PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE Official Organ Yi.fjowlav Federation, S. P. — — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - - GLASILO - -PROSVETNE MATICE J. S. Z. jt. — NO. 1570 CHICAGO, ILL.. 13. OKTOBRA (October 13), 1937 Publiahed Weekly »t 2301 S. Uvriidale Ave. LETO—VOL. XXXII. FASiSTICNA TROZVEZA SE GRAJE NIC NE BOJI "KVARANTINA" IZVEDLJIVA ČE JE NA RAZPOLAGO SILA, M JO HOČE UVELJAVITI! Za izoliranje "kužnih dežel" je treba drastične akcije, toda kakšne? Trgovski od noša ji v sedanjem sistemu najbolj odločujejo. — Dobre in slabe strani bojkota Ženske in moški v Sanghaju na begu Nasvetu so danes tri provo-iitorske "velesile", ki so res velesile, ne le s stališča presojanja njih oborožene moči. ampak zaradi njih brezobzirne a-jresivnosti. So kakor razdivjan pretepač, ki pravi, "nikogar se ne bojim, vse pretepem, če treba." Pa se mu vsi od kraja odmikajo, ne toliko ker se ga poncem kitajska civilizacija! (Jre se za rude, za privatno svoj i no in privilegij bogateti z izkoriščanjem mase. Japonska ni 'napadla* Kitajske,pač pa se le brani kitajske 'agresivnosti' Vlada v Nankingu naj bo pametna, odloži orožje in »e prepusti japonskemu varstvu, pa bo mir v Aziji, pravijo v Tokiu V odgovor na kritiko predsednika Roosevelta in ameri-ške vlade izjavlja japonska vlada meti drugim, da ni kršila prav nobene pogodbe in sploh ne more zapopasti, kako jo morejo v Zed. državah in nekateri v Evropi tako krivo so- Kugo se ne more odgnati z žegni Predsednik Roosevelt ta dejstva razume. Zato je v svojem govoru jako poudaril, da bo to j N* ,l,ki ,kuP'n« mUdih Kitajcev in Kitajk na begu i* Sanghaja. anarhično (fašistično) stanje ^p*™ f*™ \ topov,Iu« ognjem i. .vojih vojnih l.d.j .» v '' »e vec pa iz avijonov tisoče civilnega prebivalstva. Protesti človekoljubov po svetu ponehalo le. Če se pro- j ip ameriikega predsednika Roosevelta niso te nič pomagali, boje, ampak ker se pametni vokatorske dežele, ki gazijo poj_______— --- ljudje z izzivači neradi prete- v*eh mednarodnih in človečkih ann i t"! 1/1 r»i ttai va it i iifittt trni psjo. zakonih, izloči, kakor izloči ob- UBKA11, KI SLUŽIJO NAMENU UBl- JATI LJUDI IN RUŠITI NJIH DELO. jo boleznijo ograzajo vse dru-i 7 Roosevelt je govoril Te vrste "pretepače" si je v jrojem govoru v Chicagu pri voščil nedavno tudi predsed nik Roosevelt. Njegova izvaja ge. Zato se pošilja gobavce v posebne tabore. Imamo zavode za tuberkulozne. Kjer izbru-njaso bila senzacija, a je kaj hne kolera, se vsakega, ki na kmalu splahnela, kajti časopi- nji oboli> ko hitro m0g0£e jz0. ije v Evropi je čitatelje pouči- Hra In tako vse druge, ki trpe lo. da v takih vprašanjih pred- na nalezljivih boleznih, tednik Zed. držav ne zastopa togega kakor -idealistično" so —ice. Japonska, Italija in Nemčija žav je naročil i pri moram edino in samo zara-• d i provokaf ivnega zadržanja Kitajske. To kar smo podvzeli, smo storili v svojo obrambo, I kajti mi moramo iztrebiti ki-j tajsko proti japonsko politiko ! in Ustvariti pogoje za mir v A-jziji na temelju kooperacije s Kitajsko. Za o>vajanja nimamo ambicij, hočemo pa storiti konec trdovratnemu protija-i ponskemu zadržanju kitajske i vlade, ki jo podžiga rdečkarski (sovjetski) vpliv v škodo ja-! ponskih j skem. kriva kršenja pogodb in kalit- | ve miru. ne pa Japonska, ki brani sebe in svetovni mir." Tako se je odrezala vlada v Tokiu in ie ni prav nič sram debele laži. , . Japonski državnik Tošio ši- . . , . . r, , , , .... ratori je govoril o japonskih \ojni department Zed. dr-(da neha smatrati, da je ona ambjc,*jah bolj realistično, "če- mir. ki ga Japonska iskreno, japonskega kapitalizma in za želi." kolonizacijo. Ampak če bi to Kar siratori v resnici misli, dejstvo jasno potrdili, bi s tem je, da naj se Kitajska podvrže očitno priznali, da so pogodbe, japonski nadvladi in neha sa- ki so jih podpisali zaeno z dru-njat i, voje dežele. Pra- kralj, dasi je tudi on nič nima. vi jo, da je Japonska pre >blju- Novoosvojene kitajske provin-dena in i> e razmaha. To je ce pa bo oklicala Japonska za naraven zakon vsake preoblju- "neodvisno republiko". V obe-dene d« žele. Meje v Zed. drža- ma ostane japonska armada, ve -macije neodpustljivo. Ker se je Roosevelt po tem hipokritskem pravilu ravnal, ni s svojim govorom dosegel drugega kakor da je fašistično trozvezo še bolj podžgal v agresivnih nakanah. nadaljnih za 131 (Anglija) gospodarica .sredozemskih voda. To je vladi v mu Je Kitajski sploh treba ar* brzo-avijonov za bom- vt.ua. . t.> je viam v rn.1(1(./< prsivi nl!> -k() St> ]allko 1, .. i - 1 j » v 1 Londonu zelo neprijetno in to-. bard ranje, ki bodo ^tali nad A .1 1 /ane-e, tla ! 1 d va in pol milijona dolarjev. "Kaj nam pa morejo . . ." V Berlinu, Rimu in Tokiu dobro vedo, da Roosevelt nima namena udariti. Zato jim je napravil le pridigo, kakor jo napravi "pričar" ali "vojak". Odrešilne armade (Salvation Armv) gozdarjem, ki se zbirajo ob plačilnih dneh v kra- Sovjetska Rusija je kupila v ameriških obratih meseca septembra za nad deset milijonov dolarjev jeklenih plošč (za gradnjo novih voinih ladij) in druge mu niči je. Njeni trgovski zastopniki v Ne\v Vorku imajo navodilo kupiti v Zed. državah še za 50 milijonov raznega vojnega materiala, kajti Rusija se oborožil je kolikor zmorejo njene moči in sredstva. io bo v vsakem slučaju varovala japonska vojna, mornarica in japonska arma— Ameriške tovarne za vojne (ja» Kitajska vlada naj zapo-, °"ipade, razoroži in razpusti svo- Iaži "dučeja" rajše kot tla se bi zapletla z njim v vojno. ITALIJANSKI PROTIFAŠISTIČNI DNEVNIK V AMERIKI V STISKI aeroplane so dobile poleg menjenih še za $.10,000,0001 j0 arrnado. sklene zvezo in pri naročil od drugih dežel, poleg fjateljstvo z Japonsko, 'pa bo pa so prodalo nad 1,600 Pred dvanajstimi leti je pri-j Vsled enega ali drugega vz-I v Ne\v Vorku izhajati ita-;roka je precej teh virov pone-'!"|lijan>ki dnevnik "La Stampa ha]Q in uprava dnevnika se je c o aero- vse planov za tovorni in potniški j__ promet. Tudi Turčija, ki je razmero-] ma ubožna dežela, se je lotila > oboroževalne tekme v velikem in naročila tisoč vojnih aero-j planov. Utrjuje z vso naglico! Libera". Urejuje ga nekdanji tajnik italijanske socialistične vsled tega obrnila te dni za dobro in v Aziji zakraljuje je'"'(iirolamo^* ValentL »motno pomoč na vse delavske _ —. To je edini italijanski delavski liste in organizacije. Italijanov lin protifašistični dnevnik v Ze- je v Ameriki stotisoče — veči- , din jenih državah. Vse druge noma so delavci — in bi lahko .italijansko liste lastujejo poli-1 vzdrževali ne samo en ampak itiki raketirskega kova, cerkve- več delavskih dnevnikov v svo- | ni krogi in businessmani. Vsi jem jeziku. Toda podpirajo Tovarne za vojne aeroplane . 1 « ' . .... . ■. . 1 dardanelsko ožino in moderni-Angnji obratuieio netiretr- • . ^ J ' • 1 žira svojo armado z najnovej- Španski begunci v Franciji se morajo vračati jih, kjer so saluni, restavraci- Padih na tuje dežele ne ravna- 'e in ',a žensk,> naprodaj. Go-jo po starodavnih pravilih, da w žensk, starcev in otrok ne sme moriti. Tudi mu ni nič všeč, ker fašistični avijoni fuiijo v Španiji in na Kitaj- iv..,,, n«.... ... ob.0žno>ti skem muzeje ter s tem uniču- stopni za predavanja o medna- j®jo pripomočke sedanje in razumevanju siarin -v1 " ...»w ^^ goni a vse dni v letu. in še se angleško vojno tajništvo pritožuje, da produkt do te jeseni ni dosegel pričakovane višine. Ravno tako brze angleški arze-nali, admiraliteta pa jih priganja še bolj, češ, če izbruhne širni tehničnimi pripomočki. Vojaški manevri, ki jih ima njena armada to jesen, so predvajani s takim zanosom kol se nikoli v zgodovini Turčije. Načelnik njenega generalnega zdani poslušajo in nekateri se vo'na- ho angleška mornarica zjokajo šele kadar so že vse vsled svoje šibkosti v zelo ne- zapravili in morajo zopet v ho- ugodnem položaju. In vendar - ** je že zdaj največja na svetu. sto. Rim, Herlin in Tokio niso do- V neprilikah je seveda zaradi angleškega imperi- štaba maršal ftakmak stvoval tudi nedavnim vojh-škim vajam v Jugoslaviji, ki jt^ s Turčijo v balkanski zvezi. Države v tej zvezi (Jugoslavija, Turčija, Rumunija in (irči-ja) in države male a nt ante se izumno, da si hvalijo fašistično Italijo in nje- vsled svoje razredne nezavednega dučeja. Vse subvencirajo' nosti buržvazne italijanske ča-Na Francosko je tekom ci-1 politične mašine starih strank, sopise in volijo raketirje v po-vilne vojne v Španiji pribc»žalo 1 italijanski biro za (fašistično) litične urade. V .interesu unij okrog G0,000 Špancev, ne sa-j propagando, ali pa se vzdržu- A. F. of L. in CIO je, da ta ita-mo lojalistov, ampak tudi faši-, je jo z oglasi. lijanski dnevnik pod pro in da stov. Francija jih je nastanila Dnevnik "La Stampa Libe- pomagajo med italijanskim de-v posebne tabore, in ker so ve-jra" je bil istotako o(l početka lavstvom tudi agitirati zanj. činoma brez sredstev, jih jcjodvisen za svoj obstanek od' Italijanski socialistični ted- ter s tem unicu- » « . Ko })odo dograjene noVe ' , J V ......... rčke k negovanju rodni morali. Zadovoljni impe- Jg |(,skc V()jnp la(ij(i sj bo an.|oborozuje,o sponjz izume van j u starih nalisti se zdaj z njo morda .a- 1(,.ka vla(la spH upaia rovo. | ^rade armado, k, je pnso-;rooraja tll(|j preživljati, kar jo j ie stalo nad 1,000 vsak dan. I Ker pa i«- Francija v občutni' finančni krizi, je vlada izdala! odlok, da se mora jo begunci j vrniti v Španijo. Vsakemu jo t bilo dano na izbero, da se vrne 1 bodisi v lojalistični ali fašisti-! podpore. Dale -so mu jo unije, nik La Parola del Popolo je posebno še italijanski lokali vsled sličnih potežkoč postal II,0\VU. Dobil jo je precej tu- mesečnik in obliko spremenil v di od posameznikov. revijo. Izhaja v Chicagu. bo vec ali kultur, kajti uničeni pripomo- hko ponašajo, ampak imperia- JVV - j' samozavostVm. pravVjo 1 manj skupna ('"",a' čki so nenadomestljivi. Toda kaj je mar kultura generalu Francu v Španiji, ali Ja- V TEJ Vir VllJil C«mu M li a a i I i n i in Hitler iaziviita ••bridano dalje vilic pretnjam Fran "j. ■ n mlačne Anglije? Citajte čl ■•I« na prvi strani. Japonska •• le "hrani" pred kitaj •^'•n napadom. — Članek na prvi •»r«ni. D*lje 10 v tej izdaji Proletarca po-^•tki o pomikanju te deiele v novo 'konomsko paniko, članrk. ki doka-da t pridigami faxi*ma ne poboljšati, o ienstvu, ki je v ta pomoč Španiji, o prosperi- lizem, ki ga zastopajo R1M-TOKIO-RKRMN, je NEZADO-LJEN in trdi venomer, da se mu je storila krivica, ker imajo imperializmi drugih dežel vsega preveč a oni pa vsega premalo. Takšno je načelo imperializma, in v njemu «o vzroki vojnih in drugih konfliktov, ki pretresajo svet. (Nadaljevanje na 5. strani.) . , „ . . . , Vse države kupujejo vojne v Londonu. Zdai morajo pre- , : , ,.' " t. .. . ... . * . potrebščine kjerkoli moreio, \ zreti kolikor naivec mogoče ,, , , . . . ., ... ,, .. .. . . . Zed. državah so bila naročila Musso nnieva in Hit erieva iz- ... T . iz Italije, Japonske in Nemčije zivanja. In teh ni malo. Posebno Mussolini se že kar naravnost norčuje iz nekdanje mogočno Velike Britanije, ki je v -Sredozemskem morju počela kar jo hotela. Mussolini hoče, da pride to morje pod kontrolo Italije in od Anglije zahteva, za staro železo tolikšna, da je ta roba počiščena iz ameriških zalog. Ameriške aeroplanske družbe so izdelale v prvih osmih mesecih tega lt $72,000,000 vojnih čni del Španije. Ostati -mejo v Franciji le siroto' in vdove padlih Špancev ter tisti begunci, ki se lahko preživljajo s svojimi sredstvi. Nekaj taborišč za sirote španskih lojalistov vzdržujejo v Franciji delavske organizacije in teh se vladni odlok ne tiče. (Nadaljevanje na ta za okrog in promot- 3. strani.) Demokracija ima svoje ne-dostatke, ker imajo državljani nedostatke. — T. (I. Masarvk. i Socialistično ženstvo v akciji za pomoč Španiji hi- re- »Mi niagnatov, ki posedujejo muni- c 1 Ja k industrijo, o težavah italijan-protifašističnega dnevnika v ^••riki, o posledicah in tnačaju