«. IMM.
V Liobliail, v pttsk. 28. februarja 1913.
XLVI. Isto.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: ' relo leto, •»••«•  K 24/— pol leti •••••••   » 12*—
letrt leta ..♦«,.. . frca mesec   • •••••  . 2*—
v upravništvu prejeman: celo leto . K 22"—
i leta .«•••••   . 11'—
e trt leta *....... 5*50
na mesec   •••«••   » 1*90
Dopisi naj se frankirajc. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: EnaOm »lica it 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Isnajm vsak den sveder isvsentil nedelje In praznike.
Inserati veijajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari.
■ ■ ■ Posamezna številka velfa 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Naroona tiskarna" telefon it. 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto ......K 25 -
pol leta .«•••••   , 13"—
četrt leta....... 6*50
na mesec   .••«..   • 2-30
celo leto ... .  • K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova nlica it 5, telefon it 85«
Volilni shod i Tržiču.
V sredo je narodno-napredna stranka javno stopila na volilno bojišče za deželnozborske volitve v mestni skupini Kamnik-Radovljica-Tržič. Nemila smrt je prerano pretrgala življenja nit dosedanjemu poslancu te mestne skupine dr. Jankotu Vilfanu. Dasi so splošne deželno-zborske volitve vže* prihodnje leto in dasi smo v Ljubljani morali čakati več kakor pol leta na popolnitev izpraznjenih mandatov, se je sedaj vladi silno mudilo. To dejstvo in pa prečudm rešitev naših reklamacij daje mnogo misliti. Narodno-napred-
^tranka se je skrbno pripravila na te volitve. Nismo sicer v javnosti razgrinjali svojih kart, kakor bi to nekateri radi imeli, vzlic temu naj bodo dotičniki prepričani, da se je Morilo vse, kar zahteva vestna priprava na volilno borbo.
V Tržiču se je v sredo zvečer vršil javen shod narodno-napredne stranke. Shod je bil prav dobro obi-skan in kar je glavno, bili so zboro-valci sami možje volilci. Udeležili so se ga tudi Nemci, klerikalci in socijalni demokrati. Predsedoval je shodu g. Rihard Mally, zapisnikar jc bi! g. D e u.
Po pozdravu in potem ko predstavi odposlanca izvrševalnega odbora drž. posl. dr. Vladimirja Ravni h a r j a , da g. predsednik besedo g. kandidatu. Burno pozdravljen nagovori g. kandidat c. kr. notar
Matija Marinček
/brane volilce tako-le:
Volilci! Odkar sem politično shodil, korakam vedno in neprenehoma   v   vrstah narodno-napredne
stranke.
To svojo   politično   vero sem
spoznaval povsod očitno pred ljudmi ni v dejanju.
Kako se bi tudi ne bil pridružil narodno-napredni stranki in se je ne okleni!. Saj je njeno glavno načelo: vse za slovenski narod in njegov napredek.
Po tem geslu se je narodno-na-predna stranka nepretrgoma ravna-. Tako bo tudi — sem trdno prepričan — za naprej.
Kakor trd, neizprosen, mož se je narodno - naoredna stranka vojskovala za politične pravice slovenskega naroda, kakor Napoleon Iliriji je klicala: Slovenija vstan, kakor pesnik Gregorčič je govorila: vstani narod moj, do sedaj v prah teptan!
Narodno - napredna stranka je pa tudi pozivala slovenski narod k napredku rekoč: dalje, le dalje, nazaj ne korak!
Nikdar se ni pulila za svojo čast in mast, blagor slovenske'ga naroda ji je bil najvišji zakon.
Marsikaj je nažela narodno - napredna stranka za svoj narod.
Ako ni dosegla vsega, kar je hotela, ni ona kriva, ampak so krive razmere, v katerih živi slovenski narod.
Prehitro so se stekle ure našemu bivšemu   poslancu dr. Jankotu
Vilfanu.
Taki ljudje, kakor je bil rajnki dr. Vilfan bi morali dolgo živeti, da bi bili kakor večna maša, od katere nima dobička samo en rod, ampak rod za rodom. Dr. Vilfan je živel častno, radi tega kratko. Bil je zvest in pokoren sin slovenske domovine.
Njegov spomin bomo najlepše počastili, ako spomenik postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu enak.
Njegovo teio je omahnilo v zemljo, njegove lepe lastnosti pa pode-dujmo ini.
Za naslednika pokojnemu dr. Vilfanu je določila narodno - napred-
na stranka mene. Kakor prostak sem služil dosedaj narodno - napredni stranki, ki me hoče sedaj za poveljnika večjemu oddelku svojih pristašev.
Dolgo, dolgo sem omahoval, ali naj sprejmen njeno ponudbo ali ne. z-e sem bil sklenil, da ostanem tudi za naprej navaden delavec v njenem vinogradu.
Pri tem se nisem bal dela, katero me je čakalo na novem mestu, obotavljal sem se le, ker nisem bil gotov, da bom kos svoji nalogi in da bom opravičil nade, katere stavi narodno - napredna stranka v me.
Naposled sem se le odločil, da stopim na mesto, na katero me kliče narodno - napredna stranka.
K temu koraku me je nagnila samo zvestoba do narodno - napredne stranke in ljubezen do slovenskega naroda, kateremu bom mogel morda na svojem mestu, če ga dosežem, še več koristiti.
Rubikon je prekoračen. Ne bojim se nasprotnikov, ki me bodo ostro sodili in bržkone obsodili, ne plašim se njihovih očitanj, da sem tak in tak; tudi se ne brigam za to, da velja pri nas bolj kakor kje drugje in kdaj drugič: ein politiseh Lied, pfui, ein parstig Lied, ein leidig Lied — rej, grd napev je poiitičen napev.
Edina moja želja je, da bi bil v prid narodno - napredni stranki in slovenskemu narodu.
Že nekaj let gospodari, kakor veste, na Kranjskem Slovenska ljudska stranka.
V krstu pri Savici pravi Prešeren: Le tujcu sreče svit se v Kranji žari, ošabno nosijo ti po koncu glave.
Le pristašem slovenske Ijudskt stranke se dobro godi, ti se oblačijo, kakor evangeljski bogatin v tančice in škrlat in se bogato in sijajna goste.
Privrženci narodno - napredne stranke pa pobirajo, kakor Lazar drobtinice, ki padajo z njih miz. In še drobtine jim odgodrnjajo.
Kdor hoče sesti k bogato obloženi mizi slovenske ljudske stranke, mora imeti njeno svatovsko oblačilo.
Da je tako gospodarstvo z deželnim imetjem, do katerega imajo pravico vsi deželani, naj bodo pripadniki te ali one stranke, krivično, ve vsakdo.
Ali odločujoči pristaši slovenske ljudske stranke ne gospodarijo samo krivično, ampak tudi siabo.
Redni deželni dohodki bodo kmalu obstajali samo iz dolgov, v katere leze dežela bolj in bolj.
V dokaz svojih trditev se sklicujem na bivšega deželnega glavarja pl. Šukljeta in grofa Barbota.
Pl. Šuklje, dasi precej ohlapne vesti, je rajše pustil visoko dostojanstvo, deželnega glavarja, kakor bi bil Še dalje gledal, kako se razsiplje deželno imetje in kako ga mogotci slovenske ljudske stranKe odtezajo njegovemu pravemu namenu in ga porabljajo za potrebe svoje lastne stranke.
Svoje dni so imeli cesarji in kralji dežele in narode za svoje premoženje, s katerim so delali kakor se jim je zdelo in kakor jim je kazalo.
Tega mnenja so tudi veljaki slovenske ljudske stranke. Po njihovem gredo podpore iz deželnega imetja samo njihovim pristašem. Kdor hoče biti deležen deželnih zakladov, mora prej postati pristaš S. L. S. To je conditio, sine qua non. Nikjer in nikoli ni veljalo napačno načelo, da je moč pravica, bolj, kakor na Kranjskem. V deželnem dvorcu se opirajo samo na to, da ima S. L. S. v kranjski deželi večino. Kaj je pravično, za to se brigajo manj, kakor za lanski sneg, Učiteljstvo ima v narodu jako imenitno nalogo. Po nalogi, katero ima ta ali oni stan, bi
moral biti tudi plačan. Plače učite- \ ljev pa so popolnoma nezadostne in krive mnogo gorja, mnogo nesreč in mnogo sramote v učiteljskem stanu.
Učiteljstvo se poteza že leta in leta za povišanje plač. Zastonj. To radi tega, ker večina učiteljev ne trobi v rog S. L. S. Bodite naši, ali pa stradajte, to je učiteijstvu na izbiro. Ker je pa nekaj učiteljev, ki so zapustili vrste naprednega učiteljeva in šli tja, kjer je bolje, to je na stran S. L. S., deli S. L. S. draginjske doklade. Kdo naj dobi draginjsko podporo, ne odloči to, da je dotičnik potreben in dober učitelj, ampak edino to, če je dotičnik pristaš S. L. S. To je edino priporočilo. Na tisoče in tisoče kron je razdelil deželni odbor privržencem S. L. S., učitelji, ki se priznavajo k narodno - napredni stranki, niso dobili počenega groša. Ali je to pravica? Ne, ta je drugačna.
Na tržiški šoli je dobil 25% do-klado učitelj, ki je komaj pogledal vanjo, ker uči šele nekaj mesecev. Učitelj, ki uči že 14 let in ki tudi ne živi v okolici, je odšel Draznih rok. Takih primerov je sto in sto.
Učitelji, ki so privrženci S. L. S. dobe od deželnega odbora plačanega namestnika, ako gredo radi večje izobrazbe v ta ali oni tečaj. Učitelji, katerih prepričanje ni prikrojeno po nazorih S. L. S. pa morajo namestnika plačati sami. Kdo ne vidi tukaj dvojne mere, ki pa bi morala biti enaka.
Volilci! Gotovo ne bo težko uganiti, kdo dobi boljša učiteljska mesta, ali tisti, ki se je dal obrezati, kakor hočejo načela edino zveličavne S. L. S. ali oni, kateri ne more in neče menjati svojega prepričanja, kakor lisica svoje dlake. Da, da, dežela kranjska je velika dolina šent-florijanska. \
Kakor učiteijstvu, se meri tudi zadružništvu. Tudi to je, kakor učiteljstvo, razdeljeno v dva tabora. V en tabor pošlje S. L. S. vsega polno, v drugi tabor ničesar. Zadružništvo, ako je trdno in dobro, je podobno krepkemu mišičevju, katero ohranja telo zdravo in ga varuje bolezni. Po mnenju S. L. S. pa je samo zadružništvo, kateremu kumujejo pristaši S. L. S. v prid narodnemu gospodarstvu, drugo zadružništvo pa je nepotrebno in radi tega nevredno podpore.
Kakor veste, je veliko pomanjkanje denarja. Za to ve tudi deželni odbor, ali le kar se tiče zadružne zveze in njenih članic. Zadružni zvezi je posodil vseučiiiščni zaklad, znašajoč 750.000 K, pri tem zavodu, pri ljudski posojilnici in vzajemnem podpornem društvu ima naloženega deželni odbor na stotisoče denarja, dasi ti zavodi niso pupilarno varni, ampak celo jako riskantni. Razun tega je deželni odbor kranjski sklenil, da dežela priskoči imenovanim zavodom na pomoč z jamstvom za milijone. Prav bi bilo, ako bi deželni odbor podpiral in pospeševal zadružništvo ne glede na to, ali je v rokah te ali one stranke. Grdo in krivično pa je, da se je deželni odbor zaljubil samo v zavode S. L. S. Res je, da dobe tudi druge zadruge deželno jamstvo, toda prej morajo postati članice zadružne zveze.
Deželni odbor razkopava deželno imetje, kakor to zahtevajo koristi S. L. S. ali bog ne daj, da bi dala ta ali ona občina kaj za namene, ki količkaj d;še po naprednosti. O tem bi vedela Ljubljana marsikaj povedati. Njen sklep, da se ciajo od vseučiliškega zaklada obresti dr. Nachtigalu in dr. Rostoharju, da se pripravljata za docenta na bodočem slovenskem vseučilišču, je deželni odbor razveljavil, ravno tako tudi sklep, da se nakloni podpora »Mla-
diki«, kjer se vzgajajo slovenske deklice v dobre slovenske gospodinje in matere.
Deželni odbor je takorekoč ves vseučiliški sklad zapravil, mesto Ljubljana pa niti obresti svojega sklada ni moglo obrniti, kakor je hotelo. Mesto Ljubljana je hotelo dati draginjsko podporo ljubljanskim učiteljem. Razdeliti jo je hotelo med tiste učitelje, ki niso dobili podpore od deželnega odbora. Deželni odbor je ta sklep razveljavil, češ, vsi ljubljanski učitelji morajo dobiti podporo aH pa nihče, sam pa je delil draginjsko | doklado, komur je hotel. To je pra- j vičnest, kaj ne?
Pesnik Gregorčič je pel slavo kmetske hiše, iz katere so prišli skoro vsi veliki možje, ki smo jih imeli Slovenci in ki so nam pomagali na noge. Dobro, da slovenski narod nima več samo kmetske hiše, ampak tudi meščansko, trško, trgovsko, obrtniško in uradniško hišo. Sedaj ne prihajajo vneti in zavedni, učeni m razboriti možje samo iz kmetske hiše, ampak tudi iz drugih hiš. S. L. \ S. pa podpira še v enomer samo kmets. hišo, ker ima v njej odločilno besedo, platno in škarje. Za S. L. S. eksistira samo kmetski stan. Za ta stan trosi vse, kar dobi od drugih stanov. Vse za kmeta, to je geslo S. L. S. za meščana, za tržana, za uradnike, obrtnike in trgovce naj bodo ti še tako potrebni, ima S. L. S. gluha ušesa in prazne žepe.
Mesta in trgi sami glejte, kako boste živeli, ca vas deželno gospodarstvo nima beliča. Mesta in trgi gladujejo in stradajo in obetajo se jim še hujši časi. Domislimo se samo nn cestni zakon, ki bo pritisnil Ljubljano tako, da bo komaj dihala, samo, da bodo kmetje razbremenjeni. Seveda kmetje so krepki stebri S. L. S., meščani, tržani pa ne marajo iti v lepo, v katero jih vabi zapeljiva S. 1S. Radi tega jeza.
Gasilna društva so potrebna, da bolj ne morejo biti. Kadar je sila, se ne vpraša, pri kom gori, samo klic na pomoč se razlega. Radi tega so vsa gasilna društva vredna podpore. Ah slavni deželni odbor je drugačnega mnenja. Podporo dobivajo samo tista društva, katerih odborniki so pristaši S. L. S. in katera se udeležujejo cerkvenih svečanosti. Vsa druga društva so zapravila pravico na vsako podporo. Denar, ki je določen za podporo gasilnim društvom, ni deželni denar, ampak samo deželnemu odboru zaupan, vsaj ta denar naj bi deželni odbor pravično delil. Ne, tudi ta denar mora tisto pot, kakor vsi drugi deželni dohodki. Zveza kranjskih gasilnih društev je skoraj vsa gasilna društva ustanovila in jih spravila pokoncu. Sedaj pa jo je deželni odbor kar na kratko odrinil, češ, roko proč, za gasilna društva imamo sedaj deželni gasilski svet. Pri tem svetu, ki so v njem samo pristaši S. L. S., mora biti odslej sleharno gasilno društvo, če hoče imeti podporo iz deželnega gasilnega zaklada. Tudi gasilno društvo v Tržiču je Čakalo dolgo zastonj podpore in je že mislilo, da se je zamerilo deželnemu odboru. Ali glejte — pred kratkem je dobilo podporo. Vsi se čudijo, kako je to mogoče, ker ni v rokah pristašev S. L. S. Da je dobilo vkljub temu podporo, je krivo edino to, da so pred pragom volitve. Ta podpora naj pridobi za kandidata S. L. S. vsaj tega ali onega, če ne vseh gasilcev.
