Poitnlna plačana v gotovlni Izhaja v ponedeljek, in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7'— za inozemstvo Din 201—. Rsiun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. št. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po moinosti. Leto XIV. Štev. 82. Celje, ponedeljek 10. oktobra 1932. C. SADAR: Nekaj misli ob 201etnici Dramatičnega društva v Celju Letos praznuje naŠe Dramatično društvo 20-letnico svojega obstoja, 20-letnico zavestne, sistematične ne- %e slovensjko beseele, umetnostnega stremljenja, kljub vsem oviram in ixeprilikam neomajne volje in hote- nja, afirmacije slovenske kulturne polnovrednosti. Clovek, ki je preživljal in motril rast in razvoj, zmagc in uveljavljenje slovenskega gledališča, se na pragu Jetošnjega jubileja vprašuje: »Kaj bo- mo pravzaprav praznovali?« Ne morda namesto veselega, živah- no razgibanoga praznika tiste močne in trdne volje, ki nas jc dvigala in opaiala v lepi jeseni 1. 1918., ko smo prevzeli syoj Muzin hram, ki je bil pd nekdaj na naših tleh le naša last, v resnici bo siv in pust delavnik kla- vrnega spoznanja socijalne in kul- tijrne izčpanosti in malodušnosti. V prvih, vsega optimizna polnih Poprevratnih letih je zavzelo naše gledališko delo silen razmali. Zgmot- nimi in fizičnimi žrtvami smo v kratki dobi dvignili naše gledaiišče visoko riad povprečnost diletantskih odrov in ga uvi'stili na vidno in pri- znano mesto v slovenski gledališki umetnosti. Naenkrat čuden preokret. Našo gledališko publiko je prevzela neka letargična malodušnost, začela se je odtegovati gledali$ču, doživljali srao vedno bol.j prazno gledališko iiiso in sQzoue zadnjih let nosijo viden znak nesjgurnega iskanja in tipanja. Kje je iskati temu vzrok? Morda Jj.riza,.sp)ošna gospodarska kriza. Ta danes tako aktualna in že do ogab- nosti rabljena beseda, v kateri naj- demo zagovor in opravičilo za vse in ki.jeklavrn pla.šč naše lenobe in ne- volje? Morda nerazpoloženje napram gledališki upravi, morda celo zaradi premalo umetniškega repertoarja? Naj bo že vzrok kakršen in kjer- koli, iskali ga bom,o gotovo v vseh mpgočih vnanjostih, hočemo pa pri- znati, da je to iskanje zgolj plahot- ,no . izgoyarjanje in pretveza in da ozdravljenje ne bo nastopilo prej, dokler ne pogledamo in ne ozdravi- mo svojo lastnc duševnosti. Zivimo v razyrvani dobi.,Gospodarski in kul- turni odnosi še niso postavljeni na tiste fundamente, na katerih je mo- goče graditi z mirno zavestjo nepre- kinjenega razvoja. Gospodarskim krizam, ki jib pre- življamo in ki pretresajo vso javnost v njenem osrčju, morajo po zakonih vzročnosti z vso nujnostjo slediti kul- turne krize. To je vzrok, da danes vsakogar, ki kulturo gradi, vztrajno opravlja ta posel, iz nekega brezosebnega in- stinktn, ovira pri njegovem vzvise- nem opravilu in delu zavest nesigui- nosti in nestalnosti. Saj se smatra danes v dobi najogabnejšega, vse- splošnega malerijalizma ukvavjanje s takimi nedobičkanosnimi rečmi za znamenje nekakega patoloäkega ide- alizma. V tem znamenju se vrši tudi ves današnji kulturni pokret in v takem razpoloženju stoji celjsko gledališče ] tudi pred otvoritvijo letošnje sezone. Kako in ali jo bomo izvozili, ne vemo, a da se zavarujemo v naprej pred napadi in očitki, pravim vsej celjski javnosti, predvsem pa tistim kričačcm, ki se v svoji revščini sku- šajo in bočejo uveljaviti s tem, da strastno negirajo vse naše delo, ki ga niti ne poznajo, s svojim surovim kričanjem odganjajo celo narn na- kl on jene: Ce vam je res kaj do gledališča, ga boste imeli, ker brez občinstva ni g]e- dališča. A nič ne more odvrniti občinstva od gledališča — volja in idcali so sil- nejši od vseh kriz — če je v tem ob>- činstvu resnična potreba po gledali- šču, če njegovim kulturnim potre- bam ne zadošča —; kino. Učiteljsko zborovanje v Celju V soboto 8. t. m. dopoldne se je vr- •šilo v telovadnici mestne naradne sole v Celju zborovanje celjskega učiteljskega društva, ki so ga jc udc- ležilo 170 članov in članic, t. j. 85%. Predsednik šol. upr. g. Gosak s Te- harja je po otvoritvi pozdravil vse udeležence, ki so kljub vremenskim neprilikani pribiteli od vseh strani v tako volikem številu. V svojem go- voru je podčrtal potrebo organizaci- je, ki naj ščiti gm.otne in pravne in- terese Članov, obenem pa tudi obrav- nava šolske probleme in sk,ibi za kulturni podvig našega naroda. Go- vornik se je spomnil 70-letnico smr- Otroško lahko je prati z DR. FRANC MIŠIC: Trgatev v Slov. goricah Sv. Vrban nad Mariborom s škofo- vo palico v levici, v desnici pa z ostro nabrušenim mečem, priprav- ljenim vsak čas za udar, gleda, ozi- rajoč se z zadnjega, dominantnega hribčka Kobanovega Kozjaka preko vseh Slovenskib goric tja do Kapcle in do' Sv. Bolfenka na Kogu, često- krat v letu kaj mrko izpod čela. To je vselej tedaj, kadar se izza temno- zelenega Pohorja dvigajo Ci'ni obla- ki, kadar se v Ribniškem jezeru srdi in jezi Jezernik, da daleč naokrog grmi in se bliska in se vsiplje zdaj tu, zdaj tarn na trsonosno gorice dc- belozrnata toča, grozeč pokriti /> lede- no odejo, kar dozoreva pod toplimi solnčnimi žarki. Sedaj pa se mu je razbistrilo felo, zadovoljno se smehlja in vedno in vedno zopet pogledava na vinske go- rice okoli Sv. Kunigunde, žene Sv. Areha, pa tudi na njo sarno. Z njim vred se veseli vse, kar se rodi, biva in živi, dela in umira v njegovem prijetnem varstvu, ne le V Slovenskih