plačam ▼
Leto LXVM št. IT,
Ljubljana, sobota 6. avgusta I93Z
Cena Din i.-
iznaja vsa* dan popodne, izvzemal nedelje in praznike. — inseraa do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 8.—, veCJl tnseratt petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru, tnserstni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 35.—h Rokopisi se ne vračajo«
UREDNIŠTVO IN CPRAVNMTVO LJUBLJANA« Knafljeva ottea SC 5 Telefon st. 8122, 8128, 8124, 8125 ta 8126
PODED1NICB :
MARIBOR, Grajski trg st. 8---—.     CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190,
NOVO MESTO, Ljubljanska e. TeL it. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.--_
Račun pel postnem Čekovnem zavodu v LJubljani št. 10.351.
POLITIČNI TEROR V NEMČIJI
a
Krvavi poboji se nadaljujejo po vseh nemških mestih — Nenaden
prihod Hitlerja v Berlin
BerHn, 6. avgusta. Sklepi državne vlade za pohajanje terorja so bili sprejeti v tem amislu, da bodo »topili v veljavo feele v treh dneh, ako do tedaj ne bo nastop", mir. Ako bi se še dalje vršiM nemiri, bi zasilna odredba o teh ukrepih takoj stopila v veljavo. Zasilna odredba je že 1 zgotovljen a ter potrebuje samo še podpis državnega predsednika.. — Z vodstvom poslov pruskega notranjega ministrstva po verjeni dr. Bracht je na podlagi poroč'.l posameznih policij, predsednikov sestavil statistiko političnih napadov v času od 1 junija do 20. julija za vse prusko ozemlje, razen Berlina, Po tej statistiki je bilo v tem času izvršenih 322 političnih napadov, kil so zahtevali 72 smrtnih žrtev, doc', m je bilo 497 oseb hudo ranjenih. Na podlag; policijskih poizvedovanj so bili v 203 primerih napadalci komunisti, v 75 narodni socialisti, v 21 pa člani >Reichsbannerja<.
V 23 primerih se ni mogla ugotoviti krivda Glede na politične izgrede opozarja dr. Bracht ponovno, da bo storil vse za za Ščfto življenja ter imetja in da bo brez obara nastopil proti krivcem, ne glede na to. aH pripadajo desni ali levici.
Kraljevec, 6. avgusta, V pretekli noči so se v več mestih vzhodne Pruaje pripe tili izgredi, pri katerih je bilo razbitih mnogo  šip  izložb In  zasebnih stanovanj.
V Tilsitu je bilo fz avtomobila oddanih S revolverskih strelov. Domnevajo, da so -bili namenjeni stanovanju znanega komunističnega voditelja. V vseh primerih so -eror I lci pobegu ili.
Do novega terorističnega dejanja je prišlo v Lvcku na vzhodnem Pruskem, kjer je bik) pobitih več Izložbenih s.p. V Blbingu so komunisti zaklali dva narodna socialista, ki so ju moral, prepeljati v bol-ttioo. V Markovicah je bil izvršen napai z ročnimi bombami proti stanovanju komunista   Skoda je precejšnja
Uradno objavljajo, da je del terorističnih dejanj v Kraljevcu sedaj pojasnjen Izslediti so 21 članov narodno - socialistic-aih organizacij, kd so bili udeležen*! pri napadu na dom strokovnih organizacij is pri drugih nasllstvih. Ostali napada še niso pojasnjeni.
Berlin, 6. avgusta. Kakor poročajo iz Chemnitza, je prišlo v neki tamkajšnji ka varntl do krvavega spopada med narodnimi socialisti tu dvema gostoma V kavarni, kjer so se zbirala narodni socialisti, sta se pojavila dva gosta, o katerih ni bilo znano njuno politično prepričanje. Narodni socialisti so ju izzivali, gosta pa sta na izzivanje odgovorila Tedaj so pričeli narodni socialisti nanju streljati Ln so enega izmed njiju hudo ranili.
Vratislava. 6. avgusta V pretekli noč: so z nekega mimoidočega avtomobila stre Uali v spalnico predsednika socialno-de mokratske organizacije dr. Ecksteina, ki pa k sreči ni bil ranjen.
Berlin, 5. avgusta Predsednik »Reicns-barmerja« poslanec Keltermann n voditeij-J socijalnih demokratov so se zarad' krvavin terorističnih dejanj, ki so jih izvrsiH narodni socialisti v poslednjih dneh, z«j *s In pri notranjem ministru Gavlu in zahtevali odpomoči Izrodili so mu podatke, po kate ri.h so narodni socialisti po ukinitvi prepovedi napadalnih oddelkov usmrtili 15 Članov   »Retchsbanneria«   105 pa ranili.
Pobočnik Hitlerja, stotnik na razpoložen ru dr Gohring ie 'tnel razen t *una njim ministrom Neurathom razgovor rudi z dr Brachtom. v katerem ie po poročil j lista storjeno vse za preprečenje nadaJ.injih nemirov.
Monakovo, 6. avgusta V bavarski javnosti je veliko ogorčenje zaradi državljanske vojne, ki se po malem neprestano nadaljuje. Tako piše >Bayerische Staatze:-tung<. da živi nemško preb valstvo na poo-laei vladnih odredb na videz v oremirin. v resnici pa se nred očnv" državne vladp
pobijajo političnu nasprotniki med seboj na način, kd je podoben srednjeveškim razmeram. LAet vprašuje, kje ostajajo drakonakl ukrepi, s katerimi le zaeroztla državna vlada, če se bodo nadaljevala politična obračunavanja z orožjem, in kle so znaki, da ne postopa državna vlada samo polovičarsko m da hoče končno res izkoreniniti sramotne razmere. Državna vlada ie kljub svojemu začasnemu značaju odgovorna za prelivanje krvi, ki se vrši zaradi njenega nerazumljivega obotavljanja, čeprav ima dolžnost, da napravi konec že zaradi ugleda Nemčije povsem odkriti državljanski vojni.
Monakovo, 6. avgusta. »Volkischer Be-obachter« zahteva glede na politične spopade, naj se proglasi obsedno stanie m prizna pravica samoobrambe narod no-so-cijalističnim organizacijam. Sacno v zadnjem mesecu je imela po trditvah tej?* lista narodna socialistična stranka 28 mrtvih in približno 2.000 ranjenih.
Berlin, 6. avgusta. Pozno ponoči so se razširile vest', da je Hitler nepričakovano prišel v Berlin. >Deutsche Allgemeine Zei-tung« ugotavlja, da se je Hitlerjevo potovanje v Berlin izvršilo v popolni tajnosti. Domnevajo, da so namen njegovega potovanja organizatorični razgovori. Sprejem Hitlerja pri državnem predsedniku za sedaj še ni določen. List spravlja Hitlerjevo potovanje v zvezo s senzacijonalnim dejstvom, da je berlinsko glasilo narodnih socialistov >Der Angriff« objavilo včeraj svarilo narodnim socialističnim napadalnim organizacijam, v katerem pravi, da narodni socialisti nimajo vzroka izgubiti živcev ter zakriviti kakih nepremišljenosti, ki bi prekrižale načrte voditeljev. V Nemčiji bi mogli narodni socialisti v nekaj tednih prevzeti oblast, ako sami ne bodo z nepremišljenostjo onemogočili to možnost in a tem zbudili vtisa, kakor da Hitler svojih pristašev nima več v svoji oblasti.
Otvoritev zasedanja senata
Dopoldne je bilo otvorjeno po daljšem odmoru zasedanje senata, ki je po izvršenih formalnostih odgođil svoje razprave na 8. t. m.
Beograd, 6. avgusta. Dopoldne se je po daljšem odmoru zopet sestal senat. Seja je bila otvor j ena ob 11. dopoldne in so se je udeležil: vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Srskićem na čelu. |Seji je predsedoval predsednik dr. Ante Pavelić. ki je po p reči tanju m odobritvi rapisnika zadnje seje objavi] kraljev ukaz o sprejetju ostavke vlade dr Ma-rmkovica m imenovanju nove vlade dr. Srskica. Zatem je sporočal, da je nenadoma umrl na poti v Beograd senator iz drinske ha nm* ine bivši minister in narodni poslanec dr. Vlada Andrić, pri čemer je poudarjal njegove zasluge za državo. Nadalje je prečital kraljev ukaz o imenovanju senatorja dr. Aleksandra Stani sida za bana zetske banovine ter objavil, da je kralj sankcijoniral pogodbo o k Li ringu s Češkoslovaško m drugimi državami Prečrtana >e bila inteapefcacija senatorja Miloj a Jovanovica na prosvetnega ministra, nato pa zahteva ministra pravde o izročitvi senatorja Milutina Drago vida za-
radi tiskovnih pregreškov sodišču. Končno je bilo objavljeno poročilo verifikacij-skega odbora po katerem prihaja na mesto odstopi vsega senatorja dr. Sta niši ca kot čfcan senata odvetnik Jovan NeškoviC iz Kosovske Mritrovice. Bo prehodu na dnevni red je predsednik dr. Pavelić predlagal, naj se vrši prihodnja seja 8. t. m. ob 5. popoldne z dnevnim redom: volitev *reh članov finančnega odbora, volitev enega člana in namestnika verifikacijske-2 odbora, • plitev enega člana in namestnika imunitetnega odbora.
Beograd. 6. avgusta Ob 11. dopoldne s<i je pričela seja Narodne skupščin**, ki je prešla po odobritvi zapisnika zadnje seje na volitev petih odborov za zakonske predloge, ki jih Je vlada predložila včeraj Narodni skupščini v odobritev. Prihodnja seja Narodne skupščine bo v ponedeljek ob 9.30 dopoldne z dnevnim redom: zakon o kovanja srebrnega denaria. dopolnitve k zakonu o poslovnem prometu in trošarinah ter izpopolnitev zakona o obmejnih Četah.
Čikašlo župan Čermak v domovini
Cikaški župan, po rodu Ceh, potuje po Evropi zarad priprav za veliko svetovno razstavo, ki bo prihodnje leto v Chicagu
Praga, 6. avgusta. V četrtek je prispel v Karlove vary župan v Chicagu, Cermak. Včeraj je sprejel poročevalce praških Batov, ki jim je grovoril o svojem bivanju na Češkoslovaškem in o razmerah v Ameriki. Novinarji so mu sporočili vest o velikanskem požaru v Chicagu, o katerem se ni ničesar vedeL
O svojem potovanju na Češkoslovaško je izjavil, da ni prišel v Evropo samo zato, da vidi svojo bivšo domovino, temveč tudi, da pose ti Berlin, Pariz, Varšavo in London, ker pripravlja po geslom »Eno stoletje napredka« veliko razstavo v Chicagu, ki bo otvor-jena 1. julija 1933. Iz Karlovih varov bo odpotoval danes v Prago, nakar bo posetil svoje rodno mesto Kladno, antiprobibicijsko mesto Plzen in de druge kraje. Posebno se —jsjmi za nove dele svoje domovine, nam-. reč Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. Obžaloval je. da ni mogel prisostvovati velikemu irs ookolskemu sletu, ker je bil takrat
O sedanji upravi mesta Chicaga se je izrazil zelo pesimistično. Sedaj mora iztirja-ti od velikih podjetij davke še lz L 1929. Velika podjetja dolgujejo mestu 77 milijonov dolarjev, nekatera do štiri milijone, ki nočejo ničesar plačati, ker jim je njegov prednik obljubil, da ne bodo plačala, Sedaj mora mesto te davke iztirjati po sodnem potu.
O razstavi L 1933 je Cermak izjavil, da bo takrat posetilo Chicago 60 do 80 milijonov ljudi.
O predsedniških volitvah v jeseni je izjavil: Mi demokrati smo »mokri«. Mi moramo in bomo tudi zmagali. Prohibicija je Ameriki prinesla le kriminalnost in nove bolnice. Pijanost je sedaj v Ameriki večja kakor pred prohibicijo. Tudi ženska bodo gotovo volile s »mokrimi«, in sicer Roose vel ta ne pa Hoovra. Cisto gotovo je, da bodo demokrati a—fjaM v Chicagu in v državi
f Vlada Andric
Beograd, 6. avgusta. SnoS ie nenadoma umrl na pori v Beograd senator dr. Vlada Andric. ki se je hotel udeležiti današnje otvoritve zasedanja senata. V bližini Užica mu je nenadoma postalo slabo ter je zante-val vode. preden pa so mu jo prinesli, je že izdihnil. Njegovo truplo so prepeljali neto v kapelo užiške bolnice, danes pa v Sarajevo, kjer bo jutri svečan pogreb. Pokojni dr Vlada Andric je bil dolgo 'et minister ter je zapustil   najlepše spomine
Eri vseh. ki so ga poznali. Njegov pogreb o na stroške senata in se ga bo udeležila posebna deputacija senatorjev z dr. P!o-jem na Čehi. ki bo položila na njegovo krsto tudi venec v imenu senata.
Pobočnik angleškega kralja v Dubrovniku
Dubrovnik. 6. avgusta. Iz Trsta je prispel v Dubrovnik prvi pobočnik angleškega kralja in zasebni tajnik angleške kraljice, sir Harry LLoyd Vernev s svojo soprogo gro. Jeanneo Mary, dvorno damo angleške kraljice. Nastanila sta se v hotelu »Imperial«.
Hudo neurje v Italiji
Rim, 6. avgusta. V Turinu in okolici je na ozemlju 40 km v dolžino in 10 km t Širino divjal hud vihar s točo. Zlasti je vihar poškodoval Loazzollo. Toča je s tako silo p*"*»i»r da so vsi vinogradi popolnoma uničeni in je zemlja popolnoma razrvana. Posamezna zrna toče so tehtala do 800 gramov. V Parentu je nevihta tako uničila kulture, da tri leta ni pričakovati nobenih pridelkov. Pri jezeru Orta so trije đijaki vedrili pod drevesom, v katerega je udarila strela ter ubila vse tri.
Z olimpijade
Los Angele«, 6. avgusta. V teku na 5000 metrov je zmagal Finec Lethdnen v 14:30 ter s tem postavil nov olimpijski rekord. Drugi je bil Američan Hill. v zadnji rundi je Hill pretekel Lethinena. 70 m pred ciljem pa je zopet Finec prišel v vodstvo ter je preprečil poskuse Hill a, da bi ga zopet pasi ral. Tekel je najprej na zunanji strani tekališča, nato pa zopet na notranji strani. Lethinen je končno zmagal v senzacionalni borbi z naskokom približno 10 centimetrov. Sodniki na progi so imeli zaradi postopanja Lethinena razgovor, vendar pa je razsodišče odklonilo diskvalifikacijo Lethinena.
V grike-rimski rokoborbi (težka kata. gorlja) je Hlrschl (Avstrija) premagal Italijana Donattfia v 4 minutah 41 sekundah.
V tako na 400 metrov sta se vršila se. miflnale in finale. Rinner (Avstrila), ki se je včeraj dobro plasiral, je v semifinalu zasedel peto mesto ter se zaradi tega ni
Višek živahnosti
na živilskem trgu
Tako kakor danes, trg že dolgo nI bil založen z živili
vseh vrst
vedno stročji fižol, ki ga lahko kupiš najboljšega po 2.50 kg. Dovolj je tudi že zloščenega novega fižola, ki je po 3.50 do 4 Din liter. Zluščeni grah cenijo gospodine za juho čeprav zdaj že ni posebno dob^r ter se že dobi v njem tu in tam kakšen oovirk. Toda črvi v grahu niso škod M'vi n jih prav lahko prebaviš. Takšen grah »e zdaj menca po 1.50 Drn. Precej gospo li i e tudi kupujejo že kislo zelje, ki ga Trnov-čani drže stalno po 4 Din kg. Kcne*j3 hi morali vzeti za zgled Trnovčane v iten pogledu, pa bi poljski pridelki ne izguoii tako cene. Pri Trnovčankah zeljaricah nič ne poma-ga barantanje. Kljub temu rs je dovolj tudi zelja po 3 Din kg, ki ga pro-dajajo neprotokohrani zeljarji. In raks^s konkurenca je po vsem trgu, kar dobro vedo gospodinje ter nikdar ne kupijo od p~ve prodajalke.
Na kokošjem trgu je bila danes prav za prav velika perutninska razstava Pe-rurtnme in jajc je bilo mnogo preveč, za *a tržna prostor, saj je bila takšna gneča, da so prodajalke tržni stražnitki razvrščat) ter prestavljali do ceste, gospodinje so pa skakale čez kletke s piščanci ter se prerivale, da so jim kar pokala rebra. Dišave so >e širile takšne kot v zatohlem kurnofou, kar ni čuda, saj je tudi bMo piščancev na vagone. Prispeli so tudi iz Bosne. Cena *e nekoliko piad'a ter si lahko dobil že lepega piščanca po 13 Din. Ja)ca so prodajali po 50 do 75 par komad.
Tržni stražniki so dobili štervtflike, napredek torej tudi v tem pogledu, ki saj je rudi živilski trg od ne do dne bolj mogočen.
Ljubljana, 6. avgusta.
Danes je bil živilski trg razg beno morje ljudi. Nedvomno je dosegla živahnost na njem višek v vej sezoni, ta sezona oa v tem pogledu prednjac- vsem prejšnjim. Ne sicer, da ljudje kupujejo živila mnogo bolj kot včasih, temveč da je živii mnogo več kot jra je bilo kdaj prej in da so se res pocenila tako. kot da smo preboleli vse slabe Saše. To je pa dobro znamenje 6eveda sa mo za meščane, kt se orav /a prav okoriščajo s slabimi časi kmeta Da je bil trg tako živahen, je nekoliko pnnomogio tudi lepo vreme in da ni bil tako iobro založen v sredo, ko je mnoge prodajalce zadržalo doma slabo vreme ter so sklenili, da pojdejo na trg v soboto. Poi<^ roga pa Itudie tudi računajo še ved.io * em. da meščani najraje jedo v začetka meseca in da tedaj ne gledajo mnogo r.t denar. In najbrž se je precej meščanom tudi vrnilo z letovišč: vrnili so se z dobrim tekom tako rekoč sestradani, zato tembolj vedo cen ti dobrote Sivlskega 'rga. Zlasr« vedo ceniti Ljubljano po pregovoru »Ljubo doma.« zdaj. ko lahko tudi primerjajo domače cene z letoviščarekimi.
Že ob 8. je bil tržni pr*>>to- popolnoma zaseden, pa rudi na dohodih iC bila takšna gneča, da so se ljudje komaj premikali. Kmetice in Trnovčanke so pa &e vedno prihajale ter se rinile skozi reico ljudi z vozički in košarami, da je bila jeka; rasa prava babilonska prometna zmešnjava. Do 9. so segle vrste dvokolnic z zelenjavo in sočivjem do Pogačaiievgae trga, ob Vodniku se je trg raztegnil do cesce. zia3ti kokošji trg. Izredno mnogo proda a"k je imelo razloženo bla-go po tleh ta so proda jaje čepe in kleče, nekatere so sedele na lastnih petah. Gospodinje so se gnet'e med njimi, se spotikale ob košare in zadevale povsod ob srečanjih s cekarji druga ob drugo, da so res strašansko trpele.
Tudi sadni trg se je danes znatno ras-šrril in prodajalci tudi niso rmeli dovoJI tržnih miz. Jerbasi in košare z jagodanv in drugim sadjem, so bili razloženi kar po cesti Jagod pa ni bilo dovorj le v jerbasih. temveč razstresenih tudi po tleh. To blago letos ni dragoceno, zlasti borovnice ne. ki jd-h je bilo zopet na mernike, zato 'e vseeno. Če jih streseš poln jerbas na cesto. Borovnic ni nihče mnogo kupoval, čeprav so poceni liter po 1.50 do 1.75 Din. Po rdeče maline so prišle gospodinje kar s škaf, •» vedri. Kupovali so jih po 4 Din liter. Teb jago je čedalje več. Pojavile so se tadi ie črne maline, ki pa niso tako »populirnec zato jih meščani ne kupujejo mnogo, čeprav so poceni, liter 3 Din. Kmet z Doen'-skega je prinesel nekaj rdečih jagod, ki jih lj<udje kupujejo najraje le zato. «er sc zdaj redkost, prodajal jih je po 6 D si me rica, ki je vsebovala približno pol ra. Gob zadnje čase. razen lisic, zopet m Čeprav je bilo deževno vreme kmetje jih pa niso najbrž utegnili nabrati. Prihodov teden jih bo nedvomno zopet dov>lj Davi so prodajali stare po 5 Din merica Tem bolj so pa poceni lisice, ki jih dobiš za dinar zvrhan liter. .
Hrušk, češpelj. jabolk in melon je adai na kmečkem sadnem trgu že skoraj o k* kot na Pogačarjevem trgu. To sadje prodajajo večinoma le prekupčevalci, ki so najbolj podjetni na trgu. Hroške so zdaj že precej lepe in v primeri s tem počen., najlepše so prodajali po 4 Din kg, najce-njŠe so pa bile po 3 Din. Po isti cent so prodajali rudi čespiie. Obeta se, da bomo letos zoba K še poceni grozdje, ki ga zda' že prodajajo po 10 Din kg. Danes so prodajali belo in črno. Ljudje so ga pocušab in požirali sline, pa se jim je zdelo prskislo kot lisici.
Če si stopil na zelenja dni trg aned ogromno zalogo sočivja in zelenjave, si moral pariti, da §e 1%J fczgufeftl v labl- n-tu. Nekatere gospodinje so »e nedvomno, ker so sc vrtele tako dolgo okrog proaa-jalk. Čas so seveda dobro porabile, a j?a cenijo doslovno, da je zlato. ks»Jt3 fe b% rantaš vse dopoldne, precej zaslužiš Barantanje se pa tudi »rentha«, samo ©omi-sftte, saj stane kosara lepe salate dinar, če pa barantaš jo končno dobiš tud? za 50 par. Za tistih 50 par pa kupiš ve-Hfrp kumaro, t* je po 75 par, a treba je baraoteti rud :a njo. Pri kumarah pa niso gospodinje samo barantale, temveč so imele nekakšno pre-rzkuševalno komisijo. Pritoin.ejo ee namreč, da so te vraije kumare vedno pregreD-ke; toda kako ugotoviti kakšne so? Zbiralo se jih je več ter so skupno začele reševati to vprašanje. Pomagal jim je rudi nro-dejelec. ki je dajala pokušati kosce turove kumare Takrat se le pa gospodinjam posvetilo in so začele vse po vrsti S6ipa*i kumare ter fih pokušati Zlo mek je na Se vedno, ker taksna kumara na trgu brev sol; ni drugih začimb ne da pravega okusa, zato so gospodinje sklenile prinesti prmol-ojič seboj sol m Jas
S kupovanjem krompirja je manj onrav-kov. ker ga ni treba pokušati, vendar ]t pa treba zato tem bolj barantati. Kdor ie veSč v tem lahko kupf krompir rud; po 75 para kg kot so ga prodajali na debelo na Sv. Petra nasipa. Najbolj osojen je vdaj se
Strela ubila otroka
Novo me*tes 5. avgusta.
V sredo ob pol 12. zatenrmilo netv*
nad Mirnsko dolino od vseh stjrand. Temu' oblaki so se zbrali nad Sevnico, vasjo, kt je pol ure oddaljena od Mirne. . VISo %e je nenadoma kot iz Škafa, vmes pa se je. bliskata, grmelo in treskalo brez konca ki kraja. Pri pose^tniiku Pučku je sedela družina pri kosihi, a maJi, simpatičn', petletni sinko Franci je gledal skozi okuo, kako se bliska. Nenadoma se je močno za bliskalo in istočasno že strašno zagrmela, mali Franci pa se je molče zgrudil na tla. Udarila je vanj strela in bil je na mestu* mrtev. Strela je preskočila z otroka na gospodarjevo desnico, od tu pa na desu co starejšega 6:na Rudolfa. Obema sta desnici popolnoma otTpnaH. Strela je nato iz^;n*la neznano kam, menda skozi okno ven, ker v zidu in drugje na videti nikake praske. Jci jo navadno naredi strela za slovo. Nesreča ki je zadela gospodarja, je zeta velilca. Izgubil je najljubšega sinka in Se svojo desni oo povrhu.
Ko je človek po neurju pogledal okro^ sebe. je videl, da temu hdevu manjka streha, onemu podu ali hiši tudi manjka streha, da je ta, oni in tretji kozolec rx>i<-L Dobro, da so ljudje že vzeli, povečini, fct-ne snope iz kozolcev sicer bi bila škoda Je večja- — Vihar je divjal s tako sik). Ca ;e v neštetih krajin izrurval debela, rno-na. bukova debla, polomil pa je veliko mladega lesa. Strela je udarila tudi v par dreves, seveda pa ni prišlo do večjega pobara, ker je ploha sama ugasila ogenj. Med plono pa so padala tudi debela zrna toče, ki pa so bila bolj redka, tako da se opazi po toči prizadejana Skoda le v vinogradih in pri koruzi.
Sadna letina Je že od začetka kazala 'e-tos slabo. Sedaj pa nam je vihar otresel skoraj vse nedozorelo sadje, k: ni nit: dobro za jabolčntk. Res bude nezgode nas obiščejo prepogosto. Ploha je zbila zemljo tako skupaj, da so bile p on t kod kar luže na mjrvi. Ce bo skozi to skorjo mogli pri-kliti na dan ajda, dvomimo.
Jutrišnji trgovska shod v Maribora preložen
VeHke poplave v Mandžuriji
Harbin, 6. avgusta. V Mandžuriji so poplavljena velika ozemlja. 2etev je uničena. Škoda je zelo velika. Promet na vzhodni kitajski železnici je prekinjen. Japonske oddelke, k! so na izoliranih mestih, prehranjujejo iz letal Upornikom v Mandžuriji ter več tisoč civilnim osebam preti lakota. Javljajo, da |e zaradi lakote umrlo že ve*je število ljudi.
Borzna poročila.
