^ 13/ ll 1932- Ljubljana, sobota 13. februarja I952 Cena 2 IMat Lpra vnišfvo: LjuD!)ana K.natl)pva ulica 5 — TeietoL št. 3122. 3123, 3124 3125 312b Inse^dm« oddeleK. Ljubljana Seletv burgova u. 3 — Te. >-J9> ra 2492. Podružnica *iar bor: Aleksandrov« cesta $t 13 — TeletoD št 2455. Podružnica Cehe: Kocenova ulica št 2 - Telefon it 190 Račun: on pošt :ek zavodih- Ljub-hana št 11 842 Praha čislo \V*en 10S24r x\arocniQa cuasa uiasccuc — lJiii «8 W/FIII«»< <0 - Dir» Uredništvo: Liubliana Knatheva ulica 5 reielon št 3i22 3123 31'4 3125 m 312o. Aleksandrova cesta 13 Telefon št (p./noč- 25S2) Cehe Kocenova ul 1 Tele* 100 Rokopisi se ne vračajo. — Oglas po tar-lu razorožitvene konference se je priče.a z govorom španskega zunanjega ministra Zuluete, ki je predlagal odpravo napadalnega oboroževanja, omejitev vojnih zalog, objavo količin vojnega materijala, mednarodno in narodno kontrolo tovarn orožja in streliva, omejitev tona že vojnih ladij na 10.000 ton i »ne k te v ve i k-tfrti podmornic na 1000 ton. prepoved uporabe trgovskih la-di: v vojne svrhe. odpravo vojnega letalstva in mednarodno kontrolo nad civilnim letalstvom. Nato je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je predsedoval razorožitveni komisiijri na •zborovanju Društvi narodov, navajal dogodke. ki so posebno v zadnjih mesecih z;elo omajali zaupanje v uspeh d cia Društva narodov. Konferenca mora sprejeti energične ukrepe, ki n tj vrnejo Društvu narodov preišn.io avtor te^o. Prvi koraki naj streme za tem, da se ustvar prva etapa na pot omejitve in zni/aja oborožitve. Po- litika češkosl a r. Beneš o razorožitvi česhasSovsska p^^taja aa francoske razorožitvene prcaiogg ped pogojeni, da se prej vsestransko prouče Ženeva, 12. februarja, s. Današnja seja | vanje med narodi. Opisal je Codelovanje Češkoslovaške pri pogajanjih za locarnski pakt in pripravljalnih delih za sedanjo razorožitveno konfercnco. Končno je dr. Beneš predf.ožil naslednjih šest konkretnih predlogov: 1. Sklene naj *e pogodba o omeiitvi oboroževanja; 2. uveae stroga kontroia nad produkcijo vojnega orožja; 3. prepove vojna s kemičnimi sredstvi in pod določenimi okolnostmi tudj vojna v zraku ter letalski napadi na civilno prebivalstvo nezavarov«. nih mest in naselbin; 4. ustvari sistem trajne omejitve oboroževanja; 5. proučijo francoski predlogi, in 6. zgradi sistem. ki bo služil za aktivno izvajanje določil med narodnega prava. Češkoslovašk' zunanji mimster je naglasih Ja je češkoslovaška država, kolkor ka ji doptaščdle razmere, že o»nejila svoie oboroževanje, pripravljena pa je, da se razoroži še v večji meri v skladu z mednarodnim položajem V svojem govoru ie minister dr. Beneš še posebej crner.i-i češkoslovaškega filozofa Komenskega. ki ie po 30 letni vojni na mirovnem kongresu v Bredi predložil prvi program za razorožitev, in vladarja Jurija P od j c b ra d ega. ki je v svoji poltiki p'kazal očitno strem. Ijenje. da ustvari svetovni mir Za dr. Benešem je govoril danski de'egat Munch. ki je naglašal, da je treba prepreči4-! vojno s kemičnimi sredstvi in vojno v zraku, ki je z njo v tesni zvezi. Izvijal je, da bo možnost sporazuma tem večja, čim man i-ša nasprotstva se pokažejo na konferenci. Tn nasprotetva tudi niso tako velika, da bi ae bilo mogoče sprejeti praktičnih ukrepov za omejitev vojtie nevarnosti in povečanje splošne politične in gospodarske ar-n>osti Po govoru delegata Muncha je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala jutri. Jutri govorjo turški minister za zunanje deev Tevfik Ruždi bej, madžan-ki delegat A.pponvi rn kitajski deiegat Ven. V torek ali v sredo bosta govorila jugoslovenski zunanji minister dr Marinkov-č in rumu-nski zunanji minister knez Gh'ka ki bo bržkone obrazložil stališče Alalp antante in eventualno odgovoril madžarskemu delegatu Apnonviju. Tedaj bo govoril tudi nemški delegat Nadolnv, ki bo predložil konkretne nemške pred'oge katere je v svojem govoru žp napovedal kamceliar doktor Briin 'ing. Med tem so nekateri delegati že zapustili Ženevo. Tako se je belgijski zunanji minister Hvmans vrni' v Bruse-j, angleški zunanji minister Simon p<: se jutri vrne v London. kc repubi ke na t'»n po- lju je b;ia vedno nsizpremenjena. Bila ie ves ča> usmerjena na to. da se po možnosti povečajo v Evropi obstoječe varnosti :n mirovna jamstva. Češkoslovaška vada je pripravljena uspešno sodelovat na podlagi k i:.vencijskega osnutka pripravljalne razorožitvene komisije, češkoslovaška je nristašinja odločne omejitve oborožitev ter ostre kontrol- nad trgovino z orož em. municio in bojnim orožjem Prav tako je češkoslovaška tudi za popolno prepvved bo.ia s kemičnimi in bakteriološki™ sredstvi kakor tud za prepoved uporabe zračnega orožja za bombardiranje civilnega prebivalstva. Po naziranju dr. Ben^ša je treba pri ime-.;tvi oborožitev resno upoštevati tudii znižanje vojaških izdatkov. Pri tem nai se upošteva dejstvo da je bila češkoslovaška •v •- »j k a iKtanovl iena šele pred nekaj leti ki i njena oprema še ni popolna. Glede na r.. ge. ki iih ie predkuži-l francoski vojni <- it-)>e s ..... z k im pristati na francoske predlo;, da jih prej še zčrpno nrouči Češkoslovaška delegacija sedanjih pogajanj ne bo zapu-~t M tt pr«-i pre den ne Bo pod-D;sala p-ve ion-.- ncije za omejitev oborožitve. Dr. Beneš je 'zčrpno poročal o delu Če-oslova ške za sklenitev pogodb, ki oo. v.-:e:n jamčijo za mir in vzajemno so delo- Japonska ofenziva sa nadaljnje Po parurnem premirju so se v Šanghaia razvneli novi boji - Sklicanje izrednega zasedanja Društva narodov Šanghaj, 12. februarja, g. Ob 2.12 kra. jevnega časa so pričeli Japonci na fronti pri Capeju zopet streljati z artilierijo. Ob tej uri je poteklo včeraj dorovorieno premirje. v katerem pa je prišlo kljub temu t'a raznih kraiili do manjših prask med ki-tr-.jskinr iti japonskimi četami. Premirje je kljub temu izrabilo nekaj 100 kitajskih rod-b:n, med njinn večinoma ženske in otroci, za izse!irev a bo i nega ozemlja. Kitajci gradijo podzemske rove in poljske utrdbe, da b: zapusti/ japonsko prodiranje proti Šang-lia;:i v primeru, da pade trdnjava Vusung. Kitajski trgovci so naprosili angleškega, ameriškega in francoskega poslanika, ki so prispeli iz Nankinga, nai bi posredovali, da se č:mprej pr:čne'o mirovna pogajanja med Na:ik ngom in Tokijem. Člani misije francoskega patra Jacquinota so imeli mnogo po- sla. da so pripravili prebivalce Čapeja za umik iz vojnega ozemlja. Kakor menijo, je zapustilo bojni pas samo okoli 7C0 ljudi. ^ Ženeva, 12. februarja, s. Kitajski delegat Ven je predložil glavnemu tajništvu Društva narodov noto, v kateri ponovno poziva svet Društva narodov, naj izvede uspešne ukrepe proti Japonski. Nota vsebuje zahtevo, naj svet Društva narodov čimprej zaposli z japonsko-kitajskim sporom tudi zasedanje Društva narodov. Člani sveta Društva narodov, razen kitajskih in japonskih zastopnikov, so se popoldne sestali na posvetovanje o kitajskem predlogu, naj se skrče izredno zasedanje Društva narodov. Kakor sklepajo v dobro noučenih krogih Društva narodov, bo svet Drrštva narodov ugodil predlogu kitalske viade. Volilna reforma v Franciji Uveljavljeni* pluralnega vodnega sistema — Uvedba ženske volilne pravice Par:z, 12. febr. s. Poslanska zbornica je Po mnogih v.harnlh incidentih ob pol 2. zjutraj z 253 glasovi proti 201 odklonila od radikalno-socialističnega poslanca in bivšega proračunskega nvmstra Bonneta stavlje-n- predlog, naj se celotni proračun za leto 1932. zopet vrne finančnemu odboru. Ministrski predsednik Laval ie vezal s tem gla sovanjem vprašanje zaupnice. Po glasovanju je zahteval notranji m^ii-?ter. podprt od vladne večine in predsednika ">db~ra za volilno reformo, naj bi zbornica kljub pozni uri nadaljevala debato ^ volilni , reformi. Soc:alisti so prešli v ob-■drukcijo s tem, da so vložili svoje predloge za odgod;tev in zahtevat . n^i se c vsa-treni teh predlogov javno glasuje Ker traja vsako takšno glasovanje nad eno uro, se p*rava deb it a o vol i'ni reformi nn mogla pričeti pred 8. uro zjutraj. Atmosfera v sejni dvorani, v kateri je bilo takrat poslancev, je bila izredno napeta V nadaljnjem ooteku "seje je sklenila zbornica z 217 glasov: proti enemu glasu, da bo razpmvljaia o izpremihiievalnein predlogu, ki je bil sprejet že v koaliciji da se odpravijo nadomestne volitve Herriot jc protestiral proti temu in zapustil v spremstvu vseh radikalnih in socialističnih poslancev sejno dvorano, tako da so ostali na svojih mestih samo člani vladne večine in komun sti. Zbornic-a je nato sprejela omenjeni izpreminjevalni predlog s 311 glasovi brez nasprotnega g'asa. Predlog vsebuje določbo, da se poslanci že pri prvih volitvah volijo po večnskem sistemu, kar pomeni, da so izvoljena kandidati, ki do- bijo največ glasov. Naknadne volitve se bodo vršile le tedaj, če na nobenega izmed kandidatov ne odpade že pri prvih volitvah vsaj četrtina glasov volilnih upravičencev. Prav tako je bil tudi sprejet predlog, cb se število poslancev določi na 613. Končno jo zbornica s 322 glasovi proti 4 v celoti sprejela zakonski predlog o vol lni reformi. V teku debate je bil s 318 glasovi proti 1 glasu_ sprejet izpreminjevalni predlog, ki daje ženskam volilno pravico v zakonodajnih ustanovah. Nove stavke v Španiji Madrid, 12. febr. g. V Španiji se pripravljajo zopet novi dogodki. V Granadi so republikanske strokovne organizacije proglasile včeraj splošno stavko. Da se preprečijo nemiri, so vojaški oddelki in narodna garda zasedli javna poslopja. Promet se kljub splošni stavki vzdržuje z vsemi sredstvi. Cestne železnice in avtobusna promet so pod policijskim nadzorstvom Proti vodile, jem stavke so bila izdana povelja za aretacijo. Tudi v S j v. Hi m v drugih mestih :*e pričakujejo novi nemiri in spopadi s civilno gardo. Češki deželni predsednik umrl Praga, 12. februa-ja g Danes je v Pragi umrl deželni predsednik češke Hugo Kubat, star 53 tet. V preteklem poletju je zbudil precej govorice o sebi, ker je objavil zelo komentirani nravnostnl odlok proti weekendu. ZAKON O GOSPODARSKEM SVETU ¥ NAH0BNI SKUPŠ SPREJET Včeraj je Narodna skupščina po dvodnevni razpravi z 218 ??oti 1 glasu sprejela zakon o gospodarskem svetsa, o razpravljal še senat Beograd, 12. februarja p. Fo dvodnevni obširni razpravi je Narodna skupščina danes sprejela v načelu in v podrobnosti zakon o ustanovitvi gospodarskega sveta. Razprava je pokazala, da Narodna skupščina soglasno odobrava zakonski naert, dasi so nekateri govorniki v teku debate predlagali nekatero izpremembe. šlo je predvsem za to, ali naj se člani gospodarskega sveta imenujejo s strani vlade, ali pa naj jih delegirajo strokovne in stanovske organizacije. Kakor znano, predvideva zakonski predlog imenovanje članov in je večina skupščinskega odbora, ki je zakon proučeval, to tudi osvojila. Po pojasnilih, ki jih je dal minister dr. Kramer v teku debate, so tudi oni poslanci, ki so bili prvotno drugega naziranja, spremenili svoje stališče, tako da je bil zakon naposled sprejet z 218 proti 1 glasu. Glavna izprememba, ki je bila v teka debate osvojena, je ta, da člane gospodarskega sveta ne imenuje vlada, marveč Nj. VeL kralj z ukazom. Zakon o gospodarskem svetu je bil še danes dostavljen senatu, ki bo jutri izvolil poseben odbor, da ta zakon prouči, nakar bo sledila razprava v plenumu senata. Bržkone bo zakon o gospodarskem svetu že v teku prihodnjega tedna sprejet tudi v senatu, nakar ga bo vlada predložila v sankcijo vladarju. Seja Naroslne skupščine Beograd, 12. februarja p. Seja Narodne skupščine se je pričela ob 9.30. Pred prehodom na dnevni red so bila objavljena razna poročila. Med drugimi je verifikacij-ski odbor predložil svoje poročilo o verifikaciji mandata za srtz Otočac. Poročilo pride na dnevni red ene prihodnjih sej. Med številnimi prošnjami in pritožbami, ki so bile vložene, je tudi prošnja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki prosi, naj se v fini-" ni zakon sprejmejo razne določbe, s katerimi bi se zasigm-aio nemoteno funkcijoniranje delavskega zavarovanja, ki mnogo trpi zaradi sedanje gospodarske krize. Zagrebška mestna občina prosi, r.aj bi se ne ukinila tehnična fakulteta v Zagrebu. Resanjska afera Narodni poslanec Mita Dimitrije-v i č je nato stavil na ministra za šume in rude vprašanje glede razmer v resaojskem rudniku. Kakor znano, je prišlo v tem rudniku nedavno do nemirov, ker je podjetje namesto v gotovini izplačevalo delavstvo z boni, s katerimi delavstvo ni moglo kupovati svojih potrebščin nikjer drugod, kakor pri upravi rudnika, ki pa je prodajala zlasti živež po pretiranih cenah. Minister za šume in ruae dr. Stanko š i b e n i k je na to vprašanje obširno odgovoril in obenem nagiasil, da je komisija, ki je izvršila preiskavo, res ugotovila krivdo podjetja ter je bilo podjetje kaznovano 7. najvišjo, v zakonu o rudarskih podjetjih določeno kaznijo. Ce bi se slični dogodki Se enkrat ponovili, bo podjetju odvzeta koncesija. Glede uboja dveh delavcev pri nemirih, ki so izbruhnili zaradi teh razmer, je bila uvedena preiskava in bodo krivci odgovarjali pred rednim sodiščem. Narodni poslanec Mita Dimitrijevič se je zadovoljil z odgovorom ministra ter se mu je zahvalil za njegovo energično intervencijo za zaščito delavcev. Zahteval pa je, naj se zakon o rudarskih podjetjih, ki je že zelo zastarel, takoj primemo izpremeni, ker krnele. Važno nalogo bo imel gospodarski svet tudi pri reševaniu sorijalnih vprašanj in bo imel dovoli prilike, di s svojim strokovnim znanjem nasvetujz-poselnih rudarskih in tovarniških delavcev Članstvo cospodarskeca sveta je častno, toda ne moremo zahtevati od nikogar, da bi sam nosil stroške. Zato smatram za jiopol-noma pravilno, da se prizna članom ctosjkv darskega sveta brezplačna vožnja t?r da s« iim za dobo zasedanja v oblik' primernih dnevnic povrnejo njihovi dejanski strošk' < Govornik je zakliučil svoj trovor z aotAen na Narodno skupščino, naj sprejme ta zakon tako, kakor ca je osvojil in predložil odbur. Za ni m so govorili narodni poslanec Mi liutin PeSte. ki je med drugim zahteval oh-davčenie vojnih dobičkarjev. Narodni poslanec Mihailo Jcftic ie zagovarjal sistem delegiranja članov gospodarskega sveta s rfr.ml stanovskih korr>orac'j. Narodni po#.lan<^ dr. Pinro §nrniin. ki ie podpira' oiidvojtjna mnenje, je iziavil. da m» poja«ni'ih. ki jih jo podal m;nister za trgovino in jrlede m* stvarne razloge, ki so bili navedeni v teku tlcliaumika svoj podnis na manjšinskem poročilu in i*ia vseh teh in tak h vprašat'ili. Svoj govor ie minister dr. Kramer zakliučil z ape.cm na Narodno ek^>č'ro, nuj sprejme zakonski predlog s spremembami, kakor jih je predlagal skupščinski odi or. Glasovanje Pri nato sledečem glasovanju je L J zakon v načelu sprejet z 214 proti 2 glasovoma, v podrobnostih pa z dodatnim picd-lo-jotn dr. Šurnuna z 21S proii 1 g lasu. fodpredscdnuL Narodne skupšč.ne spjd rva.r.o Kovačevič, ki j« ^ cd vedo val današnji seji, je zaključil razpravo z ugotovitvijo, oa je Narodna skupščin«, spre.ela s tem enega naj važnejših zakonov, ki bo v smislu ustavnih določb takuj predložen senatu, da tudi senat o njem razpravlja m sklepa. Po sprejetju zakona o gospodarskem s* e-tu jc bil Izvoljen devetčlanski odbor, Ki bo preučil predlog za izpremembo zakona o poslovnem redu S.Tedne skupščine, ki ga jp stavil na včerajšnji seji narodni poslanec g. Štefanovič. V tem odbora je med drugimi tudi narodni poslanec g. Joujtirnil \'ošnjak. ■Prihodnia seja Narodne skupščine bo vršila v sredo 17. t. m. ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je poročilo odbora, ki jo proučil zakone o srednjem strokovnem šolstvu, predložene od ministra za trgov :r,o, nadalje poročilo imunitetnega in porodi« verifikacijskega odbora. Saja senata Beograd, 12. februarja, p. Popoldne ob 4. se j« vršila kratka seja senata, lu ji is predsedoval podpredsednik dr. Fran Novak. Po sprejetju zapisnika zadnje s.j; j3 predsedujoči objav.l konstituiranje od bero, ki je razpravljal o zakonu o drvarenju m o zakonu glede od god i t ve in oprostitve kazni za gozdne prestopke. Ta odbor j s sve!« delo končal in predložil senatu svoje poročilo, ki je prišlo takoj nato v razpravo. Pred prihodom na dnevni red so bile r^"-čitane še razne prošnje m pritožbe. Po poročilu poročevalca senatnega odbora g. Jo-vanoviča, je m nister za šume in n^ie s kratkim govorom obrazložil oba zakonska predloga, nakar je sledilo takoj glasovanje. Oba zakona sta bila sprejeta soglasno. S--nat je s tem sprejel prve zakone, ki bed s takoj predloženi v sankcijo Nj. Vel. kralj iu Po zaključku seje se je vršila kratka seja kluba senatorjev. Med tem je predsfd-srvio Narodne skupščine predložilo senatu na današnji seji sprejeti zakon o gospodarskem svetu. Zaradi teaa je bila tako' no 6-eii kluba senatorjev sklicana drug* seja plen uma senata, na kateri je bilo sklenjen** da bo senat na jutr.šnji seji izvolil pos«« ben odbor, da prouči ta zakon. važna konferenca o tujskem prometu Intervencija glede deviznih omejitev — Vprašanje znižanja cen v hotelih in zdraviliščih — Tujskoprometna propaganda določa kot najvišjo kazen, s katero je bilo kaznovano tudi resanjsko podjetje, samo 300 Din denarne globe. Nadaljevanje razprave o gospodarskem svetu Narodna skupščina je nato prešla na dnevni red ter je nadaljevala in zaključila raz pravo o gospodarskem svet«. Govorila je še cela vrsta narodnih poslancev, med njimi tudi narodni posoanec iz dravske banovine gosp. Josip Benko, med drugim izvaial: Beograd, 12. februarja p. Na inicijativo ministrstva za trgovino se je vršila danes v prostorih industrijske zbornice v Beogradu konferenca zastopnikov zainteresiranih ministrstev in zastopnikov raznih tujsko-prometnih organizacij o pripravah za tujski promet v letošnji sezoni. Konferenca, ki se je je v imenu Zveze za tujski promet v Ljubljani udeležil ravnatelj g. Pin-tar, se je bavila z vsemi tujsko-prometni-mi vprašanji. Izvolila je poseben odbor, da j sprejete predloge formulira v posebni spo-i menici, ki br, nato izročena meredajnim bil sprejet sklep, da i— meredajnim činiteljem v nadaljnje izvajanje. Konferenca se je obširno bavila z deviznimi omejitvami v raznih sosednih državah, ki zelo škodljivo vplivajo na razvoj tujskega prometa pri nas. Sklenjeno je bilo naprositi vlado, da v tem pogledu intervenira in doseže olajšave za potnike, ki prihajajo v Jugoslavijo na letovišče. Gle- de propada::-".o jc bo osredotočila na one države, ki dajejo g.avni kontingent posetnikov naših letovišč in zdraviuse, pri tem pa se tudi ne bo zanemarjalo ostalih držav, ki prihajajo v poštev, predvsem Nemčije, skandinavskih držav, Francije in Amerike, kjer je že dosedaj dovede r.aša piopa-ganda prav razveseljive uspehe. Končno se je konferenca bavila tudi z vprašanjem cen v hotelih in zdraviliščih v raznih tujsko-prometnih krajih. Ker tega vprašanja ni mogoče enotno rešiti za vso državo, je bilo sklenjeno, da se znižanje cen prepusti svobodni konkurenci, pri čemer pa bodo vse poklicane organizacije vplivale Da svoje člane, naj kar najiolj znižajo cene, ker je to najboljša propaganda in priporočilo za vse naše tujsko-prometne kraje. Finančni odbor Beograd, 12. febr. AA. Plenum finančnega odbora je zasedal danes ves dan pod predsedništvom predsednika dr. Ninka Perica in podpredsednika Slavka Šečerova. Seji sta prisostvovala minister za notranje zadeve dr. Milan Srskič in minister za ,, - . .. ,. . -----, - . zgradbe Nikola Preka. Dopoldne je raz- ie predložen. Želje, ki »o se pojavile v glav- p!P3v,]jai finančni odbor o proračunu m ni-nen. v tei imen. da bi clan„ v Kospo«larskl . strstva za notranje zadeve, popoldne pa se svet poslale razne stanovske in strokovne | j€ začela razprava o proračunu ministrstva organizacije. ,e večina odbora zavrnila. 