OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHUU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
xxxn. — LETO xxxn.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
ConunercUl Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 20, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 206
NOV GROB
STEPANOVIČ
Včeraj je umrl v Ashtabuli,
' Eli Stepanovič, ki je preje
na 16216 Grovewood Ave.
ogreb oskrbuje August F. Svet.
«ov pogrebni zavod, 478 E. 152
Podrobnosti bodo poročane Jutri.
DomaČe vesti
®^iski so dovoljeni
Poznana Mrs. Mary Zaller iz J^SOO Damon Ave. se nahaja v enville bolnišnici, kjer se je . ^'"9-la. podvreči operaciji. Prijateljice jo sedaj lahko obišče-' ji pa želimo skorajšnje Popolno okrevanje!
^®senske jagode
Louis Stavanja iz 18218
ottingham Rd. nam sporoča,
. ^ unajo tudi na domačem vr-
lepe rdeče jagode, ki so za-
® G zoriti radi nenavadno lepe-
^ jesenskega vremena. Zgleda,
a bodo imeli marsikje izven se-
iske pridelke iz domačih vrtov.
^^hinjske peči
trgovini Louis Oblaka na ^^2 St. Clair Ave. si gospodi-lahko nabavijo fine kuh'inj-® peči Grand izdelka po po-ono nizki ceni. Tudi glede po-3ev, za. odplačevanje je bilo o olajšano in takoj je treba cati le majhno vsoto. Oitaj-.®glas, ki je priobčen na dru-^estu današnje izdaje.
^^dušnica
^Jutri zjutraj ob 7:30 uri, se brala zadušnica v spomin obletnice smrti Johna To. y ^ič in "sicer v cerkvi Marije ^^'^^^ovzete na Holmes Ave. So-, Oiki in prijatelji so vabljeni, , ®e lideleže.
^®foka
j^^^'^ocila se bosta v soboto, ba ^?^^°t)ra Miss Mildred Ur-. ^čič, hčerka Mr, Caroline tJr-j^jjcič iz 1342 E. 170 St., in Mr. p ^ Penhart, sin Mrs. Julia jj^'^liart in 18630 Glenfield Rd. ^°^oka se vrši ob 9:30 zjutraj Marije Vnebovzete na Ave. Sorodniki in prija-So vabljeni, da prisostvuje-Poročnim obredom. Novopo-
Belgrajska "Borba" pravi, da se sovjetske čete zbirajo na rumunsko-jugoslovanski meji
Ameriški ambasadorji v vzhodni Evropi bodo na pogovorih v Londonu ocenili 'mrzlo vojno' med Beogradom in Moskvo
BEOGRAD, 19. okt.—Belgrajska "Borba" je danes objavila članek, v katerem pravi, da Sovjetska zveza pošilja čete v dežele, ki mejijo z Jugoslavijo, kot del "vojno-hujskajoče" kampanje proti vladi maršala Tita Soglasno z "Borbo" so sovjet
ze-
"""" uuicuijiii. nuvu
litU	čestitamo in jima
^ ° ^se n^jbpljše v zakonu!
^'Aalna otvoritev gostilne
clj poznana Mr, in Mrs. Mi-Voj?.^ Podboy, ki sta svoječasno gostilno na E. 152 St. in Jih Rd., sta v družbi svo-prevzela gostilno na Sh i? Woodland- Ave., blizu Square. Formalna otvo-tgj.^ J® danes, jutri in v soboto ijj priporočajo prijateljem za poset. Postregli 1{qv® .^ okusnimi pečenimi ko-% ^ i" drugimi dobrotami ter Vo^.^.^'^^'^rstno pijačo. Gostilno pod imenom Podboy Tip Inn.
65. , .
J °5stni dan
bo poznani Mr. Vinko svo- ^ 10«0 E. 72 St. obhajal Rojstni dan. K temu do-hfj i ^ žena, štirje sinovi in družine čestitajo ter vse najboljše, da bi Steč	dočakal še mnogo
•h, rojstnih dni!
ske čete prišle tik na mejo Jugoslavije skozi Bukarešto, glavnega mesta Romunije. Istočasno pa časopis zagotavlja, da ostale dežele Kominforme utrjujejo svoje nfeje z Jugoslavijo, kopajo rove in pojačavajo obmejne straže.
"Vse te vojaške priprave spremlja močnejša vojno-huj-skajoča propaganda na obmejnih področjih," pravi "Borba."
Časopis dalje piše, da se v Bolgariji gradijo bunkerji, o vojni pa da se govori pod pretvezo "osvoboditve Makedonije."
(Makedonija je sedaj razdeljena med Bolgarijo, Jugoslavijo in Grčijo. Zapadni poročevalci in diplomatični krogi pravijo, da zaradi tega področja lahko pride do konflikta).
Vojaške aktivnosti na albansko jugoslovanski meji
"Borba" poroča, da se podobne priprave vršijo tudi na jugo-slovansko-albanski meji, kjer da Albanci' pod vodstvom sovjetskih izvedencev utrjujejo obmejna področja. Soglasno s poročilom, je albanska armada prevzela obmejne vasi in prepovedala civilnemu prebivalstvu gibanje v noči.
"Borba," ki je glasilo komunistične stranke, trdi, da Sovjetska zveza in ostale države Kominforme niso nikoli zanikale prejšnja poročila o takšnih manevrih in njihovem pomenu.
Namen takšnih akcij je po zagotovilu "Borbe," da se oplaši ne samo jugoslovansko ljudstvo, pač pa tudi ljudstva ostalih držav, ki mejijo z Jugoslavijo.
V članku pa je posebno poudarjena izjava, ki jo je podal pred dvema tednoma maršal Tito. Jugoslovanski premijer je takrat rekel, da bodo Jugoslovani ostali nepopustljivi, "kljub rožljanju z orožjem vzdolž njihovih mej."
Konferenca ameriških diplomatov in zadeva Stepinca
Med tem pa je ameriški ambasador v Beogradu Cavendish Cannon odpotoval v London na konferenco ameriških predstavnikov v vzhodno-evTopskih državah. Cannon se je pred odhodom sestal z maršalom Titom.
Obveščeni krogi pravijo, da bodo ameriški diplomati v Londonu ocenili "mrzlo vojno" med Beogradom in Moskvo.
Kar se tiče govoric o osvoboditvi nadškofa Stepinca, pa je jugoslovansko ministrstvo za informacije zanikalo poročila, da je baje Cannon govoril s Titom o možni osvoboditvi zagrebškega nadškofa.
Oboroževalna tekma vodi v vojno, pravi indijski premijer
NEW YORK, 18. okt.—Indijski ministrski predsednik Pandit Nehru je danes pozval velike sile, naj prenehajo z oboroževalno tekmo in izjavil, da se mir lahko zagotovi le s sprejetjem filozofije o bratstvu človeka.
Nehru je govoril na Columbia univerzi, kjer je prejel častni doktorat prava.
"Vprašanje svetovnega miru se ne more rešiti z ogromnim tratenjem energije in viroV na oboroževanje, ki je tako v ospredju pri budžetih mnogih držav."
V svojem govoru je indijski premijer udaril tudi po koloni-jalnem sistemu.
"Do nedavno so se večja področja Azije nahajala pod vladavino tujcev, večinoma evropskih držav. Mi samo smo bili del angleške imperije, kakor so bili Pakistan, Cejlon in Burma. Francija, Holandija in Portugal še vedno imajo ozemlja, katerim vladajo.
"Toda naraščajoči nacionalni nagibi in ljubezen za neodvisnost je odstranila mnoge zapad-ne imperije. V Indoneziji, upani, bo kmalu upostavljena neodvisna suverena država. Upamo tudi, da bo francoska Indokitaj-ska dobila svobodo in mir pod vlado, ki si jo bo sama izvolila.
"Večji del Afrike pa se še vedno nahaja pod vladavino tujih sil, od katerih nekatere še vedno skušajo, da bi razširile svoje dominione. Jasno je, da bodo morali izginiti vsi ostanki imperializma in kolonialnega sistema," je rekel Nehru.
Redna seja
članstvo društva "Washington" št. 32 ZSZ je vabljeno na redno mesečno sejo, ki se vrši v petek zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
SAMOMOR AMERIŠKE MLADENKE V PARIZU
PARIZ, 18. okt. — Patricia Hunter, 27 let stara študentka iz Port Chesterja, N. Y., je danes storila samomor s - skokom z druge platforme 984 čevljev visokega Eiffelovega stolpa v Parizu.
Francoska policija je izjavila, da je brhka Američanka uničila vse svoje dokumente, toda njeno identiteto .se je ugotovilo na osnovi čekov, ki so naslovljeni nanjo. Hunter je prišla v Francijo z namenom, da bi študirala na umetniški akademiji, toda je morala študije opustiti zaradi bolezni.
NAJVIŠJA SODNIJA O RENTNI KONTROLI
WASHINGTON, 18. okt.— Najvišja sodnija bo danes začela razmotrivati o ustavnosti rentne kontrole, ^i velja za 14,-000,000 stanovanj. Odlok najvišje sodnije zahteva federalni sodnik Elwyn R. Shaw iz Chicaga, ki pravi, da je rentna kontrola zaradi "lokalnih pravic" protiustavna.
Tretja svetovna vojna bi se začela z napadom na Jugoslavijo, pravi Tito
BEOGRAD, 19. okt. — Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je danes i/javil, da bi vojaški napad na Jugoslavijo povzročil tretjo svetovno vojno.
Tito je gornjo izjavo podal znanemu ameriškemu časnikarskemu in radio komentatorju Williamu S. Gailmoru, ki je eden od tes-n i h sodelovalcev bivšega podpredsednika in sedanjega voditelja ameriških pro-gresivcev Henry A. Wal-lacea.