goricah, ainpak tudi v Dravski doli- ni od Kamnice do1 Selnice, v rdečih Pekerskih »brežuljkih«, v Halozah in na južnih obronkih pohorskih od Kovače vasi preko Konjiških Škalic do Lačne gore nad Oplotnico. Cetvcro pešmi, vse štiri med sabd v sorodstvu, ker so nastale in se po- rajajo v isti vinorodni okolici, druga lepša in milejša od druge, se v letu razlega v veselem, sedaj razposaje- nem kraljestvu sv. Vrbana, Ptičja, ki je obenem 7, vigredjo prvič ?ado- nela in se potem mesece in mesece čula v trsju in okoli njega, je že sre- di avgusta umolknila. Ne zaradi ve- like vroCine. Ogla.sila se je druga, krepkejša, glasnejša. Klopotci, veliki kakor mlinsko kolo, in majhni, da bi se otro'k mogel z njiini igrati, postavlje- ni sredi vinogj'adov, l-opočejo in kle- pečejo, ko potegno kaka sapica, da brž nastane pesem, sedaj ljubka in vesela, potem zopet resna in veli- častna, včasih skoro razuzdana in poskoCna. Tarn, kjer soltice najtopleje pripe- ka v popoldanskih in večernih urah v gorice, pa čujcš, sprehajajoč se ob jagnjedih, hrastih, čremsah in jere- b;kah, izpod težko obloženih trsov tretjo pesem, ki se združuje in /liva v drugo, novo, enotno. Pred vhadorn v svojo lukujico in v svoje bivuliSče scdi criček samec, se greje na soln- cu in čeri svojo pesmico svoji dm- AUBUS-terpentinovim milom- Obilna pena ALBUS-mila#v spojitvi z močno ncsnaqo raakrajajočim tßrpcntinom narc^da je pranje z ALBUS -terpentinovim milom otroško lahko. ti škofa AiiH.ona Martina Slomška, ki ga je imenoval prosvetitelja Slo- vencev na bivšem Štajerskem. Sledi- la je ra/prava o raznih stanovskih in organizacijskih zadevah. Vr Beo- gradu se je ustanovila Jugoslovenska učiteljska kreditna zadimga. Klub koroških Slovencev je prosil učitclj- stvo, da bi zbiralo knjigezakoroško deco. Predsednik g. Gosak je poro- Cal o banovinski skupščini in o delu kmetijskega in gospodinjskega od- seka. Gosp. Pogačnik je razpravljal o uspehih društvenih predlogov in resolucij in se podrobno bavil s pro- računom. Društvo bo predlagalo sek- ciji JUU, da bi ppslala proračun uči- teljskim društvom že meseca maja v razpravo, da bodo društva lahko na svojih zborovanjih sklepala o pro- računu. Sol. upr. g. Voglar je podal ' ur.ičujočo kritiko o beograjski uči- teljski skupščini. Sledil je občni zbor. Predsednik je očrtal odborovo delo zapripravo zbo- rovanj in njegovo interno delo. Iz tajriiškcga poročila je razvidno, da je v društvu včlanjenih 200 Clanov in članic. Zborovanj je bilo 5, udeležba je znašala 85%. Vršila so se tudi 4 predavanja. Obračun, ki ga je podal blagajnik g. Jarh, izkazuje 70.u00.9G Din denarnega prometa. Gosp. Sega je predlagal v imenu nadzornega od- boi-a, da se podeli blagajniku abso- lutorij in izreče zahvala za njegov trud. Nato je bil sprejet proračun za le- to 1932/33. Clanarina znaša za sek- cijo 130 Din letno, za društvo pa se zniža od 40 na 20 Din, poročene uCi- teijice in upokojenci plačujejo letno 80 Din. , Po poročilu knjižničarja g. Gobca ima knjižnica 380 del, in sicer 1S2 pedagoško didaktiCnih, 83 leposloy- žici, pa tudi drugim v zabavo in vc- . sclje. Vse te tri umolknejo, ko pride I Cas za to. Ceti-ta pesem slovenskega viničar- za, slovenska pesom, doni iz leta v leto brez prestanka po Slovenskih goricah, kakor tudi njegovo delo, ve- selo in težko, kakor njegove skrbi in težave skoro ne poznajo prestanka. Trikrat na leto okopati in rahlati vi- nograd od njegove najvišje lege pa doli v dolinico; v peko'Cih solnsinih žarkih sklonjen in do tal sključen, ponovno puliti vsako posamezno ljul- ko in plevel z očrnclimi prsti okoli trte; vsako' posamezno veckrat Sk.ro- piti, da ne podleže raznim boleznim in nezgodam; za časa vezi in rezi jo obvezati, obrezati in krajšati, da ne zdivja, druga drugi ne dela sence in so grozdi varno ski-iti za velikimi srei pod širokimi listi pred točo; po- tem plod celoletnega truda brati, v težkih brentah ga nositi po strmih klancih v zidanice in stiskalnice po dnevu; po noCi pa do jutra, ko »be- ,rači« in »beračice« zopot pričenjajo s svojim delom, imeti qpravjka v stis- kalnici, v kadi in kleti; pa koj potem zopet koliti, kopati in gnoj vkosarah ,nositi v strmo goricp; pri vsem Xpm njivico obdelovati ^n prešiče rediti, pa za številno družino skrbeti: to je yscbina .vsega življenja našiii vini- Carjev, njih in njih žena, pa tudi nji- hovih otrok, odraslih in nedarasiih, o'nih viničarjev, brez katerih bi ne bilo vese;le toratye v Slovenskih go- ricah, ker so oni temeljni stebri vse- ga vinograduištva v njih. Pa vseono ali has zato se vesela njih ova pesem vse leto razlega po ,goi;icah, po tori- šču nj.iho.vega deloyanja, truda in znoja, spomladi, poleti, pozimi. Ko je Šmihelovo, praznik, pred katerim hi s,e pp stari veri ne smelo jesti in zobati grozdja in ga tudi ne brati, že minul, ko klopotec, Sama radost razigrana iz vinogrftdoy vsevprek »Lep, lep, lep«,.po'je.z.gricevja, »Lep, lep, lep, vinski je breg«, ko jo pod zašsijto .ay. Vrbana jjapo- Cil dan obilne in dqhre »beratve« in grme topici dan za dneni v. razigi'anih goric, ise glasi pesem yii^carja ,in pe- s,em .njegove družir^e, .najbolj yeselo, najglasn,eje, pos,koCno ,in razposaje- ,no. Vse,.kar je telepe d^i v ^gprici«, vse se .veseli in prepeva: dekleta in deklice, ^ki berejo .pqmeäano z gospo- ,dičnami ,iz ,mesta; dijaki in .dijaki- nje, ,ki ^im (je njih ravnatelj po s^ari navadi kot