/EC KOT DVA MILJONA 9ELAVCEV BREZ DELA rOLIKO DELAVCEV ftE NI BI JO BREZ DELA OD PANIKE V LETU 1907. Iraspoaalnoat se je pojavila v vseh industrijah. Washington, D. O. — Clin t C louKton, ki je študiral sedanji elavski položaj, pravi, v "La orju," glasilu "Phimbove lige za aeijonalizacijo železnic," da je 325,000 delavcev (brez dela. On pavi, da so njegove poizvedbe d gnale, da še ni bilo toliko de vcev 'brez dela od panike v letu KT7. 1 Cljub temu, da se lahko vsakdo «priča, ki nima pokritih oči, ali ni bolan na možganih, da smo *ii industrijalne 'krize, kriči ve-)izni*ko časopisje kar tjeven-n, da se vračamo v normalne Dozdaj še ni veljalo kot neip, da uvora biti več ko dva jona delavcev brez dela, da o govorili o normalnih časih, eizposelnost, posebno če je pri-postajati splošna, ne govori, živimo v normalnih časih ali da vračamo vanje. Tako obširna poeelnoet pomeni, da smo v UHtrijalni ka-jzi. Tega fakta spodbijejo vse lope pripoved» vračanju v normalne čase. pripovedke le govore, da bi foiznifiki listi radi neksj pri-i, kar se prikriti ne da. o industrijah se brezposelni vci t h k <>!<• deie: stavtbenski industriji je brez 900,000 delavcev, v avtorno-250,000, v tekstilni 225,000, ličarjev je brez dela 200,000, ih* in železarskih delav imajo na Charlesa Solomona in Samuela Orra iz Bronxa, ki sta ^ bila že lani dvakrat izobčena, to da ljudstvo ju je v zadnjem uo vembru tretjič izvolilo z veliko večino. j" 800IALITIÖNI P06LAM0X V, NEW YOUU BODO TSET JIÖ IZOBČENI 1 ICnr- York, N. Y. — Republi kanci v newyorški legisla turi so v sredo storili korake, da se so cialiatični poslanci zopet is občijo iz zbornice. Posebno piko Ek»«lnrtl™ stranke iajavlja, SLABI CASI OPICI-JELNO PRIZNANI. 2ELEZNIÖABJB iE VEDNO ODPU&ÖAJO. Tovarnarji pa tuga jo meide naor-jfaniziranim delavôem. Boston, Mass. — Javna državna posredovalnica za delo poroča, da od leta 1914 še ni bilo toliko delavcev brez dela v državi kot sdaj. V decembru je prosilo veič delavcev za delo kot v katerem drugem mesecu v zadnjih šest letih. Povpraševanje po delavcih od strani podjetnikov je bilo letos v decembru nižje kot lani v decembru. Te SteviTke govore dosti jasno, kakšen je položaj v državi Massschusetts. Poročilo je «fici-jelno, kajti izdelala ga je državna naprava, torej je tudi verojetno in nihče ne more dvomiti o njegovi resničnosti. Boons, Iowa. — Na delavnicah in na kolodvorih Chicago A Northwestern železnice so bili nabiti novi lepaki, ki pripovedujejo, da bo zopet odpuščenih vetje število de« v živežni industriji , ____________sprejetih x delo sto delavcev. Jl77oioob. ded a vcev, «« Mli odslovi jeni pred praznl- po zabaviščih ne dela 75,000, M. Po novi odredbi so ti ddavei nekih rudarjev 50,000, v us- tudi med odpuščenimi, ki in čevljarski industriji ne Oloversvillo, N. T. — Tukajšnji 50000, v tiskareki 50,000 in usnjarski delavci niso organizira-inih dninarjev je brez dela I ni. Zdaj jih je ooleg draginje ca- 50,000 dela 4ibZOVIH ZAHTEVAJO MfI.|||Vwn mezdo w „služijo po par iAJVJE MEZDE. dolarjev na dan. med .tam ko se . boji. da M oni pomrli lakot*, ki Chicago, IIL — Organizirani Mldu4ij0 ^ kot pet tisoč do->revodnBfi v spslnih vemovih solj. y M ^ fa inifca me IloiHi Pullmanovi kompanijil^ AH ni to svrtf || peticijo, v kateri salitevajo i višanje mezde in 240 ur dela v| Spor se najbrž izroči v! železniškemu delavske odboru. - - . - OGENJ V RUDNIKU. t*slu4befiri in delavei. ki saslu-žijo manj kot pet tisoč dolarjev na leto. ne bodo letne prejeli Uad« draginjske doklada. Taka je mo droet privatnik bisnÄih kit^e aov. vosti. Wilson, pa ne Debs, je ne-spokorjenec, in Wilson ho tisti, ki pade v pozabnost, medtem ko bodo živeli oni, ki so po krivici zaprti v ječi. 'Načelo, za katero gre, je jasno: Ali imajo Američani pravieo, povedati svoje mnenje o političnih, ekonomskih in socialnih predmetih T Ako imajo, tedaj je zločin, da so ljudje v ječi zaradi izraža nja avojih misli in mož, ki jih drži ječi, se je pregrešil zoper vse ameriško ljudstvo. Če ps Američani nimajo te pravice, tedaj so vse naše pretveze o demokraciji in svobodi lsž, in čim prej zavr-žemo pretveze ,tem Iwlje za vse. "Hoeialiatična stranka upa, da še žive ameriške svobodščine, ki so Mte kupljene za drago ceno. Stranka je mnenja, Če ustava garantira svobodo govors in vesti, ds je ta svoboda res zajsmčena. Ameriški soeialisti ne verjamejo, ds bi Ameriks za vedno ostala edina država na svetu za vsemi drugimi državsrni, ki so že dsvno osvobodile svoje politične jetnike ; ne verjamejo, da predsednik Wilson, ki je podelil svobodo mo-rileetn, bančnim roparjem, slepsr-jem z živili, nemškim špijotiom, ponarejevalcem zdravil in drugim velikim zločineem, , predstavlja mišljenje ameriškega Ijudatva, ker ne dovoli svobode političnim jetnikom. ■ "Socialistična stranka bo na daljevala boj za osvoboditev vseh političnih jetnikov in sa vpoatav jenje smeriških svobodšrtn toliko čssa/ dokler ne Izgine sadnjs senes wilsonizraa z našega obzor a. Veliki problemi, katerim zre amerftko ljudstvo v obre«, se mo rejo rešiti edino v luči najpopol nejše politične svobode in na no ben drugi način." ZeieznH Ne* Vori ranton. Fa. — V starem pre- )vniku, ki se nahaja pet sto. . ,, y mnhoío Ijev pod zemeljsko površino m Ch.eago i« okdiea ^ -n^to se razteza ped Lower West oblačno in nestalno ^ vjtm- ____.n, je nastal ogenj Stro- vi Temperatura - «^J^A lovnjaki sodijo, da je v ognjn o-lrsh: ■•J**», w petdeset akrov premoga pod Solne^ ir.