GLASIL O OBCINE PIVK A LETNIK 12 / MAJ 2022 / ŠT. 82 DRAGE OBCANKE IN OBCANI, ISKRENE CESTITKE OB OBCINSKEM PRAZNIKU. Najpomembnejši cleni vsake skupnosti so njeni clani, prizadevni in delovni ljudje, ki s svojim delom bogatijo sebe in lokalno skupnost. Z željo, da bi tudi v prihodnje skupaj ustvarjali sodobno in odprto obcino, se Vam zahvaljujem za prizadevnost in sodelovanje. Le s skupnimi mocmi, enotnostjo, razumevanjem in strpnostjo bomo kos novim nalogam in izzivom prihodnosti. Obcinski praznik je tudi priložnost, da izkažemo cast tistim, ki so zaznamovali leto v obcini. Iskrene cestitke vsem letošnjim obcinskim nagrajencem. Obcanke in obcani, hvala za vse! Letos smo praznovali še s kanckom vec veselja, po dveh letih vnovic v živo, v prenovljeni dvorani. Na osrednji obcinski slovesnosti smo skupaj proslavili razvojne korake naše lokalne skupnosti, ki nam jih je uspelo prehoditi navkljub epidemiji in omejitvam zadnjih dveh let. Proslavili smo tudi uspešno delo društev in posameznikov, ki bogatijo naš vsakdan in ki širijo glas o ustvarjalnem delu in življenju v obcini Pivka onkraj naših meja. Naši letošnji nagrajenci so že desetletja aktivni upokojenci, pevci, skrbniki in ambasadorji naše dedišcine, znanj in graditelji mostov med lokalno in evropsko kulturo. Skozi leta naši nagrajenci predstavljajo vso pestrost dejavnosti, ki jih negujemo in razvijamo v naši lokalni sredini. Ce pogledamov letošnje leto, je pivška mozaicna razglednica izjemno bogata, saj smo izvedli pomembne projekte in korake, nacrtujemo zelo pomembne razvojne in infrastrukturne pridobitve. Vse izvedene in nacrtovane aktivnosti opisujemo v nadaljnji vsebini. Poslanstvo obcine, obcinskega vodstva in uprave, je skrb, da se davkoplacevalski denar smotrno porablja za kakovostno življenje prebivalcev obcine, pri cemer pa v Pivki dajemo veliko pozornosti k plemenitenju lastnih sredstev s sredstvi države in še zlasti iz skladov Evropske unije. Temelj blagostanja pa so dobra podjetja in predvsem kvalitetna delovna mesta. Trudimo se, da kot lokalna skupnost k temu pripomoremo, kolikor je v naši moci in ugotavljam, da imamo kar nekaj vzvodov. Zdi se, kot da se svet okrog nas noce umiriti; iz pandemije (ki upam da gre h koncu) smo padli v vojno, ki želim verjeti, da se bo cimprej koncala za pogajalsko mizo in koncala to brezsmiselno trpljenje ljudi v naši pravzaprav neposredni sosešcini. Pred nami je menjava vlade in upam, da bo sodelovanje vsaj približno takšno kot s sedanjo Slovensko vlado. Vendar tudi v preteklosti so že bile zahtevne situacije, ki smo se jim prilagodili in z zdravo kmecko pametjo rastli in se razvijali. Vsekakor smo lahko s skupnimi mocmi tudi v prihodnje uspešni. Spoštovani, iskrena zahvala vsem, ki sokreirate našo lokalno skupnost, da smo lahko uspešni in da vsem, ki morebiti pridejo v težave, zmoremo stopiti skupaj in priskociti na pomoc, hvala vsem, ki ste se oz. so se nagarali v casu epidemije in tukaj je pošteno izpostaviti zdravstvo ter civilno zašcito za doprinos k skupnosti pa nenazadnje zahvala vsem nagrajenkam ter nagrajencem in seveda cestitke vsem skupaj. Robert Smrdelj, župan VEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI PRAZNICNI MESEC MAJ... Znova se je obrnilo leto in maj je v obcini Pivka tisti najbolj praznicen mesec leta, saj obeležujemo obcinski praznik. To je dan, namenjen vam, drage obcanke in obcani. Vi ste tisti, ki s svojim vzdušjem, aktivnostmi, udejstvovanjem, uspehi in priložnostmi dajete lokalni skupnosti življenje. Ob tem vam tudi iz uredništva Pivškega lista namenjamo cestitko in predvsem zahvalo za vse, kar prispevate v domacem kraju. Tudi obcinsko glasilo je zaradi vas tako obsežno, vsebinsko bogato in zanimivo. Odraža namrec utrip, ki ga skupaj ustvarjate, pa tudi vaše želje in pobude za nadaljnje korake, ki bodo tudi v prihodnje zagotovo zanesljivi in prispevali k boljšemu pocutju vseh nas. Naj bo pomlad, ki se je povsem razodela v cudovitih cvetlicnih barvah, znanilec dobre energije, predvsem pa prijetno obdobje za pogumne vsakodnevne korake in hvaležnost za mir, ki nam je namenjen v domacem kraju. Doris Komen Horvat odgovorna urednica Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2400 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografija na naslovnici: Valter Leban Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. VABLJENI K SOUSTVARJANJU OBCINSKEGA GLASILA Letošnja osrednja prireditev ob obcinskem prazniku Obcine Pivka je znova potrdila, da ste osrednji slavljenci praznika obcani, ki soustvarjate dogajanje in vzdušje v lokalni skupnosti. Vsakoletno obeležje obcinskega praznika je sicer trenutek, ko se spomnimo mejnikov, posameznikov in skupin, zaslužnih za posebne dosežke ter nacrtujemo prihodnost, ki prinaša nove priložnosti, vendarle pa pomemben dan, ki nas poveže in opomni na to, kako pomembno je sodelovati in se v domacem kraju dobro pocutiti. Kulturni program letošnje slovesnosti so sooblikovali priznani baritonist Jure Pockaj s Pozabljenim orkestrom in Moški pevski zbor Pivka. Zbrane je nagovoril gostitelj vecera, župan Robert Smrdelj. Osrednji trenutek dogodka je bila podelitev obcinskih priznanj Obcine Pivka za leto 2022. Iskren stisk rok sta nagrajencem namenila župan in podžupan, sicer predsednik Komisije za priznanja Boris Rebec. Plaketo Obcine Pivka sta prejeli Društvo upokojencev Pivka in Moški pevski zbor Pivka. Priznanja Obcine Pivka pa so bila letos namenjena Vaškemu društvu Suhorje, Magdaleni Bobek ter krasilkam Magdi Stevic, Julki Dekleva in Mariji Del Piero. Obcankam in obcanom ob tej priložnosti namenjamo cestitke ob obcinskem prazniku! Ob nizu dogodkov, ki so obeležili nedeljsko obcinsko praznovanje, je bilo tudi sobotno glasbeno popoldne s Postojnsko godbo 1808 in Žensko vokalno skupino Rožmarinke, ki se je odvijalo na trgu pred Krpanovim domom. Foto: Valter Leban Prijetne melodije, ki se mogocno razlegajo iz instrumentov domacih glasbenikov, so dva dneva pred obcinskim praznikom lepo naznanile slavje, ki ga Obcina Pivka obeležuje 9. maja. DKH Plaketa Obcine Pivka: DRUŠTVO UPOKOJENCEV PIVKA Društvo upokojencev Pivka uspešno deluje že 70 let, ima 559 clanov. V preteklem letu je lokalno skupnost in širšo javnost s svojimi aktivnostmi želelo opomniti, da starejši veliko prispevajo h gospodarskemu in socialnemu razvoju ter kako pomembno je vecgeneracijsko sodelovanje. Pomemben del društvenih aktivnosti so izletniške in družabne dejavnosti, popoldanska srecanja (reševanje križank, kartanje, šah...). Vsako drugo soboto v juliju pripravlja letno srecanje, vsako leto organizira tudi obcni zbor in novoletno srecanje clanov. Vsako leto se udeleži tudi martinovanja v eni od slovenskih vinorodnih dežel. Športno-rekreacijska dejavnost vkljucuje pohode, rekreacijsko telovadbo, balinanje, kegljanje, nordijsko hojo... Moška in ženska balinarska sekcija sta se pridno rekreirali, ženske dvakrat tedensko, moški pa tudi veckrat tedensko. Organizirali so medklubski turnir za moške in ženske. Nekateri clani tekmujejo v obmocni ligi z ekipo Balinarskega kluba (BK) Orlek, clanice pa z ekipo BK Pivka. Tudi v prihodnje se bodo udeležili društvenih turnirjev, na katere bodo vabljeni. Organizirali bodo prijateljski turnir Društva upokojencev Pivka za moške in ženske. Nastopili bodo na pokrajinskih igrah in se poskusili uvrstiti v finale državnega prvenstva. Tudi kegljaška sekcija trenira dvakrat tedensko po dve uri. Udeležuje se turnirjev po Sloveniji in to z vecjimi ali manjšimi uspehi. Dobro sodelujejo s Kegljaškim klubom Pivka. Kulturno-izobraževalna dejavnost pokriva široko podrocje. Ženski pevski zbor in Ženska vokalna skupina Rožmarinke se redno udeležujeta Festivala za tretje življenjsko obdobje, nastopata na reviji Primorska poje in na revijah upokojenskih pevskih zborov. Obe skupini nastopata na vseh družabnih in kulturnih prireditvah društva. V krožku Beremo skupaj se zbirajo pesniki in pisci proze ter bralci in recitatorji. Društvo je izdalo že šesti zvezek pesmi clanic Dore Hrvatic in Ane Stavanja. V pripravi za izdajo je sedmi in osmi zvezek poezij pesnic. Društvo je organiziralo predavanje v okviru programa Sožitje - za vecjo varnost v prometu. Sekcija rocnih del je v sodelovanju z Vecgeneracijskim centrom (VGC) v Pivki zacela s projektom Hobotnica, v katerem clanice kvackajo izdelke za nedonošencke v inkubatorjih. Izdelujejo igrace za tri enote otroških vrtcev v obcini, iz podarjene preje delajo tople izdelke za oskrbovance v domovih upokojencev v Postojni in Ilirski Bistrici. Sodelujejo pri ustvarjalnih dejavnostih, ki jih VGC organizira v casu šolskih pocitnic. Vsako leto ob tednu otroka pripravijo razstavo rocnih del v knjižnici v Pivki in redno razstavljajo na dnevu odprtih vrat Vojašnice Stanislava Požarja Pivka. Clani društva v okviru socialno-zdravstvene dejavnosti s programom Starejši za višjo kakovost življenja doma oziroma Starejši za starejše obiskujejo in anketirajo starejše obcane, jim nudijo ustrezne informacije in pomoc. Posebno skrb in pomoc so prostovoljci ponudili vsem starejšim v casu epidemije. Pri njihovem delu so bile najpogosteje poudarjene besede pomoc, srcnost ter pripravljenost prostovoljcev in drugih, da aktivno pomagajo vsem, ki njihovo pomoc potrebujejo. Prostovoljci DU so se pridružili tudi programu Sopotniki. S tem želijo izboljšati in nadgraditi sistem z namenom ljudem omogociti kakovostno staranje. Prizadevajo si, da bi starejši cim dlje ostali dejavni v domacem okolju ter kljub bolezni cim dlje v domaci oskrbi. Društvo s svojo informacijsko dejavnostjo skrbi, da je javnost prek medijev obvešcena o vseh društvenih dogodkih. Društvo je zacelo izdajati lasten casopis, ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v obcini. Tako uspešno predstavljajo svoje delovanje in pridobivajo nove clane. Društvo upokojencev je vsako leto organiziralo in izvedlo vecji projekt, kot na primer revijo upokojenskih pevskih zborov, državne športne igre upokojencev v kegljanju in športne igre Pokrajinske zveze društev upokojencev Južno Primorske. Izpeljalo je zahteven projekt, srecanje upokojencev Primorske. Sodelovanje z društvi v obcini in z društvi upokojencev sosednjih obcin je uspešno in na visoki ravni. V letu 2018 je Zveza društev upokojencev Slovenije Društvu upokojencev Pivka podelila priznanje za najbolj aktivno društvo upokojencev leta 2018 v Južno-primorski pokrajinski zvezi DU. Društvo sodeluje tudi z drugimi društvi in organizacijami, na primer z Osnovno šolo Pivka in Vrtcem Pivka. Sodeluje z Zvezo društev invalidov Slovenije, Pokrajinsko zvezo DU južnoprimorske, Obcino Pivka, s Športno zvezo Pivka, Društvom invalidov Pivka, Koronarnim društvom, sekcijo Pivka, Rdecim križem Pivka, z društvi s kulturnega in športnega podrocja ter z društvi upokojencev sosednjih obcin in širše. Foto: Valter Leban Plaketa Obcine Pivka: MOŠKI PEVSKI ZBOR PIVKA Zacetek Moškega pevskega zbora Pivka sega v leto 1972, ko so upokojenci ustanovili oktet. Ta je v kratkem casu prerasel v moški zbor in je bil ves cas nosilec kulturnega utripa na Pivškem. Na celu zbora se je zvrstilo vec zborovodij. Od leta 2001 do danes zbor neprekinjeno vodi Marcel Štefancic, ki je leta 2017 prejel državno priznanje srebrno plaketo JSKD. Moški zbor je v svojem 50-letnem delovanju, leta 1997 ob 25. letnici delovanja posnel kaseto »Je upihnila luc«. Leta 1999 je sodeloval na 6. tekmovanju radijskih posnetkov v B kategoriji - umetnih skladb za moške zbore in prejel priznanje za doseženih 63,8 tock. Leta 2001 je zbor sodeloval na 8. tekmovanju radijskih posnetkov v B kategoriji — ljudske pesmi in prejel priznanje za doseženih 67,6 tock. Leta 2007 ob praznovanju 35. obletnice je zbor posnel CD »Naj cuje zemlja in nebo«. Leta 2011 je zbor prvic sodeloval na tekmovanju Primorskih pevskih zborov in malih pevskih skupin ter prejel bronasto priznanje. Leta 2013 se je udeležil mednarodnega festivala »Cantate Croatia« v Pulju. Zbor je leta 2017 nastopil v Tuzli na proslavi dneva državnosti Republike Slovenije in zapel skupaj z ŽePZ Slovencice ter sodeloval na mednarodnem srecanju slovenskih pevskih zborov v Banja Luki. Leta 2018 se je zbor odpravil na otok Vis, kjer je predstavil delcek svojega bogatega repertoarja domacemu in tujemu poslušalstvu. Zbor se že nekaj let odpravlja na gostovanje v Severno Makedonijo, da tamkajšnjemu slovenskemu društvu zapoje nekaj slovenskih pesmi iz bogatega repertoarja. Žal se to še ni uresnicilo zaradi zdravstvenih razmer v svetu, nacrtovan pa je obisk v zacetku junija (od 3. do 8.) 2022. Zbor se rad odziva raznoterim vabilom doma in v gosteh. Z medsebojnimi srecanji si pevci izmenjujejo dragocene izkušnje in tkejo mnoga pevska prijateljstva in prijetna znanstva. Njihova pesem odmeva na Pivškem, po Sloveniji in tudi na tujem. Leta 2001 so prepevali na slovesnosti ob podpisu listine ob pobratenju obcine Pivka z Durachom. Listino je podpisal takratni podžupan in predsednik zbora Janez Cucek. V Durachu so prepevali še dvakrat, med drugim na srecanju pobratenih obcin iz Italije in Francije. Zbor se redno udeležuje medobcinskih revij in revije Primorska poje. Pevci se radi spominjajo uspešnih koncertov v Rimu, San Marinu, Berlinu, Benetkah, Pragi, na Bavarskem, Šibeniku, Beogradu, Sarajevu, Zadru, Umagu... Zbor, ki letos praznuje 50. obletnico, šteje 23 pevcev, prepeva skladbe razlicnih stilnih obdobij — od renesanse do sodobnejših snovanj. V repertoar zajema slovenske in tuje avtorje. Pevce pa na svoj nacin pritegnejo priredbe slovenskih in tujih narodnih pesmi. Svoje poslanstvo zbor namenja tudi pogrebnim in liturgicnim priložnostim. Foto: Valter Leban Priznanje Obcine Pivka: VAŠKO DRUŠTVO SUHORJE Vaško društvo Suhorje je prostovoljno, nepridobitno, samostojno združenje z namenom spodbujanja ustvarjalnosti, povezovanja, izobraževanja na podrocju športa, kulture, glasbe, turizma, trajnostnega razvoja kraja, ekologije, kmetijstva, dobrodelnosti in humanitarnosti, vzgoje in izobraževanja ter še nekaterih drugih podrocij. Društvo je bilo ustanovljeno poleti 2017 na soboto pred suhorskim shodom v mesecu juliju. Clani društva so prebivalke in prebivalci Suhorja, nekaj pa jih je tudi iz drugih krajev obcine Pivka in iz sosednjih obcin. Od ustanovitve društva dalje je društvo organiziralo kar nekaj prireditev, zlasti s podrocja kulture in ohranjanja kulturne dedišcine. Njihove, suhorske, zdaj že tradicionalne prireditve so novoletni koncert v vaški cerkvi sv. Nikolaja v decembru, prireditev Jožefovo in Velika noc na Suhorju v marcu in Suhorski shod v juliju. Vaško društvo Suhorje se udeležuje tudi prireditev izven obcine Pivka. Sodelovalo je na vec prireditvah, ki jih je v sodelovanju z BTC Ljubljana vodila Marija Merljak (Velikonocni sejem v aprilu 2018, cvetlicni sejem v juniju 2018), sodelovalo je na nacionalni televiziji v oddaji Dobro jutro, ki je bila posneta v Volcjem potoku, ter v oddaji Dobro jutro, ki je bila posneta v Pivki. Društvo se povezuje tudi s Parkom Škocjanske jame in sodeluje na tradicionalni prireditvi mednarodnega pomena — Belajtnga. Društvo sodeluje tudi na vsakoletni prireditvi Festival Brkinske sadne ceste. Vaško društvo Suhorje kot gost Kulturno prosvetnega društva Nikola Tesla iz Postojne že vec let sodeluje na prireditvi Utrip poletja v Postojni. V okviru Vaškega društva Suhorje namrec deluje plesno pevska skupina z imenom »Nej druje«, ki se vsako leto predstavi na omenjeni prireditvi. Omejena skupina je prepoznavna po priložnostnihkostumih (»ena crna kitla na pas, ena bela jopa in en facou s kamrika za cez, pa smo odprovni«). Skupina goji izrocilo ljudske pesmi in pesmi pesnika in narodnega buditelja Jožefa Volka Suhorskega. V letu 2020 je društvo poskrbelo za uglasbitev Volkove pesmi Od Vrem do Bistrice. Leta 2018 se je društvo predstavilo tudi na otvoritvi partizanske bolnišnice Zalesje na Ostrožnem Brdu (obcina Ilirska Bistrica) in na veliko zadovoljstvo gostilo prijatelje iz pobratenega mesta Durach. Vaško društvo Suhorje je tudi pobudnik in organizator ohranjanja stavbne in krajinske dedišcine na Suhorju. Sodelovalo je na primer pri obnovi, zlasti pa predstavitvi obnovljenega tako imenovanega gospudovega studenca. Vaško društvo je od svoje ustanovitve pomembno prispevalo k prepoznavnosti naše obcine. V teh casih je še kako pomembno povezovanje krajanov (obcanov), predvsem pa prenašanje kulturne dedišcine mlajšim rodovom. Vse to pa nam daje zagotovilo, da dedišcina teh krajev ne bo potonila v pozabi. Priznanje Obcine Pivka: KRASILKE MAGDA STEVIC, JULKA DEKLEVA IN MARIJA DEL PIERO Leta 1985 je župnik gospod Slavko Hrast povabil Magdo Stevic, Julko Dekleva in Marijo Del Piero, ki delujejo kot prostovoljke Župnijske Karitas Pivka, za sodelovanje pri krašenju župnijske cerkve sv. Petra v Pivki. Njegov zgled, znanje in ljubezen do cvetja jih je navdušil. Veliko znanja za krasitev so prejele od njega. Seveda je pri takšnem delu najbolj pomembna kršcanska vera ter ljubezen do cloveka in Boga. Okrašeni oltar, tabernakelj, svete podobe v prostor prinašajo lepoto, zbranost, obcudovanje. Cloveka vodijo k razmišljanju, molitvi in prinašajo notranji mir. Tako se ustvari prostor srecanja z Bogom in s seboj. Magda, Julka in Marija svoj cas, sposobnosti in trud že 37 let prostovoljno, brezplacno z ljubeznijo in vero podarjajo za krasitev naše župnijske cerkve. Posebej se trudijo za lepo okrasitev ob velikih cerkvenih praznikih ter ob obhajanju zakramentov, svetih obhajil, birm, porok, pogrebov. Veliko let so krasile tudi prostor pred cerkvijo, na primer ob obhajanju zakramenta svete birme. Prav tako na svojih vrtovih posejejo in negujejo cvetje za potrebe cerkve. Leta 1996 so krasile prostor bogoslužja ob obisku papeža Janeza Pavla II v Postojni. Krasile so s poljskim Priznanje Obcine Pivka: MAGDALENA BOBEK Zametki sodelovanja Osnovne šole Pivka v mednarodnih projektih, za katere je zaslužna uciteljica anglešcine Magdalena Bobek, segajo še v cas, ko je bila za ucence informacijsko komunikacijska tehnologija manj dostopna. V okviru takratnega angleško dopisniškega krožka so ucenci navezali stike s sovrstniki iz raznih držav sveta in le prek pisem, izmenjav kulturnih škatel in fotografij spoznavali razlicne kulture in nacine življenja ter tkali nova prijateljstva. Leta 1999 pa je Osnovna šola Pivka zacela uradno sodelovati v mednarodnih izobraževalnih projektih, ki jih je takrat zacela financirati Evropska komisija za izobraževanje. V teh letih so v okviru projektov e-Twinning, Comenius in Erasmus+ sodelovali z vec kot tridesetimi evropskimi in izvenevropskimi šolami, od katerih so štiri projekte (EUROFOLK, THE ROUND TABLE, TIME TRAVELLERS, THE BRIDGE) doslej nagradile razlicne nacionalne agencije in ministrstva v Sloveniji in tujini. Privlacni so bili tudi projekti izven Evrope, ki so se jih ucenci ob mentorstvu uciteljice Magdalene Bobek z veseljem lotili, in sicer projekti z gansko šolo v Larabangi v Afriki, slovensko šolo v Torontu v Kanadi in v šoli Al-Jubieha School v Jordaniji. Osnovna šola Pivka se je izkazala na mednarodnem podrocju tudi s sodelovanjem v drugih projektih, kot sta MinglEU in U4energy. Projekt MinglEU je spodbujal spoznavanje delovanja institucij Evropske unije in njihov vpliv na slehernega Evropejca. cvetjem. Znamenita kita okoli vratu papeža je bila narejena iz šmarnic, nabranih v naši škofiji. Vsa škofija je nabirala tudi marjete, ki so jih spretne roke naših krasilk postavile v cudovit aranžma. Ta slika je obkrožila ves svet. Leta 1988 so krasile cerkev v Hrenovicah ob novi maši gospoda Ervina Mozetica. Leta 1991 so krasile cerkev v Pivki za darovanje nove maše našega rojaka gospoda Slavka Rebca. Leta 1996 so ob zlati maši gospoda Vladimirja Piriha krasile cerkev sv. Štefana v Postojni. Projekt U4energy pa je obravnaval varcevanje z energijo in s tem skrbi za trajnostni razvoj. Osnovna šola Pivka je bila prva slovenska šola, ki je predstavljala Slovenijo na prvem Comeniusovem tednu v Bruslju leta 2001. Evropsko šolsko omrežje v Bruslju je prav iz Osnovne šole Pivka leta 2003 izbralo slovensko pedagoško svetovalko uciteljico Magdaleno Bobek za projekt Pomladni dan v Evropi, ki je na srecanjih pedagoških svetovalcev iz drugih evropskih držav v Bruslju sedem let sooblikovala projektne dejavnosti za vso Evropo in v sklopu tega obširnega projekta tudi veckrat soorganizirala srecanja mladih Evropejcev v Državnem zboru RS. Ob obcinskem prazniku VECJI INFRASTRUKTURNI PROJEKTI V TEKU IZGRADNJA VECNAMENSKE DVORANE V ŠMIHELU VODOVOD IN OSTALA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA NA OBMOCJU RADOHOVE IN SLOVENSKE VASI V OKVIRU PROJEKTA: »OSKRBA S PITNO VODO V PORECJU LJUBLJANICE -1. SKLOP« V preteklem letu je izvajalec GINEX internacional d.o.o. pricel z gradnjo komunalne infrastrukture v Radohovi in Slovenski vasi. V obeh vaseh se gradi vodovodno in kanalizacijsko omrežje in druga komunalna infrastruktura. Po koncani gradnji bosta tako Radohova kot tudi Slovenska vas povezani s centralno cistilno napravo. V mesecu maju se nacrtuje delno asfaltiranje cest na odsekih, kjer bo vgradnja podzemne infrastrukture zakljucena. Ocenjena vrednost investicije znaša 1.081.000 €, pri cemer znaša lastni vložek obcine 309.000 €, vrednost sofinanciranja Evropske unije iz Kohezijskega sklada 656.000 € in iz državnih sredstev RS 116.000 €. INKUBATOR IOC NEVERKE Obcina Pivka z namenom vzpostavitve podpornega okolja za rast in razvoj podjetij gradi Podjetniški inkubator v IOC Neverke, namenjen mladim podjetjem. Podjetniški inkubator obsega 960 mČ novih površin za potrebe delovanja proizvodnih podjetij. Prostor je razdeljen na 8 proizvodnih hal ter cca. 500 mČ novih površin za potrebe skupnih ter pisarniških prostorov. Dela bodo zakljucena v letu 2022. Ocenjena vrednost investicije: 2.142.063,70 EUR, od tega sofinanciranje iz Dogovora za razvoj regij 1.995.396,00 EUR PRENOVA LOKALNE CESTE PARJE – JURŠCE V letu 2021 in 2022 se izvaja prenova ceste med Parjami in Juršcami. Na posameznih delih se bo saniralo spodnji ustroj ceste, izvedlo izravnave cestišca in nato v celoti preplastilo. V prvi fazi smo uredili cesto od Parij do Palcja ter sanacijo spodnjega ustroja na posameznih delih od Palcja do Juršc, 2. faza pa obsega preplastitev skozi Palcje ter izvedbo izravnave in preplastitev od Palcja do Juršc. Dela bodo zakljucena do konca oktobra 2022. Vrednost investicije: 647.940 EUR, od tega sofinanciranje MORS 500.000 EUR. Ob obcinskem prazniku POSLOVNA INFRASTRUKTURA V IOC NEVERKE Projekt Poslovna infrastruktura v IOC Neverke združuje dve investiciji, in sicer cistilno napravo 400PE in komunalno infrastrukturo. Za oba projekta je Obcina Pivka pridobila sredstva za sofinanciranje v okviru Dogovora za razvoj Primorsko notranjske razvojne regije. Nova infrastruktura obsega izvedbo gradbenih del za ureditev dovozne ceste s plocnikom in odstavnim pasom v skupni dolžini cca. 400 m, izvedbo elektro ter TK instalacij z javno razsvetljavo, ureditev vodovodnega in hidrantnega omrežja ter izvedbo meteorne in fekalne kanalizacije. Za potrebe cišcenja odpadnih voda je urejena cistilna naprava, kapacitete cca. 400 PE, ki je trenutno v poskusnem obratovanju. Z izvedbo projekta bo podjetjem v IOC Neverke na voljo cca. 1,5 ha novih površin za nove investicije. Dela na objektu so koncana, obcina pa je medtem že ponudila zainteresiranim podjetjem za izgradnjo novih proizvodnih kapacitet v odkup zemljišca. Z novo urejeno komunalno infrastrukturo bo mogoce zemljišca nameniti podjetniškim projektom za TOURNE MOBIL SE SELI V PIVKO Konec marca 2021 je podjetje Tourne mobil d.o.o. iz Vrhnike kupilo vecino kompleksa cone Javor, ki leži v samem centru Pivke in obsega preko 8ha površin. Podjetje Tourne mobil d.o.o. ima vzpostavljeno proizvodnjo avtodomov v IOC Vrhnika in jo namerava preseliti v Pivko. Podjetje že ureja vse potrebno za potrebe proizvodnje avtodomov in s tem povezanih dejavnosti. Nepozidan del cone proti centru naselja Pivka pa bo predvidoma namenjen dejavnostim, ki bodo manj motece iz okoljskih vidikov (hrup, prah, urbani izgled,…) kot so npr. prodajni salon, pocivališce, servis, trgovina, parkirišce, tudi pokrito parkirišce oz. parkirišce za avtodome ter podobna nemoteca dejavnost. V Obcini Pivka smo izredno veseli prihoda novega podjetja v degradirano obmocje, ki obsega velik del naselja Pivka, saj bo po letih propadanja koncno zaživelo. Ker pa je v obcini kot pomembna priložnost prepoznan tudi turizem, smo toliko bolj veseli dejavnosti, ki se bo tu izvajala. Verjamemo, da lahko podjetje, ki je novi lastnik kompleksa, ustvari PREPLASTITEV CESTE V NEVERKAH V letošnjem letu bo izvedena delna razširitev vozišca in preplastitev lokalne ceste LC 315021 Neverke - Dolnja Košana od odcepa iz regionalne ceste R3-622/6848 do Neverk HŠ 32 ter izvedba kablovoda. Ta odsek je dotrajan in potreben obnove. Podpisana je pogodba z izvajalcem del, dela bodo zakljucena sredi leta. Vrednost del znaša 82.000 €. OBNOVA NAPOLEONOVEGA MOSTU V DRSKOVCAH TER UREDITEV IN OZNACEVANJE POTI NA OBMOCJU PIVŠKIH PRESIHAJOCIH JEZER V sklopu projekta izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in in oznacevanje pohodniških in vecnamenskih poti na habitatnih tipov krajinskega parka pivška presihajoca širšem obmocju Pivških jezer v skupni dolžini cca 60 km. jezera je nacrtovana obnova Napoleonovega mostu, ki Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega se nahaja na preckanju reke Pivke vzhodno od naselja sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Drskovce. Poleg obnove mostu je predvidena tudi ureditev Ocenjena vrednost obnove mostu znaša 66.000 €. Ob obcinskem prazniku PIVKA.KRAS.PRESIHA – IZBOLJŠANJE STANJA OHRANJENOSTI VRST IN HABITATNIH TIPOV KRAJINSKEGA PARKA PIVŠKA PRESIHAJOCA JEZERA. Obcina Pivka vodi dveletni projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA, s katerim se bo prispevalo k ohranjenosti in izboljšanju stanja evropsko pomembnih vrst in življenjskih okolij. Pomemben sklop aktivnosti je namenjen aktivnostim za ozavešcanje in sodelovanju s prebivalci in drugimi kljucnimi deležniki (lastniki in upravljavci zemljišc) ter krepitvi infrastrukture za obiskovalce. Skupaj s strokovnjaki s podrocja varstva narave, kmetijstva in biologije smo v prvem letu projekta pripravljali dokumentacijo in smernice za izvajanje prilagojenih kmetijskih praks na obmocju presihajocih jezer in suhih travnikov. V letošnjem letu nadaljujemo z izvedbenimi deli na terenu, kot so obnova kalov, obnova in dograditev ter prenova interpretacije v Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer, ureditev pohodnih in kolesarskih poti ter vstopnih tock v park. V sodelovanju s kmetovalci bomo izvajali prilagojeno košnjo izbranih zemljišc in krcenje zarasti, s cimer bomo pozitivno prispevali k ohranjenosti evropsko pomembnih vrst. Tri milijonski projekt, ki ga financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za EKOMUZEJ V sklopu projekta izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov krajinskega parka pivška presihajoca jezera je predvidena nadgradnja interpretacije v in ob Ekomuzeju pivških presihajocih jezer v Slovenski vasi. Za izvedbo projekta bo v kratkem objavljen javni razpis. Gradnja bo potekala predvidoma v drugi polovici letošnjega leta in prvi polovici leta 2023. Predvidena je rekonstrukcija in dozidava obstojecega objekta Ekomuzeja ter izgradnja razgledne plošcadi. Poseg predvideva tudi delno preureditev zunanje ureditve. Zakljucek del je nacrtovan v septembru 2023. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Ocenjena vrednost investicije znaša 760.000 €. INFRASTRUKTURNI PROJEKTI KI JIH IZVAJAMO SKUPAJ Z DIREKCIJO ZA CESTE REKONSTRUKCIJA CESTE ILIRSKA BISTRICA – PIVKA V PARJAH Od februarja potekajo v Parjah gradbena dela rekonstrukcije državne ceste R2-404, odsek 1380 Ilirska Bistrica - Pivka (od km 13,930 do km 14,520). Projekt zajema rekonstrukcijo državne ceste z ureditvijo dovozov in uvozov do zemljišc in stanovanjskih objektov, izgradnjo enostranske, dvosmerne kolesarske povezave, ureditev križišca, izvedbo odvodnjavanja meteornih in zalednih voda ter prepustov, ureditev cestne razsvetljave, plocnikov in para avtobusnih postajališc. Izvajalec del je podjetje CPK d.d. Zakljucek del je predviden v mesecu novembru 2022. Pri izvedbi projekta nastopa Ministrstvo za infrastrukturo - Direkcija RS za infrastrukturo kot narocnik, Obcina Pivka pa sta v vlogi sofinancerja. Vrednost projekta znaša 1.063.000 €, od tega 12,4 % sofinancira Obcina Pivka, preostanek pa Republika Slovenija. Ob obcinskem prazniku PROJEKTI V PRIPRAVI OZIROMA NACRTOVANI PROJEKTI UREDITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER UREDITEV ZUNANJIH POVRŠIN V OBMOCJU NASELJA TRNJE Na obmocju naselja Trnje ja predvidena gradnja kanalizacije,vodovoda, kabliranje tangiranih elektro in telekomunikacijskih vodov ter ureditev zunanjih površin. Zaradi razgibanosti terena bo v naselju Trnje potrebnih vec crpališc za precrpavanje komunalnih odpadnih voda z navezavo na obstojeco kanalizacijo. Projekt je prijavljen na razpisa za dodelitev sredstev »Investicije v sisteme odvajanja in cišcenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2.000 PE« (C1 K3 IH) - Nacrt za okrevanje in odpornost«. Ker je eden izmed kljucnih pogojev za prijavo na razpis energetska nevtralnost, je v sklopu investicije predvidena tudi izgradnja manjše soncne elektrarne, ki bo vgrajena na obmocju centralne cistilne naprave. Glede na uspeh pri pridobivanju sredstev na razpisu bodo nato sledile aktivnosti za pridobitev izvajalca in pricetek gradnje. Ocenjena vrednost investicije: 2.800.000 EUR, od tega predvideno sofinanciranje iz Nacrta za okrevanje in odpornost 1.000.000,00 EUR. UREDITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER UREDITEV ZUNANJIH POVRŠIN V OBMOCJU NASELJA KLENIK V naselju Klenik se nacrtuje gradnja komunalne infrastrukture in ureditev zunanjih površin. Predvidena je izvedba kanalizacije v locenem sistemu. Fekalna kanalizacija bo gravitacijskega tipa brez crpališc. Vsa odpadna voda se bo odvajala na obstojec kanalizacijski sistem obcine Pivka in naprej na CN Pivka. Obstojeci sistem meteorne odvodne poteka deloma izven javnih površin in pod objekti, zato ga bo potrebno rekonstruirati znotraj koridorjev javne infrastrukture. Podobno kot ostale vode se bo obnavljal tudi vodovodni sistem in druga tangirana infrastruktura na obmocju planirane gradnje. Ocenjena vrednost investicije znaša 2.200.000 EUR. VODOVOD RAVNE ŠMIHEL MALA PRISTAVA Planira se rekonstrukcija vodovoda Ravne Šmihel Mala Pristava. Obstojec vodovodni sistem predstavlja šibko tocko v sistemu oskrbe s pitno vodo v Košanski dolini. Ko bo zgrajen nov vodovod, se pricakuje zmanjšanje vodnih izgub in izboljšanje tlacnih razmer. Po predvideni trasi vodovoda se bo rekonstruirala in urejala še druga tangirana infrastruktura. Ocenjena vrednost investicije znaša 1.943.000 EUR. IZGRADNJA STANOVANJ V PIVKI Obcina je v zacetku leta odkupila 6811 m2 zemljišca za Zdravstveno postajo v Pivki za potrebe izgradnje neprofitnih stanovanj, kar nameravamo realizirati skupaj s Stanovanjskim skladom RS. Namrec 2013 sprejet Obcinski podroben prostorski nacrt za obmocje središca Pivke je predvideval na obmocju za zdravstveno postajo izgradnjo doma za starejše obcane z varovanimi stanovanji. Glede na to, da gradnja doma starejših obcanov poteka na Bedinku, je obcina pristopila k spremembi prostorskega akta ter izdelavi dokumentacije za izgradnjo neprofitnih stanovanj, namenjenih predvsem mladim družinam. Obcina skupaj z zasebnim lastnikom zemljišca na lokaciji Radohovska cesta pripravlja spremembo prostorskega nacrta za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo cca 40 stanovanj za prodajo. IZGRADNJA VRTCA PIVKA II. FAZA Na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja je predvidena izgradnja 2. faze vrtca Vetrnica, ki obsega dodatnih 8 oddelkov. V letu 2022 je predvidena preveritev širitve še za dva oddelka, rešitev lesene izvedbe, možnosti sofinanciranja ter izdelava projektne dokumentacije, v 2024 pa gradnja. NAKUP GASILSKEGA VOZILA ZA PGD PIVKA Obcina Pivka in PGD Pivka sta s ponudnikom Rosenbauer d.o.o. podpisala pogodbo o dobavi gasilskega vozila GVGP-2 za potrebe PGD Pivka. Vecje gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov GVGP-2 je namenjeno prevozu osnovne enote za gašenje gozdnih požarov in potrebne opreme. Služi za gašenje manjših in srednje velikih požarov v naravnem okolju, lahko pa je tudi osnovna enota gašenja velikih gozdnih požarov. Vozilo je primerno za gašenje vseh zacetnih požarov v objektih, zasnovano je tudi tako, da ima opremo za posredovanje ob naravnih nesrecah, kot so poplave, neurje s toco, ... Pogodbena vrednost znaša 290.000 €, dobava vozila pa je nacrtovana maja prihodnje leto. Ob obcinskem prazniku REKONSTRUKCIJA GASILSKEGA DOMA V KOŠANI V vecnamenskem objektu na naslovu Dolnja Košana 48 imata lastniške prostore trgovina in gostilna, Obcina Pivka pa je lastnica dveh stanovanj in dela objekta, kjer ima prostore gasilsko društvo Košana. Za potrebe delovanja gasilskega društva je nujno zagotoviti ustrezne površine, za kar je predvidena izgradnja prizidka na vzhodni strani objekta. Z dozidavo prizidka in rekonstrukcijo obstojecih prostorov je predvideno zagotoviti cca 320 m2 neto površin. Dve veliki garaži za gasilska vozila zavzemata 220m2, ostali spremljajoci prostori (vhod, predprostor, garderoba, pralnica-sušilnica, sejna soba, cajna kuhinja, sanitarije, shrambe) pa še 100m2 površin. V izdelavi je projektna dokumentacija faze DGD; gradbeno dovoljenje je predvideno pridobiti letos do poletja in letos POSLOVILNA VEŽICA PALCJE Na »lokvi« ob gasilskem domu v Palcju se nacrtuje poslovilna vežica. Predvidena je minimalisticna vežica s poslovilnim prostorom, vetrolovom, cajno kuhinjo in sanitarijami površine 41m2. Pred vežico bo poslovilna plošcad, na S strani pa vecje parkirišce, ki bo služilo tudi ostalim dejavnostim v vasi (gasilci, obiskovalci Palškega jezera). V izdelavi je projektna dokumentacija faze DGD, gradbeno dovoljenje je predvideno pridobiti letos po sprejemu prostorskega akta in jeseni priceti z izgradnjo objekta. Za tovrstne gradnje razpisov za pridobitev sofinancerskih sredstev ni, za projekt je v proracunu 2022 predvidenih 121.000€ lastnih sredstev. jeseni priceti z izgradnjo rekonstrukcije objekta. Za tovrstne gradnje razpisov za pridobitev sofinancerskih sredstev ni, zato je za ta projekt v proracunu 2022 predvidenih 220.000€ , v nacrtu razvojnih programov je za leto 2023 predvidenih 150.000€ in za leto 2024 100.000€ lastnih sredstev. Obcina je ob objektu kupila zemljišce, kjer bomo še v letošnjem letu uredili nova parkirna mesta. ENERGETSKA SANACIJA IN IZBOLJŠAVE OŠ PIVKA – RAZREDNA STOPNJA Kompleks Osnovne šole Pivka je velik in posledicno je treba fazno izvajati investicijsko vzdrževalna dela. Del kompleksa , kjer se odvija pouk na razredni stopnji ter avla in razdelilna kuhinja, je bil zgrajen leta 1965 in pozneje že nekajkrat obnovljen. Zaradi vedno vecjega števila otrok pa je nastala potreba po povecanju razdelilne kuhinje in jedilnice ter ureditvi dodatnega vhoda v objekt na razredni stopnji ter po nekaj dodatnih ucilnicah. Ta del šole je treba tudi energetsko sanirati; predvsem je treba izdelati toplotno izolacijski ovoj fasade. Intenzivno potekajo usklajevanja potreb z zaposlenimi na šoli, obcinsko upravo in projektanti. Izdelana projektna dokumentacija z ovrednotenimi popisi del je namrec pogoj za kandidiranje na razpise za sofinanciranje. V proracunu za leto 2022 je predvidenih 35.000 € lastnih sredstev, ki so namenjena predvsem izdelavi projektne in investicijske dokumentacije. V nacrtu razvojnih programov pa je za leto 2023 predvidenih 400.000€, od katerih je zaželjen cim vecji delež sofinanciranja iz predvidenih razpisov. TURIZEM POSESTVO RAVNE - PRENOS ZEMLJIŠC V LAST OBCINE Obcini Pivka je na podlagi pogodbe o brezplacnem prenosu zemljišc med Skladom kmetijskih zemljišc in gozdov ter družbo Slovenski državni gozdovi uspelo pridobiti v last kompleks zemljišc okrog dvorca Ravne v površini 538.566 m2. Ideja obcine je celovita ureditev kompleksa Ravne, saj izjemna naravna in kulturna dedišcina dvorca Ravne predstavljata velik potencial za oživitev kompleksa v celoti. To pomeni obnovo obstojecih ter izgradnjo novih objektov ter ureditev golf igrišca na površinah okrog dvorca. Prenesena zemljišca predstavljajo glavnino nacrtovanega golf igrišca in so bistvena za izvedbo nacrtovanega projekta. Ob obcinskem prazniku ŠIRITEV DINE Obcina Pivka je že zacela s pripravo druge faze Centra o velikih zvereh Dina v sosednjih prostorih obstojecega centra. V tem delu bi poglobljeno in na enak, interaktivni nacin predstavili cloveški vidik na velike zveri, torej podrocje sobivanja. S pomocjo najsodobnejših tehnologij bodo obiskovalci lahko spoznali, zakaj je za ljudi pomembno, da jih ohranjamo in kaj jih ogroža. Temeljito bomo predstavili vse dokazano ucinkovite ukrepe, ki preprecujejo škodne dogodke, v interaktivni igri vlog (Volk sit in ovca cela) pa bodo deležniki (npr. prizadeti kmetovalec, lovec, rekreativec, naravovarstvenik, politik…) iskali nacin za sobivanje ljudi z velikimi zvermi. Financni okviri projekta so ocenjeni na 600 tisoc evrov. PARKING VisitPivka Obcina Pivka namerava izvesti gradnjo javne in skupne turisticne infrastrukture na obmocju med Kolodvorsko cesto in ulico Pod zavrtnice, na zdajšnjem neurejenem makadamskem parkirišcu. Urejeno parkirišce bo obsegalo parkirne površine za okvirno 53 vozil, od tega bodo 3 parkirna mesta namenjena invalidom, 6 za elektricna vozila ter 5 pametnih parkirišc za avtodome, vkljucno s sanitarijami in urbano opremo. Oznacene bodo tudi dostopne poti, ki vodijo od parkirišca do (bližine) turisticnih znamenitosti v Obcini (Center DINA, Park vojaške zgodovine Pivka, Eko muzej Pivških presihajocih jezer in Hiša kulture v Pivki). Projekt je prijavljen na razpis v okviru Nacrta za okrevanje in odpornost in glede na uspeh pri pridobivanju sredstev na razpisu, bodo nato sledile aktivnosti za pridobitev izvajalca in pricetek gradnje. Ocenjena vrednost investicije: 715.000 EUR, od tega predvideno sofinanciranje iz Nacrta za okrevanje in odpornost 352.000 EUR. UREDITEV ŠPORTNEGA PARKA V PIVKI Zasnova obstojecega športnega parka v Pivki je funkcionalno zastarela, kar se odraža v slabi izkorišcenosti športnih površin. V preteklosti je za obravnavano obmocje že izdelana dokumentacija, ki je obsegala ureditev tribun in s tem pridobitev dodatnih površin na obmocju igrišc nad stadionom. Zaradi velikega obsega potrebnih ureditev se je pokazala potreba po postopni izvedbi v manjših sklopih, za katere bi se lažje pridobivalo sredstva. V tekocem letu se bo pripravilo dokumentacijo na nivoju idejnih rešitev, ki bo opredelila funkcionalno zakljucene sklope in bo podlaga za nadaljnji razvoj športnega parka.Ocenjena vrednost investicije znaša 329.000 EUR. Projekt je predviden za prijavo za sofinanciranje iz sredstev MIZŠ. MLADINSKI CENTER PIVKA – PRENOVA PROSTOROV Obcina Pivka namerava rekonstruirati objekt na Snežniški cesti 2 v Pivki in v novih prostorih vzpostaviti delovanje mladinskega centra in mladinskega hotela. V zacetni fazi projekta je predvidena izvedba investicijske in projektne dokumentacije. Realizacija investicije bo pomembna pridobitev za mladinska društva in sekcije v obcini Pivka, saj bodo tako zagotovljeni varni prostori za mlade, razvijal se bo mladinski turizem in s tem bo okolje pridobilo tudi na vecji prepoznavnosti. Investicija bo zagotovila pogoje za nadaljnji programski razvoj mladinskega dela in mladinske politike, omogoceno bo skladno delovanje mladinskih akterjev. NOVO BALINIŠCE V DOLNJI KOŠANI Vodstvo balinarskega kluba Košana in Obcina Pivka sta sprejela v letu 2018 odlocitev, da se na isti mikrolokaciji, kjer je bila po dotedanji Idejni zasnovi predvidena balinarska dvorana, zgradi za balinarje bistveno manj zahteven objekt, in sicer SAMOSTOJNI NADSTREŠEK tlorisnih dimenzij 36,00x18,00 m, pod katerim se umesti 4 balinarske proge in ob njem predvidi kontejner za shranjevanje športnih rekvizitov. Za opisan objekt je bilo v letu 2019 pridobljeno gradbeno dovoljenje. !.faza del torej zemeljska dela so že izvedena, v naslednjih letih pa je predvideno nadaljevanje del po že izdelani PZI projektni dokumentaciji. PROMETNA UREDITEV V NASELJU HRASTJE V sklopu nacrtovane gradnje Podvoza pod železnico v Hrastju na G1-6/0339 Pivka – Ribnica in ob hkratni izvedbi 1. faze južne obvoznice Pivka bo prišlo do vecjih sprememb prometnih tokov na širšem obmocju Pivke. V sklopu zgoraj omenjenih gradenj je predvidena tudi ureditev obmocja obstojecega križišca Hrastje na državni cesti. Izboljšala se bo preglednost, prevoznost in uredilo se bo površine za pešce in kolesarje. Naselje Hrastje je iz prometnega vidika izrazito neugodno zasnovano, problematicna je dostopnost in veliko število cest, ki se funkcionalno podvaja ali ima neugodne karakteristike. Zato je predvidena izdelava idejnih rešitev prometne ureditve naselja, ki bo podlaga za dolgorocni razvoj in ureditev naselja. Ocenjena vrednost del znaša 543.000 €. Ob obcinskem prazniku UREDITEV CESTE NA SUHORJE V neurju s poplavami decembra 2020 je bil med drugim poškodovan tudi del lokalne ceste na Suhorje. Sanacija v obsegu cišcenja, delne menjave materiala v nasipih, izgradnje kamnitih zložb in sanacije vozišca ter rekonstrukcije prepustov je bila kot ena od treh prioritet obcine prijavljena na Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za zmanjševanja posledic naravnih nesrec. Ostali dve sanaciji sta bili uspešno izvedeni v letu 2022, trenutno poteka obravnava predmetne ceste. Ocenjena vrednost sanacije posameznih udorov znaša 80.000 €. NACRTOVANI NOVI PROJEKTI NA OBMOCJU DRŽAVNIH CEST S SODELOVANJEM DRSI IN OBCINE PIVKA 1. faza obvoznice Pivka Zaradi prometne obremenjenosti državne ceste G1-6 Postojna – Ilirska Bistrica – Jelšane s tranzitnim prometom zlasti v poletnih mesecih in ker cesta poteka skozi središce naselja, je onemogocena normalna komunikacija med ustanovami, ki se tu nahajajo in ogrožena je varnost pešcev. Zato je pred leti Obcina Pivka z Direkcijo RS za infrastrukturo aktivno pristopila k izdelavi idejnega projekta obvoznice. Projekt zajema rekonstrukcijo Postojnske in Snežniške ceste, izgradnjo petkrakega krožišca na Snežniški cesti pri podjetju Javor, izgradnjo nove ceste s potekom od krožišca na Snežniški cesti, preko skladišcnih površin, Tovarniške in Radohovske poti ter nadalje do tunela pod Kerinom z navezavo tunela do podvoza pod železnico v Hrastju. Zacetek gradnje, ki bo socasno potekala z izgradnjo podvoza, je predviden aprila 2025. Na osnovi potrjene predinvesticijske dokumentacije iz leta 2013 je okvirna ocenjena vrednost gradbenih del od krožišca Javor do podvoza Hrastje 9.500.000 €. Podvoz pod železnico v Hrastju Direkcija RS za infrastrukturo pripravlja projektno in investicijsko dokumentacijo za prehod pod železnico na G1-6 Pivka-Ribnica, pri cemer sodeluje tudi Obcina Pivka. Dokumentacija je trenutno v fazi IZP, preucujejo se dodatne možnosti ureditve navezav bodocih kolesarskih in pešpoti do obmocja PVZ in naselja Hrastje. Glede na povezanost projektov pricakujemo, da se bo investicija izvajala hkratno oziroma koordinirano z gradnjo pivške obvoznice, katera se bo predvidoma zacela v aprilu 2025. Zaradi predvidenih ureditev državne ceste na obmocju naselja Hrastje in PVZ-ja in zaradi potrebe po izboljšanju prometne zasnove naselja bo potrebno izdelati tudi novo prometno zasnovo naselja. Idejne rešitve bodo izdelane v letošnjem letu. Ocenjena vrednost izvedbe znaša 3.392.000 €. Rekonstrukcija križišca za Šmihel na državni cesti z izgradnjo hodnika za pešce in avtobusnimi postajališci Projekt predvideva umestitev enostranskega plocnika ob državni cesti G1-6/339 Pivka - Ribnica od križišca za Šmihel do križišca za Nadanje selo, preplastitev vozišca, obnova AB robnega venca mostu, obnova mostne ograje, zamenjava JVO ograje ob cestišcu, izvedba kamnite zložbe ter ureditev odvodnjavanja, prometne signalizacije in avtobusnega postajališca. Zaradi izboljšanja preglednosti v krivinah so predvidene izvedbe lokalnih razširitev ceste. Odkupi zemljišc so bili že izvedeni, v teku je izvedba postopka izbire izvajalca za gradnjo, gradnja bo potekala v letošnjem letu. Pri izvedbi projekta nastopa Ministrstvo za infrastrukturo - Direkcija RS za infrastrukturo kot narocnik, Obcina Pivka pa sta v vlogi sofinancerja. Vrednost investicije znaša 507.000 €, od tega sofinancira Obcina Pivka delež v višini 11,5 %, Republika Slovenija pa 88,5 % delež. Sofinancerski sporazum je bil podpisan novembra 2021. Rekonstrukcija regionalne ceste preko Vremšcice V zakljucni fazi je izdelava projektne dokumentacije PZI za rekonstrukcijo odseka v dolžini 4.890 m. Nato sledi v letošnjem letu recenzija dokumentacije in izvedba odkupov zemljišc. Z rekonstrukcijo se bo zagotovilo primerno širino vozišca, izvedlo preplastitev vozišca, uredilo odvodnjavanje, prometno signalizacijo ter prometno opremo. Vrednost izvedbe je ocenjena na 3.000.000 €. Rekonstrukcija Železniške postaje v Pivki Direkcija RS za infrastrukturo in Obcina Pivka sta aprila 2022 podpisala sporazum o sofinanciranju parkirišca, plocnika in zidu ob Kolodvorski cesti (G1-6/0339 Pivka – Ribnica) v sklopu projekta »Gradnja izven nivojskega dostopa do ŽPPivka«, s cimer bi bile zagotovljene parkirne površine za uporabnike železniškega prometa in pa varna pot pešcem. Skupna vrednost projekta znaša 1.925.000 EUR z DDV, pri cemer je delež Obcine Pivka (16,57 % oz. 318.000 EUR). Ureditev Snežniške ceste v Pivki – od Kavarne pa do križišca za Sitor Za izboljšanje pretocnosti in prometne varnosti pešcev ter ostalih udeležencev v prometu se predvidi ureditev vozišca z dvostranskim hodnikom za pešce in kolesarsko stezo, ureditev križišca s Snežniško in Kolodvorsko cesto (G1­6/0339) ter prikljucka za Trnje, ureditev cestne razsvetljave, odvodnjavanja, prometne opreme in signalizacije ter vseh prikljuckov na Snežniško cesto. Letos se bodo izvedli odkupi zemljišc, nato pa sledi izvedba postopka izbire izvajalca za gradnjo ter gradnja predvidena v letu 2023. Pri izvedbi projekta nastopa Ministrstvo za infrastrukturo - Direkcija RS za infrastrukturo kot narocnik, Obcina Pivka pa sta v vlogi sofinancerja. Projektantska ocena investicije znaša 839.000 €. Ob obcinskem prazniku Izgradnja kolesarske povezave preko centra Pivke V sklopu projekta Izgradnja kolesarskih poti v obcini Pivka se ureja del daljinske kolesarke povezave, in sicer od Precne ulice, do koder je že zgrajena, preko centra naselja do novozgrajene kolesarske povezave v Radohovi, ter od Precne ulice do Osnovne šole Pivka. S temi povezavami bo vzpostavljen del varnih kolesarskih povezav kot del državne daljinske kolesarke povezave D11. Neposredno bo povezano središce Pivke proti Postojni in proti Ilirski Bistrici do Parij. Projektna dokumentacija je bila izdelana in pregledana v postopku recenzije, prav tako so bila odkupljena vsa potrebna zemljišca ter pridobljena gradbena dovoljenja. Ocenjena vrednost izvedbe znaša 815.000 €. Ureditev kolesarske povezave ob G1 od Parka vojaške zgodovine do Kala in ob regionalni cesti od Kala do Neverk: Izdelava projektne dokumentacije IZP, PZI je predvidena v letu 2022, prav tako priprava in podpis sporazuma o sofinanciranju. V letu 2024 so predvideni odkupi zemljišc, izvedba JR z izbiro inženirja ter izvajalca. Dela se bodo lahko izvajala v letih 2024 do 2026. Rekonstrukcija regionalne ceste na relaciji Parje – Zagorje z umestitvijo kolesarske poti: V letu 2023 se bo izdelalo projektno dokumentacijo IZP, PZI ter pripravilo in podpisalo sporazum o sofinanciranju. V letu 2024 se bo pricel odkup zemljišca, pripravilo javni razpis in izvedlo postopek za izbiro inženirja ter izvajalca. Izvedba del je predvidena v letu 2025 do 2027. Ureditev križišca za vas Gradec na državni cesti Projektna dokumentacija je že izdelana, v letošnjem letu bodo odkupljena zemljišca ter pripravljen in podpisan sporazum o sofinanciranju ter izveden javni razpis z izbiro inženirja ter izvajalca. Izvedba del bo potekala predvidoma v letu 2023. Ureditev levega zavijalnega pasu na G1 Pivka – Ribnica pri prikljucku za Novo Sušico: Izdelava projektne dokumentacije IZP, PZI je predvidena v letu 2023, prav tako priprava in podpis sporazuma o sofinanciranju. V letu 2025 so predvideni odkupi zemljišc, izvedba JR z izbiro inženirja ter izvajalca in izvedba del. Obcina Pivka OBCINA PIVKA ŽE CETRTO LETO ZAPORED PREJEMNICA ZLATEGA ISSO CERTIFIKATA Obcina Pivka je bila na podlagi vecmesecnega raziskovalnega dela o razvojnem napredku slovenskih obcin v sklopu raziskovalnega projekta in izbora Zlati kamen uvršcena na 42. mesto med vsemi slovenskimi obcinami. Tako je Obcina Pivka že cetrto leto zapored prejemnica Zlatega ISSO Certifikata za razvojno odlocnost, sodi med obcine, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja in jih odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Zlati ISSO certifikat 2022 predstavlja odlikovanje za našo obcino. Izkazuje izjemno kakovost življenja v obcini ter uravnoteženo stopnjo razvoja. Izhodišce za podelitev certifikata je Indeks ISSO, ki je sestavljen iz vecjega števila kazalnikov, izvedenih iz statisticnih, financnih in gospodarskih podatkov o obcini. Meri doseženo stopnjo razvitosti obcine. Na podlagi kazalnikov Obcina Pivka sodi med obcine z najboljšo vrednostjo sestavljenega indeksa za okolje, ki združuje podatke o stanju okolja, o aktivnostih, povezanih z varovanjem okolja in prilagajanjem na klimatske spremembe ter o odpadkih. Poleg tega je Obcina Pivka tudi med obcinami z najboljšim življenjskim standardom pri nas, ki ga sestavljajo kazalniki zdravja, blaginje, razvitosti stanovanjskega podrocja ter vlaganj v kulturo in šport. Ce pogledamo posamezne kazalnike, Pivka izstopa zlasti pri proizvodnji energije iz obnovljivih in trajnostnih virov: le še v enem kraju v Sloveniji proizvedejo na ta nacin še vec energije na prebivalca. Drugo podrocje, kjer pivška obcine že tradicionalno mocno izstopa, so investicije. Pivka s 758 evri na prebivalca sodi med investicijsko najbolj aktivne obcine v Sloveniji, saj je državno povprecje zgolj 333 evrov. To obcino uvršca na odlicno šesto mesto v državi. V preteklih treh letih se je najbolj izboljšalo stanje na podrocju brezposelnosti. Pivka je pri indeksu brezposelnosti izboljšala svojo uvrstitev kar za 125 mest. Indeks brezposelnosti združuje stopnjo brezposelnosti in dinamiko sprememb. Ob tem se je v obcini dvignila tudi povprecna placa, saj smo pri tem kazalniku pridobili 102 mesti. Vsi, ki obcino predstavljamo, v njej živimo in delamo, moramo biti z dosežkom naše lokalne skupnosti zadovoljni. Hkrati pa si moramo tudi v prihodnje prizadevati za še boljšo kakovost življenja vseh, ki to skupnost sestavljamo. Prispevki iz obcinske hiše SRECANJE CLANOV SOSVETA ŽUPANA OBCINE PIVKA V aprilu se je v prostorih Obcine Pivka sestal sosvet s štirikolesniki in motorji po gozdovih in naseljih, o Policijske postaje Postojna in Obcine Pivka, ki je posvetovalno telo župana. Posvetovalno telo župana sestavljajo predstavniki šol, inšpektorata, policije, obcine, SPVCP in gasilcev. Na tokratni seji so clani razpravljali o stanju varnosti na obmocju Obcine Pivka v prvih treh mesecih letošnjega leta. Srecanje je namenjeno predvsem predstavitvi problemov, izmenjavi mnenj in izkušenj in dogovoru o ukrepih za povecanje varnosti v domacem okolju. Nacelnik policijske postaje Postojna Bojan Žolger je prisotne seznanil, da je bilo v prvem tromesecju vec nesrec kot preteklo leto, vendar te niso povezane s težjimi poškodbami. Manj je alkoholiziranosti, k cemur pripomore redna kontrola, prav tako je manj kršitev javnega reda in miru. Neva Šibenik, vodja inšpektorata, je zbrane clane sosveta seznanila, da se je število prekrškov glede na lansko leto v prvem tromesecju povecalo, izdali so tudi nekaj odredb za zapušcena vozila in kazni za nepravilno odlaganje odpadkov. Clani so spregovorili tudi o dirkanju SVETNIKI OBCINSKEGA SVETA OBCINE PIVKA SO SE SESTALI NA 21.REDNI SEJI Obcinski svetniki so se v cetrtek, 14. aprila 2022, sestali na 21. redni seji. Obcinski svetniki so soglasno sprejeli Zakljucni racun proracuna Obcine Pivka za leto 2021, v katerem so bili prihodki proracuna realizirani v višini 10.396.848 € in odhodki v višini 10.030.264 €, kar predstavlja približno 89 % realizacijo glede na sprejeti proracun. Med vecjimi investicijami, ki smo jih izvajali v preteklem letu, sodi nadaljevanje izgradnje vodovoda v sklopu operacije »Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice-1.sklop«, za katero smo prejeli odobritev dodatnih kohezijskih sredstev iz EU skladov za ureditev vodovoda v Radohovi vasi in v Slovenski vasi. Sanirali smo prepust cez potok Farjevec in usade na gozdni cesti Nadanje selo-Goli breg. Za obe investiciji smo uspeli pridobiti sofinanciranje iz vzdrževanj smo nabavili nov kotel in gorilnik za Zdravstveno postajo Pivka programa odprave posledic naravnih ter zamenjali dotrajano stavbno pohištvo v obcinskih stanovanjih. V sklopu nesrec. Preplastili smo nujno potrebne izvedbe projektov iz razpisa Interreg smo v preteklem letu priceli z obnovo odseke obcinskih cest in priceli s prvo strehe in zunanjega ovoja Krpanovega doma (Secap), dokoncali smo fazo prenove ceste Parje Juršce, katero projekt Nature&Wildlife in Carnivora Dinarica, v sklopu katerega smo uredili sofinancira Ministrstvo za obrambo. S nov center Dina v Krpanovem domu. Obcinski svetniki so po skrajšanem sredstvi iz programa Razvoj regij smo postopku soglasno potrdili Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zaceli z ureditvijo poslovne infrastrukture porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v obcini in izgradnjo Inkubatorja v Industrijski coni Pivka, ki dopolnjuje namensko porabo sredstev in nacin porabe prejete Neverke, ki bosta dokoncana v prihodnjem koncesije v skladu z veljavno zakonodajo. letu. Celovito smo obnovili Kulturni dom v Košani, zagotovili smo sredstva za nakup Obcinski svet je soglasno sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah novega gasilskega vozila GVC 16-15 za Pravilnika o merilih in kriterijih za vrednotenje programov na podrocju PGD Pivka , za nakup osebne zašcitne socialnega in zdravstvenega varstva ter drugih programov v Obcini Pivka opreme ter za vzdrževalna dela na in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju gasilskih domovih. V sklopu investicijskih programov na podrocju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. V obeh pravilnikih Obcina Pivka Koticek naših predstavnikov se je spremenila dolocba glede vracila pogodbe o sofinanciranju programa. In sicer se rok za vracilo pogodbe skrajša na 8 dni, kot to predvideva Pravilnik o izvrševanju proracuna. Z dopolnitvijo Pravilnika o dodeljevanju enkratnih denarnih socialnih pomoci iz proracuna Obcine Pivka se je oprostitev najemnine v primeru izrednih okolišcin kategorizirala kot denarna pomoc. Instrument se sicer uporablja le v izrednih socialnih razmerah, vendar je za ljudi v stiski zelo pomemben. Po dobrih dveh letih in pol je obcinski svet soglasno potrdil uskladitev cen s stroški za programe v naših vrtcih in sprejel Sklep o dolocitvi cen programa predšolske vzgoje v Vrtcu Košana in Vrtcu Pivka. Razlog je višanje tako stroškov plac kot tudi materialnih stroškov ter primanjkljaj, ki sta ga v letu beležili obe osnovni šoli. Primanjkljaj je nastal na dejavnosti vrtca, v šoli Košana so ga uspeli pokriti iz presežkov preteklih let, za dejavnost vrtca v Pivki pa ga bo pokrila obcina. Cene programov v vrtcu so se dvignile za dobrih 7% in znašajo za prvo starostno obdobje 517,23 EUR in 404,21 EUR za drugo starostno obdobje. Volitve so za nami. V obcinah Pivka in Postojna ste Slovenski demokratski stranki namenili 2925 glasov oz. 23,63 % . Podrobni rezultati po volišcih so objavljeni na moji FB strani. Najvecji odstotni delež glasov v obcini Pivka ste SDS oz. meni namenili na volišcih Volce, Selce, Šmihel,… Hvala vsem, ki ste v SDS in meni prepoznali pravo izbiro. Prihodnjo vlado pa bo vodil Robert Golob. V njej bosta ocitno še stranki SD in Levica. Gre za levi in ekstremno levi politicni pol, ki pa je programsko nekompatibilen. Levica zagovarja demilitarizacijo države, izstop iz NATA, višje davke, odpravo zakona o dohodnini, ki v naslednjih štirih letih vsem prinaša eno mesecno placo vec na letni ravni in številnedruge ukrepe, ki so v škodo ljudi in države. Trenutne razmere klicejo po stabilni in kadrovsko mocni vladi, ki pa je zaradi izkljucujoce drže zmagovalca volitev ne bo. SDS je bila doslej dvakrat zmagovalka parlamentarnih volitev. Obakrat smo k sodelovanju povabili vse parlamentarne stranke. Tudi tokrat bi, ce bi bili v cevljih zmagovalca, ravnali popolnoma drugace kot Golobovi svobodnjaki. Ker delujemo povezovalno in združevalno. Ker imamo pred ocmi interese Slovenije in vseh njenih prebivalcev, iz vseh politicnih polov. Na koncu se verjetno programsko ne bi uskladili z eno ali dvema strankama, a dobili bi stabilno in kadrovsko mocno vlado. V zadnjih dveh letih je Janševa vlada opravila izjemno delo. Slovenija je po izhodu iz krize med najuspešnejšimi državami. V zadnjem cetrtletju 2021 smo bili prvi po gospodarski rasti v svetovnem merilu. Še nikoli v naši zgodovini nismo imeli tako nizke brezposelnosti. Tudi obeti za letošnje in prihodnje leto so, kljub nekoliko nižji napovedi UMAR-ja glede gospodarske rasti ( napoved je bila iz 4,9 % znižana na 4,2% ), glede na razmere dobri in nad povprecjem EU. Potrebno je tudi povedati, da so bile vse napovedi UMAR-ja v zadnjih dveh letih nižje od dejanske realizacije. Septembra lani, tri mesece pred koncem leta, je npr. UMAR napovedal 6,1 % gospodarsko rast za leto 2021, dejansko pa smo beležili 8,1 % rast. Na podrocju, za katero sem bil zadnji dve leti odgovoren kot minister, smo iz podpovprecnih pri korišcenju evropskih sredstev napredovali med pet najboljših, smo na cetrtem mestu, prihodnje leto bomo med prvimi tremi. Naslednikom zapušcamo dobre podlage za naprej. Tisti, ki bo vladal prihodnje leto, se bo lahko pohvalil z 18 novimi oz. prenovljenimi domovi za starejše v javni lasti širom po Sloveniji, s celovito prenovljenim UKC Ljubljana, z novimi kapacitetami negovalnih oddelkov v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Murski Soboti, … s preko 1000 novimi najemnimi neprofitnimi stanovanji in številnimi drugimi projekti za ljudi. Moje delo v vladi se zakljucuje, nadaljeval ga bom kot poslanec opozicije v parlamentu. Še naprej bom v službi ljudi, a vloga bo drugacna. Najvec dela nas caka s preprecitvijo sprejema slabih odlocitev za ljudi, ki so bile s strani zmagovalca volitev napovedane že v volilni kampanji. Obcina Pivka je 9. maja praznovala. Cestitke vsem obcankam in obcanom ob obcinskem prazniku. Cestitke vsem prejemnikom priznanj. Cestitke in zahvala županu z ekipo, obcinskim svetnicam in svetnikom ter vsem, ki vsak na svojem podrocju in na razlicne nacine dajete svoj prispevek pri graditvi uspešne obcine Pivka. Zvone Cernac Verjemite, da se vam vsakemu posebej iskreno zahvaljujem štirih letih in upam, da bom to za vse, kar ste mi dobrega naredili. Saj veste … Clovek lahko še kdaj pocel. obraca, življenje pa obrne. Ljudje imate vedno prav. Imel sem to cast, da sem lahko soustvarjal to državo v zadnjih Res vas imam rad. Robert Pavšic PODJETNIŠTVO V TURIZMU ODPIRA NOVE RAZVOJNE PRILOŽNOSTI V Podjetniškem inkubatorju Perspektiva smo že v preteklem letu razvili svoj podjetniški program Start-tourism-up, namenjen spodbujanju podjetniških kompetenc tistih, ki delujejo na podrocju turizma. Program je ciljno usmerjen k razvoju inovativnih turisticnih proizvodov, nadgradnji obstojecih turisticnih produktov in ponudbe ter k ustanavljanju novih podjetij na podrocju turizma, predvsem pa v izgradnjo ustreznega podjetniškega modela, ki udeležencem omogoca, da si s svojo dejavnostjo ustvarijo delovna mesta in nacin kakovostnega življenja. V letošnjem letu je v programu, z izjemno inovativnimi idejami in poslovnimi modeli, sodelovalo deset udeležencev, ki so se zbrali na zakljucnem dogodku 'Omreži se – poveži se: Povežimo turizem'. Dogodka, ki je bil namenjen predvsem mreženju oziroma povezovanju udeležencev z namenom sklepanja novih poznanstev in morebitnih partnerstev, so se udeležili tudi obcinski predstavniki, strokovnjaki s podrocja turizma, potencialni turisticni ponudniki, predstavniki podpornih organizacij na podrocju turizma in ostala zainteresirana javnost. Prijeten dogodek, katerega cilj je bil poudariti povezovanje podjetniških kompetenc z razvojem turizma, ki ima v našem okolju velik potencial in predvsem prikazati primer dobre prakse celovite povezanosti tega v strokoven podjetniški program, je povezovala dolgoletna urednica in voditeljica turisticne oddaje Na lepše, Marjana Grcman. Svoje izkušnje o pomembnosti dimenzije, ki jo ima podjetništvo pri razvoju turisticne ponudbe, so v okviru dogodka