PROLETAREC JE 1) E A V S k 1 L 1 S T ZA MISLECE (I TATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoalav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zve« GLASILO PROSVETNE MATICE J • S. z* ST. - NO. 167&. •• rnmš^fm esttsr. fes. «. 1107. M Itn sftlss al CMsif*. IN., hm IU fts* st Cm*sm sf Bar«* j IS/fl CHICAGO, ILL., 8. NOVEMBRA (November 8), 1939 P-Mi.K^ w«.klf 2301 So. L*w.d.l. Av«. LETO—VOL. XXXIV. KORPORACIJE DELEŽNE NOVE PROSPERITETE Trije diktatorji v tekmi za kontrolo nad svetom MUSSOLINI IZGUBIL GLAVNO VLOGO. -HITLER "MOŽ DNEVA" V LETU 1939. — STALIN K)STAL OBEMA ZELO RESEN IN JAKO NEVAREN TEKMEC Mirovna ofenziva" neuspešna tudi na ameriškem bojišču, ne samo v Evropi in Aziji Benito Mussolini je bil do nred par leti v svetovni politiki "first paare" karakter. Vsa Evropa se je bala njegovega rcžlianja. Anorlija je bila v strahu pred njim. Ko je Hitler sklenil Avstrijo prvič vzeti, je imel Mussolini pred brener-skim prelazom v par dneh milijon vojakov. Hitler je utihnil in Avstrija si je ie smela ohraniti svojo fašistično diktaturo. Pre men jena vloga Ko je Hitler uvidel, da Mus--olirVi hoče obdržati vodilno vlogo, se je odločil, da si ga pridobi za svojega zaveznika. Obljubil mu je moralno in gospodarsko pomoč tretjega raj-ha v njpgovih namenih za osvojitev Etiopije. Obljubil mu je pomoč v njegovi diplomatični in ekonomski borbi z Anglijo za kontrolo nad Sredozemskim moriem, za vpliv Italije v Egiptu, za politične koncesije v Tu-nisu in za delitev uprave nad Sueškim prekopom. Tako je Hitlerjeva diplomacija polagoma omrežila Mussolinija toliko, da ji je mofcče dovolil okupirati Avstrijo, da je aktivno pomagal Hitlerju zrušiti čehoslovaško republiko, vzeti Memel in prodirati gospodarsko na Balkan, v zameno pa ni dobi) drugega kakor Albanijo. Firer prerastel dučeja Hitler je pomagal Mussoliniju v njegovi propagandi proti An/liji in Franciji, poudarjal, da so italijanske ekonomske zahteve upravičene, medtem pa se oboroževal in mislil edino na svoje namene. Po osvojitvi češke in Moravsko. ki jo je Hitler vzel v prvi polovici tega leta, je ob enem iztrgal Mussoliniju glavno vlogo iz rok in ga potisnil na drugo mesto. Mussolini je svojo napako v vadljanju s Hitlerjem • ooznal že ko je bilo prepozno. Hitler je postal "first page" karakter in držal napetost javnosti v tem letu na svojo točko, s svojim triumfalnim pohodom v Prago, nato s tvojim nekom-promisnim nastopom proti Lit-vinski, kateri je vzel Memel, in m m r V T STE ? J ILKI Preglas iloTfmltsmu delav* t tu j« "» S. strani. Ponudite list, k« ga pra-*»!•!• vi, svojim pri jataljem in jili °po«orita n« te poalaniao. Članek o treh diktatorjih v Evropi, "i tekmujejo drug i drugim s« prvvn-"*», ja na prvi strani. *li •• "proaoeriteta" v Zed. Mav« ^rsca . Članek io «a prvi strani. Kaj je ideol«fMhna vojna in kdaj ja Hil Stalin v pravem? Citajta članek 'Irugi strani. končno s svojo aro?antnostjo napram Poljski. Najbolj pa s paktom, ki ga je pred vpadom na Poljsko sklenil s Stalinom. Stalin v tekmi Hitler je po ohladitvi Rima iskal za svojo oportunistično politiko novega zaveznika. Dobil ga je v Rusiji. S Stalinom sta 23. avgusta slovesno podpisala pakt, radi katerega je zastala sapa neštetim ministrom čim so čuli presenečenje, da ie avtor protikomunistične zveze sklenil prijateljstvo z ta 11.75, ta £atrt leU $1.00. inozcmatvo: ta celo leto $3.50; ta pol leta $2 00. Viii rokopisi in offlasi morajo biti v nameni uradu najpoineje do pondeljka popoldne ta prioMltav v itavilki tekočega tadna.____ PROLETAREC fubliahed «very Wadneaday by the Jutroalav Workme/»,s Publiahing Co., Inc. Eatablhhad 1906. Editor............................................................Frank Zaita. Bu*ine» Manager........................................Oharle« Pogorele«. A«t Editor and Asst, Busines* Mana^er..:... Joa^ph Drasler United State For SUBSCRIPTION RATRg-: One Y«nr $8.00: Six M«>nth« 51.75; Three Montha $1.00. i in ( uuuUica, Oue Y*ai $3.60; Sit Month» $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. Tftlepkona: ROČKWELL 2864. CHICAGO, ILL. Ktmiisar Hloloiov prvd in po 23. avgustu Sovjetska Ruaija je po ponesrečeni politiki avoje komin-terne, ki je v Nemčiji pomagala nacijem zrušiti republiko in pripomogla Hitlerju v sedlo, napovedala ideologično vojno proti fašizmu. Klicala je v njo socialistične stranke in vse druge, ki so za demokracijo. Ustanavljala je ljud&ke fronte. Lani in predlanskem in letos do 23. avgusta je vodila propagando za vojno proti hitlerizmu, v kateri naj bi udarile po njemu Anglija, ( Francija in Sovjetska Rusija. | Ko lani Anglija in Francija nista hoteli v vojno v obrambo Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje s 1. strani.) iimei cirkulirati edino v papeževi deželi, ki obsega 108 a-krov in ima nekaj nad tisoč prebivalcev, večinoma duhovnikov in njihne sliržinčadi. V jeklarski industriji je dobilo meseca septembra zaslužek 44,000 delavcev, kar je 10 odstokov več kot jih je bilo prej. Vseh skupaj je zdaj v jeklar-' skl Industriji zaposlenih nekaj nad pol milijona. "Embargo" je odpravljen. Obe zbornici so z znatno večino sprejeli Rooseveltov načrt, ki določa, da lahko pride sem po ameriško municijo, vojne aeroplane itd. kdorkoli, ki je lahko odpelje s svojimi ladjami in plača zanj takoj v gotovini. Rekli so, da čim bo "embargo" odpravljen, bomo v vojni, a Pol j. ki viri trdijo, d. j. nemška vojaika obU.t r okupirati poljski re- VS»J kmalu potem. Roosevelt je publiki d«u postreliti i* nad »tdtmnajit tisoč Poljakov. Ed.n članov nmm- take argumente nazval za šar-• ko vlade ja na vprašanj* tujih časnikarjav dajal, da ne va, ie jo to itevilo latanstVO, Za prosto izmišljeno tečno, a je priznal, da ni nič čudnega, če je bilo res toliko eksekntiranih. propagando, In Zagotavljal, da kajti Poljaki »o pobili mnogo Nemcev, pa je naravno, da Nemčija tločince kaznuje... Na sliki jo poljski Nemec, ki kaie nacijem Poljaka, katerega je obdoliil, da mu jo ubil brata. Nacijska oblast jo obdoliitvi verjela, no da bi kaj preiskovala. Poljak je bil obsojen v smrt bres obravnav*. fras&iMMKer^t^^ v* "V. r ^m ^^Bn A v -U^ffsl* Kjr 7EB& ^ g* ± . Iv* ^-^P IIPE e- ŠUM A ~ nf^^ a ^"^H iMfc: Ijfcfc^f 'ij^k ^ THP^j ^»/ »> *. jM 4 fJfHtf VOJNA V AZIJI POTISNJENA V OZADJE JAVNEGA ZANIMANJA Vsled vojne v Evropi in spremembe v vnanji politiki Sov- Čehoelovaške, ju je kominterna napadala in pritiskala nanju, [jetske Unije je pozornost sve-da naj pustiti "'monakovsk' mir" in se skupno z Rusijo vržeti v borbo za ščitenje malih dežel. Daladier in Chamberlain sta se letos odločila braniti male dežele in jih imenoma navedla. Med njimi je bila Poljska. Toda tovne javnosti obrnjena na bolj in bolj zapleteno situacijo v evropskih deželah, o kateri nihče ne ve, kaj še nastane iz nje. Ne- do, da ne postane nezadovolj- | na. Med begunci niso samo Kitajci. nego tudi mnogo belih Rusov (protiboljševikov) in še ve^ pa Židov, ki so se naselili na Kitajsko v povojnih letih režim v Moekvi, kar pomeni eno osebo - diktatorja Stalina _ i *** 1 ^ £ evropskih dežel. Mi-» u u |.» j - t • ... . rop**« vojne konec najpozneje s so, da so se rešili perseku-si je med tem glede obrambe malih dežel premislil, zavrgel Hn H miri t* hni* H« nek:: ____ti:_______ svojo ideologično vojno proti hitlerizmu in faiizmu ter segel Hitlerju prijateljsko v roko. Od tedaj, to je, od 23. avgusta dalje je ruska propaganda upoalena proti "imperialistični" vojni Anglije in Francije. Premier Vjačeslav Molotov ju je znova kritiziral 1. novembra na zborovanju vrhovnega sovjeta, ker nista