Jugoslovanski ministrski predsednik je obtožil Sovjetsko zvezo in njenega pre-mijerja Stalina za obstoječi spor med jugoslovanskim vodstvom in Kominformo. Rekel je:
"Kar se tiče Stalina, on mora vedeti, kaj se dogaja. Stalin to mora vedeti. Za njih je edina rešitev, da spoznajo svoje lastne napake in da prenehajo s svojim revizionizmom."
Na letošnjem zasedanju kongresa je bilo porabljenih 51 milijard dolarjev, največ za mrzlo vojno
Anglija bo baje priznala novo kitajsko vlado
HONGKONG, 18. okt. — Kitajski komunistični krogi poročajo, da je Anglija ponudila, da bo priznala novo kitajsko vlado, ki je bila ustanovljena v Peipin-gu, če bi v zameno kitajski komunisti spoštovali pravice, ki jih Anglija ima v koloniji Hong Kong.
/
Uradno vest še ni potrjena, toda ve se, da so v teku pogajanja med angleškimi predstavniki in kitajskimi komunisti. To je priznalo tudi angleško zunanje ministrstvo, ki pravi, da je angleški konzul Graham stopil v stike s komunisti glede možnega sporazuma za zaščito angleške imovine.
"Za sedaj ni nobenega sklepa, kar se tiče priznanja nove komunistične vlade na Kitajskem," je izjavil predstavnik ministrstva.
Baje je Anglija ponudila komunistom postopno priznanje z normalnimi trgovinskimi odno-šaji in priznanje komunističnih oblasti na področjih, ki so ga osvobodile sile Ljudske armade. Polno priznanje pa bi sledilo po totalnem porazu kitajske nacionalistične vlade in po priznanju vlade v Peipingu s strani organizacije Združenih narodov.
Med tem pa vojaška poročila pravijo, da so kitajske komunistične čete zavzele staro pristanišče Amoy ter drugo veliko pristanišče Swatov, ki se nahaja 115 milj južno od Amoya. Zgubo Amoya so priznali tudi nacionalisti.
INDIJANCI NE BODO DOBILI PODPORE
WASHINGTON, 17. okt.— Predsednik Truman je danes zavrgel predlogo, da se odobri $88,570,000 za 10-letni program za rehabilitacijo indijanskih plemen Navajo in Hopi.
Program je bil zavržen, ker so sami Navajci zavrgli določbo, po kateri bi se civilne in kriminalne zakone razširilo tudi na njih, kar pa smatrajo za vmešavanje v njihove pravice.
Produkcija Sovj. zveze je zvišana za 20 odstotkov
MOSKVA, 18. okt.—Centralni .statistični urad Sovjetske zveze je danes objavil poročilo o naglem zvišanju sovjetske produkcije v okviru pet-letnega načrta. Soglasno s poročilom se je produkcija v prvem četrtletju tekočega leta zvišala za 20 odstotkov nad raven produkcije v preteklem letu, medtem ko se je število zaposlenih zvišalo za 2,000,000.
Poročilo poudarja, da je uspeh pet-letnega plana, ki bo končan J. januarja 1950, že zajamčen.
Svoje kvote za prvo četrtletje 30 izpolnile in presegle skoro vse industrije. Na osnovi izbor-nih rezultatov moskovska "Pravda" primerja naraščajočo produkcijsko zmogljivost Sovjetske zveze in njene ekonomske uspehe z "neizprosnim položajem na kapitalističnem zapa-du," kjer ekonomija kapitalističnih držav "pada vse globlje in globlje v novo ekonomsko krizo."
Letošnje poročilo je zelo ugodno, kar se tiče poljedelske produkcije. Poudarjeno je, da se je žetev celo bolj obnesla kot v letu 1940.
V	industrijski produkciji so zabeleženi najboljši rezultati v težki in lahki industriji. Kvote v obeh industrijah so bile izpolnjene z 107 odstotkov. Produkcija premoga je dosežena s 102 odstotka, olja pa s 105.
Kvote niso bile dosežene le v produkciji poljedelskih strojev in ribolovu.
V	primeri z lanskim četrtletjem se je produkcija posameznih, izdelkov zvišala kot sledi:
Lahkih avtomobilov za 223 odstotkov, tirov za 192 odstotkov, šampanjca za 480 odstotkov, surovega železa za 119 odstotkov in jekla za 124 odstotkov.
TUBERKOLOZA ČEZ 10 LET NE BO NEVARNA
ATLANTA, 18. oktozra. — Dr. Leonard A. Scheele je danes na konferenci državnih zdravstvenih uradnikov izjavil, da po desetih letih tuberkoloza ne bo več nevarna bolezen.
Scheele je pojasnil, da so sedanje metode pravočasne ugotovitve tuberkoloznih primerov, izolacija bolnikov in nova zdravila skoro popolnoma spravila to nevarno bolezen pod kontrolo. Celo z novimi zdravili, ki jih bodo verjetno še pronašli, se tuberkolozo po zagotovilu zdravnika ne bo smatralo za nevarno bolezen v letu 1959.
OHIJCAN JE KANDIDAT ZA KARDINALA
VATIKAN, 19. okt. — Vatikanski krogi poročajo, da bo papež Pij XII. verjetno v decembru imenoval šest novih kardinalov. Pričakuje se, da bo med temi vsaj eden Američan. Dva najmočnejša kandidata sta bostonski nadškof Richard J. Custing in cincinnatski nadškof John T. McNicholas.
Taft dvomi v vojno z Rusijo
STEUBENVILLE, O., 19. okt. — Ohijski republikanski senator Robert Taft je danes ponovno zagotovil, da ne veruje v možnost vojne z Rusijo.
Taft, ki je v preteklosti podajal podobne izjave, je danes pojasnil na čemu temelji njegovo prepričanje, da do vojne ne bo prišlo. Rekel je, da komunisti verujejo, da "so v stanju širiti svojo doktrino brez vojne."
Republikanski senator pa je poleg tega poudaril, da Sovjetska zveza kljub mnogim prili-kam, ki jih je imela, ni storila v štirih letih nobenih potez, da bi začela z vojno.
"Ne morem si zamisliti dežele, ki bi začela vojno s posledicami, da bi človeštvo trpelo preko vseh meja," je izjavil Taft.
"Mogoče preveč vedro gledam na vojno nevarnost, toda grožnja naše zračne sile, skupaj z atomskimi bombami, je drugi činitelj."
Taft je govoril v zvezi s svojo kampanjo za ponovno izvolitev v senat.
WASHINGTON, 19. okt.—Kongres je danes zaključil svoje letošnje zasedanje, na katerem je odobril za razne namene, večinoma za kritje stroškov "mrzle vojne," ogromno vsoto $51,000,000,000.
V	zgodovini naše dežele ni še bila potrošena tako velika vsota.
Zasedanje se je vršilo skozi 290 dni. Kongres se bo zopet sestal 3. januarja leta 1950.
Vse zakonske predloge v zvezi z oboroževanjem in programi, ki so v zvezi z mrzlo vojno, so bile odobrene, toda z druge strani so bile zavržene skoro vse predloge, ki jih vsebuje tako zvani "Trumanov Fair Deal program za blaginjo dežele."
Predsednik se je poslovil od kongresnikov s posebnihi pismom, v katerem je med ostalim rekel, da so "rezultati bili pomembni." Obenem je pozval člane, naj se prihodnje leto vrnejo "osveženi in ojačani," da bi nekaj storili tudi v zvezi z njegovimi predvolilnimi obljubami ameriškemu ljudstvu.
Delo kongresa
V	teku zasedanja je kongres odobril mnoge zakonske predloge. Toda predloge, ki so v zvezi z vojnimi pripravami, mrzlo vojno in pomočjo zunanjim deželam, da se jih zoperstavi "komunizmu," so stale več kot $34,-000,000,000. Za vojaške priprave je bilo odobreno $15,500,000, za ekonomsko in vojaško pomoč zunanjim deželam $7,000,000,000,
za veterane $6,000,000,000.
Tako v poslanski zbornici kot v senatu je bila odobrena predloga, da se določi nadaljnih $1,600,000,000 za oboroževanje dežel zapadne Evrope in Azije.
Poleg tega je bila odobrena predloga za razširjenje programa za atomsko energijo in sicer kot odgovor na naznanilo, da Sovjetska zveza razpolaga z atomskimi bombami. Ta program bo stal nadaljnih $300,000,000.
Trumanove predvolilne obljube v glavnem neizpolnjene
Največji uspeh je predsednik Truman imel s predlogami in programi, ki so vojaškega značaja. Toda z druge strani so njegova priporočila za "blaginjo dežele" v glavnem bila zavržena.
Med največje neuspehe Trumanove administracije spada vprašanje preklica Taft-Hart-leyevega zakona in sprejetje zakonov za zaščito civilnih pravic.
Predsednik je za "naroda blagor" predlagal graditev javnih stanovanj, rentno kontrolo, razširitev socialne zavarovalnine,
državno zdravstveno zavarovanje, zgraditev bolnišnic in ustanovitev dobrodelnega oddelka.
Zdravstveno zavarovanje in dobrodelni oddelek je kongres zavrgel. Sprejeta je bila omejena rentna kontrola in prav tako nepopolno razširjenje socialne zavarovalnine, na nekatere de lavce, ki še niso bili z njo kriti.
Kar se tiče ekonomskih kon trol, kontrole cen in mezd, je kongres zavrgel vsa predsednikova priporočila.
V "Enakopravnosti" dobite wdno sveie dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
RAZPORORA, KER JE ŽIVELA V GARAŽI
DETROIT, 19. okt. — Mrs. Bonnie C. Martin je danes vložila tožbo za razporoko od svojega moža, ki jo je kljub dejstvu, da je imel $700 mesečnih dohodkov prisilil, da živi v garaži in skrbi za okrog 15 psov.
