Leto XXIII., št. 76
(Jpr.ivnišrvo ■ Ljubljana Huccinijeva ulica J,
Telefon it. 31-22. 31-23. 31-24 inseratni oddelek: Liubljana. Puccinijeva ali-
ca 5 - Telefon 5t. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Liubl(anska cesta 42 Računi: za Liubliansko pokrajine pn poštno čekovnem zavodu it- 17.749, za ostale kraje Italiie Servizio Conti. Con Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZAS IOPS1VO za oglase iz Kr.
Italiie m cnozemsrva ima Unione Pubblicita ttaliana S. A.
MILAN O
Ljubljana, nedelja 4« aprila 1943-XXI
Cena cent. 80
izhaja riik din am ponedeljka
Naročala« maia mesečno Lir l«.—, m hKftftf*'" vključno > »Ponedetiskim |o> trome Lir 36.50.
Uf tdoiitro: liobliaaa. Pnccinijeva ulica ke». 9.
fcer. 31-22 31-23. >1-24.
_R o k o p i»i » e ne mf« jo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ta
bliciti di provenienza ttaliana »d estera: Union e Pubblicita Italiana S. A. MILANO

<
»■lip j
acchl locali
tiinisfno
tZl*&rmm*2nto deHe p^zioni in taluni tratti del fronte
Attacco contro uzi csnvsglio nel Mediterranea occiden-drJe: due mercantili silurati
11 Quart'or Generale deile Forze Armate cor unica in dati di 3 aprile 1943-XXI il seguent? bollettino di guerra n. 1043:
L .itthita combattiva č stata ieri mero in! : i in Tnnfsia dove, con riusriti attac-<■>< hirali at^iiamo migliorato le nostre po->' in t	tratti del fronte e p reso
prigion;eri.
L'avia''ione ('.>11' \sse ha hombardato coneer.tr nor.', i di antop.:erzi e postazioni tli arti- "i • e c!'«trotto hi combattiraento dne «Sni:fire», ihte a'tri apparecohi nemici p-e^ipitn.vano colpsti dal tiro di batterie eontraeree.
Velivoli germanici hanno attaceato un convoglio nel Mediterraneo Occidentale si-lurando due niercantili del quall uno da 9.000 tonn.
ITna formazione aerea avversaria tentava ne! pomeriggio di ieri di effettuare un'in-cursione su Napoli, ma non rinsciva nel-l'intento pfrazie al pronto intervento della nostra caecia che abbatteva due quadri-mojori,
Alcune bombe laneiate su loealiti della Siciiia e nol'n provincia di Salerno causa-vano qualohe ferito.
Dalle oporazioni degli ultimi glorni due nostri aerei non hanno fatto ritorno.
T.^sl? f^moim mmm m teniškem bojišču
r"'	!?	7 v rekster?hodsekih fcsjis-ea — Na*>ad
v zapadsseni Sredozemlju: dva trgovska jsarolka
Glavni stan italijanskih Oboreženih Sil
je objavil 3 aprila naslednje 1043. vojno poročilo:
Včeraj i<- b;,o '-jno delovanje manj živahno v Tnnisu, kjer smo z uspelimi krajevnimi narr>''; zbcljšaJi naše postojanke v nekaterih delih bojišča in zajeli ujetnike.
1 a'stvo Osi je bombardiralo zbirališča motornih ve: in topniške postojanke ter uničilo v boj-"h dve letali fina »Spit-medtem ko sta dve nadaljnji sovražni !e<eli trešrflf na tla, z?deii od protiletalskih baterij.
Nemška letala sn napadla konvoj v za-padnem Sredo???'"! V~u ;n torpedirala dva trgovska pomika, med njimi 9000 tonskega.
Sovražna letalska ekjjp"na !e včeraj po-poklne skašala napasti. Neapelj. vendar ji to ni usy?e!o zaradi takojšnjega nastopa na"ih lovcev, ki so sestrelili dve štir mo-orni letali.
Nekaj bomb, odvrženih na kraje v Sirili.!! in v pokrajini Sa'crno. je povzročilo nekaj ranjencev.
Z operacij zadnjih dni se dve naši letali nista vrnili.
©r Itatffsa&kifa Ohsro&enih I v marcu potopSje&e ssvrsžne la^fs
K'm 3. aprila s. Italijanske Oborožene sile so v rreseeu marcu potopi'« 132.0(30 ton sox-:s~: ir-ga brodovja. Naša letala so potopila 7" .000 ton. 55.CC0 ten pa naše podmornice na Atlantiku
Vojv©~;3 nn^amskl ftsnaSssm z vz':? \:te Srsnte
Milan, 2. aprila, s. Vis. vojv BergamsKi s člani fašističnega
direktorija poklonila zastavi savojskega ko.
njenjškega polka, ki se je vrnila na svoj :edež z vzhodne fronte. Princ je nasiovil ;>: nosne besede na oficirje in vojake, ki so se vrnili, in poveličeval slavo orožja. Končno je oclredjl pozdrav Kralju n pozdrav Duceju. Fašistično zastopstvo ,-e nato položilo lovorjev venec na spominsko plošče padlih za Domovino.
Imenovanfe v admlsraliteti
Bim, 2. aprila, s. Admiral eskadre Angelo Jachino je napredoval v armadnega admirila in prevzel prelsedstvo admiral-skegr odbora.
Admiral eskadre Edcardo Semigli je imenovan za glavnega poveljnika pomor-sldh sil v zaščito prometa.
Admiral eskadre Car'o Bergamini je imenovan za glavnega poveljnika pomorskih bojnih sil.

Buc2 sprejel psSfaplka Ciafi2ttlja
Tliiri, 3. aprila, s. Duče je spr?.ie; poj tajnika v ministrstvu za korporafije Tu?-lia Ciannettija. ki je Duceju poroča o svojih inšpekcijah v Milanu in o zborovanji.* Črnih srajc, delavcev in 'ndustrijrev Poa vodstvom ministrstva za koroo-aere in po navodilih Duceja priprav!iota ib5 i"tere sirani fašistični konfederaciji ukrepe z« praznik italijanskega dela Ukrep bodo veljali od 21. aprila. Spopolniena bo v vseh odsekih prehranjevalna disciplina v4sp]~š.
-l:n«in,ir,r> cen posebej, da se prepreči, da ne bi bile peprave mezaa, kj se ... Ijujj po kratkem času iluzorne in il--.-p p-.ipšnim interesom naroda.
hm£$2$$mm se ©betafo tuši
P-2'S'sdIso vevtie ^^stafajo š.az dal|s tolj iMutne
Buen°s Aires. 2. apr s. Hai-ry Hopkir.s. k napiše samo te. kar zahteva njegov šef Eoosevelt je prikazal v nekem članku »American Mngazin« v glavnih obris h ukrepe na katere se morajo pripravit v prihodnjih mesecih ameriški državljan1. Vsi n • a jo delati ;n nihče ne sme zapustiti s •-.\ioga delovnega mesta v vojnih industrijah. Nihče ne sme stavkati. Obvezno šteti, nje in povišani davki bodo omejil' prekomerne dohodke. Rocioniranje 92 bo razš-rii . n.i živež, bleko in stanovanja. Uporaba železnic, pošiljanje brzojavk in mterur-h "sk[ razgovor po telefonu bocJo dovoljeni samo v nujnih primerih Vse universe , in vse višje šole bocl na razpolago vojski ir> mornarici za vežbanje in izobraževanje c	K"- inješolski dijaki bodo morsli
opustiti študije in bodo uvrščeni v vojno p" z-, injo. Enako se bo zgodilo z žsr.a-m; in dek'eti. Ne bodo jih smeli poslati na fi- ^to kakor v Rusiji, toda iahko bodo do-dr-'jene protiletalskemu topništvu v obal-mestih. Opremljene al- prazne s be .n d ugi lokali se borjo morali dati v najem.
N;hče r.e sme živeti v razkošju, oiše H ;kins, dalje odpovedati se bomo morali vs mu. kar n: neobhodno p trebno. Večina iz nas bo dobila manj jesti kakor vojak'. V kratkem ne bo več konzerv in treba bo r coniratj messo ter mlečne proz-vode P r:i'r)o električne energije bo treba do skrajnosti ome iti V kratkem ne bo več na prodaj gospodinjskih predmetov. Redki bodo postali tud: hladilniki. Ob koncu 1. 1913 ne bo več n vih telefonskih aparatov. Vse hladilne naprave bodo odvzete hetelom, gledališčem in trgovinam ker se bodo potEBbovali za gradnjo velikih kom-preserjev kj so petrebm za proizvajanje sintetičnega kavčuka. Odslej bo treba ora-ti d ma. Vse hiše bodo morale izročiti kc-vinast dele in predmete iz kavčuka Ne t .> v;č dovoljeno, da bi s- kdo nabavil ga-loše v trgovini, preden ne b- izročil darila. če se bodo morale trgovine sapreti, tem bolje. kajt; nameščenci se bodo lahko zaposlil; v vojn industriji. Ljudje, ki s>o imeli doslej 10.000 dolarjev dohodkov r,a leto se bodo morali zadovoljiti z važnim mestom v vojni industriji, k donaša 3000 do1 ar je v.
To so Hcpkirs va opozorila, ki se boae gotovo z l;ruta Američanom, navajenim na u': ;'"t ;n dobro življenje.
kvtez v Ameriki
Buenos Aires, 2. apr. s. Ameriški tisk se i obširno bavi s finančnim in prehranjeval- i
nim stanjem Amerike. »New York Sunn« piše: Mestni prebivalci vedno več sliš jo o črni borzi. Zdi se, da obstoja tudi siva borza in sicer na deželi med pridelovalci živilskih potrebščin, ki mislijo, da lahko z vso pravico potrošijo, kolikor želijo, kar pridelajo. Težko razumejo, kako je mogoče, da racioniranje hudo ovirajo s tem, da prepuščajo nekaj svojih pridelkov svojim sorodnikom ali prodajajo majhne količine teh prijateljem v mestu.
»Detroit News« piše, da gre za krizo inflacije, ki je hujša kakor katerakoli doslej. če bi predsednik zavzel jasno stališče, bi lahko računal s podporo vsega naroda
kralj n
Iz Hitlerjevega glavnega s*ana, 2 aprila 3. Fiihrer je sprejel 31. marca v svojem glavnem stanu bolgarskega k alja Borisa Pri prisrčnih razgovorih je bil pris tor tudi nemški zunanji minister von Ribben trop.
Utsrdftsv odnosov med Bolgarij s> in Rumunifo
Sofija, 3 apr., s. Uradno porečajo: Ru-munska in bolgarska vlada sta podpisali dogovor, ki ureja sporna vprašanja med Bolgarijo in Rumunijo glede tolmačenja pogodbe, podpisane v Krajovi, in ki so bila predložena v razsojo arbitražnei u bolgar. sko-rumunskemu sodišču. Pogajanja, ki so potekala v ozračju laedsebojnegu soglasja in medsebojnih koncesij, so doved'a do dobrih uspehov, kj odstranjujejo nasprotja o uporabi krajovske pogodbe in tako potrjujejo odlične odnose med obema državama.
Lakota v čangkajškovi Kitajski
Stockholm, 3. apr. s. Po poročilih iz
Londona je stanje prehrane v čttngkajško-v; K tajoki tako brezupno, kakor še nikoli doslej v zgodovini te države. Obupen je peležaj zlasti na področju Hune ob Rumeni reki, kjer so ceste pokrite s trupli žrtev lakote. Voe domače živali so že davno po-b lj in pojedli. Prebivalstvo se hrani s travo in senom ali kakimi drugimi rastlinor mi. Računajo, da je zaradi lakote doslej pomrlo že mili jen ljudi.
Sovjetski poraz pri Hmenskem jezeru
Sovražnik je izgubil 1225 padlih, 370 ujetnikov, 26 oklopnih voz, 2$ topov, 66 metalcev plamenov, 14 metalcev granat, 92 strojnic
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. aprila. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Južno od Ilmenskega jezera se je napadalna akcija kljub velikim terenskim težavam končala uspešno. V blatu do kolena in vodi do višine prs so si naše čete priborile napadalne cilje, potisnile sovražnikovo skupino v močvirje in jo uničile. Sovražnik je izgubil 1225 mrtvih in 370 ujetnikov, 26 oklopnih voz, 25 topov, 66 metalcev plamena in 14 metalcev granat. Razen tega je bilo uničenih ali zaplenjenih 92 strojnic.
Južno od Lado.škega jezera je nasprotnik ponovil svoje brezuspešne napade s
šibkejšimi silami kakor ▼ prejšnjih dnevih.
Na ostali vzhodni fronti je vladal mir.
Tudi s tuniške fronte poročajo samo o neznatnem bojnem delovanju. Lastne napadalne akcije so odstranile vdorna mesta, ki so nastala v prejšnjih dneh. pri čemer je imel sovražnik občutne izgube.
Preteklo noč so nemška bojna letala napadla sovražni konvoj pred severnoafriško obalo in dosegla zadetke na dveh velikih trgovskih ladjah.
Na Sredozemskem morju je nemški pod-morniški lovec potopil angleško podmornico ter poškodoval razen tega še drugo podmornico in en brzi čoln, o katerih je treba tudi računati, da sta izgubljena.
Priprave za nove spopade na vzhodu
Berlin, 2. aprila. Nastopajoča odjuga, ki se v svojih posledicah polagoma opaža tudi v srednjem in severnem odseku vzhodne fronte ustvarja razmeroma miren položaj na bojiščih. Samo pri Ledoškem in Hmenskem jezeru ter r>b sevemozapadnem Ku-banu so še boji izveetnega pomena. Tu so vremenski pogoji razmeroma dobri in sovjetske čete skušajo razširiti in popraviti svoje postojanke oziroma ustvariti take pogoje, ki bi jim čez nekoliko tednov omogočili ostvaritev njihovih vojnih ciljev. Na jugu hoče sovjetslca vojska predvsem izločiti iz boja obširno in močno utrjeno nemško postojanko na polotoku Tamajiu • ter utrjeno luko Novorosijsk.
Eden izmed takih taktičnih prijemov bi bila zasedba postaje Kiimskaja, ki je silno važno železniško križišče kakih 30 km od Novorosijska. Ako bi se napadalcem to posrečilo, bi bilo nemško mostišče na Kav-lcazu presekano na dvoje. Ta okoliščina pojasnjuje silne napore rdeče vojske v tem odseku, pa tudi trdovnatnost,, s katero se osne sile branijo in odbijajo često naravnost ogromno rusko premoč.
V zvezi s tem je nedvomno zanimivo poročilo »Krasne zvezie«, ki pravi: »Jasno je, da se je nemško vrhovno p-jveljniStvo odločilo, da za vsa Ko ceno ob^uzi m- st»Sie T&man—Novorosijsk, kajti ta poj.ojanka bi iahko postala <h agccetio i^uj -,-^e za napad. Most-šče na Kuuanu bi pe^^aio važna izhodna t>{-ka v tistem trenutku, ko bi se maršalu Mansteinu posrečilo že enkrat polastiti se Boslova, Jr* prestavi;« vrata na Kavkaz.« Moskovski list d.ugega ne pove, zato pa »Time&ov« vojaški i.i-.^li zatrjuje, »ca je treba ob sevcrnozapa>_<nem Kubanu pričakovati velikega napada in da so seianje oparacije le nekako p.e:zkuše-vanje sii ter jalu.st.i utrdb. Ni dvoma, da bd sovjetsko poveljništvo rado o.^Lianiio to nemško mo-sušče prej, n:go bi ta točka lauiko poslala trajna grožnja ofen^ve za hrbtom rdečih čet, ki morajo b.aniti spodnji Don.«
Ta razglabljanja so zelo značilna, ker je iz njih razvidno, ua sta t^o Moskva kakor London v skrbeh gieue novih o2enziv-nih možnosti osnih čet, vendar pa zlas.i anglosaški uopisniki tolaži j j javno mnenje s tem, tia objavljajo op:Sc uorambnin rxa-prav, ki jih Rusi izge-tavijujo na vsej fronti o. Si-ii^ijuUi^a oo Kojluva. e.-a.cn izmed teh d^pisiuitov za^r^ujejO, ua name-rarva Stai.n opasati tak ako prožne ob-ramoe ui hoče piav zaiadi tega obdr-žati vse o3voi>)jene postojanke tei pri tem tvegati tudi novo bitko, ki ne bo manj težka Kakor 1. 1941. Nov ruoki umik do Dona ali mouda celo do Volge bi tako obrabil ru-ike sile, da bi sovjetska vojaka ne mogla več podvzeti morda tretje velike zimske ofenzive. Ako pa se sovjetskim četam poseči držati Don in ako bo prišlo do pozicijske vojne v tem o Iseku, bi imela zimska ofenziva prav resne izglede na do-Končni uspeh.
Sovjetska obveščevalna služba poroča nekoliko podrobnosti o dogt/akih na tronti. Po teh pOiOčilih zbaa ru^ko vrhovne po-veljniotvo nove armade »za vsak slučaj«, armade vojakov, delavcev in delavk, ki grade orjaško obrambno črto. katere osnova je reka Doneč. Kako se naj taka »grom-na črta zgladi v nekoliko tednih, tega do-pjsnJti ne povedo. Saj so tu li lani govorili o silni obrambni črti med Doncem in Donom, ki bi Je Nemci ne mogii prebiti, iz-tcazaio pa se je, da take obrambne črte jploh m oilo.	(JU Piccoro).
»s£|^eviški fcitisk
tu vojdtf ujetnike
Madr'd, 3. aprila s. i^iat »nuo* niacionei« Diča vse one Lvropce, ki stoje prekr.žanih rok pred komunistično nevarnostjo in opo-zaija, da se Moskva, da bi pripravila vo-diine kroge komunističnih držav, ki naj b. nastale iz svetovne revolucije, za katero deluje, ne poslužuje le beguncev iz vseh držav, ki jih posebej izobrazuje v nalašč za to namenjenih šolah, temveč izvaja tudi nedostojen pr.tisk na vojne ujetnike, da bi jih pripravila za vstop v te šole in da bi postali Stalinovi agenti. List pripominja, da nastopajo boljšev.ki proti tistim, ki se nočejo podrediti službi boljševizmu, s fizičnimi nasilji, kj jim napravljajo življenjsko peklensko, nakar takole zaključuje. Pred tem novim dokazom hladnokrvnega zločinstva, s katerim Stalin pripravlja svoje načrte, se morajo vsi EvroDci ore-pričati, da boljševizem ni samo strašilo Osi, temveč dejanska in smrtna nevarnost, ki jo je treba pobijati in uničiti, ako hoče Evropa rešiti svojo tisočletno civilizacijo.
Protib?ljševlško zadržanje poljske emigrantske vlade
Lizbona, 2 aprila, s. Doznavajo se ne. katera obvestite, ki zrcalijo odkrito proti-
tx>ljševiško zadržanje lažne poljske vlade.
- ski je v nekem govoru ob priliki cbeda, katerega mu je priredila Ion. dor.ska City, dejal: iZelim zatrditi z največjo odločnostjo, da se bo vsak Poljak kakršnekoli vere in političnega prepričanja u®ir»l z \Tr«'.oi ovojimi silami zahtevam, ki so v nasprotju s suverenostjo in integriteto našega naroda, pa naj pridejo s .akršnekoli strani, če se ne bodo spošto-
vale naše pravice po zaključku vojne ta če se ne bo upoštevala naša dolga in goreča predanost za stvar svobode.«
Žalostna usoda poljskih otrok v Rusiji
Buenos Airts, 2. apr. s. Glavni k3p!an poljskih oboroženih sil škof Josef CawaU-na je na nekem zborovanju v Washingto-nu izjavil, da je izmed milijona otrok, ki so hili odvedeni v Sovjetsko zvezo 1. 1939 in 1940, umrlo zaradi lakote in žeje 400 000 otrek.
Angleži kršijo konvencijo o vGjniii ujetnikih
Lizl^ona, 2. aprila, s. Londonski Mst
»Daijy Mail« podčrtava v članku o uporabljanju vojnih ujetnikov pri poljedelskih delih, da se je po protestih sindikalne zveze angleških kmetov razvedelo, da italijanski ujetniki, ki delajo na angleških poljih. nočejo delati v deževnih dnevih. Protest zveze pravi me3 drugim: Zdi se, da ima vsak italijanski ujetnik v žepu ali da zna na pamet ženevsko konvencijo o deiu ujetnikov.
Tejo m obisku v M&ndmkuu
Tesno s&deSovanje Jap^ttske in Mandžukua
Hsjnking, 2. apr., s. Mandžurski cesar je sprejel v avdij nci japonskega ministrskega predsednika Toja.
Tokio, 2. apr. s. V pristojnih vojaških krogih tolmačijo obisk japonskega ministrskega pi edsednika v Mandžurski kot znak naraščajočega sodelovanja med obema
državama. General Tojo je hetel osebno izraziti voditeljem in ljudstvu Mandžurije zahvalo za polno podporo, kj jo je Mandžurija vedno dajala Japonski. Japonska upošteva položaj te mlade azijske države, ki dejansko sodeluje v borbi za ustvaritev novega dela.
Zaplefljaji v Siriji in lAbsnznu
Vsi poizkusi za ureditev položaja ro propadli
Ank«r&, 2. apr. s. Vsi poizkusi nacionalističnih elementov za uvedbo normalnega političnega položaja v Sir jj in Libanoru so propadli zaradi slabe volje Angležev in degolistov. Sedaj so se prepričali, da je treba ubrati drugo pot za ustvaritev nekaj zdravega in k'nstrukt vnega. Ukrep notranjega r.-.inirtra. s katerim ic b;lo 'Jk!-njeno iz-dajanje znanega neodvisnega političnega glasila »Revue de Liban«, k: je napadlo vlado ;n jo obdolžilo, da je v zvezi « intrignnti, ki zasledujejo ssme svoje se bične c Ija. i,e dokaz napetosti med nae*o-nahsti in vlado, ki je popoln suženj tujih okupatorjev. Od poletja 1941, ko so se angleške in deg listične čete polastile Sirija ;n Libanona, prevladujejo nered, nasilnost in izkoriš-i- n,e v obeh državah. De Ganile vlada še naprej po metodah prejšnj'h francoskih komisarjev iz ljudske fronte. Francija je podpisala 1. 1939 pog-dbe zi uvedbo novega upravnegva in političnega
sstema, toda izvedba teh pogodb se je vedno odlagala od leta do leta in ken-čno sta se Sirija in Libanon zopet znaeli pod oblastjo vojaštva. Degolistu Catrouxu ni uspel- v dveh letih vzpostaviti položaja iz 1. 1936. ko 90 se pričeli plahi poizkusi sanacije Sirije in Libanona. Ta se je s sv<*-jim šefom de Gaullecm popolnoma zasužnjil Angležem in Američanom ter je njegova glavna skrb samo obvladovanje narodnega pokreta in zatiranje plemenitih in pravičnih stremljenj nacionalistov Država je v hudih gospodarskih težkočah in kriza v prehrani se poostruje. Angleij in Američani skušajo odpraviti nezadovoljstvo nesrečnega prebivalstva s policijskimi ukrepi, svojih obljub pa ne izpolnjujejo. Govorili so o pršiljatvi velike količine žita, toda žito ni pr šlo. Prišli naj bi tudi po?je-deljski stroji, toda tudi teh ni bilo. V Ameriki primanjkuje poljedelskih strojev in tudi ladij ni na razpolago za prevoz.
Madžare'*! if o križarski vsitsi tsroti ^jbvizma
Bu^llinpešt ■., 2 aprila s Velike vre n it€ vere in domovine so v nevarn^ti ie izjo vil v pnstjrskem pifmu katoliški škof v škofiji Vao Vojna p-oti boljševizmu je sve ta vojna Po križarskih vojnah ni bilo S< nobene vojne za t^ko svete in pravične ide je kakor danes škof paziva vse Madžar naj se združijo in tesno sodelujejo s četami. ki se bere proti boljševizmu katei zanika vero in domovjno.
Nemčija dobavlja Bolgariji žito
Sofija, 22 aprila s. Trgovinski mimstei ^aharijev je odpotoval v Ruščuk. kam. i 90 prispeli po Dorav; prvi kontingenti rži iz Nemčije Iz Nemčije bodo poslali v Bolgarijo še nadaljnje količine tega blaga tei zbranega semena n raznih žitaric za kritje potreb bolgarskega prebivalstva v debi red žetvijo
Smrtna kazen za Špekulante v Bolgariji
Sofija, 2. apr. s. Pet špekulantov, med
njimi dva Zida, je sodišče v Sofiji obsodilo na smrt, ker so neupravičeno zaslužili nad milijon levov s tajno prodajo oblačilnih predmetov.
Zmeda v anglosaškem taboru
Lizbona, 2. aprila, s. Londonski nedeljski Ust »People« piše, da so bile v zadnjem času v Angliji številne ljudske manifestacije za d nago fronto. To je uspeh sovjetske propagande, ki skuša na ta način doseči, da se množice angleškega ljudstva spoznajo z zahtevo Rusov po pomoči. Se pred nedavnim časom se je zdelo, da bo druga fronta v nekaj tedn:h postala resničnost. Tedaj je nastala zmeda v severni Afriki, ker tjakaj poslane čete niso imele dosti vojnega izkustva, politični voditelji Francozov pa so se med seboj začeli pobijati. V Washingtonu so med tem delali politiko. Angleška vlada, ki je do glave zadolžena za dobave na podlagi zakona o najemanju in posojevanju, je morala mirno gledati ameriško delovanje in ostati do Američanov obzirna. Ce se je ob tej priliki reklo, da so bili angleški diplomati sličn* starim profesorjem, se lahko reče. da so se ameriški diplomati vedli kot diletanti.
Zažigatni baloni v Švici
Bern, 2. apr. s. Uradno porrčajo, da so našli v kantonu Svito 2 angleška zažigal-na balona tipa »B«. V nekem kraju nedaleč od Lausanne so padle zažigalne steklenice, k' so se očitno odtrgale od aažigal-nih balonov.
Španski tisk o uspehih podnasrnis Osi
Madrid, 3. apr., s. španski Usti navajajo izgube sovražnega bojnega in trgovskega brodovja v mesecu marcu, ki so nastale zaradi delovanja letalskih in pomorskih italijanskih sil v Sredozemlju in na Atlantiku ter opozarjajo na izredno učinkovitost italijanske akcije jn znova poudarjajo življenjski pomen podmorniške vojne. Pod-morniško orožje Osi predstavlja smrtno nevarnost za nasprotnike, ipišejo listi, ki pripominjajo, da se italijansko-nemška podmorniška vojna stalno veča in da bodo pomladni in poletni meseci še bolj povečali njeno učinkovitost. Arzenal novih gradenj Žedinjenih držav in angleški arzenal za popravila ne bosta mogla nikdar niti od daleč doseči primerne proizvodnje, da bi nadomestila izgube trgovskega ladjevja, ki že prekašajo 23 milijonov ton.
Letalsko-pomorskj sotrudnik lista »Alca-zar« piše: Znamenito brodovje svobode, s katerim bi Zedinjene države hotele nevtralizirati uničevalni učinek Osi, je nezadostno, saj je že 542 ladij po 10.000 ton, ki naj bi bile zgrajene v 1. 1942, ostalo samo na papirju, a tudi o nadaljnjih 800 ladjah, napovedanih v 1. 1943, ni boljših vesti, med tem ko gradnja 8 podmornic stalno narašča in postaja tudi taktika osnih podmornic vedno bolj strahotno učinkovita.
Nemški vseučiltščniki na obisku v Budimpešti
Budimpešta, 2. aprila s. Na povabilo narodne zveze vseučiliške madžarske mladine. je prišla v BudimDešto delegacija nenv ških vseučiliščnikov pod vodstvom dr. Gustava Schella, šefa Hitlerjeve vseučiliške mladine in okrožnega vodje <z Salzburga. Nemška delegacija se bo nekaj dna mudila na Madžarskem in si ogledala ustanove univerze v Budimpešti.
Izpopolnitev nemškega
Berlin, 3. apr., s. V smislu sklepov ministrskega sveta, ki se je sestal na seji 9. marca 1943 pod predsedstvom maršala Goringa, je bil objavljen zakon, ki določa popolnejšo zaščito zakona, družine in materinstva. Novi zakon izpolnjuje nekatere vrzeli v veljavnem nemškem družinskem pravu in je postrožil nekatere določbe glede na sedanje vojno stanje.

