NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT« 11 - LETO 52 - CEUE, 20. 3. 1997 - CENA 280 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
$umo za potrpežljive In pogumne
Bodo krajani na cesti Pečovnik-Rifengozd res postavili zapornico s ključavnico? Vroča tema na strani 24.
Bi   Srce bolnišnice
Celjska bolnišnica bo letos pridobila 5 sodobnih
operacijskih dvoran. Stran 3.
V svetu Icozmetiice
in pijac
Celjan Uroš Godec oskrbuje domači trg in
36 brezcarinskih prodajaln. Stran 7.
Noč doigili nosov
Barcelona je v Celju potrdila imidž najboljše;
rokometne ekipe na svetu. Stran 16.      
Grad trdno zapaltnjen
Po treh letih sodnega pregona so minuli
petek prisilno izselili najemnika celjskega
Starega gradu. Vroča tema na strani 25.
Je z zločinci sodeloval
^ kdo od domačinov?
Preiskava gnusnega umora v Tekačevem še v
slepi ulici. Stran 32.
Vsi bi radi v gimnazijo
Preštete prve prijave za vpis na srednje šole.
Tema tedna na strani 23.
Očistil |e perje
Tale ljubki labod na sliki SHERPEje očistil svoje perje in s tem simbolično najavil čas
pomladanskih čiščenj, h katerim s strani današnje številke pozivajo iz vseh občin našega
območja. Očistimo naše okolje navlake, pridružimo se mislim, kijih te dni pošilja med vse sejem
EKO in stopimo v pomlad - očiščeni. _
2
DOGODKI
Šentjur na sejmu
Alpe-Jadran
z nagovorom podpredsed-
nika slovenske vlade Marja-
na Podobnika se je v torek na
Gospodarskem razstavišču v
Ljubljani začel letošnji med-
narodni turistični sejem Al-
pe-Jadran.
Uvodni program je bil zau-
pan MPZ Skladateljev Ipavcev
iz Šentjurja in folklorni skupi-
ni OŠ Dobje pri Planini. Obči-
na Šentjur pri Celju se letos
prvič samostojno predstavlja
na sejmu in njihov nastop je
požel mnogo odobravanj. Raz-
stavni prostor prikazuje vrsto
naravnih zanimivosti v šent-
jurski občini. Takoj po otvori-
tvi si ga je ogledal tudi Marjan
Podobnik, ki se je zadržal v
daljšem pogovoru z načelnico
Upravne enote Šentjur, Andre-
jo Stopar, ki je s sodelavci
pripravila lep razstavni pro-
stor.
Na turističnem sejmu je
močno zastopana Hrvaška z
Dalmacijo in Istro, med turi-
stičnimi kraji s celjskega opa-
zimo Terme Zreče, Zdravilišče
Laško, Atomske toplice, To-
polšico in Logarsko dolino,
med turističnimi agencijami
Dober dan iz Šempetra, med-
tem ko je med občinami zasto-
pan samo Šentjur pri Celju.
Mnoge slovenske pokrajine
in občine so sejem vzele skraj-
no resno in tako lahko opazu-
jemo bogato ponudbo n.pr.
občin Idrija, Kamnik, Brežice
in drugih, pa dolino Soče, Kr-
panove dežele. Galerijo v na-
ravi (Škofja Loka, Železniki,
Žiri), Dolenjsko in Belo Kraji-
no itd. Celjska regija je slabo
zastopana. Čast rešujejo zdra-
vihšča in Šentjur pri Celju.
36. mednarodni sejem tu-
rizma, športa in umetnosti z
razstavama Fotostik in Ribo-
lov in lov, bo odprt do 22.
marca, na njem pa je preko
200 razstavljavcev, največ iz
Slovenije.
TONE VRABL
Mladost ni norost
Protesti ob predlogu za zvišanje zavarovalnih premij za mlade voznike ^
Predlog zavarovalnic, ki ga
je podprlo ministrstvo za fi-
nance, da se s 1. aprilom uve-
ljavi dražje obvezno zavarova-
nje za voznike, mlajše od 25
let in sicer za 35 odstotkov, je
naletel na burne odzive. Zlasti
so se odzvali študentje, pa tu-
di politične stranke in njihovi
podmladki. Pozivajo k umiku
napovedanih sprememb. Pre-
sojo ustavnosti takšnih spre-
memb splošnih pogojev ob-
veznega avtomobilskega zava-
rovanja pa je že napovedala
vlada Študentske organizacije
Univerze v Ljubljani, pa tudi
Zveza potrošnikov Slovenije.
Medtem Študentska organi-
zacija Univerze v Ljubljani na-
daljuje protestno akcijo Mla-
dost ni norost. V prvih treh
dneh je peticijo proti diskrimi-
natornemu obravnavanju mla-
dih voznikov podpisalo več kot
7.000 podpisnikov vseh starosti,
podpisovanje pa se še nadalju-
je.
Odziv je zelo ugoden in po-
trjuje domnevo, da se napove-
danemu ukrepu zavarovalnic
ne upirajo samo študentje in
njihovi že zaposleni vrstniki.
Nasprotujejo mu tudi starši
teh mladih, ki bi predvidoma
za zavarovanje avtomobila, če
ga bodo vozili njihovi odrasli
otroci, morah plačati 35 od-
stotkov višjo premijo.
Študentska organizacija Uni-
verze (ŠOU) v Ljubljani se pri
protestu povezuje z Avto-moto
zvezo Slovenije, z Zvezo potro-
šnikov Slovenije ter pridobiva
podporo Mladinskega sveta
Slovenije in podmladkov vseh
političnih strank. Vseskozi si
prizadeva tudi za dialog z zava-
rovalnicami, ki so svoje stališče
predstavile in pojasnile na tor-
kovi javni tribuni.
Študentska organizacija
univerze v Mariboru se akciji
ljubljanskih študentov ni pri-
družila, so pa v sodelovanju z
Zvezo potrošnikov Slovenije,
Avto moto zvezo Slovenijo in
Dijaško zvezo Slovenije pri-
pravili akcijo, s katero bodo
pokazali nestrinjanje oz. nas-
protovanje ukrepom zavaro-
valnice, pri tem pa se bodo
sklicevali na slovensko ustavo
in mednarodno konvencijo o
človekovih pravicah. Peticije
proti diskriminatornemu
obravnavanju mladih vozni-
kov ne bodo podpisovali.
Akciji ŠOU Ljubljana so se
pridružili tudi klubi študentov
in v celjski regiji je peticijo
proti diskriminatornemu
obravnavanju mladih vozni-
kov moč podpisati na Klubu
študentov celjske regije in na
Klubu študentov Dravinjske
doline do 1. aprila.
Če dogovori ne bodo uspe-
šni, bodo prvi teden aprila v
Ljubljani pripravili ulični pro-
test z rolkami, kolesi in drugi-
mi prevoznimi sredstvi, ki jih
imajo študentje. Pred tem pa
pripravljajo 25. marca na Pre-
šernovem trgu v Ljubljani
koncert s skupino Avtomobi-
h.
SIMONA BRGLEZ
Ljubezen izzvenela v pesem
v Modri dvorani Celjskega sejma je celjsko podjetje Fit-media v sodelovanju z našo
novinarsko hišo NT&RC v ponedeljek zvečer pripravilo odmevno prireditev Ljubezen je ena
sama pesem, namenjeno vsem dekletom in ženskam širšega celjskega območja.
V Modri dvorani se je zbralo bhzu 600 ljudi, v približno 2-urnem programu, ki ga je povezovala
Danica Godec, pa so nastopili: igralci Milena Zupančič, Anica Kumer, Boris Cavazza, Ivo Ban in
Janez Bermež, pevci Majda Petan, Alfi Nipič in Miha Alujevič, otroška vokalna skupina
Pinocchio, plesna skupina Mali Harlekin, orkester Extra band Glasbene šole Celje, pianistka
Simona Guzej in orkester malih violinistov Radovana Marvina. Izkupiček celotne prireditve bo
namenjen za nakup posebnega pripomočka za povečavo črnega tiska, računalnik s čitalnikom
sistema Fidelity P 150 PCI. Z njim bodo svoja delovna mesta ohranili štirje slepi oziroma
slabovidni delavci invalidskega podjetja Svetloba iz Celja. IS, Foto: GK
29. seja Občinskega sveta Mestne občine Celje
Predsednik občinskega sveta Mestne občine Celje
Lojze Oset sklicuje v četrtek, 27. marca, 29. sejo
Občinskega sveta, ki se bo nadaljevala še v torek, 1.
aprila.
Na seji bodo svetniki obravnavali naslednji dnevni red.
Pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Občinskega
sveta Mestne občine Celje od 31.1. 1995 do 19.3. 1997 in
potrditev zapisnika 28. seje občinskega sveta z dne 18. in
20.2.1997; pod točko 4 - a) odgovori na vprašanja, pobude
in predloge in pod b) vprašanja, pobude in predlogi; pod
točko 5 - predlog za imenovanje drugega podžupana
Mestne občine Celje; pod 6 - soglasje k imenovanju
direktorja zavoda Razvojni center orodjarstva Slovenije -
TECOS Celje; pod 7 - predlogi komisije za mandatna
vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: so-
glasje k imenovanju direktorja JZ Zdravstveni dom Celje
ter imenovanje predstavnika Mestne občine Celje v Svet
Srednje vrtnarske, kmetijske in gospodinjske šole Celje;
pod 8 - predlogi za podelitev priznanj Mestne občine Celje
za leto 1997; pod 9 - odlok o potrditvi zaključnega računa
proračuna MOC za leto 1996; pod 10 - potrditev zaključnih
računov skladov občine Celje: sklada stavbnih zemljišč,
stanovanjskega sklada in sklada za razvoj obrti in podjet-
ništva občine Celje; pod 11 - predlog nove ekonomske
cene v vzgojno varstvenih zavodih; pod 12 - spremembe in
dopolnitve Statuta Mestne občine Celje - prva obravnava;
pod 13 - spremembe in dopolnitve poslovnika Občinskega
sveta Mestne občine Celje - prva obravnava; pod 14 -
poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih prispevka za
investicijska vlaganja na področju vodooskrbe, odvajanja
in čiščenja odpadnih voda in odlaganja odpadkov (prvi
odlok); pod 15 - sanacija vodovodnega omrežja v Mestni
občini Celje; pod 16 - odlok o načinu izvajanja gospodar-
ske javne službe za urejanje javnih parkirišč in odvoz
nepravilno parkiranih avtomobilov - prva obravnava; pod
17 - odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe za
urejanje prometne in neprometne signalizacije - prva
obravnava; pod 18 - odlok o ureditvi notranje plovbe v
Mestni občini Celje - prva obravnava; pod 19 - odlok o
razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini
Celje - prva obravnava; pod 20 - predlog Občine Štore v
zvezi z morebitno spremembo občinske meje; pod 21 -
odlok o spremembah odloka o zazidalnem načrtu »Gos-
podarska cona v Celju« - prva obravnava; pod 22 - predlog
sklepa o javni razgrnitvi osnutka sprememb prostorskih
ureditvenih pogojev za območje podtalnice v Medlogu;
pod 23 - ukinitev statusa zemljišča v splošni rabi; pod 24 -
predlog sklepa o razveljavitvi sklepa o moratoriju nad
zemljiščem v k.o. Teharje, sprejetega na seji 5.12. 1996;
pod 25 - predlog organiziranosti dejavnosti, ki jih sedaj še
opravlja Center interesnih dejavnosti Celje in pod 26 -
problematika sanacije gledališke hiše SLG Celje.
Zlatorog za
regijski razvoj
V Klubu podjetnikov Zlatorog nocoj praznujejo 5-letnico
Maja o enotnem razvoju celjskega območja
z nocojšnjim plenarnim
zasedanjem v hotelu Hum v
Laškem bodo člani Kluba
podjetnikov Zlatorog prosla-
vili 5-letnico delovanja, člani
pa bodo prejeli tudi klubske
kartice. V nadaljevanju zase-
danja bo še razgovor na temo
»Kaj se dogaja s slovenskim
podjetništvom in menadž-
mentom?«
Po besedah predsednika
Kluba podjetnikov Zlatorog
Ivana Mirnika je klub v petih
letih upravičil svoj obstoj, nje-
govo poslanstvo pa je iskanje
skupne poti različno mislečih
ljudi v razvoju podjetništva.
Ob ustanovitvi je Zlatorog
združeval 60 članov, približno
70 odstotkov ustanovitvenih
članov pa je še vedno med
dobro stotinjo klubskih čla-
nov. Ob tem velja opozoriti, da
je v Klubu podjetnikov Zlato-
rog ob večini direktorjev in
menadžerjev najpomembnej-
ših podjetij iz Celja in sosed-
njih občin tudi vrsta samostoj-
nih podjetnikov. »In tudi v pri-
hodnje si želimo v našem klu-
bu čimveč mladih podjetni-
kov,« pravi Mirnik in dodaja,
da delovanje kluba financirajo
s članarino. V Klubu podjetni-
kov Zlatorog pripravljajo red-
na strokovna srečanja in pogo-
vore, ki se jih v povprečju
udeležuje okoli 40 članov, do-
slej pa so v goste povabili že
večino ministrov in predsedni-
ka vlade, rektorja obeh slo-
venskih univerz in vrsto priz-
nanih slovenskih ekonomi-
stov.
Na nocojšnjem plenarnem
zasedanju bodo člani Kluba
podjetnikov Zlatorog sprejeli
tudi odločitev, da skupaj z ob-
činskimi vodstvi začnejo raz-
pravo o enotni gospodarsko-
socialni viziji celjskega ob-
močja. Razprava naj bi se za-
čela maja, v klubu pa pričaku-
jejo, da bi lahko z enotnim in
premišljenim skupnim nasto-
pom zastajajoči gospodarski
voz celjskega območja pre-
maknili naprej.
V teh dneh naj bi Klub
podjetnikov Zlatorog podpi-
sal najemno pogodbo s Sta-
novanjskim skladom Mestne
občine Celje za klubske pro-
store v Celjskem domu.
Klubski člani so sodelovali
pri prenovi doma in sami na-
kupili potrebno pohištvo in
opremo za klubski prostor, v
naslednjih 10. letih pa zato
ne bodo plačevali najemni-
ne.
V nadaljevanju plenarnega
zasedanja bodo člani Kluba
podjetnikov Zlatorog sprego-
vorili še o zanimivi in aktualni
temi »Kaj se dogaja s sloven-
skim podjetništvom in me-
nadžmentom?« V pogovoru,
ki ga bo vodil Jože Volfand,
bodo sodelovali prof. dr. Mi-
roslav Rebernik iz Ekonom-
sko-poslovne fakultete v Mari-
boru, direktor računalniškega
podjetja Hermes-Softlab iz
Ljutjljane mag. Rudi Bric in
uspešen podjetnik ter direktor
celjskega Miroteksa Roman
Gracer.
I. STAMEJČIČ
PO DRŽAVI
Logarjeva in
Omerza brez
podpore
UUBUANA, 12. marca
(Delo) - Svet Agencije Rs 2^
plačilni promet ni dal večin-
ske podpore nobenemu 0(j
kandidatov za generalnega
direktorja agencije - niti se-
danji generalni direktorici
Romani Logar niti protikan-
didatu in njenemu predhod-
niku na tem meslu Igorju
Omerzi. Svet bo razpis po-
novil in oba kandidata se
bosta imela možnost znova
prijaviti. Za čas po 24. mar-
cu, ko poteče mandat Logar-
jevi, bo svet imenoval vršilca
dolžnosti, ki naj bi bil nekdo
iz agencije.
Pranje umazanega
denarja
UUBUANA, 12. marca
(Večer) - V ministrstvu za
notranje zadeve so povedali,
da so od 1. januarja 1995, ko
je Slovenija dobila poseben
zakon o pranju denarja, od-
krili sedem primerov pranja
denarja in podali sedem ka-
zenskih ovadb. Za vse doslej
obravnavane primere je zna-
čilno, da umazan denar pri-
haja iz tujine, da gre za veli-
ke vsote, denar pa večinoma
izvira iz gospodarskih kazni-
vih dejanj.
Jelinčič odstopil
UUBUANA, 12. marca
(Večer) - Predsednik SNS
Zmago Jelinčič je odstopil
od svoje referendumske po-
bude za razpis predhodnega
zakonodajnega referenduma
z geslom Gozdove Sloven-
cem, ki jo je vložil prejšnji
teden. Kot je dejal, se pridru-
žuje pobudi za razpis tistega
referenduma, ki jo predlaga
ZLSD in ki poteka pod ge-
slom Ohranimo naše gozdo-
ve.
Plače
funkcionarjev
UUBUANA, 13. marca
(Delo) - Republiška vlada je
sprejela predlog zakona, 5
katerim naj bi po hitrem po-
stopku zamrznili plače funk-
cionarjev. Če bi državni zbor
zakon sprejel, bi poslanci,
predsednik države, predsed-
nik vlade, ministri, ustavni
tožilci in nekateri drugi funk-
cionarji imeU nominalno za
približno dve odstotni točki
nižje plače, ki naj bi takšne
ostale do konca leta. Z rastjo
inflacije bi plače nekaj ve^
kot tisoč funkcionarjev us-
kladiU šele leta 1998.
Izsiljevalec priprt
MARIBOR, 13. marca (Ve^
čer) - Mariborski kriminali'
sti so prijeli 25-letnega Mar''
borčana Zorana Z., in ga p^''
držali za 48 ur, ker ga utenf^'
Ijeno sumijo, da je izsilje^^
mariborskega župana
Alojza Križmana. Zoran ^
je za fotografije oziroma n^
gativ filma, na katerem
posnetki iz županovega ^
sebnega življenja, ki bi li^^^
škodili njegovemu uglediM
dobremu imenu, zahteval«
tisoč nemških mark.      m
tTSNOPIČ
DOGODKI
3
Srce bolnišnice bo icmaiu bilo
jplosna bolnišnica Celje bo letos pridobila pet najbolj sodobno opremljenih operacijskih dvoran - Kdaj še preostala;
tri nadstropja nove zgradbe?
^1 splošni bolnišnici Celje
g h koncu največja nalož-
il v slovenskem zdravstvu
jjdnjih let. Nov operacijski
^Ipli z oddelkom centralne
Intenzivne medicine in ur-
jgjitni laboratorij, ki jih za-
velikega pomena ime-
J^jejo tudi srce bolnišnice,
lodo dokončani sredi maja,
jpolni zagon pa je mogoče
fičakovati v začetku jeseni,
jglj vrednega darila si celj-
;|(a bolnišnica, ki bo 27. ok-
jbra praznovala 110 let ob-
oja, ne bi mogla želeti.
........J
Že več kot poldrugo desetlet-
jgrajena in še vedno nedogra-
;na stavba celjske bolnišnice
-o torej letos vendarle dobila
;ravo funkcijo, medicinsko
jebje in bolniki pa bodo dobili
; čas v Sloveniji najbolje
premij ene nove operacijske
:,orane in oddelek intenzivne
:edicine. Gradbena in obrtniš-
j dela v prvem nadstropju
jadbe, ki jo vsi še vedno ime-
.jjejo nova, pa čeprav jo mar-
iije že dodobra najedel zob
asa, so bila skoraj v celoti kon-
:ana že leta 1995. Ministrstvo
azdravstvo je skupaj s strokov-
:.o projektno skupino celjske
■olnišnice objavilo razpis za iz-
fflonajugodnejšega dobavitelja
pme, a se je vse skupaj za-
saj celjski zdravniki niso
Mi pristati na neustrezno in
itaološko zastarelo opremo.
.';la so se ustavila do letošnjega
nuarja, ko je ministrstvo za
:iavstvo v soglasju z vods-
om bolnišnice vendarle izbra-
idobavitelja ustrezne opreme,
ioj ko je bilo znano, s kateri-
mi aparati bodo opremljene
?eracijske dvorane, oddelki in-
^nzivne medicine in vsi ostali
?fostori, so Gradisovi delavci- s
paro nadaljevali z grad-
■!o, ki naj bi bila zaključena še
'imesec.
Najsodobneiša
tehnologija v
operacijskih
dvoranah
že aprila bodo strokovnjaki
podjetij, izdelovalcev izbra-
nih aparatur, pričeli vgrajeva-
ti medicinsko in nemedicin-
sko opremo, ki velja za tre-
nutno najbolj moderno v Slo-
veniji. »Celjska bolnišnica
ima zadnjih trideset let štiri
operacijske dvorane, od maja,
ko bodo vsa dela zaključena,
oziroma od jeseni, ko predvi-
devamo popolni zagon, jih bo
imela pet, vendar bodo le-te
po površini za najmanj pet-
krat večje od sedanjih,« pojas-
njuje dr. Štefan Tiselj, po-
močnik direktorja bolnišnice
za strokovne zadeve. »Dvora-
ne bodo opremljene z najso-
dobnejšo tehnologijo, kakr-
šne nima niti ljubljanski kli-
nični center, ob dvoranah pa
bodo še posebni prostori za
pripravo pacientov na narko-
zo ter tako imenovana zbuje-
valnica. Tega bolnišnica sedaj
nima in so bolniki po operaci-
ji takoj prepeljani na oddelek.
Po novem bosta torej celotni
postopek pred operacijo in po
njej pod zelo strogim nadzo-
rom, kar pomeni precej večjo
varnost za paciente.« Prostor-
nejši in po opremljenosti na
precej višji ravni od sedanje
bo tudi oddelek intenzivne
medicine s štiriindvajsetimi
bolniškimi posteljami. Inter-
nistični del in enota intenziv-
ne terapije bosta imela vsak
po dvanajst postelj.
Po zaključku vseh del in
montaže opreme bo zdravs-
tveno osebje imelo na voljo
dva ali tri mesece, da se navadi
oziroma priuči na nove napra-
ve. »Kakšnih večjih težav pri
tem ne pričakujemo,« pravi di-
rektor bolnišnice dr. Samo Fa-
kin, »bolj nas skrbi, kako se
bo vnesla nova organiziranost
dela. Ministrstvo za zdravstvo
ne predvideva pri nas nobenih
novih zaposlitev, zato bomo
opravili le nekatere notranje
prerazporeditve.«
Tri nadstropja so
še prazna
Nova gradnja v celjski bolni-
šnici bo stala preko 1,7 milijar-
de tolarjev, od tega bo samo
oprema vredna eno milijardo.
Večino denarja je dalo mini-
strstvo za zdravstvo, okrog
400 milijonov tolarjev pa je
prispevala tudi bolnišnica, ki
je kljub finančnim težavam
najela posojilo. »Za novo za-
dolžitev smo se zavestno odlo-
čili, saj želimo, da bolnišnica
dvigne strokovno raven svojih
uslug in omogoči zdravnikom,
ki po svoji strokovnosti sodijo
v slovenski vrh, na nekaterih
področjih pa celo v evropske-
ga, ustreznejše pogoje za de-
lo,« pravi direktor bolnišnice
dr. Samo Fakin.
Z dokončanjem operacijske-
ga bloka se bo težišče dela v
celjski bolnišnici prestavilo v
novo zgradbo, kjer so že nekaj
let centralni laboratorij, spe-
cialistične ambulante, rentge-
nološki oddelek ter oddelka za
transfuzijo in sterilizacijo. Že-
lja bolnišnice je, da čimprej
»napolni« tudi preostala tri
prazna nadstropja, kamor se
naj bi preselila večina kirurš-
kih oddelkov. »Sedaj, ko bosta
končana operativni blok in
centralna intenzivna medici-
na, bomo preprosto prisiljeni,
da gremo naprej, pa čeprav so
za zdaj obeti za pridobitev no-
vih državnih sredstev bolj sla-
bi,« pravi dr. Fakin. »Kljub te-
mu računamo, da bomo ki-
rurške oddelke preseliH v nove
prostore v nekaj letih. Teh, ki
jih imamo sedaj, ne namera-
vamo obnavljati, saj bi v pre-
novo morali vložiti prav toliko
denarja kot ga potrebujemo za
ureditev novih oddelkov.«
I JANJA INTIHAR
Foto: SHERPA
Prvo nadstropje novega dela celjskega bolnišnice je trenutno resda bolj podobno labirintu,
sestavljenemu iz praznih belih sten, vendar bo že čez nekaj mesecev v njem pet najbolj
sodobnih operacijskih dvoran. Dr. Samo Fakin in dr. Štefan Tiselj ne skrivata zadovoljstva,
ker bo celjski bolnišnici letos le uspelo dokončati 1,7 milijarde tolarjev vredno naložbo.
Novi samoprispevki?
Žalčani bi go uvedli za področje družbenih dejavnosti
v žalski občini razmišlja-
da bi ponovno uvedli sa-
moprispevek v tistih krajev-
skupnostih, kjer name-
^\'ajo investirati več kot jim
^tiko zagotovi občina iz ob-
"iskega proračuna. Mnenja
'•lovih samoprispevkih so
'^ot je povedal žalski župan
Milan Dobnik zaenkrat v
Jčini ne razmišljajo 6 uvedbi
.'^^'nskega samoprispevka,
^do pa predlagali uvedbo kra-
jih samoprispevkov povsod
J^^-kjer načrtujejo večje inve-
s področja šolstva. »Uva-
^ie devetletne osnovne šole
!^^eni za občino velike nalož-
zalogaje. Za potrebne in-
,'^^'cije v šolstvu oziroma za
f^^ničevanje devetletke po
*^^meznih krajevnih skup-
l^'^^^ potrebujemo približno
' Milijarde tolarjev. Če bi de-
nar hoteli zagotoviti iz proraču-
na, bi morali podvojiti sredstva
za šolstvo ali pa se odpovedati
nekaterim drugim naložbam v
občini. Nesprejemljivo je, da
nam država samo nalaga ob-
veznosti, ne zagotovi pa tudi
denarja za njihovo uresničitev.
Zato ne vidimo drugega izhoda
kot uvedbo krajevnih samo-
prispevkov povsod tam, kjer se
bodo odločili za gradnjo telo-
vadnic in drugih šolskih objek-
tov,« je povedal žalski župan.
V občini pa očitno, ne da
samo razmišljajo, ampak se že
kar temeljito pripravljajo na
samoprispevke. Po informaci-
jah župana bodo namreč po-
trebno dokumentacijo za
gradnjo na primer nove telo-
vadnice začeli izdelovati samo
v primeru, če bodo krajevni
funkcionarji napisali izjavo in
obljubili, da bo krajevna skup-
nost izvedla referendum za
krajevni samoprispevek.
V krajevnih skupnostih so
mnenja o novih samoprispev-
kih deljena. Predsednik KS
Prebold Marjan Žohar, sicer
tudi načelnik žalske upravne
enote, samoprispevku naspro-
tuje. »Iz preteklosti je po kra-
jevnih skupnostih preveč sla-
bih izkušenj s samoprispevki,
zato takšne zamisU ne podpi-
ram. Glede na to, da praktično
vse krajevne skupnosti prese-
gajo normalne investicijske ci-
lje, bi bilo pametneje, da obči-
na uvede enoten samoprispe-
vek.«
Drugačnega mnenja je na
primer predsednik KS Polzela
Stanko Novak: »Na Polzeli so
določene investicije v šolstvu
potrebne, če hočemo izpeljati
devetletno osnovno šolo. Če bi
ljudem pravilno razložili, za-
kaj je samoprispevek potre-
ben, bi ga krajani po moji oce-
ni podprli.«
«■■■«■■■■■■■■■1 IJB
PO SVETU
Albanijo zajel
kaos
Ljudski upor proti režimu
Salija Berishe, ki ga je spro-
žil finančni škandal - ta je
večino prebivalcev pognal v
bankrot - je državo pripeljal
na rob državljanske vojne.
Po nemirih na jugu države,
so tanki tudi na ulicah Tira-
ne. Tuje države so iz nemir-
ne Albanije v glavnem eva-
kuirale vse svoje državljane.
Bežijo pa ne le tujci, temveč
je vsak dan več ladij, prenatr-
panih z Albanci, ki pljujejo
proti Italiji, največ v pristaniš-
če Brindisi. Med begunci so
tudi nekdanji oblastniki, re-
snost položaja v Albaniji pa
odraža tudi dejstvo, da je tudi
predsednik Berisha iz države
umaknil svoja dva otroka.
Hčerka in sin sta državo zapu-
stila z diplomatskima potni-
ma listoma in v spremstvu
petih telesnih stražarjev. V dr-
žavi so sicer oblikovali vlado
narodne rešitve (iz članov De-
mokratske stranke in opozici-
je], ki jo vodi premier Bash-
kim Fino. Novi predsednik
vlade in predsednik Berisha
sta EU tudi uradno zaprosila
za vojaško posredovanje, ven-
dar so predstavniki unije oce-
nili, da petnajsterica nima
sredstev, niti mandata in pri-
stojnosti za takojšnje posredo-
vanje. Po mnenju nekaterih
pa so nemiri v državi stvar
notranje politike. Tolpe v dr-
žavi zato lahko nemoteno ro-
pajo, vojaška skladišča so ne-
zavarovana, zaporniki bežijo
iz zaporov in se priključujejo
k upornikom, vse več ljudi je
ubitih. Vsi civilni letalski pole-
ti iz države so odpovedani,
letališče pa zaprto.
Tuji mediji o
Albaniji
Kaotične razmere v Alba-
niji so ta teden upravičeno
polnile prve strani in ko-
mentatorske vrstice tako re-
koč vseh tujih tiskanih in
elektronskih medijev. Skup-
na ocena skoraj vseh komen-
tarjev je bila nesposobnost
mednarodne skupnosti, da
bi »deželi orlov« pomagala.
Tuje časopisje si je bilo enot-
no, da so se OZN, EU, NATO in
OVSE znašli pred vprašanjem,
kaj storiti, ne da bi v resnici
imeli voljo in bili prepričani, da
morajo kaj storiti. Evropa je
spet čakala, da bo namesto nje
kdo drug šel po kostanj v žerja-
vico. Američani se tokrat niso
hoteli opeči kot v Somaliji; rim-
ska La Republica je Albanijo
označila kar za Somalijo v
»balkanski omaki«, nima niti
kredibilne vlade niti zaupanja
vredne opozicije, ljudski upor,
ki je bil najprej uperjen proti
finančnim prevaram, pa se je
naenkrat spremenil v vojno
tolp. Po mnenju bruseljskega
dnevnika Le Soir nikoli v no-
vejši zgodovini držav stare ce-
line nismo bili priča tako hitre-
mu propadu vseh ustanov in
instrumentov, odgovornih za
ohranitev javnega reda in mi-
ru, kot v Albaniji. Predsednik
je izgubil vsako oblast, vlada
narodne rešitve se izgublja v
polemikah o svoji sestavi, re-
presivni veji oblasti, vojska in
policija, pa sta tako rekoč po-
kazali pete že ob prvem strelu.
Albanci, ki so zadnjih 50 let
postajali vse bolj osamljeni, žal
tudi tokrat niso vzbudili sim-
patij Zahoda.
Uboj sedmih
izraelskih šolark
Na jordansko-izraelski
meji je nek jordanski vojak
streljal na izraelski šolski
avtobus in pri tem ubil se-
dem izraelskih šolark.
Kljub temu, da naj bi bil
napadalec duševno moten
in naj ne bi šlo za napad s
političnim motivom, je uboj
še poslabšal že tako krhke
odnose med Arabci in
Izraelci.
Jordanija in Izrael sta mi-
rovni sporazum sklenila šele
pred dobrima dvema letoma
(1, 94) in na dobro zastraže-
ni meji med državama v zad-
njih letih ni prihajalo do več-
jih incidentov. Izraelci so
lahko po podpisu mirovnega
sporazuma, ki je tudi na pa-
pirju pomenil konec večde-
setletne sovražnosti med dr-
žavama, prosto prečkali me-
jo z arabsko sosedo. Inci-
dent s šolarkami se je zgodil
prav na obmejnem območju,
na t. i. »Otoku miru«, odko-
der so deklice opazovale so-
sednjo državo Sirijo in za
Izrael sporno Golansko pla-
noto. In prav odprta meja
med Izraelom in Hašemitsko
kraljevino je tudi omogočila
najbolj tople odnose med ži-
dovsko državo in katero od
njenih arabskih sosed. Ven-
dar pa so se ti dobri odnosi
začeli krhati že malo pred
ubojem šolark, ko so Izraelci
napovedali gradnjo novih ži-
dovskih naselij na gričevju
Har Homa v vzhodnem Jeru-
zalemu. O sporni gradnji so
pred dnevi glasovali tudi v
Generalni skupščini OZN.
Proti gradnji je bilo 130 dr-
žav, medtem ko so na židov-
sko stran odkrito stopile sa-
mo ZDA.
Pred ameriško-
ruskim vrhom
v Helsinkih bi se že vče-
raj moralo začeti srečanje
med ameriškim in ruskim
predsednikom, Clintonom
in Jelcinom, vendar so ga
(tokrat) zaradi Clintonove
bolezni prestavili za en
dan. Predsednik je bil na-
mreč operiran na desnem
kolenu, ko si je med pad-
cem na stopnicah natrgal
vezi.
V ospredju tokratnega vr-
hunskega srečanja bo seveda
širitev Nata na vzhod in ru-
sko nasprotovanje le-temu.
Neki predstavnik ameriške
vlade je pred dnevi izjavil, da
Clintonova administracija ne
bo dovolila nikakršnega
omejevanja glede vzhodnoe-
vropskih držav, ki bodo po-
vabljene k članstvu. Vendar
pa je tudi iz Rusije bilo slišati,
da bo to srečanje med pred-
sednikoma zaradi pogovorov
o širitvi Nata najtežje doslej.
V Kremlju so se še izjasnili,
da ne nameravajo dati konce-
sij, ki bi oslabile obrambno
sposobnost države. Moskva
je za to, da z Natom sklene
posebni sporazum, ki mora
vsebovati jasno opredeljena
zagotovila o zaščiti ruskih in-
teresov in o nerazmeščanju
tujih enot in orožja izven me-
ja držav, v katerih se trnutno
nahajajo. Jelcin si namreč ne
želi, da bi se vojaki 16 držav
članic Nata preveč približali
meji z Rusijo.
DAMJAN KOSEC, POPtv
4
DOGODKI
Občinski
praznile bo
v Gofovljah
Žalski svetniki so na če-
trtkovi seji sklenili, da bodo
letošnji občinski praznik
slavili v Gotovljah.
S tem so uresničili želje
predstavnikov KS Gotovlje,
kjer letos praznujejo 70-letni-
co tamkajšnjega športno re-
kreativnega društva in načrtu-
jejo vrsto naložb. Ob šport-
nem jubileju nameravajo sep-
tembra odpreti športno igrišče
in garderobe za sedanjo po-
družnično šolo. V sodelova-
nju z Osnovno šolo Žalec se
bodo v Gotovljah lotili večjih
investicijskih vzdrževalnih del
na podružnični Šoli Gotovlje.
Med drugim nameravajo ob-
noviti centralno ogrevanje, fa-
sado, popraviti streho in asfal-
tirati dostop do šole. Ker je
območje krajevne skupnosti
močno obremenjeno zaradi
gradnje avtoceste, želijo obno-
viti cesto, ki so jo uničili števil-
ni kamioni s prevozi do grad-
bišča. Poleg tega nameravajo v
Gotovljah urediti sobo za svoj-
ce pri mrliški veži, nadaljevati
z gradnjo kanalizacije, z Elek-
tro Celje pa se dogovarjajo za
postopno napeljavo električ-
nih kablov in poenotenje jav-
ne razsvetljave. Čeprav se v
Gotovljah zavedajo, da bodo
morali za uresničitev teh na-
ložb prispevati tudi svoj delež
denarja, pa seveda računajo
na pomoč iz občinskega pro-
računa. UB
Podžupan za razvoj Celja
Predlagan arhitekt Friderik Polutnik, ki naj bi prverSvefeffll^a vodenje in koordinacijo priprave občinskega
razvojnega načrta
Skladno s statutarnim
sklepom, ki so ga sprejeli
celjski občinski svetniki,
je župan mestne občine
Jože Zimšek predlagal, da
svetniki prihodnji četrtek
potrdijo Friderika Polutni-
ka za poklicnega podžupa-
na. Polutnik je zdaj zapo-
slen kot svetovalec za ur-
banistično planiranje v
Zavodu za planiranje in iz-
gradnjo občine Celje, takoj
ob prihodu na to delovno
mesto pa se ga je v javnosti
oprijel vzdevek mestni ar-
hitekt.
Javnosti je Friderik Polut-
nik, 53-letni diplomirani in-
ženir arhitekture, poznan
predvsem kot načrtovalec
oziroma avtor številnih celj-
skih novogradenj, župan Jo-
že Zimšek pa svoj predlog za
Polutnikovo imenovanje na
funkcijo podžupana uteme-
ljuje še s tem, »da gre za do-
datnega funkcionarja, ki me
bo nadomeščal v času odsot-
nosti oziroma zadržanosti, in
za strokovnjaka, ki bo lahko
prevzel naloge na enem naj-
pomembnejših projektov
Mestne občine Celje.« Gre se-
veda za dejstvo, da Mestna
Friderik Polutnik, 53-letni di-
plomirani inženir arhitektu-
re, je predlagan za poklicne-
ga podžupana Mestne občine
Celje.
občina Celje po reformi lokal-
ne samouprave potrebuje nov
razvojni načrt, v katerem bo
opredeljen nadaljnji razvoj,
prednostne naloge na posa-
meznih področjih ter načini
in viri za izvedbo zastavljenih
ciljev.
Novoimenovani podžupan
- po Zimškovem predlogu naj
bi svoje delo za razliko od
Dušana Burnika, ki je kot
neprofesionalni podžupan
zadolžen za področje gospo-
darstva, opravljal poklicno -
naj bi v prvi vrsti skrbel za
vodenje in koordinacijo pri-
prave novega razvojnega na-
črta. »Glede na to, da je pro-
stor eden izmed ključnih seg-
mentov razvojnega načrta,
menim, da je glede na svoje
dosedanje delo in bogate iz-
kušnje Friderik Polutnik pri-
meren kandidat za uspešno
izvedbo tega projekta,« je pre-
pričan Zimšek.
Do razprave v Občinskem
svetu Mestne občine Celje, ki
se bo sestal prihodnji četrtek,
pa bodo v kabinetu župana
pripravili še natančen predlog
obsega pooblastil obeh po-
džupanov, predvsem pa dolo-
čili vse podrobnosti, povezane
z nadomeščanjem župana v
njegovi odsotnosti.
I. STAMEJČIČ
Za boljši stik
v mozirski občini poskušajo vzpostaviti boljši stik med
občinsko upravo in občani.
V ta namen so se odločili, da bo župan Jakob Presečnik
sprejemal občane vsak ponedeljek med 10. in 15. uro, podžupan
Anton Venek vsako sredo od 14. do 17. ure in vsak petek od 11.
do 14. ure, predsednik občinskega sveta dr. Anton Jezernik pa
bo občanom na voljo vsak četrtek od 9. do 11. ure. Predstavniki
občinske uprave pričakujejo, da se bodo krajani pogovorili z
njimi o utripu kraja in tudi morebitnih problemih.
Hkrati pa je pričel z delom v poslanski pisarni tudi državnoz-
borski poslanec Jakob Presečnik, ki bo za občane občin
Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče na voljo vsak prvi
ponedeljek v mesecu od 13. do 16. ure v prostorih občinske
uprave občine Mozirie. US
Strpno in korektno
župan občine Laško Peter Hrastelj je minuli teden pripra-
vil tradicionalni sprejem za predstavnike rimokatoliške
cerkve, ki delujejo na območju laške občine. Klepeta v hotelu
Savinja s predstavniki laške občine in Upravne enote Laško
sta se poleg dekana Jožefa Horvata udeležila le dva duhovni-
ka od sedmih povabljenih.
Občinsko vodstvo in predstavniki Cerkve se v Laškem srečujejo
že od leta 1980. Kot je poudaril župan Peter Hrastelj, so
medsebojni odnosi vseskozi korektni in polni razumevanja, tako
ali pa še bolje pa naj bi ostalo tudi naprej. Dekan Jožef Horvat, ki
službuje v Laškem že 28 let, je menil, da posvetno in cerkveno
oblast druži iz leta v leto več stvari, od borbe za ohranitev bogate
kulturne dediščine do skrbi za lepše okolje. Dekan Horvat je zelo
pohvalil tudi laško mladino, ki jo po njegovem odlikuje visoka
zavest o tem, kaj je dobro in kaj slabo. JI
V Šentjurju župani o turizmu
Lani se je dvanajst župa-
nov predvsem manjših občin
v mariborski in celjski regiji
odločilo za samostojen na-
stop na področju turizma.
Čutili so se zapostavljene v
velikih projektih, zato so se
odločili za svojo pot in pred-
stavitev številnih zanimivo-
sti, ki naj bi privabile turiste,
izletnike in popotnike.
v pripravi projekta sodeluje-
jo občine Fram-Rače, Sloven-
ska Bistrica, Vitanje, Zreče,
Slovenske Konjice, Vojnik,
Šentjur, Šmarje, Podčetrtek,
Kozje, Rogaška Slatina in Ro-
gatec.
Prva dva sestanka sta bila v
Slovenski Bistrici in Vojniku,
tretjega je v ponedeljek pripra-
vila občina Šentjur pri Celju.
Žal je bila udeležba slabša, kot
so pričakovali, saj se je sreča-
nja udeležila le dobra polovica
vseh županov. Gostitelji so se
priprave sestanka temeljito lo-
tili, saj so hoteli izkoristiti da-
no priložnost. V Šentjurski ob-
čini je namreč izjemno veliko
zanimivosti, ki pa so žal širši
populaciji še premalo znane.
Večina ljudi - žal - še vedno kar
potuje skozi občino in v bodo-
če bi jih radi zadržali.
Župani so si med obiskom v
Šentjurju pri Celju ogledali Rif-
nik in Ponikvo s cerkvijo, veli-
konočnico in Slomškovino, za-
ključni del pogovora pa so ime-
li v Ipavčevi hiši. Arhitekt An-
drej Pajer je najprej predstavil
študijo predloga novih stano-
vanjskih hiš v vaškem prostoru
celjskih arhitekturnih krajin,
nato pa so sprejeli več sklepov,
kako čimprej do ustreznega
gradiva za reklarniranje zani-
mivosti v posameznih sodelu-
jočih občinah. Enotni so bili,
da mora biti projekt pripravljen
tako, da bo dovolj zanimiv in
zlasti cenovno konkurenčen.
Ker je delo zahtevno, ga bodo
zaupali ustrezni agenciji.
Naslednja gostiteljica županov
naj bi bila občina Podčetrtek.
mmmmmmmm tone vrabl
Dela na avtocesti Arja vas-
Vransko se nadaljujejo
Dars je zagotovil plačila slovenskim kooperantom na osnovi tripartitnih pogodb
Ker italijanski podjetji Callisto Pontello
S.p.A. in Tirena Scavi S.p.A., ki gradita avto-
cestni odsek Arja vas-Vransko, svojim koope-
rantom nista poravnali vseh računov za dela,
opravljena do 31. januarja letos in zaradi
tega protesta podizvajalcev, sta se v reševa-
nje pogodbenih odnosov med italijanskima
izvajalcema in njunimi kooperanti vključili
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji ter
Družba za državne ceste.
Dolgovi slovenskim kooperantom, vključno
z avtoprevozniki in nosilci strojnih uslug, bodo
poravnani na osnovi tripartitnih pogodb med
italijanskima izvajalcema, posameznimi koo-
peranti in Dars d.d. Zapadla plačila bodo po
dogovoru s podjetjima Callisto Pontello S.p.A.
in Tirena Scavi S.p.A. poravnana postopoma do
konca aprila 1997 in sicer iz sredstev, ki so na
podlagi zahtev posameznih kooperantov preko
Okrajnega sodišča v Celju rezervirana pri Dars
d.d. iz naslova obveznosti Dars d.d. do italijan-
skih izvajalcev po potrjenih situacijah. Takšen
je rezultat dogovorov med Darsom in Družbo
za državne ceste s pooblaščenimi predstavniki
italijanskih podjetij.
Prejšnji teden so se predstavniki Darsa, di-
rektor projekta za avtocestni odsek Arja vas-
Vransko Vili Žavrlan, predstavniki avtopre-
voznikov in nosilcev strojnih uslug ter pred-
stavniki obrtnih zbornic sestali na Vranskem.
Avtoprevozniki so se zaenkrat strinjali s ponu-
jenimi rešitvami in prekinili protestno zaporo
gradbišča.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm- ub
PO DRŽAVI
Kraja
računalnikov
UUBUANA, 13. marca
(Večer) - Potem ko je poij.
cija aretirala policista
enot za varovanje državne,
ga pariamenta, ki naj bi bji
iz parlamenta postopoi^j
nakradel za 4,5 milijona to.
larjev računalnikov in po.
dobne opreme, je ukrepaj
tudi nov minister za notra.
nje zadeve Mirko Bandejj
Zamenjal je vodjo enote zg
varovanje parlamenta Jan,
ka Trunkla, na ministrstvu
pa pripravljajo analizo, ka-
ko je sploh poskrbljeno za
varovanje      pomem^
Geoplin I
opozarja fl
UUBUANA, 13. maS
(Dnevnik) - Predstavniki
plinske družbe Geoplin
opozarjajo, da v primeru,
če v4ada ne bo odobrila viš-
je cene zemeljskega plina,
utegne to vplivati na oskrbo
s tem energentom že to po-
letje, predvsem pa nasled-
njo zimo. Zemeljski plin se
je v zadnjih treh letih po-
dražil za 5,3 odstotka, kar
je premalo glede na višje
nakupne stroške, inflacijo
in rastoč devizni tečaj. Geo-
plin je pred petimi leti zara-
di omejevanja cen že tožil
državo in tožbo tudi dobil.
Pahor   ^
predsedniki
UUBUANA, 15. marca
(Nedelo) - Združena lista
socialnih demokratov je na
svojem tretjem kongresu za
novega predsednika stran-
ke izvolila Boruta Pahorja
Kljub nekaterim nasproto-
vanjem je Pahor že v prvem
krogu dobil potrebno ve&-
no glasov.
Za ljudi v stiski
MARIBOR, 16. marca
(Večer) - Škofijska Karitas
Maribor je povedala, da f
lani posameznikom, druži-
nam in otrokom v stiski pO'
magala z nekaj več kot H
milijoni tolarjev, razdelila
je 25 ton hrane, 485 kilo-
gramov pralnega praška,
po naročilu posameznikov
ali župnijske oziroma deka-
nijske Karitas pa je izdak
tudi 4,5 tone oblačil i"
11.638 zvezkov. Predstavni-
ki Karitas so še povedali, da
je njihovo delo zaznamova-
no z vse večjo stisko ljudi.
Peta obletnica
UUBUANA, IZ marcJ
(Delo) - Vodstvo svobodnif-
sindikatov se je spomnil'^
pete obletnice splošne op^
zorilne stavke. Leta 1992
je namreč prvič zgodilo, d^
je   svoje   nezadovoljst^'"
hkrati izrazilo približno Mi
risto tisoč zaposlenih.
dikat je takrat zahteval off
pravo zakona o plačah, 2^'
jamčeno plačo, izpolnje^'^
nje kolektivnih pogodb, '^'^
va delovna mesta, social^
varnost in stabilnost, sp
štovanje delavskih pravic''
človekovih svoboščin.
dikat danes ocenjuje, d^)'^
bila stavka uspešna.
SNOPIČ
4. SEJEM EKO
5
Da bo narava spet
mati, ne mačeha i
Na razstavišču Celjskega sejma v torek odprli 4. sejem Eko - Skrb za okolje je naša
skupna naloga
^3 približno 6 tisoč kva-
jlfatnih metrih razstavišč
Celjskega sejma so v torek
jppoldne odprli 4. sejem
p, bienalno sejemsko pri-
reditev, ki vso pozornost na-
menja skrbi za čistejše oko-
lja ter predstavitvi gospodar-
jlte dejavnosti varovanja
jkolja in gospodarjenja z od-
padki. Sejem je odprl mini-
jter Vlade Republike Slove-
nije za okolje in prostor dr.
Pavle Gantar, Celjanom in
jiestu Celju pa so ob tej pri-
ložnosti izrekli številna priz-
lanja, saj se je pomena eko-
logije zavedlo že zelo zgodaj.
Posegi v okolje so v prete-
klosti v precejšnji meri poruši-
li naravno ravnovesje, zato bo
potrebno veliko naporov, da bi
nam narava spet postala pri-
jazna mati, ne mačeha. Am-
pak tega smo krivi sami, saj
um narava zgolj vrača vse
tisto, kar ji prizadenemo ljudje
sami. Ob odprtju sejma Eko pa
je bilo v Celju vendarle sUšati
tudi veliko obetavnih besed o
tem, da se izboljšuje osvešče-
nost ljudi o pomenu varovanja
dMja, razveseljivo pa je, da
ffijjo na sejmu svoj prostor
tii slovenski šolarji, ki pred-
stavljajo projekt Eko šola kot
Bfin življenja.
»Sočasno s sejemskim doga-
anjem v mestu ta teden pote-
iaakcija Očistimo Celje. Ljud-
je se zavedamo, kako pomem-
bno je varovanje okolja, zato
pričakujem, da bo tudi drugi
letošnji specializiran sejem na
razstavišču Celjskega sejma
uspešen, podobno kot je bila
Na sejmu se skupaj z novo
ustanovljeno fundacijo "Oko-
lje smo vsi", ki ima sedež v
Celju, predstavlja tudi pro-
jektna pisarna »Celje zdravo
mesto«. Projektna pisarna
deluje v okviru programa jav-
nih del Mestne občine Celje
pod okriljem Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje. Ce-
ljane tako tudi na sejmu vabi-
jo k dejavnejšemu vključeva-
nju v gibanje, katerega os-
novni namen je vzpodbuja-
nje in razvijanje zdravja med
Celjani. Veseli bodo vaših po-
bud in idej, ki jim jih lahko
posredujete na sejmu, v pi-
sarni na Ipavčevi 18 ali pa po
telefonu: 37-112 int. 258.
Flora '97, ki je pred dnevi za-
prla svoja vrata,« je sejmu v
pozdrav dejal župan Mestne
občine Celp Jože Zimšek.
Dobrim željam k uspešni se-
jemski predstavitvi 85 razstav-
ljavcev, ki so v Celje prišli iz
devetih držav, se je pridružil
tudi predsednik nadzornega
sveta Celjskega sejma Marko
Brezigar.
Generalni pokrovitelj 4. sej-
ma Eko je Ministrstvo za okolje
in prostor Vlade RS, pokrovi-
teljstvo nad sejmom, ki bo svo-
ja vrata zaprl jutri, v petek, pa
je prevzela Gospodarska zbor-
nica Slovenije. Pomemben del
sejemskega dogajanja je tudi
program obsejemskih strokov-
nih prireditev, programski vod-
ja strokovnih posvetovanj
»Varstvo okolja 97« Radovan
Gačeša pa napoveduje, da bo-
do ob zaključku sejma izdali
4. sejem Eko je dnevno od-
prt med 9. in 17. uro, vstopnice
za odrasle so po 500 tolarjev,
za šolarje, dijake, študente in
upokojence pa po 300 tolarjev.
Z vstopnico so obiskovalcem
odprta vrata tudi na vsa stro-
kovna posvetovanja in okrogle
mize, ki se bodo v Modri dvo-
rani Celjskega sejma vrstile
vse do jutri (v petek, 21. mar-
ca) popoldne, ko bo 4. sejem
Eko zaključen.
poseben zbornik, v katerem
bodo zbrane vse aktualne teme
letošnjega sejma.
V okviru predzadnjega se-
jemskega dne, danes v četrtek,
bodo na sejmišču Celjskega
sejma podelili priznanja »Eko-
loški izdelek 97«, na razpis za
izbor najprimernejših sloven-
skih ekoloških izdelkov pa so v
uredništvu Gospodarskega
vestnika prejeli 35 prijav.
IVANA STAMEJČIČ
I Foto: GREGOR KATIC
Ml 4. sejmu Eko se predstavlja 85 razstavljavcev iz devetih držav, neposredno pa so v Celje
prišla podjetja iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Predstavitev j
avstrijskih
podjetij
»v Nemčiji letno zberejo
30 milijonov ton odpadkov
in če bi jih naložili na vlak,
tlita s svojo dolžino segal od
Nemčije do centralne Afri-
je problem kopičenja in
zaradi tega še kako upošte-
vanja vrednega pravilnega
favnanja z odpadki, ponazo-
fil mag. Franc Knafelc iz Ob-
•nočne gospodarske zborni-
Celje, ki je sodelovala v
organizaciji predstavitve av-
^rijskih okoljevarstvenih
Njetij.
V torek popoldne so se na
^^JiTiišču predstavila posa-
'^ezna avstrijska podjetja, ka-
'^fih skupna lastnost je priza-
''^vanje za varovanje okolja,
^biskovalci so si lahko ogleda-
'■laprave in orodja za učinko-
^tejše in okolju prijaznejše
^^^nanje, poudarek pa je bil
J3 predstavitvi rezultatov lo-
^^i^ega zbiranja odpadkov, na-
^•^ih embaliranja, eko presoji
"'^'■avljanja z okoljem, mož-
|*°stih varčevanja energije v
pvinah z živili, varovanju
^'^olja z eko presojo v elektrar-
proizvodnji pogonskega
^^'■iva iz oljnih žitaric in od-
Nnega jedilnega olja ter
Jj^^dstavitvi sistema zbiranja
Vpadnega jedihiega olja.
REKLI SO
Dr. Pavle Gantar, minister
Vlade Republike Slovenije za
okolje in prostor ob odprtju 4.
sejma Eko: »Glavni pomen 4.
sejma Eko v Celju je predstavi-
tev novih tehnologij, novih
proizvodov in tudi novih orga-
nizacijskih prijemov na po-
dročju varstva okolja, pred-
vsem na področju industrijske-
ga čiščenja in na področju ko-
munalnih dejavnosti. Na dru-
gem mestu pa je seveda tudi
promocija same ideje varova-
nja okolja v širši javnosti. Pri
tem bi rad posebej poudaril, da
se o okoljskih problemih sliši
predvsem v primerih, ko gre za
črne točke, zaostritve, prekora-
čenja emisij in podobno, da pa
se o okolju in ljudeh, ki si za
njegovo varovanje prizadevajo,
premalo razpravlja, kadar za-
deve potekajo dobro. In prav to
promocija, ki je v slovenskem
prostoru premalo izpostavlje-
na, je čutiti na sejmu v Celju.
Pomembno je izpostaviti še
obsejemske prireditve s stro-
kovnimi posvetovanji, na kate-
rih se bo dejansko srečala vsa
slovenska okoljska stroka in
presodila, kakšno je dejansko
stanje ter kakšne so poti nadalj-
njega razvoja.
Na okoljskem področju so
prvi izhodiščni dokumenti pri-
lagajanja standardom Evrop-
ske skupnosti pripravljeni, ne-
katere novejše odločitve so po
našem mnenju že v skladu z
evropskimi normativi, starejše
predpise pa bomo morali prila-
goditi. O harmonizaciji teh
predpisov se pogovarjamo prav
zdaj, saj je danes (v torek) na
delovnem obisku v Sloveniji
evropska delegacija.«
Strokovne razprave,
ne uglašeno petje
Programski vodja strokov-
nih posvetovanj »Varstvo
okolja 97« Radovan Gačeša je
za letošnje razprave, ki jih
bodo pod okriljem ministr-
stev za okolje in prostor ter
šolstvo in šport in Gospodar-
ske zbornice Slovenije, v ok-
viru obsejemskih prireditev
vodili priznani strokovnjaki
s področja varovanja okolja,
napovedal, da bodo polne
kresanja mnenj in vse prej
kot podobne uglašenemu
zborovskemu petju.
Že prvi sejemski dan, v to-
rek, je plenarna predavanja
začel državni sekretar v mini-
strstvu za okolje in prostor
mag. Radovan Tavzes z eno
najzanimivejših in trenutno
tudi najbolj aktualnih tem -
»Harmonizacija predpisov z
Evropsko skupnostjo na po-
dročju varstva okolja«. Mag.
Tavzes je poudaril, da so člani-
ce Evropske skupnosti glede
vprašanj varovanja okolja
sprejele »okoljsko zakonodajo
Evropske skupnosti«, katero
bomo dolžni spoštovati tudi v
Sloveniji, naloga države pa je,
da čimprej uskladi vse svoje
prepise in zakone s standardi
in normativi, ki v Evropi dolo-
čajo enoten način reševanja
okoljevarstvenih vprašanj. »Z
že sprejetim Zakonom o vars-
tvu okolja so dani nastavki, ki
omogočajo sprejetje vseh pod-
zakonskih aktov, potrebnih za
popolno harmoniziranost z
zakonodajo na območju
Evropske skupnosti,« je med
drugim dejal mag. Tavzes in
dodal, da se predpisi s področ-
ja varovanja okolja usklajujejo
v sedmih sklopih. Gre za do-
kumente s področja splošne
politike varstva okolja, varstvo
zraka, kemikalije, industrijska
tveganja in biotehnologija,
varstvo narave, varstvo pred
hrupom, ravnanje z odpadki
in varstvo voda.
Torkova plenarna predava-
nja so se nadaljevala še s tema-
mi o raziskovalnem delu na
področju varstva okolja v Slo-
veniji, predstavitvijo nacional-
nega programa za okoljsko
izobraževanje »Eko šola kot
način življenja« in predstavi-
tvijo državnega Eko sklada ter
njegove vloge pri financiranju
okoljskih projektov.
Med zanimivostmi oziroma novostmi, ki jih je moč videti na 4. sejmu Eko, velja omeniti Eko-
kont, ekološki računalniški nadzorni sistem za ravnanje z odpadki, napravo za termično
procesiranje posebnih odpadkov, mobilno ekološko stiskalnico za preoblikovanje pločevink v
kompaktne odpreske ter mobilno predelovalno napravo za recikliranje hladilnikov, ki jo med
prikazom reciklaže vidimo na fotografijah. Mobilna naprava - prikaz delovanja so pripravili v
torek in sredo - je neodvisna od električne napeljave. Vse nevarne snovi posesa in veže na
aktivni ogljik, izolirna pena hladilnikov se stisne in takoj deponira, ohišje pa se predela v staro-
železo in ponovno uporabi.
6
GOSPODARSTVO
Začetek sanacije steklarne
Sklad za razvoj postaja večinski lastnik - za socialni sporazum še trda pogajanja
Sanacija Steklarne Rogaš-
ka Slatina, ki je lansko po-
slovno leto zaključila z 880
milijoni tolarjev izgube, bo
stekla v prihodnjih dneh.
Razgovori predstavnikov
Sklada za razvoj, nove upra-
ve in sindikata prejšnji četr-
tek v Rogaški Slatini so bili
uspešni.
V teh dneh se namreč vse
tri strani intenzivno pogajajo
o konverziji dolgov Steklarne
do Sklada za razvoj v višini
618 milijonov tolarjev v kapi-
talski delež. Sklad za razvoj je
namreč, kot je povedal Jože
Božiček, koordinator poslov-
nih funkcij v steklarni, pristal
na kompromis o znižanju
svojih terjatev z devetih mili-
jonov nemških mark na do-
brih šest milijonov, s konver-
zijo 618 milijonov tolarjev ter-
jatev pa bo sklad postal večin-
ski, 51-odstotni lastnik Ste-
klarne. Vodja projekta za ste-
klarno pri Skladu za razvoj
Miloš Resnik je povedal, da
sklad dolgoročno nima name-
na obdržati večinskega dele-
ža, prav tako pa ga tudi v
bližnji prihodnosti ne name-
rava prodati. Zagotovil je še,
da sklad podpira pred mese-
cem dni imenovano novo
upravo podjetja in da jo v
kratkem tudi ne namerava za-
menjati.
O konverziji dolgov steklar-
ne do Sklada za razvoj bo od-
ločala še skupščina delničar-
jev steklarne v drugi polovici
aprila. Predsednik nove upra-
ve Davorin Škrinjarič je zad-
nje srečanje s skladovimi
predstavniki označil za uspe-
šno, pogovarjali pa so se o
odnosu sklada do steklarne ter
odnosih med skladom, kot bo-
dočim lastnikom in delavci ter
obema sindikatoma. Predstav-
niki sindikata so vodjo projek-
ta za steklarno pri Skladu za
razvoj Miloša Resnika sezna-
nili tudi s terjatvami delavcev,
saj jim podjetje za neizplača-
ne plače do izhodišč po kolek-
tivni pogodbi za zadnjih pet
let dolguje okrog sedem mili-
jonov mark, za pripadajoče
dodatke še milijon mark ter za
neizplačani dve tretjini lan-
skega regresa še okrog 1,2 mi-
lijona mark, skupaj torej po
izračunih sindikalistov bruto
dobrih devet milijonov mark.
Pogajanja s skladom bodo gle-
de teh izplačil po besedah
predsednika svobodnih sindi-
katov v podjetju Albina Šrim-
pfa še zelo trda. Sicer pa jim je
sklad zagotovil v prihodnje iz-
plačilo plač po kolektivni po-
godbi, doslej so prejemali za
deset odstotkov nižje, ter iz-
plačilo preostalega dela regre-
sa za lani čez eno leto. Sicer pa
sindikat pričakuje nadaljeva-
nje sanacije ter ohranitev veči-
ne od 1728 delovnih mest,
predvsem pa drugačen način
skladovega reševanja podjetij
na Štajerskem. Po dosedanjih
dogovorih s skladom so popu-
stili tudi delavci, ki so sprva,
kot smo že poročali, ostro nas-
protovali spremembi lastniške
strukture, po konverziji dol-
gov pa se bodo morali sprijaz-
niti z dejstvom, da ne bodo
več večinski lastniki podjetja.