ho-* » Jugoslaviji zaradi konkordata, komentarji, kratke vesti ix Ju-»"•'avije, dopisi, povetti itd. ^"ako zanimiva je "Proletarčeva" "••■•^t« ttran. širit« ta delavsko so-•austični list, ki se uprnvičeno pona* ie nad tri desetletja vztraja v «a delavske koristi! Koncem septembra se je vr- pomoč visoko vsote, poslale gliji in Belgiji in v taborih za sila v Parizu konferenca za- mnogo ladij živil in obleke in begunce skrbe evropske sodru- stopnic ženskih delavskih or- vrše propagando proti fašimu žice za/snago, izdelujejo oblo- ganizacij, na kateri so bile za- in italijanski ter nemški inter- ko in nabirajo meti ljudstvom stopane skoro vse dežele v Ev- venciji v Španiji kolikor naj- živila za prehranjevanje tiso- ropi, razen seveda fašističnih, več morejo. čerih španskih žen in otrok. Razpravljale in sklepale so V mednarodni brigadi v špa- Pred konferenco v Parizu so največ t) akcijah v pomoč špan- niji niso samo delavci iz raznih imele poseben zbor organizaci- kot pa na primer v Franciji, ski republiki. Navzoč je bil tu- dežel Evrope in iz Zed. držav, je žensk Skandinavskih dežel, zato je njihova vloga v cb la\ di tajnik socialistične delavske ampak tudi mnogo žensk, ki so Vršil se jo v Kopenhagnu. Za- skem gibanju tudi veliko važ- internacionale Friodrich Adler. vešče bolničarke. Pomagajo stopnice so prišle iz Danske, nejša. Zbor v Kopenhagnu \ * Zavedne evropske delavke ranjencem in vrše druga po- Finske, švedsko in Norveško, bil tretji zbor delavskih /.a- so storile v obrambo Španije'že trebna dela. V taboriščih za Bilo jih je 400, torej impozap- stopnic v skandinavskih dežo- ogromno dela. Zbrale so jiJ v španske sirote v Franciji, An-1 ten zbor delavsko zavednega lah. ženstva. (I lavni predmet j t la pomožna akcija v kori.»t publikanski Španiji in pa jaca-nje delavskih strank v skandinavskih deželah. V niih se ženske udejstvu jejo veliko bolj pa na primer \ ALI JE PANIKA SPET PRED PRAGOM? Število brezposelnih je meseca avgusta naraslo z« bli/u 150,000 preko števila brezposelnih v juliju. Se bolj pa meseca septembra, dasi točnih statističnih podatkov o nezaposlenosti v prošlem mesecu še ni. Vladni izdatki za podpiranje brezposelnih so okrnjeni toliko, da je beda med prizadetimi čezdalje večja. Okraji in države, ki bi morali prevzeti odgovornost za podpiranje potrebnih, se branijo, ker nimajo sredstev. Vsaj ne za bedne. Mcreca avgusta je bilo zaposlenih v privatnih in v vladnih podvzetjih stalno ali deloma 46,807,000 ljudi. Iz-med teh nad 35,000,000 v industrialnih obratih, ostali v agrikulturnih podvzetjih. S2 par milijonov bo to jesen izgubilo zaslužek. Mili-, jone je že zdaj nezaposlenih. Demoralizacija med delavci WPA je velika, ker take službe niso ne službe, ne miloščina. Cena delnicam je padla meseca septembra na new- yorški borzi nad sedem in pol milijarde dolarjev. Cene življenskih potrebščin fo narasle toliko, da znašajo povprečno le se kakih 20 odstotkov manj kot I. 1929, ko so bile na višku. In to negotovo ekonomsko stanje imamo vzlic milijardam, ki jih je potrošila zvezna vlada, da podpre indu-sti i jo, poljedelstvo in brezposelne. Torej če hočemo resničen izhod »z krize, bo treba poseči po drastičnejših sred-stviS. Socialifti jih ze dolgo propagirajo. P R O L E TA R E C LIST ZA INTE&fcSE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Iid«ja Jugoslovanska Delavska liskovna Družba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Z#dlnj«nih državah za celo loto $21.00; r.a |»ol leta $1.76; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.SO; za pol leta $2.00. Vtii rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pomit*! j ka . t__popoldne za priobčitcv v Žtevilki te koči tf« tedna. PROLETAREC Publish»'d every \Wdnesday by th** .1utro»!av Worlimen'« Publinhing Co., Inc. E«»tabli*hed 1 Editor . Krank Zait/.. Buftinass Manager. Charles Poicorelec. A-H.it. Kditor aml Asst. lunintM Manager Joseph Drasler. Sl HSCHIPTIn.N RA ! KS Unitt-d States: One Year $ 5.00; Six Montha $1.75; Three Months $1.00, Foreign Countries, One Vear $'1.50; Six Months $'J.0U. Proletarec, October 13, 1937 PRIPRAVE ZA ŠTETJE BREZPOSELNIH V ZED. DRŽAVAH PHOLETARKC 2301 S. Lavvndale Ave. Telephone: ROČK VVELL 2064 CHICAGO, ILL Lepi govori ne bodo poboljšali fašizma Predsednik Roosevelt je izzval s svojim govorom \ Chicagu proti kalilcem svetovnega miru in barbarstvu fašistov veliko polemike. Kjerkoli je svoboda tiska več ali man j dov »ljeua, je očitno, «1 a ljudstva njegova izvajanja odobravajo. Tudi državniki demokratičnih dežel so pritrdili njegovim besedam. Mussolini j>a je odgovoril z ojačanjem svoje intervencije v korist fašizma v Španiji in Japonska ie udarila še bolj po Kitajski. časopisi v Nemčiji so morali po navodilu vlade Ko >s« -veltov grajalni govor smešiti, češ, spet tak sanjaški prerok, kot je bil \Vilson! Vsi prejšnji in novejši dogodki pričajo, da Japonska ne bo odnehala v svoji nameri za osvojitev Azije; (ia Mussolini ue b » nenai s prov okacijami, in da je Hitler odločno za udar. ca> >-pisie v vseh teh deželah je pod vladno kontrolo iu piše po navodilih ministrov propagande. Rooseveltov apel — tak kakor je — proti barbarstvu in fašističnim provokatorjem, ljudstva na JapOiisKem, v .Nemčiji in Italiji ni dosegel, kajti smelo je izvedeti le "protivne argumente", kakor so jih navedle v svojo obrambo vlade provokatorske trojice. Rooseveltov nastop je Japonski sicer škodil, toda njenih armad na Kitajskem ni ustavil iu topovi na japonskih vbjniii ladjah niso utihnili. Italijanske čete v Španiji se niso umaknile. "Kdor se z mečem bojuje bo z mečem pokončan," pravi biblija ali kdor že. Ampak nikjer ni prave volje, da bi sel kil » nad lasistično trozvezo z mečem. In tudi če bi bila, kaj potem? Mar ni šlo celo krdelo držav nad kajzerja. da pogazi.j > avtokracijo. odpravijo vojno in pribore ljudstvom samoodločevanje o svoji usodi! Zmagale so! Ampak avtokracija v Nemčiji je danes hujša kot je bila pod kajzerjem, demokracije je po svetu manj kakor pred svetovno vojno, in o kakem sam >-odločevanju ljudstev sploh ni govora. Torej če se demokratične dežele in Rusija lote Japonske, Nemčije in Italije z oborožen » silo, ali bo končna posledica splošnega krvavega konflikta kal boljša, kakor po "zadnji" svetovni vojni? Ne, ker ne more biti; toliko časa ne, dokler bo prevladoval na svetu kapitalizem in imperializem, ne bodo posledice vojn • koncem konca v bistvu nič drugačne, kakor so bile posledice zadnjega svetovnega požara in versaillskega miru. Jiigottlavijc Jugoslovanska vlada je sklenila zgraditi telefonski kabel med Beogradom iu Mariborom. Stal bo 1.0211.00 angleških fiint-šterlinvov. Oziroma skrajšano "funtov ", kakor se angl« -ski denar navadno zdaj »zna-čuje. Kabel bo dobavila družba Siemens & llalske v Berlinu, ki je v interesni zvezi z ameriško Standard Electric. V našem denarju bo stal kabel 211 milijonov dinarjev, vse delo pa računajo na okroglo 00 milijonov dinarjev. Pri tej -tvat i je zanimivo dv >je : prvič ozka povezanost ameriškega in nemAkega kapitala, kjer gre za dobiček iu drugič cena, ki je računana ne v dinarjih, tudi n e v markah ali dolarjih, am-! pak t'unt-terlingih. To se pravi, da ima mednarodni kapital zaupanje edinole v an-gleško valuto. pravijo, da je vse »kupuj le y.u. vist. Vam v Ameriki j(> vst'io prejkone vseeno. Kakor vam znano, imarriw tudi že nekaj demokracij*. \ delavski sestanki <,t večin,m.t še zmerom zabran jeni, Ztt bil prijavljen policiji za dovo-Ijenje, a {.»a je prepovedal«. Z enako dolot ho jt. j^j pfi povedan >estanek ttsnjarskfb delavcev, ki bi se ime' sept. vriiti Zvezna vbdr. »e j'- prošlo poletje odločila itvesti štetje brezposelnih, d* ugotovi koliko je takih prebivalcev, ki so sii er imufni za lolt*, 4 ga nc morcio di» biti. Vse drugi- deiele, po svrlu tnisjo sistem za ugotovitev števil« brezpoi« lnih ie uveden Le tu ga st nimamo. /ato pa bo tu-li to štetje zgolj prostovoljno in nt-bo podalo ločne tl»k«- položaja. Načelnik urada ta ttvr šitev t-ga strtj* j«* John D. Biggers Predsednik Roose- velt apelira na vse, da mu dajo vse potrebno sodelo-varie. V odboru so zastopane tudi delavske organi-/at se, med njimi AWA (Ameriška delavska zveza brez- pose!ivh delavcev) •kf tijnira Ki «n. Piggers in tajnik za agrikulturo Hmry A. VVallace. Zadaj so rastopniki organizacij. KOMENTARJI Lovrenc Bandi pravi v dopi- Privolila si ie Barbiča. \Vi i z u 1 e - ala v on za mor- Primerjanje A. F. A. izdaja vsak teden mimeografirane cirkularje in pa velik tiskan format s svojimi članki in novicami, katerega razpošilja časopisju v ponatis za vesti in dogodkih v federaciji. Izmed enajstih glavnih člankov in poročil jih je deseta ki nebrzdano napadajo ("IO. Tudi CIO izdaja tiskano formo vesti in člankov iz svojega gibanja, toda le redkokdaj se kateri dotika boja z AFL. Tako ugotavlja neki reporter unije časnikarskih delavcev v glasilu unije pivovarniških delavcev. Izgleda, da je CIO bolj zaposlen v kampanji za organiziranje neunij-skih delavcev kakor pa AFL. ki je stremela organizirati in obdržati v uniji le strokovničarje. "Navadni delavci" pa na j ostanejo i v naprej material za svobodno izkoriščanje. su v "Ameriški Domovini", da stvar i• * jako osebna, in so očetje frančiškani v Le mon- da, da jo je Murv napi tn pravi voditelji slovenskega hudi jezi. Skoda dveh ko! krščanskega življenja v Ame- tako stvar, čejoaV 'e lxt ;iki. Ampak Hitler, kater« mu da zadrt; ' za ;;adr v njegovi intervenciji v Španiji * pomagajo ti.di >:o enski kitri-kalciv ima o frančiškanih zelo slabo mnenje in jih je mnogo tiral pred sod šče. Bili -jeni. Ampak frančiškane - je sploh težko mizumeti. V Spali i jj >o z mohamedanskimi Muri, s Hitlerjem in Mti^solinijem. "Am. S! >\( »t um , * t-oiiko origina ze. ker jih preganja in uči nih dopisov, kakor oo. So r« krščanskega živ 1 je- "originalni" in še kako! -tant-ki duhovniki, in dokažite z množico dvojih otrok, da ste • < * prot i porodni kontroli! \\ <11. Slaje jo bo na svoj način piakticiral dalje, čeprav piše v glasilu ženske zveze proti nji. RAZNOTEROSTI Antona Vehovca i v "A. D." o "umazan nji" med demokrati grel in i«* nap- al Kakšne druge « iv žila j >« tii. Bo pa m >r< lil ti i dan. če se i z v rs: hov če . ils n;tspf-ot i ov • članek kampi-iako p >-od uro v or. nesreče la na v olja \ V- pravega nja". JL J. F. Kuncic pravi, da bi ( le-V "metropol" i»- bil • )>o kon- velandu 18 koncilmanov po-eertu mladinskih pevskih zbo- polnoma zadostovalo. Zdaj hli Zadnjič smo poročali, kako nizko cenijo šolske knjige \ Spodaj, x leve na desno je delav- Hitlerjevem rajllll Slovalie. So analfabeti, nesnažni, zanikrni v vsakem oziru. ušivi in skrajno leni. To nam ni vse-. Am-pak dejstvo je, da se v snagi in ne v izobrazbi "nordom" ne moremo pi inier jati. Imamo a-nalfabetot rla kaj, in ignoran-ce vsled tega na kupe. \'zemimo za primero Jujr )-slavijo. Beoirradska "Pravda ))oroča, da je v nji štiri milijone nepismenih prebivalcev. Za odpravo analfabetizma bi potrebovali \>a j še :M00.ljudskih sol in 10,00(1 učiteljev. Velika Bridgeport, O — K olcert j«' t«»rej potreba za kulturno god be konzumnega društva, ki povzdigo pri nas. -e j«* vršil v naši dvorani v ne- * deljo M. oktobra, je tlobro i'- I)olKo traialo, sedaj je pa padel. Namen prireditve je bil vemlarl«- gotovo. Regulacija ;n!dobiti zadrugi novih članov. Ljubljanice je gotova. Z delom Tekom te kampanje je pristo- ki je traialo kar več desetletij pilo v njo že mnogo naših ro- in slalo flJfromno denarja, so iakov tu in v Blaine. \ nede- končali 1 .">. septembra t 1 Re-lj • 24 oktobra priredi omenje- ^u!aci»a je /a Ljubljano prido-na godba koncert na radio po- bitev, ker ji je obzidana struga tali \V\VVA Prične se ob 1 j ubija niče v okras kako pa l:::n ,»op. To je edina zadruž- ,(l Ui) nMM,|a(ija praktično ob-na godba na pihala v Zed. «ir- tu,s|a in čt, h<) inu,|a res Umq /;e st« vii > k »n ilma-nov znižalo na 1"» (čemu ne na je poslala Vincent Cain- ">?) iti bi bilo 'vh trinajst me<-Jugoslovanski