 1981. ob enajstih:
20.000 kg pšenične moke.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 15. aprila 1931.
Razne objave
1011—8—B
Poziv upnikom.
Tvrdka »Tiskarna sv. Cirila v Maribotru, registrovana zadruga z omejeno zavezo,« ee je po »oglasnem sklepu občnega zbora z dne 2. marca 1931. razdrti žil a in prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje tkjatve do 10. maja 1981. podpisanima likvidatorjema.
Likvidatorja:
Dr. Jerovšek Anton, ravnatelj, s. r. Hrastelj Franc, podravnatelj, s. r., oba v Mariboru.
*
Razid društva.
»Akademski klub« v Šiški se je na podlagi sklepa občnega »bora z dne 14. de* oembra 1927 prostovoljno razšel. To se javlja naknadno, da se zadosti § 26. zakonu o društvih, ker je takratna objava pomotoma leoslala.
Inž. Jesih Stanko, s. r. zadnji predsednik.
894
Uvedba postopanja v dokaz smrti.
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje da se proglase spodaj navedena pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1 s, naredbe z dne 31. marca 1918 drž. zak. št. 128 domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogre-' cev, naj to Sp0r0gj sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa poživlja sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj
dado to kako drugače na znanje.
Ime, rojstni dan, stan in zvanje, bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosli, na katere se predlog opira.	Uvedbo postopanja predlaga	Dan in opr. štev. j Okllcni rok pote-oklica. | če dne	
Romih Jožef, roj. 13. febl,uarja 1890 v Zatogu, pristojen v Blanco, nazadnje Zabukovje št. 34.	Zadnjič pisal svojemu bratu Romihu Francu, posestniku v Zabukovju št. 34. Od tega "časa ni več glasu o njeni.	Brat Romih Franc, posestnik, Zabukovje štev. 34.	19. januarja 1931 T V. 4/30-2	1. aprila 1981
Z*^“ik Fortunat, roj. 14. julija 1886 v Devcah, pristojen v Bočno, oženjen, stanujoč nazadnje v Boem.	L. 1914 odrinil k pionirskemu bat. v Ptuj, od koder je med vojno prišel na albansko fronto, kjer je prišel v italijansko ujetništvo. Zadnjič je pisal iz taborišča Čampo dii Ca-mettoemaalt Batlo Ciam 307 leta 1918. Od takrat ni več glasu.	Zona Zabovnik Doroteja, slano vmica, Bočna.	81. januarja 1931 T V. 1/31-2	1. novem. 1931 •
Sarlah Jakob, roj. 17. julija 1887 v Veračah, tja pristojen, oženjen, rudar, nazadnje bivajoč v Vera-čah št. 53.	Med vojno odrinil z domobranskim polkom št. 5 na rosiko fronto, kjer je bil leta 1916 ujet.	Zena Sarlah Rozalija, zasebnica v Vu"lajnu št. 61.	3. februarja 1931 T V. 5/31-4	1. novem. 1931
Volovšek Martin, roj. 7. novembra 1880 v Rečici ob Sav., pristojen v Bočno.	Leta 1914 odšel k vojakom k domobranskemu polku v Mariboru. Od tam šel v Galicijo na rosiko fronto in ee pogreša od 13. novembra 1914.	Žena Volavšek Manija, najemnica v Šmartnem ob Dreti.	19. februarja 1931 T V. 6/31-2	1. oktobra 1931
Turk Jože, roj. 18. marca 1892, Fr-navče-Radegunda St. 12., pristojen Mozirje okolica, samski, pos. sin, Prnavče št. 12.	Odrinil med svetovno vojno z 87. p. p. na rusko fronto, od koder se je zadnjič javil novembra 1917.	Brat Turk Anton, mizar, Pr-navčo št. 12.	28. januarja 1931 T V. 7/31—2	1. noveui. 1931