1 M zgradbe. V obeh resorih so bile izvršene ki ^Predložen zakon o gospodarskem svetu, kakor ga je odbor proučil in predložil Na- ' rfldni skupščini, ima za seboj večino odbo- | ra. ki priporoča sprejem tega zakona, kakor i predvsem iz razloga, ker še nimamo tako Izgrajenih stanovskih in strokovnih organizacij. da bi mogle biti pravilno zastopane vse pokrajine in vse panoge našega gospodarstva. Tako n. pr. nimamo še kmetijskih zbornic in bi bilo težko odločiti, kdo naj «te-lesira zastopnike kmetijstva, ki predstavljajo najvažnejši del našega gospodarstva. Z > rad: tega smatramo, da ie na ju mest ne je, odni socialisti so namreč sklicali na 20 krajih zborovan;a za brezposelne. ki oa so jih vsa raz^aali komunisti Na vseh shodih je prišlo do divjih pretepov, pri kater h je bilo ranjenih okoli 30 oseb in prav toliko «reHran:h. Policija ie imela izredno mnogo posla ker so neprestano pri,lajala poročila o spopadih. V G-a ,ski pivovarni na Schonebergu se ie razvil tak preteč, kakršnega v Berlinu še nso doži-veji. Nasprotm ki so se pobijali s stolmi in vrcii ter ic bila dvorana v nekaj minutah vsa demolirana. Samo tu je bilo ranjenih 3 oseb Naoadli so tudi r^l.icijo, k-i se je niorala hraniti z orožjem Tudii na 18 dru-gh shodih je nrišlo do «ličnih zgredov. Do ' no na do v med komunisti m narodnsim socialisti je nrišlo tudi na cestah v raznih krajih mesta. Klajpedska afera Ker so na dnevnem redu druge, neprimerno večje in važnejše stvari, se svetovna politična javnost zanima samo za te in ne posveča posebne pozornosti dragim dogodkom, ki bi sicer pomenili skoro malo senzacijo. Tak dogodek je prav gotovo afera z odstavitvijo direktorja Boettcherja v Klajpedi, ki je imela za posledico intervencijo nemške delegacije pred Društvom narodov. V drugačnem času b; ta afera povzročila mnogo več pozornosti ali celo razourjenja nego v današnji, že itak dovoli vznemirjeni dobi. A vendar je klajpedska zadeva tako poučna, da ji je kljub njeni navidezni malenkost nosti treba posvetiti čim več pažnje, saj je v organični zvezi s stremljenji, ki Evropi ne dajo priti do oddiha. Klajpeda, stari nemški Memel, ie glavno mesto onega majhnega kosa zemlje, ki ga je morala Nemčija po porazu v svetovni vojni odstopiti Litvi; poprej je pripadalo Vzhodni Prusiji. Njegova pomembnost je v tem, da leži na desni strani spodnjega Njemna, na ozko, a na dolgo razpotegnjen ob morski obali cd Njemnovega ustja proti sevs-ru, in sicer kot nalašč natančno tako, da zapira Litvi dostop do morja. Spričo tega bi bilo videti močno neprirodno, ako bi to ozemlje pripadlo Vzhodni Pru-siji, ki ima že tako dovolj morske oba-prirodno pa bi bilo. da bi se tudi politično združilo 7. Litvo, kamor sodi zemljepisno. Š temi argumenti približno so Litov-ci v času mirovne konference reklami- ! tali to klajpedsko ozemlje za svojo državo in so končno dosegli uspeh. Nemčija je nicrala odstopiti vse klajpedsko ozemlje, ki pa ni veliko in šteje samo okroglo 150.000 prebivalcev, oo katerih pa odpada na samo me^to Klaipedo ali Memel blizu 5n 000 l judi. Ni ga pa odstopila neposredno Litvi, marveč an-tanti, ki ic šele precei pozneje ta teritorij prepustila litovski rcnubliki. toda pod posebnimi posro ij in na tak način. da je bila niegova samoiroravna pozicija nrav kreoko zavarovana. Ravno iz teara pa izvira sedanji konflikt. Da srn raronemo. ie vedeti, da je prebivalstvo klaipedskega terito- rija sicer nekako do polovice litovskega rodu in jezika — ostala polovica je nemška — da pa so tudi Litovci kaj malo stremeli po združitvi z ostalimi so-rojaki v samostojno načijonalno državo. Saj je bil litovski nacijonalizem šele v prvih povojih v Rusiji sami in v Klajpedi za iredento ni bilo niti najmanjših pogojev, najmanjše nade. Zato združitve z Litvo klajpedski Litovci, na pol že germanizirani, niso pozdravili dosti manj sovražno kot Nemci sami. Pri volitvah v klajpedski deželni zbor spričo tega Nemcem prijazni elementi niso imeli težkega dela in njim pripada večina poslancev. Iz večinske -stranke je vzet tudi predsednik mcmelskcga direk-torija, nekake deželne vlade, Boettcher, ki ga je litovska vlada sedaj odstavila. Sistematična nemška propaganda za spremembo vzhodnih meja seveda tudi v Kiajpedi ni zgrešila svojega namena. Boettcherju očitajo Litovci, da se je vozil pogosto v Beriin, se tam sestajal s predstavitelji iredentistične akcije in tako dalje. V deželnem zboru je Boettcher podal uradno izjavo, da je šel v Berlin po privatnih poslih, ugotoviti pa se je moglo, da so njemu in spremljevalcem potne stroške plačali Iz Berlina. In pozneje, ko ga ie litovski guverner pozval, naj sam odstopi, se je Boettcher najprej posvetoval z nemškim konzulom, kaj naj stori, ali naj kljubuje, ali se umakne. Kljuboval je in litovski guverner ga je moral dati kratko-maio aretirati in odstaviti. Šef nemške delegacije pa je že vi ožil apel na Društvo narodov zoper postopanje Litve. Ta afera po vsem tem pač ne potrebuje komentarja. V pravnem pogledu bo svet Društva narodov kmalu pokazal. kako pojmuje afero. Mnoqo intere-santnejša in prav gotovo tudi važnejša pa se zdi politična stran. Kakor da bi odvrnil majhen kns zavese, premaknil majhen del kulis, ki se za njimi vrši nemška akcija za spremembo vzhodnih meja. akcija, ki ni naperjena samo zoper Litvo. In ravno zato je klajned-kn afera tako oouena in za vso evropsko javnost mnosro važnejša kakor bi se zdelo na prvi pogled. mm vatikanske avdiiesce Italijanski lisfi poročajo cele strani o Miissoliniievein obisku pri p apežu Piju Kon, 12. februarja, ž. Fasstieni tisk ie 7or»et enkrat ves navdušen. Mussoliniievs avdiir-nca pri papežu s svojo pompoztio cere-mon i jtCZinost jo je dobrodošlo tiran voza mase dali lanskega ljudstva, ki se bore le že s težavo proli lakoti n brezfK>setnosti. Stotine delavcev, ki iih ie nastavil Vatikan, da so olepšali in ozališab vso malo cerkveno državo za obi^-k fašističnega vod ielja, vatikanske zastave, preproue. ki so visele z balkonov in oken in se vile okrou stebrov, vse, prav vse je bilo treba popisali, da bo slika popolna. da bo poročlo boli podrobno in da bo (io ljudje ob pouledu na ves ta lisp in kine v-a j za lop pozabili svoje težke dnevne skrbi. Fašistični listi pr našnio po cele strani o tem dogodku, ki je bil tudi sicer premišljen do slednie podrobnost', da bi napravil. kakor je to že davna praksa v Rimu. eim večii zunanji vtis. Mussolini :e [>ose!il papeža na dan tretje obletnice laieranskeaa pakta, ki je h I podpis?, r 11. februaria .1929. dan pred lOlelntco papeževanja Pila XI. Po sporu, ki je nastal pred letom dni zaradi Katoliške akcije m ki so sa lkviclirali na eačun tele vrste vatikanskih dipomatov. ki so morali v svet. rta ne bi bili na poti prijateljstvu med obema TJ trnoma, jc bilo treba sedaj javno pokazat', kako globok ie spri razum, papež sani je. kakor piše tukaišnia "Tribun" vzkliknil ob napovedi Mussclinijevega obisku: >11. februar bo pomenil dvojno slavo za cerkev Ln Ital io. za katero prosim blagoslova od Vsemogočnega!« Mussoliniiev obsk in sprejem, kakršnega so mu priredili v Vatikanu, ie vsekakor dogodek posebne vrste. V torek zvečer je ne- nadoma izšlo vatikansko gladilo »L' Osser-vatore Romano« v posebni izdaji, le da na pove ta obisk Tako nap edtoeio v Vat:ka nu samo posete kronanib elav V bazilik sv. Petra so pripravil-' noseb^n kleča'nik za •talijanskega ministrskega ored«erimka T dve in še ostali okoliščini 'ndire-ktno vzbu-ia „nost' napadal Vatikan in cerkev 'n nien« vodstvo. Toda realna nnPtika ne pozna ne sentimentalnosti ne koneekventnost' in fašistični listi danes s po^ebirm poudarkom na-giašaio. da je nad 99 odstotkov Italijanov katoličanov. Mussolini se ie s svojim spremstvom v celi koloni avtomobilov cb 10.30 odpelia1 * Vatikan. Avtomobile so obdajali fašisti in vojaki na konjih. Na trsu sv. Petra ie ministrskega predsednika obdala papeževa garda. Papež ie sprejel Mussolinija ob 11 uri v svoji privatni čitalnici. Avdijenca je trajala nad eno uro. kar je vzbudilo še posebno senzacijo, ker so navadno avdijence pri papežu bo'i kratke. . oročila v faš!stičn:h listih se zaključujejo z ugotovitvijo, da se je včeraj inavguri-rala nova doba zares prisrčnih odnošajev med cerkvijo in državo ki so doslej v zadnjih treh letih sloneli le na juridičnih določilih sklenjenih pogodb. Občni zbor Narodne galerije Ljubljana, 12. februarja. Udeležba na obilnem zboru naše Narodne galerije je bila pač taka, kakršno je zanimanje "ase javnosti za to našo važno kulturno institucijo. V svojem lepem uvodnem govoru je predsednik g. dr. Fran VVin-tlischer pred vsem poudarjal, kako pod vplivi gospodarske krize pešajo tudi dohodki Narodne galerije, na drugi strani se pa tudi opaža splošra miačnost za ia zavod. Zima je v srcih in suša v roki, a kljub temu je Narodna galerija zopet prav znatno napredovala in uredila tudi vprašanje združitve muzejskih zbirk in pa zbirk škofijskega muzeja z galerijskimi zbirkami; žal se dogovor še ni mogel izvršiti, ker ni bilo potrebnih sredstev. Ko se je predsednik zahvalil banski upravi, gg. banu in podba-nu, škofu in vsem drugim podpornikom galerije, posebno še mestni občini ljubljanski, je naprosil zastopnike časopisja, naj pridobivajo srca v vseh krogih našega prebival stva za Narodno galerijo. Po govoru predsednika, ki mu je sledilo splošno odobravanje, je občni zbor odobril zapisnik lanskega občnega zbora, nato je pa tajnik g. dr. Fran Štele podal poročilo o lanskem delovanju, posebno pa o združitvi že irnerovanih zbirk. V odboru so agilno delovali trije odseki. Razstave Narodna galerija v preteklem letu sama ni priredila nobene, pač pa je oddala Jakopičev paviljon za štiri razstave. Narodna galerija ima 10G ustanovnih, 73 rednih in 91 podpornih članov, utemeljitelji so pa vedno le še štirje. Zelo obširno je bilo tudi poročilo blagajnika g. višjega knjigovodje Pretnarja, ki pa iz njega posnemamo le toliko, da ima Narodna galerija 130.000 Din gotovine, potrebuje pa že za sedanje leto najmanj 161.000 Din. a za popolno ureditev zbirk 1,300 000 Din. Občni zbor je odboru izrekel zahvalo, nato je bil pa pri volitvah s prisrčnimi ova- cijami za predsednika zopet izvoljen g. dr. Fran Windischer, a za odbornike gg.: dr. Fran Lukman, dr. Izidor Cankar, dr. Josip Regali, dr. Fran Štele, dr. Josip Mal, dr. Lado Lajovic, inž. Vladimir šubie, prof. Matej Sternen, prof. Gojmir A. Kos, viš. knjigovodja Pretnar in Fran Vesel, a za preglednika gg. senator dr. Valentin Rožič in odvetrik dr. Krivic. Ko se je predsednik zahvalil navzočim za udeležbo, ie ob 19. zaključil občni zbor. Iz Lake Piarlda Lake PJacid, 12. febr. g. že od včeraj so vremenske razmere v Lake Placidu brezupne in sneg se je večinoma spremenil v blato. Tekme v bobu so bile zaradi tega odgodene do sobote ali nedelje; če jih tudi takrat ne bo mogoče izvesti, bo zimska olim pijada celo podaljšana. Današnji program se zaradi nemogočih vremenskih razmer sploh ni mogel izvesti. Odigrana je bila samo ekshibicijska igra v hockeyu na ledu, in sicer med domačim moštvom ter kombinirarim moštvom Amerike in Kanade, ki se je v rednem času končala neodločno z 2:2; šele v podaljšku je moglo kombinirano moštvo zma^ti nad domačini s 3:2. Zlato francoske Narodne oan*e Pariz, 12. tebr. Po tedenskem pregledu francoske narodne banke se je zlata zaloga dvignila v preteklem tednu za 93S milijo nov na rekordno višino 72.563 milijonov frankov. nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes- Nekoliko oblačno, mnogo solnca, stalno, hladno vreme. Dunajska vremenska napoved za. soboto-Ziiitraj še hud mraz; s severa se bo pooblačilo. PEREČI PROBLEMI SLOVENIJE Razprava v banovinskem svetu — Najnujnejša regulacije naših rek - Stanje bolnic — Velika debata o socialni krizi Ljubljana, 12. februarja. Po zanimivi včerajšnji splošni ofenzivi članov banovinskega sveta proti kuluku katere rezultat ie bPa izvolitev štiričlanskega odbori, za proučevanje kuluškega vprašanja. njegove finančne plati in finančnega nadomestila, ie priče! banovinski svet danes razpravo o regulaciji onih naših rek in potokov, ki povzroča'o cb elementarnih nezgodah prebivalstvu in našemu narodnemu gospodarstvu neprecenljivo škodo. Dopoldanska seja ie bila otvoriena ob 9.15 in je bil včerajšnji zapisnik odobren. Pred prehodom v razpra.o o hidrotehničnih del:h je Oton Deteln še priporočal prevzem jezerske ceste v državno oskrbo ter ureditev prometa skozi Škoijo Loko. Banovinski svet ie nato prešel na razpravo o postavkah ki so v nroračuiui telitfčnega oddelka za hidrotehnična dela in ki določajo 5.2 mi-'ijena dinarjev za notacijo rek. za melioracijo notokov. za nanravo vodovodov, za nujna dela ob elementarnih nezgodah itd. Kakor včerai o cestnem, se le danes tudi o tem proračunu razvila živahna debata, v katero so posegli skoro vsi člani banovinskega sveta in opozarjali na nujne potrebe svoi'h okrajev. Nsijiaost regulacije Savinje O. ,Matija Goriear ie prosil, tiai bi bil gornjegraiski srez primerno vpoštevan tudi pri hidrotehirčnih delili, iti je nato opozarjal na potrebo, da se posveča več pozornosti vzdrževanju in dopolnitvi regulacije Savinje. Pridružil se mu ie g. Fran Piki: navajal je, da je Savinja, ki ie bila nekdaj vzorno regulirana porušila že rrmego nasipov in da ob vsaki večji poplavi zasuje s peskotn in kamenjem poba in travnike ob svojem toku. Dr. Alojz Gorlčaii je podrobno očrtal katastrofalne posledice, ki so nastale za Celje in okolico, zaradi nezadostnega vzdrževanja regulacije Savinje v gornjem delu. škoda presega vsakokrat mi>Iijou dinarjev Nujno je zato potrebno, da se regulacija Savinie uredi Mesto Celie je že zvršilo podrobne načrte, k! naj jih sedaj oreg'eda še banska uprava ter iih pošlje ministrstvu v odobrenie. Stroški so projektiran; na 26 miliionov dinarjev. Prispevati bi morale država, banovina in občine, seveda pa tudi privatni interesenti. Nujno pa ie, da se z deiotn prične nemudoma. Za ureditev finančne strani raj skliče banska utirava posebno anketo. Dr, Fran Rcš je opozarja! na veliko škodo, ki io neregul r^na Savinja vrši v dolini med Cc!;em in Zidanim mostom. Toolo je priporočal predloge obeh iredgovornikov. Načeln'k tehničnega oddelka banske uprave g Inž. Kraje je prizna! nujnost regulacie Savinje, vendar pa tehnični oddelek zaradi •■»omanikanja kreditov ni mogel n česar ukrc-n i ti Še ta mesec se bo sestal kenrsija, ia si bo oe'eda!a teren ob Savinji, kjer naj bi se izvršila regulacijska dela. Po ogledu "»o banska uprava poslala načrte ministrstvu v odobrenie in obenem uvedla oosve-'ovania o načinu finansirama teh del. Regulacije dragih rek ia fstekov G. Joško Pfeifar opozarja na potrebo regulacije Save m Krke ter prečita spomenico krškega prebivalstva glede oneč'ščar.ja Save. Spomenica opozarja, da je Sava zaradi zpirania premoga v trboveljskih revirjih vedno bilj umazana. Na konferenci, ki je nil;. lani 23. oktol ra na banski upravi, je J"PD obiiulrla. da bo do konca letošnjega "ebruaria instalirala moderne čistilne naprave Medtem *e banska uprava odredi'a nove komisijonalne oglede, ki rešitev zadeve zavlačujejo. Prebivalstvo Zasavja zahteva, da pride ta zadeva že vendar enkrat z mrtve točke in prosi g. bana, da ji posveti svojo posebno pozornost. G. Gvidon Blrolla opozarja na škodo, ki io povzroča nereeulirana Sava nri Kresn;-cah in prosi bansko upravo, da podpre vodno zadrugo, ki se je ustanovila za regulacijo reke v litijskem srezu. Načelnik g. Kraje nojasniuie. da so načrti za regulacijo S_ e pri Kresnicah že izdelani in odobreni, izvesti pa se niso mogli zaradi pomanjkanja sredstev. G. Franc Skuhala zahteva podpore za vodno zadrueo t-; retrviirnV Sčavnico. i ti govori o nujnosti, da se nadaljuje regula-:ija Mure v iiio<-rv-«>- skem srezu. G. Kraic mu pojasnjuje, da se Mura regulira iz državnih sredstev. Ker so ta sredstva nezadostna, sa ie gradbeno vodstvo obrnilo na zainteresirane občine, ki pa se niso zadostno odzvale. G. Valenfn Babnlk opozarja na regulacijo Save od Tacna do Sv. Jakoba in na dokončno regulacijo Glinščice in Gradaščice. G. Ivan Janžekovlč opozarja na potreba boljšega vzdrževanja regulacije Pecnice pri Mariboru, g. Franc Šolar na potrebo regulacije Drave na Ptujskem polju, kier od-plavlja reka kmetovalcem velike površne najboljše zemlje. G. dekan Alojz Kurent se pridružuje g. Pfeifarin glede očiščenja Save in opozarja na potrebo vodovoda v Radečah pri Zidanem mostu, kjer imajo sedaj neti gijensko pitno vodo. Banska uprava nai sestavi račune in proračune. Isto je potrebno za mesto Krško. G. notar Anton Koder opozarja tudi v imneu murskosoboškega sreza na potrebo regulacije Mure. Prosi, naj banska uprava sestavi načrte za kanalizacijo m za vodovod v Murski Soboti. G. notar Rado Jereb slika nujnost regulacije Dravinje in njenih pritokov v konjiškem srezu. ki povzročam pri poplavah veliko škodo G. dr. Alof? Bratkovič omenia škodo, ki jo povzročajo neregulirani potoki In reke v slovenicra-šketn srezu. Letoviško mesto Ploven igra-dec nuino rabi vodovod, v Soštaniu na naj se za zgradbo vodovoda izplača že obljubljena subvencija G. dr. Obersnel želi pojasnila, kaj je z regulacijo rek v gorniem toku Save G. načelnik Kraje pojasnjuje, da splošnega načrta za tako regulacijo ni. oač pa načrt za regulacijo Save pri Javorniku; ministrstvo >■ ni resi.t . .> i^gc oauske uprave. G. Bajuk prosi podpore za vodovod v Metlik:, d na za vodovod za Ptui in okolico: zaenkrat nai se izvrše vsaj pripravljalna dela G. Litrop prosi, nat banska uprava podpre tudi regulacijo Mure. če-praj je to delo prevzela država Na regulacijo Mure opozarja tudi g Rudolf Golouh. ki dalje graja, da so plače delavcev pri regulacijsk h delih tako nizke Na vprašanje g Remžgarja odgovarja ban dr. Maru-š:č. da je dala banska uprava pred par tedni vodni zadrugi v Cerknici 50.000 Din za dela v Cerkniškem iezeru G. Rus priporoča popravilo vodovoda v Mozlu. g. načelnik Kralc pa mu pojastijuie, da je kom sija ugotoviia, da so bile cevi vodovoda siabe in da bi stroški znašali 400.000 Din. Tovarna se izgovarja, da so bile cevi napačno položene. Zadeva še ni rešena. G. Gornjak prosi podpore vodni zadrugi za Slovensko Bistrico in okolico. Debato o vodnl!i de!:h je zaključil g. ban z izjavo, da se je med razpravo pokazalo, da so v proračunu določeni kred t' prenizki. | Banovina bo storila, kar bo v njeni moči, [ in gledala na to. da se polagoma zadovole vse nujne potrebe. Vzdrževanje poslopij Na vrsto je prišla nato zadnja partija proračuna tehničnega oddelka, ki določa 1.4 milijona dinarjev za vzdrževanje poslopij, ki so ali last banovine ali pa jih mora banovina po zakonih vzdrževati, ter zr dri've gradbene izdatke. Načelnik g. Kraje je n;:-vede! poslopja, ki iih vzdržuje tehnični o.l-delek ter pojasnil druge postavke v tem delu proračunu. Po kratki debati je bila tudi ta partija odpravljena, in s tem zaključena dopoldanska seja. Popoldanska seja Sejo je otvoril g. ban dr. Matušlč cb pol 16. md, nakar je bil odobren zapisnik dopoldanske seje. Banovinski svet je nato lakoj prešel na proračun oddelka za soci-ja'no politiko in narodno zdravje. Razpravo je otvoril načelnik tega oddelka g. dr. Dolšsfc z daljam referatom, ki mu je sledila zanimiva deibata, osredotočena v prvi vrsti na zdravniško in bolniško službo v banovini. Naše bolnice Iz obširnega tofeiata g. načelnika dr. Dolšaka moirmo navesti le nekaj podatkov. Banovinske bolnice v Sloveniji imajo 1560 postelj, državne bolnice pa 1G50. Vse fo prenapolnjene !n morajo redno odklanjati mnogo bolnikov. Zato gre glavna skrb banske uprave za tem, da se bolni-e razširijo in modernizirajo Mnogo je v tem pogledu že storjenega, za žiršo javnost najvarnejša pa je vsekakor preureditev Novoga Celja za pomožno umobolnico, že sedaj je tam 100 bolnikov, do konca leta, ko bodo vsa dela končana, pa bo v njem prostora za okreg 400 umobolnih, 100 urno-bc niih bo našlo zatočišča tudi v prostorih, kjer je bilo do sedaj deško vzgojevatišče v Ljubljani. V umobolnici na Studencu, kjer je prestora le za 500 bolnikov, je 735 teli nesreč nože v, 300 umobolnih pa je zaradi •pomanjkanja drugih prostorov ob državnih stroških v privatni eskrbi v zavetišču Sv. Jožeta v Ljubljani. Kakor kaže statisv ka, je v Sloveniji še nad 1000 umobolnih, ki bi bili potrebni oskrbe v zavodih. Tuli število banovLnskih in občinskla hiralnic ne zadostuje potrebam. Banovinski hiralnici v Vojniku in Ptuju imata 373 poste'ij. Treba bo pritegniti občine, da bodo pri preskrbi onemoglih aktivneje sodelovale. Laas-ko leto je dažava prevzela v svo'o oskrbo vse tri ljubljanske bolnice. Istočasno pa je banovina prevzela žensko bolnico v Novem mestu, ki ima 112 postelj in precej zemljišča. V upravi banovine je tudi zdravilišče za pljučno tuberkulozo r.a Golniku. Za nove-čanje zdravilišča najeto posojilo 5,S 0.000 Din amortizira zdravilišče Iz svojih dohodkov Zdiavilišče je sedaj urejeno popolnoma moderno in ima prostora za 210 bolnikov. Ua se omogoči zdravljenje tudi s:;o-mašuim bolnikom, je vnesena v proračun posebna postavka. Pospesevasafe isasrcdncga zdesvja V nadaljnjem svojem referatu ie g. na-če'n"K navajal sodelovanje ba.no'. ,ne pri velikopotezni higijenski akciji države. V ta namen določena banovinska sredstva se bodo po povzdigu ljudskega zdravja kar najbolj plodno obrestovala Skrb je posvečena predvsem zdravstvenim domovom in šuiskinj poliklinikam, zlast. pa tud.i asa-nacijsk.m delom po deželi To delo se vrši z zgradbo vodovodov, hlgijenskih vodnjakov. stiaaišč in ljudskih kopališč ter obsega vso banovino Za asanacije je banovina prispevala 700 000 Din. država 300.000 Din. estale stroške pa lojalni faktorji Sistematično se više poljudna zdravstvena predavanja tn aigijenski tečaji Podpira se privatna .nicljativa. Tudi telesna vzgoja ima v banski upravi svojega zaščitnika in podpornika Brezplačno zdravljenje siromašnega prebivalstva po dežel; je izvede no po zdravstvenih občinah ki jih je v banovin! 121 Za zdravstvene občine določeni kredit v proračunu znaša 4.4 milijona dinarjev Referat navaja v nadaljnjih odstavk.ia polrobtr delovn. program v zdravstvenem skrbstvu za prihodnje l€-to. Drugi de! referata se ha v' s soeijaluo poliriko n navaja med drugim da se gib tje števtlo brezposelnosti v Iravsfc' bano vin. med 4500 in 5000. pri čemer pa niso všteti sezonski delavci Banovina je po sneševala a.keijo za grartnio malih stanovanj, posvečala vso skrb srezom k' trr>p zaradi štabe tetine m nudil« tu'V nodnor* ob priliki požarov in druelh elementarn'b nezgod Obsežno je delo banske unrave za zaščito dece ia mladine. Banovina sama vzdržuje 6 deč.iib zavodov, ki so vzorno organizirani toda vs: pretesni zlasti pa glu-honemnka n zavod za siepo deco. Ves proračun oddelka za soeijaino poetiko in narodno zdravje znaša 28 milijonov dinarjev. Za NoviuafSkii cScan v LjnSlfam V debati se je prvi og.as,. g Rudolf G o-lou li Opozarjal je. da je ta det proračuna ziasti v sedanji dob- hU'ie gospo-iarsk-krize :.zreduo važen BarisKa uprava uiora posvečati vso skrb zlasti brezposelnosti Z velikopoteznimi javnimi deli naj se ta kriza omili. Predloženi proračun v to svrho ne zadostuie. najeti bo tretja veliko m-ves"icijskf pusojilo. Za.iez na; se pritok ljudi z dežele v nu-sta Banska uprava naj iz rezervnih kreditov nekaj prispeva za podporo izseljencev, ki se vračajo iz tujine V svojem nadaljnjem govoru je g Goltu o priporočal intenzivnejšo skrb za vajence, m za zatiranje jetiue m raka Omenja! je nato. da pogreša v proračunu postavke za Novinarski dom v Ljubljani Novinarski domovi so povsod shajališče kulturnih ljudi in center vseh onih, ki sc se posvetili javnemu delu. Lepa novinarska d-mova v naši državi imata že Zagreb in Beograd, slovenski novinarji pa so si ustanovili zadrugo s ciijem. da si kot del svojega pokojninskega fonda zgradijo Novinarski dom. Banovina jc dolžna novinarjem za njihovo javno delo, da jih pri t podpre. Zato naj pride v proračun tudi v ta namen primerna vsota. Gospa&arslsa in socialna kriza G. Birolla se je Kot zastopnik Industrijskega ;n delavskega okraja pridružit izvajanjem g. Golouha glede borbe pro t: brezposelnosti. Orisal je zlasti položaj rudarja. ki išče na stara leta zatočišča v brate-Jsi skladnici, ta pa mu ga no more nudi ii, ker so vse bratovske skladnice prišle v zadnjem času v obupen položaj. Nujno so zato .potreijiie pomoči. Predlaga, naj ba noviinskj sve-i soglasno pozdravi v to svrho v proračunu določeni kredit. G. dr. Obersnel govori o zunanje-po-litičnih vzrokih poostritve gospodarske krize v preteklem letu. Ni šc upanja na skorajšnji konec krize. Po zanesljivih In -forn acijah se bo število brezposelnih rudarjev v kratkem še povečalo za okoli S00. Zato je Ut-.ba storiti vse, da se položaj vsaj omili. Banska uprava naj poskus vplivati na saoiazumno znižanje delovnega časa v prizadetih obratih Nadalje je govornik nastopil proti neupravičenemu privilegirandu tujega kapita;a na škodo domačin podjetij ia za omejitev nepotrebnega uvoza. Pridružuje se predlogu g. Goio-uha glede velikih javnih del in opozaija, da pretil ana šie inja iahko več škoduje kakor koristi. Naši denarni zavodi naj skrbe, da si bodo zopet pridobili popolno zannanje ljudstva, Ktv bo položaj takoj lažji, č rn bo stanje Hranilnih vlog zadovoljivo in obrestna mei a primecno nizka. Banska uprava naj torej tudi v bodoče intervenira, da prepreči ustavljanje obratov. G. dr Roš je v daijeem govoru razpravljal o krizi ln navajal nekatere pomisleke proti najetju velikega investicijskega poso-jH.ia. Poiircbpo se je bavil z razmerami v laškem srezu, kjer groze nove redukcije delavstva Danska uprava naj intervenira v Beogradu, da državne železnice ne bodo zaižaie svojih naročil za premog v trboveljskih revirjih. Uvoz premoga iz inozemstva naj se prepove. Kontrolirati je treba. ali so inoiieuici, zaposleni pri nas, res potrebni. H koncu omenja afero s posmrtnlaškimi zavarovaincami in prosi bansko upravo, da prepreči njihovo nadaljnjo delovanje, v Kolikor ni solidno. Tudu g. Ivan Tavčar je obširno razpravljal o socijalni krizi. Navajal je, da znaša število brezposelnih v Sloveniji najmanj 30.000 in da je nad polovica vseh obratov a!i reducirala ali pa popolnoma ustavila delo. Socijalna slika je naravnost obupna. Ako bi votirali vseh 111 milijonov banovinskega proračuna za njo, pa je ne bi rešili. Vendar pa lahko mnego storimo, če nberemo prave poti. Ljubljanska občina je zadnja lcia investirala vsako leto okrog 10 milijonov dinarjev. S tem je zelo omilila položaj. Tudi druge občine naj bi jo posnemale. Občine morajo tudi socialnemu skrbstvu posvečati večjo pažnjo. 