^ISS?" Loto IX, M. 300 L|iibl|ana, nedelja 23. decembra 1928 Cena 2 Din Naročnina maša mesečno 26 Din, ta inozemstvo 40 Din. Uredništvo: Ljubljana, Knaflova ulica & Telefon št 8122, 8128. 8124. 3128 in 3126. Haribor: Aleksandrova cesta 18. Telet it 440. Celje: Kocenova ulica 2. Telefon it 190. Bokopisi g« ue vračajo. _ Ogla?! po tarifu. _ za gospodarstvo, prosveto in politiko (j prav BiStr«: Ljubljana, PreSernova ulica 64. Telefon K 8122, 8128, 8124, 8126 in 8126. (naeratni oddelek: Ljubljana, PreSernova ulica 4. Telefon St 2492. Podruiniea Maribor: Aleksandrova «•-•ta 13. Telefon St 456. Podruiniea Celje: Kocenova ulica X Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. ta vodih: Ljub* Ijana St 11.842. Praha čislo 78.180; Wien Nr. 105.241. Današnja številka »Jutra* obsega 32 strani in je izšla v nakladi nad 36.000 izvodov. Poleg drugega zanimivega, deloma ilustriranega gradiva prinaša posebno mladinsko prilogo z nagradno nalogo, prilogo za žene in dekleta, socijaMo politiko itd. Vrhu tega objavlja novo, važno novoletno darilo »Jutra« vsem svojim naročnikom. ki jih je »Jutro« zavarovalo za slučaj smrtne nesreče. Prihodnja redna številka -»Jutra* izide v četrtek zjutraj. Pač pa bo »Ponedeljek« dostavljen tudi vsem »Jutro-vim* naročnikom na ogled. Prav vesele praznike želi vsem svojim prijateljem *JUTRO*. Ljubljana, 22. decembra. Desetič se vrača Božič v naši osvobojeni domovini. Če je že nekaj let priča težkih neredov, letos se mora prav posebno razžaiostiti nad temnimi oblaki, ki zakrivajo pot solncu k našemu narodu, ki bi ga tako potreboval in zaslužil. L. 1928. je započelo s pogumno in osvežujočo volno proti hegemonizmu in za ravnopravnost. Že se je nagibala zmaga borcem za pravičnost, ko so temni elementi s strelnim orožjem posegli v boj in umorili cvet delegacije HSS. Mesto takojšnjega zadoščenja so se merodajni krogi odločili za nadaljevanje omadeževane skupščine in starega sistema. To je še bolj otrovalo vse ozračje in nezaupanje je danes na vrhuncu. Boj gre naprej in mesto božičnega miru drhte srca v vznemirjenju in ogorčenju. Kar dela hegemonistična struja v naši državi v velikem, to dela na manjšem svojem terenu SLS. V blazni strasti uničevanja napoveduje v znamenju križa bojkote, jemlje kruh in eksistenco ljudem, ki so ji strankarsko neljubi, m kier bi na mestih javne moči morala odločevati pravica, odločuje partijski interes SLS. Metode nasilnežev doslej niso doved-ie do kakega uspeha zanje; samo bolj so zagrenile voljo za sporazum enim in pojačile odločnost drugim. Praznik miru nai bi nasprotnikom bil opomin, da je krščanstvo, čigar začetek je Božič, zmagalo ravno tedaj, ko se je mesto sile posluževalo ljubezni in strpnosti. Tedanji hegemonisti so divjali proti masam, kojih edino sredstvo je bila skromna želja živeti po svoji veri in vesti. Vsaka sila in vsaka krivica je dala novo moč tej veri in odporu. Kriza v naši državi se ne da rešiti ne z metodami Puniše Račiča, ne s krivičnimi privilegiji enemu delu, niti s tem, da se drugi del skuša ustrahovati tn izstradati. Po 20. juniju se ni zgodilo še ničesar, kar bi moglo olajšati čut ogorčenja iti razorožiti, če se kje pojavlja strast in osveta. Za objektivnega sodnika ni dvoma, da je krivica še vedno na strani službenega Beograda. In v tem je do danes nezmagljiva moralna podlaga fronte KDK. Ako smo tenkočutni in strogi napram drugim, moramo taki biti i napram sebi. Kdor bi v ogroženiu pretil, da ie raje z Italijanom ali Madžarom nego s Srbom, ali pa se igral z neresno zahtevo po samostojni hrvatski, srbski ali slovenski državi, ta bi izpodkonaval moralno moč borbe za ravnopravnost in za uničenje hegemonizma v Jugoslaviji in bi dajal orožje v roko krivičnemu nasprotniku. Globoko je narodom vsajen v srce čut pravice. Z neoboroženo pravico in nesebično ljubeznijo, katere simbol slavi narod o Božiču, se je borila največja sila. Tako se bo tudi pri nas zrušil hegemonizem in strankarsko nasilje, če damo svoji državi Jugoslaviji, kar >.e njenega in kar ji gre. a v njej sami z neupogljivo vztrajnostjo zahtevamo vsem enako pravico, narodu pa na podlagi desetletne izkušnje garancij proti novim krivicam. Praznik m;ru in sprave nai nam da moči, da v njegovem znamenju nadaljujemo svoie delo: Neizprosno stališče proti hegemoniji, obenem pa razčišče-nie vsega, kar bi moglo hegemonizmu dati dobrodošlo orožje. Samo oo tej ravni liniji pridemo do sigurne zmasre. Vsem č;tateliicam in čitateliem. prijateljem in somišljenikom širom Jugoslavije: Cesti t Božič! Politična poostritev zakoirn Beograd. 22 dec p Komisija, ki je v mi» nistrst-vu pravde izdelovala izpremembe ka* ženskega zakona, je dovršila avoie drlo. Predlog zakona je že izročen predsedniku vlade, ki g« bo predV>iiJ mir»i»tr«k«mu tre* tu v odobritev V teh izpremembah »e »la« sti poostruiejo kazni za kazniiva deiania proti vladarju m državi Pred vsem pa se iroremin jaio one določbe kazenskega za k o* ni k a. ki govore o propagandi v inozemstvu proti državi: taka propaganda se bo ▼ bo« doče kaznovala kot veleizdaja. Odločitev za osem dni odložena Davidovičev govor je izzval ostro reakcijo pri radikalih. Danes izroči Davidovič dr. Korošcu ultimatom v smislu svojih Beograd, 22. decembra p. V vladnih krogih so z največjo napetostjo pričakovali današnjo sejo demokratskega poslanskega kluba, od katere je odvisna nadaljna eksistenca četvorne koalicije. Sklep, ki ga je sprejel demokratski klub, se je v prvem trenutku tolmačil kot popoln umik. Popoldne se je razpoloženje precej spremenilo. V političnih krogih se smatra, da je bil govor Ljube Davidoviča vendarle zelo oster in energičen in da je gotovo, da njegova izvajanja zelo otežujejo položaj vlade dr. Korošca. Jedka kritika popolnega neuspeha Koroščevega sistema, ultimati vno poudarjanje znanih demokratskih zahtev in odklanjanje odgovornosti za politiko vlade so napravili na ostale vladi,ne skupine silno mučen vtis. Radikalski člani vlade so popoldne izjavljali, da je kriza neizogibna. Ugotavljali so, da ne morejo pristati na to, da bi demokrati sedeli v vladi ter jo kritikovali, ne da bi prevzemali za njeno delo odgovornost. Eden izmed radikalnih ministrov je rekel večji skupim novinarjev, da bo v slučaju, ako demokrati ne izzovejo krize, izzval krizo Velja Vukičevič sam, ker bo zahteval od predsednika vlade dr. Korošca, naj pre- izvajanj kine nadaljevanje sedanjega ne-znosne-ga položaja. Radikali nastopajo zelo energično napram demokratom, ker so si baje že zasigurali trojno koalicijo. Za iutri dopoldne ie napovedan poset Ljube Davidoviča pri predsedniku vlade dr. Korošcu. Ob tei priliki bo Liuba Davidovič izročil dr. Korošcu pismene zahteve demokratske stranke in zahteval v roku 8 dni jasen odgovor, ali iih sprejme aH ne, ker bodo demokrati v nasprotnem slučaju izstopili iz vlade. Zvečer ob 6. so se v predsedništvu vlade sestali dr. Korošec, Velja Vukičevič in dr. Spaho. Na tej. seji so šefi trojnega kartela razpravljali o težavnem položaju. V vrstah vladne večine vlada pesimizem glede na razvoj nadaljnjih odnošajev v četvorni koaliciji. Predsednik vlade dr. Korošec, ki bi imel nocoj odpotovati v Ljubljano, je svoie potovanje odgodil. Po konferenci ie dr. Korošec odšel na dvor. Ko je odhaial iz dvora, ni hotel podati novinarjem nobene izjave. Med tem časom je Ljuba Davidovič imel s svojimi ožjimi prijatelji sestanek, na katerem so bile konkretizirane za-hteve, ki jih bo jutri .iziročil dr. Korošcu. Davidovičev govor nase ji demokratskega poslanskega kluba Uničujoča obsodba Koroščevega režima. - Davidovič proglasa Korošca za radikala. - Odklanja odgovornost za nolitifeo vlade. - Formula za odlagan je izbruha krize Beograd, 22. decembra p. Ob napeti pozornosti vseh političnih krogov se je danes dopoldne ob 10. sestal demokratski poslanski klub k seji. ki ie bila sklicana, kakor se ie splošno povdarjalo. z namenom, da odobri stališče Ljube Davidoviča in določi nadaline smernice in taktiiko demokratske stranke. Na to sejo se je polagala tem večia važnost, ker se je vse zadnje dni naglašalo. da bodo demokrati prelomili svoje odno-šaie z vlado in izzvali vladno krizo. Napovedovalo se je. da bo vlada takoj po seji demokratskega kluba sklepala o situaciji in podala ostavko. Demokratski poslanci so bili brzojavno pozvani, naj se polnoštevilno udeleže seie. ker so na dnevnem redu izredno važne zadeve. Prišlo je pa od 61 le 40 poslancev, kar so mnogi smatral' kot znak, da tudi današnja seia demokratskega kluba še ne bo prinesla odločitve. To se ie uresničilo. Edini govornik na seji ie bil Liuba Davidovič. nakar ie bil sprejet soglasen sflriep, da se prepušča njemu nadaljna izvedba sprejetih sklepov. Takoi po seji se je politična nanetost, ki ie krog poldneva do«egJa vrhunec, polegla in popoldne se ie že splošno naglašalo. da je hegemonistični režwn zaenkrat zopet prestal nevarnost in da do konca »snuarja ni pričakovati n:kakih sprememb. Sejo demokratskega kluba je otvori! Liuba Davidovič z da!;š'm govorom, v katerem je med drug'm izva;al: Govor Ljube Davidoviča Negativne strani naše d.užbe prihajajo na uan pri ra&pieuh kriz. Saanke se oddaljujejo od svojih uro^ramov, mnenja se menjaj.) piako noči. Stare stranke razpadajo in se razhajajo, na njih ruševinah pa ne zraste nič novega in boijšega. V tej pustinji je demokratska st,an a, na Katero so uprte oči in na katero s-e polagajo zadnje nade. Dolžn smo. da ohiarnmj in opravičimo to vero ter pospešimo zmago demokracije. Ta zmaga ie potrebna držav\ kajti samo demokratsko urejene dižavs so nepremagljive. Ko sme vstopiii v sedanjo vladno kombinacijo, nam ni šio za oblast, nego za usivarjanje našega p. ograma Svoj delovni program smo pod pr tiskom okoliščin omejili na minimum Ta minmum je: garancija popolne zakonitosti, sprejem? takih zai.onov, ki bodo zmanjšal' zlo. ki pritiska državo, ter dosega sporazuma z Zagrebom. Na današnjem sestanku moramo pogledati, koliko smo dosegli v vseh teh treh pravcih. Velika in težka nezadovoljnost se poiav-ija v vsei državi. Že d ;vno s i n'smo nahajali v tako težkih razmerah. Polovica vsega nezadovoljstva izhaja iz zastarele in pomanjkljive administracije. To nsizadovolj-stvo izhaja tako iz metod. kaKor iz ljudi, kj te metode izvajajo. Ubili so vero v oblast ia v aieno pravičnost t-r poštenost. Prvi koraki glede izboljšanja administracije in ozdravljenja oblasti b1 b'II- obdržati v državni službi in sprejeti vanjo najboljše liudi tako po moralni, kak it strokov«! kvalifikaciji Mesto tega na se kva-iif:Vacije odmeriaio do čisto strankarskih vidikih. Na ta način ie omogočeno s'abim uradnikom, da de'ajo na vse strani krivico, da že sodno obsojen! uradniki še dalje ostajajo v. državni službi in da se vanjo sprejemajo morakio nck/&4ificiraie osebe. V okviru p:ogiašenega načela zahteva Davidovič redukcijo državnega uradništva. Tudi pri izvajanju zakonodivn"«* udeis^vovanh ni bilo več sreče. Najvažnejše zahteve na zakonodajnem polju še di danes n so ustvarjene Ti naši zakoni se že mesece in mesece forsiralo. ne da bi biii sprejeti. Mi smo za sporazum, toda ta sporazum ne sme osražstl državne celine in narodnega edinstva. Hočemo soiiden sporazum in s t m trajen sporazum. Zahtevamo trajno sporazumevanje med Srbi, Hrvat: in Slovenci, za upravljanje in urejevanje države, če ie Potreba, pa tudi za preustroistvo države Od četvorne koaiiciie smo zatitevali, da zavzame napram Zagrebu raslednje zadržan e. Njeno stališče naj bo strogo korektno in zakonito in izzivalno. Nit; en vlandi akt ne konito, vendar ne izzivalno. Niti en vladni akt ne bi smel poslabšati politike sporazuma. Imenovanje g. Maksimoviča za vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu ni v sk!adu s pravkar naglašenim principom. G. Maksimovič je dober človek in vrl oficir, kar pa ga. žal. še ne usposablja za visoki položaj upravnega uradnika na najbolj občutljivi točki naše notranje podtike. V Zagrebu so bili mnenja, da je to začetek politike močne roke v najožjem smislu besede. Mi smo to imenovanje razumeli kot iz-premembo politike, ki bi se ne b'!a smela izpremeniti brez našega pristanka. Po tem imenovaniu sem na sestankih s predsednikom vlade protestiral tako proti samemu načinu tega imenovania. kakor proti upravnemu činu kot takem. Odklanjaj sem odgovornost tako za stranko, kakor za sebe. Na tem stališču vztraiamo še danes Na sestankih s predsednikom vlade sem na-dalie opozarjal, da je treba čim nrei poiskati pot do Hrvatov. To zahtevajo bitni državni interesi. ta'o notranii kakor zunanji. To smo dolžni storiti. Mi zahtevamo razgovo-e ne g!ede na to. kai se bo reklo v Zagrebu o takem zadržanju, ker iih zahtevamo n^ podlagi svoje vesti, ne pa iz oreračunjpnosti Začetek Dotrajani bi vnesel večio korektnost, oživel medsebojno nb-čevanie in vrnil medsebojno zaupan:e. V Zagrebu izjavliaio da so ta prrgaianiia mogoča. čim odstopi sedanj-, vlada in bo raz-puščena Narodna skupščina. Ako ie v trm podana najhitrejša in najkra'ša pot za ureditev naših razmer, za povrnitev v normalni tok poslov in odnošajev v naši državi rn ako tako Drenričanje prodre, zakaj ne bi snrejeli tega predloga? Ako ie to edini poeoj Dotem izjavljamo, da ga sprejemamo. Treba -e vs« storiti, da se čimprej omogočijo pogajanja t Zaisrebom. Nato je Davidovtič prešel na demokratske zahteve ter izvajal s poudarkom: Mi želimo po'no in neokrnjeno zakonitost v vseh krajih države Zahtevamo popolno državljansko enakost in ravnopravnost. Popraviti je treba vse nezakonitosti, pa naj si prihajajo iz katerekoli strani. One, ki so prek: šili zakone, je treba izročiti sodišču, da jih obsodi, na obsojenih uradnikih naj se takoj izvrši kazen, uradnike, ki se nahajajo v preiskavi, jo treba takoj staviti na razpoložeme a uradnike, kj so znani kot predstavniki slabe uprave Hi ki odklanjajo sodno preiskavo, naj se takoi odstranijo iz državne službe. Vse to se da Dri količkaj dobri volji izvišiti v par dneh To b> bili prvi koraki, da se poplavijo slabi in neurejeni pojavi naše administracije. Zakone o poljedelskem kreditu, o pobijanju korup- cije m o agraru Je treba sprejeti pred budžet om kakor je bilo to že pred domenjeno s predsednikom vlade. Ti zakoni naj se sprejmejo v Narodni skupščini, medtem ko bo finančni odbor proučeval budžet. Dana je tudi potreba, da se sprejme občinski zakon. Budžet Je treba omejiti v njegove realne meje. Prebivalstvo ne more žrtvovati v bodočem letu več. kakor je žrtvovalo v prejšnjem. Bolj koristno Je, imeti v državnih biaigajnah realne vsote, nego velike številke na papirju, ki nam lih proži minister financ. Sprejemanje budžeta ne sme biti razlog, da se zavlačuje sprejem naših zahtev. Postavili smo roke tako zaradi nas kakor zaradi gospode, od katere zahtevamo odgovor, čeprav smo dož:ve!i s temi roki že težka in grenka izkustva. Za neke zadeve smo jih razširili na mesece., za druge na tedne. Medtem pa so prošli tedni in meseci, a zadeve so ostale tam, kjer so bile. Tako ne more lt| d^lje. Mi tega ne bomo več trpeli Želimo, da se vprašanja, na katerih vztraiamo. Dosipe-šijo ne samo zaradi stvarnih interesov za državo In narod, temveč tudi za to. da se iz zaokroženega obdobja vidnega dela more s primerno iasnostio oceniti veliavo tega dela. da se lasno vidijo nadalje cilji te oolitiVe in da se na koncu tega obdobja lahko sklepa o tem. kako naj postopamo dalje. Pretres in sprejem budžeta, ki se v sedanjih razmerah lahko še posebno pospeši. za vršni e na priroden način tako obdobje dela Na ta način završena dela ustvariaio možnost za svobodnejše Dro-učevanie celokupnega poiožaia in za rešitve, ki bodo v tem trenutku najboij na mestu. Neugodni pojavi v vrstah četvorne koalicije so nas prisilili, da izstopamo iz dosedanje rezerve in iz našega dosedanjega zalaganja za delovanje vlade četvorne koalicije. Našo popustljivost so razumeli kot slabost. Zato so nam po priznanju neke gospode dodelili podrejeno vlogo. Rečeno nam je bilo, da naj demokratska stranka samo podpira, radikali, med katere prištevam tudi g. Korošca, oa naj vodijo državne posle. Demokratski stranki Je bila prepuščena dolžnost da prevzame in nosi odgovornost, radikalna stranka pa si je pridržala pravo, da vlada. Izvršeni so bili silno važna posli brez naše vednosti jn brez našega pristanka Mi smo za te sklepe dozmali šele tedaj, ko Ie bilo stavljeno vprašanje odgovornosti. Za naprej odklanjamo to odgovornost ne samo zaradi dostojanstva naše stranke temve? tudi tz razlogov visokiK državnih interesov.« Govor Ljube Davidoviča so poslanci sprejeli z živahnim odobravanjem. Nato je posl. Kosta Timotijevič stavil naslednji predlog: »Poslanski klub demokratske stranka brez debate soglasno odobrava poročilo predsednika kluba in glavnega odbora Ljube Davidoviča In prepušča nadaljnjo izvedbo vseh v tem referata omenjenih vprašanj hi sklepov Ljhrbl Davidoviču, da jih reši v Sporazum« I predsedstvom demokratskega kluba, glavnega odbora In demokratskimi ministri.« Poslanski klub fe ta predlog soglasno sprejel, nakar je bila seja takoj zaključena. Svobodne volitve so temelj demokracije Državniške izjave Svetozarja Pribičeviča. - Dva glavna temelja prave jugosiovenske politike Zagreb, 22. decembra n. Danes je Svetozar Pribičevič podal naslednjo izjavo: »Temelj naše politike mora biti demokracija. Ne more biti govora o kaki državni preureditvi pri nas, ako se najprej ne reši vprašanje demokracije. Pred vsem se morajo v Beogradu iskreno odločiti za demokracijo, teda brez svobodnih volitev sploh ni demokracije. In brez svobodnih volitev ne more priti do ureditve države. 2e za dobe prejšnje krize v Beogradu sem rekel, da zahtevamo svobodne volitve tudi za Vojvodino, za taro Srbijo in za Makedonijo. Res, ob svobodnih volitvah v Makedoniji bi se dogodilo, da bi mnogi ministri Iz Beograda ne bil izvoljeni. Vsi se spominjamo, kako so radikalski poslanci ploskali v Narodni skupščini Feradu begu Dragi, toda samo tako dolgo, dokler jih je z džemijetom podpiral v skupščini. Kakor hitro pa je džemijet šel z Davidovičem, je ostal Ferad beg antidr. žaven in veleizdajniški element.« »Drugi temelj naše politike mora biti na. rodno edinstvo Srbov. Hrvatov ln Slovencev. pa tudi Bolgarov. Velika misel ne more poginiti, ako je ena generacija nesposob- na, pravilno pojmovati to mteel edkis+va* Subjektivna zavest, da smo eno. ni ukoreninjena niti v vsej naši inteligenci, kamoll v najglobljih predelih našega ljudstva. To subjektivno zavest je treba razviti In učvrstiti, to pa se more samo pri popolni enakosti in ravnopravnost!. Noben Bolgar ne bo hotel v državo, ako mu ne bo jasno, da bo tam enakopraven Srbom, Hrvatom in Slovencem. Pravijo sicer, da morejo tudi malt narodi obstojati, kakor n. pr. Norveška, toda pozabljajo, da Norveška nima sosedov, kakor sta Italija in Madžarska, če bl se izvršila razdelitev našed ržave in M se ustanovila Velika Srbija, bi ]i pretila od Italije in Madžarske še večia opasnost nego današnji Jugoslaviji Samo pamet vrabca more verovati, da b! se v tem slučaju Italija odrekla prodiranju v Albanijo. Madžarska pa svojim pretenzijam na Vojvodino. Prav tako bi se Italija napram nezavisni Hrvatski ne odrekla Dalmaciji. Samo Jugoslavija. In to Jugoslavija od Jadranskega do Črnega morja, more garantirati polno politično neodvisnost našega naroda.« „Vsa KDK je složna!" Odgovor dr. Mačka na beograjske vesti o sporih v KDK Zagreb, 21. decembra, n. Danes popoldne je podal dr. Maček novinarjem naslednjo izjavo: «Ako polagajo beograjski oblastniki svoje nade na nekako našo neslogo, so že v naprej izgubljeni. V vsej KDK ni človeka, ki bi ne bil uverjen, da leži garancija za svobodo i Hrvatov i prečanskih Srbov i Slovencev proti srbijan-skim hegemonistom samo v popolni preureditvi države. Vsa KDK je složna, ona hišica iz kart. ki se imenuje hege-monisfčni režim, pa se boli in bolj j>o-dira in ni več vprašanje dni, temveč samo še ur, kdaj se bo popolnoma »rušila. Mislim, da to uvidevajo tudi ž® gospoda v Beogradu, zlasti g. Marinkovič. Vse početje g. Marinkoviča in njegovih drugov in njihovo stremljenje, da nas pretvorijo v Azijo, je ostalo brezuspešno i zato mora na ono, kar se tukaj dogaja, Evropa reagirati, in hvala bogu tudi reagira. Beograjski gospodi je za zmerom strgan s telesa plašč junaštva in svoboljubja in ona stoji danes v božičnem mrazu gola in trepeča od zime.* Naši državni dolgovi inozemstvu Nadaljevanje proračunske razorave v finančnem odboru. — Še vedno ni jasne in točne slike o višini dolgov Beograd. 22. decembra, p. Finrne^i >dbor je d«nes dopoldne nadaljeval rodroTmo razpravo o proračunu. Na dnevnem redu ie bil proračun drž^vnjv, f?f>l"ov. Finančni minister je podal uvodoma daljši pVsnore. v katerem ie navedel, da znaSaio oredvo^ni dolgovi Srbije in Črne gore Fra«ei|i 782.120 500 francoskih frankov, vo%il dolgovi oa t..4^5,057.000 frnnkov. O likvidaciji teh dolgov Se ni dosežen snoraznm. Naši dolgovi A n^liii znaSaio 25.391.420 fvn-tov šterlingov. Ta dolg je urejen in se ima izr>la?ati do leta 1940 Naš dol? z Ame-r"ro ie bil urp{<>n M« 1926. in se ima izplačati do leta 1957. i letnimi anuitetami po 200 000 dolarev. Nato Je finančni minister navedel 17 dcl-gov, ki smo jih prevzeli od bivše avstro-ogr-ske moharhiie in med katerimi ie tudi nekoliko investicijskih posofl. Ti dolgovi znašajo 350.880.813 zlatih frankov. Naši dolgovi v paniriu znašajo 44,0^2.116 papirnati1- Vinkov. 77fi.120.000 papirnatih krop in 5.521.350 nemških mark. Minister je tudi navedel, kako Sf> bodo ti dol^vi odnjnfavali. f"eMa kit»a">ri ja dolgov bivše avslrooprske monarhije ne spada v skupino javaih dolgov. Mualimanaki poolannc dr. Behmoa to zaradi to«« wht«val od mlnMra, nai. Bftto$i kna?-no enkra* čisteča vina ter mi rla poročilo o stanm rtri^vnl^ rfo^nv natisniti. ga bedo mogli poslanci temeljito proučitf. Minister je pristal na to zahtevo. V nadaljnji debati sta zemlioradnika Vujič in Lazid ostro kritizirala zadolževanja države ter med drugim povdar- jala, da je država tako zadolžena, da pride le na vsakega novorojenčka 1500 Din državnega dolga. Po kratkem govoru radikala Obrado-viča, ki je branil proračun, Je vladna večina sprejela proračun državnih dolgov, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seia se bo vršila v petek po katoliškem božiču. Kralj obolel Beograd, 22. dec. p. Kralj je lahko obo* lel in po nasvetu zdravnikov ne zapušča sobe. Prvi obrok monopolskega posojila Beograd, 21. decembra p. Danes Je Narodna banka prejela prvi obrok iz monopolskega posojila v višini 5 milijonov dolarjev. Finančni minister je predoči! danes finančnemu odboru pravilnik o uporabi tega denarja. V čl. 1. tega pravilnika se določa, da so imaje ieplačati: 1.) dolžne invalidske podpor« sa čas do 31. marca 1938 v višini 100 milijonov dinarjev; 2. dolžne pokojnine do 31. maTca I. 1928: 3. zaostali prejemki državnih nameščencev. Kolikor bo ostalo, se bo porabilo za poravnavo ostalih visečih dolgov. Pomen zagrebških posvetovanj vodstva KDK Informacije našega dopisnika o petkovi seji KDK Zagreb, 22 decembra J. O seji poslovnega odbora ki se le vršila včeraj popoldne v prisotnosti gg dr Mačka Predavca KoSo-Ifča Preke od HSS In gg Pribičeviča. dr Popoviča Vilderja. dr Žerjava, dr Kra-ntefia in Demetroviča od SDS nI bilo izdano nobeno službeno poročilo. Z ozirom na vesti v današnjih beograjskih novinah o različnosti državnopravnega stališča obeh v KDK združenih strank je'Vaš dopisnik izvedel sledeče: Na seji se ie vršila prijateljska izmena misli o programu ustavne revizije ln to na podlagi znane deklaracije od 1 avgusta 192S ki veže skupni klub KDK Ureditev drŽave naj onemogoči vsak hegemonizem. njena organizacija pa se naj naslanja na obstoieče Individualnosti, kakor so v deklaraciji od 1 avgusta 192« naznačene Enodušno se le da lje konstatlralo strašno globoko nezaupanje, ki po 20 hinfju napolnjuje vse sloje brez razlike zlasti ker se od tega dne ne pogreša naimaniša resna gesta v državi odločujočih krogov, ki bi to nezaupanie mogla ublažiti Z ozirom na tako razpoloženle. ki ga vladni ukrepi vedno bolj zaostrujejo, je tre- nutno sploh težko fiksirati poedlna stališča m o kakem stališču reči da ie tako dokončno. da M ne dopustilo nadaljnjih razgovorov In približevanj Iz krogov, ki so blizu udeležencem včerajšnje konference, je Val dopisnik mogel zaznati da Je včerajšnja stvarna In prijateljska debata pokazala na eni strani odločnost obeh koaliranlh strank, vztralatl v skupni fronti, na drugi strani pa. da imajo prav oni ki trde. da se od nobene stranke ne more končnih stališč zahtevati v akutnih >tadfith borbe, ki io le vlada .dr. Koro. šca pognala na najhujšo ostrino. Končno bi se moglo zavzeti le Po preteku Izveske mirnejše dobe. k< bi na obeh straneh omogo-čfla nemoteno oceno vseh konsekvenc zlasti pa Izključila da se sredi naftutše bitke oeripetlje programskih Izjav vporabiio za fakt?£ne poteze v sami bitki. Zavzemanle končnih stališč potemtakem predpostavila olajšano atmosfero, v kateri miru ne motijo vsakodnevne pretnie z renresalllami kakor lih ravno sedaj zopet pripravlja vlada dr. Korošca. Beograjske informacije o razgovorih g Kennarda Kai i* po por^čiln ♦.Politik*" nov^J p Ma dilj veliko nervoznost ter živahne ko= mentarje. Splošno se je pričakovalo, da bo na današnji seji demokratskega kluba padla definitivna odločitev Te« kom včerajšnega in današnjega dneva so bile izrabljene vse metode pritiska plašitve in intrig, da bi se četvoma ko* alicija zopet zalimala in zasigural he< gemonističnemu režimu nadaljni nemoteni obstoj. Kot zadnja bomba jt počila danes v »Politiki« informacija o izjavah dr. Mačka poslaniku Ken* nardu in o krizi, kj da se pričakuje v vrstah KDK. S tem se je hotelo Davi; doviča svariti, naj se ne prenagli, češ. saj se oni v Zagrebu že lomijo, treba le vzdržati, pa bo vse mnogo bolj po ceni. Res je, da je že od včeraj nastal v vrstah demokratskih voditeljev takti« čen preokret, ki se zrcali deloma v go voru Davidoviča in še bolj v ukrepih, ki bodo sedaj storjeni Demokrati so se očividno odločili zmanevrirati situ« acijo tako. da bi Korošca in Vukičevi« ča prisilili sprejeti ali pa odbiti njiho« ve zahteve in v zadniem slučaju vzeti krivdo za neizpolnjene programske točke četvorne koalicije na sebe. Ho« teli so očividno tudi preizkusiti mož« nost etabliranja režima trojne koa« licije. Nesporno je, da bi v vsaki drugi par« lamentarni državi vlada takoj dala ostavko, kakor hitro bi šef ene od nje« nih strank odklonil odgovornost za nje« no politiko, kakor je to storil Ljuba Davidovič v svojem govoru Ker se to ni zgodilo, smatrajo demokrati, da «,0 pretnje s trojno koalicijo zaenkrat še na zelo slabih nogah. Davidovičeve te« jave so tudi v ostalem porazne za Ko« roščevo vlado in tvorijo naravnost uni« čujočo obsodbo politike, ki jo Koro« šec skuša predstavljati kot «pomirje-valno» Konstatacija. da je Korošcev režim privedel celo državo v najtežje stanje in da ni izpolnil nobene nade. ki so jih lastni zavezniki g Korošca stavili vanj, je porazna. Davidovič je zlasti podčrtal fiktivnost budžeta, ko« ruptnost uprave, nesposobnost vlade, izigravanje vseh obljub in žalostno dejstvo, da je politika vlade v n. sprot« stvu t bistvenimi državnimi interesi .ia* iam Zagrebu izzivalna in nasilna. Še posebej se mnogo opaža, da je Davi* dovič proglasil Korošca za radikala, ga torej v polnem obsegu identificiral z onimi, ki jih proglaša za krivce da> našnjega kaotičnega stanja. Prijatelji g. Davidoviča branijo da» našnjo taktiko demokratskega kluba, češ odločnost fe ostala nespremenjena in že prihodnje dni se bo pokazalo, da Davidovič ne bo popustil. Ultimatum, ki ga jutri izroči g Korošcu, bo formu« 'iran tako. da kleroradikalom ne bo dal možnosti nadai inega izmikanja. Trd? se, da bo ta ultimatum, ki bo iz« ročen pismeno, vseboval v glavnem sledeče zahteve: 1. revidirati odn. opu« stiti se morajo *si ukrepi, ki bi otež« kočali situacijo v Zagrebu: 2. še pred proračunom se moraio spreieti v Na« rodni skupščini zakoni, ki iih zahteva demo!;n.tska stranka: 3 sam proračun se mora sprejeti fo konca ianuaria: 4. istočasno se mora izvršiti revizija uprave in odnošajev v vladi. Odgovor se bo zahteval do prihodnje nedelje, ravnotako pismeno. Pri demokrat;h prevladuje mišljenje, da Koroščev odgovor ne bo mogH biti zadovoljiv, ker bi to značito priznanje oopolnega neuspeha dosedanje niego* ve politike in zlasti omejitev privite« giranega položaja, ki ga zavzemajo radikali v vladi. Beograjski politični krogi niso slož« ni v oceni položaja. Toda v enem se strinjajo vsi: nastonila ie kriza četvon ne koalicije in nobenega sredstva ni. ki bi moglo vzpostaviti medsebojno solidarnost in biti garanciia za nadalj« ne nemoteno sodelovanje nienib strank. Spaho ima svobodne roke Beograd, 22. dec. p. Muslimanski klub ie danes sprejel sklep da se dr. Spahu prepušča svobodne roke Mu« slunani izjavljajo, da bi se mogli od« ločiti na eno ali drugo stran še le ta« krat. kadar bi videli, da bodo rdikali ob moč, češ. da jih v Rosni sicer vse ugonobijo, kakor so ugonobili džemi* jet. Muslimanska taktika je taktika strahu pred kleroradikalskim terorjem. Svečana otvoritev romunskega parlamenta Včeraj je bilo s prestolnim govorom otvorjeno orvo zasedanje novega romanskega parlamenta. — Smernice bodoče romunske politike Upokojeni general g Uzunmirkovič je proglasit, da bomo kadar bo enkrat ustanovljena niegova nova stranka doživeli tako lepe čase, da bo Jugoslavija mogla imeti za zunanjega ministra celo - vola. Posrečilo se nam ie že sedai dobit' sliko o prvtm obisku bodočega našega zunanjega ministra pri državnikih zanadnih velesil. , Chamberlain: *Dragi Briand, ali se Ti ne zdi, da so naSi kolegi iz Jugoslavije imeli preje daljša ušesa, a bili brez rogov? Bukarešta, 22. decembra g. Z običajnim ceremonijelom je bil danes otvorjen novi parlament Vse ulice, ki vodijo do parlamenta. so bile polne občinstva, ki ie čakalo na prihod regentskega sveta. V katedrali se je pred otvoritvijo celebrirala svečana služba božia Nato so udeleženci odšli v poslansko zbornico Tudi tam so bile vse tribune nabito polne. Prisotni sn bili vsi inozemski diplomatski zastopniki Za ministrskimi klopmi so ostali vsi bukarešk' generali v paradni uniformi Točno opoldne je prispel v dvorano regentski svet ter odše' na predsednško estrado Zbornica ga ie spreiela z viharnimi ovaciiami Iz vrst vlad nih sttank so se čuli navdušeni klici Zi viio krali Mihael! ZivHo rezentski svet' Nato ie orinc-reeent Nikolai v imenu re-gentsketra sveta orečital orestolni eovor ki nanlaša zlasti eosoodarske momente in k; poziva vse stranke na' sndeli-iHn or' del; parlamenta Prestoln eovor omenia nat« deistvo da *e preteklo deset let odkar sn sr po stoletnem trolieniu »n velikih žrtvah iz polnile nade rumunskeea naroda elede na rodneea uiedinlenia Prestoln! eovor se sdo minja nato ookoineea kraba Ferdinanda ir kraliice Mariie 'unaških rumunskib borcev vel:kih dr?avn;knv in zavezniških držav k' iim doleuie Rumuniia večno hvaležnost Rumunska zunani? Dolitika 'e docela Da cifistična Temelii na zvezah in oriiarelistvil ki so se sklenila v dobi 'rolienia in skuom zmage Rumunska vlada e Rumuniia predvsem aerarna država Zato mora podpirati ooPedelisko produkcijo z oiačeniem oobedeliskeea zadružništva aerarneea kredita in ooliedel-skeea zavarovania Govor dal;e naiavlia preureditev carinskih tarif Dosedni o^st >-'eče nrntekelionisMčne tendence se bodo >meiile za ohra-r>bo dežele potrebna itidu-■štrifa ir vsi industrlski obrati ki se moreio r iastn!ml sredstvi razvila ti se bodo po možnosti oodpirali Nada!'e obl!"bl:a oje-stolni govor vzpostavitev oonolne f'«ančne ;n uoravne avtonnrni;e in k'Tnerci;alizac?ie železnic oo?te in brzoiava Prnra""n se mo a na vsak nač;n sprnv'M v ravnnte?'e Sore '"m nrorsčuna z? I '<5?<5 «e nznača kot ena laivžne^ih nalnp noveea narl^meita Rav-totežle v državnem nror^čnnn bo 7as:mra- 10 pravično izenačenie davkov natančna kontrola izdatkov 'n nadzorstvo nad iavno finančno unravo Na tq način in s nnWno ^pokapravnostio do^ačeea in Inozemskeza ''•anitaia se bo zasidral nan^oV d^ple Rudarski z^kon se bo im-prnetii' V df-liv-■cVpm vr>ra5,,n'" s«> n^'avHa uvedba 'ridivi-dnalnib in ko1<«kf'vtiib t®r Iznre-•^lemba zavarovania Naoroial-ne in verske man^ine b^Ho dobile nono'no kulturno 'n oolitič-nn ennkonr^vnost v okvir- 11 ustave ;n v smislu nanrednih tendenc Prestoln! zovor 'e bil soreiet r viharnim ldnbrnvanfem nakar 'e naHament taVoi nričpl s svo M m de'nm Poslanec narodne kmečke stranke C"lKan 'e bil izvnlien 7.3 starostnega ored«ediika nakar ie sledila verfiVaciin mandatov Obnovljena borba alzaških avtonomistov Odmev atentata na državnega pravdnika Facbota. — Vse-st- nska akcija alzaških avtonomistov. — Ogorčenje v Parizu Pariz, 22 decembra d. Državni pravdnik Fachot. na katerega je bit včerai izvršen atentat, ni umrl. kakor se je poročalo snoči v poznih večernih urah. marveč se je zdrav nikom posrečilo, spraviti ga zopet k zavesti Takoj izvršena operacija mu ie rešila življenje Fachot ima tri strele v trebuh, ki so smrtnonevarni. vendar pa zdravniki upajo da ga bodo ohranili pri življenju če ne bodo nastopile komplikacije Ako bo preživel kri zo ki bo trajala predvidoma do torka smatrajo zdravniki, da bo izven nevarno sti. Morilec se le. kakor smo 2e poročali, sam javil Zvečer Je prišel k stražniku ki ie vr šil službo v raionu. kjer ie bil izvršer atentat, okrog 30 let star moški ter izpovedal da je atentator Stražnik ga ie odvede na polici io kjer le pri zas'išaniu Izooveda' da se piše Oeorges Benolt po noklicu me sarski moister v Strassboureii Atentat if Izvršil Iz političnih motivov Hotel 'e mašče vati zatlranie svoiih rolakov v Alzadii < strani Trancozov Svolega deiania ne obža luje. marveč »e celo ponosen da sme trpe' za svoie roiake Med zaslišanjen le Benoi ' dobil živčni napad i Pariški tisk se obširno bavi s tem poja- vom in vidi v tem pričetek teroristične akcije alzaških avtonomistov Listi pozivajo vlado k energ:čnim ukrepom In sodiio. da le delo Benoita posledica neprestanih huj-skarij s strani avtonomističnih organizacij in listov v Alzaciii Tudi v političnih krogih sodijo da so alzaški avtonomni znova za-oočeli borbo za avtonomijo Alzacile Poslanec Walter je predložil zakonski načrt, kier zahteva med drugim, nai bo unrava Alza-c!je podrejena direktno ministrskemu predsedniku Ob enem zahteva ta zakonski na-!rt ustvaritev deželnega sveta ki nai se izvoli v tajnem in direktnem glasovanj«. V francoskih političnih krogih vlada proti te--nu hud odpor in vse kaže na to da bo prišlo do izredno ostre politične borbe keT uživajo alzaški avtonomisti zlasti v Nemči-i veliko zaslombo Moskva. 22 decembra, s Po vesteh iz Kabula ie vladnim četam u«r>elo sno 1 ian 1929 In je izvršena tako«-ie: 1 Predsednik prvega oddelka državnega sveta je dr Mihajlo Poličevič (predmeti iz predsedstvi ministrskega sveta, zunanjega ministrstva, notraniega ministrstva vse sa« moupTavne zadeve, vse zadeve po zakonih o občinah, o ureditvi okrožij in srezov. o oblastnih samoupravah, o občinskih, sreskih in okrožr.ih proračunih razsodbe upravne« ga sodišča v Sarajevu, zadeve ministrstva trgovine in spori o kompetenci) 2. Predsednik drugega oddelka je dr Tu« gomir Alavpovič (zadeve ministrstev pro« svete narodnega zdravja m sociialne poli« trke). 3.) Predsednik tretjega oddelka je Peter Petrovič (razsodbe upravnega sodišča v Dubrovniku, disciplin lrni prestopki in za« deve ministrstva pravde in ministrstva ver). 4. Predsednik četrtega oddelka je Mili« sad Raičevič (carinske in trošarinske za« deve, zadeve &o zakonu o taksah devizne in vabi+ne zadeve vsi monopolski prestop« ki ne slede na to. katero upravno sodišče je o n iih sklepalo nadalie vse zadeve po zakrvn;h o neposrednih davkih) 5 Predsednik petega oddelka je dr Ale* ksa Staničič (zadeve ministrstva vojske, ministrstva za šume in rudnike, vse stvari ag^rne reforme, razsodbe upravnih sodišč v Beogradu in Skopiiu). 6 Predsednik š°stet?a oddelka je Dimi« trije Pot>ovič (zadeve ministrstev za pošte in brzoiav. za promet, za javna dela. za kmetiistvo in vode. razsodbe upravnih so* disč v Zagrebu in Cel hi) Za olajšanje in zboljšanje avtomobilskega prometa Važna akcija Avtomobilskega kluba. Beograd, 22 decembia p Avtomobilski klub. centrala v Beogradu, je imel snoči pod predsedstvom princa Pavla in v navzočnosti podpredsednikov Veh^arja Jan-koviča in Avgusta Praprotnika sejo. ki so se je udeležili tudi finančni minister dr. Subotič njegov pomočnik dr Letica. gen. direktor carine K Šmid, šel oddelka samoupravnih del načelnik Tošič, pumočnik notranjega ministrstva Zika Lazič ter načelnik prometnega ministrstva Popovič. Traktirala so se razna važna vprašanja o avtomobilskem prometu, posebno pa o raznih carinskih, davčnih, trošarinskih in taksnih zadevah. Dosegel se je v skoro vseh vprašanjih sporazum ter se bodo v kratkem izdale tozadevne odredbe V januarju se bo vršila zopet konferenca in to skupno z ministrom za zgradbe, da se dosežejo tudi glede cest razna izboljšanja, ki so v naši d žavi. posebno P3 v Sloveniji važen faktor za razvijanje in razširjanje prometa, in ro še posebno glede na tujski promet Kakor se zatrjuje, je finančni m!nister pristal na reformo avtomobilske takse, ki bo olajšala to pri nas posebno težko, ker pogosto trojno b eme Razen tega ie uvedena akciia za znižanje trošarne na bencin Kar se specijelno S'oveni.1e tiče. se je Avtomobfski k'ub še posebej zavzel, da se da'o RTadbens direkciji na razpolago zadostna naknadna sredstva za izboljšanje glavne ceste Ljubljana -Gorenjsko. Seja Narodne banke Beograd, 22 dec. p Na današnji plenar« ni seji glavnega upra\nega odbora Narod* ne banke je bil poleg ostalega predložen tudi predlog barona Turkoviča, ki se tiče zakonskega predloga o likvidaciji velepo« I sestev Po poročilu barona Turkoviča bodo veleposestniki s tem zakonskim predlogom zelo prizadeti, vsled česar je zahteval naj guverner Narodne banke naprosi predsed« nika vlade dr Korošca, da skliče konfe* renco zastopnikov veieposestva v naikraj* šem času Razpravljalo se ie za tem tudi o višini obrestne stopnje posojil, ki jih da« je Narodna banka Zdi se, da bo prihod« nje leto povečana obrestna mera. Tudi Herriot zapleten v pariško finančno afero Pariz, 22 decembra s. Desničarski listi konkretno obtožujejo Herrwta. da le udeležen pri aferi Usta »(jazzettt du Prane« »Liberte« trdi, da ie Herriot letošnje poletje naročil kot prosvetni minister 50.000 ietnih abonmajev po 45 frankov ter s tem dal podjetju gospe Hanau dva in en četrt milijona irankov iz iavneua denarja. Naročeni listi so bil; določeni, da se razdelijo v šolah Sele njegov naslednik, prosvetni minister Moreau. ie to odpravil Herriot izjavlja, da so te trditve »Liberte« popolnoma izmišljene On ni naročil niti enega abonmaja, in ni dal pod' jetju niti enega franka Rudniške katastrofe Tokio, 22. decembra (be.) V okraju Hokkaido se je vnel v nekem premogovniku plin Nastala je strahovita eksplozija, ki ie zahtevala 50 smrtnih žrtev. Rešilno moštvo je z velikanskimi napori rešilo le 12 mož Pariz, 22 decembra (lo.) V rudniku železa v bližini Foixa se je udrla zemlja in zasnla 40 rudarjev Večino ponesrečencev so rešili Uscx3» ostalih ni znana. Drobiž z vseh strani Berlin. 22 dec. (be.) V 71 letu je umri princ Lovvenstein Berlin, 22 dec (be.) Semkaj je prispel Jackie Coogan. ki nastopi šest dni v reviji. Carigrad. 22 dec. (be.) Policija je areti« rala več oseb. ki so osumljene prevratne propagande proti vladi Berlin. 22 dec (be) Križarka Emden je prispela na svoiem potovanju okoli sveta v , Villa Garcia v Španiji Berlin. 22 dec (be) Bivši svetovni ša« hovski nrvak Lasker bo praznoval 24 de* cembra fiOletnico svojega rojstva. Nogomet v Beogradu Beograd, 22. decembra p Danes le bila nogometna tekma med dimajskim prvorazrednim klubom TAC m beograjskim kluboun Soko. Tekma t Je končala t rezultatom 4:2. asi Kraji in ljudje Zadnji božič Jurja šublca v domačem kraju Nekaj spominov ob božični sliki »Kajenje v sobi« Poljane pred božičem 1928. Pred 40. leti je preživel svoje zadnje božične praznike na svojem rojstnem domu v Poljanah naš slavni umetnik Jurij šubic. Tedaj je doma izdeloval več naročenih del in med drugim tudi ilustracije za »Oesterreichisch-ungarische Momarchie in Wort und Bild«. Izbral si Je svoj domači kraj, da je posnel slovenske običaje in domače tipe. Najzanimivejša slika, ki je nastala tedaj, je »Kajenje o božiču«. Za njo pa nI posnel svoje domače hiše pri »Štefanu«, temveč si je izbral Vidmarjevo, iz Tavčarje vih del nam vsem zna/ni pristni tip mogočne kmečke gostilne. Naš umetnik ki narisal trenutek, ko pridejo kadit iz *amre v hišo ali hišterno. Mož s čepom, kakor so rekli posodi za žerjavico in •cadilom, ni gospodar sam, temveč prvi ali veliki hlapec Ernest Platiša, med domačini pa znan le pod imenom videmski 3eri. Bil je tedai že približno 20 let pri M, kjer ie dočakal tudi smrt. Na eno logo ie bij šepav, pa precej ostrega jezika. Četudi ni bilo na njem lepote, vendar je premoti.1 marsikatero dekle. Do-c-er lovec je bil in še boljši ribič. Dokler je Sora slovela po svojih žlahtnih rakih (nekako do jeseni 1884.) je bil eden prvih in najboljš h lovcev na rije; pa tudi marsikaterega silnega sulca je dvignili iz vode. Fri vsem tem je bil pa vendai priden delavec 'in vdan hiši. Tudi njega le opisal Tavčar v »Tržačanu« in na drugih mestih. Za njim kropi Anka. Prišla je k hiši kot pestunja in ostala kot natakarica. Bila je dobra točajka. čeprav je bila silno pobožna, ni pa nikdar raznašala pogovorov iz gostilne. Umrla je še mlada kmalu potem. Pri vratih v kamro stoji gospodinja Lenka roj. Ingolič. Bila je za tisto dobo jako izobražena, kajti Ingliči so že v davnih časih pošiljali dekleta k nunam v Loko v šolo. Kuharica je bila taiko Izvrstna, da je slovela do Ljubljane. Za »mentergo« pri peči sedi njena hčerka Albina z bujnimi zlatimi lasmi, stara takrat kakih 8—9 let. Umrla je lele pred nekaj leti. Pri peči proti glavnim vratom v hi'§o sedi starejša ženska, mati one, ki kropi. Bi.la je varuhinja otrok pri hiši, dolga suha ženska z velikim nosom in zelo bruda. Poleg nje stoj! najmlajši 5 ali 6 letni domači sinček Janko. Ta je pozneje postal gospodar na Vidmu, a žal je od vojakov pred kakimi 24 leti. odšel v Ameriko in tam izginil brez sSedu. Na zapeček je naslonjen meh za veliko božično peko. Vidmarjev® hiša v PoHanah Je veSJaia ca pošlem o ln zelo gostoljubno. Gospodar Janez Čadež-Vidmar }e bH dokaj feobražen mož dostojnih manlr, v druž-bi pa izredno dovtipon. Telesno je bil tmpozantna oseba, silno močan, da so se ga kot fanta baM vsi drugI še lz sosedinih vasi. Zgodilo se le, da so v drugI vasi naščuvali ob vasovanju na njega Samo i« danes nepreklicno zadnjikrat (Jutri os t mm kino uprti) „Drcynik male 3sebil4< (DI« Dwch?anzerta) V ttevnl vk>sd Subotičank«, vesela, tcsuperjurncntn* ia razposajena Kathe Nagy Pikantne scene! Smeh In zabava! Pr«tsta-ve ob 3., po< 5., 6. pol 8. bi 9. Na Božič pranile?« Je tako težko pričakovane Dolores del Rio kot «RDEČA PLESALKA IZ Moskve» Telefon 2124 Elitni kino Matica močnega psa. Mladi Vidmar Je zagrabil divjega psa za gobec in mu ga pretrgal. Ranjena žival je zdirjala in se skrila, za njo so pa zbežali tudi preplašeni fantje. Da je bil Vidmar zaveden narodnjak ter zvest pristaš tedanje narodno^naipredne stranke in vedno požrtvovalen podpornik narodnih in prosvetnih ustanov, nI skoraj treba omenjati; na Vidmu je na mizi vedno ležal »Slovenski narod«. Med domačini in tujci je Čadež imel dosti prijateljev. Naj omenimo samo vse Šubice, dr. Tavčarja, prof. Franketa in še živega Jeana Schreya, ki je hodili v Poljansko dolino na lov, na dobro kapljico in na brezkončni tarok. Ti in drugi odlični prijatelji so Vidmarja pogosto obiskovali in ostajali na Vidmu po več dni. Tu se je rekla marsikatera o politi-kli iin o umetnosti ter se je ukrepalo o lovih in drugih zabavnih izletih. Pokojni vseučiliškli prof. dr. Gregor Krek je smatral za nekako svojo dolžnost obiskati leto za letom svoj rojstni kraj, kjer se je zadržali vedno po nekaj dni pri svojem zvestem pobratimu Vidmarju. k,i je bil seveda mnogo let tudi župan. Bili so takrat v Poljanah lepi časi. L. 1888.. smo preživeli,. ka'kor že omenjeno, božične praznike zadnjikrat v družbi dragega nam umetnika Jurja Su-bica ali Štefanovega Jurce, kakor se je češče v šali nazfval sam ,B.il je v najlepši moški dobi nekaj nad 30 let, mogočne postave s polno veličastno brado in vedno dobre volje. In biO ie to v njegovi družbi zadnji božič, kajti samo enega je še dočakal v tujini. Pa tudi prijatelj Janez Čadež-Vidmar, je vzel za večno slovo čez 3in pol leta, star še ne 50 let. Redki smo še, Idi smo ostali od takratne družbe in gledali nastajanje »Kajenja« ter občudovali spretnost umetnika Jurja Šubica. — P. Gospa Levstikova f Z gospo Nežo Levstikovo, roj. Fri-škovčevo, ki so jo pokopali v Celju dne 17. t m., je odšla izmed nas vzorna slovenska žena in mati. Pokojnica se je rodi'la 1. 1851. v Grajski vasi pri Go-milskem, sredi Savinjske doline, ki je tako bogata z rodovitnostjo zemlje in z dobrotami srca. Ze dekle je slovela iDAMSKE PLASCE najmodernejše S kožuhavioo iili brez, kakor tudi dekliške v vel od 3 let naprej, xa 30% cencle nudi: P. ki I. Gorlčar, L]ubl]ana, Sv. Petri cesta 29. Oslejt« ti HMtmo ta mm x J6643* V spomin zaslužnemu šolnika LJubljana, 22. decembra. Kakor smo včeraj na kratko poročali, je umrl okrajni šolski nadzornik v p. g. Matko Kante. Pokojnik se je rodil 1. 1856. v Šmarju pri Ajdovščini. Po 14-ietnem učiteljevanju na osnovnih šolah Je postal L 1894 okT. šoflski nadzornik za sežanski okraj. Okrajni šolski nadzornik, namestnik predsednika in referent v vseh šols/kih zadevah je ostal oelih 25. let Po italijanski zasedbi se je več mesecev neustrašeno upiral italijanskim šikanam in persekucijam, končno pa Je bil 1. 1919 priimoran zapustiti svoj ljubljeni dom. Zatekel se je v Jugoslavijo. Takratna višja šolska oblast v Ljubljani je z veseljem sprejela odličnega in Izkušenega šolnika ter mu poverila najprej nadzorovanje osnovnih šol v ljubljanskem in kamniškem okraju, po,-zneje pa si je pridržal do upokojitve le kamniški okraj. Svojemu učiteljstvu se ni nikoli kazal kot nadrejen, temveč vedno kot zvest stanovski tovariš ln svetovalec. To se je pokazalo posebno v kamniškem okraju, kjer je bil le par le»t nadzornik in živi trajno v hvaležnih srcih vsega učiteljstva. po svojem blagem značaju in svoji ljubezni do vsega plemenitega; bila je navdušena prijateljica slovenske knjige ter vneta čitateljica »Ljubljanskega Zvona» in »Slovenskega Naroda* — prav kakor mati Kastelica v «Gadjem gnezidu». L. 1885. se je poročila z g. Mihaelom Levstikom, sedanjim učiteljem v p. in poslancem mariborske oblastne skupščine. Z neumorno marljivostjo ln svetniško požrtvovalnostjo je v tihotn domačega delokroga živela svoji dolžnosti in odgojla svoj rod: našega tovariša književnika Vladimirja Levstika, ter gdč. Jelo 'n Vero. strokovni učiteljici in obče spoštovani javni delavki v Mariboru odn. Celin. Ogromna udeležba na njenem pogrebu ie bila nafepši dokaz spoštovanja, ki ga ie uživala rvreminula pri vseh, ki so jo poznali: Bodi ji žemljica lahka in njen počitek sladak kakor pesem celjskih zvona/1 V sežanskem okraju Je spravil na5 jubilant osnovno Šolstvo na, vrhunec, da je prednjačil okraj v tem pogledu vsemu Primorju. Šole so se razširile, šolska poslopja zidala in prezidavala, a vse se je delalo po njegovih navodilih, tako premišljeno ln strogo gospodarsko, da prebivalstvo ni preveč občutilo bremen. Na igoriškem so. namreč morali okraji sami skrbeti za vzdrževanje šol. Dasi v odgovorni držami sflužbl, se ni naš jubilant nikoli bal neustrašeno kazati, da je sin zatiranega naroda. Jevno se je postavljal na čelu vsakemu pokretu za narodno probuijo, izobrazbo in obrambo. V Sežani je ustanovil čitalnico, dal vzpodibudo za ustanovitev Sokola, gasilskega društva, raznih učiteljskih organ:zaoii itd. Posebno pri srcu mu je bila CMD. Leta 1892. je ustanovil v Sežani žensko podružnico, pri kateri je marljivo sodelovala ga. soproga Roza iz znane narodne hiše Gruntarjeve. leto pozneje pa veliko skupščino CMD v Sežani. Družba ga upravičeno šteje med svoie pokrovitelje. Danes popoldne ob pol 16. je ta zaslužni šolnik in narodni delavec legel k večnemu počitku pri Sv. Križu. Spremilo ga je na zadntf poti številno učiteljstvo in mnogi stari Cirilmetodarji, ki znajo ceniti njegove zasluge. Svečana otvoritev meščanske šole v Slov. Bistrici Otvoritev naše meščanske šole se je vt» Sik na jako slavnosten način. — Po maši, ki je bila povodom kraljevega rojstnega dne v nadžupnijski cerkvi, se je zbralo v novi šoli naše meščanstvo, predstavniki oblasti ter tuk. učiteljstvo s šolsko mla« dino. Tam je mons. g. dr. Jerovšek naj« prej opravil cerkveni obned blagoslovitve šole in imel na to lep govor, v katerem je naglaša! potrebo te šole ter važnost vzgoje značaja in pridobitve znanja kot glavnih ciljev vsake šole. Po cerkvenem obredu §e je vršila v slavnostno okrašeni šolski dvo» rani slovesna otvoritev meščanske šole. Ravnatelj g. Rismal se je predvsem zahva« i ljeval vsem onim činiteljem, ki so pri po« ! mogli do ustanovitve tega učnega zavoda j v Slov. Bistrici ter slavil kraljev rojstni i dan, na katerega je bil ta zavod otvorjen. I — Sledila je produkcija učencev z recita* cija/mi in petjem, nakar je župan g. dr. Schaubach v kratkem orisal zgodovinski razvoj akcije za ustanovitev te šole. Izja* vil je, da je glasom zapisnika odborovili sej sprožil to misel občinski odbornik g. Kari Stupan in da ji je pripomogel do uspe« ha obč. odbornik g. dr. Pučnik; da je bila šola ustanovljena še pod prejšnjim odbo« rom in da je bila letos stavba še dograje« na m tako cela akcija za to šolo letos pri» vedena h kraju. Zahvaljeval se je osebno navzočemu višjemu šolskemu nadzorniku v p. g. dr. Poljancu, ki je prošnjo mestne občine v vsem podpiral m dosegel, da j« IfflaGsifiJl] J m niTimm »T* JmlZf ( mo Radio iz lučnega kontaktal BREZ dodatnega materijala BREZ Baterije DIREKTNO priklopite na menjalni tok svetlobnega voda —- Zahtevajte nove telefunken elektronke ter ilustrirane prospekta TELBFUNKEN Najstarejie prelskuinje - Najmodernejša konstrukcija centralna uprava šolo dovolila. Zahval jo vaJ se je končno vsem podpornikom, tako posebno Okrajnih ranilnici v Slov. Bistrici in slovenj ebistriškemu zastopu, ki sta to akcijo vsako leto podpirala z znatnimi do« narnimi podporami ter Posojilnici v Slov. Bistrici, ki je istotako priskočila na pomoč, -r- S tem je bila slavnost sama končana. Po »Javnosti se je vršil v salonu g. Wallanda banket, ki ga je priredila mestna občina na čast povabljenih predstavnikov oblasti ln katerega so se v obilni meri udeležili tudi meščani. Slovenjefeistriški demokrati beležimo fakt, da je bila s tem akcija za mešč. šolo v Slov. Bistrici privedena h kraju, z velikim zadoščenjem, saj je slonela vsa leta samo na naših ramah in smo vsa leta morali sa* mo za to, ker smo se borili idealno za to ustanovo napredka, prenašati deloma zlob« ne. deloma neumne napade, osobito od strani klerikalcev. Se*le zadnje leto so iz« prevideli, da so na napačni poti in so se nam pridružili. Pri tej priliki želimo povdariti ie slede* če: Namen ustanoviteljev meščanske šole je bil predvsem ta, da se nudii našemu kmečkemu človeku prilika, da svoje otro« ke za mal denar, doma ali vsaj blizu svo« jega doma dobro izšola, da si bodo prido« bili toliko vsestranskega najpotrebnejšega znanja, da bodo lahko doma na svojih kmetijah s pomočjo kmetijskega časopisa in kmetijske knjige pospeševali umno go« spodarstvo in dosegli dohodke tam, kjer jih njihovi predniki, ki tega znanja niso imeli, niso dosegli. Saj je znano, da ravno kmetijski poklic zahteva za umno gospo« darstvo dosti vsestranskega znanja. V pre« pričanju, da se bodo vsi drugi poklici itak znali okoristiti s tem našim učnim zavo« dom, polagamo predvsem važnost na to, da naj bi ta učni zavod služil indirektno posebno pospeševanju kmetijstva kot naj« važnejše gospodarske panoge T našem okraju. Zato, kmetje, poslužite se prilike in skrbite za to, da bodo vaši otroci dovr« šil: tudi meščansko šoloi A VtV Joztcna reklamna prodaja traja dalje. Suknje, obleke, čepice, perilo itd. najnižje pri A. PRESKER. Sv. Petra cesta št 14. Trije poslednji branilci Avstrije «Ecoe hominesN bi lahko zapisali pod to sliko. Tri žalostna, do brezumja izmučena, do dosti izstranada človeška bitja, oblečena v cape, obufa v man/ ko nič; v kosma tih obrazih topa bol brezpravne živali, v očeh — zamislite se malo v te oči! — neizmerno kopr-nenje po domu. po svojcih, po odrešenju, kakršnemu že: take so bile trume žrtev, ki jih je Avstrija na koncu vojno metala v klanje, da bi rešili habsburško oblast pogina... Toda: cesar obrača, usoda obrne. Prestol s€ je zrušil v prah, Avstrija na kose. Habsburgovci so se raztepli križem sveta; ostali so le brezimni okostnjaki s fronte — ostale so trume, ki so 1. 1918. na razvalinah minulosti pričele novo, svobodno življenje. In ostala je naša siiika, ki jo priobčujemo z željo, da bi bila poslednji moreči privid iz poslednje vojne. Mir ljudem na zemljil Ita Rina v filmu »Eroticon« s partnerjem Olaiom Fjordom Novi film »Eroticon« v režiji g. Machatyja Je bil pred tednom v Prasi dovr-ien in naša mlada filmska igralka gdč, Ida Kravamja to Ja vrnila X Berlin, Borovško pismo Kranjska gora, 20. decembra. Včasi se J« v Kranjski gon zimska »ezo» «a pričela iele po Božiču A letos je sezo» na že wiaj v polnem beku in bo dosegla v praznikih svoj višek. K temu je dopomogeJ sneg, ki ga je padlo pretekli teden po do lini do p<5 metra, a ga je nekaj više po gorah preko metra Smučarski šport se že vr» H x največjo živahnostjo, ker so snežne razmere take. da si jih ugodnejših oe more želeti niti najbolj razvajen smučar Zato ni čudno da se vse življenje v Kranjski gori suče edsnole okrog zimskega aporta tn se vse mrzlično pripravlja na >mu. iko tekmo, ki jo priredi zimski odsek bo« rovške podružnice SPD dne 6. januarja Za »magovalce pri tej tekmi so namen jene tn krasne tn originalne nagrade Tekmovalci naj se prijavijo do 5 januarja da se jim rezervirajo zakurjene sobe. Tekma se bo vršila na daljavo 18 km Podrobnosti bo objavil odsek pravočasno. Dasi je pred nekaj dnevi železniška an« keta na široko razpravljala o nedostatkih vlakovnega prometa glede na vedno jačji promet v naših krajih, vendar ni uvaževala gornje savske doline kakor zahtevajo dejanske razmere in potrebe v teh krajih Neznatna izprememba pri jutranjem vlaku ne zaleže prav nič. Dolina je odrezana od •veta. ker nima pravih rvez z vlaki, posebno ne z brzovlaki. ki vozijo do Jesenic Na anketi se je razpravljalo o motornih vozo* vih, ki se vpeljejo na naših progah Cemu se ie izključilo ravno dolino, ki je posebno v poletnem času krvavo potrebna prav take ga vozila, ki bi z naivečjo lahkoto zamašil vrzel ki tako žalostno zeva sredi najkras« nejšega tujskega prometa? Upamo, da o direkcija državnih železnic uvidela umest« »ost potrebe kakega motornega vozila na progi Jesenice=Planica, ker bi imela na tak način gornja savska dolina zvezo z vsakim ▼lakom, ki prihaja odnosno oanaja z Jesenic. Je pa v Kranjski gori še drug in velik ne« doetatek, ki skrajno ovira posebno zdaj v rimski sezoni živahni tujski promet in ki •e mora pripisati na rovaš neuvidevnosti na' še železniške uprave. Borovški kolodvor je ridan le za predvoine razmere ki so bile jako malenkostne in neznatne; postaina naprava nikakor ne odgovarja več modernim zahtevam m jim niti do polovice ne more ugoditi. Premraženi smučarji morajo čaka« ti na vlak v strupenem mrazu na prostem, ker edina čakalnica zadostuje komaj za de= Bet ljudi, a v drugi čakalnici je nameščen carinski orad Ze državni ugled zahteva da ae naj postaja nemudoma poveča, za carin* aki urad pa naj država sezida lastno zgradbo Za oboje je prostora okrog postaje za» dosti. _ Slavje slovenske narodne pesmi Maribor, 20. decembra. Reldi so, da bo v sobo'o 15. t. m. zvečer V Narodnem domu narodno slavje, da bodo slavili tam vdss O Deva. ker je kot naroden Slovenec, kot sodnik, kot pevec n sklada teli. kot nabira teb in harmonizator narodnih pesmi, prehodi! dolgo življensko Pot. ki presega časovno merjena, že šestkrat deset let. Tako so se ta večer Doti mnogoštevilnih njegovih prijateljev in častilcev srečale ob tej izredni priliki v mariborskem Narodnem domu m malo Dre) na velikomestni Maistrovi ulici, kjer ie pevski rbor Glasbene Matice jubilantu pred njegovim stanovanjem zapel pesmi, ki so h različnih src prihajajoč sedala v srce slehernega. ne le slavljenčevega in njegove rodbine Dekleta Da ki jim le lepa moška postava, vedno smehljajoče se moško lice dopadljivo moško vedenje vse. so dejala: aH le mogoče — 60 let? Dve e©tzod$ iz njegovega življenja. Bilo ie 14 dni pred izbruhom vojne, v juliju 1924 Iz Kranja, kjer je tedaj služboval O Dev in kot avstrijski sodnik zbiral in izdalal slovenske narodue De srni. je dva-liajstorica izvežbanih pevcev Dod njegovim vodstvom napravila izlet na Dolenisko in v Belo Kraiino. Iz Črnomlja nas ie povedia pot tudi v srbsko nasebino n* Bojance Ko je zadoneia pred pravoslavno cerkvico kjer so po službi božji bili zbran' vsi Bo-Janci in vse Bojanke in ko se ie razlegala njihova, od 0 Deva harmonizirana pesem »Kupi ml. babo volove«. ni bilo videti očesa brez solz. Baš tisto popoldne se ie vr-iilo v tei srbska vasi venčanje Gostoljubn'' Bojane? so nas takoj povabili da smo se udeleižiU vseh obredov m ženitovamskih običajev. Ko smo spremljali nevesto iz njenega doma v dolgem sprevodu na ženinov dom. tedaj le na čelu sprevoda skladatelj in avstrijski sodnik O Dev na dol-fem drogu sam nosil - srbsko zastavo Štirinajst dni pred izbruhom vojne s Srbijo. Na Koroškem so tedaj bila tla še prav posebno vroča Ko pridem v tistih dneh na svoi dom v Borovlie mi moj. teda' okoli ^ let stari oče lame pripovedovati: »Pomisli, neko lepo nedeljo okoli 9 zjutrai je prišel k nam zelo lepo obečen gospod pri-kuplltvih manir in Je Dravi da le rihtar v kraniskem mestu Ravno sem se odpravlja' k maji pa ie hotel da mu koi na mestu začnem prepevati naše pesmi Dejal je. da bo vse zapisali in da jih bo potem tudi nam poslal.