Kožuh Franc, roj. 1887 v Orešlju, pristojen v Sevnico, santski, pos. fin nazadnje v Jelovcu pri Sevnici št. 24.	Odrinil med svetovno vojno kot redov z 87. pešpolkom na rusko fronto, od koder se je zadnjič oglasil ob novem letu 1915.	Brat Kožuh Alojz, posestnik v Podgorici št. 5 pri Sevnici.	3. februarja 1931 T V. 8/31	1. novem. 1931
Bučar Jožef, roj. 13. marca 1809, pristojen v obč. Ponikva j. ž., srez Šmarje, nazadnje bivajoč v Zagorju št. 4.	Med svetovno vojno odrinil z 87 p. p. v Celju na italijansko fronto in pisal zadnjikrat iz ujetništva novembra 1918 iz Verone.	Oče Bučar Jožef, posestnik v Zagaju št. 4, p. Ponikva ob j. t.	12. februarja 1931 T V. 9/31-3	1. novem. 1931
Vodušek Jožef, roj. 5. marca 1872 v Pletovarjiih 6!. 7, pristojen v občino Dramlje, oženjen, nazadnje v Jazbinah št. 3.	L. 1915 služil pri 87. p. p. v Celju, odkoder jo odrinil na italijansko fronto in prišel v italijansko ujetništvo. Na povratku domov 1. 1919. je baje pri vožnji čez neko reko v Daliji utonil.	Zena Vodušek Marija, prevžit-kairica v Jazbinah št. 4.	12. februarja 1931 T I. 10/31-2	1. novem. 1931
Oblak Anton, roj. 16. januarja 1894 v Greti št. 3, pristojen v občino Kokarje, srez Gor. Grad, samski, delavec, nazadnje Cret 3.	Odrinil z 87. p. p., Celje, na italijansko fronto in se od septembra 1915 dalje pogreša.	Sestra Janžovnik Marija, po«, v Oretu št. 3.	11. februarja 1981 T IV. 11/31-2	1. novem. 1981
Petrovič Franc, roi. 10. oktobra 1875 v Žetalah, srez Šmarje, p. Jel tja pristojen in nazadnje tam bivajoč.	Odšel 15. maja 1915 k vojakom in sicer k 87. peš. polku v Celju, odrinil z 10. inarškompanijo v Srbijo, kjer je baje padel zadet od granate.	Petrovič Terezija, prevžitika-rica v Žetalah št. 111.	28. februarja 1931 T IV. 12/31	1. novem. 1931
Jayrik D "1°"’ l0-ipn 14, ia“uaria 1881 v Razboru, pr-ist. v Št. lij pod Turjakom, srez Slovenjgradec, radar v Razboru 39.	keta 1914 odrinil z 27. peš. polkom v batiči jo i,n se od 20. oktobra 1914 pogreša.	Javornik Gabriela iz Yatuborna, Eduardstrasse 28./II.	18. marca 1931. T IV. 13/31	1. »oveni. 1931
Kač Franc, roj. 12. avgusta 1872 v Rušah 4, obč. Petrovče, tja pristojen, nazadnje bivajoč Arjavas 38.	Leta 1914 odrinil z 29. urnovojni-Stofon bataljonom in prišel istega leta v srbsko ujetništvo, ter se ga od 12. decembra 1914 pogreša. *	Kač Marija., pos., Olja vas 88, Petrovče.	16. marca 1931. T IV. 14/31	1. novem. 1931
Perčič Franc, roj. 26. maja 1883 v Ded ji vasi, prisl, v Pileče, nazadnje bivajoč v Pkšenbregu 24.	Odrinil z 2. bos. herc. pešp. po splošni mobilizaciji leta 1914 na rusko fronto in od takrat ni več glasu o ujem.	Perčič Frančiška, pas., Pi,r-šembreg ‘24.	24. marca 1931 T IV. 16/31	1. novem. 1931
Krošelj Jože, roj. 8. julij« 1889 v Vrheli, obč. Kapele, srez Brežice, nazadnje bivajoč Vrhe 15.	Leta 1914 odrinil na rusko franto, pozneje dodeljen 61. peš. p. in od marca 1915 ni več glasu o njeni.	Krošelj Mihael, pos., Vrhe 15, obč. Kapele, Brežice.	30. marca 1931 T IV. 15/31	1. novem. 1931
				
Okrožno sodišče v Celju, odtl. IV., dne 1. aprila 1931.