«de ob 4^4. ob 7:». lu |3l| salde LEGIJA POSSLNIH " BO v washington New York. S. Y. - Tukaj se je organkirala "Ameriška legija brespoeelnS»/' ki pojde peš Washington, kjer bi» dne 4. mares protfwtirsls proti rawípoosti pmlsednikovegs uetoli4etiis. U gija pojde na pal okrog V f^km -rjm |n s sabo vzame kuhinjo na koWslk Hi žtvilni tr«L T" r -3 Washington, D. 0, — Ameriška . ieleznice so «daj v taki kaši, ka-roéajo: "Pk po-vosnino." $ . 'stirinio. se sniŽa še boTJ transport^cija blaga," se glssi »rezupen odgovor. Boston A Main železniška dni?->a pravi vspriČo tega položaja, 'e se finančni položaj obrne k Milj na slain), vrednostni papirji I »ostanejo še manj vredni, tedal »o omajan kredit tudi drugih le-eznükih družb. Knnee konca pa bo, da pride splošen polom za že* ctzniške družbe. Vse to so napovedovali sago-vorniki naeijonalisaeije anu rišlkil, Železnic, kar se je sdaj zgodilo. Govorili so pa gluhim ušesom, čeprav so prihsjali z dokszi Is pro-eklosti, da je privatna želc^nišks controla za nk5 in da se ne (/line* se, «ko se tudi poviša vosnina 'lurnb. Stone, Lee, Jewell in dru gi so stopili pred «borničnl in sens Itii odsek in povedali rasločno, ksj se zgodi, če se železniee vrne. o pod privatno kontrolo. Toda advokat je Meznükih družb In mnkirj! so Izvajali večji vpliv, dasiravno je irfla dokazana rač, da privatna kontrola ne pomeni čuvanja Interesov vsegs Železni* škegs sistems. ampak da- pri vs11« controla znači, da bodo finančni* ki v Wall Streetu zopet hasardl-rali s ameriškimi železnicami. Predsednik Wilson je isročil Železnice privstnim lastnikom tik pred prlčetkom sezone zs živahen »»Icznišfci r»riimet. Dohodki zs U ezniee so Mli garantirani do ser e ml» rs. Ns to so sledili trije najboljši meseci v letu za železniški promet, ko napravijo navadno vse železniške družbe dobiček. Ts-krst se prevažajo poljski pridi* ki. industrijski imietkl in pre* mog. Takrat se prevsla tud/ blagi» v pristane, ki odhaja na trge v tojecemstvo. In kljub živahnemu prometu niso Železnice napravile profUa treh najboljših nMwecih. o kale-rem m» sanjale, da ga riaprsvijo prsv zanesljivo, daslrsvno je bila povišsns tudi vozni na. Novosti gleŠke teleznke so prve občutile depresijo V industriji in uspesvl le no skoraj isipibo. Zde i seveda Imajo izgt*x». ker promet poslsja vedno bolj mrtev. Industrijalna depnsdja lese čimdalje bolj nn»t zspadu. kjer učinkuje še polje* delska "zvodenHev.** ki je pe-vrročtta fmwmr|em šest miJjsrc dol sr je v tagube. Vzdihi in kliri ns pomoč prihajajo if ust vseh CARJEVI DOLGOVI STRASUO V LONDONU. Bankirji, ki ao posodili denar bivšemu oarju, napadajo trgovsko pogodbo. RADI JBI jPI^jEiii Usl IRi^JS^ii^) ZLATO. London, 6. jan. — Angleški bankirski in veletrgtivski interesi, ki so saupali velike vsote denar ja In blaga oarističnl Husiji, napadajo trgovsko pogodbo s sovjetsko Rusijo, katero sta izdelala trgovski minister Robert lloruc in ruski sastopuik Laonid Krasiti. Bankirji tucU nasprotujejo načrtu sa ustanovitev rusko-augle £kc trgovske korporaeije, ki inta vaditi trgovino med obema drža vama. Omenjeni načrt pride v razpravo trgovske zbornice v Londonu 12. januarja. Načrt določa 50 miljonov dolarjev kapitala in vsa-jca stranka podpiše polovico vsote. Krasln odpotuje v Moskvi prihodnji teden iu predloži načrt svoji vladi. Kot se je isvedelo, ih» moral parlament Imunlzirati rusko zlato, ki pride na Angleško v trgovske svrhe, kajti drugače bodo carjevi upniki skušali s pomočjo sodišč zapleniti slato, da se na plačajo sa dolgove. Lloyd Gaorge je le povedal Kraainu, da vlada ulma moči, da bi zajamčila varnost ruskemu slattt, ko enkrat pri-do na Angleško. Parlament mora sprejeti posebni sakon, ki zaveže roke strankam, katere namerava* jo tožiti sovjetsko vlado sa odškodnino iu dolgove. ■"»KrtJ» LUSK ZOPET POSKUSI SRBOO 8 PROTISOOIALITIÛNIMI ZAKONI Albauy, N. Y. — Senator Lusk, ki je sdaj vodja republikanske večine v newyorŠkeui senatu, se pripravlja, da snova predloži šest protisoeialističnih zakonov, ki so v minulem letu propadli osirouia so bili vctiranl po prejftnjrm go-vernorju. Lusk upa, da novi go-vernor M lllcr ne imi vetlral sako nov, ču bodo sprejeti v leglsla turi. PALMERJA TOZUO ZA ODŠKODNINO. Italijanska dslavtka abornioa tali juiticnega tajnika, da ja kriv »amomora Jetnika» - w .'.i. VDOVA ZAHTEVA 1100,000. Nsw York, N, Y. — Italijanska «Navska zbornica v New Yorku naznanja, da je vdova pokojnega Andreja Haseda vložila pri vrhovnem sodišču tožbo proti juatičiia-mu tajniku Palmarju sa odškodnina 100,000 dolarjev. Andrej gaaa* do jc v maju minulega leta skočil is Štirinajstega nadstropja na ulico in se ubil, ko vaš ni mogel prenašati mučenja od vladnih detektivov, ki ao uvedli moti nJemu preiskavo "tretje v?sfc'\ Sa-sedo je bil aretiran kot komuniat mnogimi drugimi Italljtnl Ui Rusi zadnjo spomlad in nahajal aa jc več tednov v lokaloam stanu justičnegs departmenta, kjer ae je vršila pretakava, , Obtožnica se glaai, da so M- Chioago, 111. — Dr. Oharles Is t field i« New Yorka, ravnatelj Narodne tubertčulozne dniUie," pravi, da as da jatika odpraviU. ako se ljudje ravnajo strogo po pravilih sa prepročenjc jetlke. . Njegove besede so toliko resnične, da veljajo za ljudi, ki si shko najamajo aračna in pro-Mtorna stanovanja iu nabavijo tečno hrano, katerim ni treba živeti v težkem in zatohlem tovar-nišikem zraku. Da se Jetlka odpravi, morajo ljudje predvsem i-meti tudi sredstvs. da se Isltko ravnajo po pravHUt, ki jMt Isds-, ajo sdrsvnikl zs preprečen je je-tike. TUBBRXUläsA SE DA OD KOLIKO JE ORGANIZIRAN» RUDARJEVI železniških ravnsteljev. Meddr-iavna trgovsks kmnJsljs s« obo-svljs. da traneferJrs delček »»d bolj srečnih žsleanU' ns Imlj n vne Heaniee. * v