< * Poštnina plačana v gotovini. Eiftaja vsak torek, eetriksK in soboto. oana {iosatae*»i sieviiki K 1*50. fes Ite »v.-* 1 i fe ;■ :jČS m ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. Uredništvo In uprnvnlštvo je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. — Dopisi ee ne vračajo. — Številka pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — ŠteviHca telefona 55!?. Naročnina sa ozemlja SHS: teta a K 130, ?.a psi leta K 95, za četrt Ista K 50, mesečno K 20, za inozemstvo mesečno K 10 več. Piafa in toi? se t Ljubljani. LETO IV. LJUBLJANA, dne 14. aprila 1921. ŠTEV. 31. Vabilo Vabilo na na OBCitl ZBOR Zvsze trMh gremljev in Hiftiii zn Slovenijo, ki se vrši v soboto, dne 16. aprila ob 5. uri popoldne v prostorih gremijaine trgovske šole, Maribor, Jurčičeva ul. 8. Dnevni red: 1. Otvoritev rednega občnega zbora. 2. Uveritev zspisnika rednega občnega zbora z dne 10. aprila 1920. 3. Letno poročilo o delovanju Zveze v poslovnem letu 1920 21. 4. Računski zaključek za I. 1920-21 in proračun za leto 1921-22. 5. Predlog načelstva za izpremembo pravil. 6 Samostojni predlogi po § 14 zvezinih pravil. 7. Slučajnosti. Ker je na dnevnem redu izpre-memba pravil, je po § 26 zvezinih pravil za odobritev potrebna dvetretjinska večina zvezinih delegatov. Zveza poživlja vse gremije in zadruge, da se po svojih delegatih oziroma po svojih namestnikih polnoštevilno udeleže občnega zbora. Skupen odhod iz Ljubljane v Maribor je v soboto obl 1 uri 57 m. dop. z vlakom, ki prispe ob pol 5. uri v Maribor. Za prenočišča delegatov in namestnikov v Mariboru je preskrbljeno in ni potreba posebnih prijav Po občnem zboru se vrši v gostilni Maribor pozdravni večer oelegatov ter zastopnikov organizacij iz drugih pokrajin. Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo: Naša usnjarska industrija. (Nadaljevanje.) II. Primorska. Najkulturnejši del Jugoslavije bi ediin od novoosvobojenih in ujedi-njenih krajev umeval svobodo v tem, graditi državo z izpolnjevanjem dolžnosti, ne pa z izrabljanjem pravice psovanja proti nji. On mora biti danes v 20. stoletju suženj tistega naroda, ki se je borit za osvobojenje drugih s tem, da si je osvojil v 11. ofenzivah par kilometrov, katerega pa je pahnila že na pol mrtva Avstrija z malim zamahom čez 300 km v njegovo ozemlje in ki ima še danes tlačanstvo na svojem ozemlju. Jz gori omenjenih vzrokov ga ta zadnji ne bo nikoli podjarmil, pač pa bi podjarmil kako drugo pleme prej, ako bi bilo na njegovem mestu. Usnjarska industrija ni bila tako razvita, kakor v drugih slovenskih krajih. A. Jakil, sedaj v Karlovcu na Hrvaškem, je imel svojo tovarno, ki pa je bila v vojni porušena, na Runi pri Gorici, kjer je bila tudi čevljarska zadruga, danes v Vrbovcu pri ki se vrši v nedeljo 17. aprila ob 9. url dop. v dvorani pivovarne Gotz. DNEVNI RED: 1.) Stališče trgovstva pri reviziji autonomne carinske tarife in sklepanju trgovskih pogodb, poroča 1. Mohorič. 2) Neurejenost prometa, pproČa Nan Kejžar. 3.) Maribor, kot trgovsko in prometno križišče, poroča V. Weixel. 4.) Propadanje vinske trgovine in ■ njeni vzroki, poroča Franc Čuček. 5.) Prosvetno delo med trgovstvom v časopisju, šolah, strokovnih in gospodarskih organizacijah, poroča Fran Zelenik. 6.) Razmerje trgovine z zadružništvom, poroča Fian Golob. 7.) Hibe sedanjega obdavčenja, poroča dr Sernec. 8.) lzjednačenje trgovske in obrtne zakonodaje, porota Ivan Jelačin. Po shodu se vrši popoldan skupni izlet v Falo. Zvečer se vr5i na to družabni večer z vojaškim koncertom v GOtzovi dvorani. Zveza trgovskih gre-mijev in zadrug vabi vse trgovstvo, da se polnoštevilno udeleži mariborskega trgovskega shoda, na katerem bo začrtan program nadalinega strokovnega dela slovenskega trgovstva. PosSovno poročilo Zveze gremšjev za leto 1920. Zveza je bila ustanovljena lansko leto v dobi, ki je bila za trgovstvo zelo kritična. Osrednja vlada je bila neposredno pred ustanovnim občnim zborom zveze, ki se je vršil 10. aprila 1920 v Ljubljani, izdala 23. marca naredbo, s katero je bila prepovedala uvoz luksuznega blaga. Med luksuzno blago pa se je v tej prepovedi štelo tudi najrazličnejše vsakdanje potrebščine, ki se jih še ne izdeluje pri nas in ki smo jih bili primorani uvažati. Najhujše pa je zadelo trgovstvo to, da je bila naredba izdana telegrafično in je stopila takoj v \eljavo. Trgovci so imeli takrat za Velikonočne praznike in za pomladansko sezono mnogo pošiljatev prepovedanega blaga na potu, ki se jim je potem vračalo na njih stroške in riziko v inozemstvo. Morali so vsled tega mnogo naročil stornirati in trpeli znatne škode.