27 večjih podeželski n občin s skupno 8000 prebivalcev izda za socijalno skrbstvo le ooldrugi milijon dinarjev na leto, to je 20 Dia oa prebivalca, dcoim pride v velikih mestnin občinah po 100 Din na prebivalca. Končno je govornik priporočal ustanavljanje sreski h ubožnic. G B v sen Lovšin toplo pozdravlja misel investicijskih posojil, ki pa morajo biti porabljena produktivno. Kapital se najde lahko tudii doma. Samo pokojninski zavod 7 Ljubljani je n. pr. dal banovini 25 milijonov kreditov Zavod bo tudi v bodoč" podpirat veljavnost koristne in produktivne investicije, banovina pa naj z vso močjo podpre njegovo finančno samostojnost. V poštev pridejo tudi banovinska in druge hranilnice Končno želi govornik podrobnejših pojasnil o proračunih banovinsk:h zdravilišč, zlasti Rogaške Slatine in Do-berne ter o stanju banovinske hranilnice. Govornikom je dai nato a poiban dr. Pirkmajer zahtevana pojasnila Banska uprava je ravno zaradi brezposelnosti ohranila neoKrnjene vse produktivn« izdatke v proračunu Ako se bu nudila možnost, bo na'e:a tud- večje investicijsko poso1i'o, da bo tahko ustvarila še več prilike za delo Glede izrodkov posmrtninskega zavarovanja bo banska uprava odločno poskrbela da se odpravijo in da te zava-nva!ne organizacije omejijo in usmerijo sv< j delokrog tako. kakor predvideva zakon Prt iaposMtv luozemcev pnstona banska unra- vi rigorozno oo vetlavnin predpisih *Ba.ni»-vma podpira ascijo. da si občine In srezi sradp uhožn ce vendar na je s strani ob-ftin za to premalo zantmanta Pr«dvtk* ha-novmskib zdravilišč se no zakonih porabijo v prospeh rvvpetja tn okolice Kran^nlra hranilnica in Kranjske in deželne elektrarne pa so samostojnp 'nstitneite Ranovin-sk! proračnn teh i-veh za"«vt«w zate ne oV sega čiam banovinskem sveta pa bodo dobili -»orodne o ni;b Prihodnja soja bo jutri ob 9. dopoldne. Maši kraji in ljudje Zbor Zveze akademskih starešin Današnji občni zbor Zveze jugoslovenskih naprednih akademskih starešin v Ljubljani bo zopet zbral našo inteligenco. Starejši in mlajši izobraženci iz raznih mest in trgov naše banovine bodo v neprisiljeni družabnosti pretresali vprašanja, ki se tičejo Zveze in z njo vred jačjega uveljavljanja slovenske akademske inteligence v javnem življenju. Slovensko- izobraženstvo je že od našega narodnega preporoda sem najtanjša, vendar pa najaktivnejša in najpomembnejša narodna plast. Danes, ko se je naša družba stanovsko že močno diferencirala, je inteligenčna plast sicer izgubila absolutni vodilni položaj, ni pa prenehala biti najbolj čuječa, najodgovornejša in najdaljnovidnejša v narodu. Zaradi tega ima naše iozbraženstvo tudi kot celota važno nacionalno funkcijo in čisto posebne dolžnosti. Vse kaže, da je v današnjem težkem, negotovem in zbeganem času izobraženstvo po svojem socialnem položaju še prav posebno dolžno, uveljaviti glas zdravega razuma, kritične razsodnosti in treznega premisleka. Bolj kakor Kdaj prej je izobraženstvo v naših dneh poklicano k dejavnosti. Ne samo po svojih poedincih, marveč tudi kot celota. V tem je velik pomen naše starešinske zveze. Pomen, ki mu daje sedanji čas močan poudarek. V teku svojega kratkega delovanja je Zveza jugoslovenskih naprednih akademskih starešin v Ljubljani v prikupni obliki in popolni meri opravičila svoj obstoj in pokazala voljo dc organizacijskega udejstvovanja in načelnega uveljavljanja. Pokazala je trdnost in slož-nost naše napredne inteligence na široki idejni osnovi. Pokazala je, da razume pomen inteligence v sedanji situaciji: ne samo. daiati ideje, marveč voditi akcijo, ki je zmiselna in razumna. Prav zaradi tega je naše akademsko izobraženstvo odločno nacijonalno in državotvorno. Pozdravljamo odlične starešine, ki so se zbrali k občnemu zboru svoje Zveze in želimo njihovemu delu obilo uspeha! Tragična smrt dobrega gospodarja V snegu je Izgubil smer in padel v hudournik Kranj, 12 februarja Pred kakimi 14 dnevi je »Jutro« obširno poročalo o krvavi tragedij® k se je odigrata v gozdu blizu vasi Pesnica pod Sv. Jo-štom Stara nasprotnika pr:letn.i lovsk- čuvaj Magušar in mladi posestnik Janez Ber-nik sta se po naključju v gozdu srečala sprla ter tud> spopadla in ie Magušar kakor pravi, v silobranu ustrelil nesrečnega B:rn'ka Ed na priča o začetku tega tragičnega dogodka je bil posestnik Franc Re šter. ki je srečal razkačena nasprotnika rer pozneje, ko ie b'l že precej daleč slišal tudi usodni strel Preiskava o tej tragediji še r; zaključena in je moral Bešter o njei večkrat oreisk ovalni m organom napovedovati, - r je pač vedel in znal Mož gotovo n' itil, da bo tudi njega v tem kraju zalotila stna smrt. cjraj dopoldne se ie Bešter odpravil v p i po sub smrekov les in mu je žena še p. riala. naj opusti to delo. kei je «e s boten od komaj prestane bolezni M-;>. k ie bil zelo skrben gospodar pa se tvi da; pregovoriti, češ da je stvar milna ir dn delo :tak ne bo težko, ker ima les že pripravljen m se bo nrav kmalu lahko vr-nr! domo\ /ena /. otrok' ga ie pričakovala že 00 dne ;n ko so potekale popoldan- ske ure. je bila zanj v vedno večjih skrbeh. O mraku je svoje skrbi potožila sosedu Brcnkužu Nekaj časa ~>o še čakali, potem pa so se Brenkuževi — oče in sin ter Bešterjeva žena — napotili z lučjo v gozd. sluteč nevarnost zaradi vedno večjega snega Gozd so preiskali v vseh smereh in ves čas so klicali, ni pa bilo n ti odziva niti sledov za Bešferjem Slednjič so prišli do romantičnega Rimskega vrelca in tu nad strmo sotesko so naši t razločne sledove stopinj in tudi jame v snem kakor da bi nekaj drčalo navzdol Zaradi pozne nočne ure in nevarnega kraja je bilo nadaljnje raziskovanje nemogoče in sta se danes na vse zgoda' Bi-enkuž« zopet nodala na to p:esto Prevdno sta se spustila nizdol po strmi sote«ki m 'z tolmuna hudournika sta opazila moleti roko Z velikim naoorom sta spravila na novršje trurvlo in snoznala v niern nesrečnega soseda ''ranča Bešterj-a Nesrečn' mož ki ;e bi'1 izredno skrben oče m marljiv gosnoHar ie v go/du mogoče izgubil zaradi v-sol-pon snega nravo smer ter tako zašel na rob strmo padajoče soteske kier je i7«ub'l tla ter na^el v hudournik P'deg vdove ie z a me; ril več nepreskrbljenih otrok m ie ta tragedija globoko pretresla preoivalstvo vse okolice. Nad tivolskih sankališčem Ljubljana, 12. februarja V Tivoliju tik nad s.mkališčem, na ovn-ku gozdne poti. ki zavije proti Bellevvueju se je danes popoldne okrog 14 45 odigral pretresljiv dogodek Že ves dan se je zbi-rio na sinkališču zaradi novega snega izredno veliko sankačev in smučarjev, ki so se zabavali in užival prelep zimski dan Smučarji so se porazgubili tudi po potih v go/du in nekateri izmed njih so kmalu po 14.30 opazili na ovinku gozdne peti postajati mladega, čedno oblečenega fanta s s'vim klobuk m na glavi. Smučarj' so se p." tem zopet odstranili, a ko so se vrnili, so na^ii mladeniča še vedno na istem mestu. Naenkrat na se je začel fant opotekati in ko vi smučarji prišle tik njega, so videli, da mu uhaja kri iz desnega senca. Istočasno so opaz li v snegu po'eg njega tudi samokres. ki ga je mladenič naenkrat pobral in vtaknil v žen. Nemalo prestrašeni so ta-k j n-risVoč-' k mladeniču in ga začeli iz-praševati. MlaJenčč pa. k,i jc zrl srepo predse, ni odgovoril drugega, kakor: »Kaj pa je m ni ustreliti se!« Smučar Golob je v skrbi, da bi mladenič j še en-kr.it ne potegnil samokresa, pristopil j k njemu in mu orožje odvzel. Nato sta ga | g. Golob in muzik g. Cvirn prijela pod paz- | nizaeija vsedržavne Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije, h kateri je pristopilo lepo število članov. V Metliki se vrši sedaj šesttedenski zimski kmetijski tečaj, ki je bil otvorjen v nedeljo 17 januarja in bo trajal do 2 marca. Otvoril ga je sreski načelnik g Karla variš Ernest. Predavanja se vrše iz vseh panog kmetijstva vsako nedeljo in vsako sredo Tečaj je dobro obiskan, kar nam vsekakor kaže stremljenje našega kmetovalca po napredku. Pred dnevi se je vršil v Metliki dvodnevni kletarski tečaj ob prav veliki ude'ežbi Predavali so banovinski kletarski nadzornik ini. g. Zuoanič. nom_,čnik ekonoma iz Novega mesta g. Fil.ijrč in učitelj banovinske kmetijske šole g. Flego. Taki tečaji so pri nas prav notrebni, kajti vinogradništvo je pri nas glavna panogo kmetiistva. Pri Rn «e začno krvne cevi poannw»vn*». delpie uporaba naravne »Franz Josefove« grenč»ee za redno izr>^znienie črevesa in zmnniša v'™v na^nl krvi. Mojstri zdravnice vode priporočajo r>ri -star -?tnib 00-iavib raz'' "^e veste »Franz .Josefovo« ker or?oi-r>T-T -»"f+o-ianip v želodčnem č.TvfcrKvm knnn'u in leno pre-—»*-> o^aiP ri——"*7OF.t ^'"oev. Jnc^nvn« jrrpnnfpa jp dobi V vseh vi-"-nnh. drogerijah in špecerijskih Zdravnik predpisuje srčnih, žlvtnih, ledvičnih obolenjih, reumi. sihtu itd. samo kavo Has brez kofeina KAVA HAB tečaju se ie razvila debata, v katero je po segel razen vinogradnikov tudi sreski načelnik g. Karlavaris. Iz tečaja so bdi stavljeni banski upravi konkretni predlogi v pogledu razvoja in napredka vinogradništva v našem srezu. Požar v Spodnjih Bitnjah Kranj, 12. februarja. 5vnoči okrog 23. je nastal požar na posestvu trgovke Marije Zrherlove v Spodnjih Bitniah pri Stražišču Od pr tlačne hiše kjer so na eni strani trgovinski, na drugi pa stanovanjski prostori je zgorela streha z ostrešjem, žrtvi požara pa sta tudi lopa in hlev. V lon-i je bilo precei se~va, zunaj pa večin skladovnica drv in je tudi to vse pogorelo. Domneva se. da se je ogenj zanetil od smet šča. ki je bilo blizu naloženih drv Na pomoč so prihiteli gasilci 'z Stražišča. ki so gasili ter lokalizirnlj ogenj dobri dve uri Mala mrest ie precej oddaljena od drugih poslopij ;n tako ni bilo nevarnosti za ostalo našel ie Trgovka in jiosestnica pa ima zelo občutno škodo, ker se je pri požaru m pri gašenju pokvarilo tudi precej blaga v trgovin:. Krmite ptice! Debela snežna plast je odvzela naš!m ljubkim pticam možnost poiskati si vsaj neKoliko živeža. Vse premražene in sestradane se potikajo po zasneženih krajih, obsojene v strašno smrt zaradi mraza in gia<1u. Spomnite se v teh dneh malih prijateljne! Skrbni gospodarji. boiire hvaležni njem, ki vam leto za letom varujejo polja in vrtove pred škodljivim mrčesom! Izkažite jim svojo hvaležnost s tem. da jih se<1a.j rešite smrti! Va-še mize so često polne drobtinic, k- jih <1a'te str a d a joč' m pticam! Ne pu5čaite krmii-n'h oišic praznih in jih ne polnite z odpadki. katerih ptice ne morejo použiti. Ne puščajte v krmilnih hišicah raznega papirja, ker ga veter maje in s tem od-san.la ptice Kjer ni krmlinia hišie. ostav-Ija.ire hra.no na mestih, kjer ni snega in so zato pticam dostopna. Štefan Falež obsojen v smrt na vešalih Celodnevna razprava proti zloglasnemu roparskemu morilcu si fe pognal kroglo v glavo duho ter ga odvedla med vrstami številnih smučarjev in sankačev v tivolski drevored vendar tako previdno da množ;ca v giav-nem sploh ni bila opozorjena na to. kaj se je pripetilo Ko so orspel' že nižje doli do tivolskega sprehajališč^ je neka gospa posodila svoje sanke r,a katere so naložili ranjenca ter ga prepeljal' do transformatorja cestne železnice ob B'eiweisovi cesti, od koder je >b veš "-eni stražnik telefoniral po reševalni avto Ta je prispel kmalu tu mesto in odpeljal ml.ademča k- je bil že napol'nezavesten v splošno bolnico Tamkaj so ugotovili da ie miadi kandidat smrti Ivsn J, brezposelni delavec rojen 1011 v Mostah, stanujoč jxi v Lepo-dvoraki ulic.i pri svojem očetu. J je bil do nedavna zaposlen kot snažilec jedilnega pribora v neki tukajšnj' kavarni. k'er se je hotel 3. februarja okrog polnoči prvič končati življenje. Gospodar ga ie namreč odpustil, zaradi česar je pričel obupavati in se ie hotel že ob polnoči v kavarni ustreliti. Takrat pa so ga pomirili nakar so ga odvedli na stražnico, kjer so mu samokres odvzeli. Oč vidno pa si je mladenič nozneie znova nekje pridobil strelno orožje, in sicer sila staro pištolo z Omm naboji, s katerim si je skušal fjanes končati življenje. Nove aretacije v zvezi s požigi pri Toki Dolnja Lendava, 12. februarja Orožn:štvo je aretiralo in oddalo v zapore okrajnega sodišča še dva fanta iz Čen-tibe, Fujsa in Gomboca. ki sta bila večkrat v družbi prejšnjih aretirancev Huzjana in Goienka. Vsa štirje fantje so bili v prijateljskih odno'ajih in so večkrat skupaj popivali. Ali sta sploh in v kolikor sta Fuis in Gomboc udeležena pri požigih pn vele-p«>=estniku Toki. še ni podrobneje znano Te dni so ocloravili v zapore okrožnega sodišča v Mariboru Huzjana Goienka in mdustrnca Eppmgerja Vsi trije so bih nad 1 dva tedna v zaporih tukajšnjega sodišča ! v preiskavi, ki se ho sedaj nadaljevala v i Mariboru. Pre-skava se vodi tudi še pri tukajšnjem sodišču in bo v zadevi zaslišanih večje število pr:č. BeJokrajinske novice Metlika. 12 februar ia. ! Naš Sokol je imel nedavno občn- zbor. ki ga ie otvoril starosta br Dako Makar, sedam ii narodni poslanec Bele Krajine, ki vodi :>n načelu je društvu že od ustanovitve pa do danes. Starosta je pozval zborovalce. da z novimi močni delujejo za napredek domovine in Sokolstva. osobito_ v tem Ie- . tu, ko naše društvo praznuje 25!etn.ico oh- ! pv.ia n Hivesa dela. Nazdravil ie stare- j Sini SKJ Nj Vis prestolonasledniku Petru I i" vsemu kraljevskemu domu. čemur se fe [ ?rbor pridružil z viharnimi vzk'ik.i Sledila so izčrpna poročite bratov tajnika Vilfana j prosvefarja Zalaria. načelnika Pretnarja ter blagajnika Male šiva Glavna točka "bčnega zbora ie o:la razprava o društveni 251etnici. ki io bo dnritvo proslavilo letos 12. junija. Izvoljeni odbor, ki ie predložen župi. Je nas.lcd.nii: st-rosta Dako Makar. podstaro sta dr. Ivan Širko. n.ače'nik Nnee Hočevar, n "čel niča Marija Ganglova. tii^ik Maksi mHijan Vilfan jp,:k Ivan Milešnč ml.. pro^vptar Jo?° Z^Iar. twegled-^<».!ca rač" nov Konrad B"rle in irance Ročns- pred njim ki i'ma je grozil s smrtio in nato glini! v gozd. Da bi se izognil zasledovanju, ie Fa'e' zoj>et pobegnil v Avstrijo in je. kakor sam nravi, prišel tudi na Bavarsko, odkoder !<■ bi! pa zgnan in se je na*o orikHtM v Avstrijo. kier je bil v novembru 1930 are ti ran in oddan v zapore deželnega sodišča « Gradcu predlog mariborskega okrožnega so-diišča pa je graško sodišče izročilo Faleža našim oblas+vom Zoper njega je b:,!o tak p i uvedeno sodno postopanje zaradi vloma n* Pragerskem vloma na Kumnu javnega posilstva v okolici Sv I*ovremca na Poh-on-ju in še zaradi raznih drti« h tatvin in se ie 10. juliiia lani zagovarjal pred mariborskim okrožnim sodiščem ki pa ie izreklo za rad' nezadostnih dokazov oprostilno sodbo Ker na je bi! Štefan Falež tud zasledovan kot vojaški begunec, ga ie izročilo sodišče komandi mesta v Mariboru Ob nrili-k; vojaške eskorte pa se je posrečilo Fal*v žn. aa ;e natrulii pobegnil Po srečnem j>obegu ie oriše! Falež zopet v svoj rojstni kraj na Snodnjo PoPskavo in se znal snretno skrivati i red orožniki, ki so ga iskali kot voiaškega begunca Doma »o mu postala tla prevroča ter jo ie no^eg-nil nreko meje še prej na je izvršil zonet dvoje drznih tatvin K;e se je klatil v Avstriji. se ne ve. Med tem časom na je bil izvršen v noči na 28. avgusta lami roparski umor na Gačniku 29. avgusta zjutraj so našli v sadono«wlku pri Heričevi hiša t>o®es>*n,ico Julriano Heri-čevo — mrtvo Razklana lobanja, iz katere so gleda M možgani j« pričala o nasilna smrti Storilec je bil vlomil v njeno stano- vanje, prebrskal vse shrambe, si odrezal kos svinjine m izginil. Za borih lbO D.o je morala dati uboga starka življenje. Roparskega umora Julijane Heričeve sta bila Lzprva osumljena Bachman in njegova žena, ki s-ta morala skrbeti za starko. Kljub doslednemu zatrjevanju, da sta nedolžna, sta morala v preiskovalni zapor, odkoder pa sta bila kmalu izpuščena, ker se ie posrečilo izslediti pravega storilca. Daktiloskopist mariborske policije gospod Grobin je našei na predalu omare v sobi umorjene Julrjane Heričeve sledove prstnega odtisa, ki se je pri primerjavi popolnoma natančno strinjal z originalnim od tiskom palca desnice kriminalnega tipa Štefana Faleža. Njegov odtis seveda hranijo na policiji v m ono dak ti losk o p ioni registra turi. Po tej ugotovitvi je bila izdana za Fale-žem tiralica, ki je po zverinskem umoru pobegnil v Avstrijo, kjer je med drugim posilil tudi dve ženski in se kmalu nato vrnil v domovino in v noči 21. septembra že drug č vlom i v Gačnikovo pisarno na Pragerskem, odnesel stvari v vrednosti 130 Din in zbežal proti Zavrču V rokah pravice Završka orožniška patrulja je 25. septembra lami ustavila v Dolanah nekega moškega in našla pri njem poleg drugih stvari tudi štampiljko sadjarskega društva na Soodnjii Poljskavi. O tem so zavr"ki orožniki telefonično obvestili žandarmer jsko postajo na Pragerskem. ki je že vneto vršila preiskavo o vlomu v Gačnikovo pisarno. iz katere je vlomilec odnesel tudi omenjeno štampiljko. Vodja orožniške postaje na Pragerskem g. Ivan Velikogne je sam odšel v Za vrč in na veliko presenečenje spoznal Faleža, o katerem je vedel da je zasledovan tudi zaradi razbojništva na Gačniku. Na zatožni kiopi Močno uk len j enega sta prignala dva paznika morilca Štefana Faleža v razpravno dvorano. Na prvi jx>g!ed je napravil vtis človeka, ki se nič ne kesa. Ravnodušno je sedel na klop kakor ne bi bil nikoli ničesar zakrivil. Ves čas je zrl skoro brezizrazno v Križanega pred seboj. Je srednje, doka i močne postave, črnih las nosi močne brke in je oblečen v štajerski suknj č. Razpravo je vodil višji sodni svetnik dr. Tombak, ori^edn.iki pa so bili višja sodna svetnika dr Lenart in dr Lešnik ter okrožna sodnika Kolšek in dr Semer Obtožnico je zastopa! državn tožilec dir Zorjan. obtoženca pa je zagovarjal dr Stamko Že rred r*ričetkom obravnave je naix>'nik> občinstvo razpravno dvorano in je bilo opa- j žati med poslušalci veliko zanimanje za ra^nravo. ki se je pričela točno ob 9. Ko ie državni tožMec čital obtožnico, ki jo je obtoženec poslušal stoie. je bilo opažati. da ga ie med č tanjem zanusrila prej-šmia ravnodušno s t in se je celo zače! solzi H ter sa je večkrat o-tiral oči z robcem. Na predsednikovo vprašanje, ali se čuti krivega, se '"e jokal kakor otrok in molčal. Predsednik: »Nu. ali ste razumeli, česa vas obtožuje državni tožilec? Obtoženec: Nisem kriv vsega, kar je tam naniisano! Predsednik: Zakaj ste pa orožn kom priznali vsa svoja dejanja, zaradi katerih stojite tu pred nami? Obtoženec: Orožniki so me nretenali in niso odnehali dokler nisem pnznal. kar so trdili Predsednik: Povejte nam. kaj ste počeli ko ste prestah 8 let težke ieče in kai ste de'ali potem? Obtoženec: Nekaj časa sem rK>maga! domačim pri delu. potem pa sem še! za zaslužkom v Avstrijo kier sem tudi delal Predsednik ie nato nre^ita' razne druge dok.aze. ki zgovorno nri£aio o ob*o?enče-vifc deianiih in močno obremenjuje'« Preds-dpiik: Odkrito nam priznajte, ali ste izvršili vJomno tatvino na Pragerskem in zagrešili šc nekatere druge stvari, kakor ste ro baš slišali iz obtožiuce. Obtoženec: Tega se ne spominjam več. Priznam, da sem vlomil samo enkrat v Glančnikovo pisarno na Pragerskem. nisem pa imel namena krasti, .temveč sem šel tja samo z namenom, da b: dobil kaxo službo. Ce sem pa še kaj ukrade', sem to storil samo iz potrebe in siromaštva, ker sem bil delj časa brez zaslužka. Predsednik: Kdo je pa umoril Julijano Heričevo na Gačniku? V razpravn.1 dvorani jc zavladala grobna tišina, ki jo je pre-knn 1 samo jok obtoženca, k; je globoko povesil glavo in začel z drhteemi glasom pripovedovati: Jaz sem jo ubil! Nisem pa imel tega namena, kakor me ob dol žn je te. Bil sem hu.do lačen in sem hotel poiskati kaj za jesti. Prišel sem okrog 10. zvečer mimo njtne koče m vdrl v njeno sobo, kjer sem začel st kati po omarah. Med tem pa je prišla Heričeva s sekiro nad mene in hotela zamahniti. V istem hipu sem jo pa s teležnikom, ki sem ga bil pobral zunaj vrat, trikrat udarai po glavi, da se je zgrud.la. Mislil sem, da se je samo onesvestila, zato sem jo dvignil in zavlekel za hišo na vrt na sveži zrak. Nato sera prebrskal vse omare in posteljo, kjer sem našel nekaj denarja in ga vtaknil v žep. V shrambi poleg kuhinje sem iz zaseke odrezal kos mesa in nato odšel v bližnji gozd, kjer sem prešte' denar. Bilo je 180 Diru V strahu sem nato pobegn 1 v Avstrijo, i z Avstrije pa na Madžarsko za zaslužkom, ki ga pa nisem našel vn sem se zopet \-rrul domov. Predsednik: Obtožnica pravi drugače. Vi ste ubili Heričevo z namenom, da se polastite njenega denarja in pa tudi zato. ker je pri obravnavi, ko ste napadli n;eno sestro. pričala zoper vas. ALi je tako* Obtoženec: To ni resi Predsedniik: Bo že res, saj ste tudi orožnikom, ko so vas prignali na kraj umora v Gaenik, vse tako lepo in natančno povedali. Sedaj nam pa še povejte, kaj je bilo na Kumnu. Tam ste z nožem rapadH dve ženski in vam je morala ena dati denar, druga pa svoje telo Obtoženec: Tam nisem bil, saj n ti ne vem, kje je ta kraj. Takrat sem bil v Mariboru. To !ahko po'.rd: io tudi priče