v - j ., .1 Če se .voanlns še bolj |K»viša, prsv lahko nsststM* rcskcijs p«) vsej deželi, ki oplazi dobro želes-niče. Že sdsj postsjs Plumbov na-črt zs nacijonalisiratije železnic čimdalje M j popularen med a-riieriškim Ijmlstvom ki celo prevajalci se vedno bolj ogrevajo tanj. 1 V Čt> bo kongres (Hsalušsl s|M»r med premogovniškimi podjetniki in njihovimi •Srticljsml zs proda jo |>remoga na debelo, v čigav lt*p so šli msstnI profili od premoga, tedaj ih» kongresu prsv Ishko rs zumetl narobe gospo^larst vo pa Želozniesh. ' Strokovnjaki soglašajo v tem, da imajo ZdruŽ4*ue države dosti premoga m »edesi tisoč let. LJnd stvo In šeiesniee pa plačujejo tri krat vaš za premog, kot i»i imeli pločati ali kar ee smet rs za pošteno seno. In zakaj T Adesnišk vozovi pri rudnikih primanjkuje je. nobenega pravega sistema sa rasdelkev prašnih žeU^uiitfkih ro sev ni. ir sJObše je ps s dkrtrSm cijopremega. Ns ene trge prHisjs preveč premogs. na druge ps premalo. To sIOl» gospmlsrstvo mo rs pa plačevali ljudstvo, ki kooč no postana tako slabo, da umori protiiH as želernicab. železnice se ps blMajp grapsdu To prihaja od privatne kontro-le želeanie. SSÎ n« Pri tem delu ae ja _______ val Willem J. Flynn, šef praililë« vaJtiega biroja justidnsga oddslka ■Hew Yorku Mučenje Ja bilo tako grosno, da ja jetnik Saaado končno IsgubU duševno ravnovesje lu skočil skoti okno na ulk, CO, k jar je obležal mrtev. ' vi Fizične in duševns šiluuie, ki ao znane pod Imenom "preiskavo tretje vrata", imajo namen, lagati is jetnika prisnanja slolina, kakršnegakoli še hoče imeti prt* skovalui šef justičnegs d«pait* menta. Indianapolia, Ind. — V brtt je plácalo svoj mesaáui pri* Mpevek rudarski organtaaaiJft U» M. W. oI A. rudarjav, Vseh rudarjev, ki dMajo ▼ pro* iiiogovitlkib, Js v Zdruáeníii 4r»o-vslt okoli osem sto tiaoé. Organi-zírsnih Je pet in m ilfliiatmat od-stotkov ali tri detrUne. pol. deset Ü*o¿ rodarjrv Je büo v da-eenrfrru oproWsnih Alsnsrifia. ker so os stavki v Alaba mi In Zapgd* ui Virginijl Ako prt«U|MO H te ruda rJe, tedaj vkttmo, da je or-ganizirsnlh áeat ato Uaol rodar* jev. Po élanstvn Ja rudaitdca or» gsnizaelja najmoteajla detawdta strokovna orgsnlsarlja v Zdrula* tiüi driUvah. Itiularjem je trsbs organltdrati le eno íetrtlm» avojih tovarilav, In r«4cli l»odo lakko, da v Ameriki «a mor.» «Hall rodar v premogovni* kíh. ée ni «»rgsniziran. Ds Je rudantfu organlsaeija postala tako motaa. da Je orgnnlai* rala tH Aetrioe rudarjev, Je kilo t relia veISu» uiaanlssÉoriánsgs dela. trpljenjs. stavk in odWeo-sti. '>rganlsaelja ni padlo ki na-lies, smpak uséverlli ao Jo nadaiH svojo odloénootjo ta vstrajno-at|o. ATLAimiKO EMKffi* US ODPLULO non IVOU. Washington. D. O - AÜaH Meo bn»dovje Je odpkde pro« J» gu. da se sdruü s peelfMnlas Imo-dovjem v Panamakem satfm BflW-dovje Je ped zapoeeiliiiAltm sdmirsls Wiieoita In aaatajé ki •• sem ta fciridaeet ladij. IsksJ» vsa* drl j la daily MHstrr mutin glasilo slovenske: narodne: podporne jednote Hrsdailkl la spv%vallkl •tort: aasf S Lawa4sls av. MST Bo. Lssrsšalo ave. TolopkoMt law»,'slo 4sm. LETO—year xiv. JlUr Jo $5 00 Entered u S CkUmm*. .ta t«. Uli, S Um pMi-Wf(«« oí Courwi »I Marek S. lfttt. Cheng o, IU., potok, 7. januarja (Jan. 7) 1921. Subtcriptioa $8 00 Yoorly. STEV.—NUMBER 5. PROSVEXA GLASILO SLOVE***« svumm^ I NARODNE PODPORNEJEDN0TB One ofUuov po dogovoru. Rokopisi — m pol WU In $1.25 »Uli 91.M m tri.......ta u Ulf« OMmi» SMS J** M-*?-? njjl'i'^S 00 " M " l#to» silni preobrst, in ker so volilci, ki so glasovali za komunistične poslance tako razdeljeni teritorijalno, da je vsaka skupna akcija nemogoča. Ampak nekaj drugega je! Monarhistični uzurpatorji hočejo za vsako ceno preprečiti jtgosfovansM federativno republiko in zategadelj so judske manifestacije preglasni za "komunistično revolucije". Imt Imr «tik • "pros veta" 1SS7 Sa. LmwmdmU At——, ChUmgm, "the enlichtenmžnt ■4 Sahserletio«: Uni tad Šteta« (txc.pt Chicago) and Canada fft par year; Chkaco fliO, and foraifn countries $S.OO par KAJ SE GODI V JUGOSLAVIJI? V Belgradu so zopet pridno na delu brzojavni uradniki. Zdaj poroča brzojav o nemirih na Hrvatskem, pa zopet o "straini" komunistični revoluciji (?) v Belgradu, katero so žandarji in policaji zatrli po "hudem in vročem" boju s svinčenkami. Zakaj so nastali nemiri na Hrvatskem, zakaj se je porodila "komunistična" revolucija (?) v Belgradu, o tem pa brzojav prav pridno molči in ne podaja najmanjšega pojasnila. Vpričo prikrivanja dejstev se nehote vsiluje vprašanje, ali je brzojav poročal resnico? Ali niso gospodje, ki so si uzurpirali vladno moč v Belgradu, nalašč prikrili del ali pa vso resnico, da ložje nafarbajo svet zunaj Jugoslavije z bajkami o strašnih nasilnih prekucuških poizkusih? Se ni dolgo od tega, ko so bili Pasiči in Vesniči razkrinkani pred javnostjo kot strastni "kockarji" ali kvarto-pirci. V stanovanju ministrov so igrali hazardne igre in za visoke vsote denarja. To je danes pribita reč, katere ne zbrišejo vse oficijelne in neoficijelne vesti, da to ni res. Med kvartopirci in "kockarji", ki igrajo hazardne igre za visoke vsote denarja, pa ni najti ljudi visokih moralnih načel, kajti načelo ha?ardnega kvartopirea aH "kockarja" je, da čim preje osuši za denar človeka, ki igra z njim. Pri hazardnih igrah ne odločajo moralna na čela, kvartopircu ali "kockarju" se ne smili žrtev, ki jo obere, ampak pri njem je najbolj razvita želj* po do-Mčku. Taki ljudje pa niso veliki prijatelji resnice, kajti mala korektura pri igri, katere ne opazi nasprotnik* prinese tisočake, tudi stotisočake. Dokler taki ljudje vodijo