Naročite se na DOBRE KNJIGE!
Obiski Visokega komisarja v zdravstvenih ustanovah
Zanima! se Je podrobna za vsa zdravstvena vprašanja In
obljubil potrebno pomoč
Ljubljana, 3. aprila.
Včeraj zjutraj je Visoki komisar v vladni palači sprejel direktorja ženske bolnišnice profesorja dr. Alojza Zalokarja in ekonoma g. Poša. Navzoči so bili šef tehnične službe Visokega komisarijata inž. Fa-rina pokrajinski zdravnik dr. Balistrer: in nadzcrnik javnih bolnišnic dr. Ferran.
Direktor prof dr. Zalokar je porcčal o delovanju bolnišnice. Poročilo se je nanašalo na spopolnitev bolnišnice zlasti porodniškega vddelka in službe gojenk ba-biške šole glede na ustne odločbe Visokega komisarja ob priliki njegovega obiska v bolnišn ci.
Eksc. Grazioh se je podrobno razgovar-jal o predloženih vprašanjih in odredil, naj se takoj sestavijo tehnični in finančni načrti za potrebna dela.
Direktor se je Ekscelenci zahvalil za njegovo visoko in takojšnjo zanimanje.
Davi si je ogledal Eksc. Visoki komisar ljubljanske zdravstvene ustanove, pose al pa je tudi razstavo Saše šantla v Jakopičevem paviljonu.
V	bolnici za duševne bolezni
na KMelJevem
Ob pol 9 dopoldne je prispel Eksc. Visoki komisar v spremstvu Kvestorja Ra-vellija, majorja Baronija ter drugih dostojanstvenikov v poslopje bolnišnice za duševne bolezni na Kodeljevem. Oo vhodu so visokega gosta pričakovali direktor umobolnice dr. Gerlovič, pokrajinski zdravnik dr. Balistreri, primarij dr. Kamin, nadzornik dr. Ferari ter zdravniki zavoda. Direktor bolnice za duševne bolezni dr. Gerlovič je pozdravil Visokega komisarja ter se mu zahvalil za obisk zavoda, v katerem prebivajo najnesrečnejši ljudje. Opozoril ga je na zdravstveno humanitarno delo umobolnice ter orisal glavne probleme zdravstvene službe. Visoki komisar si je ogledal najprej pisarniške prostore, nato pa oddelke, v katerih žive bolniki. V vsem poslopju prebiva 370 bolnikov. V enem krilu stavbe so moški oddelki, v drugem pa ženski. Visoki komisar si je dodobra ogledal v prostorni stavbi bolniške sobe, pa tudi vse gospodarske objekte. Na prostranem dvorišču je velika kuhinja, poleg nje pa skladišče zavoda. Za kapelico, kjer so postavljene mize, ob katerih obedujejo bolniki poleti pod milim nebom, je Visoki komisar podaril 5000 Lir. Ob gospodarskih objeKtih so tudi širni vrtovi. Elcsc. Visoki komisar se je dodobra zanimal o stanju vseh poslopij in o možnosti razširitve. Direktor dr. Gerlovič je poolal točno sliko o stanju zavoda ter zaprosil Visokega komisarja, da bd poskrbel, da se nekatere pomankljivosti urede. Visoki komisar je obljubil, da bo vse storil, da bo v tem zavodu vse na svojem mestu ter ne bo primanjkovalo ničesar.
V	umobolnici na SMenca
Odtod se je Visoki, komisar podal v spremstvu primaiija dr. Gerloviča v poslopje Umobolnice na Studencu, kamor je prispel ob pol 10 dopoldne. Tu ga je sprejel šef-zdravnik dr. Vončina, ki mu je skupno z direktorjem umobolnice dr. Ger-lovičem razkazal vse objekte zavoda na Studencu. Visoki komisar si je ogledal najprej upravna poslopja, zatem pa se je podal preko prostranega zemljiišča proti Fužinami. Na parceli, ki meri okoli 50 ha so nameščena gospodarska poslopja, nadalje hlevi za govejo živino. Na Studencu je je tudi vzorna svinjereja, poleg tega gojijo v velikem številu perutnino v vzorno urejenem kokošnjaku. Tu so tudi veliki vrtovi, katerih pridelek deloma krije potrebe zavoda. Povrtnine pa pridelajo toliko,
da je ni treba nakupovati.
Zatem si je Visoki komisar ogledal objekte, v katerih prebiva 473 boki kov, med njimj 242 žensk in 231 moških. Zavod lahko sprejme pod svojo streho 500 bolnik, v. Bolniški objekti sestoje iz štir-h starih poslopij in dveh novih. Nova objekta sta zgrajena najmoderneje jn so se pri tem po-služili grad telji vseh pridobitev in izkj-šenj na področju grajenja zdravstvenih zavodov za umobolne. V širnih in svetlih sobah prebivajo lažje bolni, težje bolni imajo pa svoje sobe. V poslopju so tudi vzorno urejene kopalnice in stranišča. Seveda so pa tudi v vsakem nadstropju ambulan-ce. Visoki komisar si je z največjim zanimanjem c gledal prostore umobolnice in se podrobno zanimal za želje gospoda direktorja ter še enkrat obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da se dobavi ves material, ki ga potrebuje ta zdravstveni zavod. Pred Cdhodom je dejal, da bo sklical sestanek vodstva zavoda ter zdravnikov umobolnice, ki mu bodo ob tej priliki točno navedli vse potrebe zavoda ter se bodo zatem lahko vsa pereča vprašanja čim uspešneje rešila.
V	zavodu za zdravstveno zaščita mater in otrok
Ko si je dodobra ogledal vse objekte umobolnice na Studencu, se je odpeljal Vi-
soki komisar preti mestu, kjer je obiskal
Odsek za zdravstveno zaščito mater dojenčkov in otrok. Visokega komisarja s* a sprejela direktor Higijenskega zaveda dr. Ivo Pire, ter šefinja zavoda ga. dr. Tavčarjeva. V čakaln ci se je Visoki komisar razgovarjal z materami, čakajočimi z otroci na sprejem pri zdravniku, ki jih skrbno pouči o neg: njih malčkov. V pritličju si je ogledal Visoki komisar ambulanto, laboratorij, kuhinjo za pripravljanje mlečnih jedi in sobe, v kater h so prebivali otroci. V prvem nadstropju so sobe. v katerih prebivajo pod skrbnim nadz r-stvom negovalk dojenčki. Tu je vse v v.j-večjj čistoči, otroške posteljice so med seboj ločene s steklenimi stenami. Visok k misar jc obiskal v predavalnici šole otro-šk h negovalk slušateljice kj so bile pravkar pri pouku. V tej zdravstveni ustanovi, kjer lahko prebiva 50 otrok, je vse v/"največjem redu. Visoki komisar si je z največjim zanimanjem ogledal vse prostore, predvsem pa ga je zanimala prehrana malčkov. G spa dr. Tavčarjeva mu je ob-razlož la, katera hrana je otrokcym potrebna in kolikšni obroki zadostujejo. Ker morajo imeti ctroci tečno hrano, je Visoki komisar obljubil, da. bo poskrbel »a zvišanje predvsem obrokov sladkorja, mleka, riža in riževe moke. Ukrenil bo tudi vse potrebno, da se dobavijo zdravila.
V Dešjem dstmu
Odtod je krenil Visoki komisar v Pokrajinski dečji dom v Streliški ulici, kjer ga je sprejel ravnatelj zavoda g. Beguš, nakar se je po dal v njegovem spremstvu v poslopje Dečjega doma. Visokega g«-sta so malčki prisrčno pozdravili, mala Nada pa mu je poklonila v dar šopek nageljev. Viscki komisar se je dolgo časa zadržal med malčki, ki so mu zapeli nekatere pesmi. Visokj komisar je razdelil otrokom tudi darila, katerih se je mladina zelo razveselila. Kakor v vseh drugih zdravstvenih zavodih, se je tudi tu zanimal predvsem o kakovosti hrane, ogledal si je kuhinjo in poskusil pripravljena jed la. Medtem je bil razdeljen 35 otrokom, gojencem Pokr. dečjega doma obed ;n se je Visoki komisar še nekai časa zadržal med mladino v jedilnci. Kak;r pri vseh ostalih današnjih obiskih tako je tudi pred svojim odhodom podaril V;soki komisar svoj denarni prispevek 5000 Lir za najnujnejše potrebe Dečjega doma.
Na razstavi slik S ase šasatla
Nat- se je podal Visoki komisar v Ja-kop čev paviljon, kjer je posetil razstavo šaše šantla. Pri Jakopičevem paviljonu sta ga sprejela predsednik Narodne gali-r:ej dr. Windis?cher jn slikar šaša šantel. Visoki kemisar si je z največjim zanimanjem ogledoval razstavljena dela, umetnik šaša šantel pa mu ie tolmačil svoje slike. Na razstavi se je V is: ki komisar zadržal
precej časa. slike so mu zelo ueajale in ie nekatere tudi kupil. Ko si je Visoki komisar dodobra ogledal razstavljene umetnine, se je poslovil od ra zstavl jalca in predsednika Narodne galerije dr. VVindischer-ja. S tem -^e Visoki komisar zaključil današnje obiske.
organizacij bivših jugoclov. vojnih invalidov
Ker je sedanji odposlanec za nadzorstvo organizacij bivših jugoslovanskih vojnih invalidov podpolkovnik Josip Bramo zapustil svoje služ> beno mesto v Ljubljanski pokrajini, je imenoval Visoki komisar za nadzornika organizacij bivših jugoslovanskih vojnih invalidov podpolkovnika Alojza Seracchiolija.
Ta odločba je bila objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Pošiljanje paketov internirancem
Tiskovni urad Visokega Komisarijata objavlja:
Enako takor Je bilo Izvedeno za civilne oiternirance v vojaških taboriščih, tako je od 8. tega meseca dovoljeno pošiljanje mesečnega paketa z živili v teži 5 kg in mesečnega paketa z oblačili v teži 5 kg, z lz-Ključitvtjo monopolnih predmetov, Slovencem, ki jih je konfinirala ali internirala Kr. Kvestura ali ki se nahajajo v zaporih ali kaznilnicah v notranjosti Kraljevine.
Avtonomni odsek italijanskega Rdečega križa v Ljubljani prevzema in odpošJja pakete na enak način, ki je predpisan za vojne ujetnike za mesto Ljubljana, krajevne sekcije Rdečega križa pa sprejema^ jo pakete v ostalih krajih pokrajine.
Gospodarstvo
Izgledi za pridobivanje nafte v Italiji
področje za
Zaplemba imovine upornika Konjarja Antona
Visoki konrsar za Ljubljansko pokrajino je gicde na predlog Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini upoštevajoč da je bil Konjar Anton pok Albina, bi« vajoč v Ljubljani, s sodbo Vojaškega vojnega sodišča Višjega poveljstva oboroženih sil »Slo-venia-Dalmazia«. oddelka v Ljubljani, z dne 21 januarja 1943-XXI obsojen zaradi udeležbe pri prevratni združbi na 5 let ječe 8 pnpadki. z vsemi zakonitimi posledicami, upoštevajoč da je po preiskavi, opravljeni po členu 6 naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 šteti Ko* njarja Antona za upornika po členu 2. št. 3.. črki d) in da je torej njegova imovina zaplen-Ijiva odločil:
Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornika Konjarja Antona pok Albina in pok Sporerz Ivane, roj 9 decembra 1901 v Motniku biv v Ljubljani cesta V Emanuela št 17, v prid Zavoda za upravljanje likvidacijo in dodeljevanje imovine zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Poziva jo se po čl. 7 in v izogib kazenskih odredb po čl. 8 naredbe z dne 6 novembra 1942-XXI št 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in do!žn;ki Konjarja Antona, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljana, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7-II. stvari, ki jih imajo in dolgove, katere mu dolguiejo s prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati.
Ta odločba je bila objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino 3. aprila 1943 XXI.
Bodoči razvoj kočevskega okoliša
Kočevje, 1. aprila.
Kočevsko področje, kjer so do nedavna bivali tujeroden nemškega občevalnega jezika, ki so se vrnili v Nemčijo, si po odhodu pretežne večine prejšnjega prebivalstva še ni moglo gospodarsko epomoči, ker manjka na opuščenem ozemlju pridnih in delavnih rok, vendar pa je gotovo, da je temu v industrijskem in kmetijskem oziru tako važnemu delu naše pokrajine nedvomno določena še lepa bodočnost.
Kakor znano, je vso imovino izseljenih Nemcev pokupila družba »Emona«, ki si je postavila nalogo, da uredi opuščena zemljišča, da privede kočevski okoliš zopet v sklop rednega gospodarskega življenja in da svobodna zemljišča odda državljanom naše pokrajine. Ta velikopotezni načrt se ni dal tako naglo izvesti, kakor je bil sicer namen družbe, vendar je dela že precej izvršenega bodisi v mestu bodisi v okolici, kjer je posebni način dajanja zemljišč v zakup po ugodnih pogojih omogočil obnovo kmetijstva.
Družba »Emona« je sedaj začela prodajati hiše in zemljišča na Kočevskem. Tako je domačim varčevalcem po njihovi denarni moči dana možnost za nakup mestnih ali kmetskih hiš, starih ali novih, večjih ali manjših, stanovanjskih ali poslovnih, dalje kmetskih posestev ali posameznih parcel. Skratka, omogočeno je vsakomur, da si v mejah lastnih možnosti kupi pri družbi »Emoni«, kar smatra zase kot naj-prikladnejše.
Važna je tudi okoliščina, da so pogodbe z družbo »Emono« na temelju naredbe Visokega komisarja proste vseh pristojbin za prenos in prepis v zemljiški knjigi. Kupci nimajo nikakih drugih izdatkov razen kupnine.
Tudi prebivalci Ljubljane se lahko po-služijo te ugodne prilike, kajti družba »Emona« je pripravljena skrbeti za upravljanje kupljene nepremičnine, tako da kupcem ni treba prihajati pogosto na lice mesta.	_
S P O R T
Pred pričetkom fašistične dobe so v Italiji zelo zanemarjali geološka raziskovanja, ki 8o bila v pravem pomenu besede površna, saj so se nanašala zgolj na površino. Temeljitih raziskovanj v glob:no ni bilo in tudi nj bilo izkušenih strokovnjakov, še manj pa potrebnih sredstev. V prejšnjem desetletju pa se je pričelo sistematično delo za raziskovanje zemeljskih plasti in kmalu so bila odkrita prva obsežna ležišča zemeljskega plina na severnem pobočju Apeninskega pogorja zlasti v pokrajin: Parma in Piacenza. Poldr-žavna družba AGIP (Azienda Petroli Ita-liana), ki je bila ustanovljena leta 1926., je pričela že leta 1936. izkoriščati odkrita ležišča zemeljskega pl:na. V nadaljnjih raziskovanjih so odkrili nova nahajališča zemeljskega plina pri Pisi in pri Grossetu v Toscani, pozneje pa tudi v Abruzzih. Vzporedno so pričeli intenzivneje izkoriščati že prej znana nahajališča zemeljskega plina na Siciliji, končno pa so tudi v Calabriji in Lukaniji odkrili taka nahajališča, ki so verjetno novezana s s'cilski-mi nahajališči. Raziskovati bo treba še ostala področja Italije predvsem Umbrijo, Lazijo in Campanijo.
Strokovnjaki so že danes prepričani, da bodo tudi v teh pokrajinah odkrili nahajališča plina in da so vsa ta nahajališča plina predznak velikih med seboj povezanih lež;šč mineralnega olja. ki še čakajo od-kritia. Brez dvoma so tud? nahaiališča plina in mineralnega olja v Albaniji povezana z ležišči plina ob Apervnskem pogorju. Po izkušnjah v drug'h delih sveta so nahajališča plina vedno zanesljivo znomenie. da se v veču globini nahaja tudj mineralno olie. Treba bo vrtati boli v globino in ta okolnost .ie doslej preprečila, da n:so bila odkrita W?ča mineralnp^s olja v Ttalii; sami. N1 torei neupravičena napoved italijanskih geologov, da bo v TtaVji
sčasom odkrito najvažnejše pridobivanje nafte.
Dotlej so na razpolago bogati izvori zemeljskega plina, kj v marsikaterem pogledu nadomešča mineralno olje. Zemeljski plin. ki se pridobiva v Italiji, je skoraj čisti metan z brezpomembnim dodatkom negorljivih plinov (vodikovega dvokisa in dušika). Metan pa je le najenostavnejša spojina iz skupine ogljikovih vodikov (spojin ogljika z vodikom), k; vsebuje en atom ogljika in 4 atome vodika in je torej v bližnjem sorodstvu z bencinom in ostalimi mineralnimi olji. Ker je italijanski zemeljski plin. kakor rečeno, skoraj čisti metan, se lahko brez predhodnega čiščenja uporablja za pogon namesto bencina. Ta način uporabe se je pričel že leta 1936 Danes je v Italiji v obratu več desettisoč motornih voz:l. ki vozijo z zemeljskim plinom. V 52 italijanskih mestih ie že urejena prodaja zemeljskega plina za polne-nje plinskih bomb. Ta plin se prodaja po prav n'zk; ceni.
Potrošnja zemeljskega plina Je v zadnji letih ogromno narasla in se bo še bolj povečala, zlasti po dograditvi velikih cevovodov za plin. Nedavno je bil stavljen v obrat prvi veliki cevovod iz pokrajine Piacenza do M:lana. kjer se troši zemeljski Dlin v velikih količinah, posebno v industriji. V Piaoenzi °o vrhu tega ustanovili strokovno šolo za vrtanje sond, kjer dobe izobrazbo strokovni mojstri za vrtanje. Ta izobrazba je docela brezplačna, ka iti v bodoče je pričakovati, da bo potreba r>o takih strokovnjakih ;?~cdno narasla. Navz1;c narasli potrošnji z^rnoliske-ea plina so možnost-' za nadalinjii razvoj še neprecenliiv. Potreba po taVh strokovni delovn:h močeh pa se bo še povečala. ko bodo nrireli vrtati sonde do pri-čpkovanih lež'šč olja.
Hladilnik najmodernejše Izdelave
Lir 3450.—
je S. A. F. F. A. hladilnik
Izdelan je po najnovejšem principu moderne iznajdbe tako, da je v notra njosti omogočeno stalno kroženje mrzlega zraka. — Ogled in informacije
so neobvezne.
EVEBEST, LJUBLJANA, PMEŠEENOVA 44
Današnji spored dsnta
Nogomet popoldne na igriščih Ljubljane in Hermesa, table - tenis ves dan pri Mikliču
Mnogo podrobnega o tem, kar bo danes novega v športu doma, smo zapisali že včeraj in zato bomo danes nekolike krajši »n bolj ali manj samo strogo informativni.
Kdor ie včeraj zamudil otvoritev t^blp-te-niškega turnirja v Mikličevi dvorani, bo danes lahke še prišel na račun, kajti disciplin je za slovo na sporedu dovolj in be;a žogica bo v obratu ves dan od 8 zjutraj da lje. Igrali bodo na štirih mizah naenkrat prostor za gledalce bo skrbno pripravljan na turnirju pa bodo še enkrat zbrani vs znani (Bogataj. Bradeško, Strojnik Romar in kako so še vse njihova imena) in nežna ni mojstri v tej stroki, tako da bo odigranih marsikaj dobrih partij. Vstopnina ie propagandno nizka in zato stopite tja med naše png-pongarja.
Prijatelji nogometne igre pridejo na vrsto v pcpoldanskih urah, toda kmalu po obedu. Ob 14 odnosno 14.15 boste dve pred-tekmi ob 15.30 pa obe glavni prireditvi -toda žal na dveh igriščih ob istem času.
Igrišče Ljubljane bo sprejelo oba kandidata za vstop v I. divizijo, m štvo Dopoia-vora iz tobačne tovarne in Mladike Kako in kaj je bilo ž nj:ma dozdaj, «no že pisali kako in kaj bo ž njima odslej, to bo lfhko vsak videl sam v današnjem dvoboju, ki je za oba prizadeta več kakor samo prestižnega pomena. Idealni športniki spremenijo lahko majhne cilje v velike in v tem znamenju bo današnja kvalifikacijska tekma za uvrstitev med štiri elitna moštva Ljubi ja n,? lahko lepa in napeta kaker morda že dolgo ni bila nobena Ce bo...? V predtekmi igrata Vič in Korotan
Stadion Hermesa ob gorenjski železnic bo pr zorišče revanžne prijateljske tekme med Hermesom in Marsom. Trditev o re-vanži je vrgel v svet Mars, ki je pred 14 dnevi gostoval na istem prostoru in si dal naložiti šest golov, sam pa je vsega spra-val v mrežo samo dva. Hermežanj so se takrat upravičeno udarjal j na prsa. češ rni smo prvi za Ljubljano, in to je pognalo kri v glavo Doberletu in tovarišem. Danes popoldne b:do obračunali to stvar in — kolikor poznamo oboje — pri tem ne boeio štedili noben h sil. Oba bi rada s poravnanim. računi začela prvenstveno tekmovanje; toda ta rešitev na terenu ni tako lahka kakor na papirju Zate bo Igra brez dvema imela skoraj prvenstveno obeležje Za predigro bosta poskrbeli rezervi obeh glavn h moštev
še dve tekmi v Šiški. SK 2abjak Je povabil za danes v goste tobačno tovarno Tekma bo na stadionu Hermesa oh 10. Mel tekmo bodo tudi praktični izpiti za sodnike. Ob 11 nastopita mladina Zabjaka in Hermesa.
To je današnji spored v dveh besadah,
Maksimalne cene za stavbni in mizarski les
Smatrajoč za umestno, da se določijo posebni pribitki in odbitki za nadrobno prodajo določenih vrst stavbnega in mizarskega lesa, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino po zaslišanju odbora za les pri Pokrajinskem korporacijskem svetu, ustanovljenega z naredbo o proizvodnji, in razdeljevanju tehničnega lesa z j dne 25. marca 1942-XX.. izdaj naredbo za j dopolnitev naredbe o maksimalnih cenah j za stavbeni in m zarski les. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« 3. t m. in je na dan objave stopila v veljavo.
Členu 2. naredbe z dne 26. junija 1942-XX. o maksimalnih cenah za stavbeni in mizarski les se doda tale odstavek?
Za nadrobno prodajo smrekovega in je-lovega žaganega lesa dobre kakovosti za posebno uporabo po spodaj navedenih vrstah se znotraj pokrajine določajo naslednji pribitkj oziroma odbitki: Dolžina 4 m. širina od 8 cm navzgor, debelina 10 do 60 mm: tržna vrsta I. pr bltek 25% na temeljno ceno; tržna vrsta II. pribtek 10" n na temeljno ceno: tržna vrsta III. odbitek 8% od temeljne cene; oporečno blago odbitek 15°/o.
Tako pri prodaji na debelo kakor tudi pri prodaji na drobno se odmerja, če bi bilo treba uporabljati po prednjem odstavku ali po prrdo'sih členov 1. in 2. naredbe z dne 26. junija 1942-XX. več oribMkov alj odbitkov, znesek vsnf<e?a pribitkn ali odbitka po temeljni ceni kakovosti »monte«.
Gospodarske vesti
=r K ustanovitvi Centralnega zavoda za banke v Ita'iiL Pretekli teden smo poročali, da je bil ustanovljen z glavnico 50 milijonov lir Centralni zavod za banke ,r Italiji, čigar delnice je vpisalo 143 banč njh zavodov. Sedaj poročajo 'z Rima še nekaj podrobnosti o nalogah tega zavoda Zavod je bil ustanovljen s sedežem v Rimu pod nazivom slstituto Centrale delle Banche e Bnnchieri«. Delnice se lahko glasijo le na banke n bančne tvrdk" Družba je bila ustanovljena zaenkrat do leta 196o Po statutih je namen družbe pospeševati in olaišatl delovanje bank ln bankirjev ter koordinirati njihovo poslovanje. Prevze mati jamstva za 'članjer.e banke nasproti državi in javnim -orporacijam, vršiti posle v Javnem interesu in za skupno korist včlanjenih bank in se udejstvovati na gospodarskem. finančnem tn bančno tehničnem področju ter izdajati strokovno in propagandno literaturo. Končno je namen zaveda izvrševati finančne operacije za skupni račun vVS zavodov. Nt pa družba
pooblaščena sprejemati hranilne vloge v kakršni kolj obliki.
= Novi specialni vagoni. Italijanske državne železnice so te dni stavile v promet nove velike specialne vagone z osmimi osmi, ki služijo za prevoz celih ladijskih strojev in tudi manjših ladij. Nosilnost teh vagonov znaša 120 ton.
= Italijansko-slovaška trgovinska pogajanja. Te dnj so se v Bratislavi priče-a italijansko-tslovažka gospodarska pogajanja, ki se v glavnem nanašajo na nove kontingente za tekoče let:. Blagovni promet med obema državam se je lani znatno povečal. Slovaški izvoz v Italijo se je dvignil od pre.šnjih 2-30 na 437 milijonov Ks, slovaški uvoz iz Italije pa se je p večal cd 288 na 417 m'1 jenov Ks. Za letošnje leto so predvidene še večje dobave italijanskih tekstilnih izdelkov in polizdelkov v Slovaško ter si vaškega lesa in oglja v Italijo. Kakor pri slovaških pogajanjih z Runnu-nijo in Madžarsko, je treba premostiti razlike v splošnem nivoju cen v obeh državah. že pri lansk h pogajanjih v Rimu in Milanu ie b lo v srediSču razgov: rov vprašanje stabilizacije cen za blago medsebojnega prometa.
= Žrebanje obligacij 6*/« cblijrac^kega posojila mestne občine ljubljanske. Dre 15. marca t. 1. je bilo XXX. žrebanje obligacij 6% obligacijskega, iradbenega in investicijskega posojila mastne obč ne liub-'janske Izžrebane obligacije so objavliene v »Službenem listu« z dne 3. t. m. in so plačljive dne 15. sentembra t. 1. pri mestni blagajni v Ljubljani.
= Likvidacija. Zadružna hranilnica zadruga z o. i. v Ljubliami objavlja po 5 67. zakona o eo~podarskih zadrugah, da se je razdružila in prešla 28. marca 1 1. v likvidacijo. Hkrati se pozivajo upniki, da_ prijavijo svoje terjatve v šest'h mesecih od dneva obiove v »Sbjžbenem listu«.
— Uvedba nemškega davčnega «■ istima v češko-moravskem protoktoratu. Iz Prage poročajo, da je te dni izšla naredba, s katero se uvajajo nemški predpisi tudi za pobiranje dohodnine, uslužbenskega Tn družbenega davka, tako da bodo davčni predpisi v protektoratu docela prTagodeni nemškemu sistemu. Na ostalih finančnih področjih so bile nemške pravne norme uvedene že prej. Tako so bili 1. oktobra 1940 v zvezi z ukinitvijo carinske mete uvedeni nemški predpisi glede prometnega davka, ki so prinesli tudi ukinjenje luksuz_ nega davka. Z istim dnem eo bili prilagojeni nemškim predpisom tudi predpisi o trošarinskih davkih in so bili pri tem ukinjeni nekateri monopoli. Leta 1942 so po nemškem vzorcu uvedli prevozni davek in avtomobilski davek, s 1. januarjem t. 1. pa je bil uveden preme>ženjskl davek.
Pridelovanje buč je zelo koristno
Naša glavna skrb naj bo, da gospodarstvo usmerimo tako, da bomo po možnosti primanjkljaj zmanjšali. To bomo v precejš-nj' meri dosegli s sajenjem sončnic in buč. — Danes je s praktičn mi poizkusi dokazano, da je proizvodnja rastlinskih maščob bolj gospodarska kakor pa živalskih, kajti na enem hektarju. posejanem z oljnim: rastlinami, pridelamo najmanj šestkrat toliko olja kakor pa ž valskih masti, ki bi jih dala živina, krmljena s krmo, nridclanc na isti površini Zato je razumljivo, da so po vseh naprednih evropsk h deželah povečali površine, zasejane z oljnimi rastlinami.
Poizkusi s pridelovanjem sončnic v večjem obsegu so se pri nas lansko leto dobro obnesli in bo treba s.ajenje senčne v krajih, ki prihajajo za to v po štev, še bolj razširiti. Da» nes se pa bomo podrobneje bavili z bučami.
Buča v naših krajih ni nova rastlina vendar pa jo edino na Štajerskem v zadnjih desetletjih pridelujejo tudi zato. da dobivajo bučne peške za izdelavo olja. V naši pokrajini sajenje buč v ta namen ni bilo znano in so lih kmetje trgali več noma že pred dozorenjem za krmo živini, zlasti prašičem. Ce upoštevamo, kar smo gori navedli glede donosnosti oljnatih rastlin, je jasno, da moramo tudi pridelovanju buč posvetiti vso svojo pozornost
Buč seveda ne moremo pridelovati v neome» jenih količinah, kajti računati je treba s tem. koliko jih lahko pokrmimo živini ki ji zelo prijajo (bučno meso je mogoče v večj;h množinah rabiti tudi v druge namene, o čemer pa sedaj ne bomo govorili; omen mo nai le. da se dado iz buč na več načinov pripraviti zelo
_______ ^________ckusne jedi. torej so važne tudi za neposredno
je pa 'sestavljen* tako, da je treba izbjpati. i človekovo prehrano). Buče sc drže pri seda=
njem načinu shranjevanja približne tri mesece;
za pridelek količine buč, ki bi jo brez pretiravanja lahko pokrmili v tem času. bi b:lo potrebno zasaditi približno štiri odstotke naših njiv. To je razmeroma zelo malo če upošto-vamo, da zasade nekatere kmetije na Štajerskem z bučami tudi do devet odstotkov njiv.
Pridelek buč računamo okroglo 50.000 kg na hektar prj čisti kulturi, to se pravi, kadar pridelujemo na dotičnem prostoru Simo buče. ▼ debrih letih pa doseže ta pridelek tudi dc 120 tisoč k legramov. Semena dcb:mo do 2.7 e/'o računano od buč. torej bi bil pridelek bučnih pešk pri zasaditvi navedene površ ne tako velik. da bi kril znaten del primanjkljaja maščob, kajti bučne peške dado 25 %> olja. pa tudi več. kakršne pač so.
Seveda se kar od danes na jutri pridelovanje buč ne da tako razširiti, že zato. ker je treba najti primerno vrsto, ki bi v naših krajih dobro zorela in dala na o-lju čim bogatejše seme, toda v nekaj letih se pa lahko gornji površini zelo približamo.
Za sedaj bo najbolje ostati pri naši navadni buči (luščinarki). ki daje razmeroma največ olja. četudi bi kdo mislil, da je bolj priporočljivo saditi tako imenovano golico to ie ono podvrsto navadne buče. ki ima seme skoraj brez luščine. Golica 'ma sama po sebi sicer nekaj več olja. zato pa da navadna buča večji odstotek semena. Pri solici ie pridelek olja vsaj za eno osmino manjši kakor pri navadni buči. tropin pa dob mc več kakor polovico manj
O samem gojenju buč pa kaj več prihodnjič. Za danes še samo pripominjamo da se bučno seme in navodila za gojenje buč dobijo pri tvrdki Frovat & Komp., tvomlci olja. Ljubljana.
Neme priče ljubljanske preteklosti:
Mestni tm
Mogočno poslopje na Mestnem trgu št. 10, ki se more kosati glede ve!ikosti m obsega z že op sano hišo št. 8 na tem trgu, ima zadaj tri trakte, ki prikazujejo v celotni obl ki pod:bnost kakemu gradiču V poslopje se hodi s trga skozi Kamniten starinski portal, nad katerim je balkon /. železno. umetniško izdelano ograjo, v dolgo in dokaj široko vežo s po navadi mično in pr* kupi ji vo opremljenimi izložbami oo plateh. Nad vrati, držcčimi iz veže na dvorišče, se vidi grb, s kakršnim se je smela ponašati rodbina Wa(t)i von
Wa(t)zeHber2.
»D m-či orijatelj« Ima v letn,ku 1931. članek ^Naj^rejSa hiša na Mestnem trgu« v katere^ čitamo sledeče:
»Pročelje trjm/dstropne hiše, ki se je v teku stoletij praV naglo menjala, je bilo vseskozi baročno, poseben znak baročnos") dajal po vsej širili pročelja tekoči baročni balkon, ld sc JO ohranil do danes samo v srednjem delu fc.ad portalom. Baročni so bili tudi omamiti pod okni in nad okni, prav tako tudi IiAine med njimi.
Po našem mnenju oo t! baročni ornamenti oliranjeni, vsaj v svoji glavni koncepciji, še danes in kažejo veliko umetniško vrednost. Mnoge finejše, čisto figurativne linije teh ornamentov bi mogle človeka zavesti k mišljenju, da je v poznejših časih baročno jedro ornamentov doživelo zelo pDsrečene izpremembe v smislu elegant-nejšega rokoko sloga. Posebne vrednosti Je pri hiši notranje štirikotno dvorišče. Na vzhodni in severni strani se da še navzlic adaptacijam dobro slediti stebrovje križnih hodnikov, ki so se neokrnjeni ohranili na zapadni jn južni strani. Ti križni hodniki se odlikujejo po vitkosti stebrov in harmonični razporeditvi obokov, največja njih odlika pa je vsekakor zapadn«, t. j. pro-čelna stran, kjer je prostor med posamez-n mi stebri do balustradne višine v L in II. nadstropju izpolnjen z vitkimi pilastri. Te vrste pilastri vnašajo v arhitektonsko solidnost in enakomernont obilo življenja in elegance. Zato bi smeli trditi, da so ti križni hodniki noprimerno lepši in popolnejši izraz renesanse na Slovenskem kakor pa hodniki v znanem gradu Auerspergov v Soteski na Dolenjskem.«
Srečna lastnika lepega in razsežnega poslopja. obenem v vsakem oziru izvrstno uporabljivega, sta dandanes gospoda Ska-berneta — Avgust in Milan — imetnika firme A. & E. Skabernš odnosno trgovine z manufakturnim blagom, ld sta jo ustanovila leta 1883. brata Skabarneta — Avgust in Edvard. Poslopje je v več pogledih posebne važne sti in zato pač vredno, da se pomudimo pri njem nekoliko bolj.
Med leti 1545. do 1585. je bilo poslopje lr.5>t uglc-lnega meščana Lenarta Hrena (Chioena), pccneje pa (do leta 1612., a po Robidovih zapiskih le do 1606.) njegovih pravn!h dedičev. Najbrže velja lahko tudi za rojstno hišo znamenitega ljubljanskega i . 2c--'':ofa Tomaža Hrena. Zategadelj naj 5; 'o priobčene o ob ah Hrenih na tem mestu nekatere zanimivosti, povzete deloma i/. Letopisa Slovenske matice za leto 187S. in dr. Jožefa Grudna Zgodovine slovenskega naroda, teda z marsičim izpopolnjene toliko, kolikor je za lažje in boi.lšs razumevanje te ali one reči nujno potrebno.
Lenart Hren, v Ljubljani mestni svetnik, v letih 1563. .n 1566. štiri in dvajseti njen ž>-	član >f.?lnih stanov i. dr., ie bd
privrženec protestantske vere, v katero je prestopil, ker so mu ugajali nauki Pri-moža 'liubarja. Kot odločen branilec pro_ tostoetstva je šel leta 1565. s poslanstvom m.-.-f-iisk h stanov na dvor v Gradec doH,*oli,T. bi se smel v domovino vrniti pregnani Trubar. On ni bil samo .titcii gospodar £u. . " na Savi pri gorenjskih Jesenicah. Po-je bil z Uršulo ajtniliovo, sestro du-•'-::oga vseučil skega profesorja Gašper. .-itnifca. Zakoncema se je bil rodil dn-» 33. novembra 1860 sin, ki so ga krstili 1Xt. -.r, .a. i-Io je Lenart leta 1568. umrl, sc je jel brigati za nečaka in zlasti nje-- v ■ jc. ;,o:injveč ujec. Tomaž ni ostal dclgo doma v očetni hiši, zakaj že koi dt; '.-LU-tnik je bil gojenec benediktinskega samostana v Ačmontu na Gorenjem štajerskem, torej v strogo pravokatcl škem zavodu. Ko mu je bilo že precej let, ie (1536) smrtno nevarno obolel za vročinsko r rzlico. In to se mu je pripetilo ravno cb namerjanem odhcdu na neko italijansko vseučil šče. da bi se učil tam pravo-znanstva. ker se je hotel pobrigati pozneje za državno službo. V hudi stiski za življenje se je zaobljubil, postati katolišk« duhovnik, ako mu Bog podei] ijubu zdrav, je in ga ohrani. Ozdravel ■•e in tudi res z. polnil storjeno obljubo, še isto icto je odšel v Gradec študirat bogoslovje, čez dve let: (1588) je bi! že v Sekovi posvečen v rnašnika in ne dolgo zatem 'še v isterr letu) določen za ljubljanskega kanonike1 namesto Primoža Trubarja s pogojem, da mora prdjgati v ljubljanski stolnici Di>e 18 oktobra 1587 je imen. val nadvojvoda Ferdinand, vladar v notranji 4 vst. "ji, Hr-% na na priporočilo umirajočega Krezoškofa Janeza Tavčarja za le-tega nasledniki. Ker pa je izdal papež Klemen Viti. (15^2 —1605, poprej Ippolito Aldohrar^ini), pt>-trdilno pismo glede imenoma.ru šeic konob
meseca julija leta 1599., za+o je mogei hiti
posvečen Hran za škofa stoprav dne 12 septembra, in sicer v Gradcu. Za njegovega škofovanja se je katoljčanstvo pri nat» sila utrdlo. Hren je umrl dne 10. februarja 1630 v Gornjem gradu, kjer pričakuje tudi vstajenja.
Za Hrenovimi so posedovali hišo do leta 1838: najpoprej menda rodbina VVaz p!. VVazenberg — Peter, a za njim Silvester (suknjar) jn samo ob sebi umevno tudi obeh družinski člani kot dediči — do 1740 leta; nadalje rodbina Reja pl. Reya, in sicer Ludovik Anton (do 1782), Anton Feliks (1783—1818), Anton Marija do 1821.. Tega leta sj je pridobil hišo trgovec Seba. stijan Fridrich (poročen z Marico Braga-njo) in jo obdižal do leta 1838., dekler namreč ni prešla v last njegovih otrok, po vsej priliki samo hčere Elizabete Man je (rojene dne 4. maja 1812) in sina Jožera (rojenega dne 25. junija 1822). S pravkar imenovano Fridrichovo hčerjo se je poročil pri Devici Mariji v Polju dne 14. januarja 1838 vdovec, dr. Janez Matija Albert Pa-schali, dvorni in sodni odvetnik (rojen dne 18. septembra 1802). Kako in kaj je bilo z lastništvom hiše, oziroma razmerjem med prizadetimi najožjimi sorodniki zaradi nje v naslednjih sedmih letih, bi se dalo ugotoviti natančneje zgolj z vestnim pregledom dotičnih uradnih in drugih listin Najsi bo temu že tako ali tako. imejmo vendarle za popolnoma gotovo nastopno: dr. Paschaliju sta se rodili dne 15. novembra 1838 hči Gabrijela in dne 21. aprila 1840 hči Adolfina. Polovica hiše je bila prepisana dne 7. julija 1845 na Gabrijelo Paschaljjevc, a dne 13. aprila 1872 prav .tako nanjo, toda že soprogo Karla Pam-
merja. veleposestnika ln rudarskega drtzS-
benika, še druga hišna polovica (lastna
takrat nemara njeni sestri A*oifini z njenimi), in to predvsem po kupni pogodbi z dne 27. septembra 1869 m na podstavt še več drugih pravnoveljavnih listin. Nato je bila prepisana lastninska pravica do celotne hiše spričo prisojila z dne 22. novembra 1879 na maloletne Pammerjeve otroke, tako, da so postali deležni po ene hišne sedmine Robert, Hugon, Kamilo, Gabrijela, Oton, Zofija in Olga. Od naštetih je bil med nami svoje dni posebno znana osebnost Kamilo, nekdanji ravnatelj Kranjske stavbene družbe d. d. v Ljubljani, in do državnega prevrata v letu 1918. podpredsednik trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko in eden izmed sedmih zastopnikov Nemcev v ljubljanskem občinskem svetu, sestavljenem dne 23. aprila 1911 z novo izvolitvijo vseh svetnikov. (Ugovor zoper to volitev je zavrnilo upravno sodišče na Dunaju dne 22. novembra 1911. Po odredbi deželnega predsedništva z dne 18. decembra 1911 je bil sklican nato občinski svet k prvj seji na dan 22. januarja 1912, na kateri je izvolil za župana drja Ivana Tavčarja.) Po končani prvi svetovni vojni se je preselil Pammer v Gradec ter je pred nekoliko letj umrl baje na Dunaju kot povsem oslepel državni upokojenec.
V novejšem času je bila vknjlžena lastninska pravica do hiše, kakor sledi: na podstavi prisojilne listine dne 14. julija 1891 za Avgusta Skabernčta, trgovca v Ljubljani, po darilni pogodbi dne 1. junija 1898 za Adelo Skabemetovo, rojeno pi. Schreyjevo, s prisojilom z dne 30. avgusLa. 1926 pa za sedanja njena lastnika.
Alojzij Potočnik.
Vremenska na poved
pri južnem vremenu
Ljubljana, S. aprila
Naše južno vreme, ki ga posebno aprila pogosto opazujemo, se pojavlja v najrazličnejših oblikah; nanj kakor seveda tudi na vsako drugo vreme ima močan vpliv letni čas, današnja in prejšnja vremenska situacija, oblika tal in drugo. Možnosti za pojav podobnih južnih vremen, kakor podobnih vremen v obče, je nešteto, nešteto je kombinacij porazdelitve meteoroološkim elementov v kraju in času, nešteto, neskončno je vplivov na vreme, od katerih vseh nam je dano samo nekatere, mogoče samo nepomembne spoznati in se nanje opirati pri napovedovanju vremena.
Pri pretresanju možnosti bodočega vremena se poslužuje vsak svojih Izkušenj in ker nas zanima tu krajevna vremenska napoved v južnem vremenu, nam utegnejo koristiti tudi nekateri statistični podatki predvsem iz opazovanj lanskoletnega južnega vremena. Spoznali bomo s tem vsaj nekaj lastnosti našega juga, ki so značilne in za napoved potrebne.
Vsako južno vreme lahko uvrstimo v eno izmed naslednjih treh skupin:
Anticiklonalno južno vreme (aj), ki se pojavlja v področjih visokega zračnega tlaka (v anticiklonah); prinaša nam v toplih mesecih jasne dneve z jugozapadnimi vetrovi pri tleh in tudi v višinah, v hladnih mesecih pa mrzlo vreme z meglenimi oblaki v plasteh, nekako v višinah od 700 do 2000 m, nad katerimi veje topli jugozapad-nik.
Pravo južno nepadavinsko vreme (j) z značilno južno oblačnostjo, ko pihajo v oblakih, ki so najmočnejši na gorenjski strani in okoli Kamniških planin, več ali manj močni jugozapadni vetrovi.
Deževno ali izpremenljivo deževno južno vreme, ki ga lahko imenujemo depresivno južno (dj).
Prvo — aj vreme — se pojavlja najče-šče v splošnem marca (povprečno trikrat), skoraj Izjemoma pa februarja. Aprila se v splošnem zaradi razgibanega aprilskega vremena pojavi kvečjemu enkrat, drugače pa ga opazujemo nekako dvakrat na mesec. Pravo južno vreme, pa bodisi nepadavinsko ali padavinslso, pogosto opazujemo aprila in maja; v teh dveh mesecih, ko se na severu ozračje zelo hitro segreva, ima južni sorazmerno hladni zrak neprimerno lažji dostop v one seveme predele kakor n. pr. pozimi, ko je zrak na severu
izpostavljen v dolgih nočeh neprestanemu ohlajevanju. Zato se tudi poljubno južno vreme pozimi, posebno pa še v februarju, najmanjkrat pojavlja, v treh zimskih mesecih (december, januar, februar) nekako 20 krat. Spomladi (marec, april, maj) in jeseni (september, oktober, november) ga opazujemo kar po 40krat, poleti (junil, julij, avgust) pa 30 krat. Februarja imamo kakršnokoli južno vreme povprečno samo 4 krat, a maja, aprila in novembra t>o 14krat.
Oglejmo si, kako hitro sledi po južnem vremenu padavinsko vreme. Za lansko let/» nam kaže to spodnja preglednica:
dež ie sledil	- ..
6.ali po-
l.din 2.dan 3.dan 4.dan J.dan znejši dan po tipu aj 3 4 3 6 3 4 krat po tipu j 25 10 6 1 1 4 krat po tipu dj 15 5 1 1 1 2 krat
Po aj vremenu je sledilo torej lansko leto padavinsko vreme že prvi (vsaj drugi, naslednji dan samo 3 (7) krat, to Je samo v 13 (31) odstotkih. Neprimerno raja sw-de padavine j vremenu in sioer so sledit« lansko leto takoj naslednji dan v 64 odstotkih. vsaj drugI naslendnji dan v 75 še rajši slede padavine vremenu in sicer so sledile lansko leto takoj n-rvj (vsaj drugi) naslednji daT v 60 (8T. odstotkih.
če upoštevamo, da spada padavinsko vreme, ki sledi aj vremenu, navadno izpre-menljivemu nevihtnemu vremenu z lepimi jutri in večeri, lahko skoraj s 100 odstotno gotovostjo pričakujemo po aj vremenu lepo vreme ali kvečjemu vreme s krajevnimi nevihtami čez dan.
Težje je — vsaj navidez — z napovedjo pri j-tipu, kajti približno ravno ▼ polovici primerov (54 odst.) je sledilo prvi naslednji dan padavinsko vreme. Dober pripomoček je ▼ tem primeru barometer. Pri j-tipu napoveduje namreč padavine za naslednji dan padanje barometra v popoj. danskih urah. Tako je bilo na pr. izmed vseh 47 j-dnl 12 takih, ko je popoldne od 14. do 21. ure (po starem) padel barometer za 1 mm ali več, in razen v enem je v vseh teh primerih sledilo naslednji dan padavinsko vreme. Zanimiva je ta doslednost; a kje tiči njen vzrok, zaenkrat nI mogoče raziskati.
Ob j-vremenu nam zračni tlak pove še več! V splošnem nam prinese pri tem vremena popoldansko po jemanje zračnega
Fronte tunisino: viene esamlnato materiale bellico catturato al nemico neUe__
operazionL — S brniškega bojišča: pregled vojnega materiala, ki Je bil pobran
sovražniku med zadnjimi akcijami
tlaka (od 14. do 21.) takoj naslednji
itan padavinsko vreme, naraščanje pa ne-liadavinsko. izjeme se morajo pojaviti sko-mi Izključno samo v toplih mesecih, ko sledi j-vremenu izpremenljivo slabo pa. c-vii^ko nevihtno vreme; tedaj se torej barometer lahko tudi dviga.
Glede oblačnosti j-tipa Je vredno i-.^-.- da posebno v toplih dneh čez dan močno izpreminja. Zjutraj in zvečer leže oblaki, če se sploh pojavljajo, v plasteh dan se pa združujejo v večje in manjše kope in le deloma pokrivajo nebo; pogosto se pojavljajo tudi najvišji nežni beli oblaki, clri. Na možnost močnega razvoja oblakov čez dan ne smemo v toplih mesecih pri napovedi nik'li pozabiti, upoštevati moramo, da se iz kopastih oblakov često razvijajo predvsem v popoldanskih urah nevihtni oblaki, nositelji kratkotrajnih ploh in nalivov.
Vremenska napoved pri jd-vremenu je v toliko ugodna, da slede po taicem vremenu v 80 odstotkih prvi ali vsaj drugI dan padavine. Zanimivo ln važno je tudi dejstvo, ki se je po večletnih opazovanjih takore-koč z vso doslednostjo vedno znova potrjevalo, da preide jd-vreme naslednji dan *" padavinsko vedno tedaj, kadar se pojavi v enem izmed prejšnjih dveh l.ieh vzhodno padavinsko ali pa mirno oblačno nepadavinsko vreme. Ce upoštevamo to lastnost in če napovedujemo v jd-vremenu dosledno samo tedaj padavine za naslednji dan, kadar smo imeli vsaj v enem izmed prejšnjih dveh dni omenjeno vreme, napovedujemo glede na padavine približno z 807« - -Novostjo. Značilno je, da nam pri napovedovanju v aj. ali d J-vremenu barometer ne koristi mnogo in da nam dosti več pove opazovanje neba ln preteklega vremena.
Težje Je s predvidevanjem hlačnih valov, ki južnemu vremenu često slede. Zaenkrat moramo pustiti to vprašanje nerešeno in se zadovoljiti z zgornjim, kar i m z enostavnimi pripomočki omogoča napovedovati ob južnem vremenu bodoče vreme vsaj glede na padavine ln sicer z 80 ln več odstotno gotovostjo.	Dr. M. čadež.
Poravna) fin prej
zaostalo naročnino!
Rejski krožki
se ustanavljajo
LJubljana, 3. aprila
Mali gospodarji, ki se pečajo z umno rejo malih žival i, so začeli ustanavljati rej-ske krožke. S tem bodo dosegli združevanje številnih rejcev po vrstah živali, ld j;h goje in tako omogoči 11 sistematično delo na splošno izboljšanje reje.
Najprej se je ustanovil krožek kunce-rejcev. šteje mnogo rejcev, kajti reja teh živali se je najbolj razmahnila. V krožku bodo pripravljali gradivo, da bodo rejet evidentiranj, da se bo reja posameznikov stalno strokovno nadzorovala, da se boco razmnoževale le plemensko najboljše živali in da se bo Izboljšala reja tudi v zdravstvenem smislu, kar je še najbolj važno.
Tudi golobarjl že imajo svoj golobarskl krožek. Teh rejcev je Sicer manj, vendar je med njimi mnogo vztrajnih ljub teljsv teh ljubkih ptic, ki so sedaj krepko na delu, da bodo tudi to rejo. ki je lahko prav zelo koristna, razširili ln pridobili nove ljubitelje. Zlasti bodo stremeli tudi. da se raz. širi predvsem reja gospodarskih pasem.
Sedaj pripravljajo krožke perutninarji ln kozjereje!. Perutnine je v Ljubljani mnogo in je živahen interes za delovanje brdočega perutninarskega krožka. Perutninarji bodo Imeli sestanek v posveto\ alnici Zveze društev »Mali gospodar« na Gaslusovem nabrežju 33 v nedeljo dne 4. aprila o pol 10. uri dopoldne. Na sestanek naj pridejo pra« vsi resni perutninarji.
Kozjerejcev je v Ljubljani in v okolici preko 300 in tudi ti pripravljajo ustanovitev svojega strokovnega krožka. Sestanek teh rejcev bo v nedeljo dne 4. aprila o pol 10. tal prav tako r prostorih društvene posvetovalnice na Gallusovem nabrežju 33. Kozjerejcl bodo določili svoj krožkov odbor in se pomenili o vsem, kar je potrebno storiti, da bo že itak koristna reja koz še bolj uspešna.
Tako se mali gospodarji neprestano trudijo, da se reja vsestransko razmahne in da se izpopolni v čim večji meri.
Dolgočasni so večeri
brez prijetne glasbe?
VeHko izbiro lepih grafomonskih plošč, dobrih gramofonov, prvovrstnih klavirskih in diatonlčnih harmonik vseh vodilnih tovarn, dobite v veliki izbiri samo pri:
EVEKEST v Prešernovi ulici štev. 44
Oglejte si jih neobveatno!	Oglejte si jih neobvezno!
Velika povoden}
Sredi meseca Izide v »Dobri knjigi« prvi del znamenitega Brom-fieldovega indijskega romana »Prišlo je deževje«. Naslednje slike so
kratek odlomek iz romana.
V hišici, ki je čepela na robu jeza tik zatvornic, nista bila nikdar več kakor dva čuvaja. V noči, ko se je zgodila nesreča, pa je bil le eden tam. Kajti glavni »Jžobedar« je odšel v mesto, da hi prebil noč pri svoji ženi, kar pa mu ni rešilo življenja; utonil je s svojo rodbino, ko mu je veliki val podrl hišo. Čuvaj, ki je ostal v hišici, je bil plašen črn možiček. Ob prvem potresnem sunku je planil iz hišice v dež in tekel po nasipu. Tam pa ni našel spasa, kajti kmalu je skozi šum dežja zaslišal bučanje vode, ki je hrumela skozi podrto pregrajo. Ko se je obrnil in tekel v nasprotni smeri, pa mu je prihajal isti hrušč iz teme nasproti. Prestrašen kakor ujeta žival se je vrgel z obrazom na tla in poklical na pomoč šiva, Krišno, Rame- in celo uničevalko Kali, toda sred; molitve se je zgrbančilo zidovje pod njim in se razsulo. Med silnim vzbuhom vode je s skalami vred odletel kakih trideset metrov globoko na elekrično centralo. Tedaj so se zamajale zatvornice, zaječale in padle. In iznenada se je vse umetno jezero, ki je bilo sedem milj dolgo in tri milje široko, z divjim bobnenjem izlilo v dolino.
Električno centralo je z ena in trideset možmi, ki so bili tam zaposleni, kair pre-gazilo in odneslo brez sledu. Pozneje niso našli tam drugega kakor ogromno votlino.
Vodna stena je divjala po široki ploski dolini, odplavila dve vasi in kakih sto kmetij ter odnašala seboj može, žene in otroke, krave in osle, koze in svete opice. Sledila je toku že narasle reke, preplavljajoč nižino in zadevajoč se s kipečimi valovi ob vzpetine. Na robu mesta je zadela ob vojašnico lepih Sikhov, ki jih je gospodična Holgeva tolikanj občudovala. Utopila je polovico tistih, ki so bili ušli potresu. Pohlepno je vdrla v žganjarno in kemično tovarno ter uničila vse drage stroje, ki jih je bil maharadža pripeljal iz Nemčije. Višji
svet je prepSavfia z nižjim valom, ki je zalll
igrišča za tenis pri Simonovih ter Smileyev vrt Vzela je seboj hijeno in divje preždče iz male ograde zadaj za hišo. švignila je po Inženjerski cesti, ogibajoč se vzpetine okoii velike palače. Butnila je ob stene bunga-lovtra, kjer sta živeli obe učiteljici, nato pa vdrla čez vodno kotanjo na veliki trg, ld je bil tedaj poin prestrašenih ljudi — moških, žena in otrok — ki so se zatekli na prosto iz majaj očih se hiš in kina. Preplavila je bazar, kjer so se male lesene zgradbe podirale druga za drugo, kakor da. so iz papirja; pritličje stare palače, kjer je prvi lord Heston ves zabuhel trpel muke kuge; nizko ležečo nedotakljivo četrt, kjer so se ilovnate hiše topile, kakor cka so iz peska; živalski vrt, kjer so se živali utopile v svojih kletkah; planila je čez sežigališče ln od tod spet v odprto deželo — divja zmešnjava vode in hiš, trupel in izruvanih dreves.
Čez planjavo je sledila rečni strugi proti gori Abana. Za nekaj kratkih trenutkov se je ustavila ob obeh mostih z nizkimi oboki, dokler ni naposled prišla do ozkega grla, po katerem je reka prodirala skozi gorski obroč. Tu pa jo je zajezila pregraja, ki si jo je bila sama nanesla — strašna grmada Iz razvalin in dreves, človeških in živalskih trupel, lci jih je dvajset milj daleč prinesla na svojih nedrijih. Ob jezu lz ruševin se je hudourni tok vode dvigal vedno više, dokler se ni naposled malodane ustavil in se jel počasi razlivati nazaj proti podrtemu mestu, strašni dež ln hrumeča reka pa sta ga napajali z novimi silami. Končno je preplavljeno dolino in nesrečno mesto zagrnila tišina.
•
Nedotakljiva četrt je bila najhuje prizadeta, kajti stala je v najnižjem delu mesta in sicer ob obrežju reke tik nasproti sežlga-
Hšča. Ne samo da jo je zadela vsa vodna sila, temveč tudi vse breme izruvanih dreves, porušenih hiš hi trupel, ki jih je povo-denj valila na svojih gnevnih prsih.
Po prvem potresnem sunku je gospod Džobnekar odvlekel svojo ženo ki tri lutkam podobne otročlčke na mali trg pred hišo ter se pridružil množici, ld se je bila tamkaj zbrala. Preden pa je mogel reči besedo in pomiriti vsaj svoje najbližje sosede, se je iz dalje oglasilo hrumenje, spremljal ga je tisti čudni nedoločeni krik groze, ki se je dvignil iz mesta nad njimi. To ni bil zvok tisočih glasov, ki so kričali od strahu — zvenelo je kakor en sam glas, kakor dA je vse mesto uzrlo pogibelj, ld ae mu bliža, in zakričalo v smrtni muki.
Gospod Džobnekar, ki je hitreje mislil ln je bil pametnejši od ostalih, je razumtfl, kaj ta zvok pomeni, in je zakričal: »Povodenj! Povodenj- Rešite se na strehe!« Ljudje so si ponavljali njegov klic, dokler se niso glasovi na trgu nedotakljivih pridružili kriku groze, ld se je dvigal iz zgornjega mesta. Gospod Džobnekar je zgrabil dva otroka — najmanjšega je nosila njegova žena — in tekel s svojo rodbino nazaj v malo rožnato hišico a čipkastimi zavesami
Obupno so se pognali po stopnicah v prvo nadstropje in nato na streho. Sosedje so jim sledili za petami in vsi so kričali in vreščali od groze. Za njimi se je od paničnega strahu prevzeta množica izljla na ravno streho, da nI bilo nikjer več pro štora in so mnogi otroci izginili, ker so jih ljudje poteptali pod seboj. Gospod Džob-lekar je še tesno stisnil ženo k sebi m vse tri vekajoče otroke, potem pa je povodenj z divjim truščem zadela trg. Odplavljala je hišo za hišo in s stračno težo .uševta ln trupel zdrobila pod seboj še tistih nekaj ubogih mož, žena in otrok, ki so bili ostal? na trgu. Ta trenutek se je gospod Džoo-nekar zavedel, da ni več upanja. Obupano je skušal združiti ženo in jokajoč otrok? v objemu svojih rok, obračajoč v poslednj zaščitnifild kretnji svoj hrbet proti po-vodnji. Hiša se je zamajala zaškripala ln zaječala, ko je povodenj zadela ob njo. Del hiše se je pri priči zrušil z vsem svojim
bremenom prestrašenih ljudi. Nato je od-jenjal še ostali del — počasi kakor ranjena žival, ki pada na kolena. Z njim vred so se gospod in gospa Dž^bnekarjeva tn njuni od groze plakajoči otroci počasi pogrezali v strašni tok. Ko je voda zagrnila Džobnekarjevo glavo, je stisnil otroke k sebi, kakor da jih hoče potolažiti m jim vliti poguma. »Zdaj še ne mem umreti,« je pomislil. »Toliko dela me še čaka...«
Ko je povodenj drvela čez ravno planjavo proti gori Abana, ni stala niti ena hiša več v vsej nedotakljivi četrti
Tri m dvajset let, odkar so dogradili veliki jez, ki ga je smatral svet za eno Izmed indijskih čudes, je napaka, ostala skrita. Tri in dvajset let so maharadža v svojem ponosu, dewan v svoji prekanje-nostl, policijski minister Rašid, gospod Džobnekar, državni svetovalci in preprosti prebivalci Rančipurja verjeli v veliki jez. Verjeli so vanj kakor so verjeli v gorski Obroč in v nespremenljivo puščavo onstran hribov in kakor so verjeli v sveto goro Abana, ki se s svojo krono iz belih svetišč večno dviga k razžarjenemu nebu. Kajti v njihovih srcih, razen morda v srcu starega dewana, ki je bil star kakor čas, je živela nekakšna nadčutna, Dtroško zaupljiva vera v čudesa, ki jih lahko vrše velikj lnženjerji z Zapada... v čudesa, ld bi si jih noben Indijec ne mogel zamisliti alj izpeljati.
Veliki jez je bil nekakšen simbol — simbol orientalske vere v sposobnost, poštenost, organizacijo in premoč Zapada, ta vera pa se je kakor sam jez sesula in po. drla.
•
DrugI del romana »Prišlo j:	b«
/šel v začetku prihodnjega meseca. Na« *nina na »Dobro knjigo«, ld izda vsak nesec en roman, znaša mesečno za naro6» ike »Jutra« in »Slovenskega naroda« 10 r za broširano ln 20 lir za vezano Izdaja, a ostale pa 11 tn 22 Ur. Naročniki lahka lobe po znižani ceni tudi dosedanje kolikor jih je 8e na razpolago.
Kronika
*	800400 Ur a bolnišnico. Duce je določil 800 000 lir za dovršitev bolnišnice na otoku Veglia. Denar je Ml nakazan pre-fektu Carnara.
*	Nemško odlikovanje italijanskih Častnikov. v prostorih nemškega konzulata v Triestu so bila v navzočnosti nemškega generalnega konzula dr. von Druffela izročena italijanskim častnikom cJlikovanja. kj jih je podelil nemšk: general Kesselnn^ po svojem pase h ne m odposlancu, letalskem polkovniku Do-tathu. skupini talijanskift
f.cii 'v. Med odlikovanim; častnik4 so gn-n-vai Corte. general \ oggmi, polkovniki Be.cfii.i, Fe3ta in Rulfin- ter stotnik ileu-ti.er
*	»Ljudj«* v 7.raku«. Italijanska f'lrnsk j družba »Cine3* je izgotovlla i: m. ki pr kazuje življenje italijanskih lenicev. Fi'.n ima naslov »Ljudje v zraku« ter je izrazu vojni film. ki ne prikazujr samo življeu letalcev, temveč tudi delo voioicah zi letala. Film je zrežiral Esaoo FrsUr.i
*	Proslava nemških juaako\ v Triestu Ob sodelovanju nemškega gene.alnega konzula v Triestu von DruffeU predstavnikov narodno-socialistične stranke ter ;ti-lijanskih vojaških in civilnih oblasti je biLa v Triestu proslava v spomin aemških v jakov, ki so padli v svetovni in seda i j! vojni. Na evangelijskem pokopališču ter na grobu neznanega junaka pri Sv. Justu so bili položeni spominski venci. Komemo-rativni govor je imel generalni konzu. Druffel, Poltronierijev kva-tet iz Milana pa je zaigral neko Beethovnovo skladbo.
*	Razpisane službe na univerzah v Benetkah »n Padovi. Ministrstvo za narodno vzgojo je razpisalo natečaj za stolico ruskega jezika na fakulteti za gospodarstvo in trgovino v Benetkah ter stoiici za teoretsko fiziko na padovski univerzi.
*	Skrčene pristojbne za brzojavke Italo-radša. V skladu z dogovorom, ki je bil na Dunaju podpisan meri evropsko peštno unijo, veljajo od 1. aprila laljo zmanjšane pristojbine za brzojavke, ki se po poti Ita-loraolia pošiljajo v Italijo. Nemčijo. Luk-semburg. na Dansko. Norveško. Nizozemsko, v Rumuniio. na Slovaško in Madžarsko.
*	Smrt v Tlmavu. Iz Ville del Nevoso poročajo o smrtni nesreči Mihaela Logarja, starega 68 let. Logar se je vračal domov in na poti čez most, ki drži čez Timav, je nenadoma izgubil ravnotežje ter padel v volo, kjer je utonil. Dva karabanerja sta ga naslednje jutro našla na kraju nesreče ter ga potegnila na breg.
*	Najmlajša stara mati v Italiji. V Ostellatu pri Ferrari so odkrili najmlajšo babico v Italiji in sicer v osebi 391etne Al-berine Bnamcaleoni. Najmanjša babica nima niti enega sivega lasu v svoja glavi ter je rodila šest sinov, katerih najstarejši ima že tri otroke. Brancaleonijevaa je postala babica že z 31. letom svojega življenja.
*	Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja. Novi dnevni in večerni tečaji prično 5. to 6. aprila. Specialna strojepisna šola: največja moderna stroje-pisnica, raznovrstni stroji, desetprstna učna metoda! Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Informaciic, prijave dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovko učil'šče »Chrtetofov učni zaved«. Domobranska 15.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja. 4. aprila, ob 14: Sneguljčiea. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene
od 12 lir navzdol.
Ob 17.30: Prava ljubezen. Izven. Cene
od 20 lir navzdol Ponedeljek. 5. aprila, ob 15. uri: Sneguljčiea. Zaključena predstava za GILL. *
Mladinska pred^ava »Snegulčlca« v stihih Pavla Golie. Osebe: SnegulJSca-V. Juvanova, kral jiica-Sancinova, maršal-Li-pah, lovec-Gregoiin. Frice-Raztresen, Fra-oe-Fotokar, kraljevič-Benedičič, pra škrat-Podgoršek, drugi skrat-J. Boltarjeva, tretji škrat-Bajde.
P. Bracco: »Prava Ifnbszen«. Dialoer v treh dejanjih. Osebe: Helena-V. Juvanova, Hugo-Jan, natakar-Verd ->nik, krčmarica-Kraljeva, šofer-Košič. Režiser: J. Kovič.
OPERA
Nedelja. 4. aprila, ob 16: Janko in Metka.
Izven Cene od 28 lir navzdol.
Ponedeljek, 5. aprila: Zaprto.
♦
K. Humperdlnck: »Janko Hi Metka«. —
Pravljična opera v treh dejanjih. Osebe: oče — Dolničar, mati Stritarjeva, Janko
—	Golobcva, Metka — Mlejnikova, Hrusta j — baba — Poličeva, Trosi — možek
—	Barb;čeva, Rosi — možek — Urbamče-va. Dirigent: N. Stritof režija in scena: C. Debevec, zborovodja:' R. Simoniti, ko-reograf: inž. P. Gole vin.
U LJUBLJANE
Novi grobovi. Mirno je v Gospodu zaspala soproga trgovca ga. Marica Vo-kačeva, po rodu Ogrinčeva. Za njo žalujejo soprog in številno drugo soordstvo. K večnemu počitku bodo pokojnico spremili v nedeljo ob 15. iz kapelice sv. Nikolaja na Šalah k Sv. Križu. — Po dolgotrajni za-vratni bolezni je moral v 32. letu starosti zapustiti svojce g. ISarel Pahor. Pokopali so ga na pokopališču v Osijeku. — V cvetju mladosti je zapustila svoje najdražje ijakinja Trgovske akademije gdč. Mija Bernikova. Za njo žalujejo ofe, mati, brat in drugo sorodstvo. K preranemu grobu jo bodo spremila v nedeljo ob 16. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je železniški upokojenec g Mihael V»je. Pogreb dragega rajnkega bo v nedeljo ob pol 16. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zatisnil svoje oči brivski mojster gosp. Nikolaj Ogrič. Za njim žadujejo soproga, brat in drugo sorodstvo. Pogreb je bil v ??obo<to popoldne z žal na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Se nekaj lepega vremena. Zadnje dni je nekajkrat pometala po naši pokrajini sapa, ki je vnovič prečistila czračje. Barometer se je zadnja dva dneva dvigal in je včeraj zjutraj dosegel stanje 765 mm Ozračje se je po sapi nekoliko ohladilo in smo imeli v petek le 13.2 stop. C, čeprav je bilo ves dan sončne. Noč na soboto je bila zopet enkrat hladna in smo v sobotnem jutru zabeležili komaj 0 stop. C. že zgodaj je posijalo scnce na jasnem nebu. Vendar so se v teku dopoldneva začeli nabirati oblaki. Zdaj, ko se razcvita priroda, je posebno lep pogled na zasnežene planine, ki se nam zde močno približane, čeprav se barometer dviga, napovedovalec vremena v Zvezdi napoveduje dež.
u— Danes ob 11 vodstvo v ftantlovi retrospektivni razstavi. Vodil bo g. Škcdlar. Zvečer ob 6 se razstava zaključi.
u— Opozorilo! Specialna delavnica za precizna popravila pisalnih in računskih strejev je Everest servis, Prešernova 44. Popravila izvršuje hitro in po zmerni ceni.
»SERVIS BIRO«
postrežna pisarna se je PRESELILA v šelenburgovo uL St. 4.
u— Umetniška razstava na pobudo športa. Zaupnik CONIja za Ljubljansko pokrajino javlja. Sijajna ljubi jamska pomlad se kaže tudi v novi delavnosti na vseh poljih in tuli v športu so zlasti nogometaši ter atleti polni novega življenja. Zdaj je čas dela, zato se obračamo s pozivam slovenskim umetnikom, naj se z navdušenjem udeleže umetniške razstave na pobudo športa, Id bo odprta 12. junija v Jakopičevem paviljonu! Kakor procvita šport, tako naj procvita tudi umetnost, ki jo šport krepi in poživlja. Umetnost in šport sta neločljiva dvojica, kajti v Obeh prihaja do izraza življenje, razum tn humanost. Veseli bi bili, ako bi ljubljanski umetniki do dne. razumeli ta klic ter bi mlajši ln starejši, slavni in neznani s svojimi slikam)., risbami in kipi pokazali dinamično in plastično življenje športa. Iskanje novih oblik za svojo delavnost je važno za vsakega umetnika, ki hoče premagati težkoče s čilim mladeniškim duhom. Umetniki, ki so se že lani v znatnem številu udeležili take manifestacije, ki pa se po višjem ukazni ni mogla vršiti, naj potrdijo svojo udeležbo praviloma do 30. aprila. Do tega dne se bodo tudi zaključili vpisi za predložitev novih del. Ti se imajo prijaviti prireditvenemu odbora v Beethovnovi ulici štev. 2 (Zvoza umetnikov iin profesionalcev). Prijave se naj spišejo na posebne formularje, ki se dobe pri omenjeni zvezd. Pri tej priliki je treba omeniti, da se umetniki Lahko udeleže razstave z neomejenim številom svojih del im da bodo razdeljene nagrade v znesku 6000 lir.
u— Strokovno p°pravflo Vašega gramofona bo izvršeno v kratkem času in za mal denar le v specialni delavnici Everest servis — Prešernova ul. 44.
n— Cbop*novi noktnrnl so Čudovita manifestacija zasanjane mehke duše, ki je znala vzkipeti v plemenitem ognju in doživljati največje kontraste med strastjo m bolestjo. Zadnji njegov nokturno v cis-mo-!u je kakor vsi drugi zložen v izvirniku za klavir. Priredbo tega dela za violino pa bomo slišali jutri zvečer na Ciomp jevem violinskem koncertu v veliki f i Harmonični dvorani. Poleg Chopinovega Nokturna bn ^zvajal znameniti italijanski violinist G. Ciomp i naslednja dela: Vivaldi: Koncert v D-duru, Bach: Ciaccona. Beethoven: Kreutzerjeva s nata op. 47, Princ pe: V gozdovih Renona. Scarlatescu: Bagatela, i v romunskem narodnem sledu in Pagani-ni: Utiipi. Ta izredno bogat in tudi težak violinski koncertni spored bo izvajal umetnik. ki uživa velik sloves povs d, kjer je n£stopil. Vs: hvalijo njegovo tehnično sijajno dovršeno igro in tudi čustveno stran njegovega igranja. Zato pezarjamo na koncert katerega začetek bo točno ob pol 7 v veliki filharmonični dvorani. Predpro-daja vstopnic v knjigarn Glasbene Matice.
u— G<lč. Noša Kristnn°va bo na solističnem k ncertu danes zvečer ob pol 7 v frančiškanski cerkvi zapela prav za to priliko skomponirano »Ave Marijo« skladatelja Lojzeta Mava. Gdč. Kr stanova je najboljša interpretka njegovih pesmi. Skupaj z g. Tonetom Petrovčičem pa bo zapela dr. Kimcvčevo »Ave Marija«, dvospev s spremljavo orgel. Zelo privlačna točka na sporedu bo prav gotovo tudi Premrlov »Memento mori« za bas solo. Vstopnice dobite čez dan na frančiškanski porti pol ure pred koncertom pa pri vhodu v cerkev.
u— Nalivna pere8a popravlja hitro, strokovno in poceni Everest servis, Prešernova 44.
ZOBNA PRAKSA
KRISCH V., DENTIST, LJUBLJANA, ROŽNA DOLINA, CESTA II, ŠTEV. 24a od 5. aprila dalje zopet redno sprejema
u— Lastnike slik in risb pok. Dana Vavpotiča prosi Narodna galerija, da ji javijo nahajališča. Doslej je pregledano že lepo število umetnin, potrebna pa so še vedno dela, nastala v letih 1900—1918 v Ncvem mestu. v Pragi, na Dunaju, v Idril, v Ljubljani in na front1-. Ker bo razstava odprta že 18. aprila, bo mogoče s pravočasno dobljenimi podatki in slikami Vav-potičevo življenjsko delo pokazati čim popolnejše.
u— Za pokojnega Rudolfa, žlajpaha iz
Žužemberka se bo darovala sv. maša v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani pri oltarju sv. Frančiška v torek 6. aprila ob 7 zjutraj. Prijatelji, znanci in sorciaki lepo vabljeni!
u— Namesto venca na grob pok. gosp. Frana Tominška so darovali Slovenskemu planinskemu društvu: rodbina Omehen iz Višnje gore 300 L, PoJak Marija iz Ljubljane 200 L in dr. Jancžič Konrad iz Ljubljane 100 L. — Vsem darovalcem is-Itreoa hvala!
Mali gospodar — 2egoza obveščata, da se prične razdeljevanje krmil za mcsec april s 5. aprile m in bo trajalo tri tedne Prvi teden (5. 4.) prejmejo krmila rejci nabavnimi knjižicami št. 1—1000. drugi teden (12. 4) od 1001—2000, tretji teden (19. 4.) od 2001 dalje in zamudniki. Za vse dneve razdeljevanja velja isti abecedni red kot občajno. Opozarjamo, da prav nobeden ne prejme krmil izven določenega reda.
u— Učite se strojepisja! N*M eno-, dvo-in trimesečni tečaji — dnevni iu večerni — prično 5. in 6. aprila. Specialna strojepisna šola: največja moderna strejepisnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna! Pouk pc želji posameznih obiskovalcev dopoldne, popoldne ali zvečer. Informacije in prijave dnevno. — Brezplačni prospekt na razpolago: Trgovsko učil išče »Christofo-,- učni zavod«, Domobranska 15.
u— Ako hočete uspešno vrtnar ti, gt, takoj nabavite Delovni koledar za vrt »n sadovnjak, ki ga je izdala knjigarna Tiskovne zadruge, šelenburgova 3. Držite se nasvetov v tej knjižici in opravite pravočasno vsa dela, ki so časovno razporejena. Samo tako lahko dosežete zadovoljive uspehe. Cena knjižici 8 lir.
u— Vodstvo »Kcrepftitori/3« vabi dijake srednjih, meščanskih in ljudskih Sol, da se vpišejo k nam, lcjer dnevno uspešno poučujemo vse šolske predmete. Po želj- tudi posebne nre iz posameznih predmetov (razlaga, naloge, izpraševanje). Važno za one, ki žele kont*. leta polagati razredne
V dveh mesecih se lahko naučite sami doma tujih jezikov, če se boste poslužili metode slovitih profesorjev.
Jezikovni tečaji teh profesorjev so posneti na gramofonskih ploščah »LJNGLJAPHONE«. in sicer za italijanščino, nemščino, angleščino, francoščino, španščino itd
Ogled jc neobvezen, dobite lih le. dokler zaloga traja pri tt.