« O. Dev le pozneje res poslal moicmu očetu zvezek po trem harmoniziranih ko- roštoh narodnih pesmi i posebno dedikad-lo in oče mi jo le s ponosom in veseljem pokazai in i o kot veliko dragocenost shranil. Ko so reWi da bodo O Devovo 60-let- nic slavili le kajpada tudi mene vabila v Narodni dom. Bilo ie priietno lepo. izvrstno Nastopili so odiičn: govorniki. Pa slavlijenec O Dev ie znal vso stvar zasukati v svoji skromnost! in in nesebičnosti. To nI bilo 0 Devovo slavie; ne. to Je bilo slavljenje, epopeja koroške narodne pesmi, triumf narodne m'sli in nacijonalne zavesti Hodili smo po Ziliski do'ini po Rnžu. ob Vrbskem ieze.u in v Podjuni: poslušali smo koroške fante in dekleta, ko prepevajo v svojem prelepem milo done-čem narečju, misli in pesmi kakršnih je le malo kie naiti v slovanskem svetu In O Dev. slavijenec večera ic kot Devovndja !>n pevec sam nastopil in tako spremenil slavje svoie osebe v slavie narodne o osmi koroških Slovencev V ozadiu pa ie mogočno bučalo Jadransko morje naše morje ln nam ogrevalo srce za naše brate v tujem rob-stvu. Še nekai druge?a le Mo kar le to slavje posrbej odlikovalo Tu |p bilo zbrano vse. kar čuti slovensko Oni k; se včasi. če se srečajo na cesti ali v novinah giedaio nekoliko do strani, so sedeli orija-teMsko prt isti mizi in čutili da ie vest slovenske skupnosti v ni?b mo*ne^ša ;n tud; oriietnei-ša kakor vso ono kar jih tu p^ tam loči Takih slavnostnih prired:+ev kakor ie bilo O Devovo slavie dne IS decembra v Narodnem domu v Mariboru bi moralo bit več in v kratkem b; se pokarale v našem iavnem ž*v!1enin blagod^ine posledice. A duh onegr> Oskarii Deva. Id ie nosil tik Pred irbrnhom svetovne vome na avstrijskih tleh srbsko zastavo »-p Izkopal na našem Koroškem 'late zatfnde n*m:n'i:ve nenreconliive nai živi med mm. m dr>Vo nam bo' _Dr. Fr. Ml§ Č. PRFMnn ORVA KOKS *l 1.1 R I 1 \« Vtlharleva cesta za glav kol. Krall« Petra trg S, Miklošičev« cesta t Tel 3820. ProUs Revml, isciilasu. protlnu, skrnlni (Hexenschus») o io iO -S) nenadomestljivo. Naravno tdravllno sredstvo za zdravljeni« na doma: kot naravni glen (blato) v kockah cPi 0«» <«» prtpravljanje abkiadkov) ak ko< «Qama-kompresa« {jerto-v obkladek) 30 krat vporatoljiv Izvanrednc poceni. Glavno skadliče: L SCHREIBER Zagreb. \kademičkl trg t/li inmDtBaLinintminBnaiio V smrtnem objemu transmisije čudežna rešitev iz skrajno kritičnega položaja. Litija. 22 decembra Včeraj zarana se je nameni! 24-k-tnj kurjač v litijski predilnici g. Tine Sm6. da bo osnažil in namazal koiesje Dod stropom v strojnici. Stroji so že delovala ln močni transmisijski jermeni so že peli svojo običajno jutranjo pesem. Ko te imel g Smč ravno opravka pri transmisiji, ki dviga premogovne vozičke, ga ie prijel jermen za rob suknjiča, s katerim se ie dosiei igra' le puh švigajočih strojev Pa se le pridni Tine že menda preveč zamahnil v svoje delo, da ie bilo že prepozno ko ga ie obiiznil jermen Za suknjič in ga potegnil s seboj Kar zapeljalo ga je do naivišiega gTedla pod stropom in ga bliskovito nekajkrat zavrtelo okrog kolesja. ki ie medtem poželjivo vleklo ubogega delavca med svoje zobovje. Si'nn opasen in odločilen trenutek ki Je morda trajal !e stotnko se!unde! Le čuda. da si Tine ni razbi' gbve ob stropu. Tint pa kliub neobičaim vožnti ni Izigu-bil prisotnosti duha Z nogami se Je uprl v stroo. z roko pa ie zagrob'1 za bližnjo kliuko in se sunkoma iztrgal železnemu molohu iz objema. S kako Dož ešno slastjo Je stegovala transmrsija in kolesie Do Tirn-tu svoie »organe«. priča deistvo. da rire'aip posebne gimnastične in posebne lahkoatletične tekme, velja v Sokolstvu pravilo, da le treba SDOiiti vse erane telesne vzgoie v eno harmonično celoto, ki naj v polni meri posDeševalno vpliva na narodno zdravje. Ne sme Da se Dri tem vzgajati samo nekoliko dobrih posameznih borcev, temveč mora biti deležno telesne in moralne vzgoie kolikormogoče mnogo posameznikov, ki tvori io nato množino zdravih in krepkih Hudi Vse naše delo ie torei vedno koncentrirano oo našem telovadnem načrtu v telovadnici na telovadišču. pri tekmah in kjerkoli na cili čim večie razširjenosti telesne-ga vzgaiania. ker le tako ima narod dob;ček od tega. Lepo in dobro je. ako so posamezniki zelo dobro navežbani. toda še bolje je, ako se dvigne povprečna navežbanost množice Zato gledamo pri nis manj na število raznih prvenstev, kakor na število tekmovalcev. V tem zmislu so se dosedai orlrelale vse sokolske tekme na raznih zletih maniših in večiih. V zimskem času so sicer tudi dosedai rotili posamezniki razne zimske telesne vež-be na prostem, ki se razlikuieio od val v telovadnici, toda do večiejra razmaha v tem pogledu ni prišlo, sal se ie v naših krajih goiitev drsania po ledu. sankania. smnčar.ja in drugih sličnih vežfo v večfi meri pričela šele po prevratu, da ne govorimo o raznih manjših poskusih pred vojno. Po prevratu pa se ie polagoma tudi v tem pogledu obrnilo na bolje Razne športne in tudi sokolske edinice so Dričeie uvajati tudi v naših kraiih zimske telesne vežbe. ki nttdlio poleg krasne zabave tudi v vzgojnem pigledu mnogo priložnosti za krepitev telesa in duha Češkoslovaško Sokolstvo ie imelo že pred volno svoie smučarske odseke po večjih društvih, ki so osvaiali leto za letem več pristašev Vodil je vse delo sin staroste Sciieineria br dr. Josip Scheiner. Po vo'iri se le število sokolskih smučariev v COS podesetorilo in tvori io danes veliko smučarsko armado, ki ima znaten vpliv na Československv Ivžarskv svaz. sai mu celo predseduje že imenovani brat dr ^heiner ml Jugoslovensko Sokolstvo fe storilo letos nekaj važnih sklepov v tem pogledu. Gorenjska sokoiska župa kier le sneg doma le že lani prircdi'a v svoiem delokrogu župno smuško tekmo ki le i po številu tekmovalcev I oo kakovosti uspela zelo za-dovoPivo če tudi smu^k: odseki niso bili organizirani v vseh društvih Letos ra so podani vsei organizaciii trdneiši temelii r.a seit društvenih načelnikov iste žuoe ter ie i>l odoo^lnn na savezno vodstvo v Liub-!jani tozadevni predlog ki predvideva ustanovitev sokolskih smučarskih odsekov po vseh soko!sk;h društvih, kier so za to podani pogoji. Zbor župnih načelnikov ie na svoji seli odboril predloge goreniske žuoe in tudi savezni glavni odbor ie glede zavarovanja uredi! vso zadevo v ucodnem smislu. Organizaci'0 oo društvih in župali ima seveda v rokah sokolsko tehniško vodstvo. vendar pa ie od iniciativnosti posamezni bratov - smučariev oo društvih odvisno. kako hitro bodo vsi našteti sklepi postali dejstvo. Vsekakor oričakujemo v tem pogledu skoraišniih usDehov Glede organlzaciie smučarskih odsekov po društvih vePajo v COS naslednje snl'vš-ne določbe: odsek se ustanov! ori druš'vu ako šteje natmani 10 snviiviev. Namen odseka ie gojiti in poučevati smučan e. ori-reianje Izletov in ♦eke-n. predavanja smučariev delovanje na pocenitev smučarskih potrebščin, železnišk h vožen. za skupne Izlete Itd. Pri tem oa vlad ii ori vsem de.u stkoisko bratstvo, vztrajnost In irkiiativ-nost. Kolikor smo nrtčeni. Ima v ČOS že Vsakovrstne ur®, latuaa iu srebr ina po nizki ceni pri L.Vi!Har.urar Ljub Jana 8t. Petra cesta St 86 Odprodaja elitne kožuhovine za Božič. Najcenejši nakup krasnih damsKih kožuhastih piaščev, jopic, boa. vest i. t d. pri L. ROT Mestni trg nad 300 društev svoie »Ivž.irske cdbore«. kj štejejo nad 20.000 č'auov in naraščala. Skoraj vsi so ob enem člail češkoslovaške smučarske zveze in 'm* seveda Sokolstvo znaten vpliv na ''elo/anS te organizacije. ČOS le priredila tekom zadnlh ireh let vsakoletne tekme ki so se odlikovale oo svoji kakovosti :n števili- tekmovalcev. Zveznim tekmam so prisostvovali kot tekmovalci seveda samo oni borci, kj so dosegli v predidočih žtrpnih tekmah gotovo število točk AH bo pri nas mogoče organizirati Sokole-Smučarie? Nikakega dvoma ni da bo Kakor se J« tekom enega leta posrečilo gorenjski župi urediti to zadevo, bomo polagoma uspeli tudi v ostalih župah kier so za goiitev te vrste telesnih vežb dani ugodni Dogoii. Pri tem pa nikakor ne smemo podcenievad. temveč podpirad vse one organizacije ki goje smučarstvo v naši domovini sai do-pripašaio tudi one za skupni cili. za okrepitev naroda, svoie velike žrtve četudi delajo to mogoče po drugih metodah To nikakoT ne sme biti ovira za vzporedno, složno delo pač pa impulz za nas same. da v plemeniti stvarni tekmi delujemo naprej za skupni cili Sokolsko zimsko delo z ustanovitvijo smučarskih odsekov nikakor ne bo trpelo, saj se bo nasprotno še povečalo. Delo v telovadnici, v prosvetnih šolah, na belem terenu v prosti naravi, vse so samo sredstva za dosego naših ciliev Med tednom doma v nedeljo zunai sredi zimskih krasot, bodi v bodoče naše geslo. Vsi primimo Dri organiziranju smučarskih odsekov za delo. in uspeh ne bo izostal. Zato velia tudi tukaj kakor povsod naš poziv: — Napreil Zdravo! Br. I*on Siukelj pozvan na Madžarsko. Zadnja olimpijada v Amsterdamu je zopet visoko dvignila ugled jugoslovenskega So< kolstva v inozemstvu, kar nam dokazuje prijateljsko vabilo Madžarske telovadne fe» deracije, od katere je te din sprejel naš olimpijski prvak br Leon Štukelj iskreno vabilo na telovadno tekmo, ki se bo vršila v mesecu februarju v Budimpešti. Madžar* ski telovadci prosijo, da bi se tekme udele« žilo nekaj najboljših telovadcev JSS. ter bi posiali v Budimpešto tudi enega sodnika. Kakor izvemo, se nameravata udeležiti te tekme prvaka štukelj in Primožič, gotovo pa je, da se jim bodo pridružili tudi ostali naši oiimpijci. Seveda ima končno besedo glede udeiežbe tehnični odbor JSS. ki pa menda ne bo nasprotoval tej pomembni prireditvi za naše Sokolstvo v inozemstvu, — Odlikovanje zasiutiu-ga SakoUi Na zadaj) odborovi seji JSS (16 t m.) je bilo soglasno sklenjeno predlagati na prihodnji glavni skupščini JSS v odlikovanje s i»ave»n« plaketo velezaslužnega brata Jožeia Smrtnik« starosto sokolske župt? Olje, člana starešinstva JSS itd čestitamo! Smrt idealnega sokolskega delavca V slovo Janku Majdiču Ježica, 22 decembra. Po težkem triletpem trpljenju se je uklo« nil beli smrti, ves izmučen m do konca oslabljen, brat Janko Majdič, nesporno nai« boljši in najidealnejši delavec Sokola na Jezici. V najlepših moških letih je odšel, zapustil neoskrbljeno ženo, dvoje d robčka* nih nedolžnih otrok _ sirot, nebroj prija* teljev in znancev. Zapustil je Sokola, kier je bil vsem pravi brat. dober zvest do zadnjega diha Po gmotnem položaju je bil reven, po poklicu sedlar ljubljanskega ar* zenala in bi ga zato, 6e bi sledili neki na* vadi, skoro že ne smeli tu omt.ijati Ali v bratu Majdiču imao vsi Sokoli sijajen pri* mer dobrega človeka, dobrega očeta in ne* rzmerno požrtvovalnega Sokola, ki je vse te lastnosti razvijal nesebično, samo da je zadosti1 potrebi duše, ki jo je ogrevala vi* soka ideja Kaj je pokojnik bil. bomo prav vedeli šele zdaj, ko ga ne bo več med nami. Sode« lov al je v naprednem političnem delu. pri širjenju naprednega tiska bil je v težkih razmerah predsednik pevskega društva «Zo« ra», a svojo poglavitno skrb je namenil So« kolu, kjer mu je bil opetovano agilen od* Komik, organizator njene knjižnice, vesten blagajnik m nerrrekosliiv dramaturg. Zad* nje njegovo veliko in nepozabno delo je preuredba Sokolskega doma na Ježici in krasno pročelje sokolskega od^a Ta neomajni steler in vzorni apostol na* šegi Sokola ie padeJ. ko je še tolik hotel izvršiti. In baš to mu je toliko grenilo nje* govo smrt O. spi. počivaj mirno. Janko! Jutri ob štirih pridemo k Tebi. ko nas zad* njikrat obiščeš na Ježici. da se za vedno razločimo s telesom in da povabimo Tvojo sokolsko dušo med nas, v naše vnsta. —* Zdravo! za toplo reprezentanco CRNO-BELA REDU.TA — 9. II. 192 £ v UmOHU - ; Samo S* danes 23 /Tli. 1928 Slovenije, ki je, kakor znano, vsako leto novoletna številka »Jutra«, je tudi letos velikansko. Iz vseh strani države in inozemstva nam prihajajo številna naročila za letošnjo novoletno številko »Jutra«, Vrednost naslovnega materijala ki ga nudimo v tej številki trgovskim, industrijskim in drugim prometnim uradom, ki donašajo največje koristi kupovalcu in prodajalcu, nam ni potrebno še posebej povdarjati Tudi letos bodo vse važnejše tvrdke iz vseh krajev Slovenije priobčene v »Jutru«, iz katerega se bodo seznami in kartoteke naslovov izpopolnjevale. Kdor še nI naročil svojega oglasa za novoletno številko »Jutra«, naj to stori do petka prihodnjega tedna. V soboto bomo sprejemali le še inserate in male oglase. OGLASNI ODDELEK »JUTRA«. omače vesti Naša božična naklada Posebna komisija v tiskarni in ekspedi-ciji »Jutra«. Pred prazniki smo opozorili naše prijatelje zlasti pa gg. inserente na posebno ugodnost božične številke »Jutra«, ki bo skozi 4 dni v rokah ogromnega števila naših naročnikov in čitateljev. Napovedali smo. da bo »Jutro« izšlo za Božič v nakladi 35.000 do 40.000 izvodov. To naše obvestilo je dalo nekemu ljubljanskemu listu povod, da ie v nepristojnem tonu podvomil o točnosti naših navedb ter tako skušal zlasti Dri gg inserentih vzbuditi sum o naši absolutni solidnosti. a tudi sicer škodoiti našemu listu na dobrem imenu. V interesu ugleda našega »Jutra« smo zato zaprosili dva odlična zastopnika naših inserentov gg. veletržca K. Sossa, lastnika tvrdke Šinkovec nasl. v Ljubljani in I. Lovšeta. šefa ljubljanske podružnice firme Barešič & Cie.. kot re-prezentantinje General Motors Cie. da skupaj z zastopniki naše direkcije in našega inseratnega oddelka pod vodstvom g. kr. notarja dr. Andreja Kuharja kontrolirajo današnjo božično naklado »Jutra«. Omenjeni gospodje so se naši prošnji ljubeznivo odzvali. Ln tako sestavljena komisija bo nocoj prisostvovala tiskanju in ekspediciji našega lista ter bo rezultate protokolarično ugotovila. O njenih ugotovitvah bomo obvestili prijatelje in vse interesente. ____ »JUTRO«. * Inženjersko diplomo elektro - tehnične in strojno - stavbne stroke na vseučilišču v Monakovem le dosege! 231etni sin bivšega slovenskega Šolskega nadzornika in profesorja v Trstu Ivan Nekermann mlajši. Čestitamo! * Osebna vest. Direktor sadjarske in vinarske šole v Mariboru g. Andrej 2 m a v c je stopil v trajni pokoj Vodstvo direkcij-skih agend ie poverjeno profesorju Josipu Priolu * iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 119 številki zakon o ureditvi rednih sodišč za kraljevino Srbov Hrvatov in Slovencev ter zakon o sodnikih rednih sodišč. * Imenovanje novjft rezervnih podporočnikov. Kralj ie podpisal ukaz. s katerim so imenovani za rezervne podporočnike oni naredniki - ditaki. ki so letos opravili dvomesečne voiaške vaje ter dobili povoljne ocene in sicer v pehot?: Zlatko Prelovšek Artte Krokar Josip Plečko, Ladislav Gel-ger. Edvard Gregorič. Kare! Pirnat, Ivan Razboršek, Bogomir Debevc Rafael Ber. ce Edvard Vrtovec, Martin Mencej. Mihael Primec, Ivan Česnik. Vladimir Ber-toncelj Ivan Grum. Ernest Stanič. Boža Podolšek Dragotin Leskovec. Vincenc Vidmar. Silvester Breskvar Vilibalt Belogla-vec, Ivan Bračko. Milko Gorup Vekoslav Božič Viljem Pance, Adolf Arzenšek. Viktor Švigelj Peter Martine Milan Če-rne Janko Turk Prane Br3čko Milan Dekleva Milan Valant Metod Trtnik lanez Tivsdar Aleksander Štrekelj Adn!f Vadnal Ernest Vogrič. Josip Fras. Alojzij Župevec Viljem Cuderman Valentin Oman. Dane Klabučar. Adoir Gregorič Dragotin Leskovec. Janez Geč Anton Turk. Stanisalv Čebašek. Via. disiav Zupančič. Anton Radešič, Josip Ostrovšek Josip Lavrič. Stanko Pogačnik Cvetko Mila vec. Anton Fink. Leopold Baj-želj Branko Rožič. Stanislav Oogola. Stanislav Černič. Friderik PugeR Ferdo Knez. Avgust Flegar Peter Sirhadolc. Ivan Bi-te-nc, Ivan Sotošek, Ivan Magdič. Alojzij Kalin. Franc Jurhar. Jožef Peternost. Silvester Košutnik Friderik Sever. Alozij Lenarčič. Andrej Arko Pavel Hafner Oskar Rataj. Franc čermak Adalbert Zorko. Artur Svetlič Vinko Robežnik Rudolf Verbole, ____ __ t? E El £ : E E E B £ G E Premljeral Popolnoma novo! Neustrašeni tajinstveni Jezdec prerije Buck Jones kot kot CRM AS Višek senzacij v filmu. Pustolov-ičrae. kakršnih doslej še niste gledali. Borba na Jrvllenje Iti smrt Eden »roti desetim Na robu večnosti viseč na oreperefi vrvi nad žrelom prepada Med divjimi Indijanci Velenaipeto. Predstave danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. la 9 ari. Alojzij Ponebšek, Anton Pečko, Franc Frelih, Danijel Zevnikar. Vekoslav Masle, Anton Emenc, Anton Žigon, Karel Šištar, Anton Podgoršek, Josip Nečemar, Štefan Višner, Rihard Pečnik, Josip Kramberger, Oton Bajde. Janez Dovič. Henrik Barte, Jernej Zupane, Matija Smoljan, Franc Bajlec, Rajko Lukman, Mohor Vabič, Ljubi-voj Ravnikar, Matej ivkovec Avgust Kle-mente, Ernest Ripše, Stanislav Dominko. Konrad Čič Vladimir Medvešček. Jožef Bučar, Maksimilijan Tomažlč. Miroslav Namestnik Jožef Kračnik, Fran Oblak, Adolf Prešern in Ivan Uranič; v ar t i 1 j e-r 1 j i : Kari Vrečko. Cedomil Kokot, Ladislav Burnik, Otmar Kariovec. Ivan Burja. Pavel Kozina, Venceslav Vrhovec, Danilo Si'ša, Adam Bečela, Blaž Jurkovič, Hubert Pehani. Josip Šoštar, Alojzij Golob, Josip Legec, Bogomir Pust, Franjo Močan. Marijan Štupica. Albin Žabkar. Drago Kajfež, Milan Traven, Adolf Pavčnik. Anton Les-iak, Dragotin Kodrič. Marijan Wolf in Dušan Pipenbacher; v konjiči: Alb. Stare, re, Ivan Krampuš, Janez Berlisg, Kurt Pod-lisnjg. Fran Urbane, Anton Gabrijelčič, Anton Božič, Ivan Fajdiga. Anton Turnšek, Matija Heric. Dominik Pehar in Rudolf Po-lak; v inženjtriji: Gustav Gasteiger. Kari Kokot. Fran Rolih. Jaroslav Cernigoj, Jožef Šenk. Stanko Miklavčič. Ciri! Pogačnik. Kar! Skala, Zvcnimir Kelernen, Anton Černe, Josip Mesar, Ludovik Trček in Josip Gariner; v zrakoplovstvu: Stane Coš. Slavko Pavlin. Milan Kmet. Nikola Vilhar, Ivan Grbec Ivan Petrič. Ignacij Re-pič, Rihard Tavčar. Vekoslav Glaser in Ri-hsrd Filipič; v ekonomski stroki: Jurij Kovač. Ivan Sokol Albert Stejskal, Rudolf Babič. Ivan Lončarič. Gabriiel Nag-lič, Alojzij Volkar Ivan Gale. Kari Orabelj-šek. Avgust Žigon. Franc Jug. Josip Jerala Janez Popovič. Bogomir Petrič. Dragotin Potočnik Ivan Požene!. Janko Presker, Mihael Prelog Alojzij Pip, Ladislav Poljšak. Fvan Ravšl. Anton Smodič. Anton Slepič, Ivan Urankar. Jožef Černe. Franc Šuštar, Milan Jug. Josip Levar in Anton Maurer: v sanitetni stroki: dr. Janko Pom-pe dr Maks Krem/ar. dr Franc Breznik, dr. Marijan Polenšek. dr. Bertold Kac in dr Anton Najžar; v sodni stroki: Aleš Stanovnik Rvdolf Schauer. Teodor Tomin-šek in Jožef Fister; v in Jen jerskn . tehnični stroki: Pavel Lavrenčič, Ladislav Čenčur, Franc Brezan. Leopold Ebenspanger A!o\ ViVIAN GIBSON HANNS JUNKERMANN Pred 'av* 25 In 26 decembra na Bo ž C n Sv Štefan ob 7,1 , 3. l/.6. 6, 7,8 ie 9, uri KINO DVOR tel 2730 izem, trganje v kosteh, giht, išijas, zdravi naj« uspešneje REUSA« NAL PASTA. Dobi se v vseh lekarnah. 1'roizvaja lekarna ARKO. Zagreb, Ilica štev. 12. Nalnižje cene. KINO IDEAL. |la praktičiielše chrilo za Jožic i« Jfovo leto so lepe Muze, srajce, kravate, nogavice itd. Vse to dobite po nizki ceni v domači trgovini Ig, Žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta 3—11._15.733-a Bogastvo kožah divjačine Prodajte lisičje, polhove, zajčje in vse druge kože tvrdki P. Semko na Miklošičevi cesti pri hotelu «Union», ki plačuje najvišje cene. * II. pomorska obalna komanda se bo preselila v Šibenik. Iz Splita poročajo, da se bo II. pomorska obalna komanda naše vojne mornarice v kratkem preselila iz Splita v šibenik kot našo centralno vojno luko. Komandant viceadmiral Stankovič in šef štaba imata še svoj sedež v Splitu, a se bosta v pričetku prihodniega meseca definl-tivno preselMa v Šibenik. * Ameriški Slovenci na božičnem izletu. Minirlo nedeljo je prispelo v Jugoslavijo 98 ameriških izletnikov, med njimi 30 Slovencev. ki bodo praznovali letošnji božič pri svojcih v stari domovini Odpotovali so iz Newyorka z znanim veleparnikom »He de France« ki ie last francoske paroplovne družbe »Cie. Gle Transatlantiqiie«. V ponedeljek 24. decembra pa bo prispela v Llrubliano druga večja skupina — kakih 150 ameriških rojakov, ki so se vkrcali na brzoparnik francoske linije »Pariš« 17. t. m. Ameriškim rojakom želimo priletne božične praznike in srečno novo leto! * »Domači prijatelj«. Prejeli smo prvo številko III. letnika ilustrirane družinske revije »Domači prijatelj« z mladinsko prilogo »Naš obzor« z zelo obilno, pestro in lepo vsebino. V teku dveh let se ie ta družinski mesečnik tako izpopolnil, da ga moremo prištevati med naše najboliše revije. Zaradi svoje dobre vsebine se je hitro razširil pri vseh slojih Slovenije. Tudi v bodoče bo prinaša! vse ono. kar zanima vsako družino. Priloga »Naš obzor« je namenjena slovenski odrasli mladini. »Naš obzor« bo prinašal različne črtice, zanimive odlomke iz zgodovine, razprave o planetnem sistemu, o postanku zemlje, o pra. človeku, o neraziskanih deželah, divjih na-rodih, o džungli, stepah, pr2gozdih, o tehniki, aeronavtiki, o radiju, o vseh mogočih novih izumih o čudežih fizike in kemije, o telepatiji. sugestiji, hipnozi, o skavtizmu. turizmu, športu in sploh o vsem. kar današnjo mladino zanima. Obe reviji sta bogato ilustrirani. Tiska se v Delniški tiskarni ln moramo reči. da sta reviji tudi v tehničnem pogledu na višku tiskarske umetnosti. Zato reviji vsem družinam toplo priporočamo Naročnina je za celo leto za obe reviji samo 60 Din Naročata se pri upravi, Miklošičeva cesta 13 Posamezni Izvodi se dobe v kniigarnah in trafikah po 7 Din. • Prodajanje kolkov v prid protituber-ktilozni ligi. Liga proti tuberkulozi, ki ima svoj sedež v Beogradu ima od ministrstva pošte in telegrafa pravico, da sme nalep-ijati na karte in pisma poleg znamk tudi kolke s sliko prestolonaslednika Petra Liga želi. da bi za Božič, ko se največ piše in telegrafira, prodala čim več kolkov Zato je zaprosila ministra pošte in brzojava. da bi smeli prodajati te znamke tudi poštni uradnik! na poštah, za kar bi iim rade volje dala provizijo od vrednosti prodanih kolkov. Ministrstvo ie ugodilo prošnji protituberkulozne lige na ta način, da ie naročilo, nai se upravnik: in predstojniki glede prodaje teh kolkov sporazumejo neposredno z imenovano ligo in poskrbe, da se z ozirom na humani čili ustanove in na splošni blagor ljudstva razproda kolikor mogoče dosti kolkov. Kar se tiče provizije prodajalcem teh kolkov, prepušča ministrstvo uradnikom, to je prodajalcem kolkov na prosto voijo. ali hočejo prodajati kolke brezplačno ali pa proti nagradi * Starfšl! Vašim otročkom, ki se uče Igre na klavir, kupite za Božič »10 povesti za našo klavirsko mladino« skladatelia Vasilija Mirka, ki se dobe po vseh knjigarnah za ceno 20 dinarjev. • Dv© zanimivi tiskovni razpravi sta se vršili včeraj pred kazenskim senatom de- želnega sodišča v Ljubljani. Pri prvi se je zagovarjal odgovorni uTednik »Kmetskega lista« g. Milan Mravlje, ki ie bil obdolžen. da je v članku »Hrvaški homo - rule« 24. oktobra t. I izzival na plemenski razdor Sodišče nI moglo najti v članku ničesar, kar bi izzivalo na plemenski erazdor in Je oprostilo g Mravlieta vsake krivde In kazni — Druga razprava e' bila proti Josipu Petriču. novinariu v Ljubljani in odgovornemu uredniku »Kmetskega lista« Milanu Mravljetu Josip Petrič ie bil obdolžen. da je v nekem članku v »Kmetskem listu« uporabljal izraze preziranja in omalovaževanja g!ede osebe Nj. Vel. Sodišče Je po ugotovitvi da meri dotični članek le na vlado, oba oproslilo. Državni pravdnik le v zadnjem primeru prijavil ničnostno pritožbo * Poldrag milijon dinarjev se ie »izgubil«. V Sarajevu se v zadnjem času živahno obravnava vprašanje paviljona državne bolnice za nalezljive bolezni. Poslopje ie zgrajeno, a manjkajo še razsvetljava, vodovod in kanalizacija. Že pred letom dni je računovodstvo gradbenega ministrstva ot-vorilo kredit v riesku po! milijona dinarjev v sv. ho dovršitve teh del. Pozneje Je dr. Spaho izposloval še spedjalen kredit v znesku enega milijona dinarjev v Isto svrho. A zgodilao Je se nekai nepričakovanega. Ko je bolnica zahtevala denar, da bi mogla pričeti z omenjenim! deli. se vsota poldrugega milijona ni mogla najt! niti pri računovodstvu, niti pri ministrstvu za narodno zdravje. Gradbeno ministrstvo Je odgovorilo, da o tem sploh ničesar ne ve in da ni upanja, da bi ce mogla najti sredstva za ta dela. Nasts!- ie velika afera in narodni poslanec Istr**' ? Kapetanovič se je podal v Beograd. ^ \devo razčisti. * Nagla smrt zagre 4*ega profesorja. V Zagrebu je nagle smrti umrl profesor tamkajšnje trgovske akademije Ivan Dutkovič v starosti 29 let. V njegovem stanovanju so našli pisrno, v katerem sporoča, da velik del svojega imetka zapušča šoli. ki mu Je vedno bila pri srcu. Oporoko Je napisal neposredno pred svojo smrtjo. * Športni klub Bled bo priredil 12. Januarja na Bledu veliko športno reduto, na kar že sedaj opozarjamo c. občinstvo. * Darujte radiie. ki so aktualna tepa ln koristna darila. Seveda, dober mora biti in zanesljiv Nailepše na tem polju dobite pri Specialni radijski trgovini Radio - val, Kongresni trg 3. Zahtevajte ponudbe in neobvezno predvajanje. * Vijolice ln trobentice ob Božiču. Iz Bele Krajine smo prejeli šopek cvetočih trobentic in vijolic, ki jih je na Izletu na Smuk nad Semičem nabrala gdčna. Albina Namplieva. * Pri zaprtju, motenju prebave, neenakomernem valovanju krvi, glavobolu, obči onemoglosti vzemi zjutraj na tešče čašo naravne grenčice »Franz Josef«. Na klinikah za notranje bolezni so preizkusili, da t- crrenčica »Franz Josef« najboljše odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. * Darujte »Podpornemu društva slepih« v Ljubljani. VVolfova ulica 12. 186 * Lovski blagor s strupom. Nekatera lovišča so zadnja leta domalega brez zaroda, osobito zajčjega, medtem ko so se lisice zlasti po Štaierskem tako razpasle, da prihajajo kmetom celo na dvorišča po svoj kurji plen in lovec često ustreli po tri ali štiri na navadnem pogonu. Pokončavanje roparic s strihinom se je že skoro opustilo, keT učinkuje ta šele po zaužitju v želodcu. Najzanesljivejši strup, ki deluje na licu mesta, je Cvanlk v ampulah (steklenih kapsulah), ker zaduši žival, kateri otrpnejo dihala takoj pri pregrizu. torej na mestu, kjer se je nastavila vaba In ie torej lovcu plen zasiguran. Cyanlk se dobi v lekarnah in drogerijah. ki Imajo oddalo strupov proti dovolilnici pristojnega ohlastva. Kjer pa ne dobite originalnega CYANIKA, obrnite se naravnost na drogerijo »Sanitasc v Celju, ki ima glavno zalogo za vso Jugoslavijo. _ Soe J s tisi ©*era et za ušesa. nc*s crf*© Dr Jss«*co H^fftsr Ord nlra v LlubHan! M klcšlčeva cesta St. 7 fe'efon 3012 Ribje olje. sveže, norveško, v dro- ; geriji A. KANC sinova, LJubljana, Židovska ul. 1. 15289-a Cen], odjemalcem! Marsikdo ie že črtal ali kje slišal, da limonov sok preprečuje gnilobo. Zobna pasta «NEGRODONT» edina vsebuje limonov sok; zato edina preorečuje gnilobo zob ozir gnilobo v ustih in je zato naiboljša, natzdrave.iša in najcenejša zobna pasta. Zahtevajte povsod samo «Negrodont». francosko zobn-o pasto. R. COTIČ, LJUBLJANA VII. Kamniška ul. 10 a glavna zaloga «Negrodont», ia zlati lev. Po Krandijoznem romanu eospodarja daleke afriške džungle. Ob pol 11„ 3., pol 5., 6- pol 8., 9. Kino »DVOR«. Telefon 2730. • Najlepši Božič bo Imel. kdor bo imel RASBERGERJEV gramofon in na novo do- j šle električno posnete umet. plošče. 2346 • Kdor hoče zastonj v Nizzo aH pa želi brezplačno preživeti 4 dni na Dunaju? Opozarjamo na natečaj potovalne pisarne ZIDAR med inserati v današnji številki. ITO — zobna pasta najboljša. * AH ste že član Liudske samomopomočl? čitajte današnji tozadevni oglas! 2338 u— Plesna vaja na Taboru bo danes zvečer ob 8. v veliki dvorani Sokolskega doma. 2348 • Tkanina »ETERNU.M«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved manufak-tura. 185 * Za božič se spominjajte vsi prejenrn;ki položnic štev. 14.066 najbednejših! — Podporno društvo slepih. 188 " Volnene nogavice ln pletenine v veliki izbiri «e dobijo pri tvrdki Kare! Prelog v f ;nbnanl 2R«5 Otroške oblekce in predpasnike nudf v krasni izbiri M. £r sš©fič- Bučar kot najprimernejša i-n praktična božična darila. 15679-a * Klobuke popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj. Ljubljana. Stari trg štev. 14. 263 ♦ Pralnlca-svetloilkalnlca Rakuna, Slovenska ulica 15, zraven Ljubljanske kreditne banke, se priporoča. 276 • Nova številka «Skovirja» 'zide dsnes in se bo takoj razposlala. Opozariamo vse, ki se zanimajo za prijetno razvedrilno ftivo, naj se naroče z novim letom na ljubljanski humor i stični J4dnevnik «Skovir>, Id stane le 15 Din za četrtletje. Lene slike, zanimiv roman. Cim več bo naročnikov, tem bolj bo 8. t, • c 5 g-g s 5 cj § O * u -g-5-SfclŠ > 1 15 « P >N i J i i S Ojg C cd x— scc u e g. >ri t? t © K) a— NI mogel verjeti. Čevljarski mojster Al. BeTgant, ki ima svojo delavnico na zaprtem dvorišču na Medvedovi cesd št. 8. je imel navado puščati svoje kolo nenadzorovano zunaj pred delavnico. Dne 15. t. m. pa ie po končanem delu ugotovil, da je kolo izginilo. Kam in kako? Mojster si nI delal preveč skrbi in je bil popolnoma prepričan, da si je kolo le kdo izposodil. Ker pa kolesa le ni bilo več na spregled, je mojster slednjič le spoznal, da je mogoče kolo ukrasti tudi z zaprtega, ograjenega dvorišča. Ber-gant je tatvino javil šele 20. t. m. in navedel, da je bilo ukradeno kolo črno pleskano in vredno nad 1000 Din. LIPTON-čaj | c naših znamenitih plantaž na Cey- §|| Ionu direktne v Vaš čajnik 24 i fig u— Kako Je Cof prišel do dežnika. Pri okencu trafike Angele Šegove pred Mestnim domom se je v četrtek okrog 10. pojavil delavec Jože Z. in ji izročil nov moški dežnik, Češ. da ga je našel poleg trafike, kjer ga je bržkone nekdo pozabil, šegova je dežnik spravila. Kmalu nato pa se je oglasil neki drug človek in prosil za dežnik, o katerem je dejal, da ga je pri trafiki pozabila njegova mati. Trafikantinja mu je verjela in mu dežnik zares izročila. Hip nato pa je potrkal na okence še tretji gospod, ki je omenil, da je malo preje pozabil pri njeni trafiki svoj dežnik, ki ga je morda pošten človek izročil trafikantki v shrambo. Seveda je Šegova gospodu vse po pravici pove. dala, nakar je stopil oškodovanec k stražniku. ki se je pričel zanimati za prebrisanega sleparja, ki si le prilastil dežnik. S po. močjo zaslišanega Jožeta Z., je bil tudi ta kmalu Izsleden v osebi znanega navihanca Franceta Cofa iz Vodmata, ki pa ie dežnik baje že prodal. B LIPTON-čaj 1 Najboljši od najboljših svetovnih H plantaž čaja 24i Bi u— Tatinska sraka. V Rožni dolini je bil te dni prijet 34 letni bivši ključavničarski pomočnik Karol O. Aretiranec je bil večkrat zaposlen kot vrtnarski delavec v vili glavnega knjigovodje TPD g. Antona Gerziniča v Rožni dolini. Kot tak je imel pristop tudi v hišo. odkoder pa ie v poslednjih dveh mesecih odnesel za okroglih 10.000 Din perila in obleke. Ukradene stvari je prodajal raznim Bosancem in starinar-jem in jih je nosil tudi v zastavljalnico. O. je bil izročen sodiščih_______ LIPTON-čaj zapomnite se, po eno_ žlico na vsako skodelico čaja 24) u— Merkurjev ples. Senzacija vsake plesne sezije je bila in ostane prireditev tradicionalnega Merkurjevega plesa. Vršil se bo ta ples tudi io sezijo in sicer v soboto 19. januarja v veliki dvorani hotela Union, Prireditveni odbor je s predpripra-vami neumorno na delu, tako da bodo udeleženci prav prijetno presenečeni Opozarjamo na prireditev že sedaj. 2332 u— Popoldanske plesne vale Jenkove šole bodo danes v nedeljo in na Štefanovo 26. t. m. v dvorani Kazine od 3. do 7. popoldne. Poučuje se najnovejši twlst. — Za-četnikl-ce za vse plese točno ob 3. 2333 u— Čajanka — solree dansante danes in vsako nedeljo ter na Štefanovo 26. t. m. ob pol 9. zvečer v balkonski dvorani Kazine. Aranžma: Jenko. Jazz . Negodč. W m. -caj ahtevajte. da ie vam da poznat žolti paket 241 • Natečaj za mesto arhitekta In tehničnega uradnlštva razpisuje ministrstvo pošte ia telegrafa pri direkciji pošte in telegrafa t LJubljani. Natančnejša poiasnila daje direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani. u— prostovoljnn gasilno ln reševalno društvo v Liubliani bo priredilo na Štefanovo 26. t. m. ob pol 8. zvečer v Mestnem domu svojo tradicijonalno Božičnico. Za obilen obisk se priroča — odbor n— Dobro znana gostilna Medica, sedaj »prf Nacelnu«, vam nudi dobro kapljico za praznike. Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „Jutru" u— Posebne plesne ure daje plesni mojster Jenko dnevno od 10. do 20. v balkonski dvorani Kazine. u— Plesna vaja Strelišče - Podrožnlk na Štefanovo popoldne in vsako nedeljo in praznik popoldne. 2318 u— Policijski drobiž. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina mleka. 1 tatvina obleke, 1 tatvina čevljev, 1 tatvina ročne torbice, 1 tatvina kolesa, 1 primer kaljen ja nočnega miru, 2 primera prekoračenja policijske ure, 1 nezgoda, 2 prestopka predpisov o zapiranju trgovin, 3 prestopki avtomobilskih predpisov in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretiranih ie bilo kar 13 oseb in to po večini zaradi manjših piestopkov: Janez E. ter Ivan D. zaradi beračenja, Ivan S. zaradi izgreda v Ljudski kuhinji, Jakob H. zaradi nadlegovanja pasantov France C. in Tončka P. zaradi kaljenja nočnega miru, Ana P ln Julijana Z zaradi tajne prostitucije, 2. zaradi tatvine premoga. Albin P. In Franc S. zaradi soudeležbe pri tatvini premoga. Valentin š. zaradi tatvine reberc ta France L. zaradi suma soudeležbe ropa. u_ Razprodala pletenin puloverjev, vestlj In drugega zaradi zelo velike zaloge bo vsak dan dopoldne ln popoldne pod tovarniško ceno na Vodnikovem trgu, lopa štev. 10. 2337 a— Najboljšo perutnino, kakor purane, pitane gosi poularde. piščance, race. vsakovrstne sladkovodne žive ln sveže morske ribe ter vsakovrstno divjačino kupite najceneje pri tvrdki »RIBA« Gradišče št. 7. — V nedeljo 23. t. m. odprto v e s d a n. 2316 a— Vedno najnovejše bluze. otroSk! pla-Sčkl h oblekice pri Krlštofiču . Bučarju. Stari trs. 176 Iz Maribora a— Silvester večer. Največja Silvestrova prireditev v Mariboru bo letos Silvestrov večer, ki ga bo priredilo Sokolsko društvo v Mariboru v «Unionu», ki bo prvič po pie-vratu Sloveucem> za ta dan na razpolago. Pripravlja se prvovrsten program s sodelovanjem najboljših operetnih uioči, pevskih društev . Za ta večer vlada že sedaj največje zanimanje. Vstopnina je v pred prodaji aižja; vstopnice se dobijo v trgovinah Bureš. Majer, Pinter & Lenart. a— Strel v nogo. 25 letni delavec Martin Flogar z Janževe gore pri Selnici je dobil nevaren strel v nogo, ko je stopil med fantovskim pretepom v neko gostilno v Ribnici na Pohorju. Krogla mu je prebila desno koleno. Rešilni voz ga je moral odpeljati v mariborsko bolnico a— Nevarno vlomilsko ln tatinsko tolpo je izsledila mariborska policija. Tolpa je izvršila v zadnjem poletju številne tatvine in vlome v razna stanovanja in gostilne. Tvorili so tolpo: kletni brezposelni natakar Fran Šauperl, 2Jletni Aleksander Vukaši-novič, 241etni ključavničarski pomočnik Maks Kristl in njegova ljubica Ema Gaule. a— Svetovni potnik s kolesom. V Mariboru se je na poti po svetu ustavil 701etnl Peter Kochman iz Plzna. Stari, a še vedno čili športnik se je odpravil s kolesom na 40.000 km dolgo pot po Evropi. Iz CeHa e— Občni zbor Aeroklnba cNftša krila,. Tukajšnji Aeroklub ima svoj prvi občni zbor dne 16. januarja 1929 v Narodnem domu. e— Kolesarska nezgoda. Ko »e je peljal pred dnevni stavbenik Franc Gologranc s kolesom skozi Spodnjo Hudinjo, mu je kolo na gladki, poledeneli cesti pri Majdičevi kapelici spodrsnilo, pri Čemur je padel Gologranc tako nesrečno pod kolo. da se je zlomil nogo. Zdravniško pomoč je moral iskati v tukajšnji javni bolnici. e— Predrzen človeški dihur. Na policiji je naznanil kapetan Zivorad Gogič. stanujoč v Trubarjevi ulici, da mu je v noči od 19. na 20. t. m. neznan tat odnesel iz kurnika 4 kokoši, dočim je peti kokoši napol pre-rezal vrat in jo pustil ležati pred vrati drvarnice Tatvino je prvi opazil v hiši stanujoči trgovski potnik Stanko Pitamic, ki se je ob 2. uri zjutraj pripeljal s potovanja domov. Videl je bežati z dvorišča po levem bregu Savinje proti mestu neznano moško postavo, katere pa radi teme ni mogel spoznati. _ Pred nakupom čevljev si oglejte Izložboi ZALOGE ČEVLJEV ŠT. STRAŠEK, CELJE. KOVAŠKA Čevlji po meril Popravila točna In hitra! e— Tatvina vozička. Mesarskemu mojstru Ivanu Leskovšku je bil pretekli teden ukraden z dvorišča tukajšnje mestne klavnice mesarski dvokolesni ročni voziček. Po* izvedovanja za storilcem so ostala doslej biezuspešna. Iz Kraiia p— Danes ob pol 9. zvečer plesna vaja v Narodnem domu. r— «Svetnik* na kranjskem odru. Pretek* lo soboto in nedeljo nas je po daljšem od* moru naš agiini Gledališki oder zopet pre* senetil z izvrstno salonsko burku vernika. Delo, še nepoznano v Jugoslaviji, prvič od* igrano na kranjskem ouru, je nekaka sa* tira na malomestne čuvarje morale in dru* gih lepih čednosti, ki se zgube v vrtincu velikomcstnega vrveža. Grom ovit aplavz, salve smeha je bil dokaz močnega efekta. Vsi igralci so nam podali kot posamezniki in celota lepo zaokroženo igro. Dejanja »o potekala gladko. Igro je zrežiral naš pri* znani komik g. Ruda Hlebš, ki je obenem kreiral naslovno vlogo v osebi Petra Za* kotnika, -sod. svetnika, ter je naravnost bri* Ijiral. Bil je v figuri in maski dovršen. Ma* lo vee pažnje samo glede toalete. Verno mu je sekundiral tovariš g. Reš v vlogi knji garnarja Ovčjaka Klasično figuro pooseb* ijenega moralista m pokrovitelja društva za povzdigo «padlih deklet in varstvo de* vištva®, je podal prireditelj igre same g lv. Fugina Kabineten tip starega grofa m Don* Juana Skaie, je kreiral g. Vilče Pešl s fi* nimi manirami. V vlogi mladega kavalirja in ljubimca se nam je predstavil g Vran, kot Giovanni Masta. Bil je zelo dober, po* sebno v slovensko*italijanski govorici Pri* poročali bi mu pa le še malo več živahno« sti. Grofovega nečaka Mirka je zadovoljivo podal g Drago Fuchs. Epizodno vlogo bi* ljeterja Piškurja nam je zelo dobro pod* črtal g. Osojnik. Priporočali bi mu malo več dostojanstva in fines, sicer bi ga pa že* leli videti v kaki večji slični vlogi. Nace kot hotelski sluga v neznatni vlogi kot za* četnik na mestu. Glavno žensko vlogo ple* salke Ivice v varijeteu. nam je podala gdč. Anica Engelmanova; bila je vseskozi živah* na. distingvirana pojava. Znala je izvrstno preoblikovati svoj značaj. V vlogi mlade razposajene samostanske gojenke Marice je nastopila gdč. Strgarjeva Bila je ljubka, ži* vahna, prikupljivo naivna, torej vredna . partnerica Mirka Zakotnikovo drugo že* I no Milko je odigrala gdč Strumblova v premišljenem, dostojanstvenem stilu V vlo« j gi Amalije bi nam gdč Zanova morala predstavljati fino družabnico in salonsko damo. katere nam pa to pot ni predstavljala v polni meri Drugače zadovoljiva Brhko in prefripano služkinjo Ano nam je ustvarila gdč Blaznlkova. ki ie v sličnih vlogah že* Tiskarna .K0LEKT0R' Pogačnik Albin, Stražišče pri Kranju (v lastni h ŠO zvišu e vsakovrstne iiskovme dobro - soddno - -točeni. »fe« la te večkrat dovolj priznanju. V »plo^ncn je bil potek igre nad vse «*dovo«ljiv. Ode je dokazal, da ima amisel za uprizarjali jc finih salonskih komadov in bi lahko služil za vzgled mogim drugim odrom. Isto velja za maske, ki sk> bile po fantaziji režiserja g. Hlebša dobro zamišljene in dovršene ka* kor dosedaj še nikoli. Inscenacija v lepem salonskem stilu. Vendar bi bilo priporočati še kako drugo salonsko garnituro. Pri repri* zi je gled oder poklonil prireditelju g. I. Fugini lovorjev venec med burnim odobra^ vanjem občinstva in ga s tem nagradil za njegovo izborno delo Danes se bo igra na splošno željo občinstva ponovila, na kar opozarjamo predv.sem podeželsko publiko, nega našega naraščaja spada med najkultuT* nejše zahteve sedanje dobe in zagorsko K. J. S je pokazalo, da je eno mned naj* agilnejših društev v našem okolišu, za kar tud' uživa povsod splošne simpatije Zahtevajte brezplačni CENIK ■ 1000 ilikami b 7 j»rr or^ z— Obdarovanje revnih otrok. Rojstni dan kralja Aleksandra so proslavile Kola* šiče z bogato božičnico, pri kateri »o obda rovale 100 revnih otrok in 30 občinskih rev Obdarovanci in obdarovanke so prejel obleke, živeža in sladkarij, za kar so ginljivo zahvaljevali. Pripominjamo, da ob stoji pri nas Vincencijeva družba, ki pu kljub visoki članarini še ni nastopila v javnosti. z— Nevarnost zali tja kotredeSkega rova V petek se je pojavila v kotredeškem rovi; voda. ki je vidno naraščala in pretila, da v kratkem zalije rov Rudnik je takoj uvede' rešilno akcijo, pri kateri je zaposleno več je število delavcev s sesalkami. Reševalna dela močno ovira sopara, puhteča iz gorke talne vode. Baje gre za izvirek Toplice. oieuro 160 Din fina srebrna ura nj iapc»iniel t »vllenkn moare-trakoro 1'Aj D'.n, ista ura s lino srebrno, raztezno zapesinlco 190 Din, ves str-.j; teče aa sarr.tnčkihl 51 etno jamstvo. Zaamcsrt:« znamk« ur, kaKoi Omeza, Eteroa, Dox&. Loniines I. dr. oereje ne*u dru-zje Anton Kiifmann, Maribor 36-b. Zahtevajte brezplaCml cenik poStnin« prosto. Šport akcij 5. Ku poni. ^reda. 26 ob 8. popoldne: Kuponi. — Ob 8. zvečer: fJes^nski manever«. Zniž^np Kuponi. Celjsko jj'edal'?če Na sveti dan 25 t m. zvečer gostovanje mariborskega gledališča v krasn Kvapilovi drami »Ohl»kl«. Ptujsko gledališče V nedeljo 23 t. m nad vse zabavna In vesela opereta »Jesenski manever«, a na 5tefanovo 26. t m oot>"!dne ob 3 uri krasna Kvapi-lova igra »Oblaki«, ki ie lako primerna tudi za okoličane. Premijera slovenske novosti (prve v letošnji sezoni) Golijeve božične zgodbe .Betlehemska legenda, bo v nedeljo 23. t. m zvečer Igra Je zaleta iz časa c»koli Kristusovega rojstva in torei za božični čas kakor nalaSČ primerna Glavne vloge: grSko princeso Eiiridiko gra ga ^ari-čeva. Rifo ga Gabriielčičtva. tirana Heroda g Rogoz. pohlepnega Juda Sadoka g Levar preroškega očaka Jorama g Skrbin^ek. pastirja Etana g. Kralj itd V igri nastopa vse dramsko osohje Režilo ;mn avtor g ravnateli G^lia -Abonma tv-fmilerski Začetek 'oino ob 8 zvečer Na Sveti din. 25 r m eraln v dram- pr>-poldne Golijeve .PeterCkove ooslednje sa<1n?e« v režiil g t>rof Šesta Predstava le ljudska pri znižanih cenah Zvečer pa Je prva reprka »Bet-lehemske legende«. Smeri k tloma! V Sloveniji nudi 100 interesentom, da pridejo do samostojnosti i malim aii bre« kapitala z mesečnim zaslužkom do Šil 15u0. Nobeni loži ali tem podobno! Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Avstrija« ter le priložiti 10 Din za stroške. SK Slavija. Danes ob 10. dopoldne v gostilni pri «Španu» v Starem Vodmatu pri* jateljski sestanek članstva. Razgovarjailo se bo tudi o predstoječem občnem zboru. Cla* ni in prijatelji društva se vljudno vabijo, da se sestanka polnoštevilno udeleže. — Tajnik l. Izjava. Podpisani društvi izjavljata, da skupina privatnikov, ki prireja po Sloveniji nekake težko^atletične nastope pod imenom podpisanih društev, zato ni ne poobiašče* na ne upravičena. Omenjene prireditve tu<* di nimajo značaja amaterstva, kot je za klub in društva, ki gojijo to panogo spor* ta, predpisan. S tem so društva moralno in materijaino oškodvana, vsled tega napro* šamo pristojna oblastva, da dovoljujejo to* zadevne prireditve le, če so pravilno pri* javljene od društev in klubov, pod čigar naslovom se prireditev vrši. — SK. Slovan, SK Svoboda. Sntuški tečaj pri Mrzlem studencu na Pokluki nad Bledom priredi g. Rud. Badju* ra od 25. t. m. do novega leta, oziroma do 2 januarja 1929. Izhodišče: železniške po* staje Podhom pri Bledu, odtod 3. do 3.30 peš skozi Gorje in po Pokluški cesti do Mrzlega studenca. Celotna prehrana s prenočiščem vred bo znašala za udeležence tečaja na dan in osebo približno okrog 40 do 50 Din. — Občutljivejši smučarji naj odidejo iz Ljubljane šele 26. ali 27. decembra, ker je za božični dan priglašenih že nekaj drugih družb. Za odhod priporočamo jutranji go< renjski vlak. ki odhaja iz Ljubljane ob 6.50. V Podhomu ali v Gorjah se lahko najame voz za transport smuči in nahrbtnikov. Pro* vijanta ni treba mnogo jemati seboj, ker bo restavracija pri Mrzlem studencu dobro za* ložena, pač pa naj vsakdo vzame sehoj primerno perilo in obutev ter tudi smuške maže (miks in medium). Žssloojivo inoiemike lesno - Industrijske za naktnp lesa aH dntgt tovarniške tvrdke sprejme Šumar&k; rtjer. Ponudbe na »Jutro« pod »Zastopnik 1328 inozemske tvrdke«. 15.7UUa Zahtevajte znamko Mm" gaioše ^ m / snežne čevlje. Jrflnf mmato * tekmeca Rase Alpe v prvem domačem filmu Kakor je poročala že letošnja prati* j Vodnikove družbe, namerava izde* ti turistovski klub Skala velik film Julijskih Alp. Društvo je poslalo v £0žnjem poletju v Julijske Alpe po* .j,no ekspedicijo, ki je z delom že pri« ■la in ga bo v prihodnjem letu dovr* ;4. Naš poročevalec se je zanimal za rvo tovrstno slovensko podjetje ter naprosil enega izmed vodilnih čla* yj Slcale za podatke o filmu. Namen Turistovsko društvo Skala Je gojilo . od svojega obstoja amatersko foto* rafijo. Člani tega odseka so izdelovali veliki meri planinske slike in poiz« uSaii doseči, da bi se krasota naših ;anLn tudi v prvovrstnih slikah raz* jela doma in ▼ tujini. Lansko leto a si je društvo nabavilo star filmski parat, ki ga je po skromnih močeh ostojno opremilo in izpopolnilo, ta* o, da se lahko snima z njim tudi naj* Ratečah, Kranjski gori, Gozdu, Dot* jem, Mojstrani bo slikano tudi življe« nje kmeta, obrtnika, gorskih vodnikov itd. Drugi dei je gozdni del. Rastlinstvo, živalstvo tvori njegovo vsebino. Zelo obširno bo podano delo gozdarjev in oglarjev. Tretji del pa je takorekoč veseli del filma. Planšarija in sirarstvo so jedro tega dela. Prepleten pa je t različnimi idiličnimi in humorističnimi prizori na sočnih pašnikih in med pri* jaznimi stanovi. Bivanje na Kredarici, na očaku Triglavu m življenje v njego* vi neposredni okolici bo nudilo kot za* ključek tretjega dela krasne naravne prizore. V četrtem delu bo gledalec lahko občudoval veličastno in mogočno Komno, njeno floro, favno in deloma tudi zimsko življenje v tem čudovitem svetu. V tem delu bodo nastopali tudi prvovrstni plezalci. V petem delu pa ' se povrnejo turisti v bohinjsko dolino, i ki bo poleg Bleda žarišče zadnjega po* i glav j a. Jutro" svojim naročnikom za novo leto Vsak Jutrov" naročnik bo brez vsakega doplačila zavarovan za slučaj smrtne nesreče za 10.000 Din Pogodba konzorcija „Jutra" z zavarovalnico „TrigIav" v Ljubljani. - Velika ugodnost za stare in nove naročnike. - Zavarovanje stopi v veljavo s 1. januarjem 1929. - Določila in pogoji zavarovalne pogodbe Na pragu novega leta »Jutro« tudi letos ni pozabilo na svoje naročnike, ki tvorijo glavni steber vedno večjega in lepšega razvoja našega lista. Mislili smo med tem na o»ne naše naročnike in rodbine, ki iih zadene kaka huda nezgoda. Vsaka smrt v rodbini je huda: huda zato, ker iztrga živ del iz rodbinskega telesa, huda pa tudi zato, ker nakoplje na nesrečno rodbino š« velike denarne skrbi. Toda najhuje je prizadeta rodbina, ako jo nezgoda nenadoma oropa očeta, gospodarja. Na te žrvljenske nesreče smo misflili, ko smo se odločili zavarovati vse svoje naročnik* za slučai smrti ln nezgode. Sklenili smo z zavarovalnico Triglav v Ljubljani pocrodbo, po kateri bo zavarovalnica Irplačala 10.000 Din (deset tisoč dinarjev) za vsakega Jutrovega naročnika, ki bi se tekom 1. 1929 smrtno ponesrečil aH na posledicah nesreče umrl v šestih mesecih po nesreči. Zavarovana svota ge bo izplačala takoj po smrti ponesre- čenčevl rodHui al' ponesrečencevhn pravnim naslednikom. Zavarovalnica »Triglav* je prevzela vso odgovornost za izpolnjevanje te pogodbe. V slučaju kakeea spora je pristojno JjuMjansiko sodišče. Za »Jutrove« naročnike ne nastanejo radi tega zavarovanja nikake nove obveznosti Tudi naročnina se ne poviša, ker bo »Jutro« vse zavarovalne prispevke plačevalo samo. Vsako zavarovanje, zlasti tudi nezgodno, je gotovo veHke gospodarske ln socialne važnosti. Radi zavarovalnih premij, ki so za živlienske razmere ogromne večine »Jutrovih« naročnikov vendarle precej visoke, pa se ne more zavarovati vsak. Da priskoči na pomoč onim rodbinam svojih naročnikov, ki bi Hm nakopala nezgoda ne Ve veliko Žalost temveč tudi hude denarne skrbi, je sklenilo »Jutro« omenjeno zavarovalno pogodbo s »Triglavom«. Zavarovanje velja za vse naročnike, nove ln stare, za vse leto 1929. Spodaj objavljamo podrobne zavarovalne pogoje, ki si naj iih naročniki dobro prečrtajo, izrežejo in hranijo. Pogoji iasno določajo, v katerem slučaju bo zavarovalnica izplačala 10.000 Din ln v katerih slučajih smatra, da v to ni obvezana. Pogodba veHa n. pr. za vse smrtne nezgode, ki zadenejo koga pri izvrševanju njegovega poklica, ali tudi drugače, n. pr. pri stroiih, na potovanju po Evropi, pri kmečkih opravilih itd. Iz- ključeno je samo poklicno delo v tovarnah z eksplozivnimi snovmi (smodniš-nica) in v rudnikih pod zemljo. Ako se forej ponesreči rudar izven rudnika aH pri dnevnem kopu, se zavarovana svota izplača. Zavarovane so tudi nesreče prj gašenju požarov, kar je zelo važno za člane gasilskih društev, dalie nesreče radi električnega toka. radi strele, nesreče železničarjev, delavcev v tovarnah itd. Skratka: od zavarovanja so izključeni samo oni primeri, ki so navedeni v zavarovalnih pogojih in ki so večinoma taki, da zadene krivda več ali manj ponesrečenca samega. Zavarovanje velja, kakor omenjeno, v 1. 1929 za vse »Jutrove« naročnike, za one, ki so na naš list že naročeni, m za one, ki se na novo naroče Vko-mur se n' treba za to zavarovanje posebej prijavljati nam ali zavarovalnici »Triglav««. S tem. da plačate naročnino. se že tudi zavarujete. Prepričani smo, da bodo naši naročniki znali ceniti to naše socialno novo* letno darilo. Prosimo iih samo: Ostrite nam zvesti tudi v bodoče! Pridobivajte nam vedno ln povsod novih prijateljev in novih naročnikov! »Jutro Splošni zavarovalni pogoji iibtilnejše efekte luči ln zraka. Dru* f tvo je sklenilo, da se v bodoče ne bo imejevalo v propagandi !e na fotogra* ijo, temveč bo poizkušalo ustvariti ve* k film, ki bo lahko tudi v tujini tek* »oval z enakimi poizkusi pri drugih arodih. Slovenci so se za film fe zanimali, ar manjših poizkusov priča o tem. i Jruštvo Skala pa namerava vkljub ; $e?n težkočam, ki jih zahteva tako »djetje, izdelati velik film, ki bo lah* 1 0 izpolnil ves večer. Tak film pa ne . me biti suhoparno slikanje pokrajin, rhov, temveč mora biti živo življenje. 1 sklenjenih slikah naj bi gledalec ob« udoval naravne lepote, živahno turi» tonsko življenje, drzna in smela pod* rt j a plezalcev, idilično življenje plan* irjev, težko delo gorjanca. Istotako « mora biti posvečen precejšen del ima življenju po gorskih dolinah, oso* čto delu, navadam ter običajem ta* Bošrtjega kmeta, ki se v marsičem raz« ikuje od drugih prebivalcev naše do* novine. Razumljivi) je. da bo društvo i snimanju filma posvečalo posebno rtžnjo našim prometnim institucijam, bjsko»prometnim razmeram in nič Ur.j letoviškim krajem. Film sicer ne >o obsegal zimskega življenja v naših Upah. ker je to naloga posebnega fil« ta toda pri krajih, važnih za zimsko luristiko in šport, ne bo izključeval po« fcmeznih prizorov iz tovrstnega šport« jtega g;banja pri nas. Iz povedaneaa je razvidno, da Im* (Hrrt poleg propagandnega še drug na« ren. Predvsem naj bi se mladina v ži* slikah seznanila z naravnimi kraso* ?rni, ki jih edinstveno nudijo Ie rto» Te posamezne dele veže v notranjem oziru življenje treh turistov, polno raz* ličnih, dramatično napetih dogodkov. Film predstavlja prvo tovrstno slo* vensko delo. Društvo «Skala» smatra za svoio dolžnost, da bo vse delo izvr* šeno doma. Snimanje, razvijanje, izde« lovanje filma so prevzeli edinole člani društva. Strokovnjaki, ki so videli do« sedanje delo (v letošnjih počitnicah je bilo namreč izvršenih že krog 1800 m filma), so se zelo laskavo izrazili o njem. Splošna sodba ie, da ne bo slo* venski film prav nič zaostajal za naj* boljšimi švicarskimi in nemškimi deli. msmm ' -J*: *' L Kdo ie zavarovan? 8 1. Za 10.000 Din je zavarovan pri zavarovalnic «Trig!av» v Ljubljani vsak nega dogodka, ki ga je zavarovanec povzročil svo-t jfrvoljno ali lahkomiselno, ali ako se je za-• ve«fno nodal v življemsko nevarnost 1 Zavarovanje velja vi vso Evropo vStevši ; tudi vožnje na potniških parnikih na rednih | progah med evronskimi pristanišči in na rednih progah med evropskimi pristanišči in pri i stanišči v Afriki in Aznl ki leže ob Sredo-| zemskem in Črnem morju. IL Zavarovane ln nezavarovane nezgode. §2. Kot nezgode veljajo tudi: 1.) zastrupitve r*n, ako je bila infekcija področen a po vidni zrman!J nes^oiui poškodbi, tako d-i je 'nfekeiiskn snov prišla v telo po rani. povzročeni po nezgodi. 2.) Ožganje ;x> ognju ali po jedkih kislinah; poškodbe po električnem toku; nezgode zaradi uhajanja plina. 3.) Posledice ekmeutarnih naravnih dogodkov, kakor so strela, orkan itd. Le nezgode ob potresu ali vulkaničneni izbruhu so izvzete. Za nezgedo ni smatrati: 1.) Vsakovrstna obolenja in bolezenske po-jave. 2.) Škodljiva vplivanja na adTavje po luči, temperaturi, vremenskih vplivih, po solnča-rici in po kapi. 8.) Teiesne poškodbe po rOnlgenovih, radijskih, višinsko solnčnih in umetnih ali drugačnih žarkih. 4.) Telesne poSkotfbe po trajnih in ponavljajočih se naporih in uporabljanju telesnih Ril * "A ■ * ~ i ■ '' i ■ . * lo V narodopisnem oziru pa bo spo* aiih. k for še nima dostopa. Mirne cfuše pa ftala delo našega človeka v krajih. a* ahko trdimo, da ne bo film baš v tem iiiru film poučen samo za mladino, l«Tnveč tudi zs širše plasti občinstva. Tretji namen pa hoče film doseči s tan, da bodo vsi prizori izdelani este* lično dovršeno. Kaiti le take slike vpli« ta j o lahko etično na gledalčevo dušo. Obseg m Mo Kakor rečeno, bo film «Skale» velik f-lm. Dolžina filma je preračunana na MK) m. Snov je razdeljena na pet delov. V prvem delu bo prikazano predvsem do« insko življenje v savski dolini do Jese* lic. industrija na Jescnicah, gorenja lavska dolina do izvira Save Dolinke. del bo posvečen seveda vsem našim Aaibpšim gorskim skupinam, ki obkro* Mo znamenite doline; Planico, Pisen* to, .Vrata, Krmo, Kot, V. gorskih vaseh, 5.) Teleene poSkodbe zaradi raznih zdravstvenih ukrepov in zaradi operacij, ki jih je zavarovanec sam izvršil na svojem telesu ali si jih dal izvršiti. 