INOZEMSKE BORZE. Curi h, 6. avgusta. Pariz 20.1225, London 17.S0, Newyork 514, Bruselj 71.275, Milan 26.195.  Madrid 41.75. Amsterdam 206 725. Berlin 122.20, Soffitfa 3.72, Praga 15.20, Var-57.60, Bukarešta 3.05.
tem X
>6LOVBN8KI NAROD«, <tee «. avgnsta 1982.
<tev 177
Za povzdigo in napredek
Dolenjske
Dolenjska pri elektrlfikael|l poza
zdrave pitne vođa in teleznl
Trebnje, 5. avgust*. Statistično Je dokazano, da so dolenjski kraji v pogledu napredka tujskega prometa razmeroma najbolj prizadeti. Tok propagande za razvoj tujskega prometa Slovenije se je v zadnjih letih usmeril le k drugim predelom, dočim je Dolenjska ostala, vajena trpljenja tn trdega dela, v svojih potrebah skromna *n zelo navezana na svoj lastni dom — na svoje lastne ljudi. O koristih tujskega prometa za vsako posamezno pokrajino, ki si s tem črpa nov vir donodlkov, novega zaslužka, je Dolenjec do nedavnega prav malo vedel in ni posvečal nobene važnosti temu tako važnemu vprašanju. Dočim so druge bolj napredne pokrajine
naravnost tekmovale med seboj, kako privabiti tujca v kraj, dočim ao drugi uvideli veliko korist, ki Jo prinaša deželi tujec in letoviacar. so Dolenjci v svoji skromnosti^ oprtali tihi in neopazen! — saj sami se niso mogli dvigniti iz tega mrtvila, drugi, posebno pa javna uprava, .Je pa že pred vojno, tako tudi sedaj. Dolenjsko desetletja in desetletja popolnoma zanemarjala. Val propagande za razvoj tujskega pro-:»eta, ki je postal važna narodna gospodarska panoga in ki nudi  vsem slojem, ; posebno pa kmetu nov vir dohodkov, Je •sel mimo nas, saj s« Dolenjci niso zavedati, da je treba tujca privabiti, mu odkriti lepote in zanimivosti dežele in mu napraviti bivanje v kraju prijetno in ceneno. Na drugi strani je pa tudi javna uprava  posvetila Dolenjski  vse premalo pažnje v tem pogledu, saj je pokrajina Se danes  brez elektrike,   brez  zdrave pitne vode, bre ugodnih železniških zvez in naštel bi Se celo vrsto drugih pogojev, ki so življenjskega pomena za vsako razvijajočo se pokrajino.
Kje je torej rak-rana in kako naj Jo ozdravimo ?
č?e premotrimo zemljepisno lego Dolenjske, njene k h matične razmere, vse narav-c€ lepote dežele, če sj poiščemo najzanimivejših zgodovinskih spomenikov in se porazgovorimo z zdravim šaljivim Dolenjcem vidim-, da nud; vre naravne p-»^j<? za prijetno bivanje tujca v deželi.
Napredno gospodarstvo in uspešen razvoj posameznih krajev ne more pogrešati električne energije, V tem pogledu je pri nas veliko pomanjkanje Mnogo se je že pisalo, še več pa govorilo
o elektrifikaciji Dolenjske. 2hro nam je še pred očrni skupen sestanek vseh dolenjskih občin, ki se je vršil preteklo leto v Trebnjem in kjer je bilo sklenjeno, da se elektrifikacija čim prej izvede. Ugotovil se je tudd konzum. izpolnile ■ vprašalnF pole tn osnoval Mrši in ožji odbor dolenjskih občin, ki naj bi olektrifi-kacijsko vprašanje ugodno rešil. Vse je pa ostalo le na papirju in pri obljubah! Vemo, da je za izvedbo elektrifikacije potreben kapital in to velik kapital in da more izvesta elektrifikacijo samo oni faktor, ki je finančno dovolj močan. Pri nas Je ned\romno. da more izvesti to vprašanje le banovina, nikakor pa naj bi se ne smele 3 tem vprašanjem baviti posamezne občine — kakor imamo to primer na Dolenjskem, — ko 82. hoče neka občina postaviti teurtno električno centralo in v lastni režiji. — saj vemo, da je vsako tako podjetje obsojeno le na životarenje in najmanjši neugoden finančni piš odnese podjetje neznano kam. Zato naj bi se občane temeljito premislile, p redu o bi se odločile do tega koraka, samostojne elektrifikacije brez barjovine; banovina sama naj bi pa kot nad*3orna oblast občin posvetila takim načrtom vso pa&nio in sjerb kajti Jasno je, da ena sama občina vse Dolenjske elektrificirati ne more, na drugi strani pa p vatni kapital močne kapitalistične družb" c: primeren. Kajti z elektrifikacijo dežele naj si nikdo ne ustvarja dobičkov, saj ima elektrifikacija namen že od početka
deželo go»podar«ko dvigniti in jo osamosvojiti.
še eno je, česar ne smemo prezreti! Vsa Slovenija vplačuje z banovinskim i dokla-dami na davkih tudi elektrifikacijaki prispevek. Dočim se drugi predeli s tem denarjem elektrificirajo, ima skromna Dolenjska le to prijetno dolžnost, da na banovin skih davščinah k tej elektrifikaciji vplačuje svoj prispevek. Ali nimamo mar po znanem ir.reku, >iste dolžnosti in iste pravice,« tudi mi Dolenjci že davno pravice, da b; ^m zasvetila luč? Ali naj se -nfl-^ Dol en j a samo >trosta« z ustanavljanjem elekirifikacijskih odborov, z raznimi ugotavljanji konzuma, z lepim pihanjem, z raznimi debatami in sestanki, potem pa posije >krizo« in elektrifikacijsko vprašanje je začasno rešeno? Vemo, da trna banovina v svojih eloktjnflkacijskih načrtih predvideno tuda elektrifikacijo Dolenjske, čudimo pa se, da se sedaj, ko je že ugotovljen konzum, zadeva zavlačuje mesece in mesece, posebno, če ugotovimo, da nam Je tedaj banovina po svojem odposlancu obljubila, da v letu 19S3 lahke že računamo na izvedbo prvin del! Vse dolenjske občine so prednodna naročila izpolnile, ugotovile konzum, pristale na pia-cOo prispe vita; vse t dobri Tari, da ne bo ostalo samo pri ob^trmb — m za svoje delo žele le zvedeti, kje ti« vzrok, da se ne uresniči
em Izmed življenjskih  potreb PSfouJsko.
Ako bočen 10 ie Dolenjske napraviti gospodarsko napredno pokrajino, ako hočemo pospešiti razvoj tujskega prometa, JI moramo ustvariti tudi vse pogoje za napredek! In eden najvažnejših je nedvomno elektrifikacija, ki mora priti čim prej! Važno vprašanje Je tudi
preskrba krajev ■ a—SS pitao veda
Na Dolenjskem Je ob spet hudo pomanjkanje vode. Ljudje al v vehVi veČini pomagajo s kapniki, kar pa Je nezdravo. Saj vemo, da ti kapniki niso rjfti higijenični, niti ne dajejo dovorj vode za živino, kaj šele za prehrano ljudstva. Tako se večkrat dogodi. cM cr"? vasi ostanejo ob suši brez milil m <*;■. !; oV9 izgublja oas e dovažanjem vode le drugih oddaljenih krajev. Kako naj privabimo v teh razmerah •  iT - •
tujskopromstnl faktorji naj tt tudi temu vnrsšnnju posvetili vso ponovnoet ter preskrbeli z vodovodi ■drave ta pitat vode. Ozrimo se Is na sosede Gorenjsko — zadnja vas ima is svoj vodovod — kapnikov ne poznajo!
Tretje, kar moramo poudariti, ao železnice! Ena zelo važnih zahtev za razvoj tujskega prometa Je vsekakor
podaljšek  vkanaine  železnice Tretoje-St.
Janž-Setnic*.
Kadar bo ta proga dograjena, bo naša ožja Dolenjska zvezana med seboj in bo naše gospodarstvo in tujski promet dobil ono pridobitno panogo, ki nudi vse možnosti zdravega gospodarskega življenja in uspešnega gospodarskega napredka. Dolžnost vseh dolenjskih občin in tujsko prometnih faktorjev je. da za ta že uzakonjeni načrt zastavijo ves svoj vpliv, posebno sedaj, ko je kredit Že odobren in so priprave dovršene. Važne za uspešen razvoj tujskega prometa ao is naslednje proge: Brežice-Novo mesto, zveza Črnomlja ■ hrvatskimi progami, dolenjska transverzalna proga in podaljšanje kočevske proge. Kadar se uresniči ta železniški program šele tedaj bomo lahko govorih" o ugodnih železniških zvezah ter vabiH tujce.
Navedeno bi bilo v glavnem, kar bi Dolenjci morali skupno in s složnim delom ob sodelovanju javne uprave ter merodaj-nih čindteljev doseči za ugoden razvoj tujskega prometa. Nedvomno bo treba storiti najodločnejše korake, treba bo poudarjata vedno in ob vsaki priliki navedene zahteve celokupne Dolenjske in gotovo je, da bomo uresničenje delnega načrta za razvoj tujskega prometa v dogiednem času dosegli. In čira prej pričnemo opozarjati nase, tem u rej lahko pričakujemo uresničenje naših želja in potreb tn ras* mere se bodo izboljšale, saj borno is Dolenjske ustvarili gospodarsko napredno pokrajino, ki bo lahko tekmovala z drugimi naprednejšimi pokrajinami.
Na Dolenjskem je cela vrsta tu jako-prometnih, olepševalnih in sorodnih društev, ki v svojem lastnem delokrogu po svo-vh najboljših močeh in z vsemi razpoložljivimi sredstvi vabijo tujce in letoviščar. je v svoje kraje. Tudi mnoge občine, kjer ni tujsko-prometnih ustaaov, posvečajo temu vprašanju mnogo pozornosti. Ker vse to raztreseno delo največkrat ne prinese željenih uspehov in koristi, se Je sestal v mesecu juniju pripravi Jami odbor »Zveze dolenjskih tujsko-prometnib društev in ob-
čin«. Novo skm m
ee bili
Traboja aaatopiMli) Delanj.
rježkih Topile, ter sajftopnltf
društev Novo mesta, Kostanjevica. Višnja gora in ta drugi uUia—utl Povod tamu je dala I Sta* 11 Je skupMfem »Zveze za tujski pro»su v Ljubljani, kjer so zdrutani delegati Novo mesto, TreanjjS in Višnja gora nastoptt složno s is znano reaohjcijo, od katere m obetamo vsaj delnih uspehov in koristi. Te dni Je pripravljalni odbor >Zveze dolenjskih tajsko-pffometzdn usta. nov In občane poslal vsem ikili iiJsMin občinam otooanico, v kateri so Jasne In odločno Je doli
izjavijo za ustanovitev zveze društev za Dolenjsko,
ki bo s sodelovanjem vseli mtereairandh občin izdelala skupen načrt za povzdigo tujskega prometa na Dolenjskem, ki bo stavljala konkretne predloge na me rodaj-na mesta, ki bo z izdajanjem publikacij in brošur opozorila tujce na naše kraje in ki si bo končno nadela kot prvo dolžnost opozoriti merodajne činitelje sa najnujnejše — na elektrrfikaoijo Dolenjske. Dajmo snujoči se zvezi moralno in gmotno oporo in lahko pričakujemo Dolenjci, da v bodoče ne bomo ostajali zanemarjeni, skriti in neopaženi. da se bomo dvignili iz dosedanjega mrtvila, da bomo napravili gospodarsko napredno pokrajino, in da bomo s preciznim programom napravili pot k radikalnemu zboljšanju tujsko-prometnih
Vsa tujsflce-jpporaetna in olepševalna društva, vse podeželske občine naj se nemudoma prijavijo kot elaniee zveze. Velike m danes skoro nepredvidene bodo koristi, ki Jih bo pridobila zveza dolenjskemu svetu, zate ne pomišljajte, ne oklevajte, pristopite takoj! Gim večje bo nase število, tem ugledne j ša bo naša organizacija in tem večji njeni uspehi. Važnost snujoče se zveze so odločno podčrtale ie nekatere občane, ki so se izjavile za zvezo, u videvajoč nje potrebo in dalekosežan pomen m splošen procvit Dolenjske.
Prepričam smo, da kadar prejme zveza moramo in gmotno podporo vseh navedenih čini tel jev, da bo s to našo oporo storila v imenu Dolenjcev vse, da nam omogoči vsaj delno zboljšanje današnjih razmer in pričakujemo, da bo vssra vprašanjem javnega enačaja posvetila vso patnjo m stremela za tem, da se Dolenjska vsestransko dvigne v tujsko-prometnem pogledu.
V tem smislu pozdravljamo misel ustanovitve zveze, ki si je začrtala tako široko pot in, ki bo dvignila tujski promet na Dolenjskem na ono višino, ki Dolenjski pripada in z iskrenim veseljem in hvaležnostjo bomo stremljenje zveze vsestransko podpirali.
Dolenjska Je lepa in tako pokažimo tujcu! X*nde Srpan.
ica Gasilskega društva v Stražišču
Jutri bodo imeli v StraZiSču lep praznik — Odlikovanje
zaslužnih gasilcev
Kranj, 5. avgusta. Na desnem btegu Save, nasproti starodavnega Kranja stoji velika vas Stražisče. Tako velika vas je to, da človek, ki ne po-221 a vseh ulic in potov, prav lahko zaide. Straži ^če je znano po vsej državi. Tu cveteta trgovina in obrt s siti m žimo. Zlasti /i m drska obrt slovi in se razvija še dan os prav mogočno, dočim je sitarska obrt v hudi krizi.
Jutri bo v Stražisou vehik pravnik, ko se bo praznovala 30letnica najstarejšega društva v vasi, ki je bilo dolgo vrsto let tudi edino prosvetno gorišce te velike vasi. Sredi prejšnjega stoletja so b U vse List v vasi povečini lesene. Pogosti požari «0 nap razvijaj i ogromno škodo. L 1866. je Stre-žišče kar dvakrat, spomladi in jeseni, popolnoma pogorelo. To je dalo povod, da je obema prodala nekaj občinskega sveta in si nabavila malo brizgalno, ki pa ni bila črpalka, temveč so vodo morali vanjo vlivati. Hranili so jo v maki lesen? kolibi na Pa rita h. ki so jo nalašč za brizgamo zgradili. V začetku tekočega stoletja je izdala avstrijska vlada nalog, da se mora v vsaki oboi ni ustanoviti vsaj eno gasilsko društvo. L. 1902. je občinski odbor v Stražisou poveril dva svoja dlana, trgovca in posestnika Janeza Benedika in posestnika Jožefa Sif-rerja. naj pripravita tla za ustanovitev gasilskega društva. Res je bilo društvo še istega leta ustanovljeno. Prvi načelnik mu je bil Janez Benedik, ki pa se je po par letih preselil v LJubljano. Prva naloga mladega društva je bila, preurediti leseno kolibo na Pantah v dostojen Gasilski dom is si nabaviti novo brizgamo.
Teh nalog ni btfo lahko izpolniti. Ta-krat ni b?lo lahko ustanavljati gasilskim društev. Vsak kmet je bil proti ustanovitvi, ker se je bal stroSkov DruSrvo pa ni dobilo od vlade nobene pomoči, občinski svet je pa dovolil samo 50 K podpore. Danes je temu čisto drugače. Vsak rad podpre gasilce, ker se zaveda, kolikega pomena za vsak kraj gasilsko društvo, ki ima primeren dom in potrebne priprave. Takrat pa se je našel celo nek bogat posestnik, ki ni hotel žrtvovati več kot eno prodrojn« krono. Ustanovitelji so fenoli res velike težave s pobiranjem prostovoljnih prispevkov. Prenovila so gasilski dom. ki so n pozneje 1. 1924. preži da l i v veo je stavbo, ltf odgovarja potrebam modernega gasilskega doma. Društvo si je nabavilo tudi nove. vozno brizgamo, L 1908. pa Se samnakie brisga^no. ki so jo lahko prestavili s vosa ki prenesli, kamor je bile potrebne. Potrebovali so jo slasti* porrm\, ker se Je lahko postavki rudi na sani.
Za Janezom Benedrkom je prevzel na-čekii§tvo Žanter Pavel, se njim pa trgovec in posestnik Bavjgerj Jakob, ki je pred dnevi praznoval MMetirico rojstva: o'iuafu je se-cefovel do L 1927. Med svetovno vojno so morali vsi geeftM k vojskom, doma sta ostaja samo vjostlliričaT Josip Benedik in Volčič. Ta dva sta dobite od vojeJke oblasti nalog, da sta morala 70 a»»a4 lijakih vojakov vežfbati v gašenju. Josip Benedik !e bil med prvim! ustanovitelji. Njegovi konji so bih skozi 251 et pri vseh požarih. Od 1. 1927. ie načelnik drusrva geatUaieav ?j lopati Kriiner Anten. Pod nJega sisa votel je društvo nabavflo moderno mo-
torno brigamo im lep rešilni avtomobili, ki je velikega pomena, ker so v neposredni bližini vasi tekstilne tovarne, V katerih so nesreče na dnevnem redu.
Stražiško gasilsko društvo je bilo vedno na mestu pri vseh požarih v bUžniji in daljni okolici. Vsako leto prireja že celo «**štc let tombolo z lepimi doftfitki. Po vojni si je na lastne stroške napravilo društveno dvorano na Gasteju, kjer so se redno vršile gledališke igre m prirejali zabavni večeri. To prosvetno delo je prevzelo potem Sokoteko društvo.
V priznan, i e zaslug gasilskega druflbva v Stražiseu priredi jutri popoldne Kranjska gasilska župa I. župni z4et v Straži Stal Ob 2. uri bo sprejem gostov r*red Gasilskim domom, potem se bo mzviila povorka skozi vs*. neto govori ter razdelitev odlikovani iti diplom domačim članom in Slanom drugih gasilskih društev v župi. Ob štirih nastopijo gasilci z vajami s sekiricami, kranjsko gasilsko društvo pa s p*1e-zelsko vajo. Po vajah bo velika narodna veselica na Pantah.
Odlikovanje bodo prejeli sledeči stra-ziSki Rini. Baiželi Jakob, posestnik m trgovec. Renedifc Jožef, posestnik in gostM-ntčar. Hafriar Franc nostni sluga ter Ko-drič Jožef delavec. Prizna me d Mome na dobe VoUHČ Rudolf posestnik. TrWsr Simon, posestnik in Bernard Jakob, delarrec. Vrlemu stranskemu gasilskemu društvu ečstitemo ob jubilehi in mu želuno mnogo uspehov v bodoenostl.
će pride rešilni voz
Ljubljana, 6. avgusta.
Pri nas je tako kot v Ribnici aH v kakšnem dolgočasnem trg«, tojer je nepopisen dogodek, če jih obišče avtomobil Nt »vtotnobile smo se sicer Je nekoliko navadili, )e pa ie nešteto stvari, ki jih bomo is dolgo občudovali ki se jih veselili kot otroci vrtiljaka. Potna se, da strašansko pogrešamo cirkus, že dolgo ni bik) nobenega pri nas.
Saj ni tako bodo, rtičesar ne pogrešamo; n. nr. nenadoma pridrvi rešilni voz. nato njegovo hnoanje je signal ta ludi. Pomagaj si, kdor si more! Na elanf Na noge, IMje boli! t
tfi začne greneti v stopniščih, kot da se Tali t Spre plaz, Budje se kar vaje po stopnicah na cesto, na ulici pg beže kot pred fcufo — Soda nt pred rešilnim vosom, temveč ta njim. Na trotoarjib navdušeni meščani skačejo kar cea otroške vatttt, samo da ae zamude imen i mesa dofodka. kdor trna naduhe. Jo ob takšni pritiki nedvomno iseuni in komur bije ii)a prepočasi, mu začne takoj kar kovati v prsih, to je injekcija, senzacije le bob' pefrve Hodi kot frahetj teJeneza!
— Kit se Je nstavfl?
— Kaj st je »odflo, ali jo kdo pil lizoi?
—. Pecakajmo, hotno videli, kana hode priv4ak!i st kisa.
in tako so včeraj otttfošl* totsobl v bližini
Nekateri to silili tudi v šoferja, da bi jim povedal* če se Jo kdo hotel posloviti od šiv ljenja ali. če se obeta hiši vesel dogodek. Šofer je vajen takšnih radovednežev tor te jtm samo muza, dokler ne prinese rtševttcj bolnika.
Uodje te stoje dolgo mimo in strme za avtomobilom Končno te pa le zdrznejo:
— No, pojdimo, zdai smo pa že videli!
— Saj roti pripominjalo drugi ter zapre široko odprta usta.
Pitmo iz Logarske doline
Logarska dolina je sprejela letos že mnogo gostov, mnogo več kakor prejšnja leta. Zdi se, da je letos postala moderna. Mnogo obiskovalcev je bilo iz Slovenije, med . njimi marsikdo, ki jo je letos videl prvikrat A ne samo bližnji gostje posedajo ta divna kraj. Koliko Zagrebčanov, Beograjčanov, koliko is ostalih južnih, vrhodnčh in zapadnih pokrajin Jugoslavije, koliko iz sosednje Avstrije. Saj jih ni moč prešteti! Prav te dni pa se pripravlja to naše najlepše gorsko letovišče za sprejem angleških gostov. Pride družba 35 oseb. večjidel profesorjev in znanstvemkov, ki jih je privabila v naše kraje znana miss Copelendova, lektorica angleščine na ljubljanskem vseučilišču. Nastanili se bodo gostje v novem »Planinskem domu« za teden dni. Taikoj po njihovem odhodu pa pride nova skupina Angleiev, približno 20 ljudi, ki ostane v Logarski dolini prav tako osem dni.
Poleg letoviščarjev in znanstvenikov pa sprejema Logarska dolina dan na dan ne-broj turistov. V Pisk ern i ko vem zavetišču postreže ljubiteljem planin priljubljeni in prijazni oskrbnik Fort kakor le najbolj more. Niti vstopnine, ndti reševalnega prispevka nikomur ne zaračuna, saj so te dajatve v tem zavetišču letos odpravljene. Pač pa so gostje deležni dobrot iz kuhinje kuharske umetnice Francke, Od Pi-skernika naskočijo planinci in planinke divne gorske velikane. Najraje krenejo po prekrasni dolini mimo slapa Savinje na skvnozna-ni Okreselj. Tudi tam se vsak dobro počuti, ko ga sprejme oskrbnik Robnik v svoje varstvo. Letos je zgradiLa Savinjska podružnica SPD na Okrešlju dependanco. Turisti so jo že krstili, prav brez vsakršnih ceremonij. »Okrešeljska vilaa ji pravijo. Ne zastonj, kajti notranjost kočice je res prikupljiva m prijetna. Zelo je bila potrebna ta kočica, saj v domu je marsikdaj zmanjkalo prostora za prenočevanje. Zdaj je Okrešelj v tem pogledu mnogo na boljšem, ker Lahko sprejme več turistov na nočevanje. Koča na Korošici tudi vabi na oddih trudne planinske popotnike, ki jih zanese pot tam mimo, bodisi iz Kamniške r>istrice, iz Savinjske ali ic Logarske doline. Tudi tam bodo dobro postrežem, za kar odgovarja in skrbi korenina Dežman-3uhc.
Ljubitelji prirode, pridite v divno Logarsko dolino, obiščite veličastne Savinjske planine! Nikomur e bo žal, vsak se bo čutil prerojenega, vsak sc bo čudil lepotam tega kotička naše zemlje, vsak bo tudi v prihodnje iskal prilike, da jih zopet obišče.
Praznik Sokola m.
» Ljubljana 6. avgusta.
Komaj dve leti stari Sokol uL za Bežigradom ima jutri ob pol 16. na svojem letnem tdovadišču ob Dunajski cesti svoj redni letni telovadni nastop, obenem pa otvori tudi že svojo novo društveno telovadnico.
V sedanjih težkih časih in v tako kratki dobi dveh let. ko si druga društva komaj nabavijo telovadno orodje in si z največjo težavo zagotove obstanek, je pač pravi čudež, da se Sokol III. že lahko ponaša s svojo streho, ki dokazuje ogromno življenjsko silo mladega društva in moč sokolske ideje, na drugi strani pa tudi pre mišljeno m smotreno delo ter nenadkrilji-vo požrtvovalnost društvenega vodstva, ki je od prvega dre, ko se je porodila misel za u*tancvitev sokolskoga društva za Bežigrad pa do danes v krepkih in izkušenih rokah staroste g. Danila Spalje. Res je, da s. je ta priznan in ob neštetih prhka h preizkušeni uspešni aranžer in organizator znal izbrati najmarljivejše, naj delavne j še in najidealnejše pomočnike, vendar je pa njegovo ime tako tesno zvezano s skoro neverjetno lenima uspehi društva, zlasti pa z novim domom, da njegovega imena ne sm ono zomalčati in bi ga tudi ne mogli prikriti.
Dom je sicer provizoren, vendar je pa čedna in prostorna stavba, saj sama telovadnica meri v dolžino 19 m in in širino 9 metrov, visoka pa je 6 m ter zadošča vsem predpisom pravih telovadnic. V njej je tudi galerija, prav posebno pa njeno notranjost krasi praktičen, 2 m visok lesen opaž lepa visoka okna ji pa dovajajo bleščečo sončno hič. Tudi zunaj je telovadnica na sedanje razmere prav prijazno m impozantno poslopje.
S telovadnico so v neposredni zvezd stranski prostori, namreč za elane fn članice posebne oblačunice, moderne prsne kopeli, prijazna soba za tajništvo in knjižnico ter lepa kuhinja s shrambo m vsemi pritiklinami Prav tako važna kot telovadnica je pa v poslopju prostorna učilnica z vso opremo za javno letno zavetišče sokolskih in- tudi ostalih bežigrajskih otrok, ki bo tudi ob tej priliki otvorjeno. Povsod po poslopju je *eved napeljana elektrika, v vseh prostorih je pa tudi vodovod.
