Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir~ 1.000, polletna lir 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/11. nadstr. —■ tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOMIJNISTIČiKL PARTIJE S. T. O. Vsak podpis za Iterlinski poziv je pomoč borbi za preprečitev razkosanja našega Ozemlja* OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 145 TltST SOBOTA, 22. SEPTEMBRA 1051. KARDELJ JE POTRDIL, D A TITO CENA 20 LIR prodajo Trst De Gasperijevi Italiji Kardelj pravi, da so «za ceno žrtev» pripravljeni na sporazum z Italijo - Kaj pomeni titovska «tretja rešitev» - Tržaški titofašisti v vedno večji zadregi - Tržaško ljudstvo bo ustavilo roko mešetarjev Nadnje dni avgusta je Tito ial zahodnim dopisnikom, ki .ga spraševali za mnenje o 'L fcnosti rešitve tržaškega iii tašanja, da Italijani «lahko hrte Trst». S tem. je Tito ho-Poudariti, kar je še pose-rp i naznačil v svojem govoru l.l5K in» bivuljah pri Splitu, da «stele roko» De Galsiperiju in da Pripravljen priti do sporama na podlagi priključitve 'e B in slovenskih vasi cone k Jugoslaviji ter prepustitve !ta Italiji, medtem ko bi v tti ostale še vedno anglo-leriške čete, kar ne bi bilo Mogoče, ako pomislimo, da Prav tako nahajajo v Li-'Pu, Napoli, Anconi in Firen- inì- 're "ržaški titofašisti so proti Pdlni razlagi Titovih besed Pzorili veliki trušč ter zali pitati komuniste s «pona-!eValci in falzifikatorji», kar Prav gotovo rti niti za las ^menilo besed, ki jih je Tito jeku il. T i"itove izjave so same po se-I Jasne in bi zadostovale, da tesno opozorile naše Ijud-'0 na nevarnost, ki mu preti strani jugofašistične, De 8Perijeve, ameriške in an-i8ke vlade. Končno je torej 9 izmed najbolj zainteresl-'•h oseb v tej umazani igri *0 spregovorila in dejala, ie treba napraviti konec z ačbami mirovne pogodbe z "ijo, ki se tičejo Tržaškega ^Pllja, in da so resnične vse !li o «etničnih črtah» in o 'Peravanem razkosanju naše '''Ije. Tito je brez oklevanja opletanja izrazil svoje mne-in svojo odločitev, da je [Stavljen «darovati» na olju ameriškega vojnega Mo-Slovence, ki živijo v tr* ‘^etn mestu, da bi v zameno :g |jel cono B in slovensko po-cone A. fUda niti te Titove izjave zadostovale jugofašistični “i. Zgleda, da se imiperiali-zelo mudi z rešitvijo trdega vprašanja, ki naj bi bočila «sprostitev situacije» Balkanu, kar nam potrju-1 vesti, da titofašisti pribijajo «protiofenzivno ak-proti Ljudski republiki ,aniji. Zato je o tej zadevi Ogovoril tudi Kardelj. Po -_____________________________ joi- ran >rl' iiii- d* it'-i t ni" ,ie- in11 , i!«' eg" >r»l ir«' o če" , » pr'; tal" n"1 ano K ^genfura lopovsko 5 * r p*1 pO rt«šica dnevnika «Giornale di 'sie» in titovski «Il Corriere Sieste»» sta objavila obvesti-tefce neimenovane agenture ^ibira na našem Ozemlju Iju-bi bili pripravljeni vsto-v ameriško vojsko. Oglas, , Po vsej verjetnosti plačan, Ji, da bo v kratkem prispela •Jst posebna komisija, ki bo yo zaslišala vse te «kandi-[), za Korejo». Izključeni so, Jtuje notica, državljani dr-atlantskega pakta in Mar-> °vega plana, katere bodo itak lC5hefe dobavile Ameriki kot plU LUsko hrano vse svoje za ((1il ji sposobne moške. •id ^eč smo že torej prišli v šti-letih Svobodnega tržaškega Ja, da smejo trgovci z be-blagom (to pot z moškimi , do 35. leta) nemoteno in 0 kupovati topovsko hrano jlazane interese ameriških ,er Jar!K iP ni" ,af jt1’ ll ■pno. V glavnem prihajajo v ■jb begunci iz Jugoslavije in Jjstičnih držav, ki so v ta-u^ih IRO na Opčinah, pri Sv. In pri Jezuitih. Z njegovih izjavah, ki v celoti po_ trjujejo Titove besede, ni več nobenega dvoma, da bo kaj kmalu prišel tudi De Gasperi iz Ottawe s kategoričnim naročilom svojih anglo-ameriiških gospodarjev, naj stopi do Titove «stegnjene roke» in naj iz nje povleče Trst. Kardelj je izjavil dopisniku titovskega «Corriere di Trieste»: «Maršal Tito je nedavno zelo jasno izrazil našo željo, da rešimo, tudi za ceno žrtev sporno vprašanje z Italijo». Kardelj je torej brez nikake pompoznosti potrdil Titove besede, ki pravijo, da «Italijani lahko dobe Trst». Vsak otrok si je na jasnem, da «za ceno žrtev» pomenja «Trst Italiji» Toda titofašistični zunanji minister je razvil svojo miilsel in dejal: «Jasno je, da tristranska izjava ... ne more služiti kot osnova za sporazum. Z dm_ ge strani je tudi nam jasno, da tudi jugoslovanska zahteva, naj bo ves STO priključen k Jugoslaviji, v sedanjem položaju, ne more tvoriti osnove za sporazum. Očitno je torej, da morata obe vladi iskati tretjo rešitev, to tretjo rešitev pa bo mogoče najti samo z dobro voljo, z medsebojnim razumevanjem in z željo obeh vlad, da dosežeta sporazum, še posebej pa z zavestjo, da se s pritiskom in hrupom ne da doseči ničesar, temveč da je treba narediti konstruktivne napore na osno- JUGOSLOV ANI UMIRAJO V KOREJI TITO PRIPRAVLJA VDOR V ALBANIJO Ameriška revija «Newsweek» je s svoji zadnji številki objavila članek, v katerem pravi, da «Jugoslavija pripravlja protiofenzivno akcijo, ako bi se nadaljevali obmejni incidenti z Albanijo». Revija pravi tudi, da bo beograjska vlada u-porabila v tej «protiofenzivni akciji» enote albanskih ubežnikov, ker ne namerava nastopiti «v lastnem imenu» proti Albaniji. Ta vest, ki prihaja iz poluradnih ameriških virov, prepričuje vse miroljubne ljudi, da je tito-fašistična vlada že odločila prvi objekt svojega vojnega pohoda proti državam ljudske demokracije. Proti Albaniji je že trikrat pripravljala vojaško akcijo, ki ji je iz-podletela zaradi odločnosti albanskega ljudstva in njegove vlade ter zaradi nevarnosti, da bi se ta akcija spremenila v njen pogin. Toda po zadnjih obiskih Daviesa, Harrimana, admirala Edlestona v Splitu in i po «tourneji» titofašistične-ga štabnega načelnika po ZDA in Angliji je jasno, da zahtevajo ameriški in angleški imperialistični krogi začetek akcije proti «trnu v boku sredozemske atlantske fronte», t. j. proti Albaniji. V tej akciji naj bi imeli glavno besedo albanski fašisti, ki so že enkrat v svojem zločinskem življenju pomagali zasužnjiti Albanijo s pomočjo Mussolinija in italijanske fašistične vojske. Zgleda pa, da titofašisti ne bodo osamljeni v tej akciji in da jim: bodo pomagali tudi grški monarhofa-šisti, ki poželjivo gledajo na južne albanske pokrajine in si jih hočejo z imperialističnim pohodom priključiti. Albansko ljudstvo' bo prav gptovo napravilo vse, da bo tudi najnovejša titofašistična pustolovščina propadla. Na vsak način bo v primeru potrebe uživalo pri obrambi svoje svobode in neodvisnosti podporo vsega naprednega človeštva. Da so titofašisti že aktivno posegli v vojne operacije na strani ameriških imperialistov, nam dokazuje dejstvo, da sc nekateri uradniki Mednarodnega rdečega križa izpovedali, da je že veliko število jugo slovanskih družin prejelo o smrtnice svojih ljudi, ki so padli v bojih v Koreji. Titofašistična vlada je torej že poslala jugoslovanske sinove v tuje kraje, da bi se borili in umirali za tuje interese. Te dni se je otvoril Zagrebški velesejem. Ze takoj ob njegovi otvoritvi so titofašisti hoteli pokazati svoje nesramno hlapčevstvo do Amerikanccv s tem, da je zagrebški župan podaril Amerikancem «v imenu Zagrebčanov» neko zgradbo v centru mesta, ki naj bi -služila za ameriški konzulat in otvoritev ameriškega propagandnega urada. Titofašisti sile torej dosegli višek v nesramnosti in klečeplazenju. Proces proti voditeljem KP Brazilije RIO DE JANEIRO — 12. t. m. se je pričel proces proti 17 voditeljem Komunistične partije Brazilije, ki so že več mesecev v zaporu, med njimi voditelju KP Carlosu Preste&u. Fašistična vlada Brazilije, katere podpredsednik je bil pred kratkim prijateljsko sprejet od Tita, je uprizorila ta proces zato, da bi udušila vsakršno opozicijo proti svoji protiljud-ski politiki, predani imperializmu ZDA. vi realistične analize sedanjega položaja». Pomen Kardeljevih besed ne more torej biti predmet nobenega, še tako spretnega zavijanja, kaj pa še ponarejanja! Kardelj je «realist» in ve, da njegovi gospodarji zahtevajo, naj se končno le reši tržaško vprašanje, da bi se pristopilo k «resnejšim poslom», t. j. k napadu na države ljudske demokracije -in k razkosanju Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije, kot se glasi tajna pogodba med Beogradom in Londonom. ’ Slovene: našega ozemlja naj vedo, komu se imajo zahvaliti za «realizem», ki jim «obljublja» De Gasperijev in Titov «raj» in kdo ne le ponuja Trst De Gaspariju, marveč mu ga brez oklevanja prepušča. V to «rešitev» tržaškega vprašanja so se že vsi sovražniki STO vdali, ker vedo. da bodo tako mogle atlantske «legije» po’d vodstvom ameriških generalov začeti svoj «pohod» proti Vzhodu. Italijanski iredentisti so se prav takta kot njihovi titofašistični sodrugi vdali v «realistično presojo položaja» in so pripravljeni «rešiti le italijanske duše, ne pa kvadratne metre zemlje», kot pravi gospod Diego de Castro. Indipendentisti se niti ne zmenijo, da bi protestirali proti Titu, ki je na «stegnjeni roki» ponudil Trst De Gasperiju. Voditelji «slovenske» narodne liste pa pravijo, da so Titove besede «protislovne in nejasne», ker pač ni slabšega slepca od tistega, ki noče videti. Vsa pisana čreda protikomunistično usmerjenih strank in strančič slovenskega, Italijan, škega ali pa «tržaškega» porekla ne sme dvigniti prsta proti tej ogabni «rešitvi» našega vprašanja in si ne niti postavlja vprašanja, ali so Slovenci, Hrvati in Italijani -z njo zadovoljni. Oni se niti ne spominjajo, da je kdaj koli obstajala neka mirovna 'pogodba z Italijo, ki je določala — in kljub vsem njihovim pobožnim željam določa — da bi moralo obstojati neko Svobodno ozemlje. ’ Prav v tem trenutku velike nevarnosti za naše prebival, stvo, ko obstajajo na svetu še vedno ljudje, ki se kot Tito, De Gasperi, ameriški in angleški državniki niso prav nič naučili od zgodovine in se ne spominjajo, kam. privede vsako preziranje, trganje in teptanje -mednarodnih obveznosti ter pogodb, je jasno, da mora spoštovanje -mirovne pogodbe predstavljati našo največjo moč. Za mirovno pogodbo stoji Komunistična partija, ki danes predstavlja najvažnejši politični činitelj na Tržaškem ozemlju, kar potrjuje tudi odlog volitev; za mirovno pogodbo stoji Sovjetska zveza, ki ne bo dopustila, da bi kakršen koli nov Hitler, večje ali ma- njše postave, zrušil v prah vse -napore za dosego trajnega miru. Brez Sovjetske zveze se ne bo nihče igračkal z mirovnimi pogodbami in jih ne bo nihče preziral. Vedeti moramo, da je naša akcija proti «etnični črti» in proti razkosanju STO dosegla vsaij to, da so se barantači popolnoma razkrinkali. Prav tako jih lahko z odločno akcijo s pomočjo ZSSR. prisilimo, da