sprejeli Hitlerjeve ponudbe za mir. Posebno, se je Molotov v imenu Stalina obregnil ob izjavo angleška vlade, da ne odneha z vojno, dokler ne bo hitlerizem iztrebljen iz Nemčije in deželam v Evropi zajamčena varnost. Molotov je to izjavo obsodil za "provokacijo" in agreaiv-! avgusta 1937. V vojni I. 1931-82 nost. Dejal je, da skušata Anglija in Francija dati svoji agre- : pa je osvojila Mandžurijo in jo si vnos ti značaj ideologicne vojne (za iztrebljenje nacizma), in poudaril, da se ideologije ne uniči z vojno. Kdaj je bil Stalin v pravem? Do 23. avgusta, ko je klical ves svet v ideologično vojno za iztrebljenje hitlerizma, ali zdaj, ko ga brani in mu pomaga v agresivnosti, v osvajanjih in v vojni proti "imper*alističn;m" silam? do Božiča, drugi se boje, da se bo do tedaj razlezla še v nekatere druge dežele. Tako so poročila o vojni v Aziji za povprečnega čitatelja nehala biti zanimiva, dasi se vrši v večjem obsegu kakor zdaj v Evropi. Japonska vojna mornarica in japonska armada je začela z osvajanjem osrednje Kitajske cij, pa so zašli v nove težkoče. Japonska ponuja Kitajski mir, toda »pod avojimi pogoji. Če jih Kitajska sprejme, se odpove neodvisnosti in postane plen japonskega imperializma, ki zahteva pri izkoriščanju te ogromne dežele monopol. Kitajski republiki sta do se- bo z odpravo embarga ameriška nevtralnost postala pošte-nejša, ker ne bo več samo Hitlerju v korist. In res se Hitler valed odprave "embarga" jako huduje. Tudi "Pravda" v Moskvi je mnenja, da je "nova" ameriška nevtralnost zdaj le Angliji in Franciji v prid, pa se i ona huduje radi tega. Do 23. avgusta pa je zahtevala, da se naj Zed. države pridružijo odkrito kampanji proti "agresorjem". Delavci avtne industrije imajo f kompanijami ostre spopade, ker se ravnatelji branijo priznati, da ti obrati ne bodo več "odprta delavnica". Italija je dne 28. oktobra praznovala 18. obletnico fašistične vlado in 5. novembra pa 2. obletnico zveze z Nemčijo in Japonsko proti komunizmu. Glede prve ao se po vsi Italiji vršila velika slavja, o drugi so morali časopisi molčat! ko grob. V Nemčiji draginja in pomanjkanje živil narašča. Pravijo, da je to vzrok, čemu An- Težave agitatorje* t nasprotniki v zaledju Neki zelo delaven zastopnik Proletarca nam piše o svojih obiakih v sosednih naselbinah, o posetih na sejah, o zbiranju prispevkov v tiskovni sklad, o obiskovanju narednikov, katerim je naročnina potekla, in o prerekanjih z nasprotniki. . ,' " , "Ko bi imel vsaj svoj avto, veliko časa bi si prihranil," pravi v pismu. Toda drugih noče nadlegovati za to uslugo, sami pa ce mu tudi ne ponudijo. Pismo zaključuje: v, "Včan se pc agitacijskem delu pečutim jako utrujene ga in me mika, da bl vse skupaj pustil. Skoro vcako nedeljo in dcsti večerov porabim za agitacijo in s sejami, dočim mnogi drugI takozvanl naprednjakl in celo nekateri sodrugi le kritizirajo in me obmetavajo z insulti, namesto da bi mi pomagali." n : To ni osamljen slučaj, kajti mnogo dmgih se oJsčno pritožuje. To pcjasni, čemu naše gibanje in Proletarec koljše ne uspeva. Preveč je takih, ki so "napredni" le v kritiziranju in v metanju polen ped noge agitatorjem, ne« kateri pa še cclo ščujejo proti onim, ki so aktivni, da jim škodujejo pri njihovemu delu aa list in pokret. Naši agitaterji se ne boje odkritih nasprotnikov. Veselje do agitacije pa jim jemljejo eni, ki se cmalrsjo za pristaše istih idej, toda rajše nagajajo namesto da jim bi pomagali. Vzlic tem dvojnim oviram in trpkemu razočaranju '' nadaljujejo s svojim delom. * s ibO Praznik premirja Dan 11. novembra je v Zed. državah in v zavezniških deželah v Evropi praznik premirja. Tega dne pred 21. leti je bilo konec svetovne vojne. Silno je bilo rajanje množic, ko so začule vzradoatljivo. noč in dan pričakovano besedo, "mir". V angleških, francoskih, ameriških in belgijskih mestih, p« tudi v mestih nevtralnih dežel je ljudstvo orilo veselja od prve nvnute, ko je začulo 11. novembra besedo "mir", pa do pozne noči, ko se je razšlo šele vsled utrujenosti. Podjarmljeni narodi so praznovali svoje vstajenje. Narodne manjšine so upale na izvršitev obljube o samoodločevanju. Vsa ljudstva pa so videla pred seboj trajen mir v Wilsono-vih 14. točkah, ki so jih odobrile vse zavezniške dežele in poražena Nemčija. Enaindvajset let je tega in Evropa je zopet v vojni. Premirje pred 21. leti ni bilo drugega kakor odmof. Mir, ki so ga narekovali zavezniški državniki, je bil mir zmagovalcev, narekovan premagancem. Bil je mir osvojevalcev in je mogel držati le dokler se niso premaganci in podjarmljeni opomogli za nadaljevanje vojne. • Premirje, ki pride prej ali slej, bo zopet samo odmor, razen ako se ljudstva odločijo za trajen mir in v ta namen odpravijo vzroke za vojne. proglasila za "samostojno" monarhijo pod japonsko zaščito. V nadaljevanju vojne od avgust* 1937 naprej ie Japonska osvojila vse kitafske obmorske in vse važnejše rečne luk*, vse važnejše industrijske in rudniške kraie in po obsegu zasedenega ozemlja nad tretjino prostrane Kitajske. V kitajskih provincah ob Mandžuriji je japonska armada nadaljevala z osvajanjem takoj po zasedbi Mandžurije, Japonski in drugi viri trdijo, da je padlo v tei nenapovedani danje evropske vojne v njenem boju z Japonsko pomagali naj-jglija in Francija nočeta začeti več Anglija in Francija, in to ofenzive na zapadni fronti, ali v blagu, z municijo in s posojili; dalje Zed. države gospodarsko in moralno, letos pa v veliki meri tudi Rusija z vojnimi letali, tovornimi avti in z raznimi potrebščinami za armado. Meseca julija to leto je izgledalo, da se bo Sovjetska Unija z Japonsko docela zapletla v vojno, toda se je obema posročilo omejiti jo le med Vnanjo Mongolijo in Mandžurijo. Spopadi med njima, v katerih so bile udeležene za Vnanjo Mongolijo sovjetske in za Mandžurijo japonske čete, so trajali štiri mesece. Japonska rušiti nemška mesta. London in Pariz se nadejata, da bosta v stanju Nemčijo izstradati, ne da jima bi bilo treba v ta namen žrtvovati na bojiščih in v mestih milijone življenj. Nemci zanikujejo, da jim blokada opasno škoduje, a živil jim vendarle manjka že zdaj, ko je vojna šele v povojih. Zinovjev, bivši tajnik komin-terne, jč bil likvidiran, toda njegova taktika je spet obnovljena. To izpričujejo govori sovjetskih prvakov na slavju v Moskvi 6. in 7. novembra. vojni nad milijon kitajskih vo- vlada je oktobra to leto obja- Liga narodov, Poljska in Rusija Joseph A. Avenol, generalni tajnik lige narodov, je sklical zborovanje te ohromele ustanove, na katero je nameravala poslati zastopnika tudi nova poljska vlada, ki posluje v Franciji. Predsednik vrhovnega koncila lige narodov je sovjetski poslanik v Londonu Ivan Majski. Avenol je poljski vladi sporočil, da bi navzočnost njenega zastopnika najbrže dražila sovjetsko de-pulacijo v ligi, zato naj z zborovanja prostovoljno izostane. Rusija se je včasi navduševala za ščitenje malih dežel. Zdaj smo tako daleč, da francoski državnik sam svetuje poga-ženi republiki, naj izostane iz organizacije, katere namen je bil ščititi vsako deželo pred napadalci. Zdaj se boji zamer onim, ki so uspešni v osvajanjih. Vojna in demokracija ne gre skupaj V Angliji so volitve v občinske odbore odložene. Parlament se je zedinil za premirje v nadomestnih volitvah. V Franciji je manj in manj civilnih svobodščin. Napram diktaturam je uspešna vojna mogoča le z diktaturo, pravijo v Parizu in Londonu. Obljubljajo pa, da bodo vse civilne svobodščine vrnjene, Čim bo vojne konec, namreč, ako bo hitlerizem poražen, če se to ne zgodi, se bo diktatura za stalno raztezala tudi