^ Teden pozneje je bilo ministrstvo trgovine odredilo tik pred občnim zborom Zveze prepoved izvoza, ker se je pripravljala nova prohibi-tivao visoka izvozna carinska tarif i, ki je bila izdana koncem aprila i« ostala do avgusta v veljavi. Prepoved izvoza je direktno oškodovala izvoznike, katerim se je mnogo blaga vsled zastoja skvarilo, indirektno pa državne finance in našo valuto, ker niso dobile dohodkov iz izvozne carino in inozemskin plačilnih sredstev. K vsem tem se je pridružila par dni po ustanovnem občnem zboru splošna železničarska stavka, ki je bila zelo trdovratna in se je mogla sete po pol mesecu zlomiti. Zlom stavke je bil odločilnega pomena, ker je ž njim dokazala naša vlada, da ima dovolj energije in moči, da nastopi proti terorju prevratnih elementov v državi, ki so tedaj že opasno ogrožali mir in javni red. V Beogradu se je osnovala istočasno »Središnja zadruga«, ki naj bi bila centralizirala ves izvoz. Proti tej dobro maskirani nakani je nastopilo trgovstvo iz cele kraljevine in po dolgih, večmesečnih političnih bojih je konečno zmagal princip svobodne zunanje trgovine. V notranji trgovini je bilo maksimiranje cen in persekucija trgov- cev radi veriženja ter omejevanja trgovine na vrhuncu. K temu so se pridružile še različne prometne kalami-tete, pomanjkanje gotovine in drag kredit. To je na kratko karakteristika dobe ustanovitve Zveze trgovski}! gremijev in zadrug za Slovenijo. — Zveza je posredovala po svojem tajniku v Beogradu v zadevi prepovedi uvoza pri generalni direkciji carin« in prosila, da bi se naknadno odobril uvoz onega blaga, ki je bilo naročeno in kupljeno že pred 23. marcem 1920. Prosila je dalje, da bi sa podaljšal rok za uvoz za ono blago, ki se je nahajalo pred 31. marcem, ko je dospela naredba v Ljubljano, na potu in konečno za vse blago, ki je ležalo pri carinskih uradih uskladiščeno. Finančno ministrstvo sprva ni hotelo ugoditi tem prošnjam, ker je upalo, da bo z brezobzirnim uveljavljenjem prepovedi popravilo našo valuto. Ko se je pozneje uverilo, da je prepoved uvoza ostala brez vpliva na stanje naše valute, je podaljšalo v juniju rok za uvoz in konečno v septembru dovolilo uvoz pred 23. marcem naročenega blaga. V tozadevni komisiji sta zastopala Zvezo v Beogradu gd. E. Voltman in gd. I. Mohorič. Iz Slovenije je bilo predloženih nad 300 prošenj v mnogomiii jonski h fakturnih vrednostih, ki so bile vse razen osmih prošenj z našim posredovanjem ugodno rešene. Začetkom maja se je vršila v Beogradu velika železniška konferenca, katere namen je bil izdelati za bodoči parlament investicijski program za železnice in plovbo in začrtati osnovne smernice naši prometni politiki. Zvezin tajnik I Mohorič, je na tej konferenci, kot delegat trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani podal v oO. resolucijah pregled glavnih teženj slovenskega trgovstva za zboljšanje našega prometa in glavnih zahtev novih prometnih zvez. Resolucije so izšle v štev 9 »Narodnogospodarskega Vestnika« z dne 15. maja 1»20. Mozirju, ki se namerava seliti nazaj. Zanimiva je zgodovina tc zadruge od njenega začetka do prvih denarnih neprilik, okrepljenja in preselenja. Enako je imel v Trstu Dunajčan H. Schnabel usnjarsko tovarno in v Tržiču (Monfalcone) tovarno hrastovega ekstrakta. Primorska je imela 1. 