se povrnejo v brloge, iz katerih so prišli v podobi novih Hitlerjev. Naše ljudstvo ne bo in ne more dopustiti, da bi Tito požrl cono B in slovenske vasi cone A. ali De Gasperi naše mesto. KAREL SISKOVIC S tem, da branimo svojo šolo, branimo demokratične pravice Olrok slovenskih staršev spada v slovensko šolo Začel se je vpis v šolo za no- /iti svoje otroke. Zavest in ponos vo šolsko leto 1951-52. Mnogo slovenskih staršev morda še o-kleva, kam bi vpisali svojega o-troka. Le premnogi so se, žal, poslednja leta odločili za italijansko šolo ter ga tako zavestno potujčujejo. Kljub temu pa gojimo največje upanje, da se kaj takega letos ne bo dogajalo ali morda le v redkih primerih, ter smo prepričani, da ga bodo tudi oni slo- na svojo narodnost je prvi pogoj za spoštovanje drugih narodov in bratskega odnosa do njih. Vsak oportunizem v tem pogledu je samo znak, da se izogiblje" borbi za ohranitev in zboljšanje slovenske šele ter za priznanje popolne narodne enakopravnosti. Zato imamo mi slovenski demokrati in komunisti tem večjo dolžnost od ostalih Slovencev, da vpi- venski starši, ki so iz katerega §em0 otroka v slovensko šolo ter koli razloga doslej imeli svojega otroka v italijanski šoli, prepisali v slovensko osnovno Vsi razlogi, ki jih navajajo slovenski starši v prid italijanski šoli, so brez vsake osnove. Nasprotno, lahko trdimo, da mnogo več razlogov govori za slovensko šolo, kajpak za slovenske otroke. Predvsem je slovenščina njegov materni jezik, v spoštovanju do katerega mora vsaka mati in vsak oče vzgo- da tudi druge prepričamo o nujnosti tega vpisa. To je prvo dejanje borbe ne le za pravico slovenske šole in naših narodnih pravic temveč tudi za dosego in ohranitev vseh drugih demokratičnih, političnih in drugih pravic, za katere se bori delovno ljudstvo pod vodstvom Komunistične pa -tije. Vpis v slovensko šolo je osnovna in nepogrešljiva opora, katero mora dati ljudstvo svojim SKLEPI ZASEDANJA DRŽAV ČLANIC ATLANTSKEGA PAKTA V OTTAW1 Grčija in Turčija sprejeti v aManfski napadalni pakr Acheson zahteva še večjih žrtev od svojih satelitov, ki morajo do leta 1953 postaviti 60 divizij - Gen. Bradley: «Evropejci bodo morali hoditi bosi» Grotewohl predlaga svobodne volitve za vso Nemčijo ter sklenitev mirovne pogodbe V soboto se je začela v kanadski prestolnici Ottawi konferenca zunanjih, vojnih in finančnih ministrov 1-2 držav atlantskega pakta. To je v dveh letih po sklenitvi te vojne zveze zahodnih držav že sedmo zasedanje, ki mu je — kot vsem prejšnjim — namen, pospešiti oborožitev Zahoda in priprave za tretjo svetovno- vojno. To je potrdila celo ameriška časopisna agencija «United Press», ko je ob otvoritvi' zasedanja pisala, da «se konferenca v Ottavi vključuje v vedno širši okvir strategije hladne vojne, ki se je pričela s podpisom mirovne pogodbe z Japonsko- v San Franciscu in s sporazumom treh velikih v Washing-tonu glede mirovne pogodbe z Zahodno Nemčijo. Ta konferenca bo zadala nov udarec -v bitki proti Rusiji s sprejemom Grčije in Turčije v atlantski pakt». In v resnici je bil sprejem teh. dveh novih članic v napadalno- zvezo eden glavnih a tudi najbolj osporavanih ar-guimentoiv -vsega zasedanja. Po otvoritvenih besedah belgijskega ministrskega predsednika Van Zeelanda, ki je poudaril potrebo še večjih naporov za oborožitev v velikem obsegu v. določenem času, so govorili najprej zunanji ministri treti velesil, ZDA, Anglije in Francije. Acheson, Morrison in Schuman so poročali o svojih razgovorih in sklepih, v prehodni konferenci v Wa-shingtonu. Ti sklepi treh velikih so bili podlaga vsega razpravljanja in tudi sklepov zasedanja predstavnikov držav atlantskega pakta, ki se je vršila razen svečane otvoritve ves čas za zaprtimi vrati. V Ljubljani so izdelali načet provokacij proti voditeljem 1*1* STO „Zivega ali mrtvega, mi bomo pripeljali Vidalija v cono B", jer izjavil kapetan UDB Caharija, ki je vodil akcijo 150 miličnikov na Škofijah Zadnjič smo v našem listu raz- dano vabilo na to posvetovanje krili pravi namen razbojniškega napada tito/ašistov na Sko/ijah. Danes smo v stanju dodati še nove informacije, ki nedvomno dokazujejo, da so udbovski zločinci po neposrednem nalogu iz Ljubljane organizirali vdor preko bloka, da bi ugrabili ali pa ubili tovariša Vidalija ter še kakšnega drugega od voditeljev tržaškega demokratičnega gibanja. Zadnje dni avgusta, to je le nekaj dni pred napadom na Škofijah, je bil v zloglasni palači Slaviji v Ljubljani tajinstven sestanek, ki ga je vodil «specialist» za tržaška vprašanja notranji minister Boris Kraigher. Prisotni so bili minister Ivan Regent, titofašistični tiran cone B Julij Beltram, nekaj titovskih voditeljev iz Trsta ter eden iz Gorice. V zadnjem trenutku je bilo odpove- titovskima priganjačema Bartolu Petroniu in Eugeniu Laurentiju, češ da sta kot Italijana premalo zanesljiva. Na tem sestanku so razpravljal) o splošnem političnem položaju v coni A STO. Predstavniki tržaških titovcev so morali priznati, da se je zadnje položaj zelo poslabšal ter da na bodočih volitvah nimajo prav nobenih izgledov tudi le na najmanjši uspeh; ljudstvo da jih je zaradi Titove politike vojne in provokacije dokončno zapustilo. Zato pa so suolo protiljudsko politiko preusmerili na to, da združijo za občinske volitve v enoten blok vse takozvane indipendentistične struje kakor tudi slovenske nacionaliste. Ta poskus pa jim je spodletel, ker slovenski nacionalisti niso hoteli pristati na enotno listo tudi v podeželskih občinah. bližnjo bodo ti beta l '0st teh zločinskih prekupče-e|) s človeškimi življenji. sedaj prihajajo osmrtnice v Jtvijo IRO pa t(i| prepuščeni na milost ■sV " tee / do- j ‘auijio s koreske fronte, do-®uoJce italijanskih izseljencev he obveščajo, ker so jih kislino poslali umirat v Ko-Sedaj pa se bodo pridružile . stotine ljudi, ki so postali -Stavna raja v rokah brez-netilcev vojne. I iho vprašanje onim, ki so ^hrni za življenja in blagi-kas Tržačanov. Trst je men-ktjučen v Marshallov plan. Po tem anonimnem oglasu . izključeni iz te prosto- ri rekrutacije, kaj mar mi-ir‘ J.( ziti preko Bol junca. Zara^ tega je nujno potrebno, da >f merodajne oblasti čim pozanimajo i-n rešijo to Pete *f.c če vprašanje ter pričn6-ravno tako z g-raldnj-o. tudi a ceste. Dolinčan 'g BOLJENEC 'JV; tel «l-sl ite 1, 9i tim Ker sem dopisnik za rubriko «Sprehod po deželju», sem se odločil, "o tudi ta teden nekaj na-piš' iz naše vasi. Najprej naj vem, da v naši vasi citatni «Dela» prav radi čitaj-o to r*1" briko, posebno pa radi vidii0] če je kaj tudi iz naše va’*'- Omenim naj, da je v vaisi občinska uprava E»sta vila več vodnih pip. tega je v vasi bila pred kra' kim zgrajena tudi pralni8-Toda Boljunčanke — gos?0 dinje, se kaj rade ne P°s*llJw žujejo te pralnice in raje P1 rejo pri pipah, kar vseka**1,11 ni pravilno in predvsem ^ di nehigiensko. Ne bi ^ slabo, če bi se gospodi®*1 zavedale tega in ne hodile ',l prati pred pipo. Občinski ll. pravi pa bi predlagal, naj ob vsaki vo-dtni pipi postavi**,^ vidno in čitljivo tablico ® H sedami: «Prepovedano Pr' •ji perilo». To bi veliko ko; ris^; 'Ouj oflll na s-plosno vsem vaščan0"J>ar ker bi na ta način bilo ok^pje R-ez rO j Vaški dopis«iK v pip vedno suho in čisto- Pišf anCI K ®4'1 Vas Piščanci slovi naokrog po svojem do^jhlsi pridelku vina in jo zff Jet tega marsikateri Tržac,Jvij prav rad obišče. Zal 1®; Jta: slaba pot, ki pelje iz v vas, odvrača dotok M'f 'J» j iz mesta. Vaščani se že “\.’Mlh g-o pritožujemo zaradi te L-flog ste, ki je v zelo slabem 5 .[Ičk; nju, posebno pa v dež-e^Mctc dneh, ko po njej sploh n* ’t JL&si \fk goče hoditi. Neštetokrat že pozvali občino, da k^ij-pb cesto čimprej popravila- i žarno se jeseni dežja r getovo ne bo manjkalo; ^o^isl b-ivalci Piščancev pa b0'.pM moral-i. če cesta ne b° Ll1* r pra-vljena, gaziti vedno pek blatu. Pf Veliko preglavice vinogradnikom iz Pišča11 j C* razni begunci, ki vsako jAJ1' kradejo grozdje po vin°»|e.L 11 dih. Prav. žalostno je !P®>.* y dati, kako je grozdje , tano po vinogradu, kak0 .{.LJe trte pokvarjene in pol-o^L-L’ ne. Veliko je škode. V gradu nekega kmeta so ^ . dje tako -potrgali, da u|lsI i( n kaj trgati. Kaj -naj pOŽ^i I9jT kmet, ko je njegov življenjski vir prav pr*de ^ 'g( BOLI A A Pričela so se dela za nov mo-st, ki bo nadomestil starega in odgovarjal svojemu pravemu namenu. Stari most je bil zelo ozek in preko njega vina? Na to vprašanje b* ^ t j rala odgovoriti Pre<^V Zavezniška vojaška VPi-tjl’’ .''•«i Zakaj ZVU kljub neš** t o2 zahtevam naših svetoval® jji tržaškem občinskem sv® ^ £0 Enotnih sindikatov noC„eg^l!, 'lpu staviti poljskih čuvajev- ^ phe *-v 4 V-,’ l-vr-k 1 4 s-t AiiittoI £I-S ^ , J .1 v naj bi bolje ču-val naša j Ija, pašnike, vinograde jin'ìh Se ne prav domači polj5** vaji? Ali naj čuvajo vin« našega kmeta policaj1-sploh me vedo, kdo je *a gl*1, Z''. kakšnega vinograda? Se .jel cnj da na ta način lahko se kdor koli in odnese, k® jjf) ^žl R ^ se mu zdi, ne da bi tern kdo motil, ker 'Pol*Ldl1 ,?v mislijo, da je v vi-n0^ jf '»h pač lastnik, v resnici i.'bi tat, ki krade in uničuje- ta'' > je nujno potrebno po naših vaseh poljske c tal j. je. -ki bodo iz iste vaSLl>“ L» jim- je obenem treba jJ'^ ič nošenje orožja, kot )e voljeno lovskim čuvaj ^ E. P. s Piščal** S bo IZVANREDNO ZBOROVANJE PARTIZANOV MIRU V KINU OB MORJU bzN mora zaščititi vse Ozemlje klavzulo «odprtega mesta» Poročilo tajnika Tržaškega ódbora miru - Zborovanju so prinesli pozdrave številne delegacije iz mesta in podeželja - Titofašistični voditelji cone B proglašeni za izrodke človeške družbe - Na zborovanju sta bili odobreni resoluciji, naslovljeni Svetovnemu svetu miru in OZN - Besedilo resolucije za OZN ! Zavedajoč se naraščajoče ^varnosti, ki grazi prébival-vu obeh con v zvezi z ba-tanjem za «etnično» re-|tev vprašanja STO, je Trža-fti odbor miru sklical preteklo Mteljo izredno zborovanje, da .’reuči nagli razvoj dogodkov Jr poida 'Smernice za okrepi-1 K borbe proti temnim naka' avti>;atn imperialistov in njihovih ! iflifapcev. Velika udeležba na tem iz-’ zborovanju, ki je bilp 15 : Kinu ob morju nam po tr- ie, da se slovenski in ita-‘ian.ski partizani miru na£e-ozemlja v polni meri zavejo svojega poslanstva ter da trdno odločeni preprečiti lepe, 'ki jih snujejo še po-no «te dni na raznih med-rodnih forumih. To trdno Ijo so potrdile tudi številne legacije, ki so prinesle zbo-Valcem poizdrave in zahvalo bivalstva mestnih in podenskih okrajev ter obenem za-stovilo vseh partizanov mi-da bodo odslej še bolj na-vse svoje sile v vsako-"'evini akciji za nabiranje pod--jeiaipSov za berlinski poziv. } po{ Ro kratkem: otvoritvenem na- Pvoru predsedujočega tov. ai n aVril#Udi najmlajši so na zboro-jje^nju izrazili svojo željo po miru- •istilftnbača je podal na nedelj-zborovanju tov. Angel !