Sicer pa je Sklad za razvoj
pripravljen aktivno sodelovati
pri uresničevanju sanacije sla-
tinske steklarne, ki naj bi jo
zaključili v dveh letih.
V teh dneh pa naj bi, kot je
povedal predsednik uprave
Davorin Škrinjarič, pogajanja
s skladom nadaljevali in pod-
pisali osnutek pogodbe o na-
daljnjem sodelovanju, odnosu
med skladom, svetom delav-
cev in obema sindikatoma,
spremembah statuta in nači-
nu dokapitalizacije, skratka
med drugim pripravili izho-
dišča za sklic skupščine delni-
čarjev, ki bo v drugi polovici
aprila odločala o končni obliki
sodelovanja s skladom.
JMJMMMIiiiiiill S.M.
Stavkajoči varujejo
premoženje tujca
Lastniku celjskega podjet-
ja Metka Tekstil je očitno kaj
malo mar za njegovo lastno
premoženje. Lastnik ostaja v
Švici, njegovo premoženje pa
mu dan in noč varujejo stav-
kajoči delavci, ki še vedno
ostajajo brez odgovorov na
svoja številna vprašanja.
Tako bi lahko sklepali po
dogajanju v minulem tednu. V
petek je v Celje sicer prišel zet
lastnika Eckstein-Heinemann,
ki je bil pred odhodom iz pod-
jetja in iz Slovenije vodja fi-
nanc v Metki Tekstilu. Vendar
pa tudi po tokratnem obisku
delavci niso izvedeli ničesar.
Zaposleni so ga seznanili s
predlogom za uvedbo stečaj-
nega postopka, ki pa ga Eck-
stein-Heinemann ni znal pre-
brati, saj je predlog stečajnega
postopka napisan v sloven-
skem jeziku. Lastnikov zet je
delavcem, ki nadaljujejo stav-
ko, obljubil, da se v podjetje
vrne v začetku tega tedna.
Minuli ponedeljek se je Eck-
stein-Heinemann oglasil po te-
lefonu delavki v finančno raču-
novodskem sektorju in zatrje-
val, da dogovori z lastnikom še
potekajo, ni pa vzpostavil stika
s predstavniki stavkovnega od-
bora. V torek pa so v Metki
Tekstilu pričakovali pismeni
odgovor iz Švice. IJB
Stavkajoči delavci so ostali ne le brez lastnika, dela in plač,
temveč tudi brez redne prehrane. Topel obrok si kuhajo kar
sami v manjšem kotlu. To je sramota za Metka Tekstil, pa tudi
odgovornim možem v mestu ob Savinji takšen položaj delav-
cev ne more biti v čast.
stavka
začasno
prekinjena
čeprav so delavci celj-
ske Zlatarne v izredno
težkem socialnem položa-
ju, so se minuli teden, po
devetih dneh stavke odlo-
čili, da svoj protest zača-
sno prekinejo in začnejo z
delom.
Zaposleni v Zlatarni še
vedno niso dobili plač za
januar, z decembrskimi
plačami, ki so jih dobili 10.
marca, so lahko poravnali
le najnujnejše položnice.
Za začasno prekinitev stav-
ke so se po besedah pred-
sednika stavkovnega odbo-
ra Friderika Kralja odloči-
li, ker je bila vsaj delno
izpolnjena njihova prva
stavkovna zahteva. Minuli
petek so dobili tudi mini-
malno količino zlata za
proizvodnjo, ki pa jim še
vedno ne omogoča normal-
nega dela. Zato delavci od
uprave podjetja pričakuje-
jo, da bo zagotovila postop-
no dobavo nadaljnjih koli-
čin zlata in s tem možnost
za normalno proizvodnjo.
Ko so delavci prekinili stav-
ko, je na čakanje odšlo
približno 40 delavcev iz ne-
posredne proizvodnje, ker
nimajo polizdelkov za svoje
delo.
Stavkovni odbor je ob
prekinitve stavke zagoto-
vil, da bo do 31. marca
vzdrževal socialni mir med
delavci in s tem omogočil
pogajalska izhodišča upra-
vi. Po tem datumu pa za-
posleni pričakujejo zago-
tovilo za izplačilo januar-
skih plač. IJB
NOVO NA BORZI
Naložba certifikatov
Piše: BOJAN GRADIŠNIK
Veliko imetnikov še neizko-
riščenih certifikatov se zadnja
dva meseca oglaša v Celjsko
borzno posredniški hiši. Spra-
šujejo nas o možnostih za na-
ložbo certifikata, nekateri pa
bi certifikate kar prodali. Cer-
tifikat ni mogoče prodati,
možno ga je samo zamenjati
za delnice. Te pridobljene del-
nice pa je mogoče prodati na
borzi, ali pa mimo borze, če še
ne kotirajo na borzi. Možnosti
za naložbe certifikata so tre-
nutno omejene le na določene
pooblaščene investicijske
sklade (NFD - Nacionalna fi-
nančna družba s štirimi skla-
di. Kmečki sklad 3, in še neka-
teri). Seveda bo možno certifi-
kate naložiti še tudi direktno v
podjetja ( Žito Ljubljana,
Agrokombinat Maribor, Agro-
kombinat Ptuj in še nekaj dru-
gih). Glede na to, da se proces
lastninjenja počasi, a vendarle
zaključuje, je logično, da je
možnosti za naložbo certifika-
ta vedno manj. Najnovejši po-
datki o možnostih za naložbo
certifikata so na voljo na sede-
žu »Privatizacijske pisarne« v
Ljubljani. Osnovne podatke
lahko dobite tudi po telefonu
številka 061-1318087.
V dnevih od 8. do 11. aprila
bo v Ljubljani peti slovenski
finančni sejem Kapital 97. Se-
jem bo v prostorih Cankarje-
vega doma. Kot vedno so tudi
tokrat na programu zanimiva
in aktualna predavanja. Veliko
je tudi spremnih prireditev.
Glavne teme prvi dan sejma
bodo: terminsko trgovanje na
blagovni borzi Ljubljana in
zaščita pred negativnimi tečaj-
nimi razlikami, slovenski
davčni zavezanec v primežu
nove davčne zakonodaje. V
sredo, 9. aprila, napovedujejo
teme: kdaj in kako naj podjetje
uvrsti delnice in obveznice na
borzo, iščem podatek-najdem
delo. V četrtek: kako iz terja-
tve narediti denar, kapitalski
prevzemi podjetij. Za vse tiste,
ki jih zanima poklic borznega
posrednika, bo v petek, 11.
aprila, predavanje na temo ka-
ko postati borzni posrednik in
kako zaslužiti na borzi. Za vsa
glavna predavanja je potrebno
plačati kotizacijo. Vse infor-
macije so na voljo na telefon-
ski številki 062-411716, fax
062-411192.
Trenutno so na borzi take
razmere, da lahko mirno
spremljajo trgovanje le tisti, ki
imajo res močne živce. Tečaji
delnic padajo ob majhnem
prometu. Kot kaže, se tuji in-
vestitorji še niso vključili na
našo borzo po že znanih do-
godkih (uvedba skrbniških ra-
čunov) . Vsekakor se približuje
situacija, ko bo pametno tudi
kupiti kakšno delnico. Sedaj
večina investitorjev delnice
prodaja. Za nakupe, kot tudi
za prodaje, je značilno, da je
težko doseči najvišje cene pri
prodaji in najnižje pri nakupu.
Zaradi tega investitorji, ki že
dalj časa poslujejo na borzi,
delajo po sistemu »korak po
koraku«. Ta sistem onemogo-
ča ekstremne zaslužke, kar je
pa še pomembneje, onemogo-
ča tudi veUke izgube. Vseka-
kor je potrebno delnice proda-
jati in kupovati po temeljitem
premisleku.
Če želite prodati delnice
podjetij iz javne prodaje (seri-
ja G), se zglasite v CBH d.o.o.,
Celje, ali pa pri okencih Banke
Celje. Delnice podjetij odku-
pujemo po dnevnih cenah.
Prav tako še vedno odkupuje-
mo amortizacijske načrte, ki
jih je izdala Pošta Celje, sedaj
Telecom Slovenije.
Odkupovati smo začeli del-
nice Cinkarne Celje in Petro-
la iz javne prodaje (serija G)
po dnevnih cenah.
BAROMEm
Certifikat
kakovosti za
Mont
V podjetju Mont Kozjesj
v zadnjih letih združili svo
je znanje in moči ter storil
vse potrebno za osvojite^
mednarodnih standardom
kakovosti ISO. Certifij^j
kakovosti ISO 9001 bod(
Mont Kozje predstavnjl^
pooblaščene instituciji
BVQI izročili na današnj
slovesnosti. Ta bo ob 13. m
v renesančni dvorani gra|
Podsreda. Ob tej priložnos
bo vodstvo podjetja na čeli
z direktorjem Jožetom Pl|
nincem kupce, dobavitelj?
in predstavnike gospodars-
tva seznanilo s cilji poslova
nja v prihodnje, obenenipl
bodo predstavili nekateri
uspešne modele iz najnd
vejše kolekcije.
Priznanja
mladim
podjetnikom
Predsednik Gospodarsl|
zbornice Slovenije Jožk(
Čuk bo danes v prostorij
Območne zbornice Cel|
podelil diplome mladiil
podjetnikom. Dobili jih bo-
do vsi tisti mladi podjetniki,
ki so se udeležili izobraže
vanja v italijanski Vicenzi.
Dobra turistični
letina?
Predhodni podatki Stail
stičnega urada RS o ustvari
jenem turističnem proniet|
v letošnjem januarju kažejo
dobro zlasti pri številu pre-
nočitev. Vseh prenočitev je
bilo v Sloveniji preko 320
tisoč oziroma 7 odstotkov
več kot leto poprej, od tegl
tujih 159 tisoč ah 13 odstol
kov več. NekoUko spreme-
njena je podoba pri številu
gostov. Vseh gostov je leto-
valo januarja v Sloveniji 86
tisoč aH 2 odstotka več kot
januarja lani. V strukturi so
domači gostje predstavljali
48,4 odstotni delež, bilo ji"
je 3 odstotke manj kot let|
poprej. \
Za upnike Lipo
uspešno
Stečajni postopek nekdi
njega konjiškega lesno if
dustrijskega podjetja LIP
poslovni inženiring se p.
več kot treh letih približuj
koncu. Kot je povedal stj
čajni upravitelj Janko K«
vač je večina, kar 90 odstot-
kov, poslov zaključeni!
odprte so le še dve do^
pravde. Upniki podjetja i
stečaju so bili poplačai
več kot 70-odstotno, kar
po Kovačevi oceni zelo uS'
pesno.
1. SNOPIČ
GOSPODARSTVO

Celjan v vrtincu sveta
kozmetike in pijač
Lastnik in direktor celjskega podjetja G Trade Uroš Godec poleg domačega tržišča oskrbuje 36
brezcarinskih prodajaln
yves Saint Laurent je zna-
pienito ime modnega us-
tvarjalca in mojstra v ustvar-
janju parfumov, pri katerem
domišljija ne pozna meja.
Več kot tri desetletja so mi-
nila od rojstva njegovega pr-
vega parfuma. Prav po za-
slugi celjskega podjetja G
Trade kot enega izmed eks-
Itluzivnih predstavnikov
ySL Parfums za Slovenijo so
bile njegove omamne dišave
pred približno petimi leti
naprodaj tudi na sloven-
skem tržišču. Danes so na
prodajnem seznamu podjet-
ja Uroša Godca izdelki pa-
radnih konjev kozmetične-
ga sveta kot je denimo pariš-
ki Guerlain, pa tudi po vsem
svetu znani francoski ko-
njak.
Od študenta
strojništva do
podjetnika
Kot fantič Uroš Godec niko-
ki razmišljal o tem, da ga bo
M zanesla v tisti del poslov-
nega sveta, s katerim se ljudje
pravzaprav vsak dan srečuje-
mo, pa o njem resnici na lju-
bo ne vemo kaj prida. Študiral
jena strojni fakulteti, po kon-
čanem študiju se je zaposlil v
Emu, kasneje v Kontejnerjih,
vKovinotehni je delal na po-
dročju zunanje trgovine. Za
kratek čas ga je zamikalo ra-
čunalništvo, o povsem noVem
področju, kozmetiki, je začel
razmišljati leta 1989. »Takrat
sije žena želela odpreti svojo
parfumerijo, zato sem leta
1991 ustanovil podjetje G Tra-
de in pridobil zastopstva za
tozmetične hiše. Prvo pogod-
ijo sem podpisal z Yves Saint
i^aurentom in tudi kasneje
nadaljeval z izdelki višjega
i^valitetne razreda, ki se po
prodajnih rezultatih in imenu
^edno uvrščajo med deset vo-
dilnih svetovnih blagovnih
^namk,« je pripovedoval so-
govornik.
Podjetje G Trade zaposluje
i2 ljudi, organizacija dela je
■^^zdeljena na tako imenovane
'ri divizije. »Prva divizija je
^ozmetika, v kateri se pojav-
'i^jo kot paradni konj izdelki
^ kompletnega programa
^uerlain Paris. G Trade ima
slclenjeno pogodbo za prodajo
^ brezcarinskih prodajalnah
'•^ na slovenskem tržišču. Na-
imamo pogodbe z Euro-
Josmesi iz Milana, pred krat-
^'ni smo podpisali pogodbo s
^'arins Paris. To je vodilna
•kozmetična hiša z izdelki za
■^^go obraza in telesa v Evropi
Po vsem svetu. V dogovoru
pParfumerijo Thierry Mugler
^rfums je podjetje G Trade
obilo eno ekskluzivno mesto
^ prodajo v Sloveniji in sicer
^0 parfumerija Pav v Celju.
Sodelujemo s Hermes Par-
fums Paris, to je ena najbolj
prestižnih blagovnih znamk s
francoskega tržišča. Ta hiša
dovoljuje v Sloveniji le prodajo
izdelkov s področja parfume-
rije, medtem ko nekaterih dru-
gih njihovih izdelkov zaenkrat
v naši državi sploh ne smemo
prodajati. G Trade ima v brez-
carinskih prodajalnah še eks-
kluzivno prodajo izdelkov bla-
govne znamke Giorgio Be-
verly Hills in Bijan Beverly
Hills, v okviru podjetja pa trži-
mo še proizvode Nivea Visage
in izdelke za nego las znamke
Guhl.«
Ko tudi morala
nekaj velja
v drugo divizijo tega celj-
skega podjetja sodijo pijače.
Na vrhu lestvice je eden naj-
bolj znanih in prodajanih
francoskih konjakov Camus
Cognac, potem konjak, ki ga
poznavalci poznajo po njego-
vem zaščitnem znaku jelenu,
Hine, iz ene najstarejših in
največjih francoskih destilerij
prihajajo na slovensko tržišče
likerji Marie Brizard. Tretja
divizija v podjetju G Trade pa
se ukvarja s prodajo Kodako-
vih filmov, baterij in videoka-
mer.
»Skupno oskrbujemo 36
brezcarinskih prodajaln na dr-
žavnih mejah, letališču, v ma-
rinah ob slovenski obali ter
specializirane parfumerije na
domačem tržišču, ki imajo že-
ljo, voljo in so dovolj kvalitet-
no usposobljene za prodajo
takšnih izdelkov,« je pojasnje-
val sogovornik. O kozmetič-
nem tržišču pravi, da je resnič-
no nekaj posebnega. »Gre za
zelo specifično obdelavo tržiš-
ča, specifične pristope in na
tem področju vlada izjemna
kontrola tržišča. V pogodbah s
tujimi partnerji je vedno klav-
zula, s katero se tudi moralno
obvežeš, da blagovnih znamk
ne boš prodajal na tuja tržišča.
To je treba spoštovati, pa če-
prav bi na drugih tržiščih us-
tvarjal še tako velike dobičke.
Če dogovora ne bi spoštovali,
se tržišča začnejo rušiti, v bis-
tvu bi znotraj iste hiše konku-
rirali sami sebi,« se zaveda
Uroš Godec in dodaja, da slo-
vensko tržišče ponujene izdel-
ke zelo dobro sprejema, zato v
podjetju dosegajo lepe prodaj-
ne rezultate.
V družbi znanih in
uspešnih
Uroš Godec je prijeten sogo-
vornik in najbrž eden redkih
Slovencev, ki imajo v svojem
življenju priložnost spoznati
ljudi, katerih imena se redno
pojavljajo na straneh svetov-
nega časopisja. Z modnim us-
tvarjalcem Vves Saint Lauren-
tom se je Uroš Godec srečal
pred petimi leti na modni revi-
ji v Parizu, zadnja leta se sre-
čuje z Jean Paul Guerlainom.
»To je večinski lastnik podjetja
Guerlain Paris in avtor lanske-
ga največjega hita med parfu-
mi Champs-Elysees. Gospod
Guerlain šteje preko 70 let, še
vedno zelo aktivno dela in je
izredno naklonjen Sloveniji.
Prav z njegovim parfumom
Champs-Elysees smo tudi v
Sloveniji dosegh izjemen us-
peh,« je zadovoljen Uroš Go-
dec.
Zanimiva je njegova pripo-
ved o konjaku, tudi med Slo-
venci priljubljeni pijači.
»Ljudje pri nas kar vsemu
pravijo konjak, vendar je ko-
njak zaščiteno ime pijače sa-
mo na področju Cognaca, od
koder izvira konjak Camus
Cognac. Bil sem na obisku pri
Jean Paul Camusu, gospod
sodi v četrto generacijo, ki se
ukvarja s proizvodnjo konja-
ka. Njihova družina se uvršča
med sedem najbogatejših
družin v Franciji, ima več gra-
dov in ogromne vinograde po
različnih delih Francije. Med
obiskom mi je pokazal eno
izmed svojih destilerij. Ko-
njak nastaja iz belega grozd-
ja, pri čemer mešajo grozdje
iz različnih področij Francije,
potem pa pijačo starajo v hra-
stovih sodih. Nove količine
gredo vedno v nove sode, ni-
koli stare in dokler konjak ni
star pet, šest let, govorijo sa-
mo o brandyju,« je nizal zani-
mivosti. Za te znane ljudi, ki
jih srečuje, pa Uroš Godec
pravi, da so povsem običajni,
prijazni in komunikativni,
prav nič zvišeni, to pa je tudi
del ključa do njihovega uspe-
ha.
Promocija v mestu
ob Savinji
Pariz in Milano sta mesti,
kjer ustvarjalci običajno pred-
stavljajo svoje modne novo-
sti, v svetu kozmetike se lan-
siranje izdelkov na tržišče
običajno začne v francoski
prestolnici. »Kot primer bom
opisal promocijo Guerlaino-
vega parfuma Champs-Ely-
sees. Bilo je maja lani v Pari-
zu, trajalo je teden dni. Vsak
večer se je zbralo 600 do 700
gostov z vsega sveta. Stekle-
ničke parfuma, embalaža,
plakati, prti in tudi vrtnice v
hotelu, vse je bilo v rožnati
barvi, ki je pač značilna za
Champs-Elysees. Da bi se na
tržišče lansiral nov parfum, je
za oglaševanje in promocijo
potrebnih približno 10 do 15
milijonov dolarjev. Svetovni
marketinški vložek v
Champs-Elysees pa je znašal
60 milijonov dolarjev, kar je
ena največjih naložb v parfu-
merijski branži v lansiranje
nekega novega vonja.«
V Sloveniji seveda takšnih
velikih predstavitev nimamo.
Ena največjih predstavitev
podjetja G Trade je bila lani v
Vili Bled, kamor so na promo-
cijo novega parfuma povabili
približno 200 kupcev, poslov-
nežev, politikov in novinar-
jev. Uroš Godec načrtuje, da
bo maja letos pripravil pred-
stavitev izdelkov Hermes Par-
fums Paris v Celju, najverjet-
neje v čudovitem okolju Celj-
skega doma. Za Celje bo to
prav gotovo svojevrsten in od-
meven dogodek. Ko bodo
ugasnili žarometi, pa si bo
Uroš Godec skupaj s svojim
sinom zagotovo utrgal uro ča-
sa za njunega najljubšega ko-
njička. Čisto prave pravcate
konje.
IRENA JELEN BASA
Foto: GREGOR KATIC
Uroš Godec, direktor in lastnik celjskega podjetja G Trade.
Ladjarji na Dobrni
S sedežnim pohištvom celjskega podjetnika Andreja Omana so opremljene
ladje, ki plujejo po vseh morjih sveta
Pred kratkim se je na Dobrni zbralo
preko 30 ladjarjev iz ladjedelnic, ki
delujejo vzdolž celotne Jadranske oba-
le. Srečanje je bilo namenjeno predsta-
vitvi izdelkov, namenjenih ladjarstvu,
ki so rezultat znanja in dela celjskega
podjetnika Andreja Omana.
Andrej Oman, sicer inženir lesarstva, je
lastnik podjetja, kakršnega ne srečamo
na vsakem koraku. Ukvarja se z notranjo
opremo, za njim je nekaj uspešnih pro-
jektov tudi v mestu ob Savinji. Zanimiv
pa je zlasti del notranjega opremljanja,
povezan z ladjedelništvom. »V ladjedel-
ništvu sem prisoten že dalj časa. Pred leti
sem bil zaposlen v celjskem Tamiju, kjer
smo sodelovali z ladjarji. Nekateri ljudje v
podjetju so menili, da se to delo ne izpla-
ča, zato smo se v družbeni firmi takrat
razšli. Potem sem ustanovil svoje podjetje
M&A, ki ima svoj sedež v Celju, delavnico
imamo pa v Medvodah, mojem rojstnem
kraju. Vsa dela vodim sam, podjetje ima
dva zaposlena, sicer pa si pomagam s
kooperanti,« je povedal sogovornik.
Andrej Oman se ukvarja pretežno z
izdelavo sedežnega pohištva za ladje. »Na
svetu je bil praktično en sam pomembnej-
ši proizvajalec takšne opreme, konkretno
se je z izdelavo ladijske opreme ukvarjalo
dansko podjetje. Zato sem se odločil za
svoj program, s katerim bi lahko stopal ob
bok danski konkurenci.« Andrej Oman je
očitno ubral pravo pot, saj danes proda na
tuje 95 odstotkov svojih izdelkov, ki so
primerni ne samo za ladje, temveč tudi za
lokale ali hotele. Izdelava ladijskega pohiš-
tva seveda ni preprosta stvar. »Uporablja-
mo lahko samo lameliran les, potem razne
negorljive materiale, ki morajo biti atesti-
rani. Del surovin kupujemo v tujini, delno
jih dobivamo od domačih proizvajalcev.«
Pred kratkim je Andrej Oman zaključil
enega doslej svojih največjih poslov.
»OpremiH smo nekaj ruskih ladij, ki so jih
izdelovali v ladjedelnicah ob Jadranski
obali. Posel je podjetje pridobilo na med-
narodnem razpisu,« je še povedal Andrej
Oman, ki ni samo podjetnik, ampak tudi
inovator, saj so številni izdelki rezultat
njegovega lastnega znanja.
IJB
Predstavitve podjetja M&A na Dobrni so se udeležili najpomembnejši predstavniki
ladjedelnic iz Izole, Splita, Trogira, Reke, Pule in drugih manjših ladjedelnic. Na
posnetku sta v družbi Andreja Omana, prvi z leve, še predstavnika ladjedelnice z
Reke in Izole.
8
NASI KRAJI IN UUDJE
Očistimo Celje
Očiščevalna akcija z organiziranim odvozom kosovnih odpadkov - Čiščenje okolice
Savinje in Šmartinskega jezera
v Mestni občini Celje bo do srede, 9. aprila, javno podjetje
Javne naprave pod okriljem Komunalne direkcije skrbelo za
organiziran odvoz kosovnih odpadkov, ki se med spomladan-
sko očiščevalno akcijo naberejo v posameznih krajevnih
skupnostih. Projektna pisarna Celje zdravo mesto in Ribiška
družina Celje pa pripravljata v soboto, 22. marca, od 8. ure
dalje očiščevalno akcijo ob Šmartinskem jezeru in Savinji.
V podjetju Javne naprave so z
organiziranim odvozom kosov-
nih odpadkov začeli 10. marca
v krajevnih skupnostih Aljažev
hrib in Pod gradom, doslej pa
so odpadke odstranili še iz kra-
jevnih skupnosti Gaberje, Te-
harje, Trnovlje, Ljubečna, Škof-
ja vas in Hudinja. Včeraj, v
sredo popoldne, so dodatne
kontejnerje namestili na zbirna
mesta v krajevni skupnosti Sa-
vinja in Slavko Šlander, od pet-
ka do ponedeljka pa bodo ko-
sovne odpadke odvažali iz Deč-
kovega naselja in Centra. Pri-
hodnji teden, od ponedeljkove-
ga popoldneva do srede, bodo
kontejnerji nameščeni v krajev-
nih skupnostih Karel Destov-
nik-Kajuh in Ostrožno.
Ker so pretekla leta med red-
no spomladansko očiščevalno
akcijo v Celju ugotavljali, da
količina zbranih kosovnih od-
padkov narašča, so za letos v
podjetju Javne naprave priskr-
beli nove kotalne prekucnike
večjih prostornin za 10 do 20
kubikov odpadkov. Manjše
kontejnerje, v katere gre prib-
ližno 5 kubikov odpadkov, pa
na zbirna mesta v krajevne
skupnosti nameščajo le izje-
moma. Hkrati pa v Komunalni
direkciji Mestne občine Celje
in javnem podjetju Javne na-
prave občane tudi obveščajo,
da lahko na odlagališče komu-
nalnih odpadkov v Bukovžla-
ku vsak dan med 6. in 20. uro
tudi sami pripeljejo odpadke
in jih brezplačno pustijo na
odlagališču. S tem želijo v Ce-
lju preprečiti nastanek divjih
odlagališč, ki sicer v spomla-
danskih mesecih v mestni oko-
lici rastejo kot gobe po dežju.
Za posebno očiščevalno akci-
jo, s katero bi radi očistili breži-
ne Savinje in Šmartinskega je-
zera, so se odločili v projektni
pisarni Celje zdravo mesto in
Ribiški družini Celje. Zbirališča
za vse, ki bodo v soboto spre-
hod v naravi združili z zbira-
njem in odstranjevanjem smeti
in odpadkov, odvrženih na ze-
lene površine, bodo po 8. uri
pri pregradi Šmartinskega jeze-
ra, kmetiji Grad v Runtolah, v
ribiškem kotu v Brezovi ter pri
spomeniku Splavar v mestnem
parku. Akcija čiščenja okolice
bo trajala približno 2 uri, orga-
nizatorji pa bodo poskrbeli tudi
za opremo in odvoz odpadkov.
»Pokažimo Zemlji in materi na-
ravi dolžno spoštovanje in zah-
valo za številne prelepe trenut-
ke vpijanja njenih lepot in ji
pomagajmo, da se znebi navla-
ke, ki s (m) o jo zavrgli ob naših
obiskih, izletih, piknikih in po-
dobnih priložnostih,« vabijo or-
ganizatorji očiščevalne akcije.
Že ves teden pa v Celju na
poziv župana Jožeta Zimska, ki
je tudi predsednik projektnega
sveta Celje zdravo mesto, vse
komunalne službe okrepljeno
skrbijo za čistejši in lepši videz
mesta. Lotili so se tudi strojnega
čiščenja sotočja Voglajne in Sa-
vinje ter cinkarniške halde. V
akcijo lepšanja mesta ob Savinji
so se vključili v podjetju Vrt-
narstvo Celje, k čiščenju oziro-
ma urejanju svoje neposredne
okolice pa so v vodstvu Mestne
občine Celje pozvali tudi vse
šole, podjetja, ustanove in obča-
ne. Ravnateljem vseh osnovnih
šol v celjski, vojniški in štorski
občini so pristojni predstavili
projekt Otroci za pravilno ravna-
nje z odpadki, saj bo prav z
vključevanjem najmlajših veliko
storjenega za lepše in čistejše
okolje.
I. STAMEJČIČ
Celjski Zavod za zdravstveno varstvo kot eden od pobudnikov
in usmerjevalcev akcije za čisto in zdravo okolje je v sodelova-
nju z Mestno občino Celje pripravil spodbuden projekt, ki je
posebej namenjen celjskim šolarjem in mladini nasploh. Tako
bo v dneh akcije (in seveda še pozneje) otrokom na voljo
posebno delovno orodje, ki je dobrodošla in koristna inovacija
priznanega celjskega inovatorja Vilija Poznika (Medicinska
oprema Poznik). S tem orodjem je mogoče brez škode za zdravje
s tal pobirati najrazličnejše odpadke. Mestna občina Celje je tej
pobudi z veseljem prisluhnila in nabavila 500 komadov tega
orodja ter ga razdeUla osnovnim šolam, nekaterim društvom,
celjskim vrtnarjem, Javnim napravam in še komu.
Za nami je zima in pred nami prihajajoča pomlad. Mesto
je odvrglo zimsko prevleko ter razkrilo in na ogled
postavilo svojo podobo.
Ta podoba je letos lepša od lanske. Pomlad nas namreč ni
presenetila, saj smo že pričeli z urejanjem in čiščenjem
mesta ter obrezovanjem in pomlajevanjem dreves.
Prav tako pa so vidna prizadevanja mnogih občanov,
hišnih svetov in podjetij, ki so že lani uredili in polepšali
svojo bivalno okolico.
V urejenosti zasebnih in javnih površin ter čistosti mesta
se odraža naša bivalna kultura. In ker smo ter želimo biti
lepo in čisto mesto, bomo za urejen videz poskrbeli tudi
letošnjo pomlad.
Akcijo Cisto Celje smo sicer zastavili v tednu od 17. do 22.
marca, z zaključkom v soboto 22. marca med 8. in 10.
uro s čiščenjem brežin Savinje (zbirno mesto pri Splavar-
ju) in čiščenjem Šmartinskega jezera (zbirno mesto pri
brani), vendar naj bi bila skrb za videz mesta naša
stalna naloga.
Pozivam vse Celjanke in Celjane, lastnike individualnih
hiš, hišne svete v blokih, krajevne skupnosti, vrtce in šole
ter podjetja, da postorimo, kar je v naši moči za urejenost
vrtov, nasadov, javnih površin in čistočo mesta.
Vsem, ki bomo s tem polepšali naše mesto, se vnaprej
zahvaljujem za prispevek in trud.
Jože Zimšek, dipl.ing.
župan
100 žensic na morje
Vse, kar je povezano z ju-
trišnjim jubilejnim izletom
stotnije kmečkih žensk na
morje, je že nared.
Potnice, ki so imele to srečo,
da bodo potovale zraven ob
četrtstoletnem jubileju, bo celj-
sko Vrtnarstvo s cvetjem pos-
premilo na pot jutri zjutraj (v
petek) ob 7. uri z avtobusne
postaje v Celju. Prvi postanek
bo že pri tradicionalnem gosti-
telju. Gostišču Štorman v Šem-
petru, kjer jih bo tako kot že
nekaj let nazaj sprejel in pogo-
stil Zvone Štorman s svojim
prijaznim osebjem. Pred priho-
dom v Portorož in Hotel Lucija
si bodo potnice ogledale še Po-
stojnsko jamo, kjer jim bo v
koncertni dvorani zapel oktet
Studenček. Osrednji dogodek
izleta bo seveda večerna prire-
ditev z ansamblom Igor in zlati
zvoki ter triom Vikija Ašiča,
oktetom Studenček ter čarovni-
kom Janijem Jošovcem. Na-
slednji dan si bodo potnice og-
ledale Piran ter se okrog 18. ure
vrnile v Celje.
Ob jubilejnem izletu so se
izkazali številni pokrovitelji. Še
posebej Kovinotehna, ki je bila
največkrat zraven in je pokrovi-
telj jubileja, ter gradbeno pod-
jetje Hudournik, ki je pokrovi-
telj letošnjega izleta. Svojo ude-
ležbo so potrdili tudi številni
mediji. Med drugim bo izlet
spremljala tudi velenjska televi-
zija VTV O izletu in letošnjih
pokroviteljih pa več v posebni
prilogi, ki bo izšla prihodnji
teden. TV
I SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
9
Račke odsmucale
\ sijajnem sončnem vre-
,111 se je minulo soboto na
L|i končalo jubilejno 30.
^g^aiije novinarjev smučar-
' Slovenije. Srečanje je ob
Ljioči številnih sponzorjev
ji, ob velikem razumevanju
jI, pomoči RTC Rogla pripra-
^la slovenska sekcija SCIJ
mednarodni klub novinar-
ji, smučarjev).
IMMMMHMM
Njovinarji smo na Rogli pre-
,\re!i čudovit teden, služilo
".p je razpoloženje, služilo je
jenie, smuka je bila odlična,
.vedli smo dve tekmovanji - v
fleslalomu in smučarskih te-
j\i - ob tem pa počeli še kopico
ifugih stvari. Lampret Leasing
J predstavil nove modele Sea-
jvih vozil in omogočil testne
ožnje. Doživeli smo koncert
;era Lovšina. MI Pomurka je
jripravila novinarsko konfe-
jnco, na kateri so ob dobri
jfeležbi novinarjev pojasnili,
šako je mogoče, da podjetje, ki
ev stečaju, posluje z dobič-
jom. V Mariboru smo pred
{dnom dni počastili vseh 30
afetnikov slovenskih (in ka-
ioeje jugoslovanskih) smučar-
ildh srečanj, ki so na pohor-
ifeih strminah pripravili prvo
iržavno srečanje novinarjev
jmučarjev, ob gostiteljstvu Bo-
ana Križaja in firme Goesser
a smo poskušali pivo.
In kakšni so bili tekmovalni
bsežki (objavljamo prve tri
Bijtitve v vseh kategorijah in
;iTstitve tekmovalcev s celj-
sga območja).
Veleslalom
Veteranke: 1. Albina Pod-
svšek (Jana), 2. Alenka Le-
Kovic (Uradni hst), 3. Roža
:finan (upok.); članice: 1.
■larjeta Šoštarič (Delo), 2. Po-
JnaPire (Slov. novice), 3. Tat-
Wa Pihlar (Dnevnik); super-
leterani: L Bine Rogelj (Cici-
■3n), 2. Jože Pogačnik (Dnev-
3. Marjan Rombo (sa-
3ost. novinar); veterani: 1.
^fegor Pucelj (Delo), 2. Črt
^anoni (RGL), 3. Tine Guzej
Delo revije), 4. Franček Pun-
Serčič (NT&RC), 8. Janez
^roflič (Savinjčan), 10. Janko
>opar (TVS Celje), 17. Branko
Stamejčič (NT&RC), 21. Hinko
Jerčič (Gorenje); člani: 1.
Darč Dretnik (STA), 2. Miha
Kastelic (RSl), 3. Gašper Bon-
celj (Delo), 13. Brane Piano
(Delo Celje), 19. Vih Einspie-
ler (Delo Celje).
Smučarski teki
Veteranke: 1. Miča Vipotnik
(Dnevnik), 2. Urška Šprogar
(Večer), 3. Marjeta Demšar
(Enciklopedija); članice: 1.
Tatjana Pihlar (Dnevnik), 2.
Marjeta Šoštarič (Delo), 3. Kar-
men Leban (Radio Koper); su-
perveterani: 1. Tone Fornezzi
(Ned. dnevnik), 2. Marjan
Rombo (sam. novinar); 3.
France Jeras (Eles); veterani:
1. Gregor Pucelj (Delo), 2. Tine
Guzej (Delo revije), 3. Hinko
Jerčič (Gorenje), Z Janez Krof-
lič (Savinjčan); člani: 1. Rafael
Marn (sam. novinar), 2. Matjaž
Albreht (Delo), 3. Primož Kali-
šnik (Slov. novice).
Kombinacija
Veteranke: Alenka Leskovic
(Uradni list), 2. Albina Pod-
bevšek (Jana), 3. Marjeta
Demšar (Enciklopedija); čla-
nice: 1. Marjeta Šoštarič (De-
lo), 2. Tatjana Pihlar (Dnev-
nik), 3. Aljana Jocif (RSl); su-
perveterani: 1. Marjan Rombo
(sam. novinar), 2. Bine Rogelj
(Ciciban); 3. Tone Fornezzi
(Ned. dnevnik); veterani: 1.
Gregor Pucelj (Delo), 2. Tine
Guzej (Delo revije), 3. Igor
Longyka (Enciklopedija), 5.
Janez Kroflič (Savinjčan), 7.
Hinko Jerčič (Gorenje); člani:
1. Darč Dretnik (STA), 2. Pri-
mož Kališnik (Slov. novice), 3.
Miha Kastelic (RSl).
Najboljši v vseh kategorijah so prejeli čudovite medalje
HeledVsa in pokale steklarske šole iz Rq^. Slatine.
Sekcija novinarjev smučarjev Slovenije se zahvaljuje dol-
goletnim prijateljem, pokroviteljem tudi letošnjega, 30. sre-
čanja SCIJ Slovenije. Srečanje so omogočili: Večer, Maribor;
Delo, Ljubljana; Kovinotehna Celje; Delo TČR, Ljubljana;
NT&RC; A2S Spectra Orbit, Celje; Banka Celje; Brodock
d.o.o., Ljubljana; DARS; Delo Revije, Delo Tiskarna, Ljublja-
na; Dnevnik, Ljubljana; Elan; Gorenje Velenje; Gospodarska
zbornica Slovenije; Gospodarski vestnik, Ljubljana; Heledi's,
Celje; Hotel Arena Maribor; Jeruzalem Ormož; Kolinska
Ljubljana; Kompas Holidays; Kozmetika Kahne, Ljubljana;
Krekova banka; Ljubljanski sejem; Lampret leasing. Slovenj
Gradec, MI Pomurka; Miroteks Celje, Nova kreditna banka
Maribor; Obrtna zbornica Slovenije; Petrol; Pivovarna
Union; Poslovna skupnost za vinarstvo in vinogradništvo
Slovenije, Porsche Slovenija; Radenska; Radgonske gorice;
Radio Slovenija; SCT; SD Unior Celje; Srednja turistična in
gostinska šola Celje; Steklarna Hrastnik; Steklarska šola
Rogaška Slatina; Štupar Domžale; Telekom; Vlada RS, Urad
za informiranje in Žito.
Posebna atrakcija - pečeni vol za novinarje na smučišču.
Kaj so kuhale babice
Sinoči so v Domu krajanov Stara vas v Velenju odprli
zanimivo razstavo, na kateri predstavljajo s čim in kaj so
kuhale mame in babice.
Na razstavi, ki je odprta še danes in jutri med 10. in 12. ter 16.
in 18. uro, so na ogled gospodinjski pripomočki, ki so jih
uporabljale babice v Stari vasi, ter nekatere stare, manj znane
jedi. Obiskovalci bodo lahko spoznavali tudi najnovejše gospo-
dinjske pripomočke. Ob zaključku razstave S čim in kaj so
kuhale naše mame in babice bo v domu krajanov v petek, 21.
marca, od 18. ure dalje že tradicionalno srečanje krajank Stare
vasi. ML
Mamica je kakor zarja
Podružnična šola v Jurklo-
štru ima malo učencev, ven-
dar so vsi po vrsti vedno do-
bre volje in zelo radi pojejo.
To so dokazali tudi minulo
soboto, ko so skupaj z otroš-
kim pevskim zborom Utri-
nek in člani domačega moš-
kega pevskega zbora pripra-
vili toplo, predvsem pa pri-
srčno proslavo v čast mate-
rinskega dneva.
Otroci so se pod vodstvom
učiteljic Darje Horjak, Mile-
ne Pušnik in Estere Krajnc
dolgo pripravljali na proslavo
in na odru šolske dvorane, ki
je bila za to priložnost okraše-
na s cvetjem in velikimi srčki,
so se izmenjevale igrice, pe-
smi, deklamacije in ples. Ma-
me in seveda tudi ostale obi-
skovalce je najprej razveselil
otroški zbor Utrinek, ki ga že
dvanajst let ljubiteljsko vodi
Slavica Drev. Zbor sestavljajo
učenci od prvega do osmega
razreda in postaja vse bolj
znan tudi izven krajevnih me-
ja. Osnovnošolci od prvega do
četrtega razreda so se predsta-
vili s številnimi deklamacijami
o pomladi, ljubezni in ma-
mah, tudi peli in plesali so,
svoje pa so k proslavi dodali še
pevci domačega moškega pev-
skega zbora, ki se letos pri-
pravlja na petnajsto obletnico
pod vodstvom pevovodje Juli-
ja Gorica.
Po zaključku kulturnega
programa pa v soboto zabave
v Jurkloštru še ni bilo konec.
Ob prijetnih zvokih ansambla
Dori se je plesalo, pelo in jedlo
še dolgo v noč.
JI
Id
NASI KRAJI IN UUDJE
Paša za oči
in ušesa
Folklorna skupina Lindo vabi v Dubrovnik
Turistična agencija Dober
dan iz Šempetra v Savinjski
dolini je povabila na enote-
densko turnejo po Sloveniji
eno najboljših folklornih
skupin na Balkanu, Lindo iz
Dubrovnika.
Gostovanje umetnikov iz Du-
brovnika je sodilo v okvir vab-
ljenja agencije Dober dan na
počitnikovanje v Dubrovnik, na
dubrovniško riviero in številne
otoke. Ob folklorni skupini in
spremljajočem ansamblu je
pripotovala tudi močna ekipa
hotelirjev, najvišjih predstavni-
kov turističnih zvez in društev
ter novinarjev, prva dva dni pa
je bil zraven tudi župan Du-
brovnika dr. Jure Burič.
Folklorna skupina Lindo je
bila ustanovljena leta 1965, da-
nes je v njej 300 članov, za
katere skrbi štirinajst mentor-
jev. Šola folklore traja tri leta,
tako da vedno skrbijo za nado-
mestek v najboljši skupini,
kjer lahko ženske plešejo do
28, moški pa do 32. leta staro-
sti. Lindo je gostoval po vseh
kontinentih sveta, obiskal vse
evropske države, Japonsko,
Avstralijo, Kanado, ZDA in
druge. Posneli so štiri long
play plošče in številne televi-
zijske oddaje. Folklorna skupi-
na Lindo deluje povsem profe-
sionalno. Pleše samo hrvaške
plese in ima programa za tri in
pol ure. Pravo bogastvo pome-
nijo živopisne noše, ki so roč-
no delo in izhajajo iz tistih
krajev, od koder je tudi ples.
Gostje iz Dubrovnika so med
enotedenskim bivanjem v Slo-
veniji stanovali v hotelu v Žal-
cu, imeli pa so kar devet nasto-
pov, prva dva dni celo po tri na
dan, kar je bil za izkušene
plesalce vseeno dokajšen na-
por. Prvi dan so dvakrat zaple-
sali na trgu v Mariboru ter
zvečer navdušili v kulturnem
domu v Zrečah, drugi dan so
imeli dva nastopa v stari Ljub-
ljani in zvečer v Novem mestu,
tretji dan so se predstavili v
Centru Interspar v Celju in zve-
čer v hotelu Žalec, veliki finale
pa je bil v nedeljo popoldne v
kulturnem domu v Šempetru v
Savinjski dolini.
Čeprav so imenitne plesalce
in odlične pevce in instrumenta-
liste povsod res lepo sprejeli, pa
je bil zadnji nastop v Šempetru
nekaj posebnega. Kljub zgodnji
uri (ob 16.) in toplemu soncu je
bila dvorana povsem polna, a-
plavz pa je sledil aplavzu. Svoje
so dodali še domači plesalci in
harmonikar Zoran Zorko.
Gostje iz Dubrovnika so v
Sloveniji plesaU šest razUčnih
hrvaških plesov, vsi pa so bili
eden bolj kot drugi atraktivni
in očarajoči. V Mariboru so jih
sprejeli in jim zaplesali tudi
člani Folklorne skupine Štu-
dent, ki so jih povabili na go-
stovanje na festival na Lent.
Gostovanje je imelo velik od-
mev tudi pri slovenskih turi-
stičnih delavcih, novinarjih in
celo politikih, saj so goste spre-
jeli tudi trije župani: dr. Alojzij
Križman v Mariboru, dr. Dimi-
trij Rupel v Ljubljani in Franc
Koncilija v Novem mestu.
Ob plesih so številni gledalci
lahko spoznali tudi programe
letošnjega letovanja v Dubrov-
niku in na otokih v njegovi bli-
žini. To je omogočila Turistična
agencija Dober dan-iz Šempe-
tra, ki se je na vabljivem tržišču
prvič pojavila lani in dosegla lep
sprejem. O tem direktor agenci-
je Edi Masnec: »Lani so sloven-
ski gostje po zaslugi naše agen-
cije imeli v Dubrovniku in oko-
lici skoraj 30 tisoč nočitev. Še
boljše rezultate pričakujemo le-
tos, saj so prvi odmevi zelo
dobri. Med prvomajskimi praz-
niki pripravljamo pravo invazi-
jo, saj bo tam preživelo prazni-
ke okoli 600 turistov, vse poletje
pa bodo z Brnika in tudi Mari-
bora vozili posebni avioni. Mir
se vrača v Dubrovnik, cene so
ugodne, ljudje prijazni in zakaj
se ne bi odločili za letovanje
tam, kjer je morje čisto in kjer
bo mogoče folklorno skupino
Lindo občudovati v avtentič-
nem prostoru.«
TONE VRABL
Mehika neicoc in danes
v dvorani Kulturnega centra Laško bo v petek, 21. marca,
gostoval popotnik in mednarodni mojster fotografije Vinko
Skale. Z diapozitivi in z besedo bo predstavil del zgodovine in
kulture dveh znamenitih predkolumbijskih ljudstev Aztekov
in Majev, navade in način življenja skrivnostnega indijanske-
ga plemena Tarahumara, ki slovi kot ljudstvo najboljših
tekačev na svetu, saj pretečejo brez počitka tudi do 200
kilometrov, pa tudi ostale lepote, bogastvo in mnogoUčnost
spomenikov Mehike. Predavanje se bo pričelo ob 19.30.
JI
Sejem otroške
opreme
Imate pri hiši veseljaka, ki je prerasel otroji^
stvari, sedaj pa ne veste, kam bi s hoji,^
otroško posteljo, stolčkom...? Rešitev za vas;
sejem rabljene otroške opreme, ki bo 23. niart
med 9. in 15. uro v gasilskem domu v Štorah
Sejem bo tokrat prvič, kasneje pa bodo pobij^
niki, šentjurska trgovina Nani-bistro Peron, po,],
ben sejem pripravljali vsako tretjo nedeljo v mej,
cu. Prednost na sejmu bodo imeli različni izdei)
za otroke, ki so v rabi le nekaj mesecev, kasne)
pa, ker otroci pač hitro rastejo, niso več uporabu
Organizatorji so prepričani, da se bo vedno na§(
kdo, ki bi odkupil rabljeno otroško opremo, ^
nakup nove za vsakogar pomeni kar precejšg
udarec po žepu. Na sejmu bodo poleg otroš^
opreme prodajali tudi druge stvari, ki jih potrebi
jejo otroci v vsakdanjem življenju, od glasbi
športne opreme pa do raznih knjig. Čeprav bod
imeli prodajalci otroške opreme prednost, p
bodo organizatorji pogledali skozi prste tudi dn
gim, ki bi radi prodali kaj uporabnega.
Hkrati ob rabljeni otroški opremi organizatoi
ji pozivajo prodajalce, naj kupcem odstopijoš
oblačila, obutev ali igrače, seveda če jih n
potrebujejo več. Če kupec odstopljenih darilc
bi želel prevzeti, jih bodo organizatorji podari
Rdečemu križu ali Karitasu, saj so potrebe p
otroških potrebščinah iz dneva v dan večje.
Ko cveti jo frcade...
Res, da je pomlad čas cvetenja, a pogled na cvetoče podol)
je za oči in srce prijeten v zeleneči naravi, na mestnih uli«^
pa »cvetoče« frčade delujejo prav zastrašujoče.
Na poslovni zgradbi blagovnice IPH Centra v Gosposki ul'^
10 sredi Celja je zima in letošnja obilica snega pustila vidu
posledice. Pločevinaste obloge frčad, na ulični in dyo0^
strni, odpadajo, po prenovi pa kliče kar celotna zgradba, kiii*
sicer med svojimi sosedami v ulici eno najmlajših leti"'
postavitve. ;
IS, Foto: GREGOR KAt"
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Savinjčani pridelujejo dobra vina
"^V dvorani Zadružnega do-
petrovče so se na tretjem
^\,tnem zboru sestali člani
gostje Društva Savinjskih
vinogradnikov. V društvo je
[20 članov, z delom so zado-
voljni, podelili pa so tudi
priznanja  za vino  letnik
1996. ^^iijjiiiiii^^
pruštvo Savinjskih vinograd-
jjl(OV, ki uspešno deluje že tret-
ja leto in ima sedež v Petrovčah,
jjeno najmlajših v Sloveniji. O
^elu društva je spregovoril
predsednik Ivan Poteka Med
drugim je dejal, da število čla-
pov društva iz leta v leto naraš-
ča. Pred letom dni je bilo 72
jlanov, do danes pa se je število
povečalo na 120. Lani so pripra-
flli več predavanj, strokovnih
(Icskurzij in izlet. Uspešno so
sodelovali s Kmetijsko svetoval-
no službo Žalec in strokovnja-
kom za varstvo rastlin Franci-
lem Satlerjem, ki so mu ob tej
priložnosti podelili listino čast-
nega člana.
V razpravi, ki je bila zelo
konkretna, so vinogradniki
povedaH, da si želijo pridobiti
svoj prostor, kjer bi lahko ime-
li manjši laboratorij. Nadalje-
vali bodo s strokovnimi preda-
vanji, pripravili strokovno ek-
skurzijo, se dobro pripravili
na trgatev in seveda ves čas,
ko bo grozdje zorelo, skrbeh
za pravočasno zaščito.
Govora je bilo tudi o spre-
membi pravil društva in novi
registraciji društva po novem
zakonu o društvih. Pripravili
so nadomestne volitve. V
upravni odbor društva so izvo-
lili dva nova člana in sicer
Poldeta Janežiča in Rudija
Divjaka, v nadzorni odbor pa
Staneta Jurjevca.
Razglasili so tudi rezultate
ocenjevanja vzorcev vin letnik
1996. Stane Jakše je povedal,
da je 53 vzorcev belih in rde-
čih vin ocenjevala sedemčlan-
ska komisija s strokovnjaki.
Letina je bila boljša kot leta
1995. Pri belih sortah vin je
prvo mesto osvojil pridelova-
lec Stane Jakše iz Žalca, za
kakovostno vino kerner s
16,94 točke, pri mešanih belih
vinih pa je prvo mesto osvojil
pridelovalec Ivan Poteko s Pol-
zele z oceno 16,94. Med rdeči-
mi vini je prvo mesto pripadlo
pridelovalcu Ediju Peternelu s
Prebolda za vino sorte modra
frankinja, ki je bilo ocenjeno s
16.32 točk.
Občni zbor so Savinjski vi-
nogradniki zaključili z dru-
žabnim srečanjem, pokušinjo
vin in z novimi Vurjevimi me-
snimi dobrotami iz Šentjurja.
TONE TAVČAR
Edi Peternel, Stane Jakše in Ivan Poteko, ki so pridelali najboljša vina.
Polno doživeta leta
Jožeta Bevca, ki v teh dneh
praznuje 70. rojstni dan,
mnogi poznajo kot aktivne-
ga in uspešnega družbenega
delavca.
Jože Bevc se je rodil v Pre-
vorju na Kozjanskem, kjer je
obiskoval tudi osnovno šolo.
Še kot najstnika ga je doletela
vojna vihra, s pridružitvijo
kozjanskemu odredu pa se je
kmalu vključil v narodnoosvo-
bodilno gibanje. Po vojni je
začel delati na različnih odgo-
vornih mestih, več let je bil
predsednik občinskega sindi-
kalnega sveta. Ob delu se je
nenehno izobraževal, doma
pa ga je čakala družina s 4
otroki.
Jože Bevc se je nenehno bo-
ril za pravice delavcev, pri če-
mer ni nikoli poznal dlake na
jeziku. Več let je opravljal na-
jodgovornejša dela v hotelu
Celeia in pri Izletniku, bil je
komercialni direktor v Prevoz-
ništvu, leta 1982 pa se je upo-
kojil. Tudi upokojitev za Jože-
ta Bevca, ki sedaj stanuje na
Dolgem polju, še ni pomenila
mirovanja. Vsa leta je bil akti-
ven v Krajevni skupnosti Dol-
go polje, pri borčevski organi-
zaciji in v društvu upokojen-
cev. Pred šestimi leti je bil
glavni pobudnik za ustanovi-
tev demokratske stranke upo-
kojencev, sedaj pa je tudi
predsednik DeSUS za celjsko
območje in pri delu še vedno
zanje lepe uspehe.        J.M.
Čistilna akciji
Krajevna skupnost in Turistično društvo Žiče organizirata
sj)omladansko čistilno akcijo v četrtek, 20. marca, ob 15. uri.
Čistili bodo okolico Kulturnega doma, cerkve, šole in pokopa-
lišča. Organizatorji še posebno vabijo k sodelovanju mladino
in opozarjajo, da naj udeleženci akcije s seboj prinesejo tudi
ustrezno orodje. B.Z.
Prenova Poke
.Vrsto let so v.Šaileški dolini
zlagali prepotrebno preno-
9 hotela Paka, edinega ve-
tajskega hotela, ki pa zad-
ije desetletje pravzaprav ni
teč opravičeval svojega ime-
u.
Sedanji lastnik hotela je Go-
renje, kjer so se odločili, da
3odo v Velenju zgradili po-
slovni hotel visoke B kategori-
je s 100 posteljami. Adaptacija
btela in dograditev kinodvo-
■ane z 250 sedeži bo veljala
približno 9 milijonov nemških
Mark. Poleg načrtovanega po-
slovnega turizma bi naj v ve-
lenjskem hotelu pripravljali še
manjše seminarje in poslovna
srečanja. Izvajalec del Gradiš
pri obnovi uporablja sodobne
gradbene metode, kljub temu
pa so stanovalci v soseski pre-
cej nervozni zaradi prahu,
hrupa in logistike, ki motijo
njihovo življenje.
V središču Velenja raste pre-
cej novih poslovnih objektov,
ki bodo posodobiH videz me-
sta. Sredi tedna naj bi odprli
poslovno zgradbo Gorenje Fi-
ning, doslej najmodernejšo
stavbo na Prešernovi cesti, za-
ključujejo pa tudi dela na
zgradbi ob Rudarski cesti, kjer
bo svoje prostore našla Uprav-
ne enota Velenje.
■   JOŽEMIKLAVC
Za obnovo hotela Paka so se odločili po dolgih letih.
Zdravo
življenje po
Kneippu
Sebastian Kneipp je bil
pobudnik gibanja za zdra-
vo življenje in zdravljenje z
naravnimi sredstvi, njegov
pristop k utrjevanju zdrav-
ljenja pa temelji na terapiji
gibanja, reda, vodni terapi-
ji, zeliščarstvu in pa zdravi
prehrani.
V Toplicah Dobrna so že
pred časom začeli s priprava-
mi za izvedbo in programa za
zdravo življenje in utrjevanja
zdravja po Kneippovih nače-
lih. V teh dneh pričenjajo z
gradnjo zunanjih vodnih ob-
jektov, tik pred ustanovitvijo
pa je tudi Kneippovo društvo,
ki naj bi predstavljalo gonilno
silo celotnega programa. V
Toplicah Dobrna namreč želi-
jo, da bi izvajanje programa
našlo trdno podporo tudi pri
krajanih Dobrne in zato vabi-
jo vse, ki želijo v programu
sodelovati, na uvodno preda-
vanje ob ustanovitvi Kneip-
povega društva, ki bo jutri, v
petek, ob 18. uri v predaval-
nici hotela Dobrna.
N.-M. S.
Najboljši v
taroku
V restavraciji Dom v Slo-
venskih Konjicah je Društvo
ljubiteljev družabnih iger
Kaval Laško v soboto pripra-
vilo osmi zaporedni turnir v
taroku.
Prvenstva se je udeležilo 48
tekmovalcev iz cele Slovenije,
zmagal pa je Branko Podgraj-
šek iz Zreč. Drugo mesto je
osvojil Boško Randjelovič iz
Rimskih Toplic, tretji pa je bil
Marjan Koštomaj iz Celja. Na-
slednje tekmovanje v taroku
bo 12. aprila v Rimskih Topli-
cah. US
Specialna olimpiada na Rogli
Center za varstvo in delo
Golovec Celje je organizator
VII. zimske specialne olim-
piade Slovenije. Tekmovalci
se bodo v sedmih disciplinah
pomerili na Rogli 3. in 4.
aprila.
V Center za varstvo in delo
Golovec je vključenih preko
120 odraslih duševno prizade-
tih varovancev, približno polo-
vica pa se aktivno ukvarja s
športom. Spomnimo se, da so
najboljši med njimi sodelovali
na olimpijskih igrah v Ameriki
in na evropskih igrah special-
ne olimpiade v Grčiji, kjer so
bili med najuspešnejšimi eki-
pami. Na Rogli bo v začetku
aprila že sedma zimska spe-
cialna olimpiada, slovenski
olimpijski komite pa je organi-
zacijo zaupal Celjanom, ki so
doslej sodelovali na vseh tek-
movanjih.
Vodja prireditve Leon Štem-
berger pravi, da na Rogli pri-
čakujejo pribhžno 400 udele-
žencev iz vse Slovenije, pred-
vidoma pa bo sodelovalo tudi
nekaj ekip iz sosednjih držav.
Zimska specialna ohmpiada je
namenjena druženju, spozna-
vanju z vrstniki in seveda tudi
športnemu tekmovanju, saj se
najboljši uvrstijo v državno re-
prezentanco, ki Slovenijo za-
stopa na evropskih in svetov-
nih igrah.
Tekmovalne discipline le-
tošnje zimske specialne olim-
piade na Rogli so lažji in težji
veleslalom, alpsko in nordij-
sko drsenje ter tek na smučeh
na 100, 1.000 in 3.000 me-
trov. V posameznih discipli-
nah bodo prvi trije tekmovalci
prejeli medalje za uvrstitev,
prav vsi tekmovalci pa bodo
na Rogli prejeH medalje za
udeležbo. IS
Skrbijo za spominska obeležja
Na zadnjem občnem zboru so člani krajevne organizacije Zveze borcev Dobrna ugotovili,
da imajo le še 83 članov.Mnogi zaradi starosti in bolezni ne zapuščajo domov in se ne
udeležujejo niti letnih srečanj.
V letnem programu imajo dobrnski borci tudi oskrbovanje devetnajstih spominskih obeležij, ki
so na širšem področju krajevne skupnosti vse tja do širokih pobočij Paškega Kozjaka. Predsednik
krajevne organizacije Leopold Polutnik (levo) ter tajnik Herman Planko (v sredini) sta pred
občnim zborom obvozila številne domačije in povabila krajane na občni zbor, istočasno pa
obiskala obeležja in jih očistila navlake. Na Paškem Kozjaku se jima je pridružil tudi župan
občine Vojnik Beno Podergajs (desno). Skrb za obeležja je res vzorna in je mnogim lahko za
vzgled. TV
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Marko nas potrebuje
Enaindvajsetletni Marko
Hrovat se bo v pomladnih
dneh po dolgotrajnem zdrav-
ljenju vrnil domov v Vešenik
k svoji mami, očetu in sestri-
cama. Toda njihovo življenje
bo odslej mnogo manj brez-
skrbno, kakor je bilo pred
tistim usodnim julijskim
dnem preteklega poletja.
Takrat je Marko na izletu s
prijatelji skočil z obrežja Kolpe.
Namesto v vodo, se je zaril v
nakopičen mulj in obležal.
Zdravniško poročilo pravi, da
si je Marko takrat poškodoval
peto vratno vretence. Zaradi poš-
kodbe so ohromele zgornje in
spodnje okončine. In Marko bo
dvisen od invalidskega vozička.
Pa Marko ni izgubil volje. Po-
gumno je sodeloval pri zdravlje-
nju in zdaj že načrtuje, kako bo,
ko bo spet doma. Najprej bo
verjetno na vrsti nadaljevanje šo-
lanja, potem pa zaposlitev.
Marka in njegove domače pa
pesti še nekaj. Najbolj primerni
ortopedski pripomočki. Marko
jih nujno potrebuje, so številni in
dragi. Zavod za zdravstveno za-
varovanje sicer krije nekaj stroš-
kov, vendar ne vseh. Spisek pa je
dolg. Marko potrebuje invalidski
voziček, električno bolniško po-
steljo z varovalno ograjo in po-
sebno  vzmetnico,  električno
sobno dvigalo, sedežno blazino,
toaletni stol... Doplačilo za vse
našteto znaša skoraj milijon to-
larjev. Družina bo morala preu-
rediti tudi dom. Da bo Marko z
vozičkom lahko prišel do kopal-
nice, sobe, kuhinje, na prosto...
Pri organizaciji Rdečega križa
so se skupaj z občino Slovenske
Konjice in v dogovoru z Marko-
vimi domačimi odločili, da pri-
pravijo za Marka humanitarno
akcijo. Dobrodošel bo vsak de-
narni prispevek. Tudi najmanjši.