predstavili predstavniki iz regije in širše. Mateja Hrvatin Kozlovic (Istrski zajtrk), Tom Locniškar (Cilceva domacija v Pedrovem), Tomaž Penko in Nataša Kocjancic (Bike Slovenia) ter Janja Urbiha (Grofica Greta) so s svojimi primeri dobrih praks potrdili, da podjetništvo v turizmu odpira nove razvojne priložnosti, predvsem pa zbrane navdušili s svojimi predstavitvami in inovativnostjo svoje ponudbe. Kot je bilo na dogodku veckrat izpostavljeno, turizem ni zgolj prostocasna aktivnost, pac pa je pomembna gospodarska panoga, ki nosi zaslužek, zato je pomembno ob kakovostnih turisticnih vsebinah oblikovati tudi ustrezen poslovni model, ki slednje omogoca. In prav to je glavni cilj podjetniškega programa Start-Tourism-Up, ki smo ga oblikovali v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva. Predvsem pa gre za uveljavljen primer dobre prakse pri povezovanju podjetništva in turizma, ki bi ga bilo smiselno razvijati tudi na nacionalni ravni, z dolocenimi prilagoditvami glede na izkazane potrebe posameznega lokalnega okolja pa ga ponuditi FINANCNI URAD SVETUJE Izpostavljamo novosti novele Zakona o dohodnini ZDoh-2Z: Dohodek iz oddajanja premoženja v najem Odstotek priznanih normiranih stroškov pri ugotavljanju davcne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se znižuje s 15 % na 10 % dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem. Stopnja dohodnine se zniža iz 27,5 % na 15 %.Financni urad Postojna Dohodek iz kapitala: obresti, dividende in dobicek iz kapitala Dohodnine se ne placa od dobicka iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po 15 letih imetništva, namesto dosedanjih 20 let. Spreminjajo se tudi stopnje dohodnine od dohodka iz kapitala (tj. od obresti, dividend in dobicka iz kapitala). Stopnja dohodnine se znižuje s 27,5 % na 25 %. Stopnje dohodnine od dobicka iz kapitala se znižujejo vsakih pet let imetništva kapitala in znašajo: 1. do dopolnjenih petih let imetništva kapitala: 25 % 2. po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala: 20 % 3. po dopolnjenih desetih letih imetništva kapitala: 15 % Spremembe veljajo od 1.1.2022. Novosti glede olajšav, ki jih prinaša novela Zdoh-2Z • Splošna olajšava se s 3.500 EUR zvišuje na 7.500 EUR letno (111.cl.Zdoh-2Z), in sicer za davcno leto 2022 bo znašala 4.500 EUR, za leto 2023 bo znašala 5.500 EUR ter za leto 2024 bo znašala 6.500 EUR. Na ciljno višino 7.500 EUR se bo prešlo v davcnem letu 2025. • S spremembo 122. clena ZDoh-2 se stopnja dohodnine v najvišjem razredu iz 50 % spremeni na 45 %. • Olajšava za status dijaka in študenta (16. clen ZDoh-2Z) je dolocena v absolutnem znesku 3.500 EUR in se ne spreminja. • Na novo se doloca olajšava za rezidente po dopolnjenem 70. letu starosti v letni višini 1.500 EUR. Hkrati se vzpostavlja olajšava za rezidenta, ki v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrecami prostovoljno in nepoklicno opravlja operativne naloge zašcite, reševanja in pomoci nepretrgoma najmanj deset let in ga upravni organ, pristojen za zašcito, reševanje in pomoc, vodi v evidenci, za katerega se prizna zmanjšanje letne davcne osnove v višini 1.500 EUR letno. (15. clen ZDoh-2Z) Financni urad Postojna V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: • kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, • kako jo realizirati, • kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, • pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina, na naslednjih kontaktih: • Tadeja Pecman Penko, tadeja@rra-zk.si, 05 721 22 32 • Živa Ložar, ziva@rra-zk.si, 05 721 22 40 JEZIKOVNI KOTICEK VEJICE, KJE STE? Vejica je dokaj zapleteno locilo slovenskega pravopisa, veliko pravil ima, vendar se jih da nauciti, vcasih pa tudi po pameti presoditi, kam jo moramo postaviti. Zadnje case je opaziti, da ljudje zelo radi stavijo celo prevec vejic, ko želijo kaj posebej izpostaviti. Temu pravim kar »pesniška svoboda«, vendar je potrebno upoštevati pravila. S tem pokažemo, da smo jezikovno in pismeno usposobljeni, kar je tudi prav, ko govorimo o rabi slovenšcine v javnosti. Ne bom govorila o osnovnem poznavanju pravil. Ta obvladamo vsi, ki smo obiskovali šolo. Naj navedem nekaj bolj zapletenih primerov. Zelo pogosto uporabljamo besedno zvezo »in sicer« ali pa »to je«. Pred njima stavimo vejico. Primera: Povecala se je cena goriva, in sicer kar za osem odstotkov. Ce hoce država osreciti svoje državljane, mora doseci stabilnost, to je ustvariti takšne materialne pogoje, da bomo vsi državljani dobro in spodobno živeli. Veckrat se nam zaplete, ko hocemo poudariti kaj posebnega. Takrat vejic kar mrgoli. Na primer tale nadvse pomemben predlog, ki ima vejice na neprimernih mestih: V imenu svoje stranke, je predlagal, da mestni svet, za zdaj ne izbere nikogar in za dolocen cas imenuje vršilca dolžnosti. Pravilno se glasi: V imenu svoje stranke je predlagal, da mestni svet za zdaj ne izbere nikogar in za dolocen cas imenuje vršilca dolžnosti. Dovolj je ena vejica! Torej, vejice po pravilih, pameti in obcutku! Ne boste zgrešili. Za slovo še Cankarjeva poved iz crtice Moje življenje: »Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali take bogate ucenosti, kakor jo daje enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer.« Irena Margon V JUNIJU BOMO RAZDELJEVALI POSODE Z MODRIM POKROVOM Kot smo že napovedali, bomo vsakemu individualnemu gospodinjstvu (hiša) v mesecu juniju dostavili posodo z modrim pokrovom prostornine 240 L za loceno zbiranje papirja in kartona. Prvo praznjenje posode bomo izvedli v mesecu juliju, posodo bomo praznili enkrat na 4 tedne. Bodite pozorni na nov koledar odvoza odpadkov, ki bo priložen k mesecni položnici za opravljene storitve, ki jo boste prejeli v zacetku meseca junija. Mesecni strošek za opravljene storitve bo, kljub uvedbi nove storitve, ostal nespremenjen. BODITE POZORNI! Z uvedbo nove storitve se spreminja tudi pogostost odvažanja crne posode s crnim pokrovom za loceno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov iz individualnih gospodinjstev (hiša), ki jo bomo tudi praznili enkrat na 4 tedne. Gospodinjstvo, v katerem je novorojencek ali starostnik, ki potrebuje plenice, lahko zaprosi za dostavo dodatne crne posode brez dodatnega placila za dolocen cas najmanj 2 leti pri novorojencku oziroma dokler bo obstajala potreba pri odrasli osebi. Dodatno posodo lahko narocite: • po telefonu: 05 720 49 62 ali • po elektronski pošti: oc.postojna@publikus.si. Loceno zbiranje papirja in kartona v posodi z modrim pokrovom (1100 L) bo veljalo tudi za vecstanovanjske objekte. Odvažanje papirja in kartona ter mešanih komunalnih odpadkov bo tudi pri blokih potekalo enkrat na 4 tedne. PRIMERI ODPADKOV, KI SO PAPIR IN KARTON PAPIR • casopisi, revije, • prospekti, brošure, katalogi, letaki, • knjige, zvezki, • pisemske ovojnice, dokumenti, • papirnate vrecke, ovojni papir. KARTON • kartonske škatle, • kartonske role ali tube, • kartonske gajbice (za sadje in zelenjavo), • embalaža zamrznjene hrane, • lepenka. Publikus MIKROPLASTIKA V NAŠEM OKOLJU Rotary klub Postojna- Cerknica je v okviru svojih aktivnosti, 22. aprila ob dnevu Zemlje, organiziral predavanje na temo »mikroplastika v našem okolju«. Predavanje je bilo odprto za vse obiskovalce, potekalo je v dvorani šolskega centra v Postojni, kjer se ga je udeležilo 80 dijakov 1. in 3. letnika gimnazije, zunanji obiskovalci ter clani Rotary kluba. Predavatelja dr. Manca Kovac Viršek in Uroš Robic sta nam postregla z zelo zanimivimi, predvsem pa zelo zaskrbljujocimi podatki o tem, kje vse je že prisotna mikroplastika. Poudarila sta, da ta vstopa v prehranjevalno verigo in da se že nahaja tudi v cloveških telesih ter da sploh še ne vemo, kakšen vpliv ima to na naše zdravje. V drugem delu predavanja sta clana organizacije Rotary, dr. Iztok Seljak in Janez Podobnik dr. med., predstavila projekt »adijoplastenka«. Bistvo projekta je, da dnevno uporabo plastenk za enkratno uporabo nadomestimo s steklenko za veckratno uporabo. Licno oblikovana steklenka je izdelana v steklarni Hrastnik, možno jo je (s poljubnim logotipom) narociti tudi preko spleta https:// adijoplastenka.si/, kjer je na voljo tudi vec informacij o projektu. Lahko recemo, da je bil dogodek majhen prispevek organizacije Rotary k boljši osvešcenosti, da imamo le eno okolje in le en planet, s katerim moramo ravnati veliko bolj skrbno, ce ga želimo predati naslednjim generacijam v takem stanju, da bodo lahko tudi oni na njem brezskrbno živeli. Rotary klub Postojna- Cerknica MAJHEN GOZD – VELIK POTENCIAL: PREDSTAVITEV REZULTATOV PROJEKTA RAZVOJ NOVIH PRAKS ZA UPRAVLJANJE GOZDNIH POSESTI IN KREPITEV VSEH NJEGOVIH FUNKCIJ Pet kmetij iz obcin Pivka in Postojna se je povezalo z Višjo strokovno šolo Postojna, dvema raziskovalno­svetovalnima podjetjema, Društvom lastnikov gozdov Vrhe Vremšcica in vodilnim partnerjem Stritih d.o.o., ker menijo, da je gospodarjenje z zasebnimi gozdovi malih lastnikov gozdov premalo usmerjeno. V letu 2020 so se prijavili na razpis Programa razvoja podeželja s projektom Razvoj novih praks za upravljanje gozdnih posesti in krepitev vseh njegovih funkcij. Projekt se letos zakljucuje, rezultati pa so uporabni tako za lastnike malih gozdnih posesti, kot tudi za odlocevalce in strokovnjake na podrocju gozdarstva. Na zacetku projekta je bil za potrebe pilotnega preizkusa narejen seznam gozdnih parcel, sledil je ogled parcel skupaj z revirnimi gozdarji, profesorji Višje strokovne šole Postojna in strokovnjaki podjetja Stritih d.o.o. Na podlagi analize stanja so bili za vse štiri kmetije izdelani Nacrti gozdne posesti z opredeljeno funkcijo gozda, ki vsebujejo navodila in napotke za gospodarjenje z gozdovi. V dokumentu je poleg alternativnih možnosti in ekonomike gospodarjenja za vsako kmetijo izdelan tudi gozdnogojitveni nacrt, z opisanimi dolgorocnimi in kratkorocnimi ukrepi v gozdu in predstavlja pomembno dodano vrednost za kmetije. Na podlagi izdelanih dokumentov so kmetije izvedle pilotni preizkus in skupaj s partnerji pripravile analizo izvedljivosti ter predloge in priporocila za izboljšanje gospodarjenja z manjšimi gozdnimi posestmi. Dokument s predlogi in priporocili je bil med drugim tudi poslan MKGPju v okviru poziva za podajanje predlogov Operativnega programa za izvajanje nacionalnega gozdnega programa 2022­2026. Nekaj projektnih ugotovitev povzetih iz podanega predloga: - Glede na projektne izkušnje, manjši lastniki slabo poznajo zakonitosti gospodarjenja z gozdovi in nacionalne prioritete/cilje na podrocju gospodarjenja z gozdovi. Zato se predlaga, da se manjšim lastnikom gozdov ponudi razlicna izobraževanja, v katera naj bodo aktivno vkljuceni tudi revirni gozdarji. - Pregledovalnik ZGS (https://prostor.zgs.gov.si/ pregledovalnik/) je v osnovi dobro oblikovan in uporaben, vendar je med lastniki gozdov premalo poznan. Dobrodošle bi bile tudi dolocene nadgradnje, kot na primer povezava z lastništvom gozdov, kot to omogoca MKGP pregledovalnik za kmetijska zemljišca preko KMG MID številke. Zelo uporaben je na primer izpis za posamezne parcele oziroma skupine parcel. - Gospodarjenje z gozdovi prilagoditi lastniški strukturi. Po podatkih predloga OPNGP 2022-2026 (marec 2022) je slabih 80% gozdov v zasebni lasti. Med zasebnimi lastniki gozdov prevladuje razdrobljena in majhna gozdna posest, z neugodno starostno strukturo lastnikov zasebnih gozdov. Po številu prevladujejo posestniki z manj kot 1 ha gozda (65,3 %), povprecna posest je danes velika 3,2 ha. Zato bi bilo pri delu z lastniki nujno potrebno nacrtno vkljucevati manjše lastnike gozdov, ki so pripravljeni sodelovati. Da bi gospodarjenje z gozdovi približali lastnikom manjših gozdov in da bi v projektu pridobljeno znanje zbrali na enem mestu, smo v okviru projekta pripravili poljuden prirocnik. V njem so tako razloženi osnovni izrazi, postopki in pripomocki za ucinkovito in trajnostno upravljanje z gozdom, kot so: funkcije, razvoj in nega gozda, ekološke in gojitvene znacilnosti izbranih drevesnih vrst, gozdno gojitveno nacrtovanje in tehnike gojenja gozdov. Pomemben del prirocnika je predstavitev ZGS Pregledovalnika in krajša navodila za lastnike gozdnih posesti za uporabo podatkov iz GGN in spletnih aplikacij. Vljudno vabljeni vsi, ki vas to podrocje zanima, da si prirocnik ogledate, saj boste v njem našli veliko uporabnih znanj in napotkov. Vsi rezultati projekta so dostopni na spletni strani vodilnega partnerja (www.stritih.com), kjer najdete tudi kontakte, v kolikor bi imeli še kakšno vprašanje. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Tamara Urbancic SRECANJE TURISTICNIH PONUDNIKOV Novi Zavod za turizem Pivka je pripravil prvo srecanje s pivškimi turisticnimi ponudniki. Vabilu se je odzvalo veliko, skupaj so napolnili MMC Krpanovega doma. Zelo dobre, celo rekordne rezultate turisticnega obiska v lanskem letu je najprej predstavila Erika Kovacic, na Obcini odgovorna za turizem. Lani smo zabeležili 10.017 gostov, ki so prenocili v naši obcini in ustvarili 15.488 nocitev. V letu 2019 (predkoronsko in staro rekordno leto) je bilo pri nas 9.004 gostov, ki je ustvarilo 13.370 nocitev. V letu 2020 pa je v naši obcini prespalo 4.386 gostov, ki je ustvarilo 7.299 nocitev. V letu 2021 je bilo najvec gostov iz Nemcije, sledijo gosti iz Nizozemske, na tretjem mestu pa so domaci gosti, kar lahko pripišemo turisticnim bonom. Sledijo Francozi, Italijani in Belgijci. Sem ne štejemo gostov, ki pri nas ne prespijo. Tako je Park vojaške zgodovine lani zabeležil skoraj 40.000 obiskovalcev, Ekomuzej Pivških presihajocih jezer 2.500, Center Dina Pivka pa v petih mesecih delovanja 3.300 obiskovalcev. Precej je tudi individualnih obiskovalcev v naravi, predvsem na obmocju našega krajinskega parka, ki jih (zaenkrat še) ne štejemo. Prisotne je Erika seznanila z novo spletno stranjo www. visitpivka.si, na kateri lahko potencialni obiskovalec najde vse potrebne informacije o lokalnih gostinskih in nastanitvenih ponudnikih, dogajanju v Pivki, urnikih razstavišc in muzejev in možnostih pohodnih in kolesarskih izletov. V nadaljevanju je direktorica Zavoda za turizem Jana Gržinic predstavila zaposlene in sodelavce na Zavodu, pohvalila ponudnike in Park vojaške zgodovine, ki so v zadnjih letih skupaj pripomogli k prepoznavnosti Pivke in povecanju obiska. Udeležene je seznanila z novostmi z obiska kolesarskega sejma v Milanu, o vsebinah srecanja s predstavniki turizma v Tivatu in aktualnih pripravah strategij v obcini Pivki. Pivka postaja obcina prijazna starejšim in se pripravlja na proces digitalizacije. Obe strategiji sta pomembni za razvoj turisticne ponudbe Pivke in aktivno vkljucevanje zavoda. Dotaknila se je obcasnih težav lokalnega prebivalstva zaradi neprimernega odnosa obiskovalcev, skupaj bo potrebno iskati rešitve. Ravnanje z odpadki, zašcita naravnega okolja in obcanov sta bili pomembni temi pogovora s ponudniki. Eva Korbar Šabec je predstavila aktivnosti projekta PIVKA. KRAS.PRESIHA, zlasti tiste, ki so povezane s turisticno ponudbo; ureditev vstopnih tock v Krajinski park Pivška presihajoca jezera, ureditev 60 km pohodnih in kolesarskih poti v parku, obnova Napoleonovega mostu v Drskovcah in širitev ter obnova Ekomuzeja. Po zakljucku diskusije je Dragica Jaksetic prisotne popeljala skozi Center o velikih zvereh Dina Pivka. Pomembno je, da ga ponudniki turisticnih storitev spoznajo in tako lahko svojim gostom svetujejo prijeten in poucen ogled centra v casu bivanja v Pivki. Srecanje je bilo pomembno; spoznali smo, katera so vprašanja in izzivi trenutne turisticne ponudbe. Ugotovili smo, da bo potrebno še vec komunikacije in širšega iskanja rešitev. Obdobje epidemije je spremenilo vse: ponudnike, turiste in obcane. Pomembno pa je, da je Pivka s pomocjo vseh teh, PVZ-ja in Obcine zacela uspešno turisticno pot, ki jo je na željo vseh omenjenih potrebno tako tudi nadaljevati. Lepota narave, dobra ohranjenost okolja, pestrost kraških pojavov in muzejska ponudba so dobra osnova za to. Zavod za turizem Pivka Turizem in narava 23 Foto: Tina Kirn www.pivskajezera.si | 030 644 799 | pivskajezera@pivka.si SPOZNAJTE NAŠA CUDOVITA PRESIHAJOCA JEZERA Ali ste vedeli, kako se polni Veliko Zagorsko jezero? Malo in Veliko Zagorsko jezero ležita na terasi ob reki Pivki med naseljema Zagorje in Drskovce. Malo Zagorsko jezero leži na obrobju terase, Veliko Zagorsko jezero pa je bolj odmaknjeno in višje. Je eno izmed osmih Pivških presihajocih jezer, ki se redkeje pojavljajo. Jezero je sicer manjše od Malega Zagorskega jezera, ima pa vec obdelovalne zemlje. V preteklosti so njive pokrivale dno kotanje. Najnižji del dna ovalne kotanje Velikega Zagorskega jezera leži v osrednjem delu. Dno kotanje se zoža in dvigne v južnem delu, v katerem je poglobljena manjša plitva ovalna kotanja. V njej se pojavi luža loceno od jezera. Ob polnjenju Velikega Zagorskega jezera se pojavijo luže v jamcih med ledinami v nižjem delu dna kotanje v osrednjem delu, katerega nastane jezerce s spojitvijo luž. Ob redni vecji ojezeritvi se jezero podaljša, še vedno pa na obrobju jezera ležijo luže v višjih jamcih med ledinami. Ob veliki ojezeritvi se jezero približa zaliti plitvi kotanji v južnem, višjem delu dna jezerske kotanje, ob zelo veliki ojezeritvi pa je z njo povezano. Ob izjemno veliki ojezeritvi se jezero dvigne na obrobje južnega, višjega dela dna kotanje in zalije omenjeno plitvo kotanjo. Tina Kirn NA OBMOCJU KRAJINSKEGA PARKA PIVŠKA PRESIHAJOCA JEZERA NI DOVOLJENO GRADITI PLINOVODA Ustavno sodišce je razsodilo, da na obmocju Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera ni dovoljeno graditi novih tranzitnih energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih ureditev. S to razsodbo ustavnega sodišca se zakljucuje šest let trajajoc postopek na omenjenem sodišcu, aktivnosti proti graditvi plinovoda pa smo izvajali že dve leti pred tem. Postopki v zvezi s »spornim« clenom odloka, ki pravi, da na obmocju Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera ni dovoljeno »graditi novih tranzitnih energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih ureditev«, segajo v november 2014, le nekaj mesecev po ustanovitvi našega parka. Vlada je namrec traso prenosnega plinovoda umestila na zavarovano obmocje Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera. Obcina Pivka gradnji prenosnega plinovoda ni nasprotovala, predlagala pa je, da se plinovod umesti ob rob krajinskega parka, kjer so že umešceni drugi infrastrukturni objekti. Vlada je nato leta 2016 na Ustavno sodišce vložila Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 8. tocke drugega odstavka 11. clena Odloka o Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera, danes pa smo prejeli odlocbo ustavnega sodišca v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti tocke 8. drugega odstavka 11. clena Odloka o Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera. Ustavno sodišce je odlocilo, da tocka v Odloku ni v neskladju z Ustavo in zakonom. Vlada je od ustavnega sodišca pricakovala, da bo clen v odloku, ki onemogoca gradnjo prenosnega plinovoda M8 Kalce-Jelšane, odstranilo. Obcina Pivka je takrat podprla cilje krajinskega parka v prizadevanju ohranjanja znacilne pokrajine in varstvenih ciljev ohranjanja naravnih vrednot in biotske pestrosti, tudi izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev krajinskega parka s spodbujanjem trajnostnega razvoja, ki je skladen s krajevno tradicijo obmocja in v ravnovesju med varstvom narave in rabo. V PROJEKTU PIVKA.KRAS.PRESIHA IZBRALI SOCIALNO PODJETJE ZA IZVAJANJE ODSTRANJEVANJA ZARASTI Na Obcini Pivka so v okviru dogodkov ob praznovanju obcinskega praznika podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem za odstranjevanje zarasti v okviru projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA. Izbrani izvajalec je Zaposlitveni center KARSO d.o.o., ki ima dolgoletne izkušnje izvajanja podobnih del in urejanja zelenih površin. Vrednost pogodbe znaša 129.320,00 eurov in so v celoti strošek projekta PIVKA. KRAS.PRESIHA, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Zaposlitveni center KARSO je eden od zaposlitvenih centrov Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT, ki deluje na obmocju Primorsko-Notranjske regije. KARSO nudi zaposlitev osebam s težavami v duševnem zdravju, in tako prispeva h krepitvi kakovosti njihovega življenja. Župan Robert Smrdelj je poudaril, da jih veseli izbor socialnega podjetja, ki zaposluje veliko mladih obcanov in že vec let zelo dobro sodeluje z obcino. Vodja delovne enote podjetja KARSO Pivka, Martin Godina, pravi, da bo delo, ki jih caka, zahtevno in obsežno. Tako v podjetju nacrtujejo nekaj novih zaposlitev za okrepitev njihove ekipe, ki v Pivki trenutno šteje 8 zaposlenih. V projektu PIVKA.KRAS.PRESIHAnacrtujejo odstranitev do 15 ha zarasti na obmocju presihajocih jezer, predvsem na Petelinjskem in Palškem jezeru. Z odstranjevanjem zarasti bodo prispevali k ohranjanju travniških površin na obmocju Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera in življenjskega okolja razlicnih rastlinskih in živalskih vrst Nature 2000, metuljev in razlicnih travniških vrst ptic. Z izvedbo del, ki obsegajo rocno in strojno odstranjevanje zarasti, bodo priceli jeseni, ko se bodo ptice iz grmovja umaknile. Zakljucek del nacrtujejo spomladi leta 2023. Do jeseni bodo tako sodelavci na obcini zakljucili z dolocitvijo obsega odstranitve zarasti, ki jo usklajujejo s strokovno institucijo in projektnim partnerjem, Zavodom RS za varstvo narave ter pridobili dovoljenja za poseg v naravo. Obcina Pivka Prebivalcem Obcine Pivka omogocamo brezplacen ogled. Otroci, mlajši od 12 let, lahko v center vstopajo ob spremstvu odrasle osebe. V aprilu smo v Dini gostili ucence Osnovne šole Miška Kranjca iz Ljubljane. Ucenci te šole so nas v zadnjih dneh veckrat obiskali, tokratni naši mladi gostje pa so se med obiskom Centra Dina na kratko srecali tudi s fotografom iz Švice Jacquesom Iosetom in mu postavili nekaj vprašanj o tem, kako fotografira medvede. Jacques je namrec zakljuceval svoj ponovni fotografski obisk v Sloveniji, pred odhodom pa nas je obiskal in si ogledal Dino. Tako smo se prvic v živo srecali z njim, za nekaj minut pa smo ga povabili tudi k ucencem v delavnici in v Dini. Ucencem je opisal, kako si sam gradi bivake na tleh ali v krošnjah, iz njih vonjave, ki jih s svojo prisotnostjo oddaja, odvaja skozi cevi, speljane skozi krošnje navzgor, opisal je svojo tehniko in tehnologijo fotografiranja. Jacques v gozdu ob vsakem obisku prebije po nekaj tednov, njegov “stil” fotografiranja oziroma pristopa do svojega dela pa oznaci za minimalisticnega, naravi v najvecji mogoci meri prijaznega. Jacques Ioset je s Centrom Dina posebej povezan. Podaril nam je namrec fotografije, pravzaprav velike plošce s fotografijami medvedov, ki so bile razstavljene na prostem v Švici. Ko je organizator takratne razstave prek stikov s sodelavcem iz Slovenije izvedel, da v Pivki gradimo center o velikihzvereh, jih je seveda skupaj z Jacquesom Iosetom velikodušno podaril centru z namenom izobraževanja in ozavešcanja o pomenu ohranjanja narave, velikih zveri. potekajo še številne društvene in obcinske izobraževalne in podobne dejavnosti. Jacques je Slovenijo prvic obiskal leta 1993, od takrat pa se je vrnil k nam oziroma k medvedom v naših gozdovih vec kot štiridesetkrat, iz svojih opazovališc pa je izvedel vec kot 500 opazovanj zvecer, ponoci, zjutraj. Svoje fotografije je objavil v knjigi Lunes de miel (Medene lune) leta 2014. V svoji rojstni Juri pa opazuje in fotografira rise. In populacija risov v Švici šteje kar 200 živali. Zdaj te fotografije krasijo našo dvorano poleg razstavišca, Dragica Jaksetic v kateri izvajamo delavnice o velikih zvereh, v njej pa V PARSKI GOLOBINI ŠTEVILNE IN IZJEMNE ŽIVALSKE NAJDBE V marcu smo prisluhnili predstavitvi arheoloških izkopavanj v Parski golobini in drugih paleolitskih najdišcih v Pivški kotlini. Gost, znanstveni sodelavec na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU dr. Matija Turk, je na primer povedal, da Parska golobina, ki jo je arheolog dr. Franc Osole v casu raziskovanj najdišca opredelil kot lovsko postojanko, v arheološkem smislu ni bogato najdišce, je pa zanimivo, saj so v njej našli dva kulturna horizonta. V mlajšem so našli kamnita orodja anatomsko modernega cloveka, torej cloveka, kakršni smo mi, v starejših plasteh pa so bila kamnita orodja neandertalca, ki je izumrl pred 40 tisoc leti. Najdišce pa je posebno zaradi izjemno raznolike favne, ki kaže na to, da so se tudi na Pivškem izmenjevala zelo hladna obdobja s toplejšimi. Našli so na primer ostanke tura, losa in divjega konja, hijeno in alpskega svizca, a tudi ostanke ježevca, ki danes živi v Afriki. Takorekoc do danes je veljalo, da je ta najdba edina najdba ježevca na Slovenskem, a nas je Slavko Polak z Notranjskega muzeja Postojna, ki je bil med obcinstvom, razveselil z novico, da je pred kratkim našel ostanke enake živali v Uršnji jami pri Podtabru pri Šembijah. Dr. Matija Turk meni, da bi kje v depojih lahko ticala tudi lobanja jamskega medveda MEDVEDU PRIJAZNI AMBASADORJI V DINI O PRIHODNOSTI OZNAKE Oznako medvedu prijazno dobi izdelek ali nosilec storitvene dejavnosti, ki svoj produkt oblikuje v skladu s priporocili za ucinkovito varovanje premoženja pred mogocimi napadi velikih zveri. Oznaka je bil razvita v okviru projekta LIFE DINALP BEAR, aktivnosti, povezane z oznako, so vkljucene tudi v potekajoci projekt LFE WOLFALPS EU, kmalu pa naj bi jo poleg Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani upravljal tudi Center DINA (Zavod za turizem Pivka). V centru oziroma v Krpanovem domu, kjer se nahaja Dina, že prodajamo nekatere izdelke s to oznako. Poleg tega ima spletna stran dinapivka.si tudi podstran medvedu prijazno (https://www.dinapivka.si/medvedu-prijazno/ ) z vsemi informacijami o oznaki. Slovenska družina medvedu prijaznih ambasadorjev je približno 60-clanska, delcek te družine pa se je odzval vabilu za srecanje v Dini v soboto, 2. aprila 2022. Udeležencem smo predstavili predlog drugacnega upravljanja, predvsem pa smo se želeli z imetniki oznake pogovoriti o slabostih in prednostih oznake za posameznega ponudnika ter o tem, kakšno vlogo bi morala prevzeti Dina. V delavnici smo pridobili kopico zelo konkretnih predlogov, vecina udeležencev pa soglaša s tem, da bo potrebno vložiti kar precej dela v promocijo oznake – npr. za predstavljanje na tržnicah in drugih dogodkih, vec predstavitev v razlicnih medijih, medsebojnem obvešcanju o dogodkih v lokalnih skupnostih in podobno. Pripravili bomo povzetek delavnic in z zakljucki le-teh seznanili vse medvedu prijazne ambasadorje. Seveda pa vljudno vabimo k vclanitvi vse, ki si želite z oznako medvedu prijazno prispevati k promociji naravi prijaznega življenja in delovanja. Dogodek smo pripravile Irena Kavcic in Manca Velkavrh z biotehniške fakultete ter Jana Gržinic in Dragica Jaksetic iz Zavoda za turizem Pivka, Center Dina. Zavod za turizem Pivka PRAV POSEBNA MEDVEDJA DRUŽINA Visoke elektromreže v Sloveniji uporablja približno 190 rejcev drobnice (90) in goveda ter cebelarjev in lastnikov sadovnjakov. Kot je pokazala študija o ucinkovitosti ukrepov varovanja pred velikimi zvermi (2020), upoštevajoc podatke v letih od 2010 do 2019, se je pri rejcih, ki za varovanje uporabljajo izkljucno visoke elekromreže, število škodnih primerov znižalo za 95 odstotkov, pri tistih, ki visoke elektromreže uporabljajo v kombinaciji z manj ucinkovitimi ukrepi, pa za 72 odstotkov. Z namenom pridobivanja izkušenj uporabnikov o uporabi visokih elektromrež za zašcito pašnih živali, izboljšanja ukrepa, prilagajanja njegove uporabe in izvedljivosti, smo na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj s Centrom DINA organizirali srecanje z rejci pašnih živali. Na dogodku, organiziranem v okviru projekta LIFE WOLFALPS EU, je sodelovalo 17 rejcev iz razlicnih regij, sodelovali pa so tudi štirje pooblašcenci za cenitev škod po velikih zvereh. Udeležence smo sprva informirali o aktualnostih na podrocju preprecevanja škod. Nato smo izvedli delavnico o uporabi visokih elektromrež, v okviru katere so udeleženci opredelili kljucne prednosti in slabosti glede tehnicnih lastnosti in uporabe oziroma vzdrževanja ukrepa. Skupine so razpravljale tudi o izzivih, kot so možnosti sofinanciranja. OTROCI, NAŠI POSEBNI GOSTJE Zavod za turizem Pivka si prizadeva za skrbno nacrtovan pedagoški del vsebin, ki so za otroke privlacne in zabavne, a hkrati poucne in koristne. Na mrzlo, deževno in snežno aprilsko sobotno jutro so se otroci zbrali v DINA Pivka. Tam je bila tudi Dušica Kunaver, ki je v Dininem carobnem gozdu pripovedovala ljudske zgodbice o medvedu, lisicki, zajcku in drugih gozdnih prebivalcih. Tudi zapeli smo. Gledališce Pravljicarna je z lutkovno predstavo O nenavadnem velikonocnem jajcu zajca Vilija navdušilo male obiskovalce in njihove starše. Otroci so se vživeli v zgodbo in zavzeto sodelovali. Prav zato jih je zajec Vili ob koncu povabil v center Dina in jih obdaril s cokoladnimi jajcki. Tudi v zacetku maja, ob obcinskem prazniku, je bila otrokom namenjena prijetna predstava Moja Luna gledališca Pravljicarna. NAROCITE SE NA NOVICE DINA PIVKA Vsi našteti predlogi bodo služili kot izhodišce za nadaljnje delo na podrocju preprecevanja škode. Glavna usmeritev, s katero so se strinjali vsi prisotni, je bila, da ceprav je potrebno ta preventivni ukrep optimizirati, le-ta služi svojemu kljucnemu namenu – varnosti pašnih živali, zmanjšanju škod in posledicno možnosti ohranitve kmetovanja na obmocju velikih zveri. Center o velikih zvereh DINA Pivka na svoji spletni strani https://www.dinapivka.si/ nudi vse podatke o ponudbi vodenj in delavnic, urnik, cenik, pa tudi veliko vsebin o velikih zvereh in sobivanju. Stran se bo nadgrajevala s podstranjo medvedu prijazno, ves cas pa je osvežena podstran aktualno, in sicer z napovedmi dogodkov in porocanjem o dogajanju v Centru DINA. Vljudno vas vabimo, da se z vpisom vašega elektronskega naslova prijavite kot narocnik na novice, ki jih objavljamo na spletni strani Centra DINA. Na ta nacin boste tekoce obvešceni o napovedanih in izvedenih dogodkih v Dini pa tudi o novostih, na primer novih študijah in podatkih, povezanih z velikimi zvermi in sobivanjem v Sloveniji. Zavod za turizem Pivka www.parkvojaskezgodovine.si | 031 775 002 | info@parkvojaskezgodovine.si NA OGLED GOSTUJOCA RAZSTAVA »REPUBLIKA SLOVENIJA V MEDNARODNIH OPERACIJAH IN MISIJAH« V Parku vojaške zgodovine je nabor gostujocih razstav marca dopolnila nova