° jfanea izčrpno poročilo o raz-ak1 ^ju mednarodnih dogodkov v r&zi z barantanjem na šk-o-«iK 11 Prebivalstev obeh com. ^ svojem poročilu je tov. ratliza prikazal nevarnast, ki "ozi danes našemu prebivalcu ter nakazal obenem kon-|fetne možnosti, da se odstra-U'd našega Ozemlja in prebi-^stva nevarnost razkosanja -"éiT uničuj3 naših domov in 28 dojenj. Vedno bolj prihaja do 3za, da je tržaško vprašanje vrženo -vojnim načrtom in joIT* igra naše ozemlje za iz-; teh načrtov zelo važno go. Trst je postal važna ^iii-ka balkanskega strateškega 6 0ria 'kakor tmdi takozvane * 0|t|ra,rl*,ne èrte in bi v ' . (»'dieru vojne služil kot pre-%lijfbn'a Inka za Titove čete. ’ igra alpska črta važno vlo- bili priliko ter pozvali na nabiralno akcijo škatelj mleka za korejske otroke. Delavske delegacije iz tovarn so prinesle zborovanju sad svojega neumornega dela v akciji za nabiranje podpisov za berlinski poziv tako, da se je na predsedniški mizi nabral precejšen kup obrazcev s podpisi delavcev in uradnikov iz vseh tržaških tovarn. Po krajših intervencijah tov. Teinerja in Luchesa je predložil tov. Franza v odobritev dve resoluciji in sicer eno naslovljeno na Svetovni svet miru v Pragi ter drugo, naslovljeno na OZN, ki jo objavljamo v celoti. Obe resoluciji so zborovalci odobrili z dolgotrajnim ploskanjem. * * * Tajništvu OZN Lake Success Izredno zborovanje gibanja miru, ki je bilo sklicano nujnim potom dne 16. septembra 1951, da diskutira o težkih dogodkih, ki so se pripetili pred kratkim na Svobodnem tržaškem ozemlju ter v zvezi s slednjimi, sporoča Tajništvu OZN naslednje: 1. Dne 2. septembra je prišlo do oboroženega napada nad 200 jugoslovanskih vojakov, ki so preoblečeni v civiliste, prekoračili demarkacijsko črto med conama A in B STO ter hoteli ugrabiti nekatere državljane cone A, da bi jih odvedli žive ali mrtve v cono B, ki je zasedena po jugoslovanskih četah. 2. Istega dne so jugoslovanski vojaki cone B hladnokrvno umorili dva prebivalca cone A, ki sta nehote prekoračila demarkacijsko črto med obema conama, katera pa ni ni-kaka meja, marveč jo lahko obojestransko prekorači vse prebivalstvo STO. 3. Docela očividno je, da je na mednarodnem polju v teku resen in težak manever v svrho «rešitve» vprašanja Svobodnega ozemlja potom domne. vne in absurdne «etnične» črte, po kateri naj bi dobila Jugoslavija vso cono B ter skoro vso cono A, izvzemši mesto Trst, kjer bi ostale v nedogled anglo-ameriške čete. Ti dogodki so živo zaskrbeli vse prebivalstvo STO tako, da se je ves tisk, ne glede na politično barvo, bavil z njimi z zaskrbljenostjo. Prebivalcem cone B je že odvzeta vsaka civilna pravica, dočim so prebivalci cone A lahko le zaskrbljeni za lastni obstoj, ko oborožene tolpe lahko nekaznovano pridejo v cono ne da bi an-glo-ameriška oblast niti mignila s prstom, da se to pre- preči. Zaradi tega se skupščina o-brača do naslovnega Tajništva naj slednje predoči državam, članicam OZN in posebno stalnim članom Varnostnega sveta, da pade vsa odgovornost, za kar se dogaja na našem Ozemlju, ki je zaupno upravljeno v imenu OZN — izrecno na Organizacijo združenih narodov. V sedanjem težkem položaju, ko se hoče enostransko izvajati ah. surdno etnično razdelitev Svobodnega ozemlja z izročitvijo pretežnega dela Titu, je OZN dolžna, da intervenira in pre- preči to absurdnost ter ščiti varnost našega prebivalstva. Ponavljamo torej poziv Tajništvu OZN, da vzame v resno preučitev naše predloge za razširitev na vse Svobodno tržaško ozemlje klavzul «odprtega mesta» ter da povzame tiste ukrepe, ki lahko privedejo do postopne nadomestitve obeh vojaških vlad, anglo-ameriške in jugoslovanske s civilno vlado, ki bo neposredno odgovorna pred OZN za vse, kar se dogaja na STO, ne da bi se s tem prejudicirala kakršna koli rešitev problema samega. Z ulajilvijo Slovencev v Trslu hočejo opravičili raznarodovanje Ukaz št. 141 je nov miljni kamen do razkosanja STO - Zato titofašisti, ki hočejo prodati Italiji 100.000 Slovencev, ne protestirajo proti tej novi krivici ZVU Mladinska delegacija, na govorniškem odru med.zborovanjem Kot smo javili v. zadnji številki našega lista, je Vojaška uprava izdala 27. avgusta t. I. ukaz štev. 141 o izvedbi splošnega ljudskega štetja ter splošnega popisa industrije in trgovine v con i A STO. Ukaz sam je verna kopija zakona, ki je bil v isti namen izdan pred časom v Italiji. Ne samo splošni kriteriji in posamezne tehnične določbe, temveč celo datum popisa je v obeh primerih isti, to je 4.-5. novembra 1951. Ze sama okoliščina, da se popis prebivalstva, industrije in trgovine vrši na isti dan pri nas kot v Italiji, nam je najjasnejši dokaz, da Vojaška uprava smatra cono A Tržaškega ozemlja že za provinco republike Italije. Kajti istočasnost popisa v neki državi je osnovni pogoj za točnost dobljenih podatkov. Brez vsake praktične vrednosti bi bili podatki neke države, če bi se popis izvršil v dveh ali vel obrokih; kajti rojstva, smrti, selitve in druga podobna dejstva iz dneva v dan spreminjajo stanje prebivalstva. Prav iz tega razloga je VU odredila navedeni popis na isti dan kot v sosednji republiki ter je s tem ponovno potrdila namen ZDA in Anglije ter njunih satelitov Tita in Degasperija, priključiti Trst in cono A (ali vsaj njen del) Italiji. To politiko je ista Vojaška uprava potrdila tudi z ukazom št. 145, s katerim se odlagajo volitve v občinah angloameriške cone STO na nedoločen čas, da se omogoči Titu in De Gasperiju, da prideta do Raj meni župan Bartoli o razmerah v Padrieah in v Gropadi? Že pred leti so obljubili, da bodo popravili pot čez Razklani hrib, toda ostalo je samo pri obljubi - Kdaj bodo otvorili otroški vrtec? - Vprašanje vodnih pip in cestnih pometačev je še vedno nerešeno Ustanoviti je treba novo živinozdravniško postajo ter preprečiti širjenje spolnega okuženja živine lfe-; nam potrjujejo tudi stalni t pfl-cov. Značilno ■ppl. ^ -Oj'slu raznih atlantskih gene- 10 (H* °V' z'na«lno ie tu|di, da je pt? Tito s temi vojaškimi in- 0 lekcijami docela zadovoljen, te alpske tešfce točke prav zanj ve-oporo. Zaradi tega ni v 1 ^A^ledu «etnične» rešitve no-Vtfer h nasprotij med Beogra- * e-' v *n Rimom- zaključku svojega poroči- l , ^j.Roklonila predsedstvu sim-A° i, lchi dar, žene in pionirji pa &■ -V ta e sli v dar krasne šope ijjjiic, od teh enega za tov. ki se nahaja še vedno Ribici. Pionirji pa so upora- Ce vprašamo katerega koli Padr.ičana ali Gropajca, kako skrbi demokristjanska občinska uprava za njegovo vas, dobimo naslednji odgovor: «Ta uprava se za nas in za naše razmere niti ne zmeni, oziroma, zmeni se le v toliko, v kolikor je njej v korist. De-motoristjamska gospoda nas pozna samo takrat, ko ima kaj dolbiti od nas, ko terja davke in razne druge pristojbine. Za vse naše prošnje in zahteve pa ima popolnoma gluha ušesa. . .» Na žalost, je to res! Prav tako kakor Trebemci, obsojajo ravnanje demokristjanov Pa-dričani in Gropajci, kajti razmere, ki vladajo v teh dveh vaseh, prav tako kričeče obtožujejo občinsko upravo, kakor je obtožujejo razmere v Trebčah. To je dejstvo, ki ga ni mogoče niti za las omiliti, kaj še zabrisati! Da ne bomo prenaddlgo kramljali in tarnali o krivičnem zapostavljanju, preidimo kar k dejstvom, katera bodo itak na neizpodbiten način še enkrat potrdila vse to, kar smo ravnokar napisali. Najkrajša ipot, ki veže Pa-driče in Gropado s Trstom je ona stara, ki vodi čez Razklani hrib k Sv. Ivanu. Po njej že stoletja: pešačijo mlekarice, delavci in drugi vaščani, ki gredo po raznih opravkih v mesto. Tudi danes pešači mnogo izmed njih, kajti vsakdo ne zmore za vožnjo z avtobusi. Marsikdo pešači zato, ker mora biti že zarana na delu, prej kot pa pripelje prvi avtobus. In kakšna je danes — oziroma že nekaj let — omenjena pot? Taka, da sploh ni podobna poti, niti kozji stezi ne. Ako tega ne verjame kateri izmed občinskih poglavarjev, mu svetujemo, da si jo na liciu mesta ogleda oz. mu voščimo, da bi moral vsaj nekaj dni po njej pešačiti bodisi v mesto ali obratno. Kje je dbljufoa, ki so jo nekateri funkcionarji dali pred nekaj leti, takrat ko so vaščani vprašali, naj bi cesto vendar nekoliko pripravili? Takrat je nekdo odgovoril, da bodo pot popravili čim. bo dokon- čana avtocesta.. Avtocesta je si cer v rabi že nekaj let, pot čez Razklani hrib pa je vedno enaka. Tudi eseta, bi vodi iz Padrič v Gropado je v slabem stanju. Da je v takem stanju, je v precejšnji meri kriva obilica tranzita, ki Ce bil usmerjen po njej za časa, ko so popravljali cesto proti Bazovici. Zato je treba tudi to cesto istočasno kot pot čez Razklani hrib, temeljito popraviti in deloma asfaltirati Vprašanje zadostne preskrbe s pitno vodo je za vse vasi Gornje Tržaške okolice osnovnega pomena. Tudi v Padti-čah in v Gropadi sta le po dve javni pipi, ki pa seveda ■še zdaleka ne zadoščata potrebam. Zlasti v Gropadi je nujno potrebna še ena pipa in sicer na cesti proti Orleku oz. pri Pickotu. Za to pipo je bilo svojčas napravljenih že nekaj korakov, toda do sedaj brez usipeha, kar ponovno in neizpodbitno potrjuje trditev, ki smo jo tuvodoma navedli. Gropajci morajo še nadalje vztrajati pri svojih upravičenih zahtevah in sicer toliko časa, dokler bodo prisilili občinsko upravo, da jim napravi novo vodno pipo! Mnogo družin, bodisi v Pa-dričah, kakor tudi v Gropadi, si želi napeljati voido na svoje idomove. Toda 'tega ne zmorejo zaradi 'previsokih stroškov, predvsem zaradi neupravičenih taks. Občinska uprava bi morala te takse znižati tako kot naše demokratične podeželske uprave, ki so omogočile številnim interesentom, da so si z malimi stroški napeljali vodo na svoje domove. Mar misli mestna občinska u-prava, da so drugačne razmere v vaseh, ki pripadajo pod njen delokrog? Ze mnogo se je govorilo in tudi pisalo o .potrebi otroškega vrtca za Padriče in Gropado. Celo prostor je na razpolago v šoti, ki se nahaja na kaj primernem kraju. Kaj torej čaka občinska uprava, da vrtca ne otpre? Mar ne plačujejo Padričani in Gropajci e-nakih davkov, kot ostali občani tržaške občine? , Pot iz Padrič v Trst vodi skozi most pri Razklanem hribu. Toda skozi most ni mogoče iti, ker je v njem vedno dosti vode in blata. Tudi na higienskem polju je marsikaj oričakovati. Kot po drugih vaseh, tako tudi v Pa-'dričah in Gropadi ni cestnih pometačev. In vendar je to vprašanje, ki zahteva nujno rešitev! V Padričah in Gropadi ni ljudi, ki bi živeli v razkošju in na račun drugih. Skoraj vsi se preživljajo z lastnim delom. Ndkaj jih dela v tovarnah, na cestah, mnogo je zidarjev, mnogi pa