Katarine dan ne laže, Če po sebi prosincu vreme kaže. Murska Sobota, 22. november 2007, leto LIX, št. 47, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra Vreme Sprva bo Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič za krajši študij zdravnikov Direktoiji javnih zavodov so slabi gospodarji Svetniki Pupedti NAROČNIK str. 9 - Sveti Jurij ob Ščavnici: Jožef Forjan vs. župan Anton Slana Župan obljublja in kaže na DARS Dve leti in pol od podpisa pogodbe asfalta še vedno ni -Forjan: »Govori se, daje bil denar drugače zapravljen« -Slana: 4 o je neumnost« *■.. spremenili pa bomo tudi zakon o Nravstveni dejavnosti in skrajšali čas specialističnega študija...» ArrFaitdhPoa-fi enoti laa pr*D« Bioplinamo v Lendavi gradi ECOS iz Čemelavec Dr. Vlado Miheljak »Mladi na glas povedo to, kar odrasli mislijo« Včeraj pozno popoldne so bile volitve svetnikov lokalnega interesa v državni svet, vendar žal do sklepa redakcije izid volitev še ni bil znan. Na desnem bregu Mure so bili štirje kandidati od devetih iz pomurskih občin in sicer dr. Darko Anželj, župan Apač, Maksimilijan Gošnjak iz Ljutomera in Robert Jelen iz Križevec pri * Ljutomeru ter Franc Pelci iz Ra-2 denec. V Prekmurju so bili štirje kandidati, toda boj za elektorske glasove je bil trd, enako tudi Špekulacije okrog kandidatur. Potrjeni so bili Rudi Cipot, Marjan Maučec, Anton Slavic tn Franc Vida. Boj za elektorske glasove je bil hud predvsem med Rudijem Cipotom in Marjanom Maučecem. Tik pred volitvami so potekala Še pogajanja o tem, ali bo Anton Slavic odstopil od kandidature in svoje glasove prepustil Rudiju Cipotu. glasbeni izvajalci: Manca Špik in Zreška pomlad nagradna žrebanja ob kolesu sreče brezplačne pokušine veliko igralo Sparky in maskota Sparky z baloni in bonboni predaja donacije s strani Špara Vrtcu Murska Sobota nagradno žrebanje za enodnevni izlet v predbožični Salzburg, ki ga podarja nakupovalno središče Maximus in še marsikaj drugega se bo našlo - zato ne pozabite na RFIAVI KRAJ ZA PRAVO STVAR Čestitamo ob dnevu Rudolfa Maistra! V začetku tedna začeli zbirati naročila za nakup delnic NKBM Precejšnje zanimanje pomurskih malih delničarjev Delnice Nove Kreditne banke Maribor bodo 4. decembra uvrstili na borzo, po besedah Matjaža Kovačiča, predsednika uprave banke, pa se je začelo že v ponedeljek za to drugo največjo slovensko banko novo obdobje, saj bo končno postala delniška družba in ne bo več banka z zaprtim lastništvom. Država je namreč ponudila javnosti v odkup 49 odstotkov delnic Nove kreditne banke Maribor, za njihov nakup se lahko od ponedeljka dalje odločajo mali delničarji (fizične in pravne osebe, ki niso dobro poučeni vlagatelji), prav tako v ponedeljek pa se je začela tudi prodaja za dobro poučene institucionalne vlagatelje. Prvi lahko izkažejo interes za nakup delnic do 27. novembra, institucionalni vlagatelji pa do 29- novembra. Boris Cigut, direktor podružnice NKBM Pomurje, in borzni posrednik Tadej Bratkovič nista skrivala zadovoljstva nad zanimanjem, ki so ga pomurski vlagatelji v prvili dneh zbiranja naročil pokazali za nakup delnic te banke. Fotografija: l. k. Z omenjeno prvo javno ponudbo se je začela prva faza privatizacije Nove Kreditne banke Maribor, ki je bila predvidena že leta 2002, vendar je vlada postopek prodaje zaradi neizpolnjevanja zastavljenih ciljev ustavila. Po končani prvi prodaji 49 odstotkov delnic se bo država, ki ima v lasti 90,4 odstotka navadnih delnic NKBM, odločila, kako bo izpeljala drugo fazo prodaje. O tem naj bi se odločila po izteku šestih mesecev po končani prvi ponudbi, vendar bo v banki obdržala najmanj 25 odstotkov plus eno delnico. Na javno prodajo delnic so se v NKBM dobro pripravili, saj jih je možno naročiti na 104 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, in to v 66 poslovalnicah NKBM. v 32 enotah Pošte Slovenije in v šestih poslovalnicah NLB na območju Ljubljane. Po besedah Borisa Ciguta, direktorja podružnice NKBM Pomurje, so se tudi pri njih dobro pripravili, saj interesenti lahko naročijo delnice v štirih pomurskih mestnih središčih. Poslovalnici NKBM v Murski Soboti in Lendavi sta za ta namen odprti od ponedeljka do sobote med 9. in 19 uro ter v nedeljo med 9. in 15 uro, naročila pa sprejemata tudi poslovalnici Pošte Slovenije v Ljutomeru in Gornji Radgoni V obeh poslovalnicah so za to strankam na voljo od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro ter v soboto med 9. in 12 uro. Borzni posrednik Tadej Bratkovič, ki sprejema naročila za delnice v poslovalnici NKBM v Murski Soboti, pravi, da so z odzivom občanov v prvih dneh zadovoljni, saj je zanimanje za delnice NKBM celo večje, kot so pričakovali, posamezniki pa zanje namenjajo različne zneske, od nekaj tisoč evrov pa vse do maksimalnih 50 tisoč evrov. V NKBM zaenkrat še ne morejo oceniti, koliko malih delničarjev se bo odločilo za nakup njihovih delnic, lahko pa jih je med 50 000 in 200.000 Čeprav z oddajo naročil za nakup delnic ni treba hiteti, saj imajo vsi mali vlagatelji ne glede na kraj ali čas oddaje naročila enake možnosti, jim v banki vseeno svetujejo, da ravnajo preudarno in ne čakajo na zadnji dan. Delnice morajo mali vlagatelji plačati najpozneje dva delovna dneva po oddaji naročila, tisti, ki se bodo za naročilo odločili 25., 26. ali 27. novembra, pa jih morajo plačati najpozneje 27. novembra. Cena delnice še ni določena in se bo gibala med 20,50 in 27,00 evrov, posamezni vlagatelj pa lahko odda naročilo za največ 50.000 evrov. Če bo zanimanje večje od Števila delnic v prodaji, bo vlagatelj dobil določeno Število zagotovljenih delnic. Če bo naročil do 80.000 delnic, bo vsak dobil 30 zagotovljenih delnic, če jih bo med 80.001 in 160 000, bo vsak dobil 20 delnic, če jih bo med 160.001 in 500.000, bo vsak dobil deset delnic, če bo naročil več kot 500.001, pa bo vsak dobil enako število zagotovljenih delnic, vendar ne več kot deset. Vse morebitne preostale delnice bodo dodelili posameznemu vlagatelju sorazmerno s Številom naročenih in plačanih delnic, in to glede na skupno maso vplačil malih delničarjev. Če bodo slednji izkazali dolgoročni interes po lastništvu delnic, bodo nagrajeni, saj bodo za vsakih deset zagotovljenih delnic, ki jih bodo imeli v lasti najmanj do 12. septembra 2008, pridobili pravico do ene brezplačne delnice. Brezplačno bodo torej lahko dobili največ tri delnice Ludvik Kovač VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d., M. Sobota AKTUALNO 22. november 2007 - VESTNIK Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra Pisal seje pomemben del slovenske zgodovine Osrednja državna proslava bo jutri na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni General Rudolf Maister je ob koncu leta 1918 in v začetku leta 1919 pisal pomemben del slovenske zgodovine. Maister in njegovi borci so svoja prelomna dejanja opravili ob razpadu avstro-ogrske monarhije, ko so v letih 1918-1919 preprečili, da bi Maribor in štajersko Po- dravje priključili nemški Avstriji. V spomin na generala Maistra je državni zbor leta 2005 razglasil 23. november za državni praznik, dan Rudolfa Maistra. Osrednja državna proslava bo jutri v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, prireditev, ki se bo začela ob 20. uri, pa bosta prenašala tudi prva programa slovenskega radia in televizije. Kot je v priložnostnem zapisu, ki ga objavljamo v nadaljevanju, zapisal zgodovinar dr, Ivan Rihtarič, je ob letošnjem prazniku generala Rudolfa Maistra in ob bližajoči se devetdesetletnici konca prve svetovne vojne (1914-1918), ki bo priho- dnje leto, primeren trenutek, J' se spomnimo nekaterih mad] znanih dogodkov iz bogBe (gornje)radgo nske zgodovini ki so povezani s temi dogodi Preverili pa smo tudi, kako mb di v teh krajih poznajo genet* Rudolfa Maistra in njegov pf1 sp e vek k slovenski zgodovini. Ludvik Kovac Gornja Radgona in general Rudolf Maister K mestu imamo tri spomine na genera-la in njegove borce: Maistrov trg, spomenik Svetilnik miru in grobišče na gornje-radgonskem pokopališču. Maistrov trg postaja osrednja spominska točka v mestu (obeležjeNikoli več, lipa izleta 1991 ter nastajajoča aleja velikanov in mestni Spital - bodoči muzej). Svetilnik miru je bil postavljen ob vstopu Slovenije v EU (2004). Spomenik je na mestu, kjer je bil že poleti 1940. postavljen veličasten spomenik Maistrovim borcem in radgonskim ustreljenim upornikom 97. pešpolka (maj 1918). Spomenik je bil ob začetku druge svetovne vojne podrt, material (marmor in kovinski deli)pa je bil pokraden in ohranil se je le podstavek. Novi, sedanji spomenik, ima posebno sporočilo: spomin na dogodke (1918-1920) v Radgoni (Bad Radkersburg) in Obrajni (Halberain) oz. na boje za severno mejo. Letnica 2004 ne pomeni samo obnovitev oz. novo postavitev spomenika, ampak tudi nakazuje skupno pot v Evropi za oba naroda ob reki Muri. Slovesnosti ob odkritju tega spomenika se kljub njegovi novi sporočilnosti niso udeležili politiki iz Bad Radkersburga, saj še vedno živijo »stari časi strahu slovenske (jugoslovanske) okupacije 1918 in 1945«. Imajo pač vso pravico, da imajo svoje spomine in spomenike na tiste čase. Napad na slovensko radgonsko posadko je februarja 1919- vodil Johann Miki, po njem se danes imenuje kasarna v mestu. Miki je bil v drugi svetovni vojni zelo aktiven v nemški vojski, dosegelje čin generalpodpolkovnika, bil ranjen ob koncu vojne in umrl v reški bolnici aprila 1945. Konec maja 1918 je bil znan upor vojakov avstro-ogrske vojske v Radgoni. V radgonski kasarni je bil tedaj vojak tudi poznejši znani slovenski pisatelj France Bevk, kije natančno opisal upor vojakov 97. pešpolka in streljanje upornikov ob mestnem zidu. Leta 1935 so posmrtne ostanke omenjenih ustreljenih upornikov in borcev za severno mejo, ki so padli v bojih za Radgono in pri Obrajni, pokopali na gomjerad-gonskem pokopališču blizu kapele. Slovesen prekop je vodil gomjeradgonski župnik Martin Gaberc, velik domoljub, ki pa so mu že takrat - nacizem je bil v Nemčiji že oblasti, simpatizerje pa je imel tudi že । deželi ob Muri - grozili z maščevatijef1’ ki so ga izvedli ob prvem dnevu voj*^ saj je bil ubit v še vedno ne popolno^ pojasnjenih okoliščinah. Grobišče v iHt' nji Radgoni je dobilo prav v teh drenovo spominsko ploščo. V BadRadkersburgu se končuje obho va mestnega obzidja in zelo primerno (’ bilo, da bi se posta vila na mestu, kjer ^1 bili ob tem obzidju ustreljeni uporniki spominska plošča v nemškem in slov#* skem jeziku, saj je npr. v Judenburgu c* spomenik za tamkajšnji podobni upof Ta misel in želja sta izziv politiki ^e" strani reke M tire, da pokažeta, kob | »evropske želje in pripra vljenosti po lovanju in preseganju stare miselnost imata v resnici. Sara Prajndl, učenka 9. razreda osnovne šole v Gornji Radgoni, pravi, da je bil general Rudolf Maister prav gotovo eden največjih Slovencev tistega časa, saj bi brez njega Slovenci ostali brez večjega dela Koroške in Štajerske. Sara dobro pozna življenje in delo generala Maistra, še posebno pa njegov prispevek k temu, daje Gornja Radgona ostala slovenska. Njegovi borci so leta 1918 zasedli mesto, tisti, ki so padli v boju, pa so pokopani na pokopališču v Gornji Radgoni in k njihovemu spominskemu obeležju bodo učenci tudi letos položili venec. Čeprav se v šoli o tem obaobju slovenske zgodovine še niso ve- jit Sandra Prelecjepravtako učenka 9- 1 radgonske osnovne šole, spominja Pa , je za generala Maistra prvič slišala v šoli P. . zgodovine. Ker jo dogodki, ki so ‘ J neralom Maistrom in njegovimi borci zas no mejo, še posebno zanimajo, namj^ve' o tem veliko povedati, presenetljiv0 P , njeno poznavanje Maistrovega življenj-Sandra bo imela skupaj s Saro 23. za devetošolce posebno predavanje o lu Rudolfu Maistru in o dogodkih iztak13"^ časa, obiskali bodo Maistrov spomenik' nji Radgoni in grob, kjer so pokopan* borci. Je pa orepričana, da mnogi Radg01 . , ne vedo dovolj o pomenu in prispevku generala Maistra in njegovih bore.1' • liko učili, je Sara o tem prebrala veliko literature in ji zato dogodki niso nežna Marko Vezjak, učenec 8. razreda osnovne šole v Apačah, nam je pripovedoval veliko zanimivega o delu in življenju Rudolfa Maistra in med drugim povedal, da brez njega in njegovih borcev tudi kraji na Apaškem polju ne bi bili slovenski. V Šoli se o tem obdobju slovenske zgodovine še niso učili, prelomne dogodke za te kraje pa je začel spoznavati na lastno pobudo. Pozorenje postal na plakatna hodniku njihove sole, na katerem je prvič vi del podobo Rudolfa Maistra, in začela so ga zanimati njegova dela. Sam ni prepričan, da ljudje v njegovi okolici veliko vedo o generalu, saj na tem koncu ni nobenih spominskih kraje. Marko Horvat, ki prav tako obiskuje 8. razred apaške osnovne šole, je tudi eden od tistih, ki dokaj dobro poznajo življenje Rudolfa Maistra in njegov prispevek k novejši slovenski zgodovini. Tudi Markoje za generala Maistra prvič slišal v šoli, kjer je postal pozoren na njegovo fotografijo in plakat, nato pa seje samoiniciativno začel zanimati za dogodke izpred devetdesetih let na tem območju. Za večino svojih sošolcevje prepričan, da so za generala Rudolfa Maistra sicer slišali, vendar podrobnosti o njem gotovo ne poznajo. Markoje poučen tudi o tem, daje Rudolf Maister pisal pesmi in je rad zahajal v Zavrh v Slovenskih obeležij, ki bi spominjala na dogodke ob koncu prve svetovne vojne. goricah, kjer so nastale njegove najbolj znane pesmi. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rltuper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše (novinarji), (fotografinja), Nevenka Erori (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel, št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10,538 17 40 (nov*1 ■ , ^jZ Venera {trženje} 538 17 10, šl. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo. Irimetečna naročnina 16,25 evra (3.894,15 sit), letna naročnina 65,00 evra (15.576,60 sit), letna naročnina za naročnike v tujini 158,60 evra naročnina ra delovne organizacije, podjetja in obrtnike 48,10 evra (11.526,68 sit), izvod v kolportažl 1,29 evra (310 sit), celoletna naročnina za Internetno Izdajo 52 evra (12.461,28). Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekov banki 24900-9- ^.(H Tis*: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za-kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št 89, in Zakonom o izvrševanju ptoraft*^, ■ Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 14.700 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p inf.sr, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://***-* VESTNIK - 22. november 2007 AKTUALNO Ustanavljanje pokrajin Prlekom uspelo Pokrajinski svet v Ljutomeru? Vlada je 15. novembra na fedni seji določila besedilo predloga Zakona o ustanovili Pokrajin, predloga Zako-na o prenosu nalog v pristoj-ttost pokrajin in predloga Za-*°na o volilnih enotah za vo-lh’e v prve pokrajinske sve-'/ Ti se v marsičem razlikujejo od predlogov. Pomurska pokrajina naj bi se P° novih predlogih imenova-^Prekmursko-prleška, sedež Ukrajinskega sveta pa bi bil TMutomeni in ne več v Mur-^i Soboti, kjer bi ostala le Pokrajinska uprava. Pristojnosti, ki bodo z države Prenesene na pokrajine, so javne ^cve regionalnega pomena, ki nai bi se nanašale predvsem na hladen razvoj celotnega območja pokrajine. Tako bodo med r°gim v pristojnosti pokrajine Previjanje javnih cest regional- nega pomena, razvoj gospodarstva, podjetništva in turizma pa tudi visoko in srednje šolstvo, kulturne dejavnosti, javne bolnišnice, socialni razvoj pokrajine itd. Pokrajinski svet, ki bo po novem predlogu v Ljutomeru, bi imel 41 Članov, od katerih bodo dva izvolili predstavniki madžarske narodnosti, ki so si v procesu pogajanj uspeli priboriti še eno mesto v pokrajinskem svetu, saj je prvotni predlog predvideval samo enega poslanca madžarske narodnostne skupnosti. Ljutomerski župan je s predlogom vlade zadovoljen in pravi, da se zavzemajo za delitev pristojnosti med pomurskimi mesti, vsekakor pa po njegovem mora biti v imenu pokrajine omenjena Prlekija. Župan Gornje Radgone Anton Kampuš pravi, da se pokrajinski svet ne sme seliti iz Murske Sobote, če pa se že, naj se uvede sistem rotacije, po katerem bi svet vsako leto zasedal v drugem mestu. Poslanec opozicijske LDS dr. Mitja Slavinec je mnenja, da je predlagana pokrajinska zakonodaja neprimerna, po njegovem je Pomurje regija ob reki Muri, zaradi česar je sam zagovornik prvotnega poimenovanja pokrajine pa tudi tega, da sta tako svet pokrajine kot tudi uprava na enem mestu, v Murski Soboti. Slavinec vidi problem v tem, da je vlada premalo vključila vse akterje in da ni pametno prihajati s takimi predlogi, ko potrebujejo dvotretjinsko večino za potrditev v državnem zboru. Čas za boljše predloge se izteka, zato po njegovem pokrajinska zakonodaja »visi v zraku«. S tem predlogom bi, tako Slavinec, pokrajina dobila samo obveznosti, ne pa tudi sredstev. Jožef Horvat iz NSi pa Komentar Igra je končana Jožef Horvat: »Zdi se mi nesprejemljivo, stroškovno potratno in neoperativno, če bosta sedeža pokrajinske uprave in pokrajinskega sveta na različnih lokacijah, in to samo zaradi tega, da bi dobili v DZ RS kakšen glas več za podporo zakonodaji.« pravi, da predlagane rešitve še zdaleč niso dokončne in koalicijsko usklajene. Preimenovanje Pomurske pokrajine v Prekmur-sko-prlesko pokrajino zanj ni sporno, trdno pa stoji na stališču, ■ da pokrajinska zakonodaja ne sme generirati dodatne birokracije in dodatnih stroškov, zaradi Česar je proti selitvi sveta v Ljutomer. Timotej Milanov Glasovanje o (ne)zaupnici Vlada s podporo koalicije ^murski politiki 0 glasovanju Upnica vladi Janeza Janše je bila iz-^sovana pozno v ponedeljek s 55 gla-podpore, kolikor je tudi koallcij-poslancev, ki sta se jim pridružila P°slanca narodne skupnosti, medtem ■° so na podporo katere od opozicij-strank zaman čakali. V dvournem ^oru predsednika vlade je bil pouda-predvsem na novinarski peticiji, ki (°le premier označil za »izvoz laži v 'Milo«, opoziciji pa očital lastništvo kar je tudi ponazoril s shema- ^emier Janez Janša je glasovanje o zaup-, 1 vladi vezal tudi na predsedovanje EU, pa opozicijski poslanci niso sprejeli in ' ’koristili razpravo za ostro kritiko vlade, zaradi česar je Janša po glasovanju tudi povedal, da je tako imenovani sporazum o nenapadanju mrtev. To je spodbudilo vodjo največje opozicijske parlamentarne stranke Boruta Pahorja, da je Janši poslal pismo, v katerem ga poziva, naj se nedvoumno izjasni o tem, ali sporazum še velja, in navedel, da je predsednik vlade zamudil dobro priložnost za nadaljnje sodelovanje. Zadevo vidi podobno, vendar z druge strani, vodja poslanske skupine Nove Slovenije Jožef Horvat, ki meni, da gre pri predsedovanju EU, na katero je predsednik vlade tudi vezal zaupnico, za zgodovinski projekt nacionalnega pomena, ko bi pričakovali v Sloveniji plebiscitarno enotnost. Po njegovem 51 glasov ža zaupnico vladi tega ne zagotavlja. Mitja Slavinec iz LDS pa trdi, da je bila zaupnica sama po sebi spektakel za medije, s katerim je premier tudi hotel strniti svoje vrste. Normalno je, da dobiš zaupnico, če imaš večino v parlamentu. Po njegovem mnenju je hotel tudi vplivati na opozicijo, vendar če hoče vlada pobrati zasluge za tisto, kar je dobrega v državi, mora tudi prevzeti odgovornost za slabe stvari. Zanimiv je tudi komentar predsednika upravnega odbora GZS OZ za Pomurje Š te f a rta Sobočana, ki trdi, da je mnenje o tem med gospodarstveniki poenoteno, in sicer da je s tem vlada skušala odvrniti pozornost od bistvene tematike, in sicer od tega, da pripravlja slabe zakone, s katerimi se vmešava v gospodarstvo in mu škodi. Kot pravi Sobočan, je kratkoročno glasovanje o zaupnici, ki zmeraj pomeni določeno nestabilnost, vplivalo tudi na padec borznih indeksov v tem času. Timotej Milanov Ingres SLS Soglasno za novo vodstvo ^učecu ni uspelo ^deninajstega novembra iztekaj kongres SLS, na so Izvolili novo vod-0 bi sprejeli predlog nove-dj/^Rrama. Kot edini kan-^7’ Je bil izvoljen po dogo-Ur" * Janezom Podobni-; ? ■ predsednika celjski Bojan Šrot. Nova pod- ^^sednika sta Janez Po-in Irena Majcen. Pre-glavnega odbora je l'^ Aleš Primc. Za predse-',Vt Ea torei ' ''h Za ^ater 0 se Je poteg0'31 , J ^ržavni svetnik in pred-regionalnega odbora Maučec, je bil iz-Jakob Presečnik. ^V*eter? ti. ’11 vodstvo stranke naj bi V tudi določene premike stranke. Najprej so davila vprašanja, ali pomeni postavitev celjskega župana na Čelo stranke tudi odmik od tradicionalne naslonitve Slovenske ljudske stranke na ruralno prebivalstvo. To Šrot zanika. Šrot pa je bil tudi že pred izvolitvijo kritičen do preveč prosocialnih programov v slovenskem političnem prostoru in v tem pogledu napovedoval spremembe v smeri sodobne konservativne stranke. Po besedah prisotnih predstavnikov podjetij je veliko tudi zanimanje kapitala za programsko prenovo SLS. Marjan Maučec, ki je kandidiral za predsednika sveta stranke, o odstopu z mesta predsednika prekmurskega regionalnega odbora ne razmišlja, saj glasovanja, na katerem je prejel le 31 glasov in med petimi kandidati za ta položaj zasedel četrto mesto, ne vidi kot nezaupnice njegovemu dosedanjemu delu. Z izvolitvijo Radovana Žerjava v izvršilni odbor stranke in dveh prekmurskih Članov SLS v svet stranke je dosegel po njegovih besedah prekmurski regijski odbor na kongresu dober izkupiček. Prerivanje na desni sredini Novi predsednik SLS je v svojem govoru postavil SLS na mesto sodobne desnosredinske stranke, ki namerava po volitvah leta 2012 prevzeti vodenje države. Na to ciljajo tudi izjave vidnih članov stranke, ki trdijo, da je vodilni prostor na desni sredini samo trenutno prevzela SDS. Tudi namigovanja o vplivu Pivovarne Laško, ki jo vodi Boško Šrot, ki ni v najboljših odnosih s premierom Janšo, predvsem zaradi svoje vloge pri imenovanju nekdanje državne sekretarke Adrijane Starine Kosem za članico nadzornega sveta Dela, utegnejo ohladiti odnose znotraj koalicije. Iz programa še ni mogoče razbrati novih usme- SLS - original since 1892. Foto: T. M. ritev po Šrotovih napovedih, saj se v njem označujejo za pravno naslednico zgodovinske SLS ter se zavzemajo za krekovstvo in okoljsko-socialno tržno gospodarstvo. S tega vidika nekoliko preseneča tudi vrnitev nekdanjega predsednika razpadle SLS + SKD dr. Franca Zagožna v izvršilni odbor stranke, saj se je ta na začetku mandata Janševe vlade postavil proti napovedanim reformam mladoekonomistov, torej proti politiki, ki naj bi bila bližje tisti, ki jo zagovarja Šrot. Gre torej pričakovati, da bo za posameznike in gospodarstvenike SLS še naprej zanimiva predvsem kot stranka osebnih interesov in kapitalskih povezav. Timotej Milanov V ponedeljek - po vetrenju in oblačenju Desusa - se je zgodilo. Vladi je bila izglasovana zaupnica. Iz nastopa predsednika vlade je bilo jasno, da je ost usmeril predvsem na medije in z njimi povezane »tajkune«pa tudi na opozicijo, predvsem največjo konkurentko na prihodnjih parlamentarnih volitvah Socialno demokracijo. Vprašanje je, ali je bilo vse to potrebno, logično gledano ne, predvsem ni bil potreben napad na medije oziroma podpisnike peticije, ki je bila poslana v evropske institucije in države po Evropi, kot glavne izvozn ike laži. Morda upravičeno, toda ne glede na položaj in lastniško strukturo medijev je dejstvo, da mediji in novinarji niso tisti, ki so bili izvoljeni za upravljanje te države. To je sedanja vlada in to morajo vzeti v zakup tako tisti, ki se s to oblastjo strinjajo, kot tisti, ki se ne. Če damo v ta paket še radikalen obračun z največjo opozicijski stranko, potem je podoba jasna. Kljub vsemu pa ravnanja ene strani, torej medijske ali opozicijske strani v odnosu do vlade, še ne moremo obravnavati kot izdajo nacionalnega interesa. Resnejši poznavalci delovanja državnega ustroja, med njimi tudi dr. France Bučar, si zastavljajo vprašanje na drugačni ravni. Namreč, kako razumeti projekt vodenja Evropske skupnosti v prihodnjega pol leta. Na tehnični ravni to ne bi smel biti problem in, kot kaže, tudi ni, saj je predsednik vlade jasno povedal, da smo tehnično na ta izziv pripravljeni. Je pa očitno drug problem, da nimamo jasnega odgovora, kakšno Evropsko skupnost hočemo in kakšni so naši interesi znotraj EU in, kot pravi Bučar, v Dnevniku Še nobena vlada ni ponudila odgovora na to vprašanje. Zanimivo je, da seje vsa zgodba v razpravi pred glasovanjem o zaupnici vrtela zgolj na tehnični ravni v smislu, kako bomo zadovoljili pričakovanja Evrope, ne pa, kaj želimo mi od te Evrope. Vtem smislu bi kazalo razumeti tudi tolikokrat omenjen podpis sporazuma o nenapadanju vlade. Racionalneje bi bilo, da Če dogovor, potem dogovor na tej ravni, To, ali bo vlada speljala predsedovanje ali ne na tehnični ravni, torej sploh ni vprašanje, ne glede na to, kako se je obnašala opozicija. Problem pa je, da so se v tej igri glavni akterji prekleto dobro zavedli, da predsedniške volitve le niso potekale po neki »drugačni filozofiji. ampak gre za realen odnos volilnega telesa do posameznih političnih polov, kije imel še t. i. kontrolno vprašanje, kot bi ga definirali po sociološki metodologiji raziskovalci javnega mnenja, v obliki referenduma o zavarovalnici Triglav, ki je samo potrdil odnos volilnega telesa do vladajočega bloka. Ob teh ugotovitvah pa se je predsednik vlade kot izkušen politik odzval tako, kot se je. S problematiziranjem nacionalnega interesa pred zgodovinskim projektom vodenja EU je zaigral na čustva in uperil ost v najnevarnejšega tekmeca. Vzporedno pa se je pojavil znotrajkoalicijski problem SLS, ki je z zamenjavo vodstva krepko načel ravnotežje znotraj sedanje koalicije. Ne gre sicer za neravnovesje ali prerazporejanje moči do konca mandata te vlade, ampak za priprave na naslednje volitve čez dobro leto in razmerje moči po volitvah. Sprememba v vrhu SLS lahko močno premakne razmerje sil v vladajočem polu po prihodnjih volitvah. S tega vidika uporaba terminov »tajkuni« in »privezovalajaht« ni bila usmerjena samo k »levičarjem«, ampak tudi k SLS. Ne pozabimo, prvič v strankarski zgodovini seje zgodilo, da je kaka stranka javno razgrnila ključne kapitalske igralce, bodisi kot lastnike bodisi kot menedžerje podjetij, katerih kapital podpira stranko. Nosilci kapitala so se doslej pretežno skrivali znotraj netransparentnih združb in forumov. Ob tem je še eno ključno dejstvo, gre za kapital, ki ni neposredno odvisen od države. Zato ne kaže prezreti dejstva, da kapital najprej daje moč politiki, in zato tudi realna napoved, da bodo leta 2012 naskočili oblast. F kontekstu predsedniških volitev je treba razumeti ravnanje opozicije pri glasovanju o zaupnici. Ne glede na podpisane sporazume so dale volitve predsednika opoziciji velik kapital, ki bi se mu z glasovanjem v podporo vladi odrekla. J. Votek XENON XZ| . ARCHITECTURAL ZvATVi LIGHTING KAL GmbH je dinamično, nenehno rastoče avstrijsko podjetje, ki razvija, proizvaja in posluje z zelo kakovostnimi svetili in svetlobnimi sistemi. Za naše na novo ustanovljeno slovensko sestrsko podjetje KAL SVETILA, d. o. o,. iščemo prave ljudi za naš oddelek za razvoj in design oz. za našo pioizvodnjo na območju Murske Sobote. CAD-KONSTRUKTORJI/-KE Na presečišču med designom in proizvodnjo delate s programom Solid Edge pri inovativnih vrhunskih svetilih. Svoje strokovno tehniško znanje in kreativni potencial uporabljate pri iskanju rešitev za svetila. V idealnem primeru imate pridobljeno dokazilo o končani tehniški izobrazbi v strojništvu ali izobrazbo na področju tehniškega risanja in tudi znanja iz CAD. DELOVNI VODJA Odgovorni ste za vodenje, nadzor in ocenjevanje zaposlenih v proizvodnji, ki sestavljajo svetila Prav tako nadzorujete kakovost končnih produktov. V idealnem primeru imate izobrazbo iz elektrotehnike. SODELAVCI/SODELAVKE V PROIZVODNJI Vaša naloga je preprosto sestavljanje svetil. Odlikujete se po ročnih spretnostih m tehničnem znanju. Prošnje naslovite na KAL SVETILA d. o, o., -H Bojan Lebar. Ivanoctjevo nas. 5, Sl 9000 Murska Sobota, xal_svetila@xat.com WWW.XAL.COM LOKALNA SCENA 22. november 2007 - VKTNIK Jožef Forjan: *Ae zanima me, ko govorijo, da je bil denar, ki je bil namenjen za asfaltiranje poti do naše hiše, zapravljen kako drugače. Želim le, da župan izpolni svoje obljube.« Dr. Vinko Škafar, profesor pastoralne teologije: »Pri svojem delu so tukajšnji duhovniku uporabljali madžarske in kajka-vske nabožne knjige in tiske, ki so bili jezikovno bliže kot kranjska slovenščina. Misel o enotni Slove- niji pa je prišla kljub vsemu tudi sem, tako je Božidar Raič v teh krajih našel zavedne duhovnike, in prav beltinska župnija je bila ena najzavednejših v Prekmurju « Alan Jurakovič, direktor Prekmurskega raziskovalno-izo-braževalnega zavoda Murska Sobota: »Za naše nadaljnje delovanje je ta podpis prvega evropskega konzorcija treh držav velikega pomena, saj smo se okrepili s ka- dri, novimi izkušnjami, novimi ljudmi, tako da sedaj lahko dejansko to dobro prakso prenašamo na Dolenjsko. Odslej se bomo lahko prijavljali na razpise Evropske unije. Veliko več možnosti bo, da bodo romski pomočniki dobili zaposlitev, za kar si prizadevamo že štiri leta.« Ravnateljica Marija Horvat - vzor učečih se pedagoških delavcev Kako učiti in se naučiti? Je ena redkih ravnateljic, ki se nenehno izpopolnjuje ter išče učiteljem in učencem primerne učne strategije - Po magisteriju jo mika še doktorat Marija Horvat je v svojem 2b-letnem pedagoškem delu prestopila kar precej stopnic: bila je vzgojiteljica, nato učitel jica razrednega pouka in pedagoška svetovalka. Zdaj je pred tem, da prestopi še eno stopnico. Ko je učila, je vedno pogrešala nekoga ali nekaj, ki bi znal svetovati, pomagati, zato si je kot svetovalna delavka prizadevala, da je vedela vse, kar učitelji potrebujejo - na učiteljskih zborih poslušaš, kakšne probleme imajo, kako se otroci ne znajo učiti, se učijo kampanjsko, nimajo strategij, ne vedo niti prebrati teksta, si ne zapomnijo... »Tako sem si zadala, da si bom na tem področju pridobila več znanja in jim pomagala,« je povedala Horvatova. In res: vpisala se je na podiplomski študij, specializacijo s področja aktivne učne strategije je zagovarjala, ko je prišla na to delovno mesto v Veliko Polano 2003. leta. Z istega področja je vpisala tudi magistrski študij, ki ga bo sklenila v prihodnjih tednih z zagovorom naloge Uvajanje aktivnih strategij učenja za predmetne stopnje. Razlika je v tem, da je tokrat delo razširila na tri šole: Veliko Polano, Črenšovce in Turnišče. Pravzaprav je z nalogo želela poiskati recept za spodbujanje učenja oziroma za pomoč učitelju, ga spodbuditi, da bo sam poiskal sebi najprimernejšo metodo, strategijo dela, da bo lahko na pravi način pomagal tudi učencem. Ji je uspelo? »Učenci aktivne metode učenja zelo dobro sprejemajo, učitelji pa večkrat tarnajo, da nimajo časa: »Pa naj jim vsak učenec na listek napiše, kaj je Zelo pomembno je, da se učenci naučijo učiti. Tako bi lahko tudi izboljšali učne rezultate, kajti rezultati nacionalnega preverjanja znanja so v Pomurju nižji kot drugje. Naši dobro znajo podatke, toda to v življenju ni najpomembnejše. Naučiti se morajo reševati stvari kompleksno, kajti dejstvo je, da prav naši učenci ne znajo reševati višjih problemskih sklopov, nimajo besedišča, ne razumejo, nimajo kritičnega mišljenja, ne znajo ovrednotiti. Toda teh stvari se ne da naučiti v enem letu. Predvsem pa mora tudi učitelj dobro poznati snov in strategijo, kako bo podajal snov. V malem prstu bi moral imeti didaktične pristope in dobro poznati sebe, kajti če mu neka metoda ne leži, se bo ob prvi priložnosti vrnil k staremu načinu dela. Marija Horvat, ravnateljica Velika Polana: »Šolstvo vse bolj prehaja v pristojnost lokalnih sku-pnosti, zato je še kako pomembno, kje delaš, v kateri občini, kako ima kdo posluh za te stvari. Črenšovska šola je itak moja domača šola, tam sem veliko delala, v tej občini sem tudi doma. Tu sem veliko vlagala, pridobila sem si veliko izkušenj in vse to bom s pridom izkoristila. Vsako stvab čeprav je bila včasih težka, sem sprejela kot dobro, gledala, da sem osebnostno rasla in da bom lahko to stvar nadgradila. Noben® stvari nisem jemala kot dokončne, se smilila sama sebi, ampak sem v vsaki stvari poskušala iskati dobre stvari. Če tako jemlji greš naprej, tudi ko padeš. Pokončno glavo, vsakemu pogledat’ v oči in se ne sramovati tistega, kar se ti je zgodilo. Vedno pa zagovarjam stroko in mislim, da so strokovne stvari najpomembneje glede dela, ravnateljevanja in napredka.