Žiro račun, na katerem se
zbira pomoč za Marka, je odprt
pri Rdečem križu, številka pa je
50720-678-50176, s pripisom
»za Marka«, šifra je 88. Humani-
tarni prispevek šteje tudi v
davčno olajšavo.
HHHMHHHHHHHHHI A.N.
Kitajska joga v Celju
v Celju je bilo prejšnji te-
den ustanovljeno prvo slo-
vensko društvo za kitajsko
jogo, ki ima sicer v Evropi že
veliko privržencev.
Ustanovitev društva z ime-
nom Mashindokai, katerega
predstavnik je Matjaž Senčič,
je posledica dvoletne aktivne
vadbe približno 40 članov, ki
jih je za kitajsko jogo navdušila
voditeljica Mira Vasilič, člani-
ca evropske združbe joge, ki
ima svoj sedež v Londonu. Pod
njenim vodstvom so poldrugo
uro dolge vadbe ob ponedelj-
kih od 19.30 in sredah ob isti
uri v CID Celje ter ob torkih ob
1Z30 in četrtkih ob 19.00 v
Šmarju pri Jelšah. Poleg kitaj-
ske joge, ki se seveda razlikuje
od indijske, se člani na vadbah
učijo tudi masaže in sprošča-
nja, v posebnih terminih pa po
želji tudi obrambnih veščin -
Kempo.
Kitajska joga nima religioz-
nih osnov. Primerna je za vse
starostne skupine, njeno bis-
tvo pa je v zdravljenju s po-
močjo telesnega gibanja, ki je
usklajeno z dihanjem. Ker gre
za uravnoteženo obliko tele-
snih vadb, ki blago in temeljito
iztegujejo in oblikujejo mišice
(predvsem tiste sklope, ki jih z
drugimi vrstami rekreacije in
športa ne uporabljamo) ima
zelo močne in regenerativne
posledice na telo in um. Za
vadbo se torej lahko odloči
vsakdo, članstvo v društvu pri
tem ni obvezno.
Na Paskem Kozjaku nova šola
Ob začetku novega šolske-
ga leta 1997/98 bodo na Paš-
kem Kozjaku odprli prizidek
k obstoječi podružnični os-
novni šoli, ki sodi pod osnov-
no šolo Mislinja.
Šola je ena izmed najvišje
ležečih v Sloveniji, saj je na
višini več kot 1000 metrov,
kjer je stikaUšče treh občin:
mislinjske, velenjske in vojniš-
ke. Šolo obiskuje 33 učencev,
od tega 14 iz vojniške občine
oziroma krajevne skupnosti
Dobrna. V prizidku k stari os-
novni šoH bodo tri učilnice,
kabineti, knjižnica in pomož-
ni prostori, zadaj pa večna-
menski prostor, ki bo služil
kot telovadnica in prireditveni
prostor za šolarje in krajane.
Naložba je vredna nekaj nad
90 milijonov tolarjev, polovico
bo prispevalo ministrstvo za
šolstvo in šport, ostalo po tretji-
nah (vsak 15 milijonov tolarjev)
pa tri prej omenjene občine.
Gradnja je izredno zahtevna,
saj so morali na prostoru, kjer
so zgradili prizidek, odstraniti
večjo sklano gmoto. Pred dnevi
so si gradnjo ogledali predstav-
niki vseh treh občin ter državna
sekretarja v ministrstvu za šols-
tvo in šport Niko Žibret in Tea
Valenčič. TV
Pomoč sokrajanom
in ocvetiicena okno
V Krajevni skupnosti
Center Celje so včeraj, 19.
marca, praznovali 18. praz-
nik krajevne skupnosti, s
čemer obeležujejo tudi us-
tanovitev Narodne čitalnice
v Celju.
mmmmmmmmmmmttmmm
v počastitev krajevnega
praznika v KS Center vsako
leto pripravijo vrsto aktivno-
sti, ki se začenjajo po dnevu,
razglašenem za praznik kra-
jevne skupnosti.
Tako bo slovesna prireditev
danes, v četrtek ob 17. uri v
telovadnici III. Osnovne šole,
ko se bodo krajanom predsta-
vili učenci 3. Osnovne šole;
nastopil bo otroški pevski
zbor, šolska folklorna skupina
ter mladi recitatorji, glasbeni-
ki in plesalci.
Praznovanju ob pot so v KS
Center že izdali svečani izvod
krajevnega glasila Informa-
tor, kot vsako leto ob praznj,
ku pa bodo v sodelovanju j
Centrom za socialno delo
Rdečim križem tudi letos ob,
darili 30 socialno ogroženjii
družin in posameznikov \^
krajevne skupnosti, v tednu
starejših občanov pa bode
predstavniki krajevne skup.
nosti obiskali tudi ostarel^
krajane.
V sklop praznovanja pa
tos že drugič uvrščajo tudiprj.
zadevanje, da bi mestna okna
in balkone čim lepše okrasili $
cvetjem. Ker je za to sedaj šf
prehladno, bodo v KS Center
to akcijo izvedli v začetku ma-
ja. Lani so v takšni akciji raz-
delili za 465 korit cvetlični!)
sadik in humovha, ki jih bodo
vsi zainteresirani krajani lah
ko dobili tudi letos; v krajevni
skupnosti prosijo le, da željen
zvezi s sadikami in zemljo
sporočite do 10. aprila.
PLANINSKI KOTIČEK
Na Hom
Planinsko društvo Celje in
projektna pisarna Celje
zdravo mesto pripravljata 4.
tradicionalni pohod na
Hom, ki bo v nedeljo 23.
marca.
Vabita vse ljubitelje poho-
dov in planin, da se zberete ob
9. uri pri Splavarju ob Savinji,
od koder se boste podali na
pot z vodniki.
Na Porezen
Planinsko društvo Zlatarne
Celje vabi 22. marca na zimski
pohod na Porezen. Odhod bo
ob 6. uri zjutraj s posebnim
avtobusom s parkirišča na
Glaziji.
V soboto 29. marca, pa vabi-
jo na pohod Ostrez - Velika
Preska - Javorski Pil. Odhod
bo ob 6.23 uri z železniške
postaje v Celju.
Dodatne informacije so vam
na voljo po telefonu 452-927.
Spominski pohod
na Kamnik
Planinsko društvo Žalec pri
reja v nedeljo, 23. marca, spo
minski pohod na Kamnik (KS
Griže) v spomin na pred dvaj
setimi leti ponesrečenega čla
na Romana Miklavca.
Pohodniki se bodo zbrali ot
9. uri pri Minervi v ZabukoM-
ci.
Po krajši spominski slove-
snosti pri spominski plošči bo
možen tudi vzpon na vrh
Kamnika. MM
Nova telovadnica pod streiio
Krajanom Trnave se uresničuje dolgoletna želja, da bi imeli ob osnovni šoli tudi;
telovadnico.
Njihovo staro šolo v Orli vasi so zaradi gradnje avtoceste Arja vas-Vransko porušili, nadomestno j
pa zgradili v Trnavi. Tudi nova šola nima telovadnice, zato je bil cilj krajanov, da jo čimprej^
zgradijo. Lani jeseni so položili temeljni kamen, gradbeno podjetje Pluton je pričelo z gradnjo,'
sredstva pa sta zagotovila ministrstvo za šolstvo in šport in občina Žalec. Del sredstev je še vedno ^
manjkal, zato so krajani zagotovili pomoč v materialu in denarju. Po tem dogovoru so prispevaU,
za približno 6 milijonov tolarjev lesa in ostalega materiala za ostrešje nove telovadnice. Minuli'
teden so telovadnico že pokrili. T. TAVČAR^
Za cisto okolje v KS Polzela
v Krajevni skupnosti Polzela že več let v tem času postavljajo na številnih mestih zabojnike ^
zbiranje odpadkov. Ta spomladanska akcija je namenjena vsem krajanom, ki se jim je čez zii^.
nabralo veliko nepotrebnih stvari. S tem želijo preprečiti tudi nastajanje novih divjih odlagali^^^
ki jih nekateri krajani vsemu na vkljub še vedno radi uporabljajo. Akcija se je začela minuli pe^^,
in bo trajala do 11. aprila. Zabojniki, skupno 22, bodo stali na že običajnih mestih po vsej kraje^":
skupnosti. Zabojnik na Gmajni na Bregu so okoličani hitro napolnih. T. TAVCA
\. SNOPIČ
NAŠI KRAJI IN UUDJE
13
Spomladi
liabelskd ludi
v Laškem
Takoj ko bo Telekom
y2postavil optično pove-
zavo med Celjem in Laš-
j^ini, bo podjetje Elektro
^rnšek pričelo tudi v
liškem priklapljati na-
ročnike na kabelski raz-
delilni sistem. Predvido-
jna bo to že prihodnji me-
sec.
Elektro Turnšek, ki mu je
občina Laško lani podelila
koncesijo za izgradnjo ka-
belskega razdelilnega siste-
ma, je doslej zgradil kabel-
ski razvod le na območju«
mestnega središča, saj je
svoje načrte prilagodil načr-.^
tom izgradnje plinovodne-^
ga omrežja. V skladu s tenl
naj bi tako letos skupaj d
plinovodnim omrežjem po-^
stavili kabelski razvod tudij
v smeri proti podjetju TIMp
Laško in proti Podhumu. V
Elektru Turnšek pravijo, da
bodo na ostalem območju
občine Laško gradili kabel-
sko-razdelilni sistem samo
le tam, kjer bo zanimanje
krajanov dovolj veliko in
kjer bo izgradnja sistema
tudi ekonomsko upraviče-
na, povsod drugod pa bo-
do, ko bo to dovoljevala za-
konodaja, prenos signalov
kabelskega sistema uredili
drugače. JI
Med otroki iz vrtca Tončke Cečeve na Krekovem trgu je darilo Banke Celje povzročilo
navdušenje - računalniški krožek bo sedaj delal s polno paro.
Pismo o dobri nameri
prineslo računalnik
v VVZ Tončke Čečeve v Celju
so se domislili izvirne akcije, s
katero skušajo zbrati sredstva,
s katerimi bi lahko še izboljšali
izvedbo vzgojnih in zdravstve-
nih programov, namenjenih
predšolskim otrokom.
Na naslove raznih celjskih
podjetij so namreč poslali tako
imenovano pismo o dobri na-
meri oziroma prošnjo za spon-
zorstvo in donatorstvo. S pi-
smom so se v vrtcu obvezali,
da bodo vsa podarjena sreds-
tva namenili skrbi za kakovost-
no življenje otrok. Doslej sta se
pismu o dobri nameri odzvali
dve podjetji, in sicer tovarna
Etol, ki je za nakup računalniš-
ke opreme namenila 90 tisoč
tolarjev, s katerimi se bo lahko
vrtec Vojnik, ki je od začetka
marca samostojni zavod, začel
opremljati z računalniki.
V ponedeljek pa je bil velik
dan za male šolarje iz vrtca na
Krekovem trgu, saj so se na
pismo o dobri nameri odzvali
tudi v Banki Celje, kjer so se
odločili, da bodo malčkom iz
enote vrtca na Krekovem trgu
podarili računalnik za potrebe
računalniškega krožka. Darilu,
ki sta ga vrtičkarjem v ponede-
ljek izročila Tatjana Kosi in Er-
vin Krajnc, so v Banki Celje
dodali še 600 DEM, ki jih bodo v
vrtcu porabili za obogatitev ra-
čunalniških programov. Sicer
pa bodo, je povedala ravnatelji-
ca VVZ Tončke Čečeve, z akcijo
pošiljanja pisma o dobri nameri
v vrtcu nadaljevali vse leto.
N.-M. S., Foto: G. K.
Občni zbor TD Celje
člani Turističnega društva Celje se bodo v torek, 25. marca,
lob 18. uri v dvorani Narodnega doma v Celju srečali na
rednem volilnem občnem zboru.
Poleg rednih točk, ki jih obravnavajo na občnih zborih, bodo
vturističnem društvu izvedli še volitve novega vodstva, uskladi-
li pravila TD Celje z Zakonom o društvih ter potrdili novo
celostno podobo TD Celje. Po občnem zboru bo zaključna
prireditev Zlata vrtnica 1996, ko bodo podelili priznanja, vrtnice
in tudi metle za urejenost okolja v lanskem letu, prireditev pa
bodo popestrili s kulturnim programom.
Pred veliko nočjo Lego igralnica
> tJruga polovica minulega tedna je v celjskem Centru Interspar minila v znamenju mode.
^ v ponedeljek pa so za najmlajše obiskovalce v avli centra odprli Lego igralnico.
Dnevno na dveh modnih revijah (na sliki) so od srede do petka v Centru Interspar predstavili
J°lačila iz kolekcij za letošnjo pomlad in poletje, ki so naprodaj v trgovinah centra. Sobotno
^Poldansko dogajanje v centru so s svojim nastopom popestrili gostje iz Dubrovnika, delček
^'rnatinskega vzdušja pa so v mesto ob Savinji prinesli folkloristi in glasbeniki skupine Lindo.
ponedeljek so za najmlajše obiskovalce v avli Centra Interspar odprli Lego igralnico, ki bo v
^^'iu gostovala vse do 28. marca. Že ta konec tedna, v petek, 21. marca ob 17. uri, bodo pred
^^fitrom Interspar predvelikonočno vzdušje pričarali s postavitvijo v Celju zagotovo največje
^'ikonočne butare, zadnji petek v marcu pa obiskovalce čaka še prikaz velikonočnih običajev ter
^^top folklorne skupine v avli centra. IS, Foto: SHERPA
Večer glasbe
in humorja
z večerom glasbe in hu-
morja bodo v Ateljeju Ja-
godic jutri obeležili prvo
omembo Brecljevega.
Prireditev v okviru kul-
turnih večerov pripravljata
kulturno društvo Anton Aš-
kerc iz Šmarja pri Jelšah in
kulturna skupina Breclje-
vo. Večer glasbe in humorja
bo jutri, v petek, ob 19.uri v
Ateljeju Jagodic, v kultur-
nem programu pa bodo so-
delovali ansambel Jožeta
Bohorča s prijatelji in člani
Kulturnega društva Zibika.
Program bo povezoval To-
ne Gaberšek.       N,-M.S.
Jutri zaključek
DŠI
Zveza telesnokulturnih or-
ganizacij občine Žalec pri-
pravlja za jutri, v petek ob
18. uri, v prostorih kinodvo-
rane v Braslovčah zaključek
Delavskih športnih iger za
leto 1996.
Na prireditvi, ki bo kulturno
zabavno obarvana, bodo na-
stopili pevci pevskega zbora
žalskih planincev, nato bodo
podelili priznanja najboljšim
športnikom občine Žalec po
izboru glasila Savinjčan, naj-
boljšim trem ekipam v posa-
meznih starostnih kategorijah
v DŠI in še prehodni pokal.
Srečanje pa se bo nadaljevalo
z družabnim večerom in z an-
samblom Jožeta Sredenška.
T. TAVČAR
Darujte kri
Krajevna organizacija Rdeče-
ga križa Vitanje vabi vse zdrave
občanke in občane na odvzem
krvi, ki bo v četrtek, 20. marca,
od 7. do 12. ure v Zdravstvenem
domu Vitanje. B.Z.
NA DANAŠNJI DAN
21. MAREC
1685 - Rodil se je nemški
skladatelj, čembalist, organist
in dirigent Johann Sebastian
Bach, največji mojster baroč-
ne polifonije, ki je dal fugi in
kanonu klasično popolnost
(umrl leta 1750).
1768 - Rodil se je francoski
matematik in eden prvih teo-
retičnih fizikov Joseph de
Fourier, ki je razvil analitično
teorijo razširjanja toplote s po
njem imenovanimi Fourierovi-
mi vrstami (umrl leta 1830).
1898 - Rodil se je severnoa-
meriški pisatelj, esejist in pub-
licist slovenskega rodu Louis
Adamič, umrl je kot žrtev še
vedno nepojasnjenega umora
(umrl leta 1951).
22. MAREC
1599 - Rodil se je slikar Ant-
honis van Dyck, največji moj-
ster flamskega baroka, Ruben-
sov sodelavec in učenec, od
leta 1632 na angleškem dvoru
(umrl leta 1641).
1868 - Rodil se je ameriški
fizik Robert Andrews Milli-
kan, ki je za vesoljsko sevanje
uvedel izraz kozmični žarki,
razvil merjenja osnovnega na-
boja in pri fotoefektu, za kar je
prejel Nobelovo nagrado leta
1923 (umrl leta 1953).
1925 - Rodil se je slovenski
pisatelj in politik Beno Zupan-
čič, avtor novel (Veter in ce-
sta), romanov (Sedmina, Plat
zvona) in povesti za otroke
(umrl leta 1980).
2£JI1ARE£
1754 - V Zagorici nad Dol-
skim pri Ljubljani se je rodil
slovenski matematik, topniški
častnik in utemeljitelj znans-
tvene balistike Jurij Vega, naj-
bolj znan je bil po logaritmov-
nikih, ki so bili vse do množič-
nega pojava elektronskih ra-
čunalnikov razširjeni po vsem
svetu (umrl leta 1802).
1880 - Rodil se je slovenski
literarni zgodovinar in univer-
zitetni učitelj France Kidrič,
njegov sin Boris je bil prvi
predsednik prve slovenske
vlade, ki je preučeval pred-
vsem starejšo slovensko knji-
ževnost (umrl leta 1950).
1900 - Rodil se je ameriški
psihoanalitik nemškega rodu
Erich Fromm, sodelavec
»frankfurtske šole« (umrl leta
1980).
1945 - Na ta dan je konferen-
ca katoliških škofov v Zagrebu
sprejela pastirsko pismo, v ka-
terem so obsodili revolucio-
narne spremembe (poraz kvi-
slinških političnih skupin na
bojnem polju) v državi in po-
sebej poudarili, naj Neodvisna
država Hrvatska obstaja še na-
prej. V skladu s tem je ustaška
vlada po svojih odposlancih
poslala zavezniškemu poveljs-
tvu v Italiji memorandum s
predlogom, naj vlade zavezni-
kov pošljejo svoje vojaške mi-
sije v NDH, njeno vojsko pa
vzamejo pod svojo zaščito.
Predlagali so tudi formiranje
predstavniškega sveta protiko-
munistične fronte Srbov, Hr-
vatov in Slovencev, ki bi mu
bila Slovenija zadnje oporišče
odpora.
1786 - Rodil se je italijanski
optik in astronom Giovanni
Battista Amici, graditelj prvih
zrcalnih teleskopov, natanč-
nih mikroskopov in prizem
(umrl leta 1863).
1867 - V Parmi se je rodil
italijanski dirigent Arturo Tos-
canini, vodja milanske Scale
in orkestra NBC - National
Broadcasting Corporation v
New Yorku (umrl leta 1957).
1881 - Rodil se je madžarski
skladatelj, pianist in folklorist
Bela Bartok, ki je ustvaril so-
dobno nacionalno šolo (umri
leta 1945).
^MAW£
1838 - Na Brodu se je rodil
slovenski pripovednik in sati-
rik Janez Mencinger, ki je svo-
je mladostne spomine na
rojstni kraj opisal v avtobio-
grafskem delu Moja hoja na
Triglav (umri leta 1912).
1914 - Rodil se je ameriški
dramatik in pesnik Tennessee
Williams s pr.i. Thomas La-
nier, poleg Faulknerja največji
pesnik dekadence ameriškega
juga, avtor psiholoških in
družbenokritičnih dram: Ste-
klena menažerija. Tramvaj po-
želenja. Mačka na vroči ploče-
vinasti strehi. Noč legvana
(umri leta 1983).
1953 - Ameriški mikrobio-
log Jonas Edward Salk je izde-
lal cepivo proti otroški parali-
zi.
^^^^^^^^^
1845 - Rodil se je nemški
fizik Wilhelm Conrad
Rbntgen, odkritelj nove vrste
elektromagnetnega sevanja,
žarkov X, pozneje po njem
imenovanih rentgenskih žar-
kov, prvi dobitnik Nobelove
nagrade leta 1901 (umri leta
1923).
1899 - Rodil se je slovenski
pisatelj Jan Plestenjak, pisec
realističnih vzgojnih povesti iz
kmečkega življenja hribovcev
v okolici Škofje Loke (umrl
leta 1947).
MATERINSKLDAN
V Narodnem domu v Celju
bo jutri ob 19.30 uri proslava
materinskega dne z naslovom »V
mojem srcu je materina podo-
ba«, na kateri bodo sodelovali:
Mešani pevski zbor Emanuel iz
Celja, plesna šola Mali Hariekin,
ki jo vodi Ana Vovk Pezdir in del
članov Amaterskega gledališča
Teharje s Cankarjevo prozo.
V dvorani na Teharjah bodo
proslavo ob materinskem dne-
vu pripravili v soboto ob 18.
uri. Z izborom pesmi sloven-
skih pesnikov na temo matere
in otroka ter Nušičevega Anal-
fabeta, se bodo predstavili čla-
ni Amaterskega gledališča Te-
harje, v režiji Petra Simonitija.
V Kristalni dvorani Zdravi-
lišča Rogaška Slatina bodo v
torek ob 16.30 pripravili pro-
slavo ob materinskem dnevu.
V Domu kulture v Velenju
bo v torek ob 19. uri 8. tradi-
cionalna dobrodelna priredi-
tev ob materinskem dnevu z
naslovom Dober dan, sonce.
14

Članom denar,
mladim pozornost
Trener celjskih hokejistov Boris Pajic o minuli sezoni
Bivši hokejski reprezen-
tant Boris Pajič je svojo igral-
sko kariero zaključil v Celju,
kjer je po »razpadu sistema«'
pred dvema letoma tudi ostal.
Prevzel je delo z najmlajšimi
selekcijami in venomer zago-
varjal tezo, da je nujno po-
trebno imeti člansko moštvo.
V sezoni, ki se je iztekla, je
Celje prvo ekipo tudi imelo.
»Po vsem znanih težavah
sem celjskemu klubu priskočil
na pomoč že v lanski sezoni,
ko sem delal z malčki in ho-
kejsko šolo. V mestu ob Savi-
nji je bila že od nekdaj zane-
marjena skrb za najmlajše.
Prav začetniki pa potrebujejo
največjo pozornost!« je pogo-
vor začel Jeseničan, za kate-
rim je bogata športna pot.
Rezultati so pokazali, da
mladi napredujejo, mar ne?
Seveda. V prejšnjih sezonah
so bili porazi visoki in ni bilo
nobenih možnosti za uspehe.
Razlika do najboljših se je na-
to precej zmanjšala, čeprav je
razumljivo, da se z nekaterimi
slovenskimi centri ne moremo
kosati, saj imajo ogromno na-
debudnih hokejistov.
Lani ste prevzeli tudi celj-
sko prvo moštvo. Ste zado-
voljni s »prvo sezono novejše
zgodovine«?
Začeli smo dobro, a se je
sčasoma izkazalo, da ne bo
šlo. Trener članske ekipe sem
postal decembra in imel 22
igralcev. S takšnim kadrom
smo tudi zmagovali, nakar je
prišlo do strahotnega osipa.
Ostalo je deset igralcev, na tre-
ningih nas je bilo sedem,
osem... Tako ni mogoče delati.
Prepričan sem, da bi bili kak-
šno mesto višje, če bi skozi
vso sezono nastopali v začetni
zasedbi.
Zakaj takšna sprememba,
ko pa so hokejisti komaj ča-
kali na ustanovitev članske-
ga moštva?
Sprva so bili zagnani, v no-
vem letu pa so popolnoma iz-
gubili voljo. Izjema so mladi z
Bleda, ki so nas okrepili. In še
nekaj: 25 let sem že v hokeju
in iz svojih izkušenj trdim, da
je igralce potrebno motivirati
vsaj z nekaj tisočaki hranari-
ne. Tako jih lahko tudi kaznu-
ješ, jim kaj vzameš in držiš
določeno raven discipline. V
prihodnje se bom zavzemal,
da bi hokejisti vendarle dobili
nekaj denarja.
Torej bomo tudi prihodnje
leto gledali v Mestnem parku
naše najboljše ekipe?
Upam, a je nehvaležno na-
povedovati. Letošnja sezona
se še ni dokončno iztekla in
trenutno še ne vemo, ali bomo
v naslednji imeU člansko moš-
tvo. Za dober podmladek je
vsekakor nujno potrebna, raz-
veseljiv je vse večji obisk tre-
ningov malčkov in hokejske
šole, toda skrbi me za letnike
1982, 1983 in 1984. Med njimi
je nekaj fantov, ki obetajo, a
jih je tako malo, da nimajo s
kom igrati. Vseeno je potreb-
no upati na najbolje in verjeti
v boljše čase celjskega hokeja.
Napredek je možen le ob do-
brem delu z najmlajšimi.
TOMAŽ LUKAČ
Boris Pajič
NA KRATKO
Šoštanj: v 8.krogu I.B od-
bojkarske lige za ženske Zg.
Savinjska-Tabor 0:3 (-13, -12,
-9), Gorica-Prevalje 3:2, Ptuj-
Kočevje 3:0, v 9.krogu Zg.Sa-
vinjska-Kočevje 3:0 (5, 10,
7), Ptuj-Gorica 3:0, Tabor-
Prevalje 2:3. Vrstni red: Ptuj
18, Zg.Savinjska 10, Prevalje
II 8, Gorica 6, Kočevje 4, Ta-
bor 2.
Podčetrtek: v 4. krogu C
košarkarske lige za moške
Podčetrtek-Tolmin 77:68
(38:35), Ptuj-Jesenice 53;65,
Duplek-Grosuplje 88:79, Le-
nart-Črnomelj 85:67, v 5.kro-
gu Podčetrtek-Grosuplje 85:87
(40:41), Ptuj-Črnomelj 44:62,
Duplek-Jesenice 72:74, Le-
nart-Tolmin 80:64. Vrstni red:
Lenart 18, Črnomelj, Jesenice,
Grosuplje, Duplek 17, Podčetr-
tek 16, Tolmin, Ptuj 15.
Kočevje: na uvodni pokalni
tekmi v lokostrelstvu (arrow-
head) zmage članice Jožice,
mladinca Saša in kadeta Grega
Emeršiča, drugi je bil veteran
Zupane (vsi Polzela). (J. E.)
Maribor: na 6. odprtem pr-
venstvu Štajerske v karateju
zmaga mladinca Končine,
tretja sta bila Gajšek in Sorčan
(vsi Žalec). (S.M.)
Sorica: na pokalu Loka med
zmaga Jana Rateja (Unior) v
slalomu in Ane Drev (Velenje)
v veleslalomu.
Celje: na državnem prvens-
tvu v umetnostnem drsanju v
konkurenci do 10 let med deč-
ki zmaga Kalška, med deklica-
ma druga Jenšterletova. V
konkurenci do 8 let med dečki
drugi Ojsteršek, med deklica-
mi zmaga Uspenskaje pred
Kezičevo (vsi Celje).
Šempeter: na rednem hitro-
poteznem šahovskem turnirju
zmaga Skoka pred Setnikar-
jem in Škorjancem, na Polzeh
zmaga Štormana pred Šink-
cem in Vošnjakom. (J.G.)
PANORAMA
KOŠARKA
A-1 liga
Moški - 19.krog: Satex-
RLaško 69:73 (37:48); Tovor-
nik 31, Lisica 16, Jurak 10,
Dončič 7, Govc 6, Šoštarič 3;
Polzela-Republika 81:61
(36:24); Jagodnik, Šamanič
19, Petranovič 16, Stavrov 12,
Rituper 6, Čmer 3, Kobale,
Rovšnik, Cizej 2; Rogaška-Krš-
ko 87:85 (54:50); Novakovič
27, Ivanovič 20, Mičunovič 13,
Kosovec 11, Petrovič 10; He-
lios-K.zidar 94:84, Litostroj-
BWC 79:74, Idrija-Olimpija
62:97 Zaostala tekma: BWC-
Rogaška 114:96 (58:53); Iva-
novič 34, Novakovič 26, Miču-
novič 11, Petrovič 10, Krivec 7,
Kosovec 6, Jutriša 2. Vrstni
red: Olimpija 38, Polzela 32,
Helios, Satex, Litostroj, Re-
publika 29, RLaško 28, BWC,
Idrija 27, K. zidar 26, Krško 25,
Rogaška 22.
Ženske - lO.krog: Ingrad-Je-
žica 83:87 (49:56); Polutnik 21,
S.Vodopivec 19, A.Vodopivec
14, Obrovnik 12, Jurše 10, Po-
točnik 6, Pertinač 1; Odeja-Iliri-
ja 57:81, Sežana-Maribor
54:119. Končni vrstni red: Jezi-
ca 30, Ingrad 34, Ilirija 31, Odeja
27, Maribor 26, Sežana 22.
A-2liga
Moški - 19.krog: Kemo-
plast-Loka 106:97 (56:42);
Kahvdežič 40, Urbanija 16,
Knez, Madžarac, Zorko 13,
Gajšek 8, Košak 2, Cerar 1;
Krka-Comet 92:72 (33:33);
Dumančič 19, Plevnik 18, Siv-
ka 13, Novak 10, Železnikar 7,
Lušenc 3, Ravnihar 2; Ilirija-
Triglav 74:84, Brežice-Litija
75:87, Ježica-Zagorje 80:70,
Radovljica-Slivnica 90:67.
Vrstni red: Krka, Loka 34, Ke-
moplast, Ilirija 31, Comet, Je-
zica 30, Litija, Zagorje 29, Tri-
glav 28, Radovljica 25, Brežice
22, Slivnica 19.
Ženske - lO.krog: Pomurje-
Comet 76:64 (41:27); Račič 18,
Šporar 17, Groleger 12, Slaten-
šek 10, M. Ribič 5, S.Ribič 2;
Šentvid-Ježica ml. 50:61, Jese-
nice-Domžale 68:41. Končni
vrstni red: Jezica ml. 18, Šen-
tvid, Pomurje 17, Comet 16,
Domžale 11, Jesenice 9.
Bliga
Za prvaka - 15.krog: Rogla
Atras-Cerknica 83:64 (36:30),
Prebold-medvode 78:60, Ra-
denska-Olimpija 101:91,, Mari-
bor-Gorica 98:56. Vrstni red:
Olimpija ml, Prebold, Raden-
ska, Hrastnik 22, Rogla Atras
21, Maribor 19, Cerknica 18,
Medvode, Parklji 17, Gorica 15.
Za obstanek -15.krog: Vrh-
nika-Celje 85:97 (41:40),
Snežnik-Janče 91:81, Borovni-
ca-Bistrica 89:114. Zaostali
tekmi: Celje-Postojna 92:84
(45:41), Vrhnika-Elektra 91:93
(42:37). Vrstni red: Bistrica
22, Janče 21, Kamnik, Snežnik
20, Portorož, Celje 19, Elektra,
Vrhnika 18, Postojna 17, Bo-
rovnica 15.
Lliga
21.krog: Rudar-Publikum
2:2 (1:2); Vidovič (34), Pavlo-
vič (70) za domače, Kambero-
vič (36, 69); Maribor-Mura
0:1, Olimpija-Gorica 0:1, Pri-
morje-Korotan 3:1, Beltinci-
Koper 2:1. Vrstni red: Primor-
je 44, Maribor 38, Gorica 36,
Publikum 30, Rudar, Mura 28,
Olimpija 26, Korotan 23, Bel-
tinci 22, Koper 13.
Il.liga
17.krog: G.opekarne-Šent-
jur 1:2 (0:l);Žilnik (36), Radič
(77); Šmartno-Drava 3:1 (1:1);
Grobeldšek (29,47,11-m, Spa-
sojevič (67); Naklo-Domžale
1:0, Rudar-Zagorje 2:2, Ljub-
Ijana-Jadran 0:3, Nafta-Dravo-
grad 0:0, Železničar-Piran 2:0,
Crnuče-Vevče 1:1. Vrstni red:
Dravograd 33, Drava, Vevče
32, Nafta, Šentjur 30, Rudar
(T), Črnuče 26, G.opekarne
25, Zagorje, Železničar 24,
Šmartno 21, Domžale 19, Na-
klo 16, Jadran 15, Piran 11,
Ljubljana 8.
^ROKOMET
l.liga
Moški - 22. krog: Dobova-
RLaško 23:29 (13:17); Šafarič,
Pungartnik 7, Puc 6, Šerbec,
Načinovič 3, Srefanovič 2, Cvi-
jič 1; Gorenje-Akripol 24:16
(13:6); Bedekovič 6, Cvetko 5,
Radšel, Ilič 4, Semerdijev 3,
Kimčenko 2; Krško-Prevent
22:27, Slovan-Rudar 27:23,
Lisca-Jadran 22:25, Delmar-
Prule 18:24. Zaostala tekma:
Prule-Gorenje 21:22 (10:10);
Plaskan, Cvetko 5, Semerdijev
4, Radšel 3, Bedekovič 2, Kim-
čenko, Tome 1. Končni vrstni
red: R Laško 44, Prevent 30,
Prule, Jadran 24, Gorenje, Krš-
ko 23, Akripol 22, Dobova 19,
Slovan, Delmar 18, Rudar 15,
Lisca 8.
KEGUMJE
l.liga
Moški - IZkrog: CP Celje-
Konstruktor 3:5 (5160:5365;
zmagali: Vodeb 899, Lešnik
864, Salobir 926, izgubiU: Br-
glez 846, Cene 844, Topič
781), Norik-Gorica 8:0, Pro-
teus-Hrastnik 7:1, Iskra-Brest
8:0, Hidro-Rudar 3:5. Vrstni
red: Iskra 32, Konstruktor 28,
Norik 24, Rudar 20, Proteus
19, Gorica 18, Hidro 12, Hrast-
nik 11,CP Celje 6, Brest 0.
Ženske - IZkrog: Miroteks-
Konstruktor 5:3 (2390:2336;
zmagale: Tkalčič 411, Kardinar
421, Petak 428, izgubile: Šeško
380, Lesjak 369, Zupane 381),
Norik-Gorica 5:3, Proteus-
Adria 5:3, Triglav-Izola 7:1,
Sl.Gradec-Rudar 62. Vrstni
red: Miroteks 34, Norik 26, Tri-
glav 19, Adria, Rudar 18, Pro-
teus 16, Gorica 12, Sl.Gradec
11, Izola 10, Konstruktor 6.
Il.liga
Moški - IZkrog: Konjice-Li-
tija 5:3 (5306:5239), Žalec-Ra-
denska 6:2 (5170:5105), Dra-
vograd-Šoštanj 7:1
(5252:5032), Rudar II-Fužinar
2:6, Črnomelj-Korotan 5:3.
Vrstni red: Konjice 26, Dravo-
grad 25, Fužinar 23, Litija 20,
Šoštanj 18, Črnomelj 17, Žalec
16, Rudar II 14, Radenska 6,
Korotan 5.
Ženske - IZkrog: Kamnik
II-Miroteks II 5:3 (2331:2280;
zmagale: Špoljar 399, Košir
416, Stajic 377, izgubile: Ra-
tajc 371, Koštomaj 355, Čeh
362), Korotan-Šoštanj 6.2
(2442:2314), Norik II-MTT
1:7, Kočevje-Miklavž 7:1, Go-
rica-Brest 5:3. Vrstni red: Mi-
roteks II 29, Kamnik 22, Ko-
čevje 20, Korotan 18, Norik II
17, Miklavž 16, Gorica II 14,
Šoštanj, MTT 13, Brest 6.
lILliga-vzhod
Moški - 16.krog: Lokomoti-
va-Kovinotehna 2:6
(4814:4936), Petrol Celje-Mi-
klavž 2:6 (4541:4700), Kon-
struktor II-Nafta 7:1, Sl.Gradec-
K.kolo 8:0. Vrstni red: Kon-
struktor II 30, Nafta 25, Sl.Gra-
dec 19, MTT 18, Miklavž 17,
Kovinotehan 16, Hrastnk 15, Lo-
komotiva 12, Petrol 4, K. kolo 2.
Ženske - 13.krog: Miroteks
III-Komcel 6:2 (2251:2122;
Gluvič-Vengust 391:383, Vu-
čenovič-Oblak 353:340, Ra-
tajc-Ramšak 408:344, Špoljar-
Filipčič 435:349, Borinc
329:Cilenšek 359, Pajič-Jurše
335:356)^ Krško-Nafta 6:2,
Trebnje-Črnomelj 7:1, Impol-
K. kolo 7:1. Vrstni red: Krško
19, Miroteks III17, Komcel 16,
Impol 13, Črnomelj 12, Nafta
11, Trebnje 10, K.kolo 7.
Območna liga
2.krog končnice - za prvaka:
Konjice II-Laško 7:1, Kovinoteh-
na II-Rogaška 2:6; vrstni red:
Konjice II, Rogaška 4, Laško,
Kovinotehna II0; od 5. do S.me-
sta: Stroj kovina-Demit 2:6, Avto
Celje-Ljubno 4:4; vrstni red:
Ljubno 3, Stroj kovina, Demit 2,
Avto Celje 1; od 9. do 12.mesta:
Komcel-Kvit 3:5, Šoštanj II-Ko-
njice ml. preloženo; vrstni red;
Kvit 4, Šoštanj II 2, Konjice ml,
Komcel 0; od 13. do IS.mesta:
Izletnik-Obrtnik 4:4, Zlatorog
prost; vrstni red: Obrtnik 3, Iz-
letnik 1, Zlatorog 0.
^—^^^^^—^
ILliga
Moški - IS.krog: Šempeter-
Triglav 1:3 (6, -9, -10, -7), Vu-
zenica-Bled II 3:0, Intes-Bre-
zovica 2:3, Prvačina-Portorož
3:0, Kovinar-Hoče 3:0, Salonit
II prost Vrstni red: Kovinar
30, Brezovica 24, Šempeter
22, Hoče 20, Vuzenica 18, In-
tes, Triglav, Salonit II14, Prva-
čina 12, Portorož, Bled II 6.
Ženske - IS.krog: Mežica-
Šempeter 0:3 (-13, -10, -8),
Šenčur-Šoštanj 0:3 (-10, -9, -
9), Ruše-Piran 3:0, Rogoza-
Šentvid 1:3, Meltal-Bled II 3:0,
Solkan-Kamnik 3:0. Vrst^'
red: Šoštanj 34, Šempeter b^'
Branik II 28, Šentvid 26. R^5j
20, Rogoza, Piran 16, Meži^j
14, Solkan 12, Kamnik iq
Šenčur 8, Bled II 0.
Ill.liga-vzhod
Moški - IS.krog: Braslov^s^,
Črna 3:0 (5,1, 3), Kurent-Savj
njaO:3 (-9,-3,-8), Topolšicaii.
Lenart 2:3 (16, -12, -9, 8, -13)
Mežica, Beltinci prosta. Vrstnj
red: Fužinar II 26, Beltinci
Braslovče 22, Mislinja, Meži^
18, Lenart 16, Savinja 8, Črna
6, Kurent 4, Topolšica II 2.
Ženske - IS.krog: Vitanc-
Črna 2:3 (14, -16, 7, -7, -13)
Dobje-Granit 0:3 (-0, -7, -2]'
Puconci-Boč 3:2, Step-Raden-
ci 3:0, Branik III-Dravograd
3:1, Benedikt-Prevalje II 3,0,
Vrstni red: Branik III 32, Gra-
nit 30, Benedikt 28, Črna 26,
Dravograd 24, Prevalje II, Vi'
tanc 20, Boč 14, Step 12, Pu.
conci 6, Radenci, Dobje 2. ^
STREUANJE
l.liga
Pištola -9.krog: Mrož-Konji
ce 1677:1635, Poženel-Kranj
1690:1646, Olimpija-Celje
1692:1672, Kopačevina-Olim.
pija ž. 1649:1630, Ptuj-Moris
1638:1650, Kamnik-Predoslje
1639:1637 Vrstni red: Mrož27,
Poženel, Olimpija 23, Konjice,
Kopačevina 21, Kranj 19, Ptuj,
Moriš, Olimpija ž. 15, Celje,
Kamnik 13, Predoslje 11.
Il.liga
Puška - 9.krog: Juteks-Ce
ljel718:1693, FLV-Marok 1693:
1772, Pomurka-Ormož 1683
1678, TSO-Radgona 1670:1729
Vrstni red: Kanja 24, Marok;
Radgona 22, Celje 19, Jutefa
18, TSO 16, Ormož 15, Doroi.3-
le 11, FLV, Pomurka 10, Elektro
9.
Pištola - 9.krog: Olimpija 11
Mrož II 1680:1076, Požnel II-
Brežice 1618:1561, Ptuj II-Ma-
rok 1551:1626, Trzin-Kopače-
vina 1577:1577 Vrstni red:
Olimpija II 27, Marok 23, Kru-
no, Poženel II 21, Ptuj II 19,
Domžale, Trzin 18, Kopačevi-
na II, Mrož II 17, 29. oktober
12, Postojna 8. j
ŠPORTNIK MESECA ZA
^ŠPORTNIKA LETA
Na vrhu stari znanci
Tudi v minulem tednu so največ glasov dobili Iztok Puc
(9), Katarina Srebotnik (8) in rokometaši Pivovarne Laško
(16). Omembe vredni so tudi štirje glasovi Sivka, trije Can
karja ter sedem Valantove in štiri Emeršičeve.
Med zadnjimi nominiranci so rokometaš Rastko Stefanovič, nogO'
metaš Faik Kamberovič, nova rokometna reprezentantka Tina Randl
in smučarka mlajšega rodu Ana Drev. Med ekipami so bili uspešn"
košarkarji, med katerimi ne gre prezreti A-2 Ugaša Kemoplast.
'T SNOPIČ

is
KOŠARKA
Polzela trdno druga
Olimpu^ je še vedno edino neporaženo moštvo prvenstva
injarkarjev, druga bo po rednem delu Polzela, ki je med
i^dnon* dobila organizacijo zaključnega turnirja pokalnega
'liiiiovanja.
polzelani so neugodne goste iz Postojne nadigrali že sredi
fvega polčasa, ko jim je v petih minutah uspel delni izid 20:0.
J^gbomo nadaljevali v tako silovitem ritmu, posebno v obram-
bi bomo potrdili ugled druge ekipe v državi,« je zadovoljen
jgper Zrinski, ki močno upa na uvrstitvi v obe finali.
Ze med osmerico?
po pravi tragediji v Sežani je Laščanom vendarle uspe-
lo zmagati v Mariboru in v primeru sinočnjega uspeha
proti Idriji za vsaj devet točk so že med najboljšo osmeri-
co.
Pipan je z igro centrov (na parketu so bili hkrati tudi po
jtirje dvometraši) krepko dobil skok (25:14) in z njim tudi
tekmo. Njegovo moštvo je v drugem polčasu znova ponovilo
[lapake z nekaterih tekem in prelahko zapravilo visoko
vodstvo, vendar je zadnjo četrtino, zlasti v obrambi, odigralo
islo dobro. S samo enajstimi prejetimi točkami v tem delu
jgre so se uspešno upirali vsem poskusom Satexa, ki po
odhodu Kotnika še ni zmagal.
Brez trenerja in sponzorja?
Rogaška je po dveh in pol mesecih s točkami Mičunoviča iz
jrostih metov dve sekundi pred koncem spet zmagala,
lazlog za zadovoljstvo je tudi dogovor med KZS in Satexom
jlede odškodnine za Jevtoviča, toda na površje so prišle
imge težave.
Po tekmi s Krčani je vidno nezadovoljen trener Damir Volarič
japovedal svoj odhod. Vzrok je počasno reševanje težav (tudi
inančnih obveznosti), obenem pa se je razširila novica, da
logaški Vrelci po dobrem desetletju sodelovanja umikajo spon-
orstvo. Brez pokrovitelja bo praktično nemogoče finančno
držati do konca sezone, namesto temeljitih priprav za končni-
opa ekipa trenira že skoraj rekreativno. J.T.
lolcalni dvoboj Hudinji
Včeraj so že bile prve četrtfinalne tekme ŠKL, med najbolj-
Josmerico pa sta tudi osnovnošolski ekipi HiRlinje Celje in
torice Velenje ter med srednjimi šolami Šolski center in
Mnja trgovska šola Celje.
Povratne tekme so bile povsod zelo zanimive in dvoboji za
iako žogo izenačeni. Zanimivi rezultati osmine-finala - osnov-
ašole: Lucija-Rogaška 90:65 (skupaj 141:121), Hudinja-Livada
i2:62 (142:123), Gabrovka-Gorica 71:73 (133:153); srednje šole
Jiiaki:TŠC Nova Gorica-ŠC Celje 64:65 (114:134), SESŠ Kranj-
ilkelje 58:36 (107:111).
/iharjeva med profiji
Naša najboljša igralka
fluasha Petra Vihar je minu-
i teden prvič nastopila na
urnirju serije WISPA, na ka-
drih so praviloma zbrane sa-
lo poklicne igralke, kajti to-
'^stni turnirji so edini način
^ vstop na svetovno raču-
nalniško lestvico.
V kvalifikacije odprtega pr-
fnstva Avstrije z nagradnim
■hladom 5000 dolarjev so mo-
^'e že igralke, ki so na lestvici
''d 60. mestom in Velenjčan-
^^ni imela veliko možnosti za
iresenečenje. Žreb ji je name-
'■'i Latasho Khan (ZDA, 66.
['^sto na svetovni lestvici), s
J^t^ro je v Linzu izgubila s
'H:9, 2:9in izpadla.
"T^udi pri zaključnih udarcih
f i' je ob preveliki vznemirje-
*^ti poznalo pomanjkanje
mednarodnih izkušenj, saj v
tujini nastopa vedno redkeje.
Težave so z denarjem, zveza je
ukinila celoten mednarodni
program in Petra tudi na mla-
dinsko evropsko prvenstvo
potuje v lastni režiji. Strokov-
njaki so si bili edini, da je v
nekaterih prvinah, predvsem
po hitrosti zelo blizu najbolj-
šim,« je start v eliti ocenjeval
trener Erik Vihar.
Petra je bila v Linzu edina
mladinka (naslednja najmlaj-
ša igralka je bila za polna štiri
leta starejša) in zato neprimer-
no več pričakuje od nastopa
med najboljšimi evropskimi
vrstnicami. Prvenstvo v Hel-
sinkih (začelo se bo v soboto)
bo zanjo že peto in prvič upa
na uvrstitev med najboljšo de-
seterico. Ž.Z.
Sanicaicu pred vsemi
^led najbolj uspešnimi zastopstvi državnega prvenstva
^iudu za kadete je bilo Sankakujevo s štirimi prvakinja-
zmagovalca pa ima tudi drugi celjski klub Ivo Reya.
, f^ova prvakinje so Pere (do 40 kg), Delčnjak (do 44 kg),
J^raks (do 52 kg) in Svečak (do 56 kg), tretji so bili Bevc ter
J^ma in Polavdarjeva (vse San). Med kadeti je zmagal B.
j^^ler (do 65 kg), srebrno kolajno ima Grosek (oba IR).
,^^kaku ima tudi tri kandidatinje za nastop na olimpijskih
^^evih mladih.
Grem doio S smučmi!
Od danes do nedelje v Planici finale svetovnega pokala v smučarskih skokih - Na
velikanki tudi Jerman, Kaligaro in Kolenc
Smučarskih poletov si že
nekaj časa ni mogoče zami-
sliti brez Savinjčanov (držav-
ni rekord so si lastili več kot
desetletje) in tudi letos bodo
zraven v Planici. Jure Jer-
man iz Matk, Rolando Kali-
garo iz Velenja in Peter Ko-
lenc iz Gaberk.
Jure Jerman je bil s 192 m
slabo leto državni rekorder.
Najdaljši slovenski let na smu-
čeh mu je pred mesecem dni
na Kulmu speljal Primož Pe-
terka (203 m) in pod Poncami
se obeta velik obračun za do-
mači prestiž. Jerman bo napa-
dal sanjsko mejo 200 metrov
(doslej je človek na smučeh
šestnajstkrat poletel dlje). Pe-
terka pa ob rekordu branil tudi
122 točk prednosti pred Tho-
mo za prvo slovensko skupno
zmago v svetovnem pokalu.
»Na dveh tekmah medcelin-
skega pokala sem na Japon-
skem zasedel 24. in 32. mesto
in doživel zimo, kakršne do-
ma nisem. Snežni metež, dež,
sonce, mraz... Planica? Želim
si čez kvalifikacije, mogoče
tudi kakšno točko. Ni me
strah, znam leteti, in če bodo
zaletne hitrosti okrog 103, 104
km/h, bi mogoče lahko pono-
vil Harrachovv,« pravi Jerman,
ki se je v nedeljo zjutraj vrnil
iz Azije.
»Svetovni rekord bo padel.
Na hrbtu skakalnice so z na-
nosom materiala pridobili ne-
kaj metrov, kjer je pred tremi
leti Bredesen pristal pri pri
209 m, je zdaj zanesljivo kak-
šnih 215 m, morda še več,«
ocenjuje Jerman, ki je na veli-
kanki še bolj zbran. »Na manj-
ši napravi se še lahko rešiš, na
letalnici napake ni mogoče po-
praviti. Na naletu ne smeš
dvomiti vase, najbolj nevaren
pa je skok >na ziher<,« pravi
Jerman, ki je bil poleti pri vo-
jakih in zato izpadel iz vseh
reprezentanc.
»Ze zdaj me je
strah!«
Rolando Kaligaro bi moral
biti na finalu medcelinskega
pokala nordijske kombinacije
na Poljskem, a si je pri trenerju
na račun Planice izprosil pro-
sto. Nekaj težav sta povzročila
zvin gležnja in pomanjkanja
snega, zaradi katerega so od-
padli treningi na stari velikan-
ki in tudi v tujini, toda na
srečo vsaj volje ne manjka.
»Že na začetku sezone sem
omenil, da me poleti silno mi-
kajo. Med sezono sem vse na-
črte izpolnil in trener mi je
pred finalom pogledal skozi
prste. Zadnja dva tedna nisem
bil na smučeh, že čutim, da
me bo v Planici strah, toda
grem gor. In tudi dol. S smuč-
mi,« pravi udeleženec letoš-
njega nordijskega SP Rolando
Kaligaro.
Leta 1994 je bil na poletih v
Planici predviden za predska-
kalca in bil že na zaletišču.
Brez opreme, ker trener ni do-
volil skoka, in krst bo doživljal
šele v naslednjih dneh. »Že ob
misli na planiško velikanko
me stisne, vendar se zavedam,
da bom na strmini moral biti
sproščen in vse priprave opra-
viti povsem normalno,« meni
Kaligaro, ki je dvakrat že ska-
kal v kvalifikacijah za svetovni
pokal (Beljak, Planica) in za
malenkost zgrešil uvrstitev
med petdeseterico.
Najdaljši poleti: 209 - Bre-
desen (Nor), 205 - Duffner
(Nem, oba v Planici 94), Oka-
be (Jap, na Kulmu 97), 204 -
Goldberger (Avs, v Harrac-
howu 96), 203 - Nieminen
(Fin, v Planici 94) , Balchar
(Češ, v Harrachowu 96), Pe-
terka (Slo, na Kulmu 97) itd.
»Obakrat bi bil rad med ude-
leženci tekme za svetovni po-
kal, z nekaj sreče so dosegljive
tudi točke,« napoveduje Ve-
lenjčan, ki bo skupaj z Jerma-
nom skakal v nacionalnem pa-
ketu, Kolenc pa bo verjetno
(vsaj v soboto) samo predska-
kalec.
ŽEUKO ZULE
Peter Kolenc in Jure Jerman (z leve): lani v Harrachowu čez
190 m, v Planici še dlje?
Derbi brez zmagovalca
Publikum je še četrtič zapored na gostovanju v Velenju ostal neporažen. Rudar pa zadnjih
pet tekem na svojem igrišču ni zmagal, in v boju za uvrstitev v pokal Intertoto so še naprej v
rahli prednosti Celjani.
Šaleško-savinjski derbi je z dvema goloma zaznamoval Faik Kamberovič (na sliki je v akciji, iz katere
so Celjani prvič povedli), toda domači so obakrat izenačili in tekma številnih zamujenih priložnosti se
je končala brez zmagovalca. Publikum že v nedeljo čaka nov derbi, na Skalno klet po dveh zaporednih
porazih in notranjih pretresih prihaja veliki štajerski rival Maribor, ki v novejši zgodovini tekem za
prvenstvo še sploh ni izgubil s Celjani. Šest tekem se je končalo z zmago vijoličastih in osem z delitvijo
točk, domači pa bodo po dolgem času v popolni zasedbi. Foto:-GREGOR KATIC
ŠPORTNI
KOLEDAR
ČETRTEK, 20.3.
Košarka
Celje: Celje-Borovnica (6.
krog končnice B moške lige,
18).
SOBOTA, 22.3.
Hokei
Celje: Danska-Madžarska
(13), Francija-Italija (1. krog
MEP skupine B, 17).
Kegljanje
Cerknica: Brest-CP Celje
(18. krog I. moške lige, 16);
Izola: Izola-Miroteks (18.
krog I. ženske lige, 13); Šo-
štanj: Šoštanj-Žalec (16), Ra-
denci: Radenska-Konjice (18.
krog II. moške lige, 15); Šo-
štanj: Šoštanj-Gorica II (18.
krog II. ženske hge, 13); Ma-
ribor: Lokomotiva-Petrol (8),
MTT-Kovinotehna (18. krog
III. moške lige, 18); Krilato
kolo-Miroteks III (13), Celje:
Komcel-Sremič (14. krog III.
ženske hge, 15).
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
Olimpija (19), Polzela: Polze-
la-P.Laško (21. krog A-1 moš-
ke lige, 19.30); Šentjur: Ke-
moplast-Comet (21. krog A-2
moške lige, 19); Ljubljana:
Ilirija-Ingrad (druga polfinal-
na tekma končnice I. ženske
lige, 19); Slovenske Konjice:
Rogla Atras-Medvode (19),
Postojna: Postojna-Elektra
(15), Lucija: Portorož-Celje
(7.krog končnice B lige,
19.30); Jesenice: Jesenice-
Podčetrtek (6. krog končnice
C lige, 19).
Nogomet
Šentjur: Šentjur-Ljubljana
(18. krogli, lige, 15).
Rokomet
Žalec: Žalec-Izola, Škofije:
Burja-Velenje (22.krog I. žen-
ske lige, obe 18)-.
NEDEUA, 23.3.
Hokej
Celje: Francija-Madžarska
(13), Italija-Danska (2. krog
MEP skupine B, 17).
Kegljanje
Celje: Miroteks II-Norik II
(18. krogli, ženske lige, 10).
Nogomet
Celje: Publikum-Maribor,
Koper: Koper-Rudar (22.krog
1. lige, obe 15); Domžale:
Domžale-Šmartno (18.krog
ll.lige, 10.30).
Rokomet
Barcelona: Barcelona-
P.Laško (povratna polfinalna
tekma pokala prvakov,
19.15)-.
TOREK, 25.3.
Hokej
Celje: Madžarska-Italija
(13), Danska-Francija (3.krog
MEP skupine B, 17).
SREDA, 26.3.
Košarka
Laško: P.Laško-Rogaška
(19), Maribor: Satex-Polzela
(22.krog A-1 moške lige, 20);
Prebold: Prebold-Parklji (7.
krog končnice B lige, 17).
16
ŠPORT*
Noč dolgih nosov
V prvi polfinalni tekmi pokala prvakov v rokometu velika predstava Barcelone v Golovcu - Celjani odpovedali
»Kaj nam pa morejo!« je
pred prvo polfinalno tekmo
pokala prvakov donelo po
nabito polnem Golovcu. Op-
timizem je kmalu splahnel,
Barcelona je bila na ravni
slovesa, Celje daleč od finala.
Daleč od forme, daleč od us-
peha in povsem razbito.
»V prvem polčasu smo na-
redili preveč tehničnih na-
pak, ki jih je Barcelona z
nasprotnimi napadi dobro iz-
koristila. Zgodil se nam je
>black out<,« je Zovko prvič
grajal igro in nato vzroke za
polom iskal na nepravi stra-
ni. »Po desetih minutah zelo
agresivne obrambe 3-2-1, ki
smo jo postavili na petnajst
metrov, nam je zmanjkalo
moči. Igralci so bili utrujeni,
v napadu nezbrani in na klo-
pi ni bilo nikogar, ki bi lahko
zamenjal Puca, Stefanoviča
ah Šerbca.«
Pivovarna Laško je včeraj z
Jadranom odigrala prvo tek-
mo ligaške končnice, Barce-
lona pa ta teden počiva, saj je
gostovanje v Vigu prestavila
na 26.marec.
Ves teden je govoril, da je
Barcelona najbolj močna proti
globokim obrambam, a se je
vseeno odločil za agresivno
cono. Ob sebi ima vrsto po-
močnikov (Požun, Wirth, Ko-
cuvan), toda ekipa je bila po-
vršno pripravljena in postavlja
se vprašanje, kaj sploh počne
na pripravah? Zadnji mesec je
Zovko v domačem prvenstvu
vztrajno igral obrambo 6-0 in
se proti Barceloni za »črto«
odločil šele v drugem polčasu.
Preveč je bilo trenerjevih na-
pak in nelogičnosti, izredno
slabega vodenja ekipe. Kot da
je bila predaja pripravljena že
neposredno po žrebu.
Zovko je bil v prvem polča-
su povsem brez ideje. V napa-
du je brez razloga vseskozi
vztrajal pri začetni šesterki in
ni pokazal niti trohice pogu-
ma, da bi zamenjal katerega
izmed zvezdnikov. Denimo,
Puca z mladim Pajovičem, ki
ima neprimerno večje srce. Bi
bila zamera prevelika? Pač,
Zovko je kot trener tipičen di-
plomat in ko na igrišču nihče
ne prevzame odgovornosti, se
v povprečje utopi tudi strokov-
njak, ki ga v zadnjih mesecih
vse pogosteje omenjajo kot
kandidata za hrvaškega selek-
torja.
V drugi polfinalni tekmi
sta Kiel in Zagreb igrala
23:23 (8:11). Strelci: Olsson
8, Schvvenke 4, Menzel 3,
Wislander, Petersen, Knorr
2, Schmidt, Scheffer 1 za do-
mače, Bilič 8, Čavar 7, Golu-
ža 3, Galič, Jovič 2, Džomba
1 za goste.
Barcelona? Za razliko od Ce-
lja, je do obisti naštudirala
nasprotnika. Svensson je bra-
nil celo cepehn (Pungartnik),
rned tekmo se ni niti za sekun-
do veselila bližajoče se zmage
in vrata pustila priprta. »Fina-
le? Ne, nič še ni odločeno. Če
smo mi lahko zmagali v Celju,
potem lahko tudi Celje v Bar-
celoni,« je bil skromen Svens-
son. Hvala za vljudnost, toda
Barcelona v letošnji sezoni v
svoji Blaugrani zmaguje v raz-
ponu med 5 in 21 goU razlike.
Peric je bil slab, tako kot v
Santanderju, ko samovšečno
ni prenesel kritike. Pri strelih z
več kot desetih metrov ni niti
trenil, v zadnji sekundi ga je
Masip ponižal z golom med
nogami. Jelčič je izzival Gar-
raldo, a je potegnil krajši ko-
nec. Pungartnik na drugem
krilu rezerviran, za Šerbca je
bila Barcelona prevelika tek-
ma, Stefanovič se je spretno
izmikal na črto. Puc po poš-
kodbi preračunljiv, skupaj z
Načinovičem je v obrambi be-
žal pred Šepkinom!? Tomšič
se v obrambi skoraj na sredini
igrišča ni znašel, Vugrinec, Pa-
jovič, Lapajne in Cvijič doslej
niso uživali velikega zaupanja
in so priložnost spet dobili
prepozno.
Pred prihodom v Celje je Bar-
celona v španskem prvenstvu
premagala Cajo Cantabrio z
39:30. »Perfekcionizem,« na
partyu ob novem naslovu dr-
žavnih prvakov ni skoparil slo-
viti Nunez in v nedeljo se je v
Golovcu sprostil tudi trener Ri-
vera. »Odigrali smo najboljšo
tekmo sezone. Za desetko. V
gosteh že dolgo nismo bili tako
dobri, zunaj je praktično ne-
mogoče igrati še boljše,« je trdil
Rivera in vztrajal pri oceni, da
je Celje druga evropska ekipa.
»Celje ni ozko usmerjeno,
naštudiranih ima ogromno
taktičnih variant, toda ima tu-
di slabosti, ki sem jih odkril z
gledanjem video posnetkov,«
je dodal Rivera. V polju je ne-
nehno vrtel devet igralcev in
izčrpaval Celjane, ki so zad-
njič vodili v 12. minuti s 5:4.
Izgubljeni žogi Šerbca (nepo-
trebno preigravanja 0'Callag-
hana) in Puca (podaja za hr-
bet) v razmaku samo dvajse-
tih sekund nikakor nista bili
izsiljeni napaki, Barca je z go-
loma iz nasprotnih napadov
prvič povedla (5:6) in še pove-
čala strahovit pritisk.
Rivera je pokazal pogum, po
samo četrt ure tekme je bil na
klopi tudi Šepkin, še pred
časom je izmenjal vse tri k(|
binacije srednjih zunanjiljl
tekmo dobil med 25. in J
minuto. Celje je pri 10:11 ij
lo igralca več (izključitev ||
dangarina), Šerbčev streh
Svensson ubranil, na dj^
strani je zadel Garralda, ^
je Peric prodal »kontr(
(Svensson je žogo prestreg
natančno na polovici igriš^^
in Barca je s Šepkinovim g,
lom povedla za tri.