usodo Jugoslavije, ne moremo pričakovati, da bo brzojav iz Belgrada poročal resnico, če se gode dogodki, ki so zanje zelo neprijetni. Znano je, da so monarhistični uzurpatorji skoval grdo zaroto, da proti volji jugoslovanskega ljudstva vsilijo Jugoslaviji monarhistično formo vlade. Hoteli so, da vsak poslanec priseže zvestobo kralju, ko Jugoslavija še ni kraljevina in še predno je ustavodajna skupščina izrekla, kakšno vladno formo dobi Jugoslavija: monarhistično in republikansko. Kaj se je zgodilo po tem za-rotnlškem činu monarhističnih uzurpatorjev, pa le ni iz Jugoslavije zanesljivih vesti, ki pa pridejo prav zanesljivo, pa če monarhistični uzurpatorji obdajo Jugoslavijo kroginkrog z žandarji, policaji in pandurji tako gosto, da tudi miš ne more skozi njih vrste. Samoposebi se razume, da je zarotniški čin monarhističnih uzurpatorjev povzročil veliko ogprčenje med jugoslovanskim ljudstvom, ki je glasovalo za poslance ki so ljudstvu obljubili, da v ustavodajni skup&čini gk sujejo za republiko z demokratično ustavo na najširši podlagi, ki garantira enakopravnost in pravico ljudstvu Da je ljudstvo res volilo poslance, ki so se izrekli za tako republiko, potrdijo brzojavke iz Zagreba in drugih mest v Jugoslaviji. Tako se je na pr. hrvatska pučka seljačka stranka na svojem zborovanju v decembru prekrstila hrvatsko republikansko seljačko stranko. . Izvoljeni poslanci so na zborovanju prisegli, da glasujejo le za tveznol (federativno) jugoslovansko republiko. Izid volitev na] prvi pogled pove, da je bilo v ustavodajno skupščino izvoljenih 208 poslancev, ki so za republiko. So pa še drugi poelanci, ki se v volilnem boju niso izjavili, da so aa rs* publikansko formo vlade, ki pa bodo oddali svoje glasove za republikansko formo vlade, kadar pride vladna forma Jugoslavije na dnevni red. To so fakti, ki jih tudi oficijelna poročila iz Belgrada ne morejo utajiti. Kaj se je torej zgodilo v Jugoslaviji, da zdaj poročajo o nemirih na Hrvaškem in o komunistični revoluciji (?) v Belgradu? Monarhistični uzurpatorji, "*oc kar ji" in kvartopirci so toliko časa nalašč provocirali jugoslovansko ljudstvo, da je po nekaterih krajih priredilo demonstracije. Ko se je to zgodilo, je pa čedna gospoda spustila pandurje, žandarje in policaje na demonstrante, da je lahko poročala v svet o "strašni" komunistični revoluciji CM, da s* tako opere pred zunanjim svetom kot reiltetjiea redu in mira. s. Noben pameten Jugoslovan v Ameriki ne verjame, da je rea prišlo do komunistične revolucije v Ji*oslsviji, ker bi komunisti ne volili poslancev, če bi mislili na pa' asa Frandasa, Cel. - Bnrja »n Kiiefeni zameti imajo avoj ple« večinoma po varil Zdr. državah. Ujema dela le aolnšas Kali «orni a, ker tukaj ae gre Jemo na *oln-cu kot mačka pri poči. Samo vtisih «o porodni dež nekoliko poigra z nami in nam je preskibol zeleno odejo, naravi, ki je bila do-sedaj jujava iu obŽgana od soln ca. * • , ", XaAi ljubi delodajalci ho se tu di t likaj, kot sploh, po ceR Am* rfki„ prifaH rogati delavcem In prirejati komedijatdie itfre z odpuščanjem delavcev m hočejo iz hI rada ne reveže prisiliti, da 4e >olj stradajo hi delajo Še za manjšo plačo, da »«vi lafcka kopičijo to milj one Položaj v ustavodajni skupščini. Monsrhisti ne bodo dobili trstjinSke večine. dvo- mil.ion« to milfstte proflts na iu? botično goro sv. profil*, pomno žiti hočejo še itak «rosno veliko fctevilo rsveiev na svetu. Da. bla ženi Časi. . . .! Slovenci v našem mestu se ps veliko ne brigsjo za rogsnjc bo gatih priamojencev, in prav pri dno prirejajo veselice, Aoro ♦sa-ka dva tedna, z najraznovrstnej širni programi. Pogrešajo edinoie Ovna, ki je earborn, »ta jo. aretirala detek tiva Peter Qr, DrnM*rg in Wil-isuu O. Harper. V kovčegu, ki.sta ga imela s sabo, so našli na tisoče peparejenih l>auUvcs*.HHH|p Ana in Ulysses sU bila pridržana v zaporu in za vsakega je bilo določenih pet tisoč dolarjev kot poroštvo. r $60,000" ZA TROttE PRI VMTO LIČENJU PREDSEDNIKA. ti-:m u jo, aa jo on» lzuciam n»crv ------ -------7 ------ v W ^um ve, ki daje kralju absolutno moj, *<>, Wieset centov, f» XT in da je ta vladna mašinarija iz- , Prwien «f• Lewi« • delala pnavibiik za konstituanto. ki gre le v prilog monarhije. Olavno vprašanje je: Republ ka ali monarhija. Naj zmaga ena ali druga stran, dvetretinske ve Čine ne bo imela, in tista stran ka, ki zmaga, pa makar dobi dve tretjinsko veiirio. bo imela moč no opozicijo. |n Če so gornje številke zane si j i ve, če bi slučajno (republikanci staili v premoči, potem je la- hko vsak pripravljen na to, ila bo vlada razgnale konstituanto in mogoče po par letih zopet razpi sala volitve, če se ne bo čutila dovolj mftčna da narodu šiloma vsili monarhijo. mm nm' m BI. — Zvezni detekti-dVema zamorcema itaMstična t romba c rivlečejo na dan skrito srchn, ¡u ju m hrfelsto m kupujejo Hiteia^ kajti vedite, tudi padanje een nu» svoje me/e." Ka % drugem mestu tromU: 4 Henry Ford je odslovil 50,00*1 delavcev." ^ ■ Vsi odslovi jeni delavci, bo^liu tako j^atrijotiČni, privlačite kup« srebra in zlata ua solnce in ka. pijte avtomobile! HH* D. C. — gfeaat je sprejel po daljši debati resolucijo, ki dovoljuje petdeset tisoč dolarjev za StHtffce pfi vsttfličenju predsednik«. Predlog senatorja Norri«i Nebraske, da se v to svrho dovol samo deset tisoč dolarjev, je bi odklenjen, . , < Senator McCumber iz Severne Dakote je predlagal, da se kaznujejo ljudje, ki račuaijo pri vstoli čenju predsednika pretirane cene /a sedeže pri oknih in na bal ko nih, s tisoč dolarji denarne globe Izjavil je, da hočejo zaposliti iz redno policijo, da