« Foto: 8. b. p. dobrega odnesel od ure, kaj je pridobil, ali je snov razumel, kako ocenjuje, kaj o tega bo lahko uporabil za naprej. Enako mora delati učitelj na lastni refleksiji, graditi lasten razvoj. Učitelj mora vedeti, kaj je pomembno: je to učni načrt ali učbenik, iz katerega dela, ali kaj drugega, kar je treba učence naučiti? Mislim, da ne tistih podatkov, ki jih mora zapisati v odgovore pri testu’ Mislim, da je pomembnejše to, da jih nauči nekate- rih spretnosti, sposobnosti, nav*1' Učitelj mora vedeti, kaj zakon o njega zahteva, tu mu niti ravnatelj *£ more nič. Ni dobro, če je vse predp1 sano, in tudi ni dobro, čc je preV svobode. Odvisno od izobraževanj3 učiteljev,« je prepričana Marija vat. Po navadi pa je tako, da je' ‘ vse, ki izstopajo po znanju, priznanja na fakulteti kot v0*1 mačem krogu. Bernarda B. Anton Slana: »Občina s cesto do Forjano-vih nima ničesar. Za asfaltiranje ceste so odgovorni DARS in njegovi izvajalci.* Dr. Vlado Miheljak o nepresenetl ji voSti Jeli nčiča in nepoznavanju tega tipa politikov v Evropi: »Tu sem mislil predvsem na javnomnenjske detekcije. Ta tip politika ni nikoli detektiran, preden pride do volitev. Primerjal sem ga z Le Penom in Heiderjem. Nobenega od njiju javnomnenjske raziskave nikoli niso katapultirale v zrak in zmeraj sta potem presenetila. Le Fenu nihče ni napovedoval drugega kroga in vsi so pričakovali, kot vedno, spopad med socialisti in degolisti Naenkrat pride v drugi krog Le Pen in kaj se zgodi? Levičarji gredo volit Chiraca, da rešijo oblast Republike. Ta tip politika je vedno latentno prisoten v okolju, ker je prisotno tudi to vzdušje v okolju, ki je zmeraj prikrito. Vendar v trenutku, ko se pojavi človek, ki to transformira v javno, politično govorico, zmeraj pritegne določeno število ljudi Veliko težje je pojasniti razlike glede tega v različnih okoljih, ki jih jaz pojasnjujem s problemi, kijih imajo določena okolja. V Ljubljan i je manj razlogov za Jelinčičevo privlačnost kot v Prekmurju.« Roman Rep, državni sekretar ministrstva za javno upravo: »Slovenija je ena najbolj pripravljenih kandidatk za vstop v schengenski režim varovanja meje. To ni naključje, dobro smo delali. Naložba v Peti-šovcih pomeni izpolnitev obveznosti Slovenije za varovanje zunanje meje Evropske unije po schengenskih standardih.« Ekološke drobtinice Manj je več Bi preko otrok hitreje ozavestili prebivalce ob Muri, kakšna hrana je najbolj zdrava za na krožnik doma, v šoli in gostilni? Zakaj je večina še vedno prepričana, da morajo biti v pokrajini ob Muri porcije hrane obilne, z veliko mesa? Zakaj ne velja prepričanje, da mora biti v Pomurju hrana na krožniku zdrava? Čeprav se v Pomurju kot vrednota na prvo mesto vse bolj postavlja zdravje, pri izbiri živil šepamo. Delno je to povezano z nizkim standardom, kajti zdi se nam, da bomo veliko privarčevali, Če bomo kupovali poceni živila v velikih trgovskih centrih. V resnici pa ni tako: pri ekološki hrani, npr. polnovrednih žitih, velja, da je manj več, če jih znajo ljudje pravilno pripraviti in zaužiti. Vsekakor bi morali biti deležni izobraževanja in zdrave hrane najprej otroci, da bodo že od vrtca naprej vedeli, kakšna hrana je najboljša. Nekatere države so se prav s pomočjo vzgojno-izobraževalnih ustanov uspešno uprle vdoru velikih multinacionalk, ki so jih bombardirale s poceni in nezdravo hrano. Znano pa je, da lahko otroci hkrati izobražujejo tudi starše, pa če gre za okoljsko ali prehransko ozaveščenost. Preusmeritev v ekološko kmetijstvo traja tri leta, ozaveščanje ljudi pa traja še dlje. Gostinci se v svoji ponudbi hrane nasploh prepočasi odzivajo na vse Na okrogli mizi in dobrodelni prireditvi v sodelovanju z Lions klubom Murska Sobota z ri^ vom Ekološke drobtinice so sodelovale Tanja Pintarič, Tatjana Buzeti, Franka Balant MRHI III lil Branislava Belovič. Foto: b. b. p. novosti, saj se ne zavedajo, da bi prav zdrava in ekološka hrana lahko bila odlična reklama za prepoznavnost gostiln v pokrajini ob Muri. Tudi šole se izgovarjajo, da jim predpisi ne dovoljujejo, da bi lahko kupovali domača živila, celo zelenjave s šolskega vrta menda ne smejo uporabljati. V Pomurju je veliko ekošol, toda nobena od teh še nima ekološkega vrta, smo slišali. Zdi se, da se o šolski prehrani govori v dveh ločenih taborih, eni se strogo držijo zakonov in predpisov (šole), drugi pa govorijo in razpravljajo o zdravi prehrani v šoli (zdravstveni delavci). Vesela novica je, da bodo dajali nacionalni kriteriji za nakup živil v prihodnje prednost živilom lokalnega porekla. Na okrogli mizi z naslovom Ekološke drobtinice, ki je potekala 14. novembra zvečer v Mini restavraciji Rajh v Murski Soboti, pa so pogrešali predvsem večje število gostincev in predstavnika kmetijske svetovalne službe Morebiti bi prav slednji lahko povedal, kaj je z gensko spremenjenimi poljščinami v Pomurju - to je namreč izjemno velika nevarnost, ki se je zaenkrat zavedajo le tisti, ki zagovarjajo zdravo hrano, V Pomurju smo ta trenutek sttdi zgodovinskega konflikta interesov, rezultat katerega bo vplival na prihodnost pokrajine: energetika ali zdrava hrana. Po besedah Branislave Belovič (Zavod za zdravstveno varstvo Murska So- |jt bota) je Prekmurje biser, zdrava ekološka hran* r alna, vsebuje veliko več hranilnih snovi kot tist^- j na hitro pridelana, je manj obremenjena z rJ* kemikalijami: »Podražitev vpliva na prehrano I valstva. Naloga nas, ki delamo v javnem zdravja 1 ,. bomo ljudi ozavestili, da bodo znali tudi z* ' narja pripraviti kakovostne obroke. Jaz hodim n* z lupo, da preberem, kaj je zapisano na deklah' j| Predvsem pri polnovrednih živilih je pomenim^/ so ekološka.* Franka Balantič, Ekološki " jo SVIT Srednja Bistrica, je povedala, da združuj^ . ekoloških pridelovalcev, trgu pa ponujajo 39 , je izdelkov, žita, moke, testenine in slaščice, zelo dobra, toda boljša je v Ljubljani In ekomark^ Sloveniji kot v Pomurju. Prihodnje leto želijo n* ben način organizirati ekološke pridelovalce ati’ Balantičeva je prepričana: »Vem, da naši prid« zmorejo tudi to, potrebujemo le manjši logist^^.ijj, ter Naši kupci so ljudje, ki si želijo kupiti prav11 h posamezniki. Zadnje mesece je med njimi tud1 gostinskih obratov. Naše cene niso IGO-odstotk11" od konvencionalne ponudbe, kot to nekatef _.. Cena je odvisna od vhodne surovine. Centet -neprofitni zavod, ne stremimo za zaslužkom ' n, .• Bernarda B-' VESTNIK - 22. november 2007 LOKALNA SCENA Sto let slovenskega misijona v Beltincih Kar ni uspelo Ivanocyju, je uspelo Kolarju Uspeval k prebujenju narodne zavesti ^da so farniki zvedli veselo novico, ka svojo j domačoj cerkvi mefi sveti mi-se je vse raduvalo,« so decembra zapisali v Marijinem listu. To je bil 1 ko si je tedanja oblast prizadevala za Potujčenje Slovencev, živečih med Muro bo. Temu se je uprl župnik Peter Ko-* Z misijonom v slovenščini. Inv soboto v župnijski cerkvi sv. Ladislava v 'kirtcih s slovesnostjo spomnili stoletja* dogodka, kije imel daljnosežne po-/d>ce. Slavnostni govornik akademije je 11 dr. Vinko škafar, mašo pa je pripravil 'Jriborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Začetku 20. stoletja čas za Slovence, živeče Muro in Rabo, ni bil prav nič rožnat. Ma-’rska asimilacijska politika je bila v svojem Večjem zamahu in oblast si je prizadevala . rtyno potujčiti. Beltinski župnik Peter Ko-■ Zaveden Slovenec, je prevajal tudi učbenike *n)n »kl|uču|ejo DDV Za rapa*« v lisko ne odgovarjamo Hofer trgovca dlo.o. www.hofw.si GOSPODARSTVO 22. november 2007-VESTNU SGP Pomgrad - ABi, d. o. o., z ekskluzlvo Velike delavske demonstracije v Ljubljani Delovno in uspešno leto SGP Pomgrad - ABI in Delta Bloc Europa podpisala ekskluzivno licenco za proizvodnjo in prodajo betonskih varnostnih ograj V začetku novembra sta podpisala v mestu Wiener Neustadt Miran Klemar, direktor podjetja SGP Pomgrad - ABI, in mag. Mathias Redberger, direktor Delta Bloc Europa, pogodbo o eksluzivni proizvodnji in prodaji betonskih varnostnih ograj Delta Bloc za celotno Slovenijo. Družba SGP Pomgrad - ABI je tako edina v Sloveniji, ki bo izdelovala te varnostne ograje po veljavnem standardu SIST EN 1317. Miran Klemar, direktorSGP Pomgrad - ABI: »Do sedaj smo izdelane varnostne ograje šteli v metrih, letos pa prvič v kilometrih. Zdaj trenutno postavljamo ograje v Lendavi ob avtocesti Lenda-va-Pince. Vsekakor računamo na to, da bomo dobili naročila za avtoceste in vse druge ceste. Z ekskluzivno pogodbo namreč lahko sodelujemo na celotnem slo- venskem trgu. Delta Bloc je dejansko vodilni proizvajalec betonskih varnostnih ograj v Evropi, ima več kot 15 licenčnih partnerjev in mi smo zdaj eden od njih. Letos smo jih že postavljali tudi na avtocesti na Jesenicah in pri Šempetru pri Celju. Računamo, da bodo sčasoma vse te stare jeklene in betonske ograje zamenjali s temi, ki ustrezajo evropskim standardom. Zaradi ekskluzivne pogodbe se bomo lahko sedaj intenzivneje lotili obdelave trga in obveščali vse pristojne načrtovalce, projektivne biroje, nadzorne organe (DDC) in investitorje (DARS).« Foto: B. B. p. Pomgradova družba ABI (armiranobetonski izdelki) je bila registrirana pred sedmimi leti; vsa leta povečujejo proizvodnjo in rudi dohodek z neverjetno hitrostjo. Leta 2005 so dosegli že 1,4 milijarde tolarjev prihodka, lansko leto pa so dosegli 1,65 milijarde SIT oziroma skoraj sedem milijonov evrov. Letos so imeli že v prvih devetih mesecih večji prihodek kot celotno lansko leto -devet milijonov evrov. Lansko leto so namenili za naložbe več kot sto milijonov tolarjev. Prizidek k proizvodni hali za izdelavo armiranih betonskih izdelkov, hal in varnostnih ograj je bil narejen letos spomladi. Zaupana jim je bila gradnja vseh velikih trgovskih in poslovnih objektov v Pomurju pa tudi v drugih krajih Slovenije. Zaradi obsežnega posla z? Hofer so se že lani odločili za veliko naložbo, nakup specialne prikolice za prevoz velikih betonskih elementov, ki so visoki tudi do štiri metre, tovor pa lahko naloži kar šofer sam. Njihovi prednosti pred drugimi navadnimi betonarnami sta celovita prenova betonarne in velik planetarni mešalec. Tako kot so kupili prvi v Sloveniji vibracijsko mizo, veliko štiri krat 16 metrov, so tokrat uspeli z ekskluzivno pogodbo za izdelavo betonskih varnostnih ograj. Bernarda B. Peček Vseslovenski protest proti nizkim plačam Skupina pomurskih demonstrantov. Foto: Natašajuhnov Bioplinarna v Lendavi Gradi jo ECOS iz Černelavec Družba INOKS gradi v Lendavi objekt za predelavo biomase v naravno gnojilo s kogeneracijo ter omrežje za prenos energentov, kot investitor pa nastopa njena povezana družba ECOS, Storitve pri varovanju okolja Černelavci. Objekt gradijo na zemljišču, ki leži med železniško progo in cesto proti Murskemu Središču, kjer je Lek načrtoval gradnjo kompostarne. Do tega potem ni prišlo, čeprav je občinski svet maja 2004 po zapletih z načrtovanjem kompostarne pri čistilni napravi v Čentibi izdal potrebno soglasje in je družba Lek z lastnikom zemljišča Ferencem Hajoscm julija 2004 sklenila predpogodbo za nakup nepremičnine. Slednji je zemljišče v obse- gu 5,5 hektarja novim kupcem prodal avgusta 2007, pred tem pa sta pogodbenika marca med drugim sklenila stavbno pravico, lendavska upravna enota pa je izdala gradbeno dovoljenje za objekt prve dni julija. Kupnina je bila vezana na najem posojila v tujini, kar je nepremičnini občutno dvignilo prodajno ceno. Ožja lokalna skupnost v postopku pridobivanja soglasij ni sodelovala in projekta podrobno ne pozna. Objekt je od Trimlinov kot najbližjega naselja odmaknjen dober kilometer in pol, je pa v neposredni bližini objektov Nafte Lendava, Ilirije, Leka in drugih firm v industrijski coni, torej morebitnih porabnikov proizvedene energije. Majda Horvat Sobotni protest na snem trgu v Ljubljani je pril' zgodovini Slovenije, ki so sr udeležili združeni delavci vs® kalnih central, pridružili 50 se jim tudi upokojenci insW denti. Med nezadovoljno m01' žico je bilo tudi precej cev, ki so na ta način izrazi ■ protest proti nizkim plačam- Pohod večdesettisočgbT( množice v slovenski metropol Je bil doslej največji pri nas. Vsi p(£ dstavniki sindikatov so poudari’11, da protest ni naperjen proti vW in da ga nikakor ne gre umeščat1’ kontekst aktualnega politični’ dogajanja. »Na ‘pranger’ ne žel1®1 pribiti vlade, ampak inflacijo in cialno razslojevanje,« je bilo vei krat slišati. Slišati pa je bilo tudi I da je tokratni shod mišljen pf£U sem kot opozorilo delodajalk® ki izplačujejo prenizke plače m* na račun delavcev kujejo vis°' dobičke. »Če Slovenija naprej se mora to poznati tudi pr1 P ’ čah,< je bistvo sindikalnih zahte'1 S tem se strinjajo tisti, ki šde2^ njajo poklicno pot, upokojen so svoj dolg do sistema že čali, in študenti. Motijo jih podražitve osnovnih potrebi zaradi katerih se je veliko naj rejših ljudi znašlo pod robo*11^ vščine. »Upokojenci smo varjalci socialne politike K1 smemo dopustiti, da bi seen S zgodilo našim otrokom inv kom,« je bilo med drugim sl'^ Študenti pa so se protesta11 ležili v znak podpore niedgen _ cijski solidarnosti. Zato so izf podporo delavcem in cem, hkrati pa opozorili na raščajoče socialne razlike, kJ bosta še poglobili privatiza^ šolstva in zdravstva. Predsta delavcev zahtevajo, da se m0 plače usklajevati glede na pf° tivnost, pri čemer se zavzetnaj0 povišanje osnovnih plač. -t Milan Med demonstranti sta tudi novoizvoljeni predsednik države Da^0 Turk in ministrica za Marjeta Cotman. po dvigu delavskih plač je podpri tudi Sin^ novinarjev Slovenije. Zakaj je treba nevarne odpadke zbirati ločeno? V prejšnjem članku smo govorili o akcijah zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Tokrat žeBmo še enkrat poudariti, katere nevarne odpadke je treba zbirati ločeno, in to tako v gospodinjstvih kot pri opravljanju svoje obrtne ali industrijske dejavnosti, in kako jih najenostavneje prepoznamo. Nevarni odpadki so tisti, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih torej ni mogoče odlagali skupaj s komunalnimi oziroma gospodinjskimi odpadki. So težko razgradljivi ter povzročajo človeštvu in naravi ogromno škodo. Nevarni odpadki nastanejo tako pri industrijski, obrtni in kmetijski proizvodnji ter predelavi kot tudi v gospodinjstvih. Z njimi se srečujemo tako rekoč vsak dan v delovnem in domačem okolju. Zaradi okolju nevarnih snovi moramo nevarne odpadke zbirati, odlagati, predelati ali uničiti ločeno od drugih odpadkov. Nevarni odpadki, ki jih je treba zbirati ločeno in. oddajati za to pooblaščenim podjetjem, so: ostanki onesnažene embalaže, barve, laki, sp reji, impregnirana sredstva, premazi, odpadna olja, od- padna zdravila, odpadna jedilna olja, razredčila, razmaščevalna sredstva, baterije, akumulatorji, živosrebrni termometri in drugi živosrebrni instrumenti, neonske cevi, halogenska svetila, odpadna zaščitna sredstva, škropiva, odpadna topila in razmaščevalna sredstva, azbestni odpadki... Pri prepoznavanju nevarnih odpadkov so nam lahko v veliko pomoč simboli, ki jih najdemo na nevarnih snoveh in njihovi embalaži. Najpogostejši simboli, ki označujejo nevarne odpadke, so oranžne barve in so predstavljeni spodaj. Če imate še kakršno koli vprašanje v zvezi z nevarnimi odpadki, pokličite podjetje Sauber-macher & Komunala od ponedeljka do petka med 7 00 in 15.00 po tel., št. je 521 37 20, in z veseljem vam bomo svetovali. Opravičilo V članku V DobroV^ ku Ocean Orchids odp*13 tropski vrt, ki je bil obja vljen v prejšnji števil1' Vestnika, dne 15. no'e^ bra 2007, je prišlo do11 pačnega zapisa vredn° tega projekta. Pravilno se glasi, vrednost celotne nal°p 150 tisoč evrov, in lij o nov, kot smo napaC Komunala Kopališka 2 Murska Sobota ZDRAVJU ŠKODLJIVO OKOLJU NEVARNO LAHKO VNETLJIVO STRUPENO JEDKO zapisali. j. Ustanoviteljema Pd jetja Romanu Fercn^8 in Tomažu Jevšnik11 opravičujem za vse ŠeČnosti, ki sta jih 1111 c-in' zaradi napačno zapis“ informacij. VESTNIK-22. november 2007 KMETIJSTVO Ob reorganizaciji Kmetijske zadruge Lendava Tudi direktorica tehnološki presežek ; Zadrugi opuščajo gostinstvo in poljedelstvo, delavci ostajajo na cesti V zapi$u o Kmetijski zadru Slendava smo pred kratkim ^nili, da zadruga zaradi re-’’’Kanizacije in racionalizacije Potovanja opušča nekatere ^javnosti. Tako se zadruga ^slej ne bo več ukvarjala z finsko dejavnostjo, opustili’" naj bi tudi lastno pol jensko proizvodnjo. Prispe-'; He naletel na odmev med "Poštenimi v lendavski kine ™ zadrugi, ki jih reorgani-prizadeva, zato smo pri-tudi njihovi zgodbi. ^organizacija bo najbolj priza-11(11 zaposlene v Domači restavra- pokrivajo stroškov, zato bo zadruga to dejavnost opustila, zaposlenim pa so ponudili priložnost, da jo vzamejo v najem in z dejavnostjo nadaljujejo. Morebitni interesenti naj bi se o tem odločili v enem tednu, po informacijah, ki jih je Zdenka Bobovec prejela od direktorice Rudaševe, pa je upravni odbor do seje, ki je bila 26. oktobra, prejel dve vlogi zaposlenih, vendar ju ni obravnaval, saj je sklep, ki ga je sprejel 10. septembra, razveljavil in hkrati sprejel nov sklep, po katerem Domačo restavracijo ponuja v najem najugodnejšemu ponudniku. Upravni odbor je Šokirala, saj bo z novim letom ostala na cesti, možnosti za novo zaposlitev pa ne vidi. Čeprav je kuharska pomočnica, v Domači restavraciji dela kot kuharica, dnevno pripravi od 160 do 200 malic, so pa bili tudi časi, ko so jih pripravili več kot 260. Zaposleni v restavraciji se ne otepajo nobenega dela in vse postorijo sami. Velikokrat so delali od sedmih zjutraj do naslednjega jutra, pa za to niso dobili plačila. Za vse morajo poskrbeti sami, saj v vodstvu zadruge za Domačo restavracijo nihče ne odgovarja. Sami sprejemajo naročila za skupine, ki jih bo v pred- ^Obro hrano in solidno postrežbo sije Domača restavracija ustvarila ugled med gosti. V ' letijski zadrugi Lendava so se odločili, da jo dajo v najem, zaposleni pa bodo z novim Ostali na cesti, Fotografija: L K. ’' -i so se v vodstvu zadruge t ' ' 'ii da se z gostinstvom ne • več ukvarjali, restavracijo pa ' dali v najem. Upravni odbor , '"Ih- je takšno odločitev ^*1^1 desetega septembra, hkrati F e«tavracijo ponutjj] v najem ,.POs|enim s pogojem, da novi '"hlk prevzame tudi zaposle- ■1 Je bilo v Domači restavra-nedavnega Še osem, eden j.'11'd kratkim dal odpoved in delovno razmerje, dva za-l(i 111 pa si j trenutno na porod-t oziroma bolniškem dopu- l^ ^Poslenimi sta se osmega ok-■,1 Ostala direktorica Kmetij-iadruge Lendava Magda Ru-1,1 Predsednik upravnega od-“ ^dislav Bažika, na pogovoru ., ^delovala tudi Zdenka Bo-21 območne organizacije L' Obodnih sindikatov. Sez-. . 1 so se s poslovanjem Doma-' 'avracije, kjer prihodki ne tudi oba zaposlena povabil k do-.. polnitvi ponudbe, 12. novembra pa je na svoji seji tudi izbral novega ponudnika. Zaposleni o odločitvi še niso bili obveščeni, pravijo pa, da po Lendavi že krožijo govorice o tem, kdo bo novi najemnik. Ta zagotovo ne bo iz vrst zaposlenih, prav tako pa ne bo prevzel zaposlenih, ki so doslej delali v Domači restavraciji. Večina teh bo s prvim januarjem prejela de lov ne knjižice in se bodo prijavili kot iskalci zaposlitve, zaposlitev v zadrugi bo obdržala le kuharica, ki je zaradi izpolnjevanja starostnih pogojev ni mogoče odpustiti. Prizadete delavke so nad takšno odločitvijo razočarane, hkrati pa zatrjujejo, da vodstvo zadruge že v preteklosti do njih ni imelo ustreznega odnosa. Renato Feher, ki je v Domači restavraciji zaposlena že dobrih deset let, torej od začetka njenega delovanja, je vest o prenehanju delovnega razmerja novoletnem času spet veliko, saj njihova restavracija slovi po dobri hrani in postrežbi, zato gostov ne manjka. Sami skrbijo za nabave, oblikujejo cene za skupine, po končanem delu pa še sami počistijo prostore. Saj se ne otepajo dela, tudi nadurnega ne, vendar želijo, da bi za to dobili vsaj primerno plačilo. Tudi dopustov niso mogli izkoristiti, zdaj pa jih bodo odpravili s skromno odpravnino, zato so prizadeti in užaljeni. Katica Agič je pomožna natakarica in v tukajšnji restavraciji dela tri leta. Prišla je nadomeščat delavko na bolniškem dopustu, za določen Čas, vendar potekli so vsi roki, nihče ni poskrbel za to in delovna razmerje ji je prešlo v nedoločen Čas. Ko je upravni odbor zadruge zaposlenim ponudil možnost za najem Domače restavracije, je Agičeva ponudbo dala, jo pozneje dopolnila, vendar odgovora doslej še ni prejela. Pripra- vljena je bila prevzeti tudi vse, ki so v restavraciji zaposleni za nedoločen čas, vendar kaže, da se je upravni odbor odločil za drugega ponudnika. Zaposleni so za to zvedeli z ulice, odločilne pri izbiri naj bi bile menda prijateljske vezi s predsednikom upravnega odbora, so pa pričakovali, da jih bodo o izbranem ponudniku vsaj obvestili, da bi se pogovorili o možnostih nadaljnje zaposlitve. Tako pa bo tudi Katica z novim letom prešla v odprto brezposelnost. Podobna usoda čaka tudi pomožno natakarico Alenko Hozjan, ki je v lendavski kmetijski zadrugi že trinajst let. Začela je kot pripravnica, delala je pri odkupu in pomagala v trgovini, nato pa so jo premestiti v restavracijo. Opravljala je vsa dela, zjutraj je pomagala pri pripravah v kuhinji, nato se je preoblekla in stregla gostom. Tudi zdaj poprime za vsako delo - tako kot druge sodelavke. Sprejema naročila, skrbi za nabave, s svojim avtom razvaža hrano, tako kot sodelavke pa je tudi ona razočarana nad direktorico, ki za zaposlene nikoli ni imela pohvalnih besed, prej so bili deležni kritike, je pa vedno znala poskrbeti zase. Tudi zdaj, ko v zadrugi prihaja do reorganizacije in zaposleni ostajajo brez službe. Direktorica Rudaševa se je celo prva znašla na spisku tehnoloških presežkov, vendar bo za to dobila primerno odpravnino in ustrezno nadomestilo za čas brezposelnosti. Sicer pa je znana po tem, da zna dobro kuhati in peči ter vse to tudi prodati, zato ji dela ne bo zmanjkalo. Edina iz Domače restavracije, ki ne bo ostala brez zaposlitve, je Elizabeta Lovenjak, ki je že v kategoriji zaščitenih delavcev, zato bo tudi po osmih letih dela v Domači restavraciji ostala v zadrugi. Zaenkrat še ne ve, kaj bo delala, saj pismenega zagotovila o tem še ni dobila, čeprav je zanj zaprosila. Je pa tudi ona razočarana nad vsem, kar se je dogajalo in zgodilo z zaposlenimi. Elizabeta je kuharica in njeno delovno mesto je v kuhinji, opravlja pa tudi vsa druga dela, od ekonoma do kuharice, ob koncu delovnega časa pa je Še čistilka. Tako kot sodelavke tudi ona vsega tega ni dobila nikoli v celoti plačanega, pa čeprav je bila včasih na delovnem mestu tudi po dvajset ur, za nočno delo pa tako ali tako nikoli niso dobili dodatnega plačila. Ludvik Kovač Obvestilo kmetovalcem Uveljavljanje ukrepa/ podukrepa ZEL Glede na letošnje neugodne vremenske razmere je veliko kmetovalcev lahko v »prekršku«, če ne boste pravočasno javili ARSKTRP, da ne izpolnjujete pogoja za ukrep/podukrep ZEL (ozelenitev njivskih površin). Rok setve prezimnih poljščin in rok obvezne pokritosti njivskih površin z zeleno odejo pri ukrepu/podukrepu ozelenitve njivskih površin (ZEL) sta natančno določena tako v PRP 2004-2006 kot tudi v PRP 2007-2013 in rokov ni mogoče spreminjati. Velja, da morajo biti posevki posejani v času med 1.7. in 25.10.2007 in biti pod zeleno odejo v času med 15.11.200"? do 15.2.2008. V PRP 2004-2006 - ukrepi SKOP velja, da je možno odstopati zaradi višje sile (naravne nesreče - v kar spadajo poplave), vendar je potrebno v roku 20 delovnih dni od datuma nastanka primera višje sile to javiti ARSKTRP. V tem primeru upravičenci ne bodo prejeti sredstev za leto 2007 (ukrep ZEL), ne bodo pa sankcionirani. V PRP 2007-2013 - podukrepi KOPje določeno, da upravičenci zaradi vremenski ujm (toča, suša, poplava) lahko odstopijo od izvajanja podukrepa ZEL za tekoče leto, o nastalih razmerah pa morajo ARSKTRP pisno obvestiti in ji ustrezne dokaze (fotografija, zapisnik) posredovati v roku 10 delovnih dni od dneva, ko to lahko storijo. V tem primeru upravičenci ne bodo prejeli sredstev za leto 2007 (ukrep ZEL), ne bodo pa sankcionirani. Metka Barbarič, koordinatorka za SKOP/KOP KGZS - zavod Murska Sobota PANONKA Kmetijska zadruga, z. o. o. v stečaju Kocljeva 16,9000 Murska Sobota objavlja na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v M. Soboti Št. St 16/97 - 770 z dne 14.11.2007 JAVNO DRAŽBO 1. Zadružni dom s skladiščem v Križevcih, paro. št. 7140 in pare. št. 7141/1, s skupno površino 16,36 ara, vpisan v vi. št. 114 k. o, Križevci, po izklicni ceni 125.447,00 evrov. 2. Poslovno-skladiščna stavba, pare. št. 588/2, travniks površina4O,12 ara, vpisana v vi. št 213 k. o. Šulinci, po izklicni ceni 78.045,00 evrov. Javna dražba bo 04.12. 2007 ob 14.45 v razpravni dvorani št. 12 Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ob pogoju, da vplačajo varščino v višini 10 odstotkov cene na transakcijski račun stečajnega dolžnika št. 02340-0052384360. Kupci morajo skleniti pogodbo najkasneje v 15 dneh pojavni dražbi in plačati kupnino najkasneje v 15 dneh od dneva sklenitve pogodbe. Izročitev oziroma prenos prodane stvari se izvrši po popolnem plačilu kupnine. Vse stroške vzvezl s pogodbo in prenosom lastništva ter davščine plača kupec. Informacije o premoženju, kije predmet te prodaje, lahko dobijo zainteresirani pri Andreju Gordanu po telefonu 02 531 17 70, GSM 031713166 ali osebno v Lendavski ul. 1, zgradba podjetja Eurotrade print v Murski Soboti, vsak delovni dan od 9. do 12. ure. KRMNE IN MINERALNO-VITAMINSKE MEŠANICE L v^aževanje kmetovalcev Kje Predavanje - prikaz Teme Pričetek ■- Pridelovanje žit v kolobarju v okviru *1. KGZS- zavod MS predavanje SKOP/KOP-IPL integrirane pridelave poljščin, ob 9.00 Pridelovanje alternativnih poljščin j'11- Velika Polana, vaški dom delavnica Vinarstvo - pogovor ob vinu In o vinu ob 17.00 KGZS-zavod MS obnovitveni tečaj za prodajalce FFS Novosti pri varstvu rastlin, sadnega drevja, ob 9.00 poljščin, vinogradov, vrtnin KGZS-zavod MS predavanje Prehrana vrtnin, primerne grmovnice ob 16.00 in vrtnine na okrasnem vrtu 11 NVI Murska Sobota , predavanje_________________Kako PreP«namo In prijavimo hudo gnilobo čebelje zalege ob 18.00 11 __ Selo, Makoterjev breg prikaz SKOP/KOP - IPS_Zimska rez 8 poudarkom na umirjanju rasti _ ob 10.00 '’i^ Čentiba, vaški dom delavnica Vinarstvo-pogovor ob vinu in o vinu ob 17.00 VISOKI PRIRASTI IZJEMNA MLEČNOST NADPOVPREČNE KONVERZIJE DOBRA PLODNOST Živite brezskrbno - živite s Panvito! Pan vita, Proizvodnja krmo d.o.c, Lipovci 251 r 9231 Beltinci | T: 02 54 22 10O J F: 02 54 22 120 E: proizvodnja,krme®panvila. si | k www.panfvita.eu | www.panvii3.sp (IZ)BRANO 22. november 2007 - VESTNIK Barometer Zgodba o najpopularnejši formuli E = mc2 Generacije smo zrasle ob njej Damjan Jaklin, velikopolan-ski župan, je zaradi objave v Barometru, da jim bo odšla ravnateljica, uprizoril velikopotezni proces in zasliševanje. Klavdijo Grkman Zrim, prejšnjo direktorico Diane -Zvezde, je Jože Pipenbaher, direktor družbe MS Hoteli, ki je nosilec hotelsko-turi stične dejavnosti v hotelu Diana v Murski Soboti, postavil za vodjo hotela. Vodenje hotela je prevzela 14. novembra, povabilo za vrnitev in redno zaposlitev pa je sprejela na povabilo novih lastnikov, ker se, tako meni, ne čuti krivo za pretekle dogodke v družbi. Milan Kovačič, kegljač Radenske, se je izkazal z rekordnimi 680 podrtimi ke-glji- Alojz Benkovič, župnik iz Beltinec, se je dostojno spomnil stoletnice prvega slovenskega misijona v Beltincih, na katerem se je potrdila visoka raven nacionalne zavesti Prekmurcev. Milan Kučan, bivši predsednik republike Slovenije, je podaril Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota zbirko svojih knjig in fotografskih albumov. Razstava pokaže, kako razmišljamo mi, ki o zadevi ne vemo veliko Kako lahko pogledamo v neskončnost, kako se lomi svetloba in zakaj pride zvok tudi izza vogala... To je le nekaj vprašanj, ki jih ponazarja razstava E = mc2. Na ogled jev razstavnih prostorih soboškega gradu. »Generacije smo zrasle ob tej formuli, ne da bi resnično vedele, kaj pomeni. Zato smo veseli, da lahko razstavo, ki predstavlja njeno uporabo, gostimo pri nas,« je na njeni otvoritvi povedala Metka Fujs, direktorica Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Razstavo posreduje Tehniški muzej Slovenije, pripravil jo je dr. Orest Jarh in je posvečena stoletnici odkritja posebne teorije relativnosti, ki je bila pred dvema letoma. Gre za Einsteinovo formulo teorije relativnosti, ki je širši javnosti znana kot fizikalna enačba E = mc-. Prav zaradi njenega slovesa in vsesplošne prepoznavnosti jo je dr. Orest izbral kot naslov razstave, kjer je prikazano ozadje dogodkov in odkritij, ki so privedli do nastanka ene od najbolj popularnilt fizikalnih teorij sploh. Teoretično in z eksperimenti predstavlja delo fizika Alberta Einsteina, pri tem pa obiskovalca povabi, da tudi sam vstopi v svet fizike. Med drugim spoznamo, kako potuje svetloba, kako se Širi zvok, lahko pa se sprehodimo skozi prelomna od- www.sparkasse.si Pogled v neskončnost na razstavi E = mc2, ki jo posreduje Tehniški muzej Slovenije in si jo lahko ogledate v razstavnih prostorih gradu v Murski Soboti. Glasbo za razstavo je pripravil Kleemar. Foto: a. n. r. r. kritja svetovno najbolj znanih znanstvenikov, kot so Maxwell, Galileo Galilei, Fitzgerald in drugi Marsikatera spoznanja, do katerih so prišli že drugi znanstveniki, je Einstein le koristno uporabil in prišel do novih ugotovitev. Bit je tisti, ki je znal pogledati v ozadje na videz zanesljivih in splošno uveljavljenih predpostavk in zbral dovolj poguma, da je ovrgel običajne poglede ter jih nadomestil z novimi presenetljivimi razlagami, ki jih človeški razum včasih težko sprejme. Razstava je didaktična in jasna, saj na poljuden način predstavi formulo delovanja stvari okoli nas. Poskuša pa pokazati tudi to, kako razmišljamo mi, ki o vsej zadevi ne vemo veliko in gledamo z laičnimi očmi. In če imajo v Ljubljani Hišo eksperimentov ter po Sloveniji različne tehniške in naravoslovne muzeje, imamo Po-murci sedaj v svoji bližini prav posebno razstavo, kjer spoznamo. kako teče čas, in kjer lahko pogledamo tudi v neskončnost. Ogledate si jo lahko do 1. aprila. A. Nana Rituper Rodež USPEH NAŠE BANKE SO NAŠI LJUDJE. PRIDRUŽITE SE NAM IN SPREJMITE IZZIV NA ENEM IZMED DELOVNIH MEST: Vodja poslovne enote (m/ž) ... V MURSKI SOBOTI Vodili'boste poslovno enoto v smislu vodenja sodelavcev, organizacije delovnega procesa ter pomoči pri kompleksnejših poslih. Prepoznavali boste potrebe strank v regiji, pridobivali nove stranke in skrbeli za odnose z obstoječimi strankami. Odgovorni boste za odnose z institucijami ter ostalimi javnostmi v regiji, sodelovali boste pri marketinških aktivnostih ter tako skrbeli za prepoznavnost banke v regiji. Pričakujemo, da imate najmanj šesto stopnjo ekonomske izobrazbe, vsaj tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu in dobre vodstvene sposobnosti. Vaše prednosti bodo veselje do dela z ljudmi, dobro izdelana poslovna komunikacija in Finančni svetovalec za poslovanje s podjetji in zasebniki (m/ž) v M0RSK1 !» Vaše delo bo obsegalo pridobivanje novih strank, kontakt z obstoječimi strankami, predstavitev produktov in svetovanje o naložbah in financiranju pravnim osebam. Pričakujemo, da imate najmanj šesto stopnjo ekonomske izobrazbe, vsaj tri leta izkušenj v komerciali na podobnem delovnem mestu, ste že pridobili tudi praktične izkušnje iz razumevanja finančnih izkazov družb ter vas odlikuje izrazit prodajni talent, mobilnost in veselje do dela s strankami. Poteg omenjenih pogojev pri obeh razpisanih delovnih mestih pričakujemo še, da dobro obvladate delo z računalnikom, da vam fleksibilni delovni čas ni ovira, da ste nekaznovani in samostojni pri delu. Motivacijo boste našli v mednarodnem okolju, mladem kolektivu, dinamičnem delu in v možnostih za nadaljni razvoj. Delovno razmerje bomo z izbranima kandidatoma sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo šestih mesecev. Vabimo vas, da svoja motivacijska pisma z življenjepisom pošljete v osmih dneh po objav: na: Sanka Sparkasse d.d., p.p. 570, 1000 Ljubljana ali na elektronsko pošto zapos litev@spa rka sse.si Informacij po telefonu ne posredujemo. SRARKASSEB Drugačna banka Večdimenzionalnost prekmurske zgodovine Motivov gospoda Čačinoviča za javno žalitev moje osebnosti ne pozn^ in ne razumem, ker vsebina moje pred dobrim letom objavljene knjige e „ svetovni vojni gotovo ne potrjuje njegovih navedb v Vestnikovem SM** »Novo pačenje zgodovine«. Tovrstni tendenciozno obarvani »nastop' nikakor ne spodbujajo strpnosti in sožitja med skupaj živečimi Slog in način pisanja gospoda Čačinoviča me spominjata na neko J'1-obdobje, ko je lahko vladalo le eno ideološko prepričanje ter je bUs^1 vladajoče politične elite diktiran »zgodovinski spornim Takrat je obveljalo načelo, da »zgodovino pišejo zmagovalci«. V parno, da je ‘ način interpretacije zgodovinskih dogodkov že za nami. Že večkrat sem poudaril, da kot zgodovinar, pripadnik madžarske na® dne skupnosti, prvenstveno raziskujem preteklost prekmurskih v 20 stoletju in zgodovino Prekmurja. Svoje delo poskušam opravljati st^ kovno, večdimenzionalno in objektivno. Pri tem se trudim biti spošilj^"0 drugih narodov, še posebno do slovenske skupnosti v pokrajini ob Muh* je bila v preteklosti tudi deležna veliko gorja. Presenečen sem nad vsebino pisanja gospoda Čačinoviča, ki me glow® žali, ko me okarakterizira za »manjšinca« in »provokatorja«, ponareje^ ca novejše slovenske zgodovine«. Tako zapisane žalitve bi verjetno se* na sodišče... V svoji knjigi v zvezi s Hartnerjem, nekdanjim soboškim županom, 'fl • dnikom »Muraszombat es videke* večkrat ugotavljam, da je šlo v obdobju" svetovne vojne za agresivno madžarizacijsko politiko, ki je bila neopraHV va. V okviru svojega raziskovalnega dela sem analiziral fonde in izvirno dokumentacijo v tistih arhivih, kjer je dokumentacija obdobju^ svetovne vojne za naše območje (županijska arhiva Železne in Žalske r .