sinovom in hčeram vino- ™**m Stran 2. »Nova Doba« 10. X. 1932. Štev. 82. iiih in 121 znanstvenih. Knjižnica je tudi naročena na vse najmodernejše nemške pedagoške revije. Gosp. Volavšek je stavil predloge za reformiranje učiteljske »Samopo- moči«, ki jih je izdelal poseben od- sek. Predlogi bodo poslani odboru »Samopomoči« v izpopolnitev glede finančnih in statistic nih podatkov, potem pa naj jih ^objavi »Učitcljski Tovariš«. Ravnatelj celjske Glasbene Matice g. K. Sancin je prcdaval o glasbeni vzgoji mladine. Gosp. predavatelj ni samo umetnik in virtuoz, nego tudi odličen pedagog in metodik. Prika- zal je učitelja glasbe, ki mora poJcg temeljitega znanja imeti tudi Ijube- zen in veselje do stvari, upoštevati psihološke in fiziološke momente ter utrjevati voljo in vzgojevati značaj. Podal je smernice za pouk violine, ki jih bo učiteljstvo s pridom upo- števalo. Mladi vijolinski virtuoz Mi- ran Viher je virtuozno zaigral Gre- govo sonato in si na mah osvojil srca poslušalk in poslušalcev. Umctniški užitek je še povečalo diskretno spremljanje pianistke ge. M. Sanci- nove. Clanstvo je z viharnim aplav- zom nagradilo umetnike, ki so pri- pomogli k tako lepemu zaključku učiteljskega zborovanja. Ustanovitev Društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju C e 1 j e, 10. oktobra. Ob udeležbi okrog 50 absolventov in absolventinj drž. trgovskih šol se je vršil včeraj dopoldne v restavraciji »Evropi« ustanovni občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih 5ol v Celju. Predsednik pripravljalnega odbora g. Dorn je po otvoritvi pozdravil navzo- čega direktorja celjske drž. trgovske šole g. Marinčka, g. prof. Bega in o- stale udeležence ter poročal o delu za ustanovitev društva. Tajnik g. Suszynski je prečital dru- štvena pravila, ki jih je banska uprava potrdila. Občni zbor je sprejel pravila brez sprememb. Namen društva je : 1. da izobražuje svoje člane v vseh trgov- skih vedah, na narodno gospodarskem in socijalnem polju, s tečaji, predava- nji, poučnimi izleti in strokovno-znan- stveno knjižnico; 2. da zastopa koristi članov napram javnosti in oblastvom in skrbi za gmotni in socijalni položaj absolventov; 3. da zbira statistične po- datke o socijalnem položaju absolven- tov in absolventinj drž. trgovskih šol in posreduje pri namestitvah; 4. da zbira podatke o zahtevah, ki jih sta- vijo na absolvente delodajalci, prido- bitni krogi in gospodarske ustanove, in ž njimi podpira ravnateljstva drž. trgovskih Sol; 5. da goji družabnost med članstvom s prirejanjem debatnih sestankov, čajank, plesnih večerov itd. Društvo bo povsem samostojno, bo pa stopilo z ostalimi društvi absolventov v dravski banovini v stik glede usta- novitve enotne centralne organizacije. gradnikov za vse dni trgatve dovolil dopust; brentarji ali »piitarji«, ki si oprtijo do vrha napolnjene brente, sproti v svojo palico z nožem delajo znake, da zvečer vedo, kolikdkrat jo vsak izpraznil svojo brento v kad; gospoda iz mesta, ki se je na pova- bilo gospodarja odzvala in v gospos- ki hiši praznuje trgatev r/ obilno go- stijo s harmoniko in plesom do ra- nega jutra. Pa so še »nosačr« drugi »berači«, katerih glasna pesem se samo v brat- venih nočeh razlega daleč na okoli od gorice do gorice. Na neki gori ob križpotju imajo postavljen polovnjak, enega ali tudi več. Vsi so iz ene fare. Ko ponoči po sosodnjih zidanicali že stiskajovka- deh zmečkano grozdje in že teče sladki grozdni sok iz njih, pridojo z brcntami in posodami, da sprejmejo in naberejo določeno »zbirco« za Žup- nika in kaplana. Ko obdarijo' otroko in domačine s svotimi podobami, so vrnejo z »zbirco« na ono križpotjc in tako je krnalu polovnjak napolnjen. Zahvalna pesem se ubrano razlega v mesečino' čez gorice in dolinice, da jo zadovoljen čuje tudi sv. Vrban, dasi revež — v cerkev vkovan — no more več v trsje ne v yinski hram. članstvo bo prejelo legitimacije s sli- kami. Mesečna članarina za zaposlene redne člane znaSa 5 Din, za nezapo- slene, neimovite redne Clane 1 Din, za izredne člane 7 Din, ustanovnina pa 100 Din. Članarino je treba plačevati vsaj za mesec naprej. Tajnica gdč. Železnikarjeva je pod- črtala potrebo stanovske organizacije in pozvala vse navzoče in tudi odsotne absolvente in absolventinje k vstopu v novo društvo. Pri volitvi je bil izvoljen za predsed- nika druStva g. DeniSa, za podpredsed- nico gdč. Železnikarjeva, za tajnika g. Suszynski, za tajnikovega namestnika g. Dorn, za blagajnika g. Weixler, za člane odbora gdč. Baldasinova in gg. Kramer in Razlag, za pregledovalca ra- nov pa gg. Cijan in Potočnik. Absolventinje in absolventi so prire- dili popoldne izlet k restavraciji Stegu v Zagradu, kjer so preživeli nekaj ur v prisrčnem tovariškem razpoloženju. Ustanovitev tovarne za pnevmatiko v Celju CELJE, 10. oktobra. Akcija za ustanovitev delniške družbe za izdelo'vanje pnevmatike v Celju napreduje proti pričakovanju zelo ugodno. Zanimanje ni samo v vsej državi zelo veliko, namreč tudi inozemski kapital ponuja iz različ- nih držav svojo udeležbo pri novem po'djetju, kar je znak sigurnosti in plodonosnosti vloženega kapitala v to podjetje. Vsaka zapoCeta akcija ima tudi črnoglede. Nekateri pravijo, da seda- nji čas nikakor ni prikladen in da bi se naj prilike izboljšale, nakar bi bil tudi teren za realizacijo zanimive akcije lažje izvedljiv. K temu je pa treba ugoto'viti, da samo dravska ba- novina, ne