Novo poslopje lezi na koncu društvenega letnega tekrvadišča, ki ograjeno meri nad 5000 kv. metrov, kar paš zadošča ta največji razmah društva. TelovadiŠče Je opremljeno s vsem potrebnim tslovadnJrn orodjem, razen tefa pa *udi s najrazličnejšimi pripravami za otr ske igre in eebeve, kakor z gugamico. žogami itd., da se bo de-" počntna ne kakor v skromnem
šču, temveč bo vživela vse radosta mladih let kakor v paradižu.
Sokol III. je resnično silno važen faktor ta bežigrajski okraj tako ■ toko^tkega in naoijonalnega. kakor tudi z zdravstvenega stališča. Javna knfiimca Sokola 111. K.i j izvrstn«.' delovala, a je morala svoje delo za pol leta prekiniti, ker ni imela strehe, se zoper oživi in poveča, a tudi osi a le ustanove tega vzornega društva se nastanijo v novih prostorih ter okrepčane in razširjene zopet prično z vsem slojem koristnim delom.
Pomembna in razveseljiva prireditev se prične točno ob pol 16. z javno telovadbo vseh odeLkov. zaključi jo pa nastop naših fantov, ki slutijo pri planinski bateriji našega artilerijskega polka, ki je Sokolu III. največji zaščitnik. Javni fcIovadbi sledi točno ob 17. slavnostna otvoritev nove telovadnic* in njena svečana predaja načel-stvu v uporabo. Pri slavnosti bodo seveda zastopane naše civilne in vojaške ter sode ke oblsati, z vseh strani mesta in okolice so pa svoj prihod že napovedale razne organizacije, predvsem pa društvo «Soča». da se bo po oficijelnem delu razvila prava domača narodna veselica z godbo Sokola 1^ petjem, srečolovom in drugimi atrakcijami za staro in mlado.
Tako krepkemu in za delo vnetemu društvu pač ni treba bodrilniih besed, pač pa s svojimi ;rkrenimi čes itkami združujemo željo , naj svojo pot nadaljuje z enakim pogumom in energijo kot jo je pričelo!
Koledar.
Danes: Sobota, 6. avpusta katoličani: Sprem. Go^p. Vlastica, pravoslavni 24. julija.
Jutri: Nedelja, 7. avgusta katoličani: Kajetan, Vidojka,  pravoslavni 2o. julija. Današnje prireditve. Kine Matira: Viktorija in njen hnrar. Kino Ideal: Zmagovita karavana. Jugoslavensko   veterinarsko udruženje, ob^ni zbor ob 10.30 pri J^evu, Gosposvetska cesta.
Sokol III. javni nastop ob 15-30 na lednem telovadi šču.
Sokolsko dmšrvo fttepanja vas, javna telovadba ob ld.
Primorje : Maribor drž. prv. tekma ob 17.80 na igrišču Primorja.
Redna glavna skupščina LNP ob S. v Delavski zbornici.
Dežurne lekarne.
Danes in jo tri: Babovec, Kongresni trg 12. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar, Ljubljana VII. Celovška cesta 34.
Iz policijske kronike
Llabfjana, 6. avgusta.
Čeprav je poiioija zadnje čase spravila pod streho več vlomilcev, je M vendar včeraj ponoči rz?vr5en drzen vlom Vlomljeno je bMo v rzio^beno okno Kančeve trgovine v Židovski trlicL Tal je odnesel tri fotografske aparate in sicer enega znamke »Voigiđander Lnos« za Mlin s SteviHko leče 94825-758457 v vrednosti 1300 Dm, drugega »i^odenstock Planitta« kamera s številko leče 502212 brez kaset, format 6.5 krat 9 na plošče, vreden 1650 Din m tretji »Rodertstock LumoforU, kamera 6-5 krat 9 na plošče brez kaset z lečo št 504091.
Včeraj dopoldne se le nekdo splazJI v sobo trgovskega poimlka pri zavarovalnici »Slavija« Franca Kogoja m ma oxrnesd par goizeric m par nizkih čevfrjev v skupili vrednosti 400 Din.
Na policiji je prijavila zasebna uradnica Ika Bukišičeva, da je odšel njen oče, 70 letna strojevodja državnih iele-znic .Miha Bukšič, 2. t m. okrog pol 14. kakor običajno z doma, pa se še ni vrnil. Buk&č je imel navado zahajati v Monte Carlo in tam so ga istega poooldmeva tudi vide-M. Od takrat rnatiijka vsaka sled za nu*m. Ker je bil Birkšič nekoliko bolehen, domnevajo domači, da se mu je morda kaj pripetijo. Bukšič je srednje postave, okroglega obraza, sivolas. Oblečen je bil v črno obleko, na glavi je imel športno čepico in hodil ie ob paJici. Kdor bi kaj vedel o njem. naj to sporoči policiji.
Orožniška postaja v Višnja gori poroča, da je zaplenila tri kolesa, katerih lastniki so neznani. Dve kolesi sta znamke »Puch« Čmo pleskanj, z rumeno progo v obroču, tretje kolo je znamke >Kinta« s evorniško številko 177.236. Lastniki naj se Javijo na orožn-iški postaji v Višniji gori
Nedelja, 7. avgusta. 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: Nedeljske misli; 10.30: šab (Bogro Pleničar); 11: Salonski kvintet; 12: Caa, poročila, plošče; 15.15: Thmaa: Lokalna železnica (igTa Šentjakobski gledališki oder); 16.45: Salonski kvintet; 20.30: Moaart: Beg i* Seraila. Igra dunajska filharmonija (prenos iz Salzburga); 22: čas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 8. avgusta.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Oas, plošče, borza; 18: Magistrov Sramel kvartet; 19: Sandro Bolticelli — človek in ^fttni^ (dr. R. Tominec); 19.30: Poljska Boje); 20: Samospevi g. Lada Hribarja; 20,30: Prenc* plesne godbe iz zdravilišča Rogaška Slatina; 21.30: Plošče; 22: ćas, porodila; 22.15: Čajkovski: Koncert St. 1 (plošče); 23: Napoved programa za naslednji dan.
Torek, 9. avgusta. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; lg: Otroški Kotiček (gdč. Grafenauerjeva): 18.30: ftonoert tamburice p 8premljevanjem kitare; 19: Plošče; 19.80: »abavui kotiček (g. Bitežnik >; 30: Esperantska ura; £Q.ft0: Prenos is Zagreba; 22.30: Gas, poročila, plošče; 23: Napoved programa a naslednji dan.
•tov. 177
»SLOVENSKI N ARO D«, dne 6. avgusta 1332.
Regulacija Marijinega trga
Regulacija po Plečnikovem načrtu bo Uče trga popol-
Ljubljana, 6. avgusta,
Se preden so pričeli graditi tromost je, o bšrno pisali, kako bo reguliran Marijin trg. Ta prvi načrt mojstra Plečnika bo pa realiziran šele, ko pade tako zelo nekdanjemu »peg'eznu« na pričetku Poljanske ceste podobna hiša ge. Šmatčeve. ki &e je kakor klin zarila na trg — seveda hiša — med Prešernovo in Wolfovo ulico, in ko pod ero med Wo!fovo ulico in Ljubljanico Majerjevo hiso ter jo odmaknejo nazaj 6 trga proti jugu. da se Marijin trg znatno
stražniku in za zavetje pešcev, ki bodo ta tudi čakali na tramvaj. Električno železnico po tem načrtu lahko knpeljejo iz Prešernove ulice na srednji most na iva načina, namreč, da bi proga električne železnico rezala otok ali pa da bi ena proga tekla po eni strani, druga pa po drugi strani oto<e.
Ostala, z granitnimi kockami tlakovana in z robniki prav dekorativno na kvadrate razdeljena velika okrogla ploskev je rsa namenjena   voznemu prometu,   ki   je pa arhitekt njega podrobno ureditev prepustil
razširi in zaokroži. Preurejeno bo tudi stopnišče pred frančiškani, a dobro se še spominjamo ža/vabnih debat in rudi a-ase ankete, ali naj Prešernov spomenik presta-vi j o pred novo Majerjevo hišo ali pa na kako drugo primerno mesto. Za to veliko definitivno regulacrjo pač moramo počakati boljših Časov, vendar je pa naglo naraščajoči in že prav nevarni promet na Martinem trgu mestno občino prisilil, da ure»di tr gtakoj vsaj za silo. Ob tej priliki moramo tudj omeniti, da bo regulacija po pravkar opisanem Plečnikovem načrtu Ice trga takoj vsaj za silo. Ob tej priliki mo-tedaj za sedanjo okolico malo živahno 'n morda rudi prebogato tromost je prišlo lo prave veljave ter se bo s svojo prostorno in mirno razčlenjeno okolico zlilo v mp<v-zaostno harmonično celoto. Ne z»hav; ja irno torej prezgodaj, saj pravi in veliki umetniki gledajo v bodočnost.
Profesor Jože Plečnik je na prošnjo mestne občine torej napravil nov načrt za prehodno regulacijo, ki bo pa najbrž trajala dosti let, saj po sedanjih prilikah se ne moremo izračunati, kdaj bo Ljubljana mela dosti denarja za popolno regu'acijo. ki je nameniena predvsem olepšavi tega pravega središča mesta. Sedanja regulacija ;e predvsem prometnega in zato le p^ikt finega pomena, vendar je pa mojster ob rem neodložljivem delu trg rudi prav znatno olenšal in zaokrožil, da iz neurejenega ia v masah razbitega križišča cest dobimo mogočno delujoči trg.
Kakor na n-ač rtu. ki ga objavljamo, vidimo, je profesor Plečnik na trg po lož-1 velfk. le za nekaj metrov od frančiškanskega samostana ob Prešernovi u/ici proti trvh mostju stisnjen krog vse sedmie ra-mcone hodnike in robove praznih prostorov ie pa ra7iširil do tega kroga, ki bo »redi -iie-9a okrogel. K m širok otoček Razen tega otoka bo vsa oikoli 30 m v'roka ploskev tlakovana 7 granatnimi kockami ter ka^or
Sahcrc-slca de«=k« z moon^'šimi fran'tn'mi roHnflci razdeljena n« enake lrv-anir»+e Ws>
fc ffladki otok bo namenjen prometnemu
prometnim strokovnjakom mestnega gradbenega urada. Čeprav je že pri načrtu računal seveda tudi s prometom in je dal podrobni ureditvi prometa glavne smernice, da je ta naloga v glavnem prav za prav že rešena.
Da razdrobljene gmote trga, t. j. nemirne in neharmonične Črte stavb, ki i:h je arhitekt že znatno umiril z velikim krogom, še bolj spoji in za-duši njih nemir. *e ob robu hodnikov paralelno s krogojn za sadil vrsto dreves kt bo vezala oga! pred hišo ge. SmalČeve mimo frančiškansks cerkve s Prešernovim spomenikom, tako da bo pogled od Stritarjeve ulice enoten *i bo monumentalnost t mogočne cerkve Mar Ji-nega oznanenja. ki dominira vsej okoUci. prišla z zelenimi kronami šestih dreves ob svojem visokem podstavku do največ 'ga učinka.
Stopnišče frančiškanske cerkve je pred vo-m'm prometom zavarovano s stebriči-odnašaloi. kakršni varujejo rud* Prešernov spomenik, a voda z nagnienega trga se bo rudi ob najhujših nalivih prav naglo odtekala v požiralnike ob krogu med ^ent-petersko cesto, tromostjem in \Volfovo uli<~o.
Prešeren ostane še vedno na seden.em svojem mestu, pač pa podero sedanje trs n;šoe. ker dobimo nova mod*rna stranšča in ce'n prhe pod tromostjem na obširnem nrottom. kjer »sedaj stoji «*tran'šče. ns zgrade majhen ličen pavilion za prodajo tobaka časopisov m cvetlic k: ne bi prav nič motil nogleda na reklamne table *n napise na Ma'eriev; hiši. a ko fe »"»a tej shrani  dvigne  nova   Ma'eri«pva na1a?a oai
nr«d rtio postavijo tud' Prešernov spomenik. k; bo z največjo silo nrivlar>*l oči vs^h pe-^pfoT na novo trgovsko oalačo
Kdai prično trs preurejati, je odvisno še oH nrornetn'li *tritc<wniflko*w ^endar i* t»a Plečnikov načrt *ako mojstrsko reši* arhitektonsko enotnost trsa kor mestnega središč'« da la>»ko upam<-» na Čim *vtre*ši pri-čVte-k d^'a. k' ie ;7~vedliii^ * prav skromnimi sredstvi in iStse potrebno A. G.
popihala za njim in precej je morala iztegniti noge, da ga je dohitela. Pri taksnem teku so ženske vedno hitrejše od Nurmija. Takoj ga je dohitela in ni treba še omenjati« da je bila s tem tragedija
končana in da se bo zopet nadaljevala ob vsaki priliki m nepriliki. Nekdo je dejal, da je ljubezen večna klobasa in ni se mnogo zmotil, treba mu je pritrditi v to-tika. da zamenjamo klobaso z zanfinico.
V Ljubljanico naj skočita
Hudo Je, Če človeku zavre kri in Če mu začne pokati srce
Ljubljana, 6. avgusta.
Ljudje so včeraj popoldne navdušeno opazovali ob Ljubljanici drva mlada človeka. Nekateri, ki si niso upali v bližino, so mislih', da sta pijana. Nekdo se je ču-dii, češ da je kirjub vsem Jobovim tožbam na svetu še vedno toKko pijancev. Pa se je razhudil stari Ljubljančan, češ da so vse to le Iarifari o slabih Časih in da se Hudem ni nikdar boMe godilo kot zdaj.
Pesimist je pa ugovarjal: — Le poglejte, kako sta obupana! Ko se fijudem godd dobro, se ne »kloftajo«!
— Ali pa predobro! V Ljubljanico naj skočita!
Medtem so se pri vseh hišah ob Ljub-lianici odpirala okna in celo H zaspanih dalmatinskih vinotočev so prilezli na svetio čudni vinski bratci, ki so sicer vaieni vedno hrupa ter kričanja. Cm o oblečeno dekle je cvililo na vse žive in mrtve. Na kaj takšnega v Ljubljani nismo navajeni podnevi, le ponoči slišiš tudi takšne koncerte. Zaušnice so deževale kot ob najhujši uri toča. Z nasprotnega brega so podžigaLi fantalini fanta, naj še zamahne. Ni ga bilo treba mnogo podžigati, vsa ljubezen mu je prešla v pesti, ki jo je kazal na najboli zgovorne načine. Ker je pa bilo radovednih oči le preveč, sta odrinila naprej mimo starinarjev proti šentjakobskem mostu. Starin a rji so prilezli na svetio izza kupov obleke in starih skrinj, nekateri laudue so na pridrveH na cesto iz
stanovanj kar bosi.
Zadeva seveda ni bila tako strašna, rnorda se je zdela najstrašnejša le zaljubljencema in tistim opazovalcem, ki niso šc preboleli enakih bolečin. Strašno je pač, če ti zavre kri in začne pokati srce, l\xt-die so še vedno enaki, čeprav so že zdavnaj minili romantični časi. Ljubezen je najvišji imperativ, zaušnice pa niso nič manj vzvišene, če padajo v tako vzvišenih namenih. Nesrečneža sicer nista o tem filozofirala, ko sta hitela k stražniku na Cojzovo cesto, stvar je postala povsem prozaična. Za stražnika se sicer nista niti zmenila, a ker sta šla mimo njega tako ponosno obenem pa obupano, se je stražnik sam pozanimal za r*iune bolečine in neoVomno so že prej prodrli do njega kriki ranjene ljubezni.
Ona je prav milo jokala ter si otirala delikatno debele sotee. on je pa kar izginil za njenim svršnikom, pa ne le zato, ker je bolj mirolpubue postavice na pogled, temveč zaradi tega. ker je bHa njena bolečina tako strašna, da je mora" stražnik odpreti vse registre, da jo ie potolažil. Seveda sta oba vso zadevo omilila kolikor se ie dalo. vsak po svoje, in nazadnje ni bil nihče kriv in nihče prizadel Fant jo ie samozavestno ubral sam navzgor po cesti, d očim je stražnik še vedno tolažU nežnejšo polovico. Ko je pa fant že odšel, ni imela stražnikova tolažba za njo nobenega pomena. Kmalu jo je
še en »čudodelni" zdravnik
V Berlinu leči ljudi po novi
rojak
LJubljana, 6. avgusta. O Poljšaku so zadnje čase glasovi utihnili, zato bomo pa načeli menda debato o drugem »čudodelnem« zdravniku, ki je pa začel ljudi zdraviti v tujimi in ne doma .kakor Poljšak. Gre za g. Martina Ko j ca iz Središča ob Dravi, ki ga je zanesla usoda v Berlin, kjer je začel zdraviti ljudi brez zdravil, brez operacijskih instrumentov in brez bolnic. Seveda rti naš m*
psihozdravilai metodi naš Koje
nem delati mu reklamo, ki je po pisanju nemških listov menda itak ne potrebuje, pač pa hočemo povedati samo to, kar so povedali že nemški listi, da bo tega »čudodelnega* zdravnika poznala tudi naša javnost, saj je naš ožji rojak. Mnogi nemški
listi so že priobčiti o Martinu Kojcu daljše razprave, oglasili so se pa tudi možje znanosti, tako prof, dr. Jules Siber, ki piše o epohalne m preokretu na polju zdravilstva in imenuje Kojca reformatorja.
Koje leči bolnike po novi psihoxdrav.il-nri metodi Prof. dr. Siber prava da je njegovo temeljno načelo izločiti zdravila in podobne zdravilne pripomočke kot nebistvene in prepustiti lečenje naravi sami. Kojc pa ne leča bomokov z zdaj tako razširjeno psihoterapijo odnosno magnetopa-rj-jo, ki sega po hipnotičnih in sugestivnih pripomočkih, temveč pripravi bolnika do tega, da se potom individualnega psihološkega vpliva nauči upravljati svojo naravo zavedno iz lastne moča, da dobi trdno voljo in močno hotenje po ozdravljenju. Največjo važnost polaga na bolnikovo voljo, na to, da bolnik intenzivno želi in hoče ozdraviti. Zdravnik mora biti po njegovem mnenju bolnikov pedagog in njego, va naloga je vzbuditi in krepiti podzavestno bolnikovo voljo, njegovo željo po ozdravljenju. Gre torej za lečenje bolezni izključno s pomočjo utrjevanja in stopnjevanja duševnih sil.
Kojc je baje dosegel že prav lepe uspehe, ki o njih obširno poročajo razna nemški listi. Med drugim je baje izleći 1 živčno težko bolno soprogo uglednega berlinskega odvetnika grofico Schulenberg, znano prvakinjo v tenisu. Grofica je morala zaradi svoje bolezni opustilti vsako športno udejstvovanje in zadnjih deset let mirnega spanja skoraj sploh ni poznala. Berlinski zdravniki so si zaman prizadevali vrniti ji zdravje, po konzultiranju psihoterapevta Kojca je pa v 14 dneh popolnoma okrevala.
To so informacije o našem rojaku, ki smo jih posneli po nemških listih, strokovno sodbo o Ko j cevi metodi lečenja pa prepuščamo v to poklicanim strokovnjakom.
Naši so vrtovi vsega sveta
Krasen spominski članek Gabriele Preissove o pokojnem vseuč. prof. dr. Jesenku
Pod naslovom »Naši so vrtovi vsega sveta* priobčuje slavna naša prijateliica med Cehi ga. Gabrijela Preissova v »Narodni Politiki« pokojnemu vseučiliškemu profesorju dr. Franu Jesenku posvečen spominski članek, ki v njem pravi meo drugim:
»Prehodila sva skupaj, dragi prijatelj, leta 1915 kos bridke, neskončne poti. Vas je hotel uničiti z denuncijacijo vaš davni tovariš, mene pa nedavni gost in ko sva se v tej človeški preizkušnji ozirala po opori davnih prijateljev, jih je v tem težkem trenutku zakrila neprodirna megila. Ni jih bilo... Tedaj sem vas vprašala, v kaj lahko še verujeva jutri. »Naši so vrtovi vsega sveta in — solnce,« se je glasil vaš odgovor in izpregovorili ste o pšenic-nem klasu, ki ga hočete izpopolniti.
Tako neverjetno mlad se mi ie zdei ta 40 letni slovenski fant temne polti, izbočenih ličnih kosti in prekrasnega nasmeha svojih vedno žarečih oči, ki je v tei najhujši človeški bedi hotel še verovati v vrtove. Seznanila sva se pred božičem L 1914 v Milovicah. Dr. Jesenko je nosil takrat uniformo rezervnega nadnoročnika in dodeljen je bil stražarski službi ujetnikov, kjer mu je poveljnik taborišča polkovnik Halbaerth, moi mož. poveril nalogo tolmača, kajti ta nadarjen mož je obvladal ruščino, francoščino, nemščino, italijanščino in švedsčino, a v nekaj tednih se je naučil lepo tudi češčine.
Sem Slovenec dr. Jesenko, se mi je javil prvič in mi krepko stisnil roko. Spogledala sva se in ž« je naju družilo popolno razumevanje. Nasledtrjega dne je prišel iz taborišča, kamor nisem smela zahajati, mimogrede k meni v mestece m mi priporočil v popolno z a trpanje plemenitega zdravnika dr. Fursta. Tako smo začeli lavino našega tedanjega straha in groze zadrževati s človeškimi rokami, zlasti pa s sočustvujočimi zdravniki, kakor smo pač mogli. Dr. Furst in dr. Jesenko sta odnašala pod bluzami na prsih in v skromnih zavitkih čiste srajce, robce, cigarete, šunko itd. Darila smo pošiljali celo ruskemu polkovniku, ki je imel vsa kvo-sti razbite hi ki ga je mogla izločiti samo smrt Dobival je od nas tudi močne alkoholne pfjače kot edino uteho in komaj je prisijaJo v marcu toplejše solnce, že je
delal botanik. Jesenko za uboge, pohabJIe-ne ujetnike klopdce, urejevale so se jim tratice ter sadili grmički in drevesca, da bi imeli razvešel j i vej ši razgled v mračni dolini.
— Ta uboga drobnica mi že poseda tam kakor lastovke, drug s komolcem kraj drugega, samo da bi jih lahko tam več sedelo, mi je pravil radostno. Nekaj ruskih knjig se nam je posrečilo zbrati, prof. Pekar jih je nam pošiljal in stisnil mi je bankovec v roko »za priboljšek«. Tako so dajali mnogi od vsega srca. Ko je pisatelj Jirasek zvedel, da se da v MHovicah kaj utihotapiti v ujetniški tabor, je tudi prinesel lastnoročno moji zaupnici Lauerman-novi cigarete in žepne robce.
Seveda pa ni šlo vedno vse giadko. Tako nam je neke noči pobegnilo iz milo višikega taborišča nad 100 nespametnih častnikov, izkopali so si bili čudovito dolg podzemni hodnik, vodeč od njihovih barak h gozdu. Toda te uboge krte so Jemal« po-lovili m vsa njihova okolica jc čutila hujši pritisk in naša najboljša voKa je bila zadržana. Seveda s tem lahkomiselnim korakom nisva imela nič skupnega. Bila sva tudi zelo oprezna. Vendar se je pa zgodilo ,da je naju v aprilu rezervni nad-poročnik Otto Janesch iz LJubljane ovadil. Njegovo ovadbo so potrdili tudi rezervni častnflci nemške na rodnosti, večinoma renegati. Resnici na ljubo moram omeniti nekaj posebnega, da se namreč madžarski rezervni častniki niso hoteli pridružiti tej denuncijaciji.
Posledice za naju oba obdolženca so bile težke. Dr. Jesenko ie bil obdolžen veleizdaje, o meni so pa trdili, da vplivam na svojega moža v prid ruskim ujetnikom. V klavirju, ki sem ga na vloženo prošnjo sama naročila iz Prage za 400 ruskih častnikov, so bili baje natlačeni sumljivi spisi. V ovadbi je bilo tudi rečeno, da sem praznovala z ruskimi častniki njihov božič itd. Ko sva po nekaj mesecih preiskave po zasluzi naših dobrih sodnikov dr. Hausmanna. avditoria dr. Lichta L dr. srečno odnesla glave, sem odpotovala v Šamomi na Žitni otok. kamor je bil takoj po ovadbi premeščen moj mož, dr. Jesenka so pa poslali v drugo taborišče na severnem Češkem. Tam je moral obedovati sam, drugi častniki so se bali njegove družbe. Zvedela sem pa, da je našel moj slovenski fant veliko tolažbo v svojem nartjobšem delu. Uredi! si je bil pri vrlem posestniku Kratochvilu nekakšno poskusno stanico za svoje klasje in križanje pšenice z rž«n. Pri tem je tndi v širokem slovanskem smislu upal. veroval... in dočakal.
Zaman sem ga z zadnjo razglednico svarila: »Štedite s svojjm zdravjem, ne pozabite, da vam ni več 30 ali 40 let (ta razglednica je prišla v Ljubljano, ko ie bil dr. Jesenko že mrtev. Op. ur.). Toda morda je usti šalo ono božanstvo, ki je vanj dr. Jesenko vedno take pesniško veroval, njegovo edino sebično željo, ki sva si jo bila nekoč povedala »Da bi nam za vse to. kar smo to na zemlji najlepšega misifH, ne Mk> treba odkupovati si Človeške smrti s počasnim trpljenjem,« je dejal. »Da bi padli v neslutenem trenutku, kakor ptica, ustreljena na poleta.''
Večno mlademu slovenskemu fantu se je ta žetja Izpolnila. Na njegovem grobu bodo rasle in cvetele rože, ki jih je tako zvesto ljubil, a skriarnjčki se mu b:)ćo zahvaljevali, da je tako neskončno ijubU njihovo najpristnejse carsive, polje in vrtove*
Dve novi planinski postojanki
Ljubljana, 6. avgusta.