1910 po ju-gosl. kompasu: 25.199 konj, oslov in mul, 60.490 goved, 203.047 ovac, 2551 koz in 50.693 svoinj. Goveja pasma je precej lepa, deloma zaradi bližine Kranjske, deloma radi gornje italijanske nižine, ki ima zelo dobro in lepo govedo, katerega koža je težka, dobra za podplat, kakoršnega sem imel prilike izdelovati v od Avstrije upiranin 4 usnjarskih tovarnah v m^tu beneške S'o-• ,9® k°ža, posebno jančko- hniSh • ,81 okolice so ene od naj- boljih jugoslovanski« za kožuhe, kor imajo o go, lezeco, kodrasto, mehko volno. Trst kakor glavna luka tako velikega ozadja, je bil veliko zbirališče sir. kož in kožuhovine iz celega današnjega področja naše države, odkoder so odhajale v tuje kraje. On je importiral za Slovenijo prekomorske kože in ribjo mast. Prej ali slej se bodo združili tudi ti kraji solnca, ki so v vojni največ trpeli po internaciji, odvzemanju premoženja in po vojnih grozotah na njihovi zemlji, s svobodno domovino, katero so^ pomagali oni najbolj zidali z izpodbijanjem fundamenta Avstriji. Od nas svobodnih pa odvisi pomagali jim do tega s tem, da gradimo in delamo. III. Hrvatska. Banovina bi bila lahko po svoji legi in prirodnem bogastvu v resnici centrum naše države in industrije, če bi ne bila zapustila po 1. 1848. svojega energičnega pota delati in boriti se za višje cilje. Zaradi nagodbe z Ogrsko v megalomaniji, napraviti naenkrat veliko samohrvatsko drža-vo, se je bratila z Dunajem, večnim protivnikom in uničevalcem Slovanstva, interno in javno nas Slovencev’, javno tudi Srbov. Dasiravno so imeli Hrvati, kakor najbližji in najsorod-niji bratje dva slobodna kulturna centra Beograd in Cetinje — na katere smo gledali z veseljem SIo-v?ncj i1}. Cehi, katera centra sta mu bila bližja od Dunaja, so vrgli pogled na zadnjega, prišedši tako v nasprotje. z idejami Slovencev in Srbov tor so v neenaki borbi proti Ogrsiri, iz- rabljeni od Dunaja, nastopili pot polnih ust praznih pen besedičenja .n fraz. Tuji elementi so se doseljevati in izrabljali prilike; idi v Sisek, Sl. Brod, Osijek, na žalost itd. pa čitaj imena na firmah! Kjer je gnilo, tam so parasiti; z;: Hrvaisko so to posebno judje, ki ribarijo v kalni vodi. Ko bi bila šla hrvatska inteligenca isto pot kakor naša slovenska — četudi Koroška nesreča — ki je pomagala osamosvojiti slovensko pleme, tesno združena ž njim, bilo bi več industri-jelnih podvzetij na Hrvatskem, a manje tujih. Tudi nam >planinsKim Hrvatom« ni bilo postlano z rožicami, temveč smo bili v vse energičnej-ših nemških verigah, ležečih na nas 1300 let, kakor ravno dobro osvetljuje koroška rana, kjer nismo mogli, zaradi premajhnje in razdeljene svoje sile, ker smo dvigali narodno zavest v Trstu, Istri, proti Italijanu, proti Nemcu na-Štajerskem, da celo v Kranjski, na enkrat zapuščeni narod rešiti robstva. Hrvatska narodna masa je zdrava, a nezavedna, brez pravega vodstva, ki bi manj govorilo a več delalo, šlo med narod informirati se o njegovih težnjah in težavah ter mu pokazalo tudi tisto zdravo pot, izviti se iz klešč tujih krvopijev, ki je ne vidi sam. Na željo, ki je bila izražena na lanskem trgovskem shodu v Ljubljani, da bi se osnovala nakupovalna centrala za slovensko trgovstvo, seje pri drugi seji širšega zvezinega odbora kooptiralo od strani Zveze sledeče člane v pripravljalni odbor za ustanovitev nakupovalne delniške družbe: Fran Medica, trgovec, Ljubljana, Fran Sire, Kranj, Kostevc Ivan, Ljubljana, Fiirsager Leopold, Radovljica, Vilar Franjo, Stari trg, Kovačič M., Brežice, Stergar Anton, Kamnik, Engelsberger R., Krško, Ivan Jelačin, Ljubljana, Rudolf Kokalj, Ljubljana, Omahen Mih., Višnjagora, Zorc Rudolf, Ljubljana, Rus Fran, Ljubljana, Jurij Verovšek, Ljubljana, Lenarčič Franjo, Novavas. Pretekli teden je začela subskripcija delnic novega podjetja in je s tem uresničena tudi ta želja trgovstva. Ko je Centralna Uprava stopila vsled odpovedi kompenzacijskih pogodb v likvidacijo, se je Zveza zanimala za izplačilo kurznih razlik za razdobje od 15. oktobra 1919 do 12. januarja 1920, kar je po naši cenitvi znašalo za interesente iz Slovenije 5 do 6 milijonov kron, dalje tudi za likvidacijo vplačanih neporabljenih akreditivov. Prvotno se je bila pod Ninčicem