i wy
Prešernova ulica 44
in privatne izpit**! Honorar zmeren! Vplivanje dnevno cd 8—12 in 14—16 K«»roi>«*-titorij. Mestni trg 17 I.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno s'užl.o
bo opravljal od sobe. te od 20. ure i o ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvičo. Ciril-Metociova ulica št. 62.
u— jezikovni tečaji tujih JezjkOv — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. prično v ponedeljek 5. aprla. Pcuk v začetnem, naoia^cvalnem fn konverzacjjskem oddelku vod jo diplomirani predavatelji. Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — odlični dosedanji uspehi. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure v p sarni ravnateljstva.
u— Na nove nakaznice za kurivo dobite premog in drva pri tvrdki »Gorivo«, Karlovška cesta 8. (Lastnik Lojze Jeran-čič ml.)
u— Alj se hočeta naučiti italijansko brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov: Italijanski tečaj za Sl°vence, ki ga dobite v knjigarni Tskovne zadruge, Selenbuigo. va ul. 3 Knjiga je ramenjena samoukom, ki se ob točnem uprštevanju predpsnih navodil z lahkoto nauče v kratkem 6-isu italijanskega jezika. Mehaiiično-sugestivna metoda.
u— Inštrukeije — priprava za razredne in privatne izpite. Novi (Turjaški trg
5-III. Uspešno pomoč v vseh šolskih predmetih: matematiki, latinščini, italijanščini. nemščini itd. za vse šole in razrede nudijo dijakom dopoldne ali popoldne po dve uri dnevno (honorar znaša za eno uro komaj 2 do 4 lire) diplomirani filozofi v prostorni učilnici. Pripravljajo tudi pri vati ste za izpit čez dva razreda in za razredne izpite konec leta. Priglaševanje vsak dan od 8—!*J in od 15—18 ure: Novi (Turjaški) trg 5-III. Inštrukeije.
■M ••••••••••••■(((■■■■■■••■■■••••■•I
■ ■
l
l	MED. UNIV.
:	DR. ALOJZ BOH
I	ZA ŽIVČNE BOLEZNI	*
♦	Z %	»e je preselil v Dalmatinovo ulico 5	♦
♦	Ordinira od 2. do 4. ure	Z
Iz N§¥€ga mesta
n— Elektrika ubila hlapca. 19ietni Bele Alojzij iz Malega Cerovca je hotel popraviti polito železno ograjo pri vili svojega gospodarja lesnega trgovca g. Hadla v Novem mestu. Poleg ograje stoji električni drog z visko napetostjo in iz še ne ugotovljenega vzroka je železna ograja prišla v stik z električnimi žicami na drogu. Fant je prijel ograjo, ki pa je bila prenapolnjena z električnim tokom visoke napetosti, m takoj padel nezavesten na tla, vendar se je še vedno krčevito di'žai na ograjo. Na njegov krik »> prihiteli ljudje, ki so ga z lesenimi grabljami odtrgali od ograje in odpeljali v bolnišnico. Nihče pa se ni domislil, da bi takoj poizkusil z umetnim dihanjem ter poklica 1 na kraj nesreče zdravnika ali reševalce. Tako je nesrečni mladenič med prevozom v bolnišnico umrl.
n— Ogenj v mestnem gezdu. V torek popoldne je nenadoma izbruhnil požar v gozdu mestne občine pri Cegelnici. V gozdu so pred nedavnim posekali precej drevja in še ni bil izčižčen. Po neprevidnosti ali brezbrižnosti nekoga, ki je hodil po gozdu in o.1 vrgel cigaretni ogorek, se jc vnela suha trava ter zajela vejevje. Požar se je razširil na okoli 1000 kv. metrov gozda in uničil mnogo posekanega drevja ter napravil okoli 20.000 lir škode. Na kraj požara so se takoj odpeljali poklicni gasilci ter po nekajurnem delu ogenj omejili
Z Gsrenfskega
Ob p ril ki obrtniško razstave v Kamniku so 83 v Kamniškem domu sestale tudi g. spodinje. Bil je to prvi kamniški gospodinjski sestanek na katerem so razstavile razne kuh n>ke pridobitve. Katere so vzajemno pokušale.
Na Golniku je bilo šolanje za ženske pripadnice krajfvnih skupin Golnika in Sv. Križa. Zaključena je bila zbirka coDit za ranjene vojake.
O jez kovnem vodstvu v evrepskem proste m je objavil gorenjski tednik članek, ki se končuje: »Nemški narod ne bo nikoli pozabil, kskšne dolžnosti mu nalaga prednost njegovega jezika. Zato sme zahtevati, da ima končno sam koristi od svojega jezika, kj so padale v naročje drugih narodov stoletjG, pogosto nezasluženo.
Slovo vojnih pomočnte. V Celovcu so &e te dni poslovila dekleta, ki »o bila na Koroškem v pomožni vojni službi od oktobra 1942 dalje. Poslovilne besede jim je izpre-govoril kmetijski, oddelni vodja Gasper-schuz, ki je vsakemu dekletu izročil spominski dar.
Spodnja štajerska
Novi grob°vi. V Mariboru so umrli: 52-letna uradn ea Marija Mlakarjeva. 31 letna Terezija Pukšičeva, 54 letna zasebnica Marija Dr biljeva in 42 letna klobučar k a Emilija Rodoškova iz Kinberga v Mureškl dolini. — Pri obrambnih bojih pri IXucu je padel 20 letni topničar Jožef Lešnik Lz št. Jakoba v Slcv. goricah.
Ranjenci v Radečah, is Rimskih toplic je prišlo te dni na gospodinjsko šolo v Radečah 32 ranjenih vojakov na ob sk. Od Zidanega mosta jih je povedla posebna voditeljica, v Raciečah pa so jih sprejele gcjenke. Ogledal; so si gospodinjsko šolo in vrtnarijo, nakar so b li pogoščeni. Dekleta in vojaki so tekmovali v petju. Po svečanem snet ju zastave so se ranjenci vrnili v Rimske Toplice.
V Rečici Ob Savinji se je te dni zglasil na uradnem obisku celjski okrožni vodja Dorfmeister. Pripeljal se je s svojim ožjim štabom. Nadzoroval je krajevno skupino ter si ogledal novo občinsko poslopje. O tem cb sku je objavil mariborski dnevnik 2. t. m. daljši članek, v katerem opisuje starinski nemški značaj tega prijaznega trga.
Radio LjnMjana
NEDELJA, 4. APRILA 1943 XXL
8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 8.15: Orgelski koncert, 1100: Prenos pete maše iz Bazilike Sv. Pavia v Rimu, 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. G. Sekovanič), 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45. Simfonična glasba, 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 13.10: Pončilo Vr. hovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slo« venščini, 13.12: Operna glasba, 14.00: Poročila v italijanščini, 14.30: Koncert Rd. dijskega in Komornega zbora vodi dirigent D. M. šijanec — Slovenska glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Prcktična navodila za kmetovalce — Kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Duet harmonik Malgaj, 19.30: Poročila v slcvmščini, 19.45: Lahka glasba, 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 20.20- Ko-tn-tar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20. ;C: Filmske pesmi izvaja orkester pesmi, vedi dirgent Angelini. 21 10: Bethovnova glasba: Orkester vodi dirigent Fernando Pre-vitatl, sodeluje pianistka Ornella Puliti SantoMquido, 22.10: Predavanje v slovenščini, 22.20: Moderne pesmi vodi dirigent Zeme, 22.45: Poročila v italijanščini.
Velika prodaja prvovrstnih