V GVATEMALI JE BILO UBITIH 1,000 OSEB
GUATEMALA CITY, 19. okt. — Gvatemalsko ministrstvo za informacije ja danes naznanilo, da je zadnji teden v dvo-dnev-nih nevihtah zgubilo življenje okrog 1,000 oseb, medtem ko jih je 100,000 ostalo brez strehe nad glavo.
AMERIŠKI VOJAKI BODO OSTALI V NEMČIJI
FRANKFURT, 19. okt. — Ameriški visoki poverjenik John McCloy je danes izjavil, da bodo ameriški vojaki ostali v Nemčiji, dokler se ne bo zagotovilo varnost in mir Evropi. Ta sklep bo veljal, tudi če bodo sovjetske čete umaknjene iz vzhodne Nemčije.
Kuhinjska oprema
Brodnickovi bratje, ki vodijo trgovino s pohištvom in hišno opremo na 16013-15 Waterloo Rd., poročajo, da imajo gospodarji, ki nameravajo modernizirati svoje kuhinje z novimi lijaki, s kabineti in omarami, samo še par dni časa, da si to preskrbijo po veliko znižanih cenah. Podrobnosti vam povedo v oglasu, ki je priobčen na drugem mestu današnje, izdaje.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
20. oktobra 1949.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto?
For Six Months—(Za šest mes.ecev)___
For Three Months—(Za trl mesece) _____
_$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece)_____
-$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 2Sth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

PLEMENSKI IN VERSKI PREDSODKI V ŠOLAH
Organizacija Public Affairs Commitee, Inc. je pravkar objavila zanimivo brošuro o plemenskih in verskih predsodkih v višjih šolah.
O tem pamiletu, odnosno brošuri pravi spremljevalno pismo:
Dijaki in dijakinje, ki so končali srednje (high) šole spoznavajo, da je tako vera kot plemenska pripadnost resna ovira za njihov sprejem v višje šole, ki si jih žehjo izbrati. Obstoj verskih in plemenskih predsodkov na področjih, ki so baje posvečena ameriškemu idealu svobode in prilike za vsakega, je razkrit v pamfletu "RELIGION AND RACE; BARRIERS TO COLLEGE?," ki je bila tiskana s strani Public Affairs Committee, Inc., v New Yor-ku in "Anti-Defamation League of B'nai B'rith.
Pamflet, ki sta ga spisala predsednik univerze v II-rinoisu, in Irwin Ross, temelji na nepristranskih proučevanjih, ki jih je izvršila Organizacija American Council on Education, poleg nje pa več državnih agencij. Ta proučevanja jas'ho kažejo, da se židovski študentje nahajajo v zelo podrejenem položaju, kar se tiče njihove pripustitve v kolegij, in da so katoliški študentje, posebno Italijani, soočeni z istimi resnimi ovirami.
The American Council on Education je na primer pronašla na primerih 10,000 dijakov in dijakinj, ki so končali srednje šole, da je le 56 odstotkov židovskih prosilcev bilo sprejetih na višje, v primeru s 67 odstotkov katoliških prosilcev in 77 odstotkov protestantovskih. '
Poleg vere in plemenske pripadnosti pa so sprejem v višje šole prizadeli tudi drugi'činitelji. Bolj brihtne študente se pe rajši sprejemalo, kot pa one, ki so imeli slabša spričevala. Dijakinje se je večkrat rajši sprejemalo kot pa dijake, ker so prve obetale boljši šolski uspeh. Židovski študentje pa so z druge strani naleteli na večje težave pri vpisovanju v kolegij, ki so si ga izbrali. Uspeli so, da se vpišejo na kolegij prav tako kot študentje drugih ver, samo vsled tega, ker so se obračali na več kolegijev.
Zgleda, da je plemenska pripadnost celo večja ovira za sprejem v višje šole kot pa je verska pripadnost. Izobrazba je na primer zelo strogo ločena na jugu in večinoma črnci ne morejo plačati šolnine v privatnih kolegijih na severu. Poleg tega mnogi čutijo, da bi imeli bolj popolno življenje na kolegijih v kakšnem zamorskem zavodu, čeprav zamorski zavodi imajo skoro vselej manj denarja, bolj siromašne učitelje, bolj siromašno opremljene laboratorije in knjižnice kot pa beli kolegiji.
"Črnci so na slabšem, kar se tiče profesionalnih in srednjih šol, kot pa kolegijev," je rečeno v pamfletu. "Zamorci prejemajo manj končnih spričeval, kot pa belopolti študentje. Leta 1947 so zamorci dobili le 8 od 3,880 diplom za filozofijo, ki so bile podeljene v Zedinjenih državah". Medicinske šole pa imajo predsodke napram zamorcem celo v večjem obsegu kot pa napram Zidom.
Pamflet obsoja predsodke pri izobrazbi kot "državni škandal z ozirom na naš Bili of Rights in Ustavo. Toda kljub temu priporoča ukrepe, da bi se rešilo ta obupni problem. V pamfletu je na primer poudarjeno, da je edina dolgoročna rešitev ukinitev predsodkov napram zamorcem, toda lahko se takoj podvzame korake, da se ojači zamorske kolegije na jugu in jih vzdigne na raven kolegijev za belopolte dijake. V kolegijih pa bi se moralo ukiniti tudi kvote, določene za sprejem dijakov na osnovi narodnostnih in verskih pripadnosti.
Z naše strani to brošuro toplo priporočamo vsakemu, ki se zanima za to vprašanje. Vprašanje diskriminacije je bilo in je še vedno najbolj pereče vprašanje naše demokracije. Dokler tega vprašanja ne bomo rešili na osnovi polne enakopravnosti, nimamo pravice niti zunaj naših mej zahtevati enakopravnost za vsa ljudstva.
Za brošuro, ki vam bo odprla vpogled v to vprašanje lahko pišete na naslov: PUBLIC AFFAIRS COMMITTEE. Inc., 22 East 38th Street, New York 16., N. Y. Brošura stane samo 20 centov.
VSAKO LETO JE EN Ml-UJON KATOLIČANOV VEČ
VATIKAN, 18. okt, —Vatikanski krogi so danes naznanili, da se je število katoličanov v Afriki, Aziji in zapadni polobli zvišalo na 28,000,000 in da je
vsako leto po en milijon katoličanov več.
Vatikan ima na teh področjih na delu 25 000 misionarjev, katerim pomaga okrog 9.000 menihov. Rimsko-katoliška cerkev ima tudi 100,000 šol, 5,000,000 učencev in 100,000 učiteljev.
MEZNIU - POSREDOVALKA VELIKIH DOGODKOV IN IDEJ
Na slovenskih tleh so začeli železnico graditi v dobi zgodovinskih dogodkov: likvidacije fevdalizma, odprave tlačanstva in uveljavljenja državljanskih svoboščin. Tako je postala železnica od vsega početka za naš spremljevalka in posredovalka velikih dogodkov in idej. Precej časa nam njeno posredovanje ni dosti koristilo, kajti ko se svobodomiselno gibanje zapadne Evrope ni ustavilo pred Avstrijo, Slovenci na veliko dobo niso bili pripravljeni. Slovensko meščanstvo je bilo po duhu neslovensko. Mali trgovci in obrtniki so bili odvisni od tuje gospode in tujih uradnikov in so se jim zato prilagodili v mišljenju in vedenju. Tlačanstvo je slabo vplivalo na miselnost slovenskega naroda ter mu vzgojilo hlapčevsko ponižnost pred gospodo. Zato Slovenci niso mogli pazno motriti svobodomiselnega gibanja v Franciji, Italiji, Nemčiji, kakor ga je motril voditelj Madžarov Košut, ki je hotel mednarodni položaj izrabiti v prid svoje domovine in je že drugega marca 1848 zahteval ustavno svobodo za vse avstrijske narode.
Ko se je napovedal konec av atrijskega absolutizma in se je bližala pomlad narodov, kakor imenujejo revolucionarno leto 1948, je samo Prešeren zapustil Slovencem v svoji "Zdravici" prave smernice. Prešeren, ki je združil svojo do najvišje mere dovršeno slovensko in slovansko individualnost z evropsko univerzalnostjo na podlagi kul ture, enakopravnosti in svobo de, pa takrat ni imel veljave med Slovenci. Za. Slovence je veljal takrat kot pesnik-prvak Koseski, ki je pisal bomi)astič-ne ode "presvitlemu" cesarju. Ko je železnica že tekla po slovenskih tleh, so pisale "Novice": "Močna samostojna Avstrija pod vladarstvom našega dobrega ustavnega cesarja, nedo takljivost naše katoliške vere in varstvo naše narodnosti nam bodo tri zvezde, ki nas bodo vodile v vsem našem dejanju." Tako je nastalo geslo nekdanje slovenske politike: Vse za vero, dom, cesarja. Zato ni čudno, da so se Madžari pozneje posme hovali Slovencem in drugim narodom v Avstriji: Kar smo mi dobili za kazen, so vam dali za plačilo . . .
Revolucionarni do-godki na Dunaju meseca marca 1848 pa so po zaslugi železnice vendarle že po enem dnevu vplivali tudi na razpoloženje v Ljubljani V "Zgodovini slovenskega naroda" navaja dr. Mal, da "je bi. lo pri demonstracijah največ rokodelcev in delavcev sploh in da so vedenje teh ljudi nareko vale tiste razmere, ki so takrat v komunistični manifest postavile zahtevo, naj komunisti vedno in povsod podpirajo vsako revolucionarno gibanje."
Na razpoloženje našega ljudstva je močno vplivali tudi gibanje delavcev, ki so gradili železniško progo proti Ljubljani. Med temi delavci, ki so morali delati za borno mezdo po 14 ur na dan, je bilo mnogo Itahja-nov. Samo v ljubljanskem sektorju jih je bilo nad 12,000. Ljubljanska gospoda je v strahu pred temi delavskimi množicami klicala vlado na pomoč ter dosegla, da so bile večje delavske skupine, ki so odločno terjale svoje pravice, razdeljene in piemeščene.