razstava z naslovom »Republika Slovenija v mednarodnih operacijah in misijah«, ki sta jo ob 25. obletnici sodelovanja Slovenske vojske v prvi mednarodni misiji pripravila Združenje slovenskih mirovnikov in Vojaški muzej Slovenske vojske v sodelovanju s Slovensko vojsko ter Parkom vojaške zgodovine. Najnovejša v nizu gostujocih razstav Parka na vec panojih in z zanimivimi eksponati prinaša vpogled v delovanje pripadnikov Slovenske vojske v mednarodnih operacijah ter misijah v razlicnih obdobjih, od njihovih vojaških zadolžitev do organizacije vsakdana, tudi skozi zgodbo posameznih udeležencev. Republika Slovenija je pripadnike Slovenske vojske in Policije prvic napotila v operacijo mednarodnega kriznega odzivanja leta 1997, in sicer na humanitarno operacijo v Albanijo v sklopu operacije Alba, ki je potekala pod vodstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Slovenski vojaki so po tej odpravi sodelovali še v misijah na Cipru, v Bosni in Hercegovini ter Afganistanu. Od takrat do konca leta 2021 je Slovenska vojska opravila približno 15.000 napotitev v 28 razlicnih mednarodnih operacij in misij. Poleg pripadnikov Slovenske vojske na posameznih obmocjih v manjšem številu sodelujejo tudi civilni strokovnjaki in pripadniki Policije. Poseben poudarek na razstavi je dan veliki vlogi Slovenske vojske v funkciji uresnicevanja zunanjepolitike Republike Slovenije in njenih zavez v mednarodni skupnosti kot tudi njenemu delovanju za zašcito civilistov ter najranljivejših družbenih skupin, otrok, žensk in starejših. Foto: Ana Cic ZBIRKO PARKA OBOGATIL NOV POMEMBEN EKSPONAT Park vojaške zgodovine je marca pridobil še en pomemben muzejski eksponat - nemški štiricevni protiletalski top Flakvierling 38, ki ga je Republiki Sloveniji donirala Republika Severna Makedonija. Pobudo za pridobitev muzejskega eksponata je dal prav Park vojaške zgodovine, in sicer ministru za obrambo mag. Mateju Toninu, ki se je v okviru sodelovanja z Ministrstvom za obrambo Severne Makedonije tudi dogovoril za izvedbo donacije. Dragoceni eksponat je tako v zacetku leta prišel v Slovenijo in bil po opravljenih formalnostih ter vpisu v evidence Vojaškega muzeja Slovenske vojske prepeljan v Park vojaške zgodovine. Top je glede na svojo starost odlicno ohranjen, v Parku pa že pripravljajo elaborat njegove konzervacije in restavracije v skladu s strokovnimi standardi. Najnovejša muzejska pridobitev predstavlja pomembno dopolnitev zbirke, saj je s stališca vojaške dedišcine dragocen tehnicni spomenik in hkrati krut opomnik na tragicne zgodbe, ki so neizbežno povezane s tovrstnimi orožji. Gre za izvedenko nemškega enocevnega protiletalskega topa Flak 38 kalibra 20 mm, ki je predstavljal osnovo nemškega lahkega protiletalskega topništva v drugi svetovni vojni in eno najbolj razširjenih artilerijskih orožij nasploh. Kljub izboljšavam je hiter razvoj letalske Park vojaške zgodovine tehnologije zmanjševal njegovo ucinkovitost in postavljal pod vprašaj uporabnost enocevnega topa. Zaradi pomanjkanja razvojnih možnosti osnovnega orožja in narašcajocih vojaških potreb je nemška vojska že leta 1940 uvedla v uporabo izvedenko Flakvierling 38, ki je imela na enovitem podvozju namesto ene same namešcene kar štiri 20-milimetrske cevi. Orožje je tako pridobilo bistveno vecjo hitrost streljanja, ki je teoreticno znašala kar 1.800 izstrelkov/minuto. Zaradi izjemne hitrosti streljanja je bilo za njegovo upravljanje potrebnih osem clanov posadke. Nadgradnja je znatno izboljšala ucinkovitost orožja in možnost protiletalske zašcite enot ter kljucnih tock pred napadi lovskih letal. V protiletalski vlogi je ta 1.500 kg težek top imel domet 2.200 m, na kopenske cilje pa kar 5 km. Proizvajali so ga vse do leta 1945, uporabljen pa je bil prakticno na vseh bojišcih v Evropi in Afriki tako v enotah na bojni crti kot tudi za zašcito ladij, vlakov, logisticnih središc, tovarn … Med vojno se je to orožje pojavilo tudi pri nas. Zajete flake so uporabljali tudi na partizanski strani; 1. tankovska brigada jih je celo namestila na ameriške tanke Stuart M3A3 v modifikaciji stuart/flak. Vec primerkov je Jugoslavija dobila po koncu vojne, kjer so v sestavi protiletalskih enot ostali še desetletja za tem. Ob razpadu Jugoslavije topovi niso bili vec v operativni rabi, ampak so bili del strateških rezerv oz. so bile z njimi opremljene enote Teritorialne obrambe. Donacija eksponata iz Republike Severne Makedonije in njegova umestitev v muzejsko artilerijsko zbirko sta plod dobrega sodelovanja med obema obrambnima ministrstvoma. V Parku vojaške zgodovine upajo na še tesnejše mednarodno povezovanje in vzajemno pomoc s sorodnimi organizacijami iz tujine, kar bi ponudilo nov spekter možnosti pri širitvi zbirke z novimi eksponati, ki so del svoje zgodovine soustvarjali tudi na naših tleh. ODPRTA NOVA STALNA RAZSTAVA »BOJ V ZALEDJU STRELSKIH JARKOV« V Parku vojaške zgodovine je bila v zacetku aprila s krajšo slovesnostjo odprta razstava »Boj v zaledju strelskih jarkov« s podnaslovom »Vojaški transport na soški fronti«, ki je bila pripravljena na podlagi obsežne študije o transportu med prvo svetovno vojno kot ena zakljucnih aktivnosti projekta »WALKofPEACE – Trajnostni razvoj dedišcine prve svetovne vojnemed Alpami in Jadranom«. Transport v casu prve svetovne vojne in vojaška logistika sta temi, ki pri predstavljanju prve svetovne vojne doslej še nista bili deležni celovite muzejske obravnave. V Parku vojaške zgodovine so se zato v sklopu projekta posvetili osvetlitvi in muzejski predstavitvi tega obsežnega poglavja. Nova stalna razstava Parka prinaša celovit vpogled v tematiko vojaškega transporta avstro-ogrske armade na soški fronti, od izgradnje in vzpostavljanja novih transportnih sistemov po cestah, žicnicah ter železnicah do transporta tako vojaških enot kot tudi ogromnih kolicin orožja, streliva ter vsega drugega, kar je bilo potrebno za bojevanje na soški fronti. Pri tem so z vidika transporta posebnost predstavljale zlasti velike potrebe po oskrbi z vodo na kraškem bojišcu in izjemno težavno oskrbovanje enot v visokogorju. Razstavo, pod katero se je kot avtor podpisal direktor Parka mag. Janko Boštjancic s soavtorjema, sodelavcem ZRC SAZU dr. Gregorjem Antolicicem in zunanjim sodelavcem Parka Igorjem Gardelinom, je v Parku vojaške zgodovine slovesno odprl državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije g. Tone Slak. V kratkem nagovoru zbranim je iskreno cestital avtorjem za izjemno uspešno delo pri pripravi tako obsežne razstave, ki po njegovih besedah predstavlja nov pomemben prispevek pri raziskovanju naše vojaške dedišcine ter ohranjanju spomina na vojno dogajanje na naših tleh. Ob prehodu v sklepni del projekta »WALKofPEACE« je v Parku vojaške zgodovine istega dne potekala tudi novinarska konferenca, na kateri so podrobnosti projekta in izvedene aktivnosti predstavili direktor Parka mag. Janko Boštjancic, predstavnica Posoškega razvojnega centra Vesna Kozar ter direktorica ustanove Fundacija Poti miru Maša Klavora. Projekt »WALKofPEACE – Trajnostni razvoj dedišcine prve svetovne vojne med Alpami in Jadranom« je cezmejni strateški projekt, financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020 združuje deset partnerjev iz Slovenije in Italije s ciljem spodbuditi trajnostni razvoj dedišcine prve svetovne vojne med Alpami in Jadranom. Park vojaške zgodovine kot partner pri projektu pod vodstvom Posoškega razvojnega centra sodeluje med novembrom 2018 in junijem 2022, pri cemer je bilo za projektne aktivnosti namenjenih 118.000 EUR. Foto: Ana Cic Foto: Boštjan Kurent Park vojaške zgodovine SLOVESNO OBELEŽILI PRIHOD LEGENDARNEGA POLICIJSKEGA HELIKOPTERJA AB-212 »BRAVO« V Parku vojaške zgodovine so v sredini aprila s krajšo slovesnostjo proslavili umestitev najnovejše muzejske pridobitve – policijskega helikopterja Agusta Bell 212. Slavni helikopter z registrsko oznako S5-HPB, ki ga tako piloti, mehaniki, reševalci kot vsi slovenski letalski navdušenci poznajo pod vzdevkom »Bravo«, je bil marca upokojen po vec kot štiridesetih letih aktivne službe in skoraj 10.000 urah letenja. V desetletjih služenja letalski enoti slovenske milice oz. pozneje policije se je s svojim doprinosom in zanesljivostjo v zraku zapisal v slovensko letalsko zgodovino. Poleg rednega policijskega dela je namrec sodeloval tudi pri gradnji planinskih koc, postavljal po vrhovih radijske in televizijske oddajnike, predvsem pa je s prevozi ponesrecencev in novorojenckov ter reševanjem ponesrecencev v gorah rešil neštevilna življenja. Na velik pomen s prikazom vloge takratne milice v osamosvojitvenem procesu v razstavi eksponata je na slovesnosti ob njegovi »Pot v samostojnost« ter nadaljevalo z uspešno in odmevno akcijo pridobitvi opozoril tudi direktor Parka vojaške prevoza upokojenega policijskega colna P-111. Helikopter »Bravo« tako zgodovine mag. Janko Boštjancic: »,Bravo‘ ni predstavlja nadgradnjo dobrega in utecenega sodelovanja. le helikopter; ,Bravo‘ je bil in ostaja legenda. Z umestitvijo v muzejsko razstavo za vedno!« »Bravo« je pravno-formalno uvršcen v zbirko vozil Muzeja slovenske policije. Zbrane je na slovesnosti tako nagovorila tudi vodja Darinka Helikopter »Bravo« je po izrednem prevozu Kolar Osvald, ki je pozdravila vzpostavljeno medmuzejsko sodelovanje z Brnika v Park vojaške zgodovine v kot odlicno rešitev za predstavljanje bogate dedišcine policije najširši pricetku aprila in zahtevni namestitvi v zbirko javnosti. Pilot Letalske policijske enote Jure Olaj in dolgoletni nacelnik muzejskemu namenu simbolicno predal letalske komisije pri Gorski reševalni službi ter inštruktor letalskega minister za notranje zadeve Aleš Hojs. reševanja Janez Brojan pa sta z udeleženci delila še svoje izkušnje Minister se je Parku vojaške zgodovine in anekdote iz službenih dni helikopterja. Legendarni helikopter je v zahvalil za dobro sodelovanje, ki se je zacelo zasluženi muzejski pokoj pospremil kvintet trobil Policijskega orkestra. PRIPRAVILI POSVET O VOJAŠKEM TRANSPORTU NA SOŠKI FRONTI V Parku vojaške zgodovine je 20. aprila 2022 potekal strokovni posvet pod naslovom »Boj v zaledju strelskih jarkov«, na katerem so povabljeni strokovnjaki z razlicnih zornih kotov obravnavali tematiko vojaškega transporta na soški fronti. Dogodek je predstavljal nadgradnjo in vsebinsko dopolnitev istoimenske razstave, ki je bila v Parku odprta v pricetku aprila ter obiskovalcem v stalni muzejski postavitvi prinaša vpogled v tematiko vojaškega transporta avstro-ogrske armade na soški fronti, od vzpostavljanja novih transportnih sistemov po cestah, žicnicah in železnicah do logistike pri transportu vojaških enot ter ogromnih kolicin orožja, streliva in drugega materiala. Na strokovnem posvetu, pripravljenem v sklopu projekta »WALKofPEACE – Foto: Ana Cic Foto: Peter Požar Park vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic, pri cemer je izrazil veselje nad povabilom Fundacije Poti miru pri sodelovanju v projektu, zahvaljujoc kateremu je bila v Parku celovite muzejske obravnave deležna doslej pogosto spregledana tema vojaškega transporta na soški fronti. Strokovni del posveta je odprl Mihael Uršic iz Fundacije Poti miru s predstavitvijo poslanstva fundacije na podrocju ohranjanja dedišcine prve svetovne vojne. Niz predavanj sta nadaljevala kustos Kobariškega muzeja mag. Jaka Fili s prikazom vojaškega transporta v Zgornjem Posocju med prvo svetovno vojno ter mag. Igor Gardelin z orisom avstro-ogrskega vojaškega transportnega omrežja za oskrbovanje soškega bojišca. Sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in predavatelj na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru dr. Gregor Antolicic je v svojem prispevku osvetlil kontekst vzpostavljanja poveljstva jugozahodne fronte ter nekatera logisticna vprašanja v casu prve svetovne vojne, prof. Vinko Avsenak pa je udeležencem predstavil rabeljski predor Štoln kot inovativno rešitev avstro­ogrske vojske za oskrbo bojišca v Zgornjem Posocju. Z drugacne perspektive je tematiko vojaškega transporta na soški fronti v svojem predavanju o Vršicu kot zaledju soške fronte predstavil predavatelj na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Uroš Košir. Direktor Parka mag. Janko Boštjancic je v sklepnem delu tematiko vojaškega transporta umestil tudi v lokalno okolje in udeleženim orisal vlogo Št. Petra na Krasu med prvo svetovno vojno, ki je zaradi pomembne strateške lege v zaledju fronte postal pomembno logisticno središce. Posvet je tematsko zaokrožil sodelavec Direktorata za kulturno dedišcino Ministrstva za kulturo mag. Grega Žorž s predavanjem o uporabi podatkov laserskega skeniranja površja, zgodovinskih kart in spletnih pregledovalnikov Registra kulturne dedišcine za namen raziskovanja soške fronte. Udeleženci so živahno debato nadaljevali ob sprošcenem druženju. PARK VOJAŠKE ZGODOVINE NA SRECANJU PARTNERJEV PROJEKTA WALKofPEACE V BENETKAH Direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic se je s sodelavcema maja udeležil rednega partnerskega srecanja sodelujocih v cezmejnem strateškem projektu WALKofPEACE, ki ga je tokrat v Benetkah gostila dežela Benecija (Regione del Veneto) kot eden izmed projektnih partnerjev na italijanski strani. Pri obsežnem cezmejnem projektu v teku od novembra 2018 do junija 2022 sodeluje deset projektnih partnerjev iz obmocij z mocno izraženo prisotnostjo ostalin prve svetovne vojne, ki v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020 z raznovrstnimi projektnimi aktivnostmi spodbujajo razvoj dedišcine prve svetovne vojne med Alpami in Jadranom. Razvoj projekta kot vodilni partner usmerja Posoški razvojni center. Na slovenski strani poleg Parka vojaške zgodovine Pivka v okviru projekta sodelujejo Sodelujoci v projektu se redno sestajajo na polletnih partnerskih srecanjih, v sklopu še ustanova Fundacija Poti miru v Posocju, katerih se seznanijo s splošnim potekom projektnih aktivnosti. Direktor Parka Znanstvenoraziskovalni center Slovenske vojaške zgodovine je na tokratnem partnerskem srecanju v Benetkah kot enem akademije znanosti in umetnosti ter Mestna zakljucnih srecanj pripravil prikaz izvedenih in nacrtovanih aktivnosti Parka znotraj obcina Nova Gorica, na italijanski strani pa so projekta WALKofPEACE, v sklopu katerega so se v Parku posvetili osvetlitvi in se projektu poleg dežele Benecije (Regione muzejski predstavitvi obsežne tematike transporta v casu prve svetovne vojne. del Veneto) kot partnerji prikljucili še VEGAL V sklopu projekta je bila v Parku vojaške zgodovine pripravljena obsežna študija - Agenzia di sviluppo del Veneto Orientale, o transportu med prvo svetovno vojno, ki se je pri obravnavi prevoza vojakov, PromoTurismoFVG, ERPAC – Ente Regionale orožja, streliva in druge opreme za potrebe vojne osredotocila na razlicne oblike per il Patrimonio Culturale del Friuli Venezia transporta na soški fronti. Študijaje služila kot osnova za postavitev nove muzejske Giulia in Comune di Ragogna. razstave v Parku vojaške zgodovine z naslovom »Boj v zaledju strelskih jarkov«, ki jo je aprila v sodelovanju z zgodovinarji in logisticnimi strokovnjaki nadgradil Namen projekta, financiranega iz Evropskega še strokovni posvet na temo logistike med prvo svetovno vojno na soški fronti. sklada za regionalni razvoj, je promocija Projektne aktivnosti Parka, za katere je bilo v štirih letih namenjenih 118.000 EUR, snovne in nesnovne dedišcine prve svetovne se bodo maja zakljucile s cezmejno strokovno študijsko ekskurzijo za novinarje in vojne kot skupne dedišcine programskega turisticne delavce, namenjeno seznanjanju s tematiko prevoza in logistike v prvi obmocja v okviru krovne destinacijske znamke svetovni vojni. ter posebne destinacije Poti miru med Alpami in Jadranom. Formalni del tokratnega partnerskega srecanja je sklenila predstavitev zbornika Vodne poti (Sentieri d'acqua) Univerze Iuav iz Benetk. SERIJA PREDAVANJ OB 500-LETNICI TURŠKEGA VPADA V SLAVINO Na letošnjo cvetno nedeljo je minilo natanko 500 let od enega najbolj pretresljivih dogodkov v naši lokalni zgodovini. Ta dan so namrec v Slavino na enem od svojih plenilskih pohodov vdrli Turki in presenetili ljudi, ki so bili zbrani pri maši. Nekaj so jih takoj pobili, druge pa odpeljali v sužnost. Za oživitev zgodovinskega spomina na ta strašni dogodek in veliko trpljenje naših prednikov so v Krajevni skupnosti Slavina, Kulturnem društvu Slavina in Župniji Slavina v sodelovanju s Parkom vojaške zgodovine združili moci ter pripravili sklop predavanj. Serijo vecernih srecanj v Kulturnem domu v Slavini je v sredini marca odprl znan slovenski zgodovinar in literarni zgodovinar prof. ddr. Igor Grdina s poucnim predavanjem »Osmanski imperij in Evropa«, v katerem je nazorno predstavil politicne razmere v Evropi 15. in 16. stoletja, zlasti z vidika narašcajocega vpliva in moci Osmanskega imperija ter posledic, ki so jih prinesli turški vpadi na evropska tla. Konec marca je sledilo drugo v sklopu predavanj z naslovom »Zacetki osmanskih vpadov na Kranjsko – med miti in resnicnostjo«, v katerem je predavatelj dr. Jernej Kotar iz Narodnega muzeja Slovenije udeleženim podrobneje predstavil potek in smeri turških vpadov na naših tleh ter posledice, ki so jih imeli na takratno prebivalstvo. Organizatorji nacrtujejo še nekaj predavanj na temo turških vpadov, ki bodo z razlicnih zornihkotov osvetljevali to pretresljivo obdobje naše zgodovine. V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE Z DOBRIMI OBETI V NOVO SEZONO V Parku vojaške zgodovine so po izjemnem obisku v zimskih mesecih nove statisticne rekorde zabeležili tudi v pomladni sezoni. Aprila so tako vse daljši in toplejši dnevi v kombinaciji z odmevnimi dopolnitvami muzejske ponudbe k obisku pritegnili zavidljivih 6.200 obiskovalcev, s cimer se je muzejski obisk v primerjavi s predkoronskim aprilom 2019, ko so na ogledu zabeležili 4.100 obiskovalcev, povecal za dobro polovico. Med muzejskimi zbirkami in razstavami je najglasneje završalo med spomladanskimi pocitnicami ter okrog velikonocnih in prvomajskih praznikov, ko so proste dneve za poucen izlet izkoristile predvsem družine s šolarji. Slednje je poleg zanimivih eksponatov posebej pritegnila tudi dodatna muzejska ponudba z vodenimi ogledi notranjosti podmornice ter preizkusi na simulatorjih letenja z letaloma MiG-21 in Spitfire, ki so bili med prazniki razprodani tudi po vec dni vnaprej. Pomemben delež obiska so pri tem predstavljala tudi unovcenja turisticnih bonov ’21. Velikonocni prazniki so tradicionalno tudi obdobje, ko izraziteje zaživijo turisticni tokovi tujih obiskovalcev, kar se je po dveh letih epidemije ponovno odrazilo tudi v letošnjem letu, pri cemer so na obisku prednjacili italijanski gostje, sledili pa so jim nemški, avstrijski in hrvaški obiskovalci. V Parku vojaške zgodovine so izredno veseli, da so se z odpravo dolgotrajnih protikoronskih ukrepov poleg individualnih obiskovalcev zacele vracati tudi organizirane skupine, ki so aprila letos že dosegle predkoronsko število. V preteklem mesecu so tako prakticno vsak dan zabeležili obisk organiziranih skupin, med katerimi so glavnino predstavljale šolske skupine, po dolgem casu pa so sprejeli tudi prve tuje skupine. Veliko povpraševanja beležijo tudi za poletne mesece, zato se v Parku nadejajo še ene uspešne sezone in živahnega muzejskegautripa, kot so ga bili vajeni v obdobju pred izbruhom epidemije. Foto: Simon Avsec Foto: Boštjan Kurent SLOVESNOST OB OBLETNICI PADCA LETALA SPITFIRE MH980 PRI SUHORJU Konec aprila je minilo 77 let od strmoglavljenja britanskega lovskega letala Spitfire MH980 pri vasi Suhorje, na robu Brkinov, v katerem je tik pred koncem vojne tragicno ugasnilo življenje mladega pilota, narednika britanskih kraljevih letalskih sil Edmunda Ramsbothama. Komaj 21-letni pilot je bil pripadnik 249. eskadrilje, ene najslavnejših lovskih enot britanskih kraljevih letalskih sil. Enota je v tistih dneh pomagala jugoslovanskim partizanom v zakljucnih bojih z zalezovanjem nemških transportov na cesti in železnici. Letalo narednika Ramsbothama je bilo najverjetneje zadeto med nizkim preletom ob eksploziji tovornjaka s strelivom in je neposredno zatem strmoglavilo v bližini Suhorja. Truplo mladega angleškega pilota so vašcani dostojno pokopali na vaško pokopališce. Kmalu po vojni so posmrtne ostanke britanske vojaške oblasti prekopale na vojaško pokopališce v Beogradu, kjer pociva še danes. Spomin na ta tragicni dogodek na Suhorju kljub temu ni nikoli povsem zamrl. Park vojaške zgodovine je kot osrednji vojaški muzej v Republiki Sloveniji pomemben del svojih raziskovalnih naporov v zadnjih letih posvetil tudi proucevanju nesrec zavezniških letal na obmocju Slovenije in se zato z veseljem odzval pobudi vaške skupnosti iz Suhorja ter v letu 2021 na mestu strmoglavljenja letala postavil spomenik. Ob letošnji obletnici je Park vojaške zgodovine v sodelovanju z Veleposlaništvom Združenega kraljestva v Sloveniji v pricetku maja na mestu padca letala pri vasi Suhorje pripravil krajšo slovesnost. Po besedah direktorja Parka mag. Janka Boštjancica je kraj nesrecne smrti pilota narednika Edmunda Ramsbothama postal pomemben simbolni kraj, kraj spomina na mnoge letalce zavezniških sil, ki so za svobodno Evropo dali najvec – svoja mlada življenja. Ob tem je izpostavil, da je sporocilo, ki ga nosi spomenik, danes celo še bolj aktualno kot ob njegovi postavitvi, saj za svobodno Evropo ponovno umirajo tako mladi fantje kot tudi starejši, ženske in otroci. Tudi vojna v Ukrajini se nam zdi dalec ter pogosto slišimo in beremo komentarje, da se nas ne tice. A tudi narednik Ramsbotham ni vedel za Suhorje in kje ležijo Brkini, pa je prav tu za svobodno Evropo daroval svoje življenje. Jedro slovesnosti je predstavljalo polaganje vencev. V imenu Republike Slovenije je venec položil predsednik Državnega sveta g. Alojz Kovšca, v imenu Združenega kraljestva pa veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji Nj. Eksc. Tiffany Sadler. Veleposlanica je v kratkem nagovoru zbranim izrazila globoko hvaležnost Parku vojaške zgodovine za postavitev spomenika in poudarila, da je današnji dogodek hkrati tudi velik poklon slovensko-britanskemu zavezništvu, ki je danes, ravno tako kot pred 77 leti v boju proti okupatorju, trdno tudi v podpori svobodni in suvereni Ukrajini. Veliko priznanje Parku vojaške zgodovine v njegovem prizadevanju po spoštljivem ohranjanju spomina na bridke udarce druge svetovne vojne je izrazil tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Alojz Kovšca. Po njegovih besedah smo kot skupnost na podlagi skupne grožnje iz preteklosti zgradili mocno solidarnost do narodov, ki se morajo za mir in svobodo boriti tudi danes. Svoj slavnostni nagovor je sklenil z mislijo: »Naj spomin na vse, ki so svojo življenjsko pot sklenili na slovenski zemlji v boju za svobodo, nikoli ne zamre.« Slovesnosti je dodatno svecano noto pridodal dovršen skupen nastop trobilnega kvinteta britanskega vojaškega orkestra Colchester in trobilnega kvinteta Orkestra Slovenske vojske. Foto: Ana Cic NA SEJMU ALPE ADRIA Eden vidnejših turisticnih dogodkov pri nas, sejem Alpe Adria, je tudi letos postregel z obilo zanimivimi turisticnimi zgodbami in ponudniki. Med razstavljavci so bile dobro obiskane in zastopane tudi znamenitosti in ponudba pivške obcine. OTVORITEV RAZSTAVE DVOREC RAVNE V torek, 6. aprila 2022, je Obcina Pivka v Parku vojaške zgodovine slovesno odprla zacasno razstavo »Dvorec Ravne«. Slednja je bila pripravljena v okviru cezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV in predstavlja eno od glavnih projektnih aktivnosti. Cilji omenjenega projekta se navezujejo predvsem na grajsko kulturno dedišcino – gradove, dvorce in vile na programskem obmocju Italije in Slovenije, pri cemer je poudarek na manj znanih primerih kulturne in naravne dedišcine z velikim neizkorišcenim potencialom. Z razlicnimi aktivnostmi in novimi produkti, predvsem s pomocjo digitalizacije in revitalizacije, naj bi grajsko dedišcino ponovno obudili in poiskali možnosti, kako bi jo lahko na nov nacin izkorišcali. Obcina Pivka se je na projekt prijavila z namenom oživitve dveh pomembnih kulturnih enot na njenem obmocju – dvorca Ravne in z njim povezanega Šilentabra. Obe znamenitosti imata razgibano in bogato zgodovino, sledovi katere pa so se danes vecinoma razgubili. Za najvecjim utrjenim kompleksom na Slovenskem, ki je na Šilentabru v srednjem veku kljuboval turškim vpadom, ni ostalo prakticno nic – obiskovalce kraja danes navdušuje le še cudovit razgled z visokega grebena. Dvorec Ravne, katerega zacetki segajo v 14. stoletje in je bil v lasti vec pomembnih rodbin, pa danes hitro tone v pozabo – tako materialno kot v kulturnem spominu. In prav proti pozabi so namenjene aktivnosti Obcine Pivka na projektu MerlinCV. Izvedena je bila že vrsta pro jektnih aktivnosti in pripravljenih vec razlicnih produktov, povezanih z dvorcem. Z njimi naj bi slednjega približali javnosti in mogoce našli tudi rešitev za njegovo ohranitev ter nenazadnje razvoj v prihodnosti. Muzejska razstava »Dvorec Ravne« je zato namenjena seznanjanju obiskovalcev z njegovo zgodovino, lastniki in razvojem. Le-temu lahko namrec sledimo od zacetka leta 1313, ko je rodbina Raunach postavila stolpast dvor, do njegovega vrhunca v 18. stoletju, ko so plemeniti Hohenwarti dvorec preuredili v »raj na Krasu«, kot so ga imenovali sodobniki. Na razstavi pa so predstavljeni tudi njegovi plemeniti lastniki iz družin Raunach, De Leo, Hohenwart in Marenzi, pri cemer so posebej poudarjeni Bernardin Raunach, Franc Jožef Hanibal Hohenwart in Karl Sigmund Hohenwart. Razstava je še posebej pomembna, ker so na njej prvic na ogled predmeti že omenjene rodbine Hohenwart. Potomki družine, gospa Stephanie Wiesbauer in gospa Gabriele Blaikner, sta jih namrec, skupaj z bogatim slikovnim gradivom, odstopili Obcini Pivka za namene priprave razstave. Obiskovalci si tako lahko ogledajo vec pecatnikov rodbine Hohenwart iz razlicnih obdobij, osrednji del pa predstavljata stol z izrezljanim grbom družine, predenje le-ta prevzela grofovski naslov in mizica, na kateri je grb družine, potem ko so njeni pripadniki že postali grofje. Gospe sta bili tudi castni gostji na otvoritvi razstave in sta v svojem nagovoru poudarili pomembnost povezovanja med družino in obcino Pivka, izrazili pa sta tudi globoko hvaležnost, da zgodovina njune družine in dvorca Ravne ne ostaja v preteklosti, ampak je predmet raziskovanj, posebej slovenskih zgodovinarjev. Kot se je iskreno izrazila gospa Blaikner, so »Ravne, ki so v 20. stoletju za nas postale meglen mit – s kopico družinskih portretov, dolgo in zmedeno genealogijo, zaprašenimi knjigami v naši domaci knjižnici, pismi in družinskimi zgodbami – danes postale kraj srecanja, kraj našega prijateljstva«. Poleg omenjenih eksponatov pa k pestrosti muzejske postavitve prispevajo tudi predmeti Narodnega muzeja Slovenije, natancneje arheološke najdbe s Šilentabra ter eksponati – del zbirke konhilij (polžev) Franca Jožefa Hanibala Hohenwarta, ki jih je odstopil Prirodoslovni muzej Slovenije. Obema institucijama in njunima predstavnikoma se zato iskreno zahvaljujemo. Na projektu MerlinCV, ki traja že od leta 2019 in katerega delež za Obcino Pivka znaša 232.075,00€ upravicenih stroškov za sofinanciranje, je bila poleg razstave izvedena že vecina od nacrtovanih aktivnosti – urejena je bila tematska kolesarska trasa »Pot gradov«, pripravljena mobilna igra Vitezov izziv, krajši dokumentarni film o Šilentabru, pa tudi nova idejnazasnova dvorca Ravne kot hotela ter vrsta razlicnih dogodkov (vodene kolesarske ture, Srednjeveški dan v Parku vojaške zgodovine,…). V sklepni fazi (projekt se zakljucuje avgusta 2022) pa bo Obcina Pivka pripravila še zbornik strokovnih prispevkov z naslovom »Dvorec Ravne – med zgodovino in digitalnim«. Ana Cic Foto: Valter Leban OCISTILI SMO OBCINO PIVKA! Obcina Pivka je tudi letos kot vsako leto v sodelovanju z vaškimi in trško skupnostjo organizirala tradicionalno spomladansko cistilno akcijo. Cišcenja so se lotile skoraj vse skupnosti v obcini, verjamemo, da pa bodo tudi vsi ostali obcani vestno in skrbno urejali ter cistili svoje okoliše. Hvala vsem, ki ste se na soncno soboto odzvali povabilu in ocistili našo obcino! Foto: vaške in trška skupnost, prostovoljci PREDSTAVITEV ZBORNIKA »DVOREC RAVNE – MED ZGODOVINO IN DIGITALNIM" V torek, 26. aprila 2022, je v Parku vojaške zgodovine potekala predstavitev zbornika z naslovom »Dvorec Ravne – med zgodovino in digitalnim«, ki ga je Obcina Pivka izdala v okviru cezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV. Cilj omenjenega projekta je obuditev grajske kulturne dedišcine z neizkorišcenim potencialom – Obcina Pivka se zato ukvarja predvsem z dedišcino dvorca Ravne. Z razlicnimi projektnimi aktivnostmi se poskuša v prvi vrsti zbrati kar najvec informacij in podatkov o zgodovini in razvoju dvorca; s pripravo produktov (mobilna igra Vitezov izziv, kolesarska trasa Pot gradov, razstava Dvorec Ravne …) dedišcino dvorca približati zainteresirani javnosti in jo nenazadnje tudi ohraniti. S tem namenom je bil pripravljen tudi zbornik »Dvorec Ravne – med zgodovino in digitalnim«. Sestavlja ga osem strokovnih prispevkov, ki dedišcino dvorca osvetljujejo z razlicnih podrocij. Prvi del zbornika sestavljajo prispevki dr. Igorja Sapaca, Igorja Gardelina, dr. Dragice Cec in dr. Boštjana Laharnarja, ki predstavljajo zgodovino in razvoj Raven ter arheologijo z njimi povezanega Šilentabra. V drugem delu pa so prispevki namenjeni predstavitvi digitalizacije te vrste kulturne dedišcine in njene uporabe za razlicne namene. O vizualizacijah, poskusih rekonstrukcij in pripravljanju digitalnih produktov pišejo dr. Dimitrij Mlekuž, Matevž Straus in Dejan Šuc, Dejan Iskra ter Jure Kusetic in Saša Rudolf. Na predstavitvi zbornika sta svoje prispevke orisala dr. Dragica Cec, ki je predstavila politicno delovanje PROBLEMATIKA RAVNANJA S PSI Problematiko ravnanja s psi oz. obveznosti njihovih lastnikov ureja Zakon o zašciti živali (ZZZIV, Uradni list RS, št. 38/13 – uradno precišceno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20 in 159/21). Med ostalim navedeni zakon doloca, da mora lastnik psa zagotoviti, da je pes do dopolnjenega osmega tedna starosti oznacen na predpisan nacin oz. oznacen z mikrocipom in da mora skrbnik na javnem mestu zagotoviti fizicno varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Pri tem je skrbnik opredeljen kot pravna ali fizicna oseba, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi. Nadzor nad temi