v demokratične dežele. jakov. Ameriški novinar LeGa.v Bre-reton je meseca septembra to leto poročal, da je beguncev na Kitajskem okrog Šestdeset milijonov. Bežali so večinoma v notranjost Kitajske, kjer žive v nepopisni bedi. Smrt hitro redči njihne vrste. Pomaga jim mednarodni Rdeči križ, toda niti z daleč zadostno. Japonska se zanje ne briga, kitajska vlada pa si v glavnem prizadeva zadostno nahraniti svojo arma- vila statistiko izgub, v kateri pravi, da je v bojih ob mand- Kompanja za nove člane Chicago. IU. —•Iz urada soc. stranke poročajo, da je North ž u rsko-m on go lsk i meji bilo 18,- |gkle socjaligtični klub v sedanji 000 japonskih in mandžurskih vojakov ubitih in ranjenih. Isto poročilo pravi, da je število u-bitih in ranjenih na sovjetski strani približno tolikšno kakor na japonski strani. Vojna med njima je bila zaključena s premirjem, ki sta ga sklenili japonska in sovjetska vlada 16. septembra to leto. kampanji v številu novih članov dosegel že 50^« kvote. U-stanovljena sta bila dva nova kluba. Organizator Harrv Fleischman pravi, da so uspehi prav povoljni tudi v agitaciji za strankin tednik "Call". Obnovite naročnino, čim vam poteče. S tem nam veliko prihranite Več sto tisoč poljskih beguncev se potika po Evropi Kakor se poroča Iz Bruslja, je skoro 200,000 poljskih beguncev razkropljenih širom po Evropi sastradanih, brez dela, raztrganih in brez strehe, Na Rumunskem jih je kakih 100,-000 večinoma po taboriščih, kjer le komajda životarijo. Ali mnogi se klatijo po deželi kakor Živali. Nekateri se tako bojijo, da bi ne bili poslani nazaj na Poljsko, da se skrivajo po gorskih vaseh v severni Rumuniji, kjer jim gostoljubni kmetje dajejo streho po skednjih in na ispah. Le nekaj so Jih oblasti polovile tod ter odposlale v begunska taborišča. Rumunija je bila kaj dobra do njih, aH vsemu ne more kaj, čeprav je v Bukarešti poseben ameriški begunski komite, ki si prizadeva pomagati tem reve- žem po svojih najboljših močeh. Ogrska jih ima okoli 60,000. AH položaj teh je vsega obžalovanja fn pomilovanja vreden, ker nima Ogrska nobene vna-nje pomoči zanje. Natlačili so jih po zapuščenih, nekurjenlh poslopjih, koder morajo spati na trdih tleh brez vsakršne o-deje. Tudi skoro nobene hrane ni zanje. Papež se pa tudi ne spomni teh siromakov. TI poljski begunci so sedaj v slabšem položaju, kakor so bili židovski begunci iz Nemčije, ki so pred enim letom iproaill Poljake za pomoč, pa je niso do-Ibil. V mnogih slučajih so ti nesrečni Poljaki imeli le toliko Časa, da so mogli odnesti zdravo kožo pred Nemci ali Rimi. Srečni so bili, če so mogli odne-stl pete v obleki, ki so jo Imeli na febi. Srečnejši so bili tisti, ki 00 mogli pobegniti na Francosko. Kajti vsi zdravi moški so se mogli vpisati v poljsko legijo tamkaj. Dosti poljskih visokih u-radnikov se je vpisalo v legijo za prostake. Med temi je tudi nekdanji veleposlanik za Nemčijo Jožef Llpski. V Parizu lahko naletiš na nekdaj sila imenitne poljske bankirje, ki se sedaj potikajo tamkaj po beznicah. To ao možje, ki so se nekdaj napivall s šampanjcem po sijajnih dvoranah v Varšavi, a se sedaj brez smotra In cilja klatijo ipo pivnicah ter nadlegujejo goste za prigrizek ali požlrek, ker aH ne marajo delati ali pa ne morejo do. biti sluftbe. Skoro vsaka dežela v vzhodni Evropi ima po nekoliko poljskih beguncev. Kakih 25,000 jih je v Litvi, ki jih je dobila še nekaj tisoč več, ko jI je Rusija odstopila Vilno, ki jo je vzela Poljski. Kaj naj bi bile naloge konference Prosvetne matice in JSZ v Waukeganu? V nedeljo 19. novembra ob 9:30 dopoldne se prične v Slovenskem narodnem domu v Waukeganu konferenca društev Prosvetne matice in klubov JSZ. Vsa društva in klubi v delokrogu te organizacije — ki obsega naselbine Milwaukee, W. A His, Sheboygan, No. Chicago, Waukegan, Chicago, Cicero in druge, je tajnik konferenčne organizacije Anton Garden pismeno povabil, da naj pošljejo zastopnike na to zborovanje. Mnoga društva in klubi so jih že izvolila. Ostala naj to store čimprej. Kaj naj bo predmet raziprav in sklepov na tem zborovanju? To je važno, ampak še važnejše je, ali smo v stanju sklepe konference tudi izvršiti! Na konferenci 28. maja to leto v Slov. del. centru v Chicagu smo na primer sklenili izboljšati naše delo na kulturnem polju. Izvolili smo v ta namen poseben odbor šestih, v katerem so bili zastopniki iz Chicaga, Waukegana in Milwaukee-ja. Na zborovanju v Waukeganu bomo čuli poročila članov tega odbora. Nobena naloga nI lahka, ker je vsaka združena v našem področju z delom, in to v 999 slučajih z brezplačnim delom, v katerem niso človeku povrnjeni niti njegovi stroški. Ampak vendar, obstati na enem mestu ne smemo. Saj je v teh treh naselbinah dovolj ljudi in dovolj sposobnih za kakršnokoli delo na polju dramatike, glasbe, za predavanja itd. To kajpada ni edin problem, ki spada na taka zborovanja. Imamo mnogo drugih. Predvsem, kako usoglasiti nase smernice, da bomo vedeli, kaj hočemo, ne le kaj nočemo! Dalje kako osredotočiti naše aktivnosti, da bodo kaj zalegle med tistim ljudstvom, kateremu so namenjene, namesto, da bi trošili energije z argumentiranji o organizacijah, v katerih nimamo na to ali ono stran nikakega vipliva. In kaj pa naš napredni tisk! Ne bo ga lahko ohraniti. Nazadnjaško Časopisje je zasidrano in prospeva. Kaj pa Proletarec, Amer. družinski koledar in Majski GIas, ki so poleg glasil* naprednih podpornih organizacij edine delavske publikacije, ki jih še imamo. In kdo more jamčiti, da če naše organizirane aktlvnpsti na polju napredka izginejo, da tudi glasila naprednih podpornih organizacij ne pridejo v roke reakciji? čudeži se še zmerom gode. Na primer, Usti, ki so bili do konca avgusta to leto "antl-faAističnl" in za demokracijo, so zdaj postavljeni na glavo — namreč, če so za svoje vzdrževanje odvisni od blagajne komi ,11 orne v Moskvi ali pa le kar tako uslužbenl vnanji politiki Moskve, so postali preko noči prijatelji nacijev. Drugo potrebno je, da si v krogu našega gibanja najdemo pota tudi za zabavo. Kajti Če bo pri nas sama resnost in prepiranje, drugod pa tidino zabava, bomo mi izgubili, ker imajo ljudje vsekakor rajše zabavo, nego !e poslušati prepire in ždeti v resne, včasi. celo jezne obraze. -> • ; V Waukeganu.se bomo 19. novembra o tem lahko marsikaj pomenili. fJe le to, nego tudi preudarilitče smo še v stanju tudi delovati, »ne samo pomenkovati se, —~-tz. tn a Yugoslav Reflector' V Garyju, Indiana, izhaja revija "Yugoslav Reflector". Doslej je izšlo 8 številk. Ustanovljena je bila \et6s. ^Urejevana je v nacionalnem^dtihu, je naklonjena vladi in i^feji edinstva jugoslovanske države. Socialnih smernic v naščm smislu nima. Ilustrirana )> liborno. Posamezna števijka stane 281. Urednik revije Je Louis C. Christopher. Njen naslov je American-Vugoslav Reflector, 810 Washingt0n St., Gary, Ind. V sept—oktoberiki številki prinaša portrete Ivana Cankarja, dr. Janeza E. Kreka, slike hrvatskih voditeljev, jugoslovanskih državnikov, cerkvenih dostojanstvenikov, pokrajinske slike in mnogo drugih, poleg ilustracij pa tudi zanimive Članke. Vse grarfiVc/ v nji je v angleškem jeziku. Izstopi komunistov Mnogi vodilni komunisti so izstopili iz svojih strank ne le v Evropi, nego tudi;v Zed. državah, med njimi bivši glavni podpredsednik podporne organizacije IWO Gt E. Powers. bivši odgovorni uufcdnik glasila kom. stranke 42t.ss, skupaj $1,032.68.' jim bo to pomenilo zvišsn je za- služka. da bodo nestalno zaposleni lahko delali po več dni v tednu, brezposelni pa se radu-jejo, da jim bo zdaj laglje dobiti stalno delo, ki ga mnogi zaman iščejo