■ nije, Vojnozgodovinski arhiv Budimpešta, Pokrajinski arhiv Maribor, j* fijski arhiv Sombotel in Državni arhiv Budimpeštaj. Možnosti morebl^ vrzeli kljub temu ne izključujem. Ker je bila v različnih knjigah aktivnost osvobodilnih bojev slovetdk^ naroda že večkrat obdelana, se tovrstnih arhivskih dokumentov now? slovenske zgodovine nisem poglobljeno lotil, kar sem v knjigi tudi ^'(2 S tem pa nikakor ne omalovažujem pomena narodnoosvobodilnega zanskega gibanja za slovenski narod. Vpublikacijo sem vgradil tudi precej strokovne literature prekmars 1 slovenskih in madžarskih avtorjev. Pomemben vir informacij je bi^P0? tednik »Muraszombat es videke«, saj je vseboval - kljub omenjeni teV" ciozni naravnanosti - veliko informacij iz političnega, gospodarski družbenega življenja Prekmurja v letih 1941-1944. Pojme iz naslova knjige (osvoboditev, okupacija) obravnavam I'L', tekstu takratnih dogodkov. Prekmurski Madžari so doživljali P ', priključitev območja k Madžarski leta 1941 kot osvoboditev. Starejša ni, pripadniki avtohtone slovenske narodnosti, ki so se socializirali avstro-ogrske monarhije, so dojemali spremenjene okoliščine z mesar1 občutki (bilo je odstopanje med t. i. goričkimi, ravenskimi in dolinskih venci), nekateri odklonilno, drugi do neke mere sprejemljivo. Mlajši dniki slovenske narodnosti, ki so se že izobraževali v JužnoslovM državi, so madžarsko oblast sprejeli kot okupacijsko Še bolj odklon^0 sicer popolnoma razumljivo - seje obnašala lista inteligenca (urna učitelji), kije bila nameščena v Prekmurje med obema vojnama, ter&” ki se je sem priselil v sklopu agrarne reforme. V zgodovinskem kontekstu II svetovne vojne ni korektno poudari^' nanciranja madžarskih narodnostnih projektov iz državnega kot tudi to ni mesto za recipročne primerjave s porabskimi Slovenci- r murski Madžari zelo spoštujemo vsa prizadevanja Republike Slovel našo skupnost in se tudi ob vsaki možni priložnosti oglasimo vpo^^ sleherni zamejski slovenski skupnosti. V »sporni« knjigi mi ni i')11' omenjati poznejše slovenske manjšinske politike, kot tudi ne sodi v M1 go izredno pomembna državotvorna dejavnost generala Maistri krojil slovensko narodno zgodovino predvsem v obdobju 1918-1919 . Raznarodovalnemu značaju besede »vend« za Slovence v naši j v omenjeni publikaciji namenil celo poglavje, ki ga je gospod cui • ' očitno prezrl, kakor tudi ilustracijo takratnih političnih veljakov.'' ® in Hartnerju obširneje pišem v eni od svojih prejšnjih knjig, v kated _ obravnaval položaj madžarske skupnosti in pokrajine ob Muri v n 1919-1941. V nasprotju z njegovimi trditvami omenjam v knjigi P° P® ni plati zavrženo strokovno tezo Avgusta Pavla v zvezi s prekmurski venskim narečjem. ■ . _. Del besedila gospoda Čačinoviča, ko piše, da »imamo nekaj ' L_-opozoril na dejavnost nekaterih zagrizenih in nedemokratičnih poS11 nikov«, zveni po moji presoji neprimerno za današnji čas, za no obdobje, ko je že davno izginila železna zavesa, ko državi ohranjajo zgolj upravno-geografski pomen ter je pretok informaciji . turnih dobrin neomejen, v vzdušju dobrososedskih odnosov, medseh#™ spoštovanja in skupnega bivanja v širši evropski skupnosti, i večina vseh Madžarov omenja zgodovinsko Madžarsko zgolj V tradicije in enovite narodne kulture Trezno razmišljajoči danes nikakršnih iluzij oz. želje po morebitnih spremembah meja, kar zdi murske Madžare zaradi zgodovinskih okoliščin še posebej velja. Nedvomno bi bil današnji prekmurski kulturni prostor bolj če ne bi vseboval - skupajslovenskim - tudi madžarskega značaje- u dna raznolikost in pluralnost naj nam bosta vsem v ponos in seja . ,, sramovati K temu lahko veliko pripomore celovito veČdimenzionU zlskovanje naše skupne preteklosti. DARS zaposluje laszio6^ DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, objavlja: 1 prosto delovno mesto STROKOVNI SODELAVEC (m/ž) za Področje za vzdrževanje avtocest v avtocestni bazi Murska Sobota Rok za oddajo ponudb z življenjepisom, opisom do5^ danjih delovnih izkušenj in kopijami dokazil o izP njevanju zahtevanih pogojev je 8 dni po objavi. PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE NA SPLETNI STRANI www.dars.si. PovezujemoSloveni|o - DARS IKTNIK-22. november 2007(IZ)BRANO g Sveti Jurij ob Ščavnici: Jožef Forjan vs. župan Anton Slana Barometer Zupan obljublja in kaže na DARS Dve leti in pol od podpisa pogodbe asfalta še vedno ni - Forjan: »Govori ; da je bil denar drugače Opravljen« - Slana: »To je neumnost« Jožef Forjan iz Sellšč 24 in ^ton Slana - župan Svetega Jurija ob Ščavnici - sta 28. ’Prih 2005 podpisala zakup-110 pogodbo, iz katere izhaja, a daje Forjan občini za štiri v zakup hektar in pol ve-zemljišče, kjer se bo depilirala rodovitna zemlja, o bo presežek ob gradnji av-Peste med Cogetinci in vasjo. Forjan za zem-JPsče ni prejel denarja, tem-se je občina zavezala, da 10 do konca poteka pogod-*> to bo aprila 2009, cesto, lvodi do Forjanove doma-^|ti asfaltirala. Slana je v Predvolilni županski tekmi jeseni najkasneje za za-^tek tega leta obljubil asfalt, za zamudo pri modernizaciji ceste pa s prstom pokazal na DARS, Forjanu pa je zaradi dve leti in pol trajajočih obljub sedaj dokončno prekipelo. Tak je torej povzetek zgodbe o asfaltiranju kilometer dolge ceste do Forjanove domačije. »Župana so same obljube. Ko sem ga lani klical, je dejal, da bo asfalt že septembra. Pred županskimi volitvami je v svojem poročilu o opravljenem štiriletnem mandatu zapisal, da bo cesta asfaltirana najpozneje v začetku letošnjega leta. Ničesar ni izpolnil,* je jezen Jožef Forjan. »Za zamudo je najprej obtožil avtorje anonimke, ki menda pišejo, da ne smemo dobiti boljše Dober kilometer dolgo pot do Forjanovih je gospodar navozil z okoli sto kubičnimi metri gramoza. »Že dve leti in pol nam Župan obljublja, da bodo asfaltirali cesto,« pravi Jožef. Sicer se je občina Sveti Jurij ob Ščavnici kot zakupnik Forjanove parcele v pogodbi obvezala, da bo do aprila 2009 cesto asfaltirala in da jo bo tudi ustrezno vzdrževala. Foto: a. b. Jožica Zih, predmetna učiteljica športne vzgoje na OŠ Gornja Radgona, je med letošnjimi prejemniki priznanja Zveze društev športnih pedagogov Slovenije za izjemne dosežke. Jože Vugrinec, višji bibliotekar v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, je letošnji prejemnik Čopove diplome. Jožef Forjan: »Ko je dež, je cesta zaradi ^očiščenega jarka in potoka poplav-fea, pozimi pa zelo slabo splužena.« OBČINA SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI pa He okraji tu thio letno žil bwatiicijsta wcdrJmnJe. To an muulc iiwtMicrX L ■ F* Tcštrjcjo prevtorwai določenih detov dMinskib koi 40: t|>JoCnik inimo CHznč rctonsffiAcijc hHrsTov, san*dje ktanm,.,.) rednemu in invujfkijškeun ^rMnnju pa ub&)W xkrbi ludi /4* občiiwkih ceak knlurv so mj v inert iA’hJale lani in 1ms. Tiko sJcvMi uspHi motkrno obnoviti, in rip^inti ©cmc »erpuskfbrti si *ariw peket nkMi n j ■ idr. V prizidku bo tudi prostor za novo telefonsko centralo- 7’ bo do tja položil kabel od odcepa na Hotizi. Občina bo v nove P pO re preselila še KTV Velika Polana, dogovor pa teče tudi z ^P1 .' enoto Lendava, da bi tam deloval tudi Krajevni urad Velika P°* dveh etažah bo občina Velika Polana pridobila 160 kvadrati trov površin, pred prizidkom pa 17 novih parkirnih mest. J * Po naših znanih poteh VRadmožancih pereči in fižolove jedi Najboljše pereče spekla Magdalena Rudaš Dobitnice priznanj za pereče z nekaterimi organizatorji in člani komisije. Predstavili so tudi vrsto različnih jedi iz fižola. Fotografiji: j. Ga. vaškogasilskem domu vRadmo-‘*ncih so pripravili ta konec tedna Ustavo kulinarike, vezenin in do-^ce obrti, organizirali pa so tudi Ocenjevanje pereče v. kazstavo sta pripravila Krajevna sku-^ost Radmožanci in KGZS - Kmetijska kovalna služba Lendava, ocenjevanje Perecev pa je potekalo v sodelovanju z tu$tvom za zaščito in promocijo prek-ItlUrskih dobrot Diši po Prekmurju Razstavo z naslovom Fižol nekoč in da-,f) SO pripravili na podlagi raziskave, ki so jo opravili pred leti na pobudo Ivanke Donko, vključevala pa je različne fižolove jedi, juhe, enolončnice, sladice in podobno, da bi pokazali, kaj vse so znali naši predniki pripraviti iz fižola. Na razstavi ročnih del so se z vezeninami predstavile krajanke Radmožanec, svoje izdelke iz koruznega ličja pa so predstavile tudi ljudske obrtnice iz Zadruge Pomelaj iz Male Polane. Konec tedna so pripravili tudi delavnice za otroke, ki so se učili izdelovati različne izdelke domače obrti. Pred podelitvijo priznanj za pereče so nastopili v kulturnem programu otroci iz Radmožanec. Sodelujoče je pozdravil Stanko Kapun iz KGZS, predsednica komisije, ki je ocenjevala pereče, Romana Karas pa je povedala, da so bili člani komisije zadovoljni, saj ugotavljajo, da se njihova kakovost ob ocenjevanju iz leta v leto povečuje: »Pereči so bili tako okrogli kakor tudi podolgovati, oboji pa so po naših ugotovitvah iz leta v leto bolj kakovostni. Komisijo so ob meni sestavljali še Zdenka Tompa, Tatjana Čeh, Ivanka Donko in Boštjan Režonja. Oce njevali smo zunanji videz perecev, sredico, vonj, zahtevnost izdelave in okus. Edino priporočilo komisije je, da bi bilo bolj potrebno biti pozoren, kako pereč premažete z jajčnim premazom po površini, saj je pri nekaterih ta premaz stekel na dno pereča * Bronasta priznanja so podelili Rozaliji ŠooŠ, Marija Penhofer in Mariji Szabo, srebrno Ireni Petkovič, Rozaliji Feher, Zdenki Kolar in Margit Szabo, zlato pa je prejela Magdalena Rudaš. Jože Gabor Turistične prireditve Turnišče - V petek, 23. novembra, ob 17, uri bo Kulturnem domu Turnišče Večer pesmi in plesa, na katerem se bodo predstavile folklorne skupine, ljudski godci in pevci ter pevski zbori iz Pomurja in Porabja. Prireditev pripravljata Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev in Društvo upokojencev Turnišče. Kuzma - V sredo, 28. novembra, ob 17, uri bo v vrtcu pri OŠ Kuzma izdelovanje božično-novoletnih voščilnic v organizaciji Turističnega društva Tromejnik Kuzma. Mala Polana - V Četrtek, 22. novembra, od 8. do 16. ure bo na Sabolovi domačiji rokodelska delavnica izdelave rož iz krep papirja in poročnega okrasja s posebno tehniko sekanja rož s kovinskimi sekači, ki jo organizirata Pokrajinski muzej Murska Sobota in Zadruga Pomelaj. Radenci - V avli hotela Standard so na ogled likovna dela, ki so nastala na likovni koloniji na temo 125. obletnica zdraviliškega turizma v Termah Radenci. Negova - TD Negova - Spodnji Ivanj-ci je odprto v Negovi turistično pisarno, ki je odprta za obiskovalce od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure, V istih prostorih je na ogled razstava Negova skozi čas. Jeruzalem - Na naslovu Jeruzalem 8 je odprla LTO Prlekija Ljutomer Tu-ristično-infotmacijski center Jeruzalem, v katerem so ob informacijah o kraju in okolici ter promocijskem materialu med drugim tudrše spominki in vinska ponudba. www.posta.si Najlepša znamka na svetu! Ustvarite najlepšo znamko na svetu, ki bo prikazovala vaše nepozabne trenutke. Izberite svojo najljubšo fotografijo in ustvarite osebno poštno znamko ter na edinstven način zaznamujte svoje dragocene življenjske trenutke. Informacije in naročilo osebnih poštnih znamk na; 02 449 2245, na osebne.znamke@posta.si ali na www.postajsi. Zanesljivo vsepovsod O POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE 14 NAŠIH KRAJEV 22. november 2007 — VESTNIK RT GRADNJA JAHT, d. 0.0. Ljutomerska cesta 28,9250 Gornja Radgona v stečaju objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednje premičnine: 1. Jadrnica »CREWE« alu konstrukcije dolžine 16,20 m in širine 4,20 m, sloop izvedbe z zadnjim cockpitom. Izdelani sta lupina in paluba in sta spojeni. Vgrajeni so nosilni deli in podložne kovinske konstrukcije notranjega tlaka. Oprema ni vgrajena, razen inoa pulpita na palubi. Motorni vgrajen, prav tako ni izdelana balastna kobilica. izklicna cena 32.640,00 EUR POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 04.12.2007 ob 14.15 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti,soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10-odstotne varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun st. 0234 0025 4315 080. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za premičnino mora kupec plačati kupnino v 15 dneh po prejetem računu. Prodana premičnina se kupcu izroči po plačilu celotne kupnine. Davek na dodano vrednost plača kupec. Nakup premičnine se opravi po principu videno - kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled premičnine je mogoč po dogovoru, telefonska številka je 02 534 99 50, od 18.00 do20.00. ZIDARSTVO IN FASADESTVO Karel Balek, s. p. v stečaju Neradnovci 17,9203 Petrovci objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, in sicer vi. št. 23 k. o. Neradnovci, vse do 7/16: 1. pare. št. 25, gozd s površino 1087 m2 ^klicna cena 166,06 EUR 2. pare. št. 26, gozd s površino 2396 m2 izklicna cena 366,00 EUR 3. pare. št. 121, gozd s površino 4722 m’ izklicna cena 721,35 EUR 4. pare. št. 127, gozd s površino 1821 m- izklicna cena 278,18 EUR 5. pare, št 133, gozd s površino 4914 m2 izklicna cena 750,67 EUR 6. pare. št. 140, gozd s površino 9035 m2 izklicna cena 1.380,21 EUR 7. pare, št 362, gozd s površino 3927 m! izklicna cena 599,90 EUR 8. pare. št. 581, gozd s površino 6273 m Izklicna cena 958,28 EUR 9. pare, št 667, gozd s površino 12.868 m- izklicna cena 1.965,75 EUR 10. pare. Št 037, njiva s površino 11.149 m: zk lična cena 1.395,27 EUR 11. pare. št. 838, travnik s površino 292 m2 izklicna cena 25,56 EUR 12. pare, št 841, njiva s površino 5695 m’ izklicna cena 712,72 EUR 13. pare. št. 842, travnik s površino 342 m2 izklicna cena 29,94 EUR 14. pare, št. 847, gozd s površino 11.170 m8 izklicna cena 1.706,36 EUR 15. pare. št. 866, gozd s površino 43.495 m! izklicna cena 6.644,40 EUR 16. pare. št. 1030, sadovnjak s površino 1727 m2 izklicna cena 223,23 EUR 17. pare. št. 1043, travnik s površino 1000 m’ izklicna cena 87,55 EUR 18. pare, št. 1044, njiva s površino 3524 m1 izklicna cena 441,02 EUR 19. pare. št. 1045/1, sadovnjak in travnik s površino 3746 m2 izklicna cena 407,18 EUR 20, pare. Št 1045/2, sadovnjak s površino 1982 m8 izklicna cena 256,20 EUR 21. paro, št 1046, travnik $ površino 1687 m2 izklicna cena 147,69 EUR 22. pare. št. 1047, sadovnjak s površino 931 m2 izklicna cena 120,35 EUR 23. pare. št. 1048, dvorišče s površino 715 m2, gospodarsko poslopje s površino 317 m2 in stanovanjska stavba s površino 129 m2 izklicna cena 15.199,87 EUR 24. pare. št. 1049, njiva s površino 1356 m2 izklicna cena 169,70 EUR 25. paro, št 1050. sadovnjak s površino 200 m2 izklicna cena 25,85 EUR 26. pare. št. 1051, vinograd s površino 746 m! izklicna cena 42,08 EUR 27. pare. št. 1052, njiva s površino 6452 - ’ izklicna cena 807,45 EUR 28. pare, št 1053, travnik s površino 7388 m2 izklicna cena 646,78 EUR 29. pare, št 1054, njiva s površino 2723 m2 izklicna cena 340,78 EUR 30. pare. št. 1055, travnik s površino 4765 m! izklicna cena 417,15 EUR 31. pare, št 1056, travnik s površino 11.152 m2 izklicna cena 1.220,37 EUR 32. pare, št. 1057, travnik s površino 1306 m2 izklicna cena 114,33 EUR 33. pare, št. 1058, njiva s površino 2302 m8 izklicna cena 288,09 EUR POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 4.12.2007 ob 14.30 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10-odstotne varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun Št. 02496-0254819984. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za nepremičnine mora kupec skleniti pogodbo v 15 dneh, kupnino pa plačati v 15 dneh po sklenjeni pogodbi Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. Davek od prometa z nepremičninami in vse druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnin plača kupec. Nakup nepremičnin se opravi po principu videno - kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin je mogoč po dogovoru, telefonska številka je 02 534 99 50, od 16.00 do 20.00. Čebelarstvo Sinic predstavilo medeno penino Prva degustacija medene penine v Pomurju Med sam ni rentabilen, potrebno ga je predelati v druge medene izdelke Čebelar Avgust Sinic - Gu-sti s Petanjec je pripravil v gostilni Verban v Tropovcih prvo degustacijo medene penine v Pomurju, ki je bila narejena iz medice. Doslej v Sloveniji še ni bilo proizvajalcev medene penine, pred leti pa se je za to odločilo pet čebelarjev, in sicer štirje iz Maribora in okolice ter Avgust kot ednini iz Pomurja. Penina je bila proizvedena iz medice po klasičnem načinu vrenja in dveletnem zorenju v steklenicah. Ob predstavitvi so vsi, ki so se je udeležili, medeno penino lahko tudi poskusili in se prepričali, da daje med penini čudovito aromo. tudi medico, ki je produkt alkoholnega vrenja med medom in vodo, ki sem jo iz leta v leto izboljševal, tako da je postala res kakovostna, kar potrjuje tudi vrsta priznaj. Sčasoma pa je prišlo tako daleč, da sem želel narediti še kaj več. Doslej sem iz medice izdeloval tudi medeno žganje, iz nje pa se da narediti tudi medeni liker. Vendar pa me je vodila ideja, da če že imamo kakovostno medico, skušajmo narediti iz tega še nekaj, kar bo vrhunsko, in tako je nastala penina. To ni enostaven zalogaj. Seveda sem pri tem potreboval pomoč strokovnjakov, saj je medeno žganje nastajalo pod mentorstvom profesorjev Kmetijske pred leti sem ugotovil, da za čebelarjenje danes ni dovolj le pridelava medu, saj to samo po sebi na pomeni rentabilnosti, še posebno v času globalizacije, ko se uvaža veliko medu iz držav, kjer je cenejši, ne glede na kakovost. Tako ves čas razmišljam, kaj bi lahko naredil iz medu, da bi bilo bolj tržno zanimivo. Čebelarstvo sicer ni moj poklic, ampak hobi, ki me veseli. Letos sem pridobil štiri tone medu, imam sto petdeset panjev, vendar želim zmanjšati število panjev, in to predvsem zato, ker slovenska država nima posluha za čebelarstvo, močno je čutiti vpliv globalizacije na trgu, čebelarji pa smo pri tem slabo zaščiteni. Na degustacijo je Avgust p°' vabil predstavnike pomursW turizma, gostinstva, medijev111 druge, da bi preveril, kakšnasc jim zdi penina, in bo ria osno*'1 tega tudi nadaljeval. To je dejan-sko njegova druga serija ne penine, ki vključuje sto M" set steklenic, prva pa je bila skusna. Pravi pa, da v don1«*'1 kleti zori nekoliko večja ko D-'■ na medene penine: »To ni en°’ stavni postopek in nisem se tr/ gel opreti na ljudi, ki bi izkušnje s tem izdelkom, lestr0J kovnjake s fakultete. Moraš tl kakovostno medico, Če kakovostno medeno penit'0 Potrebuješ tudi posebne kvi’0' vke, vrenje pa mora potek«*1 Ob degustaciji je Avgust predstavil še vrsto svojih drugih izdelkov iz medu. Avgust Sinic - Gusti z ženo ob degustaciji medene penini Foto: J. Ga. O medeni penini in svojih drugih izdelkih iz medu je Avgust Sinic povedal: »Že precej časa se ukvarjam s čebelarstvom in različnimi izdelki iz medu, pri tem pa na etiketah izdelkov vedno poudarjam, da so iz Prekmurja. Že nekaj let izdelujem fakultete v Mariboru. Za to so namreč potrebni izračuni, formule, česar sam nisem znal narediti. Pa tudi postopek je dolgotrajen.« Ob degustaciji medene penine je Avgust predstavil tudi vrsto drugih izdelkov iz medu: »Že Mislim pa tudi, da se le malo od tistih sredstev, ki jih da Bruselj za čebelarje, dejansko razdeli mednje. Premalo se zavedamo, koliko koristi naredijo čebele za naravo. Družba.paje mačehovska do čebelarstva in zaradi tega so tudi čebele ogrožene.« pod določenimi pogoji ih 0 določeni temperaturi. Vreli’ poteka tri mesece, potem P*\ dve leti poteka zorenje, d* koncu nastane izdelek, ki & pijemo ob lepih priložnostih-* Jože Jaslice v kapniški jami v Gornji Radgoni Cvetličarstvo Mirjana iz Gornje Radgone je odprlo jaslice v svoji stari ledeniški jami pod grajskim hribom v Gornji Radgoni, tik ob reki Muri, čez katero vodi mednarodni mejni prehod z Avstrijo. V jami s številnimi kapniki, predvsem v obliki zaves, si bo mogoče jaslice ogledati vse do 2. februarja prihodnje leto. Ob otvoritvi letošnjih jaslic so bile organizirane še delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev za najmlajše. Te bodo tudi zadnji novembrski konec tedna. Ogled jaslic in sodelovanje v delavnici sta brezplačna. F. KI Srečanje po štiridesetih letih V Žibercih so se zbrali učenci 0$ -govci (prišlojihje32, nekateri^ oddaljenih krajev doma in v so šolske klopi zapustili pred'" |V Na srečanju, kije potekalo v6° Koželj, so skupaj z ravnatelje^1 zom Sedivyjem in učiteljico Šedivy obujali spomine na ledjih preživljali kot šolarji. L. Kr. ww^.vestnik.s1 USTNIK-22.november2007__________________________12 NAŠIH KRAJEV 15 Ana Sinkovič iz Grab o svojih 85 letih Otroka rodila v nemškem delovnem taborišču Maje v Dresdnu, ko so ga zavezniki bombardirali : 1 obisku župana in podžupana ter predstavnikov RK Stogovcr pri Ani Sinkovič v Grabah pri teah. Foto: L. Kr. Ana Sinkovič se je rodila p oktobra leta 1922 v Bistri-Sotli v družini šestih imela je pet bratov, od ^erih živita še dva. Danes 1 Ana v naselju Grabe, kjer praznovala 85. rojstni “bh. . ’ik je lepa sončna nedelja, ko . Sinkovič iz Grab 35, ki so-''° v občino Apače, praznovala 85. rojstni dan. Bili smo po-' 'jeni, ko so jo obiskali pred-hliki RK Stogovci ter župan " Podžupan občine Apače dr. Darko Anželj in Franc PiŽmoht. Njen rojstni dan sta z njo slavili tudi hčerki Anita in Cvetka z možema ter vnukinja Brigita. Kot nam je povedala slavljenka, se je obiskov nadvse razveselila. Ob klepetu in pogostitvi smo poslušali njeno življenjsko zgodbo. Srečo jim je skalila druga svetovna vojna, ko so jih Nemci poslali v taborišča. Natanko se spominja datuma, to je bilo 11. novembra 1941. leta, ko so morali zapustiti dom. Odpeljali so jih v Nemčijo, v Dresden, kjer je ostala do 1. avgusta 1945: »Doma smo živeli v pomanjkanju, vendar srečni. V delovnem taborišču je bilo veliko huje. Na dan smo dobili po osebi tri krompirje, kruh pa le redko. Ves čas bivanja sem delala v tovarni trakov. Leta 1943 sem se v taborišču poročila s Francem, ki je bil rojen na Kozjanskem. Med bivanjem v Dresdnu, kjer se nama je 1943. rodil prvi otrok, hčerka Anita, je mož delal v rudniku. Bila sem priča strašnemu bombardiranju tega nemškega mesta. Toda preživeli smo in se 1. avgusta 1945 vrnili v domače kraje. Ko so nas osvoboditelji pustili domov, je vladalo nepopisno veselje. Toda doma nas je čakalo novo razočaranje. Naše hiše ni bilo več, saj so jo ustaši požgali. Približno eno leto sva se z družino stiskala v najetih bivalnih prostorih in se nato kot kolonista naselila v viničariji kmeta Konrada v Grabah 35, kjer živim Še danes Ko sva prišla, so nama dodelili hišo in pet. hektarjev zemlje. Prišla sva tako rekoč brez vsega. Dom pa sva le imela. Namesto poda v hiši so bila tla iz ilovice. Tedaj je moral mož za eno leto k vojakom v Valjevo. Napredovali smo počasi. Prišla je druga nadloga. Tisto, kar smo dobili, so nam, ko so ustanavljali zadruge, vzeli. Dokler so obstajale zadruge, sva oba delala v zadrugi, ko pa so propadle, smo se posvetili delu na naši mali posesti, ki je štela tri hektarje, kajti dva hektarja si je prisvojilo državno posestvo « Rodila je pet otrok, od katerih živita le hčerki Anita in Cvetka. Leta 1985 ji je umrl mož, leta 2003 pa hčerka Milka. Od takrat živi sama. K njej redno prihajata hčerki z družinama, posebno skrb zanjo pa kaže vnukinja Brigita, ki živi v Gornji Radgoni. Prihaja, da ji počisti stanovanje in opere perilo ter postori kaj potrebnega. Ano so otroci razveselili s štirimi vnuki, šestimi pravnuki in eno prapravnukinjo. Ludvik Kramberger Razstava ob 125-letnici Zdravilišča Radenci 0b tem jubileju so postavili v Zdravilišču Radenci na ogled razstavo likovnih del Likovne sekcije Mozaik iz Murske Sobote. Za to priložnost so slike nastale v parku, kjer so ustvarjalci v dvodnevnem ustvarjanju mešali barve in sukali čopiče ob lepotah jesenskih barv. Likovni ustvaijalci soustvarjali na temo jesen v radenskem parku. Slike so bile predstavljene na otvoritvi, kije bila v sredo, 14. novembra, v avli hotela Radin. Gostje hotela in drugi obiskovalci si lahko ogledajo lepote jeseni v okolici hotela, kakor sojih upodobili likovniki. Naslikali so lepo število slik, ki si jih je ob otvoritvi ogledalo mnogo obiskovalcev. Eno od svojih del so podarili vodstvu hotela. L L. Iz Črenšovec v Ljubljano foto M V Kakoje v državnem parlamentu? To je še posebno zanimalo predsednico Ženskega odbora SDSČrenšovci Renato Hozjan (na posnetku stoji druga z desne) in večino članic tega odbora. In pred kratkim so se podate na strokovno ekskurzijo v naše glavno mesto. S poslancem Ivanom Grillom, kije bil njihov gostitelj, so si ogledale parlament, bile so tudi na seji, se srečale s številnimi drugimi poslanci in poslankami... Rade volje se jim je pridružil tudi poslanec Jožef Horvat iz Žižkov. Ogledale so si tudi Muzej novejše zgodovine, njegovo stalno zbirko in razstavo Enotni v zmagi. J. G. ikonsko posvečenje Marjana Pučka s Kapele Na svoj 25. rojstni dan Poklican k oznanjevanju nedeljo, na god sv. Martina, velike-£f^tnika, ki izhaja iz naše neposredne *ine in ga je pot gotovo vodila tudi •*o naših krajev, smo zbrani na enem škofijo najpomembnejših bogosluž-1 dogodkov - bogoslovec Marjan Puč-* Kapele bo prejel dar diakonskega k pečenja (kandidat za duhovništvo),* a v svoji pridigi prvi murskosobo- dr. Marjan Turnšek. ’ vse, |cj so hoteli spremljati veseli dogo-L, v župnijski cerkvi sv, Ane v Kapeli, je g skoraj premajhna. Škof je še spre- ° Pomenu diakonov, ki duhovni-■, " ’h Škofom pomagajo v pastorali in pri Sevanju nekaterih zakramentov Prav ''"’l 25. rojstni dan bo Marjan posvečen v diakona, kar je znamenje veselega upanja za murskosoboško škofijo, ki ji primanjkuje novih duhovnih poklicev. Slovesnosti so prisostvovali vodje Salezijanske inšpektorije svetega Cirila in Metoda Ljubljana dr. Alojzij Slavko Snoj, vodstvo mariborskega bogoslovja in malega semenišča, številni duhovniki, diakoni, bogoslovci in drugi. Župan radenske občine Mihael Petek je slavljencu dejal, da bo pri opravljanju svojega poslanstva šifil krščanski nauk, ljudem pomagal reševati tegobe in staršem pomagal mladi rod vzgajati v dobre in poštene ljudi, to pa je še posebno pomembno, Občani občine Radenci si štejemo v čast, še posebno pa kapelska župnija, da bo po dolgih letih zopet dobila novomašnika. D. M. Foto: D. M. Radenci - zasebna ambulanta Po podelitvi koncesij za opravljanje zasebne dejavnosti iz splošne medicine od občine Radenci dr. Bojani Marič in dr. Ireni Trojnar Budak je pripravila slednja pretekli petek otvoritev in ogled prenovljenih prostorov v zgradbi zdravstvenega doma v Radencih. Zahvalila se je vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k temu, in dodala, da je od prvega oktobra naprej od občine Radenci najemnica nekaj prostorov, v katerih bo skupaj z osebjem splošne ambulante kot zdravnica specialistka splošne medicine opravljala še naprej delo, ki ga je tudi v tej zgradbi do sedaj v okviru ZD Gornja Radgona. Prve paciente pričakuje januarja naslednjega leta. D. M. Brat Džouži No, te volitve so na srečo minoie, pa si zdaj lejko vuja pa oči malo spočinemo od toga cirkusa, pravi moj pajdaš Bela. Nejde njemi pa v račun, ka se fejst po medijaj tira, ka je te zvoljeni doubo najvekše število glasov do zdaj v Sloveniji. Tou s takšin tonon vd davlejo, kak čl bi buu na nekšon prvon mesti med predsedniki do zdaj. Lekarso pozabili na tou, ka je naš prvi predsednik skoro telko glasofdoubo v prvon krougi volitet Tou je pa velka razlika med ten nouvin pa ovin prvin, je pravo Bela. Njemi je pa ešče itak ostalo pijtanje, či naša državica nuca takšoga predsednika, ka nema nikše pristojnosti, pa si je spopejvo: Predsednik pš je zvoljeni najvišiši organ, te vidli, kak de hitro zdaj na boukše šlo vsen nan. ^Čina Radenci: dražji pokopi । Rcvm skupnosti Kapela in Radenci sta potrdili na podlagi izhodišč l^^hega ministrstva za pripravo proračunov lokalnih skupnosti do o,! 