se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo. Zato bi morale obstajati v obeh vaseh javne kopalnice, v katerih bi se delavci in kmetje poceni lahko vsak dan okopali. Prav tako bi morale poleg kopalnic obstajati tudi pralnice. Je-li pomislila občinska u- Ali demokristjanska uprava ve. da so take poti v gorniji okolici? prava na vse to predno se je odločila, da potrosi številne milijone za nepotrebno gradnjo tskoimenovanega «Tržaškega sprehajališča.» in gredic pri Velikem trgu? Živinorejci iz Padrič in Gro-pade se pritožujejo, da je živi-nozdravniška služba nepovolj-na. Za obe vasi je živino-zdravniška postaja v Bazovici. Zivinioz.lravnik se tja navadno vozi skozi Padriče, zaradi tega bi prav lahko ustanovili pomožno živinozdravniško postajo tudi tam. To bi bilo združeno z malimi stroški, a kmetje bi imeli od tega mnogo ugodnosti. Vprašanje bikorejske postaje je tudi važno in medvomno zanima vse živinorejce. Ta postaja sicer obstaja v Gropadi, toda poleg nje bi morala obstajali tudi postaja za u-metno oplojanje sivine. To je nujno potrebno, kajti po dosedanjih podatkih je okuženih od 70 do 80 odst. krav, katere bi ne smele priti v dotiko z biki. Kar se tiče tega vprašanja, je treba kritižirati tudi kmetijsko nadzorništvo, ki se še da neš ni odločilo zato, da bi podprlo napredne živinorejce, ki so že pred časom zahtevali ustanovitev postaje za umetno oplojevanje živine. To so glavna vprašanja, ki jih je postavila Komunistična partija v svoj program krajevnega merila za Padriče in Gropado. Za uresničitev tega programa se bodo borili njeni svetovalci v občinskem svetu. Toda borba naših svetovalcev v občinskem svetu bo uspešna le, ako bo podprta od vsega prebivalstva! Le tako bo mogoče prisiliti pristransko občinsko. upravo, da se «spomni» podeželja, ki spada pod njen delokrog. sporazuma glede razkosanja Tržaškega ozemlja. Ce je splošna zasnova tega ukaza naperjena proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju in mirovni pogodbi z Italijo ter s tem proti miru, pa je z druge strani naperjen zlasti proti nam Slovencem ter našim narodnim pravicam. Ta ukaz namreč ne upošteva enega osnovnih kriterijev ljudskih štetij kjer koli po svetu, to je ugotovitev narodnosti popisanih prebivalcev. To upoštevajo vse države tudi takozvane enona-rodne, kjer skoro da ni drugih stalnih prebivalcev kot pripadnikov državne narodnosti. Tem bolj samo po sebi umljivo bi bilo to pri nas na Svobodnem tržaškem ozemlju, kjer predstavljamo mi Slovenci velik odstotek prebilvalstva in nam je po mirovni pogodbi priznana kot državnemu narodu popolna enakopravnost; poleg tega je znano, da biva v Trstu veliko število drugih narodnosti, kot so Nemci, Grki, Cehi, Srbi, Hrvati, Židje itd., ki so državljani STO. Toda prav gotovo ta ukaz ni bil naperjen proti nobeni teh manjšin, temveč izključno le proti domačemu slovenskemu prebivalstvu. Z njim je angloameriška okupacijska oblast zopet zavestno in namerno prezrla obstoj Slovencev na tem delu Ozemlja, da bi se tako izognila pred zunanjim svetom odgovornosti, da zatira in zapostavlja kulturni narod, kateremu sta poleg italijanske In drugih vlad tudi Amerika in Velika Britanija s podpisom mirovne pogodbe priznali pravico do uživanja vseh narodnostnih pravic. Dokler namreč uradno ni ugotovljeno število Slovencev odn. naš odstotek celotnega prebivalstva, se kršitelji slovenske enakopravnosti lahko izgovarjajo, češ saj jih je tako malo, da se niti ne splača, ali pa sploh utaje, da nas ni. Uradne številke bi predvsem pokazale, da nas je Slovencev mnogo več, kot pa bi to moglo iz-gledati po raznih primerjavah. Tako nam primerjava učencev o-snovnih šol le zelo približno pokaže resnični odstotek Slovencev. V šolskem letu 1949-50 je bilo učencev slovenskih osnovnih šol 17,4 odstotke v primeri z vsemi učenci osnovnih šol. Toda upoštevati moramo, da je v ostalih 82,6 odst. treba poleg otrok italijanske narodnosti šteti ne le vse otroke manjšinskih narodnosti in inozemcev, temveč tudi zelo velik odstotek slovenskih otrok, ki iz katerega koli razloga zahajajo v italijansko šolo. Toda že iz teh nepopolnih podatkov je mogoče sklepati, da predstavlja- mo Slovenci najmanj četrtino prebivalstva cone A STO. Z ukazom št. 141 Vojaška uprava samo nadaljuje svojo znano politiko preziranja Slovencev in kratenja naših narodnih pravic. Ta politika se je začela takoj z nastopom njene oblasti in se odtlej kot nepretrgana veriga krivic vleče vse do danes. Prezirajoč nedvoumne določbe mirovne pogodbe nam je VU z ukazom št. 183 zabranila uporabo materinščine v tržaški in miljski občini, v ostalih pa jo je dovolila le kot pomožni jezik. Isto politiko vodi v šolstvu, kjer še danes čakamo na pravice, kot jih ima italijanska šola. Se slabše je V pogledu ljudske kulture. Do danes nam ni dala okupacijska oblast na razpolago primernih prostorov za naše dramsko, glasbeno, izobraževalno in drugo prosvetno delovanje. Se celo dosedanje skromne prostore nam odvzemajo in prav nič ne mislijo na to, da bi nam povrnili od fašizma prizadeto kulturno škodo, ki sega v milijarde lir. Prav tako smo narodnostno zaposta- vljeni tudi v vseh drugih pogledih, posebno še v gospodarskem. Pri tem njihovem diskriminacijskem in raznarodovalnem poslu najdejo'najboljšega izvrševalca v italijanskih šovinistih, kt imajo razen na podeželske občine monopol na vso civilno oblast v coni. Ta politika VU zasleduje jasne in že neštetokrat razgaljene cilje. Tem bolj očividno postaja to danes, ko sta i Beograd i Rim v načelu pristala na razdelitev Tržaškega ozemlja ter na njegovo pretvoritev u vojaško bazo atlantske fronte. Zato pa tudi vemo, da je poleg Angloameričanov in De Gasperija glavni krivec vseh dosedanjih krivic tržaškim Slovencem prav oni fašistični krvolok, Ki v Jugoslaviji mori in zatira svoje narode, prav oni izdajalec Tito, ki je jasno povedal, da Italijani «lahko dobe Trst» in z njim 100.000 Slovencev, katerim pač ne bo težko odvzeti še teh bore pravic, ki smo jih doslej imeli. Prav v pričakovanju tega pa nam jih tudi danes nočejo priznati. B. S. Objavljamo besedilo in napev pesmi .Marjane, Marjane" ki je ena izmed prvih jpesmi proti titovskemu fašističnemu režima. M a rja n e, Marja ne JaT ne, 5e as apo mnim k y tl T Vo Sel —J t8 be mo v sroe Sol 7 za ze 09 • *•• Marjane, Marjane, misel mi zastane, če se spomnim Tebe me v sr e zazebe. Marjane, Marjane spet so poteptana naša prava sveta, težka bo os veta! V zapore vrgli titovski fašisti, vse so partizane vrle komuniste. Pozaprli so jih Titovi banditi, naše ljudstvo — raja oni nikdar siti. Marjane, Marjane in Jadransko morje, vidva sta prodana, za plačilo Bor je. Marjane, Marjane, slovanskega si roda, le od Vzhoda Tebi prišla bo svoboda. SHPZ razvije svojo zastavo. Opozarjamo vso slovensko in hrvatsko napredno javnost Svo bodnega tržaškega ozemlja na veliki kulturni dogodek, ki bo 7. oktobra t. L, ko bo naša prosvetna organizacija razvila svojo zastavo. Za njo bomo vsi napredini slovenski kulturniki Trsta in okolice in članstvo naših prosvetnih društev po-nosino stopali, zavedajoč se, da uresničujemo ideale naših največjih kulturnih genijev, da izpolnjujemo Prešernovo oporoko, gradeč vsestransko vzajemnost, pa tudi dobre in poštene sosedske odnose, na temelju slovansko italijanskega bratstva, ki naj odpravi med nami zadnjo senco nerazumevanja in nezaupanja, kjer koli bi se ista pojavljala. Vse odbore prosvetnih društev, včlanjenih v naši Zvezi pozivamo, da tolmačijo pomen tega velikega dine svojemu članstvu, da se nanj dostojna pripravijo ter po možnosti tudi materialno podipro naša prizadevanja za čim boljši uspeh kulturnega praznika. Obenem opozarjamo prosvet. na društva, naj na dan 7. oktobra ne prirejajo drugih kulturnih prireditev 'ter se osredotočijo na prireditev razvitja zastave SHPZ. * * * Standekerjeva «Prevara» v Sempolaju. Jutri, v nedeljo 23. t. m. bo v Sempolaju lepa kulturna prireditev, ko bodo domači igralci uprizorili na prostem Stande-kerjevo dramo v 3. dejanjih «Prevara». To bo dostojna manifestacija ljudstva Sempolaja in Prečnika, ki bo pokazalo, kaj zmore na polju odrske umetnosti, kakor so že prejšnjo nedeljo pokazali že Saiežci. Iz prijaznosti bosta sodelovala pevski zbor Salež-Zgonik in godba iz Križa. Začetek ob 17.30, ko bo kri-ška godba zaigrala nekaj koračnic po vasi. * * * Otale kulturne prireditve: pri Magdaleni: PD «Cebutec» bo imelo jutri, v nedeljo 23. t. m. ob priliki otvoritve Prosvetnega doma, ki ga je zavedno magdalensko ljudstvo s pomočjo ostalih tovarišev zgradilo, lepo kulturno prireditev s sodelovanjem poviških zborov, mandolindistov in recitacij. Govorila bosta tov. Bufon in prof, Ferlan. Proslava bo na vrtu gostilne Pin, ki je Uk ob novozgrajenem začasnem Prosvetnem domu na Reški cesti (Strada di Fiume). v Domju: Jutri v nedeljo 23 t. m. bo odkritje spomenika Občinski svet v Dolini je na svoji zadnji seji, 'ki je bila v četrtek, 9. avgusta t. 1. med drugim sklenil, da sprejme za občinski grb dolinske občine miniaturo starega gradu nad Zabrežcem pri Borštu, ki so ga nekateri imenovali tudi Mokov-ijanski grad. Omenjeno miniaturo so povzeli po neki stari sliki, ki je reproducirana v knjigi «Storia documentata di Trieste». Ravnatelj tržaškega muzeja zgodovine in umetnosti, zgodovinar Silvio Ruteri trdi, da je to edina še ohranjena slika starega Mokovljanskega gradu. Omenjeni grad je bil zgrajen na koničastem griču nad sedanjimi vasmi Boršt in Zabrežec po vsej verjetnosti proti koncu šestega ali v začetku sedmega stoletja. Nekateri trdijo, da je bil takrat ponovno pozidan in da je še prej stalo tam vojaško-obrambno gradišče. Naj bo že kakor koli, dejstvo je, da so grad po uničenju starega Ogleja zgradili Benečani z namenom, da bi iz njega lahko branili okoliška, sicer še redka naselja, predvsem pa vojaške ceste. Prvotni lastniki zabreškega gradu so bili torej Benečani. Toko je zapisano v knjigi «Storie Veneziane». Baje je ukazal grad pozidati Benečan Barbarigo, ki je bil znan zlasti po zmagah nad Saraceni. Morda od tu izvira vrsta pripovedk o Saracenih, ki naj bi imeli svoja naselja tudi ob Glinščici. Te pripovedke so se ohranile do današnjega dne po naših vaseh v Bregu. Po vsej verjetnosti so saracenski vojni ujetniki tudi gradili omenjeni grad. Zalbreški grajščaki so se zelo ponašali s svojo slavo. Imeli so tudi lasten grb. Baje so dobili svoj grb po neki veliki zmagi na griču «Bar-basso» (tako so namreč oni imenovali grič, na katerem je stal zabreški grad.) Z gradu (ki je bil mnogo bolj podoben vojaškemu obrambnemu stolpu kot pa gradu v pravem pomenu besede) so gospodarji lahko gospodovali nad VSO' dolino Glinščice in nad delom