varuje občinstvo pred žepnimi tatovi,, a po njegovem mnenju je bolj pametno. če se primejo veliki tatovi, ki računijo za eno okno po sto dolarjev» KAJ JE IZOBRAZBA? Chicago, 111. — V nedeljo jpopo dne bo predaval v Garriekovem gledališču znani predavatelj Arthur H. Lewis o predmetu "fe-(forazba." Kdor želi izvedeti, kaj je izobrazba, naj gre v nedeljo po-poldne poslušat Lewisa. Začetek točno ob poltreh popoldne. Sedeži pre davanjem, bo recitiral dramatično pesem Ruth Mitchellove. Pesem je izpoved prostitutke pred new yorÄkim nočnim sodiščem JUGOftLOVAMKI IKTORMA-0XJ8KX üRAD V NOVIH PROSTORIH. Auburn, m. — Staro leto se je poslovilo in nastopilo novo. De-Isvei posebno Še Slovenci ne žs-I u jemo dosti zs starim letom, ker nam je prineslo mamikako brhko razočaranje, bodisi v raaredira Sairu aH pa v narodnem in poiHič-sem. I vet o bo v zgodovini slovenskega naroda zapisan t raj so, ker smo v tem letu po krivdi merodajnih fSfcorjev bili razde-Ijoni v štiri dele. In kaj (o pome-ni sa narod broječ komaj poldn« ssljon diA, gotovo \nakdo dobra ve. Pa kriv« meftetaijev a ljnd-štvi »mo iagiMH Koratsn, proda-H so Pria»orje, kjer so biH na« Uroi asjlmlj zavedni Hlownri, ssnirsi-tsrilSo del istrskih Slo-vrtieev hi Hrvatov reški drlavici. Primorski «lovenei so veliko t^ peH le sa Čaas vojne in sedaj sa nabsjajo v vsUki Mi ia mkeriji 11» IX ! u tega ps še pod sovražno Jim tujo vlada. Na Krasu ae opa-m drugega kot uninnn p^ ij», ^ n*ane domove ki največjo bedo. In to vae as je zgodilo v imenu de- mokracije ali kakor naj že govorijo gotovi krogi. Toda to je bolj podobno barbarizmu. Toda oe smemo obupati, ker zob časa deluje vedno, staro se u-mika novemu, in mogoče ni več daleč Čas, ko se bodo odprle oči tudi tistim, ki še ne vidijo, ksj se godi okrog njih samih, in ki se prodajajo s svojimi glasovnicami njihovim največjim izkoriščevalcem. Toda pustimo to in staro leto naj poeitra vrag, Trumbiča in njegovo rapalsko pogodbo. leto smo pričakali v največjem VMielju in z zvoki dobre harmonije. Tukajftnjo društvo št. 136 MNP - i ''ii Hllii1 MARIJA ŠKOF omožena Zupau-čič, menda je nekje v državi Min-nesotl Ona je doma iz Bojan je Vasi občina Radovica na Dolenjskem. Tukaj je umrl njen brat •John Škof, pokojni je bil član Samostojnega društva in član SlV>ven»ke Svdbodomiačlne Zveze, pri kateri ima narejeno polko na njeno ime. Zato se želi, da ae takoj prijavi. Ako kdo rojakov re za njen naslov .,naj nam to naznani. ali naj se pa sama prijavi na naslov: John Anžiček, 1022 State Street, Girard, Ohio. —Pokojni Johin skof je bil pokopan dne 31 decembra, 1920. Jan. 5-6-7. ' ^ I ' i t n n JAVNA ZAHVALA. veHt, da ruske rd«£e čet« dnevno prihajajo v vzhodno Sibirijo in govorniki poduČujejo ljudstvo, da bo svobodno šele takrat, kadar ihhio Japonci pognani ia Sibirije. V Grodekovu so bili zaduji teden krvavi spopadi z Japonci in ve£ oseb je bilo ubitih. Boljše viški propaganda se nadaljuje z vso intezivnoatjo med kitajskimi ku-liji v Harbinu. Srbi jasedli otok Rab. Him. 6. jan. — "Idea Naziona-le" javlja, da so srbske čete zasedle otok Rab, \aterega še niso doee» izpraznili reški legijouarji. Vam prežene atrup is va-šega života. Nuga Tone je eno lz med najboljših zdravil sa pregnati strup in druga eetaake is vašega iivota. Je ia-vratno zdravilo aa čiščenje krvi ia pomaga utrujenim, oslabelim, ter nervoznim ljudem, da postanejo močni in živahnejši. Je čudovtt« zdravilo aa šelodšne bolezni, slabe barvo sa vašo košo. Poveča vašo teto, daje vam zmožnoMti sa boljfte šiv. Ijenje. larešlte ta egkas, nesite. m lekarno in naročite al stekle- seboj y to sdra^To in ako ne bodete zado- nico NugM Tone, všivajU nekaj dni ako ne bodete s uspehom, vrnite ostali voljni anieg del in steklenico lekarnarju, ki vam vrne vaš denar. Dmffist: T•« «aa got Ns|»-T*s from your jobber or froas t k« Na-Uoaal Laboratory, »37 Se. Daarbora St., Chl«a«o. Ab.olut.ly guaraatoed. Retail price $1.00. (Adv.) ^ Vanóte sveje ttVERA'S Cough Baisam Navadni WML üäättl k« pmtoftl aaaee MWWea. several gold and grip tailbti Tkbl.it prtxi Jl«l I» .Kip..,, ««I Uataa Ovij«. i. aprila Podpret Jednota labavp. IT. fmmih ItIT V ¿ràavi lUiaoia. iMMMMMtMMHtMMH DR. JOB. V. 0RAH1K ZDRAVNIK Uradne ure eo: 10 K)0 zjutraj < do 2:30 popoldne. 8431. Ohio Street Telefon Cedar 2388 : M. 8. FXTTCBUROS. PA. ! ■ i * i Churchill, Pooh in rde& strah London, 6. jan. — Angleški voj-I minister Ourehill in franco- fabme ha PRODAJ. Slavonic Immigrant Bank 446 W. 23rd St., New York, N. Y. Gospodje. Prav gorko xe Vam zahvaljujem na hitri pošiljatvi mojega denarja v «tam domovih ¡J uo, katero «to izvršili po prejetem potrdilu i z vidno v teku 19 dni j, tako da je naKlovniea prejela v najkrajšem času celo poalano ji »voto denarja brez *kakcga odtrg-ljaja za «t ro«ke. Poalužoval »em se pri pofiiljanju denarja poprej raznih drtigih bankirjev in denarnih poslovahtie, toda v tako kratkem ča«u ni nobena izplačevala, ka'kor izplačuje Va«e z Vami v zvezi «t o ječe «tarrodaj tudi v okolici Najrlor, Mo., tjer so naaeljeni Slovenci že zadj-ljlh 12 let, tu so izvrstne kmetije sa mlekarstvo In vinogrsdl, itd J fišite, kaj bi vi radi imeli. Moj naalov je: Frank Gram, P. 0.| Najrlor, Mo. ^(Adv.) ..................... PRISELJEVANJE V AMERIKO PREPOVEDANO 6RM0F0NSKE PLOŠČE Pišite po novi c#nik. VêUka zaloga ur in zlatnina. SUter 5115 St. Clair Ai. Ameriški koo«alatl _ ^ bodo imeli pravice IzdajaU ajo v Ameriko po A aMmaa, lt«i. lUerMaMMeeolaov ^^^^ __ r^i.STÄT'.