2W
ttM
Oglasi soci/atne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda SO par.
Zn pismene odgovore priložile znamko.
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
aajceneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG LJubltana, Židovski ulica in Stari trg
Znatne stavbne prihranke
dosežete, če Vam Izvrši načrte, proračune ln nadzorstvo Tehnični biro „Tehna", Ljubljana, Mestni trg štev. 25/I	S07
Klavirje
Pianine
kupite po tovarniških cenah tudi na obroke, izključno le pri tvrdki 0. Žima, \Volfova ulica št. 10, I., Ljubljana. Najcenejša izposojevalnica.	919
Suhe smrčke
(mavrahe) kupuje po najvišji ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5.
1060
Ustanovljeno 1. 1852
Teodor Kom
Ljubljana
Poljanska cesta št. 8
(prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetno
naprave
792
Tvornica zrcal inbru-silnica stekla
A. Vrhovec
Ljubljana,
Za gradom itev. 9 (na
konou Streliške ulice) Izdeluje vsakovrstna brušena in nebrušenB zrcala in stekla po konkurenčni ceni.
881
II
JANKO MIŠIČ
KRANJ, Glavni trg
Trorničar lovskih pušk. 975
II
Fotomeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	986
2.500— Din
zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi I Tovarna Vega, Ljubljana, pošt. predal 307. Priložite znamko za odgovor!	988
Dežnike
izdeluje in popravlja trvdka
Ivan Pavlin Ljubljana,
Florjanska ul. 11
Solidna postrežba.
Vrtnarskega
vajenca
sprejme takoj kmetijska šola na Crmu pri Novem mestu. Starost od 16 let naprej. Hrana in stanovanje v zavodu. 1061
^r3krm«^ir ' " izvire
Specfjalna elektroteh* nična delavnica
IVO GRILC
LJUBLJANA. Mestni trg 17 (Cankarjevo nabrežje 25) Popravilo In previjanje vseh vrst motorjev, gene* ratorjev In transformator* Jev. — Specljalnl oddelek za previjanje In popravila autodinam. — Precizna popravila vseh vrst zdrav« niških, zobozdravnikih I. t. d. aparatov.
Prodam več elektromotorjev 440 Volt, 6 H P za isto-merni tok, 220 380 V., 6 HP in še drugi'manjšl malo rabljeni v dobrem stanju pod garancijo — Ogleda se:
F. Perčinlii
elektromebanično podjetje Ljubljana Gosposvetska c. 16.
Moderna električna
svetilna telesa
v nova stanovanja (lustre, ampule, krogle, lauipione etc.)
Iz velike izbere solidno dobavlja In inštalira
ELEKTROIlDUSTItllA D. D.
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13
Telefon Interurban 2314	983
Razprodaja
Po globoko znižanih cenah se razprodaja
cela zaloga raznovrstnih moških, fantovskih in otročjih oblek, površnikov, suknjičev, usnjatih in navadnih, modnih kot športnih hlač itd. samo v konfekciji »Frandcc F. K. DERENDA, Ljubljana, Gradišče štev. 4., to je nasproti dramskega gledališča. Izkoristite to izredno priliko.
iagačenje
vsakovrstnih
živali
po jako nizki ceni izvršuje
foško E. Pušpan
preparator Ljubljana Mesini ir g 54. tl
Turisti, lovci in
športniki 1
Gojzeroe in športne čevlje prvovrstnega domačega izdelka ima vedno v zalogi In Izdeluje po meri
Zalokar
Mestni trg M. 19
Cone znižane!	1089
Iščem
službo postrežnico. Naslov Emina hotel „Loyd“ 1085
Emajl d.zo.z.
