Otroška romanca.
Ustavim se pri potočku skakalčku — glej, na vsakem jadrnem valčku solnce srebrne tolarje šteje in zvonko pojoče v dolino jih tira, tam jih v tolmunu na kupčke zbira vodni možic in bahato se smeje.
In skače potoček prešerno in teče naprej in mi iajno, vabljivo šepeče: »V meni teh novih je dni veličina! Velik zaklad ima solnce poletno, polno v njem bajne, prelestne je sreče — toda varuje jo moja globina!«
»Oj, ti bahaček, čuj, kaj ti pravim: Druga je pesem, ki danes jo čujem, solnce goriško mi v duši jo svira, v tihih spominih mi pota odpira, vabi me, da svojo moč vso žrtvujem, da spet to solnce in zemljo pozdravim.
Čakaj, povodnega moža jaz prevarim, v ribico se izpremenim in izmaknem ves ta zaklad in ga atu podarim — on pa nam kupi prostorno kočijo, belca dva hitra in pestro zastavo, da se popeljemo vsi v domačijo!«
Tone Gaspari