dolocili opravljajo tudi obcinski redarji. Kršenje navedenih dolocil zakon opredeljuje kot prekršek, za katerega je dolocena globa v višini 200 evrov. Obcina Pivka navedeno problematiko dodatno ureja še z dolocili v ODLOKU o urejanju, vzdrževanju in cišcenju javnih zelenih površin na obmocju Obcine Pivka (Uradni list RS, št. 112/2009). V Odloku (19. clen) so dolocene javne površine, kamor psov sploh ni dovoljeno voditi. Psov tako ni dovoljeno voditi na otroška igrišca, zelenice, v bližino vzgojno-varstvenih in šolskih ustanov ter na površine, ki so oznacene s posebnimi oznakami. Odlok prav tako doloca (18. clen), da morajo lastniki in vodniki Bernardina Raunacha in Tomaž Kalin, ki je opisal proces priprave rekonstrukcij in 3D modelov dvorca Ravne. Popestritev dogodka pa je pomenilo odprtje fotografske razstave avtorja Antona Bukovnika. Slednji je v objektiv ujel crno-bele detajle dvorca Ravne, ki pa ne krasijo le razstave, ampak tudi strani omenjenega zbornika. Vsem avtorjem se iskreno zahvaljujemo za njihov prispevek pri nastanku zbornika. Le-ta predstavlja še en košcek mozaika, ki bo, upamo, prispeval k podrobnejšemu poznavanju dvorca Ravne in tudi njegovi ohranitvi. Predstavitev zbornika si lahko ogledate na: https://www.youtube.com/watch?v=JRCGZkDG-yg Ana Cic psov z javnih površin, stopnišc in vhodov v stanovanjske zgradbe sproti odstranjevati pasje iztrebke. Kršitelji teh dolocil so lahko kaznovani z globo v višini 100 evrov. Medobcinsko redarstvo SOU obcin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke opravlja nadzor na tem podrocju vsakodnevno v okviru izvajanja rednih nalog. Obcasno se nadzor poveca predvsem v jutranjih in vecernih urah, ko je na sprehodih najvec lastnikov psov. Pri tem ne opažamo, da bi bili psi izpušceni oz. se prosto sprehajali po Pivki. Zelo poredko se zgodi, da lastnik oziroma vodnik psa ne vodi na povodcu ali da za njim ne bi pobral iztrebka. Sam nadzor pobiranja iztrebkov pa je tudi otežen, saj so redarji, ki opravljajo nadzore na terenu v uniformi zelo opazni in v casu njihove prisotnosti na doloceni lokaciji do kršitev prakticno ne prihaja. Kljub vsemu opažamo, da so lastniki oziroma sprehajalci pri sprehajanju psov veliko bolj ozavešceni kot v preteklosti. Neva Šibenik, Vodja Skupne obcinske uprave KLOPCA LJUBEZNI NA PRIMOŽU Le dan po Gregorjevem, to je po starem ljudskem izrocilu na dan, ko se pticki ženijo, smo predali v uporabo klopco ljubezni na Primožu na 718 metrih nadmorske višine. Obcina Pivka se je tako pridružila številnim drugim obcinam in krajem, v katerih je mogoce posedeti na licno izdelani klopci in uživati v razgledu. Ce se boste povzpeli do naše, se vam bo pogled razlil cez pokrajino Pivške kotline vse do obzorja, ki ga v daljavi rišejo Nanos, Sv. Trojica in Javorniki. Sprehajalce, pohodnike, vse ljubitelje narave zato vabimo, da jo v prihodnjih lepih dnevih obišcete, na njej posedite. Obcina Pivka NAŠI VODNI VIRI, OBCUTLJIVI IN NENADOMESTLJIVI Ob svetovnem dnevu Zemlje in nedavnem svetovnem dnevu voda je podjetje Kovod Postojna v Notranjskem muzeju Postojna organiziralo srecanje, namen katerega je bil izmenjati dognanja, informacije, prizadevanja in izkušnje na podrocju raziskovanja in ohranjanja naših vodnih virov. Prisotni, med njimi tudi župan Obcine Postojna Igor Marentic ter župan Obcine Pivka Robert Smrdelj, so se strinjali, da je skrb za našo pitno vodo eno od prioritetnih podrocij, v katerega je potrebno usmerjati skupno pozornost, sploh glede na obcutljivost, ki je znacilna za naše vodne vire. Nenazadnje je bil tudi sam dogodek vsebinsko zasnovan v sodelovanju z vec lokalnimi deležniki z namenom, da se izpostavi celosten vidik in pomembnost dejavnikov, ki sodobno infrastrukturo, ki jo imamo, vendarle pa le-ta ne lahko vplivajo na naše vodne vire. Vodja Notranjskega more prepreciti ali nadomestiti kakovosti vodnih virov, na muzeja Postojna dr. Slavko Polak je predstavil pomen katere vplivajo številni dejavniki v okolju. cistih podzemeljskih voda. Edi Šibenik iz podjetja Kovod Postojna je izpostavil razvojne projekte podjetja, ki se Udeleženci, predstavniki obehobcin, obcinskih svetnikov, usmerjajo v krožno gospodarstvo, trajnostne rešitve ter obcinskih zavodov, naravovarstvenih in raziskovalnih ucinkovito rabo naravnih virov. Predstavniki ZRC SAZU organizacij ter društev so izrazili zadovoljstvo nad Franci Gabrovšek, Blaž Kogovšek in Cyril Mayaud so prizadevanji obeh obcin, podjetja Kovod in Inštituta za izcrpno predstavili projekt iskanja novega vodnega vira na raziskovanje krasa ter tudi sami izkazali pomembna obmocju obcin Postojna in Pivka, do zakljucka katerega prizadevanja in zanimanje za povezovanje v skrbi za je še leto in pol. Direktor podjetja Kovod Postojna David naše vodne vire, ki so nepogrešljivi za našo vsakodnevno Penko pa je prisotnim predstavil sistem oskrbe s pitno dobrino – kakovostno pitno vodo. vodo, prizadevanja za zmanjševanje izgub ter poudaril Kovod Postojna, d.o.o. VARUHI DVOŽIVK SO TUDI TO POMLAD SELILI ŽABE NA CESTI FAMLJE RIBNICA V Parku Škocjanske jame smo v Vremski dolini tudi to pomlad v okviru projekta ZA KRAS, ki poteka od septembra 2017 in ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Republika Slovenija, spremljali stanje populacije dvoživk ter jih na njihovi poti proti vodi oziroma mrestišcem prenašali cez cesto. Vse vrste dvoživk so med najbolj ogroženimi vrstami, cuvajmo jih! Tanja Avsec DEGUSTACIJSKA POT TREH OBCIN PONUJA KOZJE IZDELKE, MED, BRINJEVEC IN OGLEDE KMETIJ Projekt EKO KROŽNA DEGUSTACIJSKA POT TREH OBCIN je združil tri ekološke kmetovalce in kmetije iz obcin Pivka, Postojnain Ilirska Bistrica, ki ob pomoci RRAZeleni kras in Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna sodelujejo z namenom vzpostavitve novega turisticnega produkta. Na krožni degustacijski poti bodo obiskovalci lahko obiskali tri kmetije: Ekološko kmetijo Cesnik iz Pivke, ekološko kmetijo Tadeja Smrdela iz Slavine pri Prestranku in kmetijo Denisa Iskre iz Zabic pri Ilirski Bistrici. Pri njih bodo lahko kupili mlecne izdelke iz kozjega mleka, ekološki med ter brinjevo olje in brinjevec. Plod povezovanja v skupnem projektu so bile tudi poucne delavnice in organizirani obiski omenjenih kmetij za šolske skupine, starejše obiskovalce, organizirane skupine kolesarjev in druge, ki jih zanima ekološko ali sonaravno kmetovanje. Predstavili so jim življenje cebel pri odprtem ucnem panju in pridobivanje medu, molžo in predelavo mlecnih izdelkov ter pridobivanje brinjevega olja in kuhanje brinjevca. V mesecu maju bo eko krožna degustacijska pot tudi pilotno izvedena. Postojnska porodnišnica je bila v projekt vkljucena z namenom vzpostavitve ekološkega lokalnega zajtrka za svoje pacientke, s cimer bodo pilotno preizkusili kratko dobavno verigo za oskrbo porodnišnice z lokalno hrano. Projekt, ki se zakljuci konec letošnjega junija, je uspešen primer sodelovanja in sinergij med razlicnimi deležniki na obmocju LAS med Snežnikom in Nanosom. Na Ekološki kmetiji Cesnik iz Pivke se ukvarjajo s pridelavo in predelavo ekološkega kozjega mleka ter pridelavo ekoloških žit. Pred šestimi leti, ko se je Grega Cesnikodlocil za prevzem kmetije, je zacel z vzrejo drobnice, na zacetku predvsem ovcjereje, trenutno pa na kmetiji redi 70 glav koz slovenske srnaste pasme, s katero so vkljuceni v kontrolo porekla in proizvodnje te pasme. Predelava mleka v mlecne izdelke poteka na domu, kjer imajo urejeno sirarno, zorilnico in pakirnico. V letu 2018 so na kmetiji uredili še manjšo trgovino, da lahko svoje izdelke prodajajo tudi na domu. Njihov prodajni program obsega kozje mleko, kozji jogurt, albuminsko skuto, mehki kozji sir, poltrdi kozji sir in ekološka kokošja jajca proste reje. Kmetuje na obmocju Nature 2000 in Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera. Ekološka kmetija Tadeja Smrdela se razprostira v neposredni bližini Slavine, kjer pridelujejo krompir, cebulo, fižol, leco, sojo, konopljo ter razna žita. Tadej je svojo kmetijo zacel oživljati leta 2011. Najprej je zacel s pridelovanjem poljšcin in zelenjave, šele kasneje se je poslužil cebelarstva. Danes cebelari z okrog 100 panji in poleg vec vrst medu (cvetlicni, gozdni, akacijev, lipov, kostanjev, hojev ter ajdov) pridobiva tudi propolis in cvetni prah. Pridobljen ima certifikat višje kakovosti za med SMGO ter ekološki certifikat za celotno kmetijo, kar pomeni, da je eden izmed 70-tih slovenskih cebelarjev z ekološkim certifikatom. Pred tremi leti je odprl dopolnilno dejavnost na kmetiji in letos zacel tudi z ogledi na terenu, kjer skupinam ponuja ogled cebeljih družin v oglednem panju. Denis Iskra iz Zabic ima že vec kot 30-letno tradicijo z žganjekuho. S to dejavnostjo se je sreceval že od rane mladosti, saj se je njegova družina že od nekdaj ukvarjala s tem. Od leta 2018 se z žganjekuho ukvarja profesionalno. Pridobil je razlicna priznanja in pohvale tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Z raznimi delavnicami, sodelovanji na raznih dogodkih, gostovanji v razlicnih oddajah si prizadeva za obujanje starih obicajev in prenos znanj na mlajše generacije. Pri tem vselej poudarja blagodejne ucinke brinjevega olja in brinjevca. Kot pravi, je brinjevec znan predvsem kot digestiv, ker dobro vpliva na metabolizem in ureja prebavo ter blaži menstrualne bolecine in želodcne težave. Brinjevo olje pa se po Denisovih besedah uporablja za preprecevanje vnetnih obolenj pljuc in grla, pri bolecinah v ušesih, prehladu in dihalnih težavah. Spodbuja prekrvavitev, ker prodira globoko v kožo. Z masažo se ga uporablja tudi za lajšanje želodcnih krcev in prebavnih težav. Zelo pomaga pri revmatizmu, putiki, vnetjih sklepov in pri bolecinah v križu, ce z njim namažemo boleca mesta. Njegov brinjevec se ponaša z eko certifikatom. Projekt »EKO KROŽNA DEGUSTACIJSKA POT TREH OBCIN« je sofinaciran s strani Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014-2020. RRA Zeleni kras GLASBA BOGATI NAŠ SVET Brez glasbe si življenja ne moremo predstavljati, saj prežema vse vesolje. Vsaka zvezda, vsak clovek, vsako bitje utripa v svojem ritmu in tonu. Ko pa se vse uskladi, ubrano zaživita vrednost in lepota glasbe. V aprilu je v avli OŠ Pivka potekala že tradicionalna prireditev GLASBA BOGATI NAŠ SVET, ki so jo s svojimi nastopi, zaznamovanimi z ljubeznijo do glasbe in petja, sooblikovali mladi glasbeniki GLASBENE ŠOLE POSTOJNA (dislocirani oddelek v Pivki), ucenci OTROŠKEGA in MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OŠ PIVKA ter UCITELJSKI PEVSKI ZBOR. Vsi nastopajoci so svoje znanje in ljubezen do glasbe izrazili z vedrimi pesmimi ter zvocnostjo pisane palete glasbil, tj. klarineta, klavirja, kitare, violine, ksilofona, flavte, trobente in harmonike. Ob takšnih trenutkih res zaživi vsa lepota glasbe. HUMANITARNA POMOC UKRAJINI Tudi naša šola se je odzvala povabilu Rdecega križa za pomoc Ukrajini. Zbirali smo trenutno najbolj potrebne artikle, kot so hrana in higienski pripomocki. Zahvaljujemo se staršem, ki so skupaj z ucenci napolnili naš šolski kombi. Pomoc smo Rdecemu križu predali danes. V podporo ukrajinskim ucencem smo okna naše šole obarvali z modro rumenimi tulipani. KIP RISINJE DINE JE PRIŠEL V CENTER DINA Ucenci 2. a so v zacetku februarja pod mentorstvom akademske kiparke Urše Toman kiparili in ustvarili kip risinje Dine z mladicki. Kiparka je kip odlila v cement in ga po vec kot mesecu dni pripeljala nazaj v Pivko. Kip je trenutno postavljen v avli Centra Dina, kjer se je pridružil kipu Medvedje družine. Ucenci so bili nad koncno podobo kipa navdušeni. Skupaj s kiparko so nato poiskali primeren prostor za risine mladicke. Dom so našli na šolski zelenici, pred starim delom šole. Sledila je kiparska delavnica, na kateri so se ucenci preizkusili v oblikovanju reliefa. S tem se je zakljucilo vecletno bogato sodelovanje z Uršo, ki je ucence navdušila za kiparjenje in v njih pustila neizbrisen pecat samozaupanja pri kiparjenju. Lucija Škvarca Izobraževanje SREBRNO DRŽAVNO PRIZNANJE OSNOVNOŠOLCEV ZA TURISTICNI PROJEKT Sedmerica osmošolcev je skupaj z mentorico pri letošnjem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava pripravila projekt, ki se nanaša na presihajoce Petelinjsko jezero. Zamislili smo si širokopotezni nacrt, most cez Petelinjsko jezero in senzoricno pot, ki bi lahko bila tudi v praksi izvedljiva. Pri tem so upoštevali tudi zelo pomembno dejstvo, da je samo presihajoce jezero kot mokrišce pomemben del našega obmocja in življenja, ki ga je potrebno ohranjati in o njegovem pomenu izobraževati širšo javnost. Ucenci so 12. aprila projekt predstavili na turisticni tržnici v Kopru. V ta namen smo pripravili maketo Petelinjskega jezera ter cisto pravo senzoricno pot, ki smo jo poimenovali SRECEpot, saj te sprehod po njej združi s tamkajšnjo naravo, prebudi cute in napolni z mirom. Zamisel o senzoricni poti smo predstavili tudi odgovornim na Zavodu za turizem Pivka, ki nam je pomagal tudi s Naši ucenci so se na predstavitvi prvic srecali s tovrstnim promocijskim materialom za turisticno tržnico v Kopru. turisticnim delom. Hitro so se vživeli v vlogo turisticnih Ucenci so nad njihovim pozitivnim odzivom zelo zadovoljni promotorjev in uspešno privabljali obiskovalce na našo in si želijo skupnega sodelovanja pri morebitni uresnicitvi tržnico. Za svoje delo so prejeli tudi odlicno srebrno njihovega nacrta. državno priznanje. Vsem pa je skupno to, da si tovrstnega Polonca Šeško dela želijo tudi v prihodnje. PIVŠKI FANTJE ZMAGUJEJO TUDI V KOŠARKI 3Ś3 V petek 22. 4. 2022 smo se s tremi ekipami udeležili šolskega podrocnega tekmovanja v košarki 3Ś3. Dekleta so žal po podaljšku zgrešila polfinale. Fantje ekipe Pivka 1 in Pivka 2, so se pomerili v polfinalu med seboj, kjer so zmagali fantje ekipe Pivka 1. V tekmi za tretje mesto so v podaljšku vec mirnih živcev pokazali fantje iz Pivke 2 in osvojili 3. mesto. 1. mesto pa so zanesljivo osvojili fantje iz ekipe Pivka 1 in se tako uvrstili na finale državnega tekmovanja. Vsem udeležencem/kam iskreno cestitamo! VELESLALOM Konec marca so se najboljši smucarji naše šole pomerili v veleslalomu za državno prvenstvo. Na Roglo so odšli 4 tekmovalci, in sicer dve starejši deklici in dva starejša decka. Ceprav smo ostali brez medalje, smo se na koncu veselili pokala. Pri dekletih je tekmovalo 60 smucark. Naja P. je bila cetrta, Uli S. pa 36. Aleks T. je pri deckih dosegel deseto, Jan C. pa 13. mesto. Skupaj je tekmovalo 57 smucarjev. Na prvenstvu je sodelovalo 299 tekmovalcev iz 42–ih osnovnih šol. Kljub razocaranju, ker smo medaljo za las zgrešili, smo se na koncu veselili pokala za osvojeno drugo mesto v ekipni razvrstitvi. Osnovna šola Košana Izobraževanje OSNOVNA ŠOLA KOŠANA VANDALIZEM V zadnjem casu opažamo v okolici šole na vec krajih popi­sano in porisano fasado ter namenoma razbita okna. Gre za risanje grafitov na fasado šole, vlamljanje v lesene hi-ške ob šoli, poškodovanje igral, unicenje verige, cestnih kolickov... Takšno deviantno ravnanje zaposleni šole obsojamo. Vandali s tem pocetjem negativno vplivajo na izgled šole, povzrocajo materialno škodo in unicujejo javno lastnino. Nesporno gre pri takšnem pocetju za kaznivo dejanje, zato bomo za vsako nadaljnjo poškodovanje ali unicenje podali prijavo na policijsko postajo ter podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Želimo si urejeno, lepo in cisto šolo in njeno okolico. NAGRADE NA REGIJSKEM IN DRŽAVNEM NATECAJU Uprava republike za zašcito in reševanje je razpisala natecaj “Požarna varnost in prosti cas”. Drugošolka Tia Belovec je na regijskem natecaju dobila nagrado za likovno delo. Za napisane prispevke pa so nagrade prejele Kaja Jelovic, Naja Rutar, Lia Železnik in Tia Belovec. Vsa dela so bila poslana na državni natecaj in drugošolka Lia je na Igu (17. maja), kamor je bila povabljena s svojo mentorico, dobila še nagrado na državni ravni. PODARILI KOŠCEK POMLADI S pešcico košanskih osnovnošolcev smo konec marca odnesli v dom za ostarele v Postojno košcek pomladi, veselja in upanja. Ucenci so pred domom pripravili kulturni program, s katerim so želeli popestriti stanovalcem njihovo življenje v domu. Po prireditvi so ucenke pogostile obiskovalce z domacimi piškoti, s šole pa smo jim odnesli še papirnate šopke, da bodo krasili domske hodnike. Te so naredili cetrtošolci. Stanovalci pa si bodo lahko krajšali dneve z branjem pravljice Jakobov cudežni napoj, ki so jo napisali ucenci 2. razreda. Stanovalci so bili zadovoljni, da smo jih obiskali in obljubili smo jim, da pridemo spet. Osnovna šola Košana HUMANITARNA AKCIJA ZA UKRAJINO Na naši šoli smo v sodelovanju z Rdecim križem izpeljali humanitarno akcijo. S svojo srcnostjo smo dokazali, da zmoremo in znamo stopiti skupaj in pomagati nedolžnim ljudem v Ukrajini. Hvala vsem in vsakemu posebej. Osnovna šola Košana URA PRAVLJIC SPET V KNJIŽNICI PIVKA Ob cetrtkih so otroci ponovno vabljeni v knjižnico na ure pravljic. En cetrtek je bila predstavljena otrokom zelo priljubljena pravljica Muca copatarica v tehniki kamišibaj. Namenjena je bila pocastitvi 100-letnice rojstva mladinske pisateljice Ele Peroci. Vsem generacijam dobro znana pravljica o muci copatarici, ki jo imajo otroci zelo radi, je poucna in vzgojna, saj muca ne le popravlja stare copate, šiva jim tudi nove. Otroci se ob poslušanju pravljice ucijo, kako je treba biti reden in da je za svoje stvari treba lepo skrbeti. Lepe in živahno izdelane risbe so delo mladega ustvarjalca Šajn Bora, clana Kulturnega društva Lipa. Otroci so uživali in ob koncu barvali ali risali svoje prizore iz pravljice. Irena Margon KLUB ŠTUDENTOV POSKRBEL ZA DVA NEPOZABNA DOGODKA Kresovanje na Pivškem Po dveh letih premora smo aktivisti Kluba študentov obcin Postojna in Pivka zopet z veseljem tradicionalno prižgali kres tako kot leta poprej pri igrišcu za osnovno šolo Pivka. Ob melodijah ansambla Biseri so se zabavali tako mladi kot nekoliko starejši obiskovalci, za rajanje z najmlajšimi pa je poskrbela naša maskota Kresko. Prižig kresa je opazovalo veliko ljudi, za varnost pa so poskrbeli prostovoljni gasilci iz PGD Pivka. Na kresno noc se je v Pivki našlo nekaj za vsakega, od razlicnih glasbenih žanrov do hrane in pijace. Kres je gorel vse do jutra, ko je naposled le ugasnil ob prisotnosti zadnjih, najbolj vztrajnih obiskovalcev. Vsem obiskovalcem se lepo zahvaljujemo za udeležbo, upamo, da se vidimo na našem naslednjem dogodku. Škisova tržnica Škisova tržnica je eden izmed najvecjih kulturno-zabavnih prireditev za mlade v Sloveniji. Dogodek organizira Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) v sodelovanju s študentski klubi po Sloveniji, poteka pa na zelenici na Kardeljevi plošcadi. Ob 12. uri se je Škisova tržnica zacela s tradicionalnim študentskim mimohodom, nato pa so obiskovalci lahko obiskali študentske stojnice z lokalnimi specialitetami. Tako smo tudi aktivisti Kluba študentov obcin Postojna in Pivka tekom dneva na stojnici predstavljali postojnsko in pivško obcino. Mimoidocim smo lahko ponudili hrano in nagrade, za katere se lahko zahvalimo Perutninarstvu Pivka in Delamarisu, prav tako promocijski material in nagrade obeh obcin ter naš KŠOPP­ov promocijski material. Najhitreje pa je seveda pošla naša vrhunska bowla. V vecernem delu smo študentski klubi pospravili stojnice, saj se je prireditev nadaljevala z vecernim programom. KŠOPP MTB PARK OSOJNICA V maju je uradno zaživel nov MTB park Osojnica, ki ga je uredilo Društvo Mladi za Pivko s pomocjo Evropskega solidarnostnega razpisa ter obcinskega razpisa za spodbujanje projektov in akcij za mlade 2021. Cilj omenjenega projekta je ureditev atraktivne kolesarske proge z vrha hriba Osojnica v smeri Kal. Z razlicnimi projektnimi aktivnostmi se je saniralo divje odlagališce ter z veliko prostovoljnimi akcijami mladih izvedlo prvo fazo parka z ureditvijo 700 m dolge kolesarske poti z imenom »Potocin«. V maju je potekala uradna otvoritev proge ob »bike hiški«, kot so jo poimenovali mladi, na kateri je bil prisoten tudi župan Obcine Pivka Robert Smrdelj s sodelavci obcinske uprave. Vodja projekta Alen Šavor je s skupino prostovoljcev uspelzakljuciti prvo fazo projekta. V naslednjih fazah je želja ureditve nadaljevanja poti proti hribu Osojnica ter ureditve spretnostnega poligona na zemlji za najmlajše. Mladi bodo v letu 2022 ponovno kandidirali na razpisu za solidarnostna sredstva, ki ga vsakoletno razpiše nacionalna agencija Movit ter s temi sredstvi in sredstvi donacij nadaljevali projekt. Vsem, ki so s prostovoljnim delom prispevali k rezultatu, cestitamo za uspešno izpeljan projekt. VARUHOV KOTICEK V PIVKI Varuh clovekovih pravic Peter Svetina je v Obcini Pivka v družbi župana Roberta Smrdelja v aprilu slavnostno odprl Varuhov koticek, ki se nahaja v pritlicju obcine. Obcina Pivka je tako druga slovenska obcina z Varuhovim kotickom. Namen koticka pa je institucijo Varuha približati cim širšemu krogu ljudi v okolju, v katerem živijo. Varuhov koticek je opremljen s stojalom, na katerem so prebivalcem na voljo koristne informacije o delu varuha v obliki zloženk in brošur ter tudi obrazec za vložitev pobude. »Z Varuhovim kotickom se bomo še lažje približali prebivalkam in prebivalcem v lokalnem okolju in jim pomagali, ce se bodo znašli v stiski ali pa bodo imeli težave pri iskanju odgovorov oz. pojasnil razlicnih institucij ali organov. Informacije so dostopne ne le v digitalni temvec tudi v klasicni obliki, saj se veliko ljudi v poplavi informacij na spletu ne znajde prav dobro,« pojasnjuje Svetina. Varuh clovekovih pravic izpostavlja, da vsako leto prejme vec tisoc pisem in pritožb ljudi, v katerih ga posameznice in posamezniki prosijo za pomoc, ker menijo, da so jim kršene pravice. V zadnjih dveh letih je število pobud naraslo kar za tretjino. »Tovrstne pobude temeljito preucimo in ustrezno odreagiramo. Posebej smo pozorni na kršenje otrokovih pravic, pravic invalidov, starejših, tujcev in drugih skupin prebivalstva,« izpostavlja varuh clovekovih pravic. Župan Robert Smrdelj je vesel, da je Obcina Pivka druga slovenskaobcina, ki je dobila Varuhov JE VARUH CLOVEKOVIH PRAVIC PRAVI NASLOV ZA MOJO TEŽAVO? Varuh clovekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je neodvisna državna institucija, ki ima podlago za delovanje v Ustavi Republike Slovenije in v Zakonu o varuhu clovekovih pravic. V Sloveniji imamo Varuha od leta 1995 in je znak razvite demokraticne družbe. Trenutni varuh clovekovih pravic je Peter Svetina. Se lahko obrnem na Varuha, ce menim, državni organi kršijo moje pravice? Da. Temeljno poslanstvo institucije Varuha clovekovih pravic je, da bdi nad tem, da razlicni organi v Sloveniji pri svojem delu spoštujejo clovekove pravice in temeljne svobošcine posameznikov in skupin. Preiskuje nezakonito in nepravilno delo državnih organov (upravna enota, center za socialno delo, davcna uprava, inšpektorati, ministrstva, državni zbor in drugi oblastni organi), organov lokalne samouprave (obcina, obcinska ali mestna uprava in drugi obcinski organi) ter nosilcev javnih pooblastil (javne agencije, zbornice z obveznim clanstvom itd.). Katerih sporov pa Varuh ne more reševati? Varuh clovekovih pravic ne more reševati zasebnih sporov med dvema ali vec osebami. Ce ste se sprli s sosedom, vam Varuh ne more pomagati rešiti tega spora. Niti ne more vašemu delodajalcu, ce je zasebnik, sporociti, da je ugotovil, da vam krši koticek. »Želimo si, da naše obcanke in obcani poznajo svoje pravice. Na spletni strani obcine smo vzpostavili tudi rubriko Varuhov koticek, kjer so dostopne vse informacije o Varuhu in tudi obrazec za pobudo. Prav tako bomo v obcinskem glasilu objavili daljši clanek o delu institucije Varuha clovekovih pravic, da bodo naši obcani vedeli, kdaj in kako se lahkoobrnejo na Varuha ter kdaj jim varuh lahko pomaga in kdaj pri njihovi težavi ne more posredovati, saj ni v njegovi pristojnosti,« je povedal župan Smrdelj. Varuh clovekovih pravic namerava Varuhove koticke postaviti v vseh slovenskih obcinah. Naslednja obcina, ki bo dobila Varuhov koticek, je Slovenska Bistrica, kjer bo v mesecu maju Varuh posloval izven svojega sedeža. Obcina Pivka pravice. Varuh namrec nima neposrednih pristojnosti v zasebnih razmerjih in do zasebnih družb, lahko pa o zatrjevanih kršitvah obvesti pristojne inšpekcije oziroma organe. Sicer pa skoraj ni podrocja, na katerem Varuh clovekovih pravic ne bi preverjal, ali so razlicni organi posameznikom kršili pravice oziroma svobošcine ali ne. Vsako leto Varuh prejme vec tisoc pisem in pritožb ljudi, v katerih ga posameznice in posamezniki prosijo za pomoc, ker menijo, da so jim kršene pravice. V katerih primerih Varuh lahko posreduje? Nanj se obracajo posamezniki ali posameznice, ker denimo center za socialno delo zavlacuje z odgovorom ali z odlocanjem o njihovi pravici. Ali pa jim obcinska uprava svoje odlocitve ne obrazloži ustrezno. Varuh prejema pritožbe ljudi, ki menijo, da so policisti ali drugi državni uradniki z njimi ravnali nespoštljivo oziroma da nacin obravnave ni bil ustrezen. Nanj se obracajo tudi nezadovoljni posamezniki, ki menijo, da so bili diskriminirani, ali pa jim organ krši na primer pravico do zdravega življenjskega okolja. Varuh clovekovih pravic tovrstne pobude posameznic in posameznikov temeljito preuci in ustrezno odreagira. Posebej je pozoren na kršenje otrokovih pravic, pravic invalidov, starejših, tujcev in drugih skupin prebivalstva. Kaj Varuh naredi z mojo pobudo? V vsaki zadevi iz njegove pristojnosti Varuh clovekovih pravic izvede samostojen in neodvisen postopek. Pri tem Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo se ravna po Ustavi Republike Slovenije, mednarodnem Kako se lahko obrnem na Varuha v konkretnem pravu clovekovih pravic, zakonih in drugih pravnih aktih. primeru? Izvede lahko tudi napovedane ali nenapovedane obiske posameznih institucij. Ce ugotovi nepravilnosti, lahko organom predlaga, naj ugotovljeno kršitev ali nepravilnost odpravijo, kako naj jo odpravijo ali celo zahteva povrnitev škode. Varuh clovekovih pravic sicer ne more odpraviti kršitve oziroma nepravilnosti namesto organov, ki so jo povzrocili, spreminjati odlocb navedenih organov, niti namesto njih odlocati, lahko pa da predloge, priporocila, kritike in mnenja. Varuh le izjemoma obravnava kršitve, ki so starejše od enega leta, zato je pomembno, da se pravocasno obrnete nanj. Ce torej menite, da so vam kršene pravice, ste se znašli v stiski ali pa imate težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil razlicnih institucij ali organov, se lahko kadarkoli obrnete na Varuha clovekovih pravic. Na voljo so vam preko brezplacne telefonske številke 080 15 30, elektronskega naslova info@varuh-rs.si, lahko pa jim tudi pišete na naslov Varuh clovekovih pravic, Dunajska 56, 1000 Ljubljana. V pomoc so vam pripravili obrazec za vložitev pobude, ki ga lahko dobite v Varuhovem koticku na obcini ali na spletni strani Varuha clovekovih pravic. Vsi njihovi postopki so zaupni in brezplacni. Eva Uranjek MED PREJEMNIKI PRIZNANJ CIVILNE ZAŠCITE TUDI PIVCANI Ob vsakoletnem dnevu civilne zašcite, ko se skupaj poklonimo vsem, ki v Sloveniji skrbijo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, so bila tudi letos podeljena priznanja civilne zašcite. Slavnostne podelitve za obmocje Notranjske se je udeležil podžupan Boris Rebec. Priznanja civilne zašcite je podelil poveljnik za Notranjsko Sandi Curk, prejeli pa so jih: - bronaste znake: Uroš Frol, Alenka Štrucl Dovgan, David Škabar, Zdravstveni dom Ilirska Bistrica, Aljaž Penko, Jakob Slavec, Tadej Šajn, Jaka Lepcihar, Benjamin Penko, Rene Šajn, - srebrne znake: Matija Šemrov, Tomaž Cesnik in Dragan Crnetic, ki je priznanje prejel že na prireditvi 1. marca na Brdu pri Kranju. Klub Postojna-Cerknica DOBRODELNI KONCERT OB PETI OBLETNICI ROTARY KLUBA POSTOJNA-CERKNICA JURE POCKAJ & DRAGO MISLEJ-MEF S POZABLJENIM ORKESTROM SREDSTVA BODO NAMENJENA ZA PROJEKTE ZA GRADNJO LOGISTICNEGA CENTRA ZA BEGUNCE IZ UKRAJINE V ROMUNIJI - MESTO IASI. KRPANOV DOM PIVKA 25. MAJ 2022 ob 20h DOGODEK JE PODPRLA OBCINA PIVKA PREDPRODAJA VSTOPNIC V KNJIGARNI SPONKCA - CENA 12 €, NA DAN DOGODKA 15 € HOSPIC V KNJIŽNICI PIVKA Clani Obmocnega odbora Slovenskega društva HOSPIC za primorsko-notranjsko regijo in clani Kulturnega društva Lipa so se v marcu zbrali na kulturni prireditvi v knjižnici v Pivki. Prireditev so namenili širšemu spoznavanju delovanja društva, o katerem je spregovorila strokovna sodelavka gospa Izidora Kostomaj, kratek pozdrav navzocim je namenil tudi predsednik odbora Ernest Margon. Poudaril je pomen prostovoljstva, ki je skupno tako delovanju Hospica kot kulturnih društev. Kulturni program so oblikovali clani KD Lipa z recitacijami, ucenki Glasbene šole Postojna Nika s flavto in Veronika na violini pa sta obogatili program z glasbenimi tockami. Med recitacijami je bila zanimiva pesem avtorice Mance Košir, ki jo je posvetila »glasniku novega zavedanja« v našem sodobnem casu, patru Karlu Gržanu. Pesem govori o premisleku in dejanjih, k vzpostavitvi humane in socutne družbe, osvešca ljudi v duhu vrnitve k izvorni vrednoti kršcanstva in odprtosti ljudi med seboj. Pater Gržan nagovarja celotno družbo s tem, ko dela med ljudmi in se zanje razdaja. Kratko a prijetno, poucno in dobro za dušo in telo v zavesti, da je medsebojna pomoc nadvse potrebna, še posebej v teh casih, ko izgubljamo obcutek nujnosti pomoci in podpore v stiskah, kar je bilo nekoc samoumevno. Prireditev se je iztekla v poziv prostovoljcem v družbo HOSPIC-a. Skupaj lahko naredimo vec za humanost družbe. Naj bo življenje lažje, cetudi smrt posega vmes. Tu prostovoljci lajšajo bolecine žalujocim in pomagajo pri razreševanju custvenih, socialnih in duhovnih stisk. Irena Margon HVALA SRCNIM PROSOTOVOLJKAM IN PROSTOVOLJCEM Rdeci križ Slovenije, Obmocno združenje Postojna – Pivka je na svojem zboru clanov vsem zaslužnim posameznikom podelilo bronaste, srebrne in zlate znake oziroma priznanja ter naziv castni clan, obenem pa sprejelo tudi porocilo dela, ki potrjuje poslanstvo, za katerim stremijo prostovoljci in aktivisti. PREJEMNIKI PRIZNANJ IN NAZIVOV RKS OZ POSTOJNA – PIVKA • CASTNI CLAN – Štefan Majcen • ZLATI ZNAK – Majda Radivo, Nevenka Bašek Gracanin, Julka Zalar, Ernestina Jordan, Viktorija Gorjanc, Neva Gregore, Elida Džanic, SGLŠ, Radio 94 prve pomoci za laicno javnost. Skrbimo za pozornosti, kot so obiskovanje in • SREBRNI ZNAK – Majda Blaži, obdarovanje starejših, bolnih in invalidnih obcanov ter otrok, pomagamo pri Jolanda Rebec, Zorka Petrovcic, nakupu šolskih potrebšcin in omogocanju brezplacnih letovanj. Ponosni smo Erika Ostrouška, Marjan Nagode, tudi na uspešno humanitarno akcijo, ki jo bomo sicer zakljucili konec leta, z Anica Karacic njo pa želimo zbrati sredstva za nakup vzpenjalnika, ki bi našemu sokrajanu • BRONASTI ZNAK – Natka Borisu omogocil lažje in lepše življenje kljub invalidnosti. Uspešni smo bili Spasova, Majda Spaci, Vanja tudi na razpisu za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij Postružnik, Silva Murovec Vatovec ter povecanja vkljucenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2021 – 2023, ki ga je pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Tudi ta projekt bomo Tako kot ostale organizacije se izvajali v konzorciju s partnerji v letu 2022 in 2023. Nekaj programov, akcij je tudi RKS OZ Postojna – Pivka in izobraževanj pa je ostalo nerealiziranih – kljub temu pa smo z opravljenim v preteklem letu soocal z izzivi delom v danih razmerah zadovoljni. Velika zahvala za to gre našim srcnim epidemije, vendar pa so izpeljali prostovoljkam in prostovoljcem v Pivki in Postojni, ki se na naše klice vecino nacrtovanih programov in akcij. vedno nesebicno odzovejo ter priskocijo na pomoc. Hvala tudi vsem, »Skladno s programom dela smo ki ste z nami sodelovali ali nam na kakršenkoli nacin pomagali. Hvala oskrbovali posameznike in družine, obcinama Postojna in Pivka, ki podpirata naše delo in programe.