oziraje se na gospodarske razmere, izda za uvoženo pnevmati- ko letno več, nego je potrebno za iz- vršitev cele tvornice za pnevmatiko. Iz različnih krajev države prihaja- jo1 nasveti, da se naj nameravana in- dustrija zgradi v takem obsegu, da bo mogoče izdelovati doma prav vse predmete, izdelane iz kavčuka, ki jih moramo sedaj uvažati iz tujih držav, torej ne samo pnevmatiko za avto- mobile in kolesa, temveč tudi vse kirurgične, higijenične in gospodar- ske predmete, kakor tudi predmete za sport in igrače itd. Zato se poziva- jo vsa podjetja v Jugoslaviji, ki iz- delujejo katerikoli predmet iz kav- čuka, da sporočijo spodaj navedene- mu tajništvu, katere predmete izde- lujejo in v kakem o'bsegu. To se na- merava upoštevati in začeti izdelo- vati samo take predmete, ki se ge ne izdelujejo, in pa tudi take, ki se ne izdelujejo v zadostni množini, tako da bo v bodoče uvoz vseh izdelkov iz kavčuka popolnoma nepotreben. Po obsegu prijav iz vse države se da sklepati, da ponujeni inozemski kapital sploh ne bo potreben. Skoro gotovo je tudi, da do javne subskrip- cije delnic ne bo prišlo, ker bo po- trebna glavnica že v predsubskripci- ji /agotovljena, oni, ki čakajo na jav- no subskripcijo delnic, pa jih skoro gotovo ne bodo1 več dobili. Vidi so, da je rodoljubnost zelo velika, ker ua- rod vidi, da smo končno tudi mi pri- morani ukreniti vse potrebno, da se orneji ves nepotrebni uvoz in ila se pospeši naša domača industrija s tern, da sje nameravana industrija zgradi. Neuspehi različnih evropskih gospodarskih konforenc so dobri opomini tudi našemu narodu, da se moramo zanašati predvsem sami na sebe in da gledamo, kako si bomo najbolj in najlažje sami pomagali iz gospodarske krize. Interesenti iz vsoh krajov države se naj blagovolijo obrniti za infor- macije na tajništvo pripravljalnega odbora, g. R. Velkavrh, Celje. DOMAČE VEITI d Zasedanje Narodne skupščine in senata. Narodna skupščina bo sklicana k zasedanju za petek 14. t. m., senat pa za soboto 15. t. m. Narodna skup- ščina bo razpravljala o raznih novih zakonskih predlogih. d Dolgovi jugoslovenskih kmetov. Kabinet kmetijskega ministrstva je iz- dal naslednje najnovejše podatke o za- dolžitvi kmetov: V dravski banovini znaSajo dolgovi 55.631 dolžnikov Din 1,118,661.948*16, v savski ban. 143.843 dolžnikov 1.072,886.817 70 Din, v vr- baski banovini 75.934 dolžnikov 290 miljonov 378.43T50 Din, v primorski banovini 56.129 dolž. 692,178.679-67 Din, v drinski banovini 89.304 dolžni- kov 608,587.741'37 Din, v zetski ba- novini 51.920 dolžnikov 454,899.804'87 Din, v dunavski banovini 83.689 dol- žnikov 1.588,958.59568 Din, v morav- ski banovini 57.666 dolžnikov 313 mi- lijonov 438.51840 Din, v v»rdarski ba- novini 32.514 dolžnikov 206,192.899 Din, v področju mesta Belgrada 49 dolžnikov 5,307.029 Din. d Ponarejeni tisočaki. Narodna ban- ka kraljevine Jugoslavije objavlja: Ker so se pojavili ponarejeni bankovci po 1000 Din stalnega izdanja, katerih o- pis je bil v dnevnikih objavljen 25. oktobra 1931., je Narodna banka izvr- šila do konca februarja pretisk svojih bankovcev po 1000 dinarjev z okroglo rozeto. Sedaj pa so se pojavili v pro- metu ponarejeni tisočaki s falzificirano rozeto. Glavni znaki za spoznanje fal- zifikatov rozete so: 1. V prvi vrsti na- pis »Jugoslavnje« z zelo debelimi črka- kami; 2. netočnost črt na risbi; 3. ne- jasni obrisi Karagjorgjeve slike in 4. pomanjkanje reliefa pri črkah na lieu bankovca in vdolbine na hrbtu. d Pri zapeki, krvnom prenapolnje- nju trebuha, kongostijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, za- sopljenosti, hudem srčnem utripa- nju, migreni, žumenju v ušesih, omo- tici, pobitosti povzroči naravna »Franc Jožefova« grenčica izdatno izpraznjenje crevesa in osvoboditev občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franc Jožefovo« vodo tudi pri nadlogah klimaktcrijalne dobe z največjim uspehom. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh le- kai'nah, drogerijah in specerijskih tr- govinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 11. oktobra: Milo vreme bo trajalo še dalje, izpj'emenljiva, tu pa tarn mala oblačnost. Celje in okolica V torek bo nabiralna akcija v Celju in okolici! Nabiralci bodo nabirali darila za brezposelne in reveže v celjski mest- ni in okoliški občini v torek It. t. m. od 10. do 12. dopoldne v mestu in od 2. do 4. popoldne v okolici s poseb- nim avtomobilom, ki bo oznanjal svoj prihod v vsaki ulici s signali s trobento. Pripravite darila in pdmagajtc ublažiti bedo in pomanjkanje. Vsak- do naj se odzove prošnji nabiralne- ga odbora vsaj s skromnim darilom! Pokažite svoje dobro sreo za bedne in trpeče! c Seja celjskega občinskega sveta bo v petek 14. t. m. ob 18. v sejni dvorani na mestnem magistratu. Dnevni red vsebuje volitev upravne- ga odbora Mestne hranilnice ter po- ročila personalnega, pravnega, fi- nančnega, gospodarskega in morda še kakega drugega odseka. c Prihodnja seja širšega odbora za pomožno akcijo za bi-ezposelne in si- rdmašne sloje v Celju in okolici bo v torek 11. t. m. ob 18. v sejni dvo- rani na mestnem magistratu. c Važno za brezposelnel Akcijski odbor za zaposlitev in podpiranje brezposelnih ter pomoč siromašnim slojem v mestu Celju nujno rabi se- znam brezposelnih, ki so pristojni v mesto Celje, in onih brezposelnih, ki bivajo najmanj že 2 leti v območju mestne občine celjske. Prizadeti