HARMONIKE Se iz prvovrstnega predvojnega materijala v veliki izbiri od najboljših znanih tovarn — klavirske in diatonic-ue — dobite lahko po najnižji ceni ter jfh brezobvezno lahko preizkusite samo pri tvrdki
PREŠERNOVA 44
NE KUPUJTE HARMONIKE BREZ PREIZKUŠNJE!
PRODAJAMO TUDI NA OBROKE!
A. ALEXANDER:
POZABLJENI NAPEV_
.ROMAN
Tom je vrgel oči po tiru in premaknil neki vzvod. Hitrost velikanskega stroja se je občutno povečala, in igla na brzinomeru je kmalu pokazala šestdeset.
»Takoj bomo v predoru,« je rekel Tom. Mirno-dušno je izvlekel kresilo, si prižgal pipo in krepko potegnil dim. »Tu lahko brez skrbi vozim po šestdeset: predora je za tri minute, kajti proga gre naravnost.«
Kurjač je bil videti s to hitrostjo zadovoljen. Počasi je vstal in ponudil strojevodji steklenko.
»Vidiš,« je menil Tom, »zdaj si lahko privoSčim celo požirek. Ta predor je najbolj varni košček vse vožnje. Straži na obeh koncih ne puščata vanj ne ljudi ne živali. Zato...«
Stavka ni dokončal, kajti v peklenskem trušču, ki je polnil predor, ni več slišal samega sebe. Z zadovoljnim nasmeškom je ponesel steklenko k ustom in jo nagnil. Nato se je s privajeno kretnjo iztegnil naprej ter pogledal po progi.
Se tisti mah je izpreletel njegovo silno telo trepet. Steklenka mu je padla iz roke in se razbila. Tomove silne roke so po bliskovo zgrabile za vzvode, stisnile zavore in spustile nasprotno paro. Začulo
se je oglušujoče škripanje železja, za tem pa neznanski sunek. Kurjač, ki ga je sila vztrajnosti vrgla naprej, je butnil v vratca kotla; Tom se je krčevito oprijel stranske stene in pomolil glavo venkaj. Nov sunek, udar vagonov drugega ob drugega vse do lokomotive, nato odmik. Rezek, predirljiv žvižg, in vlak je obstaL
Nastal je molk, ki Je trajal nekaj sekund, poln grozljivega pričakovanja. Nato so se začuli v temi klici in kriki, ki jih je ponavljal odmev. Vlakovno osebje je presenečeno in vznemirjeno poskakalo iz voz in priteklo k stroju, da vidi, kaj je vzrok nenadnega obstanka.
Tom je bil od razburjenja tako pretresen, da se v prvem trenutku ni mogel ganiti; njegov obraz je izražal grozo. Ko so ga vsi obsuli s hlastnimi vprašanji, je naposled počasi vzdignil roko in jo iztegnil proti tiru.
»Tam... tam...« je zaječijal hi s! obliznfl suhe usstnice. Njegova groza se je mahoma polastila ostalih. V strahu in radovednosti so iztegnili glave in zagledali med tračnicami, niti ne deset metrov od lokomotive, človeško teku.
Hkratu s tem je opazilo telo tudi več potnikov, in v nekaj trenutkih je bilo vse zbrano okrog uboge, negibne žrtve. Ta je bila mladenka kakih dvajsetih let; njena lahka obleka je bila ponekod raztrgana, lepi, plavi in kodrasti lasje vsi razmršeni, obraz pa na več krajih odrt in opraskan. Roke, do komolcev gole, so pokrivali krvavi madeži.
»Mrtva?« je vprašal nekdo s tesnobnim glasom, med tem ko se je zdravnik, ki je po naključju po- \
toval z ekspresnim vlakom, sklanjal nad nesreč-nico.
»Ne,« je doktor odvrnil, »srce še utriplje.« Vestno je otipaval ud za udom. Ko se je dotaknil levega komolca, je izpreletel dekličino obličje bolesten drget, in rahel jek ji je planil iz ust. Nato je ubožica spet zaprla oči in negibno obležala.
»Zlom spodnje lakti in najbrže pretres možganov!« je rekel zdravnik, ko je bil pregled opravljen. Ukazal je, naj preneso mladenko v prazen oddelek, ter krenil za njo, da ji začasno obveže komolec.
Potniki so se bili ta čas zbrali okrog vlaka v gruče in jeli živahno razpravljati o dogodku.
»Edina možna domneva je, da je ženska padla iz brzca, ki je pred eno uro vozil tod mimo,« je nazadnje menil neki železničar.
»A kaiko ste mogli tako mahoma ustaviti?« je vlakovodja vprašal Toma. »Nemogoče se mi zdi, da bi jo bili za časa opazili.«
»V zadnjem trenutku je ob izhodu iz predora za-žarela luč,« je obotavljaje se rekel Tom, ker ni bil docela prepričan, da govori resnico. Trenutek prej je bil razločno videl zeleno luč, a zdaj ni mogel zanikati možnosti, da se je baš v odločilnem hipu pokazala rdeča.
Tedajci je ves zasopel pritekel progovni čuvaj.
»Vlak je bil že na vidiku,« je rekel vlakovodji, »ko je po telefonu prišel iz Newyorka ukaz, naj zapremo izhod iz predora.«
Ta izjava je vlakovodjo očitno pomirila.
»Zdaj lahko nadaljujemo vožnio,« se je obrnil k Tomu, ki je bled ia nem slonel ob lokomotivi sPo
zaslugi vaše pazljivosti je bilo rešeno človeško življenje. Dolžnost mi bo, da vas priporočim za nagrado.«
Strojevodja ni odgovoril. Molče se je vzpel na lo-; komotivo, odvrl zavore in spustil paro v cilindre, j Vlak je zapuhal in se počasi premaknil; nato je po-| lagoma pridjal hitrosti, dokler ni spet s predpisano | brzino drvel proti Newyorku.
j Od tistega dne je Tom — nekaj zaradi Ijubo-! sumja, nekaj zaradi nevoščljivosti — izgubil simpa-j tije tovarišev; mnogi so ga imeli poslej za stre-' muha, in kurjači so se jeli na vse načine braniti | skupne vožnje z njim. Nai je bila pot še tako dolga, Tom ni nikoli zinil nepotrebne besedice, niti ni pil ali liadil; in kakor hitro je opazil v kurjačevih rokah zavojček s tobakom ali steklenko z \vhiskyiom mu
jo je vzel in jo brez milosti vrgel z lokomotive.
* • •
Velika množica na newyorški postaji je pričakovala brzca iz Bostona. Med drugimi je bila tu Dora Elmhurst. ki se je vročično vesel;Ia svidenja s svojo sestro Evelino. Dekleti sta živeli že pol leta ločeni druga od druge, kajti Evelina je v Bostonu študirala medicino, in Dora se je mogla le po dvakrat na leto, o počitnicah, peljati k nji na obisk.
»Vlak iz Bostona ima osem minut zamude!« je glasno naznanil neki železniški uslužbenec.
Dora je pogledala na uro. »Še deset minut bo treba čakati,« je rekla sama pri sebi in jela hoditi po ppptajnem pločniku sem ter tji. Mahoma pa je presenečeno obstala, k^kor se je tuli ort i~ga ob-. einstva polastil občutek zavzetosti.
t
»JUTRO« št. 78
: Nedelja, 4. IV. 1943-XXI=
MALI OGLASI
Kdor	s!"*bo plafta sa vsako besede
L —30. za drž U) prov takso —.60. za dajan le naslova ftll šifro L 2.— Najmanjši toue za te oglase Je L 7.— — Za ženitve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—. za vse druge oglase L —.60 za besedo. za dri ln prov ti.kso —60. 23 dajani naslova ali šifro L 3.— Najmanlš' •znosi za te oglase 1» l- 10 —
O R V A P K E M O G G O M B A f
Gledališka 14
Stitšni /pos-h
•ice/o *luibt
I.ičem službo
lc dvem ali trem osebam zi gospodin o, sem zdrava, in poštena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Dobra kuharici 772«.	5335-1
Int. gospodična,
27 let, bi kot družabnica vodi!.1 samostojno gospodinjstvo stan dami ali gospodu. Ponudbe na ogl. cidd. Jutra pod »Inteligentni«.	5286-1
Postrežnico
ves dan, sprejmem. Na-v v vseh post lutra.
5307-la
Postrežnico,
ndno m pošteno. spre1-
:n 2-krat tedensko, pr>-■idne, Bežigrad Naslov vseh posl. Jutra. 5295-la
Služkinjo,
:>;idno m pošteno, sprejmeta itiliianska zakonca Via Vcrdi 6-1, desno. 5294-la
Služkinjo,
pridno in pošteno, sprej-
:nem tako). Hrana in piača dobra. Naslov v vseh posl. lutra.	5364-la
Postrežnico,
za nekai dni v tednu, ščem. Vpraša se: Stare, Parmova 41.	5365-la
Služkinjo
/a hišna in vrtna dela, ra-: cn kuhanja. pndno_ m vestno, sprejmem, r.a, Jegličeva 24.
L;ub!ia
5 3.68-1 a
Gospa,
popolnoma sama. pestena j in vestna, želi voditi i »podinjstvo bolišemu. - ; rejšemu gospodu. Ponu - i ni ogl. odd. jutra pod j »Reieience razpoložljive«. t
5279-1 I Postrežnica,
revna in poštena, želi prati ci domu pri boljši družini, sposobna za vsa dela. Naslov v vseh posl. Jutra.
5251-1
Kuharica,
»tareiša z znamem nemščine in malo italijanščine išče mesto pri starejšemu samostojnemu gospodu. Gre tudi-kot samostojna kuharica v večjo trgovsko hišo ali na dobro idočo gostilno v Ljubljani. Nastop lahko takoj ali pozneje. Naslov v vseh posl. Jutra. 5344-1
Dojilja
teli službe v bi ziiii Most ali ▼ centra. 2 do 3-kra: dnevno. Ciglarjeva 32 — Moste. 5427-1
Trgovsko naobražen
m- sposoben, tel* prim' rr.e top<sl:tve Ponudbe na ogl odd. Jut-a pod sSoiileh 777-.
5138-1
Trgovski pomočnik
»pečen?!, išče namesti ve v dobr?: .'oči trgovini. Ponudbe na ogl. cId. Jut-a pod Vesten prodajalec«. 54C3-1
Trgovski pomočnik
želi spremenit: m«?to v bolj. So kolonialno trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fira trgovna«	5122-1
Mlada gospa
t trgovsko šolo, brez vseh sredstev, prosi za primerno zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna in vestna«.	5502-1
Starejša kuharica
želi službe gosped nje k -tarejšemu gosjpdu. Gre za rrsilo plačo. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Dobra gospodinja«
55191
Mesto Jtišnice
iščem s pr dn m možem, ki ima lastno obrt. Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Obrtnik-.	5523-1
Službo
Sellrn prereniti k sta--ejš\ manjši družni, fcrem tud: kot postrež-nic.i. Ponudbe prosim na ogl odd.. Jutra ped »Zmožna«.	5458-1
—-M ----
Poštena oseba
želi službo natakar-.ee samo proti hrani in stanovanju. Pomagala bi tudi lahko v kuhinji Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Prijazna«
5476 1
Postrežnica
»aneslj:va, išče zaposlitve za par ur dnevno ail pirkrat na teden za ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutre pod iDobr.i W 222	5482 1
Mlajše dekle
šče par ur z.ipou t ve za zjutraj najnje z;, č.šče-ajc pisarne. Pomene po dbe na ogl odd Ju ru pod »Par ur« ______5414-1
Grem
onti po bisat -v vzanK-m perilo v pran e n lom Xa do v v vseli oojI Jutra
■">«1! 1
Mlado dekle
1 znan:-m !ali;an-'"ne šče me-to v grKt:,ni. Naslov 'v •'Seli posl Jutra	.5572-1
ISišm ftnsh
/ob;/o s/uzftfi
Kuharico,
mlajšo, ki opravila vsa hiš na dela, sprejme boljša, lodbina treh odraslih oseb v dobro, stalno službo. — r'i :ča 350 lir. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jurra.
5372-la __ »
Postrežnico
>iazuo ;n imbVu«' sprejmem •inevuo od. 7. -io. '.o, ure. Po-ulbe na ogl. odd. Jutrn ped posebna'..	54i9-la
Kuharico
popolnoma eamo=to,no. vajeno ■kusne mešoaife-ke kube, sprejmem takoj. Hr-ina za i osma. Ponudb? na ogl. old. Jutra pod »P'ača 350.« 5 lil-1 a
Služkinjo
ali postrežnico. pridno, preprosto, išče Sever, Praža-kova R-I: nadstr. 5510-la
Gosp. pomočnico
veščo kulian.a n vseh hšn>. lici, pridno ie pošteno. sprej-mem. Cemažar. Grohareva 2:1.
5218-la
Postrežnico
za dorold«tiske ure spre me takoj R. V., Tržaška c. 42, pritličje, levo.	5324-!a
Dobro šiviljo
za dom, brez hrane, iščem za takoj. Naslov v ogl odd. Jutra.
5526 ln
1-šobno stanovanje*
s kuhinjo dobi s 1. majem brezpia^no poroie-na in zanesljiva postrež-n:ca za dnevno št riurno zaposlitev v h:ši in na vrtu Plača t>o drgovo-ru. Ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 11«.
5465 lr.
Mesto kuharice
kot samostojne gospodinje k dvema osebama v enodružinsko hišo je prosto. Ponudbe na ogloda. Jutra pod »Takojšnji nastop 77«. 5466-la
Italijanska družina
išče služkinjo. Via Verdi 3 IV.	5479 1a
Iščem kuharico
popolnoma samostojno, z večletn mi spr čevall k mali družni. Naslov v Ogl. odd Jutra. 5486 1 a
Šiviljo,
vajeno šivati moško perilo, deloma tudi kroiiti, sprejme trgovina Pirnat, Blei-weisova 18 (Tyrševa).
5452-la
Gosp. pomočnico
za vsa hišna dela išče 3 članska družina Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobra plača«.
54<i9-la
Iščetn dekle
k 1 leto staremu otroku, ki bi opravljala tudi druga dela Naslov v upravi Jutra.
5612-la
Lrarimstro
dobt službo
Knjigovodjo
glavnega išče več> :nd>js:rij cko pod..et.e i Ljubljani. Po goj: znsnje italijanščine. Po nt.!bp 1 referencami na ogl. odd Jutra pod »Industrija«
Gozdne manipulante
spreimemo. Obširne ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Siguren položaj«.
52S4-2a
Gosp. pomočnico
al; pO' trtžn co, k zna 'cuhit- ščem za čas od 7.—15 ure k tn'<an r. iružin N istep t ikoj Vaslov v ogl	T---ra.
55"0 T ■»
Vajenko
iščem, nastop takoj. Salon Dežan Anton. Bleiweišova št. 69a.	53:55-44
Krojaškega vajenca
1I1 v-ijeuRi sprejmt (^rvovreten -:i on Naslov - vseh posl. Jutra.	5269-44
Vajenko
za dtuisko krojaštvo
mem. Milk« e. 10
Hal. a.
sprej-Emon?ka 5443-44
Vajenca
za kleparstvo ali vodovodno inštalacijo sprejme tako- Tržaški 88. 5385-44
i.iii
'C.
-■A
j Se v
Frizersko vajenko
sprejme salon Rep Viktor, Gledališka 8.	5343-44
Vajenca
za torb2rsku obrt, spreimem. Vanclli Joško, Sv. Petra c. 74.	5517-44
Črkoslikar. vajenca
sprejme takoj Kruljc. Ljubljana. Breg 6
5456 44
VTajenko
mod stkv. sprejme takoj salon »Stana«, šmirtn ska c. 8.	5529 44
Vajenca
za železu n- ko >troko sprejmemo Pontidbe m ogl. odd Jutra p.-d »Vajenec 1943« 5538 44
Krojaškega vajenca
ali vajenko iščem za ta <oj Mr>dna krojačnea. Glavan Anton Kolcdvor-• ka ul št. 18. 5396 44
Vajenca
zt sobosl karsko n ple škar=ko obrt sprejmem. Košak Gorupova ul 4.
5-145 44
Vajenca
za avtomehaniko sprejmemo, prednost imajo oni, ki so se že učili. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6
5562-44
Vajenca
za soboslikarsko in pleskarsko stroko sprejmem. Stane Vojska, Gradišče št. 3.
6505-44
Tapet, vajenca
spre/m-m R -Sever Marijin •rg 2.	541 >14
Šiviljsko vajenko
—e atelje Hitv, Kon-c:\jni trg 13, I. ' 5545-44
Vajenec
iT' f
Gramofon
in plošče si izposodite proti mati odškodnin: pri tt »Evereet« Prešer nova 44.	212 M-J
Fižolove prekle
1 .(uit pri bo*l-oiiurek zvez, v sklailiščib v Maistrov: ulici 10.	5200-6
Pozor!
Poceni prodam še par sadnih dreves trte. zelenjadne sadike itd. Zg. Šiška, Pod hribom 40.	N-274-I
Štedilnik
večji kiiuiu;:-k obrat. Kom jileien. ^ 6 plnščami in bo.ler jem ugo 'ni naiircida . Ogle-a i: Res!jeva ',8. hišnik.
5208 6
Zimo za modroce
vsen Kvalitet kup te že >d 32 Lit n tprej pr »Žima« M;lan ) iger mehanična pred Ime.. ž> me Trgovinn Sv Petru 17. predilnica Fuž ne
T 237 M 6
Otroški voziček
nov, eleganten, naprodaj. Lc-onold Ambrož, mc-h-nik, Tyrševa 71.	5348-6
za čevljarstvo se spreime. i Povž Stanko. Celovška 34.
554R-44
Vajenko
sprejme modistka G rudni -h-kobila. Bleiniisovi it, poleg Figovca.	5T;71-J-i
m ti
Sedmošolka,
odlična risarka, vzame na dom prerisanje, ilustiira-nje, prepisovanje na stroj ali na roko, računame ali ka, podobnega Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Težki časi«.	5351 3
Mrčes
•nSi. ?t-r>T- bi di 1 !td.- za nefljivo uuič.t,- z Toxin pra -kdin. Drogcrija Kane. ziv -ka u'ica 1.	53"9-6
Otroške čevlje
iakaste. š*. S» n b»le -eniiS. Jt 33. nrrvliiufi. Vi lnv v v?' !i rosi. Jutra.	5430-G
Jedilni prilior,
eleganten, nov, za 6 oseb, 24 kosov, rje prost. neri?Va znamk.i, n-t p-od.ii. Ogled: Em.-.nska lCa-I. nedelia dopoldne.	_ 5579-6
2 usnjena kovčka,
malo rabliena in platnene čevlje 37 in 45. prodam.
Naslov v vseh p si. Jutra.
5338-6
Šivilja
popravlja ob.e.ve ;n pla-ščke po nizki ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra.
5543-3
Zidavo
srednje velike	zgradbe
sprejmem. Pišite	na ogl.
odd. Jutra pod	»Ključ v
roke«.	:*589-3
Zastopnikom
v- L ubl a'rt 1 w 'vseli vtnSjih .krajih ua dn-ždv fjfisebnč ul- ■ varovalnim agentom se nudi lep po-trauaki zasluži k. Vprašati na "gl. odd Ju:: a po i , Stalno«.	5395-3
Prevoz
materijala prevzamem r pet-tonskim tovornm avtomobi lom. lahko 'ud1- izven bloke. Xa=lov v vseh pa=l. Jn'ra
53-SS-3
Prodam:
žele: r,o. zložljivo posteljo, c.m.iro, kuhinjsko mi/O in posteljo z vzmetmi. Priiate-i cva 8-1, levo.	533(j-6
Bosanski mlinček
23. kavo (medenina), kupim Ponudbe na Verhunc, Karlov ska C. 18-1. 5333-6
Visoko omaro
(altdeutsch), bogato rez-!:.ii-io. ročno delo. prodam, trg 5t 1-1, desno.
5325-6
Novi
Za oranje
vaše njive al: vrta se ■ brni'e na nasiov. ki ga dobite v vseh posl. Jutra. 5399-3
Lep zaslužek,
postranski, nudim" zava-oval-nim agentom Ponu Mv no ogl. od i . Jutra pod »Mimo grele«.	5394-3
Angleščino
poučujem, na željo tudi z gramofonskimi ploščami. — Naslov v vseh posl. Jutra.
5330-4
Učitelja harmonike
za 6-letnega fanta, iščem. Naslov v vseh posl. Jutra.
5320-4
Klavir, harmoniko
podučuje temeljito, individualno, uspešno, brezposeln godbenik-kiavirist z konser vatociisko izobrazbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pride tudi na dom 1« 5320-4
Otroški voziček,
globok, dobro ohranjen, prodam. Ulica na grad 1-fl.
-319 6
železno blagajno,
to ečo. prodam Cesta Viktorja Emanuela 111 št 21, vis. pi iti.	5318-6
Ceniki kristal,
-gladko brušen, &ervis ra vino, pivo, vodo, liker, kom-pot in pecivo, za 6 oseb, ugodno prod.»m. Naslov v vseh posl. Jutra. 5317-6
Prodam
kompletr.n garnituro za globok voziček, odeiico z kap-no, blazinico m zavese. Poljedelska 12b, Zelena inma.
5315-6
Predsohno steno
m sedečo bano, prodam. Naslov v vseh posl. jutra.
5312-6
Nove visoke čevlje,
črne, ševro, št. 43, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	5310-6
Clematis modri,
španski bezeg (Fliedert. ceplien, bel, rožni in ru-deč, glicinue, okrasno grmičevje in razne trajnice naročite: Polše, Mala vas 40, Ježica. Naročila spre-■ema tudi trafika B!eiwei-scva 17.	5299-6
Max Kirbos
poučuje klasičen, karakte-ren in plastičen ples, tei koristno gimnastiko za dame. — Informacije dnevno Bethovnova 15-11., pri g. Volta.	5382-4
Profesor
matematike dobi takoj stalen zaslužek. V po-štev pridejo le dobre moči. Zglas t' se Mestni trg 13/XII med 1. in 2. uro opoldne.	5471-4
Angleščino
pravilno izguvurjavo. slovnico in konverzacijo poučujem m č°ti ike Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitro in natančno«.	"392-4
Profesorica
italijanščine poučuje posameznike in skupine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena«. 5550-4
Prof. matematike
prmravlja na maturo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Grem tudi na dom«.
5549-4