8 Pravico do odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja imajo le oni naročniki, ki so poravnali naročnino vsaj za ves čas do 14 dni pred nezgodo. Za nove naročnike stopi zavarovanje v veljavo šele s trenutkom, ko je bila naročnina vsaj za mesec dni vnaprej plačana. § 5- Ako se je zavarovanec zavestno podal v življensko nevarnost ali lahkomiselno ali samovoljno povzročil nezgodo, zavarovalnica za takb nezgodo ne jamči. Ravno tako tudi ne jsmči za nezgodo, ki se je pripetila: pri vstajah, pri javnih nemirih in neredih, za časa vojnih dogodkov, v pretepu, pri kaz-njivih dejanjih, ki jih je izvršil poškodovanec sam ali z njegovo vednostjo ali privoljenjem kaka tretja oseba, pri kršitvi od oblasti izdanih varnostnih predpisov, ako je ta kršitev sodno dokazana, pri nezgodah v dvobojih, v pijanosti, pri akrobatskih ali ekvilibri-stičnih vajah, pri lovih na konjih, pri šofira-nju motornih vozil brez oblastnega certifikata, pri dirkah, pri tekmah ter pri drugih tekmovalnih prireditvah, pri uporabi letal, zračnih ladij in podmornic; pri vožnjah po vodi brez spremstva kake odrašene osebe. Če fe je nezgoda pripetila pri reševanju kakega človeka, je tak slučaj zavarovan. Za zavarovano nezgodo nadalje ni smatrati poklicne nezgode v tvornicah za eksplozivne snovi in v rudnikih pod zemljo. Nezgodno zavarovanje ne velja za osebe, ki so ob času nezgode že dopolnile 65. letu starosti. 8 Ako poškodovanec v trenutku nezgode trpi na kaki težiti bolezni ali večji telesni napaki, ki je takega značaja, da utegne nezgodno nevarnost znatno zvišati ali posledice nezgode znatno pjjačati, se za tako nezgodo odškodnina ne prizna. Ako vpliva kaka z nezgodo v nikaki zvezi stoječa težka bolezen ali bolestna izpremem-ba na posledice nezgodnega dogodka, jamči družba samo za posledice, ki bi nastale brez tega vpliva, ne jamči pa, če ta vpliv prevladuje. Ako zboli zavarovanec na kaki težki, t'-da prehodni bolezni, počiva za dobo bolezni lo zavarovanje. III. Kako te ravnati v slučaju nezgode? § 7- Vsako nezgodo, za katero hoče zavarovanec uveljaviti odškodninski zahtevek, ;'e takoj. po nezgodi javiti, najbolje telegrafičao ali s priporočenim pismom na zavarovalnico »Triglav> v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11. V prijavi je označili vse podrobnosti nezgode. Priložiti je tudi zdravniško izpričevalo. 5 8. Neposredno po nezgodi je nemudoma poklicati zdravnika in ukreniti vse potrebno, da se posledice nezgode po možnosti odvrnejo ali zmanjšajo. Vsak zavarov.meo v slučaju nezgode izrečno odveže vse zdravnike, ki so ga kakorkoli zdravili, dolžne službene molčečnosti. Zavarovanec je dolžan oodvreči »e na zahtevo zavarovalnice preiskavi oo zdravniku, ki ga odredi zavarovalnica, ako to zdravstveno stanje zavarovanca dopušča. Takemu zdravniku mora zavarovanec ob vsakem času dovoliti dostop in preiskavo. § 9. Dokazno breme za obstoj vseh dejanskih pogojev, ki ustvarjajo pravico do odškodnine, zadene onega, ki odškodnino zahteva. IV. Izplačilo odškodnine. § 10- Izplačilo odškodnine izvrši zavarovalnica . Ako naročnik ai posamezna oseba, nego kaka družba, oziroma zveza večih 09eb (juridična oseba), velja zavarovanje samo za dotično fizično osebo, ld je bila od načelstva te družbe v zavarovanje pismeno prijavljena. 8 12- Ako je zavarovalnica odklonila stavljene zahteve, ima zavarovanec pravico, da te zahteve sodno iztoži v roku 6 mesecev, in sicer pred sodiščem v Ljubljani. Najpreje natreti z potem dv« mireatf čakatf (meditem nadaljevati c oblačenjem), potem s« namilila m obriti! Čudili se boste, kako i-atoko brije, ie veselili se boste, da Vam bo koža po tem tako mehka in grbka. Na »»nem kraiiu Van nt tX' koža ix>či!a a k se ranita. Niti tega občutka ne bo^te imeli, da Vam je koža napeta, kar se Vam Je dozdad zdelo ne-izbež-no. Za Va$o kožo }« tako britje pravi Wagw. Industrijalec Batjel - senior naših kolesarjev Pri dirki seniorjev v starosti od 45 let dalje, ki se je vršila na dirkališču SK Ilirije 2. septembra t. L, je zmagal g. Fran Batje?, znani tovarnar v Ljubljani, kot naistarejSl tekmovalec te skupine. V starosti 18 let se je začel zanimati za kolesarski šport ter se udeleževal raznih društvenih in mednarodnih dirk in si priboril več prvih mest. Dolga leta je sodeloval pri športnih društvih. Zadnja leta se je udeleževal tudi seniorskih dirk. Lani je došel pri cestni dirki med prvimi na cilj. Se daj, ko končuje 53. leto, je še vedno vnet športnik in navdušen pobornik za napredek kolesarstva, ki se posebno v Sloveniji tako lepo razvija. K K K 15683 kani, tvornlca paoirja i 683a Voissski not 1 Kstlavška cesta 2 Stalna zaloga kuvert vseh velikosti, plačilnih vrečic, aktovk Cene nizke 1 kuvert z okenci itd. Blago olidno! X K X X X > v Vesele božične praznike želi svojim odjemalcem OBLACILNICA DRAVA 6f©f9 Petan MARIBOR - Gosposka ulica štev. 37. strojnika sprejmemo na parno žago. Interesent je naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe z na* vedbo starosti, dosedanje zaposlenosti, iz* obrazbe in stanu. Ponudbe pod «Strojnik» na ogl odd. »Jutra*. 15584?» Pogoji gospodarskega napredka in blagostanja Pravijo, da Je Juroslavfla oo naravi bogata dežela. Ima ogromne rudninske zaklade obsežne šume. številne vodne sile ter deloma izredno rodovitno zemik). Tudi narod ie delaven in vztraien. In vendar smo tako revni in zaostali napram drugim državam. da le žalostno Kal le temu vzrok? Kje je iskati pogojev za bogastvo ln blagostanje naroda? Narodna gospodarska ved* te že davno spoznala da pogojev za blagostanje narodom ni iskati toliko v naravnem bosrastvu t 1 v edino r delu, organizaciji ter t tvorbi .;(>ifaia. Le oodlormo malo Švico, ki razen naravnih krasot in nekai vodnih sdl nima skoro nikakih drugih naravnih zakladov in vendar je Švica morda ena naiboeateiših držav kjer ie življenjski standart naroda na izredno visoki stonnii in ker ie oolee kmetijske picdukciie prav tako visoko razvita industrija. Švica le tudi razen Zedinlenih držav ln Anglije skoro edina država v Evropi, ki daie ooso'11a v druge države. Po ujedinienru smo bili veliki ootfcnisti Na podlagi naravnega bogastva močne Jugoslavije smo z velikim zauoanlem zrli v bodočnost. Danes po desetih letih Da moramo ugotoviti da se naša pričakovanja v nobenem oog'edu niso uresničila Nasprotno v naši državi vlada danes velika beda in pomanikanie Le ooKleimo Bosno In Hercegovino kier srrozi že drugo leto glad pretežni večini naroda. Stoiimo torei pred nekako uganko. Kaj je tOTej vzrok, da nam gre slabo? Sodbe so večinoma napačne. Mnogo liudi misli da bi bilo le potrebno povišati plače in mezde na nivo kakor ie v drugih državah. pa bi se dvignilo blaeostanle Taki liud je se oač ne poglobilo v problem in ne vedo da predstaviiaio olače in mezde kakor dohodki sploh kupno moč. ki mora biti vedno v ravnovesju s produkcllo Ce oa se poprečna produkcija ne dvigne se tudi poprečni dohodek ne da povišati Ueovor češ da eni zaslužijo mnogo drugi pa zato mani je sicer upravičen vendar oa bi se povprečni živlienski standart v naši državi dvls nil komat za borih par odstotkov, če bi bil narodn? dohodek enakomerno razdeljen na vse sloie. Včasih se ie tudi mislilo, da ie slab'm življenjskim razmerom vzrok nizko slanje valute kar pa tudi ne drži. kajti denar je samo računska enota za vrednote ln plačilno sredstvo in bi navzlic višjemu stanju valute ostale možnosti zadovoljitve potreb dalje omejene. Potreba pravilnega razumevanja gospodarskih problemov Popularna gospc/darska naziranla so soloh v veliko škodo napredku in blagostanju splošnosti. Taka nazirania baziralo boli na Čustvovanju, kakor na stva.nih spoznanja!1 Zal se tudi v inteligentnih krogih opaža odpor proti poizkusu, prodreti s stvarnimi spoznanii Zato privede socilalneea ekonoma niegovo delovanje v stalno nasprotje s Popularnimi naziranji in i najrazličnejšimi interesnimi skupinami ki se hočelo okoristiti na škodo drugih namesto, da bi iskale svoj lastni napredek v napredku skupnosti Politični krogi lahkomiselno računalo z zneski katerih se pogosto ne moreio niti predstavljati in o izdatkih denarla katerega morajo drugi služiti. Če se na pr. Iz javnih sredstev dovoli gotova vsota v to ali ono svrho tedaf ie treba pomisliti koliko bo ta izdatek koristil skupnosti in kal bi se lahko doseg'o s to vsoto na drugem Doltu. Prvi pozol za napredek bi moral torei biti bo! proti frazam !n napačnim socMalno-ekonomskfm nazlranlem prlprostega ljudstva ki si razlaga vsak problem tako, kakor se mu na orvl pogled prikaže. Vzemimo n pr problem draginje. Javnost smatra da povzroča draginio edino brezvestna špekulacija v času pomanjkanja blaga Politiki podpiram taka nazirania izdaiaio naredbe proti špekulaciji, pogosto celo maksimirajo cene itd Znanost oa se le od Dočetka postavila oroti takemu napačnemu oornovanlu in dokazala da n pr povzroča v državah kier se vrši inflaciia obtoka novčanic. draginio v prvi vrsti ustvarjanje dodatne,kupne moči z izdajanjem novih novčanic. ali oa n pr neprimerno naraščanje o!ač ln mezd ki ima za posledico da se nastalo nesorazmerje med kupno močjo in produkcijo, ki se samo izravna na podlagi višjega nivoja cen (Tak klasičen primer vidimo v Rusiji. kjer se neprestano dvigata delavske mezde istočasno oa narašča io tud? cene ker se ni s povišanjem mezd dvignila tudi povprečna produkcija.) Da se torej prepreči gospodarjenje na podlagi napačnih nazlranl ie potrebno vzbudit'" v širokih masah prebivalstva pravilno razumevanje takih prob'emov. kaiti vsako eksperimentiranje se v gospodarstvu strašno maščuie To smo morali baš mi v Jugoslaviji spoznati na lastni koži. Na podlagi napačnih gospodarskih naziranl smo pred leti dvigali našo valuto kar Da le !me!o za posledico občutno gospodarsko krizo, ki le oškodovala naše narodno gospodarstvo za miliiarde V resnici je nepojmljivo s kakimi naziranji operira danes iavno mnenie. Potom carinske politike se hoče n or zaščititi gotove pridobitne sloje ne upošteva se oa pri tem dejstvo da vsaka zaščita, ki more koristiti enemu sloiu donaša drugim Škodo, ki Je Dri gotovi višini zaščite večia kakor korist Na drug' strani oa se zooet eotovi krogi braniio glede na posebne razmere potrebne carinske zaščite v svrho olalšanla produkciie in brezposelnosti. Na podlagi napačnih nazirani se favorizirajo slabotne produkcijske nanoee. rentabilne Da se pobila lo Po Dretiranem obdavčenju in drugih težkih obremenitvah se oovzroča nerentabilnost produkciie in brezposelnost na drugi strani pa se ta iz gospodarstva težko iztlsnieni denar razmetava brez koristi za skuonost t. 1. predvsem za državni admimstratlvnl aparat ki se širi in veča samo zato. da morejo oolitične stranke preskrbeti mesta svojim privržencem. Posebno zanimiv Primer napačnih toda popularnih nazirani ie sovraštvo oroti kapitalu ir to v vsakem primeru Ze Izraz kapital razburfa duhove. Navala se da le živlle-nje več vredno kakor denar pri tem Da se ne pomisli da ni mogoče zadovolfiti vsakdanjim potrebam liudstva brez sodelovanfa kapitala, da ni produkcije bre« kapitala in da ni napredka brez tvorbe novega kapitala. Zahteva se zboiišanie življenjskega standarda. istočasno Da se z vsemi sredstvi onemogoča ustvarjanje novega kaoitala ki le potreben da se ves Drodukciiski proces ra-ciionalizira in da se tako omoeočiio višje mezde Pogosto se Izraža žella do dotoku tujega kaDitala ko oa pritok tuieea kaoitala povzroči poslabšanje trgovinske bilance (kajti uvoz kapitala ie mogoč le ootom uvo-7.a dobrin), tedaj se zahtevajo ukrepi za zboljšanje trgovinske bilance z nepotrebnimi uvoznimi omejitvami itd. Nacionalni pomen tvorbe kapitala Ce v naslednjem govorimo o kapitalu, tedaj si ne smemo predstavljati kapital v popularnem pomenu besede, pri čemer se člo v<' nehote spomni na nasprotje ued delom in kapitalom, med kapitalizmom in soci.ja= lizmom, temveč predstavljati si moramo kapital v narodno gospodarskem smislu kot produkcijska moč naroda. Gospodarske in »ocijalne razmere v Ze« din jenih državah nam najbolj vzorno ka» žejo. kako naglo je mogoče dvigniti produkt cijsko moč ^aroda in s tein blagostanja Vsak gospodarski napredek pa je brez tvorbe novega kapitala izključen, kajti po» vsod potrebujemo ka 'al, če hočemo ra« cijonafizirati produkcijo, bodisi v kmetij* stvu, v obrti, v industriji, v prometu itd. Kapital pa je mogoče le ustvariti, če se posameznik ali če s skupina posameznikov oc1 eče konzumu s tem, da gotovi del svo« jega dohodka prihrani Mehanizem našega gospodarstva stavlja vsakemu kot ekviva« lent za deio na razpolago konzumne dobri« nt , em da dobi denar, ki praktično pred« st -^j" nakazilo na konzumne dobrine. Ce pa posameznik možnosti konzuma ne iz« rabi, če" si torej kaj prihrani in svoj denar na!o*! v denarnem zavodu, ki ga izroči na primeT kakemu podjetju za gradbo novega tvorniškega poslopja, tedaj ta jjosameznik posredno odstopi svojo pravico do konzu* ma delavcem in ostalim gospodarskim edi* nicam, ki so posredno aii neposredno v zvezi z gradbo poslopja ali pa s produkcijo potrebščin za gradbo itd. Tako se ustvarja kapital Pri tem pa moramo dobro razlikovati med tvorbo kapitala in prirastkom vred» nosti, kajti prirastek vrednosti ni istoveten s tvorbo kapitala - *e hoče ustvarjati ka* pital je torej neobhodno potreben prihra* nek. Pri tem 9e odrekamo pravici konzu« ma, kar pa nima za pvosledico zmanjšanje konzumne moči. kajti pravica do konzuma v obliki denarja »e prenese na osebe, ki s svojim delom ustvarijo kapital. Kupna moč se tak' izrabi navzli prihranku, prihranek pa se potom produktivnega konzuma spre« meni v narodni kapital. Za našo državo. ki je gospodarsko Je ta* ko zaostala, je tvorba " a pit al a ogromnega nacijonalnega pomena, zlasti ker število Piebivalstva v naši c1 "iavi močno narašča m je poleg kapitala, ki je j>otreben za raci* jorilizacijo vsega produkcijskega procesa v naši državi, treba ustvariti tudi oni kapi* tal, 1 je potr b r za povečanje produk« cijskih možnosti, da moremo zaposliti letni prirastek na prebivalstvo Proti interesom naš.ga narodnega gospo« darstva in v nasprotju s stremljenjem po zboljšanju življenskega standarda pa je vsa* ka politika, ki ovira ali celo onemog ča tvorbo kapitala. Tem interesom je protivno tu<" naziranje, ki je sovražno tvorbi kapi« tala, kajti nesocijalno je samo za ravljar.je dočim je vsak prihranek in vsako odreka* nj*. konzuma od strani posamezniki korak napre- k zbol fanft življenskih razmer ia* šeg f naroda Ta moment bi morala v prvi vrsti upoštevati tudi naša davčna po*;rika. K »liko zaslužka bi lahko ostalo v naši državi če bi nam uspelo dvigniti tvorbo kapitala za potrebe raciionalizaciie vseh oa» nog produkcije, za potrebe javnih investi« cij, zboljšanje prometa in če nam ne bi bilo n" ta način potrebno najemati ▼ ino« zemstv-j dragih posojil, ki nas bodo vedno bolj tiščala k tlom. Seveda je poleg tega tre' a raciionalirirati tudi vso našo javno upravo, ki brez stvarne potrebe in brez ko* risti za splošnost absorbira letno ogromen del našega narodnega dohodka. Načrt zakona o nepošteni konkurenci Uprava za zaščito industrijske svoiine v Beogradu je izdelala, kakor smo že poročali, definitivni predlog zakona o pobijanju nepoštene konkurence, ki je bil te dni dostavljen gospodarskim korjf>oracijam v izjavo. Ta zakonski načrt se v glavnem naslanja na slične zakone v Nemčiji. Avstriij in Ceškoslova ški, ki vsebuje civilnopravne in Varen =*ko pravne predpise. Ker so določbe takega zakona za vse naše gospodarske krose izredne važnosti, se bo o tem zakonskem načrtu v doslednem času razpravljalo še na posebni konferenci. V prvem delu zakonskega načrta se ^navajajo dela nepoštene konkurence, ki so naslednja: 1.) Vsa dela. ki se protivijo dobrim oblža-jem v konkurenci in bi mogla oškodovati konkurenta. 2.) Nepoštena reklama, a katero razširja kaka oseba v prid svojemu podjetju in na škodo konkurentov podatke, ki so sposobni, da izzovejo prevaro, zlasti netočne in nere snične navedbe o kakovosti in količini, o prirodi in sestavi kakega blaga, o izvoru, o prodajnih jjogojih. o imov?nekih in kreditnih razmerah, o zaščiti po patentu, vzorcu ali t žigom, po metodah produkcije, odlikovanjih, o stantu zaloge itd. Konkurent mor«" tako osebo tožiti, dn se mu tako delovanje prepove in da se ga obsodi na plačilo odškodnine, toda le če je vedel ali moral vedeti. da bodo njegove navedbe izzvale pre varo. 3.) Kot lažniva navedba isvora blaga, se smatra vsaka navedba, ki more v nrometu •dvoriti napačno mišHenJe. da »e dotično bla go izdelano v gotovem kraju ali gotovi državi Kot lažniva navedbi se sma*-" tud1' ona, kjer se poleg navedbe pravega izvora stavijo dodatki, kakor oo vrsti*, epo tipu». ma način* ali slični Izrazi, ki »e nanašajo na drugi izvor. Prav tako «e smatra za la? nivo navedbo, če se tuje bla"o prodala kol blago, izdelano v lastnem podjetju. V prime Hh, kadar je sporno. če naziv bi a "a nima več izključni značaj izvora. l>o sodišče zahtevalo m;?lien'"e od pristojne trgovske zbornice. Naziv za vina. piva, mineralne vode. ki označujejo izvor iz gotovega predela kake države ali iz gotovega kraia. ni smatrati 7" nazive vrste ali kaVovosM. t>rv7»rn5l. «e naziv nanaSa n. pr. na posebno vrsto trte. 4.) Obrekovanje. Oseba, ki o kakem podjetni ali o osebi podjetnika o proizvodih in poslih konkurenta Iznaša in razširja v svrho konkurence podatke, ki morejo škodovati podjetniku in če teh podatkov ne more dokazati, more biti obsoiena. da se ji prepove navajanje takih podatkov in da nadomesti storjeno škodo. 5.) Zloraba obeležja in znnanjih makov tujega podjetja. Proti konkurentu, ki uporablja ime, firmo ali poseben naziv drugega podjetja na način, da je mogoča zamenjava ali zmešnjava med odjemalci, se lahko vloži tož ba, da se mu prepove uporaba takega naziva. Sodišče more zahtevati od toženca, da spremeni ali da imenu ta.k dodatek, da je zamenjava nemogoča. Gornji predpisi veljajo tudi za primpre. ako tvrdka uporablia naziv konkurenta le z neznatnimi spremembami, ki ne izključi? :ejo zmešnjave. Tudi v teh primerih je možna tožba na odškodnino. Ti predpisi veljajo tudi za zunanjo obliko naslovnega lista knjig in tiskarskih del, kakor tudi za naslov gledaliških, glasbenih in kinematografskih del. 6.) Breipravna objav® dnevnih vesti in novosti. Oseba, ki na kak način dobi dnevne vesti in novosti, ki jih izdaja kaka agencija ali pošilja kak poseben korespondent kakemu časopisu in jih brez oravice sporoči drugim novinam v svrho objave, more biti tožena na povračilo storjene škode. Prav tako more biti kaznovan izdajatelj ali urednik, ki z znanjem sprejema in objavila take vesti 7.) Podkupovanje Proti osebam, ki v svrho konkurence posredno ali neposredno nudijo, dajejo ali obljubljajo darila ali druge koristi v gospodarskih poslih zaposlenim osebam ali osebam, ki delaio po nalogu kakega podjetja, da s pomočjo njenega nepoštenega obnašania dosežeio orednost v konkurenci. se more vložiti tožba na prepoved takega delovanja in na povračilo storiene škode. Isto velja obratno za osebe, ki delajo po nalogu kakega podjetja in zahtevajo, spre- jemajo ali dovoljujejo, da 9e jim posredno ali neposredno obliubljajo taka darila ali druge koristi. 8.) Prekršenlfi in Izkoriščani« b»hnfwti v produkciji in trgovini. Osebi, ki za Pasa zaposlenosti brez pravice sporoči drugemu poslovno tajnost, ki se more ugrabiti v konkurenčnem boju, se more tako delo »odno zabraniti. Ti predpisi ne veljajo glede izkoriščanja znanja In sposobnosti, ki «1 jih je zaposlenec pridobil v kakem podiethi pri rednem izvrševanju posla. Proti osebi, ki te prekršila tajnost v znanju, ali ?e je morala vedeti, da »e more uporabiti v svrho konkurence. se lahko vloži tožba na povračilo storjene škode. 9.) Nepoštena konk»r»nra, storlena od strani pomožnega nsobia in izkoriščanj* takeer* osobia od konkurentov. O^ba. ki le Izključno zaposlena v kakem podietfn a!i za kako podjet'e (nolnomočni agent ali potnik), ki brez dovoljenja po^etia služi konkurenčnemu podjetju, more biti tožena, da se ji prepove tako delo In d* nadomesti -*-,ri»no škodo, če je vedela ali morala vedeti, da s takim delom 5VodiT'*> podi*»t?u. Pravna zaščita V svrho onemogočenia delovania, ki je protivno dobrim običajem v konkurenci, ima vsak konknrent pravico tožbe. Pravico tožbe na povračilo storiene škode T>a ima «amo oškodovanec. Na toženčevo zahtevo more sodišče prisoditi tudi gotovo vsoto za utrpelo žalitev, kakr tudi povračilo osebne škode, •oda le do 100.000 Din. Ce spozna sodišče, da je stranka vodila spor samo iz zlobe more sodišče dotično stranko na zahtevo druge stranke obsoditi na denarno kazen do oO.OOO Din Za spore ie pristojno prvostopno sodišče, ki je pristojno tudi za trgovske spor«. Privatnopravne zahteve po tem zakonu za staraio v roku 6 mesecev od dne, ko je zainteresirani zvedel za delo in za osebo, ki fe izvršila delo, če pa osebe ni mogoče ugotoviti, tedaj po preteku treh let Zastarelost tožbe za povračilo škode pričn? teči od dne. ko je Skoda nastala in ie stranka zanjo zvedela. Za časa trajanja kakega temu zakonu nrotivnega poslovnega ali trgovinskegi stanja traia pravica na privatnopravne zahteve dokler ni potekla splošna doba zastarel isti. V drugem delu navaja zakon vs» prestopke nepoštene konkurence in osebe, ki so za delo odgovorne, kakor tudi skunne predpise o kazenskopravni zaščiti. V zako nu navedeni prestopki se kaznujejo, v kolikor ne spadajo pod strož'e kazni drugih zakonov, z zaporom od 7 dni do 1 leta ali z denarno globo od 500 do 50.000 Din. Administrativno - pravni predpisi Z naredbo se more predpisati za gotovo blago, da se sme prodajati sam.") v gotovih edi-nicah po številu, meri ali teži ali samo v gotovih opremah, dalje se more predpisati, da mora gotovo blago biti opremljeno z imenom producenta ali prodajalca itd. Velike važnosti so predpisi glede razprodaj. Pod končno razprodajo se razume pojjolna razprodaja podjetja, ki ima za jx»sledico likvidacijo podjetja. Po končni razprodaji sme dotična oseba otvoriti emko podjetij šele po preteku petih let. Delna razprodaja je samo razprodaja one ali več imenoma navedenih vrst blaga v namenu, da se s tem blagom ne trguje več. Delno razprodati se more samo blago, ki se ▼ trgovini prodaja vsaj eno leto. Po končani delni razprodaji, ki ne sme trajati več kakor dva meseca, sme podjetnik šele po poteku dveh let zopet pri- ORGANIZATOR ® cL.S.O.:*/ LJUBLJOJMA Organizator- knjigovodstvo! Za vae vrste obratov! 70 % prihranka na Pregled, točnost! Dnevna bilanca1 — Prvo« vrstne reference na razpolago! — Zahtev vajte prospekte! — Predočba neobvezna! ORGANIZATOR, d. z o. z., LJUBLJANA, Aleksandrova 8. četi s prodajo dotičnega blaga. Razprodaje se smejo vršiti samo jx> odobrenjiu pristojne trgovske zbornice. Prodaje s popustom so dovoliene le, če znaša popust naimanf 5 %. Sem spadajo tudi prodaje z dosedanjim nazivom: okazijska prodaja, prodaja po vsaki ceni. senzacionalna prodaja, reklamna prodaja itd., kakor tudi inventarske in Rezijske razprodaje biaga. Prodaje s popustom niso vezane na dovo-lienie prlstoine zbornice, vendar ••rod stavllajo kaznfiv nrestonek. če pri prodaji s popustom niso dejansko znižane za naiman; 5 odstotkov. Prepovedano Je pri prodaji sklicevati se na dejstvo, da izvira blago h komkurane mase ali iz eksekutivne dražhr>. Velike važnosti je tudi prppoved premiiakih nos'ov. Po na črtu tega zakona so preoovedane oriorave. primeru0 da oSVcvbiiejo dnipe konkurente pri katerih dobi kupce bla^a ali naročnik polen k!ipliene."a b?a>ra še posebne rn »<*ndo (premijo), ki ie odvisna od sreče ob priliki žrebanja »li "J Vakega drugega slučaja, (pre mijske nagrade). mere za vloere ari bankah Radi novega rentnega dnvka Društvo bančnih ravodov v Sloveniji je objavilo v »Uradnem 11stu> od 22. t. m. naslednji razglas: Hnna; JadrancVo-nodunavska banka. podruSdca, L:ub1w>ua: Jugo^lav^n ska banka, podružnica. Ljubljana; Komer ciialna banka, podružnica. Liubliana: Krp ditni zavod za trgovino in industrijo. Li"b liana: Liublianska kreditna banka. Ljub liana: Obrtna banka. Ljubljana; Prometna banka. Ljubljana: Prva hrvatska štedionic« podružnica. Ljubljana; Zadružna banka Ljubljana; Zadružna gosnodarska banka Liubliana: Celjska posojilnica, d. d, Celje: Jugoslavenska udnižeua banka, podružnico Maribor. Iz gornjega razglasa je razvidno, da bodo banke v Sloveniji od 1. januarja t. 1. pri izplačilu ali pripisu obresti odbiV novi rent ni davek, ki znaša 8% od vsote naraslih ob resti S tem pa se dejansko za vlagatelje znatno zniža čista obrostna n>era »n si?er nri nominalni 5 odstotni obrestni meri na 4.6%. pri 6 odstotni nominalni obrestni meri na 5.52% in pri 7 odstotni nominalni obrestni meri na 6.44%._ » Pomočnik guvernerja Angleške banke bo posetil Narodno banko. Na petkovi seji širšega upravnega odbora Narodne banke je bančni guverner g Bajloni sporočil, la je prejel pismo od guvernerja Bank of England g. Mnntaguja Normana, v katerem ga obvešča, da bo med Božičem in Novim letom po setil Narodno bonko njegov pomočnik g. Sap man. da se pogovori z vodstvom naše nov-čanične banke o obojestranskih emisijskih poslih. V pismu se dalie oprašča guverner Norman, da zaradi preobložen'isti t delom ne more sam priti v Reograd. _ Ni dvoma, da je poset pomočnika guvernerja Angleške banke velike važnosti, če pomislimo, da Angleška banka že nekaj let z vso vnemo pospešuje kooperacijo med novčaničnimi bankami. Vodstvo Angleške banke je dosedaj skoro pri vseh valutnih sanacijah v Evropi pokazala velik upliv, ki ga izvaja neposredno ali pa posredno ali pa posredno preko privatnih bank. ki dajejo državam stabilizaci.i ska posojila. Čeprav ne izvaja nikakega pri tiska, vendar nobena angleška banka ne bi riskirala, da emitira jx>sojilo. s katerim ne glaša Angleška banka, bodisi zaradi interesa publike, ki vlaga svoi dei.nr v taka posojila, ali j*3 zaradi tega. ker smatra, da je način sanacije valutnih razmer države, ki išče posojilo, neprimeren. Ni dvoma, da se bo pri posvetovanjih med vodstvom Narod ne banke in pomočnikom guvernerja Angle ške banke razpravljalo tudi o načrtu novega zakona o Narodni banki, ki ima mnogo načelnih hib. Tz dosedanjega korektnega oosto-panja Angleške banke pri sanaciji evropskih valut, je vnaprej jasno, da more biti poset pomočnika guvernerja Angleške banke le dobrohotnega značaja in da hoče Angleška banka nuditi naši Narodni banki le svoje bogate izkušnje. = Občni zbor Kmetijske družbe m Slovenijo. V fjetek 28 t. m. se bo vršil občni zbor Kmetijske družbe za Sloveniio. in sicer ob 11. uri dopoldne v -dvorani Mastnega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1927.. 3. Predložitev družbenih računov za 1. 1927.. 4. Volitev novih ffianov odbora (enega člana predsedstva, 3 članov za bivšo Kranjsko in 3 članov za bivšo &ta jersko). 5 Predlogi glavnega odbora. 0. Prvi 1o"i podružnic. Na oh^ni 7bor imajo po pravilih pristop le zastopniki podru^mV. klavni odbor je sklenil da s? orcdlaga občnemu zboru ponovna izvolitev članov odbora, ki jim je potekla poslovna doba. «« Nova organizacija prodaja vžlgaHc. Kai, poročajo ia Zagrebu, bo i vedski vži&tličoi trj na podlagi posojilne pogodbe z m<>esta Švedov) Se ai rešeno. Ni pa tz-ključej ■d bo prišk) do ustavitve, da s« dobi moinoi icijonelnejše produkcije tvornice v Osijeku. = Izplačilo prvega obroka na račun švedski ga posojila Švedski vžigahčni trust je vit-nakazal Narodni banki vsoto 5 milijonov dola iev (2S4 milijonov Din) na račun posojila od milijonov dolarjev = Uvedba IzplačHnega prometa Poitne bra nllnlce s Francijo Kakor poročajo k Beograd ie Poštna hranilnica uvedla direkten izplafc; promet s Francijo po istih pogojih, kakor dragt države. = Konknrz je razglašen o imovini Mak« Plauea, trgovca z delikatesami v Ptuju (pr ?hor upnikov pri okrožnem sodišču v Mar boru 24 decembra, oglasitveni rok do 1. bruarja in ugotovitveni narok It februar:,-Znižanje obrestna r^er« r'r>ge pri ban!;i Položaj na naših borzah Liubliana. 22. decembra. Zaradi praznika v rx>nPdeHeV ;*> ska borza ta teden poslovala le 4 dni. Zal ie bil tudi devici promet manjši In je eti; šal le 13 3 milijona Din. napram 28.4. 24 16.2 in 28.9 milivna Din v zadnjih štirih t dnih. Tekom tedna »o nekatere devize čutneie popustile, tako deviza na Newvir od 56 785 na 56.68. deviza na Prago od tfi8.6 na 16S.38. deviza na London od 270.06 n 275.91 in deviza na Berlin od 13.625—13 5: Večino potrebe ie med tednom krila Naro< na banka. Med efekti je bila zaključen Kranjska industrijska po 298 Na zagrebškem efektnem tržišču se ) Vojna škoda pri sredni °m prometu tr^ovJ la v počefku tedna po 435. včeraj pa je p< pustila na 433 — 434. Za oslale državne ps pirje ni biio zanimanja in tudi nikakega prj meta Prav tako je bilo zanemarjeno trž"5f bančnih vrednot, kjer so se trgovale le 'ip niče Praštedione po 920 — 922. delnic* Ji grbanke po 91 in delnice Unionbanke (Hioo po 57 Nekoliko večje zanimanje pa je bil za industrijske vrednote. Trboveljska se j ves teden živahno trgovala, in sicer n^- in menjeno po 470 — 475. šečerana se je prvo) no trgovala po 455. koncem tedna pa po Dalje so bili zaključki v VevČsh po 116, Gutmannu po 199, v Slaveksu po 102 in Slavoniji po 6, v Danici po 155 in v D-jaro vački po 505. LfubUana (Prosti promet). Berlin 13.58, C; *. 1095.6, Dunaj S.0065. London 275.91, New> i ček 56.68. Praga 168.3S. Curih. Zagreb 9.12625, Pariz 20.30, Lowi<* 25.16S75, Newyork 518.50. Milan 27.16, P<-15.365, Dunaj 73.07. Budimpešta 90.425, B-123 65, Varšava 58.175, Bukarešta 3.125, S: i 3.7575. — Na nffrnberškem hmeljskerti trgn je bi v prvi polovici tedna promet ielo iv5*»: Navzlic temu pa je tendenca čvrsta ter s pričakuje, da se Koiip. -Jvi rnile. Novosadska blagovna br?rza (22. t. m.). denca nespremenjena. Premet 22 vag pšen;c« 4 vag. moke in 20 vag turščice. P i e n i c s baška 'r baška potijska 237.5—240; banaška :> riteta Vršac 232—234 Turščica : baška 2 do 242.5; za lanuar 247.5—250; za februar "A do 262.5: ta marec-april-maj 280—2S5 Moki I baška .o?« in »Osrg« 342.5—352 5; *2« 332.5 da 342.5; .5« 302.5—312.5; »6« 265—275. Krosu pir: slovenski beli 115—120. ap^faiisf^ pozcrl Najsigurnejšo naložbo kapitala; 15.72 1. v angleških funtih, 2. v pupilarnovarnih papirjih, 3. na ugodno obrestovanje preskrbi najdiskretnefe BANKA PEHANJ & KO., LJUBLJANA Vremensko poročilo Evropa je dobila te dni prvo letošnjo !cv« zijo ruskega mraza. Visok zračni tlak, ki ne Je etabliral koa cem preteklega tedna nad centralnimi dti Evrope, je povzročil temeljito v^menski spremembo. Depresija, ki je v prejšnjem t« dnu motila vreme na nnSpm kontinentu. j< odšla čez Podunavje in Balkan proti Crneim morju. Zadrževala se je pričetkom tega '.e dna še nad Črnim morjem in 'ližno Rusijo n jeno središče je bilo še v nedeljo nad Kri mom, potem pa se je odmaknila proti Kat Ta depresija je potegnila nase zrak b verne Rusije kjer je vladala že dalje f*?1 nizka temperatura. Mraz od Ledenega morji ie preplavil Rusiio in zračni tlak se je na< Rusijo, potem pa tudi nad ostalimi kontineB; talnimi predeli Evrope močno dvignil. Ostfl pa je relativno nižji tlak še vedno nad Src dozemskim morjem, kar je imelo za posl* dico. da je težji ruski zrak silil proti jue* zapadu. Tako se je zgodilo, da se je m?^ mraz tekom tedna raz.širjal vedno bolj pret srednji Evropi Ze v torek in v sredo ie Poliskem zavladal hud mraz: v nek^eri: krajih se je temperatura znižala do 20, ( pod ničlo. Odtod je mraz sili! dalje in je pr? plavil tudi Nemčijo in prodira tudi v P»i'i navje. Pogoji za mraz so tamkai tem hujši ker ie zemljo poprej pokrila snežna odeja. Naši kraji so sicer tudi že ves teden v ob močju visokega tlaka. Vendar smo .sta! bolj na njegovem obrobju, zakaj sredozein ski nizki tlak vsebuje celo manjše lokala depresije p--d :"?no in srednjo Ttaliio. Pon"J jal se nam smetiti ni mogf; V konstelaciii kakor je sedaj, tedaj ni mi sliti, da bi nastal pravi metež. Dokler pa D snežna odeja pri nas dovolj kompaktna, f ni bati prave zime. Visok zračni tlak nafi obeta tudi vremensko stanovitnost, ker j1 stvoril krepko bariiero zoper atlantske de presite. Pričetkom tedna n. pr se je poj' vila nova na morju zapadno od Irske, Pa f" je morala odmakniti v ogromnem ovinki proti severovzhodu, visok tlak j>a se je mog« celo razširiti tja čez. Velikobritansko otočj« Temperatura se je začela spričo tega tudi ' zapadni Evropi zniževati pod ničlo. Dunajska vremenska napoved Malo izpremembe. nedelj« 9Jy6i?®^o(nn)6<5 mnaDIiisra pi?ojjDfto tleh in zvonilo kakor sveti /vončki Po« mladni zdravi zrak ki je dišal po bo« gati svetlobi, ie plan" v sobo Maihna šč^pioa solnčnerfa žarka je nrii° ela sko^i okno v sobo ter se po« sadila na vH;ko stekleno črenino Tam je gorela 7 bnliantn;m b,osknn>. v Vras« nib ^rvah, da se je vsa sobica belo smehljala. Ena sama mala ščrpica solnčntga žar« ka na stekleni črepini. Toda d^Vlira ni vedela da ie to samo črepma. Mislila ie. da se ir Bog usmili in nnslai 7«frijeno in izproieno solnce v niftio sobico. Vstal« VfVor obrana, ter se na bo'niV nožicph 7ar>r»*nk!a prav k solncu na črepini, jo mrzlično vzela v suhi in hladni dlani ter pritiskala s hrepene* njem, z očarano dušo, z ustmi, ki so prekipevala radosti in hvaležnosti, ostro, svetlo črepino na ubogo srce. Pritiskala jo je na bolne prsi, iz ka* terih je začela teči kri pritiskala jo je na srce, ki je prenehovalo biti, ter je vzdihovala s srečnim, iecljavim gla* s t: «SoInce, moje solnce!« Pritiskala je in pritiskala, dokler ji ni najostrejši rob črenine prerezal srca. Mamica je baš prišlo donvv ko je deklica umirala. Vzela ie njeno glavico v dlani, tipala po okrvavlienem telescu in razmesarienih ročicah. Pri tem je nadel iz niih kos ostre črepine in de* klica ie rekla naposled: Solnce!* Umrla je. Postal ie iz nje angelček z zdravim telescem in rožnato noltio. in c?la jata takih, kot ona, je letela k nebeškim vratom. Bog je imel sam najkrasneiše oči na sv^tu to^a deklici se je zdelo, da je videla nekie še lenše. VJ<4kega angelčka ie nobožal noliu* bil in vsakem« it nekai deial. Deklico je priiel m roko ir rekel: «Ker si mno* da Poljubovali so me na golv ček tačice pa so mi brisali s čipkastimi robci Potem pa sem postal prevelik za gospodo in oHdal' so me oskrb niči. Prišel sem v kletno stanovanje Ni se mi slabo godilo, čeprav nisem bi' tolik gospod kakor poprej Imel sem svoio lastno hlazfno in tudi oeč ie bila v mojem takratnem stanovanju Vidi? peč. to ie nekai lepega, najlepše, kar je na svetu posebno v takem vremenn kakor ie danes Oh še danes se mi to? ži po nieit Hov bov!» «Kai ie peč res tako lepa stvar?« vpraša sneženi mož «Ali je meni po* dobna?» «Baš nasprotno* Crnii je kakor oglfe in dolg vrat ima kakor tisto drevo tamde Peč žre les. i' otfpni sika iz ust. O ko bi ti vedel, kako priietno toplo je pri neči » «r7flka| o* si lo ostavil?* vpraša sneženi mož ^hitni« mu ie govoril«, da ie bi'a tista r>rf ljubko in priietno žensko hitie «KaVo si mogel zapustiti tak" ugodno mesto''* •Prsilien sem bil da sem ga zanu* §til.» odvrne pes '»Vreli so me kratko* malo Iz bi$e in me priklenili n« verigo. Urtrizel srm nairplsjiš^rta v no» do ker mi ie 'rtrpal ko«st. n« kateri sem 1 Vnrfo ra no^o. **m si mi* sl?l Toda /cmerili so ml, *n od tedfli samevam in životarim hi na verig' Svoj leni e Šel kooat k reki. ko ie iznenada zagledal pred seboi prekrasno antilopo Jel »o ie zalezovati in jo tako dolgo zalezoval. da ie prišel do prepada, v katerem je zagledal kai čudno družbo kačo opico tigra iin človeka Brahmanu so se zasmilili in te vzkliknil: »Joj. ka se je zgodilo .da so vsi popadali v prepad?« In iel je trgati lijane ta iih spletati. dokler n; srletel vrvi, ki io ie spustil v prepad Onica ie prva pograbila konopec in brahman io ie potegni' kvišku Opica ie pred rešiteljem padla na kolena in se mu zahvalila: »Uboga žival sem. nimam ne zlata ne srebra dam ti lahko samo sadia. da ti izka?em svojo hvaležnost Prosim, da se usmiliš tudi kače in tigra, samo človeka ne.« Brahman ie drug:č spustil vrv v pre-pads kača se je ovila vrvi in brahman jo je potegnil kvišku. Kača je položila glavo med noge svojega rešitelja in mu rekfla: »Ničesar nimam, da bi te poplačala: toda kadar boš v sili. me pokliči v mislih in prišla ti bom na pomoč Svetujem ti pa. da nikar ne rešiš človeka s črno dušo.« S temi besedami je odšla. Brahman je v tretje vrgel vrv. Pograbil jo je tiger in brahman ga je z naporom vseh sil potegni! na vrh. Zver se ie zleknila rešitelju pred noge in mu je rekla: »Človek črnega srca ie krut in slep v svoji brezsrčnosti: njega se ne smeš usmiliti. Zdaj pa počakai in prinesem ti zlata da ga boš komai nosil-zlatih kron z vdelanimi dragulii. uhanov dragocenih blagov in demantnfh prstanov To ti bo p!ač;lo za uslugo ki si mi jo izkazal. To rekši se je tiger poslovil in odšel. Ko ie tiger Izginit izpred n'egoviTi oči je jel brahman premišljevati, kaj mu je storiti. »Z vali sem se usmilil.« je rekel sam pri sebi. »toda misliti moram tudi na človeka. Ce ga prepustim samemu sebi. porečejo liudie. da sem se pregreši' nad človeštvom Nai bo že prav ali ne tudi njega hočem rešiti.« I" ie še poslednji? snttc+P vrv v nrpnad C'ovek io te zgrabil in pomagaje si z rokami m nogami je srečno priplezal na vrh. Brah-nan mu te dejai: »Pod izaj se ,da te ne ialoti tiger Utegnil b. se vrniti in se -azsrditi. ker nisem ravnal po njegovem nasvetu.« Človek mu je odgovoril: »Po poklicu sem zlatar ir. prebivam v tej in tei ulici v tej in tej hiši. Kadar boš potreboval kakih draguljev, se kar name obrni. To rekši je odšel, brahman pa se ie vrnil domov. Ko je njegova žena videla toliko zlata in kraljevskega nakita, mu je rekla: *Tega ne smeva imeti doma Vzemi vso bogatijo in io nesi zlatarju ter ga prosi, nai jo predela v porabne dragotine, naj laredi ogrlice, uhane, zapestnice im prstane. da jih bom lahko nosila.« Brahman si je dejal: »H kateremu /.latarju naj grem? Kakopak k onemu, ki >em mu pravkar rešil življenje.« Sel je orej z zakladom k zlatarju in mu po-,-eda! svoie želje Ko ie zlatar videl vse te dragotine .se ie t-koj zmisiil. da je >riše1 trenutek osvete nad brahman^m. ici j« bil pokazal več usmibenia do ži- • vala kakor do njega. »Počakaj malo«, i mu je dejal, »grem kupit oglja, ki mi Je potrebno za tvoje delo.« Odšel je toda ■iamestu da bi šel k oglarju, je stekel k minstru ooliciie in mu rekel: »V moji hiši je zločinec ki je umoril kneza, ga oropal njegovih dragotin in iih prinesel meni, da mu iih predelam v poraben išp. Rekel sem mu. nai počaka, med tem Pa sem brž stekel k tebi. da ti povem.« Minister je poklical fečarja in mu za-povedaJ. naj gre z zlatarjem naj zgrabi brahmana in ga privede k njemu. Ko bom Dozval Dajmo, poskusimo, morda mi bo kai pomogla.« In dejal je na tihem kakor ie bilo dogovorjeno: »O kača, pri-ii in nri pomagaj!« Tisti mah se ie pojavila kača. Položila ie svojo glavico brahmanu pred noge in ga vprašala: »Kaj ti je?« Brahman H je oo ved al. kaj se mu ie zgodilo. »Vi vsi trije,« je pripomnil, »vi vsi trije ste m' izkazali dovoli hvaležnosti in da sem sas poslušal, bi ne bil zašel v take leprilike. Kako nai se rešim iz zadrege? Ljuba moja kača. prosim te. usmili se me«. — »Ne boi se.« ie odgovorila kača. >n'ČHa Hnm Vf^M^vo M^rko 'n Som Ija.li na belih oblakih angelci »er igrali z neznanin sadjem in so letali sem ter tja pestro pisani ptiči ter cve* teli ogromni cvetovi Po velikanskih lokah in modrih morjih nebesnega svoda so - ale ogromne srebrne zvezde, ve« liki grozdi nebeške trte so pacali na cesti krasni in vonjavi veterc k r dih tisočih kril je preveval nebeško kra* ljejtvo. Deklica ni verjela, da more biti kje toliko krasote. Bog je bil dobrota sam«: hodil je t anglečki in kadar se je nasmehnil, je nebo rožnato ^ažarelo Pelial je dekli« oo k ogromnemu, neskončnemu morju zlaf;h in rdečih plamenov. «To je solnce!« je rekel Bog: angelci so mu sneli njegovo obstret lo umili v plamenečem morju in mu io zopet po« sadili na sveto vsemogočno glavo. «Solnce?» in deklica fe rekla čisto tiho *Moj< solnce ie bilo lepše* Bog le to slišal ter se začuden obrnil. »Kai je bilo lepše?« je vprašal. «Kaj more bit' lepše kot ie nebo?» «Vse moje živllenfe!« Božje obličje se fe sočutno začudilo: velo nisi. dete. trpelo si bolehalo in za« yelo nisi, dete, trpelo si bolehalo in za« man hrepenelo, lačno si bilo m videlo si le bedo in mrzle stene. — Kako bi bilo to lepše kot ta raj z vso blaginjo, z večnimi cveti in s solncem?« «Da.» je rekla deklica in povesila glavo. «ampak bilo je to spodaj, na zemlji.* Bog ie vzdihnil in trpko pogledal doli tn vsi angelci s< se menda na nekaj spomnili, ker so si obrisali velike solze v svoje robčke z zlatimi monogramL spustila v rano kapljico tako hudega strupa, da ie noben čar in noben lek ne bo mogel ozdraviti. Tudi tebe bodo pozvali in ti boš v mislih poklical mene: prišla bom ln bom izvila otrov.« Nekega večera se je šla mlada kraljičina v spremstvu dvorjank šetat na vrt veselja. Ko ie kača to zvedela, se je stisnila v majcenega črva. drobcenej-Šega od lasu. in se zvila na stebelce jasminovega cveta. Kraljična. ki je hodila po vrtu sem in tja. ie prišla tudi mimo jasmina im cvetka se ji ie zazdela prelestna Iztegnila je roko, hoteč jo utrgati, toda tisti mah io ie kača pičila v prst. Zabolelo k> te tako silno, da je omedlela in se zgrudila na tla Vse mlade deklice, vse mene spremljevalke, vse dojilje so se prestrašile na smrt; pritekle so druga za drugo in videti je bilo kakoi da so zblaznele. Dvignile so kralučno in jo jele sti-kati k sebi a vse zaman kraljična ie bila mrzla in trda ko les Tedaj je neka »tirežajka plemenitega rodu stekla obvestit kralja In kraljico, ki sta bila roditelja mlade kraljične Nesrečni oče le ve- v strahu poklical k sebi prvega min-istra in mu ukazal da nozove vse zdravnike, ki so umeli lečiti «trur>ene rane Prišlo jih je do tri sto: toda mladi kraljičini ni vedel nobeden portagati Tedaj ie krali za povedal tistemu ministru. nai iavno razglasi v mestu in okolici poziv vsem onim ki imajo kaj zdravniškega znanja naj prideio ozdravit njegovo hčer in komur bi >e posrečilo bi io dobil za ženo In teda; je izjavil brahman da se on razume v zdravništvu Prvi minister je to takoj sporočil kralju, ki ie ukazal naj mu rieuregotna privedejo jetnika Priredili so mu najprej kopel in ga očistili vse jetniške nesnage, nato pa so ga odvedli pred kralja In krali ga je vprašal: »Česa potrebuješ?* Brahman je odgovoril. da na? prinesejo veliko tenčico in naj deklico ogrnejo vanjo, tako da je ne bo videti iz nje. nato pa naj natre-sejo stolčenega riža okoli svetiljk. ki naj jih prižgo bogovom na čast Vse se je zgodilo po njegovih besedah. In potem ie iel čitati brahmanske molitvice ter poklical kačo Kača ie prišla in posrkala strup: tisti mah se le kraljična zbudila Ko sita roditelja to videla, ju je prevzelo nepopisno veselje in kralj je objavil manifest, v katerem je velel: »Kraljična. najina hčerka, je oživela, za kar se imava zahvaliti brahmanu Bahuju.« In potesn je kralj dal hčer brahmanu za ženo in vršila se je poroka. Malo potem je kralj vprašal brahmana .odkod ima vse one kraljevske dragotine, ki so jih našli pri rvjem. In on je povedal, kaj se mu je bilo pripetilo. Poklicali so zlatarja ter ga vprašali: in zlatar je moral priznati resnico Kralj ga je obsodil na simrt, toda brahman je prosil milosti zanj Zatorej ga je kralj pomilos-til, toda ostalo mu je samo golo življenje, zakaj minister policije ga je dal zbičati, njegovo imetje pa je zaplenil Fn ga poklonil kralju. L. N. Tolstoj: 1 Kako volk uči mladiče šel sem po cesti in zadaj začul ri* čanje. Kričal je dcček«pastir. Tekel je čez polje in nekaj kazal. Ozrl sem se in videl, da tečeta dva volka: star in mlad. Mladič je na hrb« tu vlekel davljeno jagnje in ga z zobmi držal za nogo. Stari volk ie tekel za* daj. Ko sem ju videl, sem stekel s pastir* jem vred za njima; zavpila sva Na na* jino kričanje so pritekli kmetje in psi. Ko je stari volk zagledal pse in lju« di, je skočil k mlademu, mu vzel fa« gnje in si ga vrgel čez hrbet. Oba vol« ka sta se podvizala in kmalu izginila izpred oči. Zdai je pričel deček praviti, kako se fe vse zgodilo: iz iarka fe bil planil odrasli volk. zadavil iagnie in ga od« nesel Mladi volčič pa fe stekel stare« mu naproti in pograbil Iagnie Stari mu je dal plen, da ga nese. sam pa tekel zraven. Sele takrat, ko je postalo nevarno, je stari prestal s poukom in sam nesel jagnje dalje. Pozor mali Jutrovi" prijatelji in prijateljice! Da naredi svoiim dragim mladim prijateljem nekai božičnega tn novoletnega veselja, se ie »Jatrov« stric tudi letos odločil razpisati zanje lepe na-, grade. Poiščite 25 stran v današnjem listu Tam boste našli narisano težavno m skrivnostno pot k jaslicam Poiščite to pot, označile jo s svinčnikom, po možnosti rdeče ali modro, izre-žite sliko in nam jo pošljite. Med one, ki bodo uganko pravilno rešili, bo »Jatrov* stric razdelil več lepih nagrad Prva nagrada bo krasen gramofon s petimi najlepšimi ploščami Druga nagrada obsega pet krasnih mladinskih knjig iz založbe »Tiskovne zadruge« Poleg lega bo stric razdelil še osem drugih nagrad, obsegujučih po eno lepo mladinsko knjigo. Podrobnosti najdete na 25. strani današnjega »Jutra*. Ksenija Prunkova: Balonček A. N. Tolstoj: Lisica Pod trepetliko fe spala lisica in sa* njala tatinske sanje A naj lisica bedi ali spi. vseeno je; ona ne da živalim nikoli miru. Tn sr se spravili na lisico ie? žolna . in vrana. Žolna z vrano fe zletela na« ; prej tež pa se fe kota! z« nflma 2ol* j na in vrana sta sedli na trepetliko «Trk... trk . trk. fe začela žob na razbijati s kljunom po drevesni skorji. Lisici se je zdelo v san f ah. da vihti strašni lovec puško ter se plazi k nii Je? priteče k trepetliki, vrana pa mu kriči- «karr feS . karr iež!» Kur feŠ — fe razumela lisica, torei fe vendar prišel na to hudobni lovec! Za feŽem pa so Šli feževka in mladi ježki Sopihaioč so se obračali «Karr, feži!» - fe zaklicala vrana. •»Hitro zve?i» fe razumela lisica, pla« nila prestrašena 17 snanca. ieži pa so fo pričeli /badati r »f»'j»"v kar v nos. «Nos so m» odstrelili umiram.« fe zakričala lisica m s^ spustila v beg. Jtolna fe skočila lisici na vf«t »n ji je pričela dolbsti plavo Vrana pa fe vpila • nfima «karr». Od tega časa dalfe ni več prišla H* sica v gozd Hudobna tatica je bila za vselej pregnana. Nekoč je bil balotiče*. iVUad, iep in rdeč, deoelušast in napianjen, kot ipodo-oi za miaolj je vabila roba ama: bila je lepa imenitna in sladka Pisana medena srca. rožnati rumena tn rdeči eukrčki. črni češpijevi Darkeljni in papirnati zlati Miklavži, neumni leseni konjički debele zlatoia^e punčke, zlate pločevinaste trobente, bobm in bobenč-kj in čudovite srebrne orglice Vse to je dišalo po medu. sladkorju in grenk ljasti barvi sveže pobarvanih konjiči ter po vosku. In pomislite! To ni bila edina sejmar-ska lopa Ne. bila jih je dolga vrsta in nasproti tej še druga vrsta — cela dolga ulica Koi v Indij' Koromandiji. A mislite, da ie bil balonček srečen? Kaj še. Kajti hrepenel je; in hrepeneča bitja navadno niso srečna Sn.io je hrepenel navzgor, v višino, v nebo Saj je bil balonček A bil je priklenjen na tenko nitko na drog. ki ie podpiral platneno streho. Sosedom ie potožil svojo bol, pa ga niso razumeli, preveč so imeli opravka z lastno hvalo. Le mehka me- odnesla mimogrede kobtanjarju oa vogalu kapo. mu razpiiiaia žerjavico, da so zaplesale iskre, in odbrzela iz mesta čez polje na Gorenjbko. V mestu je bil spet mir Ljudje so dejali: »Vreme se ie obrnilo.« m siva megla se je pritihotapila izpod Krima v mesto. Po tej megli Je plavaj balonček vso noč navzgor, mirno tiho, blaženo. Tako lepo mu je bilo v svobodi Ze se je danilo in zdanilo. Siva megla krog ln krog. le tam v daljni dalji bledorumena svetla obla Balonček je krenil naravnost proti njej Manj in manj ie bila bleda, bolj in bolj zlatortmiena Megla se je redčila, izginjala, čim više je plaval balonček Nenadoma je prenehala in balonček je zagiedaJ nekaj Čudovitega: pod ^eboj nedogledno. skrivnostno megleno morje, nad seboj jasno nebo, na nebu svetlo solnce Na severu so kukale planine iz megle, srebrne kot angelska perot. nad njimi pa se ie vozil zadnji krajec A kar ie bilo najbolj čudovito: po meglenem morju so stopicali angelci kot po mehkih pernicah in so krasili božična drevesca. Napra-šili so jih s srebrnobelim snegom planin, nataknili na vsak vršiček zvezdo, ki so jih nosili kar v žepu. Solnce se je Česalo in dajalo za drevesca svoje zlate laska. dena srca so ga razumela, kajti tudi ca navadno streme navzgor in hrepene. Še nekdo drugi ga je razumel: mrzla sapica. Božala ga je in mu šepetala »Rešim te. rešim te.« Ona ve, kaj se pravi biti ujet in priklenjen, ona, ki je svobodna, da nihče tako Zdaj se lovi z dolgouhim zajčkom na zasneženem polju, zdaj češe smreke in bore v temnem gozdu prihodnji hip pometa cestne ulice, plane v hišo. zaloputne vrata, smukne v dimnik m peč j srednje veliko stensko sliko. Nikaka umetnina, seveda ne. Zgolj zaprašena enostavno uokvirjena podoba. Jezusa snemajo s križa. — Ubil boš šipo, paglavec! se razjezi Friškovec. Sliko zatakne nekam med omaro in stranice, zavaruje jo z delom odeje. — Vse? — Vse! — Pa potegnimo v božjem imenu! u Nosača potegneta, Friškovec potiska zadaj. Po trotoarju stopa za njimi Friš-kovčeva žena s hčerkama. Oh, kako sitna je ta selitev starejši punci! V zemljo bi se pogreznila Kar takole po ulici razkazujejo svojo revščino! Oh! Bog! Bog! Samo najmlajši, ta se ne zmeni z S nikogar. Vsenaokrog obrača po ulici oči. Lačen je, nič drugega. Zavijejo tja doli proti Poljanam. Morda bodo krenili v Zeleno jamo, ali kam. Nekje se bo že našla streha zanje. Vsaj do Božiča. O, še teden dni je do Bo* žiča! Vsak po svoje V lepi tronadstropni hiši na nekem 1'jubl'janskem trgu stanuje znan bogataš, star samec, bonvivant, mož obširnega telesnega obsega. Pozvonim v visokem priličju na vratih, kjer je pritrjena medena ploščica z napisom: Janez Črevogoj, rentnik. Odpre mi tolsto, okroglo žensko bitje, ki mu lica kar pokajo od zdrave rdečice, majhne sive oči pa kar izginevajo v mesu. »Dober dan, gospa kuharica.« »Gospa kuharica« je očarana od moje ljubeznivosti in ko izve namen mojega prihoda, pravi, da gospoda ni doma, da pa morajo priti v kratkem in da se že boji, da bi bil biftek preveč pečen Vendar pa mi pove, kako pri gospodu Črevogoju že nekoliko let praznujejo spomin na božje dete, ki je takoj po rojstvu ležalo v bednih jaslicah na slami. »Sami smo, ni nas veliko. Gospod so, Boksi in jaz stara reva. Pa si pomagamo, kakor vemo in znano. Gospod na take reči ne držijo dosti, meni pa vedno dado za kak kamrik ali porhant Drevesce pa postavimo za našega ljubčka Boksi.ia, ki ga imava z gospodom tako rada kakor lastnega otroka.« »Kdo je Boksi,« se drznem vprašati. »Naš ljubček, naš srček, naš Bokselj-ček, i saj ga vse pozna, psiček je. ZamJ postavimo drevesce.« »Kako? Za psa? Čokolado, bonbone in piškote?« »E, ne čokolade, gospod. Hrenovk« Obesimo na drevesce, brez sveč, da bi si Bokseljček ne ožgal brkic. Samo na vrhu je par svečk Ce bi videli, kako naš ljubček srčkano hlasta za Klobasi-cami. Gospoda kar duši smeh . . .« »Stojte, ali nima gospod Črevogoj sorodnikov?« »Ima, ima gospod. Po rajnkem bratu je vdova in sedem otrok. Pa je taka be-račija, da je človeka strah in sram. Sprva so včasih prišli, da sem jim v kuhinji dala kako malenkost, pa gospod niso radi videli. No, pa je na srečo ta žlahta prenehala s svojo beračijo. Berači so, ampak ošabni « Zgrozil sem se nad toliko brezsr&-nostjo in brez slovesa zapustil stanovanje, ki mi je postalo v hipu ostudna bežna. V veži pa sem srečal ogromen tovor sala in loja. iz katerega je v največji meri iztesana odlična oseba gospoda Crevogoja Nekdaj človek, ustvarjen menda po božji podobi, danes zoprna kepa tolšče, tumor na telestf družbe, sopiha. stoka in po polževo pleza preko lesenih pet stopnic. Ostro ga1 pogledam v oči. on pa počasti mojo stoke postavo z nekakim zlobnim renčali jem. iz katerega se mi zdi, da čujem: »Legnat lačna.« Iskrena molitev se m! je izvila iz srca v imenu vseh stokih, vseh gladnih. vseh ponižanih in razžaljenih: »Zahvaljen bodi Bog, da nismo taki, kakor ta črevogojska mrhovina.« Čista in brez farizejščine je bila ta moja molitev. Kulturni pregled ♦ Napor slovenskega založništva Razgovor s Članom-odbornikom *Tiskovne zadruge«. «Kriza knjige», nje vzroki in opasnosti • Knjigo zalagamo dan« kakor rmo Jih prej« ki zato ni, da bi govorili o ckrizi knji« ge». Kriza Je v nerešenem problemu našega knjigotritva in zadovoljujočega odziva naše Kbtfke. Prochicent nudi takšno blago, da nzumenta v masi ne interesira. ki zahte* va blago svoj« vrste. Tega mu producent ne more dati, če hoče ostati zvest svojemu kulturnemu poslanstvu. Mnoga nova založ» niStva izdajo toliko knjig, da jih slovenski čitatelji ne konzumirajo. Tri velika slov en. tka raJožniitva to na to ustavila zalaganje. Gotovo je, da povojni razvoj žurnalistike ne forsira razvoja knjig. Slovenski šund, ki }* prav zadnji čas na razpolago masi, ne pomenja v direktnem oziru velike ovire, ker ga bero ljudje, ki siecr ne kupujejo knjig, ikodljiv je v toliko, da »e masa pri« vadi čtivu, H ie plehko in prazno, in da bo sato težko našla pot do prave knjige. Danes >e čas tak, da se ne moreč baviti s knjigo dolgo časa Morda je šund razširjen baS »to, ker je nekoliko žurnalistižno organiziral in enostaven. Kdo kupuje danes slovensko knjigo? Obubožanje srednjega sloja Je apiošno. Ker je ta koj komcumiral nekdaj največ knjig, »ato kriza slovenskega knjigotrštva Kdo kupuje danes slovensko knjigo? Nekaj malega inteligenca, nekaj kmetje in delav« d Popolnoma je odrekla današnja mladina Saj nekdaj smo imeli dijaki vsak svojo knjižnico, danes ni tega več. Mladina ne kupuje niti tistih knjig, ki so ji posebno namenjene. V tem leži največja nevarnost na slovensko knjigo. Krivda je na Soli in na duhu časa. Zlasti šola bi lahko več storila sa slovensko knjigo. Težak udarec za »lovemko knjigo je Primorje. Soška dolina te konrumirala mnogo, mnogo knjig. Isto Je z Ameriko. Tu pa je en vzrok ta, da so M slovenske knjige v dobi inflacije za Ame» riko tako podražile, da so bile celo za Ame* riko predrage. Slovenci, ki so v tujimi odre« sani od domačega življenja, mnogo naročajo knjige. Zanimivo Je. da slovenski delavec iz Belgije, Francije ln Holandske (iz Vestfalske- ta ne) konzumira mnogo več slovenskih knjig ot njegov tovariš iz Trbovelj, Hrastnika fli kateregakoli kraja v domovini. Tudi diaspore po kraljevini Izven Slovenije mnogo naročajo. V svrho cenejše dobave smo priredili razprodajo naših knjig v posebnih skupinah. Id še gredo nekako. V splošnem nroda Tlakoma zadruga vsako leto okoli 25.000 knjig lastne založbe, število odjemalcev posn.nez nib knjig Je različno. Letos smo n. pr. «Her-mana Celjskega« kljub aktualni temi prodnli sauno 800 izvodov, «Švej!ka» okrog 600 izvodov, d teh 40 knjižnic naroči le katera kakšno knji- E. Knjižnice danes kn'šg ne kupujejo, bodisi so brez pravih knjižničarjev, ki bi se vzorno zanimali za njihov razvoj, bodisi da ies nimajo denarnih sredstev, ki bi se pa morala najti v kraju Knjižnice danes v splošnem niso nobena opora razvoju slovenske knjige. Nemška knjiga — tekmec slovenske knjige Tiskovna zadruga stori vse. d? spravi slovensko knjigo med publiko; poslužuje se reklame, prospektov in neposredne ponudbe. AK publika, ki knjige kupuje, se odvrača od slovenske knjige, zanima jo nemška knjiga! Ljudje, ki so bili že prej vajeni čitati, kupu :ejo dane« nemško knogo. Mladina, ki nemškega ne zna, pa ne bere niti slovensko, l-iti seveda nemško. Finančna stran slovenske knjige Cena slovenske knjige je nizka. In to \ primeri s kakršnokoli drugo knjigo, posebno z nemško. A kljub temu. da je riziko velik — kar se knjige proda, se proda v prvem letu, pozneje gre komaj 20 do 30 izvodov let po — se je oprema slovenskih knjig v medsebojni konkurenci jako dvignila in dnlako prekaša v tem oziru srbohrvatsko knjigo. Iz-hajfc pa v malo izvodih, 1000 do 1500. največ 2000. V prvih povojnih letih •»mo tiskali po 3000 izvodov ene knjige La več. Zdaj smo tudi v tem oziru zdrknili na predvojni nivo. Novo avtorsko pravo ■* m mm iis Velika opasnoet preti slovenski knHž-ništev, oziroma knjigotržcev ni. Vsak dela na svojo roko. Niti do izdajje enotnega kataloga se ne moremo po vzpeti. Naše razdrapa-ne politične razmere so temu mnogo krive. Težavni položaj slovenskega knjigotržtva pa bi nas moral nujno prisiliti v enoten postopek. Predvsem bi bilo potrebno, da Izdajamo bibliografični list, ki naj bi priporočal slovansko knjigo in širil razumevanje teženj slovenskih knjigotržcev in založnikov. Ta list bi moral biti priložen vsem slovenskim revijam. Tiskovna zadruga bi tako 7/amisel takoj podprla. Druga je stvar z organizacijo knjižnega sejma, zadeva, ki Je bila ie večkrat sprožena v javnosti. Mislim, da bi ideja sejma mogla biti tudi za nas koristna. Tudi šola se v zadnjem času ne zaveda svoje naloge. Žalostno je, če razpošiljamo na tisoč šol tisoč prospektov ln če na te prospekte prejmemo čez pol leta 20 naročil in zopet pol leta in celo več je časih treba, da pride denar. In to za knjige, ki jih je šolska oblast priporočila! Tiskovna zadruga, njena kulturno delo in načrti Tiskovna zadruga je bila v [»ovojni dobi prvi književni zavod. Edino ona je vzdrževala zvezo med predvojno in povojno književno produkcijo Neprenehoma Je izdajala knjige in jih izdala čez 200. Zdaj jih izda približno 20 na leto. Zavedno vztraja in vrši svoje kulturne posle, kljub nevelikeinu zanimanju publike, ki ji je njeno delo namenjeno. Kljub temu, da se knjige in zbirke naših klasikov ne prodajajo baš dobro, bomo nadaljevali z njimi. V kratkem izide nov zvezek Tavčarja, Podlimbarskega drugi del ie pravkar izšel. V tisku je roman < Umirajoče duše> iz baročne Ljč nikov, da bi bilo nepretrgano izdajanje zasi surano. V tisku je »Ukročena trmoglavka* Želeti bi bilo. da bi po šolah brali več ^ha-kespearea. in sicer razne njegove drame, ne pa samo odlomkov iz cJulija Cezarja>, ki je natisnjen v Šolski čitanki. VoSnjakovi spomini «U borbi za narijidnalnu državu, so dragocen prispevek k desetletnici Jugoslavije. Poleg teh knjig ima Tiskovna zadruga še polno načrtov, ki ji': ho skušalo polagoma uresničiti. Tako namerava izdajati velik ilu stroran list za one. ki jim je preveč literir^n in samo, literaren li&t. Poleg tega bodočega družinskega lista pa bo izhajal ^Ljubljanski Zvoto Se nadalje in upa mo, da se bo mogel izpopolnjevati. S tem se želje onih, ki ga neprestano pokopavajo, ne bodo uresničile. jt- Zete aktualna knjiga V spomin nn desetletnic osvobojen,?