Že skozi vsa leta krize. Očitno je, da tudi ako industrija še bolj poveča obrat, ni upanja, da se požene navzgor toliko, da zaposli še ostale milijone brezposelnih. Zato bo ta problem še čakal rešitve. Unije in delavsko gibanje v obče lahko revnim in brezposelnim veliko pomaga z izboljšanjem socialnega zavarovanja proti brezposelnosti, pokojnin itd., in v Mplošnem s krajšanjem delavnika v tistih obratih — posebno v južnih državah, kjer delajo moški in ženske od 45, 50 in več ur na teden, za skrajno nizko mezdo. Kajti večanja sedanje prosperitete ao deležni večinoma samo oni, ki žo itak imajo vsega dovolj. koristi od tega. Mussolini, Hitler irt Stalin si pulijo vloge drug drugemu iz rok, a veže jih skupnost idej in mržr.je proti demokratičnim deželam, češ, da so kapitalistične in imperialistične, in da imajo one vsega preveč na škodo njih, ki jim manjka sirovin in živil. Rusiji sicer ne bi manjkalo ničesar, ako jo bo mogoče razviti toliko, da bo v stanju dati svojemu ljudstvu blagostanje, toda zdaj se je odločila iti ra.iše po Hitlerjevih potih kakor pomagati ustvariti v Evropi pogoje za sodelovanje, mir, svobodo in proSptriteto vseh ljudstev. Od diktatorjev se kaj boljšega pač ne-more pričakovati. V socializem In demokracijo nas oni prav gotovo ne bodo privedli. Kaj vam v Proletarcu naj* bolj ugaja? V čem ga je po vašem mnenju potrebno iibolj' sati? lntroductory Offer TO SLOVENES |ff*v» jroii tltr Wt»< «t »n«l m<»«t |l«»|»ul.ir pn t.it i.«l nn• t.w|»> Uw « 4 monfh »rtil Iftad Mil \\ ii L HK \STONISMKI> Msil H to Amorican«Yu(oslae Refleetor Gary, Ind. Slovenskemu delavstvu v Ameriki Naloga slovenskih delavcev je, da si najdejo pot iz zmede, v katero je zašlo delavsko gibanje v tej deželi — bodisi v splošnem, ali pa posameznih narodnosti, po krivdi razmer, zavojalcev in komunističnih spletk. Temu namenu je posvečen sledeči proglas, z nado, da se bomo iz izkušenj drugih in svojih učili, kako se varovati napak, ne pa da bi jih za drugimi še mi ponavljali. P|0 DESETIH letih trdno vztrajajoče gospodarske krize je problem brezposelnosti Ae vedno nerešen. Sedanja zvezna administracija je z relifnimi akcijami, javnimi deli, s posojili privatnim korporacijam, farmarjam in hišnim posestnikom storila ^a omiljenje bede in brezposelnosti kolikor je v danih razmerah mogla, oziroma kolikor je bila v svojem programu za relif pripravljena storiti. Ampak vprašanje, kako zaposliti deset milijonov brezposelnih s plačo, ki bo zadostna za dostojno preživljanje, je tam, kakor je bilo prva Teta krize, Stotisoče družin je gospodarsko uničenih; milijone ljudi je pogreznjenih v topo brezbrižnost; milijone drugih se nadeja kakega novega pojava, kake hipne spremembe, ki bo storila sedanjemu nevzdržnemu stanju mahoma konec. GNOJNO POLJE ZA ZAVAJANJA Kakor so močvirja gnezda za komarje, tako so sedanje razmere pognojeno polje za rast vsakojakih gibanj in "odre-šenikov", ki se ponujajo ljudstvu za vodnike iz bedne negotovosti v raj izobilja. Od časa do časa se od početka krize sem dvigajo jate komarjev v obliki demagogov, ki stpljejo obljube, da omamijo ljudske množice z brezplodnim upom sebi ali kakemu tujemu režimu v korist.—L— —-—L—- Mnogi so romali okrog z gesli za obrambo demokracije, dasi so služabniki diktatur. Na.primer komunisti, ki so se ovili z ameriško zastavo, in pa fašisti raznih vrst, ki delujejo sa svoje zlohotne namene pod masko amerikanizma, karkoli to je. V resnici je namen enih kot drugih vrečj Zedinjene države pod diktaturo, v kateri bi nadomestil sedanje civilne svobodičine in sedanje volilne zakone teror in barbarizem pod vodstvom enega ali drugega kandidata za ameriškega Hitlerja ali Stalina. ŽONGLIRA NJE KOMUNISTOV Komunistična stranka, ki je do pred nekaj leti smešila do-mokracijo — vsako demokracijo — in s« strogo držala metode kominterne, da je treba zrušiti vse, kar ni pod njeno kontrolo in vodstvom, je šla pred par leti v prve vrste teh novih "brani-teljev" demokracije, ustanavljala razne lige za borbo proti fašizmu, za demokracijo v Španiji, za mir in demokracijo in ie celo vrsto drugih z gesli za "ljudsko fronto" vieh, ki ao proti fašizmu, za neodvisnost malih dežel ln za uničenje nacizma v Nemčiji ter fašizma v Italiji. Posebno so se komunisti ogrevali za vojno z nacijskim tretjim rajhom. Svoje stare psovke proti pristašem demokracije so nadomestili z novimi proti onim zavednim delavcem, k[ jim niso hoteli verjeti, ker poznajo njihove metode. OMRE2EVANJE MED TUJERODC1 Zavajalci v službi kominterne so bili in so še danes v tej deželi delavni posebno med drugorodci. Tudi Slovencev, četudi je nas malo, niso prezrli. Ni še pozabljeno, kako je ta element kmalu po končani svetovni vojni začel trošiti tisočake dolarjev v naioorib Ta uničenje '^asničneja delavskega ?ibania med našim ljudstvom v Ameriki; po v naprej zasnovanem načrtu so podvzeli drago akcijo, da upropastijo "Proletarca", demoralizi-rajo SNPJ, razbijejo naše shode in osramote vsakega še tako poltenega Človeka, ako je aktiven v socialističnem gibanju. Temni karakterji, ki so si obetali dohodkov od mase, ki so jo omrežili, so se oglašali za "edino prave voditelje", vti drugi pa so jim bili "izdajalci proletariata". Taka je bila komunistična "linija" do iprihoda Hitlerja na krmilo Nemčije. SPET "EDINO PRAVA" TAKTIKA Po tej zmotni liniji kominterne se je odločila za novo — za borbo proti fašizmu. Ampak ker ljudje iz svojih skušenj kominterni niso mogli verjeti/je par let utihnila, nato pa dala svojim podružnicam povelje: "Med ljudstvo! Pridobite ga pod svoj vpliv pod kakršnimi koli gesli4 z organizacijami in na vse drutfe možne načine!" Tako smo doživeli "ljudske fronte" v Evropi, med nami pa "slovenske dneve", "jugoslovanske dneve" in "hrvatske dneve"! To varanje je premotilo mnogo dobro mislečih ljudi, ker so naivno verjeli, da je predlagana stvar "jako koristna". \ PRISTOPAJTE K (j USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ^ S ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO & S SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK ! PROSVETA" i $7 50 u nU Uto; $9.78 aa pol leta; M inoeeautve $9.00. k Naročnin« u Zdruiene držav« (iim Ckiea««) la Kanado 99.00 «u leto; 93.00 u pol Uui 91.90 m latrt klat u Ckicago la Cle.re i , Naslov za list in tajništvo j«: 1 y K«. Lawnd«le Avenue ^ S Citirano. Ullno!« S L Ker smo narod svarili pred zavajalnimi gesli oportunistov in povedali, kaj je pravi nameri takozvanih "slovenskih dne-vov" pod vodstvom takozvanih komunistov, ho nas proglasili za sovražnike sloge, unij in Rooaeveltovega "new deala". KAMPANJA ZA "ZDRUŽEVANJE" Ko so se uleteli s "slovenskim dnevom", so udarili v našo javnost z geslom za združevanje. Vsi slovenski napredni časopisi naj postanejo eden. Vae slovenske podporne organizacije ena. Vsa kulturna društva v poedinih naselbinah eno. In če že nismo dospeli tako daleč, imejmo vsaj skupne prireditve — seveda kjerkoli mogoče pod njihovim vodstvom, Dalje so klicali vse nas v skupni tabor za obrambo Slovenije in ae ob enem navduševali za nekak mističen panalavizem, ki ga naj branimo pred Hitlerjem ... Kritizirali ao nas, ker se nismo hoteli ogreti za od njih predlagano slogo s cerkvijo, češ, da bi s tem povečali moč "ljudske fronte". V tej kampanji so čiato zamolčali vlogo Rima v civilni vojni v Španiji in ob enem proglasili sedanjega papeža takoj po njegovi izvolitvi za "antifašista". Le kako desetletje je od tega, ko nas je ta element psoval s "socialfašisti", s "puškarji", s slugami burivazije Itd.. ker smo poudarjali načelo, da ima vsak narod moralno pravico