Z danskimi, francoskim^
švicarskimi amaterji in redli
mi polprofesionalci ni bilo t,
žav, v dvoboju s sebi enakiu
so bili Celjani nebogljeni. (
bi hotela, bi Barcelona z lai
koto zmagala tudi z desetin
goli razlike. Ekipa devetdej
tih je očitno nekaj pustila tu
za povratno tekmo. Nekateri
celjskem taboru so po šokan
ni nemoči - enako je bilo tudi
Fotexom in v Zagrebu, s činu
se že kažejo obrisi kompleki
velikih tekem - še utopičr
govorili o zmagi v Blaugrar
Zovko pa je bil previden: »O!
čutek imam, da bomo igr;
bolje kot v Celju.«
ŽEUKO ZUl
Foto: GREGOR KATl
Stefanovičevi streli z razdalje so večinoma končali v bloku Šepkina.
Masip in Šepkin sta za ducat golov zgrešila le po enkrat.
Pivovarna Laško-Barcelona 24:29 (11:14)
Dvorana Golovec, gledalcev 3800, sodnika Biillovv in Liibker (oba Nemčija). Delegat: Larsen
(Danska).
Celje Pivovarna Laško: Lapajne, Perič; Vugrinec 1, Šerbec 6, Načinovič 1, Pajovič 3 (1),
Jelčič 2, Stefanovič 5, Pungartnik 2, Tomšič, Cvijič, Puc 4 (2).
Barcelona: Svensson, Barrufet; 0'Callaghan 3, Šepkin 6, D.Barbeito, Masip 6, Urdangarin 2,
Garralda 3, Andrade, Gujiosa 2, Soler 2, Ortega 5.
Izključitve: Pivovarna Laško 4 (Pajovič 2, Stefanovič 2), Barcelona 4 (Urdangarin 2, Ortega 2).
Sedemmetrovke: Pivovarna Laško 3 (3) - Pajovič 1(1), Puc 2 (2); Barcelona 3 (2) - Masip 2
(2), Ortega 1 (0).
Streli na gol (iz igre): Pivovarna Laško 21:46 (Vugrinec 1:1, Šerbec 6:12, Načinovič 1:4,
Pajovič 2:3, Jelčič 2:5, Stefanovič 5:8, Pungartnik 2:5, Puc 2:8), Barcelona 27:43 (0'Callaghan
3:7, Šepkin 6:7, Masip 4:5, Urdangarin 2:7, Garralda 3:4, Gujiosa 2:5, Soler 2:2, Ortega 5:6).
Obrambe: Lapajne 3, Perič 7 (1) - Svensson 12.
Izgubljene žoge: Pivovarna Laško 8, Barcelona 13. Pridobljene žoge: Pivovarna Laško 8,
Barcelona 10.
Gibanje rezultata: 1:0 (2.), 3:1 (6.), 5:4 (12.), 5:6 (16.), 10:10 (24.), 10:13 (29.), 13:14 (32.),
13:17 (35.), 15:20 (40.), 17:20 (43.), 18:21 (45.), 20:23 (49.), 22:27 (57.).
Kako so napadali in metali na vrata?
Zmago, Milan, Janez
Predtekma na častni tribuni - Sagadinu »standing ovation«, Drnovšek vstal s sedeže
Kučan se je potuhnil, Turnšek na tribuno
četrt ure pred tekmo se je
trop fotoreporterjev zapodil
pred klop Barcelone. Pred
zelenimi sedeži so objektive
naravnali v Drnovška in Ku-
čana (mlajši Podobnik je pri-
šel šele sredi tekme), toda
zvezda večera nista bila vo-
dilna politika, še manj do-
mači rokometaši. Zvezda je
bil - Zmago Sagadin.
Dvorana je ponorela, eksplo-
dirala, ko je uradni napovedo-
valec objavil, da je na tekmo
prišel tudi Zmago Sagadin. Za
zmago v Zagrebu in še prej dve
z Barcelono (le kdaj bo enak
povidg uspel rokometašem?) je
doživel »standing ovation«.
Sredi Celja se je skandiralo
Olimpiji, za trenutek so tisoči
pozabili na rokomet. Številka
ena je bila košarka.
»Barcelona je zasluženo
zmagala in je najboljša v Evro-
pi. Domačim zamerim, da so v
obrambi igrali premalo ostro
in agresivno, očitno so preveč
spoštovah nasprotnika. Nihče
se v letu, ali dveh še ni povzpel
na evropski vrh, Celje ima ne-
kaj krasnih mladih igralcev in
strašno mi je všeč Pajovič,« je
Sagadin pokazal široko roko-
metno razgledanost. Nič čud-
nega, saj je - rojeni Celjan. V
usnjeni jakni z napisom na
levi strani Prime Minister Ja-
nez Drnovšek in v spremstvu
celjskega župana Jožeta Zims-
ka je bil šef vlade deležen
medlega sprejema. Sramežlji-
vi vzkliki Janez Drnovšek so
hitro utonili v množici in očit-
no se Janezom skandira še
samo v Zagrebu. Jožetom se je
nazadnje konec sedemdese-
tih, a sta se oba izkazala, ko
sta med mehiškim valovanjem
teles »Ola« vstala s sedežev.
»Milan, Milan!« je kmalu za-
tem grmela dvorana. Zaradi
Kučana je celo še Turnšek pr-
vič evropsko tekmo gledal s
tribun, oba pa sta se
»Ola« potuhnila. Predsednil^
tako ali tako najbrž ne bi nih^
opazil, a je bil veliko bolj
smejan kot Drnovšek. Košar!'
je še vedno njegov prvi šp"'
(svojčas je bil predsedn';
Olimpije), rokomet drugi in'
zadnja leta reden obiskoval^
ženskih tekem Krima.
Katalonci so si skandira^'
Milanu razlagali po svo)'
»Barcelona je samo podruž"^
ca nogometnega kluba, mafj
Celje sekcija italijanskega
lana?« je v šali vprašal
spremljevalcev rdeče-i^
drih... I
■■■■■■■i ŽEUKO 21^*^
Zmago Sagadin z ženo Majdo.
% SNOPIČ
KUITURA
17
Peli so prijatelju
za rojstni dan
Celjsko pevsko društvo za 60-letnico Edvarda Goršiča
\f celjskem Narodnem do-
pj, je bilo 12. marca zelo slo-
jjiio. Pevke in pevci Celjske-
jj pevskega društva so svoj
letni koncert tokrat pos-
tili svojemu dolgoletnemu
jjfigentu prof. Edvardu Gorši-
jza njegovo 60-letnico. In
3j mu ne bi, saj letos teče že
leto, odkar dirigira zboru,
jga je prevzel leta 1961, prvi
jstop z zborom pa je imel za
iilturni praznik leta 1962.
Začeli so s Scarlattijevo Exul-
ite Deo, nadaljevali z Monte-
.[dijevo skladbo Agnus Del,
edila ji je Brahmsova Nacht-
ache I. op. 104. Nadaljevali so
Josipa Pavčiča Če rdeče rože
jpade sneg, nato pa izjemno
Ičuteno zapeli Nystedtovo
iTie, Gloda, op. 102. Prvi del
Bncerta so zaokrožili s Karaie-
sn spritualom Sometimes I
In Wildovim, prav tako
iritualom, My Lord, what a
lorning.
Drugi del koncerta je izzve-
bolj sproščeno, čeprav so
/e štiri skladbe zelo zah-
Kogojeva priredba Stoji,
I ...1 polje, Pavčičeva prired-
fe Dekle, poglej me prov, Kra-
njčeva priredba Ena sama reč
■griva in Vrabčeva priredba
la je ukazana so še posebej
obzale mojstrstvo v zadnjem
M zelo pomlajenega mešane-
ipevskega zbora. In nič manj
(ebbrova Memory iz musicala
Mke, pri kateri je Alenka Gor-
ic ponovno navdušila s svojim
Jlističnim nastopom. Za njo je
Jslopil gledališki igralec Borut
■ujevič, ki je sicer ves večer
. 'gatil z recitacijami slovenske
idske, z besedilom iz gospela
in Kettejem. Bila je to izbrana
poezija, nekakšen besedni kon-
trapunkt tistemu, kar je govorila
glasba. Za koga morda malce
nenavadno, toda delovalo je slo-
vesno in človeško toplo, brez
patetike, ki je kljub lepemu živ-
ljenjskemu jubileju dirigenta ta
večer nihče ni pogrešal.
Ko so se pevci razdelili na
dva dela tako, da so razklenili
tudi praktikable in v ospredje
prinesli klavir, je avditorij že
vedel, kaj ga čaka. Ko sede
Edvard Goršič za klavir v celj-
skem Narodnem domu, je to
posebno doživetje, zlasti še, če
ura že ni vsaj polnoč. Tako je v
tem posebnem vzdušju izzve-
nela celo solistična glasbena
točka Boruta Alujeviča iz ko-
medije Figaro se ločuje dovolj
prikupno. Sledil je pravi plaz
glasbenega razkošja in prijetne
sproščenosti, ki jo zmore le
glasovno bogat in visokokulti-
viran zbor. Poslušali smo Tre-
netovo La mer, Wilbergovo pri-
redbo ameriške ljudske My
shepherd... in Rutterjevo pri-
redbo ameriške ljudske When
the saints...
Pevci so svojemu dirigentu
najbolje čestitali z dobrim pet-
jem, a tudi besede, ki jih je
izrekel predsednik zbora dr. Ra-
do Komadina, so bile iskrene:
»Nocoj pojemo prijatelju za
rojstni dan. Praznuje okroglo ob-
letnico, zato mu bomo zapeli
posebej slovesno: Edi, Bog te
živi! Še mnogo let stoj pred na-
mi. In hvala, da smo lahko prav
danes s teboj!« Potem so mu
zapeli še tisto Pa se sliš'. Čestitki
Zveze kulturnih organizacij,
izrekel jo je slavljenčev kolega
in glasbeni pedagog Marjan Le-
bič, so sledile še premnoge, ki
so jih izrekli številni pevski zbo-
ri in skupine na Celjskem. Celje
je tisti večer mislilo na Edija
Goršiča, saj so mu čestitali celj-
ski župan Jože Zimšek, pa po-
džupan Dušan Burnik, pred-
sednik občinskega sveta Lojze
Oset, tajnik Mestne občine Aleš
Vrečko in mnogi drugi. Čestitko
je poslal tudi državni minister
za kulturo Jožef Školjč. Najlep-
še pa je bilo, da so bili vsi
glasbeni Goršiči skupaj: Edi je
dirigiral, v zboru so peli sopro-
ga Libuška, hči Alenka in sin
Matevž, v dvorani pa sta poslu-
šala brata Tone in Janez. In kdo
se ob njih ne bi spomnil tudi
mame Marije in očeta Edija.
Bil je lep koncert Celjskega
pevskega društva z visoko za-
stavljenimi cilji, bil je lep večer s
prijatelji, ki so prišli voščit vse
najboljše za 60. rojstni dan diri-
gentu prof. Edvardu Goršiču,
uveljavljeni avtoriteti zborov-
skega petja na Slovenskem.
^^^M DRAGO MEDVED
■■■H Foto: BOŽO BERK
ZAPISOVANJA
Kastrirana služinčad
Piše: TADEJ ČATER
Pretekli teden sem si v Mari-
boru ogledal gledališko pred-
stavo z naslovom Služkinje.
Seveda nič kaj takega, kar bi
bilo vredno posebne pozorno-
sti; z izjemo zamude, za kate-
ro pa še danes krivim zgolj
slovenske cestarje oziroma
Dars. Že res, da sem se na
predstavo podal ob nekoliko
neprijetni uri, ko se večina
tukajšnjih državljanov s svoji-
mi dobrimi avtomobili vali iz
svojih slabo plačanih služb,
pa vendar je med Ljubljano in
Mariborom le dobrih sto kilo-
metrov in za to človek ne bi
smel potrebovati več kot uro
in pol. Skratka, čeprav sem
ves uvodni del predstave za-
mudil, sem zapopadel tisto,
kar se mi zdi v tej_ predstavi
najpomembnejše. Še več, do-
volj je pogledati najavo pred-
stave v katerem izmed časni-
kov in vsa stvar postane v
trenutku kristalno jasna. V
vlogah služkinj nastopajo
moški igralci. Oziroma druga-
če: ženske vloge so zasedli
moški.
Hja, spet nič kaj takega, kar
bi bilo vredno posebne pozor
nosti; pač, režisersko eksperi-
mentiranje oziroma vračanje h
gledališkim koreninam. Ker
končno, v zlatih časih gledališ-
ča, v antični Grčiji, igralk
sploh niso poznali. Vse vloge,
tako moške kot ženske sb odi-
grali moški.
Toda danes je vendarle pred
nami že enaindvajseto stoletje.
In ženske so menda že skoraj-
da povsem enakopravne. In
zakaj potem izrazito ženskih
likov ne bi ponudili ženskam.
Igralkam. Zakaj hudiča pa po-
tem ženske v gledališčih sploh
imamo? Že res, da svetovna
literatura ni pisana za ženske,
da so nosilci velikih zgodb
moški, raznorazni kralji in
princi, pa vojščaki, itd. Da je
Penelopa resda zelo pomem-
ben lik v Odiseju, da je tisti
prt, ki ga je leta in desetletja
vezla, sila dragocena pogrun-
tavščina, pa vendar je povsem
ničen v primerjavi z Odisejevo
vrnitvijo domov. Da je Ofelija
bistena za razplet zgodbe o
Hamletu, pa vendar vso slavo
in ves blišč ob koncu, kljub
svoji vprašljivi moralni in etič-
ni drži, pobere Hamlet. Ja, ta-
ko je to. Teh primerov v za-
kladnici likov iz literarnega
sveta kar mrgoli. In ženske so
tudi na odru zgolj kraljice, ki
skrbijo za svoje potomstvo ta-
krat, ko kralji osvajajo tuje de-
žele, ko si postavljajo spomeni-
ke...
Torej, ženski liki v svetovni
literaturi, še zlasti dramski, so
zelo močno šovinistični. In še
bolj moško šovinistično je gle-
dališče. Ker še tisto malega,
kar je napisano za ženske, po-
berejo moški. Hmm, pred ča-
som je Koreodrama Ljubljana
uprizorila svoj Balkon. Ženske
like so kajpak odigrali moški
Zabavno. Toda nepošteno do
igralk. Do žensk. Še takrat,
kadar bi ženske naj nastopale
recimo v spodnjem perilu, to
rmmesto njih počno moški.
Kot, da se je ženska lepota
nekje izgubila. Kot, da ženske
na odru niso več dovolj lepe.
Kot, da nimajo več tistih svojih
atributov. Še več, kadar ženske
vendarle zaigrajo v nosilnih
vlogah, takih kraljevskih reci-
mo, niso več ženske. So moški,
ki so jih kastrirali. Ja, točno to:
so kastrirani moški kot tiste
služkinje in kot tiste junakinje
tam v erotičnem perilu na Bal-
konu v Koreodrami. Kar pome-
ni, da s tem, ko moški prevze-
majo ženske like, sicer prevze-
majo gledališče, iz gledališča
izganjajo žensko, njeno lepo-
to, toda v realnem življenju
moški vendarle izgubljajo. Ker
gledališče temelji na mimezi-
su. Na preslikavi', posnemanju
realnega življenja. In, če s tem
kdo izgublja, potem so to iz-
ključno moški. In nihče drug.
Kar spet pomeni, da je svetov-
na literatura napisana za žen-
ske. Da so ženske vsem Sha-
kespearom, Strindbergom in
vsem tistim antičnim herojem
dramatike ter današnjim reži-
serjem lahko celo hvaležne.
Ukročena Irmoglavka v SLG
v petek, 21. marca, bodo
t) 19.30 v Slovenskem ljud-
em gledališču v Celju pre-
''erno uprizorili Shakes-
^Jrovo komedijo Ukročena
'iioglavka v režiji Janusza
't^e, ki po svojem izjemno
^Pesnem »mariborskem ob-
"bju« prvič gostuje v Celju.
Ukročena trmoglavka je eno
^ed tistih Shakespearovih del,
' predstavljajo v intepratativ-
smislu največji izziv za sle-
uprizoritev. Zgodba je
'^Prosta in se vrti okoli znane
''^e snubljenja, kjer so v maniri
'^re komedije na delu nespo-
'^^rni, zamenjave in preobla-
^•^ia, vendar je teza o odnosu
^^'^ moškim in žensko, ki jo v
"Mediji avtor izpostavlja tako
Noksna, da neprestano spro-
' nova videnja. Na vprašanje
'^yzgoje oziroma odnosa med
'^^l^m in žensko, ki je osrednja
JJ^^a besedila, ne ponuja nika-
^'^^ga odgovora oziroma se
oru zavestno izogiba. V
iliii   igrivosti   Commedie
delFarte Shakespeare subtilno
načenja pereča vprašanja indivi-
dualnosti, spolne prevlade in na-
silja. Znameniti Katarinin mono-
log ob koncu problem položaja
ženske v družbi samo še izostri
in izpostavi.
Ob Ukročeni trmoglavki se
torej pojavlja cel kup aktualnih
vprašanj, od katerih je najbolj
bistveno gotovo to, ali je Sha-
kespeare tudi dejansko zago-
vornik teze, da naj bo ženska le
pohlevna in možu popolnoma
vdana »udomačena živalca«,
ali pa je preprosto hotel sprovo-
cirati feministke, da bi povz-
dignile svoj gromki glas.
Samosvoj odgovor na najraz-
ličnejše »zagate« ob branju
Ukročene trmoglavke bo goto-
vo z uprizoritvijo ponudil polj-
ski režiser Janusz Kiča, ki se je
slovenski publiki že predstavil
z izvrstno uprizoritvijo Duma-
sovih Treh mušketirjev in Kaf-
kove Amerike v SNG Drami v
Mariboru ter Genetovih Služ-
kinj v Narodnem domu. Ja-
nusz Kiča je z obema uprizori-
tvama usodno posegel v slo-
venski gledališki prostor in ga
zaznamoval s prepoznavno es-
tetiko, prodornimi interpreta-
cijami ter natančno, minimali-
stično in predvsem na igralcu
temelječo režijo. Njegove pred-
stave odlikuje zmeraj znova ti-
sto kreativno iskanje, ki gleda-
lišče obnavlja, mu daje novo
svežino in provokativnost.
Borza humorja
v Rogaški Slatini v okviru
Borze humorja že drugič za-
pored poteka literarni nate-
čaj, ki letos nosi pomenljiv
naslov Pasje življenje. Na na-
slov Občine Rogaška Slatina,
kot organizatorja te priredi-
tve, je do sedaj prispelo že
kar okrog 200 črtic, novel,
basni in humoresk s šaljivo
vsebino.
' Strokovna žirija pridno pre-
bira poslane prispevke oprem-
ljene samo s šiframi, s čimer je
zagotovljena nepristranost pri
izboru del. Prva tri izbrana
dela čakajo mamljive denarne
nagrade kakor tudi bronasta,
srebrna in zlata plaketa, na-
slednjih pet najboljših del pa
bo nagrajeno s posebnimi
priznanji. Izdali bodo tudi
brošuro, kjer bo poleg nagra-
jenih del objavljenih še 22 naj-
boljših literarnih del.
Slovesna podelitev nagrad
bo v Kristalni dvorani v Rogaš-
ki Slatini v torek, 1. aprila, ob
19. uri, na njej pa bodo sodelo-
vali igralka leta Barbara Nata-
ša Gračner, gledališki igralec
Bojan Emeršič in popularni
kantavtor Adi Smolar.
Organizatorji pričakujejo de-
la, ob prebiranju katerih se bo-
mo bralci sigurno lahko nasme-
jali do solz. Prav gotovo se bo
med njimi našlo tudi kakšno
takšno, ki bo podrobno opiso-
valo pasje življenje v kraju, kjer
prireditev poteka. Tem za tak-
šno delo v Rogaški Slatini prav
gotovo ne primanjkuje. Sicer
pa, počakajmo na najbolj resni-
coljuben dan v letu - na prvi
april v Rogaški Slatini.      K.K.
18
KULTURA
Celje« Staro štajersko
mesto ob Savinji
Ob koncu leta 1996 je pri
graški založbi Strahalm izšla
zgodovinska monografija
Celja z naslovom Celje. Staro
štajersko mesto ob Savinji, ki
jo je napisal upokojeni
zdravnik in ljubiteljski zgo-
dovinar dr. Rudolf Pertassek
iz Gradca.
Avtor, ki je leta 1992 izdal
podobno monografijo o Ptuju
(rojstnem mestu svoje mate-
re), je knjigo razčlenil v 11
poglavij in v njih zaokroženo
predstavil preteklost in seda-
njost Celja in okolice. V prvih
štirih poglavjih je na kratko
orisal geografske in topograf-
ske posebnosti mesta, natanč-
no opisal celjske kulturnozgo-
dovinske znamenitosti (zlasti
podrobno celjski Stari grad), v
obsežnem petem poglavju pa
podal strnjen, toda nadvse ko-
rekten pregled zgodovine Ce-
lja do prvih let po drugi sve-
tovni vojni. V šestem poglavju
je predstavil nekaj pomem-
bnih kulturnozgodovinskih
spomenikov v okolici Celja
(npr. šempetrsko nekropolo),
v sedmem in osmem pa grado-
ve in graščine ter zdravilišča
na Celjskem. V devetem po-
glavju je orisal razvoj obrti,
trgovine in industrije v Celju
in okolici, v desetem je podal
kratke biografije nekaterih
znamenitih Celjanov, v enaj-
stem poglavju pa je opisal še
lepoto Savinjskih alp. Knjigo
pa je na koncu obogatil še z
nekaterimi prilogami (npr.
nemška in slovenska imena
uhc, seznam celjskih župa-
nov, nacionalna struktura me-
sta itd.), ki so - zlasti za nemš-
kega bralca - nadvse dobrodo-
šel pripomoček za boljše razu-
mevanje preteklosti in seda-
njosti Celja.
Avtor se je pri pisanju oprl
predvsem na izjemno bogato
starejšo in novejšo zgodovinsko
literaturo o Celju in celjski regi-
ji, pri prikazu celjske zgodovine
od preloma stoletja do povojne-
ga obdobja pa je pritegnil tudi
nekaj novih, doslej neznanih
virov, ki vsekakor dopolnjujejo
naše dosedanje vedenje o celj-
ski preteklosti. Zlasti pri sled-
njem pa je še posebej pomem-
bno, da zapletenih nemško-slo-
venskih razmerij od konca
prejšnjega stoletja ni opisoval v
skladu s stereotipi, ki jih je
proizvedla nemška politična
publicistika in jo je za njo trdo-
vratno ponavljalo nemško (av-
strijsko) zgodovinopisje, am-
pak je problematiko (kljub še
vedno nekaterim nerodnim for-
mulacijam) poskušal zaobjeti v
vsej njeni protislovnosti.
Predstavitev knjige dr. Ru-
dolfa Pertasseka bo v četr-
tek, 20. marca, ob 18. uri, v
Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice v Celju.
■■■■■■■M JANEZ CVIRN
Prijazne poti
Svetovni popotnik Zvone
Šeruga se na svoji novi pre-
davalni turneji po Sloveniji
znova vrača na Štajersko.
Po Drugačnih zvezdah, v ka-
terih je opisal svoje motoristič-
no potovanje okoli sveta, in
Nevarnih poteh nam tokrat po-
nuja Prijazne poti, novo raču-
nalniško vodeno diaprojekcijo
s skoraj tisoč diapozitivi, s po-
močjo katere gledalci v poldru-
gi uri podoživljajo najlepše po-
krajine, najprijaznejše poti in
najljubše spomine z enoletne-
ga potovanja okoli sveta, na
katero sta Zvone in Romana
tokrat vzela s seboj tudi petlet-
no hčerko Kajo. In zakaj Prijaz-
ne poti? Kaji sva hotela pokaza-
ti, da je svet lep, ljudje pa pri-
jazni, pravita odrasla člana po-
potne odprave, mala popotnica
pa na vprašanje, kje ji je bilo
najbolj všeč, odgovarja prepro-
sto: »Povsod.«
In kje bo gostoval Zvone Še-
ruga v naslednjih dneh?
Danes (v četrtek, 20. marca)
bo predstavil Prijazne poti v
kulturnem domu v Vojniku, v
petek v dvorani zdravilišča
Rimske Toplice, naslednji te-
den pa bo obiskal Polzelo (po-
nedeljek v Kulturnem domu),
Mozirje (torek v kulturnem
domu), Celje (sreda v kinu
Metropol) ter Slovensko Bistri-
co (petek v viteški dvorani na
gradu). Predavanja bodo ob
19.30 uri, razen v Celju in
Slovenski Bistrici, kjer se bo-
ste na dolgo pot okoli sveta
odpravili pol ure kasneje. Po
predstavitvi pa boste nepo-
sredno od avtorja lahko kupili
tudi zadnje štiri od njegovih
potopisnih knjig in to kar s
trideset odstotnim popustom.
Svetovni popotnik pa vam
jih bo seveda z veseljem tudi
podpisal. ZŠ
Na prvi pomladni dan v
Likovnem salonu
Razstavo slikarke Jelke
Flis, Celjanke, ki živi in us-
tvarja v Ljubljani, so v Likov-
nem salonu v Celju odprli 6.
marca. V petek, 21. marca, ob
19. uri pa bodo pripravili
predstavitev avtorice in kata-
loga.
Jelko Flis bo predstavila
umetnostna zgodovinarka dr.
Nadja Zgonik. Po predstavi-
tvi, pribhžno ob 20.uri, pa se
bo začel koncert skupine Ni-
no di Kongo septonet iz Mari-
bora, ki jo vodi Nino Moreš-
kič. Nino Moreškič bo pred-
stavil različne vrste bobnov
(indijske, arabske itd.), nato
se mu bodo pridružih še ostah
tolkalci in poskrbeh za zabavo
v ritmu kongo bobnov.
Jelka Flis (1959) je diplomi-
rala iz slikarstva na Akademiji
za likovno umetnost v Ljublja-
ni nato pa je opravila še slikar-
sko specialko pri prof. Andre-
ju Jemcu.
Pred leti je Jelka Flis odkrila
privlačnost malega formata, ki
se ji je zazdel idealni posred-
nik za njeno osebno slikarsko
izpovedno misel. Vendar nje-
na mala slika ni samozadost-
na, zato je začela iz malih
poslikanih ploščic sestavljati
večje slikarske celote, ki pre-
krijejo veliko površino stene.
Na malih slikah uporablja
veliko različnih vzorcev, ki jih
razvršča v skupine in ritmično
ponavlja.
SUkarka si vnaprej zamisli
in točno načrtuje poseben na-
čin razporeditve ploščic, za
vsak prostor, v katerem raz-
stavlja. Tako je tudi v Likov-
nem salonu svoje male forma-
te razvrstila kot šahovnico v
veliko sestavljeno sliko, ki no-
si naslov Nekega lepega dne.
V petek, 14. marca, je v Li-
kovnem salonu ob razstavi
Jelke Flis potekala likovna de-
lavnica na temo ornamenta, ki
jo je pripravila in usmerjala
avtorica, udeležih pa so se je
nekateri likovni pedagogi in
učenci celjskih osnovnih šol.
Dela, ki so nastala na delavnici
bodo ob predstavitvi 21. mar-
ca na ogled v Cybersalonu,
zgornjem prostoru Likovnega
salona. NŠ
V Celju revija malih volcalnih skupin
v dvorani Narodnega doma v Celju se bo v
ponedeljek, 24. marca, ob 19.30 pričela
letošnja medobčinska pevska revija malih
vokalnih skupin Mestne občine Celje, Obči-
ne Štore in Občine Vojnik.
Gre za revijo malih skupin, kot so kvarteti,
okteti in vsi manjši pevski sestavi, ki nimajo
značaj pevskega zbora. Udeležili se je bodo:
mešana vokalna skupina Vigred iz Dobrne,
mešani kvartet Shalom iz Ljubečne, moška
vokalna skupina Kompolčani iz Kompol nad
Štorami, ženska vokalna skupina Cvet Druš-
tva medicinskih sester in zdravstvenih tehni-
kov Celje, moški oktet Podoglarji Obrtne
zbornice Celje in kot gostje oktet Jurij Dalma-
tin iz Sevnice.
Vsaka skupina se bo predstavila s štirimi
pesmimi po lastnem izboru, njihovo izvajanje
pa bosta spremlja glasbena strokovnjaka prof.
Marjan Lebič in prof. Franc Klinar, ki bosta po
reviji z umetniškimi vodji posameznih skupin
opravila tudi strokovni pogovor. Prireditev
organizira Zveza kulturnih organizacij Celje,
pri kateri lahko poslušalci, dobijo tudi vstop-
nice za koncert.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
PRIREDITVE
GLEDAliŠČE
V Slovenskem ljudskem gle-
dališču bodo danes ob 16.30
predpremierno za abonma I.
Gimnazija 2 Celje uprizorili Sha-
kespearovo Ukročeno trmoglav-
ko. Jutri, v petek ob 19.30, bo
premiera Ukročena trmoglavka,
v prevodu Milana Jesiha in režiji
Janusza Kice. za abonma pre-
miera. V soboto ob 10. uri bo v
SLG za Abonma družinski lut-
kovni in izven gostovalo Lutkov-
no gledališče iz Ljubljane s
predstavo Trdoglavček, ob
19.30 pa bodo za Abormia sobo-
ta večerni in izven ponovno
uprizorili Ukročeno trmoglav-
ko. V ponedeljek ob 16.30 bodo
za Abonma šolski center Celje
uprizorili Gorgonin dar, v torek
ob 11.30 za Abonma združeni
mladinski in izven ter ob 19.30
za Abonma torek in izven Ukro-
čeno trmoglavko in v sredo ob
16.30 za Abonma I. Gimnazija 3
Celje Gorgonin dar.
V Hermanovem gledališču
v Celju si lahko danes in jutri
ob 9. in 10.30 uri ogledate ple-
sno slikanico Vidkova srajčica
Plesnega teatra Igen.
V Celjskem domu bosta jutri
ob 20. uri Ivo Ban in Iztok Vahč
uprizorila komedijo Mož moje
žene. V soboto ob 10.30 pa bo v
okviru Veronikine matineje lut-
kovna predstava Slonček El-
mer, v izvedbi lutkovne skupi-
ne Lutke čez cesto.

V Narodnem domu v Celj u bo
drevi ob 19.30 slavnosUii koncert
ob 25-leUiici Mešanega pevskega
zbora Celeia. pod vodstvom Mat-
jaža Kača. Gostje bodo člani Dal-
matinske klape Mastrinka iz
Splita. Koncert bodo ponovili v
dvorani CD Žalec jutri ob 19.
uri. V ponedeljek ob 19.30 bo
srečanje malih vokalnih skupin
Mestne občine Celje.
V kinu Union v Celju bo v
torek ob 19.30 koncert simfo-
ničnega orkestra Slovenske fil-
harmonije iz Ljubljane, pod
vodstvom Marka Letonje.
V Zadružnem domu na Lju-
bečni bo jutri ob 19. uri slav-
nostni koncert ob 15-letnici
Ženskega pevskega zbora KUD
Ljubečna, pod vodstvom Vide
Bukovac. Gostje na koncertu
bodo člani Moškega pevskega
zbora iz Ljubečne, Moški pev-
ski zbor Telekoma in Pošte ter
Otroški pevski zbor podružnič-
ne OŠ Ljubečna.
V dvorani Plesnega foruma
bo v soboto ob 20.30 premiera
plesno gledališke predstave Zr-
calne podobe Roze Mlakar aU
vabilo na torto, v izvedbi Ple-
snega Foruma Celje.
V Domu krajanov na Gomil-
skem bo v soboto ob 19. uri
koncert ob 2 5-letnici Mešanega
pevskega zbora Celeia.
V Kulturnem domu v Slo-
venskih Konjicah bo v soboto
ob 19. uri tradicionalno sreča-
nje ženskih pevskih zborov.
V Osnovni šoli Hruševec pri
Šentjurju bo jutri ob 16. uri
koncert etno ansambla Kurja
koža iz Celja.
V dvorani Kulturnega doma
v Vojniku bo jutri ob 19.30, 14.
srečanje malih vokalnih skupin.
li  RAZSTAVE
V občasnih prostorih Muzeja
novejše zgodovine bodo jutri ob
12. uri odprli razstavo Gorenjs^
ga muzeja iz Kranja o dr. ]^
Bleiweisu in takratnem času.
V Celjskem domu je ^
maja na ogled razstava del,
žeta Horvata-Jakija.
V Likovnem salonu so
ogled slikarska dela Jelke Flj
V galeriji Hodnik so na o,
led likovria dela Mojce Sei|
gačnik iz Žalca.
V Galeriji sodobne umetu,
sti razstavlja Lojze Dolinar,
V Laškem dvorcu do 2
marca razstavlja dela akadej
ski slikar France Slana.
V Savinovem likovnem ^
Ionu razstavlja ilustracije Mj
janca Jemec-Božič.
V knjižnici v Šentjurju
lahko do 11. aprila ogledate n
stavo otroških likovnih del, o
30-letnici VVZ Šentjur.
V galeriji v Velenju razsta
Ija plastike v kraškem kanui
Matejka Belle.
V Razstavnem salonu v R
gaški Slatini do 28. marca n
stavlja Draga Soklič z Bleda.
V razstavišču Gorenje serv
sa v Velenju razstavljajo kipai
Stojan Batič, Janez Lenass
Mirsad Begič, Zmago Poseg
Jiri Bezlaj, Irena Brunec, Moj(
Smerdu, Izidor Urbančič j
Marjan Drev.
V galeriji Keleia je na ogk
razstava IX. celjskega medn
rodnega slikarskega tedna.
V Termah Zreče razstavi
Viktor Rožanc z Dobrne.
V avli hotela Dobrna bo c
sobote naprej na ogled 1. me
narodna razstava otroških
kovnih del iz petnajstih drž
sveta. Razstavo je pripravil 1
mit Štore.
V Lapidariju Pokrajinsfcg
muzeja Celje sta Pokrajinsl
muzej Celje in Musei Civii
Udine, pripravila razstavo R(
nesančna keramika Vidma.
V Pokrajinskem muzeju j
do 30. junija na ogled razstav
Rifnik in njegovi zakladi.
V butiku Steklar razstavlja
marcu Alja Polajžer, v boln
šnici Marija Ducman, v hotel
Merx Toni Mohar, na Celjsl
koči Vinko Pajk in v avli Rai
vojnega centra Vlado GerŠak
V dvorani Zdraviliškega di
ma na Dobrni bo jutri ob 21
uri nastop folklorne skupinej
seksteta Vigred. I
V knjižnici v Rogaški Slatn
bo drevi ob 19. uri Boris RajŠtf
iz Celja predaval o potovanj
po Kitajski.
V Kulturnem domu v Vojn
ku bo danes ob 19.30 preda«
nje Prijazne poti Zvoneta Sen
ge. i
■^KINO   ^
l'nif)n ■    .: i.       ;   :i !(>'■
ob 16.30, 19. m 21.30 ameriSl
film Jerry Maguire (25.3. ki"
predstave   odpadej:^     M*
Union od 20. do 24.3. ob 18. ^
avstralski film Sijaj, ob 20-
pa ameriški Mularija, 26.3.
20. uri ameriški film Mularl
Metropol od 20. do 24.3. ob 1^
in 18. uri ameriški film Evi''
ob 21. uri avstralski film Sijj'
25.3. ob 16.30 in 21.30 ameri^*
film Jerry Maguire. ob 19- J
pa ameriški Evita; 26.3. ob
uri ameriški film Evita.
Kino Dobrna 22. ob 19
23.3. ob 17. uri ameriški filrt*
vse ali nič.
»IMlil,i.l.,I.IJJlLl1
2. SNOPIČ
KULTURA
19
V. Novačanovi gledališki dnevi
jja odru kulturnega doma
y Trnovljah v Celju se bodo
j0tri. v petek, 21. marca, pri-
ieli peti Novačanovi gledališ-
|ji dnevi, pravzaprav njihov
piarčevski del, ki jih organi-
zirata domače KUD Zarja Tr-
pjjvlje Celje in Zveza kultur-
nih organizacij Celje, v spo-
ijin na znanega dramatika,
pgsnika, pisatelja in politika
j\ntona Novačana.
fjovačanovo najbolj znano
dramsko delo je brez dvoma
jHerman Celjski, čeprav je na-
pisal še vrsto drugih. Poleg
spomina na znanega dramati-
1(3 pa želijo biti Novačanova
gledališka srečanja tudi sreča-
nja stalno delujočih amater-
skih gledaliških ansamblov na
Slovenskem.
Kot prvi bodo na trnovelj-
skem odru jutri ob 19.30 go-
stovali gledališčniki iz Ljuto-
mera s komedijo E. Flisarja
Stric iz Amerike v režiji svoje-
ga režiserja Staneta Kralja. Za
Anton Novačan se je rodil
v Zadobrovi pri Škof ji vasi 9.
julija 1887. Študiral je pravo
v Pragi, kjer je diplomiral
leta 1915, kasneje je bil celo
v diplomatski službi nekda-
nje kraljevine Jugoslavije,
37. leta poslanec v takrat-
nem parlamentu, umrl pa je
22. marca 1951 v Posadosu v
Argentini, kamor je emigri-
ral po vojni. Sedaj je poko-
pan v domači slovenski
zemlji na vojniškem poko-
pališču.
njimi v goste prihajajo člani
gledališkega ansambla Ama-
terskega gledališča iz Velenja.
Ta priznani gledališki ansam-
bel bo v torek, 25. marca, ob
19.30 predstavil znamenito
komedijo Sama in Belle Spe-
wack Naši trije angeli, ki jo je
na oder režijsko postavil
dramski igralec, član Sloven-
skega gledališča iz Celja, Re-
nato Jenček. Scena je bila delo
Miše Zupančič, Jožeta Kolarja
in Jožeta Kotnika. Dan za tem.
v sredo, 26. marca, pa bodo,
prav tako ob pol osmih zvečer,
na trnoveljski oder stopili še
priznani člani ansambla Gle-
dališča Tone Čufar z Jesenic,
ki jih naše občinstvo že tudi
dobro pozna, saj so redni gost-
je na Novačanovih gledališ-
kih srečanjih. To pot so pri-
pravili slovensko klasiko, ko-
medijo Antona Tomaža Lin-
harta Županova Micka, za ka-
tero je kostume pripravila
Melita Vovk, sceno Jože Be-
bič, režija pa je bila delo Mira-
na Kende. Zanimiv in pester
program bo predvsem nasme-
jal občinstvo, zato organiza-
torji tudi letos pričakujejo
množični odziv. Vstopnice za
vse predstave (sedeži v dvora-
ni so oštevilčeni!) pa so že na
voljo pri Zvezi kulturnih or-
ganizacij Celje, Gregorčičeva
6, tel.: 484-187.
Program letošnjih Novača-
novih gledaliških dnevov se
bo nadaljeval tudi v nasled-
njem mesecu, ko pričakujejo
tudi obisk koroških Sloven-
cev.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Slonček Elmer
s sladkimi
paketki
v okviru celjskih otroš-
kih matinej v veliki dvo-
rani Celjskega doma bo v
soboto, 22, marca, ob
I 10.30. uri, v mestu ob Sa-
vinji gostoval Slonček El-
mer.
Lutkovna skupina Lutke
čez cesto bo malčke zaba-
vala s predstavo Slonček
Elmer, med obiskovalci pa
bodo izžrebali tri nagra-
ieiice, ki se bodo lahko
sladkali z darilnimi paketi
Vbljanskega podjetja Mer-
itor EMBA. Sladki paket-
ki Čakajo tudi tri obiskoval-
ce zadnje matineje v mar-
cu, gledališke predstave
Hop v pravljico, s katero se
bo v Celju predstavilo Gle-
dališče Unikat.
Sicer pa v podjetju Fit-
aiedia, ki je organizator
celjske otroške matineje,
otrokom v sodelovanju z re-
stavracijo Mc'Donalds "ob
vsaki vstopnici še vedno
ponujajo brezplačen ham-
burger. Otroške matineje se
-odo nadaljevale tudi apri-
ko naj bi predvidoma
-eljske malčke z musica-
lom Guliver zabavali člani
plesno-akrobatske skupine
flip, otroci pa se bodo sre-
"^ali tudi s priljubljenim
otroškim pesnikom Tone-
tom Pavčkom. IS
Pozdrav pomladi
v Velenju s pomočjo večih
pevskih revij in koncertov
pozdravljajo prihod pomla-
di. Prvo srečanje pevskih
zborov so pripravili že pred
40 leti, takrat je sodelovalo le
nekaj sto pevcev. Lani je na
pevskih revijah nastopilo
1.245 pevcev, približno toli-
ko pa jih bo sodelovalo tudi
letos.
Prvi koncert, na katerem je
nastopilo deset zborov, okte-
tov in vokalnih skupin, so pri-
pravili pretekli četrtek, v petek
pa se je v velenjski glasbeni
šoh predstavilo osem odraslih
pevskih zborov. V petek, 21.
marca, bodo koncert pripravili
otroški pevski zbori, vrhunec
zborovskih prireditev pa na-
povedujejo za soboto, 22. mar-
ca, ko se bodo v Glasbeni šoli
Velenje predstavili mladinski
pevski zbori. Poleg revij Ve-
lenjčani navadno pripravijo
tudi različne strokovne posve-
te, za visok nivo pevske kultu-
re pa ima največ zaslug izjem-
no kakovostna Glasbena šola
Velenje in njen direktor mag.
Ivo Marin.
V ŠMAJS
Foto: J. MIKLAVC
Pevski zbor nižje stopnje Osnovne šole Gorica seje na zahteven nastop pripravljal na Paškem
Kozjaku. Otroci so pred kratkim uživali v pevskem taboru, v miru in spokojnosti. Zbor vodi
mentorica Mihaela Britovšek.
Zrcalne podobe Roze Mlakar
^ dvorani Plesnega foruma Celje bo v
soboto, 22. marca, ob 20.30 uri, intimni
P^rformans za eno plesalko in 30 gle-
dalcev, premiera plesne predstave Zr-
•^^Ine podobe Roze Mlakar ali Povabilo
"a torto.
Zasnova, koreografija in režija nove
P'esne premiere Plesnega foruma Celje
J° delo Goge Stefanovič-Erjavec, Rozo
^'akar upodablja dolgoletna forumova
'''^salka Andreja Cepuš, vizualizacija
je za predstavo izdelal Franc Purg. V
"^timnem vzdušju dvorane Plesnega fo-
^^ma Celje (samo za 30 gledalcev) bo
palka Andreja Cepuš skušala z gi-
J^'^. glasbo, mimiko in plesom omrežiti
J'edalce in jih popeljati v svoj svet rožna-
'/^ oblakov. V predstavi plesalka razi-
I^J^ie stereotipne poglede o ženski,
^■"^ti pa gledalcem razkriva tudi najbolj
skrite kotičke svojega »roza« življenja.
»Moje ime je Roza Mlakar in živim v
čudovitem gradu pod rožnatimi oblaki.
Velika okna mojih soban gledajo na di-
šeč rožnat vrt. Vanj sem posadila tisoče
in tisoče vrtnic, da me njihov vonj vsako
jutro prebudi iz nežnega sna. Vendar pa
sem zdaj tu čisto sama, saj je moral moj
dragi princ na snežno belem konju od-
jezditi po službeni dolžnosti. Zato sem
pomislila, da njemu v čast pripravim
kakšno ljubko zabavo, ki bo popestrila
moje samotne dni...,« vabi Roza gledalce
na svojo predstavo.
Po sobotni premieri bodo ponovitve
predstave Zrcalne podobe Roze Mlakar
ali Povabilo na torto v dvorani Plesnega
foruma Celje še 28. in 29. marca ter 4. in
5. aprila, vselej ob 20.30 uri.
IS. Foto: BAST
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Čudežni Feliks
Piše: MARTINA ROZMAN
SALOBIR
So knjige, ki jih beremo,
da odvrnemo misli od vsak-
danjih skrbi in morda se že
čez nekaj dni ne spominja-
mo več, kaj smo prebrali. Če
nas vodi ambicija, da bolj ali
manj dosledno spremljamo
tekočo literarno produkcijo,
utegnemo naleteti na marsi-
kaj zanimivega - prepozna-
vali bomo trende, vsrkavali
duh časa, morda nas bo pri-
jetno presenetila spretnost
ubesedovanja ali lahkotna
gibkost fabuliranja, nas nav-
dušila kakšna duhovita
poanta ali ironični zasuk. Ni-
mamo pa prav vsak dan sre-
če, da bi naleteli na besedilo,
ki nas navduši kot celota, z
vsemi svojimi komponenta-
mi, knjigo, h kateri se nam
misli vračajo tudi, ko je ne
držimo v roki, in ki jo nazad-
nje odložimo z občutkom, da
je ena tistih, za katere bi bilo
škoda, če ne bi bile napisne.
Seveda je v veliki meri stvar
osebnega okusa, kaj bi kdo
izmed nas uvrstil v svojo
knjižnico najboljših in naj-
ljubših. V moji nikakor ne bi
manjkal Andreja Hienga Ču-
dežni Feliks (Mladinska knji-
ga, 1993).
Če niste eden tistih, ki na
knjižnih policah s privihanim
nosom preskočijo dela sloven-
skih avtorjev, in so Vam pri
srcu »pravi« romani z dina-
mično, bogato prepleteno
zgodbo, prepričljivo oblikova-
nimi literarnimi osebami ter
avtentično izrisanim časov-
nim in geografskim okvirom,
potem bo zagotovo všeč tudi
Vam.
Naslovni lik romana je Fe-
liks, mnogostransko nadarjeni
najstnik, poUglot z briljantnim
spominom, naphan z obsež-
nim, z vseh vetrov napaberko-
vanim znanjem, potujoča en-
ciklopedija, »vunderkind«.
Okvir njegovega mladostne-
ga dozorevanja, katerega del-
ček v romanu spremljamo, je
družinski roman o premožni
in trdni meščanski rodbini
Kalmus-Missia, postavljen v
desetletje pred drugo svetov-
no vojno. Družina svoj social-
ni lesket dolguje priimku Mis-
sia, trdne finančne temelje pa
ji je zagotovil vanjo priženjeni
garaški in poslovno nadarjeni
povzpetnik Kalmus.
Toda roman se začenja s Kal-
musovo smrtjo. V podeželski
graščini, kjer se odslej koncen-
trira dogajanje, se naseli vdo-
vin intimni prijatelj, ruski emi-
grant, domnevni plemič sum-
ljivega porekla in dejanj. Hiša
postopoma odpušča služinčad
in odprodaja premoženje. Kal-
musovi hčeri, ki sta se šolali v
tujini, sta s seboj prinesli spo-
min na nacistične izgrede, tudi
v trških gostilnah je mogoče
prepoznavati zametke značil-
nih ideoloških besednjakov.
Medčloveški odnosi, zlasti
med gospo Kalmus in njenima
hčerama, so v nekakšni stalni
napetosti, vsi pa nosijo v sebi
slutnjo bližajočega se viharja,
a jo vztrajno in bolj ali manj
uspešno izrivajo iz zavesti.
V takšno vzdušje »pade« po
smrti svoje matere Feliks, ib-
senovsko skrivnostni neza-
konski sin Kalmusove sestre.
Tukaj se v senci usodnih spre-
memb na zunaj komaj opazno
odvija njegovo zorenje, njego-
vo iskanje identitete, ki se raz-
vije v dramatičen crescendo,
ko se izkaže, da je njegov oče,
znani violinist židovskega po-
rekla, že ujet v ris apokalipse,
že na begu pred rastočo mrž-
njo. Z njim bo šel po ahasver-
skih poteh večnega judovstva
tudi Feliks.
»Vedel je, kaj ga čaka na
begu, bržkone je vedel bolje
od očeta. /.../ In obenem z
grozo ga je oblivala posebna
slast: čutil je glasbo, ki jo bo,
če ostane živ, vendarle kdaj
napisal: oj, skrivnostni ostina-
to, lebdeči glasbeni oblaki,
violine, opredene z meketajo-
čo pritožbo fagota, razmaknje-
ni oblaki, kakor zvezde v mar-
cu. Kaj je to? Solidarnost?
Spodobnost? Ne! Nujnost za-
voljo mnogih dotlej anonim-
nih povezav. /.../ Pripadnost.«
(Čudežni Feliks, str. 437, 438)
Imenitno branje! VeUk ro-
.„maii.,..„._____.....^.........____
S pesmijo v pomlad
Jutri, v petek, ob 19.30, bo v kulturnem domu v Vojniku
14., tradicionalno srečanje malih vokalnih skupin.
Srečanje pripravljajo pri kulturno-umetniškem društvu ;
France Prešeren, vstopnice pa lahko v predprodaji kupite v I
banki v Vojniku. N.-M. S. I
Otroške risbe na Dobrni
v organizaciji podjetja Limit Štore in Toplic Dobrna bodo v
soboto, 22. marca, ob 18. uri, v Hotelu Dobrna odprli medna-
rodno razstavo otroških likovnih del.
V Hotelu Dobrna bo pribUžno 40 risb otrok iz 15 držav na
ogled do 22. aprila, Mihailo Lišanin, ki je pod pokroviteljstvom ]
Občine Vojnik razstavo pripravil, pa je izbor risbic naredil iz i
Ukovnih del mednarodne izmenjave risb in slik. Podjetje Limit:
že drugo leto izdaja mednarodni likovni informator, revijo ^
Likovni svet, ki jo berejo v 14 državah. Ena od akcij, ki jo
pripravljajo v uredništvu, je tudi mednarodna izmenjava risb in
slik. V izbor za tokratno razstavo so prišla otroška likovna dela
iz Belorusije, Rusije, Poljske, Češke, Slovaške, Bolgarije, Indije,
Italije, Srbije, Črne gore. Hrvaške, Makedonije, Madžarske,
Švice in Slovenije. IS
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Na itiilifone vrvic
Letošnji marec je bolj topel kot običajno, hmeljarji pa so s
takim vremenom kar zadovoljni, saj si bodo lahko spravili delo
naprej. Pri Hmezad Kmetijstvu Žalec imajo s hmeljem zasajenih
več kot 1000 ha površin. Treba jih je redno vzdrževati, vsakih
toUko let pa stare nasade zamenjati z novimi. Letos bodo v
Savinjski dolini obnovili okoli 90 ha hmeljišč. Ugodno marčev-
sko vreme je omogočilo, da so večina novih sadik že posadili. V
starih nasadih pa hmelj odoravajo, obrezujejo, ponekod pa tudi
že napeljujejo vrvice. TONE TAVČAR
Vid in Zarja za
boljše življenje
»Kako malo je treba, da se
življenje obrne na bolje« je
slogan, ki spremlja novo re-
klamno akcijo na hrbet obr-
njene želvice humanitarne-
ga zavoda Vid iz Kranja.
Zavod Vid je bil ustanovljen
pred štirimi leti in čeprav ima
sedež v Kranju, njegovi sode-
lavci pomagajo vsem pomoči
potrebnim Slovencem. Z novo
akcijo pomoči ljudem po nez-
godni možganski poškodbi so
pred kratkim začeli v sodelo-
vanju z društvom za varstvo in
rehabilitacijo po poškodbi gla-
ve Zarja, s konkretnim delom
oziroma nakupom potrebnim
pripomočkov pa želijo poma-
gati prenekateremu Slovencu.
V državi namreč v bolnišnicah
v povprečju letno oskrbijo
3.600 bolnikov z nezgodnimi
možganskimi poškodbami, za
ljubljanskim območjem pa je s
13-odstotnim deležem Celje
na drugem mestu po pogosto-
sti možganskih poškodb.
Ob tem, ko so v zavodu Vid
predstavili svoj program hu-
manitarne pomoči, pa so po-
sebej opozorili, da v dobrodel-
ni dejavnosti prihaja tudi do
zlorab. Vse tiste, ki resnično
želijo pomagati sočloveku v
stiski, zato vabijo, da pokliče-
jo na telefonsko številko 064/
350-480, kjer bodo sodelavci
zavoda znali odgovoriti, komu
lahko skupaj obrnemo življe-
nje na bolje.
MMHMHBHBHHMHHHHn IS
O vplivu sladkorne
bolezni na oci
Društvo za boj proti slad-
korni bolezni Celje priprav-
lja strokovno predavanje z
naslovom Vpliv sladkorne
bolezni na oči.
Predavanje bo danes, v četr-
tek, ob 16. uri v dvorani SPIZ
na Gregorčičevi 5 v Celju, pre-
davala pa bo dr. Slavica Pod-
goršek.
N.-M. S.
220 kilometrov do
zmage
Taborniki rodu Beli konj iz
Slovenskih Konjic so minulo
soboto izvedli tradicionalno
taborniško orientacijsko tek-
movanje - Bračičeve dneve.
Na štartnem mestu se je na
jutranjem zboru zbralo več
kot 170 tabornikov iz različnih
krajev Slovenije, pa tudi iz so-
sednje Hrvaške. Tekmovanja
sta se namreč udeležili tudi
ekipi iz Reke in Splita. Tabor-
niki so se pomenili v različnih
panogah kot so orientacijski
pohod, skica terena, kroki te-
rena, minsko polje, signaliza-
cija, prva pomoč, zgodovina
taborništva, topografija in po-
dobno. V kategoriji Gozdov-
nic in gozdovnikov - GG - sta
zmagali ekipa fantov iz Celja
ter deklet iz Zagorja. V katego-
riji Popotnic in popotnikov -
PP - pa je zmaga »ušla« kar
220 kilometrov daleč - v Reko.
Poleg tega so se taborniki po-
merili v vezanju vozlov. Pre-
hodni pokal za vozlanje so že
sedmič zapored osvojili tabor-
niki iz Zagorja. B.Z.
Parki Evrope
Hortikulturno društvo Celje
vabi svoje člane na predavanje
Sprehod po parkih Evrope, ki
bo v sredo, 26. marca, ob 17.
uri, v mali dvorani Narodnega
doma v Celju. Predavala bo
Jaglenka Leban.
Cesta v Palci bo kmalu obnovljena
Delavci Cestnega podjetja Celje hitijo z rekonstrukcijo 700 metrov dolgega odseka na cesti v'
Paki, ki vključuje tudi izgradnjo dveh mostov, potrebno pa bo prestaviti primarni vodovod zaj
mesto Velenje ter položiti optične telefonske in ostale kable. L. OJSTERŠEK ;
Šolarji zbirajo star papir
Zbiranje odpadnega papirja je ena izmed utečenih akcij, ki jih pripravlja polzelska osnovnaj
šola. Učenci vsako leto zberejo na tone papirja, izkupiček pa namenjajo za izlete ob koncu ]
šolskega leta. Letošnja zbiralna akcija je v polnem zamahu. Učenci so zelo prizadevni, star papir, •
predvsem časopisni, zbirajo od hiše do hiše in ga vozijo v zato pripravljene zabojnike pri šoli.-
Tudi Sara, Tomi in Rok iz 4. a razreda so zbrah že kar lep kup papirja. T. TAVČAR j
O ekološkem kmetovanju
Kmetijsko svetovalna služba pri Zavodu za živinorejo \
veterinarstvo Celje pripravlja v ponedeljek, 24. marca ob5
uri, v veliki dvorani Upravne enote Šentjur predavanje
ekološkem kmetovanju. "
Predavateljica Anamarija Slabe iz Inštituta za trajnost^
razvoj v Ljubljani bo spregovorila o smernicah ekološkeJ
kmetovanja, predavanje pa pripravljajo v želji, da bi se i^^^
največ pridelovalcev hrane odločilo za ekološki oziroma biolog
ki, okolju prijazen in za ljudi neškodljiv način pridelave hran^
Da je tudi ekološko kmetovanje lahko uspešno, pa bodo udei^^
žencem predavanja v Šentjurju ponazorili s primeri iz drža^
Evropske skupnosti, kjer je takšen način pridelave hrane že z^\^
razširjen. lij
Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Šentjur pri Celju
št. 321-411/92-2. z dne 30.10.1995,
Občina Šentjur pri Celju, v sodelovanju s
Hranilno kreditno službo Šentjur p.o. objavlja
RAZPIS
za dodelitev kredita
1. Za kredit lahko zaprosijo fizične osebe, ki se ukvarjajo s
kmetijsko proizvodnjo. Stalno prebivališče vlagatelja mora biti na
območju Občine Šentjur pri Celju.
2. Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje namene:
-NAKUP KMETIJSKIH ZEMUiŠČ;
-IZGRADNJA IN OBNOVA GOVEJIH HLEVOV IN NAKUP
HLEVSKE OPREME;
-NAKUP PLEMENSKIH TELIC;
-IZGRADNJA HLEVOV ZA DROBNICO;
-OBNOVA TRAJNIH NASADOV (VINOGRADI, SADOVNJAKI);
-KREDITIRANJE GORSKIH IN STRMIH KMETIJ.
3. Skupni znesek razpisanih kreditov znaša 15 miliionov tolariev.
4. Pogoji pod katerim se dodeljuje kredit:
-najdaljša doba vračanja: 5 let;
-obrestna mera TOM+7 %, oziroma kreditiranje na gorsko
višinskih in strmih območjih TOM+5 %;
-obresti: trimesečno odplačevanje;
-moratorij največ eno leto;
-znesek posojila: največ 70% predračunske vrednosti;
-rok koriščenja posojila: po prejemu sklepa o odobritvi, vendar
v roku dveh mesecev po objavi razpisa;
-kreditojemalec plača tudi stroške zavarovanja kredita;
-kredit za zavarovanje pri zavarovalnici ali z vknjižbo zastavne
pravice na nepremičnine kreditojemalca; ^
-glavnica: odplačuje se po dogovoru z HKS; 01
-obresti se v času moratorija pripisujejo glavnici;
-možno je uveljavljati regres za realne obresti v višini in na način,
ki je določen z razpisom pristojnega ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano.
5. Sredstva so namenska in se koristijo dokumentarno. Prednost-
no se dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo
naslednje kriterije:
-so nosilci kmetijske dejavnosti, ki imajo na kmetiji naslednika;
-da je njihova proizvodnja usmerjena v doseganje višje kvalitete
proizvodov in storitev ter zagotavlja ekološko neoporečen
proizvodni proces;
-da gre za pospeševanje in spodbujanje razvoja kmetijstva;
-da gre za ekološko sanacijo obstoječih kmetijskih dejavnosti.
6. Vloga za kredit mora vsebovati:
a) podatke o imenu in priimku, naslovu prosilca, o dobi najema
kredita in o višini kredita;
b) investicijski program, ki ga pripravi l^metijska svetovalna služba
Šentjur;
c) originalno dokumentacijo:
-zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši kot 30 dni;
-mnenje kmetijske svetovalne službe o kmetiji;
-mnenje svetovalne službe o primernosti investicije;
-potrdilo o plačanih davkih;
-potrdilo o dohodkih ostalih družinskih članov v preteklem letu;
-izjavo o dosedanjih kreditih;
-potrdilo o vrednosti prodanih tržnih viškov v preteklem letu;
-v primeru zavarovanja s hipoteko: cenitveni zapisnik sodno
zapriseženega cenilca oz. mnenje svetovalne službe o vrednosti
kmetije;
-pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dovoljenje za
priglasitev del, če gre za najem kredita za gradnjo ali adaptacijo
kmetijskih ali pomožnih kmetijskih prostorov;
-predračun investicije;
-kupoprodajno pogodbo, če gre za nakup kmetijske zemlje ali
objektov ali prostorov namenjenih kmetijski proizvodnji;
-predračun, če gre za nakup kmetijske mehanizacije in opreme-
7. Hranilno kreditna služba ima pravico odkloniti kreditojemalca,
če ugotovi, da je v preteklosti že imel kredite, ki jih ni redno
odplačeval, če ni kreditno sposoben ali če kredita ni ustrezno
zavaroval.
8. Vloge za dodelitev kredita je potrebno oddati na naslov: Občina
Šentjur pri Celju, Mestni trg 10, Šentjur - Odbor za kmetijstvo do
21. aprila 1997 do 12. ure.
9. Odbor za kmetijstvo bo najkasneje v 20 dneh po izteku roka za
vložitev vlog sprejela sklep o dodelitvi kreditov in ga posredoval
HKS in vsem prosilcem.
ia Nepravočasno prispele in nepopolne vloge se ne bodo
obravnavale.
2. SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
ODMEVI
Ko zacveti
velikonocnica
fja Ponikvi pri Grobelnem v
šentjurski občini je veliko za-
nimivosti, ki si jih je mogoče
ogledati skozi vse leto, je zapi-
sal avtor pod gornjim naslo-
nom v Novem tedniku 13.
jj^arca letos.
Ce grozi velikonočnici, da
[,0 izginila, kar bi bilo krimi-
nalno dejanje, ni nevarnosti,
(ja bi izginila pogorišča last
družine na Ponikvi št. 36 in
juševine poslopij, last družin
na št. 26 in 34. Ta že nekaj let
sramotno bogatijo turistično
razglednico Ponikve.
Tudi če bo turistično druš-
tvo morda spregovorilo o tej
žalostni vaški dediščini na
svojem zboru, ni pričakovati
odstranitve. Najbrž pa tudi ne
odprave odlagališča krajevnih
odpadkov in razne odvržene
opreme ob pokopališču.