« sekretarka, izvedli brezplacna letovanja za Erika Dekleva. DKH USPOSABLJANJA PRVIH POSREDOVALCEV Obcina Pivka je tudi v letošnjem proracunu zagotovila sredstva za izobraževanje prvih posredovalcev v obcini. V obcini imamo 19 zunanjih javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev, ki omogocajo, da je pomoc pri srcnem zastoju kar se da hitra in ucinkovita. Pri tem so pomembni prvi posredovalci, katerim sta bila v aprilu namenjena dva izobraževanja. Predavatelji enote Nujne medicinske pomoci ZD Postojna so izvedli tri tecaje za prve posredovalce v Košani in Pivki, sledi še eno. Tecajniki so šli skozi razlicne vsebine prve pomoci, poudarek je bil predvsem na temeljnih postopkih oživljanja z uporabo AED, zaustavljanja krvavitev ter ukrepanja ob zapori dihalne poti. Motivirana ekipa prostovoljcev je prisluhnila našim predavanjem in zelo resno so sodelovali na prakticnih vajah in zakljucnem izpitu. Veseli nas, da imamo ob boku nove pomocnike, ki bodo v bodoce skupaj z nami reševali življenja. ZLATI ZNAK AGENCIJE ZA VARNOST PROMETA POLICIJSKI POSTAJI POSTOJNA Agencija RS za varnost prometa vsako leto podeljuje priznanja za sodelovanje in izjemne dosežke v prizadevanjih družbe za varnost prometa. Letos je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Pivka za to priznanje predlagal policiste Policijske postaje Postojna, s katerimi dobro sodeluje vse od ustanovitve sveta v letu 1995. Priznanje, zlati znak AVP in svecano listino, je komandirju Policijske postaje Postojna Bojanu Žolgerju izrocil predsednik sveta Ernest Margon. Svecano dejanje so opravili na zadnji seji SPVCP Obcine Pivka. Zlati znak AVP je Policijska postaja Postojna prejela za dolgoletno sodelovanje in uspešno delo, s katerim so SPVCP Obcine Pivka bistveno prispevali k zagotavljanju varnosti v prometu. PGD PIVKA BO DOBILO NOVO GASILSKO VOZILO Župan Robert Smrdelj, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Pivka in prokuristka podjetja Rosenbauer d.o.o. Brigita Velše so podpisali pogodbo o dobavi gasilskega vozila GVGP-2 za potrebe PGD Pivka. Vecje gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov GVGP-2 je namenjeno prevozu osnovne enote za gašenje gozdnih požarov in potrebne opreme. Služi za gašenje manjših in srednje velikih požarov v naravnem okolju, lahko pa je tudi osnovna enota gašenja velikih gozdnih požarov. Prav tako je uporabno za gašenje vseh drugih zacetnih požarov v objektih, zasnovanoje tudi tako, da ima opremo za posredovanje ob naravnih nesrecah, kot so poplave, neurje s toco... Pogodbena vrednost znaša 290.013 €, dobava vozila pa je nacrtovana marca prihodnje leto. Obcina Pivka RKS Obmocno združenje Postojna - Pivka je na pobudo Jerneja Zadela (Vez d.o.o.) in v sodelovanju z Obcino Pivka ter skupino Pivka – Delamaris organiziralo humanitarno akcijo zbiranja sredstev za pomoc beguncem iz Ukrajine. Lokalna podjetja, samostojni podjetniki v Pivki in clani ekip prve pomoci - bolnicarji so v samo v tednu dni zbrali 4.670 €, kar je omogocilo nabavo dveh palet trajnih izdelkov skupne Pivka – Delamaris. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo donatorjem: clanom ekip prve pomoci – bolnicarjem, Vez d.o.o., Sitor d.o.o. , Celhar d.o.o., Marincic d.o.o., 3CNC d.o.o., ORO MET d.o.o., Kovod Postojna d.o.o., Franc Smerdel s.p., Žele Boris s.p., Vodopivec Boštjan s.p., Odpad d.o.o., in Slavec MF d.o.o. Brezplacen prevoz do skladišca je omogocil C.A.R.G. Prevozi in storitve d.o.o. Kraške lekarne Ilirska Bistrica d.o.o. so v sodelovanju z obcinami ustanoviteljicami Obcino Sežana, Obcino Komen, Obcino Ilirska Bistrica , Obcino Divaca, Obcino Postojna in Obcino Pivka v mesecu marcu pripravile donacijo otroške hrane, plenic, razkužil in obvezilnega materiala v skupni vrednosti preko 11.000 €. Donacija je bila prepeljana v center URSZR ROJE, od tam pa pomoci potrebnim v Ukrajini. Kraške lekarne Ilirska Bistrica Tako kot pred letom dni za pomoc ljudem po potresu v Petrinji, Sisku, Glini sta se tudi zdaj v imenu solidarnosti z državljani Ukrajine, žrtvami vojne, povezali skupina Pivka perutninarstvo - Delamaris in Obcina Pivka. 15. marca sta predsednik uprave skupine Pivka perutninarstvo - Delamaris Janez Rebec ter župan Obcine Pivka Robert Smrdelj izpostavi Uprave za zašcito in reševanje v Postojni predala donacijo vec kot 10.000 izdelkov, ribjih konzerv in konzerv iz pišcancjega mesa, v maloprodajni vrednosti 16.000 evrov. Obcina Pivka INFORMACIJE ZA BEGUNCE IZ UKRAJINE Zaradi razmer ob vojni v Ukrajini so bili številni prebivalci prisiljeni zapustiti svoje domove. Za vse, ki so varno zatocišce našli pri sorodnikih, prijateljih in dobrih ljudeh po Sloveniji, so na Uradu za oskrbo in integracijo migrantov zbrali kljucne informacije, kako si lahko uredijo zacasno življenje in do kakšnih pravic so upraviceni, ter kontakti posameznih institucij. Konec aprila je na to temo potekal sestanek župana in poveljnika civilne zašcite obcine Pivka z vodstvom Centra za socialno delo Primorsko Notranjska. Predstavnici centra direktoricaKristina Zadel Škrabolje in Nina Bavdek, vodja enote CSD Postojna, sta obrazložili, kakšna je vloga CSD v tej problematiki in na kakšen nacin lahko pripomorejo obcine. Obcina pripravlja zloženko z osnovnimi informacijami, kam se lahko obrnejo begunci, ki so nastanjeni v obcini Pivka. Sicer je z 10. marcem 2022 Republika Slovenija uvedla zacasno zašcito za osebe, ki so razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil. Osebe lahko osnovne informacije o postopku pridobitve zacasne zašcite ter posameznih pravicah, ki jih lahko s pridobljenim statusom uveljavljajo, dobijo na spletni strani https://www.gov.si/teme/pomoc-slovenije­drzavljanom-ukrajine/. Za morebitne dodatne informacije ali pomoc lahko pišejo tudi na elektronski naslov info. ukrajina@gov.si ali se obrnejo na pristojni urad: Urad za oskrbo in integracijo migrantov, Cesta v Gorice 15, 1000 Ljubljana, Tel: 01 200 84 01, v casu uradnih ur: Ponedeljek 9.00 - 12.00, Sreda 9.00 - 12.00 in 14.00 – 16.00 in Petek 9.00 - 12.00. Vlogo za denarno pomoc bodo lahko odslej begunci oddali tudi preko CSD Postojna in ne samo neposredno na Urad za oskrbo in integracijo migrantov. MAŠA NA BUJAH OB GODU SV. FLORIJANA DALEC OD DOMA Z UPANJEM PO CIMPREJŠNJI VRNITVI Nesmiselna in grozovita vojna v Ukrajini je pregnala mnogo ljudi iz njihove domovine po vsem svetu. Morali so pustiti za sabo vse, kar so imeli, še najhuje pa je to, da so »zapustili« svoje drage bližnje, ker niso mogli zaradi vojnih razmer ali drugih okolišcin oditi iz lastnega doma. Tudi v Slovenijo je prišlo precej Ukrajincev, najvec mamic in otrok, pa kakšen starejši clovek, ce je lahko odšel, sinovi in ocetje pa branijo njihove domove. Tudi v Pivko je prišlo nekaj žena in otrok, ki so se nastanili pri družinah, v stari šoli v Slavini pa je že našlo svoje zatocišce 20 otrok sirot, za katere skrbijo ukrajinske vzgojiteljice, zdravnice in prostovoljke. Upamo, da jim bo v mirni vasici prijetno, da se bodo lahko pomirili od grozot, ki so jih žal morali doživeti. Ljudje neradi pripovedujejo težke reci, a ob pogovoru so nam zaupali in takih zgodb o prihodu v tujo državo je veliko. V Pivki živita mama in hcerka, ki sta prišli iz Kijeva. Že takoj po napadu se je njihova družina soglasno odlocila, da morata mama in 16-letna hci oditi na varno. Doma sta pustili babico in nepokretnega dedka, ki ne more nikamor, cetudi se oglasi alarm za zracni napad, ter moža in sina, ki sta morala ostati v svoji državi. Tam pomagata pri negi dedka in oskrbujeta bolnišnice v Kijevu s humanitarno pomocjo. Mati in hci pa sta dobili pomoc od prijatelja Slovenca, ki je pred leti delal v Kijevu na slovenskem veleposlaništvu. Pri nas doma se je pred kratkim sin preselil v lastno hišo in stanovanje je ostalo prazno. Ob nastali situaciji sva se z možem odlocila, da ponudiva stanovanje pomoci potrebnim. Stopila sva v stik z uradom za begunce, a v tistem casu slucajno izvedela za to družino, da potrebujejo pomoc. Stanovanje je bilo treba še urediti in opremiti, a z dobro voljo prijateljev in sokrajanov smo hitro uredili bivališce. Potovanje Nataše in Zorjane pa ni bilo enostavno. Iz Kijeva sta odšli z vlakom 26. februarja in se peljali do Vinice. Kaj vzeti s sabo? Nahrbtnik z najnujnejšim, to je bilo vse. Kako priti v tujino? Bilo je naporno. Hci Zorjana je povedala, da ju je spremljal brat, na poti poskrbel za prenocišca in prevoze v krajih, kjer so prenocevali. Ponoci so morali veckrat tudi v zaklonišce, zaradi policijske ure se niso smeli premikati dalje. Naslednje jutro so se odpeljali z avtom do kraja Kamjanec-Podiljsky, tam prenocili, nato naslednji dan z avtobusom do Cernovcev in proti meji z Romunijo. Tam jih je pricakala 9-kilometrska kolona avtomobilov, zato so se odlocili, da gredo peš zadnjih 6 kilometrov. Tako je bilo najhitreje. Na meji je bilo veliko drugih beguncev, a bil je locen izhod za Ukrajince, ki jih takrat še ni bilo veliko. Na meji so se poslovili od brata-sina, ki se je moral vrniti v Ukrajino, ker je polnoleten. V Romuniji sta en teden prenocevali v pisarni hotela, kjer je pred casom delal sin. Pocakali sta na letalo, s katerim sta prispeli v Beograd, kjer sta pri prijateljih pocakali 9 dni, nato pa z dobrimi ljudmi prišli z avtom do Slovenije in k nam v Pivko. Na pot sta se odpravili 26. februarja in v Pivko prispeli sredi marca. Našega kraja in ljudi sta se že dobro navadili, tudi slovensko in ukrajinsko se že medsebojno dobro sporazumevamo, nekaj tudi v anglešcini, pa seveda nam je v pomoc tudi sodobna tehnologija, prevajalnik, ce je potrebno. Ugotavljamo, da sta si slovenšcina in ukrajinšcina blizu, sorodstvenih vezi slovanstva ni mogoce zatajiti. Naši gostji spoznavata naše kraje in ljudi, tudi širše Slovenijo, seveda sta z mislijo doma, želita docakati konec vojne in se cimprej vrniti k svojim v Kijev. Vsem se iskreno zahvaljujeta za pomoc, ki jima jo nudijo. MREŽA PROGRAMOV DOLGOTRAJNE OSKRBE (2. DEL) Sodobna razvojna usmeritev, naj se clovek stara doma, se v primeru, ko to ni mogoce, razširi v pravilo, naj bo preselitev zaradi oskrbe ena sama. Selitve starega cloveka iz ene oskrbovalne ustanove v drugo, ko se mu poslabša stanje, oziroma v ustanovi iz enega na drugi oddelek, so zanj zelo stresne. Zgodnji preselitvi iz neprimernega stanovanja in razmer so namenjena oskrbovana stanovanja. Ta so nadpovprecno prilagojena za starost, njihovo bistvo pa je, da imajo stanovalci sistemsko na voljo servisno ponudbo pranja, kuhanja, pospravljanja … vse do popolne nege in oskrbe, ce/ko jo potrebujejo in za to tudi doplacajo. V takšnem stanovanju star clovek na zacetku živi popolnoma samostojno, cim bolj pa peša, vec oskrbe in nege dobiva. Ko povsem obnemore, postane njegovo stanovanje apartma v okviru krajevnega doma za stare ljudi. Najemna oskrbovana stanovanja so praviloma v lastništvu ali solastništvu države, obcine, organizacij ali fizicnih oseb, ki nudijo dolgotrajno oskrbo. Nekatera oskrbovana stanovanja pa so tudi lastniška – investitorji jih gradijo in prodajajo kot tržna oskrbovana stanovanja. Sodobni domovi za stare ljudi si prizadevajo, da sta oskrba in cloveško sožitje v njih cim bolj podobna vsakdanji normalnosti v domacem gospodinjstvu. Osnovna pravica pa je, da star clovek živi v domu v svojem kraju, kjer mu je pogled skozi okno domac in je najvec možnosti za obiske znanih ljudi; sodobno pravilo je: V kraju, kjer je potreben vrtec, je še bolj potreben dom. V njem je osnovna cloveška pravica, da ima star clovek zagotovljeno intimnost lastne sobe, hkrati pa ima dom urejen tudi živahen skupni prostor, ki omogoca druženje z drugimi stanovalci. Organizacijsko in konceptualno so ti sodobni domovi gospodinjske skupine z okrog desetimi stanovalci in stalnimi gospodinjami, drugi strokovnjaki pridejo k posamezniku takrat, ko je potrebno opraviti doloceno zdravstveno ali drugo storitev. Velik dosežek take oskrbe v de-institucionalizirani ustanovi je osebna odnosna nega na temelju navad in osebne zgodovine vsakega oskrbovanca. Tak sodobni dom ni niti nadstandarden niti dražji, tudi pri gradnji je velik prihranek nepotrebnih skupnih prostorov (hodniki, velika kuhinja in jedilnica …). Pomembna novost takšnih domov je odpiranje v lokalno skupnost: dom ni otok sredi jezera, ampak arhitekturno, programsko in kadrovsko skrbno nacrtuje sodelovanje z lokalno skupnostjo in drugimi programi. Modeli domov, ki uresnicujejo te zahteve, sodijo v t. i. cetrto in peto generacijo. Alternativna oblika namestitvi v domu za stare ljudi je nastanitev v tuji – oskrbniški družini oziroma t. i. »rejništvo« za stare ljudi, pri cemer se oskrbniške družine najprej ustrezno usposobi in strokovno organizira, da lahko v oskrbo sprejmejo enega ali vec starih ljudi. Posebno pozornost je potrebno nameniti podrocju demence, saj se bo število ljudi s to boleznijo povecevalo. Ne glede na to, ali živijo doma ali v ustanovi, so za kakovostno pomoc tem bolnikom potrebni specificni pristopi, znanja in ozavešcena skupnost. Tako za tiste, ki so v oskrbi doma, kakor za tiste, ki so v ustanovi, razvijajo sodobni sistemi še dva podporna programa: prostovoljsko (ali sosedsko) pomoc pri oskrbi in paliativno oskrboza zadnje obdobje življenja. Raziskovalni podatki kažejo, da imamo v Sloveniji še zelo živo sosedsko pomoc onemoglim ljudem. Sodobna inacica le-te je prostovoljska pomoc pri oskrbovanju; ena in druga potrebujeta organizirano usposabljanje in podporo v lokalni skupnosti. Nemška izkušnja kaže, kako se da razvijati prostovoljsko oskrbovanje v sodobnem sistemu za dolgotrajno oskrbo – z novelo tega zakona leta 2008 so uvedli organizirano usposabljanje, organizacijo in nagrajevanje oskrbovalnega prostovoljstva v oskrbovalnih programih (za 40 ali vec ur mesecnega oskrbovalnega dela dobi prostovoljec iz javne blagajne mesecno nagrado 250 EUR). Podporni programi za spremljanje cloveka v terminalnem obdobju njegovega življenja pa so hospic in paliativni timi. V tem zahtevnem obdobju ter pri žalovanju po izgubi so svojcem v pomoc usposobljeni prostovoljci in poklicni strokovnjaki. V lokalni skupnosti je najprimerneje imeti hospicovsko sobo v krajevnem domu za stare ljudi. Eden izmed kljucnih izzivov je tudi koordinacija oskrbovalnih storitev v kraju. Clovek ali družina, ki potrebuje oskrbo, se sooca z razlicnimi organizacijskimi strukturami, statusi, postopki, nacini financiranja in strokovnjaki, od katerih ima vsak v ospredju (svojo) storitev. Star clovek in njegovi svojci, ki pomoc potrebujejo, pogosto iz razlicnih informacij ne morejo sestaviti primerne rešitve. V Evropi zato obstajajo razne prakse vstopnih tock, od t. i. »case manedžerjev«, ki prevzamejo primer in nacrtujejo pomoc, do organizacijskih timov v integrirani oskrbi, kjer je lahko vsak strokovni delavec vstopna tocka za usmeritev v ustrezno rešitev. V Sloveniji sistemsko ureditev še cakamo v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi; obcine v Konzorciju 17 in mreži starosti prijaznih skupnosti pa razvijajo uspešen sistem ožje in širše lokalne akcijske skupine s profesionalnim lokalnim koordinatorjem integrirane dolgotrajne oskrbe in kakovostnega staranja v kraju. V Sloveniji razvoj sodobne mreže krajevnih programov in organizacija dolgotrajne oskrbe zaostaja cetrt stoletja za Evropo. Ker je raven poznavanja sodobnih usmeritev na tem podrocju nizek v politiki, strokah in prebivalstvu, se velikokrat zgodi, da se novi programi vzpostavljajo po zastarelih konceptih (arhitektura, vsebina …). Za kraj je na primer usodna škoda, ce nekdo zgradi nov dom za stare ljudi po industrijskem konceptu, ki je bil aktualen pred pol stoletja. Vendar pa posamezne strokovne službe in skupnosti v Sloveniji sledijo svetovnemu razvoju z velikimi koraki – poznajo dobre tuje prakse in imajo izkušnje z njihovim prilagajanjem slovenskim razmeram. Izkazalo se je, da se je pri uvajanju novih programov v vseh fazah dobro posvetovati s takšnimi akterji. Dodatna literatura za poglobitev tega podrocja je navedena v literaturi na koncu, zlasti knjige Ramovš (2020) Integrirana dolgotrajna oskrba in Imperl (2012) Kakovost oskrbe starejših – izziv za prihodnost, clanki o dolgotrajni oskrbi, deinstitucionalizaciji in staranju v domacem okolju teh dveh in drugih avtorjev, ki jih prinaša edina strokovna revija za to podrocje pri nas – revija Kakovostna starost. Številki 2 in 3 leta 2018 sta bili v celoti posveceni dobrim praksam na podrocju neformalne oskrbe (prispevki županov, obcinskih uprav, strokovnjakov in družinskih oskrbovalcev ter izcrpno porocilo iz 1. slovenske konference o družinski in drugi neformalni oskrbi 8. maja 2018 na Brdu); dostopna je na: http://www.inst­antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostna-starost/. Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje KONEC LETA BO NARED DOM ZA OSTARELE V zacetku aprila si je Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj v spremstvu župana Obcine Pivka Roberta Smrdelja ogledal potek gradnje novega doma za ostarele v Pivki. Investitor projekta družba SeneCura d.o.o., ki je pridobila koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, gradi dom, kjer bo na voljo 69 postelj. Dom bo dvonadstropen, v njem bo 42 enoposteljnih sob, 10 sob pa dvoposteljnih z dvema oddelkoma za dementne osebe z izhodom na vrt. V domu bodo do konca leta potrebovali 30 zaposlenih razlicnih profilov (kuharji, strežniki, negovalci, medicinske sestre, cistilke, socialni delavci …), pri cemer bodo prednost dajali lokalnim prebivalcem. Zacetek obratovanja doma je nacrtovan konec leta 2022. Obcina Pivka UPOKOJENKE TELOVADIJO Clanice DU Pivka se zavedamo, da je za starejše pri ohranjanju zdravja in telesne moci za vsakdanje življenje izjemnega pomena telesna vadba. Pod vodstvom Viktorije Gorjanc, ki nam je s svojo gibcnostjo in vzdržljivostjo vsem vzgled, se redno razgibavamo vsak cetrtek od 18.30 do 20. ure v dvorani Skala. Vaje so sistematicne in prilagojene našim potrebam. Za ogrevanje zacnemo s hojo, potem pa sledijo vaje za krepitev mišic in boljšo gibljivost sklepov ter vaje za ohranjanje ravnotežja in koordinacije, pa tudi na vaje za oci Vika nikoli ne pozabi. Škoda, da je število aktivnih clanic v casu korone upadlo. Tiste, ki se telesne vadbe udeležujemo, se v skupini dobro pocutimo in se veckrat družimo tudi zunaj telovadnice. Jelka Celigoj VABILO STAREJŠIM VOZNIKOM IN VOZNICAM Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Pivka v sodelovanju z Društvom upokojencev Pivka vabi na usposabljanje za seniorje in upokojence z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah cim dlje pocutili varne in da bi cim dlje ostali mobilni. Dobimo se 21. junija ob 9.30 uri v Krpanovem domu v Pivki. Projekt »SOŽITJE ZA VECJO VARNOST V CESTNEM PROMETU« je pripravila Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Generalno policijsko upravo, DARS-om, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Rdecim križem Slovenije in drugimi. V tretjem življenjskem obdobju si moramo zaradi lastne varnosti in varnosti drugih prizadevati, da bi bili ti cim dlje samostojni, mobilni ter obenem tudi varni. Podrobnejše informacije bodo objavljene na obcinski spletni strani in preko Društva upokojencev Pivka. NAREDIMO NEKAJ ZA VECJO VARNOST V PROMETU! PRISRCNO NA PRAZNOVANJU MATERINSKEGA DNE V PIVKI Kršcanski praznik Gospodovega oznanjenja Mariji je hkrati tudi dan, posvecen vsem materam. Na ta dan se kristjani spominjajo dogodka, ko je po kršcanskem izrocilu angel Gabrijel Mariji napovedal, da bo po cudežu rodila božjega sina Jezusa. Praznovanje se je zacelo s sveto mašo. Po maši pa je sledil kulturni program v organizaciji KD Lipa. Otroci so mame pocastili z recitalom in glasbenim nastopom na precno flavto in violino. Po programu je gospod Marjan Škvarc podelil še poseben blagoslov materam. Po dveletnem premoru je bila cerkev spet polna. Razveseljivo je bilo dejstvo, da se je praznovanja udeležilo veliko žensk. Ob koncu so mame dobile tudi darilca, šopke rož iz papirja, ki so jih pripravljali otroci, ki obiskujejo verouk. Zakljucek z znano skladbo Ave Maria na violini je bil res praznicen. Irena Margon IN MEMORIAM: SRECKO KRIŽMANCIC (1935-2022) Srecko Križmancic, veterinar, je bil strokovnjak vedno pripravljen pomagati pri reševanju varovanja in izboljševanja zdravja živali. Dobro so ga poznali ljudje iz pivške in košanske doline kot tudi na postojnskem. Njegov poklic in odprtost sta ga zelo povezala z ljudmi.Srecko je izhajal iz zamejske družine »pri Županovih« v Bazovici pri Trstu. Osnovno šolo je obiskoval med 2. svetovno vojno v italijanski šoli v Bazovici in nato v Portorožu. Srednjo šolo je nadaljeval na gimnaziji Koper. Odlocil se je za študij veterine na Univerzi v Zagrebu, ki ga je zakljucil leta 1962 z nazivom veterinar. Svojo poklicno pot je zacel leta 1963 v Il. Bistrici in jo nadaljeval v Pivki leta 1964, kjer si je ustvaril tudi dom in družino. Njegovo delo je zahtevalo 24-urno razpoložljivost. To breme je lahko prenašal saj mu je hvaležnost ljudi pri tem pomembno pomagala. Srecko tudi ni bil ravnodušen do družbenih dogodkov po zgodovinski slovenski osamosvojitvi leta 1991. Ob njegovih delovnih obveznostih se je aktivno vkljucil v domace družbeno življenje, ker je sam razumel to kot svoj prispevek k procesu demokratizacije Slovenije. Bil je clan Obcinskega sveta Obcine Pivka v letih od 1994 do 2002 in bil je prvi predsednik Obcinskega odbora Slovenske demokratske stranke (SDS) v Pivki. Pri svojem delu v obcinskem svetu je vedno sledil interesom obcanov. Odlikovala ga je odprtost do drugace mislecih in samokriticnost, ki nam jo pogosto manjka. Zelo je poudarjal skupinsko delo, zbiranje idej za izboljševanje in še posebej zaupanje v mlade. Takole nam je govoril:« Preprican sem in to polagam vsem na srce, da je skupinsko delo, ko vsak clan pokaže malo dobre volje in samo odrekanja, zelo prijetna in uspešna zadeva«. Tak je bil Srecko. S Sreckom sva veliko sodelovala še posebej v letih 1994-2002. Bil je clovek s katerim je bilo življenje lepše. Pogrešali ga bomo. Ljubo Fabjan Z BLAGOSLOVOM OLJCNIH VEJIC IN BUTARIC ZACETEK VELIKONOCNEGA PRAZNOVANJA Velika noc, najvecji kršcanski praznik, vrh liturgicnega leta. Najbolj žalosten med vsemi in potem poln veselja in optimizma. Najprej globoka žalost ob Kristusovem trpljenju, njegovih smrtnih mukah in smrti na križu, sledilo pa je veselje ob njegovem vstajenju. Upanje kristjanov za vse cloveštvo. Že teden pred veliko nocjo od cvetne nedelje naprej je obetal, da bodo prazniki spet takšni kot nekoc, polni pricakovanja, upanja in na samo veliko noc svecano praznovanje. Po vseh naših pokrajinah, tudi na Pivškem, so ljudje pripravljali pomladansko zelenje v obliki šopkov, butar ali okrašenih in ozaljšanih oljcnih vejic. Sledili so dnevi od velikega cetrtka do sobote, ko je veliko vernikov prihajalo k obredju. Polna cerkev vernikov s košarami velikonocnih jedil je pokazala, da ljudje želijo ohranjati obicaje in obrede. Vrh praznovanja pa je bilo vstajenjsko jutro, ko se je zbrala množica ljudi in z velikonocno procesijo pricela s praznovanjem, sledila je sveta maša ob spremljanju svecane zborovske pesmi. Po koncani slovesnosti je bilo opaziti olajšanje ljudi, ki so JOŽEFOVO NA SUHORJU Vaško društvo Suhorje je zadnjo marcevsko nedeljo pripravilo zakljucno prireditev ob koncu praznovanja Jožefovega 2022. Z aktivnostmi so priceli prejšnjo soboto s kratko uvodno prireditvijo, delavnico izdelave brkinskih pirhov in odprtjem razstave. Razstavljajo lokalne pridelke brkinskih proizvajalcev, pirhe, domace pekarske izdelke, prticke in drugetematske izdelke. Posebna soba v vaškem domu je po novem namenjena pesniku in narodnemu buditelju Jožetu Volku Suhorskemu. Rojen na Suhorju, se je izobraževal in živel drugod, v pesmih pa se je vracal k brkinski zemlji. Rojen za Vilharjem se tematsko ujema z njim; pesmi vkljucujejo rastlinske in živalske motive, hkrati pa poudarjajo slovanski duh. Suhorci so na prireditvi nekaj njegovih pesmi zelo doživeto interpretirali. Proslavo so popestrile Rožmarinke z zapetimi ljudskimi pesmimi in mladi muzikant Jan. Vašcani si za svoj trud za ohranjanje kulturne dedišcine zaslužijo cestitke. Maloštevilni, a enotni, ponosno predstavljajo znanja svojih prednikov. V zadnjih letih so obnovili kulturni dom, vecinoma z lastnimi prispevki tudi cerkev Sv. Nikolaja, zvonik cerkve pa s sredstvi razpisa za podrocje nepremicne kulturne dedišcine. Obiskovalce na Suhorju sprejmejo zelo gostoljubno in so jim vedno pripravljeni pokazati zanimivosti svoje bogate naravne in kulturne dedišcine. RAZSTAVA STARA ŠOLA Konec marca je bila v galeriji Krpanovega doma predstavljena razstava študijskega krožka Naravna in kulturna dedišcina Zgornje Pivke o Stari šoli št.1 v Zagorju na Pivki. Mentorica krožka Marjeta Marincic je domacinka, z Zagorjem cuti osebno; tam je njen dom in profesionalno; v šoli je leta poucevala. Kot potomka Vilharjev pa nosi v sebi še posebno skrb za ohranjanje kulturne dedišcine. Želi jo predstavljati drugim, jo cuvati v vsej lepoti in bogastvu, vecno raziskovati in se iz nje uciti. Po družini, v katero se je porocila; zlasti od tašce Vide Marincic, dolgoletne uciteljice na zagorski šoli, pa je prejela še zapušcino odlicne pedagoginje, ki se je odlikovala po skrbi za pravilen slovenski jezik v šoli. S pomocjo sedmih tabel je mentorica krožka skupaj s Tatjano Lutar, zgodovinarko in teologinjo in Taro Milcinski, etnologinjo in kulturno antropologinjo, pripravila strnjeno potovanje skozi zgodovino prvo ustanovljene šole na Zgornji Pivki, turizem Pivka. Svoj prispevek k »Vilharjevemu« vzdušju pa so dodale pevke zagorske ženske pevske skupine Jezerke z njegovo Sonce cez hribcek gre. Avtorica nas je skupaj z zgodovinarko Tatjano Lutar popeljala skozi vsebino tabel. Razložila je njihove nastanke, nacrte za naprej in dolgoletne želje glede obnove. od ustanovitve leta 1840 do danes. Uvodne besede k Zavod za turizem Pivka razstavi je pripravila Jana Gržinic, direktorica Zavoda za RAZSTAVA LIKOVNIH DEL »UMETNIKI ZA KARITAS« V torek, 19. aprila 2022, smo v galeriji Krpanovega doma v Pivki odprli razstavo likovnih del. Veseli smo, da je ta razstava že drugic pri nas in bo ostala do 6. maja. Vecina likovnih del je nastala v likovni koloniji »Umetniki za Karitas«, ki je vsako leto v mesecu avgustu na Sinjem vrhu. Geslo 27. kolonije je »Z ocetovim srcem«. Udeležili so se je: Jože Bartolj, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Crtomir Frelih, Klementina Golija, Milena Gregorcic, Silva Karim, Azad Karim, Mira Licen, Nikolaj Mašukov, Bogdan Soban, Janez Štros, Veljko Toman, Klavdij Tutta, Igor Zimic in drugi umetniki, ki so svoja dela darovali za Karitas. Likovni pedagog Jože Bartolj je zapisal: »Sinji vrh je v povezavi s Karitas postal zbirališce umetnikov, ki darujejo svoj talent in cas, ki to delajo brezplacno in dobrodelno, prihajajo z vseh koncev sveta, razlicnih pogledov, a poudaril pomen dobrodelnosti in darovanja lastnega dela in casa za ljudi, vendar združeni v klicu po pomoci.