odločati o vprašanjih svoje biatvenosti. Ko 4mo predlagali ustanovitev Jugoslavije na podlagi federativne in socialno pravične uredbe, so nas nazivali "šoviniste" in "izdajalce" Deset let pozneje so naš program v bistvu vzeli za svojega in dobili zanj podporo tudi v Kremlu ... Ampak v svoje zavratne namene, kar je njihov! akciji uničilo vrednost. NARODNOSTNO VPRAŠANJE Mi smo za pravice vsakega ljudstva, vsake dežele in vsake narodne manjšine z našega iskrenega stališča, da je vsak narod upravičen do svobodnega kulturnega in gospodarskega razvoja; smo bili in bomo za sodelovanj« naroda z narodom, dežele z deželo v korist vseh. Smo bili in bomo za demokracijo, za resnično demokracijo, v kateri sme človek svobodno izraziti svoje mnenje. Nismo pa za "lalidemokracijo" totalitarnih dežel, v kateri nimajo ljudje druge pravice kot kimati in se ravnati po ukazih. Tisti, ki ao zadnjih par let pravice narodnih manjšin najbolj poudarjali, so jih v svojih pod jarmljenjih najbolj pogazili. Pod njimi se godi narodnim manjšinam slabše ko kdaj prej v moderni zgodovini. NAJ SE SODI PO SKUŠNJAH Slovensko in drugo jugoslovansko delavstvo, kolikor se ga je zanimalo ali se še zanima za nate aktivnosti, lahko ve, kakšne so bile v prošlosti, kakšne so danes in s tem lahko ugotovi, kakšne bodo v bodoče. Naše gibanje je -preiskušeno v ognju bojev za ljudske pravice. To je neizpodbitna resnica. Ni pa znana vsem. Zato je potrebno, da naše delavstvo ve, kdo je Kdo. škodovalo bi samemu sebi, če bi verjelo rfeznim -slovenskim" in drugim politikom, ki prihajajo predenj z obljubami, kaj vse bodo storili zanj, a v resnici žele edino glasove na volilne dneve, v povračilo pa so v stanju preskrbeti le nekaj služI) "najzaslužnejšim". Isti element (v mislih imamo hrvatske komuniste a slovenskimi ipajdaši), ki skače zdaj z en«, zdaj v drugo_ taktiko, je po svetovni vojni dobil sem človeka, ki naj bi postal odrešenik slovenskega delavstva. V resnici je 8 svojim slovenskim listom, ki so ga financirali hrvatski komuniati z kdove kako pridobljenim denarjem, poleg onega, ki so ga dobili od svojih pristašev, storil delavskemu gibanju med našim narodom in naprednim organizacijam v obče mnogo škode. Prišel je od nekod nepoznan "voditelj", pa je hipoma dobil krdelo pristašev. Cilja v svojih razdiralnih namenih ni dosegel in ga ne bodo drugi, ki so prišli za njim z enako nalogo. A škoda, ki jo store, je vendarle obilna. Zmanjšana bo, če bodo nezadovoljni ljudje toliko pametni, da se bodo najprej vprašali, kdo je, ki jih vabi k sebi. Z REVOLUCIONARNOSTI V OPORTUNIZEM Iz zaslišanj pred kongresno komisijo je razvidno, kako nesmiselno je verjeti komunistom in njihovim sopotnikom. Nekaj časa so za eno, potem za povsem nasprotno stran. Zdaj proti cerkvi, nato za cerkev. Smešijo demokracijo, nato ae navdušujejo zanjo. So za vojno proti fašizmu, nato ga branijo in podpirajo. So proti volitvam v kapitalističnih deželah, nato agiti-rajo za denar in brezplačno za kandidate kapitalističnih strank. To in Še maraikaj konfuznega Je mogoče le v razmerah kakršne so, torej v okolščinah, v katerih človek ne ve,' ali bo delo še kdaj dobil ali ne, in ako ga ima, pa ga »premija e dneva v dan skrb kdaj ga bo izgubil. Mali trgovec in obrtnik sta enako v negotovosti. Farmarji ne morejo uganiti, ali so nedanje vladne regulacije in ipodpore zanje trajne vrednosti, ali pu Jih spet zaloti panika, kakor je udarila na to deželo leta 1929 in leži še zmerom nad nami kakor omotena, da ne mor« izginiti. Ni čudno, če so ljudje pripravljeni poslušati v takih razmerah one, ki obljubljajo večje penzije, kot pa so znašale njihove plače, večje blagostanje, kot pu Je bilo v Hoovrovih časih j in razne druge dobrine za nič. IZHOD JE PREUREDBA SISTEMA r i s < > .i Mi dokazujemo, da je vzrok sedanjim razmeram današnji sistem. Odobravamo vaako ipomožno akcijo, ki ima namen i ljudstvu omiliti pomanjkanje in bedo. Ampak to niso zdravila nego le ubrizgi za olajšanje bolnikovega stanja. Zato mi prej ko slej u^imo, da je sredstvo za okrevanje le preuredba gospodarskega sistema na tsmelju znanstvenega socializma, s Jam-čeno demokracijo vsemu ljudstvu. Mi nismo zdaj za, jj^tri proti demokraciji. Danes proti, jutri v obrambo "agresorjev", kajti mi nismo podložnlki nob«. nega diktatorja, niti n« prejemamo od njih finančne ipodpore. Zato lahko svobodno delujemo za program, kateri edini nudi spas vaemu človeštvu In pogoje za izboljšanje življenskih razmer v poedinih deželah. NAŠE DOLŽNOSTI IN NALOGE Slovensko delavstvo v tej deželi je del velike ameriške družine. Njene koristi ao tudi naše. Zato imamo dolžnost, da sodelujemo v razkrinkavanjih zavajalnih gibanj, katerih cilj ni drugega nego povečati zmedo in bedo in uvesti diktaturo, ki bo iivljenaki položaj ameriškega ljudstva vrgla še na nižjo točko, pa naj bo diktatura taka ali taka. Iz dogodkov v Evropi v poletju 1989 amo lahko vai uvideli, da v diktaturah, kar se ljudskih pravic in življenskih razmer tiče, ni nobene razlike. Kajti če izgubimo sedanje svobod&čine, ne bodo žrtev persekucij samo Židje nego tudi tujerodci. Enako bodo nešteti drugi proglašeni za manjvredne ljudi, šikaniram, odslavljani iz služb in mobilizirani za prisilna dela. LE V SOLIDARNOSTI ZA ODKRIT PROGRAM JE REŠITEV V našem interesu je, da delujemo, kjer in kolikor moremo za združenje unij v mogočno delavsko gibanje, ki bo dovolj jako za zajezitev fašističnih stremljenj in komunističnih demagogov, ki na svoj način služijo fašiatični-kapitaliatični reakciji. če je imelo d«lavatvo kdaj priliko spoznati vrednost »politične moči, jo ima v tej krizi. Vsa ta moč je še zmerom v posesti dveh strank, katerima je glavna svetost privatna avojina. S tem ne mislita hišic delavcev, niti ne kmetij, ampak bogastva vladajočega sloja. , Kakor na unijskem polju, tako delavci v političnem vzgo-jevanju sebe in drugih lahko veliko store v dokazovanju volil-cem, da med demokratsko in republikansko stranko ni razlike. Par dobrih politikov v njima, in tudi če je ipredaednik za pošteno stvar, ni še atranka. Kajti v marsikaki socialni akciji sta predsedniku Kooaeveltu nagajali skupno demokratska in repu-kanska stranka z geslom, da je treba "hraniti", ne "razmetavati" za relif. NAŠE PR05VETN0 POLJE Poleg političnega In unijskega polja negujemo razne aktivnosti na kulturnem polju. V tem področju ao naše naloge najtežje, ker nam primanjkuje sposobnih moči. Potrebno je, da se na kulturnem polju osredotočimo v Prosvetni matici. čim jačja bo, več bo lahko storila. Mnogo je še naprednih podpornih društev, slovenskih domov in raznih kulturnih organizacij, ki še niso v nji. Pridobimo jih, da pristopijo vanjo. Udeleiujmo se konferenc Prosvetne matice, na katerih je lahko res zastopan ves naš delovni napredni narod SEBI v korist. Sodelujmo v agitaciji za "Proletarca" in druge delavske liste ter revije, o katerih vemo, da soglašajo z delom Prosvetne matice. To je važno delo in potrebno je, da ga vršimo kjerkoli in kadarkoli. VPRAŠANJE TAKTIKE Glede zadržanja v raznih vprašanjih, ki se tičejo našega gibanja, se ravnajmo po proglasih odbora JSZ iiuProsvetne matice ter po člankih v Proletareu, spisani v smislu teh staliAč. Izkazala so se v poteku dogodkov za pravilna ne le v času pri-občitve nego so točna še danes. Mi ne obljubljamo, da se razmere spremene na boljše preko noči, kot to obetajo razni zavajalci, kajti zgodovina priča, da ao spremembe, izvršene v naglici, v resnici poslabšanje, ne pa poboljšanje razmer. Ne obljubljamo po $25, ne po $50, ne $200 na teden ali na mesec pokojnin, kajti če bi, bi s tem