813 nove cenike oziroma podražitev pokopaliških storitev za 2,3 .. *' ■ Cene so enotne pri vseh storitvah za obe krajevni skupnosti, Prt soglasju za postavitev spomenika s temeljem. Medtem ko stane ia postavitev tovrstnega spomenika za vse vrste grobov v KS evrov, so se v KS Radenci odločili, da bo treba za družinski °dšteti 154,40 evra, za žarni in enojni grob pa 133,50 evra. Sicer pa J korali uporabniki, pri čemer je vključen tudi ZOodstotni davek na dy -1|o vrednost, poslej plačati za najem enojnega groba 12,40 evra, za b|| jERa (družinskega) 18 in za žarni grob 12,40 evra. Za redno letno Hj/lVlT,Fe pokopališča bodo zaračunavali 13,90 evra, za uporabo mrhice 26,40, mrliškega vozička pa 12 evrov. M. J. Usposabljali so se za delovaje z varno žago V gasilskem društvu Sebeborci so izpeljali skupaj z Zavodom za gozdove območne enote Murska Sobota in Srednje gozdarske in lesarske Šole Postojna usposabljanje za varno delo z motorno žago. Projekt je bil predvsem namenjen gasilcem in lastnikom gozdov. Teoretičnega in praktičnega usposabljanja se je udeležilo 61 tečajnikov, ki so med drugim spoznali, kakšno je varno delo z motorno žago, da bi poslej v gozdu, kjer se zgodi največ nesreč, do teh ne prišlo. Udeležence tečaja so usposabljali učitelji prakse iz postojnske šole. Projekt sta vodila predsednik gasilskega društva Sebeborci Slavko škerlak in Gregor Češarek, učitelj praktičnega pouka na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna. J. Ž. b De tisto vse obečano napijso na paper, v državni zbor de pošlo tou pa te de mou svoj mer. De plane delo, ge de vse po svejti iejto ta, ka pamet drujgin de soluu pa našin tuj doma. Do eni ga posiujšali, pa mnougi tudi nej, občani mo brodili si, nan takšoga trbej? WWWIBrnaca 80 1®______________________________REPORTAŽA 22. november 2007 - VESTNIK Angleški parlamenti pomurskih srednjih šol Prva šola za pravnike, komunikologe, filozofe... Maraton prepričevanja tokrat o pozitivni diskriminaciji, podobi žensk v politiki, ukinjanju živalskih vrtov... Sredi novembra je po vsej Sloveniji potekal debatni maraton, ki je trajal od osme do 20. ure. Na njem so sodelovali debatni klubi osnovnih in srednjih šol ter univerz v 21 krajih Slovenije, tudi v Murski Soboti, Ljutomeru in Lendavi. Večina debatnih klubov je organizirala vsaj eno debato ali okroglo mizo, neka teri tudi več - tako kot ljutomerska gimnazija (je začetnik debatnih klubov v Sloveniji), ki je organizirala kar tri soočenja. Prvi podoben maraton so organizirali lani, ko je bila osnovna tema Evropski parlament. Tokratni maraton pa je prvič del projekta Z debatami o enakih možnostih, ki ga v okviru evropskega leta enakih možnosti ELEM 2007 prvič sofinancirata Ministrstvo za delo, družino in socialne zade ve ter Evropska unija. Ljutomerska gimnazija ima v Martina Domanjko, mentorica debaterjev na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer »Dijaki se naučijo ose^e discipline, raziskovanja, iskanja podatkov, kritičnega razmišljanja... predvsem so sposobni strukturirano povedati stvari v določenem času. So tudi bolj iznajdljiv Pa še javno nastopati se na-učijo, da jih ni strah.« fo»b B. p. klubu kar 40 debaterjev, pohvalijo se lahko z enajstletno neprekinjeno tradicijo. Mentorici Lilijana Miholič, profesorica angleškega in nemškega jezika (pomaga tudi profesorica iz Anglije), in Martina Domanjko, profesorica pedagogike in sociologije ter pedagoška svetovalka, priznava, da so začeli na pobudo nekdanje dijakinje Manje Klemenčič, ki je prinesla to Vroča razprava na ljutomerski gimnaziji: Vanja Vrečič, Mitja Žnidarič, Monika Sobočan in Darja Remškar. Foto: Liana Miholič Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Pedja tj* zb Intaonkanj«, Ulit* *rtiltch<9 NmU 13, Murska ww^vestnik.si Lendavski debaterji so nastopali v nabito polni predavalnici. Foto: b. b. p. novost iz Amerike. To je neverjetno koristna priprava'za življenje in poklic, je prepričana Domanjkova. Njihovi nekdanji debaterji so danes pravniki, komunikologi, PR-ovci, primeren je tudi študij filozofije, Mija Lorbek, Jerneja Domanjko, Manja Klemenčič - to so vse nekdanje debaterke ljutomerske gimnazije. V Lendavi so intenzivirali debatiranje zadnja leta, ko je mentorstvo prevzela priljubljena profesorica Nataša Prendl Bensa; poleti se je njihov debater udeležil svetovnega tekmovanja v Seulu - to je bil Filip Dobranič, ki pa je prepričan, da je takšno debatiranje najboljša priprava za študij mednarodnih odnosov. Dijaki se udeležujejo mesečnih turnirjev, nato je še državni turnir, vmes so izbrani kandidati za svetovno prven- stvo, ki se pripravljajo še intenzivneje. Tokratni vseslovenski debatni maraton na pomurskih srednjih šolah smo zabeležiti tudi na posnetkih. Bernarda B. Peček Murskosoboški gimnazijci debaterji so se razvneli ob debatni trditvi Ukrepi pozitivne diskriminacije so opravičljivi. Foto: Nataša Johnov Nataša Prendl Bensa, jezična srednja šola Lends' va: »Debatni klub deluje v popoldanskem času, jaki se res veliko p riprap jo, saj jim ob vseh šols^ obveznostih karzmanjk^ časa. Intenzivneje delat3 dve ekipi. Tudi letos sed'1 dijaka že pripravljata za s^ tovno prvenstvo. Ni nam Pfl membno, kdo zmaga 33 tem debatnem turnirju, pakto, o čem govorimo-'1, sti, ki debatirajo, pa se s3’111 odločijo, kako naprej.«^10 B.B. P. STORITVE’ O * I HIDRO-GEOLOSKO VRTANJE saniranje vrtin in vodnjakov vgradnja črpalk in namakalnih sistemov priprava dovoljenja in dokumentacije Informacije: 051 669 900 Avto šola FORTUNA Avtošola Fortuna, d. o. o., Maribor, Podružnica za storitve in trgovino Murska Sobota, Noršinska ulica 8, 9000 Murska Sobota KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 KURIVO - PREWZ, JakM Bot-i Sl VIDOUE 090 14 | 1,40 C MINUTA POGOVORA 090 142 4441 i 1,25 fi MINUTA POGOVORA J www.vedezevanje.co.nr CEO-VRTINA D. O. O., Otetiwdiw 40, TOTH Monica Sobote, td/fob: 02 530 06 70, GSM 041741 809 Memva vrtin in vodnjakov za zajem podzomnih voda zo ogrevanje s toplotno apolko, oskrbo s pitno vodo, zalivanje kmetijskih površin, ponikovonje. Stenje vodnjakov, vgradnja potopnih črpalk, izdelava hidrogeoloških poročil. Zaposlimo učitelja vožnje. Če imate najmanj V. stopnjo Izobrazbe, pridobljeno licenco za učitelja vožnje, ste urejeni, komunikativni in ambiciozni, pošljite ponudbo s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili na zgornji naslov. Dogovorili se bomo za pogovore morebitnem sodelovanju, na katerem si bomo predstavili svoje vizije in pričakovanja. Maša Kramar, 2. letnik Lendava: »Jaz sem z deb začela že na osnovni so1^ Veliki Polani, ko meje^ navdušil učitelj anglešc1 ' Polanska šola je imel3 j ’ batiranje že od vsega Z3^. ka. Jaz sem z debatiranj izgubila tremo pred nas j pom. Tudi odgovarjanj3 j šolskih predmetih namu „ lažje, bolj se znajdeš Foto: B. B. P. usemminut Obisk s pregledom pri zdravniku v splošnih ambulantah traja 8.50 minute, samo posvet sedem minut, drugi kontakti, ki jih imata bolnik in zdravnik, pa v povprečju tri minute. To je ugotovila študija, ki jo je lani opravila Zdravniška zbornica Slovenije. Le petina vseh kontaktov, ki so Jih imeli zdravniki z bolniki, je trajala deset minut ali več, najkrajši pa so bili kontrolni pregledi, v povprečju le tri minute. Vsak obiskovalec ambulante je dobil v povprečju 1,5 recepta. Zdravniki, ki so sodelovali v raziskavi, teh pa je bilo dvainštirideset z različnih koncev Slovenije, so sprejeli na dan od H do 79 bolnikov in devet telefonskih posvetov. V sklepni misli so pisci študije zapisali: Delovne obremenitve med zdravniki splošne medicine se zelo razlikujejo. Zdravniki s pretiranimi obremenitvami dela ne morejo opraviti kakovostno. Delež administrativnih obiskov je pri nekaterih zdravnikih večji od deleža obiskov s pregledi. Po vsem tem se je zdravnik splošne medicine, ki mu je naloženo, da spozna celotno ozadje bolnikovih težav, torej telesne, psihične in socialne, v nekem sestavku spraševal: »Kaj v borih osmih minutah lahko dobrega naredim za bolnika? Oni pa pričakujejo, da smo vedno na njihovi strani, sistem pa nas čedalje bolj sili, da jih preverjamo, zaslišujemo, dvomimo vanje, pošiljamo na razne komisije, ki naše bolnike obravnavajo, ne da bi Jih kdaj videle, spoznale..«Toda bolnik se vedno znova vrača v ambulanto. Ker ima težave in ima življenjski problem, ki gaje tako kot nešteto drugih treba potisniti skozi šivankino uho. V ambulantah splošnega zdravnika v borih osmih minutah. To pa je toliko, kot si ga vzamemo, da posrkamo skodelico kave. Zapletena odgovornost sodobnega časa nam res nastavlja šivanke drugo za drugo in komaj spravimo nit skozi tesno uho prve, je tukaj že druga. Toliko obveznosti imamo, da jih skorajda ne štejemo več. Nizajo se druga za drugo, da pozabimo nase. Potem pa pride čas, ko moramo u vrstiti na vrh obveznosti sebe, si zaradi bolezni vzeti čas zase in sestopiti s tekočega traku službenih, poslovnih in vsakodnevnih obveznosti. V trenutku, ko sestopim s tekočega traku, pa dobi čas zame skozi prizmo bolezni povsem nove dimenzije in razočaran spoznam, da ljudje okoli mene, tisti, ki bi mi morali biti v pomoč v zdravstvenem sistemu, še naprej sedijo na drvečem vlaku. Moja bolezen torej njih ni ustavila. Zdravstvena zavarovalnica se je sedaj odločila, da nam bo s sistemom naročanja na uro »natehtala točno mero«, in tako pri zdravniku odmerila več časa. To pa bi bilo pošteno za vse. Za zdravnika, ki bo spet lahko najprej zdravnik, za bolnika, ki potrka na zdravnikova vrata, ali tistega, ki sedi v čakalnici. Poštenje pa se razblini v trenutku, ko pade spoštovanje dogovora in se med akterji udomači kraja časa. Ko si zdravnik odščipne čas zase, bolnik v ambulanti tistemu, ki je v čakalnici, slednji bolniku, ki čaka doma na svojih osem minut. Kraja časa v bolezni pa je najhujša bolečina. Majda Horvat Prav tako vodi v duševne težave (depresije, panične napade, motnje spanja, razdražljivost,...), privede do izčrpanosti, alkoholizma, motenj hranjenja in poslabša ali sproži zdravstvene težave, h katerim smo nagnjeni, pa se dotlej Še niso razvile. Besedo stres v zadnjih desetletjih pogosto uporabljamo. Včasih morda prepogosto, saj že običajno oviro, zaplet ali nevšečnost v življenju radi imenujemo s tem izrazom. Stres ie odziv telesa in duše na dejavnike, ki zmotijo njuno normalno ravnovesje. V življenju je Kes praktično neizogiben in pomeni prilagoditveni odz.v organizma na zunanji (naoad ropot blisk) ali notranji dejavnik (žalost, bolezen,...), ki ga prepoznamo kot ogrožajočega.' Hiter tempo življenja nas sili k hitenju m površnemu z>vljenju, naloge in Xbi se kopičijo, življenjski zapleti pa sčasoma presežejo naše sposobnost, m zmogljivosti Obiram nismo več kos, razvije se stres. In kjeje naša meja? Strps in deiavniki stresa niso enaki za vse ljudi, pač pa ju določajo posameznikova pavi pritiski pa bodo izvabili čudovite tone prijetne za uho indulo.. Kaj s. dogaja v ie^u v pepoznaj^netoK^ nevarno ali škodljivo, zato hipotalamus preko hipofize = nadledvično žlezo k izločanju hormonov (adrenalina, noradrenahna in kortizona) £ sprožijo simptome, ki jih občutimo m opazimo: pospešeno brije srca m Htrefe dihanje zvi a se krvni tlak, dlani postanejo potne m mrzle, pojavno se prebavne nitrejse ainanje, zv glukoza in maščobne kisline za dodatno mišično STbkXe^ ŽZ pomembne organe in mišice, ki jih potrebujemo za boj m za beg. Opazimo ziv jenjSKO pomemo e ga budnost, previdnost tn pozornost, zmanjša se tudi vedenjske prilagoditve, zveča se Duano« p apetit, dovzetnost za bolečine in upade libido ( P Vendar stres p vedno X^|o “'bn' ras“ * T™*'P0"™2™1«’ “ tveganje za nastanek ob J ,. bolezen, saj veča neodzivnost tkiv na inzulin, Dolgotrajni stres lahko vod. v slata okoli vpliva na nihanje krvnega p ' [jva n3 sindrom razdražljivega črevesja, menstrualnega ciklusa m potence (libida), P zgago in ulkusno bolezen. Pomunks lekarne Murska Sobota Kodfeua ulica X 9000 Murska Subola V izogib vsemu temu je pomembno, da znamo in se naučimo stres obvladati. Tako postane izziv in gibalo na poti razvoja in ne breme, ki prinaša bolezen. Zato poskusimo odpraviti sam vir težav, poslužimo se sprostilnih tehnik (osredotočimo se na dihanje), naučimo se reč' »ne«, ko česa ne zmoremo ali ne obvladamo, pozornost namenimo tudi zdravi prehrani, ki naj bo bogata z vitamini, vsebuje pa naj le malo maščob in zmerne količine beljakovin. Odpovejmo se prekomernemu pitju alkohola in kave ter opustimo kajenje. Prav tako so v lekarni brez recepta na voljo pripravki, ki so dodatna pomoč k uspešnejšemu premagovanju psihofizične izčrpanosti (vitaminsko-mineralni pripravki, magnezij, antioksidanti, koencim Q10, ginseng,...). Poglejte na življenje s svetle plati. Poskusite vsaj za kratek čas odložiti skrbi, vzemite si čas zase in počnite tudi tisto, kar Vas veseli! Pokličite ali obiščite dobre prijatelje, najdite dobrega sogovornika in ne opuščajte sprehodov v naravo. V življenju pride do situacij, ko nam je kratko malo vsega preveč, skrbi se nakopičijo, delo priganja, pomoči pa ni videti od nikoderrfeepričajte se, da temu ni tako: še obstaja dobrota in toplina sveta, še nas družijo prijateljske vezi, še vedno moramo poiskati in moramo najti pomoč v sočloveku - oporju v prijatelju in strokoven nasvet strokovnjaka! Želimo in upamo, da smo zaposleni v Pomurskih lekarnah prav to: strokovna pomoč, na katero se lahko kadarkoli.obrnete! POMURSKE LEKARNE Obilo zdravja Vam želimo in čim manj stresa! Kajti vse to je življenje, ki je kakor zapis v notnem črtovju; sestavljen iz višajev in nižajev, A če vse zajamenjttin vse sprejmemo. dobimo prelepo melodijo. 18 ZA ZDRAVJE , 22. november 2007 - VESTNIK Vza j e m n aNadomestila+ Zavarovanje, s katerim se zavarujete za izplačilo dnevnega nadomestila za čas, ki ga preživite v bolnišnici ali v zdravilišču in za čas bolniške odsotnosti. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica ponuja zavarovanje, s katerim zagotavlja izplačilo denarnega nadomestila za čas, ki ga zavarovanec preživi v bolnišnici ali zdravilišču zaradi bolezni ali poškodbe in za čas, ko mora na bolniški dopust Gre za zavarovanja Vza\emnaNadomestila+. ki dopolnjuje ponudbo Vzajemne v segmentu zdravstvenih zavarovanj. Kaj ponuja zavarovanje VzajemnaWacfomest//a+? Vzajemna vam pri zavarovanju Vza\emnaNadomestila+ v primeru bolezni ali poškodbe zagotavlja izplačilo posebnega denarnega nadomestila za čas zdravljenja v bolnišnici ali v zdravilišču (osnovni paket). Zavarovanci pa lahko ta paket po svojih željah razširijo z dodajanjem dodatnih jamstev, kot na primer za nadomestilo za bolniško odsotnost, za nadomestilo za čas, ki ga zavarovančevi otroci do vključno 14. leta starosti zaradi poškodbe preživijo v bolnišnici, ter za nadomestilo ob rojstvu otroka (razširjeni paket). Kakšna je višina dnevnih nadomestil? Višina dnevnega nadomestila, ki ga na podlagi sklenjenega zavarovanja lahko prejme zavarovanec pri osnovnem paketu, se razlikuje glede na to, ali je zavarovanec v bolnišnici ali v zdravilišču, in glede na to, ali je v bolnišnici zaradi bolezni ali poškodbe. Pri razširjenem paketu pa seveda tudi od tega, kakšna dodatna jamstva je izbral. Z izplačano vsoto se lahko zavarovanec odloči za višji standard bivanja v bolnišnici ali zdravilišču ali pa s tem delno nadomesti izpad dohodka za obdobje zdravljenja v bolnišnici ah v zdravilišču. Kakšna je cena zavarovanja? Višina zavarovalne premije je odvisna od starosti zavarovanca, od tega, za kakšen paket zavarovanja in za kakšna dodatna jamstva se bo posamezen zavarovanec odločil m tudi od škodnega dogajanja v času trajanja zavarovanja. To pomeni, če zavarovancu v prvem letu zavarovanja ni bila izplačana zavarovalnina, pri obračunu premije za drugo zavarovalno leto priznamo 10-odstotm popust, če zavarovalnina m bila izplačana v dveh zaporednih letih pa priznamo 20-odstotni popust. Najvišji popust, ki vam ga lahko priznamo iz tega naslova, znaša 20 odstotkov. V primeru, da je zavarovancu izplačana zavarovalnina, se premija za naslednje leto obračuna brez popustov iz tega naslova. Premije se tako gibljejo od 3,67 evra (osnovni mali paket v najnižjem starostnem razredu) do 32,53 evra mesečno (osnovni velik in razširjeni paket v naj višjem starostnem razredu). Zavarovanci Vzajemne so v prvem letu zavarovanja upravičeni tudi do pet odstotnega popusta, tako daje osnovna premija že od 3,49 EUR mesečno (osnovni mali paket v najnižjem starostnem razredu). Vzajemna je za vse, ki imajo pri tej zavarovalnici sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje VzajemnaZdravje, pripravila zavarovanje VzajemnaMadomestrVa tudi v obliki bolj ugodnega dodatka k dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju. Tudi dodatek vsebuje paket kritij, ki so primerna za vsakogar, cenovno pa je dostopen domala vsakomur. Pri zavarovanju v obliki dodatka namreč Vzajemna poleg osnovnih jamstev za bivanje v bolnišnici in zdravilišču ponuja tudi brezplačno nadomestilo staršem za otroka do vključno 14. leta starosti v primeru njegovega bivanja v bolnišnici zaradi poškodbe m nadomestilo materam za bivanje v porodnišnici zaradi rojstva otroka. Premija se pri tej obliki sklenitve zavarovanja giblje med 2,25 evra in 5,20 evra mesečno, na katero vam sedaj priznamo Še poseben 10-odstotni promocijski popust. Kako do zavarovanja? Podrobnejše informacije o zavarovanju so na voljo: - v poslovalnicah Vzajemne po vsej Sloveniji, - preko klicnega centra na brezplačni številki 080 20 60, - preko spletne strani www.vzajemna.si. Pomembnost imunskega sistema za naše zdravje Ljudje se premalo zavedamo pomena našega imunskega sistema. Verjetno je težava v tem, da sploh ne vemo, kaj je imunski sistem in kakšno nalogo opravlja. V nadaljevanju boste izvedeli nekaj koristnih informacij in napotkov, da boste lažje poskrbeli za svoj imunski sistem. To je naš drugi jaz; njegovega delovanja sicer ne čutimo, občutimo le posledice, kadar ne deluje pravilno. Zato lahko lasten imunski sistem spoznavamo posredno: z opazovanjem samega sebe, svojega telesa, zdravja in bolezni ter svojih zmogljivosti. Ko enkrat spoznamo delovanje imunskega sistema, lahko tudi vplivamo nanj. Od imunskega sistema je precej odvisno, ali bomo zboleli ob določeni okužbi in kako hudo bomo zboleli. Zlasti v prehodu med letnimi časi je imunski sistem še posebno obremenjen. V mrazu in ob krajšem dnevu se telo odziva na spremenjene klimatske razmere in začne izločati drugačne hormone, med njimi stresne. Ti nas po eni strani učinkovito pripravljajo na spremenjene razmere, po drugi pa imajo tudi manj prijetne učinke - npr. slabijo delovanje imunskega sistema, Zato smo manj odporni. Zaradi mraza se tudi več zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer se med ljudmi lažje širijo bakterije in virusi. Zato se poveča zlasti obolevanje na dihalih, najpogostejša v tem času pa sta gripa in prehlad. Vsak dan smo v stiku z nešteto bolezenskimi povzročitelji: bakterijami, virusi, glivami. Če imunski sistem deluje s polno močjo, nas ubrani pred večino teh povzročiteljev. Utrujenost, slaba prehrana, telesni in duševni stres, zdravljenje z nekaterimi zdravili ter določena fiziološka stanja in starost pa imunski sistem oslabijo. Bolezenski povzročitelji se namnožijo in bolezen se nas kmalu loti. Z oslabljenim imunskim sistemom večkrat zbolimo tudi za gripo in prehladom, z okrepljenim pa se jima lahko izognemo. Kaj je imunski sistem? Delovanje imunskega sistema je zapleteno, vendar je njegova strategija preprosta: sovražnika mora najprej prepoznati, nato aktivirati obrambne celice in ga končno napasti. Najpomembnejše celice imunskega sistema so bele krvne celice; teh je več vrst in imajo različne vioge. Ene od njih so velike bele krvne celice, ki jih imenujemo makrofagi. Požirajo mikrobe, tujke in druge snovi. Tako dejavnost strokovno imenujemo fagocitoza. Kako si lahko pomagamo sami? Imunski sistem si lahko okrepimo sami, med drugim tudi z zdravili rastlinskega izvora, ki vsebujejo ameriški slamnik. Tako zdravilo je immunal, ki ga dobite v dveh oblikah - kapljice in tablete. Immunal vsebuje suhi sok iz cvetoče zeli škrlatne ehina-ceje (Echinacea purpurea L.), ki jo poznamo tudi pod imenom ameriški slamnik. Učinkovine, ki jih vsebuje, povečajo število belih krvničk in okrepijo njihovo fagocitno delovanje. S tem pospešijo odstranjevanje mikroorganizmov, ki so vdrli v telo. Zaradi tega deluje immunal p roti bakterijsko, protivirusno in protivnetno. immunal je naravno zdravilo, ki vsebuje ameriški slamnik. Ta je pridelan na poljih slovenskih pridelovalcev. Pridelava je pod strogim nadzorom inštituta, kar tudi pomeni, da je uporaba pesticidov strogo prepovedana! Zakaj je priporočljivo uporabljati zdravilo IMMUNAL? Immunal je že dolgo na slovenskem tržišču. Slovenski uporabniki ga dobro poznajo kot učinkovito zdravilo - za zvečanje odpornosti organizma pred gripo in prehladom in tudi kot - učinkovito zdravilo, ki ga moramo jemati med gripo in prehladom, saj dokazano pomaga pri hitrejšem okrevanju in lahko prepreči nastanek zapletov (sinusitis, vnetje srednjega ušesa, bronhitis ...). Če smo poskrbeli, daje naš imunski sistem primerno okrepljen, se bo naše telo lažje spopadlo z virusi in bakterijami in bolezen bomo prestali hitreje ter brez večjih zapletov. Pomembno je, da ves čas krepimo imunski sistem, ne glede na to, ali je bolezen že nastopila ali ne. s sokom ameriškega slamnika ®M< IMMUNAL UNALt Zveča odpornost organizma in pomaga pri premagovanju gripe in prehlada Imunski sistem oblikuje več kot 100 milijonov imunskih celic in zapleten sestav organov, celic in molekul. Njegova naloga je, da brani telo pred vdorom mikrobov in da uniči tujke, ki se uspejo prebiti vanj. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. član skupine Sandoz ( VESTNIK-22. november 2007_______________________________________________ 19 Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič za krajši študij zdravnikov Za pomurski CT bo prispevalo tudi ministrstvo Direktorji javnih zavodov so slabi gospodarji Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je zadnja ministrica, ki je prišla v no-vlado, na delovnem me-' pa jo je pričakalo zelo Teliko odprtih vprašanj in ^fočih žerjavic, ki jih je tre-A na moderen način spravi-1 v red, poleg tega pa se pripraviti na vodenje Evropske "nije«. To je izjavila ob kraj-'711 obisku v naši medijski kjer se je oglasila po kontnem delovnem srečanju v Pttek popoldne v Moravskih ' Micah. Na njem so s sodeče! pripravljali osnove za 'enieljni dokument za nacionalno zdravstvo, nacionalni Nravstveni program. ’ regiji zelo primanjkuje zdravnikov, kar slabša ra-zdravstvenih storitev ozi-bolnikom zmanjšuje dostopnost do njih. Kako bo-ite reševali ta problem? Končno imamo dve medicin-1 fakulteti, kar je zelo velika spremenili pa bomo tudi Kon o zdravstveni dejavnosti in ^jšati čas specialističnega štu-’ia> ki je leto ali dve daljši kot v r°pski uniji. Na ta način bomo Pridobili več mladih zdravnikov, ; ' ie štiristo ali petsto, ki pravza-’’n po zakonu ne smejo delova-’Wostojno. To bo postopoma a,anjšalo pomanjkanje zdrav-' Iltov, saj se problema na hitro ^rešiti. 'lj podprli tudi prizadevanje lokalnih zdravstvenih us-^nov, da bi delali zdravniki tyecializanti večji del študij-^ga časa kot doslej v ma-■ 1 ustanovi, kar bi tudi šililo pomanjkanje zdrav-Wov? miss Slovenije ali / času, ko je Naj Vas ne obide AKTUALNA NAGRADNA IGRA (več na www.bkstudio.si) JI BO NASMEH POMAGAL? ^ajiepša Slovenka leta 2007 Tadeja Ternar je odšla na Kitajsko, kjer bodo decembra izbrali najlepšo 2^mljanko. Ona se zaveda, da ima v današnjem času lep in zdrav nasmeh izredno moč, Ker je ena izmed njenih skritih strasti čokolada, je pred odhodom pri nas poskrbela za svoj že tako čudovit nasmeh. BK STUDIO ji ob tej priložnosti zeli veliko uspeha na izboru in mnogo nasmejanih trenutkov. srudio N^rneh, ki ostane 02 526 16 00 izgledom vam ni potrebno biti prepoznavna poslovna osebnost. Živimo estetsko zobozdravstvo dosegljivo vsem. In ni človeka, ki si ne danes estetsko zobozdravstvo ni na voljo le peščici najbolj prepoznavnim. Usta so pač predel človeškega telesa, ki je neprestano v središču pozornosti. Z usti govorimo, se prehranjujemo in s pomočjo njih izražamo svoja čustva. Zato je tudi razumljivo, da je skrb za lasten nasmeh eno izmed glavnih preventivnih zdravstvenih opravil današnjega časa. Seveda sije brez izkušnje težko predstavljati kakšne so prednosti estetskega zobozdravstva. A vsi trendi kažejo, da zadovoljstvo s svojim nasmehom zelo močno vpliva na samopodobo in zadovoljstvo z lastnim videzom. Estetskih zobozdravstvenih storitev je vedno več in zagotovo se med njimi nahaja tudi taksna, ki bi Vam prinesla prednosti. Med te spada nevidna korektura zob, zobni vsadki, biokompatibilne k zalivke namesto amalgama, zdravljenje zobne gnilobe brez | bolečin in podobno. Pravo revolucijo je prineslo tudi profesionalno beljenje zob, ki v dobri uri odstrani več |M| desetletno obarvanost zobovja od čaja, kave, cigaret in vina. Učinek je viden takoj po terapiji, stranke pa si niti v svojih najbolj optimističnih scenarijih ne predstavljajo tako pozitivne spremembe. Vec storitev najdete na spletni strani www.bkstudio.si. Da bi torej bili zadovoljni s svojim Tukaj je toliko sugestij in toliko različnih interesov, da konkretnega odgovora ne morem dati. Pogajalec na eni strani je Zdravniška zbornica Slovenije in na drugi ministrstvo, poiskati pa bo treba srednjo pot Ta pa naj bi omogočala ne le to, da bi lahko specializirali v lokalnih okoljih, ampak, da bi tam tudi ostali. Huje je to, da po končanem študiju od tam tudi odidejo. - V času mojega službovanja vam že kot peti ministrici za zdravje postavljam enako vprašanje, kako bolnikom s periferije izboljšati dostopnost do zdravstven ih storitev v zdravstvenih centrih? Ali bi podprli sistem decentralizacije storitev? Sama sem doma na periferiji in čutim, kaj pomeni biti odmaknjen od določenega komforta. In zdravstveni servis je komfort za vse nas. Z direktorji slovenskih bolnišnic imamo redne sestanke in iščemo skupne odgovore na vrsto vprašanj, tudi glede dostop nosti do zdravstvenih storitev, učinkovitosti, pomanjkanja zdravnikov. Vendar začenjamo pri tem, da prisluhnemo predlogom z vseh koncev Slovenije, in na ta način kreiramo mrežo zdravstvenih storitev, ki bo tudi podlaga nacionalnemu programu. Na drugi strani pa je za določene storitve profesionalno zelo dobro, če so narejene na enem mestu. Ko govorimo o onkološkem inštitutu, je dobro, da določene storitve opravljajo samo tam, saj so tam zdravniki, ki naredijo nešteto pregledov v postop ku diagnostike in potem pri posegih. To so specialna področja, za katera je umestno, da so samo na enem ali dVeh mestih, vse drugo, kar je možno dislocirati, pa je prav, da približamo uporabnikom, kar je tudi naš cilj - Kakšno politiko boste vodili pri podeljevanju koncesij? Na področju koncesij se je marsikaj dogajalo, zato smo na ministrstvu napisali ter poslali županom in direktorjem zavodov priporočilo, kakšne naj so pogodbe s koncesionarji in katere ključne elemente naj ta pogodba ima. Pozneje bomo to vnesli v uredbo in zakonodajo. Pri tem pa je zelo jasno, da je nadzor nad koncesionarji izjemno slab, za kar pa je odgovorna Zdravniška zbornica in česar bi se morala lotevati bolj sistematično. To rte pomeni, da koncesionarji slabo delajo, je pa dovolj le nekaj takih, ki se ne držijo pravil igre, ljudje pa seveda prej opazimo tisto, kar je slabo, kot tisto, kar je dobro. Zdravstvena politika na tem področju bo šla v tej smeri, da bodo javni zavodi in koncesionarji ostali, vprašanje pa je, v kakšnem razmerju. To bomo na osnovi analiz določili z nacionalnim programom predvidoma prihodnje leto. -Murskosoboška bolnišnica kupuje CT-aparata, za kar zbira tudi donacije, Ali to podpirate? Vašemu direktorju bolnišnice, ki je bil pred enim mesecem pri nas, sem že obljubila, da bo tudi ministrstvo delno sofinanciralo nakup, ob tem pa si želim, da aparat ne bi sameval in da se bo vodstvo pri zdravstveni zavarovalnici dogovorilo za dodatni program. Aparat namreč ni vse, k njemu namreč gredo tudi plačljive zdravstvene storitve. Seveda je prikladno, da imajo ljudje tovrstne preiskave blizu doma, po drugi strani pa imamo v Sloveniji veliko drage opreme, ki ni v celoti uporabljena. Po bolnišnicah stojijo aparati, ki so po dvanajsti uri že prosti, torej, da ni tistih, ki bi delali z njimi, in posledično nt bolnikov. To pa je škoda. Po drugi strani pa je razumljivo, da si vsakdo želi imeti diagnostiko blizu sebe. - Direktorji javnih zavodov opozarjajo na razkorak med rastjo cen in priznanimi stroški, kar vse vpliva na slabše poslovanje. Ali imate posluh za to? Tu pa moram zagovarjati stališče, da je treba najprej počistiti pred svojim pragom. Zavodi imajo zelo veliko priložnosti tako pri ukleščenju stroškov kot pri večji učinkovitosti. To je tisto, kar ni narejeno. Iti po večji delež v zdravstveno zavarovalnico, kamor gospodarstvo vlaga denar, bo težko. Vprašajte v Muri, ali lahko povečamo prispevno stopnjo. Najprej se je treba ozreti vase, kajti gospodarjenje v javnih zavodih je izjemno slabo in priložnosti za izboljšave je še zelo veliko. -Vodstva bolnišnic boste torej najprej vprašali o sanacijskih programih. Tako je. Najprej je treba preveriti notranjo organiziranost in učinkovitost Zato na ministrstvu že pripravljamo izobraževanja za menedžment, torej za znanja, ki manjkajo, tam pa, kjer so bolnišnice v velikih težavah in potrebujejo pomoč, jim bomo plačali strokovnjake, ki bodo delovali za učinkovito poslovanje. - Bo ministrstvo nadaljevalo prakso skupnega naročanja za bolnišnice, kar je bilo pozitivno pri doseganju nižjih cen na eni strani in slabo zaradi zapletov, kot je bil z nakupom operacijskih miz? Na ministrstvu si želimo, da bi se med izvajalci zdravstvenih storitev ter državljani in državljankami kot bolniki vzpostavil odnos zaupanja, a tega zaupanja ni mogoče zgraditi na način, kot se je dogajalo v preteklosti, ko je bilo ministrstvo za zdravje center afer. Naš načrt je, da se v prihodnje -sploh sedaj, ko se že pripravlja zakonodaja za pokrajine - čim več investicij prenese nanje. Nesmiselno je, da se nazadnje celo ministrstvo zapleta zaradi enih operacijskih miz, ene stavbe, ki se gradi, ob tem pa ne razmišlja o nacionalnem programu, o mreži, o kadrih in kar je še našega dela. Dolgoročno bomo zagotovo predvideli tak način, zaenkrat pa moramo odprte projekte speljati do konca. - Po Katji Boh, zdravstveni ministrici v prvi vladi, kije bila sociologinja, tudi ne prihajate iz zdravniških vrst, Alije to napoved, da bo pospešeno prihajalo do sprememb ustanovnih aktov, ki sedaj direktorska mestapre-dnostno namenjajo zdravnikom? Nekateri so statute že spremenili, za kar so se zavodi odločili samoiniciativno. Jasno je, da direktor mora imeti vodstvena znanja, znanja o vodenju ekip in poslovanju, pri tem pa mora imeti tesno ob sebi stroko, brez katere ne gre. To seveda ne pomeni, da zdravniki nimajo vseh teh znanj. Zato ni pravila, kaj bi kdo smel biti, da bi bil lahko dober menedžer, zagotovo pa ne more biti brez vodstvenih znanj in sposobnosti dobrega komuniciranja z ljudmi. Pri vodenju to največ pomeni. Veste, Če ni upoštevanja ljudskega dejavnika, potem ne pomaga nobena materija. - Ali boste popustili zahtevam po omilitvi protikadilskega zakona? Naš zakon je umeščen v Evropo v enaki vsebini, kot ga imajo sodobne evropske države. In ker vstopamo v predsedovanje, moramo gledati tudi na to, kako smo občutljivi za kajenje. Ob tem moramo vedeti, koliko ljudi zaradi posledic kajenja dokazljivo umre. To so sladki grehi, če pa se poskušamo ozavestiti, kaj lahko za svoje zdravje naredimo, potem si moramo priznati, kaj je narobe. Pustili bomo, da se ta zakon »usede«, in ko bo nekaj časa živel, bomo rekli: sedaj pa poglejmo, kje smo. Gospod Jelinčič si je že prižgal cigaro, pipo miru, in rekel, da je Bog deveti dan spremenil zakon. Ravno tako preprosto to ne bo. Načeloma v tem trenutku nismo za spremembo, spremembe v okolju pa so vedno možne. Zadeva ni črno-bela. Majda Horvat 20 _______________________________________22. november 2007 - VEM Z zavarovanjem v zdravilišče Včasih potrebujete po poškodbah dodatno zdraviliško zdravljenje poleg tistega, na katerega so vas napotili na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali pa do tovrstnega zdravljenja niste bili upravičeni. Da bi vam olajšali morebitno okrevanje, smo pripravili v TRIGLAV, Zdravstveni zavarovalnici, d. d., nadstandardno zdravstveno zavarovanje -Zavarovanje zdraviliškega zdravljenja po poškodbah, namenjeno okrevanju po težjih poškodbah. Čeprav smo ljudje ponavadi previdni, se nam včasih lahko pripetijo različne nesreče, katerih posledice so manjše ali večje poškodbe. Zdravljenje poškodb je lahko dolgotrajno, zahtevno ali povezano z bivanjem v zdravilišču. Da bi sledili vašim potrebam in željam, smo pripravili v TRIGLAV, Zdravstveni zavarovalnici nadstandardno zavarovanje, ki bo zavarovancem omogočilo do 14-dnev-no okrevanje po nekaterih težjih poškodbah. Popoln seznam poškodb, na katere se nanaša zavarovalno jamstvo, si lahko ogledate na spletni strani www.zdravstvena.net. Značilnosti Zavarovanja zdraviliškega zdravljenja po poškodbah ZZ69 ■ Zavarovanje se sklepa za dve leti po ugodni letni premiji, ki znaša od do 42 evrov. Višina premije se razlikuje glede na starost in morebitno zavarovanje za dodatni pravici namestitve v enoposteljni sobi in kritje stroškov prevoza. ■ Za sklenitev zavarovanja ni treba biti zavarovanec Zavarovalnice Triglav. d. d., ali TRIGLAV, Zdravstvene zavarovalnice, d. d. ■ Ugodna letna zavarovalna vsota (to je znesek kritja zdravstvenih storitev, do katerega ste upravičeni med zavarovanjem), ki znaša za osebe do 15. leta starosti 3.300 evrov, za osebe, starejše od 15 let, pa 2.600 evrov. ■ Zavarovanje nima čakalne dobe in stopi v veljavo takoj po sklenitvi zavarovalne pogodbe. Popusti Ob sklenitvi zavarovanja vam ponujamo ugodne popuste na letno premijo: ■ 5 % popusta za zavarovance, ki imajo sklenjeno pri TRIGLAV, Zdravstveni zavarovalnici dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ■ 5 % popusta za sklenitev zavarovanja po spletni strani www.zdravsvena.net. ■ 50 % popusta v prvem zavarovalnem letu (sklenitev do 31.12. 