« i> ujedinjenja je izdala Tiskovni zadruga v Ljubljani obsežno delo dr. Bogu mila Vošuja ka »U borbi za ujedinjenu narodnu drža vu<. (Utisci i opažanja iz dobn svestkog rata i stvarnnifi naše države.) Pisec je bil član Juiroslovenskega odbora v Londonu, prebil je vsa vojna leta v Parizu. Londonu. Rimu, Zedinjenih državah, v Srbiji aa Krfu, povsod neumorno delujoč v duhu našega maksimalnega narodnega programa. Kot generalni tajnik naše delegacije se je udeležil mirovnih pogajam v Partvo. 5 v angleščini ln francoščini spianne knjige so znatno pripomogle, da so s« v zavezniških vrstah jasni 1 i megleni pojmi o avstrijskem problemu. Angleški tisk je priznai, d« je bil dr. Vošnjak morda najsposobnejši pisatelj v borbi za narodno uj^dinjenje. Najnovejša dr. Vošnjakova knjSga nI napi saua v slogu in načinu časopisnih Člankov temveč je zgrajena na dokumentih in duev nikfh, v katerih je pisatelj zabeleževal do godke od dneva do dneva. Tako je nastala knjiga, ki jje verna in živa slika one dobe, ki je morda najodločilnejša v naši zgodovini. Pisatelj slika naša politična prizadevanja v prestolicah Evrope: Parizu, Londonu. Rimu Ženevi. Bil je v Nilu pred poraaom Srbije na Krtu je sodeloval pri sestavi Krfske de klaracije. Iz odlične prestolice predsedni ka ameriške republike nas vodi v rudnike. ki(er dela slovenski izseljenec. Popisan ie VVilsonov Washington v dnevih največjih in najtežjih odločb. Zapisani »o razgovori z od ličimi osebnostmi, ki so gradile novi svet Dr. Vošnjak je s tem pomembnim spisom ki je spisan v srbohrvaščini, obogatil jugoslo vensko memoarsko literaturo ln zapustil tud poznejšim rodovom delo trajne vrednosti Jako elegantno opremljena knjiga obseg: nad 410 strani. Broširana velja 120 Din, \ platno vezana 140 Din. Subfiftribenti Je lahk. odplačajo v štirih zaporednih mesečnih obr kih. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadrug v LjubljanL _____ Drugi zvezekšvejka Jaroslav Hašek: »Pustolovščine dobrega vojaka Svejka« v svetovni volni. H. knjiga. V Ljubljani 1928 — založila Tiskovna zadruga v LJubljani. 280 str. — broširana Din 46. v platno vezana Din 56, poštnina 2 Din več. Velik satirično humoristični roman. Id Je preveden na razne svetovne Jezike, in m Igrajo v dramatizacijah tudi do vseh gledališčih. Je izšel v založbi liubl lanske Tiskovni zadrugi v 2 knjigah. Pravkar izšla druga knjiga pripoveduje Sveikove doživljaje na potovanju iz zaledia do eališke meje, na marših tik za bojno fronto, v avstrijskem ujetništvu, kier ra smatTalo za Rusa. potem pa ica hočelo kot irdatalca ogleduha obesiti, nato v Iskanju sovražnika, pa na bojišču v strelskem larku. v ruskem ujetništvu, na roboti in končno po voini zopet v Pragi. Avstrijski in ruski militarizem, avstrijska ln ruska korupcija, oficirski, uradniški ln vojni duhovniški originalni tioi so naslikani poleg ruskih kmetov in ruskih deklet s humorjem. da se moraš krohotatl. Deiattie. včasih grozno včasih šaljivo, ie vseskozi silno napeto in zanimivo od orve do zadnie strani. Hašek In nadaljevalec romana Kari Vanek pripovedujeta smehliale najbolj resne. često strašne in brutalne doeodke. ki govore vsi isto: Nikoli več voinel V romanu ie mnogo orav naturalistično naslikanih bestijalitet ln onrii. ki Hh le Prevajalec ublažil ali sploh izpustil. Pustil pa je nekai vzgledov, ki tovore za vsakogar dovolj. Ruske razmere med volno poznamo šele iz tega romana: bile so orav take in ponekod še hujše in grše kakor med nami. Življenje naših ljudi v Sibiriji bo zanimalo prav Dosebno. Veselo humorna in strupeno satirična knjiga o Sveiku bo nudila vsakomur. inteligentu In iiudstvu moškim in ženskam. Izredno mflbgrf^abave in tudi pouka. Kakor prve knjige ie tudi drueo Izdala založba v prav okusni obliki ln v lezikovno jako skrbnem prevodu Fran Govekarja. Belo-modra knjižnica V okrilju prosvetnega odseka drpštva >Ate na« se .je ustanovilo novo založniško podjetje z imenom »Belo-modra knjižnica«. Dozdaj '« izdalo društvo »Atena« skupno z belo-modro knjižnico 8 knjig, čijih najraznovrst-nejša vsebina priča o širokem polju ulz francoske meščanske kuhinje«, ooleg mnogih mladinskih knjig, sta izšli za Bož;č knjiga mladinskih povesti Zofko K ved rove iti znanstvena knjiga, habilitacijski spis dr Alme Sodnikove »Zgodovinski razvoj estetskih problemov«, ki je prvo filozofsko delo. ki ga je napisala slovenska žena. »B"lo-modra knjižnica namerava predvsem forsirnt: iuševnt produkte sodobne slovenske ž">ne in roživeti tudi zanimanje za dela «tarei?ii; slo venskih pisaleliev z novimi izdajami najbolj-ii!» del. Za izvršitev takega programa bo ikhI-jetju nujno potreben vsestransko izobražen lektor, ki bo skrbel za primarno, nevsakda njo vreflnost posameznih k nji t Podjetje si zaenkrat skuša zagotoviti primeren obratni kapital z izdajanjem praktičnih knjig, pred vsem pa s široko izvajano knjižno propngnn io. ki je danes potrebna vsaki slovenski knji gi, da si pridobi vstop v domove naših malo interesiraoih družin. Iz/lalo je v ta namen t-osebno igro sreče »Kolo* s posebnimi kn.iiž nimi dobitki najrazličnejih slovenskih knji t' in je dosegla priznanje naših šolskih oblasti. Sčasoma upa »Belo-mo ko-■erijo o tem, kaj Oehoslovaki čitajo, kako čitajo in kaU>ra vrsta slovstva !o na Ceškoslofaškem najbolj pri-jubijena. Pisec je prejel v priznanje svojih zaslug nagrado Češkoslovaške Akademije 500<> kron, nagrado ministrstva prosvete 5000 kron in nagrado mesta Praga, tudi 5000 kron. Sestaviti pravilno in objektivno bilanco če-škega kulturnega duševnega življenja Je gotovo zelo težka naloga. Svest sem si te težavnosti in svojih skromnih siL vendar se bom potrudil, da bratskemu slovenskemu narodu povem, kaj smo v tem pogledu napravili v minulem letu. Odveč je pisati na dolgo in široko o tem. kako se je slovanskim narodom godilo pod Avstrijo. Okusili ste to vi v svoji beli Ljubljani kakor mi na Vltavi in Labi. Edino orožje proti osredotočenemu pritisku gennanizacije in edini lek proti nemški oholosti nam bila knjiga in živa beseda. Dunaj je plenil časopise in trumoma zapiral urednike in politike. Orožniki so nas zasledovali ter nam branili ne samo govoriti, ampak celo misliti. Tedaj nas je rešila knjiga. Bilo je to nPkaj takega kakor historično geslo «V tem znamenju boš zmagali. Naši pra-dedie so skrbno skrivali biblijo, mlajša poko-lenja Havličkove Časopise «Plač češke krone» in drugo. S temi besedami »o poživljali svoje obroke in pripravljali narod za velepomem-ber- dan 28. oktobra 1918. Brez češke knjige bi nas ta veliki dogodek zalotil nepripravljene bi bi se najbrž niti ne bil odigral v naš prospeh. Po prevratu so se stvari sicer temelito te-premenile. toda narod ve, da Je bil njegov spas samo v knjigi. Ta misel je prepojila naše glavno mesto Prago, ki je narodu postavilo prekrasno javno knjižnico, s kakršno se težko pohvali kak drugi bogatejši evropski narod. Glavno mesto je s tem poklonilo narodu dar v vrednosti 50 milijonov. Pri nas na Češkoslovaškem se mnogo čita. Vsako mesto in celo marsikatera vas ima sedaj svojo javno knjižnico. Vendar ima tudi ta uredba kakor je občekoristna. svojo senčno stran. Ovira se s tem v znatni meri prodaja knjig. Marsikdo knjige ne kupi in si jo raje izposodi. Predvsem velja to za bogatejšo sloje. Siromašnejši niso tako va-eni. kadar gre za knjige. Zato najdemo v mnogih siromašnih rodbinah vrsto knjig po želji in okusu Navadno so to Rožena Nemcova. Alojz Ji-rasek. Karel Rals, Reneš Trebizskv in zgodo vina Palackega. Tudi za vojsko, ki je bila v tem pogledu r«*j Avstrijo zanemarjena, je sedaj poskrbljeno v odlični meri. Za vojake so osnovne knjižnice pod nazivom rVojiško zatišje* in kakor vidimo iz statistik, naš vojak pridno čila ne samo zabavne knjige, marveč tudi učna in znanstvena dela. Vrhu tega se pri nas močno skrbi za to. d* bi naši češkoslovaški ljudje, po večini delavci ali manjši obrtniki v potuicenem ozemlju ne trpeli na pomanjkanju dobri Češkoslovaških knjig. V take kraje pošiljajo bodisi posamezniki. Podi-si društva r>li uredništva listov vsako leto znatne pošiljke knjig. Letos «o n. pr |*>leg navedenih tudi naši knjigotržn poslali za 70 tisoč kron knjig v narodnostno ogrožene kraje. Ministrstvo narodne prosvete si s l'ro--vetno zvezo prizadeva za ustanavljanje in razširjenje javnih knjižnic. Letos ,ve ministrstvo v ta namen darovalo pol milijona kron ■■'i11 Adam Mickiewicz (Ob 130 letnld njegovega roistva.) T« dni riavi poljski narod 130 letni, rojstva svojega največjega pesnika Adamt MJck1ewicza (Micklevlča). ki Je obenem tudi eden nalvečilh slovanskih eeniiev. Mi-ckl«wioz ie bil roien 24. decembra 1798. v Zaoti ori Novogrodku na Litvi. Niegov oče Nikolaj Je bil odvetnik ki se Je kot naobra-fen mož mnogo bavil z literaturo. Svoiega tfna Adama ie sorva sam vzzoieval In ga le v zgodnii mladosti navdušil za vse. kar Je lepo In plemenito. Okrog leta 1807. se le Middewiczeva rodbina preselila v Nowo-rrodek. kjer so domlnlkand vzdrževali ClmnazlJo. V to Solo ie vstopi! mladi Mickie-wl« in tu le končal 1 1815. gimnazijske itudlje. Vseučilišče le oosečai v Vilnu Študiral Je filozofi io. Po končanih filozofskih itudljah le naoravil Izpit za orofesorla- srednjih Sol. L. 1819. ie dobil mesto na gimnazll v Kovnu kier le poučeval literaturo te zgodovino. 2e kot diiak se ie živahno udeleževal na-cijonalnega gibanja med oolisko mladino in Jo ostal v zve®I s tem ookretom tndi kot profesor. Ker le M' rahlega zdravla. le baš nameraval odpotovati na zdravilen'?- v inr^ zemstva ko so ga 1 1823 aretirali zaradi udeležbe v revolucilonarni organizaciji ta-kozvanlh fllaretov Bil ie do! leta Interniran nato pa so ga poslali v Petrograd. od tam pa v Odeso na Richeelfeuiev llcej. Tu le ostal sicer samo kratko časa. vendar oa ie imelo življenje v Odesi zlasti Da izleti po morju na Krim izredno blagodeien vpliv na njegov du&evni razvoj. Iz Odese 'e prišel v Moskvo, kier Je bi! prJdelien eeneralnemu ubernatorju knezu Golici nu Tu si ie moč- no razširil srvoie duševno obzorie ln naveza! ozke stike z ruskimi književniki. Opetovano Je potoval tudi v Petrograd. kjer le skleni! iskreno orliatelistvo zlasti s pesnikom Aleks. Puškinom. Tu ie da! v tisk tudi svoie prve pesmi. Poliska Javnost le sprejela njegova poezije s velikim navdu- šenjem V kratkem ie bila razgrabbena vsa književna naklada in izkuoilo za kniige ie bilo prav znatno. S tem ie dobil pesnik sredstva da izvede svoi prvotni načrt, da potuje v inozemstvo. Mogočni oriiatelii so mu oskrbeli potni list in tako ie maia meseca 1. 1829 odpotoval iz Petrograda v Nemčijo. Posetil je Berlin in vsa večja nemška mesta, prepotoval oa te tudi Češko ter se več dni mudil zlasti v Pragi in Karlovih Varih. V Pragi se le seznanil med drugimi tudi z V. Hanko. ki le bil takrat v ospredju češkega literarnega Dokreta. Na povratku v Nemčiio ie posetil v VVeimaru tudi VVolfganga GOtheia. Iz Nemčije se ie napotil v Rim. kier le ostal več mesecev Papeški Rim Je mogočno vplival na njegovo mehko pesniško dušo. Prele versko mlačen Je tu postal fanatičen katolik in se ie nav-zel onega misticizma, ki veie skoro iz vseh njegovih kasnejših umotvorov. L. 1830. je izbruhnila na Poljskem vstala oroti Rusiii. Micklewlcz se Je takoj odpravil v domovino. a prišel le tiakai. ko ie bi! ustanek Že krvavo udušen. Zapustil ie zonet domovino In se 1 1832. stalno nastanil v Parizu kjer ie takrat našla pribežališče večina poljskih emigrantov. Tu se le I. 1834. ooročil s Celino Szvmanowsko. s katero se ie seznanil že v Petrogradu Leta 1839. le bi! imenovan za profesorja latinske literature v Lausanni. 1. 1840. pa ie bil poklican na takrat na novo osnovano Colleee de France na stollco slovanskih literatur. Tu le deloval samo štiri leta. Nato se le oosvetl zgoll književnosti in revolucionarnemu delovanju Ob krimski voini se ie napotil s francosko vladno misijo v Carigrad, kier ie nenadoma >bolel n dne 28 novembra 1855 tudi umrl Pokopan ie bil v Montrnorencv ori Parizu. Leta 189). so prepeljali niezove kosti v Krakov in iih položili k večnemu počitku poleg kraljevskih grobov na Wawlu. Prvo njegovo pesniško delo so bile »Poezije«. ki so izšle i 1822. v Petrogradu S to knjigo si 'e utemeljil svoio pesniško slavo Rna nn lepših nlegovjh pesmi v te! zbirki Je bila »Oda do mlodošcl«. ki ie bila po posredovan u Emila Korvtka morda tudi znana našemu Prešernu. L 1823 ie izdal prvi del svojih »Dzladov«. ki so Desniška sil ka borbe med liubezn;io ln živbeniskim nagonom. Drugi in tretji del ie Mickiewicz napisal več let kasneie Istočasno 7. »Dziadi« ie nanisal tudi epično pesnitev »Gražyna«, L. 1826 so izš!l njegovi »Sonetv« polskle« In »Sonety krimskie«. Na^ečlo pozornost v poliski javnosti ie vzbudila pesnitev »Konrad Wallenrod« ki ie izšla v Petrogradu leta 1828. Je to apoteoza domovinske llubez ni Višek Micklewiczevegn umetniškega ob-iikovania pa ie niecov »Pan Tsdeusz« ki ga ie izdal I 1834 .Te to biser oollske literature pesnitev v kateri le IzkristaFriram* vsa kultura pol:skesa naroda v prošlosti • Pan Tadeusz« ie cvet. a obenem tnd: za-kbuček umetniške tvorbe Adama Mickie-vvieza 7,a ka! vse kar ie kasn°ie se niti iz daleka ne da meriti niti z njegovimi prvimi deli. kamoli 5e z veličastnim njegovim »Panom Tadeuszem«. Zanimivo je ugotoviti, da so pri najem ljudstvu močno priljubljeid zgodovinski spisi. Opazilo se je to že med vojno in se jpaža še danoe. Naši vojaki so imeli v okopih in ua fronti s seboj vedno kakšno knjigo. Najbolj priljubljen ln čitan je bil Alojz Jirasek. zlasti njegovi »p(isi o husltskih vojnah. Jira-sek izhaja sedarj skoro ie v petindvajseti izdaji s prekrasnimi barvnimi slikami profesorja RaŠparjfct. Isto tako sta razširjena Bo-žena Nemcova in Karel Rais. Zlasti Jirasko-ve Imajo vedno nove Izdaje in veliko množico čitateljev. Zdi se. de nas v naši freči žeja Izvedeti, kako smo bili mi ln naši predniki veliki v svoji slavi in v svojem suženjstvu. Citamo obupne bolestne krike šleakega barda Petra Bezruča (Šlezke pesmi) ln nas boli, da gospodarske ln narodne krivice, storjene Beskemu ljudstvu, Še danes, v svobodni republiki niso odpravljene! 2eljno či-tamo vsako knUgo, ki obravnava boje naših legij na Ruskem, v Italiji in Franciji. V teh }e kos naše rtnre zgodovine, nekaj iz dob Jana Žiške, Prokopa velikega, Jana Iskre s Brandisa. Legijonar Rudolf Medek si ni mogel Izbrati hvaležnejše snovi ia naš narod nego to, da je v svojih petih knjigah popisal ve liki boj naših legiionarfev v Rusiji ln spesnil tragedijo . • Glede lepega slovstva se wfi, da so stari moistri pri čitateljstvu bolj priljubljeni nego mladi pisatelji, k! delajo za svoje spise obilo reklame. Vendar ta reklama ne učinkuje dolgo. Povratek k starim mojstrom se razločno opazuje. Našemu češkoslovaškemu ljudstvu moderna poezija mladih ni po srcu. To vidimo iz tega. da čitatelji pridno segajo po Jirasku, Nemcovi in Ralsu po Capku, Chodu, Mrštiku (Majska pripovedka) in Ze-jrerju. Zlasti dame pridno čitajo roman Jf;n Marijja Plojhar. s«ga.io pa tudi po «Vernem prijateljstvu Amisa ln Amila>. Med mladimi moramo omeniti samo Wolkerja in Josefa Horo. Mladi pesniki, nerad pravim to. so zakrivili s svojo časih hiperrealistično. časih hiperpoetično poezvo, da so čita'elje-m omrzl-li čitanje verzov, kar Je na vsak način velika škoda. Če zdaj izide zbirka pesmi, je to skoraj velik dogodek. Res pa je, da se pesniki starejše generacije, n. pr. Karel Hynek Ma-cha, Jan Neruda, Antonin Sova, J S. Macher močno čitajo zaradi njih bojevitosti in satire. Bezruča smo že imenovali. PesniK Brezina se. odkrito rečeno, čita. toda bolj iz snobizma kakor iz Hubežni. Vrnimo se tudi k Če<-hu 1 zlasti k Vrcblickemu, ^gar znamenita knjiga «Bar Kohba* izide letos za božič. Med liriki gre prvo mesto Karlu Tomanu • V gledališkem slovstvu je zelo uvaž«van František Langer «Kame>la skozi uho šivan-ke>, dovina slovanskih literatur) in filozofskih spisov dr Tomaža Tnike in dr. Bartoša. • Vse preveč pa se ori nas prevaja čosto na škodo okusa in češkoslovaške miselnosti. Prevaja se toliko, da človek komaj sproti vse prečita, čitatelji Še vedno najbolj ljubijo starega Dumasa. skTbi zanje, v kolikor to dovoljujejo njegova finančna sredstva Tudi ministrstvo prosvete podpira pisatelje, vendar na Žalost ne v dovoljnl meri. Letos je med drugimi dobil pesnik Otokar Bfezina čaftnl dar 100 tisoč kron. Plemeniti človek pa si ni ohranil niti pare iz tega darila, marveč je pokloni) ves znesek društvu «Svatobor» za podpjro vdovam in sirotam češkoslovaških pisateljev. jromuLJULimtjmDL^ Naročajte knjige ori »Tiskovni zadrugi«! ■ n ■ u ■ a a u b h b n nimmmmn k) O - ii SJ h y K A T* ( »n Dandanes se »talno !d t vseh strani čuje obča tožba, da so naše šole mučilnice mla deži, ker da so usmerjene samo na to, kako bi učeči se mladini natrpale glave z nepotrebno učeno navlako, ki človek v življenju 2 njo ne vo. kaj početi. V zvezi s to tožbo ps gre vzporedno očitek, da se pri vzgoji miadine zanemarja praktična stran !n da mlad človek pride iz srednje šole popolnoma oevspojoblien za težki življenski boj. Kakor vse kritike sodobnih naprav, je tudi ta le deloma upravičena. Naša šola da mla dini re« neko vsesplošno premalo špecija lizirano naobrazbo, pretirano pa je reči, da človek v poznejši dobi ne ve ž njo kaj početi, Pri tedanjih učnih načrtih in vzgojnih metodah ostaja učiteljem in vzgojiteljem kljub vsem sponam dosti široko polje, da učenje in vzgojo urede po svojem prevdar-lru in da urx>števa|o tudi raznoliko individu alno nadarjenost in sposobnost učenca. Me tode ln sistemi so kopita, katerih mere odgovarjal nekemu tipu mladega človeka, ki ga ni. vendar se pa nekateri zelotski vzgojitelji suženjsko drže teh mer. Tako »e redno dogaja, da tak učitelj trapi učenca, k' Ima nesporno nadarjenost in nagnenje do realnih predmetov, z grščino, n« drugi strani pa pride učenec, čigar napnenje je izrazito humanistično med mlinske Janine algebre In trigonometrire V takih primprih je tia-gedija diiaka neizogibna, kajti malo je profesorjev matemaJike ln malo profesorjev grščine ki oi ne bili globoko uverjenl, da so sinusi in kosinus* ter aoristi za življenje fiovpka edino zveličavnega pomena. Dober vzgojitelj in dober učitelj je takisto redek, kakor dober poet, oba se morata £e roditi kot taka Današnja Sol« je izgubila vse znake šole davnih časov, ko so v šolo hodili samo tisti, ki jim je bil glavni namen, da se izobrazijo v lepih uniPtnostih. Danes so šole saino še »avodi za fabrikacijo cerkvenih, državnih in drugih javnih uradnikov. Izpremenil se ie namen šole. metoda poučev^nia in predme?' pa so o«tali v bistvu isti. Ni čudo da se gin se pritožbe nad šolo ka?ti vsi gojenH nrtših sredinih šol le ne morejo postati uradniki, za druge Pa jih šola vzposobi v zelo po manikljivi meri Nad vse zanimiva fe tedaj an^ta. ki smo Jo napravili da pokažemo, kolike jp človeku ostalo od vse ogromne znanosti, ki si ir-pridobil na šolskih klopeh, koliko ved< in znajo oni ki «o še v stalni zvezi s šob ln koliko ve in zna sloj, ki je bil le v eme jeni meri deložon šolskega pouka. Sesta.nl smo o^emnaist vnražrni. ki se tičejo splošni naobrazbe praktičnega vsakdan.;«??« živijo nja ali zelo enostavnega domovinoslovja. Tr< vprašanja smo predložili posameznim sa stopo ikom naših slojev ln objavljamo vlgo- vore, kakor »o jih vprašanci dajali neposredno, takoj v momentu brez vsake mož nosti poslužiti se kakih pomožnih knjig; odgovori so bili takoj stenografir ini. Kakor so se glasili, tako jih nespremenjene podaja mo. Nekatere smo iz tehničnih ozirov mora li skrajšati, krajšali pa smo tako, da je bistvo odgovora ostalo nedotaknjeno. Prosimo čitatelje. da se udeleže te zanimive igre in sami zase odgovore prej na vsako vprašanje, predno začno čitati odgovore, ki jih je stenografov svinčnik takoj zabeležil, da jih vprašanci niso mogli spreminjati Kdor bo postopal vestno, smo uverjeni, da ne bo imel dosti prilike, da bi se smejal odgovorom, ki jih prinašamo. Vsak naj som premisli, v katero kategorijo vprašanj spada in naj primerja svoje odgovore z onimi, ki jih pri našamo, da dobi zanesljivo mero v svojem znanju. Stvari naj nihče ne jemlje preveč tragično in naj mu služi v tolažbo, da «mo po zaključeni anketi zaradi kurioznosti sta vili teh osemnajst vprašanje še nekaterim priznano učenim in naobraženim ljudem, pn moramo reči, da rezultat ni bil nič boljši, nego ga nam je podala prvotna anketa Pravilni odgovor, ki ga navajamo na koncu vsakega vprašanja, seveda ni izčrpen, je pa pravilen v smislu vprašanja. Resnici na ljubo moramo priznati, da pričujoča anketa ni naša izvirna ideja. Posneli smo jo po nekem nemškem magazinu, ki je pred par meseci v Berlinu izvršil slično anketo Zato pa ima naša to prednost, da lahko primerjamo odgovore nemških ln naših vprašancev Od vprašani smo pustili neizpremenjena samo štiri, ostala pe smo prikrojili našim razmeram, da bi objektiv no merilo pri primerjavi ne trpelo. Ako tedaj primerjamo rezultate nemške in naše ankete, prihajamo do prezanimive ugoto vitve, da so naši izobraženi sloji odgovarjali neprimerno bolje od nemčkili, medtem ko nemški ne šolani poklici zopet niso bili daleč nad našimi. Ta ugotovitev dopušča sklep, da so naši višji sloji temeljiteje in bolj vsestransko izobraženi nešolani ali malo šolani poklici pa imajo v Berlinu veliko več prilike, da tu in tam v življenju še vjamefo kako drobtinico. To pa je tudi edina prednost ki jo imajo berlinski proletarski sloji pred ta-šim delavcem. Predno navedemo odgovore nale ankete, je treba navesti nekoliko podrobnosti o vprašanih osebah in zanimivih Ilustrativnih momentov v odgovorih. V splošnem nismo imeli nikakih težkoč pri anketi. Na kogarkoli smo se obrnili, je takoj razumel stvar in se prav rad stavil tla razpolago. Edino izjemo smo naleteli pri dveh odvetnikih, ki sta menila, da bi anketa zmanjšala ugled njihovega stanu, ako bi zanja izpadla ne- ugodno. Da ne trpi dekorum stanu, smo opustili nadaljne poskuse z odvetniki; zato _ na žalost — v naši galeriji ni zastopnika tega akademskega prostega poklica. Prijetno pa so nas iznenadili drugi. Predvsem, dama, zdravnik in petošolec. V nem ški anketi je zdravnik rešil samo vprašanje iz medicine, dijak ni vedel takih stvari, ki se jih je moral učiti Se nedavno, dama pa ie nudila naravnost ginljivo sliko nevednosti in prepovršne izobrazbe. Pri nas je takoi Zdravnik je kljub zmučenostl — bil neprespan od nočne službe — z lahkoto odgovarjal in polagal v odgovore obilo šegav>sti, dama je dosegla časten uspeh, petošolec pa je do malega dosegel največje število ♦'■čk. Morda ga je k temu spodbujala okoliščina, ker smo se obrnili nanj potom njegovega očeta in v tej točki tajnost ni bila povsem zajamčena. Vsekakor se je izkazal neprimerno boljše kot njegov nemški tovariš, ki ie vrhu tega še osmošolec. Pisatelj in slikar, umetnika, sta takisto preikosila aem. umetniške sloje. Nemški pisatelj je dejal, da si predstavlja zvezde-stalniee kot male psičke, ki dirjajo po vse-mirju! Naša učiteljica, ki ne razločuje kometa in planeta, in ki pri domc/vinoslov. pravi, da »tega 5e niso jemali,< še vseeno stoji visoko nad nemško doktorico modroslov-ia Postrežnica, ki je obiskovala v svojih mlajših letih neko znano šestrazredno samostansko šolo na Slovenskem, je ohranila nekoliko tiste pobožnosti in je zvesta misijonskemu čtivu, misli pa ki hib temu. da je lava reka in meša Afriko z afrikom (afri-oue),s katerim je gospodinja polni Marine. Nad vse org!nalen je delavec. Najvišje sodišče je njemu logično tam, kjer obešajo. Temu ni moči ugovarjati. Ustavne razmere pri nas mu niso znane, enega faktorja pa kljub temu pozna: tistega, ki je za polirja v tiskarni. Noblove nagrade ga zavedejo k Nobi-lovi aferi. To časti to ime zveže s krepko psovko, ki smo jo morali zatajiti, ravno tako je vsem Lahom obesil neki krepak in kruleči pridevek, ki smo ga takisto 'zpu-stili. Vse, kar je na severu, »o zsnj Nemci in »tisti Lah je zapeljal v led »nega Nemca.« Tehnik in državna uradnica »ta se takisto izkazala. Tehnik je zlasti dokazal, da nismo naleteli na povprečnega tehnika, ki se zanima samo za svoj študij,. Močno je verzi ran v vseh panogah. Trgovec je odgovarjal zelo samozavestno, toda s t?m manjšim uspehom, čim večja je bila njegova samozavest Vajenec, sirota in pastorek ▼ življenju, je tudi v anketi ostal na dnu. Proti koncu se je malo razživil spočetka pa Je bil prestrašen morda ima hudega mojstra, ki mu često sega v lase. Kaj je kratki stik? Zdravnik: Luč ugasne, zabliska se, kakor če se sestineta voditelj klerikalcev in liberalcev. Učiteljica: Nekaj pri elektriki. Tehnik: Kratki stik je kovinski spoj dveh vodnikov, ki povzročata tako močni električni tok, da pregore varovalke. Dama: Če pride premočan tok, da se vžge žica. ki spaja plus in minus. Delavec: Kadar luč ugasne. Slikar: Združenje pozitivnega in negativnega električnega pola. Postrežnica: Kadar se utrne in napeljava uniči. Pisatelj: Ako najde premočan električni tok pot v prešibko vodilo. Petošolec: Če se elektrika v kontaktu pokvari in luč ugasne. Drž. uradnica: Pri elektriki, kadar dva -naka toka prideta skup3j; natančnejše re vem. Trgovec: Ta stvar je tehnično popolnoma razumljiva. Vajenec: Kadar žica pregori in luč po celem mestu ugasne. Pravilni odgovor: Kratki stik je nezaželjeni prehod toka z normalnega, večji idpor zahtevajočega pota. Katere države meje z našo kraljevino? Zdravnik: Preenostavno, kar naprej! Učiteljica: Vseh ne vem na pamet Najprej Italija, na Koroškem Avstrija, na Srbijo pa Bolgarija. Veste, to Domo šele jemali. Tehnik: Italija. Albanija, Avstrija, Madžarska, Grška, Bolgarija, Rumunija. Dama: Italija, Nemška Avstrija, Odrska, Rumunija, Bolgarija, Grška, Albanija in morje. Delavec: Nemci. Lahi in pa doli ob turški meji jih je en kup. Slikar: Avstrija. Italija, Albanija. Bolgarija, Rumunija; drugih ni. Postrežnica: Proti Rakeku so Lahi, zgoraj so Nemci, ja, Srbi pa so zdaj tako z nami. Pisatelj: Avstrija, Ogrska, Rumunija, Bolgarija, Grška, Albanija in — ako smem v tej častiti družbi navesti tudi Italijo. Petošolec: Italija, Avstrija, Madžarska, Rumunija. Bolgarija, Grška, Albanija. Drž. uradnica: To pa čisto gotovo dobro vem. Trgovec: To bom vendar vedel. Kaj pomeni izraz »aritmetična sreda«? Zdravnik: Naprej, naprej: Imel sem nočno službo, ne bom se mučil z definicijami. Učiteljica: Ne vem. Tehnik: Seštetje posameznih številk, prav za prav računskih postavk, katerih vsoto razpolovimo. Dama: Nisem še nikoli slikala Delavec: Preučeno, kako naj vem. Slikar: Vem kai pomeni pa se mi i.e se mi ne ljubi definirati. Postroirira- Ne vem. Pisalelj Vem Petošolec: Ne vem. Dri uradnica: V krogu je aritmetična • reda. kjer so vse točke enako oddaljene; li o i prav? Trgovec: Neki matematični, oz. aritmetič n problem. Vajenec: Ne vem. Pravilni odgovor: Aritmetična sreda je vsota seštevancev, deljena z njihovim številom. Vajenec: Lahi, Nemci, Albanci, Madžari. Pravilni odgovor: Italija, Avstrija, Madžarska, Rumunija, Bolgarija, Grška, Albanija. Ali znate našteti pet afriških rek? Zdravnik: Dve vem. Nil in Sambezi. Pred kratkim sem nekaj čital. Tehnik: Pojde. Nil. Kongo, Sambezi. V iger: štiri so že, čakajte, peta je pa prav majhna. Datna: Nil. Druge »o tam spodaj, pa jih rie poznam Delavec: Ne. Slikar: Kongo. Nil: čakaj saj jih moram oznati vsaj dve trt« še prav veliki Pn«tr»"*nira: Pred kratkim sem velela, ker sem čitala v misijonskih poročilih o Afrikih Čakajte, ali ni lava. ki je oni dan K>drla toliko mest? Pisatelj: Nil. Kongo, Niger, Sambezi, Senegal. Petošolee: Kongo, Niger, Nini, Oranje, Sambezi. Drl uradnica: Nil, več Jih ne vem. Trgovec: Pet ve, ampak recimo tri: Nil, e. Nil. vraga, tudi treh ne bo. Vajenec: Ne. Pravilni odgovor: Nil, Kongo, Niger, Sambezi, Limpopo. Kaj zaznamuje izraz »drugi ustavni '*artor«« Zdravnik: Skupščino, tako je sedaj dejansko pri nas. Učiteljica: Ne vem. Tehnik: Krali, Dama: Ne vem, parlament morda. Dciavec: Tisti, ki je za polirja v tiskarni. Enega poznam. Kakšna razlika je med planeti in zvezdami - stalnicami? Zdravnik: Planeti menjajo svoj tek v vsemirju. stalnice pa ne. Učiteljica: Planeti so menda repa-tice. ne? Stalnice stoje vedno na srvojih mestih. Tehnik: Planeti »e sučejo okoli solnca, stalnice pa imajo za naSe pogine stalen položaj v vsemirju. Dama: Planeti krožijo okoli solnca im niso vedno vidni. Pokažejo se samo vsakih toliko in toliko let. Stalnice pa stoje na miru. Delavec: Ne vem. Menda, kadar Je mrk . ., saj ne vem. Zakaj neki ravno mene sprašujete take stvari, ali ni bolj učenih ljudi na svetu? Slikar: Nobene. Ali je kaka razlika? Zvezda je zvezda. Postrežnica: To »o preučene reči zame. Pisatelj: Planeti krožijo okoli solnca, stalnice pa, se zdi, da stoje na miru. Petošolec: Stalnice stoje na mirv, planeti po se sučejo okoli njih. Drž. uradnica: Planeti so trabanti, ki se vrte okoli stalnic. Trgovec: Eni se sučejo okoli drugih. V praktičnem življenju se vse pozabi. Slikar: To je kralj. Postrežnica: Ne vem. Pisatelj: Vladar. Petošolec: Parlament Dri. uradnica; Ne vem. Trgovec: Pet ne, ampak recimo tri: Nil, rem misliti. Vajenec: Ne vem. Pravilni odgovor: Kralj. Koliko udarcev napravi žila normalnega človeka v eni minuti? Zdravnik: 60 do 80. Učiteljica: od 70 do 80. Tehnik: okoli 75. Dama: 72. Delavec: 50 do 60. Slikar: Približno 70. Postrežnica: 36, če je več je človek bolan. Pisatelj; okoli 80. Petošolec: 75. Drž uradnica: Menda 00 ali koliko. Enkrat sem jih imela 120. ko sem bila bolna. Trgovec: Se ne spominjam. Ako čitam. Vajenec: Ene stoje pri miru, kometi j pa se vrte okoli zemlje. Pravilni odgovor: Planeti so nebesna telesa solnčnega sistema (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun). Sučejo se okoli solnca in nimajo lastne svetlobe. Stalnice pa jo Imajo ln stoje navidezno na istem mestu. Kdaj so vladali Francozi v Ljubljani? Zdravnik: Čakaj, L 1800, v prvem desetletju, točno ne vem. Učiteljica: Ko je bil Napoleon, «M se mi, da od L 1807- do 1808. Tehnik: Do dunajskega kongresa; tri leta od L 1812. do L 1815. Dama: L. 1800 do 1814. Delavec: V starih časih, pred 100 leti Slikar: Kakih 150 let bo od takrat Postrežnica: Tedaj me Se ni bilo na »vetu. Pisatelj: Iz zgodovine vem samo dva letnici: letnico rojstva K r ista in letnico svo-;.ega rojstva. Petošolee: Od 1. 1S05. do 181S. vem, ali je prav ali ne. Vajenec: 60. Pravilni odgovor: 60 do 80. Ali poznate imena štirih evangelistov? Zdravnik: Luka, Marko, Janez, Pavel; ali ni Pavei? Učiteljica: Morda sv. Luka, drugih ne vem. Pobožne stvari so mi strahovito daleč. Tehnik: Marko, Luka, Janez, Matevž. Dama: Marko, Luka, Matej, Janez. Delavec: Peter, Pavel, še dva, jaz se bom spomnil, sv. Tomaž. Slikar- Matevž, Luka. Janez, Jurij. Ne, Jurij ni evangelist. Četrtega ne vem. P o s t r e ž niča: Marko, Luka, Tomaž in sv. Peter. Pisatelj: Luka. Marko. Janez, Matevž. Petošolec: Luka, Matevž, Jernej; iih ne spravim skupaj. Drž. uradnica: Marko. Janez. Kateri so še. že vera: Pavel in Luka. Trgovec: Ne. Vajenec: Ali jih ni dvanajst? Potem ne vem. Mislim. Peter, Pavel, sv. Ciril in Metod. Pravilni odgovor: Matej, Marko, Luka. Janez. Kako se imenuje predsednik češkoslovaške republike? Zdravnik: To ni vprašanje. Učiteljica: Masaryk Sem že veliko čitala o njem. T e h n i k: Tomaž Masarjrk. Dama: Masaryk. Delavec: Ali nI Radič, ne, saj ta je umrl. Slikar: Tomaž G. Masaryk Kaj že pomeni G.? Postrežnica: V časopisih se veliko bere o njem. pa se ne spomnim, kako se piše. Pisatelj: Pan president Tema! Ga rigue Masaryk. P e t oš I ec: Masaryk. Trgovec: Masaryk.. Vajenec: Ne vem. Pravilni odgovor: Tomaž G. Masaryk. Drl uradnica: L. 1809 do 1812. Trgovec: Okoli 1. 1800. Tedaj je bft kongres. Natančnejšega ne vem. Vajene c: Ko je bila Ilirija. Pravilni odgovor: V dobi Napoleonove Ilirije od l. 1809. do 1813. Katero je najvišje sodišče za Slovenijo in kje je njegov sedež? Zdravnik: V Zagrebu, Stol sedmerice. Učiteljica: V Beogradu, Državni sa-vet. Tehnik: V Zagrebu, menda kasacijsko sdišče. Dama: Stol sedmorica ▼ Zagrebu. Delavec: V, Ljubljani, tam. kjer obešajo kadar imajo koga za obesit Slikar: Upravno sodišče v Celju. Postrežnica: Ali ni v Beogradu? No, potem je pa v nebesih, tam bomo vsi so-?eni. Pisatelj: V Celju. Petošolee: Ljubljansko viSje defelno sodišče. Drž. uradnica: V Zagrebu, kasacijsko sodišče, kasačijski sud. Trgovec: V Celju Upravno sodišče. Vajenec: V Ljubliani, v justični pa* lači. Pravilni odgovor: Stol sedmo/-4-* v Za* grebu. Koliko let traja redna funkcijska doba naše oblastne skup- v v» f\ sciner Zdravnik: Zdi se mi, da Štiri leta. Učiteljica: Ne vem. Tehnik: štiri leta. Dama: Dve leti. ne? Delavec: Ne vem. zadnji? nisem volil. Slikar: Štiri leta. morda tri Postrežnica: Deset let Pisatelj: Tri leta. Petošolec: Štiri leta. Drž uradnica: Recimo dve letL Ali sem uganila? Trgovec: Ne vem. Nisem poslanec niti politik. Vajenec: Ne vem. Pravilni odgovor: Štiri leta. Al! veste, kaj Je »Krpanova kobila«? Zdravnik: Tisto literarno HvinSe, ki ga Je Jahal Levstik po svoje, Cankar pa po avoje Učiteljica: Martin Krpan, M je aci nosil? Seveda vem! Tehnik: Cankarjevo dela Pereiflaža Bj, kranjske rodoljuba ki nr »lavljajo vsega via ga, nai bo še tako smešno. Dama: lgroka2 Verovškov, ne Govekar-jev. tudi ne, ampak Cankarjev. Delavec: Enkrat ?em nekaj bral, pa •e ne spomnim dosti Močan r« velik je bil da §o se mu noge po tleh vlekle, kadar je Jahal. Slikar: Levstikov roman. Ne. To pre Irtaj! Cankarje spis je. Postrežnica: Vem, tista, ki jo je Krpan nosil. P i s a t e 1 j: Cankarjeve satirične buKve Petošolec: Kobila, ld jo je Krpan prenašal ko je sol tovoriL Dri uradnica- Levstikova povest. Trgovec: Kdo ni čital te povesti? Vaak šolar Jo [*>zna. Vajenec: Vem. Martin Krpan, ki je Brdavsa premagal Pravilni odgovor: Cankarjevo satirično delo in persiflaža na proslavljanje ljudi, ki nimajo nikake zasluge. Katerega leta jc bila prva balkanska vojna in Udo se je je udeležil? Zdravnik: Mislim, da L 1912. Čakaj, oemega leta jfe bila aneksija, da. dvanajstega leta je bilo. Srbi. Bolgari. Črnogorci, Grki Turki Učiteljica: Zdi »e mi. da Je bila leta 1912. do 1914. Srbi Bolgari in menda Tur ki. Da, »aj proti njim je šlo. Tehnik Leta 1912 Srbi, Bolgari, Grki. Črnogorci proti Turkom. D a in a: Leta 1908. Srbi, Bolgari proti Turkom. Delavec: Dvanajstega leta Je bilo. Na Turka »o šli Srb, Bolgar pa Črnogorec. S 1 i k a r: Od L 1912. do 1913. Turki, Srbi. Bolgari. Postrežnlea: Se pr«d to vojno? Moj oče je bil ko »o šli v Bosno. Pisatelj: L 1912. Srbi. Bolgari, Črnogorci. Grki in Turki. Drl uradnica: L. 1912 Srbi tn Bolgari proti Turkom. Trgovec: L. I9l2. Srbi In Bolgari proti Turkom. Vajenec: Ko eo Srbi nabili Turke, pa Bolgari. Pravilni odgovor: L 1912. Srbi. Bolgari. Črnogorci, Grki proti Turkom. Kdo je odkril severni, kdo južni tečaj zemlje? Zdravnik: Za to slavo «> ]lh ve{ poli. Cook. Perey Amundseu Južnega je men. Trgovec: Ko je bil kongrea. Vajenec: Ne vem. Pravilni odgovor: S kongresom evropskih velesil v Ljubljani 1. 1821. pc Napoleonovih vojnah Bila sta samo dva cesarja: ruski m tvstrijski Kdo je Nobel in kaj so njegove nagrade? Zdravnik: Nobel ie iznašel ^""mit. i stanovi] je nagrade za najboljša dela uče ijakov. pesnikov, pisateljev itd. Učiteljica: Noblove nagrade. Letos io je dobila neka ženska, ki je dobra gospo linja in bo dala ves denar za dobrodelne namene Posekala je vse moške Tehnik: Nobel ie bil Šved ki je ♦zna šel dinamit Osnoval ie fonde; iz obresti teh ->e dajejo nagrade znanstvenikom in kultur nim delavcem. Dama Nobel je bil švedski učenjak, ki ie razpisal štipendije za najboljša dela iz literature, znanstva, medicine in sploh vseh 3trok Dele se vsako leto. Delavec: Ali ni to tisti Lah. ki Je one ga Nemca zapeljal v led. da je zmrznil? Zato e dobil še nagrado, saj veste, Lahi so . . Slikar: Nobel je bil švedski fabrikant dinamita Ogromno premoženje ie zapustil stockholmski univerzi, ki daje iz obresti vsa ko leto nagrade za najboljša estetska, lite rama itd dela. Postrežnica: Je že kak bogatlnec, če daje nagrade. Pisatelj: Nobel Je bil švedski »znaj iitelj dinamita, ki ie iz svojih dobičkov do •"včil nagrade za razna kulturna dela. Petošolec: Nobel je bil lastnik pe rolejskih vrelcev v Baku. iznašel je razne -ksplozivne snovi: dinamit, nitrogb>prin in •lekaj iz koral. Ustanovil je nagra le za fiziko, matematiko, za mir in za literaturo. Drž. uradnica: Nobel le švedski uče ajak. Njegove nagrade dobivajo najboljša znanstvena, literarna in druga dela, /sako leto. Trgovec: Nobel je ustanovil na ftved-ikem fonde za najboljša literarna in znanstvena dela, sploh za vse panoge. Vajenec: Nobel? Ne vem. Pravilni odgovor: Alfred Nobel (• 1833 t 1896). znameniti švedski kemik. Iznajdi telj raznih eksploziv, n. pr. dinamita. Usta novil je nagrade za: fiziko, kemiio. medicino, leposlovje in za delo na bratstvu laro-iov. Nagrade se dele vsako leto iz obresti "ondov najboljšim pisateljem, učenjakom in iavnim delavcem. Katera mesta v naši državi imajo nad »00.000 prebivalcev? Zdravnik: Beograd. Zagreb. Učiteljica: Beograd Zagreb, ne vem, da - li je še kako drugo. Tehnik: Beograd, Zagreb, Subotlca. Dama: Beograd, Zagreb, drugega merila ni. Delavec: Zagreb, Beograd. Slikar: Beograd, Zagreb, Subotlca. Postrežnica: Beograd, Zagreb, ne, ta je že manjši. Pisatelj: Beograd, Zagreb, Subotlca. Petošolec: Beograd, Zagreb, Subo-tica. Dri. uradnica: Beograd, Zagreb, zdi se ml, da tudi Novi Sad. Trgovec: Beograd, morda tudi Novi Sad, dosti drugih ni; morda tudi Zagreb v zadnjem času. Vajenec: Trst, Dunaj* Pariz. A, v naši iržavi? Tako velikih mest pri na« ni; a, 100.000? To Je samo Beograd. Pravilni odgovor: Beograd, Zagreb, Subotlca. Vsaka alična anketa je prav za prav zelo iluzornega pomena. Zanjo bi prišli v poštev le izrazito povprečni ljudje; takih pa ni, dasi se često čuje, da je povprečnih ljudi največ. Tudi stavljena vprašanja jie morejo biti kriterij znanja in učenosti, ker so močno enostavna in ker so nekak splošni kalup, ki morda ni primeren niti enemu izmed vpra •tancev. Zato bi bilo popolnoma napačno sklepati, da šola ne daje dovolj za življenje. Res je. da je nemška anketa izkazala gorostasno nevednost izobraženih stanov, od katerih bi bilo pričakovati ravno precizno znanje v vseli (KKlrobnostih in da tudi odgovori naše ankete pri enostavnosti vprašanj ne zadostujejo zahtevam. Treba pa je pomisliti, da si je izobraženec v teku šolske dobe pridobil temeljne elemente znanosti, ki ga vs,posabljajo, da s pri-nom čita in razume vsako razpravo, dasi so mu podrobnosti popolnoma tuje. Splošna na-obrazba je latentna dobrina, ki se opazi šele tedaj, ko je treba na njie temelju zidati, betajli niso važui, zato jih vsakdo več ali manj pozabi, ostane pa vsakomur vsaj približno bistvo dolgoletnega učenja. Okoli tega bistva človek potem lahko naniza detajle in oborožen z elementi lahko sledi vsaki razpravi o astronomiji, medicini, zgodovini in estetiki, v kolikor ui popolnoma strokovnja-škega značaja. Nešolan človek tega ne more, ker mu manjka ravno teh latetnih elementov. Is Istega razloga al izobražen«* nevede iu mimogrede obogača svoje znanje v vsakdanjem življenju, nešoiani človek pa ravno radi nesolid temelja navadno nt ve kaj počet s kasnejšimi pridobitvami Te nimajo orga-nič. spoia s prejšnjim znanjem In gredo ne-»paženo mimo njega Izuorazene< pa jih u.ii me in osvoji brez truda, dopolnjujoč ■»voj<-znanje neprestano Pri njem proces učeni;* ne uddju« nikoli, salo pa tembolj aaoataj«. temi »iojj nešoiani človek ki je učno lobt navadno končal z izstopom iz Šole. Res pa je tudi. da slednji v življenju radi trdega in teikvga lela ter skrbi z« vsaktluuji rvu-eek kruha — doslovno: košček kruha! — aajd» malo prilike, da bi si razširil znanje s či 'anjem knjig in časopisov Mislimo, la jf anketa vse to v polni meri dokazala. _bb— Zdravsti o Važnost in pomen dihanja skozi nos Nam vsem ie znano kako važna te zunanjost nosu za izraz našega obličia: znana nam ie tudi tipična formaciia nosa pri različni narodih sai še danes govorimo o grškem rimskem itd nosu Mnogo važneiša kot zunanlost nosu pa ]e n-jesova notraniost niegova funkcija tet težke posledice ki nastanejo zaradi njego-vega slabega delovanja odnosno nedelova-nja Ce hočemo razumeti normalno delovanje nosa si moramo biti vsai v glavnem na iasnem kako izgleda njegova notraniost Oglejmo si torej na kratko njegovo anatomsko vliko. Notranjost nosa deli srednla nosna stena ki se nahaja vzdolž nosu in sestoji deloma iz hrustanca deloma iz kosti — v dve simetrični nosni polovici v levo in desno Na stransk, steni vsake polovice se naha-ajo tri ena nad drugo razvrščene hrustan. časte školike in med niimi tri takozvane nosne vodilnice Notraniost nosu ki ie pokrita s sluznico delimo v dva dela: 1.) regio respiratoria (dihalni del nosu) ki se razprostira od nosnega vhoda navzgor do sredine srednie školike in 2.) regio olfactoria (vonialni del nosu) ki sega od sredine srednie školike navzgoT do r.osovega stropa Sluznične celice v dihal nem delu nosijo majhne dlakice ki spravila sekret produciran od sluzničnih žlez proti nosnemu vhodu V vonialr.em delu se nahaja vonialni živec, ki se razprostira razcepljen v drobne nitke, na površini celic sluznice. Na spodnjem kakor tudi na onem delu školjk ki le obrten proti srednji nosni steni, ie v sluznici nebroi maihnih in večiih krvnih žilic ki tvoriio kavernozno tkivo Normalno vdihavamo zrak z zaortimi usti skozi nos. Zrak ki ga vdihavamo skozi nos. pride sko^i dihalni del v vonjalni del nato v žrelo ter sapnik in oliuča Skozi nos vdihan zrak se v nosu segrele, očisti prahu in druge nesnage teT napoji z vlago. Nadalje prideio pri dihanm skozi nos v zraku se nahajajoče, vonjajoče primesi do vonialnega živca, s katerim voniatno Nosna duplina da.ie uri oravflnem dihanju glasu pri govorici ali petju specifično zvočnost (Klangfarbe). med tem ko ima slab nos za posledico nosl.iafi.ie: temboli se oa pozna ta posledica pri petju, katerega slab nos več ali mani onemogočuJe. Vsakdo kdor ne more dihati skozi nos, mora dihati skozi usta. Ce pomislimo na nečisti zrak v različnih tovarnah in obratih, na mrzel zrak pozimi in v visokem gorov-iu, na suhi zrak v poletju ter v stanovanju s centralno kurjavo, ki se v nosu očisti ogreje ter napodi z vlago, vidimo, kako važno je dihanje skozi nos za človeško zdravje. Nadalje z vonjalnim živcem pri dihanju skozi nos tudi vonjamo. Znano je. da nam prijetno dišeče snovi nudijo ori vonja-nju užitek, nasprotno pa nas vonj opozori na nevarne in strupene pline, ki so v zraku cer s tem prepreči njih nadalino vdihavanje, odnosno nas od njega odvrne. Nasprotno pa mrzel skozi usta vdihani zrak. zniža temperaturo sluznice dhalnih organov, lomi odpornost proti vdihanim bakterilam. zaradi tega najdejo bakteriie v tei. mani odporni sluznici, prav povoljna rla za svojo razmno-žitev in povzroče obolen-ie. Na eni strani akutna in kronična vnette mandelinov. akutna in iz teh nastala kronična vnetia žrela iabolka. kakor tudi globlie ležečih dihalnih organov, sannika in pljuč, zadnjih dveh organov posebno pri otrocih na drugi strani pritisk v glavi, posebno v čelu. glavobol vnetia obnosnih duplin ner-voziteta večkratni, dolgo trajajoči nahodi. pogosto krvavljenje iz nosa pri otrocih mokrenje postelje slab telesni in dnševni razvitek vse to so često posledice dihanja skozi usta. Nadalina posledica le medicinsko manj važna zato pa družabno nepriiet-na; to je noslianje pri bdečem smrčanje ori soečem ustnem »dihaču« Katere so ovire dihania skozi nos? Največkrat so vzrok zlasti ori otrocih adenoidne vegetacije, po domače bezgavke. Normalno tvoriio bezgavke ki se nahaiaio v sluznici stropa žrela ne/natno ploskev v obliki blazinice in vdihavania ;n izdihava-nja skozi nos zaradi svojega m::lega obs"ga ne oviraio Te adenoidne vegetacije so posebno pri otrocih iako oovečane in sicer tako, da zapirajo baš zavolio svoie obsežnosti nos od zadaj. Približno tri četrtine otrok ima abnormalno velike patološke vegetacije ki ovirajo dihan;e skozi nos in ima o vedno poslcdice. časih lažje časr!i težje. Razen že navedenih posledic dihania skozi usta omenjam še naslednie specifične po- sledice adenoidnih vegetacij: pri otrocih sc pojavlja trajna smrkavost, nemirno spanje kašljanje Ako vegetaciie nosno dihanje del' časa oviraio dobi izraz lica gotovo formo ki se imenuie tvous adenoides Pod terr razumevamo top izraz lica ki se stopniuh do izraza idiota Mamica zmeria otroka in ga opozaria nai zaprt- usta oče se iezi ke otrok v šol ne kaže napredka: mali bolnik nima apetita je slaboten Vsa mogoča letovišča se obiščejo na mizi ie pol lekarne kapliic in mazil a vse skupai ne pomaga kei iščejo vzroka često tam kier ga ni Vzrok tiči namreč vedno v adenoidnih vegetacijah ki ne spadaio v notraniost nosu Na tem mestu se moram dotakniti snovi ki se ie orav za prav nisem hotel namreč razmeria med adenoidnimi vesretaciianr in ušesnima trobliama Ušesni trobi ii ki vodita od srednie-ga ušesa končavata na stranel stropa žrela Abnormalno velike veget.iciit ki se nahajajo na stropu žrela oa zapirajo vhod v te troblji Posledica tega so katarji obeh trobelj In katar srednjega ušesa, akutna vnetia sredniega ušesa ter iz niih pr nestrokovnem zdravljenju nasitala kronlčn? vnetja Da se iz akutnega a!- ' vnetie sredniega ušesa razvile vnetle možganske mrene, absces možgan Itd. s smrtonosnimi posledicami ie splošno znano. Kot nadalino oviro normalnega dihanji omenjam znatno skrivljenost srednie nosni stene Srednja nosna stena ie lahko v celot' pomakniena recimo na levo stran tako da ie cela leva nosna polovica ožia kot pa desna ali obratno Skrivlienost oa ie lahko delna in to. v hrustančastem ali v kostnem delu Prav tako oviraio pravilno in normaln. dihanje skozi nos različni izrastki na srednj; nosni steni, ki so koničaste ali oa tope oblike Vse te anomalije so prirojene ali pa pridobljene, bodisi vsled udarca al padca fr ros Laik bi mislil da toliko kolikor dob manJe zraka skoz zoženo polovico, tolik« več ga dobi skozi drugo širšo nosno polovico Je pa stvar drugačna: zrak ki ga normalno vdihavamo skozi nos z ravno samo malo skrivMeno srednjo nosno steno do vonjalnega dela in od tu v žrelo, zadene pri nosu l asimetrično nosno steno ob njeno konkaviteto ter preide v vrtince, tako da je nadalino dibanie rudi skozi širšo nosno polovico Iako naporno Navajam tudi sicer ravno. anroak abnormalno srednjo nosno steno v hrustančasterr ali v kostnem delu ali pa v celoti tako da se Školjke direktno dotikajo srednje nosne stene Naravna posledica tega le da postane dihanie skozi nos nemogoče ali vsai težko. Odstranitev teh nedostatkov ie operativ na in spada v roke speciialista Pri številnih bolnikih na katerih sem za časa svo.it specializacije te operacije izvršil, kakor tudi na lastni koži izkusil ie usipeh te operacije izvrsten. Nadaljni vzrok otežkočene-ga aH nemož-nega dihanja skozi nos so nosni nolioi. Ti nastanejo kot degenerativen produkt kroničnega vnetja sluznice nosa ali obnosni! duplin. Tudi polipe ie treba odstTaniti ln sicer samo operativno. Pomniti pa je. da Je operativno zdravlienie polipov ki Izviralo iz obnosnih duplin povsem drugačno negi polipov ki izviTajo iz nosne sluznice. Zadn sa enostavno z zanko odstrižeio medteir ko je tTeba polipe iz obnosnih votlin iztrebiti. kot pravimo s korenino, t. I. treba Je odstraniti bolno sluznico obnosnih duplin ln polipe: če se namreč konec teh polipov, ki molijo v nos, samo z zaniko odstrže. se s tem ne doseže ničesar, ker oolfp zopet na-rase in st oreišnje stanje povrne. Kot nadal.ini vzrok otežkočenega dihanja omenim tako zvano rhlnitis hvpertrophica Pod tem imenom razumemo o&totuiko »o- večanje sluznice školik Tudi to »• mora >peiativiiini potoni odstrd.n;u Skui kt ki »o pomaknjene proti srednii nosni steni in a« ie dotikajo imajo iste posledice. Takozvana ozoena (Stinktvse) fci vodi ▼ jozneiši dobi do un čenja sluznice celo hrup stanca ima za posledico istotako otežkoče-no dihanie in sicer zato ker se deiaio v nosu velike kraste strnienega sekreta Imamo Pa še eno bolezen k> ii pravimo rtiinitis vasomotoria Na tei bolezn trpeči se pritožujejo v ležeči led ne znorelo dihati skozi nos Vzrok tiči v tem ker se »ilice kavernoznega tkiva v ležeči leg napolnijo maksimalno s krvjo, tako da sc kavernozno tkivu školik dotika srednje nosne stene tei onemogoča nosno dihanje O vzroku tega dejstva si učemakj še niso na a sne m En; trdiio da temelii 'a bolezen na živčn, podlagi drugi pravijo da e na tem mestu ae moremo več »puščati- kei «mn< pr©# iskave ni moči odgovoriti Lahko d» 'Tvi* rajo navedeni pojavi iz malenkostnih prav tako iahko pa rudi iz težkih Lzsprememh. Zato ne odSaiajte in pošljite b^imeo k zdravniku, da jO pregleda m preišče naj» boljše h kakemu ginekologu ah kirurgu, it bi se te ne mogli odiočiti. da »o ictoč^ te bolnici. — G D G v T Kožne bolezni r :di simptoma ti in e, je treba videti kako* ,mo ro že neštetokrat povedali kei pre« pogosto tuui najtočiiejši st rokovnjaški opia ne zadošča D3 bi «krepka» hrana povzročiti bolezen- pa ne verujemo Oo gre za kako ekcematozno obolenje, pravimo izpuščaj, če je moker (cinkoveg* oksida 5 gr.. nževe moke 10 gr„ lojevca 10C ?r.) in ga lečiino z obkladki (burrovv ali I odst očetovo kislega svinca r&ztopnma) Notra* nje. vngantol v kapljicah (po navodiilu) m >krb za iztrebljenje Najboljše p* bo. ča se obrnete na strokovnega zdravnike za otroške bolezni. — Radikalnega »redstva proti izpadanju lav ki ima iahko *pk>to« in lokalne vzroke, ni. V' prvem primeru rre» ba zastaviti zdravilne sile za izlečenje te» meljnc bolezni) slabokrvnosti, tuberkuloza in podobno), v drugem >e skuša na mesta vplivati Poskusite se mazati z 2 odst ro< vorernovim in po preteku 2 tednov 1 2 odst taninovim špiritom — G P T v R Izpi« rajte si usta 1 razredčeno raztopnmo kali« jevega hipermanganata Pravilno prirejena razjtopnma je rožnatordeča Temnejše bar« ve treba zvodo razredčiti — G D F v O. Potenje v zgodnjih jutranjih urah je vedno sumljivo. Napotite takoj k kakemu im« ternistu, da vam preišče pljuča Kot oa» škodljivo sredstvo puUe iahko zvečer «žav» bljev» čaj (salvia officinalis) ah jemljete Biirgerjev Salovsat Vsekakor pa nc opu» >tite poseta pr zdravniku — G R tM ^ S. Nastana takih lis, takozvarnh «ietmic» ni moči preprečiti Odstrani jih lahko samo zdravnik, ki uporablja lahko za nje fazna sredstva kot perhidrol, lupilrie kure. eka« cizijo ledenila elektrolizo itd. Kaj zdrav« nik uporabi, zavisi od primera — G M T. v V Mazila, ki naj preprečijo razpoke na ustnicah dobite že pripravljen« skoro ▼ vsaki lekarni Da->te si jih seveda rud' ialv ko napraviti Evo vam troje receptov 1. belega voska 8 gr -pennaceta 7 gb drugem, posebno oni nežno»mcxinka.it« porcelanske barve na mestih, kjer sc drug drugega dotikajo, radi obole na razžoru in nagni jejo V njihove te^ne ne prodre ščefc* ka. ne trebilec. tako da zastaja v njih vsa* kovrstna pn žvečenju šiloma nanje nagnje« tena hrana Riztrebite si torej zobe p>o vsa* ki jedi s svileno nitko, katero ste poprej nadrgnili z voskom, da postane gladka in polzka. Sicer pa k zdravniku za zobe! — G C. Z v K Kadar je katar izbruhnil ki se razvil, aspirin malo pomaga Pač olajša lahko glavobol je. proti proces« pa ne more ničesar opraviti, če koristi z znižan iem temperatur, ki niso ekcesivne, je vpr-ašanie. Kar preostane, je v navadnih primerih: po* stelj in potrpljenje Kurt Milnzer: Zvezda In tako sem bil zopet doma. V začetku vožnje sem se hotel pe.jati kar mimo, ko se jc pa vlak ustavil v dolinici ob reki in so iz zimske megle pogledali trije zvoniki, se nisem mogel več upirati. Srce se je vdalo samo od sebe — ttopil sem z vlaka. V mestecu pa nisem imel nobenega manca razen starega doktorja, našega nekdanjega hišnega zdravnika. Stanoval je v beli hiši ob tekatišču. Obiskal sem ga, in glej, zadržal me je v gosteh. Bi! je še krepak in veder mož. med tem ko je bila njegovi gospe starost že pobelila lase. Otrok nista imela; zato sta prosila mene, naj jima bom na sveti večer v družbo. Rad sem jima obljubil, tem rajši, ker na Božič človek ne potuje rad. tudi če je usoda z njim nemila in okru ta. SedeM smo v sobi. Božično drevesce se je lesketalo na mizi in na vrhu, na zadnji vejici, ki ie rastla navpik kakor bi hotela priti v nebo. se je bleščala starinska zvezda. Takšne so bile v rabi, ko sem bil še otrok. Molčali smo. Zdravnik in njegova že-oa sta gledala kvišku k zvezdi, ki so jo prepletale drobne srebrne nitke, in sta opazovala dim svečk, ki so gorele na drevescu, in ko je zdravnik videl, da ne strmita v zvezdo samo on in žena, ampak vsa družina, je rekel: •Vidite, ta zvezda ima svojo zgodovino*. Potem se je ofornil k ženi in vprašal: «Ali smem pripovedovati zgodbo . zbranim gostom?* Stara dama se je lahno nasmehnila in rahlo prikimala z glavo. Popravili smo se na stolih in bilo nam je, kakor da nas je prešinilo nekaj svečanega. Nad našima gostiteljima je iežaio nekaj nepopisno čarobnega. Naposled se je oglasila beseda: «Moj prvi spomin ie zvezda, slična tej i ki jo vidite gori na vršiču. Vidim se še na očetovih rokah, kako me pestuje in dviga kvišku, da bi mogel iz najbližje bližine občudovati čudo božičnega drevesca. Kolikor se spominjam, mi je bilo tedaj tri leta. Na drevescu so viseli zlati orehi, slaščice, stekleni okraski in vabljivi marcipan. Vse skup me ni mo-s:lo zamikati — mikala me je samo zvezda na vrhu. Lesketala se 'e v vseh mogočih odtenkih in po.