le omamljali ljudi, ki so pokojnin resnično potrebni, in njihove otroke, ki se bi radi oteli skrbeti zanje. Obljubljati nekaj brez odgovornosti za »preureditev sistema prepuščamo radevolje onim, ki iččejo osebnih koristi od takih gibanj, VPRAŠANJE PODPOR Zelo dobro vemo, kako potrebna je brezposelnostna. pokojninska, zdravniška in razne druge podpore. Prav radi tega smo se zaeno z vsem socialističnim gibanjem borili zanje ne šele od početka sedanje krize, nego od postanka delavskega gibanja v tej deželi. Dokler ljudje niso poznali problema brezposelnosti v sedanji velikosti, ne drugih socialnih problemov, se za naše klice niso brigali. Ko pa je pritisnila sila, so se ujeli onim, ki so jim obljubljali raj v krizi, dasi ga jim niti v "proape-riteti" niso mogli dati. Nadaljevali bomo z borbo za preskrbo starih ljudi, za večje podpore brezposelnim in za druge socialne pridobitve, ob enem pa ne bomo nič skrivali resnice, da si v sedanji uredbi delovno ljudstvo socialne gotovosti v boju za obstanek ne more ustvariti. GOTOVOST VEČ KOT ZAČASNI PRIBOUŠKI Zato je naš boj namenjen ne le takojšnjim izboljšavam življenskih razmer, nego tudi višjim ciljem. Naš temeljni smoter je kajpada taka ekonomska uredba, v kateri bodo bogastva uporabi jeva na v korist vseh. Naše gibanje je za uredbo, v kateri vzroki za vojne in krize izginejo. Le v taki bo demokracija dobila svojo resnično veljavo. Dobili jo bomo, ako se odločimo za socializem. Drugega izhoda ni. To ni nov program. JSZ ga med našim ljudstvom zastopa od početka. Vreden je, da delujemo zanj vsi, katerim je za izboljšanje razmer, za ohranitev ljudskih svobodščin in za uredbo, v kateri ne bo več treba skrbeti, kje se bi dobilo delo in kruh. KAKO NAJ DELUJEMO? Finci grozijo Sovjetiji, 1 trdi Pravda Glasilo komunistične stranke "Pravda" je zadnji petek izjavilo, da je finski vnanji minister Eljas Erkko kar naravnost zagrozil Sovjetski zv^zi in da se njegove opazke, ki jih je naredil zadnjo sredo, ne morejo imeti za nič drugega kakor za poziv na vojno s Sovjetijo. "Pravda" pravi, da je Erk-kovo stališče natanko takšno, kakršnega je zavzemal prejšnji poljski vnanji minister Beck. Kakor je znano, je tudi on imel izzivalne govore tpred poljsko-nemško vojno. In posledica tega je bila to, da je izzval vojno z Nemčijo. Beck je imel, pravi tisti list, podporo od nekih sil in zastran tega je šla Poljska naravnost v pogubo. Tuji krogi so si tolmačili Erk-kov govor od zadnje srede za spravnega v tonu ter napovedo, vali skorajšno pobotanje med Rubijo in Finsko. Toda Pravdin člant k se je posluževal tako trdih besed kakor še nobenkrat poprej med štiritedenskimi pogajanji. Bazar soc. stranke Chicago. — Bazar soc. atranke « Chicagu se bo vršil 9. in 10. dec. v Millinery Workers Union Hali, 53 East Wacker Drive, vogal VVabash Ave. Dvorana bo odprta od 10. dopoldne do 10. zvečer. Pripravljalni odbor želi, da mu pošljete za razstavo fotografske slike socialnega pomena. Najboljša dobi $5 nagrade. Dalje, zbira odbor za ta božični bazar v korist soc. stranke ročna dela, umetniške slike in kakršnekoli predmete iz trgovin in posameznikov, da bo to podvzetje čimboljše uspelo. — P. O. NOVEMBER WAUKEGAN, ILL. — Konferenc« klubov JSZ in druitev Prosvetne m«* tiee na itvcroi 'Illinois i« Wiuoniia v nedeljo 19. novembra v SND. SPRINGFIELO, ILL.—Domača s«. b«v« kluba it. 47 JSZ v korist Proletarca v netijo 26. nov. v Slov. domu. CHICAGO. ILL. — Koncert "Save" v nedeljo 26. novembra v dvorani SNPJ. CLEVELAND. O. — Koncert so«. Zarje aa Zahvalni dan 90. nov. v SND na St. Clair Avo. DECEMBER CLEVELAND, O. — Plena vesel.-ca kluba it. 49 JSZ na boiični dan 25. deccmbra v Slov. del, domu na Wat«rloo Rd. CHICAGO. ILL. — Silvestrov« aa. bava klub« it. 1 dne 31. dec. 193? v dvorani SNPJ. 1940 MAREC CHICAGO, ILL. — Priredb« v ko ritt Proletarca v nedeljo 3. marca v dvorani SNPJ. CHICAGO, ILL. — Koncert "Save" v nedeljo 31. marca v dvorani SNPJ. JUNIJ CHICAGO. ILI---Piknik v koriti Proletarca v nedeljo 30. junija na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Listen to and Advertise over PAIiNOEGH'S rUGOSUV RADIO Foih Songa and Music Tamburitza Orchestra Station WWAE, Every Sunday 1 to t 936 S. Clark 81, Chicago — Har. 3006 POGREBNI ZAVOD T«l. 1475 424 Bromd Street JOHNSTOWN, PA. Jačajmo obstoječe ktabe JSZ. Kjer jih še ni, ustanovimo U* BARETINCIC & SON i nove, ako hočemo ohraniti, kar so ustvarili naši pionirji in na- it DArDrDIM 1 predovati. Kajti kjer fiaših postojank ni več, je to znamenje, da naprednim delavcem ni za Aktivnosti. S tem neposredno pomagajo reakciji, dočim bi lahko imeli v vsaki naselbini trdnjavo proti nji. ' Pridobimo vsa napredna društva v Prosvetno matico. Vsa zavedne delavce v klube JSZ. Tako zedinjeni za skupno delo v skupne namene in cilj« bomo napredovali v korist napredka in V strah ter pogubo nasprotnikov. Naprej pod praporom pravice, napredka in demokracije. Naprej Za nov družabni red prave Industrijske demokracije — za socializem! Eksekutiva JSZ in odbor Prosvetne matice. Najbolj zaveden sloj Ako bi kapitalistični sloji svoje liste tako malo upoštevali, kakor delavci svoje, bi se tudi njihovo časopisje borilo z revščino. Ampak kapitalistični sloji vedo kaj je njim v koriat in podpirajo svoj tisk. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C —4:00; 7:00—«>30 Daily At 3724 W. 26IK Street Tel. Crawford tli9 At 1858 W. Cerntak Rd 4 :S«—6 ?00 p. m. I>ally Tel. Canal 1190 W«dne»day and Sunday V>y appointmenta only Rttidenc« Tel.! CrMrlfH 9440 If ao «nsw«r

CaR Austin 9700 t A Yugo«lav Weeikly Devoted to the Intereat of the Workers OFPICIAL ORGAN OF Yikgoalav Federation S. P. PROLETAREC KDUCATION ORGANIZATION CO-OPEBATIVE COMMONWEALTH NO. 1678. Publiah.d VVeekljr at 2301 »o. Lawndal« Ar«. CHICAGO, ILL , November 8, 1939 VOL. XXXIV JSF CONFERENCE DATE NEARING Judging by the response of fraternal and other organizations in thi« territory, Chicago will be well represented at the JSF Educational Bureau Distriet conference in VVaukegan on Nov. 19, and, if other lections of Illinois and VVisconsin show equal interest in eleeting delegates, this conference will be one of the beat attended in recent years. Every organization affiliated with the Educational Bureau should have representatives at this gathering. Every progressive aetive group vvill want to have a voice here, for this is the one opportunity to meet vvith other people aetive in the same field and diseuss our common problems face to face. Branch No. 1 JSF, vvill be represented by Charles Pogorelec, Fred A. Vkler and Louis Beniger; Lodge 1 SNPJ. by Anton Garden and Ivan Molek; Lodge 89 SNPJ, by Chas. Pogorelec; Lodge 569 SNPJ, by Joseph Drasler and Oscar Godina; and Lodge 102 SNPJ, by Kristina Turpin. The Socialist chorus "Sava" vvill also have a representative. 