Našim turistom in amučarirm. katerih vrste se od leta do leta ni^o^c, • obetata dve novi postojanka, ki jih na m rra vata zgradita za turis».ii.o in zimski sj" ~* ? i-služni društvi TK Skala in smuč"' ' iub Ljubljana. Obe postojanki začno liti že prihodnjo pomlad.
Agilna TK Skala, ki je lani doprinesel dokaz svoje delavnosti in življenjske spo-sobnosti z veličastnim filmom »V kraljestvu Zlatoroga«, je že dolgo razmišljal, da bi sd zgrad/pl primerno planjinsko postojanko, ki bi poleti služila turistom, pozimi pa smučarjem. Odbor se je končno odločil zgraditi lepo pAam«rna]ko kočo na Storeč vrhu nad Planino Vogel njd Bohinjem. Planina Vogel je krasen smičarski prcicl, njeni tereni slove kot idealni.
Odbor TK Skale je kupil t,J gospodarskega odbora skupnega sveta za planino Vogel, vas Bohinjska Bistrica, na Storeč vrhu primerno zemljišče. Ker pa zemljišče nekoliko visi m da zniža gradbene stroške, se je odbor obrnil s prošnjo tudi na šumsko upravo, da mu odstopi del sveta, na katerem bo stalo pol stavbe. Koča bo na ta način stala na zemljišču, od koder bo krasen razgled na Triglavsko pogorje.
Odbor je v Bohinjski Bistrica tudi že naročil les za kočo. Les je že pripravljen, vendar se mora čez poletje temeljito osušiti. Jeseni bodo koci na Storeč vrhu položili temelje, spomladi pa bodo započeto delo nadaljevali. Koča bo imela na razpolago okoK 25 prenočišč, oskrbovan« bo pa po potrebi poleti in pozimi. Agilnemu TK Skala gre za njegovo inicijativnost in po-žrtvoval nos t vse priznanje; Skalaši zaslužijo, da jih pri njihovem delu podpre tudi javnost.
Drugo planinsko in s m usko postojanko začne spomladi graditi Smučarski k rub Ljubljana. Koča bo stala na Mrzlem studencu, kjer so najidealnejši smuški terend. »Ljubljana« ima v načrtu gradnjo velike in komfortne postojanke, ki bo imela 88 prenočišč. Tudi temu klubu, ki je pred leti preuredil kočo v Tamarju in jo adaptiral za zimsko postojanko, gre vse priznanje,
Sport
— Juniorske tekme za pokal SK Ilirije.
Na lerto&nj'i razpis juniorskih nogametmih tekem za prehodni pokal PTC Utrfje, ki ga branijo od lan»i junkxrji S6Jv Maribora, se je odzvalo 9 Uu-hljanskdh <tn 4 mariborska moštva. Tekmo v Marfbom bo or^anilzirai SSK Maribor v sporazumu s SK s^eznt-earjem in SK Rapidom, glede ljubljanskih tekem je odločil medkJubek4 odbor na soji ', v sredo, da se vrši prvo, ezdoč&kio koAo po pokalnem eistenm nr nedeljo 7. t, m.; Best moštev bo ugralo nadaljne tekme j>o štetemu na (točke vsako v vsaktrn po eno tekmo 14. trn 15. t. trn. Termin za finale med mar ©ovalcema ljubljanske in mariborske aku-p4ne bo določen naknadno. Ljubljanske tekme L kola so bile izžrebane xa nedeljo 7. t. m. v naslednjem redu: ob S. na prostoru SK Hermesa r Siski Henmes : 'Istra, na prostoru SK Jttrtje ob 8. MJadilka : Morava in ob 9.30 Ilirija EL : Drava; Ilirija I. gre brez tekme v prihodnje kolo. Svoboda in Jadran, ki sta ee prijavila naknadno, po izvršenem žrebu, bosta igrala 14. t. m — Moštva, ki bodo izpadla v prvem kolu, bodo odigrala de tolažlLno kolo, zmagovalec igra v nadaljiiih tekmah. Med-k&ubelki odbor je odločU zaradi varovanja splošne dlsoipline, da pni LNP verificirana junioarji. ki so kaznovani s prepovedjo igranja, ne smejo igrati v pokalnih tekmah, dokler jim perepoved ne poteče. Med-klubskL odbor opozarja tndi še enkrat, da ee morajo igralci pred vsako igro izkazan s krstnim lastom aH s šolsko knjižico; starostna meja je letnik 1914. Vsako moštvo man posta-vti-toi sa svojo tekmo Po enega stranskega sodnika. _       M. O.
— Športni klsb >Disk«, kolesarska sekcija v Domžalah razpisuje medklubske kolesarske dirke v nedeljo 7. trn. kot prvi del prireditev letošnjega khrbovega športnega dne. L Prvorazredni; Domžale - Vransko -Domžale km 75. IL Junior ji: Domžale -Trojane - Domžale km 53. III. Novinci: Domžale - Lukoviea - Domžale km 20. IV. Težka skupina:: Domžale - Krašnja - Domžale km 30. V. Seniorji: Domžale - Jarše Mengeš - Domžale km 6. VL Polževa dirka: Domžale kolodvor - trgovina Menart 80 metrov. Za vse skupine so razpisana lopa darila in kolajne. Vozi se po pravilniku koturaškoga saveza. Pravico starta imajo vsi verificirani Slani klubov KSKJ, pravico starta pri polževi dirki ima vsakdo. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Držati ?*• ima eostnopolicijskega reda. Startne Številke ee dobe na startu proti kavciji Din 10, ki ee ob vročitvi vrne. Start ob 8. uri pri igrišču SK Diska, cilj i sto ta m. Pijavnina Dfn 10, za polževo dirko Din 5. Dirka se vrši ob vsakem vremenu.
CE SE >PESNIK« OŽENI
— AH je tvoj papa še vedno tako hud na pesnike? Zadnjic je trdil, da H za vse na svetu ne dal hčerke pesniku. Si mu dala precrtati Karlove stihe?
— Sem. In papa je takoj privolil, da se vzameva. Dejal je, da šele zdaj vidi, da ne dobim za moža pesnika.
DOBER TRGOVEC
— Tu imate 30 Din za kuro, ki sem jo povozil z avtomobilom.
—Dajte ml vsaj pet kovačev, gospod, kajti petelin je bil strašno zaljubljen v njo in ni izključeno, da ga bo ta udarec ugonobit
^SLOVENSKI NAROD«, <bt «. avgusta 1033.
•t«* 177
JUTRI OB 16. URI
JAUHA TELOUflDBA
SOKOLSKEGA DRUŠTVA ŠTEPANJA VAS
Dnevne vesti
— Odlikovanje, S kr. ukazom so bil! na predlog ministra za telesno vzgojo odlikovani z jugoslovansko krono IV. stopnje dr. Janko Rak, sreskri sanitetni referent v Gornjem gradu, z redom sv. Save IV. stopnje Franjo Koševin, javni beleinik v Gornjem gradu, in z redom sv. Save V. razreda Viktorija Žitkin, zasebnica v Gornjem gradu.
_ Iz državne službe. S kraljevim ukazom je bil na predlog filnancnega ministra imenovan za višjega finančnega tajnika pri finančni direkciji v LJubljani FHIp Orel rx Banjaluke, v gozdarski slu ž M so napredovali za ano položajno skupino: Vhšul šumarski svetnik pri šumarskom odseku banske uprave v Ljubljani Karel Tavčar, višji šumarski svetnik m upravitelj Šumarske šole v Mariboru Zmago Z1-renfcld, šumarski referent pri sreskem na-cerstvu v Mariboru višji", šumarski svetni* Emil Pupis, podšumar v LJubljani Alfred Buzdah; v Litiji: Rafael Bum i k, v Škof ji Loki Franjo PH možic, v Sloveirjgratlcn Edvard Semec. v Gornjem gradu Alfred Majzenovič. v Krškem Anton Knez in kot višji tehnični manipulant pri šumarski direkcij!! v Ljubljani Srečko Zalokar.
— Iz banovinske služb«. Imenovana sta za banovmskeera ceartnegpa nadzornika uradniška. pripi«.vnfka pri sreskem cestnem odboru v Ljubljani Jan Vladimir in za banovinskegn kmetijskega svetnika pri sreskem načelsrtvn v Radovljici dosedanji pogodbeni sreski kmetijski referent isto-tam inž. Ivan Rata j.
— Imenovanje v državni službi. Uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu 1 Frevaljah Sadnek Kober", je imenovan za arhivskega uradnika v X. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu: policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani Leveč Andrej je imenovan
za policijskega stražnika ni. razreda na dosedanjem   službenem mestu.
- Iz »Službenega lista«. vSlužberd lisi
kr. banske uprave dravske banovine« št. 62. z dne 6. t. m. objavlja zakon o spo-razmrru o kllringu med Jugoslavijo in Švico, pravilnik za obročno odplačevanje starin dol epov recralnega davka in prispevkov v bratovske skla Inice. cenik za sadike :z banovinskih gozdnih' drevesnic v dravski banovirri za leto 1932 m 1933 ter dve objavi banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
— Razpust društev. Društvi »Krajevno mrruženje vojnih invalidov v Kozjem« in >POdružnica lesnih delavcev v Sevnici« sta razpu-ščeni. ker nimata pogojev za pravni obstoj.
— Anketna komisija pri mednarodnem oradu dela. V smis-Iu Čl. 40 2. versaillesse mirovne pogodbe je bila pri mednarodnem uradu dela v ženevi ustanovljena anketna komisija z nalogo proučevati vprašanje, k~ je izzvalo proteste proti neki državi. Ka predlog našecra ministra za socialno politiko in narodno zdravje in po zaslišanjn prizadetih organizacij je upravni svet mednarodnega delovnega urada na svojem 57. zasedanju izbral Kot za&topnike naše kraljevine v tej ajiketni komisijč odvetnika Vaso Jovanoviča za delodajalce, Filipa TJratnika, tajnika Delavske zbornice v Ljubljani, za delavce, in dr. Ivana Krbeka. vseučiL'.ŠKega profesorja in zagrebškega župana kot nevtralno osebo. Tajnik FiliD Uraitnik bo zastopal delavce tudi kot porotnik pri reševanju delavskih sporov.
— K šolnini na srednjib šolah. V petek 29. julija smo poročali, koliko bodo morali starši letos plačati šolnine pri vpisovanju svojih sinov in hčera v srednje Šole. K temu priobčuiemo še naslednie informacije: Za učence državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev, ki plačujejo le uslužben-ski davek, izdaja potrdila pristojni državni ah samoupravni urad, pri katerem prejemajo roditelji plačo. Ako plačujejo roditelji razen uslužbenskega davka še kak drug davek, morajo predložiti tudi potrdilo davčnega urada. Za potrdffla je treba zaprositi s kollkovano vlogo (5 Diti) in priložiti 20 Crin kolek za potrdilo. Za vprs vsakega učenca je treba izpolniti kakor dosflej posebno prijavo; kolkovina za to prijavo znaša na srednjih šolah Din 50.—. Poleg tega se plača za vsakega učenca taksa Din 20.— za zdravstveni fond po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev.
_ Kontrola uvoza in Izvoza mamil. Za irvrsevanje zakona o mamilih je minister za finance predpisal dopolnilo navodil št. 43.297 z dne 21. decembra 1931. Navodila se takole dopolnijo: V smislu čl. 5 teh navodil bodo carin ar ne zahtevale, naj se poda pri deklariranju pri uvozu in izvozu mamil, kemikalij, zdravil, zdravilnih specijalitet itd. izjava, aJ1 vsebuje deklarirano blago mamila akl ne. Pri pregledu dotiču e^a blaga po čl. 6 omenjenih navodil se bo kontrolirala tudi točnost te izjave. Če pregled dožene, da vsebuje prijavljeno blago mamila, v izjavi pa to ud navedeno, bodo carin ar ne uvedle kazenski! postopek po Čl. 23 zakona o mamilih. Kateri izdelki ee smatrajo za mamila, je določeno v členu 1 in 2 zakona o mamilih. Za pregled deklaracij po čl. 6 navodil določeni kemik bo v vsakem primeru ugotovil točnost prijave In izjave v deklaraciji. Razen tega bo s svojim podpisom ▼ deklaracije Se posebej ngotovil, aH ni prijavljeno blago vsebovalo mamil. Carin ar ne bodo morale gledati na to, da se t vsem ravnajo po danih navodilih In po tel odredbi, kadar gre aa uvos ali izvoz mamil, da se tako prepreči vsak uvos ali izvoz mamil, ki niso opremljena s potrebnimi dovoljenji aH pa drugače nasprotujejo tem navodilom. Pre-
stopki carinskih organov, kakor tndi nezadostna pažnja v kateremkoli pogledu s« bodo najstrožje prek on tzroliraH vpričo kemika.
— Kongres zdravnikov. Dne 25., 26. in 27. septembra bo v Vrnjački Banji kongres jugoslovenskega udruženja zdravnikov. Na dnevnem redu so zanimiva vprašanja iz zdravniške stroke, kakor tudi .'z zakonodaje, ki se nanaša na zdravniški pokldc. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem po železnici četrt in s ko, za potovanje s para i kil pa  polovično vožnjo.
— Poškodovani kuponi obveznic državnih posojil. Po členu 12 pravilnika za izplačevanje obveznic in kuponov ne smejo pošte izplačevati poškodovanih kuponov, na katerih ni serije ali številke ali na katerih je natisnjena napačna serija aH številka Pošte morajo take kupone proti re-verzu odvzeti in jih poslati generalni direkciji državmih dolgov v nadaljnje poslovanje.
_ Angleške vojne ladje v Boki Kotorski. V Boko Kotorsko je prispela eskadra angleških vojnih ladij. Na čelu eskadre so priplule admiralska ladja >Ellsabeth<.. >Revenge« m matična ladja za letala >Gloriouth«. V kotorski lukJ so Angležem priredili prisrčen sprejem. Angleško bro-dovje ostane v Boki Kotorski do 15. .avgusta. Angleški mornariški častniki prirede več izletov v bližnjo okolico.
— Nagrobni spomenik Heinzu Miillerju. V juniju leta 1930 se je nad triglavskim ledenikom smrtno ponesrečil nemški turist, akademik Heinz Mtlller Iz MonaKove-ga. Pokojni je bil predsednik akademske ga turistovskega društva v Monakovem Da se oddolži njegovemu spominu, je zbralo društvo primeren denar in naročilo v Mojstrani lep nagrobni spomenik. Spom«r-nilk je bil te dni dogotovljen in odkritje bo v četrtek ob 11. dopoldne na pokopališču na Dovjem. K pietetni svečanosti so bila povabljena tuđi SPD, TK Skala tu druga  društva. .
— Nova telefonska zveza. Z odlokom prometnega ministra se dovoli telefonski promet med Vinico pri Varaždinu z vsemi kraji v Franciji. Ta promet se začne 15 avgusta. Taksa za navaden razgovor za enoto razgovora treh minut znaša 5.55 zlatih frankov, pri čemer pa ni všteta terminalna taksa v korist francoske uprave, ki se bo plačevala različno, s katerim krajem se bo pač razgovor vršil.
_ Delovni klub v zagrebškem občinskem svetu. Včeraj dopoldne se je zglasllo pri novem zagrebškem županu več nov*L obči.nsk:h svetovalcev pod vodstvom podžupana Pavlina ter obč svet Bajde In To bačnika, ki so županu povedaM, da so ustanovili svoj delovni klub. N.l se jasno, kakšni so cilja kluba.
— Oddaja zgradbe objektov in cest v Novem mestu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 24. t. m. pri komandi drav SKe div. obi. v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.
— Izlet na romarsko goro Smuk pri 8e
miru priredi prostov  gasilno društvo v Se miču  v nedeljo  14.  t. m   Postreglo se bo s pristnim semifanom.    pečeni    janici n* ražnju i. t. d., na sporedu so pevske točke šaljivo srečkanje i. t. d. Cene izredno m? ke! Vabijo se vsi okoličani, kakor *.jdi iz letniki,   posebno  oni.  ki   pridejo  v nedelje s posebnim ljubljanskim vlakom, da ne zamude redkega narodnega vsakoletnega st stanka na tri četrt ure oddaljeni romar3k gori  Smuk. Starinska  cerkvica, razvalin« staroslavnega   gradu   Lichtensteinov. tipič ne slovanske zborovalne  lipe.  predvsem p*> krasen   razgled  po vsej   Bel okra j i ni, opaši* ni z obmejno reko Kulpo ter bližnjo Hrvai sko. Pregledna točka vseh belokranjskih »t. hrvatskih vinskih goric ter cerkvic do pravo slavnih  Zumberfanov   Pota na goro Smuk ve diio Čez osrčje Semiške  vinske  gorice, po sute z mnogimi vinskimi  hrami in zidam cami. kjer se zamore nabaviti pristna vin ska kapljica od 8 1 naprej po 3 Din dalje Odhod z gore Smuk je mogoč tudi na dru go stran  hriba, skozi senčne grozdove, na pol    ure    oddaljeno    žel.  postajo Kožnido Perbišje.     Izredna   prilika   osrleda SvmiSke sorice.  to ie  pravesa  dela  Belokrajme. ob priliki prošcenja na Smuku,   zato vabimo k Številnemu posetu.
— Dobave. Dlreko/ja državnega rudnika Velenje sprejema 1o 13. t. m ponudbe gle-de dobave 100 komadov hrastovi n pragov — Diresoija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave krovne lepenke. Predmetni oglas! z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani Interesentom na vpogled. _ Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave knjig za matrike; do 16. avgusta t. L pa glede dobave parnih ventilov in 50 komadov električnih žarnic
— Popravek. V včerajšnjem poročilu o rzpremembi v upravi dravske sekcije UPU ie zagrešil tiskarski Škrat bistveno napako. V zadnjem stavku se mora ora-vino glasiti ... ki na imajo, kakor se vidi (m ne kakor se zdi) mimo vest m čMate roke. *
— Vreme. Vremenska napoved Dravi, da bo pretežno Jasno m da bo temperatura narasla. Včeral je Mio sko ral po vseh kraMb naše države megleno, deževalo le v Mariboru, Zagrebu. Beogradu ki Sarajevu. NajviSja temperatura }e znašata v Skopliu 28, v Ljubljani 27. v Zagrebu 24.
v Mariboru 22. v Beogradu 20 in v Sarajevu 18 stopinj. Davi ie kani barometer v Ljubljani 766.6, temperatura Je znašala
— Nesreče ie nezgode. Včeraj so v bolnico pripeljali več ponesrečencev- Poljska dninarica Marija Vidmarjeva, stara 68 let, is Zagradea pri Novem mestu, js padla po stopnicah in zadobila resnejše notranje poškodbe. — Franca Gorišek, 34-letni delavec is Medvod, je včeraj obiral jabolka. Padel je s drnv asa to si zlomil levo roko. — Fran-Ogrin, 19-letni zidar iz Domžal, je včeraj popoldne padel s stavbnega odra in zadobil
resnejše notranje poškodbe. _       Marijo Ko-
vičevo, 3-letno delavčevo hčerko z Brezovice pri Kamniku, je s vozičkom vred prvr-nil njen bratec Deklica si je zlomila levo nogo.
Zobni atelje L. Bitenca
ZOPET REDNO ORDINIRA
_ Valika skupščina Ciril - Metodove družba se vrši letos v Slovenski Bistrici dna 11. septembra. 425n
_ Neveste so se pocenile. Med muslimani je razširjen običaj, da kupi ženin nevesto od njen.;h roditeljev. Doslej so muslimanski ženini v južni Srbiji in po drugih krajih plačevali neveste po 10.000 Din. gospodarska kriza je pa pritisnila tudi na to kupčijo in fantje so začeli razmišljati, kako bi prišli ceneje do nevest. Odlični muslimani nekaterih »rezov v južni Srbiji sv* se posvetovali, kako bi ta zastareli običaj odpraviH. Sklicano je bilo veliko zborovanje muslimanskih prvakov, Isu so sklenili, da se bodo neveste, v bodoče prodajale po 2500 Din.
~ Samomor profesor!a. Včeraj zjutraj se je ustrelil v Zagrebu prof. Ojorgie Vu-letić in sicer iz strahu, da bi ne doživel splošnega duševnega poloma. Profesor je bdi zelo nervozen in zadnje dni močno potrt Svoii ženi jc zapustil kratko poslovilno pismo, ki jo v njem prosi, naj mu oprosti, da si ie končal žrvijeoje, kar je stori!
iz strahu, da bi ne zblaznel.
— Senzacija v Zagrebu. Včeraj so imeli
Zagrebčani pravo filmsko senzacijo. Neki trgovec je pustil v bitižini mesta sežgati pet vagonov starih cunj. To blago je pred kratkim prodal nekemu ameriškemu podjetju in bi ga moral odpraviti na Su&ak ter naložiti na ladjo. Carinske oblasti so zahtevale, nać bi za to blago plačal carino, česar pa ni hotel storiti, zaradi cesar je razveljavil pogodbo z ameriško tvrdko in blago zažgal.
Pri ljudeh 2 nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo-sefove grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa. Zdravniki za srčne bolezni so so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkili oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike, »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Oskar De v na sadnji poti. Včeraj ob 17. se je vršil iz kapelice pri Sv. Križu pogreb skladatelja Oskarja Deva. Že davno pred napovedano uro so začeli prihajati h kapelici   najodličnejši   predstavniki naše? javnosti, raznih uradov, korporacij m dru štev. Po cerkvenih opravilih so pevci Hu-badove župe zapeli žalostinko >Usli£i nas-., nato se je pa začel pomikati žalni sprevod na pokopališče    k  rodbinski grobnici. Za pevci s praporoma Ljubljanskega Zvona in Glasbene Matice so nosili krsto, za njo ^ pa stopali užaloščeni sorodniki, ki so jim sledili predstavniki oblasti, med njimi poa ban dr-  Pirkmajer,    senator dr. Ravnihar mariborski župan dr.  Lipold in dr., polno številno so bili zastopani člani mariborska ga in ljubljanskega sodišča, v žalnem sprevodu je bilo tudi več univerzitetnih profe sorjev itd. Ko so položili krsto v grobnice, se je poslovil s toplimi besedami od pokojnega dr. Ravnihar v imenu Glasbene Mati ee. v imenu združenja jugoslovenskih koiu ponistov  in kot njegov  osebni prijatelj pa skladatelj g. Emil Adamič. Pevci pod vodstvom g. Zorka Frelovca so zapeli zalostin-ki >Vigred< in >Gozdič<, in s tem zadnjic počastili   spomin   velikega pokojnika.
—lj   Poljski   inienjerji  - železničarji * svojimi družinami, ki so na popotovn.nju po naši drŽavi, prispo popoldne ob po! 17. t Bleda na glavni kolodvor,, nato si pa ogledajo naše mesto in po večerji, ki jim jo priredita    železniška    direkcija in Združenje jugoslov.  železničarjev   in  brodarjev, odpotujejo opolnoči z brzovlakom proti Zsgrebu odtod pa na morje ter dalje v Beograd in najvažnejše kraje države, kjer ostanejo 14 dni  Poživljamo občinstvo, da se v največ :em  številu udeleži  sprejema dragih nam gostov iz mosročne bratske repub!. Poljske
— Islet aa Gorjance preloien. Radi n* predvidenih zaprek moramo odgoditi izlet na ugodnejši Čas — Društvo >Krka< m EOJUU.
— Trrovri   avtomobilih   ii Ljubljane
se odpeljejo na zborovanje slovenskega trgovstva ▼ Mariboru jutri točno ob 5. un zjutraj izpred kavarne Evrope. Trjjovei av tomobilisti, pridružite se k skupnemu odhodu in manifestaciji slovenskega trgovstva Ostalo treovstvo pa vabimo, da se odpelje s prvim vlakom, ki odhaja ob 5.20 zjutrai Legitimacije za polovično vožnjo se ^obe v Trgovskem  domu.  Zdru*enje trgovcev.
—lj čuvajte maslo pred selncem! Malo je dobiti na našem trg*u dobrega masla, pa še s tem se ravna tako napravimo, da če bi bilo prt prinosu tudi prvovrstno, se v razprodaji pozneje takoj pokvari. V mislih Imam pred vsem nase branjevke. pa tuoM nekatere manjše trgovine tn konečno mno ge nase gospodinje, ki izpostavljajo maslo ne samo ton loti. temveč tudi solncu. Na soLncu postavljeno maslo se nam a h pokvari in sicer tako, da postane blede lojaste
barve, i neprijetnim okusom po starem pokvarjenem otfu. Ta poškodba masla se
iz vri pod vplivom toplote, zraka in soln-ćnfh jarkov, ki featsčo okisllčnjedo. Takoj po nakupu je torej maslo snrandti aa triadnem temnem prostoru. Na trgu ga je pa vsaj očuvati t senci ati pa imeti salo pripravljene oman.ee, katerih steklo bi moralo brti prevlečeno s rumeno barvo, ki zabranjuje pristop solnčnlm žarkom. Kakor z maslom, tako bi morali postopati tudi s mlekom, ki je takisto po svoji tol-sči podvrženo poškodbi, ako pridejo do njega aoinoni žarki. F. P.
_lj Sokolske društvo stapanja vas ima jutri ob 16. svoj letni javni nastop na letnem telovadišču poleg svojega doma ob gostilni Kregar v S te panji vasi. Pri telovadbi, kjer bodo domači in tuil gostje občudovali tudi prekrasne simbolične proste vaje na skladbo >Buči morje Adrijansko<t. bodo prvič nastopili s prostimi vajami tudi starejši člani pod vodstvom svojega častitljivega, a še vedno junaško krepkega zaslužnega staroste br. Slane. Pri vsej prireditvi bo Igrala godba 40. pespolka, a po skrbnih in marljivih pripravah smo se preverili, da bo telovadba pod vodstvom vzornega načamika br. Rudla Žitnika pokazala največju napredek vseh vrst. Po telovadbi bodo gostje ostali s Člani v naj-prrjetnejši zabavi, za katero so pripravljeni krasni dobitki za srečolov un vse najboljše in najcenejše za želodec.