PREMOG
DEVA L Pogačnik
LJUBLJANA Bohoričeva ulica d Telefon
Otroško stajico,
veliko, močno — ugodno prodam. Sv. Petra cesta 71.
5296-6
Otroško posteljico,
železno, z žimnicama, prodam. Ogled od 14. do 15. Naslov v vseh posl. (utra.
526^-6
Gnoj prodam.
Naslov v vseh posl. Jutra 5262-6
Dolomitski pesek
za fini omet, terazo, balin prostore, za pusipavanie vrtov. rizet, gramoz in kamen Vam dobavi gostilna Vodnik, Podutik 25, Liub liana Vil Naročila spre-ema : »Jeklo«, A. Vodnik Ljubljana, Stari trg 11.
5260-6
Otroški voziček,
globok, prodam. Na ogled šele od ponedeljka naprej. Naslov v vseh posl. Jutra.
5550-6
Prodam:
2 postelji in 2 nočni oma rici, skoraj novi, kuhinjsko kredenco, vežna in druga vrata, mesing karnise, prazne zaboje in moško temno obleko. Ogled pri Oblat, Sv. Petra 18.	5355-6
Čevlje št. 44,
visoke, nove, zamenjam za enake, niske; ali jih kupim, lahko malo rabljene. Peternel, Frančiškanska 4-1.
5557-6
Površnik za 12 let
starega dečka, skoraj nov, trenčkot, ugodno prodam. Nasiov v vseh posl. Jutra.
5580-6
6000 komadov
stare strešne opuke, (bobrovci). dobre, po 0.37 lire. Naslov v vseh posl. Juta. 5431-6
Prodam
kotanino a spodnje hlače, dolge brisače, samovar, eervie, fini m pecivo L dr. pri Sa-haiov KoBtjs, Florijanska 10-1.
6432-6 1
Bosanski čilim
jjreprogu,. 3X2 m rabl.ena se proda po ugodni ceni. Naslov v viseta posl. Jutra.
5413-1,
Par otroških
vozičkov,
globokih, otroški avto. otroško harmoniko, proda trgovina »Ogied«. Meetn trg 3 — (vhod skozi vežo). 5116-6
Otroški voziček
u ,< ,r n etora. nov. rndam ta 15,)0 lir in kupim
ra Jem nova u •
Trnovo.	5451-8
Otroški voziček
glouos elagittn. zelo malo rabljen. protoni Zamikova 6.
5455 6
Damski čevlji.
nerablieni, črni semiš, moderni, štev. 36 in 38. _ se ugodno prodajo. Zg. SiSka, Šolska 5.	5391-6
Moške čevlie,
dva para. riave, št. 40,
prodam. Udovč. K!idc:'na ul. 13.	5389-6
Otroški voziček,
športni, nov, predvoini, se -rida. Maleevi 9-K Ki-del:evo.	5500-6
Proda se:
rmegliiva miza za 12 oseb, 2 klopice ter otomano. — Ot;'eda se od 10. do 12. tirčar-Sever, Jurčičev trg 2. ITI nadstr.	5504-6
Blago, 5 m,
'ero. predvojno, za na-rr»2no no?.o prodam za Lir 350 N islov v otl. od 1. ».hitra«. 4913 6
Prc-tlam 2 voza,
1 težr.lt 1 srednji. Na slov na osi. odd. Jutra.
5534-6
Voziček (ci?o)
na 2 lcoiesi, ugo-lno pro-rl-, rio. Intr i, Biei^-esr-va 37a	5531 6
Otroški voziček
nov. globok, eleganten
nnprcdn j. Leopold Ambrož. rr>c-!vn:k B'e sova 71.	5343 G
Otroška stajioa
^'ožlj va dobro ohranjena «e uro^no proda
ZbaSn 't ru ul. 16. Tr novo Kolez ji. 5530 6
Otroslii voziček
"'obok rlotro ohranjen, predvoin -uterlil, pro-Sam Naslov v i-g! odd Jutra.	5523 6
Pisarniška stolaža,
konib n rana s p s ilno m>zo hrnstovu. «e ni-o da. Fnbn'k Joža, Vktor 'Rmanuela 52'III. G — • * • Rosenwirt	54C? 6
Srebrno uro
'n ver-žco za narod r-n n»5o- nroda-n. Cen.i 50ri0 Tir >T-5=l0V V Ogl.
Jutra. '	5463 6
Ctroš.ko po' telj*eo
leseno,	b r
re plinoma n to. 5e n°r-i'b',ono. ugodno pro-Tr>iJka c. 45 nri-trčje	4531 6
Otroški stol z mizo
prebavljiv. z blaaro. ni.1b-l1ša izvedba. ma'o rab'-:en, za 750 Lir na-nrci j Ble we'sova c.^a 60 TI.	5378 6
Dve preproge
■n en p^rz janer pr-dam no usodni ceni. Orled Sv Petni c. 25 Vprp^'t v gostdni.	5430 6
Pisalno mizo
?. trdega lesu. črno po!i-trano moderno ohranjeno, nrodu ABC T lubijana. Medvedova c. 8. poleg kolodvora 5 'Iti 5469 R
£enske polčevlje
ae z dvojn n.' usnjen m oodplati maio rabljene športne št. 38. pradvoj prodam za 340 L r Po pruvljalmca nogavic. Ko p tarjeva ulica. 5539 C
Obleka za dečka
od 12—15 let. preprog., usnjene gamaše in dve k.irnisi naprodaj Verd •eva 9. vrata 5. 5395 6
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam •Fiorjanska ul. 40/1.
5439 t:
Otroška postelja,
dobro ohranjena, se pro da. Naslov v ogl. ocid Jutra.	5435 6
Pozor!
V zaiogi ,nlum moške, ženske m otročje rablje ue čevlje. Zamenjam večje ali manjše števil -■ce Kiavžer. Vosnji.kova ul. 4.	54B7 6
Lejio piavo lisico
prodni. Ogied pri Krz-narju Do.encu, Sv Pe tra c. 19.	5492 6
Zajčnik
s šestimi prostori, ugodno prodam. Korytko-va 3.	5497-6
VVeltini-fotoaparat
tormat 24 X )b mm z ugra-jenim daljinomerom, optika 1:2,9 Compur Kapid s torbico prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Vtfel-tini«.	3404-6
Berkel tehtnici
10—~M Kg, uguUuu prodam.
j jstilua iSa-Jia. ttltiu s v.. 12.	5404-6
Grobnico prodam
iiu pokopu.išču Vič. Poizve ae Stanko Kunovar, Sv. Krit.
5598- 6
Otroška posteljica,
bela z mourocem. ugodno naprodaj. Brectlj Tabor 6.
5583-6
Ugodno prodam
2 veliki stelaJi. 35 želeinlh Jpul zi. tekstilno. 1 kotel. 150 literski. Naelov v vseh posl. | JitR..	600S-S i
Kopalno kad
ix obiidati, noro »Kroneo Marke«, dolgo 180 cm. prodam. Ogleda «e Triglavska 1 ali Bleiwtieova 107 od l.—I., ob delavnikih.	5307-6
Omaro za akte,
okroglo, mizo. B eder meier-omarlco, ogledala, slike, knjige itd., proda Tribuč, Sodarska 2 nad Florijansko cerkvijo.
5533 6
Otroški voziček,
globok, ukora, nov, prodam, irinjskega e. 6-1, desno. — Vprašati od 9. do 11. ure.
5567«
Spalnico,
kompletno, moderno, it orehovega lesa. mjsivm malo rabljeno. stoječo iz 10 kom., .irndam za 950 li, 0»1, 'ati od 13.—16. nre Hira 3. irni 7-m. decno	5578-6
Agilen potnik,
aranžer, s tre. izobrazbo, spreme zastopstvo ali drug pose! z- Luihliano in pokr.i-■ino. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Dobro vpc!"n«.
5499-5
Kupujem
krojaške š v jsse m teka lne odp ^ke Ribj i ul;ca 8 ai> Cankarjevo nabrežle 3 J 259 M 7
Mikroskop
znamke Zeiss ali Reichha^d takoj kupim. Pismene ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Mikroskop«. 5300-7
Staro gumo
in gumaste odpadke plača n^iholje »Metalu«. nasproti Delavskega doma.
5292-7
Avtomat, tehtnico
do 20 kg. po možnosti Berkel, ali sličie dobre znamke, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 5293-7
Posteljno perilo,
lahko že malo rablieno, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Šiška«.
5247-7
Aquisto I.elca
obbietivo su.T.itar 1.2. Po-r.udbe na ogl. odd. Jutra pod »leica«.	5275-7
Moške hlače
nove ali dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolžina 110 cm«.	5374-7
Uro
Gla.>ha:;- nI- Sciiaflhausen ku pim. l'onudti. r.s ogla-n olde-I k Jutra po i »precizno ido e««.	5453 7
Otroški voziček
globok, Pel ali eicm barve, 5:van, malo rabi en. k ipim. Naslov v vseh posl. Jutra.
5501-7
Travcrze
poljubne vrste kupim P nudbe n.i ogl. oid. Jutra pod »Traverze'.
5394 7
Stare moške obleke,
čevlje, perilo, pohštvo itd. stilno kunuje A'oj z Ja Drame, LJubljan i Gallusovo nabrežje 29
5 ! 34 v
Stojalo z brusom
90 25 ali brez brusa, ne pogon. kmim. Po zve wt v ogl. odd. Jutra.
5489 7
Vodovodne cevi
ooehkane, 200 m. razi: čne di.-renzje kup Me darna. 2 dovskn 6
5498 7
Kovinasto pohištvo,
vsake vrste, kupim Ponudbe na oel. odd. lutra pod »Pokromnno«.	5601-7
Biciklje,
bicikelj-gume, motorje in gume za motorna kolesa kupimo. Plačamo dobro Gasogeno Merkur Puharjeva 6.	5561-7
Pisarniško opremo
,č no;. Kupm Nasiov v vs< h ;osl. Jutra.	5565-7
Merski aparat
kupim. Ponudb o,- ogl. o id Jut-a pod »Teodolit«. 5304-7
Fotoaparate,
(lOSamvzne dtle er slične pred mite. stolno kupu » in *pre ema v kniriisijekt pro<la o Fo'ot( hn;k-. P,l<iw-:sora 15 _ "dgovar ajofce plačamo -akii 5377-7
Motorno kolo
Guzzi ali sestavne dele istega v katerem koli stanju kupim. Ponudbe na: Viti, Kersnikova 5.
5549 10
Tovorni avto
do 700 kg nosilnosti, pro dam. Ogled in informacije v n-ehan.čnl delavnici A. Kopač, Celovška 33.	5483-10
Motocikelj
200 in 500 OHV. malo rabljena, proda O. žužek v Ljubljani, Tavčarjeva 11.
5405-10
Knpim motor
lalji DKW ah močnejši. Ostale znamke takoi. Naslov v ogl. odd. Jutra. ______5585-10
DKW 200 ccm,
malo voien, najnovejši model, Rudge 00, naprodaj 6500 lir. Ogled 10 do 11, 15.50 do 16. Tovarna Za-lokei. Tržaška 40. 5551-10
Motorno kolo
125 ccm, model 1942. še v novem stanju, za 8500 lir naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvanred-na prilika«. 5558-10 ----t_
Kupimo
proti zelo dobremu plačilu tovorni, osebni avto in motorno kolo v vsakem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar takoj«.
5560-10
Hertrvvig O.,
Aligeme ne B olog e, ku p m Ponudbe na ogl odd. Jutra p-»d »R M.-5472 8
Zbirko znamk,
mati so iti nt kaj nemških knjig poceni pro"am. Sanov nik Mand. l.č-va 1. 5573-8
Dva moška kol?sa
športno ze'erto v dobrem stanju, rume nove. Ba Ion št' ^-7-ic. pr praven m prede'nro tr;c k'a, n-odam Hren Drnovšek, ^tepnnja ras Hrir ov kp 48. Liublj.ina. 5477 11
Več blcilvlov,
rab! enih in novih zelo
ui-odiig razprodaja Gasoge-no Merkur, Puharjeva 6.
5584-11
Več tricikljev,
novih in rablicnih, zelo poceni naprodaj. G^sogeno Merkur, Puharjeva št. 6.
5556-11
	