9 PM is the designated time for opening the day's procedure. In the afternoon the play "Zenitev" (Marriage) vvhich recently made a big hit in Chicago, vvill be featured on the program follovved by dancing in the evening. A full-day program has been arranged—the Conference in the morning follovved by the program in the afternoon and dancing in the evening— so make the Slovene National Home in Waukegan your destina-tion on Sunday, November 19 for a day of educational value as vvell as enjoyable entertainment. AMERICAN FAMILY ALMANAC VVithin a very short time, unforseen obstacles permitting, the 1940-edition of the Ameriški družinski koledar (American Family Almanac) vvill go to press. This vvill be the twenty-sixth edition of one of the most widely read Solvene publications in America. This year, as in all previous years, no effort bas been spared to maintain and surpass the highly established literary standard and technical make-up of this outstanding publication. Wide circulation of the Almanac, reaching into every city, town and farmland vvhere our people live, is made possible by the house-to house canvass of our representatives, upon vvhom we are again relying for another record sale. A choice and varied seleetion of short storita, poems, and historical articles are included in the table of contents of the present issue, along vvith almanac and calendar data and statis-tical information about our people and their activities throughout the land, vvhich can be found no vvhere but in the Almanac, and vvhich has made the Almanac a much vvanted publication not only among Slovenes but in public libraries for research work throughout the whole country. Make your order early for first come vvill be first served. All lodge secretaries vvho desire to have the Almanac on hand for their December meetings vvill be accommodated. In Chicago Too, Slovene History Being Recorded NEUTRALITY ACT REPEALED CHICAGO.—Reading Ivan Jontez's "Foregin Language Nevvspaper Sur-vey" on this page last week (an Eng-lish translation of the Slovene article appearing in the October issue of Cankarjev Glasnik) brought to mind a local Csech employed by the WPA to rccord Slovene history in Chicago, that is, history of our nationality as gathered from our nevvspapers. He Wa* granted a few intervievvs at our office at the time, for fortunately, he came during the summer lull, had he come at this particular time when are are kneedeep in Koledar work, I am poaitive, he would never get any of our time. From our conversation I gathered he understood a little of the Slovene language, spoke it after a fashion and could write it but little, snd, as I reflected upon the strange state of affara whereby a Csech wa« working 00 Slovene hiatory, I searched my mind for some logical reason why on earth som« unemployed Slovene, cap-able of this work, is not empioyed at it. It is possible that there is not one such Slovene person in all of Chica-go's huge armv of unemployed? Certain^, to do full justice to this sort 01 work the person in charge must have some knowledge of our past social, cultural and political activities, and above all, a full command of the Slovene language with vvhich to handle properiy the research vvork neeessary. Reflecting upon ali this, a strong urge possesaed me to aay to Ivan, con-gratulations! for in his home city the work is at least in capable hands. Joseph Dratlar. THOUSANDS NE AR STARVATION IN CHI. CHICAGO.—Dlttress and suffer-ing, actusl hunger and malnutrition are threatening the 100,000 Chicago families on relief vvith starvation and dlaease, the Clty Club of Chicago asaerted recently in a report telling the result of a city-wide survey of the present cfitical relief situation. Every peraon on relief rečni ved less than 16 centa a day for food, according to the investigation, vrhich waa carrled on in all aections of the Hty by the aocial vrel f are committee of the Citjr Club. The neutrality bili, virtually in the form vvhich President Roosevelt re-quested, is novv lavr. This aetion by Congress lifts the ban on sale of arms, ammunition and implements of war to foreign countries, making it possible to release large orders of war planeš and munitions vvhich vvere held up when the preaident proclsim-ed the embargo. Henceforth, this country vvill seli anything to anyone ao long as the purchaser comes and gets it and pays cash. Under the nevv lavv American ships will be barred from carrying American goods to belligerent nations. Other important provisions of the nevv bili include: An exception to the ban on American ships trading wi\n belligerents in the ease of countries far removad from the war zone, such as Australia, New Zealand, Capetovvn, and countries* or possessions in the Atlantic from Bermuda southvvard. Such ex-empted trade, hovvever, applies only to general cargoes, not to munitions. American ships may not carr>-passengers to belligerent ports, and American citizens are forbidden to trave! on the ships of vvarring countries. The president is authorized to de-fine "combat areas" into vrhich American ships and planeš cannot go. The president is authorized to make regulations governing the use of U. S. ports to belligerent vessela. The bili does not apply to any American republic at vrar vvith a non-American country. Hovv To Be Up To Date The presj is a most povrerful weap-on In the hands of thoae vvho knovv how to um it and keep It bright. Every working man should make it his duty to subseribe for his local labor paper—-the one vvritten in the special interpat of union labor and for local information about the doings of labor in his ovrn city. Furthermore union members should be informed on all topics, vrhich concern the Interests of the toilers. The labor movement has far higher questions to solve than those vrhich are presented to our views in the daily controlled presa by anti-unlon interests. To be up-to-date and to become enabled to undenttand hia poaition as a vvorking man he should read papera vvritten for hia intereat. Illinois Unemployed Fed. Calls December Hunger March on Legislature SPRING FIELD, ILL.—After a un-aniinous vote to change the name of their organization to Illinois Workers j Security Federation, delegates to the sizth annual convention of the former Illinois Workers Alliance, meeting here October 28-29, decided to summon a state-wide hunger march of unemployed to converge on the im-oending special session of the state leginlature to "lobby for adeing out the distinction between the editorial columns end the nevvs pages. It vvas formerly a the nevvspaper advertiaing ia not yet as bad as the moronic statements we hear over the radio." As a remedy for the state into vvhich journalism has lapaed, Mr. Yar-ros said that he and others have for many ycars sidvocated endovrment of independent journalism. Philanthrop-ists news, Mr. Yarroa said. paper vvished to diseuss the facts or The result would be a paper tha? e z press an opinion about them, that would feature the syndicated output vras done cditorially. That principle is novv general!y disregarded," he said. His third charge vvas that much of the nevv* vvriting nowadays ia "pure and abaolute faking." He stated it vvas common practice to print a dis-pateh from Washington, London or other vvorld nerve center, in vvhich the rorrespondent*s ovvn opinion mas-querades aa nevrs, hidden behind the phrase "it is stated on high author-ity., Without mentioning namea, Mr. Yarros related that a distinguished Washington correspondent once told him in the praaence of his start led publisher that he didnU vvaste time intervicvving preminent persons quot of the best vvriters svailable. He ven tured the opinion that there is a vvaiting clientele that vvould eagerly buy such a paper. Larga Outlajr Not Naeatsarj Cost of publication vrould not be prohibitive, he said, vvhereas in the present circumstances it takes a mil-1 lion dollars to establish a local paper in daily nevvspaper because it gives only a limited amount of nevvs ind comment. Here vve have a verification of our claims, from a source that can only be charged not vvith personal bias but s knovvledge bom of setual and in-timate contact, and in consequence ought to be fact revealing in char-aeter. — J. D. DANCE DATES Saturday Nov. U, Slovene