general- nih moz tmakega kalibra.in p »- litike. kot j«1 sedanjih 'Li. jio-t «im bi bilo t ud i. 1 3 koncilmanov trinajstkrat preveč. r< ž«- treba m<'-to zav >ziti, saj rov doka i prerekan ja zaradi obilice orov. (Idbor, ki ji stvar vodil, i«' povabil razne organizacije, med njimi tifeji SNPJ, da na i pošljejo /a->tnp-nike "in napravijo govor". SNPJ kar ja ni konzul ie poslal S'av >jt Trošta. V imenu SSPZ je g »\«»-ril \"atro < irill. Itd. Puka isnja Nemci v • žive v raju Mali otroci verjamejo v Miklavža in zelo verni ljudje v nebesa. In če Nemci v tretjem rajhu verujejo v svojega "fircr-ja", so zdaj lahko prepričani, da so v paradižu. Tako jih je zagotovil na svojem velikem shodu v Bueckenburgu dn»i JL tobra Hitler. Rusija j>a je "hudobni «luh", ki ogroža nemški pa-radiž, zato je Hitler zapretil, da če bodo kriminalci v Moskvi kdaj poskusili vpasti na "naš (nemški) paradiž, jih bomo na meji na mah ustavili in zdrobili v prah." Tako. Zdaj je paradiž za topove in nadomestke otet, kajti Ruse niti malo ne mika, da jih b| Hitler zdrobil v prah. Je pa v Nemčiji nekaj ljudi — baje čezdalje več — ki ne verjamejo. da so razmere, v kakršnih žive, paradiž, ampak pekel. Južnjaški patriotizem Na konvenciji A. P. of L. so glasovali o resoluciji za zvezni zakon proti linčanjam. Bili so zanjo vsi delegati, le eden iz Texasa je glasoval proti, nekaj drugih južnjakov pa se je pred glasovanjem umaknilo v stranske sobe. Isti dan je bil v Miltonu v Floridi linčan neki 30-letni črnec, osumljen nemoralnega postopka nad 12 let starem belopolt-n«'m dečkom. Letos so se dogodila v Floridi že tri linčan ja. Krivci niso bili kaznovani v nobenem slučaju. Dognali so: nemirov so krivi rdečkarski hujskači Poseben odbor je na konferenci policijskih šefov, ki »e j« vršila v Philadelphiji, poročal, da so nemirov, s katerimi ima opraviti policija, krivi večinoma "profesionalni rdečkarski agitatorji". Zato je predlagal, da naj se policijski uradi o prevrat-nežih pouče. jih imajo vedno pod nadzorstvom, in tiste, ki niso Američani, pa deportira. Torej čisto enostavna rešitev in krv >-litja, kakršno je bilo na Spominski dan v So. Chicagu. se nr bodo več dogodila. slovenska dnevnika sta se nad izobiljem "govorništva" poto- hko žnjian kai žila in tudi nekateri dopisniki delo in prihrani občini so izrazili nejevoljo nad "pra- plače koncilmanov. zno slamo". V obrambo govor- * nikov na onnnjeni priredbi se Duh«>vni vodja j«* oglasil prireditveni odbor, ki pa je imenoma pohvalil e-dino sodnika Lav šota. češ, «1 a bi ga ljudje še poslušali, četu- vse potrebno glede programa in ostalega dela za prireditev, ki jo bomo imeli v soboto 30 oktobra v korist "Proletarca". Mladina, ki bo izvajala svoje točke v sporedu, se pridno ve-žba v mnzikaličnih točkah in nas bo z njimi kolikor najbolj mogoče razveselila. Torej |>ri-dite to nedeljo na sejo, da bole mo pripravljalno delo za vese-a- !ico čimboljše izvršili. Tako >iuii izvrši t»> bomo zadovoljni na prireditvi \ >aj mi in udeleženci. Joseph Snoy. l>uh«)vni vodja Slovt n-ženske zveze Rev. Slaje -e spet pogostoma lasa /.atln j"ni nemiltmi incidentu z av ioni i 4 bil nekaj časa v javnosti tiho. Stavkarji prosijo pomoči -Francozi. Angleži, Nemci in rehi (njih kapitalisti namreč) kontrolirajo skoro vso rudniško industrijo v Jugoslaviji. S Francozi in (Vhi so poslednjih par let pričeli tekmovati v Jugoslaviji posebno angleški interesi. Tudi Italija se bolj in bolj uriva, a ji manjka potrebnega kapitala. Angleži in Francozi ga za tak«> stvari imajo. Angleška rudarska družbi "Bechina C.old Mineš" je dobila dovoljenje za ustanovitev podružnice v Beogradu. Temeljna glavnica v Jugoslaviji znaša en milijon dinarjev. * di je bil zadnji govornik, ('.lav- /,Jai piše med drugim članke proti porodni kontroli. Ampak nemški minister propagande (»oebbels ni s članki Sla jot »ve- va ni namen povabi! govornikom je bil denarna podpora, in te so zbori prejeli od raznih društev precejšnjo vsoto.—J. P. * Marv Modrijan piše v "Enakopravnosti", da ničesai* bolj ne sovraži kakor prepir. Toda njen dopis tega ne potrjuje. Oženile kova prav nič zadovoljen. Pravi, kaj b »-te v i pisali proti porodni kontroli, ko pa jo s svojim celibatom pra k t icirate kot nihče drugi v toliki meri! Maasilon, O.—Oprostite, da vas nadlegujemo. Obračamo se do vas, če bi mogli kaj prispevati v pomoč našim družinam, katerih roditelji so na stavki pri Republic Steel že štiri nn-i'ce. Saj veste, če izgubimo o to tudi lil bo s. kot »e prote- Z Z0RK0T0VE AGITAC1JSKE TURE ZA "PROLETARCA" IN JSZ Cankarjev spomenik na Vrhniki ni bil edino sporno poglavje radi te.kili s >h na Slovenskem. Senator Hribar načeljuje akciji, da ^ pri nas postavi spomenik pokojnemu kralju Aleksandru. Zbral je ž«' 1,700,-„ , , vas p >raz. 0(M) dinarjev. Hribar je sprejel \sak prispevek, pa naj bo še ()SMutek za spomenik.' ki ga je tako majhen, bo dobrodošel jZf|e|al mojster Plečnik tedaj Sjnvjimia j,h tajnik društva šl. pa s0 jv }}vU,vh> kakor'takrat ol(» SNU Ste ve Koniugovicii, ni(li vrhniške Cankarjeve so-um 1 o t h St S. K.. Massilon. h<, Združenje kiparjev je pro-Ohio. I pam. da nam bodo tudi tj Hribarjevi izberi prolestirn-• Irustva naklonila |>odp«)ro. |n tor naVedlo razloge, čemu Joseph Miglic, stav kar. in zakaj. Pristaši Plečnika pa V državah z diktatorskimi , režimi je najbolj cvetoča obrt ovaduštvo. Kratka, toda v kem stavku močno cenzurirana notica,-tako da nima repa ne glave, ki je bila jijriobčenav "D. P ", pojasnuje, .|a je Jia pogrebu s. Ivana Hubra govo-ril s. Eržen iz Maribora. Klerikalci so ga ov adili, da j«* govoril "huj>kajoče proti državi". S. Eržen, znan, odgovoren socialistični delavec, je bil ta-koj po ov adbi pozvan na zašli-sanje. Kako je zadeva izšU, nam ni še znano, (ilavno je, da lahko konstatiramo, da so hlapci za hlape«- rojeni vedno pripravljeni denuncirati mapa-ri še tako pošten«/a človeka, ker j«* "proti veri in državi", * Slovenščina v Jugoslaviji ni prav-noveljaven jezik. Tak odlok j«* izdalo sodiš e — ne kje v jugoslovanskem godbe, češ, pisana je v slovenskem jeziku, ki ga mi ne razu-memo". In sodišče je po daijši obravnavi res odločilo, da je slovenščina jezik, ki ga Hrvati in Srbi ne razumejo "popolnoma", pa je radi tega privolilo omenjeni firmi razveljaviti jm-godbo, ker je bila spisana "Sr-bom in Hrvatom v ne popolnoma razumljivem (slovenskem) jeziku." S tem je slovenščina v Jugoslaviji propadla za uradni jezik, ako je odlok v Mariboru imerodajen in končnoveljaven. Slovenski "biznismani" pa se na take odloke požvižgajo. Pravijo, da znajo sestavljati pogodbe v srbohrvaščini prav tako zvito kot Srbi in Hrvati in bodo v bodoče še bolj meše-^ t a rs k o pazili, da ne bodo uka-njeni zaradi kakšne besede,bodisi v enem ali drugem jeziku, kakršni so priznani v Jugosla-jviji. * I V Ljubljani so meseca septembra odkrili spomenik pes-nika Simona (»regorčiča. Slavnost j«* bila v bistvu demonstracija j>roti fašistični Italiji. Vodili so jo namreč narodnjaki, i Klerikalci, ki so zda j na vladi, so bili zastopani le kot povabljeni gosti — torej neuradno, čeprav je bil Gregorčič duhovnik, * Poročajo, da imajo v ^ iPa" vi, ki je bila do italijanske o-kupacije popolnoma slovenski trg, oziroma mest », vsa vazM uradna mesta Italijani. GROZOTE VOJNE V naselbinah v Ohiu se i«* s. Louis agitacijski turi za vzhodnem ljubnost jo Ter' « ! i. Mezjrec m Zorko na fcigman v Slrabauu, Martin "Proletar- P.aitz v Mead«»w l uuLu, Aloin o. ca", JSZ. in Prosvetno malico Karn čnik. Lou> P»ri; iu J »e mudil vec dni. o tem je bil » Brančič v H"nder* >nvillu. ter porr»čano v prejšnji številki. Dermnta na Avclli. (> ostalih Zastopništvo za "Proi«»tar- obi-kih bo s. Zorko |>oroe*i' en" sta sprejela John Kralj v prihodnjič. Na Avclli j«' «Kli-Povvhatan PoinMi, O, in John cal sestanek L oktobra. Od tu Kraševec v Meadovvlandsu, je odpotfival v Biirgettstown S tema jo konferiral s. Zorko in potem v razne druge na «'l-in oba sta dobila že potrebne bine. listin«*. Zork » se nadeja, da bo- Naravno. <1 a taka aeilacija Japonski vojaki napadli i topovskim ognjem malo vas na severnem Kitajskem, da spode i« nje četo kitajskih vojakov. V., je bila uničena in mnogo ljudi ubitih. V Etiopijo je Mussolini poslal na razna dela in v armadi tudi dokaj primorskih Slovencev. Dasi trdni ljudje, so mnogi vendar omagali. Poročajo, da ie nad sto delavcev slovenske narodnosti v Etiopiji lot<»* umrlo. Listi v Jugoslaviji so n ve«<" v?* leva prijateljska pogodb«. k' jo je Beogri u\ sklenil t Rimem. Kakršen gosp«ul. takšno vedenje. — T. (i, Masar.vk. »ta svoje agiincijsko «lel < na vdušeno izvrševala. Polja v teh pomeni za človeka dolge ure in ima b4 malo časa za počit k. Tisoče Kitajcev je ranjenih v vojni, ki je Japonska ni napovedala in je uradno sploh ni. Amj>ak ali bi bile rane manj boleče, če bi se Japonci "civilizirali" in napovedali vojno? naselbinah za širjenje "Prole- "Rad I>i pisal <> ljudeh in tia- tarca" i«' veliko, toila Zork > selbinah," pravi Zorko, "am ni imel dovoli časa, da bi mo- pak zdaj se ne utegnem." Bo gel o«tati tam se nekaj dni. T »- pa t<» storil pozneje, rev bosta delo vršila naprej o- Zahvaljuje se vsem. ki so meni -na «lv,i zastopnika, mu bili v kakršnemkoli «»/iru /ooadn; Penni »jo s s. Zor- na uslugo, kajti vsi taki mu kotom pri agitaciji -odelmali dajejo poguma za nadaljevani mu bili na uslugo z guato-inje njegovega dela. "JAKOB RUDA" v chicagu v dvorani snpj v nedeljo: 24.OKTOBRA; VALERIJ AN PIDMOG YLNY J: MESTO II O M A X Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAR — tz (Nadaljevanje.) Zima je pritisnila. Sobo bi bilo treba razgreti. Zalepil je sicer zelo skrbno vse okno, toda zdelo se mu je, da prihaja zmrzal skozi zidovje. Zjutraj se je zaradi mraza prezgodaj zbudil, ves je drgetal, čeprav je nameiai nase poleg vojaške suknje vse svoje imetje, celo blazino je vrgel na noge, pod zglavje pa si je položil nekaj v cunje zavitih statistik. Ta ne-udobnost doma ga je morila in mu uničevala sleherno voljo. Kadar ni sel zvečer k Zosjki, se je zaril v posteljo, da bi se ogr.il in se je tešil z upanjem, da bo le našel misel za kak-no povest. Toda bil je ves uničen cd skrbi in mnogokrat je zaspal kar oblečien. Potem se je ponoči ves začuden prebudil in je bil se bolj potrt. * Nekega jutra, ko se je v ljudski kuhinji napil čaja. je sedel k mizi, poiskal med papirji svinčnik in pričel premišljevati, kako bi si izboljšal to nevzdržno stanje. T »di duševno, kajpak, saj to je bila naravna posledica pomanjkanja denarja. Nekako urediti bo moral potrebe in izdatke svojega proračuna. Predvsem zadevo z Zosjko! Pretehtal je vse možnosti in je uvidel, da manj kot enega čer-vonca nikakor ne sme potrositi zanjo. Ko je ukrotil srce, je na tihem obžaloval, da je zapravljal denar z najdražjimi sedeži v kinu, ko bi bil drugi prostor vendar prav tako dober. Da bi se sedaj preselil s prvega sedeža na drugega — ne, to bi bilo sramotno, prav tako, če bi prenehal kupovati bonbone. V teh stvareh ni bil močan in prav obžaloval je, ko se je prepričal, da se je po tistem izbruhu svojih nežnosti v posebni sobi še m jčneje navezal na dekleta. Zdaj je ne more zapustiti. Ko še ni prestopil meje navadnega poznanstva, pa bi jo lahko! Zdaj je prepozno! Dokopal se je do spoznanja, da se je v njem vzbudilo nekaj globljega, bolj pekočega, kakor je le želja. Stvar mu je postajala važna, čutil se je dolžnika. Po drugi strani pa je bil preveč samoljuben,>da bi zanemaril zadevo, ki se je komaj pričenjala, saj je vendar naložil v to podjetje ves svoj kapital in ves svoj notranji mir in vse morebitne stvaritve svojega duha. Ne, nikakor ne! Proviziji se ne bo odpovedal! Povrhu vsega pa ni čutil, da je prav mladost tista sila, ki ne zna ceniti človeške podjetnosti in jih zato brezskrbno razmetava okoli sebe. In tako je hodil še vedno v gimnazijsko četrt, zdaj vesel, zdaj ves mračen, hodil tjakaj zaradi trmoglavosti pa tudi z navdušenjem, saj so se tu končavale vse njegove misli, vse njegovo življenje, ves