Brkinov. Iz njega so pogostoma «krotili» okoliško prebivalstvo. Tudi o tem takoimenovanem «krotenju» krožijo po Bregu še danes razne pripovedke. Prav bi bilo, da bi jih kdo zapisal, da ne bi izginile v popolno pozabo. Leta 1282 je bila lastnik zabreškega gradu tržaška občina. Ta ga je pozneje podelila mestnemu škofu Ulvinu de’ Portis zato, da je z nje- Nekaj zgodovine o zabreškem gradu govimi dohodki rešil cerkev sv. Justa, ki je bila takrat v veliki stiski. Toda tržaška cerkev je bila ravno takrat v velikih sporih z Benečani. Zato- ni mogla dolgo upravljati gradu in dobivati od njega velikih dohodkov. Leta 1295 ga je ponovno vrnila mestni občini in sicer za dobo 10 let. Upravljanje po mestni občini pa se je zavleklo do leta 1361, ko ga je ponovno dobila tržaška škofija. Leta 1309 ga je zasedla vojska avstrijskega vojvode Leopolda. Ta ga je imela v svoji posesti, izmenoma z Benečani, do leta 1381, ko je bil ponovno vrnjen tržaški občini. Leta 1414 pa je nad gradom zavladalo gospodstvo iz Ljubljane, zato da bi «ukrotilo uporno prebivalstvo Brega». Leta 1461 je grad z vsemi pritiklinami in pravicami ponovno postal last tržaškega mesta. Tedaj je bilo uvedeno tudi pobiranje carine od trgovcev, ki so prevažali razno blago iz tržaške luke po cestah v Bregu. To pa ni bilo po volji grabežljivim Benečanom, ki so takrat gospodarili v Kopru. Zato so krenili s svojo vojsko proti Trstu in se ga tudi polastili. Tako so oni ponovno zagospodarili tudi nad zabreškim grar dom. Sele v vojni 1508-1511 se je posrečilo Tržačanom grad, ki so ga do tedaj smatrali za nepremagljivega, ponovno zavzeti. Toda zavzeli so ga šele tedaj, ko je bil spremenjen v eno samo veliko ruševino. Mnogo bi se dalo pisati o zgodovini tega gradu, toda še prej bi bilo treba prelistati mnogo zgodovinskih spisov, kar pa ni tako enostavno. Znano je, da so bile v zabreškem gradu strahovite podzemske ječe-temnice. V njih je bilo zaprtih mnogo Brežanov, ki jih razni zgodovinarji označujejo kot «upornke». Znano je, da so jih tuji gospodje strahovito izmozgavali. Le tako je grad imel veliko dohodkov. Se vedno so žive pripovedke o «gospodih, ki so posiljevali dekleta in mlade žene» (jus primae noetis). Koliko Brežanov in Brkinov je moralo biti suženjsko podrejenih objestnim vojaškim pustolovcem! Vsa zgodovina krajev in prebivalcev ob Glinščici in nekaterih predelav Brkinov od najstarejše dobe ter skozi ves srednji vek, je tesno in neločljivo povezana z zgodovino starega zabreškega gradu in pustolovščin njegovih gospodarjev. Danes ni niti sledu o moči in slavi nekdanje trdnjave. Le majhen kos zida obtožujoče štrli iz zemlje. Topove, s katerimi so razni gospodarji branili trdnjavo, še danes hranijo v muzeju zgodovine in umetnosti v Trstu. M. D. padlim. Sodeloval bo pevski zbor iz Bofjunca. v Skednju: Jutri v nedeljo 23. t. m. na športnem prostoru koncert godbe Rinaldi. v Lonjerju: V sredo 25. t. m, zvečer prireditev s kulturnim sporedom. PD Čermelj: V sredo 26. d. m kulturni večer. Za zastavo SHPZ so doslej pripspevali: PD «Zvezda» podlonjer 2.0U0 lir, PD «Matjašič M.» 5.000 lir, PD iz Elerjev 1.000 lir. Tov. Rogelja 5.000 lir. * * * Lep koncert v Križu. V nedeljo 9 t. m. je prosvetno društvo «Vesna» v Križu priredilo svoj pevsko glasbeni koncert, ki je lepo uspel. Križani so z lepim obiskom pokazali velik smisel in ljubezen za petje in glasbo. * * * Prisrčen kulturni večer na Greti. V soboto 15. t. m. so nas v krožku «Raubar» na Greti naši najmlajši prav prijetno presenetili. Barkovljanski otroci, ki so v zboru recitirali Gregorčičeva «Delavcem» so navdušili poslušalce; mala Magda in Franketo, tudi iz Barkovelj, pa sta prav lepo recitirala dve Kettejevi pesmici. Nato so mladinke PD «Tomažin» nastopile z veselo enodejanko, kateri se je občinstvo od srca nasmejalo. Želimo, da bo PD na Greti v kratkem zopet priredilo kulturni večer, a tokrat tudi s svojimi lastnimi silami! * * * «Tuji kruh» v Barkovljah. Ko se je razširila vest, da bodo dne 16. t. m. nastopili Križani v Barkovljah pri Rumeni hiši, so se razveselili stari in mladi. Zato je bila na dan prireditve društvena terasa polna ljudi, ki so nestrpno čakali, da se dvigne zastor. In res. tudi tokrat so nas Križani navdušili. Igro so podali tako dobro, da si je ob koncu moral marsikdo od ganotja obrisati solzo. Naj bodo Križani za vzgled barkovljanski mladini, ki naj začne z resnim delom ter čimprej vrne s svojim kulturnim sporedom obisk Križanom. Barkovljani se igralcem PD «Vesna» iz srca zahvaljujejo za ta lep večer in si čimprej želijo novega. * * * Koncertna prireditev v Skednju. V nedeljo 16. t. m. Je bil v Skednju, v dvorani prosvetnega društva koncert. Nastopila sta domača pevska zbora — slovenski In italijanski — in pevci solisti iz šole prof. Botteghellijeve. m TAM. NAJPREJ GOSPODA IN SELE NATO REVNA RAJA — Svoje «proletarstvo» so titoja-šisti še posebno lepo pokazali ob priliki otvoritve njihovega brloga v Nabrežini. Da ne bi prišle njihove Visoke dame in prežlahtne hčerke v dotika z navadnimi podrepniki nižje «sorte», so titofašisti priredili kar... dve slovesni otvoritvi. Prva otvoritev je bila v soboto zvečer. Na tem «družabnem večeru», do katerega niso imeli dostopa navadni- zemljani, si lahko videl same «višje glave», ki so zastopale nabrežin-sko in tržaško tito-liparsko elito. Sama prežlahtna gospoda v temnih večernih oblekah, na-kinčane in napudrane dame «del gran mondo», ki so se vrtele ob zvokih plesnega orkestra, katerega so titofašisti najeli v Trstu. Orkester, ki je izpopolnil «kulturni» program igra sicer v Trstu za anglo-ameriško vojaštvo. Toda to ni titofašistov in liparjev prav nič motilo, ravno nasprotno, še ponosni so bili na to. Razume se, da so bile mize za to «kulturno» priliko bogato založene z jedačo in pijačo. Prežlahtno gospodo pa ni bilo treba prav nič prositi, da bi se poslužila te izredne titovske da-režljivosti, saj jih ni stala niti ficka. Vse je že v naprej plačal jugoslovanski narod s svojimi žulji in krvjo. To pa ni prav nič motilo «predstavnikov» ljudske kulture. Taka aristokracija vam ima pač zelo dobre želodce in še večji «muso rotto». Tako je šel med enim poklonom in drugim skozi grla predstavnikov «cveta» slovenstva marsikateri kozarček tudi na račun odloženih volitev in na zdravje bodočega enotnega volilnega nastopa. V znak hvaležnosti tistemu, ki je nasitil njihove lačne želodce in napojil njihova suha grla, je visoko donela iz vseh «kulturnih» grl mila zahvalna pesem: Hvala Tebi, druže Tito, ...ker nisi pozabil na naše korito. Seveda so... drugo otvoritev, ki je sledila v nedeljo popoldne za tito-liparske podrepnike «nižje sorte», odpravili kar na hitro, brez jedače in pijače, brez plesa in orkestra. Za «bazo» je bil pač dovolj govor in «visoka čast», da so si lahko ogledali prostore. TABOR POLICIJE — Da so postali tržaški titofašisti v resnici dragoceni «socialistični umotvori» je imel vsakdo priliko videti v nedeljo popoldne v Nabrežini. Iz Goriške in iz vseh lukenj cone A so titofašisti pridrsali svoje «množice» v Nabrežino. Kljub vsem avtobusom, vlakom, kamjonom, avtomobilom (manjkali so samo še avioni) pa niso spravili skupaj niti vseh svojih običajnih plačancev. Saj je bilo v nedeljo v Nabrežini skoro več policije kot pa titovcev in liparjev skupaj. Skrb policije, da bi se ne kakemu titovcu zmastilo kurje oko, pa je bila res «ganljiva». Sam višji angleški oficir se je potrudil v Nabrežino ter nadziral «varnostne operacije». Toda kje sta tičala ta oficir in vsa policija, ko je nad 200 titofašističnih škvadristov iz cone B prihrumelo v Škofije z nič kaj pobožnimi nameni? Kaj hočete, uvožena «demokracija» je pač taka. Ce si titofašist, si lahko gotov, da bo pazil na vsako kurje oko na nogi vsaj en «Čerin», drugače pa ti je dana največja «svoboda», da te lahko svobodno ugrabijo, ubijejo in končajo z rafalom iz brzostrelke, če samo pomoliš nos v cono B. Poskrbeli bodo tudi, da boš imel čim skromnejši pogreb, da ti ne bo treba potrositi preveč denarja. ALI JIH JE VROČINA RAZTOPILA — V zadnji številki smo vljudno vprašali titofaši-ste, naj bi povedali imena in število kandidatov repentabr-ske občine, ki se jih še držijo. Toda «Primorski» molči kot, da bi mu jezik odrezali. To pa res ni lepo od titofašistov. Repen-tabrski občani bi radi vedeli, kakšen konec je napravila prva «enotna slovenska» lista. Saj je ni vendar vrag vzel. Aha, morda pa se je raztopila od prevelike vročine. Kdor molči ta potrdi — pravi slovenski pregovor in ker titofašisti, ki so običajno veliki go-bezdači, niso do danes niti zinili, lahko mirne vesti sklepamo, da je bila vročina res u-sodna za repentabrske kandidate. V ponedeljek nas je za vedno zapustil tovariš Fiore Bignolini iz Devina. Ob tej priliki izrekajo najgloblje sožalje prizadeti družini, posebno pa ženi) in otrokom sekcija KP STO v Nabrežini, celica iz Devina ter ostalo prebivalstvo. Svoje i-skreno sožalje cb tej težki izgubi izreka prizadeti družini uredniški koletktiv «Dela». Zavlačevanje volitev je korak naprej k barantanju Nadaljujejo se protesti zaradi odložitve občinskih volitev Ogorčenje pretežne večine pre bivalstva našega ozemlja zaradi samovoljne odložitve občinskih volitev se nikakor ni poleglo-. Nedemokratični ukrep VU, s katerim se volitve odložijo za nedoločen čas, 'je še vedno predmet živahnih debat in ostrih kritik na račun VU. Demokratično ljudstvo pošilja dan za dnem iz množičnih sestankov protestne resolucije gen. Wintertonu z zahtevo, da se volitve zopet razpišejo in sicer v teku leta. Slične resolucije pošiljajo tudi conskemu predsedstvu, ki nosi tudi svoj del odgovornosti pri tem svojevoljnem postopku. 