ši\iala po sobi na stotine žarkov Ah. to drevo! Prišlo je iz gozda in ovesili so ga s sladkimi rečmi, ki so jih bili kupili v trgovini in napravili v kuhinji. Zvezda, srebrna zvezda pa je padla z neba »n je tako krasna, da ji ni primere. Segal sem po nji, oče pa me je spustil nižje, češ, da bi se lahko opekel ob gorečih luskah. Kmalu so minila otroška leta. Morda se je moja iluzija o zvezdi že prihodnje leto razbi niln in sem imel samo pomilovalen pogled za bratce in sestrice, k; so iztezali ročice po zvezdi kakor jaz, ko sem bil mlajši . . . Cas ie izbrisal, kar , je prišlo pozneje. Roditelja sta m umrla I in preživlja! sem božične praznike sam samcat i^ed turrri litidmi — brez ---rečice z 'učkami in brez zvezde na najvišjem vršiču. Bil sem že na univerzi, ko sem bil nekoč povabljen k prijateljem na skupno bož;čevanie. Tisti večer sem šel 7 doma prece' pozno Ulice so bile že prazne, trgovine zaprte, izza oken so merkale nrve svečice ki so jih bili prižga'i na božičnem drevesu. Takrat sem srečal na nekem vogalu deset ali dvanajst let staro deklico. Stala ie nred nraznim zahciem in držala v rokah zadnji ostanek blaga — ve'iko, p:s'ano zvezdo. sem zdrevil mimo. var se zgane v meni mo;e osemnjristle^o srce. Spomnil sem se zve/de iz detinstva ... Naglo sem se obrnil 'n vrnil ter kupil rvezdo za majhen denar. «Sedaj pa iahko greš doriiov!» sem dejai dekiiču. Prikimala je mojim besedam, pugied pa ji je obvisel na zvezdi, ki sem jo bil vzel v roke. Ta pogied je bil ves hrepeneč, neže.n ni ukazujoč obenem. «Prav gotovo imaš doma drevesce,* sem rekei, «pa bi ga rada okrasila z zvezdo?* — Odvrnila je: »Drevo že imam, a zvezde nimam ...» In glas se ji je trese! kot struna. Obrazek pa je i-mela bled kakor stena ,11 z rokami je tleskala. da bi si jih ogrda. Sk!oni!a se je čez prazen za-bo.iček in zaprla zvezdo pod steklo. «Le pojdi. revica,» sem dejal, «nesi zvezdo domov, podarim ti jo.» Ona pa je samo trepetala in rekla napol v strahu, napol v strmenju: «Ne.» «Da,» sem rekel jaz. »zvezda je tvo-ja.» Pog edala me je in ni vedela, kaj bi odgovorila. Mene pa je postalo sram . . . Napravil sem že korak naprej. nien glasek pa mi ie Še vedno zvenel v ušesh in nokai mi je pravilo, da sem storil dobro de'o ... Za df.nar. ki sem z njim kup:) zvezdo, bi si bil lahko nrvošoH ^ve mrrvina. Za študenta tudi to. nekaj pomeni . . . Deset let no tem dogodku sem sedel pri oženienem orratHj'! Oospa ie zdajci stopila iz kuhinje v sobo in odpovedovala. da 'eži zunai v vrtni hišici siromašna šivilja, ki je tako bolna in bed- na. da si nc more plačati niti zdravnika. Vpiašula me je, aL rit bi liotei siopiti k nji; ona, je pripomn la, prioe takoj za menoj 111 prinese j-uho in kuhano jajc©. Odprla mi je stara žena, naibrže kakšna soseda. V mrzli, a snažni .sobici j« ležalo v poste ji na pog.ed sedemnajstletno dekletce, iz oči /1 je sijaia vročina. B la a- /cio >iatia Ne da i*i potožila svoje gorje, se je dala krotko pre skatl. Ugotovil sem vnetje pijuč na obeh konicah. Starka, ki ji ie stregla, p.h je pripovedovala. kako se dekle muči. Pred dobrim tednom ii je bila umrla mati; s poslednjimi novci je plačala pogreb. Vendar m obupala. Polna ie poguma in naj si jo udari se taka nadlog^ se ne da obvladati. Bolnica je b.la vkljub visoki temperaturi pri zavesti. Z nasmeškom je šepetala: »Človek ne sme obupati. Ljubezen in dobrota še živita med ljudmi.* Sklonil sem se čez njen obraz. «To pravite vi. ki ste od vseh zapuščeni?« sem rekel in njene oči so: s-.1 hva-ežno oros:le -Ka- hočem!* je dejala. <seb\ieno dobroto.* Pokazala je na nrzo, kfcr Je stala majcena smreč'ca. brez okraskov in lu-čic. a vendar z zvezdo v kateri sem spoznal — zvezdo iz svoiih dijaških let šepetala je: «Ko sem bila še otrok. m poglavarja ransKe cei Čestitanje. — Tajni konzistorij ln sprefem kardinalskega kolegija- — Vrstni red gruiulantov. — Papeževa polnoč niča Vernike rimskokatoliške cerkve go* ((»vo zanrma vedeti, kako preživi bo* \\l njih vidni poglavar par>ež, v kon* ;retnem primeru Fij XI. Seznanjamo ih torej z razmerami na papeškem jjvoru in s ceremonijami, ki jih imajo g m o božičnih praznikih, V Vatikanu se praznuje božič in No* fr leto skoraj obenem; od božiča do Kovega leta prihajajo čestitkarjl, ka« tere začne papež sprejemati ic pred t>o-žiiniini prazniki, seveda ne kot cer« tveni knez, ampak kot kralj, ki mu ie Vročena v varstvo milijonska čreda. Na papeževem dvoru imajo strogo določen vrstni red. po katerem spre* jftna napež kardmal?ki kolegij, diplo* ratski zbor, viteze Božjega groba, čla* vatikanskega dvora in sorodnike. }biskovalci pridejo v prestolno sobo, : je prevlečena z rdečim damastom n stoji na koncu velikih in dolgih so« jin in dvoran; no vseh teh prostorih neprestano capljajo papeževi stražni* r, Švicarji s helebardami, papeževi [nrdisn in orožniki. Za obiskovalce veljajo natančni predpisi tudi glede obleka. Predvsem e določeno, da ne snse pred papeža ped gratulanti nobena ženska. Za di* Romate velja predpis, da smejo obdr« i-iti levo rokavico, med tem ko je za nsvadne smrtnike določeno, da sploh ne smejo nositi rokavic. Drugače sme* o nositi pred papežem rokavice samo princese, hčere vladarskih h;š. Prej so jili obiskovalcem zabranjeni tudi na* fr:niki. Danes so dovoljeni. Pariz pred prazniki To je resničen užitek: sprehajati se C 'og božičnih praznikov po Rue de F voli ali po Avenue de 1' Opčra, občudovati bajni sijaj izložb, slapove in ar-k: ie luči vsakovrstnih trgovskih hiš. N d Parizom leži tanka, megličasta k >rena, iz katere se dvigajo kakor !: toliko skrivnosti ogromni masiv t tre Dame, Pont Neuf, vsa zmešnjava in ves trušč svetovnega mesta. V fc Čudežni atmosferi se je nekoč rodi! t presijonizem. Zrak je jesensko topel n vztic zimi. pred razžarsenimi kavar-c mi sedijo ljudje do pozne noči na p ostem in se živahno razgovar.iajo, V Odčonu so se vrgli na klaslko. ►Cid« in »Precieuses ridicules«. Clo- ne bi verjel, koliko življenja, koliko ftrasti in krvi in sodobnosti je v navi- Ker je ženskam vstop k papežu za* branjen, pa ie dovoljeno, da smejo da* me prisostvovati božičnemu konzisto* riju. Priti pa morajo takrat v črni oble« ki in morajo imeti lice zagrnjeno z go« stirn pajčolanom. Dan čestitanja je v Vatikanu dan pred prazniki. Papež sprejme predpol* dne kardinale v oficijelni avdijenci. Navada ie, da govori samo eden izmed vseh, dekan Jcardinalskega kolegija. Njemu papež odgovori in se zahvali za čestitke. Potem se zbor kardinalov odstrani, papež pa se umakne v svoje odaie. Diplomati prihaiajo čestitat navadno med božičem in Novim letom. Takrat nosijo gala uniforme. Edina izjema so madžarski velikaši, ki se oblečejo ▼ narodno nošo. Božič prežvi papež v samoti. Umak« ne s" v svoje odaie, kier ga čuvajo po sobah tja in sem hodeče straže. Sku* ša se zatopiti v misterij božiča ln Kri« s tu sove ga rojstva. Zvečer pride služabnik ln prižge sve* čice na božičnem drevescu. Pod smre« čico p« leži mali, voščeni Jezušček t jaslicah na slami. Opolnoči papež mašuje v mali ka« peiici. Te maše se ne udeleže navadno niti vsi vatikanski dvorjani Maša se čita ob asistenci hišnih kaplanov. Po polnočnici papež leže k počitku ln na« slednji dan prebi je sam samcat v molit* vi in ne ds bi govoril s človekom. To ie edini dan v letu, ki ga papež pre* živi v samoti in ob izključni molitvi. dežni baročni otrdefosti, ▼ veličastvu in akademskem patosu teh 300 letnih draan! Na Katarinln dan so Imeli Parižani svojo tradicionalno zabavo nad lepoto in mladostjo svojih »katarinetk«. Po blagoslovu nadškofa Duboisa se je vsul na bulvarje veletok dražestnih šiviljic z najbolj čudnimi papirnatimi pokrivali — ki jih je ustvarila želja po originalnosti in po nagradi, ki je razpisana za najboljšo originalnost Pariški listi so potem ponosno poudarjali neutemelje-nost strahu, da bi utegnili nečedni elementi izrabiti priliko in opravljati čednost mičnih midinetk v zadrego. S čednostjo tega mesta je sploh običajna sitvar: Boljša je nego nje glas. Paul Bornat je ustvaril novo akademijo za — manekine. Gre za duhovito združenje modne revije in risarske šo- Krščanski božič v dežel! bndhizma M ae ffh raiflk«Miii pridobil) za krščansko vero. prarnujejo božldn« praznik« kakor kr- iiene krU tjiinke. le. Namesto da bi modni risarji delali z mrtvimi modeli, se učijo opazovati učinke blaga na živih modelih, ki gredo preko odra, vsega razsvetljenega s spreminjajočo se lučjo. Sinteza je znak naiega časa. V Ho-ted de Rome je otvoril Gilbert frizerski salon nena dejane elegance in udobnosti. Vse se blešči v zlaiu in steklu. Cele dvorane so na razpolago za dame in gospode, za manikiranje in pedikiranje, Med tem ko te brijejo ali karkoli že, ti boža uho prijetna plesna muzika. Greš nekoliko stopnic navzdol in do-speš v elegantno čajarno s plesiščem. Tudi tukaj je Gibert »maltre de plai-sir«. Parižani pričakujejo, da si bo pri-hodnič nekdo izmislil sintezo trgovine in gledališča ali kinematografa in kopališča. Vse je mogoče. Kongres kadilcev Sveta noč, blažena noč . • • Fašisti so našli svetnico Pariški «Oeuvre» javlja iz Rima. da se je fašistom zahotelo svetnice takšnega formata kakor je bila na Francoskem Devica Orleanska. Začeli so brskati po italijanski zgodovini in so res našli slično žensko v osebi Katarine Iz Siene. Ker je Katarina iz Siene že davno proglašena za svetnico, jo bodo lahko fašisti takoj dali naslikati na svoje prapore, s katerimi pojdejo v boj kot novodobni osvaiači. Stara moda na povratni Model tunskuga klobuka, obrobljenega z aepra-vltnl kodri, ki naj st v arijo videz, da nos! ženska dalji« lase aeso v resnici Na kongresu kadiilcev v Parizu je predaval g. Pilone o učinku »BONICO-TA«, katerega imenujejo v Franciji in Angliji »N1COTLESS«. Kongres je predlagal naj se ta preparat analizira tudi v Parizu. Zahtevi kongresa se je ugodilo. Laboratoire Municipal de Chi-mie v Parizu je ugotovil in potrdil z dekretom št. 10.769 dne 20. nov. 1928. da je protinikotin »BONICOT« ozir. »NICOTLESS« uničil na cigareti capo-ral oreftnaire 79 M % nikotina. Po laboratoriju ljubljanske univerze ie ugotovljeno, da je pro t: nikotin »BONICOT« UNICOTLESS«) uničil na Vardar ciga- reti 76 H % nikotina. »BONICOT« (»NICOTLESS«) je preizkušen danes v kemičnh laboratorijih vseh velemest celega sveta in je brezdvomno dogna-no, da uniči pri pušenju nad */« nikotina. Kako je »BONICOT« UNICOTLESS«) za zdravje kadilcev velevažno sredstvo, dokazujejo mnogobrojme izjave tuje-zemskih in domačih zdravnikov, ki so ta preparat preizkusili in kadilcem nujne priporočajo uporabo »BON1COTA« (»NICOTLESSA«). Izjave zdravnikov so razstavljene v pisarni »Bonikot«, Krekov trg 10. Varšava pred božičem Brzi vlak se bori s snegom, sam na brezbrežni ravnini. Kdo bi mu zainerii, da se v tem boju ne zmeni za pomnike, za mraz, ki prodira skozi okno in vrata? Ljudje se zavijajo in stiskajo v kot, pa od tani mečejo besedilo svoje jutranje molitve. A ta je moderna, hipermo-dema — na motiv Varšave. O nobenem velemestu v Evropi ne krožilo take vesti kot o stolici Poljske. Ljudje iz provinc ji niso več nevoščljivi, samo s ponosom govore o njej, ki zanje misli, gradi in vlada. Mogoče je zato in-timnejša. Nova dinamika podira stare forme. Z naporom se vzdržuješ v njenem toku, a končno vzdržiš. In kdo zna tako premagati samega sebe kot Slovani. Neusmiljena zima m sneg, gluše-če vrvenje in kričeča reklama, ki spominjajo človeka na same nedostatke, na slabo obleko ln obutev, na nevrozo in prazen žep — Poljaka prav nič ne motijo. Njihova mirnost prihaja iz šole razdalj, ki se odpirajo na vse strani. Teh razdalj se človek boji in grozeče se mu bliža veliko mesto. Obstanern na oglu Maršalkovske in Aleje Jerozolimske. Noč tisočerih svetilk bruha in pije. Bruha avtomobile ln dolge tramvaje, množice pešcev in do-rošk. Na križišču jih skrči v pesti železnih tračnic, brlizg, tulenje ln kriki se no v oknih kot darilo za praznike —» na gvviazdke. Študentje in štuuentke odneso grmade blaga, mamice in ootri-čki tekmujejo. Kajti miloba je tu doma. Konkretna ljubezen do bližnjega. Vsakdo ti nudi usluge, prijaznost, nasvete. Vedno pri-prostejši je ta človek, ki še obožuje aristokratske tradicije. Očividno mu je všeč tudi novo življenje, avto, film. Tu Je tovariš življenja — ŽeromskL Njegovo »Przedvviosnie« se ovija srca. Ljudje se ne morejo iočiti od njega in junaka Caroša. Dama stoji v krogu pred slikami in se smeje skozi solze: Uboge dziecko, ten Caroš! — To je ju-nah dveh svetov, ki še ni našel utehe. Ni umrl od gorja in ni uašel sreče. Le tako gradi, gradi »steklene domove« nad Wislo. — Novi film Žeromskega bo »Ponadsnieg*. To so prvi posrečeni poljski izdelki, a tudi »Pan Tadeusz« Miokievvicza še teče, ker je Poljakom bolj razumljiv in bogat kot pa za tujce. Kino vlada, toda že ima konkurenta v teatru revij, v kabaretu in varijeteju. Zdi se, da lažja publika spet nečesa zahteva, kar naj ne bo tragedija. Evo, reklama: »Nekaj za dame! — Nemoralna revijna bezecer^tva v 2. flirtih, 17 podšeptih. Napisali: Barva, Pogled na Varšavo s spomenikom Zigmunda IIL vzpenjajo \i Šuma in padajo, da se ti zdi, kakor bi z novim čuiom dojemal tiho hojo po snegu. Ob tebi švigne ki-biika; zvonček, dve krasni dami. Umetna svetloba obliva bežeče obraze. Noč brudia, obliva, preliva in pije. V ozračju švigajo transparenti, visoko tam svetla kača reklamnega kurirja: Zadnje vesti ! Eiida krema najboliša. Kristus je zdravil vse z evangelijem. Nesroča f kamnolomih Slovenije. — Številne žrtve. — Kreda mik), pere samo! — Zaloga kožuhovl!! Vse v najlepšem redu. Nesreče so tu precej redka stvar. Senzacij ni, oziroma morajo biti redno. To je stil Varšave, široke in 9-nadstropne, stil nove umetnosti jpoljske, stil bohaterov leta 1928. Zato je državni odbor poddii literarno nagrado za to leto pisatelju Juliju Kadenu - Bandovskemu. Najkrajša označba tega rodu v zaletu je: Človek nad svojim delom. V njem je lepota 30. let, ki so še potrebna za dograditev Varšave. Za dograditev novih kolosov in oceanskih ulic, podzemnih vodov in železnic, garaž Ltd. Dotok z dežele raste neprestano. V hotelih vse polno. Cene neprimerno krivične. Od ene trgovine do druge ti oč možnosti. Gotovo je to blago iz najrazličnejših krajev, raznih vrst. A zdi se, da tu ne zastaja. Od dete » ie 'Jeial doktor «seve-da 5em se razkril in pomaga! revici da It ozdravela Sam Bog mi je bil v po-fnoč. Ko ie šivilja okrevala, sem jo vpra-k1. aH mi ho!e postat: žena.» •Marija,* se je doktor obrnil k svoji Jeni. «ka.i je rekla takrat mlada bolnica?* 2ena ga 'e hvaležno pogledala in odvrnila: cLjubiin te.» Njen glas je bil poln ganjenosti, pomladil se je trenutkoma in je zazvenel miadostno in nežno. Tedajci pa je nekaj škrtniio. Od plamena sveče se je užgala zvezda na vršiču, plasnlla in že je bilo po nji Nastala je tema. Vsi smo planili pokonci, samo zdravnikova žena se ni genila. Z nasmeškom na obrazu je sedela v naslanjaču hi gledala tja gori, kjer je bila zgorela zvezda. Nastala je smrtna tišina. ZdravnVk »e je sklonil Čez svojo ženo. prijel jo je za zapestje in ji položil roko na oči. Ko se je odmaknil, so bile zaprte za vedno. Vsi smo molčali, nihče ni našel prave besede. «Ne jokajte.« je deial zdravnfk. »Umrla je blažena. Njena zvezda se je preselila na nebo.* Fran Roš: CRož''č 1Q18.) Koroške Svinške planine, ki so v juž* nem vremenu prejšnjih dni še jasno odražale snežne in temne ploskve, so že ves dan tonile v megli in snežnem metežu. Popoldne pred svetim večerom je vod narednika Miloša Drobneta zame« njal prednje straže f*ol ure severo« vzhodno od Grebinja in se udomil v obeh kočah na zložnem griču pred pre* lazom, ki se preko njega prevali cesta v Lsbudsko dolino. Prelaz sam je bil točno jezikovna meja in črta med na* sprotnikorna; po malem boju pred tre* mi dnevi ni bil zaseden od nikogar. Tam so zdaj stali goli zidovi nožgane« ga poslopja. Nasprotnik se je bil umak nil v Pustrico. Obsežni prostor v večji koči je bil prenapolnjen z zatohlostjo in revšči* no. Okrog nizke kuhinjske peči je slo* nela po razmočenih tleh desetorica vo* jakov, skoro le fantov pod petindvaj* setimi leti. Metali so karte v dim ciga« ret, ki se je vil pod nizki leseni strop in okrog petrolejke, ki je utripala v dušečem ozračju. Tik pod lučjo je čepel na stolčku čevljar, gospodar, v obraz voščen in brkat, zgrblien v svoje delo. Troje otrok je slone bedelo na po* stelii. Njihova mati, visoka, šibka žena, je ob mizi krpala že desetkrat zakrpane nogavice, dokler se ni napotila v hlev. da pomolze kozo. Telefonski zvonec ie pretrgal tišino. Narednik Miloš Drobne, v civilu gimnazijski abituriient, krepek dečko živih oči in mehkih črt, se je odzval. Poročnik je poročal iz Grebinja: «Z Nemci je sklenjeno premirje od pete ure popoldne do iste ure dneva po praznikih. Ves ta čas ne začenjaj sovražnosti. Tretjina voda naj se vr* ne. Ostane naj straža na cesti in zveza z Grebinjem. In še nekaj. Zate, Drob« ne, je dospelo dvoje paketov. Eden je menda od Vide. Ni te pozabila. Saj ka. ko bi te! Dostavim ti. — In sicer? Sre* čen Božiči* Narednik je oznanil vest o premirju, ki je zbudila v koči praznična občutja. Nekai minut so karte počivale. Čevljar je dvigni! glavo. Odleglo mu je ob misli, da bo njegov dom vsaj o praznikih varen. Vojaki so mu sicer tesnili prostor. A prinašali so drva. pe* trolej. Ostajala jim je hrana. Dobrega vojaškega kruha je imela vsa družina dovolj. Deca ni gladovala. Le zdaj pa zdai je kdo Izmed čev« Ijarjevih izrekel besedo, plaho sloven« sko besedo. Plaho tudi zdaj, ko so bili Nemci izgubili vojno in so iim bili Slo* venci odvzeli ta del Koroške. Svoboda jc tu predfitavliala nekaj neznane, ga. tujega, vsiljenega, a vendar nekaj kar je čas prinesel in kar je treba vze* ti nase. da bo prav. Miloš Drobne se je napotil, da iz* vrši povelje. Skrčil in izmenjal je stra« že ter stopil v manjšo kočo z močno zveriženim slemenom. Dve starikavi, kakor okosteneli žen* ski, najbrže sestri, sta sami gospoda* rili tod. Zdaj sta sedeli v klobukih na postelji in strmeli mežikaje v črno ve« zan velik molitvenik. Ob peči so si vo* jaki pripovedovali plehke kvante. Di* šalo je tudi po žganju. Tretjina voda se je odpravila v Gre* binj. Na cesti se je izluščil iz mraka vo* jak s polnim težkim nahrbtnikom. Ko se je narednik z zabojema vrnil v čevlj"rjevo kočo, je poln veselega pričakovanja odpiral pošiljki z doma in od Vide. Pismo z doma, skrbipolno in toplo zanj, je čital pod petrolejko nad gla* vo čevljarjevo. Nato se je zamaknil v rožnati papir z drobnimi črkami Vidine besede so ga zapredale v sladko sanjavost. Ali mu je dobro? Ali je v nevarnosti? Ka* ko bo z bodočnostjo? Nato goste vr« ste samih besed, ki so mu božale dušo. Zunaj se je znočilo. Snežinke so pa* dale gosteje. Čevljar je pospravil čevlje in orod* je ter stopil iz hiše. Narednik se je po* časi približa! otrokom in prisluhnil. 5e* peta je so se pogovarjali deček in de* •JUTROb it. 300 16 =NedeIja 23. XII. 1928, dela, ki je posvečena Brezmadežno »početi. Tu je srečal neko mladenko, Marijo Buzzijevo, ki si je bila pred nedavnim izprosila pred čudežnim kipom v oerkvl neko milost. Mladenka ga je vprašala, kaj ima deklica na očeh. Ko Ji je oče povedal žalostno zgodbo svojega otroka, je Buzzijeva povedla malo Emo Ma-turijevo do čudežnega kipa in se dotaknila z Marijinim plaščem njenih oči. V tistem hipu je dekletce radostno vzkliknilo. Videla ie kip. Vid se JI je povrnil. Cerkvene oblasti se bavijo s slučajem in množice ljudi začenjajo romati do cerkve s čudodelnim kipom. Eksotika v najnovejši pariški modi Nekaj časa sem, pravijo očividci tn iHsti, ki se ukvarjajo s takšnimi stvarmi. se giblje ves elegantni Pariz in tisti, ki hoče za elegantnega veljati. v znamenju JosephJne Bakerjeve, njenih zamorskih rojakov in njene zamorske pradomovine. Naravnost do ne-znostnosti. Vse ženske sanjajo o tem, da bi tičale v njeni črni (prav za prav čokoladni) koži — premnoge so se cvrle vse poletje v najhujšem solncu. da bi se vsaj približale temu idealu in so si kožo pokvarile za večne čase amen; druge so si jo pokvarile s kislinami in barvnimi kope'mi. tretje so si jo vsaj nedolžno prebarvale ali se odele, oblekle, obule, nataknile v črne obleke, čevlje, nogavice, rokavice — samo da je bilo črno ali po barvi približno podobno eksotičnemu idealu na dveh plešočih nogah. Menda ni treba še posebej razlagati da je v teh okoliščinah tudi le tisto moderno, kar diši po afriškem pragozdu in po eksotiki. Zamorska plastika. zamorski balet, zamorski orke-ste,. Morandova «črna magija«, ki do-živtia kolosalne. oziroma (da ostanemo v Afriki) piramidalne naklade itd. Najnovejša norost je plašč s Širokim repastlm podaljškom zadaj, ki je bel samo zaradi tega, ker $1 je takšnega izmislila in takšnega nosila — Bakerjeva ... Druga posebnost teh pla-ščev je ta. da uporabljajo zanje kožice mrtvorojenih jagnjet. oziroma Jagnjet, ki se sploh niso rodila, ker so te kožice voljnejše in se bolj svileno svetlikajo nego kožice živih jagnjet... Ta iznajdba je doživela takšno ugajanje, da so jo začeli izkoriščati tudi za druge dele oblačil in celo za moške obleke. In ji ni oporekati. Tistega barbarstva. Id ga je hotela posnemati. nI mogla v vsej svoii civilizirani rafimranosti posnemati na boljši način. In druea iznajdba: žensko oblačilo v vseli mogočni, hitiir!- stično nametanih barvah In Unijah, eksotika, ki je samo v asocijacijski zvezi z eksotiko Bakerjeve in ostalega za-morstva. Izvira pa od Rusov, ki »o jo prinesli Iz svoje domovine s svojimi neštevilnimi baletnimi skupinami, čijih cilj in hrepenenje je seveda baš Poriz. Nič čudnega, če se je Parižanom končno nekai tega prijelo m da so se odloČili rusko živobarvnost pnosnemati tudi v svojih oblačilnih kreacijah. Končno je tudi v tem nekaj tistega, česar išče dandanes razvajeni in vsega domačega in civiliziranega preobjeden Parižan: nekaj eksotičnega, prvotno krepkega In barbarskega. ___ Zo?>et^nacrt za predor V Londonu se je ustanovila družba s 180 milijoni funtov kapitala, ki hoče zgraditi predor pod Rokavskim prelivom; s tem v zvezi bi bila direktna železniška zveza med Londonom in Parizom. Glavna postaja bi bila v londonskem VVestendu. Proga bi se začela nižati kakšnih 17 do 18 km pred Dover-jem, tako da bi dosegla teren prav v bližini preliva. Na nasprotni strani bi dosegla proga francosko zemljo pri Boulogne-sur-Mer. Predor bi zavzemal četrtino vse proge, promet bi se pa vršil z električnimi lokomotivami z brzino 140 km na uro. Iz Londona bi potn-k prispel v Pariz v treh urah. Ta proga bi bila važna že zato, ker bi omogočala zvezo med obema prestolnicama tudi ob najslabših vremenskih prilikah, ko je promet s parniki in letali ustavljen. Zdaj gre samo še za pritrditev •Odbora ca varnost kraljevine*, ki )• nekdanje načrte za takšen predor zavračal iz strategičnih ozirov. Takšni oziri danes ne morejo več odločati, ker tvorijo n. pr. zračna brodovja večjo nevarnost za Angleško nego železnteke proge, ki b! Jih tolo mogoče v slučaju oboroženega konflikta takoj spraviti pod vodo, uničiti aH zastrupiti s plini. Značilno je. da niso Imeli na francoski strani nikola takšnih malenkostnih pomislekov. Smrt, ki nam je vedno za petami klici, vsi med osmim In dvanajstim le» tom. Komaj je razumel nemške bese de v koroškem narečju. «Zakaj ne govorite po na8e?» Je vprašal začudeno. «Tako, kakor znata oče in mati?» Mlajši deklici Je lice lezlo ▼ jok. Narednik je segel v zaboj po piško* te ln jim ponudil. Nezaupno so segli po dobrotah, ki jih ponuja neznana roka gospoda, ki ne govori gospodski. «Le jejte!» je dejal in jhn božal red* ke lase. Vanj so zaupljive je zrli bledi, vdrti obrazi z velikimi očmi. •Zakaj ne govoriš po naše g sestro In bratom?« je ponovil starejši dekli* ci. Tiho je odvrnila: «V šoli govorimo tudi le nemški, dru* gače ni lepo.* «Z očetom In mamo?» «Saj ne znata lepo.» •Zakaj pa po naše nI lepof» «V Soli so rekli.* «V Grebinj hodite t šolo?* «Da. Pa zdaj že dolgo ni šole.» «Spet bo šola, a v nlej se boste učili samo po naše. Naše tudi lepo, ker je naše, ker tudi oče in mati tako go« vorita. Ali bi se radi tudi v šoli učili po naše?» Starejša deklica ja t nasmeKu pri* Nesreče z Dunajski elektropatolog prof. doktor Jellinek je dokazal že pred leti, da je •električna smrt» samo navidezna smrt. Ponesrečenec, ki ga je zadel smrtonosni tok, ostane še nekoliko minut, večinoma pa še dalj časa živ in ga je mogoče s pravočasno intervencijo še rešiti. Električni tok povzroča v organizmu v glavnem nekakšen šok in mrt-ud, ki nastane zaradi prestrašenja. Opica, ki so jo narkotizirali in spustili vanjo tok 440 voltov, je ostala živa in popolnoma nepoškodovana baš zato, ker je zaradi narkoze šok izostal. Možnosti električne smrti so neštevilne. Letos so oddali Elektro-patologičnemu zavodu na Dunaju na primer 7 oseb, ki jih je usmrtil goli dotik električne svetiljke. Neka uradnica je držala v eni roki telefonsko sluša o, z drugo se je dotaknila električne svetiljke. To >o je usmrtilo Tudi drugače nedolžni radio postane lahko usoden, če pride v bližino električnih in kovinskih aparatov, svetiljk, telefonov, likalnikov itd. Radioslušala, ki jih položimo iz nepazljivosti na kovinasto vznožje električne svetiljke, povzročijo lahko požar in še hujše nesreče. Na Dunaju je usmrtil elektriačni tok pred nedavnim kopajoče se dekle, ker je zašel v vodovodno cev. Dekle se je med kopanjem v kopalni kadi dotaknilo in tok je šel skozi nje telo. Ce bi bili nesrečo pravočasno opazili, bi bila rešitev možna. Ležala je pa celih 9 ur v območju strašnega toka. Učinki električnega toka na telo so res strašni. Njegove rane se po nekem času poslabšajo, tako da vzbujajo grozo. Zdravljenje pa ni težko, le dolgotrajno. Rane se zacelijo popolnoma — seveda pri pravilnem lečenju. Čudni so včasi učinki električnega toka, povsem nepreračunljivi. Pri mnogih ponesrečencih so ugotovili rane, kakor da jih je zarezala krožna žaga; pri drugih niso opazili sploh nobene rane — to zlasti pri onih, ki jih je zadela strela. Mnoge električni tok sežge; v gori omenjeni zavod na Dunaju so pripeljali pacijente i i ii mmmmšmm wmmmišM$ ■SiMMM -----------* 3 ^Iflll^il Cc^ v , V Japonski teater in njegove posebnosti Dandanes m naslanja tu '■/SMana za po- j moč pri nesrečah z elektrika Iz vroče operete v mrzli zakon Pred nekaj dnevi je vzela slovo od Gradca operetna diva Lola Gralova, ki je bila dolgo vrsto let najpriljubljenejša pevka graškega operetnega ansambla in je razveseljevala srca zabaveželjne gra-ške publike s svojo postavo, kretnjami in žvrgolenjem. Zgodilo se je namreč, da se je z GraJovo seznanil švedski kirurg Sven Anderson. Kirurgi pa so resni ljudje. Kar sklenejo, izpeljejo, in Anderson ostaja zvest tej doslednosti tudi v ljubezni. Prosil je Gralovo za roko in jo je dobil. Poroka mladega para bo za božič v Braunschvveigu na Nemškem, potem pa nastopita mladoporočenca potovanje po morju in v Stock-holmu bosta sedla na vlak. kl bo peljal operetno divo še 20 ur da'eč v zakonsko gnezdeče na pičlo obljudeni skandinavski sever. Zoro vodu proti sivim lasem 1 Ne Darva, temveč vrača sivim iasem orejšnjo naravno barvo Zak. *a*t Odobrena od zdravstvenega jdseka poo št 1793—20 kot za zdravje popolnima neškodljiva. Uspeh siguren in trajtn Cena stekienio brez poštnine Din 35-—. ZORA VOOA i. OHEL, ZAGEEB. Duga ulica 32. ¥»t Preprodajalcem damo popust f" - ji f[lii* Šolnini kralj. Preberite tele moje verze,« veli n«feo8 dovik XIV. kritiku Boileauja »Vaše Veli &tvo je hotelo napraviti nekaj slabih »tihov to se mu je popolnoma obneslo,« »e prevej no izmuzne slovstveni sodnik. Na plesa. >Delajte se, kakor da mi dvorite,« rH mlada krasotiea svojemu plesalcu, »potem a> Po moj stari zopet poklonil kak nakit« Poljub. »Takšen vrišč za en sam pobub na lice Kai pa bi uganjala, da sem te poljubil nt usta!« — »Tedai pa nin ne bi mogla gova riti.« Božič neotirešenih ie gledal nem in goltalo mu je v grlu. Ženi se je utrnila ena sama solza. De* ček ie poskočil in ugriznil v kos po* tiče. Deklici sta se oprijeli materine* ga krila. «Dobri ljudje ste va§1,» je čevljar mukoma dejal. «Mi vsi smo naši,» Je popravil na* rednik in se veselo nasmejal. Kipelo mu je v duši. da bi objel te uboSe Iju* di in jim dal vsega, kar so doslej tu v samotni poslednji koči pogrešali od bratov Da bi pokazal, kako dobro jim bo odslej, ko bodo vsi skupaj. Otroci so pokleknili in molili sloven* ski očenaš. ki so ga znali, še preden so hodili v šolo. Nato so zapeli, kakor so se učili: «Stiille Nacht.. Miloš Drobne je stopil Iz koče v sneg Rilo mu je neizmerno težko in lahko obenem. Bilo mu Je, kakor da je to najlepši Božič v njegovem življe* nju. Razprostrl je roke v noč In je za* vrisnil, da ie jeknilo v prelaz in še da* Ije. Pretrgale so se bile megle. Zagorela ie bela zvezda nad sveto zemljo ko* roško. Ona: »Kateri klobuk ti najbolj ugaja?« On: »Tisti na tvoji glavi!« Pri izpraševanja. Profesor Spanjol španjolič le razlagal opice. Popisujoč gorilo je rekel: Velika je kakor jaz. obrasla po vsem životu... Drugi dan pokliče dijaka, da pove novo lekcijo, in ta jame: »Gorila ie tolikšna in tako kosmata oipica kot g. profesor Spanj o!.« Na kmetih. So«eda: »No, kako se kaj godi voSemu sinu?« Druga soseda: >N!5 hudega mu ni. Prišel je v Ljubljano bos, wiaj; po nosi visok črn klobuk ln se vozi v kočiji.« Prva: »Kaj pa je?« Druga: »Kočijaž.« Okoličan v velemestu. »No, pa naj se človek sporna v tnk«»m mravljišču I Pa saj bi nasndnje še nekako šlo, ko ne bi toliko cest imelo istega imena. 2e štirikrat 3em čitnl: Rue Barrče.« Pri na« pomeni »zatvorjena ulica«, kadar jo popravljajo. Učiteljski Izpit »Gospod kandidat, imenujte mi pet živali, kl jih nahajamo v polarnih pokrajinah.« — »Trije beli medveminjal rajnega moža.« Cromwell. Ko te Jn Oorowell vračal Iz boja v London. ga je pozdravljala nešteia množica. Opozorili so ga na to navdušenje narodn, on p« je odgovoril: »Množica bi se bila tudi zbrala, če bi mene zdaj eonili na vislice!« Detinska usta. »Papaček. ali velike ribe jedo tudi sardine?« — »Seveda jih, dragi.« — »Kako pa odpirajo Škatle?« Tone Kamenjak: istarska ponocka ■'cmocna su zvona brujaia Rodio »e bo gočovek. Unuče se poiako ustaio. Došle so mu u svest one davne ponočke sa noči mi protkaniin snegom i tamjanom. Sa pucnja vom i vriskom mladosti Poiako je sišlo. Stane. Sluša. Otvori vr» ta Kuhinje. Na ognjištu gore badnjaci. Sen« storoj deda igTa u udubrni ognjišta. Na ognji^j Dosuda sa žitom i u njoj upaljen« *večj Pred ognjištem kleči starac — ko sedi p» trijarha iz biblijskih priča — i peva: U sej vriine godišt« mir se svitu navista.., Star&čki glas drhče ko plamen badr it sveče Lagano se ukrene i ko da Jano: «Dodjil» Unuče .se poiako pribliiL Neka sila n* jc pomakia kolena i on nemo klelo* kraj deda. Poiako i kao nesvesno poče da pevj za njim. Stari ded i mlado imuče klečali dva kipa pred ognjištem i njihovi slab gl .x>vi zamirali su u odsevu vatre. K.aa je zarnro i zadnji drhtavi artih. uco če se okrene; cča, rečemo, dido. na ponočnicu,» A ded predje umornim rilanom preko j k i ko da sovori nevidljivim senama badnjacima: «Mi nemarno više ponočnic«. Nemara više Boga u crkvi. I Bosa su uitr oduze; Naš je Bog jedino na našem starom og: j: 9tU.» «A zvona?» «Ne zovii nas. To su zvona njihovog bo ga. Glas našeg Boga je u našoj pismi Mo iim.*, sine!» J na novo su dva drhtava glasa postil i ponočnu noč očaj i nadu u staroj i m: o pesmi: U sej vrime godišt* mir se svitu navižta p— Razkropljeni. Po vseh K ali jan.- i mestih dobiš primorskega Slovenca ali • venko. Koliko jih je v Jugoslaviji! Po bei gijskih in francoskih rudnikih delajo, v r v atriji so, v Nemčiji, v Češkoslovaški, v i ci, v Libiji, v Egiptu ženske v Severni i Južni Ameriki, zlasti v Argentini Dane se jim stiskajo srca rn solze iim padaj* ti lica. ko mislijo na -rvojo primorsko deže na svoje ijube kraje in domove Kako sv čani so božični prazniki iti kako lep je ne beški klic: Mir ljudem na zemlji, ki so ca bre volje! Pa koliko je danes naših v H morju, ki se jim rud stiskajo srca pr mi sli, da ie to najbrže zadnja božična r> >i dooa. Fašizem je potisnil v deželo razi «■ re, ki gonijo domačine v svet Kolonizac < napovedujejo, davščine višajo do nezrs nosti, bič vihte nad slovenskim ljudstv 3 in ga tirajo z njegovih rodnih taL Ljudje n< vedo. kaj naj bi storili, da bi bilo pr*?, Miru ni. Letine so vedno slabše. Letos i strašno pomanjkanje po številnih krajih Kje pa s« tista tako pompozn-o naznar. s na javna dela? V dolgem premišljevanju -obupavanju dozori skiep za odhod in re »rečniki s>e odpeljejo N. dvoma, da bo s to 1929 v Primorju veliko izselieniško le 3 p— Drugi božični praznik je bil pr-:< vojno v Primoriu kulturni dan. zlasti še "J Goriškem. Podeželska društva so tekmo vala med seboj, kattro bo imelo lepšo pri reditev z igro, petjem, dekiamacijo, go o rom. Danes ni več družtev in če mladi fans je kjerkoli zapojo kako slovensko pesen jih pretepajo oroiniii in obsodijo stroj laški sodniki v zapor po par mesecev. Is šizem ubija kulturo meneč, da si tolik< lažje podvrže prebivalstvo, oropano ^ui turnih dobrin. In še kako so zakričali^ oi veselja, ko je padlo zadnje slovensko ki turno društvo v žrelo fašizma! Kulturni Italija se je oddahnila, ker se ji zdi vzhod na meja mnogo trdnejša, ako ne doo;ic več s prireditev ubrane slovenske pesra in se ljudstvo vzdržuje samoizobr^ van s Fašizem je prevzel izobraževanje sloven skih mejašev. Ali ker so njegovi nos:.: vse drmjo prej. samo ne izobraženi, je js» no, da morejo širiti le surovost in divje^ ob netju «Giovinezze». Sola Ijudsfr sarcfl škoduje. Otrok se ne nauči nič koristne?" in če bi ostal ves čas šolskih krt čisto 1 fašističnih rokah, bi bil tak, k- .ršni »o W ii janičarji! Podivjati hočejo ljudstvo, n t hujskati enega na drugega, da bi vzrastil nevzdržne razmere, ki bi siužile fašizisi za popolno iztrebljenje dnigorodnega p« bivalstva... p— Konflniranci Pod očitkom pro+idr žavne propagande pošiljajo v konfinacij< naše ljudi, o katerih sodijo, da bi bili c« varni prodiranju fašističnega stremljen'1 Aretiranec dobi dekret o konfinaciji z do stavkom, da se pToti odredbi lahko pritoZ 5>ri komisiji v Rimu Pritožba bi stala oko i pet tisoč lir Odvetnik, ki bi jo odposls. bi utegni! kmalu slediti svojemu klijen?' na Liparske otoke. Po nekaterih otokih I" ž;v!ienie strašno Konfiniranci so natlačo ni v primitivnih barakah. Gostilničarji ij trgovci jih nesramno izkoriščajo povsoo Vsi so pod strofiim policijskim nadzo: stvom. Dnevno dobivajo po deset lit. Vo de manjka ]>ovsod. škafič vode stane en< liro. Dr Sardoču je umrla mati v Gorici Dovolili so mu desetdnevni dopust. N poti i?a je spremljalo pet detektivov hi Gorici je še ponoči čui eden pri njem. (b'1 sta bila v predsobi in dva pri vratih st« novanja Pogovori z niim so se vršili predhodnim dovoljenjem detektivov in J>i odprtih vratih ... O božičnem mirti so n? mirni. Domov jim letijo misK, v duhu * v svoji rvžji domovini, kjer so hoteli h" Koristni narodni delavci na prosvetnem gospodarskem roliu. ITbiia jih ona Italii* ki se ponaša, da je najbolj kulturna držJ va na svetu. Žena v družbi in v družini M. O—r. i Udejstvovanje slovenske žene v društvih DoJga Ma t« Je oglašala slovenska žena v Javnosti samo takrat, kadar »o io pozvali drugi na pomoč. Bila je sodelavka pri raznih narodnih prireditvah, ni pa nastopala iz lastne indcljative in ni bila organizirana. Rusko ia sploh vseslovansko orijentirani Fr. Pod gornikov polmesečnik »Slovanski Svet« in dijaški Ust »Vesna« sta prva resneje načela tako imenovano žensko vprašanje in »ta v krog svojih sotrudnikov privabila tudi nekaj Slovenk. Koncem leta 1896. pa so a silne tn podjetne tržaške Slovenke ustanovile sivoje glasilo»Slovenko«. Ta prvi slo« venski ženski Mst je izhajal sicer samo 6 Jet, a Je med slovenskim ženstvom zor al ledmo ter zasadil rodovitno seme. Leto 1898 je bilo za Slovenke leto prebujenja. Učiteljice so tega leta ustanovile v Ljubljani »Društvo slovenskih učiteljic« z namenom, da zahteva za enake dolžnosti, enake pravice, ftd. V Trstu je istočasno vzklil »Zavod Sv. Nikolaja*, zavetišče za br&zposeine služkinje, ki je z velikim uspehom deloval do leta 1919. V Idriji pa je takrat ustanovil socija-Bst Etbin Kristan »Društvo delavk«. V Ljubljani so se leta 1901 združile meščanske žene v »Splošno slovensko žensko društvo«, organizacijo kulturnih, socijalnih in femenističnih tendenc. Priredilo je doslej okoii 150 javnih društvenih predavanj, več učnih tečajev in razstav. Najpomembnejše delo tega društva Je leto 1936. prirejena velika razstava »Slovenska žena« in knjiga 18 tiskovnih pol enakega imena »Splošno žensko društvo« ima na Rimski cesti 9 tudi veliko javno knjižnico. L. 1901. je bilo ustanovljeno tudi »žensko telovadno društvo«, ki se Je leta 1930. po* poinoma reorganiziralo in siprejelo ime »Atena«. Zasleduje telesno kulturne, socialne in prosvetne smernice ter vzdržuje ortopedski zavod. Izdalo ie tud! že par knjig. Z ustanovitvijo nove države Jugoslavije »o zrasle tudi Slovenki novi naloge. Ženska društva, ki so dotlej delovala večinoma zase, so se v Juliju 1919 združila v »Narodnem ženskem savezu SHS«, ki obsega srbski, hrvatski in slovenski de? s sedeži v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani. V NŽS je včlanjenih 250 jugoslovenskih društev. Njegova naloga je, da daje inicijativo včlanjenim društvom ter jih zastopa v tujini. Imel }e kongrese v Beogradu. Zagrebu, Skoplju, Ljubljani, na Bledu in v Subotici. Mariborske Slovenke se ustanovile L 1919 »Mariborsko žensko društvo«, ki Je danes važen faktor v javnem življenju mesita Maribora ter sodeluje skoraj pri vseh kulturnih, narodnih in socijalnih akcijah. Posebno agilen )e odsek za pospeševanje domače obrti V začetku I. 1920 so si ustanovile tudi slovenske babice svoje strokovno »Društvo diplomiranih babic« v LJubljani. Svoj de-krog razširja društvo na vso Slovenijo. Njegov naimen je: Varovati gmotne in stanovske koristi slovenskih babic in sikrbeti za izpopolnitev njihove strokovne izobrazbe. Slovenski del uprave Narodnega Ženskega Saveza Je 1. 1922. začel s pomočjo skoraj vseh slovenskih ženskih društev velikopotezno akcijo za zgradbo »Dečjega in materinskega doma kraljice Marije« v Ljubljani. Po ustanovitvi te važne socijalne. higijenske zaščitne naprave je predal Savez nadaljevanje započetega deia posebnemu društvu: »DečjI ln materinski dom kraljice Marije«. Velik pritok beguncev ]e rodil 1. 1920. v LJubljani »Klub Primork«, ki podpira revno primorsko mladino in onemogle kulturne delavce ter pomaga tudi drugim ženskim organizacijam pri njihovem humanitarnem in socijalne delu. L. 1921. so ustanovile ljubljanske Slovenke »Kolo Jugoslov. sester«, ki Je danes največja ženska organizacija. Društvo deli podpore v denarju in blagu, prireia božlčni-ce, sodeluje pri mnogih prosvetnih in človekoljubnih akcijah ter se udejstvuje pri prireditvah obrambnih organizacij. Za bolehno in slabotno mladež prireja vsakoletne feri-Jalne kolonije na Gorenjskem ali ob morju. Sirom Slovenije Je ustanovilo doslej 31 podružnic, ki se do malega vse udejstvujejo na človekoljubnem in prosvetnem polju. Slovenske delavke naprednega mišljenja so se leta 1924. organizirale v Ljubljani v »Zvezo delavskih žen In deklet«, ki ima Izrazito razreden in internacijonalen značaj Svoj delokrog je razširila zveza po vsej Sloveniji in ima svoje podružnice po vseh večjih industrijskih krafh. Drušitvo propagira čisto feministične in moderne socijali-stične ideje in se energično bori proti reak-cijonarstvu in za žensko volilno pravico. Njegovo glasilo, mesečnik »Ženski list« priča, da slovenska žena, včlanjena v tej organizaciji, pozorno motri dogodke v državi in izven nje, v kolikor se tičejo usode žene. Urednica hi sodelavke lista so pripro-ste delavke in delavske žene. Bojni klic vsega resnično naiptednega ženstva v svetu in doma po ženski enakopravnosti Je našel najkrepkejšega odmeva im vidnega izraza v društvu »Ženski pokret« ki so ga ustanovile Slovenke v LJubljani v začetku 1. 1926. z namenom, da sodelujejo z enakoimenskimi društvi Jugoslavije za pri« bitev ženskih političnih pravic Njegovo glasilo ie »Žensk? pokret«. ki ga lahko štejemo med slovenske ženske liste. Začel Te izhajati 1. 1920 v srbščini in cirilici kot mesečnik »Društva za prosvečivanle žene 1 za /aštitu njenih prava« Po šestih letih pa se k bremenil v Mdnevno glasilo AHian-ce Ženskih pokretov v kraljevini SMS ter izhaja še nadalje v Beogradu za Hrvatice in Slovenke v latinici ter prinaša tudi slovenske članke. Ureja ga izvrstno Slovenka, vseobče priznana feministka Al. Stebijeva. List je trezno borben ter stremi le za cilji, ki so upravičeni in dosegljivi. To so organizacije, ki se v njih udejstvuie napredna Slovenka, v mejah svoje ožje domovine. _ U-s. 0 kuriva in kurjenju Plin v gospodarstva. Vkljub temu, da je vporaba plina pr? nas že precej razširjena in se plin čim dalje bolj uveljavlja v modernem gospodinjstvu. Je še mnogo gospodinj, ki se plina ne posluje bodisi iz napačnih predsodkov ali pa ker napeljava Istega še ni povsod izvršena, ter kuha na štedilniku, ki ga je treba neprestano zalagati s kurivom. Ne bom na tem mestu danes obširneje govorila o prednosti plina pred drvmi in premogom; mimogrede samo omenim, da ie vporaba istega na izdatkih in na času mnogo bolj ekonomična nego s kurivom, ter mislim, da ni gospodinje, ki bi se plinu prostovoljno odpovedala, čim ga je začela pravilno vporabi j a ti in Je spoznala njegove prednosti. Govoriti hočem o kurjenju v štedilniku. Kako zakuriš štedilnik? Štedilnik mora predvsem imeti snažen, brezsajast dimnik. Zato je v poletnem času treba najmanj enkrat na mesec istega pustiti omesti po dimnikarju; Po zimi, ko se več kuri tudi radi toplote, pa še češče. Dalje mora biti pri štedilniku primerna razdalja med gornjo ploščo in mrežo v štedilniku. Ako Je mreža pregloboka, se porabi mnogo več kuriva, ker se plošča ne more tako hitro ogreti. Paziti je treba, da Je zapah (šuiber) primerno zaprt, da ne vleče preveč toplote skozi dimnik, mesto da M ostala v štedilniku. Predno se zakuri, je treba štedilnik odznotraj omesti, da Je mreža prazna in nezamašena. Zakuriti je treba s papirjem Iti trščicami, nikoli pa s petrolejem. Ta poslednji ie povzročil že mnogo nesreč in požarov, ker so neprevidne kuharice zanetile ogenj 2 njim. Ko trščice zagore, je treba debelejša polena križem naložiti. Polena naj ne bodo pre. debela in ne predolga. Takoj ko so drva v plamenu, Je treba naložiti vrhu nadrobljene-ga premoga Za štedilnikovo uporabo je nafbolji v kockah, velikih kakor Jajce, dsa se štedilnik razgreje, pozneje pa se do-laga po malem. Paziti je treba; da vse, kar se kuha, pravilno vre, se peče ali duši. Pri kuhi na štedilniku naj se ves čas pazi na to, da je primerno naloženo, če Je preveč, se vse povre in prismodi, a ko d->gori, se vse preneha kuhati. To pa ve vsaka kuharica, da mora juha, ako naj bo dobra, neprestano polagoma vreti. Ne sme povreti, da bi io morali zaliti pred vporabo. ne sme pa tudi prenehati vreti,, da ne ostane meso trdo. Kakor za Juho, tako Je potrebno tudi za vsa dtuga živila, da polagoma a neprestano vro, se pečejo afl! duše. Moti se kuharica, ako misli, da le juha kuhana hitreje, če močno vre. Juha mora vreti najmanj dve uri, a polagoma, tako da je ni treba ves čas nič zaliti. Ako preveč vre, te hlapi in povtc, in Jo je treba večkrat zaliti, iz česar sledi, da Juha nima pravega okusa in le meso navadno trdo, pa tudi če je pri ognju dve uri. Na vsak način pa se ne sme nobene stvari med kuhanjem zalivati z mrzlo vodo, nego vedno z vročo, da ne preneha nobena reč vreti, čim se }o zalije. Preveč razgret štedilnik pa povzroča poleg škode na kurivu še drugo; plošča namreč rada poči kakor tud. o/bročki. Stena ob Štedilniku porumeni, in če je ouložena s ploščicami, lahko tudi porumenilo in popokala Trpi pa tudi pečica in se prežge. Sna žen Je štedilnika. žarečega pepela ni pobirati s Štedilnika če pa Je neobhodno potrebno, ne sme se ga odlagati na smeti, ki se potem palijo in razširjajo smrad, tudi ne v lesen zabol. da ne zagori, nego v pločevinasto posodo, ki se postavi takoj na zrak. Vsaka kuharica pa je že gotovo opazila, da tudi štedilnik potrebuje počitka ln nege. KurjtenJe P©čf. Prav tako Je potrebna pažnja pri kurjenju peči. Vsako jesen, predno nastopi mraz. Marcel Pržvost: Današnja žena Kar Je resnica v Franciji, veUa tudi povsod po vsem božjem svetu, kadaT se govori o ženskem srcu in ženskem gibanju. Pri tem e predvsem neko veliko dejstvo, ki ga Je treba vzeti v poštev, in to je vojna Kajti v dobi, ko so moški na fronti izvrševali svoje vojaške dolžnosti, so bile poklicane ženslke, da Jih nadomeste v nji delih in poslih. Ženske so si s tem pridobile zavest, da v vsakdanjem Življenju zlasti v so-cijainem življenju niso nižje od moških, marveč so Jim enake In Sh v nekaterih ozl-rih celo prekašajo. Taka sodiba velja za vse panoge, z eno edino izjemo. Ne da se tajiti da ženska ni sposobna za vojaško službo da ne more služiti kot vojak. Zato velja enakost, ki sem Jo omenil, samo za mimo občansko življenje. Toda tudi tu nastopajo pri ženski perijodična sitanja fizične iirferiornosti, ki povišuje slabost, lastno njenemu spolu In Ji onemogoča prenašati napore. Razumljivo je tedaj, da ie niena delazmožnost v mnogih panogah nižja od moške. Toda to ni važno, ker le dovolj dragih panog, za katere Je ženska zelo pripravna, Današnia žena je postala gospodar ski možu enaka, postala je njegov tovariš Postala mu bo tudi politično ravnopravna Naposled pridejo žene tudi v akademijo ne- najkasneje v drugI polovici oktobra Je potrebno peči preskusiti in pregledati, da-li so v rabljivem stanju. To je. da je notranjost v redu. da niso na nji razpoke, skozi katere M vha.ial dim in strupeni plini, da so rešetka ln vrata v dobrem stanju. Kajti neprijetno Je, ko nastopi mraz in Je treba kuriti, pa se izkaže, da le peč potrebna popravila. A ne samo to. V zimskem času je tudi težje, takoj dobiti pečarja v de'o. ker so močno zaposleni baš vsled neprevidnosti gospodinj, ki peči začasa ne pregledajo, nego še le, ko jih je treba rabiti. Pri pečeh je pomniti, da jih ie treba ob solnčnem afi Južnem vremenu manj kuriti nego v mrzlem in viharnem. Kakor pri štedilniku, se tudi pri pečeh ne sme pozabiti, da je prevelika razgretost trojna škoda. Kurivo ie drago, zato je treba varčevati ž njim, drugič popoikajo pečnice in glina. kaT povzroča špranje, In tretjič, prevelika razgretost sobe ni zdravju v korist. Pravilna toplota za sobe, kjer se prebiva čez dan, je 14—16° R, za spalnice pa manj. Peči na kmetih. Po kmettfi se peči kurijo od zunaj in se Jih navadno zalaga samo z drvmi. ker niso prirejene za drugo kurivo. Te pači je treba takoj spočetka, ko treske zagore. dobro založiti z drvmi. da se peč hitro segreje teT da se naredi dovolj žerjavice, ki toploto ohranja. Na ta način se doseže večja toplota nego če se ista količina kuriva polagoma prilaga v peč. Cim ostane sama žerjavica, se peč za«plošč3, da prehitro ne izžari (ostane toplota trajnejša). Isto velia tudi za peči, ki se kurijo s premogom. Cim ie peč dovolj gorka in je v peči sama žerjavica, se spodnja vratica zapro. odipre pa se zgornja. Notranja mrežasta vratica pa se pusti zaprta, aH če Jih ni, se prva ne odipro polagoma nego samo prisloni. Nekatere peči imajo ključ (zapah - šuber) kakor pri štedilniku, s katerim se peč regulira, da preveč ne vleče. Tega se sme popolnoma zajpreti še le, ko ie ves ogenj upepeljen, kajti sicer se razvijajo po sobi zdravju škodljivi plini, in so že večkrat povzročili nezavest ali celo smrt, ako so jih liudije v spanju vdihavali. Popolnoma napačno pa Je pri netenju peči, (prenašati žerjavico) iz ene peči v drugo na lopatici. Kajti žerjavica, osobito od premoga, oddaja neprijeten in dušljiv duh. ki naglo okuži celo stanovanje. Treba je potem napraviti temeljit prepih, da se ga prežene, medtem ko bi se s trskami že davno zanetila peč na pravilen način. Poslanica možu Mlad si — sodim tako kakiih trideset let — in rad bi se oženil. Tako zelo rad. A... Prva težava je izbira žene. V mnoge si bil zaljubljen, za mnogimi koprnel, z mnogimi se poigral, a za ženo ne bi bil vzel nobene izmed njih. Tvoja žena mora biti nekaj velikega, čistega, neizmerno dobrega. Nekega dne srečaš to ženo. Vse tvoje prejšnje obotavljanje izgone. Sedaj veš le to, da mora postati tvoja. A evo nove zapreke: materijalna stran. Pa tudi to se uredi. Žena ima svo] poklic, zasluži in bo še zaslužila, in na ta temelj je postavljen vajin zakon; vzameta se. Bogata sta, kajti skupaj imata 4000 Din, dve opremljeni sobi $ souporabo kuhinje ali vsaj samovar, dobro volio i.n kar .i« največ: drug drugega. Srečna sta! Dan sta si razdelila v delo ta počitek. Delo vzame skoro ves čas. Oba morata biti ob osmih v uradu, ob sedmih ali pol osmih morata že od doma, kajti pot je dolga. Čakati morata na cestno železnico, prestopati, spet čakati na zvezo. Ti moj dragi prijatelj rad spiš in zjutraj malo potegneš. Pred šesto že vstane tvoja ženka. Slišiš jo, a se potuhneš. Ona mora pred uradom še pospraviti in pripraviti zajtrk. Ti vstaneš skoro celo uro pozneje, potem ko te je tvoja ženka že trikrat klicala. V naglici se odpraviš, izpiješ kavo, prebereš dnevnik in si ves nervozen. Pri vsem tem ti ne ostane niti več časa, da bi dejal pošteno »adijo« svoji žemki. ki ti je pripravila toplo vodo, svež ovratnik ti 7avp7p' kravato, prišla gumb. med- smrtnih, toda kakšen bo konec? Zakaj žene doslej že niso prišle v Akademijo? Francoska Akademija je naibrže najbolj tradicionalna organizacija francoske države. Iz tega izvaja svoj ponos in svojo silo. Kajti ta sila je rojena iz nespremenljive tradicije, in njen ugled je naravnost ne-odol.iiv. Včasih pa je tradicija vendar tudi neprijetna. Vsakomur n. pr. ni znano, da francoska Akademija danes nima nič več Inozemskih dopisnikov, nego iih ie imela v dobi Ludovika XIV. Često se je želelo, da bi se to število zvišalo, toda tradicija je tradicija. Voli in izloča ter je v tem pogledu do-bra Kar se tiče mene. ne bom nikoli glaso val za pripustitev žensk v to slavno družbo Toda nekega dne bo tudi to brez mene gotovo dejstvo. Naj se nihče ne vdaja ftuziiaai! žene so doboievale svoj boj in zdaj se bo godilo ik besedah Condorcetovih: »Iste pravice, iste dolžnosti!« To geslo se bo moralo moorabHati tudi v politiki In v socijalnem življenju. V teh dveh mnogah nam postaneta ravnopravne de jure in de facto one žene. ki so nam tudi v ostalem enake. Morda bo kdo ugovarjal, da so dolžnost-ženske drugačne, od . dolžnosti mošketr DopuSčam to ženska ln moški sta analoe-na včasih pa sta obenem eno in isto. Spominjam se pri tem besedi nekega kanad- tem t» odpravila S- sebe. Edina tvoja misel je: cestna železnica mi bo ušla. Opojne se snideta za pol kratke urice v menzi pri kosilu. Pravo snidenje je še le zvečer doma po šesti uri. Ti se lepo ziekneš v naslanjač, si prižgeš cigaro, bereš dnevnik ali zasanjaš o dobri večerji. Ženka pa se peha s »souporabo kuhinie« al' prižge nod samo-varjem. pogrin.ia mizo. razloži po n.iei mrzel narezek, obupuje, ker je pozabila na gorčico, brez katere si ti ne moreš predstavljati take večerje, im kramlja s teboj. Tebi je udobno, le njeno tekanje iz sobe v kuhinjo in odpiranje vrat te moti . A tudi Po večerji še ni končano njeno dnevno *elo. Krpa nogavice, očisti madeže iz tvoje obleke, ti prišije gumb, Vmes te prosi za nekoliko denarja za gospodinjstvo. (Kajti kasa je v tvojih rokah, tudi nien zaslužek je zraven — možje znajo boljše računati). Ti pa napraviš kisel obraz in zastokaš. Čez pol ali tričetrt ure plaho ponovi svojo prošnjo. Nekega večera boš morda celo neprijazen, ker te bo prosila 200 Din za nov klobuček, in boš zabrundal: Varčevati b' morala! Da morda pretiravam? Priznati moraš. da ne. Zdrami se. poglei v svet m vase, preden postane tvoj zakon nesrečen. Kajti nesrečen mora postati, če se ne spremeniš. Naš čas je drugačen kot oni. ko sta se ve7a'a o*e in mati. Današnia žena je drugačna od žene one dobe. Da si to že stokrat slišal in da si tega že do grla sit, praviš. A ti mož, današnji mož. ti si ostal isti. Le da tega ne veš! To ie tisto, kar najbolj grozi modernemu zakonu, ki se mora poleg tega boriti še s tolikimi drugimi neugodnostmi. Glej. ti horeš od ^voie žene vse tisto, kar je nekoč delala tvoja mati — gospodinja. Ti na nikakor nisi več to. kar je bil tvoj oče: edini, ki služi kruh svoji družini. Ti si skoro polovico tega dela odložil. Čujem te. kako se braniš: »Nisem si ga sam; razmere so tako prinesle.« Naj obvelja tvoje! A to ne spremeni dejstva, da nosiš le polovično težo. In tvoja žena, šibkejša od tebe, opravlja svoje delo v poklicu, poleg tega pa še v gospodinjstvu. Več skrbi ima. kakor jih je rmela tvoja mati, ki si je lahko držala služkinjo, kar je današnji gospodinji skoro nemogoče. Pomni in upoštevaj to, sočuvstvuj in pomagaj. kolikor moreš. Kajti današnje dvojne borbe z življeniem ne zmaga žena sama. _Sodobna žena. Žena in modrijan Ponižno je prišla k modrijanu žena, ograjena v brezčasovno, nedoločljivo obleko. »Glej me,< mu je dejala, »zaničujem ve« modni lišp! To obleko nosim že deset let! Tudi svoje zrcalo sem razbila.« »To se ti pozna !« je dejal kratko modrijan. Žena Je potolažila modrijanu: »Otroci mi niso vež poslušni, dasi je pot, katero jim kažem, prava.« »A to je tvoja pot,« »e je nasmehnil modrijan, »in ne njihova.« »Moj mož jte videl drugo, ki je mlajša in mu bolj ugaja!« je potarnala žena. »Povej mi, kaj naj storim, da si ga ohranim?« »Ljubi ga močneje, čisteje in neeebičneje kot ona druga,« ji iie svetoval modrijan. »Da, to bi gotovo pomagalo, ko bi bil moj mož tako moder kakor si ti,« je vzdih-nila žena. »Tedaj bi se pa ne bi s tabo vezal,« je dejal modrijan. »Povej mi še to: Kaj je Distvo popolno srečnega zakona?« je prosila žena modrijana. »Tega ti ne morem povedati, ker ga §e nikoli nisem srečal na zemlji,« j«e žalostno odgovoril modrijan. BOŽIČNI JEDILNIK Večerja na Badnjjak (božični večer). Postni rižoto s parmezanom. — Spinačni puding. — Ocvrte ribe z mešano solato. — Sadje. sir. čaj. Po polnočniei: Gnjat, hrenovke, pecivo, punč. Božični dan: Obed : Juha z ocvrtim grahom. — Telečja noga s hrenom. — Pečena perutnina z mešano solato. — Božično pecivo, kom pot, kava. Večerja : Mrzli narezek, sir, potica, čaj. skega zdravnika glede na to. v kaki meri žena lahko nadomesti moškega v času vojne. »Fronta«, je dejal Kanadec. »se Je polastila desne roke Francije (moža) in je naravnost čudovitprispodobila levo roko (ženo) za opravfi.nje moških del. vendar ostane levica vedno le levica. Brž ko je desnica zopet svobodna, se mora levica vrniti k delu, ki ji je boli primerna. To se je tudi na vsej črti zgodilo.« Morda se kdo boji, da bi bite neodvisnost, ki si jo ie priborila ženska, zanjo preveč dragocena, da bi se ie spet odrekla in da bi s tem bili ogroženi rodbina in družba Nič strahu! Danes vemo, česa so žene iskale, česa so si želele osvobajajoč se izpod oblasti ki je ravnala z njimi, kakor z otroki. Mislile so pri tem na neodvisnost srca Vsaj je znano, kako si to mislijo danes ženske od moje male strojepiske pa do dame z vsetiči-liSko diplomo Mislijo si: Koncem koncev, vendar smem ljubiti, kogar sama hočem, to fe: nekoga, ki bo vreden mole ljubezni nekoga, ki bo poosebljenje mojih idealov.