O hlapčevstvu Slovencev pod geslom: Vse za vero, dom, cesarja, najdemo primere celo v tisku in je pri tem posebno značilen v Celju izhajajoči časopis "Celjske Slovenske Novine", ki je objavljal takele pesmice;
"Sosedno v mir živimo
In schoner Steiermark,
Se braterno ljubimo:
So bleiden wir audi stark."
Slovenski politiki z dr. Blei-weisom na čelu so sicer zahtevali zedinjeno Slovenijo, ljudstvu in izobražencem pa ni bilo znano niti število in zemljepisna razširjenost slovenskega naroda. Potreben je bil zemljevid, ko se ga je lotil Peter Kosler. Ker je dal svojemu zemljevidu naslov "Zemljevid slovenske dežele in pokrajin", so ga klicali pred sodišče, češ da ščuje s tem naslovom zoper obstoječi red in da ruši zakonito zvezo avstrijskih dežel. Kosler zaradi pomanjkanja dokazov sicer ni bil obsojen, pač pa je bil v službi zapostavljen in njegov zemljevid je izšel šele po — 16 letih.
Fran Levstik in pozneje Josip Stritar sta z žgočo ironijo prikazovala dve različni vrsti slovenskih rodoljubov: eni vpijejo, drugi delajo; eni se za mizo goste, drugi strežejo: eni imajo sad, drugi trud; enih je mnogo, drugi so redki.
Tako je razumljivo, da so Slovenci prvo železnico doživljali pasivno, ne meneč se za to, da so o njej odločali tuji ka])itali-stični interesi. Za pomen železniških zvez v slovenskem gospodarstvu se je začelo zanimanje šele po letu 1865 v dobi prirejanja taborov, za kar so dali pobudo Slovenci v Mariboru, kjer je bilo živahnejše narodno-politično življenje. Prvi tabori so bili 1868 v Ljutomeru, Žalcu in Sempasu na Goriškem, naslednje leto v Brdih pri Gorici, v Sevnici na Kalcu na Notranjskem, v Vižmarjih pri Ljubljani in v Ormožu. V letih 1870 in 1871 so bili tabori tudi na Koroškem. Na taborih se je govorilo o združenju Slovencev v eno upravno in politično enoto, o narodni enakopravnosti v šoli in v uradih ter o raznih gospodarskih vprašanjih. Udeležba ljudstva pri taborih je bila velikanska. Po svoji udeležbi je bil na Ijrvem mestu tabor v Vižmarjih pri Ljubljani.
Železnica je prinesla v slovenske kraje razmeroma zgodaj tudi marksistične ideje. Prva in-ternacionala je bila ustanovljena 1. 1864 v Londonu in že nekaj let pozneje je bilo v Ljubljani ustanovljeno Delavsko izobraževalno društvo, ki je začelo' 1. 1869 izdajati svoje glasilo "Ljudski glas". "Novice" so takrat pisale, da "tako imenovana delavska društva, katerih pomen še ljudem ni jasen, ne izvirajo iz nikakšne žive potrebe, marveč so le stvar nove dobe in le tuji cepovi na domača drevesa." Leta 1870 in 1871 smo imeli v Ljubljani že prve stavke, katerih so se udeleževali predvsem obrtniki. Izjemni zakon proti socialistom je bil v Nemčiji proglašen leta 1878, v Avstriji pa leta 1885, a že leto dni poprej je bila pred sodiščem v Celovcu obsojena skupina socialistov iz Ljubljane in je bil njen voditelj Fran Železnikar obsojen na 8 let ječe. Kakor v Avstriji, od koder je bilo i)rene-šeno, tako tudi na Slovenskem delavsko gibanje v. začetku ni imelo jasnih ciljev pred seboj in se je več ali manj naslanjalo na obstoječe politične stranke. Toda delavstvo je kmalu spoznalo, da se ne more zanašati ne na liberalno- meščansko in tudi ne na konservativno-klerikalno pomoč in je tako, očiščeno od notranjih krizah, polagoma našlo pot do svoje osamosvojitve.
Socialističnega kongresa v Hainfeldu 1. 1888 sta se udeležila. že delavska organizatorja Kordelič in Zadnik kot predstavnika socialistov v Sloveniji. Ob stoletnici francoske revolucije 14. julija 1889 je bila v Parizu ustanovljena ll. internacionala in osem dni pozneje so izbruhnile v Sloveniji prve delavske stavke v velikem obsegu. Dne 22. julija so začeli stavkati ru-
darji v Zagorju, naslednji dan pa že rudarji v Trbovljah. Slovenski časopisi so v prvih dneh poročali o stavkah samo to, kar so dobili iz uradnih virov in od rudniških direkcij, v nekaj dneh se je ])a tisk postavil na stran stavku jočih.
To sprem,embo je povzročilo nasilje oblasti in rudniških ravnateljev. Na sto in sto stavkajočih rudarjev se je podalo iz revirjev v okoliške vasi, kjer so kmetom pomagali pri delu. Kmalu so prišli v vasi orožniki, ki so gonili rudarje nazaj v revirje ter jih skušali z grožnjami prisiliti, da bi se vrnili v rov. Rudarji pa so vztrajali, čeprav so njihove družine pometali iz rudniških stanovanj. Nad 400 rudarjev je bilo zaprtih v Celju in v Laškem in ker se tudi v zaporih niso vdali grožnjam, so morale uprave rudnikov naposled ugoditi najvažnej šim gmotnim zahtevam delav
stva. Rudniške uprave in oblas-tva so za voditelje stavke proglasile tiste .rudarje, ki so prej delali v nemških in gornješta-jerskih rudnikih. Za glavnega voditelja stavke je veljal rudar Josip Trinkaus, doma nekod z Dolenjskega, ki je delal prej več let v Leobnu, in se je od tam šele nekaj mesecev pred stavko vrnil v trboveljski rudnik. Rudar Trinkaus je bil zato proglašen za voditelja stavke, ker je 22. julija po zborovanju rudarjev v Trbovljah zatrobil s svojim gasilskim rogom.
Leta 1899 je bila velika stavka peseniških kovinarjev, ki je tudi dosegla velik gmotni in mo-^ralni uspeh. Po veliki stavki v rudarskih revirjih je dobilo delavsko gibanje v Sloveniji pravo politično in strokovno osnovo in v tem gibanju so se čedalje bolj uveljavljali tudi železničarji.
"Slovenski Poročevalec"
Zborovanje slovenskih katoliških duhovnikov, članov Osvobodilne fronte
ja Idrije v Zadru. Okraj je poslal v to kolonijo 388 otrok, z raznimi kulturno-prosvetnimi prireditvami pa je zbral za po* moč koloniji 88,000 din. Oblasti Zadra se v začetku niso brigale za kolonijo ter ji niso nakazale niti potrebne hrane, da - se j" morala kolonija 12 dni preživljati s tem, kar je kupila h® prostem tržišču.
Goriški okraj, ki je največji v oblasti, je poslal v kolonije 1« 340 otrok. Sam mestni ljudski odbor Solkan jih je poslal 180; V kolonijah so bili organiziran' razni krožki ter k^lturno-pro" svetno in fizkulturno delo. ^ koloniji v Soči ob Kanalu so mladinci fotoamaterskega krožka z uspehom končali foto-ama-terski tečaj. Kolonije so pri''®' jale tudi izlete na planine in morje. Največ pomoči je kolonijam nudila organizacija
Da bodo uspehi v bodoče se boljši, je treba paziti pri organiziranju kolonij na izbiro kra* ja in stavb, ki naj bodo P^ skrbljene z vodo in zadostni®' prostori. •
LJUBLJANA, 21. septembra. -— Včeraj dopoldne so se v fil-harmonični dvorani zbrali delegati slovenskih katohskih duhovnikov, članov Osvobodilne fronte, da ustanove svoje stanovsko društvo. Potem ko je Bajt Anton, župnik v,Šmarju na Primorskem, sekretar Iniciativnega sekretarijata duhovnikov-članov OF pri lOOF, otvoril zborovanje, je zborovalce v imenu lOOF pozdravil Vlado Krivic, član lOOF. V svojem govoru je omenil znano stališče OF, KPS in ljudske oblasti do cerkve ih vere ter pozdravil napore dela slovenskih katoliških duhovnikov, ki so se odločili za pot konstruktivnih odnosov med cerkvijo in državo.
Za njim so pozdravili ustanovni občni zbor Sučič, član zvezne verske komisije, prota Vitakovič, predsednik zveznega združenja pravoslavnih duhovnikov FLRJ in predstavniki združenj pravoslavnih duhovnikov iz ostalih bratskil) republik, pisatelj F. S. Finžgar, ki je pozdravil ustanovitev društva, zastopnik slovenskih katoliških duhovnikov STO-ja in drugi. Brzojavno j)a sta pozdravila zborovanje predsednik verske komisije NR Hrvatske mons. dr. S. Rittig in apostolski administrator dr. Toroš.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je župnik Bajt Anton imek referat "O našem dosedanjem delu". V njem je utemeljil potrebo po stanovski organizaciji in prikazal delo napredne skupine katoliških duhovnikov v bivši Jugoslaviji, mfed okupacijo in in po osvoboditvi. Sledil je referat "Slovenski katoliški duhovnik in socialistična domovina", ki ga je imel Stanko Pavlič, župnik v Gorjah pri Bledu.