naj se v to svrho zglasijo v torek 11. t. m. mod 9. in 12. dopoldne v klubovi sobi na mestem načelstvu celjskein. c Koroški veder in skupščina Klu- ba koroških Slovencev. Celjski pod- odbor Kluba koroških Slovenecv bo priredil v soboto 15. t. m. ob 20, K&- 1'oški večer v dvorani hotela »Evro- pe-« v Celju. Tarn bd v nedeljo 10. t. m. ob 9. dopoldne tudi 4. redna let- na skupščina Kluba koroških Slo- vencev. Prod skupščino bo bral ko- rožki rojak župnik g. dr. Janko Ar- nejc v župni cerkvi mašo za umrle koroške voditelje in za junake, pa- dlo v bojih za naš Korotan. Po skup- ščini bo skupen izlet v celjsko cko- lico. Za udeležence celjskih priredi- tev velja polovična vožnja. Udeležen- ci kupijo na do'maCi postaji eel a vo- zovnico, ki velja s potrdilom kluba, da so se skupščine udeležili, za brez- plačni povratek iz Celja. Zato opo- zarjamo udeležence, da svojih vozov- nic v Celju ne o'ddajo. Izkaznice o udeležbi se bodo izdajale v dvorani, kjer se bo vršila skupščina. Te pri- reditve naj bodo resna manifestaci- ja, da svojih rojakov na Koroškein ne bdmo nikoli pozabili in zapustili. c Ljudsko vseučilišce v Celju ltd imolo svoj redni letni občni zbor dre- vi ob osmih v risalnici deške me- ščanske sole. ( Pripravljalni tečaji za mojstrske preizkušnje. Obrtno druStvo v Celju bo priredilo pripravljalne tečaje za mojstrske preizkušnje iz sledečih predmetov: tobrtni zakon, zakon o zavarovanju delavcev, zakon o za- ščiti delavcev, računstvo, dopisje, knjigovodstvo, menično pravo, dav- ki itd. Ti tečaji so namenjeni v prvi vrsti kandidatom za mojstrske pre- izkuSnje, udeležijo se jih pa lahko tudi drugi pomočniki in mojstri. Te- čaji se bodo vršili vsako sredo in so- boto zvečer ob 8. in bodo brezplačni. ZaCetek tečajev bo v sredo 12. t. m. c Obrtno društvo v Celju bo prire- dilo v četrtek 13. t. m. ob 8. zvečor v hotelu »Beli vol« članski sesta- n e k. Člani društva so vabljoni, da se sestanka polnoštevilno udeleži- jo. — Odbor. c Društvo jugoslovenskih obrtni- kov v Celju bo priredilo v torek 11. t. m. ob 19.30 drugi Sirši obrtniški sestanek v spodnjih prost»iih Narod- nega doma z naslednjim dnevnim redom: 1. Razprava' o obrtniškem za- varovanju. 2. Konkurenca in šušmar- stvd. 3. Raznoterosti. Ker so ta vpra- šanja za obrtništvo velike važnosti, je dolžnost vsakega obrtnika:, da se udcloži toga sestanka. — Odbor. c Koncert celjske »Svobode« v Žal- cu, ki se je vršil v nedeljo 9. t. m., je vsestransko dobro uspel. Precej šte- vilno občinstvo je z velikim odobra- vanjem poslušalo nad vso lep izbor pesmi. Podrobno poročilo sledi. c Nova kreditna zadruga. V sobo- to 22. t. m. ob 20, se bo vršil v restav- raciji v Narodnem do'mu ustanovni občni zbor Zadruge drž. uslužbencev za nabavo kredita. Na dnevnem redu je sprejetjo pravil, volitev upravne- ga in nadzornega odbora in najetje kredita pri Savezu. c Ptsroke. V soboto 8. t. m. sta se poiočila pri Mariji Devici v Puščavi ga. Alojzija Zavodnikova, gostilni- Čarka in posestnica v Celju, in trgo- vec g. Karl Beneš iz Maiibora. — V nedeljo 9. t. m. se je poročil V Celju krojač g. Stefan Plaskan z Gomilske- ga, s posostnikovo hčerko gdč. Mari- jo Plankovo s Trnave pri Gomilskem. — V ponedeljek 10. t. m. sta se po- ročila v Petrovčah g. Slavko Born- šck, trgovec v Celju, in posestnikD- va hčerka gdč. Marija Plaskanova iz Orle vasi pri Braslovčah. Novoporo- čencem iskreno čestitaino! c Plesalci öi plesalke, pozor! V sre- do 12. t. m. gremo vsi k prvi plesni vaji družabnega odseka Društva ju- goslovenskih obrtnikov v Celju, ki se prične ob 8. zvečer v gornjih prosto- rih Narodnega doma. c Plesne vaje »Svobode« se bodo pričele V nedeljo IB. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. c Razpis službe. Pri Okrožncm od- boru v Celju se razpisujc mosto taj- nika odnosno upravnega uradnika. Zahtova se poznanje obrtnega ^ako- na, zakona o zavarovanju deiavcev, o zaščiti delavcev, knjigovodstva in dokaz, da je kandidat deloval v obrt- niških organizacijah. Prodnost ima- Štev. 82. »Nova Doba« 10. X. 1932. S trau 3. Ljubl janska kreditna banka Ustanovljena 1900 | podružnica Celje, Aleksandrova ulica Cenfrala v Ljubljani Ustanovljena 1900 Delniška glavnica Din 50,000.000 — Skupne rezerve nad Din 11,000.000 — Brzojavi: Ljubljanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se prlporoča za vse bančne posle jo kandidati, ki so govorniki in pre- davatelji in zmožni koncepta. V po- nudbi je navesti curriculum vitae. Ponudbe je nasloviti na Okrožni od- bor v Celju, Gledališka ulica 2. c Himen. Okrajni sodnik g. .lanko Karlovšek v Prevaljah se je danes poročil z gospodično Dorico Filipov- sky, hčerko iz ugledne rodbine v Pre- valjah. Priči sta bila stric ženina g. dr. Josip Karlovšek, odvetnik v Co- ]ju, in stric neveste g. ing. Fric La- hovnik. Iskreno čestitamo! c Smrtna kosa. V soboto 8 t. m. zjutraj je umrla v Celju (Gosposka ulica 19) v starosti 71 let žena višjc- ga jetnišk. paznika v p. ga. Antonija Medveškova, v nedeljo 9. t. m pa v Zavodni 45 pri Celju v starosti (?9 let posestnica ga. Tancerjeva. V celjski bolnici je umrl v soboto 8. t. m 2- letni sin tovarniškega delavca Ivan Verk iz Trnovclj pri Celju. N. p, v m.! c žrtve nesreö in napadov. V Šmarju pri Jelšah je 6. t. m neki moški v prepiru udaril 27-1 etno po- sestnikovo hčerko Nežo Artičevo s tako silo po desni roki, da ji je zlo- mil podlehtnico. — V Vojniku pri Celju je neki moški v nedeljo 9. t. m. okrog 20. v prepiru zabodel 24-letne- ga klobučarja Ivana Jakoba z Ljub- nega, doma s Konjskega pri Vojniku, v hrbet in ga nevarno poškodoval. — 35-letna posestnikova hči Ana Seni- cova z Rečice ob Savinji si je 6. t. m. pri padcu zlomila levo ključnico. — 25-1 etni delavec Jože Zupan \% Celja se je 6. t. m. pri snaženju okna vbo- del z iglo globoko v desno roko. — 10-letnemu dninarjevemu sinu Jože- tu išpiljaku iz Lcvca pri Celju jc pa- dla v soboto 10. t. m. sekira na des- no nogo in ga močno poškodovala. — 11-letno posestnikovo hčerko Marijo Škrabrovo iz Št. Petra v Savinjski dolini je mlajši brat v prepini urta- ril s polenom in ji zlomil kost v des- nem ramenu. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Vsi interesenti za sadike v okoliš- ki občini naj se javijo ta teden v okoliškein občinskem uradu na Bre- gu. Grenčica Hunyadi Janos je najza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Sreda 12. oktobra ob 20.: »Za naro- dov blagor«. Otvoritev gledališke sezone. Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. * »Za narodov blagor« v celjskem gledališču. Javili smo že, da bo nova sezona Mestnega gledališča v Celju otvdrjena s Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«, ki jo bo upri- zorilo mariborsko Narodno gledali- šče v sredo 12. t. m. s pričetkom ob 20. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja nasl. na Kralja Petra cesti. Priporočamo vsein ljubiteljem gledališča, da si takoj nabavijo vstopnice v predprodaji, da bo otvoiütev nove sezone čim do- stojnejša. Glasovi iz občinstva „Kaj nam mar gledališče !" CELJE, 10. oktobra Enkrat je treba javno povedati resnico — in zakaj ne danes, na dan desete obletnice žalostnega koroške- ga plebiscita? Že nekaj let iniamo v Celju gledališko mizerijo, ki čaka sa- mo svojega Cankarja, da bi jo v ko- mediji ožigosal. To ni več srarnota, to ni Skandal — to je že pohujšanje. V kavarni, v vseh gostilnah, restav- racijah, dclikatesnih trgovinah, vi- notočih čuješ besede, fraze o narodu, o njegovem blagru, o plebiscitu, o krizi. Pa je vse skupaj samo laž in fraza. Minulo poletje je dovolj doka- zalo, da ni krize, da ni nevarnosti za narod. Ljudje so potovali trumoma v jnozemstvo in tarn zapravljali de- nar. Inozemskih knjig in časopisov se je prodajalo več nego kedaj po- prej. Pilo se je, veseljačilo — in vmes tudi govorilo o narodu in o krizi. Ko se je pa začela jesen, so Šli na ocldih, na dopust — stran od iloina- čih knjig, od domače kulture, od do- mačega gledališča. Jesen se je pričela, domačih knjig se ne proda skoro nič, tečaji so prazni. Za celjsko gledališče pa je danes, dva dni pred otvoritveno pred- stavo, na dan koroškega plebiscita, prodana ena edina loža. Kriza? Ali je res kriza? Vzemi ino- zernske časopise in prečitaj, da so v revni Avstriji, v bankrotni Budim- pešti, v razburkani Nemčiji, v Pari- zu vse predstave v vseh gledališčih razprodane! Kriza! Uboga pocestnica, kako te danes vsak uporablja v svoje name- ne. Prej si se moral izgovarjati: ne litegnem v gledališče, teta mi jo umr- la, na potovanje moram, vsak večer imam sojo. Kako lahko je sedaj — s krizo s-:e izg-ovoriä! Prej si se moral četrt ure izgovarjati, danes izustiä dva zloga — in opravljeno je. Ob pogledu na prazno, nerazpro- dano gledališče je treba odločno po- vedati eno. Naj bo kriza in ne pojdi v gledališče. Toda — ne drzni se od- slej nikdar več govoriti o narodu, o njegovem blagru, ne polni svDJih ust nikdar več s frazami o nevarno- sti za narod in domovino. Jej, pij in molči. Postavi se v fronto onih, ki se nam in našemu nadčloveškemu delu za kulturo smejejo in ki organizira- jo vlake in avtobuse za obisk operet- nih predstav v inozemstvu. In čakaj svojega Cankarja, ki te bo ožigosal v komediji. AH pa Celjani zato ne marajo te predstave v sredo 12. t. m. v Mest- nem gledališču, kjer bodo Maribor- čani igrali »Za narodov blagor«, ker se bojijo, da bi morda samega sebe videli na odru? Prosimo odpomoči! Na Jožefovem hribu zidajo sedaj novo hišo na sredini stare ceste. V sedanjem deževnem vremenu je ta del poti neprehoden in morajo sta- novalci, ki stanujejo višje, broditi do gležnjev po blatu. Omenjamo, da so nekateri drž. uradniki, ki hodijo iz službe v poznih nočnih urah in je položaj za nje naravnost obupen. Ker se nova cesta najbrž ne bL> tako hitro zgradila in ker je za prehodni čas kljub temu potrebna vsai neka zasilna pot, prosimo prizadeti, da se zadeva takoj uredi. Na vsak riafin se mora vsaj ta razrvani del takoj iz- datno nasuti z gramozom. — č — Pri boleznih žolča, jeter in led vie je priporočljivo, da pijete vsaka dva do tri rnesece nekaj tednov vsak dan zjutraj na tešče pol kozarca Saxleh- nerjeve grcnčice HUNYADI JANOS. Grenčica HUNYADI JANOS je izbor- no, neprekosljivo, naravno odvajal- i'io sredstvo. Ureja stolico, odvaja Škodljive snovi iz telesa, poživlja or- ganizem in dela telo bolj odporno. Dobiva se v vseh lekarnah. drogeri- jah in boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! PIERRE BENOIT: 25 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič Ura jc odbila osem, ko so navdušeni klici »Hoch, hoch!