« ki potrebujejo pomoc. Z lepim ubranim petjem nas je razveselila Ženska vokalna skupina Šmihel, ki nam je zapela dve pesmi. V razumevanje Vsa njihova dela so naprodaj, izkupicek globljega pomena likovnih del nas je popeljala likovna kriticarka Anamarija pa je vedno namenjen otrokom, družinam Stibilj Šajn, ki zna s svojim bogatim poznavanjem likovne umetnosti na in posameznikom, ki so v stiski. Za prostor prijeten, poslušalcem razumljiv nacin, opisati umetniška dela in predstaviti je poskrbela direktorica Zavoda za turizem njihove avtorje. Pivka Jana Gržinic. Razstavo sta postavila likovni umetnik Igor Zimic in akademski Odprtje razstave je z blagoslovom sklenil pivški župnik Marjan Škvarc, ki slikar Lucijan Bratuš. Pred odprtjem je tudi predsednik Pivške obmocne Karitas. Naj se razstava umetnikov za razstave je bil kratek program, ki ga je Karitas, ki vselej potuje po Sloveniji in Evropi, dotakne tudi naših src in povezovala voditeljica Pivške obmocne nas vzpodbudi za nakup. Karitas Zinka Vadnjal. Navzoce je nagovoril župan Obcine Pivka Robert Smrdelj, ki je Zinka Vadnjal V HIŠI KULTURE PESMI V GRAFIKI V Hiši kulture pripravljamo nov vecletni projekt z naslovom V prvi izvedbi projekta junija2022 se bomo osredotocili Pesmi v grafiki, s katerim nadaljujemo prakso, ki smo jo na poezijo Srecka Kosovela. V sodelovanju s Kosovelovim vzpostavili v preteklem obdobju in se je izkazala za uspešno domom Sežana, ki je naš partner pri projektu, se bomo (projekt PIVKA45°40'49.63"N14°11'46.98"E, 2015-2021). udeležili vodenega literarnega sprehoda V korak s Projekt se izvaja enkrat letno in vkljucuje graficno delavnico Kosovelom, kjer bomo spoznali pesnikovo življenje in za 6 izbranih umetnic in umetnikov. Temo predstavimo delo. Sledil bo prakticni del delavnice, kjer bodo sodelujoci v povezavi z lokalnim partnerjem (institucijo, podjetjem, povezali grafiko in kolaž s socasno uporabo tipografije. Za društvom...), nanjo pa vežemo tudi ustrezno graficno izhodišce pri delu si bodo izbrali eno Kosovelovo pesem tehniko. Dela so predstavljena na razstavi v galeriji Hiše in jo uporabili kot navdih za zasnovo grafike v tehniki kulture in ce je zanimanje, jo prenesemo tudi v prostore dvobarvnega sitotiska (rdece-rjava in crna). Nato bodo partnerja. Graficna mapa in spremni katalog v obliki zina, grafiko odtisniliin polovico natisnjenih izvodov uporabili kot ki nastaneta v okviru delavnice, postaneta del naše stalne osnovo za kolaž. V katalogu projekta bodo predstavljene zbirke. reprodukcije vseh grafik in izbranih kolažev. Obdržali bomo temeljno zasnovo projekta, tematsko pa ga Namen projekta je vzpostavljanje vezi med razlicnimi bomo navezali na poezijo znanih regionalnih pesnikov in podrocji umetnosti, saj verjamemo, da se medsebojno pesnic. Vsako leto se bomo osredotocili na enega od njih podpirajo in povezujejo. Na ta nacin se delovanje umetnosti – to so Srecko Kosovel, Dragotin Kette, Maksa Samsa, kot takšne krepi, s tem pa se širi tudi njena moc v družbi. Miroslav Vilhar – in ga sodelujocim predstavili v povezavi z institucijo, ki se tako ali drugace ukvarja z njegovim/njenim delom. Udeleženci bodo tako spoznali pesnika/pesnico kot osebnost in tudi njegovo/njeno poezijo ter v tej povezavi ustvarili novo graficno delo. Mojca Grmek UMETNIK BAGRAT ARAZYAN PREDSTAVLJA UKRAJINI POSVECEN PROJEKT DOTIKI Bagrat Arazyan je umetnik, dizajner, kurator, glasbenik in filozof, ki se je rodil v Armeniji. Umetnost je študiral na moskovski univerzi in tam tudi nekaj casa deloval. Pred sedmimi leti pa se je z ženo, tudi umetnico in filologinjo, Irino Vdovenko, preselil na Juršce. Tam s štirimi otroki živita v hišici na koncu vasi, v katero sta se preselila z deset milijonske Moskve. Bagrat je priznan umetnik, ki deluje v mednarodnem prostoru kot razstavljalec in kot kurator. Leta 2017 je ustanovil Center sodobne umetnosti Pivka, katerega direktor je Pavel Tanko, sam deluje kot kurator vizualnih programov, Irina pa je kuratorica gibalnih programov. Bagratov ustvarjalni opus je zelo bogat in raznolik. Za seboj ima vec kot štirideset samostojnih razstav in štirideset skupinskih razstav, kot kurator je podpisan pod tridesetimi umetniškimi projekti. Kot ustvarjalec in kurator sodeluje z avtorji iz razlicnih držav, vec kontaktov pa ima z avtorji iz vzhodne Evrope. Številne projekte in razstave je zabeležil v Sloveniji, razstavljal pa je tudi v Nemciji, Italiji, Izraelu, na Finskem … Za svoje delovanje je prejel mnogo mednarodnih nagrad, kot zadnjo naj omenim Zlato medaljo, ki jo je prejel na odprtem nacionalnem tekmovanju v abstraktni fotografiji lani v Kijevu. Center sodobne umetnosti Pivka Center sodobne umetnosti Pivka je institucija, ki deluje na profesionalni ravni, ceprav se v veliki meri samofinancira, nekatere programe pa sofinancira obcina Pivka, saj sodeluje z umetniki, ki so nacionalno in širše priznani na podrocju sodobne umetnosti. Delovanje centra je usmerjeno predvsem na mednarodne projekte, ki so vezani vecinoma na vzhodno Evropo. Prav tako pa se preko centra predstavljajo slovenski ustvarjalci v svetu. Tako je leta 2019 sodeloval na mednarodnem festivalu v Izraelu in na umetniškem sejmu Art Zagreb. Nacrtovan je bil tudi projekt kot prikaz slovenske sodobne umetnosti v Ukrajini, ki pa je na žalost postal trenutno neizvedljiv. Bagrat je odlocen, da bodo projekt obvezno izpeljali. Vsekakor pa upa na cimprejšnji konec te nepotrebne in absurdne vojne. Po Bagratovem mnenju je Slovenija posebna v tem, da se v majhnih mestih, celo vaseh zgodijo tako zanimivi mednarodni dogodki, kot se drugje izvajajo samo v velemestih. Tako tudi sam kot kurator dela z razlicnimi prostori, ki niso najbolj znacilni za razstave. V Pivki je na primer razstavil umetniška dela ukrajinskega umetnika Eduarda Beskega v takratni piceriji Anastazija. Že tri projekte pa je izvedel v Etno muzeju Klenik, pri gostiteljici Stanki Lenarcic. Lani oktobra je bila tako v muzeju na ogled serija akvarelov ukrajinske umetnice Olge Drozd, v novembru pa konceptualne grafike armenskega umetnika Armena Igitkhanyana. Projekt Dotiki posvecen Ukrajini Prav tako novembra lani so v Centru sodobne umetnosti Pivka priceli s pripravo velikega mednarodnega projekta, ki vkljucuje kar 38 avtorjev iz 19 držav. Avtorji so ustvarjali na temo Dotik v poljubni tehniki in vsak avtor je prispeval dve deli. Tako je skupno nastalo kar 76 del. Kot je zapisal kurator projekta Dotik, gre za projekt našega dialoga s preteklostjo in iskanja sebe v tej preteklosti – bližnji ali daljni. »Saj preteklost, ki odhaja, še naprej ostaja z nami. Kraji, ljudje, stvari in spomini. Vcasih cutimo svojo vpletenost v stvari in dogodke, ki so se zgodili že dolgo pred našim rojstvom. Vcasih smo še naprej pod vplivom necesa ali nekoga, ki je bil pred kratkim v našem življenju in je od tam izginil. Vcasih se s skrbnostjo in ljubeznijo dotaknemo preteklosti. Vcasih z bolecino.« Ker pa se je medtem nekdanji svetovni red z vojno v Ukrajini spremenil, se je Bagrat odlocil, da ga posveti Ukrajini in njenim ljudem, s cimer so se strinjali vsi avtorji. Ker je v projektu sodelovalo kar osem ukrajinskih avtorjev, je bilo nemogoce umetniška dela dostaviti, zato so dela vseh avtorjev natisnili v digitalnem printu, in sicer vsako delo v treh izvodih. Tako so nastale grafike, ki so naprodaj v korist Ukrajine. V Kleniku bodo na ogled še do 15. maja, potem se selijo v postojnsko knjižnico, od tam pa še v druge države. Bagrat je clovek, ki se ga vojna v Ukrajini še posebej dotika, saj je še v mesecu januarju bil v Kijevu, kjer je razstavljal dva svoja projekta, ter v sodelovanju s priznano ukrajinsko umetnico Mario Proshkowsko nacrtoval naslednjega, ki ga je vojna preprecila, umetnica pa s svojim sinom prebežala v Italijo. Center sodobne umetnosti Pivka bo v podporo Ukrajini organiziral serijo razstav z digitalnimi deli ukrajinskih avtorjev, in sicer tri ali štiri razstave, na katerih se bosta predstavila po dva avtorja. Skupaj s Parkom vojaške zgodovine pa v sredini poletja nacrtujejo velik projekt kot opomin vojni, na katerem bodo sodelovali slovenski in ukrajinski avtorji. Katarina Temkova Foto: osebni arhiv OBCNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV PIVKA Po dveh letih smo v društvu upokojencev Pivka spet lahko izvedli obcni zbor clanov. Tega smo se vsi izredno razveselili, še posebej zato, ker je letošnje leto jubilejno. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1952, letos praznujemo 70-letnico delovanja. Pregled dela dveh let je pokazal, da smo kljub številnim epidemiološkim omejitvam delovali zadovoljivo, saj smo vse zastavljene programe uspešno izpeljali. Letos smo imeli tudi volitve, po razrešitvi starega vodstva smo izvolili novo. Predsedniku Evgenu Primožicu so clani podelili še en mandat na celu društva. Po dveh letih smo lahko priznanja društva podelili v živo. Priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije je prejel Edmond Srebot, castni clan društva je postal Franc Franetic. Oba sta dolgoletna clana, z delom v upravnem odboru društva sta s svojimi idejami in tehtnimi pripombami pomembno prispevala k razvoju in ugledu društva. Priznanje društva je letos prejela ženska kegljaška ekipa: Ljubica Fatur, Franciška Celhar, Irena Kristan in Silvestra Hencel. Z vztrajnimi treningi in nastopi na številnih regijskih in državnih tekmovanjih so dodobra napolnile vitrino društva z medaljami in pokali. Posebno priznanje podeljujemo zunanjim sodelavcem, letos ga je prejela knjižnicarka knjižnice v Pivki Dartaniela Stegel. S priznanjem smo se ji želeli zahvaliti za sodelovanje pri promociji Krpanove bralne znacke in organizaciji razstave rocnih del. Podelitvi priznanj je sledil družabni del, ki je bil po dolgem premoru še posebno živahen. Jožica Knafelc Foto: Andrej Knafelc PREDSTAVITEV KNJIGE SPECA LEPOTICA NA PIVŠKEM NEKOC IN DANES Na Jožefovo smo na Stari Sušici proslavili izid nove knjige Speca lepotica Na Pivškem nekoc in danes. Po dolgih treh letih priprav je prišla nazaj na kraj, kjer je bila rojena. Ker knjiga opisuje v prvih dveh delih cerkev sv. Janeza Krstnika na Stari Sušici in tudi celotno zgodovino vasi Stara Sušica, smo se kot avtor in društvo Kresnik, društvo za krajevno zgodovino in eko turizem skupaj podali na pot predstavitve te zanimive knjige. Tu smo doma ljudje vedrega duha, zato je prireditev presenetila številne obiskovalce. Prireditev smo priceli z molitvijo in kratkim nagovorom gospoda župnika Zdenka Štruklja iz Župnije Košana. V kulturnem programu je sodeloval Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici, ki je hudomušno pojasnil obiskovalcem zgodbo o njem in zakaj je prav zanesljivo iz Pivke. Tudi o kobilici je izrekel nekaj res hudomušnih pojasnil, da smo se prav do solz nasmejali. Pevke ŽeVS Rožmarinke so ubrano zapele nekaj pesmi iz njihovega programa in so se odzvale nastopu z iskreno dobro voljo. Potem so jo po dvorišcu z metlo in košaro primahale odlicne igralke TKŠD Urbanšcica z veseloigro Težave žena rudarjev. Prav prijetno se je bilo srecati z izvirnim narecjem in težavami, ki so pestile ženske iz Vremske doline v casu delovanja rudnika. Seveda je igra napisana tudi za sedanje case. V lepem nagovoru nas je pozdravil tudi podžupan obcine Pivka gospod Boris Rebec. Na koncu nas je pogumno razveselila mala vnukinja Lara, ki nam je povedala lepo pesmico. Po zanimivem kulturnem programu smo se morali seveda tudi okrepcati. Za vse dobrote smo poskrbeli v krogu družine in prijateljev. Tudi sovašcani so nesebicno sodelovali pri tem in zato se jim še posebej zahvaljujem. Za cudovito torto v obliki knjige so poskrbeli v KAVARNI SIESTA, Petra Grah s.p. iz Postojne. Za ozvocenje in nekaj pesmi sta poskrbela Neli Žlof in Vili, oba iz Suhorja. Svoje izkušnje je predstavil tudi Matevž Hrešcak, ki je avtor knjige o Štorjah. Seveda sem se ob tem zahvalila tudi Obcini Pivka za odkup knjig in pomoc pri izvedbi predstavitve. To je obenem tudi dokaz, da se v obcini zavedajo pomena prispevkov slehernega obcana pri nastajanju in raziskovanju zgodovinskih zapisov o pivškem cloveku in deželi Martina Krpana. Zadovoljna sem tudi s promocijsko prodajo knjige, saj je kar 20 knjig romalo v nove domove. Kot je rekel Krpan, da tudi mali ljudje lahko rešujejo velike probleme. Res ni bilo enostavno v lastni režiji pripraviti vseh podrobnosti, ki so potrebne za izvedbo takega dogodka. Le s pomocjo svojega moža in družinskih clanov pa smo to izvedli vec kot zanimivo in prisrcno. Ne nazadnje je bil sam ambient pod domacim krovom po svoje še bolj avtenticen in primeren za mojo predstavitev te knjige. Še naprej nas lahko spremljate in narocite knjigo. Vse podatke dobite na fb Knjiga Speca Lepotica. Hvala vsem od srca. Reneja Klanšek DRUŠTVO INVALIDOV DOSEDANJI PREDSEDNICI ZAUPALO VNOVICNO VODENJE Clani društva invalidov smo se 12. marca srecali na Zboru clanov v gostilni Kara v Pivki, na katerem smo imeli volitve v organe društva in predsednici Miroslavi Požar zaupali še en mandat vodenja. Udeležba je bila visoka, saj smo vsi pogrešali druženje. Programe smo nekoliko spremenili in jih prilagodili trenutnim razmeram. Najvec casa smo namenili starejšim clanom. Poverjeniki so clane obiskovali na domu in ce so potrebovali pomoc, tudi pomagali. V casu božicno-novoletnih praznikov smo clane obiskali na domu in jih simbolicno obdarili. Glede na to, da smo ranljiva skupina, smo v casu korona virusa poizkušali ohraniti stik z našimi clani. Izvedli smo srecanje invalidov in ob tej priliki obdarili clane, ki so praznovali 70 in 80 let. Društvo svojim clanom nudi razlicne možnosti ohranjevanja zdravja in rehabilitacije v zdravilišcih. Organizirali smo dva kopalna dneva v Termah Paradizo in Izoli, 8 clanov s svojci je koristilo zdraviliške kapacitete Zveze delovnih invalidov Slovenije. Nudili smo pomoc pri placilu zdravilišc in prevozov. V casu velikonocnihpraznikov smo se sprehodili med cvetjem v Arboretumu v Volcjem potoku, družili smo se na pohodih; na Primožu, do slapov Sušec v Il. Bistrici, na Osojnico in po ucni poti v Škocjanskih jamah. V avgustu smo se udeležili planinskega dne na Kopah-srecanje invalidov Slovenije. Ogledali smo si muzej Telekomunikacij v Polhovem Gradcu, muzej v Bistri, Premski grad, repnico KRPANOVA BRALNA ZNACKA Najger na Bizeljskem, kjer smo pokušali bizeljska vina, ob koncu leta smo si ogledali gledališko predstavo. Ob koncu leta smo imeli ustvarjalne delavnice; izdelovali smo ognjicevo mazilo, vošcilnice. Delavnice sta vodili Ivanka Dolgan in Blažena Pahor. V adventnem casu smo izdelovali adventne vencke s cvetlicarko in spoznavali okrasno grmovje. V mednarodnem dnevu invalidov smo 3. decembra v knjižnici Pivka pripravili razstavo rocnih del naših clanic. Razstava je bila zelo obiskana, saj smo prejeli veliko pohval iz lokalnega okolja in širše. Društvo je tudi letos sodelovalo z ucenci Osnovne šole Pivka na Pedagoški akciji ZDIS, bili so tudi nagrajeni. Društvo v svojih programih skrbi tudi za šport in rekreacijo svojih clanov. Z organizacijo športnih programov, kateri so naravnani v korist invalidov, so naši clani imeli kar nekaj možnosti, da skozi športne programe vzdržujejo svojo kondicijo, ohranjajo zdravje in se družijo. Moška balinarska ekipa se je uvrstila na državno tekmovanje pri Zvezi za šport invalidov Slovenije in dosegla 2. mesto. Balinarji in kegljaci so se udeležili obmocnega tekmovanja. Sodelovali smo na osmih prijateljskih balinarskih turnirjih in v društvo prinesli 8 pokalov. V Pivki smo organizirali balinarski turnir, na katerem je sodelovalo 12 ekip iz obalno-kraške regije. DI Pivka, Biserka Nadoh Društvo upokojencev Pivka je zakljucilo peto sezone Krpanove bralne znacke - bralne znacke za vse upokojence v obcini Pivka. Bralna sezona poteka od 1. oktobra, svetovnega dneva starejših, do 23. aprila, svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic. Zadnji dve sezoni so nam zacetek in zakljucek bralne sezone krojili epidemiološki ukrepi. Tokrat smo se lahko ob zakljucku sezone zbrali v polnem številu. Na manjši prireditvi smo se srecali clani kulturne sekcije Društva upokojencev Pivka in bralci, ki so oddali izpolnjene zloženke. Letos smo bili veseli povecane udeležbe, Drugi del je bil posvecen gonilni sili kulture v društvu, krožku Beremo skupaj. saj je zloženke oddalo kar 27 bralcev. Ob 70 - letnici društva so izdali sedmi zvezek z deli svojih clanov. V zvezku Posebej smo se zahvalili Knjižnici z naslovom Mozaik so literarni prispevki Draguške, Lidije, Srecka, Marije Pivka, ki aktivno spodbuja clane k in Štefke. Vodja krožka Beremo skupaj Nevenka Šelj je vsa dela zbrala, jih branju in izpolnjevanju zloženk. uredila in poskrbela za tisk in izdajo zvezka. Predsednik društva Evgen Primožic Na prvi in zadnji strani zvezka sta sliki mozaika iz kataloga Srecka Likarja. je udeležencem Krpanove bralne Avtorji so na prireditvi predstavili nekaj svojih del. Srecanje smo zakljucili s znacke podelil priznanja za sprošcenim klepetom, ki smo ga dolgo pogrešali. sodelovanje. Prvi del prireditve so Jožica Knafelc s pesmijo zakljucile Rožmarinke. SKUPŠCINA ZVEZE KLUBOV ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV TOKRAT V PIVKI Letos smo redno skupšcino Zveze izvedli v Pivki. Skupšcina je bila letos posebna, ker smo poleg uradnega dela praznovali tudi 50. obletnico delovanja Društva zdravljenih alkoholikov Postojna. Uradni del je potekal tekoce, skupšcino je vodila predsednica Teja Kumar. V veliko cast nam je, da se nam je na uradnem delu pridružil tudi g. Boris Rebec, podžupan obcine Pivka. Obcina Pivka je ob 50. letnici delovanja DZA Postojna prispevala nekaj denarja za organizacijo dogodka. Podžupan Boris Rebec ter predsednik DZAPostojna Janez Škodic sta prisotne pozdravila ter povedala nekaj besed. Ob koncu so clani klubov izrazili svoje mnenje o delovanju klubov, sodelovanju z Zvezo ter izrazili željo po nadaljnjih srecevanjih, ki je bilo v zadnjih dveh letih mocno okrnjeno. Po kosilu je sledil voden ogled Parka vojaške zgodovine Pivka, vreden ogleda za vse navdušence nad vojaško opremo. Ob tej priložnosti bi se zahvalili gostilni KA-RA STARA SUŠICA SE SPOMINJA Po dolgih dveh letih preživljanja pandemije in zapiranja javnega življenja nam je pomlad prinesla olajšanje in sprostitev. V nedeljo, 3. aprila, so vas Stara Sušica preplavile zastave in prapori. Spominjanja na grozljive dogodke 12. marca 1944, ko je v vasi padlo 17 borcev Istrskega odreda (dva sta bila na spominski plošci napisana naknadno), se je udeležilo vec kot 230 ljudi iz skoraj vse domovine. Predvsem številno so prišli na slovesnost clani organizacije ZZB iz Kopra ter vašcani in obcani Pivke in Postojne. zbirke. Vokalna skupina Brkinci pod vodstvom Dušana Kafola nas je popeljala V komemoracijipred spomenikoma v cas borbe, ko je partizanska pesem tolažila in hrabrila. Govorec dr. Martin 19-im borcem Istrskega odreda in Premk je z besedo spomnil na cas fašizma, grozote vojn in današnjega casa, ko 14-im vašcanom, ki so padli in Ukrajina krvavi v nepravicni vojni. umrli v NOB, smo ob castni ceti slovenske vojske in praporšcaki s Marjeta Popovska, primorska kantavtorka je s pesmijo in kitaro vlila energijo, cvetjem in minuto molka pocastili da smo z navdušenjem zapeli z njo. Ucenci osnovne šole Košana, zvesti njihov spomin. ustvarjalci kulturnega dogajanja, so s pesmijo in recitacijo poželi prisrcen aplavz. Recitatorka društva upokojencev Pivka Nevenka Šelj se je s pesmijo Kje si mati Umrli so junaške smrti v bitki spomnila 100-letnice rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha. z nemško vojsko. Pokopani so bili castno na pokopališcu na In za konec primorska himna Vstajenje Primorske – pesem, ob kateri te Ostrožnem Brdu ob prisotnosti preplavijo custva ponosa na cas borbe in zmage za našo svobodo in zavedanja domacinov, svojcev in župnika. - DOMOVINA JE ENA -BODIMO PONOSNI NANJO. Po znanih podatkih naj bi se pogreba udeležilo okoli 2000 ljudi. Hvala tudi obcini Pivka za financno pomoc. Kulturni program smo pripravili v Boža Pecko, Predsednica odbora ZB za vrednote NOB Pivka prostorih Zgonarjeve etnološke PRIREDITEV OB PRAZNIKU SV. JOŽEFA V PIVŠKI CERKVI V župniji sv. Petra v Pivki so po dveh letih prekinitve letos spet pripravili krajšo prireditev ob prazniku sv. Jožefa, zavetnika mož in ocetov. Po sveti maši, ki jo je daroval župnik Marjan Škvarc, je v cerkvi sledil kulturni program, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Lipa Pivka. V programu so se prepletale recitacije in glasbene tocke. Otroci – veroucenci in gojenci glasbene šole Postojna so na prijeten nacin izrazili svoje spoštovanje in ljubezen do ocetov in se zahvalili za njihovo skrb. Aleks je sodeloval z recitacijo, Nika s svojo lastno pesmijo ocetu in skladbo na precni flavti, Veronika je zaigrala na violino, za zakljucek pa še Julija na precno flavto. Ob koncu je bil še blagoslov ocetov in mož z mislijo, da se je treba zahvaliti za vse dobro, kar ocetje storijo v svojih družinah. To je bil lep uvod v praznovanje tedna družine, ki se zakljuci s praznovanjem materinskega dneva 25. marca na Marijin praznik. Irena Margon GORNJA KOŠANA SE JE ZA EN DAN PRESELILA V ISTRO Aprila smo se vašcani Gornje Košane z avtobusom odpeljali na enodnevni izlet po hrvaški Istri, kjer smo obiskali nekaj lepih in zanimivih starodavnih mestec, vkljucno z najmanjšim mestom na svetu, kot so domacini poimenovali Hum, našo prvo postojanko. Tam smo vstopili v istrski svet kamnitih hiš, ozkih ulicic in lepo urejene okolice, kjer prebiva le še malo nekdanjih staroselcev, pa vendar mesta dobivajo novo vsebino, življenje in namen, postajajo dom za umetnike in postajališce za popotnike, ki lahko v trenutku zacutijo, da tu cas tece pocasneje. Novo življenje so dale mestecem tudi stare zgodbe in legende, ki jih je za nas obudil lokalni vodnik, od tistih, ki jih je zapisala še staroslovanska pisava­glagolice (obujajo jih z Alejo glagoljašev) do še starejših legend o velikanih, ki okoli 60.000 evrov. Apreden se v želji po dobicku podate na lov na tartufe, so ta mesteca zgradili. Nenazadnje še opozorilo, najprej si morate priskrbeti in izuriti pravega pasjega prijatelja, pa novo vsebino tem mestecem pišejo da vam pri iskanju pomaga, in kot nam je zaupal naš lokalni vodic, to ni tudi dobrote, ki tu nastajajo in smo jih lahko delo. Kot lovec na tartufe nam je sicer razkril nekaj skrivnosti, ki pa jih lahko tudi okusili in prinesli domov – od seveda ne bomo izdali. prijetno dišecega teranina in za tiste kraje znacilnega žganja iz bele omele, Z veseljem pa izdamo, da smo se v Pazinu brez najmanjšega truda v znacilni biske, do malce drugace »dišecih«, a istrski konobi okrepcali in zavrteli ob zvokih harmonike in petju tamkajšnjih še bolj cenjenih dobrot iz tartufov, ki gospodarja in gospodarice, ki sta nam ob kosilu pricarala prijetno in poskocno smo jih okušali na enem od naslednjih vzdušje. Naš zadnji postanek je bil, potem ko so prej lep soncen dan zastrli postankov, v idilicnem mestecu oblaki, prinesli nekaj dežja in kljub bližini morja celo nekaj snežink, Motovun. umetnikov, Grožnjanu. Med istrskimi velikani je po zaslugi Vladimirja Nazorja najbolj znan prav Veli Joža iz Motovuna. No, nismo se dolgo zadržali v njegovi bližini, pobegnili Tartufi so za marsikaterega lokalnega smo nazaj domov, v nic manj idilicno Gornjo Košano. Ob zvokih kar dveh prebivalca pomemben vir zaslužka. harmonik, ki smo ju imeli s seboj na avtobusu, pa je pot hitro, kar prehitro, Menda so v lanski sezoni, ko jih bilo minila. malo, njihova cena pa je porasla, Urša Blejc nekatere družine z njimi prislužile tudi TRADICIONALNI VELIKONOCNI POHOD ŠMIHEL RATECEVO BRDO Športno planinsko društvo Šmihelska dolina je letos ponovno organiziralo tradicionalni velikonocni pohod Šmihel - Ratecevo Brdo. Zbralo se nas je okrog 200 pohodnikov. Na pot smo krenili izpred podružnicne šole Šmihel, preko Narina proti Ratecevemu Brdu. Na cilju pri turisticni kmetiji Janezinovi smo se okrepcali z domacimi štruklji, štrudljem in cajem. Po oddihu in klepetu smo se pohodniki vrnili po isti poti nazaj v Šmihel. V Šmihelu smo se posladkali z domacimi palacinkami in zakljucili športno rekreativni praznicni dan. Vsi udeleženci pohoda smo na koncu sklenili, da se prihodnje leto ponovno srecamo. Za podporo dogodku se zahvaljujejo Obcini Pivka in vsem, ki so se dogodka udeležili. Športno planinsko društvo Šmihelska dolina BAROCNI BOŽJI GROB V KOŠANSKI ŽUPNIJSKI CERKVI Najbolj znamenit Božji grob v slovenski književnosti je iz ljubljanske trnovske cerkve, saj ga je France Prešeren omenil v sonetu »Je od veselga casa teklo leto« in ga povezal s Primicevo Julijo. Toda ta trnovski grob se ni ohranil. Med grobovi, ki jih dandanes postavljajo v velikonocnem casu po slovenskih cerkvah, pripada posebno mesto temu iz župnijske cerkve v Dolnji Košani. Ta grob je poleg barocnega glavnega oltarja, poslikave prezbiterija, ki je delo Avgusta Cernigoja, in slikarjevega avtoportreta, cetrta znamenitost cerkve. V vecini slovenskih cerkva so namrec nekdanje velike Božje grobove škodljivo opustili. Postavljajo samo še skromno ogrodje groba ali pa ga zgolj nakazujejo s kipom ležecega, mrtvega Jezusa. Vsega drugega, kar je nekoc obdajalo grob in ga dodatno poudarjalo, ni vec, ceprav ni bilo samo versko, ampak tudi kulturno zanimivo in pomembno. Pri košanskem Božjem grobu pa se je ohranilo tudi to, kar so drugje zaradi premajhne ozavešcenosti in bolestne želje po modernizaciji žal zavrgli. Kdaj in kje so košanski Božji grob izdelali, ni znano. Sklepati je mogoce, da konec 19. ali v zacetku 20. stoletja, ko so župnijsko cerkev povecali in zanjo preskrbeli tudi dele nove opreme. Takrat sta bila košanska župnika Matija Torkar in Janez Hladnik. Torkar je bil po rodu Gorenjec, izšolal se je v Ljubljani, zato je dobro poznal slikarje in izdelovalce cerkvene opreme v osrednji Sloveniji. Zato je mogoce domnevati, da so Božji grob izdelali v Ljubljani, morda tudi v Kranju. Košanski Božji grob je velicasten, saj zapolnjuje celotno Marijino kapelo in se popolnoma prilega njeni obliki. Sestavlja ga vec zaporednih pokoncnih delov in polkrožnih lokov, ki se proti notranjosti kapele znižujejo. Te loke imenujejo domacini »kolone«. Stranske razmike med »kolonami« zakrivajo platna, poslikana z zelenjem in cvetlicnimi vzorci. Zgornje pa temno modro blago, kar ustvarja vtis nocnega vrta. Prvo, najvecjo »kolono« krasi vec barocno ornamentiranih polj, ki so razporejena simetricno in prikazujejo Jezusovo trpljenje. Preostale »kolone« pa so okrašene z rastlinskimi poslikavami. Vse ustvarja mracno prostorsko globino in simetricno usmerja gledalca k njenemu središcu, k pravokotnemu grobu, v katerem leži Jezusovo truplo, ki je osvetljeno, kar ima simbolni pomen. Nad grobom je oltarna miza, nad njo pa so naslikani kamni, med katerimi se odpirajo vratca tabernaklja, ki je tudi osvetljen. Nad njim stoji lesena imitacija oblacka, na katerem leži knjiga s sedmimi pecati, kar ima spet simbolni pomen. Pred grob je položena preproga, vznožje »kolon« pa krasi sveže pomladno cvetje. Prislonjene figure rimskih stražarjev dajejo celoti tudi dramsko razsežnost, ki je sestavni del velikonocnega misterija. V vseh prvinah košanskega Božjega groba in njihovi kompoziciji se kaže barok, ki se je ocitno ohranil v podobarski delavnici, ki ga je izdelala, še v poznem 19. stoletju. Ta žlahtna tradicija, ki si jo je mogoce ogledati v košanskem monumentalnem Božjem grobu, omogoca posebno versko in umetnostnozgodovinsko doživetje. Dr. Marjan Dolgan Foto: Jože Pavzin SRECANJE S POEZIJO JE BILO NAVDIHUJOCE Zadnji cetrtek v marcu so se zvesti obiskovalci cajank Kulturnega društva Lipa Pivka v knjižnici Pivka spet zbrali in si za temo pogovora izbrali prebiranje raznovrstne poezije in se na ta nacin posvetili spominu svetovnega dneva poezije, ki je bil s strani Unesca proglašen 21. marca 1999. Od takrat se ta dan posebej posvecamo pesnikom, tenkocutnim opazovalcem življenja in pricevalcem osebnoizpovednih obcutij, pa tudi kritikom družbenih razmer. Njihova sporocila so brezcasna, pesniki pa price osebnih, družbenih in zgodovinskih sprememb. Vcasih pa ljudem pesnikovi verzi pomagajo pri iskanju lastnega duševnega miru in ravnovesja. Udeleženci cajanke so se najprej spomnili trpecega ukrajinskega ljudstva ob pesmi Barbare Korun, ki govori o ljudeh, ki gredo na ulice z roko v roki in pojejo, tam pricakajo tanke, ženske, otroci, starci in starke … brez orožja z zaupanjem, da bo zmagal mir … Vsak izmed prisotnih je izbral poezijo, ki jo je predstavil. Izbor je bil pester, od pesmi Cirila Zlobca, namenjenih prijatelju Tonetu Pavcku, njegovima prezgodaj umrlima sinu in hcerki pa do Ferija Lainšcka, ki navdušuje s svojo poeticnostjo. Izredno zanimiva je bila predstavitev francoske balade pesnika, romanopisca in dramatika Jeana Richepina iz 19. stoletja in njena prepesnitev, katere motiv sta mojstrsko prepesnila Fran Milcinski – Ježek kot song z naslovom EN LON LAN LER in Srecko Kosovel pesem RICHEPINOV MOTIV. Pesem poudarja brezpogojno materino ljubezen, ki vse odpušca, tudi najhujše dejanje, ki ga lahko stori sin, ona mu vse odpusti. Med lepimi mislimi je bil tudi citat iz znane knjige POT pokojnega alpinista Nejca Zaplotnika, ki je kot mlad clovek življenje doživel v celoti. Mlada prekmurska pesnica Sara Krager je napisala odmevno pesem z naslovom Pesem o tistih, ki je posvecena ljudem z Downovim sindromom. Sporocilo te pesmi je, da se vsak clovek lahko prepozna v njej, vsak je kdaj malo poseben. Precej manj poznana a odlicna je Županciceva Zdravica, ki napoveduje lepše case. Slišali so tudi ljubezensko poezijo, spoznali likovno pesem Solzica celjskega osnovnošolca. Prisluhnili so sodobno oblikovani pesmi o povodnem možu avtorja Andreja Rozmana Roze in se seznanili s pesmimi rojaka z Baca Jacka Tomšica, ki se je odselil v Ameriko in tam v slovenski skupnosti deloval na veliko podrocjih. Do konca življenja je ostal povezan z domacimi kraji, posvetil jim je tudi veliko pesmi. Cajanka je bila izredno bogata v mislih in novih spoznanjih ob branju poezije. Irena Margon SVETA MAŠA IN PRAZNOVANJE SHODA V OBNOVLJENI CERKVI SV. KRIŽA V SELCAH 8. maja so v podružnicni cerkvi sv. Križa v Selcah vašcani še posebno slovesno praznovali svoj »shod«, saj so po vecletnem obnavljanju vaške cerkve dokoncali obnovitvena dela in cerkev je zasijala v vsej njeni lepoti. Pred zacetkom svete maše je vse prisotne nagovorila vašcanka gospa Tina Perenic in poudarila, da je vecmesecno delo prenove rodilo sadove, saj so številni vašcani, mojstri, dobrotniki in sponzorji prispevali, da je cerkev prenovljena. V preteklosti so ljudje zaradi vernosti cerkev zgradili, danes pa smo dolžni to dedišcino ohraniti, saj ljudi povezuje v duhovnem smislu pa tudi osebno in zagotavlja vez s prihodnjimi generacijami. Praznovanje so priceli s sveto mašo, med katero je župnik Jožef Jakopic blagoslovil uspešno opravljeno delo in zaželel, da bi bil to kraj duhovne poglobitve in srecanja ljudi. Hkrati se je zahvalil vsem dobrim ljudem za pomoc in ohranjanje kulturne in cerkvene dedišcine. V pridigi je z veliko letnicami obrazložil, kdaj in kako je cerkev nastajala in se dograjevala. Naj omenimo samo nekaj pomembnih letnic. Za casa duhovnika Leonarda Mohorica (služboval od 1633 do 1655) je bila gotovo cerkev zgrajena, na slavoloku najdemo to letnico, nato se je v 17. stol. dograjevala. Taka kot je danes, nosi letnico 1850. Sledilo je veliko obnov, letošnje leto 2022 bo ostalo v posebnem spominu, saj je cerkev zablestela v vsem sijaju, obnovljena je elektricna napeljava, prenovljen je oltar, klopi, kor. Pred koncem svete maše se je vsem zahvalil še predsednik vaške skupnosti Simon Ostanek, posebej Obcini Pivka za donacijo in vsem sponzorjem in dobrotnikom ter številnim mojstrom, ki so cerkev obnavljali. Še posebno se je zahvalil sovašcanu Stanislavu Cesniku, ki je bil ves cas del na razpolago in v pomoc. Po koncu maše so se na pogostitvi, ki so jo pripravili domacini, ustavili številni verniki iz domacega kraja pa tudi od drugod. Cerkev sv. Križa v Selcah nam danes ponuja doživljanje preteklosti, lahko je hiša naše vere, lahko pa je spomenik lepote in kulturne dedišcine Slovencev. Irena Margon Foto: Ernest Margon IZ KUFRA STRICA ANTONA ROJSTNI DATUM DRUŠTVA UPOKOJENCEV LRS – PODRUŽNICE PIVKA 70 LET OD USTANOVITVE Iz pripovedovanja sem vedel, da je naš stric Anton Žele urejal nabavo premoga za upokojence v šestdesetih letih minulega stoletja. Ko sem zvedel, da naše Društvo upokojencev Pivka praznuje 70 let delovanja, sem pomislil, ali se ne bi kaj o tem našlo v dragocenem »kufru strica Antona«. Med številnimi dokumenti sem našel sveženj z napisom »od upokojencev« in na drugi strani »za obcni zbor in seje«. Takoj sem vedel, da bo kaj zanimivega in vrednega za zgodovino našega DU Pivka. Arhiv pivškega društva je bil po pripovedovanju oddan na Zvezo društev upokojencev in o njem ni sledov. Naš vrli stric Anton se je najprej izobraževal za mizarja in bil mizarski pomocnik, pozneje pa se je kot 19-leten mladenic šolal, oziroma kot je sam zapisal na koledarcek slovenskega katoliškega dijaštva «bil slušatelj Zadružne šole v Ljubljani«. V koledarcku najdemo seznam sošolcev – slušateljev zadružne šole od 3. novembra 1910 do 30. aprila 1911. Najbrž je bila to šola, ki je izobraževala tajnike hranilnic in posojilnic, ustanovljenih po ideji Janeza Evangelista Kreka. Njegovi sošolci so bili iz Avstro-Ogrske monarhije, pretežno Slovenci s Kranjskega, zasledimo pa tudi slušatelje iz Hercegovine in Dalmacije. Ocitno je šolanje dalo dobro podlago za vestno in strokovno delo. Strica Antona srecamo kot tajnika Hranilnice in posojilnice v Št. Petru na Krasu, po italijanski zasedbi naših krajev pa se je lotil zavarovalniških poslov kot agent Assicurazioni generali. Številne izkušnje in delo z ljudmi so najbrž botrovale temu, da ga najdemo kot prvopodpisanega med ustanovnimi clani Podružnice upokojencev Pivka. Na seznamu z dne 12. julija 1952 z naslovom »Vabilo na ustanovni obcni zbor Podružnice upokojencev Pivka (Št. Peter na Krasu)« je poleg njega še enainštirideset vabljenih ustanovnih clanov. Zanimivo je, da so vecinoma iz Pivke, kakor so malo pred tem administrativno preimenovali Št. Peter na Krasu, bivališca ustanovnih clanov pa so še v Hrastju, Radohovi vasi, Petelinjah, Trnju, Selcah, Klenku (piše Klenek) in na Kalu. En ustanovni clan je celo iz Prestranka. Obcni zbor je bil sklican 26. julija 1952 ob pol devetih dopoldne, najbrž v takratni kinodvorani, ki je stala na mestu sedanjega Krpanovega doma. Takrat so bili upokojenci organizirani v okviru Zveze sindikatov Jugoslavije, v Ljudski republiki Sloveniji je bilo Društvo upokojencev LRS, ki je imelo podružnice v vseh obcinah. Podružnice so torej predhodnice poznejših društev upokojencev. Zapisnika ustanovnega obcnega zbora žal nisem našel. Je pa nekaj ohranjenih zapisnikov obcnih zborov iz naslednjih let. V zapisnik obcnega zbora Podružnice Pivka z dne 16. junija 1957 je stric Anton vestno zapisal podatke o številu clanov. Takrat jih je bilo 259, na obcnem zboru pa prisotnih 80. Od 42 ustanovnih clanov je do konca leta 1952 naraslo število na 59 clanov, leta 53 jih je bilo že 115. V letih 1954 do 1957 pa je število naraslo od 169 na 259 clanov. Podružnica je urejala vozne legitimacije za svoje clane, pred zimo je svojim socialno ogroženim clanom dodelila zimsko pomoc. Zanimivo je, da je na obcnem zboru clanstvo sprejelo vedno aktualno ugotovitev, da »ni sorazmerja med sedanjimi placami in pokojninami«. Takratni predsednik Podružnice Pivka Frank Jože je odklonil nagrado za delo predsednika, saj da je to castno delo. Za svojo odlocitev je bil deležen pohvale clanstva. Lotili so se tudi dela upokojencev po upokojitvi in podprli prizadevanja, da »bi bilo upokojencem dovoljeno delati in zaslužiti postransko neomejeno, ne pa kakor zdaj le 2/3 od pokojnine in so pri tem prizadeti posebno taki upokojenci, ki imajo nizke pokojnine. Upokojenci imajo v svoji stroki mnogo vec znanja in sposobnosti kot mladi zaposleni«. Še biser iz leta 1956, ki sodi bolj v razprave o lokalni samoupravi. Predsedstvo republiškega odbora Društev upokojencev LRS je ugotovilo, da 20 clanov Podružnice Knežak, ki so iz Baca, sodi v Podružnico Pivka, saj je Bac v obcini Pivka, Podružnica Knežak pa v obcini Ilirska Bistrica. Opozorili so na problem zimske pomoci, ki je ne morejo uveljavljati, ce so vclanjeni izven komune (obcine), v kateri imajo svoje bivališce. Dragoceno najdbo, listino udeležencev ustanovnega obcnega zbora in odkriti del arhiva, bom izrocil Društvu upokojencev Pivka, saj je to del njihove društvene, pa tudi krajevne zgodovine. 