Žal lastniki in krajevna
skupnost tega nista pripravlje-
na odstraniti, morda bi naj o
tem razpravljali na občini in v
Upravni enoti Šentjur pri Ce-
lju. Po volitvah in končnem
imenovanju vlade pa bi se
opozorilno morda lahko vklju-
aia ministrstvo za notranje
zadeve in varstvo okolja, kar
spada nedvomno v njuno pri-
stojnost. Po odpravi teh objek-
tov in odlagališča, bi tudi Po-
nikva bolj zacvetela v turistič-
min ekološkem pogledu.
VINKO JAGODIC,
Ponikva
PREJELI I
SMO  J
Spreneveddvo
srečanje na
Resevni
Tragični dogodek 18. sušca
na Resevni iz časa okupacije
so ideologi in pristaši revolu-
cionarnega nasilja hoteli pro-
slavljati kot krajevni praznik,
tla bi tako slavili svojo končno
zmago. To se nikakor ni hotelo
najbolje prijeti. Šele s prevze-
mom patronata veterinarske
postaje je bila zaradi srečanja
Veterinarjev na Resevni nekaj-
l^rat bolj številna udeležba.
. Nato smo leta 1990 razglasili
Šentjur za mesto oziroma smo
Pridobili meščanske pravice.
To smo proslavili v okviru
Praznovanja 80-letnice kmetij-
^l^e šole in občinskega prazni-
■^3' ki smo ga v času nasilja
praznovali 18. avgusta. Leto
■kasneje je občinska skupščina
sprejela sklep, da bomo odslej
mestni krajevni praznik
Praznovali razglasitev Sentjur-
jj. Za mesto. Za ta dogodek je
"'1 na osnovi formalnih dejanj
Jbran 24. september 1990. Ta
Saturn je bil sprejet tudi kot
'^Dčinski praznik.
Na veselje ideologov in zara-
' neznanja in nespretnosti
'^^vega pomladnega vodstva
Jočine se je tudi v tem prazni-
^ ohranila stara puhla forma.
Občinski praznik ni bil nikoli
resnično doživet.
Leta 1992 smo na Resevni
postavili križ in ga blagoslovi-
li, da bi na podlagi resnice o
času okupacije opustili eno-
stransko hvalisavo prikazova-
nje tragičnih dogodkov iz II.
svetovne vojne ter tako stopili
na pot sožitja slovenskega na-
roda. Da bi ta dogodek ostal
zgodovinski pomnik kot opo-
min nasilnežem in vzgled od-
pora žrtvam, smo ga leta 1994
tudi upoštevali v projektu Via
Historica kuhurnozgodovin-
skega pohoda preko arheološ-
kega Rifnika in planinske in
narodnoobrambne Resevne.
Kljub novim dejstvom in pri-
stopom so nekateri s spreneve-
danjem in delno ohranitvijo
starih metod lansko leto začeli
širiti stare oblike in tako za-
hrbtno rušiti tudi projekt Via
Historica. To jim dokaj dobro
uspeva s pomočjo zadovoljnih
hlapcev in neosveščenih ljudi.
Posebej se velja vprašati, kak-
šna je šola, ki ohranja staro
nasilno miselnost, in pri teh
grdobijah sodeluje.
Demokratično naravnani
ljudje in davkoplačevalci bi mo-
rali upravičeno vprašati vodstvo
teh organizacij, zakaj takšno
ohranjanje ideologije in na či-
gav račun se to počne. Duhovi
Ipavcev in Malgaja bi zaslužili
več pristnega spoštovanja in is-
krenega delovanja za vsesplo-
šni narodni napredek. To pot je
začel prezgodaj umrli Franc
Svetina, ki še ni dobil nadalje-
valca. Zaradi tega so potrebna
vprašanja in odgovori. Upam,
da jih bodo dali vsi odgovorni,
to pa naj bi bili vodilni.
FRANC ZABUKOŠEK,
Šentjur
Odprto pismo
občinskemu
svetu Žalec
Smo krajani Podvrha in Do-
brovelj, ki nas teži problem
odprtja kamnoloma Dolar.
Zgodba se je pričela pred le-
tom in pol, ko je g. Završnik
želel na črno odvažati nasipni
material na traso avtoceste Ar-
ja vas-Vransko, kar smo mu
preprečili.
Vsi smo proti, tako smo se
soglasno izjasnili pri razgrni-
tvi plana na KS Braslovče. Pro-
ti je KS Braslovče, krajani KS
Vransko, ne pa g. Sušnik, proti
so tudi druge uradne instituci-
je, dovoljenja za odprtje kam-
noloma ni, ceste za odvoz ni,
ogrožene so domačije, cerkev
sv. Martina, gozdne živali, na-
rava, gojitveni potok...
Vendar se kljub vsem tem
»proti« argumentom postopek
odpiranja nadaljuje. Krajani,
ki smo svoje stališče že nešte-
tokrat povedali in zapisali in
od njega ne odstopamo, bomo
morali isto stališče spet ponav-
ljati na KS Braslovče. Želimo
in zahtevamo, da se ponovne-
ga srečanja udeležijo svetniki
iz braslovškega okoliša. To so
Nikolaj Rožič, Frančišek Der-
ča in Ivan Fale, ki naj prisos-
tvujejo in pred nami povedo
stališče občinskega sveta do
kamnoloma.
Zakaj nas imate za žogico,
ki si jo podajate in valite odgo-
vornost za ekološko katastro-
fo na nas, ki ne maramo tega
posega v naravo? Ali nimate
ravno vi moči ali pa morda ne
volje, da bi prekiniU ta posto-
pek?
Če to storite, boste zadovo-
ljili zahtevam, željam in proš-
njam krajanov, okoljevarstve-
nikov, jamarjev, gozdarjev,
vodarjev... G. Završnika pa
boste nehali vleči za nos, da
bo uspel. Želimo namreč, da
bi nehal uničevati dobrovelj-
ske gozdove.
Krajani
Podvrha, Braslovč,
Prekope, Stopnika,
Vranskega in okolice
Javno pismo
predsedniku
vlade
v tem mesecu so nasproto-
vanja izvajanju ZDEN dosegla
svoj vrhunec. Biološki in
ideološki nasledniki komuni-
stične vladavine že nekaj let
vztrajno zavirajo denacionali-
zacijo in so jo z neustavnim
moratorijem lansko leto tudi
popolnoma zavrli. Tik pred
volitvami so sicer za kratek
čas omilili svoje prizadevanja
za izničenje denacionalizaci-
je, vendar pa so takoj po voli-
tvah zopet vzpodbudili svoje
privržence k mrzlični propa-
gandi populističnih gesel, da
z vračanjem gozdov ne bi Slo-
venija postala zadnja utrdba
fevdalizma v Evropi.
Kljub absurdnosti dobivajo
take trditve v naših medijih
veliko podporo, ker imajo
močan propagandni naboj.
Najbrž to ni naključje, saj je
treba ob gospodarskem obu-
božanju usmeriti nezado-
voljstvo mnogih Slovencev v
parole, ki so bile značilne za
leto 1945.
Zelo nas čudi, da tudi Vi,
gospod predsednik, ne nas-
protujete tako poenostavljeni
argumentaciji za spremembo
ZDEN. Pričakujemo, da boste
v vaših naslednjih nastopih na
to temo reagirali na take napa-
de z ustavno-pravno in stro-
kovno argumentacijo, saj ne
gre samo za napad na pravno
državo, pač pa tudi za destabi-
lizacijo države.
Ker slovenskim razlaščen-
cem, ki še vedno čakajo na
vrnitev nasilno odvzetega
premoženja, ni vseeno, v kaj
se bo po 6 letih zaviranja izva-
janja ZDEN ta zakon spreme-
nil in ker vodstvo ZLRP Slove-
nije ne razpolaga s podatki o
»ogromnih površinah sloven-
ske zemlje«, ki so bile vrnjene
tujcem in celo takim, ki so to
isto posest dobili že »dvakrat«
plačano, vas vljudno prosi-
mo, da nam s pomočjo vlad-
nih služb in ministrstev pri-
dobite pregled o nezakonito-
stih, ki so se pri vračanjih
veleposestev zgodile. Mnenja
smo, da ZDEN dovolj jasno
opredeljuje upravičence do
vračila odvzetega premože-
nja, zato nam bodo podatki
nujno gradivo za presojo Je-
linčičevih, Bavčarjevih, Čer-
načevih in sličnih posploše-
nih trditev, ki se v javnosti
navajajo brez konkretnih
kvantitativnih dokazov, nji-
hov namen pa je ustvarjanje
vsesplošne klime proti vsem
oblikam denacionalizacije in
proti vsem dejavnikom, ki
podpirajo institucijo pravne
države.
Prosimo za naslednje po-
datke:
Katerim tujcem - fevdal-
cem (poimensko), ki 9. maja
1945 niso bili jugoslovanski
državljani, je bilo državljans-
tvo po vložitvi zahtevka za
denacionalizacijo priznano?
Katera upravna enota je od-
ločbo izdala in kdaj? Katerim
tujcem - fevdalcem (poimen-
sko) so bili do sedaj vrnjeni
gozdovi po določbah ZDEN?
Koliko v ha, kdaj in v kateri
Upravni enoti? Katerim tuj-
cem - fevdalcem (poimen-
sko), je bila posest vrnjena,
pa jim po zakonu o denacio-
nalizaciji ne bi smela biti vr-
njena? Koliko, kdaj in v kate-
ri Upravni enoti? Kateri tujci
- fevdalci (poimensko) imajo
vložene zahtevke in so po
ZDEN zakoniti upravičenci
za vračilo? Za kako veliko
premoženje gre (specifikaci-
ja) in v kateri Upravni enoti?
PREDSEDSTVO ZLRP
Slovenije
Goljufa tudi
invalide
Ko se pojavi na vratih ugle-
den mož s kovčkom in krava-
to, še ne pomeni, da ima tudi
korekten, pošten poslovni
odnos in namen.
Tudi mozirski podjetnik Iz-
tok R, stanujoč na Ljubnem,
je podoben tič, ki je obljub-
ljal dolgoročno sodelovanje,
ko pa je bil dolžan več raču-
nov, je enostavno izginil in
pozabil na svoj dolg. Tudi na
telefon in pošto ne odgovar-
ja.
Po poizvedovanjih ga ima-
jo tudi drugi v slabem spomi-
nu, jaz mu pa zamerim, da bi
lahko goljufal sebi enako-
vredne partnerje, saj sem sa-
ma paraplegik in mi že do-
volj preprek povzroča vozi-
ček. Kakorkoli, verjetno ni-
ma problemov z denarjem,
saj se vozi z velikim audijem,
mogoče pa mu odgovarja za-
stonj časopisna reklama...
Sprašujem se, kako nas bo
obvarovala naša država pred
takimi goljufi?
Ime avtorja v uredništvu
IPRITOZNA
^ KNJIGA
Kisla sadna
kupa
V nedeljo popoldne smo
obiskali gostišče Olimp na Pol-
zeli. Pri točilnem pultu nas je
vljudno pozdravil, mislim, da
lastnik, in nas popeljal do mi-
ze. Po pregledu jedilnega lista
smo se odločili za štiri sadne
kupe.
Postregli so nam jih dokaj
hitro. Bile so lepo pripravlje-
ne. Najprej smo pojedli smeta-
no, ko pa smo začeh jesti sad-
je, smo se začeli spogledovati,
saj je bilo sadje nekam kislo
prav tako tudi sok.
Poklicali smo natakarja in
mu povedali, da s tem sadjem
nekaj ni v redu. Odgovoril
nam je, da je sadje sveže in da
z njim ne more biti nič narobe.
Za okus nam prinese koščke
pomela, češ da ne poznamo
okusa južnega sadja. Potem
smo še malo poizkušali, bana-
na je bila v redu, ki vi kisel,
ananas kisel, sok kisel, grozd-
je sumljive barve.
Po premisleku sem se odlo-
čil, da kupo reklamiram. Nata-
kar me je pregovarjal, da je v
redu in mi je pokazal kuhinjo,
kjer je bilo res sadje. Jaz pa
sem vztrajal, da je sadje v sad-
ni kupi kislo, kar so potrdili
tudi žena in otroka.
Ker nismo prišli do sporazu-
ma, smo se odločih, da zapusti-
mo lokal. Pri plačilu sem pove-
dal, da ne mislim plačati celega
računa, ampak samo toliko,
kolikor smo pojedli. Natakar
mi je izstavil celoten račun,
zato je prišlo do pogajanj z
lastnikom o plačilu. Prišlo je
tudi do obtožb, da nočem pla-
čati, ker nimam denarja. Zahte-
val sem, da mi da sadne kupe
za sanitarno inšpekcijo. Tudi
pri tej zahtevi nisem uspel in
na koncu sem plačal 2.200 to-
larjev, kolikor je znašal račun
za sadne kupe. Za plačilo so se
mi prijazno zahvalili.
Ko sem zapuščal lokal, sem
si prisegel, da bom to zapisal,
čeprav tega še nisem nikoli
storil. Vem pa, da se bom tež-
ko odločil za ponovni obisk
Olimpa na Polzeli.
Sprašujem se, kaj lahko v
takšnih primerih storimo, ali
moramo res vse prebaviti, kar
nam postrežejo in ali imamo
gostje sploh kakšne pravice.
Tržni inšpektor v nedeljo ni
dosegljiv. Poznam pa odgovor:
Obiskuj lokale, kjer je veliko
gostov.
MARJAN BURKELC,
Prebold
Kje je čistoča?
Ta dopis nima namena ime-
novati oz. se s kom prerekati.
Želim le opozoriti na čistočo
na našem pokopaUšču.
8. marca, ob prazniku vseh
žena, se svojci spomnimo tudi
naših pokojnih. Od 6. marca
dalje sem vsak dan opazil na
pokopališču smetnjak, prepoln
vsega, 8. marca pa je bilo že vse
naokoli nametano odpadno ze-
lenje. Prav zabolelo me je v
srcu, ko sem moral prestopati
preko odpadkov in odstraniti
zgorele sveče v neposredni bli-
žini groba. Tudi številni drugi
redni obiskovalci pokopališča
so to opazili. Ali bomo po novih
pravilih lahko samo plačevali in
sami čistili?
DUŠAN GORKIČ,
Vojnik
ZAHVALE-
POHVALE
Srečanje
sestričen in
bratrancev
Kaj vse je treba žrtvovati in
pripraviti, da se ljudje oziroma
sorodniki snidejo in v prijetni
družbi zaplešejo, zapojejo in
pogovorijo, govori naslednji
primer.
Bratranca Roman Pušnik in
Franci Brečko sta se potrudila,
da smo se po dolgoletni želji
zbrali skoraj vsi bratranci in se-
strične. Bilo nas je približno 75,
srečanja pa so se udeležile še 3
žive tete in 2 ženi od bratov
družine Pušnik. Srečanje je bilo
v soboto, 8. marca, ob 17. uri na
Kalobju. Najprej je gospod Vili
imel mašo za vse pokojne v
družini, nato pa smo se zbrali v
gostilni Erjavec. Za dobro glas-
bo sta poskrbela muzikanta
Matej in Ivan, ki sta s prijetnimi
skeči popestrila nepozabni ve-
čer. Za odlično hrano je poskr-
bela gospa Nevenka Erjavec,
preko cele noči so se mize šibile
od dobrot. Zato si vsi želimo, da
bi se drugo leto spet srečali. Za
spomin smo dobili brošure Pu-
šnikovih korenin in lepe spo-
minke. Za ves trud se v imenu
Pušnikov vsem in vsakemu po-
sebej iskreno zahvaljujem.
JOŽICA MIHALIČ,
Celje
Na osnovi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za
oddajo javnih naročil (Ur list RS, številka 28/93 in 19/94) objavlja
Občina Vojnik
javni razpis
za oddajo javnega letnega kopališča na
Frankolovem v upravljanje
1. Predmet oddaje je ograjeni kompleks letnega kopališča na
Frankolovem za izvajanje:
-osnovne dejavnosti
-drugih dejavnosti
2. Čas oddaje je od 1.5. do 30.9.1997.
3. Najemnik mora:
-zagotoviti nemoteno in prioritetno izvajanje osnovne kopališke
dejavnosti
-zagotoviti primerno gostinsko ponudbo
-do začetka kopalne sezone najkasneje pa do 1.6.1997 opraviti
vsa vzdrževalna in druga dela za nemoteno delovanje
-zavarovati dejavnost in prireditve
-pridobiti uporabno dovoljenje
4. Najemodajalec si pridržuje pravico kontrole kakovosti storitev
ter določanje višine cene vstopnic za kopanje, ki mora biti v
približno realno enaki višini kot lani
5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika bodo predvsem:
-reference o izvajanju osnovne dejavnosti in kadrovska
usposobljenost
-višina ponujene najemnine in zavarovanje plačila
-pestrost programov prireditev na kopališču
6. Rok za oddajo ponudb je 1.4.1997 do vključno 13. ure na
naslov: Občina Vojnik, Služba za komunalo, Keršova 1,
Vojnik, s pripisom »letno kopališče Frankolovo - ne odpiraj«.
7. Odpiranje ponudb bo 1.4.1997 ob 13.30 v sejni sobi občine
Vojnik. Pri odpiranju ponudb morajo imeti predstavniki ponudni-
kov pisna pooblastila.
9. O izbiri najustreznejšega ponudnika bodo le-ti pisno obveščeni
v roku deset dni po odpiranju ponudb.
22
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CEUE
OD 20. DO 26.3. 1997
četrtek, 20.3.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika
RaSlo, 730 Tečajnica, 8.00 Poro-
čila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek
dopoldanskega sporah 9.30
Sprehod po sejmu Eko, 10.00
Novice, 10.10 Viktorji, 12.00 BBC
novice, 13.00 Poročila, 13.15 Za
volanom, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 16.15 Domačih 5, 1700
Kronika, 18.00 20 vročih, 20.00
Ročk blok , 21.00 Nokia, 22.00
Zaključek sporeda in priključitev
RaSlo.
Petek, 21.3.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, ZOO Druga jutranja kronika
RaSlo, 730 Tečajnica, 8.00 Poro-
čila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek
dopoldanskega sporeda , 9.30 Čr-
na pika, 10.00 Novice, 10.15 Pred
premiero Ukročene trmoglavke
v SLG Celje, 11.15 Nagradna igra,
12.00 BBC novice, 13.00 Poročila,
13.15 S knjižnega trga, 14.00 Pri-
četek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Do-
godki in odmevi RaSlo, 1700 Kro-
nika, 19.15 Glasba je življenje,
20.00 DJ Robi, 21.00 DJ tirne,
22.00 Javljanja z 25. izleta 100
kmečkih žensk na morje, 24.00
Zaključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Sobota, 22.3.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika
RaSlo, 730 Tečajnica, 8.00 Poro-
čila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek
dopoldanskega sporeda, 9.30
Filmski sprehodi, 10.00 Novice,
10.15 Utrinki iz Avstralije, 12.00
BBC novice, 13.00 Novice, 13.15
Študentski servis, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 16.00
Čestitke in pozdravi, 1700 Kroni-
ka, 18.00 Športni večer na Radiu
Celje, 22.00 Zaključek programa
in priključitev RaSlo.
Nedelja, 23.3.: 5-00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 N^ današnji dan,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 700 Druga jutra-
nja kronika RaSlo, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Pri-
četek dopoldanskega sporeda,
9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novi-
ce, 10.15 Reportaža z izleta 100
kmečkih žensk na morje, 12.00
BBC novice, 12.30 Iz domačih
logov - oddaja Jureta Krašovca,
13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00
SQ dance, 19.00 Prenos roko-
metne tekme Barcelona:Celje
Pivovarna Laško, 21.00 Pod do-
mačo lipo, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Ponedeljek, 24.3.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, ZOO Druga jutranja
kronika RaSlo, Z30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda,
10.00 Novice, 10.15 Športno do-
poldne, 12.00 BBC novice, 13.00
Poročila, 13.15 Minute za zdravje,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
IZOO Kronika 18.00 Podalpski
pop ročk - gostje oddaje skupi-
na Halo, 20.00 Vrtiljak polk in
valčkov, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Torek, 25.3.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, ZOO Druga jutranja kronika
RaSlo, Z30 Tečajnica, 8.00 Poro-
čila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek
dopoldanskega sporeda, 10.00
Novice, 11.15 Center mejnih zna-
nosti, 12.00 BBC novice, 13.00
Poročila, 13.15 Pokličite in vpra-
šajte, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 17.00 Kronika, 18.15 Radi
ste jih poslušali, 21.30 Iz glasbene
skrinje, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Sreda, 26.3.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 700 Druga jutranja kronika
RaSlo, Z30 Tečajnica, 8.00 Poro-
čila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek
dopoldanskega sporeda, 10.00
Novice, 12.00 BBC novice, 13.00
Poročila, 13.15 Mali O, 14.00 Pri-
četek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Do-
godki in odmevi RaSlo, 16.15 Pop
loto, IZOO Kronika, 18.00 FuU
cool - gostja oddaje - Hajdi,
21.00 Glasbeni ex-press. 22.00
Zaključek programa in priključi-
tev RaSIo.
IZBOR IZ SPOREDA
Četrtek, 20.3. ob 9.30: Sejem Eko
Ta teden je v Celju sejem Eko. Tudi na Radiu Celje ga v
dnevno informativnih oddajah redno spremljamo, to dopoldne
pa bomo pripravili najzanimivejše utrinke s sejma, se pogovar-
jali z najdomiselnejšimi razstavljalci... To bo rdeča nit dopold-
neva, vlekla pa jo bo Sergeja Mitič.
Petek, 21.3. ob 10.15:
Ukročena trmoglavka
v Slovenskem ljudskem gledališču Celje bo v petek, 21.3.,
premiera Ukročene trmoglavke. Komedije, ki jo občinstvo že
težko čaka. Novinarka Mateja Podjed skrbno spremlja dogaja-
nja v SLG Celje, zato bo premieri na pot pripravila še en zanimiv
prispevek iz niza, ki že vrsto let nastaja na njenem magnetofon-
skem traku.
Petek, 21.3. ob 22.00: Ženske na morju
Letos je 25. Izlet 100 kmečkih žensk na morje. Gre za
edinstveno akcijo v Sloveniji, ki jo pripravljata Novi tednik in
Radio Celje, že vrsto let pa je akciji predan Tone Vrabl. Letos, ko
gre za mali jubilej tega izleta, smo se odločili, da pripravimo
tudi neposredna javljanja. Zato bo naš petkov program podalj-
šan do polnoči. Reportaži z izleta pa boste lahko prisluhnili v
nedeljo, 23.3., ob 10.15.
Nedelja, 23.3. ob 19.00: Rokomet
Povratno rokometno srečanje med Barcelono in Celjem Pivo-
varno Laško bo gotovo ponovno rokometni spektakel, kakršnega
smo doživeli že minulo nedeljo v Celju. Za povratno srečanje
celjski rokometaši napovedujejo tudi morebitno zmago. Dogajanje
v Barceloni bo v neposrednem prenosu spremljal Dean Šuster.
Ponedeljek, 24.3. ob 18.00: Skupina Halo
v priljubljeni oddaji Podalpski pop ročk, ki jo vodi Simona
Brglez, se iz tedna v teden vrstijo zanimivi glasbeni gostje
slovenske zabavne glasbe. Tokrat bo gostila skupino Halo. To so
tisti, ki so na lanskih Melodijah morja in sonca prepevali
skladbico Anita ni nikoli, ki je postala poletni hit, ki je to ostal
tudi še pozno v jesen. Izdali so tudi kaseto in zgoščenko z istim
naslovom, kaj počno fantje te dni pa boste izvedeli v oddaji
Podalpski pop ročk, če ji boste prisluhnili.
Sreda, 26.3. Ob 18.00: Full cool
Otrokom namenjena oddaja je Full cool. Dobro se je prijela in
voditeljico Simono Brglez so otroci vzeli za svojo. Tokrat jim
pripravlja prijetno presenečenje. No, sedaj, ko ga bomo odkrili,
to ne bo več. Gostila bo torej priljubljeno pevko Hajdi, ki bo
predstavila kaseto in zgoščenko z naslovom Ce pomežikneš mi.
Vrtec Mavrica Vojnik
razpisuje prosto delovno mesto
svetovalca za ekonomiko in finance
za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim
delom.
Kandidat mora imeti končano VI. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri in
dve leti delovnih izkušenj. Obvladati mora delo z računalnikom in en tuj
jezik.
Vloge pošljite v 8. dneh po objavi na naslov:
Vrtec Mavrica Vojnik, Prušnikova 29 a, 3212 Vojnik.
OBČINA KOZJE
OBČINSKI SVET
Na osnovi Pravilnika o štipendiranju (UL. RS. št.10/97)
objavlja Občina Kozje
JAVNI RAZPIS
za podelitev štipendije za šolsko leto 1996/97
štipendija se bo na osnovi kadrovske potrebe v Občini Kozje podelila v
študijskem letu 1996/97 študentki oziroma študentu, ki ni v delovnem
razmerju ali prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje.
Razpisana je ena štipendija za študijsko smer kemija-biologija.
Pogoji za pridobitev štipendije:
-državljanstvo Republike Slovenije
-namen, da se na osnovi pogodbe o štipendiranju po končanem študiju
zaposli na delovnem mestu, za katerega je bila štipendija podeljena
-študent mora biti redni študent Pedagoške fakultete
-študent mora po končanem študiju imeti naziv prof. kemije in biologije
Prednost pri izbiri ima študent s stalnim prebivališčem v Občini Kozje.
Kandidat mora prijavi priložiti:
-potrdilo o vpisu v tekoči šolski letnik
-potrdilo o opravljenih izpitih
-potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije
-potrdilo o premoženjskem stanju
-lastnoročno napisano izjavo, da ne prejema druge štipendije
Prijavo s prilogami je treba poslati najkasneje do 4.4.1997 do 12. ure
na naslov Občina Kozje, Občinski urad, Kozje 37, 3260 Kozje.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni do 4.5.1997.
Dodatna obvestila o javnem razpisu lahko dobite na Občinskem
uradu, Kozje 37, 3260 Kozje, telefon (063) 781-074.
Nepopolne prijave in prijave, ki bodo poslane po zaključku razpisnega
roka, ne bodo obravnavane.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
7. 3.: Betka KUNŠEK iz
Šentjurja - dekhco, Lilijana
STROŽER iz Kasaz - dečka in
Vanja LEVOVNIK iz Šmartne-
ga v Rožni dolini - deklico;
8. 3.: Dušica KREGAR iz
Velenja - dečka, Helena OB-
REZ iz Planine pri Sevnici -
dečka, Jadranka KERŠIČ iz
Podčetrtka - dekhco in Gorda-
na JAPUNDŽA iz Prebolda -
dečka;
9. 3.: Polonca GORŠEK iz
Velenja - deklico, Stanka JEV-
ŠENAK iz Vitanja - deklico,
Bernarda JEROT iz Celja - de-
klico, Irena KLANŠEK iz Sev-
nice - deklico in Katarina
TOJNKO iz Šentjurja - dečka,
dvojčka;
10. 3.: Terezija KVAS iz
Zreč - dečka;
11. 3.: Tadeja SENICA iz
Senovega - dečka, Slavica
KRESNIK iz Ponikve - dečka,
dvojčka, Tatjana KANTAR-
DŽIČ iz Celja - dečka, Suzana
VESIČ iz Šentjurja - deklico in
Monika LOBNIKAR iz Prebol-
da - deklico;
12. 3.: Lidija GAJŠEK iz
Dobja pri Planini - dečka, Stan-
ka STAROVEŠKI iz Rogaške
Slatine - dečka, Bojana KLO-
KOČOVNIK iz Slovenskih Ko-
njic - deklico, Vladka VOVK iz
Celja - deklico in Vera ČVAN iz
Vranskega - dečka;
13. 3.: Mojca DREV iz Pire-
šice - deklico in Simona ŠTOR
iz Laškega - deklico.
POROKE
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Leon MULEJ
iz Vrbnega in Andreja LJUBEJ
iz Goričice.
Žalec
Poročila sta se Dušan ME-
NIH in Marjeta VUGA oba iz
Mozirja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Amalija BOVHA,
87 let iz Loke pri Žusmu, Lud-
vik KRAJNC, 54 let iz Celja,
Amalija ŠPES, 75 let iz Janko-
ve, Rudolf VREČAR, 90 let iz
Reke, Marija STEPIŠNIK, 88
let iz Trnovelj pri Celju, Alojzij
KOŽAR, 80 let iz Laškega, Jurij
ŠUMEJ, 99 let iz Šentjurja pri
Celju, Ivanka KOTNIK, 75 let
iz Bukovja pri Stranicah, Ana
MASTNAK, 73 let iz Šempetra
v Sav. doUni, Ivan KADIVNIK,
78 let iz Žalca, Frančiška ŠE-
GULA, 83 let iz Laškega, Vin-
cenc BUKOVC, 50 let iz Žalca,
Janez ŠKRLEC, 75 let iz Celja,
Veronika JELENC, 77 let iz
Šentjanža nad Štorami in Aloj-
zij KAJTNA, 71 let iz Slivnega.
Šentjur
Umrla je Frančiška KOK-
LIČ, 82 let iz Proseniškega.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Julijana VREČKO,
83 l^t iz Šentjurja, Karol LOR-
BER, 83 let iz Cerovca pod
Bočem, Marija KRISTAN, 67
let iz Cerovca pri Šmarju, Kri-
stina KOVAČIČ, 67 let iz Ro-
gaške Slatine, Frančiška DRO-
FENIK, 74 let iz Imena, Ljud-
mila DOLAR, 87 let iz Podče-
trtka, Jožef DOBRINA, 72 let
iz Plesa, Dragan TODOROVIČ,
18 let iz Krtincev, Neža KO-
PRIVNIK, 90 let iz Selc, Alek-
sander NOVAK, 30 let iz Bistri-
ce, Silvestra KLADNIK, 68 let
iz Bukovja v Babni Gori, Mari-
ja PLEVNIK, 67 let iz Imena,
Marija RUPNIK, 89 let iz Pol-
žanske vasi, Ana BEZJAK, 74
let iz Celja, Simon HRUP, 83
let iz Podplata, Elizabeta
KUNST, 93 let iz Bistrice ob
SotU, Frančišek SVENŠEK, 88
let iz Imena, Mihael VODO-
VNIK, 63 let iz Polžanske gor-
ce, Anton MUŽERLIN, 57 let iz
Gornje vasi in Janez UŽMAH,
80 let iz Babne Gore.
Velenje
Umrli so: Frančiška MAT-
KO, 75 let iz Matk, Rudolf
ŠTUKLEK. 93 let iz Zreč, Ro
ŠLEBINGER, 63 let iz Velen?
Branko GODEC. 30 let iz FU'
jana, Cecilija WUSAR, 91 \^[^
Nove vasi, Kata ŠIMIČ, 66 L
iz Velenja, Štefan HRIBei^
ŠEK. 47 let iz Velenja, Ibrahinj
BAJREKTAREVIČ. 63 let iz
lenja, Marija HRIBERŠEK, 7^
let iz Belih vod, Jožef GRČar
70 let iz Škal, Marija KAMe!
NIK, 85 let iz Podgrada, Ceciji.
ja AČKO, 78 let iz Konuškega
Marjan KLADNIK, 39 let i
Straške Gorce, Alojzij ROMIH
75 let iz Šoštanja, Vera TR^!
PEČAR, 77 let iz Velenja, Fran.
čišek LIHTENEKER. 69 let k
Raven, Frančiška PAJER, 90
let iz Sela, Frančiška CAM-
LEK, 76 let iz Velenja, Mihael
SATLER, 86 let iz Založ, Ana
BIZJAK, 83 let iz Velikega Vr-
ha. Jožef BLAGOTINŠEK, 76
let iz Podgore in Rudolf NA-
VODNIK, 80 let iz Letuša.
Žalec
Umrli so: Leopold OPLOT-
NIK, 65 let iz Šempetra, Ama-
lia KOTNIK, 79 let iz Podgorja
pri Letušu, Srečko TKALCEC,
44 let iz Brega pri Polzeli, Blaž
JEŽOVNIK, 40 let iz Dobrovelj
in Valerija MUHOVIC, 88 let iz
Pondorja.
2. SNOPiČ
TEMA TEDNA
23
prve prijave preštete
HllinistrsWo za šolstvo je vcerof^^dovalo podatke o številu oddanih prijav       v srednje šole - Na Celjski
velik interes predvsem za gimnazijske programe
2a vse, ki se vpisujejo na
l^atero od slovenskih sred-
njih šol, je bil 13. marec zad-
nji dan za oddajo prve prija-
ve na želeno šolo. Bodoči
srednješolci so lahko oddali
samo eno prijavo, včeraj, v
sredo, pa je bil dan, ko so z
niinistrstva posredovali po-
datke o številu le-teh na po-
sameznih šolah.
Ma celjski srednjih šolah je
23 šolsko leta 1997/98 razpisa-
nih 3623 mest, kar skupaj z
razpisanimi mesti v Šolskem
centru Velenje (996) pomeni
lez 4600 prostih mest, kar je,
glede na število osmošolcev v
letošnjem letu (okoli 4500)
približno 100 prostih mest več
kot naj bi bilo srednješolcev.
Tudi letošnje prijave bodo-
fih srednješolcev kažejo na
precejšnje nesorazmerje med
željami in možnostmi; med-
lem, ko je število prijav v gim-
nazijske ter nekatere tehnične
in predvsem poklicne progra-
me bistveno večje kot je števi-
loprostih mest, ostajajo števil-
ni drugi, prav tako perspektiv-
ni programi, zaenkrat še ža-
lostno prosti. Najbrž se ni ba-
v\AaL bi tako tudi ostalo; šole,
naksitenh je prijavljenih kan-
didatov več kot je razpisanih
mest, bodo vpis namreč ome-
jile, vsi bodoči srednješolci pa
lahko do 3. aprila svojo prijavo
prenesejo na katero koli drugo
srednjo šolo.
In kako je s številom prispe-
lih prvih prijav na celjskih
srednjih šolah?
Prijave
Na Gimnaziji Celje-Center
se je na 150 razpisanih mest
za program gimnazija prija-
vilo 213 kandidatov, za pro-
gram predšolske vzgoje (raz-
pisan 1 oddelek) pa 42 kandi-
datov. Bistveno večje kakor
število razpisanih mest je tudi
število prijavljenih kandida-
tov za gimnazijski program na
' gimnaziji v Celju - na 180
'izpisanih mest se je prijavilo
^21 kandidatov. Enako velja
^ program športna gimnazi-
za katero je na razpisanih
^8 mest prispelo 32 prijav.
t^a Srednji ekonomski šoli
^^'je je za petletni program
'fgovske akademije razpisa-
j|ih 30 mest in prijavljenih 14
■^^ndidatov, za eksperimental-
program ekonomske gim-
''^zije 60 mest in 39 prijav, v
'''^ogramu ekonomski tehnik
P<^je na 180 mest prijavljenih
kandidatov.
Omejitev v vseh programih
pričakovati tudi na Srednji
I^Sovski šoli Celje, kjer je na
razpisanih mest v progra-
^ ekonomsko komercialni
^■^nik prispelo 153 prijav, za
J^ogran podjetniško poslo-
^'^je (poslovni tajnik) na
.^^Pisanih .60 mest 136 pri-
Za triletni program trgo-
^ (prodajalec) pa se je na
120 prostih mest prijavilo 155
kandidatov.
Za novo razpisan progfam
turistična dela (poklic turi-
stični tehnik) so na Srednji
šoli za gostinstvo in turizem
Celje razpisali 30 mest in pre-
jeli 50 prijav, za program go-
stinski tehnik število prijav
ustreza številu prostih mest
(60), bistveno večje kakor šte-
vilo razpisanih mest pa je šte-
vilo prijavljenih kandidatov
za triletni program gostinskih
del (kuhar), za katerega sta
razpisana dva oddelka (60
mest), prijavljenih pa kar 117
kandidatov. Manjše zanima-
nje je za poklic natakarja (60
mest in 41 prijav).
Na Srednji zdravstvieni šoli
Celje je za program zdravs-
tveni tehnik razpisanih 150
prostih mest, prispelo pa je
187 prijav.
V Šolskem centru Celje,
kjer so za gimnazijski pro-
gram (Splošna in strokovna
gimnazija Lava) razpisani
štirje oddelki (120 mest) je
prispelo 140 prijav.
Srednja poklicna in teh-
niška gradbena šola je za
program gradbeni tehnik
razpisala 3 oddelke in prejela
62 prijav, za triletni program
za pridobitev poklica zidarja
po dualnem sistemu izobra-
ževanja je razpisan 1 oddelek
in prijavljenih 13 kandidatov,
za program gradbinec II - zi-
dar ravno tako en oddelek in
14 kandidatov, za dve leti tra-
jajoč program gradbinec I -
(zidar za zidanje in ometa-
vanje) pa je interes nekoliko
večji; na 23 razpisanih mest
se je prijavilo 44 kandidatov.
V poklicni in tehniški elek-
tro in kemijski šoli pri ŠCC so
za program elektrotehnika
J[elektrotehnik elektronik)
razpisani š oddelki, prispelo
pa je 83 prijav, za program
elektrotehnik energetik (1
oddelek) pa 6 prijav. Za triletno
izobraževanje za poklic elek-
trikar energetik (1 oddelek) je
prispelo 37 prijav, za program
kemijskega tehnika pa se je v
2 razpisana oddelka prijavilo
30 kandidatov.
V poklicni in tehniški
strojni šoli se je za program
strojnega tehnika (90 mest)
prijavilo 32 kandidatov, v tri-
letni progran finomehanik
in urar (60 mest) je prispelo
33 prijav, za program zlatar
filigranist (1 oddelek) pa sta
zaenkrat prijavljena dva kan-
didata.
Na Srednji vrtnarski, kme-
tijski, gospodinjski šoli v Ce-
lju je za vpis v program vrt-
narski tehnik (2 oddelka)
prijavljenih 38 kandidatov, za
program kmetijski tehnik 60
mest in 22 prijav, za triletni
program vrtnar-cvetličar
(poklic vrtnar) 60 mest, 33
prijav za program kmetoval-
ka gospodinja 60 mest, 16
prijav, progran kmetovalec
(poljedelec-živinorejec) 30
mest, 9 prijav, za dveletni pro-
gram kmečka gospodinja 46
mest, 10 prijav ter za program
kmetijski delavec 46 mest in
11 prijav.
Na Srednji frizerski, tek-
stilni, strojni in prometni šo-
li v Celju se največja gneča
obeta v programu prometni
tehnik, kjer so se na razpisa-
nih 60 prijavili kar 103 kandi-
dati. Mirneje kaže v tekstilnih
programih; za program tek-
stilni tehnik (konfekcijski
tehnik) je razpisanih 60 mest
in prijavljenih 18 kandidatov,
za 90 razpisanih mest v pro-
gramu tekstilec (šivilja - kro-
jač) je prijavljenih 49 kandi-
datov, na 46 razpisanih mest
za poklic pomožne šivilje
(dveletni program) pa so na
šoli prejeli 43 prijav.
V programu strojništvo je
za poklic mehanik vozil in
voznih sredstev razpisanih
90 mest in prijavljenih 50 kan-
didatov, bistveno večji je inte-
res za nov triletni program
avtomehanik (dualni si-
stem), za katerega je razpisa-
nih 30 mest, prijavljenih pa
kar 72 kandidatov.
Za program frizer sta razpi-
sana dva oddelka in oddanih
54 prijav; bistveno večje zani-
manje je za program frizer-
obrtni, za katerega sta ravno
tako razpisana dva oddelka,
prispeli pa sta 102 prijavi.
V Srednji strojni šoli Štore
je za program strojništvo (90
mest) prijavljenih 25, za po-
klic obdelovalec kovin (46
mest) 37, ter za triletni pro-
gram avtokleparja po dual-
nem sistemu 30 mest in 33
kandidatov.
V Šolskem centru Velenje
je na 150 razpisanih mest za
gimnazijski program prispe-
lo 148 prijav, za program elek-
trotehnik elektronik (Poklic-
na in tehniška elektro in raču-
nalniška šola) 60 mest in 29
prijav, elektrotehnik energe-
tik 30 mest, 16 prijav, za po-
klic računalniški tehnik 60
mest, 42 prijav, za triletni pro-
gran elektrikar elektronik
60 mest, 38 prijav, elektrikar
energetik 30 mest, 24 prijav;
več prijav kot je razpisanih
mest pa je v programu monter
električnih omrežij in insta-
lacij (46 prostih mest in 59
prijav).
V poklicni in tehniški
strojni šoli v ŠCC Velenje je
za program strojni tehnik na
razpisanih 60 mest prispelo 15
prijav, za pridobitev poklica
mehanik vozil in voznih
sredstev pa je razpisanih 30
mest in prijavljenih 20 kandi-
datov. Za dveletni program za
pridobitev poklica obdelova-
lec kovin je razpisanih 46
mest in prijavljenih 36 kandi-
datov, za izobraževanje za po-
klic avtomehanika po dual-
nem sistemu izobraževanja
pa je razpisan 1 oddelek in
prispelih 19 prijav.
V poklicni in tehniški ru-
darski šoli je za program ru-
darski tehnik razpisanih 60
mest in prispelih 19 prijav, za
poklic rudar pa se je na 60
mest prijavilo 44 kandidatov.
V poklicni in tehniški šoli za
storitvene dejavnosti pri ŠCC
Velenje pa je za poklic proda-
jalca razpisanih 90 mest in
prijavljenih 70 kandidatov, za
program gospodinjske stori-
tve (poklic gospodinja oskrb-
nica) pa se je na razpisanih 60
mest prijavilo 26 bodočih gos-
podinj.
mmmmmmmti N.-M. SEDLAR
Predstavljamo Vam najugodnejšo naložba Vašega denarja
ZLATO NALOŽBO, ker je
• ZLATA NALOŽBA varčevanje in življenjsko zavarovanje hkrati, z udeležbo
na dobičku in z možnostjo izplačila kot: rente, dodatka k pokojnini, ali v
enkratnem znesku po preteku zavarovalne dobe
• ZLATO NALOŽBO lahko sklenete za dobo po svoji želji (od 5-25 let), za
vsoto, ki Vam najbolj ustreza, v tolarjih ali z devizno klavzulo, premijo pa lahko
plačujete mesečno, kvartalno, polletno ali letno
• Zavarovanki ZLATE NALOŽBE ob rojstvu otroka Zavarovalnica Maribor
podari vsoto v višini 3.000 ATS za opremo novorojenčka
• Zavarovalnica Maribor je zanesljiva zavarovalna družba, ki ji opravičeno zaupa
že več kot 50% vseh slovenskih življenjskih zavarovancev
IN ŠE NOVOST V SLOVENSKI PONUDBI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ
• Ob hujši bolezni si lahko z ZLATO NALOŽBO zagotovite
predčasno izplačilo 50% deleža zavarovalne vsote takoj
po predložitvi potrebne dokumentacije.
• ZLATA NALOŽBA je Vaša pot do zaklada, saj življenje ni pravljica.
Vse podrobnejše informacije o ZLATI NALOŽBI
Vam bomo z veseljem posredovali na sedežu
ZM, Podružnica Celje, Ljubljanska 14 ali po telefonu:
063-443-504, 442-230.
DOBRODOŠLI!
Samo s pravim prijateljem v varno življenje.
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Podružnica Celje.
24
VROČA TEMA
Samo za potrpežljive
m pogumne
Cesta med Pecovnikom in Rjfengozdom se vedno v sramoto celjski in laski občini - Krajani želijo posten in odkrit pogovor, kot skrajni ukrep
pa napovedujejo zapornice s ključavnico
o cesti med Pecovnikom in Rifen-
gozdom, ki se pričenja le streljaj od
celjskega mestnega središča, nato
pa pelje po levem bregu Savinje
proti vrhu naselja Rifengozd, smo v
našem časopisu pisali že pred enim
letom. Od takrat se razmere niso še
prav nič spremenile.
\' raviiiiiskem dchi, ki sodi k obči-
ni Celje, je cesta razrita in polna
globokih lukenj, še huje pa je v
zgornjem delu. Na nekaterih delih
je cesta tako ozka, da se dve vozili
ne moreta srečati, poleg tega pa na
voznike stalno preži nevarnost, da
se nanje zvali kamenje ali pa da se
sami zvalijo v nekaj sto metrov glo-
bok prepad.
Približno 2,3 kilometra ceste na
celjski strani sodi po okrilje občine,
400 metrov do meje z občino Laško
pa je pod okriljem krajevne skupno-
sti Pod gradom. Tudi od meje naprej
je cesta krajevna, le da sodi h krajev-
ni skupnosti Laško. Kot vedo pove-
dati domačini, so Celjani že pred
desetimi leti napovedali, da bodo
cesto asfaltirali, tudi načrti so bih
narejeni, pa potem iz tega ni bilo
nič. Z laške strani so sicer leta 1995
proti Rifengozdu cesto razširili in
položili asfalt, vendar so se stroji
ustavili pri »Šancatovem križu«, do-
brih 600 metrov od meje s celjsko
občino. Torej tam, kjer postane ce-
sta najbolj nevarna. Uporabnikov in
uničevalcev ceste je bilo v preteklo-
sti veliko - od gozdarjev in železni-
čarjev, do celjskega podjetja Nivo.
Na stotine tovornjakov je prevažalo
kamenje iz kamnoloma v Rifengoz-
du ter pesek in gramoz iz Savinje.
Zdaj, ko je cesta uničena, ni zanjo
nihče pripravljen nič dati. Kot da so
vsi pozabili, da se po njej vsak dan
vozijo ljudje na delo v Celje ali Laš-
ko, da je cesta tudi obvoznica, kadar
je magistralna cesta med Celjem in
Laškim zaprta in da se v času Piva in
cvetja tudi po tej cesti vijejo dolge
kolone avtomobilov.
Ne zaleže prav nic
Kadar imajo ljudje skupne težave,
jim je prav malo mar, če je nekje
med njihovimi hišami zarisana ob-
činska meja. Nekaj zadnjih let doka-
zujeta to tudi Ivan Belej iz Pečovni-
ka in Boris Klepej iz Rifengozda, ki
kot predstavnika krajanov obeh na-
selij družno trkata na vrata odgovor-
nih na obeh straneh meje. Tudi ne-
kaj pisem sta že napisala vsak svoje-
mu županu, vendar do danes kak-
šnega večjega uspeha še nista dose-
gla. V zadnjih štirih letih so ljudje, ki
z vsakim novim dnem nemogoče
razmere na cesti vse težje prenaša-
jo, poskušali opozoriti na svoje
probleme tudi z zaporo. Ko so prvič
ustavili promet, so jim predstavniki
celjskih občinskih služb na skup-
nem sestanku z vodstvom krajevne
skupnosti Pod gradom marsikaj ob-
ljubili, a je vse ostalo le pri besedah.
Nekaj podobnega se je zgodilo
tudi novembra lani, ko so zaprli
cesto tovornjakom, ki so za Nivo
nameravali prepeljati velike količine
peska. Prišli so policisti, tudi sveto-
valec v Komunalni direkciji Antol Sa-
zonov je prišel in dogovorili so se,
da se bo cesta v času prevozov in
tudi kasneje vzdrževala. »Res je, da
so čez kakšnih sedem ali osem dni
pripeljali tovornjak grobega peska,
to pa je od takrat do danes tudi vse,
kar so naredili za našo cesto,« pripo-
veduje Belej.
Od oktobra lani sta Belej in Klepej
trikrat obiskala tudi celjskega župana
Jožeta Zimska in zahtevala, naj ob-
čina vendarle že končno popravi in
asfaltira cesto. »Župan je sicer za
naše težave pokazal precej razume-
vanja,« pravi Ivan Belej, »tudi za de-
nar je menil, da bi se ga morda lahko
dalo nekako izbrskati, če ne drugače,
pa v dveh delih, a kaj, ko se vsi
pogovori večinoma končajo s prepri-
čevanjem Antola Sazonova, da de-
narja ni. Ko je namesto Sazonova bil
še Jože Smodila, nam je vsake toliko
časa poslal vsaj valjar, da je za silo
poravnal luknje in smo imeli potem
dva tedna mir, zdaj pa niti tega nismo
več deležni.«
V Pečovniku in Rifengozdu so
ogorčeni tudi zaradi odnosa, ki jih
ima do njihovih težav Cestno pod-
jetje Celje. »Velikokrat smo jih že
prosili za pomoč, pa so nas vedno na
hitro odpravili, češ, kaj nergamo, saj
nismo strokovnjaki za ceste,« se
huduje Klepej. »Gospa Mika Aluje-
vič nam je nekoč celo zabrusila, da
smo lahko kar srečni, da imamo
takšno cesto in da se je po njej
mogoče voziti tudi s hitrostjo 180
kilometrov na uro. Kar sama naj
poskusi, če upa.«
Dvanajst žrtev
tremerskega mostu
Krajani Pečovnika in Rifengozda
so občini Celje in Laško večkrat tudi
prosili, naj skupaj s Slovenskimi že-
leznicami poskušata rešiti še en nji-
hov velik problem. Ker vsi pač nima-
jo avtomobilov, do Celja pa je treba
pešačiti debelo uro, so si ljudje že
pred leti omislili bližnjico do avtobu-
sne postaje na magistralni cesti v
Tremerjih kar čez železniški most.
Na njem sicer stoji tabla z napisom
»Prehod prepovedan - smrtno nevar-
no«, vendar je že dolgo nihče ne
upošteva. Treba je priti v šolo, v
Laško ali Celje po nujnih opravkih,
pozimi, ko cesto žamete sneg in jo
komunalci očistijo šele med zadnji-
mi, pa v službo. Otroke iz Rifengoz-
da vozi v šolo kombi, pečovniški
otroci - letos je osnovnošolcev deset,
srednješolcev še več - pa se na tvega-
no pot odpravijo vsak dan. Rešitev bi
bil zasilni prehod za pešce na levi
strani tremerskega mostu.
»V zadnjih dvajsetih let je most
zahteval najmanj dvanajst življenj,
poškodovanih je bilo še več,« pravi
Ivan Belej, ki se spominja, da jim je
prehod za pešce na železniškem
mostu na nekem zboru krajanov v
Polulah obljubila že nekdanja celj-
ska županja Olga Vrabič. »Takrat
smo bili njenih obljub tako veseli,
da bi jo najraje kar na rokah odnesli
v Celje, vendar se je kaj hitro poka-
zalo, da iz vsega ne bo nič. Ko je bilo
treba podpisati naročilo mariborski
Metalni, naj za most izriše dodatne
načrte, in zagotoviti denar, so vsi na
obljube preprosto pozabili.« Belej se
tudi spominja, da so nekaj časa ob
mostu bile celo straže, vendar so se
policisti kmalu naveličali stalnih
psovk krajanov, ki so na vsak način
hoteli po bližnjici v mesto ali do-
mov. Danes mosta nihče več ne va-
ruje. »Že pred leti smo občino prosi-
li, naj zagotovi kombi, ki bi tudi
učence iz Pečovnika vozil v šolo in
domov, pa nas nihče ni hotel sliša-
ti,« pravi Ivan Belej. » Se bodo zgani-
li takrat, ko nam bo most vzel tudi
kakšnega otroka?«
Če ne drugače, pa s
ključavnico
Ivan Belej in Boris Klepej napove-
dujeta, da bosta kmalu spet obiskala
Komunalno direkcijo in poskušala
izvedeti, ali ima celjska občina vsaj
letos kakšne načrte z njihovo cesto. V
Laškem so jima že povedali, naj n|
njihovem delu ceste letos ne pričaka
jejo nobenih popravil. »Ko bi ljudje]
občinskih službah vedeli, koliko svtf
jega denarja in dela smo že vložili i
cesto, da se lahko po njej sploh vozi
mo,« je ogorčen Boris Klepej. »Prai
zato se nam zdi vse skupaj še toliki
bolj krivično. Zato ne bomo več pri
stali na to, da bomo eni cesto stato
popravljali, drugi pa jo bodo umi-
vali.«
O cesti med Pecovnikom in RifeiH
gozdom bomo zagotovo pisali šei
kateri od naslednjih številk našeg
časopisa, saj nam je podrobnejŠ
razlago problema obljubil tudi s«
tovalec v Komunalni direkciji Ml
Celje Antol Sazonov. Gre za zel
kompleksen problem, ki pa ga Ijud
je jemljejo preveč enostavno, pra<
Sazonov, saj je ureditev ceste I
vedno vezana na izgradnjo čistilo
naprave na tem območju, poleg t«
ga pa je vse skupaj odvisno ol
denarja, o čemer lahko odloča k
župan.__j
Krajani Pečovnika in Rifengozda
so se že zmenili, da na odgovor obflj
ne na vprašanje, kdaj točno se bj
lotila popravila ceste, če se sploh b"'
ne bodo čakali dlje kot do aprila. C«
do takrat odgovora ne bo oziroma
se ne bodo mogli dogovoriti kak«
drugače, bodo na cesto postavili za
pornico s ključavnico, ključe pa bod«
dobili le domačini. »Že pred časoin
smo prosili, naj nam tam, kjer s«
končuje asfalt, postavijo vsaj prome''
ni znak z opozorilom, da je vožnja
dovoljena le tovornjakom z nosil'
nostjo največ 4,8 tone,« pravita iv^
Belej in Boris Klepej. »Na takse"
način bi lahko preprečili vožnje tež;
kih tovorov in vsaj malo obvarovali
cesto. Z ograjo bi bilo treba zavarova
ti prepad pri kamnolomu, saj je pr^!
vo čudo, da se doslej še nihče ^
zvrnil po hribu proti Savinji, pa
opozoril nihče ne jemlje resno.
cen'-
bo šlo drugače, če nobena naša
grož-
nja ali ukrep ne bosta obrodila sado^^
bomo poklicali republiškega inšpe''
torja. Naj cesto zapre, pa četudi t"j
mo najkrajši konec spet potegi^'
mi.« f
^■■■■1       JANJA INTlHA
Foto: GREGOR KA^'^
Ivan. Belej, Pečovnik: »Za cesto se
borim že več kot dvajset let. V tem
času sem doživel že marsikaj, slišal
nič koliko obljub, od vsega pa me
najbolj boli, da nas vlečejo za nos in
nam lažejo. Ko sva bila z Borisom
Klepejem oktobra lani pri županu
Zimšku, nama je Sazonov povedal,
da sta se z gospodom Križnikom iz
laške občine že pogovorila, kako
bosta občini skupaj uredili cesto.
Takoj naslednji dan sva šla še v
Laško in ugotovila, da se Križnik in
Sazonov sploh ne poznata, kaj šele,
da bi se o čemerkoli dogovorila.
Zakaj nam tako lažejo. Naj nam
odkrito povejo, koliko poletij bomo
morali še požirati prah, in koliko
zim se bodo po cesti lahko vozili le
najbolj pogumni.«
Boris Klepej, Rifengozd: »Občiiia^
jem je vseeno, kakšna je cesta, sajse
po njej morda peljejo le enkrat nn
leto, ali pa še to ne. Mi se moranuj
voziti vsak dan. Do lani so nain
tovornjaki iztovorili premog ajj
kakšno drugo večjo opremo kar nn
začetku klanca, ker nihče ni upoi
naprej. Sploh si ne upam pomisliti^
kaj bi se zgodilo, če bi nenadoma
kje izbruhnil požar. Ne vem, če je k
kdo potrkal na toliko vrat, kot mii-
va z Ivanom Belejem. Ko sva bilapn
predsedniku krajevne skupnosti
Laško Jožetu Rajhu leta sploh ni
vedel, da je z laške strani asfalt le it
Šancatovega križa in ne do občinsk
meje.«
Bi si upali dan za dnem voziti po takšni cesti? Na levi padajo kamenje in
skale, na desni je skoraj šesto metrov prepada, vmes pa je le za dober meter
cestišča.
i. SNOPiČ
VROČA TEMA
Zapahnjen Stari grad
Po treh letih sodnega pregona so minuli petek prisilno izselili najemnika celjskega Starega gradu
ypi, da bodo najemniki, ki
J, pred leti prevzeli gostinske
Lgtore na celjskem Starem
Ijiiu, oživili in popestrili po-
^iidbo uveljavljene in zna-
j^enite turistične točke, so
|.2J kmalu splavali po vodi.
yledsebojna nesoglasja treh
najemnikov, še bolj pa seveda
neurejeni odnosi z upravljav-
oziroma lastnikom gra-
Turističnim društvom Ce-
lje so zadnja tri leta dobivali
jpilog na celjskem sodišču,
jja osnovi sodnega sklepa so
minuli petek prisilno izselili
najemnika, območje Starega
gradu pa je zaenkrat za obi-
skovalce zaprto.
mmmmmmmm
»Zaklenjena vrata železne
ograje, dodatno zavarovana še
z verigami, so za Stari grad le
začasna rešitev,« obljubljajo v
Turističnem društvu Celje. Po
besedah predsednice Danice
Doberšek se v društvu že dol-
go časa zavzemajo, da bi skrb
nad Starim gradom, ki je bil le
oekaj let nazaj po obiskanosti
kar na drugem mestu med tu-
rističnimi znamenitostmi v
Sloveniji, prevzela celjska ob-
čina. »Za Stari grad bi v Mestni
občini Celje morali izdelati
razvojni program, natančno bi
m\i\i doreči, kaj želimo na
grdda imeti in kakšno ponud-
bo zagotoviti obiskovalcem. V
preteklih letih se je število obi-
skovalcev sicer močno zmanj-
šalo, a ljudje so še vedno pri-
hajali in prava sramota je, da
jim na gradu nismo znali niče-
sar ponuditi,« pravi Doberško-
ra, ki je vesela, da se je spor na
sodišču vendarle zaključil.
Predolga agonija
Turistično društvo Celje je
zaradi neizpolnjevanja pogod-
benih obveznosti vložilo tož-
bo zoper najemniku Starega
gradu, direktorju podjetja Sta-
ri grad d.o.o. Alojzu Mlinari-
ču, in po dobrih treh letih je
postopek na sodišču zaklju-
čen. Minuli petek so prisilno
izselih najemnika, grajski go-
stinski prostori pa - še dobro,
da so zaprti - kažejo kaj žalost-
no podobo.
Na Starem gradu je namreč
ostal samo točilni pult, za ka-
terega so v Turističnem druš-
tvu Celje odšteli 300 tisoč to-
larjev, v sanitarnih prostorih
pa samevata polomljena školj-
ka in pisoar. Vso drugo opre-
mo, vključno z lestenci, veči-
no električnih stikal, radiator-
ji, pečjo in sanitarno opremo
je namreč najemnik odpeljal s
seboj.
Obiskovalci Starega gradu,
ki se jih je tudi minuli konec
tedna na vzpetini nad Celjem
nabralo kar nekaj, pa bodo
zanesljivo še nekaj časa lahko
opazovali le grajsko okolico.
Gradbena dela in prenova
grajskega obzidja, ki v okviru
programa javnih del na Sta-
rem gradu tečejo že tretje leto,
sicer zunanjo podobo celjske
znamenitosti močno spremi-
njajo na boljše - a to, žal, ni
dovolj. Gostinski del Starega
gradu ostaja zaprt, v njem ni
ne elektrike ne vode, obisko-
valci pa si ne morejo privoščiti
niti osvežilne pijače. In očitno
je morda tako zaenkrat še naj-
bolje, saj na grajskem območ-
ju tudi za sanitarije ni poskrb-
ljeno.
Bo Stari grad le
zaživel?
Po prisilni izselitvi najem-
nika so se v reševanje proble-
matike Starega gradu vključili
tudi v Mestni občini Celje. In
morda bo Celje zdaj vendarle
prevzelo večji del odgovorno-
sti in skrbi za oživitev Starega
gradu, saj so v turističnem
društvu opozarjali, da je grad
zanje preprosto prevelik zalo-
gaj.
Po besedah občinskega taj-
nika Aleša Vrečka si je po-
sebna komisija Mestne obči-
ne Celje že včeraj, v sredo,
grajsko območje in notranjš-
čino nekdanjega domovanja
Celjskih natančno ogledala.
Zdaj naj bi v kar najkrajšem
času izdelala osnovni pro-
gram dejavnosti na Starem
gradu, najkasneje v aprilu pa
naj bi z javnim razpisom poi-
skali najemnika, ki bi zagoto-
vil za obiskovalce privlačno
grajsko ponudbo. In ne samo
gostinsko - Stari grad nad Ce-
ljem naj bi zaživel tudi skozi
poletno kukurno dogajanje
na prostem ter nekatere dru-
ge kulturne in drugačne, pri-
ložnostne prireditve.
Glede na dejstvo, da se Ce-
lje diči tudi z nazivom »knež-
je mesto« in je na zgodovino
Celjskih še kako ponosno, bi
si ob zaključku dolgotrajne
agonije z zdajšnjo izprazni-
tvijo grajskih prostorov Stari
grad vendarle zaslužil lepše
čase.
IVANA STAMEJČIČ
mmm Foto: GREGOR KATIC
Zaklenjena vrata železne ograje branijo obiskovalcem dostop do Starega gradu. Kako dolgo bo tako?