postavila upravna komisija Centralne uprave v Beogradu na stališče, da je država sklenila kompenzacijo in ne privatniki in, da vsled tega tečajne diference pripadajo držav, blagajni, češ, da so trgovci kupljeno blago itak al pari prodali v jugoslo-vanskin Kronali. Zveza je imela težko stališče in je ponovno z vlogami in osebno po zveznem načelniKu gd. I. Jelačinu in tajniku I. Mohoriču, intervenirala v Beogradu, toda brez pozitivnega rezultata. Ko je postal gd. dr. V. Kukovec trgovinski minister, je Zveza porabila priliko in ga opozorila na to zadevo, nakar je ministrstvo podalo na seji gospodarskega sveta dne 5. februarja 1921 po načelniku Dimitrijeviču izjavo, da bodo te kurzne diference v najkrajšem času nakazane v izplačilo. (Dalje prihodnjič). Naša trgovska bilanca, (Krrec). Vse to nam daje zadosti povoda, -da teh številk naše trgovske bilance ne vzamemo tragično, marveč, da jih uporabljamo le z veliko rezervo. Ko bo izšla detajlna statistika bomo bhko s številkami dokazali te navedbe. Odstotek tihotapstva se lahko pri izvozu mirno računa za preteklo leto z 30 »/„, in pri uvozu z 10—15 °/o. Ako se k temu doda še prav znatna korektura vrednosti izvoza, se napetost med uvozom in izvozom zelo skrči. Zato je namera, ki jo je imel dr. V. Kukovec kot trgovinski minister, da sc naj osnuje poseben o d h o r z a ■m HT-I-TT IIIIHM Iiimir»n-nn«iwn»j»*4-wt -verrsKrr-iKKFvmm Prostrana plodonosna polja Hr-vatske in Slavonije rede mnogo živine, katerih vrste so zelo različne med seboj. Ob celi slovenski meji se goji lepa rujava kostevska goveja pasma, katere srednje debela koža, dobra za vsako usnje, je najpriklad-nejša za opančni podplat; teletine te pasme so zelo dobre za boks. Zagrebška okolica tja do Siska ima težko govejo kožo. Za Siskom prehaja govedo deloma na ogrsko sivo dolgo-rogato pasmo, katere koža je 30'L cenejša, ali pa ima kot bosanska koža (50% cenejša) štrlečo dlako, dasi-ravno je dalja in bolja po kvaliteti. Najlepše konjinc da, po mojem mnenju, zagrebška okolica od pasme, podobne pinegavski, ozir. naši škofjeloški; a tudi slavonski konji so zelo lepi, posebno okoli Zemuna. Prašiči — pikci, basuljci, turo-poljci —- ne dado tako fine popleme-jijene kože, kakor naši slovenski. Kože basuljcev (bakonjcev) se ne smejo zlagati lice na lice, ker bi se jim volni podobne ščetine in s tem iice vnelo radi nesnage in vlage. Ovčja pasma, ki se' goji največ po goratih krajih na pr. Čabar, Lokve, Delnice, da kratko, grobovolna-sto ovčino, slabje vrste. Pozabiti ne smemo ovčin iz hrvatskega Primor- proceno vrednosti zunanje trgovine, zelo razveseljiva in želimo le, da bi se takoj izvršila, ker je jako nujna. V ta odbor naj bi se imenovalo tudi strokovnjake iz praktičnega življenja. Glede smeri našega voluminoznega izvoza imamo sledečo sliko za leto 1920: Na prvem mestu stoji Avstrija z 563,442.443 din. oziroma 42 67% celega izvoza. Bila so to po večini živila, nekoliko tudi industrijskih surovin. Na drugem mestu je Italija z 356,227.099 din., kar znaša 26‘98%. Glavni izvozni predmet les, dalje tudi nekoliko živil. Na tretjem mestu je Nemčija z 99,305.936 to je 7 52% in šele na četrtem mestu stoji Češka z 67,597.744 ali 512%. Iz tega je razvidno, da trgovska pogodba ni absolutno merodajna in da brezpogodbeno stanje, kakor je bilo z Nemčijo in avtonomna tarifa nisa absolutne ovire zunanje trgovine. Ostale države so udeležene na našem izvozu v sledečem redu: 5. Grška 60,399 192 din. 457% 6. Švicarska 48,578 667 » 3'68 >» 7. Francija 41,385.486 » 3 13 » 8. Ogrska 28,282.023 » 2 14 » 9. Bugarska 17,182.064 » 130 » 10. Poljska 9,881.675 » 0 75 » 11. Egipt 8,643.265 » 0 65 » 12. Turška 4.723.228 » 0'26 » 13. Amerika 4,464.762 » 0 34 » 14. Anglija 3.259.940 » 0'25 » 15. Od Italije za- 0.16 » sed, ozemlje 2,047.147 16. Belgija 1,644.384 » 012 » 17. Danska 1.200.000 » 0 09 » 18. Rumunija 1,064 287 » 0-08 » 19. Holandija 550 060 » 0 04 » 20. Tunis 290.000 » 0 02 » 21. Španija 274.180 » 0 02 » 22. Albanija 162.473 » 0.01 » 1,320.606055 din. 100 % V glavnem izvoznem predmetu Slovenije, odnosno naše cele kraljevine imamo sedaj veliko nad produkcijo. Malone vse gorenjske in dolenjske postaje, postaje južne železnice so direktno poplavljene z velikimi zalogami lesa, vedno prihajajo nove v mnogo večjih množinah, kot se izvaža blago. Vseh vrst lesa zaman čakas na kupca in na vagone, izgublja eksponiran vremenskim vplivom na vrednosti, investiran kapital pa leži mrtev. Natoopas-nost i e s n e nad prod ukci je se je dosedaj pri nas premalo opozarjalo in trezni presojevalci razmer menijo, da je kriza, ako bo ta lesna špekulacija šla tako dalje, neizogibna in da bo ubila celo vrsto naših tvrdk. Zato smatramo za potrebno priporočati v tej smeri več opreznosti, t.es tvori z lesnimi izdelki in drvimi okroglo 30 % celokupnega izvoza Ima pa v prometnem oziru proti drugim izvoznim predmetom, namreč proizvodi poljedelstva in živinoreje to ugodnost, da pomeni stabilen tovor, s katerim prometna služba lahko stalno računa, medtem ko so vsi drugi pridelki sezonsko blago, katerih ja, podobne istrsko-puljskim, ki so radi mehke, kodraste volne in fine kože zelo prikladne za kožuhe. Slavonija ima mnogo več ovac. ,, Koze so srednje vrste, običajne in so se precej zatrle; za kozine, kakor tudi za ovčine je Karlovec veliko tržno središče. Kožuhovina ni tako lepa radi nizkih brd in toplega zavetja ter sliči srbski. Jelenove in srnove kože bi bile dobre za jerhovino, da ni$o zatrli jelenov v velikih slavonskih šu-raah zeleni kadri in sloboda 1. 1919. »Jugoslov. kompas« navaja, da ima Hrvatska in Slavonija 353.000 konj, 1,135.000 goveje živine, — 1.104.000 svinj, — 850.000 ovec in 96.000 koz. Trgov, in obrtna komora v Zagrebu pa navaja pod št. 4213 od 24. IX. 1919, 1., da proizvaja Hrvatska (brez Slavonije) letno ca 200.000 goveje, po 20.000 konjske in telečje kože, 15.000 kravje (videl pa sem svoje čase samo na enem semnju v Karlovcu toliko ovčin in kozin) 5.000 lisičje in 40.000 zajčjih kož. Komora v Osijeku pa zopet pravi: »Sirovih koža janjaca, ovaca, koze ima dosta; za izvoz slobodno ca 10.000—15.000 svake vrsti iz ovoga okružja, a sirovih koža govedjih potrošnja je ca 14.000 komada«. -' upajo tudi pristojbine za golice kakor tloaiej in se izterjavaio o priliki meničnega obračunu. Pri golicah za brzo javke na obiačim ni giedt cene nikake 'zprenienibe. Ob sebi je umevno, da ie računati rudi golice za brzojavke, k' ..e posredujejo naročnikom po telefoni, po «0 namesto po 20 vinarjev. Pri povračilu brzojavnih pristojbin $e plačana pristojbina za golico nikdar ne vrne. Ta odredba stop! v veljavo d.:e 11./IV. 1921. Promet poštno Čekovnega urada. Statistika za mesec rnarc 1921: Vlogov i42 bilo 117524 v znesku od kron 390,624.222.29, od teg* v kliringu 3093 v inesku od K 116,097.123.4 2, vplačano pri naši blagajni 604 v znesku «d K 29,568.402.29. Uplačil le bilo 5^ 51-0 v znesku c-d K 398,920.041.66 od'tega v kliringu 2607 v znesku od K 1 16,097.123.42. lzplsčano pri naši -bla-■8®in’' 1122 čekovnih nakaznic v znesku od K 23,941.980.65 in 1873 blagajniških čekov v zne?ku od 110,584.969.19 kron. Brodarska družba »Boka«. Iz ■Kotora javljajo, da sc je v zadnjih dneh končala likvidacija stare brodarske dtužbe »Boka«, ki je b'Ja ustanovljena pred 20 leti. Novo usta tov)je;‘;t akc brodarska družba »Boka« je prevzel.i od Htvidirujoče dni/.bs prvovrsten parobrod »Drava«. Nova družba napreduje zelo dobro. Kazn^nSIa trgovske In oSart-ssišike sbi Tniee v Mubltani. Ponudba motorjev, lekomobllov m motornih 2«jg. Od neke zastopniške csružbi: iz Du.iaja je došla trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani ponudba 23 Inotorjp, iokomobde in motorne žage na bencin in ber.col. V ponudbi so navedene podrobnosti, kakor opis strojev, P’-padajoče garniture, sile, cene in drugi pogoji. Kdor se žanima za take stroje, zamore v pogleda ti ponudbo v pisarni trgovske iu obrtniško 'zbornice v Ljubljani. M. (2826) Itadiuinski produkti. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek Ljubljana, naznanja tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da je glasom dopisa ministrstva trgovine in industrije, oddelka za zunanjo trgovino in trgovsko politiko v Beogradu z dne 16. marca 1921 pod štev. 1163 Čehoslovaška dovolila prost izvoz radiuinskih produktov iz državnih rudnikov v Jašimovu (.Toahims-♦al). (gt. 2821.) Dobava, prodaja. Dobavni razpis uprave pomorskega arzenala v Tiviu. Uprava pomorskega ai zenala v Tivtu v Boki kotorski razpihuje ofertalno licitacijo na dan 1. maja 1->21 za nabavo materijala za strojne vrste, razdeljenega na sledeče skupine: 1. cevi za kotle, 2. pločevina in železni lacom (i. vijaki, žeblji, zakovice, 4. rešetka za kotle (Roststabe), 5. jeklo, 6. kovine, 7. orodje, instrumenti aparati, stroji, 8. usnje, 9. potrošili materijal, 10. motorni deli, in 11. delavske obleke. Oni, ki se nameravajo dobave udeležiti, morajo svoje pismene ponudbe poslali oajkesneje 12. ure opoldne 1. maja 1 Upravi kralj, arzenala v Tivtu z navedbo posameznih cen in skupne ce- skunino 7°S .rnateriial i“ za posamezne - kupiue z izjavo, da so zadovoljni z vse- P°g0ji’ katere morejo vpogledat, sleherni delavnik v psarm omenjene uprave ali pri ministrstvu vojne m mornarice, oddeljenje za mornarico v Zemunu, pri evidenčnem uradu v Ljubljani, pri mornariški postaji v Zagrebu ali pa pri delegaciji mornarice v Splitu. Kavcija za državljane 10 odstotkov, za tujce 20 odstotkov. Vsaka ponudba mora biti zapečatena, opremljena z napisom: »Ponudba za materijal strojarske vrste za Upravo Kralj. Arzenala v Tivtu«, in pisana na predpisanem monopoliziranem blanketu za 10 dinarjev ali pa kolekovaniin s koJekom *a 10 dinarjev. — Pripomni se, da so množine materijala, ki ga je dobaviti, razmeroma velike. — Izvod dobavnega razpisa, seznami dobavnih predmetov in Pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom *'a vpogled. Dobava tekgrafnega in telefonskega materijala. Po naredbi Ministrstva vojne in mornaric?, od Jelenje za mornarico v Zemunu sc bo dnv 5. maja t j. vršila ponudbena l c:tacija za nabavo tele&rafnega in telefonskega materijala. Pismene ponudbe, p :;ane na kolekovani tiskovini, je vložiti do. najkasneje 5. maja t. 1., 11. ure dopoludne pri oddelku mornarice v Zemunu. Kavcija 10„/0. Pogoji se morejo v pogledati vsak delavnik v uradnih mah v tehničnem odseku oddelka mornarico ministrstva vojne in mornarice v Zemunu. (zpremembe protoko-lacij v trgovskem registru. c) Trgovska zadruga »Slogu* v Celju registrovana zadruga z omejenim poroštvom, s sedežem v Celju, obratni predmet: Zadruga namer ja pospeševati organizacijske, stanovske, strokovne in gospodarske koristi svojih zadružnikov. Zato sklepa trgovske kupčije, prevzema trg. zastopstva in ustanovi svoj informacijski zavod. d) J. Mariborska delavska pekarna, registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Mariboru. Obratni predmet: izdeluje kruh in pecivo, prodaja svoje izdelke ter ustanavlja podružnice in prodajalne po vsej Sloveniji za izdelovanje in razpečavanje kruha in peciva. e) .Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo, podružn. v Dolnji Lendavi, s sedežem v Dolnji Lendavi, ima namen pospeševati gospodarstvo, trgovino in obrt zadružnikov. Zato: sprejema proti obrestovanju hranilne vloge od vsakogar, daje zadružnikom proti obrestovanju posojila in za zadruznike skupaj naroča in plačuje razne potrebščine za gospodarstvo, trgovino in obrt. Vpis družb z omejeno ssavezo. V register sta se vpisali družbi: a) Tovarna užigalic in kemikalij Ruše d. z o. z. s sedežem v Rušah pri Mariboru. Obratni predmet: Družba ustanavlja in obratuje tvornice užigalic in kemikalij na ozemlju kraljevine SHS, ukonsea, nakupuje in prodaja vse vrste surovin, kakor lesa, kemikalij itd., izdelke iu pridelke, ki so kakorkoli v zvezi s temi obrati, končno tehnično iu trgovsko okorišča vsestranske in pomožne obrate, združene z dotičnimi tvorni-škimi podjetji. Višina v gotovini plačane glavnice: 900.000 kron. Poslovodja: Hinko Pogačnik, tvorničar v Rušah. b) J. Mohorko, družba z o. z. za