« Glejte tedaj: Ljubezen ostane velika ljubezen tudi tedaj, ako se socialne in gospodarske razmere, ki so prej dajale premoč krepkemu spolu, zaradi zmage žensk znatno izpremene. Velika ljubezen, ki obvlada mo-*a in ženo. večna 'iirbezen ne bo nikdar izgubila na svoji veliki veljavi. Kuhinjski recept za zimsko sezono KOSTRUN KOT DIVJAČINA. Stegnu izločimo kost, po režemo kože msat, nasolimo ga in obdrgnemo s strti brinjevimi jagodami ter ga preslaninimo. to ga denemo na 8 dkg masti in slanine hk tu z zrezano zelenjavo, s celim poprom, ti: janom in lavorjevim listom Nato oblije 1 yK I vina ter ga dušimo pokritega do 1 pa tudi do 2 ari. Medtem ga oblivajo s kom. Ko je meso mehko in se sok adi potresemo zelenjavo s 3 dkg moke, pride mo eno zajemalk«* juhe ali žlico ribizla brusnic, prevremo tef pretlačimo vse to s zi sito. Tej omaki prideneKo še eno o&mii litra kisle smetane, po okusu par kapljic moninovega soka ter v tej omaki meso ( vremo. Serviramo ga z rižem. ocvrtimi renčki, krompirjevo polento, makaroni rezanci. POTVOBJEN DIVJI PREŠIC. Kos svinjskega stegna ali hrbta osolii položimo v porcelanasto skledo in ga o jemo s sledečo ohlajeno k vašo: Yi 1 rdeči vina (burgundca — cvička pa ne!), 1 de, yt 1 ne premočnega kisa, čebulo, ko nje, zeleno, peteršilj, žlico brinjevib jag vršič smreke, vršič bazilike (preiiljke), vorjev list, košček limonine lupine. Vse zelenjavne koreninice in začimbe dobro f vremo. Nato kvašo ohladimo in denemo va meso, ki ga pustimo v kvaši 2 do 3 dni. Pred uporabo denemo meso na 5 dkg koliko razbeljene slanine, ki smo jo zre: na kocke. (Ce je meso pusto, ga tudi lal pretaknemo s slaninskimi reziuami). Ko od vseh strani hitro opeče, ga oblijenu vso kvašo in koreninicami ter dušimo do n kega. Ko je meso mehko, pridenemo V dobre smetane in pretlačimo skozi sito omako z zelenjavo vred. Meso zrežemo rezine in ga na mesni plošči oblijemo z oi ko ter okrasimo z maslenimi pastetkami, smo jih nadevali z brusnicami TELEČJA ALI SVINJSKA GLAVA Z MR2 KISLO OMAKO. (Sauce vinaigrette.) Pet trdokuhanih jajec sesekljamo, ru) niake pa pretlačimo skozi sito ter jih vme mo z eno desetinko litra olja, pridenemo dekagramov drobno sesekljane čebule, » nega peteršila, 5 sesekljanih kislih kuma pol žličice sesekljanih kaper, eno žličico f čice, soli, časo belega vina in kisa po oki Ko je vse dobro zmešano, postavimo na hI no. Z zelenjavo kuhano telečjo ali svinj glavo zrežemo na primerno velike ko9e, ot simo z zelenim petršiljeni in limoninimi zinami, z mastnimi ali maslenimi krom; čki, z rdečo redkvico ter serviramo z oms ANGLEŠKI ROASTBEEF. Dobro obiežan šimbas (2 kg) lepo prif vimo, tako da mu po režemo kožice, izl mo kosti ter ga nadrgnemo s soljo in pop: in pretaknemo s slaninskimi rezinami, kat povaljamo v drobno sesekljani čebuli in i nu. Povrhu ga obložimo s tankimi slanina mi rezinami (tudi lahko s kožo od slanii denemo ga na 15 dkg močno razbeljene i sti ter ga pečemo 25 do 30 minut (po v kosti) v zelo vroči pečici. Nato odstran , slanino, ga zrežemo na tanke rezine, ga £ niramo ter oblijemo s sokom. Nekoliko m odlijemo, pridenemo pa košček masla, ki povaljamo v moki, prevremo juhe, nakar zmes ohladimo in ji priden«' soi, poper, malo česnove vode radi okus* 2 jajci. | Omaka: 2 žlici sesekljane čebule ] pražimo zlatorumeno na 10 dkg masti, pridenemo i žličko paradižnika in zali j« i t. juho. Ko je glava že mehka, priden« omaki še malo francoskega masla, da se o; ka nekoliko zgosti. J ! JETERNA PAŠTETA. Skuhaj mehko 1 kg svinjske glave < uho) in premelji trikrat v stroju za m. I Temu pridaj yx kg ravno tako trikrat zrj tih svinjskih jeter in 10 dkg papricir| slanine. Ko je vse dobro zmleto, osoli in ■ okusu popraj, prideni polovico drobno , zane čebule ter eno zajemalko svinjske he in zelo dobro premešaj, napolni v k nasto posodo, ki se dobro zapira in kuhaj 1 uri v sopari. BOŽIČNI PUNC. Deni v lonec 30 dkg sladkorja, sok limone, treh oranž in pol kozarca ruma drugi posodi zavri i in pol litra vode, ▼ i lo vrzi 10 g ruskega čaja in ga precedi tem v lonec, kjer imaš pripravljen slad in drugo ter takoj serviraj. BOŽIČNI PUNC Z VINOM. Raztopi v pol litra močnega belega v pol kg sladkorja in zalij to z pol litrom x le vode. pusti da 5e enkrat zavre, potem koj odstavi. Za dišavo prideni sok lim< in oranže, skorjico cimeta in kozarec ni) Mož pravi: In tako dalje, žena govori tj dalje. • Glavna skrb pri revežu je jed, pri bo tiuu prebava. «JUTRO» »f. 300 18 =NedelJa 23. XII. 1928= Kraljestvo mode Za zimski spori Zimski šport vsako leto bolj zmaguje, )e svet spoznal, da že samo en dan, pre-Ijen pod milim nebom, dela prava čudesa da je šport najboljši oddih za živce iz-čenih meščanov. ieveda je za kretanje ▼ ostrem mrzlem ku potrebna tudi pravilna obleka, ker aa oprema ubije dobro voljo, pokvari ve-e in napravi šport nesporten, kar je tudi avju škodljivo.. >bieka za šport mora odgovarjati večim rtevam: predvsem mora biti topla, ker Jkrat ni samo mraz, ki ga neprijetno ob-imo. temveč tudi veter, ki gre, kakor-viroo, pod kožo. Razen tega športna ofe-a ne sme trpeti pred vlago in se mora ■o posumiti, ker dTugače ni porabna in jo ramo večkrat menjati, kar je pa zimske , ki so itak kratki, mnogo prenerodno in n preobiečenje oTopa preveč časa. Poleg a nam mora športna obleka nuditi tudi liko, da se lahko čisti in njena barva ter go ne smeta biti občutljiva, da se ne ma vsak madež. >o!go so iskali, dokler se niso odločili za ovo tvarino in celo največji modni salo. niso bili edini, kaj naj svetujejo elegant-dami za šport. Cončno so se zedirrili za pletenine, ker ne jovarjajo samo vsem zahtevam, ki jih ra izpolnjevati športna obleka, temveč }e •adj apartnega vzorčanja tudi znatno ori-alnejša, kakor vsaka druga obleka iz bla-ne glede na to pa tudi znatno praktič-ša in zaradi okusnega in pestrega kolo-i zlasti v zasneženi pokrajini neprecenlji-učinkovita. WodeH sami so skoraj vedno zelo en ostavki efekte dosegamo izključno s tehniko tenja, z ornamentiko in barvami Pestro-ia veselju do barv pri teh oblekah nI po-vljenih nikakih meja in moda pletenin i zato tudi nenavadno lep in živ kolorit. a ometnostno-obrtna stremljenja in no-sti zadnjih let so pri njih porabljena in, r vidimo j-umperjev. telovnikov, sviterjev puloverjev, so v resnici pisani kakor sii-.kaleidoskopa. letenje se od dne do dne bofi rarvfla in nadkrililo že vse druge tehnike, da nobe-biago, niti svila n« dosega originalnih orcev volnenih pletenin. : so vršale, predvčerajšnji ocurki so hko klenkali z nihajočih veji. Glo« »ko pod cesto je trudno šumela vo« t, vsako uro tiše, vsako uro v trjem :letju ledu. In časih je udaril iz goz* -v živalski glas: morda je bil volk, j niso redki v tem kraju. Regine ni bilo strah. A ko sta belca icingljala v zavinek, kjer se na levi >šča strmo vzpenja v breg, se je ma« )ma zdrznila. Za vrhom je bil počil rel. Kriki so se lovili med smrekami, ikje je nekaj lomastilo, nad glavo je nžgalo, novi streli so lajali v mrak. «To ni dvocevka.» je pomislila. «Fi* mcarji gonijo tihotapce ali pa o 1 >* u orožniki za petami; pičlo uro za dovcem je državna meja.* Vznemirjena po streljanju je priti* lila z bičem; sani so kakor misel zle* :le v kristalno noč. A tedaj se je pri* -ašilo z brda po davišnjem snegu, pre* ililo se tik pred konjema in obstalo: znan mož! Ni se 5e utegnila ustra-ti, ko je že visel na dirjajočih saneh «Stran!» Regina je nehote vzdigni« bič. Tujec se je zavihtil k njej, kakor da e vidi grožnje. «Zaklinjam vas!» Hropel je od dol* ega bega. »Ženska ste, srce imate... vzorce, smo letos s pleteno intarziio dobili novovrstno tehniko, ki otnogočuje tudi raztresene vzorce. Ti delujejo zelo umetniško in jih ni mogoče ločiti od ročnega dela, tako da pletenine predstavi;ajo nov usipeh najvišje modne kulture. Te pletene intarrlje nastanejo na ta način, da delavec pisane niti vlaga v stroj, odkoder ie tudi ime intarzija Praktično uporabljena Je ta metoda pri kroju za sankanje, ki ga vidimo na levi skici: svetel jumper z raztresenimi, pisanimi pletenimi intarzijami je tu združen z enakim vzorčastim šalom, nogavicami in volneno čepico, tako da nastane prav tako mična. kakor efektna garnitura, ki k njej. izvrstno kontrastirajo temni knickerbockerii. Za šport na ledu sii izberemo jumper in pleteno plisirano krilo, ki ima to prednost, da se njegove gubice drže in se tudi pri vlažnem meglenem vremenu ne spuste, kar se pri krilih iz blaga, ki so plisirana v pari, vedno zgodi. Pulover k takemu nagubanemu krilu mora biti iste glavne barve, vendar pa ga sestavimo, zlasti če je iz tricota. radi iz večih •Sdadtrffe tonov (predzadnja sidct). Na zadnji sliki vidimo obleko za smučarja. Hlače so spodaj zavezane z zavojkamd, ki se po svojem vzorcu skladajo s pletenim ornamentom jumperja, fa je prepasan s pasom ta zgoraj garniran z ovratno ruto. Pletena čepica je za zimski šport prav tako praktična kakor Je mična ln si je ta oblika zopet osvojila novo polje._ Ali vam je mul všeč? TaJco se glasi vprašanje, ki Je še vedno zanimivo, čeprav smo že globoko v zimski sezoni. To vprašanje, ki ga slišimo vsako uro iz ust elegantnih dam, nam spričuje, da se bo muf zopet pojavil in bo vsai prihodnjo zimo že zopet v modi. Vodilni modni saloni so razstavili sicer že letos interesant- V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati. r.e modele, vendar pa muf še ni zmagal in se pojavlja le še posamezno. Za bodočo modo mufov govori dejstvo, da je to del damske garderobe, ki ne zahteva velikih izdatkov. Tored prav važen faktor, ki mnogo več odločuje, kakor si mislimo. Ce namreč h kostumu ali plašču nosimo muf odpade kožrhovina, ki so z njo obrobljene manlete im zatitevajo ravnotoli-ko kože kakor mul. Modni diktatorji mislijo, da bomo v bodoče nosili muf k najrazličnejšim oblekam. Torej k pocestni obleki in tudi k prome-nadni, da celo k popoldanski obleki. Naša skica ga zato kaže v najrazličnejših uporabah: zgoraj lisičina z okroglim mufom iz iste kože; na levi originalen ovratnik iz progaste kože in muf v obliki trapeca, ka-koršen spada k promenadi* obleki; na desni garnitura za popoldanski obisk lz perzi-, janerja, ki sestoji iz kravate in apartnega mufa. Rokavice Te dobe šele s šMpo svojo posebno značilnost in ker so šhilpe letos zopet v modi. se novi modeli odlikujejo po svoji pikante-rijd in zanimivosti. štulpe se seveda ravnajo po namenu, zakaj rabimo rokavice, tako da razločujemo, štrapacne in luksuzne modele. Na naši sliki so na zadnjem mestu športne rokavice s štulpo v oblrki keliha. ki dobi svojo obliko z ustavljenimi klini. Vrsta gumbov na zgornji strani deluie izredno apartno. Na prvi sliki vidimo popoldansko rokavico s štulpo iz posameznih jermenč-kov. Za štrapac rabimo srednji model, ki <-ma v sredini razdeljeno štulpo. ki ie sestavljena iz dveh vrst usnja v podobi šahovske deske ali je pa pletena in kolikor mogoče prilagodena barvam ostale obleke. »Zakaj si razveljavil svojo zaroko?« »Ker je hotela po vsej sili, da jo poročim!« _ Pri ordinaciji. Zdravnik: »Vaš oče je bil epileptik? Zdi se mi, da sem nekaj, takega nskje ali5al.< Delavec? >Ne, gospod doktor, moj oče je bil občinski 3luga.< V šolski klopL Učitelj: »Kdo mi ve povedati še kako žival brez zob? No. France Kenda!« Otrok, ki je le z enim ušesom poslušal: »Naša babica.« Zavida. »Kam greš?« vpraša saditčen grajgčak kme-tiča. »Ne vem.« — »Ksko ne veš, ali »e tako Ogovarja gospodi? Hlapci, zveži te ga in ga priprite za nekaj dni v temnico!« — »Vidite, gospod, da res nisem vedel, kam i»j-dem.< se še oglasi nesrečni možanec- Plemiču je odgovor tolikanj ugajal, da je podlož-nika pustil na svobodi. Koledar. žena, vsa nesrečna, ker »e mož obilo bavi z umsrtvenim delom, a premalo z njio: >Da mi je biti knjiga! Potem bi me večkrat jemal v roke.« »Ce naj bi bilo tako.« dostavi soprog, »potem bi si želel pratiko, da bi bila vsako leto druga!« Zamenjava. Odvetnik, ki se mu mudi na selo h komisiji: »Izvošček, koliko zahtevate?! >Dve sto dinarjev!« »Kaj, to je vendar preveč. vi na tale prostor, pa vas Jaz za 100 dinarjev popeljem do tja.« Pri izpita. »Tak davi si bila pri izkušnji iz igranja na klavir? Kdo pa te je izpraševal?« — »Ne vem, kako se piše gospod, ampak od sile |K)boien mora biti.« — >Kako p« to veš?« — »Ves čas. ko sem igrala, si ie z dlanmd pokrival čelo in vzdihoval: Moj Bog!« Računar psiholog. »Torej. Bogdan, ako je pri potoku deset dečkov in se štirje ne smejo kopati, koliko jih pojde v vodo?« -- »Deset, gospod učitelj!« Mladi dobrotvor. »Kaj »i storil z dirarjem, ki si ga dobil anoči?« »Stari ženici jem ga ne«el.< — »To je lepo, dečko mod Kateri ženski pa si ga dal »c — »Onile tam pri mostu, ki čokolado prodaja.« V posredovalnici zakonov. »No toliko sem že slišal o pridnosti in imet-ku svoje bodoče, zdaj t>a mi izvolite pokazati še nje sliko.« — »Samo Se trenutek, prosim, da poprej izpijete čašico izbornega ruma.« V višji dekliški ioll. »Poslušaj. Grozdana. zaka-i nas zmeraj učijo, da se moramo zlasti me deklice braniti alkoholnih pijač. Ali nimacu. enakih pravic z moškimi? — »Veš, Gostislava. zato ker se pozna pri po — poljubih.« Na društveni seji. »Predlagam, da naše društvo pokoplje na svoje stroške pokojno gospo našega predsednika.« Glas iz opozicije: »Odločno ugovarjam, da bi mi prevzeli taksne stroške. Seveda, Če bi šlo za vas samegn,« »e obrne govornik proti predsedniku, »bi mi vsi i veseljem glasovali za predlog!« vsaka zavedna gospodinja uporablja dosledno * A B)t)E A prašek /11/iCiAl za pecivo Rešite me!» Tedaj se je izneverila razumu. Z ob* čutkom, da mora biti tako, je dala be* guncu prostora. «Prav!» je šepnila. «Stojte, ali zna* te voziti?... Vzemite vajeti; če naju srečajo, ste moj hlapec... Udarit: p > konjih!* Blazna vožnja! Reginino telo se je s koprnenjem predajalo sli brzine. In zavest, da sedi zraven nje človek. Ki ga niti ne pozna, morda morilec okr* vavljenimi rokami, je daiala minutam nekaj ostro skelečega. »Petdeset milj okoli Jelovca ni prigod!* si je pravkar še tožila. Zdaj je bila prigoda tu. Re* gina je visela v njenih zankah in nje* na triindvajsetletna dekliška kri 'e utripala v zoni i ričakovanja. Gozd je bil za njima; še malo in bel* ca sta obstala pred sanmi kakor vko* pana. Regina je vrgla vajeti Šimnu, ki je priskočil, in se obrnila k tujcu: «Tu sem doma.* Begunec se je iadrno spustil s sani in iztegnil roko, toda ona jo je nalašč prezrla. Visoka in sloka je stala pred njim v svojem krznenem plašču, z oz« kim obrazom vgreznjenim v bobrovi* no, z jelenjimi rokavicami na rokah. Ob svitu, ki je padal skozi odprti vhod, je naglo premerila njegovo nostavo v usnjatem kožuhu in golenicah: bil je tri prste višji od nje in prijetnega obraza. «Lepo istorijo sem si nakopala!* je na pol v šali povedala svoio misel. «Ka» ko in zakaj — če smem vedeti?* Tujec je v zadregi čakal, da bi »e Šimen oddaljil s sanmi. «A!i ste koga...?* je nestrpno po* vzela Regina. Zmajaj je z glavo. »Tedaj ste mar.. .* «Ne tat ne tihotapec.* Drget mu je r*r 1 okoli ust. «Ničesar nečastnega ni* sem storil.* «A, razumem! Politika?* je dejala z , nasmeškom v priprtih očeh. j Mož v usnjatem kožuhu se je na* j klonil. «Upehani ste,* je topleje nadaljeva* j la Regina. «In vaši zasledovalci mor* j da še niso obupali... Ali hočete biti nocoj moj gost?* In ko se je neodločno ozrl na ime« nitno pročelje hiše, na razsvetljeno ve* žo in na Marijano, ki je stala pred pra* gom, je preprosto dodala: »Gospodinja sem jaz. Odkar je pa« pa umrl. živim tu sama; vsi drugi so moji posli... Dobro mi došli na Je* lovcu.* • «čudno, kako trpljenje Izpremeni človeka,* je mislila gospodična Regina, ko je opazovala begunca preko belo pogrnjene mize v svoji obcdnici. «Ta* le je omikanec, kar znan se mi vidi. inteligenten obraz ima in gospodske roke; a vendar je in piie. ne da bi zi* j nil kaj prida Predstavil se ni, za reSL-tev se ni zahvalil.* Toda ko ga je v duhu oštevala, so njene velike, črne oči skoro nežno visele na niem. Skrivnosten, kakor je bil, nocoj njen gost, iutri morda mrl'? v kakem gozdnem jarku, se ji je zdel Naprej rJdL »Gospodična, jaz bom mož vaših sanj. Delil 'Koni 7 vfmi vn?<•> radosti in bsie že imeli.. .< Vsekdar udvoriUv. »Kako pa ste vedeli, da najdete mene hi mojo sestro v tem zakotnem kraju?« — »V mojem vodniku stoji, da so v tem planinskem predelu zbrane vse lepote.« Himen. »Kje pa je vendar ta srečni kraj »Himen«? Tolikokrat čitam, da sta se tam že zopet dva vzela 1« Obema. prav. »Kako vam gre, draga gospa?« »Hvala, dobro.« »A srosipodu soprogu »Ne vem, namreč ločena!« »No, petem mu pač ne more iti slabo.« Na letorišžn. Milardovič: »Sijajen srak na tem gorskem kraju, kaj ne?« — Gotovac: »Ne rečem, ampak te pristojbine na goste. Znate, hz imam naduho, jez bi moral le polovico plačati« LoT«ka francoščina. Moj ded mi je pravil v mladosti, kako Je ob Napoleonovem času služi1! slučajno za tolmača. Trški veljaki so pozvali francoske odJičnike v lov na fazane. Ker pa je bilo streljati samo n* samce, samice pa puščati, je mora! nekdo Francozom to razložiti. Ded, ki si je bil prisvojil nekaj terazov, je stvar raztolmačil: *Mosj6 kaput, Madasn froro!« In vabljenj so na vodic, razumeli. Otroška usta Gospa pride v obiske in vprnšuje šestletnega Franceta, 6e lo vzame za ženo, kadar bo velik. »Težko bo kaj,< »e modro odreže otrok, »obljubil sem to že teti Mili in strini Nam, pa ne vem, ali bo policija dovolila, da t« trikrat oženim.« 11 osnovne šole. Učiteljica: Ako rečem: Jaz sem lepa — kateri čas le to?« — Učenka: »Pretekli.« Vendar je re«. »Zdaj pa dovolj o tf>m. Malnarič mi Jo dejal včeraj da stoji pred poJomom, ti pa venomer trdiš, da ie njegova trgovina zlata jama!« — »Pa saj je tako. »Kaj meniš, koliko imetja Je tu pokopanega!« Star izum. »Ata, kdaj »o iznašli prvi govoreči stroj?« — »To je storil mili Bog v rajlu, ko je is Adamovega rebra napravil človeka.« Prognoia. »Prijatelj, hudo je. Doktor mi Je dejal, da so mi dnevi šteti.« — »Ah, kaj, zdravniki s« pogosto motijo!« — »Pa saj mi oi rekel zdravnik, ampak odvetnik.« »Ali je bilo toliko ljudi v podzemeljski železnici?« »Rečem ti, strašno! Celo gospodje ®o morali stati!« vendar ves biižnji, tako prav nič tuj. Rešila mu je bila življenje; ali ni bil skoro njena last? Da je zdaj mahoma vstal in segel po tisto grdo kučmo, bi se bila zavzela. «Še na kompot pozabljam zaradi njega,» se je ustrašila, ko je začutila žličko med prsti. «Nu, zdaj se drami. Hvala Bogu.* Jed, starina in toplota so bile vrnile tujčevemu obrazu nekaj barve ter iz* brisale sledove naporov in gladu. Nje* gove trepalnice so se jele kradoma dvi* gati, videti je bilo, da opazuje Regi* no. In zdajci mu je planila kri v obraz. «Dva dni in dve noči nisem ne jedci, ne počival, ne spal,* je izpregovoril z bolestnim nasmeškom, kakor bi se onravičeval. «B!odil sem v krogu, go* nili so me kakor zver; ko ste me po* sadili za to mizo, sem bil še ves iz uma... Oprostite, če vas je moje ve* denje iznenadilo.* «Narobe.» ie vzkliknila Regina, «*po* milujem vas, iz vsega srca čutim z va* mi!* Oči so se ji mokro zableščale. «Hvala tisočkrat,* je tiho rekel be* gunec. «Tako mi je, kakor da sanjam Pravkar še mraz in beg in smrt za me* noj — in zdaj sodru v tej topli priiaz* ni sobi in lep« mhda ženska si briše oči zaradi mene neznanca.* «Mofite se, gosnod Viktor .Tug!» Svetlo mu je pogledala v lice. «Ta tre* nutek sem vas spoznala. Videla sva se ored petimi leti. v Ljubljani, pri sli« karju Murnu.* je nadaljevala, veseleč se njegove osunlosti. «Zelo milostni ste bili z malo Regino...» •cRegina Kalanoval* Gost je skočil izza mize in poljubil belo, krepko ro« ko, ki mu je prišla nasproti. «Nisem se spomnil, pomislite ...» «Kaj čuda, ko vam je glava polna lepših spominov!* mu je oponesla % nenadno grenkobo. »(Vrgli ste se v po« litiko, razviharili pol dežele, zbirali pri« staše, zapravljali prijatelje, sejali mrž« njo in želi stud!» Gost je stisnil ustnice. »Priznam, da sem pogrešil.* je rekel z zamolklim glasom. «0, nikar ne mi« slite, da kaj zatajujem. A vendar: če dva verujeta isto, ni isto.* •Midva verujeva zdajle isto,* se je nasmehnil« Regina. «In pravite, da ni isto?» «Kako isto?* je osupnil Jug. «Tako: da ie vsaka množica le čr-da brez dostojanstva in da je dragocen samo človek.* »Samo človek?* je zamišljeno pono« vil. «Kadar je človek!* «y~ Iva sva človeka — verujva Isto! Vsi smo ljudje. Zavrzite sovraštvo, ki vas ponižuje, in dajte nam tistega, kar nas dviga in dela iz nas ljudi. Ali vas ni škoda. Viktor Jug — ali vas ni ško« da?^ Iztegnila je belo laket preko mize in se temno zazrla vanj. kakor bi ga pro« s^a obljube: tako sta obvisela s po« gledi drug drugemu na obrazu Begun« če^ zren^ce so se širile, nekaj v njem se je razbolevalo od mehkobe. «Mir ljudem na zemlji!* je tiho re« kla Regina. Njene ustnice so v drhtečem nasme« Slavo Grumt Matere Toliko življenja Jc v tej visoki, svetli hiši, vedno se kaj zgodi in čaka. Povsod radostna pripravljenost in pomoč. V veliki, od svetlobe izm.ti sobi leže po posteljah močna ženska telesa in v bolečinah rode rožnate plodove. V znožju leži potem nekaj capijajočega, davečega se v joku matere se dvigajo z iztrplje-nimi. hlepečimi rokami in padajo z ob-»vetijenimi obl čji vznak. S piašno skrbnostjo spremljajo potem opasne gibe mlade pomočn ce rahlo, krhko srečo v njeruh rokah, vprašujejo, koliko ie ura. Z naglimi odločnimi kretnjami oskrbi babica novorojenčka tn že — že je treba hiteti k drugi, že poprijemlje druga posteljne robove Tako vse polno radostnega posla in pomoči je v tej hiši, venomer se kaj zgodi; brez prestanka nova rožnata telesca. Doli po cesti gredo včasi pogrebci mimo, mrtvašnica je v bližini Toda pogrebci pokopavajo največ stare, obrabljen« ljudi, tu gori se nas skoro popolnoma nič ne tičejo ti mrliči. Tako rdeč-kastosveži so naši novorojenčki! Tudi če kedaj kateri odmre, ni to nikaka smrt, capljati pač nehajo, ne kričijo več, deteta so k- nimaio več gibanja v sebi in se tako sčasoma ohladijo. Mnogo se zgod pri nas, vsakojake nepravilnosti se vpostavijo v teku poroda potem stojimo okrog postelj, imamo misli in skrbi. Premere merimo, pre-tehtavamo zapreke, jemljemo to in ono v roke. Pred dnevi se je narodil spaček, redek nestvor z zraščenimi nogami. Kadar se pripeti kaka nenavadnost, smo vedno s podvodnim zanimanjem pri podu, z vso vnemo mladih izsledovalcev ugotavljamo razmere, katerih pravilnost bo v nekaj hipih potrd:' dokončani porod Pri omenjenem primeru spačka smo izrekli docela različna mnenja, nikomur ni uspelo podati določne slike, le vodja klinike sam je ugotovil okoliščine iz kater b se >e dalo brez dvojbe sklepati na spačen plod in ne le nepravilnost lege. On se ni zmotil nikdar. Izkušen, utirjeno misleč, ki je doživel že vsa mogoča oresenečenia. se n'kdar ne prenagli z diagnozo, izpove vedno le ugotovitev razmer, ki dopuščaio seveda večkrat to aH ono možnost. Pri tokratnem njegovem izvidu pa je bil miselni zakl'nček le en *am: monstrum! 2ena se je mučila — slednjič — slednjič — nekakšne bradavice, prsti? — šest, osem, deset bradavičic na debelem skupnem krnu — profesor je imel prav: nakaza! In potel je ležalo pred nami — brezgibni. disciplinirani obrazi, nikakega vzklika, nikakih začudenih oč1 — Ž 'na -\e začula ok začutila toplo, gibajoče se telesce, zgrudila se je v ležišče — sveti nasmeh matere. Mati nečesa drobnega, toplega, nosvla bo po rokah, zaslanjala z dlanjo-- Babica i-e opravila svoi posel, oskrbela to in ono, položila dete pred nas na mizo Sklonjeni obrazi: syrr.pus! Spaček. katerega život je prehajal v debelo krno, po vsem videzu zrasli spodnji okončini, na koncu deset bradavičic, deset koma i naznačenib prstov. Iznenada, brez vsakega vidnega vzroka — stal sem ob strani ter jo opazoval, kako jo bo obšlo doživetje — se je žena stres a. zajel jo je nemiren drget in nemo. orez besede je potegnila odejo čez glavo. Vedela je! Pravijo, da že vedno vejo, preden ogledajo, največkrat celo že ko nosijo. In sramujejo se. Tako neznosno jo je sram, ogabne matere. Potel je vprašala — tako mučno Je že b;lo od molka, treba bi se bilo že raz-iti, končati dogodek — morala je nekaj reči. — Vprašala je — kakega spola je, prosim. Ni je zanimalo, kako je izkažen (najbrže se bojijo, da bi jim bilo potem neprestano pred očmi), kakega spola je, je polslišno vprašala. Hudo je bilo, ker je tako vprašala, dete namreč — nestvor ni očitoval navzven nikakega spola. izkvarjen je bil že od medenice dalje. Rekli smo — kako bi vam to povedali, gospa — Dete namreč — ni prav docela razvito -— ni še povsem dovršeno v raz- voju — ne da se reči z gotovostjo, če je fant ali dekle. Sioer pa najbrže itak ne bo živelo in — zelo često se zgodi, da se rodi še tako nerazvito, o. prav nič nenavadnega ni to. Posebno pri prvem otroku se rado pripeti — e j, še cel kup krepkih fantov boste rodili! Tedaj — tedaj je nekoliko zahripela, zadrgnil se ji je glas: Saj to — to je ravno, nikdar več se ne ixnn upala — Jezus, Jezus, ali bodo sedaj vsi taki? V dobri uri je novorojeno dete umrlo. Krno se je izhladilo. Po hodn.ku je zaropotal voziček. Gori v drugem se vrstijo sobane: otročnice. Tu ležijo, po osem, deset v enem prostoru, tovarišice v bolečini in nasmehu, znožem postelj na visokih nogah zibke. Nekoliko zatohel, sladkoben vonj vlada po teh prostorih — mleko! Med ležišči prestopajo usmiljen-ke. podajajo dojenčke materam na za-brekla prsa. Koncem hodnika steklena pregrada: strogo prepovedan vhod! Ustaviti korak, nihče navadnih ljudi, s svojimi hrupnimi, v poslu dneva begajočimi stopinjami ne preko tega praga! Tu notri je Tu notri se izvrši. Gori po stopnicah pridejo, iz čakalnic, iz sob za noseče. S pogumnim, zajetnim korakom z očmi, iskrečimi se od pričakovanega čuda. ali pa se prl-vlečejo na pol mrtve, poteptane, izplju-njene od ceste. Tam za pregrado obne-mi korak, ure. ure je tiho, potem — potem končno zaropota voziček po kame-nitem tlaku. Od tam se vrneta vedno dva. poleg Žene leži na vozičku prijazen zavojček. Porazdele jih po sobah. Tu slednjič na svojem prostoru se žene pokrižajo. Molijo. In pozaspijo. Slednjič — slednjič zelo pozaspijo. #* »i/J« i»'li» tr * • uVi Katerikrat se vrne žena na vozičku tudi sama, potem je zelo bleda in nema. In največkrat jo obdaja neki tuj, pro-dirljiv duh. Eter! Zaman je potovala v tisto sobo — Po hodniku plahutajo beli klobuki, usmiljenke. Z neslišnimi koraki vznika-jo iz temin, se zavešajo ob stenah. Sklanjajo se nad ležišča bele, voščene pomočnice. K vsem se sklanjajo enako, k ženam kmetovalcev, malo-meščanov — izgubljenkam, k vsem enako ljubeznivo, enako darujoče. Jim utirajo pot, dvigajo čaše k ustom. In žene same pozabljajo vse — nič več niso soproge računskih svetnikov, raz-našalcev časopisov — tu ležijo, prisluškujejo dihom otrok, čistijo se jim ži-voti, zatohlost sladkobnega vonia. V skupni vrsti ležijo žena trgovca, kmetica. žena pismonoše. železničarja, služkinja, ki je pila pred porodom Tizol. In pred tednom so ležale tu tipkarica, delavka, dve kmetici, nedoraslo, komaj štirinajstletno dekletce. In otrokom vseh teh žen, otrokom posestmkov, prekupčevalcev, postopa če v, od Boga lzprošen;m s kvanto prekletim, vsem je bela mati sestra Majema. Ziutraj lih nalaga v skladovnice ter odnaša v kopeli. Obliva s toplo vodo. otira, da jim zore hu odkrivale belino zob. Ta smehljaj je počasi obšel tudi njega. Kakor v omotici je vzdignil roko in jo položil na nien > toplo dlan. »Velja?« je vprašala radostno, ko« maj slišno. ♦Velja...» Glas mu je trepetal. «In vendar, pomislite: s to besedo je za» tajeno vse. kar sem delal teh nekaj let. Hram je porušen, maliki so strmoglav« ljeni. Moja duša z vašim pečatom na čelu!.. Kaj daste vi meni za toliko?* »Tri ure še ni, kar sem vam dala živ* ljenje,* je rekla Regina in umaknila ro» ko. Toda v sebi je govorila: »Dušo za dušo, manj bi bilo premalo. Na Jelov* cu ne vzamemo ničesar zastonj.* »Življenje?« Gostov obraz je bil zdajci ves truden in žalosten. «V ka* kem trenutku ni življenje nič.. .* A tisti mah se je oglasila bronasta ura na predalniku ter čisto in svečano odbila enajst. Oba sta se splašila. «Moj Bog, moj Bog,« se je iztreznila Regina, «pred dvema urama je stopil v hišo in že izgubliam pamet pred njim. Za koga me bo imel? O Bog menda vsaj ni opazil?« Tn v svojem strahu je začebljala: «Vidite. še k pol* nočnicam ne morem zaradi vas. A na božično drevesce ne smem pozabit? Pojdiva!« »Kakšna ptihlota!« je pomislil njen gost "Zaigrala mi ie. bedaku, prizor--ček iz romana, zelo lep ie bil, in zdaj ji je tega dovolj in predlaga drugo za* bavo... Dolgo sem vam v nadlego,« je rekel. »Najrajši bi vas še enkrat zahvalil za vse... in.. .* «Mar se ne boste odpočili na Jelov« cu?» Široko ga je pogledala. «Jutri zve« čer bi vam dala Simna s seboj. kako« pak, nocoj tudi, če mora biti. On po« zna pota čez mejo.* Begunec je zmajal z glavo: «Kdo ve, ali mi niso že spet na sledi? Nikoli si ne bi odpustil, če bi me našli pri vas.» In sam pri sebi: »Vabi me in obenem pravi: ni treba. Buržujka je, dama... Ničevrt!« »Pol urice še, da se hlapec napravi!« je poprosila. »Glejte, tu je moje dre« vesce.» Smrečica je stala v prijetni, po sivki dišeči sobi z> okroglo kameninasto oeč« jo, višnievimi stenami in starinskimi naslanjači iz češnjevega brokata. Se« gala je do stropa, njen prebogati na« kit se je bil očividno nabral v teku let. »Takole božičujem vsako leto.« je pripovedovala Regina «Sama, predsta« vite si. Svečke prižgem in sedim pred drevescem in si izmišljam, kaj bi rada imela, kakšno življenje pred seboj in kake liudi okoli sebe.* » Zločinca v usniatem kožuhu si go? tovo niste izmišljali.« se ie posilil Jug «Kdo ve!« ie deifla z nepravim sme« hom. «Nu, prižigaiva.« Hitel? 'p. vzpogibala se m se sklania !a, da je gost ni mogel dobaiati. ft™ bolj je šaril s svečico, tem nerodnejši rdeča Hca. Treplja jfh. stiska k sebi. Brezmadežna mati. V nek; drugi hiši pomoči v našem mestu ne strežejo sestre, siužbo opravljajo posvetne strežajke. Kadarkoli se zgodi kaj izrednega ter me povabijo, srečujem v noči vedno isto. Marina se zove, srečujem jo vselej hitečo iz sobe v sobo. Vedno hiti, neusmiljeno poje zvonec; toliko žen leži tu, vsak hip katera kaj poželi — prestrašijo se, menijo, da je otrok nehal sopsti. 2e dolga leta službuje Marina tako, da bega iz sobe v sobo, in vedno ponoči, venomer samo ponoči. Čudno mora biti. živeti samo na noč, vse matere in novorojenčke pozna le iz noči. nikdar ne vidi nikogar za dne. Smili se mi. večkrat se moram v mislih ukvarjati ž njo. Noge ji rade zatekajo. zjutraj pade kot umorjena v posteljo, v zadušenem snu hropi do poznega popoldneva; ko vstane, ima samo čas, da v kapeli nekoiiko pomo'i, nato v naglici povečerja in že je treba po stopnicah gori v sobane. Prav težko življenje ima. Ne vem, kaj jo veseli, kaj prav za prav jo veže na življenje. Zelo razvajeni smo; vedno mislimo, da se mora človek na kaj veseliti, da vstraja pri življenju. Slišal sem, da vsa leta ni niti ure zamudila službe. Tudi dopusta ni nikdar imela. Baje se boji. da ne bi med tem sprejeli kake druge ter ne bi 'zgub;ia službe, če bi š'a kake dni na dopust. Zvesta služabn:'ca je pač. S presenetljivo nežnostjo dviga deteta k sebi. Kadar kdo kriči in budi trudne žene iz spanja, prestopa ž njim po prstih po sobi ter ga treplja. Leae uspavanke zna. Prisluhnem časih, če gr _*m mimo po hodniku in slišim pesmi, k jih ni čuti nikjer drugod. Starodavne, pozabljene viže so, ali pa si jin sama sproti izmišlja. Za vrati čujem glas, polslišno. zahrp-ljeno hlipanje slišim. Ne motim s?, oče. In sedaj — petje! S težaškim, trudnim glasom poje, z glasom, začetim od joka.Tralala. traiala — hujša, hujša, hopsasa — mlinček in voaiček — »deči kikeriček. Poje in zopet joče. Pritajen iht je čuti izza vrat. ji Čemu joče, ali ji je kaj dudo? Bog sam ve. kaj jo drži pri življenju. Vstala je, stopila proti vratom. Zbegan; se. zelo jo bo sram. ubogo ženo, če me spazi tu pri vratih. Odstopim, vgrez-nem se v temo. Pojavila se je. potiho se priplazila. Se ozira naokrog. Se neskončno boječe, oprezovaje zatipa ob steni. Kaj ima v mislih? Ali more kaniti zvesta strežaj-ka kaj slabega? V dečio kopa nico poleg stopi, hlastno zapre. Privije luč. In potem sen bil skozi steklena vrata priča — kakor bi se ves dan veselila na to -— s hlastno roko je strgala jopico iz gumbov, izvlekla prsa ter jih položila deteta v usta-- Grozavost me ie obšla. Uboga, ne-oplojena mati! S čim vse, s čim vse morajo ljudje vztrajati pri življenji! Otrok, ki ni mogel prisesati mleka iz neblagoslovljenih prs. je stresel g'avico ter popustil. Žena je spravila grudi, po- tom pa — pokrižaJa novorojeno. S težko, okorno roko ma je narisala križke, na čelo, usta, na prsi. Zahvaiiia se mu je najbrže tako. Sproščena zaprla veke. Po hodniku se je zažrl zvonec, Mati-na je v strahu planila kvišku. Se obti-pala po prsih. Prestopila. Pokorno je sklonila glavo ter prestopila. Stopala je po hodniku s trudno, globoko pobešeno glavo. Neusmiljeno gospodari zvonec ž njo, povsod jo za-lcze. In sedaj se bo morala veseliti zopet celih štiri in dvajset ur na teh par bežnih hipov — na teh par bežnin hipov neusmiljenega materinstva. - ★ Vse dni Imajo to Uršulo Kriginovo v listih. Stvar je res zanimiva in če ne bi starka nekega jutra poveda'a svo.ih sanj. ne bi prišlo nikdar na dai Kot mesečna stopa pred sodniki gori in doli ter sklepa roke, prestopa ss.n .n tja ter šepeče predse nerazumljiv© besede; nekdo je nekaj razločil, pravi, da Ijibim-kuje. Hlastno požiram časopisna poročila. Zanima me, kako govori, kako se kreta. v kakšni obleki se pojavlja pred scl-niki. O vsem so v listih podrobna poročila. Kadar sede, ni nikdar mirna, s telesom pozibava sem in tja. Nekdo domneva. da mora biti venomer s čim zaposlena, da ji ni treba tako zelo misliti in kričati. Različni popisi so. Vse kar se peča s psihologijo ln seksualno patologijo. prisostvuje razpravam. Se od drugod so prišli, razna imena prinašajo listi. Sicer je pa res redek primer bolne hotnosti, ki navali na Šestdesetlet-no starko s tako brezobzirno gospodo-valnostio, da ubija in potem osem ln dvajsetletnega moškega brezstidno muči z ženitnimi ponudbami. Pred pol letom je umrla v bližnjem mestecu soproga nadučitelja. "irla sta oba še zelo mlada, komaj pred dobnm letom mu je rodila otroka. Nato je ne- nadoma umrla. ZdravUk je stal ob postelji, mislil to in ono, našel ni ničesar. V kratkih urah je žena umr'a. Sedaj je zdravnik tam pred občinstvom zelo osramočen, ker ni misli, na zastrupljenje. Minil je po smrti mesec, dva, kc je prišlo mahoma vse na dan. Stara Vu-žabnica je povedala nadučitelju svoje sanje. Orožniki so jo gnali potem z nasajenimi bajoneti skozi ceste in v malem mestecu je zavladala grezničava vznemirjenost. Ljudje so se zbirali v gručah, nihče ni mogel več na deio, Bog. sam Bog ve, kaj še vse pride! Taki, ki dotlej še niso bili vstaii, so prihajali v pražnjih oblekah na «:esto. Po-zaprli so trgovine. Na vse zgodaj je stopila stara služabnica h gospodu v sobo — ni zdržala več, povedala mu je svoje sanje-- Prikazuje se; od prve noči dalje se vrača in prikazuje. V beli dolgi srajci pride in žaiostna izpove — venomer ponavlja isto — ne bo našla preje v grobu pokoja — nič se ni sramovala starica — da. preje ne bo našla pokoja, dokler se ne vzameta nadučitelj in ona. Da, povsem enostavno — dokler se ne poročita on, mladi nadučitelj, in ona, stara služabnica. Nikar naj ne misli kaj napačnega, gospa pač zahteva — ne prenaša več teh njenih grozotnih prikazni, vsa zbegana je že — sploh 30 to le o svete stvari, kar zahtevajo mrtvi malih postajah potnike tik pred rednimi brzimi vlaki in fih prevažajo na večje postsite, kjeT imajo brzi vlaki postanek. S teoi m pomnoži število potnikov za brze vlake in štedi na postankih po malih postajah. kar je v veliko korist premogovnemu gospodarstva. Uvedba pogonskih vozov. NaSe železnice nameravajo uvesti zaenkrat pogonske vozove, za druge še ni predvideno ničesar In vendar bi bili tudi timi avtobusi silno potrebni za namene, ^akor sme Jih viSje označili. Opustili bi se lahko postanki vseh brzih vlakov na manjših postajah, potnike pa bi dovažali na glavne postaje tudi tirni avtobusi. Seveda se lahko porabljajo med posameznimi braovlaki tndi ia lokalni promet n. pr. od glavnega kolodvora na Ježico, v Zalog, Medvode itd. Pogonski vozovi, ki jih bo nabavila naša železniška uprava, bodo dvoosni in bi imel vsak poleg tega tudi še dvoosni priklopni voz, tndi s precejšnjim prostorom za potnike. Vožnfe v njih bo prav udobna, saj bo tehtal posamezni voz skoraj 18 ton. Razdelitev voza bo naslednja: Za potujoče občinstvo bo v pogonskem vozu 15 sedežev II. in 31 sedežev III. razreda ter oddelek za prtljago in stranišče. Za šoferja bo na sprednji ra sadntf ploščadi po en predelek, ki pa ne be »viral prehod? v sovoz, ako dotično mesto ne bo na čelu vlaka. Vstop potnikov je predviden na obeh koncih voza kakor običajno. Vsa konstrukcija pogonskega voza Je solidno izdelani, kakor je to predpi sano za železniška vozila, da se doseže kolikor mogoče miren tok. Novost pa bodo za naše železnice osišča po vzorcih švedskih tovarn za krogljičasta in valjČkasta ležišč«. kaT bo izključevalo vroče osi in zagotovilo v tesn pogledu promel brez motenj. Pogonski voz ia sovoz bosta ravirana s pomočjo Knor-rove »tvore na stisnjen zrak. ki se je izkazal« tndi v težkem frzovlačnem obratu kot popolnoma zanesljiva. — Ves vozovni grod je istdeten iz železa in obit na zunanji -;tranl s pločevino, v notranjosti pa g furnirjem. Motor j« nameščen pod oddelkom III. razreda in lepo obit s pločevin sko oblogo. Tudi za ogrevanje vozom? notranjosti je lepo ppsVrbHe«o s pomočjo tople vode. ki se bo pretakala pa rebra stih ogrevalnih ceveh. Pogonski motor bo dosegel največjo silo 90 KS in je prireje« aa štiri brzinske stopnje, ki bodo odgovarjala brzini 15, 27, 88 in 55 km/h. V estek* pa ima pogonski bencinski motor vae one pritikline, ki so za te vrste ^onll predpisane tudi pri cestnih vozilih razen rajdovne naprave, ki kot nepotrebna odpade. Vo« bo opremljen tudi z brzinomerom, kakor ga imajo lokomotive, da se bo dala vsaka vožni8 odčitati grafično na tozadevnem brzinomerskem traku. Glede razsvetljave bo poskrbljeno v polni meri b pomočjo posebne akumulatorske nabojnice, tri bo dajala tudi motorju potrebni tok za zagon. Samo po sebi je razumljivo, da bo vozilo opremljeno z vsemi predpisanimi signalnimi sredstvi, kakor ostali železniški vlakL Priklopni voz ali sovoz je v zunanji konstrukciji sli Čem pogonskemu vozu vendar je brez motorja. Prostoru je ▼ nJem za 15 potnikov II. in 14 potnikov III. razreda. Tudi ta voz je opremljen z zavoro, razsvetljavo in kurjavo. Iz vsega sledi, da bo r opisanem pogonskem vlaku prostora za 80 potnikov It im 72 potnikov TII. razreda skupno za 102 osebi, kar odgovarja približno trem navadnim pcV niškim vozovom. Ako računamo, da bo n. pr. na kamniSki progi slični voz lahko d<*eeel namestu sedanje predpisane brzin« 2r> km vsaj 40 km, se bo s tem vozni čas na okoli 22 km dolgi progi skrajšal s postanki vred za dobrih 20 minut. Poleg tega pa bo zaradi vedne pripravljenosti pogonskega vlp.ka mogoče vpeljati dnevno 5 do 6 voženj in ob nedeljah in praznikih po potrebi tudi več, ki bodo vse gotovo dobro frekventirane. Lokomitlv-ski vlaki bodo t glavnem potrebni 1« zjutraj ln zvečer, ko se vreča iz ljubljanskih industrijskih zahodov delavstvo v večjih množinah domov, oziroma prihaja n« delo. Praksa pa bo tudi v bem vprašanja pokazala skoraj gotovo nova pota. Prihranek »a lokomotivah in premogu bo vsekakor prav izdaten, ako pomislimo, da vozi pogonski voz preračunano na 1 KS za okoli 30 % o^-neje kakor neizrabljena lokomotiva. Velikega pomena bodo pogonski vobo»H posebno za gorenjsko progo v i z letni seziji ko se odpravljajo cele družbe n. pr. v Kranjsko goro, Bohinj ali kamorkoli. V tem primeru bo naročiiev posebnega pogonskega vlaka mnogo lažja stvar kakor celega vlaka z lokomotivo, ker bo železniška uprava imela gotovo na razpolago rezervne sestave, ki bodo na željo potnikov na razpolaga Ravno tako bo mogoče ustvariti direktno rvaro med Ljubljano in Tržičem po niz?!h tsrlfih, saj bodo pogonski vozovi prevozili razdaljo med obema krajema v poldrugi uri. Toda ne samo za izredni, tudi za raden promet bodo pri JI i pogonski vozovi v polne veljavo. Med Ljubljano in Kranjem «e vrši vedno živahen potniški promet. Za njegovo pospešitev bo železniška uprava v stanu, da stori s pomočjo bencinskih vlakov veliko več, kakor bi sicer bila v položaju doseči z lokomotivam L Javnost bo vsekakor pozdravila ta korak železniške uprave, saj pomeni vsaj v Sloveniji veliko pridobitev za pospeševanj tujskega prometa. Kakor čujemo, bo potrebno za naSe kraja okoli 12 pogonskih in 8 do 10 priklopnih vozov. Ob tej priliki pa je potrebno, da s« naglasi tudi potreba po tirnih avtobusih, ki naj v enaki meri razbremene redne brze vlake. Dunavsko - savska - fadranska železnica v Budimpešti je vpeljala na svojih progah slična vodila, ki niso preveč dra^a in omogočajo zbiranje potnikov po najmanjših postajah in posiajicah za brze In pospešene potniške vlake, ki se zaradi ekon roških razlogov ne morejo in ne smejo ustavljati vsepovsod. Ureditev se je izkazala kot zelo dobra in pametno bi bilo. da jo posnemamo tudi pri nas. ko imamo toliko reznih mednarodnih brzih vlakov, ki iih ni mogoče ustavljati v vsakem kraju. Mi M- !m Rdi s isr its iMi m S48 a F. Ste m, lisca 44. preje ct. m) ________.mM ljubkuje otroka. Ce sede, se pozibava sem in tja. kot bi pestovala. Z napetostjo čakam konca razprave, v večernih listih že utegne >>iti razsodba. Po hodniku nad sebot čujem begajoče korake, goditi se mora kaj. Pogledati moram v porodno sobo. k Štiridesetletni ženi smo morali vzeti otroka — stara prvesnica. tesna, pre-kasno prišla — morali smo mu navrtati glavico. Sedaj leži žena nema v postelji, okrenjena v stran in drgeta. Žalost x> Arkadij AverČenko: Zlato božično srce Sivo nebo se je razprostiralo nad zemljo. Sneg je padal v gostih kosmih Gospod Sljakin, star uradnik, je stal ob zasneženem oknu svojega stanova« nja in je prav od srca opazoval hitečo. zaposleno množico na cesti. O Bog, si je mislil in solze so mu za* lile oči, lepi praznik ljubezni in veselja in vendar — koliko revežev je danes brez 9trehe in nimajo, da bi kaj glo* dali in grizli, zmrzujejo in nimajo naj* skromnejšega božičnega veselja. Kako rad bi razveselil vsaj enega teb reve« žev in ga obdaroval, kako rad bi na* pravil lep božični večer vsaj enemu teh zapuščenih, ubogih otrok, ki ne po* znajo nobene radosti. Ah, koliko ne* sreče je na svetu in kako malo more* mo storiti za meno olajšanje! V teh mislih je oblekel gospod Sija* kin svoj kožuh, si pokril glavo s kapo in s tožnimi čuvstvi zapustil hišo. Množica ga ie rinila naprei, dokler se ni stisnil v zavarovan kotiček, od* koder je gledal za bitečimi. «Vsi so ta* kp ravnodušni, sebični, nrrslijo samo nase in na svoiega neposrednega hMž^ miika!» Tako ie mislil gospod Sliakin. ko se je ustavil nri njem nes. vohal po njegovih gumijastih čevljih in stresal sneg raz . sebe. «Ubogi. ubogi psiček brez gosporlnr* jaje rekel glnjeno Sljakin in se sMo* nil k živali. »Begaš po ulicah in nihče je gledati, kako trepeče po vsem životu. ! Babica pove. da je neka sam3kajjo- i štarica. Preden so jo narkotiziraii, je j dejala, da si bo vzela življenje, če ne j ostane živ. Sedaj se .i! boje pov.?d-iti. Sicer pa menim, da že itak ve, ker je tako mirna in nič ne sprašuje. Upam, da se bo kako pomirila. Ko se tn o* o-mogla od poroda, bo že prišlo samo po sebi, da se bo na kaj veselila. Človek skoraj mora imeti kaj, posebno če je tako sam. Kako malenkost nora imeti, da čez dan čaka nanjo. se ne zmeni zate. Pridi z menoj, da! ti bom nekaj dobrega in potem boš lahko ležal na fini. mehki blazini pri peči.» Posegel je z roko po pasjem ovrat* niku, toda pes je kratko zalajal in hlastnil po njegovi roki. «Za vraga, gospod, zakaj pa dražite mojega psa?» se je hud oval oficir, ki je prišel iz trgovine in grdo gledal ubo« gega Sljakina. «Hotel sem ga vzeti k sebi na dom, ga nasititi in ga ogreti.* «Haha,» se je smejal oficir, «vi ste pa rej dober človek. Mojega lepega, nagrajenega psa ste hoteli vzeti s se* bo-i na svoj dom? Prav za prav bi mo* ra! sedaj poklicati stražnika, da vas prime, ker lovite pse! Ker pa je danes Božič, vam odpustim. Ajdi. Nero!» Sljakin se ie izognil drvenju množice in zavil v tiho stransko ulico, ki je bila zelo slabo razsvetljena Nastal ie oster, besen veter. Sljakin je šel naprej, se zavil v svoj topli kožuh in si mislil: kako hudo mora divjati vihar tam zunaj na odprtem polju in nagajati ubogemu človeku, ki mora potovati peš Ledeni veter piha skozi luknje njegove raztrgane obleke in revež zmrzuje do kosti Nliegova koSena se pogrezajo v snee in revež se vleče naprej le s težavo Rjovenje volkov k' ga sliši iz daljave, mu zveni kakor strašna pretnia smrti. In Sliakove oči so se z»colzile. Iz majhne prečne ufi^e je zavil v ulico, ki je hodil po njei Sljakin. v kožuh zavit mož in je stopal kakih dvajset ko- ! prepričan o Istlndtostl te Informacije, j Ker je bilo na Krfu toliko mednarod-j nin režimov, nisem smel zameriti, svoji i uri, ki me je izdala in ker sem zaradi tega prekasno prišel na sestan.k s bio-bodanom Jovanovičem. Govorili smo najprej o predlogu, naj s; ko»porativno opišejo ustavne institucije nalili krajev. Najbolj ga je skrbelo, kaj hoče Hrvatska? Ali se bo ona pomirila z enotno državo? Slobodan Jovanovič je nanizal prav lepe misli. Srbija nima smisla za decentralizacijo. Srbija je centralizirana država s strogo izraženim strankarskim sistemom, razvitim do skrajnosti. Za federalizem Srbi nimajo smisla, ker Dr. Bogu mil Vošnjak nasprotuje njihovi politični duševnostl. Njihova država je imela od nekdaj vojaški značaj. Slobodan Jovanovič se boji, da bi utegnili Hrvati žeieti neke vrste srbsko-hrvatski dualizem. Odgovoril sem, da bi morali v tem primeru Slovenci že zahtevati neke vrste trializem. Dne 21. junija 1917 se je razpravljalo o odnošajih cerkve do države, pri čemer je dr. Vošnjak opozoril na na-siednje sisteme: Državna cerkev, kon-kordat, sepa racija in sistem verske paritete z državnim zakonodavs*voin. Sistem verske paritete bo najbolje rešil naša konfesiionalna vprašanja. Država sama naj uredi ednošaje med cerkvami. S tom bi '.e posvedočilo, da je država sama nad vsemi in da ona ureja s pomočjo svoje suverene oblasti vse odnošaje. Na seji 21. junija je Pašič pristal na to, da se iz ustave črta določba, da je pravoslavna vera državna. Pašič je naposled priznal, da so vse vere ravnopravne. O sej,! dtne 27. junija itfše Vošnjak: Ljnba Davidovič se je izjav?! za enostavno državo z enim zakonodavnim telesom, ki b; bil ublažen s samoupravo. On ie za samoupravo, ki bi bi!a nekoliko širša od seda-nie v Srbiji. Federativna država je slaba. Ze-7o varne so bile 'zjave Ante Trum-oiča. Delal Je: Popolnega iziednače^ia zakonodavstva n! mogoče takoj praktično izvesti. Naš cilj >e pooofcro izjedna-čenje. Hočemo eno državo, če bi pa rekli ne«!ed ta predlog umakniti. O njem ▼ krfski dekla raciji ni sledu. rakov pred njim v isti smeri. V Sljaki-r.u, ki videi moža zaradi teme le nerazločno. se je zbudilo sočutje. »Slišite, potnik, počakajte za trenutek!« ga je poklical in posipešil svoje korake. Dohitel je neznanca in mu brez besede stisnil v roko tri rublje. Tujec je bi! presenečen Iz odvihane-ga kožuiiovega ovratnika se je pokazal začuden obraz in vprašal: »Kaj pomeni to?« »Malenkost za vas, potnik. Vem, da je vaša pot še dolga in da nimate sredstev za voz Ne zahvaljujte me! Dal sem vam po svojih skromnih močeh. Pomilujem vas. kajti zunaj na odprtem polju mora diviati velik vihar, kakor da bi spu;til z verige tisoč hudičev.« »Kai na mislite vendar?« je zavpi! tujec. »Mar ne veste, kdo sem? V štiriindvajsetih urah vas lahko izženem iz mesta. Taka nesramna predrznost!« Odpel si ie kožuh in Sliakin ie videl z zlatom pretkano uniformo in številna odlikovanja. »Oprostite!« je rekel Sljakin v zadregi. »Predrznež. že sedaj se Je napil! Crlejte, da hitro izginete!« ★ Vihar Je tulil vedno strairieje. Sliakin je zavil zopet na široko. vahno cesto in zopet so se ga po'asti!e žalostne misli. Koliko otrok brstje življenja, kakor jih imenuje pesnik, beja sedaj po cesti in stisni v izložbe po stvareh, ki so jim nedosegljive! Gfnjenosit je stismila Sljakinu vrat in njesov« srce je tolklo viharno. Pr»d elegantno slaščičarno je stalo majhno dekletce in s hrepenenjem gle-daio na tone in bonbone. »Ubogo dete!« je zaklical Sljakin ln prijel dekletce za roko. »Ubogi, zapuščeni otrok, pridi z menoj, dal ti bom jesfl bi tooel prostorček na sveti večer.* »Matna, mama!« je zavpi! prestrašeni otrok. »Kaj pa hoče ta hudobni mož?« Dama, ki je bila gledala v sosedno izložbo. je zakriča'a in pritekla k otroku. »Pustite malo takoj, vi grdi starec! Takei srfcer razbijam dežnik na vaši glavi! Kako si predrznete prijeti za njeno roko. da bi jo odpeljali?!« »Oprostite!« je rekel Sljakin začudeno. »hotel sem pebati dekletce v svoje stanovanje in ga razveseliti na sveti večer.« »Tak stari babiek!« Je deiala dama. »Nadinka. ne smeš poslušati, kaj govori. Idf, hitro!« * Sneg je pada! vedno gosteje. Sljakin je zavil ponovno v samotno razsvetljeno stransko ulico in Ža-k>^rvo mislil- Kako rad bi razveselil vsa-eneste človeka in omilil njegove skrbj Toda pravo uhoStvo je ponosno in «kri-va sveio bedo Trtba je biti zelo deli-katen is takten da človek ne poniža reveža * svojim darom. Sljakina je prehiieJ visolk mož v sla- bem starem kožuhu in s športno čepico. To ie pravdo uooštvo, je mislil Sljakio in nagovoril neznanca: »Slabo vreme nocoj, kaj ne?« *Pasje,« je odgovoril tujec. »Najbrže niste mislili, ko ste fll t eno »elo važno načelno stvar: internacijona,i?acijo zavarovanja v pogledu Tiščite pridobljenih pravic. Ta zahteva je bila na mednarodnih Kongresih ialno-političnega značaj« (zlasti v Rimu pred leti) po?osto povdarrena in je v konvenciji realizirano le to, kar spada med splošne socialne zahteve kulturnega «veta Praktično pa ta reciprociteta varstva priiib-! jenih pravic ja nas ne pride v p A ker nam rnanfka starostno zavarovanje v katerem je št-djb odsluženih let najvažnejše Vendar pa bi se piedmetna reeiorociteta mogla pogoditi vsaj v pogledu rudarskega zavarovanja. ker je isto tudj pri nas že uvedeno. Iz sporočil pa nekako sledi, da temu ni tako in slovenski rudar, ki se i res°li iz Nemčije v domovino Izgubi vsa v Neirčiji odslužena leta in narobe. Isto izgube tudi drugi delavci. ki se preselijo v domovino. Slovenci smo najbolj interesirani na tem, kako je urejeno vprašanje reci proč itetnega izplačevanja rudarskih rent in pokojnin, kajti v Nemčiji živi mnogo naših ljudi, mnoga pa se jih ie med in pred vojno že preselilo domov Kakor iz časopisnih vesti pojemamo prične medsebojno izplačevanje rent in pokojnin od l decembra dalje in sicer samo za naprej To ne pomeni poseb no mnogo in vzbuja sum. da bo naša država da!« Nemčiji več. kakor mi njej. Vedeti je namreč treba da se pre-sejevanje naših ljudi v Nemčijo s pričetkom vojne ukinilo iš da so ge med vojno mnoci preselili v domovino Koristna bi bila konvencija, ako bi priznala izplačevanje rent in pokojnin tudi ta nazaj onim, ki so že davno v domovini. Tem se priznajo rente šele od 1. decembra t. L naprej Nepojasnjeno je vprašnnje. kako je urejena valorizacija teh rent in pokojnin. Pravi ie, da bo Nemčije v našo državo letno nakazovala nekaj nad 1 milijon din.T»et Vi znano iko čno odklon ie-no. Zato bi bilo vsekakor treba pojasniti, kdo more Šele z obnovitvenim postopanjem priti do svoje rente in komu se bo pričela automatično zopet izplačevati in v kakšni višini. Reciprocitetno varstvo pridobljenih pravic je zagotovljeno tudi privatnim nameščencem v pogledu pokojninskega zavarovanj«. To jp najvažnejša vsebina koncesije. Ista pa urejuje tudi zaščito in izseljevanje sezonskih poljedelskih delavcev, zlasti v pogledu popolnega uživanja soc. zavarovalnih dajatev tudi v domovini. Zavarovanje za onemoglost in starost Zakon o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922. je uredil zavarovanje za slučaj bolezni, nezgod, starosti, smrti in onemoglosti. Dočim so one dolžnosti zakona, katere urejujejo zavarovanje zo slučaj bolezni in ne>-zgod že s 1 junnem 10?2 stopila v veljavo, je zakon sam v § 211. pričetek zavarovanja starostnega in onemoglostnega zavarovanja prepustil odločbi minlstr. sveta, todp najkasneje do 1. Julija 1925. S tem dnem bi se v naši državi imelo pričeti izvajanje starostnega in onemoglostnega zavarovanja. To se ni zgodilo. Uvedba teh panog zavarovanja je bila odložena na nedoločen čas In tako danes jugoslovensko delavstvo s strahom pričakuje svojo starost in smrt ker ne ve, kako se bo preživljalo in kaj bo z družino po smrti. Kakor se je zatrjevalo, se je to storilo iz gospodarskih razlogov, češ da naše gospodarstvo ne bi preneslo novih bremen iz naslova zavarovanja. Dokazovati potrebo starostnega in invalidnega zavarovanja bi bilo odveč. Starostno in invalidno preskrbo priznava država državnim uslužbencem, zasebni nameščenci — vsaj v Sloveniji in Dalmaciji _ ima io svoje pokojninsko zavarovanje. Nemčija ima svoie starostno in invalidno zavarovanje že od 1889. leta, tudi Avstrija je od 1. 1891 dalje vztrajno delala na podobnem zakonu. Neprestane ovire pa so realizacijo tega načrta »talno odlašale dokler 1. 1914 ni bilo zrelo. Takrat je namreč soc. politični odsek parlamentu predpbatiral tozadevni osnutek in ga pripravil. da ga predloži parlamentu. Izbruhnila pa je vojna Vendar pa je jasno, da danes naše delavstvo le radi nesrečnega naključja izbruha svetovne vojne nima tega prepotrebnega zavarovanja. Povojna gospodarska kriza 'ega zavarovanja gotovo n bi ukinila, kakor ni ukinila pokojninskega .javarovanfa zasebnih nameščencev. — Srbija je v svojem zakonu o radniama 1. 1910. predvidela uvedbo pokojninskega zavarovanja delavcev. SjOta 1922 se je dokumentirala potreba starostnega in Invalidnega zavarovanim s tem, da je bil pri blicirnn tozadevni zakon O potrebi torej govoriti bi bilo odveč. Rešiti je le vprašanje gospodarske možnosti. Predvsem gotovo ni gospodarsko, ako in dustriiska podjetja brezskrbno in brezsrčno gledajo na usodo svojega delavstva in nc-mislijo na njih starst, smrt >n onemoglost Tudi ni v redu, ako bi podjetja imela za starost in onemoglost preskrbi'ene le svo je nameščence, delavci pa bi ostali orez vsakega skrbstva. Eno stoji: tudi občine svojih štirih in onemoglih občanov ne moieio prepuščati usodi lakote in umiranja. Skrbeti mornjo zanje in proračunske postavke v take namene so prav znatne. Tu je podčrtati posebno eno dejstvo: delavec svoje moči in mlada leta pusti v tovarni izven svoje občine, na stara leta pa se vrne v svojo kmetskn občino Zato so na uvedbi starostnega zavarovanja močno interesirme ravno kmečke nb čine. Industrijska podjetja m o min plačevati od doklnd tudi v kritje Socialnih potreb ob čini. od katerih ubožna preskrba gotovo zavzema važno mesto Tudi oblastni in državni proračuni morajo mi^bti na pomoč »tnrim in onemoglim državljanom. Z pdo besedo: pri pomanjkanju starostnega 'n invalidnega zavarovanja je treba na razne druge načine , skrbeti za starostne in onemoale delavce, ki sc ostali braz sredstev Ti >r.n7_ni drugi r.n čini« tudi stanejo lepe svote. ki se raz/no čejo dostikrat brez sistema "u reda in vča sih tudi bre? potrebe. Pri industrijah fe r-o- { misliti V nn eno drugo < li >HšČ'nO: inditstri j je SO noffosto orl^i^efjf. »(Inv1-; . • I ne da bi napisal njen naslov. Odpravil se je, da odda pismo Napravil si je bi! načrt kako ii pošlje pismo, in bo« žičm čas mu ic- pr* pomagal Stopil je v najfinejšo •slaščičarno. izbral -'eliko lepo škatlo, ukazal io napolniti r bonboni in položil pismo vanio Za-orli so škatlo v njegovi prisotnosti. prazna nosetnica v ovoiu z Tacoueli nim naslovom je spremljala usodno bonboni jero. Kakor v snu je znnustil slaščičarno Upanje, ki ga ie mahoma orevze'o. se je že v nasl"dniem trenutku izprome-nilo v obup Mehanično ie sedel k ve? čerii. -rSodaj že ima moic pismo.» ie mislil. «Kaj neki mi bo odoovorila?* Ponoči ni mogel 7asnati Ob sedmjb zjutraj ie že posla! slugo po pošto. Uro kasneje je prišel poštar — toda od Jacqueline nt prinese! ničesar Prežive1 je strašen dan in minula ie druga noč ne da bi bil spal štel je ure in srce mu ie nemirno utripalo. "Če tud? iutri ne bo pisma, mi ie to lasen dokaz, da sem to užalil in je ne bom mkoli več videl!« Nikoli več ne videti .Tacoueli« ne? Kaj mu ie bilo žMienie bre? nje? Naslednji dan ie nreiel dve pismi — to se pravi — eno nismo in poset* nico v ovoiu z Jacouellnino pisavo. S tresočo se roko je raztrga! ovitek in čital- «Kako krasna honboniiera dragi nrb j iatelj! Resnično nreveč me razvaiate! i Iskrena hvala! Želim vam prav vesele j praznike in noJasife se kai pri meni pri* j hodnje dni! Do svidenja!« onemogle delavce, »ker Jih M morejo ia m* žejo vreči brez pouioči na oe»lo < Ekonomizacija produkciekega procesa trpi. Zate J« kani o Uras skrbnega m ekonomičnega f*spo- darstva, ako večja industrijska podjetja danes prepričevalno povdariajo potrebo p« UTedbI starostnega in invalidnega xavarovanja. Ona govore iz praksel Obstoječe bolniško in nezgodno zavarovanje je mogoče novelirati v 9meri pocenitve. Prihranek bi Šel v dobro starostnemu in invalidnemu zavarovanju. Na ta način bi bilo mogoče doseči, da bi se bremena iz nasbva sccijalnega zavarovanja g prispevld za Invalidno in starostno zavarovanje zvišali le za 2 do 3 odstotke Ti procenti pa 5e da lek o ne predstavljajo zneskov, ki se danes pod najr različnejŠImi naslovi in okoliščinami dajejo od našega gospodarstva v svrhe starostne ln uboiue preskrbe (proračuni občin, dotacije skladov pri ind. podjetjih, doklade itd.). Trezen račun bi povedal, da bi pod gornjimi pogoji obremenitev našega fle morajo priti v sistem ln kot osnovni del osnovnih, mežanskih in srednj-?