njegov notranji mir. Poljubovala ga je celo. V teh poljubih se mu je včasih vžgala ona prečudna toplost, ki se mu je prvikrat vzbudila med umazanimi stenami v krčmi, oni tajinstveni dotik ustnic, ki zbriše človeku vse pojme bitnosti, ki navda človeka z najsilnejšim hrepenenjem iskati slično omotičnost v ustvarjanju, v delu, v študiju in v življenski borbi. Včasih si je dopovedoval, da jo zelo ljubi, da še nobene ni tako ljubil, in razveselil se je nad tem svojim čuvstvom. Drugekrati pa «e je jezil, ker ga le ona odmika od onega edinstvenega cilja, ki si ga je lahko le v domišljiji predstavljal. Najbolj pa se je čudil, da je ona želja po obvladanju te^a dekleta nekako ugasnila, česar se je spet zbal, končno pa le potrpežljivo prenašal v svojem srcu podobo te ženske, saj je bil na dnu srca prepričan, da mora biti vsak mlad človek zaljubljen in da je to povsem naravno. Dohodki njegovih lekcij so znašali tedensko osemnajst karboncev. Osem karboncev ga stane hrana in stanovanje. Da bi prihranil za kurivo in obleko — nemogoče! Ko je iz-računil, koliko bi ga stala nova obleka in obutev — no, v najslabšem primeru petin-osemdeset karboncev — je dognal, da mu Primanjkuje v proračunu točno cel stotak! Zdaj se je šele domislil, da bi bi.o dobro iti y uredništvo one1 kijevske revije, ki je priobčila njegovo povest, saj mu še do sedaj niso Poslali honorarja. Le čemu se ni tega že po-Preje domislil? Bilo mu je mučno stati pred ljudmi, ki bi ga gledali kot pisatelja. Denar Pa le rabi! V delo, v svojo stvaritev je vendar vložil vse večjo vrednost, ki jo premore denar. Ta njegova zmožnost se z denarjem niti odtehtati ne da. Prvi honorar je prejel J>° pošti in se mu je zdel kakor darilo, če pa pismo slovenskega prostovoljca s španske lojalistične fronte gre sam ponj, je to že zaslužek. Toda izdatki so bili le tolikšni, da so premagali vse plemenite pomisleke, poveznili so mu na glavo klobuk, plašč na rame in ga poslali v uredništvo, ki se je nahajalo v podružnici državnega založništva. In glej, uredništvp je bilo prav v taisti sobi, v kateri je zašel prve dneve svojega bivanja v mestu. Takoj jo je spoznal. Da, prav ta omara je bila, temnolasa tipkarica, lesena zofa in tamkaj so sedeli mladi ljudje, katere je v srcu že štel za svoje bodoče tovariše. Kadili so, govorili in smejali so se, toda ne preglasno, da ne bi žalili tišine tega zavoda. Ta hip se je sramoval nekdanjega Stepami, sramoval se je svoje naivnosti, poniževanja in tisoč spominov se je kakor odprt album tisočerih listov zgenilo v en sam opojen ponos, ki ga je takoj vsega prevzel. K mizi pa je pristopil počasi in je tiho povedal svoje ime. Sramoval se je. Ponudili so mu stol. Da, seveda, honorar mu dolgujejo — sedemdeset karboncev in nekaj kopejk. Toda počemu se ni toliko časa oglasil? Zlagal se je, dobrodošla mu je bila vsaka laž, ki mu je padla v glavo. Bolan je bil. Tako? In moral je odgovarjati še na mnoga druga vprašanja o sebi, kaj da dela, kako živi, ali že dolgo pisateljuje. Govoril je počasi, vse kar je povedal je bilo tako zlagano, da je kar zardeval. — Saj ste prinesli nov rokopis? ga je Iju-beznjivo vprašal tajnik. — Ne, nisem . . . Nisem še končal, je odgovoril Stepan, ki ni pričakoval takšnega vprašanja. Kakor da bi ga silili odgovarjati v mučilnici. Seveda, pobasati denar v žep in kar oditi ni mogel. To bi bilo vendar zelo nedostojno. Potem mu je tajnik predstavil vse one mlade ljudi, ki so sedeli na zofi. Vsi razen enega so bili pisatelji, toda tudi ta se po zunanjosti ni ločil od njih. Nekatere je poznal po njih delih in leteh se je najbolj bal. Ko so slišali njegovo ime, je takoj uganil z njih obrazov, da so postali radovedni in že ga je omamila zavest, da so njegove povesti vzbudile zanimanje. V njih posmehljivoljubeznjivih pogledih pa je opazil celo blesk zavisti — prvo znamenje, da si na pravi poti do zmage, kajti 16 si na literarnem bojišču težje pridobiš kakor na kateremkoli drugem. Spet so ga zasuli z novo poplavo vprašanj. Ali ima zbirko že pripravljeno za tisk? Ah. to bo imenitna zbirka! Kaj piše? Povesti...? O čem? Nič pravega ni mogel povedati, saj ni ničesar napisal, niti ni nameraval pisati. Toda tega ne bo priznal. Nekdo je posmehljivo pristavil: — Kar povejte! Nič se ne bojte, ideje vam ne prevzamemo! Tedaj pa je Stepan dejal: — Pišem povest o... ljudeh. Vsi so se zasmejali on pa je bil zadovoljen s svojim odgovorom, ki mu ni naložil nobene nove dolžnosti. Tajnik ga je povabil na posete in ga prosil za rokopise, čeprav ni zapustil kakega izrednega vtisa, ugajal jim je vendarle. Malce je še odvljuden, toda vseskozi simpatičen dečko! Morda se izcimi v pravcatega moža, saj so njegove povesti, četudi niso sijajne in so neobdelane, razvlečene, polne kričečih napak, neurejene, tu pa tam povsem zanič, prav slabe v razmišljanjih in je lirika v njih še nesigurna — vendarle sveže in mnogo obetajo! Tako so' ocenili njegovo pojavo književniki. Nato se jc vnel prepir med njimi, pod čigavim vplivom da piše, koga posnema, kajti originalnosti mu še ne morejo priznati. Od ukrajinskih pisateljev so imenovali Kocju-bynskoga in njegovo delo "On prihaja" ter Franka z "Boa-constricktor". Zdaj se je razvila pravcata tekma v naštevanju imen inozemske literature in kaj kmalu so našteli celo množico najrazličnejših .duhov. Nekdo je imenoval celo Selmo Lagerlofovo, katere povesti je pravkar prečital. (Dalje prihodnjič.) Prosvetna matica je edina slovenska kulturna centrala v Zedinjenih državah. Storila je na prosvetnem polju brez vsakega vika in krika več kot katerakoli druga skupina. To je prvo poročilo, ki smo ga prejeli iz vrst slovenskih prostovoljcev v španski lojalistični armadi. Napisano je bilo v Albaceti na španskem in potem oddano nekemu španskemu uradniku, ki je bil poslan po opravkih v Pariz, da ga od tam pošlje v Ameriko, kjer ni cenzorskih in drugih ovir za pisemsko pošto. Rojak, ki je to poročilo poslal, je navedel svoje ime in naslov v Španiji ob enem pa naročil, da naj imena ne objavimo. Ko se je izselil iz Jugoslavije, je vzel potni list v Francijo. Za jugoslovanske oblasti je on torej še v Franciji, in če se kdaj vrne, se vrne iz Francije. — Njegov dopis je ekstrem-no optimističen. Je to pač poročilo navdušenega 33-letnega fanta. Ko. ga človek čita, skoroda misli, da je vojna v Španiji za lojaliste le malo manj kakor piknik. V poročilu nismo ničesar črtali in ničesar spremenili. Priobčujemo ga dobesedno kakor je bilo poslano. Gotovo vas bo zanimalo, ka- K jerkoli je bila naša vojska, i vojski na svetu se more zgo-ko se imamo slovenski prosto- ležijo pod vsakim drevesom 1 d iti, da si lahko vsak vojak voljci v Španiji. Vi dobivate kupi starega kruha. Naša anti- privošči večinoma popravljena in raz- tank sekcija ima dve muli. Naredilo pobarvana poročila, to- učili smo ju, da jesta vse to, da to poročilo je poročilo ob- kar mi. Obe jesta ves dan in še jektivnega očividca. nam vsega ostaja. Razlika med republikansko Zvečer je juha ali goljaž, ali in fašistično vojsko je precej pečene ribe, ali pečenka, ali velika. Razlika je v hrani, raz- polpete. Zraven je solata, sa-lika v obleki, plači, morali, dje,. vino in kruh. Tudi zvečer vojnimi sredstvi in načinu voj- nikdar ne manjka sladkišev. skovanja. * Vselej so zopet ali keksi, ali Kar se tiče hrane, sem na- marmelada. Nazadnje še črnajr1' da'erno denar.ded, dajemo ravnost presenečen. Po prosti kava. ali čaj in cigarete. Tudi 1rdeci ?omočl ln v druge razsodbi in po praktičnih iz- cigaret imamo dovolj. Večino- z,b,rke. ,n *e ,mamo VS1 dovolJ vsak dan steklenico šampanjca? Jaz sem star 33 let in nisem bil nikdar v pomanjkanju. Toda nikdar do .sedaj nisem imel možnosti si privoščiti požirek šampanjca. Sedaj sem prosti vojak, a ga pijem večkrat, kot doma dolenjski cviček. Kljub temu imam vedno denar. Imamo ga vsi. Kupujemo najrazličnejše stva- kušnjah dosedanjih vojen, bi hrana morala biti vedno slabša in pičlejsa. Razmeroma sem že precej časa tu in priznam, da sem prve mesece z vsakim dnem pričakoval, kdaj nam bodo poslabšali hrano. Toda namesto vedno slabe i še hrane, dobivamo vedno boljšo. To je povsem razumljivo. V začetku je bila naša vojska slabo organizirana. Sedaj je z vsakim dnem popolnejša. Naravno, da Ja i Hlru&tvom in Biliiliom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "PROLETARCU" ma kadimo inozemske cigarete. Toda vsak dan vseeno ne pridejo. Takrat dobimo španske, ki so slabše kvalitete. V začetku smo godrnjali, toda sedaj smo se privadili tudi njih, ker vemo, da so transporti iz inozemstva zelo otež-kočeni. Vobče se po vseh vaseh in mestih pa če tudi so samo 10 km za fronto, niti najmanjšim znakom ne pozna, da je v prilike in možnosti ženitve, jim preostaje le drugo sodstvo. Oblasti mežijo, ker ne smejo nervirati že itak nezadovoljnih Marokancev in italijanskih vojakov. A ne mižijo eivili. Zato tudi stalni poboji med Marokanci in Italijani ter j Spanci, ki branijo svojo lastnino in čast svojih žena in hčera. Kaj je z ujetniki? V buržuj-skih časopisih sem čital, da smo strahoviti krvoločneži, ki ujetnikom režemo glave. To je verjetno, čemu ujetniki, ki so le nov balast za vojne operacije? Toda to za nas ne velja. Saj ujetniki niso kapitalisti, temveč bedni proletarci, kot smo mi. Oni so za nas močan rezervoar prvoklasnih borcev za demokracijo, čemu bi jih torej ubijali? Raje jih vzgojimo za našo borbo. In tako se tudi godi. Prve moment^, ko jih ujamemo, gledajo mrko in prepadeno. Plašno se ozirajo okrog, kje jim pripravljamo morišče in grobišče. A mi jim podajamo roke in prijateljske besede, nudimo jim cigarete, vodo, konjak in jestvine. Buljijo z očmi in ne morejo verjeti, da jih nazivamo "kameradi", vse drugače so slišali pri fran-kovcih. Kakšno presenečenje denarja. j» nJih' ?ei 8* iim 'fjas"e- 8IT co in zadovoljstvo izraza njih A fašisti? Spanci dobivajo j smehljaj, saj niso prišli v ujet- dnevno 75 centimov. Marokan- j nj§tvo in smrt, nego le v goste ci so plačani v starih, brezvred- najiskrenejšim prijateljem. Ho nih markah. Torej stvarno ne dobivajo nič. Begunci in ujetniki prihajajo k nam vse razcapani in sestradani. Največjo čejo ostati kar pri nas v rovih in se boriti skupno z nami. Toda mi jih pošljemo na odmor. Tako rešujemo ujetniško vpra- Spaniji vojna. Nikjer niti naj-•e z njo izpopolnjuje in izbolj- manjšega znaka pomanjkanja šuje tudi njena prehrana. La- ali voJne nervoze. Lahko si ku-hko mi verjamete, da v življe- karkoli želiš. Edino, kar je nju nisem nikdar živel slabo. teiko dobiti, to so cigarete. To toda tako imenitne hrane še ni- razumljivo. Kraji, kjer ra-, pride naša vojska v dotik s ci sem nikdar imel, kot jo imam sti' tobak in kjer je razvita to- vili, dobijo od nas vsega. Da-> - sedaj. Stavim, da boljše ne mo-. bacna industrija, t. j. okrog mo jim perila, konzerve, kru- Velik dobiček in otfro- Sevilje, so še vedno v rokah fa- ha, čokolade, sira, salam, ma- . fašistično novčanico, ki sem jo i sanjef Vsi dobivajo (če tudi do sedaj videl pri ujetnikih ali (ostanejo v jetništvu) isto hra-beguneih je bil bankovec od 5 no jn isto plačo, kot mi. Veli-pezet in še tega je imel neki j kanska večina pa gre prosto-podoficir. jvoljno na republikansko fron- Kako je z moralo? Jasno, da to. Iz svojih praktičnih izkusita vojska ne krade, čemu naj šenj postanejo najbolj zagri-bi kradla, ko ima sama vsega v zeni antifašisti. izobilju? Nasprotno! Kjerkoli ... x 1 J (Konec prihodnjič.) men promet Sears, Roebuck & Co. dela vzlic restrikcijam proti "verižnim" (pravilno, podružnim) trgovinam večji dobiček ko re živeti sam nemški generalni štab, kot tu živi sleherni prosti šiatov. sla, konjaka in dr. Posebno o- vojak. Za buržujske prilike je Na drugi strani, t. j. pri fran- troci. Njih ne spraviš domov, to nemogoče ter neverjetno in kovcih, pa je zadeva s prehra- Pri nas imajo vsega dovolj in vendar je to pri nas čista res- no čisto drugačna. Oni imajo se počutijo bolj domačega, kot niča in nekaj, kar je povsem sicer več ozemlja, kot republi- doma. samoobsebi