Da, deželni odbor deli jako rad podpore tik pred volitvami. Saj je bilo tudi v Beli krajini premovanje živine pred volitvami. Vse, kar da deželni odbor, mora nositi oderuške obresti za S. L. S.
Volilci! To je bilo samo nekaj vzgledov,  kako   crosoodari deželni
odbor. Prepričali ste se lahko iz njih, da je deželnega odbora gospodarstvo slabo in krivično, kar sem trdil že v začetku. V pravljici skriva hudobna mačeha svojo lepo pastorko in kaže kraljeviču, ki jo pride snubit, svojo grdo hčerko hoteč, jo oddati kraljeviču. Tako ravna S. L. S. s pristaši narodno - napredne stranke. Kako jezo ima S. L. S. na trge in mesta, ki so še kolikor toliko napredna, se vidi iz tega, da jih hoče podreti in spraviti pod svojo oblast s pomočjo kmetov. Kakor veste, volijo kmetje svoje posebne poslance, mesta in trgi pa svoje. Od zdaj bo drugače. Poslance za trge in mesta bodo pomagali voliti odslej tudi kmetje. Tako se morda vendar primeri, da padejo sedaj še napredna mesta in trgi v naročje S. L. S. V ta namen so dali zapisati v Radovljici in Kamniku, kakor tudi pri nas v volilne imenike vse polno kmetov in to vkljub temu, da je državno sodišče že razsodilo, da kmetje v mestih in trgih nimajo volilne pravice. Upajoč na pomoč zavezniške deželne vlade za Kranjsko je S. L. S. porinila na stran to razsodbo. Tako bedo kmetje, ki plačajo najmanj davka, volili svoje poslance in poslance za trge in mesta. Vse nič ne velja, ne razsodba, pa tudi ne beseda, ki so jo dali pristaši S. L. S. pristašem narodno-napredne stranke takrat, ko so se pogajali radi reforme sedaj veljavnega deželnega volilnega reda, da bodo namreč posamezne volilne skupine natančno ločene in da volilci ene skupine volilcev druge ne bodo mogli majorizirati. Ali kaj, S. L. S. mora naprej, pa naj vse pogine, kar jo morda pri tem ovira. Kaj zakon, kaj mož beseda?
Volilci! Morda sem vas prepričal, da vam S. L. S. ni naklonjena. Ako pa je tako, gotovo ne boste volili njenega kandidata. Kakor Črtomir svoje junake, vas kličem tudi jaz, da greste vsi z menoj za narodno-rapredno stranko, ki je bila in bo vedno pravična in poštena, katera se pri podporah iz deželnega imetja ni nikdar ozirala na to, ali je prosilec takega ali drugega mišljenja, ki so ji enako ljubi in dragi vsi stanovi slovenskega naroda, kmetski, meščanski, uradniški, trgovski in obrtniški.
Ako mi poverite svoje zaupanje in bom izvoljen za poslanca, vas zagotovim, da se bom potezal kolikor bo mogoče v zvezi z drugimi naprednimi poslanci in ako se mi bo zdelo potrebno, tudi s poslanci S. L. S., da dosežem kolikor mogoče dosti koristnega za vas, za Radovljičane in Kamničane. V Tržiču bi bilo razun drugega posebno treba poleg 8raz-redne ljudske šole, za katero so priprave že v teku, za kar pa bo treba izposlovati še podporo različnih čini-teljev, zlasti okrajnega šolskega sveta, deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, kake obrtne ali vsaj strokovne šole, morda za čevljarstvo. Predpogoji za tak zavod so že tu, namreč obrtna nadaljevalna šola, katera bo potem lahko odpadla. Naše delavstvo stanuje večinoma v jako slabih stanovanjih, kjer ne najde potrebnega odpočitka in kjer so doma različne bolezni, katere mu onemogočajo, da svojega dela ne more tako lahko in tako dolgo opravljati, kakor bi bilo treba. Te bolezni mu prizadenejo mnogo stroškov in mnogo skrbi, in se dostikrat vcepijo njegovim otrokom že v zgodnji mladosti tako, da ostanejo ali popolni pohabljenci ali vsaj slabiči, radi česar si sploh ne morejo ali jako težko služijo svoj kruh. S podporami od dežele in države bi se dala zidati cenena stanovanja. Pred vsem pa bi bilo podpirati že obstoječe zavode, ki imajo namen delavcem preskrbeti dobra  stanovanja,    zlasti »Lastni
Stran 2.
SLOVENSKI NAROD
49 štev.
dom«. V Tržiču, kjer je tako veliko delavskega prebivalstva in kjer so nesreče r^di dela po tovarnah pogostejše kakor drugje, bi bilo treba tudi vsaj bolnice za silo, da bi ne bilo treba bolnikov in takih, kateri doma nimajo nikake postrežbe, prevažati celo v Ljubljano, kar prizadene mnogo stroškov, bolniku pa bolečin. Dalje bi bilo treba skrbeti za cesto iz Kovorja in Bistrice na tržiški kolodvor, oziroma za preložitev ceste čez Konternico. Bodoči deželni poslanec se bo moral brigati tudi za to, da dobi Tržič kakor industrijski kraj še pogostejšo železniško zvezo s Kranjem in drugimi kraji, zlasti v po-nočnem času, v začetku morda vsaj za nedelje in praznike. Slednjič bi bilo še potrebno izposlovati deželno in državno podporo za asanacijo, oziroma za nadaljevanje začete kanalizacije. Glavna skrb bodočega poslanca bi pa bila, da dela z drugimi deželnimi in državnimi poslanci in drugimi činitelji za znižanje cen mesa in sploh za zmanjšanje neznosne draginje. Seveda se vse te zadeve ne bi dale rešiti v enoletni dobi, za katero je voliti poslanca, ali načelo bi se lahko v tem času marsikaj.«
Dolgotrajno ploskanje je pričalo, kako priljubljen in vsespoštovan je g. kandidat, pa tudi, da je s svojim lepim govorom udaril ob prave strune. Ne enega ni bilo na shodu, ki bi po tem govoru za trdno ne sklenil, voliti dne 4. sušca samo kandidata narodno-napredne stranke in nikogar drugega.
Ker se na vprašanje g, predsednika nihče ne oglasi, podeli g. predsednik besedo podpredsedniku narodno-napredne stranke.
Drž. poslanec dr. Ravnihar
prinašajoč somišljenikom narodno-napredne stranke v Tržiču pozdrave izvrševalnega odbora, se pričet-kom svojega govora s toplimi besedami spominja blagega dr, Jankota Vilfana in njegovega delovanja. Potem nadaljuje:
»Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je le ostal zvest demokratičnim načelom, ako vam je postavil kot kandidata za deželno-zborski mandat moža, ki so si ga izbrali vaši zaupniki iz lastne srede. Je to vaš kandidat, ne diktiramo vam ga, sami ste se izrekli zanj, in že to nam je zadostno jamstvo, da greste na dan volitve zanj v boj kakor en mož. V tem pogledu bi bila spričo inteligence in discipliniranosti naših pristašev pač vsaka beseda odveč. Toda ni to kaka neodvratna sila. ki bi vas kakor pastirska palica ovce gonila na volišče. Velika čednost je, ki vas odlikuje od velike večine pristašev nasprotne stranke: prosta volj? vas veže na stranko, ki je nositeljica narodne in napredne ideje. Nikogar izmed vas ni, ki bi ga kupili za stranko, nikogar ni. ki bi ga strah pred izgubo kakega gmotnega dobička držal na stranko. Pripadnost vaša stranki je zavisna zgolj od utrjene zavesti, da najdete tu pristašev vam enakih v čisti in nesebični ljubezni za narod svoj, vam sorodnih duš v gojitvi napredne misli. Pri nas politično prepričanje ni na prodaj za skledo leče! Pa če pravim, da ne kupujemo duš za svojo stranko, da ne strahujemo ljudi, da bi bili naši pripadniki, da niti nočemo ljudi, ki imajo ncznačajnost v srcu in hinavščino na jeziku in ki niso s polnim prepričanjem naši — tedaj pa mi prav vi lahko potrdite, da se vam ravno od nasprotne strani večkrat približuje izkušnjavec z mošnjičkom v roki in da se je vže temu in onemu zagrozilo z gospodarskim poginom, ako ne zapusti stranke, ki na njej visi proste volje, in se vzlic svojemu boljšemu prepričanju ne pridruži nasprotni stranki. Kaj za to, ako si v srcu naprednjak, lahko si tudi brezverec, lahko si antikrist; samo da s svojim pristopom pomnožiš moč — klerikalne stranke, pa si storil klerikalnemu bogu dopadajoče delo. Nikogar ne prašamo, če hodi k maši, nikogar ne nadziramo, če prejema sv. zakramente, samo naš mora biti, — tako javno oznanjajo politično moralo klerikalne stranke voditelji sami. Ne gre jim za verska načela, ne gre jim za neoskrunjenost katoliške vere, gre jim za politično moč, da ž njo dobe gospodarsko premoč. Katoliška vera pa jim služi za deklo priganjal-ko, verska načela so jim bič, ki ga vihte nad vsemi, ki niso še njihovi. Vera, cerkev in duhovnik — to so le polit, sredstva v dosego pravega namena te stranke. Oltar in prižnica naj obdržita verno ljudstvo v zmoti, kakor da gre v resnici boj za —• vero. Ampak, če bi vernosti in pobož-nosti velike večine klerikalcev, zlasti novejših njihovih pristašev dali na tehtnico, lahka kakor pero, bi zletela ta skledica v zrak.
Prav lahko je torej spoznati veliko razliko med našo in njihovo stranko.  Razlika je načelna, zakaj
poštenost in korupcija, značajnost in nenravnost ste kakor ogenj in voda, kakor dan in noč — nezdružljivi. Zato pravim, ako bi ne bilo danes napredne stranke, ustvariti oi jo morala našemu narodu pogubna načela klerikalne stranke. Zgolj negacija teh načel, zgolj naravna odgovornost proti takim načelom zahteva boja proti njim. boja kakor je organiziran ravno v stranki, boja, ki nima — in to nagiašam javno — prav nič skupnega z bojem proti veri ali cerkvi kot taki. Ako bi do danes ne bilo napredne stranke na Slovenskem, morala bi nastati sama po sebi po teh par letih, kar je klerikalna stranka zagospodovala v slov. deželah, kar smo imeli priliko v vsej nagoti spoznavati klerikalizem in prav od blizu stranko, ki je nositeljica klerikalizma. In če bi ta napredna stranka ne imeto nobene druge progra-matične točke, kakor boj proti korupciji in proti politični demoralizaciji slovenskega ljudstva, zadoščalo bi to za eksistenčno pravico take napredne stranke.
Zato je le naravno, ako stopamo tudi ob sedanjih volitvah na poprišče v znamenju boja. Saj je deželni zbor in še bolj deželni odbor po zaslugi njega večine postal pravi eldorado klerikalnih harlekinad in kapucinad. Tu se izvršuje vse to v praksi, kar sicer uči klerikalna morala v teoriji. Res, če bi kdo hotel trditi, da so očitanja napram politiki klerikalizma neupravičena, pa bi bilo treba samo reči: ecce in kazati na deiovanje večine dež. odbora kranjskega, in vsakdo bi moral pritrditi, da so bila dotična očitanja še prerahla.
Treba je za primer vzeti le nepopisno in kruto gonjo proti večini kranjskega učiteljstva. Premeščenja naprednega učiteljstva na najslabša mesta, discipliniranje, celo upokojitve so na dnevnem redu. Razdeljevanje draginjske doklade se le vršilo na najbolj pristranski način. In če pravijo, da so bili deležni te doklade le oni, ki so jo res zaslužili z »vestnim učiteljevanjem«, tedaj jim moramo reči, da vedoma govore neresnico. Odločevala ni niti resnična potreba dot. učitelja, niti vestno učite-ljevanje, ampak zgolj pripadnost klerikalni stranki. Prezrlo se ni samo cele vrste doklade najpotrebnejših učiteljev, za to pa ž njo obdarovalo osebe, ki v primeri s potrebo svojih tovarišev take doklade prav nič potrebne niso; prezrlo se je celo vrsto izbornih šolnikov, ki imajo za svoje vestno učiteljevanje najboljša spričevala v to kompetentnih in objektivnih činiteljev, dočim so dobile doklade učiteljske osebe, o kojih učitelje-vanju jako mila sodba ne more izreči povoljne kritike. Izgovor z »vestnim učiteljevanjem« je torej naravnost frivolen. Tu se kaže klerikalna morala v najgrši luči. Bodi klerikalec in dobiš vse, četudi si sicer v privatnem življenju talot in se tvoje versko prepričanje prične in neha s »smrdljivim farjem Privoščili bi jim teh pristašev, ako ne bi na drugi strani i tako kupovanje duš, ki se vrhu vsega j vrši na tako grd način, splošno naj- j slabše ne uplivalo na polit, moralo vsega ljudstva. Tu se ex offo in sistematično goji morala o kupljlvosti in podkupljivosti polit, prepričan; < in priznati moramo, da je ta »katoliški nauk« že vprav neverjetno razširjen v našem ljudstvu, pa bodisi v preprostih, bodisi v inteligentnih slojih. Celo akademični krogi se ga oklepajo. Saj seveda ni ravno težko kupiti siradajočega učitelja in gladnega študenta. Tem tudi ni toliko zameriti, ali ves greh pade na one, ki so uče-niki tega najnovejšega »krščanskega nauka«. Bojim se, ko bo ta morala prodrla narodu v kri in mozeg — in na to deluje klerikalna stranka s polno paro, — da bo imel drug zapelji-vec, in to so naši narodni nasprotniki, še lajšo igro. Omajani značaj je dobiti za vse — tudi za narodno re-negatstvo.
Enako kakor z učiteijstvom postopa dež. odbor z gasilstvom, s slovenskim gledališčem, z »Glasb. Matico^, z naprednimi občinami — zlasti tudi ljubljansko občino — povso-di ista morala. Bodi stvar še tako dobra, bodi v korist in v ponos slovenskemu narodu, bodi tudi le zgolj človekoljubna naprava — uničiti se jo mora, ako noče služiti — klerikalizmu.
Kakor rečeno, je to oficijalna politika večine našega dež. zbora in vže zategadelj je potrebno, da pridejo v zbornico možje, ki se bodo taki politiki postavili po robu in jo ožigosali po zaslugi. Zlasti, dokler je opozicija v manjšini, je njena dolžnost, da stigmatizira, da pribije vse grehe večine ad aeternam memoriam. Treba je to že zategadelj, ker bo čisto gotovo prišel čas, ko se bo ljudstvo z grozo vpraševalo, kdo pa je zakrivil tako razorane, tako zastrupljene razmere v slov. ljudstvu. In takrat bomo lahko dokumentarično
dokazali vse grehote sedanje klerikalne veČine, dokazali pa tudi, da so naprednjaki pravočasno, pa zaman svarili in protestirali. In takrat naj ljudstvo vstane in izreče svojo — sodbo.
