Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2004 070(497.12 Ilirska Bistrica) Pllllllilllllllllli 2000559,170 Avrocemer uoaic Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si 8-3656 TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XIII - št. 170. - november 2004 - cena 300 SIT A 771318 365006 {< Banka Koper POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO VARSTVEN CENTER stran 4 CERKVENIK N A PLAČU * sveže ribe * zamrznjena ribe * školjkemžKi^l * “bacajjain bjanjčj' * konzerve ■ mm rjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 r. J |® Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 @ aebiter ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ^SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ ^jjfar— tmempimmm TRAKTIVNA TD NOVOLETNA NAROČNIŠKO PRODAJNA AKCIJA P0NEDEUEK-PETEK 8™-12™ in 15™-18™ SOBOTA 8™- 12™ PET MINUT S FINANČNIM SVETOVALCEM stran 11 Računovodski servis Jčdjkcrv drevoredi 28, <5250 Ilirsko Bistrica. Tel./JFax,: 05-7J O 14 99, GSM: 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. (0)K KOREN JOŽKO URNIKU— 8.00-18.00 sobota 8.00 -16.00* nedelja zaprto • ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE) OSEBNIH IN TOVORNIH VOZILA Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 [®x® simobil O vodafone™ g) rMEzpapknlca TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. L.*!!*!- tel.: **386 (0)5/714 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica (0)5 / 710 06 95 e-pošta: kakez.doo@siol.net web:www.kakez.si sKZERA SIMOBIL-VODAFONE SMART PAKETI!* KLICI ZNOTRAJ OMREŽJA LE PO ♦Samo za mlade od 15 do 27 let! I NOVOST: PlflSTIFICIRflNJE! BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ KUPUJETA PRI NAS! Za vas smo pripravili krasne slikanice [n knjižice za otroke. VELIKA IZBIRA NOVOLETNIH DARILNIH VREČK NOVOLETNE VOČILNICE že od 120 SIT! RAZGLEDNICE že od 60 SIT! SAMSUNG 19" MONITOR SM 957MB 59.900.00 SIT DVD + in-MEDIJI 25/1 že od 2.600.00 SIT CD-R MEDIJI 10/1 že od 550.00 SIT Digitalni fotoaparat Olympus C-310 3x optični Zoom; 3,3x digitalni 3,2 M točk + DARILO 64 MB XD 52.800,00 SIT Na zalogi vse vrste SPOMINSKIH KARTIC za digitalne fotoaparate proizvajalca SanDisk RAČUNALNIKI V ZIMSKI AKCIJI od 1.12, BASIS 25G (2.4GHz,256MB,CD-RW,80GB HDD) od 80.990 dalie!!! ,x (možnost plačila na obroke: 6 x 13.788 ali 12 x 7.024 SIT) J 1 Cene veljajo ob sklenitvi naročniškega razmerja ter vsebujejo DDV. mer ®9||3 BeSat Avtomobilske prevleke In odeje WWW kakez si Urnik PaP'rnice: od ponedeljka do petka: 8.00 - 19.00, ob sobotah: 8.00 - 12.00. XA/W|A/ LP7. Q: *V ■iVarVvfc.O Podane cene vsebujejo DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodnega obvestila. WWW.I\d iaC4.5 I beseda urednika VESELI DECEMBER Temu izvodu Snežnika sicer pravimo novembrska številka, vendar ga boste prebirali (vsaj večina) v decembru, zato ne bo narobe, če mesecu, kije pred nami, namenim teh nekaj vrstic. Časi so pač taki, da se je praznovanje Božiča in Novega leta raztegnilo kar na cel mesec oziroma se že v začetku meseca začne čutiti predpraznično vzdušje. In ne le zaradi Miklavža, ki se ga razveselijo najmlajši. Hoteli ali ne - kaj nam pa drugega preostane, ko nas na vsakem koraku že ob koncu novembra pozdravljajo novoletne jelke, smehljajoči se dobri možici in obilica reklamnih letakov z idejami za prihajajoče obdarovanje. Tu pa pravzaprav tiči bistvo veselega decembra. Da bi ljudje (beri: potrošniki) čimveč denaija pustili v raznih trgovinah. Vsi se veselimo decembra, prav posebej vesel pa je nedvomno za trgovce. Otrokom in tudi nekaterim malo večjim je vseeno, če jih obdaruje Božiček ali Dedek Mraz, idealno za najmlajše je, če sta to kar oba. K vragu z ideologijami. Glavno, da so darila. Denarnice najveijetneje ne obhajajo veselega meseca, razen če seveda njihovi lastniki veliiiko zaslužijo. A veliko njih, glede na trenutno stanje v naši občini, vsaj kar se gospodarstva tiče in zaposlovanja in novih delovnih mest, ki bi pomenila realno možnost za brezskrbno zapravljanje, ne. Pa nas vseeno dobi na limance marsikateri trgovec. Poglej, to je samo 990, ono 1.990 ali 3.990, lahko tudi samo 9.990 in tako dalje. In glej ga, žeje stvar v naši nakupovalni košari. Ne da bi sploh pomislili, če stvar potrebujemo. Še več, velikokrat gre celo za artikle, kijih bomo poredko uporabljali ali oblekli. Celo tisti, ki so ponavadi na preži pri nakupovanju stvari, ki niso nujne za naš normalni obstoj, postanejo decembra manj pozorni, brezskrbni. Mogoče v decembru ljudje zavestno pozabijo na tegobe vseh sort, da bi se le imeli tako, kot bog ‘tržni’ zapove. In vendar ni nujno, da slepo sledite trendom potrošniške družbe. Vse tiste, ki se požvižgate na to, in vse tiste, ki ste pozabili, da lahko vaše najbližje tudi drugače razveselite, naj spomnim, da je doma narejeno darilo, posebej če se za to sami potrudite, veliko lepše in dragocenejše kot tisto, ki ga najdete na prodajnih policah. Pobrskajte po kakšni knjigi ali reviji z idejami za oblikovanje, slikanje, lončarjenje in podobno, ali pa si kar sami omislite, kaj lahko naredite. Niti ni nujno, daje to oprijemljiva stvar. Spomnite se na tiste, ki potrebujejo pomoč in poskusite pomagati. Obiščite sorodnike ali prijatelje, kijih že dolgo niste, ali pa kakega znanca, kije osamljen. Včasih j e prijazen nasmeh velik poklon. Z darili, praznovanji, zapravljanji ali brez njih, naj vam ta mesec prinese čimveč radosti in dobre družbe. Mogoče bo nekatere vzradostila celo nova slovenska vlada. Mateja Rolih i -j FINANČNA TOČKA IN NOVI PROSTORI SLOVENICE V ILIRSKI BISTRICI Zavarovalniška hiša SLOVENICA je v Ilirski Bistrici preselila sedež svojega predstavništva na Gregorčičevo ulico 23, kjer so skupaj s KD BPH odprli tudi novo poslovalnico Finančna točka. Obiskovalci lahko tam pridobijo vse informacije o zavarovalni ponudbi zavarovalniške hiše SLOVENICA in sklenejo vse vrste zavarovanj. V Finančni točki lahko vlagatelji pristopijo k večini slovenskih vzajemnih skladov in posebnih vzajemnih skladov, na voljo pa bo tudi storitev individualnega upravljanja premoženja in borznega posredovanja. SLOVENICA nudi z novo lokacijo strankam udobnejše in dostopnejše prostore, ki so v bližini tehničnih pregledov, kar bo omogočilo še hitrejši in kvalitetnejši zavarovalniški servis. SLOVENICA je že dalj časa prisotna na tem področju, kjer beleži naglo povečevanje obsega poslovanj a. Ob tej priložnosti bo ponudila zavarovancem posebne ugodnosti. Do 31. decembra 2004 bodo nudili popuste pri sklenitvi zavarovanj, in sicer 20 % popust na vsa premoženjska zavarovanja (razen potresa), 15 % popust na avtomobilski kasko in brezplačni drugi obrok pri FONDPOLICI, življenjskem zavarovanju z vlaganji v vzajemne sklade KD. Zavarovanci imajo tudi možnost sklenitve večjega števila zavarovanj, s čemer lahko pridobijo dodatne popuste. Z novimi prostori želi SLOVENICA svoje kvalitetne zavarovalniške storitve prek svojih zastopnikov in cenilne službe ponuditi občanom Ilirske Bistrice ter z večjo prodornostjo povečati svoj tržni delež na tem področju. Svojo zastopniško mrežo pa bo še okrepila z dvema novima zavarovalnima zastopnikoma. SLOVENICA kot splošna zavarovalnica nudi zavarovancem celovito zavarovalno zaščito tako za zavarovanje njihovega premoženja in interesov kot tudi izredno kvalitetna osebna zavarovanja. Z življenjskim zavarovanjem, vezanim na vlaganje v vzajemne sklade KD, pa je SLOVENICA skupaj s KD Investments prva na slovenskem trgu oblikovala FONDPOLICO, ki zavarovancem nudi poleg socialne varnosti z investiranjem v vzajemne sklade tudi oplemenitenje vrednosti njihovega premoženja. Sicer pa so v SLOVENICI v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegli zelo dobre poslovne rezultate, kar krepi njeno moč in pozicijo na slovenskem tržišču. Tako ZVEZA RIBIŠKIH DRUŽIN PRIMORSKE JE PROSLAVILA 50-LETNICO DELOVANJA V organizaciji ribiške družine »BISTRICA« iz Ilirske Bistrice je bila v petek, 22. oktobra, v Domu kulture na Vidmu osrednja proslava ob 50-Ietnici Zveze ribiških družin Primorske (ZRDP). Proslave so se poleg delegacij in nagrajencev osmih ribiških družin, ki sestavljajo Primorsko zvezo (Ajdovščina, Idrija, Koper, Nova Gorica, Postojna, Renče, Tolmin in Ilirska Bistrica) udeležili še najvišji predstavniki Ribiške zveze Slovenije na čelu s predsednikom g. Borutom Jeršetom, predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, župani, delegacije ribiških družin iz Hrvaške Istre in številni drugi povabljenci. Pozdravni govor je imel bistriški podžupan mag. Zlatko Jenko, ki je poleg dobrodošlice v imenu občine Ilirska Bistrica izrekel Zvezi ribiških družin Primorske posebno zahvalo, da je zaupala prireditev tako pomembne prireditve RD »BISTRICA«, ki se hkrati ponaša z najdaljšim organiziranim delovanjem na Primorskem, saj bo leta 2007 praznovala že svojo 60. obletnico obstoja. Predsednik Zveze ribiških družin Primorske g. Lucijan Rejec je kot slavnostni govornik v strnjenih stavkih opisal 50 let obstoja in delovanja primorske zveze. Posebej je izpostavil najaktualnejša področja in probleme, ki težijo primorske sladkovodne ribiče -še vedno prepogosta in neustrezno obravnavana onesnaženja vodotokov, problem prekomernega razbohotenja ribojedih ptic in velike gospodarske škode na ribjih populacijah, neurejenost in pričakovanje nove zakonodaje in tudi osip članstva oz. premalo intenzivnega dela z mladimi, ki se posledično čuti v staranju članstva. Poleg težav in nalog, ki so pred ribiči v bodoče, je slavnostni govornik izpostavil tudi dosežene uspehe, predvsem na področju umetne vzreje in ohranitve avtohtone soške postrvi. Vsi razvojni uspehi so podrobneje opisani v brošuri, ki jo je ZRDP izdala ob svoji 50—letnici in kjer je dosegla 28 odstotno premijsko rast glede na enako obdobje lani. Še posebej pa je SLOVENICA dosegla velik preboj na področju življenjskih zavarovanj, kjer je imela kar 118 odstotno nominalno rast. Najvišjo stopnjo rasti je dosegla FONDPOLICA - življenjsko zavarovanje z vlaganjem v vzajemne sklade KD Bond, Galileo in Rastko. V prvih 10 mesecih letošnjega leta je bilo sklenjenih kar za 88,3% več FONDPOLIC kot v enakem obdobju lani. A. P. I----------------------------------------------------------------------------1 Osebna izkaznica: Zavarovalniška hiša SLOVENICA d.d. Poslovalnica Ilirska Bistrica Gregorčičeva 23a, 6250 Ilirska Bistrica Telefon: (05) 71 00 230, Faks: (05) 71 45 58 Telefon Finančna točka: (05) 71 00 231 Poslovni čas: ponedeljek - petek od 8.00 do 16.00 l----------------------------------------------------------------------------1 so podrobno predstavljene vse ribiške družine na Primorskem, njihove značilnosti in dosežki. Izrečena je bila javna pohvala in priznanje bistriškim ribičem, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na čelu z Rudijem Zlosel na tem področju opravili pionirsko delo, katerega v današnjih dneh na najvišjem znanstvenem nivoju nadaljuje strokovna služba RD iz Tolmina in Idrije. Rejec je pozdravil tudi prizadevanje domačih ribičev, ki obnavljajo valilnico soške postrvi v Ilirski Bistrici in bodo tako intenzivirali poribljavanje reke Reke. Kulturni program proslave so dopolnili nastopajoči gojenci glasbene šole Ilirska Bistrica in pevska skupina Sušeč z nepogrešljivo Oj, tječe, tječe... Vrhunec proslave pa je bila podelitev 65-ih plaket ZRDP najzaslužnejšim ribičem iz vseh primorskih družin. Od domačih ribičev so plakete prejeli Ivanka Cerkvenik, Branko Čepar, Borislav Zejnulovič, Miloš Žbogar in Karel Furlan. Za najboljši možni zaključek proslave je poskrbela pevska skupina Sušeč, kije s primorsko himno polno dvorano na Vidmu dvignila na noge, pesem pa je zadonela tudi v dvorani. Primorski ribiči smo tako še enkrat pokazali veliko mero enotnosti in odločenosti za skupno delo na področju varovanja narave in ohranjanja vodnega življa. Upravni odbor RD »BISTRICA« GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71 -00-320, fax: 05/71-41-124 * GRAFIČNO OBLIKOVANJE * OFFSET TISK * * SITOTISK - nalepke, tisk na majice... * VEZAVA KNJIG, DIPLOMSKIH NALOG RIBIŠKA DRUŽINA “BISTRICA” Zgodovina sladkovodnega ribištva Do prve poznane organiziranosti sladkovodnega ribištva je v Ilirski Bistrici prišlo v času italijanske okupacije med I. in II. Svetovno vojno, ko so italijanske oblasti reške pokrajine proti plačilu določene odškodnine dale premožnejšim posameznikom v zakup ribolovne vode. Ob znanih imenih takratnega časa (Brinšek, Andrejc Žnidaršič- Strujbarjov, oboji Domladisi - Vincinovi, Ivan Tomšič - Ivetov) najdemo tudi lastnike žag in mlinov ob dolnjem toku reke Reke. Zakupnikom so se pridružili člani ali podzakupniki, ki so imeli veselje do ribištva. Slednji so za določeno vsoto lir lahko lovili rake in ribe, kijih je bilo v izobilju. Prvi tovrstni člani so bili Vid Oprešnik - Videtov, Lado Žnideršič - Lujko, Franc Benigar - Peček, Anton Benigar - Tomažin, Anton Zadel - Šemaj, Franc Iztok, Rude Zlosel, Viktor Bobek in Ivan Lenarčič. Šlo je za nekakšno privatno ribiško društvo, ki se je ohranilo vse do leta 1947. Iz tega obdobja so znani številni zanimivi utrinki o krivolovu, lovu rakov, ki so jih izvažali celo v Francijo, ter lovu v potoku Bistrica, kjer seje lahko lovilo le na veliki petek. Potok so nekdanjega hotela Lovec čistili pilarji z ribolovnimi pravicami, °d tam naprej do izliva pa drugi ribiči. Prebivalci vasi Topole so si zaradi tega Prislužili vzdevek rakaiji, vsi skupaj pa so veijetno veselo prepevali legendarno °j tječe, tječe bistra vuoda... Brez dvoma so bili to pravljični časi reke Reke in vedno manj je še živečih ribičev, ki so jih znali tako iskrivo in hkrati otožno opisovati. Člani prej omenjene druščine so se leta 1947 pridružili akciji Ministrstva Za kmetijstvo LR Slovenije in 11. februarja istega leta je bil v prostorih Lesonita ustanovni občni zbor Ribiške zadruge Ilirska Bistrica. Po spominu je štela okrog 15 ribičev, v Slavnem tistih, ki smo jih že omenili. Bistriška zadruga je bila med prvimi v Sloveniji. Srečamo jo v skupini šestih zadrug, ki so 20. junija 1948 v Ljubljani ustanovile Sosvet ribiških zadrug LR Slovenije, ki je bil predhodnik današnje Ribiške zveze Slovenije. Leta 1949 so se bistriškim ribičem pridružili hidi ribiči iz Vremske doline in Divače, *et° kasneje pa za več let še postojnski. Prva valilnica Prvi večji dosežek na področju Sospodarjenja je bila izgradnja prve valilnice na Ivetovem vrtu na Cankarjevi ulici z zmogljivostjo 150.000 zaroda. Po približno sedmih letih je bila preseljena v sedanjo ribogojnico v Guranjem kraju na Levstikovi ulici, ki je bila v celoti zgrajena z udarniškim delom članstva in je bila v današnjem obsegu dokončana leta 1961. V to obdobje spada tudi začetek prvega uspešnega umetnega vzrejanja soške postrvi, pri čemer so bistriški ribiči na čelu z Rudijem Zloselom opravili v Sloveniji pionirsko delo. Prav ta podatek dandanašnji nekateri izredno radi zamolčijo. Več let so bistriški ribiči soupravljali z ribogojnico v Rižani. Na področju gospodarjenja je bilo veliko sodelovanja s koprskimi, postojnskimi in tolminskimi ribiči. Katastrofalna onesnaževanja Verjetno bi se razvoj športnega ribolova, gospodarjenja in ribogojstva iz tistega časa še nadaljeval, če leta 1952 ne bi prišlo do prvega registriranega množičnega pogina rib pod tovarno Lesonit. V letih, ki so sledila, so se pogini vrstili z neizmerljivimi količinami pomorjenih rib, rakov in drugih vodnih organizmov. V sredini šestdesetih let je pričela z obratovanjem (beri: katastrofalnim onesnaževanjem) še tovarna organskih kislin. Usoda življenja v reki Reki je bila obsojena na propad, o popolni ekološki neosveščenosti takratnih oblastnih in gospodarskih struktur pa nima smisla obujati spominov. Po klavrnih sedemdesetih so se v po letu 1981 za bistriške ribiče začeli boljši časi. Mejnik pomeni izgradnjo zbirnega jezera Mola, ki se mu je čez nekaj let pridružilo še zbirno jezero Klivnik. Nekako istočasno z družbenimi spremembami konec osemdesetih let se je zalomilo tudi lokalnim onesnaževalcem; TOK je doživel stečaj, Lesonit je zmanjšal obseg proizvodnje in prešel na suhi postopek, TIB pa je zgradil čistilno napravo. Letos pa je začela obratovati centralna čistilna naprava pri Zarečju. Vse to je pripomoglo k izboljšanju stanja v reki Reki, ki še vedno ni optimalno in po vsej verjetnosti tudi nikoli ne bo, je pa precej boljše, kot j e bilo v preteklih desetletjih in se počasi še izboljšuje. Spodnji tok reke je vse bolj bogat z ribjim življem, predvsem z avtohtono soško postrvijo. Članstvo, delo in ribiški turizem Nenadno povečanje ribolovnih površin je povzročilo tudi skokovito naraščanje članstva, ki seje v zadnjem obdobju ustalilo na številu okrog 200 članov in 50 mladincev. Ribiško družino vodi upravni odbor z devetimi člani, pod njegovim okriljem pa delujejo komisije za gospodarjenje, tekmovalne aktivnosti, delo z mladimi, disciplinska in ekološka komisija, gradbeni odbor ter čuvajska služba. Enajst čuvajev opravlja pomembno varovanje treh ribiških lovnih revirjev in šestih gojitvenih potokov. S prilivom novih članov je prišlo do delne pomladitve članstva in novih delovnih zagonov. Pod vasjo Soze ob obali jezera Mola je bil sezidan ribiški dom, ki ob prelepi okolici nudi osem ležišč v treh sobah z vsem spremljajočim udobjem. Drugi pridobljeni objekt leži v vasi Famlje v Vremski dolini, zgradili pa so ga prizadevni člani sekcije Vreme, ki deluje v okviru naše ribiške družine in šteje okoli 60 članov. Ribiški turisti in njihovi spremljevalci lahko uživajo v športnem ribolovu v obeh akumulacijah, ki sta poleg postrvi znani po ulovu atraktivnih ščuk in smučev. V Moli je možen tudi ribolov krapov, amurjev in drugih belic, cene enodnevnih ribolovnic, pa so več kot konkurenčne. Zaradi predvidenih zahtevnih popravil izpustnih mehanizmov na obeh zbirnih jezerih je bilo v zadnji letih okrnjeno vlaganje rib, vendar so bila popravila septembra letos uspešno zaključena. Vzpostavitev lastne vzreje mladic soške postrvi je trenutno največji in najzahtevnejši cilj ribiške družine in hkrati naj lepše darilo ob njeni 60-letnici, ki bo posvečeno vsem dosedanjim ribičem, ki so se skozi desetletja tako in drugače borili za obstoj in razvoj ribiške družine. Iz zbornika Pol stoletja Zveze ribiških družin Primorske (1954 -2004) Iliriade _____________________________________________________ NA JUGU NIČ NOVEGA Ko to berete, smo verjetno že dobili novo vlado. Kot je rekel pokojni kitajski politik Deng Xiaoping: “Ni važno, ali je mačka bela ali črna, glavno, da lovi miši.” Program, ki so ga pred in po volitvah predstavljali danes vladajoči, pri čemer imam zlasti v mislih koalicijo Slovenija, torej SDS in NSi, je dober. Takole na prvi pogled je zgledal kot soliden konzervativen program, ki se ga ne bi sramovala nobena desnosredinska evropska stranka, vključno s Tonyjem Blairom. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, bomo pač videli. Dejstvo je, da ima vladna koalicija majhno večino in da sta v njej tudi DeSUS in SLS, za kateri je težko reči, kako se bosta odzvali na morebitne poskuse obsežnejših reform, ki ne bodo vse sprejete z univerzalnim odobravanjem, saj bo potrebno poseči v utečen tok stvari in nekaterim interesnim skupinam tudi stopiti na prste. Če k temu dodamo ne ravno bleščečo zgodovino SLS kot stranke, kije rada na oblasti in v opoziciji hkrati, bo imel Janez Janša težko delo. Tudi zato, ker bo moral žonglirati med svojimi “hard core” privrženci, ki nenazadnje pričakujejo tudi kakšno nagrado, in pričakovanji večine, da ne bo prišlo do “revolucije”. Po volitvah je bilo na televiziji videti starejšega možakarja z velikim bedžem SDS, kije rekel: “Šestdeset let smo trpel’, zdej bomo pa užival”. Moram reči, da je za človeka, ki je trpel šest desetletij, izgledal kar dobro. Ampak, seveda, ideološko izključevanje ima dva obraza, tako levega kot desnega. In slovenski volivci so (spet) obrnili hrbet ideologiji. Kajti poražena stran ljudi ni uspela prepričati, naj volijo na podlagi ideologije. In zdaj, pravijo, seje naš novi predsednik vlade, bivši vodja opozicije, čudežno spremenil. Takorekoč omehčal. Čisto veijamem, da se ljudem, ki so denimo izumili izraz “janšisti” in so slikali tedanjo opozicijo kot utelešenje samega vraga, mogoče zdi čudno, da ni JJ takoj po volitvah rekel, aha, zdaj pa jim bomo dali vetra, ta rdečim. Tako sem imel priliko slišati izjavo državne svetnice, profesorice na FDV in kandidatke nekakšne junijske liste na oktobrskih volitvah, Mance Košir, ki je ugotovila, da so naši mediji neobjektivni. Dejala je, poglejte, prej so mediji podpirali vlado (torej LDS), po volitvah pa so nenadoma začeli pisati, kako da se je Janša spremenil in kako j e postal pravi golobček. Packe mediji, ki niso neodvisni. Zanimivo. Težava seveda ni v tem, da so mediji podpirali prejšnjo vlado, ampak, o groza, nameravajo podpirati tudi sedanjo. A kar je v resnici zanimivo ni to, da so časopisi odkrili, da se je Janez Janša kao spremenil. Zanimivo je to, da tega niso odkrili že prej, saj se ta proces dogaja vsaj zadnje leto. In kar je še bolj zanimivo, je to, da sta dva od treh, vsaj po mojem mnenju, najbolj uravnoteženih medijev, v tuji lasti. OK, zdaj pa dajmo tem fantom in (redkim) puncam teh sto dni. Teh sto dni pa je že zdavnaj mimo za tiste na Bazoviški. Zdi se, da Dengov rek iz začetka tega pisanja ni visoko na lestvici v naših logih. Institucije, kijih vodijo ljudje, tako ali drugače nemili oblasti, imajo dosti večje težave z občino, kot pa tiste, kijih vodijo “pravi” kadri. Še več, (nepreverjene) govorice pravijo o zavestnem izrinjanju “politično neprimernih”. Tudi če pustimo ob strani moralne pomisleke (so volivci res dali mandat za takšno delovanje?), je to za občino škodljivo početje. Verjetno je ena naj večjih (če ne največja) težava teh krajev ravno pomanjkanje človeških virov. Sposobnih ljudi nam torej že itak primanjkuje, toliko bolj, če jih začnemo še deliti na “prave” in “neprave”. Nič dobrega se ne more izcimiti iz tega. Simptomatična je izjava, ki jo je pred leti podal eden od takratnih občinskih svetnikov, ko je o proračunskem denaiju govoril kot o “denarju občinskega sveta”. Težava j e v tem, da v svojem razmišljanju sploh ni osamljen. Oblast v občini kot carte blanche za karkoli, “privatizacija” občine, samovolja in kupčije pod mizo pri razdeljevanju sredstev in določitvi prioritet namesto gospodarnega upravljanja z NAŠIM denarjem in gledanja na svoj politični mandat kot na zaupanje volivcev za delo v splošno dobro. Politični in gospodarski vpliv je skoncentriran v zelo ozki skupini ljudi in v teku je podoben proces tudi na drugih področjih. Glede na odsotnost politične alternative (kdo pa sploh je vodja opozicije v tej občini?) to seveda pomeni tudi prevzemanje velike odgovornosti. Za konec se še malce sprehodimo po novicah. Na jelšanskem mejnem prehodu lahko občudujemo cestne table, ki nas napotijo proti - Postojni, kajpada. Kot da so med Jelšanami in Postojno zgolj vasice, ki si pač ne zaslužijo omembe na cestnih tablah. In v nekem smislu je to mogoče celo res. Mimogrede, program nove vlade vključuje razdelitev Slovenije na zgolj 14 upravnih enot. Nagradno vprašanje: kam bomo spadali mi? Lahko bi rekli, skrajni čas, da Ljubljani dopovemo, daje Ilirska Bistrica povsem enakovredno središče Postojni in Sežani. Pa smo to dopovedali sebi? Dejan Ujčič KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica edino merilo upeha so naše varovanke in varovanci VARSTVENO DELOVNI CENTER, ENOTA ILIRSKA BISTRICA Varstveno delovni center (VDC) je začel delovati leta 1989 v starem vrtcu. V letih 1991 do 2002 je deloval kot enota Doma za starejše občane. S 1. januarjem 2002 je postal enota VDC Koper, ki je po zakonu javni zavod in ga poleg bistriškega VDC-ja sestavljajo še VDC Izola, Portorož, Sežana in Divača. V Centru je zaposlenih 7 ljudi: Sonja Munih, specialna pedagoginja - vodja enote in Nataša Renko, socialna delavka ter delovni inštruktorji: Metka Vergan - oblikovalka, Danica Štembergar - šivilja, Izidor Celin - mizar, Doroteja Štemberger - negovalka in odgovorna za stanovanjsko skupnost, ko bo zaživela. Za popoldanske dejavnosti pa je odgovorna Marika Mikuletič, zaposlena preko javnih del. Center je zavod za vodenje, varstvo Naloga centra je tudi nudenje in zaposlitev pod posebnimi pogoji. pomoči varovancem pri vsakodnevnih Gre za proces, ki ne more in ne sme opravilih, kot so opravila na banki, biti nikoli zaključen. Na poti k ciljem pošti, v trgovini. Posebno skrb in uspehom so edino pravo merilo posvečamo stikom s starši, združeni so varovanke in varovanci. Tisto, česar v Društvu SOŽITJE, ki jim po Občina in Zavod za zaposlovanje, pa tisti naši varovanci, ki so stanovalci Doma za starejše občane, lahko aktivno in sproščujoče preživljajo tudi nekaj popoldanskih uric. (Od 26 varovancev se jih 12 vozi, 14 jih je nastanjenih v Domu starejših občanov.) V okviru centra bodo kmalu začele delovati stanovanjske skupine. Ministrstvo za delo, družino in socialno politiko je uredilo tri stanovanja, v katerih bodo naši varovanci lahko živeli v bolj naravnem, družinskem okolju, kar nanje vpliva zelo pozitivno., Ker je december pred vrati, so se naše dejavnosti povečale, saj izdelujemo čestitke, okrasne predmete in raznovrstne izdelke, ki sodijo v ta čas. Nekatere je mogoče kupiti v trgovini Varstveno delovnega centra MOZAIK v Kopru. 17. novembra so prišli k nam na že tradicionalni obisk učenci 4. razreda ne zmorejo, ni pomembno, pomembno je le, kar zmorejo. Vloga Varstvenega delovnega centra je zagotavljanje varstva ter usmerjanje zaposlitev pod posebnimi pogoji. Upravičenci do dejavnosti so odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju ter osebe z dodatnimi motnjami. Delovni postopki in zadolžitve v VDC so namenjeni ohranjanju pridobljenih znanj in delovnih spretnosti, razvoju novih sposobnosti, pridobivanju socialnih in delovnih navad in vključevanju v okolje. Zaposlitev pod posebnimi pogoji pomeni varovankam in varovancem tisto področje, ki mu mi pravimo služba. V centru organiziramo zaposlitve, ki so po težavnosti prilagojene posameznikom. Prav tako gojimo mnoge razvedrilne dejavnosti; praznovanje rojstnih dni, delovanje v glasbeno - dramskem in likovnem krožku, športne aktivnosti...Šport je del našega vsakdanjika, saj so prav na tem področju naši varovanci najbolj aktivni. Prirejamo občinska, regijska, državna in meddržavna tekmovanja, imamo tudi svojo OLIMPIADO. VDC - enota Ilirska Bistrica se je udeležil olimpiade na Madžarskem in na Nizozemskem. najboljših močeh svetujemo, jih obveščamo o našem delu, se z njimi pogovarjamo o njihovih stiskah. VDC Ilirska Bistrica izvaja tudi dodatni program. Gre predvsem za delo na terenu. Na kmetijo Vrhpolje pri Kozini dvakrat tedensko s kombijem osnovne šole iz Jelšan in skupaj z našimi varovanci izdelovali okrasne predmete, ki jih bodo prodajali na Miklavževem sejmu. Pripravijo ga vsako leto, izkupiček od prodaje podarijo v dobrodelne namene. Tako se otroška ustvarjalnost združuje z dolgoletnimi izkušnjami in spretnostmi peljemo tiste naše varovance, ki jih veseli delo na zemlji, ki so radi v naravi. V podaljšanem programu, ki poteka preko javnih del in ga financirata varovancev VDC. Čeprav je delo z osebami, ki imajo takšno ali drugačno motnjo v duševnem razvoju včasih lahko zelo naporno, je hkrati tudi izziv. Zadoščenje, ko najdeš primeren način, da z njimi vzpostaviš stik, ko vidiš, kako napredujejo, razvijajo svoje sposobnosti, kako se znajo veseliti, kako malo je potrebno, da so srečni. Vendar morajo čutiti, da jih imaš rad. Vse to pa še marsikaj zanimivega nam je o VDC-ju povedala Sonja Munih. Poleg rednega dela se Sonja ukvarja s slikarstvom. Imela je nekaj samostojnih in nekaj skupinskih razstav v Ilirski Bistrici, v Ljubljani, v Celju.V zadnjem času se ukvaija z ilustriranjem delovnih zvezkov za nižje razrede devetletke. Dvojna dioptrija________________ PUNJABAL Ko sem pred časom brskal po bistriški spletni strani in pokukal še na brkinski forum, da bi videl, katere teme to jesen najbolj privlačijo tamkajšnje razpravljavce, kar nisem mogel verjeti svojim očem. Pričakoval sem namreč, da jih bo zdaj po vstopu v EZ zanimalo kaj v zvezi z možnostmi pridobivanja denarja iz Bruslja za razvoj naših krajev, a nič od tega nisem zasledil. Sodeč po številu ogledov tam obravnavanih tem, moje ljube Brkince daleč najbolj zanima (in to že eno leto), kdaj in kje se bodo odvijali turnirji paintbala. Tako se namreč imenuje, od kje drugje, kot spet iz Amerike privlečena nova vojna igra z več izpeljankami za odrasle, v kateri se ekipe na nalašč zato prirejenem igrišču (na prostem seveda) s pomočjo plinskih pušk med seboj obstreljujejo z nekakšnimi barvnimi kroglicami, ki se ob dotiku cilja razpočijo in obarvajo nasprotnika. Tako piše v pravilih te igre, ki jih je moč prebrati na njihovi spletni strani. Kolikor mi je znano, so na Tatrah na opasilo (Šentjanževo) že odprli takšen poligon, kot oni pravijo igrišču za to igro, kar bi bilo še nekako razumljivo, če bi se zanjo najbolj navduševali lovci, ki so že itak mahnjeni na orožje, ne pa mirovniško in protivojno naravnana mladež, ki bi se ji morale tovrstne igre z orožjem že zaradi njihovih nazorov upirati. Pa se jim ne, kar me zelo čudi, saj so se še do nedavnega z vsemi mogočimi ugovori in izgovori °vesti” branili obveznega služenja v vojaški uniformi in nošenju orožja, zdaj pa se gredo medsebojne vojne igre. Vem, da mi bo kdo takoj ugovaijal, češ, da te ne služijo poteševanju človekove sle po ubijanju, ampak zgolj zabavi oziroma da v človeku morda celo zavirajo morebitna tovrstna nagnjenja. Ne bo povsem držalo, kajti če samo pogledamo na strani črne kronike našega časopisja, ugotovimo, da nasilje nezadržno narašča. Žal tudi pri "Paintball je šport ali igra, pri kateri se tekmovalci razdelijo v ekipi in neposredno tekmujejo med sabo. Vsi člani ekipe imajo paintball masko za zaščito obraza, zaščitno obleko (vojaški kombinezon) ter puško ali strokovno marker. Marker deluje s pomočjo C02 ali kakšnega drugega plina, ki mu omogoča »izpljuniti« kroglico s barvilom. V kolikor tekmovalec zadene drugega tekmovalca, je ta diskvalificiran oz. mora zapustiti poligon. VRSTE IGER: bazna zastava; centralna zastava; izdajalec, napad in obramba. Princip je baziran na otroški igri partizani proti Nemcem. ” mladostnikih, ki pri svojih medsebojnih sporih in obračunih vse pogosteje posegajo po strelnem orožju in to celo že otroci. Res so se ti že od nekdaj šli svoje poulične ali vaške bojne igre, zato teh pojavov ne gre postavljati v medsebojno soodvisnost s kriminalom, a tudi ne jemati preveč na lahko, češ, da prav nič ne vplivajo na poznejše vedenje v odrasli dobi. Prav gotovo pa mladostnike zmede, ko jim po eni strani pridigamo o boljšem svetu brez nasilja, po drugi pa jim, če ne ravno potiskamo, pa vsaj mimo dopuščamo jemati v roke orožje, s katerim se vadijo, če ne zares, pa vsaj prividno onesposobiti nasprotnika, kar nima kaj dosti opraviti s skrbjo za domovinsko varnost, ampak prej z uigravanjem uveljavljanja moči v svojem okolju, kar skuša današnji človek seveda spretno skriti pod krinko nedolžnih iger. Z njimi prav gotovo ne bomo pripomogli k večji medsebojni strpnosti v naši dmžbi, o kateri nam na veliko pridigajo z vseh strani, da nam jo primanjkuje, niti ne bomo nič pozitivnega doprinesli k lepši in mirnejši prihodnosti za mladi rod, kateremu jo lahkomiselno obljubljamo. Mir ni nekaj, kar pride samo od sebe, ampak je treba ustvarjati pogoje zanj v svojem okolju in to ne le z občasnimi medijsko podprtimi in osvetljenimi akcijami, ampak z vsakdanjim osebnim zgledom. To je pa dolgočasno in nezanimivo garanje za mir, ki ga nihče ne vidi in ne prizna, vam pa povem, da je edini učinkoviti način spreminjanja sveta in človeka, ki seje obnesel... Namen mojega pisanja ni usmerjen h kampanji proti tej igri, ki očitno paše uporni in bojeviti brkinski naravi, sicer jo ne bi tako hitro vzela za svojo, ampak k bolj kritičnemu sprejemanju tistega, kar “uvažamo” od drugod. V zadnjem desetletju smo si navlekli kup tujih običajev in “praznikov” (spet največ iz Amerike), ki nimajo z našim ljudskim izročilom nič sorodnega. Bolje bi bilo, ko bi naše običaje z vojnimi igrami vred primemo posodobili in jih tako naredili bolj privlačne za mladi rod, kot pa da jih zalagamo s tujimi, ki jim neopazno uničujejo nacionalno in kulturno identiteto že s tem, da namesto izvirnih slovenskih izrazov uporabljajo za igre angleške tujke, ki jih živ krst ne razume, kaj pomenijo, kot npr. paintball, zato predlagam, dajo vsaj pobrkinijo v punjabal. Tako bi zvenelo bolj domače in razumljivo, ker so se namreč neke podobne igre že včasih šli fantje na veselicah, le s to razliko, da se pri medsebojnih sporih zaradi kake pupe ali meja svojega fevda niso obstreljevali z barvnimi fmikulami, ampak so uporabljali kar lastne punje, s katerimi so obarvali nasprotnikov fris, za kar niso potrebovali ne igrišča, ne drage opreme...Če se sedanji fantje “paintbalalirajo,” še ne pomeni, da so zaradi tega bolj miroljubni ali manj agresivni od svojih predhodnikov! To bodo morali šele dokazati in sicer ne na poligonu, ampak v vsakdanjem življenju. Anica Kocjančič Jožko Stegu ŽIVAHNO DOGAJANJE V FOTO KLUBU SUŠEČ Letos februarja ustanovljeni Foto klub Sušeč se je od nekaj začetnih entuziastov razširil na malodane 50 članov, ki smo se redno dobivali na sredinih sestankih, zaradi nadebudnih študentov in dijakov pa so se ti morali preseliti na petkove večere. Naša dejavnost je postala zelo pestra; po malem se izobražujemo, pripravljamo natečaje, spremljamo tekoča dogajanja na foto sceni, predvsem pa se veliko družimo in se imamo nasploh zelo v redu. Do sedaj smo izpeljali kar nekaj uspešnih akcij. Za začetek smo spremljali kolesarki maraton po Brkinih, takoj za tem nas je čakala izredno težka naloga spremljanja Dnevov slovenskega rokometa, z mladimi člani Rdečega da bomo »piknikarili« v lepem vremenu, ampak nas nič ne ustavi, niti naj hujša burja v zadnjih nekaj desetletjih. V glavnem, pikniki nam brez izjeme uspevajo, ampak na kvaliteti fotografij se slabo vreme vendarle pozna. Vsekakor moramo omeniti tudi vzorno sodelovanje s Konjeniškim klubom Graščina iz Bača. Skoraj ni akcije, ki je v sodelovanju z njimi ne bi na obojestransko zadovoljstvo križa smo na Tatrah izpeljali foto delavnice, mimo nas ni šel niti Petrol Ferrari 2004. Izpeljali smo zastavljeni cilj in imamo trenutno razpisani natečaj na temo Bogumil Brinšek, pionir slovenske jamske in gorske fotografije, na katerem pričakujemo dobro udeležbo. V objektiv smo ujeli tudi vedno hitre motoriste na njihovem vsakoletnem zboru in poslikali vse živali na kmetijski tržnici. Zadnja izobraževalna akcija je še v teku. Svetovno priznani fotograf in popotnik Stane Klemenc, prvi Slovenec, ki seje Peš odpravil na severni tečaj, nam pili naše znanje na 20-umemu tečaju. Tudi ta svetovni potepuh je navdušen nad našimi kraji, nam pa je uspešno prenesel dobršen del svojega obširnega znanja. Prav tako smo uspešno oženili enega od članov; uspešna je bila seveda tudi fantovščina. Vsa stvar pa bi bila precej pusta brez druženja, zato smo v letošnjem letu organizirali že štiri piknike. Vsi so Potrdili, da ime Sušeč še ne pomeni, uspešno izpeljali. Dobro sodelovanje se je pokazalo tudi na že prej omenjeni ohceti, kjer smo ženina in nevesto prevažali po romantičnem Mašunu z dvema kočijama in številnim konjeniškim spremstvom. Tudi tukaj nam je ime Sušeč zagodlo, imeli smo namreč čisto vse možne vremenske pojave, od toče, dežja, vetra in na koncu krasnega večera. Nekaj naših izdelkov si lahko ogledate pri enem od naših sponzorjev, v Tomex baru na Plaču. V kratkem nameravamo pripraviti tudi večjo razstavo fotografij na bistriške teme. Foto klub Sušeč je uspešno napravil prve korake in se pogumno podaja v zrelejša leta. Upamo, da bodo ostala tako prijetna, kot je bilo prvo. Na koncu velja še povabilo vsem, ki radi fotografirate, da se nam pridružite. Dobivamo se ob petkih ob 20. uri v prostorih našega sponzorja Telesa, na Vodnikovi 35. Fotografski pozdrav: Dobro luč! TELES llirska\ 71 S____ Bistrica^v I / d.o.o. DECEMBERSKI POPUSTI ZA PRIKLOP NA KABELSKO TV BREZPLAČNI PRIKLOP NA KABELSKI INTERNET KABELSKI INTERNET ŽE OD 2.400 SIT MESEČNO Neomejena uporaba že od 6.000 sit mesečno == Informacije na: 7110 102 BUČA Moj prvi stik z ameriškim čudežem sem doživela, ko sem bila še majhna deklica. Sosedovi so imeli svoje v Ameriki in ti so jim pošiljali pakete. Bogate pakete. Prvi bombon, ki sem ga videla in polizala je bil amerikanski bonbon. Velik bel bonbon, ki je bil okrašen z tankimi rdečimi progami. Vem, da sem si ga dobro ogledala in bil je takooo sladek. Moram se zaustaviti, spisek bi bil predolg pri naštevanju čudes, ki so prihajala k nam čez veliko lužo. V novejšem času, v času materialne blaginje pa imamo radi _________________________________________________ tudi zabavno v stilu amerikanizma. Zgodilo se je nekaj neverjetnega, stare, grde in zlobne čarovnice so postale vir zabavne industrije. Noč čarovnic. Nič pa ne vem o sežiganju ameriških čarovnic. Bom povprašala v naši lepi knjižnici, če obstaja kaj literature na to temo. Prebrala pa sem kar nekaj knjig, ki opisujejo čas, ko so po Evropi gorele resnične grmade, /f / / J \ \ \\ na njih pa so gorele in zgorele premnoge modre in plemenite / / Z—-A j 2—7 \ \\ ženske. Ne pride mi na misel, da bi se na kakršen koli način norčevala / I \ na račun čarovnic, iz preprostega razloga, ker je to naša resničnost niti J j /A\ j 'j ne ta^° dolgo nazaj. V času nekaj stoletij šteje, v ne času pa nič. \ 1 1 ^ ]^/j "■ j V starih časih smo tudi mi \A j A j J J pripravili buče in v njih prižigali ogenj. Na nas otroke so delovale kot strašila. Stari pa so tako in tako imeli mega strahov na zalogi, s katerimi I so krotili otroško porednost in neubogljivost. Ni kaj dosti delovalo, tako kot tudi dandanes ne. Nekaj mističnega se zgodi, ko se v soju sveče buča razsvetli. Pozno popoldne, na predvečer, ko so se čarovnice pripravljale na nočni žur, meje poklica moja vnukinja Maja in me vprašala, če jaz vem, kje bi lahko dobila bučo. »Ne vem«, sem ji rekla, ko pa zvem, te pokličem. Saj res, kje pa naj dobim bučo. Kot nalašč se na telefonski klic ni odzval nihče. Tema seje že spustila nad bistriško dolino, ko sem se odpeljala proti Rečici, Matjaž mi je povedal, da tam buče kar plavajo po vodi. Ne vem, ali so že vse odplavale ali pa jih nisem videla, ker je bilo oblačno in temno. Mogoče pa so čarovnice že imele prste vmes. Nikoli se ne ve. Grem naprej in se ustavim v prvi vasi in v prvi hiši kjer je gorela buča. V bližini pa je bilo živo človeško bitje, ki seje odzvalo na moj klic. »Iščem bučo«,« sem glasno zaklicala moškemu, kije bil v garaži, »mi imamo samo to bučo, mogoče pajo imajo sosedovi,« je rekel. »Grem jaz vprašat,« j e rekel mali Jan in že tekel k sosedovim. Soseda seje morala potruditi, daje izbrskala lepo srednje veliko bučo za Jana. Lepo sem se mu zahvalila in mu povedala, komu je buča namenjena. Maja je zarezala v bučo, izdolbla je oči nos in usta, še svečko je prižgala in buča je zaživela. Na oknu je tiho svetila v temno noč in se spogledovala z drugimi bučami. Njihova skrivnost je ostala skrita v objemu temne noči. Mogoče pa je kakšna buča komu razsvetlila njegovo bučo. Saj res, čudeži so kot peščena ura, ki tiho in neopazno zdrsnejo skozi nas ali pa mimo nas. Neta Vergan NOVOLETNI ŽAREK ZA BOLNIKE -POMOČ ADRIATICA BOLNIŠNICI ZA ŽENSKE BOLEZNI IN PORODNIŠTVO POSTOJNA Postojnska Bolnišnica za za ženske bolezni in porodništvo je prejšnji torek, 23. novembra, od zavarovalne družbe Adriatic prejela milijon tolarjev, ki jih bodo porabili za nakup stolpa za endoskopsko operativo. Ček je direktorici bolnišnice Alenki Pleško Mlakar svečano predal Anton Marušič, direktor Adriaticove enote v Postojni. V družbi so se odločili, da bodo sredstva, ki jih ob koncu poslovnega leta namenjajo koledarjem, voščilnicam in drugim pozornostim, letos usmerili v dobro gesto: NOVOLETNI ŽAREK ZA BOLNIKE - Adriatic za bolnike po vsej Sloveniji, Adriatic za bolnike v Notranjsko kraški regiji. Dobra gesta se bo namreč poleg Bolnišnice v Postojni dotaknila še 8 večjih regionalnih bolnišnic v Sloveniji in Onkološkega inštituta v Ljubljani. V akciji Novoletni žarek za bolnike bodo donirali milijon tolarjev vsaki izmed bolnišnic v regijskih središčih, kjer ima družba poslovne enote, vseslovenskemu Onkološkemu inštitutu pa 9 milijonov tolarjev za nakup nujno potrebnih novih naprav po izboru zdravstvene ustanove. Prvo donacijo so danes predali v Postojni. r — — — — — — — — — i I V naslednji | | številki ponovno | I preberite nasvete I I veterinarjev. I PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.6:"s ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 x 6250 Ilirska Bistrica .S^ tel.: +386 (0)5/70-410-OO^ fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si^^> V Postojni, kjer bodo milijon Splošni bolnišnici Novo mesto in 9 tolarjev namenili za nakup stolpa za milijonov tolarjev vseslovenskemu endoskopsko operativo, je direktorica Onkološkemu inštitutu Ljubljana, mr Adriatic je sredstva namenil za nakup novih naprav v bolnišnicah, ker so prepričani, da lahko s tem prispevajo h boljši kakovosti zdravljenja in življenja vseh nas in svojih zavarovancev. Hkrati pa so se tem, ko so vsem največjim regijskim bolnišnicam v Sloveniji ponudili, da same izberejo, za katere naprave in zdravstvene storitve bodo porabile podarjena sredstva, poskušali kar najbolj prilagoditi perečim potrebam v regijah. Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna, Alenka Pleško Mlakar predstavila pomen donacije, ki bo doprinesla h kakovosti in hitrosti zdravljenja bolnikov. V akciji Novoletni žarek za bolnike bo Adriatic po milijon tolarjev namenil tudi Splošni bolnišnici Izola, Splošni bolnišnici tDr. Franc Derganc,. Nova Gorica, Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Splošni bolnišnici Celje, Splošni bolnišnici Maribor, Splošni bolnišnici Murska Sobota, RUŠOVKE OSVOJILE 1. MESTO NA ROT-u »Kaj je ROT?« se boste mnogi izmed bralcev verjetno najprej vprašali. To je Republiško Orientacijsko Tekmovanje, dvodnevni najtežji orientacijski preizkus, ki mu po fizični, psihični in mentalni zahtevnosti ni kos nobeno drugo tovrstno tekmovanje. Letošnji ROT je potekal od 24. do 26. septembra v okolici Ljubljane. Iz Rodu snežniških ruševcev se ga je udeležila le ena ekipa grčic: Polona Čeligoj, Nina Dolgan, Anja Čekada in Vesna Boštjančič, kije osvojila odlično L mesto v svoji kategoriji in 6. mesto izmed vseh 40 prijavljenih ekip. V nadaljevanju sledi dnevnik prehojene poti ekipe Čokolatnu žjnska teljta. Petek, 24. 9.2004 Kljub dežju seje na zbornem mestu pri Policijski akademiji v Tacnu zbralo kar 40 ekip, od tega 28 v moški, in 12 v ženski konkurenci. Osnovnim informacijam je kmalu sledilo srečanje vodij ekip, kjer so nam podrobneje opisali izbrano progo in delo na kontrolnih točkah. Kmalu zatem se je že začel prvi del tekmovanja. Ekipa Čokolatnu žjnska teljta smo kaj kmalu imele topo test (test, kjer se ugotavlja in riše topografske znake, določa relativno in absolutno nadmorsko višino ter odgovarja na razna vprašanja iz topografije), pol ure kasneje pa še vrisovanje kontrolnih točk. Prvi dan smo obveznosti zaključile z oddajanjem in sprejemanjem morsijeve abecede z lučkami, kjer je potrebno oddati 30 črk in številk v najhitrejšem času in pri tem pravilno sprejeti čim več znakov. Tekmovalnemu delu je sledila sprostitev ob hrani in koncertu novogoriške taborniške glasbene skupine. Sobota, 25. 9. 2004 Ob 6.10 je zvonila budilka in kakor mesečniki smo si pakirale nahrbtnike ter se odpravile proti avtobusni postaji, od koder smo se odpeljali na štartno mesto v Gameljne. Ob 8.20 smo uradno začele s tekmovanjem. Proga prvega dne je bila dolga približno 20 km z vmesnimi 10 kontrolnimi točkami (v nadaljevanju KT). Prva kontrolna točka je bila »mrtva«, kar pomeni, da je na označenem mestu le zastavica s perforatorjem. Na naslednji smo že reševale tematski test o Šmarni Gori. Po tretji KT, ki je bila prav tako »mrtva«, smo reševale test prve pomoči in začele z risanjem skice poti in pisanjem opisa poti. Poleg orientacijske zahtevnosti vsebuje tekmovanje tudi izdelovanje topografskih izdelkov, ki prispevajo veliko točk h končnemu rezultatu. Na KT 5 smo se zadržale nekoliko dlje časa, saj smo s pomočjo zastavic oddajale semafor, kjer sta hitrost in pravilnost prav tako pomembni kot pri morsijevi abecedi. Čas smo izkoristile še za dopolnjevanje skice ter opisa poti, risanje profila terena in izdelovanje pionirskega objekta. Na naslednji KT je Polona preizkusila svoj pionirski objekt -mlinček na vodo. Pot nas je vodila naprej mimo »mrtve« 7. KT na 8., kjer je bilo potrebno izdelati skico terena pod določenim kotom. Dan seje bližal h koncu, saj smo bile na poti že dobrih 8 ur. Več kot deset-kilski nahrbtniki so postajali vedno težji in utrujenost je počasi načela tudi noge. Pred nami sta bili še dve kontrolni točki. Ob prihodu na 9. KT, kjer smo imele minsko polje (prehod po progi z določenimi azimuti in razdaljami) in risanje skice minskega polja, smo se družno odločile da spustimo zadnjo KT in se odpravimo direktno na cilj prvega dne - bivak, ki je bil blizu Vodic. Ekipa nosi vso potrebno opremo, kot so šotorska krila, zastavice, sekira, lopata, kotliček ipd.s sabo. Na bivaku se dobi le sestavine za večerjo in označen prostor, na katerem moraš postaviti bivak (zasilno prebivališče iz šotork) ter ognjišče, nad katerim skuhaš golaž. Vse tri stvari se na koncu tudi ocenijo in tako prispevajo svoj delež h končnemu rezultatu. Kljub majhni utrujenosti smo se hitro lotile dela, saj se je začelo počasi večerit. Najhujši problem pa je predstavljala kurjava, saj so bila drevesa in tla pošteno razmočena od petkovega dežja. Po polurnem nabiranju in pihanju v ogenj, nam ga je končno uspelo tudi zakurit in skuhat nekoliko preveč pikanten, pa kljub temu zelo dober golaž. Večer se je zaključil s prijetnim druženjem in petjem ob ognju. Nedelja, 26. 9. 2004 5.40. Mraz. Tema. Le komu bi se dalo vstat iz toplih spalnih vreč in se odpravit na progo?! Štartale smo med prvimi ekipami. Zaspanost nas je kaj kmalu minila, saj smo morale pošteno migati, če smo se hotele segreti, ker nas pet slojev oblačil ni dovolj segrelo. V mrzlem in meglenem jutru smo se ob 6.20 odpravile na progo proti 1. KT, na katero smo morale priti pod določenim kotom. Že na KT 2 pa je bil postanek dosti daljši zaradi izdelave kroki-ja (natančne skice terena v izbranem merilu). Od KT 3 do KT 4 je potekala hitrostna etapa, na 5. KT pa smo imeli še finalno dejanje: pregled obvezne osebne in ekipne opreme. 14 kilometrov dolgo progo smo z vmesnimi postanki na kontrolnih točkah prehodile v približno petih urah. Kljub fizični zahtevnosti tekmovanja, zgodnjem vstajanju in nošenju težkega nahrbtnika na ramenih ti prihod na cilj vzbudi veselje, ponos in srečo... občutke, ki premagajo vse napore in poplačajo večdnevni trud. Glede na izkušnje iz prejšnjih ROT-ov, kjer smo prav tako dosegle dobre rezultate, menim, da je bila letošnja proga orientacijsko zelo zahtevna, saj je bil teren na določenih odsekih zelo razgiban z mnogimi vrtačami in griči, na trenutke pa skoraj raven, kjer je bilo zelo malo orientirjev, po katerih bi se lahko ravnal in določal azimute ter smer poti. Orientacijska uspešnost, vse najdene kontrolne točke in dobre ocene izdelanih topografskih izdelkov so nas pripeljale do končnega prvega mesta v kategoriji grčic. Ta uspeh nam je dal nove zagone, motivacijo in željo, da bomo svoje znanje in sposobnosti pokazale tudi prihodnje leto. Vesna Boštjančič “ŽIVIMO ZDRAVO" LETOS V PODGRADU Zavodo za zdravstveno varstvo Koper ter lokalni koordinatorici Nada Čeligoj in Andreja Rebec bomo v mesecu decembru 2004 pričeli z izvajanjem projekta Živimo zdravo. Projekt, ki ga financira Ministrstvo za zdravje R Slovenije bomo letos izvajali v Krajevni skupnosti Podgrad, vabljeni pa so tudi prebivalci sosednjih krajevnih skupnosti in vasi. Cilj projekta Živimo zdravo je krepitev zdravja in preprečevanje bolezni ter pridobitev znanj in veščin za izboljšanje življenskega sloga. V celotnem sklopu projekta bo izvedenih 14 delavnic, ki se bodo odvijale lx do 2x mesečno. Prva delavnica bo v sredo 1. 12. 2004 ob 18.00 uri v Osnovni šoli Podgrad, vodila pa jo bo Taja Benčič, dipl. san. ing., iz Zavoda za zdravstveno varstvo Koper. Projekt je namenjen splošni populaciji, ne glede na spol, starost, izobrazbo, zato vas organizatorji vabimo, da se jih udeležite v čim večjem številu. Andreja rebec, san. ing. Utrinek iz lanskega projekta v Jasenu POHOD ZA ZDRAVJE -DROBTINICA 2004 Ob svetovnem dnevu prehrane in hoje smo tudi v Ilirski Bistrici pripravili akcijo, in sicer že tradicionalni pohod do Novakovega mlina. Pot je bila tokrat nekoliko daljša, vreme pa tudi nič prijetno, kar je bilo opaziti tudi pri udeležbi. Pohodniki so se zbrali pred OŠ A. Žnideršiča, kjer so dobili simbolični zajtrk (kruh in jabolko), zanj pa so prispevali 500,00 Sit. Zbrani denarje OZRKS Ilirska Bistrica poklonil za šolsko malico enemu učencu iz OŠ Pregarje. Kruh za zajtrk so prispevali Pekama Mlinotest iz Ilirska Bistrice ter Pekama Jure ,Vopex d.o.o. iz Postojne, jabolka pa Sadjarstvo Amon Dejan iz Vrbice Na približno dveh tretjinah poti, pri Novakovem mlinu, smo pohodnikom pripravili krajši postanek. Izmerili smo jim krvni pritisk in krvni sladkor ter pripravili predavanje o zdravi prehrani. Gospodinja Novakovega mlina je udeležencem skuhala čaj, organizatorji pa smo pripravili še degustacijo 12-ih vrst ponozrnatih kruhov, ki jih je prispevala Pekama Postojna, mesnih izdelkov, ki jih je poklonila PIVKA d.d., zeliščni namaz iz nemastne skute in zelišč iz bistriških vrtov pa smo pripravili kar organizatorji sami. Pohodniki so prejeli tudi priznanja za udeležbo. Organizatorji pohoda smo bili: OZRKS Ilirska Bistrica, Zdravstveni dom Ilirska Bistrica, Športna zveza Ilirska Bistrica in Društvo diabetikov iz Ilirska Bistrice. V imenu vseh organizatorjev se zahveljujem vsem sponzorjem: Pekarni Mlinotest Ilirska Bistrica, Pekarni Jure Vopex d.o.o. Postojna, Pekarni Postojna, Pivki d.d., Sadjarstvu Amon Dejan iz Vrbice, Zavarovalnici Adriatic, ki' nam že vrsto let brezplačno zavamje pohodnike ter lastnikom Novakovega mlina za njihovo gostoljubje. Andreja Rebec, san. ing. Gasilska za slovo pred Novakovim mlinom www.ilirska-bistrica.si Nedolgo nazaj sem imela priliko preživeti pol leta med samimi čistokrvnimi, tradicionalnimi, redoljubnimi, lagodnimi Nemci. Stranski učinek te izkušnje je tudi, da sem se od njih nalezla njihove ironičnosti. Z mojega vidika to ni pozitivna lastnost, zato se zelo trudim uporabljati jo v manjši meri, a ko ti enkrat nekaj pride v kri, je težko govoriti o zmerni meri. Pred to izkušnjo so mi bili npr. ‘stolpci’ (kolumne), kijih piše g. Ujčič za Snežnik, preveč kritični, zdaj so mi OK. (Kritičnost razumem kot sestavni del ironičnosti, zato povezujem ta dva pojma.) Vem, da je najlažje kritizirati, ampak vse bolj vem tudi, daje kritika lahko dragocena, če jo človek sliši, razume in sprejme kot dobronamerno, mogoče kot vir idej. Zdi se mi namreč, da tudi kritike postajajo vse bolj redka dobrina, saj sije na eni strani dobro pustiti vsa vrata odprta in se ne nikomur preveč zameriti, po drugi strani pa večino ljudi zanimajo itak v glavnem ‘kruh in mleko’ - teme. Ugotovitev me spominja na izjavo novinarke iz Radia 94 ob nedavni stavki novinarjev, da »je stavka privilegij velikih«. No, nedlogo nazaj sem začasno živela kakšnih tisoč kilometrov stran od doma in informacije iz doline na južni strani Snežnika so mi bile bolj dragocene, kot so mi, ko sem doma. Po logiki oz. bolje na podlagi izkušenj z internetom sem v program za raziskovanje po internetu v vrstico za naslov vpisala: www.Ilirska-Bistrica.si in na najbolj centralnem delu strani, ki se mi je prikazala, našla misel »Arctur - kjer se ustvarjalnost sreča z izkušnjami«. Vzpodbudna misel, ni kaj -ampak to ni bilo to, kar sem iskala. Ne vem, na čigavo reklamo (spletno stran) sem naletela, niti ne vem, zakaj se nahaja na tem naslovu, ki po mojem poznavanju tovrstnih pravil pripada naši občini. Tudi nisem pričakovala kakšne vsak dan obnovljene internetne strani, ampak nekaj malega o naši občini - ki je po popisnih podatkih na 37. mestu po številu prebivalcev, med (takrat) 192 slovenskimi občinami - pa le. Osilnica npr. seje po popisnih podatkih izkazala kot občina z najmanj prebivalci, ampak če kliknete na www.osilnica.si, bi lahko sklepali, daje ‘močnejša’ od Ilirske Bistrice. Sama sreča, da imamo v naši občini poleg lokalnih samoupravljalcev precej takoimenovanih nevladnih organizacij, ki se med drugim zavedajo tudi pomena prisotnosti na svetovnem spletu - v času, ko sije že polovica gospodinjstev v razvitih državah priskrbela dostop do interneta. Koliko ljudi se npr. na leto prepelje skozi naše mesto. Mogoče kdo od njih kdaj le vtipka v program za raziskovanje po internetu tudi dokaj komplicirano ime našega mesta in se na podlagi zadetkov odloči, ali seje v njem vredno ustaviti ali ne. Katja Rutar KAJ PRAVIJO NAŠI SVETNIKI Člani občinskega sveta so se na 18. seji zbrali v četrtek, 18. novembra, v Knjižnici Makse Samsa. Bilo jih je 21, tako da se za sklepčnost ni bilo bati. Sprejeli so Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (če vas njegova vsebina zanima podrobneje, poglejte v Uradne objave), v okviru obravnave premoženjskih zadev so bila v ospredju zemljišča, njihovi nakupi in prenosi, ki se tičejo občine. Prav tako pa so določili višino profitnih in neprofitnih najemnin za stanovanja v občinski lasti. Obetajo se nekatera povišanja. Po glasni razpravi so sprejeli tudi Osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica, pri katerem je svetnike (Jeršinovič, Šircelj, Lipolt, Tomšič, ...) motila predvsem višina sredstev, ki so jih v zavodu razdelili v preteklih treh letih (šlo naj bi za okrog 240 milijonov tolarjev) za nagrade zaposlenim. Predlagali so, naj se v nov Odlok zapiše člen, ki bi preprečeval tako deljenje denarja. Pa tudi naj se počaka na privatizacijo lekarniške dejavnosti, do katere naj bi v kratkem zagotovo prišlo. Županje pri tem poudaril, da bo imela bistriška občina v novem zavodu višji lastninski delež (26,36-odstoten), poleg tega pa bi bilo nesmiselno, da kot domicilna občina ne sprejme teka osnutka. Nazadnje je bil sklep sprejet z izidom 14:5. Na dnevnem redu je bilo še Poročilo o delu nadzornega odbora za Prvo polletje tega leta, plakatiranje v času volilnih kampanj (v skladu z Zakonom o volilni kampanji) ter še oekaj formalnih zadev. Nekateri svetniki so dobili odgovore na svoje pobude in vprašanja s prejšnje seje, torej naj jih nekaj omenim, saj se nemara tičejo prav vas a*i vašega kraja. Igor Batista je spraševal o načrtu za rekonstrukcijo lokalne ceste Zarečica - ta je izdelan, ^se aktivnosti, ki se tičejo Doma na Vidmu (vprašanje Franca Gombača), trenutno mirujejo. Najemna pogodba za smučišče na Sviščakih je bila za petletno obdobje podpisana z Davorjem Joličem. Na pobudo Miroslava Štembergerja, naj občina pristopi h klavnici za drobnico, je občina odgovorila, da sama ne more biti nosilka take dejavnosti. Potekajo aktivnosti v okviru novoustanovljene zadruge, občini bi lahko sodelovala le z investicijskim vložkom. V odgovoru Branki Počkaj o vložku posameznih krajevnih skupnosti pri ureditvi pokopališča v Ilirski Bistrici, ki ga je občini posredovala Komunala, je zapisano, da krajevne skupnosti niso posebej prispevale. Kar se tiče avtobusnega postajališča pri Malih Ločah je bila občina seznanjena z gradnjo, pristojna komisija je Direkciji za ceste (DC) sicer predlagala, naj se predhodno uredi postajališče v Hrušici, ki ima veliko večjo frekvenco potnikov, a tega niso upoštevali. Še to, DC ima v načrtu za naslednje leto rekonstrukcijo postajališč in prehoda za pešce na Betuli (vsaj kar se projektne dokumentacije tiče, naj bi bilo to leta 2005). Vojko Tomšič ni bil zadovoljen z odgovorom, ki so ju občini posredovali iz OŠ D. Ketteja, češ da njegovi podatki o njihovi delavki v podaljšanem bivanju niso točni, in OŠ Podgrad o glasovalnem izidu (1:8) Sveta šole pri imenovanju I. Muha za ravnateljico Zavoda. Predlagal je, naj se obvesti pristojno ministrstvo in se ustrezno ukrepa. Janko Čeligoj (in mi z njim) je izvedel, da je centralna čistilna naprava 18. oktobra dobila dovoljenje za obratovanje, glede cestišča na Jurčičevi (pred sodiščem) pa je občina apelirala na Direkcijo za ceste. Urejanje plakatnih mest, za kar seje zavzel Vladimir Jeršinovič, bo del aktivnosti v okviru izdelave celostne podobe občine. Na tokratni seji pa so predlagali in spraševali naslednje: Jeršinovič je predlagal, naj se organizira tudi podjetniška tržnica, tako kot se kmetijska. Celin je dejal, naj se uredi lastništvo zadružnega doma v Zabičah, ki propada. Župan pa mu je povedal, da je dom prenesen na privatno lastništvo (3 solastniki) in s tem je urejanje težje. Tomšič je predlagal, da se sodišče v Kopru vpraša o njegovi sposobnosti oz. skorumpiranosti ter da se na eni od naslednjih sej svetniki posvetijo Razvojnemu centru (o njegovi potrebnosti, nalogah, itd.). Rok Jenko seje ponovno dotaknil zelenih površin in predlagal, naj občina sprejme ustrezen odlok, ki bi urejal to področje. Županje obljubil, da bodo preverili, če je to v občinski pristojnosti. Jride Mršnik je apelirala na reševanje problematike Doma na Vidmu in Sokolskega doma, posebej pa jo motijo cestne table na mejnem prehodu Jelšane, ki potnike usmerjajo v Postojno - doda naj se Ilirska Bistrica! Igorja Štembergerja je zanimalo, kakšne namene ima občin s športno dvorano ob OŠ A. Žnidaršiča. Gombač je hotel vedeti, kakšno je stališče Ministrstva za okolje glede vetrnih elektrarn. Župan pa je povedal, da je rok za izdajo okoljevarstvenega soglasje po novem letu. Lipolta je zanimalo, če je občina od Špara dobila kaj donatorskih sredstev (župan: »Ne.«), če je res nezakonito delila sredstva športnim društvom. Batista j e predlagal, da se dopolnijo prostorski plani v tem smislu, da bi ljudje lahko zidali, kjer obstaja za to interes (rešitev stanovanjskih vprašanj). Pa še kaj sem izpustila. Ker zadnje točke - Rebalans proračuna 2004-III - niso uspeli obdelati, so se ponovno sestali v ponedeljek, 22. novembra. Rebalans j e občina predlagala zaradi izpada prihodkov v skupni višini 219 milijonov tolarjev, največ na račun nerealizacije projekta vetrnih elektrarn, prodaje zemljišč (Lesonit - Topol), izpada donatorskih sredstev. Pri odhodkih največje breme pomeni projekt gimnazije (končna številka se giblje okrog 385 milijonov). Nekaj projektov (rekonstrukcije občinskih cest, kijih blokirajo posamezni lastniki v vaseh, ki nočejo dati soglasij) je sicer zmanjšalo odhodke, vendar so že predvideli predobremenitve za naslednje proračunsko leto. Rebalans so svetniki praktično brez razprave sprejeli (16:1). mr Obrazi v nalomljenem zrcalu__________________ ASFALTNA IN DRUGE DŽUNGLE J. J. oziroma Džej-džej sestavlja novo vlado. Narejena bo iz tako raznolikega testa, da sploh ne bomo mogli določiti barve, kaj šele okusa. Ve se samo, da bo tradicionalno vonjala po kupih denarja. Bo zelo draga, včasih so rekli kot žafran, danes rečemo kot kruh. Ko smo že pri tem osnovnem živilu: Hit letošnje sezone je, ne boste verjeli, kruh, ki ga neki madžarski trgovec prodaja v Prekmurju tako poceni, da je to skoraj nemogoče. Presenečenim novinarjem, nejevernim Tomažem, ki so navajeni vsega hudega, so tamkajšnji kupci čisto resno zatrjevali, daje kruh popolnoma normalen, celo zelo dober. Prodajalec Gyula Kacskavaly in njegova žena Zsuzsa roj.Csardas sta izjavila, da kar dobro zaslužita. Možakar je sumljiv in vsekakor pokvarjen.Vsi se vprašamo, v čem tiči trik. Jast bom, dokler se Obrn ne dokaže krivda, kupoval vsaj 2x ali 3x dražji kruh v renomiranih bistriških trgovinah. Potem pa bomo videli, kaj bo. Zdaj pa mi je že dovolj neprestanega pisanja, da smo med novimi članicami EU, pardon EV, prvi in najboljši. Smo bralci slovenskih časopisov zanikani tepci, da tega ne razumemo, ali kaj!? Zadnji primer o Slowenien uber alles, ki vzbuja v meni patriotski občutek najvišje kategorije, je podatek, da je naš Dars, ki nam gradi avtoceste, prvi (!) po višini cene za kilometer zgrajene štiripasovnice. Kitiram zapis iz Delovega sramežljivega članka Slovenija je draga: »V stari petnajsterici EU stane 1 km povprečno 6,8 milijona evrov, v desetih novih članicah 9,1 milijona.... Pri nas pa 12,5 milijona.« Čestitke za rekord. Zdaj razumem, zakaj je prehod za pešce in vozila pri Jelšanah stal 5,7 milijard Sit. Rop, Durs, Kad, Sod in ostale podobne kratice: ponosni smo na vas. Le tako naprej. Končno bodo tudi revir delavcev in upokojencev asfaltirali, smo se veselili prebivalci najbolj mestno dišeče bistriške četrti. Pred nekaj tedni so namreč v Prešernovo ulico lepo oblečeni delavci v rumenih uniformah privlekli stroje, lopate in tovornjak z asfaltom. Akcija- ekšn! In potem so deeeelali in naredili pet (z besedo 5) zakrp ter položili asfalt še pred vhodom v sosednji blok. Vprašal sem nekega blizu stoječega gospoda - zdelo se mi je, daje nekakšen šef - če bodo z delom nadaljevali in naredili prevleko, kot se šika. »To ni asfaltiranje vaše ulice, delavci le opravljajo državni izpit za asfalterje in jaz sem inšpektor, ki nadzoruje izpitno komisijo, da ne bi delala napak. Saj veste, v kakšnih časih živimo,« je dodal. Jaz pa radovedno naprej: »Zakaj je za praktični del izpita, poleg petih lukenj na vozišču, izbran vhod pred Prešernovo 16 in ne pred našim blokom, Prešernovo 18? Alije to zato, ker smo stanovalci naše hiše revnega, oni pa bogatega stanu?