Drž. tožilec: Zakaj tajite? Ce ste priznali že umor, priznajte tudi to, povejte čisto resr ieo. Mi vas že poznamo, da primate samo to, kar vam neizpodbitno do-kažemo, vse drugo pa dosledno tajite. Obtoženec: Priznam, kar sem stori!, ne morem pa priznati, česar nisem zakrivil. Na predlog državnega tožilca je stedPa nato tajna obravnava in je dal predsednik senata izprazniti razpravno dvorano Zaslišani sta bili obe ženski, nad katerima ie etoril zločinstvo m sta skoro z vso goto-vosrjo potrd Li pred sodnikom, da ie bil on in nihče drugi napadalec. Obdolženec t>a le vztrajno zamikal vsako krivdo in tajil tudi spričo prič, ki so pri;!e iz Avstrije n ga težko obremenile zaradi dveh posilstev, izvršenih v Avstriji, ko se je klatil po ta-mošnji okolici. Nato so bili zaslišani še orožniki, ki so izpovedali, da so z niirn ob nri liki preiskave zelo lepo ravnali. Dopoldanska razprava je bila nato zaključena ob 13.15 Sodba Pred začetkom pojjoldanske razprave se je zopet zb.ala pred dvorano velika množica občinstva, da posluša razpravo, mnogo ljudi je prispelo tudi iz Avstrije, z krajev, kjer se je obtoženec opetovano kla*il. Pred pričetkom razprave je senat na predlog drž. tožilca odkloni! nekatere predloge, ki iih je hi! stavil obtoženčev zagovornik, ker jih je smatral za neutemeljene Nato je imel državni tožilec izčrpni ofe-tožm govor v katerem je navajal vse obdolženčeve grehe in predlagal senaf-i najvišjo kazen, že glede na to. da je bi! neštetokrat kaznovan in da pri Faležu še noben« kazen ni prav nič za le«, a Po enako dolgem obrambnem govoru se ie podal senat k posvetovanju ki je trajalo približno e*o uro Preden je senat odšel k nosvetovantu. je še vnrašal oredse-^nik obtoženca ali ima še kakšno željo Obtoženec je odgovoril: Nič. samo prosim naj visok« sod;šče upošteva mojo izjooved in ver'ame moi m besedam da sem ubil Heričevo le po naključju in zato ker sem hil lačen, ne pa z namenom, da bi jo umoril Ko so zavzela po posvetovanju sodniki zopet svoja mesta, je razglasil predsednik naslednjo sodbo: »Štefan Falež se obsoja... na smrt na vešalih « Mimo in ravnodušno je obtoženec poskušal razglasitev obsodbe in prijavil ničnost no pritožbo. Domače vesti • Vojaške vesti. V naši vojski in mornarici so imenovani: vojaški uradnik tre tjega razreda ekonomske stroke Robert Rebolj sa vršilca dolžnost;- upravnika skiaMšča savskega orožniškega polsa; sa n.tetui poroCnik dr Leon Polivc za zdravnika 13 pehotnega polka in garnizije Smj; peaotni podporočnik Alojz Drame za vodnika 7 čete 1 pehotnega polka; podporočnik Lavosiav Abram za vodnika 23 peš polk a; podporočnik Edvard Strah za vodnika 46 pehotnega polka; podporočnik Rudolf Humar za vodni »a 50 pehotnega polka- podporočnik Edmund Globeln.k za vodnika 3 baterije 7 topniškega polka; podporočnik Vinko Tumpej za vodnika 2. divizijona 8 topniškega polka; podporočnik Fran Košnik za vodnika dravskega vozarskega essadrona; podporočnik Jakob Vodušek pa za vodnika 1 bataljona 2 ikon ton irskega polka Kapetan kor vete Aleksander Uhlik je pndeljen na službovanje pr; minerski komandi, intendantski kapetan Jože žuran pa na službo v pomorsko zrakoplovno šolo. ♦ Diplomiral je včeraj na filozofski fakulteti Aleksandrove univerze iz filozofije in igodov.ine južnosiovanske ijiž' aosti gospod Alozij Peterlin-Batog, učitelj v K-imniKU -iskreno čestitamo! * šo-ejem gojencev v zagrebško pod-oficirsko šolo. Penotna podoficirsKa šola kraljice Marije v Zagrebu sprejme letos večje število gojencev .z eivila in vojske Sprejemajo se mladeniči v starotsi 17 do 21 let Posoji za sprejem se lahko zvedo pri županstvih na orožniš''..n postajah, vojnih okrožjih Ln v podofieirski šoL v Zagrebu * Tristo učiteljev čaka na službo. Po leg abitunjentov iz preteklega šolskega leta čaka na službo, kakor poroča *Uč' te t is ki tovpriš« tudi 54 uč teljev :d učiteljic. ki so bili sot zadnje slovenske učne moči odpi'ščen.1 iz učiteljske služb-v Julijski Krajini Skupno vse.i uč teljev ki čakajo na službo, je nad 300 S pri hod njim šolskim letom se bo txi število se med letom izdatno ne zniža z nastanitvami. zvišalo nad 500 * Kovanje naših srebrnikov v Londonu Narodna banKa pripravlja veliko pošilja tev sreornega denarja v London, kjer se bo v tamkajšnji kovnci prekova) v naše dinarje Vsega skupaj po pos'anega v Loo don sedem in po-1 vagona starih srebrni kovč Ves denar bo izkovan do novembra letošnjega leta ♦ železniški promet v snegu. Včeraj zju traj je še v nekaterih krajih dravske banovine snežilo, v L'ubljani pa smo imeli milejši dan Snega je v naši banov.ni o1 19 (Ljutomer) do 75 cm (Bled) uokata' premet je snlošno v redu, samo vlak št je imel 92 minut zamude Bolj pozni so vlaki na daljših progah Vlak št 617 je :mel včeraj zaradi burje in žametov na Krasu 83 m mit zamude, brzi vlak št 4 iz Beosiada ie imei 190 nr>ut zamude, večerni brzi viak za Beograd št 5. 53 minut nočni vlak OS 126 nrmut. SO 164 minut, nočni brzi vlak za Dunaj št. 603 pa 61 minut zamude. *.p!esa vzemite ed:no neškodljivo naravno sredstvo Ne3a•ssine kocke Dobijo se v vseb lekarnah m drogerijah ♦ Slovensko planinsko društvo, podružnica Pe;a - Mežica Črna vabi članstvo na svoj redni občni zbor jutri ob 14 v gostilni Hoff v Mc®:ci Pridite polnoštevilno + Novi grobovi. V Duplici pri Kamniku j-e umrla gospa Marjeta ž a g a r ; e v a. ki je dosegla lepo starost 74 let K večnemu počitku na žalaa jo bodo spremili danes ob 15. — Po dolgotrajni bolezni je umrl v 49. letu Martin šest, delavec pri K1D na Jesenicah Pokojni, ki je bil t.ha duša. Zvočni kiito Mea* Grandlomi film iz avstrijske zgodovine eneral Crack (Vojak sreče) Ljubavni roman krasne ciganke in princa Kristijana i! John Earrymore Marion Nixon Prizori divne lenote in nepozabne veličine. j|! Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer. si je nakopal kal bolezni v svetovni vojni _ V škofji Loki je po dolgotrajni bolezni v 67. letu starosti umrla ga FrančišKa Osreosarjeva. mat. babice Pipanovr z Grajske poti. Pokojnico, k! je bila prav do zadnjih dni pri zavesti in vseskozi do brega srca so pokopali v torek popoldne na škof;eloškam pokonališču — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Uniforme za obsojence. Minister pravde je predpisal pravilnik o unifoimi-ranju obsojencev Obsojenci dobe obleko na državne troške, oni pa. ki niso obsojeni tudi na izgubo častnih pravic, lahko nosijo civilno obleko Kaznjenci, ki so ob sojeni na robijo. bodo nosili kane in obleko sive barve, ženske kaznjenke pa ruto na glavi in obleko modre barve; strog; obsojenci bodo nosili sivo susnjo in hlače rumene barve, obscjjemcf na zaporno kazen na črne suknje in rumene hlače. Vsi obsojenci bodo imeli na suknji svojo tem-niško številko « Preiskava proti mariborski Km.etijsk' eksportm zadrugi V Mariboru se na"S'.iia državnemu tožilstvu v Mariboru vse on^ *.kte in knjigp. Ki jih je zaplenila v fetr tek donoldne. ko je uradno zane^-fila ;o kale ljubljanske podružnice na Miklošič->-v cesti * Atentat na spomenik. V Je'si na otoku Hvaru je bil v siedo ponoči izvršen atentat na spomenik Nike Dubokoviča Dos'ej neznan atentator je pod spomerois položili di;nami:t, ki je eksplodiral in spomenik popolnoma porušil. * Nesreča pri sankanju. Preteklo ne deljo se je v Dolen''skih Toplicah pri san kan.ru ponesrečil kovaški pomočnik Turk Pade. je tako nesrečno, da a; je zlomil roko v ključnici Prvo oomoč je fantu nudi' r.opliški zdravniR dr Konvalinka in ogreli! ponesrečencev prevoz v bolnico usm; 'ien h bratov v Kandiji"; Kino Lfublia«*«ki dvor Telefon 2730 TOM MIK v senzacijonalni drami Človek brez strahu Dopolnilo dve sijajni šaloigri! Ob 4., pol 8 in 9. zvečer. Cene 4 in B Din. ! i I i I i Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številk«- za označbo kraja pomenilo: 1 čas jpazovanja. 2 stanja barometra 3 temnergtura 4 relativna vlaga v '*£. 6 *mer id brzina vetra 6 ohiačnoet 1—10 7 vrsis nadaviu. 8 padavine v mm —-Temperatura prve številke n«menijo nai vižju. lru-j;e namižif. 'pmnpialuro 1.2 februarja. Ljubljana 7, 764.1, —102, 90. S4. sneg, 10.0, Maribor 7, 763.9, —10.0. 90. S4. 10, sneg, 9.0; Zagret) 7, 764.4. 80. 80. tiho. 10, sneg. 7 0; Beograd 7, 760 8. —10.0. 90. ti-ao. 10. sneg. 3-0; Sarajevo 7. 761.3. —12.0. 80 »i ho. s.ieg sneg 0.0: Skoplje 7 759 0. —2 0, 80 tiho, sneg sneg. 00: Kumbor 7. 754.5. 12 0. 70. WSW2 10 dež 2 0; Split 7, 755.1. 2 0. 80. N2. sneg. sneg. 0.2 Najvišja temperatura v Ljubljani —5.0. Mariboru —88. Zasrebu —6.5 Beoeradu —.80. Sarajevu —5.0, Skoplju 12.0. Snlltu 4.0: na n'žna v LTub!!a.ni ^10 9. Mariboru _ 11.0. Zaerebu —11.0. Beogradu —14.0. Sarajevu —12.0. Skoplju —4.0. Kumboru 3.2. Splitu 2.0. golnee v*haja ob 7?. zahaja ob 17.23, itica vzhaja ob 9.11, zahaja ob 22.45. * Nezgoda otroka Komaj 2 ietna Marija. nčerka kočarja Jungerja iz Pobrežja pr; Ptuju ;e stopi ia v louec vrele vode in dobi a hude opekline na ievi nogi Otro čička si prepeljan v ptu sko boinico * Požar %Dne 9 t m ie bi kočar Ko vač č Jožef iz Zgornjih Jabian s svojo že no na iek gostiji Med tem <*a»om je pa doma iz aeznanega vzroka nasta ooža^ ki je uničil z opeko Krito koiaruieo nekaj sena ir tri svinje škoda je krita z zava rovainino. * Požar v Dolenjem Logatcu Na pust n. toreK zvečer ko je bilo vse v najbolj šem razpoloženju je pričelo bit; plat zvo na Ves Logatec je bil naeukrat razsvel ljen kakoi pri belem dnevu Zmbna roka ker drugače je nemogoče, je zanetila po žar v kozolcu g Antona De Gleiie. vele trgovca m posestnika Ogtun.j je upepeli še novo stavbo do tal Poleg tega ie zgo relo 6 voz, ki so b.li pod kozolcem, slamo rezn.ca. vefrja množina tramov kater« je imel pripravljene za proda o. in vse seno Ostaii so samo 4 stebri iz betona Nevarnosti za razširjenje požara ni bilo, ker je kozolet na samem. Po&iopje je bilo zava rovano « Velika tatvina v zagrebški trafiki. V noči od 11 na 12. t. m je bila trafika Ma rij( Bivčeve na Jelačičevem t. gn v Za grebu popolnoma oplenOena Vlomilci so odnesli tobaka, menic, znamk in gotoviine v skupnem znesku za 145 000 dinarjev Ker m biic nič zavarovano, trpi trafikant ka občutno škodo. * Aretacija vlomilcev. V vinske aram» v vinogradih okoli Dolenjskih Tonlie je bilo v zadnjem času izvršenih več vlomov pra katerih so tatov; odnesM večjo množi no vina in žganja Po daijšem poiavedo vanju se je tonliškiro orožnikom posrečilo izs:editi viomllce. m'a:še fante delavce, ki so jiih te dni aretirali » Dediči se iščejo. 11 januarja lani je umrla v Kobilščaku. občina Slatina Radenci. posestnica Ana Grossmarmova brez sporoč.la poslednje volje Okra:no sodišč^ v Gornj' Radgoni je izdalo oklic, po kate rem se morajo v poštev pritiajajoči dediči ki so sodišču neznani in ki lahko izka žeijo svojo dedinsko pravico, prijaviti sodišču '1o 18 avgusta letos » Divje mačko, čez 5 kg težko, so njeli v lovišču grofa s Thurna pri črni ua Ko roškem Zelo redko zver gač. znani r»re parator g Pajtler v PeKrah * Pogon na volkove je odredilo sresso načelstvo v Voin.ču na dan 21 t. m v Losknnji pri Krniaku Lovci dobro došM! Navodila pri gozdni direkeiii s'un^ske imovne občine in pri sreskem gozdarju v Kariovru * Večja vsota denarja se j« našla pr' Sv Katarini in jo }e izeubi najbrž kak smučar at. izletnik Oškodo anei- naj se ž.s:las pri trgovcu g. Biažiču >rl Sv. Ka t3r:n. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira In tika tovarna Jos Retch. Pri pokvarjenem in prenapolnjenem te-lodeu. zgagi in početnlh čirih v žetodro vas bo trajno «wdravO SALVACID. Dobiva »e v vseto lekarnah. OBIŠČITE KOROŠKI SMU«KI RAJ (KanzelliSbe) pri Beljaku ilSOOm» gorski ttotel * de-pendanco ta najmodernejšim Konforlorn SmuSka skakalnica IrsaMSče lednr- «»trellft^e Vodovod skupno kopaHSče SmuSkt učtteh Športna poročila. Pension 8 10—18. 890 Dolile same suoje d te! Matere, povečajte količino in popravile kakovost svojrga mieaa s tem. da jemijeie za zajtrk aii za južino sKuUeiico Ovomaitine. Vsled okrepnenja vašega telesa vam omogoči Ovomaitine normalno dojenje. Krepilna naravna orana Ovomaitine vsebuje v svojih topljivih zrncih samo najbolj žlantne sestavine, ki so z znanstvenim postopkom izločene >z slada svežega mleka svežega jajčnega rumenjaka. PH«fc grmenie dež«, sta filma, prikazujoča pojave, ki jih •an 2a Jnem ipazuiemo v narav kater t lastanek Da e navadnemu človeku v •>•> Iropnnst Za »»ne-h n /ah-ivo na služI četrti flm »Izgubljen raj«, ša]oi«ra v treh dejanjih V tej šaHgri nastopajo najboljši komik; in vsak se bo pri tem filmu od srca nasrre:al in imenitno zabaval. — Predstave se bodo vršile v Elitnem k n« Matici. In sicer ob 14. 9 in v nedeljo ob II. — N hče naj ne zamudi tega izred-io zanmi\ega in ve^etga Drograma Vs »•lm' se nre^' ■»•"n nrvič v L'i'h''an' ot zredno nizkih ZKD cenah, tako da so pred-■ tave iostomif -ud 4a'širšm sio'em. u— Veliki plakati na-nanjajo, da bo 19 t. m v Unionski dvoiani diugi s'mfoničn' koncert opernega orkestra v letošnji se zoni Glavni kornus s!mfon'č.neffa orkestra je naš izvistni in zelo produKtivni opeani orkester, pomagata mu pa v godaMb orkestralno društvo Glasbene Matice in gojenci Državnega konservatorija. Koncertni program, ki je prvovrsten, je naštuiaa ravnatelj Polič. Danes opozarjamo predvsem ua znani ciklus s'avnega ruskega skladatelja Mussorgakega »Slike z raz stave« V kratkih glasben h slikah nam orikazuje slavna skladatelj 14 momentov Skladba je znana, Ker jo izva'ado razni pianisti na konceitih. izvaja se pa tud-večkrat na simfoničnem konceitu V Ra-vellovi lnstiumentaeiji, ki je svolevistni izredno lepa m bogata, se bo ta skladiba prvič javno iz^a^-la v LjubMani na petkovem koncertu Ko jo je pred meseci v isti nstiumentaeiji izva'a'a zagrebška Filharmonija v Zaarebu, je dosegla naiavnost ogromen us^eh. V osta'enn so zastopan1" na sporedu skladatelji: B.ravn:čar. Mozart in Beethoven. Prodaja vstopnic v Matičn knjigami. u— Lutkarski od>ek Ceskoslovertske Obce bo priredil jutri ob 16. v Narodnem domu predstavo Igrala se bo »Naša prav-■tjica«, bi bo nudila v krasni, popolnoma novi in scen ac. j i otrokom priieten pouk in obenem zabavo Vabimo starše, da tud>-pridejc t otroki pogledat. u_ Privatne nameščence opozarjamo na PTedavanoe ki ga priredi drevi ob 20 ljub''anska Dod-ružnica »Merkurja* društva trg in priv. nameščencev v restavraciji »Novi svet« Pre^avan.k« bo o so cijalno političnih določbah novega obrtne ga zakona kolikor prizadevajo zasebne nameščence. u— Podružnica pekovskih pomočnikov v Ljubijan s^Lcuje za jutri ob W10 do poldne v ajall dvorani Delavsue zbornice Miklošičeva cesta, svoj redoi letni obči" zbor z običamim dnevnim redom člaD atvo se naproša, da ae polnoštev.ilno In točno u delež občnega zbora u— V kapeli slovenske atarokatoliške cerkve aa Goaposvetski ceeti > bo v ne-leljo 14 t to sv maša ob 9 U" Seja dam. k.1 ao orevaele pote na tiiralne aKcije v korist akademski bolni Ski blaaatni. bo ianes ob 17 v damski »o bi kavarne »Emone« n— Preporodova čajanka, ki bo name sto običatne vsako'etne maSit^a^e. tx drevi ob 20 v Trsovskero domu Tgra šva rov Jazz Za okre^č.lo bo noskrhVeno v dobro založenem buketu ^er le **«t,< dr btček namenjen VoVm,'t1 bo>ehnlh Preno rodašev. so val člaal la prijatelji vljudno vabljeni. Brata EKsrom Naglic ČEVLJEV žiri nad fikofjo Loko Najtrpežnejši smučarski čevlji in gojzerice. ^ahtpvaite eenike' Trgovci popust' U— Podporno društvo za gluhoneme mladino v Ljubljani bo imelo redni občni *bor v torek 1 marca ob 19 v g'unonem niči ia Zaloški cesti z običajnim dnevn.m »■ofiooi u _ Vlom v trgovino. Predvčerajšnjim je bil izvršen v eno izmed stojnic na Vodnikovem trgu drzen vlom V barako, v kateri je trgovina, je prišel v hipni od sotnost, lastnice neznan, bale uniformiran moški, k; je v par sekundah udTl v zaklenjeno miznico ter ukradel iz nje ne kaj nan 2000 Din z razn!m' dokumenti in celo obif.nim listom vred Vlomi'ec je po leianju izginil kakor kafra in ga doslei še nis" mogli izs'editi. u— Tatvine. V stanovanje Marne Hočevarjev? v Podlimbarskega ulici 25. se ie splazil neznan zmikavt ter odnesel 700 Din vreden ženski plašč s kožuho". inastim ovratnikom Ob oriliki selitve z Do'en;ske ceste na Vodovodno cesto na je bil okia-den bivš. poVcijski stražnik Jakob Ko sem Neznan tat mu je namreč odnesel z voza nekaj posteljnine in obleke v vrednosti 500 Din 'Izgred kavarne "-»Prešeren« je neznan tat odnehal trsovsV^mu pos'0-volji Avgustu K-.dumcu 2000 Din vredno, novo. črno nleckano kolo z navzeor obrnjenem krm:'jm 0'i anlh oseb, je pričakovati, da lo prišlo še Diecej prispevkov. e— Vae zavarovatelje pri Kmetijiki ekspertni zadrugi v Mariboru opozarjamo, da ae je nanaša, a naša neslavna notica s pozivom k piijavi le na zavarovatelje, ki prebivajo na teritoriju celjske mestne policije in naj estali člani gornje zadruge nikar ne pošl.jajo svojih prijav tukajšnjemu policijskemu pie^stojništvu. Doslej je v Celju ugotovljenih že nad 300 zavaio/R-teljev. žalostno pri vsem pa je dejstvo, da so nekatere stianke nasedle ljudem ki so sicer nastopali s potrdiinimi knjižicam.! omenjene zaliuge, niso pa bili ->d nje v to u"iavičeni in so sklepali visoka za aiovan a za smrtne primere kar na svojo pest in »vej ia>Tun. Šlo j m je seveda le za akontacijo, ki so si jo prilastili hiez vsesa tiu>'a. e— Uboga delavska žena v celjski okolici -prosi usmiljena srca. k.i Tnbijo otro ke. pa so biez niih. da bi se kdo u sms,lil 21-mescčne liubke deklice, ki jo ima ona v raji. Dekličina mat: je uboga s užkinja. ki nikaKor ne more več plačevati oskrbnine za otroka. Resnica b,i otroka rada obdiža a sama, toda ji to ni več mogoče, oikar je njen mož brez sužbe, ima ra tudi sama 2 deklic.;. Naslov pove podružnica »Jutra« v Ce\ju. e_ Nečloveško ravnanje x otrokom. Pod tem pas ovom smo poročali 11. t. m., da neki hanec neč.oveško ravna s svojo štiriletno hčerkico. PoMcija je zai ad.i tega članka prijela g. Antona Perca, kočijaža v Gaberju, ki Ima pefetno hčerko, a je dognala, da dotična vest ne ustreza res niči. Razen tega je g. Pere dal preiskati svojo hčerko po zdravniku, ki ni ugotovii aikakega znaka o slabem ravnaaju. Toliko resnici na liuho e— Mestni kino bo nredvaja! drevi ob pol 21. zvočno veseloigro »Lažni feld-maršak. Iz Maribora a— I. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega bo v četrtek 18. t. m. ob 18. v mestni posvetova'nici. Dnevni red: poročila predsedstva, predlogi ln vpi ašaira in poročila odsekov. a_ Oblastni odbor Strelske družine v Mariboru sporoča svojemu čianstvu kakor tudi vsem zveznim strelskim drujža-nam. da bo imel svoj lecnl redni občn' zbor jutri ob 9. dopoldne v kavarni Ja dran. Delegati, določeni za občni zbor, naj nrileio ptavočasno. a— Lutkovno gledališče Sokola v Studencih priredil danes in jutri ob 17. ro mantično igro »Zdravnik, smrt in vrag« za deco to odrasle. a— Davkoplačevalci, ki še n;so poravnal davkov za l. četrtletje se opozarjajo da poteče skrajni ro!< za plačilo 15. t. m. a_ Oh<*ni zbor »Pohorske vzpenlače«. Za četrtek sklicani občni zbor zadruge »Pohorska vzpeniača« je b:l na zahtevo predsednika nadzorstvenega odbora prekinjen in preložen na dan 3. marca. Nadzorstvo je to zahtevalo iz formalnih razlozov. pa tudi iz .az'oga. da nanrosi zadruga mestnega žup- na dr Lipolda. da bi prevzel a— Mariborski strele! ee »borovali v četrtek pri ^Zamorcu« Mestna strelska iruž'na je me'a tet.ni občni zbor kater® ga se Je u družina ekmo svniih »»'h"1'« * stre'eev Na občnem *brn »e m°»f.n 1r'i?ina >samo8vonita iu Je bi' »ivolien st> ore^seHnjka komandant re-'omil. Pri tem se je na avtomobilu poškodovala razsvetljava in zdrobila zaščitna šipa. hujšesa pa na srečo ni bilo. a— Izprememba posesti. Zdravnik dr. Ivan Zorjan v Mariboru je kupil od Frančiške Bayer-Swatyjeve hišo 5 v Majstrovl ulicr za milijon dinarjev. a— Avtobusni promet je oviran zaradi velikih snežnih žametov in je moralo oiestuo avtobu.sno podjetje promet na progi iMatfbor—Celje in Maribor—Rače— Ptuj začasno ustaviti a_ Pregled motornih koles, ki bi s« imel vršiti 13. t. m., je preložen na poznejši čais. Iz škofje Loke gt— Smučarska tekma škofjeloškega So-kc«'a bo v nedeljo ob 13.30. Tekmovali bodo člani in naraščaj. Start članov bo točno ob 13.30 izpred Stl.-oske^a ^d-cma. Vsi tekmovalci morajo h ti ob 13. v domu, kjer dobijo t f movalne šte\'ilke in navodila. Pri'ave sprejema br. Rado Tha'er d»» sobote do 20. ure. Kopa n;ca in topla pijača bosta po tekmi v domu. Prvi trije zmagovalci iz eCcupine članov in naraščaja dobe kot nagrado arnuči, smučarske čevlje in eviterje. naslednji trije pa diplome. Člani bodo tekmovali na dolžini 16 km. Naraščajska proga je dolga 6 km. šl_ Pri po.-i.aji za kontrolo sodov v Kranju, kamor spada tudi škofjeloški okraj, bodo uradni dnevi: 19. in 20. t. m., 18. r'n 21. marca, 15. in 16. aprila. 21. in 23. maja, 17. in IS. junija. 15. In 16. julija, 20. in 22. avgusta, 16. sentembia, 14. in 15. oktobra. 18. in 19. novembra, 16. in 19. decembra šl— Nabava drv. Komanda dravske di-vizrske ob'asti v Ljubljani ra-zpčsuje javno ustno licitacijo za nabavo <*rv dne 2-0. t. m. ob 14. uri v intendanturi koman-de. Dobava drv za vseh 8 garnizij' znaša 20.700 m». samo za Sko*1'ev^ko 2000 m3. š— Dr. Jože Rant vljudno naproš-i do-tičn'ka. ki je posesti njegove 4 I nrige Brehm »Tierleben« (ptice), da mu jo vrne. Iz Kranja r— Smučarske tekme priredi Kranjski Sokct v nedeljo 21. t. m. dopoldne v t za članstvo in naraščai. Izven konkurence bodo pripušJeni tudi tekmc-vaei dn?g'h soikolskih društev. Popoldne bodo na ast-ni skakalnici tekme v skokih, h katerim vab'mo skakalce vcbče. Prvak v &kok.'a bo prejel lepo darila Ponovno opozarjamo, da se vrši danes ob 8. uri zvečer zakljiičak vinskega sefitta v kavarniških prostorih Narodnega doma. — Igra ciganska godba. — Vstopnine ni. Pridite pokušat najboljšo kapljico! 