Ä^SlI SLOVENSKI »RAVNIK MATUA SONDER, lavni - hm**» in ♦17 PA. Slovencem širom Amerika sa tam potom blagohotno nasna-nja, da sa je tvrdlca LEO ZAJLEAJftSK, 70 - 9th Ava., Naw York Oity, aaradi velikega te neprestano rastočega promaU uimsniili sla te ašear m te način, da ja svojemu dosedanjemu delokrogu pridružila tudi pool* privatna banka ter da od HO-VEGA LITA naprej posluje pod imenom: ZAKRAJdEK & ČBSARK — na latam naslovu. Kakor do sedaj, bo tudi za naprej vse poslovanja pod osebnim vndatvom ustanovitelja te dosedanjega voditelja ta tvrd-ke, g. Leo Zakrajšaka, vsled dasar so rojaki lahko uverjeni, da tvsdka bo krenila s poti dosedanje postretljtvostl, točnosU te poštenoati, tamrač da se bo trudila, da svoja poslovanja Vsestransko izboljša v korist onih, ki se je bodo poshiievaii. Od dršave Mow York ja ta tvjrdk» aadaj dobila banano do voljenje, kar bo xiaatl pri pdtUjanju denarja v stari kraj va-like vadnoet te koristi, ker tvrdka na bo vasana posluša vati sa rasnih bančnih podjetij in njih sves v ta namen, temveč sa bo v svojem poslovanju s starim krajem lahko posluževala onih sves, katera ja g. Zakrajšek napravil v Času svojega obiskal starem kraju. Pošiljasvje donarja se torej sadaj izvršuje pod državnim nadzorstvom in pod jamstvom, Id g» ja tvrdlca položila pri driavi te ki ga zakon določuje sa izvrševanja teh po-«lof. i ■■ . t Na podlagi vseh tah važnih pridobitev, nastopa ta tvrdka lato 1931 i »rastjo, dr^e v najboljšem stanu steMU svojemu narodu ia v dosti večji meri kakor do sadaj. Podpisana lastnika se ob tej priliki kar najtoplejše priporočava zaupanju te naklonjenosti vseh rojakov v Ameriki bras razlike, sagotavljajoč jim točno in pošteno postrežbo v vsakem slučaju. I odličnim •poštovanjem, ZAKEAJftSK A ČEftARK Private Bankers 70 — Mi Ara. Maw Yoric Oity. CUNARD LINE PARNI K aCARONIAM 20.000 tonelat VNAPUU odpluj« dna 11 januarja 1921* TRST MIMO NAPUUA Cene tretjemu razredu je 9104J0 in $5.00 vojnega davka. OflaaiU $a pri blktajam Cunard agontu. Premislite dobro, kom boste izrolili denar zi pošiljalo» v stari krij ali pa za vi2nji listke. ^Sadaj živimo v Času nofotovoaU in zlorabe, vsak skala poetatl hitro bogat, ne gleda na ivojega bližnjega. Kazni agent je In takotai bankirji raaUjo poveod, kakor gobe po dal ju. V tek #aaUi aa atavije v denarnem prometu nepričakovane za-pr-k* atarim izkužeuim In premožnim tvrffkam; kako bo pa malim nelakoženim začetnikom mogoče iapolniti svoje neutemeljene obljube, je vilko vpražanje Naše denarne pošiljat ve ee asdanji čaz po novi zvezi ia na novi način primemo «jdanjim ranmorah v Evropi dovolj kHro In sam Ijivo Isplačujrjo. Denar nam ja poalaU najbolje po DoaMtfte Moaajr Order. aU po New York Bank Draft. fVRDKA FRANK 8AKSCR, a Mow Yatk, M. Y. GLAVNI STAN i ISST-SS SO. LAWNDALK AVE., CkflCAOO, ILLINOIS. • • ■ ■' t ' Iivrievsbi odbor. UMAVMI OOSZK. hiiufci VlMMM Cataiir, >i«i ilnlalh Amtmm Hrul, I« 140, C««—>urB, I*», (t. t.j.lk Matth«« J. Tur«. UJuSi MaUk*«* mIM« PmI a«rfW, |i M»|>|*Ui J«t»a V»grick, MpravitalJ gWU rt% MIm. • ■ » ' roaoTNi oMiK. J+* gasiwwa minai. «aa tu, »u se^Mm. a«t« t......... a« sva. «■>«■»>■■. oate, j«», »sie, mm eaA s»»»«*«, r^ rwmk iwwb, seae rr«Mw An, OmmMI Oka. Ma Imw«, leao FMf M, U ««JU, Ok BOLNIŠKI QPOan. oaaamua oanotjii r»«i a»fw. pnineail. it aa s. Lota« a»., cumm at. Aatoa a>iH>lit »•■ VS. WUk Hcvm^ P». ZAPAONO OKaOftJZi Am*m jkdhw,>> 104, QMH, KIM, M Nadzorni odbor. 4IS PtorM St, BwUth. Mlaa.. a^.lk, |«1 §. Av*., CMm|*, III. TUkovni odbor. Calakar, Ma Umdwmm4 Im MtH M *tU takafel rnMlMSaMtve ZdnaftHvenl odbor. Pruk AM. Sia4 k. CfwHwS A v«, Ckk*«*, IU. M» M4 mm tat. Urn—» h. JUkm Ov»m S4S Ui^whA !»«>, MIA. Jm. ak«k. net a. ea. au, vniki nr. r. j. k««, seas at. cuar Am, oooovoaNi uazoNiK -raoavaTZ-i m» zamtasa rozoai — Kmimfcin • >I Ainl^ «I «h« e VSA PISMA. M m MM*«* aa pmU si s. n. p. 1, aear-aa ae. uvimm* a«*, cmms* in. vaa ZAOZVZ aoUtlŽKZ poopoaz sa NASLOVZi BalaUk* tajautv« a. N. P. Jm OZNAZNC POilUATVB IN OTVAZI. M M tMel« |i knloiliin «Mm M J«M«H mM« m aadewai Ti|«Uw* a. N. P. J« SSSf-SS ae. UwaMM An, CbUaee, tU. vaz ZAOZVa V ZVZZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI M eeMUale aa aMkYi BUeat-alAtv* Z N. P. J« BSer-ae Se. U«a4aW Avl Ckl«f , ia. Ve» prMMU «M« rwU«uJt v f|. lewAwehwa »SMni m aaj eMII|aM M. P«tr«vMa, Mkece, ii t a na, Idaho, Wa«hing« ton, itd., brat Anton Jankovioh v Penn»ylvaniji, Oblo, itd., brat Lonia ZakrajHfk bo oblMkal naši' naročnike v dišavi Minneaotl, br. John Fonde v državi Miehigan In drugod, želimo, da jim gredo naročniki na roke in poravnajo svojo naročnino, kakor tudi, da a« naroča na list "Pvosveta" v*i on), ki Še ni no nažl nsročniki. Ks uprsvnižtvo lista, Filip Oodins, upravitelj. (Adv. Dae. 29 80 31 Jan 9 4 0 0 7 and 8.) Naročite "Prosveto" vašemu sorodniku aH prijatelju v stari SREČEN TELE6RAM Za malo svoto USO morata poalntl poftil denar v domovino brzojavnim po- To ie tdinl nadn, da požljol vaši družini in prij Biol jam žo lom. fc tdinl nadto, da požljota darilo pred božičom. Ne ta način jih bodete razveselili in jim vzbudili prijetne mieii ne vea, pri onih ki pričak mod. Potrudite se, de srečne ta Jim napravite rea božične praznike EMIL KISS, Bankir MffllZ Ali ate izvršili 9 svojo dolínoat ~ "Ali »*•_*• tuj |MMatL Jfaa b m»4*tfr Ne ozabitc, v H nae ni bil že albče^prevara ba je vedno med najboljšimi, važega denarja se vedno p< «ran. Neža po-Pri pošlije- žal, ker domovini v naikvejSem šaae, kar vam tool dokaieme e potrdilnim podpise^prejemnika. PTjCemamrdeneTtidi na hranilne vlaga in plaC ame po 4% obresti Prejemamo denar tudi aa braaline v Našim potnikom proekrblmo vse potrebnel ) aa potovanje In uredimo vae 0 "pLÄ ■ \Vem preakrbhne ereiee ia etnrega k ra i a hitro ia fotovo. ter opravljamo vae javne poele in aotamka dela. potrebe pridite oeebae aU pa Za vaa k o pižite aa PROSVETA Novice iz Jugoslavije. '' 1'riaec» pred d*l»»*iin r»x-rcdoui Bunij« io w«>» »v«l«m. d» ___l,om iMtoo ¡«polnjeval »voju Drj» KerofU trtbob boU. to- «bllMl. d. «*"» ta» boli. I», bi nJ.uj.kal «oje Jrik. povelj., d. - I»> »M» p*.