« »Ne, to je zaradi konfiguracije terena, kije pred sosednjo hišo za polaganje izpita veliko primernejši in zahtevnejši. Kaj pa sploh hočete? Blato pred vašo hišo pomeni stik z naravo in je zato vaše življenje veliko bolj zdravo oziroma zdravejše od sosedskega. Bi raje živeli v kakšni ameriški asfaltni džungli? Zima se bliža in upokojenci pazite na kolke ter bodite lepo doma,« je zaključil in me za silo potolažil. Ne vem, koliko je stalo tistih 5 flik asfalta. Veijetno kakih 300 milijonov. Ljudje se ukvaijajo z raznimi hobbyji. Veliko med njimi je kolekcionistov. Beseda kolekcionist ali zbiratelj je nastala v davnih časih iz besede kolek. Že takrat so ljudje imeli probleme z državo. Največ zbirateljev nabira kovance, pa dolarje, znamkice, poštne žige, bedže, delnice, torbice, heroin, hladno orožje in pištole, skalpe, lovske trofeje, ljubimce in ljubimke, tudi žene in staro železo... Sem prvi, ki zbira reklamne lističe naših priznanih trgovskih hiš. Doslej obsega moja zbirka že zavidljivih 15472 tuševih reklam, 3549 Obijev, 2673 Interšparov, 776 Er, 1683 Hervisov, 333 Big Bangov in nekaj reklam posameznih manj znanih firm. Seveda sem voljan kupiti ali zamenjati posamezne reklame s podobnimi entuziasti, kot sem sam. Srčno rad bi dobil reklamo Ilirije, letnik 2001 in listič št. 2 priznanega podjetja Tele-voh, mislim, da gre za leto 1999. Za 1 Ilirijo dam 1600 Tušev. Se toplo priporočam in pozdravljam vse ljubitelje tega lepega konjička. Ah, kako lepo je prebirati zlogane kot npr. o kavbojkah iz Mode plus: Sanjska postava. Odličen kroj! Navidez 3 kilograme manj!... Ali tistega o motornem olju iz Interspara, ki... »uporablja edinstveno protiobrabno formulacijo, ki preprečuje obrabo motorja«... Ob tem sem se vprašal, ali ste fukcionalno pismeni? Ne? Pa saj to ni važno. Pomembno je, da imate radi zobno pasto z vonjem po gobji omaki, toaletno milo z okusom po medu, primemo za novoporočence na medenih tednih, čajne lučke... in podobne stvari, brez katerih nam živeti ni. In, seveda, kaj pod palcem. Danes (17.11.) sem prejel Merkurjev katalog z božično -novoletno ponudbo. Jast bi ga hotel dobiti že poleti, da bi v miru premislil, kaj mi je kupiti. Tokrat sem izbral artikel z imenom: Angelček za čajno svečko; keramičen itd. Ah, kako j e srčkan... Dimitrij pl. Bonano TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA NA OŠ DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA BISTRI Med 18. in 24. oktobrom je Osnovna šola Dragotina Ketteja sodelovala v vseslovenskem projektu Andragoškega centra Slovenije (ACS), tednu vseživljenjskega učenja (TVU). To je svojevrsten festival učenja, katerega cilj je ozaveščanje in vzpodbujanje vseživljenjskega učenja, t.j. učenja v vseh življenjskih obdobjih in najrazličnejših okoljih. V tem oktobrskem tednu so svoja vrata odprle mnoge najrazličnejše izobraževalne organizacije širom Slovenije. Na Kettejevi šolo smo k projektu TVU pristopili na poseben način. Želeli smo poudariti hkratnosti vlog izvajalcev in udeležencev izobraževanja, pretežno naših učencev. Posredno smo v posamezne dejavnosti vključevali tudi druge sodelujoče, ljudi najrazličnejših starosti in najrazličnejših poklicev. TVU je predstavljal uvod v uresničevanje pravice otrok, da v osnovni šoli pridobivajo znanja, spretnosti in navade za vseživljenjsko učenje. Ozaveščanje pomena vseživljenjskega učenja pa mora postati stalnica našega šolskega vsakdana. Osemčlanski tim, ki je vodil šolski projekt, se je odločil, da bo TVU obarvan športno, saj je letošnje leto evropsko leto učenja s športom in tudi olimpijsko leto. Projekt TVU smo poimenovali SKAČEMO ČEZ PLANKE. Z imenom smo želeli poudariti razšiijanje meja znanja s pomočjo gibanja. Zanimalo nas je tudi, kako učenci gledajo na možnosti za športno udejstvovanje na šoli in v mestu. Načrt TVU je obsegal naslednje dejavnosti: • Vse učence naše šole smo želeli v eni od septembrskih razrednih ur seznaniti s pomenom vseživljenjskega učenja in tudi učenja s športom. Ob predstavitvi Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli, smo otroke in njihove starše še posebej opozorili na pravico, da tudi v osnovni šoli pridobivajo znanja, spretnosti in navade za vseživljenjsko učenje. • Poglobili smo se v raziskovanje zgodovine košarke v domačem kraju, kije bila v 70-ih letih najbolj priljubljen šport v Ilirski Bistrici. Košarkarski klub Lesonit je bil v tistem času tudi državni prvak. • Učenci podaljšanega bivanja so svoje starše in stare starše spraševali o športnih igrah, ki so jih igrali v mladosti. • Drugošolci so o športu razmišljali v radijski oddaji. ■ Specialna pedagoginja je s posebnimi gibalnimi vajami vplivala na koncentracijo, orientacijo in čutila učencev. Otroci naj bi se zavedali pomena vpliva še tako preprostih vaj na zaznavanje. • Na šoli želimo, da učenci, ki čakajo na odhode avtobusov ali pa imajo prosto uro, preživijo ta čas aktivno. Ker se velikokrat zaposlijo z žogo ali pa pomerijo v namiznem tenisu, smo ti dve dejavnosti vključili tudi v naš šolski projekt. Organizirali smo turnir v namiznem tenisu ter zbirali in izdelovali žoge. Na zaključni prireditvi smo predstavili igre z žogo, ki sojih igrali starši in stari starši naših učencev. • Učenci 3. razredov so razmišljali o svojem naj ljubšem športu. S pomočjo likovnih izdelkov v najrazličnejših tehnikah smo lahko ugotovili, da so najbolj priljubljene kolektivne igre z žogo. • V 8-ih razredih so se učenci pri urah športne vzgoje pogovarjali tudi o športnem bontonu in prvinah fair playa ter nas o tem seznanili s plakatom na razstavi. • S pomočjo anketnih vprašalnikov smo ugotavljali vključenost otrok v športne interesne dejavnosti, ki so organizirane preko šole ali različnih športnih klubov. Zanimalo nas je tudi, kako otroci ocenjujejo možnosti za športno udejstvovanje v domačem kraju. Anketni vprašalnih so izpolnjevali učenci predmetne stopnje. Iz rezultatov smo lahko razbrali, da so učenci s ponudbo športnih interesnih dejavnosti šole in društev zadovoljni. V velikem številu pa opozarjajo na potrebo po gradnji nove telovadnice, ki bi morala biti ustrezno opremljena. Potrebno j e urediti tudi zunanje športne objekte ob šoli in v mestu. Mladi bi bazen, ki je bil svoj čas ponos mesta, nujno potrebovali tudi danes. Zaključna prireditev, potekala je v telovadnici 22. oktobra, je bila predstavitev vseh v TVU izpeljanih aktivnosti. S pomočjo gibanja nastopajočih in tudi vzpodbujanja k aktivnem sodelovanju gledalcev, smo na poseben način podoživeli iztekajoči se teden. Prireditev sta obiskali tudi dve naši nekdanji učenki, sedaj uspešni slovenski športnici, kareteistka Špela Muha in atletinja Sabina Krebelj. Na enem izmed šolskih hodnikov smo pripravili razstavo s plakati, miselnimi vzorci, likovnimi izdelki in športnimi rekviziti. V drugi polovici septembra in vse do izteka TVU je vzdušje na šoli zaznamovala velika delovna vnema. Dogovorjenih aktivnosti smo se lotevali na odgovoren, vendar igriv PODJETJE ZA MODERNO ivroro TEHNOLOGIJO d.o.o. Vsem strankam in posCovnim partnerjem se zafivaCjujemo za zaupanje inžefimo vefihp uspehov v novem [etui Akcija v decembru Rabljen monitor IBM 17” trinitron - samo12.000,00 sit Spominska kartica SD 256MB - samo 8.000,00 sit Za vse informacije smo vam na voljo na 05 710 14 98 ali na e-mail naslovu info@madd.si IBM SONY DEHicnm Canon PrpsfigiO' Madd d.o.o. Vojkov drevored 28 Ilirska Bistrica tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 http://www.madd.si m ^ symantec. Microsoft Vse cene so z DDV! način in si dokazali, da je tudi učenje lahko prav prijetno. Meniva, da smo s tem projektom vsi udeleženci napredovali v ozaveščanju pomena vseživljenjskega učenja. Občutili smo moč oz. prednosti sodelovalnega in medgeneracijskega učenja. Tokrat so nas povezale športne vsebine. Alenka Frank in Tanja Šabec, Šolski svetovalni delavki VOJNA ZA SLOVENIJO NA BISTRIŠKEM xi. del V takratni Socialistični republiki Sloveniji je bila TO organizirana po občinah, ki so vse brez izjeme imele občinske štabe. V zadnjih letih obstoja TO je funkcioniralo in vežbalo tudi nekaj samostojnih enot podrejenih neposredno občinskemu štabu. Štab TO II. Bistrica je štel 17 ljudi, od tega 4 v stalni sestavi, ki so bili tam zaposleni. Dolga leta je štab vodil Derenčin Mitja z operativnim oficirjem Rutar Janezom in skladiščnikom MTS (materialno tehničnih sredstev) Petrovič Leonom. Ožji štab so neprofesionalno sestavljali še Kemel Dušan kot načelnik štaba, Pugelj Danilo kot pomočnik poveljnika, Sakelšek Karel v vlogi »polit komisarja« in Zorko Šajn v vlogi organizacijsko mobilizacijskega oficirja. Štab je imel neposredno podrejene prištabne enote, in sicer zaščitni vod, zaledni vod in oddelek zvez. Občinski štab TO II. Bistrica je poveljeval kar številnim enotam: - jurišni odred - poveljnik Kramar Jadran - minometna četa - poveljnik Gregorc Jože - diverzantski vod - poveljnik Štembergar Miha - proti diverzantski vod - poveljnik Šircelj Peter - vod KS Podgrad - poveljnik Jursinovič Franc - vod KS Zabiče - poveljnik Iskra Vinko - vod KS Pregarje - poveljnik Ivančič Rajko - vod KS II. Bistrica - poveljnik Primc Jadran - vod KS Knežak - poveljnik Šorc Anton - vod Lesonit - poveljnik Šestan Srečko - zaščitni vod - poveljnik Benigar David - zaledni vod - poveljnik Stadler Leopold - oddelek zvez - poveljnik Batista Branko V začetku vojne, 27. junija 1991, je bilo pod orožjem okrog 450 mož. Prvega julija 1991 smo mobilizirali tudi četo za posebne namene, sestavljeno iz obveznikov JLA razporejenih v lahki brigadi. Poveljnik te čete je bil Knap Ivan. Celotno moštvo je bilo z izjemo nekaj topov in minometov oboroženo z lahkim pehotnim orožjem. Glede na takratne kaotične razmere v JLA, ko je, kot bomo videli pozneje, prebegnila iz bistriških vojašnic večina vojske, so enote TO predstavljale na domačem terenu veliko silo, ki bi ob resnejših spopadih odigrala pomembno in odločujočo vlogo. Tudi zaradi tega, ker so imele ob maloštevilnih izjemah enote TO in policije podporo prebivalstva. Dobro izvežbana in pomembna sila je bila takrat tudi policija. Vsekakor ne držijo trditve, kako bi lahko general Čad, če bi hotel, z lahkoto pomendral in razrušil II. Bistrico ter njeno infrastrukturo. Ob tem se utemeljeno postavlja nekaj vprašanj, kako in čemu naj bi general Čad to počel. - Vojska JLA, stacionirana v dveh vojašnicah, II. Bistrica in Trnovo, seje v nekaj dneh ob množičnih dezertiranjih vojakov sesula. - V vojašnicah je ostalo maloštevilno vojaštvo pretežno srbske narodnosti ter starešinski kader, ki pa ni mogel sam rokovati z sicer precejšnjo oborožitvijo. - Vojašnicam smo prekinili dobavo elektrike, vode, telefona in hrane. Odločitev o prekinitvi dobave kruha sem sprejel sam, ker se prvi dan vojne zaradi zmede tudi v naših vrstah nisem imel s kom pogovarjati. - Obe vojašnici, da pa o tem oni niso dosti vedeli, smo tudi blokirali. - Informacij o dogajanju v vrstah TO oni niso imeli glede na to, da v naših vrstah ni bilo izdajalcev in informatorjev. - Na vpadnicah v mesto so bile postavljene barikade, ki so ne glede na to, koliko časa so tam bile, predstavljale poleg tehnične tudi psihološko oviro. - Letalstva general Čad ni mogel in smel uporabiti, pa se postavlja vprašanje, s čim naj bi, ko mu je manjkalo vojaštvo, razrušil II.Bistrico oziroma, kot se še vedno po skoraj desetletju razglablja, porušil najprej vodarno, trafo postajo, pošto, pekarno in občinsko stavbo. - Od razrušene infrastrukture bi imela škodo prav njegova JLA. Prebivalstvo in TO bi se kot vedno v zgodovini prav gotovo v novi situaciji znašlo. - Ob zgornjih dejstvih sledi ugotovitev, da bi takšno usodno odločitev sprejel popolnoma ponoreli poveljnik, kar pa resnici na ljubo general Čad prav gotovo ni bil. Vrnimo se k dogodkom za skoraj eno celo leto nazaj, ko so se priprave za oborožen upor pravzaprav začele. Da se je jugoslovansko vodstvo in generalni štab JLA zavedal nevarnosti republiških vojska, je pokazal z odvzemom orožja 18. maja 1990. Na srečo smo imeli v Sloveniji nekaj mož, ki niso obupali nad novo situacijo in odvzemom 70 procentov orožja. V Sloveniji je bila na oblasti že nova demokratična vlada, ki je zamenjala prejšnjo socialistično oblast. Ministri, takrat še sekretarji sekretariatov, so postali člani koalicije Demos, ki so leta 1990 imeli opravka predvsem z idejo, kako se brezbolno ločiti od SFRJ. Začelo seje razmišljati o vse ljudskem plebiscitu za osamosvojitev Slovenije. Takšna razmišljanja so sprožila revolt v Beograjskih krogih, pa je bilo pričakovati, da ne bodo povsem mimo prenašali razdmžitvene težnje. Janša kot minister za obrambo in Bavčar kot minister za notranje zadeve sta prišla na idejo, da organizirata tako imenovano Manevrsko strukturo narodne zaščite, utemeljeno na nekdanji narodni zaščiti, ki pa je imela nekoč obrobno vlogo, tokrat pa naj bi predstavljala strogo tajno zdmžbo, z nalogo priprav na dogodke, ki bodo sledili in jih je bilo že moč predvideti. Daljnovidni posamezniki so predvidevali, da bo prej ali slej JLA in predsedstvo SFRJ interveniralo proti osamosvojitvenim težnjah Slovenije. V avgustu 1990 so na celotnem območju Slovenije začela delovati vodstva manevrske strukture narodne zaščite. Na nivoju takratne notranjske pokrajine, ki je obsegala občine Cerknica, Postojna in II. Bistrica, je bil postavljen za poveljnika MSNZ gospod Šembergar Vojko, po rodu iz Vrbovega, sedaj stanujoč v Brcah. Štembergar Vojko je sicer polkovnik Slovenske vojske. VII. Bistrici je postal poveljnik MSNZ gospod Rutar Janez iz Vrbovega. Rutar Janez je tudi zaposlen v Slovenski vojski in ima čin majorja. Za podtalno delovanje, predvsem pri organizaciji skrivanja in skladiščenja orožja je Rutar seveda potreboval zanesljive pomočnike, ki jih je izbral med svojimi vaščani in drugimi preverjenimi kadri. Njegova ekipa, ki je v naslednjih mesecih leta 1990 opravila veliko in pomembno delo, je bila sestavljena iz 13 ljudi. Poveljnik Rutar Janko, Vrbovo, pomočnik Petrovič Leon iz II. Bistrice, ter brata Alojz in Janko Baša, Anton Baša in Viljem Štemberger iz Vrbovega, Ivan Berginc in Iskra Vinko iz Zabič, Renko Bogdan, Lovec Marija iz II. Bistrice, Prosen Boris iz Vrbice, Štembergar Danilo iz Kuteževega in Vladimir Žnidaršič iz Rečice. Kako pomembno in riskantno delo, predvsem pa konspirativno, so opravljali zgoraj navedeni člani MSNZ, bo govora naslednjič. SE NADALJUJE Danilo Pugelj TEDEN OTROKA IN ŽIV-ŽAV Prvi teden v oktobru je Zveza prijateljev mladine Slovenije že pred štiridesetimi leti proglasila za teden otroka. Z dogodki, pogovori, tiskovnimi konferencami in drugimi aktivnostmi želi opozoriti javnost na aktualni položaj otrok in mladostnikov v Sloveniji in v svetu. Letos Tednu otroka sledijo dejavnosti 15. otroškega parlamenta na temo EVROPA MLADIM - MLADI, ki so jo sami zbrali na zadnjem zboru. S temo bodo opozorili na položaj naših otrok v evropskem prostoru (pravica do izobraževanja, izražanja mnenja, do stika z obema roditeljema, do zdrave prehrane, do življenjske ravni, ki ustreza njihovemu razvoju, pravice do zdravja in življenja). Marsikje in marsikdaj so omenjene pravice kršene. Mladi bodo temo dodobra obdelali in izvedeli bomo, kaj si o njej mislijo. Naredili smo vzorčno anketo med učenci OŠ Antona Žnideršiča in prišli do zaključkov, da se jim dobro godi, zavedajo se, da ni povsod tako, in da povzročitelje obsojajo. Ansambel Coctail za najmlajše. Kaj pa starši, bi plesali!? Utrinki ŽIV - ŽAV-a. Tako je lilo, da seje organizatoijem vrivala misel, da bi vse skupaj odpovedali. A prišli so malčki, starši, godci, lutkar, pet vrst delavnic, poskus prve dražbe grafičnih del s pozitivnim izidom, pecivo, nekaj pijače in vzdušje kot v panju. Za tako majhen kraj izredna udeležba! Prostovoljci smo dobili zadoščenje ob pogledu na žareče oči staršev, ki so opazovali spretne prstke svojih otrok. “Ate, mi izrežeš čarovnico,” je prosilo neko dete. Spet drugi se je navduševal nad obeskom, strašilom, želel tatoo. Pod odrom seje neumorno vrtelo malo dete in roj mladih plesalk. Starši pa nič. Mogoče je dobro, da niso zaplesali, saj bi se pod Sokolskega doma lahko udrl... Že vidim srhljiv naslov v regionalnem dnevniku! Napovedali smo otvoritev novega otroškega igrišča v Prešernovi ulici, med mostički, delavnice/ ustvarjalnice, ki jih bo prinesel Dedek Mraz. Poskusili jih bomo preseliti v prostore najlepše šole v državi, mogoče na našo gimnazijo. Zahvaljujem se prostovoljkam Tamari Štefančič, Eriki Iskra Tomažič, Lauri Novak in Marti Renko za preproste in učinkovite ustvarjalnice. Ansamblu Coctail, kije svoj repertoar priredil najmlajšim. Hvala slikarju Jožetu Šajnu, ki je predstavil grafike in ocenil delo nadarjenih učenk, njihovemu mentorju Franetu Dolganu. Hvala tudi vsem, ki so dela kupili. Dobrote, ki so vidno kopnele na mizah, so spekle in podarile prizadevne gospe iz Društva podeželskih žena. Materialne stroške sta nam pomagala pokriti Klub študentov in Banka Koper. Če koga zgrabi, da bi prispeval za izgradnjo otroških igrišč v občini (na vrsti sta stara in nova šola), ni ovir. Svoj prispevek naj nakaže na TR: 10100-0029041892- za otroška igrišča. Pridružite se gibanju, da bodo otroci spet lahko rekli “Lepo je v naši domovini biti mlad!”. Darinka Dekleva, predsednica DPM Ilirska Bistrica Znamenita »Kočanka«, kot pravijo domačini tukajšnji buiji, je v gornjem toku reke Reke dodobra prečistila zrak. Povzročila je tudi nekaj (k sreči) materialne škode, na Betuli pa je preizkusila tudi čvrstost dreves. K sreči je večina šolskega gozda dobro prestala nalete buije, toda brez posledic le ni šlo. Nekaj dreves je zaprlo dostopno pot, oplazilo pa je tudi plinsko postajo in samo stavbo šole, pouka v šoli in dela v vrtcu pa to ni prekinilo. M. D. ■ : ■' m x. " ’ ' VETER V NAŠI OKOLICI V soboto, 13. novembra 2004 je v Novokračinah in okliških vaseh močno pihala brnja. Po pripovedovanjih naj starejših krajanov ni še nikoli tako močno pihalo, kot je to soboto, saj je trgalo drevesa, odnašalo strešno kritino in razmetavalo vse, kar je bilo izposavljeno. Naša vas je zaradi svoje lege v zavetju, tako da nismo bili priča tako hudim razdejanjem kakor v drugih krajih, kjer so bile posledice grozovite. Pripovedovanje vaščanov 2. februaija 1976 se po pripovedovanju starejših spominjajo škode, ki jo je Povzročila močna buija. Odnašala je strešnike (žlebce), tudi z naše hiše je takrat odneslo kar nekaj strešnikov in žlebov s strehe. Zruvalo je tudi nekaj dreves, vendar ne toliko kakor to soboto. Starejši ljudje pravijo, da kadar se oblaki mešajo, nastane ali nevihta ali močan veter. V bližini naše hiše imamo hrib z imenom Kalič in kadar zapiha z njega veter, domačini vedo, da bo jutri ali pojutrišnjim dež. Pred mnogimi leti so bili ljudje veseli vetra, saj so kmetje pripravljali steljo 23 Postlal živini, da ni bila na mokrem. Kadar j e močno pihalo, je pometio skupaj kstje in so ga samo naložili na kup, zato ni bilo potrebno veliko grabiti. Vetra so se veselili tudi zato, ker se je meso od kolin v takem vremenu bolj kvalitetno Posušilo. Najbolj pa so se bali, ko so bile še slamnate strehe, saj je bilo takrat nevarno, da bi veter odnesel iskre iz ognjišča in tako povzročil požar. Jernej Štemerger, 8r. 19, izbirni predmet šolsko novinarstvo, OŠ Jelšane AVTOPREVOZNISTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 IOan Kuta« % mmmm mmm EGffi EGE Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica BUUU...VAS JE STRAH TEME? ŠOLSKA PLANINSKA SKUPINA OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA VABI NA NOČNI POHOD NA DRAGO •Enkratno. •Brezplačno. •Za člane in nečlane PD. •V petek, 3.12.2004 ob 19.00. •Izpred šolske avtobusne postaje OŠ AŽ. ■Mlajši let v spremstvu staršev ali odgovorne osebe. • Starši sami poskrbijo za prevoz udeležencev. •Poleg običajne planinske opreme je obvezna svetilka. •Prijave in soglasja staršev dajte planinskim mentoricam -le-te pa organizatorici D.Dekleva do 30. 11. 2004. •V primeru močnih padavin, orkanskega vetra, drugih grozečih nebesnih pojavov... izlet odpade. •Predviden povratek ob 23.00. KOLIKO KDAJ KJE KAKO ...Mesec december je skrivnosten čas... KUTEŽEVO - JESENSKE POČITNICE V ZNAMENJU ŽOGE Učenci OŠ PODGORA so med jesenskimi počitnicami zamenjali knjige za žoge - pa ne dobesedno. V okviru akcije HURA, PROSTI ČAS - odprimo telovadnice so v času jesenskih počitnic veselo tekali za žogami. Osnovna šola j e v sodelovanju z Zavodom za šport Slovenije učencem šole omogočila spoznavanje skrivnosti nogometa in košarke, v katere sta učence vpeljevala košarkarski in nogometni trener. Najbolj zagretih nogometašev in košarkarjevim) ni premamilo niti čudovito jesensko sonce, svoje športno znanje so vztrajno pridobivali skozi vse počitnice. Šola bo v naslednjih počitnicah prisluhnila tudi tistim, kijih žoge ne veselijo preveč in tako bodo na svoj račun prišli ljubitelji plesa, aerobike, badmintona in še česa. M. D. LOGIKA kot interesna dejavnost! Na naši šoli je dobila LOGIKA kot interesna dejavnost zelo velik pomen. Vanjo se vključujejo učenci od 6. razreda devetletke do osmega razreda osemletke. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo kar 41 učencev, ki so osvojili kar 14 bronastih priznanj in tri srebrna. Dve dekleti, Daša Kocjančič in Eva Raspor, pa sta preizkusili svoje znanje iz logike tudi v soboto, 20. novembra 2004, na državnem tekmovanju. Potekalo je na Fakulteti za elektroniko v Ljubljani, kjer se je med seboj pomerilo okrog 270 osnovnošolcev. Dekleti sta dosegli odlične rezultate, saj sta se uvrstili v prvo tretjino zmagovalcev. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem na tem področju. Da je logika na šoli resnično zaživela, pa kaže podatek, da smo se v mesecu septembru udeležili reševanja nagradne logične naloge, ki je bila razpisana v reviji Razvedrilna matematika in jo izdaja Zveza za tehnično kulturo iz Ljubljane. Iz cele Slovenije so bili izžrebani samo trije srečneži, med katerimi je bila tudi učenka iz Osnovne šole Antona Žnideršiča, to je Barbara Dekleva. Učenka je prejela knjižno nagrado in praktično nagrado za mrzle dni. Vsem učencem, ki so sodelovali, še veliko sreče v nadaljnjem reševanju nagradnih logičnih nalog. Mentorica: Nataša Olenik NOVINARSKI SEMINAR S TAMARO VONTA V drugi polovici novembra je potekal Medobmočni novinarski seminar, ki sta ga pripravila Javni sklad RS za kulturne deajavnosti izpostava II. Bistrica in Kulturno društvo Izzivi, v okviru katerega deluje tudi TV Galeja. Seminar je potekal v Osnovni šoli Antona Žnideršiča, udeleležilo pa se gaje 15 seminaristov z Radia 94 iz Postojne, sodelavci lokalne TV Galeja in lokalne TV iz Loškega potoka. V preteklih letih so bili gostje nekateri mlajši in tudi že uveljavljeni ustvarjalci s področja filma in profesionalnemu odnosu oz. poslanstvu novinarja. Med konkretnimi primeri iz TV prispevkov smo izluščili, kako pomembna je priprava, izkušnje snemalca, sodelovanje novinarja pri montaži prispevkov, kako poteka delo novinarja na komercialni TV itd. Seveda se nismo mogli izogniti problemu novinarske etike ter nepoboljšljivemu statusu novinarjev. R.G. televizije. Tokrat pa smo povabili medse znano radijsko novinarko, TV voditeljico in urednico na POP TV Tamaro Vonta. Vsebina je bila prilagojena radijskim in televizijskim novinarjem, ki so lahko iz prve roke izvedeli kaj več o novinarskem poklicu in zakulisju tega posla. Kaj mora obvladati vsak novinar in česa ni priporočljivo delati, če hočeš zadostiti 631 ITI I tooaCoDooDog®7 Ct?g)0®ficD(3 Boa ptrofeffiradloofjG] dL®0®= ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net ZDRAVSTV DOM POD NOVO STRE Streha Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica je pokrita z novo' kritinio, saj naj bi bila stara že zelo dotrajana in je že nekaj let čakala na zamenjavo. Končno pa se je tudi to zgodilo. Delavci so že odstranili del zidarskega grušta, ta stoji le še na delu nad vhodom in lekarno. a* TAPETNIŠTVO ŽELE/^== Pot k studencu 8, 6257 Pivka "RTVtll.AVA DTIA^lčITtičlTiRA "POmŠTV.A tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44 - moderno - funkcionalno - udobno - kakovostni in vzdržljivi sodobni materiali - izdelava po merah strank - bogata izbira blaga in usnja - uporabnost kot ležišče Z izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje. Sedežne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblik ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije. Vaš kot 6. SREČANJE RODBINE RUTAR V soboto, 23. oktobra 2004, smo se na Ratečevem Brdu na Kmečkem turizmu pri Jenezinovih zbrali sestrične in bratranci rodbine Rutar - Andrejcovi, ki izhaja iz Vrbovega. Ideja za vsakoletna srečanja se je porodila pred šestimi leti in od takrat dalje vsako leto dva organizatoija, ki sta na zadnjem srečanju izžrebana izmed bratrancev in sestričen, pripravita družaben večer za vse ostale. Letos sva bili organizatorki srečanja bratrancev in sestričen Martina Vodopivec in Leopolda Mršnik. Srečanja se nas je udeležilo 17, od skupno 21 bratrancev in sestričen, seveda skupaj s svojimi partnerji, tako da nas j e bilo vseh skupaj 32 (na fotografiji). Večerje minil ob veselem klepetu, dobri hrani in pijači, ob zvokih žive glasbe pa smo tudi zapeli in zaplesali. Srečanje je uspelo in zadovoljni smo se v poznih urah odpravili proti domu. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so se na povabilo na srečanje odzvali in jih vabim, da se naslednje leto ponovno snidemo. Leopolda Mršnik 041/811 593 '(gradbeništvo saftic I SAFTIČ ZDENKO S.p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 Ludvik Jenko: SPOMINI NA ŽENO MARIJO, KI ME JE ZAPUSTILA PETINDVAJSETEGA AVGUSTA DVA TISOČ ŠTIRI Se spominjam tistih časov, ko si moja bla, moja ljubica. Ko sem prvikrat poljubil te na ustnice, zadrhtelo je srce. Ko sem poljubljal tvoja rdeča ličica, stiskal sem te na srce, božal tvoje zlate sem lase, ti si rekla: “Ljubim te!” Se spominjam tistih časov, ko si moja bla, v mojmu srci si zapisana. V mojmu srcu si zapisana, nikdar več izbrisana! Dvainpetdeset let srečna skupaj sva bila, a usoda nama je kruta bla. Usoda nama je to storila, da si ti mene zapustila. Ti zdaj v temnem grobu spiš, jaz pa nosim težki križ. Le spomini ostali so, v srcu mojem so! Jaz bom tebe vedno ljubil, moja žena vedno boš, k tebi prišel bom tvoj ljubi mož! Zemlja to ne bo naredila, kar usoda je storila. Za vedno skupaj bova bila, Ludvik Jenko in Marija! DESETLETJA V SLUŽBI OBRTI Zgodovina obrti je neločljivo povezana s človeško kulturo in civilizacijo. Je eno izmed najobsežnejših področij človeške dejavnosti v boju za obstoj. Veliko ljudstev našega planeta še do današnjih dni ni presegla obrtnih osnov in mej svojega gospodarsko tehničnega obstoja. Muzeji sveta so polni obrtniških stvaritev najrazličnejših kultur iz kamna, kovin in drugih materialov. V naših krajih se je začelo razvijati rokodelstvo pod vplivom grško-rimske civilizacije. Najbolj pa je napredovalo pod rimsko vladavino (rimska provinca Norik je obsegala današnje dežele Slovenije in Avstrije). Po velikem preseljevanju narodov seje težišče obrti preselilo na podeželje, kjer so se kmetje, ko jih ni zaposlovalo poljedelstvo in živinoreja, ukvarjali z rokodelstvom. In prav tu gre iskati korenine domače obrti. V obdobju od 12. do 15. stoletja so nastajala okrog gradov in cerkva sejemska središča. Mesta in trgi so pridobili izključno pravico do opravljanja obrti. Obrtniki so postali poseben stan z velikimi svoboščinami in pravicami. Da bi se laže borili proti nelojalni konkurenci »šušmarjev«, so se začeli povezovati v cehe in interese zaščitili s cehovskimi pravili. Ob koncu 16. stoletja se je položaj mestnih obrtnikov zaradi davkov, vojn, vse manjše kupne moči in vedno večje konkurence podeželja močno poslabšal. Cehovska pravila so postajala vse bolj moteča novemu duhu in gospodarskim idejam cesarice Marije Terezije in njenega sina Jožefa II, dokler jih leta 1732 s patentom o rokodelstvu nista popolnoma ukinila. Kljub temu da obrtna svoboda ni trajala veliko časa, država tudi ob izteku 18. in v prvi polovici 19. stoletja ni bila naklonjena združevanju obrtnikov. Do leta 1850, ko je bila ustanovljena Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, so njihove interese zastopale kmetijske družbe. Obrtni red iz leta 1859 je uveljavil obrtno svobodo, ki pa ni bila spisana v korist obrtništva. Pritiski tehnične revolucije, konkurenca industrije, prihod železnice in uvoženih izdelkov, so povzročili, da je bilo obrtništvo po končani drugi svetovni vojni manjše za četrtino. Likvidirane so bile skoraj vse Pomembne institucije obrtništva, Pristojnosti pa prenesene na državne organe nove oblasti. Junija 1950 je bil sprejet prvi Povojni zakon o obrtništvu, ki je Prinesel določene spremembe na Področju organiziranja. Ukinil je Prejšnja obrtniška združenja in obrtništvo na novo povezal z okrajnimi 'n ljubljansko v Obrtno zbornico LR Slovenije. Leta 1965 je postala Predstavnica vsega gospodarstva enotna Gospodarska zbornica Slovenije. V takšni združbi interesi zasebnega obrtništva niso bili dovolj upoštevani. Razvpita gospodarska reforma leta 1965 je položaj obrtnikov le še poslabšala. V takšnih razmerah je prišlo marca 1968 do ustanovnega občnega zbora Združenja zasebnih obrtnikov v Ljubljani. Zgledu so sledili številni obrtniki Slovenije, ki so v istem letu in letu 1969 začeli ustanavljati združenja tudi v svojih krajih. Kmalu zatem se je pokazala potreba po organizacijski izpopolnitvi. 7. decembra 1969 so v Ljubljani ustanovili Zvezo združenj samostojnih obrtnikov Slovenije, ki jo štejemo za neposredno predhodnico današnje Obrtne zbornice Slovenije. Spomin na dogodke izpred petintridesetih let smo počastili v torek, 16. novembra t.l. v Cankarjevem domu. Z zanimanjem smo prisluhnili nekaterim še živečim akterjem, ki so si prizadevali za ustanovitev zbornice, kajti njihovo delo še zdaleč ni bilo lahko. Pravzaprav srednja, sploh pa mlajša generacija, ki velikokrat razume delovanje obrtnozbomičnega sistema zgolj kot nujo in prisilo, težko razume, kako dolga in težka je bila pot, da smo dobili organizacijo, ki se zavzema in skrbi za naše obrtniške interese. Slavnostni dogodek »Desetletja v službi obrti« je spremljala podelitev mojstrskih diplom in v veliko veselje nam je, da smo tudi v jubilejnem letu dobili novega mojstra. Mojstrsko diplomo je prejel zidarski mojster Stanko Iskra iz Novokračin. Nekaj izjav ob tem dogodku: Dr. Janez Drnovšek, predsednik Republike Slovenije: »Petintridesetletnica delovanja Obrtne zbornice Slovenije je lep jubilej, ki pomeni nadaljevanje večstoletne cehovske tradicije v slovenskem tržnem gospodarstvu. Obrtna zbornica Slovenije zasluži ob tem dogodku tudi priznanje, saj je v tem obdobju uspešno prestala številne spremembe, tako da še danes opravlja svoje poslanstvo. Tako tudi obrt še danes predstavlja pomemben del slovenskega gospodarstva.« Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije: »Kakšen je odnos države do obrti, je bilo vprašanja, aktualno v vseh minulih petintridesetih letih. Prav tako pa tudi odgovor nanj, da je obrt še vedno preveč odrivana proti robu, če že ne na sam rob. Oblike boja zbornice v imenu svojega članstva zoper takšno stanje pa so bile dokaj različne; tako formalne kot tudi neformalne.« Štefan Pavlinjek, predsednik Upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije: » Pred 35 leti so se naši obrtniki, gostinci in prevozniki pričeli združevati v prostovoljna združenja obrtnikov, konec leta 1969 pa so ustanovili krovno organizacijo Zvezo združenj samostojnih obrtnikov Slovenije, ki velja za neposredno predhodnico današnje Obrtne zbornice Slovenije. Torej je to začetek organizacije, ki so jo za razliko od sorodnih zborničnih organizacij pri nas »postavili« obrtniki sami iz svojih lastnih sredstev. Ta se je leta 1979 preoblikovala v Zvezo obrtnih združenj Slovenije, ki je leta 1991 prerasla v Obrtno zbornico Slovenije, tej pa je današnjo podobo dal obrtni zakon, sprejet 1994. leta.« Dr. Viljem Pšeničny, generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije: »H konkurenčnosti Evropske unije lahko Slovenija prispeva veliko znanja prav na področju obrti, podjetništva, spodbujanja podjetništva in razvoja podjetniške infrastrukture. Večstoletna tradicija slovenske obrti in malega podjetništva dokazuje, daje v slovenski obrti in malem gospodarstvu veliko znanja in nakopičene podjetniške motivacije, ki čakata nove priložnosti in izzive. Bo Slovenija uspela ohraniti in razviti obrt in mala podjetja kot najžlahtnejši, unikatni, butični del gospodarstva? Ali pa nas bo še naprej dušila z administriranjem in neživljenjskimi predpisi, ki so narejeni po meri velikih multinacionalk in globalnih podjetij, tudi po meri Evropske unije, ki sama ugotavlja, da se mora teh ovir znebiti, če želi povečati svojo konkurenčnost? Upajmo, da ne!« Domača zbornica je v mesecu novembru uspešno zaključila projekt Martinovanja, v gostilni Pod gradom v Gornji Bitnji pa je potekal sestanek sekretarjev območnih obrtnih zbornic Primorske in Notranjske. Več o tem boste lahko prebrali v naslednji številki časopisa! Alenka Penko Pet minut s finančnim svetovalcem KAKO Sl PRIPRAVITI LASTNI PREGLED FINANČNIH TOKOV Vsakdo izmed nas bi si moral narediti svoj pregled denarnega toka. Bistvo je, da spoznamo, kje denar k nam priteka in kje odteka. S pomočjo osebnega denarnega toka vidimo oz. rešimo vprašanja, ki sijih zastavljajo skoraj vsi posamezniki - zaslužim dobro, vendar mi na koncu meseca ne ostane nič (poleg tega sem ves čas v limitu). Lep dokaz, da kdor več zasluži, tudi več porabi. Pri mesečni porabi oz. mesečnem denarnem toku si naredimo pregled nad svojim stanjem sredstev in s pomočjo tega lahko začnemo »popravljati napake in krpati luknje« v osebnem proračunu. Prvi korak je ta, da od danes dalje pričnemo s shranjevanjem računov s »potovanj« v trgovske centre. Na koncu meseca naredimo popis denarja, ki smo ga pustili v trgovinah, črpalkah,... Shranjujemo vse račune, ki smo jih nabrali skozi mesec, najboljše, da jih razdelimo po poglavjih, npr. prehrana, oblačila, bencin, stroški nepremičnine (elektrika, voda,...), itd. S tem se bomo začeli finančno osveščati, saj bomo konec meseca videli, kje smo ga polomili. Ko bomo spoznali, kje nam odteka največ denarja, bomo začeli o tem razmišljati in s časom se nam bodo utrnile ideje, kako posamezne stroške znižati. Dejstvo je, da smo v dobi potrošnje in dejstvo je, da 60% oblek, kijih kupimo, nikoli ne potrebujemo. Zakaj ne bi raje tega denarja porabili za večjo dodatno pokojnino, ali za potovanja ali pa preprosto za povečanje premoženja oz. finančno neodvisnost, kar postaja vedno bolj popularna ideja in razlog za varčevanje. Ko vemo, kakšne so naše možnosti, si lahko začnemo iskati možnosti in primerne naložbe za svoj kapital. Najlažji način za izdelavo preprostega mesečnega denarnega tokaje uporaba računalnika, s katerim lahko naredimo pregled po lastni meri. Narišite si dva stolpca (prihodki, odhodki) in zraven vpisujte zneske. Npr. pod stolpec prihodkov napišite alineje: neto plača, bančne obresti, kapitalski dobički (dividende), izredni prihodki (13. plača, regres, nagrade, vračilo dohodnine, pogodbeno delo, avtorski honorarji,...), drugo,.... Pod odhodke pa npr.: vzdrževanje (hiša, stanovanje, avtomobil,...), prehrana, darila, oblačila, kozmetika, rekreacija in drugi hobiji, kultura (knjige, kino, koncerti,...), izredni odhodki (bolezni, počitnice, enkratni nakupi,...), dolgovi kreditnih kartic, davki, drugo, .... Na koncu potegnete črto in pod vsakim stolpcem seštejete vsoto. In kaj ugotovite? To bo za danes vse. Če imate vprašanja, predloge, dvome ali če ste slučajno odločili, da boste začeli varčevati še na kak drugi način, pokličite 041-546-214, z veseljem vam pomagam. P. S.: Če imate pod stolpcem prihodki polno samo alinejo neto plača, se morate pošteno zamisliti. V mesecu decembru vam podarimo brezplačno finančno svetovanje. Luka Šepec SAGA s.p. AVTOŠOLA Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. 1. januar 2005 se naglo bliža! Ste seznanjeni z novostmi, ki jih prinaša nova davčna zakonodaja? Priprav in znanja ni nikoli dovolj! Zato vljudno vabljeni na INFORMATIVNI DAN v sredo, L decembra t.l. Ob 9. uri se bomo dobili v prostorih Osnovne šole Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, prisluhnili aktualnim novostim in se kratko seznanili z novo davčno zakonodajo. Udeležba za imetnike kartice Obrtnik je brezplačna. Število udeležencev je omejeno, zato prosimo, da svojo udeležbo predhodno najavite na sedežu OOZ Ilirska Bistrica (lahko tudi po telefonu). Več o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti zasebnikov po 1.1. 2005, dohodku iz premoženja in davku iz kapitala boste lahko izvedeli na seminarju Novosti na področju davčne zakonodaje, v četrtek, 9. decembra 2004, v času od 15. do 19.30 ure. Seminarje namenjen podjetjem in samostojnim podjetnikom, računovodjem, vsem davčnim zavezancem, vsem, ki se soočate z obravnavano tematiko. Lokacija: Osnovna šola Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Kontaktni osebi oziroma informacije: OZS, ga. Andreja Ivanovski, 01/ 583-05-81 ali OOZ Ilirska Bistrica, ga. Alenka Penko, 05/ 710-03-60. Vabljeni! OB 140-LETNICI ORGANIZIRANEGA PETJA »Glej, majka Slava in nje sini so zbrani v bistriški dolini...« S to pesmijo domačina Janeza Bilca je 7. avgusta davnega leta 1864 pričela otvoritev bistriške čitalnice. Bleivveisove Kmetijske in rokodelske novice so takrat zapisale: »...7. avgust je bil res narodni in kulturni praznik v bistriški dolini. Prišli so gostje iz bele Ljubljane, iz krasne Vipavske, iz prijazne Planine, iz starega Trsta, iz prekrasne Reke, iz visoke Pivke in sploh iz vseh krajev Notranjskega, kjer se domoljubna zavest živo razvija in utrjuje...« Z isto pesmijo, ki jo je uglasbil delo pokojnega arhitekta Pavla Dimitrij Grlj, saj seje prvotna verzija Žnidaršiča, postavljena ob 120-letnici Frana Gerbiča izgubila, je kvartet čitalništva nad vhodom v nekdanji Jerica Strle, Magdalena Penko - hotel Lovec. Nadvse zanimiv je Šajn, Saša Boštjančič in Danilo podatek, daje Bistrica dobila trške Štefančič pričel in zaključil prireditev, ki je potekala v spomin na ta dogodek. V programu, ki sta ga povezovala Anja Udovič in Damjan Škrlj so s prepevanjem ljudskih napevov sodelovali še: Bistriške škuorke, Družinski trio Volk folk ter Instrumentalni trio Bistre z duetom Jerice Strle in Saše Boštjančiča. Dogajanje pred 140 leti je na kratko povzel Tomo Šajn, novinar in poznavalec zgodovinskih in kulturnih dogodkov v naših krajih. Med ostalimi zanimivostmi je povedal, da je bila bistriška čitalnica ustanovljena le tri leta po tržaški (1861). Na takratne dogodke opozarja spominska plošča, pravice šele leta 1911. Magdalena Penko - Šajn je prebrala nekaj odlomkov iz takratnih »Novic«. Kot gostje na prireditvi sodelovala Ženska klapa Kastav, ki je z nastopom navdušila prepolno dvorano Doma na Vidmu. Zveza Kulturnih Društev je kot organizator prireditve »Večer ljudskih napevov« želela predstaviti občinstvu tiste glasbene skupine, ki gojijo ljudsko glasbo, saj jev zadnjem času le-ta kot bogata narodna zapuščina vedno bolj cenjena in predstavlja del organiziranega petja s tradicijo, ki je bila v 140-ih letih prekinjena le v času fašizma. Anica Kocjančič OBETAVEN ZAČETEK GLEDALIŠKE SEZONE Kot vsako leto je tudi letos Zveza kulturnih društev (ZKD) Ilirska Bistrica ljubiteljem gledališko-glasbene umetnosti ponudila organiziran ogled predstav. Reško gledališče Ivana pl. Zajca je bilo prizorišče prve predstave, opere Georgesa Bizeta, Carmen. 35 abonentov seje 10. novembra odpeljalo na ogled »velikega glasbeno-scenskega spektakla o ljubezni in smrti«. Usodno Carmen je odigrala in odpela Jadranka Jovanovič, ki je isto vlogo pela v milanski Scali, v Theatru Carcano s Josejem Carrerasom in v Riu de Janeiru s Placidom Domingom. Že v soboto, 20. novembra, je v dvorani Doma na Vidmu Violeta Tomič navdušila v »monokomediji« Mira Gavrana Hotel Babilon, ki jo po Sloveniji predstavljajo kot predstavo ene igralke, enajstih vlog in sto enajstih nasmeškov. Sodeč po skoraj po zadnjega sedeža polni Dvorani na Vidmu, po dolgem aplavzu, s katerim je publika nagradila glavno in edino igralko, Ilirska Bistrica premore kar lepo število ljubiteljev gledališča. Zato je poteza ZKD, da poskuša čimveč predstav pripeljati na domači oder, še toliko bolj hvalevredna, saj kljub premnogim težavam, s katerimi se srečuje (med drugim, za mnoge sorazmerno visoka cena vstopnic), uspeva ohranjati gledališki abonma kot eno od kulturnih ponudb. Za razliko od prejšnjih let, letošnji abonma ponuja štiri predstave v Ilirski Bistrici in štiri v gledališčih zunaj Bistrice. Abonmaja sta bila na voljo vsak zase; kdor je želel, pa je lahko vplačal oba in si bo tako v letošnji sezoni ogledal osem predstav. Anica Kocjančič PRIZNANJE KETTEJEVCEM V SEŽANI Moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice že vrsto let sodeluje z Društvom za preprečevanje bolezni srca in ožilja iz Sežane, ki ga od svoje ustanovitve vodi dr. Vesna Vodopivec. Društvo, čigar vodstvo se ukvarja predvsem s preventivo, deluje že dobrih deset let in j e 15. novembra 2004 praznovalo deseto obletnico delovanja. MPZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice je pripadla čast, da v kulturnem centru Srečko Kosovel v Sežani otvori in zaključi prireditev posvečeno temu že kar lepemu jubileju. Ja, izgledalo je izjemno, saj so se Kettejevci foto: Klavdij Logar na tej prireditvi počutili kot doma - kaj kot doma - lepše kot doma. V Sežani so namreč izjemno spoštovani, predvsem v vrstah zdravnikov, kar jim je v veliko čast. V takšnih trenutkih pozabijo celo na krivice in nepravilnosti, ki se dogajajo v domači Zvezi kulturnih društev predvsem na njihov račun. Ne glede na to, še vedno so Bistriški zbor, ki nosi ime mesta pod Snežnikom širom po svetu s kvalitetnim petjem, lepo besedo in izjemno družabnostjo. Pod vodstvom dr. Mirka Slosaija so fantje in možje navdušili Sežansko občinstvo tudi na tej prireditvi in za desetletno sodelovanje z Društvom za preprečevanje bolezni srca in ožilja prejeli priznanje. Svojevrstno priznanje pa je Kettejevcem izkazal tudi Sežanski župan g. Kljun, saj je po prireditvi pozdravil praktično vsakega člana zbora posebej. Ni kaj, lepa gesta gospoda župana. Kettejevci pa niso imeli druge izbire, kot da obljubijo zvestobo društvu in seveda njenemu vodji dr. Vodopivčevi tudi v bodoče. Z.K. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBVEŠČA Zveza kulturnih društevllirska Bistrica organizira v soboto, 4. decembra 2004, ob 20.uri ogled gledališke predstave v dvorani Doma na Vidmu, za abonma in izven. V predstavi ČAS ZA SPERMEMBO Teatra 55 se nam bodo predstavili: BRANKO DURIČ-DURO, ALENKA TETIČKOVIČ in BRANKO ŠTURBELJ. Informacije ZKD, tel.: 05 711 19 00. Prodaja vstopnic deset dni pred predstavo (2.500,00) v TA Oaza, tel.: 710 11 41. Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica organizira v sredo, 29. decembra 2004, obisk tradicionalnega NOVOLETNEGA KONCERTA na REKI. Vpis: od 1. do 15. decembra 2004 na sedežu ZKD ali po telefonu 05 711 19 00. V družbi z Desanko Maksimovič Ob upokojitvi: zadaj MoPZ Dragotina Ketteja, spredaj (z desne) Darinka Žbogar ter Božidar Jakac z ženo POPRAVEK Zaradi neljube napake pri podpisovanju slik v intervjuju z Darinko Žbogar v prejšnji številki, za kar ji se iskreno opravičujem, ponovno objavljamo sliki s pravilnima podnapisoma. Mateja Rolih IVKO SPETIČ MAGAJNA: GROTESKE Ko sem sprejel povabilo, naj bi govoril o novi knjigi Ivka Spetiča Magajne, se nisem zavedal, v kako trdo jabolko bom zagrizel, trdo, a plemenitega sladkogrenkega okusa. Seveda sem najprej pomislil o tem, kaj vem o groteski kot literarni zvrsti in pred prvo prebrano stranjo Grotesk sem še preveril ter ugotovil, da obsega zelo široke izrazne možnosti, ki segajo od skorajda skrajne tragedije pa do komedije, s popačenimi ali pretiranimi liki in dogodki, primerna, podobno kot satira, za bičanje družbenih razmer in kritiko vprašljivega obnašanja skupin in posameznikov. Skratka, gre za bližnje sorodstvo z ironijo, absurdom, satiro, bizarnostjo in podobnim. Po primer dobre groteske ali komedije z mnogimi grotesknimi prvinami nisem šel daleč: spomnil sem se odlične Brkinske tragedije, ki jo je marsikdo ocenil kot nedolžno zabavno igro brez posebnega sporočila, namenjeno zgolj smehu. To seveda ni res. Gre za močno karikiran opis življenjskih razmer v Brkinih in še marsikje po podobnih krajih. Torej smo si lahko ogledali pravo pošteno kritiko iz domačega okolja. Imam občutek, daje veliko gledalcev le ni videlo v pravi luči. In potem sem se spravil nad tole, po številu strani dokaj skromno knjigo, z zelo dobro naslovnico Matjaža Penka, ki enakovredno kakovosti tekstov ilustrira eno od objavljenih črtic ali short stories oziroma kratkih povesti. Nedvomno je ilustrator dobro predstavil atmosfero, ki jo, bomo rekli »in specificum«, vsebuje zbirka, snopič petindvajsetih kratkih in nekoliko daljših, kot rečeno, črtic. Z eno pripombo: Spetič v tej knjigi nikakor ne opisuje ruralnega okolja, ampak se tokrat predstavlja kot izraziti literat urbane sredine. (Pravijo, da je edini tovrsten pisatelj, ki mu mesto ne predstavlja nekakšne neosvojljive trdnjave ampak naravno bivanjsko okolje, Tržačan Boris Pahor. Seveda govorimo o družbi po letih nekoliko zrelejših slovenskih avtorjev). Kdor v obravnavani knjigi pričakuje pisanje v slogu balkanskih dogodivščin, se moti. Ena pomembnih karakteristik Spetičevega pisanja je nedvomno njegova srednjeevropskost. Tudi z erotiko ne pretirava, čeprav je spolnost (beri pornografija) v tej literarni zvrsti velikokrat zlorabljena kot poceni efekt. Toda nadaljujmo o novi zbirki našega literata: Varljiva skromnost je pričujoča predvsem v tem, da je malokje na tako skromnem številu stranic, kakih 120, najti tako bogato razpredeno fantazijo, toliko različnih likov in raznovrstnih dogodkov. Nekateri prizori obilujejo s krvjo, a nikoli ne na takšen način, da bi jih občutili kot nekakšno grozljivo in brezupno starogrško tragedijo. Nizanja so prepolna ljudskih slabosti, primitivizma, malomeščanstva, grabežljivosti, nečimrnosti, naivnosti in neumnosti, man in hib, politike, sodstva, uprave, birokratov, lažne patetike, dogodkov iz glasbenega sveta, in da, še posebej iz kulture. Seveda ni gola komičnost prizorov najpomembnejša, čeprav Spetič duhovito in nadvse nepričakovano obme vse na glavo in tako ne veste, ali bi se jokali ali smejali. Z vešče umeščenimi besednimi igrami vas vodi duhovito, pod okriljem nekako spetičevsko obarvane patine in zatohlosti, v smer dogajanja, ki si jo je zastavil. Kot že povedano, gre za kritiko marsikoga in marsičesa. Ivko se velikokrat poslužuje vloge akterja in si nadene vlogo slučajnega neprevidneža ter s svojo pripombo preusmeri dogajanje, nehote in praviloma nerazumljen, v povsem dmgo smer, kot bi jo pričakovali. Pri tem se v blagi humorni, redkeje močno izkrivljeni obliki, poslužuje izrazoslovja s področja, ki ga obravnava. Sodni jezik, poslovni jezik, trgovski jezik, glasbena terminologija... in imena oseb se vrstijo v izraziti funkciji dogajanj. Nekaj je takih, ki izhajajo iz bistriškega okolja, seveda popačenih, a nam prepoznavnih. Omenil sem »praviloma« nerazumljen!? Ali se tudi kot pisatelj, ki že zaradi tega statusa izstopa iz povprečja, čuti v domačem okolju nekako drugačen, obeležen?! Se tako do njega obnašajo povprečneži? Dogodki in nastopajoče osebe so umeščene zvečine v sedanjost ali v tako imenovani polpretekli čas. Sporočila so namenjena univerzalni uporabi, teksti pri tem sploh niso »demode«. Misli, ki jih iz navedenega izluščimo, kažejo na Spetiča kot človeka visoke politične kulture, demokrata in humanista. In iz tega izhaja rdeča nit, ki združuje unikatne zgodbe, iz katerih bi težko izbrali tipičen vzorec za pokušino. Pred leti sem vprašal znanca, otroškega psihologa, videl sem tudi nekaj žalostnih prizorov v družbi z njegovimi malimi pacienti, zakaj se tako rad smeje in je ob težavni službi nabit s tolikimi šalami. Odvrnil je, daje življenje preresno, da bi ga resno obravnavali. Ali je Spetiču groteska tista, ki predstavlja nekakšen odrešilni ventil za lajšanje osebnih življenjskih tegob? Kdo ve? Ob branju knjig, gledanju slik ali poslušanju glasbe se mi, hočeš ali ne, velikokrat nehote pojavijo primerjave. Tudi ob branju Spetičevih Grotesk. Na splošno sem dobil vtis, da gre pri njem za nekakšno sorodnost s Kafko, morda Jančarjem ali Polanskim, Chagalom, Makarovičevo, morebiti Grumom; Tisnikar bi že bil preveč. Namerno sem omenil nekaj umetnikov židovskega porekla. Dela slednjih so prežeta z nekakšnim črnim humorjem, verjetno posledico trpljenja njihovega ljudstva. Kako na nas delujejo travme, ki izvirajo iz drugačne, a tudi ne ravno srečne preteklosti našega naroda!? V kolikšni meri tiči tudi v Spetičevi podzavesti takšno občutje in ga je nujno kot kulturnik moral obelodaniti na svoj način!? Res je, da so tudi njegove Pozabljene pravljice, kot vse pravljice na svetu, polne grotesknih slik in so pravzaprav za Ivkovo početje po izidu Grotesk še bolj razumljive. Nova knjiga ni nič drugega kot radikalnejši pristop k istemu problemu. Verjetno bi o tem lahko kaj povedala psihologija. Ivko Spetič Magajna je s to knjigo pokazal predvsem nase kot na človeka, ki mu je tuje nasilje vseh vrst, posebno tisto, ki izhaja iz enoumja in današnjega specifično deformiranega življenja, da ni tipičen predstavnik, ki izhaja iz nekdaj edinole čislane zavedne slovenske kmečko-delavske družine ter je že s tem še vedno (samo za nekatere) vprašljiv, predvsem pa da misli s svojo glavo. Dimitrij Bonano Ivko Spetič - magajna ---------------------------.----------------------------- d v »f | Steznik j | Dragi bralci, naslednja številka Snežnika izide 24. decembra. Zato vas prosimo, da svoje prispevke in slike za decembersko izdajo | pošljete najkasneje do 17. decembra 2004. I Hvala! I Uredništvo i «■------------------------------------------------------j LIKOVNI USTVARJALCI PRIMORSKE NA PREMU R.G. Medobmočna koordinacija Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki združuje občine Piran, Izolo, Koper, Sežano Ilirsko Bistrico in Postojno je pripravila 5. razstavo primorskih likovnikov. Na letošnji razpis na temo portret je prispelo 46 likovnih del, ustvarjalci pa so si lahko izbrali priljubljeno likovno tehniko, v kateri so zastavili svoje poglede in emocije. Portreti sorodnikov, prijateljev ali zgolj naključnih oseb kažejo različne interpretacije avtorjev in nemalokrat tudi intimne odnose s portretirancem. Selektorica letošnjega srečanja je bila akademska slikarka Joni Zakonjšek, dobitnica Grand prix nagrade 39. Mednarodnega ex tempora Piran 2004, kije izmed prispelih del izbrala 26 slik za razstavo. Nosilec letošnjega projekta in otvoritvene razstave je bila območna izpostava Piran, v sodelovanju z Galerijo Gasspar. Potujoča razstava se je nato preselila v Sončno dvorano v Izoli, na premski grad in se seli v Knjižnico B. Zupančiča v Postojno, kjer bo postavljena do 16. 12. 2004. V januarju 2005 bo na ogled v Kosovelovem domu v Sežani. V izboru sta predstavljena tudi člana bistriškega Likovnega društva Franceta Pavlovca - Helena Valentin in Marino Samsa. Prva z upodobitvama Klovna v mešani tehniki in Babice , izvedene s svinčnikom, Samsa pa se nam predstavlja s portretom znanega kantavtorj a Adija Smolarja v akrilni te- hniki. Spoštovani! Bistrške škuorke vas ob 10. obletnici delovanja vabimo na prireditev : JE; »Ko se ljudska pesem ustavi med ljudmi«, v soboto 11. 12. 2004 ob 19. uri v dvorani Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici. Na prireditvi bomo predstavile našo prvo zgoščenko in kaseto ter skupaj z ostalimi nastopajočimi predstavile ljudske pesmi in običaje z Bistriškega. Pridružite se nam, da skupaj obudimo ljudsko pesem. VSTOP PROST ■ P P šBiitiiL ik TmmgBŠk- • - ^ * UOZIZE P ki BISTRIŠKE GASILSKE NOVICE Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva smo oktober -mesec varstva pred požarom zaključili s preventivnim pregledom družinske kmetije Štemberger, kjer smo opravili preventivni pregled gasilskih sredstev, z lastnikom pa se pogovorili o izboljšanju požarne varnosti v objektih in okolici. Da smo izvedli zastavljene cilje ob mesecu požarne varnosti se za pomoč zahvaljujemo knjižnici Makse Samsa, Blagovni hiši Kim in trgovini Arij el. V sklopu meseca varstva pred požarom smo se v nedeljo 14. novembra udeležili nenapovedane gasilske vaje za vsa PGD v občini, ki jo je pripravilo poveljstvo GZII. Bistrica na celotnem področju družbe Piama - Pur. Vaje smo se udeležili s petimi gasilskimi vozili in 21 operativnimi gasilci. V gasilskem domu smo pustili tri gasilska vozila in posadko sedmih gasilcev v slučaju kake druge intervencije. Na kraj intervencije je prvo vozilo prispelo v 25 minutah, zaradi močne burje pa smo morali na poti proti Podgradu razrezati in odstraniti večjo smreko, ki je padla čez cesto. Vaja je služila za preverjanje pripravljenosti operativnega dela vseh prostovoljnih društev v občini, po analizi pa bo možno oceniti, ali smo dovolj operativno usposobljeni in ali imamo v občini zadovoljivo gasilsko tehniko za obvladanje tako velike intervencije, kot je bila zamišljena na območju Plame. Dva dni pred tem pa je šlo zares. Ob 22.40 je bilo naše društvo s strani centra za obveščanje alarmirano preko pozivnikov, da gori hiša na Gornjem Zemonu. Na požarišče so prispela štiri gasilska vozila, ki jih uporabljamo pri gašenju stavbnih požarov s posadko dvajsetih gasilcev. Ob prihodu gasilcev seje požar razširil že čez celotno ostrešje,zato smo najprej izvedli pasivno obrambo sosednjega objekta, kije bil ločen od gorečega objekta smo z zidom, zavarovali pa smo tudi sosednje hiše, ki so strjeno zidane ena ob drugi. Starejši objekt, v katerem ni bilo betonskih plošč, z 20 tonami sena, nam je uspelo lokalizirati v slabi uri. Probleme smo imeli s hidrantnim omrežjem, s katerim si zaradi nizkega pritiska nismo mogli zagotavljati zadostne količine vode. Po nekaj urah je hidrantno omrežje odpovedalo. Na srečo takrat, ko smo požar že lokalizirali. Vodo smo s cisterno preskrbovali iz II. Bistrice in sosednje vasi. Gasilci smo gasili vso noč. Zjutraj je na požarišče prispela druga izmena gasilcev, popoldne tretja. Skupaj z vaščani smo tleče seno spravljali iz senika in ga odvažali na deponijo do poznih popoldanskih ur, ko nam je uspelo zaključiti intervencijo. Apeliram na krajevno skupnost Gornjega Zemona, pa tudi na tiste, ki so zadolženi za urejanje hidrantnega omrežja, da tega v vasi usposobijo do take mere, da bo brezhibno zagotavljalo zadostno količino vode. Vsi skupaj se lahko vprašamo, kaj bi se zgodilo, če bi ta požar nastal dva dni kasneje, ko je divjala močna burja. Verjetno 12000 litrov vode, ki jo bistriško društvo pripelje na začetku intervencije, ne bi bilo dovolj za zaščito sosednjih objektov ali celo cele vasi, kjer so hiše tako strnjeno zidane. Prijetnejše opravilo smo imeli konec meseca, ko nas je pod vodstvom Katje, Helene in Darje obiskal klub društva »Sožitje« za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Njihovim članom smo prikazali gasilsko dejavnost, najbolj pa so bili navdušeni, ko so preizkusili veščine gašenja. Popeljali smo jih z gasilskimi vozili. Po skupnem slikanju so nas v zahvalo obdarili z njihovimi ročnimi izdelki, za katere se jim najlepše zahvaljujemo. Janko Slavec, PGD Ilirska Bistrica KNEŠKI GASILCI V OKTOBRU Mesec oktober, mesec požarne varnosti, je enkrat lemo namenjen mnogim preventivnim dejavnostim na področju požarne varnosti širom celotne Slovenije. Vsako leto ga spremlja drugačna tematika in letos j e poudarek padel na požare na kmetijah. V okviru te teme smo kneški gasilci začeli tudi aktivnosti in sicer smo najprej v nedeljo, 17.oktobra, izvedli napovedano prikazno vajo, kjer smo hoteli preveriti taktiko in usposobljenost aktivne operative. Vajo je spremljalo mnogo radovednih domačinov, saj so le-ti v prvi vrsti najbolj odvisni od naše strokovne pomoči v primeru požara na njihovem domu. Poleg domačinov pa jo je spremljalo tudi nekaj gasilcev iz sosednjih gasilskih društev, ki si na take načine nabirajo ideje, rešitve in pa seveda znanje za delovanje v svojem gasilskem okolišu. Vaji je sledila podrobna analiza, na kateri je svoje pozitivno mnenje dodal tudi poveljnik Gasilske zveze Ilirska Bistrica Anton Frank. Naslednje aktivnosti so se nadaljevale že v petek, 22. oktobra, ko smo na osnovni šoli v Knežaku odprli razstavo gasilske zaščitne in reševalne opreme. Šola je namreč tudi kraj, kjer skušamo s pomočjo rednega gasilskega krožka širiti namen in idejo o pomembnosti naše humanitarne organizacije, ter si s tem pridobiti podmladek za naše bodoče neprekinjeno delovanje. Isti dan je bil tudi dan odprtih vrat v gasilskemu domu, kjer so nas kot glavni povabljeni gosti obiskali ravno otroci in učitelji osnovne šole v Knežaku. Radovedne otroške oči so se tako dodobra napasle nad vsebino gasilskega doma, saj smo jim prikazali vse, od osnovne zaščitne opreme gasilca do največjega gasilskega vozila, kjer so jim hitri prstki največ bežali k gasilskim sirenam. Seveda se jim ob tem zahvaljujemo za tak množičen obisk in upamo, da bodo prihodnje leto, v mesecu požarne varnosti, zopet z nami. Naslednji dan, v soboto, smo že strmeli za novimi Osnovnošolci na dnevu odprtih vrat izkušnjami in tako odšli na ogled in predstavitev Regijskega centra za obveščanje v Postojni, s katerim se največ srečujemo ob raznih intervencijah. Namen obiska je bil predvsem, da si naši operativci ogledajo, s čim vse razpolaga center, koga sploh dobimo na drugi strani, ko zavrtimo telefonsko številko 112, in kako poteka reševanje določenih situacij od sprejema klica dalje. S tem obiskom smo dobili širši pogled na ozadje vsake intervencije, imeli pa smo tudi srečo, saj seje ravno v času obiska dogodil klic in na lastne oči smo si ogledali postopek operativca v centru, ki smo ga prej slišali le v teoriji. Dan je torej prinesel mnogo pozitivnih izkušenj, za katere se zahvaljujemo Regijskemu centru za obveščanje in pa seveda na tisti dan dežurnemu operativcu Radivoju Šajnu, ki nam jih je z veseljem posredoval. Oktober je bil tako izpolnjen do zadnjega kotička in lahko rečemo, da je bil to drugi višek letošnjega leta, v katerem smo v juliju praznovali 100. obletnico obstoja in delovanja društva. Z intervencijami je bilo leto do sedaj skopo in upamo, da bo pri tem tudi ostalo, saj ko zatuli gasilska sirena, se ne obeta nič dobrega, če le ni to gasilska vaja. Erik Delost, PGD Knežak PGD PODGORA OB MESECU POŽARNE VARNOSTI PRIKAZALA TAKTIČNO GASILSKO VAJO V sklopu meseca požarne varnosti je imela v soboto, 30. oktobra, moška ekipa PGD Podgora - Podgraje prikaz taktične gasilske vaje. Vaja je bila prikazana na objektu gasilskega doma PGD Podgora - Podgraje na Betuli. Kljub temu daje bila ta sobota deževna, je bila vaja izpeljana zelo dobro. Pri vaji je bilo največ poudarka na postopkih pri: - vodenju intervencije in vodenju enote, - izvajanje varnostnih postopkov in - delo z gasilskim orodjem in napravami. Tako kot na vaji ženske ekipe tudi tokrat vaja ni pritegnila pozornosti prebivalcev. David Iskra PGD Podgora - Podgraje Predpostavka je bila, daje zagorel stanovanjski objekt, v notranjosti pa je poškodovan otrok, kije bil sam v hiši. Obstajala je tudi nevarnost, da se požar razširi na ostrešje in objekt zgori v celoti, v notranjosti pa je gorela plinska jeklenka. Gasilci so se lotili vaje v dveh skupinah, in sicer je prva izvedla vstop v objekt skozi vhodna vrata, našla in rešila poškodovanega otroka ter odnesla jeklenko iz stanovanja, medtem pa je druga ekipa oskrbela prvo ekipo z vodo in izvedla gašenje po lestvi na balkon. Kmetijstvo Šport ANTON MARTIN SLOMŠEK zavetnik kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva Na zahvalno nedeljo, 7. novembra 2004, smo se romarji, tudi iz Ilirske Bistrice, zbrali na Ponikvi pri Šentjurju skupaj z kmeti, čebelarji in verniki iz vse Slovenije k slavnostni sveti maši, ki jo je točno opoldne v tamkajšnji farni cerkvi daroval pomožni škof in generalni vikar dr. Anton Stres, ob somaševanju domačega župnika in dekana na Ponikvi, gospoda Miha Hermana. Blaženega škofa Antona Martina Slomška je razglasil za zavetnika kmetov, kmetijstva in kmetijskega slovstva. Med slovesno sv. mašo: nekateri se boste prepoznali Soorganizatorki prireditve sta bili Slovenska ljudska stranka in Kmetijsko gozdarska zbornica Republike Slovenije v sodelovanju z Mariborsko škofijo. Dr. Franc Kramberger, mariborski škof, je sprejel in odobril pobudo Jožeta Romška, dr. Marte Ciraj in mag. Andreja Goloba za omenjeno razglasitev. Kot največja stanovska organizacija kmetov je k projektu pristopila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Pripravljenost za sodelovanje pa sta izrazila tudi domači župnik in dekan na Ponikvi, gospod Miha Herman, ter Občina Šentjur pri Celju. Slavnostni govornik je bil Janez Podobnik, predsednik SLS-a, kije tudi sicer podprl pobudo za razglasitev. Spomnil je na preteklost slovenskega kmeta, opozoril na njegovo sedanjost zavetnik zavzel za slovenstvo, kako bi bodril slovenskega kmeta, ki se z bojaznijo sprašuje, kakšna bo njegova prihodnost v združeni Evropi in kako bodo odgovorni evropski denar pošteno in umno razdelili, da se bo slovensko podeželje ohranilo. Ob 14. uri je pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu potekala slavnostna akademija, s katero so dogodek dodatno počastili. Na njej je spregovoril tudi Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je odločilno pripomogla k organizaciji prireditve. Poudaril je pomen skupnega nastopa kmetov v prihodnje in upanje, da bodo takšna vseslovenska srečanja postala tradicionalna. Po maši in slavnostni akademiji je sledila pogostitev udeležencev in prihodnost, katerih glavno stičišče je zvestoba slovenstvu, slovenski zemlji, slovenski besedi in krščanstvu. Anton Martin Slomšek je vstopil v slovenski prostor kot velikan duha in srca, narodni voditelj, ki seje zavedal pomena znanja, ki je med drugim od blizu videl propad trdnih kmetij, a ni obupal, pač pa je bodril slovenskega kmeta z optimizmom in vztrajnostjo. Podobnik je poudaril, da tudi danes potrebujemo zavetnikov - kot navdih in kot oporo. Posebej v teh novih časih bi bilo zanimivo vedeti, kako bi se srečanja, za katero so svoje dobrote prispevale kmečke žene iz okoliških krajev in več podjetij živilsko predelovalne industrije. Za pomoč se zahvaljujemo Kmetijsko svetovalni službi Ilirska Bistrica, Kmetijski zadrugi Ilirska Bistrica, vodstvu SLS RO Kras ter OO SLS Ilirska Bistrica, KGZS OE Postojna in Prevozništvu Sanabor. Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali in tistim, ki ste s svojo prisotnostjo počastili ta dogodek. Tonjo Janežič NAJBOLJŠI SO BILI NOGOMETAŠI OŠ D. KETTEJA Občinsko prvenstvo v malem nogometu za starejše dečke je bilo izpeljano v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča v Ilirski Bistrici v četrtek, 18. novembra 2004, v organizaciji Športne zveze. Nastopilo je pet ekip osnovnih šol iz občine, ki so se pomerile vsaka z vsako. Rezultati tekem: A. ŽNIDERŠIČA : JELŠANE 2 : 0 PODGORA : D. KETTEJA 0 : 2 T. TOMŠIČA : A. ŽNIDERŠIČA 1 : 4 PODGORA : JELŠANE 1 : 3 D. KETTEJA : T. TOMŠIČA 5 : 0 JELŠANE : D. KETTEJA 1 : 3 A. ŽNIDERŠIČA : PODGORA 7 : 0 JELŠANE : T. TOMŠIČA 2 : 1 D. KETTEJA : A. ŽNIDERŠIČA 3 : 2 T. TOMŠIČA : PODGORA 5 : 0 Končna lestvica: l.OŠ D. KETTEJA II. Bistrica 2. OŠ A. ŽNIDERŠIČA Il.Bistrica 3. OŠ JELŠANE 4. OŠ T. TOMŠIČA Knežak 5.OŠ PODGORA Kuteževo Organizator je podelil pokale 1. in 2. uvrščeni ekipi in pisna priznanja vsem sodelujočim ekipam. Ekipa OŠ D. Ketteja (na sliki) seje uvrstila na področni nivo šolskih tekmovanja kot predstavnik občine Ilirska Bistrica. ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME SK SNEŽNIK organizira v soboto. 11. decembra 2004. sejem, na katerem boste lahko prodajali ali kupili rabljeno smučarsko opremo. Vabljeni v Sokolski dom od 10. do 15. ure! PROGRAM ŠPORTNIH PRIREDITEV ZA MESEC DECEMBER 2004 ŠPORTNA REKREACIJA - MALI NOGOMET ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2004-2005 2. in 3. krog kvalifikacij, L krog 1. in 2. lige; sobote, 4.., 18. in 25. decembra; nedelje, 12. in 19. decembra; popoldne. Športna dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici. ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA 3. TURNIR V ODBOJKI 2004-2005: MOŠKI sobota ,11. decembra, od 15.00 ure dalje. Rok za prijave: do 8. decembra. Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji. 3. TURNIR V ODBOJKI 2004-2005: ŽENSKE sobota, 18. decembra, od 15.00 ure dalje. Rok za prijave: do 15. decembra. Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji. Prijave in informacije: ŠZ Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, 6250 II. Bistrica, tel.: (05) 711 19 01 ali GSM 041 578 613, e-pošta: sz.il.bistrica@siol.net. Športna zveza Ilirska Bistrica VOPEX d.o.o. Jt**v*^ Ilirska Bistrica * & POSTOJNA Nakupni center Trnovo Vilharjeva 24 6250 Ilirska Bistrica Telefon: 05/710-10-00 Krmilo pšenično 35kg Žito.... 1190,00 SIT Testenine Barilla 4 vrste............ 149,90 SIT Kava Cremcaffe lOOg 5+lgratis 549,90 SIT Moka Farina lkg........................ 79,00 SIT PE PRI LIPI, Titov trg 3, Telefon: 05/71-42-413 PE ZABIČE, Zabiče 76, Telefon: 05/714-82-86 SKL TEKMA V ŠKOFU LOKI 17. novembra 2004 se je v telovadnici osnovne šole Cvetka Golarja iz Škofje Loke odvijala tekma med domačini in osnovno šolo Antona Žnideršiča. Pred začetkom tekme so se fantje in dekleta ogreli v telovadnici, ki je na polovico manjša od naše. Gledalci so se nagnetli na klopi, da bi bodrili svojo ekipo. V prvem polčasu so se pomerila dekleta iz obeh šol. Škofjeločanke so z drznimi napadi osvojile kar 21 točk in tako prevzele vodstvo. Naših deklet se je držala smola, saj so zadele samo en koš. Po prvem polčasu so nas s svojim nastopom razveselile bistriške Mačke. Skupino 9 članic vodi mentorica Mojca Klanšček. Letos so se vneto lotile novih elementov ob mixu najnovejših atraktivnim nastopom in bistveno težjimi elementi, ki jih dodobra obvladajo. V tretji četrtini se rezultat ni kaj preveč spremenil. Škoijeločani so še vedno vodili in se niso predali. Po tretji četrtini so nas med odmorom razvedrile Pume iz osnovne šole Antona Žnideršiča. V zadnji četrtini tekme so se bistriški fantje borili kot levi, vendar popularnih skladb. Pridno trenirajo, zato je njihova plesna točka veliko bolj sproščena in ritmično živahna. V drugem polčasu so se fantje osnovne šole Antona Žnideršiča zelo potrudili in poskusili izenačiti rezultat, vendar je vodstvo ostalo še vedno v rokah Školje Loke (18:25). Med drugim polčasom so nas očarale škofjeloške Cvetke s svojim so se zmage veselili košarkarji osnovne šole Cvetka Golarja. Tekma se je končala z veliko prednostjo Škofjeločanov (29:60). Kljub porazu želimo naši ekipi več športne sreče, sicer pa ni važno zmagati, temveč sodelovati. NAŽ: Sara Kogovšek, Marina Mežnar in Tina Bubnič (slike) BISTRIČANOM 16 MEDALJ V soboto, 13. novembra 2004 smo se karateisti SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA udeležili mednarodnega turnirja - 6. POKALA HYPO v Sevnici. Odpravili smo se že ob 6:00 zjutraj, ko smo se še vsi zaspani vkrcali na avtobus. Na avtobusu je bilo na začetku vse tiho in mirno, saj nas je večina spala, toda ko je prijazni šofer vključil radio, smo se vsi predramili, začeli peti in tako smo se zabavali in kratkočasili vso pot do Sevnice. Ko smo prispeli na cilj, smo s težkimi torbami na rami odkorakali v telovadnico, kjer je bilo vse na red za tekmovanje. Preoblekli smo se v kimono in se začeli ogrevati. Sledila je otvoritev prvenstva in predstavitev vseh nastopajočih klubov, ko pa je vrhovni sodnik oznanil pozdrav karateistov, se je tekmovanje začelo. Nastopalo je preko 400 tekmovalcev iz 47. klubov in 7. držav. Prve so nastopile naše najmlajše tekmovalke: Anita Janežič, Urška Jenko in Tamara Brozina. Nastopile so v kategoriji malčice v katah ekipno in osvojile 1. mesto. Pri mlajših deklicah so v katah ekipno prav tako osvojile zlato medaljo Karin Gerečnik, Monika Tomažič in Samanta Mikuletič. Pri starejših deklicah v katah ekipno ni bilo nič drugače, dekleta v postavi: Doris Brne, Tamara Kovačevič in Saša Štefančič so tudi stopile na najvišjo stopničko. Piko na i so prispevali tudi fantje v kategoriji starejši dečki kate ekipno v postavi: Darjan Smajla, Tiln Muha in Tine Maljevac, ki so prav tako osvojili zlato medaljo. V posameznem delu so se mladi športniki prav tako odlično odrezali. Pri najmlajših, pri malčicah v katah (rumeni pas) je Urška Jenko osvojila 2. mesto, pri malčicah (oranžni pas) pa je Anita Janežič premagala vse nasprotnice in osvojila 1. mesto. Pri malčkih (oranžni pas) je Žiga Turk osvojil 7.-8. mesto. V kategoriji mlajši dečki kate (oranžni pas) se je izkazal Aleš Perkan, kije osvojil 1. mesto, pri mlajših dečkih v katah (zelen in moder pas) je v močni konkurenci Tiln Muha za las zgrešil finale in pristal na 3. mestu. Pri dekletih, v kategoriji 12-13 let v katah (oranžni pas), je Eneja Celin osvojila 2. mesto, v kategoriji višje (rjavi in črni pas) je Tamara Kovačevič osvojila 1. mesto. V kategoriji 14-15 let (zeleni in modri pas) je Rosana Uljan osvojila 1. mesto. Pri dekletih 14-15 let (rjavi in črni pas) sta se Doris Brne in Saša Štefančič pomerili v finalu in tokrat je bila boljša Saša ter osvojila 1. mesto, Doris pa je bila tako druga. Darjan Smajla je v kategoriji 14-15 let (ijav in čm pas) osvojil 2. mesto. V najvišji kategoriji pri članicah v katah je Špela Muha prav tako osvojila 1. mesto. Nekateri tekmovalci so nastopili tudi v športnih bojih. Pri mlajših dečkih 12-13 let, v kategoriji -48 kg je Tiln Muha osvojil 7.-8. mesto. V kategoriji 14-15 let -57 kg je Darjan Smajla izpadel v prvem kolu, Tine Maljevac paje v isti kategoriji osvojil 7.-8. mesto. Pri dekletih sta v športnih borbah nastopili Monika Tomažič v kategoriji mlajše deklice -55 kg, ki je izpadla v 1. kolu in Saša Štefančič, ki je v kategoriji starejše deklice +60 kg osvojila 2. mesto. Izkupiček vseh medalj, ki smo jih odnesli domov je bil več kot odličen: 10 ZLATIH, 5 SREBRNIH in 1 BRONASTA MEDALJA. Vsem dobitnikom medalj iskrene čestitke!!! Samanta Mikuletič ŠPELA ZMAGALA NA CRO-OPEN 2004 V soboto in nedeljo 30. in 31. oktobra je v Samoboru na Hrvaškem potekalo veliko tekmovanje, ODPRTO PRVENSTVO HRVAŠKE 2004. Pomembnega tekmovanja so se udeležili tudi člani Slovenske reprezentance, med katerimi je bila tudi tekmovalka Špela Muha iz SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA iz Ilirske Bistrice. Na tekmovanju je nastopalo preko 1320 tekmovalcev iz različnih klubov iz 15. držav. V močni konkurenci seje Špela v dopoldanskem času prebila skozi kvalifikacije, zvečer pa jo je pred polno dvorano obiskovalcev, pomembnih VIP gostov in drugih tekmovalcev čakalo veliko finale. Špela je svoj nastop opravila v njenem stilu: samozavestno in korektno ter premagala tekmovalko iz Slovaške, ki je bila vice prvakinja Evrope, in si tako priborila naslov zmagovalke na tem velikem in močnem turnirju. Špeli iskrene čestitke! SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA nprlmorjejj ■Ti) primorje d.d. 5270 ajdovščina vipavska cesta 3 telefon 05 36 90 000 enota ilirska bistrica mojstrova 20 telefon 05 711 15 50 Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 * KAVBOJKE * SRAJCE * PIDŽAME * ŠOLSKI PROGRAM ČEBELARSTVO TARSEL CVETLIČNI IN HOJEV MED PROPOLIS, CVETNI PRAH 4ST- URNIK 8-12 in 13-17 sobota 8 -12 TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: ++386(0)5/71-41-920, e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net PRODAJA, MONTAŽA IN CENTRIRANJE: ZIMSKE GUME * motoPpiaščev 'n vosnašjprodajai program do 12 obrokov * traktorskih plaščev •alu. platišč * akumulatorjev POPRAVILA VSEH VRST PLAŠČEV IN PLATIŠČ Slu JU o^.e:£;ujjD o D ® □ o 0 [M] 1X1= NOV ZAKON O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU ZAČNE VELJATI 1.1. 2005 Pri prekoračitvi hitrosti v naselju za 10 km/h boste odšteli 10.000 tolarjev, če boste vozili hitreje za 10-20 km/h, boste ob 30.000 tolarjev, pridobili pa boste 1 kazensko točko. Ista kazen vas čaka, če boste za 10 km/h prekoračili hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Pri prekoračitvi hitrosti nad 20 do vključno 30 km/h vas čaka 60.000 tolarjev kazni. Če boste prekoračili hitrost za več kot 30 km/h, se boste poslovili minimalno od 120.000 tisočakov. Podobno naraščajo tudi kazni pri prekoračitvah hitrosti v območjih za pešce ali v območjih umirjenega prometa. Za 50 km/h prehitro vožnjo skozi naselje boste po novem letu morali ponovno opravljati vozniški izpit in plačati še 120.000 tolarjev. Ob izpit boste za eno leto in ob 60.000 tolarjev, če boste zunaj naselja vozili 130 namesto 90 km/h. V primeru prekoračitve hitrosti na avtocesti ali cesti rezervirani za motoma vozila za več kot 50 km/h je predpisana kazen najmanj 60.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi najmanj 5 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Premjhna vamaostna razdalja vas lahko olajša za 30.000 tolaijev. Če boste imeli v vozilu nameščene naprave, ki motijo policijsko izvajanje nadzora (radar), boste odšteli najmanj 200.000 tolarjev, pravne osebe ali samostojni podjetniki pa najmanj 2.000.000 tolarjev. Umazane luči vas bodo stale 10.000, preglasna glasba pa 20.000 tolaijev. Sicer veste, da POD VPLIVOM ALKOHOLA NE SMETE VOZITI, a ker se to vseeno dogaja, še nekaj novosti s tega področja: če boste imeli do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka in boste kazali znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, boste kaznovani s 30.000 tolarji in 3 kazenskimi točkami. Tudi če boste »napihali« pod 0,52, boste lahko ob 60.000 tolarjev. Še ena novost - če ne boste pripravljeni plačati kazni, vas čaka še uklonilni zapor. Po novem bo treba plačati ali pa opravljati družbeno koristna dela. Tako določata nova zakona o prekrških in varnosti v cestnem prometu. Nova pooblastila bodo imeli tudi policisti (predvsem komandirji postaj). Upajmo, da ne bodo delovali po principu ‘poznam’ - ‘ne poznam’. PANGOS STANISLAV sp DOBAVA IN MONTAŽA KOVINSKIH, PLASTIČNIH Gubčeva ulica 20/b IN DRUGIH STAVBNIH KONSTRUKCIJ ILIRSKA BISTRICA la vašo hišo, stanovanje ali poslovni prostor, za novogradnjo ali za zamenjavo stavbnega pohištva vam nudimo: - aluminijasta in plastična okna, vrata, polkna, panoramske stene - velika izbira aluminijastih in plastičnih rolet, notranjih in zunanjih žaluzij ter okenskih polic. NOVOST- garažna vrata ZAGOTOVLJENA KVALITETNA MONTAŽA Za informacije smo vam na voljo: tel/fax: +386(0)5/714-23-66 gsm: 041/714-368 e-pošta: promonl_pangos@yahoo.com ONA & ON 2004 Tudi letos bomo na valovih Radia 94 in NTR, že desetič zapovrstjo, z vašo pomočjo izbirali tista dva, ki si po vašem mnenju zaslužita laskavi naziv “Ona” in “on” 2004. V prvem delu akcije, ki bo potekal do 3.12. 04, zbiramo predloge s kratkimi utemeljitvami; Njo in Njega iščemo med tistimi, ki živijo na področju občin, kjer slišite naš radio, in so v letošnjem letu naredili kaj takega, kar je pritegnilo vašo pozornost. Izpolnjene glasovnice nam pošljite na naslov: Radio 94 in NTR Kolodvorska 5a 6230 Postojna r GLASOVNICA ONA&ON 2004 Ime in priimek: ■'“OstojTV'3- ~l Vaše podatke potrebujemo zato, ker bomo čisto ob koncu akcije, konec letošnjega leta, izžrebali nekoga, ki si bo prislužil mičen 3 dnevni vikend paket za 2 osebi na Rogli. Kdo sta Ona in On 2004, pa boste lahko izvedeli na svečani podelitvi priznanj, ki bo meseca januarja 2005. Vaš naslov in telefon: Ona 2004:_____________ Utemeljitev:__________ On 2004:______________ Utemeljitev:__________ J Za vse, ki bi nam radi pisali: e-nasiov sneznik@kabelnet.net ...l__ FINANČNA TOČKA Kjer denar pamet sreča. Vabimo Vas na sprejem ob otvoritvi Finančne točke v Ilirski Bistrici, Gregorčičeva 23a, ki bo 2. decembra 2004. V Finančni točki v Ilirski Bistrici so vam na voljo: • vse informacije o varčevanju v vzajemnih skladih, f • pristop k večini slovenskih vzajemnih skladov, 5 • posredovanje pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev in l • informacije o individualnem upravljanju premoženja. | Oj d Vsi, ki boste pristopili k vzajemnim skladom v Finančni točki, I boste prejeli lepo darilo. i Vabljeni! Suma inženiring d.0.0. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 jcoeocococoeoesieocoe c _JL_ CJ C .3 C S' C 2 v c) L 5S "O G GDG 2g T)G 2G d G c) G' d G /3 G "J G OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242" Tr cJlo oj lo oj lo a m V Oj v0 ej vO_ oj lo 25 d G5 . lo___ ob sklenitvi FONDPOLICE, življenjskega zavarovanja, vezanega na vzajemne sklade KD, vam podarimo drugi obrok; > 20 % popust na premoženjska zavarovanja (razen na potresno zavarovanje); >15% popust na avtomobilsko kasko zavarovanje. Popust velja do konca leta. Vabljeni! Filiala Koper, Poslovalnica Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 23a, 6250 Ilirska Bistrica, Tel.: (05) 71 00 230, Faks: (05) 71 45 58 a SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. www.slovenica.si Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica 0 SPLOŠNO 1. HELSING, Jan van. Skrivna združenja in njihova moč v 20. stoletju: vodič skozi spletke lož, povezanost z visoko politiko, financami, Bilderbergerji, trilateralno komisijo. Maribor: samozal. A. Valters, 2004. 2. Nova družinska pratika za navadno leto 2005. Celovec: Mohorjeva družba, 2004. 1 FILOZOFIJA 3. BUZAN, Tony. Delaj z glavo : izkoristimo zmožnosti uma s pomočjo miselnih vzorcev. Posodobljena in dopolnjena izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 4. RUIZ, Miguel, MILLS, Janet. Glas spoznanja: tolteške modrosti: praktični vodnik na poti k notranjemu miru. Ljubljana: Gnostica: Karantanija, 2004. 3 DRUŽBENE VEDE 5. CLAVTON, Peter. Poslovna govorica telesa. Ljubljana: Prešernova družba, 2004. 6. KLEIBENCETL, Janko. Del tuha = Romski pozdrav, (Knjižna zbirka Redkosti). Murska Sobota: Franc-Franc, 2004. 7. Pogovori o prihodnosti Slovenije. Pogovor 4, Konkurenčnost Slovenije : Ljubljana, 1. marec 2003[!]. Ljubljana: Urad Predsednika Republike Slovenije, 2004. 8. RAZTRESEN, Marjan. 101 slovenska prepoznavnost, (Zbirka Slovensko izročilo). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 9. SJEKLOČA, Marko. Čez morje v pozabo: Argentinci slovenskih korenin in rezultati argentinske asimilacijske politike. Celje: Fit media, 2004. 10. JAMBREK, Peter (ur.), RUPEL, Dimitrij (ur.). Slovenci v lastni državi enakih možnosti: novi prispevki za slovenski nacionalni program: Zbor za republiko, junij-september 2004, (Posebna izdaja mesečnika Nova revija). Ljubljana: Nova revija, 2004. 11. BAŠ, Angeles (ur.). Slovenski etnološki leksikon. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 12. ŽEROVNIK, Angelca. Otroci s posebnimi potrebami. Ljubljana: Družina, 2004. 5 5 NARAVOSLOVJE 13. CHANCELLOR, Deborah. Zemljevidi, (Zbirka Zakladnica znanja). Murska Sobota: Pomurska založba, 2004. 14. DAVIES, Nicola. Oceani in morja, (Zbirka Zakladnica znanja). Murska Sobota: Pomurska založba, 2004. 15. HARREMOES, Poul (ur.). Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000 poročilo o okoljskih vprašanjih št. 22. 1. izd. Ljubljana: MOPE, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004. 16. BLATNIK, Andreja, VOLFAND, Jože (ur.). Trajnostni razvoj: od strategije do prakse: zbornik. Celje: Fit media, 2004. 6 UPORABNE VEDE 17. KVAS, Andreja, SELJAK, Janko. Slovenske medicinske sestre na poti v postmoderno. Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 2004. 18. Mizica, pogrni se, Priljubljene otroške jedi. 1. izd. Ljubljana: Prešernova družba, 2004. 19. OBERBEIL, Klaus. Z vitamini do zdravja. 1. izd. Ljubljana: Prešernova družba, 2004. 20. PAGET, Lou. Popolna ljubimka: učinkovite tehnike, ki bodo vašega ljubimca spravile ob pamet. Tržič: Učila International, 2004. 21. PEČJAK, Marinka. Gobe v kulinariki. Ljubljana: Kmečki glas, 2004. 22. RIDDERSTRALE, Jonas, NORDSTROM, Kjell. Karaoke kapitalizem: vodenje za človeštvo. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2004. 7 UMETNOST 23. AMBRUS, Victor. How to draw the human figure. Rochester: Grange Books, 2003. 24. DUTTON, Victoria. The bead book: a step-by-step guide to the Creative art of beading. London: Leopard, 1996. 25. DUTTON, Victoria. Traditional country crafts. New York (N.Y.): Todtri, cop. 1996. 26. GREEN, Caroline. Creative greeting cards: personalized projects for ali occasions, (A Reader’s digest book). U.S. ed. Pleasantville, New York; Montreal: Reader’s Digest Association, 1997. 27. HILL, Erič. Pikijeve zgodbice za kratek čas. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 28. HUGHES, Patricia. Making soft-bodied dough characters. Lewes: Guild of Master Craftsman Publications, 2000. 29. KONCUT, Helena. Mavrične kraljične. Ljubljana: Morfem, 2004. 30. KRALJ, Julijana. Čar stekla : priročnik za neformalno izobraževanje. Slovenske Konjice: Društvo Vizija-PZS, 2003. 31. KUHAR, Miha. Vojaško gorništvo. Ljubljana: Defensor, 2004. 32. OWEN, Cheryl. Simple glass painting. Newton Abbot: David & Charles, 1999. 33. PENNY, Susan (ur.), PENNY, Martin (ur.). Painted crafts made easy, (A David & Charles craft book). Newton Abbot: David & Charles, 1999. 34. RAZTRESEN, Marjan, ZORKO, Danica. Najlepša mesta Slovenije: [odkrijte lepote slovenskih krajev]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 35. RUTAR, Dušan. Pedro Almodovar: o ženski, ljubezni in pasijonu, (Knjižna zbirka Premiera, Filmski portreti, št. 39). Ljubljana: UMco, 2004. 36. ŠTEFANČIČ, Marcel. Close-up 1: politika filmskih zvezd, (Knjižna zbirka Premiera, Rdeča premiera, št. 37). Ljubljana: UMco, 2004. 37. ŠTEFANČIČ, Marcel. Close-up 2: politika filmskih zvezd, (Knjižna zbirka Premiera, Rdeča premiera, št. 38). Ljubljana: UMco, 2004. 38. WITHACY, Cate. Painted wooden fumiture: easy-to-follow templates for decorating over 20 stylish projects. Iola: Krause Publications, cop. 1997. 80 JEZIKOSLOVJE. FILOLOGIJA 39. WATSON, Jenny (ur.). Intermediate English grammar, (Collins Cobuild). lst ed., New ed. London: Harper Collins Publishers, 2004. 40. CEKLIN, Irena, KLEMENČIČ GLAVICA, Marijana, LEVSTIK, Nina, CAZINKIŽ, Robert. Slovenščina -jezik na maturi: za slovenščino - jezik v četrtem letniku gimnazijskih programov: zbirka nalog za ponovitev jezikovne snovi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 82 LITERARNA BESEDILA 41. ANASTASIO, Dina. Apollo 13, (Penguin readers, Level 2). Harlow: Pearson Education Limited: Penguin Books, 2001. 42. ATWOOD, Margaret Eleonor. Zadnji človek. Tržič: Učila International, 2004. 43. BREŽINA, Thomas. Čokolada groze, (Novohlačniki, knj. 26). Celovec: Mohoijeva založba, 2004. 44. CRUSIE, Jennifer. Spletke, (Beli Meander). Ljubljana: Meander, 2004. 45. DOLENC, Mate. Morsko dno pripoveduje, (Knjižna zbirka Trepetlika, št. 39). Ljubljana: Mladika, 2004. 46. ELIOT, Thomas Stearns. Zbrana dramska dela, (Zbirka Neminljivi, 4; 5; 6). Celje: Mohorjeva družba, 2003-2004. 47. ELLISON, Ralph. Nevidni človek, (Delova knjižnica Vrhunci stoletja, 33). Posebna izd. za Delo. Ljubljana: Delo, 2004. 48. ESCOTT, John. The climb, (Penguin readers, Level 3). New ed. Harlow: Pearson Education, 2004. 49. FRANČIČ, Franjo. Dražen in jaz, (Zbirka Krtek). V Ljubljani: Karantanija, 2004. 50. FREY, Christopher. V kri namočen denar, (Zbirka Best-seller). V Ljubljani: Karantanija, 2004. 51. FRIEDRICH, Joachim. Božiček z dolgimi prsti, (Zbirka 4 1/2 prijatelji). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 52. GAY, Marie-Louise. Zarja, Kraljična snega. Ljubljana: Epta, 2004. 53. GAY, Marie-Louise. Zarja, Princeska neba. Ljubljana: Epta, 2004. 54. GLUVIČ, Goran. Detektiv Zdrave, (Zbirka Krtek). V Ljubljani: Karantanija, 2004. 55. GOODALL, Jane. Orel in mali stržek. Ljubljana: Epta, 2004. 56. HADDON, Mark. Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa, (Zbirka Odisej). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 57. HADDON, Mark. Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa, (Zbirka Roman). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 58. HRABAL, Bohumil. Stregel sem angleškemu kralju, (Delova knjižnica Vrhunci stoletja, 35). Posebna izd. za Delo. Ljubljana: Delo, 2004. 59. JAMNIŠEK, Srečko. Od bajtarjev do astronavtov. 1. natis. Ljubljana: Korotan, 2004. 60. KALIAN, Hans Gerhard. Pravljica o celovškem zmaju: kako je Celovec dobil svoj grb. Celovec: Mohorjeva, cop. 2004. 61. KAVE, Marilyn. Težka uganka, (Zbirka Replika, 17). Ljubljana: Grlica, 2004. 62. KERMAN, Sue. Rosa Raye, crime reporter, (Penguin readers, Level 3). New ed. Harlow: Pearson Education Limited: Penguin Books, 2000. 63. KOONZ, B. P.. Zrcalo za divje svinje. V Ljubljani: Karantanija, 2004. 64. KOZINC, Željko. Visoki tujec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 65. LAIRD, Elizabeth. Simon and the spy, (Penguin readers, Easystarts). 8th impression. Harlow: Pearson Education: Penguin Books, 2004. 66. LIKAR, Petra. Agencija brez panike, Po sledeh rdečega dežnika, (Zbirka Krtek). V Ljubljani: Karantanija, 2004. 67. LIKAR, Petra. Agencija brez panike, Pozejdonov povratek, (Zbirka Krtek). V Ljubljani: Karantanija, 2004. 68. LUDLUM, Robert. Protokol Sigma, (Črni meander). Izola: Meander, 2004. 69. MASANNEK, Joachim. Julij, zvezna vrsta, (Zbirka Vražja nogometna druščina, knj. 4). Tržič: Učila International, 2004. 70. MLINAR, Rudi. Ciril iz Šentanela: roman. Celovec: Mohorjeva, cop. 2004. 71. MORRISON, Toni. Ljubljena, (Delova knjižnica Vrhunci stoletja, 34). Posebna izd. za Delo. Ljubljana: Delo, 2004. 72. OSBORNE, Mary Pope. Bizoni pred zajtrkom, (Zbirka Čarobna hišica na drevesu, št. 18). Ljubljana: Grlica, 2004. 73. OSBORNE, Mary Pope. Zvečer na Titaniku, (Zbirka Čarobna hišica na drevesu, št. 17). Ljubljana: Grlica, 2004. 74. PETRO VIŽ, Goran. Trgovinica Pri srečni roki, (Zbirka Roman). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 75. PILCH, Jerzy. Pri mogočnem angelu, (Zbirka Roman). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 76. PREGL, Slavko. Male oblačne zgodbe, (Knjižna zbirka Liščki). Ljubljana: Mladika, 2004. 77. ROBERTS, Nora. Najdene sanje, (Beli meander). Izola: Meander, 2004. 78. SCHUBERT, Ingrid, SCHUBERT, Dieter. O medvedu, ki je valil gosja jajca. Ljubljana: Epta, 2004. 79. SIVEC, Ivan. Planinska roža. V Ljubljani: Karantanija, 2004. 80. Tomaževa velika dirka: zvočna knjižica: tekmuj s Tomažem in Bertijem!, (Tomaž in prijatelji). Ljubljana: Mladinska kjiga, 2004. Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto,.. “na © Shell basal izpušni sistemi in katalizatorji amortizerji, 2 leti garancije ...tervsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 81. TRAMPUŽ, Nejc. Veliko odkritje, Bitka pod zemljo, (Z domišljijo na potep). Vrhnika: Smar-team, 2004. 82. VRABIČ, Tomaž. Žlobudrave bolhe. Ljubljana: Karantanija, 2003. 83. WOODING, Chris. Preganjavica Alaizabel Cray, (Zbirka Romani Grlica). Ljubljana: Grlica, 2004. 84. WUTTEJ, Hanzej. Moj svet, (Ellerjeva edicija, 28). Celovec: Mohorjeva, 2004. 9 ZGODOVINA. GEOGRAFIJA. BIOGRAFIJE 85. DEŽMAN, Jože. Moč preživetja: sprava z umorjenimi starši, (Zbirka Gorenjski kraji in ljudje, 27). Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva, 2004. 86. Priročni atlas sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 87. PERKO, Drago (ur.), OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.). Slovenija : pokrajine in ljudje. 3. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. 88. SVETINA, Albert. Od osvobodilnega boja do banditizma: pričevanje Alberta Svetine. Ljubljana: Nova obzorja, 2004 Ordinacija IL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek T- 1330 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14°°- 2030 in sreda 700- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $P Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 7-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Svojim str on ko m želimo veliko veselja ob p r ih oj oj o cih p rožnikih in £'JLEČ7'iO y letu 2 O Oži ! DEDEK MRAZ IN BABICA ZIMA Leto je na okrog. Dedek Mraz je že pognal sani. Pravi, da bo spet prišel med nas. S seboj bo pripeljal Babico Zimo. Veselo bo. Pridružite se predprazničnim doživetjem v delavnicah, igricah in drobnih presenečenjih. Kaj Kdaj Kje »DELAVNICE DEDKA MRAZA« . 12.12.2004 Gimnazija ustvarjalno kreativne delavnice za od 10.00 do 13.00 Ilirska Bistrica otroke in odrasle na temo: božično novoletni okraski . 19. 12. 2004 od 10.00 do 13.00 »OBISKI DEDKA MRAZA in . 20., 23., 24. Vrtci, šole v občini BABICE ZIME« po vseh vrtcih, december šolah in drugih ustanovah v občini 2004 »SANKE DEDKA MRAZA« • 28. 12. 2004 Dom na Vidmu delavnice, gledališke igrice za najmlajše r i L Avtor Jože Debevc KAKO SMO SE IGRALI SAMOUPRAVLJANJE? Vse o tej igri lahko preberete v knjigi z naslovom “DOGODKI V DEŽELI SISOMANIJE ali ANATOMIJA NEKEGA SAMOUPRAVLJANJA” V knjigi je predstavljena vrsta zgodb, značilnih za čas socialističnega samoupravljanja. Zgodbe temeljijo na resničnih dogodkih, ki pa so se lahko dogajali kjerkoli v Sloveniji, saj je bilo življenje v socializmu v nekem smislu uniformirano. Vse osebe, ki nastopajo v zgodbah pa so izmišljene. Knjiga j e izšla v samozaložbi v nakladi 300 izvodov. Knjigo lahko naročite na naslovu: Jože Debevc, Erazmova 8,6230 - Postojna, telefon 05 726 23 30. J 041/682-549 INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: ‘ CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE s^ii\ INSTALACIJE ‘ KLIMATSKE NAPRAVE pooblaščeni monter in serviser OGREVALNE TEHNIKE Buderus c|fc vie|mann Last minute center Ilirike turizem in Snežnik vam podarjata 4-dnevno silvestrovanje v Beogradu Aranžma vsebuje: avtobusni prevoz, 3 x nočitev z zajtrkom v hotelu Jugoslavija, turistično takso. Beograd je zagotovo najbolj šarmantno mesto na Balkanu, ki vas bo vsak trenutek očaralo z bogato zgodovino, toplimi in do Slovencev zelo prijaznimi ljudmi, tisočerimi lokali in klubi na znanih splavih. Popeljite se po cesti bratstva in enotnosti v naše bivše glavno mesto in doživite »ju-gonostalgijo« z vonjem po pleskavicah, čevapčičih in nepozabno novoletno zabavo, ki vam bo pričarala »Balkan« v pravi luči. Odgovorite na nagradno vprašanje in si prislužite noro silvestrovanje, ki ga poklanjata Ilirika turizem d.o.o. in Snežnik. Odgovor in svoje podatke pa pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice Ilirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 15. decembra 2004. Ime nagrajenca bo objavljeno v decemberski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. r L a.) Ttirčiji Otok Djerba je v: b.) Španiji c.) Tuniziji Ime in priimek:________________________________________________ Ulica, hišna številka:_________________________________________ Poštna številka, kraj:_________________________________________ Podpis:_______________________ Davčna št:______________________ Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. J Ilirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica z tel.: 05 710 0110 Last Minute Center® www.lastminutecenter.si Praznični december je ponovno pred nami in Last minute center Ilirike turizma je za Vas pripravila predbožične izlete. Vabimo Vas na Dunaj in Salzburg « AKCIJA PLAČA 1, POTUJETA 2» od 8.990,00 SIT. Lahko pa se odpravite v Rim, kije v tem času posebno praznično okrašen, z odhodom 16.12.2004 in boste za štiridnevni izlet odšteli le 48.900,00 SIT in potem j e tu še Munchen od 21.900 SIT. Last minute center Ilirike turizem je tudi letos pripravila pestro izbirno novoletnih programov. V leto 2005 vas bomo pospremili v skoraj vseh evropskih glavnih mestih. V Sarajvo se lahko popeljete na petdnevi izlet z odhodom 29. 12. 2004 za samo 22.900,00 SIT. Ogledali si bomo znano Baščaršijo, Mostar, sprehodili do stare turške trdnjave, kjer je prečudovit razgled na celotno mesto,,,. Ljubitelji nostaligije pa se bodo z nami popeljali na štiri- ali petdnevi izlet (29.12.04/30. 12. 04) v Beograd za samo 23.400,00 SIT oz. 29.400,00 SIT. Tukaj ne smete izpustiti »balkan žura« na enem izmed beograjskih splavov ali klubov, kjer se boste zabavali ob zvokih tipične balkanske gasbe. Za vse tiste, ki Vam zabave ni nikoli dovolj, je to pravi kraj. Last minute center Ilirike turizem je pripravila tudi Dubrovnik - za petdnevni izlet odštejete le 26.900,00 SIT z odhodom 29. 12. 04. Zabavali se boste na velikem in malem Stradunu in v številnih lokalih. Najbolj pogumani se boste lahko podali tudi na kopanje. Za tiste, ki si radi ogledate tudi kakšno znamenitost, pa Vas povabimo na Poljsko, v Krakov. Pet dni potovanja z odhodom 29. 12. 04 za samo 32.900,00 SIT. Priporočamo Vam ogled rudnika soli Wieliczka, ogled dvorca Wawel in pa tradicionalno večajo. Ljubitelji piva pa se lahko z Last minute centrom Ilirike turizem popeljete v Bratislavo in za štiri dni odštejete le 23.400,00 SIT. Odhod je 29. 12. 04 in lahko se udeležite tudi zanimivega izleta v Male Krpate - znani vinorodni okoliš z vodeno degustacijo. Ogledali si bomo Martinovo katedralo, v kateri so včasih kronali Ogrske kralje, slovaški grad, od koder je prečudovit razgled nad okolico, sotočje Morave in Donave. Potem je tu Praga, kjer lahko najdaljšo noč preživite v eni izmed pivnic (odhod 29. 12. 04). Za petdnevni izlet boste odšteli le 28.400,00 SIT. Ogledali si bomo Vaclavski trg, astrološko uro, Zlato uličko, Plečnikovo dvorišče, Karlov most, Židovsko četrt in še bi se kaj našlo. Last minute center Ilirike turizem vabi tudi v Budimpešto z odhodom 29. 12. 2004 in za pet dni boste odšteli le 26.900,00 SIT. Priporočamo ogled utrdbe Citadella, kjer se odpira prečudovit razgled nad vse mesto. Letošnja novost je Bolgarija - Sofija, odhod je 28. 12.2004. Za šest dni potovanja boste odšteli le 26.900,00 SIT in doživeli bogato nočno in kulinarično ponudbo. Romantične duše pridejno na vrsto v Parizu - »mestu luči« z odhodom 29. 12. 2004 in za pet dni boste izpraznili denarnico le za 39.900,00 SIT. Lahko se boste povzpeli na Eifflov stolp, ogledali Elizejske poljanje, katedralo Norte Dame, Versailles in še veliko drugih zanimivosti. V Amsterdam se lahko popeljte za 37.400,00 SIT in preživite nepozabni šestdnevni izlet z odhodom 28. 12. 2004. Lahko se boste podali na panoramski vožnjo z ladjo po kanalih Amsterdama, ogledali ulico »red Light«, coklamo, bmsilnico diamantov, Rijks muzeja (zgodovinski), sirarno in pa muzej svetovno znanega slikarja Van Goba. Last minute centru Ilirike turizem je pripravila za Vas, tudi silvestrovanje v večnem mestu Rim z odhodom 29. 12. 2004. Za štiri dni boste odšteli 38.900,00 SIT. Lahko si boste ogledali Vatikan, ki je v tem božičnem času še posebej lepo okrašen, cerkev Sv. Petra, fontano Trevi, kjer boste lahko vrgli kovanec za srečo, ne smete pa izpustiti sprehoda po svetih stopnicah. Za tiste, ki imajo rajši tople kraje, ponujamo Barcelono z odhodom 28.12.2004. Šetdnevi izlet vas stane 43.800,00 SIT. Z vmesnimi postanki pa si bomo ogledali tudi kneževino Monaco in Nico. Pot nas bo vodila tudi na sveto goro Montserrat - kip čme madone z detetom, gotsko četrt - naj starejši del mesta, mojstrovine arhitekta Antonija Gaudija,... Za tiste, ki imajo radi letalski prevoz pa imamo Egipt in Djerbo. Letovanje ob rdečem morju lahko preživite v Hurgadi (7 dnevni polpenzion od 139.900,00 SIT). Lahko pa si boste ogledali tudi Kairo; piramide, muzej in eno največjih tržnic, Luksor z dolino kraljev in pa nepozabno potaplanje v svet koral in ekzotičnih rib. Odhod je 19., 26.12.04 in 2.1.2005. Last minute center Ilirike turizem je za vas pripravila tudi potovanje - križarjenje, na katerem si lahko ogledate piramide v Gizi, templje in skrivnostno dolino kraljev z reko Nil, ki omogoča življenje v nerodovitni puščavi. Za sedem dni užitkov odštejete od 185.900,00 SIT, odhod pa je 19. 12., 26. 12.04 in 1. 1.2005. Djerba, otok na skrajnem jugu Tunizije, je prava oaza miru. Za počitnice v hotelu 3* s 7 dnevnim polpenzionom boste odšteli od 79.900,00 SIT. Za avanturitste pa imamo počitnice z safarijem - Po poteh ali Babe in Zakladi Berberov že od 104.900,00 SIT z odhodi 24. in 31. 12. 2004. V Last minute centru Ilirike turizem smo poskrbeli tudi za tiste, ki jim narava dela ne dopušča več prostih dni. V ponudbi imamo enodnevi izlet v Benetke, kjer lahko silvestrovanje preživite na čarobnih ulicah, trgih in ob kanalih Benetk. Najdaljšo noč lahko preživite tudi v eni izmed naj lepših svetovnih prestolnic - Dunaju, na živahnih ulicah in odštejete že od 7.900,00 SIT. Oglasite se v Last minute centru Ilirike turizem v Ilirski Bistrici na Cankarjevi 2 in poiskali vam bomo najugodnejše novoletne počitnice. Nudimo vam tudi plačilo na 12 obrokov. BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 AJDOVŠČINA SEŽANA 05/366-14-94 05/734-14-10 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA (22.10. -19.11.) Dogajanje na Ljubljanski borzi sta minuli mesec zaznamovali rast tečajev večine pomembnejših delnic tako v borzni kotaciji kot na prostem trgu. Slovenski borzni indeks SBI20 je v proučevanem obdobju, to je od dne 22.10. do 19.11.2004 porasel kar za 3,31 odstotka in pristal na rekordni vrednosti 4.927 indeksnih točk. Izid ameriških volitev na trgovanje pri nas pa ni imel nobenega vpliva. Z dobrimi 3,1 milijardami tolarjev prometa je Krkina delnica absolutno na prvem mestu, po prometu v borzni kotaciji pa so ji sledile Mercatorjeva delnica, delnica Luke Koper in Petrolova delnica. Krkina delnica je v proučevanem obdobju s kar 7,4 odstotnim porastom tečaja pristala na vrednosti 86.739 tolarjev. Njen porast lahko razlagamo z velikimi pričakovanji vlagateljev od prihajajočih Krkinih poslovnih rezultatov. Medtem, ko seje na slovenskem trgu prevzem Maximarketa s strani Mercatorja, s katerim je družba prevzemnik pridobila 230.489 delnic, kar predstavlja okoli 70% vseh delnic, uspešno zaključil, bodo Mercator in ostali konkurenti, ki se potegujejo za nakup srbskega C-Marketa, morali počakati na odgovor na njihove ponudbe za prevzem omenjene družbe vsaj do takrat, ko bo znan izid tožbe, ki jo je vložilo samo vodstvo C-Marketa. V našem najboljšem sosedu med drugim že načrtujejo nadaljno širjenje po Balkanu. Najkasneje do konca leta 2006 namreč v družbi planirajo odprtje prvega trgovskega središča Mercator v Bolgariji, kjer so si zadali dolgoročni cilj, postati vsaj drugi največji trgovec. Delnice Mercatorja so v zadnjem mesecu pridobile 0,70 odstotka vrednosti in dosegle tečaj 42.355 tolarjev. Z dobro milijardo tolarjev prometa j e sledila delnica Luke Koper. Tudi v Luki Koper so objavili devetmesečne rezultate poslovanja, iz katerih je bilo razvidno, da je bil v prvih devetih mesecih letošnjega leta njihov pretovor v primerjavi z načrtovanim višji za 13,2 odstotka, skupni pretovor v primerjavi z enakim obdobjem lani pa kar za 15-odstotkov višji. Ustvarili so 12,5 milijarde tolarjev poslovnih prihodkov, kar je 15-odstotkov več od doseženega v enakem lanskem obdobju. Tečaj delnice Luke Koper je v minulem mesecu porasel za 0,81 odstotka in dosegel vrednost 8.212,83 tolarjev. Družba Petrol je bila v prvih devetih mesecih prodajno uspešna, dobičkovno pa nekoliko manj. Beležili so namreč 9-odstotno rast prodaje, 4-odstotno rast dobička iz rednega delovanja in 6-odstotno rast čistega dobička glede na primerljivo obdobje v letu 2003. Tudi Petrolove delnice so se v minulem mesecu podražile, in to kar za 4,62 odstotka, ter pristale pri tečaju 65.992 tolarjev. Presenetljive novosti prihajajo tudi iz slovenske živilske industrije. Kljub zagotovilom Istrabenza v zadnjem času, da so njihove naložbe v Kolinski zgolj portfeljske, so napovedali prevzem Kolinske. Iz rezultatov študije sinergij izhaja, da bi lahko Droga in Kolinska v primeru združitve uresničili sinergije v višini od 15 do 18 milijard tolarjev. Pozitivni učinki sinergij naj bi izhajali predvsem iz naslova izboljšanja rezultatov prodaje, ki bi bili posledica učinkovitejše izrabe distribucijske mreže obeh podjetij. Prav zanimivo pa bo spremljati tudi v kolikšnem času bodo sinergije uspeli uresničiti. Istrabenzova delnica je sicer v tem mesecu pridobila 2,21 odstotka in končala pri tečaju 9.294 tolarjev. Devetmesečni poslovni rezultati prihajajo tudi iz ajdovskega Fructala, v okrog 85-odstotni lasti Pivovarne Union, ki je že prvo polletje letos končal z 228 milijoni tolarjev izgube. V prvih devetih mesecih poslovanja so v družbi beležili 16-odstotni upad prihodkov, naraščajoči stroški dela pa so povzročili, daje podjetje zabeležilo preko 700 mlijonov tolarjev izgube iz rednega delovanja, čista izguba iz poslovanja pa je dosegla vrednost 637 milijonov tolaijev. Tudi trgovanje z delnicami na prostem trgu je bilo zelo pozitivno, še posebej živahno je bilo dogajanje v segmentu investicijskih družb. Indeks prostega trga IPT je tako porastel za 3,79 odstotka, indeks investicijskih družb pa za 2,99 odstotka. Največ prometa je bilo ustvarjenega z delnicami Triglava steber 1, katerih tečaj seje v minulem obdobju povečal za 0,88 odstotka na vrednost 3.740,16 tolarjev. Veliko prometa je bilo ustvarjenega tudi z delnicami Triglava finančne družbe, d.d. in Triglava naložbe, d.d., v ozadju katerih je potekal prevzem s strani Zavarovalnice Triglav, ki seje uspešno zaključil 19. novembra. Po začetnem, skoraj 30-odstotnem, povišanju cen delnic Iskreavtoelektrike, lahko trdimo, da seje njihov tečaj ob koncu meseca stabiliziral na vrednosti, kije za 8,94 odstotka višji od tečaja, ki gaje delnica dosegala na njen prvi trgovalni dan. Janja Komel, analitik ILIR1KA borzno posredniška hiša, d.d. Nadzorni organ: ATVP, Ljubljana janja.komel@ilirika.si NIČ VEČ BISTRIŠKEGA KRUHA V bistriški pekami (na desni), ki je v lasti podjetja Mlinotest iz Ajdovščine, naj bi z današnjim dnem spekli zadnje “bistrške” štruce, ki so za marsikoga naj slajši kruh. Tržne zakonitosti narekujejo svoj tek stvari in pri življenju se ohranjajo le nekateri obrati. Morajo biti pač vsi veliki in močni, manjši težko preživijo. Poslej bomo v naših krajih jedli postojnski, ljubljanski, sežanski ali kdo ve čigav kmh. Razen tistih, ki ste se naučili peči domačega. Ali pa imate to srečo, da vaš najljubši kmh pečejo v kaki dmgi pekami in sploh ne boste opazili, da bistriškega kruha ni na policah trgovin. mr PREDAVANJI KOPER Predavanje o klamatski algi, ki bo namenjeno alergijam, bo v Kopru, v italijanski Osnovni šoli (učilnica angleškega jezika, 1. nadstropje) v četrtek, 2. decembra, ob 18.30. Predavala bosta Robert Pletikosa in dr. Mirjana Kostov Došen. ILIRSKA BISTRICA V Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici bo predavanje o klamatski algi v torek, 14. decembra, ob 19.00 uri. Predavala bosta Robert Pletikosa in dr. Mirjana Kostov Došen, ki se bosta tokrat posvetila imuniteti in razvoju otrok. glasbena^^šola Ilirska^ Bistrica Vas vljudno vabi na BOŽIČNO-NOVOLETNI NASTOP SOLISTOV, ki bo v SREDO, 22. decembra 2004, ob 19.00 uri v dvorani šole, Jurčičeva 1 in BOŽIČNO-NOVOLETNI NASTOP UČENCEV BALETA IN KOMORNIH SKUPIN, ki bo v ČETRTEK, 23. decembra 2004, ob 19.00 uri v dvorani Doma na Vidmu. Veselimo se vašega obiska. Osebno bančništvo e® Nova Ljubljanska banka je sponzor Rajmonda Debevca, olimpijskega prvaka z MK puško trojni položaj. Sidney 2000 Vaš osebni bančnik bo izpolnil Vaša pričakovanja. Svojim najboljšim strankam, imetnikom zlatega računa, v Novi Ljubljanski banki namenjamo osebno bančništvo, s katerim želimo nadgraditi naše dobro poslovno sodelovanje. Osebno bančništvo je posebna ponudba banke, ki omogoča njegovim uporabnikom prvovrstno obravnavo; preprost in učinkovit dostop, prek osebnega bančnika, do celotnega spleta storitev, ki jih Nova Ljubljanska banka ponuja svojim strankam. Z osebnim bančništvom želimo poenostaviti vaše finančno poslovanje, saj bodo posebej za to usposobljeni osebni bančniki za vas urejali bančne posle ter vam pomagali pri opravljanju najrazličnejših bančnih storitev. Od svojega osebnega bančnika pa lahko pričakujete tudi svetovanje pri zahtevnejših bančnih storitvah na visoki strokovni ravni, saj z njim sodeluje tudi vrsta strokovnjakov za posamezna področja poslovanja banke. Vabimo vas, da nas obiščete v poslovalnici Pivka ali pokličete na tel. številko 05 757 01 50 ali 041 319 712. www.nlb.si O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Pivka