2354 r— Kino Narodni dom predvaja dane« ob pol 9. zvečer prvi a'oven> L"i alipinski velef.lm »V kraljestvu Zlatoroga«. Z Jesenic &— Občni zbor 01epševa'nega društva na Jesenicah se je vršil te dni. Vodil Ja j« predsednik Leon Pibrovec. Iz poročil funkcijonarjev je razvidno, da je bi.o društvo ze.o dela/no. Na najlepš.rn jeseniškem Se-taiišou ob Prešernovi cesti je dalo mme-st.ti celo vreto vrtnih klopi in košaric za odlaganje papirja. Od ko.odvora du glavne p'sarne KlD je dalo nasad ti okrog 50 mladih kostanjev na cerkvenem pa več akacij. Vel f;o pozornost je posvečajo društvo šetališču ob glavni cesti, kjer se vršijo t rini dnevi, ki puščajo za seboj mnogo nftsnage. ter je zaradi tega na pr »toi, nih mestih interveniralo, da se tržni prostor izbere kje drugje. V načrtu .ma društvo še ureditev javnih stranišč m hngi'enakih naprav, za kar kaže oh čir« k i svet dosti razumevanja Pr volitvah je bila z-voljena po večin' dosedanja uprava v katero so pritegnili še gdč. Mro Vidmarjev« m gg. Riharda Mežika in Franceta Vavpo-tica. s— Podružnica Narodne strokovne zveze sklicuje za nedelj 14 '.m ob 9 dopoldne redni letni občni zbor ki bo v društvenem lokalu pn Kobalm na Savi. s— Gleda'iški odsek Soko'a ponovi v nedeljo 14 t m >b 20 sijajno veseloigro v 3 dejanjih oVeleturiet«. Sodelovala bo tfodha Pridite! s— Nova igm »Naidenčeis« je hrta nedeljo uprizorjena na odru De'av«kejja loma na Savi Igro ie sp'Sal »ukajšn • rovar-nišk' de^vec Franc ^krlj f^ed-etave e r>'> *ekla ob ze'o velikem zanm »na 3 Din Prvi trije dobe lepe nagrade in dip'ome V primeru anežnib žametov bo tekmovalna proga krajša -n lažja. t— Repriza »Trije vaJki »vatnikl« ho v nedeljo ob 15.30 v Delavskem d«»nu t_ Kino Sokol bo »vedv3fal drevi ob 20. velezahavni zvočni film »Njeno Viscčan-stvo zapoveduje«. 1» Hra«tnik» h— Km« Narodni dom nredvaja danes ob 20. m jutri ob 15. in 20. velez*nim>iv Fi\m »Simba«. Iz Kočevja kč— Jugoslovensko akademsko društvo v Kočevju je moralo spremeniti vrstni red svojih javnih predavanj, ker so nekateri predavatelji zaJrža-ni. Predavanja se više odslej v nas'ednjem redu: 14 t. m. g. Anton Bitrgar gimn direktor: »Srednja šola in men ustroj«. 21 t m. 2- dr. Joža Bo. hifiiec direktor OUZD: »Delavske fco'ek-tnne pogodbe« 28 t m «ga. dr Mira Fin-kova zdravn-ica: »Hioijena žene« 6 marca drwv'dne ob 11. g. dr Boris Furlan. od-vetr k• »Maniš;no->o''dt*e ->b 13 pa iz Dolenjskega« Ker ni me' pri sebi nI ikih dokumentov se n> m od'a ugotovi ti n" egova :dmt*teta Star je približno jO tet visok V'"m o 17(1 cm oodoVas>t«*ga obraza os' v '-h las tvveda? n'ešnst OVi'».čen ie b;' v «i\':<■••«. e hlače in črn sukniHS. Sraire in apodtiiih H'ač ni 'me' Trup«'" s< preoel.ali v mrt.ašnšco mestnega pokopališča v Laškem 1— Gasi1 no drušfvo v Laškem bo imelo 20 t m ob 20 v gostilni »Igričtuk« «voj redni ic-tni občni zb.*. iz Šoštanja š— Obrtniška vest. Kosijevo vrtnarijo, ki je v ncl iij letih že dvakrat menjala na jemnike. ker naie mesto za ekfiiateneo vrtnarja bjje nima pogojev je vzel seda' v ,wem d »način vrtnar Alojz Koje 2e-fimo rr>u. da fv imel več uspeha kakor nje. gov; predniki š— O epševatno In tujskop ometno dru-štvo. ki je pred 3 lef založilo 10 vrst epih razglednic ^ošt^n ia je te dni izdalo »serijo 7 novih posnt* l ov po 'epih fotografijah foto-amaterja Iva Kvala iz S'ovenjgradra Maoprodajalci si jih lahko nabavijo pri društvenemu b'agajmku davčnem upravi, te'ju g. Treplu. š— cbsipSke In s tem iz jugoslovenske državljanske zveze je stopi š^an jski rojak dr. Herman Ltchtenegger primarij neke bo'nice v Rumuniji. Imenovani si je pridobil rumunsko državljanstvo. Iz Ptuta j— Vojaškim obveznikom. Mestno na-čestvo razglaša. da morajo vojni obvezniki. ki se udeležijo rekruta-cije. a mso pristojni v Ptuj. čeprav žive v obnv-čOu me« a vloži ti najpozneje do 15. ajp": a prošnje na komando vojnega go ptu skermi slovenstvu ^ tem. ko mu je preuredila in dala na ra./cpolago zgornje prostore v Narodnem domu Društvo se ie nvora'o zar«d; tega /adolžit' za preko 60.000 D n. Prostor- ki tih je da1« Narodna čtaln;ca preurediti re pos'ova;n:ce mar-bnnsiie Kr»-e' ek«- po^ne družibe ki se ie nagajala v C»n-kar evi u'ici 3 Poslovalnico so šele pred kratkim odorli. Tatvma ho'esa Pri g Kode;stnj v P»uju se ie mudi' neki m'ad* mo«ki w< ^ .e p>-os'l za nodroro češ da je i? AvAtr!je. Po ni^ovrn odhodu na 5 Krdela za. pa^'l ie ivjmilo njegovo še sko»o novo mešlrn kolo ?n»m!(e »Phonix« s tovarniško 11S6SO i_ 7.9 diiaško ktil»s«l« v P*"!« se je rveb'al<> dne 1 t. m nrtlik' po-ol>'e Al- z "dč M*r»io K"k^evo v r)!n l^kr^na va'a' i— V ftoOtU.thorlritlAvn« '(» »»»is.ton"i<> %tt.V»išT>jq tovarna fevtiev ^»»ov5«* kof uetanopvi član a zneskom 1000 Din. PMlrmmiai nm- Pro«veh»? odsek do'n;elendavskeg3 Sokola prfv«vlja i^ro »Trije v»SW svetmi-k>«. Za d»anv> »Ra^va^ns živtienja« k' amo »o videti m'nlV> ieo^i na odru rv*mr o*:vija. kar ie treba samo tople pozdraviti. >m— V volilnem imeniku za Mursko »to. ki je med uradnimi ura«n u« «b-činskem uradu vsakomur na vpogled, ie b:lo črtanih 21 na novo vpio&mh na 45 volil«ib upravičencev Iz življenja na dežeF SEVNICA OB SAVI Dramski od.sek Sokola v Sevnici je upr zoril v soboto 6. in v nedeljo 7 t m na nov.»n odru > bš rmm dnevnim redom razpravljalo tudi' o ^ta nov t v krajevne zaščit«- Jevt m m.aduie Društvo bo v kra I em ustanovljeno tcar je Ie odobravanja vredno K 2upansk zvezi dravske banovine so pristopil žu- Ean in občnski -ivetovalci - Pr»*dav*irija metiiskega nadaljevanega tečaia s« --rše vedno ob ponedeljkih in četrtkih iopo: dne v osnovni šoli. Poslušalcev ie ton«i dravni tožilec dr FeFaclier. Tančar je kratko navajal • «voj zarjovor: »Bil sem v s'užb do Dolnoč Priše' -em popolnoma trezen v Brclievo gost:,1no fc er sem o-»večerja' in sinil četrtirko vina Okoli 1.30 sem t. Bokavškom odhajal don-ov Na ces*; kakih 12 korakov od gost;'mške >graje sta me napadli i o.-eb> s «nrn -n nožem 1'darien K»' -trelial hudič?« In 5e bolj me obde^vala.« OMoženee je nainrej is tre Hi v zns a nato ie streljal »a res S težavo ae je rešil pred napadalci v gost:lno, kier je nar«» U8tre'jeni nož v r fib m je prv; navali' na obtoženca. Ta ie zikMcal: »P'j5>*-te me' B>m s're'ial!« Škraba pa ie zakričal: »Le po nrem'« Ostale p":če so rzrv>vedale n f: »*ere pi»-»tran^ike. nebistvene okornosti. Državtr tožilec je v w>;fn govo-u vzdi*ževa' obtožbo na uboi dočim je b^nitelj n'ed ri'' za oprostitev. k°r je Josip Jančar ravna' » uprHV^en^e.m »'lob^nu. In senat je Janča-Ja popo'noma oprostil * N«»tu je nt^oS" Tvr*vf co^rifVe 16 V»*>n.i kro-'9>rutm^čnik Ko'^r i-z D-^velj Po i«5stb je zaradi t Jlfi vred IieiJt Ij^'««®« Ki' VT«/.<» ni^S^i^Ti n« fs me-| secv rr«Vi 1 ie v -iHn 'ti j »k-'' ri'7>vj'- za 3 "o j Kn ri"v*-ati č'-/vV.?k "'"'.flr v 1 *-<*s Z javil d« se .bo pn?tožil pro''i vis<-fci kazni. V O Gospoda K popisu davčnih stveno razliku:e od ljubljanskega form-itar- *9vo*an<*0v Pole^ vprašanj, ki eo predpisana v davč- zavezdne lr | neni prav tni^u, vsebuje popisna poa le 5« Pred dnevi smp pod jurniMi naslovom pri- | : kmje o rojstnem letu, vp. ašanje, ali .ie občili članek, k sp peča z načinom popise davčnih zavezancev ki ni v skladu 1 zako nom o nepo-rednih lavkih niti 1 njegovim pravilnikom Tudi »Trgovsk list« se v sv -;i četrtkovi Jtevilki obširno bavi s tem vprašanjem in pravi med drugim Obrazec za popisovanje ie finančni minister točno predpisal v pravdniku Prijavne pole. ki so lih prejeli davkoplačevalci v Liubljam. j>a nalagajo davkoplačevalcem mnogo večje dolžnosti Pole« vprašani, ki »o predpisana v prav Iniku. zahteva prijazna pola še podatke o roistvu. o zasebnem stanovanju in najemnini o številu članov roo-b ne. ki jih vzdržuje davčni zavezanec, o plači služkinje, o nepremičninah zavezanca n o dohodkih od teb neprenvčnin. o ost ilih virih dohodkov ter njihovi višini o oddaja nju opremlienih sob v na em. o višini pečanih davkov in doklad v 1. 1931 n o dohoo-kih članov rodbine. IirH>lnjevanje letne najemnine ie doceb nepotrebno, ker io davčna uprava mora ugotoviti :z prijave za zsradarno, k: io ima itak na razpolago. Neprilika pri izjKil-ijova-nji: tega vprašan >a ob^to^ v glavnem v tem. da sp popis vrši v februarju, priiave so se pa vlagale v jesen in so se med tem časom več ali mani. vsai j>on°kod. izvršilp izpr»5-membe v na emnini. no'eg teaa pa natem-niki največkrat niti natanko ne vedo. koliko znaša davku zavezana naiemnim k^^ ž rito vred plačuie;o tud mestne df»v5?ine. Nadali-r.jr podatki, ki se tičejo zasebnih razmer o poslih, o številu družine, o dogodkih iz nepremičnin. o podnaiemu "n o 7»3lnžkih dru-žiiiskth članov ni?o predpisani in iih wak tudi ne d"»je rad na razpolago, tako fV> m->-reio o njih vedeti nzen n;egj n »levčne luuav.- *e dr.tre osebe, ki 'imijo s prir?d bi- djivkt v pravega posla r"> «i> »!va-i. ki *•> vsikakoi fVdfcnlnega znača'a in kateip hi Hl;k<. luvčrt.i nnrava ugotovili z 2«. slišin javkonlafevsleev. ako '»oia«a na ni-? vaf ifist nr.'>» zakonito pravio da ith ueo-tavlji A'aiveč komentariev pa vzh".:a vpra?anie. koliko lo dotičn'k plačal v I. 10». na davkih in i»okiad8h Davkoplačevalcem ^e čiidnf» zdi. da se rotrebu'e:o za poois 11 i: ti po-datk'. za katere davčna uprava ita^ sam« i«;bolie ve. V^d^Ue pravi »T"«ovski list*: Zan>m*»1t smo se. kako sp porvisnielo dav-koi.t»'xevatci v drugih mestih in sm^ ucroto- vlli. rta nonitiufein Arato mMn» naff'^v.1 lijukojiliiilMiil^ txbn t»ltw tn «brn- »i>f v nra« "tpIoi b a neposrednih ■•»»'fili t»r»i n.*» t'«kovinali katere so up» r,iV.I:alp nreisnia leta. Predpisi so torpi v tem rvoTtedu ni«o iz-oremen li Le razn5® ministrstvi 7,« finance od dpc»mhra 10^1. b- 02.875 nalaga davčnim onravam da s' nrihiviio po ta tke /a orednis davka na neoženienp osebe in il»» ooo>ar;a da nai daio ooni^nim organom točne instrukciie. da ne izpuste "z popisa podatkov o rpntnem davku Podatki, ki se za^tev^to v Liubliin' o^t d^vkonlačevat^ev. v kel'kor iih ne vsebine obrazec nravit^ika. gredo oreko predniaov ■n 90 :zvein okvir;a jtnVoni^ ra»en nod-atkov. ki «e n^nišaio na ugotovitev ali ie doti^ni iavfcontsPevat'ep davku na neožen;ene ose-ie '^'tvržen Ker izpopolnievnnie nonisa novrročs dav-konta^^vireem v LmbPani nrwe»Snie pepri-»Ike bi bilo vsekakor umestno . rarnisih fr-namPnpga ministrstva LmbUansk! ftavkopta-*evs1ri ne moreio iti mol*«* nrekn te<*a. K ?0'n iim i7vai-tn!em ^Tranec daje opremi iene sobe v ni jem. Fonruai ima ia'azit značaj popisne pole n ne prijavne pole ter tud' ne zahteva podpisov zavezancev, še mani seveda vsebife kako 0» zorilo o kazenskih sankcijah v zvezi e letu popisom. Zborovanje gostilničarjev v Laškem V četrtek se je vršil v Laškem v hotelu •'Savinja« 46-!etni občni zbar Zadruge go-sflničarskih obrti v Laškem pod predsedstvom zadružnega načelnika g. Cirila Majc-na. Zb'.rovalci so odposlali Nj. Vel. kralju vdanostno brzojavko, obenem pa tudi pozdravni brzojavki m:nistrskemu predsedniku g Peri Ž:vkoviču in trgovinskemu mi-n:stru g. dr. Kramerj«. Načelnik je poročal o ogranizaciiskem de'ovanju zadruge, ki je lani predvsem delovala za odpravo regi-s14mv, za opravo ali vsaj pravičnejšo odmero točilnih tafcs. za plačevanje trošarn šele po nastavitvi vina itd. Nameravani učni tečaj v Laškem se zarad: prepič'eea števila priglašencev žal n; mogel vršiti. De'egati za občni zbor v Ljubljani so bili nooblaš?en;. da zastopajo tamkaj stališče za znižanje prispevka zvezi. Srg'asno so bili odobren tudi računi za preteklo leto kakor tudi proračun za Iet"?s. Pri volitvah 'e bil soglasno z vzklikom izvoljen za načelnika namesto dosedanjega ag Inega načelnika g. Cirila Majcena, ki se je preselil v Ljubljano, Jaški hotelir in znani organizator g. Ogn:es'av Trop. za pod-načelnika pa g. Franc Henke. restavrater v L škem. Novi načelnik g Trop se je v iskrenih besedah zahvalil odhajajočemu dosedanjemu načelniku g Maicnu za njegovo požrtvovalno n uspešno delovanie. obenem pa je orisal megove nenrecenli:ve zasluge za razvoj gostilnič^rskega stanu N;egova izvajanja so sprejeli navzoč' gostiln:čarii z odkritim ar' asnim ontrievan^tri. Nato !e poročal o stanju akci'e za postavitev OostMni-č rske pivovarne v Laškem nien nredsedmk Z M^ipfn O-lo zarad: ne^ s^nMrannsti gotovih delničariev s:cer nekoPko nočasneie nanreduie. toda stvar bo po vseh znak h v oo'ni meri uspela. Med slučajnostmi ie bilo sKlenieno. da poseben 6-«članski odbor setavi cenik iedil in pijač, ki ga mora naipozneie v enem tednu predložit političn5 ob'ast' v potrd'tev Ce-n:k le bil sestavljen takoi 00 končanem občnem zboru. Razpravfia'o se ie še o nerednem pošlovaniu gostiln:čarske ♦Samopomoči« in o novem obrtnem red" ki predpisuje nov način s mkovnega rdruževanjs nikar te »e ?hor w»Imiw '»»p1i«I t« ckunne ihnrnlee lK»d w»«»le<». «•» Ho dnHHn crostll-nl^mtvn v |I»MIdb«H T, TOI sve' •"sehn »vhMiimu1 odseli, fci ho Voi*nove-tfavnn nrilo*ai torej aasoroti 17% v letu 1931 Tudi v novih hišah se obč:"ske «1av$6i,ne na najemnim znižajo Ker trnio^i aišni lastniki v ^iub lian poleg na'emnine posebej pobirajo o^ svoj'h nait>mniikov te davščine, nam oriha (ajo vprašanja, zatai h.!š.ni lastniki zai^ža nja teo doklad ne uooštpvaio pri o'ačeva nju najemnine Na ta vnrača.nia moramo u.?otovitl Das'ednje: Znižanje občinskiti 'okla^t na naiemninp ie občinski svet skle nil z izrecno motivacijo, da pripomore k znižanju prev.:sotcib najemnin V veljavo *>a bo stooilo to znižanie seveda še'e. čim bo občinski nroračun notr:en Ker "a se ni bati. da m^strs^vo ne bi ootrdilo zn'5a nja teb davščin b' bi'o umestno, da h'šni 'astn;;ki to zn;žanjp že se^ai u-K>števav^ nri n'ače"an'u najemnine, ker bo ve'1'a'o to zn'žanie č'm so notrdi i>rorafun. za vse 'eto 1932 če na b:š*».i las^nfV teara se^ai noče stor;ti t.e^ai bo mora1. č-!m bo 0'b^;n-ski orora^un notrJ-en. raVkn ob^p^unati 7 na'emin keon '.n mu priznati tedaj preveč olačme davščine = Kova«;«» srel»rn;h novrPv po 10 in 2° d'nar»ev. Kakor znano bo prvo r»arti;o iw-5iti novih s^eb^nih novcev po 10 in 20 Din ;7de1<»1a d^/ivvi kovnica v Londonu. Naša Virodna bsnka bo v k^tkem odposlala v l^mdon svo;o zalrioo štorih cebrnih novcev, k" ie d^ava od n;e prevzel v smislu sVe rvoTf>dbe med državo sta-no**'*ev vn^om s mi' ion<» din"»riev. V T^^^ori bo''o oHno-lini t"di s*p h*-r»i novci, ki iih <0 v zadniem času \aronu odV'>iv'1i r>d n»r"wlH VspTi ho Vorodn" banka odno»Vt'n v London 75 000 V«t dreb^ «1* 7 in nol vagonov. Ho novembra mnra londonska k^TcVi nre-kovoti 'o s"«*"^ v no 10 in 20 dJ- nar;ev z likom N1'. V*d. kralia. = Vcvarnoet *a n»s ir7oj jp»c v Vemfi.lo '»'nkor no-osTio i7 B<5r'inq. orior^vlia nem-v1-»da ukrene 7ia zoS^ito orodnkciie ialc. Ti nVj-^rvi v=eb"'°To 'o ti^rno^ 7" naš i7v"z >a> v N^mčiio. Priprav1:<>oa ie *e Txn Va^eri cn mn-^io »1Vo"ena 1 »'Cf 7,irroc»t'. J-*: \t. hln^nnie mi sp r^^be' ozniei'0. N-^^a1'0 ?e nr^^ideno povišanje »*ir'np nn 'n'« od 5 n*> 30 P"' m0*'-- r>om t^Vn rfp K; f»"rin^ •»ni^la 1 5 nfoni«« nri t-^ma ''! "ti o*"rO<* 20 o*»r. Zn nvpl^vIVnlp tp** ^a so notre^IT'"» šf» rvv^iTni* z nr>v»t-»-inii dr^avirni, s katerimi ie car'"a no^odberto = Avftri'. ki šit:n? In zlato, čeprav drži avstr;;ska N^m-trvi banka te^a-e tuiih devrz prisilno na zlati p?riteti, je vendar tečaj šilinga v prostem p-omet" v inozemstvu pre-ce< p^d eir teto. Di?mr'teta šilinga na se ka?e tudi v notran;osti Avstrije, in sicer v v:ro'"i cen" 7,'atu na prortem trgu. V dmi-vi. ki ima 7'™to vilu'o. se cena zlatu, kakor mino. ne mo-e sp-emmi^ti, ker ie denar v fksni rolic'^1 z 7'a+om. Če se le to-ei v •»vet-iiskern n^traniem promet« zlito j>odr«-7:1o. ie to le rmk. da ie 7<»radi d^aVoničnih /»vst"i!e.V'h dev'7n?h omeiitev prenehala vsrti prpVHeno 7ve"*» med deni^^em in zlatom >n da so di*»y*'"t'>ta Sili.n^a k°že tudi v n»>-t^nrfvtti drž-ve. Pred štirim« todn' sa> ie na nnwi nrodrinVv »1-Ia ?e z 28% or:b;tkom k o'ifi;e'n.; ee.oi SPan^ov za kilogram f>1 tedal ie ta s»a'no naraščal, tako da ie dosegel že 4° te na je prvič .šepet ro^istil na prib':?7»o 36°/«. =- podvor*tev nemških carin na trdi le«.. Nemška vlada ie na podlaci zakona o jjoobla-stilu za sprememba carinikih po«tavk v spo-ra7nniu a državnim oospodarsk m svetom oov;s->la ca ine na trdi les in izdelke od trdega li^sa. in sicer v sok>šnem za W odrrfrti-kov. Zv šinie ca "'ne se nanaša na hlode in tr?me iz trdega lesa. na rezan trdi les. na »rakove, kocke »a tokova n:e, ko'arske pol-zdelke in 7,a trdi za p^darctvo (ori t »m !e izvzet sodarski les iz hraotovine). V snloš-nem pa se r»o novi naredbi trdi les deli n:, dve skupini. Prva skupma. za katero ne veHa pov'^an ie. oS-^a m*»b-ov'no. 'e^s no vino orehov'no. >hicV^ry« in vse vrste lesa od oa^ega drev:a- d^i^a skuoina. za katero veVa c^r»n=ko nov;šmie. «v» ob^e^a vse o=ta-le vrste trdega lesa. Pri V.i'nr9kih rv^Pzdel-Vlh v°lia povJR.snip ne dede na vrsto lesa. To nov'5in?e bo 7.ade'/> tudi izvoz, kur ep iz d-ž "ve i7va' glede na od nor, ki se ie v nekaterih km<*ih noiavil. nroti uvedbi novega ms'e®a formata. Odsek oneVarn ne smat-a za primerno da bi se snnš^l v :avno no'em'ko o "meet"03ti ali nenmestno-st.i uvedbe novega 'ormata zidakov, ker ie to vprr>=an;p že rPŠeno z nare-^bo g. ministra »rradbe od 13. ian"flrii Glode na noroč'1''1 o rgrn^avi v sekciii l'dr"7°nia inženieriev tn »riiiiektov na mftra o^sek opekarn ifo-»oviti, da v=eh'iieio nekatere stvarno navedbe k' n'so tn*ne P-edvoem ip not^tna trditev. da ie naša onekarska industrija k«ri?l'-rana Odeot? nneVai-n »i",'>*ovtia. d« orv^arne V n*«i dr^.avi nioo kario^^anp. VadaPe se nava5« kot arfrument n»Y(ti uvedb? Piove"» formata, da bn-^o vpliV o*"-ati fonnnt n« svo;;h stivv'h )ahlro av+nm^tieno sorem°nili. doRim bo to f»ri mnni5'h ob"atib. Vi delaio modeli nemo^o^e oz'roma bo jrahtevalo nove velike sfroSVe Odsek onekarn ufotiavtis da ta »rooiment ne ve';a ker io preureditev od starega na novi formtt t.iko nri veli W;b k »ko* nri obratih zvezana s prav malcknotnimi i»d«tlri. — Pohurg amii*»r?Hl> Jevljev se vrnila notom nstmu^ib l««'taeii In 20 t. m ur' III oddelk« 7»voda ai izdelavo voia ?kih oblek v 3!aarphn in t m nr» ■nandi drav«ke diviriisVa »blesti v Linblia-ni ^(Vla« in n»*»*»fne«5i ped-♦k' so na vpo g'ed v pisarni /hnmi«- ia TOT \ — flnhsvs e«fcev«l(era oredia Dne 22. t m se bo vrSila ori komandi d»«vske rl'vi» i aVe pblssti v Ivnhlian« direktna «o«»o» cev' »» tfi kolon 7» oevi (Po wi «n na vno*T'»d v Zhemici 7a TOT v ?,|»»b Mani) _ Dne 0 f. 1 «> bo or Hi»otrr:ii S»l«»ni» v 9iifcntip! »'or* n« Pof^eiia i'®H» »ioHaoo -»a rroi nji ustroj. (Oglas io na »pogled v Zbornfi Borze 12 februarja Na Iiub'jan9ki borzi se je deviza BerPn danes okrepila enako pa se ie dvignila tudi deviza London Popustih pa sta devizi New-vork in Amsterdam Na zagrebškem efektnem tržišču so tečall Voinp škode ostali v glavnem nesprememe-m zakliučki so bili zabeleženi ra kaso 00 249 n 2n0.50 za f°bruar po 240 in za mar« do 243 Promet ie bil še v 7-odst Blairovem posojiHi po ¥). 4fi 25 »n 47 in v 6-odst. bealu-škib obveznicah p« 4fl Deviie. Ljnbljana. Amsterdam 2265.19 — 2276.55, lei.a. b«— 1344 40 Bruselj 783 19 do 787 13 Cur h t09<> IS _ 110165 London 192 82—194 42 New York 5594 35_5fi22 fit. Pariz 221 22—222 34. Praga 166.27—167.13. Zaereb Amste-dam 2265.19—2276 55 Rnt-s^li 78? 19— 787.13 London 192 82- 194 42, M lan 291.10 - 293 50. Newvo-V kab-1 "644.61. Newy(»rk ček 559435 do ?«.'>0.6i; Pariz 221 22-222 34 Praga 166.27 do 167.13. Ciirih 10n6 1 s—1101.65. Curih. Beograd 9 05 P*ri7 20.1850. London 17 66 \ewvork 512 37 Bruseli 714-5, Milan 26 PO Madrid 4n.25. Am«terdam 206 65. Berlin 121 80. f?tok^olm 99 Oslo 96 Kob^i-hnvn 07.°5 Rofiia 3 71 Praga 15,17, Varšava 57.45, Bukarešta ?05 Efekti. /•"»areb Državne vrednote- Voina škoda 2A950—°50. za feh-uar 242—246 za marc 243—244. za iulii 243 2^5 za december 235 den. 4-odst. agrarne obveznice 28—31. 6-odst. begin=ke obveznice 39 — 41. 7-odst. RVvir 46—46 50. 8-od=t B'air 52.50—53. 7-odot. Drž. hin. banka 47 -49 Beoerad. Vo^na škoda 250 zaklL 7-odsL inve=tici:sko 58 "0 den.. 6-odst. be^luške 4t.75 —42.50. 7-odst Blair 4« 50 den.. 7-odst. Drž b i p. N-mka 49.50 zaklj.. Narodna banka 49?0—"000. T»nna» Binkvernin 11 50 Eskomptegese?!. 113. St"atseispnbahn5 - 1^. baški n sremsk' oonila.^n: 67'6fJ ko 1-V» - IfilJ. Korii7a- baška 70—71- okolica Sombor 71 ru% 72: marc - msj 77.H0 — banatska «9 70- (5-pm=l!a 71—72: sremska. pariteta ^id 73 -74 Moka: bflška in banatska baška tn banatska sOg« 360 do 380; štev. »2« '-t40 _ -f60: »5« -SOS - ^10: »6' >?>.=> do »65: »7« 19» _ 200 122 50 - 127 50 — «»»rohi- baSk' ;n srenisk' 85 _ 90 banntsbi •^0-85 Fižol baški. sremski. beli, brex 1Rr» + F"«Timpeš*anska terminska borza (18. t. m.) Tend°nr.a o='9bliena. za rž čvrstega; p^met tih. Pšonira: za marc 11.77 — 11.78, 7a mai 12.61 — 1°62: rž: za marC 1^.72 »lo 13.75. 'a mai ^8 — 1460; koraza: za maj 14.35 — 14.40. Izvleček iz programov Sobota. 13. februarja LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13- Čas. plošče. _ 17: Mladinska ura. — 18: Žumberaški uskoki. — 18.S0: Človek in stroj. — 19: Angleščina. _ 19.v<0: M'adinska šolska organizacija — 20: Klavirski koncert ge Šmalc - Švajgerjeve. — 20.45: Samosr>evi gdč Kosovinc. — 21.15: Citre s spremljevaniem kitare. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet. Vedelja. 14. februarja LJUBLJANA 8: Kmetijsko predavanje. — 9: Esperantsko predavanie. — 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Versko predavan ie. — 10.-S0: Ognjeniki zemlje. — 11: Salonski kvintet. — 12: Čas. poročila, plošče. — 15: Rezultati predavan-a dr. Vebra. — 15.15; Dftk';ška ura. — 15 45: Citre. — 16.45: Igra. — 20: Simfoničen koncert na ploščah. — 20 45: Duetni večer ge. Bernot-Golobove in gdč. Mezetove. _ 21.30: Salonski kvintet — 22' Naooved časa in poročila. BEOGRAD H: Plošče. - 12.30- Radio-orkester. — 16: Koncert ciganske kapele. — 17* Opereta. — 19: Narodne oesmi. — 2015: Zborovski koneert. — 2135: Klavr-ske sk'adbe — 22.10: Poroda. ^ 22.35: Ruske ciganske pesmi. — 2305: Jazz -ZAGREB 11 40- Koncert na nlosčah — 15: Koncert lahke glasbe _ 20.30: Volinski koncert — 2145" Lahka in plesna glasba. — PRAGA 16- Koncert iz Mer Ostrave. — 18: Vokalna komorna glasba — 19: Zaba-? ven program -- 19 30* Neapel«ke pesmi — 20: Zabaven večer — 22.30 Jazz. — BRNO 18: Klavirski koncert _ 19- Ves program iz P"aa0. _ VARŠAVA 17 45- lahka «lasba. — 20.15: Koncert orkestra in »"listov. — 21.55* Klavi-sUe sMadbo _ 23 Godba za nles _ DUVAJ 9 50- Cerkvena cr'asba — 11* Simfon čen koncert 1215- Lahka godba _ 1310 Godalni kvartot _ 15 30: Ponoldansk' koncert. - 18 50- Romoma >U«ha — 20- D-amsfci večer — 22: Lahka ndssba. - RERLTV 20- Koncert Waanerieve glasbe i* filharmoriie - '>'> Plesni v«, »er - KftVIOSBFRG 15 45 Mode»-ne pesmi. 