*- p«,.i .mudi - «Urimo *«*.«.«■»£*. Lj ,in«...r ne T. »toriti _ f '-t^^ASfS^ pripovedoval dr. Korošec ns «ho _> nsagsm «In v Mariboru, da je šel v Hrbiji pokuast vojaško hrano, a ga je nato v»** meaee trebuh bolel. Vidi ae, da imajo gospodje na dobre reči vajene želodce. Na« kmetake nio/.«- In mladeniče, ki smo morali *er štiri leta uživati vojno hrano, ki j<- bila še mnogo slsbša, kakor . ji- današnja vojaška, Je tudi «elh-L dee Isilrl, a se nismo smeli prito tavati, š<* manj pa hujskatl proti armadi, ker bi naa bili brš poslali tja, kjer ni treba več komiaa Jesti. (Jospoda je seveda v teh strašnih letih obirsla piške in jih za Hvala z vinom. Is Radovljica poročsjo o žalost mm koncu posestniks Janeza Kunčit'a. |x> domače Pužmsns, ki Je bil svoječssno premožen kmet xiian po vsi (Jorenjski. Zsrscll svo je druge žene se je pred 20 leti iz-a«-lil v Ameriko, kjer ps ni našel sreče, temuč se je potrt na duhu In telesu* nedavno vrnil domov, da bi vsaj umrl med svojimi. Njego va žena, pristna tcrcijalka, pa ga ie pustila ležati pri tujih luileh Sele trn predvečer njegove smrti ko je /.adel mož tskorekoč že umi rsti, je veudar poslala ponj — zaradi ljudi. Pri pogrebu pa je • točila hinavske solze. Tudi župnik je pri picvldenju igrsl čudno vlogo, . Ameriški izseljenci se vračajo. hetos ae jc vrnilo iz Amerike v Jugoslavijo 28.474 oseb, v Amerl , ko pa se izselilo le 1880 oseb. Iz sovjetska Rusije. Prisega rdečega vojak». Vrine ga, katero mora ruski vojsk ob nov iti vsako leto prwtfa majk. jc sledeča: piino, prisegam, ds 1>om «ilmgsl vaem pov^ljsm poveljnikov, Ut. ra je postsvils vlada delavcev In kmetov. Priseiesm. ds bom sebe In svoje .ovariše zdržsl od dejsnj. katera «»madežu je jo mojo državljansko čast Sovjetske Rusije; prisegam, ds bom napel vse svoje moči in misli v svrho osvobojenjs vsegs svetovn«-ga delavstvs. Priaegam, da bom pri prvih *Wi»tnejši-mi kaznimi. Kulturno delo. Obletnico smrti alavnega pisatelja in fHozofa, Le-vs Tolstoja .je prsznovsla cela Kusijs s -zborovanji in s proda vs-nji. V Moskvi je t)H ob tej priliki (/tvoren državni muzej, ki nosi rne tega slavnega moža. Delavna palača. Vze ruski osrednji izvrševslni odbor je zaukszal vsem krsjevnim sovjetom, ds u-statiovijo v vsakem mestu "dvorce delsM, ki naj oudi vsem delavskim organizacijam največjo priložnost /.a organiziranje delavskega razreda. Razstava sa ljudsko vzgojo. V bivšem zimske«« dvorcu, v Petro-gradu, se je otvorila razstava za ljudsko vzgojo. Ta razstava doka zujc rezufoste delovanja ljudske ga 'komisarjsta ns polju ljudske vzgoje, za katero je Hovjetska Ru-sla storila v zadnjih treh letih več kot vsaka zapadna evropska država v sto letih. Spomenik tretjo InternadJonv le V Petrogrsdu se zgradi velikanski apomenik Tretje Interna ciona le. HpomenHc ho predstavljal nov tip monumeatalne umetnosti in bo združeval umetniško načelo a praktičnimi smotri. Htavba bo aezkdana iz stekla in železa in bo obsegala tri prostrsns steklena poslopja, v katerih se bodo nahajali uradi III. imernacionale. V akademiji enenostr razstavljeni model si jc že ogledalo na ntotine ljudstva. Ljudska iiobraihn. V svrho si-renja tehnične izdbrabzbe o prometu med prebivalci flovjetske Husije se ustanovi na številnih železniAnik postajah mirneje. Oddelek za tehniška dela bo opremil vsako i>ostajo s potrebnim mate-rljalom, da si zamorejo ukaielj-ni delavci prisvojiti zadostne tehnične izobrazbe. propagandni vlak. Pred 2 letoma se je postavilo te.fcolje agitaciji potom propagandnih vlakov. Ta uredb» se vedno bolj izpopolnjuje in sedaj se uporablja isto tudi v druge svrhe, kakor za jx»d-pirarije krajevnih in strankinih organizacij in za izobraževalno in Že četvero takih vlaikov v prometu. Nosijo sledeča imena: Lenin, Oktober, Revolucija in Rdeči vzhod. Od 12. januarja do h oktobra t, 1. so dovršili ti vlaki/18 .potovanj in poeetili 80 gubernij. Pro-pagandisti. ki so potovali s temi vlaki, so priredila 1815 zborovanj, 1008 predavanj in 1865 kinemato-grafičnih predstav. Med ljudstvo no razdelili uefiteto političnih brošur m leposlovnih knjig . "Kmečki teden". "Pravdi' poročajo iz Tamhova, da je dosegel "Kmečki teden" najlepše u«pche. 1500 kvalificiranih in 30.564 nekvalificiranih delavcev jc odšlo na prostovoljno poljedelsko delo na deželo. Obdelovali so v prvi vrsti polja rdečih vojakov, ki stojijo h puško v roki nu meji, da čuvsjo meje Sovjetske Rusije. •ttlllflllffIfllllllllllillfIIBflitlfIIIIIIBfttISIIIlIflllllllltIBIIgtffllllt SAMA. Povest. — Spisal F. S. Finigar. «BBBBBIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^ (Nadaljevanje.) Trpotec je slfcal, da je »ropotal voziček, ki je t d peljal Alcnino prtljago. V grlo mu je ob ti m ropotu silil vv.krik. Nikar odtod I — Nszajl 1 stavite se !Jsz Je ne dsm — ne dsm — Ale- ne — Ali vzkrika ni bilo. Oče se je opotekajoč vrnil v hi.Imj. nc zgrudil v naslanjač in se bridko razjokal--- Ko je vlak pretegnil in klopotaje odpeljal s koli dvora, je Alena slonela ob oknu in videla, kako je omagala materina roka, ki je mahljala z |h'Io ruto, iu kako je bela ruta zakrila nato materino lice. Te«l«j je obmolknila tudi njena roka, ki je še pozdravljala iz daljave. Alena je zajirla okuo in se Minili Iti v kot praznega kilpeja. Se enkrat so se ji orosile oči, še enkrat jc srce /.