razpečavanje mineralno-oljnih in kemi-kalnih izdelkov. J. Mohorko, Geseltschaft m. b. H. zum Vertrieb von Mineralol und che-mischen Produkten. Obratni predmet: Družba si pridobi in obratuje trgovsko obrt, ki jo izvršuje Ivan Mohorko v Mariboru in Ptuju; pridobiva in nakupuje zemljišča v svrho tega obrata; ustanavlja in pridobiva slična podjetja. Višiua osnovne že vplačane glavnice: 900.000 kron. Poslovodje: Ivan Mohorko, trgovec v Mariboru; Adolf Schvvarz, generalni ravnatelj »Danice« v Zagrebu in Albert Marič, ravnatelj > Danice* v Bosanskem Brodu. Tržna ssrois. Razno. Vsevrtnarska razstava in semenj v Brnu se namerava vršiti v času od 14. do 21. septembra t. 1. pod protektoratom moravskega deželnega odbora in brnskega mestnega sveta. Zastopane bodo te-le stroke: vrtnarstvo, trgovina, obrt, industrija in prosveta. Prijave sprejema ravnateljstvo, Brno, Veverži 5. Redni letni občni zbor delničarjev »Kemične tovarne v Šoštanju,\ d. d.» se bo vrSj| (ir)e j 3 Hprtja t |. ob *se-'h dopoludrie v poslovnih orostorih n'u 'i d.ružbe v Šoštanju. Poleg obi-i . ,.'i f.ck je na dnevnem redu uidi volitev elanov nadzorništva. Redni občni zbor »Mariborske tiskarne, d. d.» v Mariboru, se bo vršil dne -3. aprila t. 1. ob petnajstih v prostorih tiskarne v Mariboru, Jurčičeva l,I>ca štv. 4. Med ckugirni točkami je na dnevne n redu tudi: včlitev štivih upravnih svetnikov, volitev nadzorništva >n sklepanje o povišanju glavnice od 2 na 3 milijone K. Cene inesa v Mariboru, določene od magistrata. Volovsko meso 1. vrste K 27 kg, 11 vrste K 25 kg, meso od bikov, krav in telic K 24 kg, telečje meso I. vrste K 25 kg, II. vrste K 23 kg, svinjsko meso, s.eže K 32 kg. Ljubi Jtifici« Kakor s m o za poroc&li, je tržna komisija gU-de na Lo, da je nakup živine v ljubljanskem področju jako težaven in da slane 1 kg žive teže K 22—24, ukinila za poskušnjo maksimalne cene. Meso se je podražilo I vrste od K 30 na K 38—40, druge vrste pa od K 28 na K 34—35 Takoj prve dni so začeli naši mesarji podtikati jako slabo meso po novi, visoki coni. Svinjine na trgu primanjkuje. Cena slanini se je znižala od K 50 na. K 46. Trebušna slanina K 42. Telečje meso I vrste K 26, II. vrste K 24. Jajec je dovolj. Plačujejo se po K 1 '60—1 80. Moka 0 K 17'50. Mleko je ostale izvanredno slabo. 1 liter stane K 6. Poljski pridelki Osijek. 8./4. Popraševanje po pšenici je živahneje, cene se zvišujejo. Pšenica notira K 1040—1050, oves K 385 do 390, koruza K 410—420. Promet neznaten. Stari Bsčej Pšenica K 960-~Q65, koruza K 390—400, oves K 360—365. Promet zmeren. Bombaž. London. Po Ib. Koncem marca Fuliy rmddling American, skladišče 8 26, Tully good 16. Bremen. Po kg. Pully middling loco 18 'A M. New York. Prompt 1145 cs., maj 11 -64 cs., juli 12-12 cs., oktober 12’59 cs., december 12'80 cs. Borza. 12. aprila Zagreb, devjze: Berlin 229 do 231 Rim 630 do 634, London 561, Newyork 140 do 142, Pariz 1008 do 1012, Praga 194 do 195.50, Švica 24-75 do 2500, Dunaj 24,25 do 25, Budimpešta 51 do 52,50. Valute: dolar 138,50 do 138,75, avstrijske krone 24.50 do 24,75 rublji 75 do 80, češke krone 185, funti 546 do 549, napoleoni 473 do 476 marke 225 do 229, leji 201 do 205, italijanske lire 625 do 630, turške zlate lire 510. Blagovna borza je bila večinoma neizpre-menjena. denar blago Jugoslavenska banka . .- 580 590 Ljubljanska kreditna banka 930 950 Jadranska banka .... 2000 2050 Narodna banka .... 640 645 Ljublj. strojne tov. in liv. . 960 990 Slovenska eskomptna banka 750 Beograd, valute: dolarji 34.90 do 35.10, funti 136 do 138, franki 248 do 251, drahme 255 do 260, lire 152 do 154, leji 51. do 51.50, levi 42.50 do 43, marke 57.25 do 57.50, češke krone 45.50 do 45.75, napoleondorji 118.25 do 119. Devize: London 140 do 141, Pariz 252 do 253, Ženeva 618 do 620, Solun 258 do 260, Praga 48.50 do 48.80, Dunaj 5.80 do 5 85, Berlin 57.50 do 57.75, Milan 157 do 158. PALMA ftflučuB-pefe za čevlje. in cinkov prah po znBiang ceni nudi ifl, lij izdeluje 140, 48-4 Tovarna lesenih žeislsev Ivan Ms ml. Tacen pod šmarno goro pri UubM. Ivan Jelučln Ljub!!ana. ^Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba. u u Ant. Krisper Coloniale Ljubljana. ? 