Ljublj ana J
Beljaška4 - Telef.3252
emajlira in ponilt-Ijuje po naro€ilu
NA ZALOGI: Lutz-ova peči, napisne tablice
— črpalke z ventili brez usnja in razpršilci za gnojnico
— avtogeno varenjo
Emajl d. z o. z.
Ljubljana 1
Bel jaška 4	1084
Stanovanja
Zavarovalnica ,Dunav‘ ima v svoji novi zgradbi na vogalu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice sa 1. avgust 1.1. še na razpolago nekoliko moderno opremljenih trl-in štirisobnih stanovanj, sobe s kopalnico za samce ter poslovne prostore v inezianinu, prikladne za pisarne in finejšo obrt. Re-flektanti se naj obrnejo čimprej na podružnico zavarovalnice „Dunav“ v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3/1 v svrho do-znanja najemnih pogojev in ogleda na stavbi 1087
F Prihranimo 60 — 80 odstotkov
pri nadomestitvi novih plošč za
Avto - Motocikl - Radio Akumulator
Specialna stanica za polnenje po znižani ceni! Delo zajamčeno strokovno edino pri
H. Jenke
Prva specijnlua akumulatorska delavnica, vhod Miklošičeva c., poleg palača Delavske zbornice in Kolodvorska uL 20, Kavarna >Leon<.
Kam naj grem, kje naj kupim...
da bom dobro postrežen . . .?
Vilko Blatnik
izdelovalnlca vsakovrstnih čevljev
Maribor
Meljska cesta štev. 2 705
Eksportna hiša
„,Luna“
Maribor
Aleksandrova 19
I Največja za- H|| loga vseh H vrst nogavic H po paru od 1 »Din 4.50	9
naprej
740
m
Industrija
»Karo« čevljev
Maribor
Koroška cesta št. 19
698
„Lux
kemični izdelki Josip Kordiš priporoča svojo izdelke najbolje kvalitete kakor: „Lux“ krema za čevlje vseh barv, vazelin za usnje, gumitran za usnje, parketno voščilo.
I
723
Zibert 4.
zaloga čevljev Ljubljano
Prešernova ulica Naj več ja izbira!
740
Velika zaloga čevljev ročnega izdelka znamke
,©ro*
Priznano dobro blago.
Matej Orehek, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.
903
Velika zaloga inozemskih
čevljev
A. Šinkovec. Ljubljana Pod Trančo. — Nizke cene! 780
Velemesarija tvornioa konzerv
Fr. Slamič
Ljubljana
praške šunke, mesne izdelke in konzerve, sveže meso vseh vrst, perutnino in divjačino Po najnižjih dnevnih cenah t Telefon 29-73
760
OoUiutfo
v
»Jugoslovanu!«
Trajna ondulacija
garantiran in siguren uspeh. Se priporoča
Fr. Wilmann
brivec. Ljubljana
vis a vls Napoleonovega spomenika
746
Paidasch Eduard
frizer za dame in gospode Celje Trajna in vodna ondulacija z najnovei-šlm nemškim in švicarskim aparatom — Brez bolečine, brez opekline v 1 */« uri gotovo.	692
rBrivski salon za dame in gospode
Franc Kokal
Celje
Kralja Petra cesta štev. 22
Me n
cesta |
«J
brivski salon za dame in gospode
Trajno kodranie
Celje
Vodnikova ulica
687
Frizerski salon
za dame in gospode
Franc Loborec
Ljubljana
Rimska cesta
se priporoča c. damam za trajno kodranje, vodno ondulacijo in vse v to stroko spadajoča dela po zelo znižanih oenah. Sprejme c. dame in gospode na abonma po znižanih cenah. - Uradniki znaten popust. 720
Kavarna
»Merkur«
Ignac Lebič, Celje
696
Jakob Perhavec
izdelovanje likerjev, dez. vin, ruma ln konjaka
Maribor
Gosposka ulica štev. 9 6%
Kavarna
Restavracija
Klet
„Zvezda“
Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana
762
Hotel
»Pošta«
Celje
689
■
■
Največ)*?