V diskusiji o obeh referatih je mons. Ignacij Breitenberger, kanonik iz Vipave, govoril o liku ljudskega duhovnika in spoštovanju ljudske oblasti. Dr. Mortel Valentin, župnik na Vranskem, po rodu Korošec, je izrazil ogorčenje paradi krivičnega sklepa o Slovenski Koroški. Pod pritiskom velenemško nastrojenega ordinarijata v Celovcu je del duhovnikov, ki ne gre z ljudstvom, osnoval za volitve posebno stranko, da bi razbijala enotnost Slovencev na Koroškem, združenih v Demokratični fronti delovnega ljudstva. Vranjek Martin, župnik iz Rimskih Toplic, je govoril o tem, kako mora tudi ljudski duhovnik pomagati pri graditvi socialističnega zadružništva na vasi. Ostali diskutanti so bili še p. Krizostom Sekovanič, župni upravitelj iz Radovljice, župnik Simon Franc iz Siri j nad Zidanim mostom, župnik Žabkar Lojze iz Črnomlja, Ferjančič Vilko, župnik iz Kojskega, Janez Jalen, župnik v Grahovem. Križan Franc, kaplan v šošta
nju, Stancer Avgust, župnik Grij Milan in dekan Gabriel Piščanec iz Klanca pri Sežani. Diskusija je pokazaja patriotizem ljudskih duhovnikov in njihovo prizadevanje, da sodelujejo pii graditvi naše socialistične domovine in tako omogočijo konstruktivni odnos med cerkvijo in državo.
Nato so bila soglasno sprejeta pravila društva, ki se imenuje Ciril-Metodiisko društvo ka-tohških duhovnikov LRS. V odbor so bili izvoljeni za predsednika Bajt Anton, za podpredsednika Medvešček Matija, župnik v Dolu pri Hrastniku, in Pavlič Stanko, župni upravitelj v Gorjah pri Bledu, za sekretarja Mere Viktor, profesor, in blagajnika Žagar Janko, katehet, oba iz Ljubljane.
Na koncu zborovanja je vseh 124 navzočih delegatov soglasno sprejelo resolucijo in z navdušenjem odposlalo brzojavne pozdrave maršalu Titu, Mihi Ma-rinku in lOOF.
Pozdrav maršalu Titu
Slovenski katoliški ljudski duhovniki, zbrani na ustanovnem občnem zboru svojega stanovskega društva, Vam, tovariš Tito, pošiljamo plamteče pozdrave.
Zbrali smo se, da ustanovimo svoje stanovsko društvo, s pomočjo katerega bi laže in uspešneje z aktivnim delom podprli prizadeVanja delovnega ljudstva Jugoslavije pri zgraditvi socializma. Posebno pa si hočemo prizadevati, da čimprej prodre misel socialističnega zadružništva v naše vasi. Izjavljamo Vam, da hočemo vedno in proti vs:^-komur braniti pridobitve naše Narodno osvobodilne borbe, posebno pa bratstvo in enotnost naših jugoslovanskih narodov.
Danes popoldne je bil ustanovni zbor Nabavno-prodajne zadruge katoliških duhovnikov LRS, nato pa so delegati osnovali podporni fond.
Novo izvoljeni odbor Ciril-Metodijskega društva katoliških duhovnikov je danes popoldne sprejel predsednik vlade LRS Miha Marinko.
UREDNIKOVA
POŠTA
Volitve za vestne mestne zastopnike
EUCLID, Ohio. — Dasiraviif se ne zavzemam preveč za pol'" tiko, hočem tem potom spre?"' voriti nekaj besed našim Ijanom v tre^tji vardi.
Ko nas je pred leti zastop^ pri mestni zbornici naš Fr&" Derdich, smo bili splošno zad«' voljni. On se je vedno pobriK^ za nas, da smo bili deležni vs® izboljšav in boljše postrežb^' itd. Tudi potem, ko ni več ^3' stopal naše varde, je vsee"® gledal za našo dobrobit. PriP"^ mogel nam je, da so se tlakovale in ulico Ljubljana smo dobili le po njegovi zasU'S'' Njemu smo torej dolžni biti ležni za izboljšav^ okrog ^1°^! društvenega doma, da nam treba več gaziti po blatu. Ka<^®' se hočemo malo razveseliti v šemu domu, jo lahko tja nemo kar po tlakovani cesti-
Ce bomo Mr. Derdicha no izvolili v mestno zbornici' sem prepričana, da bo da se bo še več stvari napr®^' j. v korist nam državljanom davkoplačevalcem. Obljubil J delovati za to, da se zgradi stove ob železniških kriŽisc-1 da se omeji število nesreč, tudi za' razne druge izboljša Da bo to storil, kar obljublja.
programu, jamči njegovo P nje delo v zbornici.

i6
v zbornici. Fra»k znan nam vsem tu živečim ^ clidčanom zlasti vsled dela na društvenem polju. A
ven ie pri Hrvatih kot pn
dO"
vencih in Slov. društvenem i mu na Recher Ave. Čeravno ^ j hrvatskega porekla, ga I pri vseh slovenskih priredit^' ako ga pa prosite za kako go, jo vam napravi če I'nu J® mogoče.	^
Torej, priporočam našim clidskim volilcem v tretji di, da poiščete ime DERDICH na glasovnici p. vembra in sicer na listi NG VISNIH kandidatov. Napi'^^'.,,
Ob zaključku počitniških kolonij v Slov. Primorju
Okraji goriške oblasti so med letošnjimi počitnicami organizirali 13 otroških počitniških kolonij, v katerih je preživelo po 3 do 4 tedne- 1577 socialno in zdravstveno šibkih otrok. Poleg tega je odšlo iz Slovenskega Primorja še 252 otrok v centralno kolonijo, ki jo je organiziral Rdeči križ. V teh kolonijah so bili otroci dobro preskrbljeni in tudi vzgojno so počitniške kolonije prav dobro vplivale. Vsi otroci so se okrepili ter pridobili na teži povprečno po 2 kg.
Posebno dobro je bila organizirana počitniška kolonija okra.
križ pred njegovim imeno^
storite svojo državljansko
dol''
nost.
Mary
Naročajte, širite Enakopravnost!"
m

dlMESICBS ŠECUSl
20. oktobra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Godina:
VEČER NA VASI
(VTISI IZ PREKMURJA)
l^akrat, ko se spravljajo Pro-Počitku, je najlepši čas. To Pf&v za prav samo trenutki, se nagne za hrastje in pu-seboj na nebu le sledove.
dik so _ Sotii
frodi iiitie
^%krog, kamor seže oko dob:
zadišijo po dimu. Mir za-Počasi vas. Ravnina je vse
Po-
. je pisanemu morju. Tu je rž, cvetoči krompir, zre-'^fava in mlada koruza. Eno Ho Veliko morje trpljenja, in radosti. Tak je pri nas
Mjski večer.
bi bil na prodeh mir! Pa Samo zdi se, da se vas
spravi da bo Zadri ^ačtii
Ja k počitki^. Kdo ne ve, nocoj odbor obdelovalne sejal o tem, kako naj zadruga dihati? Temelji j' ovega življenja so se zganili.
I^^^rkaš, ki je eden izmed od-^^Jiikov, se hoče seji izmuzniti. Q je ravno od drvotana v si pregnal 'živč-jg se ga je lotevala, kakor Pohajala noč. še nikdar se ni
8 tak
^atr	nagnil na plot, na
U ^''ega je bila z druge strani tp', "jena
poležana rž. Nad
^ovo njivo, danes zorano in posejano z repo, je
Jastreb. Ta mrha grda, ro perutnic giblje in drži
Miruje v zraku in samo
® koi telo
"Negibno in tiho v zraku, ostre oči pa še mrak
ken	odtrga iz vasi maj-
če{ traktor. Za seboj vle-slti	Poškali se po polj-
"iti	poti, na kateri ni
5ji '^'"ahu. Kako strupeno bren-
se je v gnevu zganil. % mu je moglo toplo ob-% ' ko so zadrugo ustanovili ii^jb )yeli traktor za svojega prijatelja, tako j.^^^iti? Govorili so takrat \ k kurji farmi, za ka-°sta skrbeli Magda in Te-bo skrbel za živino, ^ G česal kobile! Prvo nede-. so se zbrali, odprli so Hq ^ti radio s baterijo in skup-bili	kajti tudi oni so
k zadrugarji. Vesel je bil tisti, ki so na novo 1'Ofiij i in se vpisovali, so go-' Vidimo, da ste skApaj po-pridni gospodarji, sprejmite; sramote vam > delal.
(g nikoli ne miruje. ^gj,'®tih starih izvirkov, od-^''ihaja ob vsaki priliki
žile. Umaknil se bo! Naj drugi začnejo, on ne bo odbornik.
Čim bolj je tekel čas, tem bolj se mu je zdela stvar glede zadruge tuja in odvratna. Traktor je komaj poslušal. Gledal je Teodorja, ki je sedel na stroju nekoliko sključen. Teodor je traktorist na bližnjem državnem posestvu in kadar le more, se pripelje domov ,da jih draži ali kaj!
Teodor jim bo zdaj oral? Brez krpice zemlje je bil vse življenje. Kam bo prišla po takem zemlja in vsa država!
Jastreb je še visel v zraku, kakor da bi bil tega brenčečega vraga že navajen. Pa jastreb je ptica, nema žival. On ne ve, kaj stiska Prodi. Čeprav še ni stroj prst, ki jo je v preteklosti večkrat premetavala Mura, Farkaš ve, da se to zdaj začenja.
Teodor pa, kakor da ne bi za ta strah in skrb vedel! On drži volan z velikimi oljnatimi prsti, v kotičku ust pa se reži. Brenči s tistim rdečim vragom okrog, kakor da bi se mu zmešalo. Pa še oral ni. Kaj. bo šele, ko se bo začelo oranje!
Šel je z ograda na dvorišče in zaprl vrata. Ko jih je zapiral, je prikljukal mimo starček, upirajoč se na palico. Bil je iz Odra-nec, eden izmed tolikih večnih odranskih popotnikov. Zimice na vekah so mu odpadle. Zob v ustih ni imel, ker so mu bila lica na obeh straneh globoko udrta. Le redke brke si je s star-čevsko gizdavostjo gojil tako, da jih je s slino lepil in skušal zavihati navzgor.