Pritrditi ie, da ima v današnjih razmerah manjšina v kranjskem dež. zboru napram večini težko stališče. V vsaki korporaciji, in najsi sestaja tudi iz več strank, odločuje načelo večine, majoritetnl princip. Manjšina se mora pokoravati večini. Toda to gre le do gotove meje. Dokler večina ne prestoli meja parlamentarne dostojnosti in dokler se večina zaveda, da mora do gotove meje spoštovati tudi pravice manjšine. Kakor hitro pade pri večini ta zavest, izgubi majoritetni princip svojo eksistenčno pravico. Nastopi anarhija, koje glavno orožje je obstrukcija.
Večina dež. zbora izvršrje svojo večinsko pravico z vso brezobzirnostjo, tako da se lahko reče, da o pravem parlamentarizmu v kranjskem dež. zboru več govora biti ne more. Ustavno vladanje se je umaknilo absolutizmu. Predloge napredne manjšine, in najsi so še tako dobri in koristni, ubijajo zgolj s sirovo večino. Dovoljujejo si nekaznovano raz-veljavljenja neljubih jim mandatov itd. Tu ob danih razmerah ni upati na izboljšanje, dokler ne mine njih absolutna večina. Na to nam je delati. Potem bodo vezani na glasove drugih strank in morali bodo delati kompromise. Potem stoprav je upati na pametno in trezno politiko v korist deželi Kranjski in v korist njenemu prebivalstvu brez razlike strank. Mislim tu na gospodarsko politiko, ki edina bi morala zavzeti svoj oro-stor v deželnem dvorcu. Dež. zbor ni toliko politična kakor gospodarska Korporacija. Kdor hoče iz te korporacije napraviti političen cirkus, ta greši proti interesom Kranjske in vsega njenega prebivalstva.
S. L. S. je do duše agrarna stranka. Je li kot taka zastopa ravno interese slovenskega malega kmetijstva, ali ne hodi morda slepo za puhlicami velikih ogrskih in nemških agrarnih mogotcev, o tem danes ne govorim; da pa je kot deklarirana agrarna stranka proti meščanom in meščanski! koristim, je gotovo. Tega ne vidimo samo v deželnem zboru, to dokazuje ta stranka tudi v drž. zboru, kjer njeni poslanci dosledno glasujejo proti vsem predlogam, ki zasledujejo meščanske koristi in so v trdni falangi z drugimi agrarci vedno za predloge, ki so koristim meščanstva nasprotni. V dokaz temu ne bodem navajal uradniškega vprašanja, ki se je razpravljalo v drž. zboru in ki se je ob njem S. L. S izmed vseh strank zbornice kot edina izkazala kot najneizprosnejša nasprotnica povoljni rešitvi uradniškega vprašanja. Kažem pa na davčno vprašanje. Prav sedaj se sklepajo v drž. zboru v čarovniški kuhinji finančnega ministrstva izkuhani davki in davčne predloge, ki bodo ž njimi najbolj obremenjeni meščanski sloji. In tu vidimo poslance S. L. S., ki z vidnim veseljem sodelujejo na teh predlogah in pospešujejo njih vsprejem. V dež. zboru je ravno tako. Vse deželno davčno breme teži pravzaprav na meščanstvu, saj je pl. Šuklje v svoji brošuri dokazal, da kmetovalec na deželi pravzaprav ne plačuje deželnih davščin, ker dobi v drugi obliki zopet nazaj, kar je bil dal na dokladah. Davek, ki ga plač kmetovalec je neznaten in neznatne so tudi doklade od tega davka. Davek, ki ga plača meščan, pa je ogromen bedisi na pridobnini, bodisi na osebni dohodnini, bodisi na hiŠno-najemnem davku. Saj je znano, da je n. pr. zadnje imenovani davek v Avstriji tako visok kakor nikjer drugod. Umevno je torej, da so potem tudi dež. doklade velike in da je samo meščan tisti, ki jih nosi. Ako bodo v dež. zboru povišali doklade, in povišati jih bodo morali, bo vsled tega trpel zopet meščan. Tu se torej križajo interesi meščanstva in agrar-stva. Sedanja veČina dež. zbora ne more in ne sme biti za interese meščanstva, ker bi s tem samo po sebi prikrajšala od nje razvajenega poljedelca. Zato je vedno velika hinav-ščina, kadar se oni ob volitvah hlini-jo meščanstvu. Vprašajte jih v takem slučaju vedno, kaj so še storili za meščanstvo, pa vam razen kakega mostu ali vodnjaka ne bodo mogli navesti niti ene koristne naprave, ne glede, da je vsa deželna gospodarska politika prikrojena proti koristim meščanstva. V primeri s svojo davčno silo bi smelo meščanstvo zahtevati tisoč in tisočkrat več, kakor pa sedaj dobiva od dežele. Prav zategadelj je potrebno, da imajo mestne skupine poslance iz svoje srede in sicer take ki po svoji gospodarski politiki niso agrarci, ker samo ti bodo uspešno mogli zastopati koristi meščanov.Volite pa meščana, pristaša naše klerikalne agrarne stranke,
vzlic medenim in blaženim njegovim besedam vaše mesto ne bo imelo nič drugega od njega, kakor škodo. Naj ima tudi najbolišo voljo, na njegove predloge, ki bi bili vam v korist, se ne bodo ozirali. Sedeti bo moral v klubu poslancev S. L. S., tam pa drugih kot agrarnih interesov — in pa seve svojih — ne poznajo.
(Konec prihodnjič.)
jlvstrijsko-mska pogajanja.
Dunaj, 27. februarja.
Podučeni krogi potrjujejo vest, da so avstrijsko - ruska pogajanja radi demobilizacije armad, zadela na težkočo, katero smo že včeraj označili. Rusija hoče, da opusti monarhija tudi svoje vojaške izredne odredbe na jugovzhodu; temu nasproti poudarjajo avstrijski krogi, da je to nemogoče, ker so te odredbe naravna posledica vojnega stanja, ki vlada neposredno ob naših mejah. Pripravljenost avstrijskih čet da ni direktno naperjena proti eni ali drugi sosednji državi, temveč je v bistvu le potrebna izvršitev dolžnosti se za vse ne-predvidjene eventualnosti preskrbeti z zadostnimi vojaškimi odredbami, zlasti z ozirom na dejstvo, da so komunikacijske in uoikacijske razmere na jugovzhodu težavne in pomanjkljive.
Ruska vlada tega stališča dose-daj še ni pripoznala, zatrjuje pa se, da pride v tej zadevi gotovo do kompromisa, ako se odločijo dunajski krogi, odpustiti vsaj toliko reservi-stov, da se reducira stanje v Bosm in Dalmaciji na takozvano ojačeno mirovno prezenco.
V avstrijskih političnih krogih opetovano potrjena vest o popolnem političnem sporazumu glede albanskih mej. sc je izkazala le glede Skadra za točno. Glede Djakovice in Di-bre trajajo pogajanja naprej in verjetno je, da pristane dunajski kabinet na nadaljne koncesije. Pomembno je vsekakor dejstvo, da oiicijozna poročila sicer skadrsko vprašanje vedno poudarjajo, da pa molče o Djako-vici in Dibri ter očividno ne polagajo na ti dve mesti posebne važnosti. Tudi se priznava, da so srbske izjave, da Srbija Djakovice in Dibre ne pusti iz rok, napravile precejšen vtisk, zlasti, ker je prav po nepotrebnem grozil nov avstrijsko - srbski konflikt. Nemčija nadaljuje z vso energijo svojo posredovalno akcijo in zlasti nemški diplomatični krogi so o mirni rešitvi položaja slej ko prej trdno prepričani.
Iz državnega zbora.
Mornariška naročila. — Finančni odsek. — Gosposka zbornica.
Ožji odsek, ki ga je izvolil proračunski odsek, da preišče oddajo mornariških dobav v inozemstvo, je imel včeraj sejo. Te seje so se udeležili tudi zastopniki industrije, ki so bili povabljen kot eksperti. Trgovinski minister je poročal, da ne more predložiti tozadevnih aktov. Eksperti so podali vsa potrebna pojasnila in odgovarjali na različna vprašanja. Nato je stavil posl. Gloeckel predlog, naj pododsek sklene, da ne more vzeti na znanje odgovora mornariškega poveljnika, temveč da želi, da se akti, kakor hitro mogoče predlože pododseku.
V finančnem odseku je bila včeraj precejšnja zmešnjava. Ko so ab-solvirali totalizaterski davek, je hotela večina odsekova preložiti razpravo na naslednji dan. Socijalni de-mokratje pa so predlagali, naj dr. Steinwender popoldne predloži delavnim strankam svoje ustno poročilo, da se morejo potem takoj v naslednji seji pričeti meritorična posvetovanja. Večina je ta predlog sprejela. Popoldne je imel pododsek zopet sejo. Dr. Steinvvender ni mogel takoj podati svojega referata. — Socijalno - demokratični poslanec dr. Renner je izjavil, da vendar ne gre, da bi takoj začeli razpravljati o dotacijskem zakonu. Predvsem morajo priti v razpravo predlogi posl. Pacherja, Waldnerja in Glockla o regulaciji učiteljskih plač, kar pa je v nasprotju s predlogom referenta dr. Steinwenderja, ki noče, da bi se dotacije deželam uporabile za regulac. učiteljskih plač, temveč v svrho sanacije deželnih financ. Poslanec Renner je predlagal, naj odsek takoj preide k razpravi o teh predlogih. Govornik je naglašal, da v predlogu dr. Steinwenderjevem ni prav ničesar c regulaciji učiteljskih plač, vsled česar je popolnoma negotova usoda denarja, ki se bo nakazal deželam. Zahteval je, naj se določi, da dežele nakazanega denarja ne smejo v nobeno drugo svrho uporabiti, nego za regulacijo učiteljskih plač. Ta predlog pa je propadel. Za so glasovali samo socijalni demokratje in Rusini. Nato so začeli razpravljati o dotacijskem zakomi.  Referat  je imel dr.
Steinwender. Njegovim izvajanjem se je pridružil tudi dr. Šusteršič.
Gosposka zbornica je včeraj predelala Še ostala dela, ki jih je poslanska zbornica v zadnjem času ab-solvirafa- Prišlo je do interesantnega glasovanja pri zakonu glede odprave kaznovanja prekršitve kontrakta. — Predloga je morala že v poslanski zbornici pasirati velike težkoče. Komisija gosposke zbornice pa je sklenila, da preide preko sklepa poslanske zbornice na dnevni red. Referent komisije, baron Parish, je v daljš~m govoru utemeljeval stališče komisije gosposke zbornice. Proti temu pa sta nastopila baron Schey in dvorni svetnik Phillipovich. Ta dva sta predlagala, naj se predloga zopet od-kaze komisiji. Predlog Schevev je bil s 57 proti 46 glasovom zavrnjen. — Končno je gosposka zbornica sprejela epidemijski zakon z vsemi izpre-membami, kakor jih je sklenila poganska zbornica.
Vojna na Balkanu.
Albansko vprašanje.
Iz Belgrada poročajo, da se pripravlja v albanskem vprašanju odločen preobrat na bolje. Gcvori se, da hoče Rusija opustiti svoje dosedanje stališče in se približati avstro - ogrskim zahtevam. Sicer do sedaj še ni prišlo do definitivnoga sklepa, vendar pa je upati, da se doseže v najkrajšem času sporazum med Avstro-Ogrsko in Rusijo.
Kakor poroča »Berliner Tage-blatt«, potrjujejo diplomatični krogi, da je Rusija pripravljena odnehati in dovoliti, da pripade Skader samostojni Albaniji, če dobe balkanske države Peč, Prizren, Dibro in Djakovi-co. Ta mesta si bosta potem Črna gora in Srbija sami razdelili. Isto stališče zastopata tudi Francoska in Angleška. Trozveza pa je kratkoma-lo odklonila ruski predlog, da naj se napravi med Črno goro in Albanijo unija pod črnogorskim kraljem. Rusija pa poleg tega podpira črnogorsko zahtevo, da naj pripade Skader Črni gori-, kakor hitro ga vzamejo Črnogorci.
Iz Belgrada pa poročajo še nadalje, da se bo tudi vprašanje srbsko-bolgarske meje rešilo zelo zadovoljivo za Srbijo. Srbija naj dobi pokrajine zahodno od -eke Vardar, tako da bi segalo novo srbsko ozemlje do Soluna, ki pa bi ostal grški.
Kar se tiče nakupa otoka Rodo-sa s strani Italije, zatrjujejo ruski diplomatični krogi, da bi niti Francoska, niti Angleška tega ne pripustili. To je tudi Italiji znano in zato ni pričakovati da bi prišla Italija s tako ponudbo.
Iz Belgrada prihaja iz zelo zanesljivega vira vest, da se je srbska vlada dogovorno z grško in črnogorsko vlado odločila, poslati Črnogorcem zelo veliko vojsko na pomoč pred Skader. da ga zavzame. Srbska armada, namenjena pred Skader, bo štela baje 30.000 mož in bo imela 10 težkih oblegovalnih topov, 24 navadnih topov in potrebni municijski park. To srbsko vojsko bodo prepeljali na približno 50 grških transportnih parnikih iz Soluna in izkrcali v pristaniščih Drač, Sv. Ivan Medua in Bar. Ekspedicijo bosta spremljali dve grški torpedovki. Srbska in črnogorska vlada upata, da bodo velesile, če pade Skader, mesto vendar priznale Črni gori.
V Carigradu.
Že včeraj smo poročali, da se boje v Carigradu prevrata s strani vojaške lige in da so dale oblasti zato zastražiti hišo Javer paše, bivšega poveljnike prvega armadnega zbora, kjer so se zbirali častniki, da se posvetujejo o prevratu. Vlada je izdala zato tudi zelo stroge odredbe in zlasti nov policijski red. Ta policijski red daje policijskim uradnikom pravico rabiti orožje, če je to treba za lastno obrambo ali za obrambo drugih in tudi pri zasledovanju zločincev. Če bi policija ne zadoščala za vzdržanje miru, smejo poklicati va-liji, oziroma v Carigradu notranji minister, s pismenim poveljem vojaštvo na pomoč.
Štajersko.
Iz Dola pri Hrastniku. Tukajšnje bralno društvo bo obhajalo letos svojo dvajsetletnico.
Z Zidanega mosta poročajo, da se vrše prihodnji teden za občino Loko občinske volitve, in sicer voli dne 6. marca 3. razred, dne & marca pa dopoldne 2. in popoldne 1. razred. Vsak razred voli 8 odbornikov in 4 namestnike.
Iz Celja. (Stavba nemšk višie  gimnazije.)  Kakor se
49 štev
nam poroča iz Gradca, so se vzeli dne 20. t. m. pri namestniji v pretres oferti za stavbo nemške višje gimnazije v Celju. Foslopje bode najbrže >e to leto prišlo pod streho. S tem stopa tudi v odločilen stadij vprašanje, kaj bo z ubogimi nemško - slovenskimi gimnazijskimi razredi v Celju. Potrebno bi bilo, da bi slovenski državni poslanci kar najbolj energično spomnili vlado na njeno dolžnost, da mora Istočasno postaviti tudi za slovensko gimnazijo v Celju primerno poslopje in poskrbeti, da se sedanji nemško - slovenski gimnazijski razredi spopolnijo v višjo slovensko gimnazijo.