'Proteste so -poslali iz množičnega sestanka, ki je bil prejšnji teden na Ponča.ni ter vst udeleženci «Praznika tiska», ki se je vršil 15. t. m v. krožku «Rinaldi» pri Sv. Jakobu. Nadalje beležimo proteste prebivalcev Sv. Ivana in žena iz Sv. Vida ter Slovensko-hrvat-ske prosvetne zveze. Vse demokratično ljudstvo našega ozemlja vztraja na svoji zahtevi za razpis volitev tekom tega leta, ker se zaveda, da bi slednje odpravile zaskrbljenost za bodočnost vsega prebival- stva obeh con. Razen tega pa predstavljajo občinske volitve, na katerih si ljudstvo lahko svobodno voli svoje predstavnike, eno izmed osnovnih pravic meščanov. Zavlačevanje volitev pomeni korak naprej k barantanju z našim ozemljem in usodo prebivalstev obeh con. Tudi zaradi tega ibo naše ljudstvo še močnejše dvignilo svoj glas ter še tesneje strnilo svoje vrste o-krog Komunistične partije, ki stoji na čelu borbe za mir, uveljavitev mirovne pogodbe in proti vsakem-u barantanju. da prodajajo Trst De Gaspariju, je prekinil svoj govor in ga povabil na mikrofon. Vse zbrano ljudstvo je motilcu žvižgalo in mu je dalo razumeti, da se temeljito moti, ako misli, da bo kakšen Boljunčan podpiral njegove neumestne medklice, ko je bilo že od začetka povedano, da bo lahko vsak dobil besedo po izvajanju govornika. Motilec, ki ni bil 'niti iz Boljunca, marveč iz Boršta, in so ga «imenitniki» SDZ bčividno poslali z namenom, da bi spravljal govornika «v zadrego», se je upiral k mikrofonu. Ko pa je videl, da ni drugega izhoda, je stresel vse svoje «argumente» s tem, da je izrekel nekaj psovk proti zbranim prebivalcem in govorniku. Nato se je oddaljil, spremljan od gromovitega žvižganja, ici mu je dalo najbrže razumeti, da Boljunčani nočejo poslušati ljudi, ki so jim edini argumenti psovke in huda jeza nad dejstvom, da se dopoveduje Slovencem resnica o politiki voditeljev SDZ. Na vsak način je prišel v Bo-Ijunec, da bi koga spravil v zadrego. To pa se je njemu zgodilo. Morda bo drugič malo bolj premislil, predno bo začel tak «pohod» na Boljunec, iz katerega ni le izšel poražen on sam, marveč sa predvsem izšli poraženi tisti, ki so ga tja poslali. Boljunčani pa so pridno poslušali govornika in mu gromovito odobravali in s tem še enkrat potrdili, da je zaman vsako prizadevanje ljudi, ki z ljudstvom nimajo nobenega opravka. Župan naj pride v staro vas Nabrežkici stare vasi pozivajo gospoda župana, naj bi kadar koli prišel k njim na obisk, da si malce ogleda stanje cest. Morda bi potem poskrbel, da bi občina popravila te ceste, ki predstavljajo ne le sramoto za sedanje čase, marveč tudi nevarnost za potnike. Nabrežine! stare vasi vedo, da ima občina veliko stroškov, toda popravila teh cest ne bi toliko stala, da bi jih bilo nemogoče popraviti. Zato naj pride gospod župan v staro vas Nabrežine in naj potem ukrene vse potrebno. Konferenca v Elerjih V četrtek 27. t. m. zvečer bo v Elerjih važna konferenca, na kateri bo govoril tov. Karel Bernetič. RAZVOJNA FAZA SINDIKALNE POLITIKE Enolni sindikali sklicujejo prvo gospodarsko konferenco Minulo je že nekai mesecev, od kar so Enotni sindikati sprožili zamisel za sklicanje gospodarske konference. Slednja se lahko nedvomno označi kot nadaljnja razvojna faza -sindikalne politike,' ko se delavci ne omejujejo edino le na borbo za nujnejše gospodarske zahteve ali na zahteve, ki se nanašajo v splošnem na njihove delovne položaje. V danem trenutku se namreč delavci zavedajo, da je potrebno poznati notranje življenje podjetja, to je tehnično, upravno in finančno stran. S tem lahko poznajo prave dobičke gospodarjev in se tako na pravilni podlagi lahko borijo za mezdne poviške. Obenem- pa jim je omogočeno poznavanje pravih razlogov demobilizacije raznih podjetij in industrijskih sektorjev. Konferenca odgovarja prav tej potrebi po-znavanja notranjega. življenja poedinih podjetij in vsega gospodarstva te cone ter daje našim delavcem VELIKA * M A C» A V IMIEIASKI OIICBAI OTVORILI BODO OTROŠKI VRTEC in industrijsko strokovno šolo Klavrni poskus Preteklo soboto je bila v Bollane« javna debata o titofašistih in o SDZ. Boljunčani so v velikem številu poslušali izvajanje tov. Siškoviča ki je ene in druge na podlagi njihovih lastnih argumentov ožigosal kot sovražnike STO. Toda enemu izmed poslušalcev ni bilo po godu da tov. Siškovič čita ljudstvu članke iz «Demokracije» in da razkrinka litofašiste kod sokrivce barantanja s Tržaškim ozemljem in kot ljudi ki ponujajo Trst De Ga-speriju. Začel je prekinjati go-gornika z medklici in s trditvijo, da «laže». Ko je govornik videl, kakšne «demokratične pašte» je človek, ki je morda res mislil, da ima za seboj 90 odst. Slovencev, kot to trdijo njegovi liparski voditelji, in ko je videl, da ta nadebudni «lipar» zagovarja tudi titofaši-ste, o katerih je že vsakemu vrabcu na strehi postalo jasno. Z veseljem ugotavljamo, da bos la s pričetkom šolskega leta otvorjeni v dolinski občini industrijska strokovna šola v Doli-ni in v Bol juncu otroški vrtec. Ni treba posebej poudarjati velikega pomena, ki ga predstavljata obe šoislki ustanovi za dolinsko občino ter zlasti za tamkajšnje prebivalstvo. Saj se je na-še demokratično ljudstvo z vso ostrino borilo proti nekaterim pristojnim šolskim oblastem, ki so hotele dati upravo otroških vrtcev v roke šolskim- sestram. Dejstvo, da bo vzdrževala dolinska občina slovenski otroški vrtec v Boljuncu pomeni veliko zmago našega edino pravilnega stališča, ki ga zagovarjajo naši svetovalci tudi v tržaški občini namreč, da morajo vse otroške vrtce prevzeti v upravo občine, kajti edino na ta način bomo imeli jamstvo, da ne bo slovenski otroški vrtec stvar političnih špekulacij in niti socialnega skrbstva, kot je to napravila VU, ki je Nerešeni občinski problemi Rocola Tudi Rocol spada nedvomno med one predmestne okraje, ki jih je sedanja demokristjan-ska občinska uprava popolnoma zanemarila, bodisi glede nujnih potreb na šolskem polju, kakor tudi drugih, ki so za tamkajšnje prebivalstvo ve. like važnosti. O potrebi nove šole in vrtca za slovenske in italijanske o-troke ne nameravamo ponovno razpravljati, ker je o tem naš list že podrobno pisal in s-) se tudi naši svetovalci že neštetokrat zavzeli v občinskem svetu. Toda vse obljube -občine so ostale le na papirju. V Rocolu pa imajo prebivalci razen šole in vrtca še druge povsem upravičene zahteve. Predvsem gre za otvoritev občinskega zabavišča, ki ga Rocolčani zelo pogreišaio posebno, ker so njihovi otroci izpostavljeni stalnim nevarnostim cestnih nezgod. Nadalje je občina obljubila, da bo podaljšala tramvajsko progo štev. 11. Sedaj so sicer v teku dela za filobusno progo, ki bo nadomestila tramvaj. Prebivalci pa se vprašujejo čemu so bdi postavljeni dro-gi za žično omrežje filobusa samo do za- dnje postaje tramvaja. Ali bo šla tudi ta obljuba po vodi? V gornjem predelu Rocola in v predelu -Scala Bonghi pa ni niti enega hidranta, ki bi bil nujno potreben v primeru, da nastane kak požar. Razen tega je v predelu spodnji Rocol (Rocol in Valle) nujno potrebna vsaj ena vodna pipa. Tudi električna razsvetljava precej šepa. Tako je n. pr. še cela vrsta stanovanj v Rocolu Callaia, ki še danes nimajo elektrike. Predlagano je bilo nadalje -otvoritev postaje za prvo pomoč, javnega telefona, pokrite čakalnice na zadnji postaji filobus-ne proge «C» ter občinske pralnice in kopališča. Vrsta še nerešenih občinskih problemov za Rocol je tem tehtnejši razlog, da se tudi Rocolčani pridružujejo vsemu tržaškemu prebivalstvu v zahtevi za razpis občinskih volitev v teku letošnjega leta. Le občinski svet, ki bo sestavljen s predstavniki ljudstva, ki se v resnici brigajo za njegove potrebe, bo lahko gotovo jamstvo -za izpolnitev zahtev prebivalstva tega predmestnega okraja. podredila upravo slovensk-h vrtcev javnemu skrbstvu. . Prav pri vprašanju otvoritve industrijske strokovne šole v Dolini pa se je ponovno razgalila vsa podla politika titofašistov po vprašanju slovenske š-o-le na našem ozemlju. Dejstva dokazujejo, da titofašisti danes ne vodijo več borbe proti VU, ki nosi za zapostavljanje slovenske šole edino odgovornost, marveč, da je njihova glavna naloga razbijati naše akcije po otvoritvi slovenskih šol tam, kjer jih Slovenci še nimamo, kar nam najbolj dokazujejo primeri v Rocolu in v Kolonji. Za zakasnitev otvoritve industrijske šole pa so hoteli titovci naprtiti odgovornost dolinski občini, češ «da čaka s predložitvijo proračuna za slovensko strokovno šolo». Vsem Dolincem je namreč znano, da je dolinska občina že pred več kot letom dni po sklepu občinskega sveta dala na razpolago prostore, snažilko, vodo in razsvetljavo ter da nosi za otvoritev te šole edino odgovornost VU oziroma šolsko nadteorništvo. Danes je vsem demokratom jasno, du je za titofašiste največji udarec, da smo vodstvo, borbe za pravice slovenskega ljudstva ter zlasti za slovensko šolo prevzeli v roke m-i, to je predstavniki -de-mokratičneiga -gibanja na STO in ki smo tudi za to edini poklicani. Niti političnim, še manj pa kulturnim klečeplazcem ne sodi v roke stvar obrambe . našega slovenskega življa! Vsem staršem, ki se zanimajo za vpis svojih otrok tako v strokovno šolo, kot v otroški vrtec pa javljamo, da fco višje šolsko nadzomištvo te dni poslalo za industrijsko šolo dekret za vpisovanje in da bo občina glede vpisa v otroški vrtec izdala še poseben razglas. Sedaj pa leži na starših, da store svojo dolžnost in da v čim- večjem številu vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. O K O 1* na agente U 1» 15 e S V Trstu so s pojavili nekateri agenti UDBe (bivše OZNE), ki se skušajo približati našim tovarišem in simpatizerjem, zagotavljajoč, da se ne brigajo več za politiko ter da se jim gnusijo vsa zločinska početja Titove tolpe. Med lemi elementi so bili prepoznani: Rudi Legovini (Legovič), že poznan kot agent OZNE v Tržiču, ki se je preselil na Reko, neki Mercandel, sin znanega Mercandela iz Sv. Barbare, ki se nahaja sedaj v Ljubljani ter nadalje nečak izdajalca in titovskega ministra Regenta ter še drugi. Ker gre za elemente, ki jih je iz nepoznanih razlogov poslal v Trst Kraigher, načelnik UDBe v Ljubljani, jih svarimo naj se ne približujejo našim tovarišem ter opozarjamo istočasno vse naše tovariše, naj ravnajo s temi elementi, kot se pač ravna z izdajalci in a-genti tolpe titovskih špijonov. možnost borbe proti nadizkori-ščan-ju in proti deg-eneriranju našega gospodarstva. Potreba po prehodu sindikalne politike na novo razvojno stopnjo postaja iz dneva v -dan večja, ker imamo vedno več primerov nadizkoriščanja. K temu je treba še prišteti politiko, ki jo vodita VU in italijanska vlada, s katero skušata odpreti globoko in neozdravljivo krizo strukture v tržaških podjetjih, ki jih -kontrolira italijanska država. Kakor znano, je italijanska država lastnica najvažnejše tržaške industrije (ILVA, GRDA in Arzenal) ter parop-lov-nih družb kot Tržaški Lloyd, «Italia» in «'Adriatica». Jasno je, da je ta konferenca le en del delovanja delavcev v tem smislu. Konferenca je prihodna točka, to je le etapa vsega dela, ki je trajnega značaja in se vrši v notranjosti vsakega posameznega oddelka in delavnice poedinih podjetij in gospodarskih sektorjev. Za to -delo pa niso poklicani samo nekateri delavci, marveč je to stvar vsega delovnega kolektiva podjetja, ki mora beležiti in nakazati vse tehnične pomanjkljivosti posameznih oddelkov, primere dezor-ganizacije dela ali eventualne sabotaže. Po drugi strani pa mora nakazati pravilne kriterije poslovanja, uprave in organizacije dela. V Italijanski republiki je ta naloga poverjena posebnemu organu, to je delavskim poslovnim svetom, ki se v nekaterih primerih postavijo ob stran