« pognali pred vrata vse goste. Eskadron hu- zarjev je Intel z bleščečimi sabljami na postajo, da pozdravi kralja württemberskega in gennrala von Eichhorna. Pred postajo je bilo to'liko ljudi, da sem se pre- tnislil in nisem iskal pripravnega prostora, odkoder bi bil vse videl. Na oglu Roonstrasse sem v slepeCi luči videl med dragonci avtomobil, kjer sta sedeia veliki vojvoda Friderik Avgust in württemberski kralj mojemu učencu in generalu von Eichhornu nasproti. Tiušč me je dušil. Iz kavarne, kamor sem se bil zatekel, sem moral pobegniti, da mi ni prišlo slabo. Dija.ki so stali na mizah, govorili in peli, skandiraii svoje pesmi in govore poplakovali z ogroininii cina- stimi vrči. Po ulicah, ki so jih razsvotljevale bleščeče se električne luči, so ženske, oblečene po modi iz leta 1900., s klobuki, ki 'bi so nad njimi nebo razjokald, in do nezavesti pijane, spremljale svojo blodno opo- jenost z večnimi pangermanskimi »hoch!« Na dvoo* sem se vračal čez Königsplatz in mi mo častniškega doma. Sko'zi razsvetljena okna sem za trenutek videl nekakSen vražji pies. Med gostim di- mom je bilo kakih trideset častnikov in dve nagi ženski, ki sta se valjali po mizi sredi cvetja in ste- klenk. * * • Ob osmih zjutraj sta svcčano maševala pastor Siebermann v cerkvi na Siegstrasse in monsignor Kreppel v stolnici. Teh maš so se udeležili vojaki obeh ver, katoliške in reformirane. Nato je bil ob desetih pregled. Vreme sedmemu huzarskemu polku ni nagajaio. Sijalo je solnce. Nebo je bilo jasno in mrzlo. S trga si lahko videl, kako se je v rahlem zapadnem vetiu trgalo črno listje z drevja ob dvoru in pdčasi padalo v jMelno. Rekel sem že, da iz svoje sobe nisem mogel vi- deti trga, kjer je bila svečanost. Ker sem zgodaj vstal, sem opazil, kako je 182. pruski polk pešcev, ki j(i moral dati dve stotniji za vzdrževanje reda, ko- l'akal čez Königsplatz, da zavzame tarn svoje pro- store. Velik naval ljudi je napolnil moje sree z radostjo tistih, ki se zavedajo, da so sanje prostori pripravljeni. Ob sedmih sem bil gotov, toda trdno sem se od- ločil, da pridem dosti kasneje, takrat, ko bo tribuna do polovico polna. Kar na slepo sem vzel neko knjigo in poskušal brati in premišljati o vzrokih razburjenja, ki me je vsega prevzelo. Ob devetih, ko je trušč od zunaj prišel tudi v mojo sobo, sem si mislil, da lahko ddidem, ne da bi se mi ljudje smejali. Kako sem se Cutil majhnega, ko sem Sel cez ogromni trg, ki se mi je zdel še bolj prazen zaradi nepregledne množice, ki se je stiskala okoli njega za kordonom pešcev v. nasajenimi bodali. Ko sem prišel, je bila tribuna že skoraj polna. Komaj bi bil odkril prostor, ki mi jc bil namenjen, da nisem zagledal iztegnjene roke in klobuka, ki mi je mahal. Gospod de MarQais. »Vaš sosed sem,« mi je dejal prijazni diplomat. »Tako je najbolje. Med Cakanjem bova klcpetala.« Vesel, da se lahko izkaže, mi je začel kazati vse znamenite osebnosti, ki so bile okoli naju. Avstro- ogrskega poslanika grofa Belo, ki je izginjal v ne- verjetni množici kožuhovine, s kučmo iz astrahana in srebrno zaponko; gospoda Nchljudova, ruskega poslanika, v prcprosti oble'ki, monsignorja Ki-eppla s težkim zlatim križem na vijoličastem pasu in rek- torja kielskega vseučilišča Etlicherja. Zdajci sem ga zgrabil za roko. Čuddvito lepa mlada ženska se je ustavila prav }>red nama, v prvi vrsti na tribuni. Utegnilo ji je biti dvajset do petindvajset let. Njeni lasje so bili rjavi, polt zelo lepa, njene kretnje trudne: Oblečena ie bila v široko višnjevo obleko, obrobljeno s skunksovim krznom. Roka, ki je kakor brez življenja visela ob strani, ji je izginjala v orjaškem, ploščatem mufu, ki so bili takiat moderni. Skunksova kučma je bila nekaJcšen okvir za njone težke, ternnc kite. OV>azila je Margaisa in ga pozdravila s komaj zaznano, trudno kretnjo. »Kdo je to?« sem šepnil. »Kaj?« je navdušeno odvrnil. »Ali mar ne po- znate častne dame in neločljive prijateljiee velike vojvodke Aurore, gospo'dicne Meluzine von Graffen- fried? Ej, kako ste zapravljali čas, kar ste tu!« »Kako je lepa!« sem dejal. »Da, zelo lepa je! Vi niste prvi, ki je to opazil. Toda vedite, dragi moj,1« je odvrnil in me nenadoma lokavo pogledal, »tu ne smete nič upati. Sicer pa je ne boste veC videli, ko pride velika vojvodka sama. To naposled nič ne stane, kaj nc . . .« In spromljaje poslednje besede s kretnjo, se je dotaknil rame najine lepe sosede: »Gospodična von Graffensried. Na dvdru imate dvorjane, s katerimi zelo grdo delate. Glejte enega, ki ga so ne poznate in ki prosi, da bi ga počastili s svojim znanjem. Moj rojak, Raoul Vignerte, vzgojitelj Njcgove Visokosti, vojvode-naslednika . . .« Prekrasno dekle se je ozrlo in me objrlo z angel- skim pogledom, ki me je — ne vem zakaj — prevzel z nekim čudnim nemirom. »Hvala vam, gospod grof, da sem z vašim posre- dovanjem spoznala gospoda Vignerta osebno in ne samo po pripovedovanju. Vi, gospod, mi pa pustite upanje, da se bova večkrat videla in da ne bo treba vselej fakati takih sveCanih priložnosti. Zdi se mi, da dosti delate.