_]j Razpored zemljarine za davčno leto 1932. V smislu člena 121 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 192$ Ur. Mst 75-26 in točka 9 čl. 27 pravilnika k temu naznanjam, da je razpored zemljarine za davčno leto 1932 razgrnjem na vpogled davčnim zavezancem med navadnimi uradnimi uramd v času od 9. avgusta 1932 do vštetega 16. avgusta 1932 pri davčni, upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5-L. soba št. 3. O tem obveščam vse zemljarini zavezane stranke s pristavkom, da lahko podajo v zgoraj omenjenem osemdnevnem roku eventualne pismene ugotovitve računskega značaja zoper ipod-stave ali zoper odstotek dopoLnilnega davka pri podpisauu davčni upravi. — šef uprave:   davčni* inšpektor Starin.
_lj Kanalizacijska dela. Smoletova ulica je kanalizirana. Zasuti je ie še del jarka proti Kobaridsfo: ulici. Zdaj kanalizi-rajo svet od Kobaridske ulice proti tiru gorenjske železnice. Ker je zaposleno lepo število delavcev, pojde delo ob ugodnem vremenu urno od rok. V delu je tmli ka-nalizaoija Aškerčeve ceste preko bivšega Paichiovega vrta. Tako bo v kratkem ka-naklzirana vsa Aškerčeva cesta.
_lj Na fasade v mestu ljudje še vseeno niiso popolnoma pozabili. Tu In tam se s-tojl Ob kakšni hiši zidarski oder. V tem pogledu deželani marsikje prednjači jo meščanom; skoraj vsako leto si prebarvajo hiše, pa tudi notranjost prebelijo. pri nekaterih hišah celo po dvakrat na leto. V Ljubljani je mnogo hiš, Jci niso bile po-pravljeme in pobarvane že od potresa Precej Je pa tudL takšnih, ki sp jih gradili tedaj, ko je bila moderna naravna barva ometa in zato hiš sploh niso barvali. Na vogalu Bleiweisove ceste in Vrtače obnavljajo pročelje trinadstropne hiše 4z prej omenjene dobe. >Ta Mirju, Aškerčeva cesta st. 15, pa obnavljajo fasado še novejše vtte.
_Avtobusni    izleti Zveze za tu jaki
promet od 9. do 15. avgusta. V torek: Ljubelj Din 59 in Polhovgradec čez Vrz-denec (najstarejše freske v &loven»ifl) -Horjul - Vrhnika Din 49; — v sredo: Jezersko Din 59; — v četrtek: Logarska do-ldna Din 125 (s prehrano) in Visoko - žari - Vrhnika Din 65; — v petek: Ljuberj un Jezersko po Din 59; — v soboto: na morje v Bakar za trd dni s vso oskrbo Dio 350 Din ter v Dubrovnik vzdolž naše obale in nazaj čez Sarajevo - Jajce - Bihač -Plitvtl&ka jezera - Bakar. Ta lldnevni islet stane z vso prehrano m prenočišči približno Din 2000;  — v nedeljo: Logarska
dolina; _       v ponedeljek: Logarska dolina,
obakrat po Din 125. — Vozovnice, prijave in »Informacije pri vPutnikuc-
Strojna in elektrotehniška delovodska šola v Ljubljani. V letošnjem šolskem izvest j u tehniške srednje šole v Ljubljani je bik) naznanjeno. da se zaradi redukcije učiteljskega zbora letos ne bo otvori 1 prvi letnik strojne In elektrotehniške delovod-ske šole. Ker so se med tem zapreke Izravnale, se bo šola neprekinjeno vzdrževala in se bo tudi letos vpisovalo v prvi letnik, kakor na vseh drugih šolskih oddelkih od 1. do 3. septembra. Interesenti se lahko že prej za vse potrebne informacije obrnejo nstmeno ali pismeno na direkcijo tehniške srednje šole v Ljubljani.
_lj Društvo »Tabor<  vabi  svoje člane
in prijatelje, da se v Čim večjem številu udeleže emigrantskega izleta v Laško. Odhod jutri zjutraj ob 5.20 z glavnega kolodvora. Vožnja polovifna- Vozovi rezervirani. — Pri službi božji za žrtve fašizma lx> pel zbor »Tabora« pod vodstvom pevovodiv g. Venturinija. Orglar bo dirigent ljubljanske opere g. dr. Danilo Svara. 426-n
—lj Vsi gtrelci. lovci in ljubitelji strel skesa sporta so iskreno vabljeni, da ee polnoštevilno udeleže celodnevne okrožna tekme, ki jo priredi Okrožna strelska družina v Ljubljani na vojaškem strelišču n«« Dolenjski cesti. Vpisnina in cena municiji skrajno nizka. Uprava.
_lj Promenadni koncert se bo vršil jutri od 11. do 12. ure na Borštnikovem trgu. Popoldne rajanje pod staro Hpo z bogatim srečolovom. Vsi na Borštnikov trg! 427n
—lj- Namesto venca na grob pokojnega ravnatelja g. Ivana Delakorde so darovali: komisar in uradnistvo Trgovskega bolnv §kega in podpornega društva znesek Din 260 kot dar Osrednji proUKuberkuloznl ligi
-J.J Društvo >Soca< naznanja Članom in prijateljem, da Je za to nederjo prvotna določen islet združen s piknikom t gozdiču bMzu Tomačevega. odnesen za pri ho! njo nedeljo 14. t m. tn sicer ts razloga ker se vrši to nedeljo na letnem telovadi-ičn sokotskega društva Ljubljana m. (Be žagrad) sokolski nastop s slavnostno otvo-
rtGrUo sokolske telovadnice. Sočan:! Dol* inoet nas vseh je, da pohitimo to nedeljo vsa v goste k Sokolu -III. Mnogo prijateljev in tudi tovarišev Bočanov imamo pri tem Sokolu, zato pa brez pomislekov pridružimo se tej slavnosti In prepričani Dodirno, da bomo tam veselo sprejeti. 424
—4j Ravnateljstvo mestnega dohodar-stvenega urada in kontrolni urad zaradi preselitve v Kresljo (vhod s PogaCarjevega trga) ne uraduje v dneh 8. in 9. t. m.
—lj Dunajsko pranje, evetoI ikanje, Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
V tej pasji vročini najbolje ti stnjo dobrote, ki nudi ceneno jih >RIO«: Sladoledi, različni, sokovi sadni, bovle svežilne, šampanjec hladni, izvrstna vina in zagrebško pivo, vse to in Se mnogo nudi ti »RIO«. Ni Čudo, da zadovoljstva obrazi žarijo vsem, ki deležni dobrot so v »RIO«.
Avtomatični buifet »RIO«
Selenburg-ova ulica 4. Telefon 28_63.
—Ij Sokol II. poziva 9voje članstvo, aa se udeleži otvoritve telovadnice Sokola 111. dne 7. L m. polnoštevilno! Uprava.
—lj Kavama VIADUKT odprta danes do 4. zjutraj. 4JSn
—lj Danzir.g v hotelu »Tivoli« vsak dan do jutra. Novi artist;. Pivo 6 Din. Vino 15 do 20 Din. 403^
—lj Christofov zavod vpisuje ves avgust. Vodnikova cesta 12, pri stari šišenski cerkvi in v trgovinil Podkrajšek. Jurčičev trg 2. Vpisnina 20 Din. šolnina nizka. Revni popust, 421 n
—lj V Ljubljani so umrli od 28. vil. de 4. VIII. Pahor Slava, 25 let, kontonstinja, Aleševčeva c. 37. Hofbauer Hugo, 65 let, okr. glavar v p., Novi trg 5-II. Pogačnik Leon, 54 let, gostilničar in posestnik, Kolodvorska ul. 29. S. Terezija Pudencijana Bršek, 39 let, usmiljenka, Slomškova ul. Marijin dom. Gartner Marta, 2 dni, hči ko-larskega pomočnika, Bohoričeva ul, 9. Pio-. senc Neža, 00 let, kuharica, Prisojna ul 7. Malesič Valter, sin brusača Ivana, Vodovodna c. baraka 62. V bolnici umrli: Stefe Alozj 38 let, mlekar, Vodice 18- Možina Dominik, 13 mesecev, sin delavca, Ilovica 3. Meglic Aleš, 25 let, drvar, Lom & Bti-kovšek Štefanija, 27 let, žena delavca, Trbovlje, Loke 437. Mlinar Ana, 35 let, gospodinja, Pristava 15 pri Kranju. Šebenik Aleksander, 2 uri, sin stroj, kurjača, Moste, Zaloška c 80. Grabjec Franc, 61 let, fotograf. Lepi pot 11 Klesnik Ma H j a, 37 let. delavka, Ciglarjeva ul. 41. Kne Ivana, 51 let, vžitkarica, Zg. Šiška 74. Garbae Ivana, 16 mesecev, hči delavca, Linek 11, obč Šmarje. Klemen Jakob, 56 let, delavec, Vrh polje 11. Mohar Vinko, 90 let, dnina*,' Vižmarje 26. Zajec Frančiška, 63 let, delavka tobačne tovarne, Vožarski pot 8.
Iz Novega mesta
— Plavalna tekma. Zveza kmečkih fantov in deklet priredi jutri veliko plavalno tekmo v Straži pri Novem meetn. Ker »%» vrši tekma v globoki, akoraj mirni Krki, je zanimanje sanjo veliko- Plavači dobrodošli!
— Na Gorjancih kar mrgoli izletnikov. Ne
samo ljndje večjih mest, temveč tudi iz manjših mest in vasi gredo kmečki fantje in dekleta na priljubljene Gorjance, po opravljenem dornačem delu: košnji, žetvi in mlačvi, da se odpočijejo in pomorejo od hudih naporov. Preteklo nedeljo je bito na Gorjancih pri Sv. Miklavžu ca 30 Metfv Čanov. Zelo navdušeni ca življenje na gorah pod šotori so ostali tamkaj kar 4 dni.
V ponedeljek t, avgusta pa je prišlo precej več KostanjevČanov, Oba dneva je bila v cerkvici sv. Miklavža tudi maša. Jutri pa prirede izlet fantje in dekleta iz Sraihela pri Novem mestu in iz St. Jerneja na Dolenjskem
— Vina dosti — pa poceni je letoe na Dolenjskem. Naši skrbni vinogradniki ga imajo še nekateri toliko, da ne vedo kam z njim. Prodajati ga morajo po »ramotno nizkih cenah, in 6icer po 2—3 Din liter. Marsikateri vinogradnik pa si je izposlovai dovoljenje, da sme točiti vino pod »vc^oo-t. Da je to huda konkurenca za gostiln'crjrje, je razumljivo.
— Noto golo, ki so jo začeli graditi 3e lansko leto, na Malem Slatniku, obč, Smi-hel - Stopiče, bodo menda letos dogotovili. Čakajo samo denarja ob občine in delo se bo takoj nadaljevalo. — Mali Slatnik je začel zidati solo, ker ga je takorekoč prisilila potreba, da otrokom ne bo treba hoditi eno ali več ur daleč v šolo v Smihel. šola naj bi se, kakor je zaprosil krajevni šolski svet, na Malem Slatniku imenovala po Nj. Via. princu Andreju.
Iz Kranja
— Cene mesa zopet rniiane. Sresko na-čelstvo je izdalo pravkar razgla3, na podlagi katerega so se cene mesa in masti zopet znižale. Goveje meso stane Din 6 do Din 10, teletina Din 8 do Din 14, prešičje meso pa Din 14 do Din 18. Te cene veljajo namesto dosedanjih do prihodnje ureditve-Kdor bi sekal meso slabSe vrste kot meso boljše vrste, bo sodnjisko kaznovan radi navijanja cen.
— Vožnja po prepovedanih potih. Kljub temu, da so na vseh stranskih ce*>tab in potih nabite opozorilne deske, da ie vožnja s kolesi prepovedana, se je zopet razpasla grda navada, da se brezskrbno kolesari po teb potih, zlasti po cesti za pokopališčem. Mestni 6tražniki strogo pazijo. «ia vsakega prestopnika primejo in naznanilo.
— Prenovljeni hotel. Lastnica hotel« >Nova pošta< ga. Marija Jeglič je zopei sama prevzela hotel, ki je bil preje v najemu. Vae hi jake sobe je prenovila in okusno preuredila.
— L ilet Kranjske gasilske župe. Jutri pop. priredi Kranjska gasilska župa ob priliki 90 letnice gasilskega društva v Stražt-šČTi L Župni zlet v StražišČu. Na programu je povorka skozi vas, govori, razdelitev odlikovanj, vaje s sekiricami, plezalska vaja kranjskega gas. društva in velika narodna veselica.
BtoT. 177
»SLOVENSKI NAROD«, dne 6. avgusta 1932.
Štren *S
Iz Stalinove mladosti
Ođ čevljarievega dna do novinarja, revoluci)mar|a ta
atentator]«
Za Kavkazom in nad Crnim morjem teži Georgija z glavnim mestom Tiflisom. Vinogradi, sadni vrtovi in zelena polja, mogočne reke, gosto zarasti gozdovi in visoko gorovje z večnim snegom, velike luke, tovarne z raznimi industrijami, ogromen promet ob morju m po kavkaski železnici dajejo Georgiji, tej napol azijatski. napol ruski ogromni deželi, zunanje in notranje zelo pestro življenje in podobo.
V tej deželi se je narodu in razvil v moža človek, ki obvladuje danes sam s svojo čudovito energijo in kruto voljo Šestino vsega, sveta, Josip Stalin. Prvo, najpopolnejšo biografijo je napisal o njem Essad Bev, pisatelj, ki se skriva za psevdonimom, ki pa pozna najbolj intimne črte in čine Stalinovega, življenja. Bržčas je njegov nekdanji tovariš, življenjepis je izšel nedavno v Berlinu in obsega debelo knjigo. Ta knjiga je zdaj v Nemčiji -med najbolj čitanimi. Iz nje podajamo nekaj glavnih potez, saj smo doslej le prav malo vedeli o ruskem diktatorju.
V mestu Gori je živel preprost čevljar Vizarion Džugašvili, ki je imel sina Josipa, rojenega 1. 1879. Vizarion je prišel v Gore iz vasi Dido-Lilo z divjega gorovja,
kjer je bil dotlej ropar. Domačini so ga pregnali; odvedel je s seboj osetsko kmetsko dekle in postal Čevljar-krpač v Gorih, a se zopet preselil v Tiflis in stopil v rusko tovarno za čevlje. Sin Josip ali Soso je nerad hodil v šolo, a tudi čevljarstva se ni naučil, se potepal, se naučil rabiti in metati bodalo ter postal glavar tifliških »kintov«, barab šaljivcev, pretepačev in tatičev.
Lu 1893. ga je dal oče v državni seroinar, da bi ga vzgojili in izobrazili za duhovnika ali učitelja.
Tu šele se je Soso Džugašvili vsaj za silo naučil ruski čitati in pisati. Največ pa se je pečal z vtihotapijenimi rdečimi brošurami revolucionarnih naciocalcev, marksistov iz tifliških železniških delavnic. Skrivaj je zahajal med delavce in bil s sedemnajstimi leti že strasten socialist-revolucionar. Ponoči so se shajali pri Sosu tovariši, in Soso jim je razlagal brezverske in marksistične nauke. Vodstvo seminarja ga je zato izključilo.
Ali Soso je vodstvu pismeno ovadil vse svoje somišljenike. Socialisti so bili zaradi grdega izdajstva ogorčeni, toda Soso je priznal, da je to storil: >Moji tovariši zdaj morajo ostati socialisti! Moja ovadba je dala naši stranki ducat izobraženih in zvestih revolucionarjev, ki jih potrebujemo . .< In res so postali vsi izključeni tovariši neomajni pristaši revolucionarjev in so ostali Soeu zvesti vse življenje. Soso Džugašvili pa je tudi vse življenje za svojo stranko in revolucionarne cilje še nadalje počenjal najbolj nečastne, nečedne in podlo zločinske reči. Nič zase. a vse za stranko!
Nato se je posvetil izključno organiziranju socialnih demokratov in socialnih revolucionarjev in je
prirejal delavske Štrajk e in nemire.
Revolucijonarji so mu dali ime Koba, t. j. odlični, a svoje ime je vedno izpreminjal ter se zval  David, Nišeradse, ćičikov ali
Ivanovič, da se Je odtaval policiji. V Kavkazu in t Georgiji pa ga ie danes zove jo Koba.
dasi se od 1. 1914. imenuje le Stalin (jekleni).
Najboljši tovariš mladega Stalina je bil Lado Kečoveli, vodja kavkaskih revolucionarjev in izdajatelj marksističnega lističa >Krvali<. Tiskala sta ga sama skrivaj na
stanovanju in t nJim izzvala prvi štrajk ti-fliških cestnih železničarjev, nato demonstracije in krvave pretepe. Policija Je pozvala kozake, ki so razgrajače pretepli in zaprli. Kečovelija so gnali v Ječo v Baku in ga v ječi zadavili. A Stalin se Je rettl tn ostal še nadalje v Tifusu v glavnem odboru revolucionarjev.
Rus Kurnatovskij, eden izmed voditeljev, je bil Leninov prijatelj in je tihotapski prejemal Leninov list »Iskra«, ki jo Je izdajal Lenin v Munchenu in jo pošiljal po raznih skrivnih potih na Rusko. Stalin Je prebiral >Iskro«, jo razumel le napol in
pripravljal novo demonstracijo.
Policija ga je iskala, a ušel Ji je v Batum,
georgijsko mesto ob Črnem morju z mnogimi tovarnami in delavci; v Bat umu Je organiziral odbor socialno demokratske delavske stranke in zopet štrajk delavcev in poulične demonstracije in pretepe.
Policija pa je zaprla vse glavne revolucionarje v Baku in Bat umu. Bilo je 1. maja 1. 1902., ko so ruski in georgijski delavci prvič demonstrirali solidarno z evropskimi delavci. Zaprli so tudi Stalina, ki se je v natlačeno polni ječi seznanil s celo vrsto navadnih zločincev, tatov, roparjev in vlomilcev. Od njih se je naučil vseh možnih zločinskih umetni j. Po nekaj mesecih Je bil Stalin poslan v vzhodno sibirsko vas Nova-ja Voda v pregnanstvo. Tu je zvedel Stalin, da so se ruski socialni revolucionarji
na kongresu v Londonu razcepili v menj-Ševike in boljševike. Stalin, ki je čital >Iskro«, se je pridružil boljševikom, ker Jih Je vodil Lenin, j
Po enem letu Je Stalin Is Sibirije ušel, dospel v Irkutak, prekoračil Ural in se preko Astrahana vrnil v Tiflis v Januarju 1904. Tn Je postal novinar in je izdajal kar dva revolucionarna lističa; obenem Je organiziral delavce in demonstracije po Georgiji. Poleti L 1909. je nameraval naskočiti ječo Mtech. osvoboditi jetnike in zasesti mesto Tiflis. Velike množice so se zgrabile s ko-saki, ki
se streljali m pretepali opornike. Tri ure Je trajal boj po mestu. Stalin je metal bombe in uporabljal bodalo in revolver, bilo je več sto mrtvih, a končno je zmagala carska oblast. Mesto Je gorelo, a Stalin je ušel ▼ gorovje. Se isto leto je bil Stalin v Hammerfordu na kongresu ruskih revolucionarjev In se nato vrnil v Tiflis. Tu so se pravkar začele divjaške borbe med armenskimi in mohamedanskimi strankami. Stalin Je organiziral boljševike vojaško in je za visoke vsote »reševal« armenske trgovske rodbine mohamedanskih masakrov, a aa isto takso Je >reševal« tudi mohamedan-ske rodbine pred armenskimi roparji in morilci.
Nato je v družbi revolucionarja Džordža-dvilija izvršil atentat na carskega gubernator ja Grjaanova: kot delavca preoblečena sta nosila po ulici čebricka in čakala gubernator j a pred njegovo palačo. Ko se je general Grjaznov pojavil, sta
vrgla is čebrlčkov štiri bombe,
ki so gnbernatorja raztrgale. Stalin je ušel, tovariša pa so obesili.
Takrat je imel Stalin le 25 let, je bil priznan vodja georgijskih revolucionarjev, slaven kot atentator in fanatičen boljševik. Koza vi mož majhnih črnih oči je bil oženjen z Georgijko, ki mu je rodila sina.
Berači bi bili radi •..
Časi so zdaj taki, da si nekateri ljudje celo žele, da bi bili berači
Ljubljana,  6. avgusta.
Ko bi človeka iie uiuČile vedno pobožne želje! Ves svel se koplje v pobožnih željah, ki so zdaj najbolj moderne, vse trpi zaradi njih, želje so pa od dne do dne boi j pobožne. In kaj vse si dandanes žele ljud je! Želje se jim seveda nikdar ne izpolnijo, le redko se nekaterim, a tako nepričakovano, da sreča ni popolna.
Ljudje so tudi dandanes, ki si žele, da bi bili berači. Tega si pa ne žele zaradi tega, ker je beraštvo zdaj tako moderno in v razmahu, temveč iz posebnih razlogov. Postati berač, to so marsikomu najlepše sanje, ki se sicer navadno prehitro izpolnijo, a nikdar ne tako kot bi se morale.
In tako ie goreče hrepenel trgovec (ali obrtnik), Ja bi ga uradno proglasili za berača- Z neprestanimi tožbami, rubeži, s prisilnimi poravnavami in drugimi najmodernejšimi tovrstnimi pripomočki sc mu končno sugerirali, da ni berač, na kai &o se zanašali nešteti, vsi so pričakovali, da bo poravnal račune z njimi, jim plačai visoke obresti in vrag vedi kakšne pobožne želje so še gojili. Te trgovčeve skrbi seveda niso bile nič posebnega, statistike prizanesljivo niolee o teh bolečinah neštetih trpinov, takšna zadevščina je res zdaj ie povsem vsakdanja.
Toda bolečine našega znanca so bile posebne. Lahko se otrese teh skrbi tisti, ki enostavno z velikodušno kretnjo prepiše vse siromaštvo na spoštovano ime boljše polovice. NiČ lažjega, toda lažje je prena sati vftak dan obiske devetih eksekutorjev kot pa preljubo taščo in povrh nje še njeno taščo itd.! Človek si prej dvakrat premisli, četudi ni trgovec. In težave so tudi s takšnimi prepisovanji, Če si žena lasti ie muževe hlače.
— Neverjetno, — maje z glavo ekaeku-tor, — moške hlače pa vendar niso ženine!
— Za kai bi pa ne bile moje? Ali ne vidite, da so smučarske? pravi žena.
In ob prvi priliki si jih res obleče, mož pa ne sme protestirati.
— Pa menda vendar nisi znorela?! Moje hlače boš nosila???
_ Glej ga. hlače so vendar moje!
— Saj vidiš, da so moške!
— Tepček, kaj se pa ti razumeš na modo, najbrž niti ne veš, da k letošnji ženski kopalni obleki spadcjo hlače!
To so res strašne zadevščine. Ženske pač prekašajo moški svet v vseh pogledih, hočeš nočeš jim moraS priznati povsod prednost, ker jim  ne  moreš odreči zadnje
besede. Zato je pač njihova logika neizpodbitna tudi v pogledu moških hlač. Nedvomno je zaradi te logike zavladala moda, da ne nosijo ženske moških hlač samo v kopališčih te hlače kopalni kostumi, so do-pališčih te hlače kopalni postumi, so doma pižama.
Tako so torej komplicirane skrbi trgovcev in drugih kandidatov — beračev. Sila kola lomi, rubeži pa odpravljajo celo zakonska nesoglasja. Tako ganljivih primero* zakonske vzajemnosti ne najdeš v nobenem romanu, na kakršne naleti dandanes eksekutor. Čim vstopi v stanovanje ta strah in trepet modernega časa, se zakonca takoj spravita, čeprav nista prej govorila že ve*» leto. Žena se tako oblastno postavi prea eksekutorja ter mu tako prepričevalno dokazuje, kaj je vse njeno, da ni vredno niti izvleci svinčnika ter stopiti v prazne sobe, iz katerih je na čudovit način izginilo čete najpotrebnejše pohištvo. Tako se je trgovec končno sprijaznil z mislijo, da se bo spravil z ženo ter prepisal na njo vso revščino. Kdo bi si ne zaželel vroče, da bi postal berač! In trgovec je postal formalno berač — izvolite, črno na belem! Eksekutor je pokimal resignirano ter odšel. Upniki so preklinjali trgovca dan za dnem od jutra do večera, dokler niso omagali v sveti jeai.
Človek pa ni nikdar zadovoljen. Ko se je trgovec odkrižal aa tako dobro preizkušeni način upnikov in si nakopal na grbe ženino strahovlado in taščo, ga pobožna želja ni več zapustila, kako bi se maščeval nad ženo za milo z dragim. Končno je pri« čakal, saj ni bilo treba čakati tako dolgo. Žena je bila zadolžena čez glavo, ko je zopet postal gospodar. Začele so se vrstiti rubežni.
— To krilo je vendar gospejino! je dejal eksekutor.
— Ne, to je moja kopalna obleka! je dejal trgovec.
— In ta pižama?
— Kakšna pižama! To so vendar mole modne hlače!
— Pa ta modni klobuček?
— Je moja nočna Čepica!
— Pa kombineža?
— Je vzorec iz moje trgovine!
— Vraga, in ti čevlji tudi?
— Kaj pa je potem takem sploh Ženinega? Mož je pokazal s prstom na taščo.
Spomin iaite se slepih!
Kam z dolenjskimi cigani?
Spraviti lih hočejo v Gorjance, kar se pa pod nobenim
pogojeni ne sme zgoditi
št. Jernej na Dol., 4. avgusta.