fjržjji	•j X * % >Jij-
Avto
znamke Citroen se proda. Vprašati: Litijska 15.
5401-10
'2 tovor, avtomobila
prodam. Scmra.i Janko. Ljub Ijana, Tomatorska e. 7.
5400-10
Prevoz
m«terija1a prevzamem s pet-
tonskim tovornim avtom. Lahko tudi izven bloka. Pustite naslov, da pridem na dogovoc.	5587-10 i
Samsko spalnico
fii'> erno -p :«n •. poli anc. kavkaSki reh predvo'na izdelava. nerabljeno. 8 komadov iiroiiam za «3<)0 lir Ogl ati od 9 do 15. Moste. Društvena 23.	5304-12
Pozor!
Prevzamem staino dobavo pohištva za trgovine in zaloge s pohištvom. Naslov v upravi »Jutra«. 5278 12
Prodam
krasno sobno opravo in • eliko stensko uro. Celovška cesta 155 (dvorišče) 5301-12
Kupimo
J dobro ohranjene pisalne
mize s p padajočimi stoli. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Pisalna miza«.
5561-12
Mcdcrno spalnico,
Sperano. plesk&ao štir -delno om.iro, komodo. og'ed2lo bru:tno. 11 ko m.idov, iz sklad šča, ne rabljeno prodam zj 72"0 L-r resnamu kupcu. Na slov v og!. odd Jutri.
5 »1412
Kuhinjsko opravo
nova. krem p'e-l.ana, se proda Kongresni trtr 15 priti čje.	5433 12
Slodor.ao spalnico,
ko krafno ohrun;»-no. ku •lin o. ob\ie kompletno, ugoil no prodam Naslov v vs»'h I vosi. Ju ra.	569-12
Kupim
;>o moderno dobro ohran e no Sam-ko ?obo - kavčem Pn. ■ni'b- na ogl old. Ju—a pM M"demo«.	5570-1?
kuhinjsko kredenco
izo 2 stola ug idno prodam, "elovjka c 160-1. 5573 12
Čevlje
št. 37. 38. dežni plašč m nekai obleke, ugodno pro d?m. Naslov v vseh posl. lutra.	5316-15
Sivo moško obl?ko
'a «tarost 16 let, prodam, leeličeva 10 stop. VII. — Dinter. '	5502-15
Fino črno obleko,
dvakrat oblečeno še pred voino blago, prodam ali za-memam za športno obleko. Naslov v vseh posl. lutra.
5255-15
Moška pelerina
s kapuco, predvoino blago, nova in bicikelj se proda. Naslov v vseh posl. Jutra.
5546-15
Obleko
t modnimi hlačami iz najboljšega češkega blnga predam. Na ogled dants ol 10. do 11. ure. Ilorar krojač. Zvezna 8. Zelena Jama.	5426-13
Poceni prodam
moške čevl:e št. 41, ženske b'le St. "9. ženske opanke št 38. črne, jopo iz hla?a in plav r-elur 'amski klobuk. Kačič. VVolfova 12. 5417-13
Balonski plašč
kurdm	ali zarenlam 7a
Tioške	čevlje (Strnpac)
Naslov	v ogl. odd Ju tra. 5475 13
Dve obleki
za dečka 8—10 let starega in dežno peler no (kaučuk) izvrstno ohranjeno poceni naprodaj. StrelSka ul. 32/1. zgornji zvonec	5436 13
Deški obleki
mornariškega kroja, te-mnomodra za 9—12-let nega. bela za 8—10-letnega dečka Obe ze'o dobro ohranjeni, na pro-daj. Naslov v ogl. ndd. Jutri	5493 13
Moška obleka,
predvo'no blago, se ueodno prodi. Orled: krojaški salon Mavrič, Tyrševa 1 '-'V Ljub. kred. banka. '482-13
Naprodaj:
molki lakasti visoki čevlji, moški športni čevlji in pa škornji št. 41. — Ogled: Strossmaverjeva 8. pritličie, levo.	5481-15
Damski kostim,
temnomoder iz moškega blaga. dobro ohranjen, za srenjo postavo, se poceni proda. Ogled: trafika r er pekarne Bizjak, Cesta Ariele Rea.	5580-15
Črno ans;ora blago,
predvojno, zamenjam z blagom Za površnik, cv. do-plčam. Ponudbe na oel. cdd. Jutra pod »Visoka postava«.	5555-15
Poceni prodam:
spomladanski plašč, damski. temno mo er. za sr dnjo poda vo in pt ihor za 12 oteb skoraj nov. kr iman. vse pred
r" "" bta?o Ein:-p ;> -'■ pritličje.	53C9-13
Popolnoma nov
-ve'io siv damski športni ko. -um, dim.-': pJaS? in več "evpev št. —40, pro !am. '.eleznikarjeva 26-1. d sno.
K63-1S