podjetje
v Sloveniji za konfekcijo plaščev in obleke
Trgovski
dom
Maribor
Aleksandrova c. 25
Modna
manufaktura
(Angleško in češko Bukno)
05
CT»
<0
Maribor
Glavni trg štev. 9.
I
I
L Ornik’
manufaktura
Maribor
KoroSka cesta 9
Plačilne
olajšave!
I
I
697
Modni atelje »Gentlemen«
Ljubljana
Miklošičeva cesta 18 714
Harmonike
Lubas
so najboljše. — Franc Lubas, Ljubljana, Dunajska cesta. 765
Hotel in restavracija pri
»Belem Kranjcu«
Pristna domača vina — gorka in mrzla jedila — moderno urejene tujske sobe
Hoflež
Ljubljana
Florijanska ulica št. 4
Drogerija
»Central«
Filip Vrtovec
Celje
Zahtevajte brezplačno cenik 693
I
Josip Jelovšek
Celje, Aleksandrova St. 4
I
906
UR
Zaloga pohištva
Mizarstvo
iOVAK IVA!
Vižmarje
Št. Vid nad Ljubljano 811
Splošno in
stavbno
mizarstvo
BONČA IVAl
Viimarje
pri St. Vidu nad Ljubljano
812
Modna trgovina
T. Eger
Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 2
Modno blago, čipke, perilo, nogavice itd.
774
Maks Ferjan
splošno ključavničar stvo Ljubljana Zvonarska ulica št. 7 Popravita tehtnio, utežev itd. — Spe-cijalist za blagajne.
858
Damski in moški modni atelje
ŽUŽEK CIRIL
LJUBLJANA VVolfova ul. 10/1 izvršuje vsa naročila točno in solidno. _________________917
Modni atelje, damski in moški
M. Muc
Ljubljana, Kongresni trg 15 Postrežba solidna!
856 Nizke oenel
Bebica —
kam se peljeva? Na Poljansko cesto31 k H. Nardinu
ki nam nudi najboljša kolesa
„Minaw
in nam kolo popravi dobro in po zmerni ceni. ion*
URE ZA BIRNO
nudi najoenejše
IVAN PAKIŽ
Ljubljana
Pred Škofijo štev, 15
Tovarniške cene I
Na obroke tire/, zahteve naplavila
Garancija 55 let
• VESTA •
/»logu Šivalnih strojev ln potrebščin
Zastopstvo:
J. MALNAR
Ljubljana
Kolodvorska 26
Mm Zvon
prekrasni ljubavni roman. Cen j Din 30'—, v platnu vezan 35‘—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana11, Ljubljana, Gradišče štev. 4
Makulaturni
papir
po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema in izvrši uprava »Jugoslovana«. Ljubljana. Gradišče 4.
pisalnih strojev Je danes v rabi ZASTOPSTVO IMA
Ludv. Baraga
Selenburgova ul. 6 • Tel. 29-80
Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9
Delniška družba pivovarne „Union“f Ljubljana
Pivovarna in sladarna. Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani 1., poštni predal št. 45 - PodrutflS phOV&ma V M&ilboril
Tr.lrfon: \ SS(fiS*aS°	Bisojavl:	Pivovarn.	Union	{	$
ubljana
aribor
Priporoča svoje izborne izdelke in sicer
svetlo in Irno pivo» v sodih in steklenicah, pekovski kvas, {isto rafin. in gorilni špirit
u *oa/l
e'e in
‘&UH(
*•>*»
V°Cf/
AKUNULATOR|E
dobavlja ter strokovno popravljalo polni
IVAl HEBEI1
edino oblastveno koncesionirano akumulatorsko podjetje Ljak^iM, Dunajska cesta štev. 87, poleg strojnih livarn.	866
Tovarniške cene!