"Ne veš," pravi Farkašu, "pri kateri hiši imajo gorice? Pri eni izmed teh treh." Pokazal je na tri hiše ob cesti s palico, katere se je na koncu držal prah.
"Gorice imajo, samo vina ni-
majo. Kliton bo moral biti dober."
"Kliton? Pa kliton. Za te čase je vse dobro."
"Vi v Odrancih pa se res ne smete tožiti." Odrančani so namreč iz prastarih časov prekupčevalci.	,
"Mi ? Ne govori tak noro. Lansko leto sem imel za jalovo kravo trideset tisoč, zdaj za brejo komaj dobim petnajst. Nihče ne kupuje, ker ne ve, kaj bo jutri." Stopil je k vratom, potiho je dejal Farkašu, ko si je vzel pipo iz praznih ust: "Zadruge so ti to krive. Vso trgovino so uničile. Ne bo dobro iz tega, boš videl. — Si ti v zadrugi?"
Farkaš je malo pomislil, potem pa je dejal: "Sem, če pa drugi gredo."
Starček ga je pogledal s kalnimi očmi, obrobljenimi z zomol-častimi vekami, pljunil je potem in ni vprašal več, pri kateri hiši imajo gorive.
Farkaš bi pa le rad vedel, kaj bo na seji. Čeprav se je vsega tega bal, čutil pa je le, da spada k tisti celoti. Neznansko ga je imelo, kaj bodo ukrenili. Žena in otroci ga niso ovirali, da ne bi delal kar bi hotel. Videl je tudi, da je pod večer prišel z okraja aktivist Štefan. Nekaj novega bo spet.
Počakal je, da se je stemnilo. Potem je stopil čez plot in za ogradi šel proti krajevni pisarni. Ponekod je presekal pot po mejah, če ne bi bil preveč zatopljen v te težave, bi lahko marsikaj slišal ,ko je šel mimo Sker-getovega hleva. Vrata od te strani so bila odprta, ker se je hlev hladil.
Skergetov Vanč je namreč napojil krave in jim dal v lestvico krme. Nato se, je naslonil na se-njek in zajokal. Odrasel, resen mož je kakor malo dete. Solze so mu lile po obrastlih licih. V tem ga je našla žena. Kar obstala je pri vratih, ko je videla, da ji mož joče. Ker ni več no-
sila predpasnika—predpasnikov zdaj moški sploh več ne nosijo— si je kar % roko brisal solze in se vsekoval. Stopila je k njenih. Nekako usmiljenje se je zbudilo v njej, Tih in močan je bil vedno in njena največja duševna opora. Zdaj pa se je moralo v njem goditi nekaj strašnega.
Rekla mu je: "Nekak bo, Vanč Če bodo drugi lahko živeli, bomo mi tudi. Če bo pa druge lakota fundala, bo pa še nas."
Postavila je dojačo na dojatji stolček, prijela ga je za roke in se vsa stisnila k njemu. Tako sta ostala nekaj minut, ne da bi si kaj rekla. Potem pa je Vanč s pretrganim glasom, kateremu je skušal sproti dati pravo barvo dejal:
"Viš, krave bom moral dati. Kako jim bo drugi dajal jesti, ko ne bo imel ljubezni do njih! To me boli." Krave so med tem pridno mikale seno z lestvice in si z repi gonile muhe. "Koliko sva pretrpela zanje in za zemljo —!" Spet mu je jok pretrgal glas.
"Ne, Vanč. Ne smeš si gnati tako k srcu. Če nam bo res boljše, bomo na to trpljenje laže pozabili. Res, naj bo!"
"Jaz si tako mislim: če bo v zadrugi slabo, pa grem k Nafti. Polkvalificirani delavec, sem, k vrtalnim strojem bi me že lansko leto vzeli. Pravijo, da Nafta take dobro plačuje."
"Nekak bo, da bo dobro."
Objel jo je z močnimi roka-mu in jo stisnil k sebi, da bi si s tem utešil bolečine, ki so bile neizmerne.
Tega seveda Farkaš ni slišal, ker je že šel proti pisarni. Postajal je in prisluškoval, ker se ne bi rad z nikomer srečal. Vedelo bi se, da je šival okrog pisarne, na'sejo pa ni šel.
Eno naoknico na pisarni je čez dan veter zaprl, druga pa je ostala odprta. Tako je lahko v sobi vse videl. Nekako težilo ga je, da ni vstopil. Začudil pa se
^ ® ^ojni, o koncu države, K seveda tudi glasovi ob % 'ki. Res, da bodo Angleži ^ Voj "'^^^trije, ampak kdo ve, ^1 ie ne bo ? Celo to je sli-da zadrugarjem gro-K.f'^Pom. Pripravlja se ...
miren in tih človek,
"•i« prebledel. Vse življe-na svojih njivicah, "^i bil v osjpredju kake j® zdaj njemu ^ Govorice pa so se mno-
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
je, da je bil v pisarni hrup. Škrabanova Bara se je vrtela sredi sobe, roke je držala na kuč-tih, od časa do časa je zažugala z dvignjeno roko proti mizi, okrog katere so sedeli odborniki in Štefan. (Čudno, tudi Špilak je bil tu, rekel pa je, da ne po j de). Na hipe je nastal tak hrupen smeh, da se Bare niti ni slišalo.
Štefan in Špilak sta stikala glave. Farkašu je bilo že žal, da ni sel na sejo. Saj ga ne bi bilo konec. In za koliko stvari se je že grozilo. Življenje pa teče svojo pot, ne da bi se na to oziralo.
Sedaj bo prav tako. Zadruga bo, to je vedel.
Bara je spet pretrgala vzdušje.
"Ti!" je vpila proti Koštrici, predsedniku zadruge. Bila je mogočna kakor Mojzes. "V žlici vode te bom utopila, če mi boš starega mešal. Skočila bom v Muro in tudi deco bom vtopila."
"Viš, Bara," pravi mirno Ko-štrica, "sejo bi začeli, pa nam ne daš miru. Zemlja ne čaka."
"Kar začnite, mene vaša zemlja ne briga!"
Spet so se zakrohotali.
Bara . je šla k vratom, ven pa ni hotela. Ko se je vzdušje v pisarni nekoliko umirilo, je počasi Štefan dejal:
"No, mati—"
"Jaz nisem tvoja mati!"
"No pa botra!"
"Tudi botra ti nisem. Ni mi treba nič govoriti. Jaz zemlje ne dam in nočem, da mi starega mešate v to stvar."
"Čudni žte, da si ne daste dopovedati. Če vam človek ne bi hotel boljšega življenja—"
(Dalje prihodnjič)
THIS BIG NEW

completely equipped
^ '^ss w, .":v/rX'. /.<s>v.
MODEL 349
, y W#-
; '
FOR CITY OR LP (BOTTLED) GAS
Pay only $14.15 down. Small monthly payments^
biggeh and beher m m oie gas range
AT OR NEAR
If this were just an ordinary range, this low, low price might not be quite so exciting. But this is I a GRAND Gas Range—the range of superfine quality. It's big—and it's completely equipped. Yes, even the cooking top lamp and interval timer are included at no extra charge. It's a Grand range in every way ... Grand for cooks... Grand for looks . . . Grand for even tl\e most modern kitchen. Come in and see for yourself. Check this list of big features:
,. not 36"
14" X 19" X 13" (inside
Full 37" width .,
Big Bake Oven .
measurements)
Automatic Oven Heat Control Extra-thick Fiberglqs Insulation Smooth-rolling Broiler Drawer with smokeless jion Divided Cooking Top Acid-resisting enamel on work surface Two standard, two heavy-duty top burners Automatic Lighting of all top burners Spacious Utensil Compartment Easy-glide Utensil Drawer Cooking Top Lamp Interval Timer
lifetime guaranty on these vital parts—the ove* bottom and all burners (replaced If defective).
IMMEDIATE DELIVERY NOW ^
this Fall Special is sure to go fast!
OBLAK FURNITURE CO.
6612 St. Clair Ave. HEnderson 2978
Miško kranjec
os ŽIVLJENJA
ROMAN
delal
3e rekla Ana proti oče-Ic Je zdaj moj mož, da vas S.'' skrbelo. Andrej mu je
i«
/tlo	tiekaj časa gledal, in
\	da ni niti presene-
ilo	nenadoma se je zgo-
2^?" ' "^oža si nam prišla ka-''Wo ^ "^S-posled vprašal. "No, ogledamo tega tvo-% h A. kdai si se prav za
Tako potihem sva da nihče ne bi vedel
"Dobro, dobro," je prikimal oče. Potlej je delal dalje, kakor bi si hotel poiskati časa, da vse razmisli. Ana pa je šla materi kazat svojega moža. In tudi mati je bila presenečena.
"A čemu sta prav za prav prišla?" je vprašala mati.
"Čemu? No, saj ste mi pisali, naj vam pošljem denarja,, da boste kupili krave. Potlej sva pa tako sklenila: Krave midva že lahko kupiva in tudi vse drugo, a hočeva, da tam živiva. Tako jc. Midva naj se potepava po mestu, vam pa pošiljava denar, da ga boste uporabljali pri gospodarstvu."
"Tako?" je rekla mati in bila poparjena. Ona sicer ni nikdar tako mislila na zemljo kakor Marko, toda zdaj je prvič čutila, da hoče nekdo poseči v to, kar je njihovo, da hoče imeti nekake predpravice.
"Ne vem, kaj bo k temu rekel oče."
"Kaj pa naj rečejo? Kakor jim drago, meni je tudi vseeno. Jaz imam naposled tudi svoj delež, naj mi pa odstopijo, pa bova živela z otrokoma."