3*
^^D-jmmj
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitro in točno Obrnite se nt
RUDOLF ZORE
Gledališka ulica 12. Telefon 38-10.
jGOGDnnnnuaanc Imate goto\ iao
S'aloz:te ;o v - zoioko dobi .ar.osno kupci o Spre rr.emi -"udeleženca z dr. 100.0(¥. lir za dobo 2—3 mirecev. Za Jm,"eno v:sok zaslužek. Po ■;ii !be z navedb, ra'tiožl jive v-ote na o?l odd Jutra pod .Kupčija«.	5274 16
Kupimo
onažne sobne in kuhinjske oprave. pn=amezne omare kav če. otnmane. otroške po« vi M-oe. modroce. ter druge npomb ne predmete. Trgovina •0?!»^« ifeftn' trg S — vhod sVn »i vežo.	5417-13
Črno lisico
llTVl	efc-OT-il nfWO
nor« č»t1|O St 38
10 vrhnji zvonec.
5537-13
Delnice TFD
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akciie«.
5287-16
Delnice TTD,
"5 komadov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod r De'niče«. 5356-16
O posojilih
: Site informacijo pri »Ju-Kredit«, Lj., Beethovnova 15.	5362-16
Večje vsote denarja
posod m na do'goro:no h poteko h še m po e-•stva. Ponudbe na o".l. odd Jutrn pod »E''« obresti.	5542 16
Planino,
prvovrsten, nov, dam kot girancio boljši osebi za posojilo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Posojilo«.
5<'07-16
150.000 lir ali več
varno ne.Tžite ako odkup:te • no nada-0[>je nove h>e. Ponudbe ra osi. odd. Jut-a r"d . Ponu lite«. "	5397 16
Posojilo 3000 lir
iščem, obresti lepe, vračam dogovoru, delno s prehrano. Ceni. ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Proti usluga«.	5554-16
Kompanjona
'kompanjonko) za malo tiro, vpeljano industrijsko podjetje s 1 0.000 lirami, •ščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesečni zaslužek 6000«. 5557-16
V najem
Pri remizi v Šiški
dam v obdelavo 1000 lev
m njive proti delitvi pri delka (krompiria). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra obdelava«. 5385-17
Garaža
za tri avtomobile ali večja se vzame v najem. Ponudbe la ogl. odd. Jutra pod »Garaža«.	5508-17
Zemljišče
3—4.000 kv. m. v sever nem delu mesta se vzame v najem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sklad.šče 100«. 5524-17
KUPIM ali vzamem v NAJEM gospodarsko poslopje ali skladišče, primerno za mirno obrt. V poštev pride tudi izven bloka ob Celovški cesti. Ponudbe z opisom in pogoji poslati na oglasni oddelek Jutra« pod »Svetloba«.
Vilo
r vrim kun m takoj nepo sredno P.ojdb«- na ogl. odd. Jutri pod »Do 500.000«
479i
Posestvo
na Dolenjskem, 3% km od postaje, okoli 9 oralov, vinograd, travniki, njive, velik sadovnjak, nova stanovanjska hiJa in gospodarske stavbe, se ptoda. Cena 350.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »28c.	5366-20
IZDELOVALNICA HARMONIK
LJU8LJANA
Bleiweisova 35
Vam nudi veliko izbiro
p ano n diatoničnlh harmonik
2 stanovanjsko hišo
s krasnim vrtom, zamenjam za večjo hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca«.	5341-20
Kupim hišo
v Ljubljani ali v okolici, od ca. 250—350.000 lir, ev. s hipoteko, brez posredovalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna kupčija«.	5311-20
Stavbno parcelo
ca 4000 kv. m v Stični ob cesti v bližini kolodvoia prodam za 80.000 lir. Naslov v upravi »Jutra«.
5272-20
Iliša se proda
iz pio ie roke, 16 enosob-mh stanovanj. Naslov v vseh posl. Jutra. 5357-20
Parcelo
j blizu Ljubljane, kupim do 1 .000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polje«.
5371-20
Stavbno parcelo
ob Celovški cesti v bližini tramvajske postaje zunaj bloka, prodam. Naslov v vseli posl. Jutra. 5575-20
Parcclo,
vsaj nekaj tisoč metrov veliko, kupim, ev. zamenjam s svo.im posestvom. Lega : na raje ob glavni cesti proti Jsžici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velika parcela«.	5376-20
Več stavbnih parcel
v notranjosti bloka, prodamo od 400—1700 kv. m. »Realiteta«, Prešernova ul. '4-1.	5514-20
Stavbne parcele
ob Celovški cesti od 500 do T 00 kv. m, prodrm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enonadstropnice«.
5513-20
Stavbno parcelo
cca 650 kv m, blizu glavne ceste, prodam. Ponudbe na cgl. odd. lutra pod »Stiri-cesettisoč«."	5515-20
Deteljišče
ali travn k z dobro.
sladko travo 1000 kv. m vzamem v naiem v bližini Sv. Krštofa ali pa kup m skozi vse poletje 30—40 kg dnevno sveže detelje Ponudbe m cgl. odd. Jutra pod »Dobra detelja, dobro plačilo-.
5478-20
Kupim parcclo
od 25—30.000 lir. Ponu .cib; na ogl. odd Jutra pod »Denar takoj«.
5464 20
Stavbna parcela
ugodno na prodaj. Ponudbe na i^l. odd. Jutra pod »Ljubljana«.
5535 20
Finansirja
za gradn.o hiše išče gradbeno I« :je:je. k' ima na razpolago vi« ma'er:Jnl. Ponudbe na ogl. o'd. Jutra pod »100 odstotno Jamstvo«.	5390-20
Prodam zemljišče
v izmeri 30 000 kv. m na severni str::ni. v notranjosti bloka m dva večja travnika r mestnem loen Zajec, Tavčarjeva ul. 10. 5602-20
Hiše prodam:
trnadstropno na severni =trani, enonadstropno. novo v šišk\ enonid stropno r bliž:nl sr. Pe trn cerkve in v D-avl j.ih PoJasnMa brezrVačna v reiltetni pisarni Zajec A-nd^ej, Tavčarjeva ulica 10.	5604-20
Hišo-vilo
v centru, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Juti« pod »820.000 Lir«
5532 30
Hišo v Zagreba
zamenjam za hišo T LJubljani, vredno clrka 800.000 Lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«. 5541-20
Parcele prodam
v š škl na treh krajih. za Bež gradom, pn Sv. Petru, na več krajih v severnem in vzhodnem delu. Zajec Andrej, rea-1 tetna p sarna. Tavčarjeva ul. 10.	5605-20
Parno pekarno
prodamo v enonadstropni stanovanjski hiši, prometna točka, severni del Ljubljane. Več stavbnih parcel predam Tvrševa cesta, pred blokom Ježica. sončna, peščena lega. Večji travnik, Craa vas, prodam, proti Igu v bližini cerkve. Hinko Privšek, Liubljana. Kolodvorska ulica 7, nasproti mestnega kopališča. 5606-20
Večji kompleks
za lažjo industrijo se proda iz proste roke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Fabrika«.	5591-20
Solastnika
zi odkup ene četrtine
n ve hiše sprejmem. Potreben kr-p tal 400.000. Dop si na ogl. odd. Jutra pod zRedka pril ka 1943 ■-.	5445-20
Parcelo
kupim. I' ud be ne ogl. odd. Ju.ra pod »100.00(1 lir.«
5407-20
Kupim hišo
v bližini LJubljane ali Norega mesta, najraJSi i vrtom. Ponu he n' ogl. odi. Jutra pod »Približno 150.090 lir — brez posredovanja«. 540S-30
Tretjino hiše
nove trie:ažue, r vzhodne* dela, froikm za 90.001 Hr. Naslov v vsen pciftj. Jut-a.
5411-9)
Parcelo
v okolici m; a. Trnova. Roi ne dol:ne ali Viča. kupim do 70.000 lir. PonudV na ogl. rHd. Jutra po) »l']ačam ta ko;«.	53^-?"}
Kupim parcelo
v Trnovem ali na M:rju. Trnovo, Kolizeiska 19-11.
5613-20
Kupim parcelo
za Bežigradom ali r giSIci. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Cena in krni«.
5614-20
Staro hišo
v centru, z velikm dvoriščem. kupim ali dam v zameno novo. Ponudlie na ogl. odd. Jutra pod »Stara-nova«.
RBJV30
Travnik v Trnovem
vzamem v najem odn. kupim.
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnovo«.	5610-20
Kupim
eno a?i dvos>novan'eko hSo z vrtom. Ponu :be na og!. odd. Jutra pod »Najraje e frnnfe koc.	5615-20
Vilo
z zelo velikim vrtom, prodamo v D. M. r P., za 2.30.0VI lir. Ponudbe na ogl. odd. Jtcra pod »46O0 kr. m«. 5393-S0
Parcelo
med Vodc-odn.. in Podmil--čukovo nlioo, ugodno pre-'am. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno«.
5392-20



jL\
vTISANA
is ar
^LVIZIOSO Ttf£,
LASSATJVO^- DEPURATIVO ' 0IGESTi¥0l KIMSHCA, CISTI POMAGAPREBAVLJATI
cura infesfino, sfomaco, fegatoj
e reni
zdrav! crevssje. želodte. |etro!
In obisli	j
L 6.00 U SCATOLA • L 0.75 LA BUSTA CON 4 0051' L 0.«O SKATIA • L «.73 ZAVCIČEK $ l DOZAM! S?,; , UUL a KUREONZ « C. • HUX»0 Via Vda S