Obravnava zopet preložena
Senat celjskega delovnega sodišča je v primeru tožbe Irene Vrecer proti svojemu delodajalcu Andreju Sadarju kot
priče zaslišal Mileno Golouh, Tatjano Stanič in Aleksandra Sabolčkega
Pred senatom delovnega sodišča v
Celju
, ki mu je predsedoval sodnik Igor
^uligoj, se je v torek nadaljevala obrav-
lava v primeru Irena Vrečer proti An-
Sadarju. Senat je v zvezi z vroče-
nem dopisa, s katerim naj bi Andrej
^^dar dal pismeno odpoved delovnega
•^^zrnerja Ireni Vrečer, zaslišal tri priče,
j^^^o pa je nadaljevanje obravnave pre-
'"žil na 6. maj.
,,^}'nat je najprej zaslišal MilenoGolouh,
f' )e v podjetju AS plast Laško, katerega
'Ustnik je Andrej Sadar, od 24. januarja
^^Prej zaposlena za opravljanje tajniških
Nov in vodenje poslovnih knjig. Golou-
je povedala, da je bila 5. februarja
^4, ko naj bi Sadar vročil pismeno odpo-
Ireni Vrečer, ki nosi datum 7. februar
u^4, tudi ona v pisarni podjetja in da
''^(^erjevi sprejem dopisa ni bilo treba
J^^Pisati. Povedala je tudi, da za kakšno
/'j'80 vročenje dokumenta o odpovedi
'^lovnega razmerja Vrečerjevi ne ve. Na
vprašanje odvetnika Irene Vrečer Ivana
Marovta, ali lahko pokomentira izjavo
Andreja Sadarja na eni od obravnav junija
leta 1994, češ, da nima pisnega sklepa o
odpovedi delovnega razmerja Ireni Vrečer,
je Golouhova odgovorila, da vztraja pri
izjavi, da je bila Vrečerjevi 5. februarja
1994 izročena pismena odpoved. Ob tem
je Irena Vrečer senat opozorila, da tega
dne sploh ni bila v obratovalnici AS plast.
Kot druga priča je nastopila Tatjana
Stanič, zaposlena v oddelku za gospo-
darstvo Upravne enote Laško. Njej naj bi
Andrej Sadar 7. februarja v vednost pre-
dal dopis z odpovedjo delovnega razmer-
ja Ireni Vrečer. Čeprav je sodnik Igor
Šuligoj Staničevo opozoril, da ji zaradi
kazenske ovadbe, ki je vložena proti njej
(po še vedno neuradnih informacijah gre
za ovadbo v zvezi z dopisom »7.2.1994«),
ni potrebno odgovarjati pred senatom, če
bi s tem lahko škodila sebi ali svojcem, je
Staničeva dejala, da bo povedala vse, kar
ve. Izjavila je, da se spomni, da so 7.
februarja 1994 na občini dobili omenjeni
dopis, vendar ne ve, zakaj, saj so takšni
dokumenti za njih brezpredmetni in slu-
žijo le v statistične namene. Povedala je
še, kako v občinskih službah poteka vpis
prispelih dokumentov, na dodatno vpra-
šanje sodnika pa je še poudarila, da na
pečatu na dopisu manjka številka spisa,
pod katero naj bi se dopis vodil.
Kot zadnjega je senat delovnega sodiš-
ča na torkovi obravnavi zaslišal še načel-
nika Upravne enote Laško Aleksandra
Sabolčkega. Na vprašanje sodnika Šuli-
goja, ali je na dopisu kaj narobe in ali je
datum resničen, je Sabolčki povedal, da
je pečat pravi, vendar bi se dopis, glede
na to, da je originalen, moral nahajati v
arhivu upravne enote in ne med doku-
menti, ki so bili kot dokazno gradivo v
dosedanjem postopku predani sodišču.
Čeprav bi moral biti v torek kot priča
zaslišan tudi Andrej Sadar, je sodnik Igor
Šuligoj obravnavo prekinil in na vztrajanje
Sadarjevega zagovornika Marjana Feguša
napovedal nadaljevanje šele 6. maja.
aMMM^MMHHi JANJA INTIHAR
Zadnja plača
oktobra lani?
tako pravijo delavci celjske Finomehanike, direktor
očitke zanika
Celjska Finomehanika je
danes še edino družbeno
podjetje v Sloveniji, ki se uk-
varja s servisiranjem in pro-
dajo pisalnih in fotokopirnih
strojev, blagajn in ostale
opreme, razmere v tem pod-
jetju pa so očitno vse prej kot
rožnate.
V podjetju s polstoletno tra-
dicijo je zaposlenih le še 9 de-
lavcev. Dela imajo menda do-
volj, za plače pa pravijo, da jih
niso prejeli od lanskega okto-
bra. Namesto redne plače so
vsak mesec dobivali le bone za
malico v Celjskih mesninah.
»Ni res, da delavci niso dobi-
li plač od lanskega oktobra,
trenutno zbiramo denar za de-
cembrske plače,« je očitke za-
poslenih komentiral direktor
Drago Slakan in nadaljeval:
»Do zamikov pri izplačilu plač
prihaja zaradi finančne nedis-
cipline, poleg tega imamo veli-
ke stroške zaradi neprimernih
prostorov. Ti so v lasti celjske
občine, ki ji plačujemo najem-
nino, dogovarjamo pa se za
selitev v druge, manjše in tudi
cenejše poslovne prostore. Fi-
nomehanika je zaenkrat še
družbeno podjetje. Že pred
časom smo začeli z lastninje-
njem, dobili smo prvo soglas-
je, drugega soglasja še nima-
mo, ker so delavci vmes želeli
spremeniti oziroma dopolniti
dejavnost podjetja. O rešitvi
problema se dogovarjamo z
Agencijo za privatizacijo, de-
lavci naj bi podpisali izjave, da
bo Sklad za razvoj postal ve-
činski lastnik podjetja. Vendar
vsi zaposleni teh izjav še niso
podpisali. Poleg tega sam
osebno uradno nisem direk-
tor. Delavci so me leta 1995 na
zboru sicer potrdili, niso pa
izdali odločbe o tem, da prev-
zemam direktorsko mesto,« je
še povedal Drago Slakan.
Slakan je v pogovoru še zatr-
dil, da tudi sam v zadnjih me-
secih ni dobival plače. Med
delavci je bilo tudi slišati, da
ima direktor še svoje zasebno
podjetje Microtronic v Šentjur-
ju. Drago Slakan je to zanikal,
dejal je, da se ne ukvarja z
nobeno dodatno dejavnostjo.
Ko smo poklicali v podjetje
Microtronic v Šentjurju, se je
oglasila samo telefonska tajni-
ca, glas, ki je razlagal, da tre-
nutno niso dosegljivi, pa je bil
na moč podoben glasu direk-
torja Finomehanike.
UB
26^
MALI OGUSI - INFORMACIJE

MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
i. SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
29
30
INFORMACIJE
i. SNOPIČ

31
Roparji večinoma
mladoletnilci
)lo območju Policijske postaje Celje se je varnostna problematika večinoma ustalila - V
občutnem porastu so ropi in kazniva dejanja s področja gospodarske kriminalitete.
"galije varnosti je bilo lani
i^vseh področjih zadovolji-
so pa v porastu nekatera
Ijjzniva dejanja, predvsem
ijgta, kjer se kot storilci po-
javljajo mladoletniki in
jtroci, ocenjujejo na Policij-
jlii postaji Celje.
Stanje varnosti na področju
prometa se je v minulem letu
jicer izboljšalo, izbijajo edi-
«ole številke o smrtnih žr-
tvah, če jih primerjajo s tisti-
piv letu 1995. Tako so lani
[abeležili kar 12 mrtvih,
jredlani 4, sicer pa je popreč-
e zadnjih nekaj let (razen
eta 1995) 16 mrtvih. Sicer pa
leje na območju PP Celje lani
iripetilo 1791 vseh promet-
lih nesreč, v letu 1995 pa
1590.
Število nezgod v prometu je
ilo lani večje kljub poveča-
ju števila policijskih ukre-
ov. Tako so zaradi storjenih
fekrškov lani podali 3583
iredlogov sodniku za prekrš-
£, v letu 1995 pa 2070. Na
ttah je bilo tudi občutno
; vinjenih voznikov. Lani
ukrepali zoper 996 tovrst-
^tošiteljev, predlani zoper
591 Denarnih kazni, ki so jih
ki izrekli na kraju prekrška,
je bilo 6624, v letu poprej pa
S264. V številnih preventiv-
oih akcijah so največ pozor-
nosti posvečali prav vinjenim
v prometu in tistim, ki ne
upoštevajo hitrostnih omeji-
tev. To pa sta tista dva vzroka,
zaradi katerih se pripeti naj-
več nesreč s hudimi in najhuj-
šimi posledicami. V akcijah
so lani iz prometa izključili
2164 voznikov, predlani 1573.
Zaradi neupoštevanja omeji-
tve hitrosti so lani kaznovali
2612 voznikov. Zaradi nepra-
kih, kolesarskih stezah ipd.),
zlasti na območjih zunaj me-
sta, kjer takšna vozila ogroža-
jo predvsem pešce in voznike
koles in koles z motorjem, so
ukrepali 1059 krat in odredih
53 odvozov s pajkom.
Na področju javnega reda
in miru je bilo lani stanje za-
dovoljivo, saj kakšnih hujših
kršitev skoraj ni bilo, množič-
nih pa sploh ne. Največ krši-
tev se pojavlja na javnih kra-
jih, kot so trgi, gostilne, ulice.
Vse več kršitev javnega reda
in miru pa je v zasebnih sta-
novanjih, kjer so družinski
spori in fizična obračunava-
nja in hrupne zabave na
dnevnem (nočnem) redu. Ta-
ko so celjski policisti lani
obravnavali 1221 kršitev jav-
nega reda in miru, leto poprej
pa 1146.
Zaskrbljujoč je podatek, da
je PP Celje v letu 1996 ugoto-
vila kar 54 (predlani le 2)
kršitev, ki so povezane z ma-
mili. Opravili so 50 zasegov
različnih vrst mamil (mari-
huana, exstasy, LSD in tudi
nekaj heroina). V zvezi z ma-
mili so podali tudi 28 kazen-
skih ovadb, predlani 7. Lani in
v letošnjem letu so se morah
policisti večkrat soočiti z re-
sničnostjo, da so na trdi drogi
tudi že osnovnošolci. Na ta
problem v javnosti cesto opo-
zarjajo.
Na območju PP Celje je vse
več lokalov, ki obratujejo
brez ustreznih dovoljenj. Ti
lokali z vidika javnega reda in
miru niso problematiični, ra-
zen nekaterih, ki s hrupom,
ki ga povzročajo obiskovalci,
v nočnem času motijo in
vznemirjajo stanovalce v oko-
lici. Pohcisti v zvezi s tem
ukrepajo, vendar pristojne
upravne službe to problema-
tiko rešujejo prepočasi.
Na področju kriminalitete
se je število kaznivih dejanj
zmanjšalo, lani so obravnava-
li 1589 kaznivih dejanj, pred-
lani 1785. Uspešnost pri razi-
skovanju teh dejanj je iz leta v
leto boljša, predlani 52,5 od-
stotna, lani 86 odstotna. Lani
so za kazniva dejanja ovadili
1374 oseb, predlani 1394), od
tega 1180 moških in 194
žensk.
Na področju splošne krimi-
nalitete izstopajo vlomi v raz-
ne objekte in avtomobile, ne-
koliko manj pa je bilo lani
goljufij in tatvin, v velikem
porastu pa so tatvine avtomo-
bilov. Lani je bilo 93 teh ta-
tvin, v letu poprej 43. Razi-
skali so 29 primerov, v letu
1995 pa 8. Posebej zaskrblju-
joče pa je število ropov. Lani
jih je bilo 27, v letu 1995 pa
18. Od lanskih ropov jih je
raziskanih 21. Roparji so veči-
noma mladoletniki, kar tej
problematiki daje še posebno
težo. Ni pa bilo rani nobenega
ropa v denarni ustanovi ali
nad delavci, ki prenašajo de-
nar.
V rahlem upadu je krimina-
liteta mladoletnikov in otrok.
Lani so državnemu tožilstvu
ovadili 248 mladoletnikov,
predlani 314. Ti so skupno
storili 179 kaznivih dejanj, v
letu poprej pa 314. Med temi
dejanji je poskus umora, 5
hudih telesnih poškodb, 2
lažji telesni poškodbi, 1 spol-
na zloraba slabotne osebe, 2
kaznivi dejanji prometa z ma-
mili, 7 kaznivih dejanj omo-
gočanja uživanja mamil, 63
tatvin, 107 velikih tatvin, 15
ropov, 5 odvzemov motornih
vozil, 4 izsiljevanja, 9 prikri-
vanj itd.
Lani je bilo na območju
PP Celje storjenih 5 umorov
(predlani 1), vsi pa so razi-
skani. Obravnavali so še 20
kaznivih dejanj hudih tele-
snih poškodb (15) in 50 lah-
kih telesnih poškodb.
V porastu so kazniva deja-
nja s področja gospodarske
kriminalitete, največ je bilo la-
ni poslovnih goljufij (122), po-
narejanj listin (56), v porastu
pa so tudi davčne zatajitve itd.
^MARJELA AGREŽ
GORELO JE
Igra z vžigalicami
Na podstrešju gospodarske-
>3poslopja Martina Š. v Lutar-
i^se je minuli petek popoldne
'Sfal lastnikov osemletni
"'fok. Med igro je segel tudi
P° vžigahcah, in goreti je pri-
'^^lo seno. Ogenj je poskušal
fogasiti sam, a mu to ni uspe-
" Požar se je razširil na os-
f^^je ter povzročil za okoli
^0 tisoč tolarjev gmotne ško-
Požar so uspešnp lokalizi-
J'' in ga pogasili' gasilci iz
Ponikve.
Požar v gozdu
^ sredo, 12. marca popold-
J^' je zagorelo v gozdu v
I jWlaku. Ogenj, ki je za-
J' širše območje, je poško-
°^3l ali uničil podrast in
/^•^jša drevesa. Širjenje po-
^■^3 so preprečili poklicni
j^^ilci iz Celja ter člani pro-
J^voljnega gasilskega druš-
^sTeharij.
Brez elelctrike
Minuh četrtek, okrog 23.
ure, so zaznali požar na elek-
tričnem A drogu, ki stoji na
travniku v bližini gostišča
Vovk v Hotunjah. Kaže da je
požar povzročilo požiganje
suhe trave v okolici droga. Ker
je na kablu, ki poteka po dro-
gu v zemljo, pregorela izolaci-
ja, je prišlo do izpada električ-
ne energije pri nekaj uporab-
nikih. Požar so pogasili gasilci
iz Ponikve.
Požig drvarnice
v četrtek, 13. marca okrog
enih ponoči, je na Cesti talcev
v Velenju nastal požar na dr-
varnici, ki je last Pošte Slove-
nije. Ogenj se je z lesene dr-
varnice razširil tudi na tam
parkiran osebni avtomobil,
last Milenka I. Gmotna škoda,
ki je nastala, znaša okoli 700
tisoč tolarjev, požar pa naj bi
bil podtaknjen. M.A.
MINI KRIMICI
Vlom v
stanovanje
v torek, 11. marca dopold-
ne, je neznani storilec vlomil v
stanovanje Karmen Č. na Čo-
povi ulici v Celju. Ukradel je
več kosov nakita iz rumenega
zlata v skupni vrednosti okoli
100 tisoč tolarjev.
Cigarete, telefon
v noči na 13. marec je nez-
nani storilec vlomil v prostore
trgovine Lipa v Jerneju pri Lo-
čah. Ukradel je večjo količino
različnih vrst cigaret, prenosni
telefon in nekaj menjalnega
denarja. Lastnik prodajalne
Ivan T. je oškodovan za prib-
ližno 120 tisoč tolarjev.
Vlomilec v
avtobusu
v noči na 13. marec je nek-
do vlomil v avtobus, ki je bil
parkiran v Ločah pri Poljča-
nah. Ukradel je avtoradio Ni-
kola Tesla z ojačevalcem. Iz-
letnik Celje je oškodovan za
približno 20 tisoč tolarjev.
Mobitel s strehe
Minulo soboto popoldne je
neznani storilec, na strehi
osebnega avtomobila, parki-
ranega v Velenju, zagledal
mobhel benefon deUa in ga
nemudoma odstranil s strehe
ter ga spravil v svoj žep. Last-
nik Slavko M., ki je med de-
lom svoj mobitel odložil na
streho avtomobila, je oško-
dovan za okoli 145 tisoč to-
larjev.
Ukradel hondo
v noči na 16. marec je nez-
nani storilec ukradel motorno
kolo honda, ki je nezaklenje-
no počivalo pri stanovanjski
hiši v Marija Gradcu. Vozilo je
pretežno rdeče barve (v kom-
binaciji z belo in vijolično), z
reg, oznako CE L1-09, lastnik
Danijel Š. pa je oškodovan za
okoli milijon 400 tisoč tolar-
jev.
Vlom v Floro
v noči na 16. marec je nek-
do vlomil v prodajalno Flora v
Ločah pri Poljčanah. Ukradel
je radioksetofon, daljinski
upravljalec za klimatsko na-
pravo ter večjo količino bre-
zalkoholnih pijač in slaščic.
Lastnica Majda V. je oškodova-
na za približno 50 tisoč tolar-
jev.
Prijeli 4
mladoletnike
v noči na 17. marec je bilo
vlomljeno v bencinski servis v
Laškem. Odnesena je bila več-
ja količina cigaret, vžigalni-
kov, slaščic, brezalkoholnih
pijač in piva. Policisti iz Laške-
ga so v ponedeljek dopoldne v
Rimskih Toplicah legitimirah
skupino štirih mladoletnikov,
dva sta z območja Maribora,
eden pa je Laščan. Med po-
stopkom so ugotovili, da so
prav ti fantje vlomili v omenje-
ni bencinski servis, na vesti pa
imajo še dve podobni dejanji,
storjeni na območju Maribora.
Zlatnina,
fotografski aparat
v ponedeljek je neznani sto-
rilec vlomil v stanovanje Dara-
je B. na Ljubljanski cesti v Ce-
lju. Ukradel je fotografski apa-
rat in pobral več kosov zlatni-
ne. Lastnico je oškodoval za
okoli 140 tisoč tolarjev.   M.A.
Tri alkoholne
Da je alkohol zares nepri-
jeten in nevaren sopotnik
naših voznikov, govorijo tudi
tri mini zgodbice, ki so se na
Celjskem pripetile koncem
minulega tedna.
V soboto ponoči so policisti
na magistralni cesti v Mesti-
nju ustavili voznika, ki je ka-
zal vse znake vinjanosti, kar
je kar kmalu potrdil tudi alko-
test. Ko so mu povedali, da
pijan pač ne more nadaljevati
vožnje, se je možakar hudo
razburil, zapeljal vzvratno in
se zaletel v tam parkiran
osebni avtomobil. Firbec ga je
spravil iz vozila, ko pa je vi-
del, da je stoječe vozilo kar
precej poškodovano, je spet
sedel za volan in se odpeljal v
smeri Šmarja. Patrulja ga je
ponovno ustavila v Mestinju,
ker pa ni nič kazalo, da bo
upošteval prepoved vožnje,
so ga morali pridržati do
streznitve.
V nedeljo, nekaj minut po
polnoči, so velenjski policisti
v bližini Gaberk pri Šoštanju
ustavih voznika osebnega vo-
zila znamke Zastava 750. Tu-
di ta voznik ni mogel skriti,
da je zadet, zato so mu pohci-
sti odredili alko preizkus. Po-
nosni voznik je takšno poni-
žanje kategorično odklonil,
prav tako pregled v zdravstve-
ni ustanovi. Ker se je na vsak
način hotel peljati dalje, so ga
do streznitve pridržali.
Tretja zgodba, ki je prav tako
povezana s preveliko dozo al-
kohola, pa se je odvijala v ne-
deljo okrog štirih zjutraj na
parkirišču pred stanovanjskimi
bloki v Šoštanju. Za alkoholno
utrujenega voznika bi se bila
lahko zgodba tragično konča-
la. Stanovalce je že okrog pol
štirih motil ropot avtomobil-
skega motorja. Voznik je takrat
pred blokom odložil svojega
prijatelja in potem v vozilu za
volanom zakinkal, motorja pa
ni ugasnil. Ves čas je imel nogo
na plinski stopalki in s tem
povzročal hrup ter vznemirjal
stanovalce. Eden izmed njih, ki
mu je speči voznik močno
skrajšal spanec, je stopil do
avtomobila, takrat pa je v bliži-
ni izpušne cevi opazil plamen.
Takoj je iz vozila potegnil spe-
čega voznika in poklical gasil-
ce. Ogenj je potem zajel še
zadnji odbijač in pnevmatiko,
notranjost vozila pa je bila že
močno zakajena. Kaj bi se zgo-
dilo, če bi občan ognja ne opa-
zil, si lahko le zamišljamo in
vnovič ugotovimo, da alkohol
in volan pač ne gresta skupaj.
Tudi v tem primeru je bil voz-
nik močno vinjen.
■■■■■■■■■■■■■H M.A.
Smrtni padec
Tragični dogodek se je
pripetil 17. marca popold-
ne v Šmarju pri Jelšah.
Ivan B. (41) izšmarja je okoli
14.50 ure prišel domov na
Cankarjevo ulico 19 in opa-
zil, da nima pri sebi ključa od
stanovanja, ki je v tretjem
nadstropju stanovanjske
zgradbe. Zato je stopil do
sosede, ki stanuje nad njim,
da bi se z njenega balkona
spustil do svojega. Med
spuščanjem pa je omahnil in
padel na tla z višine desetih
metrov. Pri padcu je bil takoj
mrtev. M.A.
Prevrnil se je traktor
Do delovne nezgode s traktorjem je prišlo 11. marca
popoldne v Povčenah pri Timskih Toplicah.
Tega dne je 50-letni Zvonko T. upravljal traktor s prikolico,
na kateri je imel naložen hlevski gnoj. Pri vožnji po klancu
navzdol je prikolica potiskala traktor, ko pa je voznik zavil v
desno, se je traktor prevrnil na levi bok. Pri tem je voznik
utrpel hude telesne poškodbe. Te bi bile bržčas milejše, če bi
bila na traktorju nameščena varnostna kabina oziroma var-
nostni lok.
Nesreča pri podiranju dreves
v gozdu blizu Ponikve pri Šentjurju se je 12. marca
popoldne pripetila delovna nezgoda.
V nezgodi se je hudo telesno poškodoval 68-letni Stanislav S.
iz Ponikve, ki je pomagal pri podiranju dreves. Do nesreče je
prišlo, ko je Stanislav S. poskušal z vitlom na traktorju izvleči že
podrto drevo. Zaradi sile potega se je traktor, ki je stal na gozdni
poti, premaknil, in delavca stisnil ob bližnje drevo.
32

NOČNE
CVETKE
• Točajka iz lokala Faraoni
na Linhartovi ulici je bila 12.
marca zvečer zelo jezna. De-
belo uro ji je težil pijani Robert
M. in jo na koncu prisilil, da je
poklicala policijo. Tečneža so
policisti okrcali in ga elegant-
no odstranili s prizorišča.
• V četrtek popoldne je bila
ogrožena Jožica. Napadel jo je
Simon A., ki se bo srečal s
sodnikom za prekrške.
• Na policijo je v četrtek
zvečer nekdo sporočil, da se v
hiši na Cesti Kozjanskega
odreda v Štorah dogajajo ne-
varne reči. Oče gospodar naj
bi nameraval spustiti plin po
hiši, da bi povzročil eksplozi-
jo. Patrulja je na kraju ugotovi-
la, da zadeva le ni bila tako
nevarna in da je šlo le za pre-
pir med očetom in sinom, brez
grožnje s plinom.
• Fanika iz Vojnika ima te-
žave s sosedom. V petek po-
poldne naj bi ji grozil in jo
obmetaval s kamenjem. Ker se
je potem izkazalo, da je bil
Fanikin sosed Alojz R. res na-
padalno nastrojen, bo moral k
sodniku za prekrške.
• Policisti so šli 14. marca
zvečer intervenirat na Dečko-
vo. Nekdo jim je sporočil, da
Branko P. pretepa svojo izven-
zakonsko družico Marjetko.
Na kraju samem so še ugotovi-
li, da je pijani Branko spustil
plin iz jeklenke ter grozil, da
bo hišo razstrelil. Možakar se
je patrulji nekaj časa upiral, a
so ga kmalu obvladali in ga
peljali v prostore za pridrža-
nje. Moral bo k sodniku za
prekrške, pa še na sodišče, saj
je storil kaznivo dejanje pov-
zročitve splošne nevarnosti.
• V petek ponoči je bila in-
tervencija v bistroju Pri vod-
njaku v Šmartnem v Rožni
dolini. Boštjan Ž. je tam prete-
pal Ludvika V. Boštjan se bo
srečal s sodnikom za prekrš-
ke.
• V soboto okrog dveh po-
noči je bilo glasno in vroče
pred lokalom Evergreen. Tam
je bil pretepaško aktiven in
alkoholno navdahnjen Marko
D., ki ni nehal še potem, ko je
imel opravka s patruljo. Ker je
kazalo, da se ne namerava
umiriti, se je treznil v prosto-
rih za pridržanje.
• V nedelp nekaj minut po
polnoči so za intervencijo za-
prosili stanovalci iz bloka Na
Milčinskega ulici 14. To noč
sta jim živce parala Simon in
Marko C, ki sta se drla in
razgrajala po stanovanju.
• V nedeljo ponoči so bili
ob mir in počitek tudi stano-
valci bloka na Šaranovičevi.
Tam je Zvonko P. napadel svo-
jo mamo, se drl po hodniku in
spravil pokonci skoraj vse so-
sede. M.A.
Je z zločinci sodeloval kdo
od domačinov?
Iskanje storilcev enega
najbolj krutih zločinov zad-
njega desetletja na Sloven-
skem, ki se je zgodil 4. marca
v Tekačevem pri Rogaški Sla-
tini, se nadaljuje z vso inten-
zivnostjo. Do zdaj je preisko-
valcem uspelo priti do neka-
terih pomembnih podatkov
in izsledkov, kar bi v nada-
ljevanju lahko pripeljalo do
storilcev tega štirikratnega
umora, storjenega iz koristo-
Ijubja.
Kot je na ponedeljkovi redni
novinarski konferenci povedal
Miran Koren, predstavnik za
stike z javnostjo pri UNZ Ce-
lje, so preiskovalci opravili na
stotine razgovorov, v katerih
so sodelovali skoraj vsi prebi-
valci z območja Rogaške Slati-
ne in sosednjih krajev. Na os-
novi pridobljenih informacij
in sporočil so v policijske pro-
store privedli več sto »opera-
tivno zanimivih oseb«. Dve
osebi, ki bi lahko bili povezani
z zločinom, so pridržali za 48
ur in izpustili, ker je bil sum v
tem času ovržen. Nekaj oseb
so preizkusili tudi s poligra-
fom. Sicer pa so preiskovalci v
celoti izključili sum, da bi bila
v hudodelstvo vpletena dva
policista, katerih imeni sta se
v govoricah pojavljali.
Še vedno je vsak dan na
terenu okoli štirideset opera-
tivcev, ki primerjajo, združu-
jejo in selekcionirajo do zdaj
zbrane podatke. Od občanov
pa še naprej pričakujejo sode-
lovanje, zlasti prosijo za sode-
lovanje vse tiste ljudi, ki so v
zvezi s tragičnim dogodkom
kar koli zaznali, npr. vsakršen
sumljiv pojav, osebo ali na vi-
dez še tako nepomembno
dejstvo. Pri dokončni sestavi
mozaika je namreč pomem-
bna vsakršna informacija ali
namig. Informacije je mogoče
posredovati na telefonsko šte-
vilko 113, na vseh policijskih
postajah ali na tel št. UNZ
Celje (063) 481-385. Kdor pa
želi ostati anonimen, lahko
pokliče na tel. številko ano-
nimnega telefona 080 1200.
Po   dosedanjih   izsledkih
preiskave obstaja veUka ver--
jetnost, da je obstajala zveza
med izvršitvijo kaznivega de-
janja in nekom iz okolice, kjer
so živeli umorjeni. Ta oseba je
morala dobro poznati razmere
v hiši, kjer se je zgodil zločin
in premoženjsko stanje umor-
jenih, zlasti zakoncev Poharc.
Po izsledkih preiskave obstaja
tudi verjetnost, da zločinci
(neposredni izvršilci umorov)
žrtev niso poznali in da so
prišli iz tujine, pri čemer pa ni
mišljena zgolj sosednja in
najbližja Hrvaška, ampak tudi
druge države. Zato je sloven-
ska policija o zločinu in dose-
danjih rezuhatih preiskave
obvestila nacionalne biroje In-
terpola v sosednjih državah,
ki naj bi preverili osebe, ki bi
lahko storile takšen zločin.
V preiskavi se je tudi poka-
zalo, da prvotni namen storil-
cev ni bil umor, ampak
žrtve nameravali oropati. ^
ropom pa se je moralo zgodit
nekaj, zaradi česar so umor
vse štiri stanovalce hiše v i.
kačevem št. 9, Štefana Pohji
ca, Frančiško Poharc, lleleni
Krušlin in Viktorijo Krušljn
Po opravljeni rekonstrukc
dogajanja usodnega dne
zbranih obvestilih obstaja ne
kaj možnih inačic, kako je bi
zločin storjen, a jih še prevet
jajo. V eni od inačic se pojavlj;
možna okoliščina, da je kateri
od žrtev storilce (ali enega sa
mega) prepoznala, pa je bil(
zaradi tega treba seči po pišto
11, možno pa je tudi, da s(
roparji pri svojih žrtvah nale
teli na odpor.
■■■■MMMMMi M. ACREJ
PROMETNE NEZGODE
Trčil v deklico
Na Cesti na Ostrožno se je
11. marca popoldne pripetila
nezgoda, v kateri je bila huje
ranjena peška.
Aleksander S. (20) iz Celja
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Čopove ulice proti Os-
trožnem. Pri odcepu za Lavo
je v bližini zaznamovanega
prehoda za pešce dohitel voz-
nico osebnega avtomobila, ki
se je razvrstila na levi promet-
ni pas. Ker je vozišče prečkala
skupina pešcev, se je voznica
ustavila, kar pa vozniku Alek-
sandru S. ni uspelo, zato je
trčil v sedemletno peško Katjo
Š. iz Gorice pri Šmartnem.
Dvanajstletnik
pred avto
Na lokalni cesti v Štorah se
je 11. maeca popoldne pripe-
tila nezgdoa, v kateri je hude
telesne poškodbe utrpel dva-
najstletni pešec.
Rok G. (18) iz Kompol je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Kovinarske ulice proti magi-
stralni cesti Celje-Štore. Ko je
pripeljal po vijugastem klancu
navzdol do ravnega dela ce-
stišče, je kljub zaviranju trčil v
12-letnega Urbana R. iz Teha-
rij, ki je prečkal cesto in utrpel
hude telesne poškodbe.
Silovito trčenje
Na magistralni cesti Ljublja-
na-Celje v naselju Brode se je
v četrtek, 13. marca popold-
ne, pripetila nezgoda, v kate-
ri sta bili ranjeni dve osebi.
Ana B. (41) iz Velike Pireši-
ce je vozila osebni avtomobil
iz smeri Čepelj proti Vran-
skem. V Brodeh je na ravnem
delu vozišča zapeljala na levi
vozni pas v trenutku, ko je iz
smeri Vranskega pripeljal voz-
nik tovornjaka, 35-letni Miran
K. iz Šentjurja. Vozili sta silo-
vito trčili, pri čemer se je to-
vorno vozilo prevrnilo na bok,
med drsenjem po vozišču pa
trčilo še v nasproti vozeči
osebni avtomobil, ki ga je iz
smeri Čepelj vozil 21-letni Ta-
dej K. iz Celja. V nesreči se je
hudo telesno poškodoval so-
potnik v tovornem avtomobi-
lu, 32-letni Viktor B. iz Socke.
Voznica Ana B. je utrpela lažje
telesne poškodbe.
Zaneslo ga je v
pešca
Na regionalni cesti Golobi-
njek-Podčetrtek se je v četr-
tek, 13. marca zvečer, v kraju
Sela pripetila nezgoda, v ka-
teri se je hudo telesno poško-
doval pešec.
Franc G. (47) iz Virštanja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Golobinjeka proti Virštanju.
V dolgem desnem nepregled-
nem ovinku ga je zaneslo na
levo stran vozišča, kjer je z
desnim bokom vozila trčil v
pešca, 54-letnega Alojza K. iz
Sel.
Prehitro na
prednostno cesto
Na regionalni cesti v nase-
lju Zreče se je 13. marca po-
noči pripetila nezgoda, v ka-
teri je ena oseba utrpela hu-
de telesne poškodbe.
Vojko O. (16) iz Zeč je vozil
kolo z motorjem po dovozni
cesti iz smeri pekarne Težak
proti križišču z regionalno ce-
sto. Na prednosno cesto je za-
peljal v trenutku, ko se je po
njej iz smeri Slovenskih Konjic
pripeljala voznica osebnega
avtomobila, 35-letna Edita B.
iz Radane vasi. V trčenju je
voznik kolesa z motorjem utr-
pel hude telesne poškodbe.
Presekal mu je pot
Na magistralni cesti zunaj
naselja Latkova vas se je v
petek, 14. marca popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bil hudo telesno poškodovan
kolesar.
Alojz V. (49) iz Trnave se je
peljal s kolesom- po lokalni
cesti iz smeri Latkove vasi pro-
ti križišču z magistralno cesto.
V tem križišču je zavil v levo in
pri tem presekal pot vozniku
osebnega avtomobila, 47-let-
nemu Vojku P. iz Ljubljane, ki
je pripeljal iz smeri Šentruper-
ta. Voznik avtomobila je zavi-
ral, a trčenja s pešcem ni mo-
gel preprečiti.
Zanašalo ga je
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Gaberke se je v soboto,
15. marca zgodaj zjutraj, pri-
petila nezgoda, v kateri sta
se ena oseba hudo in ena
lažje telesno poškodovali.
Jože S. (31) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Škal proti Gaberkam.
Ko je po klancu navzdol pri-
peljal v oster levi ovinek, ga je
pričelo zanašati, zapeljal je
na nasprotni vozni pas in po-
tem z vozišča, kjer je trčil v
usek. Takrat se je vozilo obr-
nilo na streho, hude telesne
poškodbe pa je utrpel sopot-
nik, 26-letni Smiljan M. iz Ve-
lenja. Voznik je bil lažje ra-
njen.
S kolesom v
delovni stroj
Na Dečkovi cesti v Celju se
je minulo soboto popoldne
pripetila nezgoda, v kateri je
hude telesne poškodbe utr-
pela voznica kolesa.
Katarina P. (16) iz Celja je
vozila kolo iz smeri Ceste na
Dobrovo proti Kersnikovi uU-
ci. Ko je izgubila oblast nad
krmilom, je zapeljala levo
proti desnemu voznemu pa-
su, po katerem se je takrat
pripeljal voznik delovnega
stroja, 29-letni Marjan V. iz
Celja. Kolesarka je trčila v
zadnje desno kolo delovnega
stroja, padla po vozišču in se
hudo poškodovala.
Na nasprotni vozni
pas
Na Ljubljanski cesti v Celju
se je 15. marca ponoči pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo ranjnena.
Mitja S. (17) iz Šmarjete pri
Celju je vozil motorno kolo po
Ljubljanski cesti iz smeri
Šmarjete. Ko je pripeljal v bla-
gi pregledni desni ovinek, je
zapeljal na nasprotni vozni
pas, po katerem se je takrat
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 32-letni Stanislav I.
iz Radmirja. Vozili sta trčili,
voznik kolesa z motorjem pa
je utrpel hude telesne poškod-
be.
Na spolzkem
VOZIŠČU
Na regionalni cesti zunaj
naselja Pečica se je v soboto,
15. marca zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili hu-
je ranjeni dve osebi.
Ivan K. (19) iz Negonj je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Poljčan proti Podplatu. Ko je
po klancu navzdol pripeljal v
levi ovinek, je na spolzkem
vozišču zapeljal desno z vo-
zišča in v jarek ob cesti. Nato
je sunkovito zapeljal nazaj na
vozišče in na levo stran, kjer je
zapeljal čez rob ceste, tam pa
se je vozilo začelo prevračati
po nasipu in je nazadnje trčilo
v drevo. V nesreči sta hude
telesne poškodbe utrpela so-
potnika, 18-letni Robert K. in
38-letni Vinko.G. iz Negonj,
voznik pa je bil lažje telesno
poškodovan.
Vkleščen v vozilu
Na regionalni cesti zunaj
naselja Radmirje se je v ne-
deljo, 16. marca ob 00.50 uri,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe, ena pa je bila
lažje ranjena.
Jože Ž. (24) iz Okonine je
vozil osebni avtomobil po re-
gionalni cesti iz smeri Radmii
ja proti Gornjemu Gradu. Ki
je peljal po klancu navzdol, ji
v ostrem levem ovinku zape
Ijal na desni rob ceste in trčib
dvoje dreves. Pri tem je vozili
odbilo v zrak, pristalo pa jen,
boku. Hudo ranjenega vozni
ka, ki je ostal vkleščen v ploče
vino, so iz vozila rešili gasik
iz Nazarij. Lažje poškodbe]
utrpel sopotnik, 17-letni AJa
B. iz Nazarij. M
Nenadoma prel
avto     I
Na lokalni cesti v DonačR
Gori se je v nedeljo, 16. mai
ca popoldne, pripetila nez
goda, v kateri je hude telesnf
poškodbe utrpela šestletni
deklica. di
Avgust V. (36) iz Plataf'
Rogaški Slatini je vozil oseba
avtomobil iz smeri Rogato
proti Žetalam. Ko je v Donaf
ki Gori pripeljal v bližino os
novne šole, kjer je ob desnen
robu ceste stala skupina trel
otrok, se je umikal levo, ta
krat pa je proti sredini cest
nenadoma pritekla šestletni
deklica N.T., ki jo je voznil
zadel s sprednjim delom vozi
la in jo zbil po cestišču. Tešfe
ranjeno punčko so najprej
Ijali v celjsko bolnišnico, o(
tam pa v Univerzitetni klinil!
ni center v Ljubljani.
Trčenje v Velenju
V križišču Partizanske i'
Preloške ceste v Velenju sej'
v ponedeljek, 17. marca P"
poldne, pripetila nesreča,'
kateri je hude telesne p^*
kodbe utrpel voznik motC
nega kolesa.
Jože S. (76) iz Plešivca)'
vozil neregistrirano motoru'
kolo po Preloški cesti. V k^'
žišču je zapeljal na Partiza"
sko cesto v smeri mesta, kol'
iz njegove desne strani P
prednostni cesti pripelje'"
voznica osebnega avtomo'"
la, 26-letna Alenka P. iz Vel^
nja. Vozili sta trčili, motor'^
pa se je pri padcu hudo te'^
sno pokodoval.
izgubil oblast nad vozilom
Na lokalni cesti zunaj naselja Zagrad se je v petek, 14.
marca popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba
utrpela hude telesne poškodbe.
Boris K. (23) iz Štor je vozil osebni avtomobil iz smeri Zagrada
proti Osencam. V bližini stanovanjske hiše Zagrad št. 32 je
izgubil oblast nad vozilom in trčil v osebni avtomobil, s katerim
se je iz nasprotne smeri pripeljal 55-letni Viktor V. iz Zagrada. V
silovitem trčenju, ki je sledilo, se je hudo telesno poškodoval
sopotnik v vozilu Borisa K., 19-letni Boštjan G. iz Laške vasi pri
Štorah.
Barviti
Pirasisici slap
Nenavadni svet slapov v dolini Save Bohinjke ^
Ozka dolina Save Bohinjke se vse od Bo-
linjske Bistrice skuša izviti iz tesnega obje-
ta gozdnatih planot Jelovice in Pokljuke,
led katerima sta si poleg na trenutke divje
fke komaj izborili pot še cesta in železnica,
^pote doline pa za večino mimovozečih žal
'^^ajajo skrite. Razkrijejo se le tistim, ki si
zamejo čas in znajo prisluhniti naravi ob
ne da bi pri tem ves čas mislili le na
'"nčni cilj.
^ strmih bregov se divje spuščajo številni
"^toki, katerih voda se na svoji kratki poti do
^l^e prebija v številnih slapičih, brzicah pa tudi
J^^vcatih slapovih, ki osamljenemu popotniku
novih moči pri spoznavanju lepot na prvi
'"sled neuglednih grap. Za Nomnjem sta zani-
grapi Bezene in Koritnice, na drugi strani
'^^e vabi slap Grmečica. Eden najlažje dostop-
slapov je Pirašiški slap, katerega lahko
^zaprav občudujemo že kar z glavne ceste,
'^veda ne gre, da bi ga ujeli le s kotičkom
^sa, medtem ko brzimo proti Bohinjski Bi-
strici. Pametneje se je ustaviti na avtobusni
postaji na Logu, kak kilometer naprej od odce-
pa za Nomenj.
Od blizu je drugačen
Skrivnostni kotiček pod mogočno steno je
vsekakor vredno obiskati, saj le v bližini vode
tudi začutite njegovo moč in divjo lepoto. S
ceste se lahko do slapu povzpnemo po stezi, ki
se vije ob potoku vse od mostička, kjer se
Pirašica pod glavno cesto spusti proti Savi.
Po nekaj minutni hoji se skozi vrhove dreves
odpre pogled na slap, ki kaže s ceste čisto
drugačno podobo kot od blizu. Pravzaprav ga v
celoti tudi od tod ni moč videti, saj pada voda
prek previsne stene v treh razhčnih stopnjah.
Srednjega dela ob vznožju skorajda ni videti,
zato ni čudno, da kaže Pirašiški slap od daleč
precej drugačno podobo.
Prek z mahom poraslih kamenin se žuboreča
voda med slokim drevjem izmuzne iz objema
gozda v tankih curkih. Sprva pada 25 metrov
globoko, nato drsi kakšnih 40 metrov po steni
ter se nazadnje razcepi v dva pramena. Nato
prosto pada nekaj več kot deset metrov globoko
in na koncu zadnjih 25 metrov polzi po rjavka-
sti steni. Voda se umiri šele v manjšem tolmu-
nu in nato počasi nadaljuje pot med velikimi
skalnimi bloki naprej proti Savi.
Slap je posebno lep ob visokih vodah ali pa
pozimi, ko zaledeni in je videti kot velikanski
ledeni steber, podpirajoč skoraj 100-metrsko
prepadno apnenčevo steno.
Za orientacijo vam lahko služi Atlas Sloveni-
je, kjer boste na straneh 80 in 81 našli označene
najbolj zanimive slapove v dolini Save Bohinj-
ke.
^■■■■■■■■■■■■■■■ili IGOR FABJAN
Pirašiški slap je v dolini Save Bohinjke eden najlažje dostopnih .
34
REPORTAŽA
Cvetje za praznik, za
spomin in za dušo
Dekleta iz cvetličarne Novak v Celju so prave umetnice v izdelovanju šopkov in darilnih aranžmajev
Lepota, ki nam jo ponuja
narava, je nenadkriljiva in
človek je že davno spoznal,
da je mogoče s to lepoto
izražati številna čustva, ki
jih goji do sočloveka. Kultu-
ra bivanja in sobivanja ter
kultura življenja nasploh, ki
je tudi pri nas že na dokaj
visoki ravni, pa išče nove
načine, kako lepoto narave
dopolniti in ji pridati pridih
namembnosti in noto oseb-
nosti.
Darilo kot izraz odnosa do
osebe, ki ji ga poklanjamo,
mora priti iz srca, a kaj, ko
nismo vsi ljudje umetniki, ki
bi znali govorico čustev izrazi-
ti na predmetni ravni. Naše
roke največkrat ne znajo ubo-
gati srca, kot tudi nismo vsi
pesniki, ki bi znali tisto, kar
čudmo, preliti v verze. Zato se
obrnemo na ljudi, ki nam pri
tem pomagajo, svetujejo. Tak-
šne ljudi smo srečah, ko smo
stopili v cvetličarno Novak na
Tkalski ulici v Celju. To so
dekleta, ki so se šolala za po-
klic cvetličarke in ki so za to
svoje delo tudi nadarjena. Ko
jih opazuješ pri njihovem de-
lu, dobiš občutek, da so to
prave umetnice, ki svoje zna-
nje čudovito dopolnjujejo s
smislom za estetiko in z na-
potki, željami ter namigi, ki jih
izražajo naročniki cvetličar-
skih uslug. Zato je vsak njihov
izdelek unikat, kot je vsak člo-
vek edinstvena in neponovlji-
va kreacija matere Narave.
Želja, ki je postala
resničnost
Helena Novak, lastnica
cvetličarne na Tkalski ulici, je
začela skromno, a zavzeto in
profesionalno, ko si je leta
1980 v Vrunčevi ulici opremila
najeti lokal in pričela s cvetli-
čarstvom. Že takrat se je dober
glas o dekletih, ki znajo oprav-
ljati svoj posel, hitro širil med
Celjani. Dela je bilo vedno do-
volj, prostorske zmogljivosti
pa so postale vse ožje. Že ta-
krat je Helena Novakova rada
obiskovala razne cvetlične
razstave doma in predvsem v
tujini ter si istočasno ogledo-
vala tamkajšnje cvetličarne.
Vedno vnovič navdušena nad
temi lokali in izdelki si je vse
bolj in bolj želela imeti tudi
sama podoben lokal: dovolj
velik, že na prvi pogled vabljiv
in enkraten. V njem pa dovolj
sposobnega kadra, ki bo s svo-
jo ustvarjalnostjo znal priteg-
niti še tako zahtevne stranke.
Želja se ji je pričela uresniče-
vati, ko je leta 1994 dobila vsa
potrebna dovoljenja za novo-
gradnjo na Tkalski ulici, kjer
je potem zrasel objekt, ki ga je
po arhitekturni plati zasnoval
ing. arh. Borut Pregelj. Cvetli-
čarna, kakršna je nastala, že
od daleč opozarja s svojo zu-
nanjo podobo, enako domisel-
na in privlačna je njena notra-
njost. Tam dan za dnem nasta-
jajo novi cvetlični aranžmaji,
sveže cvetje se ponuja v izobi-
lju, izbira lončnic je velika,
vsak darilni šopek in šopek za
razne slovesnosti, ki sproti na-
staja, je unikat. Podobno kot
je unikatno zavito in oprem-
ljeno sleherno darilo, ki ga tja
prinesejo stranke. In takšnih
je vse več. Ljudje vse več po-
zornosti posvečamo zunanje-
mu videzu predmeta, ki ga
poklanjamo. In ker ga pokla-
njamo različnim osebam raz-
ličnih okusov in starosti,
sploh pa osebam, do katerih
imamo različna nagnjenja,
imajo ti aranžmaji različna
imena: ljubezen, spoštovanje,
naklonjenost, predanost ipd.
»Naša dekleta si pri tem pri-
zadevajo, da so čimbolj izvir-
na, da sledijo novostim in so-
dobnim trendom, ob tem pa
karseda upoštevajo želje in
napotke naročnika šopka, da-
rilnega aranžmaja in drugih
izdelkov. Sama sem se bolj
posvetila pogrebnim aranž-
majem in vencem. Ljudje veli-
ko dajo tudi na to vrsto pozor-
nosti in odnosa,« nam je pove-
dala Helena Novak, ki ji je v
zadnjih letih uspelo pridobiti
in vzgojiti odličen cvetličarski
kader. In prijazen, seveda. V
cvetličarni Novak je zaposle-
nih osem delavk, cvetličark,
za pultom so običajno po štiri.
Vse so se izšolale v vrtnarski
šoli v Medlogu v Celju in se
izučile ter izurile pri Heleni
Novak.
Cvet samo zase
v pogovoru s cvetličarkami-
pomočnicami smo izvedeli, da
ima tudi cvetličarska stroka
svoje modne zakonitosti in
trende. Zdaj je moderna ena
vrsta cvetja, prihodnje leto bo
v modi nek drug cvet. Podob-
no je z materiali, ki jih cvetli-
čarji uporabljajo, ko izdelujejo
šopke, zavijajo in opremljajo
darila. Po te materiale pa je
treba velikokrat iti v tujino,
tam je izbira veliko bolj boga-
ta, kot je pri nas, seveda pa je
te materiale treba znati pravil-
no vgrajevati v izdelek, uskla-
jevati barve in pri tem upošte-
vati, komu je šopek ali darilo
namenjeno. Za to pa je potre-
ben poseben posluh, ki ob
spretnosti rok obrodi izdelek,
s katerim je zadovoljen tako
naročnik kot kreator sam. »Ko
dobiš v roke darilo, ki ga mo-
raš aranžirati, običajno vpra-
šaš, komu je namenjeno in za
kakšno priložnost, istočasno
pa že imaš v mislih materiale
in barve, ki jih boš uporabil in
jih uskladil z barvami darila
samega. Če je darilo šaljive
narave, ga moraš temu primer-
no tudi opremiti, zato je zelo
dobro, če ti stranka postreže s
čim več informacijami. Neka-
tere stranke nas pri delu za
pultom ves čas usmerjajo,
druge nam pustijo vso svobo-
do pri oblikovanju. Zgodi pa
se tudi, da si sam ves ponosen
na svoj izdelek, stranka pa je
nad njim slabo navdušena.
Ljudje imamo razhčne želje,
okuse in pričakovanja. K nam
pa prihaja vse več stalnih
strank, ki jih me cvetličarke že
dobro poznamo in vemo, kak-
šna so njihova pričakovanja.
Prav posebej pa me navdušu-
jejo tiste stranke, tako ženske
kot moški, ki se pri nas oglasi-
jo občasno, praviloma vsak
mesec, ki kupijo cvet ali šopek
samo zase, za svojo dušo in
veselje. Seveda: če imaš rad
sebe, imaš dovolj ljubezni tudi
za druge,« smo si pribeležiH v
pogovoru s cvetličarko Slavi-
co Jelen.
»Zadnja leta je modni trend
suhega cvetja in ljudje nam
prinašajo najrazličnejše pred-
mete, predvsem starine, ki jim
potem me cvetličarke damo
novo podobo za okras v stai
vanju. Vse bolj je v modi ti
preprosto rasthnje, naprin
sončnica z njive, še vedno
je pri nas kraljica vsega ot/
njeno veličanstvo vrtnia^
našem trgu se vse bolj uveljj
Ija tudi krizantema kot oto
sna roža v stanovanjih indii
god. To ni več le roža zai
grobni šopek v dneh oki
prvega novembra. Japors
trendi so vse bolj prisotni tii
na cvetličarskem in ne le
avtomobilskem trgu,« se je[
šalila cvetličarka Andreja I
žorn, ki je še povedala, da si
všeč tisti fantje in možje,
svojim dekletom in zato
skim družicam redno kupu
jo rože, ponavadi en sam cv
Ne čakajo na rojstni dan,'
lentinovo ali dan žena, amp
izberejo cvet kar tako, za p
senečenje in v znak pozori
sti.
MARJELA AGR
Foto: GREGOR KM
Helena Novak: »Strankam največ pomenita dobro delo naših pomočnic in njihova prijaz-
nost.«
Andreja Pižorn: »Moja ge,
racija v času šolanja ni in^
veliko praktičnega usposj
Ijanja, zdaj se to spremk
na bolje in cvetličarska srn
postaja tudi vse bolj tri\
zanimiva.«
Slavica Jelen: »Veseli me,
nas vse raje obiskujejo I
otroci, ki včasih stopijo i
kal zgolj zato, da si ogleda
jo cvetje in v tem uživajo
»Zdaj je čas velikonočnih domislic,« pravi pomočnica Mateja Gorenak, ki je pri ustvarjanju
nismo hoteli ovirati.
Cvetličarna Novak v Tkalski ulici je že na zunaj nekaj posebnega.
pFTICA
ZNANKA - HUMOR
35
Namesto baletke - igralka
Tina Gorenjak, 24-letna Celjanka, ki pogumno stopa na pot igralstva
\ zadnjem času je pogost gost v televizij-
filmih in na gledaliških odrih. Črnooka
|j[,a Gorenjak je dekle, iz katerega veje
^^ergija in veselje do poklica, ki ga opravlja,
^jrsikatero mlado dekle želi postati igralka,
leiidar Tina pravi, da je vse do zadnjega
letnika gimnazije želela postati baletna ple-
jjllca. V 4. letniku gimnazije pa je dobila
Ijvno vlogo v lonescojevi Učni uri. Igrala je
ji^enko in takrat se je v njej nekaj prelomilo,
jjljje trdno odločena, da postane igralka.
Kako so starši sprejeli tvojo odločitev, da
postaneš igralka?
Starša sta že od malega poslušala moja
jagnjenja in mi dajala možnost, da jih uresni-
čim. Ob moji odločitvi sta mi stala trdno ob
5(iani in mi tudi ogromno pomagala. Bala sta
;ele, da ne bi bila preveč razočarana, če ne bi
jpravila avdicije na AGRFT. Toda jaz sploh
nisem pomislila na to, da je ne bi. čeprav je
liila konkurenca zelo huda. Od 200 kandida-
ivjih izberejo le 10. Mislim,
ja moraš poleg talenta imeti
[idi malce sreče. Jaz sem jo
ofitno imela, saj sem na avdi-
[ijo prišla čisto neobremenje-
Bain jo tudi uspešno opravi-
la.
Kakšna je bila tvoja pot od
ielja do uresničitve?
Zelo naporna. Ko se lotiš
Študija igralstva, moraš biti
povsem odločen, da si to res
ieliš. Študij je povezan z mno-
jmi odrekanji.   Predavanja
»tekajo od 9. do 20. ure, tako
raktično živiš štiri leta na
'Memiji. Sama sem poleg
M/a delala še v gledališču
Glej, tako da sem bila zaposle-
ffldo 1. ure zjutraj. Včasih
prideš v krizo, ko se vprašaš,
kaj pravzaprav počneš.
Zame je bilo vse malce lažje,
ker sem imela precej samodis-
cipline še iz časov, ko sem
iktivno obiskovala balet.
Kakšen se ti zdi poklic
igralcev pri nas? Je dovolj
cenjen?
Poklic igralca pri nas ali v
tujini ni primerljiv, že zgolj s
finančne plati. Veliko ljudi mi-
sli, da lahko z igralstvom obo-
gatiš, vendar pri nas v Sloveniji
ne, saj so igralci slabo plačani.
V tem poklicu moraš biti zelo
ambiciozen, agresiven, prodo-
ren. Mislim, da so pri nas mno-
go bolj cenjeni tuji igralci kot
domači. Urednik Stopa nam je
na neki prireditvi dejal: »Zakaj
bi pisali o domačih igralcih, če
tega ljudje ne berejo - enostav-
no jih ne zanima.«
Jaz gledam na vso stvar op-
timistično in misUm, da gre
malce na bolje.
Poznamo te iz gledališke
predstava Trnjulčica, gledali
smo te tudi v slovenskem fil-
mu Čamčatka, kjer si kot
glavna igralka nastopala tu-
di v erotičnih prizorih. Kak-
šne so bile reakcije okolice
na tvojo vlogo? Kako si prav-
zaprav prišla do vloge v tem
filmu?
Negativnih reakcij okolice na
mojo vlogo ni bilo. Režiser fil-
ma Mitja Novljan je moj prija-
telj. V času študija je imel ekipo
igralcev, s katerimi je posnel
nekaj kratkih filmov. Vsi igralci
- vključno z mano - smo sode-
lovali pri snemanju filma Čam-
čatka. Bili smo mlada ekipa -
ekipa prijateljev, zato mi je bilo
tudi vlogo Melite - glavne juna-
kinje - lažje odigrati.
Katere vloge so ti najljub-
še?
Rada igram raznovrstne
vloge. Vsaka nova vloga je
nov izziv, novo doživetje.
Vloga Trnjulčice je bila zame
čisto nekaj novega. Mogoče
tudi zaradi čudovitega odziva
otrok - ti so res odlično ob-
činstvo.
Zaposlena si v SLG Celje.
Kakšni so tvoji načrti v pri-
hodnosti?
V tem poklicu si težko po-
stavljaš načrte, ker ni vse odvi-
sno od tebe, temveč tudi od
drugih. Zaradi službenih ob-
veznosti ne morem načrtovati
dopusta. Imam zelo malo za-
sebnega življenja. V igralskem
poklicu moraš imeti partnerja,
ki razume tvojo odsotnost. V
bistvu je to poklic, kjer ni ureje-
nega življenja. Mesec dni lahko
na primer neprestano delaš od
jutra do večera, nato si nekaj
dni prost in jih izkoristiš samo
zase ali svojo družino.
Kakšno se ti zdi celjsko
občinstvo?
Precej različno. Pri komedi-
jah so najboljša publika dijaki
- ti se res vživijo v igro. Sicer
pa misHm, da se v celjskem
gledališču izogibajo resnim
predstavam. Po mojem mne-
nju Celjani najraje gledajo ko-
medije.
Kakšna se ti zdi razlika
med snemanjem filma in
igranjem gledališke igre?
Razlika je velika. Gledališ-
ka igra zahteva od tebe veliko
govorne vaje. Preden pride
igra pred občinstvo, jo vadi-
mo od enega do treh mese-
cev. Vaje potekajo zvečer in
zjutraj, med vajami pa je se-
veda potrebno še dosti oseb-
nega dela.
Filmska vloga je dosti težja,
saj se moraš še bolj predati vlo-
gi. Kamera vidi vse, čuti se tvoje
razpoloženje, tvoja predanost
vlogi. Pri gledališki igri lahko
kaj skriješ, pred kamero težko.
M ALENKA TURNŠEK-JELEN
STRANKA SALJIVCEV
Naši dopisniki zopet poročajo o nenavad-
nih podvigih starih znancev Lojza, Slavca,
Hinka, Hedvike in drugih. Poročila so nam
zaupali Marinka Bukovič iz Rimskih Toplic,
Janja Kajtna in Lidija Toplišek iz Laškega ter
Štefan Leskovar iz Velenja.
Naslednjič pa spet: Mi sprašujemo - šaljivci
odgovarjajo. Sodelujte tudi vi.
Čarovnica
Lojz, Slave in Hinko so spet izkoristili ženske
praznike in si privoščili malo svobode za dan
žena. Malo so popivali, se veselili in tudi nekaj
novih prijateljic spoznali. A kaj, ko je bil Slave
tako nakresan, da niti ni vedel kaj počne, s
kom se pogovarja.
Hinko in Lojz sta se kar malce norčevala in
mu »nastavila« gumijasto lutko.
Ko so se drugi dan dobili, so se pogovarjali o
ženskah prejšnjega dne.
»Ti, moja je bila kot cukrček. Črnooka,« se
hvali Hinko.
»Pjebi, moja je bila kot rožca. Blondinka,«
pravi Lojz
»Moja je bila pa čarovnica,« reče Slave.
»Kako?«
»Ko sem jo na prsi ugriznil, je naredila frrr...
in mi ušla skozi okno!«
Na motor
Sonce je posijalo in Lojz si je zopet zaželel
»zajahati« svojega jeklenega konjička. Vendar
pa zadnjo nedeljo njegov motor ni in ni vžgal.
Preklinjal je boga in vse svetnike. Mimo je prišel
župnik in vse to slišal.
»Človek božji, kaj pa tako preklinjate? Recite
raje: Bog pomagaj!«
Lojz je to tudi storil. Pritisnil je na ročico in
rekel: »Bog pomagaj!« In moped je vžgal.
Župnikves presenečen reče: »Hudiča, če ne bi
videl, ne bi verjel«
Pri vedeževalki
Hedvika seje odpravila k vedeževalki.
»Gospa, a bom lahko jaz še kaj na izlete
hodila? A bo kaj denarja?« so bila vprašanja.
In karte so pokazale: »Ja ^na izlete, če boste
pošiljali šale. Drugače boste pa naslednjih pet
let zelo revni.«
»Kaj pa potem? Bom obogatela?«
»Ne, samo privadili se boste!« reče vedeževalka.
Rekrut
Tinče je že velik fant. Zadnjič so ga klicali k
naboru. Narednik ga je vprašal:
»Mladi fant. kaj ste po poklicu?«
»Telefonist, gospod.«
»Kakšno je torej vaše delo?«
»Povezovati ljudi, gospod!«
»Dobro! Dajte ga k saniteti!«
Ošpice
Malega Janezka ni bilo dolgo na spregled.
»Gripa?« so ga spraševali prijatelji!
»Kje pa! Z bratom sva imela ošpice!«
»In kdo je imel hujšo obliko?«
»Jaz, ker sem jih imel med počitnicami.«
Pred televizorjem
Slavca so operirali. Saj ni nič hudega, ven-
dar, hočeš nočeš, migati ne sme in zadnjič je
malce pogledal televizijo. In to ravno v trenut-
ku, ko so prikazovali film o škodljivosti alko-
hola.
»Nikoli več, nikoli več...« je še nekaj časa po
filmu ponavljal.
»Torej si le sklenil, da ne boš več pil?« ga je
prekinila žena.
»Ne. nikoli več ne pogledam televizije.«
Omara
Aleš in Franci vstopita v avtobus in pred sabo
zagledata zelo »okroglo« gospo.
»Glej. kakšna omara!« pravi Aleš kolegu.