Zdaj šele je mati prebledela. Začutila je, da tu nekdo posega v njihovo lastnino, v lastnino, ki so si jo komaj pridobili. Ni še zrasel prvi kruh na njej, pa jo že hočejo odtrgati.
Magda je bila sicer mati tem otrokom in je morala misliti na vse enako, in tudi v resnici ni delala nikakih razlik, vendar je bila zdaj stvar nekoliko drugačna. Tako je bilo pri nj'ih vedno: kadar se je kateri odtrgal od do-
ma, so bili prepričani, da se ne vrne več. Najmanj pa, da potlej ostane pri hiši, da bi on vodil gospodarstvo dalje. In to je zdaj mater presenetilo.
O, ona je Ano že imela rada, bila je vendar njena najstarejl ša hči in to ni bilo malo. Dolga leta je upala, da ji počasi dora-ste pomoč pri gospodinjstvu. Že v otroški dobi jo je vadila v kuhinji, dajala ji v roke metlo in druge stvari in dekletce je pomagalo. Počasi se je zadnja leta, kar je bila doma,, mnogo dela prevalilo z materinih ram na hčerine. Toda potlej je Ana odšla in mati je morala v vse to navajati svojo drugo hčer, Katico. In zdaj se je otrok že navadil tega dela in bil v zadostno pomoč materi.
Povrhu pa se je mati znašla pred Ano, ki je bila dozorela, samostojna. Že takrat, ko je prinesla svojega prvega otroka, je mati zaslutila, da gre Ana svojo
pot, ne da bi jo mogel kdo zavreti pri tem. Takrat ji je sicer rekla, jo celo zmerjala, kako grda stvar je, imeti nezakonskega otroka in podobno ji je govorila, vendar pa se Ana za tisto m mnogo zmenila, temveč je samo rekla, da je to njena stvar in da ljudje nimajo kaj reči, ker bo deco ona redila in ne kdo drugi. Ill tako se je zgodilo, da je Ana prinesla še drugega otroka k hiši in takrat ji mati ni mogla ničesar več reči, niti se ji ni upala. Vedela je, da se je Ana docela osamosvojila.
In zdaj je prišel še tretji del te njene samostojnosti. Ana si je poiskala moža, se poročila z njim, ne da bi bila koga o tem obvestila. S tem je pokazala, da o svojih stvareh odloča sama in noče, da bi kdo imel kakšno besedo vmes. Spodobilo bi se, tako vsaj je mislila mati, da bi bila o tem sporočila in jih vprašala za svet. Kajpa, da ji ne bi bili
branili. Bog pomagaj, ako je prilika, da se dekie poroči, zakaj se ne bi? Še dobro, da dobi moža, ko je tako težko. Toda prav nič jim ni pisala, temveč se je zdaj kar vrnila s svojim možem in jim ga pokazala.
Zato je bilo v hiši nerazpolo-ženje. Mati si niti ni upala povedati možu, kako je. Druge krati je vedno ona posredovala in vedno tako ukrenila, da je bilo vse v redu. Najprej je možu pustila, da je on povedal svoje mnenje, počasi pa je vzvrtala vanj, da se je vdal in odobril njeno misel, ki je bila vedno v prid otrokom.
Tokrat pa je bila užaljena in je sklenila, da ne bo nič posredovala. Naj sama opravi z očetom, kakor ve in zna.
In to, da bo morala sama opraviti z očetAn, je Ana dobro vedela. Mati je stala ob strani. Pa nič ne de, je mislila. Treba se je torej pomeniti z očetom. Sto-
pila je v njegovo delavnico. Tu je bilo slej ko prej vedno enako, vedno je stala v kotu kakšna, nedodelana postelja in kakšne druge stvari. Še kot otrok je rada zahajala sem, kakor tudi vsi drugi otroci. Tu so pozimi kurili in pekli krompir, če ga je kateri od kod kaj prinesel Jožko je bil za takšne stvari dober. On si. je vedel preskrbeti krompirja. Odšel je kam v vas, se nekaj časa tam podil pri kakšni bogati hiši s tistimi otroki, naposled pa smuknil v klet, kjer so imeli shranjen krompir in si ga je na, basal polne žepe.
(Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "Enakoprav* nost?" če ste, ali so Vaši prt jo« tel ji in znanci? "EnakopraV' nost" je potrebna usaki druiini zaradi važnih vesti in vedno afc-tvalnih člankov! Širite "EnakO' pravnost!"
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
20. oktobra 19^®'
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Kdaj pa bo tega konec?
" — Česa? O čem govoriš? — ji je v basu odgovarjal gospodar.
—	Kdaj boš tega zajedalca spodil iz hiše?
—	Molči!
—	Ne bom molčala! Nam samim je ostalo žita, kolikor bi ga mačka najokala, ti ga pa, vraga krivonosega, vzdržuješ, krmiš slednji dan. Doklej bo to trpelo, to te vprašam? In če sovjet zve? Glave nam posnamejo, otroci bodo sirote!
—	Tiho bodi, Avdotja!
—	Ne bom tiho! Otroke imava! Žita nam je ostalo kvečjemu dvajset pudov, ti pa si začel pitati pri hiši tega prisklednika! Kaj pa ti je? Rodni brat? Svat? Boter? Niti malo ti ni v žlahti! On ti je postan močnik na mrzli vodi, ne pa žlahta, ti ga pa varuješ, krmiš in pojiš. U-u, hudič plešasti! Molči, ne krakaj, če ne, pojdem jutri sama v sovjet in bom povedala, kakšen cvet rediš pri hiši!
Drugi dan je stopil gospodar h Grigoriju v izbo in, gledaje v IJodnice, rekel;
—	Grigorij Pantelejevič! Reci, kar hočeš, ali živeti ne moreš več pri meni . . . Spoštujem te, tudi tvojega rajnega očeta sem poznal in spoštoval, a zdaj te imam težko na hrani ... Pa tudi bojim se, da bi oblast ne zvedela zate. Pojdi, kamor hočeš. Družino imam. Ne bi rad glavo položil zavoljo tebe. Oprosti, za pet ran božjih, ali reši nas ...
—	Prav, — je kratko rekel Grigorij. — Hvala za gostoljubnost, za zavetje. Hvala za vse. Sam vidim, da sem ti v nadlego, ali kam naj se denem? Vsa pota so mi zaprta.
—	Kamor veš.
—	Dobro. Precej pojdem. Hvala ti, Artamon Vasiljevič, za vse.
—	Ni vredno, ne zahvaljuj se!
—	Ne bom ti pozabil dobrote. Morebiti ti bom" kdaj tudi jaz lahko s čim postregel.
Zmedeni gospodar je potrep-Ijal Grigorija po rami.
—	Kaj bi govorila o tem! Za-stran mene bi lahko še dva meseca ostal, a ženska ne pusti in ropota vsak dan, preklemana! Jaz sem kozak in ti si kozak, Grigorij Pantelevič; midva sva oba zoper sovjetsko oblast, zato ti bom pomogel: pojdi zdaj v vas Jagodo, tam živi moj svat, on te bo sprejel. Reci mu v mojem imenu: Artamon ti veli, da ga sprejmi kakor rodnega brata, ga hrani in skrivaj, da si opomore. Bova že potlej poračunala z njim, Sarno da ti precej odideš od mene. Ne morem te več imeti, ženska že tako pritiska, pa tudi bojim se, da bi sovjet ne zavohal . . . Prebil si se, Grigorij Pantelevič, dosti je. Tudi meni je lastna glava draga...
Pozno ponoči je Grigorij odšel iz vasi in, še preden je mogel priti do vetrenjače, stoječe na hribu, so ga že trije jezdeci, ki so kakor iz tal zrasli, ustavili.
—	Stoj, pasji sin! Kdo si?
Grigoriju je vztrepetalo srce.
Molče se je ustavil. Bežati je bilo nespametno. Ob poti ne jarka ne grmiča; prazna, gola stepa. Niti dveh korakov bi ne mogel napraviti.
—	Komunist? Pojdi nazaj, hudič prekleti! Alo, urno!
Philco Radio in Record Player
z KABINETOM SE PRODA PO ZMERNI CENI.
SKORO NOV.
Pokličite po 4.30 uri popoldne
UT 1-2338
Trgovsko poslopje naprodaj
Na Waterloo Rd. Poleg trgovskih prostorov je tudi stanoVanje za dve družini: 2 forneza na plin, kombi-nacijska okna in druge udobnosti. Ob poslopju, meječ na E. 161 St.
je
zidano poslopje 28x39,
pripravno za popravljalnico avtomobilov ali drugo obrt. Vse v najboljšem stanju. Vprašajte na 16021 Waterloo Rd. - KE 7192*
ZIDANA HIŠA NAPRODAJ
7 velikih sob, 3 spalnice, "tile" kopalnica, zaprt porč in 2 druga porča; avtomatična -jgorkota na plin in vročo vodo;/ velika zgotovljena rekreacijska soba. Lota 46x220 čevljev, 19 sadnih dreves in zidana garaža za 2 avta.
17815 BRAZIL ROAD ena cesta pred Neff Rd.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185 ST., KE 8187	Jerry Petkovšek. lastmk
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BIG BOUQUET
FLOWER and GIFT SHOPPE
480 E. 200 ST., vogal Pasnow Ave.	IV 1544
Kadar želite naročiti cvetlice., v šopkih, loncih ali "corsages," obiščite našo cvetličarno.
Imamo tudi nešteto krasnih predmetov, primerni!: za darila.
ZA TOČNA BOŽIČNA DARILA
svojcem v domovini, je sedaj priličen čas.
POŠILJAMO denarna naročila po znižanih cenah, preko svobodnega ozemlja Trsta in vse pošiljatve so jamčene.
PRODAJAMO prekomorske karte za tja in nazaj.