vodstva, kot je določeno na podlagi italijanske republiške uprave. Gospodarska konferenca ima nalogo, da privleče po-zornost delavcev na to, za nas novo, sindikalno politiko, ter -da prikaže z vso resnostjo nevarnost, ki grozi tržaškemu gospodarstvu zaradi politike VU in italijanske vlade in končno, da nakaže izhodi iz tega temnega položaja. Jutri, 23. t. m. od 16.30 dalje bo v «Skemperle» pri Sv. Ivanu «Praznik trgatve». Ob 17.30 koncert Ljudskega pevskega društva. Ob 19. uri govori tov. Henrika Malalana in Claudi-a Tonela. Od 19.30 dalje ples. Spartaco. V petek večer pa sta bili tovrstni proslavi v krožku «Perossa», kjer je govoril in izročil članske izkaznice tov. Ermenegildo Balbi in v krožku «Dugolin», kjer je govoril tudi tov. Teicdo-r Balbi. Sedanji oblastniki se nočejo spomniti naših velikih sinov, ki so žrtvovali svoja življenja v osvobodilni borbi za boljšo bodočnost vsega človeštva. Se danes jim niso postavili niti enega spomenika in niti eni ulici niso nadeli njihovega imena. Niti svojcem padlih nočejo priznati pravic, ki jim pripadajo in jih prepuščajo na milost in nemilost titofašistov, ki dajejo nekake «podpore» po padlih le nekaterim ki so njim po volji. Prav zato pa so bile omenjene proslave tem pomembnejše, pa četudi so bile skromne. Kdo je videl nesrečo pri Ključu? Kdor je videl nesrečo, ki se je dogodila Ludviku Kralju iz Trebč dne. 30. julija t. 1 pri Ključu, ki je, kot je znano peljal kravo na vrvi in se je splašila, ko so privozili mimo angleški kam-joni, je naprošen, da se pismeno ali ustmeno javi prizadeti družini, ki stanuje v Trebčah št. 93 ali pa na naše uredništvo. Jutri, 23. t. m. ob 10. uri bo v KINU OB MORJU Zborovanje upokojencev vseh kategorij Govorila bosta tovariša: sen. UMBERTO FIORE tajnik Italijanske zveze upokojencev tir. KAREL ZBOGAR-BROCCHI, tajnik Zveze ES upokojencev. Upokojenci! Udeležite se polnoštevilno tega važnega zborovanja. Edino z mobilizacijo vseh vas boste iahko dosegli uspehe. Borba upokojencev mora biti obenem borba vseh delovnih sil, ker so slednje neposredno zainteresirane. Zaradi tega poziva ZES delavce vseh kategorij, naj se udeležijo zborovanja. Poziv velja še posebno za slane tovarniških odborov, pododborov, sindikalne zaupnike, ko-lektorje in člane, ki imajo v sindikatih vodilne funkcije. Protestna stavka «Ipžiivnils nameščencev Za teden dni Sobota 22 - Mavrici j J Nedelja 23 - Lino (zadnji kri jec). Ponedeljek 24 - Tekla Torek 25 - Aurelija Sreda 26 - Ciprijan Četrtek 27 - Kozina, Damjan ■-- Petek 28 - Venceslav- }>__ * * * 0BP ZGODOVINSKI DNEVI: >---- 25. 1906. se je rodil Dimitrij P' mitrijevič Šostakovič, sla''(l sovjetski skladatelj. „ R 28. 1831. se je rodil slovenski P II saitelj in pesnik Fran Levsti» |l TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Pevski duet Šramel kvintet - 19. Oddaja najmlajše - Rosana - 22.30 Ve' ni ples. Jo n NEDELJA: 9. Kmetijska odd« - 11.30 Aktualnosti - 11.45 h morni trio - 12.15 Od melod do melodije - 13. Glasba po žeUj - 20. Slovenske pesmi - 21. Z mače knjižne police. PONEDELJEK: 13. Popoldan: koncert - 18.15 Rihard Stran t Koncert za oboo in orkester Ji , 19. Iz filmskega sveta - 21. '“T 1 kalni koncert tenorista DušaJlAng Pertota - 22. Mendelssohn: S|n'litik fonij-a št. 3. TOREK: 13. Glasba po želj® 18.15 Saint Saens: Koncert za km' vir št. 2. - 19. Mamica pripo^'i duje - 20. Slovenski zbori - „ ! Vzori mladini - Henrik IbseP't SREDA: 18.15 Hacaturj-an: KPai cert za klavir in orkester -Zdravniški vedež - 20. Evropi) koncert - 20.30 Sola in vzgoji L 21. Vokalni kvartet - 22. Vokil'T koncert sopranistke Slavice h*1 F tistute. j ČETRTEK: 13.' Vokalni duet '1 harmonika - 19. Slovenščina '1 Slovence - 21. Radijski oder Predstavniki GRDA so vendar prišli na sestanek Častne izkaznice svojcem padlih Pretekli teden so bile v Trstu štiri skromnejše a zelo- pomembne proslave padlih v osvobodilni borbi. Na teh proslavah so predstavniki Zveze partizanov STO izročili svojcem padlih častne članske izkaznice Zveze partizanov STO. V četrtek večer sta bili taki proslavi v krožku «Kraljič» kjer je govoril tov. Teodor Balbi in v krožku pri Magdaleni, kjer je govoril in izročil č-as-tne članske izkaznice tov. Valentinis V sredo je bila po vsej Italijanski republiki kompaktna pro testna stavka državnih nameščencev. 2-4-urno stavko, so proglasile sporazumno vse tri italijanske sindikalne organizacije. Stavka je bila tudi v našem mestu, kjer so stavkali tudi nameščenci kra-jevnih javnih ustanov, ker se pač interesi tukajšnjih nameščencev docela istovetijo z onimi, ki jih branijo sotrpini v bližnji republiki. Kot v Italiji, je bila stavka kompaktna tudi v Trstu, razen običajnih redkih primerov stav kok-aštva, ki je posebno v 'tej, manj borbeni 'kategoriji pač neizogibno. Kar se tiče kompaktnosti so se najboljše izkazali železničarji ter nameščenci pošte in brzojava. Nameščenci krajevnih javnih -ustanov pa so, po sklepu stavkali dve uri. Zmešnjavo, kii je nastala v nekaterih sektorjih, p-a je pripisati edino le Delavski zbornici, ki ni znala ali ni hotela pravočasno povzeti točnih odločitev, po katerih naj bi se ravnali njihovi 'pripadniki. TOKRAT JIM KRAIGHER NE BO DAL «ODVEZE» Tudi v Nabrežini j e tilofašistom spodletelo Ljudstvo ni pozabilo škvadrističnega pohoda na Škofije - Velika aktivnost policije - Kaj bo dejal Kraigher na to polomijo ? Brez dvoma je imela ostra kritika, ki so jo morali pred kratkim poslušati tržaški titovski gaulajterji od ljubljanskega Scelbe — Borisa Kraigherja, uspeh vsaj v tem, da so se zmigali s svojim nedeljskim taborom «OF» v Nabrežini, ki naj bi jih -spravil zopet v milost -prdd svojimi nadrejenimi. Toda nabrežinski tabor je klavrno propadel, kot je propadel njihov zločinski načrt za Škofije. Kljub temu da imajo titofašisti v svojih takozvanih gospodarskih ustanovah nad tisoč dobro plačanih lenuharjev, je bila v Nabrežini le mršava peščica titovskih podrepnikov, ki so jih zvozili celo iz Gorice, Steverjana, Podgore in drugih goriš-kih vasi ter iz Trsta. Ker jim je spodletel fašistični pohod na Škofijah, so se hoteli revan-žirati v Nabrežini. Toda ljudstvo, ki še ni poza- Dramska družina prosvetnega društva «Rdeča zvezda» iz Saleža, je uprizorila v nedeljo 16. septembra Finžgarjevo dramo v treh dejanjih «Razvalina življenja». To delo uvrstimo med one odrske igre, katere so si nadele kot nalogo bičati one napačne socialne predsodke kmetskega ljudstva, krive nevzdržljivih razmer, ki prinašajo v kmetske družine toliko gorja, nesreč in tolikokrat tudi tragedije. Igra je spisana v smislu ljudske igre in je gledalcu z lahkoto doumljiva in izpeljana v širokih enostavnih postopkih, katere pa predstavlja prav zaradi tega igralcu precejšnje težkoče, ko mora z lastno iniciativo premostiti prehitre prehode iz ene situacije v druco. Tu moramo posebno PO- VEDK KULTURNI USPEH V SALEŽU peramentno, v drugih za takega kmetskega Premiera Finžgarjeve uRazvaline življenja,, hvaliti režijo, ki je dala prvič nastopajočim priložnostnim igralcem dramske družine «Rdeče zvezde» možnost, da se izkažejo. Vsi igralci so se prijeli študija igre z veliko ljubeznijo, kar je. prišlo v brezhibnem poteku igre do izraza. Povezani ter uravnovešen nastop, lepa izgovarjava, prosto in neprisiljeno kretanje na odru so napravili iz nastopa res kulturni dogodek, ki gre v čast !'aškim prosvetarjem. Posebno je ugajalo gledalcem lepo igranje tov. Dušana Grilanca, ki je ošabnem in oblastnega žganjarja kar nad vse dobro oblikoval. V gotovih trenutkih bi mu svetovali počasnejše govorjenje, kot to takemu bogatemu vaškemu obrtniku bolj pristaja. Maska je bila nekoliko, pomanjkljiv a, ker se niso izrečene besede «siva glava tvojega očeta» strinjale z neživimi lasmi. Hčerko Lenčka je igrala tov. Mariin Miličeva kar nad vse le- po in z občuteno resničnostjo. Svetovali bi ji le nekoliko rav-nejšo držo, ker pač lepo in zaželeno dekle ne hodi sključeno po mestu in to predvsem v prvem dejanju. Martina, bogatega ženina, je tov. Janko Rebula podal v nekaterih prizorih nad vse preprič- ljivo in občuteno, zahtevali pa bi od njega več od pijanosti in in ljubosumnosti povzročenega razburjenja in obnemogle jeze v zadnjih prizorih, da bi lažje razumeli njegovo pretvorbo iz dokaj mirnega človeka v besnega zaslepljenega moža, ki končno ne najde drugega izhoda, kot da zadavi svojo lastno ženo. Pri zaključni sceni bi svetovali režiserju, da primerno nadomesti pomanjkljivo risanje dejanja od strani pisatelja, ker če ne tragično dejanje ne pride do prave veljave. Tono, deklo pri žganjarjevi hiši. je odigrala tov. Celesta Sar-dočeva. s tako ljubkostjo in občutkom, da je prevzela že v prvih prizorih občinstvo in ga spravila v pogovoru z žganjarjevo hčerko v tretjem dejanju do ganotja. Istotako se je občinstvo zabavalo od igranju tov. Jožeta Pegana v vlogi pijanega kmetoval- ca kačijaža; vlogi sta sicer že po ----- -------- --rr- pisateljevem namenu tako začrtani, da tvorita živo nasprotje s trdima likoma ponosnega žganjarja in ošabnega ženina. Ferjana, v žganjarjevo hčer zaljubljenega vaškega fanta in v katerega je bila ta nesrečno zaljubljena, je tov. Drago Pegan pa je bil fantalina premalo živ; napakice, katere se bodo že pri ponovitvi gotovo izboljšale, ker ima ta tovariš vse zmožnosti, da to napravi. Nekoliko premlada je zgledala vaška «čenča» Mica tov. Marije Pirčeve, katera pa je u igranju dokazala lepe zmožnosti. Zelo okusna je bila oprema odra, le na nekatere hibe, ki so se pokazale pri uprizoritvi bo treba prihodnjič paziti, da ne motijo gledalca, tako na primer nestabilnost postelje v drugem dejanju. Igralcem v čast in režiserju tov. Zori Košutovi v posebno priznanje je potrebno ugotoviti, da je bilo podajanje igre na dostojni kulturni višini. Očividno stopamo v dobo ko podeželski ljudski o-dri sledijo cilju izpopolniti svoje znanje in zmožnosti in ko nudijo naša kulturna društva ljudstvu skrbno pripravljene nastope in lepo umetniško uživanje. Po nastopu je domače pevsko društvo lepo zapelo nekaj pesmi in kriška godba je med odmori in pred začetkom igre po vasi prinesla praznično razpoloženje Sledilo je igri skorajda vse prebivalstvo vasi tako da je bilo dvorišče pri Venčonovih natrpano polno zadovoljnih gledalcev. F.