Gospa, ki je to slišala, mu je primazala
krepko klofuto: »Oprostite, avtobus se tako
trese, da so se odprla vrata omare.«
ZANIMIVOSn
Umrl Nuccio
Bertone
v 83. letu življenja je umrl
eden najuglednejših evrop-
skih oblikovalcev avtomobi-
lov Nuccio Bertone. Avto-
mobilskemu svetu se je za-
pisal še zelo mlad, ko je
začel delati v družinski av-
tokleparski delavnici. Sam
jo je kaj hitro spremenil v
ekskluzivno izdelovalnico
avtomobilov v majhnih seri-
jah in v studio za avtomobil-
sko oblikovanje. Z njegove
risalne mize so prišli najbolj
znani modeli italijanskih av-
tomobilov, kot so bili na pri-
mer alfa romeo, giuletta, fiat
850 in lamborghini coun-
tach.
Skladatelj
musicalov
postaja lord
Izjemno uspešni angleški
skladatelj musicalov An-
drew Lloyd Webber se lah-
ko že od leta 1992 pohvali s
plemiškim naslovom sir.
Zdaj pa ga je angleška kralji-
ca povišala v barona. V krat-
kem ga bodo vpeljaH tudi v
angleško lordsko zbornico.
Tam ga bodo uradno khcali
kot lorda Lloyda Webbra
Sydmontonskega. Njegovo
vpeljavo v lordsko zbornico
bo vodil nekdanji britanski
zunanji minister in poznejši
mednarodni posredovalec
za Bosno lord Owen.
Llnda Hamilton ni
lezbijka
Ameriška filmska igralka
Linda Hamilton, gledalci so
si jo posebej zapomnih po
vlogi v filmu Terminator,
kjer je igrala z Arnoldom
Schvvarzeneggerjem, se jezi
na ameriške revije, ker o njej
pišejo, da ima rada ženske.
Novinarjem je povedala, da
bo to ovrgla na najbolj pre-
prost način. Poročila se bo
namreč z režiserjem akcij-
skih filmov Jamesom Came-
ronom, s katerim že dalj ča-
sa ljubimka in je tudi oče
njene triletne hčere Josephi-
ne. Hamiltonova ima še
šestletnega sina Daltona iz
prejšnje zveze z igralcem
Bruceom Abbottom.
Diana bo dobila
odškodnino
Nekdanji ženi britanskega
prestolonaslednika princesi
Diani se ne bo treba pravda-
ti. Uredništvo londonskega
Daily Expressa ji je priprav-
ljeno plačati odškodnino in
se ji opravičiti zaradi članka,
ki jo je tako ujezil, da je
uredništvu zagrozila s tož-
bo, saj pravi, da v njem ni
niti besedice resnice. Daily
Express ji je namreč očital,
da vsega denarja, ki ga bo
zbrala s prodajo kakšnih 60
svojih oblek, ne bo nameni-
la za dobrodelne dejavnosti,
kot je napovedala, temveč
ga bo nekaj obdržala zase.
Uredništvo zdaj pravi, da se
je oprlo na nepreverjene po-
datke. Koliko bo odštelo
princesi Diani, ni znano, ne-
kateri pa pravijo, da kakšnih
:ZaQQQiuntpy
GLASBA
Zadnji križarski poliod
Nova kaseta in kompaktna plošča Petra Lovšina
Pero Lovšin, bivši Pankrt, pa Sokol,
in nazadnje šef Vitezov obložene mize,
je po dveh mlačnih in razglašenih iz-
delkih, z Zlato noto nagrajenem albu-
mu »Hiša nasprot sonca« in predlan-
skem LP-ju »Dolina kraljic«, na sam
dan žena svoje podanike osrečil s »sve-
žim« projektom.
Pero je tokmt prvič po dolgih letih spet
pozitivno presenetil - ob predstavitvi nje-
gove Doline kraljic smo ga namreč že
skoraj dokončno izbrisali s seznama ti-
stih, ki še lahko na slovenski ročk sceni
povedo kaj novega, drugačnega ali pa
ponudijo kar starega, že prežvečenega, v
avtorsko samosvoji obliki.
Petru Lovšinu je slednje s kaseto in
kompaktno ploščo »Zadnji križarski po-
hod« v precejšnji meri le uspelo, za kar
ima poleg njega samega precej zaslug
tudi Magnifico, ki je v ljubljanskem stu-
diu Ahen poskrbel za produkcijo. Poleg
njega je Lovšin tokrat k sodelovanju pri-
vabil nekatere najboljše slovenske »stu-
dijske« glasbenike (Jani Hace - bas, Ser-
gej Radželovič - bobni, Dušan Žiberna -
kitara. Barbara Pešut - orgle), ki za razli-
ko od prejšnjih Vitezov zvenijo precej
bolj suvereno in udarno, takšen pa je tudi
Petrov »Zadnji križarski pohod«. Izmed
desetih skladb je tokrat kar sedem udar-
nih ročk tem, s spevnimi in skorajda
himničnimi refreni. Besedila so tipično
Lovšinovska. Obarvana z rahlo vulgarno
ljubezensko in pivsko tematiko ne prina-
šajo nič novega, so pa še vedno nekoliko
nad povprečjem slovenskih rockovskih
verbalnih akrobacij.
Najnovejši LP zagotovo ni zares zadnji
Lovšinov križarski pohod. Minulo delo in
stara slava se da, na tako majhnem in
zaprtem glasbenem trgu kot je slovenski,
še leta in leta solidno prodajati. Je pač
tako, da imajo »stari« rockerji danes v
rokah prav tiste rjaste vzvode, proti kate-
rim so v mladosti toliko bentili in s
katerimi bi lahko, če bi le hoteli ali znali,
še vseeno premaknili slovensko glasbeno
sceno na višji nivo. (Pre)počasi pa ven-
darle prihaja čas, ko bodo morali Pero
Gnus in podobni stari borci svoje talente
in poznanstva uporabiti kje drugje, koš-
ček pogače s slovenske godbeniške mize
pa prepusti mlajšim, inovativnejšim us-
tvarjalcem.
■■■■■■■■■■■Hi STANE ŠPEGEL
Alfi Nipič v Laškem
Veseli Štajerc Alfi Nipič ima v delov-
ni knjižici vpisanih že 35 delovnih let
kot pevec oziroma glasbenik. V jubilej-
nem letu bo pripravil prvi večji koncert
v Laškem in drugega v domačem Mari-
boru. V Laškem se bo Alfi predstavil
danes, v četrtek, 20. marca, v okviru
abonmaja polk in valčkov. Tokrat bo
prireditev v dvorani Tri lilije pod naslo-
vom Pomlad v Treh lilijah in se bo
začela Qb 19.50. uri
V prvem delu koncerta bodo nastopili
laška godba z mažoretkami, evropski
amaterski prvak z orglicami Miro Božič iz
Idrije in ansambla Vesele Štajerke (zmago-
valke glasbene oddaje Domačih 5 in Do-
mače 4 na Radiu Celje 96) in Šaleški
odmev, ki je bil v isti glasbeni oddaji drugi.
Drugi del koncerta bo v znamenju Alfi-
ja Nipiča, ki ga bo spremljal njegov an-
sambel, njegovi muzikanti. Poslušalci
bodo lahko slišali celo vrsto imenitnih
pesmi, med katerimi so mnoge že skoraj
ponarodele. Alfi pa bo pripovedoval tudi
o svoji bogati glasbeni poti, katere večji
del je povezan z našo legendo - ansamt)-
lom Avsenik. Zadnja leta Alfi Nipič nasto-
pa samostojno oziroma s svojimi muzi-
kanti in na veselje mnogih njegova zvez-
da še vedno žari v najlepšem sijaju. Še
več, je v stalnem vzponu, saj se nastopi
kar vrstijo.
Po prvem jubilejnem koncertu v Laš-
kem bo imel podobnega še na Lentu v
Mariboru, medtem ko se je s koncertom v
Cankarjevem domu v Ljubljani zataknilo.
Imenitno oblečeni Primorski fantje
Oblačila jim je sešil krojaški mojster Martin Skubic z Ložnice pri Žalcu
Pred dnevi so se vedno ra-
zigrani in dobre volje pripe-
ljali pred staro sušilnico na
Ložnico, ki jo je Martin Sku-
bic popolnoma preuredil v
sodobno krojaško delavnico,
V velikem, svetlem prostoru
so na obešalnikih visele no-
ve, bele obleke. Fantje in de-
kle so se hitro preoblekli in
komaj so se vsi zvrstili pred
velikim ogledalom, da so se
ogledali, kako imenitno jim
pristojijo nova oblačila. Bili
so kot posadka z ladje!
Martin Skubic je od veselja
žarel, saj so bile obleke kot
»ulite« in niso bili potrebni prav
nobeni popravki. Pač, razširiti
je bilo treba nekaj gumbnic.
Ivica Vergan, vedno šar-
mantna pevka, dama, ki obvla-
da pet moških in jih tudi pre-
važa s kombijem po Sloveniji:
»Z gospodom Martinom smo
se spoznali pred več kot tremi
leti na gasilski veselici v Pro-
žinski vasi. Obljubil nam je
oblačila in kmalu smo jih dobi-
li ter z njimi uspešno nastopa-
li. Zdaj nam je naredil nova,
krasna oblačila! Prvič smo jih
pokazali občinstvu sirom po
Sloveniji v televizijski oddaji
Planet IN. Odzivi so krasni.«
Bogo Gerk, pevec in vodja,
je bil v izjavi kratek: »Krasni
smo!«
Bogdan Fras: »Imamo tudi
nova obuvala, ki so nam jih
naredili po meri v Peku Tržič.
Imamo tudi nove rokavice in
na zahtevnejših nastopih do-
damo še naš simbol, zaščitni
znak, kapo! V zadnjih letih
smo jih po nastopih med nav-
dušene poslušalce zmetah že
preko 850!«
Pino Vižnaver, harmonikar
in gojitelj oljk: »Moja bela har-
monika se bo krasno ujemala
z novim oblačilom.«
Branko Bambič, kitarist,
med ogledovanjem rok, skri-
tih v bele rokavice: »Krasne
so, samo z njimi se ne bo dalo
igrati. Škoda, sleči jih bo tre-
ba.«
Ivo Fortuna, pevec, igra sin-
tesajzer, vinogradnik odhčne-
ga refoška: »Zdaj smo kom-
pletni: dobra glasba, nagrade,
ljudje nas imajo radi, lepo smo
oblečeni...Srečni smo!«
12. aprila bodo nastopili pri
Lojzetu Slaku na Otočcu na
njegovi prireditvi Kaj dela
Dolenc', nato bodo šh v Po-
stojno, potem pa z veselice
na veselico...Zanimivo je, da
so se morali najprej dokazati
na Štajerskem, da so jih zdaj
le sprejeli tudi na Primor-
skem. Pesem Primorskih fan-
tov je res nekaj posebnega,
svežega in prijetnega. Njihov
nastop je sproščen in zato
dobrodošel.
TONE VRABL
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBČINE CELJE
objavlja na osnovi 46., 51. in 52. člena Zakona o stavbnih zemljjščjk
(Uradni list SRS, številka 18/84, 32/85 in 33/89) in skladno s pogg
zazidalnega načrta Levi breg Voglajne-obrtna cona (Ur list SRS, števiiJ
23/84, proj. RC-Planiranje. številka 1/83)
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnega zemljišča za izgradnjo
dveh poslovnih objektov obrtne, trgovske,
proizvodne in servisne dejavnosti.
1. Predmet oddaje je stavbno zemljišče na pare. št.: del 1606/1,
1606/2, del 1609/1, del 1610, del 1611 in del 1612 vse k.o. Celje
v približni velikosti 660 m^ funkcionalnega zemljišča objekt 1 z 25q
m^ neto koristne površine, 900 m^ funkcionalnega zemljišča objekt
2 s 340 m^
2. Na zemljišču iz 1. točke razpisa je predvidena gradnja 2 objektom
obrtne, trgovske, proizvodne in servisne dejavnosti. Interesenti lahko
vložijo ponudbo za celoten kompleks iz 1. točke ali za del zemljišča, ki ga
želijo pridobiti. Natančna površina zemljišč, ki bodo oddana posameznim
ponudnikom, bo glede na potrebe znana po izdelanem ureditvenem
načrtu in geodetski izmeri.
Prednost na razpisu imajo ponudniki, ki so zainteresirani za pridobitev
celotnega kompleksa iz 1. točke.
3. Izklicna cena za oddajo stavbnega zemljišča iz 1. točke znaša,
izračunana na dan 31.12.1996:
-za objekt 1 - 6.619.767,00 SIT
-za objekt 2 - 9.026.955,00 SIT
V ceni je zajeta odškodnina za pravico uporabe stavbnega zemljišča po
ceni 3.983,30 SIT/m^, sorazmerni del stroškov ureditve stavbnega
zemljišča, ki znaša 6.046,65 SIT/m^ funkcionalnega zemljišča. Komu-
nalna opremljenost zemljišča obsega vodovod, plin, cestno omrežje in
delno javno razsvetljavo.
4. V ceni iz 3. točke niso zajeti:
-prispevki za priključitev na komunalne naprave individualne rabe
-odškodnina za spremembo namembnosti, kmetijskega zemljišča in
-davek na promet nepremičnin
kar plača kupec posebej.
5. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 15 dni po
pravnomočnem sklepu komisije za oddajo stavbnega zemljišča.
6. Rok za plačilo stavbnega zemljišča in stroškov urejanja stavbnega
zemljišča je 15 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
7. Rok za začetek gradnje je najkasneje do konca leta 1997, rol<
dokončanja pa najkasneje do konca leta 1998. V nasprotnem primeru si
Sklad pridržuje pravico odstopiti od pogodbe.
8. Interesenti naj svoje pisne ponudbe pošljejo ali v zaprti ovojnici oddaiM
15. dneh po objavi tega razpisa na naslov: Sklad stavbnih zemljišč
občine Celje, Trg Celjskih knezov 9, z oznako »za javni razpis - obrtna
conaobVoglajni«.
Ponudbi priložite:
-potrdilo o vplačilo varščine, ki znaša 10 % od vrednosti stavbnega
zemljišča s komunalno opremo glede na površino zemljišča, na katerega
se bo nanašala ponudba, in mora biti nakazana na žiro račun Sklada
stavbnih zemljišč občine Celje, številka 50700-654-112. Neuspelem
ponudniku bomo le-to vrnili v osmih dneh po končanem javnem razpisu,
uspelim pa poračunali pri plačilu cene zemljišča po pogodbi o oddaji,*
kolikor uspeli ponudnik ne sklene pogodbe, varščina zapade,
-dokazila, ki prinašajo prednost pri izbiri, to je višja izklicna cena, višja
vplačana varščina, kakovostnejši program in najkrajši rok izgradnje.
9. Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo obravnavala
komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri Skladu stavbnih zemljišč občine
Celje v roku 10 dni po poteku razpisnega roka ter o izbiri obvestila vse
ponudnike, ki se bodo nanj prijavili.
10. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo pri Skladu
stavbnih zemljišč občine Celje, telefon 28-822, interna 361.
Sklad stavbnih zemljišč občine Celje
Komisija za oddajo stavbnih zemljišč občine Celje
FULL COOL DEMOTOP
v otroški oddaji Full Cool v rubriki Full Cool Demotop sii
tokrat predstavili kar štiri mlade pevke, ki so v glasben«
studiu Goda posnele demo posnetek. Ocenite jih in
dopisnice s kuponi pošljite na naslov: Novi tednik & R^il
Celje, Prešernova 19, 3000 Celje.
© NATAŠA HRUP - MOJA STVAR
(2) TINKARA ZOREČ - TAKE A BOW
(3) KATJA KOREN - MED ZVEZDAMI
0 SAŠA BIDERMAN - ZOMBIE
P»flCA
GUSBA
37
GLASBENI EX"PRESS
[(onec prejšnjega meseca je
pjUNCE prejel nagrado za živ-
ljenjsko delo - Black Image
/iward. Takšno nagrado so v
preteklosti prejeli le največji
temnopolti glasbeni umetniki
PY Charles, Stevie Won-
(jer...), zato je Princeova nova
naložba EMI ta dogodek obe-
ležila z veliko zabavo, kjer so
proslavili tudi dvojno platina-
sto naklado, ki jo je v ZDA
dosegel njegov zadnji trojni
album »Emancipation«.
Lauryn Hill, pevka popular-
nega ameriškega hip-hop tria
THE FUGEES, je noseča. Oče
njenega prvega otroka je men-
da Steve Marley, sin reggae
velikana Boba Marleya.
Igralka Patsy Kensit in an-
gleški superzvezdnik LIAM
GALLAGHER se naj bi danes
poročila v Gibraltarju. Tam sta
se pred osemindvajsetimi leti
vzela tudi Liamova vzornika
John Lennon in Yoko Ono.
Legendarni raper, produ-
cent, filmski igralec in režiser
ICE CUBE se je skupaj s prija-
teljema Mack 10-om in WC-
jem konec lanskega leta spet
vrnil na sceno. Slavna trojica
je pod imenom WESTSIDE
CONNECnON posnela odli-
čen in brezkompromisen hip-
hop album »Bow Down«, ki se
je v distribuciji ljubljanskega
Dallasa z nekajmesečno zamu-
do te dni končno le znašel tudi
na policah slovenskih trgovin.
DEPECHE MODE so se, po
številnih težavah, ki jih ima
pevec Dave Gaham z droga-
mi, in odhodu ustanovnega
člana Alana Wilderja, konec
prejšnjega meseca, po skoraj
tri letnemu molku, kot trio s
skladbo »Barrel Of A Gun«
zmagoslavno vrnili v show-
business. Omenjena pesem se
je uvrstila na 5. mesto vsee-
vropske lestvice singl plošč in
že napoveduje dobro prodajo
albuma »Ultra«, ki bo izšel sre-
di prihodnjega meseca.
Agencija Record Industry
Association Of America
(RIAA) je pred nedavnim obja-
vila lestvico najbolje prodaja-
nih LP v zadnjih dveh letih.
Čisto na vrh se je uvrstila Ka-
nadčanka ALANIS MORI-
SSETTE, ki je samo v ZDA
prodala 15 milijonov kopij svo-
jega albuma »Jagged Little
Pili«. Izjemen dosežek za debi-
tantko, ki pa to pravzaprav
sploh ni, saj je pred kratkim
prišla na dan »temnejša« plat
njene kariere; Alanis je v začet-
ku devetdestih v Kanadi že po-
snela dva albuma, zapolnjena
z lahkotnimi plesnimi skladbi-
cami, narejenimi v stilu zgod-
njih Madoninnih uspešnic.
STING namerava številnim
grammyem, ki jih je v preteklosti
dobil za svoj izjemen prispevek
k sodobni pop glasbi, dodati še
grammya za filmsko glasbo.
Gordon Sumner alias Sting bo
uglasbil najnovejši Disneyev
film, ki se bo dogajal v dežev-
nem gozdu v Južni Ameriki.
Seveda ne zastonj. Kljub temu,
da je Sting eden izmed glavnih
zagovornikov in borcev za ohra-
nitev deževnega gozda, bo za
svoj talent od omenjenega studia
prejel skoraj 5 milijonov dolar-
jev, z malo sreče pa še grammya.
Prejšnji teden je izšel tretji
album udarnih heavy metalcev
BODY COUNT, ki so se prosla-
vili predvsem kot spremljevalci
slavnega raperja ICE-T na zdaj
že kultnih albumih »Cop Killer«
in »Bom Dead«. Ice-T je z Body
Count sodeloval tudi pri nasta-
janju najnovejšega LP »Violent
Demise - The Last Days«, s kate-
rega prihaja tudi skladba »I
Used To Love Her«, ki so jo
fantje posvetili O.J. Simpsonu,
ki je po njihovem mnenju, kljub
oprostilni sodbi, kriv umora
svoje žene in njenega ljubimca.
Body Count bodo 10. maja na-
stopili v Ljubljani.
Sredi maja naj bi izšel novi
album kultne slovenske ročk
zasedbe DEMOLITION GROUP.
Večina materiala za LP »Temni
angeli usode« so priletni, a še
vedno poskočni Dolenjci, po-
sneli v studiih Kif-kif in Tivoli,
prvič po desetih letih pa bo
njihova plošča spet zapolnjena
z besedili v slovenskem jeziku.
Jutri, v petek, 21. 3., bo v
klubu Barfly v Celju koncert
skupine VALERUA & THE BLU-
ES BAND.      STANE ŠPEGEL
Po anketi, ki jo je med svojimi bralci opravil priljubljeni britanski časopis Daily Mirror, sta Emma
in Gerri najpopularnejši članici zvezdniške zasedbe SPICE GIRLS. Najmanj glasov, okroglih 10%, je
dobila Mel C, Victoria in Mel B pa sta si razdelili tretje in četrto mesto. Sicer pa so Spice Girls v
velikem slogu naskočile tudi ameriške lestvice. Njihova lanska evropska uspešnica »Wannabe« je
trenutno na prvem mestu Billboardove lestvice, odlično pa se prodaja tudi njihov debitantski LP
»Spice«. Spice Girls nameravajo še letos posneti tudi film v slogu legendarnega filma »Help« skupine
The Beatles, režiral pa naj ga bi Richard Lester, ki je leta 1965 zakrivil tudi že omenjeni »Help«.    ^
V torek, 25. marca, bo svoj 50. rojstni dan praznoval britanski
pop umetnik ELTON JOHN. Reginald Kenneth Dwight, takšno
je namreč njegovo prvo ime, je svoj prvi hit »Your Song« posnel
že daljnega leta 1970, od takrat do danes pa je v svoji bogati
karieri nanizal še več kot petdeset uspešnic.
20 VROČIH RG
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
GLASBA JE ŽIVLJENJE
Pomladansko usmerjena
poezija
Pomlad je najlepši čas za
pesnikovanje, kovanje lepih
stihov, ljubezenskih pesmic...
Najdejo pa se tudi pesmari-
ce, ki so nekohko drugačne.
Realna, revolucionarna poezi-
ja izpod peresa našega scena-
rista Tofa:
Modernizem
»Čas današnji vse zakuha!«
je oče divji, primamha.
»Kakšna ta so zdaj dekleta?
Vnuka preje sem dobil kot -
zeta!«
Živalska
V znamenju leva sem rojen,
a bolj za osla narejen.
Odkar privekal sem na svet.
sem med živali redno vpet.
Pajk na cesti mi grozi,
a policaj z lisicami.
Na konja srčno si želim,
v resnici pa na psu živim.
Resda šefi niso psi,
a lajajo na mene vsi.
Kot mula, glej, garam
sedaj.
a doma me redno čaka -
zmaj!
Ne pozabite, da se v pesnje-
nju lahko poskusite tudi vi, saj
v oddaji Glasba je življenje še
vedno nagrajujemo in olsjav-
Ijamo ljubezenske dvovrstič-
nice. Pa srečno!
Simona HjO
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni
slogan za naravno mineralno vodo EDINA.
38
USODA V ZVEZDAH
Vedeževanje po telefonu?
Pri nas so vedeževalske telefonske
linije vse pogostejše. Ker sem želel
ugotoviti, kako delajo, sem se odpravil
na lov. Vzel sem svoje karte, pregledal
oglase in poklical ter se ponudil, da bi
delal pri njih. Prijazen ženski glas mi
je povedal, da se lahko dogovorimo za
sestanek.
Ženska, s katero sem se srečal, me je
zasliševala, kaj vse obvladam, od kod
sem, koliko časa se ukvarjam s preroko-
vanjem in kako sem izvedel za njen
telefon. Ko pa sem sam začel spraševati.
kje in kaj se dela in kako je s plačilom,
me je vprašala, če nisem morda iz dav-
karije. Nazadnje se je le omehčala in me
odpeljala na »delovno mesto«. Prostori
so bili v poslovni stavbi, kjer je bila
vrsta zasebnih podjetij. Prostor je bila
pisarna, velika okrog 20 kvadratnih me-
trov, s pregradami iz zaves. V vsaki
izmeni naj bi za pisalno mizo s telefo-
nom delala dva - astrolog in vedeževa-
lec. Računalnik je bil zastarel. Ob vsa-
kem klicu je nastala panika, češ kaj neki
hoče, tisti, ki kliče. Tisti, ki so delaU, so
se v glavnem učili vedeževanja, strokov-
nosti ni bilo nikjer zaslediti. Ženska, ki
je vse skupaj nadzirala, pa je gledala
predvsem to, da je ne bi kdo ogoljufal
pri telefonskih impulzih.
Takšnega posla se očitno lahko loti
vsak. Treba je le ustanoviti podjetje in si
priskrbeti komercialni telefonski pri-
ključek in že si lahko olepšate svojo
prihodnost. Vendar je področje mejnih
znanosti kot bumerang. Vse se vam
namreč povrne, tako dobro kot slabo.
IGOR KRISTL
VEDEŽEVALEC DENIS
Šifra: komu
verjeti?
Draga deklica, tvoja ljube-
zen je platonska, v resničnem
življenju ne vidim resne osno-
ve, da bi se kdaj »utelesila«,
toda nikar ne obupaj, saj je še
vse pred teboj, med drugim
tudi drugi fant, ki te že nestrp-
no gleda. Vseeno pa, uživaj
mladost in se ne obremenjuj z
željami, ki so nedosegljive.
Šifra: iayclix
Tvoje pismo je bilo zares
konkretno. V zdravju ne vidim
kakšnih večjih problemov. Šo-
la ti je sicer nujno zlo, toda, ker
si uspešna, ga boš premagala
in uspela. V ljubezni je nekaj
težavic, ki nastanejo zaradi
tvoje resnosti, ki se navzven
kaže kot nedostopnost, fantje
pa tega ne prenesejo najbolje.
Uživaj mladost in lepe trenut-
ke, ki so pred tabo. Srečno in
oglasi se še kaj!
Šifra: maj
Sami ste verjetno že opazili,
da ste se postavili v zelo nepri-
jetno situacijo, za katero je po-
trebno precej energije in pogu-
ma, da jo rešite. Prosili ste me,
da vam pomagam z nasvetom.
Vidim, da je najbolje, da se
odločite in naredite korak na-
prej in tako tudi konec partner-
jevim izletom okoli in se tako
postavite na lastne noge. Sicer
je to težko, vendar je najbolje
za vas in otroke. Vaše zdravs-
tveno stanje je trenutno še do-
bro, toda, če se bodo nadalje-
vale sedanje razmere, se lahko
pojavijo težave z živci. Glede
finančnega stanja v prihodnje
ne vidim večjih težav, ker ste
precej skromni in le to vas
rešuje. Če želite odgovor na
dom, mi prihodnjič sporočite
še vaš naslov!
Šifra: upanje
Draga bralka, v ljubezni pri
vas ne vidim večjih težav, kaj-
ti ste v resni zvezi, ki ji ni kar
tako videti konca. Res ste lah-
ko srečni. Glede zdravja pa
malo pazite na prebavila ter
dihalne poti, sploh pri sled-
njih je možno manjše obole-
nje, ki se lahko z malo večjo
previdnostjo prepreči.
Šifra: delavec
Najprej bi ti odgovoril glede
izpita za avto. Zaradi strahu,
ki ga imaš ti, ga ne bi šel
delati, vsaj tako dolgo ne, do-
kler se tega strahu ne bi zne-
bil. Precej energije bo v pri-
hodnje zahtevala tudi tvoja
služba, zato bodi zbran pri
delu. Mislim pa, da bo prišel
čas, ko se boš lahko odločil,
da bi ostal na kmetiji, za kate-
ro vidim, da ima možnost za
preživetje. Sicer pa je v življe-
nju tako, da se na dveh stolih
ne da dolgo udobno sedeti.
Zato je odločitev na tvoji stra-
ni. Glede ljubezni pa vidim.
da ti resnično primanjkuje sa-
mozavesti, čeprav ne najdem
vzroka za to tvojo težavo.
Sprosti se in odidi kdaj kam
ven, saj ti manjka družbe z
vrstniki. Nikar pa ne pričakuj
takojšnjega uspeha, kajti v
življenju je pač tako, da se je
treba včasih za srečo malo
potruditi.
Šifra: škorpijon
Sicer na vaši dopisnici
manjka vaš podpis, ki mi pri
delu precej pomaga, pa se
bom vseeno potrudil, da vam
odgovorim. Glede dela vaših
otrok vidim, da se lahko sta-
rejši odloči za kmetijo, kar bi
vam olajšalo delo. V ljubezni
pa vidim, da se bo potrebno še
precej potruditi, da najdete
svojo drugo polovico, toda
splačalo se bo!
Šifra: ievinja
Vidim, da si šolo sposobna
zelo dobro končati, zato bi
bila veUka škoda, da bi vse
pustila ali obupala. Z iska-
njem službe bo nekaj manjših
problemov, nobeden pa ne bo
takšen, da se ga ne bi dalo
rešiti. Predlagam, da si priskr-
biš kakšna priporočila ljudi,
pri katerih imaš sedaj prakso
in podobno, le-ta ti lahko po-
magajo pri iskanju dela.
Šifra: sončni
vzfiod
Najprej hvala, ker ste se mi
ponovno oglasih. Glede zapo-
slitve vam moram povedati,
da v roku pol leta ne vidim
možnosti redne zaposlitve,
potem pa se bo pokazala. Ni-
kar zaradi tega ne obupajte,
saj imate še kar nekaj možno-
sti za honorarno ali začasno
delo. V zdravju ne vidim kak-
šnih hujših problemov, malo
pa morate paziti na prebavila
in rodila. V ljubezni vas v tem
letu čaka kar precej lepega in
novega. Vidi se tudi nov prija-
telj in zveza, ki se lahko konča
»pred oltarjem«. Pa srečno!
Šifra: vrtnica love
Pri vas vidim mešanico že-
lje po fantu, kakor tudi strah
pred resno zvezo, v katero si,
priznajte, ne upati iti. Lahko
vam povem le to, da resnega
fanta ne boste našli, dokler si
sami ne boste začeli resnično
želeti prijatelja ter ljubimca.
Pojdite kam v družbo, bodite
sproščeni in uspeh je lahko
kaj hitro tukaj. V tem letu pa
vam je usoda naklonila kar
mnogo lepih trenutkov, če jih
boste le hoteli izkoristiti.
Otroci pa bodo seveda tudi
sledili, toda vse lepo po vrsti.
Šifra: orhideja
Draga orhideja, osamljeno
življenje je le posledica tvojih
kompleksov ter prepričanja,
da nikoli ne boš našla pravega
prijatelja. Toda usoda je zate
priskrbela kar nekaj presene-
čenj, na tebi pa je, da jih boš
odkrila. Najprej je tukaj prija-
telj, ki se ti kaže že pred polet-
jem. Po diplomi vidim nekaj
manjših težav pri iskanju
službe, primerne tvoji izo-
brazbi, delo pa bo, zato začni
najprej s ponujenim delom,
ko si boš nabrala že nekaj
delovnih izkušenj, pa se bo
pojavilo tudi delo, za katerega
imaš diplomo. Glede zdravja
vidim, da moraš precej paziti
pri prehrani, uživati čim manj
maščob, umetnih snovi ter
čim več sadja in zelenjave.
Stanje pa bo enako prejšnje-
mu. Tvoje težave z želodcem
so tudi povezane s precej na-
petim tempom življenja.
Sprosti se malo in naredi kaj
zase.
Poslednja pomlad
»Kdo ve, če ni to moja zadnja pomlad...« sije babica večkrat
zamrmrala. Ko je bila z vnuki, je bila mlada, dobro se je
počutila, ko pa je zdela sama v kotu, je bila v objemu
otožnosti, pa še vendar pri zdravem razmišljanju o življenju
nazaj pa nekaj vnaprej. Po eni strani bi še rada obiskala toliko
ljudi, še pred poletjem, kajti pomlad je bila zanjo iztekajoča
reka. Dejal sem ji: »Babica, stari nikoli ne padete, padajo le
drevesa v gozdu, bori, hrasti, stara korenina še mene gori drži,
cvet si še, ne bahav kot mladež, naravna.«
Pa pride njena zadnja pomlad, polna sprehodov, pozdravov
znancem. Kakšna sreča, da ni stanovala daleč stran od
kipečega zelenja, od razkošnega cvetja, od vsestranskega
življenja.
Srce ji je utripalo pomladno. Ta pomlad ni samo moja, je
mrmrala. Delila jo je z drugimi. Žarki toplega sonca narekuje-
jo ritem slehernemu. Zbudi se nekega jutra, mi pravi, z
občutkom, da mora objeti vsako drevo, sleherno rožo. Prišel je
čas življenja, prehoda iz spanca v mladost. Opazujem slavčke,
ki milo pojejo, vendar se neradi kažejo, so raje v hosti. »Ne
šalite se!« nam pravijo. »Ne mečite si polen pod noge za čas
bivanja, po smrti bi pa dvignili človeka do nebeškega svoda.«
Misel mi da nemir Smo dolgo in ne. Pa da mi ptice to rečejo?
Zberem se in uredim pero v sebi za življenje, da bo tisk jasen,
preprost.
Naenkrat se med ljudmi iskrenost prebuja!
SLAVKO OZVATIČ
KA-PIS d.o.o. , Novo Celje 8, 3301 Petrovče
(uvoznik in generalni zastopnik
električnih kablov FK OŽAROVV - Poljska)
zaposli:
-poslovno sekretarko
-komercialista
Pogoji:
-delovne izkušnje - dve do tri leta
-lasten prevoz
-zaželeno znanje tujega jezika
Nudimo redno zaposlitev s trimesečno poskusno dobo in stimulativni OD.
Interesenti naj se oglasijo osebno na sedežu podjetja s predhodno najavo
po telefonu 715^35, 715-608.
ZANIMIVOSTI
Nove pločevinke
za kokakolo
Dosedanja steklenica za
kokakolo s svojo značilno
trebušasto obliko je ena naj-
bolj znanih zaščitnih znamk
na svetu. Sedaj bo dobila
tudi kokakolina pločevinka
za 0,33 litra trebuh in boke.
»Človek jo z veseljem drži v
rokah,« obljublja eden od
predstavnikov tovarne. Plo-
čevinko so preizkusili med
drugim tudi v Nemčiji, sedaj
pa bo prišla na tržišče, naj-
prej v ZDA.
Ves mesec v oceh
v prihodnje nam ne bo
več treba brskati za očaU -
avstralski strokovnjaki so
namreč razvili kontaktne le-
če, ki jih bomo lahko imeli v
očeh ves mesec! Profesor
Brian Holden, direktor cen-
tra za okulistiko v Sydneyu:
»Vsem tistim, ki so ponoči
kot na pol slepi tavali po
stanovanju in iskali svoje
kontaktne leče, ki so jih mo-
rah zvečer vzeti iz oči, bo
kmalu odleglo.« Nove leče
očem dopuščajo »dihanje«
in so izjemno propustne za
svetlobo, na tržišču pa se
bodo pojavile čez poldrugo
leto.
Rešil medvede
pred loncem
Avstralec John Stephens,
direktor igralnice, je sedel v
neki restavraciji v Phnom
Penhu, poleg njega pa so se-
dele tri bogate korejske tu-
ristke. Kuhar jim je pokazal
tri žive medvede in nato so
ženske naročile juho z med-
vedjimi tacami, kot glavno
jed pa medvedjo pečenko.
Cena teh dobrot: 1.400 mark.
Žalostno pa je to, da medve-
du tace odsekajo pri živem
telesu. Avstralec je plačal več
kot Korejke in tako rešil troji-
co medvedov, ki bodo prišli v
živalski vrt v Sydney.
Zapravljali
Macauleyev
zaslužek
Newyorško sodišče je skle-
nilo zavarovati ameriškega
filmskega igralca Macauleya
Culkina pred grabežljivostjo
njegovih staršev. Fantič se je
uveljavil z več filmi z naslo-
vom Sam doma, ko pa je
zašel v najstniška leta, se
producenti zanj niso več za-
nimali. Njegovi starši so na
veliko razmetavali denar, ki
ga je zaslužil, da bi vsa dru-
žina kaj hitro lahko bankroti-
rala. Tako je sodišče zdaj raz-
sodilo, da bo za igralčev de-
nar skrbela računovodska
družba, staršem pa priporo-
čilo, naj sami skrbijo za svoje
premoženje. Denar sta na-
mreč tako na široko zaprav-
ljala, da ga zdaj nimata več
niti za stanarino, tako da se
utegne družina celo preseliti
med brezdomce.
Demi ni
prevarala Brucea
Bruce Willis in njegova
žena Demi Moore sta odloč-
no zanikala pisanje časopi-
sov, da je Demi prevarala
svojega moža z mlajšim pn
jateljem. Razvpita revija M^,
tional Enquierer je objavi^
fotografije, ki naj bi potrje.
vale, da je 35-letna De^j
preživela noč z 21-letnim
novim hollywoodskini
zvezdnikom Leonardom dj
Capriom. Igralca sta ured-
ništvu zagrozila s tožbo.
Kraljevska hišo
na Internetu
Britanska kraljica Elizabe-
ta II. se je sklenila posodobiti
in stopiti v svet Interneta.
Prihodnji teden bo london-
ska kraljeva hiša na Internetu
odprla svojo stran. Pod kak-
šnim geslom jo bo treba iska-
ti, še niso povedali, znano je
le, da bo zelo obsežna, saj bo
ponujala kar 150 strani raz-
ličnih podatkov o kraljevi
družini, od njihovih osebnih
podatkov, do njihovih finanč-
nih razmer in opisa razmer v
družini. Kraljica bo svoje
strani na Internetu predstavi-
la prihodnji teden na eni iz-
med šol v severnem delu
Londona,^.^^^^-,^^ ^„   ^ , —.«<
Bjork dobila
nagrado
Tridesetletna islandska ro-
kerica Bjork je dobila letošnjo
nagrado za posebne zasluge
za svetovno uveljavitev nor-
dijske kulture. Pevka, ki je v
zadnjih letih žela priznanje
predvsem v Veliki Britaniji in
Ameriki, je prva predstavnica
množične kulture, ki si je pri-
služila tako pomembno m-
grado. V obrazložitvi smo lah-
ko prebrali, da so ji jo podel
zaradi njene osebnosti in po-
membnega prispevka k uve-
ljavljanju severnjaške kulture.
Nagrada je vredna 33.000 an-
gleških funtov.
James Bond ne
more v Vietnam
Pierce Brosnan, ki je na-
stopal v vlogi filmskega vo-
huna Jamesa Bonda, svojega
novega filma ne bo mogel
posneti v Vietnamu, kot so si
želeli producenti. Ti že imajo
pripravljen scenarij za nove-
ga Jamesa Bonda, precejšen
del filma pa naj bi se dogajal
v Vietnamu, predvsem v Ho-
šiminhu, nekdanjem Saigo-
nu. Vietnamske oblasti so za-
prosili za dovoljenje, da bi
film posneli tam, pa so od
njih dobili odgovor, da to za-
radi številnih zapletenih raz-
logov ni mogoče. Zdaj bodo
poskušali kje drugje v jU'
govzhodni Aziji poiskati kraj.
ki bi ga lahko priredili tako.
da bi bil podoben VietnamU'
Magic Johnson
na televiziji
Earwin Magic Johnson.
še do pred kratkim košarka^
ski super zvezdnik in pr''
ljubljen igralec Los Angele-^
Lakersov, bo zamenjal delo
Svojo košarkarsko pot je mO'
ral končati, ker se je okužil z
aidsom. Vodil bo nočne p"'
govore, na katere bo vabj'
vodilne športnike in umet^,
ke. Predhodne raziskave!
pokazale, da utegne njeg^
oddaja pritegniti kar pre^
gledalcev. m
PETICA
REPORTAŽA
39
Serenade iz poslednjega raja
Danijela Hliš, pesnica in popotnica iz Šoštanja, je našla dom na Tasmaniji
gicheno Hideaway je »po-
slednji raj« na Tasmaniji,
Qtoku jugovzhodno od Av-
straliji- na katerega se je za-
lelda po dolgih potovanjih,
doživetjih in preskušnjah
jyeta naša izseljenka iz Šo-
jjanja, Danijela Hliš - Rade-
^acher. To nemirno popot-
nico, ki piše poezijo na ta
n^ein, da jo živi in ji polje
jliozi žile in dušo, smo zasle-
dili v avstralskih in sloven-
skih literarnih revijah, zbor-
nikih, ki so izhajali v Avstra-
liji. Piše v angleščini in slo-
venščini. Leta 1991 je izšla
knjiga pesmi Whisper-Šepe-
tanje v obeh jezikih, materi-
nem in angleškem.
Šepetanje je še razpeto med
temeljne življenjske stiske
,)dvodomcev«, večnih Ahas-
verjev - popotnikov, nemirne-
žev, iskalcev zadnjih resnic,
med moškega in žensko, ocea-
ne in neskončnost. Njena ero-
tika ni upesnjena z jezikom
nežne, eterične ženske; vsa je
zemeljska, zdajšnja, tukajšnja
!in zahteva od sveta odgovore
na nekaj bistvenih vprašanj.
Je svet domovina, te poteši sla
in moški, je bistvo ženske v
rojevanju otrok in v kokonu
družine?   Vanjo   pljusknejo
mni, predaja se neizmerno-
m in te vesoljne žeje ne
more pogasiti krhko (moško)
človeško bitje, ki nosi v školjki
svoje biti sirotno umrljivost.
Včasih krik po očetu, mate-
ri, klasični verzi samote in za-
puščenosti, mraz ob soljudeh.
Vse te velike teme izpove sila
preprosto, z verzom - stav-
kom, v notranji rimi, ki si jo
trga iz duše: »Mi, izseljenci/
mi, priseljenci/ a na nobeni
sliki/ ni videti/ gub naših src«
Polni, etični človek, ki se
giblje med Smislom in Ničem,
je v njenih pesmih nenehno
ranjen.
Skrit pred svetom
v zbirki Hideaway Serenade
pa je pesnica že v petem krogu
radosti, ki so že trudne, do-
mišljene, skoraj izpete, tako v
pesmi You and Me.
V pesmih variirajo izkušnje
čutne vsebine, z moškimi iz
različnih vzporednikov in
poldnevnikov. Danijela mno-
go pripoveduje, pesem je fa-
bula, da včasih celo pozabi
zapeti na račun ideje in klasič-
ne jasnosti v obliki verza napi-
sanem stavku. Zdaj se s svo-
jim moškim igra na pesku. Z
njim si v eksotični džungli
zgradi Tarzan-Jane zatočišče
pred okrutnim svetom. Sub-
tropska klima Tasmanije, ne-
mirno morje, pljuski valov,
večno poletje in trd boj za
preživetje nekje v Bicheno
Hideaway (Bicheno, skrit pred
svetom). Adam in Eva, ki si
zgradita svoje bungalove blizu
Z možem se je Danijela na
vzhodni obali Tasmanije, v
Bicheno Hideaway, lotila tu-
rizma in sama sta postavila
tri počitniške hišice, nena-
vadne po obliki, podobne ne-
kakšnim iglujem, sicer pa z
vso udobnostjo. Njun mali
raj leži med oceanom in goš-
čavo, proč od prometa, trgo-
vin... Gostje lahko plavajo, se
potapljajo, ribarijo, kolesari-
jo, skratka, uživajo v divji,
neokrnjeni Tasmaniji. To le-
tovišče - skrivališče sta po-
stavila za ljudi kot sta sama,
ki jima več kot denar pomeni
ljubezen do narave in sočlo-
veka.
turističnega raja in spleteta
svoj »raj«. V pesmi pronikajo
prvine romantike, rime, ritma;
besede so nabite s smisli, pol-
ne, vroče. Tu je mati Narava, v
naročju katere se guga ta bar-
čica dveh zanesenjakov, Hel-
muta in Danijele. In spet ob-
čutja naplavine »kakor riba,
naplavljena na obali«. Oglaša
se spomin na nekoga, ki ga je
ljubila in je zdaj pepel, morda
je Peter.
Kako jo boli neizpolnjeno
materinstvo ženske, ki ni ni-
koli povila otroka. Neka tem-
na misel vzprhutne, podobna
tistim iz baladnih pesmi Svet-
lane Makarovič, ki pove: »In
spihala sem v veter vseh svo-
jih tisoč nerojenih otrok«.
Oče, sestra, mati njeno daljno
deklištvo. Poslednji raj Dani-
jeli ne zadošča več, na Tasma-
nijo prihajajo najbližji, ki ji
blažijo vulkansko lepoto trop-
skih morij. In začenja se boj
za preživetje, denar, eksisten-
co.
Živali, školjke, drevesa,
pes, sončni vzhodi, vsega se
oklepa v polnosti bivanja, v
katerem se zaveže življenju:
»To live,/ so as to glue my
body/ to the skin of my man,/
rest my hand in his, / two
phantoms,/ in the ocean of
marriage/... My day, is TO
LIVE!«
Joj, kaj se zgodi z Vetrom,
če se oženi z Vetrnico? Sta
združena v vihar? Ne, v taj-
fun, ki ga poznajo na južnih
morjih! Je nekaj tasmanskega
in nekaj slovenskega v teh pe-
smih Danijele Hliš, ki je odro-
mala v svet kot osemnajstletna
deklica in ga zdaj meri med
koralami in biseri. Tistimi ne-
ponarejenimi, pred ponareje-
nimi je zbežala in betonske
kletke velemesta, da bi zadi-
hala z rečmi, ki nas omogoča-
jo.
IVAN CIMERMAN
Pesnica in popotnica iz Šoštanja, Danijela Hliš-Rademacher, v »poslednjem raju« na
Tasmaniji.
Ena od hiš na obali Bicheno.
Radovedna in klepetava kotika
Prebivalci Dominikanske
fepublike na karibskem oto-
Hispaniola se med vsemi
pticami najbolj navdušujejo
l^ad svetlo zelenim papaga-
iem, kotiko.
, V času odkrivanja Amerike
izbila ta ptica znak gostoljub-
■^osti in prijateljstva. Indijanci
)o pogosto poklanjali Span-
J^. Danes pa je v mnogih
Jfužinah glavni hišni Ijubljen-
Tako odrasli kot otroci ji
Posvečajo veliko pozornosti
p učenju oponašanja glasov.
^°tika je namreč sposobna
"^Ponašati zelo različne glaso-
in se tega tudi hitro nauči,
f^ekatere znajo celo ponoviti
^3jše napeve, ki jih slišijo po
^^diu.
•dotike so tudi izredno dobre
JPazovalke, pogosto so sum-
'fave in nezaupljive. Njiho-
^ očem ne ostane nič skrito.
J^fadi svojevrstnih lastnosti
.^2najo vmešavati celo v dru-
^"^ske odnose. Zgodilo se je
da so razkrile ljubezensko
afero in povzročile razdor
med prijatelji.
Poleg govora oponašajo tudi
lastnikovo obnašanje, navza-
mejo se celo njegovega znača-
ja. Tako so nekatere kotike pri-
jazne in priljudne, druge ošab-
ne, godrnjave, svojeglave...
Glasnega papagaja je slišati
izza oken številnih hiš, z bal-
konov, dvorišč... Ob mojem
srečanju sta obe kotiki negib-
no čepeli na prstu svoje lastni-
ce in se ves čas najinega klepe-
ta nista niti ganili.
MARIJA DEMŠAR
40
ZA AVTOMOBILISTE
Evropa: lahko bi bilo bolje
Lani je bila prodaja avto-
mobilov v 18 državah zahod-
ne Evrope nad pričakovanji,
kar je bila predvsem posledi-
ca nekaterih umetnih spod-
bujevalnih ukrepov. Zato še
toliko bolj pozorno spremlja-
jo dogajanje v letošnjem pr-
vem mesecu.
Tako so v omenjenih drža-
vah januarja prodah 1,13 mili-
jona avtomobilov, kar je bilo
za 43 odstotkov več kot de-
cembra lani, pa za 2,9 odstot-
ka manj kot januarja lani. Po
ocenah je k takšnemu, relativ-
no slabemu rezultatu, največ
pripomogel skoraj izjemen pa-
dec prodaje v Franciji. Tam se
je januarja posel z novimi av-
tomobili zmanjšal kar za 33,7
odstotka, saj so prodali vsega
122 tisoč avtomobilov. Analiti-
ki menijo, da bo Francija v
prvih letošnjih mesecih »pla-
čala« vse tisto, kar bi morala
že lani, ko je prodajo avtomo-
bilov vse do novembra spod-
bujala s posebnimi vladnimi
davčnimi olajšavami. Sedaj
teh ni več, zato je, tako pravi-
jo, tudi kupcev bistveno manj.
Na sedanje stanje je po svoje
opozarjal državni Renault, ki
je že lani menil, da s takšnimi
spodbudami umetno vzdržu-
jejo stanje na trgu.
Januarja pa so bili veliko
bolj veseli v Veliki Britaniji,
kjer je bilo kupcev za skoraj
osem odstotkov več, manj pa
v Nemčiji, kjer je prodaja pad-
la za 4,2 odstotka. Avtomobil-
ske tovarne pa so januarja
bolj ali manj ohranile svoj po-
ložaj. S skoraj 18-odstotnim
tržnim deležem je ostal v os-
predju koncern Volksvvagen,
na drugo mesto se je januarja
prebil Fiat (13 odstotkov tr-
ga), na tretjem pa je pristal
General Motors Europe, ki
združuje Opla in Vauxhalla
(12,6-odstotni tržni delež).
Med pomembnejšimi tovarna-
mi se je januarja posel zmanj-
šal Mercedes Benzu (za 11
odstotkov manj) in Renaultu,
ki je prodal za 6,4 odstotka
manj. Pač pa je BMW naredil
velik in uspešen korak, kajti
januarja je bilo v njegovih tr-
govinah kar za 11,3 odstotka
več kupcev kot lani.
Japonske avtomobilske hiše
so imele v letošnjem prvem
mesecu v svojih rokah 10,7
odstotka zahodnoevropskega
trga, južnokorejske pa 1,9 od-
stotka.
Opel in njegov signum
Nemški Opel ne drži križem rok pri različnih prototipih
in preskusnih vozilih. Takšen avtomobil bo prikazal tudi
na ženevskem avtomobilskem salonu, gre pa za signum.
To je avtomobil, ki, kot pravijo pri Oplu, pooseblja vizijo
bodoče generacije tako imenovanih kombilimuzin visokega
razreda. Po velikosti se lahko signum primerja z omego kara-
van, prinaša pa vrsto novih idej, ki naj bi v prihodnjih Oplovih
avtomobilih postale tudi stvarnost. Skupaj s signumom bo Opel
predstavil tudi turbodizelski ecotec V6 motor z neposrednim
vbrizgavanjem goriva (common rail) in s po štirimi ventili na
valj. Pri Oplu pravijo, da bo zmogel 3,0-litrski motor z močjo 130
kW/175KM, ki bo vgrajen v signum, avtomobil pognati do 230
km/h, poleg tega pa povprečna poraba menda ne bo presegla
6,6 litra goriva na 100 kilometrov.
Zanimivo je tudi, kako je mogoče pri signumu razširiti
prtljažnik, kajti zadnji sedeži so pomični, s tem pa je mogoče
prtljažnik s 450 povečati na 550 litrov.
Signum naj bi bil opremljen tudi s štirikolesnim pogonom. S
tem avtomobilom, ki je torej še prototip, kar pomeni, da ni
nujno, da ga bodo začeli tudi v resnici izdelovati, pa tovarna
dokazuje svojo inventivnost na tem področju.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prQ,
550 avtomobilov. Prodanih je bilo 12 vozil. Organizatorji so i2Q-
65 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovalcev ha sejmu'
bilo 1500. ^
BMW mora biti zadovoljen
Nemška tovarna BMW spa-
da med tiste, ki v zadnjih
desetih letih niso občutile
kakšne posebne krize. To je
očitno posledica dobre po-
slovne politike in strategije.
Kot je znano, je BMW pred
leti kupil britansko tovarno
Rover in tedaj je bila ta poteza
ocenjena zelo dobro. Kasneje
se je izkazalo, da morda pove-
zava BMW-Rover kljub vsemu
ni bila tako ugodna, lanski po-
datki o poslovanju Roverja pa
kažejo, da so bile skrbi odveč.
Po drugi strani pa je BMW lani
delal zelo dobro, saj je bil nje-
gov promet vreden 52,2 mili-
jarde mark. To je za ugodnih
13,3 odstotka več kot leto prej.
Tovarna še ni povedala, kolik-
šen je bil njen lanski dobiček,
vendar menijo, da ga ne bo za
manj kot 800 milijonov mark,
kar bi bilo precejšne poveča-
nje v primerjavi z letom 1995
(692 milijonov mark).
Sedaj v BMW priznavajo,
da je k dobrim rezultatom
skupine BMW-Rover precej
pripomogla tudi britanska av-
tomobilska hiša, ki je prvič
prodala več kot 500 tisoč av-
tomobilov. Sam BMW je izde-
lal več kot 600 tisoč vozil, še
posebej dobro pa sta šla v
promet roadster Z3 in lani
predstavljeni novi BMW seri-
je 5. Letos ima tovarna na
»zalogi« nekaj novih avtomo-
bilov, denimo touring oziro-
ma karavansko izvedenko se-
rije 5, pa tudi Rover ne bo
držal križem rok (novi land
rover ipd.).
Za BMW je med drugin
membno tudi to, da mu
dobro v ZDA, v zadnjem č
pa je razmerje marka-d(
predvsem v korist ameriške
lute, kar ceni nemške avtoi
bile v ZDA. Tam so sicer in
nekaj začetnih težav s tovarii
v Spartanburgu (tukaj izdeli
jejo Z3), vendar so z dodatnii
vložkom 300 milijonov dola
jev premagali večino zadrei
Sedaj ostaja samo še odprt
vprašanje, zakaj tovarna ne p
hiti s predstavitvijo nove izv
denke serije 3, avtomobila,'
vendarle predstavlja osno\
prodajnega programa. Amps
novi avto je že napovedan. ^
sliki: BMW serije 5.
Po limuzini še variant
Nemški Volskwagen, prva
avtomobilska tovarna stare
celine pri osebnih avtomobi-
lih, je lani predstavil novega
passata v limuzinski izve-
denki. Z avtomobilom zanje
tako doma kot tudi na tujem
(in tudi v Sloveniji) veliko
tržnega uspeha. Sedaj ponu-
ja tovarna v objavo prve
uradne fotografije karavan-
ske oziroma variant izveden-
ke passata.
Avto je za tovarno nedvom-
no zelo pomemben, kajti stati-
stika dokazuje, da so se dolga
leta kupci bolj navduševali
nad karavansko kot limuzin-
sko različico passata v prejšnji
karoserijski podobi. Serijsko
bo passat variant opremljen z
dvema zračnima varnostnima
blazinama, za doplačilo bosta
na voljo tudi dve stranski zrač-
ni blazini, serijski bo tudi pro-
tiblokirni zavorni dodatek
ABS ipd. Motorji bodo seveda
takšni in tisti, ki si jih je mogo-
če sedaj omisliti pri limuzinski
različici, kar pomeni, da bodo
bencinski ponujali najmanj 74
in največ 142 kW, dizelski ozi-
roma turbodizelski pa od 66
do 81 kW.
Tovarna napoveduje, da bo
kmalu na voljo tudi izveden-
ka s stalnim štirikolesnim po-
gonom syncro, menjalnik bo
lahko ročni petstopenjski ali
pa štiristopenjska avtomatika
oziroma petstopenjski avto-
matski menjalnik sistema tip-
tronic. Po sedanjih napovedih
bo avto najprej na ogled na
bližnjem ženevskem avtomo-
bilskem salonu v začetku
marca, vsaj na nemškem trgu
pa se bo pojavil junija. Za
sedaj še ni znano, kdaj bo
passat variant naprodaj pri
nas. Na sliki: VW passat va-
JianL,...............
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
Tudi mercedes V razreda
p^) sedanjih napovedih je
g s tako imenovanimi limu-
jpskimi kombiji oziroma
enoprostorskimi avtomobili
Ifenault espace, peugeot 406
j^,) eden najbolj perspek-
d^iih na evropskih tleh. To-
ni nič nenavadnega, če
pra) ni tovarne, ki takšne-
avtomobila ne bi imela v
pfogramu. Lani se je pridru-
žil še sloviti Mercedes Benz s
5V0Jini avtomobilom V razre-
ij^, sedaj pa je ta mercedes
1,3 voljo tudi slovenskim
jiUpcem. ^_^
Marcedes V razreda je ustre-
zen predstavnik Mercedesove
jvtomobilske filozofije. Ker je
[O v bistvu izvedenka merce-
jesa vita, ki spada med gospo-
darska vozila, je mercedes V
razmeroma velik, visok in vse-
liaJ(or impozanten avtomobil,
fo dokazujejo tudi zunanje
mere, kajti avtomobila je v
dolžino za 4659 milimetrov, v
širino za 1880 in v višino za
opaznih 1844 milimetrov. Me-
dosna razdalja 3000 milime-
irov napoveduje skoraj kra-
ljevsko notranjo prostornost,
lar velja tudi za prostornino
prtljažnika, ki meri najmanj
l^n največ 4564 litrov. Nav-
zven torej deluje V razred su-
vereno in nič v sramoto Mer-
cedes Benzu ter njegovi slavi.
Načeloma je dovolj prostora
za sedem potnikov, vendar je
mogoče notranjost poljubno
urediti, kajti zadnja sedeža sta
zelo prilagodljiva, pa tudi so-
voznikovega je mogoče obrni-
ti v nazaj, torej v nasprotni
smeri vožnje. Zraven spada
nekaj zanimivih podrobnosti,
kajti na zadnjih dveh sedežih
sta nameščena obešalnika,
kar je, upoštevaje namem-
bnost vozila, zelo ugodno.
Opreme so tri (trend, fas-
hion, ambiente), motorja za
sedaj dva. Prvi je štirivaljni
bencinski agregat z gibno
prostornino 2295 kubičnih
centimetrov ter močjo 105 k-
W/143 KM in navorom 210
Nm pri 4000 vrtljajih v minu-
ti. S tem agregatom zmore
vozilo največ 174 km/h in do
100 km/h pospeši v 14,5 se-
kunde, povprečna poraba go-
riva pa je po tovarniških po-
datkih 11,6 litra. Hkrati je
mercedes V razreda na voljo
tudi s štirivaljnim turbodizel-
skim motorjem z gibno pro-
stornino 2229 kubičnih centi-
metrov in močjo 72 kW/98
KM ter navorom 230 NM pri
1700 do 2400 vrtljajih v minu-
ti. Povprečna poraba dizel-
skega goriva naj bi bila po
tovarniških podatkih manj
kot devet litrov, končna hi-
trost pa nekako 156 km/h. Ob
tem je treba povedati, da je to
prvo osebno vozilo Mercedes
Benza s pogonom na prednji
kolesni par, poleg tega je
omembe vredno zračno
vzmetenje zadnje preme.
Ljubljanski AC Intercar, urad-
ni predstavnik Mercedes Ben-
za pri nas, računa, da bo letos
prodal kakšnih deset merce-
desov V razreda, ki so že na-
prodaj za najmanj 5,6 in naj-
več za 6,7 milijona tolarjev.
Mercedes benz V razreda.
Cenejši porscheji
Lani je ljubljanski Porsche
Slovenija dobil tudi uradno
^stopstvo za znano nemško
ii^tomobilsko hišo Porsche.
I^ako so se uresničili lanski
prodajni rezultati, še ni zna-
"0. drži pa, da so nekoliko
bližali maloprodajne cene
PTschejev.
Po novem je tako v seriji 911
"^jcenejši carrea coupe z roč-
"'11 šeststopenjskim menjal-
"'l^oni in z boxer motorjem, ki
^"lore 285 KM. Sedaj je avto-
Hil na voljo za malenkost
kot 171 tisoč nemških
"i^rk. Eden najdražjih ali celo
"^idražji avtomobil v njihovi
"onudbi pa je 911 GT2, ki ga
poganja motor z močjo 450
KM, njegova končna cena pa
je 419 tisoč nemških mark.
Niso pa spremenih cene pri
boxsterjih, najmanjših in naj-
novejših avtomobil nemške
avtomobilske tovarne. Po se-
danjih načrtih naj bi letos pri
nas prodali kakšnih 18 box-
sterjev (204 KM), pri čemer je
najcenejša izvedenka na voljo
za manj kot 100 tisoč mark.
Čakalni roki za boxsterja so
malenkost krajši kot so bili
sredi lanskega leta, je pa res,
da je konkurenca na tem trgu
tudi pri nas skoraj izjemno
ostra. Na sliki: porsche box-
ster.
Opel pocenil avtomobile
Opel se je v teh dneh odločil za znižanje cen nekaterih
avtomobilov.
Tako je trivratna corsa city z 1,2-litrskim motorjem (33 kW/
45 KM) naprodaj za 15.700 mark, kar pomeni, da je cena nižja
za nekako 2600 mark. Za nekako 3000 mark pa je cenejša
corsa 1,5 TD z motorjem z močjo 49 kW/67 KM in stane po
novem 19.853 mark. Cena kupeja tigra z 1,4-litrskim motorjem
(66 kW/90 KM) je nižja za 3.800 mark in je na voljo za 27.144
mark. Astra eco, to je najosnovnejši model tega avtomobila, je
sedaj mogoče kupiti za 21.400 mark.