razumljivega. Le kanci. Toda ta zemlja je veči- Kakšen je naš odnos do I kdaj prej in njen promet v tem poglejte naš jedilni list! noma neplodna, neobljudena žensk.? Ženske so tu na zelo in prošlem letu je najvišji v Avtomobili pripeljejo hrano in neobdelana. Vsa prehrana visoki moralni stopnji. One so. njeni zgodovini. do druge linije. Do prve linije y°J*ke je navezana na uvoz iz v spolnem odnosu, kot pri nas __ jo prinesejo mule. Zjutraj do- inozemstva. Dovažati jim mo- Makedonke. One so večinoma bimo črno kavo in mlečne kon- ra predvsem Nemčija in Itali- nepismene, toda spolno never- Obrati, ki služijo name- zerve. Kdor želi črno kavo, si la- *ta dve državi, ki fak- jetno vzdržne, španjolko mo- nu vibijati ljudi in rušiti jo vzame, ostalo pa se z mleč- ti^no sami gladujeta. Ze samo reš dobiti le z brutalnim posil- J . . . nimi konzervami napravi bela. to dejstvo pokazuje verno sli- stvom, ali pa z ženitvjio. Posil- njih delo, zdaj najbolj-Zraven dobimo, en dan čokola- ko njih prehrane. In res je ta- stvo bi bilo pri nas brez vsakih io, drugi dan kekse. Kruh je ko. Ni dneva, da ne bi pribe- procedur kaznovano s smrtjo, vsak dan svež. Toda samega ža,e k nam večje ali manjše Toda posilstvo se še ni zgodilo. kruha nikdar ne jemo. Vselej flrrupe Frankovih vojakov in Tudi čemu? Kdor hoče žensko, lobimo za mazanje kruha, ali l)rvo njih vprašanje je, če ima- se lahko takoj oženi in stvar uirovo maslo, ali marmelado. mo kaj jesti. Oni se ne morejo j je urejena. Ona dobiva vsak Navadno pa oboje. Najmanj načuditi naši prehrani. dan 6 pezet in še plačano de- vsak teden enkrat pa dobimo Naša plača znaša v zaledju lo, če hoče delati. S tem je po se uspevajo (Nadaljevanje s 1. strani.) < kruhom Še škatlo sardin, ali 6 pezet dnevno, na fronti pa kos sira, ali kos prekajene šun- 10. To izgleda malo. Toda fak-nk-jr-data »z pravoslavne cerkve izebčeni, so bili orošli teden odrlovljeni tudi z minist*»r»kih portfeljev, da se potolaži "srbsko javno mnenje". Ampak vatikan in Mussolini pleteta svoje pajčevine dalje in se nadejata, da bo Jugoslavija prej ali slej njuna muha. Ali ni morebiti Ivan Cankar la »gaze davno videl, kako bodo ne- stva. koč v dal n j i bodočno>ti po na-i zemlji mešetarili /a duše <1 >-venskega ljudstva in /a njeg »-vo premoženje? Ali ni morebiti preroški slutnji simbolično Napovedoval vloi-e konkordata med slovenskim ljudstvom in južnoslovanskimi Ijnd-" i? A'i ni nemara v prav zategadelj imenoval hudiča, k; ri-jansko, Konkordata? Cenjeni Konkordat je bil prišel, da bi bil kupil slovenske duše, a hudič je bil prehudičen, zakaj kupoval je, kar je bilo ze zdavnaj njegovo... Nemara se utegne pripetiti, da bo tudi pri tem jug »>lovan-sko-vatikanskem. na ukaz dveh Rimov sklepa.joeem se konkor-datu, Cankarjeva daljnovidna beseda meso postala ter >e bo hudič, Konkordat imenovan, v blisku in gromu strmoglavil v peklenski ogenj . .. * Zaradi konkordata. t. j. pogodbe, s katero se "ureja" razmerje med Vatikanom in .Jugoslavijo, so se bili in ostri boji. V tem je smisel in vsebina te pogodbe, z latinskim imenom konkordat imenovane, Vatikan je sklenil že z mnogoterimi državami konkordate, toda nikdar in nikjer ni tak > očitno in brez vsakršnega sramu pokazal svojega teka do posvetne oblasti, moči in bogastva. nikdar in nikjer ni tako nesramno razgalil svojega oboževanja zlatega teleta, kakor prav s tem konkordatom! Morda se bodo marsik mm, ki je dotlej spal, odprle oči ter bo spoznal, da ni Vatikan nič drugega nego do neke skoraj idealne popolnosti urejena h i e ra r h ič n o-f a Aist ič n a organizacija za praznjenje proletar-- k i h žepov, ki so že tako in tako skoraj prazni . . . Vatikan -i je zajanuil se poslednjo hipoteko na t ti žepe . . Stara stvar je, da laže oropaš reveža nego bogataša. Le prav redko se ti posreči oropati bogataša, reveža pa lahko vedno ropaš, če le znaš zadevo "pametno" in po dobro premišljenem načrtu in sestavu ure-zelo hudi. diti. Včasi je šlo Vatikanu mnogo Kdor bi morebiti mislil, da laže, kajti njegov glavni po- zava niti prav •e nadzorstva je slo ali da gre tu za čisto ver- močnik je bila tema, v kateii ne 1,1 imela!) v-dno iz >vo-sko vprašanje, bi se zelo motil, je tavalo kmečko in drugo de- ieflra proračuna p' čevala du-Tu je šlo in gre v resnici za či- lovno ljudstvo, danes pa je hovnikom njihove prejemke, sto politično in gospodarsko -vetloba že močno pregnala i>() tem konkordaTi > » m »vta vprašanje.Gre za cisto navadno temo. .. Zato je za Vatikan cerkev od sv »jih vernikov s po-politično in malo >ramežljivo potreba, da si s pogodbami za- rnečjo davčnih ob!a*ti i/.terje-kupčijo. Ti mi plačaš toliko in jamči pravico do posega v ze- vati davek, kadar se ji bo to toliko, jaz pa ti bom dal to in pe kmečko-delovnega ljudstva, zdelo potrebno; to! Razdeliva si oblast, moč in postala vprav v poslednji dobi Pozab tj n« » nad nedotakljivostjo svoje ob- zakladnice, na drugi strani pa — . ■ | tako mamonističnega značaja. Omenim naj n. pr. pravico cerkve, da v krajih - pretežno ve-jčino katoliškega prebivalstva odobri uporabo soLkih knjig. Knjige, ki bi v ki zid, Raba plina za gretje je dobra EKONOMIJA! «129 Honore Street W»rm Air Heat AUTOMATIČNO gretje s plinom za samo S96.28* na leto • To jr »len i r. ni < d f »< < \ iknšk h domov, ki it* dnkatal, da je plinnko gretje udobnejše, ri te.jše iti cenejše. Primerjajte vase t roški za leta 1935-JM-37 * % Plinska kurjava je F.DINA popolna avtomatična kurjava Boj med "novotarijami" in starimi tradicijami je milijonskim nm »žicam od-prla ali vsaj jela odpirati oči. Tako je Vatikan izgubil v - i-kršno upanje, da bi v bo ločn »-st i, pa čeprav Iti se gospodarske razmere znatno zboljšak , mogel računati na "pr»tov »line" dohodke nekdanje dobe. ln*lako i bil skala, na kateri j.1 Kristus sezidal >voi > c tk. v svoje kraljestvo, ki ni od tega sveta, pogodbe, k: -ti ližejo izključno le blagrov tega sveta, zakaj konkordat: « površno in v grobih obrisih na izrecno mamonisticen značaj vatikan-sko-ju gosi o vati skega koti Kor-data. Po tem koukordutu se morajo cerkvi vrniti v sa posestva (ali odškodnina), ki - • >e bila kdaj prej razlastila. Po tem konkordatu se niti v bodočnosti z noben m zakonom ne bi moglo razlastiti nobeno cerkveno premoženje, nit-' ne v primeru, če bi o rkev v katerem kraju izgebila v.ie svoje vernike ! P > tem k »nk >» dat ; bo država kljub izročitvi cerkvenega sklada cerkvi v popolno in nedotakljivi) In-t (dr- kdanje posvetne papežke dr- ki je eden najdejavnejših v države. žavi. Njegovo središče je v Ar-* | mi. Tajnikuje mu Anton ftular. Pravično In smiselno bi biloj verske zadeve urediti z občim Vabilo na sejo medverskim zakonom, ki bi Milvvaukee, VVis. — (lani in vsem cerkvam priznal polno somišljeniki ste vabljeni vsi na pravico propagande, toda prav ; prihodu jo sejo kluba št. 37, ki nobene večje pravice, nego io .se vrši v četrtek zvečer 14. ok« uživajo katerekoli sveiovnona-;tobra v SSTH. zorske organizacije in mnog i- j Kna izmed važnih točk dnev-tera "nepriznana" verstva. nega reda bo poročilo Kristine To bi bilo nedvomno boljše Podjavoršek o zadnji konte-tudi za verstvo samo, zakaj i renči. Govorila bo bodisi v h|o-cerkev je drugače moralno ter venskem ali angleškem jeziku, materialno obv ezna, da služi j kajti ona je zmožna obeh ne toliko držav i, kolikor po»a-1 "šprah". In da bo poročilo za-meznim vladam in vladajočim nimivo, ste lahko prepričani. O razredom — proti blagru ljud- izzidu seje bomo poročali, stva, kmečkega in delovnegi? t'pam, da se je udeležite vsi. ljudstva! Dasi so zdaj jesenski večeri in Konkordat jc oklep — okov- so "preše" na delu, pustimo jih je verstva. ta večer pri miru in pridimo na Z novim konkordatom se je sejo, ker je to za k 1 ti b potreb-verstvo spet enkrat slovesno no in važno. — Agitator, odreklo svoji nalogi, ki mu je bila v davni davnini zaupana, odreklo se je borbi za pravico in resnico, vse to "za skledo leče in tolste krače", da ponovim besede našega Cankarja. Pa je vse zaman! Zakaj še tako visok kitajski vanja vojne, ki jih uganjata v zid, ki ga katoliški kler gradi Kvropi Mussolini in Hitler? Ali okoli svojih čred, še tako bru- je socialistični protivojni- na-talna in farizejska cenzura, ki zor in borba proti oborozeva-je tipična vprav za dežele, nju še kaj vredna za delav-kjer vladata v objemu križ in stvo? Ali je demokracijo mo-liktorsko znamenje, ne more ne goče braniti zgolj z resoluci-zakriti, ne prekričati spozna- jami in propagando, ali pa je nja, ki vedno bolj silovito pro- treba storiti to, kar je storilo dira vse ovire, ki si krči pot tu-j delavsko gibanje v Franciji in V krajih - ptVežno katoji lovnega ljudstva ter političnih di v najbolj oddaljene gorske Angiliji— ki je pod pritiskom skim pr« biva stvom bi imeli ka- in-;rospodar>kih razmer. kraje, tudi v dežele najčrnej- razmer odobrilo oborozeva- tolišk duh >vnfki po k »nk »r- Trdili so, da je bil konkor- šega in najtemnejšega mrač-lnje? Francija in Anglija sta datu pravico nadzirati vzgt.it dat potreben za verski mir v njaatva. kapitalistični deželi. Ali ni mo- v drža^ nih telovadnih organi- državi. Vzporedno z eteričnim valo- žno, da se njun militaristični a- zncijah (v "Sokolu"). Resnica je prav nasprotna, vanjem električnih zvokov, ki parat obrne prej proti delav- N « manj važna ni dolo"ba' Mosle; je v Jugoslaviji vla- jih ne more ne uničiti, ne zaje- stvu kakor pa proti generalu konkordata. po kateri bi meli oi l-t- -ki mir. o'sk;h verskih «»rga- bil tisti, ki ga je motil, kler ka- tipov — vzporedno s tem va- Problemi, ki so danes pred lizacijah, v katerih ne bi šol- toliške cerkve. lovanjem prihaja v ljudske tribuno mednarodnega delav- ska vod'^va imt a n »bene pra- Saj je splošno znano, da je množice po nekem notranjem stva. so ogromni, in je potreb-vice do nadzorovan ia. Proti tej ni bol j nestrpne cerkvene orga- nagibu in skoraj zapovedujoče no, da o njih razpravljamo, Diskuzija v klubu št. 1 o mednarodnem položaju Chicago,' 111. — Kai naj bo naše stališče z ozirom na izzi- WILL»AM CRF1FN NA KONVENCIJ! A. I OF L. V DENVFRJU, COLO. Ptrdicdnik Am«ri«ke ili-lavtke federacije je na njem tedanji konvenciji v D« nvrrju /»• v« lik » iMrnel n.ijvrc Uaj->ad<« proti C IO Ampuk vzli? tmu »e to 57. zborovanje ar.i»topnikov amenakili strokovnih unij ne »me smatrati /a reakcionaren triUntk k.«Uor »o bilr mno(r njihn,- konvencije v |.,o>lo«ti. rr«*l>e prt je prrrnottiti »tarr tradicije in utoglatiti unije, ki pri-padajo A F. of 1. ,edaninn razmeram potrehno. oi ni ne ime! nie. ce d o i o( bi se "dopt^stile enake ugodnosti organiziranja tudi drugim svetovnonazorskim strujam in skupinam. Toda potem bi cerkev ne imela več v tem pogledu nobenega privilegija, kajti boriti bi se morala - sovražnikom, kateremu bi bila dana sta možnost uporabe bojnih sredster^kekor ct»rkv i. S tem konkordatofti na j bi se zajamčila eni politični in gospodarski organizaciji never- toJil ■ ia možnost izrabljanja dc- |(I------------------1—-------- —" i znal nizacjje. nego hierar h i ja. Pa kljub temu. vsaj nekakšen vei Kaj pa zdaj? je katoliška prečudno in presladko »pozna- kajti koncem konca je edino nje, da bi svet ne imel nobene- od delavstva odvisno, kako si Imeli smo ga smisla, da hi življenje bilo bo uredilo novo družbo, kajti ki mir. blaznost, če ne bi bila na po- sedanja je v krčih in v marsi-hodu vsaj neka relativno do- čem že v razpadanju. Zaradi konkordata je že te- *egljiva. vedno bolj popolnosit Razprava o sedanjem polo-kla kri! Nemiri in nezadovolj- približujoča se pravica in res- žaju po svetu bo v klubu št. 1 stvo na v^eh koncih in krajih, niča. * v Slov. del. centru v petek 22. Razburjenost, kakršne v .Ingo- Današnji konkordati so sa-, oktobra. Kratke uvodne govo-slaviji še nismo doživeli. Na mo znamenja histeričnega sira- re bodo imeli Anton Garden, eni -trani s je upravičeno raz- ,UI l)rt,(1 neizogibnim razpa-burila Srbska pravoslavna cer- (,om najbolj lažnive in najbolj kev. ki niti od daleč ne uživa Joško Oven in Frank Zaitz, potem pa bo splošna razprava, ki m i h PROSVETNA MATICA V fond Prosvetne •plačala dtfušt nuttice .IS/, ><> cia!i>tični klubi «OOt»N COOKt»Y CONM»M HOT W*Tf» SMfNT »fMlOf»*T'ON GAS Mf A 'ING THE PEOPlfS GAS UGHT AND COKE COMPANV »n6nI m A • A % m • o O n t 1 s katerim naj bi se obdala v-a ogromna čreda ovac, da bi ne ena ne mogla izginit i . . . Zakaj ovce so zato. da jih •drižem in molzem. Te ovce s > moja zasebna lastnina. Zato morem in celo moram storiti vse, da ne izgubim ne ene edine ovčice! To je poglavitni -misel, to je resnična vsebina konkordat a ! Omenim naj še nekatere druge priv ilegije, n. pr.: V krajih s pretežno katoliškim prebivalstvom naj -e po možnosti na-imeščajo katoliški učitelji in | profesorji. Z drugimi beseda-nii: Nameščati se morajo le 1 katoliški učitel ji in profes »rji, | kajti možnost nameščanja katoliških učiteljev ie vedno da-'na. Saj je vedno toliko katoliških učiteljev in profesorjev, ki so brezposelni . . . in dt hit«' fi r irani/Hcijt v i a n um ju. fe- bru a »ledi rj u, marcu in apr ilu 1 i*:, i . Kui ?t. druitva in krnj \ V»ot» 1, SNPJ. ('hit air *. II 1. * U.oo ) SNP 1. Vale. Kan- it H ;?.00 <) — SNPJ. Krontenac, K an*. :;.