26. julij pa bo tako priložnost za »torto« ob sedemdesetletnici društva. Ernest Margon ŠACKO DUGA – NAŠEL SEM DOM V PIVKI Veriga zanimivih ljudi s Pivškega je vse daljša. Obkrožajo nas ljudje, ki jih vcasih ne opazimo, vendar živijo z nami, so med nami in so del naše skupnosti. Vcasih jih kar malo spregledamo, vendar je prav, da se spomnimo nanje, saj s svojim delom skrbijo za vse nas in našo lokalno skupnost. Brez njih bi bil naš kraj siromašnejši. Vsak izmed predstavljenih gostov prispeva k boljšemu, lepšemu in bogatejšemu življenju. Tokrat predstavljamo »starega« Pivcana, gospoda Šacka Dugo, ki nam bo povedal svojo življenjsko zgodbo, ki je povezana z rodnim Kosovom in Pivko. Kaj vec nam bo razkril v pogovoru. Glede na to, da se skoraj vsak dan srecujeva v kraju in se že dolgo poznava, sva se hitro dogovorila, da se tikava. To se mu je zdelo najbolj prijetno. Pozdravljen, gospod Šacko Duga. V uredništvu Pivškega lista nas veseli, da se lahko pogovarjamo s tabo in te bomo predstavili našim bralcem. Kot je v navadi, bo najbolje, da se sam predstaviš s svojo življenjsko zgodbo. Za zacetek nam povej, od kod prihajaš in kje danes živiš. Prihajam iz Kosova, kjer sem živel v majhni vasi, imenovani Magura, ki spada v obcino Lipjan. To je obmocje rudnikov razlicnih kovin, ki so bili za casa Jugoslavije dokaj poznani. V naši družini smo bili trije bratje in dve sestri. Življenje ljudi v rudniškem obmocju ni bilo lahko, zato smo si že zgodaj odšli služit kruh drugam. Mene je pot vodila v Slovenijo in sedaj že mnogo let živim v Pivki. V Pivko si prišel že kot mlad fant. Kaj te je odvedlo iz domacega kraja? Ali je bila to tvoja prva pot v Slovenijo? Kot sem že omenil, borba za kruh in boljše življenje. Bilo mi je 21 let, ko sem prišel v Slovenijo. Sicer sem bil že prej veckrat na obisku pri stricu v Tolminu. Najbrž je to vplivalo, da sem si poiskal delo tukaj v Sloveniji. Našel sem delo v komunalnem podjetju v Postojni in nato v Pivki, tako sem postal Pivcan in sem sedaj zaposlen v podjetju Komus d.o.o. Ustvaril si si družino, nam jo lahko predstaviš? Res je, tudi moja žena je prišla v Slovenijo in prav tukaj sva se spoznala. Ustvarila sva si družino in imava dva sinova, ki sta sedaj že odrasla. Mlajši sin je še doma, starejši sin pa se je odselil na Koroško. Ponosen sem, da sem postal »deda«, saj imam že prvega vnuka, ki bo prav kmalu zacel govoriti, saj že poskuša s prvimi besedami. Vsi te poznamo kot pridnega in marljivega delavca. Kaj misliš o prebivalcih našega mesta? Koliko znamo pospraviti za sabo? Ce sem priden, bodo povedali drugi. Trudim se delati dobro in skrbno. Vem pa, da vsi ljudje ne razmišljajo enako. Naši prebivalci se vecinoma držijo pravil in reda pri pospravljanju odpadkov in smeti, le vcasih bi bili lahko malo bolj skrbni pri locevanju odpadkov in pospravljanju za sabo. Na primer: avtobusno postajališce je veckrat nasmeteno – kaj vse ostane ob vikendih za obiskovalci … prostor je treba urediti in pospraviti, da je v ponedeljek zjutraj spodoben za potnike, ki se ustavijo na postajališcu in šolarje, ki zacnejo nov teden šolanja. Kaj rad pocneš ob prostem casu? Prosti cas? Ni ga veliko, saj delam polnih osem ur, vcasih tudi deset ur dnevno, saj je treba doloceno delo dokoncati, vcasih pa je potrebno še kaj posebej pocistiti. Po koncanem delu sem kar utrujen. Rad imam naravo, zato grem veckrat hodit, všec pa so mi tudi konji. Veselim se že, ko bo vnuk vecji in bo prišel na obisk. Imel bom priložnost z njim iti na sprehod. Kmalu pa se nam obeta tudi varstvo vnucka, tako da bo dela dovolj. Naj omenim še zimski cas, ko zimske razmere zahtevajo še vec casa za delo, spomladi in poleti je dela nekoliko manj. Dve leti smo živeli v posebnih razmerah zaradi korone. Ali se je to poznalo tudi pri tvojem delu? Je bilo manj cišcenja za nami, saj smo se držali doma? Naj povem, da je naša služba pri komunali taka, da smo morali tudi v casu korone skrbeti za cistoco. Kontaktov z ljudmi pa je bilo manj, saj je bilo tudi manj ljudi na ulicah. To se je poznalo, da je bilo tudi manj smeti, ker so se ljudje bali in zadrževali doma, saj nekaj casa tudi avtobusi niso vozili in postajališce je bilo prazno zaradi prepovedi druženja. Mi pa smo delali in skrbeli za urejenost kraja. Imaš kakšno posebno sporocilo za bralce Pivškega lista? Tukaj v Pivki se pocutim dobro, tukaj mi je lepo. Bil sem lepo sprejet in poskušam z vsemi ljudmi imeti dobre odnose. Želim si, da bi vsi prebivalci imeli radi svoj kraj in se v njem dobro pocutili. K temu poskušam tudi sam pomagati. Ali se spomniš kakšne posebne zgodbe ali dogodka iz življenja na Pivškem? Cesa posebnega se ne spomnim, ko delam, srecujem veliko ljudi. Ne morem se veliko pogovarjati, ker mi drugace delo zastaja. Poznam pa veliko ljudi in imam prijatelje vsepovsod: na Kosovem, v Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Rad bi videl, da bi se ljudje med seboj razumeli in živeli bolj strpno. Naj povem še tole: ko sem prišel v Slovenijo kot mlad fant, sem bil vcasih tudi lacen. Dobri ljudje so mi pomagali. V lepem spominu ohranjam »tete Škofove«, katerim sem vcasih kaj pomagal, one pa so bile do mene dobre in razumevajoce. Vedno se je našel kak priboljšek. Ne bom jih pozabil. Hvala za tvojo življenjsko zgodbo in misli, ki si jih delil z nami. Skupaj z bralci Pivškega lista ti želimo, da bi bilo tvoje delo lahko in da bi ga bilo cim manj. To pomeni, da se moramo prebivalci obnašati odgovorno do okolja in sokrajanov in tudi sami skrbeti za lep in urejen kraj. Srecno! Irena Margon PODELJENA PRIZNANJA NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM Na prvi aprilski dan je Športna zveza Pivka organiziralaprireditev Športnik leta 2021. Kljub temu, da je bilo leto 2021 polno prepovedi in omejitev, so športniki vestno trenirali in nastopali in dosegli odlicne športne rezultate. Najboljši med njimi so prejeli kolajne in plakete. Priznanjašportnikom so podelili predsednik Športne zveze Pivka Matej Lepej, sekretar gospodarske zbornice Slovenije Aleš Cantarutti, podžupan obcine Pivka Boris Rebec, župan obcine Pivka Robert Smrdelj in osrednji gost prireditve, olimpijec Rudi Valencic. Prireditev so popestrile plesalkeŠD Pike ter ucenka in ucenec OŠ Pivka Fiona Herlic in Gašper Abram. Za zabavo pa sta poskrbela Tadej Kapelj in Zdravko Jaric. Prireditev je povezovala Mateja Jordan. Priznanja so prejeli: Otroci do 15. leta starosti LIVIJA SMRDEL, DAŠA ZORMAN, ANA ILICIC, VANJA VASIC, ANASTASIJA KOSTIC, EVA SREBOT, ZARJA ZORMAN – vse Karate klub Pivka ŽAN ŠTUNF, ŽIGA ŠTUNF in ANDRAŽ KANTAR - Balinarski klub Orlek ORO MET MLADINSKA PLESNA SKUPINA PIKE Kadeti in mladinci: TAJDA DOLGAN – Atletski klub Pivka NATAŠA RADIC, IRIS ZORAN, LEA PAŠIC, AURORA PEKOŠAK, ŽIGA KRESEVIC in MATEVŽ SUŠELJ - vsi Kegljaški klub Pivka Clani in veterani: DENIS PAŠIC Kegljaški klub PivkaANETA FIDEL, REBECCA MARTULAŠ in TADEJA PETRIC - Balinarski klub Pivka ORO MET KLAVDIJA UJCIC, ŠPELA BUBNIC in CLANSKA PLESNA SKUPINA iz ŠD Pike ROBERT PETROVCIC - Atletski klub Pivka Športniki, ki tekmujejo za klube izven obcine: AMANDA ZALAR kegljanje MATEJ LEPEJ kegljanjeMAŠA MAGAJNA karate MILAN BUBNIC avto športPlaketo je prejela tudi uspešna trenerka ŠPELA MASTEN REŽEK Športno društvo Pike. Športna zveza Pivka TJAŽ DOLGAN TRETJI NA DUATLONU KOMENDA Ambrož duatlon 2022, druga preizkušnja sezone slovenskega pokala v duatlonu, se je koncal z zmago Davida Aljoše Pavlina (TK Utrip) in odlicnim tretjim mestom 17-letnega Tjaža Dolgana sicer tudi clana Atletskega kluba Pivka. Na startni listi je bilo v vseh kategorijah 150 tekmovalcev, vrhunec tradicionalne tekme triatloncev v Poslovni coni Komenda pa je bil obracun v sprint duatlonu (5 km teka, 20 km kolesarjenja, 2,5 km teka). Dež, ki je "grozil", je prizanesel tekmovalcem, zato pa je bilo precej vetrovno. Po kolesarskem delu pri moških še ni bilo odlocitve, saj si nihce od favoritov ni priboril vecje prednosti, na 2,5-kilometrskem teku pa je imel najboljši rezultat (8:04) Pavlin, ki je imel na koncu s casom 55:27 sedemnajst sekund prednosti pred drugouvršcenim Stašem Tomšicem (TK Ljubljana). Tretje mesto je osvojil Tjaž Dolgan (TK Ljubljana). Cestitamo. ATLETSKI KLUB PIVKA NA 8. ISTRSKEM MARATONU 10. aprila je na slovenski obali potekal 8. Istrski maraton. Ob prijetnem vremenu so se tekaci pomerili v maratonu (42 km), polmaratonu (21 km) oz. rekreativnem teku na 10 km. Med pisano paleto tekacev so bili tudi clani AK Pivka, ki so barve kluba vec kot odlicno predstavljali slovenski Istri in ostalim. Na maratonski razdalji AK Pivka ni imela svojega predstavnika, zato so pivški atleti krojili vrh na najkrajših razdaljah. 17-letni Tjaž Dolgan je 10 km preizkušnjo odtekel v casu 32:22 in v izredno izenaceni konkurenci osvojil odlicno 4. mesto. Z 11. mestom sta se izkazala tudi Kristina Bele in Boštjan Dolgan. Na polmaratonu je bila iz AK Pivka najuspešnejša Rebeka Petrovcic z odlicnim 14. mestom ter Robert Petrovcic z absolutno 40. rezultatom in osvojenim 1. mestom v njegovi starostni kategoriji. Cestitke vsem! Rezultati clanov AK Pivka na 8. Istrskem maratonu: Ženske: Rekreativni tek 10 km (484 tekacic) 11. mesto Kristina Bele 28. mesto Zdravka Penko 236. mesto Alenka Draksler Polmaraton 21 km (274 tekacic) 14. mesto Petrovcic Rebeka (6. mesto v svoji kategoriji) 80. mesto Valencic Mojca (13. mesto v svoji kategoriji) 132. mesto Erika Stegel (22. mesto v svoji kategoriji) Moški Rekreativni tek 10 km (475 tekacev) 4. mesto Tjaž Dolgan 11. mesto Boštjan Dolgan 41. mesto David Dujc 155. mesto Igor Maver 365. mesto Draksler Goran Polmaraton 21 km (520 tekacev) 40. mesto Robert Petrovcic (1. mesto v svoji kategoriji) 282. mesto Premrov Zorko (18. mesto v svoji kategoriji) 316. mesto Jani Ocepek (34. mesto v svoji kategoriji) 475. mesto Savic Vladimir (11. mesto v svoji kategoriji) Atletski klub Pivka KEGLJANJE Skoraj ves mesec april so na treh kegljišcih Kegljaške skupnosti Notranjske istocasno potekali trije kvalitetni mednarodni kegljaški turnirji. To so bili tradicionalni 25. Pokal Pivke, 38. Pokal Postojne in 54. Gromov memorial. Nastopili so tako decki, kot rekreativci ter številni slovenski reprezentanti, v Postojni tudi slabovidni in invalidi, na nekaterih kegljišcih prek 300 nastopajocih. Najboljši kegljaci (16) in kegljavke (8), ki so nastopili na vseh treh turnirjih, 13 najboljših po seštevku treh najboljših nastopov, trije s posebnim povabilom ter pet igralk, tri s povabilom organizatorja posameznega turnirja, pa so na zadnjo aprilsko sredo nastopili na finalnem turnirju - 1. skupni mednarodni turnir »Notranjska open 2022«. Trojica najboljših kegljacev po treh uvodnih turnirjih so bili : 1. Matej Lepej (rep. SLO, sicer Pivcan) 2004, 2. Denis Pašic (KK Pivka) 1982, 3. Franci Velišcek (rep. SLO) 1922,… 16. Savko Debeljak, 21. Franko Leskovec (oba KK Pivka) in trojica kegljavk : 1. Špela Kuncic (KK Impol, Slovenska Bistrica) 1811, 2. Marija Ahacic Premrl (KK Ljubelj, Tržic), 3. Eva Sajko (rep. SLO) 1806, …6. Nataša Radic 1773, 17. Metka Škoberne 1659 (obe KK Pivka). Na turnirju v Pivki so bili najboljši, moški : 1. Matej Lepej (nastopil je za njegov klub Triglav, Kranj) 649, 2. Žiga Požar (KK Proteus, Postojna) 636, 3. Denis Pašic 633, …7. Franko Leskovec 623, 23. Miroslav Bašek 603 (oba KK Pivka); ženske : 1. Irena Mejac (KK Ljubelj, Tržic) 617, 2. Špela Kuncic (rep. SLO U 23) 605, 3. Marijana Liovic (KK Istra, Pulj) 603,…9. Nataša Radic 581, 16. Jana Oblešcak 570, 17. Metka Škoberne 569 (vse KK Pivka). Zakljucni turnir je v odlicni organizaciji domacega KK Pivka potekal na štiristeznem kegljišcu v Krpanovem domu v Pivki in privabil številne gledalce, ki so uživali v sila izenacenih medsebojnih dvobojih. V velikem finalu se je igralo na izpadanje (dva seta po 30 metov), v primeru 1 : 1 pa še dodatni trije meti. Pri kegljacih je presenetljivo slavil hrvaški Slovenec Slavko Frelih (KK Rijeka), ki je s 139 : 137 in 147 : 131 ugnal Aneja Kranjca (Konstruktor, Maribor), tretja Danijel Lavric (KK Proteus Postojna) in Denis Pašic. Pri dekletih je zmagala Marija Ahacic Premrl, 140 : 145, 153 : 129 (1 : 1), ki je nato po dodatnih treh metih (19 : 14) odpravila Natašo Tibola (KK Proteus), tretji Nataša Radic (KK Pivka) in Eva Sajko. Za turnirske nastope velja pohvaliti tudi stalnega državnega reprezentanta, domacina Mateje Lepeja (igra za kranjski Triglav), ki je slavil kar na dveh turnirjih. Na domacem kegljišcu je podrl 649 kegljev, v Cerknici 693, kar je absolutno najvišji rezultat med vsemi turnirji, v Postojni pa je bil drugi – 662 podrtih kegljev. Pokleknil je šele v velikem finalu, kjer ga je v prvem krogu po dodatnih metih nepricakovano izlocil Gašper Kragelj (rep. SLO). Tako obliko turnirskega kegljanja, ki je nedvomno zelo uspela in bila prvic izpeljana v Sloveniji, naj bi nadaljevali tudi v prihodnje; druga izvedba bo prihodnje leto v Postojni. Pokale, kolajne in tudi denarne nagrade (skupni zmagovalec 550 evrov, zmagovalka 300) sta na zakljucni prireditvi podeljevala predsednik KK Pivka Ernest Margon in predsednik Športne zveze Pivka Matej Lepej. Ob tej priložnosti so bili s strani posameznih organizatorjev nagrajeni tudi najboljši na vseh treh predhodnih turnirjih v Cerknici, Postojni in Pivki. Brane Fatur KOŠANKE SO BRONASTE V FUTSALU Nedelja, 3. april 2022, bo z zlatimi crkami zapisana v zgodovino Športnega društva Košana. Kako tudi ne, saj so Košanke v odlocilni drugi polfinalni tekmi Ženske futsal lige, sezona 2021/22, kar s 7 : 0 premagale Vrhnicanke in na koncu v šestclanski ligi osvojile 3. mesto v Sloveniji. To je izreden uspeh, saj se nobeni ekipi iz Pivške obcine v katerikoli olimpijski disciplini doslej ni uspelo uvrstiti na višje mesto. V klubu so sicer dejali, da so pricakovali nastop v finalu, a je to vsekakor lepa nagrada tako za igralke, trenerja Miho Osojnika, predsednika kluba Janka Kovacica in številne domace nogometne delavce, od predstavnika kluba do casomerilcev … Po rednemdelu prvenstva je ŠD Košana pristala na 3. mestu in se nato za napredovanje v finale pomerila z drugo uvršceno ekipo ŽNK Celja. Košanke so v Celju slavile 4 : 3, nato doma v pivški dvorani Skala izgubile 4 : 7, po porazu v Celju 1 : 7 pa jim je preostala tekma za tretje mesto. Njihov nasprotnik je postal ŽNK Vrhnika, saj je bila ekipa KMN Slovenske gorice, prva po rednem delu, boljša v skupnem seštevku. V prvi polfinalni tekmi na Vrhniki je ŠD Košana remizirala 3 : 3, strelki - Anja Žvokelj 2, Maša Novak 1, v odlocilni pa ob bucni podpori stotinje gledalcev slavila kar 7 : 0 (4 : 0) - Anja Žvokelj 3, Kaltrina Kajtazi 2, Maša Novak 1, Lea Serucnik avtogol. Ekipa ŠD Košane, ki je odigrala zgodovinsko tekmo : kapetanka ekipe Nika Samsa, vratarka Sanela Balic, Maša Novak, Maja Srebot, Kaltrina Kajtazi, Larisa Djak, Anja Žvokelj, Lana Bišcak, Ružica Dukic, Neja Samsa, Deja Dekleva (vratarka), Ana Bucik (nosilka licence), trener : Miha Osojnik. Zelo lepe bronaste medalje, prejele so jih tudi nekdanje igralke : Alenka Šcuka, Sara Ljubic, Erna Muhic ter nekateri posamezniki, in velik pokal, ki bo odslej naprej krasil klubski prostor ŠD Košana v nekdanji osnovni šoli v Košani, je podeljeval clan komisije za futsal pri Nogometni zvezi Slovenije Željko Stanic. Siceršnji funkcionar pri MNZ Koper, je obenem pohvalil vzdušje v športni dvorani Skala v Pivki in tudi brezhibno organizacijo odlocilne polfinalne tekme. Naj povemo, da tudi najboljša strelka v ligi prihaja iz vrst ŠD Košana, to je 20-letna Anja Žvokelj, ki je dosegla kar 42 zadetkov, druga domaca strelka je Maša Novak – 15 golov. Za naslov državnega prvaka igrata KMN Slovenske gorice in ŽNK Celje, ki trenutno vodi z dvema zmagama. Brane Fatur USPEHI MLAJŠIH NOGOMETAŠEV NK KOŠANA Ekipa fantov U-11 (letnika 2011 in 2012) iz ŠD Košana je v sezoni 2021/22 nastopala v ligi MNZ Koper U-11B, v kateri je tekmovalo 9 ekip iz Notranjsko-primorske regije, in sicer so se med sabo pomerile ekipe iz Košane, Ilirske Bistrice, Divace, Cerknice, Postojne, Kozine, Komna, Ankarana in Rakeka.Liga je razdeljena na jesenski in spomladanski del prvenstva, v katerih je vsaka ekipa odigrala skupno 16 tekem. Prvo tekmo so fantje odigrali septembra 2021, zadnjo pa maja letos. V spomladanskem delu so fantje iz ŠD Košana nanizali 8 zaporednih zmag in pri tem dosegli izjemnih 36 zadetkov v mreže nasprotnikov. Vrhunsko uigrano ekipo fantov vodi trener Aljaž Papež, ki že peto leto uspešno trenira mlajše generacije v ŠD Košana, obenem pa je tudi igralec clanske ekipe ŠD Košana. Fantje iz U-11, ki v tej sezoni ponosno nosijo rumeno­zeleni dres ŠD Košana, so: Vid Šabec, Tine Mazi, Luka Vasic, Vitan Hor, Gaber Barbiš, Anže Dujc, Lukas Sušelj, Oskar Smrdelj, Dominik Uršic, Adijan Mujkic, Leon Kontelj, Aleksandar Bubic, Timotej Penko, Vanja POHOD NA KRŠICEVEC V nedeljo, 1. maja je potekal tradicionalni pohod na Kršicevec, tokrat prvic v organizaciji Mladih Hribovcev, KD Juršce, dobrovoljno pa so pomagali tudi številni vašcani. Na vrhu je pohodnike pricakal jurcek, kjer so se okrepcali s hrano in pijaco. Ceprav vremenska napoved ni bila spodbudna, je bil pohod dobro obiskan. Mladi Hribovci, KD Juršce PIKE SO SI ZNOVA PRIPLESALE ŠTEVILNA ODLICJA Na aprilskem državnem tekmovanju je domace Športno društvo Pike znova osvojilo najboljša mesta. 1. mesto – Junior PIKE (Junior Jazz) 1. mesto - Otroška skupina PIKE OBALA (peewee hip hop) 1. mesto - Osnovna Otroška pom skupina PIKICE 2. mesto - PIKE (Senior Jazz) 2. mesto - PIKE OBALA (Senior Hip hop& Senior Pom) 3. mesto - Špela & Klavdija (Senior Pom double) 3. mesto - JUNIOR PIKE (Junior Pom) 3. mesto - JUNIOR PIKE OBALA (Junior hip hop) 3. mesto - Otroška skupina PIKE (Peewee pom) Na Evropsko prvenstvo, ki bo potekalo prvi vikend v juliju v GRCIJI, tako potujejo CLANI v vseh treh kategorijah (Jazz, Pom in hip hop) in Mladinska skupina JUNIOR PIKE v kategoriji cheer jazz pa tudi CLANSKI POM PAR Špela& Klavdija, ki sta se uspešno kvalificirali preko ECL lige. TAKO ZELO PONOSNI NA VSE TEKMOVALCE, TRENERJE IN NAJBOLJŠE NAVIJACE! Športno društvo Pike SLOVENKA V PULJU V slovenskem košarkarskem prostoru še vedno odmeva izreden uspeh košarkarjev OŠ Pivka, ki so osvojili naslov osnovnošolskih državnih prvakov. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je v ta košarkarski prostor, tudi evropski, dala Pivka, tako klub kot tudi osnovna šola kar štiri znana košarkarska imena. V prvi vrsti sta to nekdanji Pivcan, reprezentant Matic Rebec in stalna reprezentantka Tina Jakovina. Ob bok sta jima še dve košarkarski imeni, nekoliko manj poznani, ki pa obe igrata v nacionalnih državnih prvenstvih. Košarkar Jan Rebec je hodil v OŠ Pivka, zaigral kar za nekaj slovenskih prvoligaških klubov, sedaj je clan Šencurja, ki igra v koncnici DP in kjer je prvi branilec ekipe. Košarkarica Karin Škapin je sicer iz Prestranka, oce avtohton Pivcan in prav v Pivki je Karin pri 11 letih pricela z igranjem košarke. Njeni prvi trenerji so bili Maruša Krebelj, Milan Španic (o.p. sedaj mednarodni košarkarski sodnik) ter brata Jaka in Jure Kotnik. Pot jo je nato vodila na srednjo šolo v Ljubljano, kjer je štiri leta nastopala za mlade ekipe ženskega prvoligaša Ježice in bila tudi obcasna reprezentantka mladih selekcij Slovenije. Sledi selitev na Hrvaško, tocneje na Reko, kjer je istocasno igrala za domacega drugoligaša in obenem še za prvoligaško ekipo iz Pulja (o.p. pravila so to dovoljevala). V tem casu je prepotovala Hrvaško po dolgem in pocez, saj so bile tekme od Dubrovnika, Osijeka Splita, Požege, casa za študij pa vse manj. Prav zaradi študija, sedaj je v 3. letniku Fakultete za fizioterapijo v Kopru, se je za pol leta vrnila domov oziroma igrala za ŽKK Ledito iz Domžal. V sezoni 2021/22 je ponovno že cetrto leto, clanica hrvaškega kluba ŽKK Pula Moviter, ki nastopa v 1. ženski ligi in je ob koncu med 12 ekipami pristal na sedmem mestu (30 tock), za prvaka pa v razigravanju igra ŽKK Plamen Požega (41). V puljski ekipi igra tudi ena hrvaška reprezentantka in Americanka, ki je seveda najboljša strelka in skakalka. Karin v klubu in v Pulju klicejo »Slovenka« ter je clanica prve peterke. V vseh košarkarskih elementih je uvršcena med najboljših pet igralk v klubu – minutaža, tocke, met za dve, za tri… Želja Prestrancanke s pivškimi koreninami za letošnje leto je, diploma v Kopru in še naprej cim bolje igrati pod koši. Brane Fatur PIVCANI ŠOLSKI DRŽAVNI PRVAKI V KOŠARKI V cetrtek, 5. maja, je bil prvic po letu 2019 odigran finalni turnir 55. Košarkarskega Superšolarja za starejše ucence. Naslov najboljših so osvojili domacini, OŠ Pivka, ki so velikem finalu premagali sosede iz Postojne, OŠ Miroslava Vilharja. V tekmi za tretje mesto so Domžalcani premagali vrstnike iz Slovenskih Konjic. Vse ekipe so prikazale odlicne predstave, ki jih je navdušeno spremljala polna dvorana mladih gledalcev. Rezultati tekem: Finale: OŠ PIVKA : OŠ MIROSLAVA VILHARJA POSTOJNA 72:57 (29:18, 24:24, 19:15) Polfinale: OŠ PIVKA : OŠ VENCLJA PERKA DOMŽALE 62:43 (15:20, 28:6, 19:17) VRSTNI RED: 1. OŠ PIVKA 2. OŠ MIROSLAVA VILHARJA POSTOJNA 3. OŠ VENCLJA PERKA DOMŽALE 4. OŠ POD GORO SLOVENSKE KONJICE OBVESTILA O ZAPORAH CEST ZAPORA CESTE PETELINJE - SLOVENSKA VAS Na delu obcinske ceste Petelinje – Slovenska vas je od 16.05.2022 do 3.06.2022 do 17:00 vzpostavljena polovicna pomicna/popolna zapora zaradi asfaltiranja vozišca. Ob popolni zapori je obvoz za promet osebnih vozil potekal po poljski poti Petelinje – Kozare. Obvoz za ostali promet poteka po lokalni cesti Pivka – Trnje ter po gozdni cesti do Slovenske vasi. Hvala za razumevanje! Obcina Pivka Uradne objave, oglaševalci NLB Mobilna poslovalnica Bank&Go – urnik obiskov v juniju Z mobilno poslovalnico na kolesih pridemo tja, kjer ste vi. Posebej prilagojeno vozilo namre˜ omogo˜a izvajanje ban˜nih storitev na terenu. Urnik in vse aktualne informacije o mobilni poslovalnici so vam vedno na voljo na https://www.nlb.si/bankgo. Kaj vam mobilna poslovalnica omogo˜a? °e želite urediti ÿnan˜ni opravek ali potrebujete ÿnan˜ni nasvet, morda pomo˜ glede uporabe spletne in mobilne banke ter drugih na˜inov poslovanja, ki so vam na voljo 24/7, vam je na voljo naš ban˜ni strokovnjak. Za gotovinsko poslovanje pa je na voljo bankomat. V mobilni poslovalnici lahko: • Odprete ban˜ni ra˜un in sklenete ban˜ni paket. • Naro˜ite pla˜ilno kartico (Mastercard, Visa, Karanta). • Oddate vlogo za kredit. (°e vlogo za kredit oddate že prek videoklica, lahko v mobilni poslovalnici le še podpišete pogodbo.) • Sklenete var˜evanje ali depozit in se posvetujete tudi o drugih vrstah naložb. • Dobite nasvet o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih. • Opravite brezgotovinsko pla˜ilo z ra˜una na ra˜un. • Na bankomatu dvignete ali položite gotovino in pla˜ate položnice. Ne pozabite, da za uporabo bankomata potrebujete ban˜no kartico (osebnega ra˜una) ter številko (PIN) Po vaših željah vam zgradimo hišo ali ve˜stanovanjsko stavbo, montažno ali zidano izvedbo gradnje. Na voljo bodo eno, dvo in trosobna stanovanja. Uradne objave, oglaševalci Etherea klimatske naprave: Dobrodošli v svojem novem domu Enota Etherea s tehnologijo nanoe™ X izboljša zašcito 24/7. Ta napredna tehnologija izkorišca hidroksilne radikale (znane tudi kot radikale OH), ki zavirajo rast dolocenih onesnaževalcev, kot so alergeni, bakterije, virusi, plesni, neprijetne vonjave in dolocene nevarne snovi. Ta naraven proces ima velike prednosti v zaprtem prostoru in izboljša zašcito v prostoru 24/7. Zmogljivost tehnologije nanoe™ X se spreminja glede na velikost prostora, okolje in uporabo, popoln ucinek pa lahko doseže šele po vec urah (glejte stran 10 za vec podrobnosti). nanoe™ X ni medicinska naprava. Upoštevati je treba lokalne predpise glede zasnove zgradbe in sanitarnih priporocil. NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBCINI PIVKA petek, 20. maj ob 17. uri, Hiša kulture Pivka DRUŽINSKA DELAVNICA OB RAZSTAVI UROŠA WEINBERGERJA (organizira: Hiša kulture Pivka) sreda, 25. maj ob 14. uri, Podjetniški inkubator Perspektiva (Veliki otok 44b, Postojna) CANVA ZA BIZNIS (brezplacna delavnica) Na dogodek se je potrebno predhodno prijaviti. Vse informacije na info@inkubator-perspektiva.si, 031/257 222) (organizira: Podjetniški inkubator Perspektiva) sreda, 25. maj ob 20. uri, Krpanov dom Pivka DOBRODELNI KONCERT: JURE POCKAJ & DRAGO MISLEJ­MEF S POZABLJENIM ORKESTROM (organizira: Rotary Klub Postojna – Cerknica) cetrtek, 26. maj od 15. do 18. ure, stadion Martina Krpana v Pivki TEST HOJE NA 2 KILOMETRA (organizira: Center za krepitev zdravja ZD Postojna) sobota, 28. maj ob 20. uri, prostori kobilarne Lipica v Rovnah (Šmihel) KONCERT ŽVS ŠMIHEL: ŽIVLJENJE JE LEPO (organizirajo: KD Šmihel, Obcina Pivka, Kobilarna Lipica in JSKD) petek, 3. junij ob 19. uri, Hiša kulture Pivka PESMI V GRAFIKI / SRECKO KOSOVEL, SKUPINSKA RAZSTAVA (3. – 24. junij) (organizira: Hiša kulture Pivka) sobota, 4. junij, igrišce Zagorje SHOD ZAGORJE (organizira: Zagorska mladina) cetrtek, 9. junij od 9. do 11.30 ure, pred Krpanovim domom v Pivki VODKOV ZABAVNI DAN (organizira: Kovod Postojna, d.o.o.) petek, 10. junij od 8. do 13. ure, pred Krpanovim domom v Pivki RAZSTAVA ROKODELSKIH SEKCIJ DRUŠTEV UPOKOJENCEV IZ JUŽNO-PRIMORSKE REGIJE (organizira: Društvo upokojencev Pivka) sobota, 11. junij, DINA Pivka DNEVI RISA (organizira: Zavod za turizem Pivka) sobota, 11. junij ob 10. uri, Hiša kulture Pivka OTROŠKA DELAVNICA OB RAZSTAVI PESMI V GRAFIKI / SRECKO KOSOVEL (organizira: Hiša kulture Pivka) petek, 17. junij ob 17. uri, Hiša kulture Pivka DRUŽINSKA DELAVNICA OB RAZSTAVI PESMI V GRAFIKI / SRECKO KOSOVEL (organizira: Hiša kulture Pivka) torek, 21. junij ob 9.30 uri, Krpanov dom v Pivki PROJEKT "SOŽITJE ZA VECJO VARNOST V CESTNEM PROMETU" (organizira: SPVCP Obcine Pivka v sodelovanju z DU Pivka) sobota, 25. junij ob 9. uri iz Hrastja in ob 12. na Šilentabru POHOD IN MAŠA NA ŠILENTABRU (organizira: KD Lipa) vsak delavnik med 8. in 16. uro, Ljudska univerza Postojna • SVETOVALNO SREDIŠCE • SREDIŠCE ZA SAMOSTOJNO UCENJE • VREDNOTENJE SLOVENSKEGA JEZIKA Brezplacno. Predhodna najava na ana.sabec@zavod-znanje.si, 05/721 12 84. (organizira: Ljudska univerza Postojna) DINA PIVKA torek – petek: 11.00 – 14.00 sobota – nedelja: 10.00 – 16.00 PARK VOJAŠKE ZGODOVINE pon.–pet.: 11.00–16.00 sob., ned., prazniki, šolske pocitnice: 10.00–16.00 OBIŠCITE KINO PIVKA Kino predstave so na sporedu vsako soboto in nedeljo z risanko ter filmsko uspešnico. Predstave so objavljene na spletni strani Zavoda za turizem Pivka (www.visitpivka.si), zavihek Kino Pivka, na spletni strani Obcina Pivka in na FB strani Kino Pivka.