Vedno večja je ta nadloga in s skrbjo se merodajuii krogi vprašujejo: kako in kaj in kam In kdaj? Nekaj bo treba storiti s temi ljudmi ter jih prisiliti, da zazive življenje kot drugi državljani. Zdaj se le potikajo naokrog In beračijo. Najhuje je tozadevno v Kandiji. delu Novega mesta na desnem bregu, kjer ima obširna šmiheJ - stopiska občina svojo uradno pisarno naKk konzulatu v tuji državi. Občina šmlhel - Stopiče je med največjimi v dravski banovini in del njenega številnega prebivalstva tvorijo tudi] več sto duS bro-ječe ciganske zadruge. Cigani so še nekako porabni za delo, ciganke tn njihova otročad pa nadlegujejo mesto In vasi dan la dnem. leto za letom. Ciganski otroci ne zahajajo v Šok), cigani so prosti vseh dajatev ln žive po pretežni veČini le na tuj račun. Domovinski občini; so v nemalo breme. Ni Čuda, če se jih skuša tako ali drugače rešiti. Povsod bi storili tako.
In je prišla prilika v podobi agrarne reforme. Delitev veleposestev. Visoko v Gorjancih ima poganski graščak Josip Langer, obširna zemljišča, ki so zaradi terenskih prilik ostajala skoroda neizko-riščana. In ta so bila Interesentom v agrarne svrhe na razpolago. Nihče se ni oglasil razen šmlhel - stopiSke občine, ki Je  uvidela motnost,  da  se  rešil cisran^ke
nadlege z njeno kolonizacijo tam vrh Gorjancev. 17. maja ji je zemljemerec že odmeril 10 ha zemlje, ostalo pa je še nekako 30 ha neoddanega zemljišča, ki ga bo, kot vse kaže. tudi prevzela šmihei - stopiš«ca občina. Ta agrarni evet spada pod kata-straJno obcuno Gorenje Vrlipolde tn pod politično občino št. Jernej na Dolenjskem. Slednja je štiri dni po gorjanskl razmejitvi, torej 21. maja, vložila pismen protest na sreeko načelstvo v Krškem zaradi nameravane naselitve ciganov na Gorjancih. Obvestila je o tem tndi osrednji odbor SPD v Ljubljani, kđ je podpri njen protest s primerno vlogo na kr. bansko upravo.
Prav je, da se pričenja razmišljati, kako bj se izkoristili tndi svet skoraj 1000 metrov visoko v Gorjancih. Velika Gosenica pod cerkvico sv. Miklavža ln planinskim njegonlin zatočiščem pa je vredna vse druge usode, nego ji je trenutno namenjena.
Sv.Miklavž. nižja točka Trdinovega vrha, je najpri ljubi jenelsa gorska točka Izletnikom z bregov Krke in Kulpe. Naš list je pred tedni obširno pnsal o njem. Zdaj je gori vse polno letoviščarjev, ki uživajo čisti planinski zrak, žarko njegovo solnco in okusno ter ceneno Nackovo hrano. Tabore kar na prostem, drogi spe v planinskem zavetišču, ki ga skrbno vodi podjetni dolinee Nace Hudoklin. Ni več brige za vodo. Dovolj je ie v globokem novem
vodnjaku. Dobre pol ure navzdol mimo Krvavega kamna je planinska koči ca novomeške podružnice SPD. Tik pod njo slavnoznaaa >GospodiCna<, gorjansk: studen ček. z bazenom za kopanje in čudovitim razgledom. Tudi tam je na tucate !e-toviščarjev skozi vse poletje. Težke novce je vložila novomeška podružnica SPD in tud-l Nace Hudokiin in v olepšano cerkev pobožn.' verniki — in vse to naj bo se-daj izpostavljeno uničujočim ciganskim rokam?! In ves trud ln ves napor tujsk> prometnuh krogov, ki so storili vse, da hi pri v a biil i tujca v bajne naše Gorjance, vse to naj bo zaman, z enim podpisom uničeno?! In dolinci sami. Krčani in Kulpaui, naj bodo oropani! svojega najljubšega Izleta?! In podgorski kmetje naj ne bodo varni svojesa imetja Ln z znojem pridobljenega poljskega pridelka?!
Ne, to ni mogoče! Gorjanci naj ostanejo to, kar jim je že dobrotna priroda sama dala. ostanejo naj le ljuba, draga planina domačinu Jn tujcu, ostanek naj mogočni naravni razgledni stolp • 1 koder bodo vidne lepote sin mlkr.v\jsti dolenjske zemlje ln postanejo natj raj dolinske mladine, kh hodi zdaj na Gorenjsko in na morje letovat. Gorjanci pa slpljejo svojo čudotvorno moč v vsemir, kolikor Je ne vsrkajo vase oornela telesa vedno številnejših gorjanskih letov al cev.
Novomeška poliklinika je poslala letos otroke v Medvode. Ali bi ne bilo unie&tnej-še in najmanj toliko zdravilno, da bd bi postavila mestna občina Novo mesto gori na obširnih košemlcah lastno planinsko kolonijo? Poleti za mladino in morda oddelek tudi za odrasle, pozimi za smučarje. Zdaj je še mogoče dobiti nekaj sveta. Za obe sosedni obftLnl ga je več ko dovolj, za novomeško in za šmihel - stopiško. Morda bi pa skupno kaj zgradili! Vsi pogoji so dani, da bi nastal gori velik planinski hotel, pravo vdSlnsko ©dxavills€e, ki hi se polagoma razvilo v korist domačinom Ln tujcem v nvaževano planinsko postojaniko.
Za to je svet tam gori. Kot ustvarjen je za to že po svoji strukturi, če izvzamemo planinski položaj. In to naj tudi postane!
Cigane pa kam drugam! Se bo že našel primeren prostor. Saj gori hi tudi ne mogli živeti. Polje bi jim ne rodilo kot v dolini, je svet previsoko. In kaj bi ubožr*d pozimi počeli gori! Tudi nadzorstvo nad njimi je gori otežkočeno. Morda bd se pa našlo mesto zanje v sami ŠmiheJ - stopiškl občini v prostranih šu.mah Rasno. Kjerkoli!, samo Gorjance pustite pri miru. Izkoristite jih v smeri, ki vam jo kaže narava sama, in to bo donašaJo večjo korist kot je vsa škoda, ki jo napravrjajo cigani.
P. V.
Najstarejše gasilno društvo Dolenjske
Prostovoljno gasilno društvo v Novem mestu deluje uspešno že od
L 1876
Novo mesto, 4. avgusta.
V nedeljo, 7. L m-, priredi Prostovoljno gasilno društvo v Novem mestu zabavo na vrtu g. Josipa VVmdischerja v Kandiji. Cisti dobiček je namenjen za popravilo starega in nabavo novega orodija.
Potrebno se nam zdi, da ob tej priliki pogledamo malo na delo, ki ga je vršilo to humanitarno društvo v dolgih letih svojega obstoja, od L 187$. Tega leta je bik) namreč društvo ustanovljeno na vzipodibudo pokojnega trgovca Adolfa Gustteia. Minilo je od tedaj že dobrih 56 let in je to gasilno društvo najstarejše na Dolenjskem. A še vedno živo trije Člani, bi so stali ob zibelki našega društva, in to so: g. Vikitor N i f e r g a l, Ki je še vedno aMiven član, g. Jurij Gregorc in g. Josip Dular, ki pa sta podporna člana. Pred kratkim pa ie umrl g. Leopold F i š e r, ki je bil rudi soustanovitelj društva.
Takoj spočetka je društvo naletelo na razne ovire, katere pa ie dobro premagalo. Pripomniti moramo namreč da društvo ni imelo nikakega orodja. Najprej so si nabavili ročno brizga ln o, potem pa za tedaj-ni čas najmodemej'So ročno snemalno brizgamo. L. 1927 pa je društvo kupHo novo, dvokolno motorno brizgate o tvrdlke Re-nauld, ki deluje povsem brezhibno, kar se je zlasti videlo pri požaru v Stavci vasi, kjer ie delovala motorka 5 ur m črpala vodo iz Krke ca pol km daleč. Da niso stopili vrti novomeški gasilci pod poveljstvom našega priljubljenega poveljraika g. Franca R e i t z a takoj v akcijo, je verjetno, da bi bila pogorela vsa Stavca vas. Gasilno društva pa hna tudi svoj avto tvrdlke Ford. ki ima prostora za 20 Nudi mmamtmmmmaasm a—gi .......Šm
Pierre Mille
Lokomotiva
— Moja pustolovščina je dokaj smešna m prav nič junaška, poleg tega pa še malo verjetna. — nam je pri-povedovaJ polkovnik B. — Bilo >e v Rusiji v času, ko so zapadne velesile upale, da bo bela armada premajgala Stalinove in Trockega čete. Nas častnikov evropskega porekla je bilo sedem ali osemsto m vsi smo služili pri štabu, pri topništvu in pri brzojavu. Nasip roti hiše. kjer sem imel pisarno, je bilo drugo poveljstvo, k>er so bili sami ruski častniki. Ti so bili med belimi seveda najbolj beli. Ne vem. ali so kaj delaVi. vem pa, da so navdušeno olesali in pili.
V začetku je nam bila sreča m3a, potisnili smo rdeče malo nazaj, kmalu se ie pa kolo sreče obrnilo in ruski častniki so jo nekega lepega dne od-kurili. Kmahi za n.nnii smo jo ubrali tuđi mi. Spravili smo skumai nekaj vagonov m nadušfjivo lokomotivo ter krenili proti Odesi, kjer je nas že čakal zavezniški parnik.
Spotoma smo zvedeli, da se boljševik: bližajo, nihče nam pa ni vedel
povedati, koliko jfh je. Nesreča je hotela, da smo bfli komaj sredi poti, ko je naša lokomotiva izdihnila. Ostali smo sredi stepe, a rdeči so se vedno bolj približevali. Do prihodnje postaje je bilo dva kilometra in napotH sem se tja peš. Vprašal sem postajenačemfka. če bi nam mogel preskrbeti drugo lokomotivo.
Najprej me je debelo pogledal, ko da bi zahteval od njega telička s petimi nogami ali rogatega krta.
— Bože moj, saj vendar ni mogoče, da bi ne imeli nobene lokomotive! — sem vzkliknil.
Pokazal je z roko na trre — nikjer ni bilo videti nobene lokomotive. Ker sem pa deloma že poznal ruske razmere, se nisem dal tako lahko odpravili. Namignil sem mu, da bi mu dalo poveljstvo primemo nagrado.
— Da, — je dejal, — res vem za lokomotivo...
— Koliko? — sem ga vprašal brez ovinkov.
Pogodila sva se za pet tisoč, toda lokomotivo smo lahko dobili Šele v ponedeljek zjutraj.
— Samo ne pozneje, — sem dejal, — kajti boljSevflri...
— Ah, da, boljševici, — je odgovo-
ril dobrodušno, — pričakujemo jih.
— Kar pričakujte jih, mi jfh pa nočemo čakati.
V ponedeljek zjutraj pa ni bilo o lokomotivi duha ne sluha. Postajenačel-nfk je venomer zatrjeval, da mora vsak čas prisopihati, pa je ni bilo od nikoder. A nam se je strašno mudilo.
Kar smo zagledali ob desetih vlak, prihajajoč od severa, od koder smo bili prispeli tudi mi. Imel je lokomotivo v dobrem stanju.
Takoj sem sklenil zapleniti jo. Stopili sem na tir ki začel mahati z rokami Vlak se je ustavfl. BH je pote mn-žikov in delavcev; nekateri so imeli puške m pasove z naboji.
Iz kupeja prvega razreda je izstopil čudno oblečen dolgm. Kadil je cigareto n poznalo se mu je, da ga ima pošteno pod kapo.
Vprašal me je. kaj bi radi in zakaj smo ustavili »njegov vlak«. Odgovoril sem mu, da potrebujemo lokomotivo. Najprej mi je dejal, naj ne brijem iz njega norca, ootem sva pa odšla v kolodvorsko točilnico ta tam sem mu pri steklenici vodke pojasni!, da usluga ne bo zastonj in da mu lokomotivo takoj vrnem, čhn dobimo drogo.
Po dolgem prerekanju sva se pogodila za 15.000 rabljev. Segla sva si v roke. odpeli so lokomotivo in jo pripeli k našim vagonom. Trajalo je Še precej časa, predno so moji častniki in vojaki zlezli v vagone. Ta čas me je pa postajenačebiik kaT obsul z očitki. Revež ie bf ob svojih pet tisoč.
— Zakaj pa niste še malo počakali. — se je jezil, — prav kar sem brzoja-vil in odgovorili so mi, da bo lokomotiva tu čez tri četrt ure. bi lahko bi bili pribranih* deset tisoč. Tako pa imava oba §kodo.
— Tu ne gre za denar, temveč za človeška življenja. — sem odgovoril. Nočem pasti v roke sovražnikov.
— Kakšnih sovražnikov?
— Bođjševikov vendar, Šema neumna.
— Bollševikov? Saj so vendar tu.
— Kdo je tu?
— Z njimi ste se pogodili za lokomotivo.
— Ti. ki so nam dali lokomotivo, da so bol^evrki?
— Seveda. *
Tako smo se umikali pred strašnimi bodjševiki, — je končal polkovnik svode pripovedovanje.
in s katerim hftro prispejo na knrj nesreče in začno z delom.
Prvi večji požar, pri katerem je drn-štvo pokazalo svoje zmožaiosu ki s*vo#o požrtvovalnost je hfl 21. januarja. L 1901, ko je gorelo Novo mesto ia o čemer je »Slovenski Narode obširno poročal dtae 23. L 1901. To poročilo hram" društvo v svojem arhivu. Drugi večjd požari pa so biB, ko je gorel Mokronog, Brod pri Novem mestu. Potok pri Vavti vasi, vas Krka pri Novem mestru in drugi nešteti požari, pri katerih so se vrfi srasiBci >k>vorne§čani vedno odlikovali. Ostajali so pri ogni« tod! več dni, Če j-im je to velela vest m jBi Micala dolžnost.
V nedefjo 7, t m. dopoldme pa bodo odlik o vani s kolajnami Nj. Vel. kralja A&c-ksadra I. za požrtvovalno delo pri društvu gg. J are Andrej, Je rele Jože in R e-c e 4 j Ivan z zlatarni in Tvrdi hran s srebrno kolajno, katere bo odiKkovancern Izročil velik prijatelj humanitarnih organizacij, g. sresto podnačekiik g. Anton KrajSek.
Odlikovanja, ki jih prejmejo gg. Jarc Andrej, Jerele Jože, Recelj Ivan in Tvrdi Ivan so zlata, oziroma srebrna kolajna, ki jih poklanja Nj. Vel. kralj Aleksander I. Odlikovancem bo izročil visoka priznanja dela in požrtvovalnosti Breski podnačelnik g. Anton KrajŠek, jutri, ob 11. uri dopoldne v mestni dvorani. Občinstvo vabljeno!
Pri zabavi bo igraia godba godb enega društva Novo mesto pod taktirko novega kapelnika g. ^-^e Golobica, prometnega uradnika v Novem mestu.
Ker priredi zabavo gasilno društvo, ki vestno bdi nad mestom in okolico, se ie udeležimo pomoštevilno, da s© društvu izkažemo hvaležne za njegovo požrtvovalno delo in neštete dokaze nesebične ljubezni do bližnjega. Novomeščani in okoličani, v nedeljo vsi na gasilsko veselico!
Agilnost gasilnega društva se vidi v tem, da se oni vedno vežbajo, imajo sestanke in strokovna predavanja, da je moštvo strem-rano, zato tudi lahko odnese povsod, pri vsakem požaru prvo pohvalo. V letu 1932. je novomeško jrasilno društvo imelo 6 vaj z vsem potrebnim orodjem, 3 sestanke in dvoje strokovno tehničnih predavanj. Sosedna gasilna društva, sledite lepemu zgledu! !
PREBRISANA GLAVA
— Če veš, kdo ti je ukradel avto, zakaj ga pa ne ovadiš?
— Ker čakam, da bo kupil nove pnevmatike.
SREČA V NESREČI
Zdravnika pokličeio k rodbini, M se je zastrupila z srobami.
— Kako je mogoče, da vašemu sinčku nič ni? — se začudi.
— Ker je bil včeraj poreden, pa sem ga poslala spat brez večerje.
OBOJE
— Danes sem srečal prijatelja.
— Kaj pa počenja? AK je že oženjen, ali si pa še sam kuha?
— Oboje.
»SLOVENSKI NAROD«, One 6. avgusta 1832.
št&w. 177
Drugi Pkcardov polet
v stratosfero
Gre mu za proučevanje kozmičnega izžarevanja — Ra-
V pogovoru z ik)vinarji je prof« Piccard izjavil, da se še ne dvigne v stratosfero v začetku prihodnjega tedna. Namen novega poleta m dvigniti se v še nedosežene zračne višave, čeprav potrebuje učenjak za svoje merjenje višino 16.000 do 16.500 metrov, temveč mu gre le za. proučevanje kozmičnega izžarevanja, V ta namen bo imel prof. Piccard v gondoli dva mstrumenta, namreč ionizačni instrument m detektor
letom upravljanje radioaparata, Oficijelni znak, ki ga je dala belgijska postna uprava temu radioaparatu, je OOBFH, toda Cosyns bo rabil za klicanje enostaven znak B 9. Prvo poročilo posije Cosvns v svet iz višine 6000 m na valovnem pasu sedmih kHociklov (MC). Cosvns bo najbrž deloval neko-Hko pod komercijalno postajo OUK. Ta oddajna postaja je v najnižji četrtini omenjenega   valovnega pasu. Vsekakor
Prof. Piccard (+) nadzoruje nakladanje svoje gondole pred prevozom v Curi h. Priprave za njegov 2. polet no tako daleč napred ovale, da se otegne slavni učenjak ob ugodnem vremenu dvigniti v zračne višave že prihodnje dni.
za koznrično izžarevanje. Ker je bilo na prvem poletu njemu in njegovemu spremljevalcu v gondoli zelo vroče, kar ju je deloma motilo pri opazovanju stratosfere, je zdaj gondola belo pobarvana. Poleg tega ima gondola znotrai nove ventile, da se ne ponovi nezgoda, "ki se je pripetila ob prvem poletu v stratosfero. Prof. Piccard računa, da se bo spustil v Alpah, kajti po njegovih 'izkušnjah prevladujejo zvečer v strato-< sferi severni in zapadni vetrovi. S seboj vzame sicer radioaparat, toda po možnosti med poletom ne bo oddajal poro-čil, da prihrani tok za pristajanje in da bo lahko sporočil svetu, kje se je s svojim balonom spustil na tla. Spustiti se hoče zvečer. V balon vzame 500 kg obtežilnega materijala.
Prof. Piccard a bo spremljal na drugem poletu v stratosfero inž. Max Cosvns in njemu prepusti učenjak meri po-
bo Cosvns oddajal poročila približno 50 cm nad pasom, kar bo odvisno od karakteristike njegove antene. Te karakteristike pa ni mogoče vnaprej točno ugotoviti. Kot protiutež bo rabil Cosvns gmoto svojega balona.
Oddajanje se bo vršilo po dveh znakih, in sicer 1.) CQ od B 9 takrat, kadar bo hotel Cosvns stopiti z radiopo-stajanri v zaporedno zvezo. V tem primeru se priporoča radioamaterjem, naj počasi brzojavijo in naj ne motijo Co-synsa pri njegovem delu s predolgimi vprašanji. 2.) QST od B 9 v primeru, če bo hotel Cosvns pošiljati poročila samo rz balona in "praktično ne bo poslušal odgovorov, odnosno vprašanj. Piccard in njegov spremljevalec se nameravata dvigniti pol ure ali eno uro pred solnč-nim vzhodom in ostati v zračnih višavah do 18. zvečer.
Duhovitost na govorniškem odru
Tudi na govorniških tribunah so ljudje včasih duhoviti, zlasti tam, kjer so strankarske strasti hudo raz vnete. Vodja francoskih socijalistov Jaures je imel nekoč volilni shod in je na njem srdito napadal duhovščino. Med poslušalci je bil pa mož, ki je duhovščino še bolj sovražil kakor Jaures, in je med govorom z medklici neprestano motil govornika, češ, da hodi njegova žena ob nedeljah v cerkev in da je dal hčerko v samostansko šolo. Jaures se je končno dobrodušno nasmehnil in mu odgovoril: »Prijatelj, vse kaže, da lahko vi obračate svoj oženo, kakor hočete, jaz pa tega ne morem.« Zboroval-ci so počili v smeh in Jaures je imel poslej mir. Zborovalci so se pač spomnili na svoje zakonske težave in priznali, da so le redki zakonski možje doma gospodarji.
Znan je tudi dovtip Llovda Georgea. Na nekem shodu je imel opraviti z bojevito zagovornico ženske volilne pravice. Ugnal jo je v kozji rog tako, da je segla po malo čudnem argumentu. »Če bi bili moj mož, bi vas zastrupila!« je zakričala razjarjena pobornica ženskih pravic, »če bi bil vaš mož, bi se pa
sam zastrupil,« ji je odgovoril Llcvd George. Zborovala, so počili v smeh in se dolgo niso mogli pomiriti- To pa bojevite sufražetke ni motilo, da bi ne imela na shodu zadnje besede in končno je le obveljala njena. Nedavno so postavili v Londonu tej bojeviti ženski spomenik.
DO X
Največje letalo sveta DOX je za* brnelo te dni nad baltiško ohalo, ka* mor je priletelo iz Gdanska. Zaokrožilo je nad presenečenimi kopalci in se vrnilo nad Swinemiinde. Letelo je nizko nad strehami, tako mirno v svoji divji brzini, kakor da drči po nevidnih tračnicah. Letalo ima 6 silnih motorjev po 600 HP in lahko drvi s hitrostjo 220 km na uro. Seveda vzbuja povsod ve* liko zanimanje, saj je še vedno senza* cija prve vrste, čeprav že dolgo leta po svetu. Zanimiv je pogled v notra* njost tega zračnega orjaka.
Najprej prideš ob poveljniški ka* bini v sprednji del zračne ladje. Tam sta dva volana odnosno krmili, da se lahko pilota menjavata- Delovanje mo* torjev kontrolirajo žarnice. Tehnično je opremljeno letalo kakor ladja in le* talo. V razkošno opremljenih kabinah je prostora za 70 potnikov. Poleg tega
W. Jnnosza-SzaniawskJ
Ostanki na deleže
Gospod Ludwik je po obedu že vstajal od mize, ko mu je žena namignila, naj še malo počaka, rekoč:
— Danes dopoldne so mi telefonirali Tumidajski, tako prijazno so naju vabili.
— Kaj pa je že zopet?
— Nič hudega... Na pustni torek nameravajo prirediti skromno domačo plesno zabavo. Se bomo vsaj malo pozabavali in razvedrili v teh težkih časih.
— Oho! Seveda, da bi se potem mi čim prej revanžirali in priredili nekaj podobnega pri nas, kaj ne? Hvala lepa, zdaj niso časi za to, dušica draga.
— Nikar se ne boj, saj ne bo tako hudo. Večer pri Turni dajskih bo zelo skromen in še na deleže. Po petindvajset zlo-tov na vsakega, niti beliča več ne bo stalo. To je vendar poceni. In Tumidaj-ska me je izrecno opozorila, da lahko povabiva še koga izmed naših skupnih znancev. Torej se dela zdaj baje za skupnost. Kaj porečeš na to? Meni se zdi ta načrt imeniten.
— Hm, ne vem, ne vem, — je okleval gospod Lndwik.
— Zagotavljam te, da razen tega deleža ne bo.* zapravil niti beliča. Obleka mi je ostala še z zadnjega »plesa romantiko v«, kjer je bilo skoraj prazno, kakor veš tako, da si je ni nihče ogledal. Ali pojdeva, dragi možiček ? Saj sva oba tako potrebna malo zabave in razvedrila.
— Hm, nič bi ne imel proti, toda s temi tvojimi deleži... naj bo že kakorkoli, petdeset zlotov bo pa le treba odriniti, če ne več. Če bi bil vedel to vsaj davi, da bi ne bil vrnil teh petdeset zlotov Immerchlechu. Tako je silil vame, da mu nisem mogel odreči. Zadnji denar je iztisnil iz mene, da bi ga šment!
— Kaj torej odgovoriva Tumidaj-skim?
Gospod Ludwik je malo pomislil, potem je pa stopil k telefonu.
— Halo! Si ti, Witold?... Aha, dober dan! Kako pa kaj pri vas, je kaj novega?... No, pri nas za silo tudi še gre... Hotel sem te samo vprašati, kakšne načrte imate za torek, za zadnji dan
predpusta___Se nobenih? To je dobro.
Tumidajski prirede na pustni torek domačo zabavo na deleže. Na vsakega pride petindvajset zlotov, to je bagatela... Midva z ženo najbrž pojdeva. Ali bi ne fia tudi vidva?... Torej imenitno! Da,
je v letalu še salon za kadilce, bar, ku» h inja in mnogo prostora za prtljago. Posadka U mož s poveljnikom vred ima svoje prostore v drugem nadstrop* ju. Posadka mora biti zato tako velika, ker skrbi za vsak motor poseben moo-ter. Letalo ima v zalogi 16.000 litrov pogonskih snovi, široko je 48, dolgo pa 40 m. Vsak najmanjši prostorček je praktično izrabljen. Za varnost potni* kov in posadke je dobro poskrbljeno.
Barbnsse obdolžuje
Francoski in sploh inozemski tisk se obširno peča s senzacijonalnim člankom slavnega francoskega pisatelja Henrv Barbussa, avtorja »Ognja«, Id je svoje javno delovanje postavil odkrito v službo sovjet ov. V eni zadnjih številk moskovske »Pravde« priobčuje na ceh prvi strani p Lam te če pisan članek pod naslovom »Ja obvinjaju« (ob-dolžujem), kakor je napisal svoj čas Zola v znani Drevfussovi aferi svoj znameniti članek »J*acusse«. Barbussov članek je vzbudil povsod veliko ogorčenje. Naslanja se na senzacijo s Pavlom Gorgulovim, morilcem francoskega predsednika, in vsebuje štiri glavne obdolžrtve.