<)(» V. t. SNP J. Chcrrn. I 1.00 17. S NT M. S j»r i tTjt field. 111. G.00 | ia. SNI1 M. (; rard. < > 0.00 •r> a. SNI' 'J. l> put', III, H.tto 05, SNP.!. Bree/\ Hill , Kan*. .'1.00 HI. SNP J. Pv.mI I.-ni «e . M on :{.0(t 1 2:'. SNI' M. A liuuippa. Pa. 1 2.o;t 120. .. <;.(»;» 1 2 .VI. SNI' J. Mon A 1 •a. 1.00 2 »'M SNP ,J, Karrell, Pa. 0.00 : 2C.7, SNI' J. K emmei er. Wy>. 11.00 275, SNP J. Ma.vnanl. O :i.oo -".•T. SNI' M. Katort, Ni w Mi n, :i 7, SNI' I. i v ftort, Pa 1.50 'nn, SNI' M. Blalti(. «» 2.00 .'Ih SNP J, Pu rsflftve. \V Va .1.00 5o:t. s NT J. IIvsota. Pa 1.00 7' ». SNP M. vv • on. Pa. t.oo Fetle • ariji tt SNPJ. Kio- as .'».00 h dt racij a SNPJ, \ /li. Ohio H »0 (t Fede raci i n S MM, cent « . 111. • 1.00 1 ls. >sp Z. Vrinit, Kan ir.oo JPZ s. Milvvaukee, WH. 12*00 r, i. J S K J. R/utdintr, P; t. 1.00 KI.URI J. S. Z I. C 'liir ■a j r<». III. 4.50 ji t »y. 111. 2.00 2 4, s al«' m , Ohiu ' i, M i U V H Ule,.. Wi<. 1 2.0(1 1 14. Deti mi t. Mich. 2.ot( 1 1"». l»et re il. Mich. (f O.on 2'ln, S It 4' bo vuan. NVi . JI > 0.00 farizejske ustanove, kar jih je;se je bo lahko vsakdo udeležil, doslej svet videl ter spoznal—i Pridite na to sejo vsi. Dnev ni vatikanske hierarhije! red bomo skušali čimprej kon- * jčati. V ta namen bodo imeli Ivan Cankar je videl priha- klubovi odbori posebno sejo v jati mnoge konkordate. sre(,() oktobra, da rešijo Pa je kljub temu napisal be-,čimveč 7a(iev sami in P°fiai° štvom. ki bi si ga s konkorda- sede ponosnega, samozavest-! svoje predloge klubu na seji ♦om pridobila vatikanska hier- nega, daljnovidnega preroka -2- oktobra. — P. O. in umetnika: ! . —-- "Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo pisal ne talar!" ilegijev, kolikršni s tem konkordatom pri-katoliški cerkvi. Na dru-,ri strani s,, vsi svobodoljubni elementi -e mnogo bolj upravičeno zgražajo nad skrbnl- arhiia nad velikim delom va v Jugoslaviji, to je korak v >i v Saj vi k ! Kolik, v imenu pre-rednji se le Ze prelilo Koliko ;roi ja in solza j« že ]>ovzročila krvi Kristusovem ta cerkev, o kateri pravijo, io j«' usta nov il Krist us! \ Italiji ie ta tako Konvencija soc. stranke v Kansas bu 23. oktobra zvana Iz glavnega stana soc. stran- ,, . . , , ke poročajo, da se bo vršila Kristusova cerkev ponudila \ 4 , , , konvencija soc. stranke države Kansas dne 23., 24. in 25. okt. v Kansas Citvju. Strankin zastopnik na nji bo Arthur Mc-Dovvell. V nedeljo 24. oktobra se vrši banket v prid strankine blagajne za financiranje ak-pozna jtivnosti kansaških sodrugov. 'JSZ ima v K a nsa.su en klub — s\ o jo roko š krvjo sto tisočerih nedolžnih žrtev omadeževane-nm fašizmu. \' spaniii je ta ista cerkev v druščini z generali in veleposestniki ter kapitalisti povzročila morijo, kakršnih zgodovina le malo. V Avstriji je stranka, ki ima •ta poglav itno oporo v vati-1 »»»<»»»»#>iititi>tttii>i» r>RUC;F ORC.ANIZACI IF pevsk licittfo. K bo III. I te ir ol Pu »ov*ki zbor roit, Mich. i rbnr "Slo^ bio. Colo. »>iv« >v<»hodit .00 0(1 •ne ;kupaj $1 TAJNIŠTVO T. n.oo S t.(tO M. kanski hierarhiji, krtvoprisež-niško in zverinsko morila in po-kor.čavala svoje katoliške (tv-čice, uničevala in ropala nji-hovo, premožen je, razlastila pnd( tarče, da bi veleposestniki in težki kapitalisti laže spali . .. To je samo bežen pregled sadov "krščanske ljubezni" iz današnje dobe. Kam bi prišli, koliko bukev bi morali popisati. če bi hoteli le mimogrede o-pozoriti na vsa grozodejstva, ki jih je ta cerkev sama ali pa v druščini sebe vrednih pajdašev izv ršila od počet ka zgodnjega srednjega veka pa do današnjega dne! Ta konkordat, ki ga je v juliju 1!>'l7. sprejela jugoslovanska "poslanska" zbornica, ta konkordat je očitovanje katoliške hierarhije po oblasti, molči, bogastvu, veličaatju — ne- FEftTL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. j Chicago, III. Tel. Crawford 1382 Pri atna in okuma domača jedila Cene smerne. Poatreika točna AtMMut KKK proti "sedečim' stavkam Glavar mnogo oglašanega KKK oznanja, da se bodo v dobi od te jeseni do prihodnjega maja vršile posvetovalne konference v kakih 30 državah, na katerih bodo klanovci sprejeli načrte in metode za boj proti "sedečim" stavkam, ker so "neameriške" in "komunistične". PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI WAR0HTE SI DNEVNIK PnOSVITiV II Stan« aa celo lete $«00 pol leta /3.00 Ustanavljajte nova druAtv*. Denet članov(ic) je treb« za dovo druitvo. Naslov za liit i' /a tajništvo j«* 2657 S. Uwndale At«. CHICAGO, ILL. i ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CEN Ml >E VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 183B N. HAtaSTED STREET, ril!C:A(;<), ll,L Tel. Lincoln 4700 ° K O LK TA R E C SE TISKA PRI NAS. i Danko Angjelinovic- I v. Vuk: PANKBtl Kakor vsi ostali kmet je, ima tudi lovski čuvaj J ur Petolai hrastovo hišico oh glavni cesti, ki gre skozi Dotijo Bistrico. O samem sehi ponosno, kakor Vedel šem, da enega otroka, vem se naravno •eni. nekega dni si ko kakšen mali niaharadža, pra- dvoje vi »la je lovski čuvaj, kmet in vaški kovač.- Njegova hiša je kot hiša boljši ra kmeta pokrita z opeko. Hišica njegovega mlajšega brata in prvega soseda, ki ju deli nizka glogova ograja, je pokrila s slamo. Tako je pri vseh manjših kmetih, a v Do- trokV nji Histri je pokritih mnogo tov ? ver his s slamo nego z opeko. ima j ur u* ko. Zato začudil, ko Ugledal, ka-igra v njegovi > kuhinj oirok (»ba -<>b ali pregra j nego so, od le-J sent m stropa do glinih tal, za vse domat iue skupaj eden edini prostor. J uri na bi'a Je pa vendar le razdeljena na tri tlele: v kuhinjo s štedilnikom »d zelene tipi ke, spalnico, ki ima tla iz jelkovih tlesek in mala shramba za hrano in orodje. Takoj k hiši je prislonjetia .1 urina ko-vačnica, polna zarjavelih ko-s<»v raznega železa, polomije nih koles' in ojes; tu ie meh, nakovalo, klatlivo in drugo že-lezje. Za hišo jt- dvorišče, hit i in senik, a za h jim odkrilo ga »-jisče in komolec vrta. Pred hlevom leži na slami vedno nekoliko lovskih psov; večinoma jih Jur dobiva "v šolo" iz mesta. Vse to je bilo ograjeno nekoliko s pletenim vejevjem, nekoliko z glogovo živt» mejo, a ob cesti s koli. Jur je večji kmet; on ima sedem oralov zemlje. Vse to ji izkovano na kovaškem nakovalu. Njegov brat Lojzek, visoki, mršavi in brkasti kmet. je ostal pri poldrugem orani, ki mu je pripadel po očetovi smrti. likih njenih očeh > sale široke in modre Da, na f . . . in naše, — od j ov ori .1 r praska za ušesi. N z miga z rameni in lah Ijaj mu preb. tj p« -poltega obraza. — Kako nV — No, t ako, I » t 1 Hra a \ vi zaph ,kim nožem obligatno klobas i, Irtj«> taki tipi »anitejskefta okobja iz "mednarodne naselbine" v Sangliaja. a nad našimi glavami, nad g »• zdoni, nad poljem in reko v ib.lin plavajo visoki čopasti oblački, kakor beli jagnječki. Ogenj prasketa in tluhti. Za nami tam iz gozda stopi .'uriti t»rat Joj/.ek in pozdravi: I lober dan, gospod ! Zdravo, Loizek. Kako »se IVAN CANKAR 0 SVOJI DRAMI "JAKOB RUDA" llvlln a i: a i n! The last iiieetinir <>f the Falcon* \va- a .-11 attended an l \va* very in* ter* im*. Mr*. Turpin- of ihe Falcoil j Coni mit t ec repotaud that vt> at* UHing l<» have .1 Hallovveen Part> on i ictobei 29lh .il t lit* £ln c m Lub<>! < enter. \\Y irbrai''!'! our !>ait for th.* 0 tube i 24th progi ani of Jiraiu-h No. 1 and i1 lo<»k# like it going to be a real - ucr«—appeal to ali Falcon bet UH*mbeiH n> ell a> many tiek«'L.- as VVt iiu -ibl and li«.ve al! their friends i nt ten I t h'h ju ugrani. (On more thinv, the Falcons aie ! get!m^ nio r a tive- at everv one of ou» meet.tit: and woull like to nee • ure bov• and girl* eonie to join oir Ui up of good lej!o\v-hij». Tlic n m**«*tinf on Oct. Iti »t the L. Center, 2M01 So Lavvndale Avenue . 1 hope we 4UC«eel. Josepkine Plutb. Vprizorjena bo v Chicagu v nedeljo 24. oktobra v dvorani SNPJ na Lavvndale Ave. Imenik zastopnikov Proletarca o p. t ne e j to - jI • meh-m no tiali Ki njee spe ko - Dala Kak št Kr;i. No, od n< k • -:\e f raj j ice iz Z a g: a go-Ta- vt 'i. Tako.. . tako... - kiJ ° (,ramf Ruda" jt ma / rlaNo. Kakor pač (l*>al njen avtor Ivan Cankar v tako - in redke brke|l^mu '»ulja bratu Karlu le , , otožno migajo na kosma- ta 1 ^H meti tlrugim: m obrazu. ' ' Na '^"koba R.itlo sem Primi - reče Jur in od- resnično spravil m upam. t »že tudi njemu komad kluba- hu dn ukra1 kornan' e. .t l.oj/.ek jo \ lovi kot Žogo. Lojzek je logar v sosednji 1 vaški eiuntOvni zadrugi in pa-/i na gozd \ Dubravi. 1 *i>rt pne. polcy bo do takrat idern od tukaj da ko od- m< Kr; m uu i :i naje a m ga 230 dina,.' v pa a k rt! — In kako na i 1 njee V No, ?ni < »n. da K ranjer, ali m i da Kranjec ... H <)' • m — Jej, da. bi vide — je zamahnila z ro na, belolična ' t <•. -st že vmes .1 ur. • \ > a m pride ti>tih čliturr.iev. T j -kakor nekakšna' p ikojnina. A z otrokom pol »?ašv ma!. ti nobenega dela. ()!roc ra tejo >ami, a mati i b <.,m > i a k • malo... Pocenil m na g ine:na tla k t i - liibtom ob hrast, drži sta-i 'ar'a\ilo enoeevko meti ko-e »i < tulp rizu je klt>baso. SU kaj? —- vpraša žve- i o iu* venaar enkrat neka i. na kar bom ia z upravičenjem ponosen. Kljub vsej poeziji 1» > igra tak • , .... (<. dramatična, tla bo celo za >lo-na.s, se na slo- • venski oder dobra. \ prene+e nem pomenu b«» v>ebina razpad tihe, starodavne sentimentalne poezije v hrupneni um |e pi^al o nji ''Slosensk *m Narodu", da nizod» va "Jakob Ruda" pi-atel, " . i drama' iško žilo, k' ie zanimivo tlelo in ki jr doseglo pr! premieri lep nio« talni uspeh, "s katerim ie lahko zatlov oljen tudi nez.ido-vol mi Cankar ..." I )al je je pi->al (iatigl. da se to Cankar i \o dramsko delo, odlikuje p» lepem, bogatem, >lik>\jtem jV- Kontnna ziku in globokih mislih. Fr. Zbasnik pa je oisal \ "Ljubljanskem Zvonu" I. 11MK) o predstavi meti drupim t >1 •: " 'Jakob Ruda' i«' po moji -o I Kdor seli prevzeti zastopstvo /a nabiranje naročnikov ProJe-tarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše •ipravmštvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo oh vsaki ugodni priliki pridobivan naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. dernem življenju..." Nato bi pr\ a -do venska drama, ki ni Cankar v i-tem pismu iz 'Puija imela le \ našem gledalis u ja-I omenja, da mu je založnik ko lepega u-peha. amiiak l»i - j ! Schvventner obliubii honorar in i bil In u •ga si moj t pol \ n u, a /. a m ie r ,pvi-zlati n»ž a 1 a K\o, dva zajca in pet tu- ka lic. I)td»ro! — pokima z gla-j \ ti golta zalogaj. Tako 11 o b iit' prasketa na ognju in la!" Tam na travniku,, poleg K apine, se belijo krave. . Ne- ...... Itbčotl »as pleše« po travi raz- ,iiknb.Ku 1 naselbinah va- posajena in klepetava jata ga litemu la priboriti tudi na | za to tiramo že \ naprej in oa kakem tujem odru. Kd »r je s »iirno in jemo izele-'do^' štipendijo od dramatične- kritičnim čutom čital m »dem ga društva, če bo infendanca t^re tujih pisateljev, pritrdi zadovoljna (z dramo). moji sodbi..." \' enem poznejših pisem je Slovensko ob, ►bčinstvo \ Ciiit * J/, knjige "Robovi zemlje'*, k jt izšla \ založbi "Hino/a" v Zagi ebu. , bilom ill / belim psi« iv otrokoma, a bilo neka, otožnega pr poj» e-du na tega malcg.i "pankrta", katerega mamica je fina .vo-spa — fra.ilica. v-a zid viia kakor banica.in - m . . . 