-iphničnih šol. Tozadevne stroške 1m;» nositi državni proračun. Obiskovanje teh šol sme biti dopustno fe podnevi in oP delavnikih Pran/.ve naj se pouk ob večernih urah in ob fl.-rlo] V slučniU, da v?jer>ec prekine učno dobo rnn mora zakon pridobljene pravice varovati. To je le nekaj glavnih misli, kako v bodoče bo! fr KiSčititi vajenca. O teh načelih je razprnvljal tudi letošnji kongres Delavske zbornice. VpraS-iriie zaščite vajencev bo moralo po- -i«?i predmet resuc razprave *udi na zbiro 'an. i h TOI in raznih obrtniških strokovnih zastopstev Povsod vidimo isti pojav: naraščaj, ročni ■ ii inteligentni prihov žvljenjp brw. soci- » —— .—ijftrt.i »• il.-itiT r.nr n, Ofepsa Vas fe IDEAL-MILO Čisto, blago in izredno parfumirano. alnih predpogojev za težko fivljenako borbo. Vajencev je preveč, gotovo pa jih je preveč v nekaterih strokah. Ti se rijejo skozi življenje samo z znakom na čelu, da so brezposelni. Obupna eksistenca je to. Nato zapa-deto v delamržnost Gospodarska kriza hoče delati z vajenci. Ne nudi jim zadostne strokovne izobrazbe. Zato niso sposobni konkurence. VpraSanje vajencev j« vpraianje našega obrtništva. V vajencih mora obrtništvo dobiti krepko oporo za močan razmah. Kupujte „Zvezdanko" Mafbolfše, nsftrgiffiefše, «ato nafcsnei&ef Kaj pomeni to? Ali se mar norčuje? se je vpraša! Armand. Pripravljen ie bi! na srečo tn nesrečo, a ne na zago-netko. Mehanično je odprl drugo pisno, Popolnoma neznana ženska pisava. ion: gospod* VaSe cenjeno pfs> mo, ki je no tako diskretni poti prir sp- lo v moie roke, tpc je pr»-setietf!o in globoko ganfo Ne vem kaj bi vam ^rtovorla Vsa sem .Tbe«7nna. Tako daleč mi je b;la misel d« bi mopln še | 'rort-? očorati in to vas ko ste se .ni •deli vedno tako nedosegljivi! VaSa "uvstva. ki mi i'h tako nežno, a vtm« t« k o prepričevalno onisuicte. »o i mi šla do srca ln tako ponosna sejn .; na vašo ponudbo R a/ume!! boste da vam ne morem dati takoi odločilnega odgovora Nikob nisem miVla. da bi i se v drugič poročila Kako srečpa sem! Tako do*oo me že liubite. a i«7 sem vedno mislila, da me niti onazil? n->te. kadar sva se srečala v družb'. Reči vam moram — vaše pismo ie bilo nai* lepše božično darilo, kar sem iih kdai nreiela. Iskrena vam hvala iz vsega srca! Marffa Luten Tereoufova.» .Arm*nfbi Selvageu le nalo mamo \v. roke Vor presenečen le strme' ot-ol* c Al" Koliko let vam je, gospe Ruamlra?« — »Ali se moram izjaviti?« — »Vsekakor zakon to zahteva.« — >Niti sanjalo se mi nI, gospod predsednik, da sem prišla zoper samo aeb« pričat.« Grenki sad spoenanja. »Nehvaložnež. prej si me hotel poj««ti cd milja. Zdaj pa.. .< Veseli me, ker te nisem. Opažam namreč, da te ne bi mogel prebaviti.* Brihtna kuharica. »Marlčka. ali si kaj onegavila okoli barometra?« »Seveda »eni gospa. Danes pojdem na »prehod, pa sem iglo pomaknila na lepo. Po ovinkih. »Mama, le res nespodobno kopati s« ▼ vodil jflku.t >Ve5, da ni primerno, ko p« vodo pijemo. Pa zakaj vprašuješ?« »Vicko je po-prejle noter padel.« Višek lenob«. Z našim uslužbencem Flerinom nt nič. Take je len da se mu ne ljubi niti prenehati i delom, ako se ga je kdaj lotiL Težavno vprašani«. »Mama. pride volk v nebesa?« — »Tako vpraiairje! Sai veš da n«.< — »Kai pa na$a teta, pride ona v raj?« — »Seveda«. — »Kaj pa če io volk poi£?« Muhasta modo. Gospa nosi zavoj * obleko n na ptes. Sve£n/i£ se M vidi nekam težak. Zategadelj stopi v bližnjo vežo ki sra razveže. »Jojme-ne trgovka ii le pomotoma zavezala kopalno obleko!« Trgovski smlseL »HCeHca, vse premalo svirai. Malo vag M se morala vaditi na klavir Ako mi storil tx> že*«, ti bom dala! po 2 Din na dan.« — »Ah. sosedje pa ml plačujejo po 5 Din, ako mirujem!« Slabo znamenj« Mo£ tn fena stopata mirno mfmo trgovine. TedaJc! Pa vstanelo rosoodarju pomisleki v srcu. »Bože mili kai ne« si le Že morala naročiti da danes kar nič ne sili v trgovino?« Nesporazum. Gospa, kf le prizvonfla kuharico: »Snda. kal pa oomen' ta grozni 5iini ir ro©ot v kuhinji. Zdi se ml, da se nekdo pretepa.« — ^nela: »Stražnik le ortnese! s ooliciie neko obvestilo pa me le hotel noltelMtl.« — Oo* spa: »Aha fe vidim. H si nro oa dala zaupnico«. — Snela: »Jaz ne. anunok pismono-Ja. Id J« bil tudi tu.« p Božični pozdravi naših fantov Kakor vsako leto se tudi letos zgla-iajo slovenski fantje, službujoči pri vojakih širom države, s toplimi božičnimi pozdravi in čestitkami k novem letu. Uredništvo je prejelo mnogo, mnogo pisem iz raznih garniziij. Kolikor je le bilo mogoče m če pisma za božično številko niso prispela prekasno, jih priob-čujemo v naslednjem večinoma ne-skrajšana, da ustrežemo našim fantom, kakor tudi njihovim sorodnikom in znancem, ki jih ob božičnih praznikih v oddaljenosti vežejo najprisrčnejši spomini. Mnogi fantje so nam poslali tudi fotograf,je. ki jih pa žal nismo mogli priobčiti. Kar pa je prepozno dospelo pisem in dopisnic, jih bomo po možnosti objavili v naslednjih dneh, Odnosno v novoletni številki. Ob tej priliki vračamo tudi mi našim vrlim fantom najpfisrčnejše pozdrave, žeieč vsem slovenskim častnikom, podčastnikom. voiakom in mornarjem: Radosten vam bodii božič in srečno novo leto! Zdravo! BEOGRAD — Kraljeva garda. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem slovenskim dekletom in fantom slovenski fantje iz kraljeve garde: Adolf Valentinčič, Edo Rakoš, Stanko Bjčič, Kari Kunstler (Ljubljana), Joško Tomšič (Šiška). Miroslav Loboda (Vič). Ivan Štrukelj (St. Vid), Friderik Zehar (Celje), Miroslav Musil (Doberna), Marjan Engelman (Kranj), Karel Iskra (Lesce), Janez Pušavc (Kamnik), Drago Bernard (Novo mesto), Anton Sirnik (Gramelje), Ludvik Vilman (Jesenice), Vlado Tom (Trojane). Janez Orlovič (Pragersko). BEOGRAD, gard i j ski dom. Vesele bo* žione praznike in srečno novo leto vsem slovenskim dekletom, fantom, stairšem in sorodnikom želimo vojaki Slovenci: Ludvik Vilma->, Jesenice: Ivan Lovšek, D. M. v Po» Iju; Miroslav Musilj, Doberna; Joško Ant« loga, Žaiee; Jožef Selič, Št. Jut ob juž. žel.; Ivan Lesjak, Rog. Slatina: Alojz Furman, Šmartno (Slov. Bistrica); Herman Schofhal« ter, Maribor: Franc Štos, Dobova; AIek»an* der Papič, Murska Sobota; vsi v službi v gardijskem domu kraljeve garde, Topčider« Beograd. BEOGRAD. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1929 želimo vsem slovenskim deklicam, fantom in staršem slovenski fantje iz 1. pe-šadijske podoficirske šole »Kralja Aleksandra I.« v Beogradu: Podnaredniki gojenci 35. letnika. Armin Grad. Ivan Ovsec, Janez Mahove iz Ljubljane; Anton Skobe. Anton Petrič iz Novega mesta; Mirko Kučanda, Franc Ocvirk. Franc Guček, Sv. Jurij ob juž. žel.. Josip Ažman. Boh. Bistrica. Franc K urnik. Maribor; kaplarji 36. letnika: R:hard Gomiršek, Igor Zupan, Marjan Kotnik, Emil Čeper. Ivan Jurca iz Ljubljane; Oton Kožuh. Julij Vršič. Poljčane. Janez Lošin, Loški notop, Henrik H »mer, Litija. Rajko Še-merl. P!an:na. Janez Hlapše, Lož, Janez Anzeljc, Bloška nolica. Albin K'Mst. Poljčane. Vlado Še-pee. 2;rovn:ca, Alojz švajger, Metlika, Ludvik Stramič, Maribor. BITOLJ. Mnogo zabave in veselja ob božičniii praznik h želijo vsem slovenskim fantom, dekletom in staršem slovenski fantje-vojaki 46. pehotnega polka v Bitolju (Južna Srbija): Ignac Za-gorc (Trbovlje), Jože Štrus (Troščine), Ludovik Špoler (Zagorska vas), Jožef Boršič (Maribor), Franjo Do Iga noč (Sv. Jurij ob južni železnici), Janez Birg (Areljevo), Ludovik Uršič (Sv. Rti-pert, Dolenjsko). Franjo Brilli (Blanca), Franjo Drobnič (Št Janž, Dolenjsko), Anton Papež (Št. Janž, Dolenjsko). Ludovik Krevelj (Blanca), Franjo Cverle (Sv Lenart nad Laškim), Rudolt Meteljko (Sevnica), Franjo Ve!enc; (Velenje), Franjo Herlah (Šoštanj), Anton Mužič (Celie), Milan Pohar (Brezje), Matevž Zbrunter (Kamna gorica). Ivan Nagode (Blatna Brezovica), Anton Pirmanšek (Velenje). Ivan Kukovič (Sv. Jurij ob južni železnici), Rudolt Teržan (Žalec). Franjo Avbelj (Kandrše), Franjo Korošec (Rakek), ka-plar Franjo Založnik (Frankolovo), Franjo Šem-bro (Rakek), Anton Brig (Moravče), Alojz Zam (Krško). Franjo Prožen (Radeče), Miha Koder (Globoko). BROD — podoficirska čitalnica. Vesele božične praznike in srečno novo leto že* lijo vsi podčastniki Železničarske komande v Brodu vsem slovenskim fantom in dtekle« tom! Inž naredniki Alojz Rauhekar, An« ton Konvelj in Alojz Mlakar ter inž. pod« naredniki: Miroslav Saje, Josip Flis, Rado Piškur, Kazimir Mrmolia, Anton Hitejc, Stanko Varšek. Alojz Zaje, Vladko Tram« puš. Danilo Florenini. Josip Majerle. Vlado Skok. L. Vojevac in Pavle Lokov š? k CAREVO SELO, Južna Srbija. Slovenski orožniki čete i.n stanice Carevo selo, vošči« mo vesel božič in srečno Novo leto vsem tovarišem, znancem in čitateljem: podčast« niki: Anton Zeme, Slavko Duh, Alojz Rus, Josip Bartol. Alojz Trbižan, Alojzij Bole, Mihael Lukan, Josip Sadjak, Ivan Krenkar, Franr Visočnik, Franc Paušič, Ivan Vouda, Franc Vogrinčič in Josip Ogrinc. GJENOVIC — BOKA KOTORSKA. Slovenski gojenci mornarji 1. stopnje v strojni podoficirski Soli VIII. razreda pošiljamo iskrene čestitke za Božič in novo leto vsem našim znancem, staršem, prijateljem, posebno pa našim slovenskim dekletom: Megušar Miroslav, Gričar Joško. Bergant Adolf in Peršol Rado (Ljubljana), Franc ■ Kermavner (Ježica pri Ljubljani), škrabelj Bruno, Skrlovnik Maks in Dovečar Rudolf (Spodnja Šiška), Rode Anton (Stara Vrhnika), Franc Jama (Horjul, škvorca Franc in Tršar Stanko (Dolnji Logatec). Fatur Franc (Zalog). Dernič Peter in Debevc Franc (Radovljica). Strniša Franio m Osterman Stanko (Toplice pri Novem mestn). Hudoklin Anton (Brusnice). Pucelj Janez 'R;bnica), Hočevar Rudo. Plevnik Franc in Motnikar Ferd-o (Zagorje ob Savi). Čertam. Franc. Hu.mšek Franc in Kosi Bogomil (Trbovlje). Šumej Anton in lerčič loško (Hrastnik), Alojz Jarh (Raihenburg), Franc Šuler (Brežice). Ivan Drolc (Petrovče). GJENOVIČ. Vsem Sk»venc*m in Slovenkam vesel Božič in srečno novo leto! Podčastniki pomorske letalske komande: Poldi Ankon. Gustl Gianini. Zani Orosy, Filvp Fraind. Zane Kokalj, Žarko Subotin. Poldi Blatnik in Joško Cooič. GJENOVIČ. Mornariški podčastniki strojne šole želijo prijeten božič in srečno novo leto vsem čitateljem «Jutra». Nared« niki: Milan Velkavrh, Vič pri Ljubljani; Vlado Franchetti, Ljubljana; Josip Strmšek, Celje; Karlo Drnovšek, Zagorje ob Savi; Stanko Bižal, Kočevje; Valentin Hudomal, Trbovlje; Ciril Veber, Jesenice m Tomo Pogačar, podnarednik, Ljubljana. KARLOVEC. Za božič in novo leto vsem bralcem in bralkam «Jutra» pozdrave slo« venskih fantov pionirskega bataljona v Kar« lovcu: Anton Benda, Mengeš; Ivan Makše, Mirna peč; Stanko Koporc, Ihan; Ivan Pod« bevšek, Moravče; Joško Roje, Žužemberk; Vladko Jan, Krško; Ažman Alojz, Kranj; Franc Fink, Toplice; Feliks Legan, Zužem« berk; Ludvik Matjaž, Turjak; Franc Pre« padnik, MoziTje; Marko Germ, Velenje; Franc Čretnik, Velenje; Matevž Lubetič, Ptuj; KaTlo Leben, Št. Peter; Jožef Pintar, Št. Peter; Ivan Moršer, Semič. KUMBOR. Vesele božične praznike in srečno nevo leto želijo vsem slovenskim fantom in dekletom, pesebno pa prijateljicam »Jutra«, go-■'etui niiTiicriške strojne šole XIII. razreda — eliktrrški oddelek: Janko Cerar (Škofljica), Ivo Rilur 'Št Vid nad Ljubliano), Rado Peršl (Ljaa-ljana), Fdtur Franc (Zalog), Kosi Bogomil 'Trbovlje), Ocepek Alojz (Videm - Krško), Hudoklin Anton (Brusnice pri Novem mestu), Turk Jože (Potočna vas pri Novem mestu). Osterman Stanko (Bršljin pri Novem mestu). Polak Franjo (Griže pri Celju), Plevnik Franjo (Zagorje), Klemene Roman (Kranj), Gorše Vlado (Dobrunje pri Ljubljani), Štefančič Mihael (Kočevje). KUMBOR - GJENOVIC. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem žele slovenski fantje gojenci mornariške strojne šole 14. razreda: narednika Milan Velkavrh in Josip Strmše-k (Seljimc), gojenci: Josip Trotovšek (Ljubljana), Josip Lorbek (Šoštanj), Blaganje Milan, Pirjavec Milan, Langus Anton, Mlakar Josip, Jastrobnik Viljem, Štrajher Robert, Ljubič Franc (vsi iz Ljubljane). Brezar Stanko, Štrafela Janko, Prešern Josip (vsi z Jesenic), Marušič Rastko, Franc Gradišnik in Ulčnik Franc iz Maribora, Frelih Ciril (Brezje), Štefančič Rudolf (Radeče), Iskra Ivan (Medvode), Kovač Franc (Postojna), škvarca Ivan, Slave Ivan (Logatec), Sokltč Ivan (Žirovnica), Flegarič Stanko (Sava). Debeljak Pavel (Radovljica), Segelj Josip (Slovenjgradec), Vratič Franc (Brezie). Jenko Ivan (Ptuj), Pire Karol (Zigmar-ce), Zvveck Franc (Ljutomer), Meteln Rado (Kamnik), Otto Jamernegg (Muta), Vodišek Atoji (Trbovlje), Alojz Kost (Središče), Luskovec Alojz (Godešče). KUMBOR. Tudi mi pilotje. mehaniki, fotografi in meteorologi na hidrokomandi na Jadranu se spominjamo lepe. snežne, slovenske pokrajine in želimo vsem čitateljem »Jutra«, fantom, dekletom, očkam in materam vesele božične praznike in srečno novo leto. Keršič Mihael in Koroša Ivan (Maribor), Canjko Avgust (Celje), Igo Kralj (Ljubljana), Franc Zaje in Francel Vi-čar (Središče ob Dravi). Dolfe Čampa (Ljubljana), Josip Velunšek (Dravograd), Milan Fatn-še (Maribor), Anžič Mirko (Mar. Dev. Polje), Kokalj Ivan (LJubljana), Blatnik Viljem (Trbovlje), Jagodič Stane (Ljubljana), Ankan Franc (Ljubljana), Čopič Stanko (Ljubljana). Mijo Breznik (Ljubljana), Drozg Maks (Maribor), Karlo Kranjc (Maribor), Joža Kresa! (Ljubljana), Avgust Granini (Ljubljana), Gracijan Petelin (Maribor). LEZOVO, Južna Srbija. Izpod Pljačkavi« ce«planine pošiljamo v domače kraje divne pozdrave roditeljem, dekletom in znancem, prijateljem in vsem «Jutrovcem», želeč ve« sele božične praznike in srečen pričetek dvaisetdevete! Orožniški kaplarji Janko Hodnik, Bohinj: Janko Škufca, Stična; Jožef Ivanuša, Sred:šče. — Zdravo! MEČKUJEVAC. Slovenski orožniki - kaplarji postaje Mečkujevac, Južna Srbija, žele vsem čitateljem »Jutra« in slovenskim dekletom vesele božične praznike kakor tudi srečno novo leto: Pepi Lončarič s Planine, Ivan Grifič iz Oplotnice. Ivan Lukančič iz Hotederšioe, Anton Kobale i z Bistrice, Leopold Pere iz Kozja in Janez Potecin iz Buč. NIŠ. Vsem slovenskim dekletom, prijateljem, znancem in čitateljem »Jutra« želijo vesele božične praznike in srečno novo leto topničarski podčastniki iz Niša: Narednik-vodnik Albin Zidan; naredniki: Albin Sterger, Julče Crmerman, Vinko Rupnik, Jurče Korošec, France Homše'k, Metod Skamlič, Janez Milošič, Ivo Ivanuša. Slavček Cimerman, Marko Strelec Franjo Hva-tal, Meihior Senega-čnik, L.iudvik Štok, Rudolf Bukovšek, Joško Crnugelj ter podnaredniki: Anton Kržan, Anton Marinič, Valentin Lendaro, France Jure, Ludvik Šiler, Maks Medved, Alojz Novak, Franc Horvat in Alojz Potočnik. OHRID Božična in Novoletna voščila vsem našim prijateljem, prijateljicam in vsem čitateljem našega dragega slovenske« ga dnevnika «Jutra»! Podčastniki in mor« narji jezerskega odreda v Ohridu: nared« nrk Viktor Rome, Vevče; podnarednika Makso Zidar in Radoslav Novak ter mor« nar I. ki. Ivan Bizovičar, vsi iz Ljubljane. PIROT. Vesele božične praznike m srečno novo leto želijo orožniki Slovenci pirotske orož-niške čete staršem in prijateljem, fantom in dekletom ter sploh vsem čitateljem »Jutra« s skromno željo, da se tudi vi nas spomnite, ko bodo božični zvonovi oznanili sveto noč Naredniki: Franjo Mataus (Ruše). Edmund Marinič (Novo mesto), Adolf Cicigoj (Trbovlje), kaplarji: Edvard Semec (Loče), Franjo šunta (Zidani most), Al0'i« Jazbinšek (Vrh pri Planini). Štefan Udouč (Kočevje), Alojz Mejač in Alojz Zupec (LiuhVanu)) in Anton Godniavec (Novo mesto). PIROT Slovenci iz Pirota ob bolgarski meji želimo vsem slovenskim dekletom, mamicam in oriiateliem vesele nožične praz n?ke tn srečno Novo leto Narednika vod« r:kdn:kom, znancem, fantom in dekletom ter snloh vsem čitateliem «Jutra». Maks Čamernik, Alojz Krali, J*koh Fošna« rič, Mirko Jagodic, Rudolf Bajde, Ivan Zaic. Aleksander Gril in Anton .Ssmenič. ZAGREB. Vesele božične praznike že!e vsem čitateliicam in č'tate!jem »Jutra« slovenski fantje 1. in 3 čete 35. pešwi!ka v Zagrebu: Radoslav Persolja. Herbert Dečmam. Milan GriibeHč. Ivan Oorlup. Anton Podbreznik in Valentin Ko-šlca. ZAGREB Ve^le božične praznike in srečno novo leto žele vsem CTnnrvtn m znankam diiaki SVvenci ad*T«;r>. re« 7ervne oficirje v Zag^^bu: B^na^ An^n. Begnie: Cernelč Božo. Bnežice; Damjan Al* bin, Ljubljana; Ercigoj Oto, Kostanjevica; Ferjan Milan, Slovenjgradec; Gobec Svet« ko, Celje; Grabner Gašpar, Motnik; Grbec Stanko, Maribor; Hartman Gvido in Jeglič Anton, Ljubljana; Koser Adalbert in Kot« nik Franjo, Maribor; Korošec Leo, Novo mesto; Kosta Anton, Ljubljana; Medved Branko, Pišece; Mahkovec Tone, Trbovlje; Neuberger Janez, Ljubljana; Podgoršek Martin, Ponikva; Picek Edi, Novo mesto; Savnik Ivan, Kranj; Trotovšek Julči, Ljub« ljana; Verbič Mirko, Vrhnika; \Veingerl Rajko, Dravograd; Zidarič Joško, Središče ob Dravi in Peterca Alekso, Ljubljana. ZJUM. Vesele božične in novoletne po« zdrave vsem prijateljicam, prijateljem, tovarišem in vsem čitateljem našega «Ju« tra» pošiljajo orožniki prizrenske čete na stani v Zjumu, Južna Srbija, Franjo Bla« ško, Franjo Kveder in Matevž Popek. ZEMUN. Slovnski fantje v vojni pekarni v Zemunu želimo vsem tovarišem, sloven* skim fantom in dekletom sreče in veselja polne božične praznike: Alojzij Emeršič, Sv. Lenart; Martin Plohi, Mezgovci pri Ptu* ju; Alojzij Kacjan, Ptujska gora in Stanko Cerar, B rezovica=Dob. MICHEROUX, Belgija. Slovenski fantje v Belgiji žele vesele božične praznike in srečno Novo leto Vam. g. urednik, staršem, sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno slovenskim dekletom, in vsem čitateljem in čitateljicam «Jutra»: Anton Zornik iz So* če, Avgust Karavanja, Pavel Pretner iz Bov* ca; Ivan Kaus iz Soče; Josip Komac iz So* če; Andrej Kverk, Viktor in Josip Mavri č, Anton Kaus iz Loga pri Bovcu, vsi iz zase* denih krajev, dalje Albert Balantin, Ignac Trolj iz Trbovelj in Rasto Hrovatič iz Sev* niče ob Saw>" ■ *•.... Pred zlato nedelio v U Božiček že trka na vrata in uslužni naši trgovci so se potrudili na vso moč, da pri izbiranju in nakupovanju ne pride v za« drego. Obdarovati pač mora vsakega in vsak ima drugačne želje, seveda lepo nu« merirane in omejene s fantastičnim maksi« mom in neobhodno potrebnim minimom. Ta je letos zelo, zelo nizko, pri ogromni večini prebivalstva že prav blizu ničle, a maksimum plava nad gradovi v oblakih Očetje, strički, bratje in fantje so prav« zaprav žrtve in z malim zadovoljni. Vsak bi moral imeti denarnico veliko in razteg« ljivo kakor harmoniko, če bi hotel izpol« niti le «najskromnejše» želje svojih ljubih in dragih. O, ženski svet je pred božičem obdarjen s silno fant izijo, diskretno pome« šano z rafinmanom. Česa vsega ne rabijo! Seveda same zares neobhodno potrebne stvari. In nikdar niso tako tople, mile in sladke, kakor pred »ožičem. Česa vsega ne znajo, in še mnogo več obetajo, samo da se odpne kavaliTjeva denarnica. No, in po« tem, ko dobe? Nova serija želja! Moški se po večini morajo zadovoljiti z revanšo obdarovanke, ali teh revanš trgov« ci ne vpoštevajo, ker jim ne neso niti pro« vizij. Največ dajo dame skupiti trafikam in gospod dobi morebiti celo tabatiero, pa« lico, pepelnik, garnituro za pisalno mizo, ali aparat za britje. Tudi s kravatami in gumbi nas dame rade razvesele; če pa pri« neso v hišo pisalno mizo. udoben fotelj ali pa omaro za knjige, so ti darovi vsaj po« sredno plačani iz njegovega žepa. Zlasti ženini se bojte takih težkih prezentov! So to verige: na enem kraju ženin, na drugem pa tašča. Kaj bi pa dame rade? Zapišimo kar z eno besedo: Vse! Nak, tega tudi Pariz ne premore in ne ves svet, vendar so se pa ljubljanski trgov« ci potrudili postreči tudi najbolj razvaje« nim željam. Priča *-ega Sisifovega dela naših trgov« cev so izložbena okna. Ponosna je lahko Ljubljana na nje, saj ne odkrivajo samo dobrega okusa trgovcev, temveč tudi dober okus kupcev. Izložbena okna so najjasnej« še ogledalo okusa kakega kraja. In tudi dežele. Dolgo smo bili pri aranžiranju izložbenih oken zelo konservativni, češ: saj ljudje morajo kupiti. Naenkrat so redki pogumno pričeli in trgovine so se jim polnile. Publi« ka namreč že deloma ve, deloma pa šele sluti, da bo le tam dobro postreJena, kjer ima trgovec dober okus. Kako naj pa trgo* vec brez okusa dami svetuje, kaj ji dobro pristoja! Popolnoma preprosto pravilo in očividna izkušnja, da trgovec mora imeti silno izbrušen okus, da so odjemalci za« dovoljni z njim. Sodim pa, da je pred božičem veliko« mestno in umetniško še ne vzgojeno ob« činstvo trgovca prisililo, da so mu popu« stili. Zakaj aranžmani so v estetskem ozi« ru za spoznanje slabši, kakor so bili med letom in še pred Miklavžem. Najširši sloji namreč zahtevajo, da je v oknu na ogled vsa roba, ki je v trgovini naprodaj. Kakor na štantu si najraje tudi že v oknu ogle« dajo zaželjeno stvar in jo ocenijo, potem šele stopijo plaho v trgovino. Izboljšala se bo tudi ta razvada, ko bo občinstvo odra« slo podeželskim štantom in 7krajcarskim bazarjem. Kljub temu, da je večina izložbenih oken prenapolnjenih in v tej gneči razsvetljeni predmeti ne morejo priti do popolne ve« Ijave, ker učinek enega ubija efekt druge« ga, vendar imamo pred božičem še vedno dosti oken, ki zadovoljujejo tudi v estet« skem oziru. Opozarjamo, da so izložbena okna v velikem svetu že davno vprašanje umetnosti, ki ga rešujejo specijalni na stro® kovnah šolah izvežbani umetnostni obrtni« ki in se tega dela ne sramujejo niti zna« meniti arhitekti. Kakor je danes prepoje« na vsa moda in galanterija z umetnostjo, tako tudi za dobrega trgovca izložbeno okno ni več postranskega pomena. Na Mestnem trgu smo že vajeni vzor« nih izložbenih oken in trgovcem, ki so pr« vi začeli uveljavljati moderno estetsko stran mora biti hvaležna publika in tudi konkurenca, ki jim polagoma mora slediti, če ne računa samo s podeželskimi odje* | n alei. Nekaj oken je bilo tekom leta aran« žiranih res z umetniškim okusom. Poglej« 1 te. kako harmoniraio barve damskih mod« nih predmetov kljub svoje pestrosti med seboj. Namesto pravih drevesc, dekorativ« no in ornamentalno zaključujejo aranžman stilizirane smreke na nevtralnem siv^m ozadju s polumesecem in zvezdami. Saj vendaT mora vedeti vsako dete, da to ni "rava zimska pokraiina z živim hlapcem Ruprehtom. temveč, da so to le pripomočki za sezonsko nastrojente. Veliki božični zvonovi so se p« iz teh oken razširili no vcei L'1'hlian' Tnrei posnemanja vredna j.; n„; n,eve.ri vF«e trgovce, da so tu« di drugi triki aranžmana vredni posnema* nja. Kako dobro učinkujejo samo enakovrst* ni predmeti, se gledalci lahko prepričajo pred velikim oknom s samimi zavesami prekrasnih linij na nežni rumeni podlagi. Kako se pa pokaže tkanina v vsej lepoti svojih linij in barv, nam kaže sosedno okno, kjer res ornamentalno padajo oranž* ne, zelene, sive, vijoličaste in bež tkanine mirno od vrha do tal. Gotovo najboljše okno manufakturne branže. Tudi naši mali imajo na Mestnem trgu obljubljeno deželo svojih sanj. Brez opo* rekanja mora priznati vsakdo, da imajo ka* rakterne punčke umetniško vrednost. Se« veda je treba igrače razstaviti nemirno, ka* kor je nemirna fantazija malih občudoval« cev. Kuhinja, lastnoročno postavljen mlin, sploh vse, kar si deca želi. Zraven pa z rafinirano eleganco bronse in kristal za iz* birčne dame in gospode. Vzorna je mala izložba v Stritarjevi ulici, ki nas uči, da je na najmanjšem prostoru mogoče doseči tu-« di največji učinek. Na lesenem ozadju v naravni barvi izvrstno deluje orijentalska bajadera iz mnogobarvne favence, vse osta* lo, namreč elegantne torbice, pa delujejo le z mirno barvo plemenitega usnja. To je eleganca! Da je tudi okno delikatesne trgovine lah« ko dekorativno, nam dokazujejo karfijole na rjavi podlagi iz lešnikov in mandljev, Ki je poživljena le s pomarančami in kali« fornijskimi — krhlji breskev. Kako efektna je črna stilna toaleta poleg dragocenega krzna med koloristično pra« vilno izbranimi modnimi predmeti, tudi te vidimo v Stritarjevi ulici, kjer smo sploh tudi jeseni opazili več vzornih oken te stro« ke. Tudi Šelenburgova ulica je bogata do« brih vzorcev zlasti v papirni stroki. Kdor razstavlja take knjigoveške umetnine, ka* kor so te mape, ima gitovo najboljši okus. Prav je tudi, da 90 gramofonski apaTati brez vse nepotrebne navlake, saj vendar sami najbolj privlačijo kupce. Namesto več različnih predmetov, razstavite v sku« pini več enakih, kakor so na krasnih mapah razstavljeni komični bratci slavnega Bon* za ali pa takoj poleg one živomodTe škat« lje s pisemskim papirjem, ki dajejo ritem vsemu oknu, brez njih bi bilo pa nemirno. Da je tudi namizno perilo mogoče efekt« no aranžirati, se prepričate v soseščini, kjer je vrtnar zelo uspel z božičnim na« strojenjem in pozlačene in posrebrene ome« le, lestencem iz zasneženega smrečja in ži» vimi avrikarijami, torej brez pisanih ro« žič. Gotovo zanimiv poskus! Sicer pa naši vrtnarji znajo urejati cvetlice kakor malo kje. Lahko se mnogo pokaže z malim, kakor v oknu s samimi najelegantnejšimi plete« nimi oblekami. Kako kultiviran okus ima ta aranžer, nam priča okno z vitrino, kjer so izloženi parfumi in neprekosljivo ele* gantne torbice. To so barvne harmonije! Zelo ugaja tudi ledena jama iz samih belih robčkov in pa razni neeessairji in vzorni kovčegi na modri podlagi. Na Dunajski cesti smo vse leto občudo« vali iznajdljivost aranžerja, da je iz samih kravat mogel ustvarjati vedno različne in vedno prvovrstne skupine. To okno je ved« no med prvimi v Ljubljani. Da je pa iz samih špecerij mogoče okno, ki se lahko meri z najboljšimi kreacijami modne stroke, si istotako oglejte na Du* najski cesti. Na temnomodrem, naravno nagubanem zastorju z zlato borduro se naj« efektnejse odražajo zlatorumeni kineški lampijoni. Sploh dominira zlata, črna in modra barva; to apartno harmonijo pa po« življajo kineške vaze z breskvinim cvet« jem ter imitirana slikarija v laku, torej prava okolica za zavitke čaja. Lahko trdi« mo, da doslej v specerijski trgovini še ni« smo videli okna, ki bi imel toliko umetni« ško vrednost. Gospoda, mraz je in konec naj bo izpre« hoda, čeprav je ae mnogo prav uspelih iz* ložbenih oken Pomislimo samo na Ale» ksandrovo ulico, na kožuhovirao, čevlje, zlatnino, konfekcijo itd. itd. Oglejte si okna sami in sodite. In ko bo* ste presodili vse, prelistajte naš list nekaj mesecev nazaj in glejte oglase. Čim lepša okna, tem več oglasov. Kje je tu zveza? Kje neki! To so moderni trgovci, ki vedo, kaj je sodobna trgovina Prenričajte se sa« mi in gotovo ne boste obžalovali. Vezati Radio Izvleček iz programov LJUBLJANA ,57J m Uw) tAUKtb m 0-T kw) HkAUA (i4V m 5&w) BKNU 144IU) S Varšava tuiim iokw) beklin hm® 4 Kw) FRANKPLRI i4ism 4ltw). LANuCN-BEKO (464 m STUriUARI 138U«» 4Kw> DUNAJ ,517 01 ti LONDON (Davco trj i&04 m H kw). rim (44* ® \i f), BUDIMPEŠTA 155« m iOKw) STOCKHOLM (Motala UHO ip *0kwt Nedelja, 23 decembra LJUBLJANA 9.30: Prenos ccrkvone glasbe i« franč. cerkve. — 11.: Koncert radto kvarteta. — 15.: Reproducirana glasba. — 15.30: Planinski spornimi. (PtoL Mlakar). — 16.: Koncert radio orkestra. — 17.: Poleti preko severnega tečaja. (Prof. Breznik). — «£>obri vojak Svejk>. (Izvaja g. Cesar.) — 20.: Božične cerkvene pesmi, poje stolni cerkveni pevski zbor. — ZAGREB 11.: SimfoniCni koncert hrvatske filharmonije. — 17.: Popoldanski koncert _ 19.45: Prenos iz narodnega gledališča: Safranekova opera »Kraljica iz Medvedje« grada*. — PRAGA 16.: Prenos koncerta iz Brna. — 18.: Pevski in orkestralni koncert. — 19.: Koncert godbe na pihala — 21,: •Sveti večer*, balada za soliste, zbor in orkester. - Lahka glasba. — BRNO 16.: Popoldanski koncert. — 18.: Program iz Prago. — 19.: Večerni konoert orkestra in loJistov — 21.: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 12.10: Prenos simf. koncer* ta iz filharmonije. — 18.: Orkestralen kon« cert — 20.30: Koncert orkestra im solistov. — Lahka glasba — DUNAJ 10.20: Zborov« •ki konoert. (Siingerknaben). — 11.: Kon« cert simf. orkestra. — 16.: Popoldanski kon« cert. _ 18.45: Koncert komorne glasbe. — 20.05: Fallova spevoigra »Bratec predragi«. — 21.30: Orkestralni koncert. — BERLIN 17.: Orkestralen koncert. — 20 : Božični pro« fram. (Orkester m solisti.) — FRANKFVRt 7.: Bodardova opera »Pastirska kgenda». — 19.30: Prenos iz fTarikfurtske opere: Straussova opereta žični oratorij«. — STOCKHOLM 19.30: Božične pesmi. — 20.15: Koncert pevskega zbora in solistov ter recitacije. Torek, 25. decembra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.: Koncert radio« kvarteta. — 15.: Reproducirana glasba. — 15.30: Trnovski cerkveni zbor poje božič« ne pesmi. — 16.30: Religiozna giasba in božične recitacije. — 20.: Peterčkove sa» nje; 9ipisal g. Golia. Izvajajo gledališki igralci. (111. dejanje.) — Radio orkester iz« vaja religijozno glasbo. — ZAGRLB 10: Pnonos slovesne maše iz Markove cerkve. — 17.: Popoldanski koncert. — 20.35: Kon« cert čelista Rudosluva Prejaca. — 22.: Kon« cen lahke glasbe. — PRAGA 15.: Prenos iz nar. gledališča: Smetanova opera »Taj* nost«. — 17.30: Arije in pesmi. — 19.30: Konoert češke filharmonije. — BRNO 15.: Prenos opere iz Prage — 17.30: Pevski koncert. — 19.: Klavirski koncert. — 19.30: Prenos koncerta češke filharmonije iz Pra* gie. — VARŠAVA I9.: Prenos pevskega m orkestralnega koncerta iz Krakova. — 21.: Prenos iz Vilne: Limanovskega »Božični misterij». — DUNAJ 10.20; Koncert na orgle. — 11.: Zborovski in orkestralni kon« cert. — 15.30: Mladinski koncert. — 18.20: Konoert komorne glasbe. — 20 05: Mclo« drama »Johann Nestroy». — BERLIN' 16.30 Popoldanski koncert. — 19.: R Straussova opera »Rožni kavalir«. — FRANKFl RT 17.: Koncert skladb Bcrlioza. — 19.: Legen* da svete noči«. — 2(J.: Prenos iz Langen« berga. — LANGENBERG 17.40: Koncert solistov. — 19: Program i? Fraijkfurta. — 20.: Božični koncert orkestra in pevskega zbora. — Program za zaljubiicnce. — Lahka glasba. — STUTTGART 18.15: Božič* ni večer. — 19.: Program u Frankfurta — 20.: Čarobna pravljica o »Možu na luni® — BUDIMPEŠTA J2.10: Koncert opernega orkestra. — 16.40: Koncert madžarskih ptes« mi. — 19.: Leharjeva opereta «Paganini». — Ciganska godba. — LONDON 19.30: Božične večcrnice — 2035: Koncert instru« mentalne glasbe. — 22.15: Poljuden orke* str a len in pevski koncert — 23.30: Lahka glasba. — RIM 17 30: Vokalen in instru« mentalen koncert. — 20 45: Koncert orke« stra in solistov. — STOCKHOLM 20.30: Bachov božični oratorij. Sreda, 26. decembra LJUBLJANA 9.30: Prenos eprkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 11.: Kom cert radio-orkesfra. — 15.: Reproducirana glasba. — 15.30: Humoristično štivo. (Mil,-činski.) — 16.: Konccrt radio«orkestra. — 20.: Tržiški večer. — 1. Zgodovina Tržiča 2. Fantovsko petje. 3. Gospodarstvo in obrt Tržiča. 4 Šege in cbiiaji Tržičanov. (R^ci« tacije in petie.) 5. Izlet na Kofce. 6. Trži« ška noč na Kofcah. — ZAGREB 10.: Pnc« nos slovesne maše iz Markove cerkve. — 17.30: Popoldanski koncert. — 2035: Kon« cert francoske glasbe. — 22.: Lahka glas« Hi»jpsz» Jene š*m zahNvam rd o n^ši rs o epapat *n zvofsi ki. n 65*— prvovrstna. Z tiiavajte bre^p^čne cen k i LTu "3l§an Mestni trsi ba. — PRAGA 16.30: Božične pesmi. — 19.: Koncert godbe na pihala — 20.: Bo« žajni program. — BRNO 16.30: Koncert iz Prag«. — 19.20: Klavirski koncert — 20.: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 12.10: Prenos simf koncerta iz filharmoni* je. — 15.15: Popoldanski koncert. — 21.30: Prenos iz Katovic: Orkestralen m pevski konoert. — DUNAJ 10.20: Koncert na or» gle. — 11.: Koncert dunajskih filharmoni* kov. — 16.: Koncert orkestra Volksopere. — 18.30: Koncert komorne glasbe. — 19.35: Bussonova »Zimska legenda«. — Koncert kvarteta. — BERLIN 20.: Orkestralen kon« cert. - FRANKFURT 18.: Koncert godal« nega kvarteta — 20.15. Koncert lahke glas be. — LANGENBERG 16.30: Božična glasba za deco. — 19.: Prenos iz kolnskega šjledališča: Bizetova opera »Carmen«. -Lahka glasba. — STUTTGART 17.: Božič* ni konccrt komornega zbora. — 18.45: Vio* linski koncert. — 20.15: Program iz Frank« furta. - BUDIMPEŠTA 12.40: Koncert opernega orkestra. — 16.15: Glasba za de« co. — 18.25: Melodrama. — 19 30: Prenos iz budirnpešfanske opere. — Ciganska god« ba. — LONDON 1045: Schubertovi kla« vinski dueti. — 20 15: Lahka glasba. — 22.35 Koncert komorne glasbe. — RIM 1730: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45 Dramski večer m lahka elasba. — STOCK* HOfcM 20.: Koncert godalnega orkestra. 'Roška revija v Jugoslaviji (Ruski nrhivv Časopis a politike, kultura i privreda Rusije. B^ £ur-nal in ruski inteligfmt n?lo{lJiva rxiima. Zg(*lovina žurnala, to je zeoH »vina ruske inteligence. Tam nekje v provinci, v tambovski ali permski jruberniji. je £>pel ruski inteliden! pred svojim . to je socialnim revolucionarjem, ne ona monar-hi.stov in velikih kneaov, fe »ačela izdajati v Beogradu svojo revi.jo, ne ve5 ctolsti> žurnal. pod imenom so precej obsežni, ali v njili ne prevladuje ruskn mietafizika starih časov, ampak so polni činjenie, polni »Irave-ea realizma. Skoro se snominjnnio naše goriške tVe najobsežnejša in morebiti tudi naitehtnei§a revija. ki iTJiaja v naši di-žfivi. Tu ni pesmic in pripovedk, ki polnrio noše revije. Kaj hoče , ki 9e tiska na srbsko - hrvatskem jpwlm? Življenje in delo 140 milijonov Rusov n:srta produkt boliš.'viške diktature, nista produkt teea ali oneaa režima, nego rezultat kompliciranega zgodovinskega procesa in originalnih geografski1! in eSnorrnfakih činienic. želi prikazati pravo Rusijo v sijaju slnve nje-negn genija, ho?e poskušati najti pota njenega m zvitka, hofe dati r»ojni ogromne sile stvarjnnja ruskega genija. Potrebno je najprej, d-a pribijemo važno stvar. V tej reviji ni žolčnih, sentimentalnih nnfHidov na sov'!ete. Ob>'ktivno je [>o-kazano sovjetsko delo, nji' ovi kolosalni so-riialni eksperimenti, morebiti največii. kar jih je kdaj stvori! kak nared. Ali kritika tega eksperimenta je stvarna, dokumentirana in empirična; končni rezultat je: sovjetski eksperiment bo ostal eksperiment, ne bo se mogel obdržati, [»osvečen bo neminovni transformacij. Samo čas počasi izpodjeda t- ko gorostasno organizacijo vtrdnnja in r Konomsk i h sil. Prava naloga . je ravno za Jugoslavijo vrlo važen. Odkar je propadla carska Rusija, nam manjka vsak spoj z ruskim življenjem. In tn ž'v!->n'e jp kljub tra- gičnim razmeram tako neizmerno bogato^ tako silno svojeobrazno, tako gigantsko in t svojih osnovah vendar Čisto slovansko, da bi bil pravi zločin, ako bi se mu odtujili. Dobro razumevanje ruskih oroblemov je za nas silno važno. Cehi so v tem oziru od nas agilnejši, inteligentnejši, širokogruduej-ši. Od dneva, ko so sovjeti prišli nr> vlado,, pa do danes so v stalni zvezi s sovjetsko Rusijo, četudi je diplomatsko niso priznali. Mi pa zavzemamo isto stališče, kakor Špauija in — Madžarska. In povrhu imajo Cehi še toliko milijonov socialističnih in komunističnih delavčevi cRuski arhiv, prinaša ostro kritiko bolj-ševiškega režima. Stalinski je j>sevdonixn pisatelja, ki razpravlja o revoluciji ruskega boljševizma. Njegovi zaključki so negativni, kar s£ tiče bodočnosti boljševizma. Samo gre za proces, ki bo trajal še dolgo in dolgo. Pred|X)goj eksistence boljševizma in njegove stalnosti je svetovna revolucija, ki pa ni prišla. Brez svetovne revolucije je boljševizmu izpodmaknjena njegova glavna podlaga. Menda je še Slovencev, ki se spominjajo starega rusofila Podgornika in njegovega pa kličelo: Pogumno ta smelo naprej,! illjricu«. • dlcd Vodoravno: 2. Grški bog, 3. Žensko krstno ime, 4. jugoslovenski zločinec. 7 ko« niča, 8. indijski kraj po smrti. 9. športno gibanje, 10. bolezen, 12. gora v Mali Aziji, 13. gora na otoku Mindanao, 14. zgradba, 17. mesto v severni Nemčiji, 19. beseda, katero Primorci radi rabijo. 20 italijanski spo!-nik, 21. otočje v južni Indiji, 22. rimski bog, 24. otok v Dalmaciji, 25. glavno mesto Indije, 28. titanka, 29. srbska utežna mera, 30. k-d turno društvo, 31. oblika nemškega pomožnega glagola, 33 mesto v Sloveniji, 36. Reka v Franciji, 37. glavno mesto evrop« ske države. 39 H. Satfnerjeva opera, 41. ime znane filmske igralke. 43. mesto v Nemčiji, 46. ime zrakoplova, ki ga je zadela nesreča. 50. slovenski politik, 55. indijski menih. 56. bog ima lova, 57. angleški pes. 5S. gorska vas. 59. kras moža. 60. Slovan« ska bugfnja, 61. sikup na živali, 62. mesto v gornji Italiji, kjer se je vršila bitka. Navpično: 1. Znan Prešernov verz, 5. žila, 6 domovina znanega grškega juna* ka. 10. indijski stan, 11. slovenski nogomet« ni klub, 15. S:bohrvatski veznik, 16. nemška kratici'.. 17. športni pozdrav, 18. reka v Ru« siji, 22. del Kristusovega vzklika (hebr.), 23. del lune!, 36. mestece v Bački, 27. svež (srhohfv.), 31. japonski admiral, 32. feni- čansko mesto, 34. žensko krstno Ime, 35. madžarski števuik, Bii. puščava v Aziji. 40. reka v Sibiriji, 41. otok ob francoski obali, 42. Prešernov veznik, 44. Umrli ljubljenec hrvatskega naroda. 45. mesto v Arabiji, 46. francoski spolnik, 47. pritok Drine, 48. egipčanski bog, 49. raztaljena snov, 51. kr» slno ime znanega češkega pe-.nika. 52. zanimanje žensk, pa tudi moških, 53. mošikoi krstno ime, 54. egiptovsko božanstvo. Rešitev križanke predzadnle nedelje. Vodoravno: l lan 4. Gregorčič 8. cama. 9 Ren 11. Asta. 13. aida 15. ie 17. Arad. 19 angel. 21. R U. R. 23. riDS. 25. aza. 26. Erato. 28. Rim. 30. la 31. ondi 33. ovv. 35. nad 36. očaki 37. armada. Navpično: 1. legar. 2. aea. 3. Nomadi. 4. gos. 5. rai 6. Ivan. 7. če. 10. n lego v 11. Avrel 12. tara. 14. dasi. 16. Ela. 18. Aron. 20. ea 22. Uran. 24. oriča. 27. toda. 29. moka. 32. dom. 34. vi. Rešitev nedeljske križanke. Vodoravno: l. omaka. 5. eni. 6. laz. 7. Ide. 9. krt. 12. angel. 13. mno. 14. mak. 16. oči 18. Lucifer. 21 ria. 22. ale. 24. roči. 26. Rostand Navpično: 2. mejnik. 3. Ana. 4 kizmet 8. droR. 10. Maniu. 11. hlače. 13. Molnar 15. karbid 17 Ii i. 19. Cres. 20. fara 23. lo. 25. on. Ivan Albreht: Jernejeva zgodba •Dajte, stric povejte,« sera dejal sosedu Jerneju, ko je prišel k nam, »kako je bilo takrat na Primorskem!* Sosed Jernej je bil čisto sam v svoji bajti in je za vsak praznik pnhajal k nam. da se otrese samote. Čeprav sem poznal ono čudn-o zgodbo, se mi je vendar zahotelo, da bi io slišal še enkrat. V svoji trpki preprostosti me je vselej, presunila. da mi je šel kar mraz po kosteh, ko sem jo poslušal. Sosed Jernej je vzdihnil, me kapasto pogledal in si nat ačil pipo. »Ej. ljubi moj,» je dejal, «kaj bo-m pravil, ko me je samega sebe strah, kadar mislim na to!» Moj proseči pogled ga je vendar pregovor 1. Nažgal Si je pipo in zamo klo povzel: ««Oh. tistega božiča n« pozab;m do smrti, pa da tudi učakam M?tuza!emo-vo starost! L^ta 1916 je bilo. ns Rom-bonu. tam nad Bovcem. Lepa jasna in ostro mrz!a noč. da ie kar rezalo. V dve gube zvit in v plašč zavit čepim na Straži in zadremljem. Je bi'o ht'do tisti čas. Zeblo nas je in tudi stradali sme že tako pcf malem. Bojev tam res da ni b';'o skoraj nič, ali zato je biio drugega dela tem več. Katerikrat ;e tudi poulo in marsikoga pos aio na oni svet. Na sveti večer tega leta iore, č pm na straži in zadremljem. Čepel sem za ve-li.ko skaio na ravnici stopničastega pobočja. Mahoma zag edarn v sanjan brata, Andreja, tistega, ki se je bil priženil v Gedad. Izza izbruha vojne nisem imei nikakega glasu o njem. Pa mi pride in me tako milo gleda in samo: »Jernej.« «Andrej,» se zavzamem, «od kod pa ti?> On spet: «Dai mi roko. Jernej, pa nikar nič ne zameri.« K-o mu hočem dati roko, se zgrozim. Iz čela mu li.ie kri in se črno lepi po levem očesu, po licu ter vse doli za vrat. «Andrei.»se prestrašim in planem iz spanja. Poman^m si oči in se p'aho ozrem nn okrog. Nikjer žive duše. Spodaj po Bovški kotUni se počasi plazi iščoča svetloba In" ki h žarometov. Tu, tam bevsne puška v temi včasih za-razlia kie strojnica. Vcer pa mir ko v ^robu. Nekai zaškrta v moji bl;žini. Više v gori se sproži kamen in odletavaie drči navzdol. »Narednik gre pregledovat straže,« si mislim. «To je sreča, da sem se zbudil.« Toda kamen se umiri v dolini, a k meni n; nikogar. Ko sova pazim v noč. Kar se mi zazdi, da se nekaj giblje spodaj pred menoj. Previdno oprezujtm izza skale. Svit laškega žarometa obsine senco, ki zdajci obstane. <^Laški alpinec,« se zdrznem. Svit žarometa se sunkoma premakne proti desni, a pod menoj spet začne hreščati ; kamenje. »Zavratno hočejo napasti.« i me spreleti. »Mislijo, da spimo. Ne boste, iunačine. ne boste!« Mirno naso-i nim pušiko na skalo, pomerim in nape-! rim: «Sto.i!» Spodaj je za trenutek mir, a kmalu se mi zopet za2di. da čujem. kako ro-poče kamenie. v «Sto.i!» siknem Se enkrat. Pred mano zopet mir, vendar ne za dolgo. Čedalje bliže, više k meni prihaja. se mi zdi. «Sto.i!» zadrhtlm še zadnjič in skoro nehote spro?im. »Sveta Miriia,« jekne spodaj. Kakor ni nič posebnega, v voini ubiti človeka, me 'e pretrese in me obTe zona. Da 'aški ooiak v slovenskem ieziku zakli-če na pomoč Ko odjekne strel, se priplazi narednik. «Si ti streljal, Jernej?« «Jaz, gospod narednik. Laha sem po-god.l.« Nato povem, kako in kaj. Kmalu ob-svetli naš žaromet tisti prostor. Na sivem kamenju leži trup.o laškega alpin-ca. «Ko bi ga spravil: k nam,« pravi narednik. «Mogoče je še živ in bi kaj prida izvedeli od njega.« Zadaj, pri stotn ji se že baha mlečno-zob kadet: «Pa smo ga! Eden je spet manj.« Saniteta se polagoma plazi proti laškemu ranjencu. Mukoma ga vlečeta dva navzgor in mimo mene na naše po-ve jstvo. Na moje mesto postavi narednik drugega, češ: »Lahko greš tja, boš vsaj videl, koga si ohladil.« Šel sem. vendar so me nekam čudno presunile njegove mrzle besede. «Kaj ti je storil, da si ga ubil?!« se ie'upira-'o v meni. Cim bl že sem b'l obvežova-lišču. tem boli nepri etno mi je bilo pri srcu... Nazadnje pridem do kaverne, j kjer je stoloval naš sanitetni prapor- j ščak. V med1o razsvetljeni luknii je j bi'o zbralo že več častnikov in oodčast-nikov. »Kdo ga pa ;e?» s!iŠ;m praporščakov glas. »Jernej Masraina,« pove miad po-ofinik. »Imenitno ga je pogo- dil,« pravi spet prvi. *pol ure, pa bo vse v kraju.« Tedai opazijo mene. »0, Jernej?! — Bravo, Magajna!« slišim odobravanje z vseh strani. »Malo srebrno je zaslužil,« meni mladi poročnik. Meni ni do hvale. Počasi se prerinem do umirajočega. Joj !Sredi čela je majhna, neznatna rana, a črna kri se mu v curku lepi po levem očesu in licu, vse doli pod vrat. Ko gledam in gledam ta pred smrtjo ostrmeli obraz, mi za-gomazi po udih. Noge mi klecajo v kolenih in zdajci je vse temno okoli mene. Le to vem, da leži pred mervoj v objemu smrti — Andrej moj brat. — Sosed Jernej utihne. V očeh se ma zableste solze in pipa mu zdrkne lz rok. »Tak te je prišel še obiskat, preden si ga ubil.« vzdihne stara dekla. Jernej molči. Kakor da vidi rajnega pred seboj. Izgubljeno strmi njegov po-fled. Vsi smo kakor okameneli. dokler nas ne vzdramijo zvonovi, ki vabijo k pol-nočnici. Drug za drugim odhaiafno proti cerkvv Pr*»d mano stopa Jernei Ma-5742-a Ma drobno ,.RUDE IN KOVINE" DRUŽBA Z O. Z. Brzojavni naslov: RUDE Telefon Interurban: 2727 Tekoči račun: Poštna hranilnica Ljubljana štev. 14.167 EN GROS: svinec, cink, cin, alu-mini), baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana žele z* a pločevina (izdelek Cinkarne d. d Celje), žvepleno-kisla glina, alumimiev hidrat, bakrena galica, cinkov prah, katran, stare kovine, kovinasti ostanki, rude vseh vrst. 15.673 a O^lCftC SI v Vašem interesu naše izložbe in našli bodete, kar potrebujete. Najprikladnejša božična in novoletna darila Cene za to priliko izvanredno znižane in na dolgoročno odplačevanje brez vsakega pribitka! m Oblačilnica »ILIRIJA" Ljubljana Mestni trg 17/1. Telef. 2825 „STANDART' sveuljka Najboljša. najsiVurnejsa z lepo belo svetlobo. Podzastopnike sprejmemo za vsa vefia iu^s". Samo pismene ponudbe na: Standart-Svetiost Beograd. Kner Hilinilnvsi * ■oooooooooooooooeooorjeooooooooooooooooeoaoooooaooooooooooc Število članov nad 10 0r0 V letu 1928 plačane i0dnore Din 250.000'— Liudska Samopomoč podporno društvo za sluraj smrti za Slovenijo, v Mariboru, Aleksandrova cesta 45. sprejme do konca februarja 1929. v oddelku „A" vse zdrave osebe od l do 70 le a. Na višja podpora Din 1000'—, posmTtnina za vsak smrtn slučaj 50 pa a. Enkratna vpisnina do starosti od 18 do 40 Din. V tem oddtiku e dana vsikomur prilika torej tudi najrevnejšim slojem za piist ip v to človekoljubno društvo. V oddelek ,P" oziroma „B/l". „P/i", »D/I" s podpo-aml od 2P00-— do 132'OOU-— Din se sprejmejo do nadaijnega ie še zdrave us^Dt od 21. do 50 leta. Z h evai e še danes zastonj pristopno izjavo. .Eden za vse — vsi za e n e g a* t Kolo jaha&ev in voza6ev v Ljutomeru vljudno naznanja, da je danes ponoč preminul njega dolgoletni in častni predse Jn k, gospod Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedel o, dne 23. decembra ob pol 4. s posestva Brandhof p i M riboru. Ljutomer, dne 21. decembra 1928. Offbor. \ Zagonetna in težavna pot k jaslicam Božična nagradna naloga za male „Jutrove" prijatelje in prijateljice .,ne. Scla in razred. Nctončen naslov: Tukaj otfr«2ltet 2e na 10. strani današnje Številke smo povedaH, da se Je »Jutrov« stric tudi letos odločil, pripraviti svojim malim prijateljem in prijateljicam nekaj božičnega veselja. To-le nalogo Vam postavlja, ki je narisana tu zgora. Pazite! V desnem spodnjem kotu so postavljene jaslice. V levem spodnjem kotu je vhod. Vzemite svinčnik v roko in poiščite si pravo pot k jaslicam. Poti je mnogo, res, toda samo ena je prava. Ona je prava, na kateri ne naletite na nobeno oviro, torej ona, ki ni nikjer zaprta s čtro. Ako najdete to pot, jo lepo označite s svtnčnikom, najbolj z rdečim ali modrim. Nato napišite pod sliko svoje ime, šolo, razred in točen naslov, odrežite list na označeni črti, ga denite v kuverto in napišite na kuverto: Uredništvo »JUTRA« LJUBLJANA Knaflava ulica S. V levi spodnji kot še napišite »Mladinska naloga«, potem prilepite na kuverto znamko za 1 Din in jo oddajte na pošto. To morate storiti najkasneje do petka opoldne, tako da bodo vse rešitve do sobote 29. L m. že v naših rokah. V Ljubljani lahko oddate rešitve (seveda brez znamke) tudi osebno v uredništvu v Knaflovi ulici (I. nadstropje), v Mariboru in v Celju pa v naših podružnicah, povsod pa najkasneje do petka zvečer. Kasneje došlih rešitev ne bomo mogli upoštevati. Izmed vseh onih, ki bodo nalogo pravilno rešili, jih bomo Izžrebali deset. Kdor bo izžreban prvi, bo dobil kot prvo nagrado imeniten gramofon s petimi lepimi ploščami. Kdor bo Izžreban drugI, doibi drugo nagrado pet najlepših mladinskih knjig «Tiskovne zadruge* Ljubljani Nadaljnji osmi Izžrebanci pa dobe vsak po eno lepo mladinsko knjigo. Izid žrebanja bomo objavili, ako bo le mogoče, že v novolet številki »Jutra«, ki bo zopet enako bogata in zanimiva, kakor , današnja, in bo imela zope posebno prilogo za svoje mlade čitatelj Torej svinčnik v roke »Jutrovčki«! Pa mnogo sreče pri rešt vanju naloge in mnogo veselja in sreče v praznikih! »JUTRO«. fS/J//^ Najboljše volnene EJE za postelje in nudi: Tovarna volnenih izdelkov Peter !iajd& Celje, isti kupuje tudi vsakovrstno ovčjo LiO 15.398 a Idealen in cenen pogon za v»ak posel. Stabilni pokretni agregati za razsvetljavo ln sesalke ter motoplla. Izdelki tt. Brača Parik, Napajedla č. S. R. Generalno zastopstvo za kraljevino SHS SLAVIAMOTOR Zagreb, Sajmište 2. 15332 ■■»■■■■■■■BaBBBI Lisičje in volčje kože 15.7 4 a menfa. kupuje in prodala. Za eno zimsko lisičjo dam enega velikega s rojenega volka, pripravno za pred postelje, avto ožnjo, za pod suknje itd Kupujem tudi vse ostale kože divjačine stalno bkozi celo leto D. Zdravit Ljubljana, Rorjanska ul. 10 Zdravniku ki bi lahko izvrševal tudi zobotehmško prakso, nudi se v velikem industrijskem trgu s sedežem sodnije ob Dolenjski ie-lezniti zelo ugodna prilika Kraj delokroga najmanj do 15.000 duš. Stanovanje in lepi, svetli ordinacijski prostori prvega nad« stropia sredi trga z električne razsvetljav vo takoj na razpolago Za samce poleg or» drnacijskih prostorov tudi hrana in oprem' Ijena soba Cenj ponudbe pod anačko: «Takoj!» na upravništvo lista. 15621 »a 3n na katere sisteme pišete? Kaira,e na CONTINENTAE kvalitetni in visoko aelazmožni stroj SAMOPRODAJA 15.757 a IVA!« 1E5AT, M&RIBOR tfETRINSSKA Ul CA 30 "M. Int. 434 Že 32 let stoji ▼ službi bolnih ra zdravih, bolečine ublažujoči Fellerjev Elsa* fluid, kateri je pohvaljen r mnogo« brojnih pri man ic ah i ia najvišjih krogov. U potrebi j en na znotraj m zunaj se je izkazal uspešen pri rev* matičnih bolečinah, živčnih boleči« nah, pri šibkosti, pa tudi drugače kot brza pomoč. Dobiva se povsod, poiskusna steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti, vsaj za 62 Din, naravnost pri lekarnarju Feller, Stubica Donja, Elzatrg 45, Hrvatska. Za prebavo pa: Blsa^krogljice, 6 škatljic 12 Din. ŠIVALNI STROJI Izborna konstrukcija bi elegantna izvršitev lastne tovarne lSletna garancija. — Vezanie se ooučuje ori nakupu brezplačno — Pisalni stroil »Adler«, — Kolesa iz Drvlh tovarn: Dfir-koDD Stvria VVafien-rad (Orožno koloV Pletllnl stroil vedno v ralori Posamezni Jeli koles in šivalnih stroiev — Dale se tudi oa obroke ! —. Ceniki franko tn zastonli — IVAN JAX I SIN. 3(2 LJUBLJANA (iosrmsvetska cesta Stev. 2. Vaši zobje ostanek) retfo* rdrrr! ia be*. a Ml li ast I«) ia onjwt«o. ako uporabljat« OjOojorm :<■:'■ -mi ODOPORM-P4STO ca rob«. Dott w * tekarnab ta drotcrtlL Olivna uwo oartamerila UR4M LlobllaM, Meotil tr« II. tH * a* no? Važno! za industrijo lesnih izdelkov. irartf-Kaltielm (hladno mizarsko »epilo) Pa*en* O. k. Patent D. R. Generalno zastopstvo za Balkan P. GASPARAC, Zagreb )»«tkotftfev« »i«. re«. 28 - sr Za Slovenijo: X ROZiC, Ljubljana, <«ne Mutnev« »4. Tvornica ame-toega ne lis ii Mil prtov M« F. Stern, liioa 44. preje Mira (c. Revmatizem! akuten ln kroničen, piht liijas, trganje, koatobftlja glavobol najsigurneje oadr» n RUSKI MELEM C porabljajo ga >• nad tt l«t a najboljiia uspehom, kar dokazujmo rame hvalnice, ki prihajajo dnevno Cena originalnem« omotu * poštnino vred 2! Din. Dobite ga v rab 1* karnah in drogerijah po v»e| državi. Po poŠti ga Vaa pošlje dvorska apoteka II Bogolevli. Skopi]«. Lekarni Bogojevič, Skopi je. Kakor lan« sko iin predlansko leto, so tudi letos vsi, Id so od mene prejeli Vaše zdravilo ruski melem, ozdravili. Prosim vas, da mi takoj pošljete še 4 omote. Z odličnim spoštova« njem Pavle Sokič, mizar. — V Lozoviku, 7. aprila 1927. MM svetovno zmagovalni motocikli 250, 350, 800 m 1000 ccm brez Id s prikolico. Vsak interesent, Id se odloči za takojšen nakup, najpozneje pa do konca tega leta, oziroma «1 v tem času rezervira motocikel za spomlad, uživa znaten popust A. J. S. motocikel Je znamka za poznavalca. — Vsak posamezen motocikel Je mojstrski Izdelek! Posebno n godne plačilne olajšave! 15.763 a Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva u!5ca 11'. !a nakup božičnih in novoletnih daril 3 priporoča trgovina z juveti, urami, fcGp 4 C O/ zlatnino in srebrnino ■ ~ /( VAN PAKIŽ — LJUBLJANA Pred Škofijo št 15. HIM1 5-6 tovarniških lokalov! lahko tudi suhe skladiščne prostore S iščemo takoj v najem. Poznejši nakup | ni izključen. — Ponudbe v nemščinS na g Edvard Held, Reichstadt, Češkoslova- 9 ška. 15623-a S Srečen Jožic in Jlovo leto želita vsem svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem Pavla in Jan Fiala kavarna in klet »EMONA* Ljubifana. 16/19 F. P. Vidic & Komp. Anton Kovačič tvornica glinastih izdelkov. Ljubljana, Prešernova ul. 3. Viška ulica št. 3 Telef. St 2027 Rožna dolina. Telef. št 3357 nudi pod konkurenčnimi cenami: glinaste peči modernih obliK in modelov, kmečke peči, štedilnike, bele češke emajine ploščice za obioži-tev sten v kopalnicah, kuhinjah itd. Prevzamemo tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. 157» luumuuuuuuuL^^ j POSREDOVALNICA K. TR OH A ! za nakup in prodajo posestev. hiš, vil Itd. v Mariboru Slovenska uhca štev. 2 se je PRESELILA na A|ek5andr0vo cesta 18., II. nadstropje. , Sedaj ugodno na proda enonadstroona hISa z vrtom za Din 150.000 Dalje 2 nadstropna stanovaniska hiša z* D*n 400 000 15753* ajuuluuuljuulpjuljljl^ POZOR i POZOR! V MARIB6RU v Miklavčevem dalmatinskem vino- s toču ..Pri stari pošti" se bo točilo črno In opolo S vino dne 24., 25. in 26. decembra po 1 Din ceneje s črez ulico torej po Din 11 in po Din 12. 15'4 -a ■ sem svojim cenjenim odjemalcem želim vesele, srečne božične praznike in novo leto. Ivan Kuralt, 15724a valjčni m/ln Domžale. Najlepše slikanice za loži S s £ □ EEEEEEEEESL B B ima Tiskovna zadruga v Ljubljani, gj Prešernova ulica 54 E Naročite: Župančič, Po koncu Izpod korenin . Grošljeva, Sale za male . • , « • Grošljeva, Čebelica brenčelica « 1 , « 1 < Din 35.— Din 30.— Din 20.— Din 30.— DOTA Din 20000.— t oddelku A „ 10.000.— B DOTA „ 5.000.— * • C se Vam Izplača ▼ osmih mesecih, ako pristopite kot član h Kreditni zadrugi reg. pom blo$. v Mariboru Plača 99 t oddelku A pristopnina Din 110,— ter m vsak poročni riučaj Dta 30.—; „ m B H m 80.— n m m » m m 10. ; v m C m • 80.— „ * m m m m • Vsakdo »e lahko zavaruje ▼ vseh treh oddelkih. Navodila pošilja proti mam kam Kreditna zadruga reg. pom. blag Maribor 15.246-a Palača pokojninskega ta vod a. — Zastopniki se »prejmejo vttta jRfublf (mor/'e»a /ota MSS4 Zalofa 6*vt}*v Ipcmmc« Važno! Važno! Domače In tuje živali. Slike. . Lepe slike bodo malčke zelo razveselile. 1. Ako trpite na nespečnosti, dodajte svoji večerni kopeli nekoliko pristnega naravnega smrekovei&a ekstrakta (Fichteanadelextrakt) Marianskč LdznS«. Pazite dobro na to označbo, da ne dobite kake malo vredne ponaredbe, temveč čisti nara vni produkt, ki ga uporablja večina pomembnejših zdravilišč, zavodov za živčne bolezn;, sanatorijev itd. 2. Smrekov ekstrakt »Marl«nsk6 L4zn4« se tadeluje iz svežih smrekovih m borovih igel. Uporabljamo »a iahko pri vsakršnih kopelih za okrepitev in pomirjanje živcev, zoper nevralogijc, revjnatizera, slabokrvnost, bledico In oslabelost. 3. Slabotne otrok« kopijlte ▼ vodi, ki JI dodate nekoliko naravnega smrekovega eks-trakta »Mariinskč UznS«. Zavračajte vse ponarejene izdelke io umetne mešanice v obliki raznih praškov ln kroglic, katerih zelena barva le vara, da gre za naraven produkt Zahtevajte povsod le pristni smrekov ekstrakt »Maridnske Ldrne«! 4. Nervozni ljudje si ojačljo in pomirijo živce a tem, da dodajo svojim kopellm nekoliko smrekovega ekstrakta »Mariansk« L&rni*, ki se uporablja z odličnimi uspehi v največjih zdraviliščih in sanatorijih za živčno bolne. Pazile točno na označbo »Marianske LAznž«, kajti nešteto je manjev;rednih ponaredb! 5. Revmatlzem in Ischlas. Kopijite se v toplih kopelih, ki jim dodate nekoliko naravnega smrekovega ekstrakta »MarlAnskč L&mi*. Pazite točno na io označbo, ki edina jamči za pristnost produkta, ki za uporabljajo skoraj vsa večja zdravilišča, zavodi za živčno bolne, sanatoriji itd. z naravnost presenetljivimi uspdhi. 6. Odlične zdravniške avtoritete imenovani ekstrakt toplo priporočajo Prof. dr. a*e| Winkler, kopališki zdravnik v Bad Nenndorf, je predaval na kopališkem dnevu v Baden-Badenu n PlHAcA. Kdo ookft/f fo t-Kiiim«! -toh* tO popust* se prvorazredni samostojni slroini inženjer i večletno prakso, po možnosti v topilnicah, za vodstvo pomožnih pogona železarne Zenica. Isti bi vodil nadziranie mehanične delavnice, električne centrale, kotlarne, električne delavnice tovarn Ške železnice, tesarne kakor tudi nad celokupnim voznim parkom ter industrij-kimi in sranovanjskimi zgradbami. Samo gospodje z odgovariajočo prakso, ki so v stanu, io mesto popolnoma obvladati, naj izvolijo poslan svo e ponudbe skupno s prepisom spričeval curricuium vitae, referencami, zahtevkom plače in termin nastopa službe Industriji Ovožg a d, d. Zenica, direkciji fabrike u Zenici. 