Barbusse obdolžuje vse francoske vlade, da so nudile zavetišče, podpirale, financirale in oboroževale najrazličnejše organizacije ruskih tjelogardistov, ki se o njih izraža zelo zaničljivo in žaljivo, obenem se pa povzpenja do trditve, da jim je cilj ubijati in pripravljati novo vojno. Po Barbussovem mnenju so francoske vlade odgovorne za vse umore, kar jih imajo na vesti ti ljudje. Zlasti Tardieujeva vlada naj bi bila odgovorna za umor, ki ga je izvršil belogardist Gorgulov, ki je bil v stikih s francosko policijo. Barbusse pravi, da je igral Tardieu komedijo, ko je širil vesti, da je Gorgulov boljševik.
Barbusse v svojem članku obširno opisuje delovanje emigrantskih organizacij v Franciji in v nekaterih drugih državah ter pravi, da je nastala v njihovi taktiki sprememba, ker so prešli od ubijanja sovjetskih zastopnikov k ubijanju predstavnikov držav, ki so z Rusijo v diplomatskih stikih. V dokaz omenja afero svetnika češkoslovaške diplomatske misije v Moskvi Vaneka in japonskega poslanika Hirota, Nadalje govori o Gorgulovu, češ, da je to belogardist, ki je bil v stikih s francoskim generalnim štabom in vlado. Barbusso-vemn članku se jasno pozna, da je bal inspiriran in objavljen v Moskvi
Nov način pogozdovanja
Norveški profesor gozdarstva Svend Heiberg, ki je bil poklican oa državno visoko gozdarsko šolo v Newyorku, je imel nedavno zelo zanimivo predavanje o novem načinu pogozdovanja. Po njegovi metodi v bodoče ne bo treba več saditi mladih drevesc, odnosno sadik, temveč bomo sadili brikete s semeni. Brikete so stisnjene v 4 cm dolge kocke iz dobre zemlje .V vsako briketo pridejo 3 ali 4 semena in brikete položimo v parafin, da se utrdijo. Samo tista stran, ki je najbližja semenu, ostane brez parafinove plasti. Brikete se lahko izdelujejo s strojem in en stroj jm izdela na dan do 16.000. Poleg tega je bil že izdelan stroj, ki sadi brikete v zemljo na kraju, določenem za pogozdovanje.
Na Norveškem so dosegli s tem načinom pogozdovanja lepe uspehe. V Ameriki poskuse šele delajo in torej še ni mogoče povedati, kakšni bodo rezultati Po Heibergovem mnenju ima ta način pogozdovanja veliko bodočnost, dasi je odvisen tudi od zemljišča. Za poprav praviš, človek potrebuje malo razvedrila, kaj ne? Torej veš kaj, dragi moj, stopi mimogrede k Tumidajskim in plačaj še za naju, potem pa poračunava...
Kaj ? Hm___da, da, razumem___No, še
ne vem, prav zares še ne vem. Bomo videli, telefoniram ti še enkrat, se bova že še pomenila. Tako, bodi mi zdrav!
Ta čas, ko je gospod Ludwik govoril po telefonu s prijateljem, je žena nestrpno čakala. Komaj je odložil slušalko, je vzkliknila;
— Torej kaj je? Ali pojdejo?
— Nekako tako, kakor midva.
— To se pravi?
— Kaj nisi razumela? Hotel sem, da bi bil Witold plačal tudi najina deleža, pa se je huafcal in me prosil, naj plačam raje jaz tudi zanj in za njegovo ženo, češ, da ima kačo v žepu* A jaz, kot rečeno, nimam niti...
— No, ta je pa lepa! Žalostna pesem!
— Dušica moja, pa se menda vendar temu ne čudiš? Taki so v naših časih ti »ostanki«. Domače zabave na deleže, ta misel ni baš napačna, toda kaj pomaga še tako imenitna ideja, če pa nimaš niti za ta preklicani delež! Ostati moraš pač doma, Da, da, hudo je zdaj na svetu!
gozdovan je z briketami je samo ravno zemljišče brez grmičevja, ki hi oviralo semena v njihovem razvoju. Kjer je pa zemljišče ravno m golo, spravimo brikete samo v zemljo, vse drugo pa opravi narava satna. Tu pride v poštev še druga prednost briket, ki izključujejo možnost poškodovanja korenin, kar se pel sajenju drevesc kaj rado dogaja.
Kraljica lepote 1932
Turška lepotica (levo) Kerimen Hal is, nova svetovna kraljica lepote s svojo najnevarnejšo konkurentlnjo, najlepšo Madžarko, Svetovna lepotna konkurenca, kjer je doletela lepo Turkinjo ta visoka Čast, je b&a v belgijskem mestu Spaa.
Preveč dobrega • •.
Angleški pisatelj St. Leacock, ki je nedavno izdal knjigo o svojih potovanjih po Rusiji, pripoveduje med drugim tudi zanimivo, na prvi pogled skoraj neverjetno zgodbo, ki pa postane verjetna, če človek pozna prhnitrvnega Rusa z njegovo široko dušo. Če pa ta zgodba ni resnična, je vsaj dobro rzmisijena.
Kanadski inženjer je prispel v Rusijo, da bi v okviru petletke orgarnzirai in opremil ogromno valilnico, ki naj bi postavila rejo kokoši na najširšo podlago. Kmalu je bila valilnica postavljena, aparat je deloval spočetka pod in-ženjerjevim osebnim vodstvom brezhibno in iz 50.000 jajc se je rzvaHlo celih 49.700 piščancev. Ko je pa kanadski inženjer na povelje iz Moskve izročil nadzorstvo nad valilnico svojemu ruskemu nasledniku, je hotel slednji delovanje aparata še zboljšati in s povišanjem temperature val en je piščancev pospešiti. Pa se je zopet enkrat pokazalo, da preveč dobrega tudi ni dobro. Namesto pričakovane bogate letine piščancev je požel prevneti Rus za svoje prizadevanje 50.000 trdo kuhanih jajc Kaj je storil z njrrrri, nam Anglež žal ne pove. Morda mu je g. Leacock pomagal pojesti jih.
Kardinal dr. Mihael Fanfliaber
man zlasti po svojih ostrih člankih proti konaunlzJTin, je praznoval te dni 60 letnico svojega dušnega pestlrsiva.
Prazna stanovanV v Berlinu
V najlepših delih Berlina, kjer stoje krasne palače in lepe stanovanjske hiše, je zdaj na stotine velikih stanovanj praznih in z vsakim selitvenim terminom se njih število pomnoži. Tudi to je znak krize. Ljudje nimajo denarja, da bi plačevali visoke najemnine in morajo stanovati v tesnih nehigijeničnih stanovanjih, na drugi strani pa stoji mnogo velikih, lepih stanovanj praznih, čudno se sliši to, toda na svetu je pač tako, da ima pravico do človeka dostojnega življenja samo tisti, ki ima kaj pod palcem. Nemčija je sicer v tem pogledu med najnaprednejšimi državami, saj vsaj deloma skrbi, da pridejo vsi ljudje po streho in država sama pomaga, da se napravijo iz velikih stanovanj srednja, da bi ljudje lahko zmagovali najemnine.
V mnogih primerih pa to ne gre in tu so prišli hišni posestniki na pametno misel, da stanovanj ne puste več praznih, temveč oddajajo poedine sobe. V najlepših delih mesta dobiš sobo s kuhinjo in pravico do souporabe kopalnice že za 15 mark mesečno; seveda je pa sobica majhna. Večje sobe stanejc še vedno do 40 mark. Povpraševanje po enosobnih stanovanjih je v Berlinu zelo veliko. Prebivalstvo teh doslej fevdalnih okrajev se tako močno proletarizira, kar na ^/ymr ne škoduje,
no je, da so ljudje pod streho. Stanuje se pa v velikih starinskih hišah udobneje, nego v stanovanjskih kasarnah, od koder se ljudje kaj radi selijo.
Vnetje slepiča
Nepoučenost širokih slojev se kaže tudi v nazivu te bolezni. V 99 % ne gre namreč za vnetje slepiča, temveč za vnetje črvičastega priveska slepiča. Tudi o postanku te zdaj tako pogoste bolezni si ljudje niso na jasnem. Vnetje slepiča zdaj ni več nevarna bolezen, če se pravočasno obrnemo na zdravnika in se p od vržemo operaciji. Ljudje navadno mislijo, da nastane vnetje slepiča na ta način, da pride vanj, odnosno v črvi čas ti privesek slepiča tuje telo, češnjeva peška, ribja košči-ca ali kaj podobnega. V resnici pa povzročajo vnetje slepiča bakterije, ki jih najdemo v vsakem človeškem črevesu. V črvi častem privesku se te bakterije nastanijo in povzročajo vnetje, toda v glavnem takrat, če se po nepravilni prehrani (preveč mesa in premalo sadja) in v napačnem načinu življenja (premalo gibanja) preveč razmnože.
Vnetje slepiča spoznamo najlažje po bolečinah v desnem spodnjem delu trebuha in po vročini, ki navadno spremlja bolečine. Če se nam zdi, da imamo ali da bi utegnili dobiti vnetje slepiča, se je treba takoj obrniti na zdravnika, kajti vnetje je zelo nevarno, če pride tako daleč, da razje steno črvičastega priveska in omogoči prodiranje črevesne vsebine v trebušno votlino.
Skrivnostni general Ma
ki smo o nJem poročati, da je v bttiri s Japonci padel, a po drugI verziji je se zzv.
Kakšne klobuke
nosijo v Indiji
čitatelj bo rnjslfl, da gre za damsko modo, pa rd res, če govorimo o klobukih, namreč ne moremo primerjati evropskih dam s frndijgkfrnl Tam zadeva moda nositi pokrivalo samo moške, Ženske hodijo v Indiji bodisi gologiave ali pa zavijajo glave deloma v halje, ki jih nosijo namesto obleke v našem pomen)! besede. Pač so pa moški glede klobukov zelo razvajeni in izbirčni. Stari Parsi, potomci starodavnih Perzijcev, nosijo visoko, lakirano pokrivalo, podobno napol škofovski mitri, napol pa zaboju za premog. Mlajši člani tega plemena hodijo ponosno v frakih z nekakšno kupolo na glavi, močno podobno visokemu puddmgu. Mohamedani nosijo turbane, ki so često veliki kakor manjše sklede.
Poleg teh najznačilnejših pa naletimo v Indiji še na celo vrsto drugih moških pokrival, tako na fese, na posebne čepice dervišev, na široke slamnike Kitajcev, na posebno vrsto medvedjih kučem gorskih plemen in končno na raztrgana in umazana pokrivala beračev. VeČina Indov hodi bosa in njihova obleka nas spominja na naše kopalne plašče. Nekateri moški se oblačijo strogo po evropski modi, pravi Ind pa svoje narodno noše nikoh, ne odloži.
Mož, ki je o tvoril olimpijske
Vlceprezident ZecUnjenih drŽav CurtJs, ki je svečano o tvoril letošnjo olimpijado.
Ženski pokret. —Drage sestre! vzklikne voditeljica ženskega pokreta. — Boj, neizprosen boj za svete pravice žen do popolne zmage našega pokreta! Rada odgovarjam na vsako važno stanovsko vprašanje.
r- Draga sestra, zakliče mlada gospodična, — ali bi nam mogli povedati, kje ste kupili svoj krasu/ klo* «*/
Stev 17/
>8L0
VENSKI N A R O D«, dna 6, mvgaata 1932.
Stran V
Krožna kolesarska vožnja
po Franciji
Konec poročila o tradicijonalni vožnji „Tour de France44
20. etapa: Malo-Amiens (212 km)
Ker se po vsalr provod t l- etapi sestane komisija, da pretresa razne oroteste ko do godšrJeine t teku etape rak/r je ista tjurvi ob koncu 19 etape re&etala protest proti italijanskemu amaterju Barelu, cea. da te je fant nekaj časa kril aa mimovoceduB avtom- Po razni b prer^ica ajio »^taiie to"!'« »Toura« Desgramge. ki omeni, da če 9« že hoče reševati tovrstne proteste bi m m>-raio ob prutki 19. etape razpravljati ne le o Bar raki temveč še več takih primer^*". »Tudi ja-Z.« pcarvi mož. »se>n> nm naA-enr. mestu blizu Lille zalotil Demuvsera. ko je. vozeč 32 do 34 km tempo p« krajn ceste, bil krit stranske^ protivetr* po slučajnem avru. vozečem po »redi pota.« Ko j« Des-^r'Dge  na.ro   vpraša.!   dotiČnega anrtcmiobili-
sta. zakaj s svojo vožnjo spravlja dirkača v odgovornost zaradi krtenfci tourskth pravil, mu ta od^ovon: »Jaz se požvižgam na vsa. vaša pr«-ril*_ M* poana.m ne Demuvsg-ra n tudi nisem p«rrtx:e!j Toura Setn navad en državi ja:; in voz m s svtiim avte m iz Lrita ▼ Dwrke-que z ne vee^o rr ne m*njio brr-oo cu* tako. Aa revoir, moo-mearl« S lem ot*»r».«n n*<\e v vodo tad! Harralov protest.
Zoia^ovaJec na »Toar de France« Francoz Andre Leducq
Predzadnja etapa ima svoj začetek ob 9. z nabrežja sivega Rokanrokega pretiva- Po razpršen»ii  jutranjih   meglah  zašije gorko
sonce m dan obeta biti topel. Skupina 57 dirkačev vozi t počasnejši brzini sklenjeno, nakar se v mestu W*ttenu zaradi med-
etapnega cilja raztegne in po nekaj kilometrih zopet adnrži. Za St_ Omerom (48 kilometrov) se vzdrami Comecz in s sprintom pridobi kakih 500 metrov. Kmalu se za njam spustita Aerts in Brugere- ki ga ujameta in raztreseni dirkači se vnovič ze-dinijo. Na kontrolo, kjer je bilo za najboljše vozače ▼ tem mestu (Betbune) nabranih neJtaj tisoč frankov nagrad, so kolesarji prihrumeli 35 minut kasneje, nego je bilo predvideno. Dalje 6e vozi tudi s4co-zi naselbin«, kjer so v roku 26 let Toura ljudje le slišali o nekih »ceetnih gigantih«, sedaj pa jih prvič na lastne oči vidijo in občudujejo. Čeprav vozajo dirkači po teh krajih z brzino 20 km, so vendar zaradi vročine žejni in se zdaj tu zdaj tam ustavljajo pred gostilnami, bari, vodnjaki ter tudi razgo varit? jo s spremijevaiei. Skozi mesto Abbevitle U 70 km dirja celotna skupina ob 15.58, odkoder je do cilj« še 40 km. EVirkaci menjajo eden za drugim večje prestave tn tudi brzina poskoči sedaj na 30 km. Proga se dalje vleče po gri-ea^tem terenu. Tu in tam poskuša kak vozač z nenadnim sprintom ubežati, mora p.. naki odnehati, ker so mu drug: hitro za hrbtom. V BeUov s. S. se že vidijo obcestni napisi, ki naznanjajo še 15 km do Amiensa. V vodstvo skupine preidejo ^talijanski dirkači, ki prevozVviši 5 km, naletijo na spuščene železniške zatvornice. Ker je bil vlak že bbzu, so aigilnejši akrobati že uspeli preskočiti na drugo stran, medtem ko so manj korajžrri ostali oatr ' kaknh 400 metrov za srečnejšimi, ki jo urno maže k) proti cilju. V okolici rn predmestju Amiensa se dirkačem nudi zelo slaba pot, ki je dokaj ozška ki polna ostrih zavojev. Na tem terenu poskusa Camusso naskočiti Leducqa. kateri pa se hrabro brani. Se kakih 500 metrov, kjer je Camusso ponovno poskuša4 svojo STečd, ki Leducq ie med prvimi privo^rvšimi na dirkališče. V enem
P. Decourcelle: 1&
(Prc&letstvo
Roman.
In odšel je nekam hitreje &ego navadno. R a mori je vzel z mizice album fotografij in jih začel ogledovati, da bi se nekako znova seznanil z vsemi prijatelji, ki jih je bil skoraj It izgubil iz spomina.
Helena je stopila h Carmen.
— Kaj nisi bila na pošti? — jo je vprašala tiho.
— Seveda sem bila, — je odgovorila Carmen.
— A pisma?
— Samo eno je bilo.
— Samo eno?
— Da.
— Kako je to mogoče? In kaj je v njem?
— Me vem. Ima ga moj mož.
Helena se je ozrla na svakinjo tako osuplo, kakor bi dvomila o njeni zdravi pameti.
— Kaj?... Sakit-Hyrieix, ki še ni-
in tri čet rt kroga zn>aga za pol kolesa nad Lonhejom, z« katerim je se skupina 10
drugih. Dve do tri minute oato sledijo še vsi ostali: 1. Loduoq ▼ času 8:16.49 (25.603 km na uro), 2. Lonohe, 3. Stope! 4. Camusso,
21. (zadnja) etapa: Anrlens-Paris (159 km)
Tudi za dni« etapa se je po skoraj eno-
■mesečnih mukah približala. Na predrvečer te etape so si razni &ani komisije menjali
funfcciie: glavni vodja Desgrangc se je že istega dne z vlakom odpeljal v Pariz, belgijski delegat Steavert pa je že v Mahi zapustil vožnjo, razjezrvši se na Demuv-sčra in Rebrvja. ker nista o svojem znanem ubegu pravočasno opozorila tovariša Ronsseja. ki bn se kot trojica bolje odrezali. — Zadnja etapa, ki naj s« konča s trrurnfamkn sprejemom nabito potnega dirkališča Pare des Prince« v Parizu, se začne ob 10. V Amiensu je ob prMiika starta vse prebivalstvo navdušeno poadm vVfrrfo vne dirkače, ki so se spustili v divji beg. Že začetna brzina naša nad 52 km na uro. Da ni proga bogvekaj lepa, pričajo mnogi defekti ie od samega začetka, katerih irtv« se kmalu zopet znajdejo v brz oči skupili, ki kompaktno vozi skozi Beauvais (60 km) ob 1138. Na griču Bous de Moule je že zbranih nekaj Parižanov, želeč spremljati dirkače do samega Pariza. Na Čeh* skupine so ves čas Francozi, profesionali ki amaterju ▼ eijm sredini se nahaja sigurni zmagovalec Leducq, ponosno noseč zopet zamenjani častni sviter — aaj je vendar praznik in tudi njegov vetfkn dan, ko bo padel v roke navdušene množice. Tudi humorja ne manjka v skupini tekom vožnje. Tako n_ pr. skoči a kolesa Camusso in prisede ic skupini tziletnakov, ko je ta pravkar zaj-trkovala na nakem obcestnem travniku rer začne tam uganjati razne burke. Tudi Orrechia pograbi tam steklenico mineralne vode ni jo ponuja žejnemu Di Pacou. V takem medsebojnem »hecu« kljub visok: brzini se kolona bliza Pootoiseu. odkoder manjka do Pariza še kakih 40 km. Leducq je med prvimi, ki skoči s kolesa, da zamenja prestavo, nakar mu sledijo Se mnogi drugi. Od tu dalje je na vsej prog: po obeh straneh natlačeno prazničnega ljudstva, ki navdušeno poz dira vi ja mimo drveče kolesarje. Ze je na vidiku znameniti Eifflov stolp. Čim bliže k Parizu, tem živahnejši so dirkači, veseleč se po dolgem in trudapoibiem kolesarjenju zaželenega počitka. Sklenjeno pridirjajo končno v Bou-logne sur Seine, v čijem območju je tudi novo dirkaliflBe Pare des Princes Ko pa sJaipina zavije s ceste v umetni tunel, k? ▼odi pod tribunami n« dirkališče trči z Di Paocom amater Artenburger. s čimer zaostane prvi za nekaj metrov in izigubi tako svoj lepi položaj v sprintu, kjer Leducq ponovno tolče za malenkost Speichera in Ronssea. Prvi je zopet Leducq v času 4:52.36 (32.600 km na uro), 2. Speicher, 3. Ronsse. 4. Lapebil. Sledečih 46 ie klasificiranih z zmagovalčevim časom, ostalih sedem pa pnde par minut nato.
Množica. Id Je privrela na dirkališče že zarana, t. j. kake štiri ure pred prihodom dirkačev, je velik prostor napolnita do zadnjega kotička, tako da so morali reditelj zapreti vse dohode in pustiti tako več ti-soČev ljudi rzven dirkališča Na športnem prostoru samem je bilo zbranih nad 60 tisoč gledalcev, ki so posebno zmagovalcu Leducqu neprestano aplavdirali m ga popolnoma zavalili s cvetjem m venci. Tudi posamezne skupine in dirkači so bili deležni burnih ovacij, ki so trajale do poznega večera.
Omembe vredna je ob tej prilfki Di Paocova trmoglavost. Ko so dirkači vseh sodelujočih držav defilirah pred tisoČgiavo množico, sta italijansko skupino (čeprav je ta zmagovalka v skupinski k lasi f i kao- ?i) predstavljala le dva vozača in stcer Pe-senti in Marchiaio Di Pacco. ki ie. kakor znano, podvržen pri najmanjšem uspehu (tukaj n. pr njegova zakasnitev vsled trčenja z Altenburgerom) silni nervoznosti. je takoj po cilju zbežal s Camusaom in Orrechio z dirkališča ne u-klonivsi se nrti ponovnim pozivom upravitelja Desgrangaa in drugih funkcijonarjev naj vendar zaključi celoten program Toura Seveda se *e fant nasledniega dne prišel opravičevat, pri čemer je tudi od svojih športnih tovaršev dobil primemo lekcijo Končna klasifikacija »Tour de France« po 21 etapah ie sledeča: Klasifikacija posameznikov: 1. Le-dueq (Francoz) prevozi vsi progo 4505 km v času 154:11.49 (kar znaša 29.118 km na uro). 2. Stdpel (Nemec) 0:24.03 za prvim. 3. Camusso (Italija) 0:26.21. 4 Pesenti (Tt ) 0:37.08:  dalie  Ronsse.  Bonduel. Tierbach.
koli ni bil videti tako srečen in zadovoljen kakor zdaj. on da bi vedel za to strasno tajno, ki je bila od nje odvisna ne ie sreča, temveč tudi življenje treh bitij...
Kaj naj vse to pomeni?
Ta čas se je Ramon zadovoljno smehlja*! in z zanimanjem ogledoval stare fotografije v albumu.
Carmen je povesila oči pred vprašujoč i m m osuplim Heleninim pogledom. Potem )e pi zašepetala:
— Oprosti mi. draga, dobra sestri, že zopet se zatekam k tvoji požrtvovalnosti in ttubezni.
— Kaj pa misliš s tem? — je vprašala Helena vznemirjeno.
— Ko sem zapustila mota, M je odšel v ministrstvo, sem krenila naravnost na Place de la Bourse po pisma. Toda uradnik mi je dal samo eno pismo. Hotela sem ga prečkati, pa me je presenetil mož. ki mi je skrivat sledil na pofto.
— Bože mof! Torej si izgubljena m ne razumem —
... da ie moj mož tako miren, je-ti. •Kmalu boš razumela. Saj baš to sem ti hotela pojasniti, priznati ti moram nekaj zelo sramotnega ..,
Priznati? — je ponovila HeJena-— Govori. Carmen. Mar nisi moja se-
Demuvsera, Barrai. Spsiohar. Biiobi. Faurs, Aerts itd.
Klasifikacija p* •kapi«*. 1, Italija (Ca-
musso. Pesen*i. Orecchia) 464:57 41. 2. Francija (LcdWq, Speicher, Arcabambaud) 0.-O5J0 za Italijo. 3. Belgija (Ronsse. Bonduel, Demuvser«) 0:07^7, 4. Nemčija (Stopci, Tierbach, Bula) 0:38^6. 5. Švica (Buohi Alb^ Antenen. Bachi AH.) 4.08.29 za Italijo.
Klasifikacija amaterjev: 1. Barrai (Italija) 155:18.40. 2. Faure Bednot (0:07.15 za Bar ralom). 3 Wautero (0:22.24). 4. Bernard. 5. Zaucri, 6. Mazevrat. 7. Trueba itd.
I med 80 startajočih v Parizu,  jin je
Avgust je mesec selitev, kar se v
Ljubljana, 5. avtrusta- | Tudi zgodovina ni pravična, saj toliko govori o preseljevanju narodov, ne omenja r*a niti z besedico preseljevanja meščanov, ki ni nič manj važno ter pomembno v zgodovinskem pogledu, pa tudi v socijoioskem in celo v naravoslovnem. Toda nas vei ti razlogi in vidiki ne zanimajo in ne brigajo, moramo pa povedati, ker smo sami predvsem prizadeti, da znanost dela krivico tudi nomadom, ker med nje ne prišteva spoštovanih meščanov.
Meščan je ▼ pravem pomenu besede nomad od prve do zadnje dlake, ne is-vaesnej ničesar, kar spada k njonu m njegovemu stanovanju, od zaboja za smeti do najljubšega hišnega prijatelja, namreč prijatelja na Mirih nogah. To se sicer sliši nekoliko čudno, a meščansko no m a.tet vo ie pač tudi takšno, ki ga ne more nihče opredeliti, pač ga pe vsak kolikor toliko občuti na lastni koži, če iivi v mestu.
Kdor trdi, da so meščani filistri, j*h ne pozna dobro, saj niso zapečkarji, ker niti tako dolgo ne ostanejo v enem stanovanju, da bi se ogreli pošteno stoli pod njimi. V šolah se uče, da so nomadi tista divja plemena, ki se selijo z živino iz kraja v kraj, kjer se pač obeta boljša paša. Toda to ntsu še pravi nomadi, popolni so šele meščani, ki se ne selijo neprestano zaradi živine, *e izvzamemo najmanjšo govedo, pač na zato, ker jim je nomadstvo ▼ krvi ter ne morejo obstati dolgo v enem in istem stanovanju.