4 orcev : -kacejo drug v gega n a* prepirajo. Jur, hočete malo pogač? No . . . kaj . . . ha \ Pa bi ... la . . dajte, če baš hočete, e obotavlja, a ko mu dam kos, ra za\ i je v papir. — Ha . . . to . dne>em svojim otrokom . . . Pogledam ga takt) izpod oči. Prej ni nikdaV tako povedal u«'g;i vedno: — To odnesem \ >ji mali. A sedaj, odkar je pri njem tisti mali "pankrt", moj.ii očeh |t "Kranjec", že govori "svojim CALIFORNI A. \ nt on Hlusirh. Oa k l;i nu Vnton Tomšič. I.o» A ni{elr»: |* iank Novak. San Francisco] A. I,ek-an. COIORADO. Cr^-Sted Ilult«*: Vre. Siubodnik. Pueblo: Fr. lPdt»"/.ar. VValtrnbuiK in uliolica: liafik I.. Tomšie. ILLINOIS. C bicaffo: Frank Zaitz, Cliarles Pogn- ri it;i . Anton Andres Justin Zaje m Fiank Hi/.jak. La Salle: Frank Martinjak, Frank Karun in John Streli. Oflribjr; Anton IMovuh. Springfield: Jo>e|»h (Ivca in John t im v»*k. Virden: Fl". Ilertdeh. VVaukegan in Norlb Chicago: Fran ees Zakovšek. H Kvarantina" izvedljiva če je na razpolago sila, ki jo hoče uveljaviti- otrokom". — Vzemi, rečem. —- Na še en komad, da bo za vsakega kos. Ha ... Hvala lepa ! Tako rada it ta pogače, — in rjav-.isti obraz se mu smehlja za-(i »voljno. Za tvojo — rečem in dam Lo jze k a ostale pogače. Zahvalim se! reče Lojzek in nespretno prime z obe- da" popolnoma predelal. Zaio- b m ». da pride v »led Ijo _M. žil jo je omenjeni knjigotrže.e oktobra iue predata v o "Jakob-- in bila je prvič igrana H». mar- Hude", prvič, ker bo imelo ua ca 1000 v deželnem gledališču n ji duš: \ ui užitek, in drugič, v Ljubljani. da s tem potlpre gojitev in na- O predstavi je pisal F. S. tlal.ievanje venske dramati- Kinžgar, tla je ta izvirna dra- ke ua našt-ni odru. ma skoro napolnila hiš i. Spin- Pred prieetkom predelate šen utisek je bil dober, pravi bo predvajal nekaj zanimivih I on. toda pri (Tinkar jevih delih tot' k klubov mladinski titlsek ^ A . . . ,, . . . . , 1 ■; Detroit: Jt.hn /.mi tok in Jo*c^in Kot treba upoštovatf, tla niso Kd« k ih Soktdicev. Program, bo >u h samo užitek, ampak je ob njih otvorjen ob ."» l'o predstavi iu> treba misliti. plesna zabava \ obeh dvora- Mnogi ocenjevalci su mla- nah, Vstopnice v predprodaji dega Cankarja tedaj radi t. so po IJ.jc. Dibite jih pri članin drame zelo kritizirali, toda v Bojkoti, ki so neizvedljivi loi'"i - l f,•,,• Konvencija A. I4', of L. \ Konvencija soc. stranke v Conn. Socialistična stranka v državi Connecticut se je vršila koncem septembra v Bridgeportu. ma rokama, a se mu pogače že otvoritveni govor je imel .la- gala. kjer ima svoj vrt in go-stiino Kobal. pojdite še pt»i bloka in ste pri Prezljevih. kjer vas bomo pričakovale. A. Z. MONTANA. Butte: Frank Jeniker. East Helena: Joseph Mihelich. vlein: Pet« r Vthai m John Jane K ed Lodge: K. Kr7.noy.nk. NEW JERSEY. hli abeih: Andrew Sprogar. NEW YORK. Ilkči j k .avci, st i trpi 1 i z ara ti; prot i Italiji bolj,- kakor koli it.a!ijan ka obrt v Im'iji ankcije v veljavi. Naj bol od i ma! e am« -riskega b imbaža, pra\/api.iv glavni odjemalec, je Japon-ka. odpadt1, in v a akci jah bi morala, bi trpel am* ri !■ r • - plantažniki in ko bolj "nigri' zanje. Tako l!idi \ gem. Pristani kon no se \ ki sužnju mar-n eni 1 olt . 1 m*.\ri dru-k ni ri Denverju jt» demonstrativno | _ sprejela resolucijo za bojkoti-ranje jajionskih produktov. K-nako -»e navdušujejo delavske organizacije v Angliji, v Franciji in povsod drugje. Skušnja z Italijo pa nas u i. da bojkot ni enostavna stvar, dasi smo mi že takrat izvajali, da bo bojkotna akcija proti Mu-solinijevi Italiji fia^ko, ako se sodelujoče države tle izrečejo t udi za blokado proti Itaiiji. To bi pomenilo oborožen spo pad, morda splošno vojno, in tako se je kakih .''»r> držav otllo čilo le za ekonomske "sankcije" proti Italiji. Mussolini .i 1 rekel, da bo italijansko ljud-j ^ }m|i <|( , k( r, MVO radi n lih trpelo, a Jih bol ^ ko ( ,m ( , .|r M , premagalo. Kes jih je prenes. t, .^ ^ ^^ , , oi) zato ker si protivne dežele vnso | f ()< ]} (,K (j,tV(> v li;H (i upale dalj kot do italijanske,^ pa |ahlt , K ltl;|j( ] . , , . I Japon ki. ' ak »r > i -e, 1 aii- Sedanje zahteve ch lavsK.h .. jn )M , w< nl ri organizacij za bojkot yscv*a. XfjriiM»K P.OIKOl ni do ih bijo me»l prst i. Papir selesti v rokah, ogenj prasketa in tluhti, mali čopasti eon aei pa se valjajo po ma- v Ivovi ii. C.owanda: John Matekovieh. Priprave za konferenco 1 itt,r Fa,U: Kr ,vtaus v Waukeganu nevv mexico. Sugarite: Nevvburgh; Jos. I.ever. Niles: .lohfi IMahtar. VVarren: lo«> ,b-y.. OREGON. Oregon City: Frank Strva-nik. PENNSYLVANI A. Aliquippa: (leo. Smrekar, Bartol Veram. Central City: Vincent Maljevac. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabane: Marko Te- kave, John Terčelj in Ja«ofi Paveič. C uddy: Johll Jenko. Export: .los. Britz. Forest City: Frank riataic in Antho-n> Drasler, Jr. Poinl Marion: Tonv /.upanrie. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguštin. Joknstown in okolica: Andrevv Vi- drieh, John Langerhole, llija Btt-balo. Latrobe: John in Marv Fradel. Lawrence: Louis Britz. Library: Nick Triller. Lloydell: Frank Suslar>ieh. Luzerne: John Matičič. Meadovvlands: Martin Baitz. Park Hill - Conemaugh: Frank Podboj-. sharon: Joseph Cvelkar. Tire Hill: Jacob Streli. VVest Newton: Jos. Zorko. Yukon: Rudolf Fradel. UTAH. Helper in okolica: Joseph Sk'Cl'1. VVASHINGTON. Enumcla w: Ciril Krmenc. Renton: Frank Repenšek. Seattle: Luca> DebeSjak. VVEST VIRGIN I A. Elm Grove: John Krasevee. Star City: I^a^rence Selak. Thomas: Linhart \Vertlinek. per MeLevv, župan Hritlgep »r- Waukejjan, III. — Kot že po Drži ga. Štefan! Ne daj se„ Rus! Hop! Hop!.. . - kri če Pa iliku s 11 ■«, i v t od\ ta v. trgovine z Ja|)onsk > Nai ;e jo iptav i in kdo bo trpel" Delavci, kajti gos p ilarj imajo zmerom dovolj "na -tpini za sTiibe duTi Srne jejo >e. v>c zasopl jeni in e vedelo vale po bregu ter obli ž • v listju. Psi skač a ajo visoko, kakor bi se radi »anali skupa j z njimi. Vza-ni m i i« areto in v srcu čutim ' Ijo, tla bi se tudi jaz skupaj n mi prekopicnil. In veselo j j.:.^ krilim: Rus, Štefan na dolžnost? Da, tla, gospod lovec — pi i s kače moj mali, najljubši loni.tr pomodrel kakor dogorelo žito in mi molLves sme-ječ se, ?orečo vejo duhtečega brin jevca. Spu . am dim. Cigareta v o- \nion Orožen. OHIO ta. Soc. stranka v tej državi se ročano, se bo vršila prihodnja Akron in Kenmorr: \A.i} Bregar. je lovila od ameriške socialisti- konferenca klubov JSZ in tiru-j Bridgeport: Joseph Snoy. čne stranke se lani po razkolu štev ter raznih drugih organi- Barbetton: J.mh Jankovich in M kt na konvenciji v Clevelandu, na zavij Prosvetne matice v \Vau-tej svoji konvenciji pa je skle- keganu v nedeljo 21. novem-nila pridružiti se social-demo- bra. Prične se <»!> 9-. dop. Po-kratski federaciji. Mnogi tlele- poldne bo prireditev n veliki zvečer pa plesna za- Anton i kakor eden preko drugega. Kati s0 argumentirali, da naj dvorani rajše ostane sama zase. < fl <> K i • -1 bava. se položaj bolj ne razčisti. Končno je l>il predlog za pri-ejo veselo za njimi, druženje k omenjeni federaciji • prejet z dodatkom, da ho veljaven le, ako ga potrdi član- Tajnica konferenčne organizacije sodružita Kristina Pod iavorsek ie poklala pi^ma vs m klubom in društvom Prosvetne K«>p'»<"h. Cleveland: John Kr«»belj, Jankovich in John Bozich. Girard: John Ko-in m John Bogatay. Glencoe: Albina Kravanja. Lisbon: J. Ilergant. Povvhatan F*oint: John Kralj. Piney Fork: Naee Zlemberger. VVISCONSIN. Milwaukee: Jakob Ro7.ic. Alpnet. Sheboygan: Fr. Stih. Wcst Allis; Vincetlk' Ptlgelj. VVillard: Mike KritlU. WYOMING. i okolica: Leonard Anton Diamondville i Tratnik. Keinmerer in Frontier: John 11. K r/.i-»n.k. Ročk Springs: John Jereb. Socializem zahteva, tla družba po svojih organih, tla država ne le uredi ubožnostne zadeve, marveč bedo in potre- matice v severnem Illinoisu iii tvo stranke v Connecticut u , \\'iseonsinu, z vabilom, tla naj , . , . i.• . ...ii i »,iw. oo po možnosti odpravi, na splosnem glasovanju. Ame-1 izvolim zastopnike na to zoo- soc. stranka je po lan Froletarec jc list, ki je vreden da ga citate. • skem razkolu ustanovila v Con- | f r . . . . . kuj je vaji- necticulu nove postojanke, v katere je pristopilo mnogo njenih prejšnjih članov, toda večina je z M« Lev v jev o strujo. t« Nada" priredi zlet Chicago. III. Skoro vsa zda j n * ene i e drur teh treh dežel PRI MOR " kolena Pač pa ie 1 a I fa in M e*k \ a t er c lad. kar je izdelanega na Japonskem. PROLKTARRC podpira. Ne mlaja pa se iluziji, tla b > bojkot proti Japonski bolj u-jj^jj U ( lf t| , , činkovit, k«»t je bil zoper Ita lijo. Ne bo. škoduje ji tahkaj ^ usotlno le, če bi se ga izvajalo! res v svetovnem obsegu in pn toliko časa, da se je bi izločilo kakor se izločuje kužne in goba vee. To se pod KAPITALIZMOM ne bo zgodilo, kakor se ni v slučaju Italije. In se tudi ne more, ker stvar ni enostranska. mli ictl na m a Pavi/, i dru- nja po brinovi snndi in tlimu, slovenska društva v Chicagu so skort i se igrajo v travi a fantje letos imela izlete v razne vrl tiso oolegli v znak na mahovi- ve, parke in V forest preserve, n< ter z. razširjenimi očmi gb*- 1" žensko društvo "Natl.i" st. I i io v nebeško modrino. Mir 1^2 SNPJ se ne. t deleževale in tišina leže na ravnino, okrog pa smo se drugih. Zdaj po III v ( Dal ji dušo. prihodnjič.) j M i smo za b m' i ki kaj kupuje, na i ! delkov, ki ti i i U prt)* rože v a- mene in v mojo dušo. izno na jesen, priredimo svoje ga, ki se vrši prihtirlnjo nedeljo 17. oktobra na domu članice Josephine Preželi v Clarendon Hils. Tja gremo negletle, kakšno bo vreme. Ce bo zunaj V v ladnih posredovalnicah ; mrz|n in deževalo, pa se bomo a 'u>' he se je priglasilo za- 7nl,avali v meni hiši. Torej pn-•,b meseca avgusta 4.853.:15« ,|it(,t 8kupno prebijemo dan bre/poselnih delavcev, v prjjatelj.jl leta, $1.50 r.a tri mesec«. Naslovi S40 W June* u At*. MILVVAUKKE, WIS. tt ■ 6ARF.TINCIC & SON i Tal 147R POGREBNI ZAVOD 424 Rroad Street JOHNSTOWK, PA PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. FRANK C.RILL, predsednik 1727 1731 W. 21 st STREET CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU \a*i vozniki pobirajo perilo no v.