1620: Onerni orfeoater _ 2015: Slub-v gra. -r 21 30- Ti dnnniokib one^ot -r 23: n«»pno» ia Beri na _ M^PT.APKRR 16: Po-nnldansbi koneert — 19 45- Klavirski kon-— 20 tO: Prenos eo»Vvene glasbe. — «1 Tretie deisnie Wawnpr«evo opere •Sio(rf»iof|« — 23- Komorna glasba ^"nTMPE^TA 16 1S- Hubevovn Preka«. Naš alpski živelj, ki se je spustil na obmejna tla ogrskih fevdalcev, je začel izpreminjati tradicijonalne oblike ljudskega življenja. Od fevdalnega gospodarskega reda so ostale samo še razvaline, ki kažejo vso njegovo nekdanjo moč. Agrarni liberalizem parcelira velika zemljišča ter stavi gmotne pogoje in ednose prebivalstva ra novo osnovo. V takem presnavljanju je po'eklo prvih trinajst let Prekmurja v Jugoslaviji. Kulturno se je v tem času takisto izvršil preobrat: zabloda o posebnem jeziku je padla kakor mrena z oči in slovenski Prekmurec. ki je že za časa Trubarja dobival s: »dišča slovenstva prve protestantske knjige, je sprejel pismeni jezik in tradicijo Prešerna., Cankarja, Župančiča. Prekr-nrje nam je daio že svojega prvega pisav t'ja. Miško Kranjec, avtor »Težakov«, ki so pravkar izšli pn »Tiskovni zadrugi« kot prvi zvezek njene nove zbirke »Slovenske poti«, je prvi prekmurski Slovenec, ki se je včlanil v naše sodobno slovstvo z res kvalitetnim delom. »Težaki« sc njegov prvi večji tekst, zakaj doslej smo ga poznali e po krajših novelah v »Lj. Zvonu« in »Dorau in svetu« Kranjec se je v »Težakih« samo dotaknil sociialnega procesa, ki presnavlja Prekmurje. Pisec je še premlad in po svojem cotranjer značaju preveč lirskega in introspektivnega duha, da bi bil spisal so-cijaino povest. Njegova novela o težakih je zgodba v duhu Knuta Hamsuna iz »Blagoslova zemlje«. Preveva jo v rahli, bolj sluteni kakor jasno poudarjeni barvitosti in toploti kmečka ljubezen do grude. V povesti ne čutimo samo diha prekmurske ravni in vonja njenih polj, pašnikov in cvetočih akacij, marveč zaznavamo tudi svoj.s;to duševnost nje prebivalcev, zoblikovano v doigih rodovih, ki so klonili tilnik .evdal-nemu rec u in prikrivali svoje ^-grešne« sanje o lepšem, svobodnejšem življenju. Težaki — to so ljudje z maroia, ; ooroš-je«, stalni delavci, ki žiye na veleposestniški zemlji kot Kasta, ki v agrarni nijerar-hiji ni najnižja: pod njimi so še hlapci, pastirji, dninarji. Tvorijo stan, ki je podooen viničarjem Slovenskih goric. Graščina jim daje stanovanje na rnarofih in drobtine iz polnih kašč. Kos suženjstva z navidezno svobodo: gmotno so prikovani na veleposestniško zemljo in na ves fevdalni sistem. Kdo je že pisal o težakih? Kakšno je njihovo življenje? Kaj jih veseli in žaiosti v tesnem svetu, ki mu je središče marof in čigar vidni bog se včasih prikaže v graščini — n, dostopen kakor prikazen z drugega ?""!ta?! vAlaroi pa je stai, kakor vedno'. Zazdelo se je Karči ju da ta marof že od vekov tako stoji in do stal, da gre tu življenje isto pot, brer dogodkov in vznemirjanj. Ljudje žive zaprti, brez velikih sanj in hrepenenj« istr. 40 >. Kranjec je obogatil snovni materija! slo-veusKe jvesti z ljudmi in življenjem takega propadajočega grofu vdk-ega marofa. Zajel je popre vratno dobo, ko se trga fevdalni mit, ko grofom jemljejo zemljo in jo uele revežem. Tudi težaki z maioia postanejo delež'- plodov te mirne agrarne preosnove, ki jo izvaja nova jugoslovenska oblast. Dob.i oskrbnik Karči jiu presKrbi iz graščins1- i gozdov les, c.a si postavijo hiše na svoji grudi. Začenja se novo življenje. ilarof, lupina starega sveta, ostane sam. se oskrbnik ga zapusti. Svet se je izpremenii. To je socijalni okvir Kranjčeve povesti. Vanj je 2C postavni k t osrednjo osebo oskrbnika Karcija in njegov svojevrsten ljubezenski odnos do težakinje Nuše. Ta Karči je neKarn problematična, preveč ham-sunovsKa osebnost, toda Nuša in Katica živita. Tudi ostale osebe so dokaj dobro zadete; vsaka predstavlja v tem osvetju drobnih skrbi in vprašanj svoj svet. A važnejša od oseb in psihološko nedognane Kar-čijeve ljubezni do Nuše je celotna atmosfera, ki leži nad Kranjčevimi »Težaki«, — barva in vonj tega skriteg človeškega življenja m „hnem deicu naše obče usode. Čeprav bi lahko temu - onemu ugo jali, je vendar Kranjčeva povest po svoji pripovedni te liriki, po snovi in po svojskem duhu, ki ga očituje, vsega uvaževanja vredna »vizitn-ca« za našo mlado književnost. Od Miška Kranjca si še mrogo obetamo. Samo on bo nemara kdaj spisal pravi roman Prekmurja, te danes še najbolj svojevrstne slovenske pokrajine: za tak roman so bili dosedanji poizkusi (lla-lešič) le prva priprava. —o. Hotelske sobe: ŠL 19, 21, 23. — Pred vrati čevlje, copate.. Mlad mož pride, se ustavi ob vratih, potrka nanje, ko ni odgovora, gre nato po hodniku naprej Glas moža govori: Hotel, hotelske sobe. Tedaj priplava v magičnem snu slikar k vratom št. 19. Skloni se h ključavnici in gle.ia v sobo. Orijentalsko oblečen mož pred steno, za njim se zdi. kakor da stoji na umetno narejenem hr bu kip Marije. Cevi štirih pušk strme vanj. Streli in mož pade groteskno, togo. luči okoli hriba usahnejo, postava na njem pade. Vse dojmi lutkasto brezdušno Scba št. 21: neko oko gleda vanj. Slikar s polzi naprej. S)ba št. 23: lezbikei prikazovanje vrtenja :n gibanja. Soba št. 25: stara dama tepe mlado deklico, ki spolzi po steni na strop, odkoder ji kaže jezik. _ — Sobe. Od nekod se stegne roka pred mladega mo-: ža, glas pravi: Ustreli se! Slikar seže v 1 žep. nasloni revolver na sence in sproži. Kri curlja po obrazu, a na glavi se,mu p<> javi zmagoslavni venec. Preko življenja v smrt do slave — je ideja pisateljevih podob. Toda slikar stoo: naprej in s plavajočimi gestami rok se vrača iz hotela — iz življenja. Pojavi se v ogledalu in stopi iz njega. stopi pred kip in aa razbiie. Snežene kepe, bitka v 6negu. Starinska hi ša, z dvema starinskima balkonoma gleda na majhen trg. kjer stoji ob stran: pesnikov kip. Tvoja slava, pesnik, _ — govori glas. Otroci, šola-ji. pridejo in se prično kepati. B tka se razbesni do viška, sneženi kiji raz-derejo in nekdo izmed otrok obleži mrtev na snegu, kri rdi na njegovem licu.. Nenadoma pa se prično o?i premike ti, kakor da m sli otrok oživeti Toda deček zahrope m iz ust mu privre polno krvi — ki nalahno polz; preko lita na tla. (»Furchtbar.« vzklikne nekdo pred menoj, dama ob meni pa zavzdihne od groze in se zazre v tla.) Kri pa pr vre še dmgič in tretjič. Ob niem pa tedaj nenadoma pojavi miza, pozorišče je spremenilo svoje lice. Nalahno belo obleče- na dama igra z gospodom karte. Ob razdejanem kipu pesnikovem sloni paž. Na balkone stopa vesela družba, ki namerava prisostvovati igri. Gospe, gospodje v večernih oblekah gledajo na trg, gospem je vroče — trg je zasnežen — in si pahljajo lica s pan-Kačami. »Ce nimate srčnega asa. ste izgubljeni.« pravi bela dama, resno, veličastno, mrzlo. Gospod seže v dečkovo obleko in prinese srčnega asa Tedaj se pojavi črni arhan-gel. njegova bronasta koža se lepo svetlika, skloni se nad dečka, ki izgine. Tedaj seže gospodu med karte, vzame srčnega asa m odide. Gospod je premagan, seže po samokres in se ustreli. Po licu lije kri na belo srajco. Gledalci v ložah prično ploskati. Vse je mirno. tiho. brezdušno. Bela dama se ogrne v črn plašč in odide. Pojavi se na nekem stopnišču, nasproti ji pride vol, ki nosi na hrbtu plastičen zemljevid naše zemlje. Vse nato okameni v simboličen lik: obraz žene, pesnikove strune, zemeljska obla. — Tovarniški dimnik se s hruščem zruši. — Cocteanjev film je plod izredno duhovitih scenskih eforizmov. kontrast'ranja, duhovičenja in groteskne motivnosti. Toda nikakor ne more skriti fragmentarnosti v dogajanju, bezanju iz ekstrema v ekstrem. Pesnik večkrat hote prod ra cinizem prizora, grotesknost liričnih motivov. Vsebina je znana, ie izražena, a tu na svoj način pokazana in obdelana. Prav za prav pa je podrejena ideji o stvarnosti nadstvarnega. Časovnosti n, dimenzijonalnosti ni. vzročnosti ni v smislu konkretnosti, ampak vse je pomaknjeno v sfero idejnih in sluteniskih dogajanj. Igralci so tedaj le shematične sence, le votla telesa. ki v igralski konkretnosti oneme m ogluše. — Kljub duhovitim novost;m prizorov se c'ovek ne inore otresti grozničavih občutij, ko opazuje bolestnost nekaterih 'lo skrajnosti dotiranih čuvstvenih cinizmov, p-elestno podčrtavanje grozotnosti. temot-nesti in večkrat tudi pretiranih balucinato-rčnih vizij. Umetniški problem dela ne obšlo? samo v n;egovi formi, tudi ne v njegovi idemosti ali vseb;ni, ampak v njegovi človeški prvob tnosti in globini. To mora biti pravrelec pesnikove srčne krvi. Anton Ocvirk. Sodobno rusko gledališče J, Zamjatin o današnji gledališki Mmkvi Kulturni rzzm&h Pariza — Coctezajev ftlm tfPesmhova srčna hrf" (Xs Bang d* un poete) v Theater du Viezzx Colombiev Pariz, februarja. Smeri sodobnega parške^a kulturnega izživljanja so prav tako razgibane, so prav tako pesti o razvalovliene. kakor je njegova zunanje življenie samo. Pisatelji, pesniki, misleci, teoretik1 slikarji, glasbeniki m znanstveniki ne skrivajo svoii h misli in spoznani med ozke stene svojih soba (kakor v dežel Danski!), arnpak jih zanosito razglašalo na najrazličnejših predavanjih, literarnih in umetnostnih veferih. v brošurah, letakih, literarnih in dnevnih časopisih, na bulvarskih 'n salonskih razstavah, na službenih priredilvah. v državnih in zasebn d gledališčih, na plesiščih in v salonih, še celo v k rni. V znameniti zasebni univerzi — ["n versite des Annales — izpovedujejo svoja nai osebne i ša literarna in kulturna dognanja vodilni francoski n«'sleci (M. Maurm*. P Vnlerv. M. Bedel. Cl. Fener in dr.) Na Sorbonn prire;n zanimiva javna predavanui iz vseh znanstven-h področij Societe des nmi= de 1' Univers;te rie Pariš, kjer bo pr,--a še vedno nekoliko krepkih sil: Čabana, Gotovceva, Bersenjeva, Azarina in dve dobri igralki: Birmanovo in Giacinto-vo. V prvem moskovskem umetnostnem (hudožestvenem) gledališču se počasi umika z življenjskega prizorišča njegova stara garda. Lani v poletju je umrl eden najožjih sodelavcev Stanislavskega Lužskij, bolan je in ne nastopa več sloveči ruski tra-ged Leonidov. Igra še Kačalov, ki pa se v novem ruskem repertoarju ne more več »znajti«. Iz prejšnjega kadra prvega MHT si je ohranilo polno silo samo še dvoje članov: Moskvin k: je enakovreden Mihajlu čehovu in Olga Leonardovna Kniper-čeho-va, vdova po pisatelju A. čehovu. Na srečo še živi in deluje sam Stanislavskij in vzgaia mlade talente. Najvidnejši med njimi so Janšin. Atmeljov in Livanov. Na obzorju ostalih moskovskih gledališč ni več mnogo zvezd prve velikosti, treba pa je omenit? danes morda Se edino tra-gedko sodobnega ruskega gledališča Alico Koonenovo (Ta i rovi in "igralko Babanovo (prej pri Meierholdu). Petrograjska g'edal:šča zaostajajo za moskovskimi Najzanimivejši je vodja Velike drame (Bolšoj dramatičeskij teatr) Monahov, ki je pred revolucijo nastopal v operetah in burkah in je šele pezneje pokazal presenetljive zmožnosti. Moč ruskega gledališča pa ni v navedenih posameznih igralcih, marveč v ansamblih. v igralskem kolektivu posameznih gledališč. Vsak takle kolektiv ima svojsko (->!->'-■<*•-jp -ip neka1"« »mnn^^-h-prg P=fhrinet«. Tako n. pr. v Vahtangoljevem gledališču v Moskvi ne najdeš slovečih zvezdnikov, vendar ie ta teater med prvimi v Moskvi, tako visoko razvit mu je ansambl. Takšnih oreanično zraslih in čvrstih igralskih kolektivov splch ne pozna evropsko gledališče! Zamjatin priznava, da je repertoar najšibkejša plat sodobnega ruskega gledališča. Dobrih novih iger je od sile malo. čudovita stvar: lažje je bilo ganiti in pognati naprej ogromno težo ekonomike, industrije .kakor toli lahko, skoroda eterično snov kot je dramaturgija! Vendar je stvar naravna: čim težja in masivnejša je snov, tem večji učinek ima udarec vanjo, toda poizkusi udariti s pestjo v plinski oblak! V zadnjih dveh letih so nekateri skušali prisiliti plinski oblak-dramaturgijo, da naj se vali enako kot železna kroglja industri-jaiizacije. Zaman! Iz tega je nastala vrsta razredčenih vodenih iger, ki so se držale na reportoarju komaj eno sezono. Pomembnejše in trajnejše novosti res lahko prešteješ na prste. V M. H. T. (Stanislavskega) igralo že tri ali štiri sezone Vsevoloda Ivanova »Bro-njepojezds, dramatsKi slabo konstruirano igro, ki pa jo je režiser odlično rešil. Tam so tudi igrali Bulgakova iBeio gardo«, ki je imela velik uspeh, dokler je ni zabrani-la cenzura. Studio M. H. T. igra že nekaj let Katajevo »Kvadraturo kroga«, ki je prodrla tudi že na zapad. V 2. M. H. T. (prej M. Čehov) igrajo že šesto leto Zam-jatinovo veselo grotesko »Bolha« in več sezon Afinogenovljevo igro ir Čudak«. V Meierholdovem gledališču se drži na repertoarju satirična komedija Nikolaja Erdma-na »Mandat«. V Vahtangovljevem gledaii-šču je tak večsezonski komad drama Lav-renjeva »Razpad« ki psihološko obdeluje svetovno vojno. Treba je navesti še dve igri: Trepjovovljevo »Ljubov Jarovo« in Kiršonovo »Proga brni«. Izven tega pa obstoji prava povodenj slabih, nedozorelih del, ki jih Zamjatin krepko označuje: literarni splavi na veliko. Abortna kuga se je zanesla celo v opero in balet. Nazadnje je morala seči vmes sama sovjetska oblast in listi so začeli kampanjo zoper »rdeči kič«. Namesto nedovršenih dramatskih splavov so dali v novi, prekrasni inscena-ciii čajkovskega »Pikovo da Trot in v Moskvi kakor v Petrogradu so jeli živahno obnavljati tudi druge klasične opere in operete. M. H. T. se je iznebil rdečega kura-torja in Stanislavskij je zepet dobil polno oblast. Rusko gledališče Ima danes dva tečaja, dva nasprotujoča si vrhova: Stanislavskij in Meierhoid. Tu se sekajo vse ostale režiserske linije. Stanislavskega je Zamjatin označil kot psihologa, ki hoče dati gledalcu iluzijo resničnosti. Meierhoid se boji te iluzije kakor ognja in nenehoma prepričuje gledalca, da išči na odru samo igro; njemu ni do ps;hologije, marveč si pomaga z akrobatiko in gledališkimi triki. Meierhoid je pač materijalist. S klasiki uganja najkrutejše poizkuse, hoteč jih »pomladiti«. Zamjatin je nadalje omenil »Hamleta« v Vahtangovljevem gledališču v režiji mladega Akimova ki je že v naprej obetal senzacijo in — škandal. Meierhoid pa ima ra sodobno rusko gledališče večji upliv od Stanislavskega: Tairov. Granovskij, Radiov so njegovi učenci srednjo linijo med obema zastopa D-kij. Svojevrstna gledališka naprava je »Teatr rabočej molodioži«, v katerem igrajo delavci, ki so jih režiserji izbrali in nabrali v raznih delavskih prosvetnih klubih. (—o.) Nadaljnji odmev »Jutrove* božične ankete na Oeškem Kakor nam poročajo iz Pragi;, ie anketa o češkoslovaško iugoslovet.akih kulturnih stikih, ki jo >e objavilo i^Jutrot v božičn številki, vzpodbudili uglednega književnega zgodovinarja dr. Frenka VVollmana. da je v Slovanskem institutu predaval o predmetu: Čehoslovaki in Jugosloveni. Prot VVollman je obravnaval naše kulturne odnose kot znanstvenik, e širokega načelnega vidika in v okviru duhovnega položaja naše ga časa Postav i je vprašanie: če imamo češkoslovaško in jugo^ovensko državo, ili imamo tudi češkoslovaško in jugoslovensko mentalitPto? Ali ie- obnova naših držav našo, med zapadom in vzhodom kolpbajočo narodno eksistenco učvrstila, ali pa se ie kole-bante zpradi povpPania nov h. še vzhodnpjšili elementov ojačilo9 Ttd Celo vrsto vprašani, ki so bistvenega pomena za našo samostojnost in naše medspboine vezi. opaža bistrt duh tega dobrega poznavalca slovanskih prilik in nenril k Pospbno tehtni sta zadnji vnrašanii: Ali nismo morda izgubili naše slovanske clnvpFnneti ki ?mo se za njo boril cela stoJptia? Ali ip bil ves orocf*» v bistvu samo c-'vili7J»riiaki. to se pravi, ali smo lahko pvropsko kulturno recipirali samo v samostojnih državah ia smo sedaj dosegli cilj ter zaključili tudi svoi kulturni razvoi m skušamo biti zgolj p°*nemalci velikih držav? — Po tPh vprašanjih, ki bi jim predavatelj želel negativen odgovor, je prof VVollman temeljito razflpnil prakso naših stikov in prišel k sklppu, da ni povoda za pesimizem. Prvi stadij organizacijskega dela za drŽavo ie v\ nami: zdaj mora kulturno stvarianjp stopati čedalje bolj v ospredje Priporoča povratek k starim tradicijam, ki iih ie razumet' v smislu novih nalog ih ni»-vih sintez Stari individualistično - kolekti-vistični dual zem .slovanskega bistva preid' v službo duhovnega življenja. Prof Wollman veruip. da bo čpškoslovaštvo in iugosloven stvo špIp izrasto iz skimnp ds;hi?np podla ge in privedlo k ustvaritvi maihnp Slav ie katera sp bo prav zaradi tega. ker io dpi in loči nemški in madžarski jez. idealno ir srčno strnla v enoto »Gospoda Glembaipvi« v Brnu V brnsken literanem 5a«op:su Stfedisko« je pravkar iz šla 7eln ugodna cena Krležpvih »Gosnodr G1embfl:evi« ki iih ie uprizorila ondotn>> Ppška drama v režiii drja Branka G«vpM. Kritik niše. .ia ie bil to doiodpk kakršni-ie v Brnu le malo. in deželno gledališke lahko uvrsti to igro med svoie najuspešnejše premijere. Pisec posebno poudarja odlike Ančica Mitrovič gostuje v Ljubljani Gavellove režije, ki je tudi gledališki, Ljubljani približala Krleževo močno dramo. či moramo, da bi se letos ljubljanski drami še prav posebno pr legi <1 I\3rv šna režija drja Gavelle. da bi malce osvežila njeno ozračje. Ga. Zikova je* v dunajski državni opert gostovala obenem z Arturjem Luconom ▼ »Aidi«. Dunajska kritika je izrekla pohvalne sodbe o bivši primadoni ljubljanske opere. ki je sedaj pevka praškega Narodnega divadla. Dvorni svetnik prof. dr. Marx napisal v »Neues \Viener Journalu<, da je ga. Zdenka Zikova »nadarjena umetnica, kt pa bi jo bilo treba videti še v nekaterih drn-g-h ulogah, preden bi izrekli dokončno sodbo.« Obupen položai likovnih umetnikov ▼ Nemčiji. Zadnja štev. berlinskih »Sozjal sti-sche Monatsbefte« jp priobčila značilen članek Otta Nagela »Das Ende der bildenden Kunst?« (Kolibe likovne umetnosti?) Pisec, navaja izsledek ankete med hamburškiml likovnimi umetniki o njihovih dohodkih. 80"/« ondotnih slikarjev n kiparjev ima mesečne dohodke po mark, lG°-o doseže do 150 mark in samo 4 gredo preko te vsote. Taki dohodki ne zadošoa;o niti za skromni* življenje, treba pa ie iz njih še kupovati m> terijal in kr ti druge produkcijske strošk«. Čim plovitejši je umetnik, manj mu ostaja za življene. Nikjer v Nemčiji ni položaj niti malo boljši; v Berlinu utegne biti celo slabši. Danes so razmere talce, da se je tr.^ba vprašati: Ali se bliža konec likovne umet^ nosti? Priznani slikarji že več let niso pr»-dali niti ene slike. T-o piščevem mnenju m poožaj likovnih umetnikov ne bo temeljita popravil, četudi se izboljšajo občne gospodarske razmere (kar ie za sedaj še nedo-glpdna možinost). Vsi poizkusi, da bi se olajšal konzum slik in kipov (poslovalnica » nizkinr obroki itd.), so se gladko izjalovili. V Nemčiji in v Avstriji premišljajo o prc~i-lugu, da bi se iz vrst sedanjih umetnikov izbralo 100 najboljših, k' b' jih plačevala država in ki bi ustvarjali umetnine zanio. Nagel pa dokazuje nesmiselnost take »rešitve-c. V Nemčiji strada 20.00:) slikarjev in kiparjev. Če bi se stotini izmed teh popravi'^ gmotne razmere, kaj pa ip z ostalimi 19.900? Umetnost je lepa reč. dokler lahko žnjo v tej ali oni ohli' ' kupčuješ — a samo toliko časa. Današnj. nžba pa ima vse drugačne skrbi kakor je ohranitev kulturne aktivnosti. Obstoji poleg gospodarske krize tud! globoka, trajnejša in nevarnejša moralna kriza. Le-ta gloda obstoj umetnosti pri koreninah. Za likovno umetnost je mrl ljudstvom šp dokaj zanimanja: najnovejšo razstavo Kiithp Kollvvit/eve ie pretilo 30.000 oseb. toda prodano ni bilo n'č. Umetnost lahko reši ^inio rlnižba ki ii kultura ne bt» zgolj odvišen okras, katere?« lahko vrže raz sebe. marveč ena najvažnejših aktivnih pos!avk v celotnem sistemu. Dr. Jakob Žagar. Prazjrodovira sveta. V treh drobnih zvezkih, k jih je izdala Mim-jonska tiskarna v Domžalah, jp dr. Jakob Žagar poljudno obdelal zamotane probleme o postanku sveta, življenj« in covka s strogega vidika katoliškega svetovnega nazora. Knjižica ima torpj — vsaj v pr<~rednenn smislu _ apologetičen namen. P sec k^noufe svoja izvaiar.ja z apologijo pr?rloveka in navaja Catailbacove besede: »Ni nam treba zardeti. da lih (zgodnje prarodove) imenn-jenio svoje očete.« Zares ne, tem bolj, kor vemo o njih sila malo. l\3r.o:?o lažje bi duhovni človek sedanjosti zcrdei. Če se spomni. kakšni ljudje so še v 20. stoletju njegovi človeški sorodniki in iih vendar ne more uvrstiti med živari, k?kor delajo to nekateri antropologi s predniki človeškega rodu. Vse kaže. da je sodobno človeštvo, čeprav znano, prav tako zamotan pojav kot neznano nam pračloveštvo s svojimi redkimi ostanki in sledovi. — Spis dr. Žagarja vsebuje mnogo zanimivih, dasi enostransko osvetljenih podatkov o vprašanj h, ki so danes spornej-ša nego so se videla vase zaverovanemu ma. leriializmu 19. stoletja, (o). »Germcnoslavica«. V Pragi je pričel i izba j a ta nov znanstveni časopis z naslovom »Gcrmanoslavica«. Pobudo za ta 6e-trtletn k. ki naj goji raziskavr.nje skupnih stikov Slovanov in Germanov, sta dala Slovanski institut in Nemško društvo za slavistična raziskavam ja v Pragi. Profesorja Josef Janko in Franz Spina sta označena kot izdajatel 'a. urednika na sta Konrad B ttner in Vojtech Jirat. NTa tem mestu smo že zabeležili, da so bili povabljeni k sodelovanju najiodiliičnejši strokovnjaki z vseh strani srednje in vzhodne Evrope. Prvi zvezek je nrav obsežen in vsebinsko zanimiv. K. Bittner je prispeval dal;šo razpravo »Slavica bei G \V von Leib-nr'z«, profesor ljubi:anske univerze dr. J. Kelemina pa je zastopan z razpravo »Ger-manoslavisches von der oberen Donau«. v kateri raziskuje nekatere probleme ki so v zvezi z junakom srednjeveških germanskih enov Dietle;bon von Stfre Pri rem prihaja do nekaterih in te resam tni h zaključkov, tičočih se zgodn jr'h stikov Slovanov in Germanov Razprava prof. dr Kelenvne. spisana s širokim zgodovinskim vidikom in jezikoslovno erudici-io bo v znanstvenih krogih gotovo«vzbudila pozornost \Tad.-'';nie razprave so iz peresa l Eichholza (Torgeniev v neonski '•criHki do l. 1883) O Fischerja A Bara, \ Krausa. I Volfa in drugih Z revjo »Germanoslavica« so praški krogi- u^anori li zopet novo središče slovanskih stu-lii ter obenem važno stikaFšee nemških -A slov«inslc;li raziskovalcev skupnih vprašani Nai b" nova revna ki se pridružila Ge=ftm.annovi »Sl^viische Rundschau«. poglabljala meds^boino razumevanje slovanskih in germanskih narodovi t J. O. Cnnvo/Nl 37 Ma meii sveta Ali je morda Indijanec rešil tui; njen dsnar? In ali je bil morda ta denar vzrok, da je hotela biti za ves svet mrtva ;ti da je potem pobegnila? V mislih mu je bil zločin in zdaj je zardel od sramu. Prav ta!;o bi bi! lahko osumil ženo, ki je ležala na pokopališču poleg njegovega očeta — in njegova sramota ne bi mogla biti večja. Jezno si je grizel spodnjo ustnico. Divji Smith je globoko zasopel in spet nadaljeval: »V j doli je, da te moj2 pripovedovanje ne zanima preveč, Alaa. Toda vse ti moram povedati, drugače me bo zadušilo. Vse ti moram povedati, potem me lahko tudi ustreliš. Ne bom se upiral. Bodi kakor hoče, na vsak način naj vrag pobere tiste rakete!