15784« lasje 81VI LASJB m T reentei aajve4ji »ovratnik mladosti, a gotovo kvarijo lepoto vsak. dam« čipke s c kcak šivom, vežete najmodernejše in luknjičas e vezenine, gumbe in gumbnice. Pouk v vezenju brežplačen Cen ki iranko. Prodaja tudi na obroke. .TRIBUNA* F - B L. Lji bljaia Karlovska c. 4 Veleindusfrijaiec dobro situiran, v naflepši moški dob:, neodvisen, ak;.demično izobražen, brc. znanstva v LJubljani išča za avtoizlete, obisk gledališča in kon certov. Do 4si oo možnosti v nemščini, ter se naj priloži slika, Katera se pod čas*no besedo vrne. Anon mno se nt upošteva Pod RIMSKI VEČERI OB KAMINU* na upravo lista 15/ /9 a Ing. Anton Sodnik poobl. šumarski rženje in sodn izvedenec za šumskO'gospodarske in agrarno reformne zadeve ima svojo 15.698« pisarno LJUBLJANI, Zrinjske^a c. 15/1 Telefon št. 2291 Pristni Harzer]] Od 8 M naprej predptrvci. euioMi^ld pari, inetnobeli parčki. klHk«, ti6ja kima. »irarila ia tit* — Ilustrirani cenik tastonj Veleptlf jereja H«ydenrelcb Bad Soderode IM — Hara 15.71 a iti M'epi »« »travi želodec LOVRD SE8ENIK L3USIJANA Vii. ludi po zimi rotografiram! Potojrafidae aparati /seb formatov obl (k 'd ;eo u »Oroke PloSit n papir vseh svetovni (namk v v»eb format'b /edno v svež-h calogah Prva SiKcilalna P »to-m a n u f ak t »r« C. Th. Meyer, MARIBOR Gosposka ul. 39. K upajte potrebščin« pri strok jvDiaku — Pouk brezplačen. 1354« žlahtni vrvivci Edel-roller), čistokrvni, izvrstni pevci, pasma Rusche, so dosegli na III. Jugoslovanski razstav razred A 324. B 318 točk Do-biii so prvo častno predhodno darilo: srebrn lavorjcv venec. Razen te«a veliko zlato, malo zlato in veliko srebrno pozlačeno kolajno. — Prodajam samce po 200. 250 do 300 Din. samice po 50 Din komad. Razpoš IJam po povzetju in jamčim, da pride ptič živ. — Franc Golob, Hranll-niška c. 8, Ljubljana. Telefon tnt. 484 Popravila vseh pisarniških strojev. IVAN LEGAT, Maribor špecijalist za pisarniške stroje Vetrinjska ul. 30. li w | P samo zadnje novosti v barvah in oblikah Vam nudi v bogati zbiri specijalna trgovina klobukov 15777-a los. Pob naši M rho Bogatai, ijubijana, Stafi irg H Sprejemajo se klobuki v popravilo. — Cene nizke Izbegavaj leči in bori se uspešno proti vsein obo» lenjem dihalnih orga* nov z upotrebljanjem antiseptičnih Pastil »Valda« Uspeh je pa aamo te* daj siguren, ako upo» rabljaš prave Pastile »Valda« Zahtevaj jih v vsaki lekarni ali drogeriji v škatljicah. ki imajo ime »Valda«. i&f Lepota m mladost POVOJI a GUMB m> T te- mainji kometiki od ]ako TaUk« nI aovtt, ker m je pokaralo, da to m doTrieoo nego teaa od Mfreeeujire rre liKjott BeaulUti to Mramoet fra E.ntni, ter radi tega vel (retomi rtitaU ta nego lepote aa ta aaiia doseleje r«Uke mpibm. PAPILLON POVOJ »ter L au P0U8 LES MUSCLB8. It aaj-dragorenejiega bioloikega olja ta hranitev ia krepitev obrata, te* ta popolno odstranjevanje gub ia namrettA«. kote Din 74 LAIT OB BEAUTB ta edpravljanj* gab — Nateit miiire ter je oajboljle tredetve ta popolao Si56enje obrata Din S5. EMULZIJB ZA POLEPŠAVANJB OBRAZA. - Unoge Ukana ta neprecenljiva biološka vedetva ta iaUe-njr obrata. Kenadomfon H 2040 ?ftiir ms Za Bo Za Boiii Oglejte « vsakodnevno večerno razstavo otroških in igračnih vozičkov, holeoderjev skiro, tricikljev, bivalnih strojev, malih dvo* koles m avtomobilov pri •TRIBUNA« F. B. L. LJUBLJANA, Karlovska cesta 4. Ji y K Kupim stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekove skorje cele n drobljene smrekove bmeljeve droge rabljene dobro ohranene sode od strojnega in ;edilnegs olja, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. Franc Oset. Sv. Peter ® Sav« tudi Vi. da pre-skušena zdravilna specljalitet« FIOOL • eliksir sredi prebavo in Vam povrne zdravje. FIOOL proizvaja ki razpošilja po poštJ po povzetja t navodilom o uporabi lekarna SEMELlC. DUBROVNIK br. 2. Originalen zaboJCek s 3 steklenicami s omotom in poštnino vred Din 105. i 8 steklenicami Dm 245, a 1 st&kJ. 40 Din. Mnogobrojne zahvalne Izjave prihajajo dnevno o nspešnera delovanju F1GOLA. Nadstrojnika, ▼eičega prt strojih sa hlajenje, ki fe po možnosti ie bil zaposlen ▼ pivo* varni, sprejmemo takoj Pomidbe pod «Kompresor» na Publicitaa d. d., Za* «reb, Gimduiideva 11. 15627*a Rasi brade pri damah in vse nadležne dlačice na tfltd-> ka pod pazduh io oa obrazu odstranite sami na najpreprostejši naiin z mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak-- Kompletni samo 60 Din franko ako poSIJeet denar naprej Kosm. laboratorij W. ECKHARDT, Augsburg. DentscMand, Ravensporgerstrasse 12-93. Ce imate bolečine v nogah raztopite 1—2 flici sv Roka noine soli ▼ umivalniku tople vode is pustite v kopelji svoje atrujene noge deset mi« nutl Polagoma preneha mučno skelenje, odrgnine in mlahavost aog izginejo, naj« trdovratne jše ozebline in neznosna srbe» fiica se odpravijo Ce postite noge dalj časa v vodi. se omehčajo vsa kurja oče* aa kn drugi zaguliki take zelo, da jih lahko odstranimo brez noža. Odrgsfs* Odtiakf Karla oiMM v. Utrujen« sogt Oialjkl roe wkjb porzrotonl otiMaael Kota ogvijkl Sv. Roka nožna sol spravi tudi najbolj zanemarjene noge popolnoma zopet v red. — Velik zavojček sv Roka nožne soli stane 16.— Din — Dobi se v vsaki lekarni Če je ne dobite obrnite se na: DROGERUA GREGORIČ LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 5. 15634* Rudolf larbiriek Ustanovljeno leta 1895. TOVARNA Zaloga in izposojevalnica klavir« jev prvovrstnih svetovnih tvrdk LJUBLJANA, Gregorčičeva ul H. 5. Popravila se izvršujejo točno in ceno, tudi na obroke. PoŠt. ček. rač. SHS §t 14.075. kokošie, purje, gosje naravno in s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini E. VAJDA, Čakovec (Medjimurie) Telefon 50, 3, 60. a mm auiom teguiatorse. zatvoruice, ooreme za žage in mline izdeluje in dobavlja 0. F. SCHNEITER, Škofia Loka podjetje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cene Zahteva te ponudbe Prv o vrst ie reference § KajpopoineiSi iivaittč strcji *a Šivilje e!ent>uraova al, o/l. lei i&rai v-ii za JUŽNO AMERIKO. Brazilijo. Uruguay, Argentino Cniie, Peru 'td 22 99 ASTURUAS" m yyALCASVTARAM največji angleški motom; sad i na svetu Podzastopnik : A M f I S B E J ! C, Alfa-rocni pos^emalniki 279 2 Alfa-sepa^forji za pogon na sito A fa-opreme za mlekarno Alfa-l»rzoparilnike za krmo Alfa-transportne vrče za mleko Hifa- motorne stro e Alfa-piočev nasta posoda kakor tudi rezervne dele teh predmetov dobite vedno pri Alfa d. d. separatori i stroiev! za mliekarstvo Zagreb, Bolkovičeva ul* 46 a« pri njenih zastopnikih Telefon št. 43 Brzojavi: ALFALAVAL, ZAGREB &o$iavijeu lan ies 04ei|cn kakor tudi neit(tev>en Stalni na-.uo1 — Najugodnejše cene2 TakoiSn e Dla^Uo! 120 ERNEST MARINC K! JE 'rli ske«!1 ul 4 — Te »trerurb. ^t. !3 Velik. Ifaistrovani dobite zastonj: Zahtevaj« e« od rirlao MEINEL in KEROLD trornlca glasbil, gramoloaov te hcrraonil« R. Lorger MARIBOR 4t .'01 Violine od Dre 95.— R-1 tat harmor :ke od Din 85. Tambure od D;n 98 Gramofcii' od Dm 345 dalje ms* Specijalna tovarna strojev i\ obielavo KLEIK & STIEim v FnMI Zastopnik Peter Angelo, [Jabl ana Gledališka ulica. 4/1. Specijaliteta mtzarsii! in ko-larski stroji posamezni m v vsaki < mi elckiraiiietor!!' 'pogon nrez jermena) kako? ud v«j stroji zd jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage Zah»evaiU ponudoo aH Orezp ačm oOisk a^opmka MIchel Zčvaco: 10 V krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. »Vrlo,« je mirno rekel Sikst. »A zakaj pripovedujete to meni?« »Zato, ker se tiče vaše Svetlosti. Ženska, ki jo ljubim, je Favsta, Hi tisti, ki ga sovražim, je Montalto!« Sikst V. je pomolčal nato je dejal: Sikst V. je pomolčal. nato je dejal: »Vaše opozorilo vzamem z zanimanjem na znanje.« Po teh besedah je mirno vzel list pergatnenia in jel nekaj pisati »Vrgel me bo v kako ječo,« je pomislij Slondrato. »Toda gorje mu, kdor se dotakne velikega sodnika 1____« »Rad bi položil na vašo rano majhen ob'iž,« se je oglasil papež. ►Prosili ste me za vojvodino Ponte Maggiore in Morciano. £vo vam fevdalne listine.« Sfondrato je vzel pergamen In osuplo zagodrnjal: »Ali vaša Svetost e sliši?... On. ki ga hočem ubiti, je Montalto, vaš nečaki Tisti, ki ste ga v konklavu določili za svojega naslednika. Papež le vzravnal svojo visoko postavo. Njegovo obličje se je pokrilo z neizrekljivo trpkobo. »To, aH se osvetite Montaltn aH ne. je vajina stvari... Toda več bi zalegla osveta če b1' ga udariti v njegovih podjetjih ro v njegovi ljubezni, s tem. da mu odvzamete žensko ki ro ljubi... Verjemite mi, to bo huiše od bedastega sunka z bodalom!« »Oh,« je dihnil Sfondrato. »kak zločin je moral storiti Montalto, da slišim take besede iz ust njegovega ujca?« »Montalto ni več moi nečak,« 'je rekel papež s strahotno mirnostjo. »Montalto je moj sovražnik in sovražnik Cerkve! Montalto mi je Iztrgal iz rok omfie ki utegne porušiti moč svete StoHee in Favsta. ki sem jo pomrlostil — prav ta Favsta bo nesla orožje prekletemu Spancu, da mu bo služilo v borbi zoper mene!... »Favsta — pomFoščena!« !e vskrikn? Sfondrato ves ponarjen. »Da,« je rekel Sikst. »Favsta ie živa in svobodna 1... Morda bo fe Če7 nekai nr nst?»v:la Rirr ter ti samo sr Naščuvati T z obupnim Nato je »Bog edini rr' nikov, ki si Jih sam izbere., in tedaj gorje jim!« 1'ana kar tako, tebi nič, meni nič!« je ponovil papež o tom. no vzdignil kazalec: more sprožiti blisk, dragi vojvoda!« »S to primero označujete človeka. Sveti oče?« »Vojvoda,« ie resno odvrnil Sikst, »Pardaillan Je morda edini človek na svetu, ki sem ga kdaj iz srca občudoval .. A če Je taka vaša volja, vojvoda, naj bo. Idite in poizkusite pregovoriti Par-daillana.« »Kje ga najdem?« »V Bčamčevem taboru. Zajašite konja In pohitite k Henriku Na« varskemu Povejte mu vsebino listine, ki nam je bila s silo iztrgana in ki jo hoče Favsta spraviti Filipu v roke. To naj bo uradna naloga; vse ostalo je vaša stvar.. Ce najdete Pardaillana, recite: Favsta živi! Favsta ie na poti k Filipu španskemu, da mu preda listino, t katero mu je zagotovljena francoska krona ...« »Ali ie to vse. kar na mu povem. Sveti oče?« »To je vse«.«.«. In mislim, da bo zadoščalo!« »Kdaj naj se odpravim?« »Se to minuto.« W c vsem svojim cenjenim starim in novim <$diemalcem želi bpecijama, na novo preure ena trgovina s gramofon* M k*o?tte cesta ite*. 94 . Rasberger 15774-a HOPOSli Zfl Božič! ael* gramofonov in električno posnetimi umetniškimi gram ploščami \ ii Stš&vh&tslfe MfJCSft pcd}et}& M* tohtuena pisarita So&pGS&ets&a cesta 10 TSelefon 21CS Beton, ielezobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. Sprejemanje o strokovno izvršitev oseh načrtov stavbne stroke. Tehnična mnenja. Zastopstvo strank o vseh zadevah. SRBKS HUSTRd FIAT najpopolnejši, najdovršenejši, najrazSirnelSi jvetovnoznand brzovozn AVTOBUSI. tovorni tet avtomobili za požara* brambe. brizsalni, sanitetni vozovi t« vozov* ca vsak< porabo Zelo ugodni plačila) oogoB. 15422-a IHvnn ™«tnf>stvn O *|i7f?K - LJUBLJANA favčarlevs ulica 11 Prvovrstna da matinskavine črna bela in ,Rut'ca" lastnega >rideika, pro-^ek črni in beli viško črno vugava vermut domači tropin«>vec, olivno olie venski kis, morSKe ribe nud po na nižjih cenah, a vino za Božič in Novo leto se bo točilo v gost im v Kersn kov ulic n v Šiški pri „Ružo bek; Savinjske \1pt geografski in turistični r>reu!ed Dir 125.—; Remec- h mote domovine. Mlade povest/ Din 24—. Šorli Iv.: Golobovi. novela Din 40-—. GORIČAR & I KSKOV5EK. CELJE Autoblatnike in hladi nike aa!P a.57'4 Izdeluje ln popravlja GUSTAV PUC splošno kleparska delavnica. Tržaška cesta (nasproti tobač. tovarne) LJUBLJANA Ali ste že čitali Pustolovščine dobrega vojaka Švefka ki io vzbudile po vsem svetu velikansko zanimanje ▼ knjigi, v filmu in oa odru. V slovenščini jih izdaja Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Prvi zvezek velja broširan Din 46.—, vezan Din 56.—. Drugi zvezek izide ▼ kratkem. 236 *mo cio 31 decembra 19 S • • Z^žane cene za motorna ko'esa F. N. 350 ccm sv. Din 12.600.- (prej Din 13.200-—) s električno luč. Din 2000 — več 500 ccm sv. Din 17.600*— (prej Din 19-200'—) s električno luč. Din 3000-— več N estmotCn« obrok« Na *«stir«s« no obroke 15707 Zastopstvo ia Sioventjo: * E N Q A. Ljubljana C^^Uiolifa rai po cerai zato pet jfa kruh in pecivo iz nje nencadkriljivct« LJUBLJANA Duna ska cesta 31 Telefon ^7o9 Prva potovalna pisarna V SLO VEKI JI 1 Predprodaja voznih listkov za vse proge. Preskrba aoai- nikov. Izdajanje voznih listkov za zračne linije — Ses avljanje družabnih potovanj — Vods vo poučnih ekskurzij — Nasveti in pojasnila brezplačno — Naročajte vozovnice teleloničn >, naš sluga Vam jih dostavi na dom. NAŠ NATEČAJ: Za svoja potovanja kupujte listke v piedprodaj' po originalnih železniških cenah. Prihranite si nepotrebno čakanje. Dokaz tega pa razpisujemo za naše cenjene odjemalce na ečaj. Vsak, kdor kupi pri nas vozovnico, do »i svoj listič. 30. junija pa se vrši žrebanje. Dobitnik si lahko izbe e 157< 5-a brezplačno vo*n!o v II. razredu brzovlaka v Nico in nazaj, 4 dnevno bivanje na Dunaju, 3 dnevno bivame v Budimpešti ali pa pro ivTednost v got« vini. Potujte praktično in ne pozabite da Vas čaka v Novem letu oddih na Cote d*Azur ab pa nekaj brezsk.bnih dni veselja na Dunaju. Jtaro^da. m. ur« cL&pis* Uioit, X. oumUl o^Lastnt. pcjtcU^ tux* OgLcuru. odddtk Jin"RA,LfubLfCuuxt rr-iitrturva. 11I.4 čdunnu, rcuiuA, porU4 Lmjuliueš. LfuMfotAjL 91^42 BfifVJgfll S? lUi^i Sprt/t/nnf/i malih, oglasov za, prv h&cUfo JUotlko JTJTRA ** zaključi* cLan, pr+d, ucuiom, Usia* ob 17 ust>. Pozsuf* fpr*fch, oglas* botLo prv~ obctsiu v tuzshdAfo JtunUu, lista, TdUfan sUudkcL 2492 JLah opLasi, kt sluzjo v p&sruLoualni, uvsoa/aJju nam.***, abčuutoa.. tucJta btsedcL 50pcw. Mcynuinf ie nadaljeval, crad bi vama nekaj prodni Dajta. stopita z menoj.* Odvel ju ie za grmovje, in glej. tam je legala vel»ka palira ki io imela, namestn betiča izrezljano konjsko glavo cLepa je, kaj?« je ponosno rekel možiček. cSam sem Jo spravili ▲ to ie nI v«e!> Posredovalnica Ogrtoc, Ljubljana. Miklošičeva cesta 28 (nasproti codiiča) oddaja in preskrbuje »lužbe služkinjam, natakaricam to kuharicam — Za odgovor je priložiti dvo-dinarsko znamko. 44667 Gospodično vas dan odsotno sprejmem k boljši gospodični kot sostanovalko Naslov » ogl. oddelku «Jutra> 44S49 Uradnika (co) slovenščine in nemščine zmožno silo. z večjo vlogo išfit dobičkanosno podjetje Poleg plače in primernega obrestovanja vložene glav niee soudeležba na dobičku Ponudbe z navedbo višine vloge na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Dradnik s soudeležbo« 44842-a Natakarico s primerno kavcijo sprejmem Dam gostilno na račun — Naelov v oglasnem oddelku »Jutra* 44856 Slaščičarski bi me-dičarski pomočnik starejši, dobro izurjem v izdelavi peciva, dobi z januarjem stalno mesto poslovodje Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod šifro »Izurjen slaščičar* 44670 Otroška vrtnarica dobi mesto Da deželi k 2 otrokoma Prednost imajo one, ki so v takih službah Že bile Potrebno je znanje o negi in vzgoji dece Me. sto --talno plača dobra ter iobro ravnanje Nastop januarja Ponudbe z naved bo dosedanjih služh na ogl odd j pod Šifro »d( " ležela« 44616 Kovaškega pomočnika '»mo prvovrstnega strokov njaka sprejme v stalen po =el Franjo Verzel kovaški mojster Maribor, Franko oanov, ulica 25 44825 Potnike zanesljive m poštene zastopnike tei agente sprejme, proti dobri proviziji tvornica pijač — Ponudbe pod »Zanesljiv 28» na oglasni oddelek »Jutra». 44739 Trg. zastopnik vpeljan, ki potuje p0 Sloveniji, vzame poleg še kak dobro idoč predmet — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra> pod »Predmet* 4487.' Vinski potnik lobl takoj m neto > prostim H 4eobnim stanovanjem < •rtiklinami ua proti fiksni ■Uči pri renomran rele ■rgovini vina in špirituot » Ljubljani V poštev pri tejo le boljše moči »po -obne tn 'zvefbane , te; •trokl Ponudbe u* ogla«n 'id pod šifro .Vino to Spiritnoze« 43536 §e nekaj i>otnikov in krajevni!1 zastopnikov sprejmemo za zelo praktičen •redmet Tudi gospodje ki zastopajo ie druge tvrdk' ma jo lepo priliko »aslužk.-. ker je kolekcija m»jhn» Ponndbe na oglas oddelek ece z* akvi. zicijo vifoTto provizijo — kasneje fjksnm in provizijo Ponudbe na oglas oddelek »Jntra* pod «SivljeiMka zavarovalnic** 44297 Dame ki obiskujete priv stranke-dobite izdaten postranski zaslužek (predmet za dame) Vpošljite naslove z označbo delokrog« in Din 10 za vzorce na naslov M Vra-bič, drogerija v Mariboru. 44525 Zastopniki! Mi Vam ilamu uifmenc pogodbo. da pri prodaji naših predmetov na mesečna odplačila zaslužite bret na-;>ora KHiO Din tedensko — Zumbulovi6 Ljubljana Mi klošičev« 14 44768 Zastopniki ki z manufakturo obisku jejo orivatne stranke in bi želeli vzeti seboj lepo m i>oceni konfekcijo nai niše jo na Stuzma Ormož 44248 Stalna resna tvrdka v Milanu dobro vpeljana, bi prevzela zastopstvo, ev z zalogo kake večje solidne jugoslovenske tvrdke z lesom Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Milanska firma*. 44669 Zastopnike iščemo na deželi in v mestu za prvovrsten, konkurenčen ognjegasni aparat. Lahek zaslužek do Din 5000 mesečno Ponudbe na poštni predal 208 Ljubljana. 44715 30 % provizije nudim agilnim zastopnikom za obisk privatnih strank Predmet je inozemski ter potreben vsaki družini. — Rajon neomejen — 20 % akontacije »i lahko obdržijo na račun provizije — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod značko »Lahek zaslužek. 44803 Do 500 Din dnevno in več lahko zaslužite s prodajo loterijskih vrednostnih papirjev na mesečne obroke, združeno z visokim življenskim zavarovanjem Zastopnikom nudimo dva obroka in fiksno plačo Za informacije priložite 10 Din v znamkah — Prijave sprejema tjpravni-Stvo »Merkur* v Ljubljani. 44806 Zavarovalnica v Ljubljani sprejme krajevne zastopnike v sifcutc u ub«uiati iu mestih: Beiluici, bohinjska ttistriea, borovnica, Brezo vica, Cerknica, Dob, Do-brepoljo, Dobrna. Dobrunje, Dolsko, Douižale, Dravograd, Gornja Radgona. Gornji grad bradač, Grosuplje /uštanj. Hrastnik. Ig, Je--enice, Jezeruko, Kamnik, Konjice, Kozje, Laško, Litija. Lesce. Ljubno, Logatec, Loški potok Lož, L.u kovica. Medvode, Metlika, Mojstrana, Mokronog. Mot-nik, Mozirje Murska So i>ota, Ormož Poduart Poljane. Poljčane, Prevalje, Ptuj. Radovljica. Rajhen burg. Raka Ribnica Rogatec. Selca, Semič. SIo-venigradec Slovenska Bistrica Soiiražica Stična. Straža, šoitanj St Janž. St Jtsrm j št Peter v Sa vinski pod »Posredovalec* 44864 tHSsSt£* Absolventinja trg. tečaja na liceju želi mesto v pisarni Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Ljubljana 38» 44802 Službo poslovodje so trudni ka alj skladiščnika želim v špecerijski stroki, delikatesni ali mešani trgovini Zmožen tudi pisarniških del Sem v najlepši moškj dob:, posestnik, z znanjem več jezikov in mestno naobražen Po potrebi kavcije zmožen Ponudbe na oglasn' oddelek «Jutra» pod šiiro »Neoporečen značaj* 44454 Visokošolec z večletno trgovsko akvi-zitersko prakso, išče službe Sprejme vsako primerno za-poslenje tudi n« deželi — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Veselje do izvenplsarniškega dela» 44871 Mlad fant star 16 let. s štirirazredno meščansko šolo. bi se rad učil ključavničarstva, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši Naslov pove oglas, oddelek »Jutra». 44876 Žagar s sedemletno prakso dober hrn«ač ve?? laganja na nolnoiarmen!k in vnecijan-feo zmožen popravil na žari in vseli le«nih manipulacij. želi stalnn m»sto Ponudbe pod »Stalen* n» podružnico »Jutra« v Maribora. 44813 K maibn'ni otrokom želi službo v L'uhliani dekle » dežele. Naslov pove oglaani oddelek »Jutra« 44486 Tra. pomočnik mešane stroke, stat 19 let, agilen prodajalec, vsestran sko zanesljiv, Ieli svoje -edanje službeno mesto premeniti - najraje v kako večje meoto v Sloveniji. — i'enjene ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« poo šifro «l rgovsk' pomočnik 83» 44762 Mesto hišnice sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». - : 44641 500 Din nagrade 1obi tisti, ki mi kjerkol< preskrbi službo hlagajničar ke al' pisarniške moči Po nudbe oa oglasni oddelek «.lutra» pod šifro »Pridna io (>otrebna> 44684 Dekle za vse iz poštene hiše, želi službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44812 Pri boljši družini iščem mesto za svojo de-vetnajstletno nečakinjo — ki zna kuhati in šivati ter se želi v gospodinjstvu še bolj izpopolniti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V pomoč gospodinji* 44680 Deklica stara 16 let, močne postave, ki je dovršila petraz-redno ljudsko šolo. dobra računarica, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. Naslov pove oglasn! oddelek «Jutra». 44677 Denarni zavodi! Slovenka a srednješolsko izobrazbo, triletno prakso pri zavarovalnici želi premeniti službo kamorkoli v Sloveniji Perfektno znanje laščine in srbohrvaščine, francoščine in deloma nem. ščine Verzi rana v vseh pisarniških delih Najbo'jše reference Plač* in nastop po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Izvrstna moč». 44662 Blagajnlčarka inteligentna — r večletno prakso, ki govori in piše slovensko in nemško, želi mesta. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod » Blaga jcičarka* 44711 Za svojo hčerko ki je pridua in poštena iščem v trgovini ali v kakšni pletilnici mesto. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 44685 Gospodična dobro vzgojena, zanesljiva iu resna, sirota brez staršev, iščt službe pisarniške, blagajaičarke, družabn.ce, pomočnice v trgovini ali gospodinjstvu. — Veiča je .-trcjepisja. slovenšč.ne in nemščine, lične izdelave beliga perila in samostojnega gospodinjstva Gri tu-dj samo poldnevno. Reflektira le na Ljubljano Po-nuiibe na oglasni oddelek »Jutra» pod šiiro »Nastop takcj ali pozneje*. 44865 Trg. pomočnik mlad želi takoj službe v manufakturi, špeceriji ali galanteriji. Cenjene ponudbe na Vladimir Prah. Ravnikarjev« 3, Ljubljana 44726 Mlado dekle že več let v službi in že nekoliko vajena v kuhi išče službe takoj ali » 1. februarjem pri bolši družini. kjer bi tudi pomagala v kuhinji. Ponudbe na ogl odd J. pod »zanesliiva 473». 44734 Kot hišnica ali oskrbnica 2rre vdova z enim otrokom Naelov v ogl. odd J 44749 Absolventinja dvoletne trg šole. išče na-meščenja v trgovini — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Začetnica« 442:7 S ferska §ola ■oiastveDii Kunct-rtijuniran* »mernik L.jubli«na Du iajsk» 36 I eMUE, ^ 'Mrmanenui' tečaj- t» vse 8S4 Pozor! Pouk v krojnem risanju in prikrojevanju kakor tudi v izdelovanju damskih oblek daje edino strokovno izprašana učiteljica Roža Medved. Ljubljana. Me.tnj trg 24-111 nasproti rotovža 44631 Gdč. Italijanka poučuje in daje konverza-ci jo Ponudbe na cg'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Italijanščina* 44861 Strojepisje »oiiFnie drž fconc zasebno učilišče P«»tač LJubljana Valvazorjev trtr 6. 41758 Dvofcolo zastonj ■lobl. ki se odvadi tobaka. Samo v trgovini dvokole« Milko Skerlec, Sv. Tomaž-Ormol. Zahtevajte prospekta, 44640 Vj+tnlarn Radi selitve naprodaj: Volčji pes — dober Juvaj, omarica, kuhinjska omara, stelaže, mize (okrogle to oglate), velika kredenca, zofa, klop, kolo, kopalna banja, velik okrogel kotel, kante za mast. škropilnica, velik lonec z« perilo, če-ber za perilo, škafi, sesal-ka za vodo, skrinja za žito, steklenice itd. Pojasnila daje Sabljak, Celje-Medlog št. 14 (pri Joštovem mlinu) 44515 Mesnica s kompletnim inventarjem in delavnico naprodaj radi Iružinskib razmer Prijave (>od »Bodočnost 16» na ogi oddeleV »Jutra* 44716 Stalna umetniška razstava slik Velika izbira okvirjev A. Kos. Ljubljana. Mestni trg št 25 44316 Decimalno tehtnico ZI 1000 kg najboljše to varne v popolnoma dobrem stanju prodam Na -lov pove ogiasni oddelek • Jutra* 44429 Dame Zahrbtnega -ovražnika žensk - belotok smeluje pri menstruaciji prenaglo »ta anje pobija z uspehom od '.Jrsvnikov oriporočan: »pa at »Kef-i* — Informacije iaje brezplačno K SaU mon Marihor Aleksandro v, cesta 55 44526 Drva oukove 1B tirastove odpad ke od parketov dostavlja po nizk< ceni n* dom perna žaga V 8c»enett1 Ljuhlja na za gorenjskim kolo'lvo rom 8P Pri »Soincu« za vodo - Pogačarjev trg Največja zaloga vsako vrstnega pletenega blaga, perila z* dame gospode tn otroke Nceavice. rokavi ce kravate itd Priporoča K Widmaver 43107 Pletenine Vse vrste v to stroko »pa lajoča dela obleke po me rl sprednji deli v veliki množin- 'n osemključno bla io n, metr- P D trgov '■em tuoi in loposlane vol ne NajsolidneiSa izdelava in postrežba Nizke cene PniK)roča »Solnčevo« stroj no pletenje Ljubljana Gru berjevo nabrežje štev 16 43106 Jamske vozičke '.eiezne po|K>lnoma nove. '.h 50 cm kolosek prodam Na-lov v ogla-snrreda! 240 44574 i«m »trokovno nolaeanie I 1. černe Lluhliana. Dunajska cesta 28. 1'roračun' in vzorci na razpolago 87700 □□□□□□□ Železnato vino lekarnarja dr. G. Piccolij« v Ljubljani, krepč« oslabele, malokrvM, odrasle in •troJte. S57 Lepa, črna kočija i oljnatimi osmi, lahka, enovpreina, prav poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 44593 Lovski brek skoraj nov naprodaj za 3000 Din. — Na ogled pri Hodniku v Žalcu. 44718 Otroški voziček na peresih, prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 44582 I 77 # / Ti) /, Vsakovrstno zlato nupnje oo oajviljib senan Cerne — juvelir Ljubljana. WolIov» nllca Kompletna kuhinja in nekaj pouištva skoraj uo vo, vtied aelitvt pocem naprodaj Naslov v ogla«., oddelku »Jutra* 44b01 Jedilnico v stari nemški renesanci, dobro ohranjeno in otroški stolček prodam. Lj. Mirje 11-L 44&12 Dve spalnici iz trdega lesa prodam in vabim na ogled. — Ivan Novak, Vižmarje pri po*ta i 44799 Spalnico novo. radi selitve po zelo nizki ceni prodam v Mozirju št. 24. 44841-a Stare moške obleke in Jrugo kupujem ter plačam najbolje. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom Alojzija Drame Ljubljana. Gallusovo nabrežje št. 29 44877 Hlače delavske, navadne, športne in jahaške dobavlja sainc trgovcem Hišna industrija hlač P. Brkljačič. Prezid 44759 Različne čevlje stare dobro ohranjene, ženske, St 36-37 moške št 40-41 prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 44797 Nov plašč apaxten, iz kožuhovine. poceni prodam Naslov v og!. oddelku »Jutra». 44847 Starinar ji! Prodam več starih, dobro ohranjenih oblek 'n nov aparten plašč iz kožuhovine Naslot v oglasni m oddelku »Jutra« 44848 Leposlovnih knjig veliko zalogo, s kompletnim »Ljubljanskim Zvonom« ter damsko plišasto in moško črno zimsko suknjo, kakor tudi gramofon prodam Informacije daje Anton Klop-čič. Mestni trg štev. 13/1. 44576 Jerančičevi spomini izidejo z novim letom v knjigi »Pet let pozneje-* 44629 «Jurij s pušo» .stane celoletno (26 številk) 20.— Din, polletno 12 — Din, posamezna številka 6tane Din 1.50. Uprava •Jurja», Ljubljana, poštni predal 144. 44754 Knjige o avdjatiki, znanstvene in poljudne, najnovejše izdaje, poceni prodam. Naslov peve ogl. odd. 44790 Prid^fU Sladkega sena dobrega kupim 1—2 vagona Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Bale«. 44573 Ljutomerška vina najboljša, kakor tudi »11 vovko proda po zelo nizki ceni upravitelj Anton Slik Gornja Radgona. 172 Vino garantirano naravno, zelo fino lahko lobite edino pri nas za nizko ceno Obrnite se na: Cigla'. pose>tnik! lastnih vinogradov, Stubiea kraj Zagreba 44844 Vrthrana Abonente sprejmem na dobro, domačo hrano v b'ižini kolodvora. Naslov v ogl. odd. Jstra, Kupim Nagrobni spomenik iz črnega marmorja, samo zares lep ter dobro ohra njen kupim Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Črn marmor* 447% Štedilnik rabljen, a dobro ohranjen, prosto stoječ, n* 2 alj 3 plošče kupim Ponudbe z navedbo cene na Kmetijsko podružnico Mošnje, pošta Radovljica. 44699 Rezervarje dobro ohranjene kupim. Ponudbe z navedbe mer in cene na I. Bergant, tovarna olja, Medvode. 44744 Halo! Na praznik Sv. Štefana plesna zabava v Višnji gori pri Nadrahu. 44778 Pristopim v dobro moč« trg podjetje t kapitalom 100—2U0 000 Din. Le resne ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pot »Agilcost 87». 44187 Kot sodelujoča dru-žabnica pristopim k manjšemu dobro vpeljanemu podjetju v Celju ali Mariboru Najraje k drogeriji, lzdelovai-nici perila, trgovini perila, modistinji ali k »ličnemu. Cenj ponudbe prosim na oglas oddelek »Jutra* pod »Manjši kapital*. 44548 Katera mlada vdova bi posodil^ mlademu simpatičnemu gospodu lOOd Din proti dobrim obrestim — Naslov je poslati na oglas oddelek »Jutra» pod šifro »Družabno življenje*. 44375 Družabnika z večjim kapitalom sprejmem pri osebnem sodelovanju v dobičkanosno podjetje. Ponudbe z navedbo razpoložljive gotovine na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agrar». 44842 S 100.000 Din bi se udel-žil pri dobičkonosnem industrijskem ali trg podjetju — Podrobne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Aktivno«. 44798 Uradnico ki bi vložila v visok0 rentabilno podjetje znesek od 20.000 Din dalje, sprejmemo Hrana -,a stanovanje v hiši Pri večji vlogi dobi lahko v hiši tudi celo stanovanje 2—3 «ob s kuhinjo — Po nudbe na CTlasni odd°lek »Jutra« pod značko »Strojepiska 71». 44808 Za posojilo od 20.000 Din dalje dam stanovanja proti zelo nizki najemnini. Za 50.000 Din posojila pa brezplačno tri sobe, kuhinjo, verando, pri-tikiine in vrt. — Vila blizu Tivolija. Naslov pove ogl. oddelek «Jutra». 44809 Družabnlco za delikat-sso in vinotoč takoj .-prejmem Istotam prodam lepo parcelo, že pripravljeno za takojšnje zidanje. Naslov v ogl. odd. J 44776 Kot družabnik s 251)00 din vstopim v do-broidočo trgovino, najraje z mešanim blagom event dam posojilo z« primemo službo Naslov pove cgl oddelek »Jutra*. 44620 Kot aktivni družabnik pristopim k rentabilnemu, najraje lesnemu podjetju, s kapitalom 15—20.000 Din — odnosno stopim v službo kot lesni nakupovalec Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Aktiven družabnik«. 44827 Vrednostne papirje srečke, delnice, obligacije vseh vrst plača najbolje Upravništvo »Merkur« — Ljub'jana, Večna pot št. 5. Telefon 3052. 44807 Mesto kontoristinje nudi gospodični ali gospe, ki bi vložila v podjetje 10.000 Din proti visokim obrestim manjše, dobro vpeljano podjetje z obširnimi zvezami Ponudbe pod »Zmožnost 67« na oglasni oddelek »Jutra«. 44867 Restavracija Gorenjski kolodvor, Šiška prodaja za praznike vino čez ulicc: belo po 12. rde. če po 12 to črno po 12 Din 44845 Smučarjem sankačem in sploh prijateljem zimske narave, ki želijo božične praznike uživati v prekrasni Bohinjski dolini, se priporoča hotel »Triglav« v Boh Bistrici, ki ima lepo opremljene, kurljive tujske sobe. klavir in radio Postrežba točna, pijača izbor-na, kuhinja prvovrstna in 44788 solidne cone. 44606 Gozd debel smrekov kupim bli« žage Isto tako kupim tudi drva, hrastov« frlze, prag« 14 X 24 X Ž60- Oferte pod šifro »Sušak* na oglasni oddelek »Jutra*. 44480 Parna žaga popolnoma moderno opremljena z velikim skladiščem, stanovanjem, ob kolodvoru ležeča - v najbogatejšem "ozdnem kraju, radi družinskih razmer zelo ugodno naprodaj NapUčilo Vi — ostanek iahko v ugodnih mesečnih obrokih Prevzem takojšen Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Parna tega*. 447W Stavbišče do 1000 m». V sredini m* sta, v razdalji 15 minut od glavne pošW kupim — P O4 nudbe prosim pod značko »Stavbišče« na oglasni oddelek »Jutra*. 4423« Enodružinsko hišo Stožice št 67 pri Ljubljani prodam. Pojasnila Istotam. 44879 Majhno hišico kje na Gorenjskem kupim. Kornič, Ljubljana, Prečn* ulica 8. «77« EnOnadstropno hišo trdno zidaao veiik vrt ia dvorišče ugodno prodam. Šiška 117 (poleg mitnice). 44883 Posestvo 5—7 oralov zemlje: travni* kov, njiv in vinograda. spodarsko poslopje vzamem v najem za več let v okolici Maribora. Lega proti jugu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44811 Hiša 15 minut od kolodvora 0»-lje naprodaj 1400 sadečev hmelja in nekaj ze.mlje za zelenjavo ter sadno drevje Pojasnila daje Beloglavee Lenčka Orla vas pošta Polzela 4468« Enonadstropna hiša nova, z zelenjadnim in sadnim vrtom se radi smrti lastnik« proda Hiša je ob okrajni cesti Rimske toplico—Laško, pripravna za vsakega obrtnika ali upokojenca Več se izve pri lastnici Fani Kuder, Ser-ce pri Rimskih toplicah. 44723 Enodružinska hiša z vrtom, skoraj nova na prodaj v lepem industrijskem kraju Pripravno za obrtnika ali vpokojenoa. Cena 32 500,— Din. Naslov v ogl. odd. J. 4452T Gostilno v večjem meatu Hrvatska, blizu Slovenije, i lepimi to čistimi prostori, stanovanjem. hlevom, vrtom in lepim inventarjem prodam takoj po zelo nizki ceni — radi prevzema drugega posla. — Ponudbe prosim na Poštni pietinac 1, Karlova« 44837 Enodružinsko hišo novo, oddam lahko takoj v najem v neposredni bližinj Celja. Prednost imajo tisti, ki plačajo za nekaj časa naprej A Mulej, Jesenice-Fužine 206. 44SS1 „ Posest" Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cesta Štev. « proda: HISO, visokopritii&no, 4 paiketirane sobe, priti-kline, 1500 kv. m. vrta-blizu klavnice, Din 14a tisoč. VILO, enonadstropno, n«-vozidauo, b sob, 2 kiw hinji, komiort, 1000 kv. m vrta, blizu Dunajska ceete. Din 280.000. — VILO, ononadstropno. n»-vozidano, 5 »ob, priti-kliue, velik vTt, najlepša lega Podrožnika, Dia 250.000. HISO, visokopritličao, I sob, pritikiine. 900 kv. m vrta, 7 minut od Kongresnega trga, Din 175 tisoč. HISO, pritlično, prenovijo no, 4 sobe, velika delavnic*, 800 k v m. vrta, Šiška, Din 85.000 DVE HI3I, ena enonadstropna z 11 stanovanji, velik vrt, Šiška, Din 800 tisoč. HISO, dvonadstropno, « stanovanj po 1 in 2 sobi, blizu Krekovega trga, Din 210 000. HIŠO. dvonadstropno, dobe« ohranjeno, 9 stanovanj, 800 m« vrta. Moste. Din 150 000. HIŠO. visokopritlično. 9 stanovanji po 2 sobi. pritikiine. vrt. Dunajska cesta Din 90 000 — Poleg tega večje Števil« parcel ob Dunajski cesti, Za Bežigradom v centra v«ph predmestjih Ljubi ne. rarnovrstne trgovske, obrtne hiše T LJubljani, na deželi, kmečka pose-stva Itd. po najugodneišU eenah. 447« «JUTRO. it. 300 - 3 f -NedeUa 23. XII. 1928= Za Božič J Lubiana - Tavčarjeva 1 jpmmmšmz Smuči, -ankt, drsale S ei- vrst. Vea smučarski pnt>or. M94 Realitetna pisarna «t»ruui»u« actuaici ual. »porufta, U m priporoma aa naklo- 1 UpilL ajenost. 44806 ^i* * muiuj, igradbo ta gostiln« t« mlek.»r«tvo s lemijieicju. po zahtevi — Vpraianj» na gornji aa lov 44419 Brlvnlco tajno- u dame m goopooe oddamo Vogalni hotel X sredini w.-eta u« promet-Bi točki. Kraeiii lokali. «o> b« ta tujce itd pr Din 170.000 Eventualno t» rilo »li bilo i rt-:' novozgrajenem kopalilčo tom Pojasnil« pri posredo. 8 & Ilirija v Ljubljani, ▼ainioi K Troba v Mari- Sezija maj-okiober. 0gl»d boru, Aleksandrova cesta lokalov mogoč » kopalilču. It. 14. 44918 f|wtM» " 150talnemu go*|»odu — Ogledati v popoldanskih urab 44770/a Prazno sobo v »red.lču lupili oddam » 25. decembrom eni osebi. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 41313 Opremljeno ^obo nO[KUir*u« T aredlni mesta i iSče inteligent i oovim letom Pon udbe iva oglasni i oddelek »Jutra« pod iifro »Inteligent« 44860 Oprem Meno sobo novo, oddam zakonskemu paru al! dvema !»o»t>odoma Naslov pove oglas oddelek »Jutra*. 44862 M. Z. M. Moje nu&Li mo pri Tebi — telim tdr»vj« m »rečol 44823 Starejši tvornlčar pos«ftnik , Ljubljani teli znanja > gospodično zmož-no pravilne nemščine, u-nesljive pr' pisavi Ponu-i-be i referencami m cllko pod »Inteligemna po4tena» aa ogl,- odd. J. 44737 Opremljeno sobico : skromno. r Atedilnikom ali souporabo kuhinje v ljubljanski okoiiej i°l'm blizu ' Drž. nameščenec 32 let star, blagega I" resnega značaj« teli znanja t Delni inventar uprav, kopaliiča. ponudb« t navedbo ita.eiu- «_____ , nine poslati do « januarja! Opremljeno SObO 192» ns naslov Oprava ko- * sredini mesta od- pališč, S K Uirije. polt- dobr» , pn_ .„h. ftl, ^ Natančne ponudbe: Panj 44922 54li;eni naprodaj Na<-lov («ove v l.jubljhnl potem potuje v Maribor ma v ak dan od 9 in od 2. do 7 nre v , «{Hon». eob« Ite*. gramofon ! I nadstropje P* od- Si>rej»-do 18 hotelu 21 -44*20 Hlode brnkevt tn nrastove (bra •love le oo 20 em n».orej) k ■ p ■ J t parna Lig* V Seagnett! » Ljubljani 267 Hrastovega lesa V hlodih ts f laganlh on rovih frizlh Običajnih mer •dravega kupni« vaako mnolmo iiarkPtna tovarna Frane Kotnik Verd pri Vrhniki Cene je označiti franko vagon Vrhnika 232 Trgovino Keianega i>i*«>* iobro ldo- io. na deieii, aa.-proti farne cerkvt oddam v najem. Ponudbe ni» ogia^. oddoleš •Jutra« pod »štajersko« 44o24 Lepo skladišče ln suho klet pooenl oddam Pouudbe oa •glas. oddelek »Jutra« pod «£let>. 44719 vsamsa na ogl Hlev v najem. Ponudbe odd J. j oglašaj oddelek »Jutra« Sobloo i sajtrkom m ir,-er jo telim > 1 jan 1SKS v bliilni BetlsiTadj *li ifl kolodvora 44788 Ponudbo na oglas oddelek i «Jut,ra» pod šifro »Leo« 44838 44717 Zamenjam stanovanje 2 eob ta velike Kuhinje v centru, pa.rketir8.no — u 1 sobo t kuidajo Bveot prevzamem 1 ali 2 prazni metiein: sobi t tepariranim vhodom Ponudbe pod Šifro »Zračno 1929» n» oglasni oddelek »Jutra«. 44595 Stanovanje l—8 »ob. kuhuij« in priti-tJin, po moznueli v centra 1 i č e sajiiusiojna »tartjsa dauia za Ukoj alj 1 jan 1'o-redovnici dobe nagrado 1'oDUdbt na oglae oddelek »Jutra« pod »Cisto etano-vanje« 44S75 Primerne lokale MUSem za uekov.-ko obrt. — Rbilektiram na okolico Ljubijans. Jelko Vrhniko ali Cerknico Vzamem tudi dobro pekarno v najem — Cenj ponudbe na ogia«nl odd-eiek »Jutra« pod šifro •Pekovski moj«ter 43« 44531 Lokal primeren za pisarno, telim la takoj ali pozneje na pro-mptnera prostoru v Mariboru Ponudbe pod znamko €1900» na podružnico Jutra T Celj« 44687 Stanov aaie S—S »ob • pntikiinami le-ILio v okolici lložuika Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »1 februar« 44672 Stanovanje ž—S »ob ilče t l februarjem zakuoskl par brei otrok plača dobro - Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iilro »571» 44(383 Stanovanje 8 sob. kuhinje itd oddam stranki, ki plača 20 iX)0 D n kot uajemnino za 2 leti Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 44810 Veliko prazno sobo parkettr&nc v »olnfnl legi, pripravno ta zakonski par brez otrok, oddam v vili l-olep meenice Zalar B I-grad. 4-1835 V Mariboru oddam ž goepudoma ali go-«podi?nams »olnfno sobo v Sodni ulici 26/111. vrsta 7 44814 Sobo e posebnim vhodom oddajn boljšemu gospodu v Go spojki ulici 10/1 — desuo 44735 Opremlleno sobo lepo in svetlo oddam Ive-mg boljšim^ sTOsjoloma — ?i)uporab.i kopalnice električna razsv-tijava in r>ar-keti Poljanska cesta lS/n levo 4473»! Stanovanje 2 sob ln pritiklin oddam s 1 Januarjem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 44712 Stanovanje ! S—t »ob in pritiklin ilčom ; s 1 jan 1929 Ponudbe ua oglas oddelek »Jutra« pod fiifro »Zakonca brez otrok«. 44854 Stanovanie oddam s t majem tistemu, ki mi plača z a 4 ieU na-— T prej, ali fm staremu čiove- Mizarsko delavnico ko do fmrti Ponudbe fK>i oddam v najem t vsem tn- 'ifr.°. 'Do fmni* Ds °?la'ni rentar em in obrtjo — V»s Dvor H 11 — St Vid pri LJubljani. 4484« oddelek »Jutra*. 448.',7 Delikates. trgovina detail m engro. na nnj-pmmetnejli točki stara in dobro vpeljana radi bolezni takoj naprodaj — Po-irndbe na podružnico Jutra ▼ Mariboru pod »Sigurna •keistenca«. 44819 «dda ♦dd Pisarno takoj Naslov r ogl. 44777 Velik lokal Stanovanie S sob, event s kuhinjo — poleg gl pošt« od lato mirni osebi v podnajem Cena ca lOiK) Din s postrežbo iu elektriko Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo čisto« 44858 Stanovanje 2 eob, kuhinj« in pritik'in, t elektriko, v bližini Ko-lezije takoj oddam Na.s uv v oglas, oddelku »Jutra«. 44S63 Sobo prazno ali opremljeno oddam Rivno tam naprodaj skoraj nov gramofon (kovčegj « ploščami Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 44571 Krasno prazno sobo z balkonom, ložu in pred-prostorom oddam r.a 500 D.n mesečno Na--lov pove oglasni oddelek »Jutra« 44704 Kratek klavir modern. *kor&j auv. poceni pro'i» Dobrajc. Manboi, Frančiškanske ulica 21 (Nin gos^Pno NJKA v Prvovr»tna V. JPLOC-Rožni dolini rina, tudi Ko •iričev cvijek Veiik radio Najfinejii 0 ploščami 3 minule 44518 cd avto postaje pri tnilarni Klavirji ln planin? najboljših inozemskih ivrdk vedno v zalogi Zaierne cene, na obroke, (Opravila, uglaševanjel — M. Roj*s, Celje 43^68 Kontrabas prvovrsten, prodam. J. Medved, LJubljana T. c D-4. 44743 Prlm-cltre znamke »lleidignr« s strojem dobro ohranjene » večjo množino not prodam, ali zamenjam za dvocevni ali enoeevr.i radio ap«rat Poj»sni!a Marijan Ru- čigaj. Kranj 104. 448G9 Sobo s prostim vhodom, ne predrago. iščem v »redi mesta - Ponudbe s cen,, na oglaa oddelek »Jutra« pod »Književnik«. 44700 Opremlieno sobo snažno ln zračno, i elektriko in "epariranmi vhodom oddam takoj 2 osebama na Cankarjevem ua-brežju 9/1. 44702 Sobico z električno razsvetljavo, v bližini univerze Išče riso- Obrtnik ločen, todA u» po svoji k.rivdl. Žeti U-ilija s cllll paiičttu gocpouično biajjc ga ar ca - radi povečanja -lobru ulo6< obrti — Po a ud b« on podružnico Jutra v Celju poj iuru »Lipa boiioono&t«. 43oi3U Slovenke! Mlad jii s.ii...i-.'.. got^poU, prmupljive luiiAiijo?tj — zdrav in veoei, žel. ziiuiija i go.-podično, k' trna veee-ije k-iaj bivati ob rnor.u, v »tarosli 18-2U let Prednost unajo seveda pristno sjioveuke lieen. poaudbe s sliko in polnim na.-lovom na oglasnj oddelek »Jutra Srečna bodočnost čaka it onw uiieligeutao goepvdično ah vdovo bre» otrok. » starosti od dO—30 let, » primerno doto, ki bo poročila mladega vdovca, posestnika trgovin« z mt~ šan blagom večjega umetnega miina, gostilne tn posestva v neposredni bližini Maribora Le resne ponudbe s pupo'.aitr naslovom m po motnosti t sliko pod iifro »Dobroi-rčaa in podjetna« »Jutra« r na podružnico Maribora. 44512 Resnega znanja v »vrho Zeaitve teli mesarski pomočnik, 28 let star, v dobri »itua-iji, t gospodično i delete, v starosti 20—30 let. ki bi imela neka; premoženja ali kakšno obrt Vdove brez otrok nL so izključ ene. Cenjene ponudbe s sliko n« ogla-nt oddelek »Jutra« pod Šifro »Mesar«. 4S9S9 Gospodična stara 36 lei. Inteligentna, trgovsko ln gospodinjsko naobražeua. « 15 00-1 Din dote leli purofiiii najraje drl uradnika Dopire na podružnico »Jutra« v Mariboru pod Jifro »Varana« 4481« Kobilo temnorujavo. 4 leta staro, tmerikansko, s rodovnikom. premovano na ljubljanski razstavi, prodam ali zamenjam za »odavičarske steklenice ali dobro vino. Ernest Ručigaj, Kranj 104. 44705 Najsrečnejla beilSna In novoletna darila Prlma kanarčke liahtne rolerje. na.finejle ne|>rekosljlTS prvovrstne spremenljive pevce, preitkn-šenii z več zlatim- prvovrstnimi odlikovanji rat-pošiljam po pošti In jamčim da pMde ptič Hv na cilj. oena od 900 do H00 'inarjev komad, samic- 40 dinarjev GofitelJ Rafael r>oiin«r, Razlagora ul 26.. Trnovo-Ljubljana 44636 Pes ovčje pasme 7 me«ecev star čistokrven, naiirodaj Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 4483S Stroj za gumbnlce iKuopUiKUuiacCLllle; iu i oivaln^ »troja proda Voka-, Ljubljana. Krekov trg 10. 44729 Tiskarski stroj poceni prod* Vokač, Krekov trg 10. 44730 PletflnI stroj Ja<.|uard ^takartj, zajamčeno brez hib«, • trem. kartami, prodam ta 14.000 Uin in šivaini stroj u pletenina (Interlok) za 8000 Din — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 44874 Za tapetniško obrt 2 »troja, eden ta rah a^e lini«, drug) ta rezanje jermenov, radi smrti proda Somai Vogelnik. Predtrg It. 11 — Radovljica. 44828 Naznanilo Oast aa j» »bvastiti eeaj. občinstvo, da bom t novim letom prevzel^ »taro. dobro znano gostilno g Pristov-ŠU v Celju Sp Hudi.tja št 41 Zs prvovrstna vina ln Jedila vedn0 oskrbljen« Najvljudneje ste vabljeni na prvo Silvestrov« zabavo Za obilen obisk »e pri|o-r.iča A Noč. gostilna pri »Vinski trti*. 44S22 Lisičje, polhove kože ia vs« drage od dtrjaluie kupuje ia zanesljivo dobri plača L) idravič Lj ubija na. Florijanska ulic« It I yivto- pcses'niki Ruphn rabljen« inkrszae avtomobil« t dobrem stanj«. odnosno zamenjam ta druge — eventuelno aov«. O. Žužek Ljubljana, taviarjeva It. 164£!-a Dober wr sir znamke «lbo» sli ta malico Skorup sir ; Rab mklsej, Desertm »ir Romadoui sir nndi najceneje Mlekarna Orosa. Nori Sivao 16686-a Komfortno h i se enodru7i isKo z ga-ia^o tikoj prodam « Ljubljani. V slov v up av „Jutra". 15 29-a ^ •__tt b, l krapi dnevno prt F5RD.6REINFR Nlar bor Gosposka nI. 2 čevlje. Lepi, trpežni in proceni so Obdarujte svoje s temi naj* boljšimi ročno izdelanimi čt vljL »DOKO« — LJUBLJANA Prešernova ulica 9. dvorišče. Kletarja popolnoma veščega v vseh matiipula* cijah z vinom, ftpirituozami in likerja sprejme takoj deiniška družba d« de« želi Samo prvovrstne moči naj pošlje® to »voje ponudbe pod »Čistoča« na PuHlicita« d d Zagreb. Oundulitomane. divane m tapetni *ke izdelk« and' nalceneje Rudoli Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 poleg Mastnega doma. 88 OJ^L vseh divjačin kupujem in plačujem S* po najvišjih dnevn h cenah ^^ ^^ da 10 lanuar a 1929. Lege zimske lisičje kože od Din 370*— ('alje. Eber trgoviaa s krznom li^ablga&a, Eongresnl rg št. 17 (Zvezda) N vosi No.it ost a Poljanski cesti št. 17 je v kleti olvorjen vinotoč, kjer se točijo zajamčeno naravna hrvatska vina na boljših kval lei za zmerne cene — V ist. hiši se nabaj i veletigovina istih vin in se piiporoča yostiinačariem, da jih ta oj nabavijo, ker jih dobe oo izTedn > usfodmh cenan i&78 pod značko »Marine oficir« praT dobro ei,uiran. z do-*liJ'3 bičkanosnim Znanja želi Gospod 36 let »tar. naobralen. so-a> liden in mirnetra značaja, z podjetjem in 3ose.-tvom aH podjetjem Dopise f sliko prosim oo ' značko »Plemenito srce 3333» na oula.-ni od-»Jotra« Za tajno»t 44621 i miado ui s.Ui^tičUu gospodično, prikupljive zuna-ujo-ti, ki obvlada tudi vse moderne plese in im» ve-seije pomagat'' go.-|wdu dal delek »e jih tudi on priuči Le se strogo jamči reoue |>onudbe s sliko in,_________ poiniiii naslovom na ogla.-. ■ oddelek »Jutra« pod šifro1 Poročiti Želim <2.e uekoliko vešč« 44374 Osamljena dama stara 3a let. - 400 OtH' Utn. -- . stanovanjem in dragooe-kosolka Ponu.fbe rva oglas, i uo-uni. bi se poroOila ako od-ielek »Jutra« pod Šifro' nastane odkritosična »Studium« 44668 patija. t Ujiie.inim — —— I izobraženim, premožnim go- U s po■ i om plemeniti ga zna- r razno sobo J čaja in src« - Diskrecija elektriko in posebnim častna stvar Dopise s polnim naslovom, sliko In popisom razmer n« ogla-nt oddelek »Jutra« pod Šifro »Tovarii in prijatelj« 44647 I poSteno dekle ki 'ma re-selje do gostilne 8em lepe zunanjosti srednjih let Event se priženim n» posestvo aH srostiino Resne ponudbe » sliko na otrl oid Jutra pod Šifro »pred-r učenju t-zmIsč-na Na»lov pov« oglasni 44868'oddelek »Jutra*. 44752 Snažno sobico s posebnin; vhodom oddam - . ,< s 1 jan stalnemu gospodu. ! 2 Ž®L pOdUradnlka Naslov v ogl. odd Jntra mlada, želita inanja t 2 44650 gospodičnama t svrho le---- I nitve. v starosti 18—25 let OoremHeno sobo Inteligenten trgovec žitno trgovino v mestu izven Slovenije, »tar 40 let, dostojen in soliden 'bi poročil inteliiri-ntno devojko ali boljfo vdove, brez otrok, staro 30 let či»te pruSiosti, k-; ima večj(l gotov!no — Cenjene dopise s -liko. kl se vrne. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Budu'!i milioner«. 447M Oddam na 3tarem trgu St 3 — n nadstr. desno 44850 in z nekaj srotovine Prednost imajo Šivilje. — Po-nudhe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro »Znanje« 44720 Opremljeno sobo z vhodom iz stopnic, električno razsvetljavo in parket; event s hrano oddam stalnemu go-podu Bin'»r, Tabor 5/II, levo. 44855 Onrpmfleno <;ohn s posebnim vhodom In električno raz«vet'javo takoj! oddam v Gerbičevi ulici 9 44851 2 ooremMenf sobi "v bližini univerze. , po-nebnim vhodom elektriko 'n narketom skupno oddam Na liv v oglasnem oddelku •Jutra« 44S21 On»-pm?ir>no cnb^ »ep^rirano v bPžfn' bolnice Hčem z novim letom. Ponn-1^'- t navedbo cen« rvvt «7'1nvniV» na 0"1»,4n| oddelek »Jntra« ? nr??rr»t snM Isjlrtrm Th fehrunr P"nl'-ne nnmi^h- na o"' o-M J entvVn i '''"m '»n'-"nr«n>>«ri elektrika ulica & 44774 Državni uradnik ločen — brez obveznosti, želi spoznati lepo in inte^ ligentno modlstinio do 24 let. rad ženitv« in prevz"ma rentabilne mndi-sterije v S'oveni.|i Samo asllne ln resno mi-leče o«ehe naj pn5|iei<> obSirnej-Se dopise s polnim naslovom in fotografijo do 31 dec na r>odružn'ci, »Jutra« v Mariboru pod Šifro »Samostojna 20«. 44697 Uradnik 27 in star • stalno službo v M.irihoru želj poročiti boljSe dekle z dežele, v starosti od 18—25 let. — Dobre Šivilje t nekaj premoženja ima;o prednost — Cen;ene ponndbe s sliko, ki se vrne je poslati na staro | podružnico »Jntra» v Ma riborii pol značko »Ra; na zem'ji» Tajnost strogo za jamčena 44817 Parni kotel stoje«, ca 10 m» kurri ploskve nov alt rabljen, lobrem stanjn kupim Po nudb« ua naslov 1 Hitgu »ar k Co Vrhnika 447K> 2 pletilna stroja Jaijuard It 10/80. i Jako lepimi vzorci. dobr0 ohranjena ugodne proiam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44391 Stoječ bencl-motor 4 HP dve motorni kole-i DKVV ln VVanderer poceni oroda Štefan SkrbinSek. Zg. HaJdina. 44695 Rezkalnl stroj (Fressmaschlne) lahko j« Združen s clrkularjem kn-pim Elektro motor 4 do 8 k» za istosmerni tok 440 volt Kabel za Isti tok 8 do 4 mm debela posamezna žica Ponulhe z navedbo cene na Petrovčič Peter Dol Logatec, Cevca «t. IS. 44665 čevHarskf stroj cilinder firme Jaz prodam — Fain, Dolsko, po«tata Laze. 44644 Slvabil stroj malo rabllen za Uviljo knnlm Ponudbe na Timsc ^tamcar. T-žifiče 44515 Častnik avitetičar želi živahnega dopisovanj* z ho JSo eospn-dično Doirfse na o?lasnl oddelek »Jutra« pod S;fro »Rrejuet«. 44678 Trgovec mlad in simpiit čeu, samostojen. v m»tu t imovino 100.000 Din. želi dopisovati s primerno gosp..,lično — Diskrecija »a;amčn:i Po-rm 'b^ » lik- iirosim na orla«, oddelek ■ Jntra• p.id »Id<»al 101« 447M OrKnodJ^na riro^i n'emeM;te!?a ro-pnda ITOITIOČ' CeTl Vhp rtoTli8!1 na i.nd-nžnieo »Jiva« v Mariboru pod Sifrc »ReS^tev. '<815 Nevesto ISče mlad In prikupljlv posestnik t enonad-tropno hl-'o in trg lokalom ter krasnim posestvom Pridne de-voike. ne nad 24 let, » primemo doto Javite se pod značko »Dobrosrčen S8» na oglasni oddelek »Jutra« 44838 Gospod m'ad In soliden, v »talni službi t 3000 Din me^eč. nih dobodknv leli znanja z trospodlčnr. čiste nretutlo-«»1 In neka' rTemolenia — nri'r»ie r deiel« v svrho Jenltve Cenlene pnnudhe s dIVo na o^lastij oddelek «.Tnt-a» rmd Sifrr, .PiM Ipti. Sveženj ključev se je izgubil ine 16 t m v j litelj naj jih proti na-iradi odda v oglasnem oddelku »Jutra*. 44536 Vezenje ročno ln strojno izvrSujem po nizki ceni Na lov pov.-oglasni oddelek »Jutra« 44748 športne sanjke izredno lepe in trjiežne dobite najceneje pri M Faj far. koUrstvo Ljubljana Trnovska ulica 26 4450? Slike ta lesrltlmaclje zdeluje najhitreje totugrai 'lusjo Hib*er Ljubtjan* -Petrs »esta «8 špecllallst za barvanje in .tr ž-nje lae ter ondulacljo Francbettl Ljubljana Dunajska « 20 800 Fotografiram (»oceni Unaterjem (»ov-fa vam » popustom Slike legitimacije oogojno bres •lačno S t s n t Linhijan* Oospoirretska eent, St t'II »»l Urarska popravila itvriuie najceneje m naj-nrecizneje Frane VVfllfliic, urar. Gospesvetska e. i? 448.9 Izdelovanje per*la vsakovrstnei-a kaVor lu-ll moSVib -raje. entl'nje in nopmril« anrejema Soki!?. R'ed. Vldovdanska Pri > tudi na dom. 44826 Pred nakupom si ogle it« salogo krasnih brzosfvalnih strojev najno veji« iznajdbe in moderne Naš nad vse dobri soprog, oče, brat in stric, tehnike. Na ta stroj livate pojioliiuma enostavno vsjku-vretno blago našitke in čipke « cikcak livom ve-žete vezen ne, gumbe in gumbnlce Pouk v vezenju brezplačen — Prodaja tudi ua obroke Ceniki franku »Tribuna« F B L., Ljubljana. Karlov*ka cesta 4 Planmka zdravilni ča} prenailja tleli ui Os v t tuje kri izboljt* «labu prebavo da botnu leio vanje črevea napihovs me obolenj* mokračne kisline jeter tole* tn žolčn kamen Vzpod bnja »čev e, dne 20. dtcembra 1928. Bfu^o f m Ana V rderber, roditelja. M rgit n B umo, t rat m sestra. ' "Vvr.^rš;'-*^ Temveč naši čevlji so kvalitetni individuali^tranl produkt dobro i^uifenega delavstva, prinajbal/e tehnično ur&enem obratu in dovršeni organi-^CLCtJiL JCupuJie v LJašem Interesu domače izdelke, ker so ti resnično najboljši in najcenejši. Zahtevajte vsepovsod če ulje gs* našo zzczščitno z*rza/rz^co Dobivajo se v vseh boljših trgovinah s čevlji in v naših lastnih podružnicah z Ml/MJ/tAtf^Z/tGBFS^BEOGMD^ SKOPLJF ktfOLOMC^StfMJČVO^SUŠJk M7l>£(J4'Jt/G0$L0V£A/SK4TOM/PMIOM/f/ kar mi le ^a izdelke sto označbo popolnoma odgovarjamo PREŠERNOVA 4 ulica, polet frančiškanska cerkva H. SUTTNER Lastna, protokoOraaa tovarna (JR t ftvld Največja zaloga UR, ZLATNINE to SREBR-NINE St IM. Kovtnsata anker-Rosfcopf Oto «.«• St III. Kovinasta aoker-Roskopt s nufinn ItevilkamJ is kazalci Din 19M St. 195. Budilka, li em visoka, a prvovrstni« »flker-strojem. Din <4.20 ZAHTEVAJTE BOGATO ILUSTRIRANI CE-NIK S KOLEDARJEM. GRATIS IN FRANKOl H. Suttner, Ljubljana 4 ] Knpulte aamo KINA SREBRNO JEDILNO ORODJE. S PETDESETLETNO TOVARNIŠKO GARANCIJO prt H. SUTTNER Ljubljana, Prefernova ulica WMF 4 Jptt.vr.M3Xl VV2 g a Planinka zdravilni čaj prenavlja 6»ti io osto Inje kri. izboljša »labo prebavo, slabotno delovanje čreves napihovanje, obolenj« mokraine kisline, jeter, iolca tn ioltni kamen VzjkkI buja apetit m iaborno učinkuj* pri arterij sklerozi — »Planinka« čaj je pristen v plom biranih paketih po Din 30 a napisom proizvajale* Lekarna BAHOVEC LJahlJana. Kongresni trg (Dohi •« t rseb lekarnah.) 5HHHHEBE Linoleum .»nzn&nib znamk tovarne D L W Bietigheim imam italno ▼ talog' in izvrlu iero »tirokovno polaganje L černe. Ljfubljana. Dunajska cesta 28. Proračhhi in Ttorci na razpolago. 27700 ^rarannnnr nudi ua(primernega oo ichh o* lauid L B lonce F. K. K AISER, m *«* W puskar, |H flfJICfSJ L^ub',ana' Kongresni trip ite*. 9 Zahtevajte BREZPLAČEN CENOVNIH UP namiznih, iepoih. stenstoih aa odplačila to v ao- tOVT« »Odplata« K. D. S. BEOGRAD, Kralla Petra U, mes®afiiB 13469 cipamammDDaoanaaDaD^^ Gostilna ,PRI JELENU' Kralja Petra cesta št 37. hna na razpolago vsak dan sveža jedila tn dobra domača vina po najnižjih cenah £astna mesarija in prekajevalnica Izdelovanje vsakovrstnih mesnih izdelkov, klobas, šunk itd. Kakovost blaga zajam* čena. Prodaja na debele in drobno po zrni« žanih cenah. Postrežba točna. Za tuje konje na razpolago konjski hlev. Za obilen obisk se priporoča JOSIP GORENJAK in želi vsem gostom odjemalcem prav vesele božične praznike! □□□□□□UULJLJUUm^ Portland cementna tovarna d. d. Dovje-Mojstrana USTANOVLJENA 1892 priporoča svoj prvovrstni izdelek portland-cementa Dobavlja se iz tovarne,4 kakor tudi od naloge v Javnih skladiščih Ljubljana, Dunajska cesta St. 33 Zastopnik: J9S3P O&GEL, Ljubijana-Šolski drevi-red teietor štev 2547 260 sueti ecer nudimo natpestrejšo izbiro vseh modnih potrebščin za gospode in dame, svilo, trakove, fino perilo, krasne čipke in toaletne potrebščine. Sijajne francoske parfume, creme etc. T. Eger So. Petra Z Zakonito zašt mašilo (Filzmetaildichtung) za okna «n vraia proti prepihu, mrazu In prahu itd. Oeneialno »asto stvo in skladišče ALBIN KOŽELJ ZAOREB - VODNIKOVA 6 - Brzojsvi • EIJFAO KRAN SKE TVORNICE ŽEuEZ^E BRAVARSKE IN KOVINSKE ROBE. 9» TITHN"o.o KAMNIK SREČKO POTNIK in DRUG METELKOVA UL 13 L3U5L3ANA TELEFON 21D RAC. POST. CEK. 11.612 Parna destilacija esenc, eternih proizvodov, ete-eov ter izdelovanje sadnih sokov in marmelade kalinov matični sok, konzerviran (Succus Rubiadei) v\alinov matični sok, pasteriziran Malinova mezga (Fruchtmark) 13 715 a Vlalinovec z rafiniranim sladkorjem Malinova aroma koncentrirana: (M00, 0*500 in 1 kg na 100 kg Sadne marmelade: marelična svetla (Aprikosen), nektar rrelange iz malin in jabolk, jabolčna marmelada svetla in češplj< va (slivova) marmela ia x'azni sadni soki: oranžni (orangeade), limonov (citronade) in bezgov sok Jasterizirani soki: grozdni in jabolčni sok, razne esence, arom» in sadni eteri Ključavničarska dela Stavbeno okovje Ključavnice Pločevinasta fobj Prešani in štancani izdelk ! Lastna livarna za sivi in temper liv. Osne pušice iz mehke litine. 18626- a Ca. 350 delavcev in nameščencev. Lastna hidrocentrala 400 HP DARUJTE ZA JANUAR KOLEDARJE IZ TVORNICF KOLEDARJEV ROŽANKOVSKI I DRUG DD. ZAGREB, Savska cesta št 27 Telefon 44—88, 44—«1. Dobite rin v vseh boljših papirnicah in trgovinah za galanterijsko robo kakor tudi dp erosistih te stroke. Za Božič in Novo leto! Najprimernejša darila so: volnen« ia flor - nogavice, triko - perUo, pnlo-veril, žepni robci, naramnice, kravate, sraice, ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežniki, toaletna mila itd. JOS. PETEUNC, LilibUana Tel. 2911 »lizn Prešernove*« spomenika ab vedi Tel. 2912 Urejuje Uavoru. R.vijen Izdaja *a touzt>rcij Jutra. Adoli K.bnikar. Za Narodno tekamo d. d kot lekarnarja frauc lezeršek Za in^rato lel ie .dg.-voren Alojzij Novak Vsi v Ljubljani