Iz Celja. K imenovanju novega predsednika na našem okrožnem sodišču nadsvetnika Ad. Kotziana moramo žalibog izraziti svojo globoko nezadovoljnost, ker spada na to mesto nedvomno Slovenec ali pa najmanj mož, o katerem bi se ne moglo niti najmanj dvomiti, da   bode napram Slovencem tudi glede njihovih, v temeljnih državnih   zakonih zajamčenih pravic zavzemal popolnoma pravično stališče. Če pomislimo, Ja je bil Adalbert Kotzian še pred nedavnim predsednik društva »Deu-tsches Studentenheiim, ki umetno z inozemskim nemškim dijaštvom vzdržuje nemški značaj   celjske višje Gimnazije in da je bil ta gospod tudi iktivni član drugih nemških bojnih društev, ki trosijo samo sovraštvo in :estrpnost po mestu in okolici, moramo opravičeno dvomiti,  če se bo mogel   novi   predsednik celjskega okrožnega sodišča na svojem odgovornem mestu otresti vseh vplivov nemške stranke na vodstvo celjskega okrožnega sodišča in na predstoj-uištva podrejenih okrajnih sodišč. V ostalem pa moramo   priznati, da je novi predsednik kot sodnik spošto-al obstoječe   predpise   in splošno »rakso glede rabe slovenskega jezica s strankami: tudi nismo doživeli >ri njem znanega odurnega obnašanja nekaterih sedaj   mu podrejenih uemških sodnikov  napram Slovencem.   To bi dajalo nekoliko povoda jiisliti. da bode nadsvetuik Kotzian udi kot predsednik celjskega okrožnega sodišča vpošteval, da mu je iz-očeno vodstvo pravosodja   v ne-Jvomno po   95% slovenskem celjskem okrožju. Pričakovali pa bi zlasti od njega, da bode kot predsednik :vedel v podrejenih uradih oni strogi red in točnost, katere sedaj pri neka-erih okrajnih sodiščih zelo pogrevamo; dalje da bode glede narnesCa-wia uradnikov in njihove kvalifikacije, kolikor je to v njegovi moči, spoštoval pravico, stvarnost in resnično rzikovno sposobnost, ne bode se pa oziral na protekcijonizem, ki se pri nas po prizadevanju političnega vodiva nemške manjšine zelo ukoreni-nil, povzročujoč   nezadovoljnost in u-avo anarhijo med urndništvom, ponižujoč pa obenem pravosodstvo in jegove nemške funkcijonarje v očeh »grotnne večine prebivalstva.
Naši klerikalci in slovenski sodniki. Pod tem naslovom srno v naši J2. številki z dne 23. januarja 1913 oročali o glavni obravnavi, ki se je ršila dne 14. januarja t. I. pri okrož-em sodišču v Mariboru proti kapta-iu Ivanu Bosina radi hudodelstva e;:ke telesne poškodbe. V to poroči-• so se vrinile neljube opazke in tr-iitve, ki so za predsednika dotične bravnave — sodnega nadsvetnika . Vouška žaljive. Mi lojalno pri-/namo, da smo te opazke prezrli in da nismo imeli prav nobenega namena, žaliti gospoda nadsvetnika — ter da tudi nimamo nobenega povoda trditi, da bi bili obiski nekega kanoni-:a imeli kakršenkoli vpliv na predmetno kazensko zadevo. To izjavo Jamo prostovoljno in lojalno v zadoščenje gospodu nadsvetniku.
Iz Središča. Umrli bisetnomaš-itik Matija Sinko je določil v svoji oporoki za glavnega dediča krajni tibožni svet središki. Ciril - Metodovi družbi ie zapustil 1000 K, dijaškim kuhinjam v Celju, Ptuju in Mariboru kupaj 1000, spomnil pa se ie tudi v oji oporoki mariborske čitalnice, iomaeih društev in raznih katoliških a vodov z lepimi vsotami. Tudi svo-
orodnike je bogato obdelil. Goto-/t mariborske kroge, ki so špekulirali na veliko šinkovo premoŽenje, ie ta oporoka precej iznenadila in odtod prav skromno poročilce o Šin-kovem pogrebu v »Straži«.
Drobne novice. Iz Braslovč. - vi kor je svoječasno poročal tudi Movenski Narod-, so našli majarco na gradu Štrosneku Marijo Ribič v -otoku Volski mrtvo. Ko so sodnijski zdravniki truplo raztelesili, se je pokazalo, da je Ribičeva utonila — do-čim so pa ljudje že takrat trdili, da ni Šla sama v vodo. Imela je razmerje z graščinskim oskrbnikom Ahti-orn. ki je imelo svoje posledice. — Celjsko državno pravdništvo je že fakrat vpeljalo preiskavo proti Antiku; dokazati pa se ni moglo oskrbniku ničesar. Sedaj so orožniki te* stvar znova zasledovali in so spra-
—-----
vili toliko obteževalnega gradiva skupaj, da so mogli Ahtika zapreti. — Od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Trgovec in poštni eks-pedijent Čuček pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. se je igral z revolverjem, ne da bi pogledal, da je še en naboj v njem. Nameril ga je tudi v šali na svojo gospodinjo. Tu pa je naenkrat počil strel in krogla je zadela žensko v prsi ter jo težko ranila. — I z H o Č pod Mariborom poročajo nemški listi, da sta se izrekli štajercijan-ski občini Ragoza in Bohova za izboljšanje učiteljskih plač in delazmo-žnost deželnega zbora. Občinska odbora sta poslala ta svoj sklep v Gradec. — Pri Sv. Barbari v Halozah je umrl gostilničar in posestnik Anton Reicher. —T z Vojni-k a poročajo, da so prijeli v okolici neko gluhonemo deklico ravno v trenutku, ko je ukradla posestniku Čre-šnjarju iz zaklenjene izbe 100 K. Dekle dolže tudi drugih tatvin, ki so se v dotičnem okolišu zadnji čas primerile. — iz Franu poroča »Tgblt.«, da so zadevale viničarja Potočnika kar tri dni zapored hude nesreče: prvi dan si je zlomil sin nogo, drug! dan mu je umrla žena v otroški postelji in tretji dan novorojeni fantek. Mater in novorojenca so pokopali skupno v eni rakvi.
Koroško.
Celovška C. M. podružnica ima
jutri 1. sušca zvečer letni občni zbor v hotelu Trabesinger. Vabljeni so vsi
pravi Slovenci in vse zavedne Slovenke.
Ponesrečen drvar. Pri Murav-cah je zadel drvaria Antona Lakner-ja pri spravljanju lesa po nekem strmem jarku* tram na glavo in ga smrtno nevarno poškodoval.
(iraški tat. Neki trgovski potnik je ukradel trgovki Mariji Fadl v Gradcu zlato žensko uro vredno 60 kron, zlato ovratnico vredno 120 K in zlato verižico za uro vredno 30 K. Fadlova sicer ni vedela za ime, pač pa je tata tako natanko opisala in vedela celo, da je šel na Koroško, da ga ie policija res včeraj našla v Beljaku. Piše se Hans Kluge, doma iz Žiliske doline. Pri njem so dobili zastavne listke ukradenih predmetov.
Primorsko.
Slovensko   gledališče  v Gorici.
Dramatični odsek Sokola v Gorici \T?rizori v nedeljo, dne 2. marca t. L v gledališki dvorani Trgovskega doma veliko burko v treh dejanjih •Svet brez mož«. Spisala A. Engel in J. Horst. Poslovenil Fr. Govekar. Diietantjc Sokola v Gorici so si nadeli nalogo uprizoriti letos več iger. Ker nam je tu itak redko dana pii-iožnost prisostvovati gledališkim predstavam, ie to misel z veseljem pozdravljati. Kakor je razvidno iz plakatov so cene jako nizke, tako, da jc res vsakemu omogočen vstop. Igra ie poznana in je dosegla že na drugih odrih lepe uspehe. Polna je komičnih zanletljajev tako, da človek sploh ne pride iz smeha. Ker se vrši predstava na nedeljo, je upati tudi na veiiko udeležbo iz okolice. Kdor se hoče prav pošteno nasmejati, naj pride v nedeljo v Trgovski dom.
Ponarejeni   dvekranski tolarji
krožijo šc vedno po Trstu. Ponare-jalce je policija sicer že aretirala, toda denar je še vedno v prometi. Posebno lahko se dobi ponarejen denar v gostilnah. V neko nemško gostilno je nesel nekdo ponarejen denar nazaj in tam so mu rekli, da imajo še več takih tolarjev. Nosi jih namreč vedno neki ladijski natakar.
Štiri   osebe   utonile   v morju.
/Mornar Miaglijevič v Zadru se je peljal kljub hudi burji na morje s svojo jadrnico. S sabo je vzel brata iif sestro Lucijo in Antona Pesnisica in njeno 14letno hčerko. Med vožnjo jih je zanesla burja daleč na odprto morje, kjer se je jadrnica prekucnila in so vsi štirje utonili. Trupel še niso našli.
K požaru na pa miku »Georgia« v Trstu poročajo, da so trajala gasilna dela včeraj cel dan in celo noč. Vsa skladišča parnika so skoro pod vodo. Dognali so, da ni zgorelo samo 450 zavojev bombaža, marveč 760 zavojev. Parnik, ki je zapeljal na obrežno blato, se je vsled teže vode nekoliko nagnil. Parnik bodopopol-noma izložili. Škoda bo znašala še več kot 1 milijon kron.
Blaznost med ameriškimi izseljenci. Parnik Martha Washington je pripeljal včeraj več izseljencev iz Amerike. Med njimi je bilo tudi 17 blaznih. Vsak blazni ima svojega strežaja, katerega plača ameriška vlada in ki spremi bolnika do doma. V zadnjem času opažajo, kako hitro narašča število izseljencev, ki v Ameriki zblazne posebno v Severni Ameriki. Kot vzrok temu smatrajo nekateri zdravniki hud kontrast med
SLOVENSKI N4RO0.
mirnim življenjem na kmetih v Evropi in med vrvenjem in nervoznim beganjem v Ameriki, v katero pade izseljenec naenkrat kot bi padel v vrtinec, ki ga nehote potegne s sabo.
Avtomobil zgorel. Na Elizabet-nem pomolu v Pulju je trčil avtomobil št. 164, ki je čakal na neki parnik v tovarni, pri čemer se je vnel bencin. Avtomobil je zgorel. 2 zavarovalnino nepokrita škoda znaša 8000 kron.
Parnik »Godollo« lasi Ungaro-Croate, ki je tičal že skoro 5 tednov na neki skali sta včeraj popoldne ob 5. rešila parnika »Cvclop« in »Bel-roric«. »Godollo« je precej poškodovan in sta ga omenjena parnika vlekla v ladjedelnico.
Omamljen in oropan v železniškem kupeju. Aradski poslanec Ivan Wittman se je pripeljal včeraj iz Budimpešte na Reko. Takoj po prihodu vlaka je šel na policijo in javil sledeče: Potoval sem v kupeju I. razreda. Med vožnjo sta vstopila v moj kupe dva elegantno oblečena mlada gospoda, ki se navidez nista brigala dosti za me. Kar naenkrat sem začutil strašno zaspanost, dasi preje nisem bil zaspan in sem v kratkem trdno zaspal. Zbudil sem se malo pred Reko. Tujcev ni bilo več v vozu, iz žepa pa mi je izginila denarnica v kateri sem imel 1400 kron denarja. Policija je uvedla strogo preiskavo, podobni slučaji so se na ti progi v zadnjem Času že večkrat pripetili.
Novo kopališče sezida letošnjo pomlad mestna občina na Reki in sicer pri lomilcu valov. Stroški za kopališče so proračunani na 373.000 K. Določeno je, da bo kopališče do 9. junija zgradeno.
Dnevne vesti.
Občinski svet ljubljanski bo imel redno sejo v četrtek, dne 6. marca. Seja se je preložila do tega dne, da bo mogoče pravočasno dotiskati in razposlati načrte službenih pragmatik, o katerih je odskek ravnokar končal svoja posvetovanja ter bo občinski svet o njih sklepal v tej seji.
Velik    voiihii    shod bo
jutri 'zvečer v Radovljici. Ekseku-tivni odbor narodno-napredne stranke odpošlje na ta shod svojega načelnika gosp. dr. Ivana Tavčarja.
- Z jugoslovansko socijalno demokracijo, posebno s kranjsko, prepirati se, je brezuspešna stvar. Občutek imaš, kakor bi se bodel z bikom na travniku. Samo v zemljo rije, in rdeče gleda! Druge zmožnosti pa nima. Ugovarjali smo, da so imeniki *a gorenjska mesta nepostavni, ker so se sprejeli v nje podosemkronski volilci. Takoj tolče Zarja- s svojim rogom ob skalo, češ, ljubljanski »liberalci tem revežem volilne pravice ne privoščijo! Ali za to, dragi rdeč-karji ne gre. Tukaj gre zgolj le za to, da se Izpolni tisto, kar je v postavi zapovedano. Postava je gospodar, ne pa Anton Kristan. Kadar bo postava izpremenjena, smo mi prvi za odpravo censusa! Danes pa ne moremo dopuščati, da bi sc veljaven zakon lomil tam, kjer je nam v korist, izpolnoval pa samo tam. kjer je nam v škodo. G. Kristan, ki bo brez dvojbe v kozji rog pognal klerikali-zem na Kranjskem, tega seve ne ka-pira, zatorej se ž njim nočemo dalje bosli. Smo pa za najširšo, proporčno volilno pravico, ali uvesti se mora potom veljavnega zakona, in ne samo potom dekreta, kojega bo izdal in sankcijoniral g. Kristan iz Spodnje Šiške.
i- Preganjanje gasilnih društev. Kar počenja kranjski deželni odbor z gasilskimi društvi, to presega že vse meje, to je že tak škandal, da je mogoč samo v monarhiji, kjer more kak Lukacs biti ministrski predsednik. Zavarovalnice plačujejo velike vsote, da sc razdele med gasilna društva. Gasilstvo se podpira, da sc omeje požari. Ta denar je zaupan deželnemu odboru, da ga pravično razdeli, a deželni odbor razpolaga s tem denarjem na način, ki smrdi do neba, na način, ki se ne more imenovati drugače, kakor škandalozen. A ni mu dovolj na tem. Razgnati hoče tudi deželno gasilsko zvezo. Če je neče priznati za svoj organ, je to naposled njegova stvar, a da to zvezo naravnost bojkotira in grozi njenim članicam z bojkotom, če ne izstopijo, to je vrhunec izsiljevanja.