* »Kar nadaljuj,« je priganjal Alan. »Vse to me zelo zanima!« »Spravil sem tiste nepotrebne rakete na krov,« ;e nadaljeval divji Smith. »Neprestano je hodila ob moji strani. 53 smehljala kakor ange! rn me neprestano zasledovala s svojimi lepimi očmi. Potem mi je rekla, da mora še nekaj malenkosti nakupiti. Pozvala me je. naj grem z njo. Šla sva od trgovine do trgoviaie. Povsod je še kaj kupila in jaz sem lahko nosil zavitke. Naposled je kupila lepo puško in ko sem jo vprašal, zakaj ji bo, je rekla; ,To je za vas!' in ko sem se ji hotel zahvaliti, je rekla: ,Ne, tako tega nisem mislila. Mislila sem le tako, da če mi boste še eukrat hoteli pobegniti, da vas preluknjam kakor sito.' To mi je rekla! Grozila mi je! In potem me je od nog do glave oblekla. Kupila m: je čevije. .srajco, obleko, klobuk, spodnjice in ovratnik In jaz nisem reke! nobene besede, prav nobene besede. Peljala me je kakor majhnega šoiarčka, da sem vse to oblekel.« Divji Smjth je spet globoko zasopel in si izkušal prižgati pipo. Vzdihnil je in nadaljeval; »Sčasoma sem se privadil vsega in ko smo dospeli v Tanano, sem se bil že popolnoma vdal v svojo aso* do. Toda tam se je šele začel pravi pekel. Najela je šest Indijancev, ki so nosili njeno prtljago in odpravili smo se na pot k tvojemu posestvu. ,Zdaj se boste lahko malo spočili,' je rekla s hladnim glasom in smehljajočim obrazom, da bi jo bi! najrajši požrl. ,Vaša edina naloga je, da nam kažete pot in da nesete te žabice.' — ,Kaj naj nesem?' sem se začudil .Žabice,' je rekla in mi razložila, da je žabica s smodnikom napolnjena reč, ki zelo glasno poči. če sc vname. Vzel sem torej žabice in drugt dan si je eden Indijancev zvil nogo. Nosi! je velik zaboj iti ?daij smo si morali ra/deliti njegovo breme. Komaj sem se še držal na nogah, ko smo se ustavili. In misliš, da smo smeli kaj od vseh teh nepotrebnih reči vreči Stran? Ne, o tem ni hotela ničesar slišati, čeprav smo komaj vleki) vso to navlako. In razen tega so io Indijanci kar požirali z očmi in jo oboževali, da kaj takega še nisem videl v svojem življenju. Zadnji dan. ko smo bili že čisto blizu tvojega posesrva, jih je poklicala k sebi in podarila vsakemu celo pest zlatnikov, mnogo več kakor je bilo dogovorjeno. ,Te zlatnike vam dam, ker vas unam rada.' je rekla in jih začela izprašavati najrazličnejše stvari. Ali imajo žene in otroke? Ce so bili kdaj lačni? Ce ;e že kdo iz njihovega rodu poginil od lakote? In zakaj so morali troeti toliko lakote? In — vrag naj mc na mestu vzame — Alan. Indijanci so govorili in še kako! Še nikoli nisem slišal Indijance toliko govoriti. In naposled jim je stavila najbolj čudno vprašanje. Vprašala jih je, če so že kdaj slišali o Johnu Grahamu. Eden Indijancev ga je menda pozna! in pozneje sem jo videl dolgo govoriti z njim. Ko sc je vrnila k me i, so njene oči čudno sijale in ni mi voščila lahko noč, ko je šla v svoj šotor. To je vse, Alan, raze« —« »Razen?« je vprašal Alan, čigar srce je razbijalo kakor bobin. Divji Smith m takoj odgovoril. Tiho se ;e zasmejal in veselo mežikal s svojimi drobnimi očmi. »Razen, da se je nasproti vsakemu tako vedla kakor napram menu« ji rekel naposled. »Alan. če bo rekla le besedico, se ne boš čuti! več gospodarja in lastnika svojega posestva — to je vse. To ti omenim le mimogrede. Še!e deset dni je tukaj in že skoro ne boš več mogel spoznati svojega posestva. Vse je okmčala z zastavami, vsa te pričakuje. Ona. Nawadlook in Keok vodijo vse posestvo in zapovedujejo, samo jahalne konje so očuvali. Otroke so tako zmešal:. da bi bili v stanju zapustiti svoje matere in moški —« Spet se je tiho zasmejal. »Nu, moški hodijo celo k nedeljskemu pouku, ki ga je ona tukaj uvedla! Jaz sem tudi šel — Nawadlook poje tam.« Za trenutek je molčal. Potem je rekel s tihim glasom: »Aiai. bi! si velik norec.« »Vem.« »Ona je — je... Nu, saj nisem pesnik in zato mi je težko naj;.' pravo primero. Vem samo to: mnogo več je vredna kakor vse zlato tega sveta. Lahko bi jo bil poročil. Vem, da je tako. Toda zdaj je prepozno. Svarim te —« »Ne razumem te popolnoma. Zakaj je prepozno?« »Ker ljubi mene,« je hitro in nekoliko ozlovcljeno odgovoril divji Smith. »In zdaj jo snubim, Alan. Ne smeš mi hoditi n;, pot.« »Sveta nebesa,« je vzkliknil Alan in težko dihal. »Ti misliš, da bi -Mary Standisheva —« »Saj ne govorim o Mary Standishevi,« je r^kel divji Smith. »Govorim o Nawadlooki. Ce ne bi imel brade —« Močen pok, podoben strelu iz tepa je ne— adoma zag:-~iel. T TaG—aS g7—g6 ne gre. g5 29. f2—f4 s Ure suše Milan Vidmar V znani -^"bi VValter de Grujter & Co. v Lipskem je izšla nova Aljehinova knjiga: ?Auf dem VVege zur Vveltmeisterschaft«. Svetovni prvak je v nji opisal svoje delo iz ; t 1923—1927. Tudi ves svoj dvoboj s Ca-pablanco, l:i mu je prinesel Sanovsko krono, je vnesel v knjigo. Natanko sto Aljehinovih partij Imamo 7.o*M;t pred seboj. Zanjmivih, kakor vedno, r.ivahnih, polnih kombinacij. Velikega ru-koga šabLka, sedaj prvega igralca na svetu, nam kažejo na vrhuncu. Da. na vrhuncu. Zdi s mi. da je Aijehin •godaj dozorel. Naprej mu pot ne pojde več. a občutek seru imel že na Bledu. Zdelo se .i je. da prvak že popušča. Ambicija je na-na, višek dosežen, energija izčrpana, veda ,ie najnovejša Aljehinova knjiga . zelo dobra. Toda prejšnje so vendarle bae lj?" še vedno je njegov rpis newyor-škega turnirja iz leta 1924. najboljše delo. lo pot se Aijehin ne poglablja več tako temeljito v potankosti otvoritev. Aljehm potiva malo na lavorikah. Tudi turnirju, ki se bi;'e pravkar na Angleškem, igra Aijehin malo komodno. Mladi Flohr mu je nevaren konkurent, mo-goče celo Kashdan. Bog ve, kako dolgo bo svetovni prvak zares lahko počival. Steinitz n ijpjik*r sta biia nedvomno žilavejša. Ir, najnovejše Aljehinove knjige prinašam danes partijo, .i jo je svetovn5 prvak leta 1027. v Kceskemčtu dobil ;Jroti našemu c'". Astalošu. S to partijo st je' Aljehm v omenjenem madžarskem turnirju priboril nagrade za najlepšo igro. Beli: dr. A. Aijehin črni: dr. L. Astaloš 1. Sgl-f3 ---- St ari Zuckertort je rad začenjal s to potezo. Pokojni Beti pa je na nji zgradil svoj <; jhoviti mobilizacijski načrt. 1 .____________d?—do 2. c2—c4 e7—e6 3. d2—d4 SgS—fS 'artija je krotko prešla v damski gambit. 4. t.cl—go h7—hS 5. Lg5Xf6 Bd8Xf6 (j. Sbl—c3 c7—c6 Na tem mestu je pač Lf8—b4 bolje. Črni drugače ne pride do osvobodilne poteze eS—e5. 7. Ddl—b3! SbS—d7 8. e2—e4 Beli je sedaj v centru nasprotnika pre-1 tel. Že ima boljšo igro. g.--------------d5 X e-l 9. Sc3Xe4 Df6— f4 10. Lfl—d3 Lf7—e7 11. 0—0 0—0 12. Tfl—el Tf8—-dS 13. Tal—dl — — — Beli je konča! mobilizacijo. Pripravljen je igrati Sf3—e5 po Db3—c3, čim črni umakne skakače z d7 na fS. črni ima že težko življenje. 13 .------Df4—c7 14. S»4—g3 Sd7—fS 15. Db3—c3 --- Začetek napada. Beli grozi Sg3—ho in d t—du. Težko jc, parirati to grožnjo. Astaloš najde pot, toda pozicija se mu pri tem r e zboljša. 15. — — - a 7—a5 16. a2—a3 a5—a4 Na 17. Sg3—h5 hoče črni sedaj odgovoriti Dc7—a5. 17. Sf3—e5 Dc7—a5 18. Dc3—cl LcS—d7 trni je vendarle tudi mobiliziral svoje figure. Na damskern krilu pa ima slabe točke Predvsem na b6. kar se pokaže takoj. 19. c4—c5! Grozi Se5—c4—b6. 19 .--- Potrebno! 20. LdS—e4 21. Del—c3 22. Sg3—e2 ---— Skakač namerava jezditi preko cl—d3 ca bi. Dama bo tudi še s polja f3 pritisnila ca točko c6. Nesrečni kmet na c6 je v ve-]-,ki nevarnosti, črni mora nato zamenjati skakača fS in e5. Pri tem pa mu oslabi kraljevo krilo. 22. ---— TaS—a6 23. Se2—cl Sb8—d7 24. Se5Xd7 Td8Xd7 25. Sel—d3 Td7—dS 26. Sd3—e5 ---- Tu stoji seveda skakač sedaj bolje nego na b4. 26.------Le7—fS As t nI oš bi rad okrepil kraljevo krilo z g7—g6 in LfS—g7. 27. h2—h4! Na žalost 27. — — Sledilo bi 28. h4—b5, silnim napadom. 28. Le4—bi ----- — Grozi Dc3—c2. 28.---— h 6—h5 Črni si rani zavarovati obrambno potezo g7—g6 proti udaru h4—li5. 29. DcS—f3 30. g'2—g4 21. Df3 X g4 32. Lbl—a2 Preprečuje f7—f5. 32. ---- 33. La2—cl! 34. b2xa3 35. Dg4—e4 g"—g6 h5Xg4 Lf8—g7 b5—b4 b4Xa3 Dc7—a5 Da5— c7 TaS—b8 36. De4—14 37. b4 -h5: --- Začetek konca. 37.--- — g6 X h 5 33. Kgl—hI Tb8—b7 39. Tel—gl De7—e7 Grozilo je seveda Df4—f6. 40. TglXg7+!! Kg3Xg7 41. Tdl—gl -f Kg7—h7 42. Se5 X f 7!! --- To je usodni udar. Beli mora preprečiti f7—ž'5. 42.------se vda. Na 42. — ---De7Xf7: sledi namreč 43. Lcl—d3+ Df7—g6, 44. Ld3Xg6-f, 45. TglXg6! Kh7Xg6. 46. Df4—e-4 + KgG—g7, 47. De4—e5+ in črni izgubi še eno izmed svojih trdnjav. b7—b5 Da5—c 7 Ld7—e8 Skakalne smučarske tekme v Ljubljani Vse tekmovalce opozarjamo, da jc start za skakalne tekme točno >b 15. in da se prijave sprejemajo le do 14 Za gledalce je dohod z Dolenjske ceste. Skakalnica leži med obema ribnikoma ter bo za gledalce pripravljen pripraven prostor, od koder bo najlepši razgled. Skakalnica omogoča skoke nad 25 m ter bo vsem posetn.kom prire' difcve omogočeno videti rkakalne prireditve v Ljubljani sami, ter si bodo tudi lajiki iahko ustvarili pojem o skakalnem »portu. Podsaveziia slalom smučarska tekma se bo vršila jutri pri Celjski koči. Prireditelj tekme, zimsko-sportni odsek SPD v Celju, se trudi da bi bila tekma v vsakem pogledu čim lepše izpadla. Nastopiti smejo tekmovalci, verificirani pri Mariborskem podsavezu. Prijavnina znaša 20 Din. Start jc ob 11. dopoldne, eno uro prej pa je zadnji termin za priglasitev k tekmovanju Zmagovalec dobi lep pokal, drugi in tretji praktično darilo, ki ga je naklonila celjska tvrdka Kramar & Mistej. Poleg daril bodo tudi lepe diplome. Objavije-nje uspeha in razdelitev daril bo eno uro po tekmi. Med startom in ciljem bo napravljena telefonska zveza, ki jo bo pripravila vojaška uprava. Skupen odhod tekmovalcev in gostov k Celjski koči bo v nedeljo ob 8. zjutraj izpred celjskega kolodvora. Obeta se krasno vreme, diven sneg in velika udeležba tekmovalcev in gledalcev. Nikomur ne bo žal! Smučarski «lub Ljubljana. Enotedenski (smučarski tečaj za začetnike priredi -mučarsk! klub Ljubljana. Pričetek v po-n„do'jck 15. t. m Zbirališče ob 14. na Pod-rožniku pri gostilni g. Čada. Tečaj je brezplačen in ga vodi g. .lelcnič. ~ Smučarski tečaj SK Ilirije v Ljubljani se bo vršil od ponedeljka i5 t. m dnevno od 14. do lo v neposredni bližini mesta. Vodil bo diplomiram športni učitelj gospod Drago Ulaga. Natančnejše informacije v nedeljskem »Jutru«. Smučarska slalom tekma z« prvenstvo »Mariborskega zlmskosportnega podsave-za« bo zanesljivo v nedeljo 14. t. m. pri Celjski koči. Vsi tekmovalci p od.sa veza se vabijo k udeležbi. Snežne prilike so sijajne. izvedba bo lahko izvrstna. Odhod iz Maribora s potniškim v'alcom ob 5.30. povratek z "eeernim vlsfcom. Športno društvo Vrhnika ho priredilo v nedeljo 21. t. m veM-k zhneko-sportni dan. Ob tej priliki «e bodo vrši'!e razne zimsko-športno prireditve, tako sn jčarske tekme za mladino v treh skupinah, med-khubske smučarske tffcme ter tekme za prvonetvo Notranjske Prijavljena so lepa darila Usodne snežne razmere in lepi tereni vabijo vedno več smučarjev. Točne programe in razpise bodo v kratkem razposlali. Seja ožje uprave gorenjskega zim8ko-sportnega podsaveza bo 16. t m. ob 20. v kavarni Čop na Jesenicah. Tnristovski fclub Skala, podružnica Jesenice ho priredila 14. t. m. tnedkkibsfco tekmo »alpeka vožnja v emisku«. Zbirališče pn hotelu Triglav, ekipen odhod ob 7, prijave in žrebanje pri Sv Križu (kop.šar) oh 8., okrepčevališe? in oJmor v ko3i_ na Rožci. start ob 12. na Rožci. cilj: Sv. Križ. Darila: 1. prehodno darilo Kranjske industrijske dru-iibe in priznanje, 2. praktično d; ... 10 vsi klub;. Smučarski klub Dovje—Mojstrana jav- lia. da se preloži medkiubska s>tafetna in skakalna tekma, ki bi se ime!« po programu vršiti 14. t. m. na 6. marca in ho združena z da ms ko tekmo (propagandno) in z inozemskimi fiosti. Smuk! Smučarji! B^okc poroSftjo, da jc zapadlo na staro sneženo plast 30 do 40 cm novega pršiča, smuka je izvretra. Temperatura —6 stopinj. Dohod na Blvke z via-ki.m iz Ljubljene ob 7.35 do Rakeka, naprej z avtobusom do Bloške Potice gostilne Lud. Modic; popoldanska z^;eza: odhod z vlakom iz Ljubljene ob 14.C6 do Rakeka, naprej z avtobusom do Grahovega gostiln« M. Kraje. Dne 13. *n 14. t. m. č«-La jo sanke, opremljene tudi za flcijorhig na Bloški. Polici oziroma O.»hovcrn za prevoz smučarjev do Nove vasi brezplačno na razipolaigo. Na bn^ojarma ali teletoni-č-r.,i obvesti'« x postavlj« vscko5asno sanke, opremljene za efei.joring, tudi na ,;osta-jo Rakek (z« več:o ,.n»žbo bre..p'uoriO. sicer proti mali odškodn ni). S.n jčarjern je sedaj dana priMka, da pridejo z mai mi potnimi stroški in z gotovostjo na Bloke. Dobra domača hrana in postelja v kurjeni sobi od 35 Din naprej. Vse nadaljnje inb»r-maiiro glede prehrere. stano%'anj in vremenskih poroeH daie Mi'an Modic. Nov^ vas ori RaLeku. Lipoštevajo se v prvi vrsti brzojavna, telefonična ali pismena naročila. Vremensko poročilo JZSS z dne 10. in II. febr. Rateče-Planica —12. 30 cin novega snega, me g suh prSič. smuka idealna. vreme oblačno; Koča v Tamarju: Ao em novega snega; Kranjska gora: —11. sneži, 30 cm novega susga, sneg prši4. smuka prav dobra; Dovje-Mojstrana: —S, 30 era novega snega sneži, sneg sun. smuka prav dobia; Jescnice: —6. 50 cm novega snega, sneži, sneg pršič, smuka prav dobra; Bled: —-5, 60 cm novega snega, snežH, sneg pršič, smuka prav dobra: Mrzli Studenec: —S. 1 m novega siega. sneg suh pršič; Sv. Križ: 35 cm novega snega, sneži, sneg suh pršič; Kovee: 40 cm novega snega sub sneg. sneži drjje. temp. —11. pot od sirotišnice mimo Vasovnika na Kalj tzgažena: Zelenica: —13. 35 cm snega, sneži, sneg suh pršič; Krvavec; —12, 35 cm novega snega, sneži, sneg suh pršič; Logatec: —3 sneži. 55 cm novega 6iiega, sneg suh pršič, (Cerknica: —S. 30 cm novega snega sneži, burja; Nova vas: —9, 15 cm novega snega, sneg suh pršič sneži; Travna gora pri Sodražici: —11. 35 cm novega sn.*ga. aneži. sneg suh pršič: Višnja gora: 30 cm novega snega, eneg suh pršič; Pohorje. Maribor: 25 cm novega snesra. sneži, snetr sub pr.?ič Otvoritev zimsfceaa kopahšča SK Ilirije. Plavalna sekcija Miri je prične jutri pet z intenzivnim delom. Otvoritev kopa-l;šča proslavi sekcija z interno tekmo na 50 in na 100 m. Gotovo je. da bodo :-?flr«di daljšega odmora doseženi slabši časi. vendar smo p-enričani. da bodo agilni Ilirljani dosegli po kratkem treningu zopet svojo formo. Kopališče bo otvorjeno oh torkih, četrtkih, sobotah in nedcMah ves dan. — V nedePo popoldne bo priredi'« p!fva'n« sekcija Ilirije smuški izlet na Orle. Zbirališče ob 13.30 na KaHovšk-ljarii. SokoIsJii glasnik objavlja zanimiv uvodnik prof. Tadiča o udejstvovanju jugoslovanskih državn:h srednjih šol pri sokolskem delu, kjer ugotavlja pisec, da bo treba še marsikaj izpopolniti in poglobiti delo. V urednem delu lista je objavljen pravilnik o organizaciji vsega sckols*ega tiska nori okriljem prosvetnega odbora, ki osnuje poseben tiskovni odsek. Sokolstvo bo tudi v bodoče izdajalo poleg Sokolskegi glasnika še list za vad-telie »Sokola«, sa naraščaj ?Sokoliča« in za deco s-Našo Radost«. Prosvetni odbor pa bo urejeval enkrat mesečno »Sokolsko Prosveto« kot prilogo. Slede navodila z z društva o izpo'r.:-t\~- IrtoSn^a velikega statističnega listo za lansko leto. Velik razmah enotne narodne in državne stranke Ljutomerski srez ima izvedeno sresko organizacijo jn \se krajevn. organizacije JRKD — Veliko zanimanje Prekminja za ftranko na- * rodne siojre Ljutomer, U. februarja. Pripravljala I o-;.bar steske orgaaiizacije JRIvD Ljutomer je pred zaključkom svpje-ga dela. Oi sestanka v Pajeucih. ki se je vršil 10. prešlega meseca, se je v srezu usoešno vršilo organiziranje krajevnih strank in i h odl»orov. l>o 2. t. m. so bile izvršene ustanovne skupščine naslednjih krajevnih ereanizae j: C\ en, Sv. Jurij ob ščavnict. Sv Duh. Stročja vas. Apače. Radenci. Križevei in šafai^sko Vsi sestanki so bili dobro obiskani in presega šu^vilo vpisanega članstva v teh osurh orgaojizacuah veliko več, kakor se je nekaj v dobi največje agitacije zbralo ua programu katerekoli stranke. Krajevne organizacije ustanovili deloma sanii poverjeniki, mnogih ustar.ovn.ih skupščin pa so se večinoma udeležili tudi člani sreske-a oJbora gg Lukačič, Skuhala, škof in Lubej, Povsod so zborova'ei z vo-li k im zan.nianjom sledili govorom referentov in po vgf>m sr«-2u se vidi danes, kako se okrog komaj ustanovljenih postojank stranke uarodne sloge zbira prerojena .!»• gos lan j a. kjer ui več sovraštva ia sebično sti Sosedje, ti so si bili poprej politični oasorotniki. sedaj sporazumno prevzemalo funkcije v orgaulzaciji nove stranke, o kateri so vsi prepričan:, da j:b je rešila nevzdržnih razmer Složnega dela ge po va seh posebno vesele stari, preizkušeni možje m lahko se reče. da spremna razvoj organizacije nove stranke pobratimstvo od vasi do vas.. Posamezne obč i a e tekmujejo v tem kje bo organizacija prej izvedena in kje se bo zbralo več članov Asilni sreski odbor je preobložen z delom zaradi ne-oričakovano nagle ustanovitve krajevnih organizacij. V nedeljo 7. t. m. 6o pristaši usta-novili krajevne organizacije v Ljutome- ru, v Cozanjevcih, Veržeju in Negovi, za naslednjo nedeljo v Mali Nedelji, teden dni pozneje na v Gornji Rad gori. Ogromno delo ustanovitve krajevnih organizacij bo končano v tekn enes:« mef-(-ca ter je za nedeljo 6. marca aklicara v Ljutomeru ustanovna sreska skupščina, na kateri bodo imeli glasovalno pravico predsedniki, podpredsedniki jn taja:'k i vseh krajevnih organi-aae j ter na vsak h 50 članov po en delegat. I>a bo vse točno izvedeno, deje najboljše jamstvo sreski odbor z velikim zborom poverjenikov, ki so sa v narečji meri posveti L organizaciji v zavesti, da gradiijo s tem boljšo bo'očncst sebi ia svo-j Lni potomcem Enako navdušenje kakor v ljutomerskem srezu vlada za enotno narodno ln državno stranko tudi po prekmurskih občinah, k.k-r je narod ves srečen, da je konec nekdanjih strankarskih zdražb Ustanovitev vsake krajevne organizacije JRKD se pretvori v pravo manifestacijo za narod in državo. Po prvotnem programu se je število krajevnih organizacij JRKD rajoniairak? po občinah in je tako občina Mlajtiace pri-nadla v rajon krajevne organizacije v Martlancih Ker pa se je m obeli krajev in iz rajonskega okoliša priglasilo toliko članov, da b, organizacijski okoliš presegel po številu svojega članstva mnoge druge z manj obljudenim področjem, je ob čir a Mlajtince ustanovila svojo lastno krajevno organizacijo, ki ne zaostaja za drugimi, ki se raztegajo preko širšega področja. Pri ustanovitvi je bil navzoč tudi predsodaik sreske organizacije, hanski svetnik g notar Koder Podobnih primerov navdušenja za drfcavno stranko hi lahko navedi! ie več, vsi pa častno dokumentirajo zavednost prekmrj-skega prebivalstva. lz življenja Bodočnost človeštva Naš čas gotovo ni naklonjen temu, da bi slikal bodočnost človeštva v rožnatih barvah Toda če si jo skušamo predočiti s stališča a<>sedanjib znanstvenih raziska-vanj. bomo morali ugotoviti, da se človeška zgodovina nikakor ne nagiba k svojemu koncu, temveč da je šele ob svojem začetku. Poslušajmo kaj nam pravijo v tem pogledu razne znanosti. Astronomija Ta nam more odgovoriti predvsem na vprašanje, koliko časa je še življenje na zemlji splch mogoče. Naša zemlja se je že toliko ohladila, da je navezana skoraj edino na sončno toploto. Sonce pa izžareva v svetovni prostor toliko energije, da izgubi vsak dan £60 000 milijonov ton. Sčasoma se mora terej tako zmanjšati, da ne bo moglo oddajati zadostne količine toplote naši pre-mičnici. Zemlja se bo tedaj tako ohladila, c!a človeštvu ne bo več obstanka. Toda ta čas je še daleč. Z meritvami sončnih energijskih izgub in s primenavami z drugimi stalnicami pridemo do zaključka, ia bo prešlo nekako bilijon let. preden bo srednja temperatuia na zemlji padla za 30 stopinj Celzija. Takrat bo začelo življenje propadati, kajti reke in morja bodo zamrznila in nastopile bodo še druge spremembe, ki bodo življenje onemogočile. Toda biliion let je še pred nami. Angleški astronom sir James Jeans je ponazoril to neznansko številko z naslednjo primero: Postavi na 10 m v'sok steber vinar in nanj poštno znamko. Višina stebra pred- sveta Goetheji v senci Pred nekoliko meseci se je oglasil pri ravnatelju mestnega otroškega zavetišča ca Dunaju mlad mož s prošnjo, da bi sprejeli v oskrbo njegova dva sinčka. Frica in Teodorja. Mož st je predstavil za Teodorja Hermana Goetheja in je dokazal s točno izdelanim rodovnikom, da je v sorodstvu s pesnikom velikanom, čigar stoletnico smrti praznujemo letos. Oče tega Goethejevega sorodnika je bil visok uradnik v ministrstvu. on sam pa je študiral tehniko in je bil po vojni bančni uradnik. zdaj pa je že več let brez dela. žena mu je bolna na pljučih in tako je zelo težko skrbel za svojo družino Seveda se je občina takoj zavzela za njegova otroka, ki na zunaj sicer ne Kažeta nobene slič-nosti s potezami OlimDijca. Teodor Herman Goethe je vedel povedati mnogo zanimivosti o svojem rodu. Ta rod se da zasledovati do 1498, ko je njegov prednik Hans Goethe živel v mali turinški vasi Wiehe. Za tridesetletne vojne se je družina preselila v Artern. k er je bil še pesnikov stari oče krojaški mjj-ster in gostilničar. Veja, iz katere se j? rodil pesnik, se je preselila v Frankfurt. veja, iz katere so izšli neznameniti Goetheji, je še nekaj časa živela v Artemu V Chicagu se ne boje gospodarske krize Načrt ogromnega nebotičnika, ki ga bodo postavili na Michiganski aveniji v Chicagu stavlja čas, odkar obstoja zemlja, višina vinarja čas, odkar živi človek na zemlji, višina znamke pa dobo človeške civilizacije (okroglo 6000 let). Ce bi si pa hoteli predočiti čas. ki ga bo človeštvo še lahko živelo na zemlji, bi morali zgraditi stolp, ki bi bil višji od — Mont Blanca. Geologija Ta znanost nas uči, da je zemlja stara okrog 2 milijardi let, od teh pridejo kvečjemu zadnji trije milijoni v poštev za obstoj življenja sploh. V teh treh milijonih letih je nastopil človek precej pozno, namreč v predzadnji geološki dobi, v diluvi-ju. Koliko časa je potreboval, da se je razvil iz živalskih početkov v sedanjo obliko, danes še ne vemo gotovo. Z geološkega