»JUTRO« It 78
ffeCelJa, 4. IV. 1943-XXI
Lokali»
Cercasi subito
dne locali centrali uso uffi-cio TUOti o ammo figliati interni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal«.
5358-19
Loka!
obstojeS :z , "eiikih sob. v centru Bež:gradA. •> odda. Ponudbe na ogl odd Ju:ra pod »Prometna točka«.
471419
Trgovino z živili
prodam zaradi odpotovanja. Naslov v vseh posl. Jutra.
5:97-19
Soba,
uporabna tudi za delavnico še v surovem stanju (na po! izdelana), v Sp. Šiški. oddam za 1 leto brezplačno. Oseba, katera ie pripravljena naprei izgotoviti. naj se oglasi. Naslov v vseh posl. Jutra.	5261-19
Skladišče
srednje ali veliko se vzame v naiem. Ponudbe na ogl. odd. Jurra pod »Skladišče«.
5507-19
Opremljen lokal
se zaradi bolezni ugodno odfli. Pripraven za vsako obrt. Tudi za sadje in zelenjavo. Centrum, prometna točka. Poizve se Marija Andrinek Vožar-6ki pot 8.	5163-19
Prostoren lokal,
lep. svetel, vzamem takoj v najem za galanceriio in pletiljstvo. Kupim tudi ste-laže in ostali inventar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep lok.il«. 5555-19
Gospod
Seli domačo hrano. Šel bi k revni vdovi v pomoč gospodinjstvu. P.s-mene pv^nudbe na ogi. odd. Jutra pod »Pomoč«.
5522-14
Stanovanje
Brezplačno
enosobno stanovanje s kuhinjo, oddam hišnika po možnosti izučen ključavničar ali mehanik. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »Vesten«.	5267-21
500 Hr nagrade
dam onemu, kateri mi preskrbi 1—2-sobno stanovanje s kuhinjo za takoj ali s 1. majem. Po možnosti v bližini centra. Naslov v vseh posl. Jutra. 5375-21a
Stanovanje
enosobno, dvosobno ali veliko prazno sobo z drvarnico iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in miren«.	5473-21a
1-sobno stanovanje
eli garsonjero iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »april al- traj*.
5393-21a
Stanovanje,
eno ali dvosobno, iščem za takoj ali pozneje. Tri osebe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna stranka«.
5547-2la
Sohoodda
Sončno sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam eni ali dvema osebama, takoj. Strossmaverjeva ulica 8-11, levo.	5370-23
Sobo oddam
t.-koi. ali s 15. aprilom gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.	5381-23
Prazno sobo
tudi kletno ali podstrešno. pripravno za laboratorij. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kemik III«. 5443-23a
Prazno sobo
za Bežigradom ali v ši ški z uporabo kopalnice, iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zakonca«.	5440-23a
Gospodična
išče čisto sobico, po možnosti s štedilnikom ali malo pečico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomočnica«.	5459-23a
Plačam 1000 lir
mesečno za uporabo opremljene ppalniCfc in jedilnice i souporabo kulfn.V in no|>-.'n -ce v lepi h'ši b'izu glavne pošte ra dve osebi Ponudb' na ogl. oda Jutra pod »Solidno«.	5571-23a
Sobico
rvlaam v Hff- fcovnovi ut. IS, [wiprif!.. desno. 5421-23
Lepo sobo
takoj oddam s talnemu gospodu. N'x-!ov v vt-eh posl. Jutra.
54*9-53
Dam krasno sončno
ceneno trisobno stanovanje (kopalnica, kos vrta) blizu Rakovnika za dvo- do štiri-sobno v centru. Izčrpne ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«
53S8-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje v novi 'vili oddamo hišniku, solidnemu upokojencu, ki Je še zm-ožen deia. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prihodnji mesecu	5523-21
Stanovanje
konfortno, opremljeno, 2 sobe., kuhinja in kopalnica., oddam s 15. aprilom. Naslov v ogl. odd. Jutra?	5474-21
2-sobno stanovanje
oddam za maj. Ponudbe na oel odd. Jutra a od j-Mirje«.	5485-21
Lepo sobo
s souporobo kopalnice. oddam irirnpmn gospodu. Cesta Arielle Kea 72-1. vrata 4. 5425-23
Kabinet
z souporabo kopalnice, oddam gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 5503-23
Sončno sobo
z souporabo kopalnice odd« m g<>spodu. Naslov v ogl. odd. Jutra.
5540-23
2 opremljeni sobi
'.epa rirani, zračni, ali posamezni, samo stalno zaposlenim boljšim osebam se oddasta.. Naslov v ogl. odd. Jutra.
5484-23
1-sobno stanovanje
sončno, v novi hiši. ob Dolenjski cesti, tostran bloka, oddam tistemu, ki plača za 1 leto naprej. N.i6lov v ogl. odd Jutra.	5495-21
Diplomatski uradnik
išče Jvosobiio ali enosobno opremljeno stanovanje v cen trn mestu. Kuhinja po možnosti neor reraljena. Ponnibe na ogl. odd. jutra pod »Brez 0tr0k<.	51S9-21a
Stanovanje,
eno- ali dvosobno, iščem Za dve osebe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada 1000 lir. 5321-21a
1-sobno stanovanje
s pritikllnami. za mesec mal iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.	5527 21a
Stanovanje
opremljene sobe. souporabo kuhinje in kopalnice oddam takoj, kdor plač* pol leta naprej. Ponudbe pod »Brinje« na ogl. odd. Jutra.
5444 23
Starejša dama
išče sostanovalko brezplačno proti mali udu-gi Naslov v ogl. odd. Jutra.	5488 23
Opremljeno sobo,
lepo, s posebnim vhodom, v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«'.	5306-23a
Prazno sobo,
najraje s štedilnikom — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«.	5303-23a
Tenor
budapeštanske opere, išče sobo s kopalnico, takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tenor«. 5367-23a
Prazno sobo
za Bežigradom ali v šiški, iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan odsotna«. 53/9-23a
Prazno sobo
suho. sončna v Šiški, išče uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »April«.
5449-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v bližini Gradišča iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.
5390-23a
Opremljeno sobo
iščeta mlada zakonca Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snaga«.
5457-23a
30 letni uradnik
s stalno službo, želi spoznati gospodično plemenitega značaja v svrho že-nitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Narava 21«.
5342-25
Poročim gospodično
staro do 25 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra prilika«. 5283-25
Kateri zn^čajni fant
v stalni službi bi poročil isto tako značajno dekle, ki ima že svoje skromno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečen zakon«.	5345-25
Izgubil se je
kratkodlak foksterier. Prosim najditelja, da ga odda proti nagradi: Černigoj, Albanska 49.	5289-27
Volčjaka,
2 let starega, krasnega, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5369-27
Klav. harmoniko
znamke Scandalli, dva-intrdeset basov, skoraj popolnoma nova, zelo poceni prodam. Tovarniška št. 6 .	5437-26
Klavir, harmoniko,
80 basov. 2 registra, skoraj nova, moderna oblika, prodam. Homan Ela, Sv. Petra 81, dvorišče, levo.
5454-26
Klavir, harmoniko,
vsebujoča vse akorde z registri. ugodno prodam \ovi trg 1-ni. desno.	5600-2U
Klav. harmoniko
fino 12 basov, violin čelo z lutrolo. fini kavr porcelanski servis, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	5410-26
Starinski čelo,
mo.stersko ileio. poceni jiroda »Umetnost« Kolodvorska 30.
5576-26
Sfnger šivalni stroj
zadnji model, skoraj nov, prodam za 6000 lir. Na ogled šele od ponedeljka naprej. Naslov ▼ vseh posl. Jutra.	5352-29
Elektromotor
7 HP na prodaj. Eiektro-delavnica, B!eiweisova c. 12.	5467-29
Tri šivalne stroje
dobro ohranjene, proda ABC, Ljubljana. Medvedova c. 8. poleg kolodvora Šiška.	547029
Elektromotor 6.5 Ks
se proda. Poizve se pri J. Kramer, Selenburgo-va 4.	5S36 2&
Nagrada 50 lir
poštenemu najditelju v petek 11.30 zgubljenega zavitka na poti od Slavije čez cesto do lekarne »Piccoli«. Naslov v vseh posl. Jutra.
5319-28
Izgubil se je škorn
pri vožnji od Vodnikovega trga do doma. — Vrne naj se proti nagradi. Marija Čižman, Pred konjušnico 5.
5384-28
Očala
v usnjenem futeralu sem izgubila blizu Marijinega trga. Vrnitev proti nagradi: Kongresni trg 13-1. 5546-28
1 debela deka
posteljna, se je izgubila od Frankopanske ulice po Linhartovi do Sv. Križa. Odda naj se v ogl. odd. Jutra.
5617-28
2 An gora samici
za pleme, naprodaj Vprašati dojoldne. Cigalctova 5-111 — desno	5450-27
Kanarčka pevca
prodam. Ljubljana. Cesta Viktt. Emanuele št. 15/111, vrata 16. 5442 27
Psiček
se je zatekel. Albanrka 4-1.
5608-27
Volčjaka
ali dobermana, do 1 leto starega, čistokrvnega, kupimo. Gasogeno Merkur. Pu-liarjcva 6.	5559-27
GlasVm
Pianino
in vijolino, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pianino«.	5347-26
Koncertno violino,
staro, z odličnim glasom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »6500«.
5298-26
Pianino,
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vaje«. 5360-26
Klavir, harmoniko
znamke Škandali, 32 basov, novo, prodam. Naslov v vseh posl. jutra. 5363-26
Gramofonske plošče
rabljene, dobite po solidni ce ni v trgovini »0g'.ed«. Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
5418-26
Koncert, mandolino
ojačeno. prvovrsten izdelek »Mont-rossi«, ugo-dno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5461 26
Klav. harmoniko
80 basov. 1 register, pro dam Jeranova 11 (Kara nova 10) Trnovo.
5441 26
Etui za vijolino
kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobro ohranjen 333« 5438 26
•3	*
5» 7f	m
T3 y a	
s. *	r>
U-< "	m
O	p
O	m
J ? o	I-
| S I	&■
Ji
O 05 O	D
O. u -a	o p g. g
g« £ o	|
~ x "r.	£
3 <K <	<
r o p	o
13 c/> (BO®
s a m	N
» *r p	P
Elektromotor 6 PH,
cirkularka. montirana na voz s pripadajočim ka blom. se proda. Naslov v ogi odd. Jutra.
5496 29 Šivalni stroj,
okrogel čolniček, znane nemške znamke, prodam. Po zve se Pred Škofijo 19. hišnica	5521-29
Elektromotor
napetost 380/220 V, 50 per. 7.5 Ks, nov ali rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Motor«. 5377-29
Pisalno mizo
kurimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Pisalna miza«.	5387-29
Informacije
Brezovar Jožef,
pos., kleparski pomočnik. Rudnik 102, izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Brezovar Marija.
5254-31
Bodočnost
karakter in vse, kar 4e liš, zveš. če lastnoročno pšeš rojstne podatke psihografologu dr. Mišični na ogl. odd. Jutra pod »Nezmotljiv«. Priloži 30 Lir	5490 31
Tajna Usode
Vam bo razkrita, pota življenja gladka, ako bo ste vedeli za vse nepri-l ke, zato p;šite slovitemu psihngrafoloeru S. Potemkon, da vam pošlje lekcije. KnJco sestavim horoksop in analiziram rokopis. Da boste lahko sami ugotovili svojo usodo prot- malemu honorarju. Odgovarjam n rešujem vsa vprašanja: o ljubezni, zakonu, potovanju, karieri itd., datum rojstva, leto. — Lir 20 na ogl. odd. Jutra ped »S. Potemkon«.
5494 31

Prodam Sin gor stroj
brez glave Poizve ee Rožna dolina, c. V.-12. 5609-29
Gospa,
ki je šivalni stroj zaarala 1. aprila na Sv Petra cesti 8, se prosi, da ga dvig. ne v 24 ur3h, sicer zapade a^a.	5552-29
Drobilec »Irus«
št. 3. prodam. \as!ov v vsr-h po*!. Jutra.	5566-29
Izdeluje
in popravlja vsakovrstne čevlje A Sovine, čevljar, Kocunova ul. 7. 4372-30
Prošnje, vloge,
dopisovanje, ptestivs in
druge trgovske posle Vam točno '»skrbi komercii.ilna pisarna Zaje Loize. Gledališka ulica 7.	5460-31
Javna dražba
najdenih predmetov bo 7. aprila na železniški postaji Ljubljana. Začetek ob 9-uri.	5511-32
Pisalni stroj
dobro ohranjen, po možnosti novejšo tipo, fcu pm. Ponuditi: A Kova čič. Prešernova 44
211 M J
Gradbene stroje
mešahce drobilice, dvigala.
—	Loro & Parišini, Milano.
—	Dobavlja takoj reprezen-tant: Gustav Levičar. Medvedova 14.	2431-29
Šivalni stroj
malo rabijtu kupim Ponulbt ua ogl. odd. Jutra pod »Ta koj 55«.	5211-20
Stružnice,
rezkalne. Shapmg, sko-fcelne, vrtalne, brusilne in druge stroje, najmodernejše izvedbe, švedske, dobavlja takoj od tovarn Ileršič, R:mska 13, Ljubljana. 5097-29
Proda se:
šivalni sroj. otroška postelja, gramofon in druge predmete. Fran Pavlin, Je-tanova 2, Trnovo. 5331-29
Singer šivalni stroj,
malo rabljen, naprodaj. — Rožn3 dolina, c. VIH., št. 15.	5290-29
Kosilni stroj,
dobro ohranien, prodam. Zalog 27.	5257-29
Pozor krojači!
Zaradi bolezni ugodno prodam krojaški šivalni stroj z okroglim čoiničkom. kni-hebelnom, široko mizo, ze-!o v dobrem stan-.u. Ogleda se lahko pri tvrdki lax in mo. Bletweisova 36
5403-29
Pisalni stroj
kupim. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod1. »Pisalni stroj«.	5386-29
Dame
Sever Pauči, modistka, Pra-žakova 8-1. nadstr., izdeluje nove klobuke, kakor tudi popravila po zelo nizki ceni.	5509-30
Dame pozor!
Moderno trajno ondula-c jo in barvanje las Vam uredi saion »Polanc«. Kopitarjeva ul. 1.
5491-30
Prave mesne kocke
in zelenjavne Lk-big za .uho dobite še v trgovini Verbič. Stritarjeva ulic«. 5217-33
Krmilno peso
za živino nl; prašife. prodam. Naslov v vseb posl. Jutra.
5400-33
Eumeno korenje
in krmilno peso, dobite v skladiščih Gospodarske zveze v Maistrovi ulici 10.
5505-33
Sladko seno,
500 kg, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 5327-33
Krmilno peso,
500 kg, po ccni 1.60 lire za kg. kupim. Naslov v vseh posl. jutra. 5327-33
MESTNA
HRANILNICA LJUBLJANSKA
PUPILARNO
VARNA!
L
IZPLAČUJE
»A VISTA VLOGE« VSAK CAS. »NAVADNE« IN »VEZANE« PO UREDBI. - SODNO DEPOZITNI ODDELEK. HRANILNIKI. TEKOČI RAČUNI. ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
Čebulo
po 2.60 lire za 1 kg, dobite poljubno količino v bivših mesarskih stojnicah ta Vodnikovem
5506-33
Košnjo sena
in _ otave na travnikih v bližini Ljubljane, kupim. Plačam dobro. Naslov v vseh posl. Jutri. 5329-33
Suhe gobe
kupimo večje množine. Ponudbe z navedbo cene poslati na ogl. odd. Jutta pod »Eksport 125«. 5544-33
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4
I T £ L. I
2 9 5 1
1
IVKH0M
in Frančiškanska 10
PREVODI IN VLOGE v italijan&čini
PISARNA L. VOLCIC
Knafljeva 13
Nov aaslov:
Frančiškanska ul. 3.
STROKOVNJAKA
z dobro prakso pri vseh modernih strojih v lesni stroki, tudi TEHNIKA ali IN2ENJERJA — IŠČE LESNA INDUSTRIJA v Ljubljani. — Pismene ponudbe pod »Lesna industrija« na
oglasni oddelek Jutra.
IZDELUJE SPECIALIST
KLEIN
iMTOLFdVA UL. 4

v


f
Dne 22. marca 1943 je umrl gospod
Fahsr Karle
v 32. letu starosti zaradi dolgotrajne zavratne bolezni. — K večnemu počitku so ga položili v Osijeku.
Sv. maša za dragim pokojnim se j bo brala dne 7. aprila ob 7. uri v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Naj počiva v miru. Ljubljana, Osijek, 4. aprila 1943. 1
Žalujoči rodbini: PAHOR, CERNE j in sorodniki
i
Umrl nam je naš dragi, dobri mož, brat, gospod
brivski mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 3. aprila ob 2. uri popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na £a'ah na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. aprila 1943.
ROŽA, soproga — FILU', brat in ostalo sorodstvo
iŽa&Š&Slili-!'.'. - .-J

KLOBUCARNA »PAJK«
Vam strokovno osnaži. preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica Zaloga klobukov — Se priporoča
RUDOLF PAJK, LJUBLJANA.
SV. PETRA CESTA 38
MIKLOŠIČEVA CESTA 12
(Nasproti hotela Union)

Umrl nam je naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
MIHAEL VOJE
železniški upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 4. aprila 1943 ob %4. uri popoldne z Zal — kapelice sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, škofja Loka, Bohinj, Beograd, Maribor, dne 2. aprila 1943.
Žalujoče rodbine: VCJE, GRM, MAJERIČ, LOGAR, ZUPAN, TEPEVA

z J
..........................................................................................................
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Grande vendita Sisarmoni Modeli! 1943-XXI
e***
•XXI
La SOC. ITALIANA
avvisa 1'affezionata Clientela che sono pronti i nuovi modelli »Italia« e »Impero« 1943. Ai primi acquirenti la NOTA D'ORO offre a prezzi speciali le seguenti 300 fisarmoniche:
NOTA D'©lra© di osmo (Ancona)
obvešča svoje drage stranke, da so izgotovljeni novi modeli »Italia« in »Impero« 1943. Prvim kupcem nudi NOTA D'ORO po posebnih cenah sledečih 300 harmonik:
N. 200 mod. ITALIA, 34 N. 100 mod. IMPERO, 41
tasti, gumbov, tasti, gumbov.
60 120
bassi, basov, bassi, basov.
voci m glasov voci in glasov
2a—4>
3a—5a, 1 reg.
per za per za
L. 1600
L. 2600
Nei prezzj suddetti e compresa l'elegante e robusta CUSTO-DIA in fibrone nero. fabbricata appositamente da una delle primarie V a 1 i g e-rie Italiane
Inviare 1'importo con 1'ordina-zione, unitamente a questa in-serzione. alla
V omenjenih cenah je vključena elegantna in trpežna ŠKATLA iz črne fibre, ki jo posebej izgotavlja ena vodečih italijanskih tor-barskih tvornic
Pošljite znesek z naročilom skupaj s tem oglasom tvrdki
hiulil||fl! I! lili
I l iMSiH iiJlli
Modello »ITALIA« Forma aerodinamica — Tastiera brevettata in alluminio — Voci di forte tonaliti in 2a e in 4a — Fondi di betulla e pelle — Deco-razioni cromate — Garanzia 3 anni
Model »ITALIA« Aerodinamična oblika — Tastatura patentirana iz aluminija — Močan glas v 2. in 4. — Dno iz betule in usnja — Pokrom2ni okraski — Troletno jamstvo
Soc. Ital. NOTA D'ORO
OSIMO (Ancona)
Tutte le nostre armoniche sono modernissime - Fabbricate con materiali di prima qualita — Vendute con certificato
di garanzia.
Vse naše harmonike so najmodernejše — Izdelane so iz prvovrstnega blaga — Prodajamo jih z jamstvenim
potrdilom.
Modello »IMPERCJ«
Forma aerodinamica — Tastiera brevettata in alluminio — Voci sve desi in 3a e in 5a con registro al cantabile — Montaggio perfetto con pelli scelte — Garanzia 5 anni
Model »IMPERO« Aerodinamična oblika — Tastatura patentirana iz aluminija — Švedski glasovi v 3. in 4. z registrom za petje — Popolna montaža z izbranim usnjem — Petletno jamstvo

V cvetu mladosti nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena hčerka, sestrica, nečakinja In vnukinja, gospodična
dijakinja 1. razreda Trgsvs&e akademije
K preranemu grobu jo bomo spremili v nedeljo, dne 4. aprila 1943 ob 4. url popoldne z 2al — kapelice sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. aprila 1943.
Globoko žalujoči: VALENTIN, oče; MARIJA, mati; TINKO, brat ter ostalo sorodstvo
Urejuje; Davorin Ravljen - ladaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant - Za Narodno tiskarne (L (L kot tiskaraarja: Fran Jerau - Za inserauu del je odgovoren; Ljubomii Volčič - Vsi v Ljubljani