2007) za zavarovance, ki so sklenili veljavno dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri TRIGLAV, Zdravstveni zavarovalnici pred 1. marcem 2006. Sodelovanje s Termami Krka, Termami Dobrna ter Zdraviliščem Laško Za učinkovito rehabilitacijo po poškodbah so pomembne kakovostne zdraviliške storitve. V TRIGLAV, Zdravstveni zavarovalnici smo se odločili za sodelovanje s priznanimi zdravilišči za zdravljenje po poškodbah, in sicer z Zdraviliščem Laško, Termami Dobrna ter Termami Krka z njihovimi tremi zdravstveni centri - Terme Dolenjske Toplice, Terme Šmarješke Toplice in Talaso Strunjan. Naše sodelovanje temelji na poudarjanju skupnih vrednot, med katerimi sta najpomembnejši ohranjanje in krepitev zdravja. Zdravilišče, v katerem bi se želeli zdraviti, izberete ob sklenitvi zavarovanja. Sklenitev zavarovanja Zavarovanje zdraviliškega zdravljenja po poškodbah ZZ69 lahko sklenete ob pomoči spletne strani www.zdravstvena.net. Oglasite se lahko v poslovalnicah TRIGLAV, Zdravstvene zavarovalnice po Sloveniji in v poslovalnicah Zavarovalnice Triglav. Če pokličete modro številko 080 26 64 se lahko dogovorite tudi za obisk vašega območnega zavarovalnega zastopnika. Ves material, kupljen pri nas, vam pripeljemo domov. Najdete nas v Murski Soboti, zraven trgovskega centra Mercator, nasproti glavnega vhoda v tovarno Mura. Cepljenje kot javni zdravstveni ukrep Cepljenje je eden najučinkovitejših javnih zdravstvenih ukrepov za preprečevanje nalezljivih bolezni. Podatki nam kažejo, da so se mnoge nalezljive bolezni umaknile ali se pojavljajo v mnogo manjšem številu kot nekoč, kar priča o smotrnosti in koristnosti cepljenja. Pri cepljenju se sprožijo mehanizmi, s katerimi se pri cepljeni osebi vzpostavi odpornost proti boleznim. Če se cepljena oseba kdaj pozneje v življenju sreča z istim povzročiteljem, ne zboli, ker je proti tej bolezni zaščitena. S cepljenjem vsaj 90 do 95 odstotkov ciljne skupine pa.se vzpostavi tudi kolektivna imunost. S tem so zavarovani tudi tisti, ki zaradi zdravstvenih kontraindikacij ne morejo biti cepljeni, in redki posamezniki, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno. V Sloveniji cepimo otroke po Programu imunoprofilakse in kemo-prof ilakse, ki ga vsako leto predpiše minister za zdravje. Predšolske otroke obvezno cepimo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, haemophi-lusu influenzae b, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B V Sloveniji zaradi cepljenja ne beležimo več prirojenih rdečk, prirojenega tetanusa, davice in otroške paralize. Ošpic, mumpsa in rdečk skoraj ne poznamo več. Pred nekaj leti nas je visok odstotek cepljenih proti davici rešil pred vnosom te bolezni iz nekdanjih držav Sovjetske zveze Poleg tega imamo na voljo tudi cepiva, ki jih uporabljamo neobvezno v posebnih epidemioloških okoliščinah, ali Če obstaja povečano tve- ganje za hujšo bolezen (hepatitis A; meningokokne okužbe, pnevmokok-ne okužbe, klopni meningoencefalitis, gripa, tifus, steklina, rumena mrzlica). Vsakoletni program cepljenja je usklajen s programi držav Evropske unije. Odločitve o uporabi cepiva temeljijo na rezultatih raziskav in izkušenj o koristih cepljenja za posameznika in še zlasti za vso populacijo Cepljenje predstavlja poleg velike koristi, ki jih prinaša, tudi določeno tveganje - kot vsak medicinski poseg v organizem. Možni so stranski učinki, ki so po navadi blagi. Stalno je treba presojati ravnotežje med tveganjem in koristjo in se odločati o pomenu cepljenja in stranskih pojavov. Na splošno velja, da korist cepljenja močno presega tveganje, da se pojavijo stranski učinki. Tveganje za pojav stranskih učinkov po cepljenju je več 100- do 1000-krat nižje kot zapleti po naravni okužbi. V Sloveniji dosegamo visok standard cepljenja. Sledimo vsem sodobnim in na najvišjih strokovnih forumih sprejetim priporočilom. Uporabljamo varna in učinkovita cepiva. Z zelo dobro organiziranim cepljenjem presegamo 95-odstotno prece-pljenost otrok in mladostnikov za po- samezno bolezen in s tem dosega*’10 solidno skupinsko zaščito, kije nd1* za ustavitev širjenja povzročitelja lezni med ljudmi Danes, ko lahko cepiva dosežke skoraj vse otroke sveta, moramo pridobljeni dosežek uporabljati tako, da poenostavljamo cepilne pošto/1 in razširimo obseg nalezljivih bol«111' kijih lahko preprečimo s cepljenji- Potrebujete vodovodni material, material za centralno ogrevanje, kopalniško opremo? V naši prodajalni ponujamo: ■ material za centralno ogrevanje: peči (De Dietrich, Buderus, Vaiher. Eurotherm, Eurofire, Feroli, Lenthe rm invest], talno gretje, radiatorji [Korado, Radel, Voglel Akiimat], več vrst toplotnih črpalk ■ vodovodni material: totra in PVC-m ate rial za vodovod m kanalizacijo ■ kopalniško opremo: prsne kabine, kopalne kadi, kopalniški blok, armature, umivalnike, WC-školike in kotličke (Kolpasan, Dolomite. Senotehnik, Hansa. Armal] ■ keramične ploščice: talne, kuhinjske, kop9'1115 [Gorenje, MarezZi. Alfa Ge ra mio h e) Ponujamo zelo gotovinske popuste kredit do 1.000 Ce še nimate monter^ ali ne veste, kaj Je najboljša izbira, varr strokovno svetuje^0' trgovina tia^ Željko Kolarič, s- P ■ Plese 7 a, Murska Sobota Tel.: 02 539 VESTNIK -11. november 2007 21 Ivan Tibaut, direktor murskosoboške enote ZZZS Naročanje naj bo po meri bolnikov Čakanja ni za bolnike, ki takoj potrebujejo zdravniško pomoč Razloge za uvedbo sistema Vročanja na pregled utemel-Zavod za zdravstveno za-^tovanje Slovenije z izena-Cltvijo zavarovancev pri do-s,opnosti do zdravstvenih britev. Ob tem bi imel bol-vež časa za pregled, zdra-’“ik pa bi se mu lahko bolje Posvetil. Naročanje bo posto-Potna prineslo tudi krajše ča-^Oje v čakalnicah, k zdrav-pa bodo prihajali res tisti bolniki, ki njegovo k”aoč potrebujejo. Ob tem lr pomembno vedeti, da nadnje ne velja za bolnike. *^0 zboleli nenadoma in so ’’Roj potrebni zdravniške po ’’oči, In še, da bo imela vsa-a ambulanta svoj sistem na ^anja. ’Zdravnik in medicinska se-si lahko izberete svoj način 111 model naročanja, upošteva-' s,arost in obolevnost opremljenih zavarovancev, njihove ^ttnnikacijske možnosti, torej l^tnetne in telefonske poveza-drugo. Mi ne ponujamo in vsiljujemo nobenega uniformnega modela, saj si želimo, naročanje prilagojeno bol-"tkont. 'Naročanjepa bo imelo ob bobrih tudi slabe strani. Ka-^re? ^labo stran naročanja za bol-vidimo v tem, da bodo mo-, ' Upoštevati sistem in spoŠto-urnik, s tem pa bo na neki omejena dostopnost do Zdravstveni dom Murska Sobota S postopnim naročanjem so začeli tudi v murskosoboškem zdravstvenem domu, ki gladko teče že v otroško-šolskem dispanzerju, nekoliko več težav pa je v splošnih ambulantah, Bolniki so z novostjo bolj ali manj seznanjeni in zaenkrat z navajanjem na nov režim nimajo težav. Časa, kdaj bodo sprejemali naročila, še niso določili, saj ne bo enak za vse, ampak si ga bo določila vsaka ambulanta posebej, glede na njihove bolnike. Pravijo, da bo sistem terjal več strpnosti na obeh straneh, saj bo moralo miniti,še veliko časa, da bodo dosegli nekajminutno čakanje. Če se bo čas čakanja vsaj razpolovil, bo to že zelo velik uspeh. Delo pa bi se dalo veliko lažje organizirati, če ne bi bilo toliko administrativnega dela, ki sedaj zdravniku pobere skoraj tretjino delovnega časa. Ivan Tibaut Foto: N, J. bolnika, s tem pa tudi boljšo obravnavo. Po drugi strani pa bo nov sistem tudi od njih terjal določeno disciplino, saj bodo ob naročenih bolnikih težje izo- Zdravstveni dom Lendava Tudi pri njih so začeli uvajalno obdobje prvega novembra. V vsaki dejavnosti, splošna medicina, medicina dela in otroško-šolski dispanzer, so pripravili svoj urnik, časovni razpored delovnega časa. Načrtovano delo bo odstopalo od začrtanega v primeru, da bo zdravnik odsoten in bo nadomestni zdravnik prevzel njegove bolnike ali pa bo moral ob rednem umiku zaradi urgentnega primera zapustiti ambulanto in oditi na teren. Velik uspeh bi bil že, če bi ljudje sprejeli sistem v tem smislu, da bi zjutraj v ambulanto prihajali na novo zboleli, torej bolniki, ki potrebujejo prvi pregled in ki bi lahko opravili še laboratorijske in druge diagnostične storitve, za njimi pa bolniki, ki prihajajo na kontrolo ali so kronični bolniki ali potrebujejo občasne preglede, potem bolniki, ki potrebujejo zdravila, napotnice, preveze, injekcije ali druge administrativne storitve. S tem bi tudi ločili zdrave in bolne. Nekateri bolniki novost zelo dobro sprejemajo, drugi težje, nekateri bolniki pa se temu nikoli ne bodo prilagodili. ti, da bodo včasih zaradi odsotnosti svojega izbranega zdravnika morali priti po recepte drugič. - Kako bo sistem nadzorovan? Preden smo začeli propagirati sistem naročanja, smo v vseh naših ambulantah opravili anketo, ki je pokazala, da jih je manj kot polovica že imela v celoti ali vsaj delno uveden sistem naročanja. Decembra bomo anketo ponovili, ker pa smo majhna eno- ta, imamo pregled nad tem, kaj se dogaja, in se lahko pogovorimo z vsemi vodstvi zdravstvenih domov in tudi z zdravniki s koncesijo. Nastale slabosti bomo poskušali odpraviti, tako da bi bili izvajalci do prvega aprila prihodnje leto, ko bo sistem uzakonjen, nanj kar najbolje pripravljeni. Upam, da bo sistem naročanja dobro zaživel, njegove pozitivne učinke pa pričakujemo v dveh do treh letih. Majda Horvat Zanima me... Kdaj bo začelo veljati obvezno naročanje za obisk pri zdravniku v splošni ali otro- Ali se bom moral naročiti tudi. Če potrebujem samo recepte za zdravila? Nravstveni dom Ljutomer Zdravstveni dom Ljutomer bo začel na-r°čati po novem letu, delno pa naročajo že Sedaj, Ugotavljajo tudi, da več kot polovica °°lnikov, ki potrebuje samo zdravila, po-*Hče po telefonu in se dogovori za obisk. Medicinske sestre v splošnih ambulantah tako v jutranjih urah sprejemajo akutno bolele, poškodovane in kronično bolne, ^ga polovica delavnika pa je namenjena b°lnikom s prevezami, injekcijami, bolni-na bolniškem dopustu in nenujnim °biskom na domu. Vročanje je že utečeno tudi za sistema-tske preglede otrok in učencev, ki jih na- ročajo v drugi polovici delavnika, dopoldne pa pregledujejo akutno bolne. Na sistem naročanja bo vplivalo več dejavnikov, število opredeljenih bolnikov pri zdravniku, število bolnikov, ki dnevno pridejo v ambulanto, oddaljenost bolnika in avtobusne povezave, klici za nujno medicinsko pomoč. Zdravnik, ki redno dela dopoldne ali popoldne, je namreč prednostno odgovoren tudi za opravljanje storitev nujne medicinske pomoči. Bolniki bodo to morali upoštevati, prav tako pa bo treba dlje časa počakati na pregled tudi ob odsotnosti katerega od zdravnikov. i 1 ai k. zdaj si lahko prišel . Javnika mimogrede ali spo-ob drugih opravilih, na ' r ob obisku poste, Mislim, . । ’akih »spotoma« obiskov pri vniku ne bo več, saj se bodo nanj morali naročiti in tudi pripraviti. - Kaj bo naročanje prineslo zdravnikom? Predvsem razporeditev dela skozi delovni čas in več časa za Nravstveni dom Gornja Radgona 7 rednim naročanjem bodo začeli prvega februarja, že ^aj pa so bolnikom pripravili osnovna navodila s klicni-1111 telefonskimi številkami ambulant in termini za nadnje. Navodila so izobesili na oglasni deski v zdravstve-domu in v ambulantah, pripravili pa jih bodo tudi v ^’ki zloženke. Bolnikom bodo dali ob zadnjem obisku "J1 kartončke v velikosti zdravstvene kartice s potrebni-011 informacijami za nadaljnja naročanja. . težave v sistemu pričakujejo predvsem ob nenadnem 'Stanku zdravnika pa tudi med dopusti, ob izobra-^’nju in drugih odsotnosti, saj je tudi pri njih zdrav-’kov premalo. Zato bodo napovedano dvajsetminutno ^nje, ki naj bi ga prinesel sistem naročanja, težko dose-, 1 bodo pa k temu stremeli. Učinek naročanja naj bi bil "J| manj pregledov na dan, saj jih sedaj njihovi zdravniki tt^vijo od sedemdeset do osemdeset. stajali z dela oziroma bodo morali vsak načrtovan izostanek pravočasno napovedati. Odsotnost zdravnika namreč pomeni, da bo bolnike moral pregledati nekdo drug, kar pa ruši sistem. - V zdravstvenih domovih se bojijo, da bo sistem naročanja rušilo prav pomanjkanje zdravnikov in njihove številne odsotnosti. Prav zaradi tega bo potrebna toliko večja odgovornost tako zdravstvenih delavcev kot bolnikov. - Ali zaradi pričakovanih odstopanj v sistemu naročanja ne bo ogroženo zdravje ljudi? Kot zdravstvena zavarovalnica lahko zagotovimo, da bo akutno zboleli pregledan, ne da bi bil naročen, medtem ko bodo kronični bolniki morali razume-VESTNIK ško-šolski ambulanti? Naročanje na uro bo obvezno od prvega aprila 2008 dalje, vendar so v pomurskih ambulantah postopoma že začeli naročati od prvega novembra 2007 dalje. S tem bi se na novost lahko privadili tako bolniki kot zdravniki in zdravstveni delavci. Kako se bom lahko naročil? Naročilo sprejemajo medicinske sestre ali zdravstveni tehnik pri izbranem osebnem zdravniku bodisi po telefonu ali osebno ob zadnjem obisku v ambulanti. Ali bom svoj pr ihod v ambulanto moral naročiti tudi takrat, ko bom nenadoma zbolel? Ne. Za akutno zbolele bolnike bodo imeli zdravniki vedno prost termin vsak dan obratovanja ambulante, običajno zjutraj. Ali bom svoje naročilo lahko oddal kadarkoli med delovnim časom? Vsaka ambulanta bo imela določene ure, kdaj sr lahko bolnik naroči po telefonu. Osebno pa je naročanje možno ves obratovalni čas ambulante. Ali me v ambulanti lahko osebno naroči tudi kdo drug? Seveda, pomembno pa je, da medicinski sestri pove vaš namen obiska pri zdravniku. Alije pri osebnem naročanju treba imeti s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja? Ne. Potrjeno kartico zdravstvenega zavarovanja je treba imeti s seboj le ob obisku pri zdravniku, ko je potrebno določeno storitev vnesti v računalniško evidenco. Kaj moram povedati medicinski sestri, ko se želim naročiti? Predvsem namen obiska in svoje osebne podatke. Vsi drugi podatki so v računalniški evidenci izbranega osebnega zdravnika. Ali naročanje na pregled pomeni ponovno uvedbo »številk«? Ne. Izbrani zdravniki si bodo izbrali svoj model oziroma način naročanja, odvisno od tega, ali imajo več starejših bolnikov, ali so odvisni od prometnih povezav, ali bi se lahko naročili po internetu, in drugih pogojev. Seveda. Prav kroničnim bolnikom svetujemo, da se naročijo na pregled nekaj dni prej, preden jim zmanjka zdravil. AH sem dolžan preklicati naročilo, če v naročenem terminu zaradi določenega razloga ne boni mogel priti v ambulanto? Bilo bi zaželeno, če le zdravstveno stanje to dopušča. Ali me bodo priprenaročanju obravnavali prednostno? Če bolnik nujno potrebuje zdravniško pomoč, pride na vrsto takoj, v drugem primeru pa se je treba dogovoriti in naročiti. Kako naj se naročim. Če zaradi težav z vidom ali sluhom ne morem uporabljati telefona? Če je bolezen akutna, se ni treba naročati, ampak je potrebno takoj ali zjutraj obiskati zdravnika. Ob trajajočih težavah z vidom ali sluhom se lahko naročite na naslednji obisk pri zdravniku osebno ob zadnjem obisku v ambulanti ali za telefonsko naročilo zaprosite svojce, sosede ali patronažno sestro. Kdo me bo pregledal, če bo moj zdravnik tisti dan odsoten? Pregledal vas bo nadomestni zdravnik, bo pa prišlo v takih primerih do časovnega odloga pri obravnavi, saj ima tudi nadomestni zdravnik naročene svoje paciente. AH me bodo o odsotnosti mojega zdravnika iz ambulante pravočasno obvestili? Če je odsotnost zdravnika načrtovana, vas bodo pravočasno obvestili, če pa gre za izredno odsotnost, vas bo pregledal in obravnaval nadomestni zdravnik. Kaj, cene želim k drugemu zdravniku? Če gre za bolezen ali stanje, ki potrebuje takojšnje zdravljenje ali pomoč, vam bo do prihoda vašega zdravnika pomagal nadomestni zdravnik, v drugem primeru boste počakali na svojega. Ali po novem ne bo več pregledov mimo vrste? Ne. V tem primeru bi se sistem naročanja podrl in bi nastale zamude. Do tega pa bo vendarle lahko prišlo, če bo prišlo do nenadne odsotnosti katerega od zdravnikov in bo tudi njegovo delo opravljal nadomestni zdravnik. 22 22. joyember 2007 - VESTNIK Vodnim filtrom BRITA zaupa 60 milijonov uporabnikov v 70 državah po vsem svetu Podjetje BRITA iz Nemčije velja že 40 let za vodilnega strokovnjaka pri filtraciji vode. Visoko kakovost izdelkov BRITA zagotavljata njihov lastni raziskovalni center in sodelovanje s priznanimi neodvisnimi inštituti. Nahod - podcenjena nevarnost Vsem Je dobro znan dialog: »Kako sl?« »Dobro, le nahod imam, a bo žel« Tipično pri tem dialogu ni le vprašanje, ampak odgovor, ki podcenjuje pomen nahoda. Tako zaznavanje Je močno razširjeno pri nahodu In tudi drugih prehladnih obolenjih, saj jih pojmujemo kot »banalne« okužbe. Lani je prišla na trg nova generacija vodnih filtrov BRITA MAXTRA, ki je naslednja stopnja v razvoju filtracije vode. Vrčki BRITA MAXTRA so še bolj praktični za uporabo in imajo privlačnejši dizajn. Izboljšano je tudi »srce« filtrirnega sistema. Filtrirni vložki BRITA MAXTRA zaradi nove patentirane oblike in večje količine zmesi delujejo še bolje. Prednosti filtriranja vode s filtrirnim sistemom BRITA MAXTRA so predvsem enostavna uporaba ter ugodna cena za mehkejšo in okusnejšo vodo brez klora, težkih kovin, pesticidov in organskih nečistoč. Filtrirana voda je priporočljiva tako za pitje kot tudi za kuhanje Čaja in kave ter pripravljanje hrane. Seveda ne pozabimo na gospodinjske aparate (grelnike za vodo, kavne aparate ...), ki jih filtracija ščiti pred nabiranjem vodnega kamna. Tudi sobne rastline in rezano cvetje imajo raje filtrirano vodo BRITA, tako kot naši hišni ljubljenčki, ki so še posebno občutljivi za kakovost vode. Prepričajte se sami! Napad prehladnih virusov A Povzročitelji nahoda so virusi, ki napadejo nosno sluznico. Ko je imunski sistem oslabljen, zadostuje že majhno število virusov, da povzročijo obolenje. Organizem se brani z vnetno reakcijo, nos je zamašen, nosna sluznica otekla in iz nosa teče. Zaradi otekle sluznice sta prizadeta voh in okus, imamo občutek napetosti in polne glave, normalno dihanje skozi nos je oteženo. * Odmašl zamašen no«. * Ustavlja curljanj« ft nosu. Olajša občutek napetosti In »polna glava«. Sirti operil® Sprosti nosne poti. OPtRK* vpačvj* oWmaUzcHIn. Pr»o uporsbo nrtsnuno prabsntn navooMol p tvagpnju m ngltbnth Man skupin« landoz učJnkrfi te pw«fci|tt z zdravnike ut il> tatma^vtarn. Nahod je treba zdraviti Pomembno je, da nahoda ne podcenjujemo, ampak ga začnemo zdraviti. S tem se ne le znebimo neprijetnih simptomov, kot sta zamašen nos in nenehno izcejanje iz njega, ampak predvsem zmanjšamo nevarnost nastanka zapletov, kot so: vnetje obnosnih votlin (sinusitis) in vnetje srednjega ušesa, ki lahko nastaneta kot posledica oteklosti nosne sluznice, ali bronhitis, ki je posledica razširitve bolezni na spodnja dihala Kako ukrepati V lekarnah so na voljo kapljice in pršila za nos z učinkovino, ki sprosti nosne poti in jo imenujemo nosni dekongestiv (npr. oksimetazolin). Vedno jih nanašamo na očiščeno nosno sluznico (izpihan in s fiziološko raztopino očiščen nos), saj tako omogočimo boljši učinek zdravila na nosno sluznico. Pomembna novost, ki so jo odkrili pri zdravilu Operil®, je, da poleg lajšanja simptomov nahoda deluje tudi na določene viruse, ki običajno povzročajo obolenja dihal. Priporočila Junaštvo tudi pri navadnem nahodu ni na mestu. Kd°r si prizanaša, hitreje premaga bolezen. Telo potrebuje vse moči, da se znebi vsiljivcev virusov. Skodelica toplega čaja pa organizem oskrbi s tekočino, potrebno za hitrejšo 'regeneracijo sluznice. Zanimivosti pri nahodu • Kdor med nahodom uporablja kontaktne leče, tvega poškodbo oči. Klice pri nahodu lahko preko solznih kanalov pripotujejo v oči, se usedejo na leče in povzročijo vnetje veznice ali roženice. Priporočljivo je, da ljudje med prehladom nosijo očala. ■ Nahod najpogosteje prizadene otroke, saj se njihov imunski sistem šele izgrajuje in mora različne prehladne viruse šele spoznati. Zato je zelo pogosto predhodnik akutnega vnetja srednjega ušesa pri otrocih-Pravočasno zmanjšanje otekline nosne sluznice z uporabo pršila ali kap' Ijic za nos z nosnim dekongestivom (npr. oksimetazolinom) omogoči zračenje in čiščenje evsiahijeve cevi, 'n tako lahko prepreči zaplet v oblik' vnetja srednjega ušesa. Ljudska univerza Murska Sobota Tudi učenje in osebnostni razvoj nas ozaveščata in krepita zdravje Poslanstvo Ljudske univerze Murska Sobota je izobraževanje vseh generacij na mnogih področjih, zato razvijajo široko in celostno pon'u-dbo formalnih in neformalnih oblik izobraževanja. Pri tem se povezujejo z lokalnimi skupnostmi, z izobraževalnimi organizacijami doma in v tujini, vključujejo se v mednarodne projekte, spodbujajo razvoj človeških virov in želijo s svojo kakovostno ponudbo prispevati k povišanju in dopolnjevanju izobrazbene strukture prebivalstva. Pohvalijo se lahko, da so v Sloveniji tretja največja ljudska univerza, ki si s svojo široko paleto ponudbe izobraževalnih programov prizadeva za zadovoljitev potreb po učenju in novih znanjih v konceptu vseživljenjskega učenja. Vključitev v večino programov za odrasle je možna kadarkoli v izobraževalni sezoni Z izobraževalnim procesom so že začeli osnovna šola za odrasle, program PUM -Projektno učenje za mlajše odrasle, poklicno izobraževanje za pridobitev poklica, štiriletno srednje strokovno in tehnično izobraževanje, poklicno tehniško izobraževanje oziroma programi J + 2 in nekatere skupine v Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Višješolski strokovni in visokošolski strokovni programi se že izvajajo v skladu z urnikom za redne študente. Pohvalno je, da je v Študijske programe vključenih vedno več odraslih v najbolj aktivni življenjski dobi. V vse druge programe široke ponudbe izobraževanj pa je vpis še mogoč. Skupine začnejo delovati, ko se formira zadostno število udeležencev. Za jezikovne tečajev vseb starostnih skupinah je vedno veliko zanimanje. Vsako leto je interes tudi za romanske jezike: italijanščino, francoščino in španščino, a so skupine manjše in začnemo z izobraževanjem nekoliko kasneje. Ponujamo tudi javno veljavna programa angleščina in nemščina za odrasle in imamo zelo strokovne in izkušene predavateljice. Poleg znanja tujih jezikov so znanja za delo z računalnikom zagotovo tista, ki zanje in izkušnje, si pomagamo, sklepamo nova prijateljstva, skratka učimo se za življenje. Mentorji organizirajo projektno delo, predavanja in delavnice ter sku- paj pripravljamo ekskurzije. Vesela in ponosna sem bila, da sem delegaciji An-, dragoškega centra Slovenije in izobraževalnih institucij iz Botsvane v imenu skupine predstavila program PUM. Svetujem, da se mladi, ki nimajo dokončanega šolanja, čim prej vključijo v PUM, kjer nam pomagajo doseči zastavljeni cilj. nam že sedaj in nam bodo pri delu in v življenju tudi v prihodnje omogočala izkoristiti vse, kar nam ponuja informacijska komunikacijska tehnologija (IKT). Računalniški tečaji za delo z različnimi programi (Word, Excel, internet, e-pošta ...) potekajo celo izobraževalno sezono. Udeleženci pa si lahko pridobijo tudi evropsko računalniško spričevalo (ECDL). Pomagamo vam lahko tudi pri odločitvi za primerno obliko učenja ali izobraževanja (Svetovalno središče), ponujamo pomoč pri odpravljanju težav, ki nastanejo med učenjem (Učna pomoč, Središče za samostojno učenje), omogočamo pa, da svoje znanje izmenjujete z drugimi (Borza znanja). Za koristno preživljanje prostega časa so na voljo še študijski in bralni krožki. Melita Lazar, PUM - Projektno učenje za mlajše odrasle: Žal pri opravljanju splošne mature iz predmeta angleški jezik nisem bila uspešna. Da ne bi čakala eno leto In doma posedala, sem se odločila, da koristno izrabim čas In se vključim v PUM. Nisem pričakovala, da bo tako super! Moje glavno delo je učenje, koristim učno pomoč iz angleškega jezika, preostali čas pa preživim z udeleženci PUM-a, ki prihajajo iz različnih krajev in šol. Skupaj ustvarjamo, delimo Lidija Ribarič, vrtnar - srednje pokl izobraževanje, 2. letnik: Končano le osnovno Šolo, zato sem se odio1 U da si pridobim izobrazbo in si stem 0 šam pot do poklica. Ker imam racU in me veseli delo z rastlinami, se po posvetovanju odločila za vrtnar. V začetku nisem vedela. bo, kmalu pa sem spoznala, Hah-1 stno je izobraževanje. Rada obis'1 predavanja, rada se učim in želim jmestiti tisto, kar sem v mudila. Posebno navdušena sem nad praktičnim poukom, ki ga poučuje o _ a profesorica z bogatimi vrtnarskimi izkušnjami. Pri praktičnem delu, ki s"’ opravljali na Komunali javno podjetje, d. o. o., smo lahko izrazili svoje zam*^^ zasaditvi grobov. Te pa smo potem po korakih uresničili v praksi. Želim si> , pridobitvi izobrazbe dobila zaposlitev na področju, za katerega se izobražuj’'1 Izvajamo tudi programe usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU), ki so namenjeni staršem in otrokom, vsem, ki so zgodaj opustili izobraževanje in se ponovno želijo učiti in šolati, zaposlenim, ki si želijo pridobiti nova znanja, in drugim. Novosti Vedno večje je povpraševanje po programu Slovenščina za tujce, ki je namenjen ljudem, ki prihajajo s tujih govornih območij in želijo živeti in delati v Sloveniji. Pravkar smo verificirali program in pripravljamo prvo izvedbo. Letošnja novost so tudi programi za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki odraslim omogočajo, da potrdijo znanja in veščine, ki so jih pridobili z delom, v prostem času, na tečajih ali kako drugače. Izvajamo rudi programe • ništva in jezikovne tečaje za člane ■ gluhih in naglušnih, slepih in slab0"J .... paraplegikov, obolelih za čerem ralizo ... Izvajamo tudi posebni p1 za etnično skupino Romov. V skladu z našo vizijo poslanstvom smo vsake vaše pobudef izražene želje za in izvedbo programom seminarjev ali tečaji ki vas zanimajo alij^ potrebujete na delovnem mestu. VESTNIK-22. november 2007 23 Estetski kirurg Borislav Vrbanec je za živost življenja Po težki operaciji je vprašal, ali bo zarasla brazgotina na popku Gre za pošten odnos, v katerem zdravnik ostane zdravnik ^nani murskosoboški ki-in začetnik laparoskop-kirurgije v murskosoboški “"Inišnici asistent Borislav 'tbanec, dr. med., spec., je od-M spomladi kot samostojni Ujetnik studio estetske in e°doskopske kirurgije v Ter- Sončni park Vivat v Mora-Mih Toplicah. Ob tem je še Mno redno zaposlen v Splo-Bolnišnici Murska Sobota, katero je pred kratkim skle-H Pogodbo tudi o opravljajo* Posegov v njenih prosto- Borislav Vrbanec je tudi sogo-jMik, ki ne zavrže nobenega vpra-in je človek, ki ljubi barvi-' jam, kjer lahko izpade kot dremlje v pravila. Togost pač ni po meri. 'Kako danes odgovarjate na vprašanje, ki smo vam ga pr-' '■ postavili menda pred šti-leti, ali so medicinske ^stre spodaj res brez? ^Ovsem enako. Se vedno menim, ' ■ Prihod mladih in vedrih ljudi, *" polni Življenja in so sprošče-■'tudi pri oblačenju, ugodno vpli-ana počutje bolnikov in zaposle-ob njih pa se človek tudi hitro *'eZe dobre volje. Stroga pravila acenja so preveč trdno usidra-ambulantah, na oddelkih pa tudi v operacijskih dvoranah, s pestrostjo pa bi bil svet tu lahko veliko barvitejši. - Sta vedrost in svežina povezani le z mladostjo, s starostjo pa se izgubljata. Ali ni to stereotip? To zveni precej provokativno glede na to, da naj bi se danes pogovarjala o estetski kirurgiji in lepoti. V vsakem življenjskem obdobju je človek lahko lep, predvsem, če je lep sebi in zadovoljen sam s seboj, vendar je v tem lahko izpolnjen veliko bolj, če ima ob sebi mlade ljudi, ki so polni življenja. Že ko gledamo svoje otroke, vidimo, da so veliko bolj živi od nas tako po kretnjah, obnašanju in besedah, kar pa je prijetno in v veliko zadovoljstvo tudi nam. Pred leti sem gledal dobro oddajo o naselju za stare ljudi, kjer so jim omogočili vse in je bilo za njihovo preživljanje starosti storjeno res prav vse. Človek je ob tem ostal skoraj brez besed, toda na koncu oddaje je bilo dano naslednje sporočilo: ali je to res zanje dobro. V njihovem okolju namreč ni bilo nobenega otroka in nobenega mladega obraza, ki bi ga ti stari ljudje lahko doživeli. Zato je prav, da smo tudi v bolnišnici mladi in Stari, veseli in žalostni, kar vse ustvarja zdravo vzdušje. Foto: M. H. Borislav Vrbanec - Pestrost je torej lepa in živa. Vsekakor. - Zakaj pa potem gube niso več modne, ne za današnji čas in ne za sodobnega človeka. Delni odgovor je lahko v tem, da se je pomembno podaljšalo človekovo življenje in da ga želi živeti veliko bolj kakovostno, kar pa mu omogoča višji standard. Pri tem pa si lahko pomaga tudi s kozmetiko ali morda radikalnejšim posegom, z estetsko kirurgijo. In višji je standard, več je teh posegov. V mestu Houston v Ameriki, kjer sem bil na zadnjem usposabljanju za estetsko kirurgijo, skoraj ne srečaš ne mlade in ne stare ženske, ki ni imela manjšega ali večjega estetskega posega. Nekateri gredo celo v ab surdnost, v umetniški izdelek. S tem se seveda ne strinjam. Estetki poseg v zahodnem bogatem svetu pomeni enako, kot če bi ti pri frizerju popravili frizuro. - Ali si kot estetski kirurg želite, da bi neko telo oblikovali po svoji zamisli in v idealnih proporcih? Moj pogled na estetiko in videz je gotovo drugačen od vašega ali nekoga, ki se odloči za poseg, odkar pa se ukvarjam s to kirurgijo, tudi drugače gledam na lepoto. Sam tudi vem, kaj je mogoče popraviti, res pa je, da včasih pridejo ljudje z nemogočimi željami. In ' obratno. Velikokrat mislijo, da se česa ne da narediti, mi pa jim lahko predstavimo rešitev. Veste, moje prvo vprašanje je vedno, ali ste zadovoljni s svojim videzom. Ce je odgovor da, potem se o estetskem posegu nimamo kaj pogovarjati. Če pa si želite zmanjšati podbradek ali trebuh ali preoblikovati dojke ali se rešiti maščobe na bokih ali zadnjici, tej odločitvi sledi pregled in potem dogovor o -tem, do katere mere se to da narediti in kakšne bodo posledice, na primer število dni počitka, nošenja ustreznih oblačil Mislim, da je to pošten odnos, v katerem jaz še vedno ostajam zdravnik in vi subjekt. - Naša zdravstvena zavarovalnica estetskih posegov ne obravnava kot potrebne in jih tudi ne plačuje z javnimi sredstvi. Toda ljudem, ki si želijo spremembe, so te lahko zelo pomembne za njihovo samopodobo ih s tem psihično zdravje, torej, da se v svoji koži počutijo veliko boljše. Morda bi vam povedal zadnjo zgodbo. Mlada ženska, mati dveh otrok in uspešna na svojem delovnem področju, si nikoli ni oblekla dvodelnih kopalk. Kljub skrbi za telo in redni telovadbi ji je na trebuhu ostala nabrana koža. Oba dojenčka, ki ju je rodila, sta bila namreč težka skoraj pet kilogramov. Pomagali smo ji in sedaj je zelo zadovoljna. -Estetka kirurgija torej dela dobra dela. Po tem, kar sem povedal, je tako. Torej sploh ne gre samo za neko materialno vprašanje, korist in kaprico. Če pa kdo misli, da je s tem mogoče obogateti, še posebej v našem okolju, se moti. Takšna estetka kirurgija, ki prispeva k temu, da je človek zadovoljnejši, je upravičena. Iz prakse tudi vem, da je človeka, ki smo ga operirali zaradi hudega obolenja, pri tem pa ob operacijski mizi zelo trpeli tudi mi kirurgi, na koncu zanimalo, ali mu bo zarasla brazgotina <5b popku. Tudi to ima neko sporočilo, ki pa je, da človeka najprej moti zunanjost. Če se popravi na dostojni način, je to potem prava pot za estetsko kirurgijo. Majda Horvat DOBER TEK! Pred startom. Za ciljem In vmes! Mislite nase. Rekreirajte se. In uživajte - Ego! LJUBLJANSKE MLEKARNE Tradicija. Skrb. Zanesljivost. 