r > obroke brez zahteve naplaiila
Garancija 35 let
VESTA.
zaloga Šivalnih strojev in potrebSIin
J. MALNAR SSSt’.
Kmetijska družba v Ljubljani
TurJaSkl trg St. 3
je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini ln Šteje nad 880 kmet podružnic ln okrog 26.000 Slanov. Člani plačajo na leto 30 Oin ln dobivajo za to brezplačno strokovni list
»KMETOVALEC.
Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo, ess Družba dobavlja
Slanom tudi razne kmetijske potrebščine.	459
Vsak kmet mora biti Član Kmetijske družbe I
Zaradi nesreče
inventurna odprodaja
manufak turneja in konfekcijskega blaga po globoko znižanih conah	Se priporoča
MARIIA ROGELJ, Ljubi j«.,, Sv. Peha ceste 26
Neprijeten duh ust
Je soprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepSi obraz. Obe hibi odstranite ie pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Ze pri kratki vporabi dobijo aobje krasen siiaj slonovine. Poskusite najproj t malo tubo po Din 8.—Velika tubsDm IS,— Dobite Jo povsod
ZN a temelju § 4 zakona o zdravstvenih občinah se razpisuje
mesto zdravnika
v samostalni zdravstveni občini Šmihel-Stopiče, sreza SVo«> mesto. Prosilci naj vloie svoje, po določilih člena 12. zakona o civilnih uradnikih In ostalih državnih uslužbencih § 18. uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin, opremljene prošnje najkasneje do 30. aprila 1931 pri podpisanem županstvu. Prosilci naj se v prošn i izjavijo, ako bi prevzeli oskrbovanje poslov ie druge samostalne ali združene zdravstvene občine in to brez povišanja mesečne plače.
županstvo občine Šmihel - Stopiče, 17. aprila 1931.
Od dobrega najboliše (e le	423
^ifznef^^dler
hvalni sle oj in belo
Elegantna
•*vedba najbolj Si
materljal 1
ustasvza
pisalni stroj v 8 velikostih I
Novost!
im
Sivahni six>o/
kot damska pisalna mirna .	|,e	pri
Jos. Pcfcliuc
Ljubljana
za vodo, blizu 1’rciernovega spomenika Zmerne cene tudi na obrokel Tel. Int. 2813
I. SLANOVIC 806
Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in Blaščičarska namizna in izložbena stojala Iz medenine ali železno poniklovana.
Prihranite
denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo VaSe strehe, železne konstrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkono in temeljne zidove, napeljave iz cevi b svetovno priznanimi
„CONCO"
amerikanskimi azbestno nitkastimi Izolacijskimi produkti.
The Continental Products Co., CucIM, Ohio tl. S. A.
Razpečavanje za Jugoslavijo:
Mirko Marmolja, Maribor, Cmknlin 26.
Vsa dela s „Concog’ preparati izvršuje tvrdka
PETER ŽITNIK
sploino kleparstvo in instalacija strelovodov LJUBLJANA, Ambrožev trg 9
870	Telefon	št. 3146
OGLEDALI
vseb vrst, velikosti ln oblik
STEKLO
irealno t—8 mm, mafiinsko 4—6 mm, partaino, iedasto, alahaster itd.
SPECTRUM D. D.
LJUBUANA VII — Telef. 28-48 ) ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK I
Sanatorij
v Mariboru, Gosposka ul. 49
Telefon 2358	420
Lastnik in vodja:
primarij doUor Černič
specialist za kirurgijo.