4- Problem bližnje bodočnosti, V veleugledni francoski reviji NRe-vue ćies deux Mondes« je priobčit znani francoski publicist Renć P i -n o n razpravo »L' Autriche et la guerre balkanique« (Avstrija in balkanska vojna). Razprava dokazuje, da so piscu temeljito znane razmere v avstro - ogrski monarhiji, zato sodi o posarnmh pojavih docela pravilno in izreka marsikatero bridko resnico, ki bo prizadete kroge gotovo zadela v živo. Ker pa se pri nas resnica, kakor je znano, ne sme po-
vedati, bi Pinonova izvajanja gotovo zapadla rdečemu svinčniku gospoda  državnega  pravdnika, zato one znamenite razprave ni mogoče priobčiti v cek>ti, marveč omejiti se moramo samo na kratke ekscerpte in citate.   V svojih   izvajanjih po* udarja Pinon najprvo dejstvo, da se je modra diplomacija silno zmotila glede izida in končnih uspehov balkanske vojne, računajoč z vsem drugim preje, kakor s sijajnimi zmagami balkanskih narodov. Diplomacija je računala s številom vojakov in topov, z visočino  uvoza in izvoza, s številkami državnih proračunov, pozabila pa je, da dobiva bitke vera in duša narodov, ki se zrcali v njihovih velikih  delih.  Govoreč o zmagah srbske vojske, pravi Pinon: »Zmaga kakega naroda v veliki bitki je najjasnejši dokaz njegove splošne vrednosti in njegovega napredka, zakaj samo s celoto teh vrlin in sposobnosti triumfira on nad svojim sovražnikom.« Pinon, razpravljajoč obširno o notranjih razmerah  avstro - ogrske monarhije, kjer kaže izredno poznavanje realnih odnošajev in presenetljivo objektivnost (piše na primer o italijansko - slovanskem   Trstu in Pulju in o hrvaški Reki) smatra za Avstrijo kot problem bližnje bodočnosti  potrebo  preustrojltve cesarstva na novih temeljih, pri čemer je treba zlasti uvazevati pravice in težnje Jugoslovanov.« Francoski publicist končuje svojo razpravo z besedami: ^Francija ima najboljše namene napram habsburškemu cesarstvu, zakaj ona potrebuje   za ohranitev pravičnega   evropskega ravnotežja močno Avstrijo, ki mora imeti tudi svoje notranje ravnotežje v tem, da bo vsaka  njena  narodnost našla v državi zaščito svojih pravic in svojih interesov. Toda Francija bi ne gledala z enakimi simpatijami na Avstrijo, ako bi le - ta vodila politiko prodiranja in osvajanja na škodo Slovanov ter s tem postala pogubna za evropski mir. Bismarckova metoda m prikladna za habsbuško monarhijo. Politika sile bi bila  usodepolna za državo, ki je samo država, a ni narod. Svoječasno ni Bismarck uvaže-val — a to je temeljna hiba njegovega dela —, kolike važnosti je prej ali   slej v človeški   zgodovini volja narodov.   Zato vidimo sedaj, kako razpada ona zgradba,   ki jo je Bismarck v svoji modrosti sezidal na berolinskem kongresu . . .«
-r Moč narodne zavednosti. Nedavno tega so dobili častniki avstrijskega Llovda ukaz, da morajo vsi, brez izjeme, znati nemško. Kdor ne zna nemško, ta se mora v določenem roku naučiti nemškega jezika, ker sicer ne bo v službi napredoval. Ta ukaz je kapitane silno razburil. Priredili so zaupno zborovanje, na katerem so sklenili, da se nemškega jezika ne uče, marveč da se raje vsi od prvega do zadnjega odpovedo svoji službi. Nato se je zglasila posebna deputacija pri ravnateljstvu ter obvestila upravo Llovda, da se vsi kapitani odpovedujejo svoji službi, ker se na stara leta nečejo in ne morejo učiti nemškega jezika. Gospodje pri Llovdu niso bili pripravljeni na tako odločnost in so seveda raje zlezli pod klop. kakor da bi ostali brez kapitanov, zakaj to so vedeli, da so ti pomorščaki taki možje, da je vse, kar rečejo, tako, kakor da bi bilo pribito. Značilno je, da so v odporu proti nemščini soglašali hrvaški in italijanski kapitani.
-f Promocija. Odvetniški kandidat gospod Viktor Sušnik je bil danes na dunajskem vseučilišču^ promoviran za doktorja prava. Čestitamo!
— Mestni užitninski pazniki so danes priobčili v vDnevu- notico, ki sicer nima ne nog. ne glave, pa je vendar značilna. Rekli smo v sredo, naj se pazniki, če imajo kake želje ali pritožbe, oglase pri županu. O tem pač ni nobenega dvoma, da bo župan pravično in nepristransko vsako pritožbo preiskal in pravično in nepristransko uredil in storil, kar je mogoče. Pa so menda ljudje, ki jim ni za stvar, nego bolj za zabavljanje, kakor kaže neslana notica v »Dnevu«.
— Hitrost avstro-ogrske pošte. Srbsko vojno ministrstvo je do 15. decembra 1. I. razpisalo natečaj za najboljši osnutek za spominsko kolajno o balkanski vojni. Takšen osnutek je napravila tudi slovenska umetnica gdč. Anka Zupančeva, hčerka g. veletržca Urbana Zupan-ca. Osnutek je poslal bivši župan Ivan Hribar bivšemu predsedniku belgradske občine Kosti Glaviniču dne 11. decembra 1912 s prošnjo, naj bi stvar izročil na kompetentnem mestu. Sedaj je došlo iz Belgrada obvestilo, da je pošiljatev dospela tjakaj dne 19. februarja 1913., torej je rabila iz Ljubljane v Belgrad dva meseca Sn S dni! To je res občudovanja vredna hitrost avstro-ogrske pošte. Pa to ni slučaj ali naključje, ta »hitrost« je že prišla v navado pri nas za pošiljatve v Srbijo, kakor
Mran a.
tudi na ostali Balkan. Sam bog vedi, kaj misli poštna uprava s tem doseči, ako sama zavira in onemogočuje poštni promet?! Toda netočnost bi poštni upravi še odpustili, ako bi ta netočnost ne bila — metodična in preračunjena. Izven vsakega dvoma je namreč, da se pošiljatve v Srbijo namenoma zadržavajo, kakor je tudi notorično, da se pisma, namenjena v Srbijo na pošti odpirajo. Imamo v rokah pismo, pisano z Dunaja v Belgrad, in na kuverti se na dveh mestih pozna, da je bila nasilno odprta. Ni nam pač treba omenjati, da ni bilo v pismu prav ničesar državi nevarnega. Toda ne gre se za to, kaj je v pismu, ali so v njem patrijotski ali nepatrijotski načrti, marveč glavno je to, da je pri nas še vedno v veljavi zakon o pisemski tajnosti. Ta zakon doslej še ni bil odpravljen, a tudi ni bil sistiran vsled izrednih dogodkov, ker doslej še ne živimo, vsaj kolikor je nam znano, v vojnem stanju. A vkljub temu se pri nas na mejah odpirajo pisma kakor da bi to bilo nekaj povsem dopustnega, navadnega in samo ob sebi umljivega! Menda so pri nas zakoni tu samo za to, da se kršijo. Kje je tu strogi gospod državni pravdnik, da bi prijel za vrat zločince, ki greše proti zakonu o pisemski tajnosti?
— Tako je prav! V naši stranki se že od nekdaj opaža velika zajčja bojazljivost Kadar je treba dati spričevalo za stranko, kateri pripadamo, postanemo podobni trepetlični vejici. Vsak perešček našega prepričanja prične trepetati, da okrog nas vse benglja. Izvije se nam iz — duše krčevit vsklic: Moj Bog, kaj poreče klerikalna javnost! Na to pa izostane pričevanje za svojo lastno stranko! Poglejmo pa si sedaj možake iz klerikalne stranke! Nekdo otvarja v teh dneh modno in športno trgovino, s katero bo do cela odkazan na napredno inteligenco, ker ima klerikalna stranka proklicano malo modnih potreb. Vzlic temu pa se šopirijo po ljubljanskih zidovih debeli plakati, ki napravljajo reklamo za novo trgovino, — naznanja pa se obenem, kar bi niti potrebno ne bilo, da so se plakati tiskali v Katoliški tiskarni. Mož se svoje stranke ne sramuje, zategadelj ga stavljamo v izgled svojim somišljenikom!
— Onim, ki nameravajo na Bai-kan, sporočamo na izrecno željo z najkompetentnejše strani, naj ne hodijo tjakaj, preden je vojna končana in mir sklenjen, pred vsem pa naj ne hodijo ne v Belgrad, ne v Sofijo brez priporočil. Pripominjamo, da se bo v svojem času, ko se sklene defi-nitiven mir na Balkanu, itak osnoval v Ljubljani poseben odbor, ki bo vse stvar vzel v roke.
— Izpit iz praktične poiitično-administrativne službe je z dobrim uspehom napravil pri deželni vladi inagistratni koncipist gosp. Vladimir B r e s k v a r.
— Razpisana srednješolska mesta. Od 7. do 25. februarja so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Moravska Ostrava (r. 31. marca). — Verouk: Dunai XIV. (rlg. R. 10. marca); Dunaj XIII. (g. R. 15. marca); Trst (g. R. 15. marca). — Klasična filologija: Dunaj VI. (g. L. G. 28. februarja); Maribor (g. L. G. si. event. SI. 12. marca); Trst (g. L. G. d. 15. marca dve mesti). — Moderna filologija: Dunaj II. (r. D. F. 15. marca); Lipnik (r. D. F. 15. marca); Brno (r. D. F. 15. marca); Dunaj H. (r. D. F. 15. marca); Trst (g. D. 1. g. 15. marca). — Historična skupina: Ljubljana (L.B.A.H.d. ali si. 20. marca). — Prirodopisna skupina: Dunaj XI. (r. Ng. Ch. 1. marca); Karlovi vari (rlg. Ch. m. nI. 27. marca); Sternberg (r. Ng. m. nI. 31. marca). — Matematična skupina: Belsko (r. M. NI. 10. marca); Dunaj XI. (r. M. NI. 1. marca). — Prostoročno risanje: Pulj (r. Z. 5. marca); Trst (r. Z. 1. aprila). — Suplenture: Dunaj L 1. aprila). — Telovadba: Trst (r. T. L aprila. — Suplenture: Dunaj I. (rlg. R.); inomost (g. L. G.); Litome-rice (g. L. G. d.); Zatec (g. D. 1. g.); Dunaj III. (L. B. A. H. D.); Gorica (g. H.): Dunaj (Nadvojvoda Rainer. rlg. H.); asistentski mesti: Dunaj III. (r. Z.); Dunaj IV. (i. Z.). — Kratice in znaki kakor navadno.
Z Viča se nam piše: Zopet nam je neizprosna smrt ugrabila enega tistih nevpogljivih. kremenitih znača-jev, katerih je v današnji hinavski dobi vedno manj. Ivana P i r n a t a ni med nami več! Ako si imel prilike z njim občevati, tedaj si vedel, da imaš pred seboj sicer tihega, a energičnega družabnika, kajti v govor«, jenju ti je bil vedno skromen, ako ie bilo pa potreba nastopiti, tedaj si še le videl, kdo je bil pokojnik, posebne za pošteno, napredno stvar. S svoje? marljivostjo in vsestransko pridnost jo si je pridobil lepo premoženje, tako, da ga mu je marsikateri nasprotnik zavidal, kar pa pokojnika ni motilo. Še z večjo eneržijo, priden kot čebelica, si je vprav zadnji čas svoje
Strm 4.
SLOVENSKI NAROD
49 stev.
gospodarstvo Jako dobro uredit* Smelo se torej trdi, da ga je smrt v najlepši živijenski, kakor tudi njega gospodarski dobi vgrabila, na veliko škodo njegovi ljubljeni soprogi, kakor sedmerim nepreskrbljenim otrokom ter napredni javnosti. Bil je delaven član občinskega odbora, član hranilnice in posojilnice na Viču itd. Bilo so ljudje, kateri niso rajnkega s posebno prijaznimi očmi zrli, in katerim je ob njegovem pokopu mogoče pri srcu nekoliko odleglo. Slobodno jim! Mi pa, dragi Ivane, ki smo poznali tvoje dobro srce, mi, ki si nam bil dostikrat modri svetovalec, kakor dobri podpornik v vsakem slučaju, ml ti želimo, da bi ti bila lahka zemlja domača, katere zvest sin si bil. V trajnem spominu te hočemo ohraniti ter si za vzor vzeti tvojo kremenitost in delavnost. Pokojnikovi družini pa naše največje soža-lje ter se ji pridružimo kot sonositelji trpkega udarca, ki nam ga je prizadejala smrt nam vsem prerano umrlega Ivana. Ožji njegovi prijatelji.
Naše verno ljudstvo v XX. stoletju ali vedež, pokaži tatu v zrcalu. Nekje v ljubljanski okolici je bilo nekemu posestniku ukradeno nekaj sto-takov. Mož — brihtna glava — bivši občinski svetovalec in kandidat za županski stolec, je šel najprvo k ve-dežu, da mu v ogledalu pokaže tatu. Vedež je najbrže v sedanjem stoletju izgubil svojo magično moč, zato je svetoval, naj gre k boljšemu vedežu — k orožništvu, kar je mož tudi storil. Blagor ubogim na duhu!
Zimski šport v Bohinju. Vremensko poročilo od danes se glasi 9° C pod ničlo, vreme jasno, sankali-šče zelo dobro za smuči sneg v gornjih iegah. Vsled tega ugodnega poročila se bode nadaljeval smuški tečaj v nedeljo ob 9. uri zjutraj in bo podučeval g. poročnik Šešerko.
Kinematograf »Ideal«. Danes, v petek priljubljeni »Specialni večer« z velezanimivo dramo v treh delih: »Ljubezenska bol«. Poleg te slike predvaja se krasen naravni posnetek »Ln dan v Jeruzalemu« in »Na krovu Severomeškega Llovda«, krasna drama »Izginole sanje, izginola sreča« ter komična slika: »2ena mojega klijenta«. — Jutri nov spored z detektivsko učinkovitostjo: »Papirna sled«.
Neprostovoljna kopelj. Včeraj popoldne je peljal posestnik Anton Bahovec iz Št. Vida iz Iga posestnika Štefana Krušiča in njegovo ženo, kakor tudi posestnico Marijano Štrukljevo iz Vižmarjev. Ko jih pripelje do Karolinške zemlje, je proti kraju ceste tako nerodno zavil, da se je voz prevrnil in so vsi štirje počepali v jarek, v katerem je bilo 1 m visoko vode. Poleg tega, da so se vsi štirje do kože premočeni komaj iz-kobacali iz mrzle kopelji ter tudi konja z veliko težavo rešili, je zadobila Štrukljeva po životu znatne telesne poškodbe, pri konjski opravi se je naredilo pa 100 K škode.
Plašna krava. Včeraj popoldne je posestnica Marija Beličeva iz ulinc po Večni poti na samotež vozičku peljala iz Št. Vida teleta, za voziček je bila privezana pa teleto-va mati, krava. Ko pricincajo do železniškega prelaza pri Novi vasi, prisopiha vlak, katerega se je krava :ako ustrašila, da je hipoma hotela zbežati nazaj, pri tem pa potegnila z vrvjo voziček s tako močjo in ga vlekla nekoliko časa za seboj, da je Beličeva padla in se na glavi nekoliko poškodovala. Ko je to videl v bližnji hiši stanujoči Jožef Darmasti-ja, je prihitel naglo na pomoč in žensko rešil iz mučnega položaja.
Nevarna igrača. Včeraj je neki ključavničarski vajenec na igrišču poleg Lattermannovega drevoreda s flobertom streljal kokoši, a nobene zadel. — Na Marije Terezije cesti je na neki paglavec s pištolo na zama-šek streljal proti mimo idočim ko-niem ter jih s tem plašil. Stražnik je obema orožje konfiscirah
Žepna tatvina v vlaku. Ko se je s snočnim brzovlakom hlapec Ivan Lickel iz Gradca peljal iz bentpetra proti domu ter v vlaku trdno zaspal, mu je med tem časom nekdo do Ljubljane iz žepa ukradel denarnico, v kateri je imel 15 K denarja in vozni listek od Matulj do Gradca.
Nesreča. Včeraj je delavec Ivan Galjot v Naklem podiral v gozdu drevje in je pri tem eno padlo nanj in ga tako poškodovalo, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. Ubogi ponesrečenec je med vožnjo vsled bolečin tako kričal, da se ie vsakemu v srce zasmilil.
Voz in konj z opravo ukraden. Danes ponoči je bil kantinerki ge. Sattlerjevi v topničarski vojašnici ukraden siv konj (Eisenschimmel) z opravo in voz. O storilcih še nimajo nobenega sledu. Pozor pred nakupom!
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljale v Ameriko 16 Slovencev, nazaj je prišlo pa 20 Hrvatov in 25 Bolgarov. 150 La-
hov se je odpeljalo v Budimpešto. 120 pa na Dunaj.