5T lahki S probiotičnl nizka vsebnost maščob SrT znak “Varuje zdravje www.l-m.si 1 Mnogi bi se strinjali, da ima tisti, ki dobro teče, tudi dober tek. Pa ni čisto tako! Marsikdo je že izkusil nenavadne učinke manjšega vnosa kalorij: Če zmanjšujete kaloričnost jedi, ne da bi se ob tem gibali, boste pogosto lačni, če se boste gibali, lakote ne boste občutili - četudi ste z rekreacijo pokurili obilo kalorij! Dokazano je, da pomanjkanje gibanja povečuje apetit. Redna telesna dejavnost in redna prehrana, razdeljena v več manjših obrokov, ga zmanjšuje. Z rednimi vajami vzdržljivosti in moči in z uživanjem prave hrane lahko uspešno odpravite prekomerno težo. Pri tem so vam lahko v pomoč lahki probiotični mlečni izdelki. Naj vas skozi dinamično življenje spremlja vaš Ego: tisti, ki vodi k primerni telesni teži! Z uživanjem probiotičnih izdelkov Ego boste telesu zagotovili koristne snovi: ne samo dokazano učinkovite probiotične bakterije Lactobacillus acidophilus LA-5 in Bifidobacteria BB-12, temveč tudi nepogrešljiva mikro in makrohranila. 24 . 22. november 2007 - VESTNIK Akcijska ponudba Sanacija vlažnih sten z ECODRY sistemom Safe-M Vlažne stene so nevarnost za vsakega lastnika stavbe. Posledice so: uničene gradbene snovi, izguba pri vrednosti stavbe, previsoki stroški za kurjavo in tveganje zdravja. Postopek izsuševanja sten, ki ga omogoča ECODRY, je vedno bolj priljubljena metoda. Prav zato, ker lahko shaja brez zemeljski del, kemije in težkih posegov v gradbene snovi, ga danes uporabljajo v mnogih dragocenih spomeniških objektih po vsej Evropi. Vlažne stene so hladne, dovzetne za kondenzacijsko vlago in plesen. Če se enkrat pojavi plesen, nastane takojšnja nevarnost za zdravje stanovalcev. Dnevno vdihujejo trose plesni in nihče se ne bi čudil, če bi jim osebni zdravnik po- vedal, da so za alergije, astmo in bolečine sklepov krive vlažne stene. Občuti pa se tudi že z vonjem po trohnobi. Zmanjševanje vrednosti za 20 odstotkov Vlaga uničuje gradbene snovi, povzroči korozijo in zmanjša vrednost stavbe velikokrat do 20 odstotkov in več. Vlaga reducira izolacijsko vrednost stene za dve tretjini. Posledice so nepotrebni stroški za kurjavo! Nemški inženirji že 20 let razvijajo sisteme ECODRY za izsuševanje sten. S prvim elektrokibemetičnim sistemom na svetu so pred dvema desetletjema pritegnili veliko pozornost. Danes se uporablja ta sistem v dragocenih kulturnih dobrinah po vsej Evropi. V uporabi je v cerkvah, gradovih upravah, mestnih hišah in v veliko zasebnih hišah. Gradbeni biologi potrjujejo, da je postopek ECOD^Z zdravstvenega stališča neškodljiv. Že čez nekaj tednovP° namestitvi sistema se izboljša počutje in vonj po trohnet* izgine. Postopek izsuševanja je tako učinkovit, da podje*le zagotavlja poleg garancije izsuševanja še jamstvo z vračilom kupnine. Svetovalci sistema ECODRY so člani BIODOMA-toPa zagotavlja zdravo prebivanje po strogih merilih organizacije BIODOM. Preostali prodajni program NOVO! Gospodinjski aparati ECOPOR - difuzijsko odprti sušilni ometi ECOPAINT - INSIDE - notranja barva - OUTSIDE - zunanja barva - COOL ROOF - trajneelastična barva za strešne kritine * - STAR - fini omet za zunaj in znotraj do 1,5 mm - STICK STOP - zaporni pred-namaz za mastne podloge - GROUND - prednamaz - ALGEN EX-premaz proti algam - SCHIMMEL EX-premaz proti plesni Izkoristite priložn«^ NOVOST IZ NEMČIJE TUDI PRI NAS! Odprava plesni! Gsm: 040 776 771 E-mail: info@spm-sp.com www.spm-sp.com Veleteksfil je vodilna trgovina v Sloveniji na področju tekstilnih izdelkov za dom. V njej boste lahko našli dekoracijo za vrt in polepšanje stanovanja (posteljne garniture, rjuhe, brisače, odeje, vzglavnike, krpare, različno dekoracijo ...). V Beltincih smo prisotni od avgusta letos in veseli nas, da smo tolikim strankam ponudili tako pestro izbiro, omogočili ugoden nakup in jim pomagali, da se doma počutijo še bolje. V naši trgovini v Panonski ulici 3 a lahko najdete široko izbiro posteljnine različnih vzorcev, materialov in velikosti, tudi za vaše najmlajše. Prav tako vam ponujamo prešite odeje in vzglavnike najboljših evropskih proizvajalcev različne kakovosti in cenovnih razredov, kjer se bo še za tako zahtevnega kupca našlo nekaj za njegov okus. Z veseljem vam bodo naši strokovno usposobljeni prodajalci pri nakupu svetovali in pomagali pri izbiri. Vsako sezono vam postrežemo z veliko izbiro novih izdelkov, ki odražajo trenutne modne trende na področju dekorativnih izdelkov, kamor spada tudi oddelek z butičnimi izdelki, kjer najdete različne vaze, slike, svečnike in druge izdelke. V bližajoči se zimi vam predstavljamo nove trende okraševanja, pestro izbiro različne dekoracije in božičnih izdelkov. Naša ponudba je dobrodošla tako za podjetja kot posameznike. Se posebej so pri nas zadovoljne stranke, ki kupujejo za različna darila, pri čemer so jim v pomoč tudi naši darilni boni. Če smo vas prepričali, nikar ne odlašajte z obiskom - dom vam bo hvaležen. Veletekstil, Panonska ul. 3 a, 9231 Beltinci, tel.: 02 535 27 52, www.veletekstil.si SPM, s. p.. Lendavske gorice 127, 9220 Lendava Srt« VESTNIK - 22. november 2007________________________ eaKwe OTROšTva-----» Z gumpiči se učimo tujih jezikov Zdravnik in zdravnica Se bojite zdravnikov? Pa koga ne spreleti, ko vstopi v ordinacijo in ga tam za mizo čaka nekdo v beli halji, ki "Ha okrog vratu stetoskop. Ampak če se nas loti bole-lt*i, ga pač moramo obiskati. Kar pogumno, običajno ne zgodi nič hujšega, posluša nam srce, pogleda v Wo in ušesa, kaj vpraša, potem pa je že skoraj konča-"o. Saj vem, bolj kot zdravnika se bojimo igel, ki pa nani jih namenijo le, če je nujno potrebno. Tudi gum-PiCi se injekcij noro bojijo in svetujejo: Zapoj si kitico ^oje najljubše pesmi in že bo mimo. ^evode besed pripravljajo Stelji tujih jezikov z Ljubke univerze v Murski Soboti, gum-pa ilustrira Marjan Z Vaupotič. Iz-Sovorjavi lah-iui prisluh- Zi« :Tb' na Mur-sktn valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. Čarovnice Tam v daljavi črn grad stoji in čarovnica že ven leti. Netopirji pa za njo, da otroke vse prestrašijo. Drakula na kraljevem stolu sedi, da na delo čarovnice napodi. So va je to videla in otrokom vse naznanila. Čarovnico so ulovili in v Črno kletjo skrili. Čarovnica zdaj tam trpi, da se vse iz nje kadi. Roman Raduha, 7. razred, OŠ Odranci Iz pravljičnega lonca Nekega dne se je Rdeča kapica sprehajala po gozdu. Srečala je Deklico z vžigalicami in sta se zapletli v pogovor. »Moram k babici, že dolgo je nisem videla,*- je povedala Rdeča kapica. In deklica je odgovorila: »Tudi jaz sem namenjena k babici. Kje pa stanuje tvoja babica?« »Tam, na koncu gozda,« je z roko pokazala Rdeča kapica. Deklica je presenečeno ugotovila: -Moja tudi. Potem imava skupno babico! Medve sva sestri!« In sta krenili naprej. Mimo je priletel Grdi raček in ju vprašal: »Kam pa gresta?* »K najini skupni babici,« sta odgovorili. »Kje pa stanuje?« ga je zanimalo. Potem so vsi presenečeni ugotovili, da na koncu gozda in da so vsi namenjeni v tisto smer. Tam stanuje njegova mamica. In so skupaj šli naprej k babici in tudi k mamici. Ines Ftičar, 6. a, dopisni krožek DOS I Lendava Angleški Jezik: doctor (doktor) Nemški jezik: der Arzt (der arcl)/ die Arztin (di arctbi) Madžarski jezik: orvos (orvoš)/ orvosno (orvosno) Španski jezik: el medico (el mediko)/ la medica (la medika) Italijanski jezik: il dottore (ildotore)/ dottoressa (la dottoressa) Gospa ^Pevke, komentarje in menja pošiljajte po elektronski pošti ' naslov Nana.RR@vestnik.sl ali po pošti; Vestnik, za stran 5*® otroštva. Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, ^bevke na internetu najdete pod naslovom MularUa. Jesen na Kobilju Tudi učence in učitelje na OŠ Kobilje je prišla pozdravit gospa Jesen. S pomočjo učiteljic podaljšanega bivanja so jo izdelali v oddelku podaljšanega bivanja in jo postavili kar pred vhodna vrata. Gospa Jesen tako vsak dan stoji pred vrati in prijazno pozdravi vsakega, ki obišče njihovo šolo ter že težko čaka, kdaj jo bo pri njenem prijetnem in napornem delu zamenjal stric Sneg ati pa kar dedek Mraz. aa seem — po volitvah v študentski zbor v Mariboru kar 70 domnevnih nepravilnosti na Volitvah v študentski kbor SOUM-a Neodvisni kandidati obtožujejo ŠOUM goljufije - ? službi za odnose z javnostmi ŠOUM-a vse očitke zavračajo j ktobrske volitve v študentski zbor Štu-tske organizacije Univerze v Mariboru ’Ml, ki so potekale 24. oktobra (s predča-" glasovanjem 22. in 23. oktobra), so dvi-^7 vcliko prahu. Za 24 mest v študentskem to ni1 volitvah potegovalo ^ndidatov iz 15 članic Univerze v Maribo-t ' mandatno obdobje dveh let. Neodvisni j '^Idati obtožujejo volilno komisijo ŠOUM-t; a'° bili na volitvah ogoljufani. Prišlo naj 1,0 kar 70 zabeleženih in dokumentiranih Šr,Jravilnosti, zato zahtevajo od direktorja , a Draga Žure, predsednika volilne ko-Hjr ' Aleksandars Jovanoviča in predsed-.. H' Pritožbene komisije Silva Ropoše raz-'aritev celotnih volitev v študentski zbor ^top s funkcij, v ŠOUM-u zatrjujejo, da i, ^b e potekale po vseh pravilih, v skladu 'kom o volitvah v študentski zbor . kl-a in po vseh demokratičnih načelih. kandidati opozarjajo, da sta bila opa-M 'tID 11:1 Počasnih volitvah onemogočena t^18 in ustrezno zapečatenje kuvert, v katere se hj^'' 'l |i dar predčasnih volitev iz volilnih skrl-bjj, Prožijo glasovnice, ki poleg vsega naj ne bi btij, "1 Paštete. To naj bi omogočilo manipuli-tli^ *» goljufanje z volilnimi lističi in ravno zara-4^^ nal kandidati na predčasnih volitvah pri-'."^sorazmerno število prejetih glasov iz-nih članov v nekaterih volilnih enotah v pri-"itj'.1'' Preostalimi kandidati. Kuverte z glasov-predčasnega glasovanja so bile shranjene v L jekleni omarici na sedežu ŠOUM. Neznano Število oseb naj bi imelo do te omarice neposreden dostop brez kakršnegakoli nadzora predstavnikov kandidatov. Iz službe za odnose z javnostmi ŠOUM-a so nam sporočili: »Po koncu posameznega glasovalnega dne v okviru predčasnega glasovanja je študentski volilni odbor odprl skrinjico in glasovnice zapečatil v posebno pisemsko ovojnico za vsako volilno enoto posebej, pri tem pa ni preverjal volje volilnih upravičencev, izražene na glasovnicah. Odpiranje volilne skrinjice se je opravilo v prisotnosti opazovalcev in predsednika študentske pritožbene komisije. O odpiranju volilne skrinjice in deponiranju zapečatenih pisemskih ovojnic v sef ŠOUM-a se je pripravil zapisnik, ki so ga podpisali tudi vsi prisotni. Pisemska ovojnica se zapečati tako, da se zapre in na veznem mestu zapiranja zalepi, preko istega mesta pa se podpišejo člani volilnega odbora, predsednik študentske pritožbene komisije in prisotni opazovalci. Opazovalce lahko predlaga vsak kandidat za člana študentskega zbora. Pisemske ovojnice počakajo v sefu do konca rednega glasovanja. Na ta način je onemogočen kakršenkoli poskus manipulacije z glasovnicami.« Redne volitve so bile v prostorih SOUM-a in ne po posameznih članicah Univerze v Mariboru, kar naj bi po besedah neodvisnih kandidatov vplivalo na manjšo volilno udeležbo. V ŠOUM-u odgovarjajo tudi na te očitke:»Volitve mariborskih volilnih enot v študentski zbor ŠOUM-a so potekale v sredo, 24. oktobra 2007, v dvorani Študentskega prireditvenega centra Štuk, saj je študentska volilna komisija od Uhiverze v Mariboru dobila dovoljenje za izvajanje volitev v študentski zbor ŠOUM prepozno, šele po odprtju volišč. Volitve v Študentski zbor ŠOUM-a so zahteven organizacijski in vsebinski proces, zato jih je bilo treba v skladu z danimi dejstvi preseliti v Štuk. Selitev nazaj na fakultete pa bi bila v danem trenutku zaradi že izdanih obvestil in začetka volitev nelegitimna. Študentska volilna komisija je v zgodnjih jutranjih urah (na dan volitev, 24. oktobra) ugotovila, da se volitve ne bodo mogle izvesti na fakultetah Univerze v Mariboru, zato je sprejela sklep, da se le-te izvedejo v študentskem prireditvenem centru. Štuk.« Še vedno pa ostaja sporno, kako je lahko volilna komisija v razpisu volitev brez predhodnega dovoljenja Univerze v Mariboru razpisala avle fakultet za sedeže volilnih enot. Neodvisni kandidati glede na rezultate volitev trdijo, da je več kot očitno, da so kandidati, ki jih je imenoval ŠOUM, močno zmagali na predčasnih volitvah. Tako se poraja vprašanje, ali gre samo za slabšo organizacijo in izvedbo volitev ali za namerno zlorabo, saj neodvisni kandidati navajajo Še celo vrsto domnevnih nepravilnosti. Vseeno nas Čudi, da je ŠOUM, v katerem imajo v letu 2007 predvidenih 2.904.803 evrov prihodkov, prepogosto tarča kritik o domnevnih nepravilnostih. Povrh vsega posameznim funkcionarjem ŠOUM-a očitajo določene politične in strankarske povezave, kar pa v ŠOUM-u zavračajo kot neutemeljene očitke. Aleš Cipot Homo homini lupus est (Človek je človeku volk) »Včasih smo jih žgali, danes pa Jih zabadamo v hrbet,«mi pravi glas moderne dobe. Toleranca in strpnost sta predvsem novi ugodji, a seje treba zavedati, da z vedno vestmi ugodji prihajajo tudi vedno večja neugodja. Zdaj vladajo novi bogovi, kot je birokracija, in nas pesti nova kuga, ki razsaja svoje seme v duhu globalizacije. In dobrodošlico nam izreka vprašanje, ki se tiče vsakega posameznika, ko se vpraša, kdo oz. kaj sploh je. Utapljanje v valovih globalizacije in modernizacije je bolezen nove dobe, ko je človek def iniran zgolj kot objekt in ne več subjekt. Saj se moramo zavedati, da delo osvobaja in osiromaši hkrati, kajti koliko položimo v druge stvari, toliko manj obdržimo zase. Tudi človek je dobil svojo ceno in kot tak kajpak tudi postalpogrešljiv. Dokumenti definirajo vsakega kot posamezno in individualno osebo, v duhu modernističn ega popisa vsake in vseh stvari na tej zemlji. Navada hranjenja te obsesije po kontroli nad vsemi stvarmi sega že dolgo nazaj. Tako se dandanes dogajajo grozodejstva pod okrasjem birokracije, kajti hitreje in pa predvsem manj naporno je sežgati papir kot človeka. Lupus lupo homo est (Volk je volku človek) Da pa se ne bi prevrnila tehtnica v pogubo vsega tega, kar človek je, naznani svoj prihod morala z mečem tolerance in Ščitom politične korektnosti. Tako oborožena rešiteljica Človeka bi prinesla dosti dobrega, če bi se le znala mečevati, kajti nič ni nevarnejšega kot nevešč norec, ki okoli sebe slepo maha z mečem, podirajoč celo temelje hiše, v kateri živi. Tako se v duhu družbene enotnosti in enakosti razdajamo vsem za skupno dobro, a hkrati ne gre zanemariti dejstva, da se tisti, ki se razdaja vsem, ne razdaja nikomur. Vendar temelji družbe rastejo na rodnih tleh neenakosti in tega dejstva zastori tolerance ne morejo zakriti. Kot recimo modemi trend politične korektnosti, katere edini učinek Je še dodatna odtujitev Človeka od človeka. Tokaje moderni duh tako klicane tolerance in enakosti le obliž preko globoke krvaveče rane moderne družbe, ki jo pestijo taki in drugačni Črvi mrhovinarji. Kajti najbolj splošno vprašanje je tu, kje sem Jaz v mi? Kot odgovor na to vprašanje prihaja do obsesivnega dokazovanja sebe in svoje individualnosti, agios množice redko preglasi veneč glas posamezn ika. In tudi še najboljši človek bo pokazal svoje zobe kot volk, če bo le stisnjen v kot, vendar ali ni to še najbolj človeško dejanje? Prav ta živalskost je gonilna sila, ki nas potiska vedno dlje naprej, močna želja po preživetju, po biti močnejši in nasploh biti boljši. «... in zakaj imaš volk tako velike zobe? Da te lažje požrem/« Dašo Benko 26 ŠPORT 22. november 2007 - VESTNIK MINULI TEDEN TENIS Na mednarodnem turnirju v španski Gran Canarii z nagradnim skladom 15.000 ameriških dolarjev se je Zoran Golubovič (TK Winner Hotiza) po dveh zmagah v kvalifikacijah prebil na glavni turnir. V 1. kolu je s 7 : 6 in 6: 3 premagal Španca Bulupo, v 2, kolu pa je izgubil z Nemcem Alexom Jakupovichem s 3 :6 in 4 : 6. (M. J.) Na igriščih ljubljanskih klubov Hit in Benč ter v Litiji so bili turnirji round-robin sistema do 12 let. Igralca TK Radenci Nino Cunk in Tine Veren sta bila v svoji skupini prva, Črt Kumer pa drugi. Vsi so se uvrstili na finalni turnir A. (G. F.) JUDO Na mednarodnem turnirju v Zagrebu je sodelovalo 307 tekmovalcev iz štirih držav. Izkazala sta se brat in sestra Šernek. Alen (do 66 kg) je bil prvi med kadeti, Sara (do 36 kg) pa med ml. deklicami. Druga je bila Natalija Varga (nad 48 kg), peti pa Patrik Gal (vsi KBV Lendava). (F. B ) V Novem mestu je bilo srednješolsko državno prvenstvo, na katerem je sodelovalo 121 tekmovalcev. Člana JK Murska Sobota Uroš Kavčič (do 60 kg) in Tilen Apšner (do 81 kg) sta bila druga, Niko Jankovič tretji, peta pa Urška Dogar, vsi Gimnazija MS, ki je bila ekipno tretja Drugi je bil tudi Jon Jerebic, tretja pa Katja Karba in Tadej Hozjan, vsi Gimnazija Ljutomer. (M. J.) KARATE Na 9. Hypo pokalu Sevnice je sodelovalo 332 tekmovalcev iz petih držav V borbah so zmagali člani KK Radenci Filip Španbauer. Jan Jurkovič, Aleš Mir in Mitja Pelci ter Gregor Kotnik, Tanja Vrbnjak in Tina Duh, v katah pa Aleš Pokrivač (vsi KK Partizan Ljutomer). Prvi je bd tudi KK G. Radgona (Gregor in Mitjaješovnik, Čuček), drugouvrščeni v višji kategoriji. Drugi so bili Simon Klemenčič, Žiga Mir (oba Radenci), Grega Konkolič (Rofiks MS), Mitja in Gregor Ješovnik (G. Radgona), tretji pa Gregor Ješovnik (Radgona), Erik in Teo Makoter (Ljutomer), Amadej Tušek in soboška ekipa v katah (Aleš Kuronja, Grega Konkolič, Jan Berden/ Na mednarodnem tekmovanju v Čakovcu je med 600 tekmovalci iz štirih držav ekipa KK Radenci (Filip Španbauer, Simon Klemenčič, Uroš Žuman) zmagala v borbah, tretji pa so bili Tjaša Stanek, Filip Španbauer in Simon Klemenčič. (M. J.) ŠPORTNA GIMNASTIKA V Rušah je bilo državno prvenstvo, na katerem so začetnice DŠR Murska Sobota zmagale, skupina soboških telovadk od 7. do 10. leta starosti pa je bila tretja. Posamezno - 1. stopnja: 1. Iva Gabor, 2. Mina Kovač, 12. TiaTorok, 15. Asja Benčec, 16. Tajda Benko, 2. stopnja: 3 Zita Bednar, 11. Jana Jurša, vse DŠR MS, (M. J.) HOKEJ NA LEDU Medobčinska liga Maribor: Ledene strele MS - Karlovac 3:2 (Balažič, Titan, Čmč), Petanjci -Črno presenečenje 0 :18, (T. G.) KEGLJANJE Tekmovanje upokojencev v Radencih za 5. Martinov pokal: 1 Lendava (Kuk, Peric, Bagladi, Dunjko), 2117, 2. Radenska, 1978,3 Radenska II, 1767. Posamezno: 1. Zlatko Kuk, 574, 2. Dušan Peric (oba Lendava), 532, 3- Robert Drvarič (Radenska). 520. (F. H, M.) ŠAH 6. kolo 1. Članske lige vzhod: Radenska Pomgrad II -Polskava 4 ; 2, Rokada Lendava - Žalec 3,5 :2,5; 7. kolo: Šentjur - Radenska Pomgrad II 4 :2, Poljčane - Rokada Lendava 3 :3; 8. kolo: Radenska Pomgrad II - Zagorje 3 : 3, Rokada Lendava - Polskava 2: 4; 9. kolo: Velenje - Radenska Pomgrad 11 2 : 4, Zagorje -Rokada Lendava 1:5. Končni vrstni red: 1. Šentjur 34, 3-Rokada Lendava 30,7. Radenska Pomgrad II 27. V 3. slovenski ligi vzhod je med 23 moštvi zmagalo Hoče, 26,5, 5. Lendava, 21, 15. Radgona, 17. Izidi, 7. kolo: Lendava - Griže 3,5 : 2,5, Radgona - Brezno 4 : 2; 8. kolo; Lendava - ŽSK MB Lancom II 3,5:2,5, Radgona -Šoštanj 4,5 :1,5; 9. kolo: Lendava - Radgona 3: 3Na hitropoteznem turnirju ŠD Radenska Pomgrad je sodelovalo deset šah isto v, Zmagal je Danilo Hari pred Denisom Gjuranom in Igorjem Kosom, vsi po 7 točk. Sledita B. Kovač, 6,5, in M. Kovač, 6. V -torek ob 18. uri pa bo v klubskih prostorih posamezno delavsko prvenstvo Pomurja. (M. J.) Hitropoteznega turnirja ŠD Lendava se je udeležilo deset igralcev. Prepričljivo je zmagal Jože Gaber z 9 točkami, sledijo: Jože Vučko, 6, Drago Baša, Franjo Strbad in Milan Cofek, po 5 (F. B.) BADMINTON V češkem Orlovu je potekalo mednarodno tekmovanje, na katerem je sodelovalo preko 140 predstavnikov 11 držav. Članica BK Mladost Lendava Nika Koncut je pri dekletih delila 5 do 8. mesto, skupaj z Omerzujem (Medvode) pa sta bila pri mešanih dvojicah 9 do 16. (F B.) DVORANSKI HOKEJ Na mednarodnem turnirju v Poreču je sodelovalo 18 ekip iz Italije, Češke, Srbije, Slovenije in Hrvaške. V ženski konkurenci so igralke Triglava Predanovci v predtekmovanju premagale Padovo in Zelino s 3 : 0, s Sv. Djordje m (Srbija) pa igrale 3- V finalnem delu so premagale srbski BASK s 3 :1 (Gomboc 3) in izgubile s Sv. Djordjem 2 3 (Pavalec, Horvat) ter zasedle četrto mesto. V moški konkurenci so igralci Triglava premagali italijanski ekipi Rovigo in Fincantieri s 5 : 0 ter izgubili z Mladostjo (1:4) in Zelino (1:5) Po 3- mestu v skupini je Triglav premagal Brescio s 3 : 1 (Černel 2, Balažič) in Jedinstvo II s 7: 3 (Škrilec in Panker po 2, Grah, Balažič, Černel) ter zasedel 9. mesto. (T. G.) PIKADO 3. krog 1. goričke lige: Goričanka - Friend’s Team 6 : 10, Gaberšek - Pančor 4:12, Dva v enem - Horvat Boys 10 : 6. Vodi Friend’s, 9, Pančor in Horvat Boys imata po 6. Na I. rang turnirju v Domajincih je zmagal Robert Štertak pred Damirjem Hajdinjakom, oba Friend’s Team, in Zdravkom Pestnerjem (Domajinci). 3. ktog 2. goričke lige: Erika’s Team - Asfalt 11:5, Friend’s Team II - Kuronja 5:11, Pančor XL - Goričanec 7 :9. Vodijo Lipa, Kuronja, Erika’s Team in Goričanec s po 6. Po 2. rang turnirju vodi Avgust Škerlak (Kuronja) pred Denisom Vučakom (Erika’s Team) in Mitjo Oreškom (Kuronja). (T. G.) Strokovni posvet športnih pedagogov Slovenije »Šport - ti si kakor zdravje!« Pod zgornjim geslom je organiziralo Društvo športnih pedagogov Pomurja, ki ga vodi Ladislav Kepe, v hotelu Diana v Murski Soboti 20. jubilejni strokovni posvet Zveze društev športnih pedagogov Slovenije. Udeležilo se ga je okrog 180 športnih delavcev, ki so v treh dneh prisluhnili številnim aktualnim temam z njihovega področja. Po slovesni otvoritvi z bogatim kulturnim programom je uvodoma spregovoril predsednik Zveze društev športnih pedagogov Slovenije Marjan Plavčak, ki je bil v svojem govoru dokaj kritičen. »Zopet se nam dogaja to, da večino naših prizadevanj porabimo predvsem za ohranjanje tistega, kar je že bilo doseženo. Še zlasti nas v zadnjih dveh letih skrbi zmanjšanje števila ur športne vzgoje v šolah. Pri tem se odgovorni sprenevedajo in zavračajo vse pripravili okrogle mize, irgotoviii smo, da se mladi vse manj gibljejo, so čedalje težji, njihove motorične sposobnosti pa čedalje slabše. Če k vsemu temu dodamo še zmanjšanje ur športne vzgoje v novih programih srednjih, poklicnih in strokovnih šol s treh ur tedensko na dve uri in pol ali celo dve uri, potem vidimo, da se stanje na tem področju slabša« Podobnega mnenja so bili tudi Nace Polajnar z Ministrstva za šolstvo in šport, Stojan Burnik, prodekan Fakultete za šport, in Stefan Cigan, načelnik Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Mestne občine Murska Sobota, ki je zastopal odsotnega župana Antona Štihca. Ob tej priložnosti so podelili deset priznanj ZDŠPS za leto 2007 za izjemne dosežke v športu otrok in mladine Med dobitniki je tudi predmetna učiteljica športne vzgoje na OŠ Gornja Radgo- Dobitnica priznanja Jožica Zih zapisano v obrazložitvi, se je že kot zelo zapisala poučevanju mlajših vrstnic v TVDI'11 zan Gornja Radgona Po končanem šolanju se’e zaposlila na omenjeni šoli. V ŠŠD Mejnik je bikr je še vedno mentorica številnim učencem« učenkam v različnih športnih panogah. V zadir desetih letih dosegajo njeni tekmovalci v b* mintonu in atletiki lepe uspehe na regijskih državnih tekmovanjih. Na šoli je dolga leta vof* strokovni aktiv učiteljev športne vzgoje. Ne učencev in učenk, ki jih je v številnih šolah v ns ravi naučila plavati in smučati Učence spo001* k humanim medosebnim odnosom in poseP pozornost posveča tako tistim s posebnim’ trebami kot tudi nadarjenim za šport, Vsa leW aktivna v Športni zvezi Gornja Radgona paw številnih odborih na šoli in občini Sicer pa je bil govor tudi o komunik^ športni pedagog-starši-zdravnik-trener-oh novih pristopih pri športni vzgoji srednješo' • mladine, na okrogli mizi pa so obravnav športno vzgojo v vrtcu in prvem triletju. dan posveta so se lotili plesa v šoli in predsta' plakate iz dosedanje pedagoške prakse. Milan 1^ t ( l । i i t I I 1 1 t J <1 t 1 t u t L Najboljši pomurski športniki leta 2007: Udeleženci posveta športnih pedagogov. Fotografiji: Jure Zauneker strokovne pobude, ki smo jih že večkrat poslali, z izgovorom, da nismo ničesar naredili. V letu 2007 pa smo zelo aktivni. S podporo Zavoda za zdravstveno varstvo in številnih raziskav Fakultete za šport v Ljubljani ter z dobrimi primeri iz prakse smo v osmih regijskih središčih na Jožica Zih Za njo je 26 let uspešnega strokovnega dela »Občutki so zares mešani, saj se vprašaš, ali si to priznanje res zaslužiš in ali si na svoji poti prišel že tako daleč. Obenenrpa si vesel, da veš, da nekdo spoštuje tvoje delo in da si nekaj dosegel,« je povedala srečna nagrajenka. Kot je Športno uredništvo Vestnika pripravi ob koncu koledarskega leta slovesno razglasitev najboljših pomurskih športnikov, športnic in ekip. Tokratna slovesnost bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole I v Murski Soboti. Zato vas, spoštovani braki in bralke, pozivamo, da sodelujete v anketi. Vaše glasovnice, izključno originalne iz časopisa, lahko pošljete na naslov: Športno uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: milan. jerse@p-inf.si. Odgovore pričakujemo do vključno četrtka, 6. decembra 2007. Med prispelimi odgovori bomo izžrebali pet dobitnikov praktičnih nagrad. Pripravili smo ožji izbor najuspešnejših tekmovalk in tekmovalcev ter predstavnikov moštvenih športov v letu 2007. Predlogi za športnika Pomurja 2007 (po abecednem vrstnem redu) Mitja Dišič je evropski mladinski prvak v kikboksu združenja WAKO. Zmagal je v disciplini light contact (do 79 kg) na Portugalskem. Na državnem prvenstvu je bil prvi med mladinci (nad 71 kg). Mitja Horvat je klonil na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Zagrebu šele po dodatnih kvalifikacijah. Na evropskem prvenstvu v Beogradu se je uvrstil med 64 najboljših Kot član NTK Kerna Puconci je prvič osvojil naslov moštvenega državnega prvaka. Boštjan Maček je državni članski prvak v trapu (streljanju na glinaste golobe) Na svetovnem pr venstvu v ciprski Nikoziji se je izkazal z visokim 12. mestom. Robert Markoja je zmagovalec 1. državne lige z zračno puško. Po evropskem prvenstvu v španski Granadi je dosegel na svetovnem pokalu v Munchnu v kvali fikacijah s 1173 krogi osebni rekord v trojnem položaju. Simon Špilak je zmagovalec 2. kolesarske dirke za pokal narodov v Franciji. Bil je tudi 4. na Dirki po Sloveniji in 17. na cestni dirki mlajših članov na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu. Predlogi za športnico Pomurja 2007 Simona Gomboc je že petič zapored zmagovalka teka na 5,5 km na maratonu v Radencih. Na državnem prvenstvu članic v uličnem teku na 10 km v Murski Soboti jebila druga. Marika Kardinar je bila na svetovnem kegljaškem ekipnem prvenstvu v Košicah članica prvou- Pomurski športniki leta 2007 Moški: Ženske: Ekipe: Moj naslov: Opozorilo: Upoštevali bomo samo v celoti izpolnjene glasovnice vrščene slovenske reprezentance. V dresu Miroteksa je osvojila zlato medaljo v finalu svetovnega klubskega pokala na Poljskem. Andreja Klepač je dosegla kot članica TK Radenci z uvrstitvijo na glavni turnir v Torontu in prebojem v 2. kolo uspeh kariere. Zelo uspešna je bila tudi na Australia Open v Melbournu, kjer je, prvič nastopila na Grand Siam turnirju Jasmina Maček je na evropskem prvenstvu v trapu v Gaju pri Pragerskem s 14. mestom dosegla najboljšo slovensko uvrstitev. Je stalna državna reprezentantka v streljanju na glinaste golobe. Uporabniki Mobitela in Debitela lahko glasujete tako, da P0®1^ SMS z besedilom: RMV, presledek, M (za moškega), Z (za žensk®/ E (za ekipo) na 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 EUR' , Mitja Dišič RMV M A: Mitja jjorvat RMV M B; Boštjan Maček Robert Markoja RMV M D; Simon Špilak RMV M E; Simona RMV Z A; Marika Kardinar RMV ZB; Andreja Klepač RMVZC;^fr Maček RMV Z D; Sonja Roman RMV Z E; HK Pliva Lipovci RMVE^’ Kerna Puconci RMV E B; OK Galex Mir RMV E C; RD Murska SO^ RMV E D; ŽNK Pomurje Filovci RMV E E. ..ild** ci je postal prvič v svoji a£* zgodovini državni klubski Uspešno so nastopili tudi' Sonja Roman je postala p« mestu na 1500 m na evropske prvenstvu v Birminghamu P°' listka svetovnega prvenstva v ki. Je tretja v izboru najboljših > tov Slovenije v letu 2007 Predlogi za pomursko ekipo 2007 HK Pliva Lipovci je lec srednjeevropske Interlig«'1 v finalu slovenskega poU1 žavne lige. Sestavljajo slove ,. reprezentanco, zmagovalk0 ropskega prvenstva Challcnf> Predanovcth NTK Kerna P”f" l ii 4 dnjeevropski super ligi jjjt OK Galex Mirje bil slovenskega odbojkarskega P v Novi Gorici. Ves čas pa j£' slovenske odbojke, saj jjp stopa v 1. državni odbojkar^^^j RD Murska Sobota j« '' * moštvo v rokoborbi grške^jč ga sloga v Sloveniji z vrst° ||r nih tekmovalcev in ndlK1 j večjih mednarodnih tekn*^ ŽNK Pomurje Filovci govalec finala državnega 1 d seva v dvoranskem nog0*”^ td slovenskega ženskega |()rP drugi v državnem nog0®1 prvenstvu za članice. i.«*1 MHan i ti t h VESTNIK - 22. november 2007 ŠPORT odbojka Pokalni uspeh s Kamničani V športni dvorani 0$ I v Murski Soboti je bila prva tekma osmine finala pokala Slovenije za moške 1,11 domačini Galexom Mirom in Veitom Kamnikom. Po dramatič-borbi so slavili Sobočani s 3:2 ^.