Sanatorij je najmodernejo urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: z višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za eiektriziranje po poškodbah in ohlapelosti črevesa; diater-mijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; z žarnico „hala“ za revmatična in druga boleča vnetja; „enterocleaner“~jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: 1. razr. 120, II. razr 80, 111. razr. 60 Din
Karol llssar
Mari ao»
FiinarniAka ul. 17
Izdeluje vse vrste 702 tehtnic
rabljenih pisalnih strojev v najboljšem stanju
L?-?—
Ljublj ana
(za Dramskim gledališčem) Gradišče 10 - Telefon 2268.
Hagmav^svila
odlični -pvoizvod Jugočeshe, je samo ledni pa?ava, aho ima na vohu označbo
Huffmane Jug c češka
Vavujle se imitacije 1 kazile na Ivvdho, hev proizvaja samo
Jugo
flV /II l™*	      1,1111..111111111111111.1,111111......
r P V I Lfc pravo Hagmav^svilol
i.i/3 S j ^ A
Izdaja' tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odg<yvar]a Otmar Mihtlelc. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Argnst Rozman. — Val » LjubljanL
Auto-monoblok baterije
baterije na posodo in reparature priporoma
VESNA AKUMULATOR
toti___MARIBOR,	Strossmayerjeva	ulica	štev.	3
Trstje za strope
naročajte le pri domači tvornici, katera EDINA Izdeluje
to blago
iz najboljšega materijala in prodaja najceneje
Jos. R. PSIH, Ljubljana, Gradaska 22
Telefon 2518	1058
Vse tiskovina
izvršuje lishavna Mevhuv
flcgasba Slatina
je sv el ovno znano zdravilišče
z« bolezni želodca, čreves, ledvic in jeter, srca In živcev. Naravna, mineralna voda iz znamenitih vrelcev
Tempel 0 Styria 0 Donal
se razpošilja kot zdravilna in namizna voda po vsem svetu
Sezona od prvega maja do ohlobva
Izven glavne sezone, t. j. od 1. maja do 15. junija in od 1. do 30. septembra, je zdravljenje najuspešnejše, bivanje v zdravilišču najudobnejše in izdatno cenejše. — Za glavno sezono naročite stanovanje takoj 1 — Prospekte dobite v vseh pisarnah „Putnik“-a. Podrobna pojasnila zahtevajte od ravnateljstva zdravilišča.
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hli in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim elanom
„JUGRAD“
.Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 85/1
Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
Pravila proti plačilu Din 5‘— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18.
1)01)
MIKUŠ
Ljubljana - Mestni trg 15
* Telefon Ktev. 2288 Ustanovlleno 1839 Na malo!	Na	volikol
Za stavbno sezono
se priporoča ■lavnemu občinstvu in cenjenim zavodom .tura renomirana splošno kleparska in vodovodno inštalacijska tvrdka Delo solidno I	Cene	konkurenčne	I
Poslovalnica: Novi trg St. 5 Delavnica: Rimska c. 1. in Gregorčičeva ul.5 S spoštovanjem	Telefon 3353
JAKOB FLIGL
LJUBLJANA 1004
150/150 na dobrem blagu Din 55-—
»Breda« šepni robci kom. Din 2'—
Entlanje, ažuriranje, predtiskan je
Specijelni entel oblek
Vezenje mehanično umetno in ročno Tamburiranje hotelskih in gostilničarskih zaves.
MATEK & MIKEš
LJUBLJANA, poleg hotela Štrukelj.
sladkor in za pecilni prašek. — Pri nakupu pazite na
»SVETLA GLAVA«
Or. A. Oetker-jev
vanillnov sladkor
za kuhinjo.
Tm cavft«* cado«tuje,6a radobl v«Bt pudtrtf, fcr*«u. ko!*« att I hlev tfketja prlfttt* vanilijav arom«.
Vccfetiu lega zavitka nadomtašuj« t-TtfroJIP dobre vanilij*
Zahtevajte pri Vašem trgovcu izrecno le »Dr. Oelker-jeve izdelke«
faktor Oetker-jev pecilni prašek
Z«kof»iV^«6čitM pQ0 _imenom
lNaduti