*em mentu, Cie«»ru in Her«rynu in dovaiajo čii«tejra na iloin TOt^NA POSTREŽBA HEI.O .TAM^ITNO T.Ufoni: CANAL T172 7173 MMMIltMIMMMI A Yugo«lav Weekly Devoted to the Interest of the Workera OFFIC1AL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION OO-OPERATIVE COM M ON WE ALT H NO. 1570. Publi»lk»d w—k\j at 2301 S. Lawndal« Af«. CHICAGO, ILL, October 13, 1937, VOL. XXXII. IN THE LAND OF THE FREEi Norman Thomas AND THE HOME OF ■nDetroit THE BRAVE Detroit, Mich. Norman Thomas will deliver a campaign spet* b ot October lDth at 51 Sprout Stiv* be ginning at 8:30 p. m. Members of the Socialist Party aml U. A. VV. art* Our Doings Here and There By Joseph Drašler urged to volunteer for duty at tht* The civil liberties committee headed bv Senator LaFollette jvotin>f l*><>ts m order to insure every-may investigate the Ku Klux Klan. It should. Regardless of any wne of ° ur vwtM bein* counU'd« connection which Justice Black mav have had vvith it. There is the čase of murder of Joseph Shoemaker in Tampa tvvo years ago. Nobody has been punished. Why? Perhaps the committee might find out vvhether the Klan had anything to do vvith it or not. The čase surely demands.investigation anyhovv. distribute literature and urge people to come out and vote. Notice to J. S. F. »ub-Branch Member« There vvill In« a meeting of thi suh Branch Friday, October 15. It is especially important at this time that evcryone attends. M«ry L. Klarich. of VValgenburg, Colo-1 has in the past successfuly produced, vvhile iu Chicago a fevv "Rdeče Roi.", ''Kralj na Batajnovi," that upon returning "Trije vatlu svetniki," "Mrak," Konec poti," "Vdova Roilinka." Kamnolom," "Cyp«y Rover," "Po-točna noc," "Zdravnik proti tvoji vo-Tkalci," "Navaden Človek," "Španska muha," "Grobovi rado have a large percentage of Slo- bodo ixpre«ovorili," "Kirke." "Ra*. vene population. A fevv ltvewire agi ' valina iivljenja," "Hrbtenica," "R. tators could canvass that terrltory U. R." (Ro..um'. Univertal Robot.), vvith g.»od results, "Golgota." "Deteti brat," "Za prav' In one day apen t in Delagua and do in srce," "Moč teme," "Hlapci/ Ed Tomitc rado told us months ago that upon returning hotne he vvould canvas* the home territory for subseribers to Proletarec. VVaUeiiburg, Pueblo, Crested Butte, Delavna, Hasting* and a nuni- Iji, her of other s ni a 1 le r tovvns in Colo- j "Volja Civilizatiori and Crime Civilization Not a "Game of Co-Operative Living," But a Brutal Fight For a Living than vvatchman and AFL ASKS VOTE FOR EXPULSI0N OF CIO UNIONS A vvriter on crime says that crime ager, rather is failure to play the game of co- puriisher. operative living, vvhich we i ali civilization, according to the rules. This Ls not entirely true—for the reason that civilization is not fully Co-operative. It is true that ali the civilization vve have is co-operative but vve have not enough of it—and in vvhat vve have, the co-operation, sueh as it is, is very imperfeet. Government—national, state and local—may l»e said to be an 'ef foi t at co-operation. Its imperfect state —the lack of rules that is, constitu- many 'criminals! t.on.s and lavvs—of a nature vvhich Die - Hard Council Will Not Compromise With Industrial Unions IlaatingK, Ed and h.s brother Frank "Glavni dobitek," "Pohujšanje v do- fulfilled their promise, securing H lini ientflorjanski,' and numeroui nevv subseription s. They state, "Much other play». Thi» group of aetora U more could hav-e been done if vve probably the foreinott of iu kind hatl more time, but vve vvill be going among the Slovenet in America. back there again." A real treat is in store for you if j vvould mak," for thc"h !ghe"V de^ee rhat s the .pir.t that vve like to you vv.ll com, to the SNPJ Auditor-|«f popular government au ,s th. *ee. Good luck to y«u, Ed and Frank, .um on October 24th. 'attempt at polit,eal co-operation to * Tickets are selhng for 35c in ad-! be more or less abortive. It i-, hovv- Last year's issue of the Ameriški v*nce and 40c at the door. You can; ever, an attempt and attempt' must I>i užirnki Koledar contain* a total of 1 .vours from anyone of tfie branch always precede attainment. Atta u- 224 pages, about 11>5 *»f vvhich are members or at the IVoletarec office, filled vvith reading matter and is »t 2301 So. Lavvndale Ave. beautifully. illustrated throughout. In * addition to the fine »eleetion of ar- In the primary eleetion in Cleve- ticles, j>oems and .-hort plays b.v the land^Ohio, Louii Zorko running for best of the con te m porary Slovene councilman in the 23 r d Ward on a This lack of industrial co-operation makes of civilization, not a "game of co-operative living," but a brutal fight for a livnig. This, vve subn.it, is a vvide difference — and*it, in itself, i» amply sufficlent to account for the pre-valence of erime, even though other causes may exist also. Wr give, an'' for au* ™aking it »n Almanac that can be Novak 2864. Ali four candidates are' and officers aboard governmeilt-operated vessels vvhich ontor thoJ't>' 10 unions that have referred to throughout the year for Slovene«; Kennick and Novak are O. . . ®u>lIUIIiei11 ^ptraieo vesseus vvnicn enter vvorked vvith the Councjl for Imiu- datea, -easons, holidavs and other in- brit h Democrats Novak havirikr the tne bpanish or C hinese vvar zones. Oh you sailors, aren't vou trial Organization. 4 formation wh.ch i> usually found in backinK of the Slovene clerical oVan vvorth any more than that? The report called for continuanet an Almanac. The Almanac for this "Arner. Domovina". Councilmen * » * ot a --cent monthly assessment of year promises, from present intlica- dravv $3,000 per year. Kennich and The economic rovalists are getting oodles of dividenrU h..t AFL members tO ke,p up the fight tion«, to be one of the best yet pub- Novak vv.ll be on the final ballot, - , . J ' . , gtumg ooaies OI aiviaenas Du. against the CIO. ( riticism of the Na- lished. Most of the authors and vvnt- Democrat against Democrat mey are Deeting because stocks have been jumpy. A min >r tional I.abor Relations Board vvas ers vvho have been represented vvith * erisis, and even a major erisis, can be precipitated bv stocks ma(,e °n th<1 grounds that it had ap- interestin^ articles m past issues .vili VVHERE TO GO actintf UD. Whv not aholi.th «tnrlr ^nloimn') It *..........J parently favored the CIO. again be h« a <1 f.;' w'th,n the AFL would blin« » Dramatic Group of Branch m m 1 pohcy change permttting industrial 1 —— . unionism, vvhich is the point on vvhich The Nation calls for a boycott on silk, as it is Japan's basic the CI° wiI1 not cpmpromiae. industry. VVe second the motion. But it means that the ladies llllio"" Searchlicht Donald Lotrich aeting up. \Vhy not abolish stock speculation? It is a grand nuisance from everv point of view except the enrichment of a Si™: few gamblers and the fleecing of many suckers. graphical Union, was delaye i on a * * * challenge from the Carpenters The Republicans are hunting for a candidate for president H1ow'rd has w;,>rketl vvith the in 1940. VVe suggest Charley McCarthy. If they should elect ^Zn&n?tmo" their candidates, the economic royalists vvill dietate to him cracy to the AFL. through lessening in Bridgeport, Ohio.i« s{>onsoring The old guard republican^ an i ad«, copies, etc. for our yearly Amer-their suhsidized scandalsheets have ican Family Almanac. Some are pro- _ _ _ . Sava" and , eness of the United States govern- our dramatists are rehearsing ener-ment on the undeclared vvars in Eu- getically for the seasons first pro-rope and Asia an i d,finitely al gned duetion «»n Oct. 24 at the SNPJ Hali. our countrv against the agsrres^or«. What's more praetieally ali of our VVe have always said that this neu- comrades are active on the fraternal and that makes social and, cultur- I I O I IIAM ist o "There is no frigate like a ,»ook to take us lands away." — Emily Dick-inson. vvill have to boycott silk stock in gs. Do thev abhor vvar mor than they love silk stockings? VVe pause breathlesslv for a reply. • • « Uncle SAm professes to vvant to keep Ottt of vvar but keep« M % - - his men and his boats right vvhere they are liable to be in the b ll Al »\1 I^IV iS line of fire at any time. A -l O ♦ • One needs a lively sense of humor to appreciate some of be soon forgotten in the ranks of the Republic steel vvorkers. I>eo was a young lad of seventeen etnployed as a mesaenger an. but a vvar ol dt- ferences he had vvith the officials of cently. Moench Tanning Co., a branch of The black-haired pet vvill benefit the^Brovvn Shoe Company. At these from $10,000 vvilled for the care of tion the ignorance of the exploited both of her house cats, "Kitcat" and and the,, eternal readiness to extol Mevvs.e , from tho estate estimated the exploiters at betvveen $30,000 and $40,000. j # the union as they had promised to do dr^wTup. ^ ^ ^ "I n thV in^Pt-ndent i.i ! ^t„rnoons. „,s last word, Were. when the local vvas first organized. Th, $10.000 i. to be administered 'wo !vil ' '' It vvas ev.dent from the results of for the cats by tvvo neighbor* vvho Lth these conferences that the local are to provide "good home. for them vvould accomphsh nothing unless they : vvith soft, vvarm beds near a furnace GRAPE FESTIVAL * Springfield, III.—There vvill be a As I have said the chang- in our «Tape festival at the Slovene Home _ foreign policy is to be commended October D>. This vvill be in plače of __ _ . __ ___^ 'because it is the fnt d« laration d ance that vvas decided upon at, r KLAK. ACCIDENTS «*»in«t the thieves, thug . terror -t- the sto kholders meeting in July. It . . . . . . . .. and against the bullies. Hitl»*r an,8:30 p vvi res fell, set fire to the car, put u Amer,C/n ^^ 1" ( h,na sharp' f-v"ybody vvelcome. drawbridge out of commissiin and t" ^^ " ^ W!,1uh,w m'Vt'r have been made. V\ itness the Spanish conflict, vvhere Italy and Germany have outright ly in vadi d Spanish so:i and attacked the Spanish people and their democracy. No proclamation had been fortheoming during the entire 15 months own in Mexico City a pedes- Committee. STOP MURDER ING CIll 1 A) REN School« reopened last month but though over a million have been kil- t h ands of boys and girls, vvho last led and property damage vvill run into billions of dollars. No, there vvas no motivation to protect humanit.v and democracy. The American pro-perty interests were too .small there. conferences it vvas definitely shovvn that the Company management is at-tempting to break the morale of the union rather than to co-operate vvith The greatest buivvark of exploita- HP<\ hi"! an burne<1 irUo'to 14,11 th<* tah'- an<1 in Kansaf< CitV' - Al .. , their souls the lemson of hovv eruel the industrial burbons and their h i red tugs can be. Leo vvanted to attend the thealre as vvas his usual habit on Sundav trian vvas struck down by automo biles three times in one dav and lived | v ' ... . . , . n .L .i _ j • 1 need then, t > aifl $20,000 a year for life you don't have to be so thrif-ty. Our new Supreme Justice is pay-ing a steep priče for a black robe in stead of having his old vvhite one dyed. # The former Irene Ca-tle pouts at $750 monthl.v alimon.v vvhich, she claims, allows her nothing for facials. It'« tuff not to be able to support yoi^> face in the «mile to vvhich it nccustomed. best TAX ASKED ON VVEALTH CREATED BY INVENTIONS federation interim committee on le- through. Vou can''t fool the people ! Kis,ation r<,Port »t the next con-all the time. vention. —--■ W«rni of Another Drprrmion In three or for years, Mahoney vvarned the delegates, vse vvill b<> faced vvith another depression vvhile vve are stili in the midst of one vvith the government alread.v having bor- j rovved billions of dollars from the 1 A federal excise tax "on aH va- bankers to tide the country over. lues due to inereasod vvealth pro- "Labor must prepare and antici-duetion arising from the use of in- pate vvhat is coming," he said. "So-ventions and improved processes," to eiety owes every citiztin a right to be used "to establish a system of a job and must safeguard that citi-publicly-ownef| and operat-d indus- *en in that right. Thev are entitled tries" to furnish employment to ali to that as a matter of justice and not workers vvho uld thr lan(,s<'alH'- ('ivt> these youngsters have held them eloser in check To- a break; approeh eVery school child day, it helped to bring Mussolini and wilh t,u> same car<> -vou Pra>f that Hitler closer together and immed.it- (>,h(''' use s vvhen he sees your ely, on th«> heels of the speech. f n - wwn rhi1,1- Mussolini, and then Hitler threvv %Kemember Kddie Cantor*s plea: hurry, look you get in your ar. Then pieture that happy face— he smile vviped out! the sturdy little .»iussonni, anu tnen Hitler threvv ...». «.-iw«v their support to Japan. I sup pose vve "NVxt 1 imp .vou're in a could say that is is better late than at a''ttle child before yoi never to de. lare ourselves and that' the only consolation vve can hav VVhat about this man Hugo Black vvho just took a seat in the Supreme Court of the land. That has been a major issue vvith Americans. Black admitted his membership and rpiali-fied his admission vvith the explana-tion that he dropped the Klan. l'll say that any man vvho joins the K'an, i knovving vvhat they are. is not fit t