« Stran 4. »Neva Doba« 10. X. 1932. Štov. 82. Sport t Medklubski gozdni tek. Smu car- ski klub Celje bo priredil v nedeljo 16. t. m. svoj prvi gozdni tck za vse Clane sportnih klubov, stare nad 16 let. Start ob 14. prod gostilno »Pri ze- lenem travniku«. Cilj istotam. Dolži- na proge znaša okrog 8 km. Ocenju- je se tekmovanje po'edincev, zmago- valno moštvo in najboljši v klubu. Nagrade: Zmagovalec prejrne srebr- no plaketo, naslednji trije lične di- plome, prvo plasirano moštvo trojic častno diplomo in najboljši v klubu spominsko plaketo. Razlaga proge bo pol ure pred startom, razdelitev da- ril po teku istotako v klubovem lo- kalu. Prijave s prijavnino 5 Din za ösebo se sprejemajo do sobote 15. t m. v sportni trgovini gosp. Jos. Krella, brivskem salo-nu g. Eda Pai- dascba in pol ure pred startom. Lo v slučaju zelo slabega vremena bo tekmovanje odpadio^ in se bd vršilo v nedeljo 23. t. m. t Dvoje odpovedanlh nogoiuctnih tekem. Prvenstveni nogometni tek- mi med SK'Atletik inßK Laškim ter med SK Olimpom in SK' Šoštanjem, ki bi se bili morali vršiti v nedeljo 9. t. m.. ob 9. oz. 15. na sportnem igi'i- šč\i pri »Skalni kleti«, sta bili zara- di slabega stanja igrišča Odpoveda- nl. Kino Mestni kino Celje. V ponedeljok 10. t. m, ob 20.30 se zadnjikrat prod- vaja sijajtii zvočni film »Mona Liza«. V glaynih ulogah Willy Forst, Tru- de v. Mollo in pisatelj Roda-Roda. Glasba: Robert Stolz. Krasni narav- ni posnetki iz Pariza in Firence. — Torek 11., sreda 12. in Cetrtek 13. oktobra: »Alrauna«. Veličasten /voč- ni film po slovitem romanu Hansa Ileinza Evversa. V glavnih ulogah Brigita Helm, Albert Basssrmann in Bernhard Goetzke. Glasba: Dr. Ka- per. »Alrauna« je zvoCni film, ki si ga mora vsakdo ogledati. Smešnice Bogoljubu so povišali plačo. To ga nepopisno veseli. To veseli tudi vso njegovo rodbino. Bogoljubu to Se ne zadostuje. »Špela«, reče, »daj zlati ribici še nekaj mravljinčnih jajc, kajti danes hočem videti samo ve- selo obrazeh< * * ^»Gospod direktor, rad bi se juti'i udeležil pogreba svoje tašče.« — »Da, da, drag! Pokljukar, kdo ne bi tega rad storil!« Iz razrednice: »Učenec Luka Žein- lja dobi dve uri karcerja, ker je opo- našal direktorjev glas in mcketal kakor kozel.« »Franc Jožefova« grcnčica zmanj- šujo tesnobo v prsili in utripanje sr- ca. Književnost Conan Doyle: Boj v megli (Bas- kervillski pes). Roman. Zalo- žil kohzorcij »Nove Dobev v Celju. Poslovenil Boris Rihteršič. Str. 166. Cena broš. knjigi Din 18.—, s poštni- no vred Din 19.—. Konzorcij »Nove Dobe« v Celju je izdal kot tretjo knji- go sloviti detektivski roman »Boj v megli« (»Baskervillski pes«), eno naj- boljših del sira Conana Doyla, zna- nega avtorja detektivskih romanov. V tern romanu nara slika pisatelj usodo mladega angleškega plemiča, ki mu neprestano grozi skrit sovraž- nik, zahrbten morilec. Povest je pre- pletona z izredno napetimi prizori, ki se odigravajo na velikem močvir- ju, kjer preži smrt in straši fanta- stična pošast — ogromen pes, ki mu !! lj'udje pripisujejo nadnaravno moč. Slavni detektiv Sherlock Holmes re- si z vclikimi napori in z izredno bi- Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro- daja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj stroumnostjo težko zagonetko in raz- krije nevarnega zločinca. Ta roman je višek, kar nam more nuditi dobra detektivska zgodba, in je zato tudi zaslovel po vsem svetu. Vsalcomur ga toplo priporočamo. Knjiga je iz- §la v okusni opremi in se naroča v apravi »Nove Dobo« v Celju. Peugeot quadrilet dvosedežen, novo lakiran in generalno prenovljen se ugodno proda. Naslov v upravi lista. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje in pritiklin, se odda s 1. novembrom. Naslov v upravi lista. Celje Za kresijo 4 Telefon 243 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Preuzema vsa v zgoraj navedene stroke jpadajoca dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solldn* Franjo Dolžan Krojaški pomotnik ali družabniks strojem in nekaj gotovine se spreime. Ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod šifro »Pomočnik<^. Stanovanje lepo solnčno s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami s e i š Č e za starejšo damo. Ponudbe poslati na go. Tatjano Medvešek, Celje,, palača Prve hrvatske štedlonice. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKEBONOUINE C E L J E • PfgJ Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižioe in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkuiantneje Za vloge jamči Dravska banOl/ina z vsem svojim premoženjem in vso = davčno močjo rzz Lepo solnčno stanovanje 3 sobe, kopalnica, pritikline oddam takoj v Celju v bliŽini kolodvora. — Ponudbe na upravo »Nove Dobe« v Celju pod »Št. 12«. Dnevno sveže pražena kava, praži se u novem modernem električ- nem pražarju. Karol Loibner, Celje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zioncu" Delikatese, specerija, semena. Bukovo oglje vilano, kakor tudi braško, za likanje, za ko- vače, kleparje itd. nudi po nizkih cenah Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Savinjskidolini. Mala vila 15 minut od mesta Celja, 4 sobe, ku- hinja, električna luč, vrt itd. se da v najem za 550 Din mesečno. — Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. Stolen zaslužek dobi posestnik, ki da obrtniku kos žemlje v najem. Prostor mora biti na samem. Ponudbe z opisom posestva, na upravo lista pod »Paznik«. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG O lastni palači pri kolodworu> Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga viagajo sodišče, ter naložbam cerkvenega in oblin- skega denarja posveüa posebno pažrijo Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri Vse prošnje rešuje brezplačno Za hraniine vloge jamcl poleg #»q mtictn solio z vsem Pr^mozenjcm premoženja hranilnicc JC IIIOIU VCIJC in vso davčno močjo Urejuje Kaio Psialk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četlna. - Oba v Celju.