Pomembno je, da so ti avtomobili serijsko opremljeni z
dvema zračnima varnostnima blazinama, elektronsko zaščito
motorja, kar onemogoča krajo avtomobila, zategovalniki var-
nostnih pasov ipd. Vectra GL 1,6 v limuzinski izvedbi stane
odslej 30.500 mark (prej pa 33.089 mark), karavanska izve-
denka z enakim motorjem z močjo 55 kW/75 KM pa 32.550
mark (prej 34.561 mark). Slovenskim kupcem je po novem na
voljo tudi nova izvedenka vectre z oznako expression z 1,6-
litrskim motorjem (74 kW/100 KM) v hmuzinski varianti,
zanjo pa je treba odšteti 34.147 mark. Vse vectre so serijsko
opremljene z dvema zračnima varnostnima blazinama, protib-
lokirnim zavornim sistemom ABS, servo volanom, osrednjo
ključavnico, tretjo zavorno lučjo ipd.
MOTOCIKLIZEM
Za skuterisle in chopperisle
Čelado Duett španskega iz-
delovalca NZI je že moč dobi-
ti v trgovinah.
Odprte čelade (tip Jet) ima-
jo navkljub slabšemu varova-
nju bradnega dela nekaj pred-
nosti pred zaprtimi (tip Inte-
gral) čeladami. Zaradi manjše-
ga občutka utesnjenosti, več-
jega vidnega polja in boljšega
prezračevanja so primerne za
uporabo na motociklih, ki do-
segajo manjše hitrosti. Španci
so na školjko iz ojačenega po-
likarbonata, izdelano po no-
vih evropskih normativih
(ECE 22.04), vgradili premični
vizir, ki varuje obraz motori-
sta pred prevelikim prepihom
in letečimi predmeti (insekti).
hkrati pa ohranja prej naštete
prednosti odprtih čelad.  T.J.
Cenena učinkovitost
Toplota privablja na piano
motoriste in tudi ljudi, ki bi
vozili dvokolesnik brez last-
nikovega privoljenja.
Statistika govori le o krajah
avtomobilov, kar še zdaleč ne
pomeni, da motocikli nepridi-
pravom ne dišijo. Že za manj
kot tri tisočake lahko dobite
kakovostno ključavnico, ki jo
namestite na kolutno zavoro.
Lopovom preostane le dobe-
sedno prenašanje dvokolesni-
ka ali nakup novega kolesa
vključno z zavornim siste-
mom. Ker jim legalne investi-
cije ne gredo kaj prida od rok.
bodo tako varovani motocikel
raje pusdli lastniku.       T.J.
Čehi in Cagiva W8
Italijanski moto gigant Cagiva je že pred leti kupil
češko tovarno motociklov ČZ, ki je bila dobro znana v
nekdanjem vzhodnem bloku.
Zaradi dostopne in enostavne tehnologije izdelave, nekaj
pa na račun ohranjanja tradicije, so Čehom najprej zaupali
izdelavo preproste endure z zračno hlajenim 125-kubičnim
dvotaktnikom, ki po komponentah vzmetenja (Marzocchi)
in oblikovno v ničemer ne zaostaja za konkurenčnimi
izdelki. Poleg endure W8 izdelujejo še model Roadster 125
in 200 (dvo ali štiritaktnik), ki je nekakšen mešanec med
chopperjem in klasičnim cestnikom. T.J.
42

KULTURA BIVANJA
Hišni vrtovi
Piše: DARJA HUGHES^
dipl. designer    j
Hišni ali zimski vrt je po-
navadi hišni prizidek, se-
stavljen v večjem delu iz ste-
kla in v manjšem iz lesa;
prijeten prostor, v katerem
raste vse vrste tropskega ali
domačega rastlinja skozi vse
leto. To je prostor za počitek,
kjer se boste sprostili z vašo
družino in prijatelji, kjer bo-
ste, ne glede na vreme, lahko
preživeli prijetno popoldne,
v naravnem, osvežujočem
okolju. Hišni vrt, ki ga lahko
dodamo skoraj vsaki hiši, bo
bistveno popestril vaše do-
mače okolje, izgled in vred-
nost vašega doma, obenem
pa vam bo omogočil še doda-
ten prostor za vse letne čase.
Stalna temperatura je bistve-
nega pomena za vzdrževanje
uspešnega vrtnarjenja v tem
miniaturnem ekosistemu. Z
moderno tehnologijo lahko da-
nes zagotovimo potrebno vlaž-
nost, toploto in svetlobo v vseh
letnih časih. Kljub vsemu pa je
končni uspeh v veliki meri od-
visen tudi od vaše finančne
zmogljivost in strokovnega
znanja. Toda, tudi če je vaš
družinski proračun bolj nizek,
ne gre obupati. Danes je na
voljo veliko literature pa tudi
drevesnic, kjer si lahko poceni
naberemo precej potrebnih
nasvetov in informacij.
Kje naj bo hišni
vrt?
v idealnem primeru naj bo
takšen prostor fizični podalj-
šek hiše, saj je njegova delna
vloga tudi povezava med hišo
in vrtom. Premisliti je treba,
če je smiselno postaviti dodat-
no strukturo na sprednjo, zad-
njo ali celo na stransko stran
hiše in če je seveda dovolj
prostora med vašo in sosednjo
parcelo. V kolikor teh možno-
sti nimate, poizkusite s po-
daljškom obstoječega balkona
- z dodatkom podpornih ste-
brov in steklenega ohišja, ah
kot prizidek na ravno ostrešje.
Prav tako je pametno, da je
takšen prostor umeščen na ti-
sti strani, ki ni izpostavljena
stalnim pritiskom vetra in
mraza, saj boste tako prihrani-
li pri ogrevanju. Južna pozici-
ja ujame največ toplote skozi
najdaljše obdobje. Vendar to
ni nujno najboljša pozicija, saj
se vročina dviguje zelo hitro,
idealna pa je le za vzgojo kak-
tusov, palm in drugih rastlin
vročih in suhih podnebij. Sen-
ca in dobra ventilacija takšne-
ga prostora sta nujno potreb-
ni. Na severni strani sta vroči-
na in svetloba najmanjši. Tak-
šna lega je primerna pred-
vsem za rastline, ki imajo rade
hladnejše okolje, kot so pra-
proti in bršljani.
Idealna za večino ljudi in
rastlin sta vzhodna in zahod-
na lega. Hišni vrt v tej poziciji
bo deležen veliko sončne svet-
lobe od jutra do večera. V pre-
delih, kjer so poletja zelo vro-
ča in soparna, zahodna lega ni
priporočljiva.
V idealnem primeru naj bo
stil zimskega vrta usklajen s
stilom vaše hiše. Z zgradbo
starejšega datuma bo dodatna
struktura sodobnih oblik mor-
da izstopala kot neprimeren
tujek, medtem ko bo le-ta v
enakem arhitektonskem stilu
dajala občutek stalnosti in pri-
kladnosti. Pazite na zunanje
dekorativne dodatke, kot so
les, kovano železo, strešne
žlebove, okenske okvire in po-
dobno. Na trgu so danes pod-
jetja, ki imajo na razpolago
več standardnih modelov zim-
skih vrtov, lahko pa so nareje-
ni tudi po meri.
Ureditev prostora
Ko načrtujete vaš novi pro-
stor, razmislite, kakšna bo nje-
gova funkcija. Največkrat je
hišni vrt dodatek že obstoječe-
mu prostoru - sobi, ponavadi z
vstopnimi in zunanjimi vrati.
Zelo pomembno je, da posta-
vite pohištvo (sedežne garni-
ture, mize, kavče) izven naj-
bolj prometnih in zelenih po-
vršin v prostoru. Vgrajene po-
Hce ali delovne klopi, pod ka-
tere lahko spravimo vrtno
orodje, cvetlične lončke in po-
dobno, so idealne.
Za nasvet o ureditvi vašega
doma lahko pišete na Novi
tednik, Prešernova 19, Celje.
Pohištvo iz kovanega žele-
za, ratana in kombinacija ste-
kla, so zelo primerni dodatki,
ki ustvarijo prijeten ambient
in prispevajo k naravnemu vi-
dezu tega posebnega prostora.
Tla vašega hišnega vrta naj
bodo nadvse praktična. Tlako-
vani kamen, mozaik ali plošči-
ce, terracota, keramika ali ope-
ka - vsaka od teh površin ima
še prav poseben čar in odlično
vzdržljivost. Marmor in granit
dajeta občutek visoke elegance
in se uporabljata samo v po-
sebnih primerih. Premislite,
kako bo potekal odtok vode -
morda bo treba namestiti po-
sebno odtočno cev pod polica-
mi ali delovno klopjo v bližini
vodovodne cevi ali pipe.
Ponoči bo postal vaš hišni
vrt zelo romantičen ambient.
To pričarajo prijetne arome
rastlin, arhitektonski stil in at-
mosferska osvetlitev. Z nizko-
vatnimi žarnicami in dobro
zasnovano električno razpore-
ditvijo bo to postal najbolj inti-
men in zanimiv prostor vaše-
ga doma. Iz praktičnih razlo-
gov so najbolj primerni vgraje-
ni ali stoječi svetilni elementi,
predvsem akcentna svetloba, s
poudarkom na posebnih arhi-
tektonskih detajlih in posa-
meznih rastlinah v različnih
sezonskih obdobjih.
KORISTNO
JE VEDE|
Česnov strok, ki ga mora^
v jedi kuhati le kratek
nataknemo na zobotrebec.
Marmor lahko čistimo z
lo glino.
Mušic v sobi se obvarujeii),
če postavimo posodo z bazj
ko ali citronsko meliso. Osti
vonj hitro prežene mrčes. ^
Madeže na oblazinjen?]
pohištvu in preprogah lahl
očistimo s šamponom za un
vanje las, ki mu dodamo m
kisa. 1
Mravelj se lahko znebiir
brez kemikalij, če določei
mesta posujemo s kvasom.
Nalepke lahko odstranimo
plastike, stekla in podobno t
ko, da jih namažemo z oljen
Narastke potrosimo s
mezanom šele proti koncu p
čenja. Parmezan sme postj
le zlatorumen. I
ZDRAVA PREHRANA
Manj kalorij - več okuse
Po nemških statistikah se
kar 49 odstotkov gospodinj
trudi, da bi živila lahko ku-
hale z manj kalorijami. 70
odstotkov žensk je pozornih
na to, da živijo naravno in
kuhajo naravno hrano. Sko-
raj vse pa bi želele ostati
vitke in bi vseeno rade uživa-
le okusno hrano.
Te statistične ocene so zato
vplivale na proizvajalce na-
prav za pripravo hrane. Bile so
povod za razvoj posebnega
bio ekonom lonca, ki omogo-
ča manj kalorij in več vitami-
nov na mizi.
Omenjeni ekonom lonec
ima poseben ventil, ki omogo-
ča kuhanje na dveh stopnjah,
kuhanje brez soli, kuhanje v
sopari in podobno.
Bio ekonom lonec ima bio
stopnjo, ki v primerjavi z do-
sedanjo enojno stopnjo kuha-
nja obdela živila z znatno niž-
jim pritiskom in pri nižjih tem-
peraturah. Živilo ne pride v
stik z vodo, obdelano je samo
s paro.
Kratek čas kuhanja zelenja-
ve v sopari z minimalnim pri-
tiskom poskrbi za to, da zele-
njava ne spremeni barve, osta-
ne lepega videza in obdrži na-
ravno barvo in vitamine. Živi-
la se kuhajo v lastnem soku.
Večina profesionalnih k
harjev in prav tako tudi gosp
dinj dajejo prednost obzin
skuhani zelenjavi (al den«
To omogoča bio ekonom 1
nec. Metoda povsem ustre;
trendom današnjega časa:
zdravo in naravno življenje]
tudi zakonom sodobne kut
nje, ki zahtevajo lahkotno p'
hrano. Pri tem prihranimo t
di energijo in čas kuhanja, ^
sežemo pa tudi pravi kuhars
optimum in pravi gurmans
užitek.
Da preprečimo izluževanj
dodamo pri bio kuhanju
malo vode ali druge ustrezi
tekočine (npr. juha, vino)'
ustvarjanje pare. Pri bio kuh
nju damo prednost več vrstni
zelenjave, zraven pa lahko P'
pravimo tudi sadje, krompir
kosih, pa tudi ribe, riž, cmo^
pudinge - torej vse, kar zah'
va nežno in obzirno toplot
obdelavo. I
Ker vedno več ljudi išče n
čine pripravljanja hrane, ki'
zdrava in okusna, je bio el'
nom lonec v tem smislu
čen pomočnik. Omogoča P'
pravo brez večjih količin
čob, ohranja vitamine in
nine ter tako ohranja hr*
zdravo in aromatično.    J
BOJAN sm
ZLATA RIBICA
Modra razbora
Modra razbora (Rasbora
heteromorpha) je predstav-
nica velike in zelo razširjene
družine krapovcev (Cyprini-
dae). Izvira iz Azije (Malaja,
Sumatra, Java). Telo modre
razbore je visoko, z bokov
stisnjeno, rep je ozek in dolg.
Je rdečkaste barve. Zadnjo
polovico telesa pokriva tem-
no moder madež trikotne ob-
like. Samec se od samice raz-
likuje po intenzivnejši barvi
oči in ostreje zašiljeni spod-
nji konici trikotnega made-
ža.
Kmalu po odkritju je postala
razbora ena najbolj priljublje-
nih akvarijskih rib in lovci na
okrasne ribe so zelo zmanjšali
njihovo populacijo v naravi.
Danes se ta vrsta že uspešno
razmnožuje v ujetništvu in ni
več tako pogostega ropanja
narave.
Modra razbora je miroljub-
na jatna riba. Naseljujemo jo v
čim večjem številu v daljše in
nižje akvarije. Voda mora biti
mehka, kisle pH vrednosti in
temperature od 24 do 26 sto-
pinj Celzija. Glede prehranje-
vanja niso posebno izbirčne
ribe in jim lahko ponudimo
mnogo vrst hran za akvarijske
ribe. Občasno jim moramo po-
nuditi kakšen obrok žive hra-
ne, še posebej, če se želimo
ukvarjati z vzrejo teh rib.
Razmnoževanje razbor je
zelo zanimivo, ni pa tako eno-
stavno kot pri večini krapov-
cev. Potrebujemo manjši akva-
rij, ki ga napolnimo z izredno
mehko vodo (1 do 4 stopinje
dH) in z zelo kislo pH vred-
nostjo (5,5 - 6). Temperaturo
ustalimo na 27 stopinj Celzija.
Na dno akvarija pritrdimo ne-
kaj širokolistnih rastlin (naj-
bolje kriptokorine). V tako pri-
pravljen akvarij prenesemo
spolno zrel par. V kolikor smo
imeli srečno roko pri izbiri
para, se ribi lahko drstita že
naslednji dan. Plavata z razpr-
timi plavutmi v vedno ožjih
krogih. Ko se čisto približata,
splavata tesno skupaj. Samica
se približa spodnji strani lista
vodne rastline, samec se ovije
okoli nje. Samica odloži nekaj
iker, ki jih samec oplodi. Po-
tem se par loči in celotna igra
se kar nekajkrat ponovi. Po
končani drsti starše odstrani-
mo, akvarij pa zatemnimo. Iz
iker se po 24 urah izležejo
mladice, ki prosto splavajo
tretji ali četrti dan. Za hrano
jim nekaj dni nudimo infuzo-
rije, nato pa že ličinke solin-
skega raka.
BRANKO KOLAR
PETICA

43
LEPOTA IN ZDRAVJE
Sijoče in pomlajene
2(1 rav videz in
lepota kožnega
ušča nista odvi-
„a le od genov,
jiarveč je za sijo-
.j, Kožo moč veli-
storiti tudi z
ustrezno, čimbolj
j,,rbno nego, pa
jeveda z zdravim
j„ zmernim nači-
joni življenja,
fjega v prvih
.pniladnih dneh je
j^fliko bolj prijetna
1,1 učinkovita kot
običajno. Človek si
^eli odvreči zim-
;1(0 sivino (pozi-
livno mišljenje in
lelja po spremem-
bi ugodno vplivata
ja obnovo in kre-
pitev organizma v
celoti - vključno s kožo), obe-
nem pa je na pragu pomladi
:[elo naravnano k spremem-
bam - k obnovi in pomladitvi.
Zgodnjespomladanski sončni
iarki spodbujajo rast, razvoj
n regeneracijo celic in tkiv,
ieze izločajo več hormonov,
iasti ženskega estrogena, ki
ikrbi za napeto, dobro prekr-
lavljeno in sijočo kožo, lase in
lohte (obenem dviguje tudi
Ibido - zato se človek spomla-
li toliko lažje sporazumeva,
le zaljubi in podleže čarom
lasprotnega spola),
tega je lahko-.povsaa*,^ire-
pma in relativno cenena,
pomembno je, da je redna in
-Bledna, da za telo skrbimo z
eseljem (brez odpora in ob-
iiitka dolžnosti ali celo krivde
aradi zimske lenobe). Celo-
nto skrb za kožo je moč raz-
deliti v pet osnovnih princi-
pov.
Kopanje, umivanje, pr-
hanje oziroma odstranjeva-
"le umazanije. Kadar utegne-
jo, si privoščimo 15- do 20-
ninutno kopel v ne prevroči
, odi (cca 37 stopinj), z dodat-
kom eteričnih olj, alg, soh,
j'fliščnih izvlečkov, snovi, ki
'oživljajo presnovo in prekr-
,'3vitev, pomirjajo, čistijo, raz-
,'fupljajo, pripomorejo k čvr-
j'^išemu podkožnemu tkivu,
|'^jšanju ipd. Tisti bolj vztraj-
in disciplinirani si lahko
;"iiislijo 14-dnevno kopalno
_ '''fo v slani vodi za zdravje in
wo. Prvi dan ostanemo v
45 minut (skrbimo za
jj^lno temperaturo slane vo-
'^37 stopinj), nato pa se ko-
i^^^o vsak drugi dan po 10
"'nut (sol lahko nadomesti-
mo tudi z drugimi dodatki).
Pri tem se odprejo pore, koža
se očisti, pospeši se presnova,
izločajo se strupi in škodljive
snovi. Pred kopanjem si telo
zdrgnemo z rokavico iz sisala,
z grobo frotirko ali pa s ščetko
iz naravnih ščetin. Po kopanju
pa koži privoščimo še dodat-
no skrb in nego. Vse to je
primerno za oba spola, saj
zimski čas prizadene tudi
moški spol.
Peeling - odstranjevanje
odmrlih celic omogoča hitrej-
šo rast, razvoj in obnovo
spodnjih celičnih plastt Tako
lahko človek svetu pokaže
svoj drugi obraz - najprej pa
mora seveda sneti staro zim-
sko masko iz starih, porože-
nelih in odmrhh celic. V dro-
gerijah in parfumerijah so na
voljo številni preparati za luš-
čenje odmrlih celic, učinkovit,
koži in okolju prijazen peeling
pa si lahko pripravimo tudi v
domači kuhinji. Iz grobe mor-
ske soli in kisle smetane
(lončku kisle smetane doda-
mo par žlic jogurta in 5 žUc
grobe soH, dobro zmešamo,
nanesemo na vlažno kožo, jo
zmasiramo, pustimo učinko-
vati par minut in dobro spere-
mo - če nimamo smetane, pri-
de v poštev tudi sama morska
sol). Prav tako učinkovit in
cenen je peehng iz grobe mor-
ske soli in kondenziranega
mleka (v 2 dl kondenziranega
mleka zmešamo toHko mor-
ske soli, da dobimo gosto ma-
so, ki jo nanesemo na kožo in
dobro zmasiramo) ter iz ko-
ruznega zdroba, kvasa in me-
du, ki deluje tudi negovalno
(10 žlic koruznega zdroba
zmešamo s 3 žlicami medu in
vzhajanim kvasom).
Peelingu sledi nega kože z
najrazličnejšimi maskami
in oblogami. Tako kot dober
peeling si lahko tudi imenit-
no masko pripravimo kar do-
ma. Osvežilno oblogo zmeša-
mo iz polnomastne skute,
medu in limoninega soka ah
pa iz kisle smetane in rume-
njaka (dodamo lahko tudi
med). Sledi stresa in porde-
lost kože odpravimo s hibi-
skusovo masko, ki pomirja in
poživlja kožo (vrečko hibi-
skusovega čaja 20 minut na-
makamo v vreli vodi, nato
njeno vsebino zmešamo s
snegom enega beljaka in 3
žlicami ohlajenega čaja. Na-
nesemo na obraz, po 20 mi-
nutah speremo s toplo vodo
in osvežimo z mrzlim poli-
vom). Proti pordeli kožo
(predstopnja kuperoze) po-
maga obloga iz kislega mleka
ah jogurta, ki je še bolj učin-
kovita, če ji dodamo 2 - 3
žlice svežega porovega soka.
Prav tako pa lahko z raztopi-
no kislega mleka in porovega
soka (v razmerju 1:1) teden
dni na mesec vsak dan nama-
žemo obraz, počakamo, da
se koža posuši, nato jo dobro
speremo z obilico tople vode.
Proti izpuščajem in pordelo-
sti kože pomaga tudi jagodna
maska (na očiščen obraz na-
nesemo pretlačene zrele ja-
gode, ki jim pri suhi koži
lahko dodamo par žličk man-
dljevega olja, pri mastni koži
pa ga nadomestimo s stepe-
nim beljakom. Po 10 minutah
izperemo z rožno ali z mine-
ralno vodo). Pri zelo občutlji-
vi koži namesto gojenih vrt-
nih uporabljamo divje gozd-
ne jagode. Proti gubam in
izsušeni koži si pomagamo z
masko iz beljaka z limoninim
sokom (pol beljaka stepemo
v trd sneg, dodamo par kap-
ljic svežega limoninega soka
in nanesemo na očiščeno ko-
žo. Počivamo 10-15 minut,
nato splaknemo z mlačno vo-
do in namažemo z dobro kre-
mo), ki si jo lahko omislimo
največ dvakrat mesečno. Kla-
sična kumarična maska pa
kožo zmehča, obeli in zgladi
(drobno nastrgane olupljene
kumarice nanesemo na očiš-
čeno kožo za 15-20 minut,
nato pa kožo premažemo še z
mešanico hladnega mleka in
kumaričnega soka ter jo ma-
siramo z nežnimi krožnimi
gibi).
Mazanje s kremami, po-
madami, olji, lotioni in mle-
kom (po kopanju, umivanju,
prhanju, čiščenju, luščenju in
ostali negi kože). V prodaji so
številni dobri in manj pripo-
ročljivi tovrstni preparati (zla-
sti učinkoviti so tisti z vseb-
nostjo kisika, vitaminov, mi-
neralov, aminokislin, morskih
alg, encimov, rastlinskih iz-
vlečkov, sadnih kislin, zelene-
ga čaja ipd.). Iz domače
shrambe pa si lahko po umi-
vanju, prhanju ali kopanju
privoščimo mlačno olivno,
mandljevo ali sojino olje, slad-
ko smetano ipd. Za dnevno
zaščito in nego izpostavljenih
delov telesa je potrebno upo-
rabljati preparate z UV filtri.
Seveda pa oblog, mask ter
negovalne in varovalne koz-
metike ne nanašamo le na
vrat, obraz in dekolte, marveč
jih privoščimo tudi rokam (in
stopalom), ki si jih umijemo
dobrih 2000-krat na leto. Zato
jim večkrat privoščimo oblo-
go ali masko (lahko žlico ali
dve jogutra, kisle smetane,
rumenjak, med), po vsakem
močenju pa jih namažemo z
vlažilno kremo. Zvečer in ob
koncu tedna jih razvajamo z
debelejšo plastjo kreme, zaš-
čitimo pa jih z bombažnimi
rokavicami (podobno velja tu-
di za stopala, čeprav si jih
umijemo le okrog 400-krat na
leto).
Notranje vlaženje - koža
potrebuje predvsem vlago. Z
njo lahko organizem oskrbi-
mo od zunaj (nanašanje hi-
dratantnih preparatov na
vlažno kožo) - če hočemo, da
bo vlažilni učinek kozmetike
maksimalen, si kožo po umi-
vanju ali kopanju le otremo,
nato pa še na vlažno nanese-
mo negovalno sredstvo. Med
brisanjem in mazanjem kože
naj ne preteče več kot 3 minu-
te. Prav tako pa je pomembno
tudi notranje vlaženje orga-
nizma (beri: pitje). Zdrav
odrasel človek naj bi dnevno
popil 2,5 - 3 litre tekočine
(všteta je tekoča hrana, sokovi
v sadju in zelenjavi ipd.). Uči-
nek pomlajevalne pomladan-
ske kure lahko pospešimo tu-
di z vitaminskimi in mineral-
nimi napitki, ki vsebujejo še
encime in aminokisline. Pri-
poročljivi pa so tudi eliksirji z
dodatkom homeopatskih
sredstev in posebne kure z
bio - napitki iz naravne zelišč-
ne lekarne.
NEDEUSKO KOSILO
Cvetačna juha
Pečena telečja krača, kuhan
krompir, bešamelov zvitek,
solata iz kuhanega zelja
Kuhan orehov štrukelj,
pudingova otnaka
Piše: sestra VENDELINA
Cvetacna juha
Potrebujemo: 50 dag težko
cvetačno glavo, 2 debela
krompirja, 6 dag maščobe, 1
žlico moke, 2 žlici sesekljane
čebule, sol, poper, muškatni
orešek, jušno kocko, 2 žhci
kisle smetane, peteršilj.
Priprava: cvetačo očistimo,
namakamo pol ure v slani vo-
di, razdelimo jo na cvetke,
kocen olupimo in narežemo.
Krompir olupimo, operemo
in narežemo na večje kose.
Cvetačo in krompir kuhamo v
slanem kropu 20 minut. Iz
vode poberemo malo več kot
polovico cvetačnih cvetkov in
jih damo na krožnik. Cvetačo
in krompir zmiksamo in po-
stavimo na štedilnik.
Na maščobo damo čebulo
in moko, ko začne čebula ru-
meneti, prilijemo vodo, doda-
mo sol, poper, muškatni ore-
šek, razredčimo po potrebi in
kuhamo 5 minut. S tem zabe-
limo pripravljeno juho, doda-
mo jušno kocko in na manjše
cvetke narezano prihranjeno
cvetačo. Nazadnje zamešamo
peteršilj.
Pečena telečja
krača
Potrebujemo: telečjo kračo,
sol, srednje debelo čebulo,
korenček, peteršiljevo koreni-
no, košček zelene, lovorov
list, 6 poprovih zrn, 5 zrn
brinjevih jagod, olje za peče-
nje, pol kozarca belega vina, 2
žlici kisle smetane, 1 žlico
moke.
Priprava: v vrelo slano vodo
damo jušno zelenjavo, dišave
in kračo. Kuhamo jo pol ure,
nato položimo kračo na mreži-
co ali v pekač, rahlo doselimo
in polijemo z vročim oljem in
damo v 220 stopinj vročo peči-
co. Kmalu nato prilijemo v pe-
kač vino in nekaj žlic kropa,
potresemo pekač in s sokom
polijemo kračo. Pečemo jo eno
uro in medtem kračo obrača-
mo, polivamo s sokom in po
potrebi zmanjšamo tempera-
turo na 180 stopinj.
Pečeno kračo preložimo v
kožico, jo pokrijemo, dobro
je, da miruje na toplem vsaj
15 minut, ker se lepše reže.
Pečenkin sok precedimo,
odstranimo maščobo in v sok
prilijemo smetanov podmet.
Omaka naj vre 7 minut, kračo
narežemo in omako posebej
postrežemo.
Kuhan krompir
Priprava: manjše olupljene
krompirje kuhamo v slanem
kropu 30 minut. Da se ne
razkuha, naj počasi vre. Ker
sta meso in omaka dosti mast-
na, ga ne zabelimo.
Bešamelov zvitek
Potrebujemo: bešamel: 4
dag masla, 4 dag moke, 3 dl
mleka, 1 žlica kisle smetane,
2 žlici naribanega sira, sol,
poper, muškatov orešek, 3 jaj-
ca, 1 žlica moke.
Špinačni nadev: 3 žlice ku-
hane in zmiksane špinače, 2
žlici kisle smetane, sol, poper,
peteršilj, strok strtega česna,
1 žlico naribanega sira.
Priprava: na maslu svetlo-
rumeno spražimo moko, prili-
jemo mleko, osolimo, doda-
mo poper, muškatov orešek in
bešamel kuhamo 5 minut.
Med ohlajen bešamel zameša-
mo smetano, sir, rumenjake
in s snegom beljakov zameša-
mo moko. Testo razvaljamo
na z mastjo namazan in moko
potresen pekač za pol prsta
debelo. Pečemo v 220 stopinj
vroči pečici 15 minut. Testo
namažemo z nadevom, zvije-
mo in narezanega postreže-
mo.
Nadev: med špinačo pome-
šamo smetano, sol, poper, pe-
teršilj, česen in sir.
Solata iz
kuhanega zelja
Potrebujemo: zeljno glavo,
solatno marinado: olje, kis,
sol, mleto kumino, pc okusu
strt česen.
Priprava: zeljno glavo oči-
stimo, listom porežemo rebra,
zavijemo, narežemo rezance
za prst široke. Zelje kuhamo v
slanem kropu, voda naj ne-
prenehoma vre. Na odcejeno
in še malo toplo zelje pomeša-
mo marinado.
Kuhan orehov
štrukelj
Potrebujemo: 30 dag moke,
po možnosti mehke, pol žlič-
ke soli, 1 jajce, žličko kisa,
žličko olja, toplo vodo.
Nadev: 4 dl kisle smetane, 4
jajca, 4 žlice iz svežega kruha
naribanih drobtin ali 2 žlici
suhih, 15 dag zmletih orehov,
vanilijev sladkor, 5 dag teko-
čega masla.
Priprava: moko presejemo v
skledo, na sredi naredimo jami-
co, vanjo damo sol, jajce, kis,
olje. Zadostoval bi samo beljak
aU olje, a pri kuhanju testo bolj
naraste, če je celo jajce. Mesi-
mo tako, da prilivamo toplo
vodo in zamešavamo moko. Ko
dobimo primerno gosto testo,
ga dobro pregnetemo. Hlebček
testa namažemo z oljem, da se
ne naredi skorjica in pokrijemo
s skledo. Pustimo, da počiva
pol ure. Testo zvaljamo v manj-
ši krog, namažemo z maščobo
in razvlečemo, robove poreže-
mo. 2/3 testa namažemo z na-
devom, ostalo tretjino testa po-
kapljamo z maslom. Ostanek
masla pokapljamo po nadevu.
Testo zavijemo s pomočjo prta
in zavitek položimo na vlažen z
drobtinami potresen prtiček.
Na koncih zavitek povežemo z
vrvico. Kuhamo pokritega v
vreli slani vodi tako, da gleda za
dober prst iz vode. Glede na
debelino ga kuhamo 40 do 50
minut. Kuhanega preložimo na
desko, čez nekaj minut ga odvi-
jemo, narežemo in rezine pola-
gamo na ogret krožnik. Poleg
ponudimo še sladkor v prahu.
Pudingova omaka
Potrebujemo: 4 dag masla,
2 žlici sladkorja, 1 žlička mo-
ke, sol, 3/41 mleka, 1 vanilijev
puding.
Priprava: v vroče maslo da-
mo sladkor, ko porjavi, zame-
šamo moko in ko se moka
grbanči, prilijemo mleko in
kuhamo 5 minut. Puding
zmešamo z 2 dl vode in pod-
met vlivamo med mešanjem v
omako. Ko prevre, je omaka
gotova. Po okusu omako do-
sladkamo.
44
ZA RAZVEDRILO
46
FEUTON - ROMAN
s skupnimi močmi
v boljši jutri
Knjižnica je ob »poroki« raz-
polagala s 223.000 knjigami.
Največjo balo je prinesel Odde-
lek za študij (bivša Študijska
knjižnica). V njej je bilo 135.000
knjig. Dota Oddelka za odrasle
in mladino (bivše Mestne ljud-
ske knjižnice) je bila za polovi-
co manjša (75.000 knjig), Od-
delka za otroke (bivše Pionirske
knjižnice) je znašala 15.000
knjig, »uporne« gabrske knjiž-
nice pa 14.000 knjig.
Politična stvarnost, ki je sredi
sedemdesetih let skrojila skoraj
vsako poro družbenega življe-
nja, je vseskozi močno po-
seg(a)la v dejavnost Osrednje
knjižnice. Odločitve, ki so jih
sprejemali knjižnični samou-
pravljalci, so morale biti vedno
potrjene od ustreznih oblastnih
organov. Knjižnica se je na tak
način uspešno vključevala v si-
stem »svobodne menjave dela«.
Najlepše darilo
celjskemu
združenemu delu
že dve leti kasneje je knjižni-
ca praznovala svojih trideset let
dela v službi naroda. Kot se za
takšne jubileje spodobi, so v
Osrednji knjižnici z odprtjem
novega oddelka dosegli po-
membno delovno zmago. Na
pobudo »marksističnega centra
pri občinskem komiteju ZK Ce-
lje« so ob prazniku dela v, čital-
nici Oddelka za odrasle in mla-
dino odprli »center za marksi-
stično knjigo«. Že nekaj časa so
namreč celjski »kulturni in poli-
tični strategi« opazovali med
bralci na širšem celjskem ob-
močju »vedno večje zanimanje
za marksistično Uteraturo, ved-
no večje povpraševanje po kla-
sikih in nadaljevalcih marksi-
stične misli, po gradivu o zgo-
dovini delavskega gibanja, knji-
gah o samoupravljanju in me-
stu Jugoslavije v zunanji politi-
ki.« K odprtju novega oddelka
so pripomogli tudi številni slu-
šatelji raznih seminarjev in poli-
tičnih šol, ki so omenjeno gradi-
vo potrebovali. Pogosto so po-
tarnali, da se težko znajdejo v
obsežnem knjižnem fondu
osrednje celjske knjižnice, saj
»knjig in potrebnega gradiva iz
obilice kartonov ni nič kaj lahko
najti.« Zato se je širša družbena
skupnost odločila, da v okviru
Osrednje knjižnice oblikuje
»marksistično knjižnico«. »Od-
delek bo najlepše darilo celjske-
ga združenega dela graditvi sa-
moupravnega socializma - tega
pa si ne moremo zamišljati brez
klasične in predvsem sodobne
marksistične literature«, je bilo
zapisano v sklepnem poročilu s
posveta »botrov« nove knjižni-
ce. Knjižnica z okrog 5000 knji-
gami, razdeljenimi na štiri
»strokovna« področja, in sicer
»na marksizem z vsemi klasiki
marksizma, delavsko gibanje
pri nas in v svetu, dela o samou-
pravljanju in dela o mednarod-
nem položaju in zunanji pohtiki
Jugoslavije«, je imela svoje pro-
store v čitalnici Oddelka za
odrasle in mladino. Ob letu oso-
rej je marksistični oddelek po-
tolkel vse rekorde obiska in iz-
posoje v celjski knjižnici, saj je
ta znašala preko 20.000 izposo-
jenih izvodov. »Domala odveč
je naštevati vse prednosti, pred-
vsem pa vsebinske dragoceno-
sti, ki jih nosi v svoji dejavnosti
Marksistična knjižnica. Izhaja-
joč iz osnovnega motiva, da bi v
Celju na enem mestu zbrali pre-
potrebno družboslovno litera-
turo, ki jo razvijajoči center za
razvoj šolstva, rednega in študi-
ja ob delu vedno bolj potrebuje,
ni težko ugotoviti, na kako ugo-
den odmev je to naletelo pri
bralcih«, so poročali mediji pred
dvajsetimi leti. Na svojega naj-
novejšega »družinskega člana«
je bil ponosen tudi takratni rav-
natelj Osrednje knjižnice Ivan
Seničar. V intervjuju za mari-
borski Večer je z velikim vese-
ljem poudaril, da je zanimanje
za marksistično knjižnico tolik-
šno tudi zaradi njene odprtosti.
Vse gradivo, tudi periodiko, si je
bilo mogoče izposojati na dom
in to brezplačno, kar v drugih
oddelkih ni bilo mogoče.
Mala ustava
delovnih ljudi,
osnova za
združevanje dela
v istem letu (1976), ko je bil
oblikovan marksistični odde-
lek, je Osrednja knjižnica po-
stala bogatejša še za eno prido-
bitev. Z INDOK centrom je
uvedla dokumentacijski cen-
ter, v katerem so pričeli sprem-
ljati in evidentirati vse prispev-
ke, ki so jih v desetih sloven-
skih časnikih objavljali o Celju
in celjskem območju.
Januarja 1977 je v Celje pris-
pela vest, da je ravnatelj Osred-
nje knjižnice Celje Ivan Seničar
»dobil odlikovanje predsednika
Tita za zasluge pri graditvi so-
cializma in socialističnih sa-
moupravnih odnosov.« Odliko-
van je bil z redom zaslug za
narod s srebrno zvezdo. Doblje-
no »Titovo« priznanje je na delo
ravnatelja in njegovih sodelav-
cev delovalo zelo vzpodbudno.
Že v naslednjem letu (1978) so
z akcijo Knjiga v roke bralcu
skušali pritegniti v največji celj-
ski kulturni hram nove bralce.
Uvedli so družinsko izkaznico,
s katero so si lahko vsi družin-
ski člani izposojali gradivo v
katerem koli oddelku knjižnice
in okrepili animacijsko dejav-
nost (razstave, predavanja...).
Rezultati akcije so bili dobri,
o čemer so pričali tudi statistič-
ni podatki o razvoju Osrednje
knjižnice Celje. Ob koncu se-
demdesetih let je bilo v celjski
knjižnici kar 70 odstotkov vse-
ga knjižnega sklada v razmerju
do ostalih občin v regiji, zato je
bil izkazan tudi velik porast
bralcev iz drugih občin. Njena
vloga je v širšem prostoru po-
stajala vse pomembnejša.
Poleg osnovnega dela, ki so ga
uspešno razvijali, je knjižnica v
teh letih sledila tudi napredku »v
razvoju samoupravne družbe«.
»Mala ustava delovnih ljudi«, kot
so imenovali 1. 1976 sprejet Za-
kon o združenem delu, je našla
pot v statut knjižnice. Januarja
1977 so knjižničarji na referen-
dumu soglasno sprejeli nov sta-
tut Osrednje knjižnice Celje, ki
ga je svet knjižnice sprejel »šele«
leto kasneje. Kako so kardeljan-
ske novosti sprejemali zaposle-
ni, nam ni znano. Gotovo se bo
vsak, ki je v knjižnici takrat
»združeval delo« teh let spomi-
njal po svoje. Nekateri se bodo
ob spominu na številne nepro-
duktivne sestanke nasmehnili,
drugi se bodo ob tem zamislili.
Kardeljanski duh
bo živel še naprej
Do smeha pa knjižničarjem
prav gotovo ni bilo leta 1979.
Takrat je »našo družbeno stvar-
nost« zaznamoval še en dogo-
dek. Meseca februarja je po dol-
gi bolezni umrl »tvorec moderne
marksistične misli« Edvard Kar-
delj. Celjske knjižničarje je smrt,
podobno kot večino Slovencev
takrat, močno pretresla in priza-
dela. Obvezno komemoracijo so
dopolnili z »odmevno« razstavo
o življenju in delu »nesmrtnega
revolucionarja«, kjer mu je zbra-
na nmožica obljubila, da bodo
pri nadaljni graditvi samouprav-
nega socializma še naprej tako
zavzeto sledili njegovim zastav-
ljenim smernicam. Da bi spo-
min na »velikega revolucionarja«
ne zbledel, so celjski knjižničarji
sledili takratnim modnim tre,
dom. Odločili so se, da se n\\\
va »organizacija združenega 4
la« okiti s Kardeljevim imenom
Vendar to niti ni bilo tako
stavno, kot bi morda lahko mid
li. Pri takratni RK SZDL je IzvrJt
odbor porabil kar tri seje, daj
obravnaval in uskladil vse pi^
loge »za poimenovanje javm
institucij in objektov po tovarjj
Edvardu Kardelju«, ki so mu ji
poslale občinske konferenc
SZDL. Med številnimi predlogjj
dobila zeleno luč za poimenov;
nje tudi Osrednja knjižnica o
Ije. Toda zapletlo se je pri reg
straciji imena. Temeljno sodišč
v Celju registracije ni hotel
sprovesti, kajti med številnin
potrebnimi dokumenti je man
kalo soglasje pokojnikov Zat
takratnemu ravnatelju Ivanu Si
ničarju ni preostalo nič drugeg
kot da v Celje na »vljudnosti
obisk« povabi pokojnikovo žen
Pepco. Že 27 septembra 1979 j
Pepca Kardelj v spremstvu Vid
Tomšič obiskala celjsko knjižn
co, ki si je kljub nasprotovanj
sodišča že nadela Kardelje;
ime. Po ogledu »te velike kultu
ne ustanove« so »delavci v knji;
niči izkoristili njun obisk za obl
ko pogovora, kjer so jima orisa
razvojne načrte knjižnice /.,
Pepca Kardelj in Vida Tomšič st
bili z razvojnim načrtom in del
vanjem knjižnice Edvarda Ka
delja zelo zadovoljni«, so ob ol
sku zapisali v Novem tednik
Zadovoljni so bili tudi knjižnic
ji, ker so ob tej priložnosti dob
pismeno soglasje Kardeljeve si
proge.
Postajni načelnik se je postavil pred vagonska vrata, od
nekje se je slišal pok fotoaparata in načelnik si je izprosil eno
od slik. »Ta pride v časopis,« je pripomnil, deklici pa je čestital
za lepo spremstvo pri odhodu vlaka. In bilo je tako daleč.
Rezek žvižg, sunek na spetih verigah voz, tresk odbijalnih
vzmeti in vlak se je začel premikati.
Sledilo je mahanje robcev, zadnji, že komaj slišni klici,
običajne scene težkih ločitev, nazadnje pa se je vse porazgubi-
lo. Samo jok mnogih vozečih je še prihajal na ušesa skozi
odprta vrata vagona.
Obenem je odplul od pomola tudi parnik, s katerim se je
Pepi Kink odpeljal iz Pulja. Dva parna stroja, eden na vodi,
drugi na suhem, sta nesla dve ponosni, trmasti srci v nasprot-
ne smeri in ju ločila za vedno. Njuni pravi notranji občutki so
ostali za vse nerazrešljiva uganka. Razšla sta se v popolnem
razglasju.
V času teh političnih in privatnih dogodkov, ki so se odigrali
v Pulju. je bilo še eno srce, ki se je pečalo z nerešenimi
problemi. Vinko Kink.
V luki Tivat v Boki Kotorskije ležalo nekaj ladij resno in tiho,
temno kot pošastno strašilo. Bile so vojne enote bivše avstrijske
mornarice, ki jih je prevzela nastala jugoslovanska mornari-
ca. Ker novo nastala država še ni imela usposobljenga strokov-
nega kadra, so dosedanji kader radi prevzeli.
Jugoslavija je nastala iz Srbije, Črne gore in iz prevzetih
bivših avstrijskih krajev, med temi iz cele Dalmacije z jadran-
sko obalo. Zato je imela jugoslovanska vojna mornarica samo
osebje bivše Avstrije, ker Srbija in Črna gora poprej nista imeli
vojne mornarice.
Veni izmed teh ladij je v misli zatopljen sedel Vinko ob svoji
pisalni mizi. Oprt z levo roko je poslušal šumenje udarjajočih
valov. Njegove misli so bile daleč proč. Ako zasledujemo njih
cilj, nas dovedejo zopet v Pulj. Njegovi problemi niso bili lahki.
Stal je pred veliko odločitvijo, ki je na niti nihala v zraku.
Njegova domovinska pripadnost je bila Abacija, katere po-
dročje je pripadlo Italiji. Ta bi iz že omenjenih vzrokov lahko
ostal. Moral se je odločiti - ali za Jugoslavijo ali za Italijo. Th. ga
je držalo prepričanje, da slej ali prej pride sem tudi Rakova
družina, tja ga je vleklo, ker so tam živeli vsi iz njegove
družine.
Končno je prišlo tako daleč, da je vsako soboto priplul
transportni parnik iz Pulja z mornarji in pripadniki arsenala,
ki so pripadali Jugoslaviji. Ker je imel Tivat poleg svojega
arsenala in ladjedelnice največ tu zasidranih prevzetih ladij,
jih je bilo tudi sem največ poslanih.
S hrepenečim upanjem je bil Vinko pri vsakem prihodu
takega transporta navzoč, in četudi so njegova pričakovanja
padla v vodo, je zopet upal na prihodnjo soboto. V takem
upanju in pričakovanju so prešli tedni in meseci. Pač je pri
novodošlih povpraševal po Rakovi družini, toda nihče mu ni
mogel povedati nič zanesljivega. Polaščalaso se ga nemirna
čustva, ker Ite ni mogel več razumeti. Četudi pošta v tej
zmešnjavi ni delovala, je vendar imela priložnost poslati mu
vsaj nekaj vrstic. »Kjer je volja, je tudi pot,« sije mislil. Mar ga
je popolnoma pozabila? »Ne, to se ni moglo zgoditi!« Ali je
zmagal njegov tekmec, vladni svetnik, za katerega je bila
njena mati zavzeta? Ali je bil morda kak drug vzrok? Vpraša-
nja, skrbi in misli - eno bolj nevarno in žalostno od drugega,
vse to ga je grizlo, toda dokler ni imel gotovosti, je hotel do
zadnjega transporta iz Pulja tu počakati.
Med upom in dvomom se je večkrat sprehajal sam po
prelepem parku v Tivatu. Zapleten v svoje misli si je zaželel
svojo podobo iz sanj in je v duhu z njo užival vonj cvetoče
narave. Tako je nihal med resnico in sanjami, dokler se ni
zgodilo to, kar je najmanj pričakoval.
Pri neki družabni prireditvi je postal pozoren na skupino
precej glasnih mladih deklet, ki so s svojim vedenjem in
smehom zbujale pozornost vseh obiskovalcev. Neopazno se
jim je toliko približal, da je vsako besedo razločno slišal.
Govorile so polezanski. italijanski dialekt. Po rmtančnem
pregledu, če bi eno ali drugo morda poznal, je stopil s
poklonom med nje: »Oprostite, dame ste gotovo iz Pulja?«
Kot iz enih ust so nežni glasovi pritrdili njegovemu vpraša-
nju ter so ga. misleč, da se hoče mladi mož pridružiti njihovi
skupini, sprejele s prav ljubeznivimi pogledi.
Da bi se takoj ne izdal, seje sprva kot običajno pogovarjali
dekleti, dokler ni njihove veselosti tudi sam občutil. Ko j
udarila godba, se je priklonil pred eno izmed deklic, ki ga}
posebno ljubeznivo gledala: »Smem prositi?«
Laskavo mu je prišla naproti. Slučaj je hotel, da je izbfi
prav to. Bila je Ana Rahel, bivša nevesta Itinega brata. Plesd
je dobro, imela je čedno postavo, kar je učinek še povečalo.
Sicer se je Vinko za dober ples vedno s poklonom zahvali
takrat pa ga plesalka sploh ni zanimala, ne njeni koprneči i
izzivalni pogledi. Nasprotno, jezilo ga je, da so mu drui
deklice izkazovale naklonjenost, medtem ko tiste, ki jo ježek
ni bilo tukaj. Ob koncu plesa se je nemo priklonil. Ko jo.
spremil na njen prostor, jo je vprašal smehljaje, toda
nervoznim zgibom spodnje ustnice, kar je bil pri njem vedJi
znak notranjega razburjenja:
»Jaz sem vas pravzaprav hotel nekaj vprašati. Pozna
mogoče gospodično Ito Rak iz Pulja?«
Ana Rahel seje stresla. »Torej tudi ta! Le čakaj!« V trenuii^
je zbrala svoje misli. Lokavi pogled je Vinko prezrl, slišal }£\
besede: »Oh, da.« Po kratkem premoru pa je rekla: »7i
dobro jo poznam.«
»Končno svetla točka«, je vriskalo v njegovem utripajoča
srcu. Globoko je požrl, da bi si privoščil kratek odmor i
pomiritev in bi potem izpraševal, toda Ana Rahel je sproščen
in hladnokrvno z najbolj nedolžnim glasom rekla: »Ital
zaročena z dijakom Pepijem Kinkom. Ta študira v Bologni i
eksportni akademiji.«
Sarkastično se je nasmehnil. »Zelo zabavno,« je rekel.
imenu sodeč bi bil to lahko moj brat, toda meni ni o tem f>
znanega. Z zadnjim transportom mi je prinesla znana drvi
na iz Pulja pismo mojega očeta, ta bi mi o tem dogodku ^
pisal. Vsekakor je v Pulju še ena družina z istim imeno^
mogoče je vmes nesporazum.«
Vinko je sicer to izgovoril sproščeno, toda ta sproščenosti
bilo le pretvarjanje. Z velikim samopremagovanjem je sku^
prikriti svojo notranjost. Četudi se mu vest ni zdela verjetJ^
vendar ga je notranje pretresla, ker iz nič - ni nič. Čepra^^
drugi Kink, je vendar od nekod morala to zvedeti, in medt^
ko mu je vse to brnelo po glavi, jo je slišal dalje govoi^^
»Družina tehKinkov. katere mislim, stanuje v Abaciji. VP^^
stanuje le začasno.« Nato mu je opisala zunanjost mlad^^
moža.
Vinko je vsako besedo kar pobral iz njeizih ust. Njegove^
so se široko razprle in se nato v otrplosti zopet zožili''
namršenimi obrvmi je rekel: »Da. to je nedvomno moj b^.
ampak povejte, od kod ste o vsem tako natančno obvešč^^
Razumeli boste, da me to močno zanima.«
i-ETICA
V MODNEM VRTINCU
47
Zelena modna pravljica
Letošnja moda nam poleg
l^lasičnega repertoarja«
^jpoveduje nove, senzual-
Je pravljice. Sodobna dama
gospodična '97 izžareva
nekaj privlačno nespodob-
nega. Asimetrični robovi ob-
lačil se poigravajo okrog ste-
gen ali meč, paski na viso-
liopetnih sandalih objemajo
gležnje. Mala ročna torbica
je ziblje med palcem in ka-
zalcem. Tvega prosojnost
j-ot dih lahkih tkanin, ima
veselje s strateško izbrano
goloto...
To erotično romantiko pa
2na v hipu zamenjati za spo-
dobno pleteno jopico, zapeto
obleko do tal in čevlje na ve-
zalke. V takšni opravi se lahko
poistoveti z junakinjo iz stare
pravljice »Mladenič sreča de-
l(le«. Ta pravljica se je dogajala
spomladi. Tudi tale modni
utrinek je spomladansko obar-
van, njegova zelena nit pa je -
zelena barva. Prav takšna kot
je prva trava, kot je mlado
I listje.
Zelena barva simbolizira
upanje, mir, življenje. Morda
še ne veste - po krščanskem
izročilu naj bi imel človek ves
dan srečo, če sprejme zjutraj v
dar kakšno zeleno reč. Kaj pa,
če ne bi čakali na darilo in si
do sreče pomagali kar sami?
Še posebej zato, ker je zele-
na v letošnji pomladi pravi
modni krik!
Videti jo je bilo že pred mese-
cem dni v Parizu, polne so jo
milanske trgovine, gotovo je tu-
di v ostalih modnih prestolni-
cah tako. In tudi v domačih
modnih prodajalnah jo bo pre-
cej, če kaže verjeti tekstilnim
proizvajalcem, ki so na minu-
lem sejmu Moda Fashion na
ogled postavili svojo modno po-
nudbo za pomlad-poletje 1997.
Da boste ne le »ozeleneli«,
temveč tudi estetsko oblečeni,
vam moda priporoča total-
look. Morda res ne bo najbolj
prijazno do denarnice, obleči
se od glave do podplatov v
novo zeleno opravo, vam pa
zato nihče ne bo mogel očitati,
da ste »udarili« mimo pri barv-
nih kombinacijah. No, to, da
zelena najbolje pristoja rjavo
in rdečelaskam, pa tako že
veste...
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
SLOVENSKI MODNI STROKOVNJAKI
Maja Poljšak
že dolga leta je ime Maje
Poljšak tesno povezano z
"lodo. Njeni novinarski pris-
pevki v Jani, Modni Jani, E-
Wtu, Tekstilcu...ne le in-
formirajo, temveč tudi mod-
■10 osveščajo.
Maja je Ljubljančanka, smi-
za videnje lepega pa je
Podedovala po dedku, arhitek-
iz prve generacije Plečniko-
vih učencev in njegovem dol-
So[etnem asistentu.
, Že ko ji je bilo pet let, je
IJiela svoji vzornici - teto, ki je
manekenka in staro teto,
'^ostumografinjo v gledališču.
Odkar pomni, so jo zanima-
^'epe obleke, vendar je starši
"'50 pustili na Šolo za obliko-
J^fije. Po končani gimnaziji,
Ji^f je pogosto kar med pou-
J"^ na skrivaj risala modne
^.^'ce, so se s starši presehh v
kjer je prvič »zadihala«.
.Pisala se je na Akademijo za
°stumografijo in modo in se
J Vrnitvi v Ljubljano vpisala
■jf f^a ALU - smer slikarstvo,
po diplomi se je zaposli-
^ Centru za sodobno obla-
čenje in bila do leta 1989 ured-
nica revije Maneken. Danes je
poleg urejanja modnih rubrik
v že omenjenem revialnem ti-
sku nepogrešljiva stilistka pri
modnih revijah, ki jih priprav-
lja Društvo modnih delavcev
Slovenije.
In kaj meni Maja Poljšak o
trenutnih modnih trendih?
»Sedanja moda, ki jo lahko
vidimo na modnih revijah sve-
tovno znanih modnih kreator-
jev in prestižnih modnih časo-
pisih, mi večkrat ni všeč, ker ne
maram vulgarnosti, grobosti in
norčevanja iz žensk. Mislim,
da bi moda morala biti takšna,
da bi pri ljudeh poudarila nji-
hovo lepoto in skrila pomanj-
kljivosti. Žal je trenutna moda
pogosto takšna, da še lepe žen-
ske naredi grde. Kaj pa naj
naredijo s seboj tiste, ki niso
lepotice? Isto kot za obleke,
velja tudi za ličenje in pričeske.
Letošnje namerno neurejene
in navidezno zanemarjene,
kjer so lasje videti čisto uniče-
ni, mi res niso všeč. Prav tako
ne s »pobarvanimi« podočnjaki
in razmazano šminko.«
Pa o osebnem stilu?
»Zelo pomembno se mi zdi,
da se spoznamo in ugotovimo,
kdo smo in kaj nam pristoja,
da modi ne sledimo slepo,
brez samokritičnega premisle-
ka. Čeprav imam rada spre-
membe in mi je všeč, če so
ljudje pogumni pri izbiri no-
vih oblačil, pa vseeno menim,
da je bolje imeti isto pričesko
dolga leta, ali pa enako dolži-
no kril ne glede na trenutno
modo, kakor da smo videti
smešni, pa čeprav moderni.«
Maja Poljšak lani avgusta v Rimu s kreatorjem slovite modne
hiše Gattinoni.
MODA V LASEH
Tony&GMy ponovno v
Sloveniii
z velikim veseljem lahko po-
trdim, da nas »Hair promo-
tion« iz Maribora že razvaja z
organizacijo »step by step« se-
minarja s svetovnimi frizerski-
mi zvezdniki Tony&Guy. V Slo-
veniji so bili že petič.
Tony&Guy sta zastopala
predstavnika iz akademije v
Stuttgartu in že naša dobra
znanca Nico Pulia, manage-
ment director in Gianni D'As-
sero, artistic director.
Poudarek je bil seveda na
letošnji modi. Kolekcijo so pri
Tony&Guy poimenovali »cuts
with perspective«. To so zelo
strukturne, tekstorne tehnike
striženja, z ogromno gibanja in
življenja, kar bi naj bila inači-
ca, ki izvira iz 70. let in punka.
Dolžina las je lahko poljub-
na: kratka, srednje dolga in
tudi celo zelo dolga. Pomem-
bno je, da imajo lasje ogrom-
no mehkobe, torej so brez
težkih padcev. Končni učinek
ne sme biti strogo friziranje.
Precej je tudi nepovezanih li-
nij v tehnikahstriženja, če to
seveda služi svojemu name-
nu. Kot pika na i je potrebno
še barvno usklajevanje. Barva
je striženju dodala še tretjo
dimenzijo in je v modnih
smernicah stopila v ospredje.
Barvne proge dajejo frizuri
osnovni poudarek, delno bar-
vanje pa poudarja globino. Za
alternativen videz pa najbolj
uporabljamo izmenično bar-
vanje.
Predstavitev je bila spet vr-
hunska, ponovno pa bom so-
deloval na akademiji
Tony&Guy od 4. do 12. aprila.
KRISTUAN PETEK
Anketno nagradno vprašanje marca:
KATERI IZMED NAJNOVEJŠIH TRENDOV ZA LETOŠNJO
POMLAD IN POLETJE VAM JE NAJBOU VŠEČ?
a) minimalistični, oprijeti kroji;
b) »cvetlična« romantika in prosojni materiali;
c) drzni, geometrijski vzorci v močnih barvah.
48
RUMENA STRAN
TRAC-nice
Torto je rezal kot proračun
Tadi letos je bil pokrovitelj
javnega žrebanja potnic za 25.
izlet 100 kmečkih žensk na
morje župan občine Šentjur
Jurij Malovrh. Aktiv kmečkih
žensk Šentjurja je organizator-
jem podaril dve torti, med nji-
mi tudi veliko s simbolično
številko 25 (na sliki). Župan
se je rezanja torte lotil zelo
mojstrsko in na krožnike so
»padali« različno veliki kosi.
»Torto je razrezal tako spretno
kot proračun,« je bil komentar
enega izmed gledalcev. Mi bi
dodali, da je bil tudi župan
zadovoljen z delom, saj se je
vmes nekajkrat slastno obliz-
nil. Kdo se bo oblizoval pri
pravem proračunu, pa bomo
še videli...
Pomladni aforizmi
• Popki se razpirajo, Ropki med pobirajo.
• Vdrl sem v njeno srce, tam pa me je čakal profesio-
nalni ropar
• V večstrankarskem sistemu je edina ljubezen skup-
ni projekt.
• V Partiji (šaha) so ga matirali. Zdaj igra simultan-
ko s simulanti demokracije.
• Dajte mi pomlad z balkonom, ne s strankarskim
nagonom!
• Kako naj jo zapeljem, ko pa imam'samo traktor?
• Zvestobo do groba najbolj preganjajo grobarji več-
nih Idej.
• Kdo dviga bankam krila? Gospod Profil!
• Humorist: Vseeno, kateri režim, režim se vsakertii
• V naročju domovine je odslužil nizkim strastem,
visoko pokojnino.
• Z eno odejo se pokriva mladost, z eno idejo staroi
• Krojači usod so se prelevili v kovače demokmcijej
• .Koliko včeraj mladih komsomolcev uporablja d
nes komolce?
• Mnogih držav ne bi bilo na euro-randi, če bi vedek
kako stvari v resnici stojijo. ,
• Cvetoberci: Zaljubite se v lepe trenutnice, ljubim
nemaščevalne podtaknjece, oženite trajnice.        1
IVAN CIMERMaI
Brez kravate
Jože Zimšek, celjski župan, premieru dr. Janezu Drnovšku
na tekmi v Golovcu: »Veš kaj, predsednik! Če sem jaz lahko
prišel na tekmo v kravati in suknjiču, bi se tudi ti lahko malo
lepše uredil. Pa ne, da je tale jakna z etiketo >prime minister< iz
kakšne Natove pošiljke!?«
AMADEUS POROČA
Kviz
Vprašanje: Zakaj imamo ministra brez listnice?
Odgovor: Ker svojo plačo nosi v kovčku!
Dajmo, naši!
Predsednik Milan Kučan na rokometni tekmi v Celju: »Le
kdaj bodo mene takole pozdravljale navijačice?«
Tone Turnšek ( Milanu na uho): »Vzemite me v svoj volilni
štab, pa bom kaj hitro organiziral nekaj podobnega!«
Čukov ni bilo, je bila pa Šerbi
Marjan Podobnik je zamudil začetek nedeljske rokometne
tekme v Golovcu. Pač niso prepevali njegovi priljubljeni Čuki,
pač pa leAgropop. Tudi vest, da bi navijači pokupili vse karte že
pred tedni, ne drži povsem. Pol tribune za golom so namreč
morali rezervirati za Šerbi...
Notranja plovba
Celjski mestni svet je nazadnje obravnaval odlok o notranji
plovbi. Menda se nanaša na ladjo, ki naj bi v neki oddaljeni
prihodnosti vozila po Šmartinskem jezeru. Verjetno bo še najbolj
koristila ribičem, da jih bo dostavljala na varno, če se bodo malo
preveč razživeli...
Profesionalna preusmeritev
Raziskave so pokazale, da so liderji pomladnih strank bližje športni kot politični karier^
Gospod Podobnik misli in včasih tudi pravi, da ima vedno prav, da zadene žebelj na glavo i
postavi piko na i. Torej ima vse lastnosti za dobrega košarkarja. Gospod Peterle zelo rad brcnt
sicer največkrat v temo, pa vendarle. Če bi vsaj polovico od tega zadel v gol, bi bil lahko vrhuns^
žogobrcar Gospod Janša, ki slovi po večkratnih čudnih, zapletenih in skrivnostnih dvobojih, P
bi se lahko aktivno posvetil boksu. Izidi dvobojev bi bih največkrat odvisni od podkupljene^^
sodnika..;. _..... ........    .......... ..^.,..,...u^ . ...
VITEZI BELEGA MESTA