«krvavelo in zahrcpenslo nszsj, da jc stopila k oknu, ga odprla in pogledala proti kolodvoru. Vse jc ¿c izginilo: kolodvor iu ž njim bela ruta. Mimo vlaka no bežale preorane njive, oru-meueli gozdiči in orjaveli travniki. Vse okrog nje jc dihalo pokoj. Hpd je zaprla okno, ker ji je jeacnski hlad rezal v razpaljeni obraz. Nekaj hipov je preže-dela v kotil, trudna od viharja, «hI valov grenkih čuvhtev, ki ko «t mila njeno sree prvič v življenju h tako »«ilo. Kopotanje in bobnenje vlaka jo je kakor umivalo v vcselejae misli, želja po svetu. po h\ hImnIi jc vzkipela vnovič se h siluejšo močjo. / rsnlsljo od doma je |>okala ver., ki jo je motala ru/.trgati prejalislej — in preden je vlak eliti«) n a poMtaji, kjer jc imela izstopiti, je xms-ji l.i iiilailoM, in Alcns m> jc veselo xsamejals. "Ali. nli smo pravzaprav čudni! Vcacliti bi ic morali, pa nc pmkamo. N«miiiiih»k1!" /.c oh vagonovih stopnicah jc rsgledala Smrekarjevo kočijo. S parom no poalali ponjo! I ti m* t * it no Prvič v življenju nc popelje tsko) Ko 1m jo «trccala na eeati r.dajlc tnams. gotovo bi ji kriknila na voz: Le nobel, Alena! In nič 1>i ae ne razjokala (lotovo da ne! Vlak «.«• A»« ni «liMLdtra uatsuovil, ko jc nko-čila na tU Alena vc*rla kot «študentka. tole na tleli hi jc «lomialila, «la to ni bilo povacm doatoj-no. /.itkM.j krr jc MiiiKMtojua (lama, jc treba tudi drUK«<'ttih Un-tcnj. Zato jc takoj umirila poskočni korak m krenila proti kočiji umerjeno, aamo-zaveatno. Komaj pn jc napravila par korakov, je ra "c.lala visokega, mladi ga fanta, ki jc šel proti Dssi jc prvi mik ix\abil Aleno. da bi nc ozr la tu ni. k«r na kolo<|voru so ir.ntopi1i nam«» kme ki ljudje, ta p« .je bil gy«pn*ki, ne jc kliiditc-mmi itcemagala in Ala | mi nosno mimo njigN S« «>«* ni okrcnlla. kaj le glavo. da««i jo jc mladenič |M>-ronio motril K«» je stopila k vozu, jo Je hlape« nerodno pozdravil, "Od gospoda Smrekarja, kajne t" "Alta," je rekel hlap«; in se nekoliko namuznil, V vasi ni Smrekarju nihče rekel gospod.' < "Prosim, ali bi prinesli mojo prtljago?, Nate listek!" ' "Ahs,\ je zagodel hlepeč iu začel navijati vajeti krog zavore, da bi šel po kovčeg. Takrat je pa stopil neznani mladenič k Alc-ni, se odkril in priklonil. bovolite, gospiea Trpotčeva, kajne t Moje ime. Wan Brest, filozof." Alena se je samo nekoliko okrenila od voza proti njemu in mu z rahlim poklonom odzdravila. Kakor bi se bila pravzaprav rada takoj pogovorila z njim, ker je v t/ujini srečala prijazne^ ga, olikanega Človeka, vendar jf je v tem trenot-ku zazvenel v spominu materin glas: Le nobel, Alena! in je zato takoj pohckuaila igrati veliko damo. Brest je to (»pazil, pa nI prišel v zadrego. "Gospiea, nedcoliko ste presenečeni, oprostite, smpak jaz Vas že poznam in mi je izredna Čast, da Vas prvi ¡»ozdravim na potu v službo v mojo rodno vas." "Poznate t" Alena se je obrnila proti njemu. "Da, po opisu gospe Smrekarjcve. Tako ste ji namreč im|)onirali, d« je bila kar očarana!" Alena je bila še preveč otrok, da bi «p ji ne bile prilegle té Isakave besede. Domislila se je sicer imenitne dame, ki je dvorljivea odslovila za vselej aamo zato, ker jc Ml tako predrzen, da ji je povedal v obraz, kako je krasna. Toda to ui vpliva h». Izpod umetne A leni ne maske je takoj prisvetilo zaupanje tiste duše, ki namerja prvi korak v svet in išče samih rož ter prav zato trnja ne vidi. "Tako? Torej od tam. gospod doktor!" Alena ae je obrnila proti njemu in videla njegove lokave oči, ki no že pile sijaj velikega mest s. Vant ui bil lep, vMaj tak ne, kakor si jo njima mlada domišljija slikala lepe mladeniče. Slok, kretnje elegantne, obraz bled, spodnja čeljust mu je Ntsls r.a apornanje naprej, da je bilo težko uganiti, ali naj je to znsk moške odločno» ati, ali ps brezobzirne trmoglsvosti. "Ds. od tsm. gospiea! Sedaj nc vračam na lhiuaj, In Smrekarjevi so bili tako prijazni, da sem ae pri|»cljai ns kolodvor. Občujemo prav mnogo pri Smrtnkarjevih, ČVatitsm Vam na tej alutbi !* "Hvala, to mo pa reanično veseli. Saj veste, človek gre, pa ne ve. kam!" ' "Pojdite brez strahu! Smrekar je sicer kmet. čisto navaden krnet, ona pa — med nama «»stani —" Brest je pogledal za hlapcem, če ni s kovčegom že preblizu, in izpregovoril tiše _ "ons pa kravsrira " Ofatem je polotil prnt ns ustnice.— "Tods densr, densr! Jaz zahajam tja» tudi drugi — ker naa hočejo, pravzaprav potre-huje jo. Akademiki pri meni, v naši hiši — ds — ker aem olikan! Ifciini olikan v celi fsri! Toko ae "hefts «mreksr; nJemu prijs pavje perje — nam njegovo Izbomo vino in oktainc gnjsši!" .Isz —" Alena je trdo potidsrila to bcaedi "jaá bi «amo zsrsditega ne vzdržala dolfo!" lire«! je začutil oat V «nIgovoru I » . . (Dalja.) PRIPRAVLJENI ZA ODHOD IZ DOMOVINE Je »lika našega zastopnika, in zjte se! so potaUd, ki po to je jo s posredovanjem knmUkafm bankirja SirV Tu ao cGkazi. kako točno ae dela v URADU Hoary C. Zaro ▼ Zagrebu za hitro potovanje potaikov v Ameriko. Citajte to pismo in se prepričajte! N»4 «a» top» I k TOS» sr«ba s v.lfko akuplno ki pHMJa m luOth i potnikov HITITE Z DOBAVO BVOJCCV. k«r J« •ecUj Ml bankir ZARO Ddprl v.Hkl urmd v' Za«r«bu. v katorwa prnkrkljaj« potnikom hitro In toino potno H.U, prMkrki urmdnn potrdila (vl»um«) Hi «ploh ra«, kar it potrebno sa potovanja. Za Zurmrm pot nik« i» praakrbljan poaabnl parobrod, Sa jih prtpaij« v Anariko. * Na »IMlJto kar Mal Mi r kratka« ¿•mi sakaa, ki ko sakraatt aaaoljavaaja v AaMrikol Satao oni, ki so bodo prvrota* no prijavili, bodo dobili do«r