Hali in Farrell, Pa. Sponsored by SNPJ lodge 262. Music by Frank P*rbic'a orkestra. Sunday Nov. 12, Slovene Work-nen'ii Home, Water1oo Rd., Cleveland. O. Sponsored by SNPJ lodge 53. Music by John Zalokar and Frank Barbic. I Too Old! The vvorker must be hale and strong, His hair unspeeked vvith grey, If He vvould hope to last for long The whip-crack to obey. Should little crovvsfeet vrrinkles shovr, Or should hia aight grovv dim, To the unvvanted ranks he'11 go— The Boss is dene vvith htm! "Too old at forty!" is the cry When younger man are near; His not to ask or vvonder why—-But just to disappear* He gnve unto the vvorld his beat; No better gift you'd find — It matters not vvhen in the teat Of speed he lags behind I A eallous, eruel ending—yes; But it is so deereed, With abaolute relentlessneaa, By conscience-lacking Greed. He may be righteoua all the time, " Hia heart may yet be bold; Yet becomes the vileat erime—-The erime of grovvlng old! R. C. J., In Auatralian Worker. We11 paid vvorkers are the greatest asset tovvard insuring industrial peace and Ihriving industry. On1y persons vvho earned $<2125 or more at insured jobs in 1938 can become eligible # for Unemployment Compensation betvveen now and March $1, 1940. How About the 10 Million Jobless? Do Not Let This War Emergency Mislead You Into Thinkiag The Unemployed in the U. S. Will Be Absorbed Accordnig to reliable business re-porting agencies, industrial produetion is novv above the level of 1929, vvith every indication it is going higher. Stili, the Department of Labor re-minds us, approximately 10,000,000 vvorkers are stili seeking jobs that are non-existent. Just the other day Harry Hopkins, Secretary of Commerce, said: "Do not let this vvar emergency mislead you into thinking that the unetnployed in thia country vrill be absorbed." In spite of rising employment, relief rolls continue to expand. The Social Security Board reveals that during September demands on state and local relief funds inereased 4 per ceitt, vvith 41 per cent increaaes in some cities. That nevvs vvould be a diaqUieting sign at any time. At this particular moment it is dovvnright dangerous. It ia a problem that merits the attention of vvhat President Harding once called our "beat minds." It is a problem that should have the sin-cerest consideration of the administration, members of Congress, indus-trialista and all others vvho are concerned about maintaihing the American 4tway of life." What a travesty it is to talk about a possible $80,000,000,000 annual income vrhile thousands of men, vvomen and children are actually sufferlng the pangs of hunger! Relief vvorkers in many cities have vvarned that un-lesa heroic measurea are taken actusl ataivation vvill stalk in the larger cities this winter. e The danger ia that In the excite-ment of the buainess "boom" the wel-farc of these millions may be for-gotten. It would be a tragic mistake to assume that unemployment is going to cuie itself. The jobless won't be absorbed by foreign buying. They won*t be absorbed by the big defense program planned by the administration. At the riak of being tireaome, LABOR again emphaaites that many economists have contended that un-employment can be vrlped out only by lifting produetion about 30 per cent above the previous high mark. Thc rtioct optimistic forecasters dare not hope for anything lika čhat. There ia not a chance that the ideal of a "job for every man" vvill be reached until there ia a great deal more purchaaing povver than exists at this time. Machines cannot operate steadily unless there is a market for the goods they produce. The 10,000,000 vvorkers vvhom no-body vvants and who are in danger of being forgotten must have jobs —if not in private industry, then on public projeets. The alternstive is to maintain them on relief. Jobs, of course, are preferable. Organized labor has proposed that everybody be put to vvork by reducing hours as far as necessary vvithout reducing present earnings. If there is a better solution, it has not yet been suggested. — Labor. Looking ln On a JSF Junior Guild Meeting CHICAGO.—Many and varie«] havo been the devices used to interest people in a subject, from the lengthy stilted proclaniations of the Middle Ages, to the smooth soft-voiced radio announeers of today. The JSF Junior Guild organization has a program vvhich cannot be equalled by manv youth organizations. Thc monthly Junior Guild meetings are looked forvvard to because of their discussions and essa.vs on pre-sent-day problems, social education, dramatics, cultural activities, and last but not least, refreshments and re-laxation. In my personal opinion, the Junior Gutld is a very fine means of edu-cating the young people on political matters. It afford.« them the oppor-tunity to enliRhten their untrained minJs on various enterprises vrhich they may come in contact with in later life. — Frank Vrachek. All Italian dance halla have been ordered ciosed, Musaolini apparent1y being in some doubts aa to irliether a jig or the lockstep la in order.—Cln-cinnatl Times Ster. ACCEPT WAR NEWS WITH GRAIN OF SALT Exasperated readers ask: "What can I believe concerning the vvar in Europe? The more I read, the less I know what la really happening aeross the Atlantic." The ansvver la: You ahouldn't believe anything, vvithout liberal doaes of salt It la aaid thst American nevrsrpa-pers and presa aasocistlona have more than 1,000 tralned correspondent« in Europe. But, for sil that impressive force of nevvshavvks, the American reader is getting a very inadequate and distortcd account of develop-ments. These correspondenta are not to be blafned. They are closely restieted, and what th#y vrrite must pasa through the hands of eagle-eyed cen-aora, arhose job is to sae that only the "rteht" kind of nevrs geta through. fo be on the safe side. it might be vrel) to accept nothing vrith a European date line as a record of facta. The chaneea are that, if not an outright lit, the grain of truth it may con-tain vrill be »o deep1y embedded In propaganda that the moat discerning reader ean't find It NORMAN THOMAS DINNER, NOVEMBEK 11 CHICAGO.—Norman Thomas vili address Party members and friends at a dinner at Normandv House. 800 N. Miehigan, Sat. Nov. 11. His topi? will be "Armistice Day and the New War.M Dinner vvill be strved at 6. P M. Thomas vvill speak from 7 do 8 P. M. In this important internntioral erisis, every thinking person aiil , vvant to hear Norman Thomas. If y°u cannot be on time for the dinner, comc in time for his talk. Brinp vour friends along. Othar Thomas Meeting* / Armfatiee Day Anti-War Meeting at 2:30 PM, Nov. 11 at Christophei Ho«*«?, 2507 N. Greenvievv Ave. Central Y College and a Keep America Out of War Meeting at M:«n-del Hali on the same da.v. NOV. 23 PROCLAIMED THANKSGIVING DAY President Roosevelt has proclaimed Nov. 23 as Thanksgiving dsy And called upon the people to give thank* that the United 8lates is st peace vvith all countries in a vvorld of tur-moli. The proclamation fized Thanksgiving for the fourth Thursdav of November, one vreek earlier than the traditional last Thursdav on which the holiday had been eelehrated in recent years. . Battle lines are being drtarn throughout the 48 states on the issue. ^ The governors of 23 states. report-ing in a survey, said they vvould support the president. Twenty-three others aaid thev vvould hold to trsdi-tion and proelaim Nov. SO as thc Thanksgiving date. The governors of Texas and Colorado said thelr sUtes vrould observe hoth dates.