Zlasti zadnje čase so se meščanov lotite nomadske muhe. vse mesto govori b selitvah, meščanom se malodane blede zaradi teh vražjih selitev; selitve in kar je z njimi v zvezi so seveda hujše kot solnčarica in vse druge moderne bolezni. Seliti se pa mora vsak že zato, ker je moderno. Ta moda ima seveda tudi praktično ozad*e te* je sploh znak časa. Ko najemnik izgubi veselje plačevati najemnino, gospodar pa čakati na njo, tedaj postane nenadoma moderno, da se preseliš, čim dalje, tem bolje Vendar   ne gledamo   na to zadevo £ tako
Ljubljana, 6. avgusta. Meščani ne fcive le od kruha, mor i a lahko siv« le kmetje od kruha ia božje besede, meščani so pa višja bitja z velikimi potrebami in zahtevami ter kar umirajo, če posrefrajo dogodkov. Tako strašno trpe zadnjo čase, ko je tudd zastoj v pogledu senzacij. Zlasti v četrtek je njihovo trpJjenje prikipelo do vrhunca, ko se je v Ljubljani is drobnega dež-ja ves dan predel takšen dolgčas, da so meščanom otek;e roke; morali so namreč držati ves daji dlani prod ostmi, tako se jim je zde halo. Zborovali so v postnil vefci, ki je kot nalašč za takšne namene da predvsem je namenjena vedrenjn.
Popoldne Je pa nekdo vrgel >bombon med nje, češ, da se je v Zvezdi podrl kostanj in. je pod njim obležalo pet penzi-jonlstov. Seveda so mssčaai kar oživeli na prvo besedo ter tako bežali v Zvezdo, ia niso niti utegnili odpreti dežnikov. Ko so se razočarani vračali, so pa prišli vseeao na račun v šelenburgovi ulici.
Nenadoma se je ustavil ves promet. Ljudje so pa drveli od vseh strani skupaj, da je voda kar brizgala od nog. Nekater. so se prerivali v ospredje s pomočjo dežnikov, mahali so okrog sebe tn suvali, 3a si se jim moral umikati hočeš nočeš, če so ti bile pn srcu oču.
_ Bežimo, velika nesreča se j« pripetila! — je kričal nekdo.
_ Nesreča! so vzkliknili radostno ljudje t bližini
_ Nesreča! je šlo od ust do ust.
Vs! so ss gnetli naprej, lztegovall vratove in  vpraševali, kaj se je zgodilo. In
stra? Mar nisem dolina za vso svojo srečo, za vse avoje Življenje zahvalo tebi. tvoji udanosti? Mar. ni tvoja zasluga, da jc postala od vsega sveta zapuščena sirota žena moža. ki ga je vroče ljubila, da sem postala žena predragega Ramona?
In izgovarjajoč te besede, se je ozrla Helena vsa srečna na moža, ki ie njegovo ime tako dostojno nosila Ui ki je bil dovolj oddaljen, da ni mogel slišati njunega pogovora.
Kar govori brez strahu. ie nadaljevala Helena. — Tistega dne. ko sem postala po tv<Wi zashigi tvoja sestra, si dobila popolno pravico do mo-ie neskončne hvaležnosti! ^aMevai °^ mene karkoli, da ti jo dokažem, vse življenie ostanem tvoja dolžniea.
—No torej. *=* je dejala Carmen §e vedno ...kam plaho. ^ ker je bil tvoj i. " nd«iote« m ker nisi nričaVivala. da se tako kmalu vrne. sem si drznila prositi goepoda d* Alboiza. nai mi piše na ooitno leteče...
— Le nov     se . - -
— Na tvoje ime. Na moje Ime!
— Da. Zato «i ie Saim-rTvriei* danes, kp mi ie tetrgal i« rok: pismo« a* koj misffl.tf
— Da je moje... in da imam fjub-
prispslo zopet v Pariz 57, kar je z ozirom na prevoženo kalvin jo precej.
Ker po vsak) koledarski krožni vožnji kot je »Tour de France«, »Giro d' Italia« In dr. vabijo dirkače v gostovanje po raznih dirkališčih, tako se je tudi po tem »Touru« zgodilo, da se niso vsi dirkači vrnili v svoje domove. 2e vse te dni po končani naporni cestni dirki, ki se smatra za naj-tezavaiejso m najdaljšo na svetu, sc ti železni kolesarji vrtijo po francoskih In drugih dirkališčih in se nekateri vrnejo k svoji rodbini šele meseca septembra To je res pravi primer vztrajnosti!
Ljubljani zadnje dni dobro pozna
prozaičnega stališča, zato je treba le reč1., da se meščani tako radi selijo ziiolj iz veselja. To veselje so si zdaj mnogi v polni meri privoščili in jja vključili med počitniške radosti. Na vseh cestah se pomikajo od jutra do večera težko obloženi vozovi z vso revščino in bogastvom meščanov, — nomadov. Toliko ljudi se seli ta mesec da »e na policijski stražnici zmanjkalo celo stanovanjskih prijav.
Nepoučeni tujec je oni dan vpraševal, ee se ljudje selijo zaradi kakšne nalezljive bolesni. K do ve. is eesa je to sklepal, morda tudi po tem. ker se širijo po vsem mestu tako prijetni duhovi (nikar se ne ustrašite, ne mislimo Ljubljanice), namreč skoraj v vsaki hiši desinfeeirajo kakšno stanovanje, da bi človek prav s pridom lahko uporabljal plinsko masko. K tej zadevi je nekdo pripomnil, da niso le meščani večni begunci in da ne trpe le sami, ker nimajo plinskih mask; zadnjič je baje srečal ponoči na pesti čudno procesijo. Kar zamiglja-lo mu je pred očmi.
Kdor pa siri takšne neresnične govorice v Škodo našeca slovesa ter ugleda, je seveda brezvesten element in tudi ne ve, da j*s naša snaga na višku. Ce se radi selimo, to vendar ni slabo znamenje, nego nas kaže v luci kot res moderne. Saj ee pač vsak seli v boljše modernejše, večje in lepše stanovanje Kdor bi si upal trditi nasprotno, češ, da se meščani selijo zato, ker vež m» zmorejo visokih najemnin, bi si nakopal jezo vseh meščanov-nomadov. Naše stanovanjske prilike so pač vzorne, o stanovanjski krizi niti več ne govorimo, pač še tožimo, da ni Še dovolj ultramodernih stanovanj. Ne smeli bi pa povedati, da je nekdo tudi tožil, da se ne more več nikamor preseliti, ker je že povsod stanoval. Izbira je res za tipične nomade vedno manjša, ker se več ne gradi toliko novih stanovanj in ne prezidava starih. To so pa seveda križi postranskega pomena v našem nomadskem življenju, ki prav nič ne pomenijo v primeri z radostmi nomadskega življenja.
čeprav so meščani pr! taksnih prilikah ne-7>rekosljivo urni, vendar so vtideli samo nekateri, ki so se buli prvi prerdll v ospredje, dogodivščino, ki je vzbudila taksno zanimanje.
Od poste proti Zvezdi je pripeljal tramvaj, torej po levi strani ceste, ker je proga pač tako položena, nasproti po desni strani, je pripeljal tovarni avtomobil, ki se je umaknil tramvaju na levo, h knjigarni Tiskovne zadruge, vzporedno s tramvajem je pa pripeljal tudi pravilno po desni sfcrajai >zapravljivček<; tovorni avtomobil »e je ustavil pred zapravJ^ivčkoan, fo pa tudi ni moigel naprej. Traonvaj se je ustavil zaradi avtomobila ter čakal, da odpelje avtomobil najprej. Tako so čakali nekaj časa drtig drugega. Za tovornim avtomobilom je še pripeljal osebni ter so se začela ustavljati vozila po vrsti kot na kakšnem velemestnem cestnem križišču. Pred konjem je stopal Ln ga vodil za uz-do kmet, da bi se konj ne ustrašil takšnega babilonskega prometa, šofer se n>i mogel jeziti na tramvaj, pa se je na kmeta, češ, da naj zrine voz zadenski nazaj ter se umakne avtomobilu. Kmet ni mogel razumeti takoj, zakarj bi se naj umaknil, saj je »tal njegov voz edini na pravilni strani.
Končno se je premaknil tramvaj, saj Je bik) dovolj prostora za neovirano vožnjo, tedaj je pa tudi kmet začel potiskati konja, Česar pa n?i bilo več treba. Promet se Je srečno razvozljal ob velikem obžalovanju meščanov.
Podobno senzaaljo so vjeM takoj potem na Marijinem trgu. (Podobno po obsegu.)
čka ... da sem___
— Ne! — jo je prekinila Carmen ne le, da bi jo pomirila, temveč tud! da bi ji ne bilo treba slišati iz teh dra-žestnih, čistih ust besede, ki bi bila njena obsodba.
— Ne. samo tega nikar ne misli! Ah. za vse na svetu bi ne prenesla take žalitve. Dejala sem mu. da zre najbrž za krščansko dek> usmiljenja za bedo, ki jo hočeš olajšati, ne da bi vedela levica, kaj dela desnica. Njemu seveda niti na misel ne nride dvomiti 0 tvoji poštenosti *m verjemi md, da te spoštuje zdaj boli nego kadarkoli.
— Torej še ena laž več in še kakšna laž! — je vzdihnila Helena.
— Kaj bočeva. sestrica! Drugega izhoda ni bilo.
— Da... je šepetala Helena. — prav praviš.
-r- Toda pomiri se. — je nadaljevala Carmen. — to sumničeode. ki bi se b;io dotaknilo tebe. mojega angela varuha, ml ie bik> strašna Šola.
=-Kie na je adaj to nesrečno pismo? §e vedno v rokah tvojega moža?
— Da. Dejal je. da t! ga fzroči čim prej. Se malo potrpi in pazi. da se ne i#!8š.
Pozvonilo je k obedu in v salon ie
Od nekod so prlpeljaM na trg veliko kolo. Treba je pač pogledati, če vse tuhtanje ae pomaga, ali je v obodu mlinski kamea ali perpetuum oiobile. Meščan: so sklepali po pripravah aa raztov ar janje, da mora t>lti na voza nekaj posebnega Toda bas zaradi tega so se nekoliko bali čudne reči ter so jo opazovali od daleč.
Priprave so bile sončane, naredili so položen oder, da bd po nJem zvalili kolo na tla Tedaj so pa ljudje pogumno pritisnuli naprej, vsak Je hotel videti natančno, kako se bo kolo valilo, pa čeprav se zva:i po njem. Treba jih je bilo odgnati s energičnim kričanjem.
Delavci so ee uprti t kolo ter ga potisnili na strmino. Kolo se je začelo valiti, nakar Je zahreščal oder pod njim ter se podrl, kolo se je zvalilo le nekaj korakov. O-bod se je pri padcu toliko zlomil, da so meščani ugotovili, da je v njem kabel.
— Da bi prej to vedel! Pa stojim na dežjn ln gledam kot bik nova vrata! se je hudovaJ meščan sam nad seboj. Večina je pa bila zadovoljna, saj vrag zoblje v sili tudi muhe.
Šahovski turnir
na prostem
Šahovski turnirji se prirejajo že običajno v večjih letoviških krajih., aaj je to gotovo primerno načelu: u tile cum dulce, združiti koristno s sladkim. Vendar so ti turnirja navadno v več aH manj zaprtih dvoranah. In rekli so: zakaj naj bi gornjega načela ne razširili se bolj in šHi na prosto? Prav tako so sri zamislili jeseniški delavci in Šahovski odsek jeseniške »Svobode« vabi s tem vse šahiste iz naše m sosednih banovin ter vse šahovske klube, da st udeleže v nedeljo 14. tn v ponedeljek 15. t. m. po njem organiziranega prvega šahovskega turnirja na prostem: v enem naj-kraSnejših, pa žal še premalo znanem predelu S&ovenij&; Na Galerijah kraljeviča Andreja oh Pokljuški luknji nad Bledom,
Turnir, na katerega še enkrat vabimo vse šahiste in šahovske klube ter odseke, se prične v nedeljo dne 14. t. m. ob 10. dop. po prihodu jutranjega izletniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.10 zjutraj in prihaja na postajo Pod-hom ob 7.42 zjutraj. S postaje Podbom skupen odhod do ene ure oddaljenih gaJerij. Vožnja polovična.
Turnir vodi g. Perko Vcncelj od šahov-skega odseka »Svobode« m igra se po izločilnem sistemu. Končni zmagovalec dobi krasen pokal s primernim napisom v trajno Las*
Prijavnma znaša za člane zveze »Svoboda« za Jugoslavijo 10 Din, za ostale udeležence pa 20 Dm in jih je treba poslati na poštnohraniLnični račun Splošne hranilnice in posojilnice za Jesenice in okolico na Jesendcah št. 11.950. Prijave naj se pošljejo pa na naslov g. Ivana iona, šahovski odsek »Svobode« podružnica Jesenice,
Ker je pričakovati velike udeležbe, prosimo, da šahisti po možnosti prineso s seboj šahovnico tn naj to «001066 odseku v prijavi.
V primeru slabega vremena ae bo vršil turnir v res ta vrača ji Vmtgar v Vantgarju. Za hrano bo preskrbljeno. Lahko »e prester bi tudi prenočišče, kar naj »e pravočasno javi. — Šahovski odsek »Svobode«
Iz Celja
—c Dobrodelni koncert. Celjska zeleznt-čarska godba priredi v nedeljo 7. t m. dopoldne v mestnem parku dobrodelni koncert v prid slepemu celjskemu ekladaterjn g. EJdvardu Juleabergerđu. Orkester bo ia-vajal tudd več aklad-b g. Julesoergerja
—c Nočno lekarniško atužbo ima do vštetega petka 12. t m. lekarna >Prl orhu na Glavnem trgu.
Celjeko in gabrske brlvnlce bodo v nedeljo 14. t m. odprte od poi 8. do 12, dopoldne, na praznik 15. t m. pa bodo ves dan zaprte.
—c SK Jugoslavija : SK Šoštanj. Poleg teniškega turnirja in prvenstvene nogometne tekme med SSK Celjem in celjskima Atletiki se bo vršila v nedeljo 7. t. m. b pričetkom ob 10. dopoldne na Gla-ziji tudi nogometna tekma med SK Jugoslavijo dz Celja in SK Šoštanjem.
—c Predavanje o socijalnom zavarovanju trgovcev in obrtnikov. Tajnik ljubijan-sice Zbornice za TOI g. dr. Plesa bo predaval v ponedeljek S. t. m. ob 20. v dvorani Obrtnega doma v Celju o mojsrtrakem 8ociJalnem zavarovanju proti bolezni, eta-roeti. onemoglosti m smrti, ki ga predpisuje novi obrtnu zakon za trgovce in obrtnike. Trgovci in obrtniki iz Celja hi okolice, udeležite se tega važnega predavanja!
stopil Saint-Hyrieix.
— Pa nojdimo. danes bomo zadnjikrat obedovali skupaj; to bo poslovita! obed. Vendar pa ni da bi moral biti žalosten.
Dnevi pred odhodom minejo hitro. Vendar se je pa zdelo, da teše Carmen čas mnoso prepočasi; opetovano je stopila k svakinji in jo vprašala z drhtečim glasom:
— No?
—Še nič, — je odgovarjala Helena. Končno, tik pred odhodom, je stopil Saint-t1yrieix k Heleni, rekoč:
— Draga Helena, nekaj vam moram izročiti, obenem pa prositi vas odpuščanja, da sem pogleda! v tajno vaše dobrodelnost!. Prosim vas. da sprejmete tudi iz mojih rok nekaj za siromake.
In s pismom Pobe rta d* Alboiza ie Izročil bankovec.
Na kolodvoru je Carmen Vzrabila trenutno moževo odsotnost, da je po-tegnHa Heleno v kot in jo vprašala, če že ima pismo.
— Da. takoi ti ga izročim. — je odgovorila Helena.
— Ne. latrko b! narti videl in b! bil zopet ljubosumen. Šfeer pa tudi ne vem. če bi utegnila pismo prečitati. Ko se vrneš domov, ga prečrtaj in sežgi.
Dve senzaciji za trnjno silo
Ce ni večjega, se zadovolje Ljubljančani v sifi tudi z malim
Meščani so postali nomadi
Stran 8
»8EOVEN8KI  NARODf, dne 6. avgusta 1932.
Stev 177
(GRAZER MESSE) 27. AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA 1932
Jubilejna razstava go*edi
OD DNE 27. DO 30. AVGUSTA 1932
Razstava perutnine
OD DNE L DO 4. SEPTEMBRA 1932
Glavno razpečevališoe sejemskih izkaznic ima banka BEZJAK, MARIBOR, Gosposka ulica št. 25
NOVI VINODOL
najlepše kopališče na Gornjem Jadranu z velikimi in lepimi plažami. 2 km dolga obalna pot ob lepem parku. Tenis igrišče. Prvorazredni hoteli in penzioni ter mnogo vil, obdanih od borov. Pojasnila daje Zdraviliška komisija. 146
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokoles in otroška vozičkov, LII^BLIANA. Karlovska c 4.
Mestni  pogre-tm*  m. vod
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
BEŠTER LENART,
zasebnik
dne 6. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. avgusta 1932 ob 5. uri popoldne od doma žalosti, Bleiweisova cesta št. 13, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 6. avgusta 1932.
VELIČAN in LENART, sinova, in ostali sorodniki.
Zahvala
Povodom bridke izgube naše nepozabne soproge, zlate mamice, sestre in tete, gospe
MARIJE KLEŠNIK
izrekamo najsrčnejšo zahvalo za vse izraze sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni Društvu Kola jugoslovenskib sester v Mostah, pevskemu društvu > Zvezda« Moste ter vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti k večnemu počitku.
Moste, Ciglarjeva ulica, 6. viii. 1932.
Žalujoči soprog in otroci
ŠPEDICIJA TURK
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in Izvoznih posilne, ln to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija
pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega  blaga   In  vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157.
LJUBLJANA kova o. 9 (nasproti carinarnici) prevzema
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi it uriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konja uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri In sedem ton nosilnosti. 117 Telefon Interurban štev 2157.
Naznanilo!
d k
L ROT. krznarstvo, Mestni trg 9
v LJUBLJANI, vljudno naznanja, da se je preselila v lastne prostore
na Mestnem trga ŠL S
(blizu magistrata)
S kvalitetnim blagom, nizkimi cenami in solidno postrežbo se bo potrudila zadovoljiti p. t. odjemalce ter prosi za nadaljno naklonjenost. — Tel. 2005.
Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tudi * znamkah, ta odgovor znamko t — Na vprašanja brez znamko nm ■ m3*omm lamo.  -  KaJmanJU otfZo* OI*t 5-—- —■
LE BOLJŠI OSEBI
se odda opremljena solnčna soba v sredini mesta s souporabo kopalni^e. Napoleonov trg št. 5/1 od 3. do 5. ure popoldne.
3010
TRI LOKALE
s trgovsko opremo in trisobno stanovanje s pritiklinami, vodovodom in elektriko, primerno tudi za pisarno, oddam s 1. avgustom t. L Dopise na naslov: Simerl Josip, Šoštanj. 3035
STANOVANJE dveh sob, kuhinje in priti klin oddam s 1. septembrom. — Cig-larjeva ulica 39, Moste. 3059
ENODRUŽINSKO HIŠO
z vrtom oddam za daljšo dobo. Zajec, Zgornja Šiška 105. 3017
MHW£
»INDIAN«
štiricilmderski, s prikolico in vsemi pritiklinami, vožen 2500 kilometrov, pod zelo ugodnimi P°§roji prodam proti gotovini. Vprašati v parf umeri ji Belle Dame, Zagreb, Preobraženska br. 1. 3034
KLAVIRJI, PLANINI
prvovrstnih inozemskih •mamu od Din 11.000 naprej. — >MU-ZIKAc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T
GRAMOFONSKE PLOfe-E OD DIN 15.— prodaja »Slag^er«, Aleksandrova cesta 4 (prehod >VTktorta« palače). 69/T
KUPIM
NAMIZNA JABOLKA
ta slive, vagonske množine, kupi Jos. Rože & Co., Maribor, Pobrežje. 3051
SLUŽ9E
ZA BEOGRAD IN SRBIJO
išče resen zastopnik zastopstvo proti plači in proviziji. Na razpolago reference slovenskih tvrdk. Ponudbe na naslov: Mar-kovič, Riga Fera 5, Beograd.
3033
BRIVSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Branko Cer-jak, brivec, Gosposvetska cesta fit. 7. 3055
FOTO-POMOCNICA
verzirana v vseh delih moderne fotografije, išče nameščenje v boljšem ateljeju. Ponudbe na naslov: Sebeščer, Dubrovnik, Tabakarije 157. 3045
NtPMMKNINI
DVA LOKALA
za trgovino ali pisarno odda
D. Rovšek, Kolodvorska ulica
st. 35. SVT
ENOSTANOVANJSKA HISA
novozgrajena, z vrtom in sado-nosnikom, v lepem ta zdravem kraju v Sevnici ob Savi, 5 minut od kolodvora, ugodno naprodaj. Posebno priporočljivo za upokojence. Pojasnila daje Josip Mere, restavracija, Sevnica (kolodvor). 3036
novo mso z dvema sobama, kuhinjo ta vrtom za 34.000 Din prodam v Mariboru. Pojasnila daje: Zagorski, Maribor, Sodna ulica št. 30. 3052
TRISOBNO HIŠO a hišno vodno močjo, hlevom ta njivo, pripravno za obrtnika, za 25.000 Din proda Luka Sev-nik, Radomlje, 3047
LUTZOVO PEČ
veliko, malo rabljeno, ugodno proda — Gersak, Prečna ulica 4
3060
PAZNO
BRUSNICE
prvovrstne po dnevni ceni od 5 kg naprej razpošilja Henrik Zechner, trgovec, Libeliče, Koroško. 3049
OPOZORILO!
Mestna občina ljubljanska bo tlakovala cesto Za Gradom še v tej sezoni z drobnim granitnim tlakom. S tozadevnimi predpripravami in planiranjem se prične že prihodnji teden, na kar se ljubljansko občinstvo opozarja, da bo imenovana proga od ponedeljka dne 8. avgusta do na daljnega za vsak promet zaprta. 3054
NARAVEN MALINOVEC kilogram Din 15.— se dobi: Sv. Petra cesta 83, dvorišče. 3053
MODROCE
otomane, divane, fotelje ln vse
tapetniške izdelke  vam nudi najceneje
IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T
AKO JAGODE SADITE
v avgustu, imate spomladi že sad. Razveselite Vaše otroke in sebe! Zahtevajte cenik! — Drevesnica Rosenberg, Maribor. 3012
TRPEŽNI  AFRK MODBOC1
samo Din 220.—
«palne   fotelje,   fino Izdelane. Din 1300.— prodaja
RUD. SEVER,
LJUBLJANA, Marijin trg 2
Telefon 2622
TUDI POHIŠTVO
NA OBROKE! Kompletne spalnice od 2200 Din omare od 450 >
postelje od 250 >
kuhinjske odprave od 900 > kuhinjske kredence od 500 >
Največja izbira pohištva! Vse drugo pohištvo se izvršuje po najmodernejših načrtih; sprejemajo se vsakovrstna mizarska naročila in popravila po najnižjih cenah — samo pri
MIZARSTVU »SAVAc Kolodvorska ulica 18
Dunajska cesta 56.   77/T
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
izvršuje točno,  solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo
J. HLEBŠ
družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon 3070.
V restavraciji
hotela METROPOL
(Miklič) se toči prvovrstno belo in črno vino po Din 8.— liter
OTROŠKI VOZIČKI
športni od Din 220.—, globoki moderni od Din 650.—. Sv. Petra cesta 52. 3007
HRVATSKA VINA
OMč-Plješivica. Belo staro in novo, Portugalko, rdeč namizni Silvanec, prvorazredno in nizke cene. Vsaka količina. Prva vinogradska zadruga plješivlčkih vinogradara, Gornji Desinac, pošta Jastrebarsko. 3024
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, Ljubljana,  Sv. Petra c 14.
72/T
ČEVLJI
NA OBROKE
»TEMPO«, GledaliSka ulica 4 (nasproti operi).
MALINOVEC
pristen, naraven, s Čistim sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6
56/T
NARAVNO LETOVIŠČE
cela penzija s kopališčem v Sort Din 32.—, dobra domaČa kuhinja. Se priporoča gostilna
šorli, Gorenja vas, Poljanska dolina. 2559
L. Mikuš
LJUBLJANA,
Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Porjravila se izvršujejo točno in solidno.
DANES OTVORITEV
nove, krasno urejene velike
dvorane pod kavarno »METROPOL"
(Miklič)
z godbo in plesom - Cene normalne - Obleka promenadna
Priporočam se za obilen obisk VSTOP PROST! HOTELIR MIKLIČ.
MAMLII OGLASI
V SLOV. NARODU SO NAJCENEJŠI
BESEDA PO 50 par
POSLUŽUJTE SE UGODNE PRILIKE!
MONOGRAMOV 3NTLANJE. AŽURIRANJE, PREDTISKANJE »BREDA« 2EPNI ROBCI. RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA
4
Tvrdka
Singerjevi šivalni stroji
se je preselila
v Gajevo ulico št« 3
poleg nebotičnika
Najcenejše in najlepše morsko kopališče na Jadranu
Prometni zavod za premo? f*. d. Ljubljana.
prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo
PREMOG
domači in Inozemski za domačo kurjavo ta industrijske svrhe
KOVAŠKI PREMOG
g Alfe  livarn iS ki, plav-aargjd in plinski
BRIKETE
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI. Miklošičeva cesta št. 15VL
i
Ml
t seje
vseh  vrst enobarvne in  večbarvne  izdeluje klišarna
| £}ubijana I čSf^
IV
4*
Urejuje: Josip Zupana*, Za »Navodno tiskamo«: Fran Jeaertak. — Za upravo ln macratnl dal Usta: Oton CMMfli; — Val v Ljunljant
84