•21,-15, 27, 12). Sodila sta ,adej Mesarič (Cven) in Robert ^kovnjak (Beltinci). Galex Mir: Fujs 19, Flisar, Peri-Marič 1, Kovačec 3. Ceh 1, JNČ12, Kerec 1, Tot 17, Grutll. Kamnik: Ribič 9, Makovec 12> Kristan 17, Malovič 9, Djordje-•^1, Drobnič, Potočnik 1, Hrast 2, “"Niš, Stanisher 6, Senčnikar. Prvi niz so dobili Sobočani soraz-• lahko, saj so pri drugem teh-odmoru vodili že s 16: 7. goste je bil presenečenje nastop ■ kot drugega organizatorja poleg tega so naredili preveč J’Pak pri začetnih udarcih. Potem * so domačini tudi na začetku 2. ^Ustavili napade Kamničanov, kazalo na preobrat Ta se je zgo-‘ v končnici tega niza, ki so ga naposled dobili. Tudi v tre-nizu so Sobočani dobro začeli, Pa v drugem delu nepričako-n° popustili. V drugem tehnič-' odmoru so zmagali gostje s 16 111 potem nizali točko za točko. '° so Kamničani v četrtem nizu wedli že z 8:3 in kasneje s 16 : N* kazalo, da je tekma odločena. na Sobočani so se z borbenostjo P® v igro in v podaljšanem nizu gagali z 29 : 27. To jim je očitno '° dodatnih moči v odločilnem Tkanem nizu, ki so ga dobili s •V i2 nogomet Podpis sponzorske pogodbe . ’ Prostorih ND Mura 05 sta T5* Predsednik Dejan Kološa Predsednik uprave Zavarovalni-। Triglav Andrej Kočič podpisa-sPonzorsko pogodbo v vredno-^0(J00 evrov. Ta bo omogočila ’’vanje in izvajanje športnih ak-. n°sti in programov vseh nogo-tn’h selekcij v sezoni 2007/ b Osnovni cilj je postati naj-|S' nogometni klub v Sloveniji j '' Posledično uveljaviti tudi v *"T- Zato menijo, da je vzgoja ^Ba kadra edina prava pot. M. J. J^LSTVO ^Wder Ciglarič (COAL ^^Vci) je zmagal s pištolo im drogov) v 3 krogu medna-FIRST lige v Ormožu. prvi Ptuj, 1694,4. '^°vci, 1679. (F. B.) Bmizni tenis Zmaga Obrata v Zagrebu h 4 sPominskem turnirju Antona Tove Stipančiča ^el>u 'e nastoP'*o 536 igralcev in igralk iz sedmih r ' Nastopilo je tudi deset Pomurcev, ki so se dobro Pri mladincih je zmagal Jan Žibrat, ki jev ;■ ‘'tlaki premagal prvega nosilca, hrvaškega repre-,r '’nr J Mamuta s 4 :3, v polfinalu drugega reprezentant Sinčiča s 4:0, v finalu pa slovenskega reprezen-•<.’bideja s 4 : i. To je bila sploh prva zmaga na tem K, trjn kakšnega slovenskega igralca med mladinci, jt।,zasluži tudi Pucončan Dominik Škraban, ki se med osmerico, nato pa izgubil s hrvaškim re- Kojičem 1 l Med najboljših 16 sta se h,.: • Pucončana Gorazd Horvat in Ožbej Poročnik. č|ih se je med osmerico uvrstil Pucončan Ervin v -n kot edini Slovenec, med najboljših 16 pa L K s°igralec Luka KrušiČ tj,.' bočnem mednarodnem odprtem članskem tur-iu cup v Boku na Madžarskem je nastopilo ti, Bilcev. Sodelovali so vsi najboljši madžarski igral-V^mpletno reprezentanco na čelu. Od šestih Po-'iv " K bil najuspešnejši Puconcan Mitja Horvat, It uvrstil med osmerico, kar je lep uspeh. V četr-• Z'" K izgubil z madžarskim reprezentantom Jaka-V* 1 : 4 Med najboljših 16 se je uvrstil Zvonko Ajl toed 32 pa Bojan Ropoša in najmlajši Sobočan Mbrat. M. U. Dejan Fujs (levo) V akciji. Foto: Jure Zauneker »Pomembno je, da se nismo prehitro predali. Pozitivno je, da smo vztrajali do zadnjih trenutkov tekme. Žal pa že tri mesece opažam velika nihanja v naši igri. Mislim, da bo treba urediti nekatere stvari v glavah. Pokazali smo, da znamo igrati tudi proti trenutno vodilni ekipi 1. državne fige. Če bomo odnos do igre popravili, se lahko nadejamo stabilnejše igre in boljših rezultatov. V nasprotnem primeru bo naša igra v stilu »toplo-hladno«, je po tekmi povedal kapetan in trener Dejan Fujs. Ob podpisu sponzorske pogodbe. Foro: n. j. ŽENSKI NOGOMET POMURJE DRUGO Rezultati 10. (zadnjega jesenskega) kroga 1. ŽNL: Ljudski vrt Ptuj -Senožeti Skale preloženo, Velesovo Kamen Jerič - Pomurje 0 :4 (0 : 0), Slovenj Gradec - Maribor 11:0(1:0), Olimpija Bežigrad - Krka 0 : 4 (0:1). Strelke za Pomurje: Zver 3, Gabor. Postava Pomurja: Vuri (Kotar, 85), Ljubeč, Nagy, Milkovič, Tibaut (Ladinek, 85), Špur, Zelko, Gabor (Berden, 85), Kozic (Farič, 85), Vrabel (Vogrinčič, 81), Zver. Krka 10 9 1 0 77:3' 28 Pomurje 10 7 1 2 47:10 22 Sl. Gradec 10 6 1 3 72:12 19 Velesovo 10 6 1 3 40:11 19 Olimpija 10 6 0 4 29:26 18 Ptuj 9 2 0 7 9:81 6 Senožeti 9 1 0 8 15:50 3 Maribor 10 0 1 9 2:96 1 Izidi preostalih pokalnih tekem: Šempeter - MOK Krka 1:3, Mar-chiol Prvačina - Logatec 3 : 0, As-tec Triglav - Keko Oprema Žužemberk 3 : 0, Stavbar IGM Maribor - Termo Lubnik 3:1, Svit Um-metal - Olimpija 3:2. Drama na vrhuncu 9 krog 1. DOL za moške: MOK Krka - Salonit Anhovo 0 : 3, Mar-chiol Prvačina - Astec Triglav 0 : 3, Calcit Kamnik - Galex Mir 3 : 2 (• 19, -14, 20, 23, 13), Svit Uni- rokoborba Pomur-cem kar 17 odličij V Poljčanah je bilo državno prvenstvo za dečke, deklice, mladince in mladinke v prostem slogu. Udeležilo se ga je 79 tekmovalcev iz devetih klubov, med njimi tudi RD Murska Sobota, ADSC Kverneland Ljutomer in RSD Herkul Križevci pri Ljutomeru, ki so skupno osvojili kar deset zlatih medalj. Zmagovalci - dečki, 29 kg: Anže Slana, 3. Saša Zadravec (oba Herkul); 32 kg: Daniel Kočar; 35 kg: Alen Gerendaj (oba Sobota), 3. Dani Mavrič; 38 kg: Mihael Kosi; 42 kg: Aleš Ivanuša (vsi Herkul); 47 kg: Domen Jagarinec (Lenart); 53 kg: Dritano Hajrizi (ŽŠD MB), 2. Miško Pojbič (Sobota); 59 kg: Uroš Hlebec (Ljutomer), 2. Aljoša Lipovec, 3- Simon Kocbek (oba Herkul); 66 kg: Mitja Sečko (Sobota), 3. Dino Slana (Herkul); 73 kg: Timotej Horvat (ŽŠD MB); 85 kg: Primož Kokot (Poljčane). Deklice, 44 kg: Asja Majcen (Poljčane); 62 kg: 1. Anja Mešiček (Razvanje). Mladinci, 50 kg: Davorin Slavič (Zeleni val MB); 55 kg: Rok Majcen (Poljčane); 60 kg: Aljoša Črnko (Sobota); 66 kg: Žiga Pepel (Žalec), 2. Andrej Fajs (Sobota); 74 kg: Men Lang (Razvanje); 84 kg; Sašo Klinc (ŽŠD MB); 96 kg: Niko Horvat (Ljutomer): mladinke, 51 kgs Sabina Brdnik (Poljčane); 63 kg: Mihaela Čirič (Ljutomer). M. J. metal - Olimpija0:3. Vrstni red: 1. Calcit Kamnik 24 (9:0), 2. Salonit 23 (7:2), 3. Astec Triglav 16 (5 : 4). 4. Marchiol Prvačina 15 (5 : 4), 5. Galex Mir 12 (4: 5), 6. Olimpija 11 (4: 5), 7. MOK Krka 7 (2 : 7), 8. Svit Unimetal 0 (0 :9). Calcit Kamnik: Ribič 9, Makovec 5, Kristan 9, Malovič 5, Djor-djevič 10, Drobnič, Potočnik, Slabe 2, Hrast, Turk 12, Stanhiser 16, Sevčnikar. Galex Mir: Fujs 12, Perišič 14, Marič, Kovačec 3, Čeh, Pavič 13, Flisar, Kerec, Tot 15, Gnit 17. rokomet Vsi trije praznih rok V ženskem rokometnem klubu Millenium od Svetega Jurija ob Ščavnici, ki nastopa v 1. slovenski B-ligi, je zaradi slabih rezultatov trenerja Petra Trbuca nasledil nekdanji igralec soboškega Roleta Jože Benko. 7. krog 1, B DRL za ženske: Ajdovščina - Millenium 35 :26 (Šijanec 9). Po 7. krogih 1. slovenske B-lige za članice vodi Krka z 12 točkami, Millenium od Svetega Jurija ob Ščavnici pa je deveti brez točke. Njihova ekipa st. deklic je izgubila proti vodilnemu Žalcu, ml. deklice pa so zmagale v Sevnici. 6. krog 2, DRL vzhod za moške: Črnomelj - Arcont Radgona 29: 18, Pomurje - Celje 23:31 (OvsenjakS), Drava - Sevnica 37 : 22, Šmartno 99 - Velika Nedelja 26: 23. Vodi Šmartno 99,12,5. Pomurje, 5,8. Arcont Radgona, 0. V derbiju začelja je Črnomelj zanesljivo premagal močno oslabljeni Arcont. Domačini so povedli s 5 :1, nakar so gostje ujeli priključek na 6 : 5, nato pa slabo odigrali dva protinapada, kar jih je povsem vrglo s tira. Ob polčasu je bilo 16:8, Belokranjci pa so v drugem polčasu še povečali svojo prednost. Strelci Arconta: B. Žinkovič 6, M. Žinkovič 4, Žunič 3, L. Klun 2, Šijanec, Majcen in Kotnik. V naslednjem krogu bodo Radgončani gostili ptujsko Dravo, Pomurje pa bo gostovalo v Sevnici. M. J., N. K. I---------------------- košarka Sobočani klonili 6. krog 1. B SKL: Gradišče Cerknica - Radenska Creativ Sobota 83 : 64 (21: 20, 22 : 20,17: 9,23:15). Strelci za Sobočane: Juteršnik 15, Dominko in Balažič po 14, Pok 10, Barbarič 5, Bilič in T. Novak po 2, A. Novak in Hercan po 1. Vodita Misel Postojnska jama in Parklji, po 11 točk, 9 Radenska, 9 V naslednjem krogu igrajo v soboto ob 17.30 z vodilno ekipo Postojnske jame. 6. krog 2. SKL mladinci vzhod I: Radenska Creativ Sobota - Ruše 89:62 (Pavlovič 24, Hercan in Bilič po 13). 7. krog.- Sladki Vrh - Radenska Creativ Sobota 48 :62 (Hercan 22, Kolbl 18) 1. krog pomurske lige: Krog - Lmdau Lendava 63 : 76 (Brinar 17; Zrna in Feher po 20), SBK G. Radgona - Beltinci 61 56, PŠK Ljutomer I - PŠK Ljutomer II78: 57 (Domajnko 20; ŠiŠkin 22), G. Petrovci prosti. M. J. Gostitelji so sicer tekmo bolje začeli in imeli prednost vse do prvega tehničnega odmora, nato pa so storili številne napake, zlasti pri sprejemu. Pobudo so prevzeli Sobočani, ki so povedli s 16:13 in 21 : 16 ter prednost obdržali do konca niza. Kamniški trener Hribarje poskušal s številnimi menjavami spreobrniti potek tekme, a mu to v drugem nizu še ni uspelo. Preobrat je prinesla šele menjava korektorja Malo vica s Turkom v tretjem nizu. Začel je delovati blok in nalet gostov je plahnel. Niz so dobili s 25 : 20. V četrtem nizu so se po vodstvu Kamničanov Sobočani v končnici približali na 22 : 23 in 23:24, vendar so domačini ohranili mirno kri. Ti so dobili tudi odločilni peti niz v končnici, ko je tekmo odločil Djor-djevič. Sobočani igrajo v soboto ob 20. uri doma pomembno tekmo z ekipo Marchiol Prvačina. Prva zmaga Sobočank 6. krog 2. DOL (ž.): DŠR Murska Sobota - Comet Zreče 3 : 2 (21,-19,16,-11,14). 6. krog 3. DOL vzhod (m.)i Črna - Ljutomer neodigrano, Beltinci - UP Poljčane 3 :0 (12,16,17). Vodi Šoštanj Topolšica (5:1), 3. Beltinci (4:2). 6. krog 3. DOL vzhod I (ž.): DŠR Murska Sobota II - Galeja Vega 2:3 (-19,20, 23, ■ 16, -5), Kurent Ptuj - Kerna Puconci 0: 3 (-15,-16, -14). Vodi Kerna Puconci (6: 0), 4. DŠR Murska Sobota II (3 : 3). Milan Jerše M. J. 27 Mali nogomet 6. krog 2. SFL vzhod: Marinci Veščica - Marti-nišče Codex 8:2 (2:1), Cerkvenjak - Bioterme Mala Nedelja 8:3 (Sovič 2, Jaušovec). Vodi Benedikt, 16, 6. Marinci, 7,8. MartiniŠče, 4, 10. Bioterme, 0. 11. krog MLMN Križevci: Ključarovci - Kalinov jak 1:4, Slaptinci - MRD 1:1, Bunčani - Križevci 1:5, Berkovci -Zetor servis VuČja vas 3 :7, LOKO - Frizerstvo Milena SNV 1: 2, Habitus Lukavci - Dama bar SNV 2 : 3. Vodi Zetor servis Vučja vas, 27. I. krog MLMN Ljutomer: Grlava - Meteorplast II0:3 b. b.,UžiŠkaYU-LRŠ0:3, Kostanjevica Stara c. - Caffe Perla 0: 2, Šafarsko - Krka Ljutomer 4 : 4, Cven -Meteorplast 13:2, Euroshop -Bunčani 3: 4. (M J.) Na mednarodnem turnirju v Monoštru je bila prva OŠ Kuzma, ki je v finalu po kazenskih strelih s 3 :2 premagala DOŠ Lendava. Tretji je bil Monošter. Jaka šafer (Kuzma) je bil najboljši vratar. (T. G.) Nogomet na kratko Prijateljska tekma: Nafta modri - Nafta rdeči 3:0 (Repina 2, Čeh). (F. H. M.) 15. krog 1. slovenske mladinske lige: Rudar Velenje - Mura 05 3:1 (Flisar). Vodi Maribor, 41 5. Mura 05,26. 15. krog 1. slovenske kadetske lige: Rudar Velenje - Mura 05 0: 5 (Bohar 3, Rogač, Pejnovič). Vodijo Domžale, 34,13. Mura 05,7. 15. krog U-14 vzhod; Nafta -Bistrica 0:2, Veržej - Radgona 0:1 (Golob), Dravograd -Ljutomer 2 :0, Rudar Velenje -Mura 05 0 : 3 (Pučko 2, Virag). Vodi Mura 05,41,8. Nafta, 19, 9. Veržej, 18,13. Ljutomer, 9, 14. Radgona, 8. (M. J.) MINULI TEDEN NAMIZNI TENIS 5. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: Sebeborci - Polana 9:1, Meho Bakovci 11 -Animus Markišavci 6 : 4, Kerna veterani - Zenkovci 8: 2, Live bonus Lendava -Sobota veterani 4 :6, Jelenov hram - Čohi bar Beltinci 7:3, Alf M. Sobota - Meho Bakovci 18:2. Vodijo Kerna veterani, 9, pred Jele-novim hramom (D, 8. (M. J.) KEGLJANJE 8. krog 1. slovenske B-lige za moške: Radenska -Korotan 7:1 (3525: 3233). Zlasti se je izkazal Kovačič, ki je podrl 680 kegljev, kar je najboljši rezultat tega kroga. Zmagali so še Emeršič, 562, Marinič, 578, Harc,553, in Borovič, 586. Vodi Ljubelj s 14 točkami, 4. Radenska 10. Manj uspešne so bile ženske tekmovalke Radenske, ki so v 8. krogu 1. slovenske B-lige klonile v gosteh proti Ljubelju s 3: 5 (3101:3238). Še 8 krog 3- slovenske lige vzhod za moške; Krško -Nafta 3: 5(3282: 3319), Radenska II - Agroruše 3: 5 (3175:3210). VodiFužinars 14 točkami, 2. Radenska II, 12, 3. Nafta, 9. (M. J.) 28 22. november 2007 - VESTNIK Motoma vozila DVOSOBNO STANOVANJE, 63 m2, v Lendavski ul. 17 ar 4, nadstr., v M. Soboti prodam. Tel.; 041 760 254, m0O5664 KUPIM OSEBNI A^O JUGO 45, 55. ZASTAVA 101.128, OPEL Ascona, Kadett, Renault 4.9, Tl m druga starejša vozila, Tek, 041675 652. mOO5575 VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI - Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO [možnO-st brez kaska) AVTO FILIPIČ. PLINARNIŠKA UL. J, MB, 02 228 30 00,02 228 30 20 m005406 AUDI 80 TURBO DIZEL, garaziran. redno vzdrževan, prodam. Tel.;04i 631 780. mQ05624 KOMBI C 25 FURGON. letnik 1994. ugodno prodam. Tel: 041 631 894. mOO5658 AUDI A4.1,9 Wl ,2 vso opremo, in rotacijsko koso 185 prodam,Tel: C31 783 030- m005665 AVTO ŠKODA FAVORIT SPECIAL 1.3, meče barve, letnik 1994.1. lastnica, garaži ran, prodam. Tel.: 5412051, po 14 uit. mOO5676 Razno KURILNO PEČ NA OLJE, mate rabljeno, predajo. Tel.: 556 11 13,mOO5595 PRODAJNE POLICE za opremo trgovine ugodno prodamo. Tel.: 041 631894. m005661 SUHA HRASTOVA DRVAZA KURJAVO prodajo. Tel.: D4O 938073. mOO5673 Preklicujem veljavnost spričevala o končani osnovni šoli, izdanega v šol. letu 19 79/80, na OŠ Beltinci na ime Marjan Horvat, Melinci 144, 9231 Beltiici. m005682 Kmet mehanizacija Živali PRAŠIČA ZA ZAKOL in pujske prodam. Tei.: 04] 893 416. mOO5640 PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, dobre pasme, prodam. Panza n$ka 30. Bakovci. m005674 Posesti GRADBENO PARCELO, 10 AROV, na Gorici, prodam, Tel.: 031270 738. mOO5679 GRADBENO PARCELO, 6-ARSK0. v Lipovcih, prodam. Tek; 040 158 909 m00568D V MIRNEM PREDELU mesta Murska Sobota prodajo stanovanjsko hišo (bližina šole in vrtca).Tel:: 522 13 09 ali 041 289430, zvečer. 5 a GRADBENE PARCELE v bližini ZD Lendava prodam. Tel.; 040226 352. m005590 TRAKTOR IMT565, letnik ]988, prednji pogon, prodam. Tel.: 041634 452. mOO5593 FINANCIRANJE GRADBENE IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE, RAZLIČNE OPREME, STROJEV, VILIČARJEV. POČITNIŠKIH VOZIL, TOVORNJAKOV ... PLAČILO NA POLOŽNICE] POSREDOVANJE. AVTO MOBILI P. R., INDUSTRIJSKA UL, 9, MB, Tel.: 228 30 20. mOO5395 TRAKTOR ZETOR 69 11 prodam, Tel.: 04] 925 690, m 005 5.96 ČELNO KOSO DEUTZ EAHR, 2.70 m, in tribrazdni Obračalni plug.zgrabljalnik SIP, 3.10 m, prodam. Kupim viteza okrogle bale. Tel.: 041 357 368. mOO5629 CISTERNI ZA GNOJEVKO. 3500 in 55001. drobilnik lesa in sekal ni k vejevja, trosilnik Mehkega gnoja m muJčer.. širine 2 mr ter mešana ali bukova dn/a za kurjavo pro ■ dam. TeL: 041969 553. mQO5634 TRAKTOR IMT 549, letnik 1990, registriran, in mlin za zrnje ("šrOtan-) prodam. Tel.; 041340 408, m005644 TRAKTOR STEYR UP 86, MIZ 82,4 x 4, s plugi, pred- KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez, obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Te!: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 KOMUNALA MtLJn n. D, Černuto ul. 2 Munlu$M*1a KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA D. E. POGREBNIŠTVO K S313? M UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443 Ljubil si delo in življenje, v življenju si vse nam dal, kar si zmogel, kar si znal, a v tihem popoldnevu utrujen in nemočen tiho si zaspal. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče. dedek in pradedek Aleksander Horvat Iz Fokovec 25 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in denarne prispevke. Posebej hvala gospe duhovnici za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi Spo m in je cvet, ki nikoli ne oveni! ZAHVALA V 83- letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Ignac If ko iz Gornje Bistrice 47 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili k zadnjemu počitku, nam pa izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter prispevali za cerkev. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Ferenčak, domačim gasilcem, kolektivu Beltinke Beltinci in govorniku za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji _____________________.__________________ setvenik, škropilnico, 356 lr večjo žago Stihi prodamo afi menjamo,Tel.:051 682 633. m0056 70 TRAKTOR STEYR, trosilnik hlevskega gnoja, obračalne pJug&, tfvubraždne, in roto brano. 2,5 m, ter drugo mehanizacijo prodajo. Tel.: 031 548 051. mOQ5675 KUPIM TRAKTOR URSUS Tel,;051232 298. mOPj5684 Kmet, pridelki KROMPIR, 30 centov/kg, in bučno olje, 10 EUR/I, predam. Panker, Noršinci 36. tel.: 5481? 14. mDO5635 Delo ZAPOSLIMO DVA DELAVCA na bencinskem servisu v BucEČDveih za določen/nedoločen čas. Prošnje pošljite na naslon MAMAMA, d. o. o. Bučečwi 4 b. 9242 Križevci pri Ljutomeru. mOC5668 Storitve KREDITI DO 10 LET - NA PLAČO ALI POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 325 EUR (78.000 sit)! OBREMENITEV TUDI DO 50 %l ODPLAČILO STARIH KREDITOV! POSREDOVANJE, AVTOMOBILI P, R„ INDUSTRIJSKA UL 9, MB, tel.: 228 30 20. -1005373 POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? POSREDUJEMO REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE. VOZILO VAM OSTA-NE! AVTOMOBILI P. R„ INDUSTRIJSKA UL. 9, MB. tel : 228 30 20. mO05384 PVC OKNA IN VRATA »rlnedba predelnih sten in spu-ščenih stropov po suhomonrožnem sistemu - UGODNO, Sandi Cvetko, s; p., Lešnjca 52, Ormož, GSM: 041 250933. m0O5599 Gotovinski in hipotekami krediti, upoštevamo vse vaše prihodke. Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe, rubeže, bančne, zavarovalniške, davčne, stečajne in druge obveznosti. TeL: 051 624 950 in 031801282, Baten, d. o o.r Zagrebška cesta 20, Maribor 2. mOO56Ol Zastopanje, zagovarjanje In svetovanje v izvršilnih, nepravdnih, pravdnih in kazenskih zadevah, v stečajnih, likvidacijskih in prisilnih postopkih. Sestavljamo javne in zasebne listine. Tel: 051624 950 in 031801282r Baten, d. o. b, Zagrebška cesta 20, Maribor. m00560J Prodajamo novoustanovljena podjetja. Preoblikujemo samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo - d. o. o. in svetujemo pri reorganizacijah gospodarskih družb. Tel.: 051624 950 in 031801282. Baten, d. o. o, Zagrebška cesta 20. Maribor. m00560L Ste biif poškodovani v prometni nesreči, na Javnem ali zastimem prostoru, pri delu ali na delovnem mestu -uspešno izpeljemo postopek za izplačilo denarnih odškodnin. Tel.: 051624 950 in 031 8014 282, Baten, d. o. o.,Zagrebška cesta20r Maribor. m005601 Srečanja SMO PRIJAZNA IN ZELO USPEŠNA POSREDOVALNICA -2 dolgoletnimi izkušnjami in velikim stevitom članov. Posredujemo partnerja za občasna srečanja ati resno zvezo, iz kij učno za nevezane resne člane iz vse Slovenije. Posredovalni ca v •♦Zdravilnem dotiku*, Majda Šiftar, s. p., Gederavska 14, Čemelavci, M. S,, tel.; 521 1428,041 285615. mQ05645 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita m marmorja Tel.: 02 542 10 24. faks: 02 542 20 24. GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p„ Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci Solza kane iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. V SPOMIN 23. novembra minevajo tri leta žalosti od takrat, ko je prenehalo biti plemenito srce drage žene, mame, stare mame in tašče Marije Časar iz Markovec 42 Iskrena hvala vsem, ki obiščete njen grob, prižigate sveče, ji prinašate cvetje ali se je spominjate v molitvi. Žalujoči tvoji najdražji Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 56. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, zet, tast in stric Martin Fujs iz Vidonec 150 Ne moremo skriti bolečine ob praznini, ki je nastala v naših srcih in v našem domu. Tolaži nas spoznanje, da ste ga spoštovali in imeli radi mnogi, in hvaležni smo vam za vaše dobre misli o njem, zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se ga spomnili v dnevih slovesa in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti ter nam stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številna ustno ter pisno izražena sožalja, našim dobrim sosedom za pomoč, hvala za darovano cvetje, sveče in mašne darove. Zahvaljujemo se gospodoma župnikoma Goranu Kuharju in Vilijemu Gumilarju za ganljivo opravljen pogrebni obred ter govor, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, pogrebništvu Banfi, gospodu Jožetu Volfu, zdravstvenemu osebju bolnišnice v Rakičanu in vsem, ki ste ga obiskali. Hvala vsem in vsakomur, ki je bil osebno ali v tnalih z nami, in vsem, ki se boste kdaj ustavili ob njegovem grobu Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe V SPOMIN 2J. novembra mineva deset let od takrat, ko smo te izgubili, dragi Kristijan Filo iz Budinec 19 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke spomina. Fs/ njegovi Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. ZAHVALA V 80. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababic* Gizela Kerčmar roj. Barber, Iz Šulinec 42 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospf£' mili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Hozjan. Žalujoči vsi njeni najdražji Spomin je cvet, ki nikoli ne oveni. ZAHVALA V 70. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat Ignac Fortun iz Turnišča, Ulica Št. Kovača 117 Zahvaljujemo vsem, ki ste nam v rezkih trenutkih stali ob stran • pokojniku izkazali spoštovanje, nam pa izrekli sožalje in g* pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za vse! Fs/ tvoji najdražji Gospod je moj pastir, slabo se mi ne more goditi... Tudi ko bi hodil po dolini smrtne sence, ne bojim se zlega, ker ti si z menoj. Psalm 23'1,4 ZAHVALA V 66. letu nas je po kratki, a hudi bolezni zapustila predrag9 mama, babica, hčerka, sestra in teta Irena Šeruga iz Fokovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnike^' prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težk* * trenutkih stali ob strani, pokojnici izkazali spoštovanje inl°' tako velikem številu pospremili na njem zadnji poti- u Posebej hvala pastorjema Karlu Oučku in dr. Danielu Grabi za besede tolažbe ob slovesu, pevkam BC Murska Sobot*in mladinskemu zboru BC za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji BABI - OMA! Neizmerno te pogrešamo - Denis, Nuša, Tud^ Mitja, Nino, Barbara, Špela VESTNIK - 22. november 2007 29 Sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v ponedeljek, 12. novembra, brez slovesa zapustila naša draga in vedno nasmejana sestra Sarika Savel poročena Wlederin rojena 1947 na Vaneči Od nje smo se poslovili v petek, 16. novembra, v Voralbergu v Avstriji, kjer je živela. Vsi njeni, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Le utoni, utoni za goro, le ugasi, sonce, luč svetlo, oj padi, padi gosti mrak, prinesi srcu mir sladak! S. Gregorčič V 91. letu nas je po težki bolezni zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Dani iz Nemčavec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, Prijateljem, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, poklonili vence in sveče, darovali za mrliško vežico ter v dobrodelne namene. Hvala patronažni službi ZD Murska Sobota, g. duhovniku Leonu Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni __________________ Vse življenje boriti si se znal, vso bolečino v sebi si držal. Težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdal, utrujen in nemočen v tihem jutru za vedno si zaspal. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš najdražji mož, oče, dedek, tast in brat Štefan Sarjaš iz Kapce Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, s&delavcem Doma starejših Lendava, Monterstvu Vrbnjak, ki ste •tam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, sveče in za svete maše ter izrekli pisno in ustno sožalje. Zahvala tudi g. župniku Tomislavu Santaku za pogrebni obred, Pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Komunala Lendava, osebju ZD Lendava in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki so se trudili do zadnjega trenutka. Posebej hvala dr. Simoni Kralj Lopert in dializnemu oddelku. Žalujoči vsi tvoji najdražji Solza kane iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mimo spiš in čakaš nas. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica Jolanka Gomboši roj. Žganjar iz Pečarovec 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-teIjem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k Mojemu počitku, nam pa izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za cerkvene potrebe. 2ahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Heleni. P°sebej hvala dr Petroviču, patronažnim sestram za vse obiske nd domu, osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu m pogrebništvu Banfi. Žalujoči tvoji najdražji Ko tvoje si želimo vsi bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho te spominja, in ko ptički v jutru zapojo, mož moj - povej: kateri glas je tvoj? Oče najin - povej: kateri cvet tvoje so dlani? V SPOMIN 22. novembra minevata dve leti žalosti od takrat, ko zapustil dragi mož, oče in ljubeči dedi Dezider Kranjec Iz Domanjševec 33 Iskrena hvala vsem, ki se ga spomnite, z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ter prinašate sveče in cvetje. Žalujoči vsi tvoji najdražji DRAGI DEDI! Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Prišel je čas, ko si izmučeno srce zaželelo je le spati, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni več bolečin. ZAHVALA V 83. letu nas je 8. novembra 2007 zapustil dragi mož, oče, dedi in brat Jožef Horvat upokojen) matičar iz Črenšovec Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojniku izkazali spoštovanje, nam izrekli sožalje in darovali cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala PGD ČrenŠovci, govornicam za ganljive besede slovesa, godbi iz Bakovec in pevcem iz Turnišča ter pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči: žena Roza, sin Drago, sin Bojan z družino, sestra Terezija in brat Anton ter drugo sorodstvo . . . - * -I ZAHVALA V 82. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga Helena Berke rojena Svetec, iz Šalovec 155 a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot počitka, darovali sveče, za svete maše, v druge namene, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala osebju 2D G. Petrovci, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Posebej hvala patronažni sestri Anki za večletno pomoč na domu. Žalujoči: sin, hčerka, sestre in vnuki z družinami ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil dragi brat in sorodnik Geza Temlin iz Trstenjakove ul. 51 v Murski Soboti Od pokojnika smo se poslovili 11. novembra 2007 na pokopališču v njegovih rojstnih Strukovcih. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, sorodnikom, njegovim prijateljem, lovskim družinam pri sodelovanju na pogrebu, govorniku LD Cankova za besede slovesa, g. duhovniku in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter prispevke v dobrodelne namene. Posebna zahvala je namenjena osebju internega oddelka, ki se je trudilo za njegovo življenje. Žalujoči družini Horvat in Temlin Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat - hvala ti! V SPOMIN 24. novembra bo minilo eno leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Slavko Ratko iz Ciril-Metodove ulice 20 v Murski Soboti Hvala vsem, ki se ga radi spomnite, ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Njegovi najdražji Vse življenje boriti si se znal, vso bolečino v sebi si držal. Težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdal, utrujen in nemočen za vedno si zaspal. V 77. letu nas je 10. novembra zapustil naš dragi Arpad Pongrac iz Krpllvnlka 44 Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče ali v druge namene, iskrena hvala Lepa hvala osebju kirurškega in internega oddelka soboške bolnišnice, še posebno vsemu osebju Zdravstvenega doma Gornji Petrovci. Lepa hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju, pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi najdražji Vse življenje bil si veseljak, a nazadnje tiho, tiho brez slovesa si odšel. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast, stari oče in pradedek Štefan Denša iz Turnišča, Ulica Štefana Raja 5 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in botrini, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in v druge dobrodelne namene, za sv. maše, vežico, cerkev in domače. Posebej hvala osebju zdravstvene postaje Turnišče za lajšanje bolečin v trenutkih njegovega trpljenja. Zahvaljujemo se g. monsinjorju Francu Režonji za pogrebno slovesnost ter somaševalcema g. dr. Stanislavu Zveru in domačemu župniku g. Robertu Brestu. Besede zahvale gredo tudi gospe Nežki Ritlop za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči vsi njegovi najdražji Hvala, ker si vzdržala nevzdržno. Ker si iz nič naredila nekaj. Ker si dajala, tudi ko sama nisi imela. Ker si delala nemogoče z nasmehom. Hvala, ker si nas imela rada, tudi ko nismo bili vredni tvoje ljubezni. ZAHVALA V 62. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in sestra Marija Horvat iz Črenšovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sosedom, sodelavcem, delavcem z Zavoda za gozdove Slovenije in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, poklonili sveče in vence ter darovali za svete maše in obnovo župnijske cerkve. Hvala g. župniku Ivanu Kranjcu za pogrebni obred, delavcem ambulante internega oddelka splošne bolnišnice Murska Sobota, pevcem za odpete žalostinke, ge. Tereziji Horvat za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi njeni najdražji 30 O TEM IN ONEM 22. november 2007 - VESTNIK Občinski svet Apače V proračunu občine za prihodnje leto skoraj štirje milijoni evrov Na ponedeljkovi seji apaškega občinskega sveta so namenili osrednjo točko dnevnega reda prvi obravnavi odloka o proračunu občine za leto 2008. V tem letu bo 3.670.061 evrov prihodkov in 3.958.848 evrov izdatkov. Večji del razlike med načrtovanimi prihodki in izdatki bo pokrite z neizkoriščenimi sredstvi letošnjega proračuna. Med prihodki bo 1.289.379 evrov iz državnega proračuna. V proračunu 2008 bo največ sredstev namenjenih investicijam. V letošnjem letu je na tej postavki 1.032.947 evrov, v prihodnjem letu pa se načrtuje za to kar 2.153.747 evrov. Od tega naj bi 947.414 evrov namenili za oskrbo z vodo na območju občine in 734.160 evrov za vzdrževanje ter obnovo cest. ApaŠki svetniki so v razpravah o proračunu za prihodnje leto poudarjali, da je ta razvojno naravnan, zato je pričakovati, da bistvenih pripomb nanj ne bo niti v naslednjih 15 dneh, ko bo potekala o njem javna obravnava. Tako vse kaže, da bo proračun občine Apače za prihodnje leto sprejet že na seji občinskega sveta 18. decembra. Sicer pa je apaški župan dr. Darko Anželj na tokratni seji, ki je trajala le slabi dve uri, zagotovil, da si bodo v občini še naprej prizadevali, da bi pridobili čim več sredstev iz državnega proračuna in Evropske unije. Ta sredstva naj bi v prihodnjih letih pridobili za ureditev središča Apač, 11-mlinski kanal, vzdrževanje nekaterih objektov Širšega pomena in še za kaj. Župan je svetnikom tudi obljubil, da bo še pred koncem novembra oživelo delo vaških odborov. Ti nadomeščajo dosedanji krajevni skupnosti Apače in Stogovci. Franci Klemenčič Seja sveta MO Murska Sobota Vlagateljem v trgovska centra naložili strošek urejanja krožišč Anton Štihec in Radovan Žerjav o prometni ureditvi Po posvetu svetniških skupin, ki so ga predlagali člani LDS, je murskosoboški občinski svet na zadnji seji v drugem branju izglasoval predlagane spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu za obrtno-transportno cono ob Markišavski ulici v Murski Soboti, kjer bodo gradili trgovski center Merkur. Sklep so po razpravi in na predlog župana Antona Štihca obtežili s pogojem, da je investitor dolžan prevzeti vse stroške, ki bodo nastali z gradnjo krožišča med Markišavsko ter Lendavsko in Noršinsko ulico, prav tako pa tudi stroške, nastale z urejanjem Markiša-vske ulice od krožišča do trgovskega centra. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava odloka o lokacijskem načrtu za poslovno-trgovski center v Noršinski ulici, ki je dobil v prvem branju zeleno luč, vendar 2 enakim pogojem investitorju kot v primeru TC Merkur, in sicer, da je dolžan poravnati vse stroške, ki bodo nastali z gradnjo krožišča pri trgovini Hofer. Župan Anton Štihec je svetnike tudi seznanil, da je podpisal protokol o ureditvi medsebojnih razmerij in obveznosti med MO Murska Sobota in ministrstvom za promet glede aktivnosti za izvedbo preostalega dela južne obvozne ceste, vzhodne in zahodne obvoznice ter elektrifikacije železniške proge skozi mesto Murska Sobota. Ta predvideva zagotavljanje potrebnih sredstev iz državnega in občinskega proračuna in evropskih skladov, vendar bo višina določena s posebnimi sporazumi, ki jih bodo sprejeli za vsak del posebej Prometni minister Radovan Žerjav in Anton Štihec sta se namreč sredi oktobra dogovorila, da bo za zunajnivojsko križanje ceste z železniško progo v Lendavski ulici prihodnje leto objavljen zadnji razpis za tretjo fazo gradnje, torej za dokončno ureditev ceste in podvoza, dela pa naj bi bila končana do konca julija leta 2009. Glede južne, vzhodne in zahodne obvoznice je predvideno, da se v rebalans proračuna za leto 2009 vključijo odkup zemljišč za izvedbo preostalega dela južne obvoznice in sredstva za vzhodno obvoznico, za zahodno pa so že predvidena v proračunu naslednjih dveh let ter v načrtu razvojnih programov Ob tem pa bo treba vzhodno in za- hodno obvoznico z državnim prostorskim načrtom še umestiti v prostor. Po zagotovilih min1' stra bodo še letos preplastili lik co Mikloša Kuzmiča, prihodnj6 leto pa uredili krožišče pri Caf-di ter začeli obnavljati Markih' vsko ulico. Prihodnje leto naj bila opravljena tudi študija za kolesarsko stezo od Murske Sobote do Gederovec, projekt p3 naj bi prišel v državni proračun v letu 2009. Prihodnje leto bodo razgrnili še državni lokacij5^1 načrt za elektrifikacijo želet' niške proge skozi Mursko Soboto, pri tem pa upoštevali pfl' pombe Mestne občine Mursk1 Sobota o zunajnivojskem križ3' nju v Panonski ulici in gradni1 nadvoza na južni obvozni ce®0 ter preureditev Markišavske uh' ce in železnice. Majda Horva' Z našega štedilnika Danijel Kozar, vodja kuhinje v hotelu Ajda Terme 3000 kom, začinimo in vse skupaj zavremo ter mešamo, se zmes zgosti. Na zmernem ognju kuhamo še dve tri minute. Pustimo deset minut, da se ohladi 0 lajem masi dodamo rumenjake, kuhano koruzo1” nariban sir. Iz beljakov stepemo trd sneg in g3 n rahlo primešamo preostali masi. Majhne modelčke namažemo z maslom in potf0' mo z drobtinami ter napolnimo s pripravljeno m)-* Narastek pečemo 30 minut pri 180 °C. SGP Pomgrad nadaljuje gradnjo murskosoboškega podvoza. Razpis za drugo stopnjo gradnje - faza A in B - je bil objavljen junija, pogodba pa sklenjena septembra. Faza A pomeni gradnjo dveh premostitvenih objektov prek zmanjšanega profila potosa Ledava, gradnjo povezovalnih cest v Ledavsko naselje in pod obstoječim železniškim mostom z ukinitvijo prehoda za pešce. Ob tem bodo uredili tudi komunalne vode. Faza B pomeni rekonstrukcijo križišča K l in K 2 v Lendavski ulici in K 3 v Industrijski ulici, rušitev nekaterih objektov in ureditev komunalnih vodov na tem območju. Rok za dokončanje teh del je 31. julij 2008. Razpis za tretjo stopnjo gradnje, ki zajema dokončno ureditev ceste in podvoza, bo objavljen prihodnje leto, dela pa naj bi bila končana julija 2009. M. H. Terme 3000 brez manjšinskih delničarjev Družba Sava, d. d., je lastnik 97,74 odstotka osnovnega kapitala družbe Terme 3000, d. d. Na zadnji seji skupščine delničar jev družbe (v ponedeljek, 19. novembra) v Moravskih Toplicah pa je bil na predlog glavnega delničarja sprejet sklep o prenosu delnic manjšinskega delničarja na glavnega delničarja. Na seji so bili delničarji in zastopniki delničarjev, ki razpolagajo s 3 120.237 glasovi, kar je 97,98 odstotka vseh glasov v družbi. Na predlog uprave in nad- zornega sveta družbe Terme 3000 (predsednik NS je Janez Bohorič, predsednik uprave družbe Sava, člana pa sta mag. Andrej Šprajc, direktor dejavnosti Turizem, in Vinko Perčič, član uprave družbe Sava) ter glavnega delničarja Save, d. d., so udeleženci z veliko večino sprejeli sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, 7872 glasov pa je bilo proti takemu sklepu. Z vpisom sklepa o prenosu delnic v register naj bi tako prešle vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja Savo, le-ta pa je dolžan po vpisu sklepa v sodni register izplačati manjšinskim delničarjem odpravnino v znesku 8,29 evra za vsako delnico. Na seji skupščine je bila napovedana ena izpodbojna tožba. Zaradi varstva osebnih podatkov in varovanja interesov delničarjev družbe Terme 3000, d.d., informacija, kdo je napovedal izpodbojno tožbo, ni javna, nam je sporočil Slavko Fartelj, direktor za kadre, organizacijo in pravne zadeve v Panonskih termah. B. B. P. Grahova juha s prekajenimi rebri 350 g graha, 200 g prekajenih reber, 150 g krompirja, 80 g čebule, 40 g o]ja, 40 g moke, 2 stroka česna, 11 vode, sol, mleti poper, lovorjev list, žlica sesekljanega peteršilja Grah, rebra in na drobne kocke narezan krompir stresemo v vodo in damo kuhat. Solimo in dodamo začimbe. Kuhamo 30 minut, da se zelenjava zmehča. Meso vzamemo iz posode, narežemo na drobne kocke in stresemo nazaj k juhi. Iz olja in moke naredimo svetlo prežganje, proti koncu dodamo še sesekljano čebulo in strt česen. Vse skupaj potem stresemo v juho, malo prevremo, po potrebi še solimo m začinimo ter potresemo s sesekljanim peteršiljem. Krompirjeva solata z rukolo 600 g krompirja, 100 g rukole, 200 g kuha*1^ ga fižola, 80 g mlade čebule, 1,5 dl vroče čb zelenjavne juhe, 6 žlic olivnega olja, 4 žlice skega kisa, sol, mleti poper, 2 trdo kuhani ialc ’ žlica narezanega drobnjaka Krompir operemo, skuhamo in pustimo, ladi. Nato ga olupimo in narežemo na rezini očistimo in operemo. Polovico juhe damo v vročo juho, prilijemo olje kis ter začinimo Vse skupaj zmeljemo s palicnl mešalnikom v preliv. V skledi zmešamo nareZ3'^ krompirjeve rezine, kuhan fižol, čebulo in pripra^r preliv. Pustimo stati približno eno uro, da se sescn ne prepojijo. , Jajca olupimo in narežemo na šestine ter skup preostalo rukolo primešamo k solati. da se o11' - Ruke Telečje zarebrnice z gobami in smetano 4 telečje zarebrnice po 200 g, 40 g masla, 80 g prekajenega govejega jezika, 150 g svežih šampinjonov, 15 g posušenih jurčkov, 80 g kislih kumaric, 80 g sesekljane šalotke, 1 dl suhega belega vina, 2 dl sladke smetane, 1 dl mesne osnove, 30 g moke, sol, mleti poper, žlica sesekljanega pehtrana Suhe gobe stresemo v skledo, prelijemo s toplo vodo in namakamo 30 minut, da se zmehčajo. Goveji jezik in kisle kumarice narežemo na tanke rezance, šampinjone pa na lističe, V ponvi segrejemo maslo in zarebrnice, ki smo jih solili in poprali, ter popečemo z obeh strani. Meso vzamemo iz ponve in postavimo na toplo V ponev stresemo sesekljano šalotko in nekaj minut pražimo. Ko šalotka zarumeni, dodamo šampinjone ter namočene in ožete jurčke, nekaj minut še pražimo, potresemo z moko in zalijemo z vinom. Dodamo še narezane kumarice in goveji jezik. Dodamo še mesno osnovo in sladko smetano. Meso zložimo nazaj v omako, malo prevremo in potresemo s pehtranom. Koruzni narastek 2,5 dl mleka, 40 g masla, 50 g moke, 4 rumenjaki, 4 beljaki, 200 g kuhane koruze, 150 g naribanega sira, sol, muškatni orešček, maslo in drobtine za mazanje modelčkov V večji ponvi stopimo maslo, dodamo moko in med mešanjem pražimo eno minuto. Zalijemo z mle- sprozo«1^ zavremo- Bananine rezine u 4 banane, sok ene limone, 2 žlici ruma, piškotov, 1 žlička vanilijevega sladkorja Krema: 3,5 dl mleka, 90 g masla, 60 g s‘ korja v prahu, 3 žlice praška za vanilije' ’* ding, 3 listi želatine (j Krema za zunanji premaz: 2 dl sladke stn , ne, 1 žlica kakava, 3 listi želatine, čok^" ostružki za posip Banane olupimo, po dolžini prerežemo in Pr |p razpolovimo. Limonin sok pomešamo z vanilij^., sladkorjem in rumom, prelijemo po bananah in " mo, da se banane prepojijo. Podolgovat model obložimo najprej lijo, nato pa s piškoti Polovico mleka dkorjem in maslom. Prašek za puding gladko •11 f šamo s preostalim mlekom in vmešamo v vrelo ko. Hitro zavremo in odstavimo z ognja. Nanto ’ želatino ožmemo in vmešamo v Še toplo kremo- . ||t Malo kreme zlijemo na piškote, kremo zglad1111 nanjo zložimo banane. Nato banane premah’11 malo kreme Sledi spet plast piškotov in kreme in na koncu še piškotov. Pecivo postav1 ' hladilnik, da se strdi. , ^0 Za zunanji premaz stepemo smetano, ki ji kuhano in ožeto namočeno želatino. Pecivo zvf iz modela, snamemo folijo ter površino premaži p pripravljeno kremo in potresemo s čokola^^ ostružki. Za nekaj časa postavimo pecivo v hla*1 m potem poljubno narežemo. VESTNIK-22. november 2007 NAPOVEDNIK Spored radia Murski val -p”d|^ UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648KHz PETEK. 23. november - 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro, ®mona in Marjan - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž -® Poročila - 08.15 Kaj bo konec tega tedna- 09.00 Uročila - 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 Potočila - Murski val praznuje: Osamosvojitev - Bo-^janRous-10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Za-^urjenci - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila -1230 Od petka do petka -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba Maine - 13.20 Predstavljamo vam ■ 14.00 Poročila - 14.05 šestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -*6.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.30 burski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18.00 411 boom -'MO Radijski knjižni sejem (Nevenka Emri) - 19,00 Po-^ila -19.15 Mladi val - 20,00 Zimzelenčki z Bojanom Pečkom - 24.00 SNOP SOBOTA, 24. november - 05 00 Dobro jutro! - 08.00 ™mčila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Poročila - 09.15 Biba baja Tišina, ponovitev sredine oddaje - 10.00 Poroči-*' 10.05 Obvestila - Murski val praznuje: Za kulisami ''idaToš 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Poročila -? 15 Potepajte se z nami -12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Ponovitev oddaje Od petka do petka -Jč45 Nagrada tedenskega sponzorja - 13.00 Poročila -Ji 15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila-Ji-15 Oddaja tedna: Pohod proti zasvojenosti - 15.00 ^rarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi ■ 16.15 Napo-^4 sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.30 Murski val ^tajuje - 17.40 Mali oglasi ■ 18.00 Pesem našega srca, na-^nozabavna lestvica -19.00 Poročila ■ 19.15 Kdor poje... o zborovskem petju, nato Najlepše želje s čestitkami ln Pozdravi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Slovenija, od 111 lepote tvoje (Bojan Rajk) - 24.00 SNOP ^delja, 25. november - 05.00 Dobro jutro - 07.00 ruSa jutranja kronika - 07.30 Skupaj, egyut, vkiiper, ^la o porabskih Slovencih in prekmurskih Madžarih (Sil-'a E°ry) - 08.00 Misel in čas, duhovna misel pomurskih Dovnikov - 08.30 Zamurjenci - 09.00 Murski val praz- Kvartet radia Murska Sobota - Simona Špind-। Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - Nedeljska kuhinja: Maja Weiss, filmska ’biserka - 12 30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13.00 Mi-^te za kmetovalce (Silva Edry) - 13.30 Čestitke, šport -JJOO Na narodni farmi - 19.00 Poročila ■ 19.10 Ponovitev Mdaje Literarni drobci ■ 19.20 Ponovitev oddaje Vse poti ^ijo v Evropo - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Samo za ■ Slasbena oddaja ■ 24.00 SNOP ^NEdeijek, 26. november - 05.00 Vedro v dobro ju-' Irma, Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič -81,1 Poročila - 08.30 Šport, porodnišnica - 09.00 Poročila '■15 Aktualna tema ■ 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila J® 15 Peti potač, oddaja o avtomobilizmu (Miha Horvat) Wskl val praznuje: Albert Abraham, Silva Eory - /ww R^[q Murski val - 94,6 Mhz In 105,7 Mhz srednji val 648 kHz [^VICA NARODNOZABAVNE GLASBE ^SBA NAŠEGA SRCA j moreš imeti vsega - Spev j Gizdalin - Polka punce / Spet se peljem na Dolenjsko - Ans. Lojzeta Slaka j September - Mladi upi skrli bom žarek mesečine - šestica Odloga /o preboleti - Naveza ^VICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE j' nekih daljin - Poslednji kongres j’!"astovlca - Avantura " Rock’n’Rom 5' ■ riomj srca mi - Adriana iz Prekmurja - Uri Banda ^tOGA 1 mi glas - Langa Zoltan Nagrado glasbene založbe Mandarina iz Ljubljane prejme Vesna Požarnik, Pu-Concl 82, Puconci. ^''ujene kupone pošljite do ponedeljka, 26. no-!),, nta 2007, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. n Kupon št. 47 - glasujem za skladbo ■^*6» našega srca: '?h । obmurske - bivne glasbe: priimek k 11.00 Poročila - 11.15 Športna oddaja ■ 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13 00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13-30 Mali oglasi ■ 14.00 Poročila -14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napo-vedsporeda 17.00 Osrednja poročila- 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila -19.15 Krpanke, oddaja o kulturi -20,00 Zadnja poročila - 20.05 Brez okvirjev, Vida Toš -24.00 SNOP TOREK, 27. november - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan -O7.4O Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09.00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -Murski val praznuje: poslušalci o nas (Nataša Brulc Šiftar) • 10.30 Mali oglasi ■ 11.00 Poročila - 11.15 Kratki stik ■ 12.00 Evropske novice -12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročita - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda - 1T00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17, 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila ■ 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Juke-boks (Boštjan Rous) - 24.00 SNOP SREDA, 21. november - 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Dusko) - 07.40 Peter Potočnik jz Beograda - 08.00 Poročila - 08.45 Džoužijevo pismo -09.00 Poročila-09 15 Vse poti vodijo v Evropo - 09 55 Poročila - Obvestila -10.00 Poročna -10.15 Murski val praznuje: Uredniki z urednikom (Marjan Dora) ■ 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Evropske novice -12.05 Obvestila -12.30 Intervju - 13.00 Poročda - 13 15 1. Oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda-17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi - 18.00 Biba buba baja 19.00 Poročila - 19 15 Panonski odmevi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler) -24.00 SNOP ČETRTEK, 29. november - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo. Iva Konjevod Lukačič -Ves dan: rojstni dan Murskega vala. Program povezujejo nekdanji in prihodnji napovedovalci - voditelji (Lidija Magdič in Bojan Rajk) ■ 08.00 Poročita -8.15 Kmetijski nasvet - 09 00 Poročila - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila 10 30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11 15 Reportaža tedna - 11 45 Sport za vse - 12.00 Evropske novice- 12.05 Obvestila- 12.30 Vaš sosed znanstvenik -13.00 Poročila - 13.15 1, oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi ■ 18.00 Mali radio - 19,00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila- 20.05 Geza se zeza (Geza Farkaš) - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 22. novembra: ob 18.00 ameriška komedija Sedem dni skomin (Ben Stiller, Michelle Monaghan, Jerry Stiller, r.: Bobby Farrelly. Peter Farrelly), ob 20.00 ameriška dokumentarna satira Sicko (Michael Moore, George W. Bush, Richard Nixon, r,: Michael Moore) Petek, 23. novembra: ob 18.00 Sicko (Charlie Cox, Claire Danes, Sienna Miller, r,; Matthew Vaughn), ob 20 00 Sedem dni skomin Sobota, 24. novembra: Projekcije odpadejo zaradi koncerta! Nedelja, 25. novembra: ob 18.00 Sedem dni skomin, ob 20.00 Sicko Ljutomer Sobota, 24. novembra: obd.9.30 ameriška psihološka kriminalka Neustrašna (Jodie Foster, Terrence Howard, Naveen Andrews, r.: Neil Jordan) Nedelja, 25- novembra: ob 19 30 francoski dokumentarec V kraljestvu orgazmov (Kevin Aviance, Matty' Jankowski, Rudy Demeyer, r.: Raphael Sibilla) Gornja Radgona Petek, 23. novembra: ob 18.00 ameriška sinhronizirana animirana komedija Simpsonovi (glasovi: Jernej Kuntner, Violeta Tomič, Nina Valič, r.: David Silverman) L MURSKA SOBOTA V Četrtek, 22. novembra, ob 19 30 bo v Galeriji PAC koncert pianista Bojana Goriška in flavtista Mateja Grahka. V petek, 23. novembra, ob 21.30 bo v MIKK-u Metal klavnica XIV, kjer bodo nastopile skupine Sarcasm (Kranj), Carignan (Graz Umgebung) in Mora (Prekmurje). V soboto, 24. novembra, ob 20. uri bo v dvorani kina Park koncert pevke Neishe s skupino, ki bo predstavila svoj novi album. RAZKRIŽJE V petek, 23. novembra, ob 17.30 bo v kulturnem domu nastop MePZ KUD-a Janeza Kuharja iz Ljubljane in predstavitev knjige o Janezu Kuharju. Nastopili bodo še: Razkriška vokalna skupina Basilea, pevski zbor OŠ Razkrižje, Gibinsko-razkriški dedeki in Mlada razkriška tamburaška skupina. BELTINCI V nedeljo, 25, novembra, ob 16, uri bo v kulturnem domu nastop učencev In učenk OŠ Beltinci in Glasbene šole Murska Sobota. GORNJA RADGONA V sredo, 28. novembra, ob 18. uri bo v dvorani glasbene Šole javni nastop učencev. DOGODEK GORNJA RADGONA V četrtek, 22. novembra, ob 17. uri bo v prostorih Društva upokojencev prireditev Spoznavajmo se. V petek, 23. novembra, ob 20. uri bo na Pomurskem sejmišču državna slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra. Slavnostni govornik bo minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Kulturni program je režiral Iztok Tory. MURSKA SOBOTA V petek, 23. novembra, ob 20. uri bo v kavarni hotela Diana 12. tradicionalna modna revija Sekcije tekstilcev pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota. Po modni reviji bo zabava s plesom. Vstopnine ni. BUDINO V soboto, 24. novembra, ob 14. uri bo v gasilskem domu (poleg igrišča) prireditev ob 20-letnici Kultur-no-umetniškega društva Budinci. Nastopili bodo: Ljudske pevke Beltinci, Ljudski pevci in godci Černela-vd, Ljudske pevke Budinci, Folklorna skupina Budinci in člani domačega KUD-a. KUZMA Do ponedeljka, 26. novembra, lahko v cerkvi ali vrtcu oddate pismo, da boste 2. decembra ob 16. uri prišli počakat Miklavža. CEIJE V sredo, 28. novembra, ob 19 55 bo v dvorani Golovec dobrodelni koncert za družine v stiski z naslovom Klic dobrote in podnaslovom Ali me imaš rad?, ki ga pripravlja ob tednu Karitas slovenski Karitas. Na koncertu bodo nastopili: New Swing Quartet, Per-petuum Jazzile, Alenka Godec, Edvin Fliser in mnogi drugi. Vstopnice v predprodaji si lahko rezervirate po tel na št. 01 300 59 60. GLEDALIŠČE LENDAVA V četrtek, 22. novembra, ob 19. uri bo gledališki in koncertni dvorani komedija V drugo gre rado (slovenski abonma) avtorja Jean-Marieja Chevreta in v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. LJUTOMER V četrtek, 22. novembra, ob 19.30 bo v kulturnem domu gledališka komedija Državni lopov avtorja Fa-dila Hadžiča v izvedbi poklicnega gledališča iz Ljubljane. MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 26. novembra, ob 19. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Služkinji avtorja Jeana Geneta v režiji Diega de Brea in izvedbi Drame SNG Ljubljana. Ponovitev predstave bo v torek, 27. novembra, ob 19. uri PLES/FOLKLORA VERŽEJ V soboto, 24. novembra, ob 19^1 bo v kulturnem domu večer folklore na temo »Prleška brotva«, ki ga pripravlja mladinska folklorna skupina Leščeček z različnimi gosti. Delimo vstopnice za kino - kupon št. 47 Predhodnik filma 28 tednov pozneje se je imenoval 28 dni pozneje. Našo nagrado - dve kinovstopnici - dobi Marjan Vaupotič, Ulica generala Maistra 5,9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Kakšen žanr filmov snema režiser Michael Moore? Odgovore pošljite do torka, 2 7. novembra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si. Napoved prireditev LITERATURA LJUTOMER V četrtek, 22. novembra, ob 12. uri bo v kulturnem domu literarno opoldne s pisateljem Alešem Šte-grom, ki ga je pripravila Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer. Literarno srečanje spada v ciklus Miklošičevih dnevov 2007. MURSKA SOBOTA V četrtek, 22. novembra, ob 19. uri bo v kavarni Zvezda (Salon Murska republika) predstavitev knjige Biljard v Dobrayu avtorja Dušana Šarotarja. Pogovor s pisateljem bo vodil urednik zbirke Beletrina Mitja Čander Glasbena gostja večera bo šansonjerka Vita Mavrič s skupino Kvartet Akord. V petek, 23. novembra, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici slovesnost »Prve knjige prvega predsednika« ob prevzemu zbirke, ki jo je daroval Milan Kučan. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V četrtek, 22. novembra, ob 18. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje Kako smo popisovali ptice ob Muri, ki ga pripravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. V sredo, 28. novembra, ob 17. uri bo v Pokrajinski in Študijski knjižnici delavnica Vloga polnovrednih mok in polnovrednih testenin v zdravi prehrani, ki jo pripravlja Društvo Mozaik. RAZKRIŽJE V petek, 23 novembra, ob 10. uri bo v kulturnem domu mednarodni posvet o bolezni aids. Na sporedu bo ogled dokumentarnega filma, posnetega po resničnem dogodku, in predavanje zdravnikov iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Evropski trienale male plastike Murska Sobota 2007 z naslovom Šala, satira, ironija in globlji pomen. V Galeriji PAC so na ogled dela 13. slikarske kolonije Primoža Trubarja v Pomurju. Pod umetniškim vodstvom akademskega slikarja Nikolaja Beera so sodelovali: Dubravko Baumgartner, Lucijan Bratuš, Milena Gregorčič, Jerneja Smolnikar, Vel jko Toman in Huiquin Wang. V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava E = mc2 o najslavnejši formuli na svetu, ki jo pripravljata Pokrajinski muzej Murska Sobota in Tehniški muzej. V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademske slikarke Saše Bezjak V MIKK-u je na ogled razstava del z natečaja Digitalna abstrakcija 2007. V Pokrajinški in študijski knjižnici je do 26. novembra na ogled jubilejna razstava ob desetletnici Fotokluba Murska Sobota na temo Prosto. V Pokrajinski in študijski knjižnici so razstavljena novejša dela Antona Tončka Černija. V predprostoru grajske dvorane je na ogled razstava Iskanja avtorja Antona Tončka Černija. TURNIŠČE V Galeriji v izložbenem oknu (Prešernova 1) je do konca novembra na ogled razstava grafik in kartonskih tiskov učencev OŠ Turnišče. Dela so nastala pod mentorstvom likovnega pedagoga Jožefa Gutmana. V preddverju stare cerkve je na ogled faksimile spravne listine madžarskega kralja Bele IV., izdane v Ara-du 16. novembra 1267. V tej listini se prvič pisno omenja svetišče Marije pod Logom v Turnišču kot »cerkev blažene Device v Črncu«. LJUTOMER V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Marijana Kozamernika. LENDAVA Na gradu je do 9 januarja na ogled razstava likovnih del umetniškega združenja »Siklosi Szalon* MONOŠTER V Slovenskem kulturnem in informativnem centru so na ogled umetniška dela, nastala na 6. mednarodni likovni koloniji v Monoštru. Sodelovali so: Dubravko Baumgartner, Endre Gonter, Goce Kalajdžiski (vsi SLO), Gyorgy Csuta, Zsuzsa Gajdan, Kata Karac-sonyi, Janos Simon (H), Nike Nagy, Francoise Rohmer (J9, Klavdij Palčič (I) in Gyčrgy Dolan (SK). POTRNA/LAAFELD V Pavlovi hiši je do 24 novembra na ogled razstava VirtuAlbania. (the resistant eco) - Sodobna umetnost iz Albanije, kjer se predstavlja sedem albanskih avtorjev. Kurator razstave je Alban Hajdinaj. PTUJ V Centru interesnih dejavnosti (Osojnikova 9) je do 20. novembra na ogled skupinska razstava mladih članov Likovnega društva Gornja Radgona. S slikami, grafikami in fotografijami se predstavljajo Eva Žula, Matjaž Geder in Aleksandra Fekonja. Napovedi prireditev lahko pošljete tudi na elektronski naslov: tomo.kotes@p-inf.si. Vabila in napovedi za prireditve sprejemamo najpozneje do torka do 15 ure! 32 fra vai 1,6408 ®ga servi priimek: T^^PEN( rojstni podatki: Datum; W85 73378 Da bi bilo vse tako kot v Belijo so tudi v Muri zaceli izdalo^ tangice. Na kalen modni te^i1 bodo nov modni doseže■ , stavili, še niso sporočil1- hrvaška Madžarska Švica ^Britanija poštna številka - -^^dolar ^^škakuna ^^skijorint ^.^frank -^^kifunt ।. r Zaposlitev za 41 domačih ljudi ■ na — in ” / V Šalovcih so v nedeljo pnc^ / vali nekaj deset avtobusov-stje so bili povabljeni na rtegavoša Kljub bmiu pd P pravi parkirišč ie bila gP^ odpovedana Vzrok naj t" hud padec v hotelu Mens v bljani. ^fomacijg- tel ^SZO-ZZ-Z, e-poita: Ozn. val. USD HRK HUF _CHF GBP I V torek ponoči se je intenziviral I tov na lisice. Na lovu so sodelo-I vali trije tekmovalci. Eden v lah-/ kotnejšem tempu. Drugi je po-I skušal s poganjači, venam •’ • / / prazno malhe niso ontgil us pid / Tekmovanje Je trajalo včeraj / rgadn-ih večeru h ur. Vemo " / to, daje bilo nabiranje trofej I težavno, saj so se lisice skrile / po Kurnikih in so se morali po- / / ganjati za samimi lisjaki. * * * /J ■si Radgone predali donacijski v vrednosti 2000 evrov za tup novih igral / Ena od iemelavskih ulic M °1 / začela s pobuun za izločuj' 'z / naselja Černelavci če bodo z I akcijo uspeli, bodo zaprosili za priključitev k občini Cankova. * * * Soboški Modeus se modelira Pri modeliranju naj bi bili tak0 uspešni, da se želi kot družabnik podjetja vključiti tudi kom cem Prevent. * * * i^J^acionala, Država zaT~ Naložba v supermarket 1200 kvadratnih metrih bencinski servis z avtopral nico vredna več kot 5,5 milijona evrov _ ^,u uooro sode luje s partnerji s širšega območja Pomurja, odlične vezi so stkali z vinarji, oljarji, Skupino Pan-vita in Radensko, sodelujejo pa tudi z domačimi pekarnami, kot sta Mlinopek in Rogljiček. Že tradicionalno se Skupina Tuš ob včeraj so odprli na Ljutomerski cesti v Gornji Radgoni su-। permarket Tuš na 1200 kvadratnih metrih in Tušev bencinski servis Tuš Oil v neposredni bližini. V supermarketu bo zaradi sodobnega sistema dopeke ves dan na voljo sveže pečeni kruh. S kakovostnimi živili bodo založeni tudi oddelki s ponudbo svežega mesa, sadja, zelenjave in i delikatesa. Tn $ 22. in 29. novembra ter 6. decembra objavljamo vsakokrat po en sudoku. Vaša naloga je, da ga rešite tako, da boste vpisali barvne krogce na način, da bo vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3x3 vseboval devet različnih barv (noben barvni krogec od devetih različnih barv se ne sme ponoviti ne vodoravno, ne navpično in ne v kvadrantu 3x 3) ns Naročnino želim plačevati (označi □ po položnici - letno 65,00 evrov 3 po položnici - polletno 32,50 evra 1 po položnici - trimesečno 16,25 evra eč informacij: 02 53817 20. Fotografije: Nataša Johnov 1 krat pa je celo spregovoril sam predsednik J. J. (beri »džej-džej«, op. p.)! Prenos je potekal tudi v živo po radiu Murski val in internetu, marsikateri obiskovalec v dvorani pa si bo še posebno zapomnil koncert, saj je lahko domov odšel vedoč, da je zadel potovanje v Bolgarijo, Nizozemsko, Španijo ali na Hrvaško, rabljen avtomobil, izlet na božični Dunaj ali kakšen akustični aparat. .Mi pa mobilni i telefon. Halo, Nataša, nekdo naju moti, govori glasneje, nekdo je na poti... ze. novembra bo sonce vzšlo ob 7. uri In 18 minut, zašlo pa ob 16. uri in 21 minut. Dan bo tako dolg 9 ur in 3 minute. 24. novembra ob 15. uri in 31 minutbona | nebu nastopil / Zemljiška knjiga v Lendavi, sr l / cer javna institucija, ki bel^1 / I zemljiške transferje, naj hi m11 / / žila interes za širitev dekiv -^1 / / Želijo poseči v gusnodenkn dr I javnost na področju moto g°' , / stinske in zadružne dejavnost' j ' in tudi preventivne v gnrastvv / f * * * Znani ansambel resne glas^ / od Sv. Martina na Muti 6°inie / / slavnostni koncert resne m"1' / / bo glasbe na most i na reki / / ri. Solist bo harfist J. Makovi' I / Valuta ! Občani Križevec pri Liutijmem so naslovili na novega predsednika Darsa prošnjo, da se voli na delo skozi Križevce in Bu- , čečovce. Upajo, da ga bo vo- / žnja po tej poti spodbudna, da I bo uredil kako zdelano pot, ki / o je načela gradnja avtoceste- I * * * I , id železniškim mostom v stru- / I Ledave v Mursk- Sobotifu i fell dela na plavajoči oblini' I / '•ti, ki bo služila namenu do / ' adnje tako pričakovanega / I voza. I * * * I / 1 :a na moravskem golfskem lil u je močno porumenele. Ill ‘.eri šoto oi. psa izg^' lil anam. Toda temperature I I bile tako nizke, da bi 1° I I j ako zdelale. Ito I / valci so že prognozimn ugott- / / vljajo, da travica žaluje, saj so I IJ ib v tujino umaknil eder njenih / I največjih oboževalcev in I li z velikim občutkom za sonarak- / / no igranje golfa. * * * 11 ^TA/HNA Konrad vigil ■—— JAKOB VESTNIKOV KOLEDAR - Č 22. november CILKA P 23. november KLEMEN, dan R. Maistra S 24. november JANEZ N 25. november P 26. november T 27. november S 28. november Starosta slovenske narodnozabavne glasbe Lojze Slak s svojim ansamblom asbenimi legendami Tokrat je bila prireditev samo enkrat. Ot 20. uri. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko je bila dvakrat isti dan. A športna dvorana OŠ III v Murski Soboti je bila zdaj še toliko holj nabito polna. Marsikdo ni želel zamuditi zabavnoglasbene prireditve, ki je v teh krajih že več kot tradicija. Je stalnica. Je institucija. To je nekaj, kar ob tem času enostavno mora biti. Zaigrajmo in zapojmo po domače. Voditelj Geza Farkaš je spet pripeljal celo kopico gostov, med katerimi so se nekateri že glo- : boko zapisali v anale glasbenih legend na teh pro- j štorih. Kot Duško Lokin, kot Lojze Slak, kot skupi- I na Hazard. Poleg njih pa še: Atomik Harmonik, i Ptujskih 5, Turbo Angels, Majda Petan, Manca 1 Špik, Špelca, Boštjan Konečnik, Čuki, Saša Lende- H ro, Zapeljivke, Korado, Brendi, Urška in Turbo ■ Teens, D’Kwaschen Retashy, Blaž in mnogi drugi. ■ Nekatere je spremljal ansambel Halicanum, en- 9 Slovesna otvoritev f ,__ saTuŠ Oil v Gornji Radgoni, otvoritvi svojih objektov zahvali lokalni skupnosti za prijazno dobrodošlico - tudi tokrat so Vrtcu Manka Golarja iz Gornje nagfado a^ H^očniku, naših casopis naroča PRVIČ ova majica “yanjevenem P°d^e,pocjarite 'h ^pošfovan/em °‘^vneQjik ^ess storil ' ' ce imate darilo za svoje najbližj« prijatelje in poslovne partnerje? Še ne? ica Banke Slovenije - re SCB 20. novembra 2007 _ - - »KI i »idkraKl fr ni VESTNIK za najmanj eno leto (do prekL । Bodite izvirni in podarite DARILNI BON za eno od mnogih storitev, ki jih ponujamo v Termah Radenci! Naj si bo to kosilo # vIUVGKS a Najbrž nič hudega sluteč je dvainpetdesetletni gospodar iz Vučjt I vasi pretekli torek okoli šeste ure zjutraj Sel v hlev nakrmit govedo. ' ko je videl, da se je odvezal 600 kilogramski bik. Ko je gospodar želel več kot pol tone težko žival privezati, se je bik nenadoma obrni) k njemu in ga napadel. Najprej je žival z glavo in rogovi suvala človeka v steno, nato pa nabodla z rogovi ter vrgla meter in pol visoko čez pregrado. Nesrečni gospodar je z zlomljeno lobanjo in desno golenico ter poškodovanimi dimljami končal v bolnici. »Po zadnjih informacijah zdravnikov ni v življenjski nevarnosti,!- je dejal j Jožef Prša, govorec pomurske policije.