-ac. »! * * Pred začetkom kulturne prireditve je spregovoril zgoniški župan tov. Pirc, v imenu krajevnega prosvetnega društva pa tov. Pegan, dočim je tov. Gombač v daljšem govoru obravnaval v glavnih obrisih mednarodni položaj ter barantanje s tržaškim ozemljem. V imenu SHPZ je pri- bilo, da so v Titovi škvadristi vdrli na Škofije z namenom, da umorijo tov. Vidalija, je javno izrazilo v nedeljo svoj ogorčen protest proti tej sodrgi morilcev jugoslovanskih narodov in izdajalcev idealov Osvobodilne fronte. Povsem naravno je, da ljudstvo, ki se je trdo borilo pod -okriljem slavne OF, ne more -dopuščati, da bi titofašisti skrunili to ;me, ki je posebno v naših slovenskih vaseh dragoceno kot svetinja. Tista policija pa, o kateri ni bilo na Škofijah skoro ne duha ne sluha, je bila v Nabrežini zelo aktivna. V Nabrežini je kar mrgolelo policistov, narednikov, inšpektorjev, ki jim je načeloval sam angleški major. Pred pričet-koim titovske burke šo poklicali celo na policijo nekaj naših tovarišev iz Nabrežine ter jih opozorili, da jih bodo smatrali za osebno odgovorne v primeru event-uelnih 'incidentov. Prišlo je celo do tega, da so aretirali dva tovariša, ki se bosta morala zagovarjati pred- civilnim sodiščem češ, da sta «povzročala nerede in žalila policijo». Ta nedemokratični in pristranski postopek je upravičeno ogorčil demokratično javno mneje. To pa tembolj, ker je bil titovski -napadalec Stifanič, ki je ranil našega tovariša, popolnoma oproščen. Vsakemu zaslepljencu mora biti že tudi iz nabre-žinskih dogodkov docela jasno, čigavi miljenci so tržaški titofašisti in kdo ima ves interes, da lahko nemoteno provocirajo po naših vals-eh, organizirajo oborožene fašistične tolpe i-n a-tentate. Politični poraz, ki so ga doživeli titofašisti v Nabrežini bo verjetno še bolj razburil Kraigherja, ki je pač upal, da se bodo znali tržaški federali vsaj tokrat rehabilitirati. «Etnična črta in barantanje» Tudi v preteklem tednu so bile po slovenskih krajih javne debate o stališču SDZ in titofašistov do tržaškega vprašanja. Pretekli petek je bila javna debata na Proseku (Gombač i,n Siškovič) in v igral v nekaterih prizorih tem-nesel pozdrave tov. Košuta. Prebenegu (Bufon in Slavec). V soboto v Boljuncu (Siškovič), v Barkovljah (Bufo-n in Krečič); v četrtek v Briščikih (Gerlanc in Markovič), v Tomažiču (Bufon in Gombač). Zborovanja z možndstjo javne debate se nadaljujejo o temi: «Etnična črta in nesramno barantanje». V torek bo tako zborovanje na Škofijah (Gombač in Siškovič, v četrtek na Opčinah (Katra in Blažinia), na Greti (Malalan in Sajo-vitz),v Dolini (Gombač); v petek v Bazovici (Malalan in Markovič) in v Elerjih. Ixkf jucen ni9 sto KP STO javlja, da je bil Alessandro Čomisso (Spada), bivši sodelavec lista «I! Lavora, tore» izključen iz partijskih vrst zaradi nevrednosti, zahrbtnosti in izdajstva napram delavskemu razredu. V kratkem bo CK obširno seznanil vso Partijo z gornjim primerom. Upoštevati je treba nadalje, da je skušala italijanska vlada na vse načine preprečiti protestno stavko in se je poslužila celo odkritih groženj z disciplinskimi ukrepi Do tega skrajnega koraka v borbi za svoje pravice je privedla prizadete delovne kategorije izredna trmoglavost De Gasiperijeve vlade, ki je odbila skromne zahteve državnih nameščencev. Klero-fašistična vlada, -ki je prodola neodvisnost republike -ameriškim imperialistom in ne štedi z milijardi pri oboroževanju, ne najde potrebnih denarnih fondov za skromno izboljšanje nečlo- veških življenjski -pogojev, v katerih -se stalno otepajo državni nameščenci. V četrtek sc se končno sestali na Uradu za delo zastopniki GRDA in sindikatov z namenom da se reši vprašanje odpustov v ladjedelnici Sv. Marka. Tod-a iz vsega poteka sestanka je bilo kmalu razvidno, da -ne bo obrodil uspeha, kljub temu, da so predstavniki ladjedelnic v gotovem trenutku priznali utemeljenost dokazov, ki so jih prinesli -s-intiikalnd zastopniki. Vseeno pa so vztrajali na stališču, da vodstvo ladjedelnic ni odgovorno za odpuste, češ da so bili odpuščeni delavci najeti od zasebnih tvridlk. Ker mi prišlo do pozitivnega zaključka, bo Urad za delo poslal obema strank-ama svoje mnenje, ki naj bi služilo kot nekaka izhodna točka za končno rešitev perečega vprašanja. Arthur Schnitzler: " «Kriat>n®jp, k glasba. - 4^ drama v 3 dejanjih, nato PETEK: 13. Glasba po želpjl sle 18.15 Musorgski: Slike z raZJjo 111 ve - 19. Pogovor z ženo - 20. Xi“uš' li-nski koncert Nikole Petrovkri;1itUm 21. Mojstri besede - M3r1J Maver. uPn- Za ti si Is in volilni s Is 1 a <1 Tovariši in simpatizerji Partije nadaljujejo z nezma nim navdušenjem nabiranje .j,! na-rnih prispevkov za voJL. sklad in demokratični tisk. žrtvovaln-o-st tovarišev je pa nem najboljši odgovor na^ mokratični ukrep VU glede v-) : ložitve volitev. V teku prejšnjega in tega tea 70)je so dospeli naslednji prispe^yJlivj francoska tovarišica Alice Kir%i charian iz Pariza 1000 lir, "Uriiz riši iz Tovarne strojev na ra jetri, 80.000, nameščenci zadruge v„itiltarr tovarni 8.660, tovariši in simPL,,., " iz Arzenala 10.000, zerji barn-ice 2.020, tov. Gildo cel. Capajev 3.000, cel. nadaljnih 500’ Sekcija Bar Ferian i 50o””Šdraule 1500, 'zJ$faši nih pobud tovarišev cel. Ms.»«! nuzzi 2.340. tov. Santi iz cel siona-ria 500, tov. Lici-niani ! Polvere rossa 500, Marija V-j»4' cr.n celjce gOStilniC^ri jjj1 500 10.000, tov. Mico! in "Busechia2J r*fif ^ RIVI Colz-cii3 V.. Ob smrti tov. Antona Mezgeca izreka celica Duse ter sekcija KP Sv. Vida iskreno sožalje težko prizadetim svojcem. Šolske nesti OTVORITEV OSNOVNIH SOL V ponedeljek 24. t. m.se otvorijo osnovne šole cone A. Od tega dne pa do 5. oktobra se bo vršilo vpisovanje in popravni izpiti. 6. oktobra bo svečana otvoritev s službo božjo. Redni pouk bo začel 8. oktobra. Vpisovanje je obvezno za vse razrede od prvega do petega. V prvi razred se vpisujejo otroci, rojeni 1945. leta in ki do 31. dec. dovršijo šesto leto starosti. Vsa potrebna pojasnila dajejo ravnateljstva šol. VPISOVANJE V OTROŠKE iV/.V/VV, c VJY . IVilV-W. lil cel. Cattaruzzi 5.500. Sekcija^,,« ’l.28?Ì lai ta:’Ožbolt 2.000. iz raznih 3.195, M. Ladič 500, zbirka J yN, (j Guština 1000, tov. Bizjak 500, 1 „5: Pečenko 1.000, tov. Stella Norma Martingano 100. BeaKLj “n] 100, Škerl 100, Ma-ri-a Pelein ;J0o,»lov M-a-ri-a Pelein ,()0"lov Gigi 100. Batič 100, Pečenko Sekcija Sv. Ivan: Santina -------J ‘■“--voi Puntini ' uia. Bo zbirka med trgovci. Runtini^^j Puccio 200, Giochi 200. p Luxemburg: celica Bonito naline nih pobud 5.000, cel. Orante A, račun 3.000. tov. Katarina APLA1' li iz cel. Žnideršič 1.500, tov. g |(J Se lina Basa cel. Kneipp 1100, fel.lW cija Tomažič: L. Cob-au za »nriLJ Lutmann 2000, Simoni 1000.. '-feV’11 Bruna Grandjs 1000; za tot UV. 1 UTlUOn lOUL', , fofl §4 Balbi za delavnico iz ul. Sette v , tane 800, tov, Tendella 1500. Ljypm; in simpatizerji celice teza^i.Don 3500, cel. Valdemarin 2500, aM sp n Višini «m tov. ee‘ A Castagna in Višini 500. tov. ef nho-, Sornig 500, krožek TomaZic„,,r' račun 2150. ILVA 8000. Tov Ifk fr je kljub bolezni daroval 300 Ji f,. Pri ACEGAT so nabrali toV^j-rhC in simpatizerji da sedaj ^v 'geKv' zi ul. Margherita 15.200 lir-JrfV'Ifla cija Sv. Alojzii na račun 5iya'h zete obveze 1500. Skupina 1 v rišev sekcije Curiel 10 000, !^aii «lu zete obveze 1500. Skupina rišev sekcije Curiel 10.000, ka Škerjanc 100, Pierina Krojil 100, Alma Vatla 10Ó, Jolanda k 100. Metlika 100. Orič ^ VRTCE Dne 20. t. m. se je začelo vpisovanje otrok v slovenske otroške vrtce. Opozarjamo starše, da pohitijo z vpisom, ki se vrši v dopoldanskih urah Predložiti ie treba: krstni list otroka, potrdilo o cepljenju ter spričevalo o zdravju oči. V slovenske otroške vrtce se sprejmejo otroci, ki so ob dnevu vpisa dopolnili tretje leto starosti. V MILJAH IMAJO novo šolsko poslopje V torek -popoldne so v Miljah slovesno otvorili novo šolsko poslopje, ki je bilo ravnokar dograjeno. Otvoritvi so poleg ž-u-pana i-n občinskega odbora prisostvovali tudi predstavniki civilne i-n šolske oblasti iz Trsta ter predstavniki VU. Ob tej priliki je imel tov. Pacco priložnostni nagovor, v katerem se je zahvalil delavcem in tehnikom, ki so sodelo-vaM pri gradnji. Poudaril je tudi željo, da bi čimprej prišlo do uresničitve celotnega načrta, t. j. da bi čimprej pričeli z gradnjo -novih šolskih objektov, ki bodo -izpopolnili ravnokar do-grajeno šolsko stavbo in v katerih bo tudi odgovarjajoča telovadnica. Nova šola v Miljah je zgrajena po najmodernejših načrtih, ima svetle in zračne hodnike, 20 učilnic , am-bulatorij ter kuhinjo s prostorno jedilnico. Načrte za zgradbo je izdelal arhitešt Samero. Celokupni stroški za novo šolo znašajo 7-5 milijonov lir. Nova šola spada nedvomno na -prvo mesto v vrsti realizacij demokratične občinske u-prave v teku dveh let svojega mandata. «Torre» se boji Pred časom je nabrežinska sekcija KP predlagala vodstvu «Torre» javno debato. Nabrežinski tovariši so bili pripravljeni debatirati o vsakem vprašanju. V začetku je zgledalo, da bodo voditelji «Torre» sprejeli debato, a nato je. prišel na skupen sestanek nek «voditelj» iz Trsta, ki je dejal, da je sedaj zaradi odložitve volitev neumestno organizirati javno debato. Pripravljeni pa da so v trenutku, ko bi se začela volilna kampanja. Na vsak način je značilno, kako se ljudje, ki vodijo «Torre» iz Trsta boje, da bi prišlo do debate s komunisti. Je tudi jasno, zakaj se bojijo govoriti pred ljudstvom s komunisti. Njihovi argumenti temeljijo ie na šovinizmu in protikomunizmu, konkretnega pa ne morejo pokazati nič prav posebno, ker so listo «Torre» sestavili iz vseh italijanskih skupin, ne da bi se jim zdelo neumestno zvezati se s fašisti MSI. 1000; Apostoli Ant, 3000. CosHrijO. An Romilda 1000; Piazza Stelli® uci: v Guerra Pino 1000, torariši _ri,oP: Zdanov 2.800. Sekcija Sv. ,JaV J11 cel, L-čekar 15.850, tovariši >n 43O, ^If; patizeriši celice Chimisso “jjr bo, tovariši in simpatizerii cel- •>{!' ) t ka 5.127, celica Morgan ZOOA: i» > • Blazina (mešara) 1.500, tovaAj;Ni simpatizerii cel. Rinaldi 3.0g0'old1 Jb , Rnmono foUo»-; i-» ^o.l Rl* .✓*!'IL Romana Cellari iz cel. daruje za volilni sklad iz o *49L ček prodaje listov v znesku lir. ft°, Ve 4 'Vic tis^2©*r,,* l? sklad «mxV’ t -•n Ìe V Tov. Wilhem Rudi z OPc' p{- - ria daroval za tiskovni sklad la» znesek 1.200 lir. A Požrtvovalnemu tovariš^ ^ Ve stalnemu podporniku tiska, iskrena hvala! Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ Vi Vi 0 i !io Va ____ (Blaž1' Založništvo «DELA» |4 Vt Tiska tip. Adriatica, Rismoo® Dovoljenje AIS . i tj —^ V U.ILLm.>„—lini1’ tljj. Naše preljuibljene matelf ’4]s Vi Harije Gustin^U' ^ ni več med nami. Zapiušča žalujočega Stefana, hčere in sinov6, ter rije na-he, vnuke in Walterja lv« ostale sorodnike. Pokopali smo jo- 14. t. Trst, dne 22. sept. 195®’ ZAHVALA Ob nenadomestljivi naše drage matere Terezije Tavče** ^ Vi: se iskreno zahvaljujemo Vj jjiK* ki so z nami sočustv°va jo spremili na njem z yal' Pit), poti kakor tudi vsem da1 cem cvetja. L, Prosek, 22. sept. 195E vj i . žalujoče hčere in si»0