stališča pa se je naučil »šele« pisati, kajti tudi pisave najstarših kulturnih ljudstev segajo le malo tisočletij nazaj pred začetek našega štetja. Biologija Pred začetkom te »zgodovinske dobe: je človek živel gotovo že več sto tisoč let na zemlji - a to ni dosti, če pomislimo, ! ™T3 KSve,a V Arternu- let v skoraj neizpremenjeni obliki na naši premičnici. Človek je torej še zelo mlad. Lahko bi torej živel še ogromno dobo. Gre le za vpraš-vrje, da-li bo mogel izkoristiti bilijonletje, ki je še pred njim — ali pa bo izumrl, kakor so izumrle v teku zemeljske zgodovine že neštete živalske vrste in izumiraio nekatere še danes. Toda izumiranje teh živalskih vrst se je dogajalo v okviru stalnega spreminjeva nja bitij od preprostejših oblik v komplicirane jše Ta razvoj je kronal človek kot najpopolneje organizirano bitje. Po dosedanjih raziskovanjih pa je malo verjetno, da bo narava pustila v razmeroma kratkem času izginiti krono svojih ustvaritev. To se nam vidi tem manj verjetno, ker vse kaže. da se je nastajanje novih živalskih vrst zaključilo in se ni n. pr. v zadnjih 20.000 letih nobena resnično nova ži valska vrsta pojavila na zemlji. Skrivnostna bolezen Na Angleškem so se pojavili v zadnjem času številni primeri doslej neznane bolezni, si se loti svojih žrtev nenadoma z vso silo. jtm povzroča nnde bolečine v želodcu, popolno nespečnost, mrzlico in v mnogih primerih tudi smrt Najprej so to bolezen opaziti pri dveh šolarkah v Alpertonu Ena je umrla še isti večer, druga naslednje jutro Zdravnik, ki so ga bili pozvali, je mislil, da sta se zastrupili s pokvarjeno arano, šele po obdukciji so lahko ugotovili, da mora biti vzrok drugje Londonski zdravniki so novi boiezn>i nadeli me žededčna hripa in pravijo, da je v zvezi z nenadnim vremenskim preobratom, ki se je izvršil v zadnjem času na Angleškem V enem dnevu je padla temperatur* na maogib krajih za 20 do 30 stopinj Da-ii je bolezen tudi v zvezi s Kakšnimi mikroorganizmi, niso še ugotovili. Kitajska propaganda proti Japoncem Romunski samostan pogorel preselila na Dunaj. Zanimivo je. da je praoče Teodorja Hermana Goetheja, ki je bil saški huzar, nekoč v Weimarju obiskal svojega slavnega bratranca, da se mu pokloni, toda pesnik — ga ni sprejel. Na Dunaju je ta veja prišla v dotiko vsaj z Goethejevo snaho Otilijo in z njegovo vnukinjo Almo ki je bila velika prijateljica potomcev saškega huzar ja Ta Goethe jeva vnukinja se je usmrtila iz nesrečne ljubezni do nekega mladega študenta Političen umor v Tokiu Na Kitajskem so razširjeni ti lepaki v ogromnem številu, ki povečujejo tradicionalno sovraštvo Kitajcev do Japoncev Inošnko Snuje, bivši japonski finančni minister, je postal žrtev političnega atentata. Atentatorja je množica prijela in ga izročila policiji. Snujo je bil finančni minister v vladi Hamaguki in Vakatsuki Jetika je ozdravljiva švicarski učenjak dr SpaUnger, ki živi na Angleškem, sporoča svetu vest o dale-kosežnem izumu, ki na Velika razpečava pri majhnem dobičku do-naša rentabilen uspehi veli deviza, ki so jo napisali Opel in General Motors na svojo zastavo. Dvema faktorjema, nenadkriliivi kakovosti in zanesljivosti in brezkonkurencni nizki ceni se je zahvaliti za velikanski odjem, ki ga je dosegla vse države obsegajoča prodajna organizacija največjega avtomobilskega koncema na svetu. Samo ta silna razpečava je omogočila zopet tako enormno pocenitev stroškov za izdelovanje, kateri je po sili moglo slediti naravnost drastično reduciranje cen, ker je zamogel skrajno majhen dobiček za vozovno enoto izravnati za tovarno in kupca. Spomenik v zgodovini avtomobila! Sedaj končno postaja sen tisočev in tisočev resnica: »Biti lastnik modernega visokokako-vostnega, polnovrednega voza«, voza, ki nosi znamko najmogočnejšega avtomobilskega koncer-na na svetu in . .... ob vsem tem ne stane več kot motorno kolo! * Naš princip pri prodaji je: Minimalni dobiček pri enoti ob maksimalnem razpečavanju diktira cene, samoumevno proti gotovemu denarju. Pri tem je seveda tudi samoposebi umevno, da ne dovoljuje naša skrajno ostra kalkulacija, da bi naši zastopniki dajali kupcem kakršenkoli popust v tej ali oni obliki Nove cene veljajo za voz v ta časni tovarniški standardni opremi od zastopstva na mestu in brez krajevne cestarine. Vsak Opel voz je naprodaj pod običaj-nim jamstvom General Motors-a. Cene za 4 cil 22 HP 12 lit Opel: 2 sedežni Roadster ................Din 35.200*— 4 » Touring . ..................» 35.900 — 2 » Cabriolet ..............» 35.900'— 4 » Coach...............» 36.900 — 4 » Coach de Luxe..........> 37.700— 4 » Cabriolet ...................» 39'800-— Komercialna šasija ...................» 30.600 — Dobavni voz 300 kg nosilnosti ...... » 35. 00 — l¥aži antorizirani za*topniki: Ljubljana: G e n e ral - A u t o Cene za 6 cil 32 H P 1.8 lit Opel: 2 sedežni Cabriolet . . . ... . ... ... Din 42.700*— 4 » Sedan . ........ ...........» 43.900*— 4 » Sedan de Luxe .••«..... » 45.300*— 4 » Touring .................» 45.300*— 4 » Coupe....... . .. . . , . ♦ » 46.900 — 4 » Cabriolet..................» 48.600*— Komercialna Šasija • •••.•••,..•. > 36.900"— Dobavni voz 350 kg nosilnosti ...... > 42.700* Maribor: Ferdinand Friedau Beograd: Petar Petkovič Zagreb: Zlatko Kardos, Ilica 28 GENERAL MOTORS CONTINENTAL SA. - ANTWERPEN i Cene malim oglasom I Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-1 arojbinn z« šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega I m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm L—. Po Din L— za besedo ae zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*. »Kapital«, »f najem*. »Posest*. »Lokah«. »Stanovanja odda*. »Stroji«. »Vrednote«. »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski ootniki« in »Zaslužek«, če t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor oa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za P//77/" fg! i]7fn Za odgovor ^ 1 Dir | v znamkah vsako besedo 50 par P.i t *eh oglasih, ki se zaračunajo po Dtn /.— za besedo, se zaračuna enkratna pristoibina Din 5.— za šitro ali za dajanje naslovi, Vsi ostali oglasi socialnega značzja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali ta dajanje naslova pn oglasih ki se zaračunajo po 50 par za vs&ko besedo, znaša Din 3.— Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.— pri oglasih po I Thn za besedo Da Dm 15.— Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih ie vposlati v riismu nhenem ? naročilom Potniki »Li;*, [^..tči IU »*;kl> 6--,a,U> •¥> an ia- n*.-"!«.'« »ti C! 'r»> 3 Dia. — S-i or •prejema |>o<.!»''!!r, [.i« beaodo y> ! Din; tu a'' in *;->o i« 6 T Kn. (5) tiksum in provizijo niJ.njo ^mikom m »t>>,-.ž ■y. cri.b itrabk i* L.j:iO ijlttll ix> okolico iot vso Iravsko tfeaovjrvo ma nafaktin-oo oiairo. poducj-"-*ia j"Hel-k »Jivs« -.v) i!*r» »rtfc«!i kavc-.ije v gotovini. Samo p^nene ponudbe na naslov: M. Vnuik. Zagreb, F.a:: rs*/ rr.o?.a- niti. 51Š9-1 Mesar, pomočnika dobro izurjenega v s»-ka »j u mesa, ali pa dobrega prekajevaiea. saiao. z do-brimi »r»rič*vaii. rab-'m. — Xdo» iic» eosfirijus pla^a ti vsako tn--si*'o 60 »v; «-\ ra-sisv ali Sifrt) £ Dia. - Udor i >i •) i ra&iti^ek, n* ra ■Tsaii-™ 1 Din. m di jas je nastopa ai! sa, St/r« r-» 6 D!.. (Z) Ponudbe pO j C'h ">-" r>--r.. ki Z-8rO ■ i!, k o povsod f3r«'."jva;o. ičern v T.^j tfržavi spo •-;•.* ^'StBie «asf-f> i:k>:, katerim Budim m i>i nest i;<>-. kuč-n »Pat«n» r- • ; = Djordje S. f.-.. -i, Li>min? Postrežnlco i il.-'>go f«K>T.t>iK>, »aa./.no in j urno, »rirf-jnn-Tn za pi>-! -ipravljanje parket, sc-b in i /a ostaU hišna dfla, m1 f ijntraj do 4. j-Cj.oidne. Oelovžka cesta 14, nas pro 'J i-elfs-ejni-i. SS82-1 Izložbeno okno ?vet,i roiet-o J 10 ?70 t^r ?:t>o !i> x !7 kaipim. Proda.m pa n->v dvovprežno kočijo brez itrehe. event. j-o za inenjam ia bkoim kolu N*a-!ov v oglasnem o>ide.l ku »Jutra«. 5.i>6-6 Gojzerce št. 38 do-btu ohranjene prodam za SO l/in. Na«!'«? pove oglas:« ouileiek sjatru-. 5307-iI 38, hr*.!* i Dja: ca «3- /anj« »JI i« S.i>Mi 6 [>iti rjj ijiici, k; i&ve;* bistroke-ij«. plavam r«a.h« brfv.o 50 p»rj u sl./c ali n is-jarij« MsJ-.vira 3 IHTJ. (41 Tovorne sani 100(1 kg rkf>.-i!n.'>s'.i. proda Jeiočuii Viktor, tr^. Roini dolini. 5'i09-6 Dvoje težkih sani prodam, r-vont. zamenjan) za Maribor, Franko- panova ij|i«-a ž~>. Avib , moto t* iiiro {ia 5 D;d. (jo) Železničarjem : TTofc.v;' i'('ia) :n njih ■>.!T s-diro v-^liiink. «k;.i " nai TKiejo 03 ■■i. r-!'!ei>k »,!.jtrat fXMl v_r.:.: '.c. ihšjl-o Camermkov^ šoferska šola Ljubijsria. Onnaiski. e. it Pr^a oblastveno i-^n^-e^Mo iiraca. Prospekt !3 jastonj — pičite poaji !J fc a a t e -prejema vssk ča*. Avto »Renault« š-tirisede-žf-n, dobro o-hra njen, r zelo dobrem stanja zelo u god no proda Ivan Ko; ni i;. Slovenjgradec. Avto limuzini Fo-d 1051 Ln Esses 1530. | vež eni 13.000 kaj. r bres-j tiibnem stanju ugod šifr»> »Ugodnost«. 5351-10 m viha v r>ar:iri - I.;;;'I I Ce-diai. Naslov •1 Si-...ka -Jutra 33.11-3 Porar! Pozor! ! iektroindustrije Italijanščina Ds« c" potn msKO -Ul stal: v s e j Jugoslaviji, utopi tw> vetetrpdk tel,!ii<- >ke, preti prcuvisiji. i i »Ospjeb za- - oa P'j'o':c:tai. Za-vrt-.-3 "jO^s bese:!« 50 par; ca dajer;;« uasioT» »H is l-h,--, pa 2 Din. (2) Zastopnike Službo hišnika ali sluge i3Se!E. S "■ti trezen, pošten ! r. prosil vr>jfl.aČ!ne. N a si ov v ogia«ie'Ji oo-ieikn Jutra r^'.L'2-L' Tovorni avtomobil enotonski, rabljeni, 1 novu pn eviuatiko. takoj uporab lj;v. radi dobave večjega za io.oiio Din pro-da raga »CltroeG«. Ljubljana. OjsBosvttaka cesta št. 13 'Kolizej). 3125-10 Kupim trg. rojisja «0 1 Dia beseda; la ia-jan> onsiovsi ».ti ta Šifro 5 Din. --- Oglasi socialnega tnaA&ja »i*, ka beseda 30 par; r.a dajanje asjit^v« /a »iiro pa .1 Dia. (7) i;-e j m na Natakarica | » d^brinu in doigo-letniTri ipri:-eva.li, žili kjerkoli za posiitve. Ponudba na ogl. 'vldjiek »Jatra« pod šifro > K j erkvli 1032 33tK>-2 V Si* ko p^g^ii ve i -it ižba ».a "i .ji i*ii teb .■■n za c.-v •o v nem Pisarniška moč i zi3"ko i -ejša. izveibana, zam-s ••••"'h« lri.io lj:vt .n skrbna. Zeli mesto >•'••- oddeiek j zataknj aH s 1. marettn. •V"M 1 Ponudbe na oglas, oddelek ---i »Jjtras p-r-J šifro »a~:'tw« 537S-2 ..1 * prepkSOV4jn.se ____ v iT, pu | Pisarniška moč - - ' ' ad_'i'-!Ra } z večletno prakso, izarje-.. "M-3 j ua .strojepiska in »tr*»i niij.no name-=čo: je. Ponu-dbe na oglas, '-ia "lf-k »Jutr.-i« pod šif^o Prodajalko ljazliO p o -.ak -ini in dobre j v delikatesni 1 trn?!. 5pr=itjeaj $ 13. j tnarccia v delikatesno io Specerijsk© trgeviao v ref-T5 m'-stu m Croren^ikt-m Pi ibe -i,. 20. t. m. Ra >-. ! -1-k »Jutra* p"d 5:*rj »Vestea j® poltena«. 32611-1 .-->'■■(1 s str t -.' r j e -j o Brivski pomočnik ! deber eoduler in bubi šiu ' r-er. išče stalno službo s j I. marci,nn. — Ponudbe na ! '"iružulo.o »JiitJa« v Ma-I riboni ptHl šifro »Peteric. om-2 Kompresor na 2 pištoli, kupi »N»robot« d. d. v Ljubljani. Kralja Petra trg štev. 2. 5374-7 Vsaka b;»e(la I Dm; ia 1njanj<» uši šifro p« E Di it. f1*i1 Ratno šteto kupuje r>o najvišjih dne v ffih ceaab Zadružna bra oiinica, r. z. z o. z.. Ljub Ijana. Sv. Petra cesta 19. 5272-16 Hišo t Er.sf.odarskim poAlopjem in ZL-mijiščem. v Žalcu 100 po riizki ceni prodam. Pojasnila d.-.je Fran Kranjc. Sv. liarbara pri Mariboru, ali Valentin Dolilišek, 5t. iij pri Velenju. 3251-2(i Gostilno in trgovino d-ob:-fkauosno, v krasnem kraju .3 km od Celja prodam. 0ospixta-i'stvo sestoj lz 2 hiš. hlevov, kleti in kegljišča. Poleg je velik kostanjev vrt, sadonosnik. zelenjavni vrt, njive, trav. nik (stavbiščaV V poslop j-ib in na vrtu elektriina razsvetljava. Vse renovira-rro in opremljeno. Ona 230.000 Dti. Pojasnila daje Josip CotJČ, Celje. Narodni d-«m. " 3613-20 Parcela naprodaj v Vrbovčevi ul. druga f^leg kavarne Kra-pš. Cena po dogovoru. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra, po=iri štrav«, Toplice ■ri Straži, Delen is-k«. 3232-20 Žago venecijanko in luiiii oa vodni pogon, vse v najboljšem stanju prodam. Zraven stanova nje in cca 10 johov njiv travnikov. Preiret ve ik, lega ugodna, v bližini dvt.fl trgov. Naprodaj udi več gozda v neposredni bližini žage. Ponudbe Oa oglasni oddelek Jutra« pod Šifro rDo'uro >bresto vanje«. 5314-20 a 9 d t prehrano plafta za vsak« bese«! o 1 Oiu; kdor išč« prehrano pa sa b»»edo 30 pa.*; ea dajanje na-sdova ali Šifre 3 Din. »tkoma 5 Diu. (14) 0& 'A soi Lipski pomladanski sejem 1932: Natančnejši pogoji se dobe pri vodilnih potovalnih pisarnah in pri častnem zastopniku: ING. G. TONMES, LII'BI..IA.\A. Ovorakova S. Vzorčni sejem od 6. do 12. niariJt. Veliki tehnični in gradbeni sejem od 6. do 13. marca. Tekstilni sejem od 6. do 9. marca. Nportne potrebščine in pohištveni sejeiu od 6. do 10. marca. Manufaktuma trgovina v Ljubljani srodnjovelika, na promet nem kraju, dobro vpeljana naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 3J07-19 Trgovski lokalček lep, pripraven za modno trgovino ali kaj sliv nega. od-iam proti nizki najemnini. Veo s« izve v Fio-rijanski ulici (i. dvorišče l. nadstr. 5180-19 Lokal na Miklošičevi oe«ti od dam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5377-19 TT7™ Dvosob. stanovanje pccem oddam na Glineah. TržašJ;a cesta 3. 3549-21 Petsob. stanovanje 2 vsem modernim komtor 'om, v sredini mesta od da,n s 1. majem t. 1. Naslov pove oglasni oddel-k Trisob. stanovanje z vsem komfort-om, v no vi palači takoj oddam Naslov v oglasnem od deliu »Jutra'.. 5376-2(1 laMuHilS V sata t>ese 45 ra 75 kg. ter prima orehe po 5 Din frank o povzetje ra znosil j a Poetržvn, Krško 5195-34 Vsaka t)ese tk pote! opravljali. ( 1 >n»idbf do JO. t. m " ta ! .'las. oddelek »Jtitra« pod »n,-o »Z m u žen«. 3251.) Krznar. vajenca »'•rejnie-Ri tako.'. Naslov v oddelku »Jutra« 5099-1 trg. p« 5 l>i!i besed«; ta da Ms j« c^sleva »Ii ta » 5 Din. — Ogi«ai sacuil-egs mata]* s* b»«e«a ln [jar; sa dsjao^« Avl && Him p* 3 Dio, («) Belo blago v».i ie v •«'-e (»o jo!o n!s kib eeesb v trgorisi 0. 9 11 i> •« t, Ljuhliana Sfari trg 51. ' " 115-6 Orodje za kleparstvo ;n vodno inštalacijo proda-n. Naslov v oglasnem oudeJku Jutra ">>5-6 t Ženo, ki živi v Studencih. Ivan P-abič, Braslo-vČe. 3113-31 Krasno sobo v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5352-23 Vsaka Deseta i Dm. ta dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din (37 Telefon 2059 PREMOG suha drva Pogačnik. Bohoričeva štev. 5. S čebelarstvom je treba, da se tudi Vi bavite. Ako hočete hs;k>š-no čebelarit-i. zahtevajte takoj naš cenik čebelar, potrebščin. T'-!ra Vam pošljemo brezplačno. »Pčeiar-ski glasnik« mesečnik, po-šlji-mo V ini številke bv ■?.-plačno na ogled. Jugoslov. jičelarska industrija L. Ritzmann, Novi Vrbas, Dunav. banovina. 2260 Oglejte si zalogo daniskih klobukov zadnje novosti v salonu »L\ FF?.:>»>j CHTC", Anica im j.^k, šelenourgova ul. 61. 1,16 Vsuka 50 pa.r; ta dajanje oaaiova ali ta iifro 3 Din. (33-a) Sobico s sfroero sopariranim vbo- I dem, iščem za par dni v mesecu. Dopise na ogl:vsni [ oddei»k »Jutra« pod šifro ] »Strogo separatni vhod«. 5364-33/a I ruiiiMiTir* Vss.ka be»«tl» 50 par. ta dajanje nabora ali na iifro 8 Din (231 V CINK BAKER ELEKTRON MEDENINO FOTO - LITO IZVRŠUJE Podstrešno sobico majhno, v bi iž in i glavn« ga kolodvora odda m. Mai- | strova »lica St. 14. 5332-23 I Sostanovalca dijaka sprejmem v I toplo sobo z vso oskrbo. Nasl,ov v oglasnem oddelku »-Jutra«. 53:10-231 2 sostanovalca po 130 Din mesečno sprejmem. Naslov povo oglasni oddelek s Jutra«. 5347-23 LJUBLJANA :: SV. PETRA NASIP 23 Solnčno sobo lepo oprtinljeno ali pralno, » posebnim vhodom iti s-oln^-io teraso, event. s kl;n-irjein ove ijgiasini oddelek »Jutra«. 3160-23 j Velika tovarna nogavic IŠČE dva serijozna, vpeljana P O T M a Ii A 1.) za Slovenijo, Hrvatsko, Slavonijo in del Bosne; 2.) za del Bosne, Banat. Bačko in Vojvodino. 2?98 Nujne obširne ponudbe z referencami na ogl. odd. s> Jutra ž peni »Br. 17*. Gostilno in lepe trg. prostore na Jesenicah (Gorenjsko) taJ?oj oildam. Interesenti naj se javijo pod značko »Ugodna prometna lesa« »a oglasni oddelek Jutra v Ljubljani. 5360-19 Solnčno stanovanje treh večjih sob. z balko nom, veliko kuhinjo, kopalnico in drugimi priti klinami, z elektriko ter plinom, v brezhibnem stanju, s souporabo vrta, v visokem pritličju vile. v mirni lega blizu pošt« oddam s 1. majem. Le resne pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« nod Šifro »Boijš3 stranka«.' 5309-21 Stanovanje ksmfortno, blizu artiljerij-ste vojašnice, s souporatro i rta, tik avtopostaje odra™. Vprašati v [»ekarni Jirko, Dunajska cesta 97. 5344-21 Lepo, svetlo sobo krasnim, razgledom in elektriko, evont. s klavir- i jem oddam lahko takoj J solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5370-23 | Sobo 3 centralno kurjarvo, ko- I palnico, posebnim vhodom in vso oskrbo po 730 Din, j ali brer. oskrbe oddam osebama. Naslov v oglas. I oddelku »Jutra«. 5363-23 I Prazno sobo s posebnim vhodom, r I centru mesta oddam takoj ali s prvim. Naslov pove oUuelei »J'-tra« _5368-23 | Gospoda, dijaka ali gospodično sprejmem na staa-oranje s I hrano v Gonipovi ul. S/TI levo. 5381-Si 126 Ves dar je Tarzan sledil Kulongc. še dvakrat ga je videl, kako prožil smrtonosne puščic. Ta čudoviti način ubijanja je Tarzana zelo zanimal. Sklenil je, da se ca mora naučiti. Tisto noč je spal Kulon-ga v rogovilah mogočnega drevesa in visoko nad njim je rdel opičji rejenec Tarzan. Vsaka beseita J Dva; jj sa dajaaj« Ljislova S ia iUr* pa 5 Din. (8U) I Hišo prodam Vrtna ulica 19, Cesta na Brezje pri Mariboru. 5389-20 Nova hiša s tovarno ln več Manova.nji ugodno naprodaj v m»stu Lj ubija ui. Potreb'>o je samo nekaj gotovine. Vprašati v Društvu hišnih posestni kov, Ljubljana. Salendro v a 6. 5291-20 Stavbna parcela V izmeri 1300 m3, tik Da na is ke ceste ugod n o na prodaj. — Pojasnila da je Društvo posestnikov, Sa lendrova 6. 5359-20 Hišo ' več stanovanji, vrtom 'i stavbno parceio prodam ra lepem kraju blizu no ve remize. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 5334 20 Nenadomestljivi svetovalec v denarnih zadevah, trgovskih poslih, pravdah pri špekulacijah, obolenjih, odločitvi poklica, pred potovanji, v vlaganju prošenj, sploh v vseh življenjskih okoliščinah je edino le točno odgcvarja-jajoči izum »PREROK. — Cena izvodu Din 30.—, po povzetju ali proti gotovini. — / ho ne ugaja, se vrne denar. Naročite takoj, dokler zaloga ne poide. — Krajevni akviziterji znaten popust. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRA5JA Začetek ob 20. Sobota. 13.: Vzrok. B Nedelja. 14.: Ob 15 Jureek. Izven. Znižan** cone. Mlad nska predstava. _ Ob '^j. I »ve nevesti. Izven Znižane cene. Ponedeljek, 15.: Revna ko cerkvena miš. E. ljubljanska opera Začetek ob 20. Sobota. 13.: Carmen Red E. Gostuje tza. Ančica M trovič iz Zasjreba Nedelja, 14.: Ob 15. Dežela smehljaja. Izven. Znižano cene. _ Ob 20. Tosca. Gostu le Marij Šimenc. Izven. Znižane cene Ljubljanska drama. Izvrstno Frankcvo dramo : Vzrok ponove danes Zasedba običajna, režira Ciril Debevec Juiri ob 15. je repriza Goli jeve izvrstne mladinske igre : Jurčekic. Ob 20. se ponovi Go-arj-va vašk i irrra »Dve neevsti v običajni z^-edbi in r-r-žiji Lipaha. Znižar.e cene. — Lotos bo poteklo 75 let odknr se je rodil edpn naiveo-jih duhovnih pobornikov in reformfiiorjev današnjega rasa, slavni irski dramatik, kritik in filozof Bernard Sha\v. Njegovo delo »Zdravnik na razpotja« nosi vso odlike njegovega ironičnega duha in tehnike, ostrva, Fras-mit-i Ramšakova, Mercedes Golobova, Don Jo- * Ivič, Escamillo Primožič in Zupan. Mohon", Rus. Magolič. Režira Kreft. dirig:ra ravn.-tel j Poli«'. — Marij Šimenc bo gostiva' jutri 7večer kot Cavaradossi v s-TosciOdlicr i naš tenorist je že večkrat nasiop"! na nažev-odru v tej ulogi. vedno z največjim u=t>?-hom. Vsako njegovo gostovanje ie dogodek z'i naš oder. Naslovno ulogo "-Tosce" poj** Thierry-Kavčnikovsi, barona Scarpia Primožič. Dirigira dr. Švara. — Jutri ob 15. b' v ope: i Leharjeva opereta Dežela smehlj i-ja" pod taktrko kapelnika Neifa-L; in v r-žiji Golovino. Zasedba običajna, ulogo priiH cese Mi igra ga. Jeromova. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15 Sobota, 13.: Sedem njegovih grt-hov. Nedelja. 14.: Sedem njegov h trebov. Šentjakob^Vi o.lcr vprizori da- nes in jutri nevo burko v treh dajanjih >S.> dem njegovih grehov . ki ie ; o"na imenitn 1 situacijske in besedno k-^ni ke. V vodila i a vlogah gdč. Wricdi. rjev,i in g. Lavrič, v ostalih vlogah pa sode!u > skoro celokupen ansambel šentjakobskega odra. Novost tegi letošnjega šiagerja bo pevska predigra, ki jo bo izvajal izv stni kupleti^t g. Dan lo Bučar. Kdor so hoče pošt' no rasmejati, naj jioseti to velezabavno burko. Vs^p^iov trgovini Miloša Karničnika m Sta.cio trau, o I pol 20. pa pri gledalski blagajn i. Režijo vodi g. Miran petrovčič. Mariborsko gle^sHšde Začptek ob 20 Sobota, 13.: ob 20. »Radikalna kura'. Gostovanje p. Josipa Daneša. Nedelja, 14. ob 15.: Groteska sedanjosti. -- Ob 20.: Radikalna kur::. Gostovanje 2. Jos. Daneša. Ponedeljek, 15.: Zaprto. Gostovanje priljubljenega komika Daneša v »Radikalni kur k. Bivši odlični član mariborskega gledališča kom k g. Jo-?ip Danes bo po daljšem presledku spet nastopil na mariborskem odru v soboto 13. t. m. Gostoval bo v Dobcviškovi burki s pn-jen -Radikalna kura'. Nastopil bo kot 02-bult Bombek, s katero ulogo je poleg »švti-kac. ostal v najboljšem spominu. Isio gost->-vanje se ponovi v nedeljo 14 t. m. ob 20. 22M Založništvo „Prerok" — Ljubljana VII. t Vsemogočni je poklical k sebi danes ob uri, po težki bolezni, večkrat prevideno s tolažili sv. vere, v 74. letu starosti, našo drago mamo, staro mamo] teto, tašča, gospo Marjeto Žargaj ki jo spremimo na zadnji poti v soboto ob 3. uri popoldne k večnemu počitku na Zale v Kamniku. Duplica pri Kamniku, dne 11. februarja 1932. Žalujoče rodbine: ŽARGAJ, OKORN star., OKORN ml. in MAREV8EK ter ostalo sorodstvo 2353 * t -i K. ....• Ž, -..- :-.;• •-'• . r ^I "it.',, K najvišjemu uoeniku se je preselil 11. februarja t. 1. gospod Ivan Maser! prvi ravnatelj mehanske šole na Jesenicah Truplo blagega pokojnika izročimo zemlji v soboto, dne 13. t. Bi. ob 3. uri popoldne. Srčno blagi tovariš nam ostane v trajnem spominu. Si » * •' 4ti X -.i Jesenice, dne 12. februarja 1932. 2352 Upravni odbor drž. mešč. šole na Jesenicah konzorcij »Jutra« AdoU Ribmkar. Za Narodno uskarao cL d. Kot Uskarnarja Franc JezerAek. Za mseraUM del je odgovoren Alojz Nova*. Vsi » Uuoijam.