SPREJEMAMO ZAVOJE, katere vi sami napolnite, ali pa po vašem naročiiu, vso vsebino za pakete mi nakupimo, zapo-kamo in odpošljemo na vašega naslovnika, da se vam z istim ni trebna mučiti ali skrbeti.
PREVZAMEMO naročila za STANDARD PAKETE, BELO MOKO, v vrečali po 100 funtov, kot tudi za potrebno orodje in zdravila, STREPTOMYCIN ali PENICILLIN.
IZVRŠUJEMO vse urpdne listine, katere tudi notarsko overovimo.
SODELUJEMO z novodošlimi naseljenci v vseh zadevah, ter pomagamo izpolnjevati prošnje za prvi in drugi državljanski papir.
NASELJENCI v Kanadi ali drugih državah, potom naše zanesljive tvrdke, lahko pošljejo denarna naročila v domovino, ako se osebno ali pa pismenim potom zglasijo na haš urad za nadaljna pojasnila.
STEVE F. PIRNAT
6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio — HE 3500
Drugi je pritisnil s konjem proti Grigoriju in velel:
—	Roke kvišku! Roke iz žepov! Vzemi jih ven, če ne, te pobijem!
Grigorij je, molče potegnil roke iz žepov plašča in se še ni povsem določno zavedal, kaj se je zgodilo z njim in kdo so ljudje, ki so ga ustavili, zato je vprašal:
—	Kam naj grem?
—	V vas. Obrni se nazaj.
Do vasi ga je spremljeval en
sam jezdec, druga dva sta se pri pašniku odločila in zavila proti veliki cesti. Grigorij je šel molče. Ko je prišel na pot, je spo-časnil korak in vprašal:
—	Poslušaj, stric, kdo pa ste?
—	Pojdi, pojdi! Ne gobezdaj! Roke skleni zadaj, slišiš?! .
Grigorij je molče ubogal. Čez nekaj časa je vnovič vprašal:
—	Ne, pa vendar, kdo ste?
—	Pravoslavni.
—	Tudi jaz nisem starove-rec.
—	Nu, vesel bodi!
—Kam me pa ženeš?
HIŠA NAPRODAJ
5 sob; semi-bungalow. 3 sobe spodaj, 2 spalnici in kopalnica zgoraj. "Tile" pod v kopalnici; nova streha, 2 garaži. Se lahko takoj vselite. Odprta na ogled v nedeljo od 1. do 5. ure. Nahaja se na
19707 KILDEER AVE.
F o R N E z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Bremenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
—	K poveljniku. Pojdi, zgaga, če ne, te bom . . .
Spremljevalec se je rahlo dotaknil Grigorija z ostrino sablje. Ostro nabrušena, hladna, jeklena konica: je zbodla Grigorija v goli vrat, ravno med ovratnikom plašča in kučmo, in v njem je kakor iskra za trenutek zagorelo občutje strahu, pomešano z nemočno jezo. Dvignil je ovratnik, se na pol obrnil, pogledal po sprevodniku in rekel skoz zobe:
—	Ne nori, slišiš! Če ne, glej, da ti ne bom iztrgal tistele igračke . . .
—	Pojdi, golazen, ne govori! Ti bom že dal! Roke nazaj!
Grigorij je napravil kaka dva koraka molče, potem pa rekel:
—	Saj bom molčal, ne zmerjaj. Misliš, govnač usrani . . .
—	Ne glej nazaj!
—	Saj ne gledam.
—	Molči, hodi hitreje!
—	Kaj naj diroma tečem? — je pobaral Grigorij in si otri-
Hiša se odda v najem
Mirni družini se odda stanovanje s 7 sobami s pohištvom na 1090 E. 222 St. Za podrobnosti pokličite
IV 7266 ali pa IV 4384
KILDEER AVE.
blizu E. 185 St.
Naprodaj je zidan bungalow; družabna soba, obednica, kuhinja, spalnica spodaj; 2 veliki spalnici in kopalnica zgoraj. Zaprt porč spredaj in zadaj. 2 zidani garaži, ce-mentiran dovoz. Zelo snažno znotraj in zunaj. Se proda po zmerni ceni. Za nadaljne podatke pokličite
J. K N I F I C
820 E. 185 St.
IV 7540
KE 0288
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POŠTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
SAMO ŠE PAR DNI ČASA, DA KUPITE OPREMO ZA VAŠO KUHINJO PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH, KATERE NUDIMO. POSLUŽITE SE TE PRILIKE IN PRIHRANITE DENAR Z MODERNIZIRANJEM VAŠE KUHINJE

less TNAfif yott*o pav
A /iefftt&£RArORf
Plus inttaliolion
The price is down, down, down!
See us for your dream kitchen. Start enjoying the work-saving wonders of a genuine, white-enameled steel "Youngstown Kitchen. You'll bend less, stoop less —you'll fairly fly through the dishes. How these nationally advertised beauties iBork for you!
Call today. A latchen-pjan-lung expert will come to your borne ftt your convenience and plan your new kitclien in miniature. No cost or obhgation.
ocroeBK^speaAL
Youngstown Kitchenaider Cabinet Sink, 64" model—twin, fluted drain-boards, cutlery drawer, two roomy shelves, one-piece, acid-resisting porcelain-enamel top with impressed soap dish,' swinging mixing-faucet, crumb-cup strainer, 4" back-splasher, re-cossed toe and knee space.
Flanked by Youngstown Ktchen base cabinets and wall cabinets exactly as shown.
fhii tDonderftd price it jor October only.
Choose the right Kitchenaider for home^ needs and purse
n laxory modeli—II wonderful, lew prices You can't beof this quality—no malitt how much you payl
BY MULLINS
BRODNICK BROS.
APPLIANCES & FURNITURE STORE
16013-15 WATERLOO RD.	IV 6072
Odprto V ponedeljek, četrtek in soboto zvečer od 9. zj. do 9. zv.
V torek in petek qd 9. zj, do 6, zv.
Zaprto celi dan ob sredah
njal s trepalnic lepeče snežinke.
Spremljevalec je molče pognal konja. Konjske prvi, vlažne od pota in nočne mokrote, so zadele Grigorija v hrbet, ob njegovih nogah je konjsko kopito čmokaje mečkalo južni sneg.
—	Počasneje! je zaklical Grigorij in se z roko poprijel za konjsko grivo.
Spremnik je dvignil sabljo v višino glave in potihoma rekel:
—	Pojdi, pasji sin, in ne če-Ijustaj, če ne, te ne bom prignal do kraja. Kaj pripravno roko imam za to. Tiho in niti besedice več!
Prav do vasi sta molčala. Pri zadnji domačiji je' konjenik pri-držal konja in rekel;
— Pojdi skozi tole leso.
Grigorij je stopil skozi na stežaj odprto verejo. Globoko na dvorišču je bilo videti veliko s pločevino krito hišo. Pod napušeem klonice so prhali in glasno zobali konji. Pred vrati je stalo kakih šest oboroženih moških. Spremljevalec je vtaknil sabljo v nožnico, razjahal in rekel:
^ Pojdi noter, po stopnicah naravnost, prva vrata na levo. Pojdi, ne oziraj se, kolikokrat ti bom še rekel, v usta bi te, v priželjc, v vranico!
Grigorij se je zložno vzpcnJ po stopničkah pred vrati. Moš'"' ki je stal pri ograji, v bud]®" novki in dolgem konjeniška® plašču je vprašal:
—	Ste ga ujeli, ali kaj?
—	Ujeli, — je po sili ril Grigoriju znani, hripavi njegovega spremljevalca. —' vetrenjači smo ga prijeli.
—	Ali je sekretar celice kdo?
—	Hudič si ga vedi. Gotov" kaka mrcina, kdo pa je, ^ precej zvedeli.
(Dalje prihodnjlO
Naročajte, širite in "Enakopravnost!"

NAZNANILO!
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da bomo imeli
FORMALNO OTVORITEV
naše gostilne PODBOY TIP TOP INN
12200 Woodland Av©. (pet blokov od Shaker Square) DANES—JUTRI IN V SOBOTO (20.. 21. 22. OKT.)
Servirali bomo okusne pečene kokoši in druge dobrote ter pivo, vino in žganje. Igral bo Gil Dobia s Solovax in njegovim orkestrom.
Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni na poset.
CE 9462	MR. IN MRS. MICHAEL PODBOY IN SINOVI
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY GO'S BASEMENT
Privlačni stili za jesen in
zimo!
•	Sive
•	Temno rdeče
•	Zelene
Spanish
• Črne
• Taupe	• ^
Cloum
9 Teal
Gyp.ty Girl
Leopard
Puate



Zip podložene in Casual suknje
•	Rayon Gabardines
•	Vse-volneni Tweeds
•	Vse-volneni Coverts
Te raznovrstne zip-podložene in casual suknje so pravilne za vsak slučaj . . . zip-podložene suknje imajo toplo volneno podlogo . . . vse so podložene z lepim rayon blagom. Izberite si iz treh različnih vrst blaga v merah 10 do 18.
Basement oddelek z ženskimi suknjami
Otroški privlačni "All-Star
Halloween kostumi
Majhne mere (4-6 let)
Srednje (8-10 let)
Velike (12-14 let)
za dečke
in deklice
9I'
Dečki si lahko izberejo izmed piratnih,
klovnih kostumov. Za deklice so kostumi ciga"^', . kO*

klovnih kostumov. Za deklice so kostumi ske, holandske deklice ali kitajski kostumi. g... deklice bodo vesele vzorcev živali kot;
mačke, sive misške, opice ali leoparda. So	^
da lepo pristojajo. Kostumi živali imajo obraze in glavo. Kostumi za dečke in deklic®
maske za kritje pol očes.
Postna in telefonska naročila sprejeta • * Pokličite CHerry 3000 (Prosimo, označite drugo izbere) ^^B^ement oddelel^ raznoterosti^^^^^^^
/