11, lili ZvonnrsKa ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montana1 Import. Eksport. Prodajamo Id kupujemo ne debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v radarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. najceneje bencin kupiti petrolej strojno olje tovot-miRl kirbollnej Mmsz ■v w Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih. Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, ------- Zadar, Zagreb.------ v IBM a? dvakrat kuhan, P*IPvImu^t na^' kakovosti I H j§ in mrzlo prešano A |aneno 0|je po dnevnih, jako zmernih cenah nudi Zadruga olja in firneža re^. z. z o. z. Medvode, Slovenija. Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- In Inozemstvu. Prva jugoslovanska tovarna tehtnic E dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna naročila. Cene zmerne, postrežba točna. Andrej Kregar Stavbeno In pohištveno strojno mizarstvo. - - Št. Vid nad Ljubljano Priporoča svojo zalogo zajamčeno trpežnega pohištva in Izvršuje po naročilu. Prevzema vsa stavbena mizarska dela, okna, vrata itd. Delo solidno. Zmerne cene. Ceniki pohištva se razpošjijajo na ogled. ■V Angleški premog in angleški koks za vsake vrste industrije, kakor za plavže, plinarne itd, dobavlja tvrdka Eusenlo CMerini - Trst. Izvozna dovoljenja laške države preskrbi tvrdka sama. A. & E. SKABES3NE Liufcllann, Hotni tri! 19 Medič, Rokove & Zanki, Tovarna iničnih in rudninskih Han/ ter lobov. prej: A. Zar.kB sinovi. Ueletrgovino z mnnufohturo in pleteninami Priporoča R\ - SVOJO VELIKO ZALOGO ŽENSKIH, HOŠKIH Iti OTROČJIH HOGJSVIC. Centrala: Uu&ljGna. S. 2 O. Z. Skladišče: Jtouisnd. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. K bližajoči se sezljl različne PLORAST!: daije večje partije otročjih P&TEOT v Crcji, ruj tvi in beli barvi. Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto. ižŠ&Zf-iiLi itoisi::! za Kolesa m autsmoblle EN GROS - EN DKTAIL. nacenele. J. Goreč, LjuHUona Gosposvetska cesta št. 14. Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35. Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod. 13, 20—20 Englisii vsrnishes: AngleSki Saki: COPAL VARN1SH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERFINE COPAL BODY VARNISH Lak za kočije, najfin. FINE COPAL CAR-RIAGE BODY VAKN1SH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak. PALE FLATTING VARNISH UNiVERS A LE Brusilni prepar. lak.- EXTERIOR COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTERIOR COPAL , VARNISH SPRF. Najfinejši zrač- i rap. lak PALE SICCATIVE FLU1D Sikatif, svetel. DARK SICCATIVE FLUID Si^atif, temen. SPRF. VVELLRIGHT VARNISH. Lak za kočij ke stalke, najfinej&i. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karboiinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tildi drugi v to stroko spadajoči predmeti. J9 ' ivO i r* „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“. Brunoline. Englisii varnish«: Angleški laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždjs, japan. FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Jap:>n. lak s sikativom. 1SOLATING BLACK VARNISH. Izolirni lak. LIQUID DRIERS PALE Terebina svetla. LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH WHITE Emajl b 11. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, izredno fini. I. C. MAYER LJUBLJANA 1 MANUFAKTURA o> to EN GROS EN DETAIL L • (Mi*** .yr'- #•< k oŽmA »• B • MO ■ 9 • M M« UH • « 3C • O • M na ■JO s« *o »B • O ua »a a* aa tl u razmnože cin! rparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizra. Ui*e sieklere Plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo. 15,20-20 Tina Rok C©. Uubliasia, Gradišče 10. Moderno urejena poprouilnlca useh pisnlmn stroje«. Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Tigovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni uredt ik Franjo Zcb. L 1 iska tiskarna Maioo Hro\ „.tin v Ljubljani