Najden je zavitek s čipkami in trakovi za krila, katerega dobi lastnik nazaj na osrednji policijski stražnici.
Narodna obramba.
CiriS-Metodove ženske podružnice v Ribnici občni zbor bo dne 3. marca ob pol 8. uri zvečer z navadnim sporedom.
Društvena naznanila.
Opozarjamo na zaključni venček »Slavčevih« plesni vaj, ki se vrši v soboto dne 1. marca ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Kakor smo že poročali, imajo pristop c. obiskovalci in obiskovalke ter njih rodbine. Ravno tako tudi društveni člani z rodbinami, kakor tudi prijatelji društva.
Idrijska sokolska župa ima v nedeljo ob 4. popoldne v župnih prostorih v Idrij svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu je poleg običajnih poročil in volitev še razgovor o župnem zletu letos v Postojno in vsesokolskem zletu v Ljubljano ter sokolskem tisku. Na občnem zboru imajo vsi člani v I. S. 2. včlanjenih društev posvetovalno pravico, glasovalno pa le društveni delegati. Zupni vaditeljski zbor ima ravno ta dan ob 2. uri svojo sejo, prejšnji večer pa je vaditeljski sestanek.
Dunajska podružnica S. P. D. priredi dne 1. marca t. 1. ob pol 8. uri zvečer v klubni sobi Št. 2 hotela Pošta* Dunaj, L, Fleischmarkt št. 16, L občni zbor. Po zboru prosta zabava. Gosti dobro došli!
Prosveta.
Iz gledališke pisarne. V soboto, dne 1. marca, se vprizori prvič v sezoni za nepar Rossinijeva komična opera »Brivec seviljski«, ki velja za najpopolnejšo komično opero vseh časov. V nedeljo popoldne, izven abonnementa, za lože nepar, burka »Robert in Bertram«, zvečer se ponovi za par »Brivec seviljski«. Za 25Ietnico gospoda Danila pripravlja drama Sem Benellija trodejanko »Ljubezen treh kraljev« (»Amore dei tre re«), dramo, ki je poleg efektne »Cena delle beffe-< najuspelejše delo modernega laškega dramatika. Glavno žensko vlogo igra ga. Kreisova, režira gosp. Skrbinšek.
Brivec seviljjki. Vsebina: 1. dejanje. Cesta v Sevilji. Grof Almaviva napravi Rozini, varovanki doktorja Bartola, podoknico. Godci so se razšli, grof čaka, da se prikaže Rozina pri oknu, kar pride njegov stari znanec, brivec Figaro, ki obljubi grofu svojo pomoč, da pridobi lepo Rozino. Bartolo skrbno pazi na Rozino, ker jo hoče sam poročiti. — Rozina, ki pozna Almavivo samo pod ime-n o m » Lindoro«, sprejme Figarovo pomoč tem rajši, ker jo njen varuh na vse pretege pregovarja, da bi napisali še tisti večer ženitovanjsko pismo. Bartolo hoče svojo namero pospešiti, ker mu je njegov prijatelj Basilio pravkar sporočil, da je prišel Rozinin ljubimec, grof Almaviva, v Seviljo. Skleneta grofa pri Rozini očrniti. Kmalu nato pride Almaviva, po nasvetu Figarovem navidjz pijan, preoblečen v vojaka, ter se da Rozini spoznati. Almaviva ni moral biti uklenjen, a to se ne zgodi, ker se grof sporazume z znanim mu polkovnikom. Almaviva pride zopet k Rozini, preoblečen v glasbenega učitelja, učenca Basilijevega. Figaro brije doktorja Bartola, Almaviva se dogovarja z Rozino, da bi skupaj pobegnila. Bartolu se zbudi sum, zato raz-podi zaljubljenca. Basilio pride in mora po notarja, da se spiše ženitovanjsko pismo. Basilio in Bartolo odideta, tedaj pride Figaro z grofom, in ko privede Basilio notarja, ga grof podkupi in tako se poroči Almaviva z Rozino.
— IV. muzejsko predavanje se vrši v soboto, to je 1. marca t. 1. ob 6. zvečer v predavalnici deželnega muzeja (vhod z Bleiweisove este). Predaval bode gosp. prof. Fran Dolžan iz Kranja »O nekaterih strupenih živalih in njih strupi h.« Svoje razpravljanje bode pojasnjeval z barvanimi skioptič-nimi slikami. Vabimo vse, ki se zanimajo za navedeni tema, k obilni udeležbi. Predavanje je vstopnine prosto.
Telefonska in brzojavna poročilo.
Vojna na Balkanu.
Konferenca veleposlanikov.
London, 28. februarja. Včeraj popoldne se je vršilo tu posvetovanje veleposlanikov pod predsedstvom podtajnika  angleškega zuna-
njega ministrstva sira Artura Nicol-sona, ker se državni tajnik sir Edvard Grey še ni vrnil. Posvetovanje ni imelo formalnega značaja. Reu-terjev biro izve o tem posvetovanj iz diplomatičnih krogov, da so veleposlaniki odložili vprašanje glede obmejitve Albanije za tako dolgo, da bo mir med Turčijo In Balkansko zvezo sklenjen. To so storili pcslani-ki velesil, dasiravno se da spoznati, da bodo ghvni problemi vprašanja obmejitve Albanije ugodno rešeni. Storili pa so to zato, ker vojno stanje na Balkanu ovira definitivno In formalno zaključitev teh vprašanj. Kadar pa bo mir me1 Turčijo in Balkansko zvezo sklenjen, je upati, da se zadeva na podlagi principijal-nih predlogov, ki so se dosegli v zadnjem času in ki so provzročiii, da je napetost v zadnjem času znatno popustila, skoraj in prijateljsko uredi. Za enkrat pa ni pričakovati, da bi se mogli principijalni dogovori glede delov Albanije izpremeniti v definitivne in formalne pogodbe dokler je položaj na Balkanu vsled vojnega stanja nesiguren.
Glede bolgarsko - romunskega spora, so sklenili veleposlaniki intervenirati v Bukarešti, da prizna tudi Romunska razsodišče velesil, kakor je to storila Bolgarska.
Veleposlaniki so se bavili nato tudi z vprašanjem sklepa miru med Turčijo in Balkansko zvezo ter konstatirali, da so velesile vedno pripravljene posredovati, če Turčija izjavi, da hoče sprejeti dobre pogoje. Novi mirovni pogoji.
Beroiin, 28. februarja. »Berliner Tagblatt« priobčuje iz Sofije brzojavko, v kateri se zatrjuje, da se je Turčija obrnila na bolgarsko vlado z novimi mirovnimi pogoji. Bistvo teh mirovnih pogojev je baje, da je Turčija pripravljena Odrin prepustiti Bolgarski in ji odstopiti vse ozemlje do črte Karaburun ob Ornem in Enos ob Belem (Egejskem) morju.
London, 28. februarja. Angleška vlada je vprašala tudi v Belgradu in Atenah, pod kakimi pogoji bi bili Srbija in Grška pripravljeni s Turčijo skleniti mir.
Skader.
Beroiin, 28. februarja. »Vossi-sche Zeitung« poroča z Dunaja, da so grške transportne ladje v Solunu že začele ukrcavati srbsko vojaštvo, ki je namenjeno pred Skader, da ga zavzamejo še predno se zaključijo mirovna pogajanja med Turčijo in Balkansko zvezo. Ta ekspedicija 30.000 srbskih vojakov pred Skader se izvrši na direktno inicijativo velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Srbi upajo, da ostane Skader, če pade, v črnogorskih rokah.
S turških bojišč na Kerzonesu in pri Čataidži. — Turki zapuste Kerzones.
Carigrad, 28. februarja. Poveljnik turških čet na Kerzonezu Iluršid paša in šef generalnega štaba Enver beg sta dospela v Carigrad, kjer sta imela dolgo posvetovanje z velikim vezirom. Baje hoče Turčija odpokli-cati vse svoje čete s polotoka Kerzo-neza. Odvažajo jih neznano kam. Transportno službo pri Čataidži vrše sedaj velblodi. Policija je v Carigradu aretirala zopet več Grkov in Ma-cedoncev zaradi veleizdaje. V Carigrad je dospelo nad 400 muzliman-skih rodbin iz Dedeagača.
Z bojišča v Traciji. Dunaj, 28. februarja. Po sofijskih poročilih vlada na bojiščih v Traciji mir vsled velikih snežnih žametov. Iz Carigrada pa poročajo, da Bolgari nadaljujejo bombardiranje Odrina.
Vprašanje miru. Carigrad, 28. februarja. »Jenne Ture« izve, da je veliki vezir povodom svojega zadnjega poseta pri francoskem in ruskem veleposlaniku izjavil, da je šla Turčija v svojih zadnjih predlogih do skrajnih mej mogoče popustljivosti. Velesile naj se obrnejo sedaj na bolgarski kabinet, da ga pregovore, da ne bo več tako in-transingenten.
Srbsko vrhovno vojno poveljništvo.
Belgrad, 28. februarja. Uradno se poroča; Ker je prenehata potreba vojne akcije, se je preložilo srbsko vrhovno vojno poveljništvo iz Skop-Ija v Ni§,
Komploti v Carigradu. London, 28. februarja. Iz Carigrada peročajo, da so prišli v Carigradu na sled novi zaroti, ki jo je vprizoril bivši tajnik v turškem zunanjem ministrstvu Lontsi paša. Aretirali so 70 oseb.
V Eplru. Dunaj, 28. februarja. »Jugoslovanska korespondenca« poroča, da je Djavid paša zbral 13.000 mož od Srbov razbite turške armade in Albancev ter da koraka proti Bitolju, ki ga hoče iztrgati Srbom iz rok. Baje je Djavid paša že zavzel Flo-rino.
Atene, 28. februarja. Turške baterije v Bizaniju so začele obtrelje-vati grške pozicije, kmalu pa so utihnile.
Turške finance. Carigrad, 28. februarja. Kakor st zatrjuje, se turška vlada zopet pogaja za vzdrževanje morskih svetilnikov zaradi kratkodobne zastavitve svetilniških pristojbin.
Zaplenjen turški parnik. Sofija, 28. februarja.   Neka bolgarska torpedovka je zaplenila turški transportni parnik,  ki je imel s seboj 1500 tonelat ovsa.
*
Tržaška po-otna lista. Dunaj, 28. februarja. Laški tržaški poslanci so intervenirali danes pri justičnem ministru dr. Hochenbur-gerju glede letošnje porotne liste in glede izžrebanih porotnikov za prihodnje porotno zasedanje, za katero je izžrebanih toliko Slovencev, da je sestava popolnoma laške porote skoro absolutno izključena. O tem bomo Še poročali. Justični minister je poslancem obljubil, da bo zadevo preiskai.
Poljsko-rusinska sprava razbita.
Dunaj, 28. februarja. Poljsko-rusinska spravna pogajanja zaradi volilne reforme so se razbila. Skrajna ponudba Poljakov je bila 62 deželno-zborskih mandatov za Rusine. Tudi glede okrajnih zastopstev so bili dr. Leo in zastopniki Poljske ljudske stranke pripravljeni na kompromis. V zadnjem trenotku pa sta si obe konservativni skupini Poljskega kluba premisliti, vsled česar so bili kompromisni predlogi odklonjeni z 11 glasovi proti 3 glasovom, nakar so Rusini in zastopniki Poljsfce ljudske stranke ostentativno zapustili dvorano. Pogajanja se bodo baje v kratkem zopet pričela, ni pa mnogo upanja, da bodo uspešna. Na sklicanje gališkega deželnega zbora seveda nI več misliti.
Narodno-gospodarski odsek. — Krekov referat. Dunaj, 28. februarja. Narodnogospodarski odsek je razpravljal o predlogu centralnih zadružnih bla-gajen. Meščanski poslanci so označili referat dr. Kreka za enostranski in izključno iz agrarnega stališča obdelan. Čehi in Nemci so proti temu protestirali in zahtevali koreferenta. Sporazum ni bil mogoč, zato se je odkazala zadeva 12članskemu sub-komiteju. Nato se je vršila debata o izseljeniškem zakonu. Sprejeta je bila resolucija, ki izraža obžalovanje, da vlada zavlačuje zadevo ter poživlja referenta Halbana, da naj predloži osnutek najdelj v šestih tednih. Sprejela se je tudi resolucija, ki zahteva, da se v prihodnji seji vlada točno in avtoritativno izjavi o razmerah in potencah pogodbe s Canadian Pacific.
Konferenca seniorov. Dunaj, 28. februarja. Danes opoldne se je vršila konferenca seniorov strank, ki se je bavila s programom državnega zbora. Konferenca je bila pod vtiskom včerajšnjih dogodkov v Lvovu in rusinskih ob-strukcijskih groženj. Vsled tega ni imela konferenca uspeha, zlasti ni bilo odločeno vprašanje, ali naj se državni zbor potrudi rešiti finančno predlogo še pred Veliko nočjo. Ta vprašanja ostanejo še in suspenso. V krogih voditeljev strank zatrjujejo, da bo zbornica pričela z intenzivnim delom za finančno reformo, ko bo situacija v Galiciji razjasnena. Računa se, da finančni odsek tako dolgo odloži razpravo. Konferenca je sklenila, da se vrši prihodnja seja državnega zbora 6. ali 7. marca z dosedanjim dnevnim redom.
Sežiganje mrličev. Dunaj, 28. februarja. Tukajšnja evangelska občina je sklenila storiti takoj korake, da se vpelje na Dunaju fakultativno sežiganje mrličev.
Rusinska obstrukcija. Dunaj, 28. februarja. Za današnjo odsekovo sejo pripravljajo rusinski poslanci obstrukcijo. Baje se Rusinom pridružijo tudi poslanci poljske ljudske stranke.
Morilec Kunschak. Dunaj, 28. februarja. Obravnava proti morilcu poslanca Schuhmeier-ja, Pavlu Kunschaku, se bo vršila dne 28. in 29. marca.
Ogrski parlament.
Budimpešta, 28. februarja. Ofici-jozna »Budimpeštanska korespondenca« poroča, da je zbornica odložila razpravo o volilni reformi na torek ali sredo, vsled česar je odložena tudi generalna stavka.
Ogrski naučni minister.
Budimpešta, 28. februarja. Za ogrskega naučnega ministra je bil imenovan državni tajnik Bela plem. Jankovich.
Budimpešta, 28. februarja. Bivši naučni minister grof Zihy je izjavil, j da nima namena izstopiti iz narodne delavne stranke. j
Splošna stavka na Ogrskem.
Budimpešta, 28. februarja. Soci-jalno-demokratska stranka je sklenila, da se ima splošna stavka pričeti v ponedeljek dne 3. marca ob 7. zjutraj.
Samo v Budimpešti bo stavkalo nad stotisoč delavcev. V mestu je že sedaj koncentriranega 15.000 vojaštva. Vse mesto je zastraženo. Na trgu je bila danes živahna kupčija, ker so se delavci pridno preskrbljevali z živili, boječ se, da bodo cene živil med stavko močno poskočile. V političnih in vladnih krogih so v velikih skrbeh zaradi štrajka, zato se širi vest, da bo parlament razpravo o volilni reformi odgodil, s čemer bi bila preprečena tudi stavka. Poslanec Senv-ey je stavil v parlamentu predlog, naj se zbornica razpusti in razpišejo nove volitve.
Ogrska opozicija. Budimpešta, 28. februarja. V ponedeljek, ko se naj prične debata o volilni reformi, bo ogrska opozicija vprizorila v zbornici velike izgrede, tako, da bo moral predsednik več opozicijonalnih poslancev izključiti. Jubilej hiše Romanovov.
Belgrad, 28. februarja* Metropolit Demetrij, ki odpotuje povodom jubileja hiše Romanovov v Petrograd, prinese carju lastnoročno pismo kralja Petra.
Pomnoiitev ruske vojske.
Petrograd, 28. Tebruarja. V dobro podučenih krogih se zatrjuje, da se bavi Rusija z vprašanjem pomnožitve rekrutnega kontingenta, s čimer bi se mirovno stanje ruske vojske znatno pomnožilo.
Sredozemsko morje.
Beroiin, 28. februarja. Iz Madrida poročajo: Ministrski predsednik Roma-nones dementira vest, da je prišlo v vprašanju Sredozemskega morja med Italijo in Špansko do sporazuma. Iz nekaterih izjav španskega ministrskega predsednika pa se sklepa, da se taka pogajanja resnično vrše.
Ojačenje nemške vojne. Berolm, 28. febrnarja. Nemški listi poročajo, da bo zahtevala nemška vojaška predloga na leto 59000 rekru-tov več. S tem se zviša stanje vojaštva za 118000 mož. Trajni stroški za to zvišanje bodo znašali 250 miljonov, enkratni stroški pa 700 milj. mark.
Francoske vojaške predloge.
Pariz, 28. februarja. Včerajšnji ministrski svet se je posvetoval o potrebi povišati število vojaštva. Vlada bo definitivno sklepala šele v eni prihodnjih sej. Vse tozadevno objavljene vesti so neresnične in prezgodnje.
Pariz, 28. februarja. V včerajšni dopoldanski seji francoske zbornice je predložil finančni minister Klotz zakonsko predlogo, ki zahteva 500 milijonov frankov za pospešitev del za narodno obrambo.
Poročilo konstatira naprej, da so zadnje vojne zopet pokazale narodom potrebo ohraniti svoja obrambna sredstva vedno na višku popolnosti tako kar se tiče šolanja, kakor tudi tehnike. Zadnje vojne pa so izpremenile tudi naziranje o nekaterih vojnih sredstvih. Preuredbe, ki jih hoče izvesti vojna uprava bodo stale skupaj kakih 635 milijonov frankov.
Kljub tem izrednim in velikim izdatkom pa se državna bremena ne bodo povišala. Francoska vojska in mornarica.
Pariz, 28. februarja. Francoska vlada pripravlja poleg vojaške predloge tudi še posebno mornariško predlogo, s katero naj se ojači stanje francoske mornarice. Neki višji štabni častnik izjavlja, da se bo uvedla biez izjeme triletna vojaška služba in da bodo morali tudi sedanjii vojaki, služiti namesto 2 let 3 leta. Olajšala se bo služba samo na ta način, da dobe vojaki med 3 letno službeno dobo pravico do trimesečnega dopusta.
Demobilizacija. London, 28. februarja. Angleški listi poročajo, da se bo izvršila avstrijsko-ruska demobilizacija tekom jutrišnjega dneva. Vest ni zelo verjetna.
Splošna vojaška dolžnost na Angleškem.
London, 28. februarja. Komite za narodno obrambo je naslovil na ministrstvo memorandum, v katerem zahteva uvedbe splošne vojaške dolžnosti. Potres.
Inomost, 28. februarja. Danes ob 6 in 40 minut zjutraj so Čutili tu dva močna potresna sunka.
Atentat na župana v Silistriji. Sofija, 28. februarja. Neki romunski atentator je ustrelil župana mesta Silistrije Molanosa. Atentatorja so aretirali.
Kupajte pridno srečko „Sploft. ieaskega društva" ▼ korist slovenskih umetnikov, 200 krasnih dobitkov, sliMema-Uh slikarje*. Srečka * 1 2L
49 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Snan 5.
Razne stvari.
* Razprava  proti morilcu posl.
Schuhmeieria, Pavlu Kunschaku, se bo vršila 28. in 29. marca.
* Pariški avtoapačl. Na dosmrtno ječo obsojeni Caronv se je včeraj dopoldne v Ječi zastrupil. Strup je med razpravo skrivoma dobil v ro-
KOVlCi.
' Sleparski bančni ravnatelj. Iz
Berolina poročajo: Generalni ravnatelj poljedelske in industrijske banke Pavel Lindner je poneveril 300.000 mark ter pobegnil v Ameriko.
* Ljudsko štetje na Romunskem. Iz Bukarešte poročajo: Uradni list poroča o izidih splošnega ljudskega štetja, ki se je vršilo koncem L 1912« število prebivalstvo je znašalo leta 1899. 5,956.690, lani pa 7,248.016. Prebivalstvo se je torej pomnožilo za 21 Vj odstotka.
Dijaški izgredi. Iz Pariza poročajo: Na vseučilišču v Bordeau\u je prišlo predvčerajšnem do velikih jijaških izgredov. Dijaki so demonstrirah proti profesorju Revnulu, ki je v Strasburgu predaval o mirovnem gibanju med Nemčijo in Francijo. Demonstranti so profesorja oplju-vali. Posredovati je moralo orož-mštvo.
* Kopenikiada na železnici. Iz
firna poročajo: V petek je dobilo postajno načelništvo v Breclavu brzo-•avko, da pride v par dneh tajna inspekcija na postajo Zaje, ki bo inspirirala ondotno lokalno železnico. Obenem je bilo tudi naročeno, naj dirigirajo iz   Breclave   poseben vlak. Kaktično se je pripeljal z Dunaja neki dozdevni višji železniški uradnik, i se je iz Breclave odpeljal z dve-ma ondotnima uradnikoma proti podaji Zaje.   Revidiral je posamezne -ostaje ter postopal jako strogo. V pa so ga spoznali ter aretirali. Grozna nevesta.   Iz Maka podajo:  kletnega instalaterja Janeza Nemetha  je pregovorila njegova iubica, sestra mlinarja Jožefa Szen-; -iiorvatha, naj se zavaruje za S000 kron in naj da izstaviti polico na nje-ime. Komaj je bila polica veljavna, je nevesta skupaj s svojim brani   umorila   svojega   ženina ter . rgla truplo na železniški tir. Vlak je ;:uplo raztrgal na kosce.   Dekle je . ri zasliševanju priznala zločin. Ob--lem pa je izpovedala,  da  je osem lož pregovorila,   da so se zavaro-ali   ua   skupno vsoto 52.000 kron. \ seh osem mož je umorila.
* Turški dezerter — tat. Iz Mar-seille poročajo:   331etni turški častnik Mehemed Galib bej, ki je bil prej adzornik pristanišča v Stambulu, je
.ezertiral   začetkoma tega meseca :cr prišel semkaj. V avtomobilu se je ozil k največjim juvelirjem, izbiral ivele   ter obljuboval,   da bc zopet rišel ter kupil.   Juvelirji so zastonj .nkali, da se kupec vrne, vendar pa ) zapazili,   da   manjkajo omenjene ragocenosti,    Juvelirji   so zadevo adili in policija   je   preiskala ele-...:uno   stanovanje Galib bejevo v ročnosti njegove žene. V stano-anju so našli   dragocenosti za več 15.000 frankov. Galib bej je po-r u sil pri zasliševanju   vreči dragosti skozi okno.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Iz šale resnica. Dne 5. januarja . I. prišel je Janez Možina, 50 let nr dninar v Zoretov hlev v Črnem otoku na obisk bolehnega hlapca • aiicza Škubica. Tja je prišel tudi obuolženec, 20!etni Ignacij Bučar, :c!avec v Šmartnem pri Litiji, ki je v Zor eto vi gostilni v družbi popival. Sicer mirni Možina je imel to lastnost, da se je rad z mladimi ljudmi pošalil, kar je bilo tudi v sledečem slučaju. Ker pa je Bučar nekaj preklinjal, prijel ga je v šali Možina in & pv»sadil v jasli. Po nadaljnem čuvanju sune Bučar svojega nasprotnika z odprtim nožem s tako silo v evo stegno, da je bila po izreku travnikov - izvedencev prerezana globoko v stegnu se nahajajoča žila odvodnica ter bi bila nagla, le takojšna zdravniška pomoč rešila Možini . ljenje. Nato sta se oba še pred nievom nekaj rukala, dokler nju ni hlapec France Kukelj razdvojil. Mo-se je na to vrnil v hlev, kjer se ie zgrudil in vsled izkrvavitve v kratkem umrl. Obdolženec se je skuhal zagovarjati s silobranom, kar se mu je tudi posrečilo, kajti porotniki so vsa vprašanja glede krivde soglasno zanikali, nakar ga je sodišče oprostilo.
•    * *
kranjski apaši. — Roparski napad v Kočah, cerkveni rop v Logatcu In več vlomov In tatvin po Kranjskem.
V noči dne 26. oktobra se prebudi nenadoma okoli pol 2. ponoči iz spanja posestnica Ana Bo le to v a
v Kočah pri Prestranku. Zaslišala je šum pri vratih in sedla na posteljo. V tistem trenotku pa se ji posveti pred očmi. Pred njo je stal nenadoma precej visok fant, ki je držal v eni roki luč, v drugi pa samokres. Bil je zavezan čez obraz z rut, za njim pa je stal manjši človek, ki je imel obraz počrnjen. 2ena se je strašno prestrašila, večji ropar pa je zarohnel nad njo: Denar ali glavo! Žena je tarnala in prosila, končno jima je dala osem ki on. To pa roparjema ni bilo dovolj. Zahtevala sta še od nje denar, češ, baba, saj si prodala kravo in zelje. Končno sta vzela prestrašeni ženi še 28 kron. Nato sta vzela ključe in prebrskala omaro, krilijo, premetala vso posteljo, prebrskala celo za podobami, toda nikjer nista nič našla. Nato sta stresla oropani denar na mizo in ga začela deliti. Žena ju je milo prosila, da naj ji pustita vsaj za 1 kg sladkorja. Toda večji ropar je zavpil nad njo: »Tiho, baba! < Nato sta Roparja zapustila kočo in izginila v temo. Bilo je to okoli pol 2. Okoli 2 isti večer pa se zbudi nenadoma iz spanja BoŠtjančič Franc, star užitkar, ki stanuje pri posestnici Josipini Žele-tovi. Začu! je škripanje vrat in naenkrat sta stala pred njim že preje opisana roparja. Eden mu je posvetil v obraz z lektrično lučjo in ga pograbil za vrat. Možu se je posrečilo, da je zakričal, slišala ga je gospodinja Želetova, Priletela je v sobo, v tem pa sta roparja pobegnila. Pred vrat-mi sta izgubila v naglici revolver. — Drugo noč so vlomili neznani tatovi v cerkev v Logatcu in pokradli dva keliha, 2 pateni, en nabiralnik, krono z Jezuščka v stekleni omari in umi-valno posodo iz krstnega kamna. Povsod so iskali storilce, toda zaman. Prihodnje dni se je izvršilo po Dolenjskem in Gorenjskem še več vlomov in tatvin, ki so se ponavljale, dokler niso odkrili tri postopače, kt so se potikali po Gorenjskem. Bili so sumljivi in kmetje so jih začeli preganjati, ker so se jih bali. Končno so jih ovadili orožnikom in ti so jih pri Otočah na nekem kozolcu 3. novembra aretirali. Enemu potepuhov se je posrečilo uiti in ga še danes nimajo, dva pa so vjeli in sicer Antona Zorni a n a, mizarja iz Hrenovce, pozneje fakina v Trstu, in Franca Piska, brezposelnega delavca od Sv. Križa, pozneje tudi fakina v Trstu. Pri njih so dobili veliko ukradenega blaga. Uvedla se je preiskava, ki je dognala, da sta ta dva izvršila v družbi tretjega, katerega nazivata »Jo-han , pa ne povesta, kako se piše, vse te roparske napade in razne predrzne tatinske rope in vlome.
Kakor sta pri preiskavi tako tudi pri današnji obravnavi, ki je vsled bogate obtožnice tako različnih in obsežnih hudodelstev in vsled skrajne predrznosti obtožencev, oba obtoženca vse tajita. Oba sta še mlada fanta in že večkrat predkaznovana zaradi tatvine in goljufije. Njuno prijateljstvo datira iz ljubljanskih zaporov. Nato sta se našla oba v Trstu, kjer sta včasih po maiem delala kot fakina v pristanišču. Oba, posebno pa Zorman, sta zelo rafinirana, zvita in ze!o predrzna. Iste vrste mož je moral biti tudi tretji družabnik, kateremu se je posrečilo uiti in katerega oba nazivata za »Johana«. Trojica je odšla iz Trsta in je začela sojo usodno roparsko pot na Kočah pri Prestraneku. Od tod so šli roparji v Logatec, od tod v Šmarje na Dolenjsko, kj:*r so prišli, kakor kažejo vlomi, do Rečice pri Bledu, odkoder so se vrnili nazaj proti Ljubljani, na kateri poti pa jih je med Radovljico in Otočami dohitela usoda. Obtoženca se zagovarjata z nekako nesramno jezo, včasih pa smeje, češ, da jih to, kar jima očitajo, vse skupaj nič ne briga. — Zorman se ozira na porotnike in na občinstvo, in ko ga predsednik vpraša, če išče morda izgubljenega »Johana", pravi, glasno se smeje, da ga ne vidi med občinstvom. Pri pričevanju izpove Ana Bole to, kar smo navedli v uvodu. Ko jih žena natanko pogleda, Zor-mana spozna. Boštjančiču, ki je bil srečnejši, in kateremu se je posrečilo poklicati pomoč, pravi Zorman: »Poglej me stari, dobro!« BoŠtjančič: »Kaj te bom ^gledal, saj si bil ti, oba sta bila!« Zeletova Josipina pa, ki jih je prepodila, pravi: »Ta dva sta bila, Tone, ti si bil zašemljen, drugI se je skrival za hrbtom.« Ona namreč Zorrnana pozna, ker je v vasi omožena njegova sestra. Za ta roparski napad je zanimivo tudi pričevanje Martina Komovca in Janeza Kreblja, ki sta bila z obtožencema skupaj zaprta v Postojni in proti ka-terima sta se skoro izdala, da sta bila onadva roparja. Še značilnejše pa je Zormanovo pismo svoji teti, v katerem jo prosi, da naj mu odpiše, koga sumijo ropa, da se bo vedel ravnati. Zorman je pisal nato tudi orožnikom, češ, če mi imate kaj za povedati, pišite mi v Trst — glavna pošta. — Iz Prestraneka so se peljali lopovi v Logatec. Videl jih je med vožnjo priča Premru, ki se je z njimi
peljal. V Logatcu so bili v gostilni h ne Hodnikove, ki jih je tudi spo-zn„ la. Tam so dne 38. oktobra poskusili vlomiti v trgovino Milana Poljanska, kar se jim pa ni posrečilo. Tem bolj pa se jim je obnesel rop v cerkvi v Spodnjem Logatcu. O tem pripoveduje priča župnik sledeče: Dne 29. zjutraj so mi sporočili, da se je izvršil ponoči vlom v cerkev in našel sem pri vratih prevrnjena dva kamnita nabiralnika. Na njih so se poznali sledovi poskušenega vloma. En nabiralnik je bil izpraznjen. V zakristiji sem našel strašen nered. Vsa predala so bila odprta, po tleh pa je bila razmetana in pohojena razna mašna obleka in odprte in prevrnjene škatlje. Iz predala sta manjkala dva keliha in dve pateni. Na altarju sem našel sledi poskušenega vloma v ta-bernakelj Bil je zlomljen križ in razbita ena tabla. V tabernakelj tatovi niso prišli. Na tleh pred oltarjem pa sem našel zlomljene in pohojene sveče. V posebni omarici s steklenim pokrovom sem našel s silo razbit pokrov, malemu Jezeščku pa je manjkala na glavi srebrna krona. Iz krstnega kamna pa je manjkala posodica za umivanje. Od tod je pobegnila roparska trojica — gojenci tržaške šole laških fakinov — na Dolenjsko. Obtoženca trdita, da sploh še nista bila na Dolenjskem. Orožniki so našli pri Zormanu tri železniške vozne listke do Grosuplja. Zorman pravi, da ne ve, kako so prišli ti listki v njegov žep. Listki datirajo od 30. oktobra. Predno so Šli na Dolenjsko, so se oglasili tudi v Putnikovi gostilni. Tam so se dobro pokrepčali, napravili so cehe za 6 kron, plačal je Zorman in sicer s samimi »ficki«, groŠki in deseticami. Bili so to bržkotne milodari iz nabiralnika logaške cerkve. Gostilničar oba obtoženca takoj spozna. Zanimivo je bilo pričevanje gostilničarja in trgovca Pengova v Šmarji na Dolenjskem. Mož je videl trojico, med to tudi oba obtoženca, pred svojo trgovino, kjer so se delj časa mudili in sumljivo obnašali. Zorrnana je prav dobro spoznal. Piska pa je posebno izpoznal po njegovi suknji. Priča je stopil k obtožencu in rekel: Posebno ta suknja, to črtano blago, mi je padlo v oči. Nato odgovori Pišek jezno: »Saj je tudi un imel tak rekelc!« Nastal je po dvorani splošen smeh, prvič se je eden obtožencev izdal. Soobtoženec Zorm-man je nato Piska strašno grdo pogledal. Zvečer je bil Zorman v Pen-govi gostilni. Prišel je skozi stranska vrata, kar se je PengoviLzopet sumljivo zdelo. Zorman je delj časa z njim govoril in Pengov ga dobro pozna. Kljub temu odločno taji, da bi bil on pri njem. — Ob pol 3. ponoči je zbudil Pengova domač pes, ki je silno lajal in letal po hiši od vrat do j vrat Pengov je vstal, slišal pok Šipe 1 in šel v vežo. Našel je notranja vrata odprta — zaklenil jih je zvečer sam — okno pa je bilo razbito in popolno-! ma razdejano. Vlomilci so pobegnili, j Poskusili so isto noč vlomiti Še pri • nekem mesarju — bili so lačni — to-| da tudi tu se jim ni posrečilo. Odtod j so Šli roparji na Gorenjsko.
Razprava se je prekinila ob pol ■ ene in se nadaljuje popoldne ob pol 4.
Umrli so v Ljubliani:
■
Dne 26. februarja: Sestra Beata Marija Holl, usmiljenka, 65 let, Slomškova ulica 18.
V deželni bolnici:
Dne 23. februarja: Franc Zajec, strojnik na parni žagi, 42 let.
Dne 24. februarja: Andrej Koc-mur, mestni ubožec, 68 let.
Danišnji list obsega 6 stran.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne
JM ko se je hotel izjaviti —
bilo je pri valčku Dolarske princese, se me je polotil kašelj; prenehali smo in ugodni tienotek je bil zamujen. Kdo ve, kdaj bo zopet govoril!« — »Zdaj pa imaš! Saj veš, da si prehla-jtna in vendar nisi sodemc vzela seboj Kolikokrat naj ti še covem, da je treba vsaj eno sodensko pastiljo na poti v diužoo v ust h razpustiti, pa tadi med zabavo ne škoduje, če jo imaš v ustih. To ohranja gno volino, obenem pa izborno varuje proti pre-hlaji. — Zahtevati pa moraš pristne »Faveve« sodenice, ker jih pridobivajo iz zdravilnih občinskih vrelcev. — r        Skatljica stane K l'2o.      ■ .
X X M
ffsak dan od O.zueler nopre!
nanovo došle
Žitne oene v BudimpeitSa
Dne 28 februarja 1913. Termin«
Pšenica za april 1913       . za 50 kg 11*59
Pšenica za oktobei 1913. za 50 kg 1'2*24
Rž za ap.il 1913       ... za 50 kg 977
Rž za oktober 1913 .  . * za 50 kg 974
Oves za april 1913       . . za 50 ke   9 99
Ove«; za oktobei 1913  . . za 50 kg  8 78
Koruza za mai 1913      . . za f>0 kg 761
Koruza za julij 1913 .  •  . za 50 kg 785
fietsoirolGšično noroulo.
VISIna nad morjem 300*2 Srednji zračni tJ»k 735 mm
l_ •g o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	o s t- —	Vetrovi	Nebo
27 t*	2. pop. 9. zv.	732-9 732-2	6*1 31	sr. jzah. si jzah.	oblačno del obla*.
28.	7. zj.	731-2	2-2	•	oblačno
damske lan Rogel
Ojr« *xl car"
ki ie tri leta z izbornim uspehom svirala v inozemstvu.
Vstop prost.    S it odprlo. |
Sestanek tujcev!
Njjpr^
■&■■■>        ' MT^L ^«K.- • ••• vSž-W
Srednja   včerajšnja temperatura 22\ norm. 1*0* Padavina v 24 urah 1*0 mu. Po noči je padlo malo dežja.
tnnovniile
s štirimi sobami, kopalno sobo, sobo za služkinje, 782
se odda za majev termin.
Elizabetna cesta štev. 5.
SchSchtovo čistilo s? kovine Solarine
pričara krasen lesk na med, baker, srebro In zlato. Se lesketa najdalje! ie zajamčeno prosto strupa in kislin ter najcenejše v rabi, ker izdatno in ima patentovan Sledilen kap« Ijavec. Vsled velike vsebine olja naravno varstvo kovin proti orosenju, omadeSevanju, rji In zelenki.
»Posojilnice v Črnomlju'
se vrši
16. marca t. 1. ob 3. url popoldne v Posojilnici.
DNEVNI RED:
1. ) Poročilo o reviziji »Zveze slov.
zadrug«.
2. ) Poročilo načelstva za poslovno
leto 1912. 3) Poročilo nadzorstva in razdelitev čistega dobička.
4. ) Prememba pravil.
5.) Predlogi.
Ako bi ob 3. uri ne bilo za sklep« čnost potrebno število zadružnikov navzoč; h vrši se pol ure kasneje na istem prostoru z istim dnevnim redom drugi občni zbor brez ozira na število nav-
zočih zadružnikov.
Načelstvo.
Mesto vsakega drugega obvestila.
Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da je včeraj popoldne po kratkem trpljenju naš dragi stric in stari stric, gospod
sprevodnik jui. železnice v p.
v 72 letu, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal
Pogreb nepozabnega rajnkega bode v nedeljo, dne 2 marca t. 1 popoiudne ob 3 uri iz hiše žalosti, Emonska cesta št. 2., na pokopališče k Sv. Knžu.
Sv maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi trnovski in pri čč  o frančiškanih.
Pokojnika priporočamo v blag spomin! 803
Ljubljana, dne 23. februarja 1913.
Žalnjoči ostalu
I. slovenski pogrebni zavod Jos. Turk.
Vsaka dama
že mnogo let pozna izborni, siiajtso razŠiriem desinfekcijski pomoček Iy« SOlorm (originalna steklenica 80 vin.) ki se za umivanje rok in instrumentov, vsakdanjo intimno žensko toaleto, dalje za vsake vrste desinfekcije in in razdušitev povsod pO svetu
rabi
veliko število dam pa ne ve, da izdelujemo tudi slastno, fino dišeče antiseptično miio, ki ohranja kožo nežno in svežo   Milo je iz najboljše čiste surovine, ima 1% lvsoforma ter je velikansko Izdatno fore] ▼ T9M varOBO« Na trg jo prinašamo pod imenom
soformovo milo
pO 1 krono komad« Poizkusite enkrat pa boste vedno kupovali to fino dišeče antiseptično milo— Cena je samo navidezno vlSOkaa v resnici je pa milo prav ceno, ker je veliko in izdatno.
Zanimivo kmigo o »Zdravju in desinfekciji« Vam pošljem gratis in franko A. C. Hubmannj referent »Lysoformwerkee, Dunaj, XX., Petraschgasse štev. 4. V1B
Cirkve
ItaiiiM|* JfiiMiiktNil ■ampIa M SOS mm v mmatriM
u Eldorado za slabotna otroke, n
Mata.*.« fiNMkM te p*|MSlU tel« SilrotlUfc. k*aUal|a.
te ii morsko
i ob J&di*
za francosko lo angleško delo se sprejmeta
takoj proti dobri plači v damskem salonu.
Zglasć se naj samo prve moči. 779 Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«
Kupolom
samo danes In Jutri starinske stvari iz porcelana, stekla, pohištvo, slike, doze, pahljače itd. itd. kakor tudi vsak posamezni predmet, ki je čez 80 let star. Cenjeni dopisi v nemškem jeziku pod ,,W.ener Sammler" v LJubljani hotel pri Malicu- 763 ■_ _ _
Sprejmeta se
dva vajenca za nokanio
3
dva za mesarijo
poštenih kmečkih staršev, s primerno šolsko  izobrazbo  pri L. PrlafaVGU-
Ser. Bela p. Javornik Gorenjsko.
3C
H * M M
n
H M
M
H M M N H W *
1 N
ANC SOtiVAN SIN
Ljubljana — Mestni trg 22 — Ljubljana
vljudno naznanja, da so došle 737
spomladanske novosti v veim izbiri.
Nihče aaj ne zamudi ugodne prilike, "napiti res dobro blago po nizkih cenah.
M N X N M M N M
*
N N N
N M
181
kupuje specialist samo danes in jutri cd 5.—6. ure v hotelu pri „Mali6u", II. nadstropje! soba 27.
773
(a
a vrtnarita
išče službe.
757
686
ne ordinira do preklica,
JE
Naznanilo in priporočilo!
SI. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel z 21. sušcem 1913.
staro znano 7:6
(Fr. Lajovic) v Litiji.
Potrudil se bodem postreči z najboljšim vinom ter vedno svežim pivom, kakor tudi z najboljšo kuhinjo.
Za obilen bisk sc priporoča
Melhior Grošelj,
mesar in gostilničar.
Modna in športna trgovina za gospode
P. MAGD1Ć
Ljubljana — nasproti glavne poste — Ljubljana
se usoja svoje p. n. odjemalce opozoriti, da je svoj modni oddelek za gospode založil nedvomijivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren in sicer v nedvomijivo največji izbiri.
Od 20. februarja 1913 naprej prostovoljno odračunam 10 % popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjili hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic9 dežnikov, gumbov itd., kar bode pri sedajšnji draginji gotovo vsak z veseljem pozdravil in uvaževal. Pazite na cene v mojih izložbah!
mr orožje -?m
najskrbneje zastreljeno in z drž. zastrel-nim kolkom opremljeno, v najboljši kvaliteti  in  najličnejsi  izvedbi razpošilja c in kr. dvorni dobavitelj
JT^IN' KONRAD Most, št 2395 (Češko)
Samokresi K 6—, flobertove žepne pištole K 1-90, terzeroli K 2—, flobertovi tešingi K 950, lovske puške K 3250, 4050
in višje v najbogatelši izberi. Glavni katalog se pošlje na zahtevo vsakomur gratis in franko.
Uradnik
Si MMaBtt sinite i tati lisa.
Vstop  takoj.   Cenjene ponudbe pod
„Dobra moč 27" LJubljana, poštno ležeče. 778
Šapnite in zahtevajte edino le
je najboljii.
Glavna zaloga pri Prvi slov, žalost taja in nuna na debelo v LjobljaDi, Rožna elita l\n 41.
53
U42
Ljubljana, Kolezijska ulica štev. 16
izvršuje šopke« vence in bukete
ga rame prilike. — Delo umetniško okusno In po solidnih cenah.
piramidna in kroglasta lavorjeva drevesa ter dekorativne cvetlice
.v veliki mnotlni po smernih cenah. — Naročila na aeielo hitro in vestno.
•v Illcvid.s1c5.3i.
Pisarna: Snblčeva ulica st 3, III. nadstropje.
mm- Uradne ure« ob delavnikih od 2.—'hA. popoldne, -mm
Prodajo &® 746
decimalna tehtnica do 500 kg, več stelaž (2 manufakturni z galerijo), več pudelnov, stojal za olje in petrolej, pisalni mizi in ciklostil.
Kompanjon
se sprejme takoj
756
EMSKA VVODA
Iza pitno zdravljenje in izvrstna namizna pijača.
EMSKA VRELSKA SOL
DOnViNAUHI ZAVITEK
Zl FHiit WPtU.«6WKJL (HHAiACUf lu 005**$: POLFAAfcUH Dft06lfllJAH IU. SOI ZAST. tlSOMPPEHOUMJvTHa
Glavna zaloga: Mihael Kastner v Ljubljani.
v večjo eksportno tovarno Švicarskih pletenin z 10 do 15 tisoč kron gotovine, katera bi se naložila v banko ter ostala razen obresti nedotaknjena. — Ponudnik mora biti lepe preteklosti, marljiv, pošten, ter mora biti zmožen nemškega trg. dopisja kakor tudi knjigovodstva Oziralo se bode le na neomenjenega ne ie 30 let starega gospoda, ker mn Je dana prilika, postati sorodnik lastnika trgovine, ter s tem tndl lepe bodočnosti. Dolenjci aH Sp. Štajerci imajo prednost — Glede delitve dobička in izgube, po dogovoru čez mesec dnij praktičnega delovanja. — Ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku s sliko, ter referencami je pcslati na
PDJtfatii Bi. 5461, St. Gallen. LioseiOHl (hita).
Vstopi takoj. — Ponudbe naj se blagovolijo do 15. marca poslati upravništvu »Si Nar.« pod „Vrtnarica 18"«
Prodajalka
me?ane stroke, pridna in poštena, vešča tudi šivanja žela služb Ba
Cenj. ponudbe na upravništvo »Slov Naroda« pod  Mešana stroka 748".
748
Sprejme se ob dobri plači lin in samostojen 768
vešč kakega slovanskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe na
Rudoi/ $iz]ak, urar in trgovce, Opatija.
Prode se ali v najem da takoj
hšt 13, ležeče tik postajice Radovljica, obstoječe iz 3 njiv, 3 malih gozdnih parcel in hišnega vrta. — Več se izve
v gostilni v Rakovci, postaja Sv. Jošt pri Kranju. 774
Valvazor
vezan z zelo močnimi platnicami in usnjatim hrbtom, v 8 zvezkih, še skoraj neprebran, dobro ohranjen se pro« da za 150 kron« Tudi v mesečnih obrokih po K 16 — zanesljivemu kupcu. Naslov: Frani c a Glifčič, po-sestale«, Jesenice-Fnžine« 637
5 vinarjev
vas stane dopisnica, s katero lahko zahtevate moj najnovejši, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in pri-mernik daril, ki ga pošljem vsakomur zastonj in poštnine prosto.
Razpofiljaloita JUH KONRAD, c in fo dvorni do-iiivaieij, Most štev. 2399 (teško).
Prave niklaste žepne ure K 4'20, 5*— in več. Niklaste budilke K 2*90, harmonike K 5*—, vijoline K 5*80, samokresi K 6*—.
BezpoiDJa m proti povzetju ali predplačilu. Brej rizika.  —  Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Avstr. anterlkan. s zaloga čevljev s